Št. 25 Maribor, petek 31.08.2012 ISSN 1854-2409 Leto VIII

OBČINA MAJŠPERK delov občine so določeni s tem statutom in odlokom občine. 412. Statut Občine Majšperk (2) Imena in območja ožjih delov občine so:  Krajevna skupnost Majšperk (naselja: Breg, Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ Jelovice, Koritno, Lešje, Majšperk, , (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) je , , Preša, Sestrže, Sitež, , občinski svet Občine Majšperk na 17. redni seji dne 30. 8. Spodnja Sveča, Stanečka vas) 2012 sprejel  Krajevna skupnost (naselja: Bolečka vas, , Janški Vrh, Podlože, STATUT Ptujska Gora, , Stogovci) OBČINE MAJŠPERK  Krajevna skupnost (naselja: Dol pri Stopercah, , Kupčinji Vrh, Stoperce, 1. SPLOŠNE DOLOČBE Zgornja Sveča).

1. člen 4. člen (uporaba izrazov) (izvirne in prenesene naloge) V Statutu Občine Majšperk uporabljeni izrazi v slovnični (1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za moški opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja lokalno in ženski spol. samoupravo ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona. 2. člen (2) Občine lahko opravljajo posamezne naloge iz državne (območje, ime in sedež občine) pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva. (1) Občina Majšperk (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom 5. člen na območju naslednjih naselij: Bolečka vas, Breg, (občani) Doklece, Dol pri Stopercah, Grdina, Janški Vrh, Jelovice, (1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, Koritno, Kupčinji Vrh, Lešje, Majšperk, Medvedce, so občani. Naraplje, Planjsko, Podlože, Ptujska Gora, Preša, Sestrže, (2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih Sitež, Skrblje, Slape, Spodnja Sveča, Stogovci, Stoperce, občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne Stanečka vas in Zgornja Sveča. pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v (2) Sedež občine je v Majšperku 39, 2322 Majšperk. drugih organih v skladu s tem statutom. (3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico (3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko premoženja. iniciativo. (4) Občino predstavlja in zastopa župan. (4) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v (5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v zakonom po postopku, ki ga določa zakon. občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki (6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. zakonom spremenijo z občinskim odlokom. 6. člen 3. člen (uresničevanje skupnih nalog) (ožji deli občine) (1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s (1) Na območju občine so ustanovljeni ožji deli občine. sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 764

lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi  spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v organizacijami lokalnih skupnosti. občini ter se vključuje v stanovanjski trg, (2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih  gradi stanovanja za socialno ogrožene in prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo ustanavlja zveze, z njimi združuje sredstva, ustanavlja stanovanj. skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne  sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in sklade, javne zavode in javna podjetja. drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov. 7. člen 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: (grb, zastava in praznik občine)  zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih (1) Občina ima grb in zastavo, katerih oblika, vsebina in javnih služb v skladu z zakonom, uporaba se določi z odlokom.  odloča o koncesijah, (2) Občina ima svoj praznik, ki se praznuje praviloma v  sprejema splošne akte, ki urejajo način mesecu septembru. Datum praznovanja določi občinski ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb, svet s sklepom.  zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih (3) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v služb, zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina  nadzira delovanje lokalnih javnih služb, Majšperk. V zunanjem krogu na spodnji polovici je napis:  gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. Majšperk 39. V sredini žiga je grb občine. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in (4) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s zdravstveno dejavnost tako, da: sklepom. (5) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina  ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z priznanja v skladu z Odlokom o priznanjih v Občini zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, Majšperk.  v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v 2. NALOGE OBČINE okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, 8. člen  sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in (naloge občine) zdravstvenim zavodom, (1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega  z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno- pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo statutom, zlasti pa: občanov, 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena  ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je tako, da: pomembno za razvoj občine in za kvaliteto  sprejema statut in druge predpise občine, življenja njenih prebivalcev.  sprejema proračun in zaključni račun občine, 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega  načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za akte, socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:  predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.  spremlja stanje na tem področju, 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:  pristojnim organom in institucijam predlaga  ureja način in pogoje upravljanja z občinskim določene ukrepe na tem področju, premoženjem,  sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi  pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami, premoženja,  lahko podeljuje denarne pomoči, denarne pomoči  sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi za izobraževanje in simbolične nagrade ob nepremičnin in premičnin, posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.  sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno vrednost svojega premoženja. dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako,  omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za da: kulturno dediščino na svojem območju,  spremlja in analizira gospodarske rezultate v  določa občinski program športa, občini,  zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično  sprejema prostorske akte, ki omogočajo in dejavnost, pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,  z dotacijami spodbuja te dejavnosti,  pospešuje gospodarski razvoj,  sodeluje z društvi in jih vključuje v programe  sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru aktivnosti občine. interesov in nalog občine pomaga gospodarskim 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo subjektom pri razreševanju gospodarskih pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in problemov, opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:  z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje  izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih drugi predpisi s področja varstva okolja, subjektov.  spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj varstvo okolja, tako, da:  sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in  v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih zagotavlja varstvo okolja, objektov,  sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih  spremlja in analizira stanje na stanovanjskem obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, področju občine,  z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 765

10. Upravlja, gradi in vzdržuje: elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno  lokalne javne ceste in druge javne poti, ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko  površine za pešce in kolesarje, računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov  igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, neposredno preko računalniške povezave, je potrebno  javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne dovoljenje pristojnega ministra. površine ter  zagotavlja varnost v cestnem prometu na 3. ORGANI OBČINE občinskih cestah in ureja promet v občini. 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v 3.1. SKUPNE DOLOČBE primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: 10. člen  organizira reševalno pomoč v požarih, (organi občine)  organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in (1) Organi občine so: reševanje za primere elementarnih in drugih  občinski svet, nesreč,  župan in  zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje  nadzorni odbor občine. in izvajanje požarne varnosti in varstva pred (2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski naravnimi nesrečami, organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi  zagotavlja sredstva za odpravo posledic predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev elementarnih in drugih naravnih nesreč, in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.  sodeluje z občinsko gasilsko zvezo in štabom za (3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, naloge določa zakon. (4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma  opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in in tem statutom. drugimi nesrečami. (5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski 12. Ureja javni red v občini tako, da: funkcionarji.  sprejema ustrezne splošne akte,

 določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi 11. člen se kršijo predpisi občine, (občinska uprava)  ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, (1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom,  organizira občinsko redarstvo, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne,  izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v  opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi pristojnosti. ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom (2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske drugače določeno, pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge  opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb (2) V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina nadzora. opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: (3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in  ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje administrativna opravila za občinske organe in organe predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v ožjih delov občin. primeru razlastitve za potrebe občine, (4) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog  določanje namembnosti prostora, župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo  gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje organizacijo in delovno področje. pogojev za njihovo uporabo, (5) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje  evidenco občinskih zemljišč in drugega organizacijske enote. premoženja, (6) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave,  zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih usmerja in nadzoruje pa jo župan. spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, 12. člen  urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena. (sprejemanje odločitev na sejah organov) Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko 9. člen organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če (statistične, evidenčne in analitične naloge) je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev (1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov. naloge za svoje potrebe. (2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje 13. člen nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z (javnost dela) zakonom. (1) Delo organov občine je javno. (3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva (2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o ob čanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v premoženja v občini. dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje (4) Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občinskih organov. Splošni akti in prečiščena besedila občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne občine se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin ter podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko v Katalogu informacij javnega značaja in na spletni strani pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po občine.

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 766

(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov,  sprejema občinski proračun in zaključni račun razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov proračuna, občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih  imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki člane komisij in odborov občinskega sveta, so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim  nadzoruje delo župana, podžupana in občinske aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne uprave glede izvrševanja odločitev občinskega osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna sveta, tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega  odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega sveta. premoženja, če ni z zakonom določeno drugače, (4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico  odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje statut. organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. 17. člen (funkcija člana občinskega sveta) 3.2. OBČINSKI SVET (1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. 14. člen (2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo (občinski svet) župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v (1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. določa zakon. (2) Občinski svet šteje 14 članov. (3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, (3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo članov občinskega sveta se začne s potekom mandata podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. če ni z zakonom drugače določeno. (4) Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s (4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je sveta. občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih (5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa strokovnostjo dela organov občine. najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske 18. člen volilne komisije. (župan) (6) Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član (1) Župan predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog njegove seje, nima pa pravice glasovati. najstarejšega člana določi občinski. (2) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana (7) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih, odborih in odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi komisijah. funkcijami, za katere tako določa zakon. (8) Mandat članov občinskega sveta v organih javnih (3) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. občinskega sveta, traja in preneha v skladu z (4) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi skladov in drugih organizacij, razen če občinski svet ne že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi odloči drugače. najstarejši član občinskega sveta. (5) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z 15. člen določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter (volitve članov občinskega sveta) glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa (1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. (6) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to (2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa (3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna odloči občinski svet z odlokom. zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno 16. člen zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora (pristojnosti občinskega sveta) dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi (1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Če seja občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega se tičejo koristi občine. sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so (2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.  sprejema statut občine,  sprejema odloke in druge občinske akte,  sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 767

19. člen vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali (organizacijsko in administrativno delo za potrebe zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru občinskega sveta) odstopa. Ugotovitveni sklep sprejme občinski svet na prvi Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter (4) Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od 20. člen prejema pisne odstopne izjave. (seje občinskega sveta) (5) Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti (1) Občinski svet dela in odloča na sejah. občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko (2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih (3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga dneh od poteka roka iz prejšnjega ostavka vloži tožbo na občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz upravo sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči meritorno v računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat predlog župana. za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil (4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je kandidatov za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta določeno v poslovniku občinskega sveta. kandidat izvoljen. (5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na (6) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega začetku seje. člana občinskega sveta določa zakon. (6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih 23. člen postavljajo člani sveta. (komisija za mandatna vprašanja, volitve in (7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo imenovanja) županu, podžupanom, članom občinskega sveta, (1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, predsedniku nadzornega odbora obč ine in direktorju volitve in imenovanja. občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se (2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in obvesti javna občila. Vabilo z gradivom za sejo sveta se odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. objavi v katalogu informacij javnega značaja občine na (3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles svetovnem spletu. občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. (8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki (4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in število članov ter opravi imenovanje. odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma 24. člen njihovega področja dela. (naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) 21. člen (1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (odločanje članov občinskega sveta) ima 3 člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih (1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča članov. večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z (2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če opravlja zlasti naslednje naloge: zakon določa drugačno večino.  občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna (2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako imenuje občinski svet, določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.  občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. (3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta  pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih dvotretjinsko večino navzočih članov. funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega (4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in občinska uprava. druge prejemke občinskih funkcionarjev, (5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju  opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu korupcije, najmanj enkrat letno.  obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet. 22. člen (predčasno prenehanje mandata člana občinskega 25. člen sveta) (stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta) (1) Predčasno prenehanje mandata člana občinskega (1) Občinski svet lahko ustanovi enega ali več odborov in sveta ureja zakon. komisij kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. (2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega (2) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe  odbor za gospodarstvo in kmetijstvo, ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta.  odbor za gospodarsko infrastrukturo, (3) Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko  odbor za družbene dejavnosti, občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna  odbor za zaščito in reševanje,

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 768

 komisija za mandatna vprašanja, volitve in  predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun imenovanja, občine in zaključni račun proračuna, odloke in  statutarno pravna komisija, druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,  komisija za priznanja in odlikovanja,  izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge  komisija za kmetijstvo, osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja  svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. občinskega proračuna, (3) Odbori in komisije štejejo od 3 do 7 članov. Delovno  skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih področje in število članov posameznega delovnega telesa odločitev občinskega sveta, občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega  odloča o pridobitvi in razpolaganju premičnega sveta. premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, 26. člen  skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih (imenovanje članov odborov in komisij) aktov občine, (1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed  predlaga ustanovitev organov občinske uprave, svojih članov in največ do polovice članov izmed drugih določitev njihovega delovnega področja in občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. mest v občinski upravi, odloča o imenovanju (2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi občinskega sveta kot predsednik. delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi (3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. ter pooblašča direktorja občinske uprave za (4) Članstvo v odboru in komisiji občinskega sveta ni posamezne naloge, združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z  imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in delom v občinski upravi. predstojnike organov skupne občinske uprave,  usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in 27. člen organov skupne občinske uprave, (pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta)  opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta (1) Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega statut. delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta 31. člen in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. (zadržanje objave splošnega akta) (2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo (1) Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali čemer mora navesti razloge za zadržanje. v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na (2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni predlog župana. akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. 28. člen (3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če (razrešitev člana delovnega telesa občinskega sveta) meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega čemer mora navesti razloge za zadržanje. sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles (4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako občinskega sveta. odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. 3.3. ŽUPAN (5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan 29. člen opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma (župan) neprimernost take odločitve. (1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. 32. člen (2) Mandatna doba župana traja štiri leta. (naloge župana na področju zaščite in reševanja) (3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na zaščite in reševanja, predvsem pa: podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana  skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic takih pritožb ni bilo. naravnih in drugih nesreč, (4) Župan svojo funkcijo opravlja nepoklicno, lahko pa se  imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine, odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je  sprejme načrt zaščite in reševanja, župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.  vodi zaščito, reševanje in pomoč,

 določi organizacije, ki opravljajo javno službo 30. člen oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in (pristojnosti župana) organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in (1) Župan predstavlja in zastopa občino. Župan reševanja, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.  ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti (2) Poleg tega župan predvsem: v naravnem okolju na območju občine,

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 769

 sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se (5) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na občinski svet ne more sestati, kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po  v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. ogroženih in prizadetih prebivalcev, (6) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku  predlaga pristojnemu organu razporeditev občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše zaščiti ter materialno dolžnost. občinska volilna komisija nadomestne volitve. (7) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata 33. člen člana občinskega sveta. (nujni ukrepi) (8) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu razreši, z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. 3.4. NADZORNI ODBOR OBČINE 34. člen (podžupan občine) 38. člen (1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina (nadzorni odbor občine) praviloma enega podžupana. V primeru dveh podžupanov (1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne si le ta na podlagi sporazuma delita delo in nagrado za porabe v občini. delo. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje (2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje in razrešuje župan. pristojnosti: (2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter  opravlja nadzor nad razpolaganjem s opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za premoženjem občine, katere ga župan pooblasti.  nadzoruje namenskost in smotrnost porabe (3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove sredstev občinskega proračuna, odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja  nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste proračunskih sredstev. naloge, za katere ga župan pooblasti. (3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja (4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev odločitve občinskega sveta. občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi (5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje da bo funkcijo opravljal poklicno. učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. 35. člen (nadomeščanje župana in podžupana) 39. člen (1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan (imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora) ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomeš ča župana (1) Nadzorni odbor ima 3 člane. Člane nadzornega odbora član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 pa najstarejši član občinskega sveta. dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo (2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta imeti, najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe, izkušnje s tekoče naloge iz pristojnosti župana. finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga 36. člen občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, (komisije in drugi strokovni organi občine) volitve in imenovanja. (1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, (2) Člani nadzornega odbora ne smejo biti člani lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih organe občine. skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske (2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so posameznih zadev iz svoje pristojnosti. uporabniki občinskih proračunskih sredstev. (3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem 37. člen razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom (predčasno prenehanje mandata župana) občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za (1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se zakonom. primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje (2) Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega občinski svet na predlog nadzornega odbora. obvestila o odločitvi župana. (3) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na 40. člen podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za (konstituiranje nadzornega odbora) mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so (1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi odstopa. seji navzoč ih večina članov. (4) Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o (2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko predsednika nadzornega odbora. volilno komisijo.

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 770

(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega njegove seje. kolena, četudi je zakonska zveza ali (4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na izvenzakonska skupnost prenehala, kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z  je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, večino glasov navzočih članov. posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega (5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine zastopnika, prokurista ali pooblaščenca Majšperk, Majšperk 39, Majšperk. Nadzorni odbor za seje nadzorovane osebe, uporablja prostore občine.  če je član nadzornega odbora udeležen ali je (6) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine. sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. (3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi 41. člen nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. (program dela nadzornega odbora) Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V (1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor načrta, ki ju v vsakem koledarskem letu predloži županu. z večino glasov vseh članov. (2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor: 44. člen  proračuna in zaključnega računa proračuna (poročilo nadzornega odbora) občine, (1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega  finančnih načrtov in zaključnih računov odbora, ki je določen v nadzornem programu (v uporabnikov proračunskih sredstev (javnih nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek zavodov, javnih podjetij in drugih). poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku (3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni (2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh program, mora najprej dopolniti nadzorni program. dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora občinskemu svetu. Enako velja za spremembo pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo nadzornega programa mora biti obrazložena. najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka (4) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in poročila o nadzoru. občinskim svetom ter drugimi organi ob čine, organi (3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu osebami. izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po (5) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko o nadzoru. obravnava predlog proračuna, zaključni račun in druge (4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo za njegovo delo. ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. 42. člen (5) Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik (pristojnosti nadzornega odbora) nadzornega odbora. (1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih 45. člen zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil (odzivno poročilo) in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in (1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po pridobljene dokumentacije. sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst (2) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru dni, od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. Sklep posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka osebe. poročila, pri kateri se ugotavlja kršitev predpisov. Če (3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane nadzorni organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno odzivnemu poročilu. dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti (2) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po na ugotovitve in dajati pojasnila. odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, 43. člen občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi (izločitev člana nadzornega odbora) računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. (1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane 46. člen okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. (vsebina poročila nadzornega odbora) (2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega (1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, odstavka, če: v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah  je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist poročila nadzornega odbora občine. ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom (2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski predlogi.

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 771

(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so 50. člen bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje (javnost dela nadzornega odbora) nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v (1) Delo nadzornega odbora je javno. nadzoru. (2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih (4) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to osebe pravilno in/ali smotrno. zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, (5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. pri svojem poslovanju. (3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih (6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in neučinkovito in /ali neuspešno. posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, (7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, manjših stroških. zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo (8)Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih javnega značaja. stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. (4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve (9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. poslovanja nadzorovane osebe. (5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je (10) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za jo on pooblasti. gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi 51. člen nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana (strokovna in administrativna pomoč za delo oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za nadzornega odbora) izboljšanje. (1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska 47. člen uprava. (postopanje nadzornega odbora) (2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki (1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. tehnična dela nadzornega odbora. (2)V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja (3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi, ali zunanji oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora 48. člen imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za (obravnava poročila nadzornega odbora) nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali (1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, poročilo notranje revizijske službe. župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega 52. člen odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati (sredstva za delo nadzornega odbora) priporočila in predloge nadzornega odbora. Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v (2) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na pomembnimi akti občine, ki se nanašajo na javne finance podlagi letnega programa dela in finančnega načrta in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt nadzornega odbora. o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, 53. člen katerih ustanoviteljica je občina, in drugi) ter z za (plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) poslovanje občine pomembnimi odločitvami. (1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico (3) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občine, ki na seje občinskega sveta ter ga obveščati o določa plače občinskih funkcionarjev in nagrade članov pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost občinskih organov in povračil stroškov. poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb (2) Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki javnega prava, ki jih je ustanovila občina. se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi 49. člen pravilnika o tarifi za sodne izvedence. (letno poročilo o delu in porabi sredstev nadzornega odbora) 54. člen Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu (poslovnik o delu nadzornega odbora) predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 772

3.5. OBČINSKA UPRAVA 62. člen (izločitev uradne osebe) 55. člen (1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča (občinska uprava) direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve o stvari tudi (1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske odloči, če je zaposleni pooblaščen za odločanje v upravnih uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. stvareh. (2) Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo (2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča delovnih mest v občinski upravi določi župan. občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

56. člen 4. OBČINSKO PRAVOBRANILSTVO (ustanovitev skupne občinske uprave) (1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z 63. člen drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna (občinsko pravobranilstvo) občinska uprava. (1) Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred (2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov občinske organe in ožje dele občine. sprejmejo občinski sveti občin. (2) Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina. 57. člen (3) Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v (odločanje o upravnih zadevah) katerem občinski svet določi njegovo delovno področje (1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. pravobranilstvo. (2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz (4) Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. skupni organ občinskega pravobranilstva. (3) O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni 5. DRUGI ORGANI OBČINE za posamezne primere z zakonom drugače določeno. (4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske 64. člen uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost (drugi organi občine) zadeva spada, če zakon ne določa drugače. Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo 58. člen naloge občine na posameznih področjih javne uprave, (pristojnosti za odločanje v upravnih zadevah) določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s (1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu organa. župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo 65. člen zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za (poveljnik in štab civilne zaščite) opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje (1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in (2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom sprejetimi načrti. drugače določeno. (2) Poveljnik civilne zaščite je za svoje delo odgovoren županu. 59. člen (izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku) 6. OŽJI DELI OBČINE Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem 66. člen postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in (krajevne skupnosti) zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. (1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot 60. člen ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti (krajevna (odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti skupnost Majšperk, krajevna skupnost Ptujska Gora, občine) krajevna skupnost Stoperce). O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko (2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za funkcionalnem, organizacijskem in pravnem smislu. opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z (3) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor postopka. občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem 61. člen statutom za ljudsko iniciativo. (odločanje o pristojnostih zoper posamične akte) (4) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo (1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja dopusten upravni spor. prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče (2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, skupnost. odloča državni organ, določen z zakonom.

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 773

67. člen 71. člen (pristojnosti in naloge krajevnih skupnosti) (predsednik in podpredsednik sveta krajevne Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev skupnosti) v občini, in sicer: (1) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed  dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih sebe izvolijo člani sveta. programov občine na področju javne infrastrukture (2) Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet komunalnih investicij in investicij v javno krajevne skupnosti. razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri (3) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. nadzoru nad opravljenimi deli, Podpredsednik sveta nadomeš ča predsednika in opravlja  sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno naloge, ki mu jih določi predsednik. vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s 72. člen področja gospodarskih javnih služb, (seje sveta krajevne skupnosti)  dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč (1) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z sanaciji, večino glasov navzočih članov.  dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (2) Župan in člani občinskega sveta imajo pravico biti (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, poti ipd.) in pri tem sodelujejo, vendar pa, v kolikor niso tudi člani sveta krajevne  dajejo pobude za dodatno prometno ureditev skupnosti, nimajo pravice glasovati. (prometna signalizacija, ureditev dovozov in (3) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), najmanj dvakrat na leto oziroma večkrat v primeru če je to  oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov pristojnemu organu občine, sveta.  seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju 73. člen urejanja prostora in varstva okolja, (naloge sveta krajevne skupnosti) (1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu  sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: drugih prireditev,  obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se  spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja.  daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine. 68. člen (2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne (status krajevnih skupnosti) skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za (1) Krajevna skupnost ni pravna oseba javnega prava. katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava (2) Krajevno skupnost zastopa svet krajevne skupnosti. in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno. 69. člen (3) Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in (svet krajevne skupnosti) občinska uprava. (1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. 74. člen Način izvolitve članov sveta določa zakon. (sredstva za delovanje krajevne skupnosti) (2) Funkcija člana sveta je nezdružljiva s funkcijo župana, (1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevne skupnosti se podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z zagotovijo sredstva v proračunu občine. delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki (2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega prebivalcev krajevne skupnosti lahko občina pridobiva sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, mandata člana sveta ožjega dela občine. podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. (3) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. skupnosti. (3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih (4) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. potrebujejo za svoje delovanje krajevne skupnosti, (5) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in zagotovi in z njimi upravlja občina. konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. (4) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za (6) Funkcija člana sveta je častna. potrebe krajevne skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. 70. člen (sklic prve seje sveta krajevne skupnosti) 75. člen Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan (razpustitev sveta krajevne skupnosti) najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne (1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki skupnosti in razpiše predčasne volitve: veljajo za konstituiranje občinskega sveta.  če se po najmanj trikratnem sklicu svet ne sestane,

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 774

 če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine. (4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora (2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor krajevno skupnost, če ugotovi, da ni kandidatov za člane obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so sveta oziroma, da občani na njenem območju nimajo zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter tem statutom. njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število 7. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ODLOČANJU V OBČINI ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po 76. člen prejemu pravilno vložene zahteve. (neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini) 79. člen Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v (območje, kraj in čas sklica zbora občanov) občini so: (1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za  zbor občanov, katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora  referendum, občanov ter predlog dnevnega reda.  ljudska iniciativa. (2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. 7.1. ZBOR OBČANOV 80. člen 77. člen (vodenje zbora občanov) (zbor občanov) (1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni (1) Občani na zboru občanov: podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga  obravnavajo pobude in predloge za spremembo imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. območja občine, njenega imena ali sedeža ter (2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru  obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja povezovanje z drugimi občinami v širše občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov samoupravne lokalne skupnosti, je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki  obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali sodelujejo na zboru. ukinitev ožjih delov občine oziroma za (3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske spremembo njihovih območij, uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o  predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor spremembah območij naselij, imen naselij ter imen občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na ulic, krajevno običajen način objavi.  opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z

zakonom, 7.2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE  dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja 81. člen s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, (referendum o splošnem aktu občine)  oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v (1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o  obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z predpisujejo občinski davki in druge dajatve. zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o (2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana župan. občinskega sveta. (2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora (3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva občanov so občinski organi, v katerih pristojnost najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri zakon ali statut občine. izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in 82. člen odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je (razpis referenduma) občanom dolžan na primeren način in v primernem roku (1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. 78. člen (2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega (sklic zbora občanov) akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo (1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali volivcev, za vložitev zahteve za razpis referenduma. več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali (3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana zaselek. pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis (2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do pobudo ob činskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na (3) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako referendumu. predpisano z zakonom ali statutom občine in za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini,

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 775

83. člen (2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje (naknadni referendum) petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela (1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na prost dan. katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt (3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet občine ali njegove posamezne določbe. vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo (2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo skupaj z objavo izida referenduma. odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” (3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob (4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s upoštevanju volje volivcev ne spremeni. tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. (4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil (5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel 87. člen dopolnitve ali spremembe, do konca njegovega mandata. (pravica glasovati na referendumu) (1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki 84. člen imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne (vložitev zahteve za referendum) določa drugače. (1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis (2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih večina volivcev, ki so glasovali. posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati 88. člen jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, (postopek za izvedbo referenduma) in obrazložitev. (1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki (2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti (2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih podprta s podpisi najmanj dvestotih volivcev v občini. izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi rojstva, naslov stalnega prebivališča in podpis. posamezno vprašanje drugače urejeno. (3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za (3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi predloži županu. na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih (4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v aktov občine. skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po 7.3. SVETOVALNI REFERENDUM prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če 89. člen pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. (svetovalni referendum) Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in ob činski (1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih svet. vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni (5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz referendum. predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana (2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za preizkusi upravno sodišče. njen del. (3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami 85. člen tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu (podpora zahtevi za razpis referenduma) občine. (1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z (4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne osebnim podpisovanjem. zavezuje občinskih organov. (2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za 7.4. DRUGI REFERENDUMI razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. (3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim 90. člen organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. (referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) (4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, (1) Občani lahko odločajo na referendumu o če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zadostno število volivcev. zakon. (2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu 86. člen z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja (razpis referenduma) referendum, ni drugače določeno. (1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega 7.5. LJUDSKA INICIATIVA svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v 91. člen skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v (ljudska iniciativa) skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take (1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva zahteve. izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 776

pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih  pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v organov. zavetišču.. (2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz (2) Ob čina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. o splošnem aktu občine. (3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta 97. člen občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski (ustanovitev pravne osebe javnega prava) svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o (1) Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju vložene zahteve. pogojev, določenih z zakonom. (4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih (2) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb mesecu od dne pravilno vložene zahteve. ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega 92. člen prava za izvajanje občinskih javnih služb. (sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) 98. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri (izvrševanje ustanoviteljskih pravic) odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter (1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic 8. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. 93. člen (2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo (občinske javne službe) njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja (1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z skupnega organa. zakonom. (3) Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki (2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: so po zakonu obvezne.  neposredno v okviru občinske uprave,  z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, 9. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE  z dajanjem koncesij. 99. člen 94. člen (premoženje občine) (občinske javne službe na področju družbenih (1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične dejavnosti) stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. (1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina (2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: gospodar.  osnovnošolsko izobraževanje, (3) Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine  predšolska vzgoja in varstvo otrok, je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana  osnovno zdravstvo in lekarna, sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in  osebna pomoč družini in stvarnega premoženja. Sprejeti letni program prodaje  knjižničarstvo. izvršuje župan. (2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih (4) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. zamenjavo državnega premoženja. (5) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba 95. člen predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi (ustanovitev skupne pravne osebe javnega prava) takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih občine. služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe. 100. člen (prihodki občine) 96. člen (1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, (gospodarske javne službe) taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. (1) Na področju gospodarskih javnih služb občina (2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom zagotavlja: upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.  oskrbo s pitno vodo,

 odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske 101. člen odpadne vode, (proračun občine)  zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, (1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki  odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme komunalnih odpadkov, občinski svet po postopku, določenem v poslovniku  urejanje in čiščenje javnih površin, občinskega sveta.  vzdrževanje občinskih javnih cest, (2) Občinski svet sprejme proračun občine v roku,

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 777

ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine katerega se sprejema. sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v (3) Za pripravo in predložitev proračuna občine proračunu za preteklo leto. občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je (2) Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme odgovoren župan. župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. (4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo Odločitev o začasnem financiranju se objavi v Uradnem vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali glasilu Slovenskih občin. za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer (3) Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske mesece. Če proračun ni sprejet v dodatnem roku treh rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme mesecev začasnega financiranja, se začasno financiranje dodatnega zadolževanja. občine lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta, če je to potrebno za potrebe 102. člen funkcioniranja občine. (sestava proračuna občine) (1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in 106. člen načrt razvojnih programov ter obrazložitve. (uporaba sredstev proračuna) (2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, ter račun financiranja. le za namene in v višini, določeni s proračunom. (3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine. 107. člen (4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti (prerazporejanje proračunskih sredstev) razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna (1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o načrtovanja. proračunu občine. (2) Če se med letom spremeni delovno področje 103. člen proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali (izvrševanje proračuna občine) zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se (1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug občinskemu svetu. uporabnik proračuna, na katerega se sredstva (2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim 108. člen aktom občine. (zaključni račun proračuna) (3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega (1) Neposredni uporabnik občinskega proračuna pripravi finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja zakona. tekočega leta. (4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za (2) Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, podžupana in posamezne delavce občinske uprave. pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta. (5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju (3) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila podatke in informacije, določene z zakonom. tekočega leta. (4) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega 104. člen proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 (sprejem proračuna občine) dneh po sprejemu. (1) Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine. Rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi 109. člen proračuna. (zadolževanje občine) (2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, zakonom. ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje 110. člen proračuna. (zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) (3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja (1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo, če elementi, ki jih določa zakon. je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi (4) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med občinski svet s sklepom. Soglasje izda župan. izvajanjem ne more uravnovesiti proračun občine. (2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in (5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. predlog župana občinski svet. (3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno 105. člen podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo (začasno financiranje) občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. (1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno 111. člen nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za (finan čno poslovanje občine) programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega (1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 778

občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje 119. člen knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi (posamični akti občine) občinami ali pri specializirani organizaciji. (1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. (2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali (2) S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, prenesene državne pristojnosti. predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. 120. člen 112. člen (odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) (javno naročanje) (1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom naročanje. drugače določeno. (2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih 10. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. 10.1. Splošni akti občine (3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. 113. člen (splošni akti občine) 11. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE (1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. 121. člen (2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi (zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti) prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se aktov. posega v ustavni položaj in v pravice občine. (3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. 122. člen (4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja (spor o pristojnosti) poslovnik občinskega sveta. Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s 114. člen svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih (statut občine) v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali (1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme druga občina posega v njeno pristojnost. občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. 123. člen (2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je (upravni spor) predpisan za sprejem odloka. (1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni 115. člen organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko (poslovnik občinskega sveta) sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in javnih koristi občine. način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in (2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, dolžnosti članov občinskega sveta. da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi 116. člen predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o (odlok občine) začetku upravnega postopka v osmih dneh. (1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in 124. člen določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. (upravni in sodni postopki) (2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete 117. člen pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. (pravilnik) S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali 125. člen odloka v procesu njihovega izvrševanja. (mnenje delovnega telesa) Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta 118. člen oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se (objavljanje splošnih aktov občine) tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet (1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati praviloma petnajsti dan po objavi, če ni v njih 12. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA drugače določeno. (2) V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi 126. člen drugi akti, za katere tako določi občinski svet. (nadzor nad zakonitostjo dela) (1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje 10.2. Posamični akti občine zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 779

pooblaščeni delavci občinske uprave. dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom (2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno s poslovniki delovnih teles. sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. 4. člen (3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, (javnost dela) opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad (1) Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. slovenskem jeziku. (4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko (2) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za (3) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma 13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE državna, vojaška ali uradna tajnost. (4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve 127. člen javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta (uporaba predpisov) poslovnik. (1) Odbori in komisije se morajo ustanovitvi v skladu z določili Statuta občine Majšperk v roku 60 dni po njegovi 5. člen veljavnosti. (seja sveta) (2) Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo (1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih predpisi, ki so jih sprejeli organi Občine Ptuj, če niso v sejah. nasprotju z zakonom. (2) Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. (3) Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika 128. člen ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. (prenehanje veljavnosti in objava) (4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika (1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. občine Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99 in 92/03). (5) Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in (2) Ta statut začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem drugih svečanih priložnostih. glasilu Slovenskih občin. 6. člen Številka: 043-1/2011-9 (predstavljanje sveta) Datum: 30. 8. 2012 Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa. Občina Majšperk Županja dr. Darinka Fakin 7. člen (uporaba žiga) (1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom. 413. Poslovnik občinskega sveta občine Majšperk (2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. Na podlagi določila 36. člena Zakona o lokalni samoupravi 2. KONSTITUIRANJE SVETA /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010) in 16. člena Statuta občine Majšperk 8. člen (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 25/12) je Občinski (konstituiranje sveta) svet Občine Majšperk na svoji 17. seji dne 30. 8. 2012 sprejel (1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA (2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan OBČINE MAJŠPERK 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Prvo sejo vodi 1. SPLOŠNE DOLOČBE najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. 1. člen (3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce (uporaba izrazov) kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.

V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol 9. člen se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. (obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta)

2. člen (1) Obvezni dnevni red konstitutivne seje: (vsebina poslovnika) 1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela 2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način v svet in volitev župana, uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta 3. Imenovanje mandatne komisije za pregled (v nadaljevanju: člani sveta). prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve

3. člen mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve (smiselna uporaba določil poslovnika) župana, 4. Poročilo mandatne komisije in potrditev Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za mandatov članov sveta, delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 780

5. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni izvolitve župana, imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na 6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, naslednji seji. volitve in imenovanja. (2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja 3. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA in ne odloča. (3) Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi 14. člen slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor. (pravice in dolžnosti članov sveta) (1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z 10. člen zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. (imenovanje mandatne komisije) (2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se (1) Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani imenuje tri člansko mandatno komisijo za pregled prispelih sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član pravice glasovanja. sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili (3) Član sveta ima pravico: vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O  predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, preostalih predlogih svet ne odloča. razen proračuna, zaključnega računa in drugih (2) Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili da jih sprejme svet na predlog župana, izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o  predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali njegove pristojnosti, predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev  glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih mandatov članov sveta. aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (3) Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika (amandmaje) teh predlogov, kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi  sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana dnevnih redov njegovih sej, pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe ter  predlagati kandidate za člane občinskih organov, predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali 11. člen soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima (mandati članov sveta) občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. (1) Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne (4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb poslovne skrivnosti, opredeljene z zakonom, drugim kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov list. proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. (2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, (5) Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim (3) Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme aktom sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet funkcije občinskega funkcionarja. z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma 15. člen kandidatne liste. (odgovornost člana sveta) (4) Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o (1) Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za svoje funkcije. župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. (2) Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, tudi za člana sveta pa je zoper njegov mandat vložena odškodninsko in kazensko odgovoren. pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za 16. člen župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. (pravice svetniških skupin) (1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni 12. člen z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le (mandat članov sveta in mandat župana) pravice, ki gredo posameznemu članu sveta. (1) Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni (2) Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico člani sveta, mandat dotedanjim članom sveta pa preneha. do povračila materialnih stroškov. (2) V kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz 4. odstavka 11. člena, prične novoizvoljenemu županu 17. člen teči mandat, mandat dosedanjemu županu pa preneha. (pravica do informiranosti) (3) S prenehanjem mandata članov sveta preneha tudi (1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občinskih organov in občinske uprave obvestila in občasnih delovnih telesih sveta. pojasnila, ki so mu potrebna za delo v svetu in njegovih delovnih telesih. 13. člen (2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni (komisija za mandatna vprašanja, volitve in odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati imenovanja) zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in pisni obliki.

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 781

(3) Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske 4.1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za seji ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. 21. člen (sklic seje) 18. člen (1) Svet dela in odloča na sejah. (vprašanja in pobude članov sveta) (2) Seje sveta sklicuje župan. (1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni (3) Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela obliki ali ustno. sveta, po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih (2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. sklicati najmanj štirikrat letno. (3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in (4) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo 22. člen ustrezno dopolni. (sklic seje) (4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 (1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim (5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno (6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. sta župan in direktor občinske uprave zadržana določita (2) Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju pobude. občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih (7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so skupnosti ter predstavnikom medijev in se objavi v bila oddana do začetke seje, ter na ustna vprašanja, dana katalogu informacij javnega značaja občine. ob obravnavi vprašanja in pobud članov sveta. Če zahteva (3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije v fizični obliki na papirju, lahko pa tudi po elektronski pošti. oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. 23. člen (8) Župan ali direktor občinske uprave oziroma namestnik (izredna seja) lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita (1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta. mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, (2) V zadevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. razlogi za njen sklic. Vabilu mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani sveta ne 19. člen razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski (zahteva za dodatna pojasnila) upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. (1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje (3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih dni pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani z glasovanjem. sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni (2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje. ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. (4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti 20. člen vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo (udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih) se pošlje v skladu z 22. členom tega poslovnika in se (1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in objavi v katalogu informacij javnega značaja ob čine in na delovnih teles, katerih član je. spletni strani občine. (2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, (5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako takoj, ko je to mogoče. sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za (3) Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne sveta, ne pripada del sejnine za nepoklicno opravljanje opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s funkcije. tem poslovnikom. (4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, 24. člen lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo (dopisna seja) razrešitev. (1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o 4. SEJE SVETA proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 782

davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo (2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah podlagi vabila v fizični in elektronski obliki s priloženim sveta. gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, ter z (3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še trajanje seje). obvestilo po elektronski pošti. (2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano (4) Predsedujoči mora poskrbeti, da imajo predstavniki vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev javnosti v prostoru, v katerem poteka seja, primeren potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev prostor, da lahko spremljajo delo sveta ter pri tem dela ne potrdili člani, ki so glasovali. motijo. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora (3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je za člane sveta. sprejet, če so za sklep glasovali vsi člani sveta, ki so do (5) Predsedujoči lahko na zahtevo dopusti zvočno in roka oddali svoj glas. slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi za (4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, snemanje posameznih delov seje odloči svet. določenih s tem poslovnikom, vsebovati še ugotovitev, (6) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. 25. člen (poročevalci) 29. člen (1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne (izključitev javnosti) točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor (1) Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za občinske uprave. javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke (2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, na dnevni red seje, potrebna. ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. (2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako 26. člen točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti (predlog dnevnega reda) javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, (1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. (2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. 4.2. Potek seje Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. 30. člen (3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le (ugotavljanje sklepčnosti) točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so (1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed dolo čeni s tem poslovnikom. članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne (4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan more udeležiti. postopek o aktu z enko ali podobno vsebino. (2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. (5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na pripravljeni za drugo obravnavo. sejo. (6) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na (3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v začetku seje. zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. (7) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h 31. člen katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, (dnevni red) kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta (1) Svet na začetku seje določi dnevni red. poslovnik. (2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z 27. člen dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, (vodenje seje) in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, (1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej združitev obravnav ali hitri postopek. sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v (3) Morebitne nujne zadeve imajo prednost pred vsemi nadaljnjem besedilu: predsedujoči). drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo takoj za (2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali točko »potrditev zapisnika«. predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi (4) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam podžupan, če pa to ni mogoče, jo vodi najstarejši član umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O sveta. predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne (3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic (5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko seje zahtevali. sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za 28. člen uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev (javnost seje) dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. (1) Seje sveta so javne. (6) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 783

32. člen (2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve (odločanje o zapisniku prejšnje seje) poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s (1) Po sprejetem dnevnem redu seje, odloča svet o pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. sprejemu zapisnika prejšnje seje. Potrditev zapisnika je (3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali zmeraj prva točka dnevnega reda. popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je (2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme zapisnika prejšnje seje odloči svet. trajati več kot pet minut. (3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno 37. člen spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. (prekinitev dela sveta) (1) Ko predsedujo či ugotovi, da ni več priglašenih k 33. člen razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega (vrstni red obravnave točk dnevnega reda) reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge (1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega sprejetem vrstnem redu. reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. (2) Med sejo lahko svet izjemoma, na zahtevo (2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, predsedujočega ali posameznega svetnika, spremeni če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. O zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve spremembi odloči svet z glasovanjem. dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. 34. člen (3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni (razprava) več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem (1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če sejo konča. ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno 38. člen obrazložitev. (začetek seje in odmor) (2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega (1) Seje sveta se sklicujejo najprej ob 17. uri, in morajo biti pooblaščeni podžupan oziroma direktor občinske uprave načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo (2) Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo dveh urah neprekinjenega dela. obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda (3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po predlog posameznega ali skupine članov sveta, župana ali deset minut. predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (3) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ razpravlja dalj časa, vendar ne ve č kot deset minut. dvakrat. (4) Razpravljavec lahko pravilom razpravlja le enkrat, ima (4) Č e kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči svet, ali razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko drugič. predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. 39. člen (5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, (preložitev razprave) predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne (1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave lahko trajajo le po tri minute. razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma 35. člen odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. (opomin) Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati (1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na vseh točk dnevnega reda. dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je (2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet predsedujoči pozval. konča sejo. (2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se 4.3. Vzdrževanje reda na seji tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame 40. člen besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec (red na seji) ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. (1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. 36. člen (2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med (kršitve poslovnika) govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v (1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o besedo le predsedujoči. kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 784

41. člen predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za (ukrepi za zagotovitev reda na seji) sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« (1) Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti naslednje ukrepe: odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti  opomin ponovljeno.  odvzem besede (6) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju  odstranitev s seje ali z dela seje. ugotovi in objavi izid glasovanja. (2) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak 45. člen drug način krši red na seji. (javno in poimensko glasovanje) (3) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim (1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem. bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in (2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na določbe tega poslovnika. predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh (4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu članov sveta. sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu (3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje (5) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu prostor, v katerem je seja. sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova (6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča 46. člen nemoten potek seje. (tajno glasovanje) (7) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se (1) Tajno se glasuje z glasovnicami. odstranijo vsi predstavniki javnosti. (2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tri članska (8) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda komisija. Komisijo imenuje svet, ki določi tudi na seji sveta, jo prekine. predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali 4.4. Odločanje delavec občinske uprave, ki ga določi direktor. (3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je 42. člen članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki (sklepčnost) ga uporablja svet. (1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina (4) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas vseh članov sveta. glasovanja. (2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje in na začetku (5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na Navzočnost članov sveta na začetku seje se ugotovi s prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je podpisi članov na listi navzočnosti. zagotovljena tajnost glasovanja. (3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov (6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in sveta v sejni dvorani. Preverjanje sklepčnosti lahko praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. glasovnice za besedilom predloga na desni strani, (4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži večina, svet veljavno odloča če je na seji navzočih najmanj besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. dve tretjini vseh članov sveta. (7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. (8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, 43. člen imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem (odločanje na seji sveta) redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« kandidata, za katerega se želi glasovati, v skladu z njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko navodilom na glasovnici. članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. (9) Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. 44. člen (glasovanje) 47. člen (1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. (izid glasovanja) (2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene (1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. glasovanja. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj (2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: ena četrtina vseh članov sveta.  datumu in številki seje sveta, (3) Glasovanje se opravi po kočani razpravi o predlogu, o  predmetu glasovanja, katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim  sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali članov, amandmaja.  število razdeljenih glasovnic, (4) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen če ta  število oddanih glasovnic, poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v  število neveljavnih glasovnic, okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme  število veljavnih glasovnic, trajati največ dve minuti.  število glasov »ZA« in število glasov »PROTI« (5) K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da oziroma pri glasovanju o kandidatih, število jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 785

 ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan. (3) O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, 52. člen ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. (ravnanje z gradivom sveta) (4) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid (1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi glasovanja na seji sveta. svet na podlagi zakona s posebnim aktom. (2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, 48. člen zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih (ponovitev glasovanja) teles se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki (1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja dokumentarnega gradiva občinske uprave. ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. (2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na 53. člen predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida (vpogled v gradivo) glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je (1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, glasovanja se ne ponavlja. če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne 4.5. Zapisnik seje sveta zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo 49. člen vpogledano. (vsebina zapisnika seje sveta) (2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave (1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik. odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom (2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti sveta. pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in 4.6. Strokovno in administrativno tehnična opravila razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti za svet in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o 54. člen sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti (strokovno in administrativno delo za svet) original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma (1) Za strokovno in administrativno delo za svet in za obravnavano na seji. delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave. 50. člen (2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in (zvočni zapis seje sveta) tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi (1) Potek seje sveta se zvočno, lahko pa tudi slikovno zaposlenega v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in snema. vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za (2) Zvočni posnetek oziroma magnetogram seje se hrani v nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno (3) Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to posebno delovno mesto. dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske 4.7. Delovna telesa sveta uprave ob navzočnosti pooblaščenega delavca. (4) Vsakdo lahko zaprosi, da se del magnetograma, ki 55. člen vsebuje informacijo javnega zna čaja, ki jo želi pridobiti, (komisija za mandatna vprašanja, volitve in dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnja, v kateri imenovanja) poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno (1) Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in informacijo želi dobiti, vloži pisno pri pooblaščeni uradni imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov praviloma osebi občinske uprave, ki o zahtevi odloči v skladu z na konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa zakonom. na prvi naslednji seji. (2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 51. člen ima 3 člane. (zapisnik seje sveta) (3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (1) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. opravlja zlasti naslednje naloge: Direktor občinske uprave za vodenje zapisnika seje sveta  svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles pooblasti drugega delavca občinske uprave. sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev (2) Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati podjetij, pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči  daje mnenje k aktom za določanje plač oziroma svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik dela plače občinskim funkcionarjem, ustrezne spremembe.  pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s (3) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je plačami ter drugimi prejemki občinskih sejo vodil in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni funkcionarjev, članov občinskih organov in delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih (4) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev občine ter na krajevno običajen način. javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, (5) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je  svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta,

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 786

 opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem 61. člen korupcije, (odbor za zaščito in reševanje)  obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. (1) Odbor za zaščito in reševanje šteje pet članov. (2) Odbor za zaščito in reševanje obravnava vse predloge 56. člen aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju (delovna telesa sveta) požarnega varstva, reševanja in civilne zaščite, naravnih, (1) Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot elementarnih in drugih nesreč ter razpolaganje s sredstvi svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru požarnega sklada. Odbor oblikuje o njih svoje mnenje in svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom svetu podaja stališča s predlogom odločitve. in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. 62. člen (2) Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v (komisija za priznanja in odlikovanja) sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen (1) Komisija za priznanja in odlikovanja šteje praviloma do proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih sedem članov. aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, (2) Komisija za priznanja in odlikovanja zbira predloge o da jih sprejme svet na predlog župana. zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah ter daje mnenja in predloge za podelitev priznanj in odlikovanj 57. člen občine. (stalna in občasna delovna telesa) Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s 63. člen statutom občine, so naslednji odbori in komisije: (statutarno pravna komisija)  odbor za gospodarstvo in kmetijstvo, (1) Statutarno pravna komisija ima pet članov.  odbor za družbene dejavnosti, (2) Statutarno pravna komisija obravnava predloge statuta  odbor za gospodarsko infrastrukturo, občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma  odbor za zaščito in reševanje, dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v  komisija za priznanja in odlikovanja, obliki predpisov. (3) Komisija za pripravo statuta in poslovnika oblikuje  statutarno pravna komisija, svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti  komisija za mandatna vprašanja, volitve in obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom imenovanja, občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi  komisija za kmetijstvo, veljavnimi akti občine. Statutarno pravna komisija svetu  svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. poroča in daje mnenja o predloženih aktih. Statutarno pravna komisija izvršuje redakcijsko obdelavo aktov sveta 58. člen in ugotavlja potrebo po izdaji ali spremembi odlokov in (odbor za gospodarstvo in kmetijstvo) drugih aktov sveta. (1) Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo šteje pet članov. (2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih 64. člen odločitev iz pristojnosti občine na področju javnih financ in (komisija za kmetijstvo) gospodarstva, ki so svetu predlagana v sprejem (malega (1) Komisija za kmetijstvo ima šest članov. gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma). (2) Komisija za kmetijstvo obravnava problematiko, ki se Odbor daje mnenje in predloge k pospeševanju razvoja nanaša na kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, daje gospodarskih dejavnosti in spremljanja gibanj v predloge o oblikovanju politike razvoja kmetijstva, daje gospodarskih dejavnostih. Odbor za gospodarstvo oblikuje predloge za enakomeren razvoj kmetijstva, predlaga o njih svoje mnenje in svetu podaja stališ ča s predlogom razporeditev sredstev, namenjenih za kmetijstvo, daje odločitve. predloge strategije razvoja kmečkega turizma, sodeluje z odborom za gospodarstvo in kmetijstvo pri predlaganju 59. člen razvoja kmečkega turizma, spodbuja nove dejavnosti v (odbor za družbene dejavnosti) kmetijstvu, opravlja druge naloge, ki se nanašajo na (1) Odbor za družbene dejavnosti šteje pet članov. področje delovanja komisije ter spodbuja ekološko (2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih kmetovanje in pomaga pri združevanju pridelovalcev in odločitev iz pristojnosti občine na področju raziskovalne organiziranju trženja ekološko pridelane hrane.« dejavnosti, športa in rekreacije, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, informacijsko-dokumentacijske 65. člen dejavnosti, socialnega varstva, zdravstva in kulture ter (svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu) kulturne dediščine. Odbor za družbene dejavnosti oblikuje (1) Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima 7 o njih svoje mnenje in svetu podaja stališča s predlogom članov. odločitve. (2) Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni 60. člen ravni, predlaga svetu v sprejem programe za varnost (odbor za gospodarsko infrastrukturo) cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, (1) Odbor za gospodarsko infrastrukturo šteje pet članov. koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za (2) Odbor za gospodarsko infrastrukturo obravnava vse varnost cestnega prometa na lokalni ravni predvsem pa predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na skrbi za izvajanje prometne vzgoje, dodatno izobraževanje področju varstva okolja, javnih služb, javnih cest in poti, in obveščanje udeležencev cestnega prometa, izdajanje in stanovanjskega gospodarstva, stavbnih zemljišč, urejanje razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, prostora in načrtovanja ter tudi finančne zadeve, ki se pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na nanašajo na predloge dokumentov iz področja komunalne lokalni ravni. infrastrukture. Odbor oblikuje o njih svoje mnenje in svetu podaja stališča s predlogom odločitve.

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 787

66. člen  prostorske in razvojne akte občine ter prostorske (občasna delovna telesa) izvedbene akte, Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s  odloke, katerim določi naloge delovnega telesa in število članov  odredbe, ter opravi imenovanje.  pravilnike,  navodila, 67. člen  sklepe. (imenovanje članov odborov in komisij) (2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poro čila, (1) Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali izmed svojih članov in največ do polovice članov izmed statutom občine. drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. (3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom (2) Predsednika odbora imenuje svet izmed članov, ki so in statutom občine. člani občinskega sveta. (3) Prvo sejo odbora skliče župan. 72. člen (4) Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s (predlagalna pravica) članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v (1) Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke občinski upravi. ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan. 68. člen (2) Komisija in odbori sveta ter vsak član sveta lahko (razrešitev članov delovnih teles) predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove Svet lahko razreši predsednika, posameznega člana pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. odbora sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine (3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu članov sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in razveljavitev splošnega akta. imenovanja do prve naslednje seje sveta. 73. člen 69. člen (podpis in hramba aktov, ki jih sprejme svet) (skupna delovna telesa) (1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V (2) Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v stalni zbirki aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi dokumentarnega gradiva občinske uprave. njihova sestava in naloge. 5.2. Postopek za sprejem odloka 70. člen (delo delovnega telesa) 74. člen (1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, (vsebina predloga odloka) organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove (1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, seje in zastopa njegova mnenja, stališ ča in predloge v besedilo členov in obrazložitev. svetu. (2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno (2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. seje sveta ali na zahtevo župana. (3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član (3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano sveta, pošlje predlog odloka županu s predlogom za članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo uvrstitev na dnevni red seje sveta. delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. (4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno 75. člen sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina (obravnava predloga odloka) članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, (1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo stališča in predloge z večino glasov navzočih članov. sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. (5) Glasovanje v delovnem telesu je javno. (2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga (6) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila odloka na sejah sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. (7) Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni 76. člen strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov (razprava o predlogu odloka) aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, (1) Predlog odloka se pošlje članom sveta sedem dni pred lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z (2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. obravnavano problematiko. 77. člen 5. AKTI SVETA (prva obravnava) (1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o 5.1. Splošne določbe razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. 71. člen (2) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov (splošni akti občine) navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku. (1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in (3) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo statutom naslednje akte: obravnavno ali, da odlok ni potreben, ga s sklepom  poslovnik o delu sveta, zavrne.  proračun občine in zaključni račun, (4) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 788

umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet s (2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. sklepom. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. 78. člen (3) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po (priprava besedila za drugo obravnavo) hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na (4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za primeren način upošteva stališča in predloge iz prve posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. odloka. (5) Pri hitrem postopku se združita prva in druga 79. člen obravnava predloga odloka na isti seji. (druga obravnava) (6) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje (1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov obravnave predloga odloka. predloga odloka v obliki amandmaja. (2) Župan lahko predlaga amandmaje in amandmaje na 5.4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. (3) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni 84. člen obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim (skrajšani postopek za sprejem odlokov) za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h (1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če članov sveta. gre: (4) Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez  za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo in  prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih odločanje. posameznih določb v skladu z zakonom, (5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov  uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. drugimi predpisi države oziroma občine, Amandma na amandma mora vložiti pisno.  spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami (6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca ustavnega sodišča, obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga  prečiščena besedila aktov. umakniti. (2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov 80. člen sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta (sprejem amandmaja, člena odloka in odloka) predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega (1) Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po se zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi (2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. predloga. (3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k 81. člen členom splošnega akta, ki se s predlogom spremenijo ali (sprejem splošnih aktov občine) dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se (1) Statut občine in poslovnik sveta se sprejmeta po lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka. (2) Prora čun občine sprejema svet po postopku, 5.5. Objava splošnega akta občine določenem s tem poslovnikom. (3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča 85. člen svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. (objava splošnega akta občine) (1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti 82. člen objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine, in (sprejem splošnih aktov občine do prenehanja pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače mandata) določeno. (1) Svet mora do prenehanja mandata svojih članov (2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih katere tako določi svet. aktih občine. (2) V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi 5.6. Postopek za sprejem proračuna sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, 86. člen katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo (proračun občine) obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se (1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in predlog ne obravnava. izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini. 5.3. Hitri postopek za sprejem odlokov (2) Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni 83. člen proračun. (hitri postopek za sprejem odlokov) (1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne 87. člen nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po (predlog proračuna občine) hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage (1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu določb splošnih aktov občine. najkasneje v tridesetih (30) dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 789

predloži župan predlog proračuna najkasneje v (3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz šestdesetih (60) dneh po izvolitvi sveta. prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med (2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo kakšen namen. predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. 91. člen (3) V okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan (predstavitev dopolnjenega predloga proračuna ali pooblaščeni delavec občinske uprave: občine)  temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo (1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine predloga proračuna, in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere  načrtovane politike občine, pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge  oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in terjatev in naložb ter računa financiranja v katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna prihodnjih dveh letih, obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni  okvirni predlog obsega finančnega načrta del gradiva predloga proračuna. posameznega neposrednega uporabnika (2) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu načrt, občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu  načrt razvojnih programov in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma  načrt nabav. ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo (4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno zagotovitve proračunskega ravnovesja. razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna (3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji razprava. so vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se (5) Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan da v roku sedmih (7) dni predloži svetu popravljen predlog izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev sveta v njem upoštevani. amandmaja članom sveta. (6) Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne (4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na sveta pošlje v javno razpravo župan. amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. 88. člen (javna razprava) 92. člen (1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 (uskladitev predloga proračuna občine) dni. (1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan (2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine v odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog katalogu informacij javnega značaja in zainteresiranim občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o (3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in proračunu občine. predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na (2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. 89. člen (3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in (obravnava predloga proračuna) zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in (1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. delovna telesa sveta, sveti ožjih delov občine ter V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan zainteresirana javnost. prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na (2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo kateri bo predložen predlog uskladitve. županu. (4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga (3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske (5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o občine. odloku o proračunu občine. (6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni 90. člen sprejet. (dopolnjen predloga proračuna občine) (7) Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora (1) Najkasneje v petnajstih (15) dneh po končani javni župan predložiti nov predlog proračuna. razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni (8) Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri bosta obravnavala. Svetniki prejmejo usklajen predlog postopek za sprejem odloka. proračuna 10 dni pred sklicano sejo. (2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o prora čunu 93. člen občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki (začasno financiranje) najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se županu. nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 790

podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju (4) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika hitri postopek za sprejem odloka. sveta ali odloka, tako določi svet. (5) O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez 94. člen obravnave. Uradno prečiščeno besedilo se objavi v (rebalans proračuna občine) uradnem glasilu. (1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. 6. VOLITVE IN IMENOVANJA (2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. 98. člen (3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah (volitve in imenovanja) tega poslovnika, v eni obravnavi. (1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega 5.7. Postopek za sprejem prostorskih aktov poslovnika. (2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala 95. člen večina članov sveta in je zanj glasovala večina tistih (postopek za sprejem prostorskih aktov) članov, ki so glasovali. (1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja 99. člen sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, (glasovanje o kandidatih) sprejme svet z odlokom po skrajšanem postopku. (1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se (2) Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve predlogom prostorskega akta določeno prostorsko črke njihovih priimkov. Vsak član sveta lahko glasuje ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavni se samo za enega od kandidatov. šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku (2) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa konča. nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi (3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri amandma iz prejšnjega odstavka. prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma 5.8. Postopek za sprejem obvezne razlage enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom 96. člen glasov določi z žrebom. (postopek za sprejem obvezne razlage) (3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje (1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih glasovanje. aktov. (4) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se (2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno redu prve črke njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se na razlago. glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom (3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava kandidata, za katerega se želi glasovati. statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih (5) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva »PROTI«. utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. 100. člen (4) Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega (ponovno glasovanje) poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri odloka. drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne (5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek objavi v uradnem glasilu. glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.

5.9. Postopek za sprejem prečiščenega besedila 6.1. Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje splošnega akta funkcije župana

97. člen 101. člen (postopek za sprejem prečiščenega besedila (imenovanje člana sveta za začasno opravljanje splošnega akta) funkcije župana) (1) Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih (1) Če župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen imenuje, kateri od dveh podžupanov bo začasno opravljal in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži funkcijo župana, ali je ta razrešen, imenuje svet izmed spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve prečiščenega besedila kot nov splošni akt. novega župana. (2) Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka (2) O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali sprejema svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka. tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o (3) Po sprejetju sprememb in dopolnitev statuta, imenovanju. poslovnika sveta in odloka, ki spreminjajo oziroma (3) Kandidat je imenovan, če je zanj glasovala večina dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih članov, pripravi navzočih članov sveta. statutarno pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 791

6.2. Postopek za razrešitev (2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem 102. člen predvsem usklajujejo programe dela in njihovo (postopek za razrešitev) izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in (1) Za razrešitev se uporabljajo določbe tega poslovnika, poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali ki urejajo imenovanja. problematiki ter si prizadevajo za sporazumno (2) Postopek za razrešitev se začne na predlog razreševanje nastalih problemov. predlagateljev, določenih s statutom občine in tem (3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, predlaga župan, lahko določi župan za vsako zadevo, ki je volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri razrešitev. pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. (3) Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. 105. člen (4) Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino opredeljenih (izvajanje odločitev sveta) glasov članov sveta. (1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Župan ali po (5) Predlog za razrešitve se posreduje županu. Če predlog njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske ne vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka uprave poročajo svetu o opravljenih nalogah in o prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v izvrševanju sklepov. dopolnitev. (2) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov (6) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero sveta. se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo (3) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. ukrepati v skladu z zakonom in statutom ob čine. (7) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka 8. JAVNOST DELA tega člena. (8) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet 106. člen sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za (javnost dela sveta in njegovih delovnih teles) izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen (1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. predlog za razrešitev. (2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o (9) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih poukom. sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah z navzočnostjo občanov in 6.3. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah drugih organov ter funkcionarjev občine organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. 103. člen (3) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in (postopek za razrešitev) sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles (1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. sveta, župana in občinske uprave. (2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z (4) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. javnost. (3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih (5) Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. odločitev sveta ter drugih organov občine. (4) Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za 107. člen mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s (obveščanje javnosti) predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v (1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu sveta predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za dolžna predlagati svetu novega kandidata. njihovo delo na sejah sveta. (5) Svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata (2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in občinskega funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o volitve in imenovanja. delu občinskih organov. (6) Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja (3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in se pošlje občinski volilni komisiji. delovnih teles, ki so zaupne narave. (7) Sklep o prenehanju funkcije podžupana se vroči (4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo županu. zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. (8) Sklep o razrešitvi imenovanega člana delovnega telesa se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in 9. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. 108. člen 7. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN SVETOM (delo sveta v izrednem stanju) (1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je 104. člen delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od (razmerja med županom in svetom) postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določata statut (1) Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove in ta poslovnik. seje. (2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 792

gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov 1. člen občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede V 6., 7. in 8. členu Pravilnika o plačah, sejninah in drugih javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. občinskega sveta in članov drugih organov Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 101/10 in 102/10-popr.) se 10. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA številka »14«, zamenja s številko »7,5«. POSLOVNIKA 2. člen 109. člen V drugi alineji 2. odstavka 6. člena se številka »5,2«, (spremembe in dopolnitve poslovnika) nadomesti s številko »5,0«. (1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem 3. člen odloka. V tretji alineji 2. odstavka 6. člena se številka »3,9«, (2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z nadomesti s številko »3,8«. dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. 4. člen 110. člen V četrti alineji 2. ostavka 6. člena se številka »2«, (razlaga poslovnika) nadomesti s številko »1,8«. (1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik 5. člen predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine V peti alineji 2. odstavka 6. člena se številka »1,3«, obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni nadomesti s številko »1,2«. komisiji, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe, če to ni mogoče, pa pripravi razlago do naslednje 6. člen seje. V prvi alineji 3. odstavka 8. člena se številka »5«, (2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno nadomesti s številko »4,8«. pravna komisija. (3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, 7. člen ki ga je dala statutarna komisija, odloči svet. V drugi alineji 3. odstavka 8. člena se številka »4,5«, nadomesti s številko »4,3«. 11. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 8. člen 111. člen V prvi alineji 1. odstavka 9. člena se številka »2«, (prenehanje veljavnosti) nadomesti s številko »1,8«. Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta Občine Majšperk (Uradni list 9. člen RS; št. 34/99). V drugi alineji 1. odstavka 9. člena se številka »1,3«, nadomesti s številko »1,2«. 112. člen (objava in začetek veljavnosti) 10. člen Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v V prvem odstavku 12. člena se številka »12« spremeni v Uradnem glasilu slovenskih občin. številko »11«.

Številka: 043-1/2011-11 11. člen Majšperk, dne 30. 8. 2012 Znesek sejnin in potnih stroškov, določenih s tem pravilnikom, se začnejo izplačevati za udeležbo na sejah, Občina Majšperk ki so bile opravljene v mesecu juniju 2012. Županja dr. Darinka FAKIN Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin.

Številka: 032-6/2012-2 414. Pravilnik o spremembah Pravilnika o plačah, Datum: 30. 8. 2012 sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles Občina Majšperk občinskega sveta in članov drugih organov Županja dr. Darinka Fakin Občine Majšperk

Na podlagi 34.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 76/08, 79/09), Zakona za OBČINA POLJČANE uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12) in 17. člena Statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 415. Sklep o začetku priprave občinskega 23/99 in 92/03) je Občinski svet občine Majšperk na 17. podrobnega prostorskega načrta za »Center seji, dne 30.8. 2012 sprejel za predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov in proizvodnjo materialov« PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O PLAČAH, SEJNINAH Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju- IN DRUGIH PREJEMKIH OBČINSKIH ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007 in 108/2009 ter FUNKCIONARJEV, ČLANOV DELOVNIH TELES spremembe in dopolnitve v 70/09-ZVO-1B) in 7. člena OBČINSKEGA SVETA IN ČLANOV DRUGIH ORGANOV Statuta občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011) je OBČINE MAJŠPERK župan sprejel

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 793

SKLEP - uskladitev predvidene pozidave in infrastrukture z O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA obstoječo v neposredni bližini; PROSTORSKEGA NAČRTA ZA - ureditev infrastrukture, dostopov, cestnih »CENTER ZA PREDELAVO NENEVARNIH GRADBENIH povezav; ODPADKOV IN PROIZVODNJO MATERIALOV« - zaključeno ureditev hortikulturne zasnove.

1. člen 4. člen Ocena stanja in razlogi za pripravo občinskega Način pridobitve strokovnih rešitev podrobnega prostorskega načrta (v nadaljnjem Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili besedilu OPPN) ZPNačrt. Strokovne rešitve prostorskega akta bodo »Center za predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov pridobljene na osnovi potrjenih strokovnih podlag, ki in proizvodnjo materialov« temeljijo na: Na podlagi pobude investitorja Granit d.d., se za - povzetkih in usmeritvah obstoječe veljavne ureditveno območje »Center za predelavo nenevarnih prostorske dokumentacije, gradbenih odpadkov in proizvodnjo materialov« začne - analizi prostora, postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega - pridobljenih smernic nosilcev urejanja prostora in načrta (v nadaljnjem besedilu: OPPN). njihovih strokovnih podlag Območje OPPN predstavlja del rudarskega prostora - idejni zasnove prostorske ureditve območja na kamnoloma Poljčane in sicer v okviru kompleksa podlagi pobude investitorja in programskih kamnoloma, ostalih spremljajočih objektov Granit-a d.d. V izhodišč, neposredni bližini so proizvodni objekti, odprte deponije in - idejnih rešitvah prometnega urejanja območja, spremni objekti. V bližini ni individualnih stanovanjskih - idejnih rešitvah komunalne infrastrukture objektov. V skladu s prostorskimi planskimi akti občine je potrebne za nemoteno funkcioniranje opredeljeno kot območje nadzemnega pridobivalnega ureditvenega območja OPPN. prostora. V kolikor se v postopku priprave OPPN, na podlagi Podjetje GRANIT d.d. je kot večinski lastnik smernic nosilcev urejanja prostora ali drugih razlogov obravnavanega območja posredovalo na Občino Poljčane ugotovi, da je utemeljeno potrebno izdelati dodatne pobudo za začetek postopka izdelave OPPN za center za strokovne podlage, se te pripravijo med postopkom predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov in proizvodnjo izdelave OPPN. materialov in ureditev potrebne infrastrukture na Za območje OPPN ima pobudnik že izdelan osnovni obravnavanem območju. Celotno območje se geodetski elaborat. Po potrebi se za izdelavo OPPN infrastrukturno ustrezno opremi. izdelajo dodatne geodetske izmere, izdelane v skladu s Sprejeti odlok o občinskem podrobnem prostorskem Pravilnikom o geodetskem načrtu (Url.l. RS, št. 40/2004). načrtu za »Center za predelavo nenevarnih gradbenih Izbrani načrtovalec OPPN za »Center za predelavo odpadkov in proizvodnjo materialov« bo predstavljal nenevarnih gradbenih odpadkov in proizvodnjo pravno podlago za izdelavo programa opremljanja materialov« izdela ali pa najmanj koordinira izdelavo vseh stavbnih zemljišč in pravno podlago za pridobitev strokovnih podlag za izdelavo OPPN. Strokovne podlage gradbenega dovoljenja za predvideno dejavnost. posredujejo tudi nosilci urejanja prostora za svoja področja in drugi udeleženci pri pripravi OPPN za »Center za 2. člen predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov in proizvodnjo Pravna podlaga za pripravo OPPN materialov« Pravna podlaga za pripravo OPPN je 57. člen ZPNačrt, na OPPN se po vsebini, obliki in načinu pripravi skladno z območju občine Poljčane pa tudi: določili veljavne prostorske zakonodaje. - Dolgoročni plan – prostorski del – občine OPPN se izdela v digitalni obliki, tako da je možen vnos Slovenska Bistrica za obdobje 1986-2000, v GIS občine, ter v 5 analognih izvodih, od katerih 2 izvoda dopolnjen 2008 za območje občine Poljčane dobi pripravljavec. (Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 41/97, 72/99, 59/03, 131/04, 47/06, 79/2011) 5. člen - Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev Roki izdelave OPPN za celotno območje občine Slovenska Bistrica Za pripravo OPPN so opredeljeni naslednji okvirni roki: (Uradni list SRS, št. 29/89, dopolnjen Uradni list AKTIVNOST ROK IZDELAVE RS, št. 43/92, 3/93, 35/94 in 45/2000). 1. Priprava osnutka OPPN 60 dni po sprejemu sklepa županje o 3. člen začetku Območje OPPN in program prostorskega akta Predmet izdelave je nov OPPN. Obravnavano – 2. Priprava gradiva in 45 dni ureditveno območje meri približno 10.000 m2, in sicer pridobivanje smernic vključuje parcelne številke: 592/1, 592/2 in 592/16, k.o. pristojnih nosilcev urejanja Poljčane. prostora ter odločitve MOP o Sestavni del tega OPPN so lahko tudi zemljišča izven izdelavi CPVO območja OPPN, v kolikor bi se izkazalo, da so neposredno 3. izdelava strokovnih podlag, v času pridobivanja potrebna za priključevanje na omrežje javnih cest in okoljskega poročila smernic – 60 dni izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske 4. Izdelava dopolnjenega 30 dni po pridobitvi javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje osnutka OPPN na podlagi smernic območja. pridobljenih smernic nosilcev Predmet izdelave OPPN so: urejanja prostora - ureditev celotnega območja, kot zaključene 5. Posredovanje dopolnjenega 15 dni celote; OPPN in okoljskega poročila - usklajeno vklapljanje novega kompleksa v okolje; ministrstvu v pregled 6. javna razgrnitev prične 7 dni po

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 794

dopolnjenega OPPN in objavi javne 8. člen okoljskega poročila razgrnitve in traja 30 Veljavnost in objava sklepa dni Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in 7. javna obravnava v času javne na spletni strani Občine Poljčane ter stopi v veljavo razgrnitve naslednji dan po objavi. 8. predaja pripomb in predlogov 7 dni po zaključeni načrtovalcu javni razgrnitvi Številka: 3500-0005/2012-201 9. opredelitev načrtovalca do 7 dni od predaje Poljčane, dne 21. avgusta 2012 pripomb in predlogov pripomb 10. stališča do pripomb in 30 dni od Občina Poljčane predlogov - obravnava na opredelitve Župan Stanislav KOVAČIČ občinskem svetu načrtovalca 11. izdelava predloga OPPN 15 dni 12. pridobitev mnenj na predlog 30 dni OPPN in potrdilo o OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM sprejemljivosti vplivov OPPN na okolje 416. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o 13. sprejem usklajenega na seji občinskega določitvi ekonomske cene programov v vrtcu predloga OPPN sveta po pridobitvi Ravne na Koroškem mnenj Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, 6. člen št. 100/2005 – UPB2 in naslednji), 78. člena Zakona o Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za uravnoteženju javnih financ ZUJF (Uradni List št. 40/2012) načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni V postopek priprave OPPN bodo vključeni naslednji list RS, št. 62/10 in naslednji), Pravilnika o metodologiji za nosilci urejanja prostora: oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS službo (Uradni list RS, štev. 97/03 in naslednji) in Statuta za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Krekova Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99 in 17, 2000 Maribor naslednji) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na - Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in 4. korespondenčni seji, dne 14.08.2012 sprejel reševanje, Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana - Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, SKLEP Pobreška c. 20/II, 2000 Maribor O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O - Elektro Maribor, d.d., Vetrinjska 2, 2000 Maribor DOLOČITVI EKONOMSKE CENE PROGRAMOV V - Občina Poljčane, Bistriška 65, 2319 Poljčane VRTCU RAVNE NA KOROŠKEM - Telekom Slovenije d.d., Titova c. 38, 2000 Maribor I. - Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in V sklepu o določitvi ekonomske cene programov v Vrtcu šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za 7-2012) se besedilo I. točke spremeni tako, da glasi: okolje, Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana Cene programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v - Komunala Slovenska Bistrica d.o.o., Pohorski Vrtcu Ravne na Koroškem: bataljon 12, 2310 Slovenska Bistrica I. starostno obdobje (od 1 do 3 let) – dnevni program (6 - Kabel TV d.o.o., Dobriša vas 3, Petrovče do 9 ur) – 426,00 € - OKP Javno podjetje za komunalne storitve II. starostno obdobje (od 3 do 6 let) – dnevni program (6 Rogaška Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 do 9 ur) – 313,00 € Rogaška Slatina Kombiniran oddelek (I. in II. starostno obdobje) – 350,00 € - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Dnevni strošek prehrane za otroke upoštevan v ceni Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana programa je 1,44 € in vključuje zajtrk, malico in kosilo. V - Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne ceno ni vključena popoldanska malica (od 14.30 ure dalje) zadeve, Sektor za civilno obrambo; Vojkova in znaša 0,38 €. cesta 55, 1000 Ljubljana - Drugi organi in organizacije, v kolikor bi se v II. postopku priprave OPPN izkazalo, da so Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem tangirani. glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 9. 2012 Pri pripravi OPPN sodelujejo tudi naslednji udeleženci: dalje. - pobudnik in naročnik: Granit d.d., Ljubljanska c. 69, 2310 Slovenska Bistrica Številka: 602-0089/2011-202 - pripravljavec OPPN: Občina Poljčane, Bistriška Ravne na Koroškem, 14.08.2012 65, 2319 Poljčane - načrtovalec po izboru pobudnika in naročnika. Občina Ravne na Koroškem Župan mag. Tomaž Rožen 7. člen Obveznosti v zvezi s financiranje priprave OPPN

Izdelavo geodetskega načrta, vseh strokovnih podlag in idejnih zasnov, ki jih bodo zahtevali nosilci urejanja prostora, vključno z vsemi potrebnimi podlagami v okviru postopka CPVO (kolikor bo CPVO potrebna), celotno izdelavo OPPN bo financiral pobudnik oz. naročnik OPPN, Granit d.d.

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 795

OBČINA ŠENČUR Župan lahko določi premakljivi začetek in konec delovnega časa drugače, kot je to določeno v prvem 417. Odredba o delovnem času, poslovnem času in odstavku tega člena, če je to potrebno zaradi organiziranja uradnih urah v občinski upravi Občine Šenčur uradnih ur za stranke ali zaradi narave dela (informacijska podpora, komunikacije in podobno), ki mora biti opravljeno Na podlagi 32. in 115. člena Statuta Občine Šenčur (UVG, izven okvira premakljivega delovnega časa. Pri tem mora št. 2/11) izdaja župan Občine Šenčur biti po posameznih poslovnih dnevih enak obseg delovnega časa obvezne prisotnosti uslužbencev, kot to ODREDBO določa prejšnji člen. O DELOVNEM ČASU, POSLOVNEM ČASU IN Z organizacijo dela se vsem uslužbencem zagotovi URADNIH URAH V OBČINSKI UPRAVI OBČINE pripadajoči odmor za malico, ki ga uslužbenci praviloma ŠENČUR izkoristijo v času med 10.30 in 11.00 uro ob sredah pa med 12.00 in 13.00 uro. SPLOŠNA DOLOČBA POSLOVNI ČAS 1. člen Ta odredba ureja delovni čas, poslovni čas in uradne 4. člen ure v občinski upravi Občine Šenčur in določa začetek in Med poslovnim časom mora biti zagotovljeno poslovanje konec, ter trajanje in razporeditev delovnega časa vseh notranjih organizacijskih enot občinske uprave z zaposlenih v občinski upravi Občine Šenčur (v drugimi organi, državnimi organi in organi lokalnih nadaljevanju: uslužbenci). skupnosti. Uporabljeni izrazi zapisani v moški slovnični obliki so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. 5. člen Izrazi, ki se uporabljajo v tej odredbi, imajo naslednji Občinska uprava Občine Šenčur posluje pet dni v tednu, in pomen: sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek, tako da  delovni čas je vsak čas, v katerem uslužbenec se poslovni čas začne v ponedeljek, torek in četrtek ob dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu 7.30 uri in kon ča ob 15.00 uri, v sredo se začne ob 7.30 uri in izpolnjuje svoje delovne obveznosti in čas in konča ob 17.00 uri, v petek pa se začne ob 7.30 uri in odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela v konča ob 13.00 uri. skladu z zakonom in kolektivno pogodbo,  poslovni čas je čas poslovanja organov občinske 6. člen uprave z državnimi organi in organi lokalnih Župan lahko v izjemnih okoliščinah, ali če je to nujno za skupnosti, opravljanje dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve  uradne ure so čas poslovanja organov občinske oziroma določnega dne ali v določenem roku, odredi, da uprave s strankami, občinska uprava ali njena notranja organizacijska enota,  registrator delovnega mesta je interni računalniški začasno posluje v soboto, nedeljo, na državni praznik ali program za evidentiranje delovnega časa; na drug z zakonom določen dela prost dan.

DELOVNI ČAS URADNE URE

2. člen 7. člen Polni delovni čas v občinski upravi je 40 ur na teden in Uradne ure so namenjene poslovanju s strankami in se se razporedi tako, da se upoštevajo potrebe delovnega določijo v okviru poslovnega časa občinske uprave. procesa in varujejo pravice uslužbencev do odmorov in Občinska uprava ima uradne ure v ponedeljek, sredo in počitkov. petek, in sicer: Polni delovni čas v občinski upravi je razporejen z - v ponedeljek med 8.00 in 12.00 uro, določitvijo premakljivega začetka in konca delovnega časa - v sredo med 8.00 in 12.00 uro, ter med 13.00 in uslužbencev. 17.00 uro in Med dnevnim delom ima uslužbenec, ki dela polni - v petek med 8.00 in 12.00 uro. delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut, ob Ne glede na določilo prvega in drugega odstavka, lahko sredah pa 60 minut in se všteva v poln delovni čas. župan začasno, ko to terja značaj nalog in način njihovega V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne izvrševanja, določi večji obseg uradnih ur. prerazporeditve delovnega časa ima uslužbenec pravico V sprejemni pisarni občinske uprave se pošta v fizični do odmora, ki traja sorazmerno z dolžino dnevnega obliki sprejema vse poslovne dni v poslovnem času delovnega časa in se všteva v polni delovni čas. občinske uprave.

3. člen 8. člen V občinski upravi je uveden premakljivi delovni čas, in Občinska uprava ima v času uradnih ur tudi uradne ure po sicer: telefonu ali preko elektronskih medijev. - v ponedeljek, torek in četrtek z določitvijo začetka delovnega časa med 7.00 in 8.00 uro in konca 9. člen delovnega časa med 15.00 in 16.00 uro, Pri vhodu v zgradbo občinske uprave mora biti na - v sredo z določaitvijo z četka delovnega časa med vidnem mestu označen delovni čas in razpored uradnih ur 7.00 in 8.00 uro in konca delovnega časa med občinske uprave. 17.00 in 18.00 uro, Vsaka sprememba razporeda uradnih ur mora biti - v petek z določitvijo začetka delovnega časa med objavljena in na viden način označena v poslovnih 7.00 in 8.00 uro in konca delovnega časa med prostorih najmanj sedem dni pred začetkom njene 13.00 in 14.00 uro. uveljavitve. Dnevna delovna obveznost traja v ponedeljek, torek in četrtek 8 ur, v sredo 10 ur in v petek 6 ur.

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 796

ZAČASNA PRERAZPOREDITEV POLNEGA procesa in druge okoliščine, ki so vplivale na odklon od DELOVNEGA ČASA IN NEENAKOMERNA polnega delovnega časa. RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA 15. člen 10. člen Uslužbenec ima pravico izkoristiti dovoljeni presežek ur Župan ali po njegovem pooblastilu druga oseba lahko v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa, začasno prerazporedi polni delovni čas in odredi, da mora izjemoma pa tudi v obliki prostih ur v času obvezne uslužbenec opraviti v posameznem tednu več oziroma prisotnosti na delu ali kot proste dni. manj kot 40 ur na teden. Koriščenje presežka ur v času obvezne prisotnosti na Začasna prerazporeditev polnega delovnega časa je delu ali kot proste dni odobri uslužbencu direktor občinske mogoča pri opravljanju dela, ki mora biti opravljeno brez uprave, tako da ni oviran delovni proces, direktorju prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku občinske uprave pa župan. ali dela v izjemnih okoliščinah ali če to zahteva boljše izkoriščanje delovnih sredstev ali smotrnejša izraba 16. člen delovnega časa. Uslužbenec ima pravico do dnevnega vpogleda v stanje Iz razlogov začasne prerazporeditve iz prejšnjega števila opravljenih ur in do mesečnega pisnega izpisa odstavka lahko župan ali po njegovem pooblastilu druga števila opravljenih ur. oseba v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa odredi uro prihoda ali odhoda uslužbenca z dela. DELO PREKO POLNEGA DELOVNEGA ČASA

11. člen 17. člen Začasno prerazporeditev delovnega časa odredi župan Delo preko polnega delovnega časa (v nadaljevanju: ali po njegovem pooblastilu druga oseba s pisno nadurno delo) se sme odrediti pod pogoji, določenim z odreditvijo, v kateri določi čas trajanja začasne zakonom, ki ureja delovna razmerja. prerazporeditve delovnega časa in tedensko obveznost Nadurno delo odredi uslužbencu direktor občinske uslužbenca, da dela več oziroma manj kot 40 ur na teden. uprave, praviloma vnaprej. Če zaradi narave dela oziroma O začasni prerazporeditvi morajo biti uslužbenci nujnosti naloge to ni možno, se lahko nadurno delo odredi obveščeni najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po časa posameznega uslužbenca. opravljenem nadurnem delu.

12. člen 18. člen V primeru začasne prerazporeditve delovnega časa in Za uslužbence, ki imajo premakljiv začetek in konec neenakomerne razporeditve delovnega časa polni delovni delovnega časa, se štejejo za nadurno delo na podlagi čas posameznega tedna ne sme preseči 56 ur. odreditve opravljene ure dela pred premakljivim začetkom Pri začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa in delovnega časa in po koncu dnevne delovne obveznosti. neenakomerni razporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost 19. člen zaposlenega v obdobju največ šestih mesecev. Opravljeno nadurno delo se javnemu uslužbencu izplača pri mesečni pla či, uslužbenec pa lahko nadure RAZPOREJANJE POLNEGA DELOVNEGA ČASA koristi v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti, ali pa jih prenese v presežek oziroma primanjkljaj obveznih ur 13. člen v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa. Uslužbenec lahko razporeja polni delovni čas v okviru Koriščenje nadurnega dela v obliki prostih ur oziroma posameznega tedna tako, da ta traja več ali manj kot 40 celodnevne odsotnosti odobri direktor občinske uprave ur, vendar v posameznem tednu ne več kot 45 ur in ne tako, da ni oviran delovni proces, direktorju pa župan. manj kot 35 ur Število opravljenih nadur se koristi v obliki prostih ur oziroma prostih dni glede na dejansko opravljene ure v 14. člen času nadurnega dela. Presežek oziroma primanjkljaj ur je razlika med mesečno delovno obveznostjo, določeno na podlagi 40 – EVIDENTIRANJE PRISOTNOSTI OZIROMA urnega polnega delovnega časa v tednu, in dejansko ODSOTNOSTI opravljenimi urami dela v določenem mesecu v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa. 20. člen V okviru premakljivega začetka in konca delovnega Uslužbenci občinske uprave evidentirajo prihod in odhod časa mora uslužbenec praviloma izravnati tedenske z dela ter odsotnosti med delovnim časom z vpisi v presežke in primanjkljaje v tekočem mesecu. Registrator delovnega mesta. Župan lahko določi izjeme V okviru premakljivega začetka in konca delovnega od tega pravila. časa se uslužbencu prenese iz meseca v mesec presežek Podrobneje se opredeli evidentiranje prisotnosti oziroma največ 20 ur, oziroma primanjkljaj največ 10 ur. odsotnosti z Navodilom o evidentiranju delovnega časa Uslužbencu, ki preseže dovoljeni mesečni primanjkljaj zaposlenih v občinski upravi Občine Šenčur. 10 ur, direktor občinske uprave določi uro začetka in konca delovnega časa do izravnave primanjkljaja oziroma DELOVNA OBVEZNOST mora primanjkljaj pokriti s koriščenjem letnega dopusta. Direktor občinske uprave izjemoma lahko uslužbencu 21. člen odobri, da prenese v naslednji mesec večji presežek ur, V delovni čas se štejejo: kot je določen v tretjem odstavku tega člena, in hkrati  ure prisotnosti na delu, določi obdobje, po potrebi tudi uro začetka in konca  letni dopust, delovnega časa, v katerem mora uslužbenec presežek  državni prazniki in drugi z zakonom določeni dela izkoristiti. Pri tem mora upoštevati potrebe delovnega prosti dnevi,

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 797

 ure odsotnosti z dela s pravico do nadomestila 25. člen plače, Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati Sklep  ure za čas usposabljanja in izpopolnjevanja; o razporeditvi delovnega časa v občinski upravi Občine Kot usposabljanje in izpopolnjevanje se šteje udeležba Šenčur (UVG, št. 26/96). na seminarjih konferencah, tečajih tujih jezikov in drugih oblikah pridobivanja usposobljenosti za delo ter čas, ko je 26. člen javni uslužbenec na organiziranem usposabljanju za Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v pripravo na strokovni izpit. Računanje prisotnosti na delu v Uradnem glasilu slovenskih občin. času usposabljanja in izpopolnjevanja ne vpliva na druge materialne pravice, kot so dnevnice, kilometrina ipd. in jih Številka: 020-2/2012-1 urejajo drugi predpisi. Šenčur, dne 16.08.2012 Ure izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v zvezi z delom po napotitvi župana ali direktorja občinske Občina Šenčur uprave, ki se izvajajo na državni praznik ali na drug z Župan Miro Kozelj zakonom določen dela prosti dan ali na dan, ko občinska uprava ne posluje, se obračunajo kot ure prisotnosti na delu. OBČINA VOJNIK 22. člen Za ure odsotnosti, ki jih ni potrebno nadomestiti z delom, 418. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem se ob predložitvi dokazila šteje odsotnost zaradi: načrtu Žgajner  darovanja krvi,  opravljanja funkcije v državnih organih in organih Na podlagi 57. člena v povezavi s tretjim odstavkom 97. lokalne skupnosti, člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS,  sodelovanja v nadzornih organih in organih št. 33/07) in Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. upravljanja za izvrševanje pravic ustanovitelja, 38/11) je Občinski svet Občine Vojnik na seji dne  opravljanja dela sodnika porotnika, 26.7.2012 sprejel  sodelovanja v sodnem ali upravnem postopku kot priča, ODLOK  izvajanja obrambnih dolžnosti in dolžnosti zaščite O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM in reševanja, NAČRTU ŽGAJNER  opravljanja drugega dela v interesu delodajalca (sodelovanje pri projektnem delu pri organizacijah, I. SPLOŠNE DOLOČBE ipd.),  drugih primerov, določenih z zakonom, 1. člen podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo (podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) za javni sektor; (1) V skladu z določili Sprememb in dopolnitev V odsotnosti, ki je ni potrebno nadomestiti, se šteje tudi prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za čas za pripravo na strokovni izpit in čas za opravljanje obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin strokovnega izpita, in sicer za strokovni izpit iz upravnega srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za postopka se ta čas določi v trajanju tri dni, za strokovni obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine izpit iz upravnega poslovanja se ta čas določi v trajanju Vojnik (Ur. list RS št. 18/91, 54/94, 25/98, 99/99 in 79/04 ) dva dni. se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Žgajner (v nadaljnjem besedilu OPPN), ki ga je pod štev. 028/2011 23. člen izdelala Vizura - Vitez d.o.o. V primeru službene poti se uslužbencu prizna toliko ur prisotnosti na delu, kolikor sta dejansko trajala pot in 2. člen dejansko opravljanje dela, vendar ne več kot deset ur (vsebina odloka) dnevno. (1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se uslužbencu Žgajner se nanaša na ureditveno območje v površini ure prisotnosti na delu ne priznajo, če je uslužbenec v 19.877,32 m2 na pobočju severno od naselja Vojnik, ki soboto, nedeljo, na državni praznik ali na drug z zakonom predstavlja lokalno središče občine in je v prostorskem določen dela prost dan na službeni poti in dela dejansko planu Občine Vojnik opredeljeno za stanovanjsko gradnjo na ta dan ne opravlja. s spremljajočimi dejavnostmi s pogojem izdelave Če je uslužbencu zaradi službene poti onemogočen detajlnejšega prostorskega akta. dnevni ali tedenski počitek in delo na ta dan dejansko (2) Ureditveno območje prostorskega akta zajema parcele opravlja, se dnevni počitek zagotovi naslednji dan, 914/1, 914/2, 914/3, 916/1, 916/2 in 916/3 k.o. Vojnik tedenski počitek pa najkasneje v naslednjem tednu. okolica, vzhodno od Cerkve Marije sedem žalosti in zajema območje, ki v naravi v večini ni pozidano, le na SV UPORABA DRUGIH PREDPISOV in osrednjem delu ureditvenega območja OPPN stojijo obstoječa eno stanovanjska stavba in tri gospodarske 24. člen stavbe ter počitniški objekt - gospodarsko bivalni objekt. Za vsa vprašanja o delovnem in poslovnem času, ki za uslužbence niso urejena s to odredbo, se smiselno II. PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJEJO uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo delovni in Z OBČINSKIH PODROBNIM PROSTORSKIM poslovni čas v organih državne uprave. NAČRTOM

KONČNI DOLOČBI 3. člen (vsebina načrtovanih prostorskih ureditev) (1) V ureditvenem območju je načrtovanih 5 novih

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 798

enostanovanjskih stavb (1, 2, 3, 4, 5) - šifra po Uredbi o klet, pritličje in izzidano podstrešje ali mansarda uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o (višina kolenčnega zidu do max 1.50 m). določitvi objektov državnega pomena (Ur. list RS štev.  Konstrukcija in oblikovanje: dvokapna simetrična 33/03 – v nadaljnjem besedilu UEK) CC – SI 11100, streha v naklonu 35 do 45 stopinj ( smer slemena enaka šifra velja tudi za tudi objekta 6 (v primeru gradnje v smeri plastnic, lahko s frčadami ali strešnimi novega objekta) in 7 ter možnosti gradnje nezahtevnih in okni), dopustna je tudi izvedba manjšega dela enostavnih objektov, v skladu z Uredbo o vrstah objektov ravne strehe nad garažo oziroma nadstrešnico, ki glede na zahtevnost (Ur. list RS štev. 37/2008 - v je prizidana enostanovanjski stavbi, dovoljene so nadaljnjem besedilu Uredba) kot so: garaža, nadstrešnica, frčade ali strešna okna, kvadratni izzidki, oziroma drvarnica, vrtna uta, steklenjak oziroma zimski vrt, bazen v sodobno oblikovanje objekta ob upoštevanju okviru stavbnega zemljišča namenjenega za gradnjo, stavbnih mas in karakteristik tradicionalnega ograje in škarpe oziroma podporni zidovi za premostitev stavbarstva. višinskih razlik terena ter gradnje čebelnjakov na zelenih  Pri zunanjem oblikovanju objektov je možen urejenih površinah, ki so sestavni del stavbnega zemljišča. sodoben arhitekturni pristop s finalno obdelavo (2) Objekt v ureditvenem območju z oznako 6 je v naravi fasad le v svetlih nevtralnih tonih in uporaba počitniška stavba – gospodarsko bivalni objekt, ki ga je tradicionalnih materialov ( les, kamen, steklo, mogoče rekonstruirati, adaptirati ali izvesti investicijska opeka). vzdrževalna dela, oziroma ga dozidati za potrebe  Strehe morajo biti krite z enotno kritino, opečno, spremembe namembnost v enostanovanjsko stavbo ali oziroma temnejšo kritino, eventualni ravni deli zgraditi na istem mestu nov enostanovanjski objekt (šifra streh so lahko obdelani s pločevino ali podobno 11100); v tem primeru je mogoča tudi gradnja nezahtevnih kritino. in enostavnih objektov kot so: garaža, drvarnica, vrtna uta,  Niso dovoljene: štiri ali več kapne strešine bazen, uta za orodje, nadstrešnica, steklenjak oziroma (šotoraste) , stožčasti ali okrogli stolpiči, polkrožni zimski vrt, škarpe oziroma podporni zidovi ter ograja in ali več kotni izzidki, oboki ali polkrožna okna, čebelnjak. arkadni in drugi stebričasti oboki. (3) V ureditvenem območju z oznako 7 je zgrajena pritlična  Konstrukcija objekta je lahko v klasični zidani ali enostanovanjska stavba v gabaritih cca 10,00 x 10,00 m, montažni izvedbi v kombinaciji zid, steklo, opeka, ki jo je mogoče rekonstruirati, adaptirati ali izvesti les ali drugačni elementi v smislu zagotovitve investicijska vzdrževalna dela, oziroma jo dozidati ali energetsko varčne gradnje ali pasivne izvedbe porušiti in v okviru gradbene meje zgraditi novo eno objekta. V primeru uporabe fotovoltai čnih modulov stanovanjsko stavbo. ali sončnih kolektorjev morajo biti ti nameščene (4) V ureditvenem območju z oznako 8, ki v naravi izključno na strešine v enakem naklonu. predstavlja nestanovanjsko kmetijsko stavbo (šifra 1271),  Enaki pogoji oblikovanja veljajo tudi za je le to mogoče v obstoječih gabaritih adaptirati, nezahtevne in enostavne objekte: garaže, rekonstruirati ali izvesti investicijska vzdrževalna dela ter drvarnice, vrtne ute, lope za orodje, nadstrešnice, izvesti spremembo namembnosti stavbe, mogoča je tudi steklenjake oziroma zimske vrtove, bazene ter v gradnja nove nestanovanjske stavbe v za potrebe skladu s pogoji, ki jih predpisuje Uredba. pisarniških dejavnosti (šifra 12203), oziroma tudi  Ograje, v skladu z Uredbo, so lahko postavljena storitvenih dejavnosti (šifra 12304 – frizerski, kozmetični do meje sosednje zemljiške parcele tako, da ne salon, čistilnica, pralnica, popravljalnica čevljev, posegajo na sosednje zemljišče; lahko pa se fotokopirnica ali stavbo za nego in zdravstveno oskrbo, gradijo na meji vendar le, če se lastniki zemljišč, ki šifra 12640 - kot so zobozdravstvene dejavnosti, jih razmejujejo, o tem pisno sporazumejo. Ograje zdravstvene ordinacije). morajo biti transparentne - žične ali lesene do (5) Objekt 9 predstavlja obstoječo drvarnico, ki jo je po max višine 1.20 m, lahko tudi v kombinaciji s potrebi mogoče adaptirati ali rekonstruirati, oziroma v parapetnim zidcem ali kot živa meja, prav tako do okviru opredeljene gradbene meje zgraditi nov objekt višine 1.20 m, razen v neposredni bližini cest, kjer enake namembnosti v skladu s pogoji Uredbe. višina ograje ne sme ovirati preglednosti v (6) Za načrtovane objekte je v skladu z Uredbo mogoča križišču. Za izravnavo terena je dopustna gradnja tudi izgradnja gospodarske javne infrastrukture, ureditev škarp oziroma podpornih zidov do max višine 1.20 dvorišč in škarp, oziroma podpornih zidov , zaradi m v betonski ali kamniti izvedbi, ki morajo biti premoščanja višinskih razlik pri zunanjih ureditvah. ozelenjene, lahko pa se kot premostitve višinskih razlik izvedejo tudi utrjene brežine. III. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN (2) Ureditveno območje 6 – obstoječa počitniška stavba – GRADNJO gospodarsko bivalni objekt:

 Namembnost: obstoječ počitniški objekt – 4. člen gospodarsko bivalni objekt, ki ga je mogoče (rešitve načrtovanih stavb in ureditev, pogoji in dozidati za namen enostanovanjske stavbe pod usmeritve za projektiranje in gradnjo) pogoji, ki veljajo za objekte 1, 2, 3, 4, 5 ter pod (1) Ureditveno območje 1, 2, 3, 4, 5 – enostanovanjske enakimi pogoji zgraditi manj zahtevne in stavbe: enostavne objekte.  Namembnost objekta: enostanovanjska stavba  V primeru, da se objekt z oznako 6 ohrani kot  Lega objekta: v ureditvenih območjih 1, 2, 3, 4, 5 počitniški objekt (na podlagi izdanega gradbenega  Velikost objektov obvezno podolgovatega tlorisa v dovoljenja), je le tega mogoče adaptirati, razmerju stranic 1 : 1,2 do 1,5 z glavnim rekonstruirati oziroma izvesti investicijska slemenom v smeri plastnic- tlorisni gabarit objekta vzdrževalna dela za namen obstoječe je cca 10.00 m x 12.00 m (brez nadstrešnic za namembnosti. avtomobile ali garaž, ki so lahko v tlorisnem  Lega objekta: obstoječa stavba je locirana v gabaritu 5,00 – 6,00 m x do 10,00 m – lahko z zgornjem osrednjem delu ureditvenega območja ravno streho oziroma nižjo dvokapnico), višinski OPPN. gabarit je lahko max K+P+IP - delno vkopana

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 799

 Velikost objekta: obstoječ počitniški objekt – Ureditvena območja načrtovanih in obstoječih stavb so gospodarsko bivalni objekt z možnostjo dozidave opredeljena kot stavbna zemljišča, ki so delno namenjena za potrebe enostanovanjske stavbe ter v tem za gradnjo, delno pa zaradi terenskih pogojev kot zelene primeru tudi možnost gradnje enostavnih in urejene površine. ZD - predstavljajo znotraj stavbnega nezahtevnih objektov: garaža, drvarnica, vrtna uta, zemljišča zelene urejene površine namenjene širšemu lopa za orodje, nadstrešnica, steklenjak oziroma namenu bivanja, oziroma drugim potrebam v povezavi z zimski vrt, bazen ter opornih zidov, škarp in ograj, bivanjskim standardom - vrtičkarstvo, nasadi. ki pripadajo tudi počitniškemu objektu ZS - predstavljajo zelene površine namenjene širšemu  Konstrukcija in oblikovanje: klasična gradnja, namenu krajanov za oddih, rekreacijo in šport. dvokapna streha s smerjo slemena V - Z, naklon strehe cca 35 stopinj, na strehi je mogoča izvedba IV. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA frčad ali strešnih oken. GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO  V primeru rekonstrukcije ali adaptacije in dozidave za namen enostanovanjske stavbe veljajo enaki 5. člen pogoji gradnje kot za objekte 1, 2, 3, 4, 5; niso (rešitve v zvezi s priključevanjem načrtovanih stavb in dovoljene: štiri ali več kapne strešine, stožčasti ali ureditev na gospodarsko javno infrastrukturo) okrogli stolpiči, polkrožni ali več kotni izzidki, oboki (1) Ureditev prometa: ali polkrožna okna, arkadni in drugi stebričasti Načrtovani OPPN, ki leži na SV od obstoječih oboki. stanovanjskih sosesk na strmejšem pobočju, ki je (3) Ureditveno območje 7, 8 in 9 nagnjeno proti jugu, je dostopno, oziroma dovozno po Objekt 7 predstavlja obstoječo enostanovanjsko stavbo: obstoječi lokalni asfaltni poti, ki obroblja obravnavano  Namembnost objekta: obstoječa enostanovanjska območje OPPN na severo-zahodni strani. Od obstoječe stavba (šifra po CC - SI 11100), možnost asfaltne poti se navezuje interno servisno – napajalno adaptacije, rekonstrukcije, oziroma izvedbe omrežje, ki omogo ča dovoz in dostavo do posameznih investicijskih vzdrževalnih del ali rušitev le-te in objektov znotraj obravnavanega kompleksa. gradnja nove enostanovanjske stavbe pod pogoji, Servisno – napajalne ceste bodo širine 3.00 m z ki veljajo za stavbe 1, 2, 3, 4, 5 ter gradnja obojestransko bankino v širini 0,50 m ter obojestransko nezahtevnih in enostavnih objektov. obrobljene z betonskimi robniki, ki se polagajo v betonski 8 – nestanovanjska stavba – gospodarska stavba: temelj C16/20. Robniki se na celotni dolžini izvedejo kot  Namembnost: nestanovanjska stavba (šifra po pogreznjeni tako, da niveleta vrha robnika poteka 5 cm UEK 1271), možnost adaptacije, rekonstrukcije , nad niveleto roba asfaltnega vozišča ceste. oziroma izvedbe investicijskih vzdrževalnih del ter Z vozišča cest se bo odvajala meteorna voda preko sprememba namembnosti v nestanovanjsko požiralnikov z LTŽ rešetko in predvidene meteorne stavbo za potrebe pisarniške dejavnosti (šifra po kanalizacije v novo načrtovano meteorno kanalizacijo, ki UEK 1220), oziroma tudi storitvene dejavnosti bo odvajala meteorno vodo iz celotnega obravnavanega (šifra 12304 po UEK) kot so zobozdravstvene kompleksa OPPN. dejavnosti, zdravstvene ordinacije, frizerstvo, (2) Vodovod: kozmetika, urarstvo, krojaštvo. Objekti, ki potrebujejo oskrbo s pitno vodo in so  Lega objekta: obstoječa stavba na severnem delu oddaljeni manj kot 200 m od javnega vodovoda, morajo ureditvenega območja OPPN. biti v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (UL RS,  Velikost objekta: 9.50 x 8.80 m št. 35/06, 92/06, 41/08, 25/09) priključeni na javni vodovod.  Konstrukcija in oblikovanje: delno zidana, delno Za oskrbo objektov na območju obravnavanega OPPN lesena; v primeru adaptacije ali rekonstrukcije v z vodo je predvidena nov vodovod brez slepih vodov, ki masivno zidano stavbo z upoštevanjem predpisov bo navezana na obstoječi javni vodovod PE-RC fi 100 za gradnjo energetsko varčnega ali pasivnega mm. Z izgradnjo novega cevovoda mora biti zagotovljena objekta. tudi voda za požarno varnost.  V primeru rekonstrukcije, adaptacije ali gradnje Na novo predvidenem vodovodu je predviden en novega objekta je potrebno upoštevati pogoje nadzemni hidrant DN 800 mm, ki bo zagotavljal požarno oblikovanja, ki so predpisani za objekte 1, 2, 3, 4, vodo za predvidene, oziroma obstoječe objekte, znotraj 5. meje OPPN. 9 – obstoječa drvarnica: Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju  Namembnost: obstoječ a drvarnica v tlorisnih obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah giblje gabaritih 5.60 x 4.60 m, ki jo je mogoče adaptirati, med 376 m in 370 m nadmorske višine, kar pomeni, da rekonstruirati oziroma zgraditi novo v okviru vodovodno omrežje na višje ležečem delu območja OPPN pogojev, ki veljajo za gradnjo manj zahtevnih in ne zagotavlja nemotene oskrbe z vodo. V višje ležečih enostavnih objektov v odstavku (1). objektih si bodo morali investitorji, na lastne stroške (4) Barve vseh objektov morajo biti v svetlih nevtralnih vgraditi napravo za povišanje tlaka na internem vodovodu, tonih, dopustna je kombinacija z lesom ali drugačnimi za vodomerom. Naprava za povišanje tlaka mora biti materiali prav tako v svetlejših tonih. hidravlično ločena od javnega vodovodnega sistema. To (5) GM – gradbena meja: načrtovane manj zahtevne pomeni, da mora biti pred napravo za povišanje tlaka objekte ter enostavne in nezahtevne objekte je mogoče nameščena posoda, v kateri je atmosferski tlak. Dotok v umeščati znotraj GM in znotraj stavbnega zemljišča posodo se regulira s plovnim ventilom. namenjenega za gradnjo v prepisanih tlorisnih gabaritih. Vodovodna veja se izdela iz LTŽ duktil cevmi DN 80 Odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti mm, za vodovodne priključke, za priključitev internih 4,00 m od meje sosednje zemljiške parcele, oziroma instalacij posameznih enostanovanjskih hiš na vodovodno bližje, če se lastniki o tem pisno sporazumejo. omrežje, se uporabijo polietilenske cevi DN 1'' – 10 Bar. (6) Čebelnjake je mogoče umeščati v prostor le v območju Vodomeri se vgradijo zunaj objektov v tipske toplotno zelenih površin - ZD, ki predstavljajo del stavbnega izolirane vodomerne jaške. zemljišča. (3) Kanalizacijsko omrežje: (7) Stavbna zemljišča in zelene površine:

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 800

Komunalne odpadne vode in meteorne vode je iz priključkov, je potrebno določiti skupaj s predstavniki obravnavanega območja OPPN potrebno odvajati ločeno. Telekom Slovenije. Potrebno je izgraditi ločen kanalizacijski sistem, ki se bo (5) Električno omrežje: priključeval na obstoječo meteorno in fekalno kanalizacijo. Obstoječi porabniki znotraj oziroma izven območja Fekalna kanalizacija: OPPN se trenutno napajajo preko nizkonapetostnega Na južnem delu obravnavanega območja OPPN Žgajner omrežja, ki je izvod iz transformatorske postaje Vojnik. V poteka obstoječa fekalna kanalizacija, ki je bila izgrajena omenjenem območju se nahajata dve stanovanjski hiši ter za potrebe nove stanovanjske soseske - Cona 7A Vojnik. vikend. Napajajo se preko zemeljskega kabla, tip NA2XY-J Ločen sistem kanalizacije narekuje izgradnjo fekalne 4 x 35 SM + 1,5 RE mm2, ki je izvod iz obstoječe kanalizacije. Zbirni kanali, na katere se bodo priključevali prostostoječe priključno razdelilno merilne omarice; PS- interni hišni priključki predvidenih objektov, potekajo večji PRMO. Omarica je locirana na zemljišču s parcelno št. del v cestnem telesu posameznih internih dovoznih cest. V 899 k.o. Vojnik okolica in sicer vzhodno od cerkve ob nadaljevanju pa poteka kanalizacija v smeri proti jugu in dovozni cesti. Dovod do omenjene omarice je iz se, v obstoječem revizijskem jašku, ki se nahaja ob nadzemnega nizkonapetostnega omrežja tč. G izveden z vznožju hriba, priključi na obstoječo fekalno kanalizacijo. zemeljskim kablom, tip NA2XY-J 4 x 70 SM + 1,5 RE Kanalizacijska mreža se izvede iz PVC cevi min. DN mm2. 150 mm. Cevi se polagajo na peščeno podlago debeline Območje OPPN Žgajner obsega zemljišče s parcelnimi min. 10 cm in obsujejo s peskom do višine 15 cm nad št. 914/1, 914/2, 914/3, 916/1, 916/2 in 916/3 vse k.o. temenom cevi. Preostali del zasipa se izvede z izkopanim Vojnik okolica. Energija za napajanje predvidenih materialom, iz katerega se odstranijo vse grobe frakcije in odjemnih mest je na razpolago v predvideni sicer je predviden zasip do spodnjega roba tampona. transformatorski postaji Vojnik trg. Revizijski jaški se izdelajo iz prefabriciranih AB cevi Za napajanje petih stanovanjskih stavb se od premera 1000 mm (pri globini manjši od 1.00 m so jaški predvidene prostostoječe razdelilne omarice; PS-RO1 lahko premera 800 mm) z nastavki z gumijastim tesnilom. izvede izvod z zemeljskim kablom, tip NA2XY-J 4 x 70 SM Jaški se opremijo s tipskim LTŽ pokrovom DN 600 mm, ki + 1,5 RE mm2, ki se priključi v prostostoječe priključno morajo omogočati prezračevanje kanala. Revizijski jaški (razdelilno) merilne omarice; PS-PRMO2, PS-PRMO3 in na internih kanalizacijskih priključkih stanovanjskih hiš PS-PMO4. Predvidene stanovanjske stavbe bodo imele v bodo DN 800 mm. V kaskadnih jaških, kjer je globina omenjenih omaricah merilna mesta. vtoka višja kot 1,00 m od kote dna jaška se na nasprotni Pred pričetkom del je potrebno urediti zakoličbo trase strani vtoka vgradi pločevina. Interna kanalizacija v predvidenih nizkonapetostnih kablov ter določiti križanja s objektih, ki bo potekala skozi prostore pod nivojem terena, komunalnimi vodi. mora biti izvedena brez priključkov in prekinitev, ki bi lahko Nizkonapetostni kabel se položi direktno v zemljo v povzročale povratno zaplavitev objektov. kabelski jarek širine 0,4 m in globine minimalno 0,8 m. Pri Meteorna kanalizacija in odvodnjavanje: križanju dovoznih cest, opornega zidu, dovozov in Za odvod meteornih vod je potrebno zgraditi celotno komunalnih vodov pa se zaščiti s položitvijo v kabelsko meteorno kanalizacijsko mrežo. Transportni vodi kanalizacijo. Kabelska kanalizacija se izdela iz zaščitnih meteornih kanalov potekajo vzporedno s predvideno PE cevi  110 mm, ki se obbetonirajo z 10 cm debelo fekalno kanalizacijo, v cestnem telesu posameznih plastjo betona C 16/20. dovozov. Za izvedbo meteorne kanalizacije se uporabijo Križanje oziroma približevanje nizkonapetostnega voda PVC cevi min. DN 150 mm. z ostalimi komunalnimi vodi, napravami in napeljavami se Čiste padavinske vode s streh objektov in ostalih povoznih izvedejo skladno z "Navodili za izbiro, polaganje in površin in parkirišč se tako vodijo preko peskolovov v prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV predvideno meteorno kanalizacijo, obvezno preko do 35 kV" (Elektroinštitut "Milan Vidmar", referat št. 1260). predvidenih pretočno – zadrževalno zbiralnih objektov, za Za napajanje enostanovanjskih stavb so izdelane vsako stanovanjsko zgradbo posebej. Strokovne podlage s št.: 27/11, ki jih je izdelal Marjan Padavinske vode iz internih dovoznih cest, ki se zbirajo Grobelšek s.p., Verače 26, 3254 Podčetrtek, ki so osnova preko požiralnikov v predvideno meteorno kanalizacijo, je za načrtovanje električnega omrežja v OPPN. prav tako pred priključitvijo na obstoječo kanalizacijo (6) Kabelski razdelilni sistem: potrebno zadrževati v pretočno zadrževalnem objektu Na območju predvidenega OPPN ni izgrajenega razvoda (Zakon o vodah, UL RS št. 67/02, Uredba o emisiji snovi kabelsko razdelilnega sistema KRS.Za potrebe priključitve in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno predvidenih objektov na omrežje KRS, oziroma za izvedbo kanalizacijo, UL RS št. 47/05, 45/07). dovoda signalov TV in radijskih programov, interneta in IP Vozne oziroma manipulacijske površine okoli telefonije, bo potrebno od obstoječe razdelilne omarice stanovanjskega objekta naj bodo izvedene iz betonskih KRS izgraditi novo kabelsko kanalizacijo, ter izvesti tlakovcev ali travnih plošč, ki se polagajo na peščeno koaksialni razvod. Za potrebe priključitve dovodnega kabla podlago, na primerno utrjeno tamponsko plast zgornjega na notranjo TV instalacijo, je predvidena na fasadi ustroja. Površina dovozne ceste se bo izvedla iz dveh posamezne stavbe podometna razdelilna omarica. KRS asfaltnih plasti (asfalt beton v debeline 3 cm in omrežje je zasnovano v podzemni izvedbi, tako da se kabli bituminiziran drobljenec v debelini 5 cm). Vse vozne položijo v zemljo ali pa se v zemljo položi kabelska površine bodo obrobljene z betonskimi robniki 15/25 cm kanalizacija, v katero se uvlečejo kabli. položenimi v betonski temelj MB 15. Meteorne vode z (7) Ogrevanje: utrjenih površin se bodo odvajale s pomočjo prečnih in Na obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja. vzdolžnih sklonov v novo predvideno kanalizacijo. Obstoječi plinovod se nahaja v Kaševi ulici. Predvidene (4) Telefonsko omrežje: stavbe se bodo ogrevale z električno energijo. Kot Na obravnavanih parcelah ni glavnega TK omrežja. Prav alternativni vir energije je mogoče uporabiti tudi električno tako ni na razpolago novih TK kapacitet, zato je potrebno energijo pridobljen iz fotovoltaičnih modulov na strehah načrtovati in zgraditi nove TK priključke. Mesto priključitve obstoječih ali načrtovanih stavb, uporabo sekancev in na javno TK omrežje, vrsta prenosnega medija in ostale toplotnih črpalk (voda – voda, zrak – voda) ali možnost karakteristike TK omrežja, ter trase predvidenih TK namestitve zunanje cisterne za utekočinjeni naftni plin ali kurilno olje.

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 801

V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA MCS, kar je potrebno upoštevati v projektni dokumentaciji IN OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projektni pospešek tal za obravnavano območje znaša 0150 g. Pri gradnji 6. člen enostanovanjskih stavb je potrebno ojačati prvo ploščo. (1) Ukrepi za varovanje pred hrupom: Načrtovani posegi se nahajajo na pobočju vzhodno nad Območje prostorskega akta sodi v skladu z Uredbo o glavno cesto RII 430/0282 Celje - Slovenske Konjice in s mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS, št.: strani vodotoka Hudinja ni poplavno ogroženo in ne leži v 15/05) v II. stopnjo varstva pred hrupom in neposredno vodovarstvenem pasu vodnih virov pitne vode. meji na obstoječe stanovanjske objekte. Urejene so ustrezne prometne in delovne površine za (2) Odpadki: intervencijska vozila, odmiki med načrtovanimi stavbami in Za vse načrtovane stavbe je potrebno zagotoviti zbirno tudi med obstoječimi in načrtovanimi stavbami omogočajo mesto za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, zadostne odmike in zagotavljajo varnost glede širjenja kjer izvajalec odpadke prevzame. požara, omogočajo dostop interventnim vozilom in (3) Ohranjanje kulturne dediščine: napravam ter zagotavljajo varen umik ljudi in živali. Na območju obravnavanega prostorskega akta ni Oskrba za gašenje z vodo je predvidena iz enega registriranih enot kulturne dediščine, v neposredni bližini nadzemnega hidranta, ki je izveden v skladu s predpisi s sta enoti kulturne dediščine EŠD 3500 – Cerkev Marije področja hidrantnih omrežij in gašenja požarov. Pri sedem žalosti (spomenik in vplivno območje) ter EŠD projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja 4251 Vojnik staro trško jedro (spomenik in vplivno požarne varnosti. območje). Načrtovane gradnje bodo vplivale na širši V fazi izdelave projekte dokumentacije PGD je potrebno ambient – predvsem vedute, zato je pri gabaritih in izdelati projekt oziroma študijo požarne varnosti. oblikovanju objektov potrebno upoštevati stavbne mase (2) Varstvo pred visokimi vodami ter reševanje komunalnih tradicionalnega stavbarstva - gabarite, oblikovanje odpadnih in padavinskih voda: zunanjščine, lega objektov mora upoštevati smer plastnic, Načrtovani posegi se nahajajo na pobočju nad glavno za kulturno krajino sprejemljive višine opornih zidov, cesto RII 430/0282 Celje – Slovenske Konjice in s strani ureditve dvorišč in okolice. Zaradi varstva arheoloških vodotoka Hudinja ni poplavno ogroženo in ne leži v ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine vodovarstvenem pasu vodnih virov pitne vode. Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo Odpadne komunalne vode je potrebno v skladu s izvajala dela, o čemer mora lastnik pred pričetkom del Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne pisno obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine vode (Ur.list RS, št.: 105/02 in 50/04) in Uredbo o emisiji Slovenije, Območno enoto Celje. Predhodne arheološke snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in raziskave v fazi izdelave prostorskega akta niso bile javno kanalizacijo (Ur.list RS, št.: 47/05) odvajati v izdelane. predvideno in dalje v obstoječo in fekalno kanalizacijo. Na obravnavanem območju OPPN ni naravnih vrednot, Za odvod fekalnih odpadnih vod predvidenih zavarovanih območij in območij pomembnih za biotsko enostanovanjskih stavb je potrebno izvesti fekalno raznovrstnost. kanalizacijsko omrežje. Posamezne kanalizacijske veje se (4) Tla in geološki podatki ter potresna ogroženost: združijo v skupnem revizijskem jašku na nov transportni Za celotno območje OPPN je izdelano Geomehansko vod, ki se v obstoječem revizijskem jašku priključi na poročilo. Poročilo je izdelalo podjetje »Vrtalček«, obstoječo fekalno kanalizacijo. Inženiring za obnovljive vire energije d.o.o. (štev. projekta Meteorne vode iz utrjenih zunanjih in urbanih površin ter GP 07 – 2009), iz katerega izhaja, da je konsisten čno strešin predvidenih enostanovanjskih stavb se speljejo v stanje zemljin primerno za gradnjo, načine temeljenja pa je pretočno zadrževalno – zbiralne objekte (vsak objekt potrebno določiti naknadno za vsak gradbeni poseg, posebej) padavinskih vod in dalje po novo predvideni oziroma fazo izgradnje. Glede na podatke Geološkega meteorni kanalizaciji v obstoječo meteorno kanalizacijo. zavoda (Zemljevid verjetnosti pojavljanja plazov v Preko pretočno zadrževalnega objekta in predvidene Sloveniji – Marko Komac, Mihael Ribičič) leži območje meteorne kanalizacije, so v obstoječ meteorni kanal OPPN v območju srednje verjetnosti pojavljanja plazov. speljane tudi padavinske vode iz asfaltnih površin Glede ocene potresne ogroženosti pa je po podatkih RS, dovoznih internih cest. Navedeni ukrepi pomenijo Ministrstva za obrambo, Uprave za zaščito in reševanje preprečitev erozivnosti območja. (marec 2006) zemljišče uvrščeno v VII. stopnjo MCS, kar Površine za mirujoči in peš promet, kot tudi se upošteva pri izdelavi projektne dokumentacije za manipulacijske površine ob posameznik stavbah, se pridobitev gradbenega dovoljenja. izvedejo s tlakovci ali travnimi ploščami na peščeni (5) Zelene površine: podlagi. Stavbna zemljišča so zaradi strmejšega terena delno namenjena stavbnemu zemljišču za gradnjo in zelenim VII. PARCELACIJA ZEMLJIŠČ IN ETAPNOST površinam namenjenim zunanjim bivanjskim površinam – IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV ureditvi vrtičkov ali nasadov. Škarpe, oziroma podporni zidovi, ne smejo presegati 8. člen višine 1.20 m in morajo biti ozelenjene. (1) Načrt parcelacije zemljišč: Ureditveno območje prostorskega akta zajema parcele VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER 914/1, 914/2, 914/3, 916/1, 916/2 in 916/3 k.o. Vojnik VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI okolica in je razdeljeno v ureditvena obmo čja: 1, 2, 3, 4, 5 NESREČAMI ter 6, 7, 8 in 9, ki imajo opredeljena ločena stavbna zemljišča. Le ta so razdeljena v zemljišča namenjena za 7. člen gradnjo in zelene urejene površine. Na skrajni severni (1) Varstvo pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami: strani ureditvenega območja OPPN je večji kompleks Ureditveno območje prostorskega akta se nahaja na zelenih površin – ZS, ki so namenjene širšemu namenu območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti krajanov za oddih, rekreacijo in šport. Republike Slovenije, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, (2) Etapnost izvedbe prostorskih ureditev: Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo

Št. 25/31.08.2012 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 802

V prvi fazi izgradnje je potrebno, v skladu s programom OBČINA MAJŠPERK komunalnega opremljanja, izgraditi takšen obseg stran gospodarske javne infrastrukture in drugih ureditev (škarp 412. Statut Občine Majšperk 763 in podpornih zidov), ki bodo omogočale nemoteno 413. Poslovnik občinskega sveta občine 779 izgrajevanje in uporabo posameznih stavb. Ostala gradnja Majšperk se lahko izvaja postopno, oziroma fazno, v skladu s 414. Pravilnik o spremembah Pravilnika o 792 potrebami investitorjev. plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih VIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD GABARITOV teles občinskega sveta in članov drugih OBSTOJEČIH IN NAČRTOVANIH STAVB, organov Občine Majšperk ZUNANJIH UREDITEV, PROMETNE, ENERGETSKE IN KOMUNALNE OBČINA POLJČANE INFRASTRUKTURE IN ODSTOPANJA OD stran NAČRTOVANIH PARCELNIH MEJ 415. Sklep o začetku priprave občinskega 792 podrobnega prostorskega načrta za 9. člen »Center za predelavo nenevarnih (1) Enostanovanjske stavbe in poslovna stavba: gradbenih odpadkov in proizvodnjo Pri enostanovanjskih stavbah in poslovni stavbi je pri materialov« tlorisnih gabaritih mogoče odstopanje +- 0.80 m v obeh dimenzijah z ohranitvijo razmerja 1:1,2 do 1:1,5. OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Pri stavbah 1, 6, 7, 8 in 9 je kot dopustno odstopanje pri stran legah objektov mogoča sprememba le te znotraj grafično 416. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa 794 opredeljene gradbene meje ter sprememba namembnosti o določitvi ekonomske cene programov v objekta 8 v stanovanjsko stavbo. vrtcu Ravne na Koroškem (2) Komunalna in energetska infrastruktura: Kot dopustna odstopanja od tras načrtovane komunalne in OBČINA ŠENČUR energetske infrastrukture so mogoče spremembe lege in stran potek tras kot posledica izboljšanja tehničnih in strokovnih 417. Odredba o delovnem času, poslovnem 795 rešitev ob pogoju, da te rešitve ne spreminjajo osnovnega času in uradnih urah v občinski upravi koncepta načrtovanih rešitev prostorskega akta in so Občine Šenčur usklajene z nosilci planiranja le teh. (3) Prometne in druge zunanje ureditve: OBČINA VOJNIK Pri poteku dovoznih cest 2, 3, 4, in 5 (za cesto 5 velja stran dopustno odstopanje le v območju stavbnega zemljišča 4) 418. Odlok o Občinskem podrobnem 797 in manipulacijskih površin, so mogoča odstopanja od prostorskem načrtu Žgajner načrtovanih tras zaradi utemeljenih sprememb poteka komunalne in energetske infrastrukture, oziroma drugačne zunanje ureditve, ob pogoju, da se ohranja osnovni koncept načrtovane prometne ureditve. (4) Spremembe parcelnih mej: Kot dopustna odstopanja so mogoče spremembe od načrtovanih parcelnih mej ob pogoju, da le-te ne povzročijo spremembe umestitve objektov v prostor, ter načrtovane komunalne infrastrukture, ob predhodni potrditvi pristojne službe Občine Vojnik

IX. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE

10. člen (veljavnost občinskega podrobnega prostorskega načrta in nadzor nad izvajanjem le tega) (1) Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Občine Vojnik.

11. člen (2) Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

12. člen (3) Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Št.: 3505-0001/2011-12 Datum: Vojnik, 26.7.2012

Občina Vojnik Župan Benedikt Podergajs