Glasilo Občine Cerknica | Februar 2020 | Letnik 6 | Številka 60 |
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Glasilo občine Cerknica Slivniški pogledi | februar 2020 | letnik 6 | številka 60 | Beč | Bečaje | Begunje pri Cerknici | Bezuljak | Bločice | Bloška Polica | Brezje | Cajnarje | Cerknica | Čohovo | Dobec Dolenja vas | Dolenje Jezero | Dolenje Otave | Gora | Gorenje Jezero | Gorenje Otave | Goričice | Grahovo | Hribljane Hruškarje | Ivanje selo | Jeršiče | Korošče | Koščake | Kožljek | Kranjče | Kremenca | Krušče | Kržišče | Laze pri Gorenjem Jezeru Lešnjake | Lipsenj | Mahneti | Martinjak | Milava | Osredek | Otok | Otonica | Pikovnik | Pirmane | Podskrajnik | Podslivnica Ponikve | Rakek | Rakov Škocjan | Ravne | Reparje | Rudolfovo | Selšček | Slivice | Slugovo | Stražišče | Sveti Vid | Ščurkovo Štrukljeva vas | Tavžlje | Topol pri Begunjah | Unec | Zahrib | Zala | Zelše | Zibovnik | Žerovnica | Župeno Vsebina 3 Uvodnik 14 Dogaja se 4 Intervju 18 Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz Janez Koščak Rakov Škocjan 7 Iz občinske hiše 20 Naša društva 8 Aktualno 22 Kultura in kulturniki 10 Gospodarstvo 25 Stare slike 11 Izpostavljamo 26 Šport 12 Utrip 28 Ideja za izlet 13 Ljudje med nami 29 Notranjski regijski park Helena in Sabina Švigelj 30 Razgibajmo možgane 31 Napovednik Google Play App Store anjska r Not Slivniški pogledi – glasilo Občine Cerknica Oblikovanje: Avrora AS, d. o. o. Izdaja: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Tisk: Para tiskarna, d. o. o. Fotografija na naslovnici: Jelševec - naš največji potočni rak, Naklada: 4.050 izvodov Domen Skuk - Tunko ISSN: 2386-0197 Izid: vsak mesec, na začetku meseca. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Cerknica. È Naslov uredništva: Cena: 2,78 evra za izvod s poštnino za naročnike izven občine Slivniški pogledi Cerknica. Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine Cesta 4. maja 53 Naloži brezplačno aplikacijo Občina Cerknica in bodi obveščen o dogajanju! Cerknica in prihodkov oglaševanja. 1380 Cerknica Odgovorna urednica: Maruša Opeka Uredniški odbor: Marija Hribar, Miha Jernejčič, Maruša Mele È E-naslov: [email protected] Pavlin, Polona Otoničar Pajk, Sabina Popek Simšič ! Facebook: Slivniški pogledi Urednik fotografije: Ljubo Vukelič Lektoriranje: Polona Otoničar Pajk Uvodnik Prodane duše Pred kratkim sem jedla pico v lahko iščemo v letu 1550. Naši znanstveniki so stoletja mestu, ki je bilo nekoč na italijan- razvoja pometli pod preprogo in pišejo v angleščini. Jezik ski strani rapalske meje, doma- je vrednota. Ampak mi smo se odločili, da so tiste klasične čini pa zaradi jezika preganjani. vrednote zastarele. Nadomestki so se pokazali za slabe. Kako Stene lokala krasijo fotografije pa naj bo drugače, če ne temeljijo na človeku in človečnosti? mesta iz tistega časa, na izveskih Vrednota je tudi imeti domovino in jo tako tudi čutiti in zaman iščemo slovenske bese- spoštovati. Samo s takšnim čutenjem in razmišljanjem lahko de. Lokal se danes ponosno kiti spoštuješ pripadnike drugih narodov. Kako lahko razumeš, z angleškim imenom. Res smo da je tudi njihova domovina izjemna, če si tujec v lastni? poceni. V nekaj letih smo za dva S poznavanjem prednikov in njihovega sveta, skratka svo- bela in dva črna (eni so, drugi pa je zgodovine, pa lahko uspešno gradimo tudi svojo priho- Ljubo Vukelič to dovolimo) uspešno razprodali dnost. Ponosna sem, da vsaj drobec notranjske razgrinjamo podjetja in zemljo prav tistim, ki so nas vso zgodovino ho- v Slivniških pogledih, pa naj bo ob obiskih vasi, v intervju- teli pohrustati za malo malico. V imenu pogoltnosti, danes jih ali zapisih o naši preteklosti. Tudi pri nas vse bolj živimo ji rečemo neoliberalizem, rušimo dobre sisteme. Neumno, ljudje z zelo različnimi koreninami. Moje so notranjske in neuko in brezbrižno se odpovedujemo tudi svojemu jeziku. Notranjsko velikokrat izpostavljam, vem. Ne zaradi »staro- Nekaj let nazaj sem se še čudila, zakaj mladi na družabnih selske vzvišenosti«. Zato, ker sem včasih besna, včasih ža- omrežjih objavljajo v angleščini. Bolj ko prebiram sinove lostna, kako Notranjske (skoraj) ni več. Novica iz naših krajev delovne zvezke, bolj mi je jasno. Angleški učbenik je edini, je bila na spletni strani nacionalne hiše ta mesec objavljena v katerega mora pisati cele stavke, drugod povečini le celo pod oznako Primorje. Še več. Beremo, da je Prešernov vstavlja besede, obkrožuje pravilne odgovore in povezuje. nagrajenec Milko Šparemblek, ki je naše gore list, s kraškimi Kar zaletelo se mi je, ko sem prebrala, da je vlada sprejela starši odraščal v Grahovem na Krasu! Statistična oziroma nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje kohezijska regija, v katero smo – izven zgodovinskih sre- 2019–2030. Celo nacionalni svet bodo oblikovali. Enostavneje, dišč – porinjeni, ni ne tič ne miš, blagovna znamka pa tako učinkoviteje in nenazadnje ceneje bi bilo, če bi snovalci učnih ali tako potrebuje še geografsko razlago zraven. Če smo že načrtov pobrskali po kleteh in podstrešjih, pogledali svoje pri miših, najbrž se bo znova rodila kakšna, ko se že ravno učbenike, delovne zvezke in zvezke in za mnenje vprašali spet trese pokrajinska gora. tiste, ki se v prvi bojni liniji spopadajo z njihovimi »strateškimi Krivi smo si pa tudi sami. Ne samo, da smo premalo usmeritvami« – učitelje. Najbolje tiste z osemletke. glasni. Muzej je po Statutu mednarodnega muzejskega Moj svak prihaja iz druge evropske države. Med stvarmi, sveta za javnost odprta, nepridobitna, stalna ustanova ki jih ne more razumeti, je tudi to, da dajo v Sloveniji bodoči v službi družbe in njenega razvoja, ki zaradi preučevanja, diplomati svoje diplomske naloge lektorirati. Pri njih to vzgoje in razvedrila pridobiva materialne dokaze o ljudeh nikomur ne pade na pamet. Samo po sebi umevno je, da in njihovem okolju, jih hrani, raziskuje, o njih posreduje izobraženec v prvi vrsti obvlada svojo materinščino. Dobrih informacije in jih razstavlja. Mi ga nimamo. Zaenkrat nas nič 36 milijonov več jih je kot nas. ne more zasidrati v času, ki ga še ni. »Kak droben spomin, Svoj jezik smo prvič zapisali pred letom 1000. Zametke ki ne bo minil, da bo pričal zame: nekoč je bil!« razmišlja prve strokovne terminologije, takrat teološke in filozofske, pesnik Ervin Fritz. Maruša Mele Pavlin Intervju Avtorica: Marija Hribar Fotograf: Ljubo Vukelič Janez Koščak (Ta Gurni Pikovnik) Letnik 1941. Njegovo otroštvo – polno dela, odgovornosti in skrbi. Kmet. Profesionalni gozdar. Človek, ki ga je močno zaznamovala druga svetovna vojna. Povejte kaj o vaših starih starših. 2,5 metra; je kot eno veliko ko- Moj stari oče je bil France Koščak rito. Štirne so še zdaj v uporabi. z Župenega doma, po domače se je reklo pri Francloveh, rojen Med drugo svetovno vojno so je bil leta 1875. Moja prababica tukaj okrog potekali hudi boji. je bila pa Uršula Semič z Blok. Iz Se spomnim, na primer, ko so bi- tiste hiše je bila doma kot Stane le tukaj gori borbe med domo- Semič - Daki. Stari oče je imel že- branci in partizani. Ded pa babica no od tukaj, od Pikovnika. Tukaj sta me skrila v kevder pa z dila- so bile štiri hčere pa en sin. Sin mi založila. Naročila sta mi, naj je imel s Kožljeka ženo. Rekla je, bom tiho. Ko se je borba neha- da tukaj pri Pikovniku ne bo žive- la, smo šli ven. Ubite partizane la. Tako so sina izplačali in je šel so zakopali na sosedovo njivo. na Štajersko, v kraj Ponikva, kjer Pri mrtvem partizanu so veriži- je kupil kmetijo. Potem je moja Že kot otrok je opravljal dela odraslih. co najdli. Po tisti verižici so ugo- babica prišla z možem nazaj sem. Ko Kje so Perišča? tovili, da je imel za sestre usmiljenke. je leta 1952 stari oče umrl, je bil tisti To je tam, kjer se gre za Hudo mlako, Tistega so prišli prekopat, ostale so pa velik sneg. v rakiških bregeh. Voda izvira iz Žegna- pustili. Med ubitimi partizani so bili tudi nega studenca pa dol teče v Zalo. So trije Mongoli. Te so zakopali posebej, Kdo vam je pripovedoval zgodbe hodili prat ke, se reče pa Pri Periščah. na naše, pri enih javorjih. In tam okrog iz starih časov? Smo tudi mi hodili, dokler nismo kupili leta 1959, ko se je spomenik postavil, To je bil moj ded France. Ko je bil še na pralnega stroja. Pred Periščmi, zraven takrat so rekli, da je treba vse izkopati Župenem, ko je bil mlad poba, je imel ceste, je bila Občina, lepa hiša, par- in kosti dati v truge. Takrat je domačin za prijatelja enega Mahneta, po domače na žaga, zelo zrihtano; štirje velbani iz Otav prišel in izkopal kosti na njivi. se je reklo Kajžov. On je bil pomerkač kevdri, zgoraj stanovanja. Okrog so bile Šel sem mu pokazat, kje so Mongoli. Petričevih gozdov. Nisi smel, recimo, njive, imeli so živino, so bili za stalno Od Slovencev lobanj skoraj ni bilo več, niti nabirati rastlin na Petričevem, kaj naseljeni. Za časa Turjaških je bila tam mongolske lobanje pa so bile še vedno šele kaj drugega. Nič drugače ni bilo samo hiša in pomerkač, ki je merkal zelo ohranjene. za časa Turjaških grofov. Ded mi je povedal tudi zgodbo o Leta 1942 je prišel V osnovno šolo ste hodili v Otave. pastirju in volku. Mimo Jureta ke skozi, » ukaz od italijanske V Otave, kjer še zmeraj stoji šolska stav- ko so tisti gozdovi. Tam so pasli ovce. ba. Bila je osemletka. Takoj po koncu Imeli so pastirja. Klical je: »Pridite po- vojske, da se vojne sta bila dva učitelja, približno magat! Volk je!« In so možakarji prišli moramo izseliti.« kakšno leto, nato samo eden. Ko sem pomagat. Volka ni bilo, ker je videl mno- začel hoditi v šolo in ko sem končal, žico ljudi, se je umaknil. Pa drugič je gozd za grofa. Iz Žegnanega studen- skozi je bil učitelj Stanko Stritih. Doma volk spet prišel in jih je pastir klical. So ca so imeli v Občini vodo napeljano. je bil iz vasi Križe blizu Jesenic. Učitelj je prišli ljudje spet na pomoč. Volka spet Ko so Borovničani žago prodali, okrog tudi stanoval v šoli. Imel je ženo in dva ni bilo. Tretjič je spet klical na pomoč.