Gamsi in Gamsje Garje 288 Marjetka Øivic B

LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 271

MAJU zakon dovoljuje lov V na vso nezavarovano divjad ter na tu navedeno in prikazano divjad. Vendar le, œe je odstrel naœrtovan, potrjen in lovska orga- LOVEC nizacija (LD, ZLD, LZS, LGO) s

Foto: M. Rovøœek – Diana svojim sklepom lovne dobe na kako divjad ni skrajøala ali lova ni prepovedala vse leto. Upoøte- vati moramo tudi sprotne odloœ- be, ki jih izda Ministrstvo oziroma vladne uredbe.

Revija za lovstvo, lovsko kinologijo in varstvo narave Letnik LXXXVII., øt. 5 maj – veliki traven 2004

Glasilo izdaja

IZ VSEBINE: srnjak (od 16. 5.) B. Lepiœnik: Kakøno organiziranost lovstva si æelimo? 272 IZ DNEVNEGA TISKA 274 MNENJA IN KRITIKE 275 A. Leviœnik: Ob sprejetju novega zakona o divjadi Priprava za tisk Delo Repro, d.d. in lovstvu … 275 Tisk Euroadria, d.o.o., v Ljubljani B. Skumavc: Zavarovanje v lovstvu 277 Poøtnina je plaœana pri poøti M. Golob, T. Pridigar: 1102 Ljubljana Nepopravljiva økoda – øe z naøe strani … 278 UREDNIØKI ODBOR: Ø. Virjent – K. Jerina: Glavni urednik Janez Œernaœ Osrednji slovenski register velike lovne Odgovorni urednik Boris Leskovic divjadi in velikih zveri 280 Bojan Avbar, Tomaæ Burazer, P. Hostnik, J. Maurer, Franc Œernigoj, Romana Erhatiœ A. Bidovec: Pomen sodelovanja lovcev pri zatiranju Øirnik, Janez Hartman, Boris stekline v Sloveniji 281 Kryøtufek, Marjan Toø B. Pokorny: Parkljarji in promet 284 Lektorica in korektorica B. Skumavc: Gamsi in gamsje garje 288 Marjetka Øivic B. Leskovic: Øe precej za naprednejøimi evropskimi dræavami 290 Tehniœni urednik Milan Samar J. Œernaœ – Sely de Brea Øubic: Tajnica uredniøtva Eva Strajnar Pri lovu, ne pa v lovstvu, smo z moøkimi Lovec izhaja praviloma vsak mesec. enakopravne 292 Ta øtevilka je izøla v 24.200 izvodih. J. Mehle: Na kratko iz tujega tiska 295 Po zakonu o DDV je glasilo LOVEC LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 296 obdavœeno po 8,5% stopnji. U. Zdovc: Ata, lovec bom 296 Besedila za objavo obvezno LOVSKA ORGANIZACIJA 298 poøljite tudi po e-mailu (ali na V. Podgornik: Sodelovanje med LZS in ZGS ni le zaæeleno, disketi + izpis), uradne dopise, temveœ je tudi nujnost! 298 potrjene z æigom in podpisom B. Kræe: Mednarodno posvetovanje o medobmejnem odgovorne osebe ZLD/LD, in lovskem sodelovanju v Vidmu 300 fotografije pa v originalu ali na CD. Pripiøite tudi svojo telefonsko F. Wakounig: Pogovori med lovci Koroøke in Slovenije 300 øtevilko. Ø. Vesel: ZLD Koœevje se uspeøno uveljavlja tudi zunaj Nenaroœenih rokopisov in slik vrst zelene bratovøœine 301 divji praøiœ ne vraœamo! Uredniøtvo: LZS se ne strinja z razøiritvijo nelovnega (odstrel vodeœe svinje je prepovedan) Uredniøtvo glasila Lovec obmoœja v TNP 302 Æupanœiœeva 9 – p.p. 505 JUBILANTI 311 1001 Ljubljana LOVSKI OPRTNIK 312 e-mail:[email protected] B. Kryøtufek: Novo bobriøœe ob Radulji 312 Tel.: (01) 24-10-922 B. Kræe: Novost za prepreœevanje økod na divjadi Faks: (01) 24-10-927 in v prometu 314 Predstavitvene strani LZS: B. Leskovic: Ob bravuri usnja se spominja ljubeœega dedka 315 http://www.lovstvo.net M. Erzar: Kulinariœni kotiœek 317 Cene malih oglasov: V SPOMIN 318 do 15 besed 1000 SIT, LOVSKA KINOLOGIJA 319 od 15 do 25 besed 1300 SIT, od 25 do 30 besed 1500 SIT. S. Volariœ: Vzgoja mladega psa ptiœarja – temelj Za vsako nadaljnjo besedo 50 SIT. poznejøe vsestranske uporabnosti (I.) 319 Male oglase je treba poslati pisno in M. Æigon: Odziv slabøi od priœakovanj 321 plaœati vnaprej na transakcijski KZS: Predvidena legla lovskih psov 324 raœun Lovske zveze Slovenije, Æupanœiœeva 9, Ljubljana, SLIKA NA NASLOVNICI: pri NLB, d.d., Ljubljana: Srnjak – Capreolus capreolus 02010-0015687097. Foto: Foto Spring MB

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 271 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 272

Kakøno organiziranost lovstva si æelimo?

a podlagi novosprejetega Zakona o divjadi in LZS. Dela je prav gotovo dovolj za vse omenjene orga- lovu (naprej: lovski zakon) ter ob upoøtevanju ne! To lahko potrdijo tudi tisti, ki so bili æe doslej aktiv- Nveljavnega Zakona o druøtvih je UO LZS na no vpeti v delo organov LZS. svoji 13. seji 30. 3. 2004 obravnaval predlog nove Kar nekaj pa bo nalog, ki jih bo treba opravljati na organiziranosti lovske organizacije v Sloveniji. Novi nivoju obmoœnih lovskih zvez. Nekatere od nalog so lovski zakon je namreœ prinesel nekatere spremembe, takøne, ki so v novem zakonu omenjene kot naloge LZS ki pa same po sebi ne bi smele bistveno vplivati na in jih bo LZS lahko s pogodbo prenesla na obmoœne naøo notranjo organiziranost. Kot obvezno zdruæeva- zveze. Na drugi strani pa je tudi veliko takih nalog, ki nje predvideva le zdruæevanje lovskih druæin v Lovsko zadevajo lovske druæine, pa jih je treba usklajevati znot- zvezo Slovenije, zdruæevanje v obmoœne lovske zveze raj nekega zaokroæenega obmoœja, in pa takøne naloge, (ZLD/LZ) pa prepuøœa naøi notranji organiziranosti in ki jih zakon sicer ne omenja, so pa æe tradicionalno Zakonu o druøtvih. Poleg obveznega zdruæevanja v prisotne v naøi organizaciji v okviru obmoœnih lovskih LZS zakon tudi predvideva, da bi se upravljavci loviøœ zvez. Seznanimo se, katere naloge bi LZS lahko prenes- zdruæevali v obmoœna zdruæenja upravljavcev loviøœ. V la na obmoœne lovske zveze: zdruæenja se torej vkljuœujejo vsi upravljavci loviøœ in – naœrtovanje in poroœanje loviøœ s posebnim namenom, ki so po zakonu lovske – priprava strokovnih podlag in smernic za loviøœa in druæine, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Triglav- LUO ski narodni park. Ker zakon tem zdruæenjem ni doloœil – naloge s podroœja izobraæevanja, priznanj in odliko- tudi njihove statusne oblike, jih po veljavni zakonoda- vanj ji ni mogoœe registrirati kot pravne osebe. Vendar za – vodenje lovskega informacijskega sistema (LIS) nas to ni novost, saj bodo zdruæenja delovala podob- – stiki z javnostjo in inøtitucijami (lokalne skupnosti, no, kot so æe doslej delovala lovskogojitvena obmoœja enote ZZG, enote KGZ, druga naravovarstvena druøt- (LGO). va …) Takøna zakonska sprememba pa vpliva na naœin se- – sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu stave najviøjega organa LZS - Obœnega zbora, ki bo – podaljøevanje veljavnosti lovskih izkaznic moral biti po novem sestavljen iz predstavnikov lovskih – druge naloge. druæin in ne veœ iz predstavnikov obmoœnih zvez, kot je Naloge, ki jih lahko uvrstimo med tiste, ki so v osnov- bilo to doslej. Ker pa sta lokalna oziroma obmoœna nem interesu lovskih druæin in jih je smotrno opravlja- organiziranost in povezovanje lovskih druæin iz prakti v okviru obmoœne lovske zveze, pa so lahko: tiœnih, decentraliziacijskih in zgodovinskih razlogov – disciplinski postopki na II. stopnji nujna in zaæelena pri veœini lovskih druæin, bodo pro- – lovsko strelstvo stovoljno organizirane obmoœne lovske zveze pridobile – lovska kinologija status œlana LZS s svojim predstavnikom v Obœnem – vodenje raœunovodskih storitev za LD zboru LZS, ki bo po novem øtel (glede na sedanje sta- – upravljanje s skupnimi objekti in napravami (stre- nje) pribliæno 434 œlanov. Zaradi toliko œlanov je vpra- liøœa, fazanerije, lovski domovi …) øanje, kako bi tolikøen obœni zbor, ki spominja æe na – skrb in razvoj lovske kulture kongres, lahko praktiœno deloval. Reøitve so mogoœe – skrb za stike z javnostjo tudi v smeri, da bi bili prej delni obœni zbori, a ima tudi – organizacija odkupov in lovski turizem ta predlog svoje pomanjkljivosti, saj bi moralo skoraj – skrb za obmejno lovsko sodelovanje soœasno potekati od 15 do 18 delnih obœnih zborov. Œe – druge naloge. bi ohranili sklic Obœnega zbora LZS na dve leti kot Obseg in vrsta naøtetih nalog sodi v pristojnosti lov- doslej ter bi obdræali øe dva organa, kot sta dosedanji skih druæin, ki se povezujejo v posamezno obmoœno zve- Upravni odbor in Izvrøilni odbor, bi bilo mogoœe øe ved- zo. Obstaja moænost, da se posamezna lovska druæina no izpeljati tudi »veliki« Obœni zbor vsaki dve leti. Na ne bi æelela vkljuœiti v obmoœno lovsko zvezo, a je treba drugi strani pa bi Glavni svet (ta organ bi se lahko pri tem poudariti, da bi bila takøna odloœitev zagotovo imenoval tudi Upravni odbor kot doslej) opravljal nalo- le na krajøi rok. Œe vzamemo samo primer: lovska druge, kot so sprejem pravilnikov in drugih aktov, program æina, ki ne bi bila œlanica obmoœne lovske zveze, ne bi dela, zakljuœnega raœuna in finanœnega naœrta ter po- bila deleæna vseh tistih ugodnosti in olajøav, ki bodo dobno. Izvrøilni organ (lahko se imenuje tudi drugaœe) veljale za œlanice, npr. pri sodelovanju na kinoloøki ali pa bi opravljal naloge, ki so doloœene s sklepi Obœnega strelski tekmi ali pa bi morali udeleæenci iz »nevklju- zbora in Glavnega sveta ter usklajeval delo komisij œenih« lovskih druæin plaœati viøje denarne prispevke,

272 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 273

sodelovanje pri kulturnih ali drugih prireditvah ali v Soglasje bomo teæko dosegli, se moramo pa potruditi, pevskih zborih oziroma pri rogistih in øe bi lahko nada se mu bomo œim bolj pribliæali. Pri tem moramo øtevali. Prav gotovo pa bo sedaj øe pomembnejøa kako- imeti stalno v mislih navedene cilje nove organizira- vost dela obmoœnih zvez. Pomembna bodo tudi njihova nosti in seveda izkuønje iz sedanje organiziranosti. Te prizadevanja, da so kakovosten strokovni in admini- nam povedo, da so premajhne obmoœne zveze najveœ- strativni servis za lovske druæine. krat tudi strokovno in organizacijsko manj uœinkovite Glede na vse pa je treba opozoriti, da nam morajo biti ter ne nazadnje zato finanœno teæko sledijo vsem zahte- stalno pred oœmi naslednji cilji nove organiziranosti: vam, ki so jih pred nas postavljali æe dosedanji predpisi – poveœati uœinkovitost dela organov in strokovnih in sklepi organov LZS. sluæb lovske organizacije na vseh nivojih Prepriœan sem, da bo med lovci glede tega vzklilo – zmanjøati stroøke poslovanja oziroma jih ne poveœe- nemalo pobud in idej, kako se organizirati. Vseh æal ne vati – skupna œlanarina za LZS + obmoœno zvezo se bo mogoœe upoøtevati, saj si bodo verjetno nekatere na- zaradi reorganizacije ne sme poveœati, sprotovale, bomo pa poskuøali v strpni razpravi priti do – natanœno doloœiti odgovornost in pristojnost posa- takøne organiziranosti, ki bo v skladu z veljavnimi pred- meznih nosilcev nalog in poveœati aæurnost dela, pisi in cilji ter bo dobila veœinsko podporo med œlan- – posodobiti medsebojno komunikacijo z uporabo so- stvom. dobnih metod komuniciranja, Bojan Lepiœnik, – dokonœati projekt in uveljavitev lovskega informacij- predsednik LZS skega sistema (LIS), ki naj bo podlaga za strokovno delo, usmerjanje aktivnosti in obvladovanje dogajanj v organizaciji. OZ LZS Na koncu øe beseda o Obmoœnem zdruæenju upravljavcev (OZU) kot novi lovski organizaciji, kot jo je opredelil novi lovski zakon. Obmoœno zdruæenje uprav- Œastno ljavcev, kot je bilo æe omenjeno, ni pravna oseba, in razsodiøœe LZS Svet LZS NO LZS sicer ne po Zakonu o druøtvih in ne po novem Zakonu o divjadi in lovstvu. OZU je zgolj usklajevalni organ z Komisije LZS doloœenimi zakonskimi pristojnostmi in sta vanj poleg Strokovne vseh LD vkljuœena tudi druga upravljavca loviøœ: ZZGS Delni sluæbe LZS OZ LZS in ZTNP. (varianta) OZU opravlja samo naloge, ki mu jih doloœa zakon, ne pa tudi naloge, ki so druøtvenega znaœaja, ali na- OZUL ZGS OE loge, ki so zaupane LZS. Financiranje delovanja OZU lahko poteka na naœin, po katerem so lovske organiza- ZLD/LZ cije æe doslej financirale ali, bolje reœeno, zagotavljale pogoje za delo LGO-jev. Tudi sedeæi OZU in vodenje Svet NO ZLD/LZ vse administracije naj bi potekalo prek obmoœnih lov- ZLD/LZ DISC.R II skih zvez. Le tu morda naletimo na glavno in najteæje Komisije vpraøanje, ki se pojavlja ob reorganizaciji: ali naj se ZLD/LZ LD obmoœne lovske zveze (ZLD/LZ) oziroma njihova organiziranost pokriva z OZU? Pogledi na to so dokaj razliœni. Nekateri vidijo v tem celo pravi smisel reorganizacije, drugi pa temu nasprotujejo, saj si æelijo neod- visno organiziranost obmoœnih zvez ne glede na meje Disc R UO LD NO LD OZU. To utemeljujejo predvsem na podlagi krajevno pogojenih izhodiøœ, tradicionalnih delitvev na mikro- pokrajine in podobno. Odgovor na to vpraøanje bomo morali dobiti v javni razpravi med lovci, ki bo morala Komisije LD dati jasna navodila pravnikom, v kateri smeri naj pri- pravijo nova Pravila LZS in druge potrebne akte. Shema morebitne organizacije Lovske zveze Slovenije

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 273 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 274

IZ DNEVNEGA TISKA

poklical domaœin, ki je v gozdu 3. marca. »Koliko znamo v Slo- nih, socialnih in gospodarskih KDO OGROÆA IN nad Olmom sliøal presunljivo jo- veniji sploh ceniti lastno narav- vsebin na mejnem obmoœju z KDO JE OGROÆEN? kanje mladega srnjaka. Ko so na no dediøœino? Drugje, v total- Avstrijo. Gradnjam stacionarnih eœer, Gorenjski glas, 28. 2. prizoriøœe priøli lovci in poli- nem kapitalizmu, bi jo æe zdav- turistiœnih objektov predlagatelji Vin 16. in 23. 3. 2004) – cisti, je bil srnjak øe æiv, vendar naj unovœili … Ali se pred tujci niso naklonjeni, æelijo pa zago- Marjan Toø, sodelavec Veœera, tako ranjen, da mu ni bilo veœ sploh hvalimo z najveœjim sta- toviti ustrezno infrastrukturo za je predzadnji dan februarja po- pomoœi. V nastavljeno æiœnato leæem medvedov v srednji Ev- obiskovalce, ki bi omogoœala roœal, da »zima kaæe zobe divja- zanko se je srnjak namreœ ujel z ropi?« se med drugim spraøuje doæivetje parka in omejila økod- di«. Priœakovali smo, da bomo rogovjem in se nato nekaj ur v Miroslav Bertoncelj. ljive vplive na naravo. mukah poskuøal reøiti. »To je glede na muhasto zimo naslednje * * * dni zasledili v tisku øe veœ takønih storil nekdo, ki dobro pozna te- tisku smo lahko prebrali poroœil, a jih na sreœo ni bilo. Iz- ren in natanœno ve, po kateri ste- TUJCI KUPUJEJO tudi zanimivo poroœilo o jema je bil Gorenjski glas, v kate- œini se premika divjad,« je pojas- V ZEMLJIØŒA majhnem æivalskem vrtu v brkin- rem je dopisnik poroœal, da je nil predsednik LD Koper Janko ski vasi Podbeæe, pribliæno kilo- letoønja zima prizadela tudi div- Brezovnik. Kriminalisti so te- V PARKU? meter od ceste Ilirska Bistrica - jad na naøih poljih in v gozdovih. meljito raziskali okolico, da bi orenjski glas, 23. 3. (D. S.) Podgrad. ZOO Park Kinkela je »Sneg, ki zapade konec zime, je naøli uporabne sledi, ki bi jih – Direktor Triglavskega na- G uredil , v njem za divjad øe posebno neugoden, pripeljale do okrutnega storilca. rodnega parka Janez Bizjak je Goran Kinkela pa ima okoli 30 vrst pasemskih saj so maøœobne rezerve, ki si jih Isti œasnik je poroœal, da je seznanil javnost, kako je naj- æivali, od fazanov, okrasnih rac, je divjad pridobila v jesenskem najveœ zank v okolici Dutovelj veœji italijanski œasopis Corriere pavov, prepelic, jerebic do kro- œasu, æe porabljene. Poleg tega se in Vrhovelj, najveœ spuøœenih della Serra v nedeljo, 14. marca, karjev, muflonov, himalajske pri- pri samicah æe intenzivno razvija- psov brez nadzora pa se podi za objavil slikovni in pisni oglas, v tlikave koze, jelenov, damjakov, jo zarodki, zato je poraba energije divjadjo okrog Kriæa in Krepelj. katerem vabi ameriøke in itali- veveric … øe toliko veœja,« je med drugim Na tak naœin konœa kar tretjina janske investitorje v Slovenijo. V ljubljanskem æivalskem vr- zapisal sodelavec Gorenjskega divjadi na tem obmoœju, so pre- Za prepriœljivost svojega vabila tu tehtajo moænosti za oddajo glasa. Isti œasnik je poroœal, da priœani lovci. »Muke, ki jih æival so vzeli krajinski motiv iz osred- enega izmed volkov v zagrebøki lani na Gorenjskem sneg ni po- prestaja v zanki, so straøne,« je njega obmoœja Triglavskega na- æivalski vrt. Krdelo, ki ga vodi vzroœil veœje økode; øe najveœ jo izjavil Silvijo Ruæiœ, gospodar rodnega parka. Uprava TNT je odrasel samec, tako imenovani je tisti, ki je oktobra zapadel na øe LD iz Dutovelj. protestirala, ker so brez njene volk alfa, namreœ preganja sam- povsem olistano drevje. »Divjad vednosti zlorabili TNP za laæni- ca, ki je na dnu hierarhiœne lest- ogroæa naravno obnovo in razvoj vo zavajanje investitorjev, saj vice, to je volka omego. Dnev- gozda na pribliæno deset tisoœ PROTESTNI SHOD jim ponujajo izmiøljene in za na- nik je objavil vest, da se lastnik hektarjih gozdne povrøine,« je øe rodni park nesprejemljive pri- ZARADI »BUTOVEGA grosupeljske igralnice Kongo in zapisal. Bolj kot øtevilo srnjadi loænosti. podjetja Elektronœek iz Mengøa zaskrbljuje poveœano øtevilo jele- AVTOGRAMA« Joc Peœeœnik zanima za nakup njadi in divjih praøiœev, ki rijejo nevnik, 16. 3. (tp). – Œas- Æivalskega vrsta Ljubljana, ven- po gorenjskih rovtih in planinah. ZDRAVILO PROTI Dnik je poroœal o napoveda- dar mu je ljubljanski podæupan Divjad najbolj objeda vrøiœke nem protestnem shodu v ljub- SEBIŒNOSTI Slavko Slak odgovoril, da ZOO dreves na prisojnih poboœjih Po- ljanskem parku Zvezda. Organi- elo, 30. 3. (Boris Øuligoj). – ni naprodaj. kljuke, na toplejøih obrobjih Po- ziralo ga je Druøtvo za osvobodi- »Ljubezen do ptic je zdravi- In øe o pismu, v katerem kljuke, Jelovice in Meæaklje in na D tev æivali in njihove pravice, ker lo proti sebiœnosti,« je med dru- Stanko Vavpotiœ, predsednik Radovljiøki ravnini. nasprotuje Pravilniku o odvze- gim dejal Iztok Geister ob odpr- Druøtva za osvoboditev æivali in mu velikih zveri, ki ga je podpi- tju razstave ptic v koprski galeri- njihove pravice, objavljenem v OVCE V OKOLJU sal minister Franc But. Zbirali ji e-kavarne Pina. To je prva Gorenjskem glasu, med drugim so tudi podpise pod peticijo za samostojna razstava Iztoka svari, da bo druøtvo »uporabilo DIVJIH ÆIVALI odpravo lova. Protestu se je pri- Økornika, velikega ljubitelja in vse pravne moænosti, da do po- meœki glas, 3. 3. (Kristijan druæila revija Mladina s komen- poznavalca ptic, soustanovitelja boja na smrt obsojenih æivali ne KHrastar). – »Vsako leto mi tarjem z naslovom Streljanje na koprskega ornitoloøkega druøtva pride«. Odstrel je po njegovem v kar nekaj mladiœev zaduøijo lisja- slepo (Boøtjan Pihler). Komen- Ixobrychus. Geister, letoønji do- nasprotju s slovensko ustavo, ki ki, teæave pa sem imel tudi z risi. tator je med drugim zapisal, da bitnik nagrade Preøernovega skla- »temelji na krøœanski tradiciji in Konœno sem uredil teæave z mu- pri nas prihodnost velikim zve- da, je opozoril na obvezno obzir- desetih boæjih zapovedih«. floni in jeleni, ki so mi veœkrat rem ni naklonjena, œeprav je pri- nost pri fotografiranju ptic in pretrgali mreæo. Ko sem ugotovil sotnost vseh treh zveri naøa veli- celo na opustitev namere foto- njihove selitvene poti, sem na tiska primerjalna prednost in oœiten grafiranja, œe bi fotografovo tih mestih izdelal lesene ograje, ki dokaz naravne ohranjenosti. Naj- poœetje lahko ogrozilo zarod. jih pustim œez zimo odprte,« je bræ bi morali øe dodati, da tega STEKLINA NA potoæil Peter Æemva, rejec ovac »dokaza« brez lovcev zagotovo OBMOŒJU le streljaj od Blejskega jezera. Na ne bi bilo (- op. ur.). REGIJSKI PARK, kmetiji redijo 120 plemenskih »Gospode, ki organizirajo shod, KI BI SE RAZTEZAL SLOVENIJE ovac, na leto pa se jim skoti øe bi vpraøal, ali bodo oni plaœevali obdobju od 1. do 31. mar- 200 mladiœev. Œeprav je Æemva økodo, ki jo ljudem povzroœajo V AVSTRIJO Vca 2003 je bilo z obmoœja dobitnik nagrade za zgledno rejo, medvedi in volkovi, ki so pokla- 33 obœin v naøi dræavi labora- elo, 27. 3. (Primoæ Økerl). torijsko preiskanih na prisot- vse bolj dvomi v smotrnost stor- li cele œrede ovac,« je protestni D– »Pet slovenskih obœin, ki jenega koraka pred desetimi leti, shod komentiral dræavni sekretar nost virusa stekline 61 æivali. segajo na obmoœje Kamniøko- Odsek za virologijo na In- ko je zaœel z rejo ovac. Vzrok pa Joæe Sterle. »Œe bi dovoljevali Savinjskih Alp, si æe veœ let pri- øtitutu za mikrobiologijo in ni samo divjad, temveœ tudi to, da razraøœanje populacije zveri po zadeva ustanoviti regijski park, parazitologijo Veterinarske fa- mu oœe noœe predati kmetije in da naravnih zakonitostih, bi bil nji- ki bi se pozneje lahko øiril øe na kultete Univerze v Ljubljani za vsako dejanje, ki ga stori na hov konflikt s œlovekom s œasom avstrijsko stran,« piøe avtor œlan- je pregledal 44 lisic, 4 pse, 3 kmetiji, potrebuje njegovo dovo- tako izrazit, da bi bil potem zara- ka. Park naj bi v zaœetnem ob- ljenje, je øe potoæil Æemva. maœke, 4 goveda, 2 kuni, 2 di ostrih odzivov v javnosti po- dobju predvidoma obsegal kar jazbeca, divjega zajca in srno. treben katastrofalen poseg,« je 249 tisoœ kvadratnih kilometrov Prisotnost virusa stekline Z ROGOVJEM dodal podsekretar Mladen Ber- oziroma dve petini ozemlja vklju- ni bila ugotovljena pri nobeni V PAST ginc. œenih obœin. Avgust Lenar, di- æivali. »Je odstrel res edina reøitev?« rektor podjetja Logarska dolina, Primoæ Koøir, dr. vet. med., rimorske novice, 9. 3. (dc). se spraøuje avtor œlanka v prilo- med glavnimi cilji poudarja sim- svetovalec VURS III P– V zaœetku marca je Policijo gi Nedeljskega dnevnika z dne biozo naravovarstvenih, kultur-

274 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 275

MNENJA IN KRITIKE

– rastlina je vir vsega æivlje- Spoznajmo, kako v lovstvu nja. Rastlina namreœ zmore s reøujemo omenjene teæave. Ob sprejetju novega svojimi koreninami in listi iz Povedati moramo, da lovstvo neæivega v okolju (rudnine, skrbi predvsem za prostoæi- zakona o divjadi minerali, ogljikov dioksid in veœi æivalski svet in ne za duøik v zraku) oblikovati æi- domaœe æivali. Nasprotniki vo snov – samo sebe. S tem lova, na æalost, ne poznajo in lovstvu … procesom pa se pravzaprav nekaterih osnovnih zakonito- zaœne æivljenjski krog na na- sti æivalskega sveta, zaradi ri razpravah ob spreje- zer (Nobelov nagrajenec za øem planetu: zelene rastline katerih so potrebni povsem manju novega zakona mir, zdravnik, teolog, filo- kot ustvarjalci ali producenti, razliœni pristopi tako do do- Po divjadi in lovstvu zof) v svoji knjigi o etiki rastlinojedi, mesojedi in vse- maœih kot do divjih æivali. Pri smo lahko zasledili tudi mne- Spoøtovanje æivljenja. Med jedi kot potroøniki in se kon- domaœih æivali je pomemben nja, ki lovstvo oznaœujejo in drugim piøe: »Kljub odgo- œa z razkrojevalci. Tako je vsak posamezen osebek, za predstavljajo kot navadno in vornosti za æivljenje œlovek kroæenje snovi na naøi Zemlji katerega je treba skrbeti. Pri nepotrebno pobijanje divjih zaradi svoje narave, to je po- sklenjeno. prostoæiveœi divjadi pa je po- æivali, ki ga je treba sploh trebe po hrani, ne izkljuœuje Ker smo ljudje kot bioloø- membna populacija kot ce- prepovedati. Tako mnenje za- uniœenja drugega æivljenja. ka bitja tudi del narave in œe lota v tesni povezanosti z sledimo predvsem v mestnih Kajti œlovek je povezan v pre- hoœemo preæiveti, moramo te okoljem, v katerem æivi, ne okoljih, predvsem pri utopiœ- hranjevalni verigi.« zakonitosti upoøtevati. Ne pa posamezna æival. V seda- nih naravovarstvenikih. Sli- Œlovek ni virtualno – ne da moremo æiveti od zraka in nji kulturni krajini sluæi lov v øali smo ga tudi v parlamen- bi kakor koli podcenjevali jesti zemljo. Moramo ubijati ekoloøki nujnosti, da se ohra- tarni razpravi ob sprejemanju novega zakona o divjadi in lovstvu. Taka so tudi razmiø- ljanja o svetosti æivljenja, o katerem piøejo posamezni filozofi, in ga nekateri nasprotniki lova povsem nerealno in nekritiœno prenaøajo na ves æivalski svet. Ker taka in podobna mnenja veœkrat sliøi- mo, je prav, da o tem povemo nekaj besed tudi s staliøœa lovske stroke in etike. Lovci smo, kot reœeno, predvsem v mestnih okoljih mnogokrat oznaœeni kot mo- rilci nedolænih æivali. Tako mnenje ni samo posledica ro- mantiziranja in idealiziranja narave, ampak je to, kot pravi dr. Sigrid Schwenk (profe- sorica na bamberøki univerzi – sama je tudi lovka), »predvsem posledica spremenjene- ga odnosa do smrti. Mi smo smrt izpodrinili iz naøe zave-

sti. Zaradi naraøœajoœih moæ- Foto: S. Lavriœ – Diana nosti moderne tehniœne druæ- Øtevilœnost volka v Sloveniji se je obœutno poveœala. be, se je v zavesti sodobnega œloveka ugnezdila misel, da duøevnost – ampak bioloøko (pa œeprav je øe tako grdo sli- ni ravnovesje med populaci- œlovek zmore vse. Edino pri bitje, le œlen v prehrambni øati) v najøirøem pomenu (od jami divjih æivali in okoljem, smrti ni tako. Vendar zaradi verigi tega sveta. Niœ drugaœe mikrobov, mrœesa, miøi in v katerem æivijo. Zato odstrel napredka medicine danes tudi ni pri rastlinojedcih (ve- podgan do æivali in rib za hra- posamezne æivali, ki je nujno skoraj nihœe v mestih ne umi- getarijancih), kajti tudi pri rano), da bi preæiveli. Smrt, kot potreben zaradi preseæenega ra doma, ampak v klinikah in stlinah gre za æivljenje. Kdor pogoj za æivljenje, je osnovni bioloøkega ali ekonomskega bolniønicah, ne pa v krogu ne verjame, naj si prebere zakon naøega bivanja. maksimuma, glede na okolje, svoje druæine, kot je bilo to ugotovitve kalifornijske uni- Bolj je vpraøanje etike in v katerem æivijo, ni v nobe- nekdaj. Zato v naøi zavesti ni verze ali dræavne univerze iz morale, do kje œlovek lahko nem nasprotju z ohranitvijo veœ dejstva, da æivljenja brez Washingtona (objavljene v gre v svoji porabi, da ob njem vrste. Nasprotno, pomaga, da smrti ni in da je vsak, ki æivi, Der Spieglu v Hamburgu), ki lahko preæivijo øe vse druge posamezna æivalska vrsta pre- prisiljen tudi "ubijati", da bi ugotavljajo, da tudi rastline vrste, ki æivijo na naøem pla- æivi in se ohrani. lahko sam preæivel.« (Misli o lahko vidijo, okuøajo, voha- netu. Tu pa so lahko resne Nujno potrebno usklajeva- lovski etiki.) Enakega mne- jo, œutijo in verjetno tudi sli- teæave, s katerimi se danda- nje populacij divjih æivali z nja je tudi Albert Schweit- øijo. Œe na kratko ponovimo nes sreœuje naøa civilizacija. okoljem kulturne krajine, v

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 275 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 276

MNENJA IN KRITIKE

katerem æivijo, je pomembna uœinki podrejeni naravo- tega se œlani naøe lovske or- prvi in smo glede tega pred naloga lovske organizacije. varstvenim ciljem. Divjad je ganizacije pri lovu (v najøir- preostalim svetom. Kje je øe Nasprotniki lova nenehno po- ogroæena predvsem zaradi øem pomenu besede) ravnajo lovstvo v nekaterih dræavah, udarjajo, da to ni potrebno, uniœenega naravnega okolja po doloœilih Etiœnega ko- v primerjavi z naøim lovst- ker se narava sama lahko (habitatov), ne pa zaradi lova deksa, ki je obvezen za vse vom!? Marsikje gre lahko uravnava in usklajuje. v oæjem pomenu besede. Rav- œlane in ga lovci natanœno vsak, brez potrebne lovske Œlovek kar teæko verjame, no nasprotno je: œe ne bi bilo upoøtevamo. Za ponazoritev izobrazbe (pri nas mora vsak, da pri utopiœnih naravovarst- lovske organizacije, marsika- omenjam samo dve zahtevi iz ki hoœe biti lovec, opraviti venikih lahko zasledimo to- tere æivalske vrste ne bi imeli kodeksa: lovec se mora rav- zahteven lovski izpit in dve- liko nepoznavanja nekaterih veœ (tako kot veœji del Ev- nati do æive ali mrtve divjadi letno pripravniøtvo) v trgovi- osnovnih realnosti naøega rope nima medveda, volka, humano in spoøtljivo ter po no, kupi oroæje, na obœini ali vsakdanjega æivljenja. Saj risa). Razumem, da imajo strokovnih smernicah; in dræavnem uradu kupi øe do- vendar ne æivimo v ekvatori- lahko posamezni ljudje etiœ- drugo, pri lovu najprej velja voljenje za odstrel doloœene alni Afriki ali sibirski tajgi, ne pomisleke proti pobijanju presoja, kaj smemo in ne kaj divjadi in stvar je urejena. kjer ni veœjih œloveøkih nase- æivali, vendar ni logiœno in zmoremo. Posamezni eksces- Da konœam: dejanski pro- lij in drugih œlovekovih pose- poøteno, da takøna vpraøanja ni primeri, ki jih tudi zasledi- blemi glede »pobijanja« æi- gov v naravno okolje. Tam razœiøœujemo pri lovstvu. Kaj- mo v lovstvu, tako kot na vali so predvsem v æivinoreji, narava res lahko in tudi de- ti, œe æe govorimo o nujnem drugih podroœjih, v niœemer na perutninskih obratih ali pri jansko sama uravnava æivlje- ubijanju, je v primerjavi z ne zmanjøajo pomena doloœil pridobivanju krzna od gojenje vseh æivih bitij, ki æivijo zakoli in pri industrijskem Etiœnega kodeksa in ravnanja nih æivalih, kjer so etiœni tamkaj. To pa ni mogoœe v ubijanju æivali lov øe najbolj lovske organizacije. Etiœni ko- standardi podrejeni eko- Sloveniji ali veœjem delu Ev- human naœin usmrtitve, saj deks slovenskih lovcev je do- nomskim, nikakor pa ne pri rope z gosto poseljenostjo, æival dobrega (natanœnega) kaz resniœnega upoøtevanja lovstvu, ki je, vsaj pri nas v razvitim kmetijstvom in dru- strela niti ne sliøi in ne œuti, etiœnih meril pri nujnih po- Sloveniji, izrazito naravovarst- go infrastrukturo. Œlovek, ki zato si øe najmanj zasluæi segih v naravo, s katerim se veno usmerjeno. æivi v kulturni krajini, mora kakrøno koli obsodbo. Poleg lahko upraviœeno ponaøamo Andrej Leviœnik urejati celotno obmoœje svojega bivanja in podroœje æiv- ljenja, od kmetijstva, gozdar- stva, industrije, infrastrukture itn., œe æeli ohranjati sedanji nivo æivljenja. Zato populacije divjih æivali, ki æivijo v kulturni krajini, niso pri tem nobena izjema. Tudi zanje velja, da jih mora œlovek usklajevati z okoljem, v katerem æivijo. Pojav mnoæiœnih bolezni, ki se pojavljajo zaradi neurejene øtevilœnosti z zmogljivostjo okolja, to mnenje samo potrjuje. Delovanje œloveka v kulturni krajini, v kateri æivi in dela, v doloœeni meri zagotovo pomeni zmanjøevanje moæ- nosti za neomejeno æivljenje divjih æivali, je pa seveda nujno za preæivetje œloveøke vrste. Pri uravnavanju je toliko pomembnejøa vloga lovske organizacije. Zdajønje lovstvo s svojo dejavnostjo (lovom v najøirøem pomenu) skrbi za usmerjanje razvoja divjadi vseh vrst zaradi ohranjanja bioloøke pestrosti in ekoloø- kega ravnovesja. Nadalje skrbi za usklajevanje razvoja in øtevilœnosti divjadi s œlove- kovimi dejavnostmi. Divjad kot obnovljivi naravni vir tudi izkoriøœamo, vendar moramo povedati, da so danda-

nes pri lovstvu ekonomski Foto: S. Lavriœ – Diana

276 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 277

Zavarovanje v lovstvu Foto: B. Goljat ajprej izrekam prizna- nega lovca ali lovsko druæino nje vodstvu naøe or- gmotno uniœijo. Sedaj, ko Nganizacije in uredni- »gremo novim œasom in Ev- øtvu Lovca za objavljanje ropi naproti«, ne bi smeli poroœil tudi s sej UO LZS in prepustiti tako pomembnih o delovanju izvrøevalcev na- zadev »odloœitvi vsakega po- log LZS, s katerimi nas spro- sameznega lovca«! ti seznanjajo o pomembnih Naj navedem, kako imajo vpraøanjih, ki jih obravnava- to urejeno nekatere druge lov- jo. Omogoœajo nam, da lovci ske organizacije. lahko izraæamo tudi svoja V Nemœiji in Avstriji ne mnenja in predloge, obenem sme nihœe loviti brez veljav- pa zmanjøujejo nevarnost »zane lovske dovolilnice (po no- piranja« organizacije v ozek vem tudi pri nas). Pridobiti jo krog. je mogoœe za vsako lovsko Na 12. seji, ki je bila 18. leto, œe izpolnjuje z zakonom 12. 2003, so œlani UO obrav- doloœene pogoje in plaœa navali tudi predlog o zava- premijo za odøkodninsko c) pri strelskih prireditvah 11.700.000 SIT) za materi- rovanju lovcev in razpravo zavarovanje za doloœeno vi- in rokovanju z oroæjem, alno økodo. zakljuœili: »UO ugotavlja, øino jamstva. d) na poti do in od a), b), Visoke zavarovalne vsote da obvezno zavarovanje v V Smernicah za odstrel div- c). in obseæna zavarovanja na Sloveniji ni predpisano, za- jadi Koroøke lovske zveze Zavarovalna vsota znaøa Zahodu, ki so delno doloœene to je odloœitev o tovrstnem 2003/04 je opisano zavarova- za primer smrti 14.534 € z zakonom, delno pa sklenje- zavarovanju prepuøœena od- nje, ki ga zelo skrœeno povze- (3.400.000 SIT), za trajno ne s skupno prostovoljno od- loœitvi vsakega posamezne- mam. invalidnost pa 43.603 € loœitvijo lovcev, kaæejo na ga lovca.« – Lovsko økodno (odøkod- (10.200.000 SIT). Zavarova- resnost lovskega tveganja pa Zakaj ponovno odpiram to ninsko) zavarovanje pokri- nje zajema (za smrt ali inva- tudi na velike odøkodninske vpraøanje? Lani sem v dveh va zavarovanje za: lidnost) tudi posledice boja z zahtevke oøkodovancev. Po- prispevkih za Lovca napisal, a) œlana Zveze in lovskega divjimi lovci in posledice bo- mislimo na jutriønji dan, ki je da je bila v socialistiœni ure- prireditelja, lezni (otroøka paraliza, klop- zelo blizu! Ni pomembna ditvi osebna odgovornost ze- b) vodnika do treh lovsko ni meningitis, steklina, bo- samo odgovornost lovcev, lo socializirana, v sedanji uporabnih psov, relija). Letna premija znaøa pomembna je zaøœita vseh druæbeni ureditvi pa solidar- c) sokole in tveganja soko- 2,98 € (700 SIT). ljudi in njihovega premo- nost vse bolj plahni. Odgo- larjenja, Salzburøka lovska zveza æenja. Œe je novi zakon za- vornost in odøkodninski zah- d) lastnika in uporabnika (vir: Smernice za odstrel div- varovanje prezrl, priporo- tevki se prenaøajo na posa- strelnega oroæja in streliva, jadi 2001 – 8.178 œlanov) œam, naj skuøa to urediti meznika, na odgovornega sto- œetudi ni na lovu, ima podobno zavarovanje, Lovska zveza Slovenije. rilca. Odøkodnine za økode e) lov s pastmi, œe se spo- vendar za drugaœne zneske. Odgovornost za økodo ob so velike in se øirijo ter veœa- øtujejo predpisi, Poleg obveznega lovsko- trku divjadi z motornim jo. Nedavno je bila ukinjena f) obstoj in uporabo lov- økodnega zavarovanja so vozilom ureja Zakon o div- obvezna vojaøœina, kjer so se skih naprav, ki se uporabljajo lovci zavarovani øe lovsko jadi in lovstvu v 54. œlenu. mladi urili v varnem ravna- izkljuœno za lovske namene, nezgodno, za tveganje pri Menim, da je nova razmeji- nju z oroæjem. Tega zdaj ni g) malomarno prekoraœitev prometu z divjaœino in za tev odgovornosti zelo ra- veœ! Z novim zakonom o samoobrambe, pravno zaøœito pri zadevah zumna in da ne bo – ob pri- oroæju se je v lovskih vrstah h) malomarno prekoraœitev iz lovstva. Økodno zavarova- mernem tolmaœenju zakona zelo poveœalo øtevilo nevar- dovoljenj za odstrel maœk in nje jamœi tudi za økode, ki jih ter pripravi ustreznih navodil nega kratkocevnega oroæja. psov. povzroœi medved. V nezgod- za upravljavce loviøœ – veœ- Dandanes je tehniœna brez- Økodno zavarovanje jam- nem zavarovanju niso zajete jih zapletov. V tem zakon- hibnost lovskega oroæja zelo œi po pogodbi za œlane Zve- posledice otroøke paralize in skem œlenu je ugodno ureje- dobra in strogo nadzirana, ze (leta 2001 je bilo 11.906 klopnega meningitisa. no tudi povraœilo økode, ki jo nesreœe pa se prav lahko zgo- œlanov) v pavøalni zavaro- Nemøki zvezni lovski za- v obmejnih loviøœih povzroœi dijo pri upravljanju z oroæ- valni viøini 1.453.456 € kon (zadnja novela 21. 11. jelenjad in divji praøiœi, ter jem. Poleg tega smo lovci in (346.000.000 sit) za økode 1996) doloœa, da se letne lov- økode, ki jo povzroœijo zava- drugi pri lovskem udejstvo- na osebah in reœeh. Letna ske dovolilnice ne izda osebi, rovane vrste sesalcev in ptic. vanju izpostavljeni veœjemu œlanska premija znaøa 11 € œe nima poleg drugih pogo- Za plaœilo druge økode na tveganju. Moænost nesreœ in (2.618 sit). jev sklenjenega tudi økodne- kmetijskih in gozdnih kul- poøkodb je veœja od obiœajne, – Lovsko nezgodno zava- ga zavarovanja za jamstvo turah, kjer so le-te obœut- s tem pa tudi odgovornost rovanje pokriva nezgode: v viøini najmanj 1.000.000 ne, pa brez rezervnih skla- lovcev in lovskih druæin. a) pri izvrøevanju lova, DM (pribl. 500.000 €, dov v lovskih druæinah ne Iz navedenega lahko po- b) za œlane Zveze pri nje- 117.000.000 SIT) za økode bo ølo! vzamemo, da se sreœujemo z nih prireditvah in pogrebih na osebah in najmanj Bruno Skumavc zadevami, ki lahko posamez- œlanov, 100.000 DM (pribl. 50.000 €, Kranj

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 277 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 278

MNENJA IN KRITIKE

tistim visokim, zapisanim tu- to, naj odloœa, katero drevo di v œlanku, s katerimi avtor bo izbrano za posek? O tej Nepopravljiva økoda æeli prikazati veœje øtevilo od pravilnosti naj presojajo goz- uradnih evidenc. Pisec nava- darji, ne pa vsak, ki se mu to – øe z naøe strani … ja veœ petelinov na omenje- zahoœe, ker je gospodarjenje Odgovor na œlanek v Lovcu, 2/2004 nem rastiøœu, kot pa jih LD z gozdom kompleksna zade- Peca prikazuje evidenœno na va, ki zahteva veliko znanj. reviji Lovec, øt. 2 drugi øtevilki Lovca, znano vseh rastiøœih skupaj. Tudi œas seœnje je bil po ob- /2004, v svojem pri- pa je tudi njegovo vsesploøno Zima 2002/2003 je bila za dobju rastitve divjega peteli- Vspevku Nepopravljiva negativno mnenje do ZGS. koroøke gozdove zelo kata- na. Œe bi bil Skudnik korek- økoda pisec Mirko Skudnik Na Koroøkem se je skoraj strofalna, saj je bilo na Po- ten, ne bi zapisal, da so vlake iz Meæice nekorektno prika- vsako spomlad od leta 1991 horju, Koøenjaku, Urølji Go- zgrajene in drevesa posekana zuje dejstva in zakljuœke o ugotavljala øtevilœnost divje- ri, Smrekovcu, Oløevi in Peci cik-cak, ker tega tu ni. Æe iz gospodarjenju z gozdom na ga petelina (za leta 1996, izredno veliko poøkodb se- posnetkov pisca je lepo vidno, rastiøœu divjega petelina Naj- 1997 in 2001 ni podatkov). stojev zaradi vetroloma in da to niso nekakøni grobi po- beræevo. Prav tako prilagaja Za leti 1999 in 2000 so bili snegoloma. Na obmoœju kra- segi v sestoj (majhna viøina v korist svojega videnja opi- podatki uporabljeni za nalo- jevne enote ZGS Œrna je bilo breæine, minimalna øirina vo- sanih dejstev statistiœne pogo Divji petelin v Sloveniji in tako poøkodovane 15983 m3 ziøœa in primeren naklon). Za datke o gibanju øtevilœnosti imamo podatke po rastiøœih. bruto lesne mase. Od tega je gradnjo se je uporabila naj- populacije divjega petelina na Za vsa druga leta je bilo øtet- bilo za 6125 m3 bruto lesne primernejøa tehnologija ozi- tem rastiøœu z namenom zaje po Karavanøkem sporazu- mase vetrolomov in 9858 m3 roma stroj – bager. Piscu ver- vajanja javnosti in oœrniti stro- mu in so na voljo le podatki o bruto lesne mase snegolomov. jetno ni znano, da se vlaka kovne sluæbe, ki skrbijo na øtevilu divjega petelina sku- Na obmoœju rastiøœa Najber- tretira kot del gozda in po tem obmoœju za gospodarje- paj za lovske organizacije. æevo pa sta veter in sneg po- njeni izgradnji je veœji dostop nje z gozdom. Zaradi vsega Po podatkih lovskogojitve- drla 300 m3 lesa. Vso to maso svetlobe in toplote, kar lahko zapisanega Zavod za gozdo- nega bazena Meæica od leta smo gozdarji v letu 2003 tudi pomeni veœjo pestrost rastlin- ve Slovenije, Obmoœna enota 1991 je stanje øtevila divjih pospravili. Velika veœina tega Slovenj Gradec, Krajevna petelinov in kur v LD Peca lesa je bila nad nadmorsko enota Œrna (nadalje ZGS) od- takøno, kakrønega prikazuje viøino 1200 m, to je v ob- govarja piscu tega prispevka graf 1. moœjih rastiøœ divjega peteli- z namenom seznaniti bralce te revije o dejanskem stanju o gospodarjenju z gozdovi, nje- Graf 1: govim stanjem in stanjem Spreminjanje øtevila divjih petelinov in kur v LD Peca od prostoæiveœih vrst divjadi ter leta 1991 do 2003 njihovem æivljenjskem okolju na poboœjih Pece. Mnenje ZGS je, da je sodelovanje med gozdarji in lovci na Koroøkem æe leta dobro. Z nastankom ZGS leta 1994, katerega je dræava Slovenija zadolæila za nosilca naœrto- vanja v lovstvu, je to sodelovanje postalo øe tesnejøe in øe Podatki iz grafa 1 kaæejo na. Teh je na obmoœju kra- bolj konkretno. Tako lovci najveœji padec øtevila v letu jevne enote Œrna 43. Znano sodelujejo z ZGS pri naœrto- 2000, in sicer za dva petelina. pa je, da je populacija divjega vanju ukrepov v populacijah To zmanjøanje je nastalo pred petelina na naøem obmoœju divjadi in pri ukrepih v nji- dograditvijo novih in rekon- ena najbolj øtevilœnih in sta- hov æivljenjski prostor. Øe strukcijo nekaterih obstojeœih bilnih v Sloveniji. posebno dobro je sodelova- vlak za redno seœnjo v letu V pojasnilo k œlanku øe nje z lovskimi druæinami Dra- 2002 in pospravilo vetroloma nekaj podatkov. O omenjeni vograd, Libeliœe, Pogorevc, in snegoloma v letu 2003. nenaœrtni in nestrokovni Koprivna - Topla in Bistra pri V letu 2003 bi se moralo gradnji gozdnih vlak in ugi- izvedbi ukrepov za izboljøa- øtevilo petelinov na rastiøœu banjem o pravilnosti gozdar- nje æivljenjskih razmer gozd- Najberæevo po podatkih av- jeve izbire dreves za posek je nih kur. torja œlanka glede na leto naø odgovor naslednji: vsi po- Seveda pa so posamezni 2002 skoraj razpoloviti, œesar segi v tem predelu gozda so lovci, ki ZGS ne sprejemajo pa podatki LD Peca ne potr- bili naœrtovani z gozdnogo- kot strokovno institucijo za jujejo. Spraøujemo se, kate- spodarskim naœrtom gospo- naœrtovanje v lovstvu, saj so rim podatkom verjeti: tistim darske enote Meæica, detajlno bili prej kot funkcionarji v o takønem padcu øtevila pete- pa z gozdnogojitvenim naœr- lovskih druæinah, lovskogojit- linov, s katerimi æeli avtor tom in tudi strokovno oprav- venih bazenih in lovski zvezi diskreditirati ZGS in izvajal- ljeni. Prav tako tudi izbira dosti pomembnejøi. Eden ta- sko podjetje Gozdno gospo- dreves za posek. Kdo drug kot kih je tudi pisec œlanka v darstvo Slovenj Gradec, ali pa gozdar, ki je izobraæen za

278 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 279

MNENJA IN KRITIKE

skih in æivalskih vrst. Torej cije seœnje so v teh gozdovih tek pove, da vlake v tem goz- petelina, ki zahteva popolni njena zgraditev ne pomeni manjøe predvsem zaradi zadu niso tako na gosto, kot mir v œasu rastitve, gnezdenja vedno samo negativnih po- gotavljanja œim manjøih ne- omenja Skudnik. in vzreje kebœkov. Zaradi ve- sledic, œe zanemarimo laæjo gativnih vplivov na eko- Pri seœnji in spravilu ni bila likih koliœin in nevarnosti dostopnost in s tem cenejøo sistem kot celoto. Povsem poøkodovala nobena steza, œe napada podlubnikov pa tega seœnjo in spravilo lesa. izogniti pa se tem vplivom v pa sta veter in sneg v zimi v popolnosti ni bilo mogoœe Øirøe obmoœje rastiøœa div- gospodarskih gozdovih, kjer 2002/2003 podrla drevesa upoøtevati. O tem se je ZGS z jega petelina Najberæevo na se gospodari v smislu pri- prek steze in ta drevesa v vsemi vodstvi LD pogovoril Peci je veliko 148,91 ha in dobivanja lesa, ne bomo aprilu øe niso bila pospravlje- in jih o tem pisno obvestil. V je na nadmorski viøini nad mogli. na, bi pisec œlanka lahko ozi- problematiko reøevanja pro- 1100 m. Od tega je 90,93 ha Ker so poøkodbe v sestojih roma moral vedeti, zakaj. Se- blema je bil vkljuœen tudi goz- gospodarskega gozda, 57,98 ha pri roœnem spravilu zelo veli- veda zato, ker se v œasu rastit- darsko-lovski inøpektor, pri- pa varovalnega gozda. Kon- ke, si prizadevamo, da bi bilo ve zagotavlja mir na rastiøœih stojen za to obmoœje. kretno v teh varovalnih goz- tega spravila œim manj. Zato, divjega petelina. Gozdna pro- Negativni vpliv na popula- dovih ni gozdnih prometnic da pa je traktorsko spravilo izvodnja (tudi pospravilo po cijo divjega petelina s strani (vlak in gozdnih cest). mogoœe na teh terenih, je vetrolomih in snegolomih) se veœje gozdne proizvodnje je V gospodarskih gozdovih treba zgraditi primerno mrena rastiøœih petelina, œe ni na Najberæevem praviloma na tem rastiøœu je gozdna æo gozdnih vlak (primarnih zelo velike nevarnosti napada izraæen vsakih 10–20 let. Se proizvodnja glede na teren- in sekundarnih). Pred dogra- oziroma gradacije podlubni- pa spraøujemo, koliko k ne- ske razmere (relief, nagib, ditvijo novih vlak v letu 2002 kov, prestavi v obdobje po gativnim vplivom (verjetno skalovitost …) mogoœa le je bila gostota vlak na hektar juniju. ne malo) na naøo najveœjo kot kombinacija roœnega in gospodarskega gozda na ras- Za vse sanacijske seœnje v gozdno kuro oziroma na nje- traktorskega spravila. Æiœno tiøœu Najberæevo 31 m. Po letu 2003 je bil izdelan naœrt no populacijo vplivajo zelo spravilo zaradi manjøih kon- novogradnji vlak v letu 2002 sanacije vetrolomov in sne- pogoste vsakoletne motnje s centracij seœenj veœinoma ne se je dolæina vlak na hektar golomov. V njih se je upoøte- strani lovcev in drugih poslu- pride v poøtev. Koncentra- poveœala na 45 m. Ta poda- val æivljenjski ritem divjega øalcev petelinov in obisko- valcev tega prostora v najbolj obœutljivem obdobju, kar je za tako ogroæeno vrsto, kot je divji petelin, lahko tudi zelo pomembno in hkrati moteœe za æivljenje. Poleg tega je tudi strokovno vpraøljivo postavljanje kr- miøœ za jelenjad in srnjad v petelinova rastiøœa. Na ras- tiøœu Najbræevo sta npr. v centru rastiøœa na razdalji slabih 300 m kar dva takøna objekta, ki ju polni celo pisec sam. Ob upoøtevanju, da se srnjad in jelenjad v zimskem obdobju ne zadræuje tako visoko, saj se umakne v zimovaliøœa, ki so niæje in na bolj juænih ter toplejøih legah, kot je Naj- beræevo, je krmljenje øe bolj nesmiselno in v nasprotju z usmeritvami lovskogojitvenih naœrtov. Upamo, da bo Mirko Skud- nik v prihodnje z veœ posluha prisluhnil strokovnim odlo- œitvam gozdarjev, ki niso iz trte zvita, saj temeljijo na po- znavanju gozda kot celote – ekosistem. S tem odgovorom konœujemo to razpravo v reviji Lovec. Milan Golob, univ. dipl. inæ. gozd., vodja Krajevne enote Œrna Tone Pridigar, univ. dipl. inæ. gozd., vodja Odseka za gozdne

Foto: M. Pogaœnik – Diana æivali in lovstvo

279 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 280

OSREDNJI SLOVENSKI REGISTER VELIKE LOVNE DIVJADI IN VELIKIH ZVERI V SKLOPU NOVEGA LOVSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA

a pobudo Univerze v Ljubljani oz. njenega Oddelka za sih med zgradbo æivljenjskega okolja divjadi in njenega te- gozdarstvo in obnovljive vire je Komisija IO LZS za lesnega in zdravstvenega stanja ter njene trofejne vrednosti, veliko divjad predlagala Izvrønemu odboru LZS uve- (3) o povezavah med populacijskimi znaœilnostmi (npr. go- N stoto) in økodami na kmetijskih povrøinah ali poøkodbami ljavitev novega Osrednjega Slovenskega registra velike lovne divjadi in velikih zveri. Izvrøni odbor je na svoji seji 17. 3. gozda, (4) o odnosih med razliœnimi æivalskimi vrstami ipd. 2004 sprejel sklep o sodelovanju LZS pri vodenju tega re- Te podatke bomo zaœeli beleæiti maja 2004. V evidenœne gistra, s œimer je njegovo vzdræevanje postalo ena od rednih knjige odstrela velike divjadi poleg drugih, æe doslej beleæenih zadolæitev vseh lovskih druæin. Pri vodenju registra loœeno so- podatkov, v rubriko »opombe« vpiøete tudi geografsko lokaci- delujejo tudi gojitvena loviøœa Zavoda za gozdove Slovenije. jo (øifro kvadranta!) uplenitve ali izloœitve æivali. Na osnovi Podatki, zbrani v loviøœih lovskih druæin, so prvenstveno na- te lokacije bomo lahko podatke o znaœilnostih izloœenih æivali menjeni Lovski zvezi Slovenije, pod dogovorjenimi pogoji pa (npr. telesna teæa, trofejna vrednost) v okviru geografsko-infor- bodo na voljo tudi drugim uporabnikom. Register je bil æe macijskega sistema povezali s podatki o zgradbi æivljenjskega predstavljen predstavnikom obmoœnih lovskih zvez. Vkljuœen okolja æivali (npr. nadmorska viøina, deleæ gozda, zgradba in bo tudi v novi lovski informacijski sistem LIS. vrsta gozda). Vsem lovskim druæinam bomo pravoœasno po- V registru bo vodena enotna evidenca o izloœitvah – vsej slali zemljevid lovske druæine v merilu 1 : 50.000 z vrisano uplenjeni ali drugaœe izloœeni (pogin, povoz, ipd.) veliki divja- mreæo kilometrskih kvadrantov in øifrantom, ki jih je pri- di in o velikih zvereh v Sloveniji. Vkljuœeval bo naslednje æi- pravila Biotehniøka fakulteta. Zemljevidom bodo priloæe- valske vrste: jelenjad Cervus elaphus, srnjad Capreolus capre- na natanœna navodila za izpolnjevanje. olus, gamsa Rupicapra rupicapra, alpskega kozoroga Capra Ocenjujemo, da bodo tako zbrani podatki in omenjene na- ibex, damjaka Dama dama, muflona Ovis musimon, divjega œrtovane raziskave dober pripomoœek in izhodiøœe za kako- praøiœa Sus scrofa, rjavega medveda Ursus arctos, volka Canis vostnejøe upravljanje z lovnimi vrstami velike divjadi in z ve- lupus in risa Lynx lynx. V njem bomo zbirali podatke o: lovski likimi zvermi ter njihovega æivljenjskega okolja. Seveda pa je organizaciji (LD, LGO, ZLD), bioloøki vrsti, spolu, bioloøki in osnovanje registra in uspeh naœrtovanih raziskav odvisen pred- transportni telesni teæi, ocenjeni starosti, trofejni vrednosti vsem od vaøega odziva in sodelovanja. (toœke), geografski lokaciji (øifra kvadranta) in datumu uplenitve oz. izloœitve æivali, kar v bistvu, razen podatka o natanœni Za vaøe sodelovanje se vam æe vnaprej najlepøe zahva- geografski lokaciji – kvadrantu – æe vodimo v evidenœnih knji- ljujemo! gah odstrela. Øtefan VIRJENT, Enoten, trajno vzdræevan register bo osnova za prihodnje predsednik IO Lovske zveze Slovenije spremljanje uspeønosti upravljanja populacij divjadi in velikih zveri na veœ nivojih (LD oz. GL; LGO oz. ZLD, dræava) in za Mag. Klemen JERINA, univ. dipl. inæ. gozd. prihodnje øtudije: (1) o obmoœjih razøirjenosti ter prostorski BF, Oddelek za gozdarstvo spolni in starostni zgradbi populacij divjih æivali, (2) o odno- kontaktna oseba, tel.: 031/386-532 Foto: S. Lavriœ – Diana LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 281

Pomen sodelovanja lovcev

Foto: G. Bolœina – Diana pri zatiranju stekline v Sloveniji

O povzroœitelju stekline menj pa æival izloœa virus predvsem s ugotovljeni v Zgornji Savski dolini, v slino, s œimer je omogoœen krog øirjena letu 1980 æe v okolici Ljubljane, nato pa Steklina je bolezen vseh toplokrvnih okuæbe. se je hitro øirila proti jugu. Od tedaj smo æivali in œloveka in jo povzroœa virus. V Evropi se poveœuje odstotek okuæb lahko vseskozi ugotavljali primere stek- Virus stekline ni povsem enoten; posa- ljudi z virusom stekline, in sicer zaradi line tako pri divjih æivalih kot tudi pri mezni izolati iz razliœnih delov sveta se potovanj v dræave, kjer je steklina zelo domaœih. med seboj delno razlikujejo, vendar za razøirjena. V letu 2001 so iz Anglije po- vse velja enotno naœelo, da se v primeru roœali o dveh primerih stekline pri œlove- Cepljenje lisic okuæbe in pojava kliniœnih znamenj bo- ku. V obeh primerih je bil vzrok smrti lezen konœa s poginom oziroma smrtjo. ugriz steklega psa zunaj Evrope. Umrla V svetu pa tudi pri nas zatiranje stekli- Znanstveniki so posamezne izolate na œloveka nista bila cepljena, niti po ugri- ne z zmanjøevanem populacije lisic ni podlagi opravljenih analiz virusnega ge- zu nista bila zdravstveno obravnavana. prineslo zadovoljivih rezultatov, zato so noma razdelili v sedem razliœnih skupin: Tudi primer s Øvedske govori o okuæbi zaœeli s cepljenjem lisic. V sedemdese- standardni virus stekline (genotip 1), po ugrizu steklega psa na Tajskem. In- tih letih so raziskovalci predstavili nov Lagos (genotip 2), Mokola (genotip 3), kubacija je bila dolga tri mesece, potek koncept zatiranja stekline, ki temelji na Duvenhage (genotip 4), EBL1 (genotip bolezni pa je trajal 18 dni. aktivni imunizaciji lisic po peroralni poti 5), EBL2 (genotip 6) (European Bat Zadnji primeri stekline pri œloveku v (prek ust). Prvo uspeøno poskusno cep- Lyssavirus) in ABL (genotip 7) (Austra- Sloveniji so bili ugotovljeni v petdesetih ljenje (vakcinacija) lisic v naravi je bila lian Bat Lyssavirus) (1). V Evropi so bili letih. V obdobju od l. 1946 do 1950 pa opravljeno v Øvici leta 1978. Leta 1985 doslej ugotovljeni le primeri stekline, je na obmoœju Slovenije po dosegljivih so se v dræavah Evropske unije odloœili povzroœeni z genotipom 1, ki je sicer podatkih zaradi okuæbe z virusom stekli- za enotno zatiranje stekline pri divjih razøirjen po vsem svetu, ter oba evrop- ne umrlo 13 ljudi. æivalih. Uporabljali so razliœna cepiva ska netopirska tipa stekline. Najpomembnejøi vektor stekline v sred- (vakcine), najveœ pa tista, ki vsebujejo Virus se najpogosteje prenaøa v pri- nji Evropi je navadna lisica (Vulpes vul- spremenjene æive oslabljene viruse stek- meru ugriza s slino okuæene æivali. pes). line, ki pri æivalih ne povzroœijo obole- Vhodno mesto virusa so lahko tudi slu- Oblika stekline, razøirjena med popu- nja, spodbujajo pa nastanek protiteles. znice ali poøkodovana koæa. Ko virus lacijo lisic, je bila najprej ugotovljena ob V Sloveniji smo zaœeli s peroralno vstopi v telo, po æivœevju potuje v os- nemøko-poljski meji v letu 1939. V Slo- vakcinacijo lisic æe v letu 1988, sistema- rednji (centralni) æivœni sistem. Okuæba veniji pa je bila najprej ugotovljena leta tiœno, na obmoœju celotnega ozemlja, pa povzroœi vnetje moæganov (encefalitis), 1973 na obmoœju Prekmurja. Leta 1979 v letu 1995, in sicer smo takrat vabe ki se konœa s smrtjo gostitelja. V œasu je Slovenijo dosegel nov val stekline, in odmetavali z letali in ne s pomoœjo lov- bolj ali manj prikritih bolezenskih zna- sicer iz Avstrije. Prvi primeri so bili cev kot v prvem obdobju, ko so jih ti po-

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 281 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 282

lagali po terenu. Naroœnik in usklajeva- ljamo cepljenje le v juænem in jugo- letu 1999 smo ugotovili le 6 primerov lec tovrstnega cepljenja je Veterinarska vzhodnem delu Slovenije (slika 1), ker stekline v obmejnem obmoœju z Repub- uprava Republike Slovenije. Vabe od- na Gorenjskem æe vse od leta 1998 ni liko Hrvaøko. V letih 2000 in 2001 se je metavajo z viøine 300 do 500 m. Naœin bilo ugotovljenega primera stekline pri øtevilo ugotovljenih primerov stekline polaganja so nekoliko spremenili, saj je divji æivali. zopet nekoliko poveœalo in tudi v letu pot letal najprej potekala v vzporednicah 2001, ko je bilo 135 ugotovljenih prime- v razdalji 1000 m, gostota izmetavanja Kontrola uspeønosti rov. Leta 2002 smo ugotovili 15 prime- pa je bila od 18 do 20 vab s cepivom na rov stekline, leta 2003 pa 8 (pregledni- km2. Sedaj uporabljajo sistem kriænega cepljenja ca 1 in slika 1). Tako kot se spreminja naleta, ker na tak naœin zajamejo veœjo Program cepljenja lisic prek ust pred- øtevilo ugotovljenih primerov stekline, populacijo lisic. Cepljenje opravljajo vsa- videva tudi doloœanje uspeønosti vakci- se spreminja tudi øtevilo preiskanih vzor- ko pomlad in jesen. Prvotno so pripo- nacije, ker analiza dobljenih rezultatov cev. V letu 1995 jih je bilo 3.787 prime- roœali opraviti pomladansko razporedi- omogoœa naœrtovanje optimalne strate- rov, v letu 2003 pa samo 993 primerov. tev vab marca in aprila, vendar se je iz- gije polaganja vab v prihodnje. Æe ob Zaradi relativno maloøtevilnih preiskav kazalo, da v tem œasu øe ni mogoœe zaje- samem izmetavanju vab je izvajalcu v na steklino v letu 2003 lahko tudi neko- ti tudi mladih lisic. Zato je v naravi v pomoœ raœunalniøki naœin kontrole odliko podvomimo v prikazano stanje stek- poletnem obdobju pa vse do jesenskega metavanja vab z letal, kar omogoœa kon- line. Kot smo æe napisali, bi v Sloveniji polaganja vab zelo visok odstotek necep- trolo mesta odmeta in gostoto odmeta morali preiskati vsaj 1.600 lisic vsako ljenih lisic, kar pomeni nevarnost ohra- cepiva. Pomemben pokazatelj uspeøno- leto, da bi lahko z doloœeno statistiœno njanja bolezni. Sedaj priporoœajo spo- sti cepljenja je vsekakor øtevilo ugotov- gotovostjo zagovarjali objektivno stanje mladansko cepljenje prestaviti na konec ljenih primerov stekline na doloœenem stekline. S sliko 2 prikazujemo geograf- pomladi, to je na zaœetek junija, ko si obmoœju. Ugotovljeni primeri so odvisni sko porazdelitev mest, od koder smo mlade lisice æe samostojno iøœejo hrano od øtevila uplenjenih in nato testiranih prejeli vzorce v preiskavo na steklino. Iz in jim na tak naœin omogoœimo, da se lisic. Nujno bi bilo treba na steklino pre- prikazanega zemljevida je razvidna veli- cepijo. Teæava nastane zaradi visokih iskati vse lisice, ki se nenormalno obna- ka neenakomerna razprøenost vzorœenja. dnevnih temperatur, ki so ponavadi v øajo, se zateœejo v naselja, se spopadejo Le-to je bilo zelo pomanjkljivo opravlje- tem œasu, saj je cepivo slabøe obstojno s psi, ne da bi pri tem kazale znamenja no zlasti v obmejnem pasu z Republiko pri visokih temperaturah. Zdaj je na strahu, ipd. Po priporoœilih strokov- Hrvaøko. Potrebni sta posebno priznanje træiøœu æe mogoœe kupiti cepiva, ki so njakov je treba v laboratorijsko pre- in zahvala vsem posameznim lovcem, ki odporna proti visokim temperaturam (so iskavo poslati vsaj 8 lisic na 100 km2 so se aktivno vkljuœili v zbiranje vzor- termostabilna). Zato bo premik pomla- povrøine, da lahko s statistiœno gotovost- cev za raziskave in tako veliko prispeva- danskega polaganja mogoœ tudi pri nas. jo spoznamo stanje bolezni na doloœe- li k boljøi preglednosti nad to nevarno Uporabljamo dve vrsti cepiv (vakcin), in nem obmoœju. Uspeønost cepljenja do- boleznijo. sicer: zahodno od Ljubljane polagajo loœamo tudi na osnovi rezultatov pre- vakcino Lysvulpen (Bioveta, Œeøka Re- iskav krvnih vzorcev uplenjenih lisic, Grafiœni prikaz ugotovljenih prime- publika), ki vsebuje vakcinalni sev SAD- to je na protitelesa proti virusu stekli- rov stekline od leta 1980 do leta 2003 Bern, vzhodno od Ljubljane pa vakcino ne, ter doloœanju biomarkerja v kosti Fuchsoral, izdelano v Nemœiji, ki vse- lisic. V ovoju cepiva je posebna snov, buje sev SAD B19. Od leta 2000 oprav- tako imenovani biomarker, ki se po za- uæitju vgradi v kost lisice. Pri uplenjeni Slika 1: Prikaz obmoœij, kjer smo v lisici lahko na tak naœin natanœno dolo- letu 2003 opravili cepljenje lisic. œimo, ali je doloœena æival zauæila vabo ali ne. Poleg tega vsaka cepljena æival na cepivo odreagira s tvorbo specifiœnih protiteles, ki jih lahko doloœamo v krvi ali telesnih tekoœinah uplenjene lisice. Dosedanje izkuønje kaæejo, da se øirjenje V obdobju opravljanja peroralnega stekline znotraj populacije lisic zaustavi, cepljenja lisic (1995–2003) smo ugoto- ko doseæemo vsaj 75 % precepljenost li- vili 1658 steklih æivali, od tega 1559 div- sic, kar pomeni, da je 75 % lisic zaøœi- jih æivalih in 98 domaœih. Najviøji od- tenih pred steklino. stotek (89,50 %) steklih æivali predstav- Od leta 1995, torej po zaœetku ceplje- ljajo lisice, sledita obe kuni (1,87%), nja lisic na celotnem obmoœju Slovenije, jazbeci (1,03 %), srnjad (1,45 %), med se je øtevilo ugotovljenih pozitivnih pri- domaœimi æivalmi pa maœke (3,21 %), psi Slika 2: Geografska porazdelitev vzor- merov stekline drastiœno zmanjøevalo in (2 %), govedo (0,36 %), ovce (0,18 %) cev, preiskanih na steklino v letu v letu 2003 doseglo le 8 steklih æivali. V in konji (0,06 %). V antirabiœnih ambu- 2003. tem obdobju cepljenja se je v letu 1999 lantah v primeru ugrizov in stikov s sum- krivulja ugotovljenih primerov ponovno ljivimi in steklimi æivalmi ljudi ustrezno dvignila zlasti v jugovzhodnem predelu zaøœitijo pred obolenjem. Øtevilo oseb, Slovenije. S spremembo strategije pola- obravnavanih po izpostavljenosti, se v ganja vab smo v letu 2002 dosegli ome- Sloveniji giblje od 642 do 1039 na leto. jitev pojavljanja stekline do mejnega ob- Krivulja cepljenih oseb sicer sledi krivu- moœja z Republiko Hrvaøko, kjer tak- lji ugotovljenih primerov stekline, ven- ønega cepljenja ne opravljajo. Zanimivo dar s slabøe izraæenimi nihanji. je, da je v letu 1998 znotraj obmoœja V letih, ko je bila steklina pri æivalih cepljenja ostalo æariøœe stekline (na ob- najbolj razøirjena, je bilo tudi øtevilo moœju obœine Domæale 12 primerov). V oseb, obravnavanih zaradi izpostavlje-

282 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 283

Preglednica 1: laganja vab, kar je povezano z omejitvi- je treba nadaljevati zaœeti preventivni Pojavljanje stekline v cepilnem obdob- jo poletov zaradi bliæine letaliøœa Brnik. program za varovanje ljudi in æivali ju 1995–2003 na obmoœju Slovenije Prav tako se je pokazala potreba po zve- pred steklino. 2 Øtevilo steklih æivali œanju øtevila poloæenih vab na km zara- V veœini dræav EU pa tudi v Øvici so di veœanja populacije lisic. S tem smo steklino æe uspeli povsem izkoreniniti. zaœeli v letu 2001 in na tak naœin zausta- Tako so dokazali, da je cepljenje lisic Leto Øtevilo vili veœanje ugotovljenih primerov stek- prek ust uspeøna metoda zatiranja. Ni Konji vzorcev Skupaj Lisice Druge divje æivali Maœke Psi Govedo Ovce line. V zaœetku so poloæili od 16 do 18 razloga, da bi v Sloveniji odstopili od 1995 3787 1089 996 48 24 12 5 3 1 vab na km2, po letu 2001 pa na obmoœju cilja – doseœi status obmoœje prostega 1996 2285 247 208 10 17 11 1 0 0 pojavljanja stekline tudi do 36 vab na stekline, vendar brez tesnega sodelova- 1997 1267 29 18 2 6 1 0 0 0 km2. Tudi iz Nemœije so poroœali o po- nja razliœnih strok in ustanov to ne bo 1998 1382 14 14 0 0 0 0 0 0 veœanju øtevila vab na km2, ker se z mogoœe. V fazi, ko ugotavljamo le posa- 1999 1195 6 5 0 1 2 0 0 0 omejevanjem stekline poveœuje øtevilo mezne primere stekline in ko so metode 2000 1509 115 104 7 2 2 0 0 0 lisic na doloœenem obmoœju. Z manj pri- polaganja vab æe osvojene in tudi pre- 2001 2153 135 117 8 3 7 0 0 0 meri stekline pa v Sloveniji opaæamo verjene, je bistvenega pomena zadovo- 2002 1495 15 14 0 0 0 0 0 0 tudi zmanjøevanje øtevila preiskav na ljiva kontrola. V ta namen – œe æelimo 2003 993 8 8 0 0 0 0 0 0 steklino. Obmoœje lahko pridobi status zadovoljiti standardom preiskav, to je 8 Skupaj 16066 1658 1484 75 53 35 6 3 1 prostega stekline le v primeru, œe je lisic na 100 km2 – bi morala vsaka lov- opravljenih najmanj 8 preiskav lisic na ska druæina v preiskavo na steklino 2 nosti, veœje kot v letih z majhnim øtevi- 100 km na leto. To pomeni, da bi v poslati vsaj 5 lisic, kar øe zlasti velja za lom. V antirabiœno ambulanto so bile Sloveniji morali preiskati najmanj 1600 juæni del Slovenije, kjer se opravlja cep- napotene osebe zaradi ugriza ali poøkod- lisic na leto, œesar pa zadnjih øest let ne ljenje. be od psa, maœke, sledijo pa od srne, li- dosegamo. Vse dokler se tudi na Hrvaøkem ne Peter Hostnik1, Jedrt Maurer2, Andrej sice, domaœega praøiœa, divjega praøiœa, 1 podgane, podlasice, opice, jazbeca, ve- bodo odloœili za sistematiœno izkoreni- Bidovec 1 verice, miøi, konja, petelina, sokola, med- njanje silvatiœne stekline, bo pri nas øe Veterinarska fakulteta, 2 veda, kune, polha ter tudi zaradi stika z naprej treba opravljati peroralno ceplje- Veterinarska uprava RS ampulo s cepivom. V tem obdobju pri nje lisic. Tako bomo s cepilnim koridor- œloveku nismo zabeleæili stekline. jem ob Hrvaøki meji (v øirini 30–60 km) prepreœevali, da se steklina ne bo ponov- POZIV LOVCEM, LOVSKIM V Sloveniji se uspeøno izvaja program DRUÆINAM izkoreninjanja gozdne ali silvatiœne ob- no razøirila v naø prostor. like stekline z metodo peroralnega cep- Dolgoletno uspeøno delo na podroœju Z namenom, da bi izkoreninili stek- ljenja lisic. Uspeh programa je poleg iz- zatiranja stekline je namenjeno varova- lino v Sloveniji, prek cenjene revije branega ustreznega cepiva odvisen pred- nju œloveøkih æivljenj. Zato je treba na- LOVEC prosimo vse lovce in lov- daljevati s sistematiœnim zbiranjem vzor- ske druæine, da oddajo uplenjene li- cev æivali, razvijati diagnostiœne metode sice (vsaka lovska druæina vsaj 5 in poveœati sodelovanje med veterinar- lisic na leto) najbliæji veterinarski sko in zdravstveno sluæbo, zlasti v pri- ambulanti. Vsaka veterinarska am- meru stika oz., œe œloveka poøkoduje bulanta, ki ima koncesijo, mora æival ter pojava stekline pri æivalih. sprejeti truplo lisice in ga v skladu Kljub zmanjøevanju øtevila primerov s predpisi posredovati v pregled. stekline pri divjih in domaœih æivalih

SEZNAM LOVSKIH DRUÆIN, IZ KATERIH JE TREBA POØILJATI Slika 3: Ugotovljeni primeri stekline v LISICE V PREISKAVO NA PRISOTNOST PROTITELES PROTI zaœetku sploønega cepljenja lisic v letu STEKLINI IN BIOMARKERJA 1995 (zgoraj) in osem let pozneje – leta LGO Lovske druæine 2003 (spodaj). Obalno-Kraøko vse Notranjsko vse Krimsko vse Koœevsko-Belokranjsko vse Novomeøko vse Posavsko vse Ptujsko-Ormoøko vse Slovensko-Goriøko vse Zasavsko vse Soøko Gorica, Lijak, Œaven, Hubelj, Fajti Hrib, Tabor - Dornberk, Økolj - Brje, Tabor - Erzelj, Vipava, vsem od naœina polaganja (odmetava- Vojkovo, Nanos, Col, Trnovski gozd, Kozja stena nja) vab, doslednega sistematiœnega in Dolomitsko vse vsakoletnega izvajanja cepljenja ter op- Savinjsko-Kozjansko vse LD, razen: Luœe, Solœava, Ljubno ob Savinji, timalnega naœrtovanja cepljenja, ki se Gornji Grad lahko izvaja le ob ustrezni kontroli uspeø- Pohorsko vse LD, razen: Libeliœe, Koprivna, Bistra, nosti cepljenja lisic. Razlog za zaostalo Pogorevc, Preæihovo, Strojna, Jamnica, Peca æariøœe stekline v okolici Domæal, leta Pomursko vse 1998, je lahko zaradi nedoslednega po- Kamniøko-Domæalsko vse

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 283 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 284 Foto: S. Lavriœ – Diana

Parkljarji in promet Stanje V Sloveniji

Trki vozil s parkljarji so pomembno tveganje za varnost udeleæencev v cestnem prometu. Pomenijo tudi veliko ekonomsko izgubo (økode na vozilih, izguba divjaœine in trofej, stroøki zdravljenja ter socialnega varstva poøkodovanih oseb) in so pomemben dejavnik smrtnosti æivalskih populacij. V Sloveniji je na leto registrirano povoæenih (dejansko øtevilo je øe bistveno veœje) od 4000 do 5000 parkljarjev (od tega 3600 do 4800 osebkov srnjadi, pribliæno 100 jelenjadi, 20 do 60 divjih praøiœev in do 10 damjakov, gamsov ter muflonov). Kljub zelo veliki in vedno veœji problematiki v Sloveniji doslej ni bilo opravljenih nobenih sistematiœnih raziskav, ki bi omogoœale izvedbo preizkuøenih ukrepov za zmanjøanje øtevila trkov vozil z divjadjo. Zato se je Direkcija Republike Slovenije za ceste v letu 2002 odloœila, da v sodelovanju z Inøtitutom za ekoloøke raziskave ERICo Velenje izvede projektno nalogo Divjad na cestah. Najpomembnejøe ugotovitve, morebitne ukrepe in predlog strategije za zmanjøanje problematike bomo predstavili v tej in prihodnjih øtevilkah Lovca.

Œemu je bila raziskava (e) pripraviti osnutek informativne zgi- tiœnosti loviøœ (npr. povpreœno øtevilo na banke, ki bo ozaveøœala in vzgajala voz- leto povoæene srnjadi na 1000 ha po- namenjena? nike ter bo kot takøna imela pomembno vrøine loviøœa; slika 1); (b) na nivoju Z raziskovalno nalogo smo æeleli: (a) preventivno vlogo. posameznih loviøœ smo zbirali natanœne povsod po Sloveniji opredeliti najbolj lokacije (kartiranje) in atributne podatke problematiœne odseke cest; (b) doloœiti Zbiranje podatkov prek o povoæenih osebkih (vrsta, spol, starost, dejavnike tveganja, ki vplivajo na moæ- dan ter ura povoza). nost trka s parkljarji (npr. habitatne raz- obmoœnih lovskih zvez Na obeh nivojih skupaj nam je uspelo mere, letni in dnevni œas); (c) zasnovati Podatke o øtevilu povozov velike div- zbrati podatke o øtevilu povoæenih park- strategijo za reøevanje problematike tr- jadi smo zbirali na dveh nivojih, in sicer: ljarjev za 423 izmed 428 loviøœ (æal nam kov z divjadjo na vseslovenskem nivoju; (a) na nivoju obmoœnih Zvez lovskih kljub veœkratnim proønjam nikakor ni (d) pripraviti izhodiøœa za preizkus in druæin (ZLD) smo zbirali podatke o øte- uspelo pridobiti vseh podatkov za ZLD poznejøo uporabo razliœnih ukrepov za vilu povoæenih æivali v loviøœih, kar nam Novo mesto in ZLD Idrija). Izpolnjen zmanjøanje nevarnosti trkov z divjadjo; je omogoœilo opredelitev problema- vpraøalnik (osnovni podatki o povoæe-

284 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 285

Podatke o povoæeni divjadi so posre- dovale naslednje lovske druæine (LD): Brusnice, Gorjanci, Mirna, Mirna Peœ, Mo- kronog, Orehovica, Otoœec, Padeæ, Pleøi- vica, Øentjanæ, Øentrupert, Økocjan, Tre- belno, Velika Loka, Veliki Gaber (ZLD Novo mesto, podatke je posredovalo 71% loviøœ); Dobrepolje, Grosuplje, Ig, Ivanœ- na Gorica, Krka, Logatec, Rakovnik, Øentvid pri Stiœni, Økofljica, Taborska jama, Tomiøelj, Viønja Gora, Brezovica, Dobrova, Medvode, Rovte, Øentjoøt, Vrh- nika, Domæale, Lukovica, Moravœe, Mot- nik Øpitaliœ, Pøata, Stahovica, Ømarna gora, Trojane, Tuhinj, Vodice (ZLD Ljubljana, 67 %); Dobrna, Laøko, Luœe, Reœica ob Savinji, Ljubno, Slovenske Konjice, Vita- nje, Bohor Planina, Dramlje, Loka pri Æusmu, Handil Dobje, Øentjur, Ponikva, Bistrica ob Sotli, Podsreda, Rogatec, Rogaøka Slatina, Ømarje pri Jeløah, Boœ Podplat, Podœetrtek, Økale, Oljka Ømartno ob Paki, Velenje, Braslovœe, Gozdnik Gri- Slika 1: Povpreœno øtevilo na leto povoæene srnjadi/1000 ha povrøine loviøœ v obdobju æe, Polzela, Prebold, Tabor, Æalec (Sa- 1999–2001 (kartografska podlaga: Zavod za gozdove Slovenije). vinjsko-Kozjanska ZLD Celje, 62 %); Begunjøœica, Bohinjska Bistrica, Dobrœa, Dovje, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, nih æivalih) je posredovalo 216 loviøœ. øine, kar je posledica razlik v krajin- Kriæna gora, Kropa, Sovodenj, Stara Fu- Atributna baza podatkov je tako sestav- sko-ekoloøkih znaœilnostih loviøœ, dol- æina, Øenœur, Økofja Loka, Træiœ, Uden- ljena iz 8027 zapisov o parkljarjih (7759 æini prometnic v njih, gostoti prometa borøt, Æelezniki, Æiri (ZLD Gorenjske, 61 %); Koœevje, Mala gora, Dolenja vas, osebkov srnjadi, 196 jelenjadi, 61 divjih in seveda v øtevilœnosti parkljarjev. V Loøki Potok, Sodraæica, Velike Poljane, praøiœev, 8 damjakov in 3 gamsi), po- povpreœju je najveœ povozov srnjadi (z Turjak, Velike Laøœe, Lazina Hinje (ZLD voæenih v obdobju 1999–2002 v teh vidika trkov z vozili daleœ najbolj pro- Koœevje, 60 %); Sladki Vrh, Sveta Ana, loviøœih. Skupaj z obrazci je 158 loviøœ blematiœne vrste) v Domæalskem, Go- Voliœina, Pesnica, Maleœnik, Koøaki, Star- (s skupno povrøino 696.688 ha) posre- renjskem in Slovenskogoriøkem lov- øe, Cigonca, Œreønjevec, Laporje, Oplot- dovalo tudi ustrezno izpolnjene karte z skogojitvenem obmoœju (LGO); pro- nica, Polskava, Poljœane, Slovenska Bi- natanœno vrisanimi lokacijami povozov. blematiœna (povpreœen povoz >3 oseb- strica, Makole, Puøœava, Ruøe, Radvanje, Hoœe, Fram, Kamnica, Gaj, Boœ, Vurmat, Na tem mestu se v imenu naroœnika in ke srnjadi / 1000 ha) so tudi Dolomit- Kapla (LZ Maribor, 57 %); Porezen, Je- izvajalca øtudije iskreno zahvaljujem sko, Ptujsko, Pomursko in Savinjsko- lenk Idrija, Javornik, Otavnik (LZ Idrija, vsem predstavnikom loviøœ, ki so po- Kozjansko LGO (glej sliki 1 in 2). 57 %); Bresnica, Cirkovce, Cirkulane, sredovali æelene podatke (seznam je Povsem neproblematiœno (<1 kos / Destrnik, Ivanjkovci, Kog, Leskovec, Mar- naveden v okvirju). 1000 ha) je Triglavsko LGO; sorazmer- kovci, Ormoæ, Podlehnik, Srediøœe, Tr- no malo povozov parkljarjev je øe v novska vas, Velika Nedelja (ZLD Ptuj, 54 %); Mislinja, Gradiøœe, Golavabuka, Opredelitev Soøkem, Obalno-Kraøkem, Idrijskem, Strojna, Jamnica, Bistra, Zeleni Vrh, Or- Notranjskem in Koœevskem LGO, ven- lica, Dravograd, Bukovje (Koroøka LZ, problematiœnosti loviøœ dar so tudi v teh obmoœjih posamezni 53 %); Senoæeti, Izlake, Dobovec, Pugled, Med loviøœi so velike razlike v øtevi- odseki cest, na katerih je moænost trka Gabrovka, Vaœe, Kresnice, Radeœe, Dol lu povoæenih parkljarjev na enoto povr- s parkljarji velika. pri Hrastniku, Mlinøe (ZLD Zasavje, 50 %); Bizeljsko, Boøtanj, Brestanica, Breæice, Globoko, Kapele, Piøece, Seno- vo, Sevnica, Studenec, Veliki Podlog, Zabukovje (ZLD Posavje, 48 %); Bakov- Povoz srnjadi/1000 ha ci, Bogojina, Grad Kuzma, Ivanovci, 7 Krog, Mlajtinci, Rogaøovci, Tiøina, Dob- 6 rovnik, Lendava (ZLD Prekmurje, 42 %); Radenci, Videm ob Øœavnici, Kriæevci pri 5 Ljutomeru (ZLD Prlekije, 38 %); Gornje 4 Jezero, Grahovo, Iga vas, Æilce (ZLD 3 Notranjske, 36 %); Tolmin, Œezsoœa,

N / 1000 ha Dreænica, Planota, Volœe, Sabotin, Œepo- 2 van, Tabor Dornberk, Vojkovo, Œaven, 1 Vipava (ZLD Gorica, 32 %); Seæana, 0 Komen Dolce, Øtanjel, Senoæeœe, Divaœa, Kozina, Obrov (Obalno-Kraøka ZLD, 30 %); Tabor Zagorje, Bukovje, Hreno- Soøko Ptujsko Idrijsko vice, Pivka (Postojnsko-Bistriøka ZLD, Krimsko Zasavsko Posavsko Pohorsko Koœevsko Pomursko Gorenjsko Triglavsko Notranjsko

Domæalsko 27 %); Adleøiœi, Suhor (ZLD Bele Kra- Dolomitsko Novomeøko jine, 20 %). Podatke so posredovala tudi Obalno-kraøko naslednja gojitvena loviøœa (GL): Med- Slovenskogoriøko ved Koœevje, Beltinci in Triglav. Savinjsko-Kozjansko LGO (Podœrtana so loviøœa, ki so posredovala tudi ustrezno izpolnjene karte.) Slika 2: Primerjava med LGO v povpreœnem letnem øtevilu povoæene srnjadi v loviøœih

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 285 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 286

Œasovna dinamika po Sloveniji sezonska selitev srnjadi (vkljuœno z informiranjem in vzgojo bistveno manj izrazita (primerjaj sliki 4a voznikov) upoøtevati tudi lokalne raz- povozov srnjadi in 4b). mere. Te pa ne vplivajo na dnevni œas in jelenjadi najveœjega tveganja za trk s parkljarji, za katere je znana izrazita dvovrøna poraz- Na slikah 3a in 3b je prikazana letna Slika 4a, 4b: Primerjava letne dinami- delitev – daleœ najbolj kritiœni sta dinamika povozov srnjadi (7739 zapi- ke øtevila povozov srnjadi v dveh ZLD sov) in jelenjadi (196 zapisov) na celot- obdobji jutranjega (5h–7h) in veœerne- nem obmoœju Slovenije. Oœitno je med ga (18h–22h) mraka, medtem ko dnevni obema vrstama znaœilna razlika v izpo- œas (zaradi majhne aktivnosti æivali) in stavljenosti, ki je odvisna od æivljenjske- noœni œas (zaradi majhne gostote prome- ga ritma vrste – pri srnjadi izstopata kot ta) nista problematiœna (slika 5). najbolj problematiœna meseca april in maj, ko razpadejo tropi, osebki pa so Slika 5: Dnevna dinamika povozov sr- bistveno bolj aktivni, saj v tem œasu njadi v Sloveniji v obdobju 1999–2001 oblikujejo teritorialno razporeditev v pro- (podatki za 2947 osebkov srnjadi, za storu. Moænost trkov s srnjadjo ostaja katere je znana ura povoza). velika tudi prek poletja (zlasti v obdobju prska) in jeseni (takrat se predvsem po- veœa øtevilo povoæenih mladiœev; zlasti v septembru in oktobru je problematiœno obdobje spravila poljøœin, ko si je srnjad z agrarnih ekosistemov prisiljena iskati nov æivljenjski prostor). Moænost trka s srnjadjo je bistveno manjøa le v zimskem œasu, ko so æivali manj aktivne zaradi visoke sneæne odeje, omejene do- stopnosti prehranskih virov in manjøih energetskih potreb. Razlike v letni dinamiki povozov med Povezava med odstrelom Slika 3a, b: Letna dinamika povozov ZLD opozarjajo, da so med razliœnimi srnjadi (A) in jelenjadi (B), ugotovljena obmoœji zaradi razliœnih ekoloøkih raz- (odvzemom) in øtevilom na podlagi registriranih povozov v 216 mer razlike v æivljenjski strategiji vrst; povoæene srnjadi loviøœih (srnjad: n = 7739; jelenjad: posledica tega je razliœna œasovna dina- V urejenih (stabilnih) lovskogospo- n = 196). mika tveganja za trk z divjadjo. Zato je darskih razmerah, ki so znaœilnost Slo- treba pri izbiri omilitvenih ukrepov venije, je odstrel v pozitivni soodvisno-

Nasprotno so za povoz jelenjadi bistveno bolj problematiœni jesenski me- seci, zlasti obdobje ruka (september, oktober) in zaœetek zime, ko se osebki sezonsko selijo iz poletnih staniøœ v zi- movaliøœa. Slednje tudi pojasnjuje ano- malijo v letni dinamiki povozov srnjadi na Gorenjskem, kjer se zaradi ostrih zim pojavlja sezonska selitev tudi te vrste (Marenœe 2002, ustno sporoœilo). Zaradi ugodnejøih podnebnih razmer je drugod Foto: Foto Spring MB

286 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 287

sti s øtevilœnostjo divjadi. Iskanje pove- nobene ZLD nismo ugotovili negativne Vendar smo naroœniki in izvajalci zave med øtevilom odstrela in øtevilo soodvisnosti med odstrelom in øtevilom predstavljene projektne naloge prepri- povozov nam zato omogoœa doloœitev povozov v posameznih loviøœih), jasno œani, da temu ni tako. Potreben je le vpliva populacijske gostote (øtevilœno- opozarja, da so za zmanjøanje tveganja sistematiœen in celovit pristop, ki pa sti) doloœene vrste parkljarjev na øtevilo trkov s parkljarji potrebni tudi nekateri zaradi sploønega druæbenega okvira povozov, hkrati pa nam omogoœa odgo- drugi ukrepi. Le-ti (njihova naœela, pred- problematike presega zgolj odgovor- vor glede moænosti zmanjøanja izgub v nosti in slabosti) bodo podrobneje prednost posameznih upravljavcev z div- prometu z intenziviranjem odstrela. Po- stavljeni v naøih prihodnjih prispevkih, jadjo in loviøœi. Za uœinkovito zmanj- vezava med øtevilom povpreœnega œiste- zato v nadaljevanju le zelo na kratko øanje trkov vozil z divjadjo se morajo ga letnega odstrela (osebkov/100 ha) in predstavljamo dosedanje izkuønje iz slo- v interdisciplinarni sanacijski pro- povpreœnim øtevilom povoæene srnjadi venskih loviøœ. gram vkljuœiti vsi subjekti, ki lahko s (osebkov/1000 ha) na nivoju posamez- svojim znanjem, izkuønjami, zakon- nih loviøœ je prikazana na sliki 6. Iz nje sko predpisanimi obveznostmi in de- je razvidno, da je na nivoju celotne Izkuønje slovenskih lovno voljo kakor koli prispevajo k Slovenije povpreœno øtevilo povoæene loviøœ z omilitvenimi reøevanju problematike: lovske orga- srnjadi (na enoto povrøine loviøœa) v po- nizacije, upravljavci s cestami, lov- zitivni soodvisnosti s povpreœnim letnim ukrepi skogospodarski naœrtovalci, razisko- øtevilom odstrela. Œe slednja odraæa øte- Izmed 216 loviøœ, ki so nam vrnila valne institucije, zavarovalnice in pri- vilœnost divjadi, se potemtakem zdi, da vpraøalnik, jih 48 (22 %) doslej ni upo- stojni dræavni organi. Doslej opravlje- se z veœjo populacijsko gostoto (øte- rabljalo nobenih omilitvenih ukrepov. ne aktivnosti (npr. opredelitev nekaterih vilœnostjo, izraæeno na enoto povr- Najpogosteje uporabljena ukrepa sta bila dejavnikov tveganja in doloœitev najbolj øine) veœa tudi moænost trka s srnjad- postavitev prometnih znakov (77 lo- problematiœnih odsekov cest) so le prvi, jo. Ta ugotovitev nedvomno velja v viøœ, 36 %) in uporaba kemiœnih od- zelo pomemben kamen v mozaiku, ki øirøem geografskem prostoru (na ni- vraœal (75 loviøœ, 35 %), ki pa sta se naj bi nas pripeljal do cilja – znatnega voju dræave), za katerega so znaœilne praviloma pokazala kot neuspeøna (pro- zmanjøanja øtevila trkov z divjadjo. Se- zelo velike razlike v populacijski gostoti metne znake ocenjuje za uspeøne le 10 %, veda pa se bo to zgodilo le, œe se bodo (tudi za cel velikostni razred; glej os x odvraœala (repelente) pa 21 % loviøœ, v naøla potrebna (zlasti proraœunska) na sliki 6). katerih je bil ta ukrep uporabljen). Drugi sredstva najprej za preizkus, pozneje ukrepi, ki so bili v Sloveniji æe uporab- pa za izvedbo ustreznih in uœinkovitih Nasprotno znotraj obmoœja nobene ljeni, so: postavitev silhuet srnjadi (16 ukrepov na vseh problematiœnih odse- ZLD nismo ugotovili znaœilne odvisno- loviøœ; v veœini primerov so bile table æe kih cest v Sloveniji. sti øtevila povoæene srnjadi (izraæene na v letu postavitve ukradene; 25 % loviøœ Dr. Boøtjan Pokorny, ERICo Velenje, enoto povrøine) od intenzivnosti odstre- kljub temu ocenjuje, da je ukrep uspe- [email protected] la po loviøœih; to kaæe, da relativno øen); intenziviranje odstrela v bliæini majhne spremembe v øtevilœnosti sr- cest (13 loviøœ; veœina uspeønosti øe ne njadi (znotraj posameznih zvez so le-te more presoditi); mehanske ograje (2 bistveno manjøe, kot so med zvezami) loviøœi; v obeh primerih ukrep ocenjen Izvedbo projektne naloge je finanœno niso odloœujoœ dejavnik, ki vpliva na za zelo uœinkovit); svetlobni odsevniki omogoœila Direkcija Republike Slove- moænost trka vozil z njo. Ob tem je (2 loviøœi; v obeh primerih so bili odsev- nije za ceste, ki je tako pokazala hvale- treba upoøtevati, da v realizacijo naœrta niki kmalu ukradeni, zato ni podatkov o vreden interes za zaœetek reøevanja pro- izloœitev divjadi iz loviøœa øtejejo tudi njihovi uœinkovitosti) in odstranitev blematike trkov vozil z divjadjo. S ko- izgube divjadi (vkljuœno s prometom), rastlinja v bliæini cest (1 loviøœe; ukrep ristnimi in potrebnimi informacijami, ki kar nedvomno vpliva na ugotovljeno raz- ocenjen kot zelo uspeøen). so nam sploh omogoœile zbiranje podat- merje med intenzivnostjo œistega odstre- kov, sta nam pomagala Boris Leskovic la in øtevilom povozov – vsak registriran (urednik glasila Lovec) in Gregor Bol- povoæen osebek se namreœ odøteje od Sklepne ugotovitve œina (Lovska zveza Slovenije). Dostop kvote skupne izloœitve ali odvzema, zato do digitalne karte lovskogojitvenih ob- V zadnjih desetletjih se povsod po moœij in loviøœ v Republiki Sloveniji veœ povozov poslediœno zmanjøuje od- Evropi dramatiœno veœa øtevilo trkov strel. nam je omogoœil Marko Jonozoviœ, vod- vozil s parkljarji; Slovenija ni pri tem ja Oddelka za gozdne æivali in lovstvo Slika 6: Vpliv intenzivnosti odstrela na nobena izjema. Presenetljivo je, da je pri Zavodu za gozdove Slovenije. Zelo øtevilo povozov srnjadi v posameznih bila doslej skrb in odgovornost za zmanj- pomemben deleæ k izdelavi naloge so loviøœih Slovenije. øanje øtevila trkov prepuøœena skoraj iz- prispevali Zoran Pavøek, Karin Savinek, kljuœno upravljavcem z loviøœi. Le-ti za Meta Zaluberøek, mag. Franc Avberøek izvedbo uœinkovitih ukrepov, ki bi zmanj- in dr. Cvetka Ribariœ Lasnik (vsi ERICo øali øtevilo povoæenih æivali in poveœali Velenje) ter mag. Andrej Kobler (Goz- varnost udeleæencev v cestnem prometu, darski inøtitut Slovenije). Seveda pa niso niti strokovno usposobljeni niti projektne naloge nikakor ne bi bilo finanœno sposobni. V preteklosti izvede- mogoœe izvesti brez sodelovanja velike ni ukrepi, ki so se praviloma omejevali veœine strokovnih delavcev na obmoœ- predvsem na postavitev prometnih zna- nih Zvezah lovskih druæin in vodij gojit- kov in na uporabo kemiœnih odvraœal, so venih loviøœ, predvsem pa odgovornih bili zato praviloma nepreizkuøeni in brez oseb vseh 216 lovskih druæin, ki so nam ustreznih strokovnih podlag. Poslediœno posredovali potrebne podatke o povo- æeni divjadi. Œeprav jih ne moremo po- je uspeh v veœini primerov izostal, kar je Dejstvo, da samo z veœjo intenziv- imensko navesti, smo za porabo drago- nostjo odstrela na nivoju loviøœ ne lovske organizacije vedno bolj utrjevalo cenega œasa prav vsem globoko hva- moremo bistveno vplivati na zmanj- v prepriœanju, da je boj proti izgubam leæni. øanje øtevila povozov srnjadi (znotraj divjadi v prometu nesmiseln.

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 287 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 288

meru, da v tropu zbolijo Gamsi in gamsje garje samo posamezne æivali, jih trop pogosto sam izloœi. Œe lovec zaleze samega sumlji- vega gamsa, ga je s strelom etos v januarju je bil v Lovcu, 7–8/03, str. 380, pred- treba reøiti muœnega konca. Celovcu, vzporedno s stavil mag. Janko Mehle. Na najdenem poginulem kmetijskim sejmom L garjavem gamsu so prøice æe Alpe – Adria, tudi sejem Lov V avstrijskem alpskem pro- odmrle, saj je od pogina mi- in ribolov. Ob tej priloænosti storu so bile gamsje garje je Koroøka lovska zveza (Av- podrobno opisane v zaœetku nilo æe nekaj œasa. Pri roko- strija) priredila informativni 19. stoletja. Pojavljale so se v vanju z uplenjenim gamsom posvet o biologiji divjadi, ka- posameznih gorovjih, v zad- je obvezno treba uporabiti terega se je udeleæilo veœ kot njih 100 letih pa so se bli- gumijaste rokavice. Kadav- 800 lovcev in visokih pred- skovito øirile in zelo zmanj- rov ni treba seæigati, saj je to stavnikov oblasti. Namenjen øale napadene trope. Ves ta pogosto tudi nemogoœe. Do- je bil gospodarjenju z gamsi œas je bilo o tej bolezni mno- volj je, da jih prekrijemo s in problematiki gamsjih ga- go razprav in predlaganih veœ kamenjem. Zveri bolezni ne rij. Zgoøœeno bom povzel reøitev, øe vedno pa nekatera bodo øirile, ker njihova koæa vsebino referatov, ki so bili vpraøanja œakajo na œiste, ne- ni æivljenjski prostor za gams- objavljeni tudi v glasilu Kärn- dvoumne odgovore. Najpo- je prøice. tner Jäger, 33. letnik, februar gostejøa vpraøanja so name- V loviøœih, kjer so garje, 2004. njena ukrepom za prepreœe- je mir najpomembnejøa za- vanje garij. Na veœ naœinov poved. Pogonov ne izvajamo, V avstrijskem delu Alp so se so lovci skuøali reøiti gamse tudi vsakodnevni zalazi pre- Gams: naœrtovanje odstre- gamsi v zadnjih petih do øe- tega »hudega biœa«. Leta 1911 cej vznemirjajo gamse. Pre- stih desetletjih razøirili, zapu- la prilagoditi staleæu divja- je oblast zapovedala zdrav- vidno je treba nadzirati potek inæ. , okrajni stili pa nekatera prvotna ob- di ( Albin Knafl ljenje domaœih garjavih æi- bolezni in o tem poroœati lovski mojster v Velikovcu in moœja. Zanimivo je, da niso vali z namenom, da se garje okrajni oblasti. Turisti in pla- deæelni referent za gamse). poselili znaœilnega alpskega ne bi øirile tudi na divjad. ninci naj bodo seznanjeni s in subalpskega æivljenjskega V zadnjih 20 letih je bilo Doloœili so komisije za kuæne posledicami vznemirjanja div- prostora, temveœ gozdnato, na leto povpreœno izloœeno bolezni in zaposlili lovce na jadi; hodijo naj le po ozna- delno gorato sredogorje. To (odstrel in pogin) 3.000 gam- garjave gamse z nalogo, da bi œenih poteh, pse pa je obvezni niœ nenaravnega; v gozd- sov; øtevilo je nihalo od spremljale potek okuæbe in no voditi le na povodcih. natem gorovju Dinaridov 2.500 do 3.500 glav. Leta aktivno sodelovale s krajev- Ko se bolezen enkrat poja- gamsi v glavnem æivijo pod 2002 je bilo izloœitenih 3.368 nimi organi. Program je œa- vi, je øtevilœnost æivali na naj- gozdno mejo in predvsem gamsov, kar bi bilo pri 20 % sovno sovpadal s prvo sve- niæji stopnji. Ne smemo do- tam, kjer jim skalovje nudi prirastku na staleæ 17.000 tovno vojno in pomanjka- pustiti, da bi, ko se razmere zatoœiøœe pred velikimi zver- glav. Lovci so javili pomla- njem hrane. Bilo je mnogo izboljøajo, populacija spet do- mi. dansko øtevilœnost 23.000 prigovorov, œeø da ti lovci segla prvotno øtevilœno stanje. Gams in gozd – Goloseki gamsov in predlagali izloœitev pogosto lovijo zaradi mesa. Garje so bile namreœ odgovor in gozdne poti nudijo divjadi 4.600 glav. Referent Knafl je Nekje so popolnoma zavaro- narave na prevelik staleæ. Tu- nove æivljenjske prostore. Tod opozoril, da je tako precenje- vali zveri, da bi »zdravstvena di popolna prepoved lova ni se pojavljajo velike teæave vanje staleæa velika napaka. policija« delala red v loviø- dobra. Selektivno je treba izpri pomlajevanju in obnavlja- Prevelika je tudi izloœitev v œih. Gradili so veœ kilomet- loœevati slabotne osebke, kar nju gozda. Avstrija je medna- srednjem razredu, pri kozlih rov dolge ograje, ki naj bi velja za vso divjad, in ohra- rodno v ospredju s strojnim okrog 40 %. Priporoœal je, prepreœevale øirjenje bolezni. njati zdrav srednji razred. Øte- spravilom lesa v gorovju, kar naj bi eno leto ne streljali Toda vse zaman. Tudi zdrav- vilœnost populacije naj bo pri- v ekologiji pomlajevanja od- gamsov srednjega razreda, v ljenje z zdravili ni dalo zado- lagojena bivalnemu prostoru pira nova vpraøanja. Vsak naslednjih letih pa le selek- voljivih rezultatov. tako, da bodo æivljenjske raz- gozdarski poseg spremeni æiv- tivno. V loviøœih, kjer tako æe Sploøno veljavnega »re- mere za divjad najugodnejøe. ljenjske razmere za divjad. delajo, imajo dobre uspehe. cepta« oœitno ni ali ga øe ni- Le kdor divjad vgrajuje v Presenetil je tudi s podatkom smo odkrili. Nekateri postop- Gamsi in odprtje Alp (dr. svoj gozdarski koncept, bo o potomcih (prirastku): v 15 ki so se izkazali in so vredni Hubert Zeiler; Lovska zveza lahko uspeøen. letih le-ta znaøa pri srni 526 razmisleka. Œe lovec zaleze Øtajerske Gams in turizem – Kadar mladiœev, pri gamsovi kozi trop gamsov, za katerega ob- govorimo o naøi osnovni pa le 34 kozliœev. To postaja sum, da imajo garje, se Alpe so øe zadnji del ne- temi, pomislimo na rastoœi membno razliko je treba pri je treba prepriœati, ali so res odprtega naravnega prostora turizem, izgubo prezimova- naœrtovanju obvezno upoøte- garjavi ali pa jih je morda Srednje Evrope, vendar se liøœ divjadi, na nemir in dru- vati. V srednjem starostnem prizadela katera druga zaje- pritisk na pokrajino in njene ge negativne vplive na gorsko razredu so ukinili delitev ka- davska bolezen ali pa le se- prostoæiveœe æivali silno po- divjad. To je zelo obœutljivo kovosti na A in B. zonsko menjajo dlako. Oœitni veœuje. Dobrih 120.000 km strokovno podroœje, kjer se znaki obolelosti so vidni øele, æiœnic prepleta gorovje, tisoœi zelo œustveno razpravlja in za Gamsje garje – vpraøanja ko bolezen æe zelo napreduje. kilometrov cest razrezujejo znanstvene raziskave pogo- in zatiranje bolezni (dipl. Takrat pa je velik del tropa æe hribe in doline, turizem, sto primanjkuje œasa. Rezul- inæ. Elizabeth Schaschl, okuæen. Strel v tak trop bi øport, industrija in energijsko tate raziskav je treba pazljivo avtorica knjige Gamsje garje razprøil prøice, ki bi lahko gospodarstvo posegajo v po- razlagati od primera do pri- (Gamsräude) – knjigo je v preøle na druge gamse. V pri- slednja neokrnjena ozemlja. mera. Tako na primer gamsi,

288 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 289

nas? Dipl. inæ. Branko Ga- Viotto. O tej bolezni je bilo ljot v œlanku Trideseto leto takrat v strokovnih krogih gamsje garjavosti, Lovec, 5/ zelo malo znanega. Predlog 2002, navaja, da je pod vpli- za popolni odstrel na dolo- vom garij æe 82 % povrøin, ki œenem pasu, prek katerega

Foto: M. Cerar – Diana jih v Sloveniji naseljuje gams. naj bolezen ne bi preøla, ni To je zelo huda bolezen, ki je bil sprejet zaradi neizved- poleg gozdne stekline priza- ljivosti, tudi postavitev ogra- dela naøo divjad. je prek grebena Karavank ne. V loviøœih lovskih druæin Uspelo ni niti zdravljenje Gorenjske, kjer so se v Slo- kozorogov v razkuæevalnih veniji garje prviœ pojavile, kopelih. Tako korenito red- smo v letih 1960/75 odstreli- œenje gamsjih tropov pa tudi li povpreœno 150 gamsov na lovskim uøesom ni bilo pre- leto, v letih 1975/85 je bil veœ po godu. odstrel zaradi redœenja tro- Da bi zbrali œim veœ iz- pov v loviøœih, ki so bila kuøenj, je bil leta 1976 na ogroæena z garjami, 255 glav, Bledu organiziran uspeøen v letih 1985/90 se je zmanjøal mednarodni simpozij o alpski na 170 gamsov na leto, v ne- divjadi, predvsem o gamsjih katerih delih loviøœ pa je bil garjah. Mednarodni svet za ustavljen. Od leta 1990 na- lovstvo in varstvo divjadi – ki so v skalnih stenah, na pa- polnoma novimi vplivi in ne prej, ko so se razmere umiri- CIC – je Lovski zvezi Slove- dalskega jadralca zelo pozno vemo, kako se odraæajo na le, streljamo na leto od 300 nije zaupal organizacijo tri- reagirajo, medtem ko je na gamsih. Lovska zveza Øtajer- do 400 gamsov, povpreœno dnevnega simpozija o gam- odprti planini ubeæna razda- ske vztraja, da je treba v takih 350 glav. Naœrtovalci pripo- sih, ki je bil jeseni 1988 v lja æe pri enem kilometru. primerih spoøtovati varoval- roœajo, da bi odstrel poveœali. Ljubljani. Petinøtirideset stro- Kozli so za vznemirjanje manj na naœela (skrb). Dandanes Do sredine sedemdesetih let kovnjakov iz vseh alpskih obœutljivi kot koze z mladiœi. vemo, da polja vetrnih turbin smo streljali dva- do trikrat dræav ter iz Øpanije, Œeøko- Definicija motenj – Neka- slabo vplivajo na ptice seliv- veœ kozlov kot koz, prvi koz- slovaøke in Bolgarije je pred- tere motnje, ki jih lovec opa- ke. Na Øtajerskem na æalost liœi so padli leta 1975. Pred stavilo svoja znanja o bio- æa v revirju, so: pohodniki, ki najprimernejøe lokacije vetr- tem je veljal odstrel kozliœev logiji, etologiji in ekologiji hodijo kriæem po pokrajini, nih turbin sovpadajo z rastiø- kot lovsko nepraviœen. Ne gamsov, o njihovih boleznih, gorski kolesar, ki drvi v doli- œi ruøevca. Avstrija je podpi- samo pri nas, ta naœela gos- o lovu in o gospodarjenju z no, jadrala in zraœna plovila, sala smernice o pticah, v ka- podarjenja so veljala skoraj v njimi. Bogate prispevke s ki preletavajo trope, pa tudi terih je zajet tudi ruøevec. celotnem alpskem prostoru, tega simpozija upoøtevajo pri lovec, ki zalezuje divjad ob Alpski æivljenjski prostor je nekje pa veljajo celo øe ved- gospodarjenju z gamsom øe neprimernem vetru. Zazna- zelo obœutljiv ekosistem, kjer no. dandanes. mo znaœilen odziv divjadi: ima vsaka vrsta svoje zna- V øestdesetih letih se je Garje so med gamsi po- vzroœile hud pokol. V letih umik v varne niøe, iztreblja- œilne potrebe, ki so mnogo »vroœe« razpravljalo o ustrez- 1973/2001 je bilo v slovenskih nje zaradi strahu, prekinitev stroæje od razmer v niæinah. nem gospodarjenju z gamsi. loviøœih uplenjenih in najdenih paøe, zamenjava staniøœ, po- Vetrne turbine tudi obœutno Kmalu je narava sama odgo- 3.656 garjavih gamsov. Po- beg. Kakøne pa so posledice? spreminjajo pokrajino, kar ni vorila: leta 1968 je v Trenti znavalci razmer ocenjujejo, da Problem je v tem, da mi opa- v skladu z Alpsko konvencijo. gamse napadla kuæna gamsja so garje v dobrih dveh deset- zimo le delne spremembe. Poleg tega Avstrija v znatni slepota, zatem v Gornjesav- letjih v naøih loviøœih terjale Motnje lahko povzroœijo, da meri æivi od poœitniøkega in ski dolini virusna pljuœnica, veœ kot 8.000 gamsov. velika øtevilœnost divjadi ene tujskega turizma. Zato bo 1973. leta pa øe garje, ki so se Povzetek poteka bolezni vrste ogrozi njen æivljenjski zelo zahtevno uskladiti posa- nezadræno øirile vzdolæ gre- gamsov v naøih loviøœih sem prostor ali celo ves ekosi- mezne interese. Alpe so naj- bena Karavank in Kamniøkih zapisal zato, ker menim, da stem. Øele ko so posledice veœji naravni prostor srednje Alp ter v Julijce. Potek bolez- sedanje razmere terjajo znane, lahko ocenimo, ali so Evrope. So najveœji rezervoar ni garij je podrobno opisal uskladitev nekaterih staliøœ znosne ali obœutne, in se prostoæiveœih æivali, rastlin Branko Galjot v omenjenem in vpogled, kaj nam novega odloœimo za varovalne ukre- in domaœih æivali vse Evrope. œlanku. o garjah lahko pove zna- pe. Kaj je obœutna motnja? Hkrati so Alpe najbolj indu- Ko je bolezen zaœela dobi- nost. Obœutni so vplivi, ki slabijo strializirano in poseljeno go- vati znaœaj epidemije, so bili celotno telesno stanje divja- rovje sveta. Lovci imajo po- v Italiji, Avstriji in pri nas di, økodljivo vplivajo na æiv- membno vlogo pri ohranitvi imenovani odbori za prepre- Razmiøljanje ljenjski prostor ali ga celo naravne dediøœine. œevanje øirjenja gamsjih ga- Z lovci avstrijske Koroøke uniœijo. Œe opazujemo posa- rij, ki so usklajeno sledili imamo podpisan Sporazum o mezno æival, je razmeroma Kaj pa gamsje garje v Slo- poteku bolezni ter ukrepali. gospodarjenju z gamsi in preprosto; ko pa gledamo po- veniji? Naø odbor je vodil Alojz gozdnimi kurami. Nastal je pulacijo ali bivalni prostor, je Mertelj. Strokovno sta pri zaradi skupnega obvladova- vzroke in posledice vse teæje Povzetek sem napisal z na- nas svetovala pokojni prof. nja bolezni gamsjih garij ter dokazovati. menom, da bi dobili vpogled, dr. Stane Valentinœiœ in skupnega gospodarjenja z Izkoriøœanje vetrne ener- kako se z vpraøanji, ki zade- prof. dr. Andrej Bidovec, iz gozdnimi kurami. Za vzorec gije in æivljenjski prostor vajo gamse, sooœajo naøi se- Avstrije prof. dr. Ondesche- je sluæil dober uspeh Kara- gamsov – Sooœeni smo s po- verni sosedi. Kako pa je pri ka, iz Italije pa prof. dr. vanøkega dogovora o skup-

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 289 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 290

nem enotnem gospodarjenju ki so poleg naøih strokovnja- z jelenjadjo. Divjad ne pozna kov predstavili njihovo sta- meja, v zadnjem œasu pa tudi Øe precej nje, moænosti, postopke, so- meje, ki smo jih naredili ljud- dobne standarde in sistem na- je, izgubljajo na pomenu. Po- za naprednejøimi œrtovanja, gradnje tovrstnih pulacija gamsov v Karavan- objektov, pa tudi naœin in vi- kah in Savinjsko-Kamniøkih øino financiranja v njihovih Alpah je le ena, enotna, zato evropskimi dræavami dræavah in v njihovih razme- bi morala biti do neke mere Nesodobne ekoloøke odloœitve pri gradnji ustreznih rah. Posluøali smo tudi stro- usklajena tudi naœela gojitve trajnostnih prehodov za divjad œez avtoceste in æelezniøke kovna mnenja strokovnjakov in gojitvene smernice. Iz pri- proge s podroœja varstvene biologi- spevka Zdravka Mastnaka, je, o direktivah mednarodnih Lovec, 11/2003, povzemam, Mednarodno posvetovanje o tovrstni problematiki konvencij in evropskih smer- da imajo s tem teæave. Me- (Ljubljana, 2. 3. 2004) nic. Dr. Boris Kryøtufek je nim, da to velja tudi za me- jaøe z italijanskimi loviøœi. osvetovanje v organi- V Triglavskem narodnem zaciji in pod pokrovi- parku (loviøœa merijo 58.000 Pteljstvom Lovske zve- ha) je v oæjem obmoœju lov ze Slovenije in podjetja Okar, povsem prepovedan, v rob- d.o.o., je bilo v predavalnici nem pa je dovoljen le sanitar- Gozdarskega inøtituta Slove- ni odstrel. Bolezen se øiri nije. Instituciji sta zastopala zaradi neposredne soseøœine predsednik LZS Bojan Le- tudi v lovskih druæinah Gor- piœnik in direktor Okarja dr. njega Posoœja ter zato po- Leo Øeøerko, s svojimi pri- vzroœa nesoglasja in nezado- spevki pa so sodelovali pred- voljstvo. Pod pritiskom øirje- stavniki razliœnih naøih in tu- nja garjavosti so se razmere jih institucij in tudi predstav- delno omilile, gotovo pa øe ni niki Komisije IO LZS za ve- Foto: B. Leskovic bila izreœena zadnja beseda. liko divjad in povabljeni. Od leve sedijo: Werner Kaufmann, dr. Leo Øeøerko, dr. Boris Kryø- V zadnjih dveh desetletjih Zaœelo se je z novinarsko tufek in prof. dr. ﬂuro Huber. je tudi lovska znanost priøla konferenco, ki jo je vodil dr. do novih spoznanj. Prof. dr. Leo Øeøerko, ki je posvetova- Alpe in nazaj nasilno prekini- povedal, zakaj je nujno treba Andrej Bidovec piøe v Lov- nje tudi povezoval. Povedal la zaøœitna ograja avtoceste. zgraditi trajnostne prehode za cu, 3/2000, da »imajo v naœr- je, da med gradnjo avtoceste Iz dneva v dan se kaæe, da je veliko divjad in kakøna je pri tu obseæno, dolgoletno razi- Vrhnika – Postojna in prav treba divjadi ponovno odpre- tem vloga EU; prof. dr. ﬂuro skovalno nalogo, ki bo poleg tako ob gradnji æeleznice ti starodavne poti, ki so zanje Huber (Hrvaøka) je predsta- drugega skuøala osvetliti tudi niso bili zgrajeni tudi nujno pri naravnih selitvah æivljenj- vil njihove izkuønje glede odvisnost zdravstvenega sta- potrebni ustrezni prehodi za ska nujnost tudi zato, da bi na ogroæenosti velike divjadi in nja gamsov od njihove popu- veliko divjad in druge divje æeljo EU predvsem nekate- gradnje prehodov œez avto- lacijske gostote oziroma no- æivali. Zato se ob vsak dan rim velikim zverem in veliki ceste in æeleznice, ki jih na silne kapacitete staniøœ«. Tudi veœji ekoloøki ozaveøœenosti parkljasti divjadi omogoœili Hrvaøkem po najsodobnejøih v TNP obøirno raziskujejo ljudi izraziteje kaæeta zahteva moænost za ponovno poseli- standardih gradijo prek avto- gamse, vodje odsekov za in potreba po naknadni zgra- tev alpskih obmoœij, kjer so cest in æeleznic. Iz Avstrije je gozdne æivali in lovstvo pri ditvi tovrstnih ustreznejøih nekdaj æe æivele. Zato je na priøel Werner Kaufmann, ZGS sledijo gibanju in spre- objektov, ki bi kar v najveœji mestu dober premislek o na- predstavnik ASFINAG-a (Du- membam v populacijah. Za- mogoœi meri zagotavljali tudi œinu in postopkih za naknad- naj), nekakønega avstrijskega nimivo bi bilo sliøati tudi potrebe za divje æivali, ki jim no zgraditev ustreznih, po DARS-a, ki je predstavil av- sosede, zvedeti o razmerah z priznavamo vso pravico do mednarodnih standardih ure- strijske izkuønje, merila ter gamsi v Narodnem parku sobivanja v istem okolju, pa jenih zelenih mostov (nad- postopke pri gradnji preho- Visoke Ture, sliøati mnenje zanje vse premalo storimo. hodov) ali podhodov pod via- dov za veliko divjad v Alpah. Komisije za veliko divjad pri Dejstvo je, da potrebe divjih dukti, ponekod pa tudi za pre- Na vabilo se je odzvala tudi LZS ter lovce praktike in æivali pri dosedanjih grad- ureditev in rekonstrukcijo æe predstavnica naøega DARS-a, strokovnjake iz loviøœ, ki se z njah prometne infrastrukure obstojeœih podhodov. Uvod- mag. Barbara Likar, in po- gamsi sreœujejo vsak dan. niso bile ustrezno upoøteva- niœar je povedal, da nas nena- vedala, da so pri postopkih Menim, da bi LZ Slovenije ne. Velika divjad øe vedno zadnje k takønemu ukrepanju gradnje avtocest øele od leta morala spet organizirati skuøa uporabljati prepreke na zavezujejo tudi ratificirane 1994 bolj upoøtevajo potrebe simpozij o gospodarjenju z svojih tisoœletnih steœinah. mednarodne konvencije (øe velike divjadi in da bodo eko- gamsi in o gamsji garja- Œe ji uspe prekoraœiti zaøœit- posebno Alpska konvencija, loøke zahteve novejøega œasa vosti s ciljem, da bi uskladili no ograjo, neredko nastanejo Konvencija o habitatih in øe bolj upoøtevali pri novo- in poenotili smernice, ki bi nevarni trki z motornimi vo- Konvencija o ogroæenih vr- gradnjah. Svoje krajøe, a na- morale veljati za vsa loviøœa, zili na prometnicah in æelez- stah). œelnejøe prispevke so pred- ter da bi svetovali, kako naj- niøkih tirih (predvsem med- Da bi izvedeli tudi, kako stavili tudi predstavniki MOP primerneje ugotavljati øte- vedi so pogosti udeleæenci take zadeve reøujejo v sosed- in dræavni sekretar MKGP vilœnost gamsov in »nosilno nesreœ v prometu), kar ni niœ njih dræavah, so na posvetova- Joæe Sterle. V imenu LZS in kapaciteto« njihovih staniøœ. presenetljivega, saj je njiho- nje povabili ugledne strokov- njene Komisije za veliko div- Bruno Skumavc ve steœine iz Dinaridov v njake iz Hrvaøke in Avstrije, jad in zveri sta spregovorila

290 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 291

Ciril Øtrumbelj in Duøan æe upoøtevali ekoloøka naœe- ko so drugod æe zgrajeni in øe na Hrvaøkem pomemben os- Jug. Na vabilo pa se æal niso la. Prepriœan je, da bi morali gradijo 200 m øiroke zelene rednji æivljenjski prostor ve- odzvali, niti svoje odsotnosti biti za potrebe nemotenega nadhode, so menili nekateri likih zveri, ki jih v drugih niso opraviœili predstavniki gibanja æivali takøni prehodi razpravljavci, bomo vsaj ne- evropskih dræavah ni veœ. Slovenskih æeleznic in Ministr- urejeni na vsakih 6 km avto- kateri vedeli, kako zelo zadaj Ker si jih æelijo dobiti nazaj stva za promet in zveze, ki ceste, kar pa je seveda iluzija. smo ostali v tem za napred- po naravnih poteh (koridor- oœitno menijo, da jih ta pro- Zato je toliko pomembneje, nejøimi evropskimi deæelami, jih), je prav, da tudi pri grad- blematika ne zadeva. da so prehodi strokovno in ki jim bomo v skupni EU na nji zelenih mostov zahteva- Brez dvoma bo treba v pri- preudarno naœrtovani ter pri- tej toœki poøteno kvarili pov- mo od EU namenske finanœ- hodnosti ne le pri gradnji merno urejeni. preœje. ne prispevke. novih cest in æeleznic paœ pa Avstrijski strokovnjak je Ciril Øtrumbelj je kot Na koncu so udeleæenci tudi pri øiritvi naselij znatno povedal, da so prve zelene predstavnik LZS poudaril sprejeli skupno izjavo udele- bolj upoøtevati potrebe velike mostove v Avstriji zaœeli gra- nujnost sodelovanja s hrvaø- æencev posvetovanja, ki jo je divjadi, dosedanje grehe pri diti leta 1987 na avtocesti kimi in avstrijskimi strokov- prebral Duøan Jug (priloga v gradnjah prometne infrastruk- Dunaj - Budimpeøta. Danda- njaki, saj se zavedamo, da okviru). ture pa naknadno popraviti. nes imajo sto metrov øirokih imamo tako v Sloveniji kot Boris Leskovic Œe ne bomo vzpostavili sple- 6, v prihodnjih desetih letih ta ustreznih zelenih mostov pa jih bodo na prihodnjih in prek cest in æeleznic, bodo po tudi na starih cestnih odse- dograditvi slovenskega cest- kih zgradili øe 9. SKLEPNE UGOTOVITVE nega in æelezniøkega kriæa Æal smo se prepriœali, da je ostale divje æivali ujete v ne- bila praksa pri naøemu POSVETOVANJA kaj ograjenih obor, kjer jim DARS-u precej drugaœna, za- slovenskem prostoru smo leta 2002 – po dograditvi bo onemogoœen dotok sveæe- to v tem pogledu æe poøteno Vavtoceste Razdrto - Vrhnika s sprejeto vladno uredbo ga genskega materiala in zaostajamo za drugimi sred- Strategija o upravljanju z rjavim medvedom v Sloveniji in onemogoœene bodo sezonske njeevevropskimi dræavami, z naknadno s prikljuœitvijo nanoøkega, hruøiøkega obmoœ- selitve, priseljevanja in odse- œeprav se zadeve pri novo- ja in Trnovskega gozda v to obmoœje – øe razøirili osrednje ljevanja. Na posvetu je bilo gradnjah v zadnjih letih po- æivljenjsko obmoœje medveda tudi na severno stran te av- mogoœe ugotoviti, da so na œasi le premikajo na bolje. Po toceste. zelo dobri in napredni poti za besedah Likarjeve z DDC, Avtocesta seka razøirjeno osrednje obmoœje medveda. premostitev tovrstnih zadev svetovalnega inæeneringa, je To pa je bistveno spremenjeno stanje, ki terja ponovno tako na Hrvaøkem kakor v bil prvi zgrajeni prehod ure- prouœitev gradnje novih zelenih prehodov prek te promet- Avstriji, medtem ko smo v jen na Zajœici, najøirøi zeleni nice. Prav na tem odseku je tudi pomembnejøi del zahod- Sloveniji na tem podroœju øe prehod za divjad pa na Med- nega selitvenega koridorja velike divjadi in zveri, ki pote- zelo zadaj. Izjemno pouœno vedjeku (øirok le 32 m). Dr. ka med Dinaridi in Alpami. Zato to ni le lokalno ali in zanimivo je bilo zato pre- M. Adamiœ s sodelavci je v dræavno vpraøanje Slovenije, temveœ naøa zaveza po ratifi- davanje hrvaøkega strokov- raziskavi, ki jo je naroœil kaciji mednarodnih konvencij in tudi obratno. njaka ﬂ. Huberja, ki je goto- DARS, na avtocestnem odse- V zadnjem œasu poteka tudi æivahna razprava o medna- vo najbolj zasluæen, da so na ku Vrhnika – Razdrto ugoto- rodnem koridorju hitre æelezniøke proge med zahodno in avtocestnih odsekih Zagreb – vil, da po naøih ozkih, naj- vzhodno Evropo. Trasa nove prometnice naj bi potekala Reka in Gorski Kotar – Split veœkrat le 7-metrskih nadvo- spet prav prek tega predela Slovenije. po letu 1999 zaœeli ustrezno zih ali podhodih ponoœi pre- Zato udeleæenci mednarodnega posvetovanja pozivamo naœrtovati in graditi celo nad- haja tako jelenjad, srnjad ka- vse pristojne dræavne institucije, da tako cestni kot tudi standardno øiroke zelene mo- kor tudi medved in manjøe æelezniøki koridorji prek Slovenije, ki sluæijo preteæno stove prek avtoceste in æelez- æivali (Likarjeva nam je po- mednarodnim blagovnim tokovom in so podvræeni tudi nice. Tako nekateri sodobni kazala tudi fotografske doka- presoji glede naravovarstvenih doloœil, zaœnejo resno reøe- hrvaøki zeleni prehodi za ze, posnete z avtomatsko ka- vati ta vpraøanja ter naj na podlagi strokovnih projektov in divje æivali merijo v øirino mero). Do leta 2000 je cesto analiz zahtevajo od evropskih namenskih denarnih skladov celo veœ kot 100 m. Gradnja preœkalo kar 30 medvedov soudeleæbo pri poravnavi stroøkov za gradnjo sodobnih enega samega takega objek- (æal jih je pri preœkanju ceste zelenih prehodov za divjad prek teh prometnic. ta, je povedal Huber, stane 13 tudi izgubilo æivljenje Pri stroøkih naøe dræave za vzdræevanje habitatov velikih okroglo 2 mio €, pa jih imajo zaradi trkov z avtomobili). zveri (medved, volk, ris ), ki niso majhni in so kljuœni za Hrvati po njegovi zaslugi in Adamiœ je v zakljuœkih svoje ponovno naseljevanje teh zveri v alpski prostor po narav- ob upoøtevanju njegovih stro- raziskave predlagal DARS-u nih koridorjih, naj bi bila udeleæena tudi znatna sredstva kovnih priporoœil æe 6! V zgolj dodatno postavitev elek- EU. smeri proti Splitu jih bodo v triœne varovalne ograje, ome- To tematiko bo Lovska zveza Slovenije kot œlanica prihodnjih letih zgradili øe jitev prometa v noœnem œasu Zveze skupnosti evropskih lovskih zvez (FACE) izpostavi- nekaj. Zeleni prehod pred (?), razøiritev nadvozov in la na naslednjih sejah te zveze. Splitom naj bi bil øirok kar podvozov, urediti je treba Lovska zveza Slovenije æeli biti kot strokovna nevladna 200 m in tudi primerno ure- krmljenje divjadi, ne pa tudi organizacija seznanjena o strokovnih reøitvah urejanja jen (pogozden). Huber je tudi naknadne gradnje veœ øirøih ustreznih povezav in prehodov za divjad med obmoœji, kjer iskreno povedal, da so napre- zelenih mostov. Dokler bo- stanje bistveno spreminjajo novo naœrtovane prometnice dek pred drugimi lahko do- mo v Sloveniji razpravljali le ali drugi posegi v prostor. S svojimi predlogi æeli tudi pri- segli tudi zato, ker so z grad- o øirini 10 ali 20 m øirokih spevati k ustreznim reøitvam, saj meni, da so lovci najbolj- njami prometne infrastrukture zelenih prehodih in zgolj o øi poznavalci razmer na terenu in stanja divjadi v naravi. zaœeli pozneje kot v Slove- »lepotnih popravkih« neus- Udeleæenci posvetovanja niji, tedaj pa so pri gradnjah treznih reøitev iz preteklosti, Ljubljana, 2. 3. 2004

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 291 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 292

NAØ INTERVJU Pri lovu, ne pa v lovstvu, smo z moøkimi enakopravne … Sely de Brea Øubic se je rodila v œudovitem mestu Barcelona, glavnem mestu avtonomne deæele Katalonije. Je begunka zaradi faøistiœne Falange po øpanski dræavljanski vojni. Do upokojitve je pouœevala v Osnovni øoli Poljane, ki jo je tudi veœ let vodila. Ima lovske nazive (lovski mojster, œuvaj) in je veteranka iz zadnje osamosvojitvene vojne. Aktivno dela pri izobraæevalni komisiji ZLD Gorenjske.

Iz Øpanije ste odøli kot otrok, vendar ki, Dalai Lama … in moj najljubøi, mla- se tja øe vedno radi vraœate, zato dobro di slovenski skladatelj Aldo Kumar. Ko poznate svojo prvo domovino, njeno sem mu to razlagala, se mi je nasmehnil zgodovino in kulturo. Prav tako pozna- in povedal: »V juniju bo predvajana te tudi Slovenijo, ki je vaøa druga do- moja orgelska skladba Strastra za orgle movina. Kako vi zaznavate razlike v mi- in orkester.« Melodija orgelskih piøœali selnosti, kulturi in lovski tradiciji obeh v meni prebudi od nekoœ æe znane po- narodov? dobe arhaiœnega sveta, to je doneœ glas zemlje, da zatrese telo, so liriœni zvoki, Na Øpanijo me veæejo mladostni spo- ki razvnamejo srce, so klic in krik … mini in svojo identiteto doæivljam le »Qui vult caper, capit!«* skozi njeno bogato kulturo. Po uniœenju arabskega kalifata, ki je 800 let vladal Æiveli ste z naøim velikim umetnikom, Øpaniji, so se zdruæile kraljevine (1469) slikarjem Ivetom Øubicem. Gotovo ste Kastilija, Aragonija, Katalonija … Ven- vplivali nanj pri celotnem umetniøkem dar se te deæele med seboj øe vedno zelo ustvarjanju. Vendar nas zanima njegov razlikujejo v svojih kulturnih in etniœnih pogled na naravo, divjad in lovstvo. posebnostih ter v æelji po samostojnosti. Glasbenik Marjan Gabrijelœiœ vam je Najbolj univerzalna vrednota, ki je zna- posvetil glasbeno delo Lovske fanfare. œilna za vse Øpance in jim najveœ pome- Kakøen je vaø pogled na kulturno ust- ni, je ljubezen, ki igra srediøœno vlogo v varjalnost v lovstvu? njihovem æivljenju. Odlikuje jih topel temperament, odkrito in iskreno izraæa- Sely de Brea Øubic ob reki Georg River v Ena izmed razlag kulture je: »Œe je nje œustev, v sebi nosijo nasprotja med Kanadi. kakrøna koli dejavnost izraæena z besed- realistom in idealistom, so dostojanstve- nimi, likovnimi ali glasbenimi izrazi in ni, visoki in hkrati ljudje afekta, a polni identiteto, ko bo odstranila zgornjo plast na ustvarjalœev lastni naœin, vstopamo v svojevrstnega humorja. nanesene belave in se bodo pokazale obmoœje kulture.« Tako se tudi lovske, Kaj pomeni Øpancem narodna zaved- prepletene kulture kulturnih velikanov glasbene, likovne in prozne stvaritve nost, je æe pred sto leti (1907) napisal vseh narodov. prepletajo s prvinami kulture in civiliza- Miguel de Unamuno, filozof, pisatelj: O lovu. Øpanija je kraljevina – sloven- cije, kar pomeni, da prispevajo k duhov- »… V evropski duhovni red se ne bomo ski lovci pa smo veœ kot petdeset let nemu razvoju œloveøke druæbe. Lani skuøali vsiliti, dokler je ne bomo prisili- imeli kraljevski lov. sem na ovitku glasbene zgoøœenke zali, da sprejme naøe v zamenjavo za svo- Kadar me nekaj zelo prizadene, kot je gledala motiv Diane z lokom in presene- je.« nezaslutena, nasilna smrt mojih rojakov œena ugotovila, da dræim v rokah nikoli Poleg druge bogate kulture je Øpanija v Øpaniji, se reøujem s sanjami in fanta- sliøane Bachove Lovske kantate! Baroœ- domovina Cervantesovega Veleumnega zijskimi predstavami na onega neander- ni Bach, s svojimi fugami, korali …, je v plemiœa don Kihota iz Manœe, ki je prvi talca, ki je risal na jamske stene, igral na primerjavi z romantiœnim Mozartom, ki evropski novoveøki roman. Œas, ko so v piøœal, ljubil cvetlice in jih polagal v gro- je izraæal svoja obœutja, skladal svoja 16. st. Slovenci dobili prve Trubarjeve bove. Noœem verjeti, da se veliko bolj dela le Bogu na œast … Glasba je œust- knjige (donkihotstvo mi bo v tem inter- œustveni neandertalec ni kriæal s Homo veno doæivljanje in ob posluøaju inøtru- vjuju v pomoœ). Decembra sem dobila sapiensom, naøim predhodnikom, ki sta mentalne glasbe v æivo veœkrat vidim tri lepa darila. Prvo je bilo ob odprtju æivela soœasno. Ali je mogoœe, da je H. podobe, slike in dogajanja tudi lova, ki moæeve razstave, ko mi je æupan Kranja sapiens s. tako prevzet s samim seboj in me œustveno moœno prevzamejo. Øe po- M. Bogataj podaril Preøernove pesmi v svojo uniœujoœo tehnoloøko pametjo, sebno ob glasbenih stvaritvah z lovsko øpanøœini – Cantos. Øpanci nimajo take- brez œustev? Ima se za angelom podob- vsebino genijev Mozarta, Haydna, Bize- ga pesnika romantike, kot je Preøeren. no kreaturo, ki verjame, da se lahko ta, naøega Gerbiœa, Jeæa in Gabrijelœiœa, Svoje kulturne korenine Evrope bodo dvigne nad vse. Med nami so potomci z kjer so zvoœni dogodki oziroma je melo- tako zaœutili tudi skozi Sonete nesreœe, geni obeh, s spokojnim umom in œute- diœno-ritmiœna vsebina "lovska." Marjan Magistrale … Evropa bo dobila svojo œim srcem. Taki kot sv. Franœiøek Asiø- mi je posvetil Tri lovske fanfare, ampak

292 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 293

je poleg mojega imena napisal øe: in sveta. Marsikaj od tega je opredeljeno ma njegovo kulturno bit. Vsak œlovek je vsem lovcem, prijaznim do narave. tudi v lovski etiki. Za razliko od drugih druæbeno bitje in druæbe ni brez kulture, V skupøœino so æe prinesli banane, ja- etik je pri lovu najbolj boleœa in nikoli saj mu je le-ta omogoœila æivljenje – œlo- bolka in kaktus. Uniformirani in molœeœi dokonœno izreœena etika smrti. Prav za- veœnost. Ta obsega medœloveøko soli- lovci na balkonu so ob sprejemanju no- radi problema smrti ne moremo govoriti darnost, ljubezen, medsebojno spoøto- vega lovskega zakona delovali kot po- o etiki lova v vsej njeni razseænosti, je vanje in druge vrednote. Œlovek doseæe grebci lovca na panjski konœnici, name- razglabljal Ortega y Gasset. Etika je filo- œloveœnost øele s kulturo. Samo kultura sto da bi v avli predstavili naøo glasbeno zofska disciplina in je nauk o tem, kako mu da duhovne vrednote, in tu niso miø- kulturo, ki je v razpravah ni nihœe ome- naj æivimo in delamo, da bo prav. Toda ljena samo verstva, filozofija in umet- njal, in zatrobili lovski rogisti ali zapeli etika prouœuje in vrednoti tudi moralna nost, ampak kultura, ki æivi v kulturnih lovski zbori. Nobena druga dejavnost dejanja in moralo samo. Tako govorimo obrazcih, obiœajih, navadah, dejavno- nima toliko likovnih stvaritev, ki krasijo o etiki lovstva in lovski morali. Res je, stih, idealih, svetovnih nazorih, vredno- lovœeve domove, lokale, koœe in tudi da moralnih naœel in vrednostnih orien- tah, ljubezni do domovine, œloveka, na- umetnine v galerijah. V æelji za posedo- tacij nimamo vsi enakih, a humanost, ki rave. Œe se ukvarjam z lovsko dejav- vanje teh del se izraæa naø notranji svet, se pojavlja v vseh postavkah naøega Etiœ- nostjo, tega dejstva ne spremeni. Kultura, praobœutek nekega davnega izkustva in nega kodeksa, pomeni vsem isto. Hu- ki sem jo pridobila z duhovnimi vredno- obstoja, ki ga nosimo v sebi æe od likov- manost je moralna odlika œloveka, ki se tami, je izkljuœno moja last, je neuniœlji- nih stvaritev iz Altamire in neander- kaæe le v kakovosti odnosov z drugimi – va in mi je ne more nihœe odvzeti oziro- talœeve piøœali iz Divjih bab. Da bi Iveta in le tako dela œloveka, da je zares œlo- ma si ne more lastiti pravice, da bi ta moj navdihovala Zeusova hœerka za umet- vek. V Etiœnem kodeksu je zabeleæen duhovni zaklad æalil in sramotil. nost, ne vem, in tudi te vloge nisem pre- tudi odnos do lovskih tovariøev. Prav za- Ob sprejemanju zakona nisem v ekran vzela jaz. Saj me je s posvetilom Moji radi razliœnega vrednotenja vrednot na- metala suhih fig, ampak sem v skupøœi- æeni Sely na freski v Osnovni øoli Po- stajajo najveœja razhajanja in boleœi spo- no in v dræavni svet poslala don Kihota, ljane pod Agato Schwarzkoblerico, ki je ri v lovskih druæinah. Potreben bi bil ki na svojem kljusetu Rosinantu v vsej ponoœi jahala praøiœa, trosila toœo in po- moralni kodeks o odnosu med lovci. svoji bojni opremi napada mline na ve- vzroœala øe drugo økodo, umestil med Œlovek mora doæivljati konflikte, razla- ter in vpije: »Pa œetudi iztegujete veœ druga bajeslovna bitja. Ive ni razumel ga psiholog Musek, ki so posledica na- rok, nego jih je imel velikan Briarej, mojega veselja do lova. A mi je kljub gonskih teæenj in zahtev okolja. A kakø- plaœali mi boste kljub temu poøteno!« (V temu poklanjal slike æivali, vendar niko- no je njegovo vedenje navzven, je zopet grøki mitologiji velikan s petdesetimi li z motivom mrtve divjadi, ampak upo- posledica njegovih notranjih pogojev, glavami in 100 rokami, ki je pomagal dobljeno le æivo, v vsej lepoti in dinami- kamor spadajo moralne vrednote. To so Zeusu v boju zoper Titane). Na klop sem ki. V njegovih delih z lovsko tematiko je tiste vrednote v œloveku, ki so mu ob jim poloæila øe Apostolsko pismo Pavla prav tako œutiti umetnikovo svojevrstno odloœitvah ali odzivih glavni razsodnik. VI., ki govori o nepremiøljenem izkoriø- razumevanje, dojemanje in le njemu Œe ob reøevanju konflikta ne prevladuje- œanju narave in okroænico Janeza Pavla lastno odkrivanje ter izraæanje duha na- jo pozitivne silnice, ampak negativne, ki II., ki poudarja zgreøeni slog æelje po rave. A te podobe so v meni razvnele øe se kaæejo kot zlo, maøœevalnost, namer- imetju, porabniøtvu … Ta dobro misleœi drugaœne obœutke – vznemirjenje, ki se no prikrivanje, sumniœenje, egoizem, sa- moæ zagovarja humano ekologijo in te poloti, ko si neœemu zelo predan. To mozadostnost, potem nastane neskladje dolænost dræave je skrbeti za varstvo je zame med drugim tudi lov, in to z med vrednotami in obnaøanjem. Lovsko skupnih dobrin (divjad je med njimi). vsem srcem. Tega doæivetja mi ne more Zaprisego bi æe morali zaœeti jemati res- Skozi usta svetega oœeta so vendar iz- odvzeti noben nasprotnik lova. Prav no! So øe LD, kjer na novo sprejeti lovci reœene boæje besede. skozi kulturo, tudi skozi ustvarjalno niti ne zapriseæejo ali pa to storijo pod Vemo, da je danes lov dejavnost, ki kulturo o lovu, ki izpriœuje estetske in toœko razno, ko so na mizi æe steklenice nosi v sebi pravila ravnanja, obravna- duhovne vrednote, se œloveøko uresni- piva in iz kuhinje diøi po golaæu. Lovska vana v vsej etiœni razseænosti – æiveti in œujem in osmisljujem. Samo œakam na- Zaprisega je naøa zavezanost in naøa posegati v naravo tako, da ne bi uniœili slednjo metamorfozo Homo referendusa, vest in ker æe je, naj nas ta vsaj kdaj svoje lastne substance, da bi ohranili æiveœega v aluviju, ki kaæe neko svoje- peœe. bioloøko pestrost, ekoloøko ravnovesje vrstno mutacijo Homo sapiensa, sapien- prav zaradi delovanja posameznih ciljev sa, kako mu bo obenem z lovstvom V zadnjem œasu je javnost spremeni- v mejah neøkodljivega nam in drugim. uspelo uniœiti tudi njeno kulturo. la odnos do lovcev in lovstva. Kakøno Zato lovski zakon ne more biti Prokru- mnenje imate o tem in kaj mislite o no- stova postelja. (Œe je bila postelja pre- Aktivno ste sodelovali pri pripravi vem Zakonu o lovu? kratka, je Prokrust ali odsekal ali pa na- Etiœnega kodeksa, ker vas to podroœje tegoval noge, da so se prilegale postelji.) zanima. Ali menite, da se kodeks uve- Don Kihot je modroval o razliki med Negativen odnos do lovstva je treba je- ljavlja ali ostaja le mrtva œrka na papir- sramotiti in æaliti, ko je ølo za dvoboj. mati resno in skuøati razumno reagirati, ju. Koliko rokavic smo mi vrgli? Øe poseb- pa naj bosta obsodba in ugotovitev resno, ko se prek lovca hoœe razvrednotiti niœni ali ne. Toda ob zavzemanju nas »Zvezdno nebo nad mano in zakon mo- lovstvo, in to poœasi s sramotitvijo o vseh. Ob izpostavljanju le nekaterih v rale v meni …« je napisano na nagrobni- zasvojenosti, nenormalnosti … z name- vidnih medijih mi je priøel na misel ku filozofa E. Kanta in analogno tudi v nom po druæbenem izobœenju. Æalijo nas humor o mravljah, ki jih je slon, ko so ga naøem etiœnem kodeksu … z notranjo s pozicije svojih »svetlih naœel« in z skuøale napasti, vse naenkrat stresel s etiœno kontrolo. V sedemdesetih letih so laæno praviœnostjo do æivalskega sveta. sebe. Samo en mravljinec se je øe dræal se filozofi pri etiki vrnili k prouœeva- To je pojmovanje danaønje demokracije slonovega vratu. 21.175 moøkih mrav- njem vsebinskih vpraøanj, kar je sproæi- o pravici izraæati kar koli in imeti mne- ljincev in 159 mravljic je varno vpilo s lo veliko raziskovanj za posamezna pod- nje o lovski dejavnosti, ne da bi se prej tal: »Bojan, zaduøi ga!« Naøa lovska roœja (ekoloøka etika, razne bioetike), ki potrudili, da bi si ga sploh pridobili. Kje bratovøœina bi si morala æe veliko prej izpostavljajo tudi odnos do æivalskega je tu etiœna ideja, da se nekomu odvze- nadeti opozorilne jopiœe in jih ojaœati øe

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 293 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 294

z æico, kot je to storil don Kihot s svojim bog naredil iz ilovice. Duhovøœina jo je ohranitev ne le naravnih dobrin, ampak oklepom. A mi smo pustili, da nam dru- iz Svetega pisma Stare zaveze zbrisala, kulturnih vrednot. Vem, da Ciril ni sam gi nadenejo sambenito – to je bila tunika medtem ko je v Talmudu øe omenjena. v boju proti nerazumnosti, kakrøen je bil brez rokavov, ki so jo v Øpaniji nadeli Adamu ni bilo povøeœi, da je hotela biti npr. œlanek pred nekaj œasa v reviji Mag, vsakomur, kogar je obsodila Sveta in- nad njim, ampak je hotel, da bi v prizna- kjer je dolenjski duhovnik v pismih bral- kvizicija. To sramotilno oblaœilo je bilo nem patriarhalnem slogu bila pod njim. cev pisal z vso srditostjo o ogroæenosti rumeno, z velikim rdeœim naslikanim Uprla se mu je in ga zapustila zaradi pred medvedom. Pri tem ni niti omenil Andrejevim kriæem na eni strani. æelje po uæitkih. Zato jo je Gospod poda- ne nekaj milimetrov velike æivalce, zara- ril Satanu za nevesto. Rodila je lepe di katere ima brodnik Haron veliko veœ Malo je æensk, ki se vkljuœujejo med demonke. Te so se ponoœi najraje œepe œolnarskih prevozov œez reko Stiks. V lovce. Vi ste v marsiœem izjemna æen- spravile na menihe, s œimer so krøile tudi Genezi, peti dan stvarjenja: »Bog je na- ska, ste trdna v svojih nazorih in sta- nebeøki zakon, po katerem zgornji polo- redil zveri zemlje po njihovih vrstah …« liøœih, tudi po malem uporna. Kakøne æaj pripada moøkemu. Prav zato in po- in za razliko od medveda in klopa je so vaøe izkuønje pri lovstvu? slediœno zaradi mokrih sanj so si menihi œloveku øesti dan podaril øe razum. zveœer na genitalije navezali razpelo. Tretje darilo je bilo na decembrskem Zjutraj, na lovskem zboru pred pogo- Mitoloøko vkljuœevanje æensk v lovu lovu v Beli krajini (LD Smuk - Semiœ), nom, sem iz ozadja zasliøala: »Danes bo kronata boginji lova Diana pri Rimljanih ko mi je Bojan F., zelo zadihani, snel hudiœ, ker je z nami rebro.« Na koncu in Artemida pri Grkih. Straøna Arte- karabinko in si jo oprtal na svoj æe tako pogona sem posmehljivcu podala jese- mida, gospodarica zveri, ki je vladala boleœ hrbet; ko mi je neznani lovec za- novo vejico. V baltskih krajih pravijo, tudi nad œloveøkim svetom in ustrahova- menjal visoko izærebano øtevilko za svo- da je neumen ali prostoduøen œlovek la moøke. Na zvezdnatem nebu je lovec, jo, niæjo; ko sem na stojiøœu iskala sim- slep kot jesen. Kajti jesen ne ve, kdaj ki se je zaljubil v Artemido. Ko jo je boliko v padajoœem listu, polæevi hiøi, pride pomlad, tako da je zelo dolgo brez hotel objeti, je poslala nadenj strupenega mahu; ko je kot iz pravljice vzet pritekel listja. Ko pridejo jesenski dnevi, se ustra- økorpijona. Od takrat je zaœaran v mimo volk; ko sem se potopila v pokra- øi, da bi bil smeøen, in prvi se znebi ozvezdju Orion. Zgodovinski viri o jino skozi Æupanœiœeve verze »Gledam vsega listja. Baltski bogovi so Adama in vkljuœevanju æensk v lov so skopi, a brezo, smreko in hrast, tiho zamiøljene v Evo naredili iz lesa. Za moøkega so upo- dovolj prepriœljivi, da sta bila pri lovu svojo rast, vedno zamaknjene v neba dih rabili jesenov les. udeleæena oba. V jami Abri de Laussel, - kakor da sem sam eden od njih«; ko je V prvem valu feminizma, ki se je zo- v dolini Dordogne v Franciji, je na pela harmonika ob œrnini, odojku … in perstavljal zaradi podrejenosti æensk, ta apnenœastem bloku (pred 45 tisoœ leti) nato darilo æene lovskega prijatelja klasiœna feministiœna kritika ni upoøte- upodobljena æenska z bizonovim rogom Franca M. – øe topla belokranjska po- vala razliœnih izkuøenj æenskosti. Æen- v roki. Danes bi temu rekli vodja lova. V gaœa. S simboliko kruha je povezano ske se med seboj razlikujejo glede starem veku sta tu minojska kaœja bogi- moje iskanje otoka Itake od Montser- druæbene smeri, rase, etniœnosti, spolne nja s Krete in pa kraljica Haœepsut na rata, Pirinejev, Matajurja in do Blegoøa. usmerjenosti in zanimanja - sem bi ume- lovu iz 18. dinastije starega Egipta. An- Ob toplini podarjenega kruha me ne boli stili tudi æenske lovke, ki zaradi lovske tika se æenski oddolæi z Amazonkami, ki veœ grafit na moji hiøi – kneæjim kam- nagnjenosti ne odsevajo »vrednosti nor- so prikazane kot samostojna gospodar- nom z napisom – tu smo Slovenci, in iz- malne æenske narave«. Filozof Sartre je sko-vojaøka formacija, ki je v svojem java, ker da sem tuje narodnosti in zato poudarjal, da œlovek nima trajne »nara- avtonomnem sistemu imela tudi samo- ne morem uœiti slovenskih lovskih pri- ve«, na katero bi se skliceval. Simone de stojen lov. Za zadnja tisoœletja pa misel pravnikov. Na Smuki si z Anico in Pav- Beauvoir je trdila: »Æenska se ne rodi; iz knjige Clarisse Pinkole Estes – Æen- letom delim pogaœo tako, kot bi jo z vse- æenska postane.« Sami odloœamo, kaj ske, ki teœejo z volkovi. »Divje æivali in mi lovskimi prijatelji, ker mi je z njimi v smo. Tako se je zaœelo razlikovati med Divja æenska sta ogroæeni vrsti. Instik- tej zmedi æivljenja laæje iskati smisel. bioloøkim in druæbenim spolom. Nisem tivna narava æenske je oplenjena, odri- emancipiranka, øe manj pa, da bi imela njena in pozidana. Podobno kot divje *Kdor hoœe razumeti, naj razume. Elektrin kompleks, da so me kdaj neza- æivali je deleæna najslabøega ravnanja. vedno kastrirali (Po Freudu kompleks Æe tisoœe let se dogaja, da jo izæenejo v S Sely de Brea Øubic sem se pogovarjal nasproti Ojdipovega). Pri lovu, ne pa v najbolj opustelo deæelo psihe, bræ in vsa- – Janez Œernaœ. lovstvu, smo z moøkimi enakopravne; ni kiœ, ko obrnemo hrbet. Duhovne pokra- æenskih loviøœ, æenske tarœe, æenskega jine Divje æenske so bile skozi vso zgo- oroæja .… Razlike sicer so, zato so si dovino ropane ali poæigane, brlogi zrav- Amazonke dale odrezati desno dojko. nani z zemljo in naravni cikli prisiljeni v Moøki paœ ni v nevarnosti, da bi kopito nenaravne ritme, ker je tako ustrezalo udarilo niæje. Pri lovu namreœ ni nobene drugim.« izbire. V konœni fazi je lovec s svojo odloœitvijo vedno sam. Samo od mene je Kateri pa sta preostali darili, ki ste ju odvisno, kakøen napor si naloæim, in to dobili ob novem letu? v skladu s sposobnostjo, ki jo imam v sami sebi. Seveda si pa ne dovolim, da Lovski prijatelj Ciril Øtrumbelj mi je bi kdor koli prizadel mojo osebnostno dal knjigo, natisnjeno v angleøœini, Æi- integriteto. Zato si moram veœkrat izbo- veti z medvedi. Z njo mi je podaril svoje jevati svobodo, æe zaradi samozaøœtnega sanje, ljubezen do tega slovenskega sim- instinkta. To so æenske poœele æe davno, bola – medveda. Æe ko sem pred leti z saj so v mitoloøkih in verskih pripovedih razstavo Ivetovih del sodelovala pri nje- obstajale upornice. Prva æenska uporni- govem projektu o volku, sem obœudova- ca, ki se je moøkemu postavila po robu, la njegov velik intelektualni pogum, bo-

je bila Lilit, prva Adamova æena. Oba je gato strokovno znanje in zavzetost za Narisala Maja Øubic.

294 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 295

Na kratko iz tujega tiska …

emœija: Z zaœetkom novega Nlovskega leta (1. 4.) so na Bavarskem zaœele veljati nekatere spremembe podzakonskih aktov deæelnega lovskega zakona. Veœinoma so nastale spremembe v smernicah za gospodarjenje z divjadjo, zlasti za divjega praøiœa in srnjad ter spremembe pri naœrtovanju. Tako veljajo nova doloœila glede izpol- njevanja odstrela srnjadi glede na stopnjo objedenosti mladja gozdnega drevja, glede œasovnih rokov pri oddaji predpisanih po- roœil (o izpolnjevanju naœrta odstrela), glede prepovedi lova na vodi in ob njej s svinœenimi øi- brami (to doloœilo bo zaœelo veljati z zaœetkom lovskega leta 2007), glede lova in odstrela divjih praøiœev (odstrel ozimcev in lanøœakov prek vsega leta, ne glede na telesno razvitost); zmanjøanje øtevilœnosti z vsemi dovoljenimi naœini lova (predvsem skupni lovi, tudi prek mej loviøœ in organizirano noœno œa-

kanje, zlasti ob kmetijskih povr- Foto: S. Lavriœ – Diana øinah v œasu, ko zorijo kmetijske Prerivanje za najbogatejøe seske kulture – v tem œasu naj bi bila lov in odstrel divjih praøiœev vstrija: Avstrijska vlada je ongolija: Mongolska vla- letom ilegalno uplenil risa. Pri znotraj veœjih gozdnih povrøin AMednarodnemu svetu za Mda je objavila odstrelne doloœitvi kazni je sodnik upoøte- nezaæelena); odstrel svinj na skup- lovstvo in ohranitev divjadi (CIC) kvote za leto 2004. Tako je letos val, da je bil obtoæeni v preteklo- nih lovih od oktobra do januarja, podelila pravni status mednarod- dovoljeno upleniti 80 divjih ovc sti lovski œuvaj, krøena pa naj bi pri œemer naj bi odstrel te kate- ne nevladne organizacije, ki de- argali, 280 sibirskih kozorogov, bila tudi Lovski zakon in Zakon gorije dosegel 10 % celotnega od- luje v javnem interesu. S tem bo 100 divjih praøiœev, 150 volkov, o oroæju. Po navedbah organiza- strela (øe bolje pa bi bilo 20 %), ta mednarodna organizacija, ka- okoli 100 gazel in antilop ter 8 cije za varstvo narave Pro Na- ob œim veœjem varovanju svinj tere œlanica je tudi Lovska zveza risov. Dovolilnice - licence je tura je bilo v letih od ponovne vodnic; omejitev øtevila privabljal- Slovenije, poleg drugega prido- seveda treba plaœati, pridobijo naselitve risov v Øvico (1971) v nih krmiøœ na najveœ 1/100 ha, bila tudi pravico do diplomatske pa jih lahko tudi lovski gosti. tej dræavi in v sosednjih ilegalno pri œemer naj na dan ponujena ko- pomoœi dræave Avstrije, ki je Prihodki od dovolilnic pripadajo uplenjenih najmanj 50 risov. liœina hrane ne bi presegla 1 kg, tudi œlanica Evropske skupnosti. regijam, kjer je bila divjad uple- (Deutsche Jagd Zeitung, 4/2004) ter œim boljøe sodelovanje med (Pirsch, 6/2004) njena. lastniki kmetijskih in gozdnih (Jäger, 4/2004) emœija: Ob zakljuœku skup- zemljiøœ ter lovci glede pojava emœija: Øtevilo æensk v lov- Nnega lova, ki je potekal v økod in opaæanja divjih praøi- Nskih vrstah se v tej dræavi orveøka: V tej skandinav- zaœetku januarja v predelu juæno œev). Hkrati z naøtetimi spre- sorazmerno zelo hitro poveœuje. Nski dræavi se je v zadnjih od kraja Fürstenwalde in ki se ga membami pa je æe nekaj œasa Med sedanjimi 290.000 nemøki- 40-ih letih øtevilo divjih sever- je udeleæilo 180 lovcev strelcev tudi v Nemœiji zelo aktualna mi lovci je pribliæno 10 % æensk. nih jelenov prepolovilo. Razis- in 50 gonjaœev, so ob pozdravu sprememba zveznega lovskega V zadnjih teœajih za pridobitev kovalci domnevajo, da je razlog lovini leæali: tri glave jelenjadi, zakona. lovskega izpita je sodelovalo ce- temu zmanjøevanje njihovega 10 divjih praøiœev, 9 glav srnja- (Pirsch, 6/2004) lo 30 % æensk – za primerjavo æivljenjskega prostora. Severni di, ena lisica in ena lama!? 68-let- povejmo, da imamo v Sloveniji jeleni so se namreœ prisiljeni ni lovec s 30-letno lovsko prak- v lovskih vrstah samo 1 % æensk. umikati pred œlovekom, liøaji, ki so je namreœ nekoliko prehitro emœija: Kot zanimivost naj (Jäger, 4/2004) so njihova glavna hrana, pa tudi pritisnil na sproæilec in uplenil Nomenimo tudi, da je bilo 1. ne rastejo kjer koli … lamo, ki se je mirno pasla v gr- 4. ustanovljeno nemøko vegeta- emœija: Økode na kmetijskih (Jäger,4/2004) movju sicer neograjenega posest- rijansko lovsko druøtvo, v katero Npovrøinah so se v zvezni de- va skupine za varstvo æivali Pro je zaenkrat vœlanjenih 5 œlanic in æeli Brandenburg v minulem letu vica: Sodnik nekega sodiøœa Animale. Nesreœni uplenitelj æal 4 œlani. Ustanovitelji so prepri- podvojile, œe jih primerjamo z Øv kantonu Freiburg je kazno- poprej ni bil opozorjen na tovrst- œani, da se ljubezen do lova in letom 2002. Tako je bilo v letu val 80-letnega lovca z zaporno no moænost. vegetarijanstvo ne izkljuœujeta 2003 izplaœanih kar 940.000 € od- kaznijo enega meseca, denarno (Deutsche Jagd Zeitung, 4/2004) in da bodo v kratkem pridobili øe økodnin, od tega 56 % za økode, kaznijo 1.000 SFR in z odvze- øtevilne nove œlane. ki so jih povzroœili divji praøiœi. mom lovskega patenta za 3 leta. Pripravil: (Pirsch, 6/2004) (Jäger, 4/2004) Obtoæeni je namreœ pred enim mag. Janko Mehle

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 295 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 296

LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

aj je bil in narava kati boleœino svojega fan- je bila æe dolgo v tovskega in moøkega srca ali pomladnih barvah, pa sredi samote najti veselje ko je izvedel in sreœo, ki ju med ljudmi najlepøo novico morda ne bi naøel. svojega æivljenja. Tako je Martin Tineta M»Sina imava, zdravega sina,« mu je velikokrat peljal v gozd. takoj po porodu sporoœila æena. Obœut- Seznanjal ga je z divjadjo, kov, ki so ob teh besedah preplavili skupaj sta polnila solnice njegovo srce, ni mogoœe opisati. in krmiøœa, delala remize »Hvala ti, poljubi ga, poljubi moje- in jih plela. Kadar sta bila ga, … najinega sina,« je jecljal, ko je v loviøœu, je imel Martin dojemal, da se mu je po dveh deklicah obœutek, da je njegov Tine konœno rodil sin. sreœen in da se poœuti enako Ko je odloæil telefonsko sluøalko, je lepo, kot se je poœutil sam pogledal na uro. Zgodaj je øe bilo, zato ob svojem oœetu lovcu. je med veselim poæviægavanjem stopil Spomladi sta hodila v goro na hiøni prag in se zagledal v mlado posluøat ruøevca in divjega majsko jutro. Sonce je pravkar vzølo in petelina, v poznem poletju in rosna pokrajina se je lesketala v soncu zgodnji jeseni sta zalezovala kot zlato. Gozd v bliæini je øumel lepøe gamse v skalovju Urølje kakor druge dni, v rahli sapici so se gore, poleti pa sta med æitni- priklanjale trave, ptice so pele glasneje. mi polji oprezala za srnjadjo. Srce v prsih mu je razbijalo od ponosa Jasne in ledeno mrzle zimske in navduøenja … noœi sta preæivljala, zavita v Vrnil se je v dnevno sobo in neæno debele odeje, na preæah, da objel hœerkici, ki sta øe obe zaspani bi videla, kako se bo na sedeli na kavœu. »Bratca sta dobili, Tineta,« jima je povedal, ko ju je stiskal k sebi. Takrat je bil neskonœno sreœen; œe bi mogel, bi objel ves svet. Novica o rojstvu Martinovega sina se je kmalu razvedela po vasi in njeni okolici. »No, pa je le dobil sina, svojega naslednika! No, pa le ima mladega jagra,« so govorili znanci in prijatelji, URØKA ZDOVC posebno tisti, s katerimi je nazdravljal Ata, na otrokovo zdravje. »Ja, naslednika res ima, œe bo lovec, bomo pa øe videli. Mladina ima danes svoje poglede na to,« so dvomili nekateri.

Leta so tekla in Martin je na kmetiji sredi smrekovih gozdov uæival druæin- lovec bom … sko æivljenje. Dela mu nikoli ni zmanj- z mesecem obsijani zasneæeni pokrajini steni dnevne sobe.« Martin je bil zaœu- kalo, kolikor pa je imel prostega œasa, pojavila lisica. den nad sinovimi besedami, zadele so ga je posvetil druæini in lovu. Najsreœ- Ja, Tine je imel rad naravo in divjad ga v srce, a se je tolaæil: »Bo æe, Tine nejøi je bil, kadar se je z æeno, hœer- in Martin ga je æe videl v zeleni obleki, potrebuje œas. Bo æe ugotovil, da je tudi kama in sinom podal v naravo, v gozd, s klobukom na glavi in s puøko na smrt sestavni del æivljenja.« kjer je preæivel mnogo lepih trenutkov, rami. Najbolj od vsega si je æelel, da bi ko je opazoval divjad in skrbel zanjo. priøel dan, ko bi mu Tine dejal: »Ata, Tine je postal øtudent. Odøel je v Martin ni bil lovec, ki bi ravno uæival lovec bom!« mesto in le redko se je vraœal domov. v streljanju divjadi, toda kot dober goji- V poœitnicah, ko je bil doma, ni niti telj je tu pa tam le pritisnil na petelina. Ko je bil Tine v 4. letniku gimnazije, enkrat odøel z oœetom na lov. Zveœer je Kolikor trofej je bilo na stenah nje- je Martin opazil, da se sin spreminja. odhajal v bliænjo diskoteko na plese, gove dnevne sobe, toliko in øe mnogo Øe vedno je bil rad v gozdu, rad mu je drugi dan je spal do kosila. Martin je veœ nepozabnih lovskih doæivetij je bo- pomagal pri delu v loviøœu, le kadar je nekajkrat naœel temo o gozdu in lovu, gatilo njegov lovski spomin. Ko se je uplenil kakøno divjad, se je umaknil, a jo je sin presliøal. Martin je bil razo- v trenutkih lovske sreœe spomnil svoje- vœasih mu je celo teæko izrekel lovski œaran, toda stvari so mu postale jasne, ga oœeta, mu je bil vedno hvaleæen, da blagor. Nekoœ, ko je uplenil srnjaka, ki ko so Tineta nekega dne obiskali trije ga je nauœil æiveti z naravo. Ob pogledu je kar nekaj œasa razvnemal njegovo prijatelji. Med ogledovanjem trofej v na sina Tineta je zaœutil æeljo, da bi lovsko strast, mu je Tine dejal: »Ata, dnevni sobi je dolgolasi prijatelj vpraøal tudi on nekoœ postal œlan zelene bratov- ata, a si ga moral ustreliti! Veliko lepøi Tineta: »A tak mesar je tvoj stari, da øœine in da bi znal v tiøini gozdov izjo- je bil v naravi, kot pa je sedaj tu, na pobije vse, kar mu pride nasproti? Jaz

296 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 297

LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

nobeni æivali ne bi storil niœ æalega …« manjøem æivljenjskem okolju in da mu prizor s ceste, øe vedno mu je v uøesih Martin je zaœutil Tinetovo zadrego in je pokazal svojo skrb in odgovornost odmevalo srnjakovo vekanje, videl pa skoraj mu je odleglo, ko je sliøal, kako zanjo, œeprav je kdaj pa kdaj tudi je tudi zaprepadene obraze svojih prija- ga je sin zagovarjal. »Ni mesar, on je odloœal o njenem æivljenju in smrti. teljev, predvsem obraz dolgolasega lovec, gojitelj, to so bili sami trofejno voznika, ki je øe pred nekaj urami trdil, slabi srnjaki in gamsi. Sicer pa nehaj- Pozno je bilo, ko sta tisti veœer z æeno da nobeni æivali ne bi storil hudega … mo, to dela on, jaz nisem lovec, in to legla k poœitku. Skozi okno je bilo sli- Za trenutek mu je postalo æal, da ni lo- sem vam æe stokrat povedal.« øati spokojno dihanje narave, ki se je vec, saj bi srnjaka lahko reøil muk kar Nato so mladi s Tinetom vred sedli potopila v noœno spanje. Ravno takrat sam in mu ne bi bilo treba buditi svoje- za mizo, na katero so priromale dobrote so se Tine in prijatelji vraœali iz disko- ga ostarelega oœeta. vseh vrst, saj je bila Martinova æena in teke. »Ati, vstani, rabimo te,« je zaklical Tinetova mama dobra kuharica. Pojedli »Pri prvem odcepu levo bom izstopil, Tine, ko je kar brez trkanja stopil v so tudi divjaœinsko peœenko … saj imam od tam blizu do doma,« je spalnico svojih starøev. »Ata, vzemi Ko so se mladi zveœer odpeljali v rekel Tine. – »Pa ja ne gremo øe do- puøko, prijatelj je povozil srnjaka, sr- disko, se je Martin povzpel na preæo ob mov!« je øe uspel izgovoriti dolgolasi njak trpi,« je ves zadihan nadaljeval gozdu in negibno obsedel. V mislih je prijatelj, ko je avto zadel ob oviro. Tine. preletel svoje æivljenje, podoæivel svoj Zaradi hitrosti je vozilo najprej zaple- Øe ves zaspan je oœe zlezel iz poste- ponos, ko je postal lovec in ko je prviœ salo po cesti, nato pa se je ustavilo na lje. »Æe grem, takoj, vægi avto,« je uplenil srnjaka ter v sebi utrdil prepri- skrajnem desnem robu voziøœa. Po naroœal, ko se je oblaœil. œanje o svojem œutu za praviœen lov. prvem øoku so skoœili iz avta, naslednji Tine je pripeljal oœeta na prizoriøœe Kako se je moglo zgoditi, da so Tinetu trenutek pa onemeli. Pred vozilom je v nesreœe. Srnjakovo vekanje je bilo sla- pomembnejøe misli njegovih prijate- mlaki krvi leæal srnjak, tiøino noœi pa je botnejøe, æarometi so obsvetili ugaøa- ljev, ki narave in njenih zakonitosti paralo njegovo presunljivo vekanje. joœe oœi. sploh ne poznajo, kot pa oœetova spo- Zaman si je prizadeval, da bi zbeæal, Ko je Martin izstopil iz avtomobila, znanja!? Kje je naredil napako, da sin zakaj zadnji del trupa ga ni veœ ubogal. ga je prvi ogovoril dolgolasi Tinetov ni zaœutil, da je gospodarjenje z divjad- Zadaj se je zaœela nabirati kolona. prijatelj. »Jaz sem ga povozil, sploh ga jo potrebno? Prisotni so bili zbegani in presunjeni, nisem videl, … pomagajte!« Tisti veœer se je zbal, da Tine øe dol- saj vekanje ranjene æivali ni prenehalo. Ko je noœno dogajanje na cesti pretr- go ne bo oblekel zelene lovske obleke, Æenske so si zatiskale uøesa in gledale gal rezek pok puøke, je srnjakovo in zaœel je dvomiti, da bo sploh kdaj stran. Nekdo je æe poklical policijo, vekanje utihnilo, prisotni pa so bili priøel dan, ko mu bo pogledal v oœi in kajti iz daljave so se kmalu zaœele pri- vsak po svoje prizadeti. rekel: »Ata, lovec bom.« bliæevati modre utripajoœe luœi. »Tu ima divjad svoj prehod, tu preœ- Sicer pa je bil Martin potrpeæljiv »Reøiti ga bo treba muk,« je rekel ka cesto, ko gre na paøo. Kdaj pa naj œlovek. Vedel je, da lahko priœakuje policist, ko je stopil iz policijskega se pri takem prometu napase, œe ne obilno æetev, kdor seje dobroto, prijaz- avtomobila. »Je kdo med vami lovec ali ponoœi,« je razlagal Martin vidno nost in œut za lepoto. Prepriœan je bil, pa morda pozna kakega lovca?« – »Jaz prizadetemu vozniku in drugim oœi- da je Tinetovo otroøtvo in rano mladost ga poznam, moj oœe je lovec,« je dejal vidcem. napolnil z lepimi lovskimi doæivetji, da Tine in stekel, kolikor so ga nesle noge. Ob cesti je rasla smreka. Z nizke veje mu je predstavil divjad v njenem vedno Pred oœmi se mu je prikazoval æalosten je oœe odlomil zeleno vejico in jo potis- nil v srnjakov gobœek. Ko je hotel odlomiti øe drugo, ga je prehitel Tine. Pomoœil jo je v srnjakovo kri in jo izroœil oœetu. »Lovski blagor,« je dejal. – »Lovska hvala, »je odgovoril Martin. »Ste videli,« je øe dejal, »tako si æivlje- nje in smrt podajata roki. Za tega srnjaka je bila smrt odreøitev.« – »Hvala, da ste priøli in pomagali,« se je oœetu za- hvalil dolgolasec. Tine je dvignil srnjaka, odprl prtljaæ- nik in ga poloæil vanj. »Greva, ata, opravil si, kar si mogel,« je dejal.

Tisti dan je Tine vstal prej kot ponavadi. Martin je o noœnem dogodku v loviøœu obvestil gospodarja lovske druæine, Tine pa se je lotil œiøœenja srnjakovega rogovja. Martin ga je gle- dal in nasmeh se je pojavil na njegovem obrazu. Kot vedno, kadar se je zgodilo kaj nepredvidenega, je usmeril korak proti preæi ob gozdu. Tine mu je tiho sledil. Ko ga je dohitel, ga je kar med hojo stisnil za roko. » Ata, lovec bom,« je tiho rekel oœetu.

297 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 298

LOVSKA ORGANIZACIJA Foto: S. Lavriœ – Diana

Sodelovanje med LZS in ZGS ni le zaæeleno, temveœ je tudi nujnost!

ridesetega januarja letos je nane v smer doseganja dolgo- nih baz podatkov, ki so potrebni loviøœa ter predloga naœina nji- Tbila na Vrhniki 3. redna roœnih in sonaravnih usmeritev za tako spremljavo in usmerjan- hove razdelitve; seja Sveta Zavoda za gozdove pri razvoju gozdov kot osnovne- je; – sprejem øestih dosedanjih Slovenije. ga poslanstva gozdarske stroke. 5. Delo z javnostjo. gojitvenih loviøœ v sestav ZGS; Kot vedno doslej je bilo tudi Kot lovce nas prav gotovo za- ZGS oz. njegov Oddelek za – opravljanje tudi vseh drugih za to sejo skrbno in pregledno nimajo predvsem tiste zadeve, ki gozdne æivali in lovstvo bo letos nalog, ki jih ZGS doloœa novi pripravljeno gradivo, ki je omo- neposredno zadevajo divjad in od zaœrtanih temeljnih nalog Zakon o divjadi in lovu. goœilo kakovostno razpravo o lovstvo. Programirane temeljne opravil: Vsekakor pa bo ZGS pri izva- vseh toœkah dnevnega reda, ki je naloge s podroœja gozdnih æivali 1. Uresniœevanje doloœil no- janju doloœil novega Zakona o poleg drugih toœk obsegal tudi in lovstva obsegajo: vega Zakona o divjadi in lovstvu divjadi in lovstvu sodeloval z osrednjo toœko, t. j. Program 1. Uresniœevanje doloœil nove- v tistem delu, ki se nanaøa na Ministrstvom za kmetijstvo, goz- dela ZGS za leto 2004. Ta v naj- ga Zakona o divjadi in lovstvu, v naloge, ki zadevajo ZGS; darstvo in prehrano (MKGP), z pomembnejøem poglavju – Izva- tistem delu, ki se nanaøa na – pripravil strokovne podlage Ministrstvom za okolje, prostor janje javne gozdarske sluæbe – naloge, ki zadevajo ZGS; za doloœitev novih lovskouprav- in energijo (MOPE), z drugimi predstavlja programirano dejav- 2. Pripravo naœrtov za gos- ljavskih obmoœij v sodelovanju z organizacijami, ki jih omenja za- nost ZGS po naslednjih pod- podarjenje z gozdovi – letnih lovskimi organizacijami, lokal- kon (Zavod za varstvo narave roœjih: lovskogojitvenih naœrtov obmo- nimi skupnostmi in Kmetijsko- (ZVN), Kmetijsko-gozdarsko – stiki z lastniki gozdov in jav- œij; gozdarsko zbornico (lovskoup- zbornico (KGZ) …), pa tudi z nostjo 3. Oblikovanje naravnega oko- ravljavska obmoœja bo doloœila nevladnimi organizacijami, kot – gozdnogospodarsko naœrto- lja – habitatov za prostoæiveœe vlada RS); so Lovska zveza Slovenije (LZS), vanje æivali v sodelovanju s øirokim – priprava strokovnih podlag lovske druæine(LD), z lokalnimi – gojenje in varstvo gozdov krogom sodelavcev ZGS, lastniki za ustanovitev loviøœ in loviøœ s skupnostmi ter øtevilnimi posa- – gozdna tehnika gozdov in drugimi uporabniki posebnim namenom v sodelova- mezniki, ki jih zadeva zakon. – gozdne æivali in lovstvo prostora; nju z lovskimi in naravovarstve- 2. Program nalog ZGS na pod- – informatika 4. Pripravo strokovnih osnov nimi organizacijami; roœju lovstva obsega tudi prob- – druge dejavnosti ZGS in za spremljanje in usmerjanje po- – opravljanje nalog in zadol- lematiko priprave letnih lovsko- – interne dejavnosti ZGS. pulacij divjih æivali in njihove æitev javne sluæbe s podroœja gojitvenih naœrtov obmoœij, za Vse programirane dejavnosti usklajenosti z okoljem in z dejav- divjadi in lovstva; katere bodo kot osnova uporab- gospodarjenja z gozdovi ter var- nostmi, ki jih izvaja œlovek. V ta – izdelava predloga meril za ljeni potrjeni 10-letni lovskogo- stva in gojenja gozdov so narav- sklop sodi tudi vodenje potreb- doloœitev viøine koncesnine za jitveni naœrti LGO in rezultati

298 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 299

LOVSKA ORGANIZACIJA

podatke potrebujejo za svoje delo. V poglavju Razvojno delo na podroœju prostoæiveœih æivali bo ZGS izvajal projekt radiotele- metriœnega spremljanja jelenjadi, volka in rjavega medveda v gojitvenih loviøœih in loviøœih LD (Notranjska, Koœevska, Go- riœko); nadaljeval in nadgradil monitoring velikih zveri na ravni Slovenije v sodelovanju z LZS in drugimi organizacijami ter institucijami, v okviru tega bo tudi mednarodno sodeloval s SCALP - skupino za risa, ter

Foto: V. Podgornik LCIE in IBA za medveda; uskla- S seje Sveta Zavoda za gozdove Slovenije jeval in opravljal projekta LIFE - Vodja Oddelka za gozdne æivali Natura z naslovom Ohranitev in lovstvo, univ. dipl. inæ. Mar- velikih zveri v Sloveniji - Faza I. ko Jonozoviœ. popisa objedenosti gozdnega sebnim poudarkom na nalogah (rjavi medved), pri œemer se bo mladja iz leta 2002. Po potrditvi intervencijske skupine, œe bi na- ukvarjal zlasti z: letnih naœrtov v LGO bodo v stali problemi in teæave z med- – zakljuœkom pripravljalnih ak- storsko naœrtovanje in presojo okviru lovskogojitvenih obmo- vedi v urbanem in naravnem cij in izdelavo vmesnega poroœi- vplivov na okolje pri gradnji in- œij, skupaj s pristojnimi organi okolju; spremljali bodo stanje la za EU frastrukture le-teh, z LZS in njenimi obmoœ- velikih zveri, predvsem nadalje- – oblikovanjem skupnih akcij – vodenjem administracije pro- nimi zvezami ter lovsko inøpek- vali z rednim øtetjem rjavega in strategij upravljanja z medve- jekta cijo zagotovili razdelitev ukre- medveda ob mrhoviøœih v sode- dom s sosednjimi dræavami Nadalje bo ZGS v okviru na- pov v populacijah divjadi in nje- lovanju z LZS in upravljavci – odstranitvijo divjih odlaga- loge Razvojno delo na podroœju nem okolju po posameznih lo- loviøœ; pregledali in opravili bio- liøœ organskih odpadkov na pi- prostoæiveœih æivali sodeloval viøœih ter spremljali njihovo iz- metriœne meritve uplenjenih ali lotnem obmoœju pri izvajanju projektov EU-LIFE vajanje. iz populacij drugaœe izloœenih COOP, ki ga je v imenu treh 3. Oblikovanje habitatov za predstavnikov velikih zveri, ak- partnerjev z osnovnim LIFE Na- prostoæiveœe æivali ter proble- tivno sodelovali kot eni od nosil- tura projektom na isto temo (rja- matika økod od divjadi bo tudi v cev pri oblikovanju Strategije vi medved) prijavil naravni park letu 2004 ena od temeljnih nalog upravljanja z volkom in risom v Adamello Brenta (Italija), pri ZGS. Namen oblikovanja habi- RS; pripravljali strokovne pred- njem pa bosta sodelovala øe tatov za prostoæiveœe æivali je loge glede poseganja v popu- WWF Avstrija in ZGS; sodelo- zagotoviti pogoje za nemoten lacije velikih zveri in v njihovo val bo pri izvedbi INTERREG razvoj prostoæiveœih æivali ter okolje ter sodelovali z resornim projekta medobmejnega sodelo- hkrati s tem ublaæiti pritisk pred- ministrstvom pri opravljanju vanja med Slovenijo in Italijo vsem rastlinojede divjadi na sprejetih mednarodnih obvezno- glede velikih zveri, divjih park- gozdni in poljski ekosistem. sti naøe dræave glede velikih zve- ljarjev in bolezni divjadi, ki ga Problematika økod, ki jih po- ri, predvsem do EU; kot nosilci bodo s slovenske strani oprav- vzroœa divjad, je dandanes eden izvajali projekt LIFE - Natura. ljali LZS, Biotehniøka fakulteta od kljuœnih problemov, s kateri- 4. Na podroœju spremljanja in Univerze v Ljubljani, Veterinar- mi se sreœuje ZGS v postopku usmerjanja razvoja populacij ska fakulteta in ZGS; sodeloval priprave lovskogojitvenih naœr- prostoæiveœih æivali in njihovega bo tudi z Biotehniøko fakulteto - tov in pri sodelovanju s posestni- æivljenjskega okolja bo ZGS le- oddelki za biologijo, zootehniko ki gozdnih in poljskih povrøin. tos opravil po dogovorjeni meto- ter gozdarstvo in obnovljive Prav zato se bo ZGS na tem di na obmoœju celotne Slovenije Predsednik Sveta ZGS, mag. gozdne vire pri projektu genet- podroœju dela tudi v letu 2004 tretjo ponovitev podrobnega po- Franc Ferlin. skih raziskav medveda, risa in trudil aktivno delovati z ocenje- pisa in analizo objedenosti gozd- jelenjadi, vendar le, œe bo projekt vanjem økod, ki jih povzroœijo nega mladja od rastlinojede div- dobil potrditev na Ministrstvu za zavarovane vrste, z usmerjanjem jadi, zaœeto æe lani, ter pripravil – uveljavitvijo sistema od- znanost in tehnologijo; sodelo- vlaganj v gozdove, z ugotavlja- strategijo krmljenja prostoæive- økodnin za nastalo økodo po zve- val bo z Biotehniøko fakulteto - njem in spremljanjem økod od œih æivali v Sloveniji; lokalno reh (rjavem medvedu) Oddelkom za gozdarstvo in ob- divjadi ter z analiziranjem stanja (po OE in LGO) bo nadaljeval z – vadbo in opremo intervencij- novljive gozdne vire ter LZ Slo- na tem podroœju, in sicer vse v evidentiranjem rastiøœ, gnezdiøœ, ske skupine za teæave z rjavim venije pri vzpostavitvi toœkov- sodelovanju z resornimi ministr- brlogov, zimovaliøœ …; sodelo- medvedom nega vodenja izloœitve (odvze- stvi, lovskimi organizacijami, val pri izdajanju soglasij in pro- – upravljanjem s habitati, upo- ma) velike divjadi; sodeloval z kmetijskimi organizacijami in blematiki posegov v gozdni pro- øtevajoœ rjavega medveda Veterinarsko upravo RS pri pro- oøkodovanci. stor, ki posebej zadevajo æivalski – spremljanjem (monitoring) jektu spremljanja svinjske kuge Najveœja pozornost bo name- svet; pripravil strategijo in akcij- populacije po dogovorjeni me- pri divjih praøiœih; sodeloval bo njena predvsem tistim podroœ- ske naœrte za divjad posameznih todologiji iz pripravljalnih akcij pri drugih raziskavah, povezanih jem, kjer so se v zadnjih letih vrst oz. drugih prostoæiveœih æi- – izvedbo preventivnih ukre- s prostoæiveœimi divjimi æivalmi najpogosteje pojavljale økode od vali (kormoran, krokar …); vo- pov proti napadom medveda v in njihovim æivljenjskim oko- divjadi (Zasavje, Goriœko, Ko- dil evidence o izloœitvi divjadi in pilotnih obmoœjih ljem. œevska in Posavska regija). ukrepih v okolju ter pri tem na- – dejavnostmi izobraæevanja 5. V poglavju Delo z javnostjo Kar zadeva aktualno proble- daljeval izvajanje sprejetih ob- in ozaveøœanja ljudi ZGS navaja nujnost krepitve traj- matiko velikih zveri, bodo letos veznosti do Statistiœnega urada – odpiranjem Informacijskega nega sodelovanja z vsemi orga- izvajali sklepe vlade RS glede RS, dogovorjenih v letu 2000 ter centra za velike zveri nizacijami, ki se ukvarjajo z rjavega medveda, in sicer s po- drugih sluæb in ministrstev, ki – pripravo Smernic za pro- æivalskim svetom. Izjemen po-

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 299 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 300

LOVSKA ORGANIZACIJA

men prisoja dobremu sodelova- dujejo predvsem psi za delo po nju z vsemi upravljavci loviøœ, strelu. Smotrna gojitev in traj- predvsem pri vodenju in izme- nostni lov vsekakor nista zdruæ- njavi podatkov o stanju divjadi ljiva brez omejitev pri lovu z ter sodelovanju z njihovimi sta- goniœi, œeprav je tak naœin lova novskimi organizacijami (ob- res ena od znaœilnosti italijanske moœnimi lovskimi zvezami in lovske kulture, ki jo bo treba ne- LZS). Poudarja tudi nujnost stal- dvomno tudi ohraniti. nega in objektivnega obveøœanja Dialog z upoøtevanjem moæ- javnosti o æivalskem svetu. nega in mogoœega bo treba na- Za uresniœitev vseh opisanih daljevati ne le s øolanjem psov, nalog na podroœju gozdnih æivali paœ pa tudi z izobraæevanjem v letu 2004 so predvideni stroøki lovcev. v viøini 158,488.765 sit. Moderator posvetovanja, ki ga Razprava, ki je sledila pred- je v uvodnem delu pozdravil tudi stavitvi naœrtovanih nalog tako predstavnik deæelne vlade Um-

na gospodarskem kot tudi Foto: B. Kræe berto Sarcinelli, je posvetova- lovskem podroœju, je bila vsebin- Ezio Ferroglio z Univerze v Torinu je poroœal tudi o uspeøni na- nje vodil z izjemnim obœutkom. sko poglobljena in je opozarjala selitvi srnjadi in jelenjadi. Slovensko stran sva zastopala na resnost poloæaja gospodarje- Duøan Jug, predsednik Komi- nja z gozdovi v Sloveniji. sije IO LZS za veliko divjad in je bilo bolj podobno nekakøni izrazito sooœata romanski in nem- Na podroœju lovstva je razpra- zveri, ter podpisani. »hladni vojni« kot pa pravemu øki pogled na lovstvo. va zajela predvsem problema- Blaæ Kræe tiko preøtevilœnosti divjadi na sodelovanju. Predstavniki ZGS Mladi raziskovalci, zlasti s nekaterih obmoœjih in iz tega predpostavljajo, da je sodelova- torinske in padovske Univerze, izhajajoœih økod od divjadi. nje z lovsko organizacijo neiz- so presenetili z odliœnimi pri- Pogovori med Predvsem je bilo izpostavljeno beæno, œe æelimo, kot se je sko- spevki s podroœja biologije, eko- lovci Koroøke obmoœje Koœevske, kjer se od- rajda poetiœno izrazil M. Jono- logije in etologije velikih park- strel poveœuje zaradi prevelike zoviœ, »da bodo s posegi med ljarjev, ki se hitro øirijo v neka- in Slovenije øtevilœnosti rastlinojede divjadi divjad in naravno okolje zado- terih obmoœjih Italije. Izjemno Vsa podpora veœjeziœnemu v preteklosti. Vzporedno s pro- voljni predvsem tisti, ki ne znajo zanimiv in prepriœljiv je bil pri- lovskemu priroœniku blematiko økod je bilo, zlasti s govoriti, to je divjad in naravno spevek o uspeøni naselitvi srnja- strani predstavnikov kmetijstva, okolje.« di in jelenjadi v Piemontu, ka- sredo, 25. februarja 2004, izpostavljeno vpraøanje o upra- Vojko Podgornik mor smo v 70-tih letih poøiljali Vsta bila na gradu Mageregg, viœenosti krmljenja. V razpravi, srnjad in jelenjad v zamenjavo sedeæu koroøkih lovcev (Avstri- v kateri smo sodelovali pred- za alpske svizce in alpske kozo- ja), prvo uradno sreœanje in povsem inæ. Marko Jonozoviœ, Mednarodno roge, prejeli pa tudi nekaj eks- govor med predsednikoma Lov- prof. dr. Marjan Kotar in Voj- posvetovanje ponatov za Slovenski lovski mu- ske zveze Slovenije (LZS) ko Podgornik, smo opozorili o medobmejnem zej v Bistri. Bojanom Lepiœnikom in Ko- tudi na posledice, ki bi nastale, Posvet je bil tudi sooœenje z roøkega lovstva (Kärntner Jäger- œe divjadi sploh ne bi krmili, lovskem sodelo- zagovorniki lova z visokonogi- schaft) (KJ) Ferdinandom Gor- zlasti v zimskem œasu. Vsak, ki vanju v Vidmu mi goniœi, ki so tamkaj dobro or- tonom. Navzoœi so bili tudi to podroœje pozna, ve, da bi se ganizirani in so glasno pritrjevali visoki funkcionarji lovstva obeh posledice odrazile na sami divja- okviru priprav na medna- argumentom temperamentnega deæel, na primer velikovøki okraj- di in seveda tudi na naravnem Vrodni projekt INTERREG predsednika svojega druøtva. ni lovski mojster Albin Knafl, okolju. Opozorjeno je bilo tudi III A med Italijo in Slovenijo, ki V razpravi smo predstavili direktor LZS mag. Janko Mehle na napake, ki se pri krmljenju ga sofinancira tudi Evropska tudi slovenske poglede in izkuø- ter drugi predstavniki mednarod- dogajajo zaradi nestrokovnega skupnost in ki je namenjen usnje. Spremenjenim razmeram v nih lovskih ustanov. Kot pred- krmljenja, pa tudi zaradi drugih klajenemu sodelovanju pri zastopanosti divjadi posameznih sednik Delovne skupnosti lov- razlogov in so nemalokrat res varstvu in gojitvi divjadi v ob- vrst smo v zadnjih desetletjih skih zvez jugovzhodnega alp- vzrok za nastanek økod. Sklep mejnem predelu Furlanije in sledili tudi na podroœju lovske skega prostora (AGJSO) se je razprave je bil: krmljenje da, Goriøkih Brd, sta Vlada pokra- kinologije, v kateri sedaj prevla- pogovora udeleæil tudi Franc toda na pravilen naœin. V ta jine Julijske Krajine (Friuli Ve- namen (kot je razvidno iz pro- nezia Giulia) in videmska Uni- grama nalog ZGS na podroœju verza (Universita degli Studi di lovstva) bo ZGS pripravil poseb- Udine) 27. marca letos v Vidmu no Strategijo krmljenja prosto- pripravili enodnevni posvet o vi- æiveœih æivali v Sloveniji. Torej dikih in usklajevanju tradicio- nalogo, ki bi jo morala sloven- nalnega lova z visokonogimi go- ska lovska organizacija æe imeti niœi na eni strani ter o temeljnih in uporabljati kar precej œasa. potrebah gojitve parkljaste div- Ker se v mnogih naøtevanjih, ki jadi na drugi. Na ta problem zadevajo naloge s podroœja lov- je odloœno opozorila slovenska stva, pojavlja navedek »v sode- stran, omenjeni naœini lova pa lovanju z lovsko organizacijo«, imajo v Beneœiji in Furlaniji dol- sem vendarle povpraøal, kakøno goletno tradicijo z izrazito prido- je sodelovanje med lovsko orga- bitniøkimi ambicijami, kar je v nizacijo in ZGS? nekem pomenu povsem v na- Odgovor je bil, da doslej s sprotju z razumnim, trajnostnim

strani LZS ni bilo volje in pri- in etiœnim lovom. Izjemno øte- Foto: F. Wakounig pravljenosti za sodelovanje, kar vilo udeleæencev posveta je do- Predsednika Koroøkega lovstva Ferdinand Gorton in Lovske zveze pa je bilo nedvomno povezano s kazovalo zanimivost, pa tudi ob- Slovenije Bojan Lepiœnik na gradu Maggereg med prijateljskim ro- staliøœi prejønjih vodstev LZS in œutljivost vsebine, v kateri se kovanjem v krogu lovskih tovariøev, ki so sodelovali pri pogovorih.

300 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 301

LOVSKA ORGANIZACIJA

Golija, prav tako pa tudi pod- iz Koœevja. Obiskali smo jih na predsednik CIC Veljko Vari- taborjenju ob Kolpi in pozneje, v åak. Klub prijateljev lova Celo- jeseni, pomagali pri organizaciji vec, strokovno in stanovsko in izvedbi akcije zbiranja odpad- zdruæenje slovenskih lovcev na nega papirja. Tovrstno sodelova- avstrijskem Koroøkem, ki letos nje je padlo na plodna tla, saj je slavi 40-letnico obstoja, so za- bila tako od tabornikov kot tudi stopali predsednik Mirko Ku- njihovih vodnikov veœkrat izra- mer, tajnik Jurij Mandl in refe- æena æelja po sodelovanju. Pred- rent za tisk Franc Wakounig. vsem je bila potreba po strokov- V veœurnem strokovnem po- ni pomoœi usposabljanja, kot na govoru in v prijateljskem vzduø- primer: sledenje, opazovanje, veø- ju sta delegaciji prereøetali øte- œine preæivljanja v gozdu … itn. vilna lovskogojitvena vpraøanja, Redno sodelujemo tudi z loki zadevajo obe strani, na primer kalno radijsko postajo Radio delovanje œezmejnih gojitvenih UNIVOX in se vkljuœujemo v skupnosti za jelenjad in gamse v Taborniki Rod rjavega medveda iz Koœevja so nas na poletnem posebno otroøko oddajo – Otroø- Karavankah, problematiko økod taboru na Kolpi povabili h »klepetu ob tabornem ognju«. ki brlogec na temo divjad - lovec od divjadi, moænosti njenega - naravovarstvo. Ni bilo teæko zmanjøanja in omejitve, ker vse ugotoviti, da ustreznega odziva bolj postaja kamen spotike. ZLD Koœevje bra 2003 nameniti posebno po- otrok ne smemo priœakovati, œe Predsednik LZS Lepiœnik je zornost. Slavnostni priloænosti projektu ne namenimo ustrezne koroøke kolege obøirno seznanil se uspeøno smo dodali kamenœek v mozaik animacije z nagradnim razpisom z novim slovenskim lovskim za- uveljavlja tudi znanja, ki se nanaøa na LOVSKI z ustrezno tematiko in predvide- konom, predsednik KJ Gorton ROG v pomenu permanentnega nimi nagradami. Poleg tega mo- pa je predstavil novo pravno ure- zunaj vrst zelene izobraæevanja lovcev. Tako smo ramo biti pozorni predvsem na ditev, ki bo na Koroøkem zaœela bratovøœine organizirali odmevnejøo priredi- predvideni termin poskusa ko- veljati leta 2005 in za lovce po- omisija za vzgojo in izobra- tev s predstavitvijo lovskega municiranja z mladino. Po naøih meni korak v samoupravo. roga in s kulturnim programom. izkuønjah je najprimernejøi œas Vso pozornost pa sta delegaci- Kæevanje pri ZLD Koœevje ji namenili sodelovanju, kajti s je v lovskem letu 2003/2004 v 1. majem 2004 bo Slovenija celoti izpolnila predvideni obseg postala polnopravna œlanica EU. dela, ki ga je UO ZLD Koœevje V skupni Evropi lovce œakajo potrdil na zaœetku lovskega leta. novi izzivi in naloge, ki jih bo v Teoretiœni del teœaja za lovske precejønji meri mogoœe zadovo- pripravnike smo tokrat opravili v ljivo reøevati le s skupnimi moœ- jesenskem obdobju, saj kandida- mi in prizadevanji. Oba predsed- tov zaradi œasovne stiske pri iz- nika sta vso podporo obljubila vedbi programa praktiœnih del izdaji prav veœjeziœnemu (slo- lovskega pripravnika v lovskih vensko-nemøko-italijansko-la- druæinah pred tem ni bilo mo- tinskemu) lovskemu priroœniku, goœe ustrezno usposobiti (veœina ki ga v okviru œezmejnega EU- pripravnikov je zaœela izvajati jevskega projekta pripravljata program dela v LD øele v aprilu Klub prijateljev lova s sedeæem 2002). Sledile so si sobota za v Celovcu in Koroøka lovska soboto, dvanajst jih je bilo, da zveza s sedeæem na Ravnah. smo si ob uspeønem zagovoru Projekt priroœnika, ki so ga po- osvojenega znanja ob vsakem od govorni partnerji ocenili kot pre- predvidenih tematskih sklopov Lovski muzej Bistra nam æal ni ponudil, kar smo od njega priœako- potreben in zgodovinski korak segli v roke in ob koncu tudi vali!? za øe laæje sodelovanje lovcev v zaæeleli uspeøno prenaøanje teo- alpsko-jadranskem in øirøem ev- rije v prakso. Izpite so uspeøno ropskem prostoru, sta na kratko opravili vsi pripravniki, in sicer Predvideni teoretiœni in kulturni za sodelovanje obdobje v drugi predstavila Jurij Mandl in Franc s povpreœno oceno 4,06 (lani program so izvedli Domæalski tretjini øolskega leta – zimsko Wakounig. 3,68), kar kaæe na iz leta v leto rogisti pod vodstvom Gregorja obdobje, izogibati pa se moramo Prdsednik KPL, Fric (Mirko) resnejøi pristop k delu s priprav- Rettingerja ter lovski tovariø terminom, v katerih so na obzor- Kumer, je predlagal, da bi lovci niki v LD. Pripravniki le ob Andrej Peœnik s svojim pri- ju æe poœitnice. vstop Slovenije v EU obeleæili s takønem pristopu postanejo zre- spevkom. Zvoki lovskega roga Naøe delo je bilo kar nekaj- slovesno akademijo, ki naj bi jo lejøi, z veœ izkuønjami in znanja, in prebrani odlomki Cvenklovih krat, ob razliœnih priloænostih, oblikovali lovci iz obeh deæel kar se potem odrazi tudi z nivo- povesti iz knjiæne zbirke so nam mogoœe predstaviti na lokalnem oziroma iz alpsko-jadranskega jem izkazanega znanja. Zato je poøteno pognali zastalo kri po radiu. V programu imamo tudi prostora. Hkrati bi proslavili tudi prav, da ob doseæenem uspehu æilah. Verjamem, da je sleherni zaloæniøtvo promocijskega in po- 40-letnico ustanovitve Kluba pri- del zaslug pripiøemo tudi men- izmed nas doæiveti del veœera uœnega gradiva, vendar smo to- jateljev lova, ki se je vseskozi torjem, ki prizadevno in nese- shranil v prijetnem spominu z krat poskrbeli zgolj za distribu- zavzemal za odkrite in dobre sti- biœno prenaøajo svoje znanje ter ugotovitvijo, da se kaj takega cijo zloæenke, ki je bila izdana v ke med zelenimi bratovøœinami izkuønje na mlajøo generacijo, premalokrat ponovi. zaloæbi LZS, predstavlja pa organa Koroøkem, v Sloveniji in Fur- œesar pa potem æal v veœini pri- Œlani Komisije za izobraæe- nizacijo, delovanje in naloge lov- laniji-Julijski krajini. Predlog je merov ne »utegnemo« ustrezno vanje se razmeroma pogumno ske organizacije. Omenjena zlo- bil soglasno sprejet; prireditev nagraditi. vkljuœujemo s programom izo- æenka je na naøem obmoœju po- z mednarodno udeleæbo bo 15. Slavnostni podelitvi spriœeval braæevanja v program dela z mla- æela val pohval in dober odziv. maja 2004 v Kulturnem domu v za opravljen lovski izpit in pode- dimi. Skupaj s predstavnikom Komisija za vzgojo in izo- Pliberku. litvi lovskih odlikovanj ZLD LD Predgrad smo se vkljuœili braæevanje pri ZLD Koœevje, Franc Wakounig Koœevje smo æeleli 12. decem- tudi v program dela s taborniki mag. Øtefan Vesel, dr. vet. med.

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 301 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 302 Foto: M. Rovøœek – Diana

od koder poroœajo o vse pogo- noraziskovalnimi in strokovnimi lova v TNP, saj je hermetiœno LZS se ne strinja stejøih poginih zaradi te bolez- institucijami æe desetletja odgo- varstvo najkonzervativnejøa pa- z razøiritvijo ni,« je øe dodal predsednik LZS. vorno opravljala. Tudi dejavnost sivna in preæivela oblika varstva nelovnega Samo lani je bilo tod najdenih 49 lova je podrejena temu naœelu in divjadi,« je poudaril predsednik okuæenih gamsov in 3 kozorogi. sloni na strogi izloœitvi divjadi Komisije za veliko divjad in obmoœja v TNP Divjad pa zaradi garij poginja v po spolu, koliœinski in starostni zveri pri LZS, Duøan Jug. »Se- Gamsje garje se nezadræno øi- dolgotrajnih mukah, lahko tudi sestavi ter je prilagojena tudi danji predlog zakona o Triglav- rijo na sosednja obmoœja nekaj mesecev. Zato je razum- prehranski ponudbi æivljenjske- skem narodnem parku po naøih ovska zveza Slovenije (LZS) ljivo, da se lovci zavzemamo za ga prostora. izkuønjah in strokovnih dogna- Lje 23. 3. 2004 na novinar- ohranitev lova kot aktivne se- »Menimo, da je lov v aktivni njih s prepovedjo lova na osred- ski konferenci izrazila nestri- lektivne dejavnosti tudi na ob- selektivni vlogi, po strogih naœe- njem obmoœju parka na povrøini njanje s tistim delom besedila moœju TNP. lih stroke in etike, øe vedno po- 42.000 ha bi pomenil ‘konzer- predloga Zakona o Triglav- Predstavniki LZS zato pred- treben, zato smo proti prepovedi vacijo stanja bolezni in prosto- skem narodnem parku (TNP), lagajo: predvsem v toœkah (8., 10., 19., – naj se ne spreminja reæim in 34.b œlen), ki obravnavajo lova v lovskih druæinah; rabo naravnih virov in omeji- – naj bi bilo v osrednjem ob- tev lova. Predsednik LZS Bo- moœju najveœ 20.000 ha povr- jan Lepiœnik je povedal, da øin nelovnih, toda z moænostjo Osnutek predloga novega Za- odstrela vseh okuæenih æivali; kona o TNP, ki œaka na drugo – naj se za gojitev in gospo- branje, namreœ predvideva øi- darjenje z divjadjo v parku ime- ritev obmoœja, znotraj katere- nuje posebno strokovno telo (ko- ga naj bi bil lov popolnoma misija; znani primeri od dru- prepovedan. »Lovci opozarja- god), ki bi strokovno spremljamo na nedopustnost takøne dolo stanje in predlagalo reøitve; loœbe, saj se æe sedaj, po deset- – naj bi bili gojitveni ukrepi letni delni prepovedi lova v opredeljeni v dolgoroœnih lov- osrednjem obmoœju TNP, gams- skogojitvenih naœrtih lovsko- je garje, ki so takorekoœ edini upravljavskega obmoœja. dejavnik uravnavanja øtevilœno- Prisotni so poudarili, da sta go-

sti populacije gamsov in alpskih jitev in gospodarjenje z divjadjo Foto: B. Leskovic kozorogov, øirijo na obmoœja izrazito strokovno delo, ki ga je Z novinarske konference LZS. Na fotografiji od leve: prof. dr. An- loviøœ sosednjih lovskih druæin, LZS, v stalni navezi z znanstve- drej Bidovec, Bojan Lepiœnik, Duøan Jug in dr. Boris Kryøtufek.

302 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 303

LOVSKA ORGANIZACIJA

ra’ in pospeøil razvoj nalezljivih gruœe turistov, razne gospodar- bolezni prav zaradi visoke ske dejavnosti in podobno. øtevilœnosti gamsov. To se doga- Sreœanje z gamsom ali manjøim ja æe danes, po desetletni delni tropiœem je postala redkost. prepovedi lova v osrednjem delu Pogostost stikov med posa- parka. Pojavi gamsjih garij v meznimi æivalmi in s tem pove- gamsjih tropih in pri kozorogih œana nevarnost prenosa bolez- so tudi æe na obrobju parka, v ni z æivali na æival se je zato loviøœih LD v Posoœju. Ne æe- sedaj zmanjøala. Z zmanjøa- limo si parka, ki bi bil vir kuænih njem øtevilœnosti pa so se po in zajedavskih bolezni, temveœ drugi strani izboljøale æivljenj- park z vitalno in zdravo popu- ske razmere za preæivele lacijo divjadi, ki bo Sloveniji v æivali. ponos. Zaradi tega predlagamo Gamsi na Raduhi so le del drugaœne strokovne reøitve, ki bi enotne populacije gamsov v ohranjale zdravo divjad in po- evropskih Alpah z vsemi popu- menile tudi aktivno varstveno lacijskimi lastnostmi. To dopu- politiko, ki jo danes priznavajo øœa, da jih z vidika lovskega

tudi svetovne naravovarstvene Foto: B. Rak gospodarjenja obravnavamo kot organizacije, kot CIC (Medna- Raduha – pogled z Rogatca populacijo, in sicer ob zaveda- rodna svet za ohranitev divjadi nju, da staleæi posameznih loviøœ ne morejo biti osnova za realno in lovstvo) in IUCN (Svetovna Primorskem: »Biodiverziteto v moœnemu napadu srbcev (garij), gospodarjenje. organizacija za varstvo narave), naravnem okolju lahko ohrani- je øtevilœno nemogoœe ovredno- ki opredeljujeta moæno trajnost- Kako naprej? Ponovna obmo samo z aktivnim upravlja- titi, toda na obmoœjih Arte, nova populacije je odvisna pred- no rabo tudi za narodne parke s njem z ekosistemi. Æivalska po- Krvave peœi, nad Malinovcem in stroæjimi varstvenimi reæimi.« vsem od naravnih uravnalnih pulacija v odsotnosti plenilcev Gozdkom sreœaø le redke æivali. mehanizmov. V populaciji z Naœelo trajnostne rabe in so- (ali trajnostnega lova) ne more Øtevilœnost se je opazno zmanj- naravno gospodarjenje z obnov- zelo zmanjøano øtevilœnostjo se in ne sme naraøœati v nedogled. øala tudi na Loki, Javorju in prirastek veœa. Med mladiœi zaœ- ljivimi naravnimi viri – torej tudi Prej ali slej bo prebila nevidno Sevnaœkem vrhu. z divjadjo – sta æe dolgo temeljni no lahno prevladovati preteæno mejo, imenovano nosilna kapa- Po ocenah se je øtevilœnost samice. Kakrøen koli poseg s naœeli slovenskega lovstva. Spo- citeta, in zaœela naraøœati nad populacije zmanjøala za veœ kot øtovanje teh naœel pa v praksi puøko v kateri koli starostni raz- zmoænostmi okolja. Bolj ko bo to 70 %, gotovo pa je øtevilo pogi- red zdesetkane populacije mora pomeni zagotavljati pogoje za mejo presegla, globlji bo padec. nulih æivali øe bistveno veœje od trajno ohranitev zdrave divjadi biti temeljito premiøljen in ute- Veœ ko bo v TNP gamsov, hujøa øtevila najdenih in sanitarno meljen. Lov je moœan dejavnik vseh avtohtonih vrst v nekem bo katastrofa, ki bo sledila.« (gojitveno) odstreljenih. Prvo, s smrtnosti. Zaenkrat pa je na prostoru in ohranitev primerne Aktivno varstvo divjadi po- prøicami zelo napadeno kozo je Raduhi smrti dovolj! Seveda se øtevilœnosti ter spolne in starost- meni tudi zagotavljanje primer- 28. februarja 2000 na Trati pod sanitarnemu odstrelu ni mogoœe ne sestave, kar zagotavlja trajno nega æivljenjskega okolja divja- vrhom Raduhe odstrelil in jo izogniti. Cilj vseh prizadevanj reproduktivno sposobnost vrste. di za njeno bivanje, prehranje- reøil muk œlan druæine Bogo mora biti œim prejønje oblikova- Prof. dr. Andrej Bidovec, vanje in razmnoæevanje. Lovci Supin. Le nekaj dni pozneje je nje zmogljivostim okolja pri- predstojnik Inøtituta za zdravst- vedno znova opozarjamo pristojna Arti nad Sneæno jamo uplenil merne populacije, naravne sta- veno varstvo in gojitev divjadi ne institucije na vse bolj ogro- øe drugo, zanesljivemu poginu rostne in spolne strukture. To, pri Veterinarski fakulteti v Ljub- æeno naravno okolje in na stalno zapisano kozo. Ko je na pomlad kar so npr. debeljaki, ki so nosil- ljani ter strokovni sodelavec krœenje habitatov za divjad. pobralo sneg, je Bogo dneve in ci kakovosti visokega vrednost- LZS, pa je med drugim povedal: Uredniøtvo dneve iskal poginule æivali in nega prirastka in mehanske sta- »Gamsje garje se pojavijo zara- beleæil davek garij. Naøel je bilnosti gozda, so za populacijo di poruøenega ravnovesja v na- Garje so zelo ostanke 15 glav poginulih odras- gamsov telesno in trofejno moœ- ravnem okolju, ko se vrsta pre- lih æivali obeh spolov in veœ æe ne æivali obeh spolov. Mladiœi veœ namnoæi. Gamsji tropi niso razredœile popu- zelo razpadlih gamsjih mladi- takønih starøev so telesno moœni, stabilni, æivali se znotraj tropov lacijo gamsov na œev. Vse to zgovorno priœa o sla- zdravi in lahko uspeøno kljubu- hitro menjavajo in bolezen se bih razmerah, v katerih se je jejo pritiskom okolja v slabih tako tudi hitreje øiri. Spraøujem Raduhi znaøla populacija gamsov na se, zakaj je potrebno prepove- dkar so pred nekaj leti Raduhi. dati lov na neko vrsto, ki ni ne Ogamsje garje na vrhu Radu- maloøtevilna ne ogroæena. Res he prekoraœile mejo med sol- Garje so posledica je, da gams na videz ne dela œavsko in luœko lovsko druæino, prevelike øtevilœnosti økode v okolju, vendar tako so se razmere na Raduhi popol- Gamsje garje so LD Luœe namnoæene in bolne æivali lahko noma spremenile. Prejønje pogo- povzroœile veliko materialno in povzroœijo veliko bioloøko in sto sreœavanje s tropi gamsov je tudi ekoloøko økodo. Zdesetkale gospodarsko økodo. Kaj nam sedaj postala prava redkost in so øtevilœnost dela populacije, ki torej popolna prepoved odstrela skoraj tak doæivljaj, kot œe tod æivi v naøem (in verjetno tudi lahko prinese pozitivnega? Œe je sreœaø divjega petelina ali ruøev- sosednjih) loviøœu. Sedaj se je morda izraz ‘lov’ sporen, povej- ca. populacija oœitno znaøla na robu mo, da gre v tem primeru pred- Gamsjo garjavost øtejemo populacijskega minimuma. Zna- vsem za upravljanje z obnovljivi- med eno najbolj nevarnih zaje- no je, da si takøne populacije le mi viri, za izvajanje aktivne se- davskih bolezni. Na obmoœje poœasi in teæko opomorejo. Svoj lekcije, ki je potrebna.« Raduhe se je bolezen privlekla deleæ so ob prisotnosti garij V to smer so vodile tudi misli prek Julijskih Alp, Karavank, doprinesli tudi: ostre zimske raz- strokovnega sodelavca LZS, dr. Kamniøko-Savinjskih Alp vse mere z visoko sneæno odejo,

Borisa Kryøtufka, izrednega do Raduhe. Zelo je prizadela mrazom in teæko dostopno Foto: B. Rak profesorja Znanstveno-razisko- øtevilœnost gamsov v loviøœu LD hrano, predvsem pa zelo Garjava gamsja koza, uplenjena valnega srediøœa Univerze na Luœe. Koliko æivali je podleglo poveœan nemir, ki ga povzroœajo 8. 4. 2003 pod Trato.

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 303 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 304

LOVSKA ORGANIZACIJA

zimskih razmerah visokogorja so evidentirali tudi predstavnike posameznikom, ki so bili v pre- (Savinjskih Alp, kamor spada pevcev in rogistov v Odbor za teklosti in bodo tudi v prihodnje tudi Raduha). Pri obnovi stanja lovsko kulturo pri IO LZS (o ambasadorji ter nosilci sloven- na Raduhi æivljenjske razmere tem smo poroœali v Lovcu, 2/04, ske lovske kulture. ne terjajo posebne pomoœi, ra- op. pis.). Œlani odbora in pred- Predsednik Gregor Rettinger zen miru. sedniki so se ponovno sreœali 5. je ponovno pozval vse delujoœe V æivljenjskem prostoru gam- marca letos v Œebelarskem cen- pevske zbore in skupine rogis- sa je mir pogoj za sonaravno tru na Brdu pri Lukovici. tov, ki doslej niso posredovali vedenje in dobro poœutje æivali. Enajstœlanski Odbor za lov- podatkov o svojem delovanju, Toda v gorskem svetu ni miru sko kulturo, ki ga vodi predsed- naj to storijo œim prej, saj je v nikjer veœ! Œlovek je vdrl v nik Gregor Otmar Rettinger, zakljuœni fazi spletna stran. Od- gamsov æivljenjski prostor. Gam- vodja Domæalskih rogistov, si- bor mora œim prej sprejeti Pra- si nimajo œasa, da se nahranijo in cer pa tudi œlan Komisije za vilnik o svojem delu in nalogah. preævekujejo; stalno se umikajo odnose z javnostjo pri IO LZS, Ena glavnih nalog odbora bo ned- in vznemirjajo. Vedno veœ ljudi je imel, lahko bi rekli, tudi svoj vomno izobraæevanje vseh no- obiskuje planinske in gorske prvi uradni delovni sestanek. silcev lovske kulture ter obveø- predele. Turiste, planince sreœu- Foto: B. Rak Sploh prvi delovni sestanek pa œanje øirøe slovenske javnosti in Bogo Supin (LD Luœe) je lani jeø na gozdnih in lovskih poteh so imeli tudi predsedniki pevcev lovcev o delu ter poslanstvu lov- na obmoœju loviøœa naøel kar 15 od zgodnjega jutra pa do ve- in rogistov. ske kulture. Nekateri so menili, ostankov zaradi garij poginulih Ker nekateri œlani odbora niso da bi o lovski kulturi morali øe œernih ur. odraslih gamsov in tudi veœ æe V zimskih mesecih se gams bili dobro (ne)seznanjeni, kako veœ poroœati tudi v glasilu Lo- skoraj popolnoma razpadlih tru- in na kakøen naœin je sploh bil vec. pase ves dan. Poleti spremeni pel gamsjih mladiœev. svoj prehranjevalni ritem: pase imenovan Odbor za lovsko kul- Na Lukovici je bilo poudar- turo, bili so celo dvomi, ali je bil jeno tudi, da lovska kultura nista se v zgodnjih jutranjih in poznih odbor ustanovljen na demokra- samo lovska pesem in lovski rog, veœernih urah. Normalno razvit Iz napisanega sledi, da uspeø- tiœen naœin in œe je sploh legiti- da lovsko kulturo plemenitijo gams, ob normalni zalogi toløœe, no gospodarjenje s populacijo men, je v dokaj pestri razpravi tudi lovci slikarji, kiparji in rez- zlahka preæivi tudi ostro zimo. terja œim veœ miru v æivljenj- spregovoril tudi Øtefan Virjent, barji, ki lovske motive upodab- Koliœina rezervne energije pa ni skem okolju gamsov. Na tem predsednik IO LZS. Dejal je, da ljajo iz lesa in drugih materialov, prilagojena pogostemu vznemir- podroœju œaka vodstva druæin ne IO LZS za øe uspeønejøe vodenje lovci, pisci lovski zgodb in pes- janju æivali, ki ga povzroœajo lahko delo, kar je dobro pokaza- øtevilni obiskovalci planin in la raziskava o ekologiji gamsa gora. V zimskem œasu lahko pona obmoœju Triglavskega narod- rabi gams zaradi premagovanja nega parka (glej Gorenjski glas, naporov v visokem snegu nekaj- 19. 8. 2004). krat veœ energije kot poleti. Sla- Bojan Rak be zimske razmere mu ne dop- LD Luœe uøœajo nadomestila zaradi stalnega vznemirjanja izgubljene energije. Zato se telesna odpor- nost izredno zmanjøa. Nastanejo ugodne razmere za izbruh garij. Na koæuhu æivali so stalno prøice in œakajo na primeren trenutek za svoj ponovni populacijski izbruh – razøiritev te zajedavske bolezni pri gamsih.

Raziskava na obmoœju Tri- Foto: F. Rotar glavskega narodnega parka je Prvi delovni sestanek pevcev in rogistov, ki so bili imenovani v dokazala, da so na obmoœju par- Odbor za lovsko kulturo, je bil 5. 3. letos v Œebelarskem centru v ka gamsi prav zaradi stalnega Lukovici, vodil pa ga je predsednik odbora Gregor O. Rettinger. vznemirjanja podhranjeni in telesno oslabljeni. Nemøki raz-

iskovalec dr. Schroeder piøe v Foto: B. Rak lovske kulture, s katero je slo- mi. Ko se bodo organizirale tudi svojih raziskavah o vplivih vzne- Predlog! Gozdne, planinske in vensko lovstvo dobro prepoz- te skupine, bo v odboru dobil mirjenja na porabo energije pri gorske studence opremimo z navno doma in tudi v tujini, svoje mesto tudi njihov pred- divjadi. Tudi Blaæ Kræe, pisec lesenim koritom in ælebom. Æi- nujno potrebuje tak odbor, ki ga stavnik. 24. knjige Zlatorogove knjiæice, vali nam bodo hvaleæne. To bo prej nismo imeli. Predvsem pa je Ker skupine rogistov æe kar nazorno opiøe spremembo pora- tudi majhen prispevek h kul- poudaril, da je bil odbor usta- nekaj let prirejajo tudi svoja tek- be energije pri gamsu pri turnejøemu videzu krajine! – novljen po pravilni poti ter da ne movanja, resda doslej samo v razliœnih naœinih gibanja. Zaradi B. R. gre dvomiti o njegovi legitim- tujini, leta 2005 bo pod pokro- œezmerne porabe rezervne ener- nosti. viteljstvom LZS in v organi- gije, ki je zbrana v obliki toløœe Da bi bili v prihodnje sloven- zaciji KUD Øtajerski rogisti v in je v zimskih okoliøœinah ni Lovska kultura ski lovski pevci in rogisti pre- Vojniku tudi 1. tekmovanje mogoœe nadomestiti, se zmanjøa poznavni tudi drugaœe, bo Odbor slovenskih rogistov z mednarod- telesna kondicija æivali. Gams v ima svoj odbor za lovsko kulturo izdal enoten no udeleæbo, so nekateri pevski takønem stanju z lahkoto postane redsedniki lovskih pevskih zaøœitni znak, ki vsebuje oba zbori predlagali, da bi svoja tek- ærtev garij. Poveœano vznemirja- Pzborov in skupin rogistov so glasbena simbola: tako pevcev movanja imeli tudi pevci, saj naj nje v œasu parjenja negativno se prviœ sreœali oktobra lani v kakor rogistov. Poleg naøitkov bi tekmovanja poveœala kako- vpliva na paritveno uspeønost okviru 3. memoriala Joæeta Gr- in znaœk bodo izdelali tudi pla- vost petja. Ker so o tem mnenja æivali. Nepotrebno vznemirjanje leca na delovnem sestanku (po kete, ki jih bodo v prihodnje deljena, bo odbor o tem øe raz- v œasu brejosti pa je œestokrat 30. tradicionalnem pevskem sre- podeljevali zasluænim pevskim pravljal. Ne glede na to pobudo, vzrok za splavitev zarodka. œanju v Globokem), na katerem zborom, skupinam rogistov in bodo tradicionalna pevska sreœa-

304 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 305

LOVSKA ORGANIZACIJA

nja tudi v prihodnje potekala 5. skupina: in ena veœja zgradba za koman- kompleks prevzela Perutnina iz tako kot doslej. LPZ ZLD Zasavje - Stane dno upravo. Skupni namen upo- Pivke. Takoj je nastala velika »Vsakoletne pevske revije, ki Bizjak, œlan odbora, Domæalski rabe vseh objektov je bila hram- sprememba. Ni bilo veœ œasa in omogoœajo, da se pevci in rogisti rogisti - Gregor O. Rettinger, ba streliva (smodnika) in od tod denarja za urejenost in objekti z med seboj øe bolje spoznate, naj predsednik odbora, Zasavski ro- tudi ime »polveljera« (smod- okolico so zaœeli spreminjati bi bile tudi v prihodnje pred- gisti, LPZ Medvode, Økofjeloøki niønica). Ob kapitulaciji Italije svoj lep, urejen videz v konœno vsem druæabno sreœanje in na- LPZ in Lovski rogisti Bohinj. septembra 1943 so okoliøki pre- æalostno zapuøœino. grada za vaø trud in za odrekanje Nekaj lovskih pevskih zborov bivalci poøteno izpraznili skla- Privatizacija in dobiœkarstvo skozi vse leto. Zato bo LZS tudi in skupin rogistov deluje tudi zu- diøœa streliva in nemøka vojska sta naredila svoje, tako da so bili v prihodnje namenjala denarna naj matiœne domovine. Nekatere ni znala uporabiti objektov. vsi objekti tik pred propadom. sredstva za øiritev in bogatitev skupine se æe vsa leta udeleæuje- Kakor koli æe, partizanska voj- Glede na izjemno lokacijo in lovske kulture«, je v uvodu dejal jo tudi slovenske lovske pevske ska je v aprilu 1945 prevzela ugodno ceno smo se koøanski Ø. Virjent. »Lovcem noben za- revije. »polveljero« in jo priredila za lovci v letu 1999 odloœili za kon nikoli ne bo mogel vzeti lju- Franc Rotar svoje namene, predvsem za iz- nakup glavnega objekta, da bi ga bezni do narave, divjadi ter do uredili v lovski dom. Bilo pa je petja in igranja. Zato pojte in potrebno veliko obnovitvenih trobite v lovske rogove iz srca in del, dobre volje, pa tudi kakøen s takøno ljubeznijo, kot to po- sporœek za uveljavitev lastnega œnete æe veœ desetletij,« je po- mnenja je nastal, da smo napo- udaril predsednik IO LZS. sled le priøli do konœnega cilja Œeprav je predsednik G. Ret- in æelenega uspeha. tinger æe konec leta 2003 zaœel Zdaj je lovski dom popolno- zbirati podatke o øe delujoœih ma obnovljen in sluæi svojemu pevskih zborih in skupinah ro- namenu. Samo øe lovci se bomo gistov, po doslej zbranih podat- morali prilagoditi na svoje last- kih v Sloveniji øe deluje 16 pev- niøtvo in naø novi lovski dom skih zborov in oktetov ter 19 vzorno vzdræevati. Lovski dom skupin rogistov, v katerih pre- mora sluæiti namenu lovstva, peva in igra okrog 390 sloven- predvsem pa gospodarjenju z skih lovcev. Predvsem zaradi divjadjo in loviøœem. Doseœi boljøe evidence in pregleda je moramo cilj, ki smo si ga æeleli prizadevni Rettinger uredil tudi in za katerega smo delali. zemljevid slovenskih krajev, kjer Anton Avœin, u.d.i.e. delujejo pevski zbori in skupine Iz stare zapuøœene smodniønice so si lovci LD Gradiøœe – Koøana ure- rogistov. dili lep lovski dom, ki so ga predali svojemu namenu lani avgusta. 1. skupina: LPZ Globoko - Franc Kene, Lovska razstava œlan odbora, Rogisti ZLD Novo LD Boris Kidriœ Mesto - Stane Jerman, œlan delavo streliva, tudi granat veli- Nov lovski dom kih kalibrov. Upravnika sta bila odbora, Dobovski rogisti, LPZ LD Gradiøœe tirinajstega marca 2004 je LD Krøko, Æuæemberøki rogisti, oficirja JLA, majorja Œok in Øbila v prostorih lovskega Øentjernejski rogisti, KD LPZ Koøana Hrast. Oba sta bila Kraøevca in doma LD Boris Kidriœ v Hajdini zelo zavedna Slovenca. Hotela Bele krajine, Oktet LD Suha ovci LD Gradiøœe Koøana pri Ptuju odprta razstava lovskih sta se izkazati kot dobra gospo- krajina in Brusniøki rogisti. smo avgusta 2003 slavnost- trofej. Sodelovale so lovske dru- L darja – upravnika. Øe posebno 2. skupina: no proslavili odprtje novega lov- æine, ki spadajo v okvir ZLD sta skrbela za urejenost in œis- LPZ Dekani - Anton Baloh, skega doma. Koøanski lovci smo Ptuj – Ormoæ, in sicer: LD Sveta toœo. Vse je bilo lepo urejeno in œlan odbora; Notranjski rogisti - nov lovski dom lovci obnovili Marjeta niæe Ptuja, LD Markov- »polveljera« (smodniønica) je Franc Albreht, œlan odbora; sami iz nekdanjega vojaøkega ci, LD Cirkovce, LD Ptuj in LD sluæila svojemu namenu. To je LPZ Vipava - Zlatorog; Lov- objekta »polveljere« (smodniø- Boris Kidriœ kot organizatorica ski oktet Javorniki; Idrijski ro- nice). trajalo do 60. let, ko je celoten lovske razstave. gisti. Æeleli smo si lasten lovski 3. skupina: dom, ki bi bil vsem lahko dosto- Lovski oktet LD Preæihovo - pen, ki bi ga lahko uporabljali za Franc Rotar, œlan odbora, KUD namene lova, lovskega druæab- Øtajerski rogisti - Viktor Kovaœ, nega æivljenja in potreb dela v œlan odbora, Lovski oktet LD loviøœu. Podgorje, LPZ LD Økale, SK Dobro smo vedeli za objekte v ZLD - Celje Savinjski rogisti, naøem loviøœu, ki so zapuøœeni Celjski rogisti, Lovski oktet LD in propadajo, vendar bi jih bilo Peca, Pohorski rogisti in Rogisti mogoœe z malo truda in dela, LD Muta. predvsem pa »korajæe« dostojno 4. skupina: obnoviti. Prekmurski rogisti - Rudi Slo- Kakøni, kateri so taki objekti goviœ, œlan odbora, LPZ ZLD in kakøna je njihova zgodovina? Prekmurja - Ivan Hozjan, œlan Italijanska vojska je za svoje vo- odbora, Lovski nonet Sv. Ana - jaøke potrebe zgradila veœ manj- Milan Eder, œlan odbora, Ro- øih objektov za hrambo voja- gisti LD Apaœe, Prleøki rogisti, økega streliva za namestitev vo- Rogisti LD Kriæevci, Rogisti jaøkih enot in drugih vojaøkih

ZLD Ptuj Ormoæ, Oktet ZLD potreb. Foto: S. Krope Ptuj Ormoæ in Oktet LD Voli- Tako je bilo v letih 1932– Del razstave, na kateri je bila predstavljena likovna ustvarjalnost œina. 1936 zgrajenih veœ manjøih hiøic slikarke Anite Øefer - Miheliœ.

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 305 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 306

LOVSKA ORGANIZACIJA

Zaœetek lovske razstave, ki jo sluæba; potrebni podzakonski Tako je LD Pogorevc v okvi- rili tudi na svoji marœevski seji. je v ozadju usklajeval Mirko akti in prehodne doloœbe zako- ru meæiøkega LGB uredila raz- Z rezultati gospodarjenja so bili Obran z obmoœne LZ, so nazna- na. stavo v nekoœ prestiænem rudar- lovci dokaj natanœno seznanjeni nili Rogisti ZLD Ptuj - Ormoæ, V tretjem delu øirøega lovske- skem domu v Æerjavu. V slovenj- ob lovskih razstavah. za njimi pa je veœ kot 60 lovcev, ga dogajanja je v lovskem domu graøkem LGB je LD Golavabu- Tako je iz letnega naœrta raz- med njimi tudi goste s Koroøke, predstavila svojo razstavo likov- ka postavila razstavo v novem vidno, da koroøki lovci, pred- pozdravil stareøina LD Boris nih del z lovskimi motivi Anita gostinskem lokalu slovenjgraø- vsem v tistih LD, ki gospodarijo Kidriœ Ivan Zupaniœ. V prvem Øefer - Miheliœ. Za predstavitev kega letaliøœa. V pohorsko-ko- z gozdnimi kurami in planin- delu je predsednik Komisije za razstave tudi øirøi javnosti pa je banskem LGB je razstavo pri- skim zajcem, veliko pozornost gojitev divjadi pri ZLD Ptuj - poskrbela ptujska kabelska TV. pravila LD Orlica v svojem lov- namenjajo izboljøanju razmer v Ormoæ Vlado Klobuœar skupaj In œisto na koncu je zaæivela skem domu. V dravograjskem naravnem okolju. Kar 1.100 de- s œlanom iste komisije, Fran- æivahna beseda tudi med lovski- LGB æe drugo leto zapored letos lovnih ur so namenili za œiøœenje cem Trafelo, predstavil realiza- mi tovariøi o tem in onem. niso organizirali lovske razstave. zaraslih jas, ruøevja in ozna- cijo naœrta izloœitve (oz. odvze- Mag. Sreœko Krope Tudi letoønje lovske razstave, œevaje rastiøœ velikega petelina. ma) divjadi iz loviøœa po loviø- ki jih koroøki lovci dokaj vzorno Za pripravo krme, vzdræevanje œih posameznih lovskih druæin v organizirajo æe veœ desetletij in grmiøœ, remiz za malo divjad, letu 2003. Omenjene LD imajo si jih poleg lovcev radi ogledajo mokriøœ in kaluæ, za obdelovanje zabeleæen zelo velik odstotek iz- Koroøki lovci tudi drugi ljubitelji zdrave nara- krmnih in pridelovalnih njiv so gub srnjadi v prometu, ki zajema uspeøno ve in zelene bratovøœine, so æe porabili kar 8.670 ur. Tako so na gospodarijo na prvi pogled dokazovale, da so mrhoviøœa poloæili veœ kot øtiri na Koroøkem loviøœa øe vedno tisoœ kilogramov krme. Za zim- z divjadjo bogata z divjadjo. sko in prepreœevalno krmljenje udi na Koroøkem, kjer je no- Da je temu res tako, dokazuje- divjadi (razen za srnjad) so pora- Tvembra 2001 19 tamkajønjih jo tudi natanœno vodeni statistiœ- bili nekaj veœ kot 94 ton krme, lovskih druæin ustanovilo svojo ni podatki, ki jih vzorno zbira in za kar so potrebovali prek 3800 lovsko zvezo, so v prvih mese- pripravlja Komisija za statistiko ur. V solnice, samo v letu 2003 cih letos, tako kot v vseh drugih in naœrtovanje, katere predsed- so uredili 136 novih, so poloæili 18 slovenskih obmoœnih lovskih nik je Joæe Samec. O gospodar- skoraj devet ton soli. zvezah, opravili letno »inventu- jenju z loviøœi in divjadjo v letu Sicer pa so v koroøkih loviøœih ro« gospodarjenja z divjadjo in 2003 so œlani Upravnega odbora postavili in obnovili veœ kot 110 loviøœi. Koroøke lovske zveze spregovo- visokih preæ, za kar so potrebovali okrog 6.000 delovnih ur. Za obnovo lovskih domov, koœ, bi- vakov, kozolcev, zbiralnic za divjaœino so potrebovali prek 11 tisoœ ur. Ker se tudi na Koroø- kem poveœujejo økode, ki jih divjad povzroœa lastnikom zem- ljiøœ in gozdov, LD vedno veœ

Foto: S. Krope sredstev namenjajo za prepre- Vse obiskovalce skrbno priprav- œevanje økod. Ugotavljajo nam- ljene razstave, ki jo je letos pri- reœ, da so vloæena sredstva za pravila LD Boris Kidriœ, je po- prepreœevanje økod mnogo manj- zdravil stareøina Ivo Zupaniœ. øa, kot bi bile izplaœane odøkod- nine. Tudi koroøke LD imajo najveœ økode zaradi povoæene kar 37 % v celotnem naœrtu od- divjadi na cestah, saj so samo v strela, izgube zaradi psov pa 2 %. letu 2003 na cestah izgubili 214 Na obmoœju celotne ZLD je kar glav srnjadi. Tudi skupni odsto- 22 % izgub divjadi zaradi pro- tek nenaravnih izgub je dokaj meta in 3,39 % izgub zaradi Upravni odbor Koroøke lovske zveze na marœevski seji v novih prostorih LD Peca – Meæica. visok, saj so v letu 2003 izgubili økod, ki jih povzroœijo psi brez kar 369 glav srnjadi oz. 4.371 kg nadzora. Slednja podatka posta- divjaœine. jata iz leta v leto bolj zaskrblju- Sicer pa so koroøki lovci, ki joœa in kliœeta po vrsti ukrepov, upravljajo s 74.403 ha povrøin, ki bi bili potrebni, da bi zmanj- od tega 69.469 ha lovnih, lani øali izgube. odstrelili 1417 glav srnjadi, 67 V drugem delu je bila krajøa glav jelenjadi, 67 muflonov, 213 predstavitev sprejetega Zakona gamsov in 62 divjih praøiœev. o divjadi in lovstvu, ki bo zaœel Od tega so za lovski turizem veljati 20. 5. 2004. Predstavil namenili 52 srnjakov, 26 gam- sem ga sam. Za lovce je bila to sov in 5 muflonov, kar je blagaj- zagotovo zelo zanimiva in aktu- ne LD obogatilo za skoraj 8,5 alna tema, ki ji bomo morali v milijona tolarjev. lovskih druæinah v zelo kratkem Od 1.158 koroøkih lovcev jih œasu nameniti øe veœ pozornosti. je kar 213 vodnikov lovskih Predstavitev je bila po nasled- psov. Lani so s psi poiskali ok- njih vsebinskih sklopih: sploøno rog 80 glav obstreljene divjadi. o vsebini novega zakona; orga- S svojim nesebiœnim delom so niziranost lovstva v RS in med- tako ponovno dokazali, da se

sebojna razmerja med subjekti Foto: F. Rotar sofinanciranje v lovsko kinolo- na podroœju lovstva; loviøœa; Lovska razstava Meæiøkega LGB v Æerjavu. Razstavo je organizira- gijo øe kako splaœa. izvajanje lova; lovskoœuvajska la LD Pogorevc – Œrna. Franc Rotar

306 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 307

Naravne razmere za divjad se nadalje slabøajo Foto: M. Vogrin 50. obœni zbor LD Dobrava Sveti Trojici v Slovenskih Vgoricah so se na jubilejnem, 50. Obœnem zboru seøli œlani tamkajønje LD Dobrava. Poleg lovcev so na zboru sodelovali øe predsednik trojiøke KS Franc Rojko, predstavnik mariborske obmoœne Lovske zveze Miro- slav Bauman in predstavniki nekaterih druøtev iz obœine Cerk- venjak in KS Sveta Trojica. Ce- lovito so ocenili delo v minulem letu in sprejeli letoønji lovsko- gospodarski naœrt. Kot je poudaril stareøina LD Dobrava Zvonko Paluc, so v minulem letu zgledno sodelovali s øtevilnimi druøtvi in organizacijami, se vkljuœevali v aktivnosti Lenarøkega LGB in LZ Ma- ribor. Ocenil je, da so bile delov- Opravili ne akcije kljub starosti œlanov so nekaj nado- lepo obiskane in da je tudi delo v mestnih volitev v orga- loviøœu potekalo po sprejetem ne LD in sprejeli nove œlane. naœrtu. Gospodar LD Branko Ob zlatem jubileju bodo izdali Kauœiœ je vnoviœ izpostavil oce- spominsko druæinsko kroniko, ne in ugotovitve, da se naravne osrednja slovesnost s podelitvijo razmere za poljsko divjad (zajci, gim povedal gospodar LD Dob- skrajno racionalno in uœinkovito priznanj in odlikovanj zasluænim fazani, jerebice) øe vedno slab- rava Branko Kauœiœ. lovsko nadgradnjo, pri œemer je œlanom pa bo 26. junija letos. øajo, zato izvajajo øtevilne ukre- Predstavnik mariborske lov- treba upoøtevati nova zakonska Naœrtujejo tudi veliko tekmova- pe za ohranitev te divjadi. Lani ske zveze Miroslav Bauman je doloœila. Lovci so menili, da nje v streljanju na glinaste go- na primer niso lovili poljskega na Obœnem zboru pohvalil de- bodo nove obveznosti bistveno lobe, ki naj bi bilo 25. junija. zajca, v loviøœe pa so izpustili 40 lovanje lovcev in jim œestital ob veœje kot doslej in da bo v Na jubilejnem OZ so izrekli odraslih fazanov. Pomembna vr- zlatem jubileju. Opozoril je na ospredju zlasti vpraøanje o tem, zahvalo vsem, ki so kakor koli sta divjadi je tudi pri njih le øe spremembe, ki jih prinaøa novi kako gospodariti z loviøœem ob pripomogli, da je zdajønje delo srnjad, s katero skrbno gospo- lovski zakon in na staranje œlan- dejstvu, da se v glavnem æe zdaj tega 52-œlanskega kolektiva ze- darijo. Lani so uplenili 149 glav stva. Zato so v lovski zvezi nad- vsem LD manjøa dohodek od lene bratovøœine iz osrœja Slo- srnjadi, od tega so 5 trofejnih vse veseli priliva mladih œlanov, prodaje divjaœine. Zaradi mno- venskih goric razpoznavno v do- srnjakov namenili lovnemu turi- ki jih je zadnje leto veœ kot prej- æice aktualnih sprememb bodo maœem in øirøem okolju. Spom- zmu. Loviøœe LD Dobrava meri ønja obdobja. Izpostavil je tudi pripravili delovno posvetovanje nili so se predvsem ustanovnih nekaj veœ kot 3.200 hektarjev in mnoæico administrativnih opra- o novi zakonodaji in nanj pova- œlanov LD Dobrava, ki se je ob je razdeljeno na 12 revirjev. V vil, ki jih bodo LD vse teæje bili ne samo lovce, paœ pa tudi ustanovitvi leta 1954 imenovala njih so urejene lovske naprave in izvrøevale in menil, da je glede kmetovalce, naravovarstvenike in LD Cerkvenjak. Ustanovno listi- objekti, zlasti krmiøœa za poljsko prihodnje vloge in organizi- druge. no so lastnoroœno podpisali Stan- divjad, solnice in visoke preæe. ranosti obmoœnih lovskih zvez Predsednik trojiøke KS Franc ko Pavlas (bil je tudi prvi stare- Skrbijo tudi za krmne njive in za øe vse odprto. V zvezi s tem so Rojko je lovcem iskreno œestital øina), Ernest Mlinariœ, Anton vse redkejøe remize, je med dru- se na Obœnem zboru zavzeli za za zlati jubilej in pohvalil njiho- Ornik, Janez Økrobar, Joæef vo 50-letno delovanje. Vselej so Vogrin, Konrad Lovrec, Franc znali prisluhniti potrebam kraja Rojs, Valentin Vogrinec in Vla- in pomagati pri uresniœevanju dimir Lorber. Ker jih je po ta- mnogih nalog v KS. Tudi sode- kratnih predpisih moralo biti za lovanje z domaœini, kmeti in ustnovitev LD deset, sta se ome- drugimi krajani je po njegovem njenim ustanoviteljem pridruæila mnenju zgledno. Lovce je pova- øe Ivan Klobuœar in Alojz Li- bil k sodelovanju pri izvedbi œen. LD Dobrava je zabeleæila lep letoønjega programa krajevnega razvoj, med drugim so leta 1974 praznika. Ta sovpada z nekateri- v Dobravi odprli sodoben lovski mi prireditvami ob zlatem jubi- dom, ki je priljubljeno zbiraliøœe leju LD Dobrava, zato so lovci lovcev in tudi øtevilnih turistov, povabilo sprejeli. Franc Rojko je nabiralcev gozdnih sadeæev, do- posebej izpostavil skrb lovcev za maœinov, otrok in mladine. Vse organizirano varstvo narave in to in øe marsikaj bo predstavlje- gojitev divjadi ter pripomnil, da no v spominski kroniki, ki jo je pol stoletja tovrstnih prizade- bodo obogatili z dokumentarnim in fotografskim gradivom. Foto: M. Toø vanj dovolj moœan argument za Œlani LD Dobrava pred lovskim domom smele poglede v prihodnost. Marjan Toø

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 307 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 308

LOVSKA ORGANIZACIJA

la (razstreljena), obgrizena od drugih æivali ali tista, ki je pred Kako ravnati z uplenjeno divjadjo odstrelom kazala znake nenormalnega obnaøanja. od odstrela do oddaje registriranemu odkupovalcu Dokumenti za identifikacijo – Napotnica za uplenjeno divjad je dokument, ki mora biti pazljivo in natanœno izpolnjen. Vanj je zadnjih letih je kakovost mesa uplenjene divjadi, v glavnem treba œitljivo vpisati vse podatke, ki so potrebni. Vzaradi upoøtevanja novih veterinarsko-sanitarnih predpisov s 1. Vrsta uplenjene divjadi je lahko npr.: SRNA, JELEN, GAMS, tega podroœja, dosegla bistveno viøjo raven. Da bi dosegli œim MUFLON, DIVJI PRAØIŒ – torej slovensko ime æivalske boljøo bakterioloøko ustreznost mesa, vam posredujemo nekaj na- vrste. Nikakor se ne smete vpisovati lovskih izrazov za spol in potkov, ki izvirajo iz Pravilnika o pogojih za zbiranje uplenjene kategorijo, npr.: GUMBAR, KOZA, OVEN, LANØŒAK, divjadi, veterinarski pregled, proizvodnjo in oddajo mesa uple- MLADIŒ, KIC itn. njene divjadi v promet« (Ur. l. RS, øt. 81/02) ter ustaljene prakse. 2. Ko vpisujete teæo, naj bo to prodajna teæa, v nasprotnem primeru raje pustite prazno polje. Takoj po odstrelu 3. Loviøœe je mikrolokacija, kjer je bila divjad uplenjena; v na- Takoj po odstrelu je treba uplenjeni divjadi odstraniti notranje slednje polje vpiøite ime lovske druæine (LD). organe in spolovila, presekati medeniœno kost, prerezati prsnico 4. Ime in priimek uplenitelja naj bosta napisana œitljivo. in vrat ter izvleœi sapnik in poæiralnik. Pri tem je treba pazljivo 5. Zbiralnica ali obrat za obdelavo je naziv ali øtevilka obrata, ravnati ter poæiralnik zavezati, da se meso ne zamaæe s hrano, ki kjer bo opravljen veterinarski pregled. je lahko øe tam. Œe se notranjost zaradi nepazljivosti umaæe z 6. Druge ugotovitve preglednika: œe ni opaæenih nobenih poseb- vsebino vampa ali œrevesja, je treba nesnago nemudoma obrisati nosti, se rubrika ne izpolnjuje. s papirnato brisaœo. 7. Kraj in datum pregleda: izpolni lovski preglednik, in sicer Œe sta vamp ali œrevesje poøkodovana zaradi tako, da je kraj pregleda tam, kjer je zbiralnica; strelne rane, se ravnajte po enakem datum pa je lahko samo eden – dan po- postopku, vendar je treba notra- zneje od datuma odstrela, kajti njost in okolico trebuøne vot- pregled mora biti opravljen line na zbirnem mestu, v 12 urah po uplenitvi! kjer so ustrezne moæ- 8. Œitljiv podpis pre- nosti za kakovostno glednika in peœat or- obdelavo, res te- ganizacije. meljito oœistiti; tudi z obrezova- Pri veterinar- njem ali izrezo- skem pregledu vanjem. Ponavadi uplenjene divjadi se pri strelnih je bilo v letu 2002 poøkodbah vampa v RS zaplenjenih 45 vsebina zaleze tudi trupel æivali, v letu med koæo in potrebu- 2003 pa 65. Zaplembe øino (»flam«) ali celo za so opravljene izkljuœno za- rebra. Takøne dele je treba ob- radi neprimerne priprave uple- rezati, notranjost pa oœistiti s papir- njene divjadi za oddajo, kar pomeni, nato brisaœo. Trupov nikakor ne smemo da morajo lovci bolje opraviti vse, kar od prati z vodo, saj s tem nastanejo optimalne moænosti njih terjajo doloœila navedenega pravilnika, da ne bi bilo za razvoj mikroorganizmov (bakterijsko zorenje mesa – kvar). Œe kvarjenja. Lovski pregledniki morajo øe bolj vestno opraviti temperature dopuøœajo, trupe pred spravilom v hladilno napravo osnovno oceno trupla uplenjene divjadi. obesimo na hladno, dokler ne doseæejo temperature okolja. Veœji parkljasti divjadi (jelenjad, divji praøiœi) je treba obvezno Podatki o spremljanju stanja (monitoringu) vzorcev mesa div- zarezati pazduhi (do polovice – glej skico) in izluøœiti salo iz tre- jadi, uplenjene in odkupljene v RS, ki ustrezajo Pravilniku o buøne votline. Vendar to opravimo øele na zbirnem mestu, kjer so mikrobioloøki neoporeœnosti æivil, ki je bil v veljavi do 21. febru- ustreznejøe higienske razmere. Prav tako je treba opozoriti, da arja 2004. moramo na trupih vsejede divjadi (divji praøiœ, medved) pustiti dovolj velik kos (vsaj 3 x 3 cm) trebuøne prepone zaradi preiska- ve na prisotnost liœink trihinele (Trichinella spiralis). Leto 2002 2003 Pripadajoœe »rdeœe organe« (srce, pljuœa, jetra, ledvici in vra- Øt. odvzetih vzorcev (n/leto) 45 45 nica) je treba ohladiti skupaj s trupom, obeøene v plastiœni vreœki Ustrezni 21 29 in s pripadajoœim talonom (tretji del etikete). Øele ob prevozu v Neustrezni 24 16 obrat za obdelavo divjadi vreœko zaveæemo in jo vloæimo v prsno votlino ter jo trdno pripnemo na potrebuøino. Predlagamo samo- Podatke so zbrali v podjetju Nimrod, d.o.o. zatezno plastiœno vezico, saj uporaba æice in vrvice ni dovoljena. Priloæeni organi naj bodo celi (ne vzorci), œe pa so prestreljeni, priloæimo tisto, kar je od njih ostalo (ne jih obrezovati).

Kakøna divjad ni primerna za oddajo? LOVCEM V VEDNOST: Uplenjena divjad, ki ni primerna za oddajo, je: Ob sklicevanju na Pravilnik o ravni povezavi s trupom in jih • vsa divjad, ki ni uplenjena v skladu z lovskim zakonom, pogojih za zbiranje uplenjene v takem primeru tudi ni treba torej divjad, ki je odstreljena v lovopustu zaradi sanitarnih razlo- divjadi, veterinarski pregled, posebej oznaœevati … gov (shirana, obstreljena, krivolov, povoæena in drugaœe pokon- proizvodnjo mesa in oddajo mesa Iz Pravilnika je tudi jasno raz- œana), uplenjene divjadi v promet, Ur. vidno, da ni obvezno prerezati • vsa divjad, katere meso in/ali organi so zaradi bolezni ali dru- l. RS, øt. 81/02, je treba øe pripi- prsnice ter da lovski preglednik gih vzrokov spremenjeni (bledo – vodeno meso, organoleptiœni sati, da 14. œlen (1)b in 15. œlen lahko opraviti pregled v loviø- znaki kvarjenja), (1) dovoljujeta, da notranji or- œu ali v zbiralnici … • divjad, ki je povsem shujøana ali preveœ poøkodovana od stre- gani lahko ostanejo tudi v na- Strokovna sluæba LZS - M. K.

308 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 309

LOVSKA ORGANIZACIJA

ter si postavimo cilje za naprej. Letni Obœni zbor Skupna ugotovitev vseh navzo- LD Dravograd œih na Obœnem zboru je bila, da etoønji redni OZ LD Dravo- smo doseæene cilje, ki smo si jih Lgrad je bil v soboto, 13. mar- postavili, skoraj v celoti dosegli. ca 2004, v dvorani gasilskega V razpravi smo spregovorili o doma v Dravogradu. Sam zbor vseh problemih in teæavah, na so naznanili lovski rogovi rogi- katere smo naleteli ob opravlja- stov iz sosednje druæine LD nju zadolæitev med letom. Po- Muta, ki so pred vhodom dvo- delili smo druæinska odlikovanja rane mimoidoœim in gostom na- in priznanja zasluænim œlanom. znanjali slovesen dogodek. Me- Øe posebne pohvale so bili de- lodije rogov so marsikateremu leæni œlani za delo pri opravlja- od mimoidoœih za trenutek za- nju gojitvenih in varstvenih na- ustavile korak in tudi naøi gostje log v loviøœu. Opravljenih je bilo so bili prijetno preseneœeni. S veliko veœ delovnih ur, kot smo svojo prisotnostjo so nas poœa- jih naœrtovali v zaœetku leta. S stili: æupanja Obœine Dravograd koønjo gozdnih jas in senoæeti Povabljeni na OZ LD Dravograd (z leve): Alojz Kotnik, æupanja skrbimo za æivljenjske in pre- Marjana Cigala, dr. vet. med., Marjana Cigala, Vlado Petriœ, Duøan Leskovec in Danilo Smolar. predsednik KLZ Duøan Lesko- hrambne razmere za divjad ter vec, vodja enote ZZG Slovenije nenazadnje tudi za ohranjanje kulturne krajine. Pri organizaciji Dravograd Vlado Petriœ, univ. razbrati iz poroœila predsednika streliøœa za glinaste golobe, za in skrbi za izvedbo del je treba dipl. inæ. gozd., stareøina sosed- NO LD univ. Zdenka Øilca, kar smo pridobili vso ustrezno in posebno pohvaliti gospodarja nje LD Bukovje Danilo Smolar dipl. oec. zahtevano dokumentacijo, œudo- in predstavnik sosednje LD Li- lovske druæine. Razprave na sama poroœila vita lokacija in odobren prvi del Skrb smo namenili tudi var- beliœe Alojz Kotnik. tako rekoœ ni bilo, ker smo vse sredstev tudi s strani obœine. Ta- stvu okolja, saj akcijo Po krajøem kulturnem progra- Za œisto dopolnitve in predloge za posa- ko se bomo v ugodnih vremen- okolje v loviøœu izvajamo æe veœ mu, pozdravu stareøine in izvolit- mezna podroœja uskladili na dru- skih razmerah lotili gradnje ene- kot 10 let. Bili smo eni prvih, ki vi organov OZ so œlani in gostje æinskem posvetu øtirinajst dni ga lepøih streliøœ na glinaste go- smo se lotili te akcije in na neki z minuto molka poœastili spomin pred OZ. lobe in za streljanje na tarœo sr- naœin pritegnili øe druge. vseh preminulih œlanov naøe Za naøo LD je bil posebno njak v dræavi, ki bo omogoœal lovske druæine. Stareøina Duøan slavnosten sprejem kompleta t. i. najzahtevnejøa tekmovanja na Kudrnovsky je prebral obøirno Zakonodaje LD Dravograd, ki je podroœju lovskega in øportnega poroœilo o vseh aktivnostih v po øiroki javni obravnavi do- strelstva. letu 2003. Tudi poroœila pred- konœno uzakonjena v popolnem Spodbudne pozdravne besede sednikov komisij, ki so sestavni soglasju celotnega œlanstva. je OZ namenil predsednik KLZ del organizacijske sheme LD, so Da smo prepoznavni in na Duøan Leskovec in nam tudi v bila vsebinsko bogata in so od- pravi poti, potrjuje tudi na OZ 6 prihodnje zaæelel veliko uspe- raz dobro opravljenih skupnih (øest) novo sprejetih œlanov pri- hov in posebej poudaril, da smo projektov in nalog, ki so jih pravnikov in enega prestopnega ena najmoœnejøih LD v sklopu sprejeli organi LD in smo jih v œlana iz sosednje LD Bukovje. KLZ in da je ob takih LD lepo letu 2003 v celoti realizirali. Zdaj LD Dravograd øteje 64 biti predsednik obmoœne zveze. Iz poroœila stareøine je razvid- œlanov, starostna struktura pa se V nadaljevanju so OZ pozdra- no, da so odnosi v druæini na je bistveno spremenila navzdol. vili tudi drugi gostje. Posebno zavidljivi ravni, kar je osnovni Lepo okraøena dvorana se je smo na koncu z okraøeno stekle- pogoj, da tudi v letu 2004 ures- tudi naøim gostom vtisnila v nico iz rok predsednika LD niœimo vse projekte, ki so pred spomin, kar je bilo øe posebno poœastili naøega ustanovnega in nami. razbrati iz pozdravnih besed na- œastnega œlana Gregorja Gla- Da je bilo poslovanje druæine øe æupanje, ki nam je zares v zerja ob njegovem 93. kriæu, ki transparentno in pregledno v ok- veliko oporo pri realizaciji sanj- Foto: D. Krapeæ ga je dosegel 8. marca letos. Nova preæa ob mrhoviøœu LD viru finanœne zakonodaje, je bilo skih projektov, kot so: izgradnja Povsem na koncu je Kudrnov- Kozje Stena sky v imenu vseh œlanov LD za zares dobro sodelovanje in razumevanje izroœil æupanji Marjani Lani smo dokonœali visoko Cigali in vodji ZZG enote Dra- zaprto lovsko preæo, ki je po- vograd Vladu Petriœu vzorno stavljena ob mrhoviøœu, name- uokvirjeno ZAHVALO za so- njenem za opazovanje in lov na delovanje, ki jo je z likom srnja- medveda. Preæa je resniœno do- kove glave narisal in oblikoval seæek minulega leta, tako po naø œlan Borut Hraøan. gradbeni strani kot tudi po funk- Duøan Kudrnovsky cionalni in nenazadnje tudi estet- ski. Preæa je postavljena ob robu jase na stebrih in so njene mere skoraj 3 x 3 m. Za postavitev LD Kozje Stena preæe so bili zasluæni predvsem na OZ ukinila interesenti za lov na medveda skupaj z oskrbnikom mrhoviøœa pristopnino in vodjo revirja Otlica. ot vsako leto smo se tudi Pri lovskem domu moramo Kletoønjo pomlad zbrali œlani omeniti, da smo se lani priklju- Predsedstvo OZ LD Dravograd: Pavla Praper, Duøan Kudrnovsky LD Kozje Stena, da pregledamo œili na vodovod in poloæili lami- in Adi Kralj. in ocenimo delo v minulem letu nat v treh zgornjih prostorih v

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 309 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 310

LOVSKA ORGANIZACIJA

stitev je izvrstna. Zahvaljujem se Sreœanje kmetov vsem lovcem LD Raœe in pred- in lovcev v vsem vaøemu stareøini.« Med lovskem domu drugim je pohvalil tudi urejenost lovskega doma. Raœe Avgust Vodiøek, Zg. Gorica: radicionalnega sreœanja lov- »Sreœanj se udeleæujem æe 10 Tcev in kmetov, ki ga æe vrsto let. Vsa potekajo v prijateljskem VSE LOVCE IN LJUBITELJE NARAVE IN DIVJADI let organiziramo na pobudo vzduøju. Pred leti sem æe dobil vabimo na ogled Lovske druæine Raœe, se udele- plaketo LD Raœe. Prepriœan sem, æijo kmetje iz okoliøkih vasi na da bodo sreœanja medsebojna 2. mednaroega sejma lovstva, ribiøtva, turizma in aktivnosti Dravskem polju, ki kmetujejo na sodelovanja øe izboljøala.« v naravi v Gornji Radgoni (od 7. do 9. maja) , kjer smo za povrøinah oziroma zemljiøœih Anton Leønik, Brezula: »Sre- vas pripravili loviøœa LD Raœe. Te vasi so: œanj se udeleæujem æe od samega Raœe, Orehova vas, Brezula, Po- zaœetka. Super je in le tako L O V S K O R A Z S T A V O dova, Sp. in Zg. Gorica. Letoø- naprej.« IN PREDSTAVITEV nje sreœanje je bilo æe øtirinajsto Franc Cebe, Podova: »En- NARAVOSLOVNE UŒILNICE. po vrsti in je potekalo kot obi- kratno, samo tako naprej!« œajno, v prijetnem prijateljskem Joæe Juriœ, ravnatelj Osnov- Za vas sta ju pripravili LZ Slovenije in LZ Maribor ob pomoœi ZLD vzduøju. Ob pravem srnaœjem ne øole Raœe: »Teh sreœanj se Prlekija, ZLD Pomurje ter OØ Duøana Muniha z Mosta na Soœi. golaæu, s katerim jih pogostimo, udeleæujem zadnjih nekaj let. in ob dobri øtajerski kapljici se Narava povezuje obe strani, saj Na razstavi si boste lahko ogledali preparate divjadi v naravnem teme pogovorov ne sklenejo niti oboji v glavnem skrbijo za isto okolju, nekaj gojitvenih in vrhunskih lovskih trofej ter izredno bogato øe v zgodnjih jutranjih urah. Vse stvar, æivijo z njo in so od nje naravoslovno uœilnico. Razstava bo zanimiva za mlade radovedneæe, to dokazuje, da lahko kmetje in odvisni. V takem soæitju so nuj- srednjo in starejøo generacijo pa tudi za poznavalce narave in divjadi. lovci druæno in sloæno, z veliko no potrebni dogovori in kompro- Priporoœamo vam ogled. Skupinske vstopnice so s popustom. mero razumevanja æivimo in misi. Za sreœanja lahko reœem, sodelujemo na ozemlju, ki ga da so kakovostna in polna prija- koristimo oboji. teljskega duha.«

lovskem domu. Trenutno ure- plenitelj divjadi, se je nato spre- jamo nov dostop do lovskega obrnil v velikega humanista in doma. zaøœitnika narave. Zato je sv. Na obœnem zboru smo sprego- Hubert upraviœeno vzor vsake- vorili øe o poslovniku LD in njemu sodobnemu lovcu. Prisotne govih sprememb. Izogniti se je pozdravil tudi æupan Obœine nismo mogli tudi problemu pod- Breæice mag. Andrej Vizjak, ki mladka LD. Na æalost æe nekaj je izrekel LD Œateæ vse prizna- let opaæamo, da med mladimi ni nje za njeno uspeøno ohranjanje zanimanja za vstop med lovske æivalskih vrst, ki æivijo v Lov- vrste. V skladu z novo zakono- skogojitvenem obmoœju Æumbe- dajo smo ukinili plaœilo pristop- rak-Gorjanci. nine, ki smo jo æe nekaj let po- Karl Filipœiœ stopno zmanjøevali. Upamo, da bomo v prihodnjih letih pridobili tudi nove œlane. Zasedanja Obœnega zbora se je udeleæil tudi œlan IO ZLD Go- rica Silvester Peljhan, ki nam je podrobneje opisal spremembe in novosti, ki jih prinaøa novi lov- Pogostitev kmetovalcev z Dravskega polja na sreœanju z lovci LD ski zakon. Raœe, ki je bilo 31. 1. 2004. Alfonz Krapeæ Sreœanj se povpreœno udeleæi Branko Ledinek, æupan Ob- od 30 do 35 kmetov iz prej ome- œine Raœe - Fram: »Sreœanja bi Kipec sv. Huberta njenih vasi. Zelo nas je razvese- pozitivno ocenil, saj v veliki lila tudi udeleæba æupana Obœine meri vplivajo na dober odnos LD Œateæ Raœe, Branka Ledineka, ter med kmeti in lovci. Ob tej pri- ovska druæina Œateæ ob Savi ravnatelja Osnovne øole Raœe, loænosti se zgladijo marsikateri Lje 6. septembra lani slovesno Joæeta Juriœa. nesporazumi in se vzpostavi spet postavila in blagoslovila kipec Navedel bom le nekaj izjav tisto pristno prijateljstvo. Le sv. Huberta pri lovski koœi na kmetov, udeleæenih na veœ zapo- tako naprej.« Cirniku. Odprtje so polepøali rednih sreœanjih v naøem lov- Na koncu, ko je bil dan æe Dobovski lovski rogisti in pevskem domu: zdavnaj za nami in so bile naøe ski zbor pod vodstvom Ignaca Ciril Krepfl, Raœe: »Sodelo- oœi æe œisto majhne, sta ostali Slakonje. Kipec je blagoslovil vanje z lovci iz Raœ je uspeøno, obljuba in obveza, da se prihod- œateøki æupnik Joæe Pacek, ki je dobro, pohvalno, z veœ medse- nje leto zopet snidemo. izrazil veliko spoøtovanje do æi- bojnih sreœanj pa bi bilo lahko øe ve narave in poudaril pomen Na fotografiji sta pobudnik za boljøe.« Drago Veøner, lovcev pri ohranjanju ravnovesja postavitev kipa sv. Huberta Edi Milan Pivec, Dobrovce: referent za kulturo v naravi. Hubert, ki je bil v Poægaj in ustanovni œlan LD »Tretjiœ sem med vami in postali in prireditve mladosti razvraten in neustavljiv Œateæ, Joæe Budiœ, 95-letnik. smo æe pravi prijatelji. Pogo- v LD Raœe

310 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 311

JUBILANTI

Naø priljubljeni prekiniti. Nemci so ga izgnali v Bos- kar trikrat dræavni prvak Jugoslavije Dragi Joæe, ob tvojem jubileju ti œlan LD Vinski no. Po mnogih hudih preizkuønjah se in devetkrat prvak Slovenije. Veœ- æelimo øe veliko zdravja, lovskega Vrhovi Matija je aktivno vkljuœil v NOB. krat je izboljøal dræavni rekord. Od blagra in tudi osebnega zadovolj- Kolariœ je 20. 2. Po osvoboditvi je kot druæbeno- vseh svojih strelskih uspehov se naj- stva, ki ga velikokrat dobiø v svoji letos praznoval politiœni delavec opravljal veœ zah- raje spominja drugega mesta na Bal- delavnici, ko z veseljem poskrbiø œastitljivih 80 let tevnih nalog in se konœno ustalil v kanskem prvenstvu v Atenah (s 194 tudi za manjøe popravke naøega lov- svojega bogatega prosveti. Bil je øolski upravitelj v sestreljenimi golobi) in tretjega mes- skega oroæja ter za naøe druæenje. in ne ravno lah- Bresternici, kjer je ob vsem svojem ta na Karpatskem pokalu. Joæe se øe LD Tomiøelj – B. L. kega æivljenja, delu øe organiziral in vodil gradnjo vedno udeleæuje lovskih strelskih obenem pa veœ zadruæno-kulturnega doma in vaøke- tekmovanj – zdaj kot strelski vete- kot pol stoletja œastnega lovskega ga vodovoda. Nato je bil do upoko- ran. OPOZORILO udejstvovanja. jitve direktor sploønega kadrovskega V LD je rad poprijel tako za fiziœ- Rodil se je na slikovitem Kajæar- sektorja v Elektrokovini. na kot za organizacijska dela. Zaradi Vse dopisnike LD oziroma ZLD ju, v osrœju Ljutomersko-Ormoøkih Leta 1959 je postal œlan naøe lov- marljivosti in preudarnosti je bil sta- obveøœamo, da nam morajo vse za- goric. V tistem Kajæarju, ki ga je tako ske druæine in se aktivno vkljuœil v reøina LD Tomiøelj od 1978 do 1982 pise o jubilantih (pa tudi o umr- œustveno prikazal naø literat Ivan vodstvena dela. Leta 1968 smo ga in od 1986 do 1989. Vedno se je za- lih) obvezno poslati pravoœasno Potrœ. Pri oœetu se je izuœil krojaøke izvolili za stareøino. To odgovorno vzemal za dobre medsebojne odnose tudi v elektronski obliki (disketa obrti in tako hotel nadaljevati tradi- delo je opravljal vse do leta 1985. in lovsko tovariøtvo. Bil je pobudnik + zapis) ali posredovati na naø e- cijo druæinskega obrtniøtva, a je uso- Med njegovim stareøinstvom se je gradnje lovskega doma na Planinci naslov lovec@ lovska-zveza.si. da hotela drugaœe. Temni oblaki na- lovstvo v Sloveniji v osnovi spreme- in med najbolj delavnimi œlani. V Slike in uraden dopis (z æigom in cizma, ki so se zbirali æe v œasu nje- nilo in kmalu postalo vzgled za orga- letih 1990 do 1994 je bil œlan NO LD podpisom odg. osebe LD) pa poø- govega uka, so tedaj butnili z vso nizirano lovstvo v sosednjih dræavah. Tomiøelj, hkrati pa je deloval tudi ljite z navadno poøto. moœjo tudi v »Svet na Kajæarju«. V naøi druæini se je Tone zahtevnih kot œlan IO Krimskega LGO. S svo- Øe vedno veljajo natanœna navo- Vpoklic v nemøko armado mu je pre- nalog in smernic zavzeto lotil in jih jimi izkuønjami in vedno sveæimi dila o objavljanju tovrstnih zapi- preœil nadaljnje naœrte, toda kljub uspeøno reøil. Posledica nove orga- idejami neprestano prispeva za lov- sov, ki so bila zadnjiœ objavljena vsemu se je uspel leta 1943 izviti iz niziranosti je bil konec samovolje stvo, za kar je bil odlikovan z zna- v Lovcu, 11/2000, str. 93. objema Tanatosa. Na Siciliji se je nekaterih œlanov. Staleæ divjadi se je kom LZS za lovske zasluge ter redo- Uredniøtvo pridruæil zavezniøki armadi, od tam postopoma veœal, predvsem srnjadi, ma III. in II. stopnje. pa odøel v partizanske vrste. pa tudi øtevilœnost zajcev in fazanov Po vojni, ko je konœal øolanje v se je lepo veœala. Ljubljani, se je zaposlil na OO v Tone si je za glavno in najzah- Ljutomeru in je leta 1950 vstopil v tevnejøo nalogo zadal izgradnjo lov- LD Ivanjkovci. Nato je zaradi sluæ- skega doma. S svojo organizacijsko V TEM MESECU Janez Markelj, LD Vrhnika benih dolænosti prestopil v LD To- sposobnostjo in trmo se je lotil tudi PRAZNUJEJO* SVOJ Ivan Marolt, LD Mozirje maæ pri Ormoæu. Lovska sluæbena tega dela. Zaœeli smo spomladi leta ÆIVLJENJSKI JUBILEJ Vlado Murn, LD Stol, Æirovnica pot ga je nato zanesla v Srbijo, kjer 1978 in leta 1983 smo dom slovesno Alojz Papler, LD Joøt, Kranj je leta 1958 prevzel delovno mesto odprli. Po tem æivljenjskem delu, kot Drago Popiœ, LD Gradiøœe upravnika GL in fazanerije Rogot v je sam rad dejal, je stareøinstvo pre- 95-letnico Lapovem. Tam je postal tudi œlan dal mlajøemu lovcu. Anton Rus, LD Grosuplje LD Mladi lovac. Po dvanajstih letih Med lovci øe vedno uæiva velik Nande Setnikar, LD Dobrova Janko Økof, LD Polhov Gradec se je z druæino vrnil v Ormoæ, kjer se ugled, njegove nasvete in mnenja Emil Økrl, LD Timav, Vreme je zaposlil v takratni Tovami Joæe radi upoøtevamo. Bil je tudi odliœen 90-letnico Franc Verdnik, LD Joøt, Kranj Kerenœiœ, kmalu nato pa se je vœlanil mentor in vzornik mlademu lovske- Franc Æakelj, LD Taborska v LD Vinski Vrhovi – Miklavæ pri mu naraøœaju. jama Ormoæu. Sposobnega in delavnega Lovska organizacija ga je odliko- Janez Koøir, LD Storæiœ, Kranj Joæe Terœon, LD Jezero, Matija je æe takoj po vœlanitvi vala z znakom za lovske zasluge, z 70-letnico »doletela« funkcija tajnika, ki jo je redom III. stopnje in s plaketo LZ Komen opravljal deset let (1970–1980). Maribor. Tudi LD mu je dodelila Tudi v Lapovem je dvanajst let plakete in priznanja. 85-letnico Peter Baloh, LD Otoœec opravljal tajniøka dela. Nato je bil Tone, lovci naøe lovske druæine ti Kristjan Benœiœ, LD Izola øtiri leta predsednik Disciplinskega ob visokem jubileju iskreno œestita- Slavko Økrinjar, Milan Cvetko, razsodiøœa in zopet od leta 1984 namo in ti æelimo predvsem zdravja ter LD Kras, Dutovlje LD Velika Nedelja prej tajnik. Vseskozi je bil œlan Ko- da bi øe naprej zahajal med nas. Peter Dimic, LD Grosuplje misije za ocenjevanje trofej pri LD LD Gaj – B. Œ. Joæe Fabjan, LD Gorenje Jezero in deset let tudi kinoloøki referent ter 80-letnico vodnik nemøkega æimavca. Za svoje Ferdinand Frece, nesebiœno razdajanje lovstvu je slav- Sredi zasneæene- Anton Œuø, LD Joæe Lacko LD Øentjur pri Celju ljenec Matija prejel veœ pisnih pri- ga Ljubljanskega Alojz Jeæ, LD Nanos Alojz Grlica, LD Prem znanj LD, LZS pa ga je odlikovala z barja, kjer se je Slavko Jogan, Hinko Hribar, LD Viœ, Ljubljana znakom za lovske zasluge in z re- 21. 1. 1934 rodil, LD Tabor, Seæana Alojz Kosec, LD Velika Nedelja dom III. in II. stopnje; je tudi pre- je praznoval 70- Ivan Kostevc, LD Piøece jemnik plakete Ormoæa. Na jesen letnico svojega Franc Kladnik, LD Luœe ob Savinji Janez Kralj, LD Dragatuø æivljenja mu je nekoliko ponagajalo vsesploøno aktiv- Friderik Kramberger, zdravje, vendar je tudi to naø Matija nega in uspeøne- Alojz Klavæar, LD Jelenk pokonœno prenesel, tako da øe vedno ga æivljenja lov- Mirko Leban, LD Œepovan LD Petiøovci prihaja, sicer obœasno, med nas in ski tovariø Joæe Milan Malalan, LD Tolmin Anton Kunst, LD Radvanje njegove tako drage vinske gorice. Zadnikar. Œlan LD Tomiøelj je Alojz Marzel, LD Golavabuka Janez Mikoliœ, LD Brusnice Naøemu jubilantu iskreno voøœi- postal leta 1953. Æe kot otrok se je Joæe Pogorevœnik, Alojz Muhiœ, LD Javornik mo ob njegovi 80-letnici. Æelimo mu, navduøil za lov, kajti njegov oœe je bil Franc Novak, LD Velika Loka da bi mu zdravje sluæilo øe mnogo eden od ustanovnih œlanov naøe LD. LD Slovenj Gradec Ivan Poæar, LD Bukovje Martin Pangerøiœ, let. Njegova prisotnost med nami naj Z divjadjo se je seznanjal æe kar za LD Storæiœ, Kranj nas krepi s tovariøtvom in dobrim domaœim œebelnjakom. Ludvik Stegel, LD Hrenovice prijateljstvom. Njegov prisrœni na- Po konœani osnovni øoli se je izu- Gvido Peroøa, LD Koper smeh in mirna, preudarna beseda naj œil za avtomehanika in se zaposlil v 75-letnico Drago Pirøiœ, LD Banja Loka øe dolgo odmevata med nami. Øe na- Saturnusu, kjer je delal pri avtoopre- Drago Pohar, LD Koper prej dobrodoøel med nami, spoøto- mi. Delaven, natanœen, raziskovalen Slavko Bertoncelj, Joæe Pregelj, vani Matija! in inovacijski, kakrøen je øe vedno, LD Dravograd LD Dole nad Idrijo LD Vinski vrhovi – V. P. je izboljøal veliko postopkov in naœi- Stane Razdrih, LD Loæ, Stari trg nov izdelave æarometov. Za inovaci- Pavel Blaæiœ, LD Koper Franc Brdnik, LD Oplotnica Livijo Rijavec, LD Trebuøa je je bil tudi odlikovan z redom dela Janko Ivan Rot, LD Bovec Lovski tovariø An- s srebrnim vencem. Karel Œernjaviœ, LD Mlajtinci ton Leønik, œlan Poleg dela in druæine pa je bila Franc Horvat, LD Lipovci Joæe Slivøek, LD Videm ob Savi LD Gaj nad Ma- njegova strast lov in lovsko strelstvo. Boæidar Hrovat, Joæe Øivec, LD Cajnarje riborom, je praz- Solovce je seznanjal in navduøeval LD Øentvid pri Stiœni Ivan Trobas, LD Preæihovo noval svojo 80- za streljanje na glinaste golobe, øe Franc Ivanetiœ, Vili Vegmaher, LD Oplotnica letnico. Rodil se posebno, ko je bil v letih 1970 do je 15. januarja 1978 druæinski strelski referent. Ker LD Dolenjske Toplice 1924 v Srediøœu je bil med prvimi strelci na glinaste Alojz Kariæ, LD Tabor, Seæana Vsem jubilantom iskrene ob Dravi. Konœal golobe v Sloveniji, je po svoji zamis- Mihael Kleœ, LD Logatec œestitke! je osemletko, sred- li sam izdelal tudi stroj za metanje Slavko Kolar, LD Mokrice * Po podatkih, ki so nam jih posredovali tajni- njo øolo pa je zaradi okupacije moral golobov. Kot izjemen strelec je bil Alojz Krapeæ, LD Javornik ki LD na œlanskih seznamih!

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 311 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 312

LOVSKI OPRTNIK

lahko samo ugibamo. Morda mu Novo bobriøœe v tem delu Krke zadnji ohranje- ob Radulji ni meandri na Radulji sploh edi- ovec je æe veœkrat poroœal o ni nudijo primerne æivljenjske Lbobru v Sloveniji. Zato je razmere. Sprehod v smeri proti bralcem najbræ znano, da so se toku Radulje nas hitro prepriœa, prvi bobri pojavili avgusta 1998 da so bili bobri pozimi precej ob Radulji, potoku, ki se blizu dejavni. Na sledove podiranja Œuœje mlake izliva v Krko. Tja vrb (slika 2) namreœ naletimo so priøli iz niæinskih gozdov vse do zadnje kmetije, za katero zahodne Hrvaøke, kamor jih je se potem zaœenja gozd. naselil prof. dr. Marijan Gru- Vse kaæe, da lanski nesreœni beøiœ z zagrebøke fakultete za primer bobra ni prizadel. Po dru- gozdarstvo. Odtlej je bil bober gi strani pa dræava v slabem letu ob Radulji stalno prisoten, o œe- ni naredila niœesar, da bi pre- mer so nas vsako zimo prepri- preœila podobne nesreœe. Politi- œala øtevilna podrta debla belih ka kaznovanja je samo zadnji v vrb. Jeseni 2002 smo opazili tudi vrsti ukrepov, s katerimi bi mo- prvo bobriøœe. Za svoj brlog si je Foto: A. Kryøtufek rali bobru zagotoviti varno pri- bober izbral edine meandre, ki Novo bobriøœe ob izlivu Radulje v Krko marca 2004. Po strmem hodnost. Kaznovanje pomeni, da se jim je pred leti uspelo izogni- bregu vodi k levemu robu bobriøœa øiroka in dobro uhojena drœa. je nesreœa æe tu in je za æival ti velikopoteznemu uniœevanju breæin pod naslovom urejanja neznano kam. Poleti 2003 pa je vodnih tokov. Maja 2003 je last- Duøan Pavlin, ki v sodelovanju nik zemljiøœa bobriøœe uniœil. s Prirodoslovnim muzejem Slo- Zaradi brloga in rovov se mu je venije ves œas spremlja bobra, namreœ udirala mehanizacija, blizu izliva Radulje naøel plitev zato je teæavo reøil, kot je vedel kotanjast brlog. Bober ga je iz- in znal. V tem œasu sta bobra kopal sredi travnika, slabih 10 m sicer varovali dve mednarodni stran od potoka, prav blizu prej- konvenciji (Bernska konvencija ønjega bobriøœa, vendar na na- in Habitatna direktiva EU), ki ju sprotnem bregu. Lastniku zem- je ratificirala tudi Slovenija in s ljiøœa se je pri delu udrl strop nad tem prevzela konkretne obvez- kotanjo, vendar je brlog pustil nosti za varovanje bobra na svo- pri miru. Pozimi pa si je bober jem ozemlju. O prisotnosti bobra nad strmim bregom Radulje v Sloveniji smo Ministrstvo za ponovno postavil bobriøœe, ki je okolje, prostor in energijo (MOP) tako rekoœ na istem mestu kot obvestili æe leta 1998, naslednje prejønje, ki je bilo uniœeno. To- leto pa smo v Lovcu (str. 409) krat je nanos vejevja øe veœji, zapisali, da se morajo dræavni

kar ponovno kaæe, da v brlogu Foto: A. Kryøtufek resorji odloœiti, v œigavi pristoj- verjetno domuje druæina. Zakaj Sledi zimske bobrove dejavnosti ob Radulji. Bober ima najraje belo nosti je ta vrsta. Ministrstvo za se je bober vrnil na staro mesto, vrbo. kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do danes ni reklo ne œrne ne bele. MOP je konec leta 2002 naroœil pripravo strokovnih iz- hodiøœ za vkljuœitev bobra v ekoloøko omreæje Natura 2000, kar sodi v okvir usklajevanja slovenske zakonodaje z evropskimi okoljskimi standardi. V œasu precejønje pozornosti, ki so jo mediji namenili lanskemu uniœenju bobriøœa, je MOP izdal tudi izjavo: »Ministrstvo bo predvidoma do konca tega leta (torej 2003) sprejelo spremembe Uredbe o zavarovanju ogroæe- nih æivalskih vrst. Pri tem bomo med drugim upoøtevali tudi prisotnost bobra in njegovo ogro- æenost v Sloveniji, temu pa bo sledilo tudi izvajanje varstvenih ukrepov.« V œasu pisanja prispevka (marec 2004) predvideni naœrti øe niso uresniœeni. Narava pa ima svojo dinamiko, ki ji slovenska dræavna uprava oœitno nikakor ne more slediti. Po uniœenju bobriøœa je bober iz spodnjega toka Radulje izginil

312 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 313

LOVSKI OPRTNIK

navadno æe prepozno. Dræava bi slabøanje razmer za obstoj in se morala z lastnikom zemljiøœa razvoj doloœenih drevesnih in pogovoriti, mu pomagati omejiti grmovnih vrst, ki so pomembne økodo oziroma mu jo plaœati. za prehrano divjih æivali. Za lov- Kolikor vemo, se v tem pogledu stvo oziroma divjad so øe poseb- po lanski nesreœi ni prav niœ no pomembne plodonosne vrste spremenilo. drevja in grmovja. Opise in po- V zadnjem poldrugem letu ni men teh vrst lahko spoznamo novic o morebitnih novih nase- tudi v razpoloæljivi lovski stro- litvah bobra v Sloveniji. Kot je kovni literaturi. Lovec æe poroœal, je bober v Spoznanje pomena vloge lov- Sloveniji znan samo z dveh kon- stva pri snovanju nasadov plodo- cev. Poleg Radulje se je ustalil nosnega drevja in grmovja je v øe blizu izvira Dobliœice v Beli lovskih organizacijah prisotno krajini. Najugodnejøi œas za sle- æe veœ let. To nalogo so vœasih denje bobra je zima, ko ga po- opravljali bolj naœrtovano, vœa- manjkanje hrane sili v podiranje sih pa tudi bolj kampanjsko; obreænega drevja. Lovce, ki so v odvisno paœ od konkretnih oko- tej zimi morda opazili znaœilne sledi delovanja bobra (glej foto- grafijo 2) øe kje drugje v Slo- veniji, prosimo, da to sporoœijo Pri snovanju plodonosnih na- uredniøtvu revije Lovec. sadov morajo biti prednostno Dr. Boris Kryøtufek upoøtevane drevesne vrste, ki so nekdaj æe bolj mnoæiœno rasle v naravnem okolju doloœenega loviøœa: skorø, brek, drobnica, Snovanje nasadov lesnika, oreh, kostanj, œeønja, plodonosnega jerebika. Nekatere med njimi dajejo tudi drage gozdne sorti- drevja in grmovja mente. lovekovo poseganje v na- Œravno okolje je spremenilo razmere v tem okolju. Posledica sprememb je ponekod tudi po- Vse foto: P. Kumer Skorø (Sorbus domesticus L.) ob gozdnem robu, v predelu Lahom- øek pri Laøkem.

liøœin. Pridobljene so bile tudi mente naœrtovanega dela. Upo- nekatere izkuønje, ki jih bo mo- øtevati mora cilje sodelujoœih goœe upoøtevati pri nadaljevanju interesov, zagotoviti izvedbene te, za divjad zelo koristne dejav- ukrepe s konkretnimi zadolæit- nosti. Dosedanje izkuønje in tudi vami in omogoœiti redno sprem- nova lovska zakonodaja terjata ljanje stanja. naœrtovan in organiziran pristop, ker je le tako lahko zagotovljen Trije odloœilni interesi tudi primerljiv uspeh. Øele resen premislek o nave- Naœrtno snovanje, varovanje denih zahtevah nas bo prepriœal, in vzdræevanje plodonosnih nada je naloga zahtevna in odgo- sadov mora vsebovati vse ele- vorna. Pri tem lahko ugotovimo,

Skorøevi plodovi, nabrani pod drevesom v predelu Lahomøek, so

Foto: M. Cerar – Diana nadvse primerni za prehrano ljudi in æivali.

313 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 314

LOVSKI OPRTNIK

da se pri naœrtovanju in izvedbi ni, øe posebno pri sadnih dreves- nizacije. Omogoœila bo tudi, da sreœujejo najmanj trije odloœilni nih vrstah, tudi primerno obliko- bo po daljøem obdobju mogoœe interesi: lastnik zemljiøœa za na- vanost debla in primernost plo- opraviti dokumentirano oceno sad, pristojna gozdarska sluæba dov za prehrano divjadi, kar pa stanja in zakljuœkov o uspeønosti in lovska organizacija. Pri osno- je odloœilno povezano z name- snovanja plodonosnih nasadov. vanju nasada bo odloœilen inte- nom plodonosnega nasada. Re- To bo lahko tudi ustrezen in res lastnika zemljiøœa in posle- virni gozdar bo tudi strokovni konkreten prispevek lovske or- diœno tudi nasada. Kadar bo last- usmerjevalec pri izvedbi naœrto- ganizacije k naravovarstvenemu nik dovolj naravovarstveno oza- vanih ukrepov. izboljøanju æivljenjskega okolja veøœen in bo pri tem predvideval divjih æivali v loviøœu. øe korist, ki mu jo bodo v konœni Pomembna naravovarstvena Pavle Kumer zrelosti nasada nudili gozdni sor- vloga timenti, bo pri izvedbi naloge øe Interes lovske organizacije se raje sodeloval. Pomembno je, da pri snovanju plodonosnih nasa- mu bodo primerno pojasnjeni: dov izkazuje kot pomembna na- Novost za namen, cilj in ukrepi pri izvedbi ravovarstvena naloga, ki v okvi- prepreœevanje naloge. ru bogatitve bioloøke pestrosti økod na divjadi Pristojna gozdarska sluæba, v osebi revirnega gozdarja, bo vse- Bodika (Ilex aquifolium), boæje in v prometu kakor nosilec naœrtovanja in drevce, na gozdni jasi v predelu a letoønjem, specializiranem strokovnega ravnanja pri izvedbi Mala Reka, obloæena s plodovi, Nsejmu IWA v Nürnbergu je naloge. Le-ta se tudi v tem inte- ki so hrana æivalim v zimskem nemøki proizvajalec GFT (Gum- resnem nivoju izkazuje kot izra- obdobju. miformteile) v okviru blagovne zito dolgoroœna in jo je kot tak- znamke WEGU opozoril z no- øno treba tudi obravnavati. Vse- vostjo, ki se je v praksi æe potrdi- bovana mora biti v ustreznih prispeva tudi k izboljøanju pre- la z uœinkovitim prepreœevanjem naœrtih in temu ustrezno tudi hranskih moænosti æivali v dolo- povozov divjadi, zlasti srnjadi. spremljana. Strokovnost mora œenem okolju. Plodonosni nasad Na podlagi izkuøenj iz minulih biti upoøtevana æe pri doloœitvi bo svojo vlogo lahko izpolnjeval let so razvili in izdelali prototip ustrezne lokacije nasada, opre- samo, œe bo naœrtno zasnovan in odbojnega stekla, ki snop avto- delitve rastiøœa, izbora drevesnih tudi oskrbovan. To pa poleg pri- mobilskega æarometa preusmeri plodonosnih vrst in predvidenih prave objekta za sajenje, sajenja proti verjetni smeri, cesti bliæa- ukrepov. V obliki izvedbenega sadik, zavarovanja in oskrbe joœe se divjadi. Ker srnjad rdeœo dela naœrta bo ta potem na voljo nasada terja tudi redno spremlja- barvo domnevno dojema druga- obmoœni lovski organizaciji – nje stanja nasada in evidentira- œe kot œloveøko oko, so se odlo- lovski druæini. Med izvedbenimi nje uspeønosti. Lovci lahko svo- œili tudi za svetlo, brezbarvno ukrepi je posebno zahteven pro- jo vlogo uveljavijo tudi pri ugo- razliœico. blem zagotovitev ustreznih sa- Cvetoœa drobnica lesnaœa (Py- tavljanju primernih semenskih dik, kar se izkazuje v oskrbova- rus communis sp. L.) ob gozdni dreves v loviøœu. Torej nasad ni nju glede na naœrtovano sajenje jasi v predelu Igriøe, na meji enkratna, obœasna naloga, am- pa tudi ustrezno provenienco LD Reœica pri Laøkem in LD pak trajna dolgoroœna in jo je (izvor) drevesne vrste. Ta pome- Griæe. treba tako obravnavati. Pri tako zastavljenem delu bo v daljøem obdobju nastalo v loviøœu tudi primerno øtevilo plodonosnih nasadov. Laæje jih bo obvladati, œe bodo evidence in delovne za- dolæitve, povezane z njimi, urejene po lovskih revirjih. Poskr- beti bo treba za sprotno oznaœbo nasada, ustrezno redno evidenco o stanjih in opravljenih delih, ohranjeno v arhivu lovske orga- Foto: M. Ocepek Boginja Diana je 9. 11. lani poklonila najstarejøemu lovcu LD Øent- lambert nad Zagorjem ob Savi izjemen lovski blagor. Lovec France Klopœiœ je streljal na velikega divjega merjasca, ki pa ni takoj podlegel smrtni rani in se je po strelu grozeœe zapodil proti strelcu. Ta je hitro poiskal kritje velikega in debelega hrasta. Pri napadu, ki je bil namenjen lovcu, je merjascu uspelo poøkodovati lovœevo puøko, V prospektu pri na- lovca pa na sreœo ne, ker se mu je spretno izmikal. Velikan je kmalu øtevanju prednosti novega utrujen podlegel smrtni rani in poginil. Izjemno moœan merjasec je izdelka proizvajalec poudarja, neiztrebljen tehtal 234 kg. Strokovna komisija je œekane ocenila s da kemiœne in fiziœne ograje, z 126,55 CIC toœke. Na fotografiji uplenitelj in njegov merjasec. razliko od odbojnih stekel, po- M. Ocepek menijo tudi motnjo v æe tako

314 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 315

LOVSKI OPRTNIK

vedno bolj prizadetem bivalnem drugi strani ceste pa naj bi bila ciljev Evropske komisije za va- okoliøu divjadi. podobna z ustreznim zamikom Æiveti z volkom rovanje in upravljanje z velikimi Novejøa odbojna stekla so kon- oziroma prekrivanjem. okrajina Castilla León v Øpa- zvermi. To naj bi dosegli s po- struirana z veœ manjøih odbojnih Ob kritiœnem obsegu in ve- Pniji, kjer æivi ena od naj- dobnimi gojitvenimi ukrepi in povrøin, kar poveœuje intenziv- œanju øtevila povozov, zlasti veœjih volœjih populacij, bo v akcijskimi naœrti varovanja veli- nost ter globino in øirino pre- srnjadi, bi morale predvsem zaœetku letoønjega novembra, sku- kih zveri (volk, ris, iberijski ris, usmerjenih svetlobnih æarkov in lovske organizacije ob finanœ- paj z Evropsko komisijo, sogo- medved) v dræavah Evropske ne slepijo nasproti vozeœih voz- nem sodelovanju pristojnih mi- stiteljica konference o upravlja- skupnosti in v tesnem sodelova- nikov. Ker imajo vozila razliœno nistrstev in zavarovalnic sto- nju in varovanju volkov. Namen nju s Svetom Evrope, oblastmi zmogljive in nastavljene æaro- riti vse, da bi zmanjøale ta sreœanja je pregledati stanje te dræav œlanic, raziskovalnimi usta- mete, je tudi verjetnost prilago- krvavi davek, ki gre v Evropi v vrste velike zveri v dræavah Ev- novami in ustreznimi nevladni- ditve divjadi na to novost manjøa. stotisoœe povoæene srnjadi ter ropske skupnosti, vkljuœno z no- mi organizacijami. vosprejetimi œlanicami. Izme- Najveœja novost pa je odboj- druge divjadi, tudi ob øtevil- Po: Natura 2000, januar 2004 njali si bodo izkuønje pri uprav- nik z vgrajenim zvoœnim denih œloveøkih ærtvah, nastane Blaæ Kræe lom v podobi majhne zvoœne pa tudi ogromna gospodarska ljanju z volœjimi populacijami, naprave, ki je vgrajena v ohiøje økoda. razprava pa bo namenjena skup- odbojnika. Le-ta ob svetlobnem Blaæ Kræe ni, evropski strategiji, usklajeni s impulzu zaœne oddajati pribliæno Smernicami Habitat. Na tej pod- 1,5 sekunde trajajoœe razliœne lagi bo oblikovan razvojni doku- Ob bravuri usnja zvoœne signale, ki so za srnjad ment, ki bo vkljuœeval tudi izkuø- se spominja sliøni æe na okrog 100 metrov. S nje pri odøkodninah in zmanj- tem je doseæeno, da se pri divja- øevanju økod na æivini, pa tudi ljubeœega dedka … di poleg vidnih izostri tudi œutilo pri razumnem, trajnostnem lovu, orut Fon, æivi v Ljubljani. za sluh, kar se kaæe tudi z veœjo upoøtevajoœ omejitve po œlenu BÆe od otroøkih let mu je po previdnostjo. Napravo z energijo 16 evropskih Smernic. Konfe- zaslugi deda œevljarja v veliko oskrbuje majhna, prav tako vgra- renca pomeni tudi uresniœevanje veselje delo z usnjem. Ko sem se jena sonœna celica. Akumulirana pogovarjal z njim, mi je zaupal, energija bi brez dodatnega pol- da se æe vrsto let se ukvarja z njenja zagotavljala 3000 signa- izdelovanjem unikatnih usnjenih lov v dveh dneh. izdelkov, predvsem z izdelova- Tovrstni oddajniki so pone- njem pasov za hlaœe, jermenov kod v Avstriji, Nemœiji in Øvici za puøke, etuijev za noæe in na- v uporabi æe od leta 2001, tako boje, po potrebi pa øe s œim, œe da so ponekod izgube zaradi poga kdo poprosi. Vonj usnja in vozov srnjadi zmanjøali za veœ ljubeœi dedek sta se mu za vedno kot 90 %. vtisnila v spomin, tako da mu Odbojnike je mogoœe razme- delo pomeni sprostitev, obujanje roma preprosto namestiti na ob- spominov na deda in navdih za stojeœe plastiœne cestne smerni- nove oblike izdelkov. ke ter s posebnim klinom nasta- Z izdelki, kakrøne mi je poka- viti tudi kot, ki ustreza obli- zal, pa je zaœel je pred pribliæno kovanosti okoliøkega zemljiøœa. To nenavadno raøœeno rogovje 12-imi leti, ko je spoznal zelo Dvema klasiœnima odbojnikoma je iz loviøœa LD Muta. Srnjaka zanimivega œloveka, ki se je uk- v razdalji 15 m naj bi sledil je 5. 7. 2003 uplenil Kristijan varjal z izdelavo pletenih usnje- zvoœni odbojnik, namestitev na Peruø. nih pasov in ga je vpeljal v to umetnost. Njegovi izdelki so ga V loviøœu LD Œaven je 18. 5. tako pritegnili, da je ure in ure lani mladi lovec Andrej Leban prebil ob njem in se z njegovo uplenil srnjaka z moœnim in pomoœjo tudi dodobra nauœil lepo razvitim rogovjem. Rogov- tega redkega, predvsem roœnega je tehta 477 g. naœina izdelovanja usnjenih iz-

Malo je øe takønih lovcev med nami, kot je Gregor Glazer, ustanovni œlan in dolgoletni lovski funkcionar LD Dravograd, ki je 8. 3. letos praznoval æe 93. rojstni dan. Le kdo med lovci v Dravograjskem lovskogojitvenem bazenu ga ne pozna? Obiskali smo ga na domu in mu izrekli iskrene œestitke. Gregor øe vedno vozi svojo »katrco«, se udeleæuje vseh aktivnosti v druæini in je nasploh vzor zdravih odnosov in globokih korenin naøe lovske druæine. Iskreno smo mu zaæeleli øe naprej tako trdnega zdravja. - D. K. Nekaj vzorcev na roœno ornamentiranih jermenih Boruta Fona.

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 315 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 316

LOVSKI OPRTNIK

me je spodbudil, da øe jaz napi- izrezano trotovsko zalego, ki jo øem nekaj stavkov o prilagod- je prav tako slastno kljuvala iz ljivosti te ptice. satnih celic (na fotografiji). Ome- Siva vrana se lepo udomaœi, niti moram øe, da œe sem v juni- œeprav udomaœevanje divjih æi- ju zaradi prekratkih noœi predol- vali ni zaæeleno. Vœasih pa je go spal, je sivka priletela na zaradi okoliøœin to le potrebno. okensko polico moje spalnice ter Bilo je v maju pred nekaj leti, trkala s kljunom po øipi œeø: ko je moj sin Vili, tudi lovec, »Kaj øe œakaø z molæo mleka?!« pobral nebogljeno mlado sivo Siva vrana je bila tudi moja vrano, ki je trepetala s perutmi spremljevalka, kadar sem øel s ob cesti pri gozdiœku Dragatuø - puøko na lov. Po stotih metrih od Kvasica. Ko jo je pripeljal do- doma je z nizkim letom priøla za mov, mi je rekel: »Udomaœili jo menoj in mi s perutjo izbila klo- bomo!« Zmajal sem z glavo in buk z glave. Potem je v visokih mu odgovoril: »To nam ne bo krogih spremljala moje gibanje v uspelo, ker ne bo hotela vzeti naravi. Rekel sem si, da se ji mo- hrane.« Toda sin je vztrajal. Po- ram skriti v prvi goøœi, sicer jo skusil je s surovimi jetri doma- lahko øe izgubim v gozdu! Tako Borut Fon pri roœnem oblikovanju unikatnih usnjenih pasov. œih zajcev, kokoøk in drugim sem œakal, da se je dobro stem- mesom, ki smo ga surovega zre- nilo. Ob vrnitvi domov sem jo poklical: »Kroka, Kroka, kje delkov. Seveda mu samo uk ni vsi njegovi izdelki øtejejo med zali na drobne koøœke. Prve dni sva ji dajala hrano v kljun roœno, si?« Tako smo jo namreœ klicali. zadostoval; z vztrajnim delom, izdelke domaœe in umetne obrti. œez teden dni pa je æe sama Takoj je priletela in mi sedla na vajo in lastnimi inovacijskimi Mojster Fon jamœi tudi za njiho- pokljuvala ponujeno. Poskusili ramo, jaz pa sem jo poboæal. izboljøavami je izdelke zaœel iz- vo unikatnost. Glede cen pa Bo- smo tudi z domaœim mlekom, ki Naøa Kroka je prosto letala po popolnjevati tudi po svojih za- rut ni bil preveœ zgovoren; pove- ga je s slastjo pila. Kot kokoøka vsej vasi in se hranila. Tako je mislih. Dodal jim je lastne gra- dal je le, da je za roœno delo je pomoœila kljun skoraj do oœi v øla tudi k sosedovemu psu volœ- vure, vœasih svojstvene barvne potrebna najboljøa kakovost us- mleko. Po øtirinajstih dneh sva jaku kljuvat hrano. Enkrat pa je to kombinacije (barvanje usnja), nja, za natanœnost in precizno rekla s sinom: »Dajva ji svobo- plaœala z æivljenjem. Vsi domaœi razna pletenja ipd. Vsak izdelek roœno delo pa tudi precej œasa. do, perje ji je lepo zraslo in je smo æalovali za njo, tudi moja tudi impregnira s posebnimi olji, Zato cen teh izdelkov ni mogoœe primerno za letenje.« æena, saj ji je velikokrat delala da je mehak in obstojnejøi. Od primerjati z zgolj strojnimi iz- Ob hiøi imamo sadovnjak z druæbo na njivah in se je z njo na pasov, s katerimi je zaœel, ga je delki. Le za tistega, ki to zna velikimi starimi jablanami in rami vraœala domov. Øe dobro, vleklo øe naprej in zaœel je izde- ceniti, izdelki niso predragi in visoko lopo ob hiøi, tako da je da imamo za spomin posnetke lovati øe denarnice, torbice, raz- mu po nakupu tudi nekaj pome- imela kam pristajati. Do gozda plemenite in prijazne ptice. liœne etuije, noænice. Na sploøno nijo. Za vse, ki se zanimate za je le 200 m, toda vrana ni hotela Martin Peœaver ga veseli, da je ugotovil, da ima- tovrstne izdelke, posredujemo zleteti vanj; ostala je naøa doma- LD Smuk - Semiœ jo lovci radi usnje, øe posebno njegov naslov: Bravura usnja, œa ptica! Prenoœevala je v sked- pa veœina ceni videz roœnih Borut Fon, Zadobrovøka 65, nju. Ko sem zjutraj odprl hiøna spretnosti v usnju. K lepi puøki 1000 Ljubljana; telefon: (01) vrata, je priletela predme in me ali lovski obleki, pravi, se lepo Pojasnilo – popravek 529-34-80, GSM: 031/442-695. pozdravila s »kra, kra, kra«. poda tudi umetelno oblikovan Boris Leskovic Spremljala me je do hleva ter œa- V Lovcu, 3/04, str. 156, sem pas za puøko, moøki lovski pas kala na sveæe pomolzeno mleko. prebrala prispevek F. Wako- za hlaœe, noænica … Œe ji ga nisem takoj nalil v sko- uniga Kormoran na zatoæni Z mize sem vzel pas za puøko delico, me je zaustavljala vsakih klopi, v katerem je opisano in si ga ogledoval. Æe pogled je Naøa siva vrana pet korakov in mahala s perutmi. sreœanje o kormoranu, ki ga je povedal, da je pravcata roœna Kroka Pozneje se je pomeøala tudi med organizirala Koroøka ribiøka umetnina, skrbno izdelan unikat- 1. lanskoletni øtevilki Lovca kokoøi, da bi z njimi jedla, a so zveza v okviru Sejma o lovs- ni izdelek iz kakovostnega gove- sem z zanimanjem prebral jo vztrajno odganjale iz svoje jate. tvu in ribiøtvu. V prispevku je jega usnja. Tudi podloæen je bil V œlanek Milana Vogrina (s foto- Ker tudi œebelarim s 25 panji napisano, da gospod Ezio z mehkejøim in tanjøim govejim grafijami) o sivi vrani. Prikaz œebeljih druæin, sem ji ponudil Fain navaja, da je v Furlaniji usnjem ter nato roœno obøit. Na Julijski krajini 60.000 kormo- mizi sem opazil øe drugega, a ranov. Ta podatek je neverjet- drugaœe graviranega, s pletenico no velik in ne ustreza resniœ- po sredini in v dveh barvah, ki nosti, zato je treba povedati, sta se lepo ujemali. Na vsakem da zavaja bralce. Podatke o koncu pasu za puøko je bil oæji kormoranih zbirajo ornitologi del z delom za uravnavanje dol- v Furlaniji Julijski krajini æine in zaponkama. Borut je po- æe vrsto let. Øtevilo teh ptic vedal, da za izdelavo takønega pa ni nikoli preseglo 2.500 jermena za puøko ali podobnega primerkov. Deæelna Uprava pasu za hlaœe porabi od 5 do 7 FJK je podatke o øtevilœnosti ur; odvisno tudi od vloæenega kormoranov objavila leta roœnega dela in barvanja usnja 2001 in so interesentom na ter nato suøenja. Pokazal mi je øe voljo v naøem uradu. Sama noænice, etuije za naboje in celo sem preseneœena nad izjava- paleto razliœno øirokih in obliko- mi gospoda Ezia Faina, kajti vanih pasov za hlaœe. Na vseh vem, da je omenjena publika- njegovih izdelkih, na katerih je cija tudi v njegovem uradu. bil tudi zaøœitni znak jelenœek, Dr. Damijana Ota so viseli certifikati obrtne zbor- [email protected] nice Slovenije (øt. 1668/03), saj Siva vrana Kroka pobira trotove liœinke iz satnih celic.

316 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 317

je treba kuhati dan ali dva, preden jih bomo Zajœji polpeti uporabili. v svinjski mreæici Hladne osuøimo, jih razreæemo na debe- Za 6 oseb potrebujemo: lejøe rezine, jih popopramo, posolimo in po- 300 g sveæe, bolj mastne svinjine, 700 g kapljamo z limoninim sokom, lahko pa jih zajœjega mesa brez kosti, 100 g pancete, malce zaœinimo tudi s œilijem v prahu. Re- 2 korenœka, tri veœje øalotke, ælico seseklja- zine povaljamo v moki in jih na maslu nega peterøilja, ælico razrezanega drobnja- rumeno ocvremo. Naposled jih zloæimo na ka, strt strok œesna, 100 g olivnega olja, 80 vroœe kroænike in ponudimo s hladnimi ma- g masla, 100 ml konjaka, 200 ml tokaja, joneznimi omakami ter rezinami limone. slab liter juhe, pol kilograma svinjskih Kulinariœni kotiœek mreæic, sok polovice limone, 4 ælice brusniœnega dæema, sol, poper, tri jajca, Damjakove zarebrnice ælico kisle smetane. Potolœene posolimo, potresemo s sveæe mle- po lovsko tim poprom, po nepotolœeni strani jih pomo- Zajœje meso, sesekljano panceto in drob- Za 6 oseb potrebujemo: kamo in na maøœobi rumeno opeœemo ter no zrezano svinjsko meso na maøœobi praæi- 12 enojnih zarebrnic mladega damjaka, postavimo na toplo. mo, dodamo sesekljano øalotko, strt œesen, 2 sesekljani œebuli, 1 strok œesna, 2 cela Na maøœobi opraæimo œebulo, ji dodamo nariban korenœek, prepraæimo in zalijemo z jurœka, 100 ml sezamovega olja, 80 g drobno zrezano slanino, zrezane jurœke in belim vinom. Posodo pokrijemo in kuhamo masla, 300 ml goveje ali divjaœinske juhe, praæimo na moœnejøem ognju. Dodamo dvajset minut. Odkrijemo, solimo, popopra- dve æliœki paradiænikove mezge, dve ælici paradiænikovo mezgo, zalijemo z omako od mo, po potrebi zalijemo in poœasi kuhamo omake od peœenke, ælico sesekljanega peœenke in juho ter kuhljamo deset minut. øe dvajset minut. Ohlajeno meso zelo drob- peterøilja, ælico pehtrana, 100 g sesekljane Ko je omaka primerno gosta, jo potresemo s no sesekljamo, lahko tudi zmeljemo, doda- slanine,100 ml briøkega tokaja, sok ene peterøiljem, pehtranom, solimo in prelijemo mo konjak, tri jajca, ælico drobnjaka, kislo limone, sol, poper, tri ælice moke. po zarebrnicah. Vse skupaj zalijemo z vi- smetano in œez noœ mariniramo. Iz tako pri- nom, øe malce povremo in ponudimo. pravljene mase oblikujemo za manjøo dlan Razsekane zarebrnice vsaj dve uri marini- Matjaæ Erzar velike polpetke, jih zavijemo v svinjske ko- ramo v limoninem soku in sezamovem olju. [email protected] æice in zlagamo na pomaøœeno, proti ognju odporno posodo. Peœemo jih dvajset minut pri temperaturi 24 0C. Zalijemo jih z zaje- malko juhe. Peœene preloæimo na tople kroænike, v omako zakuhamo brusniœni dæem, dodamo limonin sok, popravimo okus in omako prelijemo œez zajœje polpete.

Ocvrti jelenovi moægani Kadar pripravljamo kakrøne koli moæga- ne, jih vedno za uro namoœimo v mrzli vodi, da se sesirjena kri odmoœi in da se zmehœa mrena, ki ovija moægane, ker jo potem laæje odstranimo. Œe recept doloœa, da uporabimo cele moægane, moramo biti pri œiøœenju øe posebno previdni, da ne razpadejo.

Za 6 oseb potrebujemo: tri jelenove moæ- gane, sok pol limone, sol, bel poper, 120 g surovega masla, tri ælice moke, sesekljan peterøilj.

Za kuhanje moæganov potrebujemo: poprova zrna, sol, dva klinœka, juøno zelenjavo, vejico timijana, lovorov list, eno œebulo, ælico kisa.

V liter hladne vode zloæimo vso juøno zelenjavo (korenje, zeleno, peterøilj …), solimo, dodamo poprova zrna, v œebulo zabode- mo klinœke in juho zavremo. Nato dodamo ælico kisa, timijan in pre- vidno vloæimo moægane. Juha naj vre po- œasi, komaj opazno. Tak naœin kuhanja imenujemo poøiranje. Jelenji moægani so kuhani po 25-tih minutah, moægani srnjakov in gamsov pa æe v desetih do petnajstih mi-

nutah. Posodo odstavimo in pustimo, da se Foto: G. Øinik moægani v juhi popolnoma ohladijo, zato jih Ocvrti jelenovi moægani

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 317 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 318

V SPOMIN

Lani maja je naø zala, da je bila sposobna tudi tistega, Anton se je rodil julija 1930 na naravi. Leta 1948 se je vpisal med zasluæni œlan kar je za nekatere le æelja. kmetiji Temel na Zagradu, svojo lovce naøe LD in leta 1950 opravil Gvido Poœivav- Æivela je za svoje Haloze, za Ha- æivljenjsko pot pa je sklenil 28. 11. lovski izpit. øek praznoval loæane, znala je pritegniti mlade, bila 2003 v slovenjegraøki bolniønici. V najbolj hvaleænem spominu nam svoj 80. rojstni je v oporo malemu preprostemu œlo- Toni je bil ena od legend prevalj- bo ostal kot prizadeven in vesten v dan. Lovski tova- veku, ni skoparila s strpnostjo do skih lovcev. Polnih 49 let je bil œlan svojemu poklicu zidarja, saj je sode- riøi smo mu œe- drugaœe misleœih. Ponosna je dala LD Jamnica - Prevalje. Æe leta 1954 loval pri gradnji vseh lovskih ob- stitali v Lovcu, vedeti, da v Halozah, v njihovem je kot mlad lovec poprijel za vsa dela jektov: od lovskih koœ in lovskega 9/2003. Vendar vznoæju, ob nemirni reki Dravinji v loviøœu ter pozneje pri gradnji lov- doma do krmiøœ. Vse je opravljal z je æalostno na- æivijo »bogati«, s kulturo preæeti skega doma. veliko mero odgovornosti in dobre kljuœje hotelo, da je bila njegova ljudje, ko je s svojim Roæmarinom – Opravljal je øtevilne funkcije v or- volje, ki je za seboj pritegnila tudi zahrbtna bolezen, s katero se je boril, z njeno folklorno skupino – navdu- ganih LD kot œlan upravnega odbora druge. moœnejøa in ji je øe istega meseca, øevala tudi zunaj meja Slovenije. – kinolog v letih 1970 do1978, bil je Rad je bil v lovski druæbi. Kot do- 23. 9. 2003, podlegel. Kot matiœarki in usluæbenki UE œlan disciplinske komisije in predsed- ber pevec je rad zapel in postregel øe Celotno Zasavje ga je poznalo kot Ptuj z raznimi zadolæitvami ji je bil nik NO. Dolga leta je bil druæinski s kakøno soœno zgodbo. Opravljal je lovca in kinologa, pa tudi kot po- skopo odmerjen prosti œas, pa øe tis- prevzemnik uplenjene divjadi, delo- tudi odgovorne dolænosti. Bil je bla- slovneæa. tega je, kolikor je le mogla, razdajala val pa je tudi v veœ komisijah, pred- gajnik (od leta 1961 do 1965), œlan Lovstvo mu je bilo v krvi, saj je tudi svoji lovski pripadnosti. Redko vsem je bil cenjen strokovnjak v UO LD (od leta 1971 do 1975) in 6 bil Gvido pripadnik æe tretje genera- jo je bilo videvati v revirjih, v vlogi komisiji za ocenjevanje lovskih tro- let œlan Disciplinske komisije. Vsi, cije v druæini, ki se ukvarjala z lov- upleniteljice, je pa svojo pripadnost fej, in sicer v letih 1958 do 1970. ki smo ga poznali, se ga spominjamo stvom in kinologijo. Oœe, lovski za- izkazala v vlogi blagajniœarke (l986 Toni je bil vselej med tistimi, ki kot dobrega prijatelja, znanca in œlo- kupnik obmoœja sedanje LD Trbov- do 1989, 1988 do 1989) in obenem so opozarjali na pomen ravnoteæja v veka, ki je bil vedno pripravljen pri- lje, je lovsko znanje in lovsko ter opravljala tudi tajniøke zadolæitve. naravi. Zagovarjal je lovsko etiko in sluhniti ljudem in jim pomagati tako kinoloøko tradicijo uspeøno prenesel Predsednica NO je bila od 1989 do naœela lovskega tovariøtva. Bogato z nasveti kot z dejanji. Nekaterim je tudi na sina Gvida. 1991, raœunovodkinja od 1991 do lovsko znanje je rad prenaøal na bil kot lovski oœe, vsem pa dober Vihra 2. svetovne vojne se je do- 1993, œlanica NO pa od 1993 pa vse mlajøe œlane, katerim je bil vzoren tovariø in predvsem Lovec. Zaradi dobra poigrala z njim, tako da se je do smrti, ko smo se na pokopaliøœu mentor. njegovega prizadevnega dela smo ga znaøel celo na afriøki celini in se je v na Vidmu pri Ptuju poleg njenih Toni je bil zelo spoøtovan in ce- imenovali za œastnega œlana LD. domovino vrnil s prekomorskimi bliænjih in velike mnoæice znancev njen obrtnik – sedlar, saj je ni bilo Za poærtvovalno in uspeøno delo brigadami ob koncu vojne. ter prijateljev øe zadnjiœ poklonili konjske vprege, da ji ne bi bil kos. ga je LZS odlikovala z znakom za Bil je med ustanovnimi œlani LD njenemu spominu œlani naøe in so- Prejel je veliko priznanj in odliko- lovske zasluge z redom III. stopnje. Trbovlje, ki je bila ustanovljena leta sednjih LD. vanj s podroœja lovstva in obrti. S solzami v oœeh smo ob æalostnih 1946, nato pa je bil vrsto let, tako kot Izreœene besede slovesa, pohvale Druæenje s pokojnim Tonijem je zvokih Tiøine v odprti grob polagali smo navedli v lanski septembrski in zahvale kot da niso mogle za- bilo vedno prijetno. Lovci smo ga zelene vejice. Prapori naøe in sosed- øtevilki, v tej LD zasluæen in zavzet mreti! zelo cenili, saj je bil pravi lovski pri- njih lovskih druæin so se ti, Andrej, funkcionar. Svoje bogate izkuønje pri Ob otoænih zvokih rogov, rogis- jatelj. Iz lovskih vrst je odøel spoø- globoko priklonili. Hvala ti za vse, vzreji lovskih psov in lovu je uspeø- tov ZLD Ptuj - Ormoæ, se je simbo- tovanja vreden œlan, ki je v zeleni kar si storil dobrega v lovstvu. V mis- no prenaøal na mlajøe lovce. Deloval liœno s posameznimi streli v slovo bratovøœini pustil trajne sledove. Ko- lih boø vedno z nami. je tudi na kulturnem podroœju in bil oglaøal naø »zadnji skupni lov«. Vsak roøki lovci se ga bomo spominjali z LD Iga vas - A. Z. eden od soustanoviteljev Zasavskega v sebi smo ji izrekali poslednji lov- veliko hvaleænostjo in s spoøtova- lovskega pevskega zbora, ki øe ved- ski blagor s skupno mislijo zahvale: njem za opravljena dela do njegove no uspeøno opravlja svoje kulturno »Hvala ti, Francka, za vse!« plemenite osebnosti. Konec decembra, poslanstvo. V letu 1964 je postal LD Dravinja – Majøperk - E. A. Hvala za vse, cenjeni lovski tova- ko se je æe vse œlan LD Dole pri Litiji, kjer je prav riø Toni. Mirno poœivaj na pokopa- poslavljalo od leta tako vrsto let opravljal pomembne liøœu svete Barbare. 2003, smo se tudi funkcije (glej Lovec, 9/2003). Vklju- Mnoæica œlanov LD Jamnica - Prevalje – M. O. œlani LD Dobova œeval se je v delo ZLD Zasavje in zelene bratovøœi- poslovili od naøe- LKD Zasavje, kjer so bile njegove ne se je skupaj s ga lovskega prija- bogate lovske in kinoloøke izkuønje øtevilnimi prijate- V 83 letu se je 10. 11. 2003 od nas za telja Ivana Geœa. vedno dobrodoøle. lji, znanci in kra- vedno poslovil naø dolgoletni œlan Umrl je 30. 12. Za svoje marljivo dolgoletno delo jani Prevalj konec Andrej Hribar, tovariø z najdaljøim 2003. v LD Trbovlje, v LD Dole pri Litiji novembra lani na staæem v LD Iga vas. Ivan se je rodil leta 1940 v vasi in Zvezi lovskih druæin Zasavje je pokopaliøœu Bar- Zibelka æivljenja mu je stekla 18. Loœe pri Dobovi, kjer je tudi odraø- prejel øtevilna priznanja LZS in Ki- bara øe zadnjiœ 12. 1920 v kmeœki druæini v prijazni œal in preæivljal svojo mladost. Ivan noloøke zveze Slovenije. poslovila od pre- vasici Iga vas. V otroøtvu in mladosti je æe kot otrok s svojim oœetom, ki je V letu 1976 se je odloœil, da bo dragega lovca, lovskega prijatelja je preæivel teæke œase in veliko prebil tudi lovec, rad odhajal v naravo. postal redni œlan LD Dole pri Litiji. Antona Potoœnika, po lovsko Hart- izkuøenj v vojni. Kot tak je gojil zrel V lovske vrste je vstopil l. 1969. Kljub zdravstvenim teæavam se je lovega Tonija iz Prevalj. in naklonjen odnos ter predanost Zaradi svojega odnosa do narave in rad udeleæeval skupnih lovov, bil pa lovstva si je med lovci pridobil veli- je tudi pobudnik najrazliœnejøih akcij ko zaupanje. Tudi zato so mu bile v v loviøœu. Lovu, kinologiji in vsemu, LD zaupane pomembne naloge. kar spremlja lovca, je posvetil veœi- Vrsto let je opravljal naloge LD no svojega æivljenja. Iz lovskih vrst so za vedno odøli tudi: Dobova, in sicer; od leta 1983 do Gvida bomo kot nepozabnega lov- Roman Økrlj, LD Kras, Dutovlje, Franc Kraøovec, 1985 je bil tajnik LD, funkcijo pred- skega tovariøa ohranili v trajnem * 17. 8. 1928, † 18. 3. 2004. LD Trojane, Oæbolt, sednika je prevzel l. 1991 in jo spominu, saj je s svojim delom pustil * 9. 10. 1929, † 9. 2. 2004. opravljal do leta 1993, druæinski ki- neizbrisen peœat na lovskem in kino- Riko Kolenc, LD Mirna, nolog je bil od 1988 do 1991. Opra- loøkem podroœju, v kulturnem udej- * 26. 10. 1916, † 9. 3. 2004. Stane Grgiœ, LD Komenda, vil je tudi lovski izpit za lovskega stvovanju zasavskih lovcev, pa tudi Franc Golobiœ, LD Laze, * 17. 7. 1924, † 18. 1. 2004. œuvaja, nenazadnje pa je bil do kon- na poslovnem podroœju v Zasavju. * 22. 11. 1919, † 20. 2. 2004. Franc Tivadar, LD Komenda, ca svojega æivljenja œlan Disciplin- LD Dole pri Litiji, LD Trbovlje Karl Ramut, LD Kapla, * 7. 6. 1934, † 22. 1. 2004. ske komisije LD. ZLD Zasavje * 13. 1. 1943, † 12. 3. 2004. Franc Accetto, LD Brdo, Za marljivo delo v lovstvu je bil Anton Suøec, LD Doliœ, * 7. 12. 1930, † 31. 1. 2004. tudi nagrajen; prejel je znak za lov- * 24. 9. 1962, † 20. 1. 2004. Franc Øœek, LD Tabor, Erzelj, ske zasluge in red III. stopnje. * 29. 7. 1927, † 7. 3. 2004. Ivan Geœ je bil tudi mentor mla- Tudi Francka Petroviœ, œlanica LD Joæe Klemen, LD Joøt, Kranj, dim prihajajoœim lovcem. S svojim * 6. 5. 1922, † 14. 2. 2004. Peter Ramøak, Dravinja - Majøperk, je morala ko- LD Orlica, Vuhred, zgledom in odnosom do soœloveka je maj v 56. letu (30. 10. 2003) kloniti Alojz Krivec, LD Solœava, * 14. 12. 1940, † 30. 11. 2003. pokazal lik odliœnega prijatelja lov- * 10. 5. 1929, † 16. 3. 2004. zaradi hude neozdravljive bolezni. Franc Svetec, LD Dravograd, stva in ljubitelja narave. Po njegovem Nikoli ni tarnala, œeprav je v sebi ﬂuro Ratkoviå, LD Moravœe, * 13. 3. 1925, † 24. 11. 2003. odhodu nam je ostal le lep spomin na bila boj s kruto boleznijo, tudi takrat * 23. 3. 1946, † 29. 10. 2003. vzornega in iskrenega prijatelja. ne, ko je ølo hudo zares. Franc Starc, LD Sodraæica, Lovci LD Dobova pa tudi mnogi Franc Grdina, LD Borovnica, * 6. 6. 1925, † 6. 3. 2004. Dve desetletji je bila lovka v naøi * 31. 8. 1925, † 16. 2. 2004. drugi lovski prijatelji, ki smo Ivana LD. Med nas je stopila v letu l983, Vinko Kozlevœar, LD Viønja Gora, pospremili na njegov zadnji pohod, dve leti za tem, leta 1985, je opravi- Bogo Germovøek, LD Moravœe, * 21. 3. 1926, † 25. 2. 2004. smo se od njega poslovili s prapori, la lovski izpit. Na njenih lovskih ste- * 30. 6. 1929, † 24. 2. 2004. Stanko Braœiœ, smrekovimi vejicami, se mu øe zad- œinah bodo sledi øe dolgo vidne. Bolj Janez Barliœ, LD Trojane, Oæbolt, LD Joæe Lacko, Ptuj, njiœ poklonili in ga pospremili k po- redkost kot obiœajno je takøno druæe- * 12. 5. 1919, † 11. 2. 2004. * 24. 4. 1933, † 3. 8. 2003. slednjemu poœitku. nje æena med moøko druøœino. Pre- Hvala ti, Ivan, za vse, kar si storil prosta, osebno skromna je bila zgled Umrlim œasten spomin! za nas osebno in za LD Dobova. delavnosti. V vsej svoji biti je doka- LD Dobova - Z. P.

318 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 319

LOVSKA KINOLOGIJA

Vzgoja mladega psa ptiœarja – temelj poznejøe vsestranske uporabnosti slovenski lovsko-kinoloøki nje, ki pa je prilagojeno telesnim Vliteraturi je bilo o vzgoji in psihiœnim sposobnostim mla- mladega lovskega psa ptiœarja dega psa. Za razliko od øolanja, doslej objavljenih zelo malo ki temelji tudi na obœasni prisili, œlankov. Tako kot sicer v æivlje- je vzgoja proces, v katerem mla- nju se tudi pri lovu in lovski demu lovskemu psu doloœimo kinologiji mnoga naœela, ki so njegovo mesto v »druæinskem kr- bila zakoreninjena dolga deset- delu«. Hkrati ga usmerimo v de- letja, pod teæo novih spoznanj javnosti, ki bodo pozneje pove- spreminjajo in prilagajajo. Pri zane z njegovo vsestransko upo- Œim veœ pozitivnih stikov z uplenjeno divjadjo … vzgoji, øolanju in vodenju lov- rabnostjo. Vse to poœnemo na naœin, ki je za mladiœa prijeten skih psov je dolgo prevladovalo je, drugiœ pa niæje. Nizek poloæaj mladega lovskega psa traja pri- mnenje, da se s psom v njego- in zabaven, tako da bo vse dejavnosti opravljal z veseljem. Œe v krdelnem redu tudi ne bo vpli- bliæno do 6. meseca starosti. vem prvem letu æivljenja sploh val na njegove delovne zmog- Nekateri avtorji to obdobje po- ni treba kaj dosti ukvarjati. V bo mlad pes v svojem mladost- nem obdobju deleæen pravilne ljivosti in ubogljivost, ampak daljøujejo do 7. oziroma 8. me- tem œasu naj bi psu omogoœili le prav nasprotno. Lahko pa »viso- seca. Eden od bistvenih dejavni- »svobodno æivljenje« in naj ga vzgoje, bo tudi prehod na po- znejøe øolanje veliko laæji in us- ko rangirani psi« povzroœijo pre- kov pravoœasne in pravilne vzgo- ne bi obremenjevali s kakrøno cej skrbi in slabe volje. Kar po- je je v tem, da mlademu ptiœarju koli vzgojo in poslediœnim uœe- peønejøi. Vaje, ki se jih bo v tem obdobju nauœil »mimogrede«, mislimo na øtevilne lovske pse, omogoœimo spoznati najrazliœ- njem. Takøno gledanje na pro- ki takoj, ko jih vodniki odpnejo s nejøe dejavnosti, ki jih bo pozne- blematiko vzgoje in øolanja lov- bomo v œasu øolanja samo øe stopnjevali in utrjevali. Pes v povodca, oddivjajo naprej po lo- je izvajal, hkrati pa tudi razliœna skega psa mnogokrat vodi do viøœu, gluhi in slepi za vse vod- okolja, kar pomeni, da ga mora- poznejøega uœenja s fiziœno pri- nobenem drugem obdobju æiv- ljenja ne shranjuje doæivetih vti- nikove pozive in proønje. Dokler mo stalno jemati s seboj v lo- silo in kaznovanjem. Izkuøeni vsega ne prevohajo in preiøœejo, viøœe, naseljene kraje ipd. Ker vodniki bodo sicer uspeøno izøo- sov in izkuøenj tako intenzivno, kot ravno v obdobju vzgoje. se le redko vrnejo nazaj. Veliko- vemo, da socializacija pri mla- lali tudi psa, ki v svojem mla- krat takøni psi tudi vleœejo vod- dem psu poteka pribliæno do 16. dostnem obdobju ni bil deleæen Zato nekateri mladega psa v tem obdobju primerjajo s suho gobo, nika na povodcu, agresivno œu- tedna starosti, je treba v tem œa- posebne vzgoje. Mnogo psov v ki se potem, ko jo vræemo v vajo hrano in leæiøœe ter izsilju- su psiœku omogoœiti œim veœ sti- tem obdobju namreœ pridobi na- vodo, dodobra napije le-te. To øe jejo vodnikovo pozornost. Kje je kov, in sicer tako z ljudmi, dru- vade, ki so v nasprotju z naøimi posebno velja za starostno ob- vzrok za takøno vedenje? Pes je gimi mladiœi in odraslimi psi hotenji in æeljami. Za manj izku- dobje od 3. do 16. tedna starosti. preprosto prevzel vlogo »vodje (socializiranimi) ter drugimi do- øene vodnike je to lahko zelo ve- krdela«. V naravi je v volœjem maœimi æivalmi. Taki stiki mora- lik problem, saj psa preprosto ne Hierarhija v »pasjem krdelu« krdelu naloga vodje, da pregle- jo biti pozitivni. Vse, kar pes v obvladajo veœ. Najveœkrat tiœi Kdo izmed lovcev si ne æeli duje okolico, varuje krdelo in ga tem obdobju spozna in doæivi, se vzrok v tem, da je pes v druæini, imeti ubogljivega psa? Vpraøa- vodi. Prav to so stvari, ki jih poœ- shrani v njegovi zavesti. Lahko kjer prebiva, prevzel vlogo »vod- nje, ki se pri tem postavlja samo ne marsikateri pes. S pravilno bi rekli, da pomeni socializacija, je krdela« oziroma, med vodni- po sebi, je, kako to doseœi? Psi vzgojo bomo mlademu psu olaj- ki je del vzgoje, vkljuœitev psa v kom in psom ni vzpostavljene so sicer po svojem znaœaju lahko øali poznejøe æivljenje, nam pa druæbo. Stvari, ki jih bomo v tem prave povezave. Ker vodnik ne zelo razliœni. Zato je treba tako prihranili marsikatero nevøeœ- œasu zamudili, bomo pozneje ve, kako bi stanje spremenil, na- vzgojo in øe posebno øolanje pri- nost. Tak pes nas bo spoøtoval, zelo teæko nadomestili. Mlad pti- stajajo stalni nesporazumi in vœa- lagoditi vsakemu posameznemu nam zaupal, hkrati pa se bo œar mora v œasu vzgoje spoznati sih tudi grobo ravnanje s psom. psu. Vsi psi pa imajo eno skupno poœutil tudi varnega. vso divjad (uplenjeno), s katero V takem primeru je najbolje, da lastnost: to je æivljenje v krdelu. se bo sreœal pozneje. Izkoristimo se vodnik s svojim psom udeleæi Ker naø pes ne æivi v divjini, je Œim veœ pozitivnih stikov vsako priloænost, da mu omogo- teœaja za vodnike lovskih psov. zanj druæina ljudi, kjer æivi, nje- Z mladim ptiœarjem se mora- œimo stik z najrazliœnejøo uple- Izkuøeni inøtruktorji mu bodo po- govo »krdelo«. Prvo pravilo, ki mo zaœeti ukvarjati takoj, ko ga njeno malo in veliko divjadjo. magali, da bo s svojim psom bi ga morali dosledno upoøte- pripeljemo domov. Ne zanaøaj- Loœitev mladiœa od matere in vzpostavil pravilen odnos ter ga vati, je, da prevzamemo vlogo mo se na poznejøe obdobje, saj drugih mladiœev v leglu je zanj tudi primerno izøolal. O teœajih vodje »pasjega krdela« takoj, ko bo mladiœ v tem œasu lahko pri- hud stres. Prav zato mu moramo na tem mestu sicer ne bom pisal, mladiœ pride v novi dom. Vedeti dobil nezaæelene navade, ki jih predvsem v prvih dnevih in ted- so pa vsekakor zelo priporoœljivi moramo, da je pes edina domaœa bomo pozneje teæko odpravili. nih nameniti zelo veliko œasa. in koristni tako za vodnike, ki æival, ki je œloveka sprejela v Hkrati, ko se vodnik ukvarja z Tako se bo mladiœ na nas tudi imajo s svojim psom teæave ozi- svojo socialno hierarhijo. V tak- mladim psom, se med njima ust- zelo navezal. roma ne vedo, kako bi psa izøo- ønem krdelnem redu sodi pes varja povezava (vez), ki je izred- lali, kakor tudi za vse druge bolj prav na dno in nad njim morajo no pomembna za poznejøe delo Bivanje v pesjaku ali v hiøi ali manj izkuøene vodnike in nji- biti vsi druæinski œlani, od star- v loviøœu. Psa ptiœarja uporablja- Mlad pes potrebuje veliko gi- hove pse. øev do otrok. Marsikdo bo ob mo pri razliœnih oblikah lova, in banja, vendar tudi poœitek in Vzgoja mladega ptiœarja naj tem pomislil, da bo pes zaradi sicer tako na polju, v vodi in mir. Œe so øe pred nekaj deset- bo le predpriprava za poznejøe svojega nizkega poloæaja v »dru- gozdu, pri delu pred strelom in letji tudi najveœji ptiœarski stro- »resno« øolanje. Vzgoja in øola- æinski hierarhiji« trpel, a ni tako. po njem. Svojega vodnika lahko kovnjaki, npr. dr. Carl Tabel, nje sta sicer dva procesa, ki pa si Tak pes se bo poœutil veliko spremlja v loviøœu vse leto. zagovarjali staliøœe, naj bo mlad sledita eden za drugim in sta bolje kot pa pes, ki je v »pasjem Pravilno izøolan in voden ptiœar lovski pes nastanjen le v pesja- tesno povezana. Za vzgojo bi krdelu« zaradi naøe nedosledno- je uporaben praktiœno pri vseh ku, kar naj bi ugodno vplivalo na lahko rekli, da je neke vrste øola- sti uvrøœen (rangiran) enkrat viø- oblikah lova. Obdobje vzgoje njegove delovne zmogljivosti, pa

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 319 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 320

LOVSKA KINOLOGIJA

so dandanes spoznanja o tem nekoliko drugaœna. Stalen stik z vodnikom in œlani njegove dru- æine poveœuje njegovo inteligen- co in hkrati krepi razumevanje vodnikovih ukazov in hotenj. Zato morajo biti tudi mladiœi, ki prebivajo v pesjaku, vsaj nekaj ur na dan v stiku z vodnikom in œlani druæine. Kot zelo dober kompromis mnogi predlagajo kombinirano bivanje psa tako v pesjaku kot v hiøi. Ob tem »veœnem vpraøanju« pa pogosto opaæam, in to predvsem na tek- movanjih, da najviøja mesta do- segajo prav psi, ki poznajo pes- jak bolj od zunaj kot z njegove Pri odpoklicu ne skoparimo s pohvalo in nagrado. Hoja ob nogi notranje strani (œeprav ta stoji na vrtu) oziroma v njem prebivajo pride takoj, steœemo v nasprotno ob naøi levi nogi. Hoje ob nogi le obœasno. Taki psi so v stalnem smer in psiœek bo pritekel za uœimo mladiœa takrat, ko je po stiku s svojim vodnikom, œe pa nami. Na povelje »sedi«, naj se dnevnem sprehodu æe utrujen. njega ni doma, so z njim s œlani usede, nato pa naj sledita izdatna Vztrajamo, da hodi ob naøi levi njegove druæine. pohvala in nagrada v obliki pri- nogi, pri tem pa ga stalno hvalimo in obœasno nagradimo. Eden Odpoklic in vaja »sedi« boljøka. Nato mu zopet dovoli- mo, da steœe od nas, vendar naj od naœinov, s katerim uœimo mla- Mladega ptiœarja lahko zaœne- to stori øele na naø ukaz. Pripo- diœa hoje ob nogi na povodcu, je mo uœiti odpoklic takoj prve dni roœljivo je, da imamo priboljøke tudi, da se vsakiœ, ko mladiœ po prihodu v novi dom. Glede na vedno v æepu, in to vsakiœ, ko vleœe na povodcu, zaustavimo. to, da ga takrat hranimo øe øtiri- smo s psom v stiku. Pes bo po- Ko psiœek spet lepo stoji ob naøi krat na dan, lahko vsak obrok s stal na nas tudi bolj pozoren. levi nogi, pot nadaljujemo, ob pridom izkoristimo za uœenje. Priboljøek in pohvalo uporabimo ponovnem vleœenju pa se zopet Idealno je, œe imamo vrt, na v pravem trenutku, ko psiœek res zaustavimo. Pri tej starosti od katerem je psiœek v œasu hranje- opravi, kar zahtevamo od njega. njega øe ne smemo priœakovati nja spuøœen. Skriti za vogalom in zahtevati popolne vodljivosti Pri tem moramo biti dosledni! hiøe ga pokliœemo po imenu in na jermenu, kaj øele hojo prosto Ne smemo se zadovoljiti s polo- hkrati dvakrat kratko zapiskamo ob nogi, s katero zaœnemo øele v Vaja »sedi« viœarskim delom, saj se nam bo na piøœalko. Nato se mu pokaæe- œasu øolanja, saj se pri tej vaji mo s posodico hrane v rokah. to pozneje trpko maøœevalo. naglica ponavadi ne izkaæe naj- Mladiœ bo veselo pritekel k nam. Hoja ob nogi bolje. Vztrajajmo, da se pred nami canje psiœka po imenu vse bolj usede, nato pa ga izdatno pohva- opuøœamo, tako da ga naposled Potem, ko smo mu po tednu Voænja z avtomobilom limo in mu ponudimo obrok pri- pokliœemo samo øe s pomoœjo ali dveh nadeli prvo mehko us- V œasu vzgoje je treba mlade- ljubljene hrane. Ko tako vadimo dveh kratkih, ostrih piskov s piø- njeno ovratnico in se je nanjo æe ga psa privaditi tudi na voænjo z dan za dnem, bo mladiœ vsakiœ, œalko. Odpoklic bo mladiœu pre- navadil ter smo ga tudi æe pripe- ko bo zasliøal svoje ime in dva- øel v »meso in kri«, kot radi re- li na povodec, lahko z mladiœ- kratni pisk piøœalke, veselo pri- œemo. Tako kot vse druge vaje kom zaœnemo z vajo »hoja ob tekel k nam, saj bo vedel, da ga tudi to vadimo tako doma kot v nogi«. Nekateri avtorji na zaœet- œaka polna skleda hrane. Pri loviøœu. Ko smo z njim na spre- ku priporoœajo uporabo priboljø- mladem psu ne smemo skopariti hodu, ga obœasno, potem ko se ka, ki ga sklonjeni dræimo v s pohvalo, vœasih je treba pri od nas oddalji, pokliœemo z dva- desni roki in z njim vodimo mla- tem celo malce pretiravati. Kli- kratnim piskom piøœalke. Œe ne diœa, ki ni navezan na jermenu,

Voænja z avtomobilom

avtomobilom, s œimer pa navadno ni veœjih teæav. Psi avto hitro poveæejo s prijetnim sprehodom in komaj œakajo, da jim odpremo vrata. Pes naj ima v avtomobilu svoj stalen prostor. Vstopanje in izstopanje iz avtomobila naj mu bo dovoljeno le na naø ukaz.

Vse foto: S. Volariœ Saøa Volariœ V naslednji øtevilki bomo spoznali, kako pri psiœku vzpodbudimo nagon po plenu in zasnove za prinaøanje. (se nadaljuje)

320 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 321

LOVSKA KINOLOGIJA

Izkuøeni vodniki psov krvo- Odziv slabøi od priœakovanj sledcev (v øirøem pomenu be- Iskanje ranjene divjadi v letu 2003 sede) nesebiœno priskoœijo na po- moœ lovcem, ki so dolæni poskr- beti za iskanje obstreljene divjadi pa tudi za kontrolne preglede strela po strelu s kroglo na veliko divjad. Imena izkuøenih lovcev so vsako leto objavljena v majski ali junijski øtevilki Lovca pa tudi v vsakoletni obøirnejøi analizi (broøuri, ki jo izda komisija). Izbor iskalcev, ki so objavljeni v Lovcu, temelji predvsem na izka- zanih izkuønjah in pripravljenosti iskalcev, da priskoœijo na pomoœ pri sledenju oz. kontroli nastrela. Komisija upoøteva kraj (geografsko regijo), od koder nek iskalec izhaja, in skuøa zato enakomerno porazdeliti iskalce po posameznih obmoœjih. Tak izbor pa od iskanja seveda ne izkljuœuje drugih iskalcev, ki izpolnjujejo vse pogoje, doloœene s pravili za uporabo psov v loviøœih. Presoja o izboru je prepuøœena dogovoru v posamezni lovski organizaciji – druæini, vendar glede na dejansko usposobljenost lovcev in njiho- eto 2003 je bilo æe 11. leto, s svojimi izkuønjami, in navodi- pri LZS v okviru programa izo- vih psov, torej pod pogojem, da Lod kar naœrtno spremljamo la v Dnevniku vodnika krvosled- braæevanja æe vrsto let organizi- so psi ustrezno preizkuøeni za delo psov in vodnikov v delu po ca, ki ga je oblikovala in izdala ra teœaj za lovce vodnike lovskih delo po krvnem sledu in tudi vod- naravnih krvnih sledovih. Delov- Komisija za lovsko kinologijo psov, ki æelijo sebe in svoje pse niki veøœi opravila. Æelimo le, da na skupina za spremljanje prak- pri LZS v sodelovanju z izku- izpopolniti tudi v veøœinah dela o svojih iskanjih redno poroœajo tiœnega dela psov in vodnikov, øenimi vodniki in iskalci obstre- po krvnem sledu. V veœini se naøi delovni skupini. Dnevnike ki deluje v okvirju Komisije za ljene divjadi. Podatke iz vrnje- med iskalci æe pojavljajo teœajni- vodnika krvosledca, kamor vod- lovsko kinologijo pri Lovski nih Dnevnikov Delovna skupina ki, ki so uspeøno opravili tudi niki beleæijo iskanja, lahko na za spremljanje te dejavnosti vne- zvezi Slovenije, æe od leta 1991 zakljuœni izpit s tega podroœja, zahtevo posameznika ali lovske zbira podatke o iskanju ranjene se v svojo bazo podatkov, knji- seveda pa so med njimi æe stari organizacije dobite na naslovu (obstreljene) parkljaste divjadi æice pa, opremljene s pripomba- izkuøeni vodniki psov. Po ugoto- delovni skupine (Lovska zveza in medveda za celotno obmoœje mi, vrne iskalcu. Le-ti pripombe vitvah je v okviru naøe izobra- Slovenije, Æupanœiœeva 9, Ljub- Slovenije. Podatke o svojem de- komisije, zapisane v Dnevnik, ljana). æevalne akcije doslej sodelovalo lu na terenu nam posredujejo upoøtevajo pri izpolnjevanju po- V minulem letu je bilo eviden- æe 265 lovcev vodnikov. Na vsa- iskalci obstreljene divjadi, ki datkov iskanj v tekoœem letu. tiranih ali bolje reœeno sporo- upoøtevajo napotke, pridobljene Komisija za lovsko kinologijo koletno izobraæevanje v krvo- œenih 1.319 iskanj, od tega 453 sledniøtvu, ki je vsako leto na kontrolnih pregledov nastrela. Maøunu, pa se prijavljajo vedno Preglednica 1: Kontrolni pregledi so bili uspeøni novi in novi vodniki s svojimi v 106 primerih, kar je 23,4 %. Øtevilo in uspeønost pri iskanju obstreljene divjadi v letu 2003 psi. Delovna skupina tako do- (po vrstah) Rezultat povsem opraviœuje pred- polnjuje svoje evidence z novimi pis o obvezni kontroli vseh dom- Vrsta divjadi RU RN KU KN SU SN % SU/SN Skupaj Deleæ vodniki pa tudi s spremembami, nevno »zgreøenih« strelov na SRNJAK 172 62 35 57 207 219 48,6 426 32,3 ki se pojavijo med psi, ki imajo veliko parkljasto divjad in med- SRNA 86 26 13 39 99 65 60,4 164 12,4 opravljeno preizkuønjo po krv- veda. Podrobnejøe rezultate lahko MLADIŒ 46 20 10 54 56 74 43,1 130 9,9 nem sledu. razberete iz preglednice 1. JELEN 37 12 3 30 40 42 48,8 82 6,2 KOØUTA 12 6 6 8 18 14 26,1 23 2,4 Preglednica 2: TELE 14 11 3 19 17 30 36,2 47 3,6 Vrednost najdene divjadi GAMS 20 7 9 44 29 51 36,3 80 6,3 MUFLON 5 4 1 12 6 17 26,1 23 1,7 Vrsta Najdeno Povpreœna Skupna Odkupna Vrednost D. PRAØIŒ 126 90 25 81 151 171 46,9 322 24,4 divjadi (øtevilo) teæa (kg) teæa cena (sit) (sit) MEDVED 4 2 0 3 4 5 44,49 9 0,7 Srnjak 207 18 3726 720 2.682.720 DAMJAK 1 2 1 0 2 2 50,0 4 0,3 Srna 99 14 1386 720 997.920 Skupaj: 523 243 106 347 629 690 47,7 1319 Mladiœ 56 9 504 720 362.880 Jelen 40 120 4800 500 2.400.000 Pomen posameznih oznak v preglednici: Koøuta 18 65 1170 500 585.000 RU – ranjena divjad – uspeøno iskanje Tele 17 45 765 580 443.700 RN – ranjena divjad – neuspeøno iskanje Gams 29 20 580 700 406.000 KU – kontrolno iskanje domnevno zgreøenega strela, po katerem je bila Muflon 6 22 132 500 66.000 najdena divjad KN – kontrolno iskanje domnevno zgreøenega strela, po kateremu ni bila Divji praøiœ 151 55 8305 450 3.737.250 najdena divjad Damjak 2 45 90 500 45.000 SU – skupno øtevilo RU + KU Medved 4 120 480 2000 960.000 SN – skupno øtevilo RN + KN Skupaj: 12.686.470

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 321 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 322

LOVSKA KINOLOGIJA

Preglednica 3: Graf øt. 3: Øtevilo iskanj v letih Primerjava dosedanjih analiz (po letih) glede na posredovane podatke vodnikov krvosledcev Leto Øtevilo Øtevilo Øtevilo Uspeønost evidentiranih evidentiranih najdene iskanj (%) iskalcev iskanj divjadi 1992 48 386 234 60,62 1993 48 591 347 58,71 1994 67 736 456 61,96 1995 72 823 448 54,43 1996 84 824 455 55,22 1997 125 1040 624 60,00 1998 145 1246 666 53,45 1999 124 1250 681 54,50 2000 97 1197 635 53,86 2001 86 1159 606 52.30 2002 101 1363 719 52,75 2003 104 1319 629 47,70 di, kar se ugotavlja z natanœnim kona o zaøœiti æivali in Pravil- pregledom nastrela oz. z ugotov- nika o uporabi lovskih psov v Podatke, vnesene v preglednico 2, ponazarjajo grafi. ljenimi znaki obstrelitve na na- loviøœih, ki so tudi vkljuœena v strelu pa tudi po opisu obnaøanja besedilo novega Zakona o divja- V preglednici 2 so obdelani strelov na veliko parkljasto div- divjadi takoj po strelu. To trditev di in lovstvu, ki bo zaœel veljati podatki, vrednosti najdene divja- jad in medveda. Vzrok za takøno potrjuje graf, ki predstavlja øte- konec maja, pa tega æal nismo di (brez trofej), kar je osnova za stanje delovni skupini ni znan, vilo iskalcev divjadi, ki so se doœakali. Vzrok za tako slab od- oceno povpreœne teæe posamez- saj smo vse iskalce vljudno pro- odzvali pozivu, ki je bil objav- ziv lovcev iskalcev nam ni znan, ne divjadi in odkupne cene, po sili, naj nam posredujejo podat- ljen v decembrski øtevilki Lov- opazili pa smo tudi, da se na naø kateri so odkupovali meso divja- ke o iskanjih øe pred koncem ca. Evidentirano øtevilo iskalcev poziv ni odzvalo veliko lanskih di v letu 2003. lovne sezone (poziv je bil objav- pa je manjøe kot leta 2002, ko je poroœevalcev, za katere vemo, V preglednici je zajeta tudi ljen v 12. lanski øtevilki Lovca). bilo posredovanih 1.363 podat- da niso prenehali z iskanjem. divjad, ki je bila najdena po trkih Iz preglednice 3 je razvidna ude- kov o iskanjih, in to od 101 lov- Kljub temu naj bo sklep tega pri- v prometu in najveœkrat ni pri- leæba vodnikov, ki so poslali po- ca iskalca. spevka zahvala vodnikom krvo- merna za odkup. Po naøih podat- datke o iskanjih od zaœetka na- sledcev, ki so s svojim sodelova- kih je bilo lani v 28 takønih pri- œrtnega spremljanja dejavnosti Sklepne misli njem prispevali k predstavljenim merih treba divjad iskati s psom do leta 2003. Œe smo lani ob predstavitvi rezultatom, drugim pa naj bodo v in je bila uspeøno najdena v 19- analize iskanj v letu 2002 zapi- kritiko in spodbudo, da se bodo ih primerih. Øtevilo najdene divjadi se je v sali zelo spodbuden naslov, in ob koncu letoønje lovske sezone sicer Razveseljujejo spodbud- V primerjavi z letom 2002 je primerjavi z letom poprej zmanj- odzvali tudi s svojimi poroœili. bilo lani opazno zmanjøanje øalo, in to zaradi poveœanega nejøi rezultati, æal letos tega ne øtevila iskanj, œeprav smo real- øtevila kontrolnih iskanj, ki so moremo storiti, saj so se naøa Za Delovno skupino no priœakovali poveœano øtevilo vøteta v skupni rezultat uspeø- priœakovanja izjalovila. Priœako- za spremljanje dela psov in ob dejstvu, da je zaœel veljati nosti in tudi zmanjøanja øtevila vali smo poveœanje øtevila spo- vodnikov predpis o obveznem pregledu iskanj v primerih ranjene divja- roœenih iskanj glede na dejstvo, v delu po krvnem sledu - da nas zavezujejo doloœila Za- Marko ÆIGON Graf 1: Øtevilo iskalcev

Podobno kot v minulih letih je tudi tokrat neposredno pred za- œetkom lovske sezone na strani 323 objavljen seznam vodnikov krvosledcev, ki so pripravljeni nuditi pomoœ pri iskanju obstreljene divjadi. V seznam so uvrøœeni vodniki, ki: – imajo pse, uradno preizkuøene v delu po umetnem krvnem sledu – so pripravljeni iskati tudi zunaj meja svoje lovske organizacije – so z doseæenimi rezultati v minul(ih)em let(ih)u potrdili primernost psa in sebe za tovrstno delo – so veœinoma dosegljivi tudi v dopoldanskem œasu – so soglaøali z javno objavo njihovih osebnih podatkov. Ker je objava podatkov o ustreznih vodnikih tudi prostorsko omejena, smo pri pripravi seznama, v okviru razpoloæljivih infor- Graf 2: Øtevilo najdene divjadi macij, poskuøali zagotoviti predvsem enakomerno zastopanost vodnikov po posameznih LGO. Seveda se vsi, ki potrebujejo pomoœ vodnika krvosledca, lahko obrnete tudi na druge vodnike znotraj svoje ali sosednje lovske organizacije, ki pa morajo imeti ustrezno preizkuøenega lovskega psa za delo po krvnem sledu.

POØLJITE NAM SVOJE POBUDE Vodnike psov, ki so usposobljeni za delo po KS, in druge zaintere- sirane obveøœamo, da lahko svoje predloge in pobude, s katerimi bi prispevali k izboljøanju razmer na podroœju krvosledniøtva, naslovite na Komisijo za lovsko kinologijo pri LZS, Æupanœiœeva 9, 1000 LJUBLJANA, za infomacije pa lahko pokliœete tudi na tel. øtevilko: (01) 241-09-16.

322 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 323

Pomoœ pri iskanju obstreljene divjadi vam nudijo:

Vodnik psa, usposobljenega za delo po krvnem sledu, je upravi- œen do povraœila naslednjih stroøkov: stroøkov prevoza oz. kilometrine ≥ po sploπno veljavnem ceniku (povrne jih lovska organizacija) in – izplaœila dnevnice ≥ po veljavnem ceniku (povrne jo lovska organizacija) in – nagrade za uspeøno iskanje (to pa je prepuπËeno uplenitelju oz. lovski organizaciji, ki upravlja loviπËe); sklep IO LZS ≥ 30. 6. 1998.

1. LETONJA Peter 9. ©UMAK Janez 17. OKROGLI» Vojko 25. RUPAR Andrej T. d.: (07) 308-84-62 Maistrova 35 Letuπ 11/B ErjavËeva 11/A Begunje pri Cerknici 80 GSM: 041-514-216 2250 ≥ PTUJ 3227 ©MARTNO ob PAKI 5000 NOVA GORICA 1382 BEGUNJE pri CERKNICI T. d.: (02) 779-26-41 T. d.: (03) 588-54-06 T. d.: (05) 302-24-25 T. d.: (01) 705-62-51 34. DRNOV©EK Alojz GSM: 050-650-442 GSM: 041-685-664 GSM: 041-503-626 GSM: 031-866-400 C. IX. avgusta 81 1410 ZAGORJE ob SAVI 2. RAKU©A Rudi 10. ZUPAN ©tefan 18. RUSTJA Marjan 26. OICLJ Ciril T. d.: (03) 566-15-37 ÆunkoviËeva 1 Zg. Jezersko 102 Idrijska 17 Stari Log 1 GSM: 031-270-148 2250 ≥ Ptuj 4206 ≥ ZGORNJE JEZER- 5270 AJDOV©»INA 1332 STARA CERKEV T. d.: (02) 782-30-31 SKO T. d.: (05) 366-17-74 T. d.: (01) 894-50-11 35. PLANKAR Joæe GSM: 041-736-046 T. d.: (04) 254-12-48 GSM: 041-728-476 GSM: 041-392-802 Bojanji Vrh 16 GSM: 041-289-336 1295 IVAN»NA GORICA 3. SVEN©EK Viktor 19. PAGON Jure 27. BURAZER Tomaæ T. d.: (01) 788-73-15 Zakl 30/C 11. FERJAN Janko GodoviË 118 Zadruæna 7 GSM: 031-461-549 2286 ≥ ZAKL Triglavska 7 5280 IDRIJA 8340 »RNOMELJ T. d.: (02)-768-15-81 4260- BLED T. d.: (05)374-70-61 T. d.: (07) 305-12-58 36. SE©EL ©tefan GSM: 031-459-032 T. d.: (04) 574-42-50 GSM: 041-693-801 GSM: 041-544-002 Mali Vrh 34 GSM: 041-600-391 1293 ©MARJE SAP 4. MUMEL SreËko 20. KLAN»AR Miro 28. SRP»I» Janez T. d.: (01) 787-50-56 RdeËi breg 2/D 12. KLEMEN»I» Borut Kriæ 268 Cerklje 2 GSM: 041-508-921 2344 ≥ LOVRENC Stara Loka 72/A 6210 SEÆANA 8263 CERKLJE ob KRKI na POHORJU 4220 ©KOFJA LOKA T. d.: (05) 764-05-46 GSM: 041-984-831 37. BOÆI» Branko T. d.: (02) 675-46-51 T. d.: (04) 512-49-49 GSM: 041-675-835 Strahomer 34 GSM: 041-429-112 GSM: 031-627-572 29.PAV»NIK Tomaæ 1292 IG pri LJUBLJANI 21. MAHNE Joæe Log 1 T. d.: (01) 286-26-75 5. DEBER©EK Bojan 13. UDIR Janez BaË pri Materiji 9/A 1430 HRASTNIK GSM: 031-419-149 Podgorska 83 Kamna Gorica 91 6242 MATERIJA T. d.: (03) 564-43-27 2380 ≥ SLOVENJ GRADEC 4246 KAMNA GORICA T. d.: (05) 687-41-17 GSM: 040-801-846 38. SER©EN Joæe T. d.: (02) 884-22-07 T. d.: (04) 533-64-37 GSM: 031-575-880 Mlinska 20 GSM: 041-343-373 GSM: 031-742-481 30. PETELINC Joæe ml. 9224 TURNI©»E 22. PAVLOVI» Bogdan Sela 120 T. d.: (02) 572-10-57 6. BREZOV©EK Zdravko 14. MLAKAR Alojz PalËje 2 8257 DOBOVA GSM: 041 309-582 ©martno na Pohorju 40 Suπka pot 49 6257 PIVKA T. d.: (07) 496-70-15 2315 - ©MARTNO na 4220 ©KOFJA LOKA T. d.: (05) 757-80-32 GSM: 041-597-644 39. GABOR Anton POHORJU T. d.: (04)-513-74-41 GSM: 041-382-471 Mostje 93 T. d.: (02) 803-42-11 GSM: 031-647-511 31. CIZEJ Matjaæ 9220 LENDAVA GSM: 041-736-988 23. DOLENC Boris ©kocjan 58 T. d.: (02) 577-14-82 15. MRAKI» Vojko Petelinje 89 8275 ©KOCJAN GSM: 031-551-646 7. POTO»NIK Joæe Mala vas 45 6257 PIVKA T. d.: (07) 307-70-17 Topla 2 5230 BOVEC T. d.: (05) 757-14-03 GSM: 041-657-531 40. ZABUKOVEC Andrej 2393 »RNA na KORO©KEM T. d.: (05) 388-67-06 GSM: 041-807-224 Na Pesku 46 T. d.: (02) 823-83-59 GSM: 041-769-135 32. GERDIN Marko 1317 SODRAÆICA GSM: 041-473-296 24. VUKOVI∆ Miloslav »ateæ 14 T. d.: (01) 836-67-10 16. LEBAN Ivo KidriËeva 14 8212 VELIKA LOKA GSM: 041-704-836 8. VERKO Franc VolËe 94 1330 KO»EVJE T. d.: (07) 348-92-06 TopolπËica 125 5220 TOLMIN T. d.: (01) 895-20-28 GSM: 041-987-280 41. KOSMA» Zdravko 3326 TOPOL©»ICA T. d.: (05) 388-25-96 GSM: 041-487-332 Hotavlje 20 A T. d. 589-21-11 GSM 041-695-660 33.LEGAN Slavko 4224 GORENJA VAS GSM 041-283-080 Dolenji Ajdovec 9 T. d.: (04)518-27-44 8361 DVOR pri ÆUÆEM- GSM: 040-889-839 BERKU

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 323 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 324

O: 5/I, m: 4/I, 16. 4., Ivan Drobniœ, Podmolniøka c. 89, Anton Œesnik, Onek 2, 1261 Dobrunje. 1330 Koœevje. O: 5/II, m : 4/II, 25. 4., O: 5/II, m: 5/II, 21. 3., Tilen Intihar, Franc Kogovøek, Velika Loka 43, Agrokombinatska 74/a, 1290 Grosuplje. 1129 Zalog. O: 4/II, m: 5/I, 14. 5., Franc Kogovøek, Velika Loka 43, Labradorci (SLRLR): 1290 Grosuplje. O: 4/I, m: 5/II, 26. 4., O: tuj plemenjak, m: 4/I, 20. 4., Bogo Æun, Fuæine 5, Duøan Gregoriœ, Vrtna ul. 7, 4224 Gorenja vas. 8340 Œrnomelj. O: tuj plemenjak, m: 5/I, 17. 4., O: 5/I, m: 4/II, 10. 5., Nada Godec, Zofke Kukoviœ 21, Joæe Beøter, Rovte 11, 2204 Miklavæ. 4244 Podnart. O: 5/II, m: 5/II, 2. 5., Gladkodlaki prinaøalci (SLR- Joæe Øuøtar, Strmec 10, FCR): 1273 Dole pri Litiji. O: 5/I., m: 5/I, 3. 5., O: 5/I, m: 5/II, 11. 4., Bojan Omahen, Taborska c. 39, Boris Æele, Pod Primoæem 20/b, 1290 Grosuplje. 6257 Pivka. O: 5/I, m: 5/I, 5. 5., Angl. koker øpanjeli (SLRKø): Tone Æuliœ, Oøtrc 42, O: 5/I, m: 5/II, 3. 4., 8311 Kostanjevica na Krki. Nevenka in Joæe Markelj, Na bregu 8, Nemøki ptiœarji - æimavci 4282 Gozd Martuljek. (SLRNÆ): O: 5/PZP 53+22 t., JZP 188 t., Øpringer øpanjeli (SLRøø): m: 4/PZP 54+20 t., JZP 192 t., O: 5/I, m: 5/II, 8. 3., 4. 5., Pavel Øtefin, Grabrijanova 2, Øtefan Tivadar, Sevranska 27, 5271 Vipava. 9233 Odranci. O: tuj plemenjak, Nemøki prepeliœarji (SLRPr): m: 5/ JZP 189 t., ØPP II., 12. 5., Serci: Øtefan Hoheger, Murski Œrnci O: I/I, m: I/II, 28. 4., 53/c, 9251 Tiøina. Slavko in Danica Vale, Kidriœeva 11, 3270 Laøko Nem. kdl. ptiœarji (SLRNkp): O: I/II. m: II/II, 20. 4., O: I/PZP 46 t., JZP 166 t., m: Rudi Krapøe, Peœke 43, II/PZP 45 t, ØPP II. 195 t., 7. 4., 2321 Makole. Æarko Skomina, Prvaœina 138, O: 5/I, m: 5/I, 4. 4., 5297 Prvaœina. Anton Stritih, Roœevnica 41, 4290 Træiœ. Zlati prinaøalci (SLRGR): O: 5/I, m: 5/I, 10. 4., O: 5/II, m: 4/II, Radovan Æigon, Sp. Økofije 70/c, David Øturm, Tolminskega 6281 Økofije. punta 2, 5220 Tolmin. Ljubljana, 6. 4. 2004 O: tuj plemenjak, m: 3/III, 14. 4., Kinoloøka zveza Slovenije

Mali oglasi Risba: H. Zeiler

Prodam trap puøko Brno Prodam tricevko Suhl, kal. Super, kal. 12. Cena 80.000 sit. 12 – 12/7 x 65 R, s str. daljno- Tel.: 051/212-695. gledom 4 x 32 Swarovski. Tel.: Predvidena legla lovskih psov Prodam karabinko Mauser, 041/ 675-531. kal. 8 x 57 IS, s str. daljnogle- Prodam mladiœe, nemøke dom Norconia 6 x 42 (fiksna prepeliœarje – serce. Mati: 5/I, Lovski terierji (SLRLt): Posavski goniœi (SLRGp): oœe: 5/I. Tel.: 041/837-745. O:5/I, m: 5/I, 5. 5., Janez O: 5/I, m: 4/I, 22. 4. montaæa). Cena 100.000 sit. Tel.: Øoøteriœ, Kladje nad Blanco 26, Anton Resnik, Mali Jelenik 7, 040/796-713. Kupim menjalne cevi, kal. 8283 Blanca. 1223 Blagovica. Prodam karabinko, kal. 16/16, za œeøko kombinirko ZH- O: 4/I, m: 5/II, 1. 4., .30 – 06, s str. daljnogledom, 324. Tel.: 041/694-312. Niko Mrak, Pot v Trnje 32, Planinski goniœi (SLRGpl): MK puøko s str. daljnogledom, Prodam odliœno ohranjene 5281 Sp. Idrija. O: 4/I. m: 5/I, 14. 4., øibrenico, kal. 16 – 16, in re- lovske puøke: karabinko CZ O: 5/I, m: 5/I, 17. 4., Miroslav Artiœ, Trliœno 9, volver, kal. .357 Mag. Tel.: 031/ M 75, kal. .22- 250 Rem.; rusko Darko Pungerøiœ, Vinji Vrh 8/b, 3252 Rogatec. 508-027. bokarico IÆ 27, kal. 12/12; MK 8220 Ømarjeøke Toplice. Prodam karabinko Blaser, puøko in œeøko bokarico ZH Beagli (SLRBig): mod. 93 Luxus /Holz, kal. 7 x 64, 321, kal. 16 /16. Tel.: (01) 537- 17-33. Res. jazbeœarji (SLRJr): O: 5/I, m: 5/I, 12. 4., s str. daljnogledom PV – N 2,5 – O: 5/I, m: 4/I, 4. 5., Bojan, Rok Deberøek, 10 x 56 Swarovski, z osvetlitvijo Izdelujem gamsove œope Branko Tucoviœ, Kregarjeva 1, Podgorska 83, kriæa. Tel.: 041/667-535. (divji praøiœ, jelen, jazbec). In- 8250 Breæice. 2380 Slovenj Gradec. formacije po tel.: (04) 514-11-81 Prodam bokarico Super Brno, ali 041/819-231. Brandel braki (SLRBrb): kal. 12/7 x 57 R, s str. daljnogle- O: 5/I, m: 5/I, 29. 4., Hanovrski barvarji (SLRHb): dom Habicht – Swarovski O: 5/B, 4/II, 15. 5., Gumbi iz jelenje roæevine Ciril Oiclj, Stari Log 1, 4 x 32 in menjalnimi cevmi za lovske kroje in lovske 1332, Stara Cerkev. Joæe Hodnik, Ob Belci 2, 12/12 ter øibrenico CZ, kal. 16 4264 Bohinjska Bistrica. jope. Izdeluje Anton Intihar, O: 5/I, m: 5/I, 29. 4., – 16. Tel.: 041/608-957, popol- Kamnik pod Krimom 8/a, 1352 Aleksander File, Radeæ 1/a, dne. Bavarski barvarji (SLRBb): Preserje. Tel.: (01) 36-31-293. 1434 Loka pri Zidanem Mostu. Prodam elektriœnega pasti- O: 5/I, m: 5/I, 5. 5., O: 4/I, m: 4/II, 17. 4., Igor Humar, Pod gradom 7, rja, primernega za zaøœito pred Izdelam vam valilnice za Harij Bogataj, Ul. Ivana Suliœa 11, divjadjo (cena 20.000 sit) ter 5290 Øempeter. 5220 Tolmin. ptice duplarice (veœ vrst). Mon- avtomatski krmilnik (cena tiram tudi lovske trofeje na Istr. kdl. goniœi (SLRGIk): Brak-jazbeœarji (SLRBj): 50.000 sit). Tel.: 041/537-967. podloæne deøœice iz naravnega O: 5/I, m: 5/I, 4. 5., O: 5/I. m: 4/I. 10. 2. Prodam karabinko, kal. .243 lesa. Tel.: (01) 895-15-96. Duøan Simœiœ, Hum 38, Stane Jarm, Dol. Praproœe 6, Win., s str. daljnogledom 6,5 x 50. Kupim knjige iz zbirke Zla- 5211 Kojsko. 8212 Velika Loka. Tel.: 041/520-268. torogova knjiænica: Lovske

324 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:36 PM Page 325

ZVEÆEMO vam letnike re- MAJ vije Lovec. Cena 2000–2400 sit/letnik. Datum Luna Sonce zora/mrak (navtiœ.) vzide zaide vzide zaide zaœet. konec KNJIGOVEZNICA Vojko 1. So 16: 3 4:28 5:48 20:10 4:34 21:25 Zdeøar, s.p. 2. Ne 17:194:47 5:47 20:12 4:32 21:27 Vrhovci VI/1, 1000 Ljubljana 3. Po 18:395: 6 5:45 20:13 4:31 21:28 GSM: 041/326-351 4. To 20: 2 5:28 5:44 20:14 4:2921:30 1 5. Sr 21:28 5:54 5:42 20:16 4:27 21:32 Prodam hannovrske krvo- 6. »e 22:54 6:27 5:41 20:17 4:25 21:33 7. Pe ----- 7:11 5:40 20:18 4:23 21:35 sledce, stare 5 mesecev. Psi 8. So 0:12 8: 8 5:38 20:194:21 21:37 so specialisti – krvosledci. Tel.: 9. Ne 1:15 9:18 5:37 20:21 4:20 21:38 (01) 367-10-24. 10. Po 2: 3 10:36 5:35 20:22 4:18 21:40 Anton Økulj (Ribnica): Lisica – praskanka na luæirani leseni Prodam dva mladiœa, kratko- 11. To 2:3911:54 5:34 20:23 4:16 21:42 2 ploskvi. dlaka ptiœarja (psa in psiœko), 12. Sr 3: 6 13:10 5:33 20:24 4:14 21:43 rjave barve. Leglo 24. 2. 2004. 13. »e 3:27 14:23 5:32 20:26 4:13 21:45 14. Pe 3:46 15:33 5:30 20:27 4:11 21:47 Vili Postruænik, 2250 Ptuj, Zav- 15. So 4: 3 16:41 5:2920:28 4: 9 21:48 œeva 1. Tel.: 041/668-342. trofeje na Slovenskem; Lovœeva jo na kopitu (jelen). Tel.: 051/ 16. Ne 4:20 17:48 5:28 20:294: 8 21:50 æena; Srnjad; Ocenjevanje muf- 304-094. Prodam puøko Sava – Kranj, 17. Po 4:37 18:55 5:27 20:30 4: 6 21:51 lonov in divjih praøiœev v naravi; kal. 7 x 64, øibrenico, kal. 18. To 4:57 20: 3 5:26 20:32 4: 5 21:53 Prodam leglo nemøkih kdl. 19. Sr 5:20 21: 9 5:25 20:33 4: 3 21:55 3 Moj pes. Tel.: (01) 232-82-29. ptiœarjev, odliœnih, delovnih 16 – 16, ter lovski kroj øt. 58. Tel.: (02) 794-39-81. 20. »e 5:4922:14 5:24 20:34 4: 2 21:56 Prodam polavtomatsko starøev. Poleæeni so bili 1. 4. 21. Pe 6:25 23:13 5:23 20:35 4: 0 21:58 risanico H&K, kal. .223, in 2004. Tel.: (07) 49-13-312. Prodam nemøko prepeli- 22. So 7:10 ----- 5:22 20:36 3:5921:59 œeøko bokarico, kal. 16/7 x Prodam puøko Marlin – Le- œarko – serko, staro 4 mesece, 23. Ne 8: 4 0: 4 5:21 20:37 3:58 22: 1 57 R, obe s str. daljnogledom. potomko delovnih starøev. O: 24. Po 9: 5 0:47 5:20 20:38 3:56 22: 2 ver Action, mod. 1894, kal. .44 25. To 10:12 1:21 5:1920:39 3:55 22: 4 Tel.: (07) 30-50-750. Rem. Mag., s strelivom .44 Rem 5/I, 1 x CAC, 1x CACIB in 1 x BOB; m: 5/II, 4 x CAC, 3 x 26. Sr 11:20 1:48 5:18 20:40 3:54 22: 5 V maju je mogoœ ogled in Mag. UMC in œeøko kombi- 27. »e 12:31 2:11 5:18 20:41 3:53 22: 7 5 nirko, kal. 7 x 57 R/16, z CACIB in 2 x BOB. Tel.: (05) rezervacija mladih nem- 366-15-76. 28. Pe 13:42 2:31 5:17 20:42 3:51 22: 8 økih prepeliœarjev – sercev. menjalnimi cevmi 16/16. Puøki 29. So 14:55 2:50 5:16 20:43 3:50 22: 9 Oba starøa sta vrhunska v delu, sta izredno dobro ohranjeni in Prodam karabinko, kal. .243 30. Ne 16:11 3: 8 5:15 20:44 3:4922:11 po zunanjosti in tudi v delu po po ugodnih cenah. Tel.: 041/ Win., z novim str. daljnogledom 31. Po 17:31 3:28 5:15 20:45 3:48 22:12 KS. Nova genska linija. Mladiœe 626-654. in trap puøko SKB. Tel.: 031/ priporoœam aktivnim lovcem in Prodam popolnoma nova vr- 266-336 dobrim poznavalcem pasme. hunska daljnogleda Kahles: Prodam posavsko goniœko, gledom Swarovski (Suhlova Informacije dopoldne po tel.: strelni daljnogled 3 – 9 x 42 staro 10 mesecev, cepljeno in s montaæa) in vloæno cevjo, kal. 041/444-873 in po 20. uri po tel.: in dvogled 8 x 42. Tel.: 041/ œipom. Tel.: (05) 374-52-08. .22 Win. Mag. Tel.: 031/767-015. (03) 734-03-05. Ogled legla je 611-748, po 15. uri. Prodam mladiœe pasme Prodam karabinko CZ, kal. mogoœ vsak dan po predhod- Prodam gomolje sladkega istrski kdl. goniœ. Emil 7 x 64, z nastavki za str. daljno- nem dogovoru o vaøem obisku. krompirja – topinamburja, Bradaœ, Ambrus 64, 1303 Za- gled (Suhl) in bokarico CZ, kal. po enaki ceni kakor krompir. gradec. Tel.: 031/257-182. 12 /12. Cena po dogovoru. Tel.: Prodam mlade resaste istr- 040/370-327. ske goniœe odliœnih starøev. Tel.: 041/232-775. Prodam planinskega goni- Stari so 2 meseca. Tel.: (05) Prodam valilna jajca polj- œa, starega 3 leta, plemenjaka z Prodam bokarico CZ, kal. 377-51-68 ali 041-856-387, Ras- skih jerebic, fazanov in rac odliœnimi ocenami. Tel.: 041/ 12 /12. Cena po dogovoru. Tel.: pet. mlakaric. Tel.: 041/717-464. 494-988. 041/483-797, Janez. Na voljo za paritev je brak- Prodam mladiœa, nemøke- Prodam krogelne naboje, jazbeœar, jelenje rdeœe barve, ga kratkodlakega ptiœarja, kal. .30 – 06 Spr. (100 kosov z odliœno telesno oceno in poleæenega 8. 4. 2004, potomca Hirtenberger ABC, 10,7 gr in naslovi CAC, CACIB, BOB, odliœnih delovnih starøev. Tel.: 120 kosov Nosler, 9,7 gr). Vsi so CACT ter preizkuøen v delu po 031/483-167 ali (05) 30-13-026. iz iste serije. Tel.: 040/614-028. KS. Pes je odliœen za lov na Prodam boroveljsko boka- Prodam nemøkega lovske- divje praøiœe. Tel.: 041/209-012 rico (Borovnik), kal. 12/7 x 65 R, ga terierja, starega leto dni. ali 051/254-681. z menjalnimi cevmi 12/12 in Tel.: 031/406-665. Prodam karabinko CZ, kal. montiranim str. daljnogledom 3 Prodam trap puøko Beretta .22 – 250, s str. daljnogledom – 9 x 42. Mogoœe vplaœilo na Ase Gold. Tel.: 041/695-808. dva obroka. Tel.: 041/763-789. Swarovski (Suhlova montaæa) Prodam oljno sliko (na plat- ter naboji. Tel.: 031/825-060. Prodam Suhlovo trap puø- nu) z lovskim motivom, dimenzij Prodam mladiœe, nem. kdl. ko z nastavljivim kopitom. Cena 60 x 80, za 100.000 sit. Tel.: 031/ ptiœarje. Mati: Felicija MCH. HR, 190.000 sit. Tel.: 041/763-789. 598-816. 2 x CAC, C, CACIT I, CACT I, Prodam koæuh z glavo (pre- Prodam mladiœe, nemøke pokal sv. Huberta I.; oœe: Champ progo) œrnega medveda (bari- goniœe (po 14. 4. 2004)., odliœnih von Jydebek: D I, S I., IKP I, bala). Tel.: 041/707-183. starøev. Oœe: 4/I, m: 5/I. Cena VGP I, HD O. Tel.: 00385 98 1 Prodam nemøke prepe- po dogovoru. Tel.: (03) 581-33-25 NAMIBIJA 826391. liœarje – serce, odliœnih star- ali 031/530-755. 12-DNEVNI PROGRAM LOVA Prodam boroveljsko boka- øev. Oba starøa sta preizkuøena Prodam œeøko bokarico ZH, z vkljuœenim poletom, prevozi, bivanjem rico, kal. 16/7 x 57 R, s str. dalj- tudi po KS. Tel.: 041/416-461. in hrano, lovom na kal. 7 x 57 R / 12, s str. daljno- 22 vrst afriøke divjadi nogledom 6 x 42. Tel.: 041/ 657- Prodam karabinko CZ, kal. 322. 633.000 SIT .30 – 06, s str. daljnogledom **** Prodam nemøko kdl. pti- 4 x 32, malo uporabljano, ter 13-DNEVNI “ALL-INCLUSIVE” œarko, staro 3 mesece, potom- œeøko bokarico, kal. PROGRAM LOVA ko odliœnih starøev (iz psarne 12/7 x 57 R. Tel.: 031/867-000. z vkljuœenim poletom, prevozi, bivanjem Lovrenøke). Tel.: (02) 790-17-31 in hrano, lovom na prvovrstnih lovnih Prodam repetirko, œeøko obmoœjih ter z odstrelom ali 041/485-118, Viko Turk. zbrojevko (ŒZ), mod. 550 Lux, SEDMIH KAPITALNIH TROFEJNIH ÆIVALI Prodam risanico Mauser, kal. kal. 7 x 64. Tel.: 041/990-272. 990.000 SIT . 308 Win. (7,62 x 51 mm), z av- Ugodno prodam unikatno **** strijsko cevjo, naproæilom in str. karabinko, kal. 7RM, v odliœ- JUÆNOAFRIØKA REPUBLIKA daljnogledom Swarovski 6 x 42 nem stanju, s str. daljnogledom 12-dnevni “ALL-INCLUSIVE” program (Suhlova montaæa) ter z rezbari- Kahles 6 x 42 (Suhlova mon- lova od Ljubljane do Ljubljane taæa), lepo gravirano z æivalski- z ODSTRELOM SEDMIH JUÆNOAFRI- ØKIH TROFEJNIH ÆIVALI mi motivi ter izrezljanim kopi- 828.000 SIT Zaradi prehoda na sonarav- tom – hrastovi listi. Tel.: (05) nejøe gospodarjenje z divjad- 766-84-85. **** MONGOLIJA jo prodamo veœ avtomat- Kupim dobro ohranjeno re- skih krmilnic Herkules 10-DNEVNI “ALL-INCLUSIVE” program lova . petirko, kal. 7 mm Rem. Mag. Krmilnice delujejo in so oprem- z vkljuœenimi poleti od Ljubljane naprej, z ali øe moœnejøo, po moænosti z vsemi prevozi, bivanjem in hrano, celotno ljene s fotocelicami. Tel.: (01) montiranim str. daljnogledom in organizacijo lova ter odstrelom 24-10-910 vsak delovnik od kopitom, prirejenim za leviœarja. MONGOLSKEGA KOZOROGA 7. do 15. ure. Tel.: 041/626-052. 678.000 SIT

Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004 325 LOVEC-maj/2004 5/6/04 5:37 PM Page 326

Druøtvo ljubiteljev ptiœarjev v sodelovanju z LD Boris Kidriœ prireja VZREJNO RAZSTAVO CAC VSEH PASEM PTIŒARJEV ki bo v soboto, 12. 6. 2004, ob 9. uri pred lovskim domom LD Boris Kidriœ. Prijavnici, ki jo dobite na sedeæu vaøega LKD ali pri Andreji Strajnar (GSM: 041-484-242), obvezno priloæite tudi obojestransko fotokopijo rodovnika psa in potrdilo o plaœilu prijavnine. Cena prijavnine za prvega psa znaøa 6.000 sit, za vsakega naslednjega pa 5.000 sit. Za pse, ki so v razredu mladiœev (do 9 mesecev starosti) ali veteranov (8 let in veœ), znaøa cena prijavnine 2.000 sit. Œlani DLP imajo za vsakega prijavljenega psa 1.000 sit popusta. Po razstavi bo revija plemenjakov in plemenk ter vzrejnih skupin. Zato je zaæeleno, da lastniki plemenjakov in vzreditelji zagotovijo œim veœjo udeleæbo potomcev. Plaœila je treba vplaœati na transakcijski raœun Druøtva ljubiteljev ptiœarjev: 02010 - 0253852458 (s pripisom za CAC - Kidriœevo 2004). Zadnji rok za prijavo je 4. 6. 2004. Predhodna prijava je potrebna zaradi izdelave kataloga. Prijave z vsemi dokazili poøljite na naslov: Druøtvo ljubiteljev ptiœarjev, Æupanœiœeva 9/II, 1000 Ljubljana. Za vse druge informacije se obrnite na Andrejo Strajnar, Glavarjeva 28, 1000 Ljubljana (GSM: 041-484-242). Vljudno vabljeni vsi ljubitelji lovskih psov, øe posebno psov ptiœarjev!

KOZOROG ali SIBIRSKI SRNJAK v MONGOLIJI: 11-dnevni aranæma za 2.100 €. Vkljuœen je letalski prevoz iz Ljubljane, notranji let, 6 dni lova. Odstrel kozoroga 1.300 €, drugi le 990 €. Sibirski srnjak 900 in 800 €. Termin skupine v spremstvu PASATA: 23. 8.–2. 9. 2004.

10-DNEVNI AFRIØKI SAFARI za 1.990 €. Vkljuœen je letalski prevoz iz Ljubljane z Lufthanso, 6 dni lova v loviøœih Namibije /Juænoafriøke republike. Za doplaœilo: odstrelne takse po ceniku, npr. oriks æe za 280 €, bradaviœarka 190 €, springbock 90 € itn. SRNJAK æe od 15. 4. naprej (Madæarska). 3 srnjaki + 3 dni lova = 990 €. Hrvaøka od 1. 5. naprej: 2 srnjaka, 3 dni lova za 790 €. KANADA: ŒRNI MEDVED in 2 KARIBUJA. 11-dnevni aranæma, lov v spremstvu PASATA 4.–14. 9. Celoten lov z odstreli + poto- vanje za 3.800 €. Pasat, d.o.o. >http://www.pasat.si > [email protected] > tel.: 01/ 428 37 40 > faks: 01/ 428 37 44

DALJNOGLEDI IN SPEKTIVI Smolnikar, d.o.o., Novi trg 2, 1000 Ljubljana Tel./faks: (01) 426 - 32 - 72 E-mail: [email protected]

326 Lovec, LXXXVII. letnik, øt. 5/2004