Obir, Nad Baško Grapo 120Planinskegavestnika AKCIJA Komplet Treh Planinskih Zemljevidov in Flomaster Piši-Briši Po Ceni 13,90 €

REVIJA ZA LJUBITELJE GORA ŽE OD LETA 1895

PlaninskiVESTNIK

  TEMA MESECA Potomci Tirolcev v Sloveniji , INTERVJU EUR Ivan Rejc, Tomaž Willenpart let Z NAMI NA POT Obir, Nad Baško grapo 120Planinskegavestnika AKCIJA Komplet treh planinskih zemljevidov in flomaster piši-briši po ceni 13,90 €

Po akcijski ceni vam je na voljo nov komplet treh planinskih zemljevidov, plastificiranih Kamniško-Savinjskih Alp in Kara- vank ter papirnatega Krna. Skupaj s flomastrom piši-briši, je v Planinski trgovini do konca leta na voljo po akcijski ceni 13,90 €. Redna cena zemljevidov je 27,80 €.

Planinske poti na zemljevidih so prikazane na osnovi zadnjega stanja iz katastra planinskih poti PZS. Plastificirana zemljevida sta laminirana. Zaradi tega se pri uporabi ne trgata, zelo enostavno se zgibata, nista občutljiva na vlago ali sonce, po njima lahko pišemo in napisano tudi izbrišemo (piši-briši). Torej sta idealna izbira tudi ob slabih vremenskih pogojih.

Zemljevidi so formata 1005 x 480 mm in zloženi na format 110 x 240 mm.

IZ PLANINSKE ZALOŽBE - AKCIJA 50-odstotni popust Dr. Julius Kugy, Iz mojega življenja v gorah – faksimile z dodatkom V letu 2008 smo beležili 150. obletnico rojstva dr. Juliusa Kugyja in 60-letnico smrti prevajalke Mire Marko Debelakove. Izdan je bil reprint prve in najpomembnejše Kugyjeve knjige Iz mojega življenja v gorah, ki je leta 1937 v slovenskem prevodu Mire Marko Debelakove izšla pri Planinski matici. V prilogi Pisma je med drugim tudi reprint članka Franceta Avčina Ob odkritju spomenika Kugyju, ki je bil objavljen v Planinskem vestniku št. 9/53. V njem avtor, ki je osebno poznal velikega alpinista, dokazuje Ku- gyjevo čisto slovensko poreklo. V prilogi je tudi rodbinsko deblo družine Kugy, ki ga je skrbno pripravil Peter Hawlina in ki nedvomno potrjuje Avčinova dognanja. Objavljeni so tudi prevodi dopisovanja med Kugyjem in Miro Marko Debelakovo. Knjiga Iz mojega življenja v gorah je lahko idealno darilo za osebne in poslovne prijatelje. Format: 148 x 210 mm; faksimile 232 strani, dodatek 40 strani.

CENA: V času od 15. 11. 2015 do 15. 12. 2015 lahko knjigo kupite po akcijski ceni s 50-odstotnim popustom: 17,50 €* (redna cena: 35,00 €*). *DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik.

INFORMACIJE, NAKUP in NAROČILA: Planinska zveza Slovenije, Planinska trgovina PZS na sedežu: Dvorakova ulica 9, Ljubljana, v času uradnih ur, po pošti: p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, po telefonu: 01 43 45 684 v času uradnih ur, po faksu: 01 43 45 691, brezplačna telefonska številka: 080 1893 (24 ur na dan, vse dni v letu), e-naročila: narocilo@ pzs.si ali spletna trgovina PZS: http://trgovina.pzs.si. Uradne ure v Planinski založbi PZS, Ljubljana, Dvorakova 9: v ponedeljek in četrtek od 9. do 15. ure, sredo od 9. do 17. ure, petek od 9. do 13. ure (odmor za malico: 10.30–11.00). Slovenski planinski muzej Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana, telefon: 08 380 67 30, faks: 04 589 10 35, e-naročila: [email protected]. UVODNIK

Revija za ljubitelje gora že od leta 1895 IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: Planinska zveza Slovenije ISSN 0350-4344 Izhaja petnajstega v mesecu. Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugje. 115. letnik NASLOV UREDNIŠTVA: Planinska zveza Slovenije Narava: ljuba mati Uredništvo Planinskega vestnika Dvorakova ulica 9, p. p. 214

SI-1001 Ljubljana Foto: Matjaž Milavec T: 01 434 56 90, F: 01 434 56 91 ali hudobna mačeha? E: [email protected] www.planinskivestnik.com Pred nekaj leti sem se, potem ko sem vse dotedanje življenje preživela v beli Ljubljani, preselila na vas. Po mnenju ODGOVORNI UREDNIK: mnogih Bogu za hrbet. Do prvega mesta nas loči 15 ovinkastih kilometrov, 800 metrov višinske razlike in slabe Vladimir Habjan pol ure vožnje. "Kako je kaj v Moldaviji?" me je zadnjič nagovoril prijateljičin mož, ki ne zamudi nobene priložnosti, UREDNIŠKI ODBOR: Emil Pevec (tehnični urednik), Marta Krejan Čokl, da ne bi rekel kakšne pikre na račun lokacije našega prebivališča. Torej, kako je kaj pri nas v rovtah? Zdenka Mihelič, Irena Mušič Habjan, Mateja Pate, Rekla bi, da še kar pristno. Večina ljudi še vsaj približno živi in diha z naravo. V znatno manjši meri kot nekoč, da Dušan Škodič, Tina Leskošek, Mire Steinbuch se razumemo, a hkrati neprimerno bolj kot v mestih. Ko narava počiva, upočasnijo ritem tudi ljudje, vezani na delo LEKTORIRANJE: Marta Krejan Čokl, Katarina Marin Hribar, z zemljo, drugi pa včasih po sili razmer, ko pihne burja in s snegom zamete ceste … Kar je v redu. Narava je že Mira Hladnik, Mojca Volkar Trobevšek, Vera Lašič vedela, zakaj si je izmislila počitek, vsakodnevni divji tempo od jutra do večera je izum človeka, ki tako sam sebe GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK: peha v začarani krog novodobnih diagnoz. Schwarz print, d. o. o. Kar se mi zdi neprecenljivo pri prebivanju na robu divjine in dobra naložba v prihodnost, je možnost, da otroci NAKLADA: 4700 izvodov odraščajo v sožitju z naravo in se v njej učijo. Tako recimo, če karikiram, v nasprotju z mestnimi otroki še znajo Prispevke, napisane z računalnikom, pošiljajte po elektronskem mediju na naslov uredništva hoditi po neravnem terenu in še vedo, da piščanci nimajo štirih nog, kot je nekoč izjavil vnuk očetovega prijatelja, ali na elektronski naslov. Poslanih prispevkov ne ker so imeli na krožniku pač vedno štiri kurja bedra … In da krave niso vijolične. Pa da se ne bi kdo nasmihal! vračamo. Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega Pred časom je po spletu krožil sestavek z naslovom Zgodba nekega osnovnošolskega učitelja iz šole v naravi, ki objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu se mi je (čeprav mi je med branjem risal nasmeške na obraz) zdel pravzaprav zaskrbljujoč. Avtor v njem opozarja s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Mnenje avtorjev ni tudi nujno mnenje na pereč problem, namreč, da so dandanašnji otroci tako oddaljeni od narave, da je ne dojemajo več kot svoj uredništva in PZS. Kopiranje revije ali posameznih delov brez privolitve izdajatelja ni dovoljeno. bivalni prostor, kot Mater Naravo, temveč kot sovražno okolje, v katerem nanje pretijo raznorazne nevarnosti. Za kar seveda niso krivi sami. Mlad človek nima, česar mu ne daš, vztrajno ponavlja neutrudna borka za ohranjanje Naročanje: Po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije, ljudske dediščine Dušica Kunaver. Kot pravi avtor sestavka, pred slabega pol stoletja ni bilo šest- ali sedemletni- Dvorakova ulica 9, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana, po elektronski pošti na naslov: [email protected] ali po ka, ki ne bi znal zakuriti ognja iz vlažnih vej in se pripraviti na noč v naravi, danes pa je, če povzamem opažanja telefonu 080 1893 (24 ur na dan). omenjenega učitelja, stanje porazno. Na šolskih izletih v hribe se je izkazalo, da se starejšim osnovnošolcem niti sanja ne, kako preživeti v naravi. Izmed petdesetih otrok niti eden ni znal zakuriti ognja in se pripraviti na zasilno prenočevanje na prostem. Zgovoren je tudi podatek, da nihče izmed njih še ni spal v šotoru, čemur menda Številka transakcijskega računa PZS je 05100- 8010489572, odprt pri Abanki, d. d., Ljubljana. botruje odpor proti kačam, žuželkam in drugi golazni, ki preži na ljudi na taborjenju. Naročnina 39 EUR, 63 EUR za tujino, posamezna številka 3,90 EUR. Člani PZS so upravičeni do 25% Nekoč, ne tako zelo daleč nazaj, ljudje narave niso doživljali kot nekaj nevarnega in sovražnega, ampak so jo popusta na letno naročnino Planinskega vestnika. poznali in imeli radi, saj jim je navsezadnje omogočala preživetje. In nam ga še danes, le da je ne poznamo več in Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke. Ob spremembi naslova navedite tudi si v njej ne znamo več pomagati, ampak si delamo utvare, da bomo preživeli s pomočjo tehnologije. A ko bo na- stari naslov. Upoštevamo samo pisne odpovedi do slednjič močno zamahnila z repom v obliki kakšne ujme, ki nam bo recimo za dlje časa sesula oskrbo z električno 1. decembra za prihodnje leto. energijo, se bodo iluzije kaj hitro sesule v prah. Takrat se bo zopet v pravi meri pokazalo, kako šibki smo postali Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport RS in zaradi naše odtujenosti od narave. Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS. V spominu so mi ostale besede Vlaste Kunaver, hčerke legende slovenskega himalajizma Aleša Kunaverja, ki je v nekem pogovoru kot "neskončno dragoceno popotnico", ki jo je dobila od njega, omenila "občutek, da si v naravi doma, da narava ni nič strašljivega, da se v njej preživi, da te ponoči nič ne poje pod smreko". Jo bomo svojim FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Macesni na Slemenu otrokom znali/zmogli dati tudi mi? Prepričana sem, da imamo tisti, ki živimo bogu iza nogu, če ne drugega, Foto: Boštjan Odar mnogo boljše možnosti za to. Ali jih bomo v polnosti izkoristili, je stvar naše daljnovidnosti, rekla pa bi, da te Uredništvo Planinskega vestnika skrbno premoremo več kot tisti, ki so prepričani, da je bila moja selitev na podeželje nerazumen korak v regresijo. preverja vse članke in točnost v reviji objavljenih opisov poti, ki praviloma vključujejo opozorila na nevarnosti in možne pasti obiskovanja gora. Žal pa je vsak opis vedno subjektiven, poleg tega se Mateja Pate objektivne težave na terenu lahko spreminjajo iz dneva v dan, celo iz ure v uro. Zato uredništvo revije in Planinska zveza Slovenije ne moreta prevzeti nobene odgovornosti za morebitne poškodbe ali materialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkoli zaradi hoje in plezanja po gorah po navodilih iz te revije.

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |1| 4 Potomci Tirolcev v Sloveniji 28 Z nami na pot Zavedanje korenin Nadja Valentinčič Furlan

26 Kolumna Če te naveže na svoj štrik, še ni gorski vodnik Marta Krejan Čokl

UVODNIK POTOMCI TIROLCEV V SLOVENIJI KOLUMNA Narava: ljuba mati Pogovor z Josefom Passlerjem, Če te naveže na svoj štrik, ali hudobna mačeha? 1 zgodovinarjem in bivšim še ni gorski vodnik 26 Mateja Pate županom Innichena 12 Marta Krejan Čokl Robert Logar POTOMCI TIROLCEV V SLOVENIJI Z NAMI NA POT Tirolska poselitev INTERVJU Obir 28 Baške grape 4 Pogovor z Ivanom Rejcem 16 Mojca Stritar Kučuk Nadja Valentinčič Furlan Žarko Rovšček ALPINISTI MED VOJNO POTOMCI TIROLCEV V SLOVENIJI SPOMINI PRED DOMAČIM PRAGOM Padli slovenski alpinisti Tirolska naselitev v zgornji del Polhograjske gore 18 med drugo svetovno vojno 41 Selške doline 8 Ciril Velkovrh Peter Mikša Miha Markelj KOTIJSKE ALPE STOLETNICA ROJSTVA Vsebine vseh Planinskih vestnikov Monte Viso, 3841 m 22 Miran Cizelj 44 od leta 1895 dalje na Primož Brifah Franc Ekar www.pvkazalo.si.

|2| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 58 Zdravje Hladno okolje Petra Zupet

Opisi tur Jalovnik iz Sela nad Podmelcem Ojstrc/Hochobir s sedla Šajda Ojstrc/Hochobir od Kápelske koče Ojstrc/Hochobir s severozahoda Mali Obir/Kleinobir Črna prst iz Kala Rodica iz Ruta Šija iz Kneških Raven Obir Žabiški Kuk s planine Kuk Mojca Stritar Kučuk

41 Alpinisti med vojno 60 Foto nasvet Padli Fotografiranje slovenski prostoživečih alpinisti živali in rastlin med drugo Oton Naglost svetovno vojno

INTERVJU PORTRET FOTO NASVET Pogovor s Tomažem Marija Kurnik o spominih Fotografiranje prostoživečih Willenpartom, predsednikom na prvo planinsko živali in rastlin 60 PD Ljubljana - Matica 46 orientacijsko tekmovanje 54 Oton Naglost Vladimir Habjan Mateja Pate FILM ŠPORTNO PLEZANJE PLANINSKA ORGANIZACIJA Zadnja beseda Predstavitev Vzhodne Planinski dom na Kumu – vedno pripada gori 62 in Zahodne lige 49 naj planinska koča 2015 56 Zdenka Mihelič Nejc Pozvek, Jernej Jazbec in Miro Eržen in Ciril Velkovrh Kristina Pahor de Maiti NOVICE IZ VERTIKALE 64 ZDRAVJE NOVICE IZ TUJINE 65 PLANINSKA ORGANIZACIJA ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE 66 Podhladitev in omrzline 58 PISMA BRALCEV 67 60 let planinske orientacije Petra Zupet LITERATURA 67 v Sloveniji 52 PLANINSKA ORGANIZACIJA 70 SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ 71 Zdenka Mihelič TNP 72 KRATKE NOVICE 72 V SPOMIN 72

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |3| POTOMCI TIROLCEV V SLOVENIJI Zavedanje korenin

1 Tirolska poselitev Baške grape Nadja Valentinčič Furlan

Popotnike in planince, ki raziskujejo slovenske pokrajine in gore, Nekateri viri navajajo, da je bila pre- v zgornjem delu Baške grape najbolj navdušijo slikovite vasi na južnih selitev teh kolonistov nagrada, ker so pobočjih Rodice, Črne prsti in Koble. Dih jim največkrat vzamejo pomagali svetemu rimskemu cesarju zmagati v pomembni bitki, spet drugi, Rut, Stržišče ali Bača, ki jih iz doline sploh ni videti, dobro pa so vidne da je bila kazen. Prve trditve ne podpi- z naštetih vrhov, pa tudi s Soriške planine, Porezna in Kojce. Še bolj rajo točni zgodovinski podatki, druga čarobno jih boste doživeli, če se iz doline odpravite po vijugastih gozdnih pa je malo verjetna zaradi vseh privi- poteh in se vam nenadoma odpre pogled na pokošene travnike in legijev, ki so jih bili deležni ti kmetje – gručo prijaznih hiš. Pri vaškem koritu vas bo odžejala hladna voda, vendarle so prišli v veliko prijaznejše okolje z ugodnejšo lego (Innichen leži vaščani pa vam morda povedo, da njihovi predniki izvirajo iz Tirolske. na 1170 metrih nadmorske višine, Rut

Začetek in širjenje naselitve na kotanjasti terasi visoko v dolini 1 Stržišče pod Črno prstjo z dvema gručama V začetku trinajstega stoletja so v zgor- Koritnice in osnovali Nemško Koritnico hiš in cerkvijo sv. Ožbolta njem delu Baške grape obstajale samo (imenovano tudi samo Koritnica, Foto: Robert Logar vasi Grahovo, Koritnica in zametek pozneje Nemški Rut in po drugi 2 Ročaj in Rihtarjev meč z letnico 1414 hrani Oblok, drugje pa je bil svet poraščen svetovni vojni preprosto Rut), potem Tolminski muzej. Foto: Matjaž Prešeren z gostimi gozdovi. Območje je tedaj pa še druge vasi. Priseljenci so imeli 3 Stržišče v šestdesetih letih 20. stoletja pripadalo goriškemu grofu Bertoldu določene pravice: bili so oproščeni tlake Foto: Jaka Čop. Arhiv Tolminskega muzeja Andeškemu, ki je bil v obdobju od leta in nekaterih dajatev, smeli so prosto 1218 do leta 1251 oglejski patriarh. loviti po gozdovih, poleg tega pa jim V času svojega "patriarhovanja" je ni bilo treba služiti vojske. Spadali so 2 iz okolice Innichena v Pustriški dolini v posebno upravno enoto rihtarijo, ki je na Južnem Tirolskem sem naselil od 70 imela sedež v Koritnici/Rutu. do 80 ljudi. Najprej so izkrčili gozdove

|4| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 3 pa s Kala.3 Proti koncu 18. stoletja je tedanji rihtar Luka Kikelj zaradi prevzetnosti mladih fantov enega poslal k vojakom, ta praksa pa se je potem nadaljevala.4 Nemškorutarji so privi- legije izgubili v času Ilirskih provinc (1809–1813), še naprej pa so ohranili nižje sodstvo. Ob naselitvi ljudje večinoma še niso imeli priimkov, zato so jih v prvih urbarjih zapisovali z imenom in oznako poklica, očeta, hišnega imena ali lege domačije. V začetku 16. stoletja so bili priimki že precej pogosti – od 58 gospodarjev jih je imelo približno tri četrtine. Najbolj nemški so bili Štendler, Kemperle, Trojer,5 Loncner, Čufer, Beguš, medtem ko so Dakskobler, Kaltnekar in Kusterle nastali pozneje.6 Že tedaj je bilo precej priimkov slovenskih, v nekaterih vaseh zaradi prvotnih slovenskih kmetov, deloma pa zaradi porok s Slovenci iz bližnjih vasi ali s Cerkljanskega. V Stržiščah in na Kalu so še po drugi svetovni vojni nekateri rekli, da gredo "na Slovejne", ko so šli na Cerkljansko, kar je bil tedaj že neke vrste jezikovni prežitek. Najprej so se slovenizirale vasi v dolini, ki so imele največ stikov s Slovenci, najdlje se je stara nemška govorica ohranila v najbolj odmaknjenih Rutu in Grantu, sprva kot njihov edini jezik, pa na 676 metrih) in precej milejšim vas Porezen na osojnih pobočjih gore sčasoma pa le še kot hišni jezik. Še leta podnebjem, kar je bilo pomembno pred- z istim imenom.1 Urbarji dokazujejo, 1845 so nekateri odrasli Rutarji govorili vsem za poljedelstvo. Teorije o kazni ali da je bilo leta 1377 v rihtariji 35 kmetij samo nemško, dve generaciji pozneje nagradi so verjetno odraz črno-belih (200 ljudi), leta 1523 že 60 (330 ljudi) je že prevladal slovenski jezik in so razlag ob kozarcu vina, medtem ko in leta 1794 221 hiš (1700 prebivalcev). nemško narečje znali samo starejši poznavalci srednjega veka vedo, da so Popis prebivalstva leta 1869 je naštel ljudje. V drugi polovici 19. stoletja so zemljiški gospodje kot dobri gospodarji 345 hiš (2521 ljudi).2 Potem se število ta tirolski jezikovni otok raziskovali kmete s prenaseljenih območij selili ljudi v rihtariji Nemški Rut ni več bi- Štefan Kociančič, Boudoin de Courtenay, na neposeljena ali redko naseljena, pri stveno povečalo, saj tedanje kmetijstvo Carl von Czoernig, Simon Rutar in tem pa so jih spodbudili z različnimi enostavno ni moglo preživljati več ljudi, Ivan Koštial. Večinoma so zaznali tudi ugodnostmi. začelo se je tudi izseljevanje. poseben tirolski tip ljudi z visokim Natančna letnica prihoda Tirolcev ni Rihtarijo je vodil rihtar – župan in nižji čelom, dolgim nosom in svetlimi lasmi, znana, ker se zgodovinski dokumenti sodnik. Sodbe so potekale pod mogočno o njihovem značaju so zapisali, da so niso ohranili. Originalno poverilno lipo ob cerkvi svetega Lamberta (prva varčni in gospodarni, pa tudi, da se radi pismo oglejskega patriarha Bertolda je omemba 1356) na rahlem holmcu sredi prepirajo in ga včasih preveč popijejo. priseljencem zgorelo v požaru v Rutu, vasi. Simbol rihtarjeve sodne oblasti je Simon Rutar7 je opazil še, da se ženske zato je leta 1346 eden njegovih nasle- bil meč z letnico 1414, ki je razstavljen obnašajo po moško (Lahko to razume- dnikov, Bertrand, njihovim potomcem na stalni postavitvi Tolminskega mo, da so bile dokaj enakopravne?). spet potrdil pravice, ki so jih prejeli od muzeja. Rihtarji niso bili samo Rutarji; Bertolda. Ko so se družine namnožile, lahko so izvolili tudi zaupanja vrednega 3 Prav tam, str. 33. so potomci gozdu iztrgali nove sončne človeka iz druge vasi. Tolminski 4 Simon Rutar, Nemški Rut na Goriškem. V: Berilo o Rutu, 1882 (1972), str. 32. lege za nove hube (kmetije) in rovte. urbarji in druge listine v 16. stoletju 5 Priimek Trojer v rihtariji Nemški Rut prvič Največ podatkov o širjenju poselitve navajajo rihtarja iz Granta, v 17. stoletju zasledimo leta 1624 v Grantu in je danes precej je moč razbrati iz urbarjev in raznih iz Stržišč in Oblok, v začetku 18. stoletja razširjen po Sloveniji. Na Južnem Tirolskem je v središču Innichena izposojevalnica popisov. Urbar iz leta 1310 našteva štiri koles Trojer; priimek najdemo tudi v njihovem vasi: Rut, Obloke, Stržišče in Trtnik; telefonskem imeniku in seveda na pokopališču. do leta 1370 so nastali še Grant, Bača, 1 Silvo Torkar, Zgornja Baška dolina (rihtarija Z raziskavo urbarjev in matičnih knjig v Pustriški dolini bi lahko odkrili vzporednice Kuk in Znojile, do začetka šestnajstega Nemški Rut) po Tolminskem urbarju iz 1523. Kronika, časopis za krajevno zgodovino 42/1: razvoja sorodnih priimkov. stoletja Petrovo Brdo, Podbrdo in Prispevki za zgodovino Tolminskega, 1994, str. 33. 6 Silvo Torkar, 1994, str. 35. Hudajužna, kot zadnja je bila osnovana 2 Prav tam, str. 31. 7 Simon Rutar, 1882 (1972), str. 33.

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |5| 4

Njihovi članki so zbrani v Berilu o Rutu, c in č, s in š ter z in ž. Domačinke so gauarice.8 "Mekile sa bleuale tom u stale," ki ga je leta 1972 izdal Goriški muzej, zato radi dražili, da si ob nedeljah dajo pomeni, da so jagenjčki meketali v hlevu. pozneje pa sta zgodovino, etnologijo na glavo zidano ruto in gredo k maši Zapisal je tudi pogovor med Loncnerjevim in jezik tega območja obravnavala v židano (svileno) cerkev. V narečnem Albinom in Grogarjevim Jankom: tematska številka časopisa za slovensko govoru so se ohranile besede starega "O, na buo se urama, na, la joh se zana krajevno zgodovino Kronika (1994) in tirolskega dialekta: oubrhtat, žlite, migle som cjez." (Ne bo še vreme, ne, saj Baški zbornik (2006). Zadnja desetletja falaude, binkla, pejkl, frjajžn. Ime potoka južni veter še žene megle sem čez.) se imenoslovju, demografiji in zgodovini in zaselka Kacempoh na primer izvira "Bejs, sej brez urame se n'kol nisma ble." Baške doline največ posveča slavist Silvo iz nemške zloženke Katzenbach (Mačji (Beži, saj brez vremena še nikoli nismo Torkar iz Hudajužne. Značilnost baškega potok), domače ime Matajurskega vrha bili.) govora, ki spada v rovtarsko govorico, je Hohkoubl pa iz Hochkogel (Visoki vrh). Preseneča in navdušuje dejstvo, da so slekanje – to je zamenjava sičnikov in šu- Franc Torkar iz Granta/Kranja je zbral tirolski priseljenci in njihovi potomci vse mnikov oziroma izgovorjava vmes med primere Stare grantarsko-rutarske od naselitve ohranjali stike z Innichenom, ne glede na različne upravne in državne 5 tvorbe (po razpadu oglejskega patriarha- ta leta 1420 so prišli pod Benetke in leta 1509 pod Habsburžane). Štefan Kociančič je leta 1853 zapisal, da so potomci tirolskih naseljencev redno darovali Käfergeld ali hroščev denar v Innichen.9 Leta 1875 je Carl von Czoernig razložil namen hroščevega denarja: z njim so plačevali maše kot priprošnjo za dobro letino in zaščito pred škodljivci.10 V Rutu je videl pobotnice župnikov iz Innichena o preje- tem denarju izpred 20 do 25 let, torej so Käfergeld iz Ruta pošiljali vsaj do sredine devetnajstega stoletja. Tako so delegacije iz Ruta redno romale v Innichen več kot šest stoletij! Po stoletni prekinitvi pa so se pred tremi desetletji Rutarji in Grantarji spet povezali z občino Innichen in se odtlej izmenično obiskujejo (glej tudi intervju z Josefom Passlerjem). Moderna komunikacijska sredstva seveda bistveno olajšajo njihova srečevanja in tudi komunikacijo na daljavo.

8 Skupaj s slovarjem je dostopna na http://oreh.pef. uni-lj.si/~markor/Rut/index.htm. 9 Štefan Kociančič, Nemški Rovt na Tolminskem. V: Berilo o Rutu, 1972 (1853), str. 9–10. 10 Carl von Czoernig, Pozabljeni jezikovni otok Nemški Rut. V: Berilo o Rutu, 1972 (1875), str. 19.

|6| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 6 7

4 Bača pri Podbrdu Foto: Rado Lapuh Večplastnost identitet 5 Rutarska lipa z obsegom več kot osem V Sloveniji in združeni Evropi smo potomci tirolskih priseljencev zlahka ponosni metrov je stara približno pet stoletij – točne na tirolski izvor (lokalna in nadnacionalna identiteta) in se obenem počutimo starosti ni mogoče določiti, ker je v sredini kot zavedni Slovenci (narodna identiteta). V viharnem vojnem času pa so se te votla. Po žledolomu leta 2004 so jo nekoliko oklestili. Foto: Nadja Valentinčič Furlan identitete lahko tudi izključevale – med drugo svetovno vojno so se potomci 6 Rut z Rodico Foto: Franci Horvat Tirolcev v Selški dolini zaradi tirolskih korenin in nemškega narečja pogosto znašli 7 Grant je najbolj zahodna vas tirolske v brezizhodnih situacijah. Po vojni so v Spodnjih Danjah pobili skoraj vse odrasle poselitve v Sloveniji. Foto: Franci Horvat moške, mnoge družine pa prisilno izselili v Avstrijo.13 V le nekaj kilometrov oddaljeni Baški grapi, kjer so med vojnama doživeli fašistični teror, so se potomci Tirolcev nasproti Italijanom počutili Slovence in so se priključili partizanskemu Razvoj vasi in sedanjost boju. Na Južnem Tirolskem, ki je bila podobno kot Primorska po prvi svetovni Prvotne vasi na južnih obronkih bohinj- vojni dodeljena Italiji, po drugi svetovni vojni niso imeli enake sreče kot Primorci. skih gora so bile močne do konca 19. stoletja. Leta 1890 je bila zgrajena cesta Južni Tirolci so se ostro, celo z bombnimi napadi, borili, da bi jih priključili k matični po Baški grapi in naprej na Gorenjsko, Avstriji, vendar jim ni uspelo; danes spadajo v italijansko avtonomno pokrajino deloma že kot priprava na gradnjo Južna Tirolska/Alto Adige. Morda so tudi zaradi te zgodovinske izkušnje pred bohinjske železnice v letih 1900–1906. tremi desetletji z odprtimi rokami sprejeli svoje daljne sorodnike iz Slovenije. Domačini so lahko dobili solidno plačano delo, poleg tega pa so iz vseh izdelkov Bača, najmočnejši delodajalec Baška dediščina, ki ohranja kulturno pokrajin Avstro-Ogrske in tudi drugih v zgornjem delu Baške grape. Zaradi dediščino prostora, pripravlja kulturne držav prihajale stotnije najemniških nespodbudne kmetijske politike so se dogodke in vaška praznovanja, oživilo je delavcev. Za mirne in zakotne kraje je zaposlovali tudi kmetje, mnogi so se tudi močno zaraščene poti med vasmi. bila to velika prelomnica, ki je povzročila iz hribovskih vasi preselili v dolinske ali V novem tisočletju je nastopila nova tudi preobrat v razvoju vasi. Dolinske v primorska in gorenjska mesta, zaradi kolonizacija Baške grape – Angleži, Irci vasi Podbrdo, Hudajužna in Grahovo ob česar je število prebivalcev nekdanje rih- in Novozelandci, ki cenijo neokrnjeno Bači so dobile železniške postaje, poštne tarije do leta 2015 padlo pod 900 ljudi.13 naravo, svež zrak, čisto vodo in blažen urade, trgovine in gostilne, v Hudajužni Portret današnje Baške grape kaže, mir, kupujejo hiše in jih obnavljajo; neka- so zgradili celo hotel Črna prst. V tem da je postala spalno naselje, saj se teri jih uporabljajo kot počitniške hiše, obdobju je v zgornjem delu Baške grape prebivalci po zaprtju tovarne Bača še drugi so se naselili za stalno in delajo živelo največ ljudi, potem pa se je pre- bolj množično vozijo v službe v Tolmin, na daljavo. Tudi nekaj Slovencev brez tu- bivalstvo začelo redčiti. Življenje v času Novo Gorico, Cerkno, Idrijo, Bohinj, kajšnjih korenin si je omislilo vikende obeh vojn in obdobju pod italijansko Kranj in celo Ljubljano. Ljudi drži v gorskih vaseh, še več optimizma pa oblastjo je bilo težko.11 Zgornja Baška pokonci vztrajnost ali po domače trma, vliva povratek mladih družin, ki se grapa je bila kot obmejno območje pre- ki je v teh krajih vedno pomagala pre- naselijo za stalno. Živa ostaja tudi zavest plavljena z italijanskimi vojaki, uradniki, živeti. Velika spodbuda je tudi Društvo o tirolskem izvoru, ki napaja sanje o železničarji in učitelji, ki so domačine mednarodnih projektih, naravnanih skušali poitalijančiti. Po drugi svetovni 12 Življenjske zgodbe izseljencev so objavljene v v trajnostni razvoj območja. m vojni se je najhitreje razvijalo Podbrdo, knjigi Marije Gasser Vasi pod Ratitovcem skozi čas, samozaložba, 2015. kjer je delovala Tovarna volnenih Muzejska svetovalka Nadja Valentinčič 13 Po podatkih Statističnega urada RS skupno število prebivalcev na dan 1. januarja 2015 Furlan, univ. dipl. etnologinja in kul- 11 Razmere v času pod Italijo pa tudi tirolsko znaša 1.076 ljudi. To število zajema tudi 220 turna antropologinja ter anglistka, je kolonizacijo in gradnjo bohinjske železnice varovancev Doma upokojencev v Podbrdu in na pojasnjuje razstava Tolminskega muzeja Petrovem Brdu, med katerimi je vsaj desetina v Slovenskem etnografskem muzeju zapo- v Jakovkni hiši v Podbrdu. domačinov. slena kot kustodinja za etnografski film.

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |7| POTOMCI TIROLCEV V SLOVENIJI Dediščina naših prednikov Tirolska naselitev v zgornji del Selške doline Miha Markelj

Kjer strmi vršaci Julijskih Alp polkrožno iznad Bohinjskega ki so leta 973 območje dobili v dar jezera počasi prehajajo preko vrhov Soriške planine in Ratitovca od nemškega cesarja Otona II., so v predalpsko Škofjeloško hribovje, se v skrajni vzhodni rob pogorja področje zgornjega dela Selške doline upravljali iz oddaljene Škofje Loke. Na zarezuje zgornji del Selške doline. Težko dostopno območje, ki ta njihov najbolj zahodni in do takrat mu strmi previsi, grebeni in soteske dajejo svojevrsten značaj. nenaseljen1 predel nekdanjega gospo- stva so že ob koncu 13. stoletja naselili prebivalce, spretne v obdelovanju tal na a nadmorskih višinah med 850 izpričuje do neke mere že pozabljen strmih področjih, iz vasi Innichen, ki in 1250 metri se na prisojnih polpretekli čas, ki prešine obiskovalca legah nahajajo vasi Zgornja v tukajšnjih vaseh in krajih. Zaradi 1 Arheološka slika in poznejša poselitvena slika in Spodnja Sorica, Zgornje in nedostopnosti in odmaknjenosti od zgornjega dela Selške doline nam kažeta, da N sta Zgornji Povden pod Ratitovcem in planina Spodnje Danje, Zabrdo, Torka, Ravne pomembnejših prometnih povezav in Pečana edini evidentirani arheološki najdišči, in Prtovč. Lega vasi tako visoko nad večjih urbanih središč se kulturna po- ki izkazujeta arheološke najdbe, vendar strmimi pobočji ni naključna, temveč je krajina in navade ljudi na tem območju brez korelacije na stalno naselitev. Prav tako pa srednjeveške listine za opisovanje območja posledica zgodovinskih razmer oziroma skozi stoletja niso bistveno spremenile. zgornjega dela doline uporabljajo toponime: srednjeveške naselitve. planina Pečana (lat. Alpem Bosangam), ozemlje Sorice (lat. Zouriza) in reka Sora (lat. Uocatur Preplet naravnih in kulturnih znameni- Naselitev prebivalcev z območja Zoura), pri čemer pa se nobeno od imen ne tosti je na tem mestu izjemen. Odstira Innichena navezuje na ime kraja. Miha Markelj, Stara krajevna imena Selške doline, Zgornji del doline – že skoraj pozabljeno zgodovino in tra- Nekdanji fevdalni lastniki tukajšnjih nekdanji urad Sorica in vas Zali Log, Železne niti dicije tukajšnjih ljudi. Pestra dediščina posesti, škofje iz bavarskega Freisinga, 11/1, str. 265–270.

|8| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 leži v zgornjem delu Pustriške doline na ohranjeni urbar iz leta 1310 izpričuje Južnem Tirolskem. dve novi hubi, ki pa sta bili vključeni Gorske vasice in posamezni zaselki so v popis šele na Jakobov dan leta 1315 tako začeli nastajati že konec 13. stole- (Item anno CCCX institute sunt ibidem tja, leta 1291, najverjetneje pa tudi že due hube, que ceperunt seruire in festo prej, saj je bil leta 1283 v Sorici urejen Iacobi anno CCCXV ). Nadalje na dan poseben urad za spremljanje kolonizaci- svetega Gregorja (festo Georgii) v letu je (Officium Zeurits). 1321 zasledimo ustanovitev še dveh Med domačini pa so se o naselitvi v vasi hub, v istem letu na Jakobov dan pa še pod Ratitovcem ohranila tudi različna hubo v zaselku Trojar (nem. Im Troy) in pričevanja. Po ustnem izročilu naj bi dve v Zgornji Sorici v dolini (nem. Im v Sorico najprej prišlo le osem ljudi Thall). Zadnji urbar tega obdobja iz leta brez družin. Tu naj bi našli povsem 1324 doda še štiri hube, ki so nastale zaraslo pokrajino. Na "Goserjevem v Danjah (nem. Zum Hublein oder biglnu" naj bi šli na lipo, da poskusijo Obernhueben).3 veter, če bo zemlja rodovitna ali ne. Nadaljnji urbarji vse do leta 1492 niso Veter jim je ugajal. Lipo so posekali, ohranjeni, kljub temu pa je lepo vidna obžagali in iz nje napravili mizo. Kmalu širitev iz prvotnega soriškega območja so začeli obdelovati zemljo, pozneje pa še na ozemlja proti območju Zgornjih so k njim prišle še njihove družine.2 in Spodnjih Danj in zaselku Trojar. Popis iz urbarialnih knjig kaže, da so se Vasi Zabrdo (nem. Vndrenhohenek), Tirolci tod naseljevali postopoma. Urbar Torka (nem. Am Thoregkh), Ravene iz leta 1291 pokaže, da je bilo spočetka (nem. Im Ebendlein) in Prtovč (nem. na tem območju evidentiranih dvajset Am Prietagkh) so najverjetneje nastale hub oziroma kmetij (in dem Zaevritz sint pozneje, kot posledica notranjega 20 hube culte e sureentes schillingum, preseljevanja. Urbar iz leta 1501 pokaže, 2 hareht et steuram tantum). Naslednji 1 Vasici Zgornje Danje in Zabrdo Foto: Robert Logar 3 Pavle Blaznik, Urbaria Aetatis Mediae Sloveniam 2 2 Pavle Blaznik, Kolonizacija Selške doline, Spectantia, Urbarie Episcopatus Frisingensis, Domačija v Zabrdu Foto: Miha Markelj inavguralna disertacija, Leonova družba, 1928. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1964. 3 Zgornje Danje Foto: Robert Logar

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |9| 4 da je na območju zgornjega dela doline v veljavi sistem poimenovanja po Lokalni dialekt je bil tod še dolgo zelo v vaseh in zaselkih 47 hub, katerih moškem predhodniku, za kar najdemo živ. Ohranila so se različna pričevanja, število se vse do danes ni bistveno lep primer v starološkem urbarju med katerimi je zanimiv pogovor ob spremenilo.4 iz leta 1500, ki za lastnika ene izmed košnji: "Me mounde moundarji fri aufste- Spomin na prvotno domovino nemških hub v Sorici navaja Gašperja, ki je bil najo, fro genajo na mund, drt se štelajo priseljencev je bil med prebivalstvom Kondarov sin: Casper figlius Khuenradt. v vrste in hajlajo mejat," – "Ob košnji živ dolgo časa, saj je odposlanstvo Poimenovanja ali priimki so se formi- kosci zarana vstajajo, veselo odrinejo iz Sorice na vsaka tri leta odhajalo rali tudi po kraju, kjer je bila posest na senožet, tam se razvrstijo na urne v Innichen na božjo pot. V tamkajšnji lastnika. Urbar iz leta 1652 tako iz- kose in gredo kosit".6 Danes je omenjeni stolni cerkvi so izročali darila (t. i. pričuje, da je lastnik posesti v zaselku dialekt še moč ujeti v uho v Spodnjih Käfergeld), ki naj bi jih zaščitila pred dolina pri Sorici Andrej Taler: Andree Danjah, kjer redki domačini sicer malo neprijetnostmi na novem ozemlju. Im Thall – Andree Thaller, v vasi Torka sramežljivo še znajo povedati, kako se je Romanje je neposredno služilo tudi za pa najdemo Gregorja Torkarja: Gregor tu včasih govorilo. prenos stikov in ohranjanje tirolske Am Thoregkh – Gregor Thorkher.5 Svojevrstna je tudi arhitekturna podoba dediščine v vaseh pod Ratitovcem. Iz proučevanja priimkov je jasno vidno, tega sveta. Zidane večnadstropne hiše da je populacijska struktura prvotnih z večjim številom manjših okenskih Priimki, dialekt, arhitektura … prebivalcev ostala homogena z le odprtin, naslonjene neposredno nad O izvoru prebivalcev poleg srednjeve- redkimi vplivi od drugod, kar nakazuje prepadno pobočje z nivojskimi vhodi ških besedil in listin v današnjem času na veliko kontinuiteto in povezanost v objekt, skrivajo pravo zakladnico ar- največ povedo priimki. Med pogostej- tukajšnjih prebivalcev. hitekturnih elementov. Z izjemo Baške šimi različicami najdemo Fröhlich, ki Gorske vasice na strmih pobočjih se grape tovrstne arhitekturne in urbani- se pozneje posloveni v Frelih, Geiger v skoraj 800-letni zgodovini poselitve stične razdeljive podeželske arhitekture (Gaigar), Gasser (Gaser), Pfeiffer tako niso dosti spreminjale, saj so ni moč najti nikjer drugje. Tradicionalni (Faifar), Märkthl (Markelj), Koffler zaradi slabih prometnih povezav in arhitekturni slog se je sicer od reform (Kofler), Kesser/Khoser (Kejžar), Troyer težke dostopnosti ostale odmaknjene, Marije Terezije in Franca Jožefa počasi (Trojar) in Torkher (Torkar). Določeni prebivalci pa tesno povezani med seboj. spreminjal in se umikal novim pridobi- priimki so se v teh krajih ustalili Občasni prišleki so bili začudeni, saj tvam in uredbam gradnje na podeželju, neposredno s prvotnimi prebivalci se jim krajina, kaj šele lokalna špraha, vendar se med arhitekturnimi ostanki iz Tirolske, velika večina pa se jih začne nista zdeli podobni ne nemškemu ne na odmaknjenih koncih stran od vaških formirati šele konec 15. in v začetku slovenskemu okolju, pač pa sta bili jeder med potepanjem po naravi še da 16. stoletja. Do takrat je bil namreč mešanica obojega. uzreti lepo ohranjeno delno zidano ali leseno poslopje, ki kljubuje času in daje 4 Miha Markelj, Measuring Tenant and tem krajem poseben pečat. Land Unite Continuity among the Tyrolean 5 Arhiv Republike Slovenije, Podatkovna zbirka Settlers in the Upper Part of the Selščica Valley, arhiva – Graščinski arhiv Škofja Loka: Urbarji za 4th Interdisciplinary Doctoral Conference Loško gospostvo 1501 in 1714, prepis, urbarja 6 France Planina, Zapisi o Sorici. Loški razgledi 14 Proceedings Book 1/1, 2015, str. 265–275. iz leta 1500 in 1625. (1), 1967, str. 207–208.

|10| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 Tako kot arhitektura je imela Rodovitna zemlja je bila tu redkost prebivalci pa so se postopoma preselili tudi zemlja v tem gorskem svetu in je ni bilo na pretek. Večje posesti v dolino, kjer so našli boljše pogoje za prav posebno veljavo in pomen, saj so pripadle večjim kmetijam oziroma življenje. Novo naselbino so poimenovali je poleg domačega gozda (köste) hubam, predvsem manjši kmetje – ka- Zali Log oziroma Svet ob vodi.8 Pisni predstavljala osnovo za preživetje. jžarji (nem. Vanderssasen) pa so imeli viri in arheološki ostanki ta pričevanja Domačini so za še tako majhno "fleho" poleg zemlje, na kateri so si zgradili domačinov potrjujejo; ostanki vasi so zemlje določili svoje ime v narečju, bivališče, le še prostor za majhen vidni ob planinski poti na Ratitovec. zato ne preseneča, da nekateri vrhovi, gartel (vrt), zato so se morali za Ljudje v vaseh Zgornje Selške doline so prepadne stene ali travniki nosijo ne- preživetje zanašati na svoje obrtniško dolgo ohranjali šege in navade svojih navadna imena, ob izgovarjavi katerih znanje. V staroloških urbarjih je moč tirolskih prednikov, skrbeli za jezik, se malodane zlomi jezik. razbrati, da je bilo na tem območju kulturo in tradicije. Zaradi različnih Ledinska imena so bila pomembno veliko mlinov, katerih lastništvo so si družbenih, gospodarskih in političnih orodje za sporazumevanje in prebivalci med seboj delili. Mlini tako vplivov pa je navezava na prvotno označevanje svoje ali skupne visoko v alpskem svetu so namreč prej domovino začela bledeti … Kljub temu posesti oziroma naravnih vrednot. izjema kot pravilo, kar priča o izjemni obstaja želja nekaterih domačinov in Loški gospodje so jih omenjali celo iznajdljivosti tukajšnjih ljudi, saj je bilo raziskovalcev, da bi bila povezava med v starih listinah in sodnih spisih. treba stranske grape ob bok dolini dolinama ponovno vzpostavljena, pri Ivan Kejžar - Kovačev iz Sorice, velik dobro zajeziti in z vodo, ki je tako čemer so že začrtani nekateri projekti. poznavalec tukajšnjih ledinskih visoko ni na pretek, varčevati. Poleg Pripravljajo se tudi zgodovinske, mlinarjev se v pisnih virih omenjajo arhitekturne in prostorske študije o tudi kovači, sirarji, dva gostilničarja danes že v veliki meri izginjajoči kultur- 4 Sorica Foto: Robert Logar in en obrat z žago. Vsaka vas je imela ni dediščini v tukajšnjih vaseh. 5 Enojni zidan kozolec v Zgornji Sorici tudi pašno planino oziroma planšarijo, Južni rob Julijskega predgorja nam Foto: Miha Markelj kamor so med poletnimi meseci gnali tako razkriva izjemno zanimiv preplet 6 Zali Log v začetku 20. stoletja živino na pašo: Soričani so gnali pod tirolske dediščine, skupnih tradicij Arhiv Muzejskega društva Železniki obronke Soriške planine, Dajnarji pa na in zgodovine. Navezanost na Južno

5 6

imen in običajev ter avtor knjige Dajnarsko planino. Obe planini živita Tirolsko je vidna tako v vaseh Baške Atlas soriška ledinska imena (2013), še v današnjem času. grape kot Selške doline, kjer prebivalci zna povedati, da je imelo vsako ime Svet pod Ratitovcem skriva še eno že več stoletij čuvajo svoje kulturno svoj pomen. Gostota imen v prostoru zanimivost: vas Michtal oziroma izročilo in ga radi delijo s popotniki, ki je bila pogojena z intenzivnostjo Michaelstall, kot se naziva v listinah zaidejo tod mimo. m obdelovanja zemlje. Vsaka obdelana iz 14. stoletja. Tod so se prebivalci njiva, travnik ali gozdni predel, kakor naselili neposredno na skalnat rob nad Miha Markelj je doktorski študent na tudi potoki, pobočja in vrhovi, kjer prepadnim dolinskim dnom. Težki Fakulteti za humanistične študije v Kopru. so hodili tukajšnji prebivalci, so imeli pogoji za življenje so narekovali trd boj 7 svoje poimenovanje. z naravo, zato so bili primorani iskati 8 Miha Markelj, Nekdanja tirolska naselbina ustreznejše območje za naselitev. Po pod vrhovi Ratitovca iz 14. stoletja, Michta/ Michaelstal/Zali Log, magistrsko delo. Koper, 7 Ivan Kejžar, ustno pričevanje 5/6/2015, zapisi pričevanju domačinov naj bi bilo v dolini Univerza na Primorskem, Fakulteta za hranjeni pri avtorju. še jezero, ki je polagoma odteklo, humanistične študije (2011).

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |11| POTOMCI TIROLCEV V SLOVENIJI Tirolski pogled na potomce v Baški grapi Pogovor z Josefom Passlerjem, zgodovinarjem in bivšim županom Innichena

Pogovarjala se je Nadja Valentinčič Furlan, Prevedla Usi Sereinig Tirolska (Südtirol/Alto Adige), zato zapisu- Josefa Passlerja smo v Baški grapi spoznali kot župana jemo imena krajev in dolin v obeh jezikih, občine Innichen/San Candido v Pustriški dolini (Pustertal/ uradno ima nemščina prednost. Val Pusteria). Odkar so se Rutarji in Grantarji pred tremi Kako je potekala vaša poklicna pot desetletji povezali z Innichenom, so vsa leta njegovega od učitelja zgodovine do župana? županovanja negovali redne obiske v obe smeri. Septembra Po končanem študiju zgodovine in nem- 2011 je kot predstavnik občine v Rut pripeljal svojega ščine na Univerzi v Innsbrucku (1970) sem naslednika, župana Wernerja Tschurtschenthalerja, in močno bil imenovan za ravnatelja nemške srednje šole v Innichenu, kjer sem nekaj let tudi delegacijo gasilcev. Udeležili so se praznovanja stoletnice poučeval nemščino, zgodovino, geografijo Prostovoljnega gasilskega društva Rut - Grant. Opaziti je in latinščino kot izbirni predmet. Leta 1973 bilo, da je med Rutarji in Grantarji izredno priljubljen, saj so sem se v Innichen preselil iz domače vasi domačini vsak njegov govor nagradili z močnim aplavzom. Percha/Perca, ki leži 25 kilometrov proti zahodu. Na moje veliko presenečenje sem bil že leta 1974 kot "priseljenec" izvoljen v krajevni svet, med letoma 1975 in 1985 sem bil podžupan, od 1985 do 2010 pa župan. Leta 2010 nisem več mogel kandi- dirati, vendar bi se tudi brez te omejitve umaknil iz občinske politike, saj je bilo 25 oziroma 35 let v lokalni politiki dovolj! Leta 1991 sem iz zdravstvenih razlogov opustil učiteljski poklic in se predčasno upokojil, da bi se lahko v celoti posvetil delu župana. Zelo sem vesel, da sem bil vedno dobrodošel gost v Rutu in Grantu; čutim tudi veliko simpatijo do ljudi v teh krajih. Srečanja s temi ljubeznivimi ljudmi zagotovo spadajo med dogodke, ki mi bodo ostali iz časa županovanja v zelo prijetnem spominu.

Kako in kje ste prvič izvedeli za izseljence iz Innichena, ki so se v začetku 13. a razumevanje situacije Josef Passler v Rutu leta 2011 stoletja naselili v zgornjem delu Baške v Pustriški dolini tukaj povzema- Foto: Cveto Zgaga grape na Tolminskem, kjer so ustvarili mo glavna dejstva o Innichenu in Grant in Rut ter še enajst vasi? Vam je ZJužni Tirolski. Innichen je nastal prebivalcev je Nemcev, 17 odstotkov je bilo to znano iz strokovne literature? Se proti koncu osmega stoletja in se razvil Italijanov in en odstotek Ladinov. Južna je morda zgodovinski spomin ohranil pri v znan romarski kraj. Prebivalci so se Tirolska je bila po prvi svetovni vojni ljudeh v Innichenu, se o tem učenci učijo preživljali s kmetijstvom, obrtjo, trgovino dodeljena Italiji in izpostavljena močni v šoli? Ste za potomce izseljencev na in gostinstvom. Z izgradnjo pustriške italijanizaciji. Tega večinsko nemško Tolminskem izvedeli šele, ko so ponovno železniške proge (1871) je Innichen prebivalstvo ni moglo sprejeti in si je vzpostavili stike z Innichenom? postal turistično središče, vendar je ostal želelo pod okrilje Avstrije. Danes spadajo Priznati moram, da na univerzi nisem vas, ki danes šteje 3.200 ljudi. Večina v avtonomno italijansko pokrajino Južna slišal nič o tem, niti nisem o tem bral

|12| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 v literaturi. Vedel sem, da je cesar Henrik na Tolminsko naselil od 70 do 80 ljudi zapisa o izseljevanju na Tolminsko, zato je II. leta 1004 briksenškemu knezoškofu iz okolice Innichena. So v Innichenu nemogoče ugotoviti, iz katerih vasi in za- podaril Bled (Veldes) na Kranjskem in ohranjeni zapisi o teh izseljencih? Je selkov so ti izseljenci izvirali. Z gotovostjo da je območje Škofje Loke (Bischoflack) znano, iz katerih vasi so izhajali? seveda trdimo, da so izhajali iz Innichena, pripadalo freisinškemu knezoškofu, V Rutu in Grantu še živi ljudsko izročilo, vendar je v 13. stoletju to ime označevalo podobno kot gospostvo Innichen, nikjer da so prebivalci Innichena pomagali tudi gospostvo, ki je segalo od Welsberga pa nisem zasledil, da so se kmetje svetemu rimskemu cesarju v težki vojni, na zahodu do Abfaltersbacha na vzhodu, iz Pustriške doline naselili na področje ta pa jim je za nagrado dal nenaseljeno torej približno 30 kilometrov doline, severovzhodno od Tolmina. Toliko zemljo in jih osvobodil davkov in dajatev. zato je mogoče, da so nekateri izseljenci večje je bilo moje presenečenje, ko smo Dejstva so nekoliko drugačna: južna izvirali tudi iz sosednjih krajev. septembra 1985 na Občino Innichen pobočja Julijskih Alp so že od zgodnjega V zadnjih letih sem imel priložnost prejeli pismo Lucijana Rejca, v katerem srednjega veka pripadala oglejskemu pregledati vse dokumente, ki so shranjeni je napisal: "Verjetno vas bo naše pismo patriarhu, bila pa so v precejšnji meri ne- v zgodovinskem arhivu Občine Innichen presenetilo. Smo potomci skupine nase- naseljena in torej neobdelana. Leta 1218 je in obsegajo obdobje od 1520 do 1920, ljencev iz Innichena, ki so se v 13. stoletju bil za oglejskega patriarha določen Bertold vendar nisem našel niti ene omembe o naselili na južnih pobočjih Vzhodnih Andeški iz bavarske plemiške družine. izselitvi iz Innichena na Tolminsko ali o Julijskih Alp …" Šele tedaj sem poskušal Bil je tesen prijatelj tedanjega knezoškofa kakršnihkoli nadaljnjih stikih v naslednjih izvedeti več o tem v delih zgodovinar- v Freisingu, freisinška škofija pa je obsega- stoletjih. Morda take zapise hranijo jev Wilhelma Bauma, Franza Huterja la tudi gospostvo Innichen. Bertold jih je v arhivu samostana v Innichenu, obenem in Carla Feiherrja von Czoerniga, žal pa prosil, naj mu pošljejo naseljence; zaradi pa je možno, da sta požara uničila tudi nisem imel dostopa do literature v slo- podobnosti pokrajine in podnebja se jim njihove zgodnje dokumente. venskem jeziku. V Innichenu so na ta za je zdel Innichen še posebej primeren. lokalno zgodovino tako zanimiv dogodek Malo pozneje, leta 1283, je freisinški škof Naši predniki so še v 19. stoletju skozi stoletja popolnoma pozabili. Niti podobno poselil področje današnje Sorice pošiljali delegacijo v Innichen, ki je prebivalci sami tega ne vedo več niti se in sosednjih vasi. nesla Käfergeld – darovali so mašo kot tega ne učijo otroci pri pouku zgodovine, V letih 1413 in 1554 sta dva velika priprošnjo za dobro letino in zaščito s ponovno vzpostavitvijo stikov z Rutom požara skoraj popolnoma uničila naselje pred hrošči, ki so nekoč povsem pa se je to obrnilo v pozitivno smer. Innichen in tedaj so večinoma zgoreli uničili pridelek. So se morda v kateri tudi vsi arhivi, tako da so zapisi iz 13. od cerkva ohranili zapisi o tem? Zgodovinski viri navajajo, da je oglejski stoletja izjemno redki. Kolikor mi je Carl Freiherr von Czoernig je leta 1876

patriarh Bertold v prvi polovici 13. stoletja znano, žal ni mogoče najti nobenega poročal, da so prebivalci Sorice (Zarz) 

Jalovnik, 1452 m, iz Sela nad Podmelcem Julijske Alpe

Jalovnik je po krivici nekoliko zapostavljen vzhodni vrh 23 m višje Kobilje glave. Oba vrhova sta odlična razglednika, saj nam ob jasnem vremenu na jugu pogled seže vse od Jadranskega morja in na zahodu do Dolomitov. Na severno stran imamo kot na dlani Spodnje Bohinjske gore oz. Peči. Med 1. svetovno vojno je bil Jalovnik zaradi svoje razgledne lege pomembna opazovalna točka avstro-ogrske vojske. Mi se bomo nanj podali iz Sel nad Podmelcem po vzhodnem grebenu.

Zahtevnost: Nezahtevna neoznače- na pot. Oznake in kažipoti so rumene barve. V zgornjem travnatem delu in pozimi je v poledenelem nevarnost zdrsa, v zgodnjem poletju so trave zoprno visoke, dokler pot ni pokošena. Oprema: Običajna planinska oprema. Višinska razlika: 609 m Jalovnik Foto: Robert Logar Izhodišče: Sela nad Podmelcem, 843 m. WGS84: N 46,177138°, 5 km do vasi Sela nad Podmelcem. Skupaj 3.30–4 h del, PZS, 1 : 50.000; Kobarid, Nadiške E 13,815009° Med Mostom na Soči Parkiramo na začetku vasi, na sedlu, Sezona: V vseh letnih časih, poleti so doline, Tolmin, Turistični in kolesarski in Tolminom zavijemo v vas Ljubinj, kjer v bližini smetnjakov. lahko južna pobočja zelo vroča, zato zemljevid, LTO Sotočje, 1 : 55.000. za cerkvijo zapeljemo levo po asfaltni Časi: Sela nad Podmelcem–Kurnik 1 h priporočamo zgoden vzpon. Vzpon: Na sedlu na začetku vasi Sela cesti za planino Razor in po pribl. 800 m Kurnik–Jalovnik 1 h Zemljevidi: Triglavski narodni park, nad Podmelcem krenemo levo po ma- zavijemo desno in se peljemo še pribl. Sestop 1.30 h PZS, 1 : 50.000; Julijske Alpe, vzhodni kadamski cesti mimo smetnjakov in

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |13| 1

župni cerkvi v Innichenu plačevali Kako poteka vaše sodelovanje 1 Dvojni kozolec in enojni kozolec v Sextenu/ Käfergeld, da bi tu brali mašo za z Rutarji in Grantarji? Ste pobrateni? Sesto na Južnem Tirolskem, 2015 zaščito pred mrčesom; osebno menim, Kaj vse povezuje obe skupnosti? Foto: Marko Dakskobler da je verjetneje šlo za samostansko Uradno partnerstvo med Rutom in 2 Pogled na Innichen Foto: Miha Markelj cerkev Innichen. Navaja zapise v cer- Grantom na eni strani in Innichenom kvenih knjigah v Sorici, da so vsako leto na drugi ne obstaja, so pa medsebojni poslali približno 10 do 12 goldinarjev in prijateljski obiski v dveletnem ciklusu oviram so ustvarili prijateljske stike. Ti poleg Käfergelda darovali še debelo potekali od 1995 do 2010, potem pa dve skupnosti povezujejo skupne koreni- voščeno svečo. Po von Czoernigu je bilo so postali redkejši. Na vsak obisk Ruta ne, podobnost pokrajine in tudi značajske podobno darovanje v Rutu živo vsaj do in Granta je šla tudi skupina prebival- lastnosti ljudi. leta 1850. Domnevati je mogoče, da ta cev Innichena, da so spoznali krajino praksa izhaja iz časa preselitve. Če se in ljudi, ki so nas vedno toplo sprejeli. Kako vidite odnose med Innichenom prav spominjam, so v samostanski cerkvi Dobro sodelujejo gasilci obeh skupnosti. ter Rutom in Grantom v prihodnje? Innichen Käfergeld zadnjič darovali leta Gasilci iz Innichena so na enem od naših V Innichenu smo 10. maja 2015 izvolili 1904. Na splošno se zdi, da je bilo stoletja obiskov njihovemu gasilskemu društvu nov občinski svet in novo županjo Roso nenapisano pravilo, da mora vsakdo vsaj podarili gasilsko črpalko, na drugem Burgmann. Upam, da bo skupaj z ob- enkrat v življenju na romanje v Innichen, požarno zastavo. Njihovi gasilci so vsaj činskimi odborniki nadaljevala stike

podobno kot muslimani romajo v Meko. dvakrat obiskali naše in kljub jezikovnim z Rutom in Grantom in bomo spet gojili 

Jalovnik, 1452 m, iz Sela nad Podmelcem Julijske Alpe

po pribl. 500 m v gozdu pridemo do kažipot za Jalovnik. Redko naletimo na poti zavijemo spet desno (pokončni travnatem vrhu. Skrinjica z vpisno razcepa ceste. Izberemo levo zgornjo rumene okrogle pločevinaste oznake, zeleno rumeni kažipot). Po pribl. 30 knjigo je na SZ strani, od koder lahko cesto, dokler po pribl. 500 m ne vendar je pot dobro uhojena, tako min. pridemo na travnati greben, ki se nadaljujemo do vrha Kobilje glave, kar pridemo iz gozda na ostri desni ovinek, da ji ni težko slediti. Po pribl. uri hoje nekoliko više strmo vzpne. Pod tem nam bo vzelo še 20 min. v eno smer. kjer naletimo na kažipot za planino pridemo iz gozda na travnati pomol, ki strmim delom prečimo ponovno v gozd Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Razor. Na levi poiščemo stezico nad ga domačini imenujejo Kurnik. Nadalju- in potem spet na travnati greben, po cesto in zeleno rumen pokončen jemo desno po grebenu in na razpotju katerem smo v 15 min. na širokem Robert Logar

|14| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 redne medsebojne obiske. Morda bi veljalo vzpostaviti tudi stike z drugimi kraji s tirolskimi koreninami, na primer s Sorico.

Pred leti ste dejali, da se boste po upokojitvi posvetili raziskovanju zgodovinskih virov o izseljevanju in tudi naših korenin. Prebivalci Baške grape bomo zelo veseli novih podatkov. Od leta 2010 urejam zgodovinski arhiv Občine Innichen, kjer me čaka še eno do dve leti dela, potem pa se bom lotil pregledovanja samostanskega arhiva, ki je za lokalno zgodovino še pomembnejši. Če odkrijem pomembne zapise, jih bom povzel in posredoval javnosti. Ni pa odvisno samo od mene, če bom imel za raziskovanje dovolj časa, saj sem konec koncev že presegel mejo 70 let.

Na kaj naj bodo bralci Planinskega vestnika pozorni ob obisku Innichena in Pustriške doline? Lahko priporočite kakšno pohodno turo po dolini in v gorah? V Innichenu si je vredno ogledati samostansko cerkev svetega Candida in Korbiniana (Stiftskirche, naj- pomembnejša sakralna romanska stavba v celotnih Vzhodnih Alpah), baročno cerkev svetega Mihaela, 2 samostanski muzej (Stiftsmuseum), krajevni muzej (Ortsmuseum), geo- loški muzej Dolomythos in majhno Slovanske sledi na Južnem Tirolskem pokopališče iz prve svetovne vojne. Konec 6. stoletja so se do izvira Drave naselili predniki Slovencev, ki so se skozi stoletja "stopili" z Nemci. Na Južnem Tirolskem priporočam Njihovo navzočnost dokazujejo kozolci na ozemlju Tirolske in ledinska imena, na primer Vierschach. obisk kmečkega etnografskega muzeja V 6. stoletju so Slovani vpadli v rimsko provinco Norik, ki je vključevala tudi Pustriško dolino in današnji Innichen. Landwirtschaftsmuseum v Dietenheimu, Gotski zgodovinar Jordanes je poročal, da so na tem območju uničili cele vasi, prebivalce pa pobili ali zasužnjili, ki prikazuje življenje kmetov v preteklih vendar je precej pretiraval, saj je bila Pustriška dolina, ki sega od Mühlbacha na zahodu do Lienza na vzhodu, tedaj stoletjih, grad Taufers v kraju Sand in izredno redko poseljena. Da je naselitev Slovanov segala vse do Innichena, dokazujejo krajevna in ledinska imena Taufers/Campo Tures, škofijski muzej slovanskega izvora v Zgornji Dravski dolini: najdemo jih vzhodno od Innichena, vključno z Vierschachom, prvotno Vu- (Diözesanmuseum) v Briksnu (Brixen/ irzosahom, medtem ko zahodno od Innichena slovanskih sledi ni. Bressanone), Ötzi Museum – arheološki Konec 6. stoletja so prišli Bavarci: leta 592 je bavarski vojvoda Garibald I. osvojil celotno vzhodno Pustriško dolino muzej Južne Tirolske v Boznu/Bolzanu vključno z Lienzom in porečjem Isla, kjer leži Matrei, še eno ime slovanskega izvora. V naslednjih dveh desetletjih so in vrtove na gradu Trauttmansdorff v bitkah zmagovali tako Bavarci kot Slovani, dokler ni leta 612 vojvoda Tassilo zmagal in pregnal slovanska ljudstva. v Meranu. Za zavarovanje vzhodne meje in pokristjanjevanje Slovanov je bavarski vojvoda Tassilo III. leta 769 ustanovil bene- Okolica Innichena je idealno območje diktinski samostan Innichen, okoli katerega se je pozneje razvilo naselje z istim imenom. za pohodništvo za vse ljudi ne glede Da smo kozolce (Harpfen, Härpfen, Kesen, Köisen) prevzeli od Slovanov, kaže dejstvo, da je ta naprava za sušenje na starost in fizično sposobnost. (pri nas predvsem snopov žita in redkeje sena) zahodno od Innichena zelo redka; Slovani niso prodrli dlje od Enostavne sprehajalne poti vodijo do Innichena, zato kozolce najdemo v Innichenu in vzhodno od njega. Med svojim obiskom v Rutu in Grantu sem opazil izvira Drave (die Quelle der Drau, 1 razlike v gradnji kozolcev: pri nas so v celoti izdelani iz lesa, v Rutu in Grantu pa so stebri pogosto zidani. ura), k jezeru Toblach (Toblacher See/ Lago di Dobbiaco, 4 ure), do Gozdne kapele (Waldkapelle, 5 ur) in po dolini iz Innerfeldtala do vrhov Drei Zinnen/ Iskrena hvala za izčrpne odgovore. Drave do Vierschacha/Versciaca in Tre Cime di Lavaredo ali po Fischleintalu Želimo vam predvsem dobrega zdravja Winnebacha/Prato alla Drava (4 ure). do koče Zsigmondyhütte/Rifugio in dolgega življenja, kot zgodovinarju Nekoliko daljši, a ne posebno zahtevni Zsigmondy Comici ali iz Schluderbacha/ pa, da odkrijete dokumente, ki bodo pohodi so v Innerfeldtal/Campo Val Carbonina do Plätzwiesa/Prato Piazze. dodatno osvetlili zgodovino Innichena, di Dentro (6 ur), v Innichberg (6 ur) Lepo potovanje z osebnim avtomobilom potek izseljevanj in poznejše stike ali v Fischleintal v Sextnu/Val di Sesto ali avtobusom je iz Innichena preko s potomci teh izseljencev. Upam, da se Fiscalina (z avtom ali avtobusom do Misurine do koče Auronzohütte in nato kmalu spet vidimo pri nas ali pri vas, Sextna, nato peš do koče Talschlusshütte, peš do koče Drei Zinnen Hütte/Rifugio saj nas navsezadnje ločijo samo štiri 5 ur). Celodnevni pohodi vodijo Antonio Locatelli alle Tre Cime. ure vožnje. m

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |15| INTERVJU Žal mi je za neuresničene vzpone Pogovor z Ivanom Rejcem Žarko Rovšček

''Začne se, ko si še nepopisan list,'' niza svojo življenjsko povest Ivan Rejc. Že od leta 1976 jo tesno povezuje z razvojem alpinizma v Posočju. Na primorski strani Julijcev je malo sten, kjer ne bi preizkusil svojih mladostnih moči. Te nikakor ne pojenjajo, saj mu ne zmanjka kakovostnih novih ciljev. Pritrjuje misli, da ostane v sanjah alpinista vedno še kakšna neizpolnjena želja. 2

član GRS v Tolminu, kjer še vedno 1 Ivan Rejc Foto: Miljko Lesjak deluje. Dolgoletno poznanstvo in tikanje 2 Plezanje v zaledenelem slapu nad dolino je pripomoglo k sproščenosti najinega Mrzle vode Arhiv Ivana Rejca pogovora.

Jubileju 1. primorske alpinistične spusti so potekali večinoma na naravnih odprave na Aconcaguo 1982 na rob ušesih v skali. Varovanje, tako na si zapisal: ''Saj ni treba, da vzamem sidriščih kot vmes, je bilo velikokrat v roke tiste stare, zaprašene diase, z močnim "inšalah" faktorjem,1 tako da sila spomina je dovolj močna …'' so prav prišle izkušnje iz trentarskega Ja, takrat smo bili strašno motivirani, načina plezanja. Tja si še želim. Sanjam čeprav je bila na vstopu prisotna neka o legendarni smeri Joly Joker Alberta tesnoba, ob zavedanju, da ni poti nazaj, Prechta2 v gori Nassrani. samo navzgor. Psihološko je bila zame Tudi nekatera srečanja v gorah ostanejo težka še odločitev za sedmi bivak nepozabna, verjetno zaradi intenzivno- v steni, saj smo bili že zunaj najtežjega. sti podoživljanja. Tako je bilo slučajno Tista noč je bila res dolga. Pred to srečanje z Marijo in Slavkom Frantar 1 odpravo je bila moja bolj resna smer na vrhu Torre Trieste v masivu Civette. zgolj Švicarska v Les Courtes in odprava Z Željkom Perkom sva plezala smer rvo, otroško plezanje je okusil v El Alter v Ekvadorju (Capac Urcu), če Carlesso-Sandri, po drugi strani raza blizu rojstne Kneže v Baški izvzamem plezanje v domačih stenah. Tissi pa onadva. Ne da bi vedeli drug grapi: ''Okrog domačije sem za drugega, smo istočasno priplezali P imel skalce, kjer sem trgal S svojimi željami in dejanji si segel tudi na vrh. Nikoli nisem imel stalnega srajce in hlače, še preden sem vedel, drugam, v Centralne Alpe, Dolomite, soplezalca. Plezal sem z vsemi, tako kaj je alpinizem.'' Bolj resno je začel Karnijske Alpe, Grčijo, Ekvador, Tien iz domačega odseka kakor zunaj, največ v drugem letniku srednje šole, sredi Šan, Patagonijo, Wadi Rum itd. Bi med sicer z Darkom Podgornikom, Viktorjem prodorne skupine AO Nova Gorica, spomini katerega posebej izpostavil? Goljo in Markom Grudnom. kjer je po večkratnih poskusih zagona Ne bi hotel pozabiti nobenega od iz tamkajšnje alpinistične šole leta 1975 številnih vzponov. Najmočnejše vtise Kot si zapisal, tvoja trideset let izšla perspektivna skupina mladih name in verjetno tudi na soplezalca stara domača kosilnica kljub vsem zagnancev. V tistem času je najmočnejši Darka Podgornika so pustili vzponi pokošenim hektarom trave še vtis nanj napravila alpinistična litera- v dolini Wadi Rum v Jordaniji, kjer sva vedno brezhibno poje. Le kosec tura, Rochejeva knjiga Prvi v navezi, plezala dvakrat po en mesec. Poleg je v tem času osivel. Po mnenju Terrayevi Osvajalci nekoristnega sveta izredne slikovitosti in divjine ambienta idr. Ivan se je nato leta 1979 pridružil in zahtevnega plezanja v peščenjaku 1 Inšalah, arab., nekaj podobnega kot bog pomagaj. kolegom v novo nastalem domačem so bili avanture zase tudi sestopi; 2 Albert Precht (1947–2015), avstrijski alpinist in Soškem alpinističnem odseku in postal orientacijsko zahtevni in izpostavljeni, pisec.

|16| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 Ko si mlad, ti je pomembna tudi hitrost vzpona. Ura več, kot je v opisu, že pomeni, da si bil počasen. Prisotna je zdrava tekmovalnost, kdo bo preplezal kaj težjega. Danes veliko globlje doživljam sam ambient. Še posebej se spomnim plezalcev, ki so smer prvič preplezali. Glede opreme se mi zdi še najbolj štora- sto nekdanje plezanje z gojzarji. Preden so prišli na italijanski trg plezalni copati, smo si pomagali z galoškami, ki smo jih prinesli iz Rusije. Danes se oprema razvija nesluteno v vseh podrobnostih.

Od "tvojih" primorskih sten, tako s prvenstvenimi vzponi kot s kakovostnimi ponovitvami, ti je gotovo usojena Jerebica. V južno in severovzhodno steno Jerebice se še vedno vsako leto vračam in delim s prijatelji zadovoljstvo po opravljenem vzponu. Omeniti moram tudi Vršac in Planjo. V Centralni smeri Vršaca še vedno tičijo lesene zagozde Tineta Miheliča in pričajo o nekih drugih časih. V tej steni sva pred 33 leti z Jankom Humarjem tvojih prijateljev s kakovostnimi obvezne nadure v podjetju. Občutil sem preplezala novo smer, Puntarsko, in vzponi odlično kljubuješ letom. jih kot neznosno ujetost, a prav zaradi vesel sem, ko slišim o ponovitvah, celo o V letih nad petdeset je pomembno nje sem začutil še večjo svobodo pri zimski ponovitvi naših fantov. zadržati tako motivacijsko kot fizično plezanju. Sreča je dobila svoj pomen pripravljenost in plezati, saj je, če imaš šele, ko sem jo lahko delil s prijatelji Pogosti stiki z nevarnostmi gotovo daljšo prekinitev, težko spet začeti, še soplezalci, brez katerih bi bilo življenje rojevajo posebne občutke. posebno, če ti je pomemben določen bolj prazno. So stvari, ki človeka zaznamujejo in nivo in se moraš soočiti s tem, da ga ne ga načenjajo navznoter. Kdaj pa kdaj si boš več zmogel. Sam nisi nič. Zato se mi Kakšna so tvoja osnovna vodila? blizu nekega nevidnega roba, vendar zdi pomembno ohraniti prijateljstva in Prav gotovo je na prvem mestu se nekako izide. Tik pod vrhom Sfinge, stike z vsemi generacijami. Pomembna načelo – preplezati prosto, kar se dà. Če v Razu mojstranških veveric, naju je je tudi zavest, da nisi edini svojih let, danes pridem v smeri do nekega mesta, z Jankom Humarjem nekoč ujela silna ki to počne, seveda dokler telo in duša ki so ga preplezali tehnično, po enkra- nevihta in je kakih deset metrov proč to dopuščata. Po Jimu Bridwellu3 je tnem poskusu pa ga ne zmorem prosto, nekajkrat udarila strela. Takrat še ni bilo dvom o sebi tisto, kar človeka načne. se pač primem za klin. Res potem ostane tako zanesljivih vremenskih napovedi in Tudi v siceršnjem življenju je to lahko nekaj grenkobe, a to še ni konec sveta, smo se marsikdaj lotevali vzponov z mi- začetek neuspeha. Zakaj bi torej nehal če je sicer vzpon zgodovinskega pomena selnostjo, češ saj bo zdržalo. Tako plezati? Očitno potrebujem ta impulz. in nudi estetske užitke. Tako sem ravnal bližnje doživetje silovite stihije narave Kar nekaj je še mojih "dolgov", ki naj denimo v smeri Filip-Flamm v Civetti. človeka zaznamuje, a vse počasi mine, ostanejo skrivnost. Če bom še kakšnega Če ti ne gre najbolje, je pošteno tudi, da tako kot je tista nevihta. Ko izgubiš poravnal, bom zadovoljen, če ne, pa tudi prepustiš prednost drugemu. Nekateri prijatelje, te prevzema neznosna, pekoča ne bo tragično. Vedno sem spremljal delujejo skrajno racionalno. Ne priznava- bolečina. Nekako se moraš prebiti tudi dogajanje v svetovnem alpinizmu, jo notranje razdvojenosti in razpetosti, skozi to. Verjetno je odvisno tudi od sprva po reviji Mountain, že več kot de- o katerih so pisali že Klement Jug in tega, kako močan občutek krivde imaš setletje pa tudi v španski reviji Desnivel, drugi. Kolikokrat je bilo že zapisano, privzgojen. m kjer so vedno tudi objave o slovenskem da pri plezanju izklopiš zunanji svet, alpinizmu. Stefan Glowatz4 v svojem deluješ sam s seboj, obenem pa si del V začetku letošnjega leta je skorajšnji zadnjem intervjuju izpove vso veliko naveze s skupnim ciljem. Lynn Hill5 je šestdesetletnik številne prijatelje in modrost: ''Samo živi svoje sanje!'' pred kratkim na predavanju v Ljubljani znance znova presenetil z njemu lastno Če mi je za kaj žal, mi je med drugim omenila tudi, kako so v resnici vse stvari, načitanostjo. V Kobaridu je pripravil enci- za neuresničene vzpone. Kar srce me ki so znotraj nas shranjene v predalčkih klopedično predstavitev svojega bogatega, zaboli ob spominu na številne sončne (plezanje in hribi, služba, družina, nenehno osveženega plezalskega opusa, sobote, ki sem jih moral žrtvovati za prijatelji), povezane in v medsebojni ki mu je vseskozi botrovala tudi zvrhana soodvisnosti. Moram ji pritrditi. mera sreče. Ni manjkalo niti hudomu- šnosti. Ob taki vseživljenjski pripadnosti 3 Jim Bridwell (roj. 1944), eden izmed vrhunskih ameriških yosemitskih plezalcev. 5 Lynn Hill, medijsko zelo popularna ameriška alpinizmu odpadejo vsi razlogi za Ivanovo 4 Stefan Glowatz, nemški profesionalni plezalec. plezalka. značilno skromnost.

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |17| SPOMINI PRED DOMAČIM PRAGOM Po sledi svojih prednikov in fotografskih razstav

Polhograjske gore Ciril Velkovrh

V mladosti, ko smo živeli na Vrhovcih, ta vas še ni bila del Ljubljane ga Ljubljančani imenujemo Klobuk, in od tam sta bila lepo vidna Polhograjska Grmada (898 m) in Tošč saj je oblika njegove silhuete podobna (1021 m), ki takrat še ni bil najvišji vrh Polhograjskega hribovja. klobuku, je lep pogled na gorenjsko stran. Na vrhu se da še slutiti, da je tam To je postal šele potem, ko je Jugoslovanska ljudska armada nekoč stal grad. Tu sem nekoč fotografi- znižala vrh Pasje ravni in na njem postavila vojaško bazo. ral križ pred soncem. Meni samemu se ta fotografija ni zdela lepa, strokovnjaki ilhueta obzorja je še vedno so sedaj parkirni prostori za profesorje. pa so me prepričevali, da je skoraj ume- zanimiva, saj sta priostreni vrh Pod Toškim Čelom (590 m), katerega tniški posnetek. Tošča in nazobčana Grmada ime nam je bilo vedno zanimivo, Prvo vabilo sošolcev, da gremo na Topol S zanimiva na pogled. Ni čudno, čeprav njegovega izvora ne poznam, ali po domače na Sv. Katarino, ki spada da me je že v mladosti vleklo v te višave. smo v gozdovih nad Gabrjem, kjer je pod Medvode, sem z veseljem sprejel. Ker pa so bili tedaj vojni časi, si kaj bila pri Trnovcu leta 1903 rojena naša Bilo je v zgodnjem pomladanskem takega do osvoboditve nisem mogel mama Ivanka, nabirali kostanj. Navadno času, ko je bilo na severni strani še privoščiti. Najbližji hrib je Grič, na smo ga kuhali, redkokdaj pa tudi pekli. dovolj snega, da smo se "smučali" samo katerem stoji propadajoči bokalški grad. Najvišji vrh hriba Ravnik se zopet v čevljih. Moji stari gojzarji niso bili Ali je škoda, da še stoji, ali je škoda, da imenuje Veliki vrh (660 m), ki je že dobro popravljeni, pač pa so bile luknje še ni obnovljen? V njegovi okolici smo drugi s takim imenom v Polhograjskem le pokrite s krpami usnja. Ob drsenju se veliko igrali "ravbarje in žandarje", hribovju, v Sloveniji pa jih je kar 68. po strmini so se "flike" odvihale in še pogosteje pa smo v gozdovih do upognile nazaj. Sam tega nisem opazil, Velikega vrha (441 m) nad Utikom na- Okolica Sv. Katarine dokler me na to ni opozorila mama ob birali borovnice za domačo uporabo in V Polhograjsko hribovje sem se vračal prihodu domov. Čeprav so bili čevlji prodajo na trgu za viško gimnazijo, kjer še večkrat. Z Jeterbenka (774 m), ki uničeni, me ni ne kregala ne kaznovala,

|18| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 1 2

1 Zelena pokrajina pod Grmado Tošč in Grmada vrh, ki je izredno razgiban in raznolik, Foto: Andrej Ranfl Če se od tod spustimo v dolino Ločnice sem se povzpel iz vseh smeri. Prehodil 2 Cerkev sv. Mohorja in Fortunata (l. 1389) in se povzpnemo na nasprotni hrib, sem tudi zahodno strmo stran po na Koreni (720 m) Foto: Ciril Velkovrh pridemo do Mihelčičevega doma na brezpotju in prek melišč, kjer je pogosto Govejku (727 m), ki ga upravlja PD hodil alpinist Pavle Kozjek, in gazil Obrtnik iz Ljubljane. Tja smo nekoč na vzhodni strani gore, ko je zapadlo saj je vedela, da sem pri tem neznansko organizirali izlet člani Oddelka za dva metra snega. Sprva sem se čudil užival. Taka je bila namreč naša mama, matematiko Fakultete za naravoslovje svojim predhodnikom, da so hodili v ta ki je po svojih več kot najboljših močeh in tehnologijo Univerze v Ljubljani. svet, pozneje pa sem ugotovil, da smo sama skrbela za nas štiri otroke, ki smo Kako sem bil dobrodošel član skupine, si enaki. Gora je zanimiva tudi zaradi bili brez očeta. ko se je vodja na križišču "izgubil"; na rastišč dišečega volčina ali jožefice Na Sv. Katarini obiskovalce lepo in izbiro je imel kar pet smeri brez sme- (Daphne cnerum), ki je ni treba iskati: dobro postrežejo v vseh treh gostinskih rokazov: na Osolnik, k sv. Barbari, ko vam zadiši, že veste, da raste nekje lokalih, kakor tudi pri kmečkem v dolino Hrastnice ali na Govejek, le v neposredni bližini. turizmu Pri Robež'. Na bližnjem nazaj v dolino Ločnice je vedel, da ne Sv. Jakobu (806 m) lahko srečate veliko smemo. Sodelavce sem povabil še na Fotografske razstave izletnikov, občasno tam organizirajo Gontarsko planino, kjer smo na višini v domovini in tujini tudi nekatera množična srečanja. 894 metrov igrali nogomet. Od tod ni Na severni strani Grmade je na ravnici Na družinskem izletu sva z vnukom več daleč na Tošč. Čeprav je to najvišji zaselek Setnica s priljubljeno turistično Janom štela, koliko bodečih než vrh, z njega zaradi poraščenosti ni kmetijo Pri Mehačk'. Tu vsako leto (Cirius acaulon) sva videla ob poti, nekaj dobrega razgleda. Prek Malega Tošča župnik Bogdan Oražem blagoslovi sem jih na njegovo željo tudi fotografi- (902 m) se spustimo na sedlo Gonte, motorje, s katerimi se občasni turisti ral. Velika fotografija tega posnetka še kjer je lepo urejena turistična kmetija. pripeljejo na srečanje. Nekoč sem se vedno visi na steni v naši kuhinji, ker se Od tod je pot na Grmado nezahtevna, k temu prazniku pripeljal s kolesom moji ženi zelena barva zdi najlepša. primerna za nedeljske sprehode. Na ta in gospod Bogdan je slovesnost začel

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |19| z besedami: "Danes ne bomo blagoslovili hotenje poudariti pripadnost ne samo ju poklical in prišla sta s traktorjem le motorjev, ampak tudi vse, ki ste se širše slovenskim, ampak tudi krajem ter me rešila. Drugi je bil pilot Franci sem gori pripeljali s kolesom." Izjema Velkovrhovih staršev ter prednikom Rus, ki se je ponesrečil med jadranjem sem bil samo jaz. v polhograjskem koncu." blizu Golega otoka v Jadranskem morju. Po upokojitvi sem prehodil veliko pla- Tretja pa sta zakonca Setnikar, ki sem ninskih poti, prevozil lep kos Slovenije Črni Vrh in Pasja ravan ju prvič srečal pri avtokleparju Štojsu. ter fotografiral naravno in kulturno Zakaj se Črni Vrh imenuje črni, še vedno Dolgo sem premišljeval, zakaj sta me dediščino. Postavil sem šeststo fotograf- ne vem, saj je tam tako zelo lepo, pa še bila že ob mojem prvem obisku tako skih razstav v domovini in tujini. Tako razgledno in svetlo je. V dijaških letih vesela; morda je tudi njima, kakor sem pozneje veliko fotografiral tudi sva šla s sošolcem tja gori obiskat njego- mnogo drugim, Marica Štojs tako lepo v polhograjski dolini in pripravil nekaj vega očeta in našega profesorja zgodo- govorila o moji mami. razglednic iz te doline, njihov komplet vine Henrika Korenca, ki je v stari šoli Z menoj so bili prijazni skoraj povsod, visi v koči PD Blagajana na Ravneku vodil letno kolonijo otrok. S kolesom kamor sem prišel. Kje in kdaj niso bili, nad Polhovim Gradcem. Ker me je sva se peljala do Zaloga, naprej pa sva vam seveda ne bom napisal. Tudi tega stara poškodba kolena z leti vse bolj kolesi vlekla "za ušesa". Oče nama je ne, kje sem bil najbolj presenečen, da obremenjevala, sem vse več poti opravil postregel z obilno malico, nato pa smo naslednjo nedeljo ne bodo imeli dolge z avtom. igrali tarok, jaz prvič. Kakor je običajno vrste čakajočih. Po skoraj uri hoje me Tako sem se nekoč odločil, da ponovno v takem primeru, sem imel zelo dobre je gospodar pričakal že na vhodu in obiščem izletniško kmetijo Pri Mehačk' karte, a sem vseeno vsakokrat izgubil. me povabil v hišo. Ko sem pozdravil še na Setnici nad Polhovim Gradcem. Na poti domov sva h kolesoma privezala gospo, sem prosil za kozarec vode. Poleg Na poti iz Mačkovega grabna sem kar velike smrekove veje, da se nama vode mi je prinesla tudi šilce domačega dohitel zakonski par. Vprašal sem ju, ne bi pregrele zavore. V dolino sva se žganja in skodelico kave. K žganju če bi se želela peljati z menoj. "Ne," sta pripeljala le še z "zobotrebci". sem prosil še kos kruha. Prinesla mi dejala, "ker rada hodiva peš." Nisem Na bližnji Pasji ravni sem bil le enkrat, je dva kosa in narezano suho klobaso. bil užaljen in odpeljal sem se naprej. ko sem Pri Omejcu obiskal družino Pred gostiščem sem parkiral in kmalu Plestenjak, od katere sta v Polhograjski potem sta bila pohodnika že za menoj. graščini oče Matjaž in hči Mojca igrala 3 Bodeča neža (Cirius acaulon) Spregovorili smo nekaj besed, čeprav se na harmoniko ob odprtju razstave Foto: Ciril Velkovrh do tedaj nismo poznali, pri tem pa mojega koledarja Gorsko cvetje za 4 Polhov Gradec, nad njim kapela na Kalvariji omenili tudi krajevni mesečnik Naš leto 2010. Tu sem imel še dve drugi Foto: Franci Horvat časopis. Ker sem v njem že prebral več razstavi. Ob razstavi slovenskega cvetja 5 Grmada nad Polhovim Gradcem prispevkov gospe Milke Bokal, sem je govoril doc. dr. Peter Skoberne, ob Foto: Aleš Omerza

3 4

menil, da jo poznata tudi moja nova razstavi mojih vseh šeststo razglednic Ob odhodu sem prosil še, naj mi proda znanca. Prosil sem ju, naj mi gospo pa domačin mag. Marjan Bradeško. eno klobaso, da jo bom nesel domov. predstavita, če bo slučajno tam. Na moje Prinesla je dve, plačati pa nisem smel veliko presenečenje mi je gospa odgo- Prijazni domačini so tod doma ničesar. Svoj nerodni položaj sem rešil vorila: "Saj to sem vendar jaz!" Pozneje Kadar se s Črnega Vrha vračam domov, tako, da sem jima obljubil fotografije sva se še večkrat srečala, najbolj pa sem navadno zavijem čez Praproče, kjer njihove stare in nove hiše, hleva in bil vesel njenega zapisa v predgovoru stanuje nekaj mojih znancev. Tone in znamenja. Ker sta obljubila, da jih bosta svoje tretje knjige Od štajerskih goric Štefan Pustovrh sta bila pismonoši obesila na še prazne stene obnovljene do strme tržaške obale s podnaslovom v našem Trnovem. Ko se mi je v zgodnji tristo let stare hiše, je bilo to moje Kako lepo je živeti in delati. Zapisala je pomladi pokvaril avto in sem zapeljal darilo za dobre ljudi. Postavitev sem štel tudi tole: "V ozadju pa tiči še avtorjevo v globok sneg, sem se spomnil nanju, kot svojo 601. fotografsko razstavo.

|20| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 5

Kolesarjenje visoko Gostitelji so mi prvič v življenju postre- na Vrzdencu, doma pa je bil v Žažarju, za nad Polhovim Gradcem gli s kozarčkom domačega žganja, da se katerega domačini pravijo, da je najlepša Zahodno od vasi je še tretji Veliki Vrh ne bi prehladil. So me pa tudi pogostili vas v Sloveniji. Pojdite in poglejte, ali je v Polhograjskem hribovju, ki pa ni gora, z obilno malico. Ko sem dobil blago, res tako. pač pa zaselek. Od tod ni več daleč sem se odpravil domov. Pot nazaj je V bližnjem zaselku Slevica je bil rojen moj do Gore sv. Lovrenca (824 m), nekoč bila lažja, saj je vodila navzdol. V dolini stari oče, ki se je priženil k Štefetovim zelo obiskane izletniške točke, ko je je začelo močno deževati. Dolgo sem v Babno Goro. Zato je zame v polhograj- bilo na sedlu še odprto gostišče Pri premišljeval, kaj naj naredim, da se skem koncu najbolj pomembna "gora" Logarju. Enkrat na leto se tu zberejo ne bi prehladil. Domislil sem se, da se prav ta vas, kjer sta bila rojena Gregor pevski zbori iz okoliških krajev. Tudi lahko segrejem le tako, da se vozim čim Ambrožič, oče moje mame, in leta 1905 sam sem se potrudil, da sem poiskal in hitreje. Že v Kurji vasi pa sem, ker sem moj oče France pri Štefetovih. Najbolj fotografiral lepi cvet Blagajevega volčina bil zelo radoveden, zavil na desno, na skrivnostna "gora" pa je prav gotovo (Daphne blagayana), ki so ga prvič našli Šentjošt in se šele potem odpeljal proti Babčarjev tabor, kjer so še vidni ostanki prav tod. domu. Ko sem stopil v domačo kuhinjo, starodavnega gradu. Na tem vrhu sem Tudi na vas Planino nad Horjulom, sem z maminega obraza prebral: "O, joj, bil prvič leta 1942, ko naju je s sestro ki žal ni visokogorska planina, imam sin mi bo umrl". Sam pa sem se le umil, Ivanko oče pospremil na vrh. To leto sva lepe spomine. Od tod nam je pred 60 popil skodelico vročega čaja in odšel bila s sestro pri starih starših v Babni leti gospa Ana Osredkar vsak teden v posteljo. Že čez pol ure sem vstal, Gori in preživljala zadnje počitnice pred prinašala na Vrhovce maslo in jajca. Ko kakor da ni bilo nič. odhodom v šolo. Pot na skalni vrh ni je nekoč sporočila, da je zbolela, me je primerna za dame v visokih petah. Me mama vprašala, če sem pripravljen iti Moje "gore" v Pograjcih je pa nekoč, ko sem že imel težave s hojo po hrano sam. Ker sem bil kot najstnik Zmanjkalo mi je časa, da bi pokukal še zaradi poškodovanega kolena, na vrh še ubogljiv, sem sedel na kolo in se od- na Koreno, ki spada pod sosednji Horjul. pospremila zelo prijazna "nečakinja" peljal v "neznano". K sreči sem v Suhem Iz Polhovega Gradca je zelo lep pogled Petra, hči Tonči in Jožeta Peklaja, enega Dolu srečal moškega, ki mi je povedal, na obronke grebena, s horjulske strani od mojih 23 bratrancev. Danes po več kje naj grem. V dolini je bilo pusto in pa je nanj speljana lepa asfaltirana kot uspešni operaciji kolena spet lahko megleno, ko pa sem se dvignil na višino cesta. Zato ni čudno, da tod vsako hodim brez bolečin, tudi v hrib in v svoje 771 metrov, kjer je vas, je bilo tam še leto organizirajo kolesarske dirke. Te stanovanje v šesto nadstropje, vedno po pol metra snega. K Osredkarjevim je dolga leta vodil zares zelo prijazen stopnicah. Torej, na svidenje še kdaj na sem prišel močno utrujen in prepoten. vrhniški podžupan Franci Pišek, ki biva kaki polhograjski gori! m

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |21| KOTIJSKE ALPE Košček sonca na drugi strani Evrope Monte Viso, 3841 m

Primož Brifah

Domačini ga imenujejo tudi Monviso in je najvišja gora 2 v Kotijskih Alpah (fr. Alpes Cottiennes, it. Alpi Cozie). Gorska skupina se nahaja v jugozahodnem delu Alp, blizu francosko- italijanske meje, in spada v italijansko deželo Piemont. Vrh je znan po lepi piramidni obliki. Ker je od sosednjih vrhov bistveno višji, v svoji okolici zelo izstopa in ga v lepem vremenu lahko opazimo celo na večstokilometrski oddaljenosti. Pod Monte Visom izvira reka Pad, ki je s 652 kilometri najdaljša reka v Italiji.

Zgodba energijo. Ta zgodba pa se začne že, ko Že nekaj časa sem načrtoval obisk zložiš opremo v prtljažnik in se odpelješ te malce posebne gore. Moral sem le novim dogodivščinam naproti. počakati na pravi trenutek in navdušiti Julija 2014 je bilo v Sloveniji, če ne pravo skupino hribolazcev, ki so bili kar v večjem delu Evrope, že nekaj dovolj radovedni in željni pustolovščine. tednov vreme deževno in depresivno, Je že tako, da se ne bi vsak vozil osem kar je bilo zelo težko prenašati. Gotovo ur oziroma več kot sedemsto kilome- so se tudi zaradi tega moji kolegi laže trov v eno smer samo za obisk nekega odločili za zamenjavo okolja. Ker sem tritisočaka, pa tudi stroškov je kar nekaj. spremljal najrazličnejše vremenske Sam gledam na to drugače, saj je vsaka napovedi za Evropo, sem opazil, da se je pot, pa naj bo to v domačih gorah ali pa le za dan ali največ dva izjemoma obetalo daleč v tujini, zgodba zase, avantura, lepo vreme na majhnem področju ki te navduši in napolni s pozitivno zahodne Italije, prav tam, kjer se nahaja

|22| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 Monte Viso. In to ne zgolj delno jasno Ko smo prišli v Saluzzo, zadnje večje in zadovoljivo suho vreme, ampak sinje mesto pred vstopom v dolino reke Pad, modro nebo z veliko sonca in poletnimi sem moral vklopiti klimo, saj je bilo temperaturami, kakor je včasih julija zunaj trideset stopinj. Sledili smo tablam bilo. "Zdaj ali nikoli," sem pomislil. Za z napisom Valle Po, ki so kazale proti izlet mi je uspelo navdušiti tri kolege, dolini, med vožnjo pa opazovali idilično kar je bilo dovolj, da so se potni stroški pokrajino z nasadi jablan in breskev. lepo porazdelili. Pridružili so se mi Cesta je vodila v dolino, ki je postajala vse Stane, nekdanji sodelavec in zagrizen ožja, in kmalu smo vozili skozi sotesko. starejši hribolazec, Beno, kolega iz naše Pot nas je v ovinkih pripeljala med gorske generacije tečajnikov alpinistične šole na travnike vse više, dokler nismo prišli na rašiškem alpinističnem odseku, in Blaž zelo ozko in izpostavljeno gorsko cesto. iz generacije tečajnikov leto pred nami. V avtu je nastala tišina, sledili so samo še Beno in Blaž do tedaj nista bila še tako pogledi v globino pod nami in občudova- visoko, zato sta bila še dodatno motivira- nje gorskega okolja. na. In naš tim je bil sestavljen. Od Pian del Re do koče Quintino Sella Vožnja proti obljubljenemu raju Pripeljali smo se na veliko makadamsko Iz Ljubljane smo se odpeljali po pri- parkirišče, kjer je parkirni mojster morski avtocesti mimo Trsta in Benetk pobiral simbolično parkirnino. Gorske v notranjost Italije. Spremljalo nas je poti so bile lepo označene. Počasi smo nevihtno vreme; zdelo se je, kakor da se odpravili v smeri naše koče Quintino nam je sledil oblak. Spraševali smo se, Sella, 2640 m. Med hojo smo opazovali za- kdaj se bo že pokazalo obljubljeno sonce. nimivo pokrajino, polno gorskega cvetja Blaž je skeptično pripomnil, da resnično in jezer, obkroženih z velikimi ledeniški- upa, da se nisem zmotil in gremo tako mi morenami. Okoli masiva se je počasi daleč zastonj. "Boš videl, stoodstotno bo sprehajala nizka oblačnost, ki je občasno sonce," sem mu odvrnil in pri sebi upal, sramežljivo odkrivala strme stene. Ko da bo res tako. In res se je nekje na polo- smo prišli nekoliko više do enega večjih vici poti, med Brescio in Piacenzo, začela jezer, smo se že začeli spraševati, kam, 1 oblačnost počasi razkrajati, v daljavi pa se je pokazala modrina – kot bi odrezal. Med vožnjo po avtocesti smo že od 1 Velika ledeniška morena pod ostenjem daleč zagledali izrazito temno špico, ki Monte Visa Foto: Primož Brifah je iz okolice zelo izstopala, in takoj smo 2 Detajl pri vzponu Foto: Primož Brifah zaslutili, da gre za naš cilj, kar nas je 3 Bivak Andreotti Foto: Primož Brifah navdalo z evforijo. 4 Na vrhu Foto: Primož Brifah

3 4

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |23| ni opazil, ker je mislil, da gre za oblak. "Zdaj me pa zares skrbi, ali bom sploh zmogel do vrha," in dodal: "Bolje bi bilo, če mi ne bi pokazal, kam gremo," meni pa je šlo ob tem na smeh. Do koče smo prispeli v večernem času. Namestili smo se na skupnih ležiščih in počakali na večerjo. Ker smo prvo večerjo zamudili, smo imeli do naslednje še nekaj časa, zato smo posedali na mali galeriji v spalnih prostorih. V sobo sta prišli do svojih ležišč dve simpatični francosko govoreči pohodnici zgodnjih srednjih let, za kateri se je izkazalo, da sta strastni jamarki. Blaž in Beno sta odšla na zrak pred kočo, nama s Stanetom pa se naenkrat ni nikamor več mudilo. Zapletli smo se v simpatičen pogovor v polo- mljeni francoski angleščini, ki je zvenela približno tako kot v stari priljubljeni 5 nadaljevanki Alo Alo. hudiča, je izginil naš Monte Viso. Saj so impozantna, mogočna in visoka granitna bile gore okoli nas, ampak nobena ni piramida, približno 1500 višinskih 5 Pogled na Lago Grande di Viso, kočo ob prav posebej izstopala. V tistem trenut- metrov nad nami. Okoliški dvatisočaki njem in Padsko nižino Foto: Primož Brifah ku pa se je oblačnost nad nami razkadila so se zazdeli kot nepomemben gričevnat 6 V krnici pod južnim ostenjem Monte Visa ravno toliko, da se je pokazal: nad plastjo svet. Dregnil sem Staneta in pokazal s pogledom na ledenik Foto: Primož Brifah nizke oblačnosti se je pokazala strašljivo proti vrhu. Zresnil se je in rekel, da gore 7 Gorsko cvetje ob poti Foto: Primož Brifah

|24| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 Na vrh gore Ob dogovorjeni zgodnji jutranji uri smo še v trdi temi odšli proti cilju. Blaž je bil res hiter. Vodil je do razcepa poti, kjer pa ni bil več prepričan, kam je treba zaviti. Tako mi je prepustil vodenje četice in zavili smo proti prelazu Sagnette. Dobro uhojena stezica je vodila pod prepadne stene na desni. Po kakšni uri smo spet prišli do razcepa poti. Ena je vodila desno v zelo strmo pobočje, druga naravnost pa po lepi stezici. Glasovali smo: jaz sem bil za naravnost, Stane je bil neopredeljen, Blaž in Beno pa sta vztrajala za desno pot. "Prav, pa pojdimo desno," sem se pač moral strinjati. Prišli smo v precej podrt svet. Mestoma neizrazita stezica je v okljukah vila v veliko krušljivo grapo. Bili smo prva skupina, sledilo pa nam je še nekaj pohodnikov, ki so se nam najverjetneje priključili zaradi 7 brezplačnega gorskega vodenja. Grapa je sčasoma postala res sitna, saj se je naši koči daleč spodaj. Proti vrhu nas je štiritisočaki. Odlično razpoloženi smo se po njej stalno nekaj kotalilo. Imeli smo čakalo le še prečenje malce sitnega snež- počasi vrnili v dolino. Vse pa ni bilo tako srečo in našli izpostavljeno prečko, ki išča in nekaj deset metrov nezahtevnega rožnato: Benu so odtujili pohodne palice, nas je vodila desno iz grape na greben. grebena. ki jih je pustil na začetku poti pod grebe- Ta pa se je izkazal za pravo pot, saj je bil Na vrhu smo si privoščili malo daljši nom, Blažu pa je iz garderobnih prosto- spodobno varovan. Pripeljal nas je do postanek in se naužili sončnih žarkov, za rov neznano kam izginila spalna vreča. vrha prelaza, 2991 m, na katerem se je katere smo bili doma prikrajšani. Videlo Očitno se tudi v takšnem okolju najdejo svetil križ. se je zelo daleč. Poleg velikanske Padske tatovi. Zadevo sta športno prenesla in Začelo se je daniti in pod nami se je po- nižine na vzhodu smo videli še hriboviti odhitela proti parkirišču na Pian del Re, kazala Padska nižina v vsej razsežnosti. svet francoske Provanse na zahodu pa kjer sta na gorilnikih pripravila pravo Na prelazu smo si vzeli nekaj minut za veličastna masiva Monte Roso in Mont kosilo. Vrhove pa so takoj po našem počitek in razgledovanje. Zagledali smo Blanc ter slavni Matterhorn z okoliškimi odhodu prekrili nevihtni oblaki … m veličastno južno ostenje Monte Visa in njegov mali ledenik. Poiskali smo pot, ki nas je pripeljala v krnico. Pot je bila informacije označena z rumenimi črtami in možici, Monte Viso, 3841 m – običajna pot Koča Quintino Sella–Monte Viso 5 h ki so se pojavljali kar pogosto. Večjih Italija, Kotijske Alpe Sezona: Julij–september. orientacijskih težav od tam do vrha Kako do tja: Po avtocestni povezavi Ljubljana– Zemljevid: Mont Viso, St-Véran. Aiguilles, Pnr du nismo imeli. Na vznožju ledenika smo Brescia–Piacenza–Alessàdria–Asti, od koder se Queyras, IGN 3637OT, 1 : 25.000. nataknili dereze in palice zamenjali po lokalni cesti pripeljemo skozi Saluzzo naprej Vzpon: Od parkirišča gremo rahlo levo navzgor s cepini. Ko smo prišli mimo bivaka po dolini Po. Z avtom se pripeljemo po ozki in izpo markirani poti v smeri koče Quintino Sella. Pot Andreotti, smo morali prečiti še večje in postavljeni cesti v ovinkih med strmimi travniki na ni zahtevna, je pa dolga in zelo slikovita, večji del strmo snežišče, nato pa smo ocenili, da veliko parkirišče. Področje se imenuje Pian del Re. poteka ob jezerih in potokih. bo plezanje kljub srečevanju z manjšimi Iz Ljubljane 730 km. Od koče se usmerimo proti jugozahodu. Pot vodi snežišči na poti prijetnejše brez derez. Stroški (julij 2014): cestnina Italija 82,20 EUR ob jezeru, paziti pa moramo, da na razcepu poti Od tega trenutka naprej nam je bila (v obe smeri), parkirnina Pian del Re (2 dni, 9 pravočasno zavijemo desno na sedlo Sagnette (za- pot še posebno v užitek. Poplezavanje EUR), koča Quintino Sella (polpenzion 37 EUR). varovana, strma in izpostavljena pot). V bližini je v lepem granitu konstantne težavnosti Zahtevnost: PD (z mesti I. in II. težavnostne sto- tudi zelo krušljiva grapa, ki verjetno služi kot zimski med I. in II. stopnjo po lestvici UIAA je pnje). Pot na sedlo Sagnette je zavarovana, strma pristop. S sedla Sagnette se spustimo v krnico pod bilo mestoma začinjeno s slabo trojko. Za in izpostavljena. Ker so na poti tudi poleti pogosto južnim ostenjem Monte Visa z manjšim ledenikom. vsak primer smo imeli s seboj tudi vrv in snežišča, je priporočljiva primerna oprema, tudi Po poti sledimo rumenim črtam in možicem. Ledenik na sebi plezalne pasove. Blaž in Beno sta vrv ne bo odveč. prečimo po desni, pod steno pa zagledamo bivak hitela, s Stanetom pa sva šla nekoliko Oprema: Običajna oprema za visokogorje, cepin, Andreotti, mimo katerega vodi pot v desno, ki ura- počasneje, kakih dvajset metrov za dereze, vrv in oprema za varovanje. dno ni markirana. Do vrha sledi poplezavanje v skali njima. Na vsake toliko sta naju počakala, Višinska razlika: 1821 m do II. težavnostne stopnje. da smo preverili splošno situacijo. Eno Izhodišče: Pian del Re, 2020 m Na vrhu je trud poplačan s čudovitim razgledom na lepših mest na poti je bil kratek kamin Koča: Koča Quintino Sella al Felik, 2640 m, telefon Padsko nižino, najvišje alpske vrhove in še kaj, če z veliko skalnimi roglji, ki nas je pripeljal +39 017 59 49 43, e-pošta [email protected], le nimamo smole z meglo. Ta se v poletnih mesecih spletna stran www.rifugiosella.it. lahko zelo na hitro pojavi. na vršni greben. Od tod smo videli veliko Časi: Pian del Re–Koča Quintino Sella 2.30 h Sestop: Sestopimo po poti vzpona. turkizno in lesketajoče se jezero ob

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |25| KOLUMNA

Če te naveže na svoj štrik, Marta Krejan Čokl še ni gorski vodnik

azivi. Vseh vrst – pred imenom, za priimkom, nikjer zapisani, težko prisluže- ni, enostavno pridobljeni, mordaN celo kupljeni … Večinoma ne gre za življenjsko pomembno stvar, za marsikoga je pravzaprav povsem banalna in odveč, a vendar ima "večinoma" svojo nasprotno stran, in tudi "marsikdo" niso vsi. Pri delu pogosto naletim na napačno rabo in zapis raznih nazivov, najpo- gosteje naziva doktor pri zdravnikih. Ljudje ga večinoma pristavljajo pred imenom in priimkom, čeprav gre za strokovni naziv in ne znanstveni. Znan- stveni se pristavljajo spredaj, strokovni zadaj. Seveda ne gre le za pristavljanje nazivov pred priimkom ali za njim, gre tudi za njihovo površno in napačno rabo nasploh. Tudi pri nazivih, ki jih pridobimo z usposabljanjem pri Planinski zvezi Slovenije. Pred časom sem poslušala radijsko oddajo, zaradi katere je Vodniki PZS svojo dejavnost ne gore, za vodjo pa so izbrali najbolj iz- ledno plezanje, imeti vsaj srednješolsko pozneje prišlo do precej "hude krvi". Nič glede na zahtevnost tur večinoma kušenega, torej tistega, ki je na Brani izobrazbo, dobro moraš govoriti vsaj en hudega sluteči voditelj je svojega gosta opravljajo prostovoljno. že bil. Seveda mu ne zamerimo, da tuji jezik …). pomotoma predstavil kot gorskega Foto: Jože Hribar je rekel gorski vodnik, najbrž je bilo to In če bi starejši gospod z Brane rekel vodnika, ki pa to ni bil in se tako tudi čisto "ljubkovalno", a ker to ni redek "planinski vodnik"? Hja, mu ravno ni predstavljal, ampak besede so bile primer napačne rabe, ne morem kar tako ne bi zamerili, čeprav tudi v tem izrečene … na Škrlatico. Priznam, tudi sama sem tako mimo. Da postaneš gorski vodnik, primeru ne bi imel prav. Tudi zato, ker Marsikdo bo zamahnil z roko, češ da to bila včasih bolj lahkomiselna, ko pa sem ni dovolj, da splezaš na nekaj vrhov, za to ni pravi izraz, "planinski vodniki" so ni niti omembe vredno, ampak (!) nazivi spoznala, kaj vse je treba znati (in zakaj) pridobitev tega naziva moraš izpolnje- v resnici vodniki Planinske zveze Slo- so na primer že pri iskanju službe zelo že samo za to, da dobiš naziv alpinist, vati pogoje, ki se mnogim zdijo povsem venije.1 Mimogrede, tudi "planinske" in pomembni. In še marsikje in marsikdaj. sem začela biti pozorna tudi na to, s kom nemogoči, usposabljanje pa traja štiri gorske vodnike mnogi dajejo v isti koš, Bi zaupali svoje zdravje samooklica- se navežem na vrv. Zakaj? Z nazivom leta. Gorski vodnik je poklic, tako kot čeprav gre za mešanje hrušk in jabolk. nemu zdravilcu, ki preko spletne strani dokazujemo, da imamo določeno znanje je poklic računovodja, kirurg, policist, Ali prostovoljnih gasilcev s poklicni- prodaja razne čajčke za hujšanje, nudi in da obvladamo določene veščine. odvetnik, pilot … Če se sploh hočeš mi. Planinski vodniki imajo ravno tako akupunkturo, homeopatsko zdravljenje Naziv pove, da je tisti, ki ga nosi, stro- prijaviti na usposabljanje za gorskega zahtevno strokovno usposabljanje in zlomov in zraven zganja še eksorcizem, kovnjak na svojem področju, torej je vodnika, za kar moraš opraviti še dosežejo oziroma se odločajo za različne ali nekomu, ki mu na zidu ordinacije visi v našem primeru odgovoren za svoje sprejemni izpit, moraš med drugim iz- diploma, ki dokazuje, da je uspešno "varovance" in mu lahko zaupamo. polnjevati posebne pogoje, ki vklju- 1 VPZS je prostovoljni vodnik Planinske zveze zaključil medicinsko fakulteto? "Naš gorski vodnik nas je vodil na čujejo razne alpinistične veščine (na Slovenije: vsak član PD, ki je uspešno opravil Karikiram, a če dobro pomislimo, Brano," je pripovedoval starejši gospod, primer v vodstvu ali izmenično preple- s programom določeno strokovno usposabljanje, je kategoriziran pri Vodniški komisiji tudi v hribih veliko tvegamo in zelo ki je še z dvema prijateljema prvič šel zanih najmanj 20 smeri težavnostne PZS in vpisan v register VPZS; je usposo- pomembno je, kakšen naziv ima tisti, v visokogorje. Za ta vzpon so se trije pri- stopnje VI+, najmanj 20 smeri, daljših od bljen strokovni delavec v športu na področju planinstva in je nosilec strokovnega naziva s katerim se navežemo na vrv, ali tisti, jatelji dogovorili enkrat med uživanjem 500 metrov z najmanj IV. težavnostno VPZS, ne glede na spol in ne glede na s katerim se po normalki povzpnemo v čudovitem razgledu na vrhu Uršlje stopnjo, obvladati moraš turno smučaje, podeljeno kategorijo vodenja.

|26| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 kategorije, kar pomeni, da lahko vodijo po manj ali bolj zahtevnih kopnih in/ali snežnih poteh, tudi turnosmučarskih in plezalnih, seveda, z vsako višjo kategorijo pa se stopnjuje zahtevnost. In vodniki PZS se z vodenjem ukvarjajo prostovoljno, gorski se s tem preživljajo. Kot prostovoljni gasilec, ki je usposobljen za reševanje življenj, a je to njegov način življenja (težko rečem "hobi"), poklicni gasilec pa se je izšolal za to delo in se z njim tudi preživlja. S tem da prostovolj- nemu ni treba na intervencijo, poklicni pa mora iti, čeprav takrat njegova žena ravno rojeva ali pa doma praznujejo rojstni dan najmlajšega sina. Je pa pri vodnikih PZS izjema, mimo katere ne moremo. O tem govori Zakon o gorskih vodnikih, ki ureja dejavnost gorskega vodništva, ki je pridobitna dejavnost, in določa, da je spremstvo gorskega vodnika obvezno pri vodenju oseb v gorskem svetu po poteh in v brezpotju, pri Gorski svet je čudovit, a nazivi, sklepali, da gre za univerzite- Tudi to, kdo sme izvajati razne tečaje in vodenju oseb na turnih smukih, pri nepredvidljiv in nevaren, zato tnega profesorja in ne za osnovno- ali usposabljanja, je določeno z zakonom vodenju oseb na plezalnih vzponih in je spremstvo gorskega vodnika srednješolskega. in s pravilniki, ki jih pa prepogosto tudi pri vodenju oseb na ledeniških turah. marsikdaj nujno in obvezno. Zmote v poljudnih ali leposlovnih pri- kršimo.2 Kot radi rečemo: dokler je vse V primeru vodenja oseb v gorskem Foto: Tomaž Jakofčič spevkih in pogovorih, kakršnega sem v redu, je v redu … Potem pa sta policija in svetu po poteh in v brezpotju, kjer ni imela s tistim gospodom, niso ravno Tržni inšpektorat še najmanjše zlo … m potrebna uporaba vrvne tehnike, in pri velik problem. Zmote med pogovori na vodenju oseb na turnih smukih, kjer ni je, da dobro pleza. Ali da je vseeno, če radiu so malce bolj problematične, ker Viri: Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata potrebno zavarovanje poti v zimskih tistemu, ki nas je peljal po Slovenski dosežejo več ljudi, najbolj problematične Republike Slovenije za leto 2014. razmerah, so primerno usposoblje- smeri na Triglav, ker je tam pač že so v strokovnih besedilih, saj naj bi ta bila Pravilnik o organiziranosti vodnikov Planinske ni tudi poklicni vodniki Planinske zveze plezal in smer pozna, rečemo gorski verodostojna. Televizija, ko pride do tega zveze Slovenije. Slovenije. Vodnik PZS lahko svojo vodnik, čeprav to ni. Pa je res vseeno? (navadno vedno pride), pa bo vse še ek- Pravilnik vodnikov Planinske zveze Slovenije. Spletna stran PZS. dejavnost opravlja pridobitno, če ima Ni. Že zato, ker s tem razvrednoti- sponentno povečala. A takim težavam Zakon o znanstvenih in strokovnih naslovih. status zasebnega športnega delavca mo ves trud in odrekanje, ki spremlja in "hudi krvi" se lahko izognemo, če Zakon o gorskih vodnikih. po Zakonu o športu, prostovoljno in razna usposabljanja, tistega, ki se lepo pometemo pred svojim pragom proti povračilu materialnih stroškov pa je zares usposobil. Kot pri zdravni- in dosledno upoštevamo vsaj tisto, kar 2 Med tiste, ki smejo izvajati usposablja- lahko dovoljene oblike vodenja izvajajo kih s tem, ko "navadnemu" zdravniku je predpisano z zakonom in pravilniki. nja, spadajo seveda tudi turnokolesarski vodniki v okviru planinskih društev. zapišemo dr. pred imenom, razvre- Naj bodo gorski vodniki gorski vodniki vodniki, inštruktorji planinske vzgoje, trenerji športnega plezanja, alpinistični inštruktorji, Marsikdo je odličen plezalec, ki se dnotimo trud vseh zdravnikov, ki so in vodniki PZS vodniki PZS. Kot gasilci markacisti PZS … PZS je nosilec in izvajalec v gorah znajde precej bolje kot v malo opravili podiplomski študij in si pridobili na primer zgledno ločujejo prostovoljne kar 22 programov strokovnega usposabljanja, po katerih usposablja mentorje pla- večjem trgovskem centru, pa ni nikoli znanstveni naziv doktor. In če pro- od poklicnih gasilcev, pa ni zaradi tega ninskih skupin, vaditelje orientacije, varuhe opravil alpinistične šole, in pogosto fesorju slovenščine prof. pristavimo nihče užaljen in vsak ve tako zase kot gorske narave, vodnike PZS za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, turnokolesar- slišimo, da je popolnoma vseeno, ali spredaj, bodo najmanj vsi, ki so kdaj za drugega, kaj je njegova naloga in do ske vodnike, alpiniste, markaciste, trenerje ima uradni naziv alpinista ali ne, važno študirali in so zato seznanjeni s temi kam sežejo njegove pristojnosti. športnega plezanja in inštruktorje vseh vrst.

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |27| Z NAMI NA POT Za vse letne čase Obir

Mojca Stritar Kučuk

Dovolj oddaljen iz Slovenije, da je majčkeno eksotičen, a vseeno kratek, položen sprehod. V poletni sezoni "naš". Dovolj prepoznavne oblike, a vseeno ne pompozen. Dovolj lahko tu uživate v alpskem rastju, neka- visok, da seže čez magično dvatisočico, a vseeno dostopen za terem celo endemičnem – med drugim slovita po Obirju poimenovani obirski vsakogar. Z dovolj pestrimi pristopi, da zadovolji vse. Z bogato floro grobeljnik (Alyssum ovirense) in julijska poleti, zlatimi macesni jeseni in snežno pravljico pozimi. Razlogov je smiljka (Cerastium julicum). Če vas rastlin- dovolj, dejstvo pa je eno samo: Obir imam preprosto rada. stvo zelo vznemirja, vas morda zanima tudi dejstvo, da so svoje čase v Žitari vasi/Sittersdorf nekoliko severno gojili Široki južni objem Ojstrc/Hochobir, 2139 m, malo ostrejša. celo vinsko trto. Baje je bila tako kisla, Obir, četrti najvišji vrh Karavank, se ogle- Vse ostalo so blaga, odprta pobočja, da je o tem ohranjenih nekaj – zmerno duje v Dravi severozahodno od Železne gozdovi, ruševje, travniki in (gozdne) duhovitih – anekdot. Kaple. Globoke doline so ga tako odrezale ceste. Ko ste enkrat na vršni planoti, si le od ostalih gora, da deluje razsežno in Za pohodnike lenobnega razpoloženja je vzemite nekaj minut za dihanje in precej enovito. Iz Slovenije je nezgrešljivo najprikladnejša plačljiva alpska cesta, ki čudenje okolici. Na levem robu se lahko njegovo široko južno naročje, kjer je le pripelje do Kápelske koče/Eisenkappler naužijete pogleda na stolpe v ostenju najvišja točka, z razlogom imenovana Hütte, 1553 m, od koder je do vrha Obirja – recimo na fotogenični skalni

|28| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 2

1 3

1 Obir z vrha Košutnikovega turna Rudarjenje, koče in vse ostalo Foto: Vladimir Habjan 600 kilometrov opuščenih rovov v Obirju priča o časih, ko so tod 2 Ostanki Rainerjevega zavetišča pod kopali svinec in cink. Kdaj se je to začelo, ni čisto jasno, prvi zanesljivi vršnim delom Ojstrca Foto: Aleš Omerza dokazi pa so s konca 17. stoletja. Dejavnost sicer ni bila prav donosna, 3 Križ na vrhu Ojstrca Foto: Mojca Stritar Kučuk saj je ruda zaradi tektonskih prelomov razkosana, prevoz v dolino pa tudi ni bil enostaven. Tako kot današnja slovenska podjetja so revirji večkrat menjali lastnike, a ni nič pomagalo. Dejavnost je bila Zvonik/Campanile/Freibachturm, o v 20. stoletju, ko so odprli rudnike v Peci, počasi ukinjena. katerem se, če ne plezate vsaj štirice, Nekdanjo rudarsko stavbo pod vrhom Ojstrca so leta 1877 preuredili sploh nimate kaj pogovarjati. Potem je tu v Rainerjevo kočo/Rainer Schutzhaus, 2043 m, ki je bila prva v Karavankah. nekaj visokih izvirov, hudo nenavadno za Med drugo svetovno vojno je služila protiletalski obrambi, nato je bila goro, ki so jo tako nagrizle kraške jame! požgana, njeno vlogo pa je prevzela Kápelska koča na nižje ležeči planini Na In podrtija Rainerjevega zavetišča, prve koče v Karavankah, ostanki vremenske jezercah/Seealpe. V letih 1891–1947 je na vrhu Ojstrca stala tudi vremenska opazovalnice na vrhu in grozotni križ, opazovalnica Hanne-Warte, najvišja v Habsburški monarhiji. Do tja je postavljen v spomin na nacionalista bil celo speljan telefon, da so lahko pošiljali podatke v Železno Kaplo.

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |29| Razvejano obirsko podzemlje Obirskim rudarjem so poti v podzemlje odpirale tudi številne kraške jame, na katere so naleteli pri kopanju. Za turiste so najzanimivejše Obirske kapniške jame/Obir-Tropfsteinhöhle, odkrite ob koncu 19. stoletja. Od 90. let prejšnjega stoletja so kapniki, jezerca in druge jamske atrakcije, podprte z avdio-vizualnimi učinki – kot da brez tega ne bi bile dovolj atraktivne – dostopne vsem. Jame so odprte od aprila do oktobra, vstopnico je treba rezervirati, nato pa vas avtobus prepelje iz Železne Kaple do planine Unterschäffler-Alpe, kjer je na 1078 m vhod v jamo. Ne pozabite na tople obleke, pod zemljo je vse leto 8 °C.

4 5

Hansa Steinacherja, enega od pobudni- 4 Za obiskovalce urejene Obirske kapniške 6 kov koroškega plebiscita. jame Vir: ©Obir-Tropfsteinhöhlen, www. In seveda razgled. Svoje čase so bili hoehlen.at Korošci nad njim tako navdušeni, da 5 Vrh Ojstrca Foto: Aleš Omerza so goro imenovali "koroški Rigi" in 6 Na severozahodnem pristopu nas čaka načrtovali gradnjo gorske železnice na lažje plezanje. Foto: Mojca Stritar Kučuk vrh, a se jim je na srečo zataknilo pri 7 Stolpi v Obirjevi zahodni steni financah. Resnici na ljubo je panorama Foto: Blaž Kučuk sicer široka, kot se visoki, samostojni gori 1800 metrov nad koroškimi širjavami spodobi, a zaradi relativne odmaknjeno- iz Železne Kaple speljana prometnica sti od ostalih visokih vrhov ni veličastna v dolino Borovnice in Sela. Do vršne na prvo žogo – niste si ravno iz oči v oči planote pod stranskim Kravjim vrhom/ s famoznimi stenami. Pa saj tudi prijazni Kuhberg, 2026 m, je pot s Šajde pretežno pozdravi Košute, Olševe in oddaljenih gozdnata in nekoliko duhamorna, a Grintovcev niso za odmet. dovolj varna za zelo pršičaste snežne Priznam, na višku poletne sezone na razmere. Sledi pa odprto, razgledno Obirju še nisem bila. Vedno se je zdel smučarsko veselje, ki le tik pod vrhom nekako premalo, preblizu, zdaj, ko zahteva nekaj previdnosti. družinski tempo narekuje mladič, pa je preveč, predaleč … Zato pa imam obirski Divji severozahod abonma pozimi, ko dobrodušno dovo- Obir je pomaknjen toliko severno od ljuje turnosmučarski obisk tudi v bolj glavne verige Karavank, da se glede sumljivih razmerah. Ker je cesta do koče vremena lahko požvižga na prigovarjanje takrat običajno zaprta, raje izberem sosedov. Uničujoči oblačni pokrov, v ka- jugozahodni pristop, s sedla Šajda/ kršnega so jeseni pogosto zabiti slovenski Schaidasattel, 1069 m – zaslediti je tudi hribi, se večkrat zatakne na grebenu ime Šajdnikovo sedlo, a bogpomagaj, Košute, tako da je zadnje ure suhega vpliv nemščine pač dela svoje. Čezenj je vremena mogoče unovčiti na Ojstrcu.

|30| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 7

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |31| Železna Kapla informacije Železna Kapla/Eisenkappel ob vznožju Obirja je prvi pomembni kraj, ko Dostop: se pripeljete čez Jezerski vrh v Avstrijo, in najjužnejši avstrijski trg z 2800 Do izhodišč za jugovzhodne pristope na Obir prebivalci. Stisnjena je ob starodavni prometnici v ozki dolini ob Beli, se iz osrednje Slovenije najhitreje pripelje- Obirskem potoku in Lepeni. Po propadu industrije se je v avstrijskem slogu mo čez Jezerski vrh in skozi Železno Kaplo/ Eisenkappel, s štajerskega konca pa čez Pavličevo usmerila v turizem. Najslavnejše so toplice z zdraviliščem, ki se bahajo sedlo. V Železni Kapli zavijemo v dolino Obirskega z visoko vsebnostjo litija v vodi, lahko pa si privoščite še gorsko kolesarjenje, potoka/Ebriachbach proti sedlu Šajda/ športno plezanje (plezališče pri hotelu Berghof Brunner je eno največjih na Schaidasattel. Pri gostilni Obir Pepi zavijemo desno Koroškem, prijazno družinam in zaradi južne lege primerno za zimske dni), in čez Kurnikovo sedlo na plačljivo asfaltno cesto muharjenje v Beli in eno prvih športnih ferat v naši okolici, na Turško glavo/ do Kápelske koče. Do severozahodne plati se Türkenkopf (ključno mesto D/E). Slovenstvo je tod še zelo živo, območje je hitreje pripeljemo čez Ljubelj in skozi Borovlje/ Ferlach. Na sedlo Šajda se približno enako dolgo dvojezično in leta 2009 je bil z absolutno večino izvoljen prvi slovenski župan. vozimo čez Jezersko ali čez Ljubelj. Literatura: Klemen Janša: Karavanke. PZS, 2010. Takrat mi najbolj zadiši njegova najbolj dokler se nisva prebila do lepo uhojene Irena Mušič, Vladimir Habjan: Karavanke. Sidarta, divja, severozahodna plat, ki ji od lovske romantike. Sicer pa vam na severu 20 07. daleč daje značaj prijazni, a nekoliko ostaja še ena možnost, grapa Krtolovec Stanko Klinar: 55-krat Karavanke. PZS, 2005. zapostavljeni Mali Obir/Kleinobir, in 54 metrov visoki Podkanjski/Obirski/ Zemljevida: Karavanke, osrednji del, PZS, 1 : 50.000; 1948 m, ki skupaj z Ojstrcem ustvarja Bilštanjski slap/Wildensteiner Wasserfall. Kamniško-Savinjske Alpe, PZS, 1 : 50.000. zgledno bratovsko podobo. Od bližje to stran zaznamujejo razdrapana, do 400 Zimski adrenalin Toda v megli in vetru, v katera je bil metrov visoka stena in strme grape. Le stežka se boste z Obirja vrnili oblečen vršni del, sva smer popolnoma Čeznje se prelisičita dva prehoda za z dolgim nosom. Meni se je to zgodilo le zgrešila. Za zametenimi sledmi sva sladokusce. Prva je gverilsko označena enkrat, v letih, ko sem se še pretvarjala, odblodila v belino, se sredi pobočja naše- stezica ob severnem grebenu, z nekaj da bo iz mene nekoč nekakšna plezalka. mila z alpinistično ropotijo in pritipala lahkega plezanja, skrotja in drčljivega S kolegom sva se, željna zimskega na greben, ne da bi sploh imela opravka terena. Na to je najlepše navezati sestop plezanja, v klavrnem vremenu spravila s plezanjem, strmino ali kakršno koli po čudoviti lovski poti prek zahodnih v Zahodno grapo/Obirgipfelrinne, ki grapo. V nadaljnjih letih so me plezalske pobočij. Tehnično je lažja kot severni pripelje na Obirsko škrbino/Obirscharte ambicije zapustile in tako Obirjeve grape greben, a jo je nekoliko zamotano vdeti, zahodno od vrha. Bila naj bi ravno pra- še čakajo name … m če želite po njej sestopiti. Nazadnje, ko všnja, da bi jo zmogla tudi midva – eden sva lazila tam, sva bila tako neučakana, večji zajec kot drugi! Če se bova dobro da sva se prehitro usmerila dol z vršne počutila, bova po njej morda celo odsmu- Na Obir od Kápelske koče je tudi priljubljen planote in morala lomastiti čez ruševje, čala, sva kovala velikopotezne načrte. turni smuk. Foto: Mojca Stritar Kučuk

|32| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 Ojstrc/Hochobir, 2139 m, s sedla Šajda Karavanke

Jugozahodni pristop je joker v masivu kjer se teren odpre, pogledi razširijo in Eisenkappel in Selami/Zell, 1069 m. Obirsko sedlo–vrh 30 min. Obirja – tako univerzalen, da ga lahko na levi zaslutimo severne prepade, pa so WGS84: N 46,479128°, E 14,467592° Sestop 2–3 h "odigramo" v vseh razmerah. Riegerjeva vse tegobe hitro pozabljene. Dosegljivo je bodisi čez Ljubelj in skozi Skupaj 5–6 h pot, imenovana po enem od direktor- Borovlje/Ferlach bodisi čez Jezersko Sezona: Vse leto, pozimi tudi kot turni jev obirskega rudnika, je sicer nekoliko Zahtevnost: Nezahtevna označena pot. in skozi Železno Kaplo (v obeh primerih smuk, izvedljiv v večini snežnih razmer. duhamorna, predvsem nižje, kjer Oprema: Običajna planinska oprema. iz Ljubljane ok. 90 km, obe cesti sta V tem primeru je nekoliko izpostavljena bližnjice sekajo gozdno cesto. A glede Višinska razlika: 1100 m približno enako zaviti). Na prelazu sta le vršna strmina. na poraščenost terena je presenetljivo Izhodišče: Sedlo Šajda/Schaidasat- počivališče s klopcami in parkirišče. Vodnik: Klemen Janša: Karavanke, razgledna, na planotastem vršnem delu, tel na glavni cesti med Železno Kaplo/ Časi: Izhodišče–Obirsko sedlo 2.30–3 h PZS, 2010.

Široko zahodno sleme proti Kravjemu vrhu Foto: Blaž Kučuk

 PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015

Ojstrc/Hochobir, 2139 m, od Kápelske koče Karavanke

Na četrti najvišji vrh Karavank lahko obširen razgled od Koroške pa vse tja Višinska razlika: 600 m potoka/Ebriachbach in pri gostilni Obir pridemo prav zlahka: najkrajši in do Julijcev – ali si lahko od dvatisoča- Izhodišče: Kápelska koča/Eisen- Pepi desno, strmo navzgor. Od Kur- najlažji dostop vodi od Kápelske koče, ka želimo več za popoln, ležeren dan? kappler Hütte, 1553 m. WGS84: nikovega sedla, 991 m, je plačljiva do katere pripelje dobra, plačljiva N 46,501949°, E 14,511186° Do nje alpska cesta. Pozor, za plačilo potre- cesta. Skromna višinska razlika, širok, Zahtevnost: Nezahtevna označena pot. se pripeljemo skozi Železno Kaplo/ bujemo kovance (6 EUR) ali čip, ki ga položen travnat hrbet, na vrhu pa Oprema: Običajna planinska oprema. Eisenkappel, levo v dolino Obirskega je mogoče kupiti na turističnem uradu

Na Obir od Kápelske koče Foto: Ernest Preglav

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |33| Ojstrc/Hochobir, 2139 m, s sedla Šajda Karavanke

Zemljevid: Karavanke, osrednji del, PZS, Simon-Rieger-Steig, označena s št. 623. unese precej višje na jasi s Kacmunovim škrbino/Obirscharte so v kotanji ostanki 1 : 50.000. Nekaj sto metrov gremo po njej, nato pa križem. Položneje gremo proti desni skozi Rainerjevega zavetišča, 2043 m, Vzpon: Tik pod sedlom Šajda se se vzpenjamo po dobro označenih bli- gozd in ruševje v dolinico pod Obirskim z desne pa se nam priključi pot od na zahodni strani začne za promet žnjicah čez strm gozdnat teren. Nekajkrat sedlom/Obirsattel med Ojstrcem in Kápelske koče. Do vrha nas čaka še bolj zaprta gozdna cesta proti Obirju še prečkamo cesto (včasih se moramo Kravjim vrhom/Kuhberg, 2026 m, kjer strm vzpon ob skalnatem grebenu. (na večini zemljevidov je napačno nekaj deset metrov sprehoditi po njej do končno zagledamo vrh Ojstrca. Malo Sestop: Sestopimo po poti vzpona. vrisana, saj se konča precej visoko naslednje bližnjice), na ok. 1600 metrih pod sedlom zavijemo desno in po desni pod vrhom), po kateri poteka pot pa jo dokončno zapustimo. Strmina se obidemo vmesno vzpetino. Pod Obirsko Mojca Stritar Kučuk

 PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015

Ojstrc/Hochobir, 2139 m, od Kápelske koče Karavanke

v Železni Kapli. Iz Ljubljane 90 km, 2 h. Sezona: Vse leto, tudi pozimi, vendar Zemljevid: Karavanke, osrednji del, poti do ruševin Rainerjevega zavetišča Koča: Eisenkappler Hütte/Kápelska je takrat cesta do koče običajno zaprta PZS, 1 : 50.000. pod vrhom. Z leve se nam pridruži pot koča, 1553 m, telefon +43 (0)664 282 na Kurnikovem sedlu, kar turo pošteno Vzpon: Od Kápelske koče, 1553 m, s sedla Šajda, nas pa čaka še kratek, 42 03, odprta od maja do oktobra. podaljša. gremo za markacijami poti št. 608 bolj strm vzpon ob skalnatem grebenu. Časi: Koča–vrh 1.30 h Vodnika: Klemen Janša: Karavanke. skozi gozd in čez travnike. Na širokem Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Sestop 1 h PZS, 2010; Irena Mušič, Vladimir vzhodnem Obirjevem hrbtu zavijemo Skupaj 3 h Habjan: Karavanke. Sidarta, 2007. levo na pot št. 623 in po široki, položni Mojca Stritar Kučuk

|34| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 Ojstrc/Hochobir, 2139 m, s severozahoda Karavanke

Severozahodni pristop na Ojstrc, najvišji Jagovčeva planina–vrh 1.30 h Zemljevid: Karavanke, osrednji del, do Jagovčeve planine/Jagoutzalm, vrh v masivu Obirja, ponuja pustolovsko Vrh–Obirsko sedlo 15–30 min PZS, 1 : 50.000. 1665 m, z dvema kočama in izvirom. mešanico: spodobno višinsko razliko, Obirsko sedlo–izhodišče 2–2.30 h Vzpon: S parkirišča gremo desno Čeznjo se vzpnemo do Jagovčevega romantično Jagovčevo planino, lažje Skupaj 6–7 h po cesti mimo Jagovčeve kmetije sedla/Jagoutzsattel, 1686 m, med plezanje, skrotje neizrazitega grebena, Sezona: Kopni letni časi, posebej jeseni in še naprej po novi gozdni cesti. Ojstrcem in Malim Obirjem, 1948 m. razgledni vrh in detektivski sestop po (macesni!). V neizraziti dolini se pot št. 625 Tu se uradne markacije končajo, lovski poti. Mogočna in naporna tura, Vodniki: Klemen Janša: Karavanke, umakne cesti in se strmo vzpenja, naprej nas vodijo rdeče pike in kot si jo tako mogočna gora tudi zasluži. PZS, 2010; Stanko Klinar: 55-krat jo še nekajkrat prečka in na ok. stezica. Zavijemo desno, proti Ojstrcu. Karavanke. PZS, 2005; Irena Mušič, 1350 metrih dokončno zapusti. V spodnjem, še poraščenem delu se Zahtevnost: Zahtevna neoznačena Vladimir Habjan: Karavanke. Sidarta, Strm vzpon po gozdu se mimo držimo desne, zahodne strani, kjer pot. Potrebujemo smisel za orientaci- 20 07. lovske koče, ok. 1250 m, nadaljuje nas čaka neizpostavljeno plezanje po jo in iskanje prehodov (v sestopu!), nad Jagovčevo planino pa nas pri vzponu čaka nekaj lažjega plezanja čez pogosto vlažne skale. Oprema: Običajna planinska oprema, čelada. Višinska razlika: 1400 m Izhodišče: Kmetija Jagovc/Jagoutz nad vasjo Homeliše/Hmelše/Zell-Homöli- sch, 800 m. WGS84: N 46,511484°, E 14,455234° Parkiramo na križišču gozdnih cest, do kamor se pripeljemo po makadamu, ki se začne približno na severni tretjini Borovniškega jezera/ Freibach Stausee. Do tja najhitreje pridemo čez Ljubelj in skozi Borovlje/ Ferlach. Časi: Izhodišče–Jagovčeva planina 3 h Pristop s severozahoda nam olajšajo rdeče pike. Foto: Vladimir Habjan

 PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015

Mali Obir/Kleinobir, 1948 m Karavanke

Najizrazitejši severni izrastek v masivu do zelenega vrha, ves čas z edinstve- Višinska razlika: 1150 m Stausee. Do tja se najhitreje pripeljemo Obirja je široki, poraščeni Mali Obir, nim vzdušjem nasproti severnega Izhodišče: Kmetija Jagovc/ čez Ljubelj in skozi Borovlje/Ferlach. začinjen s strmimi grapami in po- ostenja Ojstrca. Jagoutz nad vasjo Homeliše/Hmelše/ Časi: Izhodišče–Jagovčeva planina 3 h sameznimi skalami. Malo znani Zell-Homölisch, 800 m. WGS84: Jagovčeva planina–vrh 1 h vršič je pravšnja izbira za jesenske Zahtevnost: Do Jagovčevega sedla N 46,511484°, E 14,455234° Sestop 2 h dni, v katerih iščemo samoto, zlate nezahtevna označena pot, naprej ne- Parkiramo na križišču gozdnih cest, do Skupaj 6 h macesne in manj običajne razglede. zahtevna neoznačena pot. Potrebuje- kamor se pripeljemo po makadamu, Sezona: Kopni letni časi, posebej Strmi markirani poti do romantične mo nekaj smisla za orientacijo. ki se začne približno na severni jeseni (macesni!). S primerno opremo Jagovčeve planine sledi kratek vzpon Oprema: Običajna planinska oprema. tretjini Borovniškega jezera/Freibach je tura možna tudi pozimi.

Mali Obir in Ojstrc z vrha Setič Foto: Vladimir Habjan

PLANINSKI VESTNIK | OKTOBER 2015 |35| Ojstrc/Hochobir, 2139 m, s severozahoda Karavanke

pogosto vlažnih skalah. Lajšajo (ali Campanile/Freibachturm. Zadnjih 50 še čez naslednji hrbet do širokega pot, ki se usmeri desno in nas slikovito otežujejo) nam ga korenine, ruševje in metrov do vrha se pobočje še položi. Obirskega sedla/Obirsattel pod Kravjim pod stenami in čez grape pelje proti kak ostanek varoval. 150 metrov višje Sestop: Z vrha sestopimo po markirani vrhom/Kuhberg. Tu zavijemo desno, Jagovčevi planini. Že pred njo na melišču pridemo na severozahodni greben. poti št. 623 na jug in se držimo desno, na severozahodno stran gore v široko, zavijemo naravnost dol. Nižje ujamemo Steza išče najlažje prehode čez strm, proti sedlu Šajda/Schaidasattel. Prek poraščeno grapo. Držimo se levo, markirano pot oz. cesto. Od nje se po skrotast svet med stenami in ruševjem. prvega sedla, Obirske škrbine/Obir- nato pa se spuščamo po jezikih med poti vzpona vrnemo na izhodišče. Ponekod moramo poplezati, poglede scharte (pozor, tu nikar navzdol po široki ruševjem. 150 metrov nižje ujamemo pa priteguje skalni stolp Zvonik/ grapi, saj nižje ni prehodna), gremo z rdečimi pikami označeno lovsko Mojca Stritar Kučuk

 PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015

Mali Obir/Kleinobir, 1948 m Karavanke

Vodnik: Klemen Janša: Karavanke. V neizraziti dolini se pot št. 625 1665 m, z dvema kočama in izvirom. Sledimo jim strmo skozi gozd, kmalu PZS, 2010. umakne cesti in se strmo vzpenja, Čeznjo se vzpnemo do Jagovčevega pa stezica preči levo in nato se Zemljevid: Karavanke, osrednji del, jo še nekajkrat prečka in na ok. sedla/Jagoutzsattel, 1686 m, med položneje med macesni dvigne do raz- PZS, 1 : 50.000. 1350 metrih dokončno zapusti. Ojstrcem in Malim Obirjem. glednega vrha s križem. Vzpon: S parkirišča gremo desno Strm vzpon po gozdu se mimo Tu zapustimo markirano pot in Sestop: Sestopimo po poti vzpona. po cesti mimo Jagovčeve kmetije lovske koče, ok. 1250 m, nadaljuje zavijemo levo, kjer se začnejo in še naprej po novi gozdni cesti. do Jagovčeve planine/Jagoutzalm, neuradne svetlomodre oznake. Mojca Stritar Kučuk

|36| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 Črna prst, 1844 m, iz Kala Julijske Alpe

Črna prst je gora v verigi vrhov Spodnjih Bohinjskih gora oziroma Peči in je zagotovo najbolj domača gora domačinom iz Baške grape, čeprav ima kar nekaj obiska tudi z bohinjske strani. Ime je dobila po temnih apnencih s primesmi manganove rude tik pod vrhom, ki so pravi kontrast svetlim apnenčastim kamninam, ki smo jih vajeni iz večine naših gora. Čeznjo poteka tudi Slovenska planinska pot in tudi zelo zahteven Gorski maraton štirih občin. Mi se bomo na vrh povzpeli iz ene od slikovi- tih vasic Kal s tirolskim poreklom, ki pa nima več stalnih prebivalcev.

Zahtevnost: Nezahtevna označena planinska pot. Oprema: Običajna oprema za visokogorje. Višinska razlika: 1027 m Na grebenu proti koči na Črni prsti Foto: Peter Strgar Izhodišče: Kal, 817 m. WGS84: N 46,215292°, E 13,940256° Koča: Dom Zorka Jelinčiča na Črni Sezona: Od spomladi do jeseni, Vodnik: Tine Mihelič: Julijske Alpe. Iz Podbrda v Baški grapi se peljemo prsti, 1835 m, telefon 01 296 05 49. poleti so lahko južna pobočja zelo PZS, 2009 (delno). še pribl. 4 km do desnega odcepa za Časi: Kal–Kalarsko sedlo 30 min. vroča, zato priporočamo zgoden Zemljevidi: Bohinjsko jezero z okolico, Stržišče in Kal. Skozi Stržišče se pri- Kalarsko sedlo–Črna prst 2 h vzpon, pozimi so južna pobočja lahko PZS, 1 : 25.000; Bohinj, Karto- peljemo do konca asfaltirane ceste Sestop 1.30 h plazovita ali poledenela. grafija, 1 : 25.000; Bohinj, Sidarta v vasici Kal. Skupaj 4–4.30 h 1 : 25.000; Triglavski narodni park,

 PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015

Rodica, 1966 m, iz Ruta Julijske Alpe

Rodica, ki so ji nekoč rekli tudi Gradica, je ena izmed višjih gora v grebenu Spodnjih Bohinjskih gora oziroma Peči. Njen vršni del je piramidaste oblike z relativno položnimi pobočji, zato je iz bohinjske strani zelo priljubljena kot turnosmučarski cilj, še posebej, ker jo nekateri obiščejo kar s smučišča Vogel, kamor nas udobno pripeljejo žičnice. Obiskovalcev ima dosti tudi v poletnih mesecih iz podobnih razlogov, saj se večina njenih obiskovalcev pripelje v njeno bližino kar z žičnicami. Z Orlovih glav je le dve uri lahke hoje na njen vrh. Mi pa se bomo na Rodico podali iz južne strani, iz ene najlepših slovenskih gorskih vasic Rut z zelo zanimivo zgodovino. Na poti tudi v poletnih mesecih Rodica (skrajno levo) nad Rutom Foto: Robert Logar ne bo gneče. Iz Ruta se zapeljemo še pribl. 500 m po Skupaj 6.30–7 h Triglavski narodni park, PZS, 1 : 50.000; Zahtevnost: Nezahtevna označena makadamski cesti proti severu, mimo Sezona: Od spomladi do jeseni, poleti Julijske Alpe, vzhodni del, PZS, planinska pot. zadnje hiše zgoraj, do manjšega opu- so lahko južna pobočja zelo vroča, zato 1 : 50.000; Kobarid, Nadiške doline, Oprema: Običajna oprema za visokogorje. ščenega kamnoloma na levi, kjer lahko priporočamo zgoden vzpon, pozimi so Tolmin, Turistični in kolesarski zemljevid, Višinska razlika: 1193 m pustimo avto. južna pobočja plazovita ali poledenela. LTO Sotočje, 1 : 55.000. Izhodišče: Rut, 773 m. WGS84: Časi: Rut–odcep poti za planino Razor Vodnik: Tine Mihelič: Julijske Alpe. PZS, Vzpon: Tik pred manjšim opuščenim ka- N 46,209557°, E 13,888198° 1.30 h 2009. mnolomom na levi strani ceste poiščemo Sem se pripeljemo po cesti iz Baške Odcep poti za planino Razor–Rodica Zemljevidi: Bohinjsko jezero z okolico, kažipot za Rodico levo v gozd, mimo grape. Če se pripeljemo iz Podbrda, 2–2.30 h PZS, 1 : 25.000; Bohinj, Kartografija, kamnoloma in više pašnika na levi. Nato zavijemo desno na začetku vasi Koritnica. Sestop 3 h 1 : 25.000; Bohinj, Sidarta 1 : 25.000; prečimo manjšo hudourniško grapo

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |37| Črna prst, 1844 m, iz Kala Julijske Alpe

PZS, 1 : 50.000; Julijske Alpe, ki jo prečkamo proti desni. Pozneje kjer nas razveseli klopca z razgledno čez travnato pobočje do Doma Zorka vzhodni del, PZS, 1 : 50.000; Kobarid, kolovoz preide v gozdno cesto, ki točko. Nadaljujemo še kratek Jelinčiča, 1835 m, kjer se levo ob koči Nadiške doline, Tolmin, Turistični in nas pripelje do Sedla, 985 m, (desno čas po gozdu, potem pa se v ključih povzpnemo na razgledni vrh. kolesarski zemljevid, LTO Sotočje, poti iz Podbrda preko Trtnika in Bače). povzpnemo čez travnata pobočja Sestop: Sestopimo po poti vzpona. 1 : 55.000. Tu zavijemo levo po kolovozu in nato vse do sedla Čez suho, 1761 m, med Vzpon: V vasici Kal krenemo desno spet levo na uhojeno pot, ki postaja Rušnim vrhom, 1786 m, in Črno Robert Logar mimo korita z vodo do konca hiš in bolj strma. Vzpenjamo se po gozdnem prstjo (priključek poti iz bohinjske se vzpenjamo po kolovozu ob grapi, hrbtu, dokler ne dosežemo grebena, strani). Od sedla nadaljujemo levo

 PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015

Rodica, 1966 m, iz Ruta Julijske Alpe

in takoj za njo zavijemo desno strmo vzpenja poševno navzgor proti levi pod Razor, kjer naša pot zavije ostro desno. do vršnega skrotastega dela Rodice. v hrib. Ko pridemo na kolovoz, se ta grebenom, preči en kolovoz, dokler ne Od tu naprej orientacijskih težav ni več. Tu se priključimo grebenski Slovenski vzpne na greben, po katerem dosežemo dosežemo z leve globoke grape potoka Pot, nekdanja mulatjera, se vije najprej planinski poti (SPP), ki nas v 20 min. večjo gozdarsko površino. Kažipot za Runža, kjer kmalu stopimo na kolovoz, po prijetnem gozdu. Ko pripelje iz gozda, pripelje na vrh Rodice. Rodico nas usmeri na razdrti kolovoz, ki pripelje iz desne – tu bi prišli, če bi preči nekaj hudourniških grap, pred sabo Sestop: Sestopimo po poti vzpona. ki kmalu (po pribl. 100 m) zavije desno, hodili ves čas po cesti. Nadaljujemo levo gledamo vrh Jehelc, pod katerim se mi pa zavijemo levo. (Markacije!) Pot se še pribl. 100 m do odcepa za planino potem v ključih skozi ruševje vzpnemo Robert Logar

|38| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 Šija, 1880 m, iz Kneških Raven Julijske Alpe

Šija je dokaj neizrazita gora v grebenu Spodnjih Bohinjskih gora oziroma Peči, kot jim rečejo Primorci. Večina obiskovalcev se nanjo vzpne mimogrede ob grebenskem prečenju ali z bližnjega smučišča Vogel, saj je do vrha, od zgornje postaje sedežnice, le pribl. pol ure prek Visokega Orlovega roba. Zato je kljub svoji neizrazitosti kar obiskana. Če pa se vzpnemo iz primorske strani, iz Kneških Raven, bomo imeli odlično samotno turo, ki nam bo zagotovo ostala v spominu. Seveda jo lahko popestri- Šija (levo) in piramidasta Rodica v daljavi Foto: Robert Logar mo in podaljšamo z vzponom na Rodico. Značilna podoba Šije iz primorske strani so iz Kneže. Parkirajmo tako, da vozilo ne bo Zemljevidi: Bohinjsko jezero z okolico, zavije steza levo po ne preveč strmem bele plati tik pod vršnim grebenom, vabljive v napoto gozdarjem. PZS, 1 : 25.000; Bohinj, Kartografija, hrbtu in postane teže sledljiva. Tudi če stezo tudi za plezalce. Časi: Gozdarska koča–planina V Prodih 1 : 25.000; Bohinj, Sidarta 1 : 25.000; izgubimo, se držimo levo po neizrazitem 20 min. Triglavski narodni park, PZS, 1 : 50.000; hrbtu (z desne se dvigujejo strma pobočja), Zahtevnost: Zahtevna neoznačena pot, Planina V Prodih–sedlo Vratca 1.30–2 h Julijske Alpe, vzhodni del, PZS, 1 : 50.000; dokler ne pridemo na levi do prvega ruševja delno zahtevno brezpotje. Strme trave so Sedlo Vratca–Šija 30 min. Kobarid, Nadiške doline, Tolmin, Turistič- z izsekanim prehodom. Od tu naprej stezi nevarne za zdrs. V mokrem, zmrzali ali Šija–Čez Suho 1 h ni in kolesarski zemljevid, LTO Sotočje, laže sledimo. Prečimo dve hudourniški grapi megli ture ne priporočamo. Čez Suho–prečna pot Rut–planina Kuk 1 : 55.000. in nadaljujemo navzgor po vse redkejšem Oprema: Običajna oprema za visokogorje, 1–1.30 h Vzpon: Desno ob gozdarski koči gozdu in travah, prečimo melišče in na višini za prečenje vzhodnega grebena priporo- Sestop do izhodišča 30 min. poiščemo neoznačeno pot, ki nas pripelje pribl. 1450 m pridemo iz gozda. Prečimo še čamo čelado. Skupaj 5–6 h do planine V Prodih, 1070 m, z lovsko eno hudourniško grapo in pridemo na travne Višinska razlika: 930 m Sezona: Od spomladi do jeseni, poleti so kočo. Desno zadaj ob koči v gozdu vesine. Tu postane steza v travah spet teže Izhodišče: Gozdarska koča pod planino lahko južna pobočja zelo vroča, zato pripo- poiščemo slabše uhojeno neoznačeno sledljiva, ponekod se popolnoma izgubi. v Prodih nad Kneškimi Ravnami, 950 m. ročamo zgoden vzpon. stezo, ki se po krajšem položnem delu Vzpenjamo se po strmih travah poševno WGS84: N 46,225228°, E 13,828913° Vodnik: Tine Mihelič: Julijske Alpe. PZS, vzpne desno po pobočju. Ko pridemo proti levi, vzporedno s stenami pod Šijo, Sem se iz Baške grape pripeljemo 2009. v bukovem gozdu do manjše kotlinice, lahko tudi tik pod njimi, dokler ne pridemo

 PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015

Žabiški Kuk, 1844 m, s planine Kuk Julijske Alpe

Žabiški Kuk je gora, ki poleg Tolminske- ga Migovca edina nekako štrli iz glavnega grebena Spodnjih Bohinjskih gora/Peči proti jugu. Nanj ne pelje markirana pot, večina planincev pa se nanj povzpne mimogrede ob vzponu na sosednji Vogel. Iz južne in zahodne strani je močno poraščen z ruševjem in na videz neprehoden, vendar je čez južna pobočja iz desne speljana zanimiva ne preveč zahtevna neoznače- na pot, na kateri bomo najverjetneje precej osamljeni. Na vzhodno stran je prepadno odrezan proti dolini Kneških Raven. Pozimi je ob ugodnih snežnih razmerah, ko je snega dovolj, da prekrije ruševje, možen Žabiški Kuk Foto: Robert Logar tudi turni smuk z vrha na planino Razor. Cesta nas pripelje najprej na planino Skupaj 4–4.30 h 1 : 50.000; Kobarid, Nadiške doline, Zahtevnost: Zahtevna neoznačena pot, Stador (studenec ob cesti), nadaljujemo Sezona: Od spomladi do jeseni, poleti so Tolmin, Turistični in kolesarski zemljevid, deloma brezpotje. Odpadno listje in strme čez planino Lom do parkirišča na planini lahko južna pobočja zelo vroča, zato pri- LTO Sotočje, 1 : 55.000. trave so nevarne za zdrs. Kuk. Cesta je pozimi in zgodaj spomladi poročamo zgoden vzpon, pozimi so južna Vzpon: S parkirišča na planini Kuk, Oprema: Običajna oprema za zaradi obilice skal in plazov neprevozna. pobočja plazovita ali poledenela. 1150 m, gremo po cesti do Močil visokogorje. Koča: Koča na planini Razor, 1315 m, Vodnik: Tine Mihelič: Julijske Alpe. PZS, (razpotje poti levo za planino Razor, Višinska razlika: 690 m telefon 051 632 720 ali 041 774 631. 2009. desno evropska pešpot E7 proti Rutu). Izhodišče: Planina Kuk, 1150 m. Časi: Planina Kuk–Močila (razpotje za Zemljevidi: Bohinjsko jezero z okolico, Krenemo desno in gremo mimo dveh WGS84: N 46,214029°, E 13,785294° planino Razor, Rut, pot E7) 15 min. PZS, 1 : 25.000; Bohinj, Kartografija, vikendov in ruševin. Ko za drugim Med Mostom na Soči in Tolminom Močila–Žabiški Kuk 2 h 1 : 25.000; Bohinj, Sidarta 1 : 25.000; vikendom pridemo iz gozda na pašnik, zavijemo v vas Ljubinj, kjer za cerkvijo Žabiški Kuk–planina Razor–planina Kuk Triglavski narodni park, PZS, 1 : 50.000; zavijemo levo (Star obcestni kamen!) zapeljemo levo proti planini Razor. 1.30 h Julijske Alpe, vzhodni del, PZS, strmo v breg do travnatega grebena,

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |39| Šija, 1880 m, iz Kneških Raven Julijske Alpe

na sedla Vratca, 1725 m. Tu stopimo na ruševnatem in izpostavljenem vzhodnem zajetje in kažipot!). Tu lahko podaljšamo med ruševjem, potem pa se v glavnem označeno Slovensko planinsko pot (SPP), grebenu Šije do Zadnje Suhe. Manj izurjeni turo še z vzponom na Rodico, 1966 m, drži grebena, le v spodnjem strmem delu vendar jo takoj zapustimo in se po neoz- lahko sestopijo po poti na severni strani Šije kar nam bo vzelo do 2 uri. Če ne gremo grebena se spusti desno v bukov gozd. Ko načeni grebenski poti in deloma lahkem do poti SPP, na njej zavijejo desno (kažipot na Rodico, zapustimo označeno pot in se dosežemo prečno pot Rut–planina Kuk, brezpotju vzpnemo na Vrh Dlani, 1852 m, Rodica) in nadaljujejo pod vzhodnim desno po travah spustimo proti južnemu zavijemo desno in sestopimo preko planine in naprej po grebenu na Šijo. grebenom Šije. Hodimo do neizrazite- grebenu Ravenske Ovčje suhe. Požagan V Prodih do izhodišča. Sestop: Nadaljujemo jugovzhodno po ga vrha Čez Suho, 1773 m, kjer se v levo prehod skozi ruševje poiščemo spodaj zelo zahtevnem brezpotnem, deloma odcepi označena pot v Ribčev Laz (vodno levo (možici) in sledimo stezi, ki se vije Robert Logar

 PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015

Žabiški Kuk, 1844 m, s planine Kuk Julijske Alpe

ki nas vodi v levo do najvišje točke 1480 m, (levo steza s planine Razor). vrhu pa se strmina unese in postane Sestop: Sestopimo po grebenu mimo pašnika. Ko stopimo v gozd, opazimo Prečimo v desno, dokler ne stopimo udobnejša. Med ruševjem se umikamo kraškega brezna do sedla med Voglom stezo, po navadi precej zasuto z listjem, iz gozda, kjer pot postane ožja in bolj desno nad prepade (Previdno!). Najprej in Žabiškim Kukom, kjer pridemo na po kateri nadaljujemo v ključih desno zaraščena (strme trave). Za robom dosežemo predvrh, za njim pa južni vrh, označeno pot, ki nas pripelje na planino pod grebenom. Orientacijo nam lajšajo zavijemo levo navzgor v južno pobočje ki je kak meter ali dva nižji od glavnega Razor in po cesti nazaj do izhodišča. možici. Po pribl. 45 min. nas pot pripelje Žabiškega Kuka. Sprva je pot strma, vrha, vendar primernejši za počitek, ker na greben za manjšim vrhom Gradič, zaraščena in slabše sledljiva, proti je bolj travnat. Robert Logar

|40| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 ALPINISTI MED VOJNO Izgubljena generacija? Padli slovenski alpinisti med drugo svetovno vojno Peter Mikša1

leta vojne, Skala pa z Italijani ni hotela sodelovati in se je razpustila. Če so vsaj v začetku Italijani še dopuščali delno društveno aktivnost, pa je nemški okupator na svojem zasedenem ozemlju takoj zatrl vse podružnice SPD, vse planinske domove, koče in zavetišča pa izročil nemškemu Alpenvereinu. Razpuščeni sta bili tudi podružnici Skale v Celju in na Jesenicah.

Na izstopu iz Severne triglavske stene 12. februarja 1939, po prvem zimskem vzponu po Slovenski smeri. Vzpon so opravili člani Akademske skupine SPD Beno Anderwald, Mirko Slapar, Bogdan Jordan in Cene Malovrh. Anderwald (drugi iz leve) in Jordan (tretji iz leve) sta med drugo svetovno vojno padla kot partizan oz. talec. Vir: Franci Ekar

Konec 30. in v začetku 40. let se je slovenski alpinizem po nekajletnem Mnoge najagilnejše društvene funkcio- premoru ponovno začel kvalitetno dvigati. Mlada generacija, ki je narje, planinske delavce in alpiniste od prihajala, je bila na najboljši poti, da prekosi svoje znamenite predhodnike Maribora preko Koroške in Kamnika do Jesenic so Nemci vtaknili v zapore in in prestopi prag tako želene šeste stopnje. Toda v Evropi je že divjala vojna koncentracijska taborišča ali pa so jih in le še vprašanje časa je bilo, kdaj bo prišel dan, ki se ga Boris Režek prisilno izselili. Med tistimi, ki so ostali spominja takole: "Dolgo že ni bilo besede med nami. Vračali smo se doma, pa jih je veliko takoj ali kmalu s sten, misli so bile zgoraj na grebenih, poslavljali smo se od gora. vstopilo v partizane ali kako drugače podpiralo narodnoosvobodilni boj. Ves dan smo bili nemirni, ni nam šlo od rok, nekaj se je pripravljalo, Mnogi od njih konca vojne niso doča- nemir je prehajal z enega na drugega. Dan je bil tako tih in veder, kali. "Kmalu po okupaciji Slovenije leta nebo tako sinje in globoko, kakor ga še nihče ni pomnil. Ta poslednji 1941 se je ogromna večina članov SPD, dan nam je bil podarjen. V Bistrici smo zvedeli: vojna se je začela." Skale in drugih ljubiteljev gora znašlo v vrstah OF, med partizanskimi borci, talci, jetniki in trpini po koncentracij- il je april leta 1941, ko je vodja bile zelo utrjene in varovane. Posledično skih taboriščih, tam, kjer je bil uporni nemškega rajha Adolf Hitler so živo zarezale v slovensko narodno slovenski narod in njegovo najzvestejše sklenil razbiti Jugoslavijo. Vojna telo, saj so pretrgale življenjske, gospo- jedro," se tega obdobja spominja Miha B je dosegla tudi naše dežele.1 darske, kulturne in druge stike med Potočnik. Še med vojaškimi operacijami pred prebivalstvom. kapitulacijo 17. aprila je Hitler razdelil Tudi slovenski planinci in alpinisti so Plezalo se je tudi med vojno Jugoslavijo med štiri, Slovenijo pa med občutili stroge omejitve v delovanju in Osrednje društvo SPD in njegovi člani tri okupatorje: slovenska Štajerska, gibanju. Gore so, vsaj v prvih tednih, v Ljubljani in Ljubljanski pokrajini so severni del Dolenjske, Mežiška dolina postale nedostopne. Italijani so na sicer lahko društveno delovali, dostopa in Gorenjska so pripadli Nemčiji, večina začetku Slovenskemu planinskemu do gora pa pravzaprav niso imeli, saj je Dolenjske, Notranjske in Ljubljana Italiji, društvu (SPD) in Turistovskemu klubu bila Ljubljana v času okupacije obdana Prekmurje in Medžimurje pa Madžarski. Skala2 zajamčili prosto delovanje v pri- z žično ograjo, ki jo je bilo mogoče Meje med temi tremi okupacijskimi hodnosti, SPD se je temu prilagodilo prestopati le s posebnimi dovolilnicami. območji so postale državne meje, ki so in v zelo okrnjeni obliki delovalo vsa Društveni prostori so kmalu postali zbi- rališče podpornikov narodno-osvobodil- 1 Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta 2 Takrat že preimenovanem v Alpinistični klub ne fronte, predvsem pa so postali točka, Ljubljana. Skala. kjer so našli zavetišče tisti planinski

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |41| 1 2 tovariši iz celotne Jugoslavije, ki so leta 1943 je stekla iskalna akcija, ker 1 Odkritje spomenika Miranu Cizlju leta bežali pred okupatorjem. Sodelovanje se ni vrnil s plezalne ture na Veliko 1950. Cizelj je bil pred drugo svetovno v boju proti okupatorju je doseglo celo Martuljško Ponco. Kasneje se je izvede- vojno med vidnejšimi alpinisti, v Julijskih takšen obseg, da je bila pozimi 1942 lo, da je šel v partizane, zaradi varnosti Alpah je preplezal več prvenstvenih ustanovljena Osvobodilna fronta SPD domačih pa je hotel sled zabrisati smeri. Po tem, ko se je med vojno pridružil Matica, katere vodstvo so prevzeli člani z gorsko nesrečo. partizanom, je januarja 1944 padel Osrednjega odbora, ki so se še nahajali v boju v Spodnjem Vetrnu pod Storžičem. v Ljubljani. Izgubljen izjemen rod alpinistov Fototeka Slovenskega planinskega muzeja Okupaciji navkljub pa se je v gorah Slovenci smo med drugo svetovno 2 Miran Cizelj na Špiku Foto: Dušan Vodeb, vseeno plezalo, seveda v občutno vojno izgubili izjemen rod alpinistov, Fototeka Slovenskega planinskega muzeja manjši meri kot pred njo, vseeno pa so ki je bil ravno pred začetkom vojne 3 Matevž Frelih je veliko plezal v družbi Joža zabeleženi pristopi na vrhove, plezalni v vzponu in je bil sposoben ponoviti Čopa. Z njim in Mihom Potočnikom ter vzponi, tudi prvenstveni. Že poleti 1941 tudi najtežje smeri v naših stenah, Stankom Tominškom so leta 1931 prečili je zabeležen vzpon Franca Herleta in verjetno tudi Aschenbrennerjevo smer celotno Severno triglavsko steno in smer Avgusta Vršnika, ki sta v severni steni v Travniku, prvič preplezano leta 1934. poimenovali Zlatorogove steze. Konec leta Ojstrice v Kamniško-Savinjskih Alpah Maks Dimnik se je spominjal, da mu 1944 je kot partizan padel v boju v Radovni. preplezala novo težko smer. Prvič je Arih leta 1942, ko je že bil v parti- Fototeka Slovenskega planinskega muzeja v naših stenah sta uporabila sveder, zanih, izrazil željo, da bi šla v to smer: 4 Janez Mrak v severni steni Male s katerim sta v gladko ploščo, kjer ni "Poleti pojdeva pa v Travniške stene, Mojstrovke leta 1938, padel je kot talec bilo možno zabiti klina, izvrtala luknjo, v Ašenbrenerjevo smer, kajne? Nekako februarja 1942. Fototeka Slovenskega kamor sta zabila klin in ga utrdila z le- že preprosim komandirja Pavleta za planinskega muzeja senimi zagozdami ter tako omogočila dva, tri dni, mislim." Že med zgoraj napredovanje pri plezanju. Leta 1942 je omenjenimi jih je nekaj, ki so izgubili Miha Arih pozimi preplezal Hornovo življenje v vojni. France Ogrin, eden redkih predvojnih smer v Jalovcu, 1943. leta pa so Miha Herle in Vršnik sta kmalu po prvenstve- plezalcev, ki so pokazali zanimanje Arih, Janez Krušic in Maks Dimnik ni v Ojstrici vstopila med partizane. za različna gorovja pri nas in so bili preplezali severozahodno steno Rakove Konca vojne nista dočakala. Miha Arih dejavni tako v Julijskih kot Kamniško- špice itd. O delni dostopnosti gora med prav tako ne. Med vojno sta življenje Savinjskih Alpah. Izmed njegovih po- vojno kažejo tudi vpisi v vpisne knjige izgubila dva izmed četverice alpinistov, membnejših smeri sta še danes pogosto na vrhovih, ohranjeni lističi, zatlačeni ki so pred vojno opravili najpomemb- plezani smeri Ogrin-Omersa v Ojstrici v konzerve in potisnjeni pod kamnite nejši zimski predvojni vzpon na naših in Jalovcu ter najtežja predvojna smer možice, in tudi zapisi o nesrečah. Eden tleh – prvi zimski vzpon po Slovenski slovenskih plezalcev – Wisiakova smer takšnih zapisov, ki se je sicer izkazal smeri čez severno steno Triglava 11. v Triglavu, ki sta jo leta 1933 preplezala za lažnega, je iskanje ponesrečenega, in 12. februarja 1939, Beno Anderwald France Ogrin in Uroš Župančič ter jo po- zgoraj omenjenega Ariha. Novembra in Bogdan Jordan. V boju je padel svetila maja istega leta ponesrečenemu

|42| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 3 4

Kramarju, še dvema iz "izgubljene Božidar Gajšek, Edvard Giorgioni, Tomaž generacije". Godec, Ljubo Grabnar, Franc Herle, Po doslej zbranih podatkih je med vojno Janez Hlebanja, Ivan Ivančič, Karel Jarc, padlo 49 slovenskih plezalcev; številka Bogdan Jordan, Simon Kosi, Rok Kramar, je v primerjavi z vsemi 3533 aktivnimi Viktor Krč, Samo Lovše, Ferdo Majnik, slovenskimi plezalci (nobena od teh Lado Marovt, Vlado Miklavc, Janez Mrak, številk seveda ni dokončna)4 pred vojno France Ogrin, Vinko Paderšič, Miha zelo velika. Predstavlja slabih 13,9 % vse Plesnik, France Podboršek, Slavko Prevc, tedaj aktivne alpinistične populacije pri Jože Ravnik, Zvonko Runko, Rihard nas. Če primerjamo to z odstotki vseh Sever, Aleš Stanovnik, Ludvik Stražišar, žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji, Tezej Šavron, Saša Štempihar, Tone ki znaša 6,3 % vseh slovenskih prebival- Štumfelj, Ivan Vadnal, Matija Verdnik, cev, vidimo, da je bila smrtna žetev med Gustelj Vršnik. m našimi plezalci izredno velika. "Znova sem te dni našel zbledelo Viri: fotografijo, na kateri je devet oseb. Šest Arhiv Republike Slovenije: jih ni več med nami. Padli so v osvobo- AS 0068A Turistovski klub Skala Nemška znamka s Severno triglavsko steno dilnem boju tovariši z gora," zaključuje AS 380, Potočnik Miha. Slovenski planinski muzej: iz obdobja okupacije med drugo svetovno svoje spomine na ta čas in umrle prijate- TMZ, t. e. 6, vsebina vpisne doze bivakov; vojno lje Boris Režek. Spomine na generacijo, TMZ, t. e. 7, Janez Brojan – seznam prven- Vir: Peter Mikša ki ji je za vedno ugasnil smehljaj. stvenih vzponov in tur.

Literatura: Padli slovenski alpinisti Dimnik, Maks: Miholu – gorniku – partiza- skalašu Sandiju Wisiaku. Tudi soavtor med drugo svetovno vojno: nu! Planinski zbornik 1945. najdaljše smeri v Triglavu, Zlatorogovih Beno Anderwald, Miha Arih, Anton Malešič, France: Spomin in opomin gora. Kronika smrtnih nesreč v slovenskih steza, Matevž Frelih ni dočakal maja Balantič, Zvonko Berlič, Just Blažina, gorah. Radovljica, 2005. 1945. Verjetno tudi marsikdo od Adolf Blažina, Viktor Bobek, Stane Mikša, Peter; Golob, Urban: Zgodovina plezalcev, ki je plezal Cizljevo smer Bokal, Miran Cizelj, Slavko Čazman, Jože slovenskega alpinizma. Ljubljana, 2013. v Špiku ali najbolj plezano zimsko smer Černič, Miša Čop, Albert Detiček, Bojmir Mikša, Peter; Ajlec, Kornelija: Slovensko planinstvo. Ljubljana, 2011. na Slovenskem – Kramarco v Storžiču, Filipič, Bogomir Flander, Matevž Frelih, Režek, Boris: Ugasli smehljaj. Planinski ne ve, da sta z imenom posvečeni zbornik 1945. Mariborčanu Miranu Cizlju, odličnemu 3 Poimenski seznam z viri se nahaja pri avtorju Tominšek Rihtar, Tadeja; Šorn, Mojca: alpinistu s kupom prvenstvenih smeri, članka. Izgube in smrtne žrtve, Slovenska novejša 4 Za dopolnitve oziroma popravke seznama zgodovina 1848–1992, I. Ljubljana, 2006. ki je veliko plezal v Julijcih, predvsem padlih alpinistov pišite na e-naslov peter.miksa@ Mikša, Peter. Alpinizem na Slovenskem: z jeseniškimi skalaši, in Tržičanu Roku ff.uni-lj.si. doktorska disertacija. Ljubljana. 2013.

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |43| STOLETNICA ROJSTVA Prvak predvojnega časa Miran Cizelj (8. maj 1915–18. januar 1944) Franc Ekar

Predsednik Planinskega društva Tržič Nadislav Salberger je 25. junija 1950 – šest let po smrti partizana, alpinista in vsestranskega športnika Mirana Cizlja – v njegov spomin odkril spominsko ploščo v vasi Spodnje Vetrno pod Kriško goro na hiši, v kateri je Miran sklenil življenjsko pot. Ob tem so slovesnost nadaljevali z množičnim spominskim Cizljevim planinskim pohodom čez Tolsti vrh na Storžič in po vzporedni lažji in krajši različici na Veliko Poljano in s sestopom k planinski koči pod Storžičem.

istem letu so alpinisti in borci Njegove številne preplezane smeri OF Miranu Cizlju postavili so za tisti čas pomenile izstopajoči spominsko ploščo in doprsni maksimum izjemno nadarjenega, V kip na Pečeh pod Martuljkovo odločnega, razsodnega in poštenega skupino. Mariborčani so po Miranu človeka – alpinista. Premagal je poimenovali Cizljevo ulico in kot najvišje težavne plezalne smeri, med njimi športno priznanje za športne dosežke izstopajo: ponovitev Direktne in uvedli Cizljevo plaketo. Ob Ribniški koči prvenstvena varianta Dibonove v Špiku, na Pohorju so planinci, alpinisti, smučarji prva ponovitev Hudičevega stebra in borci v spomin na vsestransko zaslu- v Prisojniku, prvenstvena Kaminska žnega in narodno zavednega Slovenca v Rigljici, prečenje Velike Mojstrovke in 1 Mirana Cizlja v letu 1980 postavili "po- Travnika, zimski vzpon v Frdamanih horsko granitno" obeležje. Na Pohorju pa policah ter najresnejši predvojni 1 Miran Cizelj so organizirali tradicionalni smučarski poskus v severovzhodnem razu Špika Fototeka Slovenskega planinskega muzeja veleslalom z mednarodno udeležbo za (kasnejša Cizljeva smer); Skalaška 2 Vabilo na odprtje spominske plošče Cizljev memorial. v Steni (z varianto), ponovitve Bavarske, v Spodnjem Vetrnem Arhiv PD Kranj Miran Cizelj se je rodil slovenski družini Prusik-Szalayeve, Dolge nemške v Steni, 3 Miran Cizelj premaguje težavno mesto v Gradcu. Po prvi svetovni vojni se je smeri v Jalovcu, Škrlatici, Široki peči, v Špikovi steni. Foto: Dušan Vodeb, družina Cizljevih preselila v Maribor, Kukovi špici, Rinkah in Ojstrici. To so Fototeka Slovenskega planinskega muzeja kjer je dokončal klasično gimnazijo. bili vzponi, ki so Mirana uvrstili v takra- 4 Dušan Vodeb in Miran Cizelj na Prisojniku, Kot vojaški obveznik je uspešno opravil tni slovenski alpinistični vrh. Plezal je maja 1943 Fototeka Slovenskega vojaška usposabljanja. V letu 1939 je izredno pogumno, a varno, preudarno planinskega muzeja odšel na študij na Državni inštitut za telesno kulturo v Beograd. Bil je vse- 2 stranski športnik, ki je z dobrimi rezul- tati in zmagami dokazoval svojo vrhun- sko športno usposobljenost. Telovadil je pri mariborskem Sokolu in bil nadvse uspešen v parterni gimnastiki. V atle- tiki se je dokazoval s skoki v daljavo in višino, igral je nogomet v prvem moštvu SSK Maribor, v letu 1939 na državnem prvenstvu na Pohorju je v smuku osvojil prvo mesto in v slalomu in kombinaciji zasedel drugo mesto. Bil je tudi športni jadralni pilot z osvojenim znakom C. V tem razgibanem športnem življenju so mu bile gore in stene najpopolnejše do- polnjevanje, v njih je iskal in našel smisel, srečo in veselje popolnosti v "zdravem duhu v zdravem telesu". Zatorej ni na- ključje, da je bilo kar nekajkrat zapisano, da je bil Miran Cizelj velika osebnost, "največja med največjimi".

|44| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 in ni nikdar pretiraval; tudi na najtežjih mestih ni zgubil hladnokrvnosti. V severovzhodnem razu Špika je obljubil: prišel bom bolje opremljen in bolje pripravljen … Žal je druga svetovna vojna končala njegov nezaustavljivi športni in gorski elan in mu sklenila življenje. Miran Cizelj je bil zaveden Slovenec in se je v letu 1941 vključil v OF. Prišel je v tretjo Kranjsko četo Gorenjskega odreda. Poveljstvo odreda ga je kot izkušenega in izobraženega človeka ter častnika imenovalo za političnega komisarja Kranjske čete, ki je delovala na območju Krvavca. S strokovnim znanjem in ugledom je postajal vedno bolj priljubljen med partizani. Kar nekajkrat se mu je uspelo rešiti iz tveganih okoliščin. Zelo pravično je razrešil primer smrtne obsodbe domačina, ki je bil obdolžen izdajstva in sodelovanja z Nemci. Kot politični komisar, izobraženec in vojaško izšolan častnik je primer še enkrat temeljito in objektivno preučil in raz- sodil, da ni osnove za izvršitev smrtne obsodbe. Na glas je vprašal: "Kje so tisti, ki imajo dokaze o obsojenčevih zločinih?" in predlagal, naj se postopek dvomljive obsodbe prestavi na naslednji dan. Ko so naslednji dan v četo prišli trije obveščevalci s terena, je "sodni" postopek še enkrat neposredno preveril. Ugotovitev je bila, da je zanesljivo prišlo do napake in površnosti in da je obdolženec popolnoma nedolžen. Miran je s svojo strokovnostjo, objektivnostjo, izkušnjami in predvsem človečnostjo nedolžnega človeka rešil zanesljive usmrtitve. Na Veliki Poljani pod Storžičem se je v mrzlem januarju leta 1944 močno pre- 3 hladil in dobil hudo pljučnico; prenesli so ga v hišno oskrbo v malo vasico Spodnje 4 Vetrno. Našel pa se je izdajalec, ki je Nemcem sporočil, da se v Matjažkovi hiši zdravi partizan. Nemška policija se je ne- mudoma odzvala in v vasi obkolila hišo, kjer je bival hudo oboleli Miran. Izhoda iz hiše ni bilo. Ko je Miran ves onemogel spoznal, da ni rešitve, je pred vdorom Nemcev sam prekinil in sklenil komaj začeto mlado življenjsko pot. m

Viri: Dušan Vodeb, V spomin, Planinski zbornik, 1945, str. 64–67. Dušan Vodeb, Mariborski alpinistični odsek pred vojno in po osvoboditvi, Gore in ljudje (PV), 1947, št. 9–10, str. 222–227. Miloš Rutar, Kdo je bil Miran Cizelj, Planinski vestnik, 1992, str. 529–531. Dušan Vodeb, Začetki alpinizma v Mariboru, Planinski vestnik, 1997, št. 1–4. Marjan Šolar, Dušan Vodeb, 1916–2006, Planinski vestnik, 2007, št. 2, str. 93–94.

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |45| INTERVJU Število članov dokazuje, da delamo dobro Pogovor s Tomažem Willenpartom, predsednikom PD Ljubljana - Matica Vladimir Habjan

Je predsednik največjega planinskega društva (PD) v Sloveniji z zelo Dolgo časa si že predsednik dolgim stažem – že polnih osemnajst let. Bivši načelnik alpinističnega največjega društva v Sloveniji. odseka, markacist, deloval je tudi v mladinskem odseku. Torej je Ti to še vedno predstavlja izziv? To mi predstavlja predvsem popestri- spoznal dejavnost planinskega društva v njegovem bistvu, v njegovi tev prostega časa glede na obremenitve vsebini, v dejavnostih, zaradi katerih društvo obstaja. Društvo vodi v službi. Pošteno povedano, funkcija s pomočjo izkušenj starejših ter s polno mero mladostne zagnanosti. predsednika ni tako naporna. Sicer S konsenzom, brez preglasovanja. Z odločnostjo, ki pogosto zahteva nekaj časa, a imam ekipo sode- lavcev, ki dobro delajo, kar pa seveda ne trči tudi ob birokratske ovire, ki pa jih zna pogosto zvito obiti. pomeni, da ne bi mogli še boljše …

omaž Willenpart je član PD obiskuje večkrat letno, vsak mesec pa se Starostna struktura vodstva je Ljubljana - Matica od leta 1973. vsaj enkrat odpravi v gore. S Tomažem se danes precej pomlajena, v preteklosti Službene zadolžitve – je vodja že dolgo poznava, svoje čase sem bil tudi pa je bilo več starejših, preverjenih T sekcije za investicije na Direkciji član upravnega odbora društva, zato sva kadrov. Kako funkcionirate? RS za infrastrukturo – mu pogosto se v pogovoru tikala. Matica kot organizacija deluje še pridejo prav tudi pri delu društva, iz časov Gregorja Klančnika, ki je saj imajo pet planinskih koč, v svojih Koliko članov imate letos? bralcem Planinskega vestnika verjetno načrtih pa vrsto investicijskih projektov. Kaj kažejo trendi? dobro znan. Takrat smo vzpostavili Trenutno je jedro naporov posvečeno Pričakujem, da bomo dosegli številko tri sektorje: planinsko-alpinističnega prenovi sanitarij v Triglavskem domu na 3000. V primerjavi z lanskim letom gre kot ključnega ter gospodarskega in Kredarici z novo čistilno napravo. Tomaž za porast. Sicer pa je v primerjavi z lani investicijskega. Vsakemu sektorju je bil ne pleza več, koče zaradi svoje funkcije vse porast, saj je bilo leto 2014 zelo slabo. določen vir financiranja in prelivanja med sektorji praktično ni. Tako vsak Kaj naredite za povečanje članstva? točno ve, s kakšnimi sredstvi razpolaga, Največ naredimo s svojimi programi, kar je izredno pomembno za načrto- ki zajamejo dobro polovico članstva. vanje. Matica spada med večja društva V največji meri k temu pripomore v Sloveniji, kjer je čez 50 društev, ki dejavnost vodniškega odseka. Ostala imajo preko en milijon evrov prometa, polovica se včlanjuje zaradi različnih kar pomeni, da imamo tudi zunanjo vzrokov. Pri starejših je velik vzgib revizijo. Dejstvo je, da moramo imeti pripadnost društvu. Na račun ugodnosti, finance urejene, sicer bi bili v anarhiji. ki jih nudimo kot društvo, se jih včlani Planinsko-alpinistični sektor se deli na sorazmerno malo. Precej pripomore odseke: alpinistični, mladinski, vodni- lokacija pisarne na Miklošičevi. Včasih so ški, markacijski in odsek za varstvo se ljudje tam včlanjevali tudi ob sobotah, narave. Dejavnost nekdanjega propagan- ko so lovili prve avtobuse in vlake, česar dnega odseka so prevzeli ostali odseki. pa danes ni več. Nekaj se jih včlani preko Odseki so močni, pomembna dejavnost Naveze in Petrola, medtem ko včlanje- nekaterih je tudi organizacija predavanj. vanje prek interneta raste prepočasi, Moje osebno vodilo je, da je treba v lanskem letu nekaj preko 500. Očitno združiti modrost starejših in zale- je tak način kljub računalniški dobi še tavost mlajših. To nam v precejšnji preveč zapleten. Sistem članskih izka- meri uspeva, saj je približno pol znic z nalepkami se mi ne zdi primeren, članov upravnega odbora starejših od brez nalepk bi bilo lažje. Posebne promo- petdeset let, pol pa mlajših. Upravni cije za višanje članstva nimamo, se mi pa odbor odločitve sprejema v celoti zdi, da je bila denimo postavitev bivaka s konsenzom, nikoli ni preglasovanja. 1 pod Skuto letos najboljša promocija. Pomlajevanje vodstva se je zgodilo samo

|46| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 2

1 Tomaž Willenpart Foto: Vladimir Habjan pridobljena ustrezna dovoljenja in da sem, da cene zato ne bi prav nič zrasle. 2 Kredarica pod Triglavom Foto: Matevž Lavrič bomo imeli v začetku naslednje sezone Sedanje umetno določanje cen od ljudi, gradbeno dovoljenje. Upamo tudi na ki ne poznajo poslovanja, predvsem pa evropska sredstva, saj brez tega ne se ne poglabljajo v strukturo cene in od sebe. S ključnimi ljudmi, za katere bo šlo. Projekt je ocenjen na 250.000– s tem povezanimi stroški, je nedopustno. mislim, da so pomembni za društvo, 300.000 evrov, imeli pa smo ponudbo Zato tudi naš sorazmerno oster odgovor sem se osebno pogovoril. V vodstvo celo v višini enega milijona evrov! Gre za v smislu, da smo samostojen gospodarski največ kadrujemo iz odsekov, tudi zelo zahtevno gradnjo, saj se zakonodaja subjekt. Navsezadnje smo res, saj pred- iz nekdanjih načelnikov. s področja narave in okolja neprestano sednik odgovarja za vse. Strinjam se, da spreminja, zahteve pa so vedno večje. se v vsaki koči zagotovi neki odstotek Ste zadovoljni z letošnjim Odločiti se bo treba za rešitev, ki bi bila ležišč, recimo skupna ležišča, kjer bi obiskom v kočah? optimalna glede vzdrževanja, zakonoda- imeli člani društev 50-odstotni popust, Moramo biti zadovoljni, lani je bilo je in okolja. tu ni dileme, v ostalih kapacitetah pa 25 precej slabše. Sezono bi ocenil kot nad- odstotkov popusta. Kar se hrane, vode povprečno, še zdaleč pa ne kot najboljšo. Na forumih in v pismih bralcev smo idr. tiče, bi se pa morale cene sprostiti letos zasledili nekaj pripomb na v celoti. Gre namreč za prost pretok Znano je, da so velik problem prekoračene najvišje cene v kočah, blaga, storitev in materiala, kar je eno od Kredarice sanitarije. Se tega problema ki jih določa PZS in ki med drugimi štirih osnovnih načel Evropske unije. nameravate lotiti in kako? letijo tudi na vaše društvo. Gotovo Seveda. Radi bi postavili čistilno napravo jih poznaš. Kako bi jih komentiral? Občasno se pojavijo različna od vhoda v Triglavski dom v smeri Odkrito povem, da smo s PZS prejeli tolmačenja glede ustanovitve starega dela koče. Obstoječi rezervoar opomin zaradi nespoštovanja cen. Pred podružnice Osrednjega društva SPD za vodo bi izkoristili za zadrževalnik ter tremi leti smo v skupnem dogovoru leta 1893. Kako jim odgovarjaš? zgradili manjkajoče module in uredili iz istega razloga ustanovili podkomisijo Prepričan sem, da smo ta problem straniščno vodno izpiranje. Vodo bi za visokogorske postojanke, kjer smo rešili, zato se ne želim več spuščati tako zajeli v sistem, ki bi preko poletja, se začeli dogovarjati, kako bi te zadeve v polemike. Dejstvo je, da je bila Matica ko koča obratuje, delovala, krožila in bi reševali. Z obžalovanjem ugotavljamo, da ustanovljena že pred dobrimi 120 omogočala vodno izpiranje, pozimi pa bi je z imenovanjem nove gospodarske ko- leti in da je imela takrat naziv SPD. imeli suha stranišča. Predlani smo pri- misije ta podkomisija formalno ugasnila. Osrednje društvo se je ločilo od dela, pravili projektno dokumentacijo, a smo Ne želim se spuščati v to, ali je delovala ki ga danes predstavlja PZS, šele po zadeve zaradi slabe sezone prestavili ali ne. Dejstvo je, da je bila ustanovljena drugi svetovni vojni. Iz SPD sta nastali na letos. V vmesnem času smo pridobili in da so bila v njej vsa društva, ki imajo sedanja PZS in eno od društev, to je PD dobre vhodne podatke in se povezali take postojanke. Letos ni prišlo do Ljubljana - Matica. Podružnice, ki so bile z inštitucijami, ki zadeve obvladujejo. zbora gospodarjev niti do usklajevanja ustanovljene v obdobju od ustanovitve Letos smo razpis ponovili, oktobra je cen. V planinski organizaciji je skrajni do druge svetovne vojne, so postale bilo odpiranje ponudb. Računamo, da čas, da se neha plansko načrtovanje in samostojne tako kot mi. V tem ne vidim bodo zadeve preko zime sprojektirane, da pridemo na tržni sistem. Prepričan nobenega problema razen dejstva, da

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |47| smo nastali leta 1893. Temu ne more in žrtvovali več vikendov kljub pomoči poživiti delo odseka za varstvo narave. nihče oporekati. To smo napisali tudi helikopterja. Danes imamo najlepši Navsezadnje gre za odnos do narave, po v svoji knjigi ob 120-letnici. Sam sem bivak v Sloveniji. Uradno smo ga odprli drugi strani pa tudi za tržno nišo, saj imel stike s člani društva, ki so bili člani 1. oktobra, dodali smo še ležišča in odeje. lahko na ta način pridobivamo članstvo SPD pred drugo svetovno vojno in so in, bodimo pošteni, tudi sponzorje. mi jasno zatrdili, da je to nesporno res. Kakšno vizijo imaš glede planinstva Želimo si zgraditi športno-plezalni Dejstvo pa je, da to težko dokažemo, v Sloveniji? Ali v društveno okolje center, pri čemer pa nismo najbolj ker je Matica arhiv predala na PZS, vključevati tudi gorske športe, uspešni, saj zakonitosti kapitalizma kjer pa je klavrno končal, saj je najprej kot je gorsko kolesarstvo? Kaj niso ravno naklonjene društveni dejav- zgnil, potem pa še zgorel. Matica je na meniš o nadelavi novih ferat, ki PZS predala tudi knjižnico SPD; gre za jih društva gradijo vedno več? približno 6000 knjig, ki pa so prav tako V zgodovini planinstva so bili smučarji Koča pri Sedmerih jezerih Foto: Peter Strgar

v vlažnih prostorih klavrno končale. in jamarji del planinske organizacije, nosti. V vodništvu bi težko kaj izboljšali, Navsezadnje smo naredili gesto in danes pa so samostojne organizacije. navsezadnje si ga pomagal pred leti na predlagali Ministrstvu za kulturo, da V društvu imamo skupino gorskih noge postavil tudi ti. Tu žanjemo velike bi mi le vzdrževali Aljažev stolp na kolesarjev, ki si željo ustanoviti svoj uspehe. Pri mladincih si želimo večje Triglavu. Strinjamo se, da stolp upravlja odsek, vendar bi morali prej spremeniti aktivnosti s strani šol, imamo težave PZS, iz tehničnih razlogov pa bi bilo pravilnik. Znotraj vodniškega odseka z mentorji, kar pa je splošen problem. smiselno, da bi ga prevzeli mi, navseza- imamo seniorsko skupino vodnikov. Markiranje poti nam gre dobro od rok, dnje smo ga upravljali in vzdrževali, vse Načelno smo odprti za vse, saj je to čeprav ni lahko dobiti ljudi, ki bi radi odkar stoji. dobro za vse. delali.

Kako je prišlo do prenove Kakšna bo prihodnost PD Kakšno PZS si želiš? novega bivaka pod Skuto? Ljubljana - Matica? Predvsem mnogo manj birokratsko, kot V dogovoru z Office arhitekti. Zamenjava Takšna, kot je zdaj, ker združuje ljudi, je sedaj. Tako kot sprejemamo odločitve je bila načrtovana že lani, a je bilo preveč ki jim hribi nekaj pomenijo. Mi smo v našem društvu, tako vidim tudi delo slabega vremena. Potem se je zgodila društvo ljudi s skupnimi interesi, v PZS. Preveč birokratskih ovir z veliko znana zgodba z bivakom 2 pod Rokavi in društvo ljubiteljev gora, tukaj je naše pravilniki gotovo ni rešitev, to ljudi na koncu je padla odločitev o spremembi mesto. Kljub vsem krizam število odganja od prostovoljnega dela. lokacije. Z zadovoljstvom povem, da so članov dokazuje, da delamo solidno. člani AO opravili precej prostovoljnih ur V prihodnje si želimo predvsem Te zanima mesto predsednika PZS? Ne. m |48| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 ŠPORTNO PLEZANJE Druženje in spodbujanje zdrave tekmovalnosti Nejc Pozvek,1 Jernej Jazbec in Predstavitev Vzhodne in Zahodne lige Kristina Pahor de Maiti2

Vzhodna liga Uvodne besede nas sprejmejo na Mladi plezalci na tekmi v Radljah ob Dravi, Vzhodna liga je prvenstvo v športnem ažurni spletni strani lige, ki je živahna kjer PK Martinček vsako leto poskrbi za plezanju, namenjeno mlajšim kategori- in aktualna predvsem v pomladnem odlično izvedbo. Foto: Nejc Pozvek jam. Cilj prvenstva je približati tekmo- času, ko se vrstijo tekmovanja. Tu so valno vzdušje najmlajšim, torej tistim, ki zbrani vsi podatki o ligi, razpisi, rezul- se še niso srečali z aktivnim treningom tati, fotografije in statistika zadnjih pristop in tlakovali pot spremembam. in tekmami, za poznejši lažji prehod na desetih let, kolikor jih šteje njena Tako so najmočnejši kolektivi na tekme državnega prvenstva. Predvsem sodobna različica. vzhodu strnili vrste in rodila se je pa sta pomembna zabava in prijetno tek- Začetki segajo v konec prejšnjega ideja, ki je več let nosila ime Prvenstvo movalno vzdušje brez večjega stresa za tisočletja, ko se izvedba t. i. B-tekem osnovnošolcev (oziroma osnovnih otroke. Pleza se večinoma v težavnosti, v organizaciji KŠP ni najbolje prijela. šol) Vzhodne Slovenije v športnem na flash in z varovanjem od zgoraj. Prvi B-tekmovanja so bila pravzaprav kopija plezanju. Na čelo organizacije je stopil del smeri je po navadi lažji, tako da se državnega prvenstva, le da na tekmi takratni selektor slovenske mladinske tekem lahko udeleži pravzaprav vsak, ki niso smeli nastopiti vodilni trije reprezentance Rudi Lončarič in prva obiskuje kakršnokoli plezalno šolo, tudi v skupnem seštevku. Vse ostalo je bilo sezona je bila pod streho leta 1998. popoln začetnik (www.climbers.si). tako rekoč enako: izolacijska cona, Bilo je jasno: kljub le nekaj deset tekmovalno vzdušje in ena smer. nastopajočim v prvih letih prvenstva 1 Avtor besedila o Vzhodni ligi. Hiter razvoj športa in uspehi športnih je njihovo zadovoljstvo organizatorje 2 Avtorja besedila o Zahodni ligi. plezalcev pa so narekovali drugačen gnalo naprej.

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |49| V prvih letih so štafeto nosili takrat do točke, ko je bilo treba stopiti Živahno obtekmovalno dogajanje v ptujski najdejavnejši klubi na vzhodu: Celje, korak nazaj in najti ravnovesje med telovadnici Foto: Nejc Pozvek Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, mamljivo cono udobja, ki jo klubi Ptuj, kjer je svojo pot med zvezde težko zapustijo, težnjo po napredku ravno začenjala Mina Markovič, in seveda financami. Na srečo vseh je več), v glavnem v težavnosti, redko Posavski AK s tekmo v Brestanici, liga ostala odraz vrhunskosti, novih v balvanskem plezanju. Število tekmo- Laščani pa so že prvo leto priredili zelo idej in napredka ter tudi vzor drugim valcev na posameznih tekmovanjih še dobro balvansko tekmo. Organizatorji prirediteljem tekmovanj. Bila je prva, vedno narašča in se približuje številki so se resnično trudili za odličnost ki je že pred leti, v dobro tekmovalcev, 300, skupaj pa je v sezoni 2015 nastopi- izvedbe. Posebnost nekaterih tekem uvedla dve plezalni smeri. Že od lo 369 otrok iz 26 društev. Ligi se tako je bila tudi dodatna smer (master tek- nekdaj velja standard, da so smeri na temeljih vse številnejše mladeži movanje), kjer so se pomerili najboljši v začetnem delu lahke, in vsakdo in predanih trenerjev ter zavzetih iz posameznih kategorij, nagrade pa lahko doseže zgledno višino. K spro- entuziastov, ki z njo in za njo živijo, so bile temu primerne. Zmagovalec ščenemu vzdušju pripomore plezanje zagotovo piše lepa prihodnost. tekme v Brestanici leta 2000 se je z opazovanjem drugih (na flash), ki domov odpeljal celo z novim kolesom! je odpravilo stresne izolacijske cone. Zahodna liga A ker odličnost in slovenska mentalite- Organizatorji dobro poskrbijo za Zahodna liga združuje plezalna tekmo- ta že pregovorno ne sobivata najbolje, dogajanje ob tekmovanju: otroci imajo vanja pred glavno tekmovalno sezono se je tudi prvenstvo rahlo potuhnilo na razpolago igrala in animacijo, na in ponuja priložnost, da se po mrtvi v sivo povprečje, nato pa bilo s koncem voljo sta hrana in pijača, potek tekme zimski sezoni mladi plezalci zopet Rudijeve ere, to je bilo v letu 2005, se sproti spremlja na velikem platnu, srečajo s plezalskimi kolegi in spletejo na prvi večji prelomnici. Potencial ponekod se predstavijo tudi lokalna nova poznanstva v sproščenem in za- in pomembnost tekmovanj je takrat društva in različni ponudniki. bavnem okolju. V Zahodni ligi sledimo prepoznal Martin Bedrač in, sedaj že Danes za vodenje lige skrbi t. i. načelom: čim več plezanja, čim več lahko rečemo, ligi vlil novo življenje. Organizacijski odbor, ki ga sestavljajo zabave in čim več druženja. Zraven Z napredkom infrastrukture je rasla organizatorji tekmovanj v tekoči pa dodamo še nekaj tekmovalnosti in tudi liga – počasi se je spogledovala sezoni, koordinator in predstavnik potrpežljivosti. z magično številko 100 tekmoval- klubov, ki v tistem letu ne organi- Tekmovanja v Zahodni ligi so se začela, cev in jo prvič presegla leta 2007. zirajo tekmovanja, Zbor plezalnih ker so si tekmovati želeli tudi tisti Število je nato hitro naraščalo in klubov Vzhodne Slovenije pa je še plezalci, ki se niso uvrstili na državna v letu 2013 je bilo na vseh tekmah naprej (kot že od vsega začetka) tekmovanja. Konec 90. let se je zato že več kot 200 tekmovalcev. Ti so najvišji organ in uradni prireditelj rodila t. i. B-tekma. Zaradi za takratni občasno prihajali tudi z drugih tekmovanj. Poleg koledarja tekmovanj čas velikih razdalj in razmeroma koncev Slovenije, s Hrvaške, celo se vsako leto razpravlja o novostih, majhnega števila klubov in odsekov so iz Srbije in Avstrije. Martin je s svojo dobrih in slabih izkušnjah pretekle se na tej tekmi najprej pomerili le vizijo in perfekcionizmom priganjal sezone, ki jih zabeležimo tudi tekmovanja željni plezalci gorenj- organizatorje, jih spodbujal k višji z anketo. Vsako leto je na sporedu skega dela Slovenije (Jesenice, Tržič, kakovosti, dokler nismo znova prišli pet tekmovanj (občasno tudi kakšno Radovljica in Kranj). Vsako sezono so

|50| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 koordinacijo posameznih tekem, ki so za reševanje balvanskih ugank 120 odličja za skupni seštevek sezone, kjer bile sicer v organizaciji zainteresiranih minut časa, pri čemer vrstni red balva- poleg diplome najboljši trije prejmejo klubov in odsekov, prevzeli v enem od nov ni določen. še pokale. klubov oziroma odsekov na omenje- Tretja disciplina je plezanje v težav- Zahodna liga je tesno povezana nem področju. B-tekma se je pozneje nosti, kjer tekmovalci plezajo do vrha z dejavno udeležbo klubov in špor- preimenovala v Gorenjsko ligo, s širi- plezalne stene. Čas je tu pomemben le tnoplezalnih odsekov. Ti v tekmovalni tvijo in pridružitvijo novih klubov pa za omejitev dolžine plezanja, za rezul- sezoni k sodelovanju pristopijo tako, smo ji nadeli ime Zahodna liga. Zdaj tat pa šteje višina preplezanih gibov. da organizirajo posamezno tekmo je koordinacija tekem Zahodne lige že Tekmovalci plezajo v dveh smereh. ali le prijavijo svoje člane. V lanskem vrsto let v rokah Alpinističnega odseka V prvi smeri vsi, pravico do plezanja letu je Zahodna liga združevala kar 25 Kranj. v drugi smeri pa dobijo le tisti, ki so klubov zahodne Slovenije. Tekmovalci Liga je namenjena tako mladim uspešno, tj. do vrha, preplezali prvo morajo imeti v tekoči sezoni veljavno tekmovalcem, ki šele vstopajo v svet smer. Tudi v tej disciplini so tekmo- izkaznico Planinske zveze Slovenije. tekmovanj in si tako nabirajo prve tek- valci varovani tako kot pri hitrostnem Organizatorji Zahodne lige lahko movalne izkušnje, kakor tudi "starim plezanju. rečemo, da nas najbolj navdihujejo mačkom", ki že nastopajo na državnih Trije najuspešnejši tekmovalci prejme- iskrice v očeh mladih plezalcev, zato se tekmovanjih. Ker je liga časovno ume- jo medalje, diplomo pa na posameznih bomo še naprej trudili, da jim zagoto- ščena v spomladansko obdobje, ko še tekmah podelimo vsem do osmega vimo enake možnosti za tekmovanje, ni tekem za državno prvenstvo, lahko mesta. Na sklepni tekmi se podelijo še prijetno in sproščeno tekmovalno trenerji na tekmovanjih Zahodne lige vzdušje, predvsem pa kakovostna ple- preverijo, na kakšni stopnji so njihovi zalna srečanja, ki jih bodo spodbujala varovanci. Otroci so po letnikih raz- Tekmovalka uspešno premaguje na njihovi plezalni poti. m deljeni na mlajše in starejše cicibane/ smer na enem svojih prvih cicibanke, mlajše in starejše dečke nastopov. Foto: Nejc Pozvek in deklice ter v zadnjem obdobju še na kadete in kadetinje. V ligi se tekmuje v treh plezalnih disciplinah: hitrostnem in balvanskem plezanju ter v težavnosti. V disciplini hitrostnega plezanja se tekmuje na čas. V dveh različnih smereh hkrati tekmujeta po dva tekmovalca. V prvem delu tekmovanja seštevek obeh časov določi vrstni red, v drugem delu pa najboljših osem tekmovalcev pleza na izločanje, dokler ne dobimo zmagovalca. Ta način tekmovanja je izredno zanimiv za gledalce, saj napeto opazujejo in bučno spremljajo svoje vrstnike. Tekmovalci so varovani z vrvjo, ki je prek najvišje točke na steni napeta med tekmovalcem in izkušenim varovalcem. Balvansko plezanje je med plezalci najbolj priljubljena disciplina, saj se pri tem načinu plezanja rešujejo zapleteni plezalni problemi na nižjih umetnih stenah oziroma konstrukcijah, kjer varovanje ni potrebno. Po navadi gre za sosledje nekaj zahtevnih gibov, ki jih je mogoče preplezati tako, da tekmovalec ugotovi pravilno zaporedje premikov rok in nog z uravnoteženim pomikanjem celega telesa. Na voljo je od pet do šest balvanov, ki jih je treba rešiti, pri tem pa se šteje število poskusov. Zmagovalec postane tisti tekmovalec, ki mu z najmanj poskusi uspe doseči največ vrhov balvanov. V Zahodni ligi zaradi velikega števila prijav (prek 300 tekmovalcev v petih starostnih kategorijah) uporabljamo sistem, pri katerem imajo tekmovalci

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |51| PLANINSKA ORGANIZACIJA 60 let planinske orientacije v Sloveniji Po sporočilu za medije in spletnih objavah povzela Zdenka Mihelič

Letošnjega maja je na Rakitni potekalo državno tekmovanje orientacijo se srečujemo v vsak- iz planinske orientacije, imenovano Slovensko planinsko danjem življenju, na planinskih orientacijsko tekmovanje (SPOT), na katerem se je pomerilo okrog poteh in v obliki športne dejavnosti. Planinska orientacijska 350 tekmovalcev v 76 ekipah iz vse Slovenije. Že tako impozantno Z tekmovanja so ena najbolj priljubljenih število najboljših orientacistov Slovenije pa je pospremila še metod učenja orientacije (ki jo spodbuja visoka, 60. obletnica orientacijskih tekmovanj v Sloveniji, saj tudi Mladinska komisija PZS – MK PZS) je prvo tovrstno tekmovanje pri nas potekalo maja 1955. in pridobivanja znanja, s katerim lahko posameznik samostojno in suvereno obvladuje gibanje v gorskem svetu. Od drugih orientacijskih preizkušenj se razlikujejo po tem, da pri udeležencih preverjajo tudi planinsko znanje in veščine, kot so izdelava vozlov, poznavanje gorstev, rastlinstva in živalstva, prva pomoč in druge vsebine planinske šole. "Izboljšanje sposobnosti orientiranja po neznanem terenu je le del izkušnje, ki jo prinese ukvarjanje z orientacijo. Mladi se na orientacijskih pohodih podajo v neznano, pogosto v gozdove, tudi zunaj poti, in na ta način naletijo na mnoge zanimive kotičke, kamor sicer zaide le redkokatera noga. To prinese drugačno in pristnejše doživljanje narave kot pri drugih oblikah aktivnosti na prostem. Predvsem se mi zdi pomembno, da z njimi na tekmovanjih ni nekoga, ki bi jih nadzoroval in jih takoj rešil iz težav. V primeru zagate, ko se na primer ekipa izgubi, morajo najprej sami iskati rešitev. V teh izzivih mladi praviloma uživajo, kar jih motivira za takšno kakovostno preživljanje prostega časa v naravi z vrstniki. Orientacija s tem krepi samostojnost, zaupanje vase in timsko delo ter poudarja pomen pravilnega odločanja v stresnih situacijah," je o pomenu tega načina učenja orientacije poudarila Tina Arh, vodja Odbora za orientacijo MK PZS.

1 Planinska orientacija je pri mladih zelo priljubljena. Foto: Manca Čujež 2 Brez zemljevida pri orientaciji pač ne gre. 1 Foto: Manca Čujež

|52| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 Začetki v Jugoslaviji in največji uspehi Planinska orientacijska tekmovanja so se v Jugoslaviji začela leta 1951, prvo tovrstno tekmovanje v Sloveniji pa je potekalo maja 1955. Organiziralo ga je PD Univerze v okviru I. zbora študentov planincev Jugoslavije. Dvodnevno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 17 ekip, je potekalo v Zgornji Savinjski dolini, in sicer na trasi Črna v Podstudencu–Ljubno ob Savinji–Travnik–Durce–Logarska dolina. Največje planinsko orientacijsko tekmovanje, organizirano v Sloveniji, je bilo leta 1979 na območju Snežnika, ko je Slovenija gostila državno prvenstvo Jugoslavije, največji uspeh na področju orientacije pa je dosegla leta 1982, ko je postala ekipni državni prvak Jugoslavije. 2 Tekmovanja v Sloveniji Med pomembnejšimi tekmovanji podlago zanj pa vzdržujeta Pravilnik (1998–2000), Dušan Prašnikar (2000– imajo posebno mesto tekmovanja planinskih orientacijskih tekmovanj in 2010), Matej Ogorevc (2010–2012), za Milovanovičev memorial, ki so Pravilnik planinske orientacijske lige. Matevž Zih (2012–2014) in Tina Arh (od v organizaciji MK PZS potekala po Že nekaj let se organizirajo tudi alter- 2014). Leta 1983 se je Planinska zveza Sloveniji, natančneje v organizaciji nativna tekmovanja za popularizacijo Jugoslavije in s tem posredno tudi planinskih, taborniških in borčevskih planinske orientacije, tako imenovani PZS včlanila v Mednarodno orientacij- društev med letoma 1959 in 1987, ko Eksponent – eksperiment planinske sko zvezo (IOF) ter ostala njena članica je bilo v Savinjski dolini zadnje takšno orientacije. vse do razpada Jugoslavije. tekmovanje. V začetku šestdesetih let "Planinska orientacijska tekmovanja so O prihodnosti ter o spodbujanju 20. stoletja so se začela tekmovanja na dosedanji 60-letni poti vedno spod- planinskih orientacijskih tekmovanj za pokal Kozjaka, pokal Jelovice in bujala tekmovalce k celostnemu pri- tudi na območju Balkana je predsednik pokal Šmohorja, ki so se dokaj redno stopu k planinstvu, saj je za uspeh na PZS Rotovnik povedal: "Glede na veliko izvajala skoraj 20 let. Tudi na republiški tovrstnih tekmovanjih potrebna široka množičnost in bogato zgodovino se ravni so od leta 1965 naprej potekala paleta planinskih znanj in izkušenj, ki aktivno dogovarjamo s planinskimi tekmovanja, ki so hkrati pomenila jih ni mogoče pridobiti samo na tek- zvezami z območja Balkana, kjer kvalifikacije za državna (jugoslovan- movanjih, ampak je potrebno celoletno tudi izvajajo podobna tekmovanja, da ska) tekmovanja. Po letu 1975 je bil ukvarjanje s planinstvom. Pomembno bi skupaj organizirali mednarodna v veljavi sistem izbirnih področnih tek- je poudariti, da so ta tekmovanja planinska orientacijska tekmovanja, movanj za kvalifikacije za republiška razširjena po večjem delu Slovenije in kar bo zagotovo primerna nadgradnja tekmovanja. da se jih lahko udeležujejo planinci slovenskega tekmovalnega sistema in Prvo orientacijsko tekmovanje za vseh starosti," je ob jubileju izpostavil dodatna spodbuda najboljšim ekipam." posameznike po pravilih Mednarodne predsednik PZS Bojan Rotovnik, v letih Skupaj s Planinsko zvezo Srbije je orientacijske zveze (IOF) je bilo 17. 1997 in 1998 tudi vodja Odbora za predsednik PZS na letošnji skupščini oktobra 1976 v Radovljici. Pozneje se orientacijo MK PZS. Združenja planinskih organizacij je vse več tekmovalcev odločalo za Že od začetkov planinskih orientacij- Balkana (BMU) v Bolgariji predstavil tekmovanja po tem sistemu, vse manj skih tekmovanj je orientacija sodila potek priprav na začetek izvajanja pa za klasična planinska orientacijska pod okrilje Mladinske komisije PZS in mednarodnih ekipnih planinskih tekmovanja. Vnovični vzpon planinskih Komisije za orientacijo Planinske orientacijskih tekmovanj, ki bodo orientacijskih tekmovanj se je začel po zveze Jugoslavije, v kateri so sodelovali potekala pod okriljem BMU in se letu 1996, najprej v Meddruštvenem slovenski predstavniki. Pomembna bodo ekipe nanje uvrščale samo prek odboru planinskih društev (MDO organizacijska prelomnica je bila nacionalnih tekmovanj. Prvo tovrstno PD) Savinjske, nato so se tekmovanja ustanovitev Odbora za orientacijo tekmovanje bo jeseni 2016 organizirala razširila na skoraj vso Slovenijo. MK PZS v letu 1975. Od začetkov do PZS, leta 2017 Planinska zveza Srbije Vzpostavljen je bil sistem področnih danes so ta odbor vodili Jože in leta 2018 Planinska zveza Bosne in tekmovanj znotraj lig (Gorenjsko- Pezdič (1975–1979), Roman Novšak Hercegovine. Pravila bodo pripravljena dolenjska, Koroška, Podravska, (1979–1981), Roman Sladič (1981–1983), in potrjena s strani izvršnega odbora Rogaška, Zasavska, Savinjska, Marijan Leban (1983–1986), Bojan BMU do konca leta 2015, iz Slovenije pa Primorska liga in liga Smrekovec), po Jevševar (1986), Roman Volčič (od leta se bodo na to tekmo uvrstile najboljše katerem se najboljše ekipe uvrstijo 1987 do razpustitve leta 1989), Bojan ekipe Slovenskega planinskega orienta- na SPOT. Ta sistem velja še danes, Rotovnik (1997–1998), Matjaž Mandelj cijskega tekmovanja. m

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |53| PORTRET Bile smo prve Marija Kurnik o spominih na prvo planinsko orientacijsko tekmovanje Mateja Pate

Se morda spomnite sotekmovalk v vaši ekipi? Štiri, se mi zdi, da smo bile … Spomnim se biologinje Anke Torkar – kako se je pisala po poroki, žal ne vem. Če bi imela slike, bi se najbrž spomnila vseh; ena je bila Cveta ali Eta, ena pa se je pisala Sernec, ime sem pozabila, in je uradovala na sedežu našega planinskega društva, vse pa smo bile študentke iz Akademskega PD, zastopale smo ljubljansko univerzo. V moški ekipi so bili Andrej Aplenc, Albin Kurnik, pa mislim, da Slavko Preložnik, za še enega se pa ne spomnim, kateri je bil; če bi videla sliko, bi se najbrž spomnila. Tekmovalcev je bilo veliko, ampak na terenu ni bilo nobene gneče, ne spomnim se, da bi kogar koli srečale na progi, najbrž smo Marija Kurnik Foto: Neda Galijaš bili časovno toliko razmaknjeni, da se skupine niso mogle srečati. Marija Kurnik se je ljubezni do hribov nalezla v Martuljku, kjer je njen oče služboval kot upravnik sindikalnega počitniškega doma. Na vlaku Ste se pozneje še udeležili kakšnega z Jesenic, kamor je hodila v šolo, je velikokrat srečevala alpiniste orientacijskega tekmovanja? (Smeh) Dvakrat sem tekmovala; na in strašno jo je mikalo, da bi se jim pridružila, a kot pravi, je do skal prej omenjenem tekmovanju prvič, pa imela prevelik rešpekt. Željo si je izpolnila v študentskih letih, ko se še enkrat veliko pozneje, pri Novem je leta 1954 kot študentka slovenščine in srbohrvaščine pridružila mestu, nekje pri Otočcu, kjer je bilo alpinističnemu odseku Akademskega planinskega društva, že orientacijsko tekmovanje med delov- nimi kolektivi. Obakrat so nam pred naslednje leto pa se je udeležila prvega planinskega orientacijskega tekmovanjem malo razlagali osnove, tekmovanja v Sloveniji. Letos od tega dogodka mineva šestdeset preden smo šli na progo. Moja udeležba let, kar je bil glavni razlog za pogovor z vitalno 82-letno gospo, veliko na prvem planinskem orientacijskem ljubiteljico narave in gibanja, ki pa bi nam, preverjeno, lahko povedala tekmovanju je bila torej edina in še marsikaj zanimivega iz svojega bogatega planinskega življenja. slučajna. V spominu mi je ostalo zato, ker je bilo tako uspešno, zasedle smo prvo mesto, vsi smo bili ponosni na to. Kakšni so vaši spomini na bil start. Kranjska reber, Lepenatka, Pa tudi na drugem tekmovanju, ko sem prvo planinsko orientacijsko Rogatec, potem pa dol na Ljubno, bila s svojimi sodelavkami, je naša ekipa tekmovanje v Sloveniji? v dolino. To so bili glavni vrhovi, na zmagala. To je bilo meduniverzitetno planinsko vsakem je bilo treba priti na kontrolno orientacijsko tekmovanje, mi smo bili točko, da so nam dali žegen, da smo Spomnim se vas tudi kot knjižničarko kot alpinisti vključeni v univerzitetno prav. Za ženske ekipe je bilo to vse, na PZS. Kako ste prišli do tega dela? društvo. O orientacijskem tekmovanju moški pa so šli naslednji dan še do Svojo poklicno pot sem začela nisem imela pojma, zelo na hitro so Logarske doline. Dobilo nas je deževje, v Sarajevu kot učiteljica srbohrvaščine nas podučili o osnovah, o azimutu, kako čisto smo bile premočene. Prvič smo na osnovni šoli v Sarajevu, kjer je je treba priti pod določenim kotom na bile na tistem dolgem grebenu, ampak takrat služboval moj mož Bine. Delo kontrolno točko. V glavnem je šlo po imele smo močno voljo in smo bile vse v šoli me je zelo okupiralo, delala kakšnih potkah, ampak na kontrolno v dobri kondiciji, saj smo dosegle prvo sem tudi doma, in ker se je možu točko si pa moral priti v pravilnem kotu mesto, se pravi, da smo res dobro hodile zdelo, da je preveč prikrajšan, prej od določene opisane točke. Do Črnivca in orientacijo tudi toliko obvladale, da ni sem mu namreč pri vsem sledila, so nas pripeljali s tovornjakom, tam je bilo kiksov. od fotografiranja do plezanja, mi

|54| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 je potem v Ljubljani našel razpis za generacija; čeprav mi je na PZS glavni igrišču. Imamo tudi svojo himno, knjižničarja na Inštitutu za zgodovino tajnik Pribošič rekel, da bi bilo dobro, če jaz sem napisala besedilo zanjo, delavskega gibanja, to je današnji bi delala z računalnikom, nisem imela jo zapojem? (smeh, nato jo zapoje) Inštitut za novejšo zgodovino. Šla sem več korajže spuščati se v to. Z delom sem Najmanj dvakrat na teden telovadim na razgovor, bila sprejeta in tako sem končala v letu, ko je umrl Tone Tomše – tudi pri Športnem društvu Šentvid, ostala v knjižnici. Moja zadolžitev je z njim sva naredila popis literature in doma pa, preden vstanem, redno delam bila spremljanje bibliografije na temo seznam, kam bo kaj šlo. določene vaje. Na organizirane planin- delavskega gibanja in NOB. Ker se je ske izlete ne hodim več, ne zaupam z enakim področjem še naprej ukvarjal Koliko je bilo zanimanja za svojim kolenom in ne bi bila rada neki upokojeni borec, se mi je zdelo obisk knjižnice na PZS? zavora drugim; na kakšnega bi še šla, smešno, da se delo podvaja, in tako sem Od začetka več, ker so obiskovalci spre- ampak zdaj imam jutranjo telovadbo, se prijavila na razpis za knjižničarja mljali periodiko, alpinistične dosežke ki bi jo morala tisti dan izpustiti, to pa pri sindikatih; tja sem prišla leta 1964 v tujih revijah, potem pa je PZS te vse mi ne gre, sem ji zvesta. Udeležujem se in ostala do upokojitve leta 1994. Ko je manj nabavljala. Nekaj revij je prihajalo občnih zborov PD Viharnik, katerega Janez Kmet, ki je bil pri nas zaposlen na račun izmenjave s PV, ampak tega je članica sem, poznamo se med sabo, kot strokovni sodelavec, šel za tajnika bilo vedno manj. hodim pa bolj po svoje. Še vedno rada na PZS, me je nagovoril, če bi prišla hodim, ampak ne tekmujem in ne dežurat v knjižnico in tako sem začela. Dandanes ste dejavni v okviru Šole forsiram. Hvaležna sem kolenom, da zdravja;1 ste kontaktna oseba za me nosijo. To razgibavanje, ki ga imam Koliko časa ste vztrajali kot skupino Ljubljana Šiška, ki telovadi pri telovadbi, je koristno, da bi pa pre- knjižničarka na PZS? vsak dan med 7.30 in 8.00, pa tiravala … (pomenljivo) Tudi Mihelič2 Mislim, da okoli 30 let, do razpustitve v Športnem društvu Šentvid. Najbrž je ostal v hribih, sedeč na skalci, pa knjižnice – zato sem pravzaprav nehala. ne zgrešim kaj dosti, če rečem, da še marsikdo. Tega pa ne bi rada … Na PZS so se namreč odločili, da je vaš moto "Če ne gibaš, nisi živ"? čeprav to ni slaba smrt, v primerjavi bodo del literature dali Mestni Tako je. Od kar pomnim, telovadim. z dolgoletnim mučenjem na postelji. knjižnici Otona Župančiča, glavni del Vedno sem imela zelo rada telovadbo. Ampak skrajšala si pa ne bi, še posebej, pa Planinskemu muzeju v Mojstrano, Šola zdravja je nekaj imenitnega. Vsako dokler lahko počnem vse to, kar ki ima šolanega knjižničarja, ki jutro smo v parku, na košarkarskem počnem. m gradivo ureja elektronsko. Jaz nisem delala z računalnikom, sem še stara 1 http://www.srce-me-povezuje.si/solazdravja/ 2 Tine Mihelič, alpinist in planinski publicist.

Nalgesin® S ustavi bolečino, preden bolečina ustavi vas. V hitrem ritmu življenja vas bolečina lahko hitro ustavi. Zato imejte pri roki Nalgesin S, ki se zaradi posebne učinkovine hitreje absorbira, doseže mesto bolečine in jo hitro ustavi. Nalgesin® S – hitra rešitev za bolečino. www.nalgesin.si S vsebuje natrijev naproksenat. ® Nalgesin

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

1317-2015_NALGESIN_Ad_173x122_SI.indd 1 11/5/2015 12:40:09 PM PLANINSKA ORGANIZACIJA Kum z laskavim naslovom Planinski dom na Kumu – naj planinska koča 2015 Zdenka Mihelič

Poletna akcija izbora naj planinske koče je letos v okviru Planinske Ledinkovi. Brez podpore družine ne bi bilo zveze Slovenije (PZS) s partnerji potekala že četrtič. Po dveh uspeha. Foto: Manca Čujež zaporednih zmagah Koče na Dobrči ter po lanskoletni zmagi Valvasorjevega doma pod Stolom je letošnjo krono odnesel Planinski PD Kum Trbovlje Marjeta Bricl je na dom na Kumu. PZS je po prvih treh letih sodelovanja s časnikom prireditvi poudarila, da gredo zasluge Nedelo letošnji izbor izvedla v sodelovanju s portalom Planet Siol.net. za zmago oskrbniku Ledinku, a za njo stojijo tudi pravilne odločitve domačega PD. Dodala je še, da delo oskrbnika ni prvem krogu glasovanja za okronan Planinski dom na Kumu, ki tako romantično, kot je videti, ampak najbolj priljubljeno planinsko praktično v središču Slovenije kraljuje zelo odgovorno. Orisala je še zgodovino kočo 2015 so glasovalci portala na višini 1211 metrov z več različno doma, ki jo je od leta 1948 pisalo 34 V Planet Siol.net izbirali med dolgimi pristopi, čudovitim razgledom oskrbnikov; najdlje, kar 17 let, ga je 59 kočami (od skupno 178 planinskih in je v oskrbi Planinskega društva (PD) oskrbovala družina Herman-Bratun. koč, zavetišč in bivakov), ki imajo Kum Trbovlje in najemnika Romana Sedanji glavni na Kumu, Trboveljčan bodisi certifikat Okolju in/ali Družinam Ledinka, ki skupaj s svojo ekipo razvaja Roman Ledinek, slaščičar po poklicu, prijazna planinska koča bodisi vgrajeno planince z raznimi dobrotami in gosto- je kot samostojni podjetnik vrsto let čistilno napravo. V finale se je uvrstila ljubjem šele dobrih 16 mesecev. delal torte in pecivo, zadnje štiri leta dvanajsterica, ki je s svojo prijaznostjo, Plaketo so zaslužnim na Kumu pred- in pol pa je pomagal nečakinji in bratu z okusno hrano pa verjetno tudi stavniki PZS in portala Planet Siol.net Mihu Ledinku na Šmarni gori. In kako je s čudovito okolico prepričala največ podelili 13. septembra, ko so se obisko- zajadral na Kum? "Od nekdaj sem imel glasovalcev. Pred obiskovalci gora se valci peš ali s kolesom podali na že 25. željo imeti lokal in ponuditi ljudem to, je tako znašla zahtevna naloga. A ven- vzpon na Kum; to se je dogajalo le 14 kar znam – to so slaščice. Nekega dne je darle, zmagovalec je le eden, tisti, ki je dni za kumsko nedeljo (zadnjo nedeljo svak nekje izvedel, da je dom na Kumu na koncu med okrog 45 tisoč oddanimi v avgustu), ki je poleg novoletnega 'prost', me spodbudil, jaz pa sem se kar glasovi prejel največ glasov. V precejšnji pohoda (prvo soboto v novem letu) na hitro odločil ter ženo Claudio doma prednosti pred zasledovalci je bil največji dogodek na Kumu. Predsednica presenetil z eno dobro in eno slabo

|56| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 novico – več bomo skupaj, a delali bomo in nima morebitnih grudic," je v smehu vse vikende." dodal Roman. Zmagoslavni naslov bodo Vrstni red dvanajsterice Planinski dom s certifikatom Družinam poleg prireditve, na kateri sta bila vsem najbolj priljubljenih prijazna planinska koča, s čistilno obiskovalcem funšetrc (zasavski šmorn) planinskih koč med napravo, postavljeno julija letos, z igrali in pivo na voljo zastonj, proslavili še na 59 kandidatkami za za otroke, osličkom Maticem, dvema ko- eni večerji v ožjem krogu, pravi zagnani laskavi naslov: zicama in s 44 ležišči v različno velikih oskrbnik oziroma najemnik, ki ima tre- sobah je dostopen tudi z avtom, ima nutno petletno pogodbo, a če bo PD za 1. Planinski dom na Kumu, pa svoje specifike in, kot pravi Roman to, bo ostal na Kumu še kakšno leto več. 2. Valvasorjev dom pod Stolom, Ledinek, si je treba pozimi narediti tudi Seveda računa pri tem, predvsem kot večjo zalogo za primer, če cesta kakšen pomoč čez zelo dobro obiskane vikende, 3. Koča pri Triglavskih jezerih, dan ni prevozna. Obiskovalci iz vse tudi na ekipo, ki jo sestavljajo žena, sin 4. Češka koča na Slovenije, prevladujejo družine in redni Sebastjan z družico, hčerka Barbara Spodnjih Ravneh, domači gostje (tudi sodelujoči v akciji s svojim izbrancem, sestra, svak, pa še 5. Planinski dom pri Prijatelji Kuma), pa večinoma pridejo kakšen par rok vedno prav pride. peš. Dom je odprt vse dni razen ob po- Brez poglavitnega recepta seveda ne Gospodični na Gorjancih, nedeljkih, poleti od 8. do 20. ure, pozimi bomo zaključili tega pogovora in članka, 6. Koča na planini Razor, čez teden od 8. do 17. ure, ob vikendih zato naj z vami delimo, kakšen je recept 7. Krekova koča na Ratitovcu, pa enako kot poleti. Romana Ledinka za pridobitev naziva "Ko sem izvedel, da je Planinski dom naj koča. "V tako planinsko kočo moraš 8. Poštarski dom na Vršiču, na Kumu zmagovalec, nekaj časa niti vložiti ne samo del sebe, ampak sebe 9. Pogačnikov dom na govoriti nisem mogel. To je priznanje celega. Predan moraš biti temu tako Kriških podih, za minulo delo, a ne samo meni, ampak ti kot celotna ekipa. Rad imam, da 10. Planinski dom na Zelenici, celotni moji ekipi. Pomeni nam zelo ljudje pridejo, odidejo pa nasmejani in veliko. Hkrati je to zaveza za priho- zadovoljni. Da mi rečejo: še pridemo. 11. Tončkov dom na Lisci in dnost, da se bomo tudi v bodoče trudili, Ne glede na to, ali kaj zalužim ali ne. 12. Roblekov dom na Begunjščici. tudi pri ponudbi. Sedaj promoviram Imamo sprejemljive cene in zanimivo bolj kot ne samo kumsko kremšnito, ponudbo jedi na žlico tako prek tedna načrtujem pa novo slaščico, poimeno- kot za vikende, ko planinci radi pose- Dom, ki pod Ledinkovo roko beleži vano kumska kraljica." Seveda me je gajo po kosilih in slaščicah. Kmalu pa večji obisk kot poprej, je po prevzemu zanimalo, kakšna je kumska kremšnita, seveda pride čas kolin, tako da – dobro- naslova še bolj obiskan. V prihodnje ki jo vsi tako hvalijo. "Podobna je blejski, došli. Dobiti se da tudi vegetarijanske imajo v načrtu postaviti igrala za naj- a s to razliko, da je narejena na Kumu, in veganske jedi, pa tudi jedi za bolnike mlajše, brunarico, kjer bodo pekli miške 1211 metrov visoko. Mogoče je tu s celiakijo, le povedati morate to ob in funšetrc, ter organizirati poletni redkejši zrak in se krema lažje zmeša naročilu." otroški planinski tabor. m

Planinske koče na znamkah Pošte Slovenije Pošta Slovenije je v minulih letih izdala več poštnih znamk s planinsko tematiko. Navadno so se prav te znamke uvrstile v najožji izbor za najlepše slovenske znamke. 29. maja letos je izšlo pet znamk, na katerih so upodobljene pomembne slovenske planinske koče. Vsaka od njih predstavlja del slovenske planinske zgodovine. Najstarejša slovenska planinska koča, ki so jo odprli že 15. julija 1894, je Orožnova koča pod Črno prstjo, na planini Za Liscem v Spodnjih Bohinjskih gorah. Postavili so jo leto po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva (SPD) z namenom, da naše planine približajo slovenskim planincem in jim ponudijo planinske poti s slovenskimi kažipoti in možnostjo počitka ter bivanja v slovenskih kočah. Poimenovali so jo po prvem načelniku SPD Franu Orožnu. Med obema svetovnima vojnama je bila obakrat uničena. Prvič so jo obnovili leta 1922, drugič pa leta 2006. Jakob Aljaž je leta 1896 v Vratih postavil prvo kočo in leta 1904 tudi prvi planinski dom, ki pa ga je tri leta kasneje porušil snežni plaz z Rogljice. Leta 1910 so postavili nov Aljažev dom, ki je zunanjo podobo ohranil vse do današnjih dni. V Karavankah so leta 1909 planinsko kočo postavili tik pod vrhom Malega Stola in jo poimenovali po največjem slovenskem pesniku dr. Francetu Prešernu. Leta 1928 so kočo povečali, leta 1942 pa je bila koča požgana. Novo Prešernovo kočo so slovesno odprli leta 1966, leta 1984 pa so odprli obnovljeno in povečano kočo. Češka koča na Spodnjih Ravneh nad Jezerskim je plod dobrih odnosov slovenskih in čeških planincev. Postavili so jo že leta 1900. Vse do danes je ohranila zunanjo podobo češke kmečke hiše. Ruška koča na Pohorju je najstarejša pohorska planinska postojanka, ki jo je odprlo SPD leta 1907. V bližini so leta 1912 postavili še kočo Planika in leta 1922 Čandrovo kočo. Vse tri koče so bile med drugo svetovno vojno požgane. Že leta 1946 so postavili novo Ruško kočo, ki je kasneje doživela več predelav in dograditev. Ilustracije planinskih koč je po obstoječih fotografijah pripravila Katja Mlakar Agrež iz Zadruge traparij, ki je poskrbela tudi za oblikovanje znamk. Njihove nominalne vrednosti so: 0,34 evra, 0,40 evra, 0,60 evra, 0,64 evra in 0,97 evra. Natisnjene so v nakladi 50. 000 kosov in v velikosti 50 x 25,5 mm, za čuda v Latviji, kot da doma ne bi imeli kakovostnih in poceni tiskarn. Miro Eržen in Ciril Velkovrh

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |57| ZDRAVJE

Pripravimo se na zimo Petra Zupet Podhladitev in omrzline

elesna aktivnost v vročini dve vrsti aklimatizacije: kratkotrajno, ki in mrazu ne vpliva samo na se nanaša na spremembe, ki se zgodijo spremembo zmogljivosti, v nekaj dneh oziroma tednih, in dol- temveč poveča tudi tveganje gotrajno, ki predstavlja spremembe, Tza nastanek zdravstvenih okvar. V ek- nastale tekom več mesecev ali celo let. stremnih pogojih pride do pomembnih Ljudje smo homeotermna bitja, kar obremenitev predvsem srčno-žilnega pomeni, da je temperatura telesnega sistema, centra za uravnavanje telesne jedra približno konstantna, medtem temperature, dihal in kože. Spremembe ko se temperatura okolja spreminja. v količini telesnih tekočin, obremenitve Center za uravnavanje telesne tempe- srca in nezmožnost aktivacije mehaniz- rature se nahaja v osrednjem živčevju. mov za vzdrževanje stalne temperature Čeprav se temperatura telesa lahko telesa lahko privedejo do resnih zdrav spreminja iz dneva v dan ali celo iz ure stvenih okvar in celo smrti. Pri telesni v uro (cirkadiani ritem), se te razlike aktivnosti v hladnem okolju imajo zato vzdržujejo v dokaj ozkem območju, po poleg fizioloških odgovorov telesa navadi ne več kot 1 °C. V primeru dolge na mraz velik pomen tudi ustrezna težke telesne aktivnosti, bolezenskih oblačila. stanj, vročinskega stanja ali ekstremnih temperaturnih okoljskih pogojev se Vplivi okolja temperatura telesnega jedra lahko giblje med 36,1 °C in 37,8 °C. Tempe- in fiziologija ratura telesa je odraz ravnovesja med Podhladitev predstavlja pomembno v hladnem so dokaj omejene. Zanimivo uravnavanja telesne proizvajanjem toplote in njenim odda- tveganje za zdravje pri obiskih gora je, da dolgotrajna telesna aktivnost temperature janjem oziroma izgubo. Ko se to rav- pozimi. Foto: Oton Naglost sicer privede do povečane porabe novesje poruši, pride do spremembe maščob v telesu, med telesno aktivno- Kljub številnim pozitivnim učinkom temperature. stjo v hladnem okolju pa je zaradi zmanj- redne telesne aktivnosti obstaja veliko vlažnost, temperatura zraka). Mišično šanega pretoka krvi skozi maščevje ovir, s katerimi se ljudje srečujemo pri Hladno okolje in maščobno tkivo sta odlična izola- poraba maščob manjša, kot bi pričako- izvajanju le-te. Eden izmed dejavnikov, Vedno več ljudi hodi v hribe vse leto in torja. Maščobno tkivo ima relativno vali. Problem nastane tudi, če v telesu ki najbolj vpliva na navade in učinkovi- zato obstaja večja verjetnost, da bodo nizko možnost prevajanja, zato ovira zmanjka zalog sladkorja, saj tako mišice tost telesne aktivnosti, je okolje. Najpo- izpostavljeni neugodnim klimatskim prenos toplote iz telesnega jedra do nimajo več vira energije za drgetanje membnejši dejavniki okolja, ki vplivajo razmeram. Človeško telo je narejeno površine. Ljudje z večjim deležem in posledično proizvodnja toplote na telesno aktivnost, so temperatu- tako, da se v hladnem okolju najprej maščevja laže ohranjajo konstantno upada. Brez drgetanja telo kaj kmalu ra okolja, vlažnost, nadmorska višina preko centra za uravnavanje telesne telesno temperaturo v hladnem okolju. zaide v območje podhladitve. Zato je in onesnaženost. Neugodne okoljske temperature aktivirajo mehanizmi V hladnem okolju pride do sprememb pomembno, da v hladnem vremenu razmere imajo negativen vpliv že za ohranjanje stalne temperatu- v delovanju mišic in njihovi hitrosti akti- še bolj pazimo na zadosten vnos hranil na telesno neaktivnega človeka. Ta re telesnega jedra in povečano proi- vacije. Za krčenje mišic se porabi manj oziroma njihove zaloge v nahrbtniku. vpliv se veča s stopnjo telesne aktiv- zvodnjo toplote. Med te mehanizme energije, mišice pa postanejo počas nosti. Čeprav so mehanizmi človeške- spadajo zoženje žil na periferiji (roke, nejše. Vzdržljivostna sposobnost se Tveganja za ga telesa zelo učinkoviti pri uravnava- noge, ušesa …), povečana proizvod vzdržuje, dokler sta toplotna izolacija nju telesne temperature v normalnih nja toplote in drgetanje. Vendar našteti in presnova zadostni za vzdrževa- zdravje pozimi okoljskih pogojih, so ti v pogojih mehanizmi pogosto ne zadoščajo, zato nje telesne temperature. Utrujenost in Glavno tveganje za zdravje predsta- ekstremno nizkih in/ali visokih tempe- so potrebni tudi vedenjski ukrepi, kot je zmanjšana aktivnost mišic pa privedeta vlja podhladitev oziroma hipotermi- ratur lahko neprimerni oziroma neza- nošenje primernih oblačil in zmanjšanje do upada proizvodnje toplote in posle- ja. Ločimo pet stopenj hipotermije, dostni. V primerih dlje časa trajajoče iz- izpostavljene površine telesa mrazu. dično do znižanja telesne temperature od blage do življenje ogrožajoče. Za postavljenosti okoljskim stresorjem ima Na izgubo telesne toplote vplivajo oziroma podhladitve. blago so značilni simptomi vrtoglavost, človeško telo možnost prilagoditve, kar velikost in sestava telesa ter vremenske Raziskave na področju sprememb slabost, drgetanje, pospešeno dihanje imenujemo aklimatizacija. Poznamo razmere (hitrost gibanja zraka, presnove med telesno aktivnostjo in povišan srčni utrip, lakota, rahla

|58| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 zmedenost in otežena koordinacija. Pri vremenu ne uživamo alkoholnih pijač, težjih stopnjah prej navzoče drgetanje da načrtujemo turo, primerno našim kljub upadanju telesne temperature zmogljivostim in zdravstvenemu stanju, preneha, prizadeti so govor, koordina- ter da se v primeru poškodbe ali akutne cija in razsodnost (podhlajeni se slači, bolezni ne izpostavljamo slabim vre- ne zaveda se resnosti situacije), srčni menskim pogojem. Če v hribih naletimo utrip je plitev in dihanje se upočasni. na podhlajeno osebo, ki ima simptome V končni fazi pride do zaspanosti, kome blage podhladitve, ji ponudimo tople, UŽIVAJTE V in celo smrti. Najbolj so ogroženi otroci sladke pijače in ji zamenjamo mokra in starejši ljudje, ljudje pod vplivom oblačila. Preprečiti moramo nadaljnje NEOKRNJENI alkohola in ljudje s kroničnimi boleznimi ohlajanje. Če je mogoče, jo spodbuja- (na primer ščitnice). Pri temperaturi mo h gibanju. Če naletimo na osebo, NARAVI telesnega jedra pod 34,5 °C center za ki kaže znake resnejše podhladi- Raziskovanje naravnega okolje je več kot gola rekreacija. Daje nam poseben užitek, saj preizkušamo svojo vztrajnost in meje lastne uravnavanje telesne temperature težko tve – ne drgeta, težko govori, je ne- zmogljivosti. Naj bo narava vaš motivator z opremo, ki vas ne omejuje, ampak omogoča užitek na vsakem koraku! razsodna itd., pa se moramo izogibati Več na www.salomon.com kakršnemu koli nepotrebnemu premi- kanju; damo ji topla oblačila, ovijemo jo z metalizirano folijo in, če jih imamo, v predel trupa namestimo kemične grelce za enkratno uporabo, ki jih lahko kupimo v trgovinah, specializiranih za gorniško opremo. Čimprej pokličemo pomoč, saj taka oseba potrebuje takojšen helikopterski prevoz v bolni- šnico na oddelek intenzivne terapije. V primeru, da oseba zaradi podhladitve ne kaže več znakov življenja, začnemo s takojšnjim oživljanjem in pri tem ne pozabimo pravila, da "nihče ni mrtev, dokler ni topel in mrtev". Zato bodimo pri nudenju temeljnih postopkov oživlja- nja zelo zelo vztrajni. Omrzline na terenu oskrbimo tako, da jih sterilno povijemo, zaščitimo pred nadaljnjim ohlajanjem, imobiliziramo in ne ogrevamo, dokler obstaja nadaljnja vzdržuje temperaturo telesa. To spo- nevarnost izpostavljenosti mrazu. Nato sobnost popolnoma izgubi, ko tempe- jih ogrevamo v topli vodi telesne tem- ratura pade pod 29,5 °C. perature, ki ji dodamo antiseptično Pri gibanju v hladnem okolju lahko pride sredstvo. Ne drgnemo ali masiramo. tudi do poškodb perifernih tkiv, dihal in srčno-žilnega sistema. Globoko in Zaključek pospešeno dihanje mrzlega zraka lahko Hoja v hribe ob nižjih okoljskih tem- privede do poškodb in omrzlin dihal. Med peraturah zahteva posebne dodatne telesno aktivnostjo se namreč poveča ukrepe, saj to okolje lahko pomembno dihanje skozi usta, zato se zrak, ki vstopa vpliva ne samo na telesno zmogljivost, v telo, izogne mehanizmu segrevanja temveč tudi na zdravje. Pomembno je, v nosu in neogreti zrak pride v spodnja da se zavedamo, da se človeško telo dihala. Omrzline lahko nastanejo tudi na na hladno okolje ne zmore bistveno perifernih izpostavljenih delih: nos, prsti in aklimatizirati in da sicer obstajajo fizio- uhlji, že če je temperatura le nekaj stopinj loški odgovori, s katerimi skuša vzdr- pod ničlo. Zaradi fiziološkega povečanja ževati telesno temperaturo, vendar pretoka krvi v tkivih in proizvodnje toplote so ti močno omejeni. Zato imajo pa se običajno pojavljajo pri nižjih tem- ustrezna oblačila in zaščita perifer- peraturah, okrog –29 °C, ko se pretok nih delov telesa pri gibanju v hladnem krvi zmanjša do takšne mere, da pride do okolju izredno pomembno vlogo. m odmiranja tkiv in posledično pomanjkanja kisika in hrane. Dr. Petra Zupet, dr. med., je Preventiva in ukrepi direktorica Inštituta za medicino in Podhladitev in omrzline najlaže prepre- šport v Ljubljani, predavateljica na čimo tako, da se ustrezno zaščitimo Univerzi na Primorskem in članica pred mrazom in vetrom, da v hladnem Gorske reševalne zveze Slovenije.

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |59| FOTO NASVET Fotografiranje prostoživečih živali in rastlin Oton Naglost Šport za potrpežljive in vztrajne

ri hoji v naravi večkrat omogoča, da živali fotografiramo značaj, prehranjevalne navade … na katerega smo bili namenjeni. Pri srečamo ali od daleč z večje razdalje. Nekatere živali, Vseskozi se moramo zavedati, da tej zvrsti fotografije je res potrebna opazujemo tam živeče živali. na primer kozorogi, se človeku ne smo mi prišli v njihov življenjski potrpežljivost in vztrajnost, šele nato V želji, da bi ta trenutek umaknejo, ampak po navadi dosto- prostor, zato živali ne vznemirjamo je tudi od sreče odvisno, da nam zadržaliP in ohranili za poznejše janstveno zasedajo svoj življenjski in plašimo. Primerno je, ne samo da želena fotografija uspe. obujanje spominov na izlet, skušamo prostor in s stališča fotografa prav- ne vzbujamo pozornosti, ampak da Navedel bom nekaj pravil, ki jih pri- prostoživečo žival fotografirati. Na zaprav pozirajo. Priporočam, da se se skušamo spojiti z okolico. Obzirno poročam pri slikanju prostožive- izletih smo ob priložnostnih srečanjih na taka bližnja ali daljna srečanja in potrpežljivo opazovanje in spo- čih živali. Potrebujemo čim večji te- z živalmi velikokrat omejeni s spo- z živalmi pripravimo že prej. štovanje narave, vsega, kar v njej leobjektiv, čim krajši čas zaklopa, sobnostjo fotografske opreme, ki Kot je običajno, da pred izletom živi in raste, pripomore k dobremu da ne pride do stresenih, neostrih jo nosimo s seboj. Prostoživečim preberemo literaturo o območju, ki posnetku. Ob želji, da bi fotografi- posnetkov in bolj odprto zaslonko, da živalim se je v večini primerov težko ga želimo obiskati, tako je smiselno, rali prostoživeče živali, se moramo zameglimo ozadje oziroma okolico in približati, ker so plašne in se hitro da se podučimo o vedenjskih zavedati, da morebiti želene živali tako bolj izpostavimo žival. Žival fo- umaknejo zunaj našega dosega navadah določene živali, ki na tem sploh ne bomo videli, kaj šele, da tografiramo, če je le mogoče, v višini in dosega običajnega fotoapara- območju živi in torej obstaja večja bi jo uspeli fotografirati. Sledenje njenih oči. Lahko je fotografirana ta. Za približanje oddaljene živali verjetnost, da jo bomo lahko videli. živali nam lahko vzame veliko časa in iz žabje perspektive, da prikažemo potrebujemo teleobjektiv, ki nam Spoznati je treba življenjski ciklus, mogoče ne bomo uspeli doseči vrha, njeno veličino in mogočnost.

Za posnetek šoje sem se moral prikriti, da me ni opazila, in z malo sreče mi je tudi uspelo, da je sedla na borovec. Postavil sem jo v zlati rez in pred njo pustil več prostora, da posnetek "zadiha". Imel sem odprto zaslonko, da je bila ostrina le na njej. Ozadje je zato zelo neostro. S tem je glavni motiv bolj izpostavljen. Foto: Oton Naglost

Posnetek iz ptičje perspektive (od zgoraj) je običajno nezaželen. Pri pogledu na žival od zgoraj težko zabrišemo okolico, ostrina se prenese tudi na okolico in žival se spoji z vsem, kar jo obdaja – na posnetku ni razpoznavna, namesto da bi na fotografiji izstopala in pritegnila pozornost. Upoštevajmo tudi smer vetra, če piha. Žival človeka hitro zazna po vonju. Če veter piha od nas k živali, nosi naš vonj k njej in žival bo hitro zbežala. Če se lahko postavimo tako, da veter piha od živali k nam, imamo veliko možnost, da ji bomo prišli blizu in naredili dober posnetek. Priporočljivo je, da se tudi

|60| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 prikrijemo, zamaskiramo, vsekakor Pri tem posnetku je bilo težko potuhnemo. Na mestu fotografiranja zamegliti ozadje. Snežna odeja je bodimo že pred pašo ali parjenjem. kmalu za gamsom, a ker je dokaj Dobro poznavanje življenjskih navad nevpadljiva, sem le dosegel, da posameznih živali nam je v veliko je gams vseeno izstopil. Barva pomoč in bistveno pripomore k gamsa je v kontrastu s snežno uspelemu posnetku. odejo. Če bi na istem mestu Pri fotografiranju rastlinskega sveta fotografiral gamsa poleti, ne bi imamo več možnosti za uresniči- tako dobro izstopal iz okolice. tev posnetka. Rastline z rastišča ne Foto: Oton Naglost morejo zbežati. Tudi tukaj ni samo priporočljivo, temveč nujno, da poznamo vrste rastlin, ki jih želimo fotografirati. Vedeti moramo, kje katera rastlina raste, kdaj bi radi rastlino fotografirali oziroma kaj bi radi pokazali. Cvet? Plod? Kdaj je najlepša za oko? Seveda je pri fotografiranju rastlin več možnosti Za posnetek cvetja se je treba za uspel nenadejan posnetek spustiti k tlom, saj le tako tudi pri priložnostnih obiskovalcih dosežemo, da se cvet ne staplja narave. Fotografiramo lahko travnik z okolico. Tu je bila uporabljena s cvetjem. Lahko se osredotočimo odprta zaslonka, saj sem le le na en grm, viharnik ali en cvet. tako dosegel zameglitev ozadja, Pri tem je pomembna pravilna izbira pa še pazil sem, da horizont ostrine. Travnik rož je lep, če je cel neba ne seka cveta. Pred oster, zato bomo zaprli zaslonko in cvetom, kamor je obrnjen, je s tem dosegli večjo globinsko ostrino več prostora. po celem posnetku. Posamezen Foto: Oton Naglost cvet, viharnik … bomo bolj izpo- stavili, če bomo ozadje zameglili, kar bomo dosegli z bolj odprto fotografiramo en cvet, ga zajemimo zaslonko. Običajni objektivi imajo od spodaj, čim nižje iz žabje per- meje, ki nam ne omogočajo dobrih spektive. V praksi to pomeni, bližinskih posnetkov. Pomagamo si da fotograf leži na tleh. S svojim lahko z vmesnimi obročki, predle- položajem ločimo cvet od okolice. čami (tubusi). Predleče enostavno Je razpoznaven in ga izpostavimo, ne privijemo na objektiv, ne dajejo pa da bi ga utrgali. Pri takem načinu fo- najboljših rezultatov, saj so robovi tografiranja je nepogrešljivo stojalo, posnetkov precej neostri. Za boljše saj je treba zapreti zaslonko, da posnetke je treba poseči po makro dosežemo večjo globinsko ostrino. objektivih, vendar je pri fotografi- S tem se čas fotografiranja podaljša ranju s slednjimi globinska ostrina in brez stojala je malo možnosti za zelo majhna (izjema so kompakti). oster posnetek. Pozorni bodimo, Pri velikih povečavah je globinska da pri teh položajih ne pomendra- ostrina le nekaj milimetrov, zato mo okoliškega rastja. Naj ostane vse moramo biti zelo natančni in pazljivi, tako, kot je bilo pred našim obiskom, kje oziroma kaj bomo ostrili. Če v veselje nam in zanamcem. m

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |61| FILM

Zadnja beseda Zdenka Mihelič vedno pripada gori

Everest. Dolžina: 121 minut. Leto: nestrpnost ob počasnejših, tekmovanje 2015, svetovna premiera na 72. z vzornikom, kdo bo več gostov pripeljal Beneškem filmskem festivalu, v Sloveniji na vrh, slaba vest (Hall je leto poprej 23. septembra. Država: ZDA, Velika gosta Douga Hansena ob dogovorje- Britanija. Scenarij: Simon Beaufoy, ni uri obrnil malo pred vrhom, tokrat Lem Dobbs, Justin Isbell, Mark Medoff, pa ga je v nasprotju s svojimi navodili William Nicholson. Režija: Baltasar prepozno spremljal nanj), napačna pri- Kormákur. Igrajo: Jake Gyllenhaal, Robin čakovanja gostov (z vplačanimi 65.000 Wright, Keira Knightley, Josh Brolin, dolarji še niso kupili dotika tripoda na Sam Worthington, Clive Standen, Emily vrhu Everesta) in napačni razlogi na- Watson, John Hawkes Jason Clarke, predovanja proti vrhu (Hallovo ekipo Michael Kelly, Naoko Mori. v bazi skrbi število gostov na vrhu in to, kaj bi ob manjšem številu novinar

ilm Everest je srhljiva pusto- Jon Krakauer, Hallova stranka, zapisal www.everestmovie.com Vir: lovska drama, posneta po v revijo Outside) so se izkazali za veliko resničnih dogodkih, ki so se na težavo in pokazatelje, kako se na goro njene izjemne razsežnosti, pa celostni prepuščen sam sebi in smrti na Južnem najvišji točki sveta odvijali 10. ne sme podajati. posnetki gore vseh gora vendarle sedlu skozi globoko osebno pripoved Fin 11. maja 1996, ko je v razbesnelem Na drugi strani pa film, ki zelo natančno jemljejo dih. Posnetki te nepredstavlji- gotovo najbolj verodostojno predstavi viharju in snežnem metežu umrlo osem poudarja ključne stavke in trenutke, ve preizkušnje nas dobesedno posrkajo svojo agonijo vračanja v življenje. Vsem, članov komercialnih odprav. Osre- ki morda krojijo usodo tistih dveh dni, vase in popeljejo v svet najvišjih gora, ki si raje pogledate film, pa priporo- dotoča se na najbolj tragična dneva poudarja tudi človeško plat, med drugim da se zlahka vživimo v dogajanje. Film čam še ogled dokumentarnih filmov, dotedanje zgodovine vzponov na vrh izčrpanost, medsebojno pomoč, skrb, je vreden ogleda in ga vsekakor pripo- dostopnih na spletni strani Youtube. Med te mogočne gore, kjer temperatu- sodelovanje, požrtvovalnost, ganjenost, ročam vsem ljubiteljem gora in avanturi- njimi izstopa dokumentarni film Storm ra drastično pade na minus 40 stopinj vztrajnost, ljubezen do gora, narave stičnih filmov. over Everest filmske odprave Everest Celzija, količina kisika, ki ga prejme in svojcev. Izjemna igralska zasedba Kaj točno se je v času tragedije, pred pod vodstvom direktorja in režiserja telo, pa za 60 odstotkov. Izpostavlja dvigne v prepoznavnost akterje na njo in po njej dogajalo na najvišji gori Davida Breashearsa, ki je bila prav takrat problematičnost komercialnih odprav, gori, ki jih je sicer toliko, da ne najdemo sveta, ne bomo nikoli izvedeli do po- prisotna na gori in je v tragediji nesebično predvsem odpravi Novozelandca Roba glavnega igralca, čeprav večinoma drobnosti. Prav tako ne moremo soditi priskočila na pomoč. Film čudovitih, Halla in Američana Scotta Fischerja, ne- izstopata gost Beck Weathers in alpinist ne akterjev ne dejanj, saj nismo bili tam pristnih posnetkov Himalaje je posnet izkušenost udeležencev – gostov takih Hall. Nekaj nedoslednosti v filmu je na in si česa takega niti v sanjah ne znamo s tehnologijo IMAX in podprt z osebnimi odprav, tudi neusposobljenost, ko si ne primer v "normalnem tempu" pogovarja- predstavljati. K natančnejšemu razume- pričevanji preživelih vodnikov, vodij, znajo nadeti niti derez, množičnost, za- nja po radijski postaji brez zadihanosti na vanju dogajanja in situacije, dialogov, Šerp (Neal Beidleman, Mike Groom, sičenost gore z ljudmi, smetmi, bolestno višini okoli 8000 metrov, ko se vzpenjajo čustev, razmišljanj gostov in vodnikov, Ang Dorjee, Guy Cotter ...), upravitelji- tekmovalnost, pehanje za dosežki, kot na goro, pa v neuporabi rokavic in resnosti položaja in tragičnih posledic ce Hallovega tabora Helen Wilton ter je povzpeti se na najvišjo goro sveta zaščite za obraz na višini 8000 metrov in nam kvečjemu lahko pomaga branje gostov (Beck Weathers, John Taske, ... Vsaka najmanjša napaka ali težava višje, malenkost zmede tudi občasna knjig različnih avtorjev, udeleženih v tem Lene Gammelgaard, Charlotte Fox, iz doline se na gori močno stopnjuje zmešnjava imen, s čimer so morda želeli vzponu, ki nam nudijo tudi vpogled Sandy Hill, Lou Kasischke). Rekon- vse do neobvladljivih razsežnosti. Še pokazati hipoksično stanje. v osebna doživljanja. Priporočam knjige: strukcijo dogodkov maja 1996 s pri- posebno na Everestu. Saj, kot pravi Film so snemali v studiih v Rimu in Veliki Anatoli Boukreev in G. Weston DeWalt: čevanji je naredil kanal National Geo- Anatoli Boukreev, glavni vodnik Fischer- Britaniji ter v Dolomitih in ob vznožju The Climb, Tragic Ambitions on Everest graphic v dokumentarcu Everest Disaster jeve odprave, zadnja beseda vedno Everesta v Nepalu, kar mu zagota- (v angleščini); Jon Krakauer: Izginuli; (Seconds from Disaster). pripada gori. Ne dovolj jasni dogovori vlja avtentičnost, čemur so pritrdili tudi Broughton Coburn: Everest – gora Že kmalu, februarja 2016, prihaja na v bazi (na primer glede napeljave vrvi na naši alpinisti Viki Grošelj ter zakonca brez milosti; Džamling Tenzing Norgaj: platno še en film o Everestu, Sherpa: jugovzhodnem grebenu in čez Hillaryje- Marija in Andrej Štremfelj, ki so se že Po poteh mojega očeta, šerpov vzpon Trouble on Everest, o dojemanju vo stopnjo), slabo delujoči radijski spre- povzpeli na Čomolungmo (Everest po na Everest; Beck Weathers in Stephen Everesta in odprav z vidika Šerp in jemniki Scottove odprave, zamolčane tibetansko oziroma Sagarmatho po G. Michaud: Left For Dead: My Journey predvsem o tragični nesreči, ko je aprila zdravstvene težave, neodločnost nepalsko). Čeprav sem pričakovala še Home From Everest (v angleščini). 2014 velikanski ledeni blok pod seboj glede določene ure obrnitve na gori, več mogočnih posnetkov Himalaje in Slednje še nisem prebrala, vendar Beck, pokopal 16 Šerp. m

|62| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 erdmannpeisker / Robert Bösch Robert / erdmannpeisker

Diplomski izpit. Ste v mislih že na snegu? Raje ne! Vsak podvig se začne v glavi: ali so vremenske razmere primerne, ali je oprema varna in zanesljiva? Ali ste preverili vse? Šele potem so naši Pro Team športniki pripravljeni, da se poženejo navzdol po pršiču! Nova kolekcija Mammut ni samo za naše super športnike, ampak tudi za vas. Poskusite sami! www.mammut.ch

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |63| NOVICE Smer Gospodar prstov (230 m, 25. oktobra sta Slavc Rožič zaključili 8. oktobra. Glede na zah- VI+/IV–VI) pa sta preplezala deset in Janez Štefe (oba AO Tržič) tevnost stene lahko mirno rečemo, IZ VERTIKALE dni pozneje ter jo posvetila Pavletu plezala v dolini Malte, in sicer da so fantje opravili odličen vzpon, ki Kozjeku, Petrovemu dolgoletnem precej lepo, ne pretežko smer je prav gotovo resen kandidat za zlati soplezalcu, ki je preminil avgusta Hubertus Alptraum (350 m, 6a). cepin. Tokratne novice so bolj posvečene 2008 med plezanjem na Muztagh Smer se nahaja v Rödernwand Pfeiler vzponom v tujini. Pestro dogajanje Tower v Karakorumu. Smer se vije in je dolga 12 raztežajev. Po priče- Choktoi iz domačih sten počasi zamira, več v skrajnem levem boku Lešarjeve peči vanju udeležencev gre za uživaško Od 7. julija do 26. avgusta so se na aktivnosti je čez mejo. Plezalo se je in v drugi polovici nad križanjem z za- plezanje, kjer prav pride tudi kakšen pakistanski ledenik Choktoi odpravili v Chamonixu, predvsem pa so bili naši varovano planinsko potjo sledi izraziti metulj in zatič. Slavc je tako uspešno Luka Krajnc in Luka Lindič (oba AO alpinisti precej uspešni na odpravah. poči, ki se neprekinjeno vleče preko pozdravil "travmo", ko so ga soplezal- Celje - Matica) ter Martin Žumer (AO Chamonix v letošnji jeseni ne ponuja markantnega stebra. Kot je značilno ci puščali samega s hrepenenjem po Radovljica) in Janez Svoljšak (AO tako sanjskih razmer kot lani, saj je za to steno, je skala dobra, a marsikje raskavi skali Huberta. Kranj). Čeprav jim jo je med glavnimi po precej sušnem in vročem poletju preveč kompaktna in zelo skopa vzponi zagodlo vreme, ki je bilo skozi "opremljen" le s črnim ledom in z razpokami. Kishtwar celotno odpravo nadpovprečno pršičem. A kdor išče, ta najde, pravijo, Od 9. septembra do 16. oktobra so se toplo, jim je uspelo opraviti kar nekaj in tako se tudi tam najdejo smeri, ki Tuje stene v indijskem Kishtwarju potikali Marko vzponov. Fantje so takoj po prihodu ponudijo lepo plezarijo in precej solidne Že prej omenjeni Chamonix so Prezelj, Urban Novak (oba AO Kamnik) na ledenik začeli z aklimatizacijskimi razmere. Poglejmo, kaj se je dogajalo. v oktobru obiskali Primorci in v iskanju ter Hayden Kennedy (ZDA) in Manu vzponi. Razdelili so se v dve navezi, in kondicijske ture zavili pod severno Pellissier (FRA). Njihov cilj je bil Cerro sicer Lindič-Krajnc in Žumer-Svoljšak. Domače stene steno Les Droites, kjer so našli precej Kishtwar (6155 m), ki je zaradi po- Lindič-Krajnc sta 22. in 23. julija pre- Že 9. septembra sta Matej Arh in dobre razmere. Ker je gondola na dobnosti dobil ime po patagonskem plezala novo smer na severni stolp Janez Nastran (oba AO Kranj) zavila rednem letnem remontu, si je bilo Cerro Torreju. Gre za zelo markanten Biacherahi (6050 m) po Južnem z ustaljenih poti in s seznama odkljukala treba "škripavec" zaslužiti z nekoliko hrib, ki se od sosedov razlikuje stebru (700 m, 6c, 60°). Za samo dolgo želeni Vzhodni steber (600 m, daljšim dostopom iz doline do predvsem po svoji pravilni obliki. plezanje sta porabila 13 ur. Na zadnji IV) v Široki peči. Tura v celoti ju je udobnega bivaka Argentiere. Dejan Z zahodne strani na vrh vodita dve julijski dan sta priplezala na Baithna navdušila, kljub nekoliko slabši skici, še Koren (AO Vipava), Rok Kurinčič smeri, z vzhoda pa pred njimi sploh še Kabata (6200 m), in sicer po slabši skali v zgornjem delu smeri ter (Soški AO) in Boštjan Mikuž (AS PD ni bil deležen niti poskusa vzpona. Po vzhodnem pobočju (600 m, 70°). hladovini, ki jima je hromila prste. Ajdovščina) so 11. oktobra preplezali prihodu v bazo so prvi del priprav na Do konca odprave sta še dvakrat 13. septembra sta Sara Jaklič (AO smer Colton-Brooks (1000 m, M4, vzpon in aklimatiziranje zaključili poskusila v svojem glavnem cilju, Kranj) in Marija Jeglič (AO Ljubljana - 85°) v osrednjem delu stene. Na vrhu z vzponom na Chomochior (6274 m). Matica) opravili poklon vsem kolegicam so bili šele na pol poti, saj jih je čakal Nato so si vzeli nekaj dni počitka in 5. v Smeri za prijateljice (250 m, VIII+/ še dolg sestop na južno stran in preko oktobra vstopili v posneženo steno Prvenstvena smer v vzhodni steni VI) v Rušici. Poleg sonca in megle sta Montenversa nazaj v dolino. glavnega cilja odprave. Novo smer so Cerro Kishtwar Foto: Marko Prezelj uživali tudi v silnem rajanju in radosti V drugi polovici oktobra sta se veseljakov, ki so nazdravljali okrogli čez Padsko nižino zapeljala tudi obletnici bivaka pod Špikom. Že 40 let Domen Kastelic (Akademski AO) in nudi zavetje vsem osvajalcem nekori- Janez Svoljšak (AO Kranj). Vrnila sta stnega sveta. se na "kraj zločina" izpred leta in pol, ko sta morala zaradi počasne naveze Prvenstvene smeri pred seboj predčasno končati vzpon Neumorni raziskovalec deviških linij v smeri Gabarrou-Silvy (1000 m, trentarskih ostenij Peter Podgornik je VI, M8, AI6) v severni steni Aiguille že v mesecu avgustu preplezal dve Sans Nom. Ženski del ekipe sta novi smeri v dolini Mlinarice, obakrat odložila pri njunem cilju, sama pa z Vladimirjem Makarovičem, kar smo sta se zapeljala na Montenvers in na teh straneh že omenjali. Smer dostopila pod steno. Razmere, ki so Trinajsti, dan 0 (120 m, VI/III–V) ju pričakale, niso bile najboljše, saj poteka v območju raza, ki gleda proti so bile razpoke zalite z ledom, ki pa zatrepu Mlinarice in pripelje na vrh mar- žal ni bil pretirano dobre kakovosti. kantnega zoba sredi stene Lešarjeve Tokrat sta bila v smeri sama in v dveh peči. Iz obstoječe literature ni znan dneh sta prosto opravila s težavami noben vzpon na ta oster zob, ki izstopa ter tretjo noč prebila na vrhu Aiguille iz stene. Avtorja nista našla nobenih Verte, saj sta želela sestopiti po znakov predhodnih vzponov, kar pa ne Whymperju ob dnevni svetlobi. Smer izključuje možnosti le-teh. Veliko jih je je bila prvič preplezana od 5. do 7. že ogledovalo omenjeni zob, tudi avtor avgusta 1978, v njej pa so močan omenjenih vrstic, a nekako ni bilo nikoli pečat pustili tudi slovenski alpinisti. dovolj poguma za spopad s precej Poleg drugega prostega vzpona, ki sta krušljivo, z luskami založeno steno. ga opravila Grmovšek in Lukič, se je Kje so časi, ko kakovost skale ni bila pod prvi zimski vzpon podpisal Marko ključni faktor izbire smeri, ampak linija Prezelj s soplezalcem Thierryjem in drznost vzpona? Schmitterjem.

|64| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 severnem razu Latoka 1. V prvem NOVICE posvetila še prostim ponovitvam ostalih poskusu (6. do 7. avgust) sta preple- najtežjih tamkajšnjih smeri. Tako jima Solo v Dolomitih zala približno 20 raztežajev do višine IZ TUJINE je leta 2010 uspelo prosto preplezati Hansjörg Auer, 31-letni avstrijski 5000 metrov. Njun poskus se je Harlinovo smer z izstopom po Heck- alpinist, ki je znan tudi po svojih free končal s padlim šotorom v krajno zev, maierjevi (M8, 7a, E5, 1800 m), tri leta solo vzponih v visokih stenah, je 26. zato sta se zaradi vetrovnega vremena kasneje pa še smer Piola-Ghilini (7c, avgusta na tak način preplezal zahodno raje odločila za povratek v dolino. 100-krat čez Nose 1300 m). steno Sass de la Crusc v Dolomitih, in Drugi poskus sta opravila med 12. in 51-letni ameriški plezalec Hans Florine Leta 2013 ju je po dveh tretjinah smeri sicer po smeri Mephisto (6c+, 400 m). 17. avgustom in uspela preplezati 38 je pred kratkim opravil svoj jubilejni, že in preplezanih težavah do 8a+ odvrnilo To ni njegov prvi takšen vzpon, saj se raztežajev do višine 5900 metrov. stoti vzpon čez slavno smer Nose v El slabo vreme in neugodne razmere. Sta je dokazal že v Locker von Hocker (7a, Tokrat jima jo je zagodlo vreme, ki Capitanu, ki se nahaja v Narodnem pa bila ob poskusih presenečena nad 350 m) v Wilder Kaiserju, Modernih je sredi drugega dne poslalo prvo parku Yosemite. Vsekakor je to številka, dobro skalo, saj smer večinoma poteka časih (6c, 800 m) v Marmoladi in drugih, pošiljko snežink. Do večera sneženje ki impresionira, zlasti če vemo, da je za čez kompakten apnenec. Do letos je še posebej pa je vreden pozornosti ni ponehalo, kot v prejšnjih dneh, zato njim še ogromno odličnih vzponov po njun projekt čakal. Tokrat je zadevo njegov tovrstni vzpon v smeri Riba (7b+, sta se po treh dneh bivakiranja in 50 stenah širom ZDA in tudi drugod. El "zagnal" Južnotirolec Simon Gietl, ki sta 850 m), prav tako v Marmoladi. Predtem centimetrih svežega snega odločila za Capitan je preplezal kar 160-krat, in ga vzela v ekipo in ju je s svojim entuzi- je Auer smer preplezal samo enkrat, in umik z gore. sicer po 24 različnih smereh. Skupaj azmom prepričal, da zaključita projekt. sicer tri dni prej s soplezalcem, preden Žumer in Svoljšak pa sta 18. julija z Alexom Honnoldom imata tudi Letošnje vroče poletje v Alpah je bilo se je lotil solo vzpona, pri katerem je od opravila poskus v grebenu nad bazo, hitrostni rekord v smeri Nose, ki znaša idealno za takšen vzpon in trojica je plezalne opreme uporabil samo plezalni- kjer sta priplezala do višine 4850 2 uri, 23 minut in 26 sekund; to jima je po dobrem mesecu, ki so ga preživeli ke in vrečko za magnezijo. metrov. Nato sta od 21. do 23. julija uspelo leta 2012. Takrat je Florine podrl v senci severne stene Eigerja, končno plezala v Choktoi Spire, in sicer po svoj lastni rekord za 13 minut. Sicer 11. avgusta zaključila smer na 3700 Nova smer Zahodnem grebenu (500 m, 50°, pa je v enem od intervjujev omenjal metrih nadmorske višine zahodnega V+, M4) ter splezala do zahodnega razliko med klasičnim vzponom in tako grebena. Vse najtežje raztežaje so vsak v perujski Sfingi predvrha na 5600 metrih. Od 30. imenovanim enodnevnim vzponom – posebej preplezali prosto v vodstvu in Švicar Roger Schäli in Južnotiro- julija do 2. avgusta pa sta opravila NIAD (The Nose in a Day). Pravi, da je končno zadnji dan v megli ter mraku lec Simon Gietl sta pred poletnim poskus v Južnem razu Choktoi enodnevni vzpon resnični odklop, ker zaključili smer na robu stene. Varovanje plezanjem v Eigerju združila moči tudi Peak (6145 m) ter vzpon po smeri takrat ni možno misliti na neplačane v smeri je zelo raznovrstno, kjer je bilo na drugem koncu sveta. Obiskala sta Chabot/Richey/Swenson (900 m, položnice, službo in podobne stvari mogoče, so ga nameščali z metulji in perujske Ande in v Cordilleri Blanci 50°, M5). Za konec odprave sta iz običajnega življenja, saj je treba biti zatiči, nekaj pa je klinov in svedrovcev. našla prostor za novo smer v granitni 13. avgusta preplezala še direktno ves čas fokusiran na lastno varnost in V bistvu pa je sedaj tukaj še nov izziv – steni El Esfinge (5325 m) nad dolino varianto smeri Corn Beef Chili Pasta varnost soplezalca ter ves čas početi prosta ponovitev v enem dnevu, kar pa à la Wahab (400 m, 6c+) v HAR nekaj, kar navezi omogoča gibanje bo v steni, ki je znana po spremenljivih Pinnacle (5600 m). Fanta sta smeri naprej proti vrhu. Svoj prvi vzpon je razmerah in nepredvidljivem vremenu, JV stena El Esfinge v perujskih dodala 5 novih raztežajev. opravil pri 26 letih med vikendom ob spet neka nova zgodba. Andih Foto: Boris Strmšek praznovanju 4. julija. S soplezalcem Kizil Asker sta začela plezati ob petih popoldan Od 16. avgusta do 20. septembra in plezala kar ponoči, dokler nista bila so v zahodnem delu pogorja Ko- primorana počivati zaradi izčrpano- kshaal-Too v Kirgiziji plezali člani PK sti, nato pa nadaljevala nepretrgano Škofja Loka, in sicer Matjaž Cotar, do vrha. Anže Jerše, Miha Hauptman in Uroš Stanonik. Kot se v tistih koncih rado Najtežja v Eigerju zgodi, je tudi njim preglavice povzro- Mednarodna zasedba, ki so jo se- čalo vreme, a jih to ni pretirano motilo, stavljali Roger Schäli (Švica), Robert in uspeli so opraviti kar nekaj vzponov. Jasper (Nemčija) in Simon Gietl Opravili so tri prvenstvene vzpone, a (Italija), je avgusta zaključila nekajle- žal ostali brez glavnega cilja – JZ stene tni projekt v severni steni Eigerja, ene Kizil Askerja. 29. avgusta so Stanonik, najbolj znanih in najvišjih sten v Alpah. Jerše in Hauptman preplezali Mr Mojo Smer Odyssey (8a+, 1400 m) poteka Risin (500 m, V/AI5+, M5, RX) čez previsni del stene, tako imenovani v zahodni steni Pika Carnovsky. 12. Rote Fluh, in čez Češki steber, nahaja septembra pa sta nastali kar dve novi pa se desno od Klasične Heckma- smeri. Prvo sta "zakrivila" Hauptman ierjeve smeri iz leta 1938; v bistvu in Stanonik v SZ steni Panfilovski poteka med Japonsko diretissimo division, kjer sta preplezala White in smerjo Piola-Ghilini. Vstop v steno Walker (900 m, V/AI5, M6). Drugo poteka po Klasični smeri, nato pa gre smer pa sta v JZ steni Pik Gronky čez najbolj strme in previsne dele stene potegnila Cotar in Jerše. Poimeno- ter se zaključi na zahodnem grebenu. vala sta jo Take a Walk on the Wild Schäli in Jasper sta začela z razisko- Side (700 m, V/WI4+, 6a, M6). vanjem leta 2009, ko sta opravila Novice je pripravil prvi prosti vzpon v Japonski dire- Peter Bajec - Poli. tissimi (8a, 1800 m), kasneje pa se

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |65| Paron. Pri raziskovanju tamkajšnjih sten, iz doline Rolwaling, ki so se organizirali Brata Eneko in Iker Pou sta v družbi nato pa je svoj dosežek še izboljšal, ki so vse bolj popularne, sta najprej pod imenom First Ascent Team, njihovi Hansjörga Auerja, Jacopa Larcherja ko je tam preplezal še smer Vizija (8c). ponovila dve starejši smeri v jugovzho- cilji pa so bili vrhovi Mt. Raungsiyar in Siebe Vanhee preživela tam nekaj Za Martina je to prva smer z oceno 8c dni steni: Cruz del Sur (7b, 800 m) in (6224 m), Mt. Langdak (6220 m) in Mt. tednov, v tem času pa so preplezali kar v karieri. Tudi Tim je bil najprej uspešen Klasično smer iz leta 1985 (6c, 750 m). Thakar Go East (6152 m), vsi na meji devet novih smeri v dveh skalnih vrhovih, v smeri z oceno 8b+, preplezal je Za svojo smer, ki poteka desno od teh med Tibetom in Nepalom. The Commander in The General. Smeri Sanje za dušo, nato pa še Vizijo, kar je dveh smeri, sta nato potrebovala pet 4. oktobra, bila je nedelja, je po so težke od 6b do 7c+, dolžin od 250 njegov letošnji najboljši vzpon. dni, na sidriščih sta jo opremila z 8 mm vzhodnem grebenu na vrh Mt. Raun- do skoraj 500 metrov, v vseh skupaj pa svedrovci, vmesno varovanje pa je gsiyarja kot prvi stopil Nima Tenji Sherpa, so namestili le redka fiksna varovanja. Katja Kadič klasično, poleg klinov sta uporabila dva takoj za njim pa ostala dva člana ekipe. Poročajo o zelo dobri skali, ki ima velike seta metuljev Camalot in en set zatičev. Nima v šerpovskem jeziku pomeni kristale, zato je tudi plezanje po majhnih in Karies Težave sta ocenila do 7b+. Nova smer nedelja. Naslednji dan so zgodaj zjutraj oprimkih lažje, kot je videti, vendar Slovenska reprezentantka Katja Kadič Chappie poteka v odličnem granitu in bo iz višinskega tabora, ki so ga postavili pa so v nekaterih smereh možnosti je v Ospu preplezala smer Karies (8b). vsekakor kmalu pritegnila ponavljavce, med dvema vrhovoma, nadaljevali svojo varovanja slabe. Področje je obiskala Tako je kljub neugodni poškodbi hrbta, tudi zaradi odličnega ambienta. akcijo prvih vzponov na Mt. Langdak, tudi avstralska naveza Chris Fitzgerald, ki jo pesti zadnje čase in ji onemogoča na njegov vrh pa je prvi od trojice stopil Natasha Sebire in Gemma Woldendorp. trening "na polno", preplezala svojo Šerpe na Dawa Gyalje Sherpa, njegovo ime Dawa Njihov prvi cilj je bila stena Finger Crack najtežjo smer v skali in se vpisala med pomeni ponedeljek. Vzpon so opravili Cirque, ki je visoka 500 metrov in široka maloštevilne slovenske plezalke, ki se neosvojenih vrhovih najprej na zahodni vrh (6177 m), nato cel kilometer, se pa nahaja osem kilo- lahko pohvalijo s to oceno. Lansko leto je Nepal dal na seznam pa po krajšem sestopu po direktnem metrov od "Komandanta" in "Generala". vrhov, ki so odprti za vzpone, kar precej zahodnem grebenu dosegli vrh, ki so Preplezali so tri nove smeri (od 6a do Kruder in novih, med njimi je seveda večina še ga označili kot "najbolj razgledno točko", 6c+), nato pa jim je nadaljnje načrte neosvojenih, kar je priložnost za prve ki so jo kdajkoli preplezali. Z vrha se prekrižal sneg. Kljub temu so uspeli Vezonik v Švici pristope. Od 103 novih vrhov jih je kar namreč vidi kar šest osemtisočakov (Čo opraviti še vzpon na dotlej nepreplezani Jernej Kruder in Gregor Vezonik sta 17 nad dolino Rolwaling na področju Oju, Šiša Pangma, Makalu, Lotse, stolp Weasel Tower. Območje, katerega v steni Titlisa nad švicarskim Engelber- Solo Kumbu, kjer živijo Šerpe. To prilo- Everest in Kangčendzenga). značilnost je kratko poletje in spremen- gom konec avgusta preplezala več raz- žnost so na začetku letošnje jesenske V torek, 6. oktobra, so nadaljevali svoj ljivo vreme, je redko obiskano, potrebna težajev dolgo smer Hatttori Hanzo (8b+). oziroma pomonsumske sezone iz- projekt na Mt. Thakar Go East (6152 m), pa so tudi dovoljenja, ki jih tokrat plezalci Opravila sta prvi in drugi prosti vzpon v tej koristili trije domačini oziroma Šerpe ki velja za precej tehnično goro, saj niso imeli, saj je treba zanje zaprositi smeri, ki je po raztežajih ocenjena 5b, proti vrhu vodi oster greben, kjer jih je vsaj tri mesece pred prihodom. Letos so 6b, 7b, 6c, 8b+, 8a+ in 7a. Dosežek Znak odprave treh Šerp pričakalo nekaj kombiniranega plezanja. prišli skozi s podkupninami, za prihodnje predstavlja njuno najtežjo večraztežaj- Tokrat je prvi od ekipe stopil na vrh gore pa svetujejo obiskovalcem pravočasno no smer in enega slovenskih najboljših Mingma Tashi Sherpa, njegovo ime urejanje dovoljenj. Vsekakor pa področje vzponov te vrste. Mingma pomeni namreč torek. Svoj ponuja zares veliko plezalskih možnosti. Nato sta se preselila v Magic Wood, kjer projekt, ki so ga začeli in zaključili v Kat- Novice je pripravil sta kljub slabšim razmeram opravila manduju, so opravili v štirinajstih dneh, Boris Strmšek. nekaj odličnih vzponov v tamkajšnjih gre pa za prve vrhove, na katere so se balvanih. Jernej je po štirih dneh posku- kot prvi povsem samostojno povzpeli šanja preplezal znani balvanski problem Nepalci oziroma Šerpe. Sicer pa je za ŠPORTNO- The Never Ending Story (8B+), kar je vsemi tremi Šerpami že zavidljiva vrsta PLEZALNE njegov najtežji balvanski vzpon v tem vzponov na Everest in druge osemtiso- NOVICE letu. Dva dni kasneje je preplezal še linijo čake. Mingma je kar devetkrat stal na Riverbed (8B). Poleg tega je bil uspešen Dawa Gyalje Sherpa med projektom vrhu Everesta, Dawa osemkrat, Nima pa še v treh problemih z oceno 8A+ ter osvajanja treh šesttisočakov sedemkrat. Vita Lukan na v enem z oceno 8A. Gregor Vezonik je Arhiv First Ascent Team najtežji vzpon zabeležil v balvanskem Nove smeri pogled do 8a problemu Sofa Surfer Direct (8B), nanizal Vita Lukan, članica ŠPO Radovljica, ki pa je še štiri vzpone z oceno 8A+, enega v granitnih je na mladinskem svetovnem prvenstvu z 8A ter enega na fleš z oceno 7C. stenah Sibirije v Arcu dosegla bronasto medaljo v bal- Vmes sta plezala tudi v športnih smereh Po obisku prvih plezalcev področja vanskem plezanju, je na pogled preple- in bila oba uspešna v smeri Shaolin Chukotka blizu mesta Bilibino na seve- zala smer Chiquita (8a) v Mišji peči, kar (8b+) v plezališču Deponie. rovzhodu Rusije so se letos nekatere je njen najboljši dosežek pri plezanju na plezalske ekipe odločile bolj resno pogled. Novo naravno raziskati tamkajšnje granitne stene, ki so visoke do 500 metrov. Kraj, ki ga Klub 8c plezališče sicer marsikdo označuje kot "prostor Martin Bergant in Tim Unuk, člana V začetku oktobra so v Damlju pri Vinici na koncu sveta", je v poletnem času mladinske reprezentance, sta dobro pri- uradno odprli prvo plezališče v Beli krajini, okrašen s 24-urno dnevno svetlobo, kar pravljenost, ki sta jo dosegla v pripravah ki se nahaja na zelo idiličnem mestu, ne- daje hitremu plezanju dodatne možnosti, za nastop na svetovnem mladinskem posredno ob Kolpi, nedaleč od kopališča vendar je relativno vlažno področje, prvenstvu, odlično prenesla v skalo. v Damlju. Plezališče so simbolično odprli po dolinah popestreno tudi z ogromno Tam je Martin najprej preplezal smer predsednik ŠPO PD Črnomelj Andrej mrčesa, predvsem komarjev. V bistvu Millenium (8b+) v Mišji peči, kar je bil Horvat, načelnik KŠP pri Planinski zvezi gre za podobno klimo kot na Aljaski. njegov najtežji dosedanji vzpon v skali, Slovenije Aleš Pirc ter mladi plezalki

|66| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 Katarina Horvat in Maja Kavčič. Urejanje PISMA obstaja, in zemljevid, na katerem je bila Vodebova in Župančičeva Gorniška pot stene, ki je obrnjena na JV, je trajalo tri vrisana. Morda so bili to zadnji romantič- Planica–Pokljuka je pomemben del leta, opremljanje so izvajali uradni opre- BRALCEV ni časi na poti PP – brez GPS-naprav in slovenske gorniške kulturne in naravne mljevalci KŠP. Plezališče nudi sedem elektronskih sledi poti, brez izsekavanj dediščine in z veseljem in ponosom sva smeri, pet smeri ima oceno okrog 5b, in dodatnih markiranj. Kaj šele, da bi tudi midva del te zgodbe. dve pa 6b, visoke so od 12 do 15 metrov. po Facebooku delovale "skupine" za Janez Korošec, Urška Zupanc Prevladujejo rahlo položne, navpične in Pot PP v enem Gorniško pot PP, ki si danes s svetlobno rahlo previsne plošče. Možnosti je še za hitrostjo izmenjujejo slike z vsemi detajli LITERATURA približno deset smeri. Dostopa do ple- zamahu in razmerami o poti. Vse, kar sva imela zališča je približno 200 metrov, par- V zadnji številki Planinskega vestnika midva, so bili opis poti, planinska karta, kiranje je obvezno zgoraj. Plezalci so smo lahko prebrali prispevek Skrivno- močna volja in čas. Da, čas. naprošeni, da upoštevajo zakone krajin- stna lepotica mnogih obrazov o nastanku Poti sva se lotila ekspedicijsko, skega parka ter se z avtomobili ne usta- in "življenju" gorniške poti Planica– brez večjih načrtnih predogledov etap. vljajo in ne parkirajo spodaj ob Kolpi. Velja Pokljuka (PP). Avtor Jure K. Čokl opiše Za stezosledstvo naju ni skrbelo, v tem Po železnih poteh še opozorilo, da je pri uporabi novega tudi razdelitev poti po etapah in veliko- še vedno najbolj uživava. Spala sva plezališča zaradi možnosti padajoče- poteznost premagovanja poti v enem v kočah ali bivakih ob poti ali v bližini, v vertikalo ga kamenja priporočena pazljivost in zamahu. Pri tem navede, da so po dvakrat sva tudi bivakirala na prostem Andrej Mašera: Zavarovane obvezna zaščitna čelada. dostopnih podatkih pot v enem kosu do (od tega enkrat brez opreme, saj naju je plezalne poti, četrta, sedaj premagali le Sara in Boris Sedej na etapi ujela noč). Za celotno pot sva dopolnjena in razširjena izdaja. Zmaga Škofica leta 2011 (8 dni) in Domen Zupan leta potrebovala 13 dni, saj vmes kar tri dni Ljubljana. Sidarta, 2015, 2014 (4 dni). Avtor je pri tem spregle- nisva napredovala zaradi poslabšanja 240 str., 29,00 EUR v svetovnem pokalu dal članek Kako daleč je od Planice do vremena in sva ta čas preživljala s prija- Belgijski Puurs je konec septembra gostil Pokljuke, ki ga je Planinski vestnik objavil znimi ljudmi v koči v Tamarju in Mihovem najboljše športne plezalce v težavno- leta 1999 v zadnji, 12. številki, ki opisuje domu, dve etapi pa sva morala razdeliti sti. Na peti letošnji tekmi je za nov mejnik popotovanje Urške Zupanc in Janeza na dva dneva. Bilo je čudovito, saj se v slovenskem športu poskrbel Domen Korošca po poti PP v enem kosu. nama ni nikamor mudilo. Škofic. Suvereno je do vrha preplezal Z veseljem se spominjava tega popo- Ko sva vsa shujšana in podrapana po tekmovalne smeri od kvalifikacij do finala tovanja, ki se nama je zares globoko dveh tednih dosegla Pokljuko, sva si in se zasluženo veselil svoje prve zmage vtisnilo v spomin. Tridesetletna pustolo- bila edina, da velja PP za najino najbolj na tekmah svetovnega pokala. Uspeh vska "šodrarja" z viškom moči in volje in prvinsko preizkušnjo. In še danes, po 16 je v ženski konkurenci dopolnila Mina z nekaj orientacijskega znanja sva poti letih, sva istega mnenja. Markovič, ki je v finalu dosegla vrh smeri, PP posvetila konec poletja 1999. Za Zanimivo je, da se potem, kljub številnim vendar je, zaradi rezultatov v predtekmo- pot sva vedela že poprej, a dokončno gorniškim, pustolovskim in ekstremnim vanju, zasedla drugo mesto. Slovenske sta naju pritegnila njen opis v Mihe- športnim preizkušnjam, nikoli več nisva barve sta zastopala še Tjaša Kalan in ličevem vodniku Severni pristopi in načrtno vrnila na "najino" pot PP. Le kdo Pred nami je nova izdaja Zavarova- Urban Primožič. Oba sta se uvrstila Tinetov dvom, ali je mogoče opraviti bi vedel, zakaj? Morda sva hotela, da nih plezalnih poti v Sloveniji in bližnjem v polfinale in se zelo približala finalistom. pot v enem zamahu. In tako sva se je ostane za naju taka, kot je bila takrat, ne- zamejstvu, ki vsebuje 62 z železjem Tjaša je zasedla deseto mesto, Urban pa lotila, odločena, da se ne vrneva "tja oskrunjena, prvinska, in si nisva želela, opremljenih poti. Preden se je lotim, je bil dvanajsti. dol", dokler pot Planica–Pokljuka ne bo da bi karkoli pokvarilo najin spomin. Le kratek ovinek. Novice je pripravil osvojena. Dovolj sta nama bila le eno tako jo lahko še danes hraniva v srcu kot Pred mnogimi leti, ko sem začel lesti Peter Mikša. samcato zagotovilo, da pot zagotovo neprecenljivo življenjsko preizkušnjo. po zavarovanih plezalnih poteh, nisem

Osprey na voljo v: • Trgovine Kibuba Ljubljana BTC, Ljubljana Šiška, Ljubljana Supernova, Celje, Kranj NAHRBTNIKI • Trgovine Iglu Šport Ljubljana Vič, Ljubljana BTC, Ljubljana PCL, Maribor, Lesce, Tolmin • Trgovina Annapurna Ljubljana • Trgovina Outdoor Galaxy, Bovec vrhunske oblike in kvalitete! • Trgovina Elan, Begunje • Trgovina Pod skalco, Bohinj • Trgovina Koala Sport, Bled

Factory store d.o.o., Griže 125, 3302 Griže • Tel: 03 710 36 86 • E - mail: [email protected] • www.factorystore.si

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |67| razmišljal o varovanju in varnosti. primerne težavnosti. Vodnik zajema tako tudi zunaj alpskega sveta; slednji so nam območje je prikazano tudi z izseki ze- Nasprotno: kjer je zajla, je varno, saj zato stare klasične plezalne poti kot moderne še najmanj znani. Pri tem avtorja najbolj mljevidov iz Velikega atlasa Slovenije (MK je tam, sem sklepal. Niti čelade nisem športne ferate, manjka le najnovejša privlačijo izviri, ki so povezani s slapovi, 2013). imel. Prvič sem uporabil ''samovarova- športna ferata Spodnji plot–Zelenica, ki kaskadami, tolmuni, soteskami, koriti in Posebno vrednost dajejo knjigi številne nje'' na Kopiščarjevi poti na Prisojnik. so jo odprli, ko je bila knjiga že v tisku. jezeri. Na začetku vsakega poglavja je mojstrske fotografije, ki so tako privlačne, Osemmilimetrski prusik, zavezan okoli V finalu, malo pred koncem vodnika, krajši izvleček iz kake slovenske pravljice, da vzbudijo željo, da bi kak izvir ali slap pasu, in navadno vponko. S tem samo- nas čaka kratek odlomek iz Kugyjeve ki se nanaša na opisano območje, včasih kar takoj obiskali. Horvat se je izkazal varovalnim kompletom sem opremil ženo hvalnice Montažu, v katerem je speljana ga nadomesti citat iz sodobne knjige, za vrhunskega fotografa, ki ni naredil le in sebe, kajti bal sem se, da bi – če bi, veličastna železna pot Via Amalia, ki po največkrat iz vodnikov Tineta Miheliča, vsebinsko in tehnično brezhibnih fotogra- padla name … Imela sva celo čeladi, avtorjevem mnenju spada med najtežje čigar mojstrsko naracijo avtor izjemno fij, imamo vtis, da je ''ujel dušo'' kakega eno delavsko in eno ta pravo. Seveda zavarovane poti v Julijskih Alpah. Ko jo ceni. Tineta se izrecno spomni pri opisu slapa ali jezerca. Iz besedila in spremlja- sem se spraševal o nosilnosti varovalne- uspešno preplezamo, sta za izplezavanje slapov v Bohinju. Sledi opis vodnega jočih fotografij začutimo prijeten hlad in ga sistema in se prepričeval, da je bolje na voljo še dve lažji ferati in … konec. pojava, kje se nahaja, geografske bučanje ali tihoto čistih voda v prelestni nekaj kot nič. Pravzaprav bi lahko pisal Feratarstvo postaja posebna panoga, dimenzije: višina slapa, površina in lepoti slovenske dežele. kar v prvi osebi množine, saj še zdaleč nekaj med planinarjenjem in plezanjem. globina jezera, tolmuna, geološke zna- Knjiga je napisana v lepi slovenšči- nisem bil edini, ki je tako razmišljal. S tem Ljubitelji ferat v iskanju primernih čilnosti, tudi zgodovina odkrivanja in raz- ni, tehnična oprema je na visoki ravni. kratkim uvodom želim povedati, kako plezalnih poti množično zahajajo v tujino. iskovanja. Ob koncu vsakega poglavja je V celoti lahko Horvatovo monografi- zelo se je spremenilo dojemanje varnosti Morda bo odlični Mašerov vodnik še krajši, a dovolj natančen opis dostopa, jo ocenimo kot izjemno posrečen izbirni in miselnost obiskovalcev gora, kar pritegnil pozornost gornikov in opozoril zahtevane opreme in zahtevnosti poti. vodnik, ki bo marsikateremu odprl seveda s pridom izkoriščajo izdelovalci nase začetnike. Ne vem, če bo knjiga Ob robu vsakega poglavja avtor na neznana območja in dal številne ideje za opreme. Včasih se jim tako mudi poslati postala biblija ljubiteljev ferat, kaže pa, kratko opozori bralca na nekatere druge nedeljske družinske izlete. nov izdelek na trg, da ga pomanjkljivo da je z že četrto izdajo na dobri poti. naravne znamenitosti v bližini. Vsako Andrej Mašera testirajo in ga morajo kasneje odpoklicati. Mire Steinbuch Varnost te sporne opreme pa seveda ni nikoli ogrožena, kje pa! Komisija za planinske poti sporoča Andrej Mašera spada med pisce, ki se Himna čisti vodi Seznam zaprtih odsekov planinskih ne zadovoljijo z golim opisom izletov. Tu Franci Horvat: Poti k izvirom. in tam jih popestri z drobcem zgodovine, Mladinska knjiga, Ljubljana poti na dan 28. 10. 2015 ščepcem zanimivosti ali vmeša poetičen 2015. 212 strani, 24,94 EUR Ljubelj–Košutica, Območje: Avstrija, stavek o posebno lepi, divji ali nedota- Odsek: Ljubelj–proti Košutici, Zahtevna pot, D = 1484 m, Ljubelj Rjava Peč knjeni gorski krajini, tudi z opozorilom o potencialni objektivni nevarnosti in na- Kopiščarjeva pot skozi Prednje okno, Območje: Gorenjska, Julijci, skrbnik: pornosti izleta, katera tura je najlepša, PLANINSKO DRUŠTVO JESENICE najtežja, najnapornejša, najdaljša ipd. Odsek: G2519, Zelo zahtevna pot, D = 607 m, Prisojnik_Kopiščarjeva Za uverturo je uvod Tineta Miheliča, ki Prednje okno je posodobljen samo toliko, da ustreza Kopiščarjeva pot skozi Prednje okno, Območje: Gorenjska, Julijci, skrbnik: današnjemu samovarovanju. V poglavju PLANINSKO DRUŠTVO JESENICE Zasnova vodnika je najprej na vrsti Odsek: G2518_1, Zelo zahtevna pot, D = 783 m, Kopiščarjeva_ vstop razlaga ocen težavnosti plezalne poti Prisojnik_Kopiščarjeva oziroma ferate. Mimogrede, slovenska Pogačnikov dom–Pihavec, Območje: Gorenjska, Julijci, skrbnik: ustreznica italijanski ferati se še išče – PLANINSKO DRUŠTVO RADOVLJICA dobesedno. Nato si sledijo posamezne Avtor je svojo knjigo podnaslovil Izle- Odsek: k Pihavcu_1, Lahka pot, D = 898 m, Dovška JZ Čez Kamen S etape izleta, tako kot se odvijajo: kako tniški vodnik po bogastvu slovenskih Koželjeva pot ob Kamniški Bistrici, Območje: Kamniško-Bistriški, skrbnik: do izhodišča, opis vzpona in sestopa, voda, s čimer je samo poudaril znano PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK nekaj besed o težavnosti, časi posa- dejstvo, da je v svetu, ki je čedalje bolj Odsek: E0002, Lahka pot, D = 2328 m, Razcep ob Bistrici Most pod žičnico meznih etap in celotnega izleta, skupni reven s čisto pitno vodo, Slovenija še Koželjeva pot ob Kamniški Bistrici, Območje: Kamniško-Bistriški, skrbnik: višinski razliki in posebej plezalnega dela vedno bogata s to dragoceno dobrino, PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK ter uporabni zemljevidi. Poti so razde- ki bo zagotovo imela v bližnji prihodnosti Odsek: E0087, Lahka pot, D = 1003 m, Iverje Razcep ob Bistrici ljene po regijah oziroma gorstvih. Na velik strateški pomen. Z odlično knjigo Poštarski dom–Uršlja gora, Območje: Koroška, skrbnik: PLANINSKO koncu poglavja je zelo dobrodošla pri- nas popelje tja, kjer je voda deviško bistra DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC merjalna tabela ocen ferat v posame- in čista, k izvirom in povirjem, ki so za Odsek: K0136, Lahka pot, D = 3806 m, Križ Poštarski dom pod Plešivcem znih državah. Vsak izlet je opremljen nameček še prelep okras deželi, ki jo še Begunje–Slivnica, Območje: Notranjska, skrbnik: PLANINSKO DRUŠTVO s pregledno risbo Danila Cedilnika - vedno preslabo poznamo, čeprav se radi CERKNICA Dena, na kateri se lepo vidi potek poti. potikamo po vsem svetu. Odsek: N0012, Lahka pot, D = 5481 m, Begunje pri Cerknici Velika Slivnica Večina fotografij je dobrih, nekatere Franci Horvat je nedvomno fascini- Petačev graben–Prosenov grič, Območje: Notranjska, skrbnik: PLANINSKO so izvrstne, tako da človeka zasrbijo ran z vodo; leta 2005 je pri Prešerno- DRUŠTVO BLAGAJANA podplati in bi se najraje takoj podal na vi družbi objavil svoj knjižni prvenec Sto Odsek: N0134, Lahka pot, D = 1622 m, Petačev graben Selo nad Polhovim pot. Sami opisi so tako slikoviti in vabljivi, vodnjakov na Slovenskem. Zdajšnja Gradcem da me je pri Krnu prijelo, da bi se lotil vseh knjiga je bistveno širše zasnovana od Košana–Osojnica, Območje: Primorska, skrbnik: PLANINSKO DRUŠTVO tistih, ki jih še nisem preplezal. Edino, običajnega izbirnega vodnika, saj je POSTOJNA kar pogrešam, je seznam plezalnih poti prava monografija o petdesetih vodnih Odsek: A0129, Lahka pot, D = 8654 m, Pri Volčah Osojnica z ocenami, da bralcu ne bi bilo treba izvirih, od katerih jih je največ v Julijskih Po spletni strani http://stanje-poti.pzs.si/ povzel Mire Steinbuch. Za točnost prelistati cele knjige, ko bi iskal turo in Kamniško-Savinjskih Alpah, veliko pa podatkov odgovarja Planinska zveza Slovenije.

|68| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 Globalna iz seznama virov in literature. Sprašujem literaturo na mednarodnem knjižnem je odločila: ''Ne bom te pustila čakati.'' se, kako bo knjiga sprejeta v Sloveniji, ali festivalu v kanadskem Banffu. In že mu je pomagala pri mučnem in predstavitev bomo znali ceniti sad njenega prizadeva- Mire Steinbuch neskončno dolgem sestopu, dobesedno slovenskega nja za kar najobjektivnejši prikaz družbe- ga je vlekla v življenje. nopolitičnih in socialnih razmer v tedanji Po vrnitvi v Italijo so pri Romanu ugotovili alpinizma slovenski oziroma jugoslovanski družbi, Ne bom te aplazijo kostnega mozga, smrtno nevarno Bernadette McDonald: Alpine v katerih se je naš alpinizem iz anonimno- bolezen, ki povzroča odmiranje kostnega Warriors. Canada. Rocky sti dvignil v svetovni vrh. pustila čakati mozga. Bolniku grozi smrt predvsem Mountain Books Lt., 2015, 336 Rdeča nit, ki se vleče skozi celotno Nives Meroi: Non ti farò zaradi infekcij, proti katerim se organizem str., 30,00 CAD; 22,23 USD; knjigo, so odlomki iz Poti Nejca Zaplo- aspettare. Milano, Rizzoli Libri, zaradi nevarnih krvavitev (pomanjkanje 26,83 EUR tnika. Že pred uvodom je njegov dobro 2015. 190 str., 17 EUR trombocitov) ne brani več, prisotna je tudi znani moto o poti in cilju. huda anemija, ki ogroža preskrbo tkiv in Moderni alpinizem je zagotovo britanski organov s kisikom. Po dolgem čakanju in srednjeevropski izum. Naposled, po na primernega darovalca so opravili tran- Poljakih, so slovenski alpinisti popeljali splantacijo kostnega mozga, ki žal ni tradicionalni alpinizem korak naprej. uspela. Običajno za pacienta to pomeni Reinhold Messner, alpinist konec, vendar je anonimni darovalec Manj prijetna stvar v knjigi so napake, privolil v še eno transplantacijo, po kateri predvsem pri zemljepisnih imenih. To se je Romanovo stanje začelo počasi iz- niti ni tako čudno, kajti mnoge od njih boljševati. Ves ta čas je Roman prebil je McDonaldova samo slišala in jih nato v strogi izolaciji zaradi nevarnosti okužb. zapisala po angleškem pravopisu. Za- Nives mu je stala ob strani, ga bodrila gotovila mi je, da bodo odpravljene v na- in hrabrila. Ko je prišel iz bolnišnice, sta Alpine Warriors je eno najpomembnejših slednjih izdajah, že v španski, švicarski Italijanska alpinistka Nives Meroi je počasi spet začela s pohodi v gore. Dve del alpinistične literature zadnjega dese- in francoski. Preden bo nejevoljni bralec pri ugledni milanski založbi Rizzoli leti po začetku terapije sta bila na trekingu tletja. Bernadette McDonald pripovedu- začel kritizirati, naj zajame sapo in izdala knjigo z značilnim naslovom Ne v Nepalu, spomladi 2012 sta bila že je, kako so slovenski alpinisti pomagali prešteje napake vseh vrst v slovenskih bom te pustila čakati in z njim zadela v baznem taboru pod Kangčendzengo. premikati meje evropskega in himalaj- knjigah ne glede na založbo. Morda ga bistvo odnosa z Romanom Benetom, Vzpon leta 2012 ima rahlo komičen pridih. skega alpinizma. Preplet političnih, religi- bo njihovo število malce ohladilo. Slovencem iz Trbiža. Njuni zakonska in Na gori sta lepo napredovala, Roman je oznih in ekonomskih dejavnikov je igral V celoti gledano, če zanemarimo razlike, alpinistična povezava sta tako prežeti bil spet v stari formi, čeprav ni bil čisto največjo vlogo pri nastanku velike mreže nobena dežela ni vplivala na alpinizem z ljubeznijo, prijateljstvom, solidarnostjo zdrav in so ga mučile druge nevšečnosti, alpinističnih odsekov in pri vprašljivih neposredneje ali globlje kot Slovenija. in zvestobo, da lažje razumemo, zakaj sicer povezane z osnovno boleznijo. Ko vojaško vodenih vzponih. Toda, kot nam Opisane zgodbe se pogosto zdijo jima je uspelo osvojiti kar dvanajst osem- sta sredi noči začela s končnim naskokom McDonaldova da vedeti, solidarnost, ki je herojske, toda pomembnejše je, da tisočakov. In kar takoj je treba poudariti: na vrh, sta v neki snežni grapi napačno omogočila Slovencem njihov uspeh, ne osvetljujejo značilne in malo poznane na vse osemtisočake sta se povzpela na zavila desno in se vzpenjala proti Cen- bo trajala večno. Zanimivo zgodovinsko anekdote in zgodbe iz naše skupne alpski način, brez kisika, fiksnih vrvi in tralnemu vrhu. Ko se je zdanilo in sta branje, ki spada na knjižno polico vsakega plezalske zgodovine. Slovenski alpinizem višinskih nosačev. ugotovila grozno napako, sta bila tako alpinista. vsebuje pristop, kakršnega si želijo vsi Opisana zgodba se začne spomladi leta pretresena, da sta tik pod vrhom obrnila. To niso moje misli. To je zapisal alpinisti. 2009, ko sta Nives in Roman prispela Za vzpon na glavni vrh pa nista imela več Brandon Pullan, odgovorni urednik Steve House, alpinist, avtor Onkraj gore v Nepal, da bi se povzpela na Kang- ne volje ne moči. V zgodovini himalajiz- kanadske revije za plezanje in alpinizem Po mojem skromnem mnenju si avtorica čendzengo ali Anapurno, ali kar na oba ma se ne zgodi ravno pogosto, da alpinisti Gripped in avtor knjige The Bold and za svoj prispevek k prepoznavnosti slo- v enem zamahu. Ker so bili v vzhodnem zgrešijo svoj cilj! Cold.1Kanadska pisateljica Bernadette venskega alpinizma tudi zunaj alpinistič- Nepalu nemiri, sta najprej poskusila In končno – 2014! Sedemnajstega maja McDonald, avtorica več knjig z gorniško nih krogov zasluži priznanje PZS. Kdaj po Poljski smeri v sloviti južni steni ob 12.15 sta se Nives in Roman ustavila tematiko, med drugim tudi o Tomažu bo knjiga izšla v slovenščini, ne vem. Anapurne. Snežne razmere s stalnimi dva metra pod vrhom Kangčendzen- Humarju in herojski zlati dobi poljskega Kako jo bodo sprejeli slovenski bralci – plazovi in slabo vreme so ju prisilili, da sta ge. Na vrhu naj bi bivali bogovi, zato himalajskega alpinizma, in dobitnica predvsem alpinisti, bo pokazala naklada odšla proti velikanu na vzhodu dežele, se alpinisti še danes držijo obljube, da več mednarodnih nagrad za gorniško li- oziroma število prodanih izvodov. Upam, Kangčendzengi. Toda že v spodnjem ne bodo oskrunili njihovega bivališča. teraturo, se je v nedavno izdani knjigi da se ne bodo, tako kot mnogi drugi delu stene je Nives opazila čuden V soncu in tihem brezvetrju sta bila sama, Alpine Warriors (lahko bi prevedli kot s tega področja, prašili na policah trgovin. pojav, ki ga ni bila vajena. Roman, ki je toda začutila sta, da je z njima še nekdo Alpski bojevniki) poglobila v slovenski To bi bilo nespodobno do slovenskega vedno vodil navezo, je začel zaostaja- – neznani darovalec kostnega mozga. alpinizem. Raziskuje, v kakšnih razmerah alpinizma in zlasti tistih naših alpinistov, ki ti in loviti sapo, vendar se je s skrajno Pet let je trajala zgodba o Kangčendzen- je nastajal, se razvijal in nizal uspehe. se niso vrnili iz Himalaje. voljo še nekako premikal navzgor. Na gi, Nives in Romanu. In še majhna zanimi- Sprašuje se o vzrokih in motivih za V Alpine Warriors Bernadette McDonald višini 7500 metrov je končno omagal vost, neko čudno naključje: 17. 5. 2009 razmeroma hiter prodor v svetovni vrh. izpostavi skrivnostno željo, ki žene in ji predlagal, naj z vzponom nadaljuje, sta se zaradi Romanove bolezni obrnila, Večkrat je obiskala Slovenijo in intervju- plezalce v praznino, to vabljivo območje on pa da bo postavil šotor in jo počakal. 17. 5. 2012 sta zgrešila glavni vrh in 17. 5. vala vse tiste alpiniste in alpinistke, ki so prostora in luči. Branje teh zgodb mi Trenutek resnice in velike odločitve! 2014 sta stala na vrhu! Zaklet in srečen se bili voljni pogovarjati. Kako obširno je pomaga ohranjati ponos, ker pripadam Nives je bila z enajstimi osvojenimi dan, ta sedemnajsti maj! bilo njeno raziskovanje, je razvidno tudi človeškemu plemenu, ki se imenuje osemtisočaki še vedno ''v igri'' za prvo Knjigo Nives Meroi je bilo veselje prebrati, plezalci. Voytek Kurtyka, alpinist žensko, ki se bo povzpela na vseh štiri- ker človek takoj začuti preprosto iskrenost 1 http://www.bernadettemcdonald. P.S. Iz založbe Rocky Mountain Books so najst; vreme je bilo idealno, razpoloženje in človeško toplino, ki veje iz njene ca/books/alpine-warriors/reviews- and-endorsements-for-alpine- nam sporočili, da je knjiga Alpine sijajno. Toda za Nives ni bilo nobenega naracije. Nikjer ne razmetava z velikimi warriors-by-bernadette-mcdonald/ Warriors prejela nagrado za gorniško dvoma, nobenega pomisleka, v hipu se besedami, ne v težavah ne v zmagi. Nikjer

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |69| ne zdrsne v poceni sentimentalnost, športa za vse v slovenski družbi in pomen Rogovilca do Koče v Grohotu pod Komisija za športno plezanje (KŠP) tudi ki je pri takih dogodkih nevarna zape- športnih društev s fokusom na gibalni de- Raduho na odseku Grobelnik–Tolstovr- tokrat ni izostala z dosežki naših športnih ljivka. Knjiga izraža predvsem globoko javnosti starejših. šnik–planine Javorje–Dolgi plaz–Lipni plezalcev, predvsem nas je razveselil ljubezen do gora in ljubezen do življenj- PZS je polnopravna članica Združenja plaz–Koča v Grohotu. Tečaj za varno delo Domen Škofic s prvo zmago v svetovnem skega sopotnika. Izredno sposobnost za planinskih organizacij Balkana, BMU, z motorno žago bo 7. in 14. novembra na pokalu (SP) in drugim mestom na pred- vzpone na velikih višinah avtorica jemlje ki vabi na odpravo na najvišji vrh Afrike, Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni. zadnji tekmi SP. Zadnja tekma SP 2015 kot naravno danost, prav nič nadčlove- na 5895 metrov visoki Kilimandža- Zelenica ima od letošnjega septembra bo v Kranju 14. in 15. novembra. Orga- škega ne vidi v tem. Knjiga ni obreme- ro. Odpravo januarja 2016 organizi- novo pridobitev – učno zelo zahtevno nizacijski odbor olimpijskih iger v Tokiu njena s tehničnimi podrobnostmi, zato jo ra Planinska zveza Makedonije. Več o zavarovano plezalno pot (dolžine 113 je predlagal, da bi na olimpijske igre leta bodo lahko brali tudi tisti, ki ne zahajajo odpravi na www.bmumagazine.com. metrov in zahtevnosti do D) in športno zelo 2020 uvrstili še pet dodatnih športov, v gore. Nives z veliko toplino govori o Društva, članice PZS, lahko sodelujejo na zahtevno ferato na Spodnjem plotu, v ne- med njimi tudi športno plezanje, ki se je domačinih v Nepalu, spremlja njihovo razpisih razpisa Fundacije za šport za so- posredni bližini planinskega doma in Gor- v oktobru predstavilo športnim navdušen- življenje, ki ga moderni čas vse bolj financiranje športnih dejavnosti in gradnje niškega učnega centra Zelenica. Športna cem tudi na Kongresnem trgu v Ljubljani. spreminja. O lepotah gora ne govori zelo športnih objektov. Rok prijav za oba ferata, ki poteka prek zgornjega dela stene Komisija za gorske športe je navdušene pogosto, ko pa spregovori, zazveni njeno razpisa je 16. november 2015. v dolžini 75 metrov in zahtevnosti E, je ledne plezalce obvestila o pričetku nove, pisanje v čudovitih zvokih. Zelo lepa in Mladinska komisija (MK) je pozvala k trenutno najzahtevnejša ferata v Sloveniji. tretje sezone skupnega slovensko-hr- dobra knjiga! zbiranju predlogov za podelitev državnih Komisija za varstvo gorske narave vaškega pokala v tekmovalnem lednem Andrej Mašera priznanj v mladinskem sektorju za leto je prvič združila zaključek usposablja- plezanju. 2015. Konec septembra so v Planin- nja za varuhe gorske narave s srečanjem Komisija za turno kolesarstvo je PLANINSKA skem učnem središču Bavšica izvedli varuhov in stražarjev gorske narave. s svojimi odseki kolesarila po različnih tečaj gibanja po zahtevnih in zelo Podali so se na Krnska jezera, kjer so koncih Slovenije. ORGANIZACIJA zahtevnih planinskih poteh, malo za tem v tamkajšnjem planinskem domu 3. in Pri Planinski založbi lahko do konca leta pa prav tam tudi študentski planinski 4. oktobra spoznali veliko lepega in zani- po polovični ceni skupaj s flomastrom tabor, ki je predstavljal zaključek letošnjih mivega, pa čeprav jih je v nedeljo zbudilo piši–briši kupite komplet treh planinskih študentskih izletov. Za prvi študentski deževno jutro. Poročali pa so tudi o van- zemljevidov (plastificiranihKamniško-Sa - Dejavnosti izlet novega študijskega leta pa so izbrali dalizmu v plezališču Dovžanova soteska, vinjskih Alp in Karavank – osrednji del ter Veliko planino. Zbor mladinskih odsekov, ki je eno naših prvih in najbolj obiskanih papirnatega Krna). Planinske zveze najvišjega organa MK, bo 14. novembra, plezališč. Odbor za varstvo gorske narave PZS in Gorska enota Policije sta Slovenije kje, pa boste izvedeli ob prijavah. pri MDO PD Dolenjske in Bele krajine, PD 6. septembra na poteh med Vršičem in Planinska zveza je podprla dobro- Gospodarska komisija je v javno Krka Novo mesto, Kmetijska šola Grm Malo Mojstrovko izvedli prvo skupno pre- delno akcijo Planet za Nepal. Rušilni obravnavo dala osnutek Pravilnika o pla- in Biotehniška gimnazija Novo mesto so ventivno akcijo. potres v Nepalu je aprila letos terjal ninskih kočah, bivakih in planinskih učnih konec septembra prvič izvedli skupen Dokumentarna razstava Skupaj v gorah ogromno nedolžnih žrtev. Katastrofa je središčih, združen dokument, ki vsebuje projekt Gorski stražar. Planinske zveze Hrvaške ob njeni lansko- vzela skoraj 9000 življenj in uničila že določbe PZS glede urejanja registra pla- Vodniška komisija je pozvala k so- letni 140-letnici, ki jo je pripravila skupaj tako skromne domove. Po skoraj štirih ninskih objektov in njihovega upravlja- delovanju v javni obravnavi predloga s PZS, je na ogled v Državnem arhivu na mesecih so otroci še vedno ogroženi in nja. Rok za pripombe in predloge je bil dopolnitve Pravilnika o organizirano- Reki. Hrvaški alpinist in vodja številnih hi- potrebni pomoči, zato so pod okriljem in- 27. oktober. sti vodnikov PZS. Zbor predstavni- malajskih odprav Darko Berljak je ob formativne oddaje Planet Danes pripravili Valvasorjev dom pod Stolom, najbolj kov vodniških odsekov bo 28. novembra. tem na predavanju v Slovenskem domu dobrodelno akcijo. Da bo denar zagotovo priljubljena koča v 2014, je bogatejši za Komisija za alpinizem (KA) je poročala KPD Bazovica na Reki predstavil skupne prišel do pomoči potrebnih, bosta defibrilator. Pobudo zanj so v juniju ob z alpinistične odprave Choktoi 2015, podvige slovenskih in hrvaških alpinistov. poskrbela Viki Grošelj in Anja Kovačič, dnevu gorenjskih planincev in ob 120- kamor so se podali Luka Lindič, Knjižnica Laško in PD Laško sta konec vodja in članica odprave Manang 2015 letnici Valvasorjevega doma pod Stolom Janez Svoljšak, Martin Žumer in Luka septembra ob Dnevih evropske kulturne ob 40-letnici prvega slovenskega dali gorski reševalci. Tri mesece so lju- Krajnc. O uspehih na odpravi Raru 2015 dediščine organizirala predavanje Marjete vzpona na 8463 metrov visok Makalu, bitelji in osebje Valvasorja, katerega sta poročala alpinista Anastasija Davidova Keršič Svetel: Vloga Laščana Frana Orožna kamor se je odprava podala 13. oktobra. oskrbnik je Aleš Štefe, zbirali prosto- (AO PD Ljubljana - Matica) in Matija Jošt pri slovenskem planinstvu ter odprtje Ob koncu mesečne odprave se bosta voljne prispevke, denar so prispeva- (AO PD Celje - Matica). Na pot je odšla razstave Planinski vestnik – 120 let z nami odpravila v vas Mairitar, ki je od Katman- le tudi nekatere zasebne družbe in odprava Rolwaling 2015 v sestavi Luka na planinskih poteh in razstave o Franu duja oddaljena 30 kilometrov. Tam bodo Občina Žirovnica. Skupna vsota zbranih Stražar in Blaž Kramer (oba Akademski Orožnu. za doslej zbrani denar zgradili šolo, pre- sredstev je bila dva tisoč evrov. Tako AO) ter Ambrož Bajde in Matej Mučič (oba Zdenka Mihelič ostanek pa jim bodo poslali po končani ima defibrilator sedaj že 5 planinskih AO PD Kamnik). V oktobru sta bila odprta akciji. Gradnja šole bo nadzorovana, postojank: poleg Valvasorjevega doma dva razpisa: za mednarodno srečanje vanjo pa bodo sedli znanja željni otroci. tudi Koča na Blegošu, Dom na Lubniku, plezalcev na Škotskem (januar 2016) in Dan odprtih vrat Več o pomoči in kako lahko pomagate, Dom na Uršlji gori in Aljažev dom v Vratih. za alpinistični tabor Chamonix 2015, ki si preberite na www.planet.si/novice/ Pri Tumovi koči na Slavniku so prizadev- je potekal v oktobru pod vodstvom Petra PD Krka Novo mesto planet-za-nepal. Sporočili pa so tudi, da ni planinci Obalnega planinskega društva Bajca. V začetku oktobra so se spomnili V okviru Evropskega tedna mobilnosti in je Langtang po potresu znova prehoden Koper v začetku oktobra zagnali čistilno tudi na več pomembnih obletnic, med ob 650-letnici ustanovitve Novega mesta tako za alpiniste kot planince. napravo, PD Šentjur je obnovil in mo- drugim 40-letnice prvega slovenske- je Planinsko društvo (PD) Krka Novo Jubilejna himalajska odprava Manang derniziral Planinski dom na Resevni, PD ga osemtisočaka, Makaluja, 25-letnice mesto 22. septembra v Športnem parku 2015 je svoje cilje in načrte predstavila na Obrtnik Ljubljana pa za Mihelčičev dom Marije in Andreja Štremflja kot prvega za- Loka organiziralo Dan odprtih vrat, kjer novinarski konferenci PZS 12. oktobra. na Govejku objavlja razpis za novega konskega para na Everestu, ter 15-letnice so odseki PD predstavili svojo dejavnost. 6. novembra je v okviru 46. sejma Na- najemnika. neprekinjenega smučanja Dava Karničarja Dopoldne nas je obiskalo veliko otrok rava-zdravje potekal Kongres športa za Komisija za planinske poti nas je z vrha Everesta. Zbor alpinistov je bil 24. iz vrtcev in osnovnih šol naše občine. Tega vse, katerega glavna tema je bila Vloga obvestila o ponovni odprtosti poti od oktobra v Rozki na Krvavcu. smo bili še posebej veseli, saj je bil med

|70| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 Pod plezalno steno je bilo ves dan ter po eno brezplačno udeležbo na izletu Predsednik PD Lisca Sevnica podjetniki občin zgornje Gorenjske bodo zelo živahno. Številni so nas in v alpinistični šoli. Rok Petančič iz rok predsednika pripravili prodajno razstavo svojih navdušeno spraševali, kdaj bomo Nejc Šinkovec, Valerija Vidmar PZS Bojana Rotovnika prejema izdelkov, kar bo že ena od možnosti, da imeli plezalni vrtec za najmlajše. jubilejno listino ob 110-letnici opravite miklavževe nakupe. Nato bomo Foto: Nataša Damjanovič delovanja PD. Foto: Ljubo Motore gostili 37. regijsko fotografsko razstavo PD Lisca Sevnica z naslovom Ujeti pogledi 2015, konec meseca pa razstavili likovna dela avstrij- temeljnimi nameni dneva mladim pred- praznovalo 110 let organiziramo težje planinske ture v okviru skega slikarja Rolanda Artzmanna, ki ga staviti širok spekter dejavnosti našega Planinsko društvo (PD) Lisca Sevnica je nove gorniške skupine. Temelje razvojnih navdihujejo slovenske gore, predvsem društva in jih spodbuditi h kakovostnejše- 3. oktobra na Lisci s kulturno bogato pri- načrtov predstavljajo tudi usposabljanja Julijci in Karavanke. mu preživljanju prostega časa. reditvijo obeležilo 110-letnico svojega obstoječih in novih vodnikov PZS, usta- V SPM se vsako leto trudimo dopolniti Alpinistični odsek je mlade in najmlajše delovanja oziroma 110 let od ustanovitve novitev alpinističnega odseka, obnova oziroma spremeniti stalno razstavo, da povabil k plezanju na umetni steni, na Posavske podružnice Slovenskega pla- in razvoj dejavnosti na Lisci, obnova privabimo tudi tiste obiskovalce, ki so katero so se po prvotni zadržanosti ninskega društva v Sevnici. Prireditev je planinskih poti, varovanje znameni- pri nas že bili. Ti vedo, da v muzeju lahko podali številni. Markacisti so predstavi- zaznamovalo lepo število mladih sodelu- tega encijana (clusijevega svišča) na doživite in izkusite mnogo različnih stvari: li pravilen način označevanja poti, da jim jočih, nagovor slavnostnega govornika, Lovrencu ter organizacija tradicionalnih nevihto v bivaku, hojo po grebenu, poslu- pohodniki, ki so markacije poskusili tudi predsednika PZS Bojana Rotovnika, projektov (Sevniški planinski maraton, šanje glasov planinskih živali, reševanje narisati, lahko sledijo ne glede na letni priložnostna razstava, slovesno razvitje Pohod po Sevniški planinski poti …)." različnih nalog in še mnogo drugega. čas. Odsek za varstvo gorske narave je novega društvenega prapora in Zdenka Mihelič Tokrat pa vas vabimo, da si pridete predstavil ogrožene, zavarovane in druge podelitev priznanj. Predsednik Rotovnik pogledat našo najnovejšo zanimivost rastline, ki v različnih obdobjih krasijo je društvu ob 110-letnici izročil tudi – s 3D očali lahko pogledate v globino naše hribe. Mladinski odsek se je z otroki jubilejno listino, ki jo je prevzel predsednik z vrha Sfinge v Severni triglavski steni in igral družabne igre in jih povabil na svoje, PD Rok Petančič. poveste, če se od višine res zvrti. z druženjem obogatene izlete, piknike PD Lisca Sevnica pod svojim okriljem goji Več o dogodkih in muzeju si lahko in mladinske tabore. Vodniki so zbrane širok spekter planinskih, športno-družab- preberete tudi na naši spletni strani www. seznanili z osnovami varnejše hoje v gore nih, kulturnih in naravovarstvenih dejavno- Novembrsko planinskimuzej.si ali pa nas pokličete na s poudarkom na ohranjanju narave. sti ter z dobrim zgledom medse privablja tel. 083 806 730. Obiskovalci so se lahko preizkusili še veliko število članov. Letos so ob tej visoki dogajanje v SPM Eli Gradnik v hoji ob vrvni ograji in v izdelavi vozlov. obletnici med drugim v Sevnici gostili Že mogoče, da je november turoben Planinska skupina Dvor je ob izvajanju Skupščino PZS, razstavo Planinske zveze mesec, a to ne velja za Slovenski izletov in tradicionalnih pohodov trenutno Hrvaške Skupaj v gorah, uredili novo za- planinski muzej. Spet se bo dogajalo – Najnovejša zanimivost v muzeju je usmerjena predvsem v obnovo pogo- varovano plezalno pot na Lisco, ki je prva Miljko Lesjak, GRS Bovec, bo predstavil 3D pogled v globino z vrha Sfinge. relega zavetišča na najvišjem vrhu Suhe tovrstna pot v Posavju, konec avgusta pa Tolminsko na sončni strani Alp, ustvarjalni Foto: Eli Gradnik krajine, na 888 metrov visokem Svetem pripravili tudi Sevniški planinski maraton, Petru. Zavetišče gradijo s prostovoljnim rekreativno prireditev, ki se je je na delom. V društvu deluje tudi odsek za različno dolgih šestih planinskih poteh turno kolesarjenje. V sodelovanju z JB udeležilo 112 udeležencev. Od začetka centrom je ta odsek predstavil užitke maja do konca junija je v Posavju potekal vožnje s kolesi po zahtevnih in manj tudi Posavski festival tematskih poti. zahtevnih poteh ter se z obiskovalci podal Predsednik Rok Petančič je razkril tudi na spretnostno vožnjo s kolesom. načrte: "V PD Lisca Sevnica načrtu- Zadnji del Dneva odprtih vrat smo jemo razvoj planinstva za vse genera- namenili pestremu kulturnemu cije, še posebej za mlade, s spodbu- programu, na katerem so med drugim janjem planinstva že v vrtcih pa z or- sodelovali mladi glasbeniki in pevci, o ganizacijo osnovnošolskih in mladin- dejavnosti PD je spregovoril predsednik skih izletov in taborov ter z organizacijo Anton Progar, v nagradnem žrebanju pa tečajev in krožkov športnega plezanja. smo podelili nahrbtnike, pohodne palice Za nekoliko bolj izkušene pohodnike

PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 |71| trajnostnega turizma, ki obravnava tudi pomembno in obsežno področje trajno- stne mobilnosti. Pomembno vlogo pri razvoju le-te ima tudi PZS. Glavni izzivi so, kako optimizirati in stimulirati uporabo okolju prijaznih prevoznih sredstev in Še boljša izkušnja uporabo javnega prometa. Dosedanje aktivnosti (poletni avtobusi do planin- obiska narodnega skih izhodišč, različne možnosti kom- parka biniranja javnega prometa in ozavešče- Letošnja poletna sezona je bila z vidika valne akcije na področju okolju prijaznih obiska v visokogorju in v alpskih dolinah prevoznih sredstev) se bodo nadaljevale izjemna. Visoko zasedenost prenočitve- in nadgrajevale. nih in drugih turističnih storitev beležijo Vse obiskovalce vabimo, da se aktivno vse občine na območju Triglavskega vključijo v nadaljnje projekte, jih posvojijo narodnega parka. V poletnih mesecih in s tem pripomorejo k odlični izkušnji je pritisk na okolje še večji, prenaša pa obiska narodnega parka brez prometnih tekačicami je zmago slavila Sara Vidmar, Srce pa ga je vedno vleklo v gore. Kod je se tudi na obiskovalce. Dolgo pričako- in vročekrvnih zagat. ki je za vzpon potrebovala 36.31. hodil in kaj vse je prehodil, je vedel le on in van izlet se lahko prelevi v nočno moro, Javni zavod Triglavski narodni park Poleg teka na daljši progi je organizi- njegova družina, ko so si konec tedna na izkušnja, ki naj bi bila prijetna, lahko ran tudi krajši tek za najmlajše in tek za rame nadeli nahrbtnike in odšli na pohode zaradi nepričakovane gneče zagreni dan. KRATKE šolsko mladino. Vzporedno s tekom je po naših prelepih planinah. Pomembno je, da se ponudniki storitev, potekal tudi planinski pohod, ravno tako Ker v Šmartnem ob Paki takrat še ni bilo namenjenih obiskovalcu, zavedamo, NOVICE iz Žirov do novega planinskega doma na organiziranega pohodništva, se je najprej da se rešitve teh zagat skrivajo zgolj Mrzlem vrhu, katerega se je udeležilo kar včlanil v PD Velenje, vendar si je vedno v skupnem, tesnem sodelovanju z vsemi lepo število pohodnikov. želel, da bi imeli planinsko društvo tudi deležniki v prostoru. V luči reševanja Ivan Vidmar v Šmartnem ob Paki. Zato so leta 1975 manjših in večjih izzivov potekajo Šestnajsti somišljeniki najprej ustanovili Planinsko pogovori že dalj časa, nadaljevali se V SPOMIN sekcijo v okviru PD Velenje, katere prvi bodo tudi v prihodnje. Določene aktiv- Markov tek v Žireh predsednik je bil. Z ustanovitvijo PD nosti so bile implementirane, a izzivov je V nedeljo, 27. 9. 2015, je Planinsko Šmartno ob Paki leta 1997 pa se je ure- veliko, saj rešitve niso enostavne in hitre. društvo Žiri organiziralo že 16. sničila njegova dolgoletna želja. Ni postal Nekatere zahtevajo daljše (večletne) Markov tek – tekaško-pohodniško prire- samo član društva, bil je član upravnega postopke, vezane na spremembo ditev v spomin na priznanega žirovskega odbora, zadnja leta pa častni član društva. pravnih podlag in hkrati tudi spremembo alpinista Marka Čara. Marko Čar je veljal Jože Volk Kot vnet planinec je prehodil več planin- v osebnem razmišljanju slehernega po- za odličnega vsestranskega alpinista, bil (31. 3. 1929–27. 9. 2015) skih transverzal. Bil je tudi prvi dobitnik sameznika – obiskovalca občutljivega je uspešen ledni plezalec, opravil pa je zlatega častnega znaka Planinske zveze prostora parka in njegovega zaledja. tudi zahtevne zimske in solo ponovitve Slovenije iz Šmartnega ob Paki, leta 2004 Mnogokrat smo priča pripovedim tistih, v naših gorah. Z alpinizmom se je začel pa je tudi prejel spominsko plaketo PZS. ki obiskujejo tujino. Specifične ureditve ukvarjati leta 1987, dve leti kasneje pa Njegova velika ljubezen pa je bila "naša" obiskovanja, recimo v smislu prometa tudi z deskanjem na snegu. V časih, ko Gora Oljka s cerkvijo sv. Križa na vrhu. ali rekreacijske dejavnosti v posame- je bilo deskanje na snegu v naših krajih Tako rad jo je imel, da ji je napisal tudi znih zavarovanih območjih, nas prese- še noviteta, je prenesel snežno desko pesem z naslovom Prijateljem Gore Oljke, netijo in navdušijo. Enostavno dejstvo s smučišč v ekstremne razmere domačih ki je postala kar himna našega društva. je, da so mnoge izmed teh rešitev izve- in tujih sten. Večkrat je bil član odprav v hi- Bil je tudi soustanovitelj Folklorne skupine dljive tudi pri nas. Na primer zahteva, da malajska gorstva. Letos mineva dvajset Oljka, pri kateri je igral na frajtonarico kar obvezno pustimo osebno vozilo nekje let od uspešne odprave na Gašerbrum Rojen je bil v številni družini štirinaj- 17 let. Na stara leta je bil član veteranske daleč in za dosego cilja uporabimo javni 1, 8068 m, ko sta z Iztokom Tomazinom stih otrok na Ravnah pri Šoštanju. Že ekipe Gasilskega društva Šmartno ob prevoz, gremo peš ali s kolesom, je iz- 5. julija 1995 dosegla vrh in se z njega v najstniških letih ga je doletela druga Paki, ki je uspešno tekmovala na gasilskih boljšala status mnogih alpskih dolin in po Japonskem ozebniku spustila na svetovna vojna. Velikokrat nam je pripo- tekmovanjih po vsej Sloveniji. planot, ki so na las podobne našim, vse smučarski deski oziroma na smučeh. vedoval, kako je moral pri rosnih štirinaj- V premogovniku Velenje ni zapisan le od Monaka do Slovenije. Pri nas je bilo Predvsem Markov spust je veljal kot naj- stih letih z volovsko vprego ponoči peljati na seznamu zaposlenih, ampak tudi na v to smer že marsikaj narejenega, a pot zahtevnejši uspešno izveden spust na partizanom top na Graško goro, ko je seznamu nagrajenih delavcev inova- do cilja je še dolga. snežni deski do takrat. prišla v te kraje 14. divizija. Po vojni se torjev kolektiva, saj je dobil leta 1979 Zavedamo se, da je odgovornost za Markov tek je vsakoletna prireditev, ki je izučil za mizarja, potem pa kar tri leta srebrno nagrado inovatorjev Jugosla- učinkovito dolgoročno rešitev predvsem tradicionalno poteka zadnjo nedeljo služil vojaški rok v tedanji domovini Ju- vije. Njegovo delo je bilo cenjeno tudi na upravljavski strani. Odločitev je lahko v septembru. Letošnja izvedba teka je goslaviji. Bil je namreč mornar na ladji. Ko v domačem kraju, zato je leta 2004 sprva "boleča", na dolgi rok pa prinaša bila prva na novi trasi iz centra Žirov na je prišel od vojakov, se je kmalu poročil prejel visoko občinsko priznanje, to je grb dober občutek tako upravljavcu kot upo- Mrzli vrh. Dolžina proge je 6,22 km za v Rečico ob Paki, kjer je letos na začetku občine Šmartno ob Paki. Takšen je bil rabniku. Javni zavod TNP v sodelovanju odrasle oziroma 5,22 km za veteranke, jeseni tudi umrl. Jože Volk. Vesel, prijazen, vedno pripra- s turističnimi organizacijami (LTO-ji) in starejše in super veterane. Višinska Njegovo življenje je bila glasba. vljen pomagati. posledično z občinami pripravlja Razvojni razlika na progi je 517 metrov. Skupni Čeprav samouk, je igral na različne in- Jože, hvala ti za vse, kar si storil za planin- načrt območja MAB UNESCO Julijske zmagovalec med tekači je postal štrumente, največ in najraje na frajtona- stvo v Šmartnem ob Paki. Alpe – Triglavski narodni park z vidika Peter Lamovec s časom 27.22, med rico, s katero je rad razveseljeval ljudi. Franc Lesnjak, PD Šmartno ob Paki

|72| PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 V prihodnjih številkah Planinskega vestnika boste lahko prebrali …

Tema meseca Prehrana Z nami na pot Gore okoli Žirov Intervju

Foto: Klemen Gričar Žarko Rovšček, Alice Coldefy

88,3 MHz, 96,9 MHz, 97,2 MHz, 99,5 MHz, 103,7 MHz, 105,1 MHz in 106,2 MHz.

Od Trente do Trojan, najbolj poslušana regionalna radijska mreža na Primorskem. Namenimo del dohodnine za varnejšo in urejeno Slovensko V letu 2015 smo s tako pridobljenimi sredstvi financirali planinsko pot od Maribora do Ankarana! Zaradi množiènosti obnovo poti skozi Žrelo na Ledine, poti na Kokrsko sedlo in in odprtosti delovanja imamo Planinska zveza Slovenije in Golico. Stopimo v dolini skupaj tisti, ki se sreèujemo na veèina planinskih društev status organizacije v planinskih poteh in se zavedamo koristnosti dejavnosti javnem interesu. Zato smo upravièenci do planinske organizacije! Namenimo ji del sredstev, sredstev z naslova dohodnine: zavezanci za ki bi sicer pripadel državnemu proraèunu. Davèni dohodnino lahko do 0,5 odstotka odmerjene upravi (DURS) sporoèimo svojo odloèitev do 31. dohodnine namenimo Planinski zvezi Slovenije decembra letos, lahko tudi s pomoèjo pred- in/ali planinskemu društvu. Preveè nas je, ki te izpolnjenega obrazca na spletni strani PZS: možnosti še nismo izkoristili. www.pzs.si/dohodnina.php.