Zgodovina Raziskovanja Vakuuma in Vakuumskih Tehnik 2

ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK 2. DEL Delo posve~am ljubljeni h~erki Ur{ki, katere svetli lasje `e dobrih ~etrt stoletja `lahtijo moja dejanja in nehanja! Stanislav Ju`ni~ ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK 2. DEL

DRU[TVO ZA VAKUUMSKO TEHNIKO SLOVENIJE Ljubljana, 2010 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Avtor: dr. Stanislav Ju`ni~ Uredila: dr. Peter Panjan, doc. dr. Miha ^ekada Recenzenta: zasl. prof. dr. Alojz Paulin, doc. dr. Miha ^ekada Oblikovanje in prelom: Miro Pe~ar Naklada: 200 izvodov Tisk: Tiskarna Ple{ko, d. o. o. Zalo`nik: Dru{tvo za vakuumsko tehniko Slovenije Za zalo`bo: prof. dr. Miran Mozeti~ Izdajo je sofinancirala Javna agencija RS za knjigo. ISBN 978-961-92989-0-9

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

533.5(091) 621.52(497.4)(091)

JU@NI^, Stanislav, 1955- Zgodovina raziskovanja vakuuma in vakuumskih tehnik : 2. del / Stanislav Ju`ni~. - Ljubljana : Dru{tvo za vakuumsko tehniko Slovenije, 2010

ISBN 978-961-92989-0-9

253778688

4 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Kazalo

Beseda urednika ...... 9

Predgovor ...... 11

1. Zgodnja razmi{ljanja o praznem med Slovenci ob izumu vakuumske ~rpalke . . 13 1.1. Kopernik o vakuumu ...... 13 1.1.1. Uvod ...... 13 1.1.2. Kopernikovi atomi in vakuum med njimi ...... 14 1.1.3. Sklep ...... 19 1.2. Vakuum Trubarjevih dni...... 20 1.2.1. Uvod ...... 20 1.2.2. Terpinov seznam gornjegrajskih knjig...... 20 1.2.3. Hvale ...... 24 1.2.4. Kopr~an Santori ...... 26 1.2.5. Frischlinov vakuum v sifonih pod Cerkni{kim jezerom...... 27 1.2.6. Ljubljanski zametek parnih strojev ...... 34 1.2.7. Kepler med Prekmurci ...... 34 1.2.8. Sklep ...... 36 1.3. Knjige o vakuumu prvega ljubljanskega vakuumista ...... 37 1.3.1. Galileijeve in Keplerjeve ideje pri Turja~anu ...... 39 1.3.2. Guerickejevi vakuumski poskusi v Turja{ki ljubljanski knji`nici...... 47 1.3.3. Prvi Turja{ki knez in kapucin Valerijan Magni ...... 50

2. Vakuumske knjige na slovenskih tleh...... 59 2.1. Prvih 800 let vakuuma manj{ih bratov za Slovence ...... 63 2.1.1. Uvod ...... 63 2.1.2. Vakuum v Kamniku ...... 63 2.1.3. Kapucini o praznem v Kranju in Mariboru ...... 65 2.1.4. Vakuum med lo{kimi filozofsko-fizikalnimi spisi...... 66

KAZALO 5 2.1.5. Novome{ka fran~i{kanska knji`nica...... 68 2.2. Vakuum ljubljanskih fran~i{kanov ...... 74 2.2.1. Uvod ...... 74 2.2.2. Zgodnji ljubljanski fran~i{kani dvomijo v vakuum ...... 74 2.2.3. Ljubljanski fran~i{kani vakuumu v prid ...... 92 2.3. Knjige o vakuumu iz nekdanje knji`nice cistercijanov v Sti~ni ...... 152 2.3.1. Uvod ...... 152 2.3.2. Cistercijanska praznota ...... 154 2.3.3. Knjige iz Sti~ne ...... 156 2.3.4. Sklep ...... 171 2.4. Valvasor o vakuumu in tankostenskih kipih ...... 173 2.4.1. Uvod ...... 173 2.4.2. Kipi najtanj{ih sten...... 173 2.4.3. Galileijev krog pri Valvasorju ...... 176 2.4.4. Boylova vakuumska ~rpalka ...... 177 2.4.5. Boylovi kritiki ...... 180 2.4.6. Sklep ...... 182 2.5. Erbergove vakuumske knjige...... 183 2.6. Vakuum Ilirskih provinc ...... 187 2.6.1. Uvod ...... 187 2.6.2. Konec jezuitske prevlade v Ljubljanskem raziskovanju vakuuma ...... 187 2.6.3. Vakuumska tehnika Ilirskih provinc na Centralnih {olah v Ljubljani ...... 188 2.6.4. @id Gunz – ljubljanski znanstveni as ...... 191 2.6.5. Kersnik, Zoisov in Marmont sukajo Voltovo elektriko ...... 194 2.6.6. Zoisovo vakuumsko ~tivo v francoskem prime`u ...... 195 2.6.7. Kapucini in fran~i{kani v francoski Ljubljani in Gorici ...... 209 2.6.8. Sklep ...... 209

3. Hallerstein uveljavi kranjsko znanje v belem svetu ...... 211 3.1. Vakuum v prepovedanem mestu...... 211 3.2. Tudi knjige rade potujejo, mar ne?...... 215 3.2.1. Hallersteinovo ljubljansko znanstveno ozadje...... 216 3.2.2. Pekin{ki poskus z elektriko ...... 217 3.2.3. Hallersteinove knjige o vakuumu ...... 222 3.2.4. Sklep ...... 231 3.3. Zgodnje japonske vakuumske tehnike ...... 231 3.3.1. Uvod ...... 231 3.3.2. Nizozemska znanost potuje v Habsbur{ko monarhijo (1713–1795) in na Japonsko (1720–1853) ...... 233 3.3.3. Rangaku, erekiteru in vakuumske ~rpalke med Japonci...... 235 3.4. Sklep ...... 246

4. Vakuumski poskusi med Slovenci tik pred katodnimi elektronkami...... 249 4.1. Gruber o {irjenju plinov v vakuum ...... 249 4.1.1. Uvod ...... 249 4.1.2. Gruber o toplotnih pojavih v razred~enem zraku (1788, 1791) ...... 249 4.1.3. Specifi~na toplota plinov v teoriji kalorika ...... 256 4.1.4. Joule-Thomsonovo ohlajanje ...... 263 4.1.5. Sklep ...... 264 4.2. Cauchyjeve gori{ke teorije vakuuma...... 264 4.2.1. Uvod ...... 264

6 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK 4.2.2. Heraeus...... 264 4.2.3. Leybold ...... 266 4.2.4. Cauchy v Gorici ...... 268 4.2.5. Cauchyjev gori{ki vakuum...... 271 4.2.6. Cauchyjeva optika tankih plasti pri Stefanovem u~itelju Robidi ...... 274 4.2.7. Vakuum v Cauchyjevi optiki ...... 277 4.2.8. Sklep ...... 281

5. Katodne elektronke med Slovenci ...... 283 5.1. Vlacovich o razelektritvah ...... 283 5.2. Tesla vakuumist ...... 288 5.2.1. Uvod ...... 288 5.2.2. Teslovi elektroni in rentgenski `arki v Crookesovi vakuumski cevi ...... 290 5.2.3. Visokonapetostne razelektritve Teslovih slovenskih predhodnikov...... 291 5.2.4. Teslovi sodobniki raziskujejo razelektritve na Slovenskem: Robida in [ubic .... 298 5.2.5. Codelli ...... 300 5.2.6. Sklep ...... 300 5.3. Ho~evarjeve vakuumske tehnike ...... 301 5.3.1. Uvod ...... 301 5.3.2. Ho~evar v Ljubljani ...... 301 5.3.3. [tudij na Dunaju ...... 302 5.3.4. Na Tirolskem in Moravskem ...... 303 5.3.5. Holtzov influen~ni stroj in Geisslerjeve vakuumske elektronke ...... 304 5.3.6. Ho~evar o Wheatstonovem mostu ...... 309 5.3.7. Sklep ...... 310

6. Na{a vakuumska tehnika Peterlinovih dni ...... 311 6.1. Peterlinov prispevek k razvoju vakuumskih tehnik...... 311 6.1.1. Uvod ...... 311 6.1.2. Sam~eva spektralna analiza ...... 315 6.1.3. Mladost in sorodstvo...... 317 6.1.4. [tudij ...... 317 6.1.5. Asistent in docent ...... 318 6.1.6. Okupacija ...... 321 6.1.7. Pedago{ko delo ...... 322 6.1.8. Profesor Peterlin organizira IJS z uporabo vakuumskih tehnik ...... 323 6.2. Jugo(slovenska) bomba ...... 328 6.2.1. Uvod ...... 328 6.2.2. Preiskovanje materije v senci atomske gobe...... 329 6.2.3. Pospe{evalniki in vakuum ...... 330 6.2.4. Novi materiali in vakuumske tehnike za homogeni reaktor ...... 333 6.2.5. Sklep ...... 333 6.3. Strojnik s prvim ljubljanskim elektronskim mikroskopom ...... 333

7. Prve slovenske raziskovalke vakuuma ...... 337 7.1. Uvod ...... 337 7.2. Pisateljice o vakuumskih tehnikah in na{e prve {tudentke fizike ...... 337 7.3. Prva slovenska profesorica fizike Marija Wirgler...... 339 7.4. Barometri Serafine De`man v Ljubljani ...... 339 7.5. Snegulka Detoni ...... 343

KAZALO 7 7.6. Bibijana Dobovi{ek ^ujec, jedrske reakcije in vera ...... 343 7.7. Danica Burg-Han`el raziskuje z Mössbauerjevo spektroskopijo ...... 344 7.8. Nanocevke ...... 345 7.8.1. Uvod ...... 345 7.8.2. Kristalne cevke ljubljanskega profesorja Hacqueta ...... 345 7.8.3. Molibden in volfram v Ljubljani...... 347 7.8.4. Kristalne simetrije ljubljanskega profesorja Schulza pl. Strassnitzkega...... 347 7.8.5. Molibden in volfram v zgodnji vakuumski tehniki ...... 350 7.8.6. Ljubljanske nanocevke...... 350

Sklep ...... 353

Kazala...... 355 Kazalo tabel ...... 355 Kazalo slik ...... 357 Kazalo oseb ...... 370

Literatura ...... 379 Neobjavljeni arhivski viri, okraj{ave in manj znani izrazi ...... 379 Tiskani viri – Literatura ...... 382

Povzetek ...... 407

Abstract ...... 411

8 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Beseda urednika

Ko sem leta 1993 povabil dr. Ju`ni~a, da za strokovni ~asopis Vakuumist napi{e kratko zgodovino raziskovanja vakuuma in vakuumskih tehnik, si niti v sanjah nisem predstavljal, da bo prvemu prispevku dodal {e ve~ kot {estdeset drugih. Ti prispevki so bili osnova za njegovo prvo knjigo, ki je iz{la leta 2004 v zalo`bi Dru{tva za vakuumsko tehniko Slovenije. Tudi drugi del knjige delno sloni na prispevkih, ki so bili objavljeni v zadnjih letih v Vakuumistu. Ju`ni~eva knjiga razkriva, da je bilo raziskovanje »praznega prostora« od nekdaj izjemno privla~no. Zakaj tolik{no zanimanje za »prazen prostor«? Ker je sam po sebi nekaj skrivnostnega in ker je sti~i{~e znanosti, filozofije in religije. [e ve~. Razvoj znanosti v 19. in 20. stoletju je pokazal, da ima prazen prostor tudi izjemen tehni~ni pomen. Raziskovanja »praznega prostora« v 18. stoletju so pripeljala do odkritja barometra. Z njim so znanstveniki merili zra~ni tlak in na osnovi meritev napovedovali vreme. Uspe{no so ga uporabili tudi za merjenje vi{ine hribov. Raziskovanje nizkotla~nih razelektritev konec 19. stoletja pa je pripeljalo do odkritja elektrona, rentgenskih àrkov, katodne elektronke (televizije), napr{evanja tankih plasti, elektronskega mikroskopa, pospe{evalnikov itd. Od tu naprej so se znanstvena odkritja samo {e nezadr`no mnoìla vse do danes. Vendar kdo {e ve, kako se je vsa zgodba pri~ela? Pa bi bilo prav, da to vemo. Preu~evanje zgodovine znanosti je pomembno ne samo zato, da se zavemo, v kolik{ni meri stojimo na ramenih prednikov, ampak tudi zato, da spoznamo pota in stranpota znanosti. Tako la`je razumemo, od kod prihajamo, kje smo, kam gremo in kdo smo. Ko ~lovek prebira Ju`ni~eve zgodbe iz zgodovine raziskovanja vakuuma, je presene~en kako zelo so bili skozi vso zgodovino v ta raziskovanja vpeti raziskovalci, ki so delovali na slovenskih tleh. Seveda se je znanost pred stoletji rojevala v povsem druga~nem okolju in pogojih kot danes, pa vendar imajo takratni in dana{nji raziskovalci marsikaj skupnega. Njim in dana{njim znanstvenikom je raziskovanje na~in ìvljenja. Hkrati je za prve in druge zna~ilno svetov- ljanstvo. Biti svetovljan danes seveda ni isto kot pred stoletji, ko so bile mo`nosti za potovanja in komuniciranje majhne. Kljub temu so bili na{i raziskovalci, kot izvemo iz Ju`ni~eve knjige, tesno povezani z kolegi iz vse Evrope.

BESEDA UREDNIKA 9 Odkrito priznam, da nisem niti pribli`no vedel, kak{no vlogo so pri razvoju na tem podro~ju v preteklosti imeli raziskovalci, ki so delovali pri nas. Prav to pa izvemo iz te knjige. V njej nam avtor opi{e, kako imenitna znanstvenika sta bila v sedemnajstem stoletju Janez Vajkard Turja{ki (Auersperg) in Janez Vajkard Valvasor. Vsaj tako imenitni so bili njihovi nasledniki v 18. stoletju: Ferdinand Augu{tin Hallerstein, @iga Zois, Gabrijel Gruber in Jurij Vega. Bogato tradicijo na podro~ju znanosti so v 19. in 20. stoletju nadaljevali Joèf Stefan, Janez Puhar, Simon [ubic, Ignac Klemen~i~, Franc Ho~evar, Karel Robida, Janez Puh, Karel in Serafina De`man, Anton [antel, Anton Codelli, Maks Samec, Ale{ Strojnik, Anton Peterlin in mnogi drugi. Vsi med njimi so se pri svojih raziskavah tako ali druga~e ukvarjali z vakuumom oz. vakuumskimi tehnologijami. Po njihovi zaslugi je veliko pomembnih izumov zraslo prav na na{ih tleh. Le malokdo tudi ve kako tesno so bili z na{imi kraji povezani vsestranski Bo{kovi}, slavni matematik Cauchy, fizik Mach ali veliki izumitelj Tesla. Tudi oni so pri svojem delu pustili sledi na podro~ju vakuuma. Dr. Ju`ni~ nam predstavlja {tevilne knjige, ki so bile v preteklosti osnova za pou~evanje in preu~evanje vakuuma. Da je lahko zbral vso to gradivo, se je – kot je to nekje zapisal – moral »pomeni{iti«, saj je mesece in mesece pregledoval knjige pri lo{kih kapucinih ter pri ljubljanskih in novome{kih fran~i{kanih. Brskanje po teh starih dokumentih zahteva ne samo veliko potrpe`ljivosti, ampak predvsem izjemne sposobnosti pri razumevanju starih jezikov in pisav, ki so se skozi stoletja uporabljali na tem prostoru. Pri svojem delu je dr. Ju`ni~ izjemno pronicljiv in vztrajen. Med brskanjem po starih knjigah je mimogrede odkril izgubljeno Kopernikovo knjigo »Kroènje nebesnih teles« iz leta 1566, ki jo hranijo v NUK-u. Pomagal je »odkriti« Hallersteina. O njem je pred leti napisal knjigo, skupaj z doma~imi in tujimi stanovskimi kolegi pa pred kratkim {e eno v angle{kem jeziku. Zelo poglobljeno znanstveno delo mu je odprlo mnoga vrata v tujini (doma pa je njegovo delo zaenkrat skoraj neopaèno). Najve~ gradiva za pri~ujo~o knjigo je dr. Ju`ni~ na{el v fran~i{kanski knji`nici v Ljubljani. Dostop do vatikanskih in {tevilnih drugih arhivov v Evropi, na Japonskem in ZDA, ki so pomemben vir za vsakega zgodovinarja znanosti, pa mu je omogo~ila Univerza v Oklahomi. Ta je tudi gmotno podprla njegovo raziskovalno delo. Z drugim delom »Zgodovine raziskovanja vakuuma in vakuumskih tehnik« smo Slovenci dobili zaokroèno podobo ve~stoletnega dogajanja na tem podro~ju v na{ih krajih in v svetu. To nas uvr{~a med redke narode v svetu, ki taka dela premorejo. Zato se dr. Ju`ni~u v imenu Dru{tva za vakuumsko tehniko Slovenije iskreno zahvaljujem za ves trud, ki ga je vloìl v pisanje tako zahtevnega in obse`nega gradiva. dr. Peter Panjan Institut »Joèf Stefan«, Ljubljana

10 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Predgovor

Po prvem delu Zgodovine raziskovanja vakuuma in vakuumskih tehnik z zbranimi objavami iz let 1993–2004 je to pot na voljo drugi del. Vljudno prosimo za blagohotno branje. Prvi del knjige je obravnaval posamezna podro~ja raziskovanja vakuumskih tehnik in je v veliki meri povzel sodoben razvoj v svetu s slovenskimi odmevi. Novost sedanje objave je osredoto~enost na Slovenijo z njenimi knjigami in raziskovalci vred; kolikor sem mogel sem posegel celo med filozofske ~eri obstoja popolnega vakuuma, okoli katerih so se svoj ~as lomila kopja Aristotelovih privrèncev in Galileiju naklonjenih novosti. Ali je popoln vakuum mogo~? Vpra{anje slej-ko-prej {e vedno tli v ozadju sodobnih fizikalnih raziskovanj ali celo v podzavesti vsakdanjih uporabnikov vakuuma pri trajno pakiranih ìvilih, svetilih in elektronskih napravah! Deli pri~ujo~e zgodbe so bili objavljeni med letoma 2004–2010 v Vakuumistu, glasilu Dru{tva za vakuumsko tehniko Slovenije, ~asopisu za vakuumsko znanost, tehniko in tehnologije, vakuumsko metalurgijo, tanke plasti, povr{ine in fiziko plazme. Eden izmed ~lankov je bil objavljen v sodelovanju s prof. dr. Alojzom Paulinom, domala najstarej{im {e ìve~im pionirjem slovenske vakuumske tehnike. Njegovo prijazno dovoljenje za ponatis najinega skupnega dela in njegovo recenzijsko mnenje ob tej prilo`nosti sprejemam z veliko hvale`nostjo, podobno kot vsestransko pomo~ urednikov Vakuumista dr. Petra Panjana in dr. Mihe êkade. Nekatere raziskave so bile v poljudni obliki prirejene za revijo @ivljenje in Tehnika, spet druge so zagledale beli dan v tokijski Historia Scientiarum in {tevilnih drugih glasilih na vseh kontinentih. Ve~ji del tu zbranih tekstov {e ni smel zagledati lu~ sveta v knji`ni obliki. Zato se bo morda zdelo prav, da jih tu zberemo na enem mestu. Bliàjo~a se 400-letnica rojstva prvega slovenskega vakuumista kneza Janeza Vajkarda Turja{kega je morda ravno prava prilo`nost za tovrstno branje. Mojim sodelavcem Rienku Vermiju, Stephenu Weldonu in Tomoko Weldon gre zahvala za mnogotere koristne namige in pomo~ pri mojemu {ibkemu znanju japon{~ine. Zapis japonskih imen sledi tamkaj{nji navadi s priimkom na prvem mestu. Kon~na ina~ica tega spisa je na- stajala na univerzi v Oklahomi, pri Fari ob Kolpi in v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici, kamor me je prijazno povabil prof. dr. Miran [peli~ OFM in blagohotno dovolil objavo ve~ine slik za

PREDGOVOR 11 to knjigo, ozna~enih s F.1 Univerza v Oklahomi pa je z Mellonovo podporo prijazno krila raziskovalne stro{ke. Iskreno upam, da je tipkanje po novem ameri{kem ra~unalniku sredi starodavnih fran~i{kanskih knjig in njihovo pra{no {elestenje ob sodobnem fotografiranju dalo pri~ujo~i knjigi potrebno patino in sodobnost hkrati. ^e se je posre~ilo, gre zahvala predvsem modrookemu objemu moje najstni{ke ljubezni, ki je delu nudila zavetje, tola`bo in potrebno kritiko.

1 Miran in dr. Jo`e [kofljanec sta bistveno pripomogla k iskanju podatkov o fran~i{kanih.

12 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK 1 Zgodnja razmi{ljanja o praznem med Slovenci ob izumu vakuumske ~rpalke

1.1. Kopernik o vakuumu

1.1.1. Uvod V Ljubljani smo nedavno odkrili pomotoma pozabljeno Kopernikovo delo iz leta 1566. Od- kritje potrjuje izjemna znanstvena hotenja na{ih prednikov. Kaj pa ima za povedati o za~etkih vakuumskih tehnik na Slovenskem glede na to, da imamo prav Kopernika upravi~eno za za~etnika moderne nove znanosti v Evropi?

Slika 1.1: Ljubljanski fran~i{kanski predavatelj filozofije s fiziko je takoj po prepovedi jezuitov takole ponazoril gibanje Kopernikovih planetov v vakuumu (Anonimno, 1774–1775, 8v); F.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 13 Slika 1.2: Ljubljanski fran~i{kanski predavatelj filozofije s fiziko je takoj takole ponazoril Koperniku nasproten Ptole- majev sistem (Anonimno, 1774–1775, 8v); F.

Kopernik je umrl dobro stoletje pred Torricellijevim poskusom, zato po eksperimentalni plati seveda {e ni mogel razmi{ljati o vakuumski tehniki na sodoben na~in. Gotovo pa mimo vpra- {anja vakuuma ni mogel, saj so se nad njim `e za~eli zbirati poznej{i Galileijevi oblaki. Kak{no je bilo Kopernikovo mnenje o praznem?

1.1.2. Kopernikovi atomi in vakuum med njimi Kopernik je imel vesolje oziroma Son~ev sistem za neskon~no velik v primerjavi z Zemljo. Razmi{ljal je tudi o nevidnih atomih, ki doseèjo opazljivo velikost {ele ko jih je dovolj veliko skupaj.1 Atomi Demokrita, Epikurja in Levkipa so seveda predpostavljali obstoj vakuuma med delci snovi. êprav ni izrecno omenil vakuuma, je Kopernik z razpravo o atomih privzel njegov obstoj na Zemlji. Ni si {e postavil vpra{anj o na- ~inu gibanja planetov okoli Sonca brez trenja, ~eravno so ga tedanji raziskovalci è opisali.

Slika 1.3: Kranjski fran~i{kanski predavatelj filozofije s fiziko Bavarec Theofil Zinsmeister si je zamislil vrtenje planetov v vakuumu tik pred koncem stoletja (Zinsmeister, 1799, 2: 156); F.

1 Kopernik, 1998, 58–59.

14 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Ob Koperniku imajo ljubljanski fran~i{kani tudi astronomsko – geografsko delo Johanna Schönerja v posmrtni izdaji Gemma Frisiusa. Schöner je zaslovel kot prvi Rheticusov u~itelj astronomije v Nürnbergu; Rheticus je pozneje postal br`kone edini Kopernikov u~enec. Zato je bil prav Schöner med zgodnjimi bralci Kopernikovega nauka, ki ga je Rheticus zanj povzel v Narratio Prima, kot beremo v naslovu ponatisa Na- rratia v Kopernikovih De Revolutionibus. Schönerje- vo delo je iz{lo domala so~asno s Kopernikovim, ljubljanski fran~i{kani pa so ga vezali v pergament, ki je danes oblepljen z `e zlizanim kartonom; pergament je bil br`kone sposojen od kak{ne druge knji`ne ve- zave, saj ima na hrbtu {tevilko strokovne skupine IX in ne X, kot sicer velja za geografske in matemati~ne knjige. Na karton so dali {e nalepko, ki resda nima zapisane strokovne skupine. Pisec prvega dela knjige je bil Schöner v priredbi Gemma Frisiusa, zadnjo tretjino knjige je za~el sam Frisius leta 1548 brez sa- mostojne paginacije, zbirko pa so zaklju~ila Schöner- jeva pravila za uporabo obro~aste krogle. Slika 1.4: Naslovna stran Schönerjevega in Gemma Frisiusovega geografsko-astronomskega dela pri ljubljanskih fran~i{kanih.

Slika 1.5: Naslovna stran Schönerjih navodil za uporabo obro~astih krogel (Schöner, Gemma, 1548, 89r).

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 15 Prvotni lastnik knjige je bil Michaelis Chernis (Miha ^rne) Gablosensis, knjigo pa mu je dal Abraham Rucly dne 21. 7. 1602. Pred naslovno stranjo se je ohranil del starej{ega ekslibrisa datiran leta (15)68. Prvi del knjige je pove~en predvsem geografiji, seveda predvsem ob sklicevanju na Ptolemaja; prina{a tudi preglednico zemljepisnih dolìn posameznih krajev.2 V prvem geografsko naravnanem delu je Frisius popisal tudi Avstrijo, [tajersko, Koro{ko in Ogrsko, vendar Kranjske ni posebej omenil; zdi se, da je njen pomen v Notranji Avstriji nara- sel komaj pozneje. Na koncu je povzel {e geografijo ameri{kih polotokov in otokov, med drugim Yukatana in Jamaike.3 Ljubljanski fran~i{kanski bralci so torej è zelo zgodaj prebirali podrobnosti o odlikah Novega sveta onstran Atlantika. Predgovora k prvima deloma knjige je spisal Gemma Frisius in sicer precej pred izidom same knjige: prvega naslovljenega na bralca 1. 10. 1530 v Antwerpnu, drugega naslovljenega na Johana Khreutterja pa je tajnik ogrske kraljice Gemma Frisius podpisal v Leuvnu februarja 1514 in ga razdelil v 20 poglavij. Narisal je {tevilne zabavne skice viziranja za merjenje vi{ine zvezd ali stolpov. Tudi ta del je kon~al s preglednico zemljepisnih dolìn posameznih krajev. Predzadnji kratki del o uporabi obro~astih krogel je Schöner prav tako objavil leta 1548 vendar ni datiral svojega uvodnega pozdrava natisnjenega po epigramu o kroglah. Navajal je Regio- montanusovo mnenje glede poloàja meridianov na Arktiki. V zadnjem delu je to pot nepod- pisani Schöner opisal tipe obro~astih krogel in svojo raziskavo posvetil babenber{kemu {kofu Georgiu. Zanimala ga je razdalja med Soncem in zvezdami v zenitu, prav tako pa vi{ina Sonca in Lune. Upo{teval je osem domov za prerokovanje po komentarjih iz Ptolemajevega Alma- gesta.4 Ljubljanski jezuiti so brali dela Kopernikovih sodobnikov, ki so jim dala misliti o vakuumu. Med njimi je Tartaglijev5 u~enec Benedetti objavil nekaj dokazov Kopernikovih domnev in s svojimi idejami utrl pot Galileijevi dinamiki. Kopernikanec Benedetti je bil matematik na dvoru vojvode Ottavia Farnese v Parmi (1558–1566) in pozneje na dvoru velikega vojvode Savoje v Torinu. Knjigo je napisal v obliki pisem razli~nim znanstvenikom, med drugimi Nuñezu, prvemu profesorju vi{je matematike na univerzi v Coimbri na Portugalskem.6 Bene- detti je pisal o {tevilnih vpra{anjih, med drugim o kvadraturi kroga,7 temperaturnih razlikah na Soncu8 zanimivimi v povezavi s pozneje leta 1610 odkritimi Son~evimi pegami, vakuumu v Heronovi posodi, teì zraka in olja.9 Benedetti je uporabil argumente Giovannija Filiponoja iz 6. stoletja za spodbijanje Aristotelove domneve o nemogo~i neskon~ni hitrosti izstrelkov v vakuumu. To mu se mu je zdelo {e posebej pomembno kot nadaljevanje raziskav Bene- dettijevega u~itelja Tartaglia o gibanju topovskih izstrelkov.10 Seveda pa je raziskovanje vakuuma postalo posebno zanimivo po Torricellijevih, Guerickejevih in Turja~anovih poskusih pol stoletja po Benedettijevi smrti. Benedettijeva pisma (1599) so bila br`kone prvo matemati~no delo nabavljeno za jezuitski kolegij v Ljubljani. Kopernik, Galilej in vpra{anja vakuuma torej nikakor niso bila tuja na{im jezuitom celo v ~asu, ko so bile razprave teh idejah uradno omejene v katoli{kih deèlah. Kranjci smo zelo zgodaj nabavljali knjige Tartaglijavega zapriseènega nasprotnika Cardana, ki je v Kopernikovem ~asu razpravljal o postopkih za izdelavo vakuuma ob kondenzaciji pare; Cardana so s pridom brali tudi ljubljanski fran~i{kani. Sloviti italijanski matematik Cardano je iz poglavja v poglavje preskakoval razli~ne teme; naravnost o vakuumu ni pisal, toliko ve~ pa o sifonih in sorodnih vakuumskih napravah na vodo,11 ladji na vrveh pod morjem povezani s petimi drugimi ladjami kot podmornica.12 Ni pozabil niti na Arhimedove spirale za ~rpanje;13

2 Schöner, Gemma 1548, 72r–72v. 3 Schöner, Gemma 1548, 39v, 71r–71v. 4 Schöner, Gemma 1548, 2r, 39v, 71r–71v, 74v, 73v, 83v, 85r, 87v–88v, 90r, 94v, 103r, 104r, 114v, 112r. 5 Bogoljubov, 1983, 39; Cantor, 1900, 2: 388, 565–566; Benedetti, 1599, 241, 241, 261.

16 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 1.6: Cardanov sifon (Cardano, 1627, 690) s podmornico vred; F. gibanje zraka je nadgradil s skicami vodnih mlinov na koncu,14 opisal pa je tudi gibanje vesolja, ve~kratne svetove in Son~ne ure;15 seveda je {lo Cardanovo umovanje za med tudi zato, ker je bilo ve~ Cardanovih del {e dolgo na indeksu prepovedanih knjig.16 Jezuit brez duhovni{kih dol`nosti Porta je Cardanove ideje razvil v predloge za dvigovanje vode v vakuumski cevi, kar je leta 1663 privzel markiz Worchester in kon~no {e Boylov pomo~nik Denis Papin.17 Porta je razmi{ljal tako o vakuumu v vesolju, kot na Zemlji po vzoru na Pitagorejce in Heronove poskuse v Aleksandriji.18 Ljubljan~ani so imeli {tevilna Portova dela; Portovo Magijo je dru`ina baronov Rechbach brala celo v dveh razli~nih natisih, gotovo kot uvod v svoja poznej{a raziskovanja homeopatije.

6 Cantor, 1900, 2: 388; Benedetti, 1595, 214. 7 Benedetti, 1595, 303. 8 Benedetti, 1595, 358. 9 Benedetti, 1595, 225–227. 10 Crombie, 1970, 324–325. 11 Cardano, 1627, 690. 12 Cardano, 1627, 691. 13 Cardano, 1627, 692. 14 Cardano, 1627, 53–56. 15 Cardano, 1627, 373. 16 Benedikt XIV, 1758, 49. 17 Crombie, 1970, 436. 18 Porta, 1561, 1: 282v,2:125v, 127r.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 17 Slika 1.7: Stran popisa matemati~nega dela Turja{ke knji`nice, ki so ga sestavili v Ljubljani 14 let po sodelovanju Turja{kega kneza pri Guerickejevih poskusih v Regensburgu, kjer spoznamo Galileijeve, Harsdorfejeve in Keplerjeve knjige (Z dovoljenjem: Haus-, Hof- und Staats-archiv, Dep. Fürstlich Auer- spergsches Archiv, VII Laibach, A 14/4 conv. 1 Lai- bach-Fürstenhof 1729–1895, Dunaj, Minoritenplatz 1, Catalogus, Classis Septima Sive Classis Mathe- matica, 1668, 331).

Slika 1.8: Prva stran ~istopisa Aleksandra barona Ruessensteina, sina Konrada barona Ruessensteina z neko~ Rainovega gradu Strmol, ki je med letoma 1646 in 1660 naro~il postavitev ljubljanske avgu{tinske cerkve; pro~elje je bilo dokon~ano leta 1700, pol stoletja pozneje je Francesco Robba izdelal glavni oltar, po ukinitvi ljubljanskih avgu{tincev (1784) pa so stavbo podedovali fran~i{kani. Aleksander je deset let pozneje poro~al o filozofskem kamnu vklju~no z za~etnim opisom tinkture pridobljene iz pokopali{ke : Prva stran prvotnega rokopisa Slika 1.9 zemlje vzete z dovoljenjem predstojnikov; njegova Aleksandra barona Ruessensteina v ljub- rokopisa hranijo ljubljanski fran~i{kani (Ruessenstein, ljanski fran~i{kanski knji`nici (Ruessen- 1694, 1); F. stein, 1694a, 1).

Knez Turja{ki je slabo stoletje po natisu Kopernikove knjige leta 1654 pomagal Ottu Gueri- ckeju pri vakuumskih poskusih v Regensburgu. Vsekakor je `e kot mladeni~ v Ljubljani veliko zvedel o vakuumu, {e ve~ pa si je o njem prebiral v svoji bogati ljubljanski knji`nici v zrelih

18 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK letih. Pomembna vloga, ki jo je odigral ob Guerickeju ob za~etkih vakuumske tehnike, tako niti ni popolno presene~enje: Ljubljana tedanjih dni je bila eno sredi{~ pretokov idej sodobne nove znanosti med renesan~no in baro~no Italijo ter humanisti na cesarskem Dunaju. Med drugim je Turja~an v svoji ljubljanski knji`nici hranil knjigo o hidrotehniki in vakuumskih poskusih pra{kega profesorja in rektorja Dobrzenskyja iz znane pra{ke zdravni{ke dru`ine, ki ga je ostro kritiziral plemi~ Rain19 z gradu Strmol pri Cerkljah blizu Kranja. Seveda danes te`ko ocenimo, katero od sprtih strani je tedaj podprl Turja{ki knez, vsekakor pa so njegove izku{nje z vakuumskimi poskusi vplivale na Dobrzenskyjeva raziskovanja. Pra{ki profesor Dobrzensky je verjel v Magnijevo prvenstvo {e desetletje pozneje v svoji knjigi o Vodometih,20 ki jo je nabavil tudi Volf Engelbert Turja~an v Ljubljani; druge Dobrzenskijeve knjige je Valvasor zbral na Bogen{pergu. Seveda je mnenju Dobrzenskega lahko botroval tudi ~e{ki patriotizem, ki tedanjim izobra`encem ni bil povsem tuj, ~eravno je bil bolj zemljepisno kot narodnostno obarvan. Dobrzensky se je ostro prepiral z gorenjskim alkimistom Janezom Friderikom Rainom glede uporabe filozofskega kamna.

1.1.3. Sklep Na{ prvi vakuumist Turja~an je zbral br`kone najbolj{o zasebno knji`nico v tedanji baro~ni Evropi; v njej ni hranil le dela tujih avtorjev, temve~ je na vidnem mestu hranil celo knjigo na{ega profesorja matematike Kobava iz Cerknice. Presenetljivi najdbi Kopernikovih knjig v Ljubljani se ka`eta v bolj pri~akovani lu~i, ~e jo pove`emo z izjemno pomembno vlogo, ki jo je stoletje po Koperniku odigral prvi Turja{ki knez pri postavitvi zgodnjih Guerickejevih vakuumskih poskusov. Dognanja te vrste vsekakor vlivajo novo samozavest sodobnim slovenskim vakuumistom, dedi~em slovitih prednikov.

Slika 1.10: Kobavova razlaga gibanja kometa v dunajskem pismu Kircherju (APUG, 567 folio 20v, stran 2e).

19 Janez Friderik (Joannes Frideric) pl. Rain. 20 Thorndike, 8: 202–203; Dobrzensky, 1659, 25, 28.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 19 1.2. Vakuum Trubarjevih dni

1.2.1. Uvod U ~asu Trubarjevega rojstva so najpomembnej{i slovenski profesorji humanisti predavali na Dunaju, kjer so zasedali toliko poglavitnih stolic in poloàjev kot nikoli prej ali pozneje. Primo` Trubar se je na dunajsko univerzo vpisal 14. 4. 1528 in tam poslu{al filozofijo s fiziko pri najimenitnej{ih slovenskih u~enjakih, kot je bil [tajerec Andrej Perlah, medtem ko je Zasavec Matija Hvale br`kone umrl è pred Trubarjevim {tudijem. Kljub temu je Trubar bral Hvaletovo filozofijo narave z razmi{ljanji o vakuumu, ki se nam je ohranila v NUKu. @al so nekaj mesecev po Trubarjevem prihodu Turki pod Sulejmanom Veli~astnim prvi~ oblegali Dunaj; zato Trubar {tudija ni kon~al, temve~ se je vrnil v Trst. Podobno je postopala ve~ina Trubarjevih so{olcev, tako da je {tevilo na Dunajsko univerzo vpisanih {tudentov od blizu 700 iz Trubarjevih de{kih let padlo domala na ni~lo leta 1532.21 Na Dunaju je vsaj ob~asno {tudiralo kar nekaj Trubarjevih sodelavcev, med njimi Adam Boho- ri~, ki je tam dosegel za~etno akademsko stopnjo bakalavra na Dunaju leta 1547.22 Na Dunaju nabrana razmi{ljanja o vakuumu in drugih zagatah tedanjega prirodoslovja so vplivala na Bohori~ev nakup petstotih knjig, njegov rektorat v Ljubljani in nenazadnje na njegovo pisanje. Vsaj Bohori~ in Trubar sta bila tako med slovenskimi protestanti dedi~a bogate tradicije razmi{ljanj o vakuumu dunajskih profesorjev slovenskega rodu. Starej{i Trubarjevi sodelavci so {tudirali v severni Italiji, med njimi {kofa Peter Bonomo v Bologni (1487),23 Peter Pavel Vergerius mlaj{i pa v Padovi do leta 1523.24 Ve~ina Trubarjevih mlaj{ih sodelavcev vklju~no z njegovima sinovoma, Jurijem Dalmatinom, Frischlinom in Bohori~em je {tudirala v Tübingenu, saj se je württember{ki vojvoda posebej zavzel za {irjenje protestantizma v notranjeavstrijskih deèlah s Kranjsko vred.

1.2.2. Terpinov seznam gornjegrajskih knjig Kak{no je bilo Trubarjevo mnenje o vakuumu? Trubarjev knji`ni na~rt je bil izrazito verski,25 ve~ prirodoslovnih misli pa je v njegovih pismih in predvsem v knjigah njegove knji`nice. Trubar je ve~krat pohvalno pisal o Luthrovemu poglavitnemu sodelavcu, Filipu Melanchthonu, katerega fiziko z opisi vakuuma so uporabljali tudi v Ljubljani, medtem ko so ljubljanski fran~i{kani prebirali Melanchtonov predgovor k Evklidovi geometriji.26 Melanchthon je bil prepri~an, da se narava kot prvo izogiba neskon~nim veli~inam, kot drugo vakuumu, po tretji plati ve~ so~asnim legam istega telesa, nato prodiranju v snov, kot kon~no peto pa uni~enju substance. Zanikal je mo`nost vakuuma v naravi in podal primer vodne ure, kjer voda sproti zapolnjuje izpraznjeno. V vakuumu gibanje ni mo`no, so bili Melanchthonovi standardni sholasti~ni odgovori, pa tudi nadaljevanje v poglavje o red~enju in kondenzaciji je bilo povsem Aristotelovo, podobno kot opisa ~asa in neskon~nosti.27 Trubarjevo delo se je zna{lo na

21 Csendes, Opll, 2001, 386. 22 Aha~i~, 2007, 77. 23 Kidri~, 1925, 1: 53. 24 Filipovi}, Rajhman, 1982, 4: 407. 25 Kranjc-Vre~ko, 2002, 548. 26 Rajhman, 1986, 28, 41; Trubarjevo pismo cesarju Maksimilijanu 2. 1. 1560; Evklid, Melanchton, Theon Aleksan- drijski, Campano Da Novara, Hypsicles iz Aleksandrije, Marinus, 1537, nepaginiran uvod II–VII. 27 Melanchthon, 1560, 157v, 158r, 158v, 160v.

20 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 1.11: Melanchthonov predgovor k Evklidu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Evklid, 1546, Ele- mentorum (geometricorum libri XV), interpreta Barth Zamberto Veneto, cum expositione Theonis in priores XIII a Barth & Campanus de Novara & Hypsiclis, Basileae; Hervagius (FSLJ-24 k 47); F. indeksu prepovedanih knjig po tridentinskem koncilu, Frischlinova zbrana dela pa so tja romala leta 1603.28

Slika 1.12: Naslovna stran Indeksa prepovedanih knjig pape`a Inocenca XI. pri ljubljanskih fran~i- {kanih (Inocenc XI., 1726); F.

28 Benedikt XIV, 1758, 117, 296; Pii, VI, 1786, 116, 296.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 21 Slika 1.13: Zgovorna slika pred naslovnico Slika 1.14: Reischove opti~ne naprave v ljub- Indeksa prepovedanih knjig papeà Benedikta ljanski fran~i{kanski knji`nici (Reisch, 1599); F. XIV., ki je kon~no le omilil prepoved Koper- nikovega dela, medtem ko je Primoà Tru- barja {e obdràl na hladnem (Benedikt XIV., 1758); F.

Seznami knjig Trubarja in njegovih sodelavcev se niso ohranili, vendar pa so jih ve~inoma spravili v Gornjegrajsko {kofijsko knji`nico na na{em delu [tajerske. Tja so prenesli {tevilna dela iz knji`nice protestantskih stanov, kjer je bile med drugim zbrana zapu{~ina protestantskih {olnikov Ljubljan~ana Lenarta, njegovega sina Samuela Budina, in 274 knjig Primoà, pozneje Felicijana Trubarja. Primo` je po prodaji svoje ljubljanske hi{e leta 1569 skrinjo s knjigami podaril kranjski »deèli in cerkvi«29 kot osnovo za stanovsko knji`nico ali celo prvo javno knji`nico na slovenskih tleh,30 v kateri je bilo mogo~e prebrati tudi {tevilna mnenja o vakuumu. Leta 1604 so deèlni stanovi sku{ali pretihotapiti v sodih skrite knjige na [vabsko, vendar so jim tovor zaplenili in ga ve~ji del odpeljali na Gornji Grad. Pol stoletja pozneje je {kofijski vikar Terpin v Gornjem Gradu urejeval nekdanje knjige rav- natelja stanovske {ole v Ljubljani Lenarta Budina, med njimi prirodoslovje Gregoriusa Reischa vezano v lesene platnice.31 Reisch si je sluìl kruh kot spovednik cesarja Maksimilijana I. in prior pri sv. Janezu Krstniku v Freiburgu v Breisgauu. Obravnaval je aritmetiko, glasbo, arhi- tekturo, perspektivo in astronomijo ob odli~nih risbah pod Dürerjevim vplivom. O vakuumu je pisal predvsem ob opisu vesolja. Prvi je dal tiskati skico ~love{kega o~esa, pod naslovom

29 Rajhman, 1982, 4: 210 30 Simoniti, 1974, 25; AS, Stanovski arhiv, Fascikel 54/7, snopi~ 2, strani 403–415. 31 Terpin, 1655, 16r; Simoniti, 1974, 31.

22 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Typus grammatio pa je narisal gospo Slovnico, ki vodi u~enca po poti znanja skozi 5-nadstrop- no hi{o. Na tretjem nadstropju je ~akala logika, na ~etrtem pa fizika s teorijami vakuuma in moralnimi nauki.32

Tabela 1.1: Terpinov (1655) seznam gornjegrajskih knjig po enotah33 z opisi vakuuma v primerjavi s trinajst let poznej{im Schönlebnovim34 popisom knjig de`elnega glavarja grofa Volfa Engelberta Turja{kega. Schönleben je v svoj katalog vnesel dobrih trikrat ve~ enot od Terpina

Terpinov vsebinski razdelek stran Terpinovih naslovov [tevilo naslovov v Schönlebnovem popisu Filozofija s fiziko, 15r–16r 55 85 Medicina, 16v–17r 19 92 Splo{na zgodovina, 20r–21v 99 661 Skupaj vseh naslovov 994 3257

Tabela 1.2: Terpinov popis knjig z opisi vakuuma

Pisec Naslov Stran Kraj in leto Platon Opera Platonis 15r Palamedes Tabula seu index In opera Arlis 15r Johannes Versor Questionis in lib: phys. 15r 1486. Köln (2 izvoda) Boethius, Anicije Manilaj Severin De consolata philosophiae, rokopis 15r Wildenberg, Heronymus Totus philosophiae humanae 15v 1571. Basel: Oporniana Friderici Sunczer octo libros physicorum Aristotelis 15v 1500. Benetke: Jacobus Pentius Scarlichi, Rajnald manu scripta philosophia 15v 1606–1608. Gradec 92755 Reisch, Gregorius Margarita philosophica 16r 1508. Strasburg: Joannes Grüninger Aristotel Physica libri 16r Aristotel Tractatus de cometis material 16r 1653. Giessa: Chemlin Jezuiti iz Coimbre Octo lib. Phys. 16r Jezuiti iz Coimbre In 4 libros de Coelo. 16r Toledo, Francisco (Toledi) In Octo Libros (Aristotelis) Physica 16r 1600/1617. Benetke: luntas/Bertan Ziegler, Jakob Astronomia Plinis 16r,21v 1531. Basel: Henric Petri (2 izvoda) Massario, Francesco; Plinij In nonum Plinii de naturali 16r 1537/1538. Basel: Froben (T). Plinij, Gaius Cecilius starej{i Historia naturalis. (2 izvoda) 16v ,17r Jordan, Gregor Theatr. Coeli et Terra 21v 1591. Köln (2 izvoda) Bordini, Fran Quas et resp. Matematica 21v 1573. Bologna: Alexander Benati Padovani, Giovanni Viridarium Mathematicorum 21v 1563. Benetke: Bologni Zalter

Slika 1.15: Terpinov popis filozofskih knjig z opisi vakuuma – konec (Terpin, 1655, 15v,16r (z dovoljenjem N[AL).

32 Aha~i~, 2007, 70. 33 Simoniti, 1974, 17–18. 34 HHStA, FAA, 337–392.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 23 1.2.3. Hvale Najpomembnej{i slovenski mislec o vakuumu Trubarjevih dni je bil Hvale iz okolice Litije. Med gornjegrajskimi knjigami ljubljanskih {kofov na ju`nem [tajerskem, ki jih je urejeval Terpin, je bila tudi Hvalova Filozofija narave (1513). To je bila najstarej{a tiskana obravnava vakuuma, kar so jih objavili prirodoslovci in filozofi slovenskega rodu. Hvale je za~el sestavljati svojo edino objavo vsaj è leta 1502, ko je bil magister, blagajnik, predstojnik filozofske fakultete in vodja enega poglavitnih {tudentskih domov na Dunaju. Hvale je dne 12. 4. 1510 za pol leta prevzel ~asti dekana Filozofske fakultete.35 Prenavljal je nominalizem, ki je na dunajski univerzi gospodoval è od njene ustanovitve leta 1365. Obenem je zagovarjal humanizem, ki naj bi na Dunaj znova privabil {tudente, potem ko so è za~eli uhajati v Krakov in druga u~ili{~a, saj je celo Kopernik {tudiral v Krakovu. Boj za humanizem je na Dunaju med letoma 1492–1502 vodil Slovenec astronom Perger kot pisec prve slovenske slovnice,36 nadaljeval pa Hvale kot najbolj izrazit naravoslovno usmerjen filozof prodirajo~ega humanizma z zametki novih idej o vakuumu. Uvod nepaginirane knjige je Hvale dne 10. 1. 1512 naslovil na svojega sodelavca, Radov- lji~ana Pavla Obersteinerja, dunajskega magistra filozofije, ki je istega leta dosegel plemi{ki stan. Cesar Maksimilijan I. je leta 1513 naro~il slovar slovenskega jezika svojemu svetovalcu in tajniku Obersteinerju, ki je obvladal tedaj zelo cenjeno umetnost tajnopisa. Obersteiner je postal stolni pro{t, med letoma 1516–1544 pa kancler Dunajske univerze in nasprotnik luteran- cev v Nürnbergu. [vicarski zdravnik in ùpan mesta Gallena, poznej{i protestant Joachim Vadian, je Hvali sestavil uvodni epigram,37 ki pri~a o Hvaletovi vpetosti v dunajske humanisti~ne kroge. Hvaletov u~enec in nato sodelavec Vadian je med letoma 1516–1518 predaval humanisti~ne vede. Skupaj s Tannstetterjem in drugimi izobraènci je bil ~lan dunajske Sodalitas litteraria Danu- biana in je tako uporabljal enake humanisti~ne vzorce kot Vögelin, pisec geometrije v Terpi- novi lasti. Hvale je knjiìco zasnoval kot komentarje k Parvulus philosophiae naturalis,kisojihna Dunaju uporabljali za dosego akademske stopnje bakalavra filozofije s prirodoslovjem in so jim è posve~ali ve~ ~asa kot {tudiju drugih slovitih del. Delo je razdelil v tri traktate, vsakega z ve~ kot dvajsetimi lekcijami. Nasprotoval je Averroisu, podobno kot francoski humanist Fabri Stapulet, ki ga je Hvale zelo cenil.38 Hvale je po drugi strani uporabil precej arabske literature. Sogla{al je z Occamovo (Ockham) teorijo impetusa kot jo je raz{iril nominalist Buridan, usmerjal pa se je predvsem v prirodoslovne vede fiziologije, biologije in medicine. Buridan je bil leta 1327 rektor univerze v Parizu, leta 1342 pa kanonik v Arrasu. Zanikal je Aristotelovo trditev, da telesom po za~etnem sunku (impetusu) nadaljnje gibanje omogo~a okoli{ki medij. Po Buridanu zadostuje sunek, ki ga je opisal kot nekaj podobnega sodobni energiji. Medij mu ni bil nujen, {e posebej ne za gibanje po vesolju, ki ga je tako napolnil kar z vakuumom ne da bi to obe{al na velik zvon. Tako je utemeljil princip vztrajnosti iz prvega Newtonovega zakona, nakazal pa je celo poznej{i pojem sile. Vendar je {e dolgo za njim Galilej uporabljal besedo »impeto« ali gibljivost tako za hitrost, ki jo telo pridobi v dolo~enem ~asu, kot za razdaljo prepotovano na razli~no naklonjenih ravninah v danem intervalu. Kljub navdu{enju nad Buri- danom pa Hvale ni povsem sprejel njegovega odobravanja vakuuma, ki je bilo v tistem ~asu itak izjemno. Dunajska univerza je è od svoje ustanovitve (1365) podpirala nominalizem Buridana in fran~i{kana Ockhama, med fiziki znanega po »Ockhamovi britvi«. Nasprotna smer

35 Sodnik-Zupanec, 1975, 242, 244–245, 256, 259; Ur{i~, 1975, 89. 36 Aha~i~, 2007, 90. 37 Ur{i~, 1975, 89–90; SBL, 4: 80 Sodnik-Zupanec, 1975, 164, 253, 262, 269, 294. 38 Sodnik-Zupanec, 1975, 272, 277, 260, 302.

24 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK realistov Alberta Velikega in njegovega u~enca Toma`a Akvinskega, ki je bila mo~no zastopana v Terpinovem katalogu knjig, je vakuum na~eloma dopu{~ala kot mo`nost, saj ga ni ena~ila z ni~em. Dvanajsto lekcijo prvega dela je Hvale okrasil s sliko poprsja ~loveka, {e posebej pa se je posvetil posameznim delom lobanje in po`iralnika, ki ga je narisal vidnega zunaj telesa. Tam je narisal {e simboli~no sliko ~love{ke glave s ~rkami kot oznakami posameznih delov o~esa.39 Problem prostora, vakuuma in kraja je re{il po okraj{ani razlagi Aristotelovih definicij Alberta Velikega, katerega knjige je Terpin prav tako popisal. Kljub sicer modernim humanisti~nim prijemom je tu Hvale pristal na sholasti~en Aristotelov prostor kot dolo~ilo snovne substance. To je pomenilo, da ni prostora brez snovi. Zato je Hvale trikrat odklonil obstoj vakuuma: ni praznega prostora zunaj sveta, ni ga v naravi zavoljo horror vacui, prav tako pa vakuuma ni v snovni vsebini teles, denimo v domnevnih porah.40 Posebno vpra{ljiva je bila prva trditev, ki je zanikala vakuum v vesolju in je vanjo marsikdo dvomil zaradi o~itno neoviranega gibanja nebesnih teles. V prvi lekciji drugega dela je Hvale opisal {tiri anti~ne elemente in skiciral njihove povezave s {tirimi ~love{kimi temperamenti, {tirimi ob~utki in podobno.41 [tevilo {tiri se je humanistu Hvaletu pa~ zdelo nekaj posebnega. V {esti lekciji drugega dela je opisal red~enje in kondenzacijo. Red~enje je bilo seveda pot k vakuumu, ki pa Hvaletu ni bil povsem po godu. Ob Hvaletu so na Dunaju predavali {tevilni drugi slovenski u~enjaki Trubarjevih dni. [tajerec Perger je leta 1464 na dunajski univerzi kot magister filozofskih znanosti tam predaval Evkli- dovo geometrijo, optiko in matematiko z astronomijo, v kateri je posegal v vpra{anja vakuuma. V letnem semestru 1470/71 je bil dekan dunajske filozofske fakultete, v zimskem pa rektor celotne univerze.

Slika 1.16: Glava v Hvaletovi knjigi.

39 Sodnik-Zupanec, 1975, 281, 283, 288, 291, 302; Pintar, 1949, 53; Hvale, 1513, 1: lekcije 12–17. 40 Sodnik-Zupanec, 1975, 288–289; Hvale, 1513, 1: lekciji 17–18. 41 Sodnik-Zupanec, 1975, 302; Pintar, 1949, 53; Hvale, 1513, 2: lekcija 1.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 25 Leta 1492 je cesar Friderik III. imenoval Pergerja za svojega poobla{~enca na dunajski univerzi; zato je imel ob Friderikovi smrti leta 1493 veli~astni àlni govor kot kancler novega cesarja Maksimilijana I., ki se je kmalu izkazal s svojo podporo znanstvenikom Pergerjevega kova. Bernhard je slu`bo super-intendanta obdràl do 13. 10. 1500, ko je bil gotovo è bolan. [tajerec Perlah z zahodnega roba Slovenskih Goric morda ni osebno poznal svojega malo vzhodnej{ega rojaka Pergerja, vendar sta s svojim vplivom skoraj sledila drug drugemu na dunajski univerzi in na dvoru cesarja Maksimilijana I. Perlah se je tri leta po Trubarjevem rojstvu leta 1511 vpisal na dunajsko filozofsko fakulteto in po {tirih letih dosegel naslov magistra pod vplivom rojaka Matije Hvaleta. @e kot {tudent je Perlah za~el po tedanjih navadah prepisovati in prirejati tuja dela, ki jih je ve~inoma posve~al svojemu za{~itniku, dunajskemu {kofu Juriju Sladkonji; le-ta je bil rojen Ljubljan~an, kar ga je {e posebej pribliàlo vrlemu [tajercu Pergerju. Sladkonja je v letu pred svojo smrtjo spomladi 1522 dovolil v dunajski cerkvi sv. [tefana pridigati zagovornikom novih reformacijskih pojmovanj,42 kar so kmalu preklicali. Perlah je po doktoratu na medicinski fakulteti leta 1530 postal {e profesor medicine. Sestavil je analogno ra~unalo Astrolabium Arithmeticum. Njegov izum Organum Ptholemei je dajal dovolj dobro sliko za opazovanje Merkurja, kar so tedaj, pred izumom teleskopa, zmogli le redki. Latinski prevod Perlahovih nem{kih efemerid za leto 1531, izdanih leta 1530 na Dunaju, je oskrbel Perlahov u~enec Belokranjec Kukec. Kukec je bil leta 1535 profesor matematike in prokurator {tudentov ogrske narodnosti na dunajski univerzi, leta 1539 pa je postal dekan dunajske filozofske fakultete. Tako sta Slovenca Perlah in Kukec dekanovala isto~asno kar na dveh od {tirih fakultet dunajske univerze. S Pergerjevo in Perlahovo tradicijo koledarjev je nadaljeval zdravnik Jakob Strauss, ki je pot k izobrazbi za~el v Budinovi zasebni {oli v Ljubljani. Od leta 1552 do leta 1556 je Strauss {tudiral na dunajski filozofski fakulteti do stopnje magistra. Leta 1560 je kon~al {tudij z odgovori na 144 vpra{anj, ki so se dotikala tudi obstoja vakuuma. Nato se {e pred Istranom Santorijem odpravil na univerzo v Padovo in dobil doktorat iz medicine leta 1565. Leta 1571 je postal zdravnik v Celju, ob~asno pa je zdravil {e na Ptuju in v Radgoni. Tradicijo objavljanja koledarjev in prerokb sta po Perlahu v na{ih krajih nadaljevala Trubar in Kepler kot deèlni fizik in profesor v Gradcu. Denar pri tovrstnih tiskih ni leàl le v podpori nekoliko praznovernih vladarjev in plemenita{ev; od Pergerja dalje so namre~ objavljali cenene koledarje celo za preprosto ljudstvo, kar je {lo seveda za med.

1.2.4. Kopr~an Santori Ob Dunaju je bila Padova prav tako pomembno sredi{~e u~enjakov slovenskega rodu. [tevilni tedanji izobra`enci so bili zdravniki, med njimi piranski protestant Janez Krstnik Goineo in Kopr~an Ivan Bratti. Bratti je bil rojen v Kopru, kot nam sporo~a zaznamek na njegovem glavnem delu, Razpravi o novi in stari medicini. Brattijev sodobnik iz Kopra je bil fizik in zdravnik Santorio, sin furlanskega plemi~a in koprske kneginje. Po za~etnih {olah v Kopru in Benetkah je leta 1582 kon~al {tudij v Padovi, nato pa je zdravil na dvoru poljskega kralja, kjer je kapucin Valerijan Magni pol stoletja pozneje (1646) samostojno opravil Torricellijevemu podoben poskus v Var{avi. Vzdu{je na poljskem dvoru je bilo tako zelo naklonjeno vakuumskim poskusom `e v ~asu, ko je Santorio prvi stehtal zrak in tako dokazal zra~ni tlak. S tem je posredno potrdil mo`nost vakuuma, kar je pozneje ponovil Otto Guericke ob pomo~i ljubljanskega kneza Janeza Vajkarda Turja{kega. Med letoma 1587–1599 je bi Santorio zdravnik v Karlovcu, ki so ga pravkar dogradili med letoma 1578–1583, oziroma na dvorih hrva{kih grofov Krste, Juraja ali Nikole Zrinskega. Nato je zdravil v Benetkah kot ~lan Galileijeve dru{~ine.

42 Belii, 1971, 43, 46, 48.

26 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 1.17: Skica tehtanja zraka v Volfovi knji`nici, ki ga je prvi opravil Kopr~an Santorio Santorio (Harsdörffer, 1651, 2: 365).

Med letoma 1611–1624 je Santorio v Pado- vi predaval medicino po dveh {estletnih pogodbah namesto tri leta starej{ega Gali- leija, ki je od{el na medi~ejski dvor v Firence. Po upokojitvi (1624) je Santorio ìvel v Benetkah. V komentarju arabskega zdravnika Avicenne je takoj po za~etku svojih padovskih predavanj prvi dodal skalo Galileijevemu termometru za medicinske meritve.43 Leta 1634 je iz{el tretji ponatis Santorijeve medicinske knjige De Statica Medicina,44 ki jo je leta 1678 ponujal Mayr v Ljubljani.45 S medicinsko statiko v obliki aforizmov je Santorio vpeljal raziskovanje metabolizma in druge poskuse v biolo{ke vede. Santori je izumil tehtnico na stolu za merjenje lastne teè med jedjo in pitjem. Tako je dokazal velik dele` izlo~anja skozi koò. Meril je tlak in sestavil merilec pulza z Galileijevim nihalom. Njegova razlaga metabolizma se pogosto omenja ob izumu krvnega obtoka sedemnajst let mlaj{ega Angleà Harveya, ki je prav tako {tudiral v Padovi. Santorijeva zbrana dela (Opera omnia) so bila natisnjena posmrtno leta 1660.46

1.2.5. Frischlinov vakuum v sifonih pod Cerkni{kim jezerom Ob koncu Santorijevih padovskih {tudijev je Frischlin postal prvi ljubljanski znanstvenik evropskega slovesa. Resda pri nas s Trubarjevim priporo~ilom ni preìvel veliko ve~ kot dve leti, vsekakor pa je Ljubljano uvrstil na zemljevid u~enjakov sveta. Frischlin je dne 12. 11. 1562 je matrikuliral na Univerzi Tübingen, eno leto po preselitvi Primoà Trubarja v bli`nji Urach,47 kjer je Frischlin pozneje àlostno kon~al. Leta 1571 so univerzo Tübingen zaprli zaradi kuge o kateri je Ljubljan~anom poro~al tudi Trubar.48 Frischlin je sedem let vodil filozofske razprave bodo~ih bakalavrov, ki so trajale po tri ure. Za bakalavre je sestavil celo enciklopedijo fizike, moralke, astronomije, logike in retorike, kot je poro~al senatu univerze. Jeseni 1574 je tako javno izpra{al kar osemintrideset kandidatov; med njimi so se trije potegovali za bakalavreat. Vpra{anja je po vrsti postavljal iz sedmih prostih umetnosti.49 Za~el je z aritmetiko, sledila je glasba, geometrija, Sonce z Luno, astronomija, problemi vida in svetlobe ter duh z di{avami kot poslednje med ~love{kimi ~utili.50 Vpra{anja o vakuumu so spadala predvsem v drugo polovico zagovora. Tübingen je kot ena vodilnih protestantskih univerz oblikovala mnenje o vakuumu Frischlina, Keplerja, pa tudi Trubarja in domala vseh vidnih protestantov v tedanji Ljubljani.

43 Santorio, 1614; Crombie, 1970, 405, 433. 44 Dadi}, 1994, 12, 237. 45 Mayr, 1678, 60. 46 Dadi}, 1994, 12, 237. 47 SBL, 4: 208. 48 Rupel, 1966, 302. 49 Frischlin, 1598, 169–252. 50 Frischlin, 1598, 207, 210, 211, 213, 219, 224.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 27 Supernova prvi~ opaèna dne 5. 11. 1572 je povzro~ila veliko razburjenje v Evropi. Mo~no svetle~a zvezda, ki se je nenadoma uveljavila v domnevnem vakuumu vesolja, je sproìla {tevilna ugibanja. Seveda tudi Frischlin ni pozabil pristaviti svoj lon~ek in je takoj pomladi naslednje leto (1573) objavil 831 verz o supernovi; pesnitev je sestavil è novembra 1572. Naslovil jo je na Wilhelmovega brata, princa Friedericha Württenber{kega, objavil pa jo je skupaj s spremnim pismom in Maestlinovimi opazovanji. Poznej{i Keplerjev u~itelj Maestlin je prav tedaj postal drugi profesor matematike v Tübingenu in je s svojo opazovalno astronomijo dopolnil Frischlinov bolj filozofski pristop. O~itno sta bila tisti ~as {e v dovolj dobrih odnosih; pozneje so na indeks prepovedanih knjig pri{la tako Kopernikova, kot Maestlinova pa tridentinskem koncilu, Keplerjeva in Frischlinova dela.51 Kranjci so prav tako sodelovali v württenber{kih razpravah o supernovi, saj je blizu Tübingena v Urachu nekaj ~asa pridigal Primo` Trubar, njegov mecen baron Ivan Ungnad pa je tam do smrti vodil tiskarno. Junija 1582 je vojvoda dovolil Frischlinu sprejeti poloàj ljubljanskega rektorja.52 Pri iskanju naslednika upokojenega ljubljanskega {olskega rektorja Adama Bohori~a sta si dne 3. 4. 1582 zelo prizadevala dr. Jakob Andreae v Tübingenu in Primo` Trubar v De- rendingenu. Nekaj tednov pozneje je Frischlin dne 1. 3. 1583 pisal Trubarju v Derendingen. Frischlin se je 24. 6. 1582 po plovbi na Donavi ~ez Dunaj in Gradec odpravil v Ljubljano. Junija je prispel {e brez druìne in prevzel dne 1. 8. 1582 poloàj rektorja stanovske {ole. Frischlin je v svojem ljubljanskem obdobju v Benetkah objavil dva latinska u~benika, ki pa ju ni smel uporabljati pri pouku. Ker je knjigi izdal brez dovoljenja kranjskih deèlnih stanov, so ga ti poklicali na zagovor. To je Frischlina ob prepirljivi èni tako razjezilo, da je dal ostavko.

Slika 1.18: Opombe ljubljanskega bralca o kovinah in vakuumu v Rosenkreuzerjevi alkimisti~ni knjigi, ki jo je objavil Franz Ritter (Ritter, Rosenkreutzer, 1646, 130); F.

51 Frischlinova zbrana dela 7. 8. 1603, Keplerjeve Epitome 10, 5. 1619, Kopernik dokler se ne popravi po dekretu 15. 5. 1620, Galileijevi Dialogi 23. 8. 1634 (Benedikt XIV, 1758, 74, 118, 154, 179). 52 Röckelein, Bumiller, 1990, 136.

28 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 1.19: Astrolo{ke in alkimisti~ne opombe bralca na koncu Rosenkreuzerjeve alkimisti~ne knjige, ki jo je objavil Franz Ritter (Ritter, Rosenkreutzer, 1646); F.

Frischlin je v Ljubljani vsekakor na{el kar nekaj izobraènih mo`. Ljubljansko znanost je podpiral ljubljanski tiskar Mandelc skupaj z astronomom-zdrav- nikom Straussom. Dne 1. 3. 1583 je Frischlin pisal proti vojvodi wirtenber{kemu in celo proti Primoù Trubarju. Frischlin je bil vseskozi v sporu s kranjskim {olskim in{pektorjem, predstojnikom kranjskih {ol Jurijem Dalmatinom, ~eprav je podpiral natis Dalma- tinovega prevoda Biblije ob prihodu v Ljubljano. Leta 1586 je Primoà Trubarja v Derendingenu pokopal Frischlinov nasprotnik kancler in mestni pro{t J. Andreae. Nagrobni zapis v verzih, ki ga {e danes beremo na derendingenski cerkvi, mu je v gr{~ini in latin{~ini sestavil Martin Crusius, ki je bil Frischlinu najhuj{i sovra`nik. Frischlin je bil dovolj izobraèn, da si je znal zamisliti podzemne cevi v preluknjani zemlji, skozi katere je pronicala voda v Cerkni{ko jezero, da bi pozneje znova odtekla iz izsu{enega dna. Tako je med prvimi raziskoval Cerkni{ko jezero in v svoj opis vpletel vakuum. Objavil je latinsko pisano odo o Cerkni{kem jezeru, ki jo je ponatisnil Valvasor. Anton Urbas jo je tri stoletja pozneje deloma prevedel v nem{~ino. Valvasor je Frischlinu posvetil celo poglavje

Slika 1.20: Naslovnica zelo vplivne Fraunhofferjeve smaragdne tabele, ki so jo ljubljanski fran~i{kani uporabljali kar za herbarij (Fraunhoffer, 1699); F.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 29 Slika 1.21: Navodila za izdelavo zlata in manj `lahtnih kovin pri ljubljanskih fran~i{kanih po smernicah Basiliusa Valentinusa (Anonimno (1767. Kurze Nachricht vom Auro Potabili Stein Der Weisen, 2: 35, Ponatis: Hans Von Osten alias J. Pawlecki 1771. Eine große Herzstärkung für die Chymisten. Berlin); F.

Slika 1.22: Ro~ni prepis naslova poglavja v delu Stari~evih navodil za izdelavo zlata ob ljubljanskem Tromostovju: se je ljubljanskim fran~i{kanom kdaj posre~ilo? (Stari~, 1682, rokopis strani 470–494, tu stran 490); F.

30 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK dolgo osem strani,53 seveda s posebnim poudarkom na ljubljanskem obdobju. Frischlin si je Cerkni{ko jezero osebno ogledal vsaj pozimi; »dr`al je sve~o« ob uspe{nemu ribolovu ali pa celo racam, ki naj bi jih bruhali zimski hudourniki. [e bolj pomembna je bila Frischlinova zamisel o podzemnih sifonih (siphonibus). Seveda je bil Frischlin najbolj{i latinski pesnik svoje dobe; izraz siphonibus je lahko uporabil lahko tudi v pomenu brizgalne ali cevi in ne le v sodobnem pomenu sifona ali natege, ki predpostavlja vmesni vakuum. Valvasorjeva latin{~ina pa je bila mnogo {ibkej{a in ni segala ~ez srednje{olsko raven, tako da mu odtenki Frischlinove pesnitve vendarle niso mogli biti povsem doma~i. Frischlinove sifone je podedoval Edward Brown leta 1669, ki je prav tako pisal o skritih zbiralnih jezercih v Javornikih, o sifonih med vidnim jezerom in domnevnim podzemnim jezerom. Podobno sta si Valvasor54 in Steinberg zamislila neskon~no zaporedje sifonov pod Javornikom. Sifonsko teorijo je uspe{no kritiziral {ele Gruber, ki ni sprejel Steinbergovega opisa Cerkni{kega jezera kot sistema med seboj povezanih sifonov. Gruber se je med prvimi pri opisu Cerkni{kega jezera in Planinskega polja zavedal, da gre v koritu reke in jezer za ravnovesje med dotokom padavin iz ozra~ja in odto- kom reke proti morju. Frischlin je spisal svojo astronomijo v obliki vpra{anj in odgovorov, podobno kot Kepler pozneje svojo Epitome astronomia Copernicana, kar je bil zanimiv pedago{ki prijem. Protestant Frischlin je v Ljubljani nenavadno pogumno podprl pape{ko koledarsko reformo, pri ~emer pa je seveda imel podporo vladarja v Gradcu. Habsbur{ka monarhija je privzela gregorijanski koledar leta 1584. Pozneje je gregorijanski koledar podprl tudi protestant Kepler, kar je bil eden od povodov, da se tudi njemu ni posre~ilo dobiti slu`be v Tübingenu. Frischlin je opisal podobnost med ljudmi in planeti in lo~eval opazovalno astronomijo od astrologije. Zanimala ga je barva ognja supernove, ki jo je kljub Maestlinovi razlagi {e vedno

Slika 1.23: Stari~evi skici meritev za pravilno izdelavo krogle, ki bo dobro zatesnila smodni{ki vakuum v topovski cevi pri ljubljanskih fran~i{kanih stoletje pred Vegovimi izbolj{avami sto`~aste oblike mo`narjev (Stari~, 1682, 320–321); F.

53 Valvasor, 1971 Die Ehre, 2 (7): 450, 445–452. 54 Valvasor, 1977, 108.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 31 Slika 1.24: Stari~evi skici meritev za pravilno tesnjenje smodni{kega vakuumskega prostora v topovski cevi pri ljubljanskih franci{kanih (Stari~, 1682, 316); F.

Slika 1.25: Naslovna stran Kemijskih spisov z dobrodu{nim portretom Basiliusa Valentinusa v tri stoletja poznej{em ponatisu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Basilius, 1769); F.

32 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK istovetil s kometi.55 Kopernika je vsekakor spo- {tljivo omenil glede gibanja neba. Glede toplote Sonca je navajal alkimisti~no delo Dvanajst klju- ~ev, ki ga je objavil domnevni nem{ki benediktinski menih Basilius Valentinus. Celo Newtonu je hasnilo branje Basiliusove knjige v priredbi Johanna Thöldeja Hessenskega, mestnega komor- nika v tiringi{kem Frankenhausnu in solastnika solarne.56 Po Basiliusu je Frischlin povzel pravilno trditev, da toplota Sonca spodbuja rast na Zemlji, vendar je ne povzro~a. Basilususa so brali tako lo{ki kapucini kot ljubljanski fran~i{kani, ki so s pridom prebirali {e veliko po njem prirejenih del vklju~no z Marc Fridrich Rosenkreutzerjem in Philipp Fraunhofferjevo Tabula Smaragdina (1699) po Hermesu Trismegistosu. Frischlin je o gibanju zvezd bral zapise Menelausa Aleksandrijskega in muslimanskega raziskovalca iz 9. stoletja Albategnusa (Albategnius) z arab- skim imenom Abu Abdullah Muhammad Ibn Jabir Ibn Sinan al-Battanial-Harrani. Plinijevo in Slika 1.26: Naslovna stran rokopisa Basi- Ptolemajevo mnenje o kroènju Venere in Mer- liusa Valentinusa iz leta 1480 v stoletja kurja pod Soncem je sprejel v nasprotju s Plato- poznej{em prepisu pri ljubljanskih fran- nom ali Aristotelom. Pri letenju planetov skozi ~i{kanih (Basilius, 1480); F. vakuum je upo{teval predvsem Purbachovo dunajsko knjigo o gibanju osmih sfer57 in se je tako pribliàl tudi Hvaletovemu dunajskemu pojmovanju vesolja in vakuuma. Frischlin je ostal pri Aristotelovi filozofiji narave in ni priznaval vakuuma, podobno kot se mu je pred njim izogibal Hvale. Dobrih ~etrt stoletja po poslu{anju Frischlinovih tübingenskih astronomskih predavanj je Keplerjev u~itelj Maestlin, sedaj sam è slaven astronom, v poro~ilu za tübingensko univerzo zavrnil Frischlinovo astronomijo iz leta 1586. Svojega nekdanjega profesorja Frischlina je po astronomski in matemati~ni plati nadvse slabo ocenil v dopisu predanem vojvodi dne 18. 1. 1586. Nekaj mesecev pred Trubarjevo smrtjo v bli`njem Derendingenu je Maestlin na{el pri Frischlinu matemati~ne napake; citiral je celo staro zavezo v dokaz Frischlinovih napa~nih pojmovanj videza Sonca in Lune.58 Maestlinu ni bilo v{e~ Frischlinovo odklanjanje astrologije in »pesni{ki« dvom o uporabi matematike v astronomiji, ~eravno se je Frischlin skliceval na Tabulae Astronomicae (1536) Johanna Schönera. Predvsem pa Maestlinu ni di{al Frischlinov sprejem Gregorijanskega pape{kega koledarja, katerega poglavitni kritik je bil prav Maestlin. Kopernikanec Maestlin je vzel v precep predvsem Frischlinovo ostro kritiko Kopernika, kar se mu nikakor ni zdelo nepomembno. Tako kot njegov u~enec Kepler je v astrologiji med drugim videl tudi naravni vir zaslu`ka poklicnih astronomov, ki si ga nikakor ni pustil vzeti. ^lan Akademije Zdruènih (sv. Dizme) in Terpinov naslednik na poloàju {kofijskega vikarja, Carl Peer, je v Ljubljani hranil Frischlinovo Astronomijo (1586) v trdnih usnjenih platnicah

55 Weichenhan, 2004, 532-536; Frischlin, 1586, 4 (verzi 97–100, 105–110), 8. 56 Grdeni}, 2007, 366–367. 57 Methuen, 1998, 119; Frischlin, 1586, 6, 33, 50, 181, 221, 222, 231. 58 Maestlin, 1584, fol 10r; Methuen, 1998, 129.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 33 med svojimi 1022 deli v 2019 zvezkih. Peerov izvod Frischlinovega dela je danes v NUKu, ve~ zakladov iz Peerove zbirke pa je podedovala Semeni{ka knji`nica.

1.2.6. Ljubljanski zametek parnih strojev Vakuum Kranjcem Trubarjevih dni ni bil le teorija, temve~ tudi orodje prakti~nih izumov, prednikov parnih strojev. Malo po Trubarjevi smrti je dne 20. 9. 1596 Gregor Corissa iz Ljubljane poslal nadvojvodi Ferdinandu in vicedomu v Ljubljano dopis na treh straneh o izumu ognjene krogle Joachima Turekha, ki je bil verjetno prav tako Ljubljan~an.59 Dopis je obenem naslovil {e na {tiri prisednike komore. Ognjeno kroglo naj bi se dalo uporabiti na 100 miljah razdalje in celo nastaviti tako, da bi se spro`ila in delovala po 24 urah; torej neke vrste srednjeve{ka tempirana bomba. Od sebe je dajala mo~an ogenj. Turekh je uporabil Heronova anti~na dognanja o vakuumu, zra~nem tlaku in zasnovah parnih strojev. Svoj izum je predal Corissu, ki je delovanje Turekhovih domislic `elel pokazati nadvojvodi Ferdinandu II. Dne 26. 9. 1596 je poslal {e en dopis, nadvojvoda pa mu je odgovoril 7. 10. 1596.

1.2.7. Kepler med Prekmurci Frischlinov mlaj{i tübingenski kolega Kepler je kot {tajerski de`elni matematik pustil globoko sled v razvoju znanosti na dana{njem slovenskem [tajerskem. Kako globoko? Kolik{en je bil njegov vpliv na razmi{ljanja o vakuumu pri nas? Najpomembnej{a stanovska {ola (Stiftsschule) v habsbur{kih dednih de`elah je delovala v Gradcu od 1. 6. 1574 do leta 1602. Kepler je v njej pou~eval od 11. 4. 1594 do 28. 9. 1597, do leta 1600 pa je s poukom nadaljeval tako reko~ brez {tudentov.60 Po reformiranem {olskem redu iz leta 1594 so v zadnjem ~etrtem javnem razredu (quarta classis, quae publica dicta)v Gradcu in Ljubljani pou~evali matematiko in fiziko.61

Slika 1.27: Ljubljanska ognjena krogla iz leta 1596: naslovnica vladarjevega ukaza podpisanega 7. 10. 1596 v tedanji gra{ki prestolnici s pe~atom pri vrhu (Arhiv Slovenije, Vicedomov arhiv, {k. 181, fasc. I/102, IX–2, str. 4).

59 AS, Vicedomov arhiv, {k. 181, fasc. I/102, IX–2. 60 Belii, 1971, 30, 260–261. 61 Vidmar, 2000, 10, 24.

34 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 1.28: Keplerjevo pismo iz Gradca 8. 12. 1598 u~itelju Maestlinu v Tübingen s poro~ilom o bivanju v Petanjcih v 40. vrstici (Stuttgart, Würtenber{ka de`elna knji`nica, Cod. Math. Fol. 14a, listi 78–86).

Dne 11/21. 4. 1594 je Kepler pri{el v Gradec, ~eravno {e ni kon~al {tudija v Tübingenu, kar bi moral storiti poleti 1594. Keplerjev prijatelj, slovenski protestant Sigmund Friderik Herberstein, je bil oproda zadolèn za »sekanje mesa na dvoru«. Septembra 1595 se je Kepler v posvetilu Misteriju rahlo nor~eval s pu{~ico na ta Herbersteinov sicer donosni, vendar srednjeve{ko zastareli naslov. Herberstein je bil rojen na [ahenturnu v dana{nji Gornji Radgoni na Pre{er- novi cesti {t. 1 kmalu po prvi izdaji Kopernika. Herberstein je bil med prvimi bralci Keplerje- vega Misterija skupaj z Maestlinom, profesorji in {tudenti univerze Tübingenu, {tajerskimi plemi~i, Keplerjevimi podporniki, Galilejem in Tycho Brahejem.62 Kepler je pisal Misterij od julija 1595 do januarja 1596 in se je sproti posvetoval z Maestlinom. Februarja 1596 je {el dopustnik Kepler objaviti svoje Misterije v Tübingen, obenem pa je pripravil poroko z dvajsetletno protestantko Barbaro Müller iz Gradca, dvakratno vdovo s h~erko. V Misterijih je kot poklicni astronom prvi objavil prepri~ljivo geometrijsko razlago Kopernikove teorije gibanja nebesnih teles v vakuumu, ki je {ele s tem delom dobila pravi zamah; dotlej jo je podpirala le kak{na deseterica astronomov. Kepler si je dopisoval tudi z Galilejem, ~eravno ni sogla{al z vsemi njegovimi opisi vakuuma. Kepler je v besedilo Misterija vstavil ve~ geometrijskih slik. Orbite planetov je povezal s petimi tedaj znanimi pravilnimi liki. Kocko je postavil med Saturn in Jupiter, tetraeder pa med Jupiter in Mars. [e v Harmonices Mundi (1619) je Kepler uporabljal pravilne like za raz- mejitev orbit posameznih planetov, ~eravno je medtem è ugotovil da model ne more biti povsem to~en. Ideja je bila povezana s Keplerjevimi razmi{ljanji o simetriji kristalov objavljeni v pra{kih opazovanjih prvih sneìnk na novo leto 1611. Razmi{ljanja o povr{inah in kristalnih oblikah je povezoval s kovinskimi spojinami samimi in tako snoval alkimisti~ne povezave planetov in kovin, ki se {e danes kaèjo pri imenu Merkurja. V Keplerjevih mladih letih so za vekomaj pre{li ~asi strpnosti do protestantskih veroizpovedi. Novi veter je napovedal nadvojvoda Ferdinand II., ki je dne 23. 9. 1598 zapovedal vsem protestantskim pastorjem in u~iteljem naj zapustijo Gradec v {estih dneh. Ukrep se je vsem prizadetim sprva zdel nemogo~e oster. Dne 28. 9. 1598 jim je ukazal, naj zapustijo Gradec do

62 Kepler, 1984, 240, 242, XXIV.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 35 son~nega zahoda, {tajersko in druge deèle notranje Avstrije pa v nekaj dneh pod gro`njo smrtne kazni. êz mesec dni (29. 10. 1598) je enak ukrep doletel {e ljubljanske pridigarje in predavatelje. Kepler se je s pribli`no 40 drugimi u~itelji in pastorji iz Gradca in Radgone napotil proti posesti Zrinjskih v Vara`dinu. Nasilje so ublaìli tako, da so jim za popotnico dali zadnjo pla~o, pregnanci pa so se ustavili è v gradu na bli`njem posestvu grofa Nádasdyja v Petanjcih na cesarskem Ogrskem Prekmurskem, le nekaj kilometrov vzhodno od Radgone. Uporabljali so cerkev v bli`nji Ti{ini. Bili so prvi protestanti v teh danes slovenskih krajih. Ker niso poznali slovenskega jezika doma~inov, so od njih te`ko nabavljali hrano, ki so jo zato dovaàli kar iz Radgone. Sam Kepler se je zaradi dobrih odnosov z bavarskim katoli{kim kanclerjem in gra{kimi jezuiti lahko è ~ez dober mesec vrnil v Gradec, medtem ko so ostali {e naprej bivali v Prekmurju. Keplerju je {e posebej pomagala njegova slu`ba deèlnega matematika, ki ni bila odvisna od politi~nih okoli{~in povezanih z vero, tako da je imel edini mo`nost za vrnitev po enem mesecu izgnanstva. Keplerjev »izlet« v Prekmurje je dodatno pripomogel k odmevnosti njegovih teorij vakuuma in kristalnih povr{in v na{ih krajih, kjer so {tevilni peti~ni bralci kupili njegova dela. Svoje ideje o povr{inah kristalov je objavil v Pragi neposredno po vrnitvi iz na{ih krajev, tako da jih je gotovo vsaj do neke mere zasnoval med Prekmurci.

1.2.8. Sklep Posebne okoli{~ine so pred za~etkom protireformacije v notranje avstrijske prestolnice pripeljale sam cvet tübingenskih u~enjakov: v Ljubljano Frischlina, v Celovec Megiserja in v Gra- dec Keplerja.63 Tübingen tako ni oskrboval Slovence le s slovenskimi Trubarjevimi protestantskimi tiski, temve~ tudi s plodnimi novimi idejami o vakuumu, kristalih in povr{inah. Oboje je obrodilo sadove v naslednjih generacijah, ko je ljubljanski knez Janez Vajkard Turja{ki, ki je v rani mladosti prestopil iz protestantske v katoli{ko vero, postal poglavitni Guerickejev pomo~nik pri vakuumskih poskusih. Janezovi predniki so bili {irokogrudni podporniki Trubarja, ki je bil podlo`nik Janezovega deda, nekdanjega padovskega {tudenta barona Kri{tofa Turja{kega, stanovskega odposlanca na dr`avnem zboru v Augsburgu leta 1582.

Tabela 1.3: [kofijske gornjegrajske knjige z razpravami o vakuumu na strani 21v Terpinovega popisa iz leta 1655; zadnji dve sta bili na pape`evem indeksu prepovedanih knjig64

Pisec Naslov in format Leto in kraj natisa Jordan, Gregor. Theatr. Coeli et Terra 1591. Coloniae (duplikat) Bordini, Fran. Quas et respo. Matematica 1573. Bononiae: Benacci Padovani, Giovanni Viridarium Mathematicorum. 4 1563. Venetiis (Benetke): Bologni Zalter Ziegler, Jakob Ziegleri comment. In lib. 2 Plinii de 1531. Basileae: Henric Petri Astronomia (Zwinger, Theodor) Theatri vitae humanae toms 1– 2. 3 1565, 1571. Basileae: Froben anno in fol. Tab.

Ob zaklju~ku oddelka za posvetno zgodovino je {kofijski vikar Gorenjec Filip Terpin le leto dni po Turja~anovem sodelovanju pri Guerickejevih vakuumskih poskusih v Regensburgu popisal tudi tehni{ke, voja{ke in naravoslovno-matemati~ne knjige; tak{na razporeditev je bila tisti ~as pa~ v navadi.

63 Röckelein, Bumiller, 1990, 107. 64 Benedikt XIV, 1758, 318.

36 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Revolucijo vakuumskih tehnik ob izumu barometra in ~rpalke lahko primerjamo le {e s stoletje poznej{imi obrati po prelomnih poskusih z vakuumskimi elektronkami potem ko je Geissler z ve~kratnim ponavljanjem Torricellijevega `ivo srebrnega poskusa v stekleni cevi leta 1855 dosegel 0,1 mbar po Plückerjevem bonskem naro~ilu. Pol stoletja pozneje je sledil novi prevrat, ko so tovrstno zabavno igra~kanje nenadoma uporabili v vrhunski znanosti nastajajo~e kvantne mehanike; dandana{nja presene~enja so plod tehnolo{ke uporabe le-teh. Kljub poznej{emu sosledju mogo~nih dose`kov pa se zdi, da smo Slovenci najdejavneje pripomogli k napredku ravno ob njegovih za~etkih s Turja~anovo pomo~jo Guerickejevim poskusom in posledi~no rastjo zanimanja za vakuum med Kranjci, ki ga izpri~ujejo nepri~akovano {tevilne zgodnje razprave o vakuumu v knji`nicah na tedanjih slovenskih tleh. Zato bi si pisec teh vrstic domi{ljal, da mora Ljubljan~an Janez Vajkard Turja{ki kot Guerickejev pomo~nik vendarle postati del javne podobe Dru{tva za vakuumsko tehniko Slovenije, saj je Guericke v svoji knjigi priznal Turja~anov dele` pri eksperimentalnem uspehu,65 in ni verjetno, da bi iz slovenskih logov kmalu znova zrasel tolik{en uspeh. V ta namen predlagamo novo znamenje Dru{tva za vakuumsko tehniko Slovenije, ki zna dodatno izpostaviti ljubljanski dele` pri napredku vakuumskih tehnik v svetovnem merilu.

1.3. Knjige o vakuumu prvega ljubljanskega vakuumista Sodobna vakuumska tehnika se je za~ela razvijati ob iznajdbi `ivosrebrnega barometra in vakuumskih ~rpalk pred tremi stoletji in pol. Osnovne ideje so bile br`kone Galileijeve, njihova izvedba pa se je razvejala vsaj med sedem mo~nej{ih raziskovalnih skupin, ki so si bile pogosto dodobra v laseh: • Galileijev krog okoli Academia dei Lincei v Rimu in nato s Torricellijem in Vivianijem ob florentinski (Academia del Cimento); • Athanasius Kircherjev krog v Rimu, ki se je za~el kotiti ob Gasparu Bertiju leta 1640 v dru`bi s Torricellijem, Nicoló Zucchijem in Gasparom Schottom; • Valerijan Magni na dvoru poljskega kralja in v Regensburgu (1654); • Robert Boyle v Oxfordu in Londonu s pomo~niki Robertom Hookom, Denisom Papinom in Francis Hauksbeejem v povezavi s Kraljevo dru`bo in poskusi Henry Powera dne 6. 5. 1653 v Halifaxu; • Otto Guericke v Magdeburgu v navezi z ljubljanskim knezom Janezom Vajkardom Turja{kim v Regensburgu (1654), nato s knezo{kofom Johannom Philippom von Schön- bornom in jezuitom Gasparom Schottom v Würzburgu; • Blaise Pascalov krog v Rouenu in Parizu s svakom Florinom Périerom pri Clermont- Ferrandu v pokrajini Auvergne (1647) ob pari{kih sopotnikih Mersennom, Etienne Noëlom ali celo Descartesom, nato skupina Henri Louis Habert de Montmorja v Parizu s Huygensom v Haagu kot predhodnica Kraljeve akademije znanosti; • London~an Franciscus Linus v belgijskem Liègu leta 1661. Vakuumske eksperimentalne novosti so se nadvse urno {irile po Evropi razdejani v vihrah Tridesetletne vojne. Bela Ljubljana nikakor ni bila izvzeta: na{i vakuumski tehnologiji lahko sledimo tako po poteh poglavitnih protagonistov vakuumskih raziskav sorodnih Janezu Vajkardu Turja{kemu, kot po nabavah poglavitnih knjig o vakuumu ali preizku{anju vakuumskih naprav. Za name~ek je bilo {e domala vso `ivo srebro zgodnjih vakuumistov skopano v na{i Idriji.

65 Guericke, 1672, 109 poglavje 27: ponatis 1986.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 37 Med na{imi rojaki se je najbolj izkazal ljubljanski knez Janez Vajkard Turja~an, ki je izpo- sloval cesarjevo vabilo za Guerickejev dunajski obisk; Janez je tesno sodeloval pri snovanju Guerickejevih vakuumskih poskusov è v Regensburgu leta 1654. Znameniti poskus z iskrimi konji, ki vneto a zaman lo~ujejo polovici vakuumske posode izpraznjene s tokom vodne pare,66 je Guericke ponovil na dunajskem dvoru kmalu po smrti cesarja Ferdinanda III. leta 1657. Na{ knez je bil domala najmogo~nej{i v cesarskem mestu Dunaj, kjer so vsi manj peti~ni morali pu{~ati trebuh zunaj. Cesar Leopold I. in Janez sta leta 1658 obiskala Schönborna, Schotta in jezuitski kolegij v Würzburgu.67 Cesar je v prijetni dru`bi presvetle cesarice pre{el Ljubelj in dne 13. 9. 1660 prijahal pred ljubljanski dvorec Janezovega brata Volfa Engelberta Turja{kega na dedno poklonitev Kranjcem. Ljubljanski cesarski obisk so pripravili trije bratje Turja~ani: Janez Vajkard je bil tisti ~as prvi minister na Dunaju, starej{i brat grof Volf Engelbert pa kranjski deèlni glavar; tudi srednji brat ni bil od muh, saj je kot poveljnik karlov{ke vojne krajine general Herbard s [rajbarskega Turna pri Kr{kem pripeljal 150 vitezov iz Karlovca v narodnih no{ah ob spremstvu dveh piska~ev in dveh bobnarjev.68 Nenavadna vzhodnja{ko obarvana glasba tur{kih pa{ je bila prav pa{a za o~i. Volf je za svojega cesarja v doma~i pala~i uprizoril eno prvih ljubljanskih predstav tedaj modne italijanske opere; o tedanji Commedia Italiana in musica na Volfovem vrtu je poro~al cesarski glasnik Lovrenc Kureli~ (Churelichz), pozneje pa {e Valvasor v Slavi.69 Najstnik Valvasor je seveda navdu{eno opazoval in pozneje narisal vragolije konjenikov v ~ast cesarskemu obisku; àl pa ne zvemo, ali so ob tej prilo`nosti tudi v Ljubljano zanesli znameniti Guerickejev »konjski« vakuumski poskus. Sre~a je opote~a in kmalu nato se je Janezova pri~ela opotekati na vse mile viè. Dne 10. 12. 1669 so mu ukazali zapustiti Dunaj v treh dneh; dvorne spletke so ga z nebesnih vi{av skozi izpraznjen prostor grobo pritisnile ob trdna tla! Oditi je moral na svojo posest v Wels, pozneje pa je smel na doma~o Kranjsko.70 Aprila 1670 je tajnik akademije del Cimento, toskanski grof Lorenzo Magalotti, poro~al v Firence o neprestanih neuspe{nih poskusih predsednika dvorne kamere grofa Johanna Quentina I. Jörgerja za Turja~anovo vrnitev na dvor;71 objavo Maga- lottijevih pisem so pozneje kupili ljubljanski jezuiti. Ljubljan~ani so kar ~ez no~ ostali brez knezove prevladujo~e besede na Dunaju: v kolik{ni meri pa so si medtem prisvojili poznavanje novodobnih vakuumskih poskusov, vodilne zabavnosti tedanjih dni? Turja~ani so bili v dobi razvoja svoje ljubljanske »kne`je« knji`nice sredi 17. stoletja najpomembnej{i velika{i na Kranjskem, pogosto prvi za samim vladarjem Habsburgom. Tako visok poloàj so obdràli {e tri stoletja pozneje. Zato je posebno va`no vedeti, po katerih poteh so se zavzemali za napredek eksperimentalnih tehnik in {e posebej vakuumskih poskusov v na{ih krajih. Najbolj{i primer njihovih prizadevanj pa je seveda turja{ka ljubljanska kne`ja knji`nica, ki je bila postavljena v njihovi baro~ni pala~i pribli`no na prostorih dana{njega NUKa in je hranila najbolj{o zasebno zbirko knjig v Evropi. V katalogu iz leta 1668 prepisanem leta 1762 na 431 straneh na{tejemo kar 3257 knjig v 6000 do 7000 zvezkih;72 {tevilne med njimi so bile posve~ene prav problemom vakuuma. Katalog Turja~anove knji`nice je dolgo veljal za izgubljenega, dokler ga na Dunaju ni na{el dr. Matija @agi in nam ga prijazno dal na razpolago.

66 Harré, 2002, 48. 67 Hellyer, 1998, 100 68 Steklasa, 1881, 741. 69 Höfler, 1978, 126; Radics, 1912. 70 Sienell, 2001, 87–91, 96, 103; Mecenseffy, 1955, 71–74. 71 Seifert, 1988, 56. 72 Radics, 1878, 14.

38 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK 1.3.1. Galileijeve in Keplerjeve ideje pri Turja~anu Janez Vajkard Turja{ki je svoj {tudij zaklju~il v Sieni leta 1635 pri matematiku in arhitektu Gallacciniju. Gallaccini se je pri svojem raziskovanju vakuuma skliceval na knjigo Benjamina Bramerja in je k njemu usmeril tudi Turja~anova razmi{ljanja.

Teofilo Gallaccini je bil sin siroma{nih a uglednih plemenitih star{ev. Sprva se je posvetil filozofiji in medicini in doktoriral v Sieni dne 19. 6. 1583. Leta 1602 se je iz Rima vrnil v Sieno, poro~il doma~inko in leta 1608 ter 1609 predaval matematiko namesto Pifferija. Leta 1621 je postal univerzitetni profesor matematike po smrti slovitega Guglielma Gangiolija; prevzel je {e predavanja logike in filozofije. Konec 16. stoletja je napisal knjigo o arhitekturi pristani{~, njegove rokopise o teoriji arhitekture so tiskali {ele leta 1767. Gallaccini je bil v svojih matemati~nih raziskovanjih zelo blizu Galileiju, {e posebno po Galileijevem obisku pri {kofu Siene avgusta 1633, neposredno po procesu na katerem je bil Galilej obsojen v Rimu.

Najpomembnej{a Turja~anova vrata v moderno novo znanost sta bili seveda dve debeli v pergament vezani knjigi Galileijevih zbranih del v prvi bolonjski Manolessijevi izdaji iz leta 1656. Izdajo je razvrstil kronolo{ko. Za~el je z Galileijevimi sorazmernostnimi {estili, pred- nikom analognega ra~unalnika, ki ga je Turja~an nabavil {e v starej{i izdaji. Sledila je obramba v sporu za prvenstvo pri izumu pred Capro (1607), ki je bila v Ljubljani in gotovo {e ponekod drugod è takoj sprva vezana z leto dni starej{imi Galileijevimi Sorazmernostnimi {estili. Za tem je Manolessi objavil drugo izdajo Galileijeve razprave o Vodi s {tevilnimi obrambami pred kritiki. Prvo knjigo sta zaklju~ili Mehanika in Tehtnica. Drugo knjigo je za~el Zvezdni odposlanec, ki je Galileiju leta 1610 prinesel slavo. Za njim je urednik dodal Son~eve pege, Komet iz leta 1618, spore z jezuiti Scheinerjem in Grassijem v razli~nih pismih in kon~no {e Discorsi z utemeljitvijo poznej{ih Torricellijevih vakuumskih poskusov. Spornih kopernikanskih Dialogov iz leta 1632 niso vklju~ili kljub smrti papeà Urbana VIII. (Maffeo Barberini), saj so se nasprotovanja cerkvenih oblasti {e vedno bali. Teàve so ostale {e dolga desetletja, saj Mayr leta 1678 v Ljubljani ni ponujal Galileijevih del, tako da imamo danes v ljubljanskih knji`nicah le Galileijev Sorazmernostni kompas v prvi izdaji (1606), v Mariboru pa Il Saggiatore napisan proti jezuitu Grassiju prav tako v prvi rimski izdaji iz leta 1623. Vsekakor je imel Turja~an prilo`nost brati Galileija v celoti, saj si gotovo ni pozabil kje na skrivaj ogledati tudi spornih Dialogov. O~e kneza Janeza Vajkarda Turja{kega, Ditrih, je {tudiral v Tübingnu le malo po Keplerju; kljub temu Turja~ani niso kupili veliko Keplerjevih del. Niso nabavil ne Misterijev posve~enih na{emu Sigmundu Frideriku Herbersteinu, ne Rudolfinskih tabel, da ne govorimo o bolj koper- nikansko usmerjenih Keplerjevih spisih. Morda bi pri~akovali vsaj Keplerjeve Rudolfinske tabele, ki jih je knjigarnar Mayr prodajal leta 1678 v Ljubljani; vendar pa Turja~an ni hranil tabel, razen v kolikor so bile natisnjene v ve~ kot stotih koledarjih na{tetih ob koncu popisa matemati~nih knjig. Danes starej{ih Keplerjevih del ni v javnih slovenskih knji`nicah. Turja- ~an je nabavil prvo izdajo Keplerjeve optike iz leta 1604 s prvo matemati~no obravnavo odboj- nega zakona in vakuumskega medzvezdnega prostora; drugih Keplerjevih del ni imel. Kepler je leta 1604 svojo optiko posvetil Rudolfu II. in z njo postavil temelje sodobnemu raziskovanju svetlobe. Ta Dodatek k Witelu, srednjeve{kemu poljskemu optiku, je Kepler zasnoval è v Gradcu, nato pa ga je resda napisal nekoliko v naglici vmes med {tudijem Tychovih meritev Marsa v Pragi. Razloìl je tako odboj svetlobe, kot delovanje o~esa in svojo lastno kratkovidnost. Ob Witellu je najve~ citiral Porto, ki mu je priznal izum in celo prvo izdelavo razmeroma okornega teleskopa. Po Evklidovem vzoru je delo sestavil iz predpostavk, definicij, demonstracij, lem in korolarjev, saj je è leta 1596 pri Maestlinu v Tübingnu zagovarjal Evklidova dela in mu je tak{en pristop pre{el v kri. Svoja merjenja Son~evega mrka v Gradcu

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 39 30. 6. 1600/10. 7. 1600 je Kepler podal v posebni preglednici. Prav tedanja uporaba lesenega merilnega pripomo~ka je Keplerja zapeljala k podrobnej{emu {tudiju optike. Razen Bacona Turja~ani niso kupovali knjig povezanih z londonsko Kraljevo Dru`bo, denimo vakuumskih poskusov Roberta Boyla, Hooka ali arhitekta Wrena. Podobno pogre{amo tudi dela povezana s tedaj novo pari{ko Kraljevo akademijo. Obe ustanovi pa sta seveda nastali v dobi, ko se je Janez Vajkard Turja{ki ravno sre~al z Abrahamom. Turja~an je nabavil celo polemi~no teologijo Valerijana Magnija. Magni in Pascal sta se sprva dajala za prvenstvo pri novih poskusih z vakuumom, vendar sta pozneje raje dru`no kritizirala jezuite. Leta 1647 je Magni na poljskem dvoru kazal vakuumske poskuse in jih objavil v knjiìci polni ostrih kritik Aristotela. Roberval je obtoìl Magnija za plagiat, saj je Mersenne pri~al, da ga je o Torricellijevih poskusih osebno obvestil ob sre~anju v Rimu.73 Vsekakor je Magni med potjo po Italiji moral kaj sli{ati o Torricellijevih dose`kih, ki so bili tema dneva po Torricellijevem pismu Michelangelu Ricciju datiranem 13. 6. 1644. Magni je hotel obveljati za izumitelja (Torricellijevega) vakuuma na dràvnem zboru v Regensburgu leta 1654; tam je sre~al kneza Turja~ana, ki je bil ena tedanjih politi~nih zvezd. Ni zgre{il niti magdebur{kega ùpana Otta Guerickeja, katerega o~e je v mladih letih opravljal poslanske posle za poljskega kralja. Guericke ni povsem verjel Magniju, saj je medtem è nekaj sli{al o Torricellijevih uspehih. Magni je prvi natan~no opisal prehajanje svetlobe skozi zrak in skozi vakuum,74 njegova kritika Aristotelovega zavra~anja obstoja vakuuma pa je bila kar najhuj{i izziv jezuitom tistega ~asa. Tisti ~as je bil Magni na vi{ku svoje ìvljenjske poti, kot kapucin pa ni bil prijeten sogovornik jezuitom. Sicer za znanost zelo zainteresirani pape` Aleksander VII. je leta 1661 po nasvetu jezuitov izdal ukaz za aretacijo Magnija na Dunaju in njegovo privedbo v Rim, dela Magnija in njegovih zagovornikov pa so romala na indeks prepovedanega branja.75 Jean Rodolph Lefèbvre iz @eneve je postal profesor prava in filozofije v Bernu. Leta 1625 je objavil Filozofijo, ki jo je kupil Turja~an; naslednje leto so jo {e ponatisnili. Fiziko je delil na splo{no in posebno; v prvi je opisal nara{~anje tlaka zraka nad telesom, ki naj bi pospe{evalo njegovo padanje in za name~ek {e zmanj{evalo upor zraka pod telesom. Sifon in topovski izstrelek je opisal proti obstoju vakuuma.76 Celo med zmrzo- vanjem tople zaprte vode se je vakuuma sku- {al re{iti s trditvijo, da bo posoda raje po~ila, kot dovolila obstoj praznega. Turja~an je kupil Cornaeusov Te~aj filozofije, Slika 1.29: Slika pred naslovnico iz Cornaeu- ki jo je Ljubljan~anom ponujal njihov novi sove (1657) knjige pri ljubljanskih fran~i{kanih; knjigarnar;77 seveda so jo kupili tudi ljubljan- F.

73 Sousedík, 1983, 75. 74 Guericke, 1986, 92-93, 108. 75 Theophilusova Defensio pro Valeriano Magno po dekretu 17. 11. 1664, Magnijeva Apologia pa 13. 1. 1665 (Gorman, 1994, 19, 21; Thorndike, 7: 203; Benedikt XIC, 1758, 180, 289). 76 Lefèbvre, 1626, 122; Thorndike, 6: 397-398.

40 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 1.30: Vakuumska naprava v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cornaeus, 1657, 1: 381); F.

Slika 1.31: Vakuumske ~rpalke v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cornaeus, 1657, 1: 382); F. ski fran~i{kani. Cornaeus je knjigo posvetil nad{kofu Mainza Johannu Philippu Schönbornu januarja 1757 v Würzburgu. Dr`al se je klasi~ne sheme in za~el z dialektiko znotraj logike. Fizike se je resno lotil med vpra{anji o kraju vakuumu,78 ko je kar med tekstom objavil tudi prve sicer neo{tevil~ene skice vakuumskih naprav. ^rpalko je ve~krat natan~no narisal,79 ~e-

77 Mayr, 1678, 72. 78 Cornaeus, 1757, 1: 378. 79 Cornaeus, 1757, 1: 403.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 41 Slika 1.32: Barometri v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cornaeus, 1657, 1: 385); F.

Slika 1.33: Vakuumski pripomo~ki v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cornaeus, 1657, 1: 395); F. ravno se je kon~no le odlo~il nasprotovati obstoju vakuuma,80 podobno kot je zavoljo pape`eve zapovedi moral sistemu Tycha Braheja dati prednost pred Kopernikom.81 Po tedanji peripateti~ni navadi je bila razprava o vakuumu temeljni del zaklju~ka Aristotelove ~etrte knjige

80 Cornaeus, 1757, 1: 407. 81 Cornaeus, 1757, 528, 536.

42 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 1.34: Vakuumski pripomo~ki v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cor- naeus, 1657, 1: 396); F.

Slika 1.35: Vakuumski pripomo~ki v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cor- naeus, 1657, 1: 403); F. fizike, torej obravnave splo{ne fizike. Vendar se je k vakuumu znova na kratko vrnil ob obravnavi posebne fizike po Aristotelovi knjigi o Nastajanju in propadanju (De generatione et corruptione), ki jo je nadaljeval z vpra{anji o red~enju. Pri tem je predstavil in narisal termometer.82 Elektrike se podrobneje ni lotil, saj ji ni posvetil niti gesla v stvarnem kazalu na

82 Cornaeus, 1757, 2: 63.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 43 Slika 1.36: Rokopisne pitagorejske tabele bralca Schottove aritmetike v zagreb{kem ponatisu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Schott, 1725); ducat let poznej{i ponatis istega Schottovega dela je uporabljal ve~kratni gvardijan Ludvik Buset, lektor filozofije na Sveti gori leta 1747, ki je pri ljubljanskih fran~i{kanih shranil tudi zajetne teolo{ke spise; F. koncu knjige, ~eravno je Guerickejev elektri~ni kolovrat gotovo poznal. Magnetom je v primerjavi z vakuumom privo{~il le kratko geslo, navajal pa je raziskovanja Gilberta, predvsem pa svojih jezuitskih sobratov Cabea in Kircherja.83 Zanimal ga je ogenj,84 glede meritev te`e pa je navajal svojega bolonjskega sobrata Ricciolija.85 Jezuit Cornaeus se je pred Tridesetletno vojno umaknil v Francijo in sedem let pou~eval filozofijo v Toulousu. Po vrnitvi med Nemce je predaval sholasti~no in polemi~no bogoslovje v Mainzu in Würzburgu kot sodelavec deset let mlaj{ega profesorja matematike jezuita Schotta. Postal je rektor v Würzburgu in nato v Mainzu. Seveda je zagovarjal Aristotelovo filozofijo, tako da sta s Schottom ob podedovani vakuumski ~rpalki gradila tudi novo znanost s previdnim »dopolnjevanjem« Aristotelovega nauka. Schott je hvalil Cornaeusovo pazljivo preu~evanje poskusov in je v svoji Mechanica Hydraulica celo ponatisnil del opisov eksperimentov v praznem iz Cornaeusove Curriculum Philosophia pod naslovom Melchioris Corneai Diatriba de Novo Experimento. Med sedemindvajsetimi Cornaeusovimi objavljenimi deli so bila tudi njegova pisma, ki jih je Kircher priob~il v Iter Exaticum.86 O Cornaeusovih stali{~ih do vakuuma je Schott tako razpravljal kar na samem za~etku svojih prvih poro~il o Guerickejevih poskusih, pri katerih je sodeloval Turja{ki knez in gotovo urno kupil Schottova dela za turja{ko knji`nico. Schottovo Mehaniko je Turja~anov knji`ni~ar, sin ljubljanskega `upana Janez Ludvik Schön- leben, sicer uvrstil h knjigam o arhitekturi. Schott je v njej ponatisnil Kircherjevo pismo

83 Cornaeus, 1757, 2: 30–31. 84 Cornaeus, 1757, 2: 7–8. 85 Cornaeus, 1757, 2: 106–107. 86 Schott, 1657, 465–486; Kircher, 1657, 509–512.

44 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK poslano iz Rima dne 26. 2. 1656 o Cornaeusovi hidravliki »domnevno« vakuumske posode. Kircher je ponudil {e enostavni opis vakuuma drugega jezuita, hidravlika Valentina Stansela. Vsekakor je Kircher vztrajal pri Aristotelovih idejah nasprotnih »vakuumistom«, saj se v praznem ni znal izogniti nezveznostim in problemom sunka sile. Kircher je bil prepri~an, da tudi po ~rpanju ostane nekaj zraka, Schott pa je vendarle sprejel Ricciolijev opis te`e zraka. Nekaj strani z lepimi slikami je posvetil Heronovemu vodnjaku in vodometom.87 Janez Vajkard Turja~an je nabavil ve~ Bartolijevih knjig natisnjenih v Bologni, saj je tam {tudiral od pomladi do jeseni leta 1633. Bartoli je bil sedem let starej{i od Janeza Vajkarda. [olske klopi je `ulil v Piacenzi in Parmi, bogoslovja pa se je u~il v Milanu in Bologni. V Bologni mu je predaval fizik Riccioli, ki ga je pozneje poslu{al tudi Janez Vajkard. Po potovanjih se je Bartoli leta 1650 vrnil v Rim, kjer je prijatelju v pismih ve~krat poro~al o omejitvah pri opisovanju fizikalnih resnic, ki mu jih postavlja jezuitska kuta. Bartoli je bil profesor in rektor rimskega kolegija. Ponovil je Pascalovo merjenje vi{in z barometrom.88 Kljub jezuitu Linusu89 je Bartoli zagovarjal tlak zraka v nasprotju z zastarelim pojmovanjem napetosti oziroma strahu pred praznim. Primerjal je dokaze o napetostih v praznoti po starej{ih teorijah Torricellijevega tlaka nad vakuumom; sprejel je sodobno prepri~anje.90 Kljub temu je zavrnil Magnijeve91 in druge filozofske razlage vakuuma. Turja~an ni kupil tega najbolj fizikalno obarvanega Bartolijevega dela Napetosti in tlaki, ki je iz{lo tik pred smrtjo kneza Janeza Vajkarda. Janeza bi snov glede na njegovo sodelovanje z Guerickom utegnila {e posebej zanimati; knezovim manj razgledanim dedi~em pa se je nakup znanosti te vrste morda zdel za malo.

Slika 1.37: Vakuumske ~rpalke na figurah 5–8 Metzburgove knjige pri ljubljanskih fran~i{kanih (Metzburg, 1793, 5: tabla 1); F.

87 Schott, 1657, 451, 453, 169, 193, 384. 88 Bartoli, 1677, 66. 89 Bartoli, 1677, 96. 90 Bartoli, 1677, 185, 233, 241; 253; Gorman, 1994, 9. 91 Bartoli, 1677, 274.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 45 Slika 1.38: Pove~ane vakuumske ~rpalke na figurah 5–8 Metzburgove knjige pri ljubljanskih fran- ~i{kanih (Metzburg, 1793, 5: tabla 1); F.

Slika 1.39: Vakuumske naprave ~rpalke iz Metzburgove knjige s Heronovim vodnjakom na figuri 30 pri ljubljanskem fran~i{kanu Ivu Bonelliju (Metzburg, 1793, 5: tabla 2); F.

Bartoli ni verjel v stisljivost vode, ki sta jo skoraj stoletje pozneje dovolj prepri~ljivo dokazala {ele Herbert in njegov u~enec, ljubljanski profesor Anton Ambschell. Bartoli je napa~no domneval, da je Torricelli opravil poskuse v Firencah pred Beritijevimi v Rimu;92 zmoto so zgodo-

92 Bartoli, 1677, 75, 91.

46 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK vinarji popravili {ele sredi 20. stoletja. Bartolijevo delo o Zemljepisu je ponujal Mayr v Ljub- ljani leta 1678. Lana je bil ~lan londonske Kraljeve dru`be; dopisoval si je, seveda, z njenim tajnikom Olden- burgom. Leta 1670 je zaslovel z opisom zrakoplovov iz bakrenih plo~evinastih krogel iz katerih bi iz~rpal zrak; ideja je o~itno navdu{ila Turja~ana ob nabavi Lanove knjige. Manj verjetno je, da bi Janez Vajkard Turja{ki na strehi svoje ljubljanske pala~e {e sam preizku{al vakuumske balone, ki {e do dandanes niso leteli. O vakuumski ladji je pisal tudi Philipp Lohmeir z univerze v Wittenbergu `e po Turja~anovi smrti leta 1679,93 prav tako pa dunajski profesor Metzburg94 v knjigi, ki jo je rad bral ljubljanski fran~i{kan Ivo Bonelli. Metzburg je povzel Torricellijev in Galileijev opis te`e zraka, Guerickejevo in Boylovo ~rpalko; z logaritmi je izra~unal red~enje zraka v vi{inah. Gostoto zraka je navedel po Musschenbroekovih in Cavallovih meritvah, tako da je lahko izra~unal vi{ino ozra~ja.95

Janez Vajkard Turja{ki je vodil politiko cesarja Ferdinanda III., ki so ga vzgajali jezuiti in je postal celo sposoben jezikoslovec in skladatelj cerkvene glasbe. Ko je Janez Vajkard kon~al {tudije na »plemi{kem kolegiju« v Sieni, je po smrti Ferdinanda II. postal dvorni svetnik 17. 1. 1640. Nekaj tednov pozneje so ga poslali v Haag. Tam se je spoprijateljil s cesarjevim svetovalcem grofom Ottaviom Piccolominijem in tajnikom dràvnega dvornega urada Johannesom baronom Walderodejem. Piccolomini je bil ~lan Fruchtbringende Gesell- schaft, ob smrti pa mu je Janez posvetil spomine na Dunaju. Spominsko knjiìco so hranili v turja{ki knji`nici v Ljubljani, danes pa jo ima knji`nica v mestu Wolfenbüttel skupaj z osmi- mi Turja~anovimi almanahi in drugimi deli. Prav Piccolomini je kot ~lan Fruchtbringende Gesellschaft posredoval pri Janezu, da je le ta pla~al Stubenbergov prevod slovitega Francisa Bacona, prvi v nem{kem jeziku. Janez je Fruchtbringende Gesellschaft podaril imenitno drago kupo leta 1657.96 Za~etki eksperimentalnega razmi{ljanja so Baconu priborili spo{to- vanje londonske Kraljeve dru`be; àl njegove objave ne vsebujejo ilustracij tako zna~ilnih za poznej{o naravnanost v fizikalne poskuse po prizadevanjih Galileijeve akademije Lincei. Spodnje avstrijski plemi~ Stubenberg je prevod Baconovega dela leta 1654 posvetil Turja- {kemu nekaj mesecev potem ko je cesar Turja~anu podelil naslov kneza; prevod drugega Baconovega dela pa je isto~asno namenil kralju Frideriku IV. Janez Vajkard Turja{ki se je v ~asu sodelovanja pri Guerickejevih vakuumskih poskusih druàbno izjemno povzpel kot vitez zlatega runa, konferen~ni in dràvni minister.

1.3.2. Guerickejevi vakuumski poskusi v Turja{ki ljubljanski knji`nici Janez Vajkard Turja{ki si je seveda preskrbel prve tiskane opise Guerickejevih poskusov, ki jih je objavil nem{ki jezuit, Kircherjev u~enec Schott. Schott je najve~ fizike objavil v Zanimivi tehniki, ki jo je posvetil würzbur{kemu in wormskemu knezo{kofu, nad{kofu ter volilnemu knezu Mainza Johannu Philippu von Schönbornu; prav ta je desetletja prej kupil vakuumsko ~rpalko od Guerickeja. Podaril jo je jezuitski univerzi v Würzburgu malo preden je Schott tam za~el predavati. Pozneje je Turja~anov tekmec Wenzel Lobkowitz komaj nagovoril Schön- borna, da je dal svoja volilna glasova Leopoldu I. in s tem vendarle prevesil tehtnico za pridobitev cesarskega naslova v njegov prid. Turja~an je seveda nabavil Schottovo Pnevmatsko mehaniko s prvim natisnjenim opisom Guerickejevih vakuumskih poskusov. Tri leta pred Schottovo izdajo je novope~eni knez

93 Lana Terzi, 1670; Thorndike, 8: 613. 94 Metzburg, 1791, 5: 32. 95 Metzburg, 1791, 5: 5, 6, 8, 11–12, 16, 19, 109, 114. 96 Bircher, 1995, 289, 297.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 47 Slika 1.40: Naslovnica knjige Schottovega u~i- telja Kircherja iz leta 1657, kjer je Turja~anov knji`ni~ar Schönleben posebej poudaril, da gre za darilo samega pisca Kircherja. Turja~an je imel v Ljubljani kar 19 Kircherjevih knjig, vsaj tri med njimi pa mu je Kircher osebno podaril.

Slika 1.41: Popis Turja~anovih knjig, ki na strani 227 navaja na prej{nji sliki posneto Kircherjevo (1657) delo s {tevilnimi razpravami o vakuumu (HHStA, FAA, stran 227).

Turja{ki sodeloval z Guerickom pri eksperimentiranju v Regensburgu leta 1654. Guernicke si je dopisoval s Schottom ne da bi ga osebno sre~al, Turja~an pa je v cesarjevem spremstvu obiskal Schotta. Poznej{o posmrtno izdajo Schottove Zanimive tehnike so ljubljanski jezuiti kupili ob ustanovitvi svojih {tudijev filozofije, Turja~ani pa so jo imeli `e prej. V tem pomembnem delu je Schott natan~no popisal zgodnje vakuumske poskuse v Evropi in Angliji, ki so prvega turja{kega kneza {e posebej zanimali. Schott se je skliceval na svojo Hidravli~no-pnevmatsko mehaniko in znova zavrnil obstoj vakuuma.97 Georg Philipp Harsdörffer je bil ~lan nem{ke Fruchtbringende Gesellschaft od leta 1642 z nadimkom Der Spielende. Pravo je {tudiral v Alstedu in tam poslu{al Schwenterjeva predavanja. Leta 1652 je postal prisednik, od leta 1655 do smrti pa je bil ~lan sveta doma~ega mesta Nürnberg. Ukvarjal se je tudi z literaturo in glasbo, posebno v Der Grosse Schauplatz jämmerischen Mordgeschichten, zbirki grozljivk, ki jih je Turja~an gotovo s pridom prebiral med meglenimi ljubljanskimi zimskimi ve~eri.

97 Schott, 1687, 185–223, 255, 258.

48 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Prvi del Deliciae, knjige o zabavni matematiki in fiziki, je bila predvsem Schwenterjevo delo, ~eprav jo je Turja~anov knji`ni~ar pripisal uredniku Harsdörfferju. Leta 1636 je Schwenter v Deliciae opisal izbolj{avo mikroskopa s sukanjem po zgledu ~love{kega o~esa, v istem delu pa je med prvimi opisal nalivno pero,98 {tevilne vakuumske poskuse in let pti~a polnega zraka.99

Daniel Schwenter je bil trgov~ev sin, {tudiral pa je pri Danielu Gelegengeimu v doma~em Altdorfu. Med Schwenterjevimi profesorji je bil tudi Johannes P. Praetorius, katerega knjige je Turja~an prav tako nabavljal. Schwener je postal profesor jezikov starega vzhoda in matematike na univerzi Altdorf pri Nürnbergu. Leta 1626 je opisal meritve s sorazmernostnimi {estili po Galileijevem vzoru; Turja~an jih ni nabavil, saj je imel è domala ducat knjig o tem problemu. Harsdörffer je v Schwenterjevo Deliciae leta 1651 in 1653 dodal zvezka 2 in 3. Turja~ani ju niso nabavili, imeli pa so ju drugi Ljubljan~ani tako v prvi, kot v drugi izdaji. Harsdörffer se je zanimal za Magnijeve in Kircherjeve poskuse z vakuumom nad stolpom ìvega srebra, vendar pri tem ni omenil Guerickeja.100 Opisal je tiste ~ase priljubljen poskus s cevjo, polno ìvega srebra, ki jo zapremo s prstom in nato obrnemo. Zanimali ga Magnijevi in Mersennovi poskusi s Torricellijevim vakuumom, Pascalovo barometrsko merjenje vi{in in Bremerjevi poskusi z vakuumom.101

Za Benjamina Bramerja je po o~etovi smrti skrbela sestra, ki je bila poro~ena z Bürgijem. Joost Bürgi je leta 1604 vzel Bramerja s seboj v Prago, kjer je mladeni~ ostal pet let. Bürgi je bil med letoma 1603–1612 Keplerjev pomo~nik pri ra~unanju v Pragi; ukvarjal se je z logaritmi in balistiko. Po vrnitvi iz Prage je Bramer v Marburgu objavil knjigo o vakuumu. Zasnoval je poskus podoben poznej{emu Guerickejevemu; menil je vakuum predvsem zrak, ki ga iztisnemo iz teles z vodo ali ognjem.

Slika 1.42: Schwenterjevo nalivno pero v Turja{ki knji`nici (Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: 560).

98 Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: 519–520. 99 Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: 454, 472. 100 Thorndike, 7: 594; Harsdörffer, 1651, 2: 464–467. 101 Harsdörffer, 1653, 3: 659, 466.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 49 1.3.3. Prvi Turja{ki knez in kapucin Valerijan Magni

1.3.3.1. Uvod Zadnji desetletji se najbolj poudarja doprinos jezuitov k razvoju znanosti, {e posebej zgodnjega raziskovanja vakuuma. Prednost jezuitov je predvsem v tem, da jih je danes kar ~etrtina v ZDA; prav ~ez Atlantik pa prihaja najve~ pobud za raziskovanje zgodovine vakuumskih tehnik. Pravi~no gledano pa prispevek fran~i{kanov, {e posebej kapucinov, ni bil mnogo manj{i, ~eravno so si bili z jezuiti pogosto v laseh, predvsem glede obstoja vakuuma.

1.3.3.2. Rheata, Turja~an in Schönborn Guericke je izdelal prvo ~rpalko v Magdeburgu leta 1648; tega leta se je uradno kon~ala 30 letna vojna in za~ela 300 letna zmagovita pot vakuumskih tehnik. Dve leti po odkritju je zvedavi Guericke sluàbnikom naro~il sestavo ~rpalke, s katero je leta 1654 izpraznil polkrogli za znameniti poskus v Regensburgu; pri tem mu je dodobra pomagal tudi nejeverni ljubljanski knez, Janez Vajkard Turja{ki. Po uspe{nem poskusu so se mnogi peti~neì potegovali za nakup ~rpalke. Guericke je napravo prodal knezu Schönbornu,102 ki je ponudil najve~; bil je pa~ knezo{kof v Würzburgu in Wormsu ter nad{kof in volilni knez v Mainzu, zato mu zvene~ih cekinov zlepa ni zmanjkalo. ^rpalke ni kupil za svojo zabavo, temve~ jo je dal svoji jezuitski univerzi v Würzburgu. @e 22. 6. 1655 je Schott s poti skozi Mainz pisal Kircherju o Gueri- ckejevi ~rpalko, {e preden jo je prevzel skupaj s predavanji matematike na univerzi v Würz- burgu leta 1655/56. Schönborn je tesno sodeloval s kapucinom Antonom Marijo Schyrlom;103 le-ta je izumil zemeljski teleskop (1645),104 ki se {e dandanes uporablja za razliko od Keplerjevega. Rheita je skoval naziva okular in objektiv, za name~ek pa je narisal {e zemljevid Lune (1645); drugo izdajo svojega Oculus Enoch je opremil {e z dodatkom.105 14. 10. 1623 je matrikuliral na humanisti~ne {tudije Ingol{taldske univerze;106 tam se je navzel bolj Tychovega, kot Kopernikovega nauka.107 Zato je branil sistem planetov podoben Tycho Brahovemu; zato si je Tycho seveda jezno vihal mogo~ne brke pod umetnim nosom iz slonove kosti. Rheita je zagotavljal celo obstoj ve~ satelitov okoli Jupitra, Saturna in Marsa (1643);108 seveda mu zve~ine niso verjeli,109 saj je tisti ~as med znanstveniki kroìla {e marsikatera druga podobna raca. V poznej{ih rokopisih je opisal geometrijsko cev za opti~no merjenje razdalj, periskop kot predhodnik panoramskega teleskopa; ni pozabil opisati niti strukture Jupitrove vakuumske atmosfere.110 V ~asu izuma teleskopa si je Rheita è dalj ~asa dopisoval z Johannom Philippom von Schön- bornom;111 21. 3. 1651 je pisal bratu Albertu, ki je bil v voja{ki slu`bi, o svojem binokularnem teleskopu, ki ga je priskrbel za Schönbornovo zbirko.112 Pozneje se je s Schönbornom sprl, tako da je Schönbornov urad iz Mainza izsilil Rheitovo aretacijo v Bruslju dne 21. 1. 1653;113

102 Hellyer, 1998, 265; Guericke, 1986, 113. 103 Thewes, 1983, 10, 45. 104 Thewes, 1983, 13. 105 Thewes, 1983, 46. 106 Thewes, 1983, 11. 107 Thewes, 1983, 14. 108 Lenhart, 1923, 24. 109 Thewes, 1983, 10, 45. 110 Thewes, 1983, 47. 111 Thewes, 1983, 19. 112 Thewes, 1983, 22–24. 113 Thewes, 1983, 33–34.

50 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK po inkvizicijskem procesu je bil Rheita izgnan v Ravenno.114 Bogati Schönborn se ni dal posebej motiti, tako da si je v Würzburgu uredil zasebni astronomski observatorij in je v ta namen najel Ignaza Christiana Bezolda.115 S tem je udejanjil Rheitovo idejo, saj je Rheita svoj ~as v Mainzu na~rtoval postavitev prvega evropskega observatorija s teleskopi,116 kar sta pozneje izpeljala {ele grof Hesse in Tycho Brahe. Pari{ki prvi minister, kardinal Mazarin, je celo leto po smrti Ferdinanda III. oviral izvolitev Leopolda I. za cesarja; dokler ni Lobkowitz, sodelavec in tekmec na{ega kneza Janeza Vajkarda Turja{kega, prepri~al Schönborna, da je glasoval za Habsbur`ana na de`elnem zboru.

1.3.3.3. Vakuumski poskusi kapucina Valerijana Magnija Schyrlu Rheiti in Le Gentilu ob bok lahko postavimo Valerijana barona Magnija kot tretjega slavnega kapucinskega iznajditelja.117 Tudi sicer se je med kapucini izumiteljev kar trlo: kapucin Francis Marie Jablier je izumil fotometer; dopisni ~lan pari{ke akademije, kapucin Emmanuel iz Viviersa, je sestavil {tevilne priljubljene mikroskope in teleskope. Kapucin Chrysologus André je na~rtoval planisfere, zemljevide in izbolj{ave barometra.118 Hilarius Altobello je objavil zvezdovid, ki ga je upo{teval celo Kepler,119 dopisoval pa si je z Galilejem. [tevilni manj{i bratje so bili misijonarji, ~eravno jim jezuit Kircher kot tekmecem ni pripisal tolik{nega pomena kot jezuitskima sobratoma Gruberju in Albertu D’Orvillu, ki sta leta 1661 zapustila Peking in se odpravila na Tibet v Lhaso.120 Eksperimentalna ìlica je manj{im bratom è zgodaj tesala pogled na svet, do najvi{je to~ke pa jo je pripeljal kapucin Valerijan Magni, tretji otrok italijanskega finan~nika Konstantina. Kr{~en je bil za Maksimilijana, kot kapucin pa si je izbral ime Valerijan. Konstantin je bil {panski podlo`nik v slu`bi na{ih cesarjev, Maksi- milijana II. in Rudolfa II.; zato se je leta 1588 preselil na pra{ki cesarski dvor in sina imenoval po vladarju. Ime se ga je dràlo le dokler se nadarjeni poba ni prelevil v kapucina Valerijana. Valerijan je kratek ~as pou~eval na Dunaju (1613). Leta 1619 so ga premestili v Linz, kjer je sre~al Keplerja; podpiral je tudi Galileijeve ideje v nasprotju z nekaterimi jezuiti, ki so bili tovrstnim novotarijam dokaj gorki, saj jim je {el v nos obstoj vakuuma. Po kratkotrajnem pou~evanju na Pra{ki univerzi je Magni postal habsbur{ki odposlanec v Parizu (1622–1623); tam se je osebno seznanil z vodilnimi raziskovalci vakuuma, med drugim z leto- dve mlaj{ima B. Pascalovim o~etom in minoritom Mersennom.

Slika 1.43: Valerijan Magni okoli leta 1628, nekaj let pred svojimi vakuumskimi poskusi.

114 Thewes, 1983, 46. 115 Thewes, 1983, 44. 116 Thewes, 1983, 47. 117 Lenhart, 1923, 25. 118 Lenhart, 1923, 25. 119 Lenhart, 1923, 26. 120 Lenhart, 1923, 37.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 51 Valerijan je bil kot mlad kapucin od 28. 8. 1603 do 11. 3. 1605 na Dunaju.121 Do leta 1605 je {tudiral filozofijo s fiziko v Pragi.122 Med dunajskim (1613) in pra{kim razsajanjem kuge so ga poslali v Linz;123 leta 1614 je predaval filozofijo na Dunaju, leta 1616 pa je od{el na Poljsko.124 Leta 1619 premestili v Linz za gvardijana in magistra novicev;125 tam je verjetno sre~al Kep- lerja. Leta 1623 se je vrnil na Dunaj kot definitor, nato pa je postal gvardijan v Pragi,126 kjer je kmalu za{el v spore s spovednikom cesarja Ferdinanda II., jezuitom Gulielmom Lamormainom (Lamormaini), {e posebej zavoljo Valerijanovega nasprotovanja jezuitskemu prevzemu pra{ke univerze,127 ki ga ni odobraval niti pra{ki optik Marcus Marci. Valerijan je polemiziral tudi s J.A. Komenskim, ki je leta 1644 pod psevdonimom objavil kritiko Valerijanove teologije,128 in s cistercijanom Caramuelom pl. Lobkowitzom.129 Leta 1625 so Valerijana v Rimu izbrali za ~e{kega provinciala,130 novembra 1627 pa je bil v avdienci pri cesarju.131 V Pragi je med letoma 1626–1628 tesno sodeloval z najpomembnej{im vojskovodjem svoje dobe, Wallen- steinom,132 ki so ga problemi vakuuma in drugih znanosti mo~no zanimali in je imel v ta namen najetega osebnega astrologa, Zenna. Magni se je uveljavil kot svetovalec pra{kega nad{kofa Harracha (1622–1634), poznej{ega kardinala. Nekaj ~asa je celo slu`boval kot provincial ~e{ke kapucinske province (1624), dokler ni leta 1626 postal apostolski misijonar na Poljskem, Ogrskem in v Nem{kem cesarstvu; slednje je, nerodnemu imenu navkljub, vsebovalo tudi na{e kraje. Magni je sku{al prepri~ati nad{kofa kardinala Dietrichsteina, naj s pomo~jo svojih druàbnih zvez objavi Gali- leijeve Discoursi na ê{kem; àl je kardinal prav tedaj izpustil brezgre{no du{o in knjigo so pozneje objavili kar v Leidnu.133 Tako se je

Slika 1.44: Naslovnica Valerijanove knjige, ki je prva opisala vakuum nad `ivosrebrnim stolpom in izrecno zagovarjala vakuum.

121 Cygan, 1989, 33. 122 Cygan, 1989, 38. 123 Cygan, 1989, 40. 124 Cygan, 1989, 43. 125 Cygan, 1989, 46. 126 Cygan, 1989, 49. 127 Abgottspon, 1939, 31, 34, 54; Cygan, 1989, 237. 128 Abgottspon, 1939, 65; Cygan, 1989, 80, 92, 225. 129 Abgottspon, 1939, 62. 130 Abgottspon, 1939, 27. 131 Abgottspon, 1939, 55. 132 Cygan, 1989, 424; Mann, 1971, 94–96, 442, 444–448, 523–546, 1229, 1235. 133 Sousedík, 1983, 21, 31, 55.

52 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK mladi Valerijan è zelo zgodaj seznanil s poglavitnimi novostmi tedanje znanosti; vseskozi je rad priznaval svoj dolg Galileijevemu opisu vakuuma. Kapucini so hoteli Valerijana izvoliti za generala, kralj Vladislav pa je èlel Valerijana uvrstiti med kardinale;134 àl se leta 1643 ni posre~ilo zbrati dovolj podpore neposredno po Magni- jevem prvencu De luce mentium et eius imagine (8. 9. 1642), tako kot se je kardinalski klobuk izmuznil Volfovemu bratu, Turja{kemu knezu. Volf Engelbert Turja{ki je za svojo ljubljansko knji`nico nabavil Magnijevo polemiko; njegov opis protestantov pa so leta 1634 objavili celo v Angliji, saj je slovel kot ognjevit pisec.135 8. 4. 1642 je Valerijan skupaj z Fortunatom de Tridento vel Val di Sole († 1674) odpotoval z Dunaja v Gradec in Ljubljano, nato pa v Benetke in Bologno. Fortunat je bil trideset let Valerijanov spremljevalec, pozneje pa lai~ni prefekt ê{ko-Avstrijske province.136 22. 7. 1643 je Valerijan obiskal Gorico in Trst137 v pripravah na zborovanje {tajerske province, ki je obsegala ve~ino na{ih krajev; sestanek je bil maja 1644, ko se je Magni znova odpravil v Gorico in Rim na sestanek s tedanjim {tajerskim provincialom, gvardijanom Silvestrom.138 Tako je Valerijan dobro poznal pred in po tem izvoljenega (7. 9. 1641–5. 9. 1642, 8. 5. 1648–5. 5. 1651) provinciala {tajerske province, Kri{tofa iz êdada, ki je 28. 1. (po Gregorijanskem koledarju 11. 2.) 1664 opravil prvo dokumentirano astronomsko opazovanje mrka ob cesti med Vrhniko in Logatcem. Ob obisku na{ih krajev je Valerijan, seveda, stanoval pri kapucinih in jim pripovedoval o svojem De luce in o na~rtovanih vakuumskih poskusih. Kot izku{en profesor ve{~ vakuumskih poskusov je pomagal tudi pri pouku, saj so gori{ki kapucini vodili interni filozofski {tudij s presledki od leta 1591. Leta 1645 je poljski kralj Ladislaus IV. (Vladislav) poslal Valerijana Magnija v Rim k pripra- vam na torinski kongres. Kapucin Magni je naslednje leto zastavil barometrski eksperiment za svojega var{avskega vladarja in {e bolj za njegovo nevesto, Louise-Marie de Gonzaque princeso Nevers. Kralji~in tajnik, Pierre Des Noyers, je o uspehu takoj obvestil Robervala (4. 12. 1647)139 in druge francoske fizike iz Pascalovega kroga. Sam Valerijan je pisal astronomu in ùpanu Janu Heveliusu v Gdansk (25. 1. 1648) in Mersennu v Pariz o svojih vakuumskih poskusih (14. 4. 1648);140 v Gdansku se je Valerijan ukvarjal s filozofskimi in matemati~nimi poskusi do novembra 1648, ko se je vrnil v na{e kraje habsbur{ke monarhije.141 Valerijanovo fiziko je leta 1660 zapisal njegov ne~ak Francisco Stephano de Magni grof Strá`nice († 1671), v rokopisu pa so ostali tudi Valerijanovi spisi o vakuumu, magnetih, »fiziki neobstoje~ih teles«, Son~evem sistemu, aritmetiki, geometriji s Sacroboscovo sfero, teleskopih, Galileiju, Zaberelli, Mersennu, Helmontu in vakuumistu Pascalu.142 Magni si je v svojih filozofskih rokopisih, med posebnimi poglavji o vakuumu, magnetu in svetlobi s toploto, zamislil okrogle nedeljive atome kot delce teles in vakuum med njimi. Gibanje naj bi povzro~ala energija.143 Zanimanje za znanost se je v Var{avi nadaljevalo {e pod oblastjo Vladislavovega polbrata, Jana Kazimierza. Kazimierz je bil jezuit in kardinal pred poroko s polbratovo vdovo, Louise- Marie de Gonzaque; vseeno je s prestola hudomu{no podpiral kapucina Magnija, ki si je bil z jezuiti mo~no v laseh. Nekaj mesecev po odstavitvi prvega ministra, kneza Janeza Vajkarda

134 Nicolaus iz Lucce; Ludwig iz Salice, 1976, 15. 135 Tera{, 1929, 57. 136 Cygan, 1989, 92, 256. 137 Cygan, 1989, 89, 182, 259. 138 Nicolaus iz Lucce; Ludwig iz Salice, 1976, 91. 139 Cygan, 1989, 93, 265–266. 140 Cygan, 1989, 265–266, 293. 141 Nicolaus iz Lucce; Ludwig iz Salice, 1976, 78–79. 142 Cygan, 1989, 151, 289–294. 143 Cygan, 1961, 614, 617–618, 623, 633.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 53 Turja{kega, je cesar Leopold spravil Kazimierza na hladno in na poljski prestol postavil Mykolasa Kaributasa Wisniowieckega, junaka poznej{ih Sienkiewiczovih romanov, ki jih od nekdaj radi beremo tudi Kranjci. Seveda se je novi kralj naslednje leto poro~il z brhko cesarjevo polsestro Eleonoro, okrog prineseni Kazimierz pa je z dolgim nosom in kratkih rokavov kmalu do~akal zadnje dni v Franciji.144 Eleonora je pozneje kot radoìva vdova med svoje dvorne dame {tela tudi kneginjo Alojzijo, h~erko kneza Janeza Vajkarda Turja{kega.145 Magni in Pascal sta se sprva prepirala o novih poskusih z vakuumom, vendar sta pozneje raje dru`no kritizirala jezuite. Zaradi Valerijanovega potegovanja za prvenstvo je Pascal oktobra 1647 pohitel z objavo Novih poskusov s praznim. Isto~asno je napisal tudi predgovor h knjigi o praznem, ki pa se je pozneje zve~ine porazgubil. 12. 7. 1647146 je Magni svoje vakuumske poskuse povzel v jezuitom nadvse gorki knjiìci kot prvi tiskani opis barometra. Roberval je obtoìl Magnija kitenja s tujim perjem, saj naj bi pari{ki minorit Mersenne Magnija obvestil o Torricellijevih poskusih ob pogovorih o Descartesu januarja 1645.147 Vsekakor je Magni med potjo po Italiji moral kaj sli{ati o Torricellijevih na~rtih za vakuumski poskus, kar je postala novica meseca iz Torricellijevega pisma Michelangelu Ricciju (13. 6. 1644); Magni je bil doma iz najvi{jih slojev milanske dru`be, le nekaj ur jeè od Torricellijevih Firenc, zato se mu bi tako pomembna novica le ste`ka izmuznila. Decembra 1645 se je Valerijan vrnil na Poljsko,148 vendar ni bil pripravljen vre~i pu{ke v koruzo, saj je hotel veljati za izumitelja barometra {e na dràvnem zboru v Regensburgu (1653–1654);149 tam je sre~al kranjskega kneza Janeza Vajkarda Turja~ana in magdebur{kega ùpana Otta Guerickeja, katerega o~e je v mladih letih opravljal poslanske posle za poljskega kralja. Guericke ni verjel Magniju, saj je sam marsikaj sli{al o Torricellijevih uspehih. Vse- kakor pa je Magni prvi natan~no opisal prehajanje svetlobe skozi zrak in vakuum;150 zavra~ajo~ Aristotelovo kritiko vakuuma postal ~rna ovca za vse jezuite, ki jim kot kapucin ni bil prijeten sogovornik. Magni je svojo knjigo podaril Guerickeju dokazujo~ gibanje teles v vakuumu nad cevjo z ìvim srebrom v drugem delu svoje knjige; v zadnjem tretjem delu knjige je natan~no opisal prehajanje svetlobe brez snovnega nosilca skozi zrak in preko vakuuma. O~itno si svetlobe ni predstavljal v obliki delcev; raje je imel valove, tako kot pozneje Huygens ali Hooke. Po Guerickejevem poro~ilu je uporabljal cev dolgo 6/4 magdebur{kih vatlov (elle), ki jo je na enem koncu dodobra zama{il in napolnil z ìvim srebrom; le-tega so gotovo skopali prav v Idriji. Ko je nasprotni konec cevi zatisnil s prstom, zasukal in potopil v rezervoar, se je ìvo srebro po~asi spustilo do dolo~ene vi{ine 5/4 vatlov, ki jo danes izmerimo kot 760 mm. Magdebur{ki ùpan Guericke je torej meril v vatlih dolgih nekaj ~ez 6 dm. Valerijan je v cevi nad ìvim srebrom opazoval prazen prostor, kot ga je znal iz~rpati tudi ùpan Guericke.151 Magni je proti jezuitom leta 1659 objavil uni~ujo~ spis Contra imposturas jesuitarum. Podobno si jih je isto~asno privo{~il Pascal v pari{kih Provincialnih pismih; previdni Pascal se pod svoje nor~evanje raje ni podpisal saj se je gotovo bal, da bi ga doletele Valerijanovim podobne zagate. Za znanost sicer dokaj zagreti pape` Aleksander VII. je Valerijana poklical v Rim na zagovor; premeteni Magni je raje ostal v gostoljubnej{em mestu Dunaj, pa ~eprav s trebuhom zunaj. Zato je papeèv dunajski nuncij leta 1661 po nasvetu

144 Targosz, 1971, 137–142. 145 Mecenseffy, 1938, 500, 505. 146 Cygan, 1989, 95. 147 Sousedík, 1983, 75; Cygan, 1989, 91. 148 Cygan, 1989, 91. 149 Nicolaus iz Lucce; Ludwig iz Salice, 1976, 144. 150 Guericke, 1986, 92–93, 108. 151 Guericke, 1986, 92–93, 108.

54 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK jezuitov izdal ukaz za Magnijevo prijetje na Dunaju in njegovo privedbo v Rim; politika je bila pa~ nad znanostjo.152 Na sre~o sta se cesar Ferdinand III. in njegov prvi minister, ljubljanski knez Janez Vajkard turja{ki, potegnila za nesre~nega kapucina, ki je o~itno stopil na ùlj mogo~nim nasprotnikom. Nadobudni Valerijan si je glavo re{il s preselitvijo v bolj odro~ni Salzburg, ki so mu vrli Slovenci od davnin pravili Solnograd; tam je preìvel zadnje mesece v samostanu v svojevrstnem hi{nem zaporu, podobno kot tik pred njim Galilej v predmestju Firenc. Tik pred smrtjo se je Magni odpravljal v Rim, kamor so tedaj {e vodile vse poti; tam bi s svojo prirojeno zgovornostjo br`kone spreobrnil oblastnike k svojim teorijam vakuuma. Vendar je bil za tiste ~ase è star~ek in tudi jeklenih konji~kov tedaj {e ni bilo na voljo; tako ga je tik pred ogledom ve~nega mesta obiskala neizprosna starka s koso. Dobrzensky, ki se je tisti ~as mo~no pri~kal s kranjskim alkimistom Rainom, je verjel v Magni- jevo prvenstvo pri izumu barometra {e desetletje pozneje v svoji knjigi o Novi filozofiji vodometov,153 ki jo je nabavil tudi Volf Engelbert Turja~an v Ljubljani, druge Dobrzenskijeve spise pa je prebiral Valvasor. Magnijeva razmi{ljanja o praznem so bila krona sporov, ki so se vlekli è nad dve tiso~letji. Jezuiti, ki so pou~evali Aristotelovo fiziko, so imeli vakuum za nasprotje samemu sebi. Tak{en se je zdel tudi zaradi uporabe latinskega jezika, kar je posre~eno zvenelo z oznako praznega »locatum sine loco«. Galileijeva v italijanskem jeziku pisana fizika se je tak{nemu besednemu nasprotju lahko izognila, na glavo pa ga je obrnil prav Magni (1647) z izzivalnim naslovom svojega dela »locus sine locato«.154 Opazovanja in poskusi vplivnega kapucina so utemeljila sodobne teorije vakuuma. Ker se je s svojimi poskusi neposredno dotaknil idej Otta Guerickeja in njegovega sodelavca, ljubljanskega kneza Janeza Vajkarda turja{kega, so se z Magnijevimi idejami o vakuumu zelo hitro seznanili tudi drugi kranjski plemi~i. Prav zato je Janez Vajkard z Magnijevo knjigo dopolnil svojo in bratovo ljubljansko knji`nico; ni trikrat za re~i, da vrli pisec ni zvedavemu kranjskemu Janezu knjige kar podaril, podobno kot Janezovemu sodelavcu Guerickeju. Magni je julija 1647 objavil svojo nepravilno teorijo vakuuma, septembra 1647 pa je napisal in objavil {e dodatek.155 Dne 18. 7. 1647 je Jan Broèk s kra- kovske univerze kot zagovornik Aristotela pisal proti Magniju, naslednje leto pa je Magnija okregal Wojciech Kojalowicz z univerze Vilno, ki je bil tam pozneje rektor (1653–1655).156

Slika 1.45: Naslovna stran litvanske razprave proti vakuumu Wojciecha Koja³owicza (1648).

152 Gorman, 1994, 19, 21; Thorndike, 1958, 7: 203; Ogonowski, 1979, 187. 153 Thorndike, 8: 202–203; Dobrzensky, 1659, 25, 28; Cygan, 1989, 378. 154 Prager, 1980, 48. 155 Subotowicz, 1959, 73. 156 Ogonowski, 1979, 197, 199.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 55 Francoza J. Pierius (1648) in E. Noël, ter Italijan J. Elephantutius (1648) sta prav tako zavrnila Magnija, profesor Collèege de France, Roberval, pa mu je leta 1647 o~ital plagiat.157 Podobne poskuse naj bi opravil tudi H. Fabri med letoma 1639–1641.158 Desnoyers je Magnijevo knjigo iz leta 1647 poslal Mersennu.159 5. 11. 1647 je Magni poslal Robervalu obrambo pred obto`bami prisvajanja tujega izuma, kjer je opisal svojo pot v Rim od 28. 4. 1642 do maja 1643 in za~etkom 1645; omenil je rimsko sre~anje z Mersennom zatrjujo~, da mu le-ta ni ni~ povedal o poskusih in da Torricellijevega uspeha ni poznal, bral pa je Galileija (1638), Arhimedovo tehtnico, hidrostati~no tehtnico Tytusa Liwiusza Burattinija iz Krakova in Hieronima Pinoccija, ùpana Krakova, tajnika Jana Kasimiersza in njegovega poslanca na Nizozemskem in v Angliji.160 V Var{avi je Magnija obiskal {lah~i~ Aleksander Mazzi, leta 1745 pa jezuit Jan Baptista Adrianus, ki je v Rimu opustil {tudij retorike in pri{el v Var{avo.161 Julija 1647 je Magni pred kraljem in dvorom opravil sedem faz poskusa. V drugi fazi je s prstom zatisnil cev z ìvim srebrom, jo obrnil in obrnjeno poveznil v vodo, ki je v {ir{i posodi prelivala manj{o posodo z ìvim srebrom. Nato je nameril 74 do 76 cm visok stolp ìvega srebra v cevi. Prst je odma{il, tako da je ìvo srebro steklo v posodico, voda pa je do vrh napolnila cev, kjer je bilo prej nad ìvim srebrom nekaj cm vakuuma. Poskuse je istega leta opisal v Demonstratio. Februarja 1647 je podobne poskuse Pascal opravil v Rouenu. V Vacuum pleno supletum (1650) je Magni dodal poskuse s po{evno cevjo, ki jo je toliko ~asa silil v vodoravno lego, dokler ni zmanjkalo praznega prostora ob vrhu.162 Magnijevi prvi objavi leta 1647 ali 1648 sta obsegali po 24 strani. V prvi podnaslov je postavil vpra{aj in takoj nato za~el s polemiko proti Aristotelu. Debato je dopolnim s citatom Gali- leijevih Discorsi (1638),163 ob~asno pa je nagovarjal tudi svojega kralja in pokrovitelja.164 Nato je postavil Aristotela celo v naslov vseh treh poglavij, s katerimi je zaklju~il knjigo.165 Magnijeva razmi{ljanja o praznem so bila krona sporov, ki so se vlekli è nad dve tiso~letji. Jezuiti so imeli vakuum za nasprotje samemu sebi. Tak{en se je zdel tudi zaradi uporabe latinskega jezika kot »stvar brez prostora«. Galileijeva v italijanskem jeziku pisana fizika se je tak{nemu semanti~nemu nasprotju lahko izognila, ostro pa ga je zanikal Magni leta 1647 s samim naslovom svojega dela »prostor brez stvari«.166 Poskusi kapucina Magnija so tlakovali sodobne teorije vakuuma. Ker se je s svojimi poskusi neposredno dotaknil idej Otta Guerickeja in njegovega sodelavca, ljubljanskega kneza Janeza Vajkarda Turja{kega, so se z Magnijevimi idejami o vakuumu zelo hitro seznanili tudi drugi kranjski plemi~i. Prav zato je brat Janeza Vajkarda z Magnijevo knjigo dopolnil svojo ljubljansko knji`nico; ni trikrat za re~i, da jo pisec-kapucin ni Janezu kar daroval. Magni se je sholastikom zameril predvsem s svojo kritiko Aristotelovega zanikanja vakuuma. Pisal je predvsem proti jezuitskemu vakuumistu v slu`bi rimske inkvizicije Honoratio Fabriju,167 ki se mu je vakuum zdel {e vedno poln ìvosrebrnih par, tako kot Kircherju ali Linusu. Po ukazih iz let 1665, 1672 in 1673 sta se tako Fabrijevi kot Magnijevi polemi~ni deli zna{li na papeèvem indeksu prepovedanih knjig skupaj z deli Roberta Boyla.168

157 Subotowicz, 1959, 74; Ogonowski, 1979, 188, 192. 158 Subotowicz, 1959, 75. 159 Magni, 1959, 104. 160 Magni, 1959, 101; Ogonowski, 1979, 193. 161 Magni, 1959, 104; Ogonowski, 1979, 195. 162 Magni, 1959, 83–87, 89. 163 Magni, 1959, 80. 164 Magni, 1959, 82. 165 Magni, 1959, 85, 91, 93. 166 Prager, 1980, 48. 167 Cygan, 1989, 377, 427.

56 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 1.46: Magni na smrtni postelji, pozneje vstavljeno v starej{e Magnijevo teolo{ko delo Iudicun (Dunaj 1641) (Salzburg, kapucinski samostan. Kopija v fran~i{kanskem muzeju Assisi (Nicolaus iz Lucce; Ludwig iz Salice, 1976, naslovnica, 185).

Po Aristotelu naj bi imeli {tirje osnovni elementi naravno smer gibanja navzgor ali navzdol glede na svojo gostoto. V praznem àl ni to~ke, glede na katero bi lahko opredelili razliko v smeri gibanja,169 saj prazno nima gostote. Kranjski jezuit in ljubljanski rektor, Anton Erberg iz Dola pri Ljubljani, se je {e stoletje pozneje jezil na davno umrlega Magnija, ki je jezuitom o~itno po{teno zagodel; s svojim opisom vakuuma jim je potisnil trn v oko. Vendar so se ~asi medtem è spremenili: naslednji rodovi so sprejeli Magnijev opis vakuuma. [e ve~: vakuum je dve stoletji po smrti svojega zgodnjega preizku{evalca, kapucina Magnija, postal osnova domala vseh sodobnih tehnologij, od àrnic do televizijskih zaslonov.

1.3.3.4. Mersenne {iri spoznanja o vakuumu Po vrnitvi iz Firenc in Rima, je minorit Mersenne spomladi 1645 v Parizu objavil poro~ilo o Torricellijevem poskusu;170 v svoji samostanski celici blizu Place Royal je preko gromozan- skega kroga dopisovalcev in obiskovalcev seznanil Francoze s Torricellijevim vakuumskim poskusom. Mersennovi dopisniki so po Mersennovi smrti omogo~ili Colbertovo ustanovitev pari{ke Akademije znanosti. Mersenne je zaslovel z ena~bo za izra~unavanje pra{tevil, ki se je pri velikih {tevilih resda izkazala za napa~no, kljub temu pa je vzpodbudila {tevilne raziskovalce k delu. Mersenne si je o gibanju in vakuumu dopisoval s Hobbesom in Descartesom, ki praznot nista marala; Descartes je rad poudarjal, da je v praznem kozarcu {e vedno polno zraka. Dne 13. 12. 1647 je René Descartes poro~al Mersennu v Pariz, da je postavil merilo iz papirja ob barometer Torricellijeve vrste.171 Za izdelavo tak{nih steklenih naprav je bilo treba izku{enih

168 Benedikt XIV, 1758, 39, 108, 180. 169 Sparnaay, 1992, 12; Podolny, 1986, 21. 170 Gorman, 1994, 19. 171 Redhead, 1984, 31.

ZGODNJA RAZMI[LJANJA O PRAZNEM 57 Slika 1.47: Jakob Pierova pari{ka kritika Magnijevih poskusov iz leta 1648, naslovna stran. steklopiha~ev; tako Mersenne ni mogel opraviti Torricellijevega poskusa v Parizu, kjer ni imel na voljo sposobnih obrtnikov; precej bolje se je godilo Pascalu v provinci. Mersene je dvomil, da bi Galilej dejansko preizku{al gibanja teles na nagnjeni ploskvi, vendar je Galileijev sloves v sodobnih raziskavah potegnil dalj{i konec. Vsekakor je prav Mersenne omogo~il sprejem Galileijevega nauka o mo`nem obstoju vakuuma v visokih pari{kih krogih. Kmalu po Mersennovi smrti so njegovi dru`abniki prerasli v zametek pari{ke Akademije znanosti.

1.3.3.5. Sklep Jezuite je Aristotelov nauk oviral pri priznanju obstoja vakuuma. Kapucini so bili prosti tovrstnih spon, zato so veliko bolj zlo`no sprejeli novotarije, ki ji je izsilil izum barometra. Kapucin Valerijan morda res ni bil prvi ob barometru, je bil pa vsaj drugi in zelo uspe{en pri raziskovanju lastnosti vakuuma. Prav tedaj je po slu`beni dol`nosti ve~krat obiskal tudi svoje sobrate v danes slovenskih krajih in je tako nove prijeme vakuumske tehnike zanesel tudi med vrle Slovence.

58 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK 2 Vakuumske knjige na slovenskih tleh

Po pri~akovanju je prvi ljubljanski vakuumist knez Turja{ki nabavil {tevilne knjige o vakuumskih poskusih. Svoje zanimanje za znanstvene eksperimente je kronal z gmotno podporo prvemu nem{kemu prevodu Baconovega dela, ki je omogo~ilo prodor novih idej tudi v Ljubljano. Kolik{na je bila u~enost njegovih dedi~ev, prvih slovenskih vakuumistov? Odgovor bomo poiskali v knjigah z opisi tedanjih vakuumskih tehnik, manj pa bomo znali povedati o vakuumskih napravah v tedanji baro~ni Ljubljani. Janezov brat Volf je eno od svojih ljubljanskih soban napolnil z nenavadnimi re~mi kot »prostor ~udes« podoben Kircherjevemu v Rimu, vendar ni dovolj podatkov o morebitnih vakuumskih napravah v njej. Prav tako ne vemo, ali so si ljubljanski fran~i{kani ob {tevilnih knjigah omislili tudi kak{no vakuumsko ~rpalko. Prva izrecna dokazila o ljubljanskih {olskih vakuumskih poskusih najdemo {ele dne 17. 9. 1755 in leta 1811, dobro stoletje po Turja~anovem sodelovanju z Guerickom v Regensburgu.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 59 Tabela 2.1: Vodilna znanilca nove znanosti v kranjskih knji`nicah njunih dni1

Galilei Kepler Volf Turja{ki Opere; De proportionum Volf Turja{ki Ad Vitellionem So{olec Janeza Vajkarda kneza Turja{kega, Ve~ del dr. Janeza pl. Pu~arja 16503 je podedoval dr. Franc Grof Janez Ambro` Thurn-Valsassina Discorsi2 Kri{tof Ott (Otto) Baronica Marija Terezija Or{i} v za~etku 18. Ljubljanska maloprodaja (Mayr, 1678, 79, 91) Tychonis stoletja Discorsi4 Hyperaspistes; Tabulae Rudolphinae Ljubljanski jezuiti Le operazioni Ljubljanski jezuiti Mysterium Cosmographicum 1621; Tabulae Rudolphinae 1627 Valvasor Ad Vitellionem, Dioptrice Sti{ki cistercijani Tabulae Rudolphinae 1627

Tabela 2.2: Turja{ke, Valvasorjeve in ljubljanske fran~i{kanske knjige iz Galileijevega rimskega (Academia dei Lincei) oziroma florentinskega (Academia del Cimento) kroga, Keplerjevega dvora Rudolfa II. in Baconovih logov poznej{e Royal Society

Pisec Leto Naslov pri Turja~anu Pri Valvasorju Pri ljubljanskih fran~i{kanih Bacon, Francis 1654 Stubenbergovo / Historiae vitae et posvetilo prevoda mortis (1636); Historia knezu Janezu naturalis (1662) Turja{kemu Markiz Guidobaldo 1577 Mecanicorum liber nem{ko 1629 Monte Galilei 1612; Le operazioni del samo pisma v 1655–56 compasso; Opere Keplerjevi knjigi Porta, Giovanni Batista 1650 Magiae naturalis (tudi nem{ko 1612, KSSKL-24; italijansko 1650, KSSKL-Kranj V 61) latinsko 1680 Porta 1650, Physiognomoniae italijansko 1616 1652 coelestis libri sex Schall, Adam 1665 Historia de missionem Isto ad Chineses Ferrante Imperato 1599 Dell’historia naturale / Hernández & Cesi 1651 Nova plantarum, / animalium Kepler 1604 Ad Vitellionem Isto Kepler / / Dioptrica 1611 Redi, Francesco 1670 Miscellanea curiosa 4 knjige Redijevih medico-physica polemik s Kircherjem, med njimi 2 latinski o ka~jem kamnu Pallavicini, Marchio 1625 / / Universa Philosophia Sforca Viviani, Vincenzio 1746 Elementi d’Euclide, 1–2

1 [tuhec, 1995, 80, 89–90. 2 ARS, AS 309, Zapu{~inski arhiv, fascikel 46, tehni~na enota 112, litera T, {t. 1–11, tu {t. 7, str. 61; [tuhec, 1995, 90. 3 ARS, AS 309, Zapu{~inski arhiv, fascikel 34, Tehni~na enota 81, litera P, {t. 32, str. 68; ARS, AS 309, Zapu{~inski arhiv, fascikel 39, tehni~na enota 77, litera O, {t. 1–8, tu {t. 2, str. 64; [tuhec, 1995, 90. 4 ARS, AS 309, Zapu{~inski arhiv, fascikel 39, tehni~na enota 78, litera O, {t. 10, str. 68; [tuhec, 1995, 90.

60 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Tabela 2.3: Boylove vakuumske knjige pri Valvasorju in drugod po Kranjskem

1665 .. Experimenta et considerationes de coloribus…. Londini: Herrigman (M). Vstavljeno: Boyle, Robert. 1664. Brevis enarratio 1670 Paradoxa hydrostatica novi experimentis…. Roterodami: Leers (M). 1680 Opera Varia….1. Nova experimenta physico-mechanica… 2. Defensio… gravitare aeris… 3. Tractatus…. Mira aeris…. Experimentum nova de condensatione aeris…. 4. Tentamina quaedam physiologica … fluiditatis et firmitatis…..5. Chymista scepticuis… 6. Paradoxa hydrostatica… Genevae: Tournes (M). 1682 Die luftige Noctiluca…. Hamburg: Kosten (M). 1696 Opera omnia. Venetiis: Hertz (FSNM)

Tabela 2.4: Druge Valvasorjeve revije (prvi {tirje zapisi) in knjige o vakuumskih tehnikah med njegovimi 79 fizikalnimi deli na Bogen{pergu; pozneje so romale v Zagreb

Pisec Leto Naslov 1671 Le Journal des scavants = Ephemerides eruditorum anni 1666. Lipsiae/Francoforti 1690 Acta Eruditorum anno 1680…. Lipsiae: Gunther Oldenburg, Henry 1674 Acta Philosophica Societatis Regiae in Anglia anni 1665… Amsterlodami: Boom Oldenburg, Henry 1675 Acta Philosophica Societatis Regiae in Anglia anni 1665–1669… Amsterlodami: Boom Cabeus, Nicolaus 1629 Philosophia magnetica… Coloniae: Franciscus Sucius Descartes, René 1690 Grundliche Beschreibung von Scharbock. Leipzig. V: Blanckaart, Steven Harsdörffer, Georg Philipp; 1651–1653 Deliciae… Nürnberg: Endter/ Dümler (tudi v Sti~ni, Turja{ki Schwenter, Daniel knji`nici in pri Janezu Ambro`u grofu Thurn-Valsassina; pri novome{kih fran~i{kanih pa v nem{kem prevodu). Jungenickel, Andreas 1661 Schlüssel zur Mechanica… Instrumenten der machination…. Nürnberg: Fürst

Tabela 2.5: Drugo vakuumsko tehni~no branje v ljubljanski zbirki Volfa Engelberta Turja{kega

Pisec Leto Naslov Stran Schönlebnovega zapisa Magni, Valeriano 1654 Lux in tenebris lucens 56, polemi~na teologija Marci à Kronland, Joannis 1635 Idearum opreratricum Idea. Praga. 4. 317; 239 Perg: Belo Marci 1662 Philosophia vetus restituta. Pragae. 4 342 perg: Belo Jakob Joannes Wenceslaus 1657 Fontes. Ferrara 325; 283 Dobrzensky de Nigro Ponte

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 61 Tabela 2.6: Devetnajst Kircherjevih knjig v Volfovi knji`nici ({estnajst razli~nih in po dva izvoda Musurgie, Oedipisa ter Iter Extaticum I), {tiri pri Valvasorju in ena pri kapucinih v Kranju

Leto eks- Izid Naslov, kraj; posvetilo Stran Schönlebnovega librisa popisa 1655 1641 Artis Magnetica. Roma; cesar Ferdinand III. (Merill, 1989, 6) 327, matematika; 209; – 1658 1646 Ars Magna lucis. Roma; Ferdinand IV. –; –: – 1650 Musurgia Universalis. 1–2, Roma, perg. Com.; nadvojvoda 397, glasba; 211, 2: 314 Leopold Wilhelm 1650 Musurgia Universalis. 1. del, Roma, fol. Perg. Belo. 397, glasba; 212 1650 Musurgia Universalis. 2. del, Roma, fol. Perg. Belo. 397, glasba; 212 1652, Oedipus Aegyptiacus. Roma 1654 1658 1656 Itinerarium. Roma (DAR PISCA=Donum Authoris (Sotheby’s, 329, matematika; 204; 1982, 58)) 1030 1656 Structura globis Coelestis (Iter Extaticum I). Roma (2 izvoda) 327, matematika; 204, 205; 1032 1658 1657 Structura globis terrestris (Iter Extaticum II; Mundus 327, matematika Subterranei). 1–3, Roma 1658 Scrutinum physico medicum. Roma. 4 perg: Belo 315, medicina; 218; 1033 1663 1661 Diatribe di prodigiosis. Roma 8 cart, turkizno; nadvojvoda 233, cerkvena zgod.; 203 Leopold Wilhelm (DAR PISCA=ex dono Authoris (Sotheby’s, 1982, 58; Merill, 1989, 36, 38)) 1664 1663 Polygraphia. Roma, DAR PISCA v Rimu 3. 3. 1664 –; 217 (Sotheby’s, 1982, 60) 1667 Historia Chinensis. Amstelodami, fol. Perg. Belo 244, posvetna zgod.; 202 1667 Regnum natura magneticum. Roma. 4 perg: Staro 337, filozofija; 210 1669 Ars Magna sciendi seu combinatorica. Amstelodami, fol. 369, jezikoslovje; 201 Perg. Belo. 1671 Descriptio Latium veteris et nova. Amstelodami, fol. Perg. 244, posvetna zgod.; 208 Belo. 1654 ... magnes sive de arte magnetica… Romae: Masotti M 1667 ... Magneticum naturae regnum… Amsterlodami: Jansson M 1671 ... Ars magna lucis et umbrae… Amsterlodami: Jansson M 1678 ... Musaeum celeberrium.. Georgius de Sepibus Valesius M authoris in machinis… Amsterlodami: Jansson 1739 De venenis liber physico-medicus publico commodo recusus (KSSKL-Kranj V 72, Loka Y ... Gradec: Widmanstad 16)

62 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK 2.1. Prvih 800 let vakuuma manj{ih bratov za Slovence

2.1.1. Uvod Manj{i bratje fran~i{kani so s Fran~i{kovim vodilom za zbiranje svetih spisov na ~astnih krajih mo~no vplivali na razvoj knji`nic med Slovenci in {e posebej na branje prirodoslovnih knjig povezanih z raziskovanjem vakuuma. Bili so in so {e vedno naj{tevilnej{i red na Slovenskem; pri nas so se uveljavile v vseh treh vejah: fran~i{kanski, minoritski in kapucinski. Mnogi na{i u~enjaki so se {olali pri njih in pogosto vstopali v njihove vrste. Kdo so bili manj{i bratje vakuumisti na ju`nih obronkih Alp?

2.1.2. Vakuum v Kamniku Samostan v Kamniku, kjer so fran~i{kani vodili tudi osnovno, pozneje pa s Kostanjevice nad Gorico preme{~eno nadaljevalno latinsko {olo-gimnazijo, hrani medicino slovitega Helmonta. Morda jo je nabavil prav sin slovitega »polihistorja« Janeza Vajkarda, kamni{ki gvardijan Donatus Valvasor, ki si je zanimanje za raziskovanje vakuuma izostril v o~etovi knji`nici na Bogen{pegu? J. Helmont je po skupinskem portretu s sinom (in izdajateljem), Franciscom Mercuriusom van Helmontom, le-temu posvetil svoja posmrtno zbrana medicinska in kemijska dela ob koncu tridesetletne vojne. Opisal je {tiri anti~ne elemente, {e posebej pa pline in naravo vakuuma s kritiko Aristotela vred.5 Torricellijevega poskusa ni poznal, saj so ga postavili komaj v letu J. Helmontove smrti. Helmont je opisal magnetno silo6 in zlasti Paracelsusa (Paracelz);7 sin izdajatelj je dodal {e kopico prav posre~eno never- jetnih zgodb o u~inkovitosti filozofskega kamna,8 za katere o~e Helmont gotovo ne bi dal roke v ogenj. Teorija {irih elementov pa se je {e dolgo sukala po znanosti,

Slika 2.1: Slika pred naslovnico Triglerjeve knjige pri ljubljanskih fran~i{kanih (Trigler, 1678); F.

5 Helmont, 1648, 83, 87. 6 Helmont, 1648, 612–614. 7 Helmont, 1648, 785, 787. 8 Grdeni}, 2007, 298–299.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 63 Slika 2.2: Skica mrkov iz Triglerjeve knjige pri ljubljanskih fran~i{kanih (Trigler, 1678); F.

Slika 2.3: Pe~at fran~i{kanov iz Kamnika nad lastni{kim vpisom Jo`efa Janeza Vagyina pred naslovnico Zanchijeve knjige z opisi vakuuma v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Zanchi, 1754 (FSLJ- 9 k1 40)); F. saj jo je ponujal tudi ljubljanski knjigarnar Mayr v Triglerjevi9 in {tevilnih drugih novih knjigah, ki so jih nabavljali tudi ljubljanski fran~i{kani. De`elni glavar Volf Engelbert turja{ki seveda ni hotel zaostajati za kamni{kimi fran~i{kani. Zato je za svojo ljubljansko knji`nico kupil isto Helmontovo delo v nekoliko starej{i izdaji; k

9 Trigler, 1678, 12–13.

64 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK zbranim delom na osemstotih straneh je dal privezati nekaj sto listov Helmontovih dotlej neob- javljenih kritik zagovornikov Galena, opisov ognja, bolezni in predvsem kuge v {tirih posebej paginiranih delih. Po kamni{kem fran~i{kanskem katalogu iz leta 1760 je medicina s kirurgijo, anatomijo in botaniko vred spadala v dvanajsto, filozofija z matematiko, meteorologijo in aritmetiko pa v deseto strokovno skupino;10 obe skupini sta vsebovali tudi knjige o vakuumu. Med medicinske knjige so uvrstili sicer med katoliki prepovedana dela Levinusa Lemniusa,11 jezuitskega vakuumista Gasparja Schotta in Stahla; Newtonovo Optiko z dodatkom njegovih razprav objavljenih v Phil.Trans. so kupili v latinskem Clarkovem prevodu, izdanem pri gra{kih jezuitih.12 Zna~ilno je, da so poleg baronov Erbergov v slovenskem prostoru zgolj kamni{ki in novome{ki fran~i- {kani navdu{eno kupili Newtonovi deli s sodobnim pojmovanjem atomov in vmesnega vakuuma, saj so zgolj ti fran~i{kani pri nas pou~evali fizikalne vede na vi{ji stopnji.

2.1.3. Kapucini o praznem v Kranju in Mariboru Tabela 2.7: Mariborske in kranjske kapucinske knjige naravoslovnega zna~aja razporejene po letu natisa13

Pisec Naslov Leto, jezik Gervais Cursus Philosophicae 1699 L (NUK-4615; leto Brisacensis 1711 NUK-4956) (KSMA) Hübner, Johann Curieuses und Reales Natur-Kunst-Berg-Gewerck-und 1714 N (NUK-6592 Handlungs-Lexicon, Darinnen nicht nur Die in der Leipzig 1734-Peerov Philosophie, Physic, Medizin, Botanic, Chymie, Anatomie, ekslibris; NUK-2487 leto Chirurgie und Apothecer-Kunst, wie auch in der Mathematic, 1711; NUK-2493 leto Astronomie, Mechanic, burglschen und Kriegs-Baukunst, 1709; NUK-2485 leto Schifffahrten… sondern auch alle in Handel und Wandel, 1732) (KSMA) ingleichen im Jure und vor Gerichten vorfallende und aus allerhand Sprachen genommene, unentbehrliche Wörter, der gelehrten und ungelehrten zu sonderbaren nutzen gründlich und deutlich erkläret; als einen anderen Theil des Realen Staats-Conversations- und Zeitungs-Lexici mit großen Vortheile gebrauchen/nebst einer ausführlichen Vorrede Johann Hübners. Hamburg O’Kelly de D: O Kelly Guilelmi philos doct. J.u. Licentiati Philosophia 1701 (KSSKL-Kranj V 45, Aghrim, Sir Aulica Juxta veterum ac recentiorum philosophorum placita. Loka S 12) William Compendiose, ac methodo parisiensi pertractata, et illustrioribus superioris aevi inventis, et experimentis illustrata, et quatour in partes, amputata prolixitate, divisa. In gratiam studiosae nobilitatis, aut vulgarem philosophiam fastidientis, aut scholarum taedium non ferentis, aut denique rerum curiosarum avidae. Pars I. Ex praenotionibus, & logica. 2. Ex ethica. III. Ex physica. IV. Ex metaphysica, & interprete. Neo-Pragae: Hampoelan, Joan Georg Hofeaker

10 Dolar, 1993, 46. 11 Na pape`evem indeksu prepovedanih knjig dokler se ne popravi (Donec expungentur) po tridentinskem koncilu (Benedikt XIV, 1758, 163). 12 Dolar, 1993, 47. 13 [kafar, 1993, 87–91.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 65 2.1.4. Vakuum med lo{kimi filozofsko-fizikalnimi spisi Tabela 2.8: Z vakuumom povezana literatura lo{kih in kranjskih kapucinov, ki jo je Joahim (1740–1753) uvrstil k filozofiji s fiziko

Pisec Naslov Leto, jezik Magnus, Albertus Divi Alberti Magni phisicor(um)… (KSSKL-Loka S 3). Libri 9 1494 L Schott, Kaspar 1661. Cursus mathematicus, sive absoluta omnium mathematicarum. 1699 Herbipoli: Schönwetter (S). Ponatisa: 1674. Francoforti: Cholin; 1699. Cursus mathematicus, sive absoluta omnium mathematicarum. Francoforti: Moen (NUK-4217; KSSKL-Loka T 1) Zahn, Joannes Specula physico mathematica-historica notabili ac mirabilium sciendorum in 1696 qua mundi mirabulis aeconomia, nec non mirificè amplus, et magnificus… 1–2. Norimbergae: Lochner (NUK-8462; KSSKL-Loka S 27; FSLJ-15 a 20). Gervais Cursus Philosophicae brevi et clara methodo in tres tomules distributus; 1699 L Brisacensis auctore P.F. Gervasio Brisacensi, Ordinis fratrum minorum Capucinorum Provinciae Helveticae. Tomulus primus, Logica. Tomulus secundus octo libros Physicorum, seu Physicam universalem. Tomulus tertius, complectens libros de coelo, de generat., de meteoris, de animae, seu Physicam particularem et Metaphysicam). Coloniae Agrippina (Köln): Joan Schlebusch (NUK-4615; KSSKL-Loka S 13–15, Kranj). Reinzer, Meteorologia philosophico-politica, in duodecim dissertationes per quaestio- 1709 L Francisco nes meteorologicas et conclusiones politicas divisa, appositisque symbolis (Reinitzer, SJ) illustrata. Augustae Vindelicorm: Wolf (NUK-8357, KSSKL-Loka S 2, 3) Semery, Andreas Triennium Philosophicum quod P. Andreas Semeryremus e Societate Jesu in 1690, Collegio Romano Philosophiae iterum Professor Detabat Qu. Ac Editione ab 1708? Authori Recognitum & Auctum. Annus Secundus. Venetiis (KSSKL-Loka S 25) utoJaszlinszky, P. Andrea Jaszlinszki SJ Institutiones Physicae. Tyrnavia (NUK-8497; 1756, András KSSKL-Loka T 4; FSLJ-2 g 42). 1761 Khell Physica ex recentiorum observationibus accommodata. 1–2. Viennae: 1751, Trattner (KSSKL-Kranj V 29, Loka T 2–3; NUK-8206). 1754/55 L Joseph Kraus Consolatio Geographiae in solatium desolatae mathesis et discipulorum per 1717 modum recreationis automnalis. Labaci: Mayr (KSSKL-Kranj W 88).

Gorenjski kapucini so se najprej ustalili v Kranju (1640) in {ele dne 28. 4. 1707 v [kofji Loki; vendar so po ukinitvi kranjskega samostana (1786) tamkaj{nje knjige o vakuumu pristale pri lo{kih sosedih14 skupaj s posameznimi spisi novome{kih kapucinov.15 Lo{ki kapucini so radi brali starega dobrega Albertusa Magnusa; predvsem so listali njegovo mineralogijo, manj pa fiziko ali astronomijo.16 Albertov `ivljenjepis so nabavili izpod Trithe- miusovega benediktinskega peresa kot uvod v Albertovo mineralogijo z botaniko, ki jo danes hrani tudi NUK v dveh `epnih izdajah brez ekslibrisov. Lo{ki kapucini se z zvrhano `lico poguma niso branili niti protestantskih knjig, ~e so le pripomogle k pojasnjevanju skrivnostnih lastnosti vakuuma. Hranili so knjigo wroclawskega lute- ranca Daniela Sennerta, profesorja medicine v Wittenbergu (1603), kjer je pou~eval skupaj s svojim svakom, Michaelom Döringom. Sennert je zastarelo Galenovo medicino in Aristotelov nauk usklajeval s kritiko Paracelsusovih novosti v spodbudo napredku atomizma; postal je poglavitna opora Boylovim razmi{ljanjem o vakuumu.17 Volf Engelbert Turja~an je nabavil kar dve Sennertovi knjigi, Mayr pa je leta 1678 svojim ljubljanskim strankam poleg dveh Senner-

14 Bahor, 2005, 397–398, 679, 681; Jan, 2000, 3. 15 Benedik, 1994, 213. 16 Opomba Marte Gartner.

66 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.4: Khellove skice vakuumskih poskusov in s'Gravesandove ~rpalke v knji`nici ljubljanskega fran~i{kanskega samostana (Khell, 1754, tabla slik 2); F.

tovih del ponujal Barnerovo knjigo o Se- nnertovih medicinskih sistemih. V Ljub- ljani so hranili dva ponatisa Sennertovih medicinskih pisem (1634), ki jih je kupil tudi Volf Engelbert turja{ki. V enem od ljubljanskih izvodov je bila Sennertova razprava o vro~ini vezana za Sennertovimi Pismi; v drugi izdaji18 pa ne. Lo{ki kapucini so nabavili zgodnej{o objavo Sennerta iz leta 1611. Sennert je opisal naravo, prav tako pa razdelitev medicinskih ved.19 Lo{ki kapucini se niso prav ni~ otepali {tevilnih knjig piscev iz vrst sicer nasprotnega jezuitskega reda; kupili so knjigo jezuita Schotta, ki je prvi opisal Guericke-

jeve vakuumske poskuse in uporabljal njegovo ~rpalko. V lo{kem samostanu so brali filozofsko-fizikalni te~aj kapucina {vicarske province Gervaisa Bri- sacensisa. Gervais se je po logiki v posebej paginirani knjigi lotil {e splo{ne fizike s posebnim poudarkom na vakuumskih poskusih z `ivim srebrom kapucina Valerijana Magnija; le-temu svojemu sobratu je o~itno pripisal Torricellijev poskus, saj ubogega Torricellija {e omenil ni.20

Slika 2.5: Khellove skice barometrov v knji`nici ljubljanskega fran~i{kanskega samostana (Khell, 1754, tabla slik 12); F.

17 Grdeni}, 2007, 366, 397–399, 410. Tako Boyle kot Paracelsus sta za{la na indeks prepovedanih knjig (Benedikt XIV, 1758, 39, 218). 18 NUK-11724. 19 Sennert, 1664, 127. 20 Brisacensis, 1699, 3: 34/35.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 67 Lo{ki kapucini in ljubljanski fran~i{kani so nabavili Khellovo fiziko v drugi dunajski izdaji; slednji so knjigo dobili od ljubljanskih jezuitov, ki so si jo omislili `e prvo leto po natisu. Khell se je odlikoval z dobrim opisom s’Gravesandovega dvojnega valja v vakuumski ~rpalki, Wol- fovim votlim valjem in opisom Franzovih dunajskih poskusov s ~rpalko.21 Khell je opisal kartezi~ni, Newtonov ali kemijski sistem ne da bi jih povsem sprejel tik pred nastopom Bo{kovi~a.22

2.1.4.1. Lo{ke knjige o vakuumu, uvr{~ene med medicinske vede Tabela 2.9: Z raziskovanjem vakuuma povezani medicinski spisi v lo{ki kapucinski zbirki

Pisec Naslov Leto, jezik Lower, Richard Englischen Artzney-Büchlein... 1738 Johann Joachim Becher Jos. Joachim Becher Land Medicus (KSSKL-Loka Y 10) Paracelsus Dess Fürsten aller Artzeten Aureoli Paracelsi Tractat (KSSKL-Loka Y 1). 1563

Lo{ki kapucini so nabavili londonske raziskave Lowerja, ki je med Zahodnjaki prvi vpeljal transfuzijo krvi; sodeloval je z Robertom Hookom, izdelovalcem Boylovih vakuumskih ~rpalk. Lo~ani so brali tudi Paracelsusa in predhodnika Stahlove teorije gorenja, Becherja; slednji je leta 1666 postal komercialni svetnik na Dunaju, kar je stopnjevalo priljubljenost njegovih del pri nas.

2.1.5. Novome{ka fran~i{kanska knji`nica Tabela 2.10: Knjige o vakuumskih in podobnih tehnikah novome{kih fran~i{kanov23 od kartezijanskih u~benikov do prvih slovenskih del.

Pisec Naslov, kraj: izdajatelj Leto, jezik Schwenter, Daniel Mathematik und Physik. Nürnberg 1651 N Majolo, Simone Colloquia physica nova. Vulturariac 1654 L Boyle, Robert Opera omnia. Venetiis: Hertz 1696 L Wolff, Christian Mathematischen Wissenschaften. Frankfurt: Renger 1701 N Wolff, Christian Wirkungen der Natur = Physica. Halle: Renger 1746 N Descartes Physica et metaphysica. Amstelodami: Blaeu 1704 N Tarvisini De barometro dissertationes duae Jacobi Placentini d. Tarvisini: 1711 L quarum prima continent examen hypothesis D.G. Christoph: Schelhameri, altera interpretatione Leibintian(a)e: adiectis aliis circa motus barometri coniecturis. Patavii: Conzatti. Stahl, Georg Ernst Experimenta, observationes, aniniadversiones… chymicae et 1731 L physicae. Berolini: Hande Stahl, Georg Ernst Opusculum chymico physicum. Halle 1715 L Stahl, Georg Ernst Collegium practicum. Nürnberg (nem{ki prevod: Storch, Johann 1729 L; 1745 alias Pelargus, Hudericus. Leipzig) N Newton, Isaac Principia Mathematica. Genevae: Barrillot 1739 L

21 Khell, 1754, 64–65. 22 Khell, 1754, 68–69. 23 Pravilni naslovi so v oklepajih.

68 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Keill, John Physica et astronomia Vol 1. Mediolani: Aonelli (NUK-7919 ima 1742 L izdajo Institutones astronomiques iz leta 1746) Musschenbroek Elementa physicae. Vol 1. Venetiis: Recurti 1745 L Brixianus, Fortunatus OFM Philosophia… Mechanica III. Vol 3. Brixiae: Rizzardi 1745–1747 L Brixianus, Fortunatus Philosophia… Mechanica II dela. Vol 1. Brixiae: Rizzardi 1751–1752 L alphaBiwald, Leopold SJ De Studii physici natura vol. 1. Graecii: Widmanstad 1767 L Biwald, Leopold Institutiones physicae. Vol. 1. Graecii: Lechner 1774 L Zallinger, Joann Batista De viribus materiae Dissertatio physica. Graecii: Widmanstad… 1771 L Propugnaret Jos. Liber baron de Sternbach. Oeniponti. Horváth Physica generalis et particularis. Augustae: Rieger 1775 L Ambschell, Anton Dissertatio de mundo in genere. Labaci 1780 L Imhof, Maximus Institutiones physicae. Monachii: Lentner 1798 L Neumann, Johan Philip Compendiaria Physica. Graecii: Ferstl 1808 N Moret, Théodore Tractatus physico-mathematicus de aestu maris. Viennae: Voigt 1719 L Breckerfeld, Franc De horologia solaria et fixa. Graecii: Widmanstad 1726 L Lechner, Johan Baptist De arte Arithmeticae (Facilima artis arithmeticae methodus: das 1733 L ist: Sehr leichter Unterricht und Lehr-Art der höchst-nothwendigen und nutzbarsten Rechen-Kunst). Augsburg: Wolff Hoffmann, Friderich Dissertationes physico-medico-chymica. Venetiis: Balleon 1737, 1738 (FSNM; FSLJ l. 1737). Lanzoni, Joseph Opera omnia medico-physica et philologica. Lausane: Bosquet 1738 Hederich, Benjamin Mathematische Wissenschaften (M. Benjamin Hederichs rect. 1744 N Schol. Hayn. Anleitung zu den fürnehmsten Mathematische Wissenschaften: benanntlich der Arithmetica, Geometrie, Architectura militari, Architectura civili, der Astronomie und Gnomonica, so fern solche einem politen Menschen, insonferheit aber denen, so die Studia zu prosequiren Gedencken, nützlich und nöthig. Wittenberg: Samuel Gottfried Zimmerman. Redlhamer, Joseph SJ Physica generalis. Viennae: Trattner 1754 Abhandlungen med.-chym.-chir.-anatomica-botanica. Kays. 1757–1762 Natur. Akadem. Nürnberg. Nürnberg (Kaiserlich-Leopoldinisch-Carolinische Deutsche Akademie der Naturforscher) Desing, Anselm Replica Pri Clarissimo viro Abrahamo Gotthelff Kaestnero Matth. 1754 L P.P.E. Acadd. Regg. Sc. Suec. & Pruss. Institut. Bonon. Sac. Reg. Sc. Gott. Membro, Super Methodo Wolffiana scientifica aut mathematica. Augustae: Gastl Weibl, Castul OFM Physica generalis. II. Vol. 1. Rokopis 1772 L Weibl, Castul OFM Physica particularis. II. Vol. 1. Rokopis 1772? L Arithmetica et geometria. Vindobonae; Trattner 1780 L (Chappe, Claude) Beschreibung des Telegraphen. Wien 1795

Ob jezuitskih delih so novome{ki fran~i{kani uporabljali tudi avgu{tinska, med njimi predvsem knjigo sina bavarskega ~evljarja Maximusa von Imhofa, ki je med letoma 1786–1791 pou~eval matematiko in filozofijo v münchenski samostanski {oli. Leta 1790 je postal ~lan in deset let pozneje direktor fizikalnega razreda münchenske akademije, leta 1790 pa profesor fizike in matematike na liceju volilnega kneza. Dve desetletji je vodil postavitve strelovodov na Bavar- skem in o njih priob~il ve~ knjig. Maximus Imhof je bil redni profesor fizike, matematike in ekonomije na münchenskem liceju, kot je navedel v latinskem u~beniku Institutiones physicae (1797). Navedel je Boylove in Hauksbeejeve vakuumske poskuse24 upo{tevajo~ tako privla~no

24 Imhof, 1797, 24, 174.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 69 Slika 2.6: Wolffova knjiga z magdebur{kima Slika 2.7: Wolffova knjiga z vakuumskimi poskusi polkroglama pri ljubljanskih fran~i{kanih (Wolff, pri ljubljanskih fran~i{kanih (Wolff, 1745, tabla 1745, tabla slik 10); F. slik 14); F.

Slika 2.8: Guerickejeva ~rpalka v Wolffovi knjigi pri Slika 2.9: Ponazoritev atomov v Wolffovi ljubljanskih fran~i{kanih (Wolff, 1745, tabla slik 4); knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Wolff, F. 1746, prva tabla slik); F.

70 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.10: Christof Christian Sturm je takole predstavil vakuumsko ~rpalko bralcem pri ljubljanskih fran- ~i{kanih (Sturm, 1787, slike s table XIII. na koncu knjige); F. silo, kot odboj.25 Podrobno je poro~al o Lavoisier- jevem in Crawfordovem sporu teorije gorenja proti flogistonu z odkritjem fosforja vred;26 prav tako pa o sporu glede elektrike Nolleta in Symmerja proti Franklinu.27 Kljub omembi Franklina, šsGravesanda in Mussenbroeka pa se je kot hudi~ krià izogibal vsaki omembi Franklinovega prijatelja Bo{kovi}a. Seveda mimo novome{kih fran~i{kanov niso {le niti flogistonske Stahlove ideje, ki so prevladovale vse do Lavoisierjevih dni; zato so Novome{~ani kupili vsaj {tiri Stahlove knjige in tri med njimi shranili v omari z medicinskimi deli. Izumitelj teorije flogistona, Georg Ernest Stahl iz Jene, se je izkazal kot kemik, zdravnik in univerzitetni profesor v Halleju, dokler ni postal dvorni zdravnik in svetnik pruskega kralja; Stahlove knjige je s pridom bral tudi Zois. Novome{ki fran~i{kani so kupili vsa Boylova vakuumska in druga dela, podobno kot Valvasor na bli`njem Bogen{pergu; tako so si dodobra ogledali vse ina~ice Boylove vakuumske ~rpalke. Nabavili so tudi domneve eksperimentalnega fizika in Boylovega dopisovalca Placentinija, imenovanega Tarvisini, prav tako pa spis Boylovega dopisovalca z univerze v Kielu in Alt- dorfu, Günterja Christopha Schelhammerja. Placentini je zavrnil Schelhammerjeve domneve o vakuumu v barometru in se je raje priklonil Leibnizovim idejam. Tudi sicer so novome{ki fran~i{kani v poznem baroku pou~evali po Leibnizovih smernicah, saj so v ta namen kupili {tevilna Wolffova in Sturmova dela s priredbami avgu{tinca Desinga vred. Newtonova doba je pri novome{kih in ljubljanskih fran~i{kanih pokon~ala vakuumu nasprotne kartezijanske vplive s posegi Angleà Keilla,28 ki je {tudiral pri Davidu Gregoryju v Edinburgu, ko je ta takoj po izidu Newtonovih Principov za~el predavati o njih; Keill je Gregoryja spremljal celo na Oxford, ko je le-ta postal tam profesor astronomije (1702). Keill se je kmalu {e sam dokopal do poloàja profesorja filozofije in je med prvimi predaval o Newtonovem prirodoslovju; u~il je Johna Désaguliersa, katerega eksperimentalni priro~nik ljubljanski jezuiti kupili leta 1754. Novome{ki izvod izdaje Keillovega u~benika je iz{el isto~asno z minoritsko priredbo Newto- novih Principov; obe knjigi so novome{ki fran~i{kani nujno potrebovali ob za~etku svojih vi{je{olskih {tudijev po ukazu Marije Terezije in van Swietena. Van Swietenov rojak, nizozemski Newtonov zagovornik, Musschenbroek, ni bil priljubljen le med novome{kimi fran- ~i{kani, temve~ tudi pri ljubljanskih jezuitih. Ljubljanski jezuiti so Musschenbroeka kupili leta 1754 v poldrugo desetletje starem francoskem prevodu, medtem ko so novome{ki fran~i{kani

25 Imhof, 1797, 36. 26 Imhof, 1797, 108, 158–159, 168. 27 Imhof, 1797, 264. 28 Keill, 1742, 196–208.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 71 Slika 2.11: Musschenbroekovi vakuumski poskusi (Musschenbroek, 1754, tabela slik 8); F (zgoraj levo)

Slika 2.12: Musschenbroekovi vakuumski poskusi (Musschenbroek, 1754, tabela slik 9); F (zgoraj desno)

Slika 2.13: Musschenbroekovi vakuumski poskusi (Musschenbroek, 1754, tabela slik 10); F (levo)

raje stavili na poznej{o izdajo latinskega originala. Na ljubljanskem Liceju so kmalu po Musschenbroekovi smrti popisali {e pet drugih Musschenbroekovih del v skupno {estih knjigah, razen Essai vse v latin{~ini. Po dve knjigi sta bili natisnjeni na Nizozemskem in na Dunaju, ena pa celo v Ljubljani. Vsa dela so bila tiskana v ~etverki med letoma 1739–1768. [tiri so imela splo{ni, poudarjeno eksperimentalni zna~aj z vakuumskimi poskusi vred: po ena je obravnavala magnetizem oziroma kapilarnost.

72 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Novome{ki fran~i{kani so radi brali spise nekdanjih ljubljanskih profesorjev Biwalda, Amb- schlla ali Neumanna, ki so zagovarjali Bo{kovi}ev opis vakuuma; seveda je tu {lo predvsem za {olske knjige kot so jih zapovedovale dunajske oblasti. Bolj kot u~benik dobrohotnega a manj u~enega Kersnika se je vpliv matematika Gunza raz{iril ~ez vso Kranjsko; matemati~ni u~benik njegovega o~eta Simona Gunza je postal temelj pouka celo v Novem mestu, kjer se Francozi niso povsem odrekli fran~i{kanski pomo~i. Novome{ki fran~i{kani so svoje gojence, med njimi Vodnika, u~ili v dveh filozofski letnikih. Po prekinitvi med jo`efinskimi reformami so vse do mar~ne revolucije (1848) svoje dijake znova pou~evali v dveh filozofskih letnikih; laikov vanje niso hoteli sprejemati, ker me{~ani niso hoteli prispe- vati del stro{kov;29 stiska{tvo se jim seveda ni obrestovalo.

2.1.5.1. Novome{ke vakuumske naprave Bernarda Vovka Tabela 2.11: Pomembnej{i Vovkovi nakupi vakuumskih naprav za fizikalni kabinet

Naprava Leto nabave Zrakotesna posoda30 1857 Saussurov higrometer, dar novome{kega kanonika Josefa @agarja 1862 Dve Geisslerjevi katodni elektronki; Josef @agar zanje prispeva 10 fl öw31 1869 Ruhmkorffov induktor za 150 fl öw 1869 Geisslerjevi katodni elektronki 1870

Fran~i{kan Bernard Vovk je bil dolgoletni profesor fizike, meteorolog in ravnatelj gimnazije v Novem mestu. Med njegovimi nadarjenimi dijaki je bil znameniti raziskovalec hitrosti elektromagnetni valov v vakuumu, Ignac Klemen~i~, profesor v Gradcu in Innsbrucku. Vovk ga je s pomo~jo najsodobnej{ih komaj dobro desetletje starih Geisslerjevih bonnskih vakuumskih elektronk è zelo zgodaj seznanil s skrivnostmi {irjenja valovanj v vakuumu. Vovk je s svojim nakupom Geisslerjevih vakuumskih elektronk Dolenjcem pokazal tedaj najbolj{i vakuum le par let potem, ko so se s podobnimi napravami za~ele postavljati ljubljanske srajce. Vakuum- ske naprave seveda niso bile med najcenej{imi, tako da je bil kanonik Josef @agar profesorju Vovku v veliko pomo~: za 1 fl öw je bilo tisti ~as mogo~e kupiti kilo govejega mesa. Tako so si za ceno Geisslerjeve elektronke na{i je{~i predniki lahko privo{~ili è kar prijetno pojedino za dobro obloènimi mizami, ki bi se {ibile pod teò slastnih dobrot.

Slika 2.14: Vovkov podpis pod njegovo edino objavljeno znanstveno razpravo iz matematike s primesmi vremenoslovne uporabe barometrov (Vovk, 1857, 30).

29 Vrhovec, 1891, 269. 30 Izvestje Novome{ke gimnazije, 1857, 33. 31 Izvestje Novome{ke gimnazije, 1869.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 73 2.2. Vakuum ljubljanskih fran~i{kanov

2.2.1. Uvod Ljubljanski fran~i{kani so è domala osem stoletij okras mesta; najprej na prostorih tr`nice, è ve~ kot dvesto let pa onstran Ljubljanice na trgu sv. Marije, ki jo je v novej{em ~asu nadomestil pesni{ki svetnik Pre{eren. Piscu pri~ujo~ih vrstic se je po dolgoletnih prizadevanjih vendarle posre~ilo pregledati tamkaj{nje knji`ne zaklade in tako prodreti v duha nekdanjega fran~i{kanskega snovanja. Kak{no je bilo fran~i{kansko mnenje o zgodnjih vakuumskih tehnikah glede na to, da je prvi kranjski vakuumist knez Janez Vajkard Turja{ki s svojim srcem vred pokopan prav na prostorih nekdanjega fran~i{kanskega samostana in nedavno odkopane kapele sv. Antona Padovanskega na Vodnikovem trgu, kjer bo njegov prah kmalu sluìl za okras novim ljubljanskim garaàm?

2.2.2. Zgodnji ljubljanski fran~i{kani dvomijo v vakuum Ljubljanski fran~i{kanski u~enjaki so svoje zgodnje mnenje o vakuumu ~rpali pri Walterju Burleyu, ki je doktoriral v Parizu in od leta 1324 deloval na Sorbonni kot nasprotnik Ockhama z njegovo britvijo vred. Burleya je navajal tudi sto let poznej{i pisec Arnù; le-tega so prav tako brali pri ljubljanskih fran~i{kanih.32 Burley je o vakuumu33 pisal, kot po navadi, ob opombah h ~etrti Aristotelovi knjigi fizike. Zanimalo ga je premo gibanje v vakuumu, kjer je v Aristotelo- vem slogu postavil ugovore in jih razre{il. Sku{al je dolo~iti razmerje med koli~inama vakuuma in polnega glede na ~as in hitrost dokazujo~ da gibanje v vakuumu ni mogo~e.34 Razmerje med vakuumom in polnim ter gibanjem v njiju je ponazoril s prisr~no sliko. Zamislil si je ~asa a in b in ovrgel mo`nost za gibanje v vakuumu. Navajal je tako gr{ke kot arabske vire za svoje ideje o te`i.35

Slika 2.15: Skica gibanja v vakuumu po Burleyovih zagatah iz {tirinajstega stoletja, ki so jih tiskali v Benetkah {e poltretje stoletje pozneje (Burley, 1609, 479); F.

32 Arnù, 1685, 149. 33 Burley, 1609, 4: 476. 34 Burley, 1609, 4: 478. 35 Burley, 1609, 4: 479–480.

74 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Ljubljanski fran~i{kani so brali filozofijo Franca Titelmanna, ki je predaval v Leuvenu in zagovarjal ideje Erazma Roterdamskega; kon~no se je pridruìl kapucinom. Titelman je bil po Aristotelu prepri~an, da vakuum ne more obstati v naravi; ni ga namre~ v kozarcu vode, prav tako pa ne v vodni uri.36 Markiz Pietro Sforza Pallavicino iz pomembne parmske druìne je septembra 1625 posvetil papeù Urbanu Svet filozofije kot svoj doktorat iz filozofije na rimskem jezuitskem kolegiju, ki ga je @iga [kerpin, predstojnik ljubljanskih fran~i{kanov, nabavil stoletje pozneje; Pallavi- cinovemu zagovoru je ob papeù prisostvovalo {e dvajset kardinalov. Pallavicini je sicer svoj zagovor z zadnjih strani knjige obenem natisnil v Rimu tudi posebej pri isti zalo`bi na desetih listih polnim hvale papeù platonistu, njegovim ~ebelam in celo ~ebelam kralja Herona. Pallavicino je papeà po~astil z dvema velikanskima slikama polnima Barberinijevih ~ebel, kar je gotovo navrglo dovolj za razko{en natis knjige in mu prineslo kardinalski klobuk leta 1659. Ve~jo pregibno sliko dolgo 70 cm mu je narisal Anton Tempesta vgraviral pa Joseph Federic Greuter z motivom rimskega cesarja, ki s pomo~jo roja ~ebel premaguje Germane; tudi posvetilne pesmi na koncu knjige so bile polne ~ebejih motivov. Postal je ~lan Galileijeve akademije Lincei leta 1629, leta 1624 pa je branil Galileija pred obto`bami jezuitov. Ob Galileijevi obsodbi leta 1632 je pri{el skupaj s prijateljem Giovannijem Ciampolijem, ~lanom akademije Risjeokih od leta 1618, v nemilost ob provincialnih slu`bah; komaj po zvitem prestopu med jezuite kljub o~etovemu nasprotovanju se je vrnil v rimsko prestolnico v katero vodijo vse poti. Med letoma 1639 in 1643 je na rimskem kolegiju predaval filozofijo, nato pa {e osem let bogoslovje. Znameniti govornik Pallavicini je napisal knjigo o jezikovnem slogu pri znanstvenem pisanju, ki jo je bral [kerpin pri ljubljanskih fran~i{kanih.37 Pallavicini je svojo filozofijo razdelil na tri knjige med katerimi je matemati~nim vedam zaupal srednjega. Tako je v veliki meri prilagodil Aristotelovo shemo, kljub temu pa ni bil povsem milosten do Demokritove, Epikurjeve ali Lukrecijeve podpore vakuumu brez viskoznosti ob navedbah leydenskega profesorja leposlovja Josepha Justusa Scaligerja, gra{kega profesorja Del Ria, Zabarelle, Burlaeusa (Walter Burley), Skota in Durana (morda Jacob Honoratus Durand).38 Matemati~no plat naravoslovja je poudarjal celo skozi Platona, Pitagoro in Averroesa,39 kar je bila seveda voda na Galileijev mlin, ~eprav prijatelja Galileija ni omenil. Poudarjal je uspehe

Slika 2.16: Lepo okra{ena za~etnica poglavja o vakuumu v mogo~nem delu bodo~ega kardinala Pallavicinija (Sforza Pallavicini, 1625, 90); F.

36 Titelman, 1582, 110–111. 37 Verhulst, 2005, 115; Svolj{ak, 2008, 211–212. 38 Sforza Pallavicini, 1625, 55, 70–71, 82, 85, 92, 93–95. 39 Sforza Pallavicini, 1625, 47, 50, 69.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 75 Slika 2.17: Papeù Urbanu VIII. posve~ena slika rimskega cesarja sredi bojnega vrtinca, ki mu na pomo~ prihaja roj ~ebel na domala meter dolgi pregibni sliki v knjigi Sforze Pallavicinija iz ljubljanske fran~i{kanske knji`nice (Sforza Pallavicini, 1625); F. kemikov pri raziskovanju novih snovi, {e posebej ìvega srebra in drugih kovin.40 Kljub ~lanstvu v Galileijevi akademiji Lincei je »matemati~no« zavrnil pred devetimi leti uradno prepovedano Kopernikovo gibanje Zemlje z drugimi svetovi vred. Vztrajal je kar pri domnevi o {tirih elementih.41 Seveda je dobro poznal uporabo supernove iz leta 1572 za dolo~itev velikosti Venere, prav tako pa opazovanja ozvezdja Laboda iz let 1600 in 1604;42 ni zanemaril niti nebesnih zgo{~in in razred~in z nedavno odkritimi Son~evimi pegami vred.43 Komete je kljub Tychovim pomislekom {e zmeraj tla~il med meteorolo{ke izparine Zemlje v najvi{jih obmo~jih ozra~ja in ne med nebesne pojave.44 Regent v Parmski gimnaziji, lektor v samostanu Janeza Evangelista in padovski profesor metafizike fran~i{kan Philipp Faber je bil mo~no priljubljen pri svojih ljubljanskih polbratih, ki so nabavili kar dve bene{ki izdaji njegove naravoslovne filozofije. Faber je bil v Padovi med letoma 1603–1606 profesor filozofije, nato pa bogoslovja; leta 1625 je postal provincial. Starej{o drugo izdajo iz leta 1602 je leta 1675 uporabljal Joseph, br`kone Joèf Urbanizi, ki je do smrti predaval filozofijo v Novem mestu. Faber je primerjal Averroisovo in Skotovo mnenje o vakuumu; navajal je Avicennov in Alessandro Achillinijev opis gibanja v vakuumu in pritrdil Zabarellovi kritiki Averroisa. 45 Faber je zavra~al opis vakuuma pri Franciscu Piccolominiju,46 ki naj bi potvarjal Skotovo mnenje. Piccolomini je med letoma 1561–1601 na padovski univerzi zagovarjal Averroisovo ina~ico Aristotela, cepljeno na Platonovo filozofijo.

40 Sforza Pallavicini, 1625, 64, 71. 41 Sforza Pallavicini, 1625, 115, 116. 42 Sforza Pallavicini, 1625, 115, 116. 43 Sforza Pallavicini, 1625, 113. 44 Sforza Pallavicini, 1625, 143. 45 Faber, 1602, 260; Faber,1606, 239–240. 46 Faber, 1602, 259; Faber,1606, 237, 240.

76 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Piccolomini je bil od leta 1584 v hudem sporu s kolegom profesorjem Zabarello,47 ki ga je Faber proti Averroisu kar najbolj vneto podpiral in citiral; seveda so Zabarellove mogo~ne knjige zagnano brali tudi ljubljanski fran~i{kani skupaj z preglednimi povzetki Aristotelovih in Averroisovih del izpod peresa padovskega profesorja Zimare, ki ga je nabavljal tudi [kerpin. Ljubljanski fran~i{kani so tako podedovali celo Aristotelovo delo z Averroisovimi komentarji iz leta 1560, ki so si ga leta 1664 lastili njihovi predhodniki na dana{njem Pre{ernovem trgu, bosonogi avgu{tinci. Najbolj vnet bralec Zimarovih in drugih priredb Aristotela je bil gvardijan Leonard Butor~i~; svoj lastni{ki zaznamek si se privo{~il v {tevilne ljubljanske knjige in {e posebej v dve Zimarovi priredbi. Domnevni Levkipov u~itelj Melissius s Samosa se je zavzemal za vakuum v premi~nem vesolju Platonu navkljub; Zimara je skiciral stopnjevanje upor medija od trdnin, kapljevin, preko zraka vse do vakuuma brez viskoznosti, ki naj bi tak{en ne omogo~al odriva gibala in bi tako prepre~il gibanje samo.48 Pitagorejec Xuthus je konec petega stoletja pr.n.{t. razmi{ljal o mo`nosti za izolacijo vakuuma,49 ki bi dopu{~al gibanje v polnem kon~nem vesolju, Vsekakor Zimara vsaj ni navajal cerkvenih avtoritet v tem znanstvenem sporu, kot se je to udoma~ilo pozneje, predvsem pa je prispeval zanimive skice. Zimara je opozoril na Gallenovo napako pri opisu Aristotelovega pojmovanja ~asa.50 V svojem

Slika 2.18: Slika za ponazoritev gibanja v Slika 2.19: Slika za ponazoritev domnevno nemogo~ega snovi po Zimarovem povzetku Aristo- gibanja v vakuumu polnem ognja; pod njim skica telovih in Averroesovih del pri ljubljan- gibanja v vodi ali zraku po Zimarovem povzetku skih fran~i{kanih (Aristotel, 1562, 158v Aristotelovih in Averroesovih del pri ljubljanskih fran~i- (FSLJ-5 d 4)); F. {kanih. Prva listina (litera) ozna~uje domnevno pravilen potek dogajanja; druga sku{a ponazoriti napake Averro- esovega mnenja (Aristotel, 1562, 162v (FSLJ-5 d 4)); F.

47 Mikkeli, 1992, 19. 48 Aristotel, Averrois, Zimara, Mantini, 1562, 149r, 152r, 158r, 158v, 162v. 49 Aristotel, Averrois, Zimara, Mantini, 1562, 167r. 50 Aristotel, Averrois, Zimara, Mantini, 1562, 492v, 293v.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 77 Slika 2.20: Ponazoritev gibanja po metu z roko v Zimarovem povzetku Aristotelovih in Averroesovih del pri ljubljanskih fran~i{kanih (Aristotel, 1562, 334v (FSLJ-5 d 4)); F.

tekstu tiskanem v manj{ih ~rkah na zaklju~ku je Zimara navajal Boethiusovo in Bachonisovo (Roger Bacon (OFM)) mnenje o zagatah Aristo- telove ~etrte knjige fizike.51 Temistij je bil senator v Bizancu, kjer je tudi pou~eval filozofijo.52 Pri priredbi njegove knjige sta sodelovala Bene~an Hermolao Barbaro in Marc Anton Zimara z razre{evanjem domnevnih nasprotij; [kerpin je knjigo nabavil za ljubljansko fran~i{kansko knji`nico. Zimara se kot prvi ni veliko ustavljal pri Aristotelovih fizikalnih knjigah, zato pa je Barbaro dovolj po-

Slika 2.21: Sila te`e in akustika zvoncev v Zimarovem povzetku Aristotelovih in Averroesovih del pri ljubljanskih fran~i{kanih (Aristotel, 1562, 39v (FSLJ-5 d 4)); F.

51 Aristotel, Averrois, Zimara, Mantini, 1562, 179r. 52 Svolj{ak, 2007, 212.

78 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK drobno obravnaval ~etrto knjigo z razpravo o vakuumu vred. Za primer je postavil vodno uro in predstavil Demokritovo in Levkipovo videnje vakuuma kot lo~evanja delcev snovi z neskon~nim praznim prostorom v vesolju. Proti njima je izpostavil Zenonov paradoks, Melissiusa in Xuthusa, enako kot Zimara leta 1562. Te`ava z vakuumom se je kazala v odsotnosti prostornine, ~eravno so si ga pitagorejci zami{ljali veliko v vesolju, Platon pa ga je odobril v dialogu Timej.53

Tabela 2.12: Lastni{ki zaznamki gvardijana Leonarda Butor~i~a v ljubljanskih fran~i{kanskih knjigah

Pisec Naslov Leto Butor~i~ev vpis izdaje Reisch, Gregor Margarita philosophica. Vinegia: Barezzo 1599 1648 Barezzi (FSLJ-16 b 20) Tartareti, Pierre Scotistae Subtilissimi in universam 1621 1621 v Senju, naslednji Philosophiam, prvi del Petrus Hispani lastnik leta 1653 Summula. Venetiis: Sarzi (FSLJ-19 g 13) generalni lektor in definitor Danijel Lukan Aristotel; Averrois; Aristotelis omnia quae extant opera. Venetiis: 1562 1644, prej{nji lastnik: Zimara, Marcanton; Junctas (FSLJ-20 h 10) 1592 Davidi Reitgartleri Mantini, Jako Segmen Aristotel; Averrois; Quartum volumen Aristotelis de physico 1562 1620, prej{nji lastnik: Zimara, auditu libri octo cum Averroes Cordobensis 1592 Davidi Reitgartleri variis in eosdem commentariis (FSLJ-5 d 4) Segmen Brasavoli, Irenaei Questionum universalium... Scoti. Venettis: 1599 Neznano Varisci (FSLJ-10 g 7)

Slika 2.22: Hrbet Tartaretijeve v usnje vezane filozofije s pronicljivim opisom vakuuma in atomov (Tartareti, 1621?); F.

53 Barbaro, Aristotel, Zimara, Themistius, 1554, 42r, 42v, 43v.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 79 Med pisci na Butor~i~evi knji`ni polici je bil posebno znamenit Peter Tartaretus, profesor in predavatelj pari{ke teolo{ke fakultete; zato je Butor~i~ nabavil dve njegovi knjigi, ~eravno je svoj lastni{ki vpis zapisal le v prvi bolj logi~no obarvan zvezek, medtem ko se je v drugem zvezku namenjenem fiziki in metafiziki naslovna stran izgubila v vihrah stoletij. Tudi sti{ki cistercijani so brali Hispanusovo Summulae v baselski priredbi magistra Petra Tartaretusa (1514) z dodatkom urednika magistra Martina Molenfelta iz Lovonije ob Baltiku po {estih Aristotelovih knjigah. Zvezek sta sestavljala dva dela (NUK-5070; NUK-5071) povezana v karton z usnjenim hrbtom in robovi velikosti A4 in debeline 4 cm debela brez ekslibrisov. Tartaretus je priob~il slike svetovnih sistemov. [e pred drugo polovico zvezka je pisanje nadaljeval z razlago Poirfirijeve Isagoge po knjigah Aristotelove logike. V adligatu (NUK-5071) je Tartaretus komentiral knjige Aristotelove filozofije narave, kar je zavzelo domala zadnjo polovico knjige. Opisal je fiziko, nastajanje s propadanjem, nato pa slike vetrov v poglavju o meteorologiji,54 kon~no pa je pisal {e o du{i, metafiziki in etiki kot je zapovedoval Aristotel. V ljubljanskem fran~i{kanskem izvodu Tartaretijevih komentarjev fizike beremo o Anaksago- rovem, Pitagorovem in Demokritovem pojmovanju vakuuma oziroma atomov.55 Kljub temu je prevladal sholasti~ni strah pred praznim. Seveda si je [kerpin, ki nikakor ni zaostajal za Butor~i~em, omislil tudi mogo~na gr{ko-latinska priredbo zbranih Aristotelovih del izpod gosjega peresa pari{kega profesorja Guillaume Duvala; obe zajetni knjigi sta tako polni znanja, da jih ni mogo~e vzdigniti brez krepke

Slika 2.23: Aristotel pomotoma prekolne vakuum za naslednji dve tiso~letji v pari{kih zbranih delih (Aristotel, Du Val, 1629, 358) v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici; F.

54 Tataretus, 1514, 15v, 71, 87r. 55 Tataretus, 1621, 81v.

80 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.24: Naslovna stran leidenske izdaje Slika 2.25: Naslovna stran Baconove knjiìce o Baconovega dela iz leta 1636 v ljubljanski vetrovih pri ljubljanskih fran~i{kanih (Bacon, fran~i{kanski knji`nici (Bacon, 1636); F. 1662); F. bole~ine v hrbtu. Duval s pari{ke medicinske fakultete je vakuum (inani) seveda tu dvojezi~no pribil na kri`,56 kar se je Aristotelovim ob~udovalcem dodobra otepalo domala dve tiso~letji. Poznej{i provincial kastiljske fran~i{kanske province Gaspar de la Fuente je leta 1631 v Leidnu objavil Skotova vpra{anja dialektike in fizike s poglobljeno obravnavo vakuuma, ki so jo brali ljubljanski fran~i{kani. Kot primer je navedel vodno uro,57 klju~ne pa so se mu znova zdele zagate lete~ih angelov. Burleya in druge je navajal proti zaveznikom Averroisa,58 da bi se zne- bil vakuuma. Ljubljanski fran~i{kani so kupili ve~ knjig slovitega za~etnika sodobnih naravoslovnih ved Francisa Bacona; le-ta se je v drobni knjiìci iz leta 1636 è povsem gostoljubno obna{al do vakuuma.59 Podobno je Bacon po~el v posmrtno izdani knjigi o vetrovih, kjer so ljubljanski fran~i{kani brali Baconovo hvalo Epikurjevim atomom.60 Reformator akademije degli Imperati Barthol Mastrio de Meldula in fran~i{kan s padovskega kolegija Bonaventura Belluto Catanensi sta objavila pripombe k Aristotelovim knjigam metafizike in fizike, slednje leta 1644 skupaj z nad{kofom kardinalom Alojzijem Caponio. Vakuum so opisali v peti knjigi fizike med poglavji 12.1. do 12.8. Zanimalo jih je razmerje med vakuumom in polnim, predvsem pa gibanje v vakuumu; seveda {e niso poznali Torrice-

56 Aristotel, Du Val, 1629, 358–364. 57 Fuente, 1631, 646. 58 Fuente, 1631, 651. 59 Bacon, 1636, 241, 421–422. 60 Bacon, 1662, 223–224.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 81 Slika 2.26: Naslovna stran prevoda Bacona, ki ga je Stubenberg posvetil Turja{kemu knezu leta 1654.

Slika 2.27: Rubeus po latinsko o Vsemogo~ni stvaritvi vakuuma in listek z nem{kimi opombami ljubljanskega bralca (Rubeus, 1653, 1: 348); F. llijevega barometra prvi~ opisanega v letu izdaje knjige;61 navdu{eni ljubljanski avgu{tinci in fran~i{kani so nemudoma nabavili Mastrio de Meldulovo delo. Ljubljanski fran~i{kani so dne 29. 6. 1725 za name~ek nabavili {e posmrtno izdajo Mastrio de Meldulove filozofije s fiziko v treh zvezkih velikanskega obsega; ljubljanski avgu{tinci pa se to pot niso ve~ mogli kosati z njimi, saj jim je Jo`ef II. medtem `e ukinil samostan in ga dal fran~i{kanom. Sam obseg ni

61 Mastrio de Meldula, Belluto Catanensi, 1644, 5: 888 (poglavje 12. 1.), 898 (poglavje 12. 1.), 901 (poglavje 12. 1.).

82 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK spremenil Mastrio de Meldulovega prepri- ~anja da v vakuumu ni upora in zato tudi ne zaporedja gibanja.62 Alessandro Rubeus je veliko citiral sobrata Mastrio de Meldula glede mo`nosti za gibanje v vakuumu;63 tudi Rubeus je zagotavljal, da vsemogo~ni Bog zna ustvariti nemogo~i vakuum. Petin{estdeseti generalni minister kastiljske fran~i{kanske province in nekdanji generalni minister vseh fran~i{kanov med letoma 1639–1645, Joannes Merinero {kof Vallado- lida, je leta 1659 v doma~em Madridu objavil komentarje osmih Aristotelovih fizikalnih knjig z zajetno razpravo o vakuumu. Kot madridski fran~i{kanski predavatelj bogoslovja je nasprotoval vakuumu; le-ta naj bi bil v neskladju z naravo, saj ni primeren medij za gibanje teles v okvirjih zamisli fran~i{kana Skota. Predvsem ga je mu~ilo vpra{anje, ali se lahko telesa gibljejo v vakuumu; je gibanje v praznem takoj{nje ali pa vendarle potrebuje ~as? 64 Merinero je navajal predvsem svojega rojaka Benedictusa Valentina Pereriusa,65 sicer pa se je do ubogih averroistov obna{al Slika 2.28: Naslovnica drugega dela Meri- podobno odklonilno kot pred njim Merinerov nerovega te~aja filozofije z lastni{kimi vpisi rojak in sodelavec na uglednih redovnih Brenna in Budnovi}a pri ljubljanskih fran~i{ka- polo`ajih de la Fuente. Merinera je bral nih (Merinero, 1659); F. predvsem ljubljanski fran~i{kan Marci Brenn in za njim Pavel Budimir, ki je imel med letoma 1662–1668 vodilne dol`nosti v ljubljanskem samostanu; postal je generalni definitor in pi~enski {kof. [kerpin je dal vse {tiri knjige leta 1744 prevezati v nov poltrdi pergament. Kasselski profesor filozofije in nato marbur{ki profesor teologije Gregorius Stannarius je leta 1661 objavil Systema regularum philosophorum, ki so ga brali ljubljanski fran~i{kani. Vakuum je odpravil na kratko, ~eravno je bil Torricellijev barometer tisti ~as `e stara novica. Ljubljanski fran~i{kani so nabavili posmrtno izdajo Filozofskega te~aja Franciscusa de Oviede iz leta 1663, ki je navajal svojega {panskega sobrata jezuita Arriago in (Gabriela) Vázqueza proti vakuumu.66 Jezuit iz Cambridgea Thomas Compton Carleton je moral predavati teologijo v Lyonu namesto v svoji domovini, to pa mu je dalo prilo`nost, da je svojo zajetno filozofijo posvetil bavarskemu volilnemu knezu Maksimilijanu, seveda ne zastonj. Carletonove disputacije niso povsem sledile Aristotelovim, tako da je 32. disputacijo o prostoru in vakuumu postavil takoj za zaklju~ek druge Aristotelove knjige fizike. Carleton je menil, da je praznoto mogo~e izku- stveno zaznati v domi{ljijskih prostorih zunaj vesolja. Zdelo se mu je, da gibanje v vakuumu ni nujno brez~asno, Zemljo pa je imel {e zmeraj za sredi{~e vesolja. Veliko energije je posvetil

62 Mastrio de Meldula, 1708, 2: 324. 63 Rubeüs, 1653, 352–353. 64 Merinero Matritensiolum, 1659, 3: 154, 157–158, 167, 171. 65 Merinero, 1659, 177. 66 Oviedo, 1663, 324.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 83 Slika 2.29: Naslovna stran Trieujeve knji`nice pri ljubljanskih fran~i{kanih z Blagajevim lastni{kim vpisom (Du Trieu, 1675); F. zavra~anju Descartesa vklju~no z Descartesovo odklonitvijo vakuuma,67 kar je morda bil dodaten razlog za nakup knjige v knji`nici ljubljanskih fran~i{kanov. Sistem Tycha Braheja in Claviusa z fluidnim vesoljem se mu je zdel najbolj{i tudi za pojasnitev s teleskopom opaènih peg na Soncu;68 Galileija, Torricellija ali Kopernika ni posebej izpostavil. Ljubljanski fran~i- {kani so brali tudi Comptonove bogoslovne spise. Comptonu podobno vendar o vakuumu manj nev{e~no mnenje je zapisal fran~i{kan John Punch, ki so ga njegovi ljubljanski sobratje brali kar v dveh izdajah. Punch je {tudiral v Leuvnu in Kölnu; sodeloval je pri izdaji Skotovih zbranih del. Leta 1630 je postal rektor rimskega Collegio Ludovisano, leta 1648 pa se je vrnil v Pariz. Starej{i rimski natis Ponciusove Filozofije iz let 1642–1643 je v Ljubljani oskrbel Johann Baptist de Presheren pl. Heldenfeld (br`kone brat laik Ivo Pre{ern), prednik Janeza Pre{erna pl. Heldenfelda in njegovega sina Janeza Pre{erna pl. Heldenfelda, moà Marije Pre{eren. Morda je bil prednik Josepha Mathiasa Presherna iz Radovljice, ki je leta 1728 v Ljubljani pri profesorju Janezu Krstniku Mayru zagovarjal filozofsko-bogoslovne izpitne teze tudi v povezavi z vakuumom.69 Obe izdaji Ponciusa sta bili povsem enaki, le da je bila poznej{a trikrat manj{a razdeljena na tri dele. Poncius je dokazoval, da v naravi vakuum ni mogo~, vendar je po Bibliji Complutensibus verjel v ~ude`no stvarjenje vakuuma tudi za angele.70 Posebno natan~no je razmi{ljal o mo`nostih za gibanje v vakuumu glede kamna, ki bi ga z Lune zalu~ali proti Zemlji; ~e je vmes vakuum, bi se premik kamna moral zgoditi v trenutku. Podobno naj bi tudi àrek s Sonca v trenutku priletel k nam, saj v vmesnem vakuumu ne bi naletel na upor.71

67 Compton, 1664, 332–334. 68 Compton, 1664, 398, 400. 69 Mayer, Presheren, 1728 (FSLJ-5 d 21). 70 Poncius, 1672, 557, 559; Poncius, 1642, 479, 484.

84 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Philippe du Trieu je predaval filozofijo v Douai, Sigismund Anton Joseph Ursini grof Blagaj pa je leta 1716 kupil njegovo posmrtno izdano posebej paginirano knjiìco o fiziki iz leta 1670 privezano k logiki in dialektiki iz leta 1675. Trieu je resda opisal vakuum,72 vendar je prekmalu umrl da bi omenil pravkar izumljeni barometer. Pater Bonaventura Columbus (Columbi, * 17. stoletje Nice; OFMconv) je leta 1669 v Leydnu objavil Popolni te~aj Skotove filozofije v mogo~ni knjigi, ki jo komajda vzdigne{, kaj {ele bere{; v veliki meri se je zgledoval po sobratih Bartholu Mastrio de Meldula in Bonaventuri Belluto Catanensiju. Nekaj zajetnih strani je posvetil vakuumu v Aristotelovem in Skotovem duhu tedanjih dni. Kot se je spodobilo za fran~i{kana, se je po dialektiki in racionalni filozofiji lotil filozofije narave ali fizike in v tretjem vpra{anju svoje {este knjige opisal zagate vakuuma po Aristotelovi ~etrti knjigi fizike. Seveda je pritrdil Aristotelovi kritiki Pitagorejcev z na- 73 ravo, ki se vakuuma boji. Navajal je Mayrja, Slika 2.30: Okra{ena za~etnica na naslovni Bonetov prevod Rohaultove fizike in de strani Regiomontansove inkunabule iz leta Magistris de Montisovo (Regiomontanus) 1490, ki jo je navajal Columbus leta 1669 inkunabulo, ki so jo nabavili tudi ljubljanski (Regiomontanus, 1490); F. fran~i{kani; po{teno se je opekel z razglab- ljanjem o mo`nostih za letanje debelu{nih angelov v vakuumu.74 Kljub temu je zavoljo bo`je vsemogo~nosti dopu{~al vakuum pri nas in nad Luno, za malo pa se mu je zdelo omenjati tisti ~as è ~etrt stoletja stare barometre in ~rpalke. Fran~i{kan Livio Rabesanus da Montursio je v posmrtni izdaji leta 1665 kritiziral pitagorejski opis vakuuma;75 danes ljubljanski fran~i{kanski izvod knjige je svoj ~as na Trsatu uporabljal Peter Franceti~, generalni lektor, biv{i provincial, trikrat definitor in generalni komisar in vizitator provinc sv. Ladislava v Slavoniji, presv. Odre{enika na Madàrskem, sv. Leopolda na Tirolskem ter sv. Ven~eslava na ê{kem. Pavel Budimir je v Ljubljani uporabljal isto izdajo s fiziko iz leta 1664 Rabesanus je navajal jezuite iz Coimbre, Ruviusa, obenem pa Fuentesa in Ponciusa, ki so ju brali tudi v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici;76 pri Rabesanusu de Montursio se è rojeva spravljivo stali{~e po katerem Bog lahko stvari sicer ~udni vakuum.77 [panski profesor bogoslovja v Firencah fran~i{kan Thomà Llamazares je leta 1670 objavil dve vpra{anji o naravi in gibanju v vakuumu; slednje se je znova nana{alo predvsem na letenje angelov.78 Seveda je [kerpin med svojim obiskom v [paniji knjigo nemudoma nabavil.

71 Poncius, 1672, 562; Poncius, 1642, 493-494. 72 Trieu, 1670, 2: 44 73 Columbus, 1669, 469. 74 Columbus, 1669, 470–471, 473. 75 Montursio, 1665, 431. 76 Montursio, 1665, 435. 77 Montursio, 1665, 439. 78 Llamazares, 1670, 243–246.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 85 Slika 2.31: Naslovnica Rabesanusove fizike s Franceti~evim lastni{kim vpisom pri ljubljanskih fran~i{kanih (Rabesanus, 1664); F.

Slika 2.32: Kazalo Rabesanusove fizike s Franceti~evo nalepko pri ljubljanskih fran~i{kanih (Rabesanus, 1664); F.

78 Mocenici, 1670, 167. 79 Mocenici, 1670, 169.

86 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.33: Naslovna stran Rabesanusove fizike z Budimirjevim lastni{kim zapisom pri ljubljanskih fran~i{kanih (Rabesanus, 1664); F.

Slika 2.34: Baroskop v Naravoslovni filozofiji fran~i{kana Mocenicija (Mocenici, 1670, 167); F.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 87 Slika 2.35: Naslovna stran Sichenove filozofije in Slika 2.36: Sichenova uvodna obravnava fizike z dokaj sodobno predstavitvijo vakuuma ima pri vakuuma z ozalj{ano za~etnico poglavja ljubljanskih fran~i{kanih odrezan znak antwerpskega (Sichen, 1666, 2: 100); F. tiskarja Bellerja in prvotnim ekslibrisom fran~i{kanske knji`nice v Kircherjevi doma~i Fuldi iz leta 1671 (Sichen, 1666); F.

Katoli{ki nad{kof Nikozije Philip Mocenici je leta 1670 opisal in narisal delovanje baroskopa na ìvo srebro;79 omenil je celo tisti ~as nove pnevmatske vakuumske ~rpalke.80 Profesor Willem van Sichen je v Leuvnu sprva predaval filozofijo, nato pa je napredoval med profesorje teologije; leta 1671 na starodavni univerzi v Leuvnu dal svojim {tudentom bogoslovja javno braniti svoje teze o vakuumu, kjer je obravnaval novo Oviedovo delo, ki so ga prav tako brali ljubljanski fran~i{kani. Fran~i{kan Sichen je spisal svoj u~benik za pouk sobratov; ni maral kartezijanizma, a je vendarle sprejel nekaj Descartesovih idej v fiziki, predvsem pa je Skotov nauk veliko uspe{neje posodobil od Mastria ali Belluta. Hvalil je Kircherjev opis red~enja ozra~ja na vrhovih Peruja, îla in gr{kega Olimpa81 ~eravno {e brez navedb njegovih kritikov iz Galileijevih krogov. Sichenovo knjigo so si sprva lastili sobratje fran~i{kani v Fuldi; br`kone so è tam ob notranjost njene zadnje platnice nalepili nekoliko o`je liste dveh zagovorov Sichenovih {tudentov bogoslovja v Leuvnu. V razpravi o prostoru in ~asu je rimski profesor Andreas Semery Remus v obravnaval vakuum in mo`nosti za gibanje v njem po nazorih Aristotela in sv.Tomaà.82 êprav je opisoval tudi eksperimente,83 med njimi zaman i{~emo Torricellijeve (1643) in Guerickejeve poskuse

79 Mocenici, 1670, 167. 80 Mocenici, 1670, 169. 81 Sichen, 1671, 2: 100–, 106 desni stolpec. 82 Semery, 1708, 2: 525, 539 (7. razprava o prostoru in ~asu, {esto poglavje).

88 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.37: Naslovna stran Sonnenove knjige, ki jo je pri ljubljanskih fran~i{kanih bral poznej{i gvardijan Bernard Schein tako, da nam je svoje zanimanje ovekove~il s podpisom (Sonneno, 1672); Schein je predaval filozofijo v Novem mestu leta 1708, nato pa je predaval na ljubljanskih glavnih {tudijih leta 1716 in 1717; F.

(1654). Ve~krat je navedel misli Valerijana Magnija o vidnem prikazu vakuuma,84 saj je bil ta kapucin jezuitom {e dolgo trn v peti. V zadnji razpravi drugega letnika je Semery obravnaval Aristotelovo knjigo O nebu, v prvi razpravi tretjega letnika pa Aristotelovo O nastajanju in propadanju ter nato podro~ja, ki danes pripadajo filozofiji in teologiji. Carigrajski fran~i{kanski vikar patriarh od leta 1638 Angelus Petricca de Sonneno je leta 1672 objavil trojno Aristotelovo filozofijo v kateri seveda ni manjkal opis vakuuma ob lagodni domnevi da vsemogo~ni Bog lahko ustvari sicer nemogo~i vakuum.85 [kerpin je v Ljubljano prinesel zanimivo posmrtno izdajo »negativne« filozofije jezuita Antona Fortija, ki je med petimi knjigami tretjo in ~etrto posvetil fiziki. Forti je razmi{ljal o mo`nostih vakuuma v prepri~anju, da se prazen prostor ohranja. Pri opisu gibanja je navajal Aristotela, prav tako pa ìvosrebrni barometer; v branje je priporo~al dela sobrata Paula Casatija, ki so bila zelo priljubljena v Ljubljani. Tudi Fortija je seveda nadvse mu~ila zagata, kako vsepri- ~ujo~i angeli mahajo s svojimi krilci v praznem prostoru;86 àl si se ni spomnil na mo`nost reakcijskega pogona. Ljubljanski fran~i{kani so prav radi brali drugega jezuitskega nasprotnika vakuuma, italijanskega jezuita Silvestra Maura, ki je bil profesor filozofije in ob~asno rektor na Rimskem kolegiju od leta 1653 do smrti. V letih 1654/55 in 1657/58 je pou~eval fiziko.87 Zastopal je ideje sv. Tomaà Akvinskega v Suárezovi ina~ici. V svojih petih knjigah Filozofskih vpra{anj je na zelo jasen na~in predstavil Aristotelova dela in razvil dognanja njegovih tolma~ev iz trinajstega stoletja; branje gr{kih zapisov je dopolnjeval z najbolj{imi latinskimi prevodi svojih dni. Sti{ki menihi so brali zgodnjo izdajo Maurove filozofije; prvi kranjski vakuumist Janez Vajkard in njegov brat Volf Engelbert Turja{ki pa sta ob poznej{i izdaji kupila {e Maurovo

83 Semery, ibid, 1708, str. 528. 84 Semery, 1690, 558, 561. 85 Sonneno, 1672, 159–160. 86 Forti, 1744, 2: 636, 638, 639, 641. 87 Villoslada, 1954, 330; Blum, 2002, 375.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 89 razlago Aristotela, ki so jo prav tako radi listali ljubljanski fran~i{kani ali lo{ki kapucini. Mauro je zanikal vakuum kljub Demokritu, Levkipu in Anaksagori; po mnenjih pitagorejcev in platonistov je dokazoval da vakuum ni snoven, ~eravno v delih telesa omogo~a kondenzacijo. Priznaval je zlo`no gibanje v vakuumu pod vplivom sile teè, vendar je zavra~al vakuum v vesolju.88 V èpni dve leti poznej{i izdaji je podrobneje opisal poskuse z ìvim srebrom po sobratu jezuitu Paulu Casatiju.89 Posebno poglobljeno je razpravljal o morebitnih vakuumskih poletih angelov.90 Francoski dominikanec magister Niccolò Arnù je bil javni profesor teologije v Padovi nekoliko pred Tartinijem in Carlijem. Arnù je pisal o prvotnem gibalu, prav tako pa o bogoslovju. Njegovo knjigo iz leta 1685 so nabavili v Ljubljani leta 1726, vendar br`kone ne po [kerpino- vem posredovanju glede na to, da ima lastni{ki zaznamek ~ez naslovno stran brez [kerpinove nalepke; za name~ek so ljubljanski fran~i{kani kupili {e desetletje poznej{o izdajo Arnùjeve matemati~ne filozofije. Tretji zvezek knjige je obravnaval osem (Aristotelovih) fizikalnih knjig. Z lastno paginacijo je bil privezan drugi del tretje knjige o petih poznej{ih Aristotelovih knjigah in parva naturalia. Vakuumu je posvetil posebno vpra{anje {tevilka 2 z dvema ~lankoma (articulus) na dvajsetih straneh. Najprej je razmi{ljal o gr{kem in latinskem (inane) nazivu za vakuum in citiral Lukrecijevo trditev, da so telesa v vakuumu. Po Stobaeusovi Eccl. Phys. on Kleomedesu je vakuum primerjal z ni~em. Vakuum naj bi si prilastil pore, vendar je Aristotel temu nasprotoval; Epikur, Levkip, Gassendi in Joannes Van Helmont so zavrnili Aristotela. Spet druga~e se je zdelo Plutarhu, Platonu, Melisusu ali Eleatom. Arnù je seveda razpravljal tudi o delovanju tedaj priljubljenih ~rpalk, kjer so s tesnili prepre~ili vra~anje iztisnjenega zraka. O njih je pisal Gassendi, prav tako pa so bile zgovorne ctesibianiske nad dve tiso~letji stare ~rpalke, ki so jih imenovali pompe, Italijani pa Selon. Za tla~enje zraka kvi{ku so namesto vode uporabljali ìvo srebro. Druge ~rpalke so izlo~ale vodo, poseben primer pa je bila vodna ura klepsydra z osjo (kardan) ~rpanja. ^rpalni postopek je primerjal z nedavno odkritim (Harveyevim) krvnim obtokom. Seveda je navajal Aristotela, prav tako pa vpliv ognja, demonske elemente sveta in mo`nost gibanja angelov v vakuumu. Vakuum naj bi nasprotoval dobri ureditvi sveta, kot je kazala vodna ura. Nato se je lotil zavra~anja nasprotnih trditev kot absurdnih na temelju Aristotelovih argumentov, trditev sv. Tomaà, Cicera in Sene-

Slika 2.38: Naslovna stran Arnùjeve filozofije iz leta 1685 nabavljene pri ljubljanskih fran~i{kanih leta 1726 (Arnù, 1685); F.

88 Mauro, 1668, 3: 109–113, 4: 736, 6: 594. 89 Mauro, 1670, 519. 90 Mauro, 1670, 537.

90 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.39: Naslovna stran Geyssove priredbe Slika 2.40: Naslovna stran Mendocove knjige iz Skotove filozofije z zavra~anjem vakuuma (Geyss, leta 1701 pri ljubljanskih fran~i{kanih (Men- 1700); F. doca, 1701); F. ke. Povzel je vedenje ìvega srebra in opisal njegovo delno izhlapevanje po navedkih Alberta Velikega. V drugem sestavku (articulus) je upo{teval mnenja Themistusa, Simpliciusa, Burleya, avgu{tinca Aegida u~enca sv. Tomaà Akvinskega na pari{ki filozofski fakulteti, Jandanusa, Alberta Sa{kega, Benedictusa Valentina Pereriusa in mnogih drugih glede gibanja v praznem. Prav tako je navajal jezuite iz Coimbre (Complutenses) in sv. Tomaà glede sredi{~a neba. Posebej je raz~lenil mo`nosti za gibanje med to~kama A in B v vakuumu, kon~no pa je {e razre{il argumente s trditvijo, da vakuuma ne more biti, predvsem po sv. Tomaù.91 Minorit Wilhelm Geyss je objavil filozofijo, ki so jo po osemnajstih letih nabavili njegovi ljubljanski polbratje. Vakuum mu ni bil posebej v{e~; proti red~enju kot odstranjevanju snovi je ob Skotu navajal {e domala stoletje stari deli Petra Tartaretija in svojega sobrata Philippa Faberja, ki so ju ljubljanski fran~i{kani prav tako brali.92 Jezuitu Franciscu Mendoca so leta 1701 v Kölnu posmrtno objavili cvetje z razli~nih logov. Med filozofskim cvetjem se je obregnil ob kopernikance s pitagorejci ali Xaeliusom Cal- cagninusom a Stunica vred.93 Sredi{~e teè je ostalo sredi{~e vesolja, kot se je po papeèvem odloku tudi spodobilo. Zanimala ga je mo`nost letenja po zraku;94 podal bi se celo do Lune med razmi{ljanjem o naravi ognja in uporu lete~e posode polne zraka ali vode.

91 Arnù, 1685, 3/2: 134–153. 92 Geyss, 1700, 266–267. 93 Mendoca, 1701, 309. 94 Mendoca, 1701, 315.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 91 : Naslovna stran Engelmayrjevega Slika 2.41 Slika 2.42: Vivianijeva skica v ljubljanski fran- u~benika fizike pri ljubljanskih fran~i{kanih ~i{kanski knji`nici (Viviani, 1746, 2: 152); F. (Engelmayr, 1738); F.

Fran~i{kanski profesor teologije Angelus Engelmayr je za svoje u~ence v Linzu sestavil prijeten filozofski u~benik, ki ga je [kerpin nabavil. Engelmayrju vakuum ni bil v{e~, seveda pa je proti njemu navajal predvsem kartezijanski primer praznjenja kupe z vinom; citiral je teolo{ke pisce,95 seveda pa ne svojih nasprotnikov.

2.2.3. Ljubljanski fran~i{kani vakuumu v prid Ljubljanski fran~i{kani so kmalu po Valvasorjevi smrti nabavili temeljne knjige z opisi vakuumskih poskusov, ki so jih fran~i{kanski lektorji filozofije s pridom risali tudi v svoje {olske spise. Novodobne spise izpod peres Cornaeusa (1657), Donatusa (1754), Zanchija (1754), Georg Friederich Branderja (1772), Biwalda (1774) ali Metzburga (1791) so ljubljanski fran~i{kani nemudoma nabavili, ~eravno so listali le matemati~na dela Cornaeusovega sodelavca Gasparja Schotta, Schottovega u~itelja Anastasiusa Kircherja pa sploh ne. Najbolj izpostavljenih Galileijevih spisov so se izogibali, zato pa so brali geometrijo Galijevega zadnjega u~enca V. Vivianija, ki je prvi sestavil barometer po Torricellijevih navodilih. [tevilne knjige ljubljanskih fran~i{kanov so s pridom navajale Galileijevo pa tudi Ricciolijevo razlago te`e zraka.96 Ob Cornaeusu so ljubljanski fran~i{kani nabavili tudi bolonjskega profesorja Doreguzziusa (Natale Doregucci) kot zgodnjega zagovornika vakuuma iz leta 1682; vakuumu in slikam

95 Egelmaytr, 1738, 199–203. 96 Weber, 1677, 62.

92 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.43: Webrova hvala Galileija in Ricciolija ob obravnavi te`e zraka pri ljubljanskih fran- ~i{kanih v tisku pravkar nastavljenega novega ljubljanskega tiskarja Mayra (Weber, 1677, 62); F.

Slika 2.44: Doreguzziusovi poskusi s hidrostatiko in vakuumom pri ljubljanskih fran~i{kanih (Dore- guzzius, 1682, 4: 340); F.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 93 Slika 2.45: Boylova ~rpalka v fran~i{kanski ljub- Slika 2.46: Doreguzziusovo preizku{anje `iv- ljanski knjigi (Doreguzzius, 1682, 4: 360); F. ljenja v vakuumu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Doreguzzius, 1682, 5: 151 slike za stran 310); F.

Slika 2.47: Doreguzziusov barometer v fran~i{kanski ljubljanski knjigi (Doreguzzius, 1682, 4: 375); F.

94 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.48. Skice barometrov v du Hamelovi fiziki (du Hamel, 1681, 2: 47); F.

poskusov v njem je posvetil kar {tirideset strani resda majhnega formata v zadnjih petih poglavjih drugega traktata ~etrte posebej paginirane knjige o Splo{ni fiziki. Vedel je, da se narava ne boji vakuuma, ki nikakor ni nemogo~;97 uvodoma je opisal in narisal Boylovo ~rpalko. Poznej{o izdajo Doreguzziusovega dela hranijo v NUKu. Predavatelj filozofije in bogoslovja na normandijskih fran~i{kanskih {olah Jean Gabriel Boyvin je pisal o vakuumu, naravi sil in teàvnih skokih angelov skozi prazen prostor; vakuum se mu je dozdeval mogo~ kljub citatom Aristotela proti pitagorejcem in Epikurovim neskon~nim prazninam med atomi kovin in kamnin. Fluidni zrak je zavzemal manj prostora; gibanje v vakuumu je zvezno ~eravno brez upora medija ne nastopi zakasnitev.98 Navajal je Suareza, jezuite iz Coimbre in Rodrigo de Arriagovo mnenje o ima- ginarnih svetovih. Bog pa~ lahko ustvari tiso~e svetov, kot pravi poet;99 zato bi mu bila mala malica ustvariti kak{en vakuum ali dva. Ljubljanski fran~i{kani so brali nürnber{ko fiziko Janeza Krstnika du Hamela, ki je leta 1666 postal stalni tajnik pari{ke akademije; nabavil jo je tudi Gruber za svojo katedro mehanike v Ljubljani. Du Hamel je vakuumu posvetil osmo poglavje prvega dela knjige po Demokritu, karteziancih in Gassendiju, ki je vakuum opredelil s pomo~jo atomov.100 V drugem delu je du Hamel priob~il skice barometrov in opisal hidrostati~ne paradokse po jezuitu Honoratu Fabru (Fabry).101 Du Hamela je privleklo Helmontovo raziskovanje plinov, Hookova Mikrografija, Guerickejevi magdebur{ki poskusi z vakuumom in Boylov pnevmatski stroj, ki je pokopala peripateti~no fiziko. Du Hamela je zanimala teà zraka, zato je opisal Torricellijev poskus z ìvim srebrom, sifone in Boylovo pnevmatsko ~rpalko s Fabryjevo razlago, saj je Fabry poro~al o poskusu Fabricija Guastaferra s cevjo polno ìvega srebra.102 Du Hamel je opisal Boylovo opazovanje (fosfore- scentnega) bolonjskega kamna; uporabil je Boylovo razlago barv in Hookovo Mikrografijo, saj Newtonovih del {e ni poznal.103

97 Doreguzzius, 1682, 4: 349. 98 Boyvin, 1681, 1: 317–319, 321, 323, 327. 99 Boyvin, 1681, 1: 318, 319. 100 Hamel, 1681, 1: 651–653, 656. 101 Hamel, 1681, 2: 47, 230. 102 Hamel, 1681, 2: 53–54, 232, 233, 235, 236. 103 Hamel, 1681, 2: 104, 106, 118, 121.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 95 Poljski jezuit in perzijski misijonar Thomas Mlodzianowski je v Mainzu objavil filozofijo z razglabljanji o vakuumu prav na koncu fizikalnega dela izjemoma za poglavjem o ~asu; knjigo je fran~i{kan Ludvik Gallenfels uspe{no bral v Ljubljani. Mlodzianowski je vakuum proglasil za negacijo telesa, ki ga ustvari Bog naravi navkljub ob navajanju Arriage, Suareza in (Gabri- ela) Vázqueza.104 Upor pri gibanju je obravnaval po Oviedu, ki so ga prav tako brali ljubljanski fran~i{kani. Pri me{anju plinov s trdnimi snovni (zraka z zemljo) so si nasprotovala mnenja Thomása Hurtada, Suareza in Arriage; slednji je bil v skladu s stoiki prepri~an, da zrak nad obmo~jem jasnega neba izhlapeva v vakuum.105 Martin Gottscheer je bil na{e gore list, vendar je v pomanjkanju doma~ih visoko{olskih ustanov predaval filozofijo s fiziko na gra{ki jezuitski univerzi. Leta 1690 sta Josephus Taucher (Jo`ef Tav~ar) iz Gradca in [tajerec Janez Jurij Krasnik iz Slovenskih Konjic (Joann Georg Krassnigg Gonovicensi, Gonobitz) pri njem opravila filozofski izpit za najni`jo akademsko stopnjo bakalavra; medtem ko je slednji razglabljal o kartuzijancih, je Janez Jurij objavil Gott- seerjeva umovanja po Artistotelovih domislicah prirejenih voja{kim vedam. Krasnik je pisanje svojega u~itelja Gottseerja posvetil svojim dobrotnikom, petim grofom Lambergom z Ortneka; hvalil je nadarjenost Melhiorjevega brata Sigismunda Lamberga.106 Dejansko je sledil poglavjem Aristotelovih knjig logike, fizike, sveta in neba ter du{e; vsako sholasti~no poglavje pa je dopolnil s poglavjem o sorodni voja{ki vedi in skupno desetimi slikami. Gottseer je opisal vakuum kot kraj brez teles, ki ga ni v naravi; kljub temu dve gladki telesi polo`eni drugo na drugo izlo~ita zrak med seboj in tako vzpostavita vakuum. Vidni povzro~itelji ne morejo

Slika 2.49: Slika pred naslovnico Gottscheerjeve voja{ke sholasti~ne knjige z opisom vakuuma (Gottseer, Krassnigg, 1690); F.

104 Mlodzianowski, 1682, 2/1: 378, 394 nepaginiran zaklju~ek knjige. 105 aer secundae regionis serenissimum, consequenter illis exhalationibus vakuum (Mlodzianowski, 1682, 2/2: 104, 113-114). 106 Gottseer, 1690, 121.

96 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.50: Slika pred naslovnico Zahnovih Svetov Slika 2.51: Naslovna stran Zahnovih Svetov v v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Zahn, 1696, ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Zahn, 1696, 1); F. 1); F. izprazniti vakuuma v naravi. Te`a in lahkost povzro~ata gibanje: ker se v vakuumu ne moreta opreti na upor sredstva gibanje v vakuumu odpove, je naivno modroval Gottseer.107 Joannes Zahn je objavil tako velikansko lepo knjigo, da bi bil pravi ~ude` ~e je [kerpin ne bi nabavil. Zahn je postal profesor matematike na univerzi Würzburg, kanonik v Würzburgu in med letoma 1685–1707 opat menihov praemonstratov, ki jih leta 1120 ustanovil Heribert grof Geneppe. Uporabljal je kamero z zrcali, ki jo je Johann Sturm razvil leta 1676; v kamero obskuro s teleskopom je postavil tako konkavne kot konveksne le~e. Zahnovo delo (1696) o gospodarskih ~udesih sveta so kupili ljubljanski fran~i{kani, {kofjelo{ki kapucini, prav tako pa sti{ki menihi. Zahn je prvo knjigo, ki je vsebovala prva dva dela, posvetil knezu Joannu Godefridu, witterber{kemu {kofu. Drugo knjigo s tretjim delom je posvetil Otonu Philippu Guttenbergu, osebnemu svetovalcu taistega kneza Bamberga in Wittemberga (Herbipoli); takoj za posvetilom mu je dal tiskati {e velikanski rodovnik. V prvi knjigi je dejansko objavil geocentri~no Ptolemajevo sliko sveta v dvojnem A3 formatu;108 okoli Zemlje je narisal orbe kot vesoljstva posameznih planetov. Podobno hierarhijo svetov je zasledoval tudi v nadaljnjih slikah,109 kon~no pa je le narisal na isti sliki drugega ob drugem vse tri sisteme poglavitnih snovalcev: Tycha, Ptolemaja in Kopernika.110 Nato je objavil

107 Gottseer, 1690, 117–118. 108 Zahn, 1696, 1: 2/3. 109 Zahn, 1696, 1: 26/27. 110 Zahn, 1696, 1: 30/31.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 97 Slika 2.52: Zahnovo poglavje o zraku in vakuumu v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Zahn, 1696, 1: 308); F. starej{i Ricciolijevi-Grimaldijevi dovolj podobno karto Lune;111 takoj ji je dodal {e zemljevid Lune povzet po Janu Heveliusu, povsem podoben Zemeljskemu in nekako antropomorfen. Sle- dila je neka vrsta astrolaba s tabelo za od~itavanje,112 objavil pa je tudi tabelo Son~nih peg,113 ki jih je nato {e skiciral.114 Posebno ponazoritev je posvetil spreminjanju slike Saturna.115 Dve celostranski sliki je namenil obema poloblama ozvezdij po Janu Heveliusu.116 Strah pred praznim starinskih filozofov je `e docela nadomestil s te`o zraka na osnovi Boylovih poskusov z vakuumsko ~rpalko, Borellijevih, Mariottovih in Du Hamelovih dognanj.117 Na za~etku druge knjige je povzel Valvasorjev opis Cerkni{kega jezera. Za pojasnilo vzrokov letnih metamorfoz, {e posebno novembrskih poplav Cerkni{kega jezera, je citiral Kircherjev Mundus, in sicer tretje poglavje pete knjige. Obenem je navajal {e poglavja 46 in 47 v Val- vasorjevi ~etrti knjigi.118 Valvasorjev model je dal narisati kot figuro 1.119 Model notranjosti Zemlje in vetrov si je zamislil povsem po Kircherjevem vzoru in ga je tako tudi dal skicirati.120 Uporabljal je Kircherjevemu podobno izrazoslovje, tako da je tretji del v drugi knjigi imenoval Geocosmi sive Mundi Terrestris. Cerkni{ko jezero v petem poglavju je opisal takoj za drugimi

111 Zahn, 1696, 1: 40/41. 112 Zahn, 1696, 1: 56/57. 113 Zahn, 1696, 1: 62/63. 114 Zahn, 1696, 1: 84/85. 115 Zahn, 1696, 1: 98/99. 116 Zahn, 1696, 1: 122/123. 117 Zahn, 1696, 1: 308–309. 118 Zahn, 1696, 2: 34. 119 Benedik, 2008, 191, slikovne priloge na koncu knjige. Valvasorjev bakrorez za stranjo 34 imata {kofjelo{ki in ljuljanski fran~i{kanski, ne pa tudi NUKov izvod Zahnovega dela. 120 Zahn, 1696, 2: 4.

98 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.53: Zahnova skica Cerkni{kega jezera na vrhu desno ob drugih naravnih znamenitostih (Zahn, 1696, 2: 34); F.

~udesi iz Kircherjevih in Strabovih zbirk, neposredno za Kircherjevo ~ude`no rastlino iz West- falije. Za Valvasorjem je sledil povzetek Plinijevega, Strabojevega in Corneliusovega opisa vulkanov okoli Neaplja. Nato pa je podal {e opis vulkana v kitajski pokrajini Xansi, br`kone prav tako po Kircherju. Na naslednji strani je opisal {e Etno, v naslednjem poglavju pa se je lotil kar okultnih zna~ilnosti notranjosti Zemlje,121 seveda znova po Kircherju. Zahn je delo posvetil {kofu iz Vzhodne Francije in objavil celo pesem v njegovo ~ast. V kazalu je imenoval zgolj jezuita Honorata Fabrija. Skiciral je oko,122 lom, kamero obskuro zaprtega tipa podobnega sodobnim, tri mo`e ob viziranju zmaja in lom na vodi. Pisal je o fizikalnih razmerjih okularjev, vrstah opti~nih cevi, lucerni magici. Tabeliral je kombinacije konkavnih le~ in premere odprtin po raziskavah kapucina Rheita. Zanimal se je za Galileijev ali holandski teleskop, Anton Maginijevo napravo za merjenje konveksnosti, naprave za bru{enje le~, vijake za uravnavanje mikroskopa. Povpre~no gibanje Sonca leta 1680 je uporabil za izra~unavanje horoskopov. Skiciral je Sonce, Zemljo in Jupiter, da je lahko izra~unal obhodni ~as Jupitra. Ob navadni kameri je narisal {e projekcijsko, vise~o svetilko, horoskope, dele mikroskopa in po{evni mikroskop s svetilom.123 Sledile so {tiri strani dodatkov in stvarni abecedni indeks brez priimkov. Zahn je objavil {e podobno zajetno delo o umetnih opti~nih pripomo~kih »Umetnih o~eh«; starej{i izvod (1685) ljubljanskih avgu{tincev je imel posamezna poglavja paginirana posebej in druga~ne slike od nürnber{ke izdaje (1702), ki so jo jezuiti v Ljubljani kupili {tiri leta po

121 Zahn, 1696, 2: 37. 122 Zahn, 1685, 16, 147. 123 Zahn, 1696, 1: 23, 147, 160, 178, 209, 210, 226, 284, 293, 390, 426, 439, 478, 531, 667, 726, 728, 732, 735, 786, 789, 793.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 99 Slika 2.54: Naslovna stran Dupasquierjeve Slika 2.55: Naslovna stran Korlatköyjevega izpita tretje knjige z lastni{kim vpisom Bena Wald- iz fizike pri trnavskem profesorju Tapolcsányi s reicha pri ljubljanskih fran~i{kanih (Dupa- [kerpinovim rokopisnim ekslibrisom na vrhu squier, 1705, 3. del); F. (Tapolcsányi, 1706); F.

natisu. Obe knjigi folio formata sta bili vezani v belo usnje, vendar avgu{tinska v nekoliko mehkej{e. Beno Waldreich je leta 1705 nabavil povsem novo knjigo Sebastijana Dupasquierja, nekdanjega provincial province B. Bonaventure. Waldreich je bil definitor, generalni lektor, provincial, generalni vizitator-tirolske in bavarske province; med letoma 1727–1728 je bil lektor filozofije v Novem mestu, leta 1739 lektor teologije na Trsatu, leta 1731–1732 lektor teologije na Trsatu, leta 1733 lektor generalnih {tudijev v Ljubljani in magister novicev. Morda je bil sorodnik Antona Caharije in vnuk ljubljanskega trgovca tirolskega rodu Caharije Waldtreicha.124 Dupa- squier se je upokojil kot profesor bogoslovja, vakuum pa je zanikal po branju Skota in Aristotela; v vakuumu je upor gibanju ni~en, zato si dogodki v njem ne sledijo in je nemogo~. Red~enje ni vstavljanje vakuuma med delce snovi, temve~ gre za me{anje zraka in delcev snovi.125 Pri dokazovanju si je pomagal predvsem s Skotovimi deli, Kopernikov in Galileijev nauk pa je ovrgel {e s pomo~jo splo{ne inkvizicije iz leta 1666;126 podobno je vztrajal pri {tirih elementih in zavra~al dodatne elemente kemikov in en sam gradnik atomistov.127 [kerpin je nabavil akademsko naravoslovje trnavskega profesorja Laurentiusa Tapolcsányi in njegovega {tudenta Ladislava Korlatköy. Tapolcsányi je bil rektor v Trnavi med letoma

124 Valen~i~, Vlado. SBL. 4: 661. 125 Dupasquier, 1705, 3: 475, 484; 4: 152, 156, 159. 126 Dupasquier, 1705, 4: 50–51. 127 Dupasquier, 1705, 4: 85.

100 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.56: Naslovna Stran Rayjeve Slave pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ray, 1717); F.

1719–1721 in tik pred smrtjo. Ni se ve~ dràl vrstnega reda Aristotelovih fizikalnih in drugih knjig v treh samostojno paginiranih delih knjige; vakuuma ni posebej izpostavil. Petdeset izpitnih vpra{anj je dodal na koncu; vakuum je opredelil kot nadnaraven, gibanje v njem pa je vendarle zahtevalo ~as.128 Fran~i{kani so v Ljubljani kmalu za~eli nabavljati tudi nem{ke knjige, med njimi ~lana angle{ke kraljeve dru`be biologa Johna Raya FRS v prevodu luteranskega bogoslovca Casparja Calvörja iz leta 1717. Prevajalec je v poglavje o zraku dodal ve~ deset strani opomb o vakuumskih ~rpalkah pod ~rto.129 Edme Pourchot je pisal o vakuumu v drugem zvezku med splo{no fiziko, ki jo je kon~al z navidezno okultnimi pojavi med katere je pri{tel {e simpatijo, antipatijo in antiperastazo,130 vendar prav tam listi niti niso prerezani in torej knjiga ni bila ravno vneto brana med ljubljanskimi fran~i{kani.131 Opis gibanja v vakuumu132 je kronal z navedbo poskusov Johana Christopha Sturma z dobrimi ilustracijami in podrobnimi opisi ~rpalk.133 Vse pojave straha pred praznim je pripisal teì zraka in opisal Pascalove poskuse. Sledi poglavje posve~eno svetlobi, barvam in Soncu,134 vendar elektrika in magnetizem nimajo posebnega poglavja in tudi slik ne. V predzadnji tretji knjigi o posebni fiziki je obravnaval predvsem astronomijo z dokaj podrobno predstavitvijo Tychovega sistema, skicami kartezijanskih vrtincev v vesolju135 in biologijo. Kartezijanski vrtinci o~itno kaèjo simpatije do Descartesa, podobno kot so Bo{kovi}evo krivuljo sil objavljali le Bo{kovi}evi zagovorniki. Kljub Descartesovemu zanikanju vakuuma je Pourchot bil eden najpomembnej{ih zagovornikov Descartesove fizike in je njenega duha

128 Tapolcsányi, Korlatköy, 1706, nepaginirana izpitna teza 22 na koncu knjige. 129 Ray, 1717, 317. 130 Pourchot, 1730, 440. 131 Pourchot, 1730, 405–406. 132 Pourchot, 1730, 312–331. 133 Pourchot, 1730, 300, tabla slik 14. 134 Pourchot, 1730, 314, 316, 341–363. 135 Pourchot, 1730, tabla slik 20.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 101 Slika 2.57: Pourchotova tabla slik z vakuumskimi Slika 2.58: Pourchotova tabla slik z barometri poskusi s kohezijo, pihanjem in veznimi (Pourchot, 1730, 2: tabla 13); F. posodami (Pourchot, 1730, 2: tabla 11); F.

Slika 2.59: Pourchotova tabla slik z vakuumskimi ~rpalkami (Pourchot, 1730, 2: tabla 14); F.

zanesel tako na Poljsko, kot v Tur~ijo ali Ljubljano. Kot duhovnik Sene je na univerzi Pariz postal profesor filozofije in sedemkrat rektor. Navdu{enje ljubljanskih fran~i{kanov nad kartezijanskimi ~ari bo`anskega Pariza se je samo {e stopnjevalo. Pourchotov sodelavec na pari{ki univerzi je bil ~lan pari{ke akademije Laurentius Duhan, ki je na sorbonnski Collège de Plessis predaval filozofijo ve~ kot tri desetletja; seveda je generalni lektor, definitor, ve~kratni gvardijan Avrelij Zevko leta 1727 kot fran~i{kanski predavatelj filozofije v Klanjcu nabavili Duhanovo filozofijo v najnovej{i izdaji. Pozneje je Zevko predaval v Novem mestu in v Samoborju, leta 1745 pa je kot magister J(uvencae) pou~eval na glavnih {tudijih v Ljubljani. Starej{a izdaja Duhanove filozofije je brez ekslibrisov romala v ljubljansko licejsko

102 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.60: Lastni{ki vpis Avrelija ^euka pred naslovno stranjo Duhanove filozofije pri ljubljanskih fran~i{kanih (FSLJ-17 d 63); F. knji`nico iz Sti~ne (1708); vezana je bila v rjavo usnje, v poznej{i izdaji (1715) pa so jo brali mariborski kapucini. Duhan je {tudiral v Montaigu, kjer so vedno imeli po dva profesorja filozofije; med Duhano- vimi {tudenti na Sorbonni-Plessis se je pozneje odlikoval Denyse. Duhanova priljubljena knjiga je nizala argumente za in proti vakuumskih in drugih zagat na sofisti~en na~in priljubljen pred Sokratovo dobo. Duhan je uvodoma nanizal 48 rimsko paginiranih strani vpra{anj s fizikalnimi ~ermi na drugem mestu.136 Fiziko je proglasil za spekulativno znanost o naravnih telesih, ki obravnava vzroke me{anic teles in elementov. Sledil je Aristotelu glede materije in forme kot osnovnih lastnosti teles. Naravo je definiral kot princip in vzrok gibanja:137 naravna telesa je delil na enostavna in sestavljena.138 Po logiki, moralki in metafiziki je bila fizika ~etrti in zadnji del knjige.139 Duhan je s primeri dokazoval, da fizika ni absolutno resni~na.140 Kljub nedvoumni Aristotelovi navlaki pa se je lotil tudi povsem sodobne posebne fizike, predvsem vakuuma kot absolutno resni~nega vendar brez navedb posami~nih poskusov.141 Sledili so kartezijanski zakoni gibanja142 in razli~ni sistemi sveta:143 Ptolemaj, Kopernik in Tycho. Kopernika lahko branimo (le) kot hipotezo, je zatrdil, vendar Tycha ni obravnaval posebej in se je torej le dr`al kopernikanstva. Na{tel je vzroke plimovanja144 opisal naravo svetlobe,145 {e posebej glede odboja,146 narave toplote,147 batavijskih solza,148 drobcev stekla, ki jih je

136 Duhan, 1708, xxii–xxxii. 137 Duhan, 1708, de definitions physices (xxii), xxvii, de divisione corporis (xxix), de definitione anima (xxx). 138 Duhan, 1708, xxix. 139 de rebus physicis (Duhan, 1708, 319–464). 140 Duhan, 1708, 319, 321. 141 Duhan, 1708, 380; Duhan, 1726, 323–331.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 103 Slika 2.61: Teleskopi v Regnaultovem delu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Regnault, 1736, tabla slik 1); F.

preiskoval Le Cat s Pari{ke akademije in je bilo z njimi mogo~e povzro~ati eksplozije. Kon~no je preiskal {e lastnosti magnetov.149 Razpravljal je o neskon~ni deljivosti delcev v poznej{em Bo{kovi}evem smislu,150 vendar svojih idej, àl ni ponazoril s skicami podobnimi poznej{im Bo{kovi}evim. Vakuum je è imel za moèn v absolutnem smislu,151 saj ga je omogo~il Bog. @al je predvsem filozofiral in ni omenil Torricellijevih in drugih poskusov z barometri. Z opisom heterogenih teles je kon~al razpravo o vakuumu.152 Zanimali so ga preprosti poskusi dvigovanja te`kih teles,153 kar je bilo do neke mere nasprotno Aristotelu. Najprej je predpostavil da je vakuum absolutno moèn,154 nato pa je nanizal vrsto domnev, ki bi utegnile tak{no trditev izpodbiti. Teà zraka je resni~ni vzrok premikanja; domnevo pa je br` izpostavil prave- mu plazu dvomov celo ob opisu delovanja vakuumske ~rpalke in ìvega srebra v barometru.155

142 Duhan, 1708, 415; Duhan, 1726, 352. 143 Duhan, 1708, 419. 144 Duhan, 1708, 422, 429. 145 Duhan, 1708, 436. 146 Duhan, 1708, 444. 147 Duhan, 1708, 447. 148 lacryma Batavica (Duhan, 1708, 458). 149 Duhan, 1708, 463. 150 Duhan, 1708, 374. 151 Duhan, 1708, 380. 152 Duhan, 1708, XXII, XXIX, XXX, 319, 381, 384, 389, 422. 153 Duhan, 1708, 393. 154 Duhan, 1726, 323, 155 Duhan, 1726, 333–334, 343, 344.

104 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.62: Optika v Regnaultovem delu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Regnault, 1736, tabla slik 2); F.

Duhan se je lotil tudi debate o splo{~eni ali podolgovati obliki Zemlje s posebnim obzirom na zemeljsko izlo~evanje magnetnih tokov (efluvija), na katere naj gravitacija ne bi vplivala.156 Po Peraldiju in Descartesu je upo{teval kartezijanske vrtince etra kot pojasnilo prostega te`nostnega padanja.157 Kljub temu je imel dolo~ene dvome celo v Descartesa.158 Zavrnil je Ptolema- jev sistem,159 Kopernikovega pa dopustil le kot hipotezo:160 ostal mu je, seveda, le {e Tycho, ki ga, v nasprotju z ostalimi, ni niti poskusil zavrniti. Svetlobo je imel za pritisk161 v kartezijanskem pomenu, po Descartu pa je pojasnil tudi lomni zakon.162 Zanimala ga je narava barv. Toploto ni ve~ imel za navadno lastnost teles v peripateti~nem smislu.163 Toplota naj bi nastala iz posameznih odbojev in sprememb svetlobe,164 saj naj bi toploto sestavljali vrtin~ni in {iritveni (ekspanzija) gibanji nevidno majhnih delcev.165 Mraz naj bi bil odsotnost toplotnega gibanja,166 kar je bila sodobna dovolj sorodna pred- postavka. Batavijske solze je pridobival z destilacijo,167 tako kot druge podobne kemijske zvar-

156 Duhan, 1708, 407. 157 Duhan, 1708, 411; Duhan, 1716, 349. 158 Duhan, 1708, 415. 159 Duhan, 1708, 419. 160 Duhan, 1708, 422–423. 161 Duhan, 1708, 436. 162 Duhan, 1708, 444. 163 Duhan, 1708, 447. 164 Duhan, 1708, 450. 165 Duhan, 1708, 451. 166 Duhan, 1708, 456. 167 Duhan, 1708, 458.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 105 ke. Magnetizem je tradicionalno pojasnjeval z dvojnim premim in kro`nim gibanjem168 ob zakju~ku knjige. Profesor teologije Anselmus Schnell, benediktinski opat iz Weingartena, je leta 1737 proglasil vakuum za nadnaravno bo`jo stvaritev; s tem je pa~ re{il ~ast Aristotela, ki je vakuum zavra~al, a so ga poskusi v preteklih desetletjih postavili na tanek led.169 Jezuit Noël Regnault je pou~eval v Amsterdamu in Parizu. Njegova dela so br`kone uporabljali kot u~benike na jezuitskem kolegiju in pri fran~i{kanskem samostanu v Ljubljani. V priljubljeni knjigi o Anti~nih temeljih sodobne fizike je leta 1729 obravnaval pojma temperature in toplote.170 Opisal je poroznost, vakuum, magnete, gravitacijo, zrak, hidrostatiko, mraz, toploto, fermentacijo, podzemni mraz in morja.171 Citiral je Platonovega Timeja, Gassendijev in Lukre- cijev opis atomov ter obravnaval vakuum.172 Objavil je celo pogovore, v katerih so nastopali misleci iz razli~nih ~asov: Aristotel, Aristarh, Descartes, Kircher, Albertus Magnus ob boku sodobnih fizikov.173 Podobna razdelitev vlog je bila seveda `e Platonova ali Galileijeva. Regnault je obravnaval {tevilne poskuse, med njimi Boylove in Torricellijeve. Opisal je Gali- leijevo in Kircherjevo mnenje o »strahu pred praznim«. Nato je omenil eksperimente s tlakom Pascala, Mariotta in Boyla ter razlo`il razlike med ognjem in mrazom.174 V knjigi ni objavil skic in slik, ki bi prav lepo ponazorile razlago {tevilnih poskusov. V »dialogih« sledimo pogovoru v pismih med Aristusom in Eudoxusom na Galileijev na~in. Prav podobno razpravo

Slika 2.63: Kopernikov sistem v Frassenovi filozofiji pri ljubljanskih fran~i{kanih (Frassen, 1686, 466); F.

168 de virtute magnetica (Duhan, 1708, 461, 462). 169 Schnell, 1737, 157. 170 Kristine Meyer, Die Entwickelung des Temperaturbegriefes im laufe der Zeiten, Braunschweig 1913, str. 90. 171 Regnault, 1755, str. 67. 172 Regnault, 1755, str. 71. 173 Regnault, 1755, str. 263, 321, 333 in 336. 174 Regnault, 1755, str. 185–186, 348, 349 in 355–358.

106 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.64: Naslovna stran filozofije {kofa Hue- Slika 2.65: Naslovna stran drugega dela filozofije tiusa s kritiko kartezijanskega opisa vakuuma pri z opisom vakuuma Petrusa a S. Catharina in ljubljanskih fran~i{kanih (Huetius, 1734); F. Thoma a S. Josepha iz leta 1714, ki jo je [kerpin nabavil za ljubljanske fran~i{kane; F. je isto~asno objavil ingol{tadski profesor Joseph Mangold, ki je {e podrobneje opisal poskuse s ~rpalkami,175 vendar se je tudi on izognil risbam; Mangold je kmalu postal poglavitni bavarski zagovornik Bo{kovi}evih domislic. [kerpin je nabavil posmrtno izdan u~benik fran~i{kana Claudia Frassena iz leta 1726 z razpravo o kondenzaciji in red~enju snovi, ki ga je v 40 let starej{i izdaji uporabljal è ljubljanski fran~i{kanski lektor in provincijal Bosansko hrva{ke province (1702–1704) Ludvik Gallenfels kot lektor ljubljanskih glavnih {ol od leta 1693 dalje. Frassen je lo~eval med poljudnim in filozofskim vakuumom. Verjel je v resni~nost vakuuma skupaj z Gassendijem, navkljub kriti- kam Descartesa ali Rohaulta. Na{tel je poskuse za preverjanje delovanja vakuuma. Zanimal ga je morebitni zrak v prostorih nad atmosfero in mo`nosti za letenje angelov v vakuumu;176 opisal je eksperimente z ìvim srebrom, Boylovo ~rpalko skupaj z recipienti in stekleno posodo. Ukvarjal se je s stiskanjem zraka, predvsem pa s skladi{~enjem sadja, ro`, mesa in drugih snovi v vakuumu, ki naj bi imel naravnost boànske lastnosti.177 Ljubljanski rektor Markili~ je navajal Frassenov opis vakuumskih poskusov po starej{i izdaji iz leta 1686, kar pomeni da je [kerpin novej{o izdajo iz leta 1726 nabavil po kon~anih Markili~evih zapiskih. Glede poskusov v vakuumu je Markili~ priporo~al navedbe »na{ega patra Frassena«.178 Knjiga francoskega fran~i{kana Frassena je bila tista po kateri sta o~itno predavala tako Gallenfels, kot

175 Mangold, 1755, 294–296. 176 Frassen, 1726, 2: 274, 327, 328, 334, 335, 336. 177 Frassen, 1686, 388; Frassen, 1726, 2: 342, 343, 344. 178 Frassen, 1686 Physica de Vacuo, folio, str. 385 in dalje; Frassen, 1726, 2: 339 in dalje; Markili~, 1755? Incipit Philosophia, 785.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 107 pol stoletja mlaj{i Markili~. Markili~ je vakuum opisal v komentarjih 4. Aristotelove knjige179 z opisom Gassendijevih atomih razli~nih oblik in Descartesovega nasprotovanja vakuumu.180 Strah pred vakuumom je postavilo na la` pridobivanje vakuuma v cevi (fistula),181 ~eravno je {e vedno tlela zagata gibanja angelov in samega Luciferja v vakuumu182 zavoljo neznatnega upora gibanju v vakuumu.183 V komentarjih o Aristotelovem nastajanju in propadanju je Markili~ na kratko povzel {e zagate red~enja snovi in posebej opisal zrak kot enega nosilcev meteorolo{kih pojavov.184 Peter Daniel Huetius {kof Abrincensis je leta 1734 v Benetkah objavil kritiko kartezijancev s citatom Descartesovega kozarca polnega vina, ki tudi potem ko `lahtno kapljico poènemo po grlu {e vedno ni povsem prazen.185 Podobno se je kölnskemu jezuitskemu univerzitetnemu profesorju Matiji Heimbachu dozdevalo {e 13 let pozneje, ko je prisegal na nenaravnost vakuuma, kartezijance in ostanek subtilne snovi v barometru.186 Seveda so ljubljanski fran~i{kani glede filozofskih vpra{anj vakuuma zaupali predvsem svojim sobratom. Zato je [kerpin nabavil bene{ko peripateti~no fiziko {panskih fran~i{kanov Petrusa a S. Catharina in Thoma a S. Josepha iz fran~i{kanske observantske province sv. Joèfa (boso- nogih-Discalceatorum) ter peripateti~no filozofijo italijanskega fran~i{kana Joèfa Antona Ferrarija iz Monze. Petrus a S. Catharina je imel tako kar dva izvoda svojega te~aja pri ljubljanskih fran~i{kanih, saj so le-ti è pred [kerpinom nabavili povsem enako izdajo iz leta 1697. Petrus a S. Catharina je vakuum opisal na desetih straneh resda majhnega formata.187 Kljub dvomljivim poskusom z vakuumom ga Bog lahko ustvari in celo omogo~i angelom polet skozenj, pa tudi ìvalim je pripisal podoben pogum. Lokalno gibanje v vakuumu je ~ude`, saj vakuum nima lokacije, kot je trdil è Benedictus Valentin Pererius.188 [kerpin si je omislil tudi mogo~no skotisti~no filozofijo s fiziko svojega sobrata Alipiusa Lochererja (OFMobs), generalnega lektorja in definitorja avstrijske province. Locherer se je dràl starih sholasti~nih prijemov kot pijanec plota, kljub temu pa je Aristotelovih osem fizikalnih knjig skr~il v sedem, kjer je vakuum obravnaval na koncu {este knjige. [el je tako dale~ da je ob Descartesovem odklonil celo Kopernikov sistem z Galilejem in Keplerjem vred ob citiranju Alessandra Tassonija; celo Tycho Brahe in William Gilbert nista bila dovolj dobra zanj ob navajanju Antoina Goudina in Guérinoisa;189 slednjega so radi brali tudi v Ljubljani. Locherer se je skliceval na (Compton) Carletonovo delo, ki so ga prav tako brali ljubljanski fran~i{kani; tudi Compton Carleton je svojo knjigo posvetil bavarskemu volilnemu knezu Maksimilijanu II. Emanuelu tako kot Locherer dobrih pol stoletja za njim, zato je bilo tovrstno citiranje obenem voda na mlin Maksimilianovemu morganatskemu sinu Emanuelu-Fran- coisu-Josephu grofu Bavarskemu markizu Villacerf naj popla~a Lochererjevo posvetilo s kak{nim zlatnikom ve~.190 Cardano in Girolamo Francastorio sta resda dokazala strah narave pred vakuumom, ki so ga napa~no razpredli kartezijanci, a Bog vseeno lahko ustvari vakuum tako kot lahko uni~i (porednim nevernikom) vse med Nebom in Zemljo.191 Torricellijev poskus

179 Markili~, 1755? Incipit Philosophia, 774–785. 180 Markili~, 1755? Incipit Philosophia, 775. 181 Markili~, 1755? Incipit Philosophia, 776. 182 Markili~, 1755? Incipit Philosophia, 778. 183 Markili~, 1755? Incipit Philosophia, 781. 184 Markili~, 1755? generatione et corruptione, 16–17, 130–131. 185 Huetius, 1734, 149. 186 Heimbach, 1747, 2: 399, 400, 403. 187 Petrus a S. Catharina, Thoma a s. Joseph, 1697, 2: 488–498. 188 Petrus a S. Catharina, Thoma a s. Joseph, 1697, 2: 492, 494, 495. 189 Locherer, 1740, 4: 56 levi stolpec, 57 oba stolpca, 60 levi stolpec. 190 Locherer, 1740, 2: 471 desni stolpec. 191 Locherer, 1740, 2: 473 desni stolpec.

108 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.66: Ena najve~jih knjig o vakuumu vseh Slika 2.67: Za~etek Lochererjevega poglavja o ~asov po~iva pri ljubljanskih fran~i{kanih: njeno kraju in vakuumu pri ljubljanskih fran~i{kanih prena{anje priporo~amo zgolj po izdatnem (Locherer, 1740, 2: 438); F. obedu (Locherer, 1740, 2: 472); F.

iz leta 1643 je pripisal Georgu de Rhodesu in raziskavam Valerijana Magnija v povezavi z Bernardom fran~i{kanom Sannigom, ki so ga prav tako brali njegovi ljubljanski sobratje; vendar Magnijevi vizualni dokazi vakuuma Lochererja niso prepri~ali in je raje verjel Cornaeusu in Gassendiju.192 êh Bernard Sannig je bil dolgo minister provincial ê{ke, [lezije in Moravske v Pragi; leta 1676 je kot vizitator province sv. Ladislava obiskal tudi samostane Ormo`, Trsat in Zagreb. Bil je profesor svetih kanonov pri konventu sv. Marije v Nivesu, minister ~e{ke province in nekdanji cismontanski generalni komisar v Pragi. Svojo ogromno [olo skotisti~ne filozofije je posvetil kar po vrsti poglavitnim udom vladajo~e habsbur{ke cesarske druìne z Leopoldom I. na ~elu, da bi ja iztrìl ~im ve~ blagohotne podpore. Uvodoma je na{tel nekaj deset strani fran~i{kanskih teolo{kih in filozofskih piscev po abecedi imen ter {e priimkov za po vrhu; àl je br`kone upo{teval le lastno reformirano vejo manj{ih bratov z Rogerjem Baconom in Ockhamom vred, med tem ko je izpustil minorita Mersenna ali kapucina Valerijana Magnija oziroma Antona Marijo Schyrl Rheita; pogre{amo seveda tudi striktnega observanta Fortunata Brixianusa, ki je bil rojen po natisu Sannigove knjige. Drugi fizikalni del knjige s samostojno paginacijo je posvetil vojvodi bratislavskemu {kofu Fran~i{ku Ludviku, tretjega z meteorologijo, geografijo in metafiziko pa svojemu generalnemu ministru Petru Marinu Sormannu iz Milana. Fizikalni drugi del je razdelil med {tiri traktate; v predpredzadnjem petnajstem razlo~ku (Distinctio) prvega traktata se je lotil zagat vakuuma. @al je upo{teval za vakuumiste dokaj neugodno navado onih dni in bogato ilustriral le vetrove pri meteorologiji, predvsem pa poglavja o astronomiji ali son~nih urah, kjer se je z vsem srcem postavil na izgubljeno Ptolemajevo stran, ~eravno je preglednico vi{in Sonca za potrebe son~nih ur povzel po poglavitnem Tychovem podporniku jezuitu Claviusu.193 Toliko ve~ pa je o zagatah vakuuma napisal. Predstavil je {tiri opazovanja vakuuma: lepenje gladkih povr{in, barometer z vodi, gibanje planetov in plamen sve~e v zaprti cevi ter jih po vrsti zavrnil. Nato se je lotil vakuumskih poskusov kapucina Valeriana Magnija s kratko omembo Torricellijevih dose`kov

192 Locherer, 1740, 2: 476 desni stolpec–477 oba stolpca. 193 Sannig, 1685, 2: 259, 3: 242, 300 (Clavij).

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 109 Slika 2.68: Dodatna slika za naslovnico Sannigove knjige (Sannig, 1684, 1); F.

in zavrnil {e te. Kot po navadi je nato nastopil Deus ex machina, sam Stvarnik, ki je seveda vsemogo~en in zlahka ustvari sicer nemogo~i vakuum. Medtem ko so Skotusovo zavrnitev gibanja v vakuumu podpirali Mastrius (Barthol Mastrio de Meldula), Poncius (Joannes Poncius OFM), Ruvi(us) in D. Thomas (morda Petrus Thomas OFM, ki ga navaja Sannig), so mu nasprotovali Albertus (Magni), Raffaello Aversa, Gregorio Arimin Nenzi, Burlaeus (Walter Burley) ali Charles Egide (Gilles) Duhan. Na Skotovo sukcesivno trajajo~e gibanje v vakuumu so med drugim prisegali Columbus (Bonaventura Columbi OFM), Mastrius in Bellut (Bonaventura Belluto Catanensi OFM), proti pa je bil Averro(es).194 Seveda so bili vsi Skotovi pod-

Slika 2.69: Sannigova skica Tychovega in Ptolemajevega sistema pri ljubljanskih fran~i{kanih (Sannig, 1684, 2: 259); F.

194 Sannig, 1685, 2: 224 oba stolpca, 225 desno, 226 oba stolpca.

110 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.70: Slike vakuumskih ~rpalk in poskusa z Slika 2.71: Slika 2 o Hauksbeejevem merjenju magdebur{kimi polkroglami v Regensburgu iz te`e zraka iz drugega dela Ferrarijeve filozofije s drugega dela Ferrarijeve filozofije s fiziko (Ferrari fiziko (Ferrari da Monza, 1754, 2: tab 3 in str 2: da Monza, 1754, 2: tab 2); F. 81); F.

Slika 2.72: Slika 1 z barometri, slika 2 s Pascalovim poskusom in slika 4 z dvigovanjem vode s pomo~jo vakuumske ~rpalke iz drugega dela Ferrarijeve filozofije s fiziko (Ferrari da Monza, 1754, 2: tab 4 in str 2: 83, 84); F.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 111 Slika 2.73: Huygensovi sifoni na sliki 4 iz dru- Slika 2.74: Prva tabla slik z mehaniko in hidrostatiko gega dela Ferrarijeve filozofije s fiziko (Ferrari v Cartierjevem delu pri ljubljanskih fran~i{kanih da Monza, 1754, 2: tab 5 in str 2: 88); F. (Cartier, 1756, tabla 1); F.

Slika 2.75: Tabla slik Kopernikovega sistema v Cartierjevem delu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cartier, 1756, tabla 2); F.

112 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.76: Tabla opti~nih meritev v Car- tierjevem delu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cartier, 1756, tabla 12); F. porniki na{i fran~i{kani (nostrum), nasprotniki pa so se kotili zunaj njihovega reda. Sannig poglavju o zraku ni dodal opazk o vakuumu z izjemo anti~ne ugotovitve o redkej{em zraku na Olimpu,195 kar je bilo precej bolj pi~lo od slabi dve desetletji starej{ih navedb Sannigovega sobrata Sichena. [kerpin je kupil delo znanega raziskovalca barometrov Jo`efa Antona Ferra- rija; Skupina slik VII. na koncu knjige ima barometre na prvi sliki, prav tako pa na drugi in tretji sliki ~etrte skupine. Na drugi sliki skupine III. je narisal brhke mladce, ki »tehtajo« vakuum, nato pa se je lotil parnih strojev. V skupini II. si je privo{~il sliko 3 z vakuumskimi ~rpalkami in magdebur{kim poskusom s konji na peti sliki po du Hamelovi knjigi, ki so jo prav tako nabavili ljubljanski jezuiti. Zastavil si je vpra{anja o vakuumu in nanje odgovoril po Gassendiju, Boylu in slovitem Newtonu. Zanimalo ga je ohranjanje vakuuma, zato se je skliceval na Torricellijeve atome, ~eravno je omenjal tudi kartezijanske kritike. Poglavitni atomist je bil seveda Rimljan Lukrecij, ki ga je Ferarri podprl s preizku{anjem magdebur{kih vakuumskih polkrogel.196 Benediktinec Gallo Cartier je leta 1756 objavil sprehod skozi vsa podro~ja filozofije v velikanski knjigi, ki si jo je nabavil prokurator ljubljanskih fran~i{kanov, dvakratni provincial, vizitator ~e{ke in slavonske province Vincent Marja{i~. Cartier je glede vakuuma preverjal predvsem Gassendijeva stali{~a in ugotavljal, da je vakuum mo`en v nasprotju s kartezijanci.197 Ljubljanski fran~i{kani so listali dela Gruberjevega profesorja in tesnega Bo{kovi}evega sodelavca jezuita Karla Scherfferja, ki sta ga doma brala tudi barona Erberg in Gruberjev zasebni {tudent @iga Zois. Scherffer je bil leta 1749 in 1750 profesor matematike in vodja observatorija v Gradcu, nato pa profesor matematike s fiziko na Dunaju. Leta 1763 je Trnavski nad{kof uradno proglasil novi Scherfferjevi knjigi o Bo{kovi}evi fiziki za u~benika v Trnavi; tisti ~as so Bo{kovi}eve fizikalne ideje prevladale med ljubljanskimi jezuiti. Na koncu prvega dela knjige je Scherffer objavil 155 slik v neo{tevil~enih skupinah; ponazoril je hidrostati~ni paradoks, sifon, barometer, v zadnji skupini risb pa si je privo{~il prikaz zvonjenja v vakuumu.198 V ponatisu u~benika, ki so ga ljubljanski fran~i{kani nemudoma nabavili, je Scherffer brez sprememb znova skiciral vakuumske poskuse, prerez kra{kega hriba in prerez zra~ne pu{ke.199

195 Sannig, 1685, 2: 322 desni stopec. 196 Ferrari da Monza, 1754, 2: 77, 81, 332, 334, 335–336, 338–343. 197 Cartier, 1756, 481. 198 Scherffer, 1753, slike 101–105, 118, 138, 150. 199 Scherffer, 1753, 2: 99-101, 238, slika 91 na tabli X, slika 99 na tabli XI; Scherffer, 1763, 2: 332, slika 109 na tabli XI, slika 117 na tabli XII.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 113 Slika 2.77: Scherfferejeva vakuumska ~rpalka pri ljubljanskih fran~i{kanih (Scherffer, 1752, figura 134); F.

Slika 2.78: Scherfferejevo zvonjenje v vakuumu vakuumski poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Scherffer, 1752, figura 150); F.

114 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.79: Scherfferejevi vakuumski poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Scherffer, 1763, figura 109 na tabli XI); F.

Slika 2.80: Nolletovi vakuumski poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, 1751, tabla slik 2); F.

Hvalil je Guerickejeve, Boylove, Hauks- beejeve in Leupoldove ~rpalke; skiciral je pove~ane slike ventilov.200 Opisal je Halle- yeve razlage poskusov z akademije v Firen- cah,201 Torricellijev baroskop202 in nastajanje zraka (plinov) iz drugih snovi po poskusih D. Ellerja leta 1745 pri berlinski akademiji in Musschenbroeka.203 Po Halesu je ra~unal gostoto zraka, absorbcijo in uplinjanje v Boylovi ~rpalki (antilia pneumatica),204 po Boylu pa je opisal {irjenje elektrike skozi vakuum.205 Ob zra~nih in vodnih vrtincih je povzel Musschenbroekove slike in Bo{kovi}ev opis rimskega vrtinca iz leta 1749.206

200 Scherffer, 1753, 2: 239–241; Scherffer, 1763, 2: 333–335. 201 Scherffer, 1763, 2: 350. 202 Scherffer, 1763, 2: 357. 203 Scherffer, 1763, 2: 370–374. 204 Scherffer, 1763, 2: 421–433. 205 Scherffer, 1763, 2: 310–311. 206 Scherffer, 1763, 2: 565.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 115 Slika 2.81: Poskusi z Nolletovo vakuumsko Slika 2.82: Nolletovi vakuumski poskusi z ba- ~rpalko v knji`nici fran~i{kanskega samostana v rometri in zra~no pu{ko pri ljubljanskih fran- Ljubljani (Nollet, 1755, tabla slik 1 desete lekcije ~i{kanih (Nollet, 1751, tabla slik 4 desete lekcije drugega dela); F. drugega dela); F.

Slika 2.83: Nolletovi vakuumski poskusi z Slika 2.84: Nolletovi vakuumski poskusi pri `ivalmi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, 1751, tabla slik 1751, tabla slik 5 desete lekcije drugega dela); F. 1 lekcija 6); F.

116 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.85: Nolletovi poskusi z barometri pri Slika 2.86: Nolletova vakuumska ~rpalka pri ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, 1751, tabla slik ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, 1751, Tom 1, 3 lekcija 7 drugega dela); F. tabla I lekcija 2); F.

Franklinov (in zato obenem Scherfferjev) nasprotnik Nollet je ljubljanskim fran~i{kanom omogo~il branje enega najsodobnej{ih eksperimentalnih priro~nikov polnih poskusov z vakuumskimi tehnikami srede 18. stoletja. Izjemoma so si pri tem ob dvodelni francoski izdaji iz leta 1744 izbrali {e {tiridelno italijansko bene{ko izdajo iz leta 1751 z zadnjim ~etrtim delom tiskanim 1749. Francosko izdajo vezano v oja~eno goveje rjavo usnje je uporabljal Ivo Bonelli, italijansko izdajo vezano v svinjsko usnje je uporabljal prokurator in ljubljanski lektor filozofije Vincent Marja{i~ (Mariaschitz); oba sta gotovo posebno navdu{ila deseti in enajsti poskus drugega dela tretje knjige z `ivalmi in ribami v vakuumu.207 Pater Ivo Bonelli je bil kaplan, duhovnik tridentinske {kofije in profesor suplent matematike na univerzi v Innsbrucku; umrl je za mrzlico, ki jo je staknil ko je nosil zakramente francoskim vojakom v bolni{nico v ~asu ustanovitve Ilirskih provinc. V drugi knjigi je Nollet poro~al o obna{anju vode v vakuumu,208 pri ~emer je prisegal na majhno stisljivost vode ne da bi poznal Herbertove in Ambschellove poskuse na Dunaju in v Ljubljani. Nolettovega dedi~a Sigauda de la Fonda so ljubljanski fran~i{kani brali v nem{kem prevodu iz leta 1785, kjer je prav na za~etku knjige postregel s prvovrstno ilustriranimi vakuumskimi poskusi. Za name~ek jih je podprl {e z dobro utemeljeno zgodovino Guerickejevih in drugih dose`kov. Francoski pater pavlinec Jacquier z rimskega liceja po prepovedi jezuitov leta 1773 (dana{nja univerza La Sapienza v Rimu) je skupaj s sobratom Le Seurom objavil komentiran prevod

207 Liber, 1766, 9v; Nollet, 1751, 3: 191–195, X lezione tavola 1–6, XI lezione tavola 1–2, 4. 208 Nollet, 1751, 2: 97, VI lezione tavola 1.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 117 Slika 2.87: De le Fondova vakuumska ~rpalka pri Slika 2.88: De le Fondovi vakuumski poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Fond, 1785, tabla slik ljubljanskih fran~i{kanih (Fond, 1785, tabla slik 13); F. 14); F.

Slika 2.89: De le Fondovi barometri pri ljubljanskih fran~i{kanih (Fond, 1785, tabla slik 15); F.

118 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Newtonovih Principov v @enevi (1739–1742); uporabljali so ga tudi novome{ki fran~i{kani. Jacquier je predaval fiziko v Torinu od leta 1745, od leta 1763 pa je pou~eval parmskega vojvodo v fiziki in matematiki, predaval pa je tudi v mestnem rimskem kolegiju Propaganda fide (nekdanja inkvizicija),209 ki je skrbela tudi za misijonarsko dejavnost. Jacquier je v italijan{~ino prevedel celo Taylorjevo knjigo, ki je prav tako slonela na Newtonovih idejah. Objavil je fizikalni u~benik za {tudente teologije, ki so ga gra{ki jezuiti ponatisnili (1766), uporabljali pa so ga tudi pri jezuitskih filozofskih {tudijih, tri leta po natisu pa so leta 1765 zadnja dva dela s posebno fiziko in matematiko nabavili ljubljanski fran~i{kani, pri katerih sta ohranjena le druga dva od treh zvezkov brez logike in splo{ne fizike. Po »Splo{ni fiziki« z mehaniko je Jacquier v drugem delu »Posebne fizike« objavil poglavja (sectio) o fluidih (I), svetlobi z ognjem (II), astronomiji (III) in geografiji (IV). Med fluidi je opisal zrak in povzel Torricellijeve poskuse z barometri z vakuumskimi ~rpalkami vred.210 Kot zaveden Francoz je posebej ~islal Pascalove vakuumske poskuse.211 Knjigo je dopolnil z ve~inoma geometrijskimi manj privla~nimi skicami. Uporabljal je Newtonov zakon privlaka, Bo{kovi}evih dopolnitev pri majhnih razdaljah pa ve~inoma ni upo{teval. Jacquierjeva pisma o hidrostatiki so ocenili v bene{kem fiziokratskem glasilu, ki so ga brali tudi Ljubljan~ani.212 Ljubljanski fran~i{kani so brali tudi delo trnavskih jezuitov o matemati~nih vedah z opisom Heronovega vodometa, elasti~nosti plinov in magdebur{kih polkrogel s polmeroma 100 linij in

Slika 2.90: Tehtanje magdebur{kih polkrogel in vakuumska ~rpalka trnavskih jezuitov iz leta 1752 pri ljubljanskih fran~i{kanih (Jezuiti Trnava, 1752, slike na koncu knjige, hidrodinamika in aerodinamika, figuri 16 in 24); F.

209 Trane, 1993, 84. 210 Jacquier, 1758, 5: 58. 211 Jacquier, 1758, 5: 66. 212 Giornale d’Italia, agricultura. Venezia: B. Milocco, 1766, 80 (NUK-5341).

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 119 prostornino 7850 danes neznanih enot; knjiga ni bila podpisana, njena pisca pa sta bila Ján Ivanchich in Antal Reviczký. Ivanchich in Reviczký sta v opirala {tevilne uporabe matematike v duhu terezijanskih reform. Ivanchich se je {olal pri jezuitih in nato na dunajski in trnavski univerzi. Med letoma 1755–1761 je pou~eval filozofijo na trnavski univerzi, pozneje pa teologijo na dunajski univerzi. Leta 1770 je postal opat v Trnavi (Nagyszombat). S skupino trnavskih profesorjev se je po prvih terezijanskih reformah leta 1753 oddaljil od sholasti~ne filozofije in razvijal kartezijansko teorijo skupaj z Reviczkýjem, ki je leta 1757 in 1758 objavil Elementa philosophia naturalis. Ivanchich je napisal ve~ filozofskih del, u~benika fizike in disertacijo o optiki. Ivanchich in Reviczký sta po Galileiju vedela, da v vakuumu lahko dvignemo vodo 32 ~evljev visoko. Dolo~il je vi{ino ozra~ja, za branje pa priporo~il predvsem sobrate jezuite: Joseph Falckovo († 1737) Mundus aspectabilis philosophice consideratus iz leta 1740, ki so jo sedem let po natisu nabavili ljubljanski jezuiti, francoskega jezuita Milleta de Chalesa in jezuita Lano iz Brescie. Ivanchicha in trnavske jezuite je zanimala elasti~nost zraka stisnjenega v posodi; Lana jo je opisal v drugem delu svoje znamenite knjige, ki so jo hranili tudi ljubljanski fran- ~i{kani. Ivanchich je na{tel naprave primerne za dolo~anje lastnosti zraka, med njimi Boylovo ~rpalko imenovano antilia, Torricellijev barometer je narisal na devetnajsti sliki, na osmi sliki je predstavil sifon polo`en ~ez hrib, na trinajsti pa hidravli~no ~rpalko. Bralca je napotil predvsem na Technica curiosa, Magia piriotechnica in akustiko jezuita Gasparja Schotta, ki je prvi opisal Guerickejev vakuumski poskus. Zanimiva se mu je zdela tudi de Chalesova Hydrosta- tica, Lanov izum vakuumskega balona in opis odmeva v Misurgiji Schottovega u~itelja Ana- stasiusa Kircherja.213

Slika 2.91: Tehtanje vakuuma in vakuumske Slika 2.92: Obte`itev Guerickejevih magdebur- ~rpalke v Jaszlinszkijevi Splo{ni fiziki pri ljub- {kih polkrogel in elektri~no svetlikanje vakuum- ljanskih fran~i{kanih (Jaszlinszky, 1756, prva ske posode v Jaszlinszkijevi Splo{ni fiziki pri ljub- tabla slik na koncu Splo{ne fizike, figuri 10 in 6); ljanskih fran~i{kanih (Jaszlinszky, 1756, druga tab- F. la slik na koncu Splo{ne fizike, figuri 19 in 17); F.

213 Ivanchich, Reviczký, 1752, 223, 230, 235-239, 244.

120 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.93: Jaszlinszkyjevi poskusi z elektro- Slika 2.94: Jaszlinszkyjevi poskusi z magnetnimi statiko pri ljubljanskih fran~i{kanih (Jaszlinszky, silnicami (Jaszlinszky, 1756, tabla slik 6); F. 1756, tabla 5); F.

Za zaklju~ek so si trnavski jezuiti privo{~ili 8 tabel polnih slik; na zadnji so podprli svoje poglavje o hidrometriji in aerometriji s sliko {tevilka 20 podobno Boylovi ~rpalki, na sliki 16 pa so dodali obte`ene vakuumske polkrogle. Ivanchicha in Reviczkýja je kmalu dopolnil njun sodelavec in pozneje od leta 1771 rektor trnavske univerze András Jaszlinszky. Danes ljubljanska knjiga profesorja fizike Jaszlinszkega je bila {e pred poldrugim stoletjem last fran~i{kanov s Kostanjevice nad Gorico (1862); po lastni{kih zapisih je videti, da so si delo takoj po natisu izmenjavala nadobudna fran~i{kanska {tudenta fizike Jo`ef Sharae (1759, 1805) in Anton Kerschl (1810) celo v dobi Ilirskih provinc. V izdaji iz leta 1761 je Jaszlinszky objavil 800 strani fizike s 16 tabelami; navajal je Gassen- dija, Boerhaaveja, Boyla, Malpighija, Linnéja, Harveyja, Loewenhoeka, Voltaira, Descartesa in Francesca Redija († 1698), ki je med letoma 1662–1675 {tirikrat pisal enemu prvih raziskovalcev vakuuma, Anastasiusu Kircherju.214 Jaszlinszky je svoje delo objavil le leto dni po ustanovitvi astronomskega observatorija v Trnavi (ogrsko: Nagyszombat); ni {e smel povsem odkrito zagovarjati Kopernika, precej bolj vneto pa je opisal kartezi~no mehaniko vrtincev kot Newtonovo gravitacijo za razliko od drugih jezuitskih sodobnikov zunaj Ogrske. V poglavju o Zemlji so Jaszlinszkega zanimali elektri~ni pojavi po zglednih poskusih akademije del Cimento, ki jih je bral v Muschenbroekovem prevodu; poznal in narisal je Boylove in Huygensove vakuumske poskuse, prav tako pa barometrske meritve vi{in perujskih hribov, ki so jih leta 1748 objavili francoski akademiki. Posebno ve{~ v poskusih z elektriko je bil jezuitski pater Franz na cesarskem Dunaju. Jaszlinszkega je najbolj pritegnila elektrika v Boylovem vakuumu, ki so jo preizku{ali Jallabert in Maximilian Höll (Hell) v Cluju v dana{nji Romuniji. Jaszlinszkey je opisal islandski kristal in narisal {tevilne poskuse z elektriko, magneti, astronomijo in podzemnim kra{kim jezerom v hribu.215

214 Gramatowski, Rebernik, 2001, 92. 215 Jaszlinszky, 1756, 98–100, 175, 176, 177, 180, 184, 189, 191, tabla 6 slika 38.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 121 Slika 2.95: Donatusovi barometri pri ljubljanskih Slika 2.96: Donatusovi barometri in sifoni pri fran~i{kanih (Donatus, 1754, tabela slik 1); F. ljubljanskih fran~i{kanih (Donatus, 1754, tabela slik 2); F.

Slika 2.97: Zra~na pu{ka in barometri po Slika 2.98: ^rpanje in poskusi z `ivalmi po Donatusu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Dona- Donatusu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Donatus, tus, 1754, tabela slik 3); F. 1754, tabela slik 4); F.

122 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.99: Donatusove vakuumske ~rpalke pri Slika 2.100: Donatusovi poskusi z vakuumsko ljubljanskih fran~i{kanih (Donatus, 1754, tabela ~rpalko in svetlobo pri ljubljanskih fran~i{kanih slik 5); F. (Donatus, 1754, tabela slik 9); F.

Magnetne pojave je povzel v poglavju o fosilih. Narisal je nekaj posre~enih skic magnetov, predvsem magnetno kamnino s silnicami in tri druge magnete s ponazorjenimi silnicami.216 Elektriko je opisal takoj za optiko, medtem ko je magnetizem potisnil k obravnavi fosilov oziroma trdne snovi; tak{na temeljna razli~nost med tedanjima elektriko in magnetizmom je vse do Oersteda in Faradaya domala stoletje pozneje prepre~evala njuno zdru`itev v elektro- magnetizem. Piarist Donatus Hofmann je celoten Uvod v filozofijo sestavil v obliki vpra{anj in odgovorov; brali so ga tako ljubljanski fran~i{kani, kot lo{ki kapucini. Prvi del je napolnil s fiziko kot tomus III, drugi del pa z etiko kot tomus IV. Opisal je Horror vacui, ki so ga ugnali v kozji rog Galilej, Pascalov svak Francisco Perera in Torricelli; navedel je velikost Torricellijevih naprav v in~ih. Kartezijanci Emm. Magnan in Cl. Pluchio so nasprotovali peripatetikom glede naravnih teles, posebno znamenit pa je bil jezuit De Lana Terzi. Donatusa je navdu{ila etrska snov v vakuumu ~eravno sta Gassendi in Newton nasprotovala kartezijancem s pomo~jo Newtonove privla~ne sile. Zagato (Rebus aerometricus) je razre{il barometer na `ivo srebro; Donatus je opisal {e lacrima batavica, hermeti~no zaprte cevi, steklene cevi z jajcem, vakuumsko ~rpalko antilia, poskuse z zaj~ki v vakuumski posodi in Heronov vodnjak. Upo{teval je mnenja vseh treh merodajnih veljakov, Kopernika, Tycha in Ptolemaja, saj ga je zanimala narava svetlobe zgrajene iz substance etra. Povzel je Hauksbeejeva opazovanja vakuuma, dose`ke florentinskih

216 Jaszlinszky, 1756, 208; tabla 5 slika 33; tabla 6 slike 35–37.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 123 Slika 2.101: Prvi del Biwaldovih slik poskusov z Slika 2.102: Biwaldovi poskusi z vakuumskima barometri pri ljubljanskih fran~i{kanih (Biwald, polkroglama in elektriko pri ljubljanskih fran- 1774, 2: tabla slik 1 na koncu knjige); F. ~i{kanih (Biwald, 1774, 2: tabla slik 12 na koncu druge knjige); F.

Slika 2.103: Boylovi vakuumski posodi za dokaz Slika 2.104: Biwaldova skica Bo{kovi}eve kri- por v snovi po Musschenbroeku (Biwald, 1774, vulje sil pri ljubljanskih fran~i{kanih (Biwald, 1: tabla slik 1 na koncu prve knjige Physica 1774, 1: tabla slik 8 na koncu prve knjige Physica Generalis s pojasnili na 1: 86–87); F. Generalis s pojasnilom na 1: 218); F.

124 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.105: Zbirka izpitnih vpra{anj Ljubljan~ana Karla Zoisa pri Biwaldu na gra{ki univerzi leta 1772, prvi~ najdena pri ljubljanskih fran~i{kanih (Biwald, Zois, 1772, 1); F.

Slika 2.106: Zois vakuumist: slike Aepinusovih elektri~nih poskusov vezanih ob izpitna vpra- {anja Ljubljan~ana Karla Zoisa (Biwald, Zois, 1772, priloga slik na koncu knjige); F.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 125 Slika 2.107: Braderjeva vakuumska ~rpalka: so jo lastniki knjige, ljubljanski fran~i{kani, kupili pri njem za 150 do 350 gld? (Brander, 1769); F.

Slika 2.108: Deli Branderjeve ~rpalke iz leta 1774 (Brander, 1769); F.

filozofov, poskuse z antilio pnevmatico, Bernoullijevo opazovanje te`e, elektrike, magnetizma, zraka in transmutacije kovin; zanimalo ga je tudi delovanje topov in havbic.217 Nekdanji ljubljanski jezuit Biwald je poroznost in navidezno medsebojno predirnost teles ponazoril ob Musschenbroekovih poskusih z Boylovo antilia pneumatica; dodal je poduk (scholium) po Musschenbroeku in po referentu Hombergu. Bo{kovi}evo krivuljo je dokazoval v sliki in besedi.218 Leta 1788 je pridigar, zaslu`ni lektor in `upnik Alan Makovic tretjo izdajo Biwaldovih knjig iz leta 1773 dopolnil s {tevilnimi latinskimi opombami s svin~nikom; ob

217 Donatus, 1754, 1: 65–67, 97, 107–108, 113, 152 (tab II slika 14), 155–157 (tab III, fig 4, fig 56), 158 (tabela V fig. 15), tabela IV fig. 3–4, 159, 177, 187, 188, 191 (tabela VII fig. 1–10 s pome{ano vpetimi napa~no razvr{~enimi stranmi), 197, 236, 314, tabela VIII. 218 Biwald, 1774, 1: 86 (fig. 1–2 na tab. 1), 218 (fig. 74–78 na tab. 8).

126 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.109: Barometri v sodobni predstavitvi Slika 2.110: Vakuumska ~rpalka in magdebur{ki vakuumske tehnike pri ljubljanskih fran~i{kanih polkrogli v sodobni predstavitvi vakuumske (Ebert, 1804, slika 27 na tabli 3); F. tehnike pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ebert, 1804, sliki 34 in 35 na tabli 5); F. opisu Guerickejevih magdebur{kih vakuumskih poskusov je menil, da bi se ~rpalko dalo uporabiti tudi za vodo (impleatur aquae); `al {e ne vemo, ali se mu je posre~ilo. Makovicov lastni{ki vpis je bil po njegovi smrti v prvem delu Physica generalis pre~rtan, v drugem delu Particilaris pa prelepljen z danes odpadlo nalepko s pomo~jo rde~ega voska-lepila. Listi so polni skic profilov ljudi, jezikoslovnih vaj, latinskih izrekov in podobne {are {tudirajo~ih, kar pa br`kone nima povsod neposredne zveze z Biwaldovo snovjo. Drugo izdajo drugega dela Biwaldovega u~benika Posebne fizike (Particilaris) je dne 12. 8. 1769 bene{ki grof Mario Pozzo posvetil cesarici Mariji Tereziji skupaj z 52 tezami iz filozofije s fiziko, 10 iz etike 15 iz algebre in 10 iz geometrije. Knjigo je kmalu po natisu nabavil Franc Anton pl. Breckerfeld, ki je slovel kot Linhartov pomo~nik pri zbiranju zgodovinskega gradiva; podedoval je nekaj matemati~nih spisov po o~etu Janezu @igi pl. Breckerfeldu. Knjiga je pozneje dobila pe~at novome{kih fran~i{kanov, danes pa jo hranijo njihovi ljubljanski bratje. Johann Gabriel Doppelmayrjev u~enec Georg Friederich Brander je leta 1737 utemeljil lastno prodajalno znanstvenih naprav v Augsburgu; Doppelmayrjev prevod Biona iz leta 1712 so imeli tudi ljubljanski fran~i{kani. Brander si je med letoma 1765–1776 dopisoval o raziskovalnih pripomo~kih z Johannom Heinrichom Lambertom. Leta 1774 je objavil dvajset skic vakuumskih naprav, ki so bile med najbolj uporabnimi v zbirki ljubljanskih fran~i{kanov. Zana{al se je na Johann van Musschen- broekove uspehe.219 Brander ni le prodajal ~rpalk, temve~ je kupcem ponujal tudi zanimive poskuse z vakuumom; zanimalo ga je namre~ delovanje magneta v praznem prostoru.220

219 Brander, 1774, 9, 18–19. 220 Brander, 1774, 29.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 127 V za~etku 19. stoletja so ljubljanski fran~i{kani na Dunaju kupovali `e povsem sodobne priro~nike za rokovanje z vakuumsko tehniko in ni dvakrat za re~i da so vakuumske ~rpalke svojim gojencem predstavljali tudi v `ivo. Johann Jakob Ebert je po ogledu Francije in Peterburga leta 1769 postal profesor matematike na resda protestantski univerzi Witten- berg, kljub temu pa se je ljubljanskim fran- ~i{kanom njegova sodobna u~enost nadvse prilegala.

Slika 2.111: Za~etni naslov Orbellisove knjige z opombami ljubljanskega bralca iz 16. stoletja, ki ga je leta 1707 dopolnil Pavel Novak iz Novega mesta (Orbellis, 1503 Summula philosophia rationalis... incipit mathematica, 1r); F.

Slika 2.112: Geometrijske skice na predzadnjih straneh ljubljanskega fran~i{kanskega izvoda Orbellisove knjige (Orbellis, 1503 Summula philosophia rationalis... incipit mathematica, predzadnji strani); F.

128 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK 2.2.3.1. Uporabniki fran~i{kanskih ljubljanskih knjig o vakuumu Kako so ljubljanski fran~i{kani izkoristili bogato bero knjig o vakuumskih tehnikah v svoji knji`nici? Fran~i{kanski magister Nicolo d’Orbellis je pred letom 1465 sestavil svoje komentarje potem ko se je kalil kot profesor na univerzi Angers. Ve~ina njegovih del je iz{la posmrtno, matematika prvi~ leta 1485 v Bologni fizika pa leta 1494 v Baslu. Skupno knjigo logike, matematike in fizike so mu leta 1503 ponatisnili v Baslu in je vsaj `e leta 1707 postala last novome{kega fran~i{kana Pavla Novaka, morda pridigarja Paschala Novaka ali Bonaven- ture Novaka (OFM), ki mu jo je podaril bakalavr filozofije istega leta 1707 Marko Stanzhero ([tancer); Marko je bil br`kone eden prvih bakalavrov na pravkar ustanovljenih filozofskih {tudijih ljubljanskih jezuitov. Pod Novakovim zapisom pod naslovnico je videti zgolj vogal br`kone starej{ega lastni{kega vpisa. Eden starej{ih ob ponovni vezavi prepolovljenih lastni{kih vpisov je {e v desnem zgornjem vogalu prve strani, pod njo pa je vpis ljubljanskih fran- ~i{kanov iz leta 17?? z odrezanima zadnjima dvema {tevkama, opravljen gotovo pred [kerpinovim prenovo iz leta 1744 o kateri pri~a zapis na notranji platnici. Tako je knjiga postala last ljubljanskih fran~i{kanov najkasneje med letoma 1707–1744. Je edino doslej naj- deno Orbelliusovo delo v Sloveniji, njegovo tiskanje v Baslu pa sta opravila Jacobus Wolff de Pforzheim ali Michael Furter. Orbellis je objavil temeljne ideje o vakuumu, ki so se prijele zgodnjih ljubljanskih fran- ~i{kanov. Svoje nepaginirano delo je razdelil na kraj{o logiko z uvodom v matematiko in geometrijo; sledilo je dalj{e prirodoslovje s fiziko povzeto po Aristotelovih knjigah, nato pa razprave o du{i, etiki in metafiziki, kot je bilo tiste dni v navadi. Vakuum po Anaksagori kot nasprotniku Aristotela in Skota je bil temelj Orbellisove razlage mo`nega gibanja v praznem povzetega po ~etrti knjigi Aristotelove fizike.221 Prvi ljubljanski lastnik Orbellisove knjige iz zgodnjega 16. stoletja je bil domnevno pater Toma` iz Salzburga, slaven pridigar, biv{i definitor province, kustos, provincialni minister; ker je trdno branil katoli{ko vero proti luterancem in anabaptistom in je mnoge izmed njih privedel v naro~je katoli{ke Cerkve, so ga obupani zagrizeni nasprotniki dvakrat skoraj smrtno ranili, umrl pa je zastrupljen. Mo`ni lastniki so tudi: ve~kratni gvardijan in vikar pater Angelus de Salisburgo, patri gvardijani Fran~i{ek de Castelluzi, Valerijan Rust ali Fran~i{ek iz Novega mesta, vikar in gvardijan pater Mihael de Achau, gore~

Slika 2.113: Dolgovezni zapis ljubljanskega bralca nad Orbellisovim naslovom fizikalnega dela knjige (Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis, 1r); F.

221 Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis, 24v.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 129 Slika 2.114: Prva stran Naravoslovja ali fizike z marginalijami (Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis); F.

Slika 2.115: Odrezan zgornji del Ljubljan~anovih opomb o vakuumu (Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis, 26v); F.

pridigar pater Ludvik iz Slavonije, pater pridigar Jernej iz Novega mesta, pater Erazem s Sedmogra{kega, pobo`ni in miroljubni ljubljanski gvardijan pater Janez Posch, pater Bernardin von Ellersperg, pridigar, lektor, dejanski vikar, mo` globoke u~enosti in najve~je skromnosti pater Jakob iz Straubinga ali pater Ga{per iz Novega mesta. Ko so 1491 pri{li observanti v

130 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.116: Dvojna kazalca na razglabljanje o vakuumu v ljubljanskem fran~i{kanskem izvodu Orbella (Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis, 29r); F. ljubljanski samostan, je postal njihov prvi gvardijan pater Joahim de Freunstein; mo`ni pisci opomb v Orbeliusovo knjigo so tudi u~eni pater Bernard a Ratisbona ali pa ~astitljivi starec pater Wolfgang iz Gorice. V Orbellisovo knjigo je bralec vpisoval naslove podpoglavij, predvsem pa domiselne opombe v gotici `e zgodaj v 16. stoletju: z malo domi{ljije lahko njegova snovanja proglasimo za prvi zajetnej{i tekst o vakuumu napisan v Ljubljani. Pozorni domnevno ljubljanski bralec in pisec opomb je najve~ latinskega pisanja posvetil ravno Orbelliusovim komentarjem fizikalnih knjig in {e posebej ~etrte med njimi z drugim ozirom predzadnjim poglavjem posve~enim vakuumu. Tako ga lahko imamo za prvega ljubljanskega pisca o vakuumu, ~eravno svojih komentarjev po tedanji navadi ni podpisal in le ste`ka uganemo pi{~evo ime. Dalj{e misli je zapisal nad prvo naslovnico in nato {e nad naslovnico komentarjev Aristotelovih fizikalnih knjig. Kraj{i zapisi so bili ve~inoma poudarjeni naslovi poglavja, ki je posebej privleklo bral~evo pozornost. Ob pod~rtani razpravi o prostoru tik pred podpoglavjem o vakuumu v ~etrti knjigi si je bralec privo{~il dalj{i opombi z dvema razli~nima ~rniloma. Prva vakuumu posve~ena opomba je izpostavila naslov Orbeliusove razlage tla~enja zraka. Naslednja dalj{a opomba se je nana{ala na Orbellisovo ugotovitev, da zrak zavzame ve~ prostora od vode. Nato se je bralec obregnil ob Orbellisovo domnevo, da bi gibanje v vakuumu steklo v trenutku, brez zakasnitve. Prostor je razli~en od lege, vakuum pa je prostor brez teles, kar je ljubljanski bralec v opombi {e posebej izpostavil. Iz Orbellisove razlage je izdvojil geslo o dvojnem odboju in s posebno kazalko v obliki pesti in kazalca poudaril Orbellisovo dokazovanje izredno drobnih por v telesih, ki pa vendarle ne dopu{~ajo dvema telesoma zasesti istega prostora.222 Ljubljanski bralec si je najdalj{o opombo privo{~il nad Orbellisovo trditvijo o dimenziji in polo`aju, ki opredeljujeta vrsto telesa. Na kratko pripomnil o Orbellisovih naravnih odsevih v zraku.223 V petem poglavju je Orbellis razmi{ljal o zaporednih delitvah delcev snovi, kar je

222 Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis, 24r–25r, 26r.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 131 Slika 2.117: Naslovna stran [kerpinovih opomb k prvi Aristotelovi knjigi fizike ([kerpin, 1714, 1); F.

znova {lo v nos ljubljanskemu bralcu, ki je blagohotno zapisal svoje dvome ob strani. Sredi istega poglavja je Orbellis obravnaval nedeljivost in vrste koli~in, bralec pa ga je podprl z opombo. Kazalec s pestjo je znova narisal ob Orbellisovi razlagi poteka ~asa med gibanjem in ob Orbellisovih razlagah argumentov, ki so ne prvi pogled le redko napa~ni. Ljubljanski bralec se je z opombo obregnil ob Orbellisovo razpravo o meri gibanja v poglavju o ~asu.224 @al so del Ljubljan~anovih umovanj ob strani Orbellisovega tiska odrezali ko je [kerpin ukazal knjigo prevezati leta 1744.225 Domnevno isti ljubljanski fran~i{kanski bralec je z rokopisom 16. stoletja v enkrat bolj rjavi, drugi~ bolj ~rni tinti na zadnjo stran zapisal kazalo knjige s posebej poudarjenimi poglavji o vakuumu na dnu levega stolpca ob komentarjih Aristotelove ~etrte knjige fizike. @iga [kerpin je mo~no pomno`il fran~i{kanske knji`ne zaklade, mimo tega pa je na Trsatu nad hrva{ko Rijeko sestavil u~benik Aristotelove fizike z opisi vakuuma, ki ga danes hranijo v Ljubljani. Njega dni so {tudentje kar radi uporabljali profesorjeva skripta ob pripravah za izpit. Seveda v 18. stoletju profesorji svojih umotvorov nadobudnim {tudentom {e niso po{iljali kot priponke k elektronskim sporo~ilom saj s svetovnim spletom {e niso ubijali mladih glav; dejansko ni bilo na voljo niti dovolj dobrih kopirnih strojev. Komaj verjetno, vendar je res: najraje so uporabljali kar profesorjeve rokopise. Vigilij Dinari} je bil leta 1734–1736 lektor filozofije na Sveti gori, leta 1739 lektor teologije in kazuistike na Trsatu, med letoma 1740–1742 lektor teologije v Trsata, leta 1743 lektor kanonskega prava v Trsatu, leta 1744 magister na Sveti gori in leta 1745 lektor kanonskega prava na Trsatu. Kot generalnega lektorja ga je senjski {kof vzel za vizitatirja `upnij svoje {kofije.226 Dinari} je 27. 3. 1735,227 20. 6. 1735228 in 16. 7. 1735229 v fran~i{kanskem samostanu na Sveti Gori pri Gorici kon~al svoj zajetni nepaginirani rokopis o Aristotelovi fiziki in sorodnih vedah. 7. vpra{anje ob 4. Aristotelovi knjigi je zastavil o vakuumu ob citiranju svojih sobratov. Zanimal ga je upor teles, nepredirnost in strah pred praznim. V 8. vpra{anju je

223 instrumenta naturalia in aere repercusso (Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis, 27r levi stolpec). 224 Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis, 28v, 29r, 30r, 31r. 225 Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis, 26v, pred naslovnico. 226 Nekrologij province sv. Kri`a, 4528. 227 Dinari}, 1735, 4. knjiga fizike: 20r. 228 Dinari}, 1735, zadnja stran rokopisa datirana 20. 6. 1735 s podpisom Vigilio Dinarich. 229 Dinari}, 1735, de generatione et corruptione: 36v (12–12v).

132 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.118: Petazijeva skica gibanja (Petazi, 1723, 280); F.

Slika 2.119: Pfeiffer o vakuumu (Pfeiffer, 1735, 22–11v); F.

re{eval zagato: ali je absolutna mo~ Boga dovolj za tvorbo vakuuma; ob citatih fran- ~i{kanskega doktorja Skota je opisal vodo, zrak in ogenj tudi po kartezijanskih idejah. V 9. vpra{anju je iskal mo`nosti za gibanje v vakuumu glede upora, lokalnega gibanja in te`e gibljivih gostih delcev ognja. Hitrost lokalnega gibanje v vakuumu je opisal po sv. Toma`u in

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 133 Skotu. Hitrost se je navezovala na red~enje, vztrajnost, gibanje v polnem in omejenost okolja.230 ^e je gibanje v vakuumu zaporedno (suksecivno), potem mu, podobno kot gibanju v vodi, hitrost nara{~a. Privla~ila ga je uporaba vakuuma v medicini, vendar ni opisal in narisal barometrov ali ~rpalk. Po Aristotelovih fizikalnih knjigah je pisal o nastajanju in propadanju,231 o nebu in svetu,232 o meteorjih233 ter o du{i. Posamezne planete je ob robu lista ozna~il s starodavnimi astrolo{kimi znaki, citiral pa je predvsem Ptolemaja. Glede gibanja v na{em Son~evem sistemu se je rad skliceval na Matejev evangelij in deveto Jobovo knjigo,234 ni pa imenoma navedel Kopernika ali Galileija. Nekaj mesecev po Dinari}u je dne 9. 11. 1735 prav tako na Sveti gori lektor ljubljanske fran~i{kanske filozofije, Pfeiffer, kon~al drugi del svojega filozofskega rokopisa s ~etrto in peto Aristotelovo knjigo splo{ne fizike; seveda sta Dinari} in Pfeiffer pri delu sodelovala. Pfeiffer se je dr`al klasi~ne Aristotelove razlage v kateri je bil opis vakuuma osnova drugega dela ~etrte Aristotelove knjige o prostoru in vakuumu, tako da se je ob sedmem vpra{anju spra{eval, ali vakuum nasprotuje (pojmovanju) prostora; prav enako je v svojem sedmem vpra{anju po~el Dinari}.235 Pfeiffer je razglabljal o bivanju ve~ teles na istem prostoru in o mo`nostih za stvaritev vakuumu ob poskusih z vodno uro.236 Skliceval se je na {tevilna opazovanja delovanja vakuuma priob~ena leta 1729 v Filozofiji s fiziko Jacques-Casimirja Guérinoisa iz reda fran~i{kanom sicer ne vedno ljubih dominikancev,237 ki jo je moral Pfei- fferjev osemnajst let starej{i predstojnik [kerpin nabaviti kmalu po natisu in vanjo postaviti svojo nalepko. Ljubljanski fran~i{kani so ob Guérinoisovih imeli {e nekaj starej{ih dominikan- skih del, med njimi Logiko (1609) Chrysostoma Javellusa, Polemi~no metafiziko (1649) Joana Martineza del Prada in Arnùjevo zajetno filozofijo. Pfeiffer je povsem sledil Guérinosovim zamislim tudi glede mo`nosti za Bo`jo stvaritev vakuuma in za lokalno gibanje v njem, medtem ko se je Dinari} omejil na navedbe fran~i{kanskih povzetkov Skotovega nauka;238 Guérinos se je bolj poglobil v Gassendijev atomizem in poskuse z (Boylovo) pnevmatsko vakuumsko ~rpalko.239 Po opisu uteko~injanja je Pfeiffer stvaritev ~ude`nega vakuuma pripisal Bogu; navajal je Descartesa, svojega sobrata Skota, v isti sapi pa Aristotela.240 Pfeiffer se je spra{eval po absolutni Bo`ji mo~i ustvarjanja vakuuma v prvem vpra{anju ~lanka 2, Dinari} pa je enako po~el v svojem 8. vpra{anju; oba sta zavra~ala predvsem zgre{en Descartesov opis vakuuma,241 podobno kot si je privo{~il hrva{ko-primorski stotnik v Bakru in Rijeki od leta 1716 oziroma od leta 1725 Adelmo Antonio grof Petazzi v Odgovorih Descartesu zavoljo bo`je kreacije sicer nemogo~ega filozofskega vakuuma,242 Petazijeve domislice sta si Dinari} in Pfeiffer prebirala v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici. V nadaljevanju se je Pfeiffer bolj posvetil raziskovanju gibanja v vakuumu v treh vpra{anjih, med tem ko je Dinari} zagato praznega odpravil v enem

230 Dinari}, 1735, 4. knjiga fizike: 13v–15v, 17, 18v. 231 Dinari}, 1735, de generatione et corruptione: 1r–20v (10–1r – 12–12v). 232 Dinari}, 1735, de coelo et mundo: 1r–23r (11–1r – 12–6v). 233 Dinari}, 1735, de coelo et mundo / de metheoris: 37v– (12–6v – 12–12r). 234 Dinari}, 1735, de coelo et mundo: 4r (11–4r), 7r (11–7r). 235 De vacuo ut opposito loco (Pfeiffer, 1735, 22–11r– ; Dinari}, 1735 ~etrta knjiga fizike: 13v (9–1v)). 236 Pfeiffer, 1735, 22–11v. 237 Articulus 1mus: ...vacuum ...Virtute causa creata sit possibile: ...innumerables experientia... actu vacuum Gueri- nois ex 38: quae(stio). Phy(si)ces pret. 2 quae. 5 de loco art. 4 SS 3 et 4 (Pfeiffer, 1735, 22–12v, 6. Odstavek; Guérinos, 1729, 4: 293–294, 349–363 (quaestio 5 de loco, artic. 4, paragr. 3 in 4). 238 Pfeiffer, 1735, 23–1r, 23–5r; Guérinos, 1729, 4: 366, 371; Dinari}, 1735 ~etrta knjiga fizike: 14v (9–2v). 239 Guérinos, 1729, 4: 357, 360–361. 240 Pfeiffer, 1735, 23–1, 2r, 3v, 5v, 7v. 241 An de potentia dei absoluta fieri possit vacuum ? (Pfeiffer, 1735, 23–2r ; Dinari}, 4. knjiga fizike: 15v (9–3v)). 242 Petazi, 1723, 81–89.

134 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.120: Pfeifferjevo mnenje o Kopernikovem in Galileijevem delu, ki sta bila na papeèvem indeksu prepovedanih knjig (Pfeiffer, 1736, 31–10v; 31–11r, odstavka 2 in 3 na levi strani; Benedikt XIV, 1758, 118); F. samem mnogo kraj{em vpra{anju.243 Zdi se, da eksperimentiranje ni bila Pfeifferejeva ali Dina- ri}eva bolj{a plat. Gorenjski sholastik-skotist Gotfrid Pfeiffer (Pfeifer) je dolga leta pou~eval novome{ke in gori{ke fran~i{kane; di{ala mu je astronomija, ~eravno zavoljo papeèvih prepovedi ni smel biti preve~ navdu{en nad Kopernikovimi novotarijami. Kot fran~i{kanski teolog in predstavnik sholasti~ne filozofije je bil seveda prista{ skotisti~ne razlage Aristotelovih prirodoslovnih del. Leta 1735/36 so ga celo jezuiti postavili za profesorja fizike na svojih vi{jih {tudijih v Gorici. Napisal je {est latinskih tekstov, med katerimi jih polovico danes hrani FSNM.244 Za svoja gori{ka filozofska predavanja je napisal filozofsko delo245 na Sveti Gori, ki je bila eno tedanjih àri{~ skotizma od 17. stoletja dalje. Po fiziki je246 dne 1. 10. 1736 opisal zgradbo in lastnosti vesolja v Leibnizovem pomenu in razglabljal o ve~nosti in domnevno najbolj{em247 vseh svetov. V poglavju O nebesu in nebesnih pojavih je razglabljal o {tevilu nebes (orb), o zvezdah, o Rimski cesti, o Son~evih in Luninih »pegah«.248 V prvem o~itku se je lotil gibanju neba proti Kopernikovi bronasti plo{~i Sonca, Keplerjevim trebu{astim oblakom elips kjer se manj{a (Zemlja) la`je vrti okoli ve~jega (Sonca) podobno kot se pi{~anci sukajo ob koko{i249 in Gali-

243 Quaestio 2da: A quo moveantur corpora ad replendum vacuum et qualis sit motus?; quaestio 3ia: De motu in vacuo; articulis 1mus: An possibilis sit motus in vacuo?; articulus 2dus: An motus in vacuo esset successivus? (Pfeiffer, 1735, 23–3r, 5r, 6r); Quaestio Nona: An sit po(ssibi)lis Motu in vacuo et qualis sit? (Dinari}, 4. knjiga fizike: 17r (9–5r)). 244 Brega~, 2006, 209. 245 Cursus philosophicus praelectus iuxta mentem Doctoris Subtilis studiosae juventuti, od katerega se je ohranil le drugi del rokopisa pod naslovom Complectens scientiam naturalem, seu Physicam universam, o filozofiji narave in splo{ni fiziki (FSLJ–29 f 24). 246 v spisu O svetu, nebu in prvinah (Incipiunt libri de mundo, coelo et elementis (Pfeiffer, 1736, od 31–1r do 32–5r). 247 meliorem et perfectionem (Pfeiffer, 1736, 31–32r). 248 Pfeiffer, 1736, 31–7r (Quaestio 2da). 249 Pfeiffer, 1736, 31–10r, 31–10v (Quaestio 6ta, Articulus 1mus); Kepler omenjen na za~etku petega predzadnjega odstavka, Kopernik v tretjem.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 135 leijevemu opazovanju odboja svetlobe na konkavnih zrcalih ali segrevanja strojev v nasprotju s starej{imi pisci. Galilej je Luni odvzel lastno svetlobo,250 obenem pa pomotoma {e odlo~ilno vlogo pri plimovanju; zadnje zmote Pfeiffer resda ni posebej izpostavil. Pfeiffer je nadaljeval z raz~lenitvijo meteorjev251 znotraj pojavov v obmo~jih nad Luno vklju~no z drugimi astronomskimi posebnostmi.252 Opravljal je visoke funkcije; leta 1745 je bil celo gvardijan v Novem mestu, naslednje leto pa prvi novome{ki gimnazijski ravnatelj. Postal je provincial Hrva{ko-Kranjske fran~i{kanske province ( 1748–1751) kot @. [kerpinov naslednik; na visok poloàj je bil znova izvoljen med letoma 1757–1760 in 1766–1769.253 Desetletje po Dinari}u in Pfeifferju je ljubljanski lektor leta 1744/45 pustil svoj rokopis fizike nepodpisan zgolj zato, da bi si mi danes belili glave z vpra{anjem, kdo je bil? Dne 27. 8. 1745 so na zasedanje definitiorija dolo~ili u~ne mo~i za nove slu`be; takrat so razporedili tudi lektorje filozofije s fiziko. Leta 1744 je lektor filozofije Pavlina Kora~a predaval na Sveti gori, v Novo mesto so nastavili Hieronima Markili~a in Bonavito Dietriha, naslednje leto 1745/46 pa na Sveti Gori Kora~a in Huga Vodnika, v Klanjcu Bonavito Dietriha in Hieromima Marki- li~a, v Novem mestu Krizogona [u{tar{i~a in Krizostoma Perkopca, na generalnih {tudijih v Ljubljani Vincenta Marja{i~a in generalnega lektorja in vikarja v Jaski Ambroà Beden~i~a, na Trsatu pa Zaharijo Matka; magister Avrelij Zevko je pou~eval mladino na glavnih {tudijih v Ljubljani.254 Primerjava z rokopisi iz let 1769–1774 kaè, da Markili~ ni spisal dela iz leta 1744/45; enaka komparacija z osemnajst let starej{im Zevkovim lastni{kim rokopisom med platincami Duhanove knjige v FSLJ kaè le nekaj podobnosti pri pisanju velikih ~rk A ali S, manj pa pri ~rki P. Mo`na pisca sta br`kone Vincent Marja{i~ ali Ambro` Beden~i~. Marja{i~ je uporabljal {tevilne ljubljanske fran~i{kanske knjige, vendar je vanje lepil nalepke podobno kot [kerpin; zato Marja{i~ev rokopis ({e) ni dolo~ljiv. Pisec je paginiral le prvih par listov in za~etke poglavij, ni pa si privo{~il kazala. Na koncu zvezka je navedel datum 3. 9. 1745, vmes pa starej{i datum istega leta po zaklju~kih posameznih knjig. Kratek uvod na manj kot eni strani je posvetil delu z znanstvenimi napravami; najprej pa je pisal o samem izrazu fizika. V ~etrti knjigi Aristotelove fizike, ki nas tu najbolj

Slika 2.121: Skice ljubljanskega fran~i{kanskega profesorja iz leta 1745 (Anonimno, 1745, 204r); F.

250 Pfeiffer, 1736, 31–11r, odstavka 2 in 3. 251 Pfeiffer, 1736, 31–12v (Disputatio 3ia, Quaestio 1ma). 252 Murko, 1974, 34. 253 Bah~i~, 2007, 232. 254 Po zapiskih dr. Jo`eta [kofjanca.

136 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.122: Opis vakuuma iz rokopisa Skotove fizike zapisanega pri ljubljanskih fran~i{kanih pred letom 1777 (Anonimno, 175?, Incipit Philo- sophia naturalis, seu Physica FSLJ-16 g 115/ Liber Quartus Physicorum, 9); F. zanima, se je lotil vakuuma v le mestoma paginiranem zapisu ob za~etkih poglavij. Tretji~ se je vpra{al o vakuumu in gibanju v njem. Ali se lahko telesa gibljejo v vakuumu? Poglavje o vakuumu je kon~alo ~etrto knjigo, peto pa je posvetil neskon~nosti; seveda je prisegal na Skota. Ob strani je pozneje dopisoval dopolnitve in vstavke ozalj{ane s plusi. Neskon~nost je imel za bo`jo kategorijo, poglavje pa je kon~al dne 21. 5. 1745 s citati in navedbami drugih piscev,255 med katerimi {e ni mogel biti tisti ~as premladi Bo{kovi}. [esto knjigo je za~el z obravnavo zveznosti in citati angelskega doktorja Skota. Edine tri pre- poznavne skice si je privo{~il na drugi strani drugega vpra{anja {este knjige fizike. Postavil jih je na dno strani ob opisu Zenonovega paradoksalnega gibanju orla in èlve; s to~kami, dotikal- nicami in trenutnimi premiki je dokazal, da gre za absurd. Poglavju je pozneje dodal zajetno opombo ob strani.256 Posamezne fizikalne knjige je nato obravnaval zelo na kratko, med njimi 7. knjigo fizike. Ostala Aristotelova naravoslovna dela je za u~ne potrebe le povzel pod naslovom z obravnavo par; ve~ pa je povedal o Aristotelovi De anima. Kon~no se je lotil {e metafizike.257 Svoj tekst je po letu 1745 {e dopolnjeval, kot je razvidno iz opomb napisanih po dolgem ob strani prvotnega teksta zaklju~enega ob za~etku {olskega leta septembra 1745. @al ni zapisal kazala, tako da je izredno peripateti~no zasnovan zapis z zgo{~eno pisavo nekoliko nepregleden. Sredi 18. stoletja je v Ljubljani nastal {e drugi podobno obseèn fran~i{kanski rokopis; àl mu zadnje strani manjkajo in tako ne poznamo ne imena pisca ne leta zapisa. Narava naj bi se bala vakuuma, je pisec zatrjeval ob pogledu na gorenje sve~e na zraku in v vakuumu. Vendar vsemogo~ni bog lahko ustvari nemogo~ vakuum, kar je ~ude`. Bo`ji prst tako omogo~a lokalno gibanje v praznem in lokalno gibanje angelov.258 Vztrajal je pri {tirih elementih: ogenj, zrak, voda, zemlja259 in ni navajal vakuumskih poskusov. V astronomskem le deloma ohranjenem zaklju~ku zvezka je zagovarjal vrtenje neba v 24 urah ne da bi posebej izpostavil nasprotno Kopernikovo mnenje;260 pozneje je pisec dodal nekaj navpi~nih opomb. Citiral je le malo razen sv. Avgu{tina, sv. Tomaà Akvinskega, Skota, Aristotela in kve~jemu {e Pedra de Fonseca,

255 Anonimno, 1745, 2r, 178r, 189v (Disputatio secunda oziroma quaestio secunda De vacuo), 190v, 190r, 191r, 194r, 197r, 201r. 256 Anonimno, 1745, 202r, 204r (Ars Continuum ex solis indivisilibus componantur?), 204v. 257 Anonimno, 1745, 211r, 220r (Tractatus sinopticus de omnes libros de coelo, mundo et metheoris), 223v, 225r, 267. 258 Anonimno, 175?, Incipit Philosophia naturalis, seu Physica FSLJ-16 g 115/ Liber Quartus Physicorum, 35r, 36r, 38r, 41v, 44v. 259 Anonimno, 175?, Incipit Philosophia naturalis, seu Physica / Generatione et corruptione, 33r. 260 Anonimno, 175?, Incipit Philosophia naturalis, seu Physica / Mundo et coelo, 21r, 222.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 137 enega prvih spremljevalcev sv. Ignacija.261 Imaginarne prostore je opisal po Bonaventuri Baro- niusu.262 V razpravi iz leta 1768 privezani k dialektiki iz istega leta je ljubljanski fran~i{kan pisal o univerzalni fiziki kot naravoslovni znanosti. Zanimale so ga iskre ognja, fluidi kot sta voda ali zrak, potopitev sve~e in osvetlitev. Opisal je sisteme atomistov Demokrita, Levkipa in Gassen- dija, Descartesa pa je proglasil za zgre{eno pot; ni pozabil niti kemi~nih raziskovanj posameznih elementov, kjer je pozneje ob strani dodal opazovanja (Nehemiaha) Grewa, na koncu pa je izpostavil raziskovanje soli in ìvega srebra Grewovega sodealvca Boyla, elementarni sistem Empedokla, Argentiusa, Pitagore ali njegovih u~encev na osnovi elementarnih atomov. Zanimal se je za Ahila in {tiri elemente po (kirskemu {kofu) Theodoretu, pa tudi za druge filozofske sisteme Anaksagore po Aristotelu, za Zenona, Platona z Derscartesom vred, med novimi pa za Isaaca Newtona z nepredirnimi trdnimi atomi maso. Zavrgel je domnevno zgre{eno psihologijo Leibnitzovih monad in aktivnih sil; Wolffa je kot privrènca Leibniza obravnaval ob snovnih atomih med fiziko lo~eno od aritmetike. Wolffu in Leibnitzu je posvetil domala celo stran, Newtonu pa le odstavek dolg dobrih deset vrstic. Veliko zagat naj bi razre{il jezuitski pater Regnault v drugem delu svoje Fizike glede etra in plamena po egip~anski oziroma Herodotovi doktrini; kon~no je fran~i{kanski pisec podal peripateti~ni sistem, vendar brez citiranih piscev. Po metafizi~ni razlagi materije in forme se je lotil sistema sodobnikov brez navajanja imen, nato pa {e mehani~nega sistema med katerega zagovornike je vpletal petripatetike in {e posebej kartezijanca Nicolasa Malebrancha. Vakuuma se je skupaj z naravno lego najprej na kratko dotaknil predvsem z navajanjem Gassendija.263 Bolj se je poglobil v filozofski vakuum, ki mu je pripisal tri zvrsti: 1. primeri amfor in premikanja zaznavnih teko~in; 2. vakuum v prostoru, polna substanca vakuuma; 3. dvojna definicija po Gassendiju v vodi in zraku.264 Filozofski vakuum sta opisala Derscartes in sodobni Newton. V prvem ugovoru je fran~i- {kanski pisec opisal Torricellijev poskus in dvigovanje ìvega srebra za 28 prstov v cevi; vmesni prostor zavzame vakuum, ki se ohranja. Ostalo ìvo srebro prepre~uje dostop zraka. Podobno deluje recipient v pnevmatski antiliji, kjer svetloba vpliva na pore stekla, ob njej pa {e vro~ina in mrzlina. Fran~i{kanskega pisca je zanimalo obna{anje kapljevin v vakuumu. V drugem ugovoru se je lotil poskusov z mrzlo in vro~o vodo. Posodo je napolnil z oljem in zanetil majhen plamen; vakuum je prodrl v prostor, ki ga je prej zavzemalo olje. ê je svetilki prepre~il dostop zraka je ugasnila; zrak je silil kvi{ku, nadomestil pa ga je vakuum. Po~asi po kapljicah bi potekalo gibanje v snovi, zato je obravnaval gibanje planetov v vakuumu, ki ga prazen prostor dopu{~a brez trenja. Gibanje kometov potek po najbolj fini teko~ini, prav tako zvezde in svetloba Sonca. Toplota prostora je izredna zavoljo subtilnega etra. Planeti se gibljejo in Sonce seva. Vakuum se kopi~i saj bi polno okolje oviralo gibanje; razred~ina vakuuma znova paradoksalno napolni teko~i vesoljni prostor. Poskusi z (Boylovo) antilio so ovrgli domnevo o strahu pred praznoto. Ljubljanski fran~i{kanski pisec je natan~no popisal velikosti posameznih delov ~rpalke, vendar Boyla ni omenil z imenom. Cevka pri vodometu je merila 60 ~evljev, torej domala 20 m265 kar je ustrezalo tlaku dveh atmosfer. Ljubljanskega fran~i{kanskega pisca je zanimala debelina plasti ozra~ja. Pri tem je poudarjal raz{irjenost vakuuma v naravi in pritrjeval atomistom v sporu med peripatetiki in zagovorniki

261 dice cum Fonseca (Anonimno, 175?, Incipit Philosophia naturalis, seu Physica / Liber Sextus Physicorum de Continuo, 12r). 262 Anonimno, 175?, Incipit Philosophia naturalis, seu Physica / Generatione et corruptione, 12v. 263 Anonimno, 1768, 2: 14, 16, 18, 21–27, 32, 41, 42, 78, 79 (sectio 3). 264 Anonimno, 1768, 2: 91 (Sectio 7 artikel 2). 265 Anonimno, 1768, 2: 92 (syphunculus), 94.

138 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.123: Dodatek o lokalnem gibanju v vakuumu pri ljubljanskem fran~i{kanskem profesorju iz let 1768 in 1771 (Anonimno, 1768, 2: 98); F.

vakuumu bolj naklonjenega Ptole- maja. Tresenje atomov je raz{irjalo vakuum, ki je atome lo~eval med seboj. Raziskal je gibanje mu{ic in impulze po Newtonovi teoriji ob poskusih z leseno in svin~eno te`ko kroglo; obe imata enak upor, ki izgine v vakuumu ne glede na njuni gostoti. Kljub neenaki teì naj bi po Galileijevem miselnem poskusu padali enako hitro. Zani- malo ga je prodiranje vakuuma v fluidu, nato pa se je lotil kohezije trdih snovi.266 V dodatku je dovolil posebnosti lokalnega zaporednega (sukscesivnega), ne povem trenutnega gibanja v vakuumu, nato pa se je lotil definicij gibanja. Zanimala so ga pro`na gibanja, odboj in lom ter zakoni gibanja. Pisal je o ognju in zemlji, v zadnji disertaciji pa o posebnih kvalitetah in predvsem o toploti in mrzlem ne da bi omenil elektriko, magnetizem ali optiko. Razmi{ljal je o teko~inah, gibanju trdnin in fluidov; te`nostno gibanje je ponazoril s stroji. Ukvarjal se je s tlakom teko~in, principi hidrostatike in v zadnji sekciji s teò zraka v povezavi s antilio pneumatico, kik jo je opisal kot Guerickejev izum. Nato je po vrsti opisal devet poskusov, tudi za za{~ito rastlin pred gnitjem; preu~eval je Torricellijevo cev z ìvim srebrom v suspenziji. Odgovore je iskal pri Pascalovih hribovskih opazovanjih s cevjo vi{ine 32 ~evljev. Opisal je izdelavo antilije in poudarjal teò zraka v sifonu in ovrednotil Musschenbroekov doseèk. Poznal je Huyghensovo (Hugenius) adhezijo vode, v ceveh pa je poleg ìvega srebra uporabljal tudi vino; verjel je v subtilni eter med porami stekla ob ìvem srebru. Po Musschenbroeku je {tevil~no primerjal teì zraka, pare in vode, kar so po~eli tudi drugi fran- ~i{kanski pisci tistih dni. Pri tretjem vpra{anju se je lotil dvigovanja ìvega srebra v ceveh, poznal pa je tudi spreminjanje teè ob ekvatorju. Znova je omenil suspenzijo ìvega srebra, odnos med zemljo in etrom ter barvo zraka v vi{jih legah. Zgolj na{tel je naprave za merjenje tlaka, toplote in mraza: barometer, baroskopa, manoskopa (manoscopium), manometer, termo- skop (ali) termometer, higroskop ali higrometer. [ir{e je opisal na{tete naprave za~en{i z barometrom. Nato se je lotil baroskopa za merjenje sprememb teè zraka, manoskopa za merjenje gostote zraka in termometra polnjenega z vinom po Musschenbrioekovemu testu ali z ìvim srebrom po Danielu Fahrenheitu. Uporabljal je tudi florentinski termometer in opisal njegovo skalo; pozneje je s svetlej{im ~rnilom dodal mo`nosti za merjenje mraza. Opisal je higroskop za dolo~anje sprememb vlage zraka v povezavi z èlezom. Zadnji odstavek pred zaklju~no molitvijo k sv. Fran~i{ku in svetnikom je posvetil z rahlo svetlej{im ~rnilom zapisanem

266 Anonimno, 1768, 2: 92 (syphunculus), 94, 95.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 139 povzetku na{tetih poskusov; glede vode se je skliceval za na drugo sekcijo svojega spisa.267 Opis strojev je razvil od najbolj enostavnih do zapletenih katerih krona so bile vakuumske merilne naprave z barometri termometri in ~rpalkami vred. Parnih strojev ni omenil. To pot si je isti pisec privo{~il nekoliko ve~ji format kot v knjigi iz leta 1770–1771; znova je uporabil usnjen hrbet in robove, vendar tokrat z barvasto marmoriranimi platnicami. Drugi ljubljanski fran~i{kan je med letoma 1772–1774 sestavil splo{no fiziko. Opisal je pore z vakuumom in se spra{eval, ali se vakuum ohranja. Nasprotoval je sodobnemu navdu{enju nad Gassendijem z Epikurjem vred in opisal Torricellijevo cev z ìvim srebrom. Med vso obravnavano snovjo so ga prav dose`ki vakuumskih ~rpalk najbolj mu~ili; ob ponovnem branju lastnega rokopisa zato o njih ni dodal le stranskih opomb, temve~ je moral nalepiti kar dodaten list, pa {e na temu bi mu kmalu zmanjkalo prostora zavoljo moìce novosti, ki si jih je namenil sporo~iti bralcu. Opisal je mnenja atomistov Levkipa, Demokrita, Epikurja in njihovih sodobnih dedi~ev, subtilno snov in fluidne molekule. Posebej ga je navdu{ila vakuumska ~rpalka Antilia pneumatica s katero je Musschenbroek preizku{al lastnosti ìvega srebra, ~eravno je fran~i{kanski pisec obstoj vakuuma {e zmeraj pogojeval z delovanjem Boga. Doga- janje v Torricellijevi cevi in vakuumski ~rpalki je pojasnil po Newtonu in Lukreciju ob poskusih z vodo, vinom in gorenjem sve~e. Antilia pneumatica je ustvarjala vakuum in je tako kljub citatom Jobove knjige iz stare zaveze zamenjala strah pred praznino s teò zraka. Vakuum je mogo~ nadnaravno, ~eravno ga zavra~ajo kartezijanci; mogo~e ga je bilo uskladiti s posodobljenim Skotom.268 Isti pisec je med letoma 1774–1775 sestavil {e Posebno fiziko. Opisal je je Kopernikov sistem, skiciral Keplerjeve elipse, Ptolomeja in Tycha. Citiral je Fortunatusa Brixia ob opisu astrologije preden se je lotil meteorolo{kih pojavov. Pritrjeval je mnenju Beccaria o fluidni naravi svetlobe, posebej pa so ga zanimali dose`ki Musschenbroeka, ra~un hitrosti svetlobe na poti od Sonca do nas in Bourgerjeve raziskave. Kon~no se je lotil {e elektrike; podobno kot Jaslzinsky ali Zinsmester je opisal symperelektriko in poskuse z elektri~nim kolovratom, vendar ni navajal Franklina. Ob obravnavi turmalina se je skliceval na Musschenbroeka; opisal je tudi podzemlja in magnete.269 Tedanje pou~evanje lepo ponazarja 75 fizikalnih in 54 matemati~nih tez, ki so jih morali zagovarjati {tudentje fran~i{kanskega profesorja Simona Kapfererja v samostanu Hale na Tirolskem severno od Innsbrucka. Vakuum v barometru in ~rpalkah so opisali na sodoben na~in,270 nekoliko o~rnili alkimijo in sprejeli Newtonovo optiko.271

2.2.3.2. Ljubljan~an Markili~ proti Brixianusovemu vakuumu Kljub sporom so ljubljanski fran~i{kani brali {tevilne jezuitske knjige, ljubljanski jezuiti pa so brali veliko del fran~i{kanskih piscev. Med njimi je bil fran~i{kan Stefano Pace z italijansko pisano Fiziko peripatetikov, kartezijancev in atomistov. V prva dva dela so ljubljanski jezuiti trideset let po izdaji vpisali ekslibris; v tem ~asu se je fran~i{kanski pesnik in u~itelj Valentin Vodnik gotovo navzel Pacejevih idej. Zadnjo knjigo je Pace posvetil biolo{kim vedam. Pace je

267 Anonimno, 1768, 2: 98–100 (appendix), 118 (4. sekcija z definicijami gibanja), 122, 123, 141, 146, 163 (zadnja disartacija o posebnih kvalitetah), 166, 168, 171, 178, 182, 183, 185 (zadnja sekcija), 186 (ni prilo`il figure 1 na tabeli 7), 188 (figuri 2 in 4 na tabeli 8, figura 3 na tabeli 9), 189, 190 (figura 5 na tabeli 9), 191 (figura 9 na tabeli 9), 192. 268 Anonimno, Incipit Physica generalis 13 i 68 1772, 44r (4/9r), 44v, 45r–46r, 47r, 47v, 48r, 48v. 269 Anonimno, 1774–1775, 1/22v, 2/1r (24. 11. 1774), 4/1r, 8r (v marguini, Beccaria v actis Bologna), 8v, 9r, 10r, 10v, 14r, 16v. 270 Kapferer, 1778, str. 61–62 teza 76. 271 Kapferer, 1778, str. 58 teza 72; str. 64–65 teza 85.

140 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.124: Le Grandova (1679) slika pred na- Slika 2.125: Le Grandova slika umetnega vodo- slovnico pri ljubljanskih fran~i{kanih; F. meta vode pod nadtlakom zraka (Le Grand, 1679, 624); F. bil sprva parmski jezuit vendar se je kmalu premislil v prid fran~i{kanom. Svojo fiziko je povzel po jezuitu Paulu Casatiju; po vrsti je opisal posamezne pojave (svetloba, mraz, toplota, elektrika) in o njih navajal mnenje kartezijancev, atomistov, starih sholastikov in novih peripatetikov; med slednje je br`kone {tel sebe, saj je peripateti~na prepri~anja vedno navajal kot zadnja. Prvi del je za~el s hvalo Roemerjevi meritvi hitrosti svetlobe kot dose`ku »drugega Tycha«, opisom mraza po Glauberju, tlaka zraka z vakuumom in Torricellijevim poskusom vred. Nadaljeval je z Boylovimi dose`ki, bolonjskim kamnom in opisom kartezijanskih domnev Jacquesa Rohaulta;272 pri tem je omenjal Gassendija, ne pa Newtona. Prvi del je zaklju~il s skicami odboja in loma svetlobe. V {estih traktatih druge knjige je opisal snov v zvezdah, komete, astrologijo za odlo~evanje,273 posamezne planete, plimovanje, transformacije kovin,274 kon~no pa {e podzemne vode in potrese.275 Slike vstavljene na konec teksta so pred- stavile vse mo`ne sisteme sveta, mrke, lom svetlobe in magnete. Pacejev sosed je bil skotist Brixianus, ~igar eksperimentalni fizikalni u~benik so nabavili ljubljanski avgu{tinci; Brixianusov matemati~ni u~benik v {tirih delih z vrteninami vred (1738, 1739) pa je B.F. Erberg (1751) kupil za knji`nico ljubljanskih jezuitov kot eden od priro~nikov potrebnih za posodobitev pouka po navodilih presvetle cesarice Marije Terezije. Novome{ki fran~i{kani so imeli oba dela svojega sobrata Brixianusa, fizikalnega kar v dveh izdajah po

272 Pace, 1741, 1: 190, 218–233, 237, 263, 291, 311. 273 Pace, 1741, 2: 90, 141, 155, 158, 289. 274 Pace, 1741, 2: 149–153, 177, 360. 275 Pace, 1741, 2: 388, 295.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 141 Slika 2.126: Le Grandova skica Descartesovih vrtincev okoli magneta pri ljubljanskih fran- ~i{kanih (Le Gramd, 1679, 599); F.

starem dobrem dolenjskem na~elu »gliha vkup {triha«. [kerpin je za ljubljansko fran- ~i{kansko knji`nico nabavil domala vsa Brixianusova dela, saj je fran~i{kanska u~e- nost vendarle temeljila predvsem na doma~ih delih. Striktni observant Fortunatus Brixianus je bil profesor naravoslovja z matematiko vred v mestu Brescia; po njem je prevzel svoj latiniziran priimek. Zagovarjal je domislice fran~i{kana Skota, atomizem in strogo zave- rovanost v mehaniko kot temelj prirodoslovja. V eksperimentalnem in matemati~nem u~beniku ni priznaval znanstvene avtoritete cerkve ali Aristotela, pravovernost Brixianu- sovega fizikalnega u~benika pa so potrdili v bene{ki Padovi (20. 9. 1745). Pri ljubljanskih avgu{tincih uporabljano izdajo (1751, 1752) sta sestavljali dve knjigi o splo{ni in ena o posebni fiziki, predvsem astronomiji s kronologijo vred. Pozneje je knjige dobila licejska knji`nica, kjer je del listov ostal {e do konca 1990ih let deloma nerezanih listov. Zdi se, da Brixianus ni imel posebno vnetih bralcev med ljubljanskimi srajcami. Poltretje stoletje neprebrane liste je dobil v roke pisec teh vrstic, saj dotlej o~itno niso vzbujali pretiranega zanimanja v beli kranjski prestolnici. Brixianus je obravnaval {tevilne sodobne raziskovalce, med njimi Gassendija z vakuumom v porah, v zvezi z ohranjanjem vakuuma Du Hamela, kartezijanca Le Granda v njegovi Institutio philosophia, ki so jo imeli tudi ljubljanski fran~i{kani. Brixianus je citiral svojega soseda jezuita Lano Tercija iz Brescie, šsGravesanda, Musschenbroeka276 in Boerhaava. Dva Le Grandova zagovora Descartesa sta se zna{la na indeksu skupaj s {tevilnimi Descartesovimi knjigami; Grand se je zavzemal za neposreden stik med telesi in se izgovarjal na ostanke vode v praznem kozarcu da je lahko zanikal vakuum.277 Povzel je pnevmatske poskuse, {e posebej Gassendijeve s solmi z domnevno razli~no oblikovanimi atomi in poskuse z Aeolovo harfo.278 Uporabil je Gassendijevo razlagi Torricellijevega poskusa z barometrom ob upo{tevanju prevajanja toplote in svetlobe u vakuumu.279 Brixianus je naravne pojave raziskoval s poskusi, ne da bi se posebej oziral na mnenje Aristotela ali teologov.280 V obse`nem poglavju o vakuumu ni opisal Torricellijevih poskusov,281 ~eravno je priznaval obstoj vakuuma in natrosil zvrhano mero dokazov Torricellijeve florentinske Accademia del Cimento za razlikovanje med povzro~iteljema toplote in mraza.282

276 Brixianus, 1751, 1: 52–54, 250, 260, 277. 277 Benedikt XIV, 1758, 51, 126; Le Grand, 1679, 335–336. 278 Le Grand, 1678, 10–13. 279 Le Grand, 1678, 15–16. 280 Sodnik-Zupanec, 1943, 24; Lind, 1992, 73, 374. 281 Brixianus, 1751, 1: 50–56, 244–262.

142 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.128: Magnetni poskusi z nadtlakom in vakuumom v Erbergovi ljubljanski izdaji Mu- Slika 2.127: Brixianusovi vakuumski barometri sschenbroeka pri ljubljanskih fran~i{kanih pri ljubljanskih fran~i{kanih (Brixianus, 1751, (Musschenbroek, 1754, tabla 2); F. sliki 15 in 17 na tabli XII); F.

Med Newtonovimi kritiki je citiral italijanski bene{ki prevod Lezioni di fisica (1743) honorarnega ~lana pari{ke akademije (1721) in ~lana londonske Kraljeve dru`be (1729), Josepha Privata de Molièresa (1734–1739).283 Molières je knjigo zasnoval na svojih predavanjih pri Kraljevem kolegiju, v Newtonovo teorijo pa je sku{al vpeljati majhne Descartesove vrtince. Na koncu prve od splo{nih fizikalnih knjig je Brixianus priporo~il Newtonove Principe v izdaji svojih rimskih sobratov minoritov iz leta 1739, Samuel Clarkovo izdajo Newtonove optike iz leta 1729, šsGravesandejev eksperimentalni u~benik (1741), Musschenbroekov prevod poskusov Accademia del Cimento (1731), bene{ko izdajo Boerhaavejeve kemije (1737) in nekaj medicinskih spisov. Priporo~ilo je padlo na plodna tla, saj so novome{ki fran~i{kani ob Brixianusu nabavili {e Jacquierjevo izdajo Newtonovih Principov in eno izmed Musschen- broekovih del. Podobno je bilo med ljubljanskimi fran~i{kani, ki so brali Musschenbroeka in Jacquierjev u~benik. Medtem ko se je v prvi knjigi lotil nastajanja in pojavov teles po naravnih principih, je Brixianus drugo knjigo lo~il na poglavja o viru te`nosti,284 umetnem in naravnem te`nostnem gibanju285 ter te`nostnem gibanju teko~in s posebnim poudarkom na hidrostatiki.286 Drugo knjigo je zaklju~il s skicami gibanja, klancev, trkov, veznih posod, vakuumskih barometrov in

282 Brixianus, 1751, 1: 278. 283 Brixianus, 1751, 1: 56. 284 Brixianus, 1751, 2: 1–29. 285 Brixianus, 1751, 2: 30–231. 286 Brixianus, 1751, 2: 232–250.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 143 Slika 2.129: Magdenbur{ki vakuumski polkrogli Slika 2.130: Vezne posode iz Gulfove Filozofije v iz Gulfove Filozofije v ljubljanski fran~i{kanski ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Gulf, 1753, 9); knji`nici (Gulf, 1753, 110); F. F.

Slika 2.131: Kopernikov sistem iz Gulfove Filo- zofije v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Gulf, 1753, 200); F.

144 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.132: Prva stran Markili~eve ljubljanske fran~i{kanske filozofije z razglabljanji o vakuumu (Markili~, 1755, 1); F.

Slika 2.133: Markili~eva ljubljanska fran~i{kanska filozofija o vakuumu (Markili~, 1755, 775); F.

termometrov, potem ko je v predzadnjem poglavju o suspenziji `ivega srebra v Torricellijevih ceveh opisal Boylovo kritiko jezuita Francisca Linusa, Musschenbroekove in Pascalove poskuse. Poznal je tudi dose`ke Huygensa, Newtonovega pomo~nika Clarka in pavlinca Ema-

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 145 Slika 2.134: Markili~ev vstavek v spis proti vakuumskim teorijam Fortunata iz Brescie (Brixianusa) (Markili~, 1769– 1774, 306/397); F.

nuela Maignana.287 Meritve gostote zraka v primerjavi z vodo pri ducatu razli~nih raziskovalcev je povzel po Musschenbroekovih komentarjih akademije v Firencah.288 Zadnjo tretjo knjigo posebne fizike je lo~il na {est disertacij o nastanku sveta, matemati~nem opisu Zemlje, sistemu vesolja, posebnostih zvezd in kronolo- gije. Objavil je dva bakroreza Koper- nikovega sistema, vmes med njima pa bakrorez Tychovega vesolja;289 zastareli Ptolemajev nauk je o~itno `e zavrgel med staro {aro. Z zadnjo devetnajsto skupino slik je pojasnil Son~ev mrk. Newtonov nauk je uporabljal tako v mehaniki, kot pri optiki.290 Kustos knji`nice ljubljanskih fran~i{kanov in ve~krat gvardian Hieronim Markili~ je spadal med najbolj ostre kritike sobrata Brixianusa in drugih modernih raziskovalcev.291 Leta 1764 si je nabavil enajst let staro Sholasti~no regensbur{ko Filozofijo benediktinca Veremundusa Gulfa s podrobnim opisom in skico Pascalovega poskusa292 in Guerickejeve ~rpalke v Schottovi razlagi.293 Gufl je nanizal ve~ deset poskusov, leta 1769 pa je ljubljanski fran~i{kan H. Markili~ njegove domneve zavra~al skupaj z mnenji Fortunatusa Brixianusa, iz Brescie.294 Leta 1777 si je Markili~ omislil {e osemnajst let star zagreb{ki traktat o nenatan~nosti filozofije, ki ga je objavil ljubljanski profesor fizike Jo`ef Matija Engstler v prevodu Kazimirja Bedekovi}a. Bedekovi} je v latin{~ino prevedel Reflections upon learning, ki so jih Thomasu Bakerju objavili anonimno leta 1709/10 in posmrtno v Londonu leta 1756. Prevod je isto~asno iz{el tudi v Zagrebu ob izpitnih tezah pri istem tiskarju Härlu. Bedekovi} je bil rojen v okolici Vara`dina, filozofijo pa je {tudiral na Dunaju. Leta 1758 je predaval fiziko v Zagrebu.295 Pisec Baker je s svojimi domislicami omogo~il {tevilne prevode po katerih je na zeleno vejo splezal

287 Brixianus, 1751, 2: 323, 325, 330, 332–333, sliki 15 in 19 na tab XII. 288 Brixianus, 1751, 1: 338. 289 Brixianus, 1752, 3: table XVI–XVIII. 290 Brixianus, 1751, 1: 53, 56, 247. 291 Markili~, Hieronymus. Contra P. Fortunatum a Brixia et alios recentiores; 1769. Theologia Dogmatica. FSLJ-12 c 4–7; Furlan, 1926, 38. 292 Gulf, 1753, 102. 293 Gulf, 1753, 103, fig. 8 tab 1; 117. 294 Markili~, 1769–1774, 4: 377. 295 Bazala, 1978, 250–251.

146 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.135: Huberjeva skica ravnovesja v kapljevini kot uvod k opisu vakuumskih ~rpalk (Huber, 1797, 66); F.

marsikateri mislec vklju~no z Engstlerjem in Bedekovi}em: onadva sta na za~etek postavila le eno stran nepaginiranega pozdravnega uvoda, Baker pa je sedmo in osmo poglavje posvetil fiziki oziroma astronomiji.296 Descartesa je pogosto ujel na levi nogi in zagovarjal sodobno teorijo vakuuma in molekul po minoritu Mersennu, René Rapinovih Reflexions in Gabriel Danielovim zagovorom Descartesa iz 1590-ih let.297 Seveda je bil Baker seznanjen tudi z dose`ki kitajskih astronomov; na vse pretege je hvalil Kopernikov nauk,298 ki je prav tedaj dobil nekaj zamaha tudi v na{ih katoli{kih de`elah.

Slika 2.136: Huberjev opis vakuumskih ~rpalk in barometra (Huber, 1797, 66); F.

296 Baker, Engesler, Bedekovi}, 1759, 59–70–81. 297 Baker, Engesler, Bedekovi}, 1759, 64–65. 298 Baker, Engesler, Bedekovi}, 1759, 71–72.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 147 4.2.3.3. Bavarci u~ijo Kranjce vakuumskih poskusov Lektor filozofije Castul Huber (OFMobs) iz samostana Cham (Cambiensi) na vzhodnem Bavarskem 50 km severovzhodno od Regensburga je bil lahko na{ih gora list, saj so plemi~i njegovega rodu gospodarili v Vipavski dolini. Sestavil je dva rokopisa, ki so ju uporabljali v Ljubljani: prvega je 11. 8. 1796 posvetil filozofiji in matematiki z astronomskimi drobci o Uranovih satelitih prav na koncu, drugega pa je napolnil s svojim fizikalnim znanjem ob nedokon~anih geometrijskih definicijah na koncu. V drugem rokopisu o filozofiji teles ali splo{ni fiziki je vztrajnostno silo opisal po Newtonu in Bo{kovi}u. Vesolje je napolnil z vakuumom in delal poskuse s poroznostjo; toploto je v posebni fiziki proglasil za gibanje po tedaj prevladujo~em mnenju, medtem ko se pri svetlobi ni znal odlo~iti med Newtonovimi delci in Eulerjevimi valovi. Izra~unal je vi{ino atmosfere in te`o zraka da bi zavrnil Descar- tesovo teorijo polnega ob opisih vakuumskih ~rpalk ali barometrov.299 Najlep{i rokopis v ljubljanski fran~i{kanski zbirki je leta 1799 sestavil Bavarec Teofil Zins- meister, ki je predaval filozofijo s fiziko kmalu po Huberju; med letoma 1803–1816 je pou~eval matematiko in gr{~ino na novome{kih vi{jih {tudijih. Morda so prav Zinsmeister in njegovi bavarski sobratje vrstniki prinesli Huberjeve rokopise v Ljubljano. Zinsmeisterjev ljubljanski rokopis obsega 169 strani posebne fizike (physica particularis)inza njo {e 173 strani splo{ne fizike (physica generalis), ~eravno je bil nasprotni vrstni red veliko obi~ajnej{i. Zelo lepe nazorne slike je Zinsmaister postavil vmes med tekstom. Za~etek rokopisa ima takoj poglavje o naravi preprostega ognja (de natura ignis elementaris)s poskusnim prehajanjem svetlobe skozi steklo, kristale in zrak, kar je morda nekoliko nena-

Slika 2.137: Naslovna stran Zinsmeisterjevega u~benika (Zinsmeister, 1799); F.

Slika 2.138: Zinsmeisterjeva skica termometra (Zinsmeister, 1799, 1: 19); F.

299 Huber, 1797, 5, 7–8, 146, 159, 201–205.

148 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.139: Zinsmeisterjeva skica barometra Slika 2.140: Zinsmeisterjev opis magdebur{kih (Zinsmeister, 1799, 1: 77); F. polkrogel (Zinsmeister, 1799, 1: 83); F. vadno; seveda je Zinsmeister o ognju pisal {e pozneje. Posebej je skiciral florentinski termometer, navedel pa je tudi dose`ke Drebella, Daniela Fahrnheita in Réaumurja. Zinsmeister je razmeroma na kratko na 14 straneh v dvanajstih poglavjih odpravil elektriko brez kakr{nih koli skic. Zanimal ga je elektri~ni kolovrat imenovan machina electrica. Opisal je elektri~nost ognja, glede elektrike v steklu in kovinah pa je prisegal na Benjamina Franklina. Delal je poskuse z elektriko v naravi, `al pa jih ni narisal. Posebej je obravnaval strelovod tudi pod nem{kim nazivom Wetterableiter in navajal predvsem pisanje Xaverija Eppa o magnetizmu elektrike, prav tako pa Paul Makovo mnenje o elektriki Zemlje.300 Epp in ogrski jezuit Mako sta bila naravnost priljubljena v Ljubljani, saj je Jurij Vega uporabil Makovo knjigo o strelovodih za privez k vpra{anjem pri svojem kon~nem izpitu leta 1775. Franz Xaver Epp je leta 1773 objavil {olarjem namenjeno razpravo v Münchnu, ki jo je nabavil @iga Zois. Epp je 146 strani svoje knjige razdelil v 111 poglavij o umetni in naravni elektriki, nato pa je dodal {e filozofske in metafizi~ne izpitne teze. Na treh tablah je razvrstil 14 slik, med njimi leidensko steklenico, strelovode in nevarne poskuse z elektriko; skliceval se je predvsem na dunajske strokovnjake,301 ni pa omenil Imhofovega uvajanja strelovodov na Bavarskem. Pri pojavih ognja v ozra~ju se je vseskozi skliceval na Musschenbroeka. Zinsmeisterjev se je v poglavju o zraku opiral na Bouguerovo odkritje odvisnosti tlaka od zemljepisne {irine. Navedel je Guerickejevo in Boylovo preizku{anje vakuuma s celostranskim opisom kovinskih valjev in recipientov, ob strani pa je pozneje dodal {e omembo Huygensa, Nolleta in dopisnega ~lana berlinske akademije Jakoba Leupolda. Dodal je uporabni skici

300 Zinsmeister, 1799, 1: 3, 19–21, 61, 67, 71–72. 301 Epp, 1773, fig. 3, 120 (fig. 13), 136, 137 (fig. 14).

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 149 Slika 2.141: Zinsmeisterjev opis Bo{kovi}eve sile Slika 2.142: Zinsmeisterjevo raziskovanje prvega pri majhnih razdaljah med atomi po znameniti nihaja Bo{kovi}eve sile pri najmanj{ih razdaljah Bo{kovi}evio krivulji (Zinsmeister, 1799, 2: 23); F. med delcema (Zinsmeister, 1799, 2: 29); F.

barometra,302 vendar pogre{amo risbe tedaj priljubljenih vakuumskih ~rpalk. Ob sifonu je dodal {e posebno poglavje o magdebur{kih polkroglah; vzporedno je obravnaval {e potrese, vetrove in zvok.303 Na 173 straneh splo{ne fizike ga je posebno zanimala odbojna sila; skiciral je prvi nihaj v grafu odvisnosti sile od razdalje in se pri tem skliceval na Gassendija in Nolletovo subtilno materijo kot vzrok kohezije. Ob strani je narisal znamenito Bo{kovi}evo krivuljo, kjer je s ~rkami ozna~il se~i{~a z osjo. Glede na datacijo rokopisa v letu 1799 je Bo{kovi}eva (jezuitska) fizika o~itno {e dolgo po smrti znamenitega Hrvata ostala temelj pouka celo pri manj{ih bratih, ki so si z jezuiti

Slika 2.143: Zinsmeisterjeva skica molekul (Zinsmeister, 1799, 2: 39); F.

302 Zinsmeister, 1799, 1: 73–74, 76, 77 (fig. 25), 78 (fig. 25 (sic!). 303 Zinsmeister, 1799, 2: 31–32, 1: 83–86.

150 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.144: Zinsmeisterjevo preu~evanje veznih posod in vakuuma v sifonu (Zinsmeister, 1799, 2: 154); F.

sicer pogosto v laseh, tako da jih mora miriti sam kardinal Rode. Zinsmeister je svoje mnenje sproti dopolnjeval z dopisi ob strani; posebej ga je zanimal prvi nihaj Bo{kovi}eve sile pri najmanj{ih razdaljah.304 Zinsmeister je bil pod vplivom za~etnika bavarskih strelovodov Maximusa von Im- hofa; br`kone ga je poslu{al kot Eppovega naslednika na poloàju rednega profesorja fizike, matematike in ekonomije na münchen- skem liceju po letu 1790. Verjetno je prav Zinsmeister prinesel u~benik bavarskega rojaka Imhofa k novome{kim fran~i{kanom; Imhof je med redkimi Zinsmeisterjevimi citati, ~eravno zgolj v poznej{em dodatku ob strani prvotnega spisa. Ob~udoval je Imho- fovo razlago nepredirnosti snovi in posledi~nega odboja svetlobe. Imhof je obravnaval vakuumske poskuse ob upo{tevanju privla~ne in odbojne sile,305 vendar ni navajal Bo{kovi}a. Zinsmeister se je lotil gibalne sile z ena~bami in razmeroma zamotanimi ra~uni. Opisal je kohezijo z neizrazito risbo razporeditve medsebojno enakih delcev snovi ob strani med tekstom. Pri opisu snovi je po Nizozemcu Pietru van Musschenbroeku povzel preglednico {tevil~nih vrednosti mo~i kohezije med enakimi valji iz bakra, stekla, èleza, ~rnega ali belega marmorja. Razmi{ljal je o vzroku te`nosti glede na enako hitrost (oziroma pospe{ek) gibanja vseh teles v vakuumu. Matemati~no je bolj poglobil razpravo o centralnih silah, ki omogo~ajo kro`no orbito gibajo~ih se teles. V tretjem delu splo{ne fizike se je lotil geostatike in mehanike. Podrobno je preu~il gibanje po nagnjeni ploskvi; vezne posode je skiciral vklju~no z vakuumom v sifonu iz kapilar in kohezijo teko~in v posodah. Splo{no fiziko je zaklju~il z bolj kemijsko obarvanimi pojavi kristalizacije in fermentacije,306 ki so gotovo pri{li prav dolenjskim ljubiteljem dobre kapljice. Zinsmeister je navajal Horvatov jezuitski u~benik fizike, ki je è takoj na prvi tabli polni pregibnih slik ponudil skice vakuumskih naprav. Knjiga je bila leta 1771 vpisana med zakladi fran~i{kanske knji`nice samostana Sveta Gora nad Gorico,307 kjer jo je leta 1781 uporabljal Valentin Vodnik takoj po koncu svojih ljubljanskih {tudijskih let. Ko je cesar Joèf leta 1786 zavdal svetogorskemu samostanu, je v usnje vezana lepotica romala v Ljubljano; tam jo je bral Zinsmeister. Gradi{~anski Hrvat Ivan Horvat je bil eden najpomembnej{ih zagovornikov

304 Zinsmeister, 1799, 2: 14, 16 (figura 1)), 20, 23 (fig. 2)), 28, 29 (fig. 3). 305 Imhof, 1798, 24, 36, 174. 306 Zinsmeister, 1799, 2: 24, 36, 39 (fig. 4), 43, 68, 71, 111, 147, 152–153 (fig. 34–38), 155–156, 159, 167, 169. 307 Zinsmeister, 1799, 1: 169; Horvath, 1770, 477.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 151 Bo{kovi}evih domnev; skupaj s starej{im Jaszlinszkim je predaval na Univerzi v Trnavi, ki so jo leta 1777 prestavili v Pe{to in sedem let pozneje v Budo. Horvatov u~benik so ljubljanski fran~i{kani vezali v trd pergament ~igar belina je danes zamazana in zlizana od pogoste uporabe. Zinsmeister ni bil edini fran~i{kan, ki so ga privla~ile zagate vakuuma v ~asu pred katodnimi elektronkami, ko je bil parni stroj edina industrijska raba praznega. Leta 1739 so na{i ju`ni fran~i{kanski sosedje v mestu Fojnica province Bosne Srebrene (Argentina) ustvarili zanimiv fizikalni rokopis o gibanju v vakuumu pod doma~im gosjim peresom patra Francisca Vrase- vicha.

2.2.3.4. Sklep Ljubljanski fran~i{kani niso zaman dolga stoletja ~uvali nedavno odkopanih posmrtnih ostankov s srcem vred prvega kranjskega vakuumista Janeza Vajkarda Turja{kega pod zidovi svoje cerkve oziroma kapelice sv. Antona Padovanskega na dana{njem Vodikovem trgu. Tako ali druga~e so se tudi sami kmalu za~eli zanimati za sodobne vakuumske tehnike. O njih so nabavljali sodobno literaturo; za svoje dijake so o vakuumu razpravljali v u~benikih, ki resda niso uspeli priti skozi tiskarske stroje. Slovenski fran~i{kani so pou~evali na nadaljevalnih javnih {olah le v Kamniku in Novem mestu. Kljub temu so se dodobra oskrbeli s prvorazredno fizikalno literaturo povezano s praznim, ki sta ga `e ob zori vakuumski poskusov raziskovala kapucin Valerijan Magni in minorit Marin Mersenne.

2.3. Knjige o vakuumu iz nekdanje knji`nice cistercijanov v Sti~ni

2.3.1. Uvod Med najpomembnej{imi knji`nicami v slovenskem prostoru je bila cistercijanska v Sti~ni; leta 1136 je oglejski patriarh Peregrin z ustanovno listino utemeljil tamkaj{nji samostan s teolo{ko {olo in skriptorijem.308 [est let pozneje so cistercijani ustanovili samostan v Vetrinju, ki je imel podoben pomen za Koro{ko in bli`njo Gorenjske kot Sti~na za Dolenjce. Posebno bogate knji`nice s skriptoriji je razvil najstro`ji kartuzijanski red katoli{ke cerkve; le-ta je pri nas zapovrstjo ustanovil kar {tiri samostane: @i~e (1164), Jurklo{ter,309 Bistro (1260) in kon~no {e Pleterje310 grofa Hermana Celjskega, ki si je za zeta pridobil samega cesarja; pleterski samostan so po notranjih zdrahah v protestantski dobi leta 1596 resda ukinili in celotno posest namenili ljubljanskim jezuitom.311 Bog ve ~emu tolik{no zanimanje kartuzijancev za na{e prednike; vsekakor pa je delovanje kartuzijanskih in cistercijanskih menihov mo~no dvignilo izobrazbeno raven v na{ih krajih. Leta 1576 so v samostanu Sti~na popisali 418 knjig z ve~ kot 650 besedili.312 Opat (1660–1680) Maksimilijan Mottoch je uredil knji`nico in arhiv; za njim so knji`nico vodili Janez Ko~evar, Fran~i{ek Plehan, v 18. stoletju pa Placid Peternel, Evgenij Wernegkh, Robert

308 Bahor, 2005, 100. 309 Ustanovljen 1164/1174, od leta 1595 jezuitski (Bahor, 2005, 264). 310 Ustanovljen 1407, od leta 1591 jezuitski (Bahor, 2005, 264, 267–268). 311 Dolinar, 2004, 136–137. 312 Bahor, 200, 243.

152 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Kuralt in Bernard Schuderbach. V NUKu ohranjeni katalog in inventar sestavljen ob ukinitvi sti{kega samostana leta 1784 na{teva 2663 zvezkov,313 ki jih je danes àl neznani vestni popisovalec razdelil med deset strokovnih skupin za~en{i z biblijami.314 Sledili so estetski spisi,315 za njimi pa zgodovinske knjige;316 peta skupina je na{tevala pridige.317 êtrta strokovna skupina, ki nas najbolj zanima, je obsegala filozofsko-fizikalna dela, opise medicinskih ved in klasi~ne priro~nike pod signaturama SS in T;318 v njej najdemo 263 del o filozofiji in medicini skupaj s slovarji. K filozofiji so seveda {e vedno pri{tevali prirodoslovna dela s {tevilnimi razlagami Aristotelove fizike; tedanje prirodoslovje je obsegalo splo{no prirodoznanstvo, medicino, farmakologijo, astronomijo, fiziko z vakuumskimi poskusi, kemijo, med drugim celo vraèverje. Sodobna matemati~no in fizikalno podkovana dela v Sti~ni so izvirala predvsem iz nekdanje zasebne knji`nice cistercijana Florjan~i~a. Leta 1783 so na generalnem cistercijanskem kapitlju opati spodbujali predstojnike redovnih postojank k nabavi knjig s podro~ja fizike, matematike in naravoslovja, {e posebno uporabnega vrtnarstva z gozdarstvom vred. Ob ukinitvi samostana so v Sti~ni imeli okoli trideset ve~inoma latinskih medicinskih del; precej manj so brali nem{ko ali italijansko. Ve~ kot tretjina medicinskih knjig je bila tiskana v 16. stoletju. Med sti{kimi kodeksi iz 12. stoletja je bil matemati~no naravnan spis irskega meniha Baeda Venerabilisa Commentarius in Math.,319 ki pri~a o zgodnjih obiskih irskih redovnikov pri na{ih srednjeve{kih prednikih. Najstarej{i tisk v Sti~ni je bila bene{ka inkunabula Arnoldusa de Villanova Opera medica et chururgica (1490),320 ob njej pa {e kak{no leto mlaj{a med Kranjci nadvse priljubljena hudomu{na Boethi- usova fizikalna premi{ljevanja De consolatione philosophica.321 Arnoldus de Villanova se je doma nau~il gr{ko in arabsko; uspe{no je zdravil papeà Bonifacija VIII., pisal o filozofskem kamnu, med prvimi destiliral alkohol in opisal ogljikov monoksid ob tlenju. Ljubljanska licejska knji`nica je nabavila tudi njegov bene{ki prevod Avicenne z Averroisovimi komentarji In fine expletus iz leta 1489.322

Sloviti prirodoslovec Ivan Dizma Florjan~i~ de Grienfeld je bil sin ljubljanskega pravnika in akademika Operoza, Ivana [tefana Florjan~i~a de Grienfelda. Ivan Dizma je kon~al filozofsko-fizikalne in bogoslovne {tudije pri jezuitih v Ljubljani; profesorji so ga s svojo znanstveno podkovanostjo tako navdu{ili, da je za dve leti celo vstopil v njihov red. Med letoma 1733 in 1738 je pasel du{e v [martnem pri Litiji, kjer si je uredil opazovalnico astronomskih pojavov in magnetne deklinacije. Nato je poldrugo desetletje bil `upnik v [t. Vidu pri Sti~ni, pred smrtjo pa je na{el poslednji mir kot cistercijan v sosednji Sti~ni. Vsekakor je bil v med vsemi u~enimi cistercijani v Sti~ni najbolj podkovan v naravoslovnih vedah in vakuumskih tehnikah; velik del samostanskega fizikalnega branja krasi njegov lastni{ki zaznamek. Svojim sobratom je zapustil lastne rokopise, vakuumske in druge knjige; pona{al se je s tabelami Vlacqa, Straucha in Sturma, poznavalsko bral Wolffovo matemati~no tehniko, Winklerjevo elektriko in Matheseophilusovo razre{itvijo starodavne zagate kvadrature kroga (1733), ki jo je Florjan~i~ v rokopisu ostro zavrnil. Uporabljal je tudi petsto trideset stani dolg Johann Leonard Rostov astronomski priro~nik s {tiriin{estdesetimi skicami (Nürnberg 1726),

313 Bahor, 2005, 106–107. 314 anonimno, 1784, 1. 315 Aestetici; anonimno, 1784, 96, 316 Historici; anonimno, 1784, 103–107, 88–95. 317 Prodiger; anonimno, 1784, 107–. 318 Philosophia, medici, classici; anonimno, 1784, 108–116v,96r–106r; Jane{, 2000, 27. 319 NUK Ms. 18; Jane{, 2000, 40. 320 Jane{, 2000, 29–30; W–1584. 321 Jane{, 2000, 65. 322 NUK-11294.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 153 ki jih je na koncu krasilo {tirinajst strani polnih slik. Na konec je v raziskovalnem navdu{enju prilepil list z zapiski za leto 1700, za leto 1753 in za dan 6. 7. 1753 z mrkom prvega satelita Jupitra. Dodal je z obeh strani popisan zadnji list poln podatkov o zvezdi Severnici in Tychovih zvezdah stalnice za leto 1717; med njimi je {e posebej ~islal Andromedo. Povsem verjetno je, da so cistercijani v Sti~no podedovali iz Florjan~i~eve zapu{~ine tudi Jacques Cassinijeve pari{ke matemati~ne spise (1749) in danes izgubljene Keplerjeve Rudolfinske tabele, ki so bile `e dobro desetletje pred Florjan~i~evim rojstvom naprodaj v Ljubljani. Ljubljanska licejska knji`nica je prevzela knjige kartuzijanskega samostana v Bistri {ele devet let po ukinitvi (1782–1789) skupaj s knji`nico kostanjevi{kega samostana. Po popisu je imela knji`nica v Bistri ob razpustitvi samostana 2900 knjig in rokopisov.323 Podobno so Sti{ko knji`nico na liceju prevzeli {ele {est let po ukinitvi samostana. Najlep{e rokopise iz druge polovice 12. in za~etka 13. stoletja si je zvito prisvojila dunajska dvorna biblioteka, vmes pa se je seveda marsikaj izgubilo oziroma spolzelo skozi prste »vestnih« uradnikov. Tako hranijo danes v NUKu le pribli`no dve tretjini nekdanje knji`nice samostana v Sti~ni,324 ostali zakladi pa so »dobili noge«.

Zadnji opat v Sti~ni je bil Vi{njan baron Franc Ksaver Taufferer, ki je imel dva brata duhovnika. Prvi, Jakob Jodok je leta 1810 umrl kot pro{t samostana kanonikov avgu{tincev v mestu Vorauu; Inocenc pa je postal pomemben ljubljanski jezuit in leta 1760 profesor fizike. Franc Ksaver je med letoma 1752–1756 {tudiral in doktoriral na Germaniku v Rimu. Marca 1756 je bil posve~en, leta 1764 pa je postal opat v Sti~ni. Med gospodarno dovolj premi{ljenimi gradnjami je kljub dolenjskemu poreklu prav po gorenjsko pretirano var~eval; s tem je izzval izstop novincev Gollmayerja, Kuralta in slovitega Antona Toma`a Linharta. Nadebudnemu Francu Ksaverju so naprtili celo preiskavo po ukazu Marije Terezije.325

2.3.2. Cistercijanska praznota Cistercijani iz Sti~ne so se ob opori svoje prvovrstne doma~e knji`nice v veliki meri dopolnjene z Florjan~i~evo dedi{~ino uveljavili med ljubljanskimi u~enjaki in tehniki. Tako je nekaj dni po smrti Antona ôkla je njegovo katedro na ljubljanskem liceju prevzel Joèf Nowak;326 leta 1767 je naredil redovne zaobljube in postal profes cistercijanske opatije v Sti~ni, ki jo je za nekaj ~asa zapustil zavoljo slu`be v Ljubljani. Kljub hkratni profesuri v Ljubljani je bil ob ukinitvi samostana v Sti~ni leta 1784 tam arhivar in opatov tajnik;327 z arhivom vred si je gotovo pozorno ogledoval tudi knji`nico. @al je zvedavi Nowak za{el v spor z raziskovalcem vakuuma in stisljivosti vode, ljubljanskim rektorjem Antonom Ambschllom. V lase sta si sko~ila zavoljo dokazljivosti nesmrtnosti ~love{ke du{e; zato so oba nebodigatreba z njunima du{ama vred prestavili na Dunaj, celotno ljubljansko filozofijo pa so za nekaj let preselili v Innsbruck, dokler ni nekdanji cistercijan Linhart izprosil njene vrnitve v Ljubljano. Cistercijani iz Sti~ne so pod Florjan~i~evim vplivom nadvse ~islali nove vakuumske in druge poskuse. Baje so znali celo napovedovati vreme iz obna{anja ~love{kih ribic nalovljenih v bli`nji okolici, ki so jih v ta namen gojili v samostanu; o skrivnostnih podzemnih ìvalcah so marsikaj povedali lastnikom gospostev v okolico Sti~ne, baronom Zoisom. Skupaj z Zoisi so

323 Minaøik, 2000, 578. 324 Mlinari~, 1995, 871–872. 325 Bahor, 2005, 101. 326 Novak (Schmidt, 1963, 165, 269). 327 Mlinari~, 1995, 796, 858; Sodnik-Zupanec, 1975, 183.

154 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.145: Naslovna stran I. Tauffererjevega anonimno izdanega ljubljanskega u~benika pri ljubljanskih fran- ~i{kanih (Taufferer, 1765); F.

pridno sodelovali v Kranjski kmetijski dru`bi, ki se je v dveh desetletjih delovanja (1767–1787) uspe{no igrala vlogo doma~e akademije in globoko posegla v razvoj kranjske fizike oplojene z vakuumsko tehniko. Vsako leto je razpisala nagradna vpra{anja; na prvega je leta 1767 ob nagradi oskrbnika Franca Jamnika s posestva Rifno na Celjskem dne 23. 11. 1768 pohvalila tudi spis jezuita Pogrietschniga o srenjskih pa{nikih pod geslom Labor omnia vincit.328 Zdravnik Ivan Joèf Anton Haymonn je dru`no s prokuratorjem in prelatom samostana v Sti~ni ocenjeval odgovore. Postojnski @id Haymonn iz stare kranjske rodovine je pisal razprave o gnojenju, tako kot Pogrietschnig;329 seveda cistercijani v Sti~ni niso pozabili nabaviti Haymonnovih knjig, morda ravno med njegovim sodelovanjem s prelatom. Leta 1757 je Haymonn obiskoval prvi letnik teologije v Gradcu; naslednje leto je na cesarskem Dunaju promoviral v doktorja medicine z disertacijo o zraku, razli~nih plinih in vakuumu. Ob tej prilo`nosti se je udvorljivo zahvalil cesari~inemu ministru Gerhardu van Swietenu,330 navajal pa je Hippokrata, Jean le Clercovo Histoire de la Medicine, Ramadinijevo Dissertation, de Const. 1691 in predvsem slovite Boerhaavejeve Inst. Med. z opisi toplote zraka.331 Zanimal se je za Mariottovo raziskovanje nara{~anja upora zraka s kvadratom hitrosti izstrelka; navajal je Riegerjevo Introd.Rer. Natur.,332 pou~na Swietenova opazovanja obna{anja ìvali v vakuumu,333 ìvosrebrni barometer, eksperimente Réaumurja, Stahlovo raziskovanje gorenja, Fahrenheitov termometer in di{e~e izparine.334 Haymonnova disertacija je pravzaprav vsebovala ve~ fizike kot medicine; nadobudni moàkar je uspe{no prakticiral na Kranjskem, posebej pozorno pa je pazil na opremo in poslovanje lekarn, tako da je è pred letom 1774 postal sanitetni svetnik in protomedicus.335

328 Umek, 2006, 24. 329 Umek, 2006, 12. 330 Haymonn, 1758, 4. 331 Haymonn, 1758, 4–5. 332 Haymonn, 1758, 10. 333 Haymonn, 1758, 23. 334 Haymonn, 1758, 25, 29, 32, 35, 56, 57. 335 Pintar, 1925, 299.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 155 2.3.3. Knjige iz Sti~ne Tabela 2.13: Prirodoslovne, fizikalne, matemati~ne, stavbarske in tehni{ke knjige o vakuumu pri cistercijanih v Sti~ni, ve~inoma iz Florjan~i~eve zapu{~ine

Pisec Leto Naslov Kraj Stran popisa Sunczel, Friderici336 1499 Collecta et ercitada in 8 libros Philosophorium Venetiis: 21/83 98r in Aristotelis in almo studio Ingolstadiensi337 Jacobus 21/83 110v Pentius Aristotelis; 1500/ Octo lib. Physicorum Venetiis: 21/83 98r in Argyropoulos 1508 Pentius 21/83 100r Stoeffler, Joannis; 1507 Almanach nova plurimus anis venturis Venetiis: Peter 21/83 98v Pflaumen, Jacob inservientia, per Joanne Stoefflerinus Lichtenstein Justingensem et Jacobum Pflaumen Ulmense accuratissime supputata et toti fere Europa dextro sydere impartita (NUK-4063) Peter Apian 1533 Cosmographius liber oludore Colectus cum Basileae 21/83 97v in figuris, item horologio graphica Sebastiani 21/83 100r Münsteri in eodem volumine Apian, De Piere 1551 La cosmographia Paris 21/83 99r Pontani, Joanis 1539 Liber de metheoris Argentorati 22/83 109r Harsdörffer, Georg 1653 Deliciae Mathematicae… 2. & 3 del Nürnberg 21/83 99r Philipp Lull, Raymundus 1666 Testamentum unikatum arte chimica completa. Coloniae 22/83 109v in octavo Agripina Scotteus, Herrn 1671 (Schott, Gaspar) magia optica Bamberg 21/83 98v Konrad Hainlain (Heinlein), 1675 Disputatio Physica de mundo et cielo, de Salisburg: 22/83 109r Petri Henrici ordini elementi et de meteoris Mayr S. Benedicti Meyer (Mayr), 1680 Lust, Luft, und Feuer Kunst. In octavo Ulm *22/83 109v Wolfgang Augustin Sperlette, Joanio 1694 Physica nova, sive philosophia natura Basoela 21/83 99r Vitemberrga Papi, Petrus 1706 Sacra authorum recentiorum Critica in Romae: 22/83 109r Angelus Philosophia, Chimia et Medicina. Opus in tres Herculis tractatus distinctum. Authore Petro Angelo Papi Medico et Philosopho Sabinens (NUK-11474) Bion, Nicolaus 1713 Mathematische Werkschule oder gründliche Nürnberg 21/83 98v Anweisung wie die mathematische Instrumenten mitt allein scheiklich und recht zu gebrauchen, sondern auch auf die beste und accurateste Manier zu ververtigen, zu probiren, und allezeit im guten Stand zu erfulten sind (NUK-21406) Amort, Eusebius 1734 Philosophia Venetiis: 22/83 109v Recurti Weidler, Johann 1736 Institutiones matheseos selectis observationibus Wittenberg: 21/83 97v Fridericus illustratae in usum praelectionum Ahlfred 22/83 110r Academicarum. Editio nova (NUK-4075) Redlhamer, Joseph. 1745 Philosophia 22/83 109v S.J.

336 Gspan, Badali}, 1957, 235, TE, 1655, 15v. 337 S temnej{imi novej{im ~rnilom ob imenu pisca oznaka V(*.

156 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Redlhamer, Joseph. 1755 Philosophia naturalis, pars prima; seu, Physica Viennae: J. T. 22/83 109v S.J. generalis ad praefixam in scholis nostris normam Trattner. 424 concinnata (Tudi FSLJ- strani s slikami 11 g 76) Mayr, Antonius S.J. 1745 Philosophia peripatetica antiquorum principiis et Venetiis: 22/83 109v recentiorum experimentis conformata, auctore Nicolas R.P. Mayr Societatis jesu Sacrae Phliae Doctore Pezzana et antehac in Universitate Ingolstadiensi Phliae ac Thliae Professore ordinario (NUK-4864) Wolff, Christian 1743 Elementa matheseos universa Geneve: 21/83 99v (1744) Gosse Winkler, Johann 1743/ Gedanken von den Eigenschaften, Wirkungen Leipzig: 22/83 110r Heinrich 1744 und Ursachen der Elektricität, nebst einer Breitkopf 21/83 97v Beschreibung zwo neuer Maschinen. (ST-8113). A.G.R.P.M. 1745 Versuch einer Erklärung von den Ursachen der Breslau: Korn 22/83 110r Elektricität herausgegeben von A.G.R.P.M. 21/83 97v (NUK-8194) Zanchi, Josephi S.J. 1748 Scienzia rerum naturalium sive physica tomus Viennae 21/83 97v in primus et secundus in uno volume Austrae 21/83 100r Zanchi, Josephi 1750 Philosophia mentis et sensuum tomus primus Viennae 21/83 97v Soc. Jesu. Austriae Erberg, Anton 1750 Cursus Philosophicus (NUK-5234) Viennae 22/83 109v Gusman, Julius 1755 Dissertationes Philosophicae, quibus Graecii: 22/83 109v Franciscus philosophia rationalis et naturalis nuper usibus Haeredum academicis acommodata ex Magni Patris et Widmanstad Ecclesiae Doctoris D. Aurelii Augustini. Hipp. Ep. Authoritate et rationibus plurimum illustratur etc. Tomul. I. Philosophiam rationalem complectens Tomul. II. Tres priores Metaphysicae sectiones. Ontologiam, Altiologiam et Cosmologiam complectens. Tomul. III. Quator posteriores Sectiones Pneumatologiam, cum Theologia naturali, Angelographia et Psychologia complectens Tomul. IV. Physicam generalem Tomul. V. Physicam particularem complectens (NUK-4866) Giovanni Antonio 1752 Arithmetica universalis Isacii Newtoni sive de Mediolani * 22/83 Lecchi compostione et resolutione, arithmetica (Milano): Jos. 110r perpetius commentariis illustrata et aucta. In 8to Marelli 21/83 97v (NUK-4123; ST; ER-30) Lecchi 1773 Memoire idrostaticho-storiche Modena: 22/83 110r Società Tipografica Rieger, Christian 1758 Universae Architecturae Militaris Elementa Vindobonnae: 21/83 99v S.J. brevibus... Soc. Iesu Sacerd. Mariae Theresiae Joannis Augustae honoribus d(ed)icata a Joanne Baptista Thomae L. B. De Schilson, dum idem sub augustissimis Trattner auspiciis in collegio regio Theresiano S. J. tentamen publicum ex disciplinis philosophicis atque historicis subibat (ST; NUK-8123). Mako, Paul von 1766/ Compendiaria Physicae Institutio quam in usum Vienna: 22/83 110r Kerek-Gede S.J. 1762 auditorium philosophiae. I-II. Vienna. Raz{irjen Trattnern ponatis: 1766. Vienna (ST)

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 157 Slika 2.146: Redlhammerjeve skice poskusov z barometri pri ljubljanskih fran~i{kanih (Redlhammer, 1755, tabla slik 6); F.

Slika 2.147: Redlhammerjeve skice vakuumskih poskusov s cevmi in kapljevinami pri ljubljanskih fran~i{kanih (Redlhammer, 1755, tabla slik 7); F.

158 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Tabela 2.14: Medicinske, kemijske in biolo{ke knjige povezane z vakuumskimi tehnikami med cistercijani v Sti~ni.

Pisec Leto Naslov Kraj Stran popisa Agricola, Georg 1546 De natura subteraneum Basileae: 21/83 103v Froben Philippus Aureolus 1603 Opera medico-chimico-chirurgica Nurenberg 21/83 105v Teofrastus Bombastus von Gogenheim Paracelz Glauber, Johann 1652 Furni novi philosophici oder Beschreibung einer Frankfurt an 21/83 100v Rudoloph New-erfundenen Destillir-Kunst: auch was für Main: Matthia Spiritus, Olea, Flores und andere dergleichen Mariansel vegetabilische, animalische und mineralische Medicamenten, damit auffeine sonderbare Weise gantz leichtlich mit grodden Nutzen können zugerichtet und bereytet werden. Auch wozu solche dienen, und in Medicina, Alchimia und anderen Künstler können gebraucht werden. Allen Liebhabere der Wahrheit und spagyrischen Kunst zu Gefallen an Tag gegeben (NUK-11791; NUK-11793) Glauber, Johann 1651 Operis mineralis oder vieler künstlichen und Behrenbrerg= 21/83 100v Rudoloph nützlichen metallischen Arbeiten Beschreibung Frankfurt am in 22/83 1. – 3. Theil… (NUK-8991) Main: Mariani 110r Erben Haymonn, Joseph 1758 Dissertatio physico medica de aire (W-1432, Viennae: 21/83 101r Anton NUK-8184, ER-fizika 25) Kaliwoda

Po Johannu Rudolphu Glauberju imenujemo Glauberjevo sol, natrijev sulfat. Glauber se je vedo`eljno zanimal za {tevilne znanosti. Mladost je med tridesetletno vojno pre`ivel na svetovljanskem Dunaju, nato je potoval po dolini Rena; kon~no se je za dve desetletji ustalil v Amsterdamu, kjer je nekdanjo alkimistovo hi{o priredil za sodobne vakuumske in kemijske poskuse z gorilniki ali destilacijskimi napravami. Mo~no si je opomogel; zaposlil je pet ali celo {est pomo~nikov, tako da je imel kar nekaj pod palcem. Glauberjevi vakuumski postopki in kemijski zvarki so bili dovolj priljubljeni, da so cistercijani v Sti~ni hranili kar dve njegovi knjigi. Georg Philipp Harsdörffer je med letoma 1653–1656 poslal enajst nürnber{kih latinskih pisem rimskemu naravoslovcu Kircherju.338 Harsdörffer je prisegal predvsem na Francisa Bacona;339 zamislil si je celo zra~ni obro~ okrog lov~evih bokov, da bi le-ta la`je prebredel vodo s pu{ko na rami in uplenjeno ptico.340 Po Porti in Ryffusu je prevzel sifonsko ~rpanje vode na visok hrib, kjer je pognal {e drugo ~rpalko.341 Rad je navajal opis vetrov v Benetkah, ki so svoj ~as pihali kranjskemu protestantu Megiserju.342 Harsdörffer je Schwenterjevi Deliciae leta 1651 in 1653 dodal drugi in tretji zvezek.343 Cister- cijani v Sti~ni so ju nabavili; vi{njegorski baron Maksimilijan Anton baron Taufferer je kupil

338 Gramatowski, Rebernik, 2001, 55–56. 339 Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: XV, XIX, XXI, XXII, 32, 156. 340 Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: 468. 341 Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: 480, 482, 495, 503, 541. 342 Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: 459.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 159 Slika 2.148: Redlhammerjeve skice vakuumskih poskusov pri ljubljanskih fran~i{kanih (Redl- hammer, 1755, tabla slik 7). Josip (Josef) Redlhammer je bil eden vodilnih zagovornikov Bo{kovi}eve fizike v habsbur{ki monarhiji in pisec u~benikov, ki so jih uporabljali tudi v Zagreb{ki akademiji (Dadi}, 1982, 1: 241; [indler, 1978, 41); F.

Slika 2.149: Redlhammerjevi poskusi pri ljubljanskih fran- ~i{kanih (Redlhammer, 1755, tabla slik 3); F.344

Deliciae tako v prvi, kot v drugi izdaji iz let 1651 in 1677 in vanju leta 1720 vpisal svoja lastni{ka zaznamka.

344

343 Thorndike, 1958, 7: 594. 344 Harsdörffer, 1651, 2: 365.

160 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK V drugem zvezku je Harsdörffer opisal Montejeve gibljive slike, Licetijevo luminiscenco in Bettinov opis zaìganja z Arhimedovimi zrcali. Povzel je Magnijeve in Kircherjeve poskuse z vakuumom nad stolpom ìvega srebra, vendar pri tem ni omenil Guerickeja.345 Zanimal ga je Fracastorov magnet za premikanje slik v zraku, Heronova krogla z nadtlakom kot prednik parnega stroja in Baconov opis vetrov; vestno je ponazoril papirnate sosredne kroge za tvorbo nem{kih stavkov, preizku{anje Drebblove podmornice na Temzi in Furttenbachove kovinske ladje. Po tedanji blagohotni navadi je delo zaklju~il z alkimijo.346 V tretji knjigi je Harsdörffer ponudil bralcu dvojno pero za pisanje kopij, Kircherjeve sicer malce zgre{ene egip~anske raziskave, Kopernikovo gibanje Zemlje in navodila Hrvata Marina Getaldi}a za tehtanje kovin po dolo~ilih Arhimedovega zakona. Harsdörffer je rad igral {ah ali damo z ìvimi figurami: levo je razporedil ènske, desno pa mo{ke. Trdnjave pogosto imenovane kar slone je oblekel v {panske obleke, lovce v vel{ko no{o; preobrazbe èljni kmetje so bili dvorjani oziroma dvorne dame.347 Opisal je statiko nagnjenih stolpov v Pisi in Bologni, doma~o in indijsko uporabo tobaka, predvsem pa pogon ladij brez jader ali vesel,348 ki je kmalu pripeljal do izuma parnika. Harsdörffer je opisal svoj ~as priljubljen nov Torricellijev poskus s cevjo polno ìvega srebra, ki jo zapremo s prstom in nato urno zasukamo. Zanimali so ga Magnijevi in Mersennovi poskusi s Torricellijevim vakuumom, Pascalovo barometrsko merjenje vi{in in vakuumski poskusi Keplerjevega pra{kega sodelavca Benjamina Bramerja.349 Harsdörffer je ponudil {tevilne zabavne odgovore: kako dolgo ~lovek zdrì brez jedi, Baco- novo mnenje o uporabi soli, dobrodejnost popoldanskega spanca in za name~ek {e 34 kratkih prijetnih vpra{anj z odgovori primerni za ve~erno druàbno zabavo.350 Cistercijani v Sti~ni se niso izogibali niti uporabi vakuuma v tedanjih voja{kih vedah. Wolf- gang Augustin Meyer (Mayr, Mayer) je predgovor svojega voja{kega priro~nika, ki so ga brali cistercijani v Sti~ni, datiral v Ulmu dne 8. 1. 1680. Nenavadna knjiga je uvodoma postregla z 38 figurami – {ele po slikah je sledilo za~etno poglavje z opisi orodij. Nato je nanizal nadrobnosti o vakuumskih ~rpalkah in tla~ilkah z razmeroma zapletenimi tesnili ter izpustnimi odprtinami priro~no prirejenimi za ~rpanje zraka; dodal je opis velikih krogel z vodo in nekaj manj{ih. Posebno podrobno se je lotil navodil za pripravo smodnika; na{tel je mase uporab- ljenih snovi z alkimisti~nimi znaki za smodnik, vodo, `veplo, terpentin, itd. Zvedavemu bralcu je priro~no postregel z navodili in koli~inami potrebnimi za me{anje, opisom najbolj{ih raket in vakuumskih ~rpalk; znal je preverjati kakovost smodnika in tisti ~as priljubljenih ognjenih krogel. Za merjenje mas je uporabljal Loth, ki je {tel blizu 13 gramov. Vnetljive snovi je izdeloval iz arzena in `vepla, povzel pa je celo napredno topni~arsko uporabo geometrijskih naprav ob na{tevanju raznovrstnih polnitev strelnega oro`ja. Za pou~en konec je navedel deset pravil izurjenega topni~arja351 vajenega dela z vakuumom, ki se tvori v strelni cevi. Kljub tekmovalnosti med redovoma se cistercijani v Sti~ni niso izogibali niti jezuitskim razmi{ljanjem o vakuumu: èlja po znanju pa~ ne priznava posvetnih omejitev. Slovenski jezuit Janez Krstnik Cruxilia je svojo knjigo shranjeno v samostanu v Sti~ni za~el z logiko, nadaljeval pa s fiziko na 94 samostojno o{tevil~enih straneh. Tretji del je posvetil matemati~ni fiziki na 50 straneh; nadaljeval je z fiziko-etiko na 38 straneh in dodal {e zadnji del, metafiziko. Delo

345 Harsdörffer, 1651, 2: 426, 453, 456, 464–467. 346 Harsdörffer, 1651, 2: 474, 478, 480, 482, 493–494, 589. 347 Harsdörffer, 1653, 3: 48, 73, 153, 308–309, 391, 405. 348 Harsdörffer, 1653, 3: 432, 462–464, 479; Harsdörffer, 1651, 2: 493, 659. 349 Harsdörffer, 1653, 3: 659, 466. 350 Harsdörffer, 1653, 3: 541–544, 551, 566, 656. 351 Meyer, 1680, 1, 13–14 s figuro 27, 24–26, 32–35, 39, 45, 51–53, 56, 72, 74–75.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 161 je prevzetno posvetil cesarju Leopoldu I. v obliki filozofsko-fizikalnega izpita na Gra{ki Univerzi, kjer je brez pretirane strogosti spra{eval doma~ega {tudenta Gregorja Sigfrida grofa Dietrichstena. Vestni {tudent je najprej obravnaval Aristotela v slepi veri da narava nasprotuje umestitvi vakuuma; fizika praznega prostora naj bi bila diaboli~na, vendar se je Bog zmo`en kosati celo z njo. Pri tem ni podrobneje opisal slabi dve desetletji starega Torricellijevega poskusa. Sledili sta matemati~na fizika in za name~ek {e fizikalna astronomija; obravnavo je kronal ob tehni~ni fiziki, ki jo je povezal s statiko vakuumskih in drugih strojev.352 Na konec je razvrstil vpra{anja iz vseh Cruxiliovih izpitnih podro~ij na neo{tevil~enih straneh. Cistercijanom iz Sti~ne niso bili odve~ niti protestantski opisi vakuuma; zato so brali Sperle- ttevo knjigo posve~eno Frideriku III. Brandenbur{kemu, gospodarju Prusije in mesta Magde- burg v katerem je donedavna `upanoval sloviti vakuumist Otto Gruericke. Sperlette je bil gimnazijski rektor, doktor filozofije in javni, po dana{njem izrazoslovju pa~ redni profesor. V podnaslovu je navedel matematiko z razlago neizogibnih zakonov gibanja. Sledili so resni~ni principi teles in opis prave narave vakuuma. V naslovu je napovedal slike, ki jih je postavil kar med tekst; narisal je li~no ponazoritev lomnega zakona.353 Razlagi Evklida je prav tako dodal sliko, za name~ek pa je spodobno skiciral Descartesove vrtince.354 V drugem delu knjige je poro~al o zodiaku, zvezdah stalnicah, te`nosti in lahkosti, pa tudi o de`ju.355 Za zaklju~ek je Sperlette postregel s vpra{anji iz celotne fizike: v 5. vpra{anju je prostodu{no nakazal zmoto Epikurja in Gassendija; zagrizeno je odklonil atome z vmesnim vakuumom vred. 42. vpra{anje je posvetil lokalnemu gibanju, vpra{anje 126. pa Luni.356 Med priljubljenim cistercijanskim ~tivom v Sti~ni je bil Eusebius Amort; znameniti u~enjak, kanonik, profesor teologije in knji`ni~ar v Pollingu pri Münchnu. Amort je v tretjem fizikalnem delu opisal fizikalne sisteme, pa tudi astronomijo Ptolemaja, Tycha in Kopernika. Posebno podrobno se je lotil Galileijevih idej ob Torricellijevih vakuumskih poskusih z barometrom in termometrom vred.357 Zadnjih 93 strani po posebni fiziki je posvetil metafiziki, ki pa je zvenela bolj kot privesek ni~ kaj podoben posebni ~etrti knjigi. Ob zaklju~ku je prvih pet tabel s slikami posvetil astronomiji, {esto barometrom in vakuumski tehniki svojih dni, zaklju~ne tri pa biologiji.

Na{ih gora list Josip pl. Zanchi je zastopal nove tokove Boerhaavejevih u~encev v fiziki in filozofiji na Dunaju; rojen je bil na Reki v patricijski druìni. Dne 1. 11. 1725 je vstopil v jezuitski noviciat na Dunaju. Pou~eval je na kolegiju v Gorici in tam objavil knjigo z zgodovinsko-sholasti~no vsebino.358 Med letoma 1741–1752 je pou~eval matematiko, logiko, fiziko, metafiziko in etiko na Terezijani{~u in na dunajski univerzi. Cistercijani, Erberg z Dola, ljubljanski, kamni{ki in novome{ki fran~i{kani so brali Zanchija, ki resda {e ni sprejel nove Bo{kovi}eve dinami~ne filozofije in fizike; svojo razlago je raje utemeljil na Musschenbroekovi nizozemski ina~ici Newtonove fizike, ki je bila nadvse priljubljena tudi med jezuiti v Ljubljani. Prvo izdajo je posvetil cesarjevemu bratu leta 1748, kar ga je gotovo re{ilo gmotnih skrbi. K prvi knjigi »splo{ne fizike« na 380 straneh dodal privezati {e drugo knjigo »posebne fizike« z lastno naslovnico in {tevil~enjem strani; obe knjigi sta na koncu druìle skupne slike. Prve med njimi so bile li~ne skice magdebur{kega in drugih poskusov z vakuumom, ki so è stoletje burili duhove.

352 Cruxilio, 1662, 57, 863, 969, 1292, 1411. 353 Sperlette, 1694, 13, 65, 89, 97. 354 Sperlette, 1694, 40, 97, 149. 355 Sperlette, 1694, 166, 171, 187, 213. 356 Sperlette, 1694, 315, 319, 328. 357 Amort, 1734, 3: 212, 213, 235. 358 Lovato, 1959, 135; Korade, 1990/91, 26.

162 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.150: Podpis nadobudnega {tudenta drugega letnika filozofije, ki se je imenoval fizika. Miha Stipi~ (Michael Ztipich) se je leta 1757 podpisal v tedaj domala novo Zanchijevo Splo{no fiziko, ki jo je prevzel od Georga in njegov priimek zbrisal do nerazpoznavnosti (Zanchi, 1753, 2); F.

Slika 2.151: Zanchijeva skica regensbur{kega : Zanchijevi barometri pri ljubljanskih poskusa s konji in vakuumskimi polkroglami ob Slika 2.152 njem pa {e barometri v ljubljanski fran~i{kanski fran~i{kanih (Zanchi, 1754, tabla 4); F. knji`nici (Zanchi, 1748, tabla 6 figura 6); F.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 163 Slika 2.153: Sifoni po Re~anu Zanchiju v ljubljan- Slika 2.154: Termometri, magneti in elektrika ski fran~i{kanski knji`nici (Zanchi, 1754, tabla 5); ljubljanskega bralca Zanchijevega u~benika F. Zagreb~ana Jo`efa Vagyina, ki je Zanchijeve knjige leta 1759 podedoval od Mihe Stipi~a (Zanchi, 1754, drugi del s splo{no fiziko, zadnja stran (FSLJ-4 c 28)); F.

Slika 2.155: Michelazzijeva izpitna vpra{anja v Gorici leta 1775 (Michelazzi, 1775); F.

164 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.156: Michelazzijeva gori{ka knjiga o kamninah pri ljubljanskih fran~i{kanih (Michedlazzi, 1775); F.

Zanchi je splo{no fiziko delil na splo{ne principe359 in pojavne vrste teles. V drugi knjigi je opisal vse tri astronomske sisteme: Ptolemajevega, Kopernikovega in Tychovega v vrstnem redu po starosti nastanka. Sledila je obravnava vloge vode in ognja pri spreminjanju vremena. S pridom se je obregnil ob posebne pojave kot je bil severni sij obenem s sodobno metalurgijo in celo alkimijo. Nato je po vrsti obravnaval pojave zunaj mehanike: ogenj in mraz, elasti~nost, predvsem pa za tisti ~as nenavadni sili magneta in elektrike.360 Ob promociji svojega bakalavra grofa Ivana Pata~i}a pl. Zajezda je leta 1747 v latin{~ino prevedel Noël Regnaultov komentar Voltairove priredbe Newtonovega dela.361 Knjiga je bila pozneje {e {tirikrat ponatisnjena;362 kupili so jo cistercijani v Sti~ni, obenem pa tr`a{ki jezuiti, ljubljanski jezuiti in ljubljanski fran~i{kani. Pet Voltairovih del je bilo sicer na indeksu prepovedanega branja.363 Zanchi je na svoj na~in je obnovil Aristotelov nauk o materiji. K prvi knjigi »splo{ne fizike« na 380 straneh je dodal {e drugo knjigo »posebne fizike« z lastno naslovnico in {tevil~enjem strani, vendar skupnimi slikami na koncu. Prve med njimi so bile skice magdebur{kega in drugih poskusov z vakuumom. Svojo razlago je utemeljil na Musschenbroekovi Newtonovi fiziki. Na peti skupini slik si je privo{~il vakuumski poskus s konji, ki sku{ajo razstaviti polkrogli; ob iskrih vrancih je razvrstil Guerickejeve ~rpalke in vakuumske posode. Med zadnjo sedmo skupino slik je za zaklju~ek narisal barometre in lom svetlobe v vodi.

359 Zanchi, 1748, 1–121. 360 Zanchi, 1748, 15, 18, 106, 113, 140, 219, 318, 342, 355. 361 Zanchi, 1748, 22. 362 Sodnik-Zupanec, 1943, 22–23; Martinovi}, 1992, 88, 90; Vanino, 1987, 183, 449. 363 Po dekretih 1752–1757 vklju~no s Filozofskimi pismi in Zbranimi deli (Benedikt XIV, 1758, 307).

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 165 Med 26. 11. 1756 in 28. 11. 1756 je bil Zanchi kot ravnatelj re{kega konvikta skupaj z re{kim naravoslovcem Augustinom Michelazzijem in dvema drugima gori{kima profesorjema gost kolegija v Ljubljani. Tu so se sre~ali s bodo~im znamenitim fizikom Biwaldom, poznej{im rektorjem Dillherrom in profesorjem matemati~nih predmetov Bernardom Ferdinandom Erbergom.364 Michelazzi je naredil dober vtis na Ljubljan~ane in je bil leta 1786 in 1787 predlagan za profesorja astronomije na vi{jih {tudijih v Ljubljani; àl predlog ni rodil sadu, saj te katedre tedaj v Ljubljani niso ustanovili. Augustin Michelazzi je bil sin Lucije in umetnika Antuna Michelazzija iz Gradi{~a (Gradisca). O~e Antun se je naselil na Reki v ~asu Avgustinovega rojstva; leta 1731 je izdelal pri`nico, leta 1733/34 pa oltar sv. Josipa v jezuitski cerkvi sv. Vida na Reki.365 Augustin je kot botanik upo{teval Linnéja in skupaj s Hacquetom med prvimi uporabljal mikroskop za preu~evanje rastlin. Ob prihodu patrov Zanchija in Urbanija ter bratov Mayrja in Michelazzija je Biwald dne 26. 11. 1756 vodil ve~erno molitev366 kot magister v prvem letniku ni`jih {tudijev. Pri govoru patra Antona Wolf(f)a, kateheta kolegija in ur{ulink je pomagal brat Franc Präsel, ki je pou~eval poetiko v petem letniku ni`jih {tudijev in vodil knji`nico. [tirje gostje so ostali na kolegiju dva dni. 27. 11. 1756 sta ve~ernice molila profesorja ni`jih {ol Hohenwart in Karl Kirchstetter skupaj z gosti, patroma Bosizio in Julianijem ter redovnima bratoma Herbertom367 in Plindendorferjem. Grof Hohenwart je bil rojen na gra{~ini Kolovec blizu Ljubljane, vendar je k jezuitom pristopil na Reki; ìvljenjsko pot je sklenil kot dunajski nad{kof. Naslednji dan 28. 11. 1756 so Zanchi in drugi trije gostje po zajtrku opoldne zapustili kolegij in od{li proti Trstu;368 Urbani, Mayr in gori{ki profesor gramatike naravoslovec Michelazzi so odpotovali v Gorico, Zanchi pa na Reko. Michelazzi je pozneje v Gorici predaval o vakuumskih tehnikah barometra, ~rpalk, Wolffovih anatomskih sifonov, termoskopov, vakuumskih ~rpalk (antilia pnevmatica) ali vodometov,369 preu~eval fosforescenco po Kunklu ali Joannesu Zwelferju,370 ki so ga brali tudi ljubljanski fran~i{kani v natisu iz leta 1675, hvalil Buffonovo naravoslovje in njegovega nasprotnika Linnéja,371 odobraval Tournefortovo raziskovanje kamnin,372 Gebra, Avicenno in Paracelzija,373 Becherjev ali Stahlov flogiston,374 Musschen- broekove soli,375 Hombergove principe kislin ali soli,376 Boerhaavov Walleriusov ali Goeffroyjev amonijak,377 Mortimerjevo raziskovanje barve bakra,378 pravkar odkrito platino, ki sta jo preu~evala tudi Marcgraff379 in Hacquet, Scopolijevo raziskovanje idrijskega ìvega srebra,380

364 Diar., I./40r, 1713r. 365 Vanino, 1987, 258–259. 366 Venerunt Vesperi M. Biwald hic docturus parvam (Diar., 1713r). 367 Morda pozneje znameniti fizik Herbert iz Celovca. 368 »M. Leop. Biwald, Parv. Praef. Hosp. Hab. Cur. Cub. Com.« (Diar., 1716v) leta 1756 pou~eval v prvem letniku gramatike). »M. Leop. Biwald, Rhet. Pros. Congr. Min. Stud.« (Diar., 1727r) leta 1757 pou~eval retoriko v tretjem letniku humanistike). 369 Michelazzi, Reyss, 1775, IX (assertiones XVII), XIX–XX (Problemata I, IV, X). 370 Michelazzi, Reyss, 1775, 17. 371 Michelazzi, Reyss, 1775, 38, 40. 372 Michelazzi, Reyss, 1775, XIII (Assertiones XLI), 12. 373 Michelazzi, Reyss, 1775, 3–4. 374 Michelazzi, Reyss, 1775, 6–7. 375 Michelazzi, Reyss, 1775, 24. 376 Michelazzi, Reyss, 1775, 50. 377 Michelazzi, Reyss, 1775, 61, 124. 378 Michelazzi, Reyss, 1775, 84, 88. 379 Michelazzi, Reyss, 1775, 96–97. 380 Michelazzi, Reyss, 1775, 99–100.

166 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.157: Naslovna stran Erbergove Splo{ne Slika 2.158: Rokopis kanclerja gra{ke univerze fizike (1750), prve fizikalne knjige kranjskega Antona Erberga z Dola pri Ljubljani o zakra- u~enjaka. mentu poroke iz let 1738 in 1739 v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Erberg, 1738); F.

Slika 2.159: Poglavje o vakuumu Erbergove knjige v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Erberg, 1730, 56); F.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 167 Redovniki v Sti~ni so si privo{~ili tudi knjige svojega soseda jezuita Antona Erberga, prvega kranjskega pisca fizikalnega u~benika. Anton je do petindvajsetega leta v Ljubljani obiskoval ni`je {tudije, {tudiral filozofijo, vstopil med jezuite, opravil noviciat, vodil kongregacije, predaval v vi{jih in ni`jih gimnazijskih razredih. Tako je dodobra spoznal ljubljansko vi{jo {olo, ki jo je pozneje vodil. Med letoma 1720 in 1723 je {tudiral teologijo v Gradcu in obenem skrbel za knji`nico. Po tretji prisegi v Judenburgu se je znova vrnil v Gradec in tam med letoma 1725 in 1728 pou~eval etiko in nato triletni te~aj filozofije s fiziko. Triletni te~aj filozofije je Anton Erberg ponovno predaval na Dunaju med letoma 1729 in 1731. Od 8. 12. 1744 do smrti je bil rektor v Ljubljani. Po smrti objavljeno Logiko, Splo{no in Posebno fiziko ter ve~krat ponatisnjeno Dialekti~no filozofijo je sestavil è med pou~evanjem filozofije na Dunaju in v Gradcu med letoma 1725 in 1735; z objavo je odla{al v pri~akovanju terezijanskih reform, ki so sredi stoletja zapovedale nov pristop k pouku fizike. Umrl je è pred spremembami prirodoslovnih predavanj v Ljubljani in na drugih habsbur{kih kolegijih. Antonova fizika je iz{la kot drugi in tretji del te~aja filozofije za visoko{olski pouk, medtem ko je bila njegova Institutiones dialecticae namenjena ni`jim stopnjam pouka.381 Splo{na fizika je bila tiskana s cesarskim privilegijem 4. 11. 1750, posebna s poskusi in vakuumskimi tehnikami pa naslednje leto. Takoj za tem je cesarski dekret iz leta 1752 zapovedal delitev predavanj fizike na splo{ni in posebni del. Tako naj bi u~benik z avtoriteto pokojnega rektorja Antona Erberga podkrepil uvajanje novotarij v preu~evanje fizike. Anton Erberg je leta 1730 objavil teze proti kartezijanski razlagi vakuuma,382 ki so jo brali ljubljanski fran~i{kani. Profesor teologije Anselmus Schnell, benediktinski opat iz Weingartena, je leta 1737 proglasil vakuum za nadnaravno bo`jo stvaritev; s tem je pa~ re{il ~ast Aristotela, ki je vakuum zavra~al, a so ga poskusi v preteklih desetletjih postavili na tanek led.383 Menihi iz Sti~ne so ìveli na krasu in so se zato ìvo zanimali za Gruberjeva raziskovanja, ki so »meso postala« ob njegovem ljubljanskem prekopu. Leta 1769 je cesarica zahtevala poro- ~ilo o izsu{evanju ljubljanskega barja. Gruber je na poziv deèlnih stanov v istem letu predstavil dva predloga za varovanje Ljubljane pred poplavami in za izsu{evanje barja. V prvem je na~rtoval poglobitev Ljubljanice za dokaj skromno ceno 74.271,42 gld, v drugem pa prekop za 82.744,17 gld. Prekop je bil tako le za 10% dra`ji in Gruber je z vsemi silami stavil nanj; kot zviti »tajkun« njega dni je seveda prikupno izstavil najni`je mo`ne stro{ke v upanju, da jih bo med samim delom znal nekoliko naviti. Dvorni odlok je leta 1770 zapovedal ustanovitev posebne komisije za izsu{evanje ljubljanskega barja. ^lani komisije so bili inènir Liber(ius) iz slovite ljubljanske u~enja{ke druìne, Gruber in Lecchi, ki se je tedaj mudil v Ljubljani. Po naro~ilu oblasti je vsak od treh poverjenikov sporo~il svoje mnenje. Lecchiju so v Milano poslali na~rte za gradnjo prekopa; ni mu prirasel k srcu, zato je tem povzro~il sobratu Gruberju obilne preglavice. Lecchiju se je zdela poglobitev in raz{iritev struge Ljubljanice bolj{a re{itev. Gruber je kritiziral predloge Fremauta, »P. Lechija (sic!), milanskega jezuita in znanega matematika« ter inènirja S. Huberta. Vsi so zagovarjali poglobitev, Lecchi pa celo raz{iritev struge Ljubljanice. Vendar se njihova re{itev Gruberju ni zdela veliko cenej{a, ogrozila pa naj bi celo hi{e ob Ljubljanici, denimo dom barona Zoisa na Bregu. Najbolj ogroèn bi bil sam jezuitski kolegij z zidovi nad desnim bregom Ljubljanice ob za~etku njenega toka skozi tedanjo Ljubljano. Ljubljanski jezuiti so si zato èleli prekop; ker se je Gruber izkazal kot prvovrsten doma~i u~itelj @ige Zoisa, ga je podprl tudi @igov o~e, najbogatej{i Kranjec Michelangelo Zois. Medtem ko je Gruber @igo vpeljal v skrivnosti najnovej{ih vakuumskih dognanj, je obema z o~etom pridno pihal na du{o o ogroènosti njune pala~e na Bregu ~e bi, Bog ne daj, obveljal Lecchijev predlog.

381 Sodnik-Zupanec, 1975, 235. 382 Erberg, 1730, 56–61. 383 Schnell, 1737, 157.

168 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Lecchi je svojo kritiko Gruberjevega prekopa objavil tik kred prepovedjo jezuitov dne 23. 3. 1773, ko so bila prekopavanja v beli Ljubljani `e v polnem teku. S tem je seveda krepko podprl Gruberjeve nasprotnike, ~eravno sta bila tisti ~as oba z Gruberjem {e zavezana jezuitskemu redu. Knjigo je posvetil Francescu III. iz hi{e Este, vojvodi Modene, Reggia, Mirandola itd. Posmrtno delo s podobno snovjo je Lecchi posvetil nadvojvodi Ferdinandu, {tirinajstemu

Slika 2.160: Lecchi o ljubljanskem prekopu s kritiko Gruberjevih idej, ki so jo brali cistercijani v Sti~ni.387 otroku Marije Terezije, ki je bil poro~en z Francescovo vnukinjo in edino dedinjo Marijo. Tako je Lecchi obe svoji osnovni deli o prekopih posvetil vojvodom Este in njihovi Modeni, kjer je na~rtoval ve~ odmevnih ureditev voda. Seveda so cistercijani v Sti~ni obe knjigi s pridom prebirali.

Redovnike v Sti~ni so mo~no zanimale natege, sifoni in podobne naravne z vakuumom povezane pritikline voda na doma~em krasu: zato so kupili {tevilna dela jezuita Lecchija. Leta 1765 je jezuit Giovanni Antonio Lecchi objavil Bo{kovi}evo pismo o na~elih za priro~na pravila merjenja voda, ki te~ejo v koritih; dodal je postopek izra~unavanja povpre~ne hitrosti toka.384 Lecchi je bil poleg Grandija vodilni strokovnjak za italijanske vode. Med letoma 1734 in 1735 je bil profesor matematike v Pavii. Od leta 1738 do prepovedi Dru`be je pou~eval na univerzi Brera v Milanu, kjer je pozneje predaval Bo{kovi}. Nato je postal dvorni matematik in hidravlik Marije Terezije z letno pla~o 300 florintov; v lovu za dodatni pribolj{ek je za pape`a Klementa XIII. urejeval re~ne tokove v pokrajini Emilja- Romanija.385 @e leta 1752 je objavil knjigo o Newtonovem infinitezimalnem ra~unu; tako je ob Bo{kovi}u postal eden prvih raziskovalcev nove fizike in matematike med la{kimi jezuiti. Vendar je Bo{kovi} `e 27. 5. 1766 ugotavljal, da Lecchijeva knjiga vsebuje »napa~ne domneve« njegovega sovra`nika, pari{kega akademika d’Alemberta. Na za~etku leta 1774 je

384 Bo{kovi}, 1765, 319–345. 385 Inglot, 1997, 140; Lecchi, 1824, viii.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 169 Bo{kovi} v pismu u~encu in sodelavcu Francescu Puccineliju {e priporo~al Lecchijevo delo, po Lecchijevi smrti pa se mu je 25. 10. 1780 povsem odrekel.386 Gabrijel Gruber je isto~asno prav tako spremenil mnenje o Lecchiju; mo` se mu je zameril zavoljo ostre presoje ljubljanskega prekopa.

387 Lecchi je knjigo razdelil v dva dela, ki ju je sicer vezal skupaj, o{tevil~il pa vsakega zase. V drugem delu je najprej v dveh disertacijah predstavil svoje delo na urejevanju dveh italijanskih voda. Ve~ji del knjige388 pa je posvetil svojim vakuumskim in hidrodinami~nim raziskavam posameznih krajev Nem{kega cesarstva v letih 1769, 1770 in 1771. V petih razdelkih je opisal svoja dela v [ibeniku, na reki Adiì, v Trentu (Trevisu) ter ob Jadranu v Anconi. Ljubljanici je posvetil tretji razdelek, ki ga je è 27. 2. 1771 poslal kanclerju in zunanjemu ministru Kaunitzu.389 Skliceval se je na Gruberjevo poro~ilo in na~rte v razmerju 1: 11300, tako da svojemu spisu niti ni priloìl posebnih skic. V treh ~lankih je opisal tedanje razmere ob Ljubljanici, priporo~al izbolj{ave in svoje kon~ne odlo~itve, ki so kljub zapisanim pohvalam Gruberja med vrsticami ostro nasprotovale Gruberjevim namenom. Povzel je Gruberjeve meritve padca, {irine, pritokov, bregov in poplav Ljubljanice. Opis je za~el ob velikem zniànju struge pod jezuitsko {olo za vstopom v Ljubljano pri hi{i barona Codellija; le-ta je bil sprva druàbnik Michelangela Zoisa, saj sta bila oba doma z Bergamskega. Lecchi je na{tel brzice in ovire ob nadaljnjem toku zaspane reke. Upo{teval je raven struge, globino toka in vpliv dna. Iz izku{enj v Ferrari, Bologni in med urejevanjem toka Renoja, ki se izliva v reko Po, je spoznal nestalno spremenljivost ravninskih rek. Poleg tehni{kih je uporabljal tudi prijetne razmi{ljujo~e opise »narave voda v njih prostem toku« in svetoval: »ne oddaljiti se preve~ od naravnih okoli{~in... pustimo reko tam, kjer je bila stoletja«.390 Ljubljanico z Barjem vred je na posre~en na~in obravnaval kot jezero, ki lahko dviguje svojo gladino glede na vir, deèvje, pe{~ene nasipe, mline in druge okoli{~ine. Pri meritvah leta 1769 so Lecchiju pomagali Breguin, Marcy391 in Hubert.392 Lecchi je ocenil prostornino materiala, ki bi ga bilo treba odstraniti na za~etku Ljubljanice in v samem mestu; nameraval je pove~ati hitrost reke, da ob pomladanskih poplavah potem ne bi narasla ve~ kot za {tiri ~evlje. Katere ovire kaè premagati, da bi dosegli zaèleno hitrost toka? V razpravi je navajal mnenje profesorja Gruberja, ~eravno se je Lecchiju zdelo, da vsi podatki o re~nem toku niso na voljo. Tudi popolno uni~enje ljubljanskega prekladali{~a in mlina, ki sta bila zapisana poplavi, mu ni {lo v ra~un; v nos so mu {li domnevno neznanski stro{ki. Zato je predlagal uporabo zapornic, kot so se è obnesle na italijanskih rekah. To je bilo seveda veliko cenej{e, saj bi namesto dela ~love{kih rok ali dokaj bornih naprav porajajo~e se vakuumske tehnike parnih in mehanskih strojev uporabil kar mo~ toka reke; le-ta naj bi sama poglobila svojo strugo v dveh ali treh letih. Podoben postopek, kjer reka sama prijazno dolbe lastno dno, je Lecchi pred tem preizkusil pri izsu{evalnih delih v okolici Bologne; seveda je treba izkopano dno vsako leto znova vzdrèvati. Po drugem letu dela naj bi reka lastnoro~no izdolbla svoje

386 SBL (1925–1932) 1: 268; Martinovi}, Filozofski 1992, 282-283; Markovi~, 1969, 662, 822, 897; Bo{kovi}, 1980, 181, 190 (pismi 28. 11. 1765, 27. 5. 1766). 387 Lecchi, 1773, 152. 388 Lecchi, 1773, 79–195. 389 Lecchi, 1773, 152–173. 390 Lecchi, 1773, 156, 173. 391 Abbé Jean François Marcy je `ivel od leta 1828 v hi{i podkralja Neaplja Aloisa Thomasa Rajmunda grofa Harracha. Leta 1744 je postal dunajski dvorni matematik in {tiri leta pozneje direktor fizikalno-matemati~no- astronomskega kabineta v hi{i cesarja Franca I. Stefana. Leta 1761 je kot van Swietenov naslednik prevzel polo`aj direktorja fizikalnih in matemati~nih ved na dunajski filozofski fakulteti. Prakti~ni Marcy je leta 1767 zaslovel z izumom pisalnega stroja. 392 Lecchi, 1773, 157, 158.

170 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK korito za dva ~evlja, v tretjem in ~etrtem letu pa {e za dodatna dva ~evlja. Nove poglobitve bi pripomogle k stalnosti re~nega dna. Res pa bi poglobitev Ljubljanice onemogo~ila delo mlinov na koncu mesta, ki bi obviseli previsoko nad vodo. Lecchiju je bilo zanje àl, »a tak{en je bil pa~ davek splo{ne blaginje«, je sarkasti~no pripomnil. Lecchi je imel nekaj pomislekov, ni si {e podrobno ogledal ljubljanskih okoli{~in, temve~ je povzemal podatke predvsem po Hubertu. Glede izsu{evanja barja se je skliceval na Gruberjeve skice393 in upo{teval podzemne pritoke Ljubljanice. Zavzemal se je za ohranitev starih mostov in spodbujal postavitev novih; vsekakor je bilo vse skupaj {e vedno dokaj cenej{e od prekopa. Za zaklju~ek je Lecchi kritiziral Gruberjev projekt kanala ~eravno se je vedno znova skliceval na Gruberjevo skico. Prekop naj bi speljali na sredi med dvema hriboma od Codellijeve hi{e naprej; z njim bi seveda speljali ve~ji del voda iz prvotne struge in pove~ali njihovo hitrost. Vendar je Lecchi po dolgoletnih izku{njah menil, da se brez o~itne nuje ne gre lotiti tako dragega in korenitega posega. Po Lecchiju Ljubljanica è ima dovolj veliko silo pri Starih jamah ob mlinu, kjer se vanjo izliva Grada{~ica; preliv bi seveda zmanj{al silo vode v reki. Preusmeritev vode v prekop bi odtegnila nekaj voda, ki so bile doslej na razpolago mlinom. Po Lecchiju in Galileijevem {tudentu Castelliju je koli~ina vode sorazmerna njeni hitrosti,394 kar je seveda mo~no poenostavljen Bernoullijev izrek. Tako prekop sam po sebi ne bi odpravil gro- ze~ih poplav, saj bi u~inkoval le pri razmeroma nizkem vodostaju. Poleg tega pritoki Ljub- ljanice prina{ajo veliko materiala; lahko celo zasujejo kanal in z onemogo~ijo vrtenje mlinov. Zato je prekop premeteno opisal kot svojevrstno tveganje in s tem speljal vodo na svoj mlin. Kon~no je Lecchi dodal {e nekaj bleste~ih namigov o zasebnih interesih ljudi vpletenih v razmi{ljanja o ljubljanskem kanalu,395 s tem je seveda posegel v samo sr` problema, med zlato rumene `venketajo~e cekine. Lecchijeva poglobitev in raz{iritev Ljubljanice ne bi niti pribli`no obrnila toliko denarja, kot ga je Gruberjev prekop, ki je postal tisti ~as eden najve~jih projektov v celotni Habsbur{ki monarhiji. Po drugi strani je Gruber z ra~uni pretokov, padcev, in podzemnih praznin predstavil svoj kanal ob podpori majorja Struppija in Huberta.396 Za sabo je imel barona Zoisa in {e preneka- tere druge kranjske velmoè; tako so 9. 3. 1771, deset dni po Lecchijevem poro~ilu Kaunitzu, dunajske oblasti sklenile pripraviti denar in dati Gruberju zeleno lu~. Lecchijeva in kmalu za njo tudi Kaunitzova zvezda sta za~eli zahajati, Gruberjev ugled pa je strmo nara{~al. Lecchi je umrl v ~asu, ko je Gruber {e vodil dela na prekopu; v posmrtni izdaji svojih del o plovnih kanalih leta 1776 ni ve~ omenjal spora ob Ljubljanici, temve~ se je raje osredoto~il na kanale v Milanu, Modeni, Reggiu in Benetkah.397

2.3.4. Sklep Cistercijani iz Sti~ne so ve~ stoletij gradili sredi{~e u~enosti na Dolenjskem, pri tem pa so poznavalsko posegali tudi na podro~je tehnike in vakuumskih naprav tesno povezanih z urejevanjem kra{kih voda v svoji neposredni ljubljanski sose{~ini. Dovolj zgodaj so sprejeli pravilne razlage zgodnjih vakuumskih poskusov predvsem iz knjig podedovanih po sobratu Florjan~i~u; `al pa je bil poltretje desetletje po Florjan~i~evi smrti samostan v Sti~ni nepre- mi{ljeno ukinjen in marsikatera knji`na dragocenost se je ponevedoma za vekomaj izgubila na poti iz Sti~ne v belo Ljubljano.

393 Lecchi, 1773, 162. 394 Lecchi, 1773, 168. 395 Lecchi, 1773, 173. 396 Kopatkin, 1934, 9. 397 Lecchi, 1776, 169.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 171 Slika 2.161: Ilustracija in naslovna stran kemijskih poskusov Johanna Christiana Bernhardta pri ljubljanskih fran~i{kanih (Bernhardt, 1755); F.

Slika 2.162: Rokopisne opombe ljubljanskega Slika 2.163: Skica kemijskih postopkov Johanna fran~i{kanskega bralca med kemijskimi poskusi Christiana Bernhardta pri ljubljanskih fran~i{ka- Johanna Christiana Bernhardta (Bernhardt, nih (Bernhardt, 1755, tab 1); F. 1755); F.

172 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK 2.4. Valvasor o vakuumu in tankostenskih kipih

2.4.1. Uvod Po preu~evanju vakuumskih knjig turja{ke kne`je knji`nice in branja na{ih fran~i{kanov je prav, da opi{emo {e Valvasorjeve knji`ne zaklade kot dedi~e turja{kega baro~nega duha. [tevilne knjige v Valvasorjevi knji`nici in njegove lastne raziskave so bile usmerjene v vakuumsko tehniko. Valvasor je v marsi~em prekosil zgled deèlnega glavarja Volfa Engelberta Turja{kega z nabavo ob{irnej{ega branja v tujih jezikih iz oddaljenej{ih deèl, predvsem pa se je zanimal za Boylovo vakuumsko ~rpalko. Valvasor je svoja poglavitna raziskovanja lastnosti materialov zapustil v skupno devetih zvezkih Lumen naturae in Flos Physico-mathematicus. Oba rokopisa sta se po àlostnem Valva- sorjevem ste~aju izgubila. Zato lahko Valvasorjevo poznavanje vakuumskih in livarskih tehnik ocenimo le iz treh virov: z branjem njegovih v Zagreb prodanih knjig, s pregledom znanstvenih naprav v njegovi kr{ki zapu{~ini in s preu~evanjem njegovih tankostenskih kipov.

2.4.2. Kipi najtanj{ih sten Livarstvo ni bilo tuje Valvasorjevim ljubljanskim jezuitskim u~iteljem, vendar jih je na{ kranjski Janez Vajkard dodobra prekosil. Njegovo poznavanje kovinskih materialov je preraslo zanimanje za alkimijo predvsem pod vplivom londonske Kraljeve dru`be in njenega pomembnega ~lana Roberta Boyla. Valvasor je kupil stojalo in steber, po njegovem naro~ilu pa je Wolf Weisskirch(n)er iz Salzburga naredil kalup Marijinega kipa.398 Pred boì~nimi prazniki tik pred polno~jo 16. 12. 1681 je Valvasor ulil spomenik po svojem postopku v zvonarni pred Karlov{kimi vrati na Karlov{ki cesti {t. 15, kjer se je Kri{tof Schlag(s) uveljavil kot predhodnik poznej{e zvonarske druìne Samassa. Na veliki petek dne 27. 3. 1682 so kip prenesli pred bli`njo jezuitsko cerkev sv. Jakoba znotraj jezuitskega kolegija; Dolenjske ceste tisti ~as {e ni bilo, tako da zapora prometa ni bila potrebna. Stavbenik Marcello Genovese (Genevese) je Valvasorjevo umetnino dvignil na podstavek, ki so ga medtem zgradili zimi navkljub. Sve~anosti so prisostvovali rektorji jezuitskih kolegijev v Gorici, Trstu in Reki, zato so se novice o Valvasorjevem izumu hitro raz{irile. Valvasor je o svojem ljubljanskem Marijinem kipu in o novih postopkih za njegovo ulivanje poro~al tajniku londonske Kraljeve dru`be Thomasu Galeju; poèl je izredno pozornost kot redko kateri kranjski izumitelj prej ali pozneje. Leta 1687 je E. Halley v Phil.Trans. objavil Valvasorjevo pismo tajniku Thomasu Galeju o novem na~inu ulivanja kovinskih kipov ob lepi skici kipa boga Pana s pi{~almi.399 Verjetno je Valvasor ulil tudi Pana, ~eravno danes ne vemo kam ga je postavil.

Thomas Gale je bil nekoliko starej{i od Valvasorja. Odra{~al je kot sin edinec; {olal se je v Westminstru, leta 1655 pa se je malo pred Newtonom vpisal na kolegij sv. Trojice v Cambridgeu. Diplomiral je leta 1659 in magistriral tri leta pozneje. Univerza je objavila nekaj njegovih verzov ob smrti Oliverja Cromwella, ki so mu prinesli ugled v de`eli. Leta 1666 je postal profesor gr{~ine v Cambridgeu, leta 1672 pa nadu~itelj v {oli sv. Pavla, kjer se je med

398 SBL, 3: 220. 399 Valvasor, 1970, 1/3: 426, 3/11: 266, 698, 688/689 (slika); Radics, 1910, 143, 145.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 173 njegovimi dijaki najbolj izkazal ravno Valvasorjev poznej{i prijatelj Edmund Halley. Dne 6. 12. 1677 so Galeja izbrali v londonsko kraljevo dru`bo, skoraj natan~no desetletje pred Valvasorjem. Januarja 1686 je Gale postal honorarni tajnik Dru`be. Za pomo~nika si je izbral Halleyja, ki je dol`nost opravljal do leta 1699 in tako od vsega za~etka poznal Valvasorjeva pisma poslana v London. Nekaj let pozneje je Halley popotoval po Istri in Kvarnerju i{~o~ primerno pristani{~e za izkrcanje angle{kih enot v {panski nasledstveni vojni; àl se je njegov prijatelj Valvasor è desetletje prej poslovil od tega sveta. Gale je po kraljevem naro~ilu tako dobro popisal spomenike v Londonu, da ga je mesto nagradilo s plaketo. Kot poznavalec spomenikov se je {e posebej zanimal za Valvasorjevo ulivanje kipov. @e v za~etku 17. stoletja so kalupe iz mavca zalivali s teko~o zmesjo ilovice za bogatej{e Angleè, ki so se hoteli znebiti nadle`nega smradu tam, kamor gre celo cesar pe{. Tak{ne strani{~ne {koljke so bile zelo drage, za name~ek pa so {e vpijale vodo.400 Zato so Gale in sodelavci iskali druga~ne nove materiale in Valvasorjevim podobne inovativne postopke ulivanja. Livarstvo je bilo dobro razvito v neposredni sose{~ini sedeà Kraljeve dru`be na vzhodnem koncu Londona. Leta 1570 je Robert Mot tam ustanovil livarno, ki je pozneje prerasla v Royal Whitechapel Bell Foundry. Zaslovela je predvsem z ulivanjem londonskega Big Bena in ameri{kega zvona Liberty Bell (1752). Sredi{~e angle{kega èlezo-livarstva je bilo v dolini z zgovornim imenom Ironbridge; tam so razvijali èlezarsko industrijo, ki je kmalu po Valvasorjevi smrti mo~no napredovala z Abraham Darbyjevim izumom koksanja (1735).401 Valvasorjev prijatelj Halley je urejeval Phil.Trans. med letoma 1685–1693 in v njih tiskal {e druga Valvasorjeva dela. Prej{nji urednik Phil.Trans. Robert Hooke je sicer negodoval po svoji stari navadi. Nevo{~ljivo je namigoval, da Valvasorjev spis o tankostenskem vlivanju ne prina{a ni~esar novega, z izjemo uporabe druga~nih kemikalij, predvsem ene tretjine »bizmuta« ali cinka medi, zaradi katere zlitina la`je te~e.402 V resnici je bila ta novost nepomembna le na prvi pogled. Hooke in mojster angle{kega livarskega ceha sta vendarle odobrila londonsko objavo Valva- sorjevega postopka potem ko je dr. Aglionby primerjal Valvasorjeve novosti s prakso londonskih obrtnikov.403 Valvasorjev vrstnik Aglionby je bil ~lan Kraljeve dru`be, dopisoval pa si je tudi s slovitim Lockom. Valvasor se je do neke mere zgledoval pri nem{kih lon~arjih; za daljnovzhodne zlitine je zvedel med ljubezenskimi dogodiv{~inami na obmo~je dana{njega Tunisa in Libije poleti 1669. Poleg kemijske sestave zlitine je Valvasor kljub Hookovemu omalovaèvanju izbolj{al predvsem razporeditev in oblikovanje ulivnih kanalov,404 saj se je imenitno spoznal na svoj posel. Danes ne vemo, ali je pri vlivanju uporabljal ~rpalko, kar je ob njegovem poznavanju vakuumske tehnike dokaj verjetno. Kemi~na analiza in elektronska mikroanaliza sta pokazali, da vsebuje zlitina Valvasorjevega Marijinega kipa pri sv. Jakobu le stotinko odstotka bizmuta, zato pa skoraj 16 % cinka. Kot da bi baro~ni mojster slutil sodobne izku{nje, ki izpostavljajo bizmut za nevarnega povzro~itelja krhkosti v bakrovih zlitinah, kjer ne sme prese~i 0,005 %. Z dodajanjem cinka, 4 % svinca in nad 2 % kositra je Valvasor zniàl tali{~e zlitine za 120 °C. Dobil je »kar najbolj teko~o« snov za ulivanje tankostenskih kipov in z njimi prekosil dose`ke vseh svojih sodobnikov. Kot izku{en livar je razvil pretanjen ob~utek za blagodejen vpliv gladkih povr{in kanalov na bolj{e pretakanje zlitine v kalupu kipa. S pridom je upo{teval va`ne vplive premazovanja povr{in, tako da se je znal izogniti nezaèlenim sestavinam voska v premazih. Surovine je gotovo dobil

400 Lambrozzi, 1994, 93. 401 Ruschitzka, 1985, 49. 402 Reisp, 1987, 8; Paulin, Trbi`an, 1996, 264. 403 Reisp, 1983, 176. 404 Trbi`an, 2003, 177, 183.

174 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK iz doma~ih kranjskih in sosednjih krajev, ~eravno podrobnosti ni objavil. Na dana{njih slovenskih tleh je bilo v Valvasorjevem ~asu {estindvajset fuìn in pe~i oziroma plavèv. Na Koro{kem so med izdelovali è v 15. stoletju. Mineralni cinkov karbonat kalamino (zinccum, smithsonit) je Valvasor br`kone dobil iz Rablja na Koro{kem, zlitino bakra in cinka »zlati baker (aurichalcum)« pa na Cerkljanskem, kjer so bakrovo rudo kopali è v 15. stoletju. Malo pred Valvasorjevim ulivanjem kipov je Hans Sigmund Ottenfeld dobil dovoljenje za rudnik svinca v ^rni na Koro{kem (1665). Rudarji grofov Thurn-Valsassina so è {tiri desetletja pred Valvasorjevim rojstvom za~eli kopati svinec v severnej{em Pliberku in na Peci, revirja pa sta bila tudi v @elezni Kapli in Rablju.405 Nemajhne stro{ke za Valvasorjev Marijin kip so poravnali kranjski deèlni stanovi in tudi vrli baron Janez Vajkard je spravil nekaj zlatnikov v èp. Bogen{perg je dejansko kupil na »kredo«, tako da mu je denar pri{el nadvse prav. Njegov postopek ulivanja kovinskih kipov je bil pet let po angle{ki objavi v Londonu preveden v prvem zvezku nove revije Acta Eru- ditorum, ki so jo na pobudo slovitega u~enjaka Leibniza za~eli izdajati v Leipzigu. Latinska objava v prvi {tevilki te znamenite revije è sama po sebi kaè, kako pomembne so se tujcem zdele Valvasorjeve ideje, medtem ko je prezgodaj postaran hiral v Kr{kem. Nih~e ni prerok v domovini, {e posebej pa ne na Kranjskem. Valvasor si je èlel ~im bolj teko~e stopljene zlitine, ki jo je ulil v vmesni prostor prekrite osnovne oblike kipa. Pri tem je natan~no upo{teval prirastek velikosti modela kipa zaradi dodane plasti kovine. Tedanja kvaliteta litine seveda ni dopu{~ala tako tankih plasti, kot so osnova Valvasorju {e neznanih sodobnih vakuumskih postopkov prekrivanja povr{in. Ko je bil kip narejen, je Valvasor odstranil kalup in drobne kanale, skozi katere je vlival zlitino v jami za zvonove. Odrezani ulivni sistem je spravil za »ponovno uporabo«;406 tega gotovo ne bi storil, ~e ne bi ulil {e veliko drugih kipov, ~eravno trenutno poznamo le ljubljanskega. V ~asu svojega poro~anja Kraljevi dru`bi {e ni poskusil uliti ni~esar dalj{ega od devetih ~evljev (3 m), vendar ni dvomil, da zmore tudi vi{je izzive. Napovedal je, da bo ulil kip cesarja Leopolda na konju. Vladarja med jeò je nameraval ovekove~iti v nadnaravni velikosti v spomin na njegov obisk Ljubljane leta 1660. O izvedbi se je è dogovarjal s kranjskimi deèlnimi stanovi,407 ki so bili pripravljeni kriti stro{ke Leopoldovega spomenika. âkal je {e na konec tur{ke nevarnosti, ki se je za~ela julija 1683 s tur{kim obleganjem Dunaja. Po kosilu dne 7. 8. 1683 je sam ~etrtni stotnik Valvasor naglo odjezdil iz Ljubljane kot vrhovni poveljnik kranjskih ~et za pomo~ ogroèni [tajerski.408 Boylove knjige o vakuumskih tehnikah je za nekaj mesecev odloìl da bi gosje pero zamenjal z bridko sabljico in samokresom. Na praznik vseh svetnikov je bil è doma, vendar na~rta z Leopoldovim kipom ni uresni~il, saj je bil ob koncu »dunajske« vojne leta 1699 è dolgo pod ru{o. Valvasorjev opis postopka ulivanja tankostenskih kipov je bil prvi mednarodno priznani tehni{ki dokument kranjskega izumitelja na podro~ju metalurgije in tehnike v celoti.409 Vse- kakor Marijin kip ni bil edini izdelek izku{enega livarja Valvasorja, ~eravno nam drugi ({e) niso znani.

405 Paulin, Trbiàn, 1996, 263, 264, 267–268; Paulin, 1998, 63, 65, 67, [orn, 1984, 167; SBL, 4: 82. 406 Paulin, Trbiàn, 1996, 267. 407 Radics, 1910, 146. 408 Reisp, 1983, 164. 409 Paulin, Trbiàn, 1996, 263.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 175 2.4.3. Galileijev krog pri Valvasorju Valvasor je pilil svoje poznavanje livarskih in vakuumskih tehnik v skrbno izbrani doma~i knji`nici, marsikaj pa je zvedel med ve~letnimi mladostnimi popotovanji. Bral je tudi starej{a mnenja o vakuumu, med njimi Sebastiana Fox-Morzillo iz Seville, ki je v Louvianu na jugu Nizozemske {tudiral klasi~no filozofijo. [panski kralj Filip II. ga je imenoval za skrbnika svojega sina Carlosa, vendar je Fox-Morzillo utonil na poti v novo slu`bo. Valvasor je bral prvi posmrtni ponatis Fox-Morzillove filozofije narave Aristotela in Platona posve~en njegovemu nesojenemu delodajalcu Filipu II. Fox-Morzillo je v enajstem poglavju prve od petih knjig opisal neskon~nost in vakuum. Po Parmenidu naj bi Bog imel mo`nost ustvariti neskon~nost, predvsem pa se je Fox-Morzillo skliceval na Platonovega Timaja in zavra~al prazen prostor brez snovi.410 Valvasor se je zanimal za Galileijevega predhodnika Baldija, ki je v Padovi {tudiral matematiko ob Galileijevem prijatelju markizu Guidu Ubaldu del Monteju. Leta 1570 ga je u~itelj matematike Commandino nagovoril, da je prevedel Heronove {tudije vakuumskih naprav iz stare gr{~ine v italijan{~ino. Objavil ga je komaj leta 1589 z uvodno {tudijo zgodovine mehanike. [ele prevod je omogo~il razvoj Heronovih idej o resni~nosti praznega prostora v Gali- leijevo snov sestavljeno iz atomov lo~enih z vakuumom. Valvasor je kupil italijanski prevod Herona, ki ga je objavil Commandinov u~enec Alessandro Giorgio iz Urbina (1592); za name~ek je nabavil {e nem{ki prevod iz leta 1688 prirejen po Commandinovem latinskem prevodu. Hranil je tudi Baldijevo najpomembnej{e delo o Aristotelovi mehaniki, objavljeno posmrtno leta 1621. Baldi je pripisal Aristotelu celo nalogo z vakuumsko posodo; to seveda ni

Slika 2.164: Anton Vanossijeva ureditev Lanove ponazoritve Kircherjevega loma pali~astega magneta na dvoje in plavanja ribe za gibanje vakuumskega balona pri ljubljanskih fran~i{kanih (Lana, 1724, sliki na koncu knjige se nana{ata na strani 226 in 265); F.

410 Fox-Morzillo, 1560, 28r,29r,30v–31r.

176 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK bila prvotna misel Aristotela, ki vakuuma sploh ni odobraval. Baldi se je k vakuumu znova povrnil z razmi{ljanjem o samote`nem ~rpanju vode iz vodnjaka ob zaklju~ku knjige.411 Med Kircherjevimi u~enci na Rimskem kolegiju se je izkazal jezuit Francesco Lana Terzi, ki je natan~no opisal Torricellijeve, Boylove in druge poskuse s plini in vakuumom. Zaupal je mnenjem Kircherja in Schotta, Galileija pa je kritiziral.412 Leta 1670 je zaslovel z na~rtom okroglih vakuumskih zrakoplovov iz bakrene plo~evine in se v~lanil v londonsko Kraljevo dru`bo, tako kot pozneje Valvasor. Valvasor je kupil prva dva dela Lanovega Pouka naravoslovja, Bernard Ferdinand Erberg pa je za ljubljanske jezuite nabavil vse tri dele {estdeset let po natisu; Lano so brali tudi ljubljanski fran~i{kani. Med poglavitnimi ljubljanskimi ob~udovalci Lanovega vakuumskega plovila je bil leta 1742 nastavljeni ravnatelj {kofijske, danes semeni{ke knji`nice, Fran~i{ek Jo`ef Thallmainer; bil je ponosni lastnik vsaj 676 knjig vklju~no z dvema Lanovima.

Tabela 2.15: Slovenski ob~udovalci vakuumskega plovila Francesca Lana Terzija

Naslov Lanovega dela Lastniki knjige 1670. Prodromo ovvero saggio di alcune invenzioni nuove Turja~an v Ljubljani; Jurij Andrej Triller premesso dell’Arte Maestra. Brescia grof Trilek na ribni{kem gradu;413 Hallerstein v Pekingu 1684, 1686, 1692. Magisterium Naturae et Artis. Opus Ljubljanski jezuiti 1752; Valvasorjevi Physico-Mathematicum. I–III. Brescia, Parma: Ricciardi (NUK-8461; izvodi iz let 1684 in 1686; Hallerstein SKLJ-T VII 14-16/r). v Pekingu414 1723. Placita Physica de motu transpirationis: deprompta ex P. ekslibris Fran~i{ek Jo`ef Thallmainer Francisco Tertio de Lanis... Antonio Vanossi... Viennae: Wolfgang Schwendimann (SKLJ-T I 32 ~). 1724. Placita Physica de sympatia et antipathia depromta ex Franc. [kerpinova nabava za ljubljanske De Lanis S.J. Honoribus. – dicata... Antonio Vanossi. Viennae: fran~i{kane; ekslibris Fran~i{ek Jo`ef Wolfgang Schwendimann (W-1531-NUK-8297; FSLJ-20 f 53; SKLJ-T Thallmainer II 31 ~). 1743. Artificia Physica selecta ex Tomo III.-io Magisterii naturae et W-1529-NUK-8291 artis Franc. De Lanis S.J. Honoribus etc. Inscripta. Graeci: Widmastatten 1744. Tractatus de motionibus magneticis ex operibus R.P.F. Tertii Minoritski samostan Ptuj- F I 629) de Lanis excerptus, et laureatis honoribus J.C. de Cerroni provincialis Styriae…Antonio Vorster… Graeci: Widmastatten i01745. Tractatus de motionibus magneticis ex operibus R.P.F. Tertii Minoritski samostan Ptuj- D II 49 de Lanis… Antonio Vorster... Graeci: Widmastatten

2.4.4. Boylova vakuumska ~rpalka Valvasor je kupil {est Boylovih tiskovin, med njimi `enevska zbrana dela (1680) v trinajstih zvezkih s petindvajsetimi poglavitnimi knjigami. Valvasorjevo navdu{enje nad Boylom je mogo~e pri~akovati, saj je tri Boylova dela prodajal tudi novi ljubljanski knjigarnar Mayr leta

411 Baldi, 1621, 37, 48, 54, 159–161. 412 Lana, 1686, 2: 176; 1684, 1: 175, 177–178; 1692, 3: 214–215, 238–239, 297. 413 Inventarium uber wailandae vollgebornen Herr Herr Graf Georg Andrej Triller von Trilleck (ARS, AS 309, Zapu{~inski arhiv, fascikel 46, Tehni~na enota 114, litera T, {t. 25a/Ribnica, str. 155–206), stran 158, {tevilka knjige 16 (L’arte Maestra del patre Francesco Lana Jesuita); [tuhec, 1995, 90. 414 Lastni{ka vpisa »PP Gallor SJ Pekin, Collegij Societatis Jesv Pekini, Veyo da Residenca de Cinanfu« (Verhaeren, 1969, 572–573; Lana, 1684–1686) in »Da Vice Provinciae da China da Compania de Jesus, Collegij Societatis Jesv Pekini, Vice Provinciae Sinesis« (Verhaeren, 1969, 971; Lana, 1670).

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 177 Slika 2.165: Pascalova Pisma v omari prepovedanih knjig pri ljubljanskih fran~i{kanih, kjer jih je bral gvardijan Norbert Paccassi (Pascal, 1700); F.

1678. Valvasor je bil {tirinajst let mlaj{i od Boyla; ob svojem bivanju v Parizu in v Angliji415 v ~asu Boylove dokon~ne preselitve iz Oxforda v London aprila 1668 se je dodobra seznanil z Boylovimi vakuumskimi poskusi. Valvasor je kupil Boylove Hidrostati~ne paradokse (1670) s tremi lepimi skupinami slik kapilar v posodi, stiskanja teko~in in posledic razlike tlakov. Boylove poskuse je Valvasor ponovil na Bogen{pergu ob preverjanju delovanja domnevnih sifonov pod Cerkni{kim jezerom, ki jih je prijatelj Halley nato leta 1687 kazal pred londonsko Kraljevo dru`bo v ~ast Valvasorjeve izvolitve med nove ~lane. Valvasor kot slejkoprej edini kranjski ~lan te znamenite Dru`be pri~a o izjemno visokem kotiranju na{e baro~ne znanosti in tehnologije. Po Boylovi napovedi v nagovoru bralca in v predgovoru (1680) so bili Hidrostati~ni paradoksi nadaljevanje Boylovih »Tractatus de Aëre« (1672), ki ga je prodajal Mayr v Ljubljani, po Boylovi smrti pa so ga prevedli v angle{~ino. Tlak v kapljevini je primerjal s Torricellijevim preizku{anjem vakuuma nad cevjo polno ìvega srebra. V nagovoru bralcu je zavrnil odnos monarhista Hobbsa do vakuuma, ki ga je ~rtil tudi po politi~ni plati. Kar {tiri Valvasorjeve knjiìce iz Boylove ènevske zbirke (1680) so bile posve~ene vakuumskih poskusom; ob njih pa {e dve drugi v ènevski izdaji iz leta 1683. Prvo in najdalj{o vakuumsko knjiìco je Boyle sestavil iz pisem ne~aku Karlu grofu Corku (1680); dodal jim je desetletje starej{e Hidrostati~ne paradokse z dvema skupinama slik postavljenima med dve

415 Mayr, 1678, 51–52; Reisp, 1987, 7.

178 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK plo{~i skic vakuumskih naprav. To je bila ena redkih ilustriranih knjiìc v Boylovih ènevskih zbranih delih, iz katerih se je Valvasor u~il novih pogledov na skrivnosti znanosti o praznem. Boyle je za~el s Torricellijevimi in Guerickejevimi dose`ki, vendar je z ve{~o Hookovo pomo~jo urno napredoval in zaklju~il triin{tirideset poskusov dne 20. 12. 1659,416 ko je Valvasor è obesil {olo na klin in za~el poldrugo desetletje svojih mladostnih popotovanj. Boyle je drugo vakuumsko knjiìco prav tako vklju~il v ènevski ponatis (1680), ki ga je bral Valvasor. Blaisa Pascala je napa~no imenoval Monisieur Paschal. Cenil je njegove vakuumske poskuse;417 zato toliko bolj presene~a, da Boylov kolega pri londonski Kraljevi dru`bi Valvasor ni kupil Pascalovih del. Pascalove opise poskusov je med drugim kupil baron Erberg za svojo knji`nico v Ljubljani, pozneje preme{~eno v bli`nji Dol. Valvasor je prispel v Francijo pet let po Pascalovi smrti,418 ko so vsi govorili o njegovem prezgodaj umrlem geniju. Boyle je tretjo vakuumsko knjiìco posvetil zgodnjim poskusom z Machina Boyliana. Skli- ceval se je na svoje Nove vakuumske poskuse, na Mersennovo raziskovanje stisljivosti in na meritve florentinskih akademikov. Boyle je k svojim vakuumskim raziskavam vabil najpomembnej{e Angleè tedanjih dni, da bi s svojim ugledom dali rezultatom dodatno teò, kot so velevale tedanje navade. Opisal je zmrzovanje pare z niànjem temperature ob stiskanju pod teò stolpa ìvega srebra. V kritiki Hobbsa je navajal svoje starej{e poskuse v barometru na ìvo srebro.419 Hobbsa je zavrnil z Guerickejevimi in Torricellijevimi poskusi. Zaklju~no poglavje je posvetil shranjevanju ìvil v vakuumu, ki je Valvasorja {e posebej navdu{ilo. Boyle je namre~ junija 1670 v vakuum shranil pinto francoskega vina, ki ga je julija 1671 vzel ven na prosto in ob veselem omizju ugotavljal, da je ohranilo ~istost in barvo. Valvasor in njegovi najstni{ki sinovi na Bogen{pergu niso popili veliko vina kljub skrbi Valvasorjeve prve ène; vseeno pa se je Boylova ideja o shranjevanju vina globoko dotaknila Valvasorjeve ob Posav- skih vinogradih razvajene du{e. Leta 1682 je v @enevi priob~il nadaljevanje Fizikalno-mehanskih poskusov z nadtlakom stisnjenega segretega zraka in ìvalmi. Pri raziskavah nadtlaka je obrnil postopek ~rpanja vakuuma, kar je omogo~ilo razvoj parnega stroja. S pomo~jo izumitelja Denisa Papina je eksperimentiral od 11. 6. 1676 do 5. 9. 1677 in svoje dose`ke ponazoril na {estih plo{~ah polnih slik ob koncu knjige. Valvasor je è po naselitvi v Bogen{perg kupil prve letnike Phil.Trans.420 in v njih med drugim prebral poro~ilo o prvih Hookovih in Boylovih poskusih z vakuumsko ~rpalko pred Kraljevo dru`bo dne 15. 2. 1665. Pri Mayru v Ljubljani je z navdu{enjem {tudiral Boylova poro~ila o dokaj okrutnih poskusih z racami v izpraznjeni vakuumski posodi,421 ki bi danes seveda sproìli mnogo hude krvi pri Dru{tvih za varstvo ìvali. Nemudoma je za~el pisati tajniku Londonske kraljeve dru`be Galeju, saj je kot svetovljan neomejeno zaupal vase in si je zaèlel lastnih objav v Phil.Trans. Za name~ek je kupil {e Boylovo razpravo o luminiscenci Noctiluca (1682), ki mu je bila posebno blizu, saj so prvi raziskovalci luminiscence iz{li docela iz alkimisti~nih tradicij. Boyle je najprej opisal Balduinov hermeti~ni fosfor, nato pa {e delo Nemca Daniela Kraffta. Svetlikanje je opazoval v vakuumu in povzel postopek izdelave luminiforja Noctiluca po tedanjih alkimistih.422 Obravnaval je luminiscenco na zraku in celo v ledu; razpravo sestavljeno iz pisem o poskusih je kon~al s kemijskimi paradoksi kot odgovor na Kircherjeve (1646) trditve v katere je seveda globoko dvomil. Tako kot Hobbes tudi Kircher

416 Boyle, Nova experimenta 1680, 2–3, 154. 417 Boyle, Nova experimenta 1680, 13; Boyle, Robert. Defensio doctrinae 1680, 10; Boyle, 1999, 3: 26, 33. 418 Reisp, 1983, 84. 419 Boyle, Tractatus, 1680. 420 Valvasorjeve letnike 1665–1669 je urednik Oldenburg natisnil v Amsterdamu (1675, 1675) kot zasebno glasilo. 421 Mayr, 1678, 84; Boyle. 12. 9. 1670. Nova experimenta pneumatica de respirationem spectantia. Phil.Trans. 422 Boyle, 2000, 269, 270–271, 281, 291, 295, 303.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 179 nikakor ni verjel, da vakuumska ~rpalka v resnici odstrani vso snov; seveda je {lo Boylu {e dodatno v nos njegovo bojevito jezuitsko katoli{tvo. Boyle je v Poskusih in razmi{ljanjih citiral Kircherjev opis luminiscence (1646), ki sta ga kupila tako Volf, kot Valvasor. Prokurator jezuitov Monardes, znan po prvem opisu tobaka, je Kircherju poslal raztopljeno luminiscen~no snov iz Mehike, tako da je lahko novosti posredoval samemu cesarju. Boyle se je glede barv kovin skliceval na Glauberja, ki ga je Valvasor tako mo~no ~islal, da je zbral kar sedemindvajset njegovih knjig; gotovo tudi zato, ker je Glauber mlada leta preìvel na Dunaju. Boyle je zaklju~il z opisom luminiscence bolonjskega kamna in predvsem dragih kamnov.423 Po stopetih straneh teorije snovi sestavljene iz delcev se je na zadnjih dvain{tiridesetih straneh lotil desetih poskusov. V {estem je raziskoval Glauberjevo sol, v devetem pa se je skliceval na Helmontov in Paracelzov Alkahest, ki je bil v marsi~em temelj Boylovih razmi{ljanj.424 Eden odkriteljev fosforja, Kunckel, je pozneje spravil Alkahest na tanek led z ugotovitvijo, da ga nobena posoda ni zmo`na obdràti; prav podobno se danes godi fuzijskemu reaktorju, ki ga ne znamo omejiti v posodi. O Alkahestu je razpravljal tudi raziskovalec fosforja in dunajski dvorni gospodarski svetovalec Becher; Valvasor je nabavil ducat njegovih knjig, Volf pa le tri. Valvasor je kupil {e {tiri poglavitna Kuncklova dela, medtem ko je Volf umrl è pred njihovo izdajo. Valvasor se je za luminiscenco zelo zanimal in je prosil Kraljevo dru`bo v Londonu, naj mi po{lje navodila za izdelavo fosforjev vseh vrst po poro~ilu irskega {kofa Asha,425 prijatelja pisatelja Jonathana Swifta. Tudi sam je sku{al sestaviti luminifor iz neke vrste svetle~ih ~rvov, vendar dobljena snov ni bil obstojna.426 V Valvasorjevi zapu{~ini v Kr{kem je bila po njegovi smrti popisana tudi »Medeninasta ~rna naprava v obliki no~ne lu~ke«,427 kar je bil tudi v Boylovem pisanju obi~ajen naziv za luminifor Noctiluca. @al popisovalci niso podrobneje opisali sestave Valvasorjevega luminiforja.

2.4.5. Boylovi kritiki Valvasor je kupil Cabeove Magnete posve~ene francoskemu kralju Ludviku XIII. Cabeo je magnetne pojave pripisoval domnevnim premikom gmot zraka, ki ga elektrika najprej izrine, nato pa se zrak vrne na prvotno mesto in s seboj povle~e dovolj lahke delce. Tako Boyle kot Galileijevi dedi~i pri florentinski akademiji Del Cimento so raziskovali vakuum da bi potrdili ali ovrgli Cabeove domneve. Cabeo je v drugi knjigi zavrnil mnenje zdravnika kraljice Eliza- bete W. Gilberta o spremembi elektri~nega privlaka v vlagi in {e posebno v vodi; privlak med potopljenima magnetnima palicama je posebej nazorno skiciral. Pozneje je Cabeo skupaj s svojimi ferrarskimi some{~ani nasprotoval hidravli~nim idejam Galileijevega u~enca Benedetta Castellija pri urejevanju reke Reno, ki jih je podpiral pape` Urban VIII. Vakuuma ni priznaval, saj naj bi motil lokalno gibanje.428 Valvasor je nadaljevanje Cabeovega raziskovanja vakuuma prebral pri drugem jezuitu Kircherju; hranil je domala vsa Kircherjeva dela. Kircherjev magnet za dvigovanje velikih ute`i je navdu{il Valvasorja, ki je nabavil lasten nadvse mo~an magnet. Z njim je lahko vzdig- nil maso `eleza dvain{tiridesetkrat ve~jo od mase magneta; po smrti je izredni magnet zapustil

423 Boyle, 2000, 269. 424 Boyle, Chymista scepticuis 1680, 39, 65, 69, 78, 115, 119, 123, 139, 133, 139, 145. 425 Reisp, 1987, 104. 426 Reisp, 1983, 212, Valvasor, 1970, 1/3: 458. 427 Radics, 1910, 317. 428 Cabeo, 1629, 28, 59, 72, 93, 108, 178, 181–188, 217, 220, 334, 341.

180 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.166: Cabeovo preizku{anje delovanja Slika 2.167: Cabeovi poskusi z lomljenjem mag- magneta pod vodo v Valvasorjevi zbirki (Cabeo, neta v Valvasorjevi zbirki (Cabeo, 1629, str. 81). 1629, 186). (Fotografirano v zbirki za zgodovino (Fotografirano v zbirki za zgodovino znanosti z znanosti z dovoljenjem univerze v Oklahomi). dovoljenjem univerze v Oklahomi).

Slika 2.168: Slika pred naslovnico knjige Erasmusa Franciscija s pogovori dobremu prijatelju o glasbi, tiranih, indijskih mogulih, potovanjih na Japonsko in son~nih urah med ljubljanskimi fran~i{kani (Francisci, 1674); F.

v svoji hi{i v Kr{kem:429 prav zanimivo bi bilo vedeti, kje se to ~udo tedanje znanosti skriva danes. Kircherja je zanimalo delovanje magnetne sile v vakuumu. Vakuumsko napravo je lepo ilustriral in pokazal, kako razred~eni zrak vle~e vodo iz posode navzgor po cevi. Voda se potem izliva po obodu posode na tla ali pa celo nazaj v posodo kot stalno gibalo perpetuum mobile, ki se je pozneje pokazalo za iluzijo. Vodomete iz tretje knjige je imenoval »hidravli~ne stroje«.430

429 Radics, 1910, 318. 430 Kircher, 1654, 419.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 181 Valvasor je ob najpopolnej{i kranjski zbirki Kircherjevih del kupil {e dvanajst Schottovih matemati~no-tehni~nih priro~nikov, saj je bil Schott najpomembnej{i Kircherjev u~enec. K nabavam njunih spisov je Valvasorja napeljalo zanimanje za izum vakuumske ~rpalke, ki jo je prav Schott prvi opisal in narisal. Valvasor je Schottova dela in devet Kircherjevih knjig citiral v Slavi, saj je bil prav Kircher pisec, ki ga je uporabljal najve~. Valvasorjev vzornik Volf Turja{ki je imel osem Schottovih del, seveda prav tako kot Valvasor vse tiste povezane z vakuumskimi tehnikami. Volfov brat knez Janez Vajkard je bil poglavitni Guerickejev sodelavec pri vakuumskih poskusih v Regensburgu, tesno pa je sodeloval tudi s Kircherjem. Ohranilo se je {est Janezovih pisem Kircherju v Rim;431 seveda mu je pisal latinsko, saj Kircher po na{e ne bi razumel. Drugo pismo je poslal tik preden sta z Guerickom izpeljala sloviti poskus s konji in vakuumskima polkroglama v Regensburgu, zadnje pa je napisal v Ljubljani malo preden se je Valvasor naselil na Bogen{pergu. Kircherjeva in druga temeljna znanstvena raziskovanja so bila o~itno bli`je baro~ni Ljubljani, kot so danes.

Tabela 2.16: Grof, od leta 1654 knez Janez Vajkard Turja{ki pi{e Kircherju

Datum Kraj 30. 5. 1651 Dunaj 9. 2. 1654 Regensburg 27. 10. 1655 Dunaj 3. 5. 1661 Dunaj 12. 11. 1665 Dunaj 23. 4. 1671 Ljubljana

Valvasor je nabavil Voigtovo Zapravljanje ~asa s fiziko v drugi izdaji. Pou~na knjiìca z dve- stotimi odgovori na zanimiva fizikalna in biolo{ka vpra{anja je bila pisana na koò prav Valva- sorjevi plemi{ki du{i. Voigt jo je v predgovoru posvetil wittenber{kemu profesorju medicine Luterancu Danielu Sennertu, katerega razprave o vro~ini je Valvasor prebiral v zbirki svojega vzornika Volfa. Rektor glavne {ole v Güstrowu, Voigt, je pri akusti~nih poskusih z Dionizijevo pi{~aljo upo- {teval mnenje Valvasorjevega poglavitnega sodelavca Nürnberàna Erasmusa Franciscija, ki je bil v tistem ~asu med najbolj priljubljenimi pisci znanstvene literature; seveda so ga brali tudi ljubljanski fran~i{kani. Voigt je najmanj{e ìvali primerjal kar z atomi. Menil je, da je v zrnu kadila kafre milijonkrat ve~ atomov, kot jih pre{tejemo danes. Kljub Boylovim in Guericke- jevim poskusom se mu popoln vakuum ni zdel dosegljiv.

2.4.6. Sklep Valvasor je kon~al {olanje brez vi{jih univerzitetnih {tudijev; raje je {olsko torbo zagnal v kot in se opravil na {tirinajst let mladostnih popotovanj po svetu. Tako se je è zelo zgodaj seznanil z vodilno in obenem najdra`jo fizikalno zagato svojega ~asa, vakuumsko ~rpalko. Pravilno je ugotovil, da se je teì{~e raziskovanja vakuumskih tehnik premaknilo v Anglijo k Boylu; zato je kupil vsa njegova dela o vakuumski ~rpalki in se v~lanil v Kraljevo dru`bo kot prvi in edini med Kranjci ter Slovenci sploh. Tam je postal kar Boylov druàbnik. Preu~evanje lastnosti novih materialov je kronal z iznajdljivim postopkom za vlivanje najbolj{ih tankostenskih kipov svojega ~asa, ki ga je proslavil po vsej u~eni Evropi. Ali si ni s tem zasluìl spominski zapis pod svojim Marijinim kipom v Ljubljani, edinstvenim spomenikom na{ega znanja, ki bi slavil mojstra {e mnogo stoletij?

431 Gramatowski, Rebernik, 2001, 112, 136.

182 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK 2.5. Erbergove vakuumske knjige

Tabela 2.17: Vakuumske tehnike v knji`nici barona Jo`efa Kalasanca Erberga v Ljubljani (1798) in nato v Dolu

Pisec Leto Naslov M. Pascal 1690 Traité de l’equilibre des liqueres, et de la pesanteur de lumela’ de l’air. Paris. 8o. Laurent Gobart S.J. 1716 Tractatus de barometro. Viennae. 12o. Laurent Gobart S.J. 1746 Tractatus de barometro. Graecii. 12o.432 Guil. Jac. 1725 Introductio ad philosophiam Newtonianam. Lugd. Batav. 4o.433 S’Gravesande P. Rog. Jo. Boscovich 1763 Theoria philosophia naturalis. Venetis. 4o.434 Io. Beccaria 1768 Commentarii duo de phosphoris naturalis, et artificialis. Graecii. 8o.435

Beccarijevo razpravo so naslednje leto ponatisnili tudi v Ljubljani ob dvajsetih fizikalnih in desetih matemati~nih izpitnih vpra{anjih Lo~ana Martina Prennerja pri profesorju Gregorju Schöttlu ob gmotni pomo~i direktorja idrijskega rudnika Janeza Nepomuka grofa Inzaghija. Galvanijev bolonjski {tudent Beccaria uporabljal fosforescentne v razmerju zvarjene preparate

Slika 2.169: Konec ljubljanskih izpitnih vpra{anj in za~etek Beccarijeve razprave o fosforescenci v knji`nici fran~i{kanskega samostana v Ljubljani (Schöttl, Beccaria, 1769, 1); F.

432 Izdaja ljubljanskega rektorja Dillherra. 433 Poznej{o izdajo S’Gravesandove knjige o Newtonovi fiziki so ljubljanski jezuiti nabavili leta 1769, devet let po natisu na Dunaju. 434 W-1418. 435 W-1474; NUK-8227; ljubljanska izdaja 1769 FSLJ-8 d 70.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 183 Kraffta, Homberga in Helmonta;436 najbolj sta mu {la v nos Balduinov fosfor in du Fayjeve raziskave.437

Tabela 2.18: Vakuumski spisi, ki jih je prebirala Marija Terezija baronica Wintershoffen poro~ena Or{i}438 dokler jo vakuumu o~itno nenaklonjeni mo` ni obdol`il ~arovni{tva

[tevilka Pisec Naslov v popisu 68 Galilej Gallilei Galilej Gallilei linceo discorsi et demonstratione methematische… in 4to 79 Peter Gautruche Philosophia institution… Petri Gautruchio… in 8to 79 Peter Gautruche, Pilosophica ac Mathematicae totius institutes, cum … Authore P. Petro aureliano Galtruchio, aureliano... in 12to 88 Valleriis Maximi dictarum Mamorabillium exempla in 8to

Med francoskimi fiziki v Turja{ki knji`nici in sta bila tudi dva izvoda Filozofska matematike oziroma Filozofske fizike plodovitega pisca jezuita Gautrucha iz Orléansa; podobne knjige je brala tudi nadebudna baronica Or{i}. Gautruche je po vstopu med jezuite {tudiral v Rennesu. Leta 1642 in 1643 je pou~eval filozofijo na kolegiju Mont à Caen, nato pa je verjetno pre{el na kolegij La Flèche, ki ga je neko~ obiskoval Descartes. Leta 1653 se je Gautruche vrnil na Mont à Caen kot prefekt {tudijev in profesor teologije; obe dol`nosti je vr{il do globoke starosti leta 1679. Od leta 1668 je predaval tudi matematiko, ki ga je {e posebej zanimala in je zanjo leta 1645 navdu{il tudi Pierra-Daniela Hueta, nad{kofa v Avranchesu 100 km jugozahodno od Caena v Norman- diji. Volf ni nabavil Gautruchove Filozofske fizike v prvi izdaji iz leta 1656, temve~ si je raje privo{~il pet let poznej{i ponatis. Gautruche je zavrnil obstoj vakuuma v naravi, ~eprav je skupaj z drugimi jezuiti zagotavljal, da Bog seveda zna ustvariti prazen prostor s ~ude`em. Na kratko je povzel Torricellijeve in Pasca- love poskuse, vendar je vztrajal pri Aristotelovem strahu pred praznim.439 Astrologijo je zavrnil po pape- {kem odloku, in v isti sapi z njo {e alkimijo. Sprejel pa je slabih trideset let staro Harveyevo teorijo kro`enja krvi v telesu.440 Gautruche je med francoskimi jezuiti prvi priob~il Pri- ro~nik filozofije; naslednjega je jezuit Gaspard Buhon objavil {ele leta 1723. Prva izdaja Gautruchevega priro~nika je brez matemati~nega dela iz{la leta 1653 v njegovem doma~em Caenu. Tri leta pozneje je delo

Slika 2.170: Slike iz Posebne fizike jezuita Gautrucha v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Gautruche, 1661); F.

436 Beccaria, 1768, 9, 67. 437 Beccaria, 1768, 12. 438 ARS, AS 309, Zapu{~inski arhiv, fascikel 39, tehni~na enota 78, litera O, {t. 10, str. 68; [tuhec, 1995, 90. 439 Gautruche, 1656, 1: 127–150; Brockliss, 1995, 187, 202, 212. 440 Gautruche, 1656, 2: 19–22, 150–155, 206; Thorndike, 1958, 7: 642–543; Brockliss, 1995, 193.

184 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Tabela 2.19: Keplerjeve knjige, ki jih je hranil Janez pl. Pu~ar ob smrti leta 1650;441 podedoval jih je pravnik dr. Franc pl. Ott (Otto), lastnik dolenjskih gra{~in Svibno, Maténa in Ro`enbah pri Velikih Lipljenih ju`no od [kofljice.442

Stran/{tevilka Pisec Naslov v popisu 103 (Pu~ar) Johannes Kepler Nova Stereometria Solidorum Vinnariorum Joannis Kepleri in folio (pri 67/80 (Ott) Pu~arju: Joannis Keppleris in weisen Pergament in folio buch 1) 111 (Pu~ar) (Kepler) No 86 tabula Rudolphina in fol (brez omembe pisca Keplerja, pri Pu~arju: 67/86 (Ott) Joannis Keppleri Buech so noch mit eingebenden Buch 1)

Tabela 2.20: Kaspar Schottove knjige o vakuumu med Kranjci

Leto Naslov 1671 Ihr Gesellschaft Japu / (Schott, Gaspar) magia optica… 4 (I. del Magia 21/83 98v Sti~na Universalis Naturae et Artis. 1671 Bamberg: Joh. Martin Schönwetter) 1662 Physica curiosa, 1–2, Herbipoli, 4 perg. Belo. (vsak del zapisan 276, posvetna zgod.; 369; posebej) Turja{ka 1667 … Physica curiosa… Herbipoli: Endter Valvasor 1664 Technica curiosa sive mirabilia artis, Herbipoli, 4 perg. Belo. 376, jezikoslovje; 370; Turja{ka 1657 Magia universalis naturae et artis, Herbipoli. 4 perg. Belo. (2 izvoda) 377, jezikoslovje; 367; Turja{ka 1659– … Magia universalis naturae et artis… Bambergae: Schönweter Valvasor 1677 1661 Cursus mathematicus. Herbipoli (Würzburg) –; 366; Turja{ka 1657– Mechanica hidraulico pneumatica. 4 perg: Belo Herbipoli: Pigrin 388; 368, 2: 360 Turja{ka; 1658 (vklju~eni Guerickejevi: Experimentum novum Magdenburgicum) Valvasorjeva 1661 Cursus mathematicus, sive absoluta omnium mathematicarum. 1699 Lo{ki kapucini Herbipoli: Schönwetter (S). Ponatisa: 1674. Francoforti: Cholin; 1699. Cursus mathematicus, sive absoluta omnium mathematicarum. Francoforti: Moen (NUK-4217 jezuitski ekslibris; KSSKL-Loka T 1).443 1663 Arithmetica practica generalis ac specialis; ex cursu mathematico Erberg, {t. 56 ejusdem Auctoris extracta, atque correcta, et haec secunda editione in usum Iuventutis mathematum studiosa proposita. Herbipoli (Würzburg): Hertz. 8o. (NUK-4111). 1663 … Anatomia physico-hydrostatica… Herbipoli: Schönweter Valvasor 1677 … Magia optica… Franckfurt: Schönweter Valvasor 1725 Compendium Arithmeticae practicae Generalis, Zagreb: FSLJ-18 g 119; FSNM Bartholomeaus 1737 Compendium Arithmeticae practicae Generalis, Zagreb: Joannes FSLJ-20 g 80 Weitz dopolnil s Priro~nikom filozofije z matematiko kot u~benikom logike, moralne filozofije, metafizike, splo{ne in eksperimentalne fiziki ter matematiki s privezanimi izpitnimi tezami, ki so bile branjene v Caenu v Franciji leta 1656. Leta 1661 je Priro~nik filozofije s fiziko in matematiko dal ponatisniti na Dunaju. Volf je nabavil dva izvoda dunajske izdaje iz leta 1661,

441 ARS, AS 309, Zapu{~inski arhiv, fascikel 34, tehni~na enota 81, litera P, {t. 29–42, tu {t. 32, str. 68. 442 ARS, AS 309, Zapu{~inski arhiv, fascikel 39, tehni~na enota 77, litera O, {t. 1–8, tu {t. 2, str. 64 (189 o{tevil~enih Ottovih knjig je na{tetih na str. 62–75); [tuhec, 1995, 90. 443 Benedik, 2008, 190.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 185 saj mu je bilo cesarsko mesto seveda najbolj pri roki. Obe knjigi je pod nekoliko razli~nima naslovoma dal katalogizirati pod filozofijo in tudi pod matematiko. Naslov s fiziko je uvrstil k filozofskim knjigam, drugega z matematiko pa k matemati~nim. Prvi zvezek Priro~nika filozofske fizike je bila Physica universalis, drugi Physica particularis, tretji Mathematica in ~etrti Metaphysica. Isto izdajo je nabavila tudi baronica Or{i}.

Tabela 2.21: Vakuumski spisi ljubljanskih jezuitov z znanim letom nakupa

Leto nabave Leta starosti Pisec Jezik (ali Signatura v ob nabavi prevod iz) NUK-u 1750–1758 29 Hire Nem. (lat.) 4086 1756 6 Wolff Nem. 4136 (2) 1750–1758 11 Wolff Lat. 4049 (2) 1754 31 Ozanam Fr. 4384 1751 13 Brixianus Lat. 12070 1754 25 Musschenbroek Lat. (Niz.) 8458 1731 23 Academia del Cimento v 4283 Musschenbroekovem prevodu 1754 5 Pari{ki akademiki Nem. (Fr.) 8361 (2) 1696 40 Gassendi Lat. 4284 1754 14 Magalotti It. 2303

Slika 2.171: Vaje Jo`efa Nikolaja Niderbacherja v Schottovi knjigi po letu 1727; danes je shranjena pri ljubljanskih fran~i{kanih (Schott, 1725, rokopis pred zadnjo platnico v FSLJ-18 g 119); F.

186 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK 2.6. Vakuum Ilirskih provinc

2.6.1. Uvod Nekaj manj kot poldrugi milijon prebivalcev Ilirskih provinc je odrezalo Habsbur{ko monarhijo od morja s celinsko zaporo proti Angliji in kopensko povezavo trgovine èljne Francije s Tur~ijo. »Naravno« meja s kraljevino Italijo so potegnili na So~i, Ilirske province pa so neposredno podredili Parizu, kjer je Napoleon pravkar izumljenim »Ilirom« pripravljal ukinitev fevdalizma, ki pa se v ~asovni stiski ni docela posre~ila.444 Izobraèvanje v {olah in zunaj njih je sol dobrobiti vsakega naroda. [tiriletna Napoleonova zareza je z Ilirskimi provincami prinesla prevratne spremembe v pouk in znanje zahodnega dela slovenskega naselitvenega obmo~ja vklju~no s pari{kimi novostmi vakuumske tehnike. Kak{nih novosti smo bili pri tem, dele`ni Slovenci in koliko novosti na podro~ju vakuumske tehnike je preìvelo restavracijo?

2.6.2. Konec jezuitske prevlade v Ljubljanskem raziskovanju vakuuma Prva bli`nja sre~anja Slovencev s francoskimi revolucionarnimi vojskami (1797, 1805, 1809) so sovpadala s prenehanjem prevladujo~ega vpliva jezuitov na ljubljansko matemati~no usmer- jeno {olstvo. V letih 1802 in 1803 sta na ljubljanskem liceju zavoljo smrti in odselitve zaporedoma nehala predavati nekdanja jezuita, fizik Jernej (Bartolomej) Schaler in matematik Anton Gruber, mlaj{i brat bolj znanega Gabrijela. Zastavo znanja so od njiju v slovenskih deèlah po eni strani prevzeli jezuitski u~enci, vzgojeni v duhu Bo{kovi}eve fizike: G. Gru- berjeva dijaka Antona Marija [emerl in Jurij Vega, G. Gruberjev in Joèf pl. Maffeijev zasebni {tudent baron @iga Zois, Schalerjev in A. Gruberjev dijak Janez Krstnik Kersnik, A. Gruberjev prijatelj in nasprotnik Napoleona Joèf Kalasanc baron Erberg, z moravske priseljena profesorja Neumann in Hummel... Redkej{i veljaki matemati~no obarvanega znanja so iz{li iz skotisti~nih, jezuitom nasprotnih tradicij. Med njimi se je izkazal Kastul Weiblov fran~i{kanski dijak Valentin Vodnik, ki je pod Zoisovim vplivom zasnoval slovensko znanstveno izrazoslovje. Bistveno novost v slovenskem in notranjeavstrijskem prirodoslovnem prostoru, ki se je po nasilnem ru{enju protestantskega znanstvenega mostu med Tübingensko univerzo in na{imi deèlami dvesto let oplojeval predvsem z jezuitskimi idejami, je prinesel Napoleonov priliv tujerodnih lai~nih izobraèncev, ki so bili dobro podkovani v novodobnih odkritjih vakuumske tehnike. Pred francosko zasedbo so bili tovrstni pti~i dokaj redek pojav na Kranjskem; med njimi je kot zvezda izrazito zaàrel Balthasar Hacquet v Idriji in Ljubljani. Konec jezuitskega monopola je po prenehanju pouka obeh zadnjih nekdanjih jezuitov, Schalerja in A. Gruberja, omogo~il razmeroma odprto tekmovanje usposobljenih srednjeevropskih tekmecev za katedre na ljubljanskem liceju. V prvih letih po koncu Schalerjevega in A. Gruberjevega pouka posebnega povpra{evanja ni bilo; zato so matemati~no in fizikalno katedro zapolnjevali provizori~no in s tem mo~no zniàli raven pouka na tedaj è domala stoletje stari ljubljanski filozofiji. Tudi Napoleonova oblast sprva ni imela bolj{ih mo`nosti, zato je kot vodilnega nosilca prirodoslovnih predmetov nastavila Kersnika, ki razen ljubljanskih {ol drugih ni imel. Kljub pomanjkljivi izobrazbi, s tem pa bojda predvsem nekoliko ni`ji znanstveni ravni pouka, se je Kersnik izkazal za nadvse uporabno u~no mo~, za~en{i z natan~nimi francoskimi inventarji fizikalnega kabineta leta 1811 z vakuumskimi pripomo~ki za pouk, preko geometrijskega u~benika (1830) pa vse do dobrohotnega o~etovskega pou~evanja fizike s spodbujanjem slovenskih odgovorov.

444 [umrada, 2007, 76–78.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 187 2.6.3. Vakuumska tehnika Ilirskih provinc na Centralnih {olah v Ljubljani Laplacova pari{ka {ola je v prvi polovici 19. stoletja razvijala analizo in diferencialne ena~be predvsem za probleme fizike in vakuumske tehnike povezane z novimi parnimi stroji. V ljubljanskem liceju so kupili celo Laplacov Filozofski esej o verjetnostih, ki ima na notranji rde~e marmorirani papirnati platnici s svin~nikom navedenega domnevnega te`ko ~itljivega prvotnega lastnika pod ra~unskimi vajami, na zadnji notranji platnici pa je nem{ka reklama za prodajo papirja. Ljubljanski, gori{ki in trà{ki matematiki ali fiziki so imeli sre~o, da so med Ilirskimi provincami pri{li pod neposreden vpliv naprednej{ih francoskih kolegov in so tako lahko kar pri virih sprejemali {tevilna nova odkritja. [ole v Ilirskih provincah so bile organi- zirane po francoskih revolucionarnih vzoru Écoles Centrales iz jakobinske dobe. Profesorji Ilirskih provinc so se precej manj ozirali na zgleda leta 1795 ustanovljene École Polytechnique oziroma École Normale Superieure, ki sta bili organizirani druga~e. Pari{ke visoke {ole so izdajale celo lastne znanstvene revije, od dale~ podobne manj odmevnim poznej{im srednje{olskim Izvestjem (Programm, Jahrsberichte) v deèlah nekdanjega Svetega rimskega cesarstva nem{ke narodnosti. Nekateri ~lani pari{ke akademije so se rade volje iznaj- dljivo izognili dolgim zakasnitvam pri objavljanju v akademskih glasilih tako, da so svoja odkritja priob~ili v Journal de l’École Polytechnique ali v Journal de l’École Normale Supérieure. @al je morda prav uspe{na uporabna matematika Laplacove {ole zbrana okoli »akademije« d’Arcueil v predmestju Pariza povzro~ila zaostajanje pari{kih matematikov po Cauchyju z izjemo Cauchyjevega u~enca Hermita in polbrata francoskega predsednika republike, Poin- caréja. Podobno se je zgodilo Angleèm, ki so, pretirano zaverovani v Newtonov genij, zaostali za razvojem celinske matematike Leibniza in Bernoullijev. A to so è druge, predmar~ne zgodbe. V Napoleonovih Ilirskih provincah so med letoma 1809–1813 le v Ljubljani nadgradili dotedanji visoko{olski {tudij filozofije; ~eravno so Gori~ani imeli celo nekoliko starej{e filozofske {tudije, njihovim {olnikom sekira ni tako padla v med, kot ljubljanskim tekmecem. Joèf II. je med letoma 1785–1788 ukinil filozofski {tudij v Ljubljani zato, da bi sprostil odhajanje bodo~ih kranjskih u~enjakov v ve~ja ~e{ka in avstrijska deèlna znanstvena sredi{~a; Napoleon pa je vi{je {tudije v Ljubljani med letoma 1810–1813 razvil zato, da bi tak{en odliv mo`ganov prepre~il. Habsburànom je ljubljanski Licej povzro~al neprijetnosti, saj ob centralizaciji dràvne uprave konec 18. stoletja cesar Joèf ni mogel dovolj natan~no zasledovati morebitnih svobodomiselnih tokov na odro~nih {olah, ko jih ni ve~ vodil leta 1773 razpu{~eni jezuitski red. Napoleon si s takimi marnjami, seveda, ni ve~ belil glave. Francozi so ustanovili univerzitetne {tudije v ljubljanskem sredi{~u Ilirskih provinc v skladu s {olsko politiko svojega imperija. Zanimivo je, da Napoleonovi uradniki ravno za matematiko in kemijo niso zlahka na{li stalnih doma~ih predavateljev. Kaè, da je bil prav na prirodoslovnem podro~ju povezanem z raziskovanjem vakuuma najmo~nej{i odliv izobraèncev v znanstveno bolj razvite habsbur{ke deèle, ~eravno je prav od tam, namre~ iz zlate Prage, Napo- leonova Ljubljana dobila izvrstnega matematika, Gunza. Tri leta obstoja visokih {ol v Ljubljani kot osrednje izobraèvalne ustanove Ilirskih provinc so vsekakor vzpodbujala poznej{e zahteve po univerzi v Ljubljani. Sen o doma~i univerzi so po mar~ni revoluciji zapisali v skupni prapor izobraèncev deèl poseljenih s Slovenci. Z morebit- no izjemo Gunza ali @. Zoisa pa ne gre kratki dobi Ilirskih provinc pripisovati pomembnej{ih znanstvenih dose`kov, saj je bilo {olstvo v lirskih provincah vseskozi v gmotnih zagatah. Leta 1810/11 na dveletnih oziroma triletnih (Ljubljana) gimnazijah Ilirskih provinc niso u~ili fizike oziroma naravoslovja. Tudi na kolegijih med letoma 1811–1813 in na petletnem liceju v Ljubljani ni bilo pouka naravoslovja. Na srednji stopnji so tako predavali fiziko v okviru naravoslovja le leta 1810/11 na licejih v Trstu (z astronomijo vred), Kopru in Gorici.

188 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK V delu ilirskih provinc, poseljenem s Slovenci, je fiziko predaval le Kersnik v prvih letnikih vseh petih fakultet Centralne {ole v Ljubljani leta 1810/11 po Neumannovem u~beniku v latinskem jeziku; Neumann je bil Kersnikov u~itelj in predhodnik na isti ljubljanski katedri, tako da je bila izbira njegovega u~benika dokaj neizogibna. Neumann z Moravske je sedem- indvajsetleten postal dne 21. 7. 1801 profesor ljubljanske gimnazije in tam ostal do odhoda iz Ljubljane. Poleg pouka v gramatikalnih razredih je 16. 2. 1802 postal suplent za gr{~ino. 3. 3. 1803 je zamenjal obolelega Schalerja in postal 31. 10. 1803 na ljubljanskem liceju prvi redni profesor fizike, ki ni bil nikoli jezuit. 12. 9. 1806 je Neumann skupaj z direktorjem ljubljanskih filozofskih {tudij F. Wildom podpisal potrdilo o opravljenem izpitu iz gr{ke filologije za {tudenta Jurija Pau{eka. Jeseni 1806 je Neumann od{el na univerzo v Gradec in tam od leta 1812 pou~eval astronomijo na Joanneumu. Druga~e kot pred njim Ambschell, je najprej objavil latinski u~benik fizike v Gradcu v letih 1808 do 1812; u~benik je desetletje pozneje dal prevesti v nem{~ino. Prevod je objavil v gotici in ga posvetil Josefu baronu Stifftu. Pesem je posvetil svojemu direktorju na Politehniki, Prechtlu.445 Prvi del nem{kega prevoda je obsegal 560 strani v 522 poglavjih, na koncu pa je dodal {e dvanajst tabel bakrorezov z 270 manj{imi slikami. Dalj{i drugi del u~benika ima 722 strani. Na strani 723–783 je dal natisniti kazalo za obe knjigi, ki sta sicer è imeli vsaka zase kazali na za~etku. Po petih straneh popisa napak je objavil petnajst bakrorezov s kar 372 slikami; gotovo prava pa{a za o~i pridnih {tudentov. Na predzadnji sliki 371 je narisanih {est razli~nih oblik sneìnk v duhu prav tedaj nastajajo~e mineralogije, ki sta jo pomagala utemeljiti tudi na{a Gruber in Hacquet. Latinski NUKov izvod Neumanovega u~benika je danes izgubljen, nem{ki prevod pa je bil neko~ Zoisov z oja~enim usnjenim hrbtom kartonastih platnic, trikotnimi usnjenimi robovi platnic in rde~e marmoriranimi notranjimi platnicami. Neumann je narisal komet (tab III), Tychov sistem (tab IV, fig 47), zelo posre~eno vakuumsko ~rpalko,446 leidensko steklenico kot akumulator elektrike (tab VIII, fig 171), kapilarnost (tab IX, X), kristalne oblike (tab XI, XII). Skice v drugi knjigi je posvetil zvoku (tab I, II), teleskopu z mikrometrom za merjenje sukanja polarizacijske ravnine (tab III), parnemu stroju (tab V), o~esu (tab VI), geometrijski optiki (tab VII), dvolomnim kristalom (tab IX), lomu in o~esu (tab X), mikroskopu (tab XI), leidenski steklenici (tab XII), vakuumskim ~rpalkam, mavrici in sneìnkam. Med latinskimi u~beniki je v za~etku drugega zvezka priporo~al Newtonove Principe, šsGravesanda, Ch. Wolffa, Musschenbroekove Institutiones (1748) ali Introductio ad philosophiam (1762),447 ne pa Bo{kovi}a, ~eravno je njegovo dinami~no teorijo to~kastih teles opisal kot zadnjo med dinamikami in zato najbolj merodajno.448 Med novimi nem{kimi u~beniki, tiskanimi po letu 1790, je hvalil Imhoffa, ki so ga uporabljali tudi novome{ki in ljubljanski nfran~i{kani. Med novimi latinskimi u~beniki je poleg svojega hvalil {e Ambschllovo in Döttlerjevo delo.449 Med tujimi izdajami je priporo~il Biota, Cavalla, Th. Younga, Playfaira in Giuseppe Saverio Polija, ki ga je bral tudi Zois. Med enciklopedijami je rad videl Gehlerjevo, med ~asopisi in glasili znanstvenih dru`b pa domala vse. Med zgodovinarji fizike je hvalil Fischerja in Gilberta,450 med specializiranimi deli pa Priestleyevi optiko in elektriko, Pfaffa, Bohenbergerja ter Brandesa iz leta 1820. Zanimali so ga Beccarijevi poskusi s fosforescenco ìvali in rastlin,451 prav tako pa bolonjski kamen in Kantonov

445 Neumann, 1820, 1: XIII. 446 Neumann, 1820, 1: tab VIII, fig. 164. 447 Neumann, 1820, 2: tab XIII, fig. 298, 323; tab XV, fig. 357 in 371; VII. 448 Neumann, 1820, 1: 27. 449 Neumann, 1820, 2: IX. 450 Neumann, 1820, 2: X, XI, XIII. 451 Neumann, 1820, 2: 205.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 189 Slika 2.172: Vakuumske, elektri~ne in opti~ne slike v Neumannovem u~beniku pri ljubljanskih fran~i{kanih (Neumann, 1808, tabla slik k 3. delu); F.

fosfor.452 Predstavil je Newtonovo emanacijsko teorijo svetlobe in nasprotni Eulerjev vibracijski sistem, prav tako pa dinami~ni ina~ici vibracijskega sistema Huygensa in Descartesa;453 vendar Neuman ni povedal, s katero ina~ico drì. Zanimal ga je fotometer454 ob Newtonovih barvah na prizmi,455 ki pa jim je pritaknil tudi Goethejevo kritiko.456 Leta 1842 je Neumann ponatisnil prvi del svojega u~benika. Leta 1815 je Neumann zapustil Gradec in je bil od leta 1816 do upokojitve leta 1844 profesor fizike in tajnik politehnike na Dunaju; danes ima v bliìni Politehnike pod stolpom zvonika ob cerkvi vzidano spominsko plo{~o. Leta 1819 je v prvem letniku Izvestij politehni~nega instituta objavil razpravo o Bre- guetovem kovinskem termometru.457 Breguet je bil urar mornarice v Parizu, ~lan pari{ke akademije in biroja dolìn. Poloàje je zapustil ne~aku, ki je bil prav tako slovit urar, v prostem ~asu pa je meril hitrosti svetlobe in zvoka v razli~nih snoveh. Starej{i Breguet ni slovel samo po urah; dve leti pred Neumannovo razpravo je objavil raziskovanja meritev temperature z opazovanjem raztezanja kovine. Breguet je uporabil napeto vzmet, ki se je dalj{ala med segrevanjem. Na dno je postavil iglo za od~itavanje temperature, seveda pa je skalo postavil empiri~no. [e v poznem 19. stoletju so Breguetov termometer uporabljali v {olah; leta 1900, skoraj stoletje po Neumannovem opisu, je podjetje James W. Queen & Co. iz Filadelfije prodajalo Breguetove termometre po 25 $. Ob Breguetu je Neumann iznajdbo kovinskih termometrov pripisal {e Hollmannu, rednemu profesorju filozofije na univerzi v Göttingenu in direktorju tamkaj{nje znanstvene dru`be.

452 Neumann, 1820, 2: 206. 453 Neumann, 1820, 2: 207–209. 454 Neumann, 1820, 2: 218. 455 Neumann, 1820, 2: 218. 456 Neumann, 1820, 2: 324. 457 Ciperle, Ljubljanska gimnazija, 119; Poggendorff, Biographisch-Literarisches, 2: 274–275.

190 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Hollmann se je resda ukvarjal predvsem z barometri, vendar je ob njih rad sestavljal tudi termometre. Po preselitvi v Gradec je Neumann leta 1808–1812 tam objavil u~benik Compendaria physica instituto v treh delih. Neumannov gra{ki u~benik so takoj po natisu nabavili tudi v Ljubljani. Pod {tevilko 17. je bil zapisan v Suplementumu (brez letnice) Wildovega popisa licejske knji`nice iz let 1789–1809. Med letoma 1811–1813 je imela Akademija v Ljubljani posebno enoletno filozofsko fakulteto. Tam je Kersnik predaval fiziko v francoskem jeziku naprej dvainsedemdesetim, naslednje leto pa sedemdesetim {tudentom. Leta 1812/13 so nekateri slu{atelji filozofije opravljali tudi izpite iz kozmografije.

2.6.4. @id Gunz – ljubljanski znanstveni as Nove francoske {olske oblasti so katedro za matematiko po Jenkovi ostavki in kratkem Kersnikovem nadome{~anju zaupali Jenkovemu prijatelju, Samuelu Gunzu (Leopold Gientz, Guentz, * 1782/85 Praga). Odprtost ljubljanskih kateder ni pri{la docela do izraza pred Napo- leonovo zasedbo, ki je Ljubljano nenadoma prebudila iz stoletnega dremeà kot sede` Ilirskih provinc in sredi{~e {olstva z domala univerzitetno stopnjo. Sprememba je v dotlej zaspano zakotno mesto vendarle privabila v francoski znanstvenih novotarijah izobraène profesorje, kot sta bila Zelli in predvsem Gunz. Gunz je bil ljubljanski profesor osnovne (elementarne) in uporabne matematike med jesenjo 1810 in letom 1819,458 ob~asno pa so za pouk osnov zaposlili pomo~nika. Gunz je med ljubljanske srajce pri{el z matemati~ne katedre v Gorice; tam je prav tako pustil svoj pe~at, ki sta ga po matemati~ni plati pozneje nadgradila nekoliko mlaj{a Mo~nik in A. Cauchy. Med letoma 1812–1813 je gori{ki ùpanski stol~ek grel Fran~i{ek Janez Neri de Maffei, brat nekdanjega ljubljanskega profesorja matematike in Zoisovega zasebnega u~itelja, Joèfa Jakoba Liberatusa Maffeia pl. Glattforta. Charles Nodier je kar dvakrat omenil Gunza ob na{tevanju uveljavljenih ilirskih znanstvenikov. Prvi~ je priimek svojega ìdovskega znanca zapisal kot Günz dne 1. 2. 1815 v ~lanku za Journal des Débats, drugi~ pa kot Gienz v ~lanku Laybach, objavljenem 15. 1. 1821 v La Quotidienne; v obeh spisih je izpostavil Gunzovo ~lanstvo v Kranjski kmetijski dru`bi, zanimanje za slovenski jezik s slovnico vred, navdu{enje nad poezijo in naravoslovjem. Nodier je Gunza hvalil kot leksikografa in slovni~arja ne da bi omenil njegov poklic matematika. Nodier je v svojih ~lankih s pridom uporabljal Hacquetovo etnografsko delo v Bretonovem francoskem prevodu, med zaslu`nimi »ilirskimi« znanstveniki pa je na{tel Bo{kovi}a, Bo{kovi}evega prijatelja Benedikta Stayja, Raymunda Cunicha, Brna (Bernarda) Zamagno, ki je objavil latinske stihe o vakuumskem letalu jezuita Lane Terzija iz Brescie, in druge Dubrov- ~ane z Dalmatinci vred.459 Samuel Gunz je bil sin rabina Simona Gunza, u~itelja matematike in trgovskega ra~unstva v Pragi. Tako se je è v doma~i pra{ki hi{i nau~il skrivnosti {tevil. Razmere na Kranjskem so bile pra{kim Gunzom znane iz pripovedovanja Tobije Gruberja, brata ljubljanskih profesorjev Gabrijela in Antona, ki je bil Gunzom blizu po svojem pra{kem matemati~no-fizikalnem raziskovanju. Samuel Gunz je na ljubljanski akademiji za~el s poukom leta 1809/10 za devet slu{ateljev matematike v drugem letniku francoskih centralnih {ol v Ljubljani. Ljubljanska francoska vi{ja {ola je imela v prvem letu obstoja okoli 300 {tudentov. Novinci so bili povpre~no stari od

458 ZAL, fond 1., enota 53. 459 Dahan, 2006, 267, 272, 274–275; Maixner, 1960, 26, 37, 65, 66, 103, 105.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 191 osemnajst do devetnajst let, kar je bilo okoli leto ve~ kot drugod po Evropi. Vzrok je morda ni bil le v pomanjkljivem predznanju kranjskih fantov, temve~ predvsem v neurejenosti nadaljevalnih {ol v tistih prevratnih ~asih. Po pravilniku, ki ga je dne 1. 8. 1810 podpisal nekdanji kandidat za ljubljanskega profesorja matematike in nato direktor liceja v Zadru, generalni in{pektor javnega {olstva Rafael Zelli, bodo~i zdravniki, kirurgi, farmacevti, bogoslovci in pravniki v Ljubljani niso poslu{ali matematike; inènirji in arhitekti so si matemati~na predavanja privo{~ili v drugem, tretjem ter zadnjem ~etrtem letniku. Leta 1810/11 je Gunz pou~eval teoreti~no matematiko in prakti~no geometrijo pet {tudentov prvega letnika in osem slu{ateljev drugega letnika fakultete za inènirje in arhitekte. Govoril je v latinskem jeziku. Matematiko so leta 1811/12 pou~evali v tretjem in ~etrtem letniku, kjer je pouk prevzel Kalister z uporabo dotedanjega habsbur{kega u~benika. Gunz je v petem letniku razlagal neobvezno matematiko le petim od sedemdesetih {tudentov; uporabljal je svoje lastne zapiske, br`kone tiste, ki jih je ~ez par let objavil kot knjigo. Tako sta si Kalister in Gunz matemati~ni pouk delila po starodavnem kopitu; Kalister je razlagal uvodna poglavja, Gunz pa uporabo vi{je matematike, ki pa ni bila ve~ omejena le na astronomijo. Leta 1811/12 je Gunz inènirje in arhitekte popeljal v skrivnosti transcendentalne in »posebne« matematike. Devet (sic!) slu{ateljev matematike iz lanskoletnega drugega letnika je podu~il o trigonometriji, uporabi algebre v geometriji, diferencialnem in integralnem ra~unu. Gunz je svoje {tudente ocenil celo iz vedenja, kar se za sodobno univerzo seveda sli{i nekoliko nenavadno. Vendar so bili tistikrat drugi ~asi in vzorno vedenje je bilo lahko celo plod politi~nih »pravilnih« prepri~anj. Gunzovi dijaki bi naslednje leto 1812/13 lahko diplomirali, vendar je Gunz tedaj prenehal s predavanji. Dne 13. 7. 1813 je imel izpite iz matematike, ki pa niso bili obvezni. Gunzovi {tudentje so si èleli {tudirati na Politehniki v Parizu; àl je Napoleonov polom v gore~i Moskvi br`kone pokopal njihove upe na Elizejske poljane. Nove/stare habsbur{ke tirnice so Gunzove dijaki raje usmerjale na Dunaj, ~eravno so morali »pu{~ati trebuh zunaj« zavoljo navijanja cen v prestolnici ob bregovih Donave. Med Gunzovimi {tudenti so se izkazali ôp, Jovan Vesel Koseski in France Pre{eren;460 tako ôpu kot Koseskemu je Gunz kot dobrohoten u~itelj pozneje pomagal do slu`b s priporo~iloma na Dunaj. Leta 1815 je Gunz v Ljubljani objavil knjigo o vzporednih premicah po teorijah [vicarja Louisa Bertranda461 in Johannesa Schulza z omembo Schenkla. Bertrand je Eulerjeva odkritja priredil za trigonometrijo; s svojimi {tevilnimi knjigami je vplival na Lacroixa, ob geometriji pa je opisoval tudi njeno zgodovino. Gunz je svoje delo na {estin{estdesetih straneh z dvema skicama takoj po Napoleonovem padcu decembra 1814 posvetil svojemu »dragemu prijatelju« ljubljanskemu predhodniku Jenku, tedaj profesorju matematike in tehnologije na Joanneumu v Gradcu. Uvod v knjigo je podpisal decembra 1814 takoj po prestopu v katoli{ko vero, ko je bil Napoleon po 4. 5. 1914 resda na Elbi, a bo po Evropi oro`je {e ro`ljalo po Napoleonovih stotih dneh med 20. 3. 1815 in Waterloojem 18. 6. 1815. Knjigo je razdelil na ~isto matematiko z osnovami teorije vzporednic462 in tehni{ko matematiko z opisom mestnih ur v stolpih.463 Narisal je dve strani polni slik: prvo z vzporednicami, drugo z àgastimi lomljenimi ~rtami. Urno je opozoril na teàve teorije vzporednic,464 ki so nekaj let pozneje res pripeljale do neevklidske geometrije pri Rusu Loba~evskem in Madàru Bolyaiju. V drugem dodatku je opisal Legendrovo teorijo,465 v tretjem Bertrandovo izpeljavo Legendrovih Elémens de Geometrie

460 Dahan, 2006, 271. 461 Pomotoma naveden z imenom grofa Henrija Gatiena Betranda, generalnega guvernerja Ilirskih provinc od aprila 1811 do 1812 (Dahan, 2006, 272). 462 Gunz, 1815, 1–58. 463 Gunz, 1815, 59–60. 464 Gunz, 1815, 20.

192 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK (1810)466 in v ~etrtem Schulzovo teorijo;467 Schulz je sicer objavljal tudi o temeljih infinitezimalnega ra~una. Na koncu je Gunz dodal {e J.P. Neumannov opis son~nih ur v stolpih z opisom umetnin Josepha Geista in astronomskih ur na nihalo. Prvi nejezuitski ljubljanski profesor fizike, Neumnann, je bil tisti ~as profesor fizike v Gradcu, Gunz pa je bil z njim o~itno v podobno tesnih stikih kot z Jenkom. Neumann je bil dejansko soavtor Gunzove knjige o vzporednicah, saj je samostojno podpisal pod konec razprave s strani 59–66. Glede na obravnavo pravkar izdanih pari{kih raziskav je bila Gunzova knjiga zelo sodobna. Zaklju~il jo je z dvema tabelama; v vsako je narisal po {est enostavnih geometrijskih skic na katere se je skliceval med tekstom. Gunzov prvenec je pri{el v licejsko knji`nico z nakupom Zoisih knji`nih zakladov468 skupaj z Neumannovim latinskim u~benikom,469 kar kaè o~itno povezavo med ljubljanskimi veljaki. Gunz je predaval latinsko po u~benikih Sylvestra Françoisa Lacroixa o infinitezimalnem ra~unu; zato je za potrebe svojega pouka v Ljubljani nabavil predvsem Lacroixova u~benika matematike. Obeh knjig ni ne v F. Wildovem, ne v Zoisovem popisu; na Liceju so jih o~itno nabavili pozneje. Prva izdaja Diferencialnega in integralnega ra~una Lacroixa je bila natisnjena leta 1797 v dveh delih. Postala je u~benik École Politechnique, ki so ga uporabljale cele generacije. Druga izdaja je bila natisnjena leta 1806, ko je iz{el tudi angle{ki prevod. Lacroix je med letoma 1788 in 1793 predaval v na topni~arski {oli v Besancionu, kjer je prijateljeval z Nodierjevim mentorjem Girodom de Chantransom. Lacroix je vpeljal izraz »analiti~na geometrija«, v ~asu Ilirskih provinc pa je predaval na Sorbonni. Leta 1799 je postal ~lan Instituta; najve~ je dosegel v teoriji verjetnosti in matemati~ni analizi; predvsem pa se je izkazal s {tevilnimi uspe{nimi u~beniki. Po Napoleonovem porazu je tujerodni @id Gunz pri~akoval teàve v beli Ljubljani. V pomo~ so mu na obnovljeni licej nastavili {e profesorja matematike, A. Wolfa (Volf), namesto Kali- stra. Dne 11. 9. 1814 se je Gunz dal prekrstiti za Leopolda v ljubljanski stolnici, »[entklavù«. Brez kr{~anske vere se je po~util nekoliko odrinjenega v kranjski visoki dru`bi, zato se mu je prehod v katoli{tvo dozdeval nadvse obetaven, dal pa se je voditi tudi lastnemu verskemu nagibu. Prehod je dovolj natan~no na~rtoval kot pomemben druàbni dogodek. Obred je vodil Jurij Miklav~i~ ob splo{nem zanimanju vernikov od blizu in dale~. Gunzova botra sta bila profesor cerkvenega prava in zgodovine cerkve v Ljubljani Jurij (Georg) Dolinar in svetnik deèlnega sodi{~a, Anton Gogala. Okrajni komisar pri {tajerskem gospostvu Hensberg, Gogala, se je prostovoljno kot stotnik brambovcev bojeval proti Francozom; kljub temu je postal ljubljanski sodnik tribunala prve instance Ilirskih provinc. Gogalov starej{i polbrat, Joèf Balant, je sluìl Francozom kot ravnatelj akademije v Ljubljani; bil je ena najvplivnej{ih cerkvenih oseb in gotovo pomemben jezi~ek na tehtnici Gunzove spreobrnitve. Gra{ki {tudent Dolinar je bil varovanec profesorja fizike Leopoda Biwalda, nekdanjega ljubljanskega profesorja; med letoma 1810–1813 je svetni profesor Dolinar v Ljubljani predaval rimsko pravo in Code Napoléon.470 Prekr{~eni Gunz je bil leta 1814 in 1815 provizori~ni profesor matematike na obnovljenem ljubljanskem liceju, nato pa je prevzel katedro za stalno. Leta 1819 je zapustil belo Ljubljano in postal profesor vi{je matematike na liceju v Linzu. Njegov novi lin{ki poloàj ni bil vi{ji od

465 Gunz, 1815, 33. 466 Gunz, 1815, 47. 467 Gunz, 1815, 55–58. 468 Z, str. 144. 469 Compendiaria Physica. Graecii: Ferstl (NUK-8215). 470 Glonar, 1925, 142.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 193 ljubljanskega, ~eprav je bil sam kraj pomembnej{i. Odhod Gunza je moral biti dovolj nepri- ~akovan za ljubljanske {olske oblasti, ki so ga dolgo ~asa lahko nadome{~ale le s Kersnikom.

2.6.5. Kersnik, Zoisov in Marmont sukajo Voltovo elektriko Janez Krstnik Kersnik se je na ljubljanskih vi{jih {tudijih najprej izkazal s predavanji fizike. Premo`ni o~e ga je vzredil z dohodki kmetije, mlina in àge, Slovencem pa je slavo zapel predvsem vnuk Janeza Kersnika, pisatelj Janko Kersnik. Kersnik je dobro obvladal franco{~ino, kar je bila tisti ~as velika prednost za profesorja v Ilirskih provincah. Leta 1809/10 je predaval v franco{~ini na Centralnih {olah v Ljubljani, leta 1811 pa je popisal eksperimentalne naprave v kemijskem in fizikalnem kabinetu Centralnih {ol v francoskem jeziku; pri tem je zagre{il nekaj manj{ih pravopisnih napak. Popis kaè, da je Kersnik svojim dijakom v resnici imel kaj pokazati, saj mu ni manjkalo niti najnovej{ih u~nih pripomo~kov. Kersnik je kot prvo napravo v kemijske kabinetu na{tel navpi~no pnevmatsko napravo oziroma vakuumsko ~rpalko, kot drugo pa @. Zoisov izum plavà (jeklarne) s puhalnikom in pripadajo~imi premi~nimi oporami.471 Videti je, kot da bi Zois svojo domislico, utemeljeno na tedanjem razvoju vakuumskega parnega stroja, odstopil ljubljanski {oli za Kersnikovo demonstracijo tehni{ko nadarjenim dijakom. Kersnik je imel {e dva meha s tablo in svetilkami, dva termometra s kovinskimi merili, tehtnico z ute`mi iz medi, manj{o in ve~jo tehtnica, baterijo z voltno celico, dva aerometra, veliki meh z dolgo bakreno cevjo, bakreno pnevmatsko kad (za vakuumske poskuse) in srebrno svetilko z vsemi potreb{~inami. V oddelku za hidrostatiko je vestni Kersnik hranil dve cevki povezani s tretjo (vezne posode), votel valj iz stekla in medi. Ob njih je spravil deloma uokvirjen prisekan stoèc, podolgovato pozla~eno veliko vazo, dunajske prostorninske mere iz medi, dvojni vodomet, kubi~ni palec kot votlo mero, zbirko vseh enostavnih hidrostati~nih naprav, ve~ steklenih zvoncev. Za vakuumske poskuse je zbral stekleno votlo kroglo za odpiranje, magdebur{ki polkrogli za dokaz vakuuma, votlo bakreno kroglo na odpiranje, tri zelo majhne ventile, tri valje iz medi s sesalko in ~rpalko, Heronov vodomet z vrtljivim curkom, pnevmatsko napravo (vakuumsko ~rpalko, podobno tisti popisani na prvem mestu), barometer, presihajo~i vodomet, dvojni vodomet in kartezijanski plava~, ki ga je B.F. Erberg nabavil è za ljubljanske jezuite leta 1755. Kersnik je zelo izbolj{al svojo zbirko leta 1811, ko je nabavil prenosno Voltovo cink-zlato baterijo, opti~no opazovalnico lebdenja peres, higrometer s termometrom in pnevmatski vìgalnik. Zgodaj istega leta je glavni guverner Ilirskih provinc, vojvoda in dubrovni{ki mar{al Marmont, ob svojem odhodu iz Ljubljane podaril Kersnikovemu kabinetu ljubljanskih Central- nih {ol svoj obseèn laboratorij z natan~no analiti~no tehtnico, Voltovo baterijo pri napetosti 100 V (morda tisto, ki jo je popisal Kersnik), galvansko baterijo s stotimi elementi baker-cink, destilacijski aparat, gazometer, audiometer, pe~ za àrenje, plinske grelce za visoke temperature, devetin{tirideset retort, dvanajst Woulfejevih steklenic, devetnajst lijakov, dve muflovki, {tirinajst posod, termometre, aerometre, steklene, kovinske in porcelanaste cevi, ve~ sto bu~k, dvesto kozarcev, porcelanske lon~ke za àrenje, èlezna in lesena stojala, pincete in `lice.472 Marmont se je o~itno veliko nau~il od svojega zasebnega u~itelja kemije, Zellija; prav rad za- me{al kak{en zvarek kar doma. Marmont je dne 16. 11. 1809 prispel v Ljubljano kot generalni

471 Valen~i~, Faninger, Gspan-Pra{elj, 1991, 832. 472 Zelli, 1811; Jozelj, 1992, 43.

194 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK guverner Ilirski provinc, v za~etku leta 1811 pa se je vrnil v Pariz.473 Njegov sposobni armadni lekarnar Paissé je pomagal pri poskusih za katere je Marmont veliko zapravil; mo~no ju je presenetila znatna koli~ina toplote, ki se jima je razbohotila pred nosom po me{anju `veplene kisline z dolo~eno koli~ino vode. Marmont je verjel da teà privla~i toploto; navdu{eno je verjel da zna pojav zmeriti. Prijatelju Gasparju Mongu je nemudoma poro~al o svojem ljubljanskem odkritju, vendar je vrli pari{ki brez- hla~nik omalovaùjo~e zamahnil z roko; poznal je namre~ Lavoisierjeve rezultate, ki so bili z Marmontovimi v navskri`ju.474 Marmont se ni dal motiti in je ob prvi prilo`nosti v Parizu med po~itnicami leta 1810 ali naslednje leto poln upov obiskal Monga, Bertholetta in svojega nekdanjega profesorja Laplaca.475 Znanstveniki so se morda naskrivaj res muzali, a morali so potrditi mogo~nost odkritja, ~e bi ga Marmont znal dokazati. Tu pa je bila seveda ~er; Gay-Lussac je ponovil Marmontov poskus pred prijatelji, ki se jim je na Politehniki pridruìl {e radovedni Humboldt. @al za Marmontovim Slika 2.173: Kersnikov portret ljubljanskim odkritjem ob pari{ki ponovitvi ni bilo ne duha ne sluha; prijazni Gay-Lussac je vidno pozelenelega vojvodo nagovarjal naj s poskusi nadaljuje, vendar vrli vojvoda ni hotel dodati la`nega ponosa k napa~nim domnevam in si je nehal prizadevati za znanstveno muzo.476

2.6.6. Zoisovo vakuumsko ~tivo v francoskem prime`u @iga Zois je obiskoval Seminario-Collegio za lai~ne neplemi{ke gojence pri duhovnem semeni{~u Reggio Emilia (oktober 1761–1765). Zavod so ustanovili 1. 11. 1750 in ukinili 1790, vendar je pozneje deloval pod drugimi imeni.477 Leta 1763/64 in 1764/65 se je @iga u~il tudi ra~unstva, arhitekture, risanja in osnovni eksperimentalnih vakuumskih tehnik. V Reggio Emilia so imeli od leta 1618 jezuitske {ole, od leta 1752 pa je tam dvajset let delovala univerza,478 kjer je fiziko in matematiko predaval duhovnik Lazzaro Spallanzani, potem ko ga je sestri~na Laura Bassi med {tudijem na bolonjski univerzi usmerila v prirodoslovje. Spallanzani je nasprotoval domnevi o spontani generaciji s preizku{anjem predhodnega pregre- vanja mikroorganizmov; dopisoval si je s {vicarskim biologom Charlesom Bonnetijem, katerega knjigo je imel Zois, na Zoisovem kolegiju pa je predaval gr{~ino in franco{~ino, ki so se je u~ili @igovi bratje;479 @iga se gr{~ine ni u~il, morda pa je pri Spallanzaniju poslu{al fran-

473 Boudon, 2006, 226, 231. 474 Marmont, Bulinge, 2004, 213. 475 Marmont, Bulinge, 2004, 45. 476 Marmont; Baras, 1977, 195; Marmont, 1857, 446–447. 477 Kacin, 2001, 50, 62. 478 Kacin, 2001, 45. 479 Kacin, 2001, 47, 62, 78.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 195 co{~ino, ~eravno o pla~ilu zanjo ni arhivskih podatkov. Leta 1769 je Spallanzani prevzel katedro v Pavii,480 leta 1785 pa je zbiral naravoslovne najdbe ob Mediteranu in celo Tur~iji. Spallanzani je è napol slepemu Scopoliju anonimno podtaknil artefakt iz koko{jega tkiva, ~e{ da gre za {e neodkrito glisto; ostareli Scopoli ni opazil potegav{~ine in je »odkritje« objavil v knjigi. Spallanzani je v letu Scopolijeve smrti pod psevdonimom Francesco Lombardini objavil pismo Scopoliju s kritiko Volte. Pozneje je Spallanzani br`kone podpiral Galvanijevo teorijo ìvalske elektrike v sporu z Volto,481 kar verjetno pomeni, da skupaj z Galvanijem ali Zoisom ni podpiral francoskih revolucionarjev. Zois ni imel Spallanzanijevih del, naravoslovne miselnosti pa se je navzel tudi pri materinem stricu, ljubljanskem zdravniku Janezu Krstniku Polliniju,482 tako da je zagovarjal neptunisti~no teorijo proti J. E. Fichtelu in drugim vulkanistom tudi z dokazi s Triglavskega pogorja, ki sta mu jih priskrbela Vodnik in F. Hohenwarth po triglavskih odpravah avgusta in septembra 1795. Vodnik, tisti ~as ùpnijski upravitelj v bohinjskem Koprivniku, je avgusta opazoval sklade na vrhovih Triglava skozi daljnogled in ob~utke opisal v pesmi Vr{ac, septembra pa je spremljal Zoisove rudarje pri nabiranju fosilnih usedlin pod samim vrhom.483 Zois je pri svojem omizju gostil naravoslovce Hladnika, Hacqueta in [emerla.484

Slika 2.174: Lalandovo poglavje o obisku pri Piran~anu Tartiniju, ki ga je prebiral tudi Zois v svoji zbirki (Lalande, 1769, 8: 292).

480 Agnes, 2006, 8, 54. 481 Polvani, 1942, 152, 174, 420; Jozelj, 1992, 40-41; Markovi}, 1969, 639, 756; [umrada, 2001, 66; Soban, 2004, 48. 482 Faganel, 1999, 8, 12. 483 Faninger, 1994/95, 562; Faninger, 1988, 7–8. 484 Faganel, 1999, 13.

196 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Zois si je veliko mladostno popotovanje privo{~il {ele razmeroma pozno, br`kone zaradi o~etovih potreb po pomo~i. Popotoval je od zgodnjega leta 1779 do pomladi 1780, tudi v [vico, Francijo in valonski del habsbur{ke Nizozemske v pribli`ni mejah sodobne Belgije, kjer se je {e poznal dobrohoten vpliv pokojnega opolnomo~enega ministra, Ljubljan~ana grofa Kobencla. Zoisovo vrnitev je izsilil protin, ki mu je v ve~nem Rimu pokazal zobe. Leta 1782 se je Zois ve~ tednov brez uspeha zdravil v belgijskem zdravili{~u Spa.485 Tako se je ljubljanski baron dodobra navzel navdu{enja nad francoskim prirodoslovjem in znanja francoskega jezika {e preden mu je zahrbtni protin zagrenil veselje do vsega zunaj doma~e hi{e; ljubljanska licejska knji`nica je prav od Zoisovih dedi~ev kupila ve~ino svoje francosko pisane matematike, fizike in kemije tiskane v prvih dveh desetletjih revolucionarnega Pariza. Zois je med drugim nabavljal tudi odlo~no svobodomiselne prirodoslovce, kot sta bila Lalande in matematik De la Metrie, imenjak bolj razvpitega starej{ega filozofa materialista. Zoisova knji`nica s 4000 zvezki je bila na voljo {ir{emu krogu slovenskih razsvetljenskih piscev; njene primerke v NUKu ali NMju prepoznamo po zna~ilnih marmoriranih notranjih platnicah s prevladujo~o rde~o barvo, rjavi usnjeni vezavi in zlatim imenom pisca nad naslovom in roàmi na hrbtu platnic, ~eravno nimajo lastni{kih vpisov; Zois jih je verjetno è ob nakupu namenil preprodaji. Imena Zosovih knji`ni~arjev niso znana. Prodajni katalog je sestavil Henrik Viljem Korn; kon~al ga je 4. 8. 1821 z 4109 zvezki. Korn se je po prenehanju verskih prepovedi v Ljubljano naselil kot eden prvih protestantov, leta 1788 pa je v Ljubljani postal è samostojen knjigarnar. Dne 31. 12. 1790 in 7. 1. 1793 je Korn pisal Zoisu z Dunaja.486 Licejka ni kupila vseh Zoisovih knjig, saj je nekatere è imela, ne~ak Karl Zois pa je iz zapu{~ine ponudil predvsem tehni{ka in prirodoslovna dela. 9. 4. 1824 je vlada pla~ala 7000 gld, knjige pa so pri{le v licejko od 24. 6. 1824 do 1. 8. 1824.487 Lavoisierjeve novosti so na Zoisa vplivale preko gospe Fulhame, ène dr. Thomasa Fulhameja. V visoki angle{ki dru`bi je bila v stikih z najpomembnej{imi znanstveniki svoje dobe, predvsem z Josephom Priestleyjem. Njena razmi{ljanja o flogistonu so bila zelo zanimiva za Lavoisierja v Parizu. @al je Lavoisier izgubil glavo nekaj mesecev pred izidom Elizabetine knjige, ki bi ga gotovo navdu{ila z zametki poznej{ega odkritja katalize. Dr. A.G.L. Lentin, u~itelj na univerzi Georga Avgusta in ~lan rudarske dru`be, je prispeval svojo knjigo o kovinah za licejsko knji`nico, prav tako pa je prevedel Fulhamejino delo in se v predgovoru novembra 1797 {e posebej opravi~il zavoljo povsem spremenjenega prevedenega naslova v katerem ni bil ve~ omenjen flogiston.488 Fulhamejeva je svoj uvod podpisala novembra 1794, potem ko je oktobra 1793 kemijsko raziskovanje krenilo v povsem drugo smer.489 Svoja izvajanja je lo~ila na nastajanje kovin,490 redukcijo kovin s fosforjem, vodikom in svetlobo, ter oksidacijo kovin, {e posebej ob prisotnosti vodika.491 Zois je nabavil tudi Bertholletovo delo iz leta 1803 Essai de statique chimique. Paris: Didot (NUK-8583) v dveh delih, ~eprav dela v Kopitarjevem in prodajnem katalogu ni. Vezal jo je, kot po navadi, v rjavo usnje z marmoriranimi rde~e-zelenimi notranjimi platnicami. Za~el je z razlago kohezijske sile ne da bi omenil Bo{kovi}a,492 posebno poglavje pa je posvetil kaloriku.493 Zadnjo {esto sekcijo prvega zvezka je posvetil delovanju atmosfere,494 nato pa se je v

485 Valen~i~, Faninger, Gspan-Pra{elj, 1991, 832. 486 Faganel, 1999, 36, 40, 44, 99. 487 Kidri~, 1939, 9. 488 Fulhame, 1798, XIV. 489 Fulhame, 1798, IX. 490 Fulhame, 1798, 17. 491 Fulhame, 1798, 164, 206, 233, 237. 492 Berthollet 1803, 23. 493 Berthollet 1803, 139.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 197 drugem zvezku lotil kemijskega delovanja razli~nih substanc. Zadnjo peto sekcijo drugega zvezka je posvetil rastlinam in `ivalim. Lacoste je bil profesor naravoslovja na Centralnih {olah okraja Puy-de Dóme, znamenitega po barometrskih poskusih Pascalovega svaka. Tudi njegovo delo iz leta 1803, Observations sur les Volcans de l’Avergne suivies de notes sur divers objects, Recueilles dan sune course mineralogique faite l’année derniere an 10 (1802). Clermont: Ferand Granuier & Froin, je Zois vezal v rjavo usnje s cvetlicami na hrbtu in marmiriranimi rde~e-modrimi notranjimi platnicami polnimi ro`. Opisal je tudi raziskovanje sicilskih vulkanov »neumrljivega« Dolomieuja, Haüyja in velikega mineraloga Fujasa de Saint-Fonda.495 Johan Heinrich Voigt je leta 1774 za~el pou~evati gimnazijce v Gothi, kjer je izdajal astronomski del dvornega koledarja. Leta 1789 je doktoriral iz filozofije na univerzi v Jeni in tam prevzel katedro za matematiko, ~ez trinajst let pa {e za fiziko. V letih 1786 do 1799 je prevzel urejevanje Magazin für das Neueste aus der Physik und Naturgeschichte, ki ga je utemeljil njen prvi urednik Ludwig Christian Lichtenberg. Voigt je izdal zvezke 6 do 12 s {tevilnimi Hacquetovimi razpravami. Od leta 1797 do 1806 je v Jeni izdal dvanajst volumnov podobne revije z rahlo spremenjenim naslovom Magazin für das Neueste Zustand der Naturkunde,v kateri Hacquet ni ve~ objavljal. Voigt je pisal razprave o matematiki, ognju, zraku, elektriki, magnetizmu, optiki, kometih in zgodovini koledarja. Lorenz Florenz Friedrich von Crell je postal leta 1773 profesor filozofije in medicine na univerzi Helmstedt, po njeni ukinitvi pa je leta 1810 prevzel katedro za kemijo v Göttingenu. Izdal je {est zvezkov prve nem{ke kemijske revije Chemischen Journal für die Freunde der Naturlehre, Arzneygelahrtheit, Haushaltungskunst und Manufacturen v mestu Lemgo od leta 1778 do 1781 pri zalo`niku Mayerju. Revijo je nadaljeval kot Neuesten Entdeckungen der Chemie v Leipzigu od leta 1781 do 1784, ko je izdal zvezke 1–12 pri zalo`niku Weygandschu. V obeh revijah je objavljal tudi Hacquetova dela, tudi v dodatkih (Beytrage) k zadnji. Crell je leta 1783 izdajal 2 zvezka Chemiches Archiv, ki ga je od leta 1784 do 1791 nadaljeval z zvezki 1–8 Neues Chemiches Archiv. Od leta 1784 do 1803 je izdal 40 zvezkov revije Chemische Annalen fur Freunde der Naturlehre, Arzneygelahrheit, Haushaltung und Manufakturen pri J. G. Müllerju. Od leta 1785 do 1790 je objavil 6 volumnov Beiträge zu der Chem. Annalen. Leta 1785 in 1786 je izdal 5 zvezkov Auswahl aller eigenthüml. Abhandl. Aus d. Neuest. Ent- deckungen d. Chemie. Leta 1798 je izdal prvi zvezek revije Neuestes Chemisches Archiv.

Tabela 2.22: Zoisova fizika vakuuma in elektrike

Pisec Leto Naslov (s prodajnimi cenami Kraj Katalog Kirwan 1796– Physic.-Chemie Berichte Zo, katalogi na 1799 listih. Dodatni popis Fulhame 1798 Versuche über die Wiederherstellung Göttnigen Jars, Gabriel 1774 Voyage metallurgique. fig. 4. (1:30). = Lyon: Z, stran 23 Voyages metallurgiques, ou recherches et Reynault observations sur les mines et forges de fer. la fabrication de l’acier, celle du fer-blanc, et sur plusieurs mines de charbon de terre, faites depuis l’année 1757 jusques et compris 1769, en Allemagne, Suede, Norwege, Angleterre et Ecosse. Suivies d’un mémoire sur la circulation de l’air dans les mines, (etc.) (NUK- 11139)

494 Berthollet 1803, 470. 495 Lacoste, 1809, 24, 39, 47, 48, 155.

198 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Jars, Gabriel 1777 Metallorum in Kern = Metallurgische Reise Berlin: Zo, katalogi na (–1785) zur Untersuchung der vornehmsten Eisen- Himburg listih. Dodatni Stahl- Blech- und Steinkohlen- Werke in popis Deutschland, von Jahr 1757 bis 1769. Aus dem französischen übersetzt und mit Anmerkungen beyleitet von Carl Abr. Gerhard. 4 Bände (NUK- 11180. 8°) Lull 1663 Chemie Zo, katalogi v debeli knjigi, str. 51 Walley 1760 Chym Physik. (0:30). Br`kone: Steinbergen, Stockholm NUK, MS 667, Christian Friedrich Sendimir von; Fehr, P. stran 9 (ilustrator). 1760. Chymischen Monden-Schein… Franckfurt/Leipzig: Fleischer (NUK-8695) (Zannichelli, 1713 Dissertatio Phys. Chim de Chal. De Ferro. Vienna NUK, MS 667, Gian Girolamo) (0:20). = De ferro ejusque nivis stran 9 praeparatione: dissertatio physico-chimica, in qua varia de ipso metallo explicantur. Venetiis: Andrea Poleti (NUK-11126) Bo{kovi} 1749 Dissertatione sopro la turbine (NM-4069) Roma Zo, knji`ni katalog na listih Bo{kovi}, 1763 Philosophia Naturalis (NUK-8179; Venetii Zo popis na listih Rudjer NUK-8180). Dufieu, Jean 1760 Manuel de Physique (, ou, Maniere courte et Lyon: Z, stran 17 Ferapie facile d’expliquer les phénomenes de la Regnault nature). (0:45). (NUK-8387) druga izdaja: prva izdaja leta 1758 v Parizu. Nollet, J.A. 1760 Lettres sur l’elettricite. (2 vol, 30 ft). Paris Z, stran 17 (NUK-8419) Nollet, J.A. 1753– Leçons de physique experimentalle (6 vol, Z, stran 17 1764 2.26 ft). (NUK-8259) Nollet, J.A. 1770 L’art de experience. Paris (3 vol, 1.16 ft). Paris Z, stran 17 (NUK-8260) Nollet 1746 Essai sur l’électricité des corps (0:20). Z, stran 144 (NUK-8262) Nollet 1749 Recherches sur les causes particulaires des Z, stran 144 phenomenes électriques (0:24). (NUK-8261) Franklin, 1773 Oeuvres de Benjamin Franklin… traduites … Z, stran 17 Benjamin Barbieu Duborg… (2 vol, 2:00) (NUK-8473) De la Fond, 1775 Description et usage d’un cabinet du Paris Z, stran 18 Sigaud physique. (0.30). (NUK-8216) Priestley, J. 1771– Historie Electrit. (2 vol, 1 ft 30). (NUK-8167) Paris Z, stran 18; Zo, 1780 katalog v debeli knjigi, stran 85 Izarn, Joseph 1805 Lecons experimentelle de physique et chemie Paris Z, stran 24 experimentalle (NUK-8348) Priestley, Joseph 1775– Experiences et observations sur differentes Paris Z, stran 24 1780 especes d’air. (3:00). (NUK-8443)

Lindenau, Bern- 1809 Tables barométriques. (1:00). (NUK-4248). Gotha Z, stran 25 hard August Cavallo, 1781 A Treatise on the nature and properties of air London Z, stran 45 Tiberius and permanently elastic fluids. (3:30). Nem{ki prevod 1783, dopolnjeni angle{ki ponatis 1784

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 199 Cavallo, 1782 A complete Treatise on electricity. (50 kr) London Z, stran 45; Zo, Tiberius (Zois-NUK-8224). Prevod: 1783. Vollständige popis na listih, {t. Abhandlung der theoretischen und 5 praktischen Lehre der Elektricitat… Leipzig: Wiedmann (Zois-NUK-8219) Cavallo, 1783 Vollständige Abhandlung der theoretischen Zo, popis na listih Tiberius und praktischen Lehre der Elektricitat… {t. 13 (NUK-8219) Cavallo, 1785 The history and practice of aerostation. (0:40) London Z, stran 45 Tiberius (NUK-8478) Watson, 1782 Chemical essays. Second Edition, 1–5. (3:30). London Z, stran 45 Richard Kirwan, Richard 1787 An essay on phlogiston, and the constitution London: NUK, MS 667, of acids. (0:20). (NUK-4907); Kirwan. 1783. Elmsly stran 45 Versuche und Beobachtungen über die specifiche Schwere und anziehung Kraft verschiedene Salzarten; und über die wahre neuentdeckte Natur des Phlogiston’s. Aus dem Englischen übersetzt und mit einen Vorreide Verfasern von D. L. Crell. Etc. Berlin und Stetlin: Friedrich Nicolai (Zois; NUK-8428). Nicholson 1790 The First Principle of Chemistry. (0:20). London Z, stran 45 Hill, John 1780 A review or the works of the Royal Society of London Z, stran 45 London (1:00) 2. Izdaja 265+3 strani 28 cm 4o (NUK-8470) Ambschell 1782 Anfangsgründe (3:00) (NUK-21382; Z, stran 47 (=1791 NUK-8439) –1793) Liebes, Antoine 1804 Anfangsgrunde der Physik Ubersett und mit Jena; Johann Z, stran 47v Anmerkungen hrsg. Von J.F. Droysen. 2 Michael Bande. (2:50). (NUK-8503). Original. Liebes. Mauke 1801. Traité elementaire de physique. Paris: Deterville Haüy, René Just 1804 Gründlehre der Physik. 2 Bande. 8o. (1:45) Wien/ Z, stran 47 prevod iz franco{~ine. Wien (NUK-8504). V Weimar NUKu tudi francoski original: Haüy. 1806. landes- Trait’e élémentaire de physique (NUK-22077) Industrie- in Haüy. 1809. Tableau comparatif des Comptoirs résultats de la cristalographie et de la analyse chumique. Paris: Courciuer (NUK-9086) De Luc, Jean 1776 Untersuchungen über der Atmosphäre (2:00). Leipzig: Z, stran 47 André (NUK-8317; NUK-8490). Original: 1772. Müller Rescherches sur les modifications de l’atmosphere. Geneve de Saint-Fond, 1783 Beschreibung der Versuch mit der Luftkugel Wien: Z, stran 47 Fayas 8o. (0:48). (NUK-9395). = Faujas de Kurzbeck Saint-Fond, B., Beschreibung der Versuche mit der Luftkugel, ubersetzt von Abbé Uebelacker, mit einer Abhandlung derselben, wodurch erwiesen wird, dass ein deutscher Physiker von XIV Jahrhunderte der Urheber dieser Erfindung sey, Wien 1784, z omembo Montgolfierja. Wien: Kurzbeck (NUK-8395 Zoisov; NUK-8182; NUK-8183) Rohr, Julius 1754 Physikalische Bibliotheque. (ur. Kästner, Leipzig Z, stran 47 Bernhard von katerega knjige je uporabljal Gruber) (0:40). (NUK-37) Gren, Friderich 1799– Annalen der Physik. 42 Bande (47:10) Z, stran 47 Albrecht Karl 1812 (NUK-8153)

200 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Porta, Giovanni 1650 Physiognomoniae coelestis libri sex. Rothomagi Z, stran 139; Zo, Batista (Turja~anova knjiga). (0:30). Ni v Cobissu, (Rouen v knji`ni katalog v morda privezano k Porta. 1618. De humana Franciji debeli knjigi, stran physiognomia. Grancofirti: Hoffmann 51 (NUK-4992) Delicio de 1782 The observat. Et two pict. (0:30) Z, stran 139 Choleti Martin 1759 Elements of optics (0:40). London Z, stran 144 Martin, 1766 Air Pump. (1:00). (NUK-8539)496 London Z, stran 144 Benjamin Neumann, 1808– Compendiaria Physica Instituto in usum Graecii: Z, stran 144 Johan Philip 1812 tironum conscripta. Tomus 3, Cum 3 figuris Ferstl (NUK-8215) Anonimno 1761 Dictionaire des art de Science. Franc. Latin. et London Z, stran 147 Angl. (1:30) Beccaria, 1772 Electricismo artificiale497 Torino Zo. popis na listih Giambattista Poli, Giuseppe 1774 Lettera al p.d. Giovanni Maria della Torre Napoli Zo, popis na listih; Saverio; intorno agli effecti de fulmini. Napoli. 8o. Z, stran 144 Giovanni Maria della Torre498 Bartoli, Danielo 1682 (Traite) del Ghiaccio e della Coagulatione: Bologna: Zo, popis na listih trattati. 8o Recaldini Davy, Humphry 1815 Elementi di Chemica Agraria (rurale). Vol 1 Agramo Zo, popis na listih Zallinger zum 1773 Interpretatio Naturae, seu philosophia Augsburg Zo, popis na listih, Thurm, Jakob Newtoniana methodo exposita, et academicis {t. 21 Anton usibus adcommodata. Augustae Vindelicorum: Joseph Wolff. 1–3 (NUK-8161; FSLJ-5 c 68–71). Epp, Franc Xav. 1772 Problemata Electrica, Ponatis: Epp. 1773. Vienna Zo, popis na listih, Problemata Electrica publicae disputatione {t. 23 proposita a P. Franc Xav. Epp S.J. in electorali Lyceo Monacensi Professore Physices p.o. Defentibus Benedicto Knilling, Josepho Hall, Joseph Widman. Monaci: Joannis Nep. Friz. Pars I (146 strani) pars I (83 strani) (NUK-8558). Herbert, Joseph 1772 Theoria electricorum conscripta a P. Josepho Zo, popis na listih, Herbert e S.J. Viennae: Joh.Thom. nob. De {t. 24 Trattner (NUK-8392). Ponatis: Herbert. 1773. Theoria electricorum 1773 Nova Acta Regiae Societatis scientiarum Uppsala: Zo, popis na listih, Upsaliensis. Vol 1, II, III. 1773–1780 Johan Edman {t. 25 (NUK-156). Musschenbroek Dissertatio physica experimentale Zo, Katalog iz leta 1812, nevezani listi, 4o, {t. 88 Gravesande 1748 Philosophia Newtoniana interpreta. Venetia Leida: Zo, Katalog iz leta (0:70) = Physices elementa mathematica Langerek 1812, nevezani experimnentis confirmata; sive introdiuctio as listi, 8o, {t. 50 Philosophiam Newtonianam. (NUK-4241).

496 Martin. 1766. Construction Torricelli Barometer (NUK-8540). Drugi Martinovi izumi: NUK-8544. 497 Gre za prevod latinske izdaje iz leta 1751 (Torino ali Rim) na osnovi Franklinove teorije. 498 Poli je zagovarjal Franklinove strelovode.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 201 Posebno zna~ilen primer uvoza pari{ke znanosti v sredi{~e Ilirski provinc je neko~ Zoisova knjiga pisca Izarna. Vezana je v modro-siv papir A6 formata oja~en zadaj z narobe obrnjeno stranjo {tevilka 38 tiskovine o Etiopiji, spredaj pa s podobno stranjo 35. Prva plo{~a je kazala vakuumski poskus z gorenjem sve~e v posodi znotraj posode.499 Zadnja ~etrta plo{~a s slikami na koncu je ponazorila barometer, termometra, elektrofor, magnetno iglo v naravi in destilacijsko posodo, ostale plo{~e s slikami pa so bile postavljene med tekst. Tretja plo{~a je kazala {kripce, druga kapilarnost in Arhimedov zakon.500 Lindenaujeva knjiga iz leta 1809 je vsebovala barometrska priporo~ila za ra~unanje vi{in. Bernhard August von Lindenau je bil odvetnik, astronom, politik in zbiralec florentinskih slik. Pisal je o Veneri in Merkurju, svojo knjigo v Zoisovi zbirki pa je zasnoval è 3 leta prej v pismih Zachu leta 1805, vendar med vojnami ni pri{el do konca zavoljo pomanjkanja knji`nic. Predgovor je datiral v observatoriju Seebach 1. 1. 1809. V zadnji preglednici je objavil opazovanja Humboldta, Ottmansa in stotnika inènircev Allenta. Spo{toval je tudi zemljepisna poro- ~ila amaterjev.501 Med barometrskimi ena~bami je upo{teval Laplaca in de Luca,502 Mariotta in Halleya.503 Razpravljal pa je tudi o vakuumskih poskusih504 in Bo{kovi}evih meritvah.505 Zois je imel italijanski prevod Davyjeve poljedeljske kemije z enim bakrorezom, ki ga NUK iz drugih virov hrani v nem{kem prevodu: Davy. 1814. Elementen der Agrikultur-Chemie (NUK-9535, rjave marmorirane). Leta 1815 so prevoda izdali tudi v Neaplju in Firencah. Davy je svoja dognanja razdelil v lekcije, kot jih je predaval pri Royal Institution. Zanimal se je za atmosfero, rastline in izbolj{evanje zemlje s seìganjem, verjetno zavoljo dodajanja ogljika v

Slika 2.175: F. Zallingerjeve ilustracije v povezavi z Bo{kovi}evo teorijo sil (Zallinger, 1777, 5, tabla slik 1 na koncu); F.

499 Izarn, 1805, 64/65, fig. 5. 500 Izarn, 1805, 202/203, 134/135. 501 Lindenau, 1809, VI, XVII. 502 Lindenau, 1809, 149, XII, XXI. 503 Lindenau, 1809, XXI. 504 Lindenau, 1809, XIX. 505 Lindenau, 1809, L.

202 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.176: Vakuumska vodna ~rpalka in Boylova ~rpalka (antilia) na F. Zallingerjevih skicah v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Za- llinger, 1793, 2: fig. 58 (antilia premens v hydrocontiflerum) in 60 (antilia pneumatica) na tab. 2); F.

Slika 2.177: Logaritmi~ni ra~un za dolo~anje prostornine vakuuma CD v ~rpalki za pouk ljubljanskih fran~i{kanskih {tudentov konec 18. stoletja (Zallinger, 1793, 2: 118–119 v povezavi s fig. 60 na tab. 2); F. obliki pepela. Knjigo je kon~al z rezultati poskusov, kjer je {e posebej upo{teval Gay- Lussacovo preizku{anje ogljikovega dioksida, kisika in vodika.506 Jakob Anton von Zallinger zum Thurm je bil leta 1770 v Dillingenu, leta 1776 in 1777 pa je pou~eval fiziko v Innsbrucku, nato pa se loti bogoslovja. Bil je brat drugih dveh pomembnih jezuitov in Gruberjevih sodelavcev. Njegov brat Franz Seraphim Zallinger, profesor fizike v Innsbrucku od leta 1778, je katedro prevzel po bratu Jakobu Antonu.507 Franz Zallinger je bil

506 Davy, 1815, 113. 507 Hellyer, 2004, 238.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 203 Slika 2.178: Naslovna stran, skice za ra~unanje atmosferskega zra~nega tlaka in vodni vakuumski ~rpalki na F. Zallingerjevih slikah v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Zallinger, 1793, 2: fig. 56 , 57 (antilia premens) in 59 (antilia fugens) na tab. 1); F.

Slika 2.179: Vakuumska ~rpalka pri J. A. Zallin- gerjevi predstavitvi modernih izvedb Gueri- ckejevega izuma za ljubljanske fran~i{kanske {tudente (Zallinger, 1801, 3: fig. 9 tab. 3); F.

pomemben zagovornik Bo{kovi}evih idej, predvsem pa je veliko objavljal o elektriki. Ljubljanski fran~i{kani so kupili njegov u~benik ~iste in uporabne matematike vezan v enotno knjigo s samostojnima paginacija- ma; obravnava vakuumskih tehnik je seveda spadala k uporabni matematiki. Opisal je obna{anje `ivega srebra pod vakuumom v barometru in nanizal {tiri zahtevne ra~unske naloge za dolo~anje velikosti izpraznjenega prostora v vakuumski ~rpalki.508 Franz Seraphimov in Jakob Antonov starej{i brat, Joannes Zallinger, je bil prav tako fizik jezuit v Innsbrucku. Jakob Anton von Zallinger je v uvodu samostojno paginiral liste, v glavnem tekstu pa strani. V uvodu je navedel Newtona in Bo{kovi}a, pa tudi Locka.509 Kljub tak{nemu prirodoslovnemu uvodu je bil osnovni tekst prvih dveh delov knjige bolj filozofski z logiko, filozofijo narave (metafiziko), psihologijo in naravno teologijo. [ele v tretjem zvezku si je dal du{ka v posebni fiziki: vestno, ~eravno brez skice, je opisal Bo{kovi}evo krivuljo sil z zakonom zveznosti v matemati~nem stiku teles, {e dlje pa se je zadr`al ob opisu delovanja

508 Zallinger, 1793, 2: 112, 117, 118, fig. 60 na tab II. 509 Zallinger, 1773, 1: 4v,5r.

204 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Guerickejeve ~rpalke, ra~unanju prostornine vakuuma nad stolpom ìvega srebra in raz~lenitvi Boylove ~rpalke (antilia pneumatica).510 Pod Gruberjevim in Maffeijevim vplivom je baron Zois kupil temeljna dela Bo{kovi}eve fizike. êravno za razliko od barona Erberga ni nabavil Newtonovih originalnih del razen v kolikor so bila priob~ena pri Hillovem popisu londonske kraljeve dru`be, je kupil temeljna dela Newtoniancev. Med njimi so bili Angle` Keill, ki so ga uporabljali tudi novome{ki in ljubljanski fran~i{kani, ali Nizozemca šsGravesande in Musschenbroek; slednja so pod Bo{kovi}e- vim vplivom ~islali ljubljanski jezuiti, Musschenbroeka pa tudi novome{ki fran~i{kani. Pred- vsem pa je Zois bral Bacona kot vodilo prirodoslovcev londonske kraljeve dru`be; podobno so po~eli tudi ljubljanski fran~i{kani. Zois je kupil drugo izdajo Hillovih povzetkov predavanj Londonske kraljeve dru`be o naravoslovju, botaniki, ìvalih, mineralih, medicini, starinah in ~udeìh brez matemati~no zasnovanih znanosti. Delo je posvetil Martinu Folkerju, predsedniku kraljeve dru`be. Najprej se je lotil poljedeljskih izumov pod nazivom Arts. Povzel je izum izlo~anja ~iste vode iz slane, nekon- trolirano je{~em de~ku, notranjih delov rib, naslajanju draguljev, ~ude`ni jablani, rastline s ~istim ìvim srebrom v koreninah, naravnemu nastajanju kristalov, plasti Zemlje, naravnih zlatih listi~ih, dragih kamnih in tur{ki steni.511 Zois se je med fizikalnimi zagatami najgloblje posvetil elektriki, kjer pa je kljub Bo{kovi}e- vemu, Buffonovemu in Franklinovemu vplivu mnogo bral tudi njihovega nasprotnika, Nolleta. Zellingerjevo jezuitsko razmi{ljanje o Newtonu v Zoisovi knji`nici kaè Gruberjev vpliv na Gruberjevega zasebnega dijaka Zoisa. Epp iz Münchna z opisom Richmannove nesre~e je bil deleèn Zoisove pozornosti, prav tako pa Ambschllov profesor Herbert z omembo Nolleta.512 Bo{kovi}ev prijatelj Beccaria, Poli in Toaldo pri~ata o Zoisovi veri v prednosti Franklinovih strelovodov. Zois se je zelo zanimal za Galvanijevo in Voltovo odkritje, tako kot Kersnik, Marmont, Zelli in sam Napoleon; zato je Zois kupil deli Nicholsona in Davyja, resda pa ni imel originalnih del Galvanija ali Volte. Volta mu je lahko bil tuj tudi po politi~ni plati kot Napo- leonov senator, ~eravno je predaval v Paviji blizu Zoisove o~etnjave v Bergamu. Davy je Zoisa obiskoval med svojimi izleti v Alpe, njuni pogovori pa so gotovo spodbujali Zoisovo branje ali celo aktivno preizku{anje elektri~nih pojavov. Slovenski slavisti~no usmerjeni obiskovalci radi omenjajo Zoisov dom kot podobo laboratorija po vzoru na de la Fondov in Dufieujev opis v Zoisovi knji`nici; prav gotovo je Zois preizku{al Voltovo celico tudi doma. Zois je imel tudi {tevilne {olske disputacije iz habsbur{ke monarhije in sosednjih deèl, med njimi Eppova münchenska razglabljanja; manj pa ga je zanimal mesmerizem, morda tudi zavoljo Franklinovih kritik. Zois je svoje bolezensko stanje po neuspe{nih iskanji prvih let jemal kot neozdravljivo; tako da so knjige o Mesmerjevih uspehih na Dunaju in v Parizu za{le v licejsko knji`nico iz drugih virov. Padec flogistionske teorije je zaznamoval tudi Zoisovo branje, kjer najdemo tako Stahla kot poglavitnega grobarja njegove teorije, Lavoisierja. Vmes je Zois prebiral {e druge raziskovalce flogistona, kot sta bila Priestley ali Kirwan; kupil je kar po dve knjigi obe znamenitih Bri- tancev. Zoisa je zanimala tudi sestava plinov v ozra~ju; zato je prebiral Cavallove in Priestleyeve poskuse, pa tudi meritve Jeana-André De Luca, ki je podprl Bornovo kandidaturo za kraljevo dru`bo Londonu. Baron Born si je dopisoval z baronom @igo Zoisom, Gruberjem in Hacque- tom, Zois pa je kupil Bornovo kristalografijo; br`kone pa ni imel Bornovega znanstveno- prostozidarskega dunajska glasila, v katerega sta dopisovala tudi Hacquet in (Tobija) Gruber.

510 Zallinger, 1773, 3: 124-126, 340-342, fig. 9 na tab. 3. 511 Hill, 1780, 17, 59, 112, 163, 176, 183, 202, 204, 231, 242, 252. 512 Epp, 1773, 1237; Herbert, 1772, 333.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 205 Medtem ko je Zoisov severno-italijanski rojak, Valvasor, svoja kemijska in vakuumska razmi{ljanja utemeljil na {tevilnih prebranih delih Roberta Boyla, je bil le-ta za Zoisa le {e zgodovina, ~eravno ju je dru`ila podobna usoda mecenov in je tudi Zois kupil Boylova dela za svojo knji`nico. Kljub temu pa je tudi Zois nabavil {tevilne knjige o vakuumskih ~rpalkah, med njimi tiste izpod gosjega peresa Benjamina Martina. Podobno kot Vego na Dunaju ali Vodnika v Lublanskih novicah, je tudi ohromelega Zoisa mo~no pritegnilo Montgolfierjevo balonarstvo, zato je ob Montgolfierjevem poro~ilu rad listal tudi Cavalla, ki je bil sploh eden najbolj priljubljenih Zoisovih znanstvenih virov. Ob prvih stikih Slovencev z francoskimi revolucionarnimi armadami se je Vodnik, sicer {e ne prepri~an Napoleonov podpornik, lotil tudi novic iz Pariza. 22. 11. 1797 je Vodnik poro~al o André- Jacques Gernerinovi pari{ki »vo`nji po zraku« (22. 10. 1797), ko je pod balonom »zakuril zrak, da je zaplaval kot smrekov les na vodi.«513 Pri tem je na tedanjem obrobju Pariza v vi{ini 700 m prvi uporabil sodobno obliko padala oblikovanega v de`nik s premerom 10 m in {est- najstimi vrvmi, ki ni bilo odprto ves ~as skoka. Vodnik je Ljubljan~anom poro~al le mesec dni po dogodku! [tirinajst let prej sta poletela brata Montgolfier, podobne poskuse pa so kmalu delali tudi Dunaj~ani. Vodnik si je gotovo ogledal Zoisov izvod nem{kega prevoda Mont- golfierjeve knjige (1783), ki so jo ovrednotili na 6 kr.514 V njej je prevajalec duhovnik Uebelacker na straneh 9–36 opisal zgodovino balonarstva z dose`ki Lane Terzija, Leibniza, dominikanca Josepha Galiena leta 1755 na visoki {oli v Avignonu515 in Cavalla.516 Saint-Fond je knjigo posvetil francoskemu feldmar{alu, na plo{~i 9 pa je narisal Lanovo ladjo. Med ostalimi devetimi bakrorezi je ovekove~il {tevilne podrobnosti Mogolfierjevega poskusa z obliko naprav in polnjenjem balona na plo{~i 1. Zois je v duhu tedanjih sprememb prehajanju novosti med u~enjaki nabavil izredno veliko novodobnih znanstvenih revij, tudi onih, v katerih je objavljal Zoisov sprva zaupni prijatelj Hacquet, do katerega se je Zois nekoliko ohladil po Hacquetovem sporu z Gruberjem jeseni 1775 in prozornih Hacquetovih izmi{ljotin o lastnemu francosko-ruskem rodu. Tako je Zois imel Grenove Annalen der Physik (1799–1812), pozneje vodilno revijo matemati~ne fizike, Hillo- vo poro~ilo o londonski kraljevi dru`bi, akte Uppsalske akademije, za leta 1774–1781 Der Naturforscher iz Halleja, kjer je delovala tudi Leopoldina. V Der Naturforscher je objavljal tudi Hacquet (1776, 1777, 1779); zvezke 1–13 od leta 1774 do 1779 je uredil Johann Ernst Emmanuel Walch, zvezke 14–30 med letoma 1780–1804 pa Johann Christian Daniel Schrei- ber. Revijo je izdajal J. J. Gebauer, pozneje njegova vdova skupaj s sinom Johanom Jacobom. Friedrich Albrecht Carl Gren je od leta 1790 do 1794 izdajal revijo Journal der Physik, nato pa jo je do leta 1798 preimenoval v Neues Journal der Physik. To sta bili predhodnici Annalen der Physik, vodilne nem{ke fizikalne revije devetnajstega stoletja, ki jih je od leta 1799 do smrti urejeval Ludwig Wilhelm Gilbert. Gilbert je bil profesor fizike v Halleju, dokler ni leta 1811 pri{el na univerzo v Leipzigu; prav tedaj je Zois nehal nabavljati revijo, saj je imel o~itno veliko ve~ povezav s Hallejem, kot v Leipzigu. Po Gilbertovi smrti je njegovo revijo prevzel Johann Christian Poggendorff. Hacquet je v Gilbertovih analih med drugim objavil pismo, ki ga je datiral v tedaj habsbur{kem Lvivu dne 1. 7. 1801. Zois je po od leta 1787 dalje kupoval tudi Magazin (für die) Naturkunde Helvetiens von Höpfner (Zürich: Orell, Gessner, Fussli & co.), tako da je imel tudi tamkaj{njo Hacquetovo objavo iz leta 1789. Zois je nabavljal {e {tevilno drugo periodiko, med drugim Salzbur{ki Journal de Gerten=Gelehrten, 1776–1782 Gesellschaft in Löhren, 1785–1788, 1791–1798, 1801–1804 Gesellschaft in Wippertal, Acta societatis s Jablonis, in seveda, 1817–1818 Laibacher Wöchenblatt.

513 Vodnik, 1997, 77. 514 Zo, osmerka, {t. 24 Lalande; {t. 127 Montgolfier. 515 Saint-Fond, 1783, 11. 516 Saint-Fond, 1783, 25.

206 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Tabela 2.23: Zoisova filozofija vakuuma

Pisec Leto Cena in naslov Kraj Katalog Bacon 1665 (0:30) Francisci Baconi Baronis de Verulamio, Vice Francoforti NUK, MS von Comitis P. Albani, Sumi Anglice Cancellarii. Opera Ad Moenum: 667, stran 3 Verulam omnia, qua extant: philosophica moralia, politica, Impensis historica. Tractaus nempe de dignitate et augmentis Joanis Bapt. scientiarum. Historia ventorum. Historia vitae et mortis. Schönwetteri Scripta de naturali et universale Philosophia. Nova Atlantis. Historia regni Henrici VII. Regis Anglice: opus vere politicum. Sermones fideles, sive Interiora rerum. Tractatus de sapientia veterum. Dialogus de bello sacro. Opus illustre in felicem memoriam Elisabethae Reginae. Imago civilis Julu Caesaris. Imago civilis Augusti Caesaris. In quibus complures Alii Tractatus, quos brevitatis causa raetermittere visum est, comprehensi sunt. Haltenus nunquam conjunktim edita, jam vero sumo studio collecta, uno volumine umprehensa, et ab inumeris mendis repurgata . Cum indice rerum et verborum universali absolutissimo. His praefixa est auctoris vita (cum ejus effigie) (NUK-5022, folio) Bacon 1762 (0:12) Francisci Baconis de Verolamis Summi Anglice Venetiis: Katalog iz von Cancellarii, Novem Organum Scientiarum. Editio I.-ma Gaspar leta 1812, Verulam Veneta. (NUK-4628, 8°, A4/4a) Girardi nevezani listi. In folio, {t. 52 Sweden- 1734 (6:00) Emanuelis Swedenborgii Sacrae Reg. Majestatis Dresdae, NUK, MS borg, Regnique Swetiae Collegii Metallici Assessoris. Principia Lipsiae: 667, stran 3 Emanuel rerum naturaliumsive novorum tentaminum phaenomena Sumptibus mundi elementaris philosophice explicandi. (Tomus Friderici primus:) Cum figuris aeneis [28 tabulis expressis] (Tomus Hekelii II:) Emanuelis Swedenborgii etc. Regnum subterraneum sive minerale de ferro, deque modis liquationum ferri per Europam passim in usum receptis: deque conversione ferri crudi in chalybem: de rena ferri et probatione ejus: pariter de chymicis praeparatis et cum ferro et ritricto ejus factis experimentis etc. etc. Cum figuris aeneis [36 tabulis expressis et una charta] (Tomus III.) Emanuelis Swedenborgii etc. Regnum subterraneum sive minerale de cupro et orichalco deque modis liquatiorum cupri per Europam passim in usum receptis: de seretione ejus ab argento: de conversione in orichalchum; inque metalla diversi generis: de lapide colaminari: de zinco: de vena cupri et probatione ejus: pariter de chymicis praeparatis, et cum cupro factis experimentis etc. etc. Cum figuris aeneis 89 tabulis numeratis et una sine numero expressis (NUK-8914, folio)

Zois je kupil Baconova zbrana dela (1762) na 354 straneh, ki so se nadaljevale z nepagini- ranimi aforizmi. Preizkusil je uporabnostr nauka o atomih517 preden se je lotil matematike.518 Emanuel Swedenborg je vsekakor objavil eno najbolj markantnih in tudi dragih knjig v treh zvezkih za Zoisovo knji`nico. Delo je nastalo v Swedenborgovem znanstvenem obdobju in njegov nakup nikakor ne dokazuje Zoisovo navdu{enje nad poznej{im Swedenborgovim spiritizmom po letu 1742 pod morebitnim vplivom Hrvata Milana Nejedla, saj tovrstnih knjig ni nabavil. Emanuel Swedenborg je {tudiral v Uppsali, leta 1724 pa je zavrnil tamkaj{njo ponudbo za matemati~no katedro, ~eravno je imel za seboj ve~ dela na tehni~nih re{itvah. Leta

517 Bacon, 1762, do strani 361. 518 Bacon, 1762, do strani 372.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 207 1731 je objavil Opera philosophica et mineralogica, ki jo Zois ni kupil. Swedenborg je prvi zvezek posvetil Ludviku Rudolfu vojvodi Bunswicku in Lüneburgu, drugega Wilhelmu deèlnemu grofu Hesse, potomcu lastnika prvega sodobnega evropskega astronomskega observatorija, najdebelej{o tretjo pa Frideriku I., kralju [vedov, Gotov in Vandalov. Tako kot je postalo pozneje moderno pri Haüyu, je tudi Swedenborg v predgovoru razdelil eter na ve~ elementov. Obravnaval je ogenj, magnet, zrak in vodno paro. Opisal je deklinacijo magneta, britanskega astronoma Davida Gregoriusa in kartezijanske vrtince okoli Zemlje.519 Na koncu je dodal 28 tabel s skicami, kar je bilo precej manj kot v tretjem zvezku, kjer so zaklju~ne skice obsegale domala pol zvezka. V drugem delu je Swedenborg obravnaval èlezno rudo in jame na [vedskem, ogljik v povezavi z ognjem, vire èleza in srebro. Na koncu je dodal nepaginiran zemljevid Sibirije s Tobolskom vred v prepognjenem A1 formatu, plav` in pihalnik s plavèm,520 kot ga je pozneje izumil Zois. Do 21. skice je risal inènirske naprave, nato pa kamnine in rudarjenje do zadnje 36. slike. Swedenborg je v zaklju~nem tretjem zvezku opisal ~i{~enje bakra, {e posebej na ê{kem, taljenje bakra in {e posebej skrivnostnega alkimista Agrippo. Na konec je dodal 89 bakrorezov za~en{i s sliko popolnega fosilnega skeleta iz ledenika, kamnitimi hi{ami. Arheolo{kim orodjem in novimi napravami za dvigovanje tovorov.521 Med vsemi ljubljanskimi francoskimi vakuumu posve~enimi knjigami ima malce izjemen vpis, pa {e to latinski »Bibliothecae lycei labacensis«, le Francoeur, L.B. 1807. Traité élémentaire de mécanique, adopté dans l’instruction publique. êtrta izdaja. Paris: Bernard (NUK-8511). Knjigo so prodajali v knjigarni J. Klostermanna sina v Parizu, obenem pa tudi v knjigarni Klo- stermanna sina in o~eta v Peterburgu, kot pove naknadno nalepljen tiskani listi~ na prednaslov- nici. Knjiga A6 formata je bila vezana v trd karton. Francoeur je bil profesor pari{kega liceja izpra{evalec na cesarski Politehniki v Parizu, pridruèni ~lan oddelka za pomorstvo ruskega carja, pridruèni ~lan dru`be d’meulation de Cambrai itd. Bil je ~lan Laplacevega kroga, zato

Slika 2.180: Latinski ljubljanski licejski lastni{ki vpis v Francoeurovem u~beniku iz ~asa Ilirskih provinc (Francoeur, 1807 (NUK-8511)).

519 Swedenborg, 1734, 1: 294, 395, 433, 438 520 Swedenborg, 1734, 2: 12, 88, 145, 263, tab I, VI, XI 521 Swedenborg, 1734, 3: 16–167, 191, 301, tab 1, 2, 3, 7, 12.

208 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK je za uvod citiral odstavek iz osme knjige Laplacovega Systéme du monde, knjigo pa je posvetil Laplacu kot senatorju, ~lanu cesarskega instituta znanosti in umetnosti in pisca Mécanique céleste. Kot ~tivo je v uvodu navedel Mécanique céleste, Systéme du monde, pa tudi Lagran- gova, Mongova, Pronyjeva, Carnotova, Biotova, Haüyjeva, Legendova in Puissantova dela (Francoeur, 1807, nepaginiran uvod). Zvezek je lo~il v {tiri knjige o Statiki, dinamiki, hidrostatiki in hidrodinamiki, ki jih je o~itno obravnaval s pomo~jo Lagrange-Laplacove analiti~ne mehanike, na koncu podkrepljene z variacijskim ra~unom. Te`i{~e je iskal po starem postopku gra{kega jezuita Guldina. Obravnaval je tudi vakuum ob domnevnem trku dveh teles v praznem prostoru, opisu barometrskega dolo~evanja vi{in in vakuumskih ~rpalk.522 Veliko izpeljav je ugnal v kozji rog z integrali,523 tako da je u~benik gotovo predstavljal trd oreh tudi za slu{atelje francoske ljubljanske univerze v nastajanju. Na koncu je Francoeur vstavil devet plo{~ polnih slik. V sredi zbirke slik je narisal nekaj strojev; na za~etek in na konec je postavil geometrijske skice, vendar ni narisal Bo{kovi}eve krivulje.

2.6.7. Kapucini in fran~i{kani v francoski Ljubljani in Gorici [kof Toma` Hren je poloìl temeljni kamen ljubljanske kapucinske cerkve sv. Janeza Evan- gelista dne 25. 4. 1607; na tihem je gotovo slutil, da bo postala najve~ja v tedanji {tajerski provinci. Ljubljanski kapucini so se predvsem postavljali z imenitno oskrbovano znamenito lekarno, knjigoveznico in proizvodnjo sukna za habite;524 leta 1622 so ustanovili knji`nico. Kapucinom pa Napoleonova oblast ni bila pisana na koò. Francozi so ljubljansko kapucinsko postojanko razpustili (1809), baje zavoljo zamere Marmontove soproge, ki naj bi ji grobo zagodel kapucin z ognjevito pridigo; v govorni{kem àru je njegov ne povsem kristalno ~ist robec ponevedoma priletel na nedrje lepo nadi{avljene gospe Marmont, ki se ji je izvil zgroèn vzklik poln gnusa do deèle divjakov, tako dale~ od pari{ke olikanosti. Leta 1817 so samostan poru{ili skupaj s cerkvijo;525 o nadaljnji usodi usodnega robca pa poro~ila, kljub natan~nim preiskavam, zaenkrat ne povedo ni~ dolo~enega. Okoli 200 knjig iz ljubljanske kapucinske knji`nice je pre{lo k {kofjelo{kim kapucinom. Najpomembnej{i slovenski kapucin Napole- onove dobe Ambrozij Redeskini je zadnje dni do~akal v »ilirski« Gorici; vakuum je opisoval po vzoru na Bo{kovi}a. Ne glede na zloglasni rob~ek je dne 6. 1. 1811 francoska vojska mar{ala Marmonta izselila gori{ke fran~i{kane iz mestnega samostana sv. Antona Padovanskega na bli`njo Kostanjevico; tam so od leta 1821 razvijali gimnazijo z modroslovnim u~ili{~em vred za pouk bogoslovja, matematike, fizike, filozofije, zgodovine in latin{~ine, ki je uspe{no delovalo tudi med Cauchyjevim dvoletnim raziskovanjem optike, etra in vakuuma v Gorici. Za~eli so skromno, z dvema u~iteljema in dvema dijakoma. Prvi lektor je predaval verstvo, matematiko in fiziko; kostanjevi{ka spri~evala so imela javno veljavo in so diplomantom omogo~ala pou~evanje na gimnazijah, med drugim na obeh, ki so ju fran~i{kani vodili v Novem mestu in Kostanjevici; kostanjevi{ko gimnazijo so pozneje prestavili v Kamnik.

2.6.8. Sklep Francoski pouk in njegove pritikline so v kratkih letih svojega dejanja in nehanja med Slovenci pod~rtale razvoj vakuumske tehnike na na{ih tleh. Poglobile so slovensko ali vsaj ljubljansko

522 Francoeur, 1807, IX–XII, 93, 204, 440, 451, 485–503. 523 Francoeur, 1807, 90–91. 524 Benedik, Kralj, 1994, 23. 525 Bahor, 2005, 679–680.

VAKUUMSKE KNJIGE NA SLOVENSKIH TLEH 209 odvisnost od francoskih virov, ki pa bi bili uporabljani kot najbolj{i br`kone tudi ~e bi jih ne podpirala mo~ Napoleonovih bajonetov. Vsa desetletja od Francoske do mar~ne revolucije so tudi pri nas v veliki meri francosko stoletje od Napoleonove zasedbe pa vse do gostovanja francoskega kralja z A. Cauchyjem vred v Gorici. V tem duhu gre opazovati nastanek Napoleono- vega spomenika pred Kri`ankami, enega redkih zunaj Francije, prav tako pa bourbonske kraljeve grobnice na Kostanjevici z edino francosko okronano glavo pokopano zunaj domo- vine. Ti dvojni vezi Slovencev s Parizom so le vrh sodelovanj, ki nas na Francoze ve`ejo tes- neje kot na kateri koli drug narod, s katerim se vzajemno ne spogledujemo ~ez skupno mejo.

210 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK 3 Hallerstein uveljavi kranjsko znanje v belem svetu

3.1. Vakuum v prepovedanem mestu

Kitajci so ste`ka sprejeli domnevo o zra~nem tlaku podobno kot Evropejci stoletje poprej po Torricellijevem pismu Ricciju, ko je ve~ina jezuitov raje brala Aristotelovo razlago svojega belgijskega sobrata angle{kega rodu Linusa, ali pa jezuitsko delo Nicolo Zucchija Nova de machinis philosophia z antiperistazo in strahom pred praznino.1 Celo sam Guericke je izhajal predvsem iz Kircherjevega opisa vesolja,2 citiral pa je tudi Huygensa, Keckermanna in Valerijana Magnija.3 Barholomew Keckermann je bil kljub prezgodnji smrti zelo pomemben fizik.4 Pekin{ki jezuiti so si privo{~ili dve (1649 in 1669) izdaji Zucchijeve knjige z lastni{kim vpisom Hallersteinove hi{e V Prouae Sinensis.5 Celo Descartes in globoki ob~udovalec Kitajcev Leibniz sta zavrnila Torricelli-Galileijev vakuum. Kitajski jezuiti so uporabljali Galileijeva6 dela vse do italijanske izdaje objavljene leta 1718 v Firencah, ki jo je nabavil Hallersteinov prijatelj, {kof v Nankingu Laimbeckhoven.7 Prav tako je Hallerstein s tovari{i prebiral Torricellijeva8 matemati~na dela, zgolj humanisti~ni del Leibnizovih,9 in {tevilne Descartesove knjige vklju~no z Optiko in Geometrijo.10 Pekin{ki jezuiti so sku{ali prihraniti nekaj kovancev, zato so nekatera Galileijeva dela vezali skupaj s Philip Apianovo De utilitate

1 Borisov, 2002, 651. 2 Knobloch, 2003, 238, 244; Schimank, Guericke, 1968, 196. 3 Schimank, Guericke, 1968, 195–197. 4 Fredman, 1997, 311, 13, 315, 319–320, 325. 5 Verhaeren, 1969, 916. 6 Verhaeren, 1969, 958–959. 7 Lastni{ki vpis Do Bispo de Nankin (Verhaeren, 1969, 958). 8 Verhaeren, 1969, 2. 9 Verhaeren, 1969, 589–590. 10 Verhaeren, 1969, 62, 160, 416–418.

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 211 trientis (1586. Tübingen), Keplerjevo Dioptrice (1611), Gulio Cesare La Gallajevo De phenomenis in orbe lunae novi telescopi usu a D. Gallileo Gallileo (1612. Venetiis: Thomam Balionum), Franciscus Sitiusovo Dianoia astronomica (1611. Venetiis: Peter Maria Bertan),11 A. Piccolominijevimi Parafrasi sopra le Mecanice d’Aristotele (1582, Roma), in drugimi. Hallerstein je bral celo nekoliko sumljivi firen{ki natis Galileijev Dialogo (1632), vendar v prevodu Matthias Berneggerja iz leta 1635;12 ni pa imel poznej{ih Galileijevih Discorsi. Sumitomo je na Japonskem listal leidensko latinsko izdajo Dialogo iz leta 1641.13 Takoj po novoletni proslavi so dne 12. 1. 1773 pravkar prispeli francoski misijonarji s pomo~jo svojega predstojnika v Kantonu Josepha Louisa le Fevra prinesli odli~ni zrcalni teleskop, vakuumsko ~rpalko in {tevilna druga hvalevredna darila v Peking. Le Fevre se je po Haller- steinovi smrti leta 1779 ali 1780 vrnil v Pariz in {e osebno poro~al ministru Bertinu o vakuumskih uspehih v prepovedanem mestu kitajskega cesarja. Seveda se je evropska vakuumska ~rpalka dotlej v Evropi razvijala è dobro stoletje, tako da so si za cesarja znali privo{~iti è kar dovr{eno ina~ico. Francoska misijonarja vakuumista urar Méricourt14 in umetnik Panzi15 sta potovala po ukazih pari{kega ministra Bertina;16 delovanje ~rpalke sta preu~ila med pari{kimi pripravami za pekin{ko pot, tako da sta postala prvovrstna strokovnjaka. 18. 1. 1773 je cesar ukazal, naj ~rpalko prenesejo v stavbo Ru yiguan (Jou-y-koan), v kateri so delali evropski umetniki. Benoist in Sickelbarth sta dobila nalogo, naj spomladi ~rpalko predstavita cesarju in pojasnita njeno delovanje. Benoist je nekaj mesecev delal na ~rpalki, da jo je usposobil za demonstracijo. Pomo~niku Kitajcu je pojasnil na~in uporabe; za cesarja je izbral najbolj zanimive poskuse, jih zanj narisal na plo{~e z bakrorezi in pojasnil v majhni knjiìci. ^rpalko je postavil v kraj s kontrolirano temperaturo, da bi ji ne {kodil prehud mraz. Méricourt in Panzi sta nau~ila evnuhe ravnati s ~rpalko, da bi je ne po{kodoval prehud mraz. Njuna navodila je prevajal Yuen-Ming-Yuen. Pri prvih vakuumskih poskusih 10. 3. 1773 v Ru yiguan (Jou-y-koanu) so {tirje evnuhi poganjali ~rpalko. Trije misijonarji, Méricourt, Archange in Ventavon, so v urarski delavnici razstavili vse dele ~rpalke. Evnuhi so bili zelo navdu{eni, ko jim je Benoist pokazal stiskanje, raztezanje in druge lastnosti zraka. Ob osmi uri zve~er je cesar zahteval pojasnila za vse rezultate poskusov. Seznanil se je z notranjostjo ~rpalke in z deli, ki so bili skriti v sestavljeni napravi. Benoist mu je moral razloìti pomen {tevilnih bakrorezov, ki so bili priloène napravi. Cesar je ukazal ponoviti vse poskuse iz Ru yiguana (Jou-y-koan), ki so jih zanj priredili evnuhi. Naslednji dan, 11. 3. 1773, so evnuhi poro~ali Benoistu takoj po njegovem prihodu v Ru yiguan (Jou-y-koan). Pripovedovali so mu o dogodkih prej{njega dne pri cesarju. Cesar je ukazal pripravo novih poskusov. Zato je Benoist dal razstaviti ~rpalko, da bi pregledal, ali so vsi deli v dobrem stanju. Dopoldne je Benoist razloìl cesarju uporabo razli~nih ventilov, velike pipe nasproti bata, ki prepre~uje dostop zunanjega zraka v ~rpalko, in zunanjega var- nostnega ventila, ki prepre~uje prehod zunanjega zraka v recipient. Ko je bil cesar seznanjen z vsemi deli ~rpalke, je vpra{al, ali lahko za~nejo s poskusi. Za pripravo je bilo potrebno nekaj ~asa, medtem pa je cesar postavljal tiso~e vpra{anj, kot je bila pri njem navada. Benoist je cesarju predstavil 21 izbranih poskusov. Prvih {est je dokazovalo tlak zraka. Poskusi so se

11 Verhaeren, 1969, 815. 12 Lastni{ki vpis Collegij Soc. Jesv Pekini ([t. 1656, Verhaeren, 1969, 482–483). 13 Yamazaki, 1952, 44; Osaka, 1963, 6. 14 Pater Hubert de Méricourt je umrl kmalu po pekin{kih vakuumskih poskusih (Pfister, 1934, 974). 15 Brat Joseph Panzi je prispel na Kitajsko leta 1771 pod zastavo francoskih jezuitov, ki so jih v Franciji resda prepovedali dobro leto pred tem (Pfister, 1934, 971). 16 Henri-Léonard-Jean-Baptiste Bertin grof de Bourdeilles (* March 24, 1720 Périgueux; † 1792 zdravili{~e Spa v tedaj {e habsbur{ki Belgiji) je bil minister za poljedeljstvo, leta 1774 pa tudi za zunanje zadeve. Bil je tudi honorarni ~lan pari{ke akademije (Amiot, 1774, 519).

212 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK vrstili drug za drugim. Medtem ko je cesar poslu{al razlago prej{njega poskusa, so è priprav- ljali naslednjega. Benoist je v sobano prinesel tudi barometer in termometer. Cesar je postavil ve~ vpra{anj o na~inu, kako zrak znià gladino ìvega srebra v barometru, kako dvigne vodo v ~rpalki in zakaj je sprememba tlaka sorazmerna s spremembo vi{ine ìvega srebra. Benoist mu je postregel z razlagami, ki so bile tedaj v navadi v Evropi. Opisal je, kako se gostota zraka spreminja z vremenskimi razmerami. Druga skupina Benoistovih poskusov je dokazovala elasti~nost in stisljivost zraka. Ti poskusi so bili cesarju zelo v{e~. ^rpalko je Benoist v Ru yiguanu (Jou-y-koan) hotel imenovati »cev za raziskovanje zraka« (yan qi tong (yen chhi thung), Nien-ki-tung v francoskem zapisu). Cesar je menil, da je treba uporabiti besedo hou (Heou v francoskem zapisu) namesto yen (Nien v francoskem zapisu), saj je bolj plemenita, uporabljena v klasi~nih kitajskih knjigah za opis nebesnih opazovanj, za opazovanja pri dolo~anju poljedeljskih dejavnosti in spreminjanju letnih dob. Zato je cesar izbral naziv »cev za opazovanje zraka« (hou chhi thung, v francoskem zapisu Heou-hy-tung). Ob koncu predstavitve ~rpalke se je cesar zahvalil svojim ènam in drugim damam, ker so prisostvovale poskusom. Po zelo dolgi predstavitvi, med katero je vseskozi stal v bliìni ~rpalke, se je vrnil v svoje prostore in ukazal, naj za njim odnesejo tudi ~rpalko. Benoista, Méricourta in Panzija je bogato obdaril s tremi velikimi kosi svile.17 Naslednje leto je Benoist umrl po kapi, le nekaj dni pred dvanajst let starej{im Hallersteinom. Panzi je pozneje narisal veliki cesarjev portret.18 Ne poznamo vrste vakuumske ~rpalke, ki jo je minister Bertin poslal kitajskemu cesarju. Tisti ~as so {e vedno prevladovale Hauksbeejeve ~rpalke z za~etka stoletja. Vendar je Swedenborg19 leta 1721 sestavil ~rpalko novega tipa. Uporabil je mizo z dvema visokima nogama, ki sta dràli izpraznjen zaprt zvon. Jeklena posoda je bila povezana z jekleno cevjo, skozi katero je plazilo ìvo srebro. Princip je pozneje uporabil tudi Joseph Baader v svoji izbolj{ani ~rpalki, za njim pa {e Francoza Michel in Cazalet. Ve~ina sodobnikov ni poznala Swedenborgerjevega odkritja, zato ga je Gren20 ponatisnil in komentiral.21 Leta 1847 je Strutt baron Rayleigh v Lon- donu objavil prevod Swedenborgovih razprav pod naslovom Principles of Chemistry, deset let pozneje pa je Geissler v Bonnu uporabil Swedenborgov princip za ~rpanje prvih katodnih elektronk. Bertin je tako lahko poslal v Peking pari{ko ~rpalko Michela in Cazaleta. Uporaba ìvega srebra v tej ~rpalki je bila povezana s {tevilnimi vpra{anji o ìvem srebru, ki jih je med demonstracijo postavljal cesar. Francoski minister Bertin je v Peking poslal vakuumsko ~rpalko, izdelano v Parizu. Najpo- membnej{i pari{ki izdelovalec ~rpalk je bil Fortin,22 sodelavec biroja za dolìne. Fortin je na Lavoisierevo pobudo za~el izdelovati eksperimentalno orodje. Leta 1778 in 1779 je pari{ki akademiji predstavil svojo vakuumsko ~rpalko, v kateri je prvi v Franciji uporabil dvojni hod. Leta 1784 je sestavil plinomer, leta 1788 pa veliko natan~no tehtnico za Lavoisiera. Izumil je zelo uspe{en prenosni barometer z ìvim srebrom. Po Lavoisierevi usmrtitvi je bil Fortinov laboratorij 10. 11. 1794 razprodan. V ~asu cesarstva se je Fortin ukvarjal z izdelovanjem

17 Needham, Ling, 1959, 3: 451; Francis Burgeois (Bourgeois, Tch’au Tsuen-Sieu, Tsi-Ko, * 21. 3. 1723 Pulligny (Meurthe) v Loraine; SJ 17. 9. 1740 Nancy; † 29. 7. 1792 Peking (Pfister, 1934, 926)) je pisal o~etu Dupreju 1. 11. 1773 ali 29. 11. 1773 (neobjavljeno, recueil de Zi-ka-wei, strani 37–41, 42 (Pfister, 1934, 948); Aimé-Martin, 1843, 4: 223–224; Benoist, pismo neznanemu naslovniku 4. 11. 1773). 18 Amiot, 1943, 457. 19 Emanuel Swedenborg (Emmanuel Svedenborg, * 1688 Stockholm; † 1772 London). 20 Friedrich Albrecht Carl Gren (1760–1798). 21 Gren, 1791, 409–410. 22 Jean Nicolas Fortin (* 1750 Mouchy-la-ville (Oise); † 1831 Pariz).

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 213 Slika 3.2: Hauksbeejevo tehtanje pritiska zraka Slika 3.1: Hauksbeejeva vakuumska ~rpalka iz na magdebur{ki polkrogli leta 1719 (Hauksbee, leta 1719 (Hauksbee, 1719, Tab. I.). 1719, Tab. IIII.).

znanstvenih pripomo~kov in je leta 1806 Gay-Lussacu izdelal merilec za raziskovanje raztezanja zraka. Fortinova vakuumska ~rpalka je imela dva ~rpalna mehanizma iz medi. Bata je usmerjala veriga s kavlji, ki ju je potiskala v nasprotnih smereh s pomo~jo vzvoda. Oba bata je Fortin povezal zaradi zmanj{anja sile, potrebne za premagovanje zra~nega tlaka. Idejo so razvili è Denis Papin (1647–1712), Willem Jacob šsGravesande (1688–1742) in Francis Hauksbee (okoli 1666–1713). Dve dovodni cevi, ki izhajata iz telesa ~rpalke, se zdruùjeta v eno samo, odprto sredi vodoravne plo{~e z vakuumsko posodo. Tlak na posodo se prena{a preko epruvete ob strani. Deluje na cev, ki vsebuje »prisekani« sifonski barometer z enakima krakoma. Barometer meri majhne tlake z razliko ravni ìvega srebra v obeh krakih. Preostali tlak v barometru je mogo~e meriti z navpi~no cevjo, postavljeno na drugi stranski odprtini, s koncem potopljenim v posodo polno ìvega srebra. Ko se tlak v vakuumski posodi znià, se ìvo srebro v cevi povzpne. Pipa pred plo{~o spu{~a zrak v posodo, kar bi bilo sicer nemogo~e zaradi zra~nega tlaka. V poznej{i izvedbi sta bila dodana {e drugi barometer in majhna stranska pipa pred njim, skozi katero so spu{~ali plin v predhodno izpraznjeno posodo. Hallerstein in Laimbeckhoven sta na poti za Daljni Vzhod uporabljala nem{ko izdajo Bionove Matemati~ne {ole23 in Wolffovo Elementa matheseos universae (1732–1735);24 obe sta vsebovali opis vakuumskih ~rpalk in sta bili mo~no priljubljeni tudi med Ljubljan~ani. Kakor koli è, kitajskemu cesarju je bila francoska vakuumska ~rpalka nadvse v{e~. François Bourgeois je

23 Verhaeren, 1969, 1126–1127. 24 Verhaeren, 1969, 909.

214 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK opisal pekin{ke poskuse s ~rpalko v pismu patru Duprezu 1. in 29. 11. 1773.25 Bourgeoisove raziskave {anghajskega nare~ja so bile pozneje objavljene v [anghaju (1934, 1939), prav on je verjetno poslal v Pariz Hallersteinove raziskave statistike kitajskega prebivalstva s katerimi se je tudi sam ukvarjal. V tistem ~asu so {e prevladovale Hauksbeejeve ~rpalke; leta 1721 je Swe- denborg zasnoval novo vrsto ~rpalk o katerih je @iga Zois bral v njegovih zajetnih knjigah, ki si jih je dal prinesti v Ljubljano. Zdravnik Joseph vitez Baader je leta 1797 uporabljal podoben Swedenborgov prijem kot nadomestek Marlyjevih ~rpalk v Versaillesu leta 1806. Kitajskemu cesarju so najverjetneje podarili Fortinovo26 pari{ko ~rpalko, ki je bila zasnovana za potrebe Lavoisierjevega kroga. Fortin je povezal oba bata po vzoru na Denisa Papina, Francisa Hauks- beeja in P. Musschenbroekovega sodelavca Willema Jacoba šsGravesanda; knjigo slednjega so pekin{ki misijonarji opremili z lastni{kim vpisom fran~i{kanskega tretjerednika Alexandra de Gouvea, ki je bil imenovan za pekin{kega {kofa leta 1782.27

3.2. Tudi knjige rade potujejo, mar ne?

Povej mi, kaj bere{, in povedal Ti bom, kdo si... Starodavni rek gotovo ni od muh in se dobro prilega Hallersteinu, ki je sloves kranjskega znanja pripeljal do neslutenih, nikoli preseènih vi{av kitajskega Nebesnega Imperija. Vrli Menge{an je z doma~e grude s seboj prinesel ~ez morja v Peking pesmarico gornjegrajskega ùpnika Strìnarja, ki je bil jezuitski dijak v Ljub- ljani in na Dunaju, predvsem pa velik ~astilec jezuita sv. Fran~i{ka Ksaverja. Predgovor pes- marici je napisal Franc Mihael Paglovec.28 Hallerstein àl ne v to ne v druge knjige ni vpisoval svojega lastni{kega zaznamka, ~eravno so njegovi predhodniki jezuiti na vodilnih poloàjih v Pekingu to redno po~eli. Hallerstein je gospodaril v knji`nici Tongt’ang ob vratih Xuanwu znotraj druge pekin{ke rezi- dence ustanovljene pod portugalsko zastavo leta 1655, pol stoletja po prvi Nant’ang; slednjo je ustanovil è Ricci in je bila med vsemi pekin{kimi zbirkami misijonarskimi dale~ najbolj{a.29 Tako imamo lahko knjige z lastni{kim vpisom knji`nice Nant’ang, pogosto pisanim kot Nan-tâm, z gotovostjo za Hallersteinove. Med njimi je bilo veliko darov pari{kih znanstvenikov, pa tudi legendarna Boerhaavejeva zbirka medicinskih spisov v bene{ki izdaji. Veliko Hallersteinovih knjig je imelo pe~at vsakokratnega pekin{kega {kofa, med katerimi sta zgolj jezuit Souza in Gouvea stanovala na {kofovskem sedeù ob Hallersteinovi postojanki Nant’ang.30 Zato ima najve~ Hallersteinovih knjig prav njuna lastni{ka zapisa, v Souzovem primeru pogosto zgolj njegovo ime Polycarpe, v primeru prve izdaje londonske Smithove optike {e z letom 1749, ko je {kof dal knjigo Hallersteinu. Veliko Hallersteinovih knjig je imelo zgolj oznako njegovega kolegija »Collegii S.J. Pekini« in tudi med temi so prevladovala moderna francoska dela. Vse kitajske misijonarske knji`nice so po Hallersteinovi smrti zdruìli v knji`nici nekdanjih francoskih jezuitov imenovani Pe-t’ang.31 Veliko tamkaj{njih matemati~nih del v latinskem

25 François Bourgeois (Burgeois, Tch’au Tsuen-Sieu, Tsi-Ko, * March 21, 1723 Pulligny (Meurthe) in Loraine; SJ September 17, 1740 Nancy; † July 29, 1792 Peking (Pfister, 1934, 926, 948; Recueil de Zi-ka-wei, pp. 37-41, 42; Aimé-Martin, 1843, 4: 223-224; Benoistovo pismo neimenovanemu 4. Novembra 1773; Needham, Ling, 1959, 3: 451; Bernard-Maitre, 1948, 155). 26 Jean Nicolas Fortin (* 1750 Mouchy-la-ville (Oise); † 1831 Pariz). 27 Verhaeren, 1969, 507-508~; Pfister, 1934, 942. 28 Saje, 2010, 29-33. 29 Verhaeren, Catalogue, str. VI; Saje, 2010, 47; Deyuan, 2010, 199. 30 Verhaeren, Catalogue, str. XXII. 31 Verhaeren, Catalogue, str. XXVII-XXXIII.

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 215 jeziku ima pe~at {kofa Gouvea, ki pa ga je morda pritisnil {ele naknadno, saj je mitro prevzel osem let po Hallersteinovi smrti. Hallersteinovi predhodniki so med lastni{kim zaznamkom omenjali {e kitajsko viceprovinco, vendar Hallerstein tega ni po~el, ~eravno je leta 1745 postal viceprovincial in vizitator Japonske; slednjo so navajali le pekin{ki jezuitski lastni{ki vpisi pred letom 1665, saj è od leta 1640 jezuiti nikakor niso ve~ smeli obiskovati Deèle vzhajajo~ega Sonca. Hallerstein je svoja izjemno natan~na opazovanja32 objavil v pomembnih evropskih velemestih. Nikoli ni stopil na japonska tla, kamor razen Kitajcev in ladij nizozemske Verenigde Oostindische Compagnie (VOC) na umetnem otoku Deshima v zalivu Nagasaki ni smel noben tujec po letu 1640.33 Hallerstein se je navadil svoje znanosti kot pomo~nik Ignatiusa Köglerja in André Pereire.34 Nadaljeval je z razvojem matematike francoskih pekin{kih jezuitov Gerbillona, Bouveta, in Thomasa35 tako, da je na novo zastavil sodelovanje med obema skupinama jezuitskih misijonarjev pod zastavama Portugalske in Francije. Posebno blizu je bil francoskim jezuitom Gaubilu, d’Incarvillu in Amiotu. ê je bila kdaj huda tekmovalnost med obema skupinama, jo je Hallerstein vsekakor prekinil v dobi ko je skupna uporaba znanstvenih naprav in izmenjava znanja postajala vedno bolj nujna za pekin{ke jezuite, medtem ko se je njihova temeljna dejavnost nezadr`no pomikala od vere k znanosti v zadnjih desetletjih pred prepovedjo jezuitskega reda. Hallerstein je vedno znova sku{al prepri~ati svoje evropske dopisovalce o svoji nezadostni pre- skrbljenosti z astronomskimi in fizikalnimi pripomo~ki. Po svoje je bila to predvsem pametna politika pridobivanja bolj{e opreme, ki si jo je kot vesten opazovalec naravni pojavov tudi zasluìl. Hallersteinovi evropski dopisniki v Londonu in drugod so sprejeli njegove razlage, mu pomagali in po{iljali nove naprave in knjige za astronomska in druga opazovanja.

3.2.1. Hallersteinovo ljubljansko znanstveno ozadje Magdebur{ki ùpan Otto Guericke je eno od svojih prvih ~rpalk prodal Schönbornu, ki je imel kot knez in {kof seveda kar nekaj pod palcem; v Regensburgu ga je Guericke navdu{il s konji, ki so zaman lo~evali izpraznjeni polkrogli. Sam cesar Ferdinand III. je bil vzhi~en nad posre- ~enim poskusom neuspe{nih konj.36 Johann Philipp von Schönborn je po Ferdinndovi smrti odigral poglavitno vlogo pri izvolitvi njegovega sina cesarja Leopolda pod vplivom ljubljanskega kneza Janeza Vajkarda Turja{kega prvega ministra na dunajskem dvoru. Vrli Turja~an je pomagal Guerickeju pri njegovih vakuumskih poskusih,37 kot je pozneje Avgu{tin Hallerstein prebiral v Guerickejevem amsterdamskem poro~ilu iz leta 1672 pod svojim pekin{kim lastni{kim vpisom »Collegii Societatis Jesu Pekini«.38 A. Hallersteinova mati Suzana Elizabeta baronica Erberg je bila vnukinja Turja~anovega carinika Lenarta von Erberga iz Kne`je Lipe na Ko~evskem, zato je {e s toliko ve~jim ponosom bral o Turja~anovih dose`kih; morda so ga {e bolj prevzeli, kot nas dandanes. Hallerstein se je seznanil z vakuumskimi in elektri~nimi poskusi è v doma~i Ljubljani, kjer je prvi knez Turja{ki (Auersperg) preìvel zadnja leta. Turja~anov sodelavec Guericke je tesno povezal vakuumske poskuse z elektri~nimi ob izumu elektri~nega vretena z vrtljivo kroglo iz `vepla. Prvi knez Turja{ki pa ni bil le Guerickejev »pomo~nik«, temve~ predvsem velik podpornik znanosti; bogato je obdaril rimskega jezuita A.

32 Lu, Shi, Accuracy of Solar Eclipse Predictions, str. 290. 33 Rinaldi, The »Chinese Garden in Good Taste«, str. 56. 34 Lu, Gui Mao Yuan Li (1742–1911) and Isaac Newton’s Theory, str. 336. 35 Han, Jami, The Circulation of Western Mathematics, str. 156. 36 Slaby, Otto von Guericke, str. 9. 37 Guericke, Neue »Magdeburgische« Versuche, str. 76–78. 38 Verhaeren, Catalogue, str. 516.

216 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Kircherja, ki je na{emu knezu posvetil poglavje iz svojega Ojdipa, {e bolj pa se je izkazal na rova{ protestanta Johanna Wilhelma grofa Stubenberga. Stubenberg je na{emu knezu posvetil prvi nem{ki prevod Francisa Bacona, znanilca novodobnega nara{~ajo~ega pomena uporabnih ved in poskusov. Janez je zato Fruchtbringende Gesellschaft podaril imenitno kupo leta 1657;39 Stubenberg je bil njen ~lan pod domiselnim imenom »nesre~ni«. Hallerstein je ob tako odli~ni podstati seveda imel kaj pokazati tudi kitajskemu cesarju, za katerega je delal v drugi polovici ìvljenja. [e preden je septembra 1738 vrgel sidro v Kantonu, je spoznal najnovej{e elektri~ne poskuse Stephena Graya (1729), Charles François de Cister- nay Du Faya (1732) in Du Fayovega {tudenta duhovnika Jeana Antoine Nolleta, ki se je pozneje prelevil v poglavitnega tekmeca prostozidarja Benjamina Franklina. Hallerstein je posebno pozorno spremljal delo cisterciana Du Faya, saj sta bila kar dva njegova mlaj{a brata uspe{na kranjska cistercijana: Abundius Hallerstein se je izkazal med sti{kimi cistercijani, Aleksander Hallerstein pa je postal zadnji opat kostanjevi{kega samostana in àlostna pri~a njegove ukinitve leta 1786. Kitajci so nekako topleje sprejeli Hallersteinovo astronomijo od elektri~nih naprav in vakuumske ~rpalke, ~eravno so Hallerstein in sodelavci v svojih pekin{kih knji`nicah imeli kar tri izvode opisa vakuumskega balona jezuita Lana Terzija,40 brali pa so tudi o Montgolfierjevem balonu. Jezuit Hallerstein je prelistaval celo Provinciale vodilnega raziskovalca vakuuma Pascala,41 ~eravno je bil moàkar jezuitom mo~no gorak in se je na vse mile viè prepiral z jezuitom Étiennom Noëlom.42 Hallerstein je bral fizikalne spise Schotta,43 Newtona in Musschenbroeka44 è v knji`nici svojega strica Franca Mihaela barona Erberga vklju~no z barometrskimi poskusi Laurentia Gobarta; ve~ ali manj enako ~tivo pa si je priskrbel tudi v Pekingu. Hallerstein se je nau~il elektrostatike in vakuumskih tehnik è v Ljubljani, kjer je njegov vzornik Turja~an preìvel zadnja leta. Bratranec Hallersteinove matere, ljubljanski jezuitski fizik Bernard Ferdinand Erberg, je nabavil vakuumske in elektri~ne naprave najpozneje leta 1755, v isti dobi pa so jih pripeljali tudi Benjaminu Franklinu v Filadelfijo,45 Hallersteinu v Peking in [ogunu v Edo (Tokio). Med prvimi odkrivamo kako so Hallerstein in njegovi pekin{ki sodelavci preisku{ali vakuum in elektriko in predvsem pri slednji dosegli zavidljive uspehe.

3.2.2. Pekin{ki poskus z elektriko Magneti so bili prva ljubezen na{ega Hallersteina, saj je `e med plovbo na Dalnji Vzhod meril deklinacije kompasa, pozneje pa je svoja dognanja dopolnil v Pekingu,46 kjer so jezuitske teorije magneta izpod gosjih peres Nicola Cabea objavljene v Philosophia magnetica47 in

39 Bircher, The »splendid library«, str. 289, 297. 40 Lanove knjige so okrasili z lastni{kim vpisom francoskih pekin{kih jezuitov »PP Gallor SJ Pekin, Collegij Societatis Jesv Pekini, Veyo da Residenca de Cinanfu« (Lana Terzi, Magisterium; Verhaeren, Catalogue, str. 572–573) in s Hallersteinovim »Da Vice Provinciae da China da Compania de Jesus, Collegij Societatis Jesv Pekini, Vice Provinciae Sinesis« (Francesco Lana Terzi, Prodromo, Brescia, 1670; Verhaeren, Catalogue, str. 971). Francoski pekin{ki jezuiti so s svojim zapisom PP Gallor SJ Pekin okrasili tudi poro~ila o raziskavah vakuuma v `ivosrebrnem barometru Torricellijevih dedi~ev pri akademiji v Firencah, ki jih je uredil grof Lorenzo Magalotti (* 1637; † 1712) pod naslovom Saggi di naturali esperienze (Verhaeren, Catalogue, str. 921 ([t. 3136)). Enak lastni{ki vpis imajo Schottove knjige: Magia universalis, Mechanica hydraulica in Physica Curiosa (Verhaeren, Catalogue, str. 804–805 ([t. 2717–2719)). 41 Verhaeren, Catalogue, str. 150. 42 Saito, O Vácuo de Pascal, str. 51. 43 Verhaeren, Catalogue, str. 803–805. 44 Verhaeren, Catalogue, str. 669–670. 45 Beaudreau, Finger, Medical Electricity, str. 98.

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 217 domislice kitajskega jezuita Flamca Ferdinand Verbiesta {e vedno prevladovale nad danes spejemljivej{imi domnevami zdravnika angle{ke kraljice Williama Gilberta,48 ~eravno je è nadrejeni sopotnik Johanna Schrecka, Nicolas Trigaut, prinesel Gilbertovo De magnete (1600) v Peking.49 Gilbert je zagovarjal Kopernika, ~eravno je obenem navajal tudi meritve Tycha Braheja;50 menil je, da se narava izogiba vakuuma, ki obstaja le v vesolju, pa {e tam ga morda nadome{~a eter kot peta mo~no redka substanca.51 Domislico o privla~ni sili je povzel po Pitagori.52 Po lastni{kih zaznamkih zlahka opredelimo {e knjige drugih jezuitov v Pekingu, àl pa Haller- stein ni svojega imena vpisal niti v Strìnarjevo pesmarico,53 ~eravno bi lahko s sve~o pri belem dnevu iskali kogarkoli razen njega, ki bi jo znal brati na Kitajskem. Seveda so nekatere knjige iz neko~ jezuitskih pekin{kih knji`nic v vihri stoletij dobile noge oziroma pri{le v roke manj posve~enih lastnikov.54 Leta 1750 so Hallerstein in njegovi sodelavci s portugalskega kolegija sv. Joèfa v Pekingu dobili elektri~no napravo, ob njej pa {e pripomo~ke za opazovanje mrkov. @idovski zdravnik Antonio-Nunes Ribeyra Sanchez55 jim je nabavil oba instumenta s pomo~jo svojih prijateljev v Londonu in na Nizozemskem. Leta 1740 imenovani pekin{ki {kof de Souza56 je pomagal pri prevozu;57 zaenkrat {e ne poznamo vrste Hallersteinovega elektri~nega stroja, verjetno pa je {lo za vreteno za naelektritev s trenjem po Guerickejevem izumu, kot ga je Erberg pet let pozneje kupil za ljubljanske jezuite, in ne za leidensko steklenico, ki jo je Pieter Musschenbroekov pomo~nik izumil novembra 1745, novost pa so objavili januarja naslednje leto. Nekdanji leidenski {tudent je Sanchez seveda urno zvedel za P. Musschenbroekovo novost, saj je P. Mussenbroek predaval na Leidenski Univerzi, njegov o~e in stric pa sta ustanovila delavnico s trgovino za vakuumske in elektri~ne naprave takoj ~ez cesto. Sanchez si je redno dopisoval z Gerardom van Swietenom; Swietenove komentarje njunega skupnega u~itelja Boerhaava so Japonci prevedli,58 ni~ manj navdu{eno pa jih niso brali pekin{ki jezuiti.59 @al je bila ljubezen mo~no enostranska, saj sta tako Swieten kot njegov prijatelj Sanchez kmalu mo~no ~rtila jezuite.60

46 Amiot in drugi, Mémoires, concernant l’histoire (2. oktober 1784), str. 563; Pfister, Notices biographiques, str. 760. 47 Pekin{ki izvod nima lastni{kega zaznamka, zato pa ima knjiga Cabeo, In quator libros meteorologicorum lastni{ki zapis kitajskih jezuitov Francisco Pereira (* 1607 Lizbona; SJ 1622 ; † Kitajska) in Martina Martinija (* 1614; † 1661 Kitajska) v obliki Applicado a Missao da China ou ao Collegio de Macao Fr. Francisco Pereira. Coimbra 1656 and Ad usum p. Martini. – aplicados a Igreja de Hâm Cheu (Verhaeren, Catalogue, str. 336; Pfister, Notices biographiques, str. 220, 256). 48 Guan, The Historical Evolution, str. 143. 49 Lastni{ki zapis Bibl. Trig. (Verhaeren, Catalogue, str. 494-495). 50 Gilbert, 1600, 261, 311, 315, 318, 341. 51 Gilbert, 1600, 81, 319. 52 Gilbert, 1600, 92, 346; Gilbert, 1623. 53 Bernard-Kilian Stumpf (* 1655 Wurzburg; † 1720 Peking) je vpisal svoj lastni{ki zaznamek Anno Kam Hi 56 luna 1a, die 4a Impr hunc librorum cum 10 aliis dono dedit P. Kiliano v knjigo Bonvicini, Matematiche discipline (Verhaeren, Catalogue, str. 938 (No. 3206)) in v obliki P. Kiliano Stumf. – Ex dono Pris Amiani ijn itinere Maccaensi. – Vice prov. Sinensis S. J. –Ad usum P.K.S. v tri izvode knjige jezuita Casatija (* 1617; † 1707): Casati, Fabrica et uso del Compasso (Verhaeren, Catalogue, str. 944 ({t. 3228)). Stumf je pogosto prihranil ~rnilo in zapisal kraj{i lastni{ki zaznamek P.K.S. 54 Walravens, The Qiqi Tushuo revisted, str. 188. 55 Gaubil, Correspondance de Pékin, str. 617. 56 Polycarpe de Souza (Sou Tche-Neng Joei-Kong, * 1697 Coimbra; SJ 1712 Portugalska; † 1757 Peking (Pfister, Notices biographiques, str. 701)). 57 Gaubil, Correspondance de Pékin, str. 703. 58 Goodman, Japan and the Dutch, str. 177, 179. 59 Verhaeren, Catalogue, str. 850, 851.

218 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK [e preden je Sanchez razveselil Hallersteina z elektri~no napravo, je bogati kveker Peter Collinson iz londonske Kraljeve dru`be poslal leidensko steklenico Benjaminu Franklinu ~ez Atrantik; Collinson je leta 1751 poskrbel za objavo njunega dopisovanja, ki je v veliki meri opredelilo sodobna razmi{ljanja o elektriki in strelovodih.61 Sanchez si je prav tako dopisoval s Collinsonom; posredoval mu je sadiko rabarbare, ki jo je dobil od Hallerstenovih jezuitov.62 25. 10. 1753 je Collinson poslal cvet mimoze Hallersteinovemu dobremu pekin{kemu prijatelju, francoskemu urarju in cesarskemu vrtnarju Pierru Noëlu Chéronu d’Incarvillu.63 2. 11. 1747 je d’Incarville poro~al Pariànu Bernardu Jussieu kako mu je Hallerstein dal Johann Schreckov herbarium Plinius Indicus z rastlinami, minerali in ìvalmi pobranimi v naravi v sre~nej{i dobi, ko so se jezuiti pod oblastjo Mingov {e smeli prosto gibati po Kitajski in sosednjih deèlah. Gabrijel Gruberjev sorodnik jezuit Johann Gruber je Schreckovo knjigo opisal Kircheru, le-ta pa je jo je povzel v svoji knjigi o Kitajski,64 ki so jo brali vsi od Valvasorja na Bogen{pergu do Hallersteina v Pekingu. Schreck je zbirko zasnoval po Hernandezovem meksikanskem vzoru, saj je kot Galileijev sodelavec pri rimski akademiji dei Lincei pomagal njenemu ustanovitelju Federicu Cesiju pri rimski objavi Hernandezovih zapiskov Thesaurus Mexicanus, ki so iz{li leta 1651. @al Schreckova zbirka, ki jo je na{ Hallerstein ~uval po Köglerjevi smrti marca 1746, ni bila dele`na podobne usode in danes velja za izgubljeno. Hallerstein je Schreckovo dejavnost dobro poznal, saj je Kepler objavil Schreckovo pismo v svoji optiki Ad Vitellionem leta 1604, ki jo je Hallerstein podedoval od misijonarja Alexandra de Rhodesa,65 starej{ega brata vakuumista Georga; àl je kova~eva kobila vedno bosa, tako da se je prvovstni poznavalec rastlin z vseh celin, Schreck, zastrupil po zavìtju rastlinskega zvarka v napa~ni veri, da gre za jasmin. Hallerstein je prijatelju d’Incarvillu dovolil kopirati Schreckov herbarij za d’Incarvillovo in Jussieujevo uporabo, tako da so obstajali vsaj trije izvodi Schreckovega rokopisa. D’Incarville je prepis poslal Jussieuju v treh pismih datiranih leta 1747, 1748, 1751; Jussieu je zbirko predal Claude-Josephu Geffroyju, ki pa je umrl predno je uspel kon~ati primerjave z dotlej znanimi evropskimi rastlinami.66 Februarja 1746 je tajnik londonske Kraljeve dru`be Cromwell Mortimer prosil kitajske jezuite, naj mu po{ljejo metulje in njihove li~inke; Hallerstein je v ta namen zadolìl prijatelja d’Incarvilla kot najbolj{ega jezuitskega poznavalca rastlin v prestolnici, kot je poro~al Mortimerju v pismu datiranem 18. septembra 1750.67 Tako si je Hallerstein skupaj s svojimi raziskavami pi`marja objavljenimi v Londonu pridobil neminljivih zaslug tudi med biologi. Kot vodilni kitajski znanstvenik evropskega rodu je Hallerstein dràl svojo roko tudi nad znamenitim pekin{kim poskusom z elektriko, ki je v veliki meri osnova sodobne elektronsko naravnane dru`be. Njegov sodelavec iz francoskega jezuitskeg kolegija, Amiot, je bil prav tako

60 Korst, Een doktet van formaat, str. 148, 224, 232, 234–235. 61 Beaudreau, Finger, Medical Electricity, str. 98, 101. 62 Chalmers, The General Biographical Dictionary, 27: 88; Gaubil, Correspondance de Pékin, str. 37. 63 Rinaldi, The »Chinese Garden in Good Taste«, str. 153, 159. 64 Kircher, China monumentis. 65 Pekin{ki jezuiti so imeli dva mo~no popisana izvoda; enega je Rhodes ozna~il kot svojo lastnino v Macau: Alexri Rhauds J.C. D.M.Ch. (Verhaeren, Catalogue, str. 557; Pfister, Notices biographiques, str. 184–185), podobno kot je storil v bene{ki izdaji anti~nega Herona (Heron, De gli avtomati; Verhaeren, Catalogue, str. 968). Konec leta 1646 je bil Poljak Michel Boym (* 1612; † 1659), imenovan »Miguel Polaco« v Macau ovekove~en v Keplerjevih tabelah (Kepler, Tabulae Rudolphinae) polnih rokopisnih opomb s pou~nim lastni{kim zapisom Da Livreria de Nant’am. – Memoriale ao pe Procurador do Japon. Pede muyto o P Miguel Polaco que ste liuro Tabulas Rudolphinas V R detenia en Procuradoria e si o mesmo Pe Miguel Polaco ditto liuro pedira a Pe Joan Nicolao de China que o mande lae si ambos merveran que a appliqué pera Pekin porque he unico a optimo pera calcular as Ecclipses Sol et Luna e movimentos dolle 1646. Decemb 2. Maccaj (Verhaeren, Catalogue, str. 559). 66 Bernard-Maitre, Le Père Le Chéron d’Incarville, str. 25–27, 28; Pfister, Notices biographiques, str. 154, 157; Iannaccone, Johann Schreck Terrentius, str. 84–85; Kircher, China monumentis, str. 110–111. 67 Hallerstein, A Letter, str. 319–323; Bernard-Maitre, Le Père Le Chéron d’Incarville, str. 29; Pray, Imposturae CCXVIII.

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 219 navdu{en za preizku{anje elektrike, vendar je imel Hallerstein veliko bolj{o opremo, kot je nekoliko ljubosumno poro~al Hallersteinov francoski jezuitski tovari{, Gaubil.68 Tisti ~as so Amiot, Hallerstein in Hallersteinov pomo~nik Gogeisl merili navidezne vi{ine zvezde Gamma v ozvezdju Andromeda za primerjavo s podobnimi meritvami jezuita Pezenasa69 in obeh njegovih pomo~nikov v Marseillesu.70 Pekin{ki elektrofor, opisan v pismu peterbur{ki akademiji v povezavi z razpisano akademsko nagrado, je bil dru`no delo Hallersteinove skupnne, ki so ga peterbur{ki akademiki visoko ~islali v pri~akovanju novih pekin{kih jezuitskih raziskav elektrike.71 Leta 1755 so pekin{ki jezuiti s trenjem naelektrili tenko stekleno plo{~o in jo postavili na stekleni pokrov kompasa tako, da so lahko naelektritev lahko ve~krat ponovili. Magnetna igla se je vsakokrat znova sunkovito dvignila in ~ez nekaj ur povrnila v prvotni polo`aj. Ko so jezuiti umaknili predhodno naelektreno stekleno plo{~o, se je magnetna igla kompasa znova dvignila in ostala v stiku s steklenim pokrovom. Ko so stekleno plo{~o vrnili v njen prej{nji poolo`aj, je igla znova padla. Tako so nadebudni pekin{ki jezuiti lahko poskus velikokrat ponavljali;72 Gotovo se niti niso povsem zavedali, da prvi~ v zgodovini v kontroliranem laboratorijskem okolju opazujejo ponovljivi eksperiment s stalnim virom elektrike, kot smo ga danes vajeni v baterijah ali elek-

Slika 3.3: Zadnja izpitna vpra{anja Zoisa in so{olcev pri profesorju Biwaldu leta 1772 in naslovna stran leto starej{ega gra{kega nem{kega prevoda Aepinusovih raziskav elektrike (Biwald, Aepinus Zois, et all, 1772, 7); F.

68 Hsia, Sojourneus in a strange land, str. 4, 172. 69 Espirit Pezenas (* 1692 Avigon; SJ; † 1776 Avignon). 70 Gaubil, Correspondance de Pékin, str. 840, 843, 850. 71 Pray, Imposturae CCXVIII, str. 270; Pfister, Notices biographiques, str. 891; Bernard-Maitre, Catalogue des objects envoyés de Chine, str. 175; Nova acta academ. Scient. Petropoli 1779, 7: 22. 72 Aepinus, Aepinus’s Essay on the Theory of Electricity, str. 130.

220 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 3.4: Zadnja platnica Zoisovega izpita in Aepi- nusovih raziskav v Biwaldovi izdaji pri ljubljanskih fran~i{kanih (Biwald, Aepinus Zois, et all, 1772); F.

tri~nih vti~nicah. Bili pa so dovolj samozavesni, da so o svojem uspehu takoj poro~ali Peterbur{ki akademiji, ki je kmalu sprejela Hallersteina med svoje dopisne (zunanje) ~lane. 25. novembra 1753 je peterbur{ka akademija znanosti razpisala nagradno vpra{anje o resni~nih vzrokih elektrike in njeni teoriji, zadnji dan za sprejem odgovorov pa je bil 1. junij 1755.73 Rusi so se zanimali tako za fizikalno kot za kemijsko ozadje elektri~nih pojavov.74 Ne vemo, ali je tekmovalni prispevek Hallersteinovih jezuitov {e prispel pravo~asno v Petersburg, vsekakor pa kljub pohvalam ni bil nagrajen. Glede na pri- spevke drugih tekmovalcev bi morda lahko rekli, da je bilo raziskovanje pekin{kih jezuitov predvsem nanan~no opazovanje, kot je bilo tudi sicer zna~ilno za vse Halletsteinove objave, medtem ko so se zmagovalci razpisa lotili tudi bolj filozofskega pojasnjevanja ozadja elektri~nih pojavov. 6. septembra 1755 je carica Elizabeta razglasila dobitnike. Prvo nagrado (praemio coronato)je akademija dodelila sinu slovitega akademika Leonharda Eulerja, rosno mlademu Johanu Albertu Eulerju, za njegovo Disquisitio de causa physica electricitatis. L. Eulerjeva dela so seveda ti~ala na najvidnej{em mestu Hallersteinove knji`nice. Drugi dve izbrani raziskavi sta nastali pod gosjim peresom Paula Frisija z univerze v Pisi75 in Lalandovega jezuitskega profesorja, od leta 1740 direktorja astronomske opazovalnice Laurenta Bérauda. Dela zmagovite trojice so objavili pri akademiji leta 1757, lastni izvod njihove knjige pa si je omislil tudi leta 1782 imenovani pekin{ki {kof, fran~i{kanski tretjerednik Alexander de Gouvea; po svoji prijetni navadi je na naslovnico pritisnil svoj pe~at.76 Pekin{ki misijonarji so nabavili tudi poznej{o Frisijevo raziskavo elektrike iz leta 1781.77 Frisi je sodeloval tudi pri razpravah o magiji v krogih Kopr~ana Gian Rinaldo Carlijia, ki je vodil komisijo za namestitev Bo{kovi}a v pavijsko Univerzo; uvodno pismo ponatisa Lettere Americane je Carli napisal prostozidarju Benjaminu Franklinu, zbirko pa je leta 1781 natisnil drugi prostozidar Lorenzo Manini v Cremoni.78 Preizku{anje elektrike se je tako iz Hallersteinovih pekin{kih jezuitskih krogov raz{irilo v poglavitno zabavo evropskih prostozidarskih krogov, v na{e kraje pa jih je zanesel prevsem Franklinov prijatelj, pari{ki prostozidar79 in Swietenov naslednik na donosnem polo`aju osebnega zdravnika Marije Terezije, Jan Ingenhousz. Ingenhousz je na poti za Firence

73 in veram electricitatis caussam, veramque ejus condatur theoria (Euler, Frisi, Béraud, Dissertationes selectae, 1: 3–4, 10). 74 Euler, Frisi, Béraud, Dissertationes selectae,1:8. 75 Frisi, De existentia et motv aetheris. 76 Verhaeren, Catalogue, str. XXII, XXIII, 199; Pfister, Notices biographiques, str. 942, 1034. 77 Frisi, Dei conduttori elettrici; Verhaeren, Catalogue, str. 958). 78 Trampus, »Dottrina magica«, str. 149. 79 Hans, UNESCO of the eighteenth century, str. 519.

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 221 maja 1769 obiskal de`elne stanove v Ljubljani in jih opozoril na prednosti cepljenja proti kozam.80 Istega leta 1769 je Bo{kovi}ev in Franklinov prijatelj piarist Giacomo Battista Beccaria ponatisnil poro~ilo o elektri~nih poskusih Hallersteina in tovari{ev;81 ponudil je posre~eno razlago; le-ta je dodobra razjezila mladega Alexandra Volto in ga zapeljala proti novim odkritjem, ki so razsvetlila svet. Dobesedno, pa~ z elektri~no razsvetljavo. Hallersteinovi in Aepinusovi dose`ki nikakor niso {li mimo na{ih krajev, saj je `e leta 1772 Karel Zois, mlaj{i brat slavnega @ige, dal privezati svoja gra{ka univerzitetna izpitna vpra{anja v Aepinusova spisa o Turmalinu in elektromagneti sili.

3.2.3. Hallersteinove knjige o vakuumu Knji`na polica je najpomembnej{e zrcalo ~lovekove du{e. To {e zlasti velja za astronome. Ker {e dandanes nimamo na razpolago portreta na{ega najpomembnej{ega astronoma Avgu{tina Hallersteina, si s kan~kom domi{ljije oglejmo vsaj vsebine njegovih knjig ob obletnici njegovega romanja med Kitajce, po katerem se je kmalu povzpel v sam vrh kitajske astronomije. K nam ga ni bilo ve~ nazaj, domoto`je pa so odtehtala njegova objavljena dela v vseh pomembnej{ih evropskih sredi{~ih.

Tabela 3.1: Knjige o astronomskih in sorodnih to~nih znanostih iz nekdanje misijonarske pekin{ke knji`nice Pe-t’ang, ki jih je neko~ bral pekin{ki {kof, fran~i{kanski tretjerednik Alexander de Gouvea; izbrali smo tiste, ki so bile izdane v ~asu Hallersteinovega `ivljenja

Pisec Naslov Kraj: Izdajatelj Leto Dodatni lastni{ki Verhaeren, vpis poleg pe~ata Catalogue, str. Mgr. Alex. de _ Gouvea Wilson, John Principia Leiden: Peter van 1718 / 906 trigonometria de Aa Musschenbroek Elementa Physicae Leiden: Samuel 1734 pe~at 669–670 Luchtman Sousa-Sancheza Heilbronner, Historiae Leipzig: Joh. 1742 / 524 Johann Christoph matheseos universa Frideric Gledic e mundo condito ad seculam P.C.N. XVI... Willem Jacob Physica elementa Leiden: Verbeek 1742 / 507–508 šsGravesande mathematica Euler, Leonhard Theoria motuum Berlin: Ambrosi 1744 / 456 planetarum et Haude cometarum Euler, Leonhard Introductio in Lausanne: 1748 Para ovzo de Fr. 454 analysin Marco-Michael Alexandre Guevea infinitorum Bousquet & Socios Bion, Nicolas L’usage des Globes Pariz: Guerin 1751 / 31 Saverien, Dictionaire Pariz: Jombert 1753 / 173 Alexandre universel de mathematique et de physique. 1–2.

80 Wiesner, Jan Ingen-Housz in Wien, str. 208. 81 Beccaria, Experimenta, atque observationes, str. 44–47; Heilbron, Electricity, str. 405–410.

222 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Seligny, Guillaume Nouveau zodiaque, Pariz: Imprimerie 1755 – Pertence à 174 de Réduit à l’année Royale Livraria de 1755 Nant’am em Pekim Paulian, Aimé Dictionaire de Pariz: Girard 1760 / 150 Henri physique portatif Musschenbroek Elementa Physicae Benetke: Remondi 1761 / 669–670 La Caille, Nicolas Ephémérides Pariz: Hérissant 1745– /74 Louis de 1755, 1755– 1765 La Caille, Nicolas Leçons Pariz: Desaint 1764 / 102 Louis de élémentaires de mécanique La Caille, Nicolas Leçons Pariz: Desaint 1764 / 102 Louis de élémentaires d’optique Paulian, Aimé La guide des jeunes Pariz: Libraires 1765 / 153 Henri; La Caille, mathématiciens associés Nicolas Louis de Pézenas, Espirit Astronomie des Avignon: Girard/ 1766 / 153 marins Marseille: Mossi Lamy, Bernard Enterteines sur les Lyon: Ponthus 1768 / 108 sciences L’Hospital Analyse des Avignon: Girard & 1768 / 118 infiniment petites Seguin

Knjige pekin{kega {kofa Gouvea imajo resda pogosto dovolj zgodnje datume lastni{kega vpisa, vendar je sam Gouvea pri{el v Peking prepozno, da bil lahko neposredno sodeloval z domala tri desetletja starej{im Hallersteinom. Zato bomo na{e prebiranje Hallersteinovih knjig omejili na tista dela, ki jih je Hallerstein zagotovo uporabljal kmalu po natisu; vanje je zaznamoval lastni{ki vpis svojega kolegija, nekatere knjige pa so `al ostale brez ekslibrisov.

Tabela 3.2: Knjige o astronomskih in drugih to~nih znanostih iz nekdanje misijonarske pekin{ke knji`nice Pe-t’ang, ki jih je neko~ bral Hallerstein. Dela objavljena za ~asa njegovega `ivljenja smo razporedili po ~asu natisa

Pisec Naslov Kraj: Izdajatelj Leto Lastni{ki vpis Vir: Verhae- ren, Catalo- gue, str. _ Flamsteed, John Historia coelestis London: H. Meere 1725 Collegium Pek. 468–469 Britannica (zvezek 2) Gregory, David Astronomae @eneva: 1726 Polycarpus 511 physicae & Marco-Michael Episcopus geometricae Bosquet et Socios Pekinensis elementa Rabuel, Claude Commentaires sur Lyon: Marcellin 1730 Collegij Societatis 160 la Geometrie de M. Duplain Pekini A. C. 1739 Descartes Mairan, Jean Traité physique et Pariz: Imprimerie 1733 Collegii S.J. Pekini 127 Jacques d’Ortous historique de royale A. C. 1739 de l’aurore boréale Euler, Leonhard Mecanica sive Peterburg: 1736 Nân-t’âm Collegij 455 Motus scientia Academia S.J. Pekinj donô Scientiarum ipsius Academiae 1745

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 223 Delisle, Joseph Mémoires pour Peterburg: 1738 Nan-tâm Collegij S. 119–120 Nicolas server… Academie des J. Pekinj dono ipsus (napa~na l’astronomie Sciences Academiae 1745 letnica 1638) Smith, Robert A compleat system London: Austen & 1738 Polycarpus 1201 of opticks Dodsley Episcopus Pekinensis Donavit Collo Soc. Jes. Pekin, anno 1749 Euler, Leonhard Tentamen nova Peterburg: 1739 Nân-t’âm Collegij 456 theoriae musicae Academia S.J. Pekinj donô Scientiarum ipsius Academiae 1745 Marinoni, Giovanni De Astronomia Dunaj: Kaliwoda 1745 / Verhaeren, Giacomo 1969, 636–637 Dian-Priamo, Specula Neapelj: Seraphin 1748 Pro bibliotheca 492 Nicola Parthenopaea Porsile Collegii Pekinensis uranophilis Societatis Iesu, ex juvenibus excitata. dono Authoris D’Incariville, Mémoires de Pariz: Imprimerie 1666– Nan-tam Colleg S.J. 2–6 Mariotte, Huygens, l’Académie Royale 1755 Pekini 1755 – Grb Picard, Bessy... francoskega kralja Louisa Paulian, Aimé Dictionaire de Pariz: Girard 1760 / 150 Henri physique portatif Lalande Astronomie Pariz: Desaint 1771 / 107

Med starej{imi knjigami iz Hallersteinove knji`nice sta bile Claude Rabuelovi lyonski komentarji Descartesove geometrije in Jean Jacques d’Ortous de Mairanova razlaga severnega sija. Obe knjigi sta dobili lastni{ki vpis Hallersteinovega pekin{kega kolegija leta 1739, nekaj mesecev po Hallersteinovem prihodu na Kitajsko dne 1. 9. 1738; potem ko se je Hallerstein naselil v Peking dne 1. 3. 1739, je morda kar sam zaznamoval lastni{ki zapis v obe pou~ni raziskavi. Mairanovo delo, ki ga je prebiral le {est let po pari{ken natisu, mu je {e posebej prav pri{lo ob lastnem opazovanju severnega sija v Pekingu dne 17. 9. 1770, ki ga je opisal za objavo pri prijatelju Hellu na Dunaju poldrugo leto pozneje.82 Mairan je bil tesen Bo{kovi}ev sodelavec in kratek ~as glavni tajnik pari{ke akademije. @al se je Hallerstein po svoji navadi omejil le na opazovanje severnega sija brez morebitnih teoretskih razglabljanj; tako ni navajal Mairanovih in prav tako ne Bo{kovi}evih razprav o severnem siju, ~eravno jih je moral poznati. Marian leta 1733, Hallersteinov dunajski sodelavec Maximilan Hell {tiri desetletja pozneje in nekdanji ljubljanski rektor Anton Ambschell so {e vedno sprejemali kartezijansko prepri~anje, da severni sij nastane zavoljo odboja Son~eve in celo Lunine (odbite) svetlobe na delcih ledu pod obzorjem; mislimo si lahko, da tudi Hallerstein ni mogel biti prav dale~ od njihovega mnenja. Jesenski severni sij leta 1770, ki si ga je ob Hallersteinu privo{~il tudi Hell, je postal gotovo najbolj slaven v vsej zgodovini, ko se je prikazal po dolgih desetletjih su{e med tovrstnimi pojavi; kapitan J. Cook ga je kot prvi s sodobnimi znanstvenimi pripravami opazoval na ju`ni polobli in dokazal, da imamo tudi tam opraviti s podobnimi barvami, kot na severu.83 Hallerstein je za~el prebirati Rabuelovo kritiko Descartesove geometrije devet let po njenem natisu. Odsevala je jezuitske zagate tistih let, ko se je na zagreb{kem kolegiju razplamtel celo pretep med kartezijanci in njihovini nasprotniki; umiril ga je komaj strogi poseg prestojnikov. [tiri leta pred natisom Rabuelove knjige v Lyonu, tik preden je Hallerstein za~el predavati

82 Hallerstein, Lucis borealis Pekini, str. 251. 83 Ambschell, Elementa Physicae, 2: 128–129.

224 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK retoriko v Ljubljani, je zagreb{ki profesor fizike Italijan Anton Terzi iz Gorice s pomo~jo profesorja logike Josipa Novoseli}a iz Vara`dina leta 1726 z ostro javno obrambo tez in prito`bo generalu Tamburiniju zavrnil Descartesovo domnevo o akcidentih, ki naj bi ostajali v presvetli evharistiji. Descartesovo domnevo je zagovarjal zagreb{ki profesor metafizike Luka Bakranin, Terzi in Novoseli} pa sta ga kritizirala s pomo~jo {tudentov. Bakranin se je karte- zijanstva navzel med {tudijem v Gradcu in na Dunaju; svojega konji~ka ni prav ni~ skrival, ko je leta 1723 postal profesor filozofije v Zagrebu. Spor je razburkal celo mesto. Po posegu avstrijskega provinciala Maksimilijana Gallera je general nev{e~nosti zgladil tako da je okrcal obe strani. Terzija je zavrnil z ugotovitvijo, da v svoji poslanici dne 15. 6. 1706 Descartesovih del vendarle ni dal na popis prepovedanih naukov. Premeteni general jezuitov se je spomnil, da ga je Bakranin è pred ~asom prosil za odhod v misijone; po sporu v Zagrebu mu je pro{njo seveda milostno odobril. @al je ubogi Bakranin umrl ~akajo~ na ladjo v Cadizu.84 Leta 1745 je Hallerstein, ki je medtem è domala zamenjal mo~no bolnega in naslednjo pomlad umrlega Köglerja, zapisal lastni{ki zapis svojega kolegija v sedem let staro astronomsko-fizikalno delo Josepha Nicolasa Delisleja, ki mu ga je le-ta osebno podaril {e preden se je iz dolgoletne peterbur{ke astronomske slu`be vrnil v doma~i Pariz. Leta 1749 si je Hallerstein, sedaj è uradno usidran na najvi{jem znanstvenem poloàju v Pekingu, pridobil najbolj odmevno opti~no delo svojega ~asa, enajst let staro londonsko objavo Roberta Smitha, ki so jo s pridom brali tudi ljubljanski jezuiti. Hallersteinu je knjigo preskrbel sostanovalec v kolegiju Nant’ang, jezuitski pekin{ki {kof Polycarpe de Souza. Gabrijel Gruber, prvi ljubljanski u~itelj astronomskih opazovanj, je Smithovo optiko kupil v Pazenasovem francoskem prevodu iz leta 1767 z dodanim Bo{kovi}evim opisom akromatskih le~; vanjo je leta 1772 v Ljubljani vpisal zna~ilni lastni{ki vpis svoje katedre »Zur Mechanic«.85 Medtem so si bogati Sumitomoji na Japonskem raje omislili nem{ki prevod Smitha izpod peresa Gruberjevega u~itelja Abrahama Gotthelfa Kästnerja, ki je iz{el leta 1755.86 L. Euler je bil seveda poglavitni vir Hallersteinove astronomije in dugih ved, zato je peterbur{ka akademija leta 1745 podarila Hallersteinu dve L. Eulerjevi deli o gibanju in glasbi. Seveda sta mu pri{li mo~no prav tudi ~e ni bral drugih dveh L. Eulerjevih biserov, ki jih je imel v lasti poznej{i {kof Gouvea. Neapeljski jezuit Nicola Dian-Priamo je svoj astronomski u~benik iz leta 1748 osebno podaril Hallersteinu in pekin{kim jezuitom. Glede na letnico Dian-Priamove smrti smemo domnevati, da je prijazno obdaritev izpeljal kaj kmalu po izidu knjige; astronom Hallerstein je knjigo seveda s pridom uporabil. Hallerstein je nedvomno redno bral Pari{ko akademsko glasilo, listali pa so ga tudi njegovi pekin{ki sosedje pod francosko zastavo. Hallersteinovo znanje franco{~ine ni bilo bleste~e, a je za branje povsem zadostovalo; {e posebno ga je veselil ~lanek iz leta 1755 izpod gosjega peresa njegovega francoskega tovari{a d’Incarvilla, ki ga je {e istega leta ozna~il kot lastnino svojega pekin{kega kolegija imenovanega Nant’ang. Pari{ki èpni fizikalni priro~nik jezuita Aimé Henri Pauliana iz leta 1760 resda nima lastni{kih vpisov, a ga br`kone prav tako lahko uvrstimo v vsakdanji pripomo~ek s Hallersteinove knji`ne police. Enako delo je imel pozneje tudi {kof Gouvea; le-ta si je omislil tudi Pauilianovo priredbo La Caillovih matemati~nih spisov, hranil pa je tudi veliko drugih La Caillovih astronomskih del.

84 Caraman, Misija Paragvaj, str. 299; Vanino, Isusovci, str. 150–152. 85 NUK-8456. 86 Sumitomo, A classified catalogue of old books, str. 4; Sumitomo, A classified catalogue of the books on science and technology, str. 9, 75.

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 225 Lalandovo astronomijo iz leta 1771 so pripeljali v Peking è v ~asu, ko so Hallersteinove mo~i pe{ale; tudi ona je ostala brez lastni{kega vpisa. Lalanda so seveda veliko brali njegovi francoski jezuitski rojaki v Pekingu, Lalandovih efemerid pa se ni branil niti pekin{ki {kof Gouvea. Seveda je vodilni prostozidar Lalande utegnil biti razmeroma dale~ od Hallersteinovega mnenja o svetu, v svojih pogledih na astronomijo pa sta si bila moà slej-ko-prej dovolj blizu. Lalandova pari{ka prostozidarska loà [tirih sester (Neuf Seurs) je imela velik vpliv tudi na prebivalce habsbur{ke monarhije s Slovenci vred, saj je med svoje zamejske ~lane {tela tudi cersari~inega osebnega zdravnika Ingenhousza,87 prav tako pa njegovega prijatelja in sodelavca pri raziskovanju plinov, Feliceja Fontano, ki se je udinjal za dvornega fizika v Firencah pri cesari~inemu sinu, poznej{emu cesarju Leopoldu II.88 Bo{kovi}ev prijatelj Franklin je bil seveda ena klju~nih osebnosti Lalandove loè, {e posebej pa se je izkazal ob sve~anem sprejemu ostarelega Voltaira dne 7. 4. 1778.89

Tabela 3.3: Astronomske in bogoslovne knjige v popotnih torbah Hallersteina in Laimbeckhovena.

Pisec Naslov Kraj: Izdajatelj Leto Lastni{ki vpis Vir: Verhae- ren, Catalo- gue, str._ Fournier, Georg Georgii Fournier Pariz: Apud 1649 / 1630, 1631 geographica orbis Joannem Menault ({t. 304, 305) notitia, per litora maris & ripas fluviorum Dechales, Claude Cursus seu mundus Leiden: Anissini 1674 Veyo da Residenca 364–365 François Millet mathematicus, 1–3 de Cinanfu; drugi izvod: Coll Pek.S.J. Bion L’usage des Globes Pariz: Boudot 1699 / 31 Bion L’usage des Globes Pariz: Boudot 1699 Veyo da Residenca 31 de Cinanfu Bion Astrolabes Pariz: Boudot 1702 / 30 Bion L’usage des Globes Pariz: Boudot 1703 / 30 Bion Instrumentes Pariz: Boudot 1709 / 30 Bion Instrumentes Pariz: Ronder 1716 / 30 Bion, Nicolas Neu=eröffnete Nürnberg: Peter 1726 / 1126–1127 Mathematische Conrad Monath Werck=Schule… Doppelmayr Str`inar, Ahacij Catholish Gradec: 1729 / 1203 ({t. Kershanskega Vuka Widmanstand 4096) peissme Wolff, Christian Elementa @eneva: Bousquet 1732– / 909 ({t. 3102 matheseos 1735 in 3103) universae

Iz popotnih zapiskov sopotnika in prijatelja Gottfried-Xaviera Laimbeckhovena zvemo, da sta s Hallersteinom med Kitajce prinesla vsaj knjige Claude François Millet Dechalesa,90 Georga Fournierja, Christiana Wolffa in Nicolasa Biona. @al sodobni popis nekdanje pekin{ke misijonarske knji`nice ne pove ni~esar dokon~nega o usodi teh knjig obeh zvestih tovari{ev, Hallersteina in Laimbeckhovena. Tako ne vemo zagotovo, kam so pozneje romala ta dela, ki so

87 Conley, Brewer-Anderson, 1997, 277; van Doren, 1953, 519 88 Wiesner, Jan Ingen-Housz Sein Leben, str. 37; Hans, UNESCO of the eighteenth century, str. 521. 89 Hans, UNESCO of the eighteenth century, str. 516. 90 Laimbeckhoven, Neue umstandliche Reiss-Beschreibung, str. 71.

226 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 3.5: Gnomoni v Bionovih opisih Matemati~nih naprav (Bion, 1752, 358 (Plo{~a 30)).

bila zajetnih folio formatov, zlasti Bionova enci- klopedi~no naravnana obravnava matemati~nih in astronomskih merilnih naprav. Verjetno sta nadebudna mladca v popotnih torbah tovorila zgodnej{o izdaje Biona; ta pari{ki izdelovalec matemati~nih naprav je bil tako priljubljen v Ljubljani, da ga je @igov mlaj{i brat Karel Zois izbral celo za adligat k svojemu kon~nemu izpitu na univerzi v Gradcu kmalu po Hallersteinovi smrti. K objavam iz ~asa Hallersteinovega ìvljenja smo za name~ek dodali {e Strìnarjevo pesmarico, ki resda nima astronomskih pretenzij, zato pa je ponujala zvrhano mero tola`be velikemu astronomu v no~eh, ko mu astronomske meritve niso {le povsem od rok. Priseljeni pari{ki jezuit Georges Fournier sicer ni ravno cenil rimskih astronomov, kljub temu pa je hvalil Kircherjeve zgodnje meritve mrka Lune z dne 28. 8. 1635.91 [e preden je za~el prebirati Fournierovo Geografijo v Pekingu, si jo je Hallerstein gotovo ogledal skupaj z drugimi Fournierovimi deli v ljubljanski knji`nici knezov Turja{kih; le ti so bili svoj ~as gospodarji prednikov Hallersteinove matere, `lahtne baronice Erberg. Kitajski jezuiti so uporabljali Galileijeva dela92 vse do florentinske italijanske izdaje iz leta 1718, ki jo je kupil Hallersteinov prijatelj, nankin{ki {kof Laimbeckhoven.93 Seveda je bil Galilej uradno trn v peti prav jezuitom; razli~ni pogledi na svet pa niti najmanj niso ovirali Hallersteina pri uporabi Galileijevih astronomskih in fizikalnih dognanj. Navidez stroge pape- ève prepovedi so vedno bolj slabele z oddaljenostjo od ve~nega Rima. Francoski jezuit Claude François Millet Dechales je v svojem Cursusu upo{teval raziskovanja svetlobe Mersenna in Maurolyca.94 Bouguerjeva Traité je iz{la komaj posmrtno leta 1760 s slovito skico fotometra, podobno Dechalesovi risbi v Cursusu iz leta 1690.95 Kitajski jezuiti so si privo{~ili obe Dechalesovi izdaji s kriti~nimi opazkami na ra~un sodobnikov; tiskani sta bili v Lyonu leta 1674 in 1690, v Pekingu pa ozalj{ani z lastni{kim vpisom kitajskega provinciala; sam Hallerstein je zbirki svojih visokih slu`b dodal ~ast kitajskega viceprovinciala leta 1745. Hallerstein in Laimbeckhoven sta lastnoro~no uporabljala Dechalesovo knjigo kot pripomo~ek za triangulacijo med jadranjem proti Daljnem Vzhodu. Verjetno sta tovorila novej{o izdajo iz leta 1690,96 medtem ko je Hallerstein kot {tudent in u~itelj v Ljubljani uporabljal starej{i prvi

91 Fletcher, Kircher and Astronomy, str. 133. 92 Verhaeren, Catalogue, str. 958–959. 93 Ekslibris Do Bispo de Nankin (Verhaeren, Catalogue, str. 958). 94 DiLaura, Lambert, Lambert, str. LXV. 95 DiLaura, Lambert, Lambert, str. XXVII, LXXII; LXXV. 96 Ekslibris Coll. Pek. S.J. najdemo v izdaji iz leta 1674, zapis Applicado à V. Provincia da China. – Vice Provinciae Sinesis pa v poznej{i izdaji iz leta 1690 (Verhaeren, Catalogue, str. 364–365; Laimbeckhoven, Neue umstandliche Reiss-Beschreibung, str. 71).

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 227 natis iz leta 1674; vanj so ljubljanski jezuiti vpisali lastni{ki zaznamek `e leta 1678.97 Prav Dechalesov priro~nik je danes najstarej{a ohranjena neko~ jezuitska knjiga v NUKu z dati- ranim ekslibrisom; Hallerstein ga je bral `e med {tudijem v Ljubljani in nato med pou~evanjem v kranjski prestolnici. Dechales je med drugim objavil uporabne preglednice logaritmov celih {tevil do 10.000, ki so Hallersteinu olaj{ale mukotrpna dolgovezna astronomska prera~unavanja. Hallerstein in Laimbeckhoven sta s seboj prinesla tudi nem{ko izdajo Bionove Matemati~ne {ole iz leta 1726,98 prav tako pa Wolffovo Splo{no kozmologijo, br`kone v novih zvezkih natisnjenih med letoma 1732–1735; obe deli nikakor nista skoparili z opisi astronomskih pripomo~kov, vakuumskih ~rpalk in drugih sodobnih naprav. Wolffova Splo{na kozmologija99 je imela v knji`nici pekin{kega kolegija lastni{ki zapis Hallersteinovih sodelavcev Köglerja, Andrea Pereyre in Karla Slavi~eka kot darilo peterbur{ke akademije, ki ga je ob svojem obisku pri ruski pekin{ki misiji prinesel vodilni ruski sinolog nem{kega rodu in dopisovalec Haller- steinovega francoskega sodelavca Dominiqa Parrenina,100 Teophil (Gottlieb) Siegfried Bayer.101 Glede na leto izdaje in Bayerjevo smrt sedem let po natisu je bilo to Wolffovo delo uvr{~eno v knji`nico Hallersteinovega kolegija tik pred Hallersteinovim prihodom. V doma~em kolegiju je Hallerstein bral {e drugo slovito Wolffovo delo, Osnove splo{ne matematike v dveh razli~nih izdajah.102 Hallerstein in Laimbeckhoven sta uporabljala eno od teh dveh Wolffovih Osnov splo{ne matematike med svojim jadranjem na Dalnji Vzhod za~etim z dvigom sidra v lizbonskem pristani{~u dne 24. 4. 1736; domnevamo, da sta si privo{~ila najnovej{o izdajo, da

Slika 3.6: Wildov ljubljanski popis (1800) Wolffovega Compendiuma iz leta 1744, ki si ga je privo{~il tudi Hallerstein v Pekingu (Wilde, 1800, 117).

97 Danes NUK-4209; knjiga je bila po po`aru zapisana med re{enimi jezuitskimi ljubljanskimi knjigami v popisu Verzeichnis (1775) pod {t. 431. 98 Verhaeren, Catalogue, str. 1126–1127. 99 Wolff, Cosmographia Generalis (lastni{ki zapis: Reverendis Patribus Ignatio Koeglero Tribunalis Mathematici Praesidi, Andreae Pereyrae Carolo Slavicek S. J. Missionariis in Collegio Occidentali Lusitanica D. D. C. Theophilus Sigefridus Bayer Regiomontanus, Academicus Petropolitanus (Verhaeren, Catalogue, str. 909 ({t. 3100). 100 Sommervogel, Bibliothèque de le Compagnie de Jésus, 6: 284, 9: 757; Pfister, Notices biographiques, str. 501–517. 101 Martzloff, Les activités scientifiques, str. 315; Viegas, Ribeiro Sanchez, str. 257–259. 102 Wolff, Elementa matheseos universae (natis 1717 naveden v: Verhaeren, Catalogue, str. 909 ({t. 3101); natis 1732–1735 pa v: Verhaeren, Catalogue, str. 909 ({t. 3102 in 3103), 25 cm, 4 zvezkov, manjka zadnji zvezek 4. Zvezki 1–3 so bili vezani v dveh samostojnih knjigah. 24 plo{~ s slikami, 88 diagramov).

228 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK bi se ~im bolj prikupila svojim kitajskim gostiteljem. Na ljubljanskem liceju in pri cistercijanih v Sti~ni so hranili Wolffove Elementa oziroma Compendium iz leta 1743 oziroma 1744, v Ljubljani tudi iz leta 1776. V njih je Wolff obravnaval trigonometrijo kot tretje poglavje za aritmetiko in geometrijo. Na koncu trigonometrije je na kratko opisal logaritme, s katerimi sta Neper in Briggs mnoènje in deljenje sinusov in tangensov prevedla na se{tevanje in od{tevanje. Wolff je prav tako opisal logaritme navadnih {tevil in preglednice zanje.103 Hallerstein je Wolffova dela seveda dobro spoznal è v doma~ih kranjskih logovih. Novome{ki fran~i{kani so v poznem baroku pou~evali po Leibnizovih smernicah; v ta namen so kupili {tevilna Wolffova in Sturmova dela s priredbo avgu{tinca Desinga vred. Tudi v neko~ Hallerstei- novi ljubljanski jezuitski {olski knji`nici so prevladovala Wolffova matemati~na dela; kar pet so jih popisali po poàru leta 1775.

Tabela 3.4: Wolffova dela pri cistercijanih v Sti~ni in pri fran~i{kanih v Novem mestu

Pisec Naslov, Kraj: zalo`ba Leto jezik Wolff, Christian Elementa matheseos universa. Geneve: Gosse (Sti~na, navedeno v 1743 (1744) NUK-Ms. 21/83 99v) L Wolff, Christian Mathematischen Wissenschaften. Frankfurt: Renger 1701 N Wolff, Christian Wirkungen der Natur = Physica. Halle: Renger 1746 N Wolff, Christian Elementa matheseos. Vindobonae: Trattner 1774 L Wolff, Christian Arithmetica, Geometria. Vindobonae: Trattner 1766/1782 L Desing, Anselm Replica Pri Clarissimo viro Abrahamo Gotthelff Kaestnero Matth. P.P.E. 1754 L Acadd. Regg. Sc. Suec. & Pruss. Institut. Bonon. Sac. Reg. Sc. Gott. Membro, Super Methodo Wolffiana scientifica aut mathematica. Augustae: Gastl

Tabela 3.5: Matemati~ne in astronomske knjige Hallersteinove dobe z datiranimi ekslibrisi ljubljanskih jezuitov, ki jih je tudi Hallerstein hranil v svoji pekin{ki knji`nici.

Leto nabave Leta starosti ob nabavi na Pisec Jezik (prevod iz) Signatura v NUK-u ljubljanskem kolegiju 1674 4 Dechales Lat. 4209 1752 60 Lana Terzi Lat. 8461 (2 dela) 1756 6 Wolff Nem. 4136 (2 dela) 1750–1758 11 Wolff Lat. 4049 (2 dela) 1754 25 Musschenbroek Lat. (Niz.) 8458 1754 5 Pari{ki akademiki Nem. (Fr.) 8361 (2 dela) 1754 14 Magalotti It. 2303 1768 22 Euler Lat. 8185 1754 12 Doppelmayr Lat. 10575

Hallerstein se je prisr~no navdu{il nad Wolffovimi razlagami `e med listanjem knjig ljubljanskih jezuitov, {e bolj pa ob obiskih zasebne ljubljanske knji`nice materinega brata barona Erberga. Knji`nici sta bili seveda tesno povezani, saj so tudi ljubljanski jezuitski kolegij in njegove knji`ne zaklade v veliki meri vodili Hallersteinovi sorodniki, matematiki, astronomi in fiziki Erbergi. Hallersteinov stric baron Erberg je {tevilna Wolffova dela iz svoje ljubljanske knji`nice uvrstil v matemati~ni razred, v katerem se je pona{al tudi z astronomskimi knjigami. Vsaj nekatere izmed teh Wolffovih u~benikov si je Hallerstein dodobra ogledal kot {tudent in nato znova kot u~itelj v Ljubljani:

103 Wolff, Compendium elementarum matheseos universae 1758, str. 212–213.

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 229 1718. Ratio praelectionum Wolfianarum in mathesin, et philosophiam universalis. Halle/ Magde- burg. 8°. 1725. Afangs Grunde der mathematischen Wissenschaften. Frankfurt. 1–4. 8o. 1711. Logarithmum Tabele. Halle/Magdeburg. 8°. 1711. Zu der Trigonometrie…Halle: In Rengerichter Buchhandlung. 8°. 1747. Elementa matheseos universa. Halle/Magdeburg. 5 delov. 1745 ali 1748. Wolfius male vindicates…Augustae u.a. Veith. 8°. 1709. Vernünfftige Gedancken von den Würkungen der Natur. 4 bande. Halle/Magdenburg. 8°.104 Hallerstein si je kot pristen sin slovenskih gora v popotno bisago spravil {e doma~o Str`i- narjevo pesmarico, ki mu je bila dolga desetletja v uteho in tola`bo kot edina klena slovenska beseda dale~ naokrog. Pekin{ki knji`ni~ar lazarist Verhaeren jo je dve stoletji pozneje v preprosti nevednosti pomotoma uvrstil med poljske knjige,105 saj mu je bila sloven{~ina slej-ko- prej tuja {panska vas. Prebiranje Str`inarjevih rim pa je obenem najlep{i dokaz, da je Haller- stein priimku navkljub ostal zaveden Slovenec tudi med po{evnookimi Kitajci dale~ od rodne grude.

Tabela 3.6: Knjige zunaj matemati~nih znanosti pomembne za na{e kraje iz nekdanje misijonarske pekin{ke knji`nice Pe-t’ang, ki jih je Hallerstein svoj ~as uporabljal v svoji knji`nici kolegija Nant’ang

Pisec Naslov Kraj: Izdajatelj Leto Lastni{ki vpis Vir: Verhae- ren, Catalo- gue, str. Swieten, Commentaria Benetke: Jo. 1746 / 850 baron Gerard in Hermani Baptistae Boerhave Pasquali Swieten, Commentaria Leiden: 1749–1755 Iste Liber pertnet ad 851 baron Gerard in Hermani Johann & bibliothecam Stephani Boerhave Hermann Johannidis Nobilissimi Verbeek Domini De Pace Ducis Tervia-schow. Anno 1780 Junii 20 die Boerhaave, Opera omnia Benetke: 1757 Da Livra de Nantàm a 304 Herman medica Laurent Basili Pekim Linné Systema Dunaj: Joanis 1767–1770 Pe~at Mgr Alex de Gouvea 600 Naturae Thomae de Trattner

Boerhaavova zbrana medicinska dela iz leta 1757 imajo izrecen zaznamek Hallersteinovega pekin{kega kolegija, saj jih je Hallerstein prav rad prelistal med iskanjem zdravil za svoje zdravstvene tegobe. Swieten je bil seveda najpomembnej{i znanstvenik v Hallersteinovi domovini, Habsbur{ki monarhiji. Kljub temu je namembnost Swietenovih komentarjev dela Swietenovega u~itelja Boerhaava manj gotova; njen starej{i bene{ki natis iz leta 1746 nima lastni{kega vpisa, vendar ga prav tako nima niti Str`inarjeva pesmarica, ki je bila slej-ko-prej Hallersteinova zvesta spremljevalka vse do poslednje bridke ure. Hallersteinov prijatelj d’Incarville je bil pomemben zagovornik Linnéja; dunajska izdaja Linnéjevega sistema je bila razmeroma pozna, Hallerstein pa je lahko pri francoskih jezuitih

104 Lind, Physik im Lehrbuch. 105 Verhaeren, Catalogue, str. 1203.

230 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK prebiral tudi bolj zgodnje natise Linnéjevih del.106 Hallersteinov prispevek k botani~nim vedam Linnéjeve ba`e je bil nadvse pomemben, ~eravno ga komaj sedaj predstavjamo slovenski javnosti.

3.2.4. Sklep Branje opredeljuje sodobnega ~loveka. Privla~na tehtna modrost se bolj kot komu drugemu prilega prav Hallersteinu, ki se je med vsemi znanstveniki na{ega rodu povzpel najvi{je, ni~ manj kot do polo`aja vodilnega u~enjaka nebe{kega cesarstva. Hallersteinova vloga pri pekin- {kem raziskovanju elektrike nikakor ni tako jasna kot njegova vodilna vloga v kitajski astronomiji, kartografiji ali demografiji. Njegova {tevilna raziskovalna snovanja so bila pogosto dru`ni projekt pod okriljem dvora kitajskih cesarjev iz dinastije Qing.107 V pri~ujo~i knjigi smo prvi~ poglobljeno predstavili njegov dele` pri izumu elektroforja, ki je bil temelj Voltovih poznej{ih uspehov. Predvsem pa smo predstavili knji`no polico s katere je Hallerstein ~rpal svoje zavidanja vredno znanje. Vsekakor je bil Hallerstein na{e gore list in vreden svojega denarja; gotovo bi se kitajska nesre~a v 19. stoletju utegnila druga~e zasukati, ~e bi kdo znal nadaljevati Hallersteinov prenos znanja iz Evrope na kitajski dvor (in nazaj). Pa ga ni bilo junaka in sramoten poraz v Opijskih vojnah (1839–1841)108 je bil odraz globokega tehni{kega zaostanka Kitajcev v desetletjih po Hallersteinovi smrti. Po drugi strani pa so zagnanci Hallersteinovega kova naredili iz sveta enoto in prepre~ili Daljnemu Vzhodu morebiten razvoj druga~nih neevropskih vrst znanosti in tehnike.109

3.3. Zgodnje japonske vakuumske tehnike

3.3.1. Uvod Kitajci so nekako topleje sprejeli Hallersteinovo astronomijo od vakuumske ~rpalke, ~eravno so Hallerstein in sodelavci v svojih pekin{kih knji`nicah imeli kar tri izvode opisa vakuumskega balona jezuita Lana Terzija,110 brali pa so tudi o Montgolfierjevem balonu. Hallerstein je prelistaval dognanja Pascala,111 ~eravno je bil moàkar jezuitom mo~no gorak in se je na vse mile viè prepiral z jezuitom Étiennom Noëlom.112 Hallerstein je bral Schotta,113 Newtona in Musschenbroeka114 è v knji`nici svojega strica Franca Mihaela barona Erberga; tam je rad ogledoval tudi barometrske poskuse Laurentia

106 Verhaeren, Catalogue, str. 600. 107 Hostetler, Global or Local, str. 117–135. 108 Tse-Hei Lee, Xoioxin Wu, ed. Encounters and Dialogues, str. 270–275. 109 Nakayama, Collected Papers. 110 Lanove knjige so okrasili z lastni{kim vpisom franscoskih pekin{kih jezuitov »PP Gallor SJ Pekin, Collegij Societatis Jesv Pekini, Veyo da Residenca de Cinanfu« (Verhaeren, 1969, 572–573; Lana, 1684–1686) in s Hallersteinovim »Da Vice Provinciae da China da Compania de Jesus, Collegij Societatis Jesv Pekini, Vice Provinciae Sinesis« (Verhaeren, 1969, 971; Lana, 1670). Francoski pekin{ki jezuiti so s svojim zapisom PP Gallor SJ Pekin okrasili tudi poro~ila o raziskavah vakuuma v `ivosrebrnm barometru Torricellijevih dedi~ev pri akademiji v Firencah Saggi di naturali esperienze fatte nell’ Accademia del Cimento (1691. Firence: Filippo Cecchi) (Verhaeren, 1969, 921 ([t. 3136)), prav tako pa v Gaspar Schottovih Magia universalis (1677), Mechanica hydraulica (1657), in Physica Curiosa (1667) (Verhaeren, 1969, 804–805 ([t. 2717–2719)). 111 Pascalovi Provinciali (Verhaeren, 1969, 150). 112 Saito, 2006, 51.

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 231 Slika 3.7: Naslovna stran gra{ke izdaje Gobartove raziskave vakuuma v barometru pri ljubljanskih fran~i{kanih (Gobart, 1746) in naslovnica gra{kih izpitnih vpra{anj pri ljubljanskem profesorju fizike Karlu Dillherrju; F.

Slika 3.8: Gobartove slike barometrov vpete na koncu knjige iz leta 1746 pri ljubljanskih fran- ~i{kanih (Gobart, 1746); F.

Gobarta iz let 1716 in 1746, ve~ ali manj enako ~tivo pa si je priskrbel tudi v Pekingu. Gobart je bil zelo aktiven v Liègu. Objavil je pet knjig predvsem o fiziki, zadnjo pa ponovno o zra~nem tlaku. Dillherr v svojo izdajo Gobarta ni dal vezati izpitnih tez, ~eprav je bilo to tedaj v navadi. Obe izdaji, dunajska in Dillherrova, sta bili popisani v Erbergovi knji`nici leta 1798, le druga pa v Wildejevem popisu licejske knji`nice.115

113 Verhaeren, 1969, 803–805. 114 Verhaeren, 1969, 669–670. 115 AS, Dolski arhiv, knji`i~na {t. 18; W-1494.

232 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Gobartova knjiga je imela 220 o{tevil~enih odstavkov na 100 straneh. Zavra~al je »strah pred vakuumom (horror vacui)«, saj naj bi bil prazen prostor tudi v porah ìvega srebra v barometru.116 Gobart je primerjal barometer s termometrom.117 Posebno podrobno je opisal ìvo srebro v 77 ostavku kot odgovor na dvome v Aristotelovem sistemu pisanja in narisal ~rpalke.118 Zanimal ga je vpliv zraka na ìvo srebro v deèvnih dneh v 4. Dvomu.119 Citiral je Boyla.120 Ali razred~en zrak dviguje ìvo srebro.121 Opisal je kondenzacijo in mraz.122 Ali se zrak lahko red~i in kondenzira.123 Razmi{ljal je o esenci ìvega srebra.124 V termometer ja nalival vinski {pirit.125 Citiral je malo, predvsem Kircherja,126 ki je bil u~itelj Gobartovega starej{ega sodelavca Linusa. V juniju 1701 je Gobart dvanajstkrat meril tlak.127 Prav tako je upo{teval Halleyeve meritve na sv. Heleni maja 1686.128 Med Dillherjevimi ve~ deset promo- viranci je bilo nekaj Slovencev popisanih na koncu knjiìce, med njimi Lo~an Toma` Kriàj, Celjan Joèf Firnberg in Vipavec Simon Lavrin.

3.3.2. Nizozemska znanost potuje v Habsbur{ko monarhijo (1713–1795) in na Japonsko (1720–1853) Katoli{ki del Nizozemske v pribli`nih mejah sodobne Belgije je pripadal na{i Habsbur{ki monarhiji med mirom v Utrechtu (13. 7. 1713) in francosko invazijo (1795). Tedaj so tamkaj- {nji nadobudni znanstveniki, ve~inoma po {tudiji pri Boerhaaveju v Leidnu, izvaàli nizozemsko znanost v nekoliko zaostalo Habsbur{ko monarhijo. Ob istem ~asu so prevajalci iz nizozem{~ine imenovani Rangaku taisto znanost prirejali za Japonce po delni sprostitvi japonskega uvoza knjig leta 1720. Tako se je leidenska vakuumska tehnika Musschenbroekove tovarne pribli`no so~asno uveljavila med Japonci in Slovenci. Nizozemski zdravnik prostozidar Ingenhousz je prenesel vakuumske tehnike na Dunaj, njegovi rojaki pa so skozi otok Deshima v zalivu Nagasaki storili enako uslugo Japoncem. Maja 1769 je v tedaj habsbur{kih Firencah Ingenhousz cepil proti kozam druìno nadvojvode, poznej{ega cesarja Leopolda; v Galileijevem mestu se je druìl s svojim prijateljem Felicejem Fontano,129 po poti pa je maja 1769 obiskal deèlne stanove v Ljubljani in jih opozoril na prednosti cepljenja proti kozam.130

Duhovnik Felice Fontana ni nikoli pridigal za razliko od svojega brata piarista matematika Gregoria. Felice je {tudiral v Veroni in Pavii, nato pa je predaval na univerzi v Pisa, kjer je leta 1766 postal profesor fizike; dober glas je segel v deveto vas ko ga je toskanski nadvojvoda Leopold vzel za direktorja fizikalnega in naravoslovnega muzeja v Firencah. Leta

116 Gobart, 1746, 4. odstavek. 117 Gobart, 1746, 78. Odstavek str. 32 in slika 10. 118 Gobart, 1746, 78. Odstavek str. 32. 119 Gobart, 1746, 50. 1. paragraf 82. odstavek. 120 Gobart, 1746, 89–91. Odstavek str 53 in 60–61. 121 Gobart, 1746, dvom 5 99. Odstavka na str. 99. 122 Gobart, 1746, 103. odstavek. 123 Gobart, 1746, 105. Odstavek na str 72. 124 Gobart, 1746, 143. odstavek. 125 Gobart, 1746, 170. odstavek. 126 Gobart, 1746, 177. Odstavek na nepaginirani str. 122. 127 Gobart, 1746, 189. odstavek. 128 Gobart, 1746, 218. odstavek. 129 Weisner, 1905, 37. 130 Weisner, 1905b, 208.

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 233 1772 je Felice Fontana odkril adsorpcijo plinov na segretem lesnem oglju. Gorenje oglja je ustavil in obenem prepre~il dotok zunanjega zraka, da je ohranil adsorbcijsko mo~ oglja; le tega je nato postavil v vakuumski recipient, da je tam pridno adsorbiral neèleni zrak. Grof Marsilio Landriani je opisal Fontanovo odkritje J. Priestleyju, ki je ponovil poskus leta 1775;131 vendar sta bila tako Ingenhousz kot Bo{kovi} na smrt sprta s Priestleyjem. [ved Scheele kot eden odkriteljev kisika je poskus leta 1773 uspe{no postavil za Skandinavce, Bry Higgins pa je leta 1776 sta prav tako potrdil Fontanovo odkritje v velik prid vakuumskih tehnik. Fontana je celo menil, da njegovo oglje lahko adsorbira prostornino zraka, ki kar za {estkrat preka{a njegovo lastno;132 preizkuse je opravil v ìvosrebrnem barometru s cevjo dolgo 35 in~ev. 10 in~ev dolìne je napolnil z navadnim zrakom, vodikom, du{ikom ali kisikom da je lahko opazoval spremembe v adsorbcijski mo~i oglja. Meril je koli~ino vode, ki je vdrla v izpraznjeni prostor, da bi ga zmanj{ala za eno ~etrtino pri poskusih z du{ikom.133

Jan Ingenhousz je po {tudiju pri Boerhaavu v Leydnu prav rad sprejel povabilo Marije Terezije naj postane njen osebni zdravnik. Pozneje se mu je odlo~itev nekoliko otepala, saj se je na Dunaju po~util ujetega in ni smel potovati brez dovoljenja; tako je s prijateljem Benjaminom Franklinom na~rtoval celo odhod v Ameriko. Odkril je fotosintezo, ob tem pa zasnoval {tevilne vakuumske in elektrostati~ne poskuse za preu~evanje raznovrstnih plinov. Med potovanjem z Dunaja v Firence je obiskal tudi na{e kraje. F. Fontana je dovolil Ingenhouszu, da je opisal Fontanov izum ediometra, potem ko se je Ingenhousz vrnil z Dunaja v Anglijo leta 1782.134 Ingenhousz je uporabljal vakuumsko posodo s pokrovom iz bakra in medenine, vendar ni povsem odobraval Fontanovih upov, da lahko tak{en geter iz oglja iz~rpa bolj{i vakuum od navadnih ~rpalk.135 Danes bi morda le dali prav Ingenhouszovim dvomom. Fontanov princip getranja je priredil za tehni{ko analizo me{anic plina s pomo~jo ro~nega eudiometra po postopku podobnem Cavendishovemu. Obenem je izbolj{al Fontanovo napravo za inhalacijo kisika,136 ki jo je pozneje Thomas Beddoes uporabljal v Bristolu137 v veseli dru`bi @iga Zoisovega prijatelja H. Davyja. Felice Fontana in Ingenhousz sta si leta 1771 dopisovala o znanstvenih napravah in na~rtih za znanstveno akademijo v Firencah.138 Ingenhousz se je vrnil na Dunaj po treh letih popotovanj, med katerimi se je najve~ zadr`al pri Fontani v Firencah.139 ^im si je spo~il od nerodne poti po luknjastih cestah je na Dunaju sestavil vakuumsko ~rpalko z dvojnim batom ob uporabi Fontanovega odkritja absorbcije zraka na oglju. Tovrstne raziskave je visoko cenil Ernst Mach,140 ki je pogosto obiskoval svoje star{e pod Gorjanci na Dolenjskem. Ingenhousz je uporabljal pra{ek pome{an z olivnim oljem za hermeti~no zapiranje vakuumske posode;141 narisal je celotno napravo,142 obenem pa tudi njene dele.143 Hallersteinovi prijatelji dunajski jezuiti niso bili povabljeni k poskusom razen jezuit-

131 Fontana, 1783, 72–73. 132 Fontana, 1783, 78. 133 Fontana, 1783, 79–81. 134 Wiesner, 1905, 72, 197; Ingenhousz, 1787, 197–198, 200, 228. 135 Ingenhousz, 1784, 445–446. 136 Wiesner, 1905, 197, 208. 137 Wiesner, 1905, 210. 138 Wiesner, 1905, 197, 229. 139 Ingenhousz, 1784, 435. 140 Wiesner, 1905, 190; Ingenhousz, 1784, 431–446. 141 Ingenhousz, 1784, 441. 142 Ingenhousz, 1784, 450–451 (Tab. II), in fig. VII. 143 Ingenhousz, 1784, 451 in Tab. II, fig. VIII, IX, X.

234 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK skega numizmatika in matematika Josef Khella pl. Khellburga s katerim si je Ingenhousz dopisoval 20. 6. 1772.144 Hallerstein je kljub temu zvedel za Ingenhouszove uspehe preko svoje dunajske tovari{ije zbrane okoli urednika Hallersteinovih del, slova{kega jezuita Maximiliana Hella. Tako je Hallerstein vakuumske zagate `e dovolj dobro poznal v ~asu, ko so njegovi sodelavci francoski jezuiti predstavili vakuumsko ~rpalko kitajskemu cesarju dne 10. 3. 1773.

3.3.3. Rangaku ( ), erekiteru ( ) in vakuumske ~rpalke med Japonci Prenos zahodnih knjig o vakuumu se je na Japonsko za~el z jezuiti, ki pa so po izgonu z Japonske svoje poglavitne zaklade pretovorili ~ez morje na Kitajsko. Te knjige imajo {e danes lastni{ke japonske vpise, vendar jih nikakor ne gre zamenjevati z lastni{kimi vpisi kitajskih jezuitov s Hallersteinom vred, ki so {e vedno obdràli naslove japonskih provincijalov in vizi- tatorjev, ~eravno jim je bila pot na Japonsko slej-ko-prej prepovedana. Eno najpomembnej{ih japonskih knji`nic je zbrala druìna lastnikov bakrovih rudnikov Sumi- tomo. Za~etki knji`ne zbirke br`kone segajo è v ~as za~etnika druìnskega vzpona ja, ki je zasnoval svojo prodajalno zdravil in knjig leta 1630 v Kyotu; nenazadnje je knjige nabavljal njegov zet in posvojenec Tomomochi Sumitomo, ki je {tudiral rudarstvo v Deshimi da bi pomagal pri rudarjenju z bakrom v podjetju svojega o~eta Riemona Sogaja. Riemon je ustanovil podjetje Izumiya leta 1590; uspe{no je poro~il Masamotojevo starej{o sestro in se

Tabela 3.7: Nekdanje knjige Kichizaemon VI. Sumitomoja o vakuumskih tehnikah in sorodnih podro~jih tiskane pred Hallersteinovo smrtjo

Pe-t’ang knji`nica v Pekingu ima Podro~je Leto Navedba v Osaka, enako, drugo izdajo istega pisca, 1962 ali Yamazaki, druga dela istega pisca, nima 1952 tovrstnih knjig Giovanni Alfonso Borelli Mehanika- De vi Percussionis 1586 42; 1: 4, 173 Guidobaldo markiz del Monte Mehanika- Italijanski prevod 1615 48; 1: 57 Galilej Astronomija-Dialogus 1641 1: 160 Pierre Varignon Mechanika- Pesanteur 1690 48 Jacques Rohault Physica 1718 1: 11, 48; 47 lphaNewton Optika v amsterdamski izdaji 1720 47 Bouguer Optika- fotometrija 1729 42 Musschenbroek Latinske Institutiones in Francoske 1748, 1; 11, 4; 46 Essai 1751 Dalham Dunajska fizika menihov piaristov 1753 1: 5, 37; 43 Nollet Elektrika v francoski in italijanski 1754, 1: 11, 86; 47 izdaji 1755 La Caille; Bo{kovi} Lectiones Elementaires d’Optique 1758 1: 73 Benvenuti, Carlo; Bo{kovi}, Rudjer Dissertatio physica de lumine. 1761 1: 73 Josip Dunaj: Trattner Euler Mehanika-Theoria motus 1765 44 Priestley Elektrika v zgodovini-nem{ka 1769 1: 87 izdaja Priestley Optika v zgodovini-nem{ka izdaja 1776 1: 77 Volta Pisma o gorljivih plinih z barja 1778 1: 4, 89; 48

144 Wiesner, 1905, 225.

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 235 nau~il zahodnja{kih postopkov za pridobivanje bakra in srebra iz rudnin.145 Leta 1904 je Kichizaemon VI. Sumitomo Tomoito, petnajsti dedi~ druìne Sumitomo, ustanovil knji`nico v svoji doma~i Osaki, dve desetletji pozneje pa ji je daroval svojo mogo~no zbirko, v kateri se je pona{al tudi s 150 redkimi starimi knjigami kupljenimi v obuboàni povojni Nem~iji. Knji`nica se danes imenuje Nakanoshima v prefekturi Osaka. Ni povsem jasno kdaj so Sumitome nabavili posamezne med knjigami v preglednici, domnevamo pa, da so elektri~ni Erekiteru poskusi in vakuumske tehnike opisane v njih kmalu postale dodobra znane radovednim Japoncem ~eravno druìna Sumitomo ni nabavila zgodnjih vakuumskih raziskav Huygensa, Guerickeja, Boyla, Pascala, Kircherja ali Schotta, temve~ je hranila le Huygensova poznej{a zbrana dela (1905).146 Sumitomova druìna je seveda kupila veliko manj jezuitskih del v primerjavi z Hallersteinovimi pekin{kimi misijonarji, kljub temu pa so Sumitome imeli Bo{kovi}eve De micrometri Objectivi objavljene v Karl Scherfferjeve dunajskem latinskem prevodu optike Nicolas Louis de La Cailleja iz leta 1757/1758 in Benve- nutijevo Optiko objavljeno po Bo{kovi}evemu nalogu v eni od poznej{ih dunajskih izdaj.147 Sumitomova knji`nica ni imela posebno mnogo nizozemskih rangaku del, ~eravno so leidenske izdaje prevladovale vklju~no z deli Borellija in Musschenbroeka.

Tabela 3.8: Neko~ Kichizaemon VI. Sumitomove knjige o rudarskih tehnologijah objavljene v Hallersteinovi dobi

Pisec Podro~je Leto Navedemo v Osaka, 1962 ali Yamazaki, 1952 Kirurg iz Gothe David Kellner Rudarstvo 1702 1: 9, 291 Albrecht von Hallerjev svak Hermann Soli 1749 1: 13, 182 Friedrich Teichmeyer Barba148 Rudarstvo 1729 1: 292 Urban Friderick Benedict Brückmann Dragi kamni 1757 1: 166 Johann Christoph Adelungova revija v Mineralogische Belustigungen, zum 1768–17 1: 11, 167 Leipzigu Behuf der Chymie und Naturgeschichte 71 des Mineralreichs Johann Gottlieb Kern († 1775?) Rudarstvo 1772 42 Sven Rinman Zgodovina jekla 1785 1: 12, 168 Franz Ludwig von Cancrin Plav`i, s posvetilom ruski carici 1788 1: 299 Ekaterini149 Kirurg Wilhelm Richardson Rudarstvo 1790 2: 294

Sumitome niso nabavili Agricolovih del o temeljih rudarjenja in so imeli le par rudarskih spisov objavljenih pred Hallersteinovo smrtjo. Seveda pa so brali za~etnika sodobnega rudarstva z uporabo vakuumskih tehnik, Bolivijca Alvaro Alonso Barba, ki si je kruh sluìl kot ùpnik v Tarabucu in St. Bernardsu znotraj rudarskega obmo~ja Kolumbije. Barba je odkril amalgamacijo kot postopek segrevanja rudnin zlata, srebra in bakra v slani raztopini ìvega srebra. Uporabljal je bakrene posode in kuhal dokler ni izlo~il dovolj ~iste kovine. Barbova prva {panska izdaja je bila objavljena leta 1640, ljubosumni [panci pa so jo pridno skrivali, kar pa ne pomeni, da zgodnji Sumitome niso zvedeli poglavitne poteze Barbovih odkritij. Drugo {pansko izdajo iz leta 1729 pa so navdu{eno prevajali; Nicolas Lenglet Dufresnoy jo je

145 Sumitomo, 1979, 6, 9. 146 Osaka, 1963, 44. 147 Osaka, 1963, 4, 73; ni v Yamazaki, 1952. 148 Osaka, 2: 293. 149 Osaka, 2: 299.

236 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 3.9: Razli~ne oblike posodja v Barbovi Slika 3.10: Plav`i in posodje za izlo~evanje Metalurgiji iz Sumitomove knji`nice (Barba, kovin v Barbovi Metalurgiji iz Sumitomove 1729, 166). knji`nice (Barba, 1729, 184). pofrancozil leta 1751 pod nadimkom Gosford. Nizozemska izdaja se je pojavila leta 1740, dunajski prostozidar Trattner pa je objavil Matthias Godarjev prevod leta 1749 in 1755. Barba je obravnaval rudnike soli, in nastajanje kamnin, {e posebej ta dragih nato pa se je lotil poglavitnega cilja, metalurgije. Seveda je kovine povezoval s planeti; narisal je svoj plav`150 upo{tevaje simpatije in odbojnost med posameznimi kovinami vlitimi v posebne posode151 skozi streho plav`ev. Zanimala ga je tudi zdravilna mo~ kovin, za `lahtne kovine platine in zlata pa je uporabljal posebne posode. Objavil je preglednice izdatnosti rud v Peruju, kar je bil seveda {e dodatni razlog, da so [panci prvo izdajo Barbove knjige ljubosumno skrili. V drugo izdajo je {panski urednik ustavil obravnavo rudnikov Alonso Carrillo y Lasosa, ki je dodala podatke o {panskih doma~ih rudnikih v Pirenejih, in okolici vse do rimskih ~asov.152 Barba je uporabljal Paracelsusovo in Galileijevo delo o Jupitrovih satelitih kot mo`nih novih planetih; Galileijeve domneve so seveda grozile podreti starodavno shemo o {tevilu planetov v povezavi s {tevilom kovin.153 Juan de Andosilla s Colegio Imperial de Madrid je pregledoval Barbova odkritja, po njem {e madridski kraljevi kozmograf Christian Rieger leta 1763; Rieger je pozneje postal rektor jezuitskega kolegija v Ljubljani in je svoje rudarske umetnine preko u~itelja Gabrijela Gruberja zanesel v doma~e logove barona @ige Zoisa, lastnika rudarskih obratov na Jeseni{kem in Bohinjskem. Kljub temu je Barbov postopek amalgamacije izumljen leta 1609 utonil v bridko pozabo in ga je moral prostozidar Ignaz pl. Born ponovno privle~i na plano na Slova{kem, v Pragi in na Dunaju.154

150 Barba, 1729, 11, 19, 21, 29, 37, 99, 130, 134, 137, 139. 151 Barba, 1729, 102, 107, 166, 184. 152 Barba, 1729, 116, 119, 125, 141, 195, 199, 208. 153 Barnadas, 1986, 71, 72; Barba, 1729, 38.

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 237 Sumitome kot vodilni Japonci kovinske stroke seveda niso ti~ali le v Barbovih odkritjih, temve~ so se lotili tudi novej{ih evropskih dognanj. Friedrich Wilhelm von Oppel je zapisal v predgovoru, da bo Kernova knjiga objavljena za Freibur{ko rudarsko akademijo leta 1765 nadomestila starej{a dela. Vendar razen zelo lepih risb ob zaklju~ku Kern ni ponudil novih odkritij.

3.3.3.1. Erekiteru Prvi~ predstavljamo vpeljavo vakuumskih ~rpalk in elektrostati~nih generatorjev med Japonci; naprave so bile v veliki meri neposreden produkt nizozemskega znanja vakuumistov Chri- stiaana Huygensa in Pietra Musschenbroeka. Na ta na~in so bile urno na voljo med japonskimi prevajalci iz nizozem{~ine imenovanimi Rangaku kot del zahodnja{ke znanosti Yogaku ().155 Glede na japonsko povezanost z Nizozemci lahko pri~akujemo, da so Japonci zlahka in urno zvedeli za vakuumske poskuse Nizozemca Huygensa, s katerimi je mo`akar za~el novembra 1661 v Haagu po vrnitvi z obiska pri Boylu. Huygens je svoje poskuse zaklju~il z neljubim velikim pokom ob predavanju v Parizu 14. aprila 1668. Leidenski profesor filozofije in utemeljitelj fizikalnega kabineta januarja 1675,156 Burchard de Volder, je kot izvr{evalec Huygensove poslednje volje nadaljeval svoje delo v sodelovanju z leidensko tovarno vakuumskih naprav Pietrovega o~eta Johana Joostena Musschenbroeka in strica Samuela, ki sta izdeloval vakuumske ~rpalke v delavnici nasproti Univerze po na~rtih Boer- haavejevega profesorja Aristotelove filozofije Wolferda Senguerda in Volderja. Volder jima je leta 1675 priskrbel Boylove na~rte iz Londona, tako da sta kmalu domala vse eksperimentalno naravnane leidenske profesorje oskrbela z vakuumskimi ~rpalkami, teleskopi, mikroskopi in kirur{kimi napravami.157 Senguerd je imel zasebna predavanja s poskusi kar doma; vakuumsko ~rpalko na en bat je opisal leta 1680 v svoji Philosophia Naturalis158 ob uporabi dose`kov Hooka, Papina in Boyla. šsGravesande je nadomestil pokojnega Senguerda leta 1724 in je {tudente prav tako vabil predvsem v svoj doma~i fizikalni kabinet, ki je bil bolje opremljen od zastarelega fizikalnega laboratorija na univerzi.159 Boerhaave je po {tudiju pri Senguerdu in Volderju prevzel katedro za botaniko na medicinski fakulteti leta 1709, devet let pozneje pa si je privo{~il {e katedro za kemijo na filozofski fakulteti, kjer je takoj postavil vakuumsko ~rpalko v kemijski laboratorij, na njej zasnoval poskuse in za~el sodelovati z amsterdamskim izdelovalcem naprav Danielom Gabrielom Fahrenheitom na podro~jih, kjer je hodil v zelje fizikom, tisti ~as imenovanim »eksperimentalni filozofi«.160 Senguerdov in Boerhaavejev {tudent Pieter van Musschenbroek je zasedel katedro za fiziko na Leidenski Univerzi leta 1739, poldrugo desetletje pozneje pa je bratranec Hallersteinove matere baron Erberg v Ljubljani objavil latinski prevod P. Musschenbroekovih eksperimentov z magneti. ^eravno Sumitomova knji`nica ni imela Boerhaavejevih del, je bila Boerhaavejeva medicina s kemijo ob uporabi elektronskih in vakuumskih tehnik prvorazredni nizozemski izvozni artikel za radovedne Japonce.161 Nizozemski zdravniki iz Deshime so kmalu spoznali podrobnosti Pieter Musschen- broekovih vakuumskih tehnik in leidenske steklenice, katere izum je nadebudni Nizozemec razglasil novembra 1745. Seveda so Sumitome kupili P. Musschenbroekove knjige v latinskih

154 Barnadas, 1986, 44–45, 78–80. 155 Jirô, 1992, 3. 156 Wiesenfeldt, 2008, 224–225. 157 Wiesenfeldt, 2008, 228, 232; Gerland, 1877, 670. 158 Cook, 2007, 285, 384; Schneider, 1986, 399. 159 Wiesenfeldt, 2008, 231. 160 Wiesenfeldt, 2008, 231–232. 161 Cook, 2007, 396.

238 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK in francoskih izdajah iz let 1748 in 1751;162 Hallerstein je enake knjige, ~eravno ne vedno v istih izdajah, bral tako v Ljubljani, kot pozneje v svoji pekin{ki knji`nici. Sumitome so uìvali tudi v nadvse priljubljeni fiziki kartezijanca Jacquesa Rohaulta iz leta 1718 v izdaji Samuel Clarka. Seveda je ta izdaja povsem izgubila kartezijanskega duha prve izdaje iz leta 1671, saj je Clarke dodal obilne Newtonove opombe pod ~rto {e posebej glede Boylovih in Huygensovih vakuumskih poskusov; prav pri njih so bile opombe pod ~rto kar precej dalj{e od prvotnega Rohaultovega zapisa.163 Hallersteinovi pekin{ki jezuiti niso {li tako dale~ in so imeli raje ènevski latinski prevod Théophila Boneta iz leta 1674 in francoski pari{ki popravljeni ponatis iz leta 1683,164 ki sta ohranila prvotnega kartezijanskega duha. Rohault ni ponudil veliko ilustracij vakuumskih poskusov, zato pa je narisal {tevilne opti~ne in elektri~ne poskuse.165 Med mehanskimi raziskavami objavljenimi v ~asu zgodnjih vakuumskih poskusov je Sumitomova knji`nica nabavila Monteja, Borellija in Varignona. Galileijev prijatelj Guido Ubaldo del Monte je svoje knjige uveljavil tudi v kranjskih knji`nicah Turja~ana in Valvasorja. Ubaldo je opisal enostavne mehanske principe in se po~asi poglabljal v njihovo uporabo ob lepo skiciranih strojih.166 Borellijeva posmrtna izdaja je pri{la na dan v Leidnu in je bila tako lahko del rangaku izvoza v Japonsko Sumitomojevo knji`nico s svojimi lepimi slikami kljub uporab- ljeni latin{~ini, ki jo ni znalo brati ravno veliko Japoncev; so pa~ listali predvsem slike, kar ni bilo neobi~ajno v deèli vzhajajo~ega Sonca. Galileijev {tudent Borelli je pou~eval na neko~ Galileijevi katedri za matematiko v Pisi, z rimskim matematikom Michelangelom Riccijem pa si je dopisoval o silah trka. Bil je to prav tisti Ricci, ki mu je Torricelli prvemu opisal vakuum v svojem pravkar odkritem barometru in s tem za~el celotno zgodbo razvoja vakuumskih tehnik, ki {e traja. Borelli je uporabljal Galileijeve in Torricellijeve ideje pri razlagi hidravli~nega gibanja v jamah, sifonih in ceveh.167 Borelli je narisal kapilarne pojave in pojasnil vakuumske pojave v Torricellije- vem barometru; pojasnil je Robervalove poskuse z barometrom poveznjenim v vakuumsko posodo iz leta 1648 in Mersennovo teò zraka. Uporabil je domnevo o najmanj{ih delcih zraka,168 vendar je raje ostal v okvirjih barometrskih vakuumskih poskusov akademikov iz Firenc brez uporabe vakuumskih ~rpalk. Podobno je Varignon v zaklju~ku svoje knjige opisal zagate vakuuma ob odprti cevi polni teko~ine enostransko zatisnjeni s prstom pogumnega eksperimentatorja,169 ki se {e ni zavedal {kodljivosti idrijskega ìvega srebra. Sumitomo so za svojo knji`nico nabavili prva dva od treh zvezkov dunajske fizike piarista Dalhama170 in Scarellajevo bolonj-

Slika 3.11: Inkunabula v vezavi Dalhamove Fizike iz ljubljanske fran~i{kanske knji`nice (Dalham, 1756, 1:); F.

162 Osaka, 1963, 11, 46: Yamazaki, 1952, 46. 163 Rohault, 1718, 61–62. 164 Verhaeren, 1969, 767–768, 167. 165 Rohault, 1718, fig. 3 na tabli 14. 166 Ubaldo, 1615, 223, 225. 167 Borelli, 1686, 226, 290–291, tab. 9 in 12. 168 Borelli, 1686, 131 s figurama 6–7 na tab. 6, 141–142, 154–156, 163. 169 Varignon, 1690, figura 27 na tabli 6. 170 Osaka, 1963, 5; Yamazaki, 1952, 43.

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 239 Slika 3.12: Molekule, kot si jih je zamislil Dal- Slika 3.13: Barometri med Japonci in Ljub- ham v drugem delu Fizike, ki so jo brali Japonci v ljan~ani (Dalham, 1753, 2: slike 7–12 na tabli 5). Sumitomovi knji`nici in v NUKu, medtem ko je pri ljubljanskih fran~i{kanih ohranjen le prvi del (Dalham, 1753, 2: slika 7 na tabli 1).

sko razpravo o magnetih.171 Oba spisa sta bila manj priljubljena in morda celo neznana v Pekingu Hallersteinovih dni. Po drugi strani pa je Sumitomova knji`nica imela pomembno Priestleyjevo zgodovino elektrike v nem{ki izdaji iz leta 1769,172 Cavallove poskuse z elektriko v nekoliko poznej{i prav tako nem{ki izdaji iz leta 1782,173 Voltova pisma o vnetljivih mo~virskih plinih (1778),174 Nolletove elektri~ne raziskave v francoskih in italijanskih izdajah (1754, 1755).175 Florian Dalham od Sv. Tereze je bil menih reda piaristov, ki so tisti ~as urno nadome{~ali jezuite na profesorskih polo`ajih v srednji Evropi in pri nas. Dalham je pogumno uporabljal atomisti~ni pristop za dokaz obstoja vakuuma,176 tako da je prijazno posredoval bralcu skico Guerickejevega poskusa s polkroglama177 in Torricellijevega barometra.178 Opisal je tudi Boylovo ~rpalko, vendar je imel raje nizozemske ina~ice Musschenbroeka in šsGravesanda z dvema batoma;179 uporabil jih je za {tevilne poskuse180 vse do Papinovega lonca

171 Ni v Osaka, 1963; Yamazaki, 1952, 47. 172 Osaka, 1963, 77; ni v Yamazaki, 1952. 173 Osaka, 1963, 4, 81; Yamazaki, 1952, 43. 174 Osaka, 1963, 4, 89; Yamazaki, 1952, 48. 175 Osaka, 1963, 11, 86; Yamazaki, 1952, 47. 176 Dalham, 1753, 2: 66–72, figura 6–9 na tab. 1. 177 Dalham, 1753, 2: 139, 2: 351 figura 6. na tab. 3, 2: 361, figura 7 na tab. 19. 178 Dalham, 1753, 2: 152, 171, figuri 8–9 na tab. 4. 179 Dalham, 1753, 2: 347, figura 12 na tab. 18, 483.

240 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 3.14: šsGravesandova ~rpalka z dvema Slika 3.15: Uboga zajcu ali morda mi{i podobna batoma na Japonskem in v Ljubljani (Dalham, zverinica v vakuumski posodi (slika 1) in 1753, 2: slika 12 na tabli 18). magdebur{ki polkrogli (slika 7) iz Dalhamove knjige v Sumitomovi knji`nici in v Ljubljani (Dal- ham, 1753, 2: tabla 19).

Slika 5.16: Erekiteru v Dalhamovi Fiziki iz Sumitomove knji`nice (Dalham, 1753, 2: slike 10–12 na tabli 24).

na visoki tlak.181 Kon~no si je privo{~il {e elektriko182 in pojasnil Watsonove meritve njene hitrosti iz leta 1748183 in Bosejeve razprave o elektri~ni svetlobi.184 Pri tem je uporabljal vreteno za torno elektriko185 brez Leidenske steklenice, ki je bila potrebna za popoln erikateru. Raje je imel Newtonov model sile te`e,186 kot bolj zapleteno Bo{kovi}evo zamisel; posre~eno je {e vedno prisegal na francosko ina~ico lopatic ladje na

180 Dalham, 1753, 2: 349–361, figura 1–7 of tab. 19. 181 Dalham, 1753, 2: 361, figura 9 na tab. 19. 182 Dalham, 1753, 2: 482. 183 Dalham, 1753, 2: 490. 184 Dalham, 1753, 2: 488. 185 Dalham, 1753, 2: 484, figura 10 na tab. 24. 186 Dalham, 1753, 2: 116–167, fig .10–11 na tab. 2.

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 241 pogon konjskega para187 namesto tedanjih poskusov s parniki, posebno poglavje pa je posvetil vakuumskim zagatam balistike topovskih izstrelkov.188 Dalhamov u~benik poleg Sumitomov hrani tudi ljubljanski NUK, medtem ko je generalni lektor, kustos in definitor Anton Oto Sprug uporabljal prvi del po nalogu provinciala Pfeifferja. Dalham je tri leta po u~beniku objavil svoje izpitne teze, kjer je vakuumu priznal pravico do obstoja in opisal Torricellijev poskus.189 Nizozemsko-japonski ali nizozemsko-dunajsko-ljubljanski prenos nizozemskih elektrostati~nih in vakuumskih tehnik sta bila hitrej{a od kitajskih jezuitskih virov, ki so jih jezuiti prina{ali iz Pariza in Lizbone v Peking francoske oziroma Hallersteinove portugalske misije. Enako velja za elektrostati~ne generatorje Erekiteru ( ), ki so se med Japonci urno razpas- li v dobi velikega svetovalca Tanumija Okutsuguja, ki je postal vi{ji svetovalec (Rôjû) leta 1769190 in je s svojimi posegi zaznamoval obdobje med letoma 1760 in 1786. Erekiteri so se prav posre~eno priljubili sodobnim japonskim otrokom in jih je na spletu za zvrhan ko{. Leta 1765 je botanik Gotô Rishun opisal erekiteru v svoji knjigi Orandabanashi ( ,Kômôdan, Pripovedke o Nizozemski), leta 1768 in 1771 pa so Nizozemci predstavili {ogunu izbolj{an Guerickejev vrtljivi elektrostati~ni generator John Dollondovega zeta Jesse Ramsdena. Rams- den je napravo razvil po Hauksbeejevi zamenjavi Guerickejeve `veplene krogle191 s stekleno in jo je v Londonu prodajal leta 1766, tako da je ina~ica s steklenim diskom drgnjenim s {tirimi krta~ami nadvse urno pri{la do japonskega [oguna v Edo, dana{nji Tokio.

Leta 1776 je Hiraga Gennai uspe{no sestavil elektrostati~no napravo z naelektritvijo leidenske steklenice v leseni {katli nekako dve desetletje potem ko sta Hallerstein in Benjamin Franklin dobila svoja elektrostati~na stroja iz Londona. Gennaijev `lahtni stroj je tako globoko zaznamoval Japonce, da ga sodobni Japon~ki {e dandanes veselo poganjajo pod Gennaijevim imenom vesele~ se iskrenja v zraku ali vakuumu. V 1760ih letih je Gennai pomagal pri izkori{~anju rudnika Chichibu zahodno od mesta Chichibu v prefekturi Saitama ( , Saitama-ken), nato pa je pomagal pri razvoji premogovnika Akita v enako imenovani prefekturi leta 1773/1774. S tem se je povezal z rudarskimi tehnikami dru`inskega podjetja Sumitomo, predvsem pa je dodobra spoznal zagate vakuumskega ~rpanja podzemnih rudni{kih voda, ki so jih najbolje ugnali z evropskimi izumi parnih strojev. Gennai je bil v stiku z Nizozemci in japonskimi tolma~i nizozem{~ine leta 1764, tako da si je pri njih izpo- sodil pomembne knjige kot je bil Jonstonov popis `ivali, Dodonaeusov herbarij ali George Eberhard Rumphiusova knjiga o fosilih z Indonezije D’Amboinsche Rariteitkamer objavljena v Amsterdamu pri F. Halmi leta 1705. Izumitelj Gennai v {tevilnih ozirih prav danes po- oseblja iskrivega japonskega duha, zato so o njegovih dejanjih in nehanjih posneli tudi televizijsko oddajo. Gennaijev {tudent in strokovnjak za Rangaku Morishima Chûryô je v svojih Nizozemskih razli~nostih (Kômô zatsuwa, ) leta 1787 ponudil podrobno razlago sestave in delovanja elektrostati~nega stroja, ~eravno je bil Morishima Chûryô predvsem pisec priljubljenega leposlovnega ~tiva. Leta 1798 sta Akisato Ritô in Takehara Shunchôsai v njuni fantasti~ni pripovedi Settsû meisho zue ( , Znameniti kraji v provinci Settsu), ki jo je v Naniwa (Osaka) objavil Kawachiya tasuke ( ), opisala trgovino Hikidaja v Fu- shimskem delu Osake, kjer je trgovec med svojimi kitajskimi in korejskimi ponudbami razstavil {e erekiteru, ki ga je sestavil umetnik Ôe. Narisali so {e enega od gostov, ki je pisal z zahodnja{ko pisavo.192 Tisti ~as je dovoljena zasebna trgovina kapitanov in posadk nizozemskih

187 Dalham, 1753, 2: 225, figura 2 na tab. 13. 188 Dalham, 1753, 2: 247, figura 3-5 natab. 15. 189 Dalham, 1756, 15. in 26. uvodna izpitna teza kot zaklju~ni adligat knjige. 190 Jirô, 1992, 51. 191 Gerland, 1883, 252.

242 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK ladij ob obiskih v Nagasakiju spravila na Japonsko {tevilne knjige o geografiji, medicini, farmaciji,193 pa tudi o vakuumskih tehnikah. Yoshio Kôzaemon je prebiral nizozemske knjige in spra{eval nizozemske zdravnike o njihovih postopkih, tako da je skozi svoje prevode postal priznan strokovnjak za astronomijo, geografijo in botaniko. Bil je postavljen za tolma~a leta 1742 in nato {e ducatkrat.194 Leta 1788 je Hashimoto Sôkichi za~el {tudirati pri Ôtsuki Genryô. V svoji zasebni akademiji Shikandô ustanovljeni leta 1801195 je Hashimoto pozneje u~il, zdravil in objavil slovite Raziskave stati~ne elektrike nastale na Nizozemskem (Oranda shisei erekiteru kyûrigen, ) leta 1811 pod za{~ito Hazama Shigetomija iz Astronomskega urada in opazovalnice Tenmongata ( ). Hazama Shigetomi je bil pomemben finan~nik in nekdanji {tudent astronoma Asada Gôryû ob zori japonskih fizikalnih ved imenovanih Raziskovanja bistva stvari (kyûrigaku, ) po vzoru na Neo-Konfucijan- sko Kitajsko in prvih korakih kemije imenovane seimigaku ( ) s popa~enko iz Nizo- zemske besede za kemijo.196 Hashimoto Muneyoshi je leta 1811 obelodanil prvi japonski elektrotehni{ki priro~nik pod naslovom Temelji Erekiteruja kot ga poznajo Nizozemci ( , Oranda Shisei Erekiteru Kyûri-Gen). Hoashi Banri je leta 1810 pisal o Zakonih Narave ( ) in pri tem uporabil kar trinajst nizozemskih knjig. Ja- ponski raziskovalci elektrostatike in vakuumskih tehnik so svoj elektrostati~ni generator imenovali »erekiteru« (danes tudi: denki, fuka) kot del fizike (danes: butsuri, butsurigaku), ali fizikalnih ved (danes imenovanih »rigaku«), ali naravoslovja s fiziologijo imenovanega »kyûri- gaku«, ali kemije imenovane »semigaku« (danes: kemisutori-, kemisutori, kagaku). Japonci so si izposodili evropske (nizozemske) nazive za barometer in kemijo, ne pa za ure ali fiziko. Hashimoto Sokichi je podpiral ideje Benjamina Franklina in je erekiteru razvijal v poslovno mo~no razgibanem mestu Osaka leta 1811,197 kjer se je pod vplivom Sumitomojev è leta 1685 {estina od 300.000 prebivalcev ukvarjala s preprodajo bakra.198 Domala dve tretjine od letne proizvodnje 6 tiso~ ton Sumitomovega bakra je bila leta 1697 namenjena izvozu na Kitajsko za kovanje denarja.199 Seveda se podjetni Sumitome niso branili niti blagovne menjave in so si s trgovino pridobili tudi marsikatero kitajsko knjigo ali pa~ knjigo kitajskih jezuitov, ~eravno tovrstno branje ni bilo dovoljeno pred letom 1720. Seveda za bogata{e prepovedi navadnih smrtnikov ne veljajo. Kakor koli è, Osaka je postala sredi{~e novodobnih japonskih elektri~nih in vakuumskih poskusov, tako da je Sokichi prav tam sestavil svojo elektri~no napravo leta 1813 pod nazivom Stati~na elektrika (Erekiteru yakusetsu). Pri tem se je predvsem naslanjal na nizozemske vire v povezavi z Musschenbroekovo leidensko steklenico preden so Japonci sredi 19. stoletja le dognali, da Nizozemci kljub vsemu niso vodilni evropski znanstveniki v primerjavi z Angleì, Francozi ali Nemci; piko na i so pa~ dodali francoski revolu- cionarji, ko so za~asno okupirali Nizozemsko. Tachu Horiguchi se je lotil stati~ne elektrike nekoliko kasneje leta 1814,200 Sakuma Shozan pa je uporabljal japonske doma~e erekiteruje za elektro{oke z indukcijskim tokom leta 1860201 podobno kot sta si svoj ~as zamislila Ingenhousz in Franklin.

192 Jirô, 1992, 52, 56, 60, 88–89, 177. 193 Jirô, 1992, 57. 194 Jirô, 1992, 61. 195 Bowers, 1970, 94. 196 Jirô, 1992, 91, 100–101. 197 Hashimoto, 1940. 198 Sumitomo, 1979, 13. 199 Sumitomo, 1979, 14. 200 Horiguchi, 1978. 201 Azuma, 1993, 151; Fuse, 1989, 151; Nakamura, 2009, 156.

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 243 3.3.3.2. Praznina med Japonci Japonci so si privo{~ili vakuumske ~rpalke nekoliko pozneje za erekiteruji, ~eravno so si è prej ogledovali njihove slike v Winklerjevih ali Martinovih knjigah, medtem ko Keill ni priob~il primernih slik. Philipp Franz Balthazar pl. Siebold je prinesel nekaj vakuumskih ~rpalk in galvansko napravo leta 1823, prvo japonsko vakuumsko ~rpalko pa so sestavili na Silvestrovo leta 1820. Siebold je sku{al pretihotapiti zemljevid Japonske in druge skrivnosti;202 rangaku je bil precej omajan ko so Siebolda zaprli. Moral je odjadrati iz Nagasakija tik pred novim letom 1829 in se je smel vrniti komaj po izsiljevanju Commodore Perryja leta 1853.203 Hasashige Tanaka je sestavil zrakotesno napravo in ~rpalko za svojo zra~no pu{ko in munjitô kot »ve~no svetilo« v predhodnici podjetja, ki ga je njegov zet nato razvil v Toshibo, ki so jo sicer uradno imenovali komaj leta 1978.204 Japonci so svoj lastni opis vakuumske ~rpalke objavili {ele v delu Rinsô Aochija imenova- nem Atmosferska opazovanja ( , Kikai Kanran), kmalu za tem pa leta 1834 v devetih zvezkih Shinsai Udagawaja, ki je dokazoval uporabo zraka pri dihanju in gorenju ob prera~unavanju gostote zraka. Sodelavca Shinsai Udagawaja sta bila Kôan Ogata in Shinsai Udagawajev zet Yôan Udagawa, ki se mu je posre~ilo sestaviti prvo japonsko Voltno baterijo leta 1831, leta 1840 pa je objavil Za~etne principe kemije ( , Seimi Kaisô) na osnovi William Henryjevih Elements of Experimental Chemistry (1799) z nizozemskimi priredbam Lavoisierjevega sistema.205 Motoki Ryôi je prevedel nizozemsko izdajo Johann Remmelinovega Pinax mocrocosmo- graphicus206 in je tako tlakoval pot svojega dedi~a Motoki Ryôei (Yoshinaga), ki je bil è kar tretja generacija iste druìne tolma~ev Motoki; prevedel je nizozemsko botaniko leta 1771 po naro~ilu Hiraga Gennai, nato astronomijo (1773/74–1788), leta 1792 pa {e vakuumsko zasnovano Dodatno pojasnitev barometra (Oranda kôshôgi fukai). [tudent Tadao Shizukija,207 Baba Sajurô, je bil vodilni u~itelj nizozemskega jezika in uradnik bansho wage goyô oddelka Astronomskega urada; leta 1810 je Motokijevo knjigo raz{iril v Prevedeni priro~nik za barometer (Senkitô yakusetsu), imenovan tudi Baromeetoru tenki keigi. Leta 1817 je Baba objavil Taisei jiki zusetsu kot Ilustrirane razlage zahodnja{ke ure in Garasu seihôshûsetsu (Popolna razlaga postopkov izdelave stekla).208 Hallerstein je bral knjige nizozemskega vakuumista Huygensa, predvsem Horologium oscila- torum v prvi pari{ki izdaji iz leta 1673; njegovi sosedje na francoski jezuitski postojanki so si privo{~ili nekdanji izvod lyonskega jezuitskega kolegija.209 Kljub neposrednim povezavam z nizozemskimi vakuumisti pa se je Motoki Ryôei raje odlo~il za prevod knjige Johanna Adamsa starej{ega, izdelovalca vakuumskih matemati~nih naprav pri kralju Juriju III. Seveda je uporabil nizozemsko priredbo, saj angle{ko ni znal. êprav ni dodal novih idej je obenem komentiral {e Benjamin Martinovo in Johann Heinrich Winklerjevo delo. Winklerjevo elektriko (1744/45) so imeli sti{ki cistercijani, njegovo Anfangsgründe der Physik (1754), ki jo je Motoki Ryôei uporabljal v nizozemskem prevodu (1768), pa je bratranec Hallersteinove matere Erberg nabavil za ljubljanske visoko{olske {tudije leta 1755. Winkler je bil Christian Wolffov privrènec in

202 Nakayana, 2009, 157–158. 203 Jirô, 1992, 122–123, 126, 127. 204 Hashimoto, 2009, 33–34. 205 Montgomery, 2000, 238–239. 206 1667. Amsterdam: Paul Mathias (Jirô, 1992, 19, 21–22, 23, 25). 207 Groot, 1998, 12. 208 Jirô, 1992, 62–63, 101, 103–104. 209 Pekin{ki znanstveniki so si privo{~ili {e tretji izvod brez lastni{kih vpisov, ki jih pogre{amo tudi v Huygensovih De circuli magnitudine inventa (1654. Leiden: Elzevier) ([tevilke 1845–1848 v Verhaeren, 1969, 543).

244 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK naslednik na katedri za filozofijo univerze v Leipzigu leta 1739, àl pa nam v svojem u~beniku fizike ni privo{~il kazala. Po uvodnem matemati~nem delu je opisal Torricellijev barometer v ina~icah Rohaulta, Wolffa, Musschenbroeka in podobnih,210 ni pa se lotil Guerickejevih vakuumskih poskusov, ki jih je Winkler raje opisal v svoji knjigi o Elektriki {est let pozneje.211 Winkler je opisal Musschenbroekove poskuse z ìvosrebrnim termometroma.212 Motoki Ryôei je uporabil Martinovo najstnikom namenjeno The Philosophical Grammar (1735) v nizozemskem prevodu pozneje slavnega zgodovinarja Jana Wagenaarja naslovljenem Filosofische Onderwijzer (1744 Amsterdam), ki jo je Hallersteinov stric Erberg bral v italijanskem prevodu iz leta 1769. @iga Zois je imel druga Martinova dela o vakuumski ~rpalki, parnem stroju in optiki. Po uvodnem delu213 je Martin briljiral predvsem v zadnjem ~etrtem delu Of Hypotheses, of Experiments, of various Instruments for that purpose their Use214 z razpravo o vakuumskih ~rpalkah, vendar je komaj v poznej{ih izdajah dodal Hauksbeejeve dose`ke s sliko njegove pnevmatske naprave.215 Tako na Japonskem uporabljana izdaja iz leta 1735 ni imela prvih treh slik iz ponatisa objavljenega leta 1755.216 Martin je pojasnil filozofsko ozadje vakuuma in elektrike217 v uvodu, ni pa objavil slike erekiteruja, saj je obravnavo stati~ne elektrike prihranil za druge svoje knjige. Martin je v vseh izdajah lo~il svoje dvogovore med {tudentom A in u~iteljem B v knjigi Philosophical Grammar na {tiri dele, kjer je Aerology218 napisal kot tretji del z obravnavo The philosophy of the Atmosphere, or Air v prvih {tirih poglavjih.219 Martinova govorca sta se ~udila Boylovi vakuumski ~rpalki220 v Robervalovi pari{ki izvedbi pod Pascalovim vplivom;221 dodal je Keillove ra~une,222 najnovej{e šsGravesandove in druge poskuse.223 V prvi izdaji, ki jo je uporabljal Motoki Ryôei, ni bilo slik ~rpalke z dvojnim batom224 ali dolgih opomb pod ~rto, ki so kar prekosile dolìno prvotnega teksta v peti izdaji iz leta 1755. Prav strani posve~ene vakuumu so bile tiste, ki jih je Martin najbolj podkrepil z opombami in dodatnimi skicami po prvi izdaji, kar o~itno kaè, kako naglo se je vakuumska tehnika razvijala v ~asu Hallersteinove mladosti. Shizuki Tadao se je zaradi telesne {ibkosti kmalu upokojil kot rangaku tolma~ v Nagasakiju;225 naslanjal se je na kitajske vire v svoji kopernikanski teoriji iz let 1759 in 1766, med letoma 1782–1802 pa je prevedel nekoliko zastarelo knjigo Johna Keilla. Leta 1798 je najprej objavil drugi del Keillove Introductiones ad veram Astronomiam kot Novo besedilo o prehodnih (koledarskih) pojavih (Rekishô Shinsho, ), naslednja dva dela o fiziki in kro`nem gibanju pa je priob~il leta 1800 in 1802,226 ~eravno je bil fizikalni del prvi v Keillovi zasnovi. Morda je imel ubogi prevajalec Shizuki Tadao pa~ z njim nekoliko ve~ preglavic. Prva dva zvezka je najprej sestavil v klasi~ni kitaj{~ini, vendar je v kon~ni ina~ici vsa tri zvezka objavil po japonsko.227 Shizuki Tadao je med {tudijem pri Motoki Ryôei br`kone zvedel dovolj, da bi si za prevajanje lahko izbral bolj moderne zapise Benjamina Martina ali Winklerja namesto Keilla.228 Keill je ilustriral hidravli~ne posode,229 poskuse z ladjami,230 naklone topovskih stre-

210 Winkler, 1738, 248–254, fig. 5–7 na tabli 14. 211 Winkler, 1744, 5, 7. 212 Winkler, 1738, 257. 213 Martin, 1735, 22–28; Martin, 1755, 19–28. 214 Martin, 1735, 27; Martin, 1755, 26. 215 Martin, 1755, 27, plo{~a 2. 216 Martin, 1735, 41 plo{~a 1 je enaka plo{li 4 pri Martin, 1755, 39. 217 Martin, 1755, 105–106. 218 Martin, 1735, 143–185; Martin, 1755, 176–218. 219 Martin, 1735, 143–155; Martin, 1755, 176–187. 220 Martin, 1735, 147; Martin, 1755, 177. 221 Martin, 1755, 179. 222 Martin, 1735, 150; Martin, 1755, 184. 223 Martin, 1755, 184.

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 245 Slika 3.17: Naslovna stran Keillove knjige pri ljubljanskih fran~i{kanih (Keill, 1742); F.

lov;231 ni pa si privo{~il vakuumskih ~rpalk ali elektrostati~nih poskusov. Fizikalni del je zaklju~il s sredobe`no silo vrlega Huygensa,232 ki ga je prevajalec Shizuki Tadao br`kone poznal tudi iz drugih nizozemskih virov. Keillovo delo v milanski izdaji iz leta 1742 je bilo nadvse priljubljeno pri ljubljanskih in novome{kih fran~i{kanih; @iga Zois je uporabljal pari{ko izdajo iz leta 1746, Hallerstein sam pa si je v Pekingu raje privo{~il šsGravesandovo leidensko izdajo iz leta 1725.233

3.4. Sklep

Hallersteinova vloga pri pekin{kih elektri~nih in vakuumskih poskusih ni tako jasna kot njegove objave na podro~ju astronomije, kartografije ali kitajske demografije. Veliko teh raziskav je bilo skupinskih pod okriljem cesarskega dvora dinastije Qing.234 Ker je bil na{ Hallerstein vodilni jezuitski znanstvenik v Pekingu nobena od elektri~nih ali vakuumskih raziskav ni mogla potekati brez njegovega pe~ata. Prvi smo predstavili pekin{ki jezuitski elektrofor kot temelj poznej{ih Voltovih izumov, ki so podlaga sodobnih vakuumskih ved in elektrotehnike. Na{ jezuit Hallerstein je bil nedvomno blagor za kitajsko znanost in tehnologijo, vendar so ga Kitajci izgubili prekmalu pred Opijsko vojno da bi jim Hallersteinovo znanje {e lahko pomagalo pri obrambi. Za~etki vakuumskega in elektrotehni{kega raziskovanja Hallersteina in sodelavcev so bili naravnost bleste~i in so omogo~ili poznej{e diname in elektri~ne `arnice235 po uni~enju jezuitske tehni{ke dedi{~ine ob cesarski Poletni Pala~i.236

224 Martin, 1755, slika 18 na plo{~i 14. 225 Groot, 1998, 10,118. 226 Ohmori, 1963, 147. 227 Montgomery, 2000, 229–230. 228 Nakayama, 2009, 74, 347; Jirô, 1992, 97. 229 Keill, 1739, 113 (figura 8 na tabli III). 230 Keill, 1739, 118 (figura 4–6 na tabli IV). 231 Keill, 1739, 186 (figura 4 na tabli V). 232 Keill, 1739, 196–208. 233 Verhaeren, 1969, 556–557. 234 Hostetler, 2007, 126–127.

246 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 3.18: Prerez vakuumske ~rpalke Johna Slika 3.19: Vakuumska ~rpalka Johna Cuthbert- Cuthbertsona opisane v amsterdamski knjigi sona opisana v amsterdamski knjigi (Cuthbert- (Cuthbertson, 1787, 44). son, 1787, 44).

Kitajci si radi zami{ljajo cikli~ni razvoj, medtem ko Japoncem od nekdaj bolj ustreza premo~rtna pu{~ica ~asa. Med kitajskim in japonskim pristopom do na{e zahodne znanosti je bila in je {e vedno globoka razlika. Medtem ko bi Kitajci nadvse radi videli, da se je domala vso evropsko znanje razvilo iz starodavnih kitajskih izumov, imajo Japonci raje nasprotno skraj- nost in sami sebe sku{ajo prodati zgolj kot posnemovalce zahodnih ali kitajskih dose`kov. Pravzaprav se kar opravi~ujejo, da so v zadnjem desetletju pobrali toliko Nobelovih nagrad, ~e{, saj nekateri japonski nagrajenci tako ali tako raziskujejo v ZDA. Resni~nost je seveda druga~na. Prepletajo~e se jezuitsko-kitajske zasluge Hallersteinovih dni so omogo~ile Voltovo odkritje baterije kot temelj elektrodinamike, japonsko-nizozemska rangaku zveza pa je bila vse prej kot za staro {aro v ~asu nizozemskega Musschenbroekovega odkritja leidenske steklenice in izbolj{av vakuumske tehnike, ki so botrovale japonskemu erekiteruju na na~in neobi~ajen za evropske raziskovalce. Elektrofor Hallersteinovih jezuitov je bil morda zadnji v Pekingu razviti izum, ki so ga Evropejci ~ez ~as nadgradili in vrnili Kitajcem v obliki dovr{ene elektrotehnike. V dana{njem zdru`ujo~em se svetu se kaj podobnega ne more ve~ ponoviti. Londonski izvoz leidenske steklenice v Franklinovo Filadelfijo se je prav tako v Evropo vrnil kot bumerang s strelovodom in drugimi Franklinovimi dose`ki, ~eravno {e ne vemo, kak{ne dobrobiti je utegnil uvoz elektrostati~nih in vakuumskih naprav oploditi v tedanji Ljubljani. Kakor koli `e, prevzetni Needham je menil, da bi Japonci in Kitajci razvili zahodni podobno znanost tudi brez na{ega posredovanja, vendar midva z Nakayamo podpirava nasprotno stali{~e.237

235 Lambert, Dilaura, 2004, cxcvi. 236 Rinaldi, 2006, 210. 237 Nakayama, 2009, 190.

HALLERSTEIN UVELJAVI KRANJSKO ZNANJE 247

4 Vakuumski poskusi med Slovenci tik pred katodnimi elektronkami

4.1. Gruber o {irjenju plinov v vakuum

4.1.1. Uvod Pred dvema stoletjema je v Sankt Peterburgu umrl Slovenec Gabrijel Gruber, ki se je uvrstil med najpomembnej{e ljubljanske profesorje matemati~nih ved, arhitekte in in`enirje. Skupaj z mlaj{im bratom Tobijo sta pisala o {tevilnih panogah naravoslovnih znanosti in pri tem predvsem opazovala in eksperimentirala. Manj znano je, da sta se ukvarjala tudi z vakuumsko tehniko ob raziskavah delovanja ~rpalk.

4.1.2. Gruber o toplotnih pojavih v razred~enem zraku (1788, 1791) Gruber je prvi na svetu v laboratoriju raziskoval totalni odboj na meji med segretim in hladnim zrakom. Poskusi so bili povezani z zmanj{anjem gostote segretega zraka; zato je raziskal {e pojave v razred~enem zraku. V Pragi in v Leipzigu je objavil dve razpravi o ohlajanju pri {irjenju plina v obmo~je z ni`jim tlakom.

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 249 Tabela 4.1: Gruberjeve reference pri raziskovanju toplotnih pojavov v podtlaku

Leto in stran Oseba Naslov dela1 Leto natisa 1791/189 Franklin 1ster Brief über die Erkaltung (1758) 1788/139; 1791/194 Gerstner Theorie des Barometerhöhen (1791) 1791/190 Gruber Versuche 1788 1791/191 Saussure Gebirgsreisen, 3ten Theil 1784–1796 1791/188, 195, 197 Erasmus Darwin (Frigoric Experiments) (1791) 1791/192 Gruber Ueber die Bestandtheile 1790 1791/190, 194, 195 Gruber Beobachtungen 1791

Leta 1788 se je Gruber skliceval na barometrske meritve svojega prijatelja, profesorja dr. Gerstnerja. Gerstner je z barometrom dolo~al vi{ino vrhov v Sudetih. Svoje meritve je opravil v dveh zaporednih zimah. S tehtanjem zraka pri razli~nih tlakih sku{al dokazati, da v ozra~ju ne velja logaritmi~no spreminjanje gostote z vi{ino2 po Laplacevi barometrski ena~bi objavljeni pozneje leta 1796. Gerstner se je skliceval na meritve Pascala,3 Bouguerja, Guerickeja, Mariotta4 in profesorja matematike, dràvnega svetnika Kästnerja.5 Leta 1866 je celov{ki profesor fizike, Robida, objavil nekoliko spremenjeno barometrsko ena~bo. Gerstner je kon~al filozofijo na jezuitskem kolegiji v Chomutovu, nato pa je {tudiral matematiko in astronomijo v Pragi. Raziskoval je v pra{ki zvezdarni in pou~eval matemati~ne predmete. Utemeljil je tehni{ke visoke {ole v nem{kem jezikovnem prostoru z ustanovitvijo politehni~ne {ole v Pragi leta 1806; kot njen direktor se je zgledoval po pari{ki Éçole poltechnique.6 Izkazal se je kot znanstveni sodelavec pri prenavljanju prekopa Vltava-Donava; zato so ga leta 1811 postavili za vi{jega direktorja vodnih gradenj na ê{kem. Med pripravami za konstrukcijo dragega prekopa med Vltavo in Donavo pri Dunaju je projekt nadomestil s cenej{o èleznico na konjski in pozneje parni pogon. Skupaj s sinom Fran~i{kom Gerstnerjem sta vzpodbudila gradnjo prve èleznice na konjski pogon v monarhiji med Budweisom (Ceské Budejovice) in Mauthausenom; pozneje leta 1822 je tra~nice postavil do Gmundena in Linza. To je bila prva èleznica na evropski celini. Pozneje je njun program med letoma 1829 in 1836 dopolnil Riepl. Gerstner je 14. 9. 1784 vstopil v loò Zur Wohlthätigheit, bil pa je tudi dopisni ~lan loè Zur Eintracht. Jurij Vega ga je citiral kot sodelavca znanstvenika, seveda pa tudi kot brata prostozidarja. Gruber je skupaj z Gerstnerjem domneval, da na vi{ino ìvega srebra v barometru mo~no vpliva izparevanje vode v izpraznjenem prostoru. Verjel je v teorijo kalorika, ki prosto prehaja skozi steklo barometra.7 Opisal je kristalizacijo in {irjenje ledu pri ohlajanju ob zagotovilu, da zrak ne vpliva na kristalizacijo.8 Podobno so ljubljanski sodelavci G. Gruberja zagotavljali, da sol ni nujna za tvorbo ledu. Seveda se je pozneje izkazalo, da zra~ni tlak in sol niàta temperaturo tali{~a ledu; to pa ni bilo v nasprotju z dejstvom, da lahko nesoljena voda zmrzne v praznem prostoru. Adiabatne pojave realnih plinov je za~el raziskovati Cullen9 ob preu~evanju ohlajanja pri izparevanju. V vakuumski posodi je izmeril spremembo temperature za nekaj stopinj ko je v

1 V oklepajih so podatki, ki jih Gruber ni navedel. 2 Gruber, 1788, 139; Gruber, 1791, 194. 3 Gerstner, 1791, 273. 4 Gerstner, 1791, 275. 5 Gerstner, 1791, 277. 6 Rosner, 2002, 115. 7 Gruber, 1788, 148. 8 Gruber, 1788, 150. 9 William Cullen (* 15. 4. 1710 Hamilton; † 5. 2. 1790 Edinburg)

250 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK posodo spu{~al ali iz nje ~rpal zrak. Sprva je bil lekarnar in zdravnik, nato pa je postal profesor kemije in medicine na univerzi v Glasgowu. To je bila zelo posre~ena odlo~itev, saj je bil med Cullenovimi {tudenti pozneje sloviti Black,10 ki je doktoriral iz medicine leta 1754. Cullen je postal profesor medicine v Glasgowu leta 1751 in takoj po poskusih z adiabatnimi pojavi prevzel katedro za kemijo v Edinburgu leta 1756. Leta 1766 je presedlal na katedro za medicino, obenem pa je do leta 1773 pou~eval {e fiziko. Slovel je kot neprekosljiv u~itelj in je predaval skoraj do smrti. Kmalu za Cullenom je Arnold11 dopolnil njegovo raziskovanje adiabatnih pojavov v vakuumski posodi. Razpravo je objavil v disertaciji za habilitacijo za profesorja fizike na univerzi v Erlangenu. Oba sta imela adiabatno ohlajanje za posebno posledico izparevanja vode. Arnold je pripisal adiabatno segrevanje trenju med tokom zraka in termometrom. Lambert12 si je è leta 1761 ogledal Arnoldov poskus. Cullenove in Arnoldove rezultate je pojasnil s spremembami gostote delcev ognja v vakuumski posodi.13 Jasno razliko med {vicarsko-nem{kimi in {kotskimi raziskovanji kaè [kot William Cleghorn, ki je leta 1779 adiabatne pojave povezal s snovno teorijo toplote. Z enakimi domnevami je pojasnjeval tako ohlajanje, kot segrevanje. Prvi je poudaril, da spremembo temperature povzro~a le zgo{~evanje oziroma red~enje plina. Cleghorn je leta 1745 prevzel katedro za moralno filozofijo na univerzi v Edinburgu, potem ko je njegova stranka spodnesla podpornike tekmeca slovitega filozofa Huma.14 Ve~ina raziskovalcev ni upo{tevalo Cleghornovih dognanj. Med redkimi izjemami je bila posmrtna izdaja Blackovih edinbur{kih predavanj; seveda pa je Black doktoriral è v ~asu Cleghornove smrti.15 Lambertovo razlago je leta 1783 sprejel Saussure; le-tega pa je bral Gruber. 1. 1. 1791 je Gruber raziskal pojav, ki so ga opazili leta 1758 na ventilu rudni{ke ~rpalke v Schemnitzu (Banská [tiavnica) na Slova{kem. Gotovo mu je pri{la prav lastna izku{nja, saj je Gabrijel Gruber leta 1770 obnavljal hidravli~no ~rpalko ob Savi pri Ljubljani. ^rpalko v Schemnitzu je 23. 3. 1753 sestavil J. K. Hell,16 starej{i brat Maximiliana in Ignaza Cornela Hella. Delovala je brez pogonskega motorja, saj jo je poganjala razlika hidrostati~nega tlaka. Pri ra~unih je J. K. Hellu pomagal brat Maximilian, ki je v tem ~asu pou~eval v nedale~ stran v Banski Bistrici. Hellova ~rpalka je bila zelo znana in so jo skoraj stoletje pozneje uporabili za ~rpanje nafte v Pennsylvaniji. Ko je stisnjen zrak iz ~rpalke v Schemnitzu puhtel skozi ventil, se je na ventilu nabiral sneg. V ~rpalki Hellovega tipa na vodni stolp visok nad 40 metrov je zrak pod visokim tlakom med {irjenjem v ozra~je naloìl trden led na vsak objekt ob poti. Pojav sta med prvimi opisala Wolf in Jars.17 Jars je bil sin direktorja rudnikov v krajih Ghessy in Sain-Bel iz Lyona. Med letoma 1757 in 1759 je skupaj s starej{im Guillot-Duhamelom18 potoval po Sa{ki, Avstriji, ê{ki, Tirolski, Koro{ki, [tajerski, Schemnitzu in drugih ogrskih krajih. Po vrnitvi s tega prvega od svojih potovanj po Evropi je bil 10. 1. 1761 izbran za dopisnega ~lana pari{ke Akademije, 19. 5. 1765 pa za rednega ~lana v tekmi s prvim kandidatom Lavoisierjem. Leta 1758 je Jars na K. Hellovi rudni{ki ~rpalki v Banski Stiavnici raziskoval stisnjen zrak, ki se je po puhtenju skozi ventil nabiral kot sneg. Jars je o pojavu pisal leto dni pred svojo smrtjo. Zois je kupil posmrtne

10 Joseph Black (* 1728; † 1799). 11 Johann Christian Arnold (* 3. 2. 1724 Weissenfels; † 9. 7. 1765 Erlangen). 12 Johann Heinrich Lambert (* 1727; † 1777) 13 Kuhn, 1958, 133-134; Fox, 1971, 47. 14 David Hume (* 1711; † 1776). 15 Fox, 1971, 47, 335. 16 Joseph Karl Hell (* 1713; † 1789). 17 Gabriel Jars (* 1732; † 1769). 18 Jean Pierre Fançois Guillot-Duhamel (* 31. 8. 1730 Nicorps pri Coutances; † 19. 2. 1816 Pariz).

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 251 Slika 4.1: Hellova (1753) ~rpalka (Scherffer, 1773, fig. 93 (Tab. VII)) s pove~ano skico zaklopke (Scherffer, 1773, fig. 94 (Tab. VII)). Vakuumska posoda GH pod cevjo AB s svin~eno kroglico e, v kateri opazujemo zmrzovanje pare po odprtju zaklopke cd (Scherffer, 1773, 120, fig. 87 (Tab. VII); Scherffer, 1769, 432–433, fig. AA in BB (Tab. XI)).

izdaje Jarsovih znanstvenih potopisov; kupoval je tudi Grenov fizikalni ~asopis, kjer je dne 1. 1. 1791 je Tobija Gruber raziskal Jarsov vakuumski pojav na rudni{ki ~rpalki. G. Gruberjev profesor fizike v Gradcu Poda je predlagal izbolj{ave Hellove ~rpalke. Born je objavil oceno Podovega opisa. @e po 20 s do 30 s se je na koncu cevi nabiral led brez fizikalnega vzroka,19 ki bi si ga tedanji opazovalci znali raz- loìti. Hellovo ~rpalko iz leta 1753 je leta 1773 opisal in narisal Gruberjev dunajski u~itelj matematike Scherffer na koncu svojega u~benika hidrodinamike za {tudente jezuitskega filozofskega troj~ka tik pred prepovedjo reda. Vendar ga ni zanimalo nastajanje ledu, temve~ mehansko delovanje ~rpalke. Najbolj posre~eni so se mu zdeli zaporni ventili, ki jih je zato posebej narisal.20 Tako je Scherffer oba svoja dijaka, Gabrijela in Tobijo Gruberja, è med poukom na Dunaju seznanil s Hellovo iznajdbo, ki je imela med jezuiti {e posebno teò zaradi visokega poloàja izumiteljevega brata Maximiliana Hella. Erasmus Darwin (1731–1802), ded slovitega Charlesa,21 je leta 1773 in 1775 ponovil Cullenove, Arnoldove in druge poskuse. Leta 1784 je v pismu lon~arju Wedgwoodu22 poro~al o poskusih, pri katerih zrak ob {irjenju vedno jemlje toploto telesom v svoji okolici. Wedgwood je svojo lon~arsko delavnico razvijal z znanstvenimi dognanji in se povzpel do naslova kralji~inega lon~arja; leta 1783 je postal ~lan kraljeve dru`be v Londonu. Skupaj z Wattom, dr. Williamom Smallom, Darwinom, Wattovim asistentom Murdockom23 in Priestleyjem je bil ~lan Mese~eve dru`be v Birmighamu. Sestajali so se ob polni Luni, da bi se po neosvetljenih cestah laè vra~ali domov, vse do nemirov med katerimi je bila leta 1791 po`gana Priesleyjeva hi{a.24 Darwin in De Luc sta bila edina raziskovalca, ki sta pred 19. stoletjem spoznala, da adiabatne pojave povzro~a stiskanje zraka in ne polnjenje vakuuma. Zato niti nista bila posebej zagreta za poskuse v vakuumu. De Luc je kritiziral Irvinovo in Crawfordovo teorijo. êprav po rodu [vicar, je De Luc veliko potoval in se po naselitvi v Angliji oddaljil od {vicarsko nem{kega opisa adiabatnih pojavov, ki je bil v nasprotju z britanskim. Podobno kot Leslie25 in

19 Born, 1771, 59. 20 Scherffer, 1773, 123–124, fig. 93, 94. 21 Charles Darwin (* 1809; † 1882). 22 Josiah Wedgwood (* 12. 7. 1730 Burslem; † 3. 1. 1795 Etruria). 23 William Murdock (Murdoch, * 1754 Bellow Mill; † 1839 Soho). 24 Priestley, Autobiography 1966, 375; Fox, 1971, 57, 58, 79–80; Schiffer, 2003, 72.

252 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK John Murray26 z univerze v Edinburgu, tudi De Luc ni razlikoval med specifi~nima toplotama pri konstantni prostornini in pri konstantnem tlaku.27 Leslie je leta 1819 lo~il tri na~ina prehajanja toplote: sevanje, konvekcijo (me{anje) in prevajanje. Leta 1784 je Darwin skupaj s Foxom28 raziskoval hlajenje ob nenadni izpustitvi stisnjenega zraka iz posode, ki je povzro~ala zmrzovanje vodne pare iz zraka v Schemnitzu. 13. 12. 1787 je pripomnil k razpravi prebrani pred Royal Society, da bi s tak{nim postopkom lahko zamrznili celo `ivo srebro. Razmi{ljal je o mrazu v vi{jih legah ozra~ja, kjer se pri ni`jem tlaku zrak raz{iri in ohladi. Poznavanje adiabatnih sprememb je pravilno uporabil v meteorologiji, vendar njegove ideje niso imele velikega odmeva. Razmi{ljal je o raketi na kisikovo in vodikovo gorivo, parnih turbinah, teleskopu z ve~ zrcali in ko~iji na parni pogon.29 Gruber in profesor kemije na medicinski fakulteti univerze v Halleju, Gren,30 sta kritiziral Darwina. Darwinove ideje je sprejel [kot Hutton,31 ki ga je Darwin leta 1774 vpeljal v Mese- ~evo dru`bo v Birminghamu. Zagovarjal jih je {e Cavallo,32 ki je leta 1782 zaslovel s preizku- {anjem papirnatih balonov.33 Bil je ~lan kraljeve akademije v Neaplju, leta 1803 pa se je naselil v Londonu. Ve~ Cavallovih del je Gruber lahko na{el v Zoisovi ljubljanski knji`nici. Gruber je kritiziral Darwinove domneve, saj se mu niso zdele dovolj podprte s poskusi. Sprejel je Franklinovo idejo o elektri~ni naravi prevajanje toplote. Franklinova pisma je citiral z nem{kim naslovom.34 Br`kone jih je bral v nem{kem prevodu, ki so ga ljubljanski jezuiti nabavili leta 1761, tri leta po natisu. @. Zois je imel v svoji knji`nici francoski prevod Franklinovih del, v katerem je prevajalec kritiziral Franklinovo teorijo. Franklinovo teorijo je s poskusi podprl Saussure. Saussurove barometre posebne izdelave so prav v tem ~asu nabavili na liceju v Ljubljani. Med letoma 1762 in 1784 je bil Saussure profesor filozofije na akademiji v @enevi. Med letoma 1758 in 1779 je vneto raziskoval geologijo in meteorologijo alpskih ledenikov. Prvi se je povzpel na vrh Mont Blanca leta 1787. Njegov sin, Nicolas Théodore de Saussure (1767–1845), je pojasnil fotosintezo, ki jo je leta 1779 odkril Nizozemec Jan Ingenhousz (1730–1799) na Dunaju, tik pred vrnitvijo v London. Gruber je H. B. Saussurova popotovanja navedel z nem{kim naslovom, saj je bral njegovo delo v prevodu, ki je izhajal med letoma 1784 in 1796. Saussure je objavljal meritve s posebnim higrometrom na las izoliranim pod zvonom. Dolo~al je kvaliteto zraka z eudiometrom na du{ikov oksid (NO), ki so ga tiste ~ase imeli za prav tako pomembno eksperimentalno napravo kot termometer ali barometer. Podobno kot Volta je imel izparevanje za vir elektrike v ozra~ju.35 Gruber se ni strinjal z Darwinom, da mehansko raztezanje jemlje toploto telesom. Menil je, da red~enje teko~ega kalorika samo zase vpliva na telesa v bli`ini. Po Gruberju gostej{i zrak ne oddaja toplote okolici. Pri ra~unih je uporabil svoje tri leta starej{e meritve odvisnosti vreli{~a vode od zunanjega tlaka.36 Pri raziskovanju razmerij med prostorninami vodne pare in zraka se je skliceval na svojo razpravo iz leta 1790, v kateri je naelektrene oblake opisal kot toplotne

25 Sir John Leslie (* 1766; † 1832). 26 John Murray (* 1778 Edinburg; † 22. 7. 1820 Edinburg). 27 Fox, 1971, 48–49, 52–53, 158. 28 Verjetno Samuel Fox, mo` Erasmusove sorodnice Anne Darwin in o~e politika Williama Darwina Foxa. 29 Schiffer, 2003, 104. 30 Friedrich Albrecht Carl Gren (* 1760; † 1798). 31 James Hutton (* 1726;†1797). 32 Italijan Tiberio Cavallo (* 1749; † 1809). 33 Fox, 1971, 57, 59, 337; Rosenberger, 1890, 74. 34 Gruber, 1791, 189. 35 Gruber, 1791, 191; Rosenberger, 1890, 70, 523. 36 Gruber, 1791, 190.

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 253 izolatorje.37 Z domnevo o mrzlih vi{jih delih ozra~ja je pojasnil nastanek to~e. Pravilno je ugotavljal, da je v ozra~ju podobno plimovanje kot v oceanih. Darwin je domneval, da raven ìvega srebra v barometru dolo~a tlak spodnjih elasti~nih plasti zraka. Na tlak vpliva {e de`, ki med padanjem spremeni koli~ino »kisline« (CO2) v ozra~ju in z njo gostoto zraka. Gruber se je pri vzrokih za spreminjanje vi{ine ìvega srebra v barometru ob deèvju skliceval na svojo potopisno razpravo, ki jo je dal »pravkar« natisniti v Dresdnu. Napisal jo je skupaj z Gerstnerjem in drugimi sodelavci pri znanstveni dru`bi v Pragi. Model ozra~ja je ponazoril z rezultati poskusov z zra~no ~rpalko. Podobno zra~no ~rpalko je G. Gru- ber pozneje junija 1799 razstavil v prostorih Akademije v Sankt Peterburgu in poèl ob~udovanje ruskih dostojanstvenikov. Kritiki Darwina se je v kon~ni opombi k Gruberjevi razpravi pridruìl {e izdajatelj njegovega dela Gren, ki je pred tem v isti reviji natisnil prevod Darwinove razprave. Po Grenu izgube toplote ob red~enju zraka ni mogo~e pojasniti z mehanskimi pojavi v zraku na Darwinov na~in. Gren se je strinjal z Gruberjem, da pojav povzro~a toplotni fluid, kalorik.38 Gren in Gruber sta bila tako zelo zaverovana v tedaj prevladujo~o teorijo kalorika, medtem ko je bil Darwin bolj previden. Gren in Gruber sta verjela v dinami~no teorijo Bo{kovi}a in Kanta in ne v atome. Gren je objavil priro~nika fizike in kemije po idejah Immanuela Kanta,39 ki naj bi jih podpiral celo Ambschllov u~itelj Herbert iz Celovca.40 Kant je v Kritiki ~istega uma nekoliko ohlapno

Slika 4.2: Kantova metafizika z ekslibrisom Bla`a Kumerdeja in poznej{o nalepko ljubljanskih fran~i{kanov (Kant, 1796); F.

37 Gruber, 1791, 192; Gruber, 1790, Ueber die Bestandtheile. 38 Gruber, 1791, 197. 39 Solovjev, 1983, 399; Lind, 1992, 318, 364-365, 375. 40 Vorländer, 1970, 2: 314.

254 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 4.3: Vrtljiv vodnjak Herona iz Aleksandrije, Slika 4.4: Vakuumske ~rpalke Herona iz Aleksan- najbolj priljubljena anti~na vakuumska igra~ka drije (Heron, 1575, 52v). (Heron, 1575, 52r). povzel Torricellijeve poskuse.41 Kantovo metafiziko so leta 1796 ponatisnili v Gradcu, kjer si jo je kupil sloviti Bla` Kumerdej. Njegova knjiìca je pozneje romala v ljubljanski fran~i{kanski samostan. Gren je izdajal revijo Journal der Physik med letoma 1790 in 1794, pozneje pa Neues Journal der Physik do leta 1798. To sta bili predhodnici Annalen der Physik, vodilne nem{ke fizikalne revije devetnajstega stoletja. Gren je menil, da je novo Lavoisierjevo kemijo mogo~e zdruìti s starej{im Stahlovim flogistonom; zato ga je kritiziral nasprotnik flogistona, Nemec {vicarskega rodu Girtanner.42 Z adiabatnimi pojavi so konec 18. stoletja pojasnjevali predvsem meteorolo{ke pojave. V francoskem jeziku so objavljali malo poro~il. Chaptal43 je leta 1790 poro~al o Cullenovem raziskovanju zra~ne ~rpalke, vendar je pojav pomotoma pripisal izparevanju.44 [vicar Pictet,45 znan po raziskovanju odboja infrarde~ih àrkov, je leta 1792 je raziskal adiabatne pojave ob nastajanju megle pri anti~nem Heronovem reakcijskem gorilniku, ki so ga nabavili tudi ljubljanski jezuiti leta 1755. Pictet je po teoriji kalorika menil, da se toplota izlo~i iz plina kot voda iz gobe. Bil je Saussurejev u~enec in prijatelj in je po njem podedoval katedro za filozofijo na univerzi v Genevi.46 Pictet je bil bli`nji prijatelj grofa Rumforda,47 podobno kot na{ Jurij

41 Kant, 1976, 15-16. 42 Christoph Girtanner (* 1760; † 1800 (Pau{ek-Ba`dar, 1994, 26)). 43 Jean Antoine Claude Chaptal grof de Chanteloup (* 4. 6. 1756 Nogaret; † 30. 7. 1832 Pariz). 44 Fox, 1971, 49, 79. 45 Marc Auguste Pictet (* 1752; † 1825). 46 Fox, 1971, 51.

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 255 Vega. Chaptal je bil sin apotekarja, in sprva zdravnik ter profesor kemije v Montpellierju; med letoma 1800 in 1804 je kot Napoleonov notranji minister krojil novo evropsko politiko skupaj z Gabrijelom Gruberjem. Delamétherie je prevzel urejanje revije Journal de physique, ki ga je abbé Rozier48 ustanovil leta 1772. V njej je Delamétherie objavil Pictetove ideje, vendar je napa~no razumel ugotovitev, da je mogo~e ohlajanje stopnjevati z dodajanjem majhnih koli~in vode v vakuumsko posodo. Delamétherie je imel adiabatno ohlajanje za pojav podoben izparevanju etra podobno kot Chaptal; ni pa upo{teval Pictetovih domnev. Delamétherie je bil iz pomembne francoske rodovine v La Clayette, leta 1800 pa je prevzel katedro za naravoslovje na Francoskem kolegiju v Parizu. Delamétherijevo napako je popravil rudarski in{pektor Arsène Nicolas Baillet, ki je pou~eval na rudarski {oli v Parizu. V dveh vzporednih poro~ilih je dojel pomen Pictetovega odkritja in ga povezal z opisi rudni{ke ~rpalke v Schemnitzu. Sprejel je domnevo Crawforda49 o nara{~a- nju kapacitete plina z zmanj{evanjem njegove gostote. Mladi nem{ki poet in novelist Arnim50 je {tudiral matematiko v Göttingenu; z Nemcem lastno natan~nostjo je povzel raziskave svojih predhodnikov o {irjenju plinov v vakuum. Nekdanji duhovnik in Jakobinec Jacques Michel Coupé je z adiabatnimi pojavi sku{al pojasniti nedavne nenadne ve~dnevne mraze in vro~ine v Franciji, podobno kot pred njim Darwin. Mollet51 iz Aixa, profesor fizike na centralnih {olah, poznej{i univerzi v Lyonu, je med redkimi citiral Coupéjeva raziskovanja. Francozi se niso v ve~ji meri zanimali za adiabatne pojave, dokler jih ni Laplace in za njim Biot uporabil za pojasnitev pomembnega fizikalnega problema ra~unanja hitrosti zvoka v zraku leta 1802.52 Dalton53 je z natan~nimi poskusi ponovno predstavil celotni Pictetov problem. Dvig temperature pri {irjenju v prazen prostor je po principih glasgowskega profesorja Irvina,54 dopolnjenimi s teorijo kalorika, pojasnil z ve~jo specifi~no toploto vakuuma od specifi~ne toplote enake prostornine zraka. Domneva je bila ovr`ena z meritvami Delarocheja55 in Bérarda56 leta 1812, ki jih je nagradila pari{ka akademija.57

4.1.3. Specifi~na toplota plinov v teoriji kalorika Specifi~ne toplote je te`e meriti pri plinih kot pri kapljevinah in trdninah. Prve pomembnej{e meritve je objavil Crawford leta 1779 in 1783. Eno medeninasto posodo je iz~rpal, v drugi enaki pa je pustil zrak. Posodi je segreval in potapljal v enaka kalorimetra. Meril je nara{~anje temperature kalorimetra in tako dolo~il specifi~no toploto zraka pri konstantni prostornini. Rezultat je bil le za 3% vi{ji od sodobnega. Vendar je imela medeninasta posoda veliko ve~jo maso od merjenega plina, zato natan~nost meritve ni bila visoka.58 Crawfordovih meritev tako niso jemali resno vse dokler jih ni leta 1808 in 1842 analiziral Dalton. Dalton je Irvinovo

47 Benjamin Thomson grof Rumford (* 1758; † 1814). 48 Abbé François Rozier (* 24. 1. 1734 Lyon; † 29. 9. 1793 Lyon). 49 Adair Crawford (1749; † 1795). 50 Ludwig Achim von Arnim (1781; † 1831). 51 Joseph Mollet (1756; † 1829). 52 Fox, 1971, 52, 79-81. 53 John Dalton (1766; † 1844). 54 William Irvin (1743; † 1787). 55 François Delaroche (1775; † 1815). 56 Jacques Etienne Bérard (1789; † 1869). 57 Fox, 1968, 191, 196; Kuhn, 1958, 134-135. 58 Mach 1919, 195 in Finn 1964, 11

256 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK teorijo o sorazmernosti med specifi~no toploto v telesu uskladil s svojo teorijo kalorika, ki je bila sicer tuja tako Irvinu kot Crawfordu 59 Crawford je menil, da njegove meritve potrjujejo Irvinovo teorijo.

Tabela 4.2: Pomembnej{e zgodnje meritve specifi~nih toplot v kcal/(kg K):

Avtorji Leto Objave Merilna Merjena Mer- Rezultati za Uporaba v merit- naprava specifi~na jeni zrak teoriji ve toplota plini Crawford 1779, zaprte posode c Zrak 0,179 Dalton 1808 1788 namaka v kalorimetru Lavoisier in 1783 ledni C Zrak 0,33 Laplace kalorimeter Dalton 1808, enako kot 1842 Crawford Delaroche in 1812 1813 preto~ni C Razni 0,267 Laplace 1816 Bérard kalorimeter C/c =1,5 Clément in 1812 1819 adiabatno C in c Razni Poisson 1823 Desormes raztezanje justrightGay- 1822 neobjavljeno C/c Zrak 1,3748 Laplace 1823 Lussac in Welter Regnault 1853, preto~ni C Razni 0,2377 Clausius 1862 1862 kalorimeter Sodobni rezultati C = 0,2420 c = 0,173

Ledni kalorimeter sta sestavila Lavoisier60 in Laplace pozimi 1782/83 in ga opremila z navodili za dolo~anje specifi~ne toplote plinov. Njuna meritev specifi~ne toplote pri konstantnem tlaku presega sodobno vrednost za 36% .61 Crawford, Lavoisier in Laplace ob koncu osemnajstega stoletja niso razlikovali specifi~ne toplote pri konstantnem tlaku od tiste pri konstantni prostornini. V zadnjih letih prvega cesarstva pa so francoski raziskovalci razliko è poznali. Zanimal jih je predvsem vpliv specifi~nih toplot na hitrost zvoka. Od tod nagradna naloga francoskega nacionalnega instituta, ki je januarja 1811 obljubljal 3000 frankov za: »Dolo~itev specifi~nih toplot plinov, posebno kisika, du{ika in nekaterih sestavljenih plinov ter primerjava s specifi~no toploto vode (...)« Nagrado naj bi podelili leta 1813. Predloèni sta bili dve pomembni razpravi. Clément62 in njegov bratranec Désormes63 nista bila nagrajena, ~e{ da dobljenih rezultatov nista primerjala s specifi~no toploto vode. V razpravi, objavljeni {ele leta 1819, sta se pritoèvala kot `rtvi dolo~ene znanstvene politike. Vendar sta imela tovarno v Verberie in predavateljski slu`bi v Parizu, tako da jima nepravi~ni rojaki vendarle niso mogli do ìvega. V resnici so njune meritve nasprotovale temeljnim principom Gay-Lussacovega64 dela zadnjih let; to pa seveda ni moglo ostati brez posledic. Namesto domnev Laplacevega kroga sta zagovarjala Irvinisti~no teorijo Daltona in z njo nasprotovala zmagovitima tekmecema Delarochu65

59 Fox 1968, 192, 196–197. 60 Antoine Laurent Lavoisier (* 1743; † 1794). 61 Fox, 1968, 201; Finn, 1964, 11; Lavoisier, Laplace, 1982, XVI, 39. 62 Nicholas Clément (1778/79; † 1841 Pariz). 63 Charles-Bernard Désormes (1777; † 1862). 64 Joseph Louis Gay-Lussac (* 1778; † 1850).

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 257 in Bérardu.66 Merila sta tako, da sta zaprla posodo polno zraka, povezano z vodnim manometrom in vakuumsko ~rpalko. Tlak v posodi sta zniàla za pribli`no centimeter ìvosrebrnega stolpa, torej na 0,987 Pa. Ventil sta za kratek ~as odprla, da sta se zunanji in notranji tlak izravnala. Nato sta ventil zaprla. Zaprti plin je izgubljal toploto. Z manometrom sta merila padec tlaka zaprtega plina, ki je dolo~al prirastek temperature med odpiranjem ventila. V drugem delu poskusa sta steklenico s plinom namo~ila v kalorimeter tako, da se je plin raztegnil proti vodnemu manometru. Raztezek je meril specifi~no toploto plina pri stalnem tlaku. Z malo spremenjenim postopkom sta lahko merila relativne specifi~ne toplote pri treh razli~nih tlakih ni`jih od navadnega. Iz prvega poskusa sta Clément in Désormes lahko izra~unala specifi~no toploto pri konstantni prostornini. ê je T2 zunanja temperatura, T1 pa temperatura posode po zaprtju ventila in izena- ~enju tlaka z atmosferskim tlakom p1, velja: C T = T 12c

ê z manometrom izmerimo kon~ni tlak p3, velja po idealni plinski ena~bi: r ppR−=()TT − 13M 12 R Cc−= M ⎛ R ⎞ 2 rT ⎜ ⎟ 2 ⎝ M ⎠ = c − pp12 Tako sta Clément in Désormes merila specifi~no toploto pri konstantni prostornini in pri konstantnem tlaku. Tudi v tem sta se razlikovala od Delarocha (1813), ki se mu Crawfordova specifi~na toplota pri konstantni prostornini ni zdela »specifi~na toplota v pomenu, kot jo (obi~ajno) dajemo tej besedi, saj se tako zaprti plini ne morejo ne {iriti, ne uteko~initi«.67 Pol stoletja pozneje je bil pristop povsem spremenjen, saj je imel Clausius68 specifi~no toploto pri konstantni prostornini (c) za »wahre (Wärmecapacitat)«. Nagrado Instituta sta dobila Delaroche in Bérard za svoje meritve specifi~nih toplot iz leta 1812, objavljene naslednje leto. Njuni rezultati so nasprotovali Irvinovi teoriji, podobno kot ugotovitve Dulonga69 in Petita70 o obratni sorazmernosti specifi~nih toplot in atomskih mas kovin iz leta 1819. Podobno Delarochu in Bérardu sta tudi Dulong in Petit ugotavljala, da meritve ne potrjujejo sorazmernosti med spremembami specifi~nih toplot in sprejemanjem ali oddajanjem toplote med kemi~nimi reakcijami. Specifi~na toplota potem seveda ni sorazmerna vsebovani toploti, kot je napovedovala Irvinova teorija v Daltonovi ina~ici, ki je temeljila na kaloriku. Obe teoriji kalorika, Daltonova Irvinisti~na in Delaroche-Bérardova, sta imela tudi skupne to~ke. Obe sta napovedovali, da ima vakuum vi{jo specifi~no toploto od zraka enake prostornine. Delaroche in Bérard sta rezultate svojih meritev razloìla tako, da z niànjem tlaka nara{~a specifi~na toplota, saj kalorik la`je prodira v prazen prostor.71

65 Francois Delaroche (* 1775; † 1813 Pariz) 66 Fox, 1971, 138, 150. Jacques Étienne Bérard (* 12. 10. 1789 Montpellier; † 1869). 67 Finn, 1964, 12. 68 Clausius 1862, ponatis 1864, 278. 69 Pierre Louis Dulong (* 1785; † 1838). 70 Alexis Thérése Petit (* 1791; † 1820). 71 Daltonov zapis v dnevnik junija 1800; Fox, 1968, 191.

258 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Trditve Delarocha in Bérarda so vse do meritev Regnaulta,72 objavljanih leta 1853 in pozneje, opredeljevale razmi{ljanja o specifi~nih toplotah plinov. Napa~no tolma~enje njunih rezultatov je tako zapeljalo celo generacijo raziskovalcev. Oglejmo si podrobneje meritev Delarocha in Bérarda. Sodobnega bralca velja opozoriti, da {tevilo objavljenih decimalnih mest v njunih rezultatih mo~no presega natan~nost njunih meritev. To je bilo pa~ povsem v skladu s tedanjimi navadami v fiziki, danes pa se seveda sli{i dokaj ~udno. V preto~nem kalorimetru Delarocha in Bérarda je po zaviti cevi pritekal konstantni masni tok plina s konstantnim tlakom in temperaturo T1 v kalorimeter in je odtekal s temperaturo T2.Ob tem se je kalorimeter segrel s temperature T3 na temperaturo T4. Velja: −= − mcgg()() T12 T mcaa T 43 T Indeks g se nana{a na plin, indeks a pa vodo v kalorimetru.73 Po tej ena~bi so dolo~ali specifi~no toploto plina pri konstantnem tlaku (cg). Delaroche in Bérard sta raziskovala odvisnost specifi~ne toplote od gostote plina. Poskus sta opravila tako, da je lahko zrak tekel v kalorimeter pri dveh razli~nih tlakih. Prvi je meril 0,974 bar, drugi pa 1,322 bar. Objavila sta le dve meritvi; pri obeh je bila specifi~na toplota pri vi{jem tlaku ve~ja v razmerju 1: 1,2127 oziroma 1: 1,2665. Ker sta si tlaka v razmerju 1: 1,357, mora imeti plin manj{o specifi~no toploto pri vi{jem tlaku. Specifi~na toplota se je s povi{a- njem tlaka zmanj{ala v razmerju 1: 0,913. Rezultat Delarocha in Bérarda se za manj kot 10 % razlikuje od sodobnih meritev. Danes na tako majhnem tla~nem intervalu pri~akujemo komaj zaznavno zmanj{anje specifi~ne toplote plina. Napaka ni bila velika, imela pa je usodne posledice. Rezultat Delarocha in Bérarda je bil namre~ v skladu s pri~akovanji tedanje teorije, po kateri stiskanje snovi ovira prodiranje kalorika v prostor med molekulami. Tak{no teorijo je zagovarjal tudi vodilni francoski raziskovalec Laplace, ki je leta 1816 napa~ne rezultate Delaroche in Bérarda uporabil v svoji teoriji hitrosti zvoka. Laplaceve teorije so bile nadvse vplivne in so po njegovih napovedih radi prikrojevali celo rezultate meritev. Nagrada pari{kega Instituta je pomenila tako pomembno odlikovanje, da meritev Delarocha in Bérarda ve~ kot tri desetletja niso resno preverjali, ~eprav so druge teorije in poskusi ponujali povsem nasprotne sklepe o naravi specifi~nih toplot plinov. Rezultatom Delarocha in Bérarda je nasprotovala teorija hitrosti zvoka Poissona74 iz leta 1808 in meritve razmerja med specifi~nima toplotama Gay-Lussaca in Welterja. Gay-Lussac in Welter75 nista objavila podrobnosti o svojih meritvah iz leta 1822, br`kone pa sta merila podobno kot Clément in Desormes. Njune rezultate je uporabil Laplace leta 1823 v svoji novi teoriji zvoka. Rezultati Delarocha in Bérarda so se ohranili celo nekoliko dlje kot teorija kalorika, ki ni pre`ivela srede 19. stoletja. Bili so osnova za mnoga teoreti~na razmi{ljanja. [e leta 1816 je bil Biot v Parizu prepri~an, da so dotedanje meritve premalo natan~ne za postavitev prepri~ljive teorije o razmerju med specifi~nimi toplotami plinaste spojine in njenih komponent (»dei gaz componenti e gaz composto«).76 Leta 1816 in 1817 je torinski profesor Avogadro77 v Milanu objavil prav tak{no teorijo. Analiziral je meritve specifi~nih toplot razli~nih plinov, ki sta jih poleg opisane meritve objavila Delaroche in Bérard. Kljub velikim odstopanjem v nekaterih primerih je Avogadro78 verjel v veljavnost ena~be:

72 Henri Victor Regnault (* 1810; † 1878). 73 Mach, 1919, 196. 74 Denis Poisson (* 1781; † 1840). 75 Jean Joseph Welter (* 1763; † 1852). 76 Avogadro 1816/17, ponatis 1911, 106 77 Amedeo Avogadro (* 1776; † 1856).

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 259 2 =∑ 2 cpcii kjer bi Avogadrov simbol c, uporabljen za »calore specifico riferito al volume«, danes takole zapisali: c r = p c r c p ()()zrak zrak

Koli~ine z indeksom »i« se nana{ajo na komponente spojine, uteì pi pa so relativni prostor- ninski deleì oziroma relativno {tevilo molekul posameznih elementov. Tako bi za ogljikov monoksid CO, ki s kisikom O2 tvori ogljikov dioksid CO2, veljalo: 1 ((cccrrrCO ))2 += (( O ))((2 CO ))2 2 2 2 Podobno ena~bo je Dulong zapisal {e leta 1830.79 Sodobne meritve kaèjo, da je pri ogljikovem dioksidu vsota na levi za 20% manj{a od desne strani ena~be. Z Avogadrovo ena~bo za specifi~no toploto ogljikovega dioksida naslednje rezultate: 1 ((cdCO ))((2 += cd O ))2 1,3·106 J/K3m2 2 2 = 6 3 2 ((cd CO 2 ))1,6·10 J/K m [e zanimivej{e je bilo Avogadrovo pisanje o afiniteti za kalorik (»Affinita per calorico«, a) pri plinih: c 2 a = d kjer je: r d = r()zrak Iz zapisanih Avogadrovih ena~b sledi, da je afiniteta za kalorik pri spojini kar enaka vsoti afinitet njenih sestavin:80 =∑ aaviii

vi so ute`ni dele`i elementov v spojini. Podobno ena~bo uporabljamo {e danes, le Avogadrovo afiniteto za kalorik »a« je treba nadomestiti s specifi~no toploto. Avogadro je zapisal ena~bo, ki povezuje fizikalne in kemi~ne lastnosti plinov: cadKma== m je masa molekule, K pa konstanta. Ena~bo je ob znani Avogadrovi hipotezi iz leta 1811 mogo~e izpeljati iz zgornjih trditev. Avogadro leta 1816/17 ni obravnaval specifi~ne toplote pri konstantni prostornini. Te sicer {e niso znali neposredno meriti, vendar bi jo lahko izra~unal iz hitrosti zvoka po teoriji Poissona in Laplaca. Vendar je uporabne meritve za enoatomne pline objavil {ele Dulong; Avogadro jih je uporabil v tretjem delu svojega najobse`nej{ega spisa Fisica dei corpi imponderabli leta 1838.81 Celo sloviti Carnot82 je bil nekriti~en do meritev Delarocha in Bérarda, ~eprav je nanj vplival tudi njun nasprotnik Clément. Njuno napa~no izmerjeno odvisnost specifi~ne toplote zraka od

78 Avogadro 1816/17, ponatis 1911, 103. 79 Avogadro, 1911, CXV. 80 Avogadro 1816/17, ponatis 1911, 111 81 Avogadro 1816/17, ponatis 1911, 118; Dulong, 1829, 113; Morselli, 1984, 314–315. 82 Sadi Carnot (* 1796; † 1832).

260 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK tlaka je v svoji, pozneje sloviti, knjigi iz leta 182483 raz{iril kar na celotno obmo~je tlakov med 1/1024 in 1024 bar. Na tem intervalu tlakov naj bi se, po Carnotu specifi~na toplota zraka zmanj{ala kar za 11,5 krat! Tako visoke tlake je dosegal {ele dunajski zdravnik Johann August Natterer (1821–1901) dvajset let po natisu Carnotove knjige! Med {tudijem medicine na Dunaju je Natterer è aprila 1844 napovedoval, da bo raziskal obna{anje plinov pri tlakih to 2000 bar. Novembra 1850 je Natterer opisal prve poskuse pri 1000 bar. O tolik{nih tlakih je tako Carnot leta 1824 razpravljal ~etrt stoletja prezgodaj. Ob gmotni podpori dunajske Akademije in s sodelovanjem dopisnega ~lana Akademije (od 1. 2. 1848), zoologa in doktorja medicine Ludwiga Redtenbacherja, rojenega leta 1814 v Kirchhoffu, je Natterer è leta 1851 dosegel tlak 3600 bar. Tri leta pozneje je Natterer objavil natan~ne meritve petih razli~nih plinov pri tlakih do 2790 bar, ki jih je navajal tudi Andrews. Ludwig Redtenbacher je bil brat raziskovalca Dynamid Jacoba84 in Josefa Redtenbacherja.85 Jacob je za~el svoja raziskovanja kot asistent Arzbergerja, ki je raziskoval teko~e vode in ladje pri pouku mehanike in strojni{tva na dunajskem politehni~nem institutu.86 S splo{nim priznanjem rezultatov meritev Delarocha in Bérarda so raziskovalci dali odlo~ilen udarec Irvinovi teoriji. Dalton se je Irvinovi teoriji odrekel {ele leta 1827, ko je sam ponovil poskuse Delarocha in Bérarda.87 Obe nasprotujo~i si teoriji sta ostali v obmo~ju domneve o ohranitvi kalorika. V zgodnji termodinamiki pa so raziskovalci kon~no zavrnili tudi kalorik sam. Prve poskuse proti ohranitvi kalorika sta objavila è poznej{i grof Rumford leta 1781 in 1798 in Davy.88 Oba sta bila tesno povezana z za~etki Royal Institution, kar je lahko vplivalo na soroden odklonilen odnos do kalorika pri obeh raziskovalcih. V obravnavanem ~asu so za sodobni šidealni’ plin uporabljali izraz špermanentni’. Menili so namre~, da kisik, du{ik, vodik in nekatere druge pline sploh ni mogo~e uteko~initi. Prvi dvomi v poskuse Delarocha in Bérarda so se pojavili {ele leta 1850 in to hkrati kar pri treh raziskovalcih: pri Joulu, Rankinu in Clausiusu. Joule89 je è na za~etku eksperimentalnega dela pri{el na misel, da je toploto mogo~e izraziti v enotah dela. Vendar njegovi poskusi sprva niso prepri~ali niti Williama Thomsona90 in Helmholtza, ~eravno sta se oba nagibala k sorodnim idejam. [kot Rankine91 si je na osnovi vrtin~ne teorije zgradbe molekul zamislil toploto kot gibanje delcev snovi. Joulove poskuse je kljub temu odklanjal in je mehani~ni ekvivalent toplote raje izra~unal iz meritev specifi~ne toplote zraka pri konstantnem tlaku. Uporabil je meritve Dela- rocha in Bérarda podobno kot Mayer92 osem let pred njim. Rankinov ra~un specifi~ne toplote zraka je bil v skladu z meritvami Regnaultove skupine, ki so bile objavljene tri leta pozneje. Clausius je leta 1850 postavil teorijske ugotovitve pred eksperiment. Trdil je, da morata biti pri »permanentnem« plinu obe specifi~ni toploti neodvisni od tlaka in temperature v nasprotju z meritvami Delarocha in Bérarda.

83 Carnot, 1953, 63; Fox, 1971, 183–184. 84 Jacob Ferdinand Redtenbacher (* 1809; † 1863). 85 Natterer, Ann.Phys. (1844) 62: 134; Natterer, Wien.Ber. (1850) 5: 356; Natterer, Wien.Ber.(1851) 6: 568; Natterer, Wien.Ber. (1854) 12: 202; Natterer, Ann.Phys. (1855) 94: 436). Thomas Andrews (* 1813; † 1885), 1869 (ponatis 1889, 296). 86 Johann Arzberger (* 1778; † 1835 (Hantschk, 1988, 128)). 87 Fox 1968, str 191 in 196. Daltonov zapis iz junija leta 1800 (Fox, 1968, 191) opisuje ina~ico Irvinove teorije, po kateri naj bi imel vakuum ve~jo specifi~no toploto od zraka enake prostornine. Ta ugotovitev ni bila v nasprotju z domnevo Delarocha in Bérarda, po kateri z ni`anjem zra~nega tlaka nara{~a njegova specifi~na toplota. 88 Humphry Davy (* 1778; † 1829). 89 James Prescott Joule (* 1818; † 1889). 90 William Thomson (* 1824; † 1907, od leta 1892 Lord Kelvin). 91 William John Macquorn Rankine (* 1820; † 1872). 92 Julius Robert Mayer (* 1814; † 1878).

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 261 Slika 4.5: Vakuumska naprava iz Baumgartner- jevega u~benika pri ljubljanskih fran~i{kanih (Baumgartner, 1852, 103); F.

Carnot je è leta 1824 vedel, da je razlika med specifi~nima toplotama konstanta. Poisson, Gay- Lussac in Welter so dognali, da je konstantno tudi njuno razmerje. Clausius je v svoji teoriji le {e povezal obe ugotovitvi.93 [e zadnji dvom je izginil z meritvami Regnaul- tove pari{ke skupine, objavljenimi leta 1853. Uporabili so merilno metodo Delarocha in Bérar- da iz leta 1812; toda rezultat je bil povsem druga~en. Specifi~na toplota zraka je ostala kon- stantna pri tlakih med 1 in 7,465 bar. Regnault je dokazoval, da se specifi~ne toplote »perma- nentnih« plinov ne spreminjajo niti s temperaturo. Zato bi bilo v resnici zanimivo vedeti, kako bi Laplace in sodelavci raziskovali kalorik ~e bi se kdo pol stoletja pred Regnaultom potrudil opraviti podobno skupino natan~nih poskusov za dolo~anje lastnosti plinov.94 Po zelo odmevnih poskusih Regnaultove skupine se je pokazalo, da pove~anje tlaka ni ovira za »prodiranje toplote v snov«. K opu{~anju teorije o kaloriku so prispevala {e raziskovanja toplotnih àrkov.95 Zanje je bilo è po Herschelovih poskusih96 leta 1800 znano, da imajo lastnosti svetlobe. Ko se je v zgodnjih dvajsetih letih 19. stoletja valovna teorija uveljavila v optiki, so jo mnogi posku{ali raz{iriti v teorijo toplote.97 Toploto so si zami{ljali kot neke vrste gibanje, kar je bilo v drugi polovici 19. stoletja mogo~e opreti è na zakon o ohranitvi energije. Ta zakon je sploh v nasprotju s teorijo o ohranitvi kalorika, saj napoveduje spreminjanje toplote v gibanje vidnih teles. Nova teorija toplote se je tako krepila, medtem ko ji je stara dajala prostor. Teorijo toplote, ki je postopoma izrinila teorijo kalorika, imenujemo termodinamiko. Ime »Thermodinamik« je prvi uporabil poznej{i predsednik dunajske Akademije, Baumgartner, v knjigi iz leta 1837.98 Novo ime je postalo kmalu znano tudi na na{ih tleh, saj so to Baumgart- nerjevo knjigo uporabljali kot u~benik fizike na gimnazijah v Ljubljani in Celovcu v {estdesetih letih 19. stoletja. Pojem »thermodynamics« je W. Thomson sprejel leta 1851.

93 Truesdell 1980, 274 94 Fox, 1971, 298–299. 95 Toplotne `arke imenujemo danes infrarde~e valovanje 96 William Herschel (* 1738; † 1822). 97 Brush 1976, 303. 98 Brush 1976, 322; Kangro 1976, 229.

262 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Valovno teorijo toplote imamo lahko, po analogiji z optiko, za prehod od teorije kalorika k sodobnej{im teorijam. Sama ni ponujala prepri~ljivega modela sil in delcev snovi, s katerim bi lahko nadomestila kalorik. Zato se je postopoma uveljavila ideja o gibanju in trkanju delcev snovi. Ideja nikakor ni bila nova. Daniel Bernoulli (1700–1782) je leta 1738 opisal teorijo o gibanju molekul snovi kot edino sprejemljivo teorijo toplote.99 V u~beniku iz leta 1836 so raziskovalci kot Lavoisier in Laplace leta 1783100 ter Lamé101 imeli Bernoullijev opis za enakovreden teoriji o kaloriku. Kineti~na teorija v sodobnem pomenu je postala veljavna fizikalna teorija {ele po razpravah Kröniga leta 1856 in Clausiusa leto pozneje. Prvi raziskovalci nove teorije so, vklju~no s Poljancem [ubicem,102 raziskovali predvsem pline.

4.1.4. Joule-Thomsonovo ohlajanje Hellove in Gruberjeve zgodnje poskuse so razvijali tako Britanci kot Francozi in Nemci. V Britaniji sta jih je najprej dopolnila Cullen in Darwin, za njima pa Dalton, Joule, Thomson, Dewar103 in kon~no Linde.104 V Franciji je o poskusu poro~al Jars, nato pa sta razmi{ljanje kot kritiko Leslija nadaljevala Humboldt in Gay-Lussac ter kon~no Mach. [tiri desetletja po Daltonu je njegovo raziskovanje adiabatnih pojavov dopolnil njegov u~enec Joule, pivovar iz Manchestra. Do bankrota leta 1854 je bil tretja generacija pivovarjev, o~e pa mu je ob tovarni dal postaviti laboratorij. Leta 1843 je za~el raziskovati {irjenje plina v zaprtem sistemu. Plin je iz zbiralnika pod pritiskom skozi ventil adiabatno odtekal v drugi izpraznjeni zbiralnik. Joule je poskus opisal kot {irjenje zraka v vakuum brez opravljenega dela in brez dovedene toplote. Notranja energija in temperatura ostaneta nespremenjeni. Leta 1844 je Joule poznal Cullenovo, Darwinovo in Daltonovo delo, Gay-Lussacovi105 poskusi v Bertholetovem laboratoriju Arcueil (1801) pa so mu ostali skriti in jih je zato ponovil.106 Gay-Lussaca je k poskusom spodbudila Leslijeva napa~na domneva, da imajo vsi plini enake toplotne kapacitete; bil je to pa~ ~as, ko so posamezne pline komaj za~eli lo~evati med seboj. Gay-Lussac je uporabljal dve bronasti posodi s prostorninama po 12 l in z dvema odprtinama. Njegov termometer je kazal do stotine stopinje Celzija natan~no; sprva je uporabljal termometer po idejah Rumforda in Leslija, pozneje pa je priredil sicer manj ob~utljivi termometer na alkohol. Ugotovil je, da se pri bolj{em vakuumu osvobodi ve~ toplote ob vdoru okoli{kega plina. Zato je hotel najti zvezo med toploto absorbirano v eni posodi in toploto osvobojeno v drugi posodi. Prav tako ga je zanimala odvisnost razlik temperatur od gostote zraka. Dokazal je, da se la`ji vodik hitreje {iri v vakuum od drugih plinov.107 Joule je svojemu u~itelju Daltonu pripisal prve kvantitativne poskuse s {irjenjem v vakuum; z njimi naj bi zanikal snovno naravo toplote.108 Leta 1853 sta s Thomsonom opazovala pronicanje zraka skozi svilo. Uporabljala sta kompresijsko ~rpalko z dvojnim hodom, polmerom valja 4,5 in~a in delovno dol`ino hoda 9 in~ev. Ob {estdesetih polnih udarcih na minuto je ~rpalka lahko

99 Vdovi~enko 1985, 256–257 100 Lavoisier in Laplace 1783, 5–6 101 Gabriel Lamé (* 1795; † 1870). 102 Simon [ubic (* 1830; † 1903). 103 James Dewar (* 1842; † 1923). 104 Karl Paul Gottfried von Linde (* 1842; † 1934). 105 Louis Joseph Gay-Lussac (* 6. 12. 1778 St. Léonard v Limousin; † 9. 5. 1850 Pariz). 106 Ames, 1898, V, 17. 107 Ames, 1898, 4, 6, 12. 108 Ames, 1898, 29.

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 263 vsako minuto odstranila po 16,000 kubi~nih in~ev zraka. Zaradi mehanskega bata so bile izgube zaradi pu{~anja seveda velike; zato nista nikoli ~rpala ve~ kot s polovi~no mo~jo.109 Pojav danes poznamo kot Joulovo ali prosto razpenjanje (ekspanzijo). K natan~nej{im poskusom v odprtem sistemu je Joule leta 1852 pritegnil {e [kota W. Thomsona; skupaj sta raziskala Joule-Thomsonovo ohlajanje. Vendar ga ni bilo mogo~e pojasniti dokler nista Irec Andrews in Nizozemec van der Waals110 objavila, da se pri {irjenju plina opravlja delo proti privla~nim silam med molekulami. Zato pride do spremembe temperature.111 Ohlajanje pri {irjenju v prazen prostor je raziskoval {e Je`i~an Karel Robida.112 Njegov primer za ponazoritev me{anja dveh plinov so bili napadalci, ki naskakujejo posadko trdnjave. V Joule-Thomsonovem poskusu se plini ohladijo pri {irjenju v prazen prostor. Zato med delci plina nujno obstaja privla~na sila, ki se z ve~anjem medsebojnih razdalj manj{a in hladi plin. Ve~ina plinov se pri navadnih temperaturah ohlaja med {irjenjem v prazen prostor. Nekateri se pri tem segrevajo, med njimi tudi vodik in helij. Adiabatno hlajenje plinov ob {irjenju v prazen prostor je postalo uporabno {ele s Faradayjevim na~rtom za kondenzacijo vseh plinov; celo tistih, ki so dotlej veljali za permanentne. Izkazalo se je, da je prav {irjenje plina v prazen prostor najprimernej{i postopek za njegovo ohlajanje. Uporabljali so ga prizadevanjih za uteko- ~injanje zraka, vodika in helija v zadnji ~etrtini 19. stoletja. Danes ga uporabljamo v vseh doma~ih hladilnikih kompresorskega tipa; zanimiv je tudi za raziskovanje mikroskopskih lastnosti realnih plinov. V vseh teh sodobnih tehnologijah vidimo vgrajene poskuse na{ega Gruberja.

4.1.5. Sklep Brata Gabrijel in Tobija Gruber sta bila med vodilnimi raziskovalci v habsbur{ki monarhiji. Svoj pe~at sta pustila tudi pri raziskovanju ohlajanja plinov pri {irjenju v vakuum. Razpravljala sta z najpomembnej{imi sodobniki, potegnila v~asih s pravo in drugi~ znova z napa~no stranjo in s tem proslavila slovensko fiziko dale~ zunaj na{ih narodnostnih meja.

4.2. Cauchyjeve gori{ke teorije vakuuma

4.2.1. Uvod Takoj po pomladi narodov 1848 sta kot gobi po de`ju zrasli dve veliki srednjeevropski vakuumski podjetji dru`in Leybold in Heraeus. Zgodba je seveda dobro znana in jo bomo tu predvsem povzeli in polep{ali. Malokdo pa ve, da je le nekaj let prej eden najve~jih fizikov in matematikov v tedaj {e skoraj na{i Gorici zasnoval teorije vakuuma, etra in optike tankih kovinskih plasti, ki so kmalu {e kako pri{le prav tako Leyboldu kot Heraeusu. Tu pa se za~enja na{a pripoved...

4.2.2. Heraeus Dne 1. 4. 1851, vendar brez prvo aprilske {ale, je Wilhelm Carl Heraeus prevzel o~etovo podjetje »Zum weissen Einhorn« v mestecu Hanau v dr`avici Hesse vzhodno od Frankfurta na

109 Ames, 1898, 41, 88. 110 Johannes Diderik van der Waals (* 1837; † 1923). 111 Mendelssohn, 1977, 47–48; Ayber, 1965, 5. 112 Robida, 1865, 231.

264 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Majni. Ta lekarna je me{~ane Hanaua oskrbovala s potrebnimi in manj nujnimi zdravili è od 4. 4. 1660, vseskozi v lasti druìne Heraeus. Mladi Wilhelm se je dela resno lotil in kmalu so po celi Evropi zaslovele njegove farmaceutske in kemijske priprave ter ~isti rubidij in cezij. Pridno je sodeloval z lokalnimi zlatarji v doma- ~em Hanauu, {e posebej pri uporabi tedaj {e dokaj nove platine. Ta kovina se topi komaj pri 1769 °C; tolik{nih temperatur pred Heraeusom {e niso znali obvladovati; zato so platino kovali razàrjeno do belega, kar so zmogli le najbolj{i mojstri v Parizu in Londonu. Heraeus je leta 1856, leto dni pred Cauchyjevo smrtjo, povsem obrnil razmerja mo~i, saj se mu je posre~ilo staliti dva kilograma platine v ognju par kisika in vodika. Tako je Heraeus kmalu po vsem svetu ustanavljal zlatarne, proizvodnjo zobozdravni{kih pripomo~kov in kemijske tovarne. Srebrni nasmeh platinastih umetnih zob je postal moda, na katero so mnoì~no padali pripad- niki nasprotnega spola na obeh straneh. Kmalu je Heraeus med prvimi proizvajal {e ~isti rubidij in cezij. Seveda se ni dalo brez politike in bogati Wilhelm Carl Heraeus je sledil nem{ki tradiciji Guernickeja v Magdeburgu in Heveliusa v Gdansku; {e sam se je dal izbrati za ùpanovega namestnika v mestu Hanau. Seveda zaradi tega ni postal ni~ bolj siroma{en. Najve~ji izum vseh Heraeusov pa je bil seveda druìnsko podjetje. Tako si je Wilhelm Carl Heraeus znal prav lepo vzgojiti sinova dr. Wilhelma Heraeusa in Heinricha Heraeusa, da sta uspe{no prevzela njegove posle leta 1889, ob stoletnici Cauchyjevega rojstva. Leta 1896 sta morala podjetje za taljenje platine s {tiridesetimi uslu`benci zaradi hitre rasti proizvodnje preseliti na obrobje mesta Hanau, saj sta vsako leto proizvajala è okoli tone te dragocene kovine. Heraeus je postal glavni dobavitelji platine za prve kerami~ne barve, elektrokemi~no industrijo in tovarne plastike; pred prvo svetovno vojno se je {e posebej izkazal pri katalizi za proizvajanju du{ikove kisline. Dr. Wilhelm in Heinrich Heraeus sta znala v svoje podjetje pritegniti {e so{olca dr. Richarda Kücha; le-ta je s svojimi izumi in neposrednimi stiki s svetom znanosti zasnoval zvezo med proizvodnjo in raziskovanjem v tovarni Heraeus. Tako je sledil Edisonovem ameri{kemu zgledu. Küch je razvil prve platina-rodijeve grelnike za plavè in leta 1889 proces za izdelavo kremenovega stekla visoke ~istosti, ki je postal temelj leta 1912 ustanovljenega h~erinskega podjetja Heraeus Quarzglas GmbH. V 1960ih letih je Küchovo delo nadaljeval direktor Heraeusa dr. Heinrich Mohn. Leta 1904 je Küch odkril mo~no zelenkasto svetlobo ìvosrebrnih par v katodnih elektronkah. Iznajdljivi Nemci iz Heraeusa so s pomo~jo Allgemeine Elektrizitätsgesellschaft takoj ustanovili podjetje Quarzlampengesellschaft mbH, ki je proizvajalo kremenske àrnice Original Hanau za umetno son~enje. Vsi Nemci obeh spolov, ki so kaj dali nase, so prenehali laziti po hribih in so si primerno barvo polti hitreje in manj naporno pridobivali pod prijetno svetlobo Küchovih izumov. Do Hitlerjevega prevzema oblasti tekmecev na tem podro~ju tako reko~ ni bilo; Heraeus je ostal mo~an celo na sodobnem trì{~u UV in IR svetil. Küch se je kljub kuharskemu priimku izkazal s {tevilnimi znanstvenimi dose`ki. Prvi je uporabljal platino in rodij za termoelemente in termometre in tako utemeljil sodobno presti`no Heraeusovo merilno tehniko. V desetletju pred prvo svetovno vojno je Wilhelm Julius Paul Rohn za~el za Heraeus komercialno razvijati vakuumsko taljenje v velikih talilnih pe~eh. Leta 1913 so pri Heraeusu proizvedli prve vakuumske zlitine. Leta 1917 je Rohn talil nikljeve zlitine z Joulovo toploto in po letu preizku{anja postopek patentiral. Leta 1921 je pri Heraeusu uporabljal nizko frekven~no vakuumsko talilno pe~ z maso 300 kg. Tri leta pozneje je ob bliàjo~i se gospodarski krizi opisal pridobivanje ~istega kroma z redukcijo oksida v vodiku. Leta 1928 je uporabil 4-tonski izvir z mo~jo 350 kW za ulivanje 2-tonskih ingotov. Proizvajal je predvsem materiale za termo~lene in zlitine za uporovno gretje.

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 265 Rohn je leta 1929 sestavil napravo za taljenje ve~jih kosov kovine pri tlaku 10 do 50 mm Hg. Z dodajanjem èlezovega oksida ali kromove rude je zniàl odstotek ogljika v staljenem fero- kromuz1%do3%na0,04 %. V desetletju pred Hitlerjevim prevzemom oblasti je Heraeus dobil skupno 84 nem{kih in 101 tujih patentov za Rohnove in druge tehnolo{ke inovacije. Vendar je pod nacisti Heraeus svoje vakuumske talilnice ve~inoma prodal Siemensu, ostanek pa je razprodal leta 1948. Ta vakuumska veja proizvodnje se je, àl, pa~ preve~ razlikovala od sicer{nje naravnanosti podjetja. V ~asu ekonomske krize po prvi svetovni vojni je vodenje prevzela è tretja generacija druìne Heraeus. Leta 1925 je k podjetju pristopil dr. Wilhelm Heinrich Heraeus, pet let pozneje pa {e njegov bratranec dr. Reinhard Heraeus. Med letoma 1927-1965 je bil direktor podjetja dr. Wilhelm Heinrich Heraeus, dr. Reinhard Heraeus pa je enako dol`nost opravljal od leta 1931 do leta 1970 in skrbel za preverjanje tehnologije ter uporabo novih fizikalnih odkritij v podjetju. Wilhelm je skupaj z èno ustanovil fundacijo Wilhelm in Else Heraeus za promocijo fizike v dràvi. Pod Reinhardovim vodstvom je podjetje za~elo leta 1930 razvijati visoko vakuumske naparjevalne tehnologije; prve zobozdravstvene spojine je proizvedlo è pod Hitlerjem leta 1934. Seveda je cena platine mo~no nihala, saj je bil glavni dobavitelj pod Stalinovim reìmom politi~no mo~no nestabilna Sovjetska Zveza. Ob za~etku druge svetovne vojne je za Heraeus delalo è tiso~ ljudi; seveda so zavezniki njegove proizvodne zmogljivosti leta 1944 in 1945 povsem stolkli kot eno glavnih opor nacisti~nega reìma. Nem{ki industrijski mogotci pa~ slejkoprej niso imeli pomislekov pri izbiri naro~nikov, ~e so le-ti spodobno pla~evali. V 1950ih letih si je Heraeus z ameri{ko pomo~jo, ki je kot po navadi sledila ameri{kim bombam, znova opomogel s proizvodnjo oblo~nic in katodnih elektronk. Ta kruta ameri{ka taktika je obenem delovala v Italiji, danes pa ji sledimo predvsem na Bli`njem Vzhodu ne da bi poèla preveliko ob~udovanje me{~anov Dresdena ali Bagdada. Od leta 1911 dalje sta Heraeus in Leybod vsak zase razvijala industrijski vakuumski inèni- ring. Leta 1966 so ustanovili Heraeus Hochvakuum GmbH, naslednje leto pa so ga kon~no le zdruìli z Leyboldom v Leybold-Heraeus GmbH in se kmalu usmerili v vakuumske prevleke. Leta 1994 so skupno podjetje preimenovali v ALD Vacuum Technik GmbH. Poskuse z ve~plastnimi prekritji so delali v ZDA in v Evropi è leta 1938. Prvo tehni{ko zadovoljivo re{itev je objavil {tiridesetletni Max Auwärter z dvoplastnim sistemom leta 1949. Do konca svetovne vojne si je Auwärter priskrbel dovolj slovesa, da je lahko dne 22. 2. 1946 gladko odpovedal sicer obetavno slu`bo pri Heraeusu. Na povabilo Liechtensteinskega kneza Franza Josefa II. je za~el v kraju Balzers proizvajati rodijeva zrcala z naparevanjem na osnovi svojega patenta in raziskav, objavljenih leta 1939. Bog ve kaj bi si Auwärter kot nekdanji ube`nik iz Heraeusa mislil o za~aranem krogu, po katerem se je Balzers leta 1995 pridruìl Heraeusovi ALD Vacuum Technik GmbH, ~e ne bi prav tisto leto umrl. Srednja Evropa se ni zdruìla le v Bruslju, temve~ obenem {e ob vakuumski tehniki. Leta 1983 je dr. Jürgen Heraeus prevzel vodenje podjetja kot ~etrta generacija slovite druìne in podjetje usmeril na azijske trge. Peto generacijo pa {e ~akamo...

4.2.3. Leybold Nedale~ stran od Heraeusa je obenem zraslo prav podobno podjetje. Leta 1834 je pri{el mladi va{ki delavec Ernst Leybold v mesto Köln in se zaposlil kot prodajalec v dobro preskrbljeni trgovini. Simpati~en ~rnolasec je znal vsakokrat pomeìkniti posko~ni gospodarjevi èni, ko starega gospodarja ni bilo doma. Po njegovi smrti jo je seveda veselo poro~il. Leta 1850 je trgovec z uvoènim vinom in farmacevtskimi napravami Ernst Friedric Leybold osnoval lastno samostojno podjetje in vanj vklju~il izdelovanje fizikalnih, kemijskih in lekarni{kih naprav v Kölnu. @e od leta 1851 je delal poskuse s platino, podobno kot Heraeus. Ta novo odkrita

266 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK kovina je veliko obetala; o njej je pisal è nas raziskovalec Hacquet. Svoj vzpon k vrhu je Leybold zape~atil dne 30. 5. 1852, ko se je v Kolmorajnu slavnostno poro~il z doma~inko Marijo Völker. Nova pridobitev druìnskega ìvljenja je bil dober odraz Leyboldove sveè podjetni{ke usmeritve v duhu razcveta, ki je sledil pomladi narodov leta 1848 v srednji Evropi. @e dotlej je Leybold izdeloval medicinska stekla in termometre, sedaj pa se je odlo~il za raz{i- ritev dejavnosti. Podobno kot isto~asno njegov tekmec Heraeus, je {e Leybold od lekarni{kih pre{el na znanstvene naprave in uporabo platine. Leta 1866 je Leybold kupil posest Marien- burg in tam postavil tovarno porcelana. Desetletje po Cauchyjevi smrti je leta 1867 postavil steklopiha{ko in mehansko delavnico. To je bil za~etek njegove proizvodnje fizikalnih naprav za pouk znanosti in za laboratorije. S koncem Cauchyjevega dela ni le prapor najbolj{ih matematikov in fizikov pri{el iz Pariza v Nem~ijo, temve~ je podobna usoda doletela {e uporabno in predvsem vakuumsko znanost. Leta 1870 je Leybold svoje uspe{no in è ute~eno podjetje prodal Emilu Schmidtu in Ottu Ladendorffu, ki sta ga preimenovala v »Leybold’s Nachfolger«. Leybold sam pa si je {e pred sre~anjem z Abrahamom lahko privo{~il zasluèni po~itek, ki mu je uspe{no posvetil skoraj celotno drugo polovico svojega ìvljenja. Njegovo podjetje je kljub prodaji deloma nasledil njegov vnuk z enakim imenom Ernst Frideric Leybold. Do leta 1931 je podjetje vodil Emilov sin Alfred Schmidt, po njem pa Alfredov zet dr. Manfred Dunkel do leta 1967. Leybold je v Kölnu zaslovel z izdelovanjem radiometrov, ki so jih radi kupovali celo na slovenskih srednjih {olah. Leta 1890 je podjetje »Leybold’s Nachfolger« vpeljalo vakuumsko tehniko v proizvodnjo kremenovega stekla iz kremena. Leto dni pred Leyboldovo smrtjo leta 1906 so za~eli sodelovati z Wolfgangom Gaedejem, ki je za Leybolda razvijal vakuumske ~rpalke;113 {e posebej molekularno ~rpalko leta 1911. Gaede je komaj izdelano vakuumsko ~rpalko pokazal na 77. sre~anju nem{kih naravoslovcev in zdravnikov v Meranu na spodnjem Tirolskem; pozorno so ga poslu{ali in se zanimali za mo`nosti nakupa. Gaedejevo poro~ilo s sre~anja je kmalu prebral kemik Alfred Schmid, sin lastnika strojne trgovine Leyboldovih dedi~ev. Bil je dobro desetletje starej{i od Gaedeja in je takoj zavohal dobro kup~ijo. Prav tisti ~as je njegovo podjetje potegnilo ta kratko pri vakuumskih ~rpalkah, potem ko so tekmeci dobili licenco za proizvodnjo »Gerykovih ~rpalk«. Zato se je A. Schmidt v mrzlem februarju 1906 s prvim jutranjim vlakom odpravil v Freiburg na sre~anje z obetavnim Gaedejem. Dne 23. 4. 1906 sta podpisala pogodbo in z njo za~ela {tiri desetletja plodnega sodelovanja med znanstvenikom in industrijo. Gaede se je izkazal za izjemno pridobitev. @e naslednje leto je Leybold opremil Gaedeju laboratorij s strojno trgovino, ki je leta 1912 postal del univerze. Istega leta je Gaede izumil »molekularno« ~rpalko. Prvih {estdeset ~rpalk nove vrste je Leybold prodal {e istega leta, {e petkrat toliko pa do leta 1923, ko je izbruhnila gospodarska kriza. »Molekularne« ~rpalke so razvijali naslednja tri desetletja in z njimi dose- gali 10–7 mbar. Kljub podpori visokega nacisti~nega veljaka Nobelovca Lenarda, so Hitlerjevi oblastniki Gae- deja 30. 6. 1934 vseeno na zelo poniùjo~ na~in spravile ob katedro na univerzi. Da bi vendarle lahko nadaljeval z delom, mu je Leybold postavil za~asni laboratorij in trgovino v Gaedejevi doma~i hi{i. Kljub prijazni pozornosti se je Gaede leta 1940 skupaj z laboratorijem raje preselil v München, kjer je kmalu po koncu vojne umrl. Takoj po izvolitvi Hitlerja so pri Leyboldu razvili prve napr{evalnike za industrijo. Dve desetletji pozneje smo novosti za~eli uporabljati {e v Sloveniji. Leta 1957, ob stoletnici Cauchyjeve smrti, so pri Leyboldu na prvi tematski konferenci ustanovili zdruènje izdelovalcev vakuumskih prevlek, ki {teje danes è tiso~ ~lanov.

113 Leybold, 1994, 8.

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 267 4.2.4. Cauchy v Gorici âs je da predstavimo raziskovalca na slovenskih tleh, ki bo nastopal v na{em izletu v pretek- lost. Seveda je tu predvsem matematik in fizik Cauchy, najve~ji med znanstveniki kar jih je kdaj koli ìvelo med Slovenci. Delal je v Gorici od 21. 10. 1836 do srede oktobra 1838,114 torej domala polni dve leti v ~asu za~etkov modernega Heraeusa in Leybolda. Ker je Cauchy objavljal svoja dela skoraj pol stoletja, pripada dobrih 4% Cauchyjevih odkritij njegovemu gori{kemu obdobju; to pa nikakor ni malo. Pri tem pa~ mol~e predpostavljamo, da je bila Gorica tiste ~ase vsaj deloma na{a. Seveda kaj takega ne bo lahko dokazati, saj se je med petnajst tiso~ tedanjimi Gori~ani le ~etrtina hvalila s sloven{~ino kot svojim ob~evalnim jezikom. Kako so Gori~ani govorili doma, o tem statistika àl mol~i. [e danes seveda vsi po vrsti dobro govorijo po na{e, ~eprav se ve~ina tega sramuje. Bog ve, ~e se med Gori~ani {e sam Cauchy ni nau~il kak{ne slovenske besede; z jeziki namre~ ni imel teàv, saj se je nekaj let prej kar se da urno dodobra nau~il italijan{~ine za svoja predavanja v Torinu. Cauchy se je rodil uspe{nemu pari{kemu me{~anu na predve~er francoske revolucije; le-ta je Cauchyjevega o~eta Louisa-Françoisa Cauchyja nenadoma spravila ob slu`bo in kruh. Stra- hotna izku{nja je mladega Augustina zaznamovala veliko bolj kot njegovega o~eta ali brate: do konca dni se je z gnusom otepal vseh revolucij in revolucionarjev kot dale~ najbolj konzerva- tiven med vsemi pari{kimi matematiki. Zibka, ki mu je tekla ob zori francoske revolucije, je v Cauchyju razvila izrazitega protirevolucionarja. Njegov o~e je druìno v te`kih ~asih terorja preselil iz podivjanega Pariza v varnej{i pred- mestni Arcueil, kjer je sre~aval Bertholeta, Laplacea in {e posebno Lagrangea. Cauchy je bil bolehen na pol la~en de~ek in je raje sedel za knjigo kot tekal za vrstniki – Lagrange je v njem takoj spoznal prihodnjo veli~ino in zabi~al o~etu Louisu-Françoisu Cauchyju, naj najprej poskrbi za solidno osnovno izobrazbo sina; {ele potem naj mu dovoli brati matemati~ne knjige. Je pa~ vedel, o ~em govori; uspe{no matemati~no in fizikalno raziskovanje pa~ mora temeljiti na solidni podlagi in razgledanosti. Leta 1804 je Cauchy za~el {tudirati matematiko po Lagrangeovem nasvetu; naslednje leto se je vpisal na Politehniko in pri Biotovih izpitih zavzel drugo mesto. Z Biotom sta ostala prijatelja {e pozneje, ~eravno je bil Biot ob Brewsterju zadnji zagovornik Newtonove teorije svetlobnih delcev, ki Cauchyjevim vrstnikom niso ve~ di{ali. Cauchy je poslu{al predavanja Lacroixa, de Pronyja, Hachettea in analizo Ampèrea, ki je s svojo optiko in teorijo vakuuma pozneje mo~no vplival na Cauchyjevo raziskovanje v Gorici. Po diplomi na Politehniki je Cauchy {tudiral {e na inènirski École des Ponts et Chaussés. Podobno {tevilnim drugim pomembnim francoskim znanstvenikom te nenavadne dobe nestrp- nih revolucionarjev se je Cauchy prav tako najprej izobrazil za inènirja. Po Napoleonovem drugem in dokon~nem padcu je Cauchy uresni~il svoje sanje: leta 1816 je postal akademik. Resda je moral burbonski kralj Ludvik XVIII., starej{i brat Karla X., zato odstaviti slovitega geometra in Napoleonovega privrènca Monga; toda podarjenemu konju pa~ ne gre gledati v zobe. Cauchy je poloàj sprejel, ~eravno so mu {tevilni {tudentje to zamerili; Monga so imeli nadvse radi kot ustanovitelja Politehnike. Ob sedemdesetletnem revolucionarju Mongu so izklju~ili {e tri leta mlaj{ega Lazara Carnota, botra revolucionarnih zmag. Podobnost s sodobnim slovenskim dogajanjem je, seveda, povsem nenamerna. Leta 1817 se je Biot odpravil na [kotsko; Cauchy je prevzel njegov poloàj na Collège de France. Cauchy ni bil v dobrih odnosih s Ponceletom in drugimi raziskovalci, saj je podpiral jezuite proti pari{kim akademikom. Pari{ki jezuiti so ta ~as imeli celo nekaj prvorazrednih matematikov, med njimi predvsem Cauchyjevega prijatelja Moignoja, ki je sicer izstopil iz Dru`be zaradi dolgov nastalih kljub njegovi in Cauchyjevi dolgotrajni podpori izuma èlez-

114 Belhoste, 1991, 178.

268 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 4.6: Akademik Cauchy se prijazno smehlja svoji usodi naproti na francoski znamki izdani ob stoletnici njegovega rojstva. Okoli njega so drugi tedaj pomembni znanstveniki in izumitelji: Benjamin Franklin (* 1706; † 1790), Karl Linné (* 1707; † 1778), Ru|er Bo{kovi~ (* 1711; † 1787), @iga Zois (* 1747; † 1819), Jurij Vega (* 1754; † 1802), Johann Carl Friedrich Gauss (* 1777; † 1855), Charles Babbage (* 1792; † 1871), Janez Puhar (* 1814; † 1864), Werner von Siemens (* 1816; † 1892), Sebastian Kneip(* 1821; † 1897), Louis Pasteur (* 1822; † 1895), Ferdinand von Mueler (* 1825; † 1896), Marcelin Berthelot (* 1827; † 1907), Heinrich von Stephan (* 1831; † 1897), Alfred Nobel (* 1833; † 1896), Joèf Stefan (* 1835; † 1893), Robert Koch (* 1843; † 1910), zoolog Spiridon Brusina (* 1845; † 1908), geolog Gjuro Pilar (* 1846; † 1893), Janez Puch (* 1862; † 1914), Nikola Tesla (* 1856; † 1943), Rudolf Diesel (* 1858; † 1913). ni{kega motorja markiza Achilleja da Jouffroyja. Cauchy je pohvalno ocenil izum v poro~ilih pari{ki akademiji z dne 2. 11. 1840, 12. 6. 1843 in 3. 8. 1846.115 Cauchy se je za probleme javnega prevoza zanimal è med svojimi popotovanji po Evropi, ko je 19. 10. 1832 pari{kim akademikom predlagal izbolj{ave. Tistega leta je v Franciji stekel prvi vlak z vakuumskim parnim strojem; v Trst se je pripeljal podobni dunajski vlak {ele v letu Cauchyjeve smrti.116 Achillejev o~e markiz Claude da Jouffroy d’Abbans je è leta 1775 opisoval parnike in jih preizkusil na reki Doubs ob {vicarsko-francoski meji leta 1776 in na reki Saône leta 1780 {e pred posre~enimi poskusi ameri{kega inènirja Roberta Fultona v Lyonu in na Seni. Takoj po vrnitvi iz Gorice v Pariz je Cauchy, gotovo hud zaradi dolgotrajnega ve~dnevnega potovanja v ko~iji in s po~asnimi plovili, pohvalno opisal uporabo vakuuma v Achillejevem parnem stroju za pogon ladje. Achille je sestavil pogonsko kolo na repu ladje z lopaticami podobnimi dvojni labodji plavuti in poskrbel za bolj{e izgorevanje v vakuumskem prostoru parnega stroja med preizkusno vo`njo na katero je povabil tudi Cauchyja.117 @al Achille s parniki ni uspel podobno kot se je ponesre~ilo è njegovemu o~etu; izum je uspe{no prodal {ele Fulton. Ob Moignovem izstopu iz jezuitske dru`be se je Achille zato raje

115 Belhoste, 1991, 179. 116 Belhoste, 1991, 156; [orn, 1984, 198. 117 Cauchy, C.R. 2. 11. 1840, ponatis 1885, 1/5: 424, 426–427.

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 269 lotil parnih lokomotiv na pravkar odprtih francoskih èleznicah. Cauchy je ostro protestiral ob prvih èlezni{kih nesre~ah, ki naj bi jih povzro~ila preobremenjenost vakuumskih parnih strojev v primerih, ko so preveliko {tevilo vagonov sku{ali vle~i in porivati kar z dvema »hlaponoma«.118 Achille je med dve {irokotirni tra~nici postavil {e tretjo vzdignjeno za ~etrt metra; po njej parni stroj lokomotive z orja{kim kolesom poganjal kompozicijo. Novost se je Cauchyju zdela bolj stabilna pri vo`nji in predvsem pri zaviranju, ko je Achillejev vakuumski sistem poskrbel za izgubo pare. Seveda je bilo trènje tudi to pot Achillejeva peta in novi izum je kljub Cauchyjevi podpori kmalu romal v pozabo.

Seveda je bil François-Napoléon-Marie Moigno kr{~en po samem cesarju Napoleonu, kar je bilo za jezuita tako ali tako nekoliko nenavadno. Moigno je {tudiral teologijo v Montrouge in se uspe{no posvetil matematiki in fiziki. Po julijski revoluciji leta 1830 je pobegnil v Brieg (Brigg) v [vici, gotovo s pomo~jo prijatelja Cauchyja, ki je pred nasiljem {tevilne jezuite skril kar v svoji doma~i hi{i. Obdarjen z izrednim spominom se je Moigno v [vici nau~il celo hebrej{~ine in arab{~ine. Septembra 1833 je prevzel Cauchyjevo torinsko katedro potem ko ga je Cauchy dne 24. 9. 1833 priporo~il skupaj z drugim jezuitom La Chézejem.119 Moigno se je za razliko od Cauchyja kmalu vrnil v domovino in leta 1836 postal profesor matematike na znanem kolegiju Svete Genovefe na Roue des Postes v Latinski ~etrti Pariza. Tam je na École Normale Écclésiastique skrbel za izobra`evanje jezuitskih profesorjev matemati~nih in fizikalnih ved ob izdatni Cauchyjevi pomo~i.120 Moigno je zaslovel kot u~enjak, pridigar in pisec. Leta 1839 je kot prvi za~el uporabljati kamero obskuro, svetlobne projekcije in druge tedanje avdiovizualne naprave pri svojih predavanjih. [e preden je zapustil jezuite je objavil prvi del Diferencialnega in integralnega ra~una po Cauchyjevih postopkih. Nato je popotoval po Evropi in dopisoval v revijo L’Epoque. Bil je kaplan v liceju Ludvika Velikega od leta 1848 do leta 1851. Leta 1850 je postal urednik Presse, naslednje leto urednik Pays, leta 1852 pa je ustanovil slavni znanstveni ~asopis Cosmos. Leta 1862 je ustanovil Le Mondes in se povezal z duhovniki v St-Germain des Prés. Leta 1873 je postal eden kanonikov v Saint- Denisu. Veliko znanstvenih del italijanskih in angle{kih piscev je prevedel v franco{~ino, vmes pa je urejal Actualités Scietifiques. Leta 1849 je v Parizu objavil knjigo o elektri~nem telegrafu, ki je bil v mnogo ~em prav jezuitska iznajdba. Leta 1869 je v Parizu po Cauchy- jevih gori{kih raziskovanjih objavil knjigo o polarizaciji svetlobe in opti~ni aktivnosti raztopin sladkorja. Leta 1873 je v Parizu objavil knjigo o molekularni optiki in tako ob Cauchyju utemeljil sodobno optiko tankih vakuumskih plasti. Po julijski revoluciji leta 1830 Cauchy ni hotel prise~i zvestobe novemu kralju Louisu Philipu »Egalité«. Do skrajnosti zvest svojim na~elom se je nenadoma zna{el v politi~nem vakuumu. Zapustil je dru`ino in donosne pari{ke slu`be ter se odpravil za kraljem Karlom X. v izgnanstvo. Prisego drugemu vladarju v Parizu je imel za neke vrste izraz fevdalne nezvestobe, medtem ko se njegov o~e in oba brata nikakor niso do te mere izpostavljali; kljub negodovanju so vedno znova prisegli vsakokratni oblasti. Od 26. 11. 1830 do marca 1831 je bil Cauchy zaporedoma ob vse tri svoje z mukoma pridobljene predavateljske slu`be; ostal mu je le {e status pari{kega akademika. Sprva je hotel le malo popotovati po tujini za utrditev zdravja; upal je na hitri konec revolucije in z njo julijske monarhije. Septembra 1830 je bil kratek ~as v [vici, kjer je naslednji mesec ob pomo~i jezuitov brez uspeha sku{al ustanoviti {vicarsko akademijo. Avgusta 1831 je Cauchy od{el v Torino in naslednje leto za~el tam predavati teoreti~no fiziko na pro{njo samega kralja Sardi- nije Karla Alberta, ki prav tako ni maral novega francoskega kralja. Cauchy je podedoval

118 Cauchy, C.R. 13. 7. 1846, ponatis 1897, 1/10: 69; Cauchy, C.R. 16. 11. 1846, ponatis 1897, 1/10: 203. 119 Belhoste, 1991, 178, 328. 120 Belhoste, 1991, 177.

270 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK katedro fisica sublime slovitega Amedea Avogadra, za~etnika sodobne molekulske teorije plinov. Avogadro je znova prevzel katedro po Cauchyjevem im Moignovem odhodu je novembra 1834. Leta 1833 je Cauchy v Torinu predaval o fiziki molekul; predavanje je pozneje objavil njegov torinski sodelavec in naslednik Moigno.121 Dne 22. 6. 1833 je glavni tutor Karla V., baron Maxence de Damas iz Toepliza, povabil Cauchyja. Septembra 1833 je Cauchy od{el v Prago h kralju Karlu X. in do oktobra 1838 tam predaval matemati~ne in naravoslovne vede prestolo- nasledniku Henriku grofu Chambordskemu, vojvodi Bordeauxa, ki je bil pozneje pokopan poleg svojega deda Karla X. v Kostanjevici nad Novo Gorico. V Pragi je Bolzano leta 1834 povabil Cauchyja na pogovor o definiciji zveznosti, neskon~nosti in praznega vakuumskega prostora; Cauchyju je daroval svojo razpravo o kvadriranju funkcij, ki jo je posebej zanj sestavil v francoskem jeziku. Bolzano je bil pred in znova nekaj let po sre~anju s Cauchyjem predsednik ê{ke znanstvene dru`be v Pragi, ki jo je pred njim vodil na{ Tobija Gruber. Bolzano je leta 1816 in 1817 omogo~il neodvisen razvoj analize s sodobno definicijo zveznosti v teoremu vmesnih vrednosti, ki ga je sestavil pod posrednim vplivom Bo{kovi}eve teorije vakuuma. Ko je novi cesar Ferdinand na~rtoval svoje kronanje v Pragi, je za Burbone nenadoma zmanjkalo prostora v Hrad~anih. Marca 1836 in dokon~no 8. 10. 1836 se je pregnani francoski dvor odselil iz Prage in se po kraj{em postanku v Linzu in na gradu Kirchberg kon~no naselil v Gorici; tam se je podnebje zdelo ugodnej{e kot v Ljubljani. @al je Karl X. v Gorici è ~ez nekaj tednov podlegel zahrbtni koleri, ki je med vsem spremstvom umorila le njega, mo~no pa je razsajala {e v Ljubljani. Tako je zadnji francoski kralj kmalu po prihodu k nam àlostno kon~al; bliàl se je è osmemu kriù in to je bilo kar njegovo tretje izgnanstvo. Dvor je po pogodbi bival najprej v pala~i Mihaela Coronini-Cronberga na Grafenbergu z veli~astnim vrtom. Po kraljevi smrti so se raje preselili v pala~o grofov Strassoldo; novembra 1837 najdemo tam Cauchyja v popisu sto osmih oseb v burbonski slu`bi. Ob~asno so stanovali celo v gori{kem hotelu Pri treh Kronah (Tre Corone).122 Sedaj je Cauchy imel ob sebi {e èno in h~erke, v prostem ~asu pa je polnil zvezke z novimi teorijami in sanjal o prihodnji slavi. Gori{ko Sonce je vplivalo predvsem na Cauchyjevo raziskovanje vakuuma, optike in etra za prenos svetlobnih valov.

4.2.5. Cauchyjev gori{ki vakuum Med Cauchyjevimi gra{kimi in pra{kimi sodelavci je bil fizik Hessler, ki je kasneje pomagal Karlu Robidi, poznej{emu profesorju in razredniku Jo`efa Stefana. Leta 1845 je Robida za~el predavati matematiko na celov{kem liceju. Med poletnimi po~itnicami leta 1847 se je odpravil na Dunajsko Politehniko k profesorju Hesslerju. Tam je postavljal zapletene vakuumske poskuse; Hessler ga je prijazno pou~il o njihovi razlagi.123 Tak{no izku{njo je Robida nujno potreboval, saj je `e jeseni prevzel predavanja fizike na celov{kem liceju za umrlim Ahaclom. Desetletje prej je Hessler tesno sodeloval s Cauchyjem tik pred Cauchyjevo preselitvijo v Gorico, ko sta bila kratek ~as skupaj v Pragi; Hessler je postavljal poskuse za preverjanje Cauchyjevih teorij etra in vakuuma.

Dr. Ferdinand Hessler je {tudiral v Pragi in na Dunaju. Od leta 1826 do 1830 je delal na univerzi in na Politehniki v Gradcu. Politehnka ali Technische Hochschule v Gradcu se je

121 Belhoste, 1991, 156; Cauchy, 2/15: 412–447. 122 Bader, 1994, 59, 61–62, 106, 290, 358. 123 Scheitz, 1878, 54.

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 271 razvila iz leta 1811 ustanovljenega Joanneuma nadvojvode Janeza; prvi profesor poljudne astronomije je postal dotedanji ljubljanski profesor Philip Neumann. Hessler je od leta 1830 do 1835 pou~eval matematiko in fiziko na leta 1827 ustanovljeni Karl-Franzovi univerzi v Gradcu. Od leta 1836 do 1838, v ~asu Cauchyjevega slu`bovanja v Gorici, je bil Hessler profesor fizike in uporabne matematike na univerzi v Pragi. Leta 1843 je dosegel vi{ek poklicne poti; izbran je bil za profesorja fizike na dunajski Politehniki. Ob objavi u~benika leta 1852 je bil Hessler pravi ~lan Kraljeve ~e{ke dru`be v Pragi in naravoslovnega dru{tva mesta Halle ter dopisni ~lan Dunajske Akademije. Tako je bil »Gori~an« Cauchy v tesnih stikih z obema poglavitnima dunajskima fizikoma nem{kega rodu, Hesslerjem in Ettingshausnom, ki sta odlo~ilno vplivala na razvoj {tevilnih slovenskih znanstvenikov. Med njimi so bili Robida, Stefan in Franc Mo~nik, ki je kmalu po Hesslerjevem odhodu za~el pripravljati izpite za doktorat na univerzi v Gradcu. Dne 4. 4. 1836 je Cauchy v pismu svojemu nekdanjemu {tudentu in zaupniku Libriju poro~al o svojih raziskovanjih oja~itve svetlobe po totalnem odboju. @e 20. 3. 1835 je ta predvidevanja svojih ra~unov pokazal gra{kemu profesorju Hesslerju, ki jih je potrdil z enostavnimi in zlahka ponovljivimi poskusi. ^rn papir je zvil v pravokotne trikotnike in jih postavil pod stekleno prizmo ter pod dve manj{i tristrani prizmi. Potem je z iglo predrl luknjo skozi papir, ki je pokrival eno od stranskih ploskev. Cauchy in Hessler sta opazila sliko sve~e, ki je pre{la skozi prizmo z zelo veliko intenziteto ~e je bil vpadni àrek vzporeden izhodni ploskvi. Cauchyju ni u{lo stopnjevanje intenzitete izhodnega àrka medtem ko je zmanj{eval kot med vpadnim àrkom in vpadno ploskvijo. Bil je prepri~an, da gre za prvo odkritje zlahka ponovljivega poskusa. Pri interferenci svetloba dodana svetlobi proizvaja temo. V tem novem Cauchyjevem

Slika 4.7: Torricellijevi poskusi narisani v Hesslerjevi knjigi po kateri je pisec pou~eval benediktinca Robido, brali pa so jo tudi ljubljanski fran~i{kani (Hessler, 1852, 272–273); F.

272 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 4.8: Vakuumska ~rpalka v Hesslerjevi knjigi Slika 4.9: Vakuumska ~rpalka na `ivo srebro v pri ljubljanskih fran~i{kanih (Hessler, 1852, Hesslerjevi knjigi (Hessler, 1852, 301); F. 304); F.

Slika 4.11: Vakuumska ~rpalka z ventilom in Slika 4.10: Enostavni vakuumski ~rpalki v Hess- enim batom v Hesslerjevi knjigi (Hessler, 1852, lerjevi knjigi (Hessler, 1852, 302); F. 305); F.

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 273 Slika 4.12: Guerickejeva ~rpalka v Hesslerjevi Slika 4.13: Gay-Lussacova ro~na vakuumska ~rpal- knjigi (Hessler, 1852, 298); F. ka v Hesslerjevi knjigi (Hessler, 1852, 300); F.

poskusu pa se totalno odbiti `arek bolje prena{a skozi snov z nara{~anjem intenzitete svetlobe, kar je bil novi argument proti emisijski teoriji svetlobe oziroma proti Newtonovim svetlobnim delcem. Po Cauchyjevih ena~bah je intenziteta svetlobe sorazmerna kvadratu najve~je hitrosti molekul etra. Dne 11. 4. 1836 je Cauchy pri pari{ki akademiji objavil svoje pismo Ampèru o {irjenju in odboju svetlobe v neprozornih telesih blizu povr{in po ena~bah Younga, Poissona, Fresnela in Brewsterja. Cauchy je raziskoval predvsem tanke povr{inske plasti kovin, ki so stoletje pozneje za~ele zanimati {e dedi~e Leyboda in Heraeusa. Hessler je Cauchyjeve domneve o pravokotni smeri polarizacije glede na vpadno ravnino in o intenziteti svetlobe po prehodu skozi prizmo potrdil s poskusi in tabeliral kot »sipalno razmerje« v svojem fizikalnem u~beniku.124 Tako sta Hessler in Cauchy utemeljila sodobno optiko tankih plasti kot pomemben del vakuumske tehnike Leybolda, Heraeusa in seveda tudi slovenskih podjetij.

4.2.6. Cauchyjeva optika tankih plasti pri Stefanovem u~itelju Robidi 2. 5. 1836 je Cauchy raziskoval elipti~no polarizacijo svetlobe v kovinah; svoje ideje je povezal z Brewsterjevimi poskusi.125 Cauchyjeva dognanja so postala temelj sodobne optike tankih kovinskih plasti. Cauchyjevo raziskovanje je mo~no vplivalo celo na Robidovo optiko iz let 1860, 1861 in 1862, ki jo je za~el objavljati sedem let potem, ko je v maturitetnem letniku celov{ke gimnazije u~il matematiko in fiziko Jo`efa Stefana. Robidova optika je bila v mar-

124 Hessler, 1852, XLIV–XLV (tabla XI.) 125 Cauchy, 1884, 1/4: 20–21, 30, 32, 312, 331.

274 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK si~em nadaljevanje Cauchyjeve, saj je za longitudinalno komponento svetlobnega valovanja izra~unal celo hitrost.126 Po Robidi je transverzalni del valovanja {ibkej{i od longitudinalnega in se kmalu zadu{i, saj ne more skozi vakuum. Razmerij med obema vrstama valovanja ni zapisal, ~eravno je Simeon Dénis Poisson leta 1829 in 1831 objavil v Parizu, da imajo molekule {tirikrat ve~jo amplitudo v smeri {irjenja kot pravokotno nanjo. Meritve Wilhelma Wertheima so leta 1848 dajale do trikrat ve~ja razmerja odvisno od vrste snovi.127 Dunaj~an Wertheim je postal leta 1855 izpra- {evalec kandidatov na Pari{ki politehniki. Idejo o dveh vrstah valovanja so uporabljali mnogi raziskovalci v razli~nih panogah fizike. Young je leta 1817 vpeljal transverzalne valove svetlobe le kot spremljevalce longitudinalnih. Podoben opis sta privzela tako Robida kot [ubic. Vsi so menili, da longitudinalne komponente svetlobe ni mogo~e videti z o~mi. Kljub temu longitudinalnih valov po prevladi transverzalne teorije v 19. stoletju ni bilo mogo~e kar enostavno odpraviti. Longitudinalne valove svetlobe, ki jih oko ne zaznava, so opisali Augustin Fresnel in André-Marie Ampère dne 30. 8. 1816, Herman Helmholtz, Konrad Wilhelm Röntgen in drugi.128 [ubic je uporabil druga~en model za opis elektri~nega valovanja;129 pri njem je drugotno transverzalno komponento mogo~e zaznati kot Joulovo toploto, ki greje vodnik. Robida je pozneje spremenil svoje mnenje, da o~esna mre`nica lahko zazna le transverzalni del valovanja svetlobe. Tudi longitudinalni del nihanja naj bi vplival na mre`nico o~esa. Spre- memba je bila morda v zvezi s prvotnim neskladjem Robidove teorije z optiko.130 Zato je {e longitudinalnim impulzom je pripisal vlogo pri {irjenju svetlobne motnje. Domneval je, da se valovanje {iri v obliki prisekanega sto`ca. Os sto`ca dolo~a longitudinalna komponenta, polmer ve~je baze pa transverzalna komponenta valovanja.131 Ena~bo za odvisnost lomnega kvocienta od gostote snovi je povzel po pari{kih profesorjih Dominiquu Françoisu Jeanu Aragu in Jean-Baptistu Biotu,132 ne pa po Cauchyju. V zadnjih poglavjih je Robida opisal polarizacijo, ki je v za~etku stoletja pri odkritelju Fran- cozu Étiennu Louisu Malusu veljala za glavno teorije svetlobnih delcev. Najprej je opisal strukturo islandskega dvolomca, ki jo je sku{al pojasniti è Danec Erasmus Bartholin dvesto let prej leta 1669;133 E. Bartholinova, Thomas Barholinova in Olaus Borrichiusova dela je ponujal ljubljanski knjigarnar Mayr, ljubljanski fran~i{kani pa so Erasmusa brali è v prvih danskih akademskih natisih o Keplerjevih heksagonalnih oblikah sneìnk,134 porah teles135 z vakuumom po Celsiusu,136 privla~ni sili137 in Descartesovi fiziki138 s Kopernikovo domnevo vred.139 Robida je dolo~il razdalje med molekulami v raznih smereh. Komponenti impulzov rednega in izrednega àrka je izra~unal po izreku o ohranitvi gibalne koli~ine.140 Posebej je obravnaval {tiri smeri vpadnega àrka glede na kristal.

126 Mlad`enovi}, 1985, 166; Robida, 1860, 21, 23. 127 Robida, 1860; Rosenberger, 1890, 248–249. 128 Robida, 1860, 23, 25; [ubic, 1874, 460; Maite, 234. 129 [ubic, 1862, 142. 130 Robida, 1861, 7–9; Robida, 1860, 23, 3. 131 Robida, 1861, 7–9. 132 Robida, 1861, 11, 17; Robida, 1862, 2. 133 Bartholin, 1676, Excepta quaedam ex relatione De Islandica glacie et c. Acta medica et philosophica Hafniensia 4/1: 31–33; Mayr, 1678, 50. 134 Bartholin, 1664, ponatis 1674, 18 v Bartholin, Thoma. 1674–1679. 135 Bartholin, 1664, ponatis 1674, 35–53 v Bartholin, Thoma. 1674–1679. 136 Bartholin, 1664, ponatis 1674, 36 v Bartholin, Thoma. 1674–1679. 137 Bartholin, 1664, ponatis 1674, 53–68 v Bartholin, Thoma. 1674–1679. 138 Bartholin, 1664, ponatis 1674, 69–81 v Bartholin, Thoma. 1674–1679. 139 Bartholin, 1664, ponatis 1674, 74–75 v Bartholin, Thoma. 1674–1679.

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 275 Slika 4.14: Naslovna stran E. Bartholinovega spisa o ~udesih narave v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Bartholin, Erasmus, 1674, De Naturae Mirabilibus Quaestiones Academicae, Acta medica et philosophica Hafniensia, naslovna stran); F.

Slika 4.15: Thoma Bartholinove naprave za uporabo in preu~evanje plinov, ki so pri{le bratu Erazmu prav tako prav. Posnetek iz ljubljanske fran~i{kanske knji`nice (Bartolin, 1676, 4/1: 18/19); F.

V 21. poglavju je opisal polarizacijo z odbojem in enostavnim lomom. Trans- verzalno nihanje odbitih àrkov je prav tako polarizirano, saj je dovoljeno le nihanje pravokotno glede na ravnino odboja. Profesor v Kielu Christian Heinrich Pfaff je izmeril tem ve~jo polarizacijo, ~im ve~ji je bil vpadni kot. [kot David Brewster je pokazal, da je najve~ji mo`ni kot med lomljenim in odbitim àrkom ravno kot totalne polarizacije 90°.141 Robida je opisal {e polarizacijo v island- skem dvolomcu, kjer svetloba niha v dveh pravokotnih smereh.142 Celo lomni kvocient je poskusil razloìti z lastnostmi molekul

140 Robida, 1862, 13. 141 Robida, 1862, 13.

276 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 4.16: Andras Clyersova risba rastline ~aja ob naslovni strani kopenhagenskega akademskega glasila, kjer je objavljal E. Bartholin (Clyers, 1676, 4/1: 1); F. snovi in vakuuma. Menil je, da hitrost svetlobe ni odvisna od valovne dolìne, temve~ le od intenzitete motnje, ki sproì nihanje, torej od amplitude nihanja molekul. V 17. stoletju so dvojni lom in polarizacijo sprva pripisal le islandskemu dvolomcu. Malus je leta 1811 ti dve lastnosti svetlobe opisal {e za druge snovi in sploh za vse pojave, kjer se impulz svetlobnega àrka lo~i na komponente ob lomu. Robida je opisal dvojni lom z med- sebojnimi vplivi svetlobnega impulza in privla~ne sile med molekulami. êprav je Robida raziskoval svetlobo in {e posebej polarizacijo s Cauchyjevo teorijo vakuuma in atomov, je Cauchyjevo povezavo med hitrostjo in valovno dolìno valov v Mémoire sur la dispersion de la lumière (1830) in ustrezno Hesslerjevo tabelo iz u~benika omenil le v svoji zgodovini fizike,143 ne pa v poznej{ih opti~nih razpravah.

4.2.7. Vakuum v Cauchyjevi optiki Cauchy je za~el raziskovati disperzijo `e leta 1835 in 1836 v Pragi; son~na Gori{ka je nato blagodejno vplivala na njegova razmi{ljanja o svetlobi, etru in vakuumu. @e januarja 1836 je {irjenje svetlobe v izotropnem etru primerjal z Fraunhoferjevimi meritvami lomnih indeksov. V zadnjih tednih pred prihodom v Gorico se je lotil raziskovanja disperzije svetlobe ob {tudiju lastnosti vakuuma-etra polnega molekul. Na posre~en na~in je prilagodil slovito Bo{kovi}evo silo, ki je bila {e do nedavnega glavni predmet {tudija gori{kih in ljubljanskih fizikov. V Cauchyjevem modelu so se pri ve~jih razdaljah molekule etra privla~ile s silo te`e, ki pada z obratno vrednostjo kvadrata razdalje. Pri manj{ih razdaljah je upo{teval Bo{kovi}eve domneve o odbijanju molekul obratno sorazmerno ~etrti potenci razdalje. Cauchyjev eter je nujno zelo gost sistem molekul; gostota je najve~ja v vakuumu brez disperzije, manj{a pa v telesih z

142 Robida, 1862, 22. poglavje, podobno kot pri Maxwellovem opisu elektromagnetnega valovanja leta 1873. 143 Robida, 1854, 28; Hessler, 1852, XXXIX–XLV.

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 277 disperzijo. Objavil je splo{no ena~bo gibanja v enoosnem sistemu molekul ter raziskal {irjenje valov v izotropnem in enoosnem sistemu.144 V Gorici je Cauchy zasnoval nova razmi{ljanja o optiki na osnovi Gilles Celestine Jaminovih raziskovanj odboja in Fraunhoferjevih raziskovanj disperzije. 15. 12. 1837 je pisal jezuitu Moignoju v Pariz o pravokotni polarizaciji; prisiljen je bil namre~ spremeniti svoje mnenje in sprejeti Fresnelovo domnevo o vibriranju molekul pravokotno na ravnino polarizacije. Cauchy je v tej gori{ki razpravi pod naslovom Lois de propagation de la lumière dans le vide et dans les milieux qui ne dispersent pas les couleurs obravnaval {irjenje svetlobe v vakuumu in v kovinah; to je eden redkih ohranjenih Cauchyjevih rokopisov.145 Tako se je Cauchy posvetil raziskavam lastnosti vakuuma prav v Gorici; obenem je med prvimi preu~il obna{anje svetlobe ob povr{ini kovin in drugih neprozornih snovi. Nekaj dni pred odhodom v Gorico je 3. 10. 1836 pisal Libriju v Pariz v hudi jezi zaradi Aragove kritike, objavljene dne 10. 8. 1836. Arago je zavrnil Cauchyjeve domneve o ni~ni disperziji v vakuumu; Cauchyjeva politika mu je bila tudi sicer zoprna. Seveda Cauchy ni ostal dol`an Aragu in je zagotavljal, da fiziki niso odkrili po Aragu napovedanih pojavov, ki tako ne prina{ajo novosti v znanost. Cauchy ni maral Araga predvsem zato, ker je le-ta po za~etni podpori Fresnelovi optiki pozneje odklonil teorijo transverzalnih valov in celo uporabljal sistem emisije.146 Tako so novice skupaj s pari{kimi akademskimi prepiri pritekale k Cauchyju v Prago in pozneje v Gorico le z enomese~no zamudo. S Cauchyjem je na{a Gorica za polni dve leti postala sredi{~e fizikalnega in matemati~nega raziskovanja svetovne ravni. Leta 1838 je Cauchy pri pari{ki akademiji objavil dve razpravi o podobnosti med ravnimi valovi in valovi, ki povzro~ajo polarizacijo in dvojni lom svetlobe. Takoj po vrnitvi iz Gorice v Pariz je Cauchy 29. 10. 1838 poro~al o vibracijah etra-vakuuma v okolju ali v sistemu dveh okolij, kjer se svetlobe na enak na~in {iri vzporedno osi ali pravokotno nanjo. 28. 10. 1839 je poro~al o tlakih in napetostih v dvojnem sistemu molekul dveh razli~nih snovi z medsebojnim privlakom in odbojem na temelju Mariottovega zakona o relativnem tlaku plina in Ampèrovih idej o toploti in svetlobi. Cauchy si je zamislil molekule kot mnogokotnike iz treh ali ve~ atomov, najraje kot oktaedre s po {estimi atomi povezane z Avogadrovimi in Ampèrovimi tedaj novimi dvoatomnimi molekulami plinov. Atomi istih vrst se v vakuumu odbijajo in zasedejo nasprotna mesta v mnogokotni molekuli. Seveda bi se glede na pomanjkanje meritev atomi enakih vrst prav lahko med seboj celo privla~ili. Cauchy je pojasnil spreminjanje sestav- nih delov molekul in variacije, ki jih je Mitcherlich opazil pri spreminjanju kotov kristala, raz{irjenega zaradi toplote. Oblika molekul tako ni stalna, kristal pa je sistem materialnih to~k skorajda v Bo{kovi}evem pomenu. Zaradi velikih izparilnih in talilnih toplot je Cauchy domneval, da je toplota trdnih teles odvisna le od vibracij molekul okoli te`i{~a, v plinih pa se posamezne molekule lahko vrtijo {e same zase.147 Tako je napovedal razmi{ljanja o prostostnih stopnjah, ki so postale temelj poznej{e Boltzmannove statisti~ne mehanike in Stefanove raz- {irjene uporabe ena~b hidrodinamike. 29. 11. 1838 je Cauchy opisal {irjenje ravnih valov v sistemu molekul s privlakom in odbojem na zelo majhnih razdaljah ob polarizaciji in dvojnem lomu. Izpeljal je zelo enostaven postopek, iz katerega je takoj sledila formula za povr{inske valove. Podobno ena~bo je izpeljal Cauchy- jev dunajski sodelavec fizik Ettingshausen za polarizacijo v prozornih telesih na osnovi Cauchyjeve gori{ke razprave objavljene dne 29. 10. 1837.148 Son~na Gorica je tako vedno

144 Belhoste, 1991, 169–170. 145 Belhoste, 1991, 171–172, 280; Arhiv Cauchyjeve prane~akinje madame Pomyers v njeni rezidenci v kraju Ivoy-le-pré. 146 Cauchy, 1884, 1/4: 36–38, 190. 147 Cauchy, 1884, 1/4: 516, 517, 522. 148 Cauchy, 1884, 1/4: 99, 103, 106.

278 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK znova botrovala zanimivim napovedim optike in teorije vakuuma. Ettingshausen je svetle in temne ~rte v spektru Sonca ter drugih svetil pojasnil z valovno teorijo svetlobe in o rezultatih poro~al Cauchyju. Nekaj let pozneje je Cauchy pri pari{ki akademiji objavil podobno dopol- njeno teorijo etra in vakuuma dne 22. 4. 1839.149

Poznej{i Stefanov u~itelj baron Andreas von Ettingshausen je tako sodeloval z »za~asnim« Gori~anom Cauchyjem. Ettingshausen je pri{el na Dunaj s svojim o~etom oficirjem. Najprej je {tudiral filozofijo, pravo in artilerijske vede na Bombardierschule, kjer je do nedavnega predaval Vega, za njim pa poznej{i novome{ki profesor Ramutha.150 Nato je Ettingshausna za~ela zanimati predvsem matematika. Leta 1817 je postal adjunkt za matematiko na univerzi v Innsbrucku. Od leta 1821 do leta 1835 je bil profesor vi{je matematike na dunajski univerzi, nato pa je zamenjal katedro za fiziko, uporabno matematiko in mehaniko. Leta 1826 je vodilni dunajski atomist in vakuumist Ettingshausen skupaj z Baumgartnerjem na Dunaju za~el izdajati odmevno fizikalno-matemati~no revijo. Dne 4. 3. 1840 je Ettingshausen prvi na svetu posnel fotografijo skozi mikroskop z Daguerrejevim postopkom. Leta 1852 je postal profesor in`enirskih ved na dunajskem politehni{kem institutu. Leta 1853 je organiziral Dopplerjev Institut za fiziko dunajske univerze z odmevnimi vakuumskimi poskusi. Utemeljil je Dunajsko akademijo znanosti in jo od leta 1847 do 1850 vodil kot glavni tajnik. Leta 1862 je bil rektor dunajske univerze; `al ga je kmalu za~ela pestiti bolezen in si je moral izbrati Stefana za svojega naslednika pri Fizikalnem institutu.

Cauchy si je takoj po odhodu iz Gorice dne 10. 12. 1838 zamislil nihanja molekul okoli ravnovesne lege, ki jih je opisal kot vzporedne elipse.151 Dopolnil je Descartesov lomni zakon za primer neprozornih snovi in opisal gibanje àrka v vakuumu.152 Zemlja naj bi ob gibanju skozi vesolje s seboj nosila {e precej{njo maso etra in z njo povzro~ala aberacijo.153 Cauchy je vztrajal v Gorici vse do polnoletnosti prestolonaslednika; po vrnitvi v Pariz je potreboval kar nekaj ~asa, da si je povrnil prej{nje ~asti. Podpirala sta ga Biot in Arago, nasprotoval pa mu je Poisson. Takoj po vrnitvi v Pariz se je Cauchy dne 22. 4. 1839 obregnil ob Poissonove kritike, da Cauchyjeve ena~be dobro opisujejo prehod svetlobe iz zraka v vodo, slab{e pa iz zraka v steklo.154 Laplace je neko~ prerokoval veliko prihodnost mali ribi Poissonu, Lagrange pa domala so~asno malemu Cauchyju; àl pa nih~e ni napovedal njunih òl~nih sporov. Dne 17. 6. 1839 se je v pari{ke zdrahe vme{al {e Irec James MacCullagh; v pismu Aragu je zahteval prioriteto pri nekaterih Cauchyjevih ena~bah za ra~unanje intenzitete, spremembe faze in polarizacije svetlobe odbite od kovin. Tako Cauchy kot MacCullagh sta upo{tevala predvsem Brewsterjeve poskuse, ~eravno je Brewster zavra~al valovno teorijo svetlobe. MacCullagh se je rad zapletal v {tevilne boje za prvenstvo; zdelo se je, da na bojno polje dolo~enega obetavnega znanstvenega problema vedno vstopi za las prepozno. Sodeloval je z rojakom Hamiltonom pri njegovih opti~nih raziskavah, leta 1840 pa je v Torinu v stanovanju prijatelja Babbageja sre~al Cauchyjevega nekdanjega {tudenta Menabrea in Cauchyjevega nasprotnika s torinske univerze astronoma Jeana Planaja. Cauchy je dokazoval, da je MacCullagh uporabljal druga~no ena~bo za lomni indeks kovin in njihovih tankih povr{inskih plasti. Takoj po odhodu iz Gorice je Cauchy dne 28. 4. 1839

149 Cauchy, 1884, 1/4: 330. 150 Aquinas Ramutha (* 1787; † 6. 11. 1861 Novo mesto). 151 Cauchy, 1884, 1/4: 114, 121. 152 Cauchy, 1884, 1/4: 137, 141. 153 Cauchy, 1884, 1/4: 191. 154 Cauchy, 1884, 1/4: 322.

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 279 objavil raziskavo {estih ena~b gibanja in neskon~no majhnih premikov dveh sistemov molekul, ki prodirata drug v drugega. Opisal je izoliran eter podoben vakuumu v okolju s hitrostjo longitudinalnih valov enako ni~, kot je po~el è devet let prej. V drugi ina~ici svoje teorije bil toliko zaverovan v svojo matematiko, da je pismu Ampèreju 19. 2. 1836 neomejeno verjel v prihodnjo meritev longitudinalnih valov s spreminjanjem gostote etra, morda v povezavi s toploto; to je bilo blizu Robidovim, Helmholtzovim, Hertzovim in Röntgenovim poznej{im razmi{ljanjem. Christiaan Huygens si je med prvimi zamislil eter kot svetlobni plin. Cauchyjeva Zemlja je vlekla eter za seboj na svoji poti okoli Sonca; àl pa je to oteèvalo razumevanje aberacije, ki jo je James Bradley meril leta 1720. Zaradi nemerljivosti longitudinalnih valovanj v etru- vakuumu je Cauchy predpostavil negativno stisljivost etra oziroma vakuuma. @al je George Greene dokazal nestabilnost tak{nega etra. Longitudinalni valovi se pa~ ne morejo {iriti skozi vakuum, saj tam ni ni~esar, kar bi se lahko red~ilo ali zgo{~evalo. Podobno Robidi je imel tudi Cauchy toploto za vibracijsko gibanje, ki se lahko {tiri v vakuumu, torej v izoliranem etru. Po Ampèru je ena~ba za gibanje toplote drugega reda po ~asu in ~etrtega reda po koordinatah podobna Cauchyjevim vibracijam s spreminjanjem gostote etra, torej stopnje vakuuma. Fourierjeva splo{na ena~ba za opis toplote je omogo~ala totalno polarizacijo. Tako si je è astronom Herschel lahko zamislil svetlobo, ki brez toplotnih valov potuje po vakuumu medzvezdnega prostranstva ali po drugih povsem prozornih in izotropnih telesih. Problem matemati~nih napovedi nezaznavnih longitudinalnih valov, se je vlekel è od Cauchyjevega opisa deformacij v kristalu s tenzorji leta 1822. Dne 27. 1. 1823 je Cauchy raziskoval gibanje dveh druga na drugo postavljenih kapljevin, od katerih je bila le ena stisljiva. Uporabil je ena~bo za valove v sti~nih to~kah obeh kapljevin iz svoje valovne teorije, za katero je leta 1815 dobil nagrado pari{ke akademije. Dne 17. 11. 1823 je Cauchy poro~al pari{ki akademiji o vplivu privla~ne sile molekul na gibanje valov. Viskoznost teko~in povzro~a privlak molekul na majhnih medsebojnih razdaljah podobno kot v Bo{kovi}evi teoriji atomov in vakuuma. Leta 1827 je Cauchy govoril akademikom o Navierjevih ena~bah gibanja, ki jih je naslednje leto posplo{il za anizotropne trdne snovi neodvisno od so~asnih Poissonovih raziskovanj. Dne 4. 5. 1829 je Cauchy povzel svoja raziskovanja ravnovesja in gibanja fluidov. 21. 7. 1829 je v pismu Libriju opisal torzijo elasti~nih palic, ki jo je Savart prav tedaj potrdil s poskusi.155 Cauchyjevo stopnjevanje hitrosti longitudinalnih valov proti ni~ ali proti neskon~nosti je bilo seveda zasilno iskanje na~ela, iz katerega bi lahko izpeljali ena~bo gibanja. To je uspelo {ele MacCullaghu, ki si je zamislil trdno snov s pro`nostno energijo odvisno le od zasuka. êprav je idejo zapisal è ob prepiru s Cauchyjem leta 1839, so jo objavili {ele po MacCullaghovem samomoru devet let pozneje. Seveda je bila ideja veliko preve~ divja, da bi jo lahko sprejeli resni znanstveniki. Stokes je opisal eter kot plasti~no trdno snov, ki postane pro`na pri hitrem gibanju. Cauchy si je molekule etra zamislil veliko manj{e od njihove medsebojne oddaljenosti; hitrost Cauchy- jeve svetlobe je bila odvisna le od sestave teles. V zmedi tedanjih nezadostnih poskusov je Cauchy zaporedoma objavil dve razli~ni teoriji optike kristalov, tri razli~ne modele odboja ter kar tri razli~ne teorije elasti~nosti oziroma etra in vakuuma v letih 1830, 1836 in 1839. Vse njegove ideje so dajale vsaj pribli`no to~ne ena~be; med seboj pa so si nasprotovale ob neto~nih robnih pogojih in nerealnih velikostih konstant. Pozneje je opustil domnevo o enaki gostoti etra v vakuumu in v telesih s tlakom molekul sorazmernim tretji potenci gostote etra. Bili so to pa~ streli v megli in {e v temi za po vrhu. Natan~no so bili izmerjeni le Fresnelovi

155 Belhoste, 1991, 297, 302, 324–325.

280 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK zakoni odboja; usmerjenost ravnine nihanja glede na ravnino polarizacije, gostoto in elasti~nost etra-vakuuma pa je moral Cauchy uganjevati kar brez resnih meritev. Tako so temelji sodobne teorije vakuuma nastajali na razmeroma trhlih temeljih pod vro~im gori{kim Soncem. Cauchy je sprva predpostavil vzporedno, pozneje pa pravokotno ravnino nihanja in ravnino polarizacije. Obenem je razvil kar tri ina~ice robnih pogojev pri prehodu `arkov svetlobe iz enega okolja v drugo. Seveda je imel vsakokrat znova prav, saj je bil tak{ne vrste pomemben ~lovek, ki ima vedno pri roki pravilne re{itve in je vedno prepri~an vase; {e posebno takrat, ko se moti. Cauchyjevo idejo o longitudinalnem toplotnem valovanju v etru iz let 1837 in 1842 je izredno ostro zavrnil Biot v Journal des Savants; zato je Cauchy natis svojega dela celo opustil in o optiki ni ve~ objavljal vse do revolucionarnega leta 1848.156

4.2.8. Sklep Dveletno bivanje v son~ni Gorici je {e posebno spodbudilo Cauchyjevo zanimanje za optiko in vakuum. @e v Pragi je veliko pisal o etru v vesolju; uporabljal je predvsem ideje svojega u~itelja Ampèrea. Razmi{ljanja je nadaljeval pod jasnim gori{kim nebom in jih nato pridno objavljal po vrnitvi iz Gorice.157 S Cauchyjevim delom v Gorici so slovenske de`ele ve~ kot enakopravno vstopile v srednjeevropski prostor razprav o vakuumu. Vzporedno s Cauchyjevumi razmi{ljanji o vakuumu, etru in optiki tankih kovinskih plasti ob povr{ini sta zrasli prvi uspe{ni srednjeevropski vakuumski podjetji Leybold in Heraeus. Teorija in praksa, akademska ter dobi~konosna razmi{ljanja o vakuumu so se tako razvijala vzporedno in vendarle vsako zase; od Boylovih in Guerickejeve ~asov se nikoli niso ve~ zdru`ila v enotno raziskovanje, saj ju niso ve~ razvijali isti ljudje. Teorija in poskus sta postala predmet dveh razli~nih poklicev fizika; teoretiki vakuuma so se vedno bolj lo~evali od raziskovalcev vakuumske tehnike. Cauchyjevo pojmovanje vakuuma in etra je utrpelo hud udarec z Einsteinovo teorijo brez etra.

156 Cauchy, 1884, 1/4: 333, 343, 431, 493, 495; Rosenberger, 1890, 311, 314; Mlad`enovi}, 1985, 145–146; Belhoste, 1991, 200. 157 Cauchy, 1884, 1/4: 483–484.

VAKUUMSKI POSKUSI MED SLOVENCI 281

5 Katodne elektronke med Slovenci

5.1. Vlacovich o razelektritvah

Elektrotehni{ki uspehi Hallersteina in pekin{kih jezuitov so tlakovali razvoj stroke v Haller- steinovi domovini h kateri je odlo~ilno prispeval Nicolò Vlacovich slovanskega rodu. Rojen je bil v ribi{ki, danes tudi turisti~ni vasici Portire (Postira) na severni obali otoka Bra~a leta 1832 – prav tam se je poldrugo stoletje pozneje rodil hrva{ki pesnik Vladimir Nazor. Med {tudijem na dunajski univerzi je Vlacovich raziskoval na Ettingshausnovem fizikalnem institutu, kjer je pet let po Vlacovichevem odhodu v Koper Jo`ef Stefan postal Ettingshausnov so-direktor in pozneje naslednik. Ettingshausnov sin Albert se je pozneje leta 1893 v nastopnem rektorskem govoru na gra{ki politehniki ponosno spominjal Teslovega nekdanjega {olanja v njihovi ustanovi. Stefan je bil en semester gojenec (Zögling) na dunajskem fizikalnem institutu, kjer je pokazal »izreden talent«.1 5. 8. 1858 je bil potrjen za u~itelja matematike in fizike, leta 1860 je predaval na Vi{ji realki 1. Innere Stadt (Bauernmarkt), obenem pa je bil docent vi{je fizike na dunajski univerzi. Vlacovich je bil prav tako gojenec fizikalnega instituta, dokler ni bil potrjen za u~itelja matematike in fizike poldrugi mesec po mlaj{em Stefanu dne 25. 9. 1858; od suplentske nastavitve dne 5. 10. 1858 do konca {olskega leta 1862/63 je pou~eval fiziko na vi{ji gimnaziji v Kopru, kjer je bil {e kustos fizikalnega kabineta. Leta 1863/64 je dobil mesto na mestni vi{ji realki Civica Scuola Reale Superiore Autonoma v Trstu, ki se je pozneje razvila v sodobni licej Oberdan. Tam je pred njimi fiziko predaval Bartolomeo Biasoletto.2 Vlacovich je ve~ kot dve desetletji usmerjal razvoj tr`a{kega {olstva, saj je bil {e vedno profesor fizike in direktor v {olskem letu 1884/85. Realka v Trstu je bila sprva ni`ja, nato pa so jo dopolnili v vi{jo {estrazredno realko. Vlacovich je leta 1865/66 poleg direktorskega dela predaval {e po pet ur fizike na teden v drugem letniku po Schabusovem u~beniku iz leta 1859. Leta 1871/72 je predaval fiziko zgolj v {estem razredu.

1 OSTA, 1, 26. 1. 1863, 9. 2 Dvajsetletni Istran Biasoletto je leta 1814 diplomiral iz lekarni{tva na Dunaju in leta 1823 za name~ek {e doktoriral iz naravoslovnih ved v Padovi. Leta 1828 je ustanovil prvi botani~ni vrt v Trstu, leta 1838 pa je obiskal ^rno goro in Dalmacijo; svoje videnje tamkaj{njih prebivalcev je tri leta pozneje popisal v knjigi.

KATODNE ELEKTRONKE MED SLOVENCI 283 Slika 5.1: Prva stran nepaginiranega popisa koprskega fizikalnega kabineta z napravami, ki so jih za~eli nabavljati leta 1850. Naprave 5–11 je Vlacovich uporabljal pri raziskovanju iskrenja (Vlacovich, Nicolò in drugi. 1850– 1871 (1885). Inventario del Gabinetto di Fisica. I.R. Ginnasio Superiore di Capodistria. Mestni Arhiv Koper, {katla 10/3).

V prvih letih v Kopru in Trstu je profesor Vlacovich razvil bogato znanstveno dejavnost; {e posebej so ga veselili poskusi z elektriko, saj se je trà{ko pristani{~e razvijalo v pomembno sredi{~e fizikalnih in matemati~nih ved. Med najpomembnej{e dose`ke pri raziskovanju visokofrekven~nih razelektritev na na{ih tleh spada Vlacovicheva razprava o trajanju elektri~ne iskre, objavljena v Kopru leta 1863. Nadaljeval je poskuse, ki jih je leto pred tem objavil v Italiji in na Dunaju. Vlacovichova3 iskra se le navidez naenkrat sproì; v resnici gre za vrsto zaporednih razelektritev, kot je vedel povedati tudi Tesla. K novim razmi{ljanjem so Vlacovicha vzpodbudili poskusi o trajanju elektri~ne iskre neod- visnem od tokokroga v katerem nastane iskrenje, dolo~enem le s presko~eno razdaljo.4 Prav v ~asu Vlacovichovih raziskav je Maxwell objavil prve razprave o sorodnosti svetlobnih in elektromagnetnih valov, ki jih ni ve~ omejeval na obmo~je vodnika in z njimi utemeljil poznej{i Teslov uspeh. Vlacovich je seveda posegal dale~ ~ez tedanje eksperimentalne mo`nosti s trditvijo, da iskro ob razelektritvi sestavlja hitro sosledje sunkov; domislico je pozneje sprejel tudi Tesla. Med sunki naj bi bil prvi najmo~nej{i. Kljub majhnemu celotnemu ~asu iskrenja naj bi bili presledki med posameznimi udari {e vedno mnogo dalj{i od ~asa, ki ga elektri~na motnja potrebuje za pot skozi tokokrog s katerim povzro~amo iskrenje. Vlacovich ni meril te hitrosti, ki jo je prvi~ prepri~ljivo dolo~il Angle` Wheatstone leta 1834 in 1835 in po njem Klemen~i~ leta 1884 v Gradcu. Vlacovichova5 upornost tokokroga ne vpliva na dolìno iskrenja; problem poteka razelektritve je {e danes zanimiv, saj kljub Teslovim prizadevanjem {e nimamo prevladujo~e teorije atmosferske razelektritve med bliskanjem in grmenjem. @e ob prihodu v Trst leta 1863/64 je bil Vlacovich ~lan Dru`be naravoslovnih znanosti v Augusti pri sicilijanskih Sirakuzah in ~lan Kmetijske dru`be v Gorici. V prvih letih v Trstu je Vlacovich razvil bogato znanstveno dejavnost, {e posebej pa so ga veselili poskusi z elektriko. Poleg Vlacovicha so izvestje realke v Trstu bogatili {e drugi fizikalni prispevki. Leta 1875 je G. Derase opisal postopke za dolo~anje lomnega indeksa v trdnih snoveh, teko~inah in plinih.

3 Vlacovich, 1862, 531. 4 Vlacovich, 1863, 10. 5 Vlacovich, 1862, 531; 1863, 11.

284 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Leta 1871 je suplent za geometrijo M. Lovrich raziskoval vibracije strune, vpete med dve uteì. Poleg tega so leta 1872 (J. Streissler), 1878, 1879, 1881, 1884, 1885 in 1887 (E. Lindenthal) v izvestjih realke v Trstu tiskali razprave o geometriji, o krivuljah drugega reda in o drugih matemati~nih zagatah. Hofman je pisal razprave o anti~ni astronomiji za izvestje gimnazije v Trstu leta 1865, 1870, 1871 in 1873; mesto se je tako razvijalo v pomembno sredi{~e fizikalnih in matemati~nih ved. Med najpomembnej{e dose`ke na na{ih tleh spada Vlacovicheva razprava o trajanju elektri~ne iskre, objavljena v Kopru leta 1863. Nadaljeval je poskuse, ki jih je pred letom objavil v Nuovo Cimento in v dunajskem akademskem glasilu Wien.Ber. Po vzoru berlinskega profesorja matemati~ne fizike Petra Theophila Riessa je dokazoval,6 da se iskra le navidez sproì v trenutku; v resnici gre za vrsto zaporednih razelektritev, med katerimi se nasprotna naboja postopoma izni~ita. Meril je povezave med vezanim in prostim nabojem, visoko napetost pa je proizvajal z Riessovim generatorjem v koprskem kabinetu. Vlacovichov celov{ki kolega Robida je prav tako podpiral Riessove dose`ke iz leta 1838, ~eravno so bili na zelo slabem glasu pri dunajskih raziskovalcih zavoljo izzivalne domneve, da je trajen le magnetizem naravnega magneta, medtem ko naj bi se vsaka snov s~asoma razelektrila.7 Vlacovicheva raziskovanja so vzpodbudile meritve svetlobnih pramenov iskre Ruggiera Fabbrija z rimske univerze, objavljene v odmevni reviji Il Nuovo Cimento marca 1858, predvsem pa Felicijeva domnevna neodvisnost trajanja elektri~ne iskre od tokokroga, v katerem nastane iskrenje, objavljena v 15. zvezku istega glasila.8 Felici je svoje delo objavil so~asno z Vlacovichevim in sprva ni poznal tekme~evih dognanj. âs iskrenja naj bi dolo~ala le razdalja, ki jo iskra presko~i;9 po Feliciju naj bi lastnosti tokokroga vplivale zgolj na svetilnost iskre pri praznjenju. Danes vemo, da je svetilnost praznjenja odvisna od napetosti, ki jo povzro~a, zato se zdijo Vlacovichevi dvomi upravi~eni. Vlacovicheva kriti~na pozornost je veljala predvsem Matteuccijevim (Matteucci, 1841) in Feli- cijevim dose`kom v Pisi. Matteucci je {tudiral fiziko in matematiko v Bologni do promocije leta 1828/29. Ob izpopolnjevanju na pari{ki Politehni~ni {oli se je spoprijateljil z akademikom Aragojem. Leta 1831 se je vrnil v doma~i Forlì in Bologno, poln liberalnih nazorov, ni~ kaj v{e~nih vsakokratni oblasti: zato je moral leta 1834 pobegniti v Firence. Ponudili so mu polo- àj lekarnarja, vendar je raje od{el med radoìve Pariàne in po objavi razprave pri tamkaj{nji akademiji s Humboldtovo in Aragojevo pomo~jo dobil katedro v Pisi (1840). Leta 1835 je neodvisno od Faradaya postavil zakone elektrolize, leta 1841 ga je pari{ka akademija nagradila za fiziolo{ke poskuse, ~ez tri leta pa je v svojo zbirko dodal {e londonsko Copleyevo medaljo. Pomlad narodov ga nikakor ni pustila krièm rok: leta 1847 se je lotil politike, po zdruìtvi Italije pa je kot minister za izobraèvanje poenotil programe razli~nih univerz v kraljevini (1862). Kljub novim izzivom je leta 1847 raziskoval polarizacijo dielektrikov, med letoma 1853–1854 pa {irjenje elektrike v izolatorjih ob magnetnih in diamagnetnih pojavih, kar je Vlacovicha najbolj zanimalo. Leta 1859 je pojasnil vpliv severnega sija na telegrafske vodnike. Vir elektrike v ribi torpedo je ponazoril s prvim fizikalnim modelom ìvca kot temeljem poznej{ih dose`kov Emila Du Bois-Reymonda, ki je za~el raziskovati pod neposrednim Matteuccijevim vplivom. Felici je v Parmi za~eti {tudij kon~al v Pisi, kjer je leta 1846 postal Matteuccijev asistent; v revolucionarnem letu 1848 se je kot poro~nik vojskoval v univerzitetnem bataljonu, leta 1862 pa je prevzel katedro pravkar imenovanega ministra Matteuccija. Bil je med ustanovitelji, sprva edini lastnik in v letih pred smrtjo urednik revije Il Nuovo Cimento, kjer je objavljal tudi

6 Vlacovich, 1862b, 531; 1862a, 30, 33, 35, 47, 51, 52, 72. 7 Robida, 1857; Rosenberger, 1890, 775. 8 Vlacovich, 1863, 358; Fabbri, 1858; Felici, 1852; 1862. 9 Vlacovich, 1863, 10.

KATODNE ELEKTRONKE MED SLOVENCI 285 Vlacovicheve dose`ke; Felici je postal eden direktorjev Scuola Norm. Superiore in ~lan nacio- nalne akademije dei Lincei, ki je slovela è od Galileijevih dni. Predvsem se je posve~al teoriji elektri~ne indukcije in matemati~nemu zapisu Faradayevega indukcijskega zakona (1851– 1859), ki ga je samouk Faraday sprva raje izrazil s poljudnimi besedami. Felici je raziskoval vzporedno z Franzom Ernstom Neumannom in Vlacovichem; Felicijeva dognanja je Hermann Helmholtz prelevil v splo{nej{o teorijo potenciala. Vlacovich je seveda posegel dale~ ~ez domet tedanjih poskusov s trditvijo, da iskro ob razelektritvi sestavlja hitro sosledje sunkov. Za razliko od Felicija je trdil, da je med sunki prvi najmo~nej{i. Kljub majhnemu celotnemu ~asu naj bi bili presledki med posameznimi sunki {e vedno mnogo dalj{i od ~asa, ki ga elektri~na motnja potrebuje za pot skozi tokokrog, s katerim povzro~amo iskrenje; hitrost elektromagnetne motnje je prvi~ prepri~ljivo izmeril Angle` Charles Wheatstone leta 1834 in 1835,10 pomembne meritve pa so se posre~ile {e Dolenjcu Ignacu Klemen~i~u leta 1884 v Gradcu. Prav v ~asu Vlacovichevih raziskav je [kot James Clerk Maxwell objavil prve razprave o podobnem bistvu elektromagnetnega valovanja in svetlobe. Vlacovicheva upornost tokokroga prav ni~ ne vpliva na dolìno iskrenja11 v nasprotju z Wheat- stonevimi dognanji. Vlacovich se je z natan~nimi poskusi sku{al dokopati do podatkov o absolutnih prese`kih elektrike med iskrenjem. Domneve o polarizaciji vibrirajo~ih molekul ènevskega profesorja fizike Avgusta Arthura De la Riva je izrabil za vljudno kritiko nedore- ~enosti Matteuccijeve knjige iz leta 1852 v skladu z atomisti~nimi prepri~anji Ettingshausnove {ole svojih u~nih let. Vlacovich ni bil dale~ od londonskih mnenj Johna Fredericka Daniella ali indukcijskih domislic samega Faradaya, ki je skupaj z Wheatstonom dokazal zaporednost iskrenja v ognju in preu~eval Lichtenbergove figure. Vlacovich je ob Matteucijevih raziskovanjih razelektritev pri negativnem polu uporabljal u~benik pari{ke Politehnike Gillesa Cele- stine Jamina; domiselno je preu~eval preboj elektri~ne iskre skozi molekule igralnih kart, pa~ za tarok ali {e raje za primorsko bri{kolo; po Matteuccijevih meritvah se je lotil tudi razelektritve v vakuumu. Obljubil je nadaljnje poskuse za dopolnitev dose`kov »slavnega« Matte- uccija:12 zare~eno je izpolnil è naslednje leto v koprskih izvestjah s poskusi na polprevod- ni{kem bombaù in prevodni vodi. Po Riessovih meritvah je dokazoval, da je trajanje iskre obratno sorazmerno segrevanju13 in razdalji, sorazmerno pa upornosti.14 Vlacovichev potek razelektritve ostaja zanimiv tudi dandanes, saj {e nimamo prevladujo~e teorije, s katero bi opisali dogajanje ob atmosferski razelektritvi med bliskanjem in grmenjem. Vlacovich je stekleni palici z drgnenjem dodajal negativno elektriko, ob mo~nej{em drgnenju pa pozitivno. Z Bunsenovo baterijo je odklanjal magnetno iglo v pari{ki Gaugainovi napravi.15 Nato se je lotil sestavljanja elektri~nih baterij za tedaj modna svetila,16 ki jih je pozneje objavil kot odmev na nagrado, ki jo je bene{ki znanstveni institut leta 1872/72 podelil padovanskemu profesorju tehni{ke fizike Andreju Naccariju. Najprej je po Naccariju povzel razvoj raziskav vse do Galvanijevega odkritja; Vlacovicha so posebej privla~ili Leclanchéjev ~len in de la Rivejevi poskusi s peroksidi na pari{ki razstavi leta 1867. Zanimala ga je vloga amonijevega klorida kot elektrolita med elektrodama iz oglja in cinka v Leclanchéjevem ~lenu,17 ki so mu razli~ni raziskovalci namerili presenetljivo neenake napetosti. Sam Vlacovich je devet mesecev prirejal Leclanchéjev ~len za reguliranje gibanja ure; baterija s kromovo kislino je sprva dajala visoko napetost, ki pa je vse preve~ urno pe{ala.

10 Vlacovich, 1862a, 51, 52, 58. 11 Vlacovich, 1862b, 531; 1863, 11. 12 Vlacovich, 1862a, 40-46, 48, 49, 52, 56, 58, 59, 62-63, 66, 68, 69, 72, 73. 13 Riess, 1853; 1867; Vlacovich, 1863, 7, 8. 14 Vlacovich, 1863, 10–11. 15 Vlacovich, 1864; 1868, 424. 16 Vlacovich, 1870; 1880. 17 Vlacovich, 1875, 129, 130, 133–134; Sabaz, 2008, 201.

286 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 5.2: Vlacovichova elektroliza s cink- Slika 5.3: Vlacovicheva elektroliza s cink-oglji- ogljikovima platinastima ali drugimi kovin- kovima plo{~ama ob nazorni predstavitvi gibanja skimi plo{~ami v mo~ni `vepleni kislini (Vla- molekule cinka (Vlacovich, 1875, 146). covich, 1875, 145).

Nagrajenec Naccari je doktoriral iz matematike leta 1862 v Padovi, nato pa je v Torinu predaval eksperimentalno fiziko med letoma 1878–1916; skupaj s pomo~nikom Bellatijem sta uporabila kromovo kislino, vendar je Vlacovich v Naccarijevih dognanjih ugotovil neskladje z Voltovo elektronapetostno vrsto in se je zato lotil samostojnih poskusov z Bunsenovo in tremi Leblancovimi baterijami. Naccari je izbolj{al Ohmov in Poggendorffov postopek, dopolnjen po Du Bois Reymondu; izmeril je napetost Daniellovih, Siemensovih, Grovejevih, Smeejevih in Bunsenovih baterij s ~isto du{ikovo kislino18 v iskanju primernih izvirov napetosti lastnosti za uporabo v telegrafiji. Smeejeva baterija je bila priljubljena v Kopru {e pozneje, saj jo je Sbuelz kupil za fizikalni kabinet leta 1876 in leta 1892 z dvanajstimi elementi.19 Telegrafske baterije naj bi se izogibale oddajanju par: zato so francoski telegrafisti uporabljali Leclanchéjev izum, predelan v »suho celico«. Naccari in po njem Vlacovich sta se {e posebej zanimala za elektri~na svetila z baterijami ùpnika Callana in Bunsena; Vlacovich je li~no skiciral svoje poskusne naprave s cinkovimi in ogljikovimi elektrodami, namo~enimi v `vepleni kislini; kot vesten u~enec tisti ~as è bolnega Ettingshausna si je atom vodika predstavljal kot del molekule kisline v elektrolitu.20 êravno na Primorskem olja {e niso zamenjali z elektri~nimi svetili, je è raziskoval dinamo pari{kega Belgijca Grammeja iz leta 1869/70, ki si ga je ogledal na mednarodni dunajski razstavi leta 1873.21 Zanimala ga je tudi uporaba elektrike v medicini in galvanoplastiki22 – slednjo je ljubljanski profesor H. Mitteis predstavil na predavanju pred Dru{tvom kranjskega deèlnega muzeja 5. 3. 1856 pod naslovom Uporaba galvanometrije; svetlobni, toplotni in elektri~ni vplivi galvanskega toka in 18. 3. 1856 pod naslovom Zgodovina galvanoplastike.23 Vlacovich je pripisal odlo~ilen pomen afiniteti plina in elektri~ni sili – zato je po bolonjskemu profesorju Emiliu Villariju z bolonjske univerze v bateriji raje uporabljal paladij kot Grovejevo platino, saj je ob paladiju ugotavljal pove~ano aktivnost vodika zavoljo tvorbe paladijevega oksida na pozitivni elektrodi. Vodik je ob stiku s paladijem bolj nagnjen k oksidaciji kot v stiku s platino: Vlacovich je iskal pravilne kemijske formule spojin paladija z vodikom in obljubil nadaljevanje raziskav vodikovih spojin s kalijem ali natrijem.24

18 Vlacovich, 1875, 135, 139–141. 19 Programma, 1876, 82; 1892, 49. 20 Vlacovich, 1875, 136, 138, 141–143, 145, 146. 21 Vlacovich, 1875, 147. 22 Vlacovich, 1875, 148; 1876. 23 De`man, 1858, 91.

KATODNE ELEKTRONKE MED SLOVENCI 287 5.2. Tesla vakuumist

5.2.1. Uvod Nikola Tesla, potomec dalmatinskih Srbov preseljenih v hrva{ko Liko, kaè plodnost te versko in narodnostno me{ane te`ko presku{ane pokrajine. Maturiral je na vi{ji realki v Rakovcu pri [ubicovem prijatelju, fiziku Martinu Sekuli}u, ki mu je zibka prav tako tekla v kamniti Liki. Prav v ~asu Teslove mature je Poljanec [ubic objavil Telegrafijo, pred njo pa vrsto ~lankov v Radu Jugoslovanske Akademije Znanosti in Umetnosti v Zagrebu, katere ~lana sta bila skupaj s Sekuli}em. Tesla je med {tudijem dveh letnikov (1877/1878) politehnike v Gradcu pri fiziku Pöschlu in matematiku Alléju sre~aval univerzitetnega profesorja fizike [ubica in Dolenjca Klemen~i~a. Klemen~i~ je meril za Teslo zelo zanimivo hitrost elektromagnetnih valov kot {tudent med letoma 1871/72 in 1875/76 ter kot demonstrator pri Boltzmannu leta 1877/78. Boltzmann se je ob za~etku Teslovih {tudijev vrnil na gra{ko univerzo; bil je najznamenitej{i srednjeevropski strokovnjak za novo Maxwellovo teorijo. Med najslavnej{imi prebivalci Gradca je bil med Teslovim {tudijem od leta 1871 upokojeni matematik in {olski nadzornik Franc Vitez Mo~nik; Tesla ni mogel mimo njegovih vplivov, ko se je po koncu svojih {tudijev nekaj ~asa udinjal kot gimnazijski predavatelj v doma~em Gospi}u. Tesla je med {tudijem bral dela Williama Crookesa o sevanju v elektronki in o domnevnem 4. agregatnem stanju snovi. Ostarelega Crookesa je tri desetletja pozneje obiskal v Londonu in se z njim pogovarjal predvsem o Williamovemu vnetemu raziskovanju spiritizma. Leta 1878/1879 je Tesla od{el za leto dni v Maribor; za delo v tehni{ki pisarni industrijskega inènirja je ob 60 gld mese~ne pla~e sluìl {e dodatke za uspe{no delo. Tako je postal najprej strojni in {ele pozneje onstran morja – elektroinènir. Zna biti, da se je mladi Nikola v svojem mariborskem ~asu celo ~ezmerno vdajal igram na sre~o ali drugim ne~ednostim. Zato tega obdobja svojega ìvljenja ni nikoli posebno obe{al na veliki zvon; morda je med [tajerkami na{el kar svojo mladostno ljubezen, ki mu je pozneje do konca dni domala priskutila romanti~na doìvetja. Malo po Teslovem odhodu je Maribor leta 1883 kot prvi v tem delu Evrope z àrnicami opremil svojo javno cestno razsvetljavo.25 Dne 24. 5. 1892 je Tesla osebno dajal nasvete zagreb{kemu ùpanu in njegovim pomo~nikom glede javne elektri~ne razsvetljave àrnic v Zagrebu26 in je tako gotovo dobro preu~il

Slika 5.4: Skica vakuumske `arnice v fran~i{kanski ljubljanski knji`nici (Winkler, 1844, 81); F.

24 Vlacovich, 1875, 149–151. 25 Informacija Andreja Simona Lune`nika, prodekana za {tudentske zadeve Pedago{ke fakultete Mariborske univerze. 26 Dadi}, 2004, 12.

288 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 5.5: Opombe s svin~nikom ljubljanskega fran~i{kanskega opazovalca sodobnih elektri~nih in vakuumskih naprav (Schreiner, 1891, 170); F. poloàj v sosednjem Mariboru. Kljub zanimanju in naprednosti tedanjih mariborskih elektrotehnikov pa Tesla slu`be pri nas ni znal obdràti. Seveda nam je lahko samo àl. V Mariboru si je Tesla prihranil dovolj za {tudij v Pragi, ki pa se ga ni resneje lotil. Pozneje je postal ~astni doktor v Zagrebu; podobno je tudi Edison brez vsakih {ol pri{el do ~astnih dokto- ratov. Edison je pisanje novinarjev bolje obvladal, vendar je bila njegova metoda vsaj spo~etka le poskus-in-popravek-napake, medtem ko je Tesla bolj stavil na miselne eksperimente. Leta 1882 je Tesla v Parizu pri podru`nici Edisonovega podjetja CCE (Compagnie Continen- tale Edison) sodeloval z Edisonovim prijateljem Charlesom Batchelorjem (Batchellor). Pet let prej je Edison naro~il Batchelorju naj v vtakne kos oglja v elektronko iz~rpano z navadno zra~no ~rpalko. Zavoljo slabega vakuuma je razàrjeni ogljik zgorel skoraj prav tako hitro kot na zraku;27 vsekakor pa se je pod Batchelorjevim pokroviteljstvom Tesla prvi~ seznanil z resnimi vakuumskimi poskusi. CCE je v za~etku leta 1883 poslala Teslo v Strasbourg; nadobudni mladeni~ pa je naslednje leto po priporo~ilu pari{kih prijateljev in Batchelorja odplul – k Edisonu v sanjski New York. Tako se mu je mudilo v Novi svet, da bi se malo-da-ne vkrcal kar brez hla~. V deèli neko~ divjih Indijancev je delal v Edisonov prid do pomladi 1885; nato je raje ustanovil Teslovo dru`bo za cestno razsvetljavo, le dobro leto po njeni vpeljavi v Mariboru. Naslednje leto je dokon~al lasten domiseln sistem razsvetljave z oblo~nicami; o njem so na{i predniki le desetletje po izumu lahko brali kar v doma~em jeziku: »Ako zveèmo dve kovinski plo{~i, ki stojita druga drugi nasproti, s Teslinimi toki, potem bivajo v vsem prostoru med njima zelo jake elektri~ne sile. Geisslerjeve cevi, katere prinesemo v tak prostor, se takoj bli{~e~e zasvetijo. To

27 Edison, 1994, XXXVI, 540–547.

KATODNE ELEKTRONKE MED SLOVENCI 289 obna{anje Geisslerjevih cevij je rodilo v Tesli upanje, da mu bode mogo~e upeljati novo, vse druge nadkriljujo~o elektri~no razsvetljavo. V prostoru, katerega bi hoteli na ta na~in razsvetliti, bi vzidali v dve nasprotni steni velike kovinske plo{~e ter jih zvezali s Teslinimi toki. Potem bi se na vsakem kraju tega prostora svetila Geisslerjeva cev, katero bi prosto, brez `ice prena{ali in postavljali na poljubna mesta. @al, da smo {e precej oddaljeni od te idealne razsvetljave«.28 110 let pozneje je oddaljenost {e vedno tu… Kako dolgo {e?

5.2.2. Teslovi elektroni in rentgenski àrki v Crookesovi vakuumski cevi Tesla je seveda »predhodnik« {tevilnih uspehov drugih izumiteljev: rentgenskih àrkov, laser- ja, Marconijevega radia, elektronskega mikroskopa, inducirane radioaktivnosti, pospe{evalnika nabitih delcev… Oglejmo si predvsem pou~no zgodbo o njegovem »odkritju« elektrona v polemiki z veljavnim odkriteljem, J.J. Thomsonom. Teslov prijatelj in poznej{i hud nasprotnik T.K. Martin,29 urednik newyor{kega The Electrical Engineer, je junija 1891 objavil povzetek pisanja londonske revije Electrician o J.J. Thomso- novem opisu elektri~nega praznjenja v vakuumu pred Fizikalnim dru{tvom. Dva tedna pozneje je Martin objavil {e podobna razmi{ljanja ameri{kega profesorja Elihuja Thomsona.30 Naslednji teden je svoj lon~ek v isti reviji pristavil {e Tesla, ki je tisti ~as v svojem newyor{kem laboratoriju raziskoval vzpostavitev elektromotorne sile in svetlikanja v vakuumski elektronki, najraje brez elektrod s pomo~jo krepke indukcije v mo~nem elektromagnetnem polju. Tesla je svoje domislice izmenjeval z Alfredom G. Braunom iz Western Union Telegraph Company. Z ene strani zataljeno cev je podalj{al v obliko navadne vakuumske àrnice, vanjo vtaknil bakreno ali celo pozla~eno plo~evino ter opazoval svetlobni krog med bakrom in steklenim ogrodjem. Vidni u~inki so bili veliko ve~ji, ko je bil baker bli`je steklu, gretje stekla pa je kazalo, da ga delci bombardirajo v pravokotni smeri. Pri poskusih z izmeni~nimi tokovi nizkih frekvenc je pojave pripisoval elektrostati~nim vplivom, medtem ko se J.J. Thomsonu delitev elektrike na stati~no in dinami~no v tem spletu okoli{~in sploh ni zdela smiselna. Thomson se je celo premalo prepri~ljivo izgovarjal Tesli, da pisanja Electriciana o svojemu lastnem govoru pred Fizikalnim dru{tvom ni niti prebral. Seveda mu Tesla kot dober sin na{ega nedavno {e bratskega naroda nikakor ni ostal dolàn; odgovoril je takoj, ~im je Thomsonovo londonsko obrambo Martin ponatisnil v svojem newyor{kem glasilu. Tesla je svoj zapis zaklju~il z domala prero{ko trditvijo, da je »opaèni pojav posledica gibanja majhnih nabitih delcev, ki z veliko hitrostjo trkajo ob molekule plina.« Thomson se seveda tisti ~as {e ni strinjal s Teslo, ~ez slabih {est let pa toliko bolj, saj je tedaj nenadoma razglasil svoje – odkritje elektrona. Kdor zna pa~ zna. Ubogi Tesla pa je spet enkrat ostal z dolgim nosom. Leta 1894 sta Tesla in asistent Alley opazila po~rnitev fotografskih plo{~ ob praznjenju Crookesovih elektronk. V za~etku naslednjega leta jima je newyor{ki laboratorij zgorel do tal, morda z majhno pomo~jo ali celo zaslugo tekmecev; vseeno je Tesla takoj po Röntgenovem odkritju nadaljeval poskuse z odbojem in drugimi lastnosti novih àrkov.31 Dne 1. 8. 1896 in znova {e 29. 8. 1896 si je àrke X narobe zami{ljal kot drobne majhne delce za izbijanje naboja iz atomov. V sporu s Thomsonom in Röntgenom je Teslo ostal bolj kratkih rokavov; raje se je lotil raziskovanja visokofrekven~nega praznjenja v razred~enih plinih, kjer konkurentov tako reko~ ni

28 Dadi}, 1982, 305; [ubic, 1897, LXIV. 29 Jovanovi}, 1998, 11. 30 Horvat, 1988, 265, 271; Paar, 2004, 38-39. 31 Paar, 2004, 42-44.

290 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK bilo. Od maja 1899 do februarja 1900 je v Colorado Springsu preizku{al brez`i~ni prenos visokih energij, svojo drugo veli~astno iznajdbo po motorju v vrtljivem magnetnem polju izmeni~nega ve~faznega toka. Zemljo in zgornje plasti ozra~ja si je zamislil kot plo{~i ogromnega kondenzatorja s spodnjimi plastmi zraka kot izolatorjem. Domislica je bila nadvse podobna poznej{emu vesoljnemu modelu z Zemljo kot elektrodo vakuumske elektronke za zbiranje delcev severnega sija. Zdi se, da je Tesla v svojih miselnih poskusil pripisoval Zemlji previsoko elektri~no prevodnost; rad se je prepogosto zana{al na ob~utek, ki pa ga je tu vendarle pustil na cedilu. Tesla si je izbral Colorado, ker so tam strele kar najbolj pogoste, morebiti z izjemo znamenitih poletnih tornadov na ravninah Oklahome. Tesla je raziskoval pri 120 mm Hg do 150 mm Hg (1/6 do 1/5 kbar) ob napetostih med dve in {tiri milijonov V. Vmes je dne 4. 7. 1899 nadaljeval raziskovanja lastnosti Lenardovih in Röntgenovih `arkov.32 V Coloradu, kjer je poleti pogosto tako vro~e, da de` kar izpari preden pade na tla, je Tesla predvsem na~rtoval prenos visokih elektri~nih energij na velike razdalje. Ve~ina raziskovalcev je po Ircu Georgu Francisu FitzGeraldu menila, da uklon valov ob oblini Zemlje omogo~a elektriki pot ~ez Atlantik. Tesla je podobno domnevo branil v patentnem spisu 24. 6. 1899 in {e ~ez slabo leto v poljudni reviji The Century Magazine junija 1900.33

5.2.3. Visokonapetostne razelektritve Teslovih slovenskih predhodnikov Med predhodniki Teslovega raziskovanja strel so bili {tevilni listi z na{ih gora, med njimi Jurij Vega in njegovi u~itelji. Avgusta 1775 je Vega kon~al {tudij filozofije v Ljubljani skupaj s Kranj~anom Fideliusom Poglajenom. Matemati~ni in fizikalni del izpita sta vodila profesorja Joèf Jakob Maffei iz Gorice oziroma [empetra in Gregor Schöttl. Vegove izpitne teze so bile natisnjene v latin{~ini, privezali pa so jih pred nem{ki prevod Makove knjige. Maffei je Madàra Maka spoznal è med skupnim slu`bovanjem na Terezija- ni{~u, latinsko ina~ico Makove knjige pa so objavili tudi v Maffeijevi doma~i Gorici. Tako si lahko mislimo, da je prav Maffei odlo~ilno pripomogel k izbiri knjige, v katero so Vega in so{olci privezali svoje izpitne teze. Objavo so, domiselno, posvetili Raabu;34 prav njemu je cesarica marca 1771 zaupala gradbena dela na vodah, po prepovedi jezuitskega reda leta 1773 pa ga je postavila za dvornega svetnika. Raab se je veliko ukvarjal z urejevanjem reke Mure; tako izbira posvetila ni mogla biti bolj posre~ena. Raab je Vego in so{olca Poglajena kmalu po izpitu dal zaposliti prav pri Gruberje- vih delih na Muri. K izbiri knjige za privez Maffeijevih izpitnih vpra{anj so vplivale predvsem tesne povezave s prevajalcem, Maffeijevim in Makovim dunajskim {tudentom Retzerjem. Retzer je dne 24. 5. 1782 stopil v novo loò Resni~na sloga. Istega leta je postal mojster; njegov vpliv pa je zaostajal kve~jemu za voditeljema loè, Bornom in Sonnenfelsom. Pripadal je celo najvi{jim krogom reda iluminatov, ki ga je 1. 5. 1776 na Bavarskem ustanovil nekdanji jezuit Adam Weishaupt, profesor prava v Ingolstadtu. Retzer je bil skupaj s Tobijo Gruberjem eden poglavitnih piscev Bornovega dunajskega prostozidarskega glasila. Objavil je manj odmevne raziskave o elektriki. Z Vego se je pogosto sre~aval v loì, vendar ni prisostvoval njegovem sprejemu med prostozidarje. Leta 1800 je Retzer postal baron,35 so~asno z dva meseca starej{im Vego.

32 Tesla, 1999, 18, 67–68. 33 Bok{an, 1932, 243, 264; Tesla, 1981, 75, 97. 34 Maffei, Tschokl, Schöttl, 1775, 1. 35 Sporo~ilo dr. Matev`a Ko{irja, 3. 11. 2003.

KATODNE ELEKTRONKE MED SLOVENCI 291 Slika 5.6: Strela od morski obali odtisnjena pred naslovnico prevoda Makove knjige, vezane ob izpitne teze profesorjev Maffeija, Schöttla in Tschokla, ki so jih zagovarjali Vega in so{olci avgusta 1775.

Prevod Makove knjige je bil skupaj z originalom prvi~ objavljen na Dunaju leta 1772. Po rimski {egi o{tevil~enemu uvodu je sledilo 125 strani glavnega teksta. Mako ni prilo`il slik razen skice neurja pred naslovnico, pod katero se je postavil s stihom iz Ovidovih Metamorfoz. V uvodu je Mako opisal raziskovanja elektri~ne iskre. V prvem delu je poro~al o naravi strele,36 v drugem pa o blisku.37 Odobraval je Franklinovo teorijo o vi{ku s pozitivno in o primanjkljaju z negativno elektriko.38 Benjamin Franklin je bil vpliven prostozidar in obenem dober prijatelj jezuita Bo{kovi}a ob prepletanju obeh dru`b, ki si o~itno nista bili ravno vedno v laseh. Vega in Maffei sta bila gotovo ponosna, ko sta videla, kako je Mako citiral celo Valvasorjevo Slavo39 z opisom dveh vodometov v Cerkni{kem jezeru. Ko je z neba bliskalo in streljalo, je stari dovtipne` Valvasor sli{al donenje, kot da bi obenem tolkli ob razli~ne pavke. Cerkni{ka vodometa sta se mu zdela podobna votlinama. V enem je opazil svetlobo, iz drugega pa se je vzdigovala megla nabrana ob neurju. Valvasor ni dvomil, da pojav povzro~a elektrika, ~eravno bi mu danes le te`ko verjeli na besedo. Bo{kovi}ev prijatelj, izdelovalec prvih strelovodov v Torinu piarist Giacomo Battista Beccaria, je poro~al o podobnih vodnih vrtincih v Modeni.40

36 Mako, 1775, 1–57. 37 Mako, 1775, 59–125. 38 Mako 1775, 4. 39 Valvasor, 1689, 50/4: 49; Mako, 1775, 41. 40 Mako, 1775, 17, 42

292 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 5.7: Skica prve uspe{ne meritve stisljivosti vode v Ambschellovi in Herbertovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Herbert, Ambschell, 1778); F.

Slika 5.8: Bo{kovi}eva krivulja v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1778); F.

Gotovo je prav opis raziskovanj rojaka Valvasorja dokon~no prepri~al Maffeija, Vego in njegove so{olce, da so dali teze za svoj kon~ni izpit vezati ravno v Makovo knjigo. Na zadnjih dvajsetih straneh prvega dela je Mako povzel opazovanja strel po vsej Evropi. Leta 1761 je strela je udarila v njegov doma~i dunajski akademski kolegij. Z bakrene strehe je stekla navzdol, ne da bi po{kodovala leseno ohi{je; nato je glasno udarila ob zvon. Od tam je po vod- niku med trdnim ohi{jem in streho prodrla v kapelo Sv. Ksaverja ter kon~no udarila v posreb- reni in pozla~eni kip Matere Bo`je. Strela je leta 1770 ponovno zadela majhen stolp istega

KATODNE ELEKTRONKE MED SLOVENCI 293 Slika 5.9: Bo{kovi}eva krivulja v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1778, tabla slik2); F.

Slika 5.10: Vakuumska ~rpalka in Bo{kovi}eva krivulja v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran- ~i{kanih (Ambschell, 1791, tabla slik 1, sliki 1 (pojasnjena na 1: 37) in 3 (pojasnjena na 1: 44)); F.

kolegija; potovala je po bakreni strehi, se spustila po `eleznih vratih in prodrla v sobe.41 Leta 1770 je spet nevarno po~ilo, tokrat v vrata dunajskega kolegija.42 Mako je opisal {e bliskanje v Benetkah 26. 5. 1752 in 18. 6. 1764,43 neurje v Temi{varu 1. 2. 177244 ter nedavno strelo, ki je

41 Mako, 1775, 49. 42 Mako, 1775, 72. 43 Mako, 1775, 46, 47. 44 Mako, 1775, 77.

294 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 5.11: Vakuumska ~rpalka v Ambschellovi Slika 5.12: Vakuumska posoda v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1791, tabla slik 1, slika 1 (pojasnjena na 1: 1793, slika 19 na tabli 2 (pojasnjena na 2: 172)); 37)).; F F.

Slika 5.13: Elektrostatika v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1791, slika 19 na tabli 3 (pojasnjena na 4: 671)); F.

KATODNE ELEKTRONKE MED SLOVENCI 295 stopila pozla~eno kroglo v Berlinu 20. 7. 1772.45 O dogodkih v Temi{varu mu je br`kone poro- ~al tamkaj{nji navigacijski ravnatelj, jezuit Tobija Gruber. Nekdanji ljubljanski jezuit Biwald je postavil prvi strelovod na [tajerskem. Kranjci seveda niso zaostajali za sosedi; v nadaljevanju Maffeijevih matemati~nega dela izpita je ljubljanski profesor G. Schöttl v svoji zadnji 38. fizikalni tezi obravnaval èlezni strelovod na drogu.46 Ljubljanski rektor Anton Ambschell je opisal strelo v samostanski cerkvi sv. Martina: »…leta 1782 je udarila strela tri milje ju`no od Ljubljane na Kranjskem v kri` stolpa cerkve redovnic (...) od koder je skozi samostan stekla v zemljo«. Dogodek je sproìl splo{no zanimanje. Zato je Ambschell strelovod iz ìce postavil na stolp visoke stavbe v bliìni svojega ljubljanskega stanovanja in s tem postal pionir sodobne obrambe pred strelo med Kranjci. V strelovodih so tedanji neuki opazovalci pogosto videli novost dvomljivega slovesa. Tako je leta 1783 bodo~i revolucionar, odvetnik Maximilian Robespièrre, na sodi{~u v Arrasu branil francoskega plemi~a, ki naj bi z nastavitvijo strelovoda vznemirjal sosede in celo samega gospoda ùpana. Dobrohotni Robespièrre je bil tedaj obetajo~ moàk; njegovo usode polno prijateljevanje z giljotino se je razvilo komaj dobro desetletje pozneje. V drugem delu knjige je Mako sprejel Franklinov pogled na naravo strele in {tevilnih vremenskih pojavov.47 Opisal je Bianchinijevo pismo (16. 12. 1758) o poskusih s strelo pri devinskem gradu »ob mejah Kranjske.«48 Celo stoletje pozneje se je za Bianchinijeva raziskovanja zanimal ljubljanski gimnazijski profesor fizike in poznej{i ravnatelj Mitteis; v gimnazijskem {olskem poro~ilu opisal {e spor med Nolletom in Franklinom, kar pa se njegovim dunajskim kritikom ni

Slika 5.14: Dvojna vodna ~rpalka v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1793, 5: slika 9 na tabli 1); F.

45 Mako, 1775, 50. 46 Maffei, Tschokl, Schöttl, 1775, 52. 47 Mako, 1775, 85. 48 Mako, 1775, 93–95.

296 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 5.15: Stiskanje vode in vakuumska posoda Slika 5.16: Prva meritev stisljivosti vode v v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i- Ambschellovi knjigi z drugega zornega kota pri {kanih (Ambschell, 1793, tabla slik 2, sliki 11 ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1793, 5: (pojasnjena na 2: 77) in 17 (pojasnjena na 2: slika 23 na tabli slik 5); F. 102)); F.

zdelo ravno posre~eno. Dunajsko kritiko je objavil Grailich, predhodnik Joèfa Stefana, ki je malo pred tem kritiziral tudi Robido. Na Slovenskem narodnostnem ozemlju so se za~eli è zelo zgodaj zanimati za razelektritve. Naprave fizikalnih kabinetov niso bile namenjene zgolj dijakom. Zanimivej{e nabave je gimnazijski profesor fizike med letoma 1853 in 1866, ravnatelj gimnazije in nekaj ~asa tudi realke ~e{ki Nemec Mitteis, preizku{al tudi pred izbrano dru`bo izobraènih some{~anov na predavanjih pred Dru{tvom kranjskega muzeja v Ljubljani. Zanimivosti so v Deèlnem muzeju predstavljali tudi drugi. Tako je fizik Thomas Schrey, Mitteisov namestnik, 10. 12. 1856 dopolnil Mitteisovo predavanje o razvoju stereoskopa s prikazom najnovej{ih metod za merjenje jakosti elektri~ne iskre. Schrey je bil rojen leta 1830 v Logatcu, med letoma 1862 in 1870 je bil direktor ljubljanske realke, nato pa je od{el na realko v Celovec. Mako je povzel Bianchinijev49 poskus iz leta 1750, ko je zapi~il v tla kot sve~a ravno helebardo in jo povezal z verigo. Opazil je svetlikanje znano pod imenom »ogenj Sv. Helene« oziroma Sv. Erazma. Bianchini je ugotavljal, da je elektri~na materija iz ozra~ja vstopila v helebardo. Poskus je trajal le ~etrt ure, nato pa so se nadobudni raziskovalci pred nevihto kar urno skrili pod streho devinskega gradu. Suha glava je {e vedno ve~ vredna od obetajo~ega znanstvenega odkritja. Grajski kastelan je bil Maffeijev boter Joèf Thurn-Hoffer, dokler ni Devina leta 1774 skupaj z gradovoma Sagredo in Vipulziano po njem prevzel mlaj{i brat, grof Janez Krstnik.

49 Mako, 1775, 93.

KATODNE ELEKTRONKE MED SLOVENCI 297 Tako je Maffei dobro poznal delo Bianchinija, ki je leta 1754 opisal {e izvir in tok ponikalnice Timav v pismu Gori~anu Gvidu Kobenclu. Mako je vedel, da zvok ne premika zra~nih gmot na ve~je razdalje. Zato je pravilno domneval, da se z zvonjenjem ne da u~inkovito preganjati oblakov, ki grozijo s strelo.50 Podobna stali{~a je leta 1778 zagovarjal tudi Koro{ec Joseph Herbert, dunajski profesor fizike in sodelavec ljubljanskega rektorja Ambschlla. Mako je obravnaval razmeroma nove elektri~ne poskuse, denimo razprave objavljene v Hannovru leta 1761;51 opisal pa je le malo lastnih odkritij. Bo{kovi}a ni omenjal, saj le-ta o elektriki ni veliko objavljal. Mako je bil eden najpomembnej{ih Bo{kovi}evih zagovornikov, {e posebno glede problemov vakuuma in neskon~no majhnih koli~in, ki so se jih jezuiti nau~ili re{evati {ele z Bo{kovi}evo fiziko. Ker so bili tudi ljubljanski jezuiti naklonjeni Bo{kovi}evim idejam, je G. Schöttl njegovi »slavni krivulji sil« posvetili kar dve izpitni vpra{anji;52 izbira Makove knjige za privez izpitnih tez je bila tudi po tej plati povsem pri~akovana.

5.2.4. Teslovi sodobniki raziskujejo razelektritve na Slovenskem: Robida in [ubic Stefanov profesor Robida je v svojih raziskavah resda posegal med prve meritve razpr{evanja kovin in {irjenja elektromagnetni valov; vendar je bil pristop mlaj{ega Vlacovicha sodobnej{i. Robida se sprva ni lotil tehtnej{ih poskusov brez primernih ~rpalk in tesnil; kljub temu pa je tri desetletja pred Hertzom objavil meritve elektromagnetnega valovanja.53 Prvi med Slovenci je

Slika 5.17: Elektri~ni in vakuumski poskusi Je`i~ana Robide v neko~ I. Tu{ekovi knjigi, ki jo danes hranijo ljubljanski fran~i{kani (Robida, 1847, tabla slik 2 ); F.

50 Mako, 1775; Dadi}, 1982, 1: 355. 51 Mako, 1775, 91. 52 Maffei, Tschokl, Schöttl, 1775, 40 (tezi XV in XVI). 53 Robida, 1857, 4; Robida, 1858, 59.

298 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK razpr{il koni~asto platinasto elektrodo v »bel okrogel made` iz velikanskega {tevila zrn platine, ki so se pri visoki temperaturi prijela plo{~e...«54 François Napoleon Marie Moigno je za poskus priporo~al Ruhmkorffa v sodelovanju s Cauchyjem, ki je v ~asu Robidove mladosti delal v »na{i« Gorici. Moigno naj bi, po Robidovem mnenju, spregledal segrevanja pozitivne elektrode in odletavanje delcev proti negativni elektrodi.55 Robidov prijatelj Poljanec Simon [ubic je nabavil ve~ Geisslerjevih cevi med elektromagnet- nimi instrumenti za zbirko fizikalnega kabineta v Pe{ti dve desetletji preden so Teslo zaposlili pri sosednjem telefonskem podjetju. Tako [ubic kot Tesla sta upo{tevala Crookeseva dognanja iz leta 1869. Vendar [ubic ni naravnost opisal sorazmernosti dolìne temnega »Crookesovega« podro~ja ob katodi s povpre~no prosto potjo molekul v plinu. Leta 1875 je [ubic objavil prvo slovensko knjiìco o telegrafiji in Tesla se je seveda podvizal med njene prve bralce. Tiste dni je telegraf è skoraj 30 let deloval v avstrijskih deèlah in tudi v njenih slovenskih delih. Leta 1846 je prevladoval Bainov telegraf, pozneje ga je izrinil Morseov izum; podobno je Teslov izmeni~ni tok pri nekaterih klju~nih uporabah nadomestil Edisonovega enosmernega. [ubic je v Telegrafiji do 17. strani obravnaval razvoj in teorijo elektrike kot je pri{la prav tele- grafistom. Nato se je lotil posameznih izvedb telegrafa in sorodnih, tedaj modnih naprav.

Tabela 5.1: Poglavja [ubicove Telegrafije, ki so usmerjala prve elektrotehni{ke zamisli mladega Tesle

Uvod Pota, po katerih so se spoznavale na terne mo~i, ki se rabijo pri elektri~ni telegrafiji 1 Nekaj glavnih pravil o galvanizmu 8 Nekaj posebnih del galvanskega toka, ki se rabijo pri telegrafiji 10 Steinheilov telegraf s pisajo~ima iglama 17 Wheatstonov telegraf na magneti~ne igle 18 Bainov telegraf z zvonci in brez njih 21 Morseov elektromagneti~ni telegraf 22 Aparat za priprezanje mo~nega doma~ega elektri~nega toka 24 Telegrafne vezi med odaljenimi telegrafnimi postajami 25 Morseov telegraf z barvo pi{o~ 26 O rabi Morseovega telegrafa v primeri z drugimi 26 Casellijevi vsaktere obraze posnemajo~i telegraf t.j. pantele 28 Hughes-ovi telegraf tiska telegrame s tiskarskimi ~rkami 31 Telefon ali telegraf, po katerem se sli{i petje v tuje kraje 36 Kako in kodi se je raz{irjal elektri~ni telegraf 37 Podmorski telegraf 38 Telegrafija po hi{ah 41 Elektri~ni popki s katerimi se pozvonuje 43 Naprave s katerimi se opazujejo telegrafska znamenja 44 Berguet-ova naprava z elektromagneti~nim ma~kom in plohom 45 Cela osnova hi{nega telegrafa 47 Hi{ni telegrafi v podobi elektri~ne ure 48 Rémondov telegraf s tiskarskim vodom 49 Hagendorffev hi{ni telegraf z uro, ki ka`e ~rke 53 Ozir po ob~nih telegrafnih osnovah 55–57

54 Robida, 1857, 4, 31, 33; Grailich, 1858, 426. 55 Robida, 1857, 31–33.

KATODNE ELEKTRONKE MED SLOVENCI 299 5.2.5. Codelli êprav je idrijski in ljubljanski profesor Nardin veliko patentiral v Teslovi smeri, je Ljub- ljanski baron Anton Codelli edini med slovenskimi izumitelji vsaj do neke mere primerljiv s Teslo. Ob bok Teslovim 170 patentom jih je znal tudi Codelli spraviti skupaj kar lepo {tevilo, ~eravno se v ZDA ni dovolj uveljavil. Codelli je bil domala dve desetletji mlaj{i od Tesle; oba sta se ujela v razvoj elektrotehnike, njuni novi izumi pa so kar vreli drug iz drugega. Codelli je katodne elektronke raziskoval predvsem kot pripomo~ek za uveljavitev svojega modela spiralnega predvajanja televizijske slike na ameri{kem trì{~u; manj pozornosti je posvetil Teslovim strelam. Ker sta se gibala v istem elektrotehni{kem okolju, sta imela Tesla in Codelli {tevilne skupne znance in prijatelje. Tesla si je leta 1901 in 1903 dopisoval z Adolfom Slabyjem;56 le-ta je è kot profesor elektrotehnike na visoki tehni{ki {oli v Charlotenburgu uporabljal nem{ki prevod Teslovega dela kot temelj tehnik visokih frekvenc. Po njem je pou~eval tudi Georga grofa Arcoja. Arco si je kmalu {e sam dopisoval s Teslo;57 obenem je postal prijatelj in glavna Codellijeva zveza pri berlinskem Telefunknu. Tako je bil vrli Codelli vsaj posredno povezan s Teslo, ki mu je bil po svojem izumiteljskem pristopu mo~no podoben. Seveda je bil Codelli bogata{ki sin, vendar je grunt na Kodeljevem zapravil na oltarju znanosti; dobro desetletje po Tesli je tudi sam dovolj siroma{no preminil v daljni tujini.

5.2.6. Sklep Tesla je celo leto delal med vrlimi Maribor~ani. To pa ni vse, kar ga ve`e na na{e prednike. Mnoge med njegovimi raziskavami so bile povezane z znanstveniki na{ega rodu. Resda si zaenkrat niti no~emo prisvojiti Tesle, kot to zaporedoma in vsevprek po~no Ameri~ani, Srbi ali Hrvatje. V bodo~e pa – kdo ve?

Slika 5.18: Guerickejevi polkrogli.

56 Jovanovi}, 1998, 13, slika 20. 57 Pertot, 1962, 103.

300 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK 5.3. Ho~evarjeve vakuumske tehnike

5.3.1. Uvod Vakuumska tehnika se je `e pri Guerickejevih za~etkih prepletala s preizku{anjem elektri~nih naprav; tako je Otto Guericke dejansko izumil temeljni napravi za obe podro- ~ji. Najpomembnej{a londonska izdelovalca vakuumskih ~rpalk, Hauksbee in Ramsden, sta Guerickejevo elektrostati~no trenje izbolj{ala v sodobno napravo s plo{~ami,58 v leidenski Musschen- broekovi tovarni vakuumskih ~rpalk oziroma v univerzitetnem laboratoriju ~ez cesto pa je nastala Musschen- broekova leidenska steklenica kot prvi elektri~ni kondenzator. Prepletanje vakuumskih in elektri~nih raziskav se je nadaljevalo v 19. stoletju s poskusi ljubljanskega profesorja Hummela in Belokranjca Ho~evarja, ko se je v Geisslejevih vakuumskih elektronkah kon~no zlilo v enovito podro~je raziskav, ki {e trajajo.

Slika 5.19: Guerickejeve skice vakuumske ~rpalke na poti do odkritja.

5.3.2. Ho~evar v Ljubljani Ho~evar je bil sin okrajnega komisarja in sodnega pristava v Metliki; glede na priimek je bil morda ko~evskega rodu. Z njim smo stoletja po Klemenu Kukcu dobili {e drugega velikega metli{kega matematika in fizika. Med letoma 1864 in 1871 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani pri priljubljenem matematiku Nejedliju;59 seveda bi si lahko privo{~il precej bli`jo novome{ko fran~i{kansko gimnazijo s prvovrstnim fizikom Bernardom Vovkom, ki je vzgojil Ignaca Klemen~i~a, vendar je Ho~evarjev o~e imel dovolj pod palcem, da je lahko sinu privo{~il kar najbolj{i pouk. Josip Nejedli iz Prage ni bil le matematik, temve~ obenem {e eden pomembnej{ih ljubljanskih filozofov. V Ljubljano je pri{el `e kot priznan raziskovalec in pedagog pri enain{tiridesetih letih; ljubljanske gimnazijce je mu~il z matematiko polnih triindvajset let. V svojih prvih ljubljanskih letih je sodeloval s fizikom in ravnateljem Mitteisom. Kmalu za Nejedlijem je na ljubljanski gimnazijo pri{el {e matematik in fizik dr. Jakob Rumpf iz Gradca, tako da so bile matemati~ne vede izredno dobro pokrite. Skupaj z njima je nekaj ~asa na ljubljanski gimnaziji pou~eval {e suplent Zindler, ki je pozneje leta 1870 v Poro~ilih gimnazije Senj objavil razpravo o aritmetiki in teoriji {tevil. Opisal je nov izrek o povezavi periodi~nih deseti{kih ulomkov z navadnimi ulomki. Pozneje je bil Nejedliju na ljubljanski gimnaziji najbli`e Matej Vodu{ek, ki

58 Ganot, 1886, 692. 59 Razpet, 2009, 136.

KATODNE ELEKTRONKE MED SLOVENCI 301 Slika 5.20: Ho~evarjev u~benik pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ho~evar, 1890); F.

je objavljal zanimive matemati~no dobro podprte raziskave teorijske astronomije v gimnazijskih izvestjah in v knjigah. Vodu{ek je bil sicer profesor klasi~nih jezikov; pred njim se je è ljubljanski profesor klasi~nih jezikov Karl Grünwald uspe{no ukvarjal z astronomijo, vendar bolj z opazovanjem, kot s teorijo. V ljubljanskih gimnazijskih Poro~ilih je Nejed- li objavil {tevilne razprave o algebrajski analizi. Leta 1863 je obravnaval Eulerjev postopek za re{evanje nedolo~enih ena~b prvega reda. Mo~nikovo obravnavo Cauchyjevih metod je leta 1865 dopolnil z razpravo o Budarjevih in Hornerjevih algoritmih za re{evanje numeri~nih ena~b vi{jih redov. Leta 1868 je razstav- ljal racionalne funkcije na delne ulomke. Leta 1870 je pisal ve~kratnih in poljubnih vredno- stih, leta 1874 pa o kvadratni ena~bi. Leta 1882 je objavil svojo zadnjo razpravo o teoriji zaznave, s katero je seveda globlje posegel v filozofske vede. Podobno filozofsko delo je leta 1878 v ljubljanskem gimnazijskih izvestjah objavil njegov sodelavec H.M. Gartenauer; komentiral ga je sloviti Wallentin. Povezava matematike s filozofijo ima v Ljubljani tako è dolgo tradicijo. Najbolj{i Nejedlijev ljubljanski dijak je bil ravno Franc Ho~evar.60 Ho~evar je kot mlad gimnazijec do leta 1866 poslu{al fizikalna predavanja pri ravnatelju Heinrichu Mitteisu, nato pa se je Mihael Wurner med letoma 1868/69–1887/88 kot znamenit meteorolog vrnil na ljubljansko klasi~no gimnazijo in postal Ho~evarjev profesor fizike v zadnjih letnikih. Wurner je {tudiral naravoslovje in matematiko na Dunaju isto~asno z Joèfom Stefanom med letoma 1853–1856; tam se je navzel zanimanja za nove vakuumske tehnike pri preu~evanju molekul in meteorologije, ki ga je prenesel tudi na dijaka Ho~evarja.

5.3.3. [tudij na Dunaju Ho~evar je po Wurnerjevem zgledu {tudiral na dunajski univerzi pri Stefanu in Boltzmannu; slednji je bil kot Mothov naslednik imenovan za rednega profesorja matematike na dunajski univerzi (30. 8. 1873), v nasprotju z upi njegovega tekmeca za dunajsko katedro Antona Winklerja iz Prage. Boltzmann je dunajsko katedro obdr`al do leta 1876. V poletnem semestru leta 1874 je predaval tri ure tedensko o diferencialnih ena~bah in dve ure na teden o mehanski teoriji toplote; pri slednjem je z raziskovanjem prehajanja toplote skozi vakuum tlakoval pot za edini fizikalni zakon imenovan po Slovencu, in sicer po Boltzmannovem u~itelju Stefanu. V zimskem semestru 1874/75 je pet ur na teden predaval o diferencialnem in integralnem ra~unu, v naslednjem semestru pa po tri ure na teden teorijo {tevil, dve ure na teden pa vi{jo analizo. S

60 Razpet, 2009, 136.

302 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK predavanji o integralnem in diferencialnem ra~unu je nadaljeval v naslednjem semestru, ko jim je dodal {e vaje v matemati~nem seminarju. Boltzmann je potrdil disertacijo, ki jo je Ho~evar pripravil na dunajski tehni{ki visoki {oli pri Antonu Winklerju.61 To je bila ena redkih matemati~nih disertacij pod okriljem fizika Boltzmanna.62 Po doktoratu pri Boltzmannu leta 1875/7663 je Ho~evar postal Winklerjev asistent na dunajski tehni{ki visoki {oli. Malo po Ho~evarju je Dolenjec Ignac Klemen~i~ iz Trebnjega leta 1879 doktoriral pri Boltzmannu z raziskovanjem obna{anja stekla po razbremenitvi;64 Boltzmann je bil tisti ~as znova profesor v Gradcu. Pod Boltzmannovim in Stefanovim vplivom je Ho~evar v zgodnjih 1880-ih letih {e vztrajal pri objavljanju fizikalno obarvanih razprav z vakuumskimi poskusi, {e posebej po prehodu s polo`aja dunajskega asistenta v slu`bo gimnazijskega profesorja v Innsbruck. V Innsbrucku je imel na razpolago zavidanja vreden fizikalni kabinet, v katerem je postavil ve~ odmevnih poskusov z Wheatstonovim mostom, Holtzovim elektroforjem in Geisslerjevimi vakuumskimi elektronkami. Pisal je matemati~no-fizikalne razprave o gama funkciji, Varignonovem teoremu in Hamiltonianu, po letu 1882 pa se je z izjemo nekaj pedago{ko usmerjenih razmi{ljanj povsem posvetil ~isti matematiki. S svojimi raziskavami vakuumskih tehnik v elektriki je za~el ob otvoritvi Mednarodne razstave na Dunaju leta 1873, kon~al pa jih je desetletje pozneje ob {e bolj pomembni tretji Mednarodni elektri~ni razstavi na Dunaju leta 1883, ki jo je po tehni{ki in znanstveni plati vodil Jo`ef Stefan.

5.3.4. Na Tirolskem in Moravskem Od leta 1879 do 1891 je bil Ho~evar profesor na gimnaziji v Innsbrucku, kjer je leta 1883 habilitiral za privatnega docenta na univerzi; pomagala so mu poznanstva s tamkaj{njimi matematiki,65 podpora fizika Pfaundlerja in odmevne objave pri dunajski akademiji. Desetletje pozneje je innsbru{ko univerzitetno katedro za fiziko po Pfaundlerjevemu nasledniku Ernstu Lecherju prevzel Ho~evarjev dolenjski rojak Ignac Klemen~i~ leta 1895; Lecher je v Inns- brucku leta 1882 preverjal Kirchhoffov in poznej{i Stefanov zakon sevanja. Tako je Innsbruck Ho~evarjevih in Klemen~i~evih dni dejansko bil eno pomembnej{ih sredi{~ uporabe novih vakuumskih tehnologij na temeljih dolge tradicije, saj so so pouk v Innsbrucku tako na srednji kot na univerzitetni stopnji zelo uspe{no vodili jezuiti, ki so sredi 18. stoletja zasnovali fizikalni kabinet z vakuumskimi napravami. Med jezuitskimi dijaki v Innsbrucku je bil celo prene- kateri bodo~i habsbur{ki cesar. Klemen~i~ je pozneje od{el v Innsbruck tako kot Ho~evar, saj v Gradcu sprva ni bilo kruha za nobenega od njiju. Gra{ke {ole so bile namre~ tisti ~as {e posebej politi~no naostrene zavoljo porajajo~ih se nasprotij med Nemci in Slovenci, tako da zaveden Slovenec ni zlahka dobil slu`bo na gra{ki univerzi. Leta 1891 je Ho~evar postal izredni profesor matematike na nem{ki tehni{ki visoki {oli v Brnu; leta 1894 je napredoval v rednega profesorja. @e naslednje leto 1895 so ga poklicali na gra{ko Tehni{ko visoko {olo, kjer je predaval matematiko do smrti.66 Katedro je dobil ~eprav je minister Kleeman nekaj let pred tem pojasnil Boltzmannu in poslancu Franu [ukljetu, da Klemen~i~u kot zavednemu Slovencu ne sme zaupati polo`aja Boltzmannovega naslednika na katedri za fiziko gra{ke univerze; tak{no imenovanje je imelo

61 Höflechner, 1994, 1: 38, 46. 62 Boltzmann, 1994, 1: 46; Dick, Kerber, 1993, 35. 63 Razpet, 2009, 136. 64 Razpet, 2009, 137. 65 Razpet, 2009, 137. 66 Razpet, 2009, 137.

KATODNE ELEKTRONKE MED SLOVENCI 303 veliko politi~no teò v nestalnem ravnovesju med nem{kimi in slovenskimi nacionalisti v mestu. Namesto Klemen~i~a je poloàj v Gradcu dobil Pfaundler leta 1890/91; moàk je bil sicer Ho~evarju zelo blizu, saj je njegove fizikalne razprave predstavljal dunajski akademiji. Kmalu je Pfaundlerju v Gradec sledil {e Ho~evar, ~eravno ne na univerzo, temve~ na Tehniko. Ho~evar je na Tehniki dolga leta opravljal funkcijo dekana strojne fakultete;67 malo pred smrtjo je dobil uradni ~astni naslov cesarskega dvornega svetnika68 v cesarstvu, ki je pravzaprav è {lo po gobe. V drugih okoli{~inah bi svetni{ka ~ast Ho~evarju odprla pot do plemi{kega naslova, ki pa je po vojni izgubil pomen. Leta 1881 je Ho~evar v Poro~ilih innsbur{ke gimnazije objavil razpravi o kombinatoriki in teoriji deljivosti celih {tevil. Od leta 1876 do 1907 je pri dunajski akademiji dal natisniti {tevilne razprave o diferencialnem in integralnem ra~unu, ki se ga je nau~il pri Boltzmannu. Napisal je {e tri razprave o algebri, po eno pa o teoriji {tevil, kombinatoriki, vrstah in analiti~ni geometriji prostora. Veliko je objavljal v Monatschefte für Mathematik und Physik, podobno kot pozneje Plemelj. Razmi{ljal je o celi vrsti podro~ij od srednje{olskega pouka matematike do mehanike in elektrotehnike, predvsem pa o diferencialnem ra~unu, algebri, teoriji {tevil, numeri~ni analizi, analiti~ni geometriji v prostoru, neskon~nih vrstah in produktih.69 Zaslovel je predvsem s pisanjem u~benikov; od leta 1886 dalje je z njimi pokril vsa podro~ja matematike prirejena za razli~ne vrste in stopnje srednjih {ol. David Segen je Ho~evarjeve u~benike priredil za Hrvate, Bosuti} pa za Bosance; oboji so jih uporabljali {e po prvi svetovni vojni. Zaradi teàv pri uvajanju sloven{~ine v habsbur{ke srednje {ole niso izdali slovenskih prevo- dov Ho~evarjevih u~benikov pred letom 1910, pozneje pa so prevladale priredbe Mo~nika. Ho~evar se je zavzemal za uvedbo pou~evanja odvodov in integralov pri pravilni obravnavi srednje{olskih fizikalnih problemov po idejah Felixa Kleina. V prispevku Ali gre uvajati elemente infinitezimalnega ra~una v srednje {ole ali ne? je najprej orisal pou~evanje matematike na avstrijskih univerzah, visokih tehni{kih in srednjih {olah vklju~no z izobraèvanjem profesorjev. Dokazoval je, da je treba v teorijo funkcij vpeljati odvod in integral; predlagal je skr~enje nekaterih vsebin na ra~un novih.70 90 let in en dan po smrti so mu rojaki Metli~ani odkrili spominsko plo{~o v sodelovanju DMFA, ob~ine Metlika in Belokranjskega muzejskega dru{tva na pobudo metli{kega u~itelja matematike Joèta Vrani~arja dne 20. 6. 2009.71

5.3.5. Holtzov influen~ni stroj in Geisslerjeve vakuumske elektronke Temelje influen~nega stroja so ob vakuumskih in elektri~nih poskusih zasnovali A. Hallerstei- novi jezuiti v Pekingu. Evropsko ina~ico influen~nega stroja je prvi objavil A. Volta leta 1775 in si s tem pridobil srednje{olsko katedro v Comu kot jezuitom mo~no naklonjeni predavatelj; vmes je v mo~virjih Lago Maggiore izoliral plin metan z vakuumskimi postopki. Leta 1792 si je v Parizu ogledal vakuumske poskuse Lavoisierja in Laplaca; mimogrede si je pridobil {e zunanje ~lanstvo v Pari{ki akademiji in londonski Kraljevi dru`bi.72 Med Ilirskimi provincami so se Voltova odkritja hitro uveljavila v Ljubljani, saj je Kersnik elektrofor `e leta 1811 uvrstil med elektri~ne in vakuumske naprave svojega fizikalnega kabineta. Karl Hummel je {e pred imenovanjem za suplenta in leta 1837 za rednega (pravega) profesorja v Ljubljani leta 1821 komaj dvajsetleten sestavil napravo za izbolj{ano vrenje vina in piva in si pridobil cesarjev privilegij.73 V destilacijski napravi za vrenje je uporabljal tesnila in recipiente zna~ilne za

67 Razpet, 2009, 138. 68 Pov{i~, 1978, 7. 69 Razpet, 2009, 139. 70 Ho~evar, 1881, 79. 71 Razpet, 2009, 138. 72 Segre, 1986, 197–198; Ganot, 1886, 691.

304 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 5.21: Skica Gervaisijine in Hummlove naprave za izbolj{anje kakovosti piva in vina pri fran~i{kanih, pisana na ko`o `ejnim ljubljanskim ljubiteljem {tajerskih vin (Gervais, Hummel, 1821, 13, 19–20, slika na koncu knjige); F.

tedanje postopke v vakuumu in nadtlaku, decembra pa je opravil poskuse s pivom74 v povezavi z uspehi francoske izumiteljice gospodi~ne Elizabete Gervais pri znanstveni akademiji Montpellierja konec oktobra 1819. Dobro leto po izumu ljubke Francozinje je Anton Albert baron Masten `e odobril uporabo njenega dose`ka pri {tajerski kmetijski dru`bi v Gradcu dne 28. 3. 1821.75 Seveda so vsi ljubljanski ljubitelji `lahtne kapljice s fran~i{kani vred nemudoma nabavili pou~no in koristno knji`ico. Na zdravje. Ducat let pozneje je Hummel, tik preden je postal Kersnikov sodelavec-matematik na ljubljanskem liceju, objavil razpravo o preprostem elektroforju za zbiranje elektri~nega naboja s trenjem76 v Baumgartnerjevem in Ettingshausnovem prvem ~asopisu za matemati~no-fizikalne vede v habsbur{ki monarhiji. Za pridobivanje stati~ne elektrike je uporabljal ma~jo dlako, predvsem pa ga je zanimala naravna elektrika molekul, ki se sprosti ob trenju v vakuumu.77 Leidensko steklenico je imenoval po Kleistu in prevajal njeno elektriko s pomo~jo zaklopk razvitih v vakuumski tehnologiji. Steklenico je izoliral s smolo in polnil s Pfaffovo me{anico vklju~no z bene{kim terpentinom;78 zdravnik Pfaff je zagovarjal Voltovo teorijo elektrolize, leta 1801 pa je postal redni profesor medicine, kemije in fizike v Kielu.79 Hummel je delovanje elektri~ne baterije povzel po Gehlerjevem u~beniku,80 raziskavah Lichtenberga in Erxlebena; pozneje jo je uporabljal v ljubljanskem Kersnikovem kabinetu. Zanimal ga je najvi{ji mo`ni naboj naelektritve Voltovega elektroforja, ki ga je meril z Voltovim elektroskopom na zlate listi~e. Iskal je geometrijsko obliko elektroforja, ki bi omogo~ala najve~ji u~inek. Po odhodu iz Ljubljane leta 1850 je Hummel predaval fiziko na gra{ki univerzi kot predhodnik Boltzmanna in Töplerja; slednji je prav tako razvijal elektrofor in vakuumske ~rpalke. Poznej{i gori{ki fizik in Boltzmannov svak [antel je v Gradcu poslu{al Töplerjevo eksperimentalno fiziko, ki je slovela predvsem zaradi Töplerjeve vakuumske ~rpalke zasnovane za razpisano nagrado 1000 mark. Vendar je Töpler pospravil le pol denarja, saj je Geissler isto- ~asno izumil morebiti celo bolj{o ~rpalko; pri izumu influen~nega kolovrata pa je bil Töplerjev tekmec Berlin~an A.W. Holtz, ki je s svojo napravo dajal ve~je iskre, ~eprav je bila ob~utljiva na vlago in je zahtevala za~etno naelektritev. Holtz je bil v ~asu svojega izuma profesor fizike v Halleju in nato od leta 1884 v Greifswaldu.81 Uporabil je dvojni elektrofor, ki ga je Lichten-

73 Hummel, 1821, 49–56. 74 Hummel, 1821, 54. 75 Gervais, Hummel, 1821, 8, 33, 37, 39. 76 Hummel, 1833, 213–235. 77 Hummel, 1833, 214, 218. 78 Hummel, 1833, 221, 222. 79 Rosenberger, 1890, 286. 80 Hummel, 1833, 224–225.

KATODNE ELEKTRONKE MED SLOVENCI 305 berg sestavil kmalu po Voltovem izumu, prav tako pa oja~evalec (podvojevalnik) elektrike pastorja iz Bentleya Abrahama Benneta. Angle` italijanskega rodu in Voltov dopisnik Tiberius Cavallo je prvi postavil plo{~i elektroforja pravokotno drugo na drugo v obliki pomnoèvalke, Angle` Nicholson pa je pove~al u~inkovitost plo{~ s srebrnim premazom; Nicholsonove knjige je @iga Zois bral na Bregu v Ljubljani, kjer ga je pogosto obiskoval profesor fizike Kersnik. Voltov mlaj{i sodelavec, pavijski profesor fizike Giuseppe Belli, je leta 1831 sestavil vrtljivi elektrofor in odkritje objavil v Benetkah; leta 1865 in 1867 je svoje izbolj{ave predlagal dor- patski, pozneje gra{ki profesor August Töpler. Leta 1869 je Poggendorff iz Holtzovih idej sestavil prednika sodobnega dinama Zénobe Théophile Grammeja.82 Töpler je svoje vreteno za sproànje meter dolgih elektri~nih isker poslal na svetovno razstavo v Pariz; àl se je naprava po poti strla.83 Holtz je raziskoval obliko iskre pri razelektritvi,84 namesto vodnika pa je v prostor razelektritve postavil nedavno leta 1854/55 izumljeno Geisslerjevo vakuumsko elektronko. Notranjost elektronke je zasvetila s stalno {ibko modrikasto svetlobo, podobno kot ~e bi priostreni elektrodi zelo pribliàli drugo drugi. Pri velikem naboju ali ob njegovem osredoto~enju na omenjeno majhno ploskve je vakuumska elektronka svetila dovolj izrazito, da je bila razelektritev zlahka opazna celo pri belem dnevu. Holtza so zanimali tudi fiziolo{ki u~inki, zato je vakuumsko elektronko nadomestil s ~love{kim telesom ne da bi se zavedal morebitnih nevarnosti ob segrevanju merjenem s termometrom na zrak Petra Theophila Riessa. Nato je vakuumsko elektronko zamenjal {e s fosforjem, ki je prav tako zaàrel. Preverjal je kemi~ne u~inke razelektritve in meril magnetne pojave z Emil Stöhrerjevo spiralno napravo izumljeno leta 1844.85 Po domislicah berlinskega profesorja fizike dr. A. Paalzowa je sestavil {e manj{i elektrofor.86 Urednik Holtzove razprave Poggendorff se je seveda spomnil, da je è sam opisal podobno napravo v mese~nem akademskem poro~ilu, na kratko pa je tovrstne poskuse povzel tudi Töpler v Poggendorfovi reviji Ann.Phys.87

Slika 5.22: Ho~evarjeva skica Holtzovega elektroforja (Ho~evar, 1881, 710).

81 Rosenberger, 1890, 803. 82 Rosenberger, 1890, 802-803; Holtz, 1865, 126: 157; Poggendorff, 1865, Ann.Phys. 135: 469; Töpler, 1867, Ann.Phys. 127: 178; Poggendorff, 1869, Ann.Phys. 139: 513. 83 Anton [antel, 2006, 400, 421, 427-428. 84 Holtz, 1865, 168, 192/193 (fig. 4 tab. 1). 85 Holtz, 1865, 169; Rosenberger, 1890, 281. 86 Holtz, 1865, 171; Rosenberger, 1890, 668. 87 Holtz, 1865, 157; Poggendorff, april 1865, Monatsberichte der Akademie; Töpler, Ann.Phys. 125: 469.

306 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 5.23: Holtzov elektrofor (Ganot, 1886, 697; Holtz, 1865, 192/193 (fig. 1. Tab. 1)).

Poldrugo desetletje za Holtzom je dne 31. 3. 1881 innsbru{ki gimnazijski profesor Ho~evar dopolnil Holtzove raziskave. Ker Ho~evar ni bil akademik, je svoje delo dunajski akademiji predloìl preko svojega pokrovitelja, profesorja L. Pfaunderja z univerze v Innsbrucku. Pfaunder je bil seveda voljan pomagati, saj je Ho~evar domiselno opisal poskuse s Hotzovim influen~nim strojem oziroma elektroforjem, s katerim sta se pred njim ubadala Hummel in Holtz; to je bila poleg razprav o mehaniki in Wheatstonovem mostu edina Ho~evarjeva eksperimentalna fizikalna razprava.88 Ho~evarjev mentor Pfaundler je bil ugledni vitez èlezne krone 3. razreda, nosilec zlatega kri`ca s krono za zasluge in ~lan mnogih akademij in dru{tev. Pri- vo{~il si je izdajanje svojega lastnega Compendium der Experimentalphysik, kjer je med drugim objavil A. [antlov izum ìvosrebrne vakuumske ~rpalke zasnovan leta 1883 tako, da je padajo~e ìvo srebro ~rpalo zrak iz posode. Na Gra{kem fizikalnem institutu je Pfaundler takoj po Röntgenovem odkritju snemal rentgenske fotografije,89 dne 21. 1. 1896 pa je na seji dunajske akademije objavil rentgenske fotografije igle v dlani za potrebe kirurgije z osvetlitvami dolgimi 15 do 20 minut.90 Vsekakor je bil Pfaundler za Ho~evarja nadvse dobrodo{el vir podatkov o najnovej{ih vakuumskih tehnikah, predvsem pa vplivna zveza za Ho~evarjevo pridobitev visoko{olske katedre. Ho~evar je uporabil Holtzov influen~ni stroj (elektrofor) z neenakima plo{~ama premera 60 cm na razdalji 3 mm;91 tiste dni je bil gimnazijski profesor v Innsbrucku in si je napravo omislil kar v doma~em laboratoriju. Holtzova napravo so {e donedavna s pridom uporabljali v srednje- {olskih predavalnicah,92 saj so dobljene napetosti ve~je od navadnih elektrostati~nih kolovratov ali baterij odkritelja napr{evanja Groveja po meritvah Rudolpha Kohlrauscha in Rossettija.

88 Pov{i~, 1978, 8. 89 [ubic, 1896, 187. 90 Glasser, 1959, 186. 91 Ganot, 1886, 698. 92 Opomba profesorja Rasta Snoja z Vegove gimnazije v Ljubljani.

KATODNE ELEKTRONKE MED SLOVENCI 307 Slika 5.24: Skica delovanja Holtzovega elektroforja (Ganot, 1886, 698).

Slika 5.25: Carréjeva izbolj{ava Holtzovega elektroforja (Ganot, 1886, 701).

Elektri~ni tok iz Holtzove naprave je skoraj sorazmeren hitrosti vrtenja. Teàva je ob~asno zakuhala mokrota, ki je ovirala iskrenje Holtzove naprave, vendar jo je pari{ki strokovnjak nem- {kega rodu Ruhmkorff ugnal z nekaj kapljicami petroleja. Carré je uspe{no dopolnil Holtzovo napravo s trenjem kolovrata in izbolj{al rezultate brez neljubih problemov z vlago.93 Ho~evar je po Holtzovem namigu postavil Geisslerjevo katodno elektronko med pola Holt- zovega influen~nega stroja in tako opazoval razelektritev v vakuumu. Ho~evarjev opis Holtzo- vega elektroforja z vakuumsko Geislerjevo elektronko je poèl obilo pozornosti; v vodilni berlinski fizikalni reviji ga je povzel tedaj {e rosno mladi Otto Lummer, ki je pozneje med letoma 1896–1899 v Berlinu zaslovel s preverjanjem Stefanovega zakona ob meritvah sevanja elektri~no segretega votlega platinastega valja v vakuumu. Vlacovich je v Kopru in Trstu elektriko pridobival z generatorjem Carla Winterja,94 ki je svoji plo{~i prvi~ sestavil leta 1869 na Dunaju kot izbolj{avo Holtzovega izuma.95 Enak Winterjev pripomo~ek je leta 1852 Robida kupil za svoj fizikalni kabinet v Celovcu, kjer je pozneje u~il Joèfa Stefana; Ho~evar si je Winterjevo izbolj{avo Holtzove naprave nemudoma nabavil v Innsbrucku. Burni razvoj elektroforjev Ho~evarjevih dni je kronal Van de Graaffov generator leta 1931; med letoma 1953 in 1957 so ga sestavili na Institutu »Joèf Stefan« v Ljubljani.

93 Ganot, 1886, 199, 700–702. 94 Vlacovich, 1862, 57. 95 Ho~evar, 1881, 179.

308 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK 5.3.6. Ho~evar o Wheatstonovem mostu Vlacovich in Klemen~i~ sta prva med slovenskimi fiziki merila hitrost elektromagnetne motnje v vakuumu ali v snovi. Prvo uporabno meritev hitrosti elektrike je izpeljal Angle` Wheatstone leta 1834 in 1835. Pomembne meritve so se Dolenjcu Klemen~i~u posre~ile leta 1884 v Gradcu malo po Maxwellovih razpravah o enotni naravi elektromagnetnih in svetlobnih valov v vakuumu. Wheatstone ni omenjal Vlacovicha ali Klemen~i~a ~eravno je objavljal celo v franco{~ini ob zavidljivem znanju italijan{~ine in nem{~ine, kar je bilo med tedanjimi britanskimi elektrotehniki Faradayjevega kroga izjemno redko. Faraday je na svojih predavanjih kazal le lastne in Wheatstoneve poskuse, saj se je Wheatstone te`ko odlo~al za javne nastope zavoljo srame`ljivosti, ~eravno je seveda predaval svoje Bake- rove lekcije.96 Neko~ jo je baje »po francosko« odkuril tik pred svojim lastnim napovedanim predavanjem; polno dvorano radovednih obiskovalcev je pustil z dolgimi nosovi. Skupaj z Babbagom je obsojal znanstvenike, ki bi se udeleèvali spiritisti~nih seans. Kljub temu je leta 1880 ob Faradayjevem predavanju v Royal Institution sedel ob spiritizma naklonjenemu vakuumistu Crookesu, za Crookesom pa je bil bradati Charles Darwin.97 Wheatstone je skupaj z bratom prodajal vakuumske in druge fizikalne naprave v Londonu.98 V King’s College je usmerjal posamezne {tudente v eksperimentalne vede; predaval je bore malo, ~e sploh kaj, brezmejno srame`ljiv zavoljo svoje majhne postave. Nihal je med znanostjo in poslom pri ~emer je po mladostnih znanstvenih sno- vanjih za~el predvsem v izbolj{evanje vakuumskih merilnih tehnik. Po Chladniju je sestavil valovno napravo za prikaz vozlov valovanja, ki sta si jo v Londonu ogledala Geisslerjev bonnski sodelavec vakuumist Plücker leta 1848 in P.A. Secchi naslednje leto. Sprva je Wheatstone meril hitrost zvoka, nato pa se je lotil hitrosti svetlobe in elektrike. Opozoril je na mo`nost obstoja dveh elektri~nih fluidov in o rezultatih poro- ~al Royal Society dne 14. 7. 1834, o njegovem delu pa je W.H. Fox Talbot pisal za Philosophical Magazine. Seveda Wheatsto- ne v King’s College ni imel dovolj prostora za odlo~ilni poskus s hitrostjo elektrike; zato je uporabil postopek z zrcali, ki ga je 15 let pozneje uspe{no dopolnil Foucault.99 Ho~evar se je svoje razprave o Wheatsto- novem mostu lotil takoj za poskusi z Geisslerjevo vakuumsko elektronko med plo{~ama Holtzovega elektroforja. êravno je bil Ho~evar tisti ~as è v razmeroma odro~nem Innsbrucku, se je è ~utilo vzdu{je pri~akovanja za leto 1883 napovedane du- Slika 5.26: Ho~evarjeva skica Wheatstoneje- najske elektri~ne razstave pod vodstvom vega mostu (Ho~evar, 1882, 486).

96 Bowers, 2001, 21. 97 Bowers, 2001, 191, 213. 98 Bowers, 2001, 69. 99 Bowers, 2001, 43, 57, 59, 61, 68.

KATODNE ELEKTRONKE MED SLOVENCI 309 Ho~evarjevega profesorja Stefana; vendar je po Stefanovi razstavi Ho~evar svojo znanstveno nadarjenost preusmeril predvsem v matematiko.

5.3.7. Sklep Ho~evar je pri svojih zgodnjih vakuumskih poskusih nadgradil dotedanje poznavanje elektroforja in zgodnjih vakuumskih elektronk pod blagodejnim vplivom svojih dunajskih profesorjev Stefana in Boltzmanna. ^eravno se je pozneje posvetil predvsem matematiki, je uvodoma izpri~al zavidljivo fizikalno nadarjenost ob domiselni uporabi Geisslerjevih vakuumskih elektronk. Ho~evarjeva hkratna usmerjenost v eksperimentalno vakuumsko tehniko in ~isto matematiko ni bila tako nenavadna, kot se morda danes zdi na prvi pogled, saj se je znanstvenega dela na podoben na~in lotil tudi Geisslerjev sodelavec, bonnski profesor Plücker.

310 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK 6 Na{a vakuumska tehnika Peterlinovih dni

6.1. Peterlinov prispevek k razvoju vakuumskih tehnik

6.1.1. Uvod Tabela 6.1: [tiri generacije Peterlinovih doktorandov

Anton Peterlin Ivan Ku{~er 1950 Rudolf Kladnik 1962 1938 Janez Ferbar 1986 Peter Gosar 1955 Igor Vilfan 1975 Peter Prelov{ek 1975 Anton Ram{ak 1990 Toma` Rejec 2003 Janez Jakli~ 1996 Ale{ Zupan 1996 Dean Cvetko 1996 Darko Veberi~ 2001 Toma` Kranjc 1985 Milan ôpi~ 1955 Gvido Pregl 1968 Matja` Ravnik na Matja` Boì~ 2004 mariborski Tehniki1 Samo Korpar 1997 Marko Mav~ec 1999 Mateja Per{i~ 1999 kemik G. Mohori~ ^rt Zupan~i~ 1956 Bogdan Povh 1960 Janez Strnad 1962 Peter Kump 1971 Anton Moljk 1957 Joè Pahor 1961 Alojz Kodre 1973 Iztok Ar~on 1992 Jana Pade`nik Gomil{ek 1998

1 Milan ^opi~ je bil Ravniku somentor pri diplomi in magisteriju predno je bil habilitiran za mentorja doktorandom.

NA[A VAKUUMSKA TEHNIKA PETERLINOVIH DNI 311 Rok Pre{eren 2000 Matej Komelj 2000 Danica Burg Hanèl 1973 Ferdinand Gre{ovnik 1973 Marjan Hribar 1974 Artur Mulheisen 1996 Matja` [tuhec 1996 Robert Blinc 1958 Ivan Zupan~i~ 1964 Janez Pir{ 1975 Sa{a Svetina 1965 Milan Brumen 1985 Ale{ Igli~ 1995 Bojan Boì~ 1999 Jure Derganc 2003 Edo Pirkmajer 1965 Milan Pintar 1965 Janez Stepi{nik 1971 M. Roushdy Sabry 1980 Miha Kos 1992 Gorazd Planin{i~ 1993 Andrej Duh 1999 Ale{ Mohori~ 2000 Zvonko Trontelj 1971 Janez Pirnat 1985 Vojko Jazbin{ek 1994 Zvonko Jagli~i~ 1996 Bo{tjan Jug 2001 Andrej Jeomen 2004 Bo{tjan @ek{ 1972 Igor Sega 1979 Rudi Podgornik 1986 Jure Dobnikar 2000 Matej Praprotnik 2003 Veronika Kralj Igli~ 1993 Brigita Kutnjak Urbanc 1993 Mojca êpi~ 1993 Barbara Rov{ek 1999 Da{a Grabec 2002 Primo` Peterlin 2002 Miha Mali 1972 Borut B. Lavren~i~ 1973 Slobodan @umer Samo Kralj 1991 1973 Milan Ambroì~ 1996 Primo` Ziherl 1997 Jure Bajc 1998 Mitja Slavinec 1999 Anamarija Bor{tnik 2000 Andreja [arlah 2001 Gregor Ska~ej 2002 Daniel Sven{ek 2003 Matej Baèc 2005 Zlatko Brada~ 2005 Janez Seliger 1973 France Sev{ek 1988 Darko Hanèl 1992 Igor Ser{a 1996 Gregor Mali 2001 Pavel Cevc 1975 Radko Osredkar 1975

312 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Marjeta [entjurc Tilen Kokli~ 2004 1975 Matija Iko Burger 1978 Marija Jam{ek Vilfan 1978 Martin ôpi~ 1979 Marko Zgonik 1987 Mojca Jazbin{ek 2001 Boris Majaron 1993 Abbas Rastegar 1996 Irena Dreven{ek Lea Spindler 2002 Olenik 1996 Marta Klanj{ek Gunde 1996 Nata{a Vavpoti~ 1998 Alenka Mertelj 1998 Marko Marin~ek 1999 Gorazd Poberaj 2000 Mojca Vilfan 2001 Rok Petkov{ek 2003 Ven~eslav Rutar 1980 Janez Slak 1980 Ludvig ânèk 1981 Lenart Barbi~ 1981 Metka Luzar Vlachy 1982 Maja` Luka~ 1986 Janez Dolin{ek 1987 Peter Jegli~ 2004 Bogdan Topi~ 1987 Igor Mu{evi~ 1993 Klemen Ko~evar 2001 Nina Jug 2002 Marjetka Conradi 2003 Bo{tjan Zalar 1994 Aleksander Zidan{ek 1995 Helena Janèkovi~ 1995 Toma` Apih 1997 Miha [karabot 1997 Denis Ar~on 1997 Nata{a Urban~i~ Kopa~ 1997 Mojca Ur{ka Mikac 1999 Vid Bobnar 2000 Alan Gregorovi~ 2002 Miodrag V. Mitja Rosina 1964 Mohamed Zaky Mihailovi} 1958 Fahmy 1982 Bojan Golli 1983 Anton Vrbov{ek 1994 Borut Bajc 1994 Damijan Janc 2004 Mitja Kregar 1965 Milo{ Budnar 1983 Matja` Kav~i~ 2000 Alenka Razpet 2002 Matja` Kobal 2003 @iga [mit 1985 Darja Abrami~ 1995 Primo` Pelicon 1997 Vladimir Cindro 1988 Gregor Kramberger 2001

NA[A VAKUUMSKA TEHNIKA PETERLINOVIH DNI 313 Franc Cvelbar 1965 Andrej Likar 1976 Ivo Verovnik 1999 Saleh Ashrafi 2001 Tim Vidmar 2002 Gregor Omahen 2003 Rafael Martin~i~ 1980 Ale{ Rokavec 1994 Toma` Gyegyek 1996 Mladen Stojanovi} 1997 Alenka Hudoklin Boì~ 1968 Desan Justin 1971 Norma Manko~ Metod [karja 1999 Bor{tnik 1974 Matja` Polj{ak 1982 Rajmund Krivec 1986 Igor Poberaj 1993 Toma` Martelj 1996 Milan Osredkar 1958 Savo Poberaj 1958 Ahmed Turky 1981 Milan êr~ek 1983 Marjan Ribari~ Luka [u{ter{i~ 1989 1959 Nedokon~ana Marko Vakselj disertacija pri 1958 Peterlinu Nedokon~ana Bibijana Dobovi{ek disertacija pri ûjec 1959 Peterlinu Nedokon~ana Darko Jamnik 1959 Uro{ Miklavì~ 1965 disertacija pri Peterlinu Gabrijel Kernel 1965 Ale{ Stanovnik 1980 Marko Stari~ 1992 Dejan @ontar 1998 Robert Jeraj 1999 Franci Sever 1984 Peter Kriàn 1987 Damijan [krk 1999 Rok Pestotnik 2001 Andrej Gori{ek 2003 Mark Ple{ko 1987 Danilo Zavrtanik Andrej Filip~i~ 1995 1988 Bo{tjan Golob 1996 Igor Mandi} 1997 Samo Stani~ 1999 Borut Erèn 1999 Marko Miku` 1988 Matev` Tadl 2001 Bojan Bo{tjan~i~ 1990 Ervin Kri`ni~ 1993 Tomi @ivko 1994 Toma` Podobnik 1995 Gordana Medin 1997 Borut P. Ker{evan 2000 Marko Bra~ko 2001 Ra{a Pirc 1968 Du{an Brajnik 1974 Matja` Korun 1981

314 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Mnogi Peterlinovi doktorandi so zaslu`ni za napredek slovenske vakuumske tehnike. ^e bi pri{teli {e vse Peterlinove diplomante, bi bila bera seveda {e ve~ja. Iz kak{nega okolja je zrasel Peterlin, da se je vse to lahko posre~ilo prav njemu, ki je bil v svojem bistvu vendarle teorijski fizik?

6.1.2. Sam~eva spektralna analiza Peterlinovi sorodniki in predniki njegove ène so bili pomembni slovenski fiziki, matematiki in kemiki. Ded njegove ène Maks Samec je po {tudiju v Gradcu postal kamni{ki zdravnik. Sam~eve razprave kaèjo {iroko razgledanosti in vpogled v teko~o strokovno literaturo. V Sam~evi razpravi o spektralni analizi najdemo celo marsikatero zanimivo fizikalno misel, ki jo je spoznal na gra{ki univerzi pri Ernst Machovih in S. [ubicovih predavanjih. V uvodu k Spektralni analizi je Samec najprej opisal nekaj zgodovine optike. Newtonove opti~ne poskuse iz let 1676–1704 je povezal s sodobnim pojmovanjem. Pri tem sploh ni omenil, da je bila v za~etku 19. stoletja Newtonova korpuskularna teorija nadome{~ena z valovno teorijo svetlobe. S tak{no poenostavitvijo je Samec opisal zvezen razvoj optike, katere vrh je odkritje in uporaba spektralne analize v najnovej{em ~asu. Sam~ev povzetek dose`kov spektralne analize v slovenskem jeziku je nastal le desetletje po njenih za~etkih na Nem{kem, ko sta Kirchhoff in Bunsen omogo~ila pravi prevrat v kemiji z odkritjem {tirih novih elementov med letoma 1860–1864, med katerimi je tretjega (talij) odkril sloviti londonski vakuumist Crookes (1861). Samca so zanimali vakuumski poskusi Johna Tyndalla: »Da zamore tako ogromno redka materija se soln~no svetlobo reflektovati, je dokazal Tyndall. On je djal v brezzra~no stekleno cev 1/100 grana, tako reko~ nepezljivo (neopazljivo, op. pisca) mnoìno allyljododove pare in je v temi pred to cevjo pustil {vigati elektri~ne iskre. Vsa cev je bila videti kakor z gosto, modrorde~o meglo napolnjena. V svetlobi pa je bila videti cev celó prazna.«2 Samec je uporabljal nekoliko dvomljiv mehanski opis etra, ki je v tedanji fiziki pokrival {tevilne lastnosti dana{njega vakuuma: »Koliko tanj{i je eter tem ve~ je treba nihljajev, da jih mreìca ob~uti.« Ob tem je Samec objavil {e zanimivo podobnost med etrom in zrakom pa tudi med o~esom in u{esom. Opisi etra podobni Sam~evemu niso bili ni~ nenavadnega v tedanji Habsbur{ki monarhiji, ~eravno so se pojavljale tudi posamezne kritike izpod peresa gra{kega profesorja Simona [ubica (1862) in njegovega prijatelja, u~itelja Nikole Tesle, Martina Sekuli}a (1874):3 »Fizikarji najnovej{ih ~asov trdijo, da eterja ni, ampak da je to, kar se je doslé imenovalo eter, tudi navaden zrak, ki napolnjuje, se vé da, jako redek, vse svetske prostore«. Seveda se je Samec zavedal tudi pomembnosti vakuuma pri poskusih:4 »… Ako tedaj iskro s spektroskopom opazujemo, ne vidimo samo spektrov kovine, ampak tudi spektra vsake posamezne sestavine zraka; mi vidimo na primer spektrum vodoroda, kisloroda, solitoroda. Ako pa ho~emo dobiti ~ist spektrum, to je spektrum kovine same, moramo ta eksperiment napraviti v brezzra~nem prostoru.« V Sam~evi razpravi zasledimo celo citate povsem sodobnih razprav, na primer objav iz leta 1868 (Ångström, Zöllner). Glede na kratko zakasnitev Sam~evega pisanja za objavami nem- {kih raziskovalcev je gotovo prebiral nem{ko strokovno literaturo, najverjetneje kar Poggen- dorffove Annalen der Physik und Chemie.

2 Samec, 1871, 281. 3 Samec, 1871, 259. 4 Samec, 1871, 268.

NA[A VAKUUMSKA TEHNIKA PETERLINOVIH DNI 315 Samec je leta 1876 objavil razpravo o mo`ganih z odmevi Darwinove teorije.5 Prevajal je Somatologijo Jana Nepomuka Woldøicha, vendar je Matica pri slednji dvomila ob uspe{nem natisu in prodaji zaradi Sam~evega nepoznavanja {olskih razmer. Tako je prevod dokon~al gori{ki profesor leposlovec Fran Erjavec in so ga natisnili pod njegovim imenom.6 Samec je v svojih spisih pogosto uporabljal rusko literaturo, {e posebno v ^rtici o vplivu podnebja (1871); prevedel je celo Turgenjev roman Dim v sloven{~ino.7 Samec je bil naprednih nazorov: nasprotoval je uporabi steznikov v ènski garderobi, na vrtu svoje hi{e pa je postavi telovadno orodje za svoje otroke. Obiskal je 3. mednarodno Elektri~no razstavo na Dunaju, ki jo je po tehni{ki in znanstveni plati od 11. 8. 1883 vodil Joèf Stefan.8 Na Kamni{ki Bistrici je kot ùpan (1880–1886) in od leta 1883 deèlni poslanec za okraje Radovljica, Trì~ in Kamnik hotel postaviti jez z elektrarno za potrebe Kamnika; àl je projekt prekinila prezgodnja smrt. Njegov sin kemik Maks je pozneje postal ~astni me{~an Kamnika, kjer sta oba pokopana. Sin Maksa Samca, Maks Samec mlaj{i, je {tudiral kemijo na Dunaju v ~asu, ko je tam {e lahko sli{al predavati slovitega Boltzmanna. @e kot dvajsetletnik je leta 1905 pri Dunajski akademiji objavil 50 strani dolgo razpravo o meteorologiji in prozornosti zraka v razli~nih vremenskih razmerah. Na koncu se je za pomo~ zahvalil dvornemu svetniku Hansu Pernterju. Mladi Samec je leta 1922 sodeloval pri ustanovitvi Koloidnega dru{tva, ki ga je nagradilo poldrugo desetletje pozneje. Objavljal je v Kolloidzeitschrift, ki so ga izdajali od leta 1906. Maks Samec mlaj{i je bil med letoma 1935–1937 rektor ljubljanske univerze.9 Dne 16. 5. 1940 je bil izvoljen za rednega ~lana Akademije znanosti in umetnosti, dne 6. 6. 1940 pa je predsednik razglasil njegovo izvolitev. 16. 12. 1940 je Samec natipkal na list polovi~nega A4 formata, da se odpoveduje ~lanstvu v akademiji, ker profesorja Plemlja »fakti~no ovira njegova navzo~nost na sodelovanju« pri sejah matemati~no-prirodoslovnega razreda. 4. 1. 1941 je predsednik Sam~ev odstop vzel na znanje, 1. 2. 1941 pa je enako storil {e na~elnik. Dne 6. 12. 1949 je bil Samec kot upravnik Kemijskega in{tituta v Ljubljani sprejet za rednega ~lana Slovenske akademije v razredu za matemati~ne, tehni~ne in fizikalne vede.10 Poleti 1945 je bila Maksu Samcu odvzeta profesura v Ljubljani zavoljo domnevne kr{itve kulturnega molka, saj je med vojno svoje izsledke objavljal v nem{kih znanstvenih revijah. Sam~ev nasprotnik je bil ljubljanski profesor za anorgansko kemijo; ni smel ve~ delati niti v laboratoriju, ki ga je leta 1919 sam ustanovil v kletnih prostorih realke na Vegovi ulici, temve~ le v zasilnih laboratorijih stavbe dana{njega NUKa. Boris Kidri~ je è kot {tudent poznal Sam~evo delo na podro~ju {kroba in koloidov; zato ga je za{~itil, tako da je kljub izgubi profesure {e naprej dobival pla~o. Sam~eva èna se je kot Dunaj~anka morala izseliti, Kidri~eva naklonjenost pa je probleme zgladila vsaj za Samca.11 Dne 1. 10. 1946 je Samec postal upravnik Kemijskega instituta pri SAZU v Ljubljani, ki je sprva sicer obstajal le na papirju. Dne 6. 12. 2006 so prvi~ podelili Sam~eve nagrade za uspe{ne {tudente kemije v Sloveniji. Maks Samec mlaj{i je leta 1938 prejel nagrado Laura R. Leonard od Kolloidgesellschaft,kije bila ustanovljena leta 1922. Dne 27. 9. 1938 je dobil spominsko medaljo univerze v Nancyju.

5 Bernik, 1964, 16. 6 Bufon, 1964, 370–372. 7 Smerdu, 1964, 382. 8 ^lanek ob 50letnici smrti, Jutro, 20. 8. 1939; sporo~ilo Tanje Peterlin-Neumaier 17. 12. 2006. 9 Peterlin-Neumaier, 2004, 46. 10 Letopis Akademije znanosti in umetnosti. 1938–1942 (1943) 1: 296, 298, 308, 332; Letopis Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, 1948–1949 (1950) 3: 65; Ohranjeni Sam~ev tipkopis na listu polovi~nega A4 formata, Knji`nica SAZU. 11 Osredkar, Polenec, 2000, 22.

316 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Dobil je tudi August Wilhelm von Hofmannovo odlikovanje Nem{kega kemijskega dru{tva (4. 5. 1940), medaljo Arbeitsgemeinschafts-Getreideforschunf E. V. Detmold, ponovno doktorsko diplomo Dunajske univerze in ve~ francoskih nagrad, med njimi l’Ordre du Mérite pour la Recherche et l’Invention (Grand Officier). Dne 31. 12. 1949 prejel nagrado Zvezne planske komisije, Pre{ernovo nagrado pa za leto 1950. Maks Samec starej{i se je poro~il s h~erjo kamni{kega posestnika in gostilni~arja Jo`efa Rodeta iz Rodic 9, kjer je bil pozneje rojen kardinal Franc Rode. Terezija Rode in Maks Samec sta imela tri otroke katerih potomci so pomembni glasbeniki in znanstveniki. Sam~eva vnukinja matemati~arka Leopoldina (Oli) Leskovic se je poro~ila s fizikom Peterlinom, sinom Antona Peterlina iz [i{ke in Zofije Pu~nik iz Kranja. Maks Samec mlaj{i je bil stric soproge fizika Antona Peterlina. Od konca 1940ih let dalje sta Samec mlaj{i in Peterlin dru`no vodila oba najpomembnej{a fizikalna in kemijska instituta v Ljubljani.

6.1.3. Mladost in sorodstvo Anton Peterlin je bil najpomembnej{i sodobni ljubljanski fizik. Njegova vloga bi bila gotovo v marsi~em primerljiva z uspehi matematika Plemlja, ~e mu nebi v vzponu mo~i pota prekriàla sovra`na politika. Peterlin je bil rojen v druìni profesorja fizike Antona Peterlina iz Ljubljane - [i{ke in Zofije Pu~nik iz pomembne kroja{ke druìne v Kranju. Njen o~e je imel tudi po sedem zaposlenih. Ded po o~etovi strani je bil potujo~i trgovec z moko iz Gameljn. Peterlinov o~e Anton je {tudiral pri Joèfu Stefanu na Dunaju in ob koncu {tudija filozofije leta 1888/89 prejemal presti`no Knafljevo {tipendijo s stanovanjem v Knafljevem dunajskem domu. Postal je profesor fizike in matematike na Poljanski gimnaziji v Ljubljani. Predelal je aritmetiko Blaà Mateka za ni`je {ole po novem u~nem na~rtu, Jakob Zupan~i~ pa je predelal Matekove knjige za vi{je razrede srednjih {ol (1910).12 Bla` Matek je objavljal svoje aritmetike in geometrije za ni`je gimnazije med letoma 1896 in 1898, zaradi prerane smrti pa svojih del ni utegnil prirediti. Fizik Anton Peterlin mlaj{i je imel starej{o polsestro Sonjo rojeno Guzelj poro~eno Remec na Lancovem v Radovljici in mlaj{o sestro Marjo poro~eno Lapajne v ra~unovodstvi IJS v Ljubljani. Po smrti Antona Peterlina starej{ega je vse tri otroke preìvljala mati Zofija kot osnovno{olska u~iteljica. Ker njena pla~a pogosto ni zadostovala, si je pomagala z oddajanjem sob {tudentom, ob~asno pa celo s prodajo pohi{tva in nakita.

6.1.4. [tudij Anton Peterlin mlaj{i ni bil zadovoljen s svojim gimnazijskim profesorjem fizike âdeèm, vendar sta mu veliko pomagala univerzitetni profesor biologije Pavle Gro{elj in stric dr. Simon Dolar, ki je bil profesor matematike, fizike in filozofije na gimnaziji v Kranju. Simon Dolar je poro~il Zofijino mlaj{o sestro Mihaelo (Helo) Pu~nik. Njun sin Daro Dolar je postal profesor fizikalne kemije na Univerzi v Ljubljani; bil je bratranec Antona Peterlina mlaj{ega, sodelovala pa sta pri javnih predavanjih o radioaktivnosti v Ljubljani.13 Leta 1965 je pri Dolarju doktoriral iz kemijskih ved Karel Ju`ni~.14 K. Ju`ni~ je ìvel na Mirju v Ljubljani z èno Danico, sinom

12 Vodopivec, 1971, 94; SBL, 2: 321; 4: 864. 13 Pismo sestre Marje Lapajne Peterlinu v ZDA 30. 5. 1955; pismo K. Pau~nikove Peterlinu 7. 9. 1955, prejeto 12. 9. 1955 (GDP). 14 Kokole, 1969, 64.

NA[A VAKUUMSKA TEHNIKA PETERLINOVIH DNI 317 Andrejem in dvema h~erama od katerih je bila ena zdravnica. Vendar je K. Ju`ni~ razmeroma mlad umrl s te`ko po{kodovano koò zavoljo sevanja. Dolar je leta 1957 doktoriral iz kemijskih ved pri Ljubu Knopu, ki je po svoji strani doktoriral iz tehni{kih ved pri Samcu leta 1933.15 Anton Peterlin se je leta 1926 najprej vpisal na {tudij mehanskega inènirstva Ljubljanske Uni- verze, vendar ga je Rihard Zupan~i~ pred koncem prvega semestra nagovoril k prepisu na ~isto matematiko na filozofski fakulteti. Tudi na univerzi ni imel veliko bolj{ih predavateljev, zato je rad poslu{al Plemljeva matemati~na in Vidmarjeva elektrotehni{ka predavanja. V tretjem semestru je Peterlin postal pomo`ni asistent za opisno geometrijo in`. Milana Fakina in dol`nost opravljal tri leta (1927–1929). Fakin je predavanja prevzel po in`. Cirilu Juvanu (1922–1926) in je tako predaval le dobro leto preden je zaposlil Peterlina. Nardin je bil dober eksperimentator a slab predavatelj, tako da je Peterlin obiskal le eno njegovo predavanje. Poslu{al je Vidmarjeva predavanja o elektriki, zelo dober pedagog in vzgojitelj pa se mu je zdel Rihard Zupan~i~.16 [e pred koncem matemati~nih {tudijev je Peterlin v ~etrtem letniku postal Sirkov asistent-predavatelj za fiziko (1929–1931). Sirkovo slabo matematiko so {tudentje krepko ob~utili, saj so imeli domala vsi matematiko za svoj poglavitni predmet. Predaval je predvsem elektriko, vse ostalo je opravil v nekaj tednih. Peterlin mu je pomagal postaviti uvodno predavanje za vse {tudente tehnike in filozofije. Peterlin je za en mesec obiskal Franza Hallaja na Institutu za fizikalno kemijo dunajske Tehni{ke visoke {ole, da se je nau~il tehnike merjenja sipanja rentgenskih àrkov pod {irokimi koti. Dne 16. 6. 1930 je z odli~nim uspehom diplomiral iz matematike na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

6.1.5. Asistent in docent Leta 1930/31 je na 1. @enski realni gimnaziji (liceju) u~il fiziko v osmem razredu, leta 1931/32 pa je predaval na Ur{ulinski gimnaziji. 6. 6. 1930 so ga na seji sveta univerze izvolili za pomo`nega asistenta na tehni{ki fakulteti za leto 1930/31, 24. 3. 1933 oziroma teden dni pozneje pa je bil imenovan za asistenta-dnevni~arja (pripravnika) v fizikalnem institutu Teh- ni{ke fakultete in pohvaljen 23. 5. 1936, ko ga je fakultetni svet Tehni{ke fakultete izbral za predavatelja. 26. 12. 1931 je bil Peterlin z odlokom ministrstva prosvete imenovan za asistenta fizikalnega instituta Tehni{ke fakultete, kje je leta 1936/37 predaval osnovni te~aj fizike. 19. 10. 1935 je opravil dr`avni asistentski izpit.17 14. 5. 1937 je bil ponovno izvoljen za asistenta, medtem ko je docent Kuhelj dne 10. 6. 1936 postal izredni profesor. Po diplomi je Peterlin pri Sirku meril sipanje rentgenskih `arkov v teko~inah povsem brez haska, saj bi lahko izra~unal, da bo efekt pre{ibak za meritve. Med letoma 1933 in 1937 je bil Sirkov asistent na Fizikalnem institutu v ljubljanske univerze. Leta 1935 Sirku niso podalj{ali pogodbe in se je vrnil na Dunaj. V {olskem letu 1935/36 je Kuhelj predaval fiziko v Ljubljani, Peterlin pa je za~el predavati eksperimentalno fiziko jeseni 1936. [est ali sedem let je bil Petelin edini predavatelj eksperimentalne fizike v Ljubljani. Kot asistent je organiziral fizikalni praktikum in skoraj deset let vodil poskuse {tudentov.18 Peterlin se je eksperimentalnih prijemov nau~il pri Sirku; pozneje se je s poskusi ukvarjal le {e leto dni 1938/39 pri spektro- skopskih meritvah v Dahlemu in v 6–7 letih edinih predavanj eksperimentalne fizike, ki jih je kot asistent in docent vodil v Ljubljani.19

15 Kokole, 1969, 63, 75. 16 Bartol, 1961, 106. 17 Peterlinova personalna mapa (arhiv IJS v Podgorici). 18 Bartol, 1961, 108.

318 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Od februarja do maja leta 1936 je Peterlin pri profesorju Dragoljubu Jovanovi}u v Beogradu meril sipanje rentgenskih àrkov na teko~em tetrakloroogljiku. @al je bila fizika v Beogradu slaba. V Zagrebu so imeli vsaj eksperimentalnega in teorijskega fizika, vendar Peterlina niso hoteli vzeti za doktoranda. Peterlin je spisal razpravo o sipanju rentgenskih àrkov v teko~inah, ki mu jo je R. Zupan~i~ temeljito jezikovno popravil. Sprejeta je bila za tisk v Physikalische Zeitschrift in objavljena v prvih mesecih leta 1936. To je Zupan~i~a tako navdu{ilo, da je Peterlinu napisal pro{njo za {tipendijo v Nem~iji za leto 1937/38, ki je imela uspeh. Dne 1. 11. 1937 je Peterlin od{el v Nem~ijo s {tipendijo in dobil na seji univerzitetnega sveta dne 10. 6. 1938 odobren {tudijski dopust za ~as od 1. 12. 1937 do 1. 6. 1938 in od 1. 11. 1938 do 28. 2. 1939. V letih 1938/39 je delal na Fizikalnem institutu Maxa Plancka Berlinske Hum- boldtove univerze in tam maja 1938 spisal disertacijo,o hidrodinami~nih in opti~nih lastnostih raztopin velikih molekul, 22. junija pa polagal izpite. 20. novembra 1938 je bil promoviran z odli~no oceno v doktorja prirodoslovja pri profesorju fizike molekul H.A. Stuartu iz viskoznosti raztopin sferoidov,20 ~eravno si je èlel za mentorja Petra Debyeja, ki je pred dvema letoma dobil Nobelovo nagrado za kemijo za raziskovanje dipolnih momentov in je è tri leta vodil Fizikalni institut v Berlinu. Debye je med prvimi za~el raziskovati polimere, Vendar ga Debye ni vzel, saj se mu je zdel prestar; prepustil ga je Stuartu, ki je bil ravno v pisarni ob Peterlinovem obisku. Po doktoratu je Peterlin leto dni meril spektroskopijo v Dahlemu, ob izbruhu vojne aprila 1939 pa se je vrnil v Ljubljano. Peterlin po vrnitvi v Ljubljano postal docent fizike, leta 1940 pa docent na filozofski fakulteti, da je Zupan~i~ lahko na Tehni~ni fakulteti obdràl predstojni{tvo nad oddelkoma za matematiko in fiziko. Leta 1940 je Moljk postal asistent na Zavodu za fiziko, Peterlin pa honorarni predavatelj fizike na Tehni{ki fakulteti. Aprila oziroma 21. 5. 1939 je bil Peterlin po vrnitvi v Ljubljano imenovan, nato pa potrjen za docenta fizike Tehni{ke fakultete na seji sveta 23. 6. 1939. 12. 3. 1940 je postal docent na filozofski fakulteti, da je R. Zupan~i~ lahko na Tehni~ni fakulteti obdràl predstojni{tvo nad obema oddelkoma, za matematiko in fiziko, ob tem pa {e dokladi za dvojno predstojni{tvo. Univerzitetni senat je za honorarnega predavatelja eksperimentalne fizike na Filozofski fakulteti nastavil dr. Klemena Riharda, docenta na Tehni{ki Fakulteti. Leta 1940 je Moljk postal asistent na Zavodu za fiziko, dne 4. 5. 1940 pa je bil Peterlin izvoljen za honorarnega predavatelja fizike na Tehni{ki fakulteti. Takrat je Peterlin dal Moljku temo za doktorsko nalogo iz dvojnega strujnega loma, iz katere ta ni ni~ naredil, ~eprav je Peterlin prevzel ve~ino njegovih predavateljskih obveznosti. Pozneje je na tej temi doktoriral ôpi~ leta 1955 pod naslovom »Vpliv topila na opti~no anizotropijo velemolekul«. Leta 1940 je docent Peterlin objavil u~benik fizike za svoje {tudente, ki sta ga tehni{ko opremila bolgarska absolventa montanistike Aleksander Barliev in Georgij Kotov. U~benik so baje ciklostirali v 170 izvodih, vendar ga je bilo è kmalu po vojni nemogo~e dobiti.21 Posamezni izvodi so bili lepo vezani. Peterlin je v u~beniku opisal klasi~no fiziko v {tirih delih: mehanika, toplota, elektrika (z magnetizmom) in optika. Dodatnih poglavij, kot so bila sicer v navadi v srednje{olskih u~benikih (astronomija, atomi, meteorologija) Peterlin ni zapisal. Peterlinov u~benik je bil izdan le leto dni pred Sirkovo u~no knjigo fizike za naravoslovce in kemike. Vendar Peterlinov u~benik ni bil nikoli natisnjen, saj mu je za to potezo zmanjkalo ~asa, ~eprav je tipkopis vsa leta ro~no vna{al dopolnila in popravke. Vsekakor pa iz Peterlinovega tipkopisa izhajajo vsi poznej{i slovenski fizikalni u~beniki. Peterlin je tekst napisal od roba do roba in ga opremil s {tevilnimi matemati~nimi in eksperimentalnimi skicami. Sestavil je 344 strani A4

19 Bartol, 1961, 105, 108. 20 Bartol, 1961, 106–107. 21 Sporo~ilo Sa{e Svetine 6. 12. 2006.

NA[A VAKUUMSKA TEHNIKA PETERLINOVIH DNI 319 formata v 56 poglavjih z dodatnimi tremi neo{tevil~enimi stranmi polnimi izbolj{anih slik iz teksta. Moderna fizika, poznej{a fizika II, je bila nakazana le v zadnjih {tirih poglavjih elektrike (42. Razelektrenje v plinih (257); 43. Elektroni iz àre~ih kovin (267); 44. Rentgenovi àrki (272); 45. Radioaktivnost (275–280)) in v predzadnjih poglavjih svetlobe (54). Svetlobni spektrum (328); 55. Kvantni efekti svetlobe (332–336)). Ob razelektritvah v plinu je podrobno popisal in narisal vakuumske elektronke: »ê v cevi z dvema elektrodama (katoda in anoda) zniùjemo pritisk, dobimo pri pritisku par cm ìvega srebra in nekaj 100 V napetosti svetel, modrikasto rde~ trak skozi cev, ki postaja pri padajo~em pritisku vedno {ir{i«.22 »Vakuum 10–5 do 10–6 torr (prakti~no moremo komaj dose~i {e bolj{i vakuum) je popoln izolator, ker mu manjkajo nosilci toka, Moremo pa v njem prevajati tok, ~e mu damo umetne nosilce (elektroni in àre~e katode)«.23 Rentgenski àrki so bili tedaj in {e pozneje osnovno Peterlinovo eksperimentalno orodje, zato jih je podrobno opisal: »Poleg uporabe v medicini pride prosevanje z rentgenovimi àrki v po{tev v tehniki pri takozvani grobi preiskavi materiala. Gre nam pri tem za izsleditev nehomogenosti, razpok, zra~nih mehur~kov, vlo`kov `lindre ali drugih one~i{~enj v odlitkih, za preiskavo varjenih {ivov in hudo obremenjenih delov konstrukcije. Zelo enostavno se dajo na ta na~in preizkavati lahke kovine (aluminij, magnezij itd.) do debeline ve~ cm, pri èlezu, bakru itd. pa imamo uspeh le pri tanj{ih kosih (plo~evine)…«.24 Poglavje o rentgenskih àrkih je nameraval dopolniti z opisom njihovega uklona in elektronskih interferenc.25 Einsteinovo relativnostno teorijo je omenil le mimogrede z ena~bo o pretvorbi mase v energijo na koncu poglavja o radioaktivnosti »Posebno velike energije najdemo v takozvanih vi{inskih àrkih, katerih izvora {e ne poznamo. To àrkovje sestoji v bliìni zemeljskega povr{ja iz zelo trdnih àrkov g, àrkov pozitronov, elektronov in mezonov. Najve~je energije, ki so jih merili na teh àrkih, dosegajo vrednost 2.1011 eV, kar je energija, ki ti~i v masi najte`jega jedra atoma (m.c2)«.26 Po poznej{ih zapiskih v doma~i izvod u~benika je Peterlin tu nameraval vstaviti poglavje o fiziki atomskega jedra. Malo ve~, vendar znova brez omembe Einsteina, je zapisal o posebni teoriji relativnosti v pod- poglavju o Dopplerjevem efektu: »Opazovanja pa so pokazala, da je Dopplerjev efekt odvisen samo od relativnega gibanja svetila in opazovalca, da pa je popolnoma vseeno, kdo se giblje… Gibajo~e se svetilo: opazovanje na kanalskih àrkih, gibajo~i se opazovalec: opazovanje astronomskih objektov in premikajo~e se zemlje. To razliko med opazovanjem in zgornjo klasi~no razmi{ljavo (mirujo~i eter) je odpravila relativnostna teorija, ki zahteva, da vporabimo pri premikajo~ih se sistemih takozvane Lorentzove transformacije, ki jih dobimo iz zahteve, da je svetlobna hitrost v vseh enakomerno in premo~rtno se premikajo~ih sistemih enaka. Iz te predpostavke pridemo do sklepa, da se v premikajo~em se sistemu spremenita tako dolìna kot tudi ~as ({itridimenzionalni prostor)«.27 Pozneje je Peterlin opisal posebno teorijo relativnosti v eni prvih {tevilk Obzornika za matematiko in fiziko. Pri spektru svetlobe je nadaljeval opis deda svoje bodo~e ène Maksa Samca starej{ega iz leta 1871. Seveda je Peterlin è vpeljal elementarni kvant u~inka, pri katerem sicer ni omenil Plancka.28 Posebej je opisal »trakaste« spektre molekul, vendar pri tem {e ni omenil svojega pozneje poglavitnega raziskovalnega podro~ja, makromolekul. Za to podro~je raziskovanja se je dokon~no opredelil komaj nekaj let pozneje.

22 Peterlin, 1940, 261. 23 Peterlin, 1940, 262. 24 Peterlin, 1940, 273-274. 25 Peterlinovi zapiski v letnem semestru 1950 k u~beniku iz leta 1940 (Gradivo dru`ine Peterlin, hrani Tanja Peterlin-Neumaier). 26 Peterlin, 1940, 280. 27 Peterlin, 1940, 284. 28 Peterlin, 1940, 330.

320 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 6.1: Vakuumska elektronka v na{em prvem Slika 6.2: Rentgenska vakuumska elektronka v univerzitetnem u~beniku fizike (Peterlin, 1940, na{em prvem univerzitetnem u~beniku fizike 261 in dodatek 1). (Peterlin, 1940, 272).

Pri kvantnih efektih je podrobno opisal fluorescenco, fosforescenco in fotoefekt z Einsteinovim zakonom. Stefanovega zakona za sevanje ni omenil. Peterlin se je februarja 1941 poro~il z u~iteljico matematike Leopoldino (Oli) Leskovic, ki jo je spoznal {e v {tudentskih dneh in med skupnim pou~evanjem na @enski realni gimnaziji (liceju) in na Ur{ulinski gimnaziji. Tam na Ur{ulinski gimnaziji je Leopoldina je ob koncu vojne u~ila maturantko Bibijano Dobovi{ek, pozneje poro~eno ^ujec, ki je po vojni {tudirala tudi pri njenem mo`u Peterlinu in nato delala v oddelku Darka Jamnika na IJS.

6.1.6. Okupacija Aprila 1941 je bil Peterlin za kratek ~as vpoklican k vojakom v okolico Cerknice, vendar je fronta hitro razpadla in je pod italijansko zasedbo nadaljeval s predavanji v Ljubljani. Maja 1942 so Italijani iskali Peterlinovega asistenta [kerlaka zaradi ilegalnega razpe~avanja parti- zanskih novic; ker ga niso dobili, so zaprli kar Peterlina za dva tedna. Maja 1941 je bil Peterlin `e ~lan ilegalnega mati~nega odbora OF na univerzi v Ljubljani, kjer je posredoval akcijske naloge sodelavcem OF na Filozofsko pa tudi na Tehni{ko fakulteto. Mati~ni odbor OF na univerzi je najprej vodil prof. dr. Franc [turm, nato pa prof. dr. Anton Ocvirk. Senat univerze je 18. 6. 1943 izvolil Peterlina za izrednega profesorja, vendar italijanske oblasti izvolitve niso potrdile. 9. 7. 1943 je bil Peterlin ponovno izvoljen za honorarnega predavatelja na Tehni{ki fakulteti. Po izkrcanju v Normandiji so ga maja 1944 zaprli domobranci. 7. 7. 1944 je bil priprt na policijski postaji in izpu{~en; na seji uprave so mu tega dne izposlovali pla~ani {tudijski dopust

NA[A VAKUUMSKA TEHNIKA PETERLINOVIH DNI 321 do 30. 9. 1944, ki so mu ga 12. 9. 1944 podalj{ali do 31. 12. 1944. Po èninem posredovanju na podlagi Stuartovih pisem z vabili za nadaljevanje znanstvenega dela je bil Peterlin med {tudijskim dopustom interniran v Dresden. Tam je dobre tri mesece znova delal pri profesorju Stuartu; to pot se je è povsem zavestno odlo~il za raziskovanje velikih molekul, s katerimi se je poslej uspe{no ukvarjal {tiri desetletja. Peterlin je do leta 1947 skupaj s Stuartom objavil tri od svojih desertih razprav, ve~inoma v Zeitschrift für Physik. Skupaj s Stuartom sta priob~ila {e in knjigo o umetni dvolomnosti. Peterlin ni doìvel zavezni{kega bombardiranja Dresdna februarja 1945, saj je pred tem z vlakom odpotoval proti Sloveniji na boì~ne po~itnice. Vrnitev je nato dolgo odla{al in se tako izognil katastrofi.29 Doma je nekaj delal kot uslu`benec v pletilni tovarni v Radovljici, ki jo je vodila neka nem~urka. Po lastnem priznanju nikoli v ìvljenju ni imel toliko ~asa kot tiste popoldneve. Seveda je Gestapo na Bledu nadziral Peterlinovo delo v Radovljici. Dne 29. 12. 1944 se je Peterlin iz Ljubljane zahvalil tajniku SAZU slavistu Franu Ramov{u za pomo~ njemu in njegovi èni v zadnji polovici leta, ko je bila èna nose~a s prvim otrokom. Pisal mu je zato, ker se mu je zdelo »mnogo bolje, da sedim lepo doma in se ne kaèm po mestu« Prosil je {e za dvojezi~no potrdilo o svoji slu`bi na Univerzi in da ima v Dresdnu {tudijski dopust od novega leta 1945. Peterlin se je pohvalil, da mu gre zelo dobro, ker je bila njegova izselitev iz Ljubljane (v Radovljico) pravi blagoslov. Bilo je to razmeroma pogumno pismo, ki se je za~elo z uradnim: »Velecenjeni gospod profesor! ...«, zaklju~ilo pa s prevratni{kim: »…Meni samemu se godi zelo dobro, saj sedaj po dolgem ~asu lahko spet delam tako, da moram re~i, da je bila sama izselitev iz Ljubljane pravi blagoslov. Po vojni bo treba napeti vse sile, da si bomo tudi na ljubljanski univerzi ustvarili pogoje za znanstveno delo tudi v naravoslovju in se pri tem nana{am prav posebno na Va{o pomo~, saj imate vendar toliko izku{enj v tem oziru.»30

6.1.7. Pedago{ko delo Univerzitetni senat je 11. 12. 1945 predlagal Peterlina za rednega profesorja za predmet teoretska fizika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, progla{en pa je bil 5. 1. 1946. Leta 1945 je v Ljubljani imel asistenta Slovenca iz italijanskega zamejstva, ki pa se je smrtno ponesre~il ob padcu po stopnicah Univerze.31 Leta 1946 so Peterlina imenovali za izrednega in leta 1948 oziroma 194932 za rednega ~lana SAZU. Tedaj so se ob sporih z Informbirojem gmotne in z njimi znanstvene razmere v Jugoslaviji znatno izbolj{ale, konec leta pa je tudi stric Peterlinove `ene Maks Samec postal redni ~lan SAZU v istem razredu za matemati~ne, tehni~ne in fizikalne vede. Od leta 1946 do leta 1948 je bil Peterlin dekan (1946/47) in prodekan (1947/48) Filozofske fakultete v Ljubljani. Dne 10. 1. 1948 je podpisal »utemeljitev potrebnosti ustanovitve astronomskega instituta na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani«, ki je omogo~ila Dominkovo nastavitev. V povojnih letih je Peterlin predaval kar {tiri te~aje teorijske fizike za {tudente ljubljanske univerze. V petem letniku je bil mentor in izpra{evalec pri predmetu »referati iz literature«, kjer je {tudente u~il znanstvenih debat. Rad je hodil v hribe, obiskoval koncerte in slikarske razstave kot profesor {irokih kulturnih pogledov.33

29 Novice IJS, marec 2003; sporo~ilo Tanje Peterlin Neumaier 2006. 30 Peterlinovo rokopisno pismo Ramov{u 29. 12. 1944 na strani in pol, Zapu{~ina Frana Ramov{a, Knji`nica SAZU. Za pomo~ se zahvaljujem knji`ni~arju SAZU Dragu Samcu. 31 Ivan Vidav, pismo Tanji Peterlin-Neumaier, 10. 7. 2006 32 Poro~ilo Ane Benedeti~ 12. 10. 1982 (Peterlinova personalna mapa, Arhiv IJS v Podgorici). 33 Sporo~ilo Djordja Krsti}a, absolventa iz leta 1959, dne 26. 12. 2006.

322 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK 6.1.8. Profesor Peterlin organizira IJS z uporabo vakuumskih tehnik Med vojno je izginila ali bila uni~ena ve~ina opreme Fizikalnega in{tituta. Takoj po osvobo- ditvi sta za~ela Peterlin in docent Moljk iskati po zapu{~enih nem{kih voja{kih skladi{~ih uporaben material. Veliko nista na{la razen radarskih naprav z elektronkami; le-te so bile uporabne za volt- in ampermetre, ki jih ni bilo. Vsi novi aparati v fizikalnem praktikumu so bili napravljeni iz tega materiala.34 Konec avgusta 1945 se je Peterlin skupaj z Moljkom in Kuhljem napotil proti Milanu s Kidri- ~evim tremi milijoni lir v treh kov~kih za nakup vakuumske raziskovalne opreme. Bankovci so bili po sto lir, tako da je bila prostornina tovora kar zajetna. Vlada je pridobila denar s spremembo te~aja, predsednik Boris Kidri~ pa ga je dal po posredovanju svojega o~eta, predsednika SAZU slavista Franceta Kidri~a. Trije ljubljanski univerzitetni profesorji so potovali z avtobusom iz Trsta v Milano, vendar so zaradi tihotapstva ravno dan poprej za~eli z rutinskimi pregledi potnikov v Vicenzi. Kov~ki z denarjem so jim bili odvzeti v Vicenzi, kjer so jih 1. 9. 1945 ~asa zaprli v voja{ke zapore; le pol milijona lir so za Jugoslavijo naloìli v italijanski banki. Novembra so vse tri premestili v tabori{~e za begunce in nato v britanski voja{ki zapor v Padovi. Izpu{~eni so bili {ele tik pred boì~em 1945. Boris Kidri~ je po tej polomiji povedal nekoliko hudomu{no, da je znanost mogo~a celo brez denarja. Po sporih z Informbirojem so se gmotne in z njimi znanstvene razmere v Jugoslaviji znatno izbolj{ale. Leta 1948 se je Peterlin lahko udeleìl znanstvene konference v Parizu v po~astitev nedavno preminulih Langevina in Perrina. Obisk je z vabilom podprl eden urednikov J.chimie physique, polimerski fizik Charles Sadron iz Strasbourga.35 Peterlin ga spoznal malo pred vojno julija 1939. V za~etku decembra 1948 Boris Kidri~ zadolìl Peterlina za zbiranje podatkov o jedrski energiji. Februarja 1949 je na sestanku pri Kidri~u v Beogradu Peterlin sprejel nalogo, da bo organiziral jedrski institut v Ljubljani, katerega poglavitna naloga naj bi bila zgraditev reaktorja. Pri na~rtovanjih je pri{el v nasprotje z vodilnim beograjskim fizikom Pavlom Savi}em. Savi} je leta 1932 diplomiral fizikalni kemijo v Beogradu in meril àr~enje pri profesorju Jovanovi}u. Od leta 1934 do vojne je sodeloval z Ireno Curie v Parizu pri pripravi odkritja cepitve jedra. Leta 1945 je v Beogradu postal profesor fizikalne kemije, leta 1946 ~lan akademije, med letoma 1971–1981 pa njen predsednik. Kot nekdanji vodja zaupnega oddelka za {ifre Titovega vrhovnega {taba je s poloàja direktorja instituta Vin~a sku{al usmerjati razvoj fizike v Jugo- slaviji predvsem v smeri izdelave jedrske bombe. Pred Savi}em je moral Peterlin po Kidri~evi smrti kar nekako skrivati svoje raziskovanje makromolekul, ki se le-temu ni zdelo obetavno; jedrsko fiziko si je predstavljal kot edino zveli~avno. Tako sta pri Peterlinu lahko iz njegovega osnovnega podro~ja doktorirala le fizik M. ôpi~ in kemik G. Mohori~ iz strujnega dvojnega loma oziroma sinteze poliindenov. Peterlin je ôpi~a poslal na usposabljanje v ZDA, da se je poslej lahko posvetil reaktorjem. Peterlinova zveza s politiki v Beogradu je bil Titov generalni sekretar med letoma 1953-1958, pravnik dr. Joà Vilfan,36 Peterlinov mladostni prijatelj in kranjski dijak njegovega strica. Nekdanji {tudent kemije Boris Kidri~ je poznal sposobnosti {tiri leta starej{ega Peterlina in mu je dovolil, da je okviru Fizikalnega instituta nadaljeval s svojim raziskovanjem velikih molekul. Institut, ki je medtem po Peterlinovem predlogu dobil ime po Joèfu Stefanu, je vodil celo desetletje do leta 1959. Naklju~je je hotelo, da je umrl 158 let po rojstnem dnevu Joèfa Stefana (1835–1993).

34 Peterlin-Neumaier, 2003, 69. 35 Peterlinovo pismo Ladu Kosti 23. 8. 1955. 36 Peterlinovo pismo Jo`i Wilfanu (Vilfan, * 6. 7. 1908 Trst) iz Detroita v Beograd 23. 7. 1955, ki ga ni odposlal temve~ je napisal drugo pismo (GDP; SBL, 4: 469).

NA[A VAKUUMSKA TEHNIKA PETERLINOVIH DNI 323 Peterlin se je eksperimentalnih prijemov nau~il pri Sirku. êprav mu je sprva sledil pri kvantno-mehanskih poskusih, je med prvimi prav Peterlin dojel velike mo`nosti raziskovanja trdne snovi in novih materialov. Tako se je posvetil predvsem raziskovanjem makromolekul in je bil po drugi svetovni vojni dale~ najbolj priznan slovenski fizik. Tako ob ustanavljanju jedrskega instituta v Ljubljani ni bilo druge izbire in so za direktorja s {irokimi pooblastili izbrali prav Peterlina, ~eravno je bilo njegovo raziskovalno podro~je dale~ od jedrske bombe. Odlo~itev je bila pravilna, saj je Peterlin pokazal izreden dar za organizacijo in je v kratkem ~asu postavil na noge izredno u~inkovit znanstveni institut po zahodnih vzorih. Prostori fizikalnega instituta so bila sprva pri SAZU, med letoma 1949-1953 pa so gradili novo stavbo na kriì{~u Jamove in Jadranske. Delavci pri gradnji Instituta so bili predvsem zapor- niki, med njimi fizik Tone Prelesnik. Na Pre{ernov dan leta 1953 so sve~ano odprli novi Fizikalni Institut, ki je odtlej nosil ime Joèfa Stefana. Dobra dva meseca po sve~anosti je Peterlinov mogo~ni za{~itnik Boris Kidri~ umrl. Istega leta je Peterlin v reviji Nature objavil ra~un persisten~ne dolìne DNK oziroma njene elasti~ne konstante na osnovi Dotyjevih har- vardskih meritev sipanja svetlobe v raztopinah DNK. Dva meseca pozneje sta Watson in Crick v isti reviji objavila odkritje DNK, Peterlinov ra~un pa je znova postal zanimiv 40 let pozneje.37 Temelji za obe stavbi na Jadranski so dolgo ~akali na za~etek gradnje. Leta 1960 so zgradili stavbo fizikalne fakultete na Jadranski 19, medtem ko je predvidena stavba matematike nasproti njej ~akala s svojimi temelji na Ra~unski center; napovedan vmesni paviljon ni nikoli zagledal belega dne.38 Leta 1955 je profesor Peterlin od srede maja do konca decembra gostoval pri profesorju Wilfriedu Hellerju s kemijskega oddelka Wayne State University v Detroitu; prav tedaj se je nekoliko zahodneje v San Franciscu rodil pisec teh vrstic. Peterlin je iz ZDA s {tevilnimi pismi vodil delo IJS. @ena ga je hotela obiskati, vendar je v pro{njo za vizo zapisala, da je ~lanica SZDL (Socialisti~na zveza delovnega ljudstva), kar je kot u~iteljica seveda morala biti. Pro{nja ji ni bila odobrena.39

Slika 6.3: Peterlin eksperimentira v 1950-ih letih.

37 Za informacijo se zahvaljujem Rudolfu Podgorniku. 38 Sa{a Svetina, 6. 12. 2006. 39 Sporo~ilo Tanje Peterlin Neumaier 6. 12. 2006.

324 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Ob Peterlinovem odhodu v ZDA so 16. 5. 1955 na seji znanstvenega sveta IJS sprejeli nov statut s samo tremi organi: upravnim direktorjem, znanstvenim svetom pod predsedstvom Peterlina in svetom, pozneje upravnim odborom. Za upravnega direktorja so predlagali Karola Kajfeà, ki je zato zapustil slu`bo pri èleznici. Osredkar, ki je pri{el na Institut iz SUZUPa (Zvezna uprava za napredek proizvodnje) leta 1952/53, ni imel ve~ nobene upravne funkcije v IJS.40 Edvard Cilen{ek, ki je na IJS delal od leta 1950 do odhoda na Iskro leta 1965, je v poro~ilu Peterlinu za mesec junij 1955 opisal delo vakuumskega laboratorija A1. Na elektrostati~nem pospe{evalniku so merili netesnost vseh vakuumskih elementov z McLeodom, na panel plo{~o radiofrekven~nega ionskega izvira pa so postavili usmernik za Penningov41 merilnik vakuuma. Razvili so napajalnik za Leyboldovo ionizacijsko triodo Telefunken IM 5, v delu pa so imeli prototip ionizacijske triode IM 5 in 5 Penningovih merilnikov vakuuma s priklju~nim konusom M19.42 V poro~ilu za julij se je Cilen{ek pritoèval nad teko~im zrakom iz Ru{, saj so se slabo izolirane 15 l posode v~asih kar spraznile na poti na IJS. Doma so izdelali difuzijsko ~rpalko za 60 l/s, uporabljali pa so {e nekoliko slab{o Edwardsovo ~rpalko in Knudsenov vakuumski merilnik.43 Septembra 1955 so pri Cilen{ku izdelali in preizkusili preto~no za{~ito za izklop kurjave difuzijskih ~rpalk pri izpadu vode in izdelali ionizacijsko triodo. Oktobra so izmerili najve~jo sesalno hitrost 300 l/s difuzijske ~rpalke 500 l izdelane za podjetje Elektrozveze. Doseèna je bila pri mo~i 1200 W ob uporabi klofena v vakuumu 10–4 mm Hg.44 Peter Zazula je gradil vakuumsko napravo za umerjanje v laboratoriju za masno spektroskopijo pod vodstvom Janeza Dekleve,45 v za~etku oktobra 1955 pa je pri njih za~el delati inènir Alojz Paulin.46 Dne 28. 6. 1955 je Peterlin pisal iz Detroita pismo, ki je prispelo na IJS 8. 7. 1955.47 Predlagal je, naj enega od novih kemikov ali fizikov po{ljejo na te~aj jedrskega inènirstva na Univerzo New York. Do tedaj je to panogo razvijal le Zagreb~an F.I. Havli~ek, sedaj pa je Peterlin hotel na tem mestu predvsem Osredkarja in se je nekoliko jezil, ker je le-ta odla{al s svojim odhodom v New York in mu je dne 6. 7. 1955 pisal, da no~e odpotovati. Osredkar je po dalj{em premi{ljevanju ugotovil, da bo za svojo nadaljnjo kariero potreboval doktorat. Dne 29. 7. 1955 je po ureditvi vpra{anja dnevnic sporo~il, da bo od{el v New York. Dne 23. 8. 1955 je Peterlin z zamudo napisal priporo~ilo zanj. Osredkar je od{el v Beograd k generalnemu tajniku ZKNE (Zvezna komisija za nuklearno energijo) Slobodanu Naki}enovi}u in nato v New York, tako da se je Kajfe` lahko è 26. 9. 1955 preselil v njegovo sobo na IJS. Peterlin je iz ZDA pogosto pisal Kajfeù in drugim sodelavcem. Dne 20. 9. 1955 je obiskal Univerzo v Chicagu;48 tam si je ogledal Institute for Nuclear Studies, ki »je ogromna stvar, za 3 ljubljanske, imajo sinhrotron za 450 MeV za protone, betatron za 100 MeV, ogromno elektronike, masnih spektrometrov in sploh vsega {menta. Ogledal sem si le neznaten del~ek vsega ogromnega aparata. Naslednji dan me je potem opoldne dr. Chupka peljal v Aragonne, 40 km pro~, kjer sem imel na àlost le zelo malo ~asa, da sem videl le masno spektrometrijo in pa {olo za reaktorsko inènirstvo«.49

40 GDP. 41 F. M. Penning pri Philipsu leta 1937 s povojnimi izbolj{avami. 42 Pismo Marje Lapajne bratu Peterlinu v ZDA 9. 7. 1955, prejeto 13. 7. 1955 (GDP). 43 Pismo Marje Lapajne bratu Peterlinu v ZDA 30. 7. 1955 (GDP). 44 Pismo Marje Lapajne bratu Peterlinu v ZDA 5. 11. 1955, stran 3 (GDP). 45 Janez Dekleva, pismo Peterlinu 30. 7. 1955 (GDP). 46 Karel Kajfe`, pismo Peterlinu 10. 10. 1955, prejeto 13. 10. 1955 (GDP). 47 Arhiv IJS v Podgorici, zapu{~ina M. Osredkar, dostavil Janez Stepi{nik 31. 1. 2006 48 GDP. 49 Peterlinovo pismo `eni 24. 9. 1955 (GDP).

NA[A VAKUUMSKA TEHNIKA PETERLINOVIH DNI 325 Leta 1957 je pri Peterlinu doktoriral Anton Moljk, v komisiji pa sta bila {e Ku{~er in Dominko. Zagovor je bil na prvem nadstropju stare univerze v prostoru z balkonom obrnjenem proti Kongresnem trgu. Dominko vpra{anj ni postavil, Ku{~erja pa je zanimal izkoristek toplote. Peterlin je postavil tri vpra{anja, posebno zapletenega tretjega o spektru beta àrkov v vakuumu. Po zasedanju komisije je poro~evalec dr. Ivan Vidav pri{el sporo~iti, da je kandidat Moljk uspe{no opravil doktorski izpit. Promocija je sledila è naslednji teden. Za razliko od Plemlja je Peterlin kmalu dobil v lastni hi{i vplivne nasprotnike, saj na univerzi ni imel prave podpore za razvoj instituta. Na za~etku leta 1959 je imel novi institut è 300 zaposlenih. V tretjem letniku je Peterlin è sedemnajsto leto predaval elektromagnetno polje z relativnostno teorijo in optiko, v ~etrtem pa kvantno in jedrsko teorijo (1943–1959).50 Preda- vanja elektromagnetnega polja je po njegovem odhodu prevzel Blinc. Tragi~na nesre~a v Vin~i je 15. 10. 1958 prizadela ve~ delavcev in delavk. Po àr~enju so jih takoj odpeljali v Pariz, kljub temu pa je ena oseba umrla. êprav Pavle Savi} ni bil neposredno kriv,51 je bil kot predsednik znanstvenega sveta v Vin~i postavljen v mat poloàj, saj je funkcija predsednika sveta instituta po reformah ni ve~ pomenila resni~ne mo~i v Vin~i, pri institutu Rudjer Bo{kovi~ v Zagrebu ali na IJS. Leta 1959 je moral Savi} odstopiti, isto~asno pa {e Peterlinov prijatelj Ivan Supek pri institutu Rudjer Bo{kovi~ v Zagrebu, Peterlin pa na IJS. Vendar sta se Peterlinov prijatelj Supek in nasprotnik Savi} kmalu vrnila na poloàja, medtem ko je bil Peterlin po 8. 1. 1959 le {e univerzitetni profesor. Po razre{itvi s poloàja predsednika znanstvenega sveta IJS je Peterlin od{el v tujino potem ko je 5. 3. 1959 z novim direktorjem IJS Lucijanom [inkovcem sklenil enoletno pogodbo o hono- rarnem raziskovanju organskih kristalov z jedrsko magnetno resonanco. Peterlin je najprej obiskal Stuarta na Institutu Fizikalne Kemije Univerze v Mainzu dne 9. 3. 1959 in pol leta sodeloval z njegovim asistentom Fischerjem pri raziskovanju termodinami~ne stabilnosti posameznih polimernih kristalov. Z NMR sta raziskovala kristale polietilena, za katere je Fischer neodvisno od Madàra Andrewa Kellerja v Bristolu in P.H. Tilla v ZDA leta 1957 ugotovil, da vsebujejo nagubane molekulske verige. Odkritje je postalo temelj nove glavne veje polimerne fizike. Aprila 1961 je v Münchnu je Peterlina za teden dni obiskal ljubljanski profesor Fran Dominko in ga sku{al nagovoriti, naj se vrne v Slovenijo. Ker mu ni mogel ponuditi ni~esar oprijemljivega, se Peterlin ni vrnil.52 Po {estmese~nem delu v Mainzu je bil Peterlin od junija od oktobra 1959 v Ljubljani. Dne 11. 9. 1959 je Ljubljanska univerza Peterlinu odobrila podalj{ani dopust za osem mesecev. Peterlin je bil med letoma 1955–1957, ko ga je Kajfe` nadomestil na direktorskem poloàju, ob funkciji predsednika upravnega sveta {e predsednik sveta na IJS. Leta 1957 ga je na tem poloàju kot predsednik upravnega odbora zamenjal Boris Kraigher in funkcijo leta 1958 predal Viktorju Kotniku. Tako je bil Kraigher s strani politike delegiran za ureditev odnosov na IJS; ni mogel zadràti Peterlinovega padca, Peterlinu pa je bil itak »vse prej kot naklonjen«.53 Dne 13. 12. 1959 je Peterlin pisal Kraigherju z univerze Cambridge v Bostonu in se mu zahvalil za pomo~ pri pridobivanju {tipendije ZKNE. Peterlin se je v Cambridgeu »izvrstno zasidral« ~eprav mora »zaradi nekih delnih ra~unov v Philadelphijo«. Pri tem je seveda Kraigherju sporo~il, da ho~e {e leto dni dlje ostati v tujini, kjer se vsi prizadevajo, da bi mu delo ~imbolj olaj{ali, medtem ko se doma trudijo »da mi napravijo ìvljenje ~im bolj te`ko in neznosno… da razènejo skupino, s katero sem delal, in ji onemogo~ijo izpopolnitev aparature. @e leto dni leì v parafiniran papir zavit magnet, ki je stal le 10 000 $ in je bil naro~en {e v

50 Bartol, 1961, 110. 51 Peterlin, pismo Kraigherju 6. 8. 1960, priloga, stran 4a (GDP). 52 Peterlinovo pismo Kraigherju 11. 5. 1961; Kraigherjevo pismo Peterlinu 26. 7. 1961, stran 1 (GDP). 53 Peterlinovo pismo Ivanu Supeku v Zagreb 12. 10. 1960 (GDP).

326 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK mojih ~asih, brez upanja, da bi se kdaj rabil za znanstvena raziskovanja, za katera je bil kupljen, ker se pa~ ne smejo kupiti dodatni deli, ker bi to aparaturo utegnili koristno uporabiti jaz in ljudje, ki so doslej z menoj sodelovali. Analogni ra~unski stroj ponujajo po Ljubljani, na àlost ni interesentov zanj izven instituta, da bi s tem dokazali, da je bila ideja z njim ena izmed mojih neumnosti…« Peterlin je bil mnenja, da njegovi nasledniki v {estih mesecih vodenja IJS niso dokazali svojih sposobnosti in so zapravili trud prej{njih desetih let toàrjenja pri vladi. Peterlin je Kraigherju napovedal svoj odhod v Detroit marca 1960; tam je na zmogljivem ra~unalniku prera~unaval difuzijski problem z rezultati iz Mainza. Kraigherju je natrosil obilo podrobnosti, ki jih le-ta niti ni mogel razumeti. Do neke mere je Peterlin sku{al s temi podrobnosti upravi~iti dràvno {tipendijo, po drugi strani pa je z znanjem kazal svojo mo~. Med obiskom v Bostonu na Harvardu (december 1959–marec 1960) je Peterlin dobil mamljivo vabilo za vodenje Fizikalnega instituta Tehni{ke univerze München. Ob delu na Wayne State University v Detroitu od marca do junija 1960 je Peterlin je dobil ponudbo profesure na tamkaj{nji univerzi. Dolgo ni mogel odlo~iti ali se morda le ne bi vrnil domov. Odlo~itev je padla {ele 19. 7. 1960 po prihodu ène in sina v Beljak:54 dne 1. 9. 1960 je prevzel vodenje Fizikalnega instituta Tehni{ke univerze München do leta 1961.

Tabela 6.2: Peterlinovi diplomanti in doktorandi

Leto Ime diplomanta Naslov diplome / disertacije 1954 Milan Osredkar [tevec na osnovi êrenkovega 1955 Vekoslav Ram{ak Penningov ionski izvor 1955 Marko Vakselj Umeritev energijske skale beta… / 1958d Analiza fotonuklearnih reakcij 1955 Ivan Zupan~i~ Jedrska magnetna rezonanca 1955 Savo Poberaj Sedimentacija v nehomogenem 1956 Zdravko Gabrov{ek Raziskave tehni~nih pogojev 1955d Peter Gosar Raz{irjanje svetlobe v opti~ni… 1956d Milan ôpi~ Vpliv topila na opti~no analizo… 1955 Janez Dekleva Energijske razmere v radiofrkven~nem… 1956 Rudolf Kladnik Dvogrupni prera~un reaktorskih 1957 Niko Bezi~ Analiza magnetnih spetrometr… 1957 Leopold Debevec Termi~ni ionski izvor za Nier… 1957 Janez Strnad Dvogrupna aproksimacija pri d…. 1957 Zdenko Milavc Meritev reakcije (31p… 1957 Uro{ Miklavì~ Meritev spektra àrkov gama 1957 Franc Herman Albedo in prepustnost nehomogenega…

1957 Robert Blinc Infrarde~i spektri in oblika potencialne funkcije vodikove vezi KH2PO4 in KD2PO4 v neferoelektri~ni in feroelektri~ni fazi; 1958d Tunelski efekt protona pri feroelektrikih s kratkimi vodikovimi vezmi 1957 Jo`e Pahor Merjenje debelin z radioaktivnim… 1958 Ðuro Bugarinovi} Opti~ne lastnosti Comptonovsk… 1958 Franc Cvelbar Predelava nevtronskega generatorja 1958 Silvester [terbal Meritev pragov reakcij 1958 Bo`idar Jordan Oblike vrelnega reaktorja 1958 Stanislav Zazula Konstrukcija mikrofotometra 1959 Edo Pirrkmajer Temperaturna odvisnost jedrske…

1959 Milan Pintar Raziskava rotatorjev CH3 in C… 1960 Bogo Mihel~i~ Polidisperznost pete polomerov

54 Sporo~ilo Tanje Peterlin-Neumaier 17. 12. 2006.

NA[A VAKUUMSKA TEHNIKA PETERLINOVIH DNI 327 Boris Kraigher je Peterlinu javil, da se teàve na IJS nadaljujejo tudi pod novim vodstvom. Kraigher si je zaradi Rankovi}eve kritike èlel Peterlinovega osebnega obiska, o katerem bi poro~ali ~asopisi; tako bi javnosti prikril, da je Peterlin po prisilnem odhodu takoj dobil visok poloàj v Münchnu. Nevo{~ljive ljubljanske srajce so seveda {u{ljale, da nem{ka fizika ni ve~ tisto, kar je bila. Leta 1961 je Peterlin od{el v ZDA in tam nadaljeval z uspe{nim raziskovanjem in organizi- ranjem. Vmes je nadvse rad gostoval s predavanji v Sloveniji, {e posebej na IJS, vendar {ele potem ko je novi direktor Osredkar obnovil stike z njim leta 1963. Ameri~ani so ga seveda radi sprejeli na vodilni poloàj novega instituta v Severni Karolini, saj so poznali Peterlinove uspehe pri organizaciji IJS. Kot direktor laboratorija Camille Dreyfus v Durhamu v Severni Karolini (1961–1973) je raziskoval makromolekule v razmerah, o katerih bi lahko doma le sanjal. Po obvezni upokojitvi s 65 letom starosti je med letoma 1973–1975 delal na Nacional- nem biroju za standarde v Washington D.C. (NBS), po letu 1975 kot pomo~nik direktorja oddelka za polimere. V Sloveniji je sodeloval predvsem s skupino Roberta Blinca pri NMR. Po drugi upokojitvi je Peterlin raziskoval v svoji pisarni na NBS vse do drugega zloma kolka decembra 1991, èna in h~i pa sta jo izpraznili maja 1992. Sredi septembra 1978 je Ameri{ka kemijska dru`ba v posebni knjigi objavila Peterlinov ìvlje- njepis s poro~ilom o njegovem znanstvenem delu v posebni knjigi. Kopijo je Peterlin dostavil na SAZU ob zahvali tedanjemu predsedniku Mil~inskemu za ~estitke za rojstni dan.55 Peterlin je objavil nad 350 ~lankov. Po za~etnem zanimanju za sipanje rentgenske svetloba v kapljevinah je opisoval plasti~no deformacijo kristalini~nih polimerov in transportne lastnosti, termodinamiko, kristalizacijo, morfologijo, jedrsko in elektronsko magnetno resonanco v polimernih trdninah, vmes pa je kod direktor IJS vpeljal reaktorsko fiziko v Slovenijo. Dve leti je urejeval Proteus, pozneje pa je bil urednik Macromolecular Reviews in sourednik {tevilnih drugih revij.56 Leta 1968 je Peterlin postal ~astni ~lan IJS, leta 1983 je dobil Kidri~evo nagrado za ìvljenjsko delo, leta 1988 pa so mu podelili ~astni doktorat ljubljanske univerze in mu odkrili doprsni kip pred IJS. Leta 1992 se je Peterlin vrnil v Ljubljano kot upokojenec, vendar je po nekaj mesecih umrl. Ob petdesetletnici IJS je Osredkar s sodelavci izdal monografijo o IJS, ki je bila v veliki meri posve~ena ravno pohvalnim spominom na Peterlina. Ob stoletnici je veliki mo` do~akal knjigo o sebi.

6.2. Jugo(slovenska) bomba

6.2.1. Uvod Raziskovanje tankih plasti na IJS se je razvilo ob jugoslovanskem jedrskem programu. Ranko- vi}eva prizadevanja za jugoslovansko atomsko bombo so trajala dve desetletji (1947– 1966). Notranji minister Rankovi} je kot podpredsednik Zveznega izvr{nega sveta (1955) in podpredsednik dràve (1963–1966) vpregel svojo mo~ drugega ~loveka v dràvi v iskanje jugoslovanskih jedrskih surovin, {olanje kadrov in pripravo reaktorjev. êravno je bil poglavitni center Savi}eva Vin~a pri Beogradu, je velik del sredstev pritekal tudi na IJS pod Peterli- novim in pozneje ôpi~evim ter Osredkarjevim vodstvom.

55 Peterlinovo tipkano pismo J. Mil~inskemu 30. 9. 1978 na polovici strani (Arhiv SAZU, za najdbo se zahvaljujem Dragu Samcu). 56 Kri`ani~, Strnad, 1979, 48–49.

328 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Peterlin je upal po vzoru na Ameri~ana Oppenheimerja, da bodo v senci razvoja bombe na ljubljanskem fizikalnem institutu vseskozi napredovali tudi drugi znanstveniki. Na zeleno vejo so splezali predvsem snovalci novih materialov in pospe{evalnikov, ki so bili Petelinu najbli`je. Z bogata{eve mize jedrskih raziskav so se dohodki prav radi sipali {e med razli~ne prirodoslovne smeri raziskovanja na Fizikalnem institutu. Po prvotni Peterlinovi shemi, ki se je v marsi~em ohranila do danes, so to bile predvsem razli~ne oblike raziskovanja (trdne) snovi: po eni strani Marinkovi}ev laboratorij za analizo materialov z rentgenom in elektronskim mikroskopom Carla Zeissa nabavljenim oktobra 1954, po drugi pa naglo razvijajo~a se Deklevova in Cilen{kova masna spektroskopija s pospe{evalniki.

6.2.2. Preiskovanje materije v senci atomske gobe Velibor Marinkovi} je skupaj z Ljubom Knopom vse do jeseni 1956 pridobival tudi te`ko vodo z elektrolizo in termodifuzijo. Izkazalo se je, da so prizadevanja te vrste zgolj zapravljanje ~asa in denarja, saj je bil uvoz jedrskih surovin in tehnologije reaktorja spro{~en è med Peterli- novim gostovanjem v ZDA, pred Prvo mednarodno konferenco za miroljubno uporabo jedrske energije v @enevi 8.–20. 8. 1955, ki sta se je z IJS udeleìla Kosta in Dekleva. Dràve brez ustreznih tehni{kih mo`nosti za lastno proizvodnjo jedrskih surovin, predvsem obogatenega urana in te`ke vode, so odtlej lahko dobile le-te na prostem trgu, dejansko pa celo z ameri{kimi darili. Po Peterlinovem poro~ilu na prvi seji upravnega odbora IJS pod Kraigherjevim vodstvom je to povsem zasukalo poloàj,57 verjetno pa obenem spodkopalo slu`bo ~e{kega Zagreb~ana Havli~ka pri IJS. Peterlin je za~el po{iljati ljudi na usposabljanje v ZDA. Dne 9. 10. 1956 je Peterlin pisal Beograd k generalnemu tajniku ZKNE58 Slobodanu Naki}e- novi}u o Knopovem predlogu za postopno opustitev oddelka za te`ko vodo, ki je postajal le {e finan~na obremenitev odkar je bil uvoz spro{~en. Savi} se je s predlogom strinjal,59 ~eravno sicer ni ravno prepogosto podpiral Peterlinovih domislic. Odtlej se je Marinkovi} lahko domala povsem posvetil {tudiju snovi in povr{in. Leta 1956 je dal pregledati deset doma~ih in tri inozemske vzorce PVC. Dolo~ali so molekulske mase polimerov in uporabljali najnovej{e preparativne postopke za naparevanje ogljika ter plasti~ne odtise s poliestrom v vakuumu. Alenka Dekleva je preu~evala eritrocite za {tudij kultur virusov; pri Marinkovi}u je raziskovala med letoma 1954–1960, nato pa je zaradi vedno teàvnej{ega pridobivanja sredstev za preu~evanja makromolekul po Peterlinovem odhodu prevzela profesuro na Medicinski fakulteti v Ljubljani.60 Z elektronskim mikroskopom so snemali tudi za zunanje naro~nike, saj so bili skorajda brez tekmecev dokler ni pomladi leta 1955 Ale{ Strojnik sestavil elektronski mikroskop s 50 kV in lo~ljivostjo 2,5–5 nm na Fakulteti za elektrotehniko Tehni{ke visoke {ole v Ljubljani. Marinkovi}eva skupina je leta 1956 skozi elektronski mikroskop za Geolo{ki zavod posnela vzorca jezerske kred, za Cinkarno Celje pa osemdeset primerkov cinkovega oksida. Leta 1957 se je Marinkovi}evemu laboratoriju za elektronsko mikroskopiji pridruìl {e Boris Navin{ek.61 V Marinkovi}evi skupini so preu~evali tudi sipanje rentgenskih àrkov na kristalih v obliki prahu po Debyjevi (1916) metodi, ki jo je Peterlin dobro poznal {e iz ~asov svojih berlinskih {tudijev.

57 ARS, AS 1961 {katla 71, mapa 722. 58 Zvezna komisija za nuklearno energijo = SKNE, Savezna komisija za nuklearnu energiju. 59 ARS, AS 1961, {katla 6, mapa 13. 60 Osredkar, Polenec, 2000, 319. 61 Panjan, 2002, 43; ARS, AS 1961, {katla 9, mapa 20.

NA[A VAKUUMSKA TEHNIKA PETERLINOVIH DNI 329 6.2.3. Pospe{evalniki in vakuum Odli~ni elektroniki in vakuumisti so bili temelj Peterlinovega instituta, med njimi predvsem Dekleva in Cilen{ek, ki sta v slovenskih razmerah postal prava naslednika ameri{kega Nobelovca Lawrenceja, njegovega pomo~nika Livingstona in Van de Graafa. Dne 2. 1. 1950 in 3. 10. 1950 je Peterlin izjemoma v rokopisu in ne tipkano poro~al ministri Borisu Kidri~u62 o postavitvi ~im izdatnej{ega nevtronskega generatorja. Poro~al je o osnovnih meritvah jedrskih presekov za planiranje uranske kope. V drugem pismu je povedal da ni kupil generatorja z 1 MeV. Na~rtoval je nabavo elektrostati~nega Van de Graafovega generatorja za 200.000 $, prvi~ sestavljenega leta 1931 kot izbolj{ava elektrofornega elektrostati~nega generatorja z idejo transformatorja za pove~evanje napetosti po starih Guerickejevih idejah (1671). Naelektritev elektrostati~nega generatorja s teko~im trakom je prvi opisal Righi, ko je leta 1890 v Bologni priredil starej{o W. Thomsonovo idejo o generatorju na nabite kapljice vode. Dne 27. 11. 1954 so na IJS v laboratoriju Edvarda Cilen{ka »za gradnjo in vzdrèvanje akceleratorjev« za~eli uporabljati elektri~ni del Van de Graaffovega pospe{evalnika lastne izdelave po dolgotrajnem na~rtovanju, konstruiranju, sestavljanju in preizku{anju posameznih delov (1953–1957). IJS Van de Graaff zaprtega tipa pod tlakom 10 bar du{ika je lahko usmerjal elementarne delce na tar~o v obmo~ju med 200 kV in 2,3 MV. Za visoki vakuum v pospe{evalni cevi so uporabili difuzijsko ~rpalko s ~rpalno hitrostjo 500 l/s. Maja 1956 so prvi~ pospe{ili àrek skozi cev z napetostjo 2 MV pri tlaku 8 bar. Po Peterlinovem odhodu je bil marca 1961 kon~an {e pospe{evalnik za 1,8 MeV. Zaradi zanimanja vodje spektroskopskega laboratorija Dekleve za drobni pospe{evalnik mikrotron, je Peterlin povabil dva inènirja, ki sta gradila kar vsak svoj mikrotron. Namenili so ga za medicino namesto betatrona, ~eravno je bila zaradi nizke energije njegova uporaba vpra{ljiva. Inènirja sta {la za en mesec na [vedsko, mikrotron pa so prikazali na Gospodar- skem razstavi{~u leta 1977 ob razstavi elektronike kot gotovo napravo, ~eprav to {e ni bila in je Znanstveno svet sklenil, da se IJS ne bo udeleèval razstav. Mikrotron je bil seveda veliko manj hrupen in zato primernej{i za javne razstave od Van de Graafovega reaktorja, ki je z iskrenjem povzro~al precej neprijetnega {uma. Eden obeh inènirjev je bil Alojz Paulin, ki je è leta 1948/49 postal Peterlinov {tudent demonstrator na Fizikalnem institutu, oktobra 1955 pa je za~el delati v laboratoriju J. Dekleve.63 Paulinu sta pomagala Svetlin in Franc Poàr, ki je delal na IJS med letoma 1956–1963, nato pa je od{el na Nizozemsko. Deklevova skupina za masno spektroskopijo R-5 je po preimenovanju v E-2 dne 15. 12. 1958 poleg masne spektroskopije (V. Furman, V. Vr{~aj, S. Vr{~aj, M. Rupnik, A. Debevc, J. Marsel) obsegala {e mikrotron (Paulin, Poàr, Svetlin), NMR (Blinc, Pirkmajer, Levstek, Schara z I. Zupan~i~em v Angliji) in paramagnetno resonanco (Poberaj, Pintar, Strnad).64 Paulin je na 3 cm in 10 cm mikrotronu s toleranco 1: 108 delal dve leti, dokler mu to niso Peterlinovi nasledniki ro~no prepovedali in je moral dobiti posebno dovoljenje, da je lahko napravo testiral popoldan v svojem prostem ~asu. Problem ga je posebej zanimal, ~eravno je imel zaradi slabe kontrole pred sevanjem kar nekaj teàv s po~asnim strjevanjem lastne krvi. Po sedmih letih slu`be na IJS je leta 1962/63 od{el v Hamburg, nato v {vicarski ETH, pozneje pa se je vrnil v doma~e logove na FERI v Maribor.65 Ob vedno bolj zastarelih Van de Graafu, betatronu in nevtronskem generatorju sta se Peterlin in Dekleva zanimala {e za druge ameri{ke pospe{evalnike. Po prvem modelu iz stekla je

62 ARS, AS 1961, {katla 1, mapa 1. 63 Kajfe`, pismo Peterlinu 10. 10. 1955, prejeto 13. 10. 1955 (Gradivo dru`ine Peterlin, hrani Tanja Peterlin- Neumaier). 64 Dekleva, 2000, 203. 65 Alojz Paulin, sporo~ilo 6. 2. 2007.

330 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Lawrence ob pomo~i u~enca Livingstona sestavil drugi ciklotron iz kovine. Z napetostjo 2000 V je lahko pospe{il vodikove ione do energij 80 keV. Livingston je v doktoratu z dne 14. 4. 1931 dokazal uporabnost principa ciklotronske resonance.66 Lawrence in Livingston sta prva pospe{ila protone nad 1 MeV; nista pa razbila jedra atoma pred uspehom Cockcrofta in Waltona v britanskem Cavendishevem laboratoriju. Livingston je leta 1952 skupaj z E. Cou- rantom in neodvisno od dve leti starej{ih prizadevanj N. Kristofiloda objavil idejo mo~nega fokusiranja kot osnove dela vseh poznej{ih mo~nih pospe{evalnikov. Na svojem osemmese~nem obisku v ZDA je Peterlin leta 1955 dodobra spoznal poloàj ob naslednje leto umrlen Lawrenceju in vzpenjajo~i se Livingstonovi zvezdi. K Livingstonu je sklenil poslati enega svojih poglavitnih sodelavcev, Deklevo. Dne 20. 10. 1957 je direktor IJS Karl Kajfe` pisal Deklevi v ZDA, da mu je èna Nina gotovo è povedala, kako mu je IJS odobril po enem letu {e nadaljnje leto nepla~anega dopusta v ZDA, kjer se mu bi pridruìla {e sama. Vendar pa je Kajfe` kot vesten direktor v prijateljskem tonu od Dekleve zahteval, naj na IJS po{ilja obljubljena poro~ila. Red pa~ mora biti. Dekleva se je ob Peterlinovem padcu vrnil na IJS, nato pa znova k M.S. Livingstonu v ZDA.67 Poleti 1959 je Livingston kot direktor 6 GeV cambridgejskega pospe{evalnika namenjenega za Harvard in MIT obiskal IJS, da bi se dogovoril za nadaljnje Deklevovo gostovanje. Vendar je novi direktor IJS Lucijan [inkovec »ventil~ek« ob Rankovi}evem pritisku za urno gradnjo ljubljanskega reaktorja kar ~ez no~ spremenil mnenje in poklical Deklevo domov. Decembra 1959 je bil Dekleva znova na IJS. Kot vodja do tedaj Cilen{kovega odseka za pospe{evalnike in elekrofizikalne naprave je usposobil pospe{evalnik Van de Graaf za delo jedrskih fizikov. Njegov sodelavec inènir Anton Brin{ek je vzdrèval betatron, leta 1961 pa so za reaktorske fizike sestavili dva pulzirajo~a nevtronska generatorja. Razvila sta magnetni masni spektrometer za kemijski oddelek in masni spektrometer omegatron za detekcijo vakuumske netesnosti do 1,33·10–9 mbar·l·s–1. Avgusta 1963 je Cilen{ek za~el redno predavati na Splitski fakulteti za elektrotehniko, strojni{tvo in ladjedelni{tvo, pozneje pa na ljubljanski Fakulteti za strojni{tvo.68 Za razliko od sovjetskemu bloku naklonjenih Beograj~anov z instituta Vin~a sta bila Peterlinov ljubljanski in Supkov zagreb{ki Fizikalni institut usmerjena predvsem na zahod. Leta 1946 se je delegacija SAZU skupaj s predsednikom F. Kidri~em res odpravila na obisk v Sovjetsko Zvezo,69 pozneje pa se je Peterlinovo sodelovanje omejilo predvsem na Poljake. Dne 14. 5. 1957 so na seji ZKNE v Supkovi odsotnosti potrdili sporazum s Poljsko o mirnodobski uporabi jedrske energije. Dne 5. 11. 1957 je Barbari} sporo~il IJS, da bodo v Ljubljano poslali na prakso Lecha Borowskega in druge Poljake po sporazumu, ki ga je odobril ZKNE. Vendar se je Kajfe` mo~no jezil, ker kljub napovedi Poljakov ni bilo v Ljubljano. Po tej izmenjavi je Cilen{ek novembra in decembra 1957 od{el za mesec dni v Var{avo, Osredkarja pa za tri tedne.70 Pozneje je na izpopolnjevanje v var{avski fizikalni oddelek od{el tudi Navin{ek, da bi svoje poznavanje Strojnikove elektronske mikroskopije dopolnil z natan~nimi postopki merjenja mre`nih konstant tankih plasti z uklonom elektronov.71 Po Navin{kovem prihodu se sposobni elektrotehniki »{ibkoto~niki« na IJS niso ve~ uveljavljali le pri Cilen{kovem, Deklevovem ali Brem{akovem oddelku za pospe{evalnike, mesno spektroskopijo ali elektroniko,72 temve~ tudi v oddelku za preiskavo materialov (r-9) kemika Marin-

66 Livingston, Blewett, 1962, 134 67 ARS, AS 1961, {katla 11, mapa 25. 68 Dekleva, 2000, 202–205; Osredkar, 2000, 319. 69 Sporo~ilo Ale{a Gabri~a 31. 1. 2007. 70 ARS, AS 1961, {katla 11, mapa 25. 71 Navin{ek, 2000, 160; Panjan, 2002, 43. 72 Dekleva, 2000, 201.

NA[A VAKUUMSKA TEHNIKA PETERLINOVIH DNI 331 Slika 6.4: Druga stran tipkopisa Kuh- ljevega zapisniku izredne seje razreda za matemati~ne, fizikalne in tehni~ne vede SAZU dne 24. 5. 1952, kjer je Peterlin pod peto to~ko uspe{no predlagal preimenovanje Fizikalnega instituta v IJS (ARS, AS, {katla 1, mapa 1).

kovi}a. Vse se je na prenovljenem ljubljanskem Fizikalnem institutu za~elo z nevtronskim generatorjem, ki so ga trije Antoni (Kuhelj, Moljk, Peterlin) takoj po vojni z ma~kom v `aklju sku{ali nabaviti v Vincenzi. Ko je Kidri~ nabavo pozneje le omogo~il, poskusi nikakor niso ostali omejeni na bombna in reaktorska prizadevanja. Iz nevtronskega generatorja, ki je bil v slabem in v dobrem stalnica prvega desetletja razvoja ljubljanskega fizikalnega instituta, je elektrotehnik Navin{ek po vrnitvi iz Hamburga leta 1961 uporabil snop radio-frekven~nega izvira za prve meritve razpr{ilnih koeficientov. Pri pripravah jugoslovanskega jedrskega programa je IJS vseskozi razvijal napredno vakuumsko tehnologijo, predvsem pa so se izkazale uspe{ne metode za ionsko jedkanje radioaktivnih materialov z ionskim snopom argona. Povr{ine kerami~nih vzorcev UO2 in reaktorskega grafita je bilo namre~ mogo~e jedkati oziroma pripraviti za analize povr{inske mikrostrukture le z ioni argona energije nekaj keV. Tako je ionsko bombardiranje postalo ena temeljnih tehnologij reaktorske fizike tudi pri nas {e pred postavitvijo reaktorja TRIGA v Podgorici. Tisto, kar si je Peterlin zamislil kot sodelovanje raziskovalcev makromolekul z industrijo se je pravzaprav takoj po njegovem odhodu iz Ljubljane za~elo dogajati predvsem pri slovenskih tankoplastnih tehnologijah. Tako kot so za Manhattanski projekt izdelave atomske bombe med 2. svetovno vojno John Backus in sodelavci razvili ionizacijske merilnike na hladno katodo, leta 1943/44 pa izumili merilnik netesnosti v vakuumskem sistemu z masnim spektrometrom, si je tudi slovenska fizika opo- mogla na krilih bombe. Z eno samo »neznatno« razliko: Ameri~ani so bombo res sestavili, Jugoslovani pa so jo odstavili na Brionskem plenumu skupaj z Rankovi}em. Po propadu oziroma bankrotu jugoslovanskega bombnega programa in Rankovi}evi upokojitvi je poldrugo desetletje po letu 1975 postalo zanimivo {tudirati nastajanje mehur~kov (blistering) v (homogenem) reaktorskem jedru in intenzivne erozije prve stene reaktorske posode, za katero je bilo te`ko najti dovolj odporne stene tako pri fuzijskih (termonuklearnih) reaktorjih, kot pred tem pri homogenih fizijskih reaktorjih, ki jih je spodbujala Peterlinova skupina. Ionsko bombardiranje trdnih snovi in proizvodnja tankih kovinskih plasti sta postali temeljnega pomena

332 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK kmalu potem, ko se je leta 1957 Odseku za elektronsko mikroskopiji Veliborja Marinkovi}a pridru`il Boris Navin{ek.73 Marinkovi} je diplomiral na kemiji, doktoriral 29. 12. 1965 in promoviral dne 25. 2. 1966 pri Sam~evem nekdanjem doktorandu Branku Br~i}u.74 Med Marinkovi}evimi doktorandi je bil Jo`e Gasperi~ (1968), medtem ko je Navin{ek diplomo, magisterij in doktorat (po enoletnem {tudiju v Liverpoolu) dosegel pri Ale{u Strojniku na Fakulteti za elektrotehniko. Na Fakulteti za elektrotehniko sta nekoliko pred Navin{kom do{tudirala Cilen{ek in Dekleva. Vsekakor je {tudij tankih plasti zahteval skupino razli~nih strokovnjakov kemikov, fizikov in elektrotehnikov.

6.2.4. Novi materiali in vakuumske tehnike za homogeni reaktor Osnovni problem Peterlinovega homogenega reaktorja je bil prepre~evanje korozije reaktorske posode ob visokih tlakih, ki bi morala obenem prepu{~ati dovolj nevtronov. Titan, cirkonij ali rutenij so imeli prve dve prednosti, vendar so absorbirali preve~ nevtronov. Peterlinova zamisel o dveh stenah ni bila posebno uspe{na potem, ko se je podoben problem stopnjeval pri reaktorjih na zlivanje jeder. Navin{kova skupina za ionsko bombardiranje trdnih snovi se je zato vklju~ila v skupino profesorja Kaminskega z Aragonne National Laboratory pri Chicagu v raziskavo pod naslovom »[tudij erozije in ujetja lahkih ionov v povr{ine materialov prve stene«. Za potrebe raziskovanja so na IJS zgradili nizkoenergijski pospe{evalnik lahkih ionov z dvojnim magnetnim fokusiranjem ionskega snopa da bi raziskali jekla AISI 316 L, Inconela 600 in 625, ki so jih tedaj uporabljali v komorah vseh (poskusnih) reaktorjev na zlivanje jeder.75 Tako so Peterlinova ljubljanska razmi{ljanja iz 1950ih let ostala pomembna dolga desetletja pozneje. Ob prepre~evanje korozije reaktorske posode je ostal vpliven predvsem njegov ra~un persisten~ne dol`ine molekule DNK oziroma njene elasti~ne konstante, ki ga je poslal iz Ljubljane v revijo Nature dne 5. 6. 1952, izjemno zanimanje pa je po`el komaj v ~asu Peterlinove smrti.

6.2.5. Sklep Rankovi}ev obra~un s Peterlinovo dedi{~ino je {el skozi dve fazi. Najprej ga je nadomestil s fiziki iz sosedne stavbe na Jadranski 19, ki so nadvse nespretno prevzeli oblast na IJS s pomo~jo reaktorskih strojnikov. To je bil le manever, ki naj bi prikril dejanski prevzem oblasti s strani partije, ki je po novem letu 1963 urno prevzela direktorski stol~ek, predsedovanje Stro- kovnemu odboru in Znanstvenemu svetu IJS. Peterlin je zaznamoval za~etek sodobne fizike v Ljubljani na najbolj{i mo`ni na~in. »Darilo«, ki so mu ga ob sre~anju z Abrahamom priredili nevo{~ljivci morda ni bilo najbolj prijetno, je pa Peterlinu v ZDA odprlo obzorja kot redko kateremu slovenskemu u~enjaku.

6.3. Strojnik s prvim ljubljanskim elektronskim mikroskopom

Sanje o opazovanju atomov so od nekdaj spremljale tako ljubljanske, kot druge znanstvenike po vsej Evropi. Vernon Ellis Cosslett je bral Knollove in Ruskove razprave `e kot doktorand na univerzi v Bristolu po diplomi iz fizikalne kemije leta 1932. Kot mlad raziskovalec si je

73 Panjan, 2002, 43. 74 Kokole, 1969, 62. 75 Navin{ek, 2000, 162.

NA[A VAKUUMSKA TEHNIKA PETERLINOVIH DNI 333 zaèlel skozi elektronski mikroskop opazovati biolo{ke vzorce. Med vojno je delal na Oxfordu, leta 1946 pa je pri{el k tekmecem na Cambridge tik preden so Angleì tja kot neke vrste vojni plen pripeljali sedem let star Siemensov elektronski mikroskop. Ameri{ki elektronski mikroskop RCA EMB so imeli è od leta 1942, tako da so se na nem{ki napravi prav hitro zna{li. Cosslett in sodelavci so Cambridge kmalu razvili v sredi{~e elektronske mikroskopije. Poleti 1956 so organizirali prvo mednarodno konferenco »X-Ray Microscopy and Microanalysis«, leta 1960 pa so izdali prvo pregledno knjigo o mikroskopiji z àrki X. Med {tevilnimi Crosslettovimi u~enci je bil tudi na{ Ale{ Strojnik. Kranjci smo pa~ povsod zraven, kjer se dogaja kaj pomembnega. V majski {tevilki Physics Today (1996) je dr. Alojz Paulin, eden ob~udovalcev Strojnikovih uspehov, prebral àlostno novico o Strojnikovi smrti. Smrt je na{ega znanstvenika prehitela na nekdanjem Divjem zahodu v ZDA, prav tam, kjer so v ve~na lovi{~a baje odpotovali Winetou in njegovi. @e ob Strojnikovi zibelki je bila nadarjenost, saj je bil sin profesorja na ljubljanski Tehniki. Leta 1939 je maturiral na klasi~ni gimnaziji. [e istega leta se je vpisal na oddelek za strojni{tvo Tehni{ke fakultete Univerze Kralja Aleksandra v Ljubljani. Leta 1941 se je prepisal na oddelek za elektrotehniko, kjer je diplomiral med vojno leta 1944. Doktorat iz aerodinamike je leta 1953 zagovarjal pri profesorju Kuhlju. Leta 1955 je postal docent, leta 1960 izredni in leta 1969 redni profesor na ljubljanski Elektrotehni{ki fakulteti. Fakulteto za Elektrotehniko je s svojim zgledom iz fakultete mislecev in filozofov spremenil v fakulteto tehnikov in izumiteljev. V Ljubljani je Strojnik naredil nekaj odlo~ilnih izbolj{av. Vpeljal je prvi magistrski podiplom- ski {tudij v Ljubljani, v Jugoslaviji in v Srednji Evropi. Na Fakulteti za Elektrotehniko Uni- verze v Ljubljani so leta 1962 {tudij kon~ali prvi magistri znanosti v Jugoslaviji. Izobrazili so se na podro~ju elektronske optike oziroma vakuumske elektronike. Danes to smer {tudija nadaljuje FERI v Mariboru. Strojnik je vzgojil {tevilne doma~e strokovnjake za elektronsko mikroskopijo. Iz Strojnikove {ole sta iz{la dva rektorja Ljubljanske univerze, ve~ dekanov, univerzitetnih profesorjev in drugih znanstvenikov, med drugimi prof. dr. Navin{ek. V dana{njem ~asu je seveda Strojnikov doseèk v nasprotju s sodobnim evropskim prehajanjem na doktorat brez magisterija. [e drugi bistveni premik je Strojnikova zasluga na na{i tehniki. Z majhnimi sredstvi je zgradil prvi elektronski mikroskop v Jugoslaviji, na Balkanu, v Srednji Evropi. Leta 1952 je dobil pet- mese~no {tipendijo British Councila za specializacijo iz elektronske mikroskopije pri Cosslettu v Cambridgeu. V tistem ~asu v Jugoslaviji {e ni bilo elektronskih mikroskopov, saj je bila cena vrhunske naprave okoli 30.000 USD. Po Strojnikovi vrnitvi je leta 1953 tedanja fakulteta za elektrotehniko Tehni{ke visoke {ole v Ljubljani sprejela v svoj delovni program konstrukcijo elektronskega mikroskopa. Prvi elektronski mikroskop doma~e izdelave s 50 kV in lo~ljivostjo 5–2.5 nm je za~el obrato- vati pomladi leta 1955, mikroskop LEM-2 s 50 kV pa pomladi leta 1958 na Metalur{kem institutu v Ljubljani. V izjemnem primeru je dosegel lo~ljivost pribli`no 1.7 nm. Strojnikova skupina je edina v Jugoslaviji razvijala elektronski mikroskop, ~e izvzamemo neuspe{en poskus v Zagrebu. V tem ~asu smo imeli v Jugoslaviji le dva inozemna mikroskopa. Oktobra 1954 so v laboratoriju za preiskave materiala na fizikalnem institutu »J. Stefan« dobili elektronski mikroskop Carla Zeissa. Na zagreb{kem Institutu Ruder Bo{kovi} so se usmerili predvsem v biologijo. Leta 1958 so, poleg LEM-2 na Metalur{kem institutu v Ljubljani, elektronski mikroskop dobili tudi na univerzi v Beogradu. V 1970ih letih je bilo po svetu è okoli 2000 elektronskih mikroskopov s pove~avami do dva milijonkrat. Z njimi je bilo è mogo~e opazovati posamezne velike molekule v celicah in ni

334 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK bilo ve~ »dvoma, da nekatere atome vidimo«, se je hudomu{no in prero{ko zapisalo Stroj- niku.76 Pokojni Ernst Mach bi se gotovo jezil nanj, ~e bi v tem ~asu {e obiskoval svoje star{e pod na{imi Gorjanci, toda atomi so (do)kon~no postali realnost. Cosslettova {ola je kmalu za~ela nabirati plodove. Leta 1982 je Aaron Klug iz Laboratorija molekularne biologije Medicinskega raziskovalnega centra v Cambridgeu dobil Nobelovo nagrado za kemijo za razvoj kristalografskega elektronskega mikroskopa. Leta 1986 je Ruska dobil Nobelovo nagrado za »izum« elektronskega mikroskopa. Nemec Gerd Binnig in [vicar Heinrich Rohrer sta delila nagrado z Rusko za razvoj tunelskega vrsti~nega mikroskopa. Stroj- nik resda ni pri{el tako visoko, vendar je bil za slovenske razmere velik tehnik in znanstvenik. @al je Strojniku tedanja politika zaprla pot v Akademijo; Slovencem je namre~ veliko bli`ja filozofska kot produkcijska smer. To vidimo na vsakem koraku. Profesor Marij Osana je v Domàlah leta 1928 postavil prvi oddajnik na Balkanu. Ob petdesetletnici smo se spomnili vseh napovedovalk in drugih obrazov z malih ekranov; njega, ki je vse to omogo~il, pa {e omenili nismo. V slovenskih enciklopedijah je omenjen vsak umetnik in pisec, mnogo tehnikov in gospodarstvenikov pa je enostavno pozabljenih. Ta miselnost nas lo~i od zahodnih in severnih sosedov, kjer so na prvem mestu, celo pred cesarskimi dinastijami, izumitelji in gospodarstveniki. Zato pa se je Strojnik uspe{no uveljavil v belem svetu. Obenem z izvolitvijo v poloàj rednega profesorja v Ljubljani je istega leta 1969 postal {e profesor fizike in astronomije na dràvni univerzi Arizona v Tucsonu, kjer je sestavil presevni vrsti~ni mikroskop. Ni pa ostal le pri vakuumski tehniki, temve~ se je z veliko vnemo in {e ve~jim uspehom lotil predvsem poletov. Z letali se je ukvarjal è med vojno kot pomo~nik Antona Kuhlja. Strojnik je sestavil sto petdeset originalnih na~rtov za majhna letala, med njimi {e danes zanimiv S-2A. Prejel je {tevilne nagrade, med njimi nagrado Otta Lilienthala, najbolj znamenitega nem{kega pilota jadralnih letal. Leta 1988 so Strojnika po~astili s spominsko nagrado Paula E. Tuntlanda. Objavil je ve~ knjig o lahkih letalih prevedenih v {tevilne jezike. Slovensko znanje je proslavil po vsej Zemlji in {e nekoliko nad njo.

76 Strojnik, 1955, 214.

NA[A VAKUUMSKA TEHNIKA PETERLINOVIH DNI 335

7 Prve slovenske raziskovalke vakuuma

7.1. Uvod

Slovenci se od nekdaj dobro zavedamo dose`kov znanstvenic `enskega spola. Raziskali smo razvoj od prvih knjig fizi~ark v na{em prostoru do na{ih prvih vakuumistk, ki so do{tudirale pred letom 1963.

7.2. Pisateljice o vakuumskih tehnikah in na{e prve {tudentke fizike

Novi ljubljanski knjigarnar Janez Kersnik Mayr je ponujal Ljubljan~anom fizikalna, matemati~na in astronomska dela Marije Kunic poro~ene von Love è leta 1678. Med 2566 Mayrovimi naslovi je bila njena knjiga domala edina, ki jo je napisala ènska roka. Nedale~ od slovenskega narodnostnega ozemlja je prva dama matematike Maria Gaetana Agnesi leta 1750 zasedla katedro za matematiko in naravoslovje na bolonjski univerzi. Pet let pozneje je trà{ki profesor matemati~nih ved Franjo Orlando è nabavil njeno knjigo o analizi za pouk bodo~ih ladijskih kapitanov. Orlando je u~il {tevilne Slovence; tako so na{i predniki è dolgo vedeli, da matemati~ne in fizikalne vede niso povsem mo{ki poklic. Med prvimi knjigami o trdni snovi in kristalih so v knji`nici ljubljanskega Liceja nabavili delo Elizabete Fulhame, ène dr. Thomasa Fulhameja. V visoki angle{ki dru`bi je razpravljala z najpomembnej{imi znanstveniki svoje dobe, predvsem z Josephom Priestleyjem. Njena razmi{ljanja o flogistonu so bila zelo zanimiva za Lavoisierja v Parizu. @al je Lavoisier izgubil glavo nekaj mesecev pred izidom Elizabetine knjige, ki je vsebovala celo zametke poznej{ega odkritja katalize. Slovenske vakuumistke so se za~ele uveljavljati pred dobrim stoletjem, ko so se ob ènskah na univerze poznega 19. stoletja za~eli mnoì~no vpisovati {e tujci kot druga nova vrsta {tuden-

PRVE SLOVENSKE RAZISKOVALKE VAKUUMA 337 Slika 7.1: Katalo{ki zapis Matije ^opa o knjigi Madam Fulhame v ljubljanskem licejskem katalogu (NUK, rokopisni oddelek; E. Fulhame, An Essay on Combustion with a View to a new Art of Dying and Painting. Wherein the Phlogistic and Antiphlogistic Hypotheses are Proven Erroneus. J.Cooper, London 1794. Prevod: Versuche über die Wiederherstellung der Metalle durch Wasserstoffgas, Phosphor, Schwefel, Schwefellber, Geschweeltes, Wasserstoffgas, Gephosphorte Wasserstoffgas, Kohle, Licht und Sauren. Dieterich, Göttnigen 1798)

tov, ki je dotlej domala ni bilo. Tako se je tik pred prvo svetovno vojno podoba predavalnic nenadoma mo~no spremenila. Med prvimi vakuumistkami se je v Angliji uveljavila Phoebe Sarah Marx, po poroki znana kot Hertha Ayrton. Herthin o~e je bil poljski ìdovski priseljenec, ki je v Angliji vodil majhno draguljarno in urarstvo. Matemati~ne vede je {tudirala v Cambridgeu, vendar v njenem ~asu tam ènskam {e niso izdajali diplom; dobila je le potrdilo leta 1880. Zato je morala opraviti dodatne izpite in diplomirati na Londonski univerzi. Kmalu po diplomi je spremenila ime iz Phoebe v Hertha. Jeseni 1884 je obiskovala predavanja v laboratoriju profesorja Williama E. Ayrtona, s katerim se je naslednje leto poro~ila. Leta 1895 je za~ela objavljati poskuse z razelektritvami oblo~nico v reviji The Electrician, ki jih je leta 1902 povzela v knjigi. Leta 1899 je postala prva ~lanica presti`ne Institution of Electrical engineers. Tam je kot prva ènska predavala o oblo~nici, pozneje pa je s podobno temo nagovorila {e Kraljevo dru`bo v Londonu. Dogodka sta vzbudil {tevilne odmeve celo v tisku zunaj strokovnih krogov. Po moèvi smrti si je Hertha v doma~i hi{i postavila laboratorij, londonska Kraljeva dru`ba pa jo je nagradila s Hughesovo zlato medaljo za raziskovanje oblo~nih razelektritev. Od leta 1905 do leta 1910 je za mornarico razvijala standardizirane ogljikove elektrode. Med prvo svetovno vojno je izumila ventilator kot obrambo pred nem{kimi bojnimi plini, vendar ga armada ni sprejela. V habsbur{ki monarhiji so dekleta tisti ~as ob~asno dobivala dovoljenja za poslu{anje univerzitetnih predavanj, vendar o rednem vpisu ni bilo govora. Za reden {tudij je bilo treba opra-

338 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK viti maturo, tu pa so bila vrata dekletom v 19. stoletju {e povsem zaprta. Prvo dekle se je smelo redno vpisati na filozofsko fakulteto Dunajske univerze leta 1897, na dunajsko medicinsko fakulteto leta 1900, na univerzo v Heidelberg aprila 1900, na univerzo v Gradec leta 1897/98 in 1901 in na univerzo v Innsbruck leta 1904. Vendar je {e posebno v Avstriji {tevilo {tudentk ostajalo majhno, le na cesarskem Dunaju je doseglo 5%. Docentka fizike Angelika Szekely je prva habilitirala na gra{ki univerzi iz naravoslovnih predmetov.

7.3. Prva slovenska profesorica fizike Marija Wirgler

Marija Wirgler je bila prva akademsko izobraèna slovenska ènska v fizikalnih vedah in v naravoslovju sploh. Po gra{ki diplomi se je leta 1905/06 zaposlila na prvi slovenski Mestni vi{ji dekli{ki {oli v Ljubljani in pou~evala matematiko, fiziko in prirodopis do preimenovanja {ole v Licej leta 1909/10. Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovnih ali matemati~nih ved je postala Koro{ica Ángela Piskernik 28. 10. 1914 na Dunaju. Pou~evala je fiziko v Novem mestu in v Ljubljani. êprav je bila Knafljeva {tipendija dne 6. 11. 1678 ustanovljena brez izrecne omejitve na mo{ki spol, jo pred prvo svetovno vojno ni dobilo nobeno dekle. Prvi sta jo v znesku 600 fl za {tudij na Dunajski univerzi dobili {ele Amalija [imec leta 1915/16 na Medicinski fakulteti in grofica Viktorija (Victoria) de Mestri na Filozofski fakulteti, leta 1918 pa {e Hedwig Ebner na Filozofski fakulteti. Dr. Marta Blinc in dr. Dora Kokalj sta po upokojitvi Marije Wirgler na @enski realni gimnaziji pou~evali kemijo in matematiko kot varuhinji kemijskega kabineta. Ljubljan~anka Marta je podobno kot Wirglerjeva diplomirala iz kemije, matematike in fizike, zato je ob~asno pou~e- vala {e fiziko. Bila je teta poznej{ega akademika Roberta. Marta je objavila vrsto znanstvenih del s podro~ja kemije in mikrobiologije. Bila je prva predsednica Zveze mikrobiologov Jugoslavije in je ob {tevilnih priznanjih prejela {e Pre{ernovo nagrado.

7.4. Barometri Serafine De`man v Ljubljani

Serafina je med prvimi Ljubljan~ankami veliko prispevala k razvoju slovenske fizike in meteorologije. Po smrti brata Karla († 11. 3. 1889) je nadaljevala z meritvami vremenskih razmer v Ljubljani in s tem dopolnila prvo dolgoletno neprekinjeno zbirko meritev v na{i prestolnici. Merila je vse do svoje smrti leta 1896, samostojno torej kar sedem let. Ni se poro~ila in je ve~ino svojega dela dobesedno posvetila eksperimentalnemu delu. Serafina in Karel De`man sta februarja 1857 prevzela meteorolo{ke meritve opazovalnice drugega reda v Pre~ni ulici od ljubljanskega telegrafskega uradnika J. Zeilingerja. Skupno sta merila dobra {tiri desetletja. Med pogosto bratovo odsotnostjo je Serafina ve~krat merila namesto njega in se je tako dodobra izpopolnila pri uporabi termometrov, vakuumskih barometrov, merilcev padavin in drugih eksperimentalnih priprav. Imamo jo za eno prvih ljubljanskih eksperimentalnih fizi~ark in meteorologinj, specialistko za vakuumske barometre. De`mana sta uporabljala predvsem tri merilne naprave za vsakodnevne meritve ob 6., 14. in 22 uri:1

1 De`man, 1856, 11.

PRVE SLOVENSKE RAZISKOVALKE VAKUUMA 339 • barometer v posodi Karla Kappellerja z ETH v Zürichu, umerjen pri dunajskem osrednjem zavodu za Meteorologijo in geomagnetizem. • Augustov psihometer postavljen na severni strani opazovalnice. Napravo je leta 1825 in 1828 razvil gimnazijski profesor Ernst Ferdinand August, ki je leta 1827 postal ravnatelj realne gimnazije v Kölnu. • Posodo za lovljenje atmosferskih usedlin ombrometer s Kappellerjevo merilno cevjo, postavljeno na strehi ljubljanske {ole. • Parni tlak sta De`mana ra~unala po Augustovih tabelah prirejenih na 0° Réaumurja. Do leta 1854 so v Ljubljani merili le temperaturo in tlak, vla`nosti pa {e ne.2 Dne 21. 10. 1881 sta De`mana prejela z Dunaja termometer, merilec padavin, ki sta ga na dobavnici sicer pre~rtala, in merilec snega. Serafina je skrbno hranila vse objave o meteorologiji. Poleg lastnih objav v Laibacher Zeitung je shranila {e kranjsko ~asopisno poro~ilo o nenavadnem rde~em snegu leta 1846, potresu na Kranjskem leta 1873 in o svetovni razstavi na Dunaju leta 1873,3 kjer so ustanovili mednarodno meteorolo{ko organizacijo MMO z 20 dr`avami in prvim predsednikom Christophom Heinrijem Diederikom Buys-Ballotom iz Utrechta. Kongres je dal pobudo za raziskovanje merilnika relativne vla`nosti, ki bi bil natan~nej{i od psihometra.4 O krvavo rde~em snegu je

Slika 7.2: Serafinine in Karlove meteorolo{ke meritve leta 1892 (AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 17).

2 Mitteis, 1854, 7. 3 AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 20. 4 [ubic, 1876, 531.

340 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK De`man {e posebej poro~al pri Dunajski akademiji; »sne`inke« je Karel Dragotin Rude` poslal v De`manov De`elni ljubljanski muzej. Tam sta jih De`mana opazovala pod mikroskopom in odkrila njihovo opalescenco, v usedlini pa barvaste delce velikosti med 2 μm in 20 μm.

Tabela 7.1: De`manovi povzetki lastnih, Serafininih in J. Zeilengerjevih meritev iz let 1857 in 1858 (K. De`man, Naturwissenschafte in Krain. Jahresheft Krain. Museum (Ljubljana), 1858, pp. 3–6, 12–15)

Koli~ina: Pogostost meritev: Enota: Temperatura Mese~no povpre~je ob 6h,14h in 22h, najvi{je in Réaumurjeve stopinje najni`je temperature v posameznih mesecih Tlak Enako Pari{ke linije reducirane na 0o Réaumurja Parni tlak Enako Enako Padavine (megla, de`, sneg, [tevilu dni s padavinami v mesecu, koli~ina Pari{ke linije nevihta) padavin se{teta po posameznih mesecih Obla~nost [tevilu obla~nih dni v mesecu Smer vetra Po mesecih

Medtem ko so med 12. 6. 1850 in 30. 6. 1851 v Ljubljani vna{ali meteorolo{ke meritve v lastoro~no narisane preglednice, sta Serafina in Karel {tevilke `e vpisovala v uradne obrazce dvojnega A3 formata, ki so jih z Dunaja razpo{iljali po vsej monarhiji.5 Do leta 1888 je izpol- njene obrazce podpisoval Karel kot »Deschmann«, v naslednjih letih pa jih je podpisovala njegova sestra kot »S. Deschmann«. Ob glavi preglednic sta navajala merilne naprave, predvsem Kappellerjev barometer. Merila sta ob sedmi in deveti uri zjutraj. V preglednico sta zapisovala namerjene tlake in temperature, medtem ko sta {tevilo vetrovnih dni, padavine in strele posebej se{tela v obrazcu desno spodaj.6 Svoje rezultate sta sproti objavljala v kratkih zapisih pri Laibacher Zeitung. Dne 28. 1. 1857 sta objavila celo stran A3 formata svojih meritev. Zgornji del po dolgem razpolovljene strani sta napolnila z meritvami vlage, temperature v stopinjah Réamurja in padavin za posamezne mesece leta 1856. V spodnjem delu ~asopisnega lista sta objavila po en odstavek o zna~ilnostih vremena za vsak mesec preteklega leta. Podobna vendar kraj{a poro~ila sta objavila ob vsakem za~etku novega leta.7 Enake meritve za leti 1856 in 1857 sta obenem z dodatnimi podrobnostmi objavila v glasilu Muzejskega dru{tva.8 Dne 13. 12. 1860 sta objavila podatke o tlaku, temperaturi in drugih zna~ilnostih vremena na dan objave in napoved za naslednji dan, podobno kot beremo v sodobnih ~asopisih. Napoved sta ponovila 11. 1. 1869 in {e pozneje.9 Serafina je `e uporabljala evropske vremenske karte z izobarami za obdobje od 1. 1. 1888 do 31. 12. 1888 in na dan 16. 10. 1872 za ZDA z izotermami narisanimi v barvah. V letu svoje smrti (1896) je uporabljala celo zemljevid sne`ne odeje merjen po vsem svetu. Zbirala je tudi meritve drugih vremenoslovcev.10 Tako je Serafinina zapu{~ina kar prava zgodovina kranjske in celo svetovne meteorologije druge polovice 19. stoletja. De`mana sta razpravo Das Klima in Krain objavil brez oznake avtorstva v knjigi zdravnika Keesbacherja. De`man je imel tedaj 62 let; tako imamo razpravo upravi~eno za krono njego-

5 AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 15. 6 AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 17. 7 AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 19. 8 De`man, 1858, 1–18. 9 AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 16. 10 AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 18.

PRVE SLOVENSKE RAZISKOVALKE VAKUUMA 341 vega in Serafininega tedaj `e ~etrt stoletja trajajo~ega vodenja meteorolo{ke opazovalnice v Ljubljani.

Tabela 7.2: Brat in sestra De`man analizirata svoje meritve meteorolo{kih veli~in (K. De`man, Das Klima in Krain. In: Krain (ur. Frederich Keesbacher). Ljubljana 1883, 24–25).

Koli~ina: Enota: Povpre~na Vsota Maksimum Minimum [tevilo dni Smer vrednost Temperatura Stopinje + + + Tlak mm Hg + + + Parni tlak mm Hg + Vla`nost % + + Obla~nost 1:10 + Padavine mm + + + Strela + Veter [tevilo dni +

De`man je uporabil le svoje in Serafinine meritve iz let 1872–1881. Omejitev na ta desetletni ciklus je nekoliko presenetljiva, saj je tako Zeilinger kot pozneje De`mana merila `e vsaj od leta 1857 dalje vse tabelirane koli~ine z izjemo {tevila dni s strelo in gromom v posameznih mesecih ter vla`nosti v odstotkih. De`mana nista ra~unala povpre~ne obla~nosti, temve~ sta pre{tevala le {tevilo obla~nih dni v posameznem mesecu.

Slika 7.3: Meteorolo{ke meritve Serafine De`man oktobra 1892 (AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 17).

342 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Serafina De`man spada med prve uspe{ne ljubljanske fizi~arke, posebno izurjene za merjenje tlakov v barometrskih vakuumskih ceveh. H~i Karla De`mana je `ivela v Ljubljani, vendar ni nadaljevala meritev tete Serafine.

7.5. Snegulka Detoni

Notranjka Snegulka je postala prva diplomantka profesorja dr. Antona Peterlina leta 1944. Po disertaciji pri akademiku dr. Du{anu Hadìju (1956) se je zanimala za vodikovo vez in za strukturne formule sulfinskih kislin. Leta 1958 je dobila osemmese~no {tipendijo danske vlade za raziskovanje mikrovalovne in infrarde~e spektroskopije na Univerzi v Kobenhavnu pri profesorju Baku. Na Danskem je imela dve predavanji o vodikovi vezi, obenem pa je objavila tri ~lanke skupaj s profesorjem Bakom in sodelavci. Leta 1960 je nadome{~ala prof. Hadìja, ki je bil eno leto na {tudiju v Ameriki. Vodila je vaje iz njegovega predmeta in sodelovala pri eksperimentalnem delu s feroelektriki s skupino profesorja Blinca na Institutu »Joèf Stefan«. Leta 1961 je Snegulka skupaj s prof. Blincem in sodelavci prejela Kidri~evo nagrado za raziskave feroelektrikov z vodikovimi vezmi. Razisko- vala je infrarde~e in ramanske spektre organskih molekul s S-O, Se-O, P-O in C-N vezmi in organske kisline z mo~nimi in {ibkimi OH vezmi ter objavila pomembne rezultate. Od leta 1976 je imela na podiplomskem {tudiju kemijsko tehnolo{ke smeri v Ljubljani predavanja o infrarde~i in ramanski spektroskopiji in rentgenski analizi polimerov. Na {tirih medna- rodnih simpozijih in kongresih je imela referate o vodikovi vezi. Objavila je skupno 47 ~lankov v sodelovanju s skupinama profesorja Blinca in profesorja Hadìja, ali sama. Sodelovala je celo v dveh v tujini objavljenih knjigah. Leta 1979 je bila habilitirana v Ljubljani, leta 1980 pa je bila izvoljena za izredno profesorico. Sredi 1980ih let je objavila odmevne raziskave vibracijskih spektrov v sodelovanju z akademikom dr. Hadìjem in dr. Ljubom Goli~em. Snegul- kino delo je bilo tako pomembno, da nekatere njene dose`ke {e danes citirajo.11

7.6. Bibijana Dobovi{ek ^ujec in jedrske reakcije

Tabela 7.3: Prvih dvanajst `ensk z diplomami in doktorati iz fizike in meteorologije v Ljubljani do leta 1963

Ime in priimek Datum diplome (mentor) Datum doktorata (mentor) Bibijana Dobovi{ek ûjec 1950 (A. Peterlin) 1959 Nemec Danila (Meteorologija) 1954 Marija Robavs (Meteorologija) 1954 Milena Bevc (Meteorologija) 1958 Jelena (Alenka) Hudoklin Boì~ 1958 (Pedago{ka) 1968 (M.V. Mihailovi}) Cvetka Bartol (Pedago{ka) 1958 Alenka Kmecl (Meteorologija) 1960 Danica Burg Hanèl 1960 (A. Moljk) 1973 (A. Moljk) Petra Beniger 1962 (I. Ku{~er) Helena Velikonja 1962 (A. Ho~evar) Ana Rudolf 1962 (R. Blinc) Marija Simoni~ (Pedago{ka) 1963

11 Sporo~ili dr. Veronike Kralj Igli~ dne 16. 5. 2005 in 8. 10. 2005.

PRVE SLOVENSKE RAZISKOVALKE VAKUUMA 343 Razvoj moderne fizike majhnega in hitrega je potekal nekako vzporedno s ustanovitvijo nove ljubljanske univerze, ki je kon~no ponudila kolikor-toliko enakopravne izto~nice na{im fizi- ~arkam. Emilija Mlakar, poro~ena Branz je kot prva ènska diplomirala iz matemati~nih ved na ljubljanski univerzi. [tudij je kon~ala na pedago{ki smeri matematike leta 1928 kot trinajsta ljubljanska diplomantka,12 predavala pa je na klasi~ni gimnaziji v Ljubljani. Med ljubljanskimi fizi~arkami se je {e posebej uveljavila Bibijana Dobovi{ek iz druìne strojnega tehnika in uradnice. Podobno Mariji Wirgler in Ángeli Piskernik je osnovno {olo in gimnazijo kon~ala pri ur{ulinkah. Po koncu nem{ke okupacije je {tudirala pri Plemlju, Vidavu in Peterlinu. Po diplomi leta 1950 je Bibijana {tiri leta delala na fizikalnem institutu SAZU, nato pa na njegovem nasledniku Nuklearnem in{titutu, dana{njem IJS. Raziskovala je fotonuklearne reakcije na novem betatronu Darka Jamnika, ki so ga kupili leta 1954 kot najna- tan~nej{o napravo za raziskovanje jedrskega fotoefekta na energijskem obmo~ju do 30 MeV. Prav zato so meritve Bibijano {e posebej veselile. Jamnik je diplomiral leto dni po Bibijani na pedago{ki smeri ljubljanske fizike, doktorirala pa sta istega leta.13 Bibijana je merila spekter protonov izsevanih iz jeder silicija, fosforja in `vepla pri obsevanju z zavornim sevanjem iz betatrona. Raziskovanje jo je leta 1959 pripeljalo do disertacije z naslovom Fotonuklearne reakcije z ozirom na Wilkinsonov model. Maurice Hugh Frederick Wilkins je, podobno kot pred njim Rutherford, uspe{no pre{el iz divjine Nove Zelandije med uspe{ne britanske fizike. Svoj model je razvil na Univerzi Kalifornija med {tudijem atomske bombe, ki pa ga je razo~arala in usmerila v raziskovanje DNA. Leta 1962 je za prispevek k odkritju DNA dobil del Nobelove nagrade iz medicine in fiziologije. Tedaj bi si nagrado pri raziskovanju DNA seveda zasluìla tudi fizi~arka Rosalind Franklin, ki pa se ji zaradi zapo- stavljenosti ènsk àl ni uspelo prebiti do priznanja. Franklinova je na povabilo dr. Hadìja ve~krat gostovala v Sloveniji. Po poroki je Bibijana prevzela moèv priimek ûjec. Leta 1961 je od{la na postdoktorsko izpopolnjevanje v Pittsburgh. Tam je raziskovala jedrsko strukturo s poskusi na ciklotronu, ki je pospe{eval devterone do 15 MeV. Onstran morja so ji sledili {e doma~i, mo` in h~erki. Leta 1963/64 se je z druìno preselila v bli`njo Kanado; predavala je na univerzi Alberta v Edmondu in merila na 5,5 MeV Van de Graafovem pospe{evalniku. Naslednje leto je od{la na univerzo Laval v Quebecu, kjer so leta 1963 namestili pospe{evalnik enake vrste, ki so ga pozneje raz{irili na 7,2 MeV. V Quebecu je ostala vse do upokojitve leta 1993. Leta 1966 je bila izvoljena za izredno profesorico, leta 1970 pa za redno profesorico. Bliskoviti uspehi so se kar vrstili. Raziskovala je spektroskopijo jeder ob preu~evanju jedrskih reakcij z devteroni. Med preu~evanjem te`jih jeder se je lotila {e astrofizike. Kot znanstvenica ji danes sledi predvsem h~i enakega imena, ki si je za poklic izbrala kardiologijo. Najmlaj{a h~i Ana Marija Cujec je {tudirala fiziko po materinih stopinjah.

7.7. Danica Burg-Han`el raziskuje z Mössbauerjevo spektroskopijo

Dr. Danica Burg-Han`el je po maturi na ptujski gimnaziji {tudirala v Ljubljani in diplomirala marca 1960 kot na{a prva in`enirka fizike, prva diplomirana fizi~arka zunaj pedago{ke usmeritve in petin{tirideseta diplomantka na »~isti« fiziki. Imela je {est so{olcev in so{olki An~ko Rudolf in Alenko Velikonja. Obe so{olki sta diplomirali leta 1962: An~ka pri dr. Blincu, Alenka pa pri dr. Ho~evarju. An~ka se je pozneje zaposlila pri Iskri Elektrooptiki v Stegnah, Alenka pa je do prezgodnje smrti predavala na Srednji tehni{ki {oli v Ljubljani.

12 Krsti}, 2002, 100. 13 Dobovi{ek ^ujec, 2010, 444.

344 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Danica se je zaposlila na IJS in tam sprva sodelovala predvsem s svojim mentorjem, dr. Antonom Moljkom. Dve leti pred njeno diplomo je München~an Rudolf Ludwig Mössbauer v svoji disertaciji odkril brezodrivno resonan~no absorbcijo àrkov gama v trdnih snoveh in zanjo med raziskovanjem na MIT leta 1961 dobil Nobelovo nagrado. Odkritje je kon~no poru{ilo pregrado med jedrsko fiziko in fiziko trdne snovi14 in tako na eksperimentalni ravni nove vakuumske tehnike zdruìlo temeljne kvantne raziskave z uporabnimi preu~evanji novih materialov. Obetajo~a novost je {e posebej pritegnila Danico. @e pred doktoratom pri dr. Moljku (1973) je razvila doma~ Mössbauerjev spektrometer za raziskave magnetnih lastnosti, faznih prehodov in elektronske strukture èlezo vsebujo~ih materialov. Z novo metodo je sodelovala z ve~ laboratoriji IJS ter z nem{kimi in francoskimi raziskovalci. Objavila je nad sto publikacij, ki so ji leta 1978 prinesle presti`no nagrado Sklada Borisa Kidri~a.

7.8. Nanocevke

7.8.1. Uvod Vsako veliko odkritje skriva svojo majhno predzgodovino. Enako je s prvimi anorganskimi nanocevkami, ki so jih pred desetletjem sestavili v Ljubljani. Podobno kot so nanocevke rasle 22 dni v laboratorijih Odseka za trdne snovi Instituta Jo`ef Stefan, se je znanje potrebno za njihov izum kopi~ilo na Kranjskem dolgi dve stoletji. Zgodbo za~enjamo s Hacquetovimi pionirskimi mikroskopiranji kristalnih struktur plesni konec leta 1776 na prostorih dana{nje ljubljanske tr`nice na Vodnikovem trgu, kjer je do potresa stalo poslopje liceja.

7.8.2. Kristalne cevke ljubljanskega profesorja Hacqueta Naravoslovec Hacquet je v Ljubljani raziskoval plesni. Pozneje je na univerzi v Lvivu (Lvov, Lemberg) prepoznal podobne oblike v o~itno neìvih ledenih roàh.15 Roè je opazoval iz svoje delovne sobe poldrugo leto po prihodu iz Ljubljane na univerzo v Lviv. Nabirale so se na dvojnem oknu {irokem 60 cm, ki je gledalo v smer sever-severovzhod. Hacquet je potoìl, da {tevilna opazovanja ledu {e niso prepri~ljivo pojasnila razli~nih kristalnih oblik. Med prevladujo~imi {est kotnimi oblikami je skozi mikroskop opazil {e prizme in piramide s {tirimi ali {estimi ploskvami. Na Linnéjev na~in jih je razvr{~al po oblikah osnovnih ploskev kristalov. Urejene strukture so se prepletale s kopicami raz~lenjenih stebrov in votlih cevi.16 Te cevi so bile za Hacquetov ~as izjemno majhne, ~eravno ve~ tiso~krat {ir{e od sodobnih nanocevk. âsi se spreminjajo in z njimi dojemanje in opazljivost najmanj{ih razdalj. Hacquet je zavrnil mo`nost, da bi soli rastlinskih baz lahko vplivale na tvorbo ledu. Ob novem letu 1789 se je grel v delovni sobi, zunaj pa je bril severni veter pri temperaturi –19 °C do –24 °C (–15,5 °R do –19 °R). Z barometrom debeline 4 mm polnim idrijskega ìvega srebra je v zavetrju izmeril tlak 0,94 bar. Dolìne je zapisoval v laktih (vatlih), ki so merili po 114,3 cm. Manj{e razdalje je meril v colah (’’). Cola je vsebovala 12 linij (š’’) dolgih po 26,33 mm. Temperaturo je zapisoval v stopinjah Francoza Renéja Antoineja Ferchaulta de Réaumurja tako kot ve~ina tedanjih raziskovalcev; med njimi Gregor Schöttl pri meteorolo{kih meritvah objavljenih leta 1776 v Ljubljani in Gabrijel Gruber desetletje pozneje.

14 Sporo~ilo mag. Djordja Krsti}a dne 16. 5. 2005 in dr. Danice Burg-Han`el, 15. 9. 2005. 15 Hacquet, 1790, 27. 16 Magazin für das Neueste aus der Physik und Naturgeschichte. 3/3: 34; Hacquet, 1790, 20.

PRVE SLOVENSKE RAZISKOVALKE VAKUUMA 345 Slika 7.4: Hacquetov portret.

Hacquet je prerisal oblike ledenih ro` s svojega okna. Pozorno je opazoval nastajanje dolgih igel iz kristalov ledu. Primerjal jih je s skicami matematika Giovannija Francesca Melchiorja Castillona, rektorja univerze v Utrechtu, ki je bil leta 1751 izbran v matemati~ni razred berlinske akademije. Februarja so se ledene roè na Hacque- tovem oknu mo~no spremenile. Ob straneh so razvile simetri~ne, ìvim bitjem podobne oblike. Na podoben na~in sodobni raziskovalci opisujejo svoja opazovanja rasti nanocevk. Na zgornjem robu ledene roè je Hacquet opazil odprto cev z obro~i podobnimi vzmeti. [tevilne pore v roì so ga spominjala na luknji~aste morske polipe. Dne 7. 6. 1676 so podobne oblike opazili na zrnih to~e v Altdorfu.17 Hacquet je v ledenih roàh prepoznaval vsa tri kraljestva narave: ìvali, rastline in kristale. Razvejani led ga je spominjal na drevesa. Podobne ideje je è dve desetletji razvijal doktor medicine Friedrich Casimir Medicus. Bil je pomemben zagovornik vitalizma, saj je leta 1775 prvi uporabil pojem ìvljenjske sile. Leta 1764 je postal garnizijski zdravnik v Mannheimu in ~lan tamkaj{nje akademije znanosti. [tiri leta pozneje je opisal zgradbo kamenega oglja, ki jo je Hacquet primerjal s svojimi ledenimi roàmi. Hacquet je uporabil raziskovanja ledenih ro` Johanna Gottlieba Gleditscha, grofa Georgesa Louisa Leclerca de Buffona, zdravnika Jeana F. Reynierja iz mesta Lausanne ob @enevskem jezeru, ki se bo v na{i pripovedi pojavilo {e ve~krat, in Hamburàna Johanna Heinricha Müllerja, profesorja matematike in fizike na univerzi Altdorf. Hacquetov prijatelj Andreas Sigismund Marggraf je ledene roè uvrstil v »kraljestvo kamnin z rastlinskimi oblikami«. Leta 1738 ga je kralj Friderik Wilhelm I. imenoval za berlinskega akademika. Po {estnajstih letih je napredoval v predstojnika akademskega kemijskega laboratorija in kon~no leta 1760 postal direktor fizikalnega razreda akademije. Leta 1747 je z uporabo mikroskopa razvil postopek za pridobivanja sladkorja iz sladkorne pese. To je bila verjetno prva kemijska identifikacija z mikroskopom,18 ki je kmalu postal osnovno orodje Hacquetovih raziskav. Hacquet je o ledenih roàh pisal uredniku Johanu Heinrichu Voigtu, ki je pismo dopolnil s svojimi opazovanji. Leta 1774 je Voigt za~el pou~evati gimnazijce v Gothi, kjer je izdajal astronomski del dvornega koledarja. Med letoma 1786 in 1799 je prevzel urejevanje Revije za

17 Hacquet, 1790, 25. 18 Ti{ler, 2003, 73.

346 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK novosti iz fizike in naravoslovja po umrlem Ludwigu Christianu Lichtenbergu. Leta 1789 je Voigt doktoriral iz filozofije na univerzi v Jeni in tam prevzel katedro za matematiko, ~ez trinajst let tudi za fiziko. Po letu 1797 je v Jeni objavil dvanajst zvezkov Revije o najnovej{ih raziskovanjih narave. Pisal je razprave o matematiki, ognju, zraku, elektriki, magnetizmu, optiki, kometih in zgodovini koledarja. Med svoje prijatelje je {tel Hacqueta ter brate Gabrijela in Tobijo Gruberja; zato je objavljal in ocenjeval njihova dela. Hacquet je bral zanimive opise ledenih ro` v francoskih revijah. Dne 13. 7. 1788 je pozornost vzbudila to~a v St. Mauritzu, tri francoske milje vzhodno od Pariza. Zrna sto`~astih oblik s premeri 79 mm in vi{inami 6,6 mm so sestavljali kristali v obliki oktaedrov in piramid.

7.8.3. Molibden in volfram v Ljubljani V Hacquetovem ~asu so naziv molibden komajda za~eli uporabljati za posebno kovino. Molibdena je v naravi malo v ~isti obliki, zato ga pred dvesto leti {e niso razlikovali od grafita in podobnih rudnin. Po Scheelovem nasvetu je Peter Jacob Hjelm leta 1781 v Stockholmu uporabil postopek podoben Gahnovi izolaciji mangana. Tako se mu je posre~ilo izlo~iti dotlej {e neznano kovino, molibden, kot je [ved Karl Wilhelm Scheele veselo pisal Hjelmu dne 16. 11. 1781. Seveda prvi molibden ni bil posebno ~ist, bolj{ega je dobil {ele Berzelius.19 Kmalu po Hjelmovem uspehu je leta 1783 [panec Don Fausto d’Elhuyar odkril volfram. Novi kovini molibden in volfram so kmalu nabavili za ljubljansko licejsko zbirko, tako da jo je profesor Kersnik v svojem kabinetu popisal `e leta 1811.

7.8.4. Kristalne simetrije ljubljanskega profesorja Schulza pl. Strassnitzkega Schulz pl. Strassnitzki je bil najpomembnej{i ljubljanski profesor matematike pred dvajsetim stoletjem. Tik pred prihodom v Ljubljano je leta 1827 na Dunaju objavil knjiìco o pravokotnem trikotniku in tristrani piramidi kot uvod v svoje kristalografske {tudije. Delo je posvetil Andreasu Josephu baronu Stiftu, v razpravi pa se je skliceval predvsem na Lagrangejeve Analiti~ne re{itve problemov tristrane piramide (1783). Na prvih 28 straneh je Schulz v prvem delu podal najprej zgodovinsko ozadje preu~evanje trikotnikov od Thalesa do Eulerja.20 V drugem delu o tristrani piramidi na straneh 31–100 se je Schulz skliceval na Crellejevo (1821) berlinsko Zbirko matemati~nih izrekov in opazk.21 Schulz je z upo{tevanjem dotedanjih ugotovitev o trikotniku prera~unaval ena~be za teì{~e piramide, za piramidi o~rtano kroglo in za koordinate teì{~a piramide.22 Schulzova knjiìca je bila raz{irjeni ponatis dveh razprav, ki ju je isto~asno objavil v Baumgartnerjevi in Ettingshausnovi dunajski reviji.

Karol Schulz Edler pl. Strassnitzki je bil profesor matematike v Ljubljani med letoma 1827 in 1834. V ~asu slu`bovanja v Ljubljani je Schulz objavil pet knjig in prav toliko pomembnej{ih znanstvenih razprav o kristalografiji in matematiki; po odhodu iz Ljubljane je kljub prezgodnji smrti objavil {e enajst knjig. Njegova najbolj{a {tudenta sta bila Franc Mo~nik in Mihael Peternel. Pred reformo je Schulz predaval po sedem ur matematike na teden v nem{kem jeziku po Appeltauerjevem u~beniku teoreti~ne matematike, ki so ga uporabljali {e drugod po monarhiji, med drugim na univerzah v Schulzovi rodni Galiciji in v Olomucu, kjer je pozneje predaval Schulzov u~enec Mo~nik.

19 Diogenov, 1960, 169. 20 Schulz, 1827, 5. 21 Schulz, 1827, 52. 22 Schulz, 1827, 100.

PRVE SLOVENSKE RAZISKOVALKE VAKUUMA 347 Schulzov o~e Anton je bil prvi okro`ni komisar galicijskih deèl, mati Carolina pa mu je umrla è kot osemletnemu fanti~u. Skupaj z bratom Josephom sta zato od{la na Dunaj, kjer je zanju skrbel o~etov o~e Leopold Ludwig, profesor politi~nih ved, politolo{ki pisatelj, okro`ni glavar in gubernijski svetnik. @al je ded umrl po dolgi bolezni è dobri dve leti po sprejemu fantov v oskrbo; vsekakor je na vnuka zapustil krepak vtis. Karl Schulz je kon~al gimnazijo kot najbolj{i; v zadnjem letniku je u~itelju povedal, da bi rad postal matematik in u~itelj po dedovem vzoru. Na dunajski triletni filozofski fakulteti so tedaj imeli kolegij matematike in astronomije s profesorji Ettingshausnom, Littrowom, nekdanjim ljubljanskim profesorjem dr. Josefom Jenkom in filozofom Remboldom. Med Schultzovimi so{olci na visoki {oli sta bila poznej{i profesor, ministrski svetnik, filozof in reformator {ol dr. Franz Exner (1802–1853) ter pesnik J. B. Seidl. F. Exner je pozneje na pra{ki gimnaziji pou~eval tudi Josefa Loschmidta. Loschmidtov naslednik pri vodenju dunajskega fizikalnega instituta je leta 1891 postal F. Exnerjev sin, kristalograf Franz Serafin Exner (1849–1926).23 Schulz je bil seveda najbolj{i v matematiki med skoraj tristotimi so{olci. Dne 22. 3. 1823 je Joèf Jenko iz Kranja priredil letno disputacijo, kjer je Schulz uspe{no branil ve~ matemati~nih tez. Jenko je sprva pou~eval matematiko na Ljubljanskih centralnih {olah, vendar je dne 14. 6. 1810 podal ostavko v korist Kersnika in od{el na univerzo v Gradec. Tam je po umrlem Jeschowskyju dne 29. 4. 1814 prevzel predavanja matematike, dne 24. 11. 1814 pa {e predavanja tehnologije na Joaneumu. 13. 12. 1819 je Jenko od{el na dunajsko univerzo,24 kjer je postal najbolj{i prijatelj Jerneja Kopitarja. Zgodovino je Schulz poslu{al pri profesorju Wikoschu. Z dekretom deèlne vlade z dne 17. 1. 1823 {t. 691 je Schulz dobil matemati~no {tipendijo 300 fl, obenem pa je postal adjunkt pri profesorjih Baumgartnerju, Jenku in Ettingshausnu po aktu {t. 43.605 izdanem dne 13. 9. 1824. Dne 9. 11. 1824 je Schulz postal suplent za matematiko in fiziko, njegov brat Josef pa je doktoriral iz prava in postal finan~ni svetnik. Leta 1827 je dobil Karl Schulz isto~asno ponudbo z licejev v Ljubljani in v Salzburgu. Vendar so na katedro v Salzburg raje povabili tamkaj{njega asistenta Adama Burga, Schulz pa je pri{el v Ljubljano dne 13. 6. 1827. Profesor Jenko mu je mestece ob Ljubljanici gotovo prijazno opisal. Prva tri leta je bil Schulz ljubljanski adjunkt in suplent, nato pa profesor.25 Littrow je potrdil u~ni na~rt mladega Schulza in ga je zelo pohvalil; tako so Schulzova predavanja odobrili z najvi{jim dekretom dne 24. 1. 1829. Schulzova matemati~na predavanja v Ljubljani je visoko ocenil njegov u~enec, poznej{i {olski nadzornik Mo~nik v pismu z dne 28. 10. 1853. Mo~niku so bile posebej v{e~ Schulzove {ale med predavanji; v poletnih mesecih je Schulz {tudente vabil celo na doma~e proslave. Leta 1830 se je Schulz kot ljubljanski profesor poro~il s Sofijo Selinger. Starej{i sin Johann je postal ministrski tajnik v kmetijskem ministrstvu, mlaj{i Franz Leopold sekcijski svetovalec na notranjem ministrstvu, tretji sin Friderik pa je bil inènir na zahodni èleznici. Kljub razmeroma kratkemu bivanju v beli Ljubljani se je Schulz pl. Strassnitzki povsem prilagodil na{im lokalnim razmeram in se celo v~lanil v Kranjsko kmetijsko dru`bo. Stanoval je v Ljubljani na Poljanah (Polan) {t. 23. Podobno kot Mo~nik je Schulzova predavanja hvalil {e tedanji guverner Ilirije baron Schmid- burg v pismu {tudijski dvorni komisiji z dne 11. 8. 1832 po aktu {t. 3958. Schulz je izredno predaval dveletni te~aj vi{je matematike in enoletni te~aj poljudne astronomije med letoma 1829–1834; predmeta sta po u~nem na~rtu iz leta 1824 spadala med neobvezne predmete na univerzi. Schulzovo poljudno astronomijo so poleg {tevilnih {tudentov iz vseh razredov poslu{ali {e razli~ni me{~ani, starej{i ljudje, ène in dekleta.)

23 Stiller, 1989, 48, 67. 24 Krones, 1886, 137, 290. 25 Schematismus Laibacher Gouvernenments Königreichen Illyrie für das Jahr 1834, stran 155.

348 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK V rokopisu o Platonovih krogih je Piran~an Giuseppe Tartini malo pred smrtjo svojo glasbo povezal s {tirimi pravilnimi liki med njimi predvsem s Platonovim pentagonom. Upo{teval je tri Platonove principe: naravo celote, naravo razli~nosti in substanco.26 Raziskovanje pravilnih likov je tudi Schulza zvabilo v tedanjo novo znanost, kristalografijo. Leta 1835 je Schulz kot ljubljanski licejski profesor v eni vodilnih matemati~nih revij sodeloval v razpravi o izjemah pri Eulerjevem izreku o poliedrih. Izrek je odkril è Descartes, po njem pa ga je opisal Leibniz. Vendar ga je {ele Euler leta 1750 in 1752 pojasnil v sodobni obliki:27 [tevilo kotov poliedra + {tevilo stranic = {tevilo robov + 2 Schulz je v Ljubljani septembra 1832 dokazal, da Eulerjev izrek drì za vsa geometrijsko enostavna telesa. Odgovoril je na Hesselov opis premaknjenih ali podalj{anih zapletenej{ih teles, za katere Eulerjev izrek ni veljal.28 Kon~no je Schulz izpeljal {e Eulerjev izrek iz splo{nej- {ega Cauchyjevega.29 Schulzova razprava je bila krona ve~letnih polemik o kristalografiji in poliedrih v Crellovi berlinski reviji, ki so se za~ele z anonimnimi objavami leta 1828. Schulz in Hessel sta nadaljevala zgodnja raziskovanja kristalnih simetrij, ki jih je Haüy30 za~el v Parizu leta 1784. William Hyde Wollaston leta 1809 in Romé de l’Isle sta izumila kontaktni opti~ni goniometer na odboj za natan~no ugotavljanje kotov v kristalu;31 s tem je bila rojena znanost kristalografije, v kateri so raziskovalci ugotavljali povezavo kotov med ploskvami s kemijsko sestavo kristala. Na ljubljanskem liceju je Kersnik leta 1845 popisal dva Baumgartnerjeva ro~na goniometra na odboj; prvega so nabavili za ceno 33 fl 60 kr. Goniometer je izpopolnil Britanec H. Miller leta 1874, Bobinet pa mu je dodal {e daljnogled za podrobnej{a opazovanja najmanj{ih kristalov. F.A. Breihaupt je leta 1849 s teorijo parageneze spremenil Haüyjevo pretirano trditev, da vsako kemijsko snov predstavlja le ena kristalna struktura. Breihauptovo teorijo je leta 1852 podprl G. Rose v smeri sistemati~nega razvr{~anja mineralov utemeljenega le na kemiji in kristalografiji. Haüyjevo povezovanje kristalografije z geometrijo je nadaljeval pari{ki profesor fizike Bravais32 ki je opisal matemati~no natan~no urejenost molekul kristalov in leta 1850 dokazal, da je mo`nih le 14 razli~nih kristalnih mre`. Bravais je bil mornari{ki oficir, botanik, mine- ralog, raziskovalec in {e kaj. Njegove razprave je pari{ki akademiji predstavljal Cauchy. Tudi eden najpomembnej{ih kristalografov naslednje generacije Rus Evgraf Stepanovi~ von Fedo- rov je bil oficir. Fedorovo teorijo o 230 grupah na osnovi Galoisove teorije je leta 1891 neodvisno objavil {e Fedorovov poznej{i prijatelj ìdovskega rodu Arthur Moritz Schoenflies pod vplivom Felixa Kleina. Fedorov je raziskoval tudi rast kristalov. Temelje sodobne kristalografije je po Bravaisu razvil E. Mallard leta 1874, L. Sohncke pa je teorijo predstavil v svoji disertaciji leta 1879 s petin{estdesetimi pravilnimi kristalnimi mre- àmi za pojasnitev stopnje simetrije. Bravaisove trditve o natan~ni urejenosti molekul kristalov so s pridom uporabili pri preu~evanju sipanja rentgenskih àrkov na kristalih v 20. stoletju. Seveda je trajalo ve~ desetletij, preden so prakti~ni kristalografi sprejeli Galoisovo matemati~no teorijo grup kot osnovo svoje vede.33 Schulzovo zanimanje za kristalografijo v kranjski prestolnici nikakor ni bilo slu~ajno. Kranjci so sledili razvoju novih materialov v habsbur{ki monarhiji, kjer je med drugim Jacob leta 1857

26 Tartini, 1977, 1, 8, 11, 70, 94, 161, 277, 279, 309, 385, 399, 439, 443. 27 Euler, pismo Goldbachu leta 1750; Euler, 1758, 109–140; Cantor, 1901, 3: 556. 28 Schulz, 1835, 87. 29 Schulz, 1835, 85. 30 Abbée René Just Haüy (* 1743; † 1822). 31 Eckert, Schubert, Torkar, 1992, 21; Senechal, 1995, 13; Rezanov, 1988, 30; Hauptman, 1989, 24. 32 Auguste Bravais (* 1811; † 1863 (Senechal, 1995, 17, 19)). 33 Klein, 1989, 381.

PRVE SLOVENSKE RAZISKOVALKE VAKUUMA 349 kot prvi v svetu pridobil volframovo jeklo, vitez Lambert Pantz pa je kot tehni{ki ravnatelj Kranjske industrijske dru`be v javorni{kem plav`u izdelal 37% feromangan, kar je bilo prvovrstno presene~enje v tedanjem svetu tehnike. Scheele je odkril mangan leta 1774, bogato manganovo rudo pa so sto let pozneje leta 1872 odkrili na Begunj{~ici. Jesenicam je bila priznana ~ast izuma prvega postopka za pridobivanje feromangana, javorni{ki feromangan pa je na Dunajski svetovni razstavi leta 1873 dobil zlato medaljo kot najbolj{i in najbogatej{i. Priznanje v obliki diplome je dobil {e na mednarodni razstavi v Philadelphiji ob stoletnici ZDA 27. 9. 1876.34 Uporaba mangana, molibdena in volframa na Kranjskem tako traja `e dve stoletji, ~eravno sta sprva zbujala zanimanje le zaradi visokega tali{~a, dokler niso pred desetletji za~eli molibden v ve~ji meri uporabljati v industriji jekla.

7.8.5. Molibden in volfram v zgodnji vakuumski tehniki Zaradi visokega vreli{~a sta molibden in volfram hitro na{la uporabo v vakuumski tehniki. Langmuir je razvil metodo raziskovanja razelektritve v plinih s tanko nabito sondo izdelano iz kovin z visokim tali{~em, kot sta volfram ali molibden. Dovolj drobna sonda ni zaznavno spre- minjala porazdelitev napetosti v plazmi. Poznej{i zagreb{ki ùpan Franjo Hanaman je aprila 1903 skupaj z dr. Aleksandrom Justom patentiral volframove àrnice v Nem~iji. Bile so var~nej{e od ogljikovih, vendar àl dokaj krhke. Proizvodnja se je za~ela leta 1909 in je kmalu pokazala prednosti volframa pred osramom. Med 9. 3. 1931 in 7. 4. 1931 je Ruska sestavil prvi elektronski mikroskop s pove~avo 3,6 x 4,8. Vendar so celo mreè iz molibdena ali platine hitro zgorele v curku elektronov, zato so se raziskovalci sprva izogibali izrazu »elektronski mikroskop«. Mnogi raziskovalci (upravi~eno) niso verjeli v bodo~nost tak{ne naprave. Manj{a valovna dolìna elektronov je pove~evala lo~ljivost naprave, vendar je obenem stopnjevala energijo elektronov, ki so uni~evali opazo- vani vzorec.

Danes molibden mno`i~no uporabljamo predvsem v obliki MoS2 za raz`vepljevanje nafte, v mazivih, son~nih celicah, fotokopirnih napravah in baterijah.

7.8.6. Ljubljanske nanocevke Plastne kristale dihaligenidov mobildena in drugih prehodnih kovin je dr. Velibor Marinkovi} nad tri desetletja raziskoval v Laboratoriju za elektronsko mikroskopijo IJS, veliko odkritje pa se je posre~ilo njegovi doktorandki Maji Rem{kar. Maja je raziskovala anorganske nanocevke, ki jih je ob tehni~ni pomo~i Zore [kraba pred desetimi leti prvi~ sintetizirala na Institutu »Jo`ef Stefan«. Zaradi velike pozornosti, ki so jo vzbujale ogljikove nanocevke, so bile anorganske nanocevke iz MoS2 in WS2 kar nekako odrinjene vstran, ~eravno jih je Reshef Tenne z Weizmannovega in{tituta v Izraelu odkril `e leta 1992, le nekaj mesecev po Iijimajevih ogljikovih »ceveh podobnih iglam«.

Sumio Iijima je {tudiral v Tokiu in Sendaiju. Med letoma 1970 in 1982 je raziskoval kristalne snovi z visoko lo~ljivimi elektronskimi mikroskopi dr`avne univerze v Arizoni, vmes pa je leta 1979 obiskal univerzo Cambridge. Po vrnitvi na doma~i otok je do leta 1987 delal pri japonskem podjetju za razvoj raziskovanja, nato pa pri NECu v Tskubi blizu Tokia, kar od

34 La~en Benedi~i~, 1999, 76–77.

350 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK leta 1999 usklajuje s predavanji na univerzi Meijo. Po objavi odkritja nanocevk 7. 11. 1991 je potreboval ducat let da je svoj izum za~el tr`iti pri zaslonih prenosnih ra~unalnikov, lahki teni{ki opremi in vezjih ra~unalni{kih komponent.

Maja Rem{kar je cevke pripravila na druga~en na~in kot Tenne. Prvi~ je kristale MoS2 opazovala na Institutu »Jo`ef Stefan« leta 1995 in takoj zaznala njihove posebnosti. Ugotovila je, da se uklonska slika na koncih iglic MoS2 razlikuje od slike s sredi{~nih delov nanocevke. Iglice so imele le nekaj mikrometrov premera, vendar so bile prepustne za stari presevalni elektronski mikroskop Philips 300 pri 100 keV, ki ga je imela na razpolago. Uklonska slika se ni spremi- njala med vrtenjem iglic MoS2 okoli osi, kar je pri~alo o zavidanja vredni simetriji nenavadnih votlih cevk. Novo odkritje se je kazalo na ljubljanskem obzorju, ~eravno na{e raziskovalke sprva {e niso poznale Tennejevih dose`kov. Prav to pa jim je dajalo veliko prednost, saj bi sicer nanocevk v Ljubljani ne sintetizirali na samosvoj na~in, ki ga Izraelci niso ne pri~akovali ne predvideli. Ljubljanske nanocevke so bile ob~utno ve~je od Tennejevih, saj so imele do 20 μm premera in so bile dolge ve~ mm. Di{alo je po ne~em novem, {e neodkritem.

Reschef Tenne je bil rojen v Izraelu, ki je prav tedaj nastajal v pri~akovanju dokon~nega nem{kega poraza. Diplomo, magisterij in doktorat je dobil na @idovski univerzi v Jeruzalemu kombinirajo~ {tudij fizike in kemije. Po treh {tudijskih letih v [vici se je zaposlil v Weizmannovem in{titutu v Rehvotu v Izraelu, kjer je leta 1995 postal redni profesor. Poleti 1991 je gostoval na Tokijski univerzi in tam poslu{al predavanje pet let starej{ega Iijime o novem odkritju ogljikovih nanocevk. Reschefu so takoj padle v o~i posebnosti ogljika, ki se je v nanocevkah obna{al podobno anorganskim snovem. Po vrnitvi domov se je posvetoval s sodelavci in po nekaj mesecih è poro~al o prvih uspehih z anorganskimi nanocevkami, Sprva nikakor {e ni mislil na prodajo in industrijsko uporabo svojih izumov na japonski na~in, saj so ga predvsem navdu{evale izredne lastnosti nanocevk, katerih lastnosti lahko zaznavno predruga~imo è z majhnimi spremembami premera in vija~nosti cevk. Lastnost je primerljiva z drugimi danes priljubljenimi materiali, denimo z barvitimi spremembami teko~ih kristalov ob majhnem nara{~anju temperature ali pa s spremembami kristalnih struktur inkomenzurabilnih snovi ob faznih prehodih raztegnjenih na {iroko temperaturno obmo~je. Kmalu je Rashef ugotovil prednosti svojih anorganskih cevk pred Iijimovimi ob uporabah pri visokih temperaturah, tlakih in obteìtvah. Kljub temu pa imajo danes ogljikove nanocevke {e vedno velike prednosti na trì{~u: kdor prvi pride, pa~ prvi melje. Izraelci so objavili è prva teorijska izra~unavanja z zmogljivi ra~unalniki; eksperimentalnemu delu so nakazali nove dimenzije s koristnimi napotki.35 O~itno gre pri anorganskih nanocevkah za rast novih spojin stabilnih le v valjasti geometriji. Pojem kristala razvit v Hacquetovi dobi se prav danes hitro spreminja ob preu~evanju novih simetrij in {e posebno kvazikristalov in nanocevk, ki jih Hacquetovi sodobniki nikakor niso pri~akovali. Res je bil opis pravilnosti kristalov è takoj sprva nekoliko prisiljen, saj so vzporedno odkrivali teko~e kristale in druge oblike, ki nikoli niso bile povem skladne s sistemati~nim razvr{~anjem »navadnih« kristalov. Kljub temu se je opis idealne kristalne mreè Schulza in sodobnikov obdràl do danes, ko o~itno kar kli~e po spremembah. Zdi se, da idealnih pravilnih struktur v naravi ni, tako kot jih ni v odnosih med ljudmi. Nedavna uradna sprememba opisuje kristale predvsem v povezavi z njihovim obna{anjem do rentgenskih àrkov.36 Novi vpliv geometrije na pojmovanje stabilnosti v kemiji spominja na prevrat, ki so ga raziskovanja geometrijskih simetrij pred stoletjem sproìla v fiziki visokih hitrosti in velikih razdalj ob Einsteinovem »~udovitem« letu. Med pomembne lastnosti kemijske spojine sodobni

35 Seifert, Köhler, Tenne, 2002, 2497. 36 Za opombo se zahvaljujem dr. Janezu Dolin{ku.

PRVE SLOVENSKE RAZISKOVALKE VAKUUMA 351 presevalni mikroskopi postopoma uvr{~ajo {e geometrijsko simetrijo, o kateri se pri nekdanji premajhni lo~ljivosti {e ni bilo mogo~e pogovarjati. Zmogljivej{e naprave odpirajo nove dimenzije znanja, podobno kot se to dogaja pri bolj razvpitih, dra`jih in vedno mo~nej{ih trkal- nikih osnovnih delcev. Nanoznanost je `e uveljavljen pojem, anorganske nanocevke kot njen del pa {e ne. To bodo postale, ko si bodo raziskovalci nanocevk privo{~ili svojo lastno monografijo. Poldrugo plodno desetletje po odkritju je za dobro knjigo seveda `e skrajnji ~as, saj bo pomagalo novincem ob prvih korakih v obetajo~e novo znanstveno podro~je.

352 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Sklep

Vakuumska tehnika je usmerila razvoj sodobne fizike v zadnjem stoletju. Razvijala se je vzporedno z vstopom prvih akademsko izobra`enih fizi~ark v raziskovalno dejavnost. Zato ne presene~a, da so prve slovenske fizi~arke prav posebno dejavno delovale pri uvajanju vakuumskih eksperimentalnih tehnik v znanost in gospodarstvo. Uspehi v znanosti so plod nenadnega prebliska, odkritja. Odkritja pa ni in ni brez trdnega predhodnega dela. Plodno raziskovanje vedno temelji na ramenih {tevilnih znanstvenikov preteklih desetletij, stoletij, ki s svojimi prispevki utemeljijo in omogo~ijo izum. Zaradi pomanjkanja denarja in prese`ka lokalnih zdrah so velika odkritja v majhni Sloveniji redka. Nanocevke same po sebi niso velike; prav zato bodo morda kar prav{nje za paradnega konja majhne slovenske raziskovalne srenje. Med prvim posegom Slovencev v razvoj vakuumskih tehnik pod taktirko kneza Turja{kega in Peterlinovo zasnovo Instituta »Jo`ef Stefan« so minila tri stoletja. Razmere so se vmes korenito spremenile: vakuumske tehnike so postale gonilo gospodarskega napredka, Slovenci pa smo postali priznan evropski narod. Vse to in {e kaj za povrhu pripoveduje na{a zgodba...

SKLEP 353

Kazala

Kazalo tabel

Tabela 1.1: Terpinov (1655) seznam gornjegrajskih knjig po enotah z opisi vakuuma v primerjavi s trinajst let poznej{im Schönlebnovim popisom knjig de`elnega glavarja grofa Volfa Engelberta Turja{kega. Schönleben je v svoj katalog vnesel dobrih trikrat ve~ enot od Terpina ...... 23 Tabela 1.2: Terpinov popis knjig z opisi vakuuma ...... 23 Tabela 1.3: [kofijske gornjegrajske knjige z razpravami o vakuumu na strani 21v Terpinovega popisa iz leta 1655; zadnji dve sta bili na pape`evem indeksu prepovedanih knjig ...... 36 Tabela 2.1: Vodilna znanilca nove znanosti v kranjskih knji`nicah njunih dni ...... 60 Tabela 2.2: Turja{ke, Valvasorjeve in ljubljanske fran~i{kanske knjige iz Galileijevega rimskega (Academia dei Lincei) oziroma florentinskega (Academia del Cimento) kroga, Keplerjevega dvora Rudolfa II. in Baconovih logov poznej{e Royal Society...... 60 Tabela 2.3: Boylove vakuumske knjige pri Valvasorju in drugod po Kranjskem ...... 61 Tabela 2.4: Druge Valvasorjeve revije (prvi {tirje zapisi) in knjige o vakuumskih tehnikah med njegovimi 79 fizikalnimi deli na Bogen{pergu; pozneje so romale v Zagreb ...... 61 Tabela 2.5: Drugo vakuumsko tehni~no branje v ljubljanski zbirki Volfa Engelberta Turja{kega . . 61 Tabela 2.6: Devetnajst Kircherjevih knjig v Volfovi knji`nici ({estnajst razli~nih in po dva izvoda Musurgie, Oedipisa ter Iter Extaticum I), {tiri pri Valvasorju in ena pri kapucinih v Kranju . . 62 Tabela 2.7: Mariborske in kranjske kapucinske knjige naravoslovnega zna~aja razporejene po letu natisa ...... 65 Tabela 2.8: Z vakuumom povezana literatura lo{kih in kranjskih kapucinov, ki jo je Joahim (1740–1753) uvrstil k filozofiji s fiziko ...... 66 Tabela 2.9: Z raziskovanjem vakuuma povezani medicinski spisi v lo{ki kapucinski zbirki ..... 68 Tabela 2.10: Knjige o vakuumskih in podobnih tehnikah novome{kih fran~i{kanov od kartezijanskih u~benikov do prvih slovenskih del...... 68 Tabela 2.11: Pomembnej{i Vovkovi nakupi vakuumskih naprav za fizikalni kabinet ...... 73 Tabela 2.12: Lastni{ki zaznamki gvardijana Leonarda Butor~i~a v ljubljanskih fran~i{kanskih knjigah ...... 79

KAZALA 355 Tabela 2.13: Prirodoslovne, fizikalne, matemati~ne, stavbarske in tehni{ke knjige o vakuumu pri cistercijanih v Sti~ni, ve~inoma iz Florjan~i~eve zapu{~ine ...... 156 Tabela 2.14: Medicinske, kemijske in biolo{ke knjige povezane z vakuumskimi tehnikami med cistercijani v Sti~ni...... 159 Tabela 2.15: Slovenski ob~udovalci vakuumskega plovila Francesca Lana Terzija ...... 177 Tabela 2.16: Grof, od leta 1654 knez Janez Vajkard Turja{ki pi{e Kircherju ...... 182 Tabela 2.17: Vakuumske tehnike v knji`nici barona Joèfa Kalasanca Erberga v Ljubljani (1798) in nato v Dolu...... 183 Tabela 2.18: Vakuumski spisi, ki jih je prebirala Marija Terezija baronica Wintershoffen poro~ena Or{i} dokler jo vakuumu o~itno nenaklonjeni mo` ni obdolìl ~arovni{tva ...... 184 Tabela 2.19: Keplerjeve knjige, ki jih je hranil Janez pl. Pu~ar ob smrti leta 1650; podedoval jih je pravnik dr. Franc pl. Ott (Otto), lastnik dolenjskih gra{~in Svibno, Maténa in Roènbah pri Velikih Lipljenih ju`no od [kofljice...... 185 Tabela 2.20: Kaspar Schottove knjige o vakuumu med Kranjci...... 185 Tabela 2.21: Vakuumski spisi ljubljanskih jezuitov z znanim letom nakupa ...... 186 Tabela 2.22: Zoisova fizika vakuuma in elektrike ...... 198 Tabela 2.23: Zoisova filozofija vakuuma ...... 207 Tabela 3.1: Knjige o astronomskih in sorodnih to~nih znanostih iz nekdanje misijonarske pekin{ke knji`nice Pe-t’ang, ki jih je neko~ bral pekin{ki {kof, fran~i{kanski tretjerednik Alexander de Gouvea; izbrali smo tiste, ki so bile izdane v ~asu Hallersteinovega ìvljenja...... 222 Tabela 3.2: Knjige o astronomskih in drugih to~nih znanostih iz nekdanje misijonarske pekin{ke knji`nice Pe-t’ang, ki jih je neko~ bral Hallerstein. Dela objavljena za ~asa njegovega ìvljenja smo razporedili po ~asu natisa ...... 223 Tabela 3.3: Astronomske in bogoslovne knjige v popotnih torbah Hallersteina in Laimbeckhovena. 226 Tabela 3.4: Wolffova dela pri cistercijanih v Sti~ni in pri fran~i{kanih v Novem mestu ...... 229 Tabela 3.5: Matemati~ne in astronomske knjige Hallersteinove dobe z datiranimi ekslibrisi ljubljanskih jezuitov, ki jih je tudi Hallerstein hranil v svoji pekin{ki knji`nici...... 229 Tabela 3.6: Knjige zunaj matemati~nih znanosti pomembne za na{e kraje iz nekdanje misijonarske pekin{ke knji`nice Pe-t’ang, ki jih je Hallerstein svoj ~as uporabljal v svoji knji`nici kolegija Nant’ang ...... 230 Tabela 3.7: Nekdanje knjige Kichizaemon VI. Sumitomoja o vakuumskih tehnikah in sorodnih podro~jih tiskane pred Hallersteinovo smrtjo ...... 235 Tabela 3.8: Neko~ Kichizaemon VI. Sumitomove knjige o rudarskih tehnologijah objavljene v Hallersteinovi dobi ...... 236 Tabela 4.1: Gruberjeve reference pri raziskovanju toplotnih pojavov v podtlaku...... 250 Tabela 4.2: Pomembnej{e zgodnje meritve specifi~nih toplot v kcal/(kg K): ...... 257 Tabela 5.1: Poglavja [ubicove Telegrafije, ki so usmerjala prve elektrotehni{ke zamisli mladega Tesle ...... 299 Tabela 6.1: [tiri generacije Peterlinovih doktorandov...... 311 Tabela 6.2: Peterlinovi diplomanti in doktorandi ...... 327 Tabela 7.1: De`manovi povzetki lastnih, Serafininih in J. Zeilengerjevih meritev iz let 1857 in 1858 (K. De`man, Naturwissenschafte in Krain. Jahresheft Krain. Museum (Ljubljana), 1858, pp. 3–6, 12–15)...... 341 Tabela 7.2: Brat in sestra De`man analizirata svoje meritve meteorolo{kih veli~in (K. De`man, Das Klima in Krain. In: Krain (ur. Frederich Keesbacher). Ljubljana 1883, 24–25)...... 342 Tabela 7.3: Prvih dvanajst ènsk z diplomami in doktorati iz fizike in meteorologije v Ljubljani do leta 1963 ...... 343

356 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Kazalo slik

Slika 1.1: Ljubljanski fran~i{kanski predavatelj filozofije s fiziko je takoj po prepovedi jezuitov takole ponazoril gibanje Kopernikovih planetov v vakuumu (Anonimno, 1774–1775, 8v); F.. 13 Slika 1.2: Ljubljanski fran~i{kanski predavatelj filozofije s fiziko je takoj takole ponazoril Koperniku nasproten Ptolemajev sistem (Anonimno, 1774–1775, 8v); F...... 14 Slika 1.3: Kranjski fran~i{kanski predavatelj filozofije s fiziko Bavarec Theofil Zinsmeister si je zamislil vrtenje planetov v vakuumu tik pred koncem stoletja (Zinsmeister, 1799, 2: 156); F.. 14 Slika 1.4: Naslovna stran Schönerjevega in Gemma Frisiusovega geografsko-astronomskega dela pri ljubljanskih fran~i{kanih...... 15 Slika 1.5: Naslovna stran Schönerjih navodil za uporabo obro~astih krogel (Schöner, Gemma, 1548, 89r)...... 15 Slika 1.6: Cardanov sifon (Cardano, 1627, 690) s podmornico vred; F...... 17 Slika 1.7: Stran popisa matemati~nega dela Turja{ke knji`nice, ki so ga sestavili v Ljubljani 14 let po sodelovanju Turja{kega kneza pri Guerickejevih poskusih v Regensburgu, kjer spoznamo Galileijeve, Harsdorfejeve in Keplerjeve knjige (Z dovoljenjem: Haus-, Hof- und Staats-archiv, Dep. Fürstlich Auerspergsches Archiv, VII Laibach, A 14/4 conv. 1 Laibach-Fürstenhof 1729–1895, Dunaj, Minoritenplatz 1, Catalogus, Classis Septima Sive Classis Mathematica, 1668, 331)...... 18 Slika 1.8: Prva stran ~istopisa Aleksandra barona Ruessensteina, sina Konrada barona Ruessensteina z neko~ Rainovega gradu Strmol, ki je med letoma 1646 in 1660 naro~il postavitev ljubljanske avgu{tinske cerkve; pro~elje je bilo dokon~ano leta 1700, pol stoletja pozneje je Francesco Robba izdelal glavni oltar, po ukinitvi ljubljanskih avgu{tincev (1784) pa so stavbo podedovali fran~i{kani. Aleksander je deset let pozneje poro~al o filozofskem kamnu vklju~no z za~etnim opisom tinkture pridobljene iz pokopali{ke zemlje vzete z dovoljenjem predstojnikov; njegova rokopisa hranijo ljubljanski fran~i{kani (Ruessenstein, 1694, 1); F...... 18 Slika 1.9: Prva stran prvotnega rokopisa Aleksandra barona Ruessensteina v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Ruessenstein, 1694a, 1)...... 18 Slika 1.10: Kobavova razlaga gibanja kometa v dunajskem pismu Kircherju (APUG, 567 folio 20v, stran 2e)...... 19 Slika 1.11: Melanchthonov predgovor k Evklidu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Evklid, 1546, Elementorum (geometricorum libri XV), interpreta Barth Zamberto Veneto, cum expositione Theonis in priores XIII a Barth & Campanus de Novara & Hypsiclis, Basileae; Hervagius (FSLJ-24 k 47); F...... 21 Slika 1.12: Naslovna stran Indeksa prepovedanih knjig papeà Inocenca XI. pri ljubljanskih fran~i{kanih (Inocenc XI., 1726); F...... 21 Slika 1.13: Zgovorna slika pred naslovnico Indeksa prepovedanih knjig papeà Benedikta XIV., ki je kon~no le omilil prepoved Kopernikovega dela, medtem ko je Primoà Trubarja {e obdràl na hladnem (Benedikt XIV., 1758); F...... 22 Slika 1.14: Reischove opti~ne naprave v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Reisch, 1599); F.... 22 Slika 1.15: Terpinov popis filozofskih knjig z opisi vakuuma – konec (Terpin, 1655, 15v,16r (z dovoljenjem N[AL)...... 23 Slika 1.16: Glava v Hvaletovi knjigi...... 25 Slika 1.17: Skica tehtanja zraka v Volfovi knji`nici, ki ga je prvi opravil Kopr~an Santorio Santorio (Harsdörffer, 1651, 2: 365)...... 27 Slika 1.18: Opombe ljubljanskega bralca o kovinah in vakuumu v Rosenkreuzerjevi alkimisti~ni knjigi, ki jo je objavil Franz Ritter (Ritter, Rosenkreutzer, 1646, 130); F...... 28 Slika 1.19: Astrolo{ke in alkimisti~ne opombe bralca na koncu Rosenkreuzerjeve alkimisti~ne knjige, ki jo je objavil Franz Ritter (Ritter, Rosenkreutzer, 1646); F...... 29

KAZALA 357 Slika 1.20: Naslovnica zelo vplivne Fraunhofferjeve smaragdne tabele, ki so jo ljubljanski fran~i{kani uporabljali kar za herbarij (Fraunhoffer, 1699); F...... 29 Slika 1.21: Navodila za izdelavo zlata in manj `lahtnih kovin pri ljubljanskih fran~i{kanih po smernicah Basiliusa Valentinusa (Anonimno (1767. Kurze Nachricht vom Auro Potabili Stein Der Weisen, 2: 35, Ponatis: Hans Von Osten alias J. Pawlecki 1771. Eine große Herzstärkung für die Chymisten. Berlin); F...... 30 Slika 1.22: Ro~ni prepis naslova poglavja v delu Stari~evih navodil za izdelavo zlata ob ljubljanskem Tromostovju: se je ljubljanskim fran~i{kanom kdaj posre~ilo (Stari~, 1682, rokopis strani 470–494, tu stran 490); F...... 30 Slika 1.23: Stari~evi skici meritev za pravilno izdelavo krogle, ki bo dobro zatesnila smodni{ki vakuum v topovski cevi pri ljubljanskih fran~i{kanih stoletje pred Vegovimi izbolj{avami sto`~aste oblike mo`narjev (Stari~, 1682, 320–321); F...... 31 Slika 1.24: Stari~evi skici meritev za pravilno tesnjenje smodni{kega vakuumskega prostora v topovski cevi pri ljubljanskih franci{kanih (Stari~, 1682, 316); F...... 32 Slika 1.25: Naslovna stran Kemijskih spisov z dobrodu{nim portretom Basiliusa Valentinusa v tri stoletja poznej{em ponatisu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Basilius, 1769); F...... 32 Slika 1.26: Naslovna stran rokopisa Basiliusa Valentinusa iz leta 1480 v stoletja poznej{em prepisu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Basilius, 1480)...... 33 Slika 1.27: Ljubljanska ognjena krogla iz leta 1596: naslovnica vladarjevega ukaza podpisanega 7. 10. 1596 v tedanji gra{ki prestolnici s pe~atom pri vrhu (Arhiv Slovenije, Vicedomov arhiv, {k. 181, fasc. I/102, IX–2, str. 4)...... 34 Slika 1.28: Keplerjevo pismo iz Gradca 8. 12. 1598 u~itelju Maestlinu v Tübingen s poro~ilom o bivanju v Petanjcih v 40. vrstici (Stuttgart, Würtenber{ka de`elna knji`nica, Cod. Math. Fol. 14a, listi 78–86)...... 35 Slika 1.29: Slika pred naslovnico iz Cornaeusove (1657) knjige pri ljubljanskih fran~i{kanih; F... 40 Slika 1.30: Vakuumska naprava v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cornaeus, 1657, 1: 381); F...... 41 Slika 1.31: Vakuumske ~rpalke v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cornaeus, 1657, 1: 382); F...... 41 Slika 1.32: Barometri v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cornaeus, 1657, 1: 385); F...... 42 Slika 1.33: Vakuumski pripomo~ki v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cornaeus, 1657, 1: 395); F...... 42 Slika 1.34: Vakuumski pripomo~ki v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cornaeus, 1657, 1: 396); F...... 43 Slika 1.35: Vakuumski pripomo~ki v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cornaeus, 1657, 1: 403); F...... 43 Slika 1.36: Rokopisne pitagorejske tabele bralca Schottove aritmetike v zagreb{kem ponatisu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Schott, 1725); ducat let poznej{i ponatis istega Schottovega dela je uporabljal ve~kratni gvardijan Ludvik Buset, lektor filozofije na Sveti gori leta 1747, ki je pri ljubljanskih fran~i{kanih shranil tudi zajetne teolo{ke spise; F...... 44 Slika 1.37: Vakuumske ~rpalke na figurah 5–8 Metzburgove knjige pri ljubljanskih fran~i{kanih (Metzburg, 1793, 5: tabla 1); F...... 45 Slika 1.38: Pove~ane vakuumske ~rpalke na figurah 5–8 Metzburgove knjige pri ljubljanskih fran~i{kanih (Metzburg, 1793, 5: tabla 1); F...... 46 Slika 1.39: Vakuumske naprave ~rpalke iz Metzburgove knjige s Heronovim vodnjakom na figuri 30 pri ljubljanskem fran~i{kanu Ivu Bonelliju (Metzburg, 1793, 5: tabla 2); F...... 46 Slika 1.40: Naslovnica knjige Schottovega u~itelja Kircherja iz leta 1657, kjer je Turja~anov knji`ni~ar Schönleben posebej poudaril, da gre za darilo samega pisca Kircherja. Turja~an je imel v Ljubljani kar 19 Kircherjevih knjig, vsaj tri med njimi pa mu je Kircher osebno podaril...... 48

358 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 1.41: Popis Turja~anovih knjig, ki na strani 227 navaja na prej{nji sliki posneto Kircherjevo (1657) delo s {tevilnimi razpravami o vakuumu (HHStA, FAA, stran 227)...... 48 Slika 1.42: Schwenterjevo nalivno pero v Turja{ki knji`nici (Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: 560)...... 49 Slika 1.43: Valerijan Magni okoli leta 1628, nekaj let pred svojimi vakuumskimi poskusi...... 51 Slika 1.44: Naslovnica Valerijanove knjige, ki je prva opisala vakuum nad ìvosrebrnim stolpom in izrecno zagovarjala vakuum...... 52 Slika 1.45: Naslovna stran litvanske razprave proti vakuumu Wojciecha Koja³owicza (1648). . . . 55 Slika 1.46: Magni na smrtni postelji, pozneje vstavljeno v starej{e Magnijevo teolo{ko delo Iudicun (Dunaj 1641) (Salzburg, kapucinski samostan. Kopija v fran~i{kanskem muzeju Assisi (Nicolaus iz Lucce; Ludwig iz Salice, 1976, naslovnica, 185)...... 57 Slika 1.47: Jakob Pierova pari{ka kritika Magnijevih poskusov iz leta 1648, naslovna stran. .... 58 Slika 2.1: Slika pred naslovnico Triglerjeve knjige pri ljubljanskih fran~i{kanih (Trigler, 1678); F.. 63 Slika 2.2: Skica mrkov iz Triglerjeve knjige pri ljubljanskih fran~i{kanih (Trigler, 1678); F..... 64 Slika 2.3: Pe~at fran~i{kanov iz Kamnika nad lastni{kim vpisom Joèfa Janeza Vagyina pred naslovnico Zanchijeve knjige z opisi vakuuma v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Zanchi, 1754 (FSLJ- 9 k1 40)); F...... 64 Slika 2.4: Khellove skice vakuumskih poskusov in s'Gravesandove ~rpalke v knji`nici ljubljanskega fran~i{kanskega samostana (Khell, 1754, tabla slik 2); F...... 67 Slika 2.5: Khellove skice barometrov v knji`nici ljubljanskega fran~i{kanskega samostana (Khell, 1754, tabla slik 12); F...... 67 Slika 2.6: Wolffova knjiga z magdebur{kima polkroglama pri ljubljanskih fran~i{kanih (Wolff, 1745, tabla slik 10); F...... 70 Slika 2.7: Wolffova knjiga z vakuumskimi poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Wolff, 1745, tabla slik 14); F...... 70 Slika 2.8: Guerickejeva ~rpalka v Wolffovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Wolff, 1745, tabla slik 4); F...... 70 Slika 2.9: Ponazoritev atomov v Wolffovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Wolff, 1746, prva tabla slik); F...... 70 Slika 2.10: Christof Christian Sturm je takole predstavil vakuumsko ~rpalko bralcem pri ljubljanskih fran~i{kanih (Sturm, 1787, slike s table XIII. na koncu knjige); F...... 71 Slika 2.11: Musschenbroekovi vakuumski poskusi (Musschenbroek, 1754, tabela slik 8); F (zgoraj levo)...... 72 Slika 2.12: Musschenbroekovi vakuumski poskusi (Musschenbroek, 1754, tabela slik 9); F (zgoraj desno) ...... 72 Slika 2.13: Musschenbroekovi vakuumski poskusi (Musschenbroek, 1754, tabela slik 10); F (levo) 72 Slika 2.14: Vovkov podpis pod njegovo edino objavljeno znanstveno razpravo iz matematike s primesmi vremenoslovne uporabe barometrov (Vovk, 1857, 30)...... 73 Slika 2.15: Skica gibanja v vakuumu po Burleyovih zagatah iz {tirinajstega stoletja, ki so jih tiskali v Benetkah {e poltretje stoletje pozneje (Burley, 1609, 479); F...... 74 Slika 2.16: Lepo okra{ena za~etnica poglavja o vakuumu v mogo~nem delu bodo~ega kardinala Pallavicinija (Sforza Pallavicini, 1625, 90); F...... 75 Slika 2.17: Papeù Urbanu VIII. posve~ena slika rimskega cesarja sredi bojnega vrtinca, ki mu na pomo~ prihaja roj ~ebel na domala meter dolgi pregibni sliki v knjigi Sforze Pallavicinija iz ljubljanske fran~i{kanske knji`nice (Sforza Pallavicini, 1625); F...... 76 Slika 2.18: Slika za ponazoritev gibanja v snovi po Zimarovem povzetku Aristotelovih in Averroesovih del pri ljubljanskih fran~i{kanih (Aristotel, 1562, 158v (FSLJ-5 d 4)); F..... 77 Slika 2.19: Slika za ponazoritev domnevno nemogo~ega gibanja v vakuumu polnem ognja; pod njim skica gibanja v vodi ali zraku po Zimarovem povzetku Aristotelovih in Averroesovih

KAZALA 359 del pri ljubljanskih fran~i{kanih. Prva listina (litera) ozna~uje domnevno pravilen potek dogajanja; druga sku{a ponazoriti napake Averroesovega mnenja (Aristotel, 1562, 162v (FSLJ-5 d 4)); F.. 77 Slika 2.20: Ponazoritev gibanja po metu z roko v Zimarovem povzetku Aristotelovih in Averroesovih del pri ljubljanskih fran~i{kanih (Aristotel, 1562, 334v (FSLJ-5 d 4)); F...... 78 Slika 2.21: Sila te`e in akustika zvoncev v Zimarovem povzetku Aristotelovih in Averroesovih del pri ljubljanskih fran~i{kanih (Aristotel, 1562, 39v (FSLJ-5 d 4))...... 78 Slika 2.22: Hrbet Tartaretijeve v usnje vezane filozofije s pronicljivim opisom vakuuma in atomov (Tartareti, 1621?); F...... 79 Slika 2.23: Aristotel pomotoma prekolne vakuum za naslednji dve tiso~letji v pari{kih zbranih delih (Aristotel, Du Val, 1629, 358) v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici; F...... 80 Slika 2.24: Naslovna stran leidenske izdaje Baconovega dela iz leta 1636 v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Bacon, 1636); F...... 81 Slika 2.25: Naslovna stran Baconove knji`ice o vetrovih pri ljubljanskih fran~i{kanih (Bacon, 1662); F...... 81 Slika 2.26: Naslovna stran prevoda Bacona, ki ga je Stubenberg posvetil Turja{kemu knezu leta 1654; F...... 82 Slika 2.27: Rubeus po latinsko o Vsemogo~ni stvaritvi vakuuma in listek z nem{kimi opombami ljubljanskega bralca (Rubeus, 1653, 1: 348); F...... 82 Slika 2.28: Naslovnica drugega dela Merinerovega te~aja filozofije z lastni{kimi vpisi Brenna in Budnovi}a pri ljubljanskih fran~i{kanih (Merinero, 1659); F...... 83 Slika 2.29: Naslovna stran Trieujeve knji`nice pri ljubljanskih fran~i{kanih z Blagajevim lastni{kim vpisom (Du Trieu, 1675); F...... 84 Slika 2.30: Okra{ena za~etnica na naslovni strani Regiomontansove inkunabule iz leta 1490, ki jo je navajal Columbus leta 1669 (Regiomontanus, 1490); F...... 85 Slika 2.31: Naslovnica Rabesanusove fizike s Franceti~evim lastni{kim vpisom pri ljubljanskih fran~i{kanih (Rabesanus, 1664); F...... 86 Slika 2.32: Kazalo Rabesanusove fizike s Franceti~evo nalepko pri ljubljanskih fran~i{kanih (Rabesanus, 1664); F...... 86 Slika 2.33: Naslovna stran Rabesanusove fizike z Budimirjevim lastni{kim zapisom pri ljubljanskih fran~i{kanih (Rabesanus, 1664); F...... 87 Slika 2.34: Baroskop v Naravoslovni filozofiji fran~i{kana Mocenicija (Mocenici, 1670, 167); F.. 87 Slika 2.35: Naslovna stran Sichenove filozofije in fizike z dokaj sodobno predstavitvijo vakuuma ima pri ljubljanskih fran~i{kanih odrezan znak antwerpskega tiskarja Bellerja in prvotnim ekslibrisom fran~i{kanske knji`nice v Kircherjevi doma~i Fuldi iz leta 1671 (Sichen, 1666); F.88 Slika 2.36: Sichenova uvodna obravnava vakuuma z ozalj{ano za~etnico poglavja (Sichen, 1666, 2: 100); F...... 88 Slika 2.37: Naslovna stran Sonnenove knjige, ki jo je pri ljubljanskih fran~i{kanih bral poznej{i gvardijan Bernard Schein tako, da nam je svoje zanimanje ovekove~il s podpisom (Sonneno, 1672); Schein je predaval filozofijo v Novem mestu leta 1708, nato pa je predaval na ljubljanskih glavnih {tudijih leta 1716 in 1717; F...... 89 Slika 2.38: Naslovna stran Arnùjeve filozofije iz leta 1685 nabavljene pri ljubljanskih fran~i{kanih leta 1726 (Arnù, 1685); F...... 90 Slika 2.39: Naslovna stran Geyssove priredbe Skotove filozofije z zavra~anjem vakuuma (Geyss, 1700); F...... 91 Slika 2.40: Naslovna stran Mendocove knjige iz leta 1701 pri ljubljanskih fran~i{kanih (Mendoca, 1701); F...... 91 Slika 2.41: Naslovna stran Engelmayrjevega u~benika fizike pri ljubljanskih fran~i{kanih (Engelmayr, 1738); F...... 92 Slika 2.42: Vivianijeva skica v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Viviani, 1746, 2: 152); F..... 92

360 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.43: Webrova hvala Galileija in Ricciolija ob obravnavi teè zraka pri ljubljanskih fran~i{kanih v tisku pravkar nastavljenega novega ljubljanskega tiskarja Mayra (Weber, 1677, 62); F.... 93 Slika 2.44: Doreguzziusovi poskusi s hidrostatiko in vakuumom pri ljubljanskih fran~i{kanih (Doreguzzius, 1682, 4: 340); F...... 93 Slika 2.45: Boylova ~rpalka v fran~i{kanski ljubljanski knjigi (Doreguzzius, 1682, 4: 360); F.... 94 Slika 2.46: Doreguzziusovo preizku{anje ìvljenja v vakuumu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Doreguzzius, 1682, 5: 151 slike za stran 310); F...... 94 Slika 2.47: Doreguzziusov barometer v fran~i{kanski ljubljanski knjigi (Doreguzzius, 1682, 4: 375); F...... 94 Slika 2.48. Skice barometrov v du Hamelovi fiziki (du Hamel, 1681, 2: 47); F...... 95 Slika 2.49: Slika pred naslovnico Gottscheerjeve voja{ke sholasti~ne knjige z opisom vakuuma (Gottseer, Krassnigg, 1690); F...... 96 Slika 2.50: Slika pred naslovnico Zahnovih Svetov v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Zahn, 1696, 1); F...... 97 Slika 2.51: Naslovna stran Zahnovih Svetov v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Zahn, 1696, 1); F.97 Slika 2.52: Zahnovo poglavje o zraku in vakuumu v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Zahn, 1696, 1: 308); F...... 98 Slika 2.53: Zahnova skica Cerkni{kega jezera na vrhu desno ob drugih naravnih znamenitostih (Zahn, 1696, 2: 34); F...... 99 Slika 2.54: Naslovna stran Dupasquierjeve tretje knjige z lastni{kim vpisom Bena Waldreicha pri ljubljanskih fran~i{kanih (Dupasquier, 1705, 3. del); F...... 100 Slika 2.55: Naslovna stran Korlatköyjevega izpita iz fizike pri trnavskem profesorju Tapolcsányi s [kerpinovim rokopisnim ekslibrisom na vrhu (Tapolcsányi, 1706); F...... 100 Slika 2.56: Naslovna Stran Rayjeve Slave pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ray, 1717); F...... 101 Slika 2.57: Pourchotova tabla slik z vakuumskimi poskusi s kohezijo, pihanjem in veznimi posodami (Pourchot, 1730, 2: tabla 11); F...... 102 Slika 2.58: Pourchotova tabla slik z barometri (Pourchot, 1730, 2: tabla 13); F...... 102 Slika 2.59: Pourchotova tabla slik z vakuumskimi ~rpalkami (Pourchot, 1730, 2: tabla 14); F. ... 102 Slika 2.60: Lastni{ki vpis Avrelija êuka pred naslovno stranjo Duhanove filozofije pri ljubljanskih fran~i{kanih (FSLJ-17 d 63); F...... 103 Slika 2.61: Teleskopi v Regnaultovem delu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Regnault, 1736, tabla slik 1); F...... 104 Slika 2.62: Optika v Regnaultovem delu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Regnault, 1736, tabla slik 2); F...... 105 Slika 2.63: Kopernikov sistem v Frassenovi filozofiji pri ljubljanskih fran~i{kanih (Frassen, 1686, 466); F...... 106 Slika 2.64: Naslovna stran filozofije {kofa Huetiusa s kritiko kartezijanskega opisa vakuuma pri ljubljanskih fran~i{kanih (Huetius, 1734); F...... 107 Slika 2.65: Naslovna stran drugega dela filozofije z opisom vakuuma Petrusa a S. Catharina in Thoma a S. Josepha iz leta 1714, ki jo je [kerpin nabavil za ljubljanske fran~i{kane; F..... 107 Slika 2.66: Ena najve~jih knjig o vakuumu vseh ~asov po~iva pri ljubljanskih fran~i{kanih: njeno prena{anje priporo~amo zgolj po izdatnem obedu (Locherer, 1740, 2: 472); F...... 109 Slika 2.67: Za~etek Lochererjevega poglavja o kraju in vakuumu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Locherer, 1740, 2: 438); F...... 109 Slika 2.68: Dodatna slika za naslovnico Sannigove knjige (Sannig, 1684, 1); F...... 110 Slika 2.69: Sannigova skica Tychovega in Ptolemajevega sistema pri ljubljanskih fran~i{kanih (Sannig, 1684, 2: 259); F...... 110 Slika 2.70: Slike vakuumskih ~rpalk in poskusa z magdebur{kimi polkroglami v Regensburgu iz drugega dela Ferrarijeve filozofije s fiziko (Ferrari da Monza, 1754, 2: tab 2); F...... 111

KAZALA 361 Slika 2.71: Slika 2 o Hauksbeejevem merjenju teè zraka iz drugega dela Ferrarijeve filozofije s fiziko (Ferrari da Monza, 1754, 2: tab 3 in str 2: 81); F...... 111 Slika 2.72: Slika 1 z barometri, slika 2 s Pascalovim poskusom in slika 4 z dvigovanjem vode s pomo~jo vakuumske ~rpalke iz drugega dela Ferrarijeve filozofije s fiziko (Ferrari da Monza, 1754, 2: tab 4 in str 2: 83, 84); F...... 111 Slika 2.73: Huygensovi sifoni na sliki 4 iz drugega dela Ferrarijeve filozofije s fiziko (Ferrari da Monza, 1754, 2: tab 5 in str 2: 88); F...... 112 Slika 2.74: Prva tabla slik z mehaniko in hidrostatiko v Cartierjevem delu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cartier, 1756, tabla 1); F...... 112 Slika 2.75: Tabla slik Kopernikovega sistema v Cartierjevem delu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cartier, 1756, tabla 2); F...... 112 Slika 2.76: Tabla opti~nih meritev v Cartierjevem delu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cartier, 1756, tabla 12); F...... 113 Slika 2.77: Scherfferejeva vakuumska ~rpalka pri ljubljanskih fran~i{kanih (Scherffer, 1752, figura 134); F...... 114 Slika 2.78: Scherfferejevo zvonjenje v vakuumu vakuumski poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Scherffer, 1752, figura 150); F...... 114 Slika 2.79: Scherfferejevi vakuumski poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Scherffer, 1763, figura 109 na tabli XI); F...... 115 Slika 2.80: Nolletovi vakuumski poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, 1751, tabla slik 2); F. 115 Slika 2.81: Poskusi z Nolletovo vakuumsko ~rpalko v knji`nici fran~i{kanskega samostana v Ljubljani (Nollet, 1755, tabla slik 1 desete lekcije drugega dela); F...... 116 Slika 2.82: Nolletovi vakuumski poskusi z barometri in zra~no pu{ko pri ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, 1751, tabla slik 4 desete lekcije drugega dela); F...... 116 Slika 2.83: Nolletovi vakuumski poskusi z ìvalmi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, 1751, tabla slik 5 desete lekcije drugega dela); F...... 116 Slika 2.84: Nolletovi vakuumski poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, 1751, tabla slik 1 lekcija 6); F...... 116 Slika 2.85: Nolletovi poskusi z barometri pri ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, 1751, tabla slik 3 lekcija 7 drugega dela); F...... 117 Slika 2.86: Nolletova vakuumska ~rpalka pri ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, 1751, Tom 1, tabla I lekcija 2); F...... 117 Slika 2.87: De le Fondova vakuumska ~rpalka pri ljubljanskih fran~i{kanih (Fond, 1785, tabla slik 13); F...... 118 Slika 2.88: De le Fondovi vakuumski poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Fond, 1785, tabla slik 14); F...... 118 Slika 2.89: De le Fondovi barometri pri ljubljanskih fran~i{kanih (Fond, 1785, tabla slik 15); F. . . 118 Slika 2.90: Tehtanje magdebur{kih polkrogel in vakuumska ~rpalka trnavskih jezuitov iz leta 1752 pri ljubljanskih fran~i{kanih (Jezuiti Trnava, 1752, slike na koncu knjige, hidrodinamika in aerodinamika, figuri 16 in 24); F...... 119 Slika 2.91: Tehtanje vakuuma in vakuumske ~rpalke v Jaszlinszkijevi Splo{ni fiziki pri ljubljanskih fran~i{kanih (Jaszlinszky, 1756, prva tabla slik na koncu Splo{ne fizike, figuri 10 in 6); F. . . 120 Slika 2.92: Obteìtev Guerickejevih magdebur{kih polkrogel in elektri~no svetlikanje vakuumske posode v Jaszlinszkijevi Splo{ni fiziki pri ljubljanskih fran~i{kanih (Jaszlinszky, 1756, druga tabla slik na koncu Splo{ne fizike, figuri 19 in 17); F...... 120 Slika 2.93: Jaszlinszkyjevi poskusi z elektrostatiko pri ljubljanskih fran~i{kanih (Jaszlinszky, 1756, tabla 5); F...... 121 Slika 2.94: Jaszlinszkyjevi poskusi z magnetnimi silnicami (Jaszlinszky, 1756, tabla slik 6); F.... 121 Slika 2.95: Donatusovi barometri pri ljubljanskih fran~i{kanih (Donatus, 1754, tabela slik 1); F. . . 122

362 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 2.96: Donatusovi barometri in sifoni pri ljubljanskih fran~i{kanih (Donatus, 1754, tabela slik 2); F...... 122 Slika 2.97: Zra~na pu{ka in barometri po Donatusu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Donatus, 1754, tabela slik 3); F...... 122 Slika 2.98: ^rpanje in poskusi z `ivalmi po Donatusu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Donatus, 1754, tabela slik 4); F...... 122 Slika 2.99: Donatusove vakuumske ~rpalke pri ljubljanskih fran~i{kanih (Donatus, 1754, tabela slik 5); F...... 123 Slika 2.100: Donatusovi poskusi z vakuumsko ~rpalko in svetlobo pri ljubljanskih fran~i{kanih (Donatus, 1754, tabela slik 9); F...... 123 Slika 2.101: Prvi del Biwaldovih slik poskusov z barometri pri ljubljanskih fran~i{kanih (Biwald, 1774, 2: tabla slik 1 na koncu knjige); F...... 124 Slika 2.102: Biwaldovi poskusi z vakuumskima polkroglama in elektriko pri ljubljanskih fran~i{kanih (Biwald, 1774, 2: tabla slik 12 na koncu druge knjige); F...... 124 Slika 2.103: Boylovi vakuumski posodi za dokaz por v snovi po Musschenbroeku (Biwald, 1774, 1: tabla slik 1 na koncu prve knjige Physica Generalis s pojasnili na 1: 86–87); F...... 124 Slika 2.104: Biwaldova skica Bo{kovi}eve krivulje sil pri ljubljanskih fran~i{kanih (Biwald, 1774, 1: tabla slik 8 na koncu prve knjige Physica Generalis s pojasnilom na 1: 218); F...... 124 Slika 2.105: Zbirka izpitnih vpra{anj Ljubljan~ana Karla Zoisa pri Biwaldu na gra{ki univerzi leta 1772, prvi~ najdena pri ljubljanskih fran~i{kanih (Biwald, Zois, 1772, 1); F...... 125 Slika 2.106: Zois vakuumist: slike Aepinusovih elektri~nih poskusov vezanih ob izpitna vpra{anja Ljubljan~ana Karla Zoisa (Biwald, Zois, 1772, priloga slik na koncu knjige); F...... 125 Slika 2.107: Braderjeva vakuumska ~rpalka: so jo lastniki knjige, ljubljanski fran~i{kani, kupili pri njem za 150 do 350 gld? (Brander, 1769); F...... 126 Slika 2.108: Deli Branderjeve ~rpalke iz leta 1774 (Brander, 1769); F...... 126 Slika 2.109: Barometri v sodobni predstavitvi vakuumske tehnike pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ebert, 1804, slika 27 na tabli 3); F...... 127 Slika 2.110: Vakuumska ~rpalka in magdebur{ki polkrogli v sodobni predstavitvi vakuumske tehnike pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ebert, 1804, sliki 34 in 35 na tabli 5); F...... 127 Slika 2.111: Za~etni naslov Orbellisove knjige z opombami ljubljanskega bralca iz 16. stoletja, ki ga je leta 1707 dopolnil Pavel Novak iz Novega mesta (Orbellis, 1503 Summula philosophia rationalis... incipit mathematica, 1r); F...... 128 Slika 2.112: Geometrijske skice na predzadnjih straneh ljubljanskega fran~i{kanskega izvoda Orbellisove knjige (Orbellis, 1503 Summula philosophia rationalis... incipit mathematica, predzadnji strani); F...... 128 Slika 2.113: Dolgovezni zapis ljubljanskega bralca nad Orbellisovim naslovom fizikalnega dela knjige (Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis, 1r); F...... 129 Slika 2.114: Prva stran Naravoslovja ali fizike z marginalijami (Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis); F...... 130 Slika 2.115: Odrezan zgornji del Ljubljan~anovih opomb o vakuumu (Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis, 26v); F...... 130 Slika 2.116: Dvojna kazalca na razglabljanje o vakuumu v ljubljanskem fran~i{kanskem izvodu Orbella (Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis, 29r); F...... 131 Slika 2.117: Naslovna stran [kerpinovih opomb k prvi Aristotelovi knjigi fizike ([kerpin, 1714, 1); F...... 132 Slika 2.118: Petazijeva skica gibanja (Petazi, 1723, 280); F...... 133 Slika 2.119: Pfeiffer o vakuumu (Pfeiffer, 1735, 22–11v); F...... 133 Slika 2.120: Pfeifferjevo mnenje o Kopernikovem in Galileijevem delu, ki sta bila na pape`evem indeksu prepovedanih knjig (Pfeiffer, 1736, 31–10v; 31–11r, odstavka 2 in 3 na levi strani; Benedikt XIV, 1758, 118); F...... 135

KAZALA 363 Slika 2.121: Skice ljubljanskega fran~i{kanskega profesorja iz leta 1745 (Anonimno, 1745, 204r); F.. . 136 Slika 2.122: Opis vakuuma iz rokopisa Skotove fizike zapisanega pri ljubljanskih fran~i{kanih pred letom 1777 (Anonimno, 175?, Incipit Philosophia naturalis, seu Physica FSLJ-16 g 115/ Liber Quartus Physicorum, 9); F...... 137 Slika 2.123: Dodatek o lokalnem gibanju v vakuumu pri ljubljanskem fran~i{kanskem profesorju iz let 1768 in 1771 (Anonimno, 1768, 2: 98); F...... 139 Slika 2.124: Le Grandova (1679) slika pred naslovnico pri ljubljanskih fran~i{kanih; F...... 141 Slika 2.125: Le Grandova slika umetnega vodometa vode pod nadtlakom zraka (Le Grand, 1679, 624); F...... 141 Slika 2.126: Le Grandova skica Descartesovih vrtincev okoli magneta pri ljubljanskih fran~i{kanih (Le Gramd, 1679, 599); F...... 142 Slika 2.127: Brixianusovi vakuumski barometri pri ljubljanskih fran~i{kanih (Brixianus, 1751, sliki 15 in 17 na tabli XII); F...... 143 Slika 2.128: Magnetni poskusi z nadtlakom in vakuumom v Erbergovi ljubljanski izdaji Musschenbroeka pri ljubljanskih fran~i{kanih (Musschenbroek, 1754, tabla 2); F...... 143 Slika 2.129: Magdenbur{ki vakuumski polkrogli iz Gulfove Filozofije v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Gulf, 1753, 110); F...... 144 Slika 2.130: Vezne posode iz Gulfove Filozofije v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Gulf, 1753, 9); F...... 144 Slika 2.131: Kopernikov sistem iz Gulfove Filozofije v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Gulf, 1753, 200); F...... 144 Slika 2.132: Prva stran Markili~eve ljubljanske fran~i{kanske filozofije z razglabljanji o vakuumu (Markili~, 1755, 1); F...... 145 Slika 2.133: Markili~eva ljubljanska fran~i{kanska filozofija o vakuumu (Markili~, 1755, 775); F. . 145 Slika 2.134: Markili~ev vstavek v spis proti vakuumskim teorijam Fortunata iz Brescie (Brixianusa) (Markili~, 1769– 1774, 306/397); F...... 146 Slika 2.135: Huberjeva skica ravnovesja v kapljevini kot uvod k opisu vakuumskih ~rpalk (Huber, 1797, 66); F...... 147 Slika 2.136: Huberjev opis vakuumskih ~rpalk in barometra (Huber, 1797, 66); F...... 147 Slika 2.137: Naslovna stran Zinsmeisterjevega u~benika (Zinsmeister, 1799); F...... 148 Slika 2.138: Zinsmeisterjeva skica termometra (Zinsmeister, 1799, 1: 19); F...... 148 Slika 2.139: Zinsmeisterjeva skica barometra (Zinsmeister, 1799, 1: 77); F...... 149 Slika 2.140: Zinsmeisterjev opis magdebur{kih polkrogel (Zinsmeister, 1799, 1: 83); F...... 149 Slika 2.141: Zinsmeisterjev opis Bo{kovi}eve sile pri majhnih razdaljah med atomi po znameniti Bo{kovi}evio krivulji (Zinsmeister, 1799, 2: 23); F...... 150 Slika 2.142: Zinsmeisterjevo raziskovanje prvega nihaja Bo{kovi}eve sile pri najmanj{ih razdaljah med delcema (Zinsmeister, 1799, 2: 29); F...... 150 Slika 2.143: Zinsmeisterjeva skica molekul (Zinsmeister, 1799, 2: 39); F...... 150 Slika 2.144: Zinsmeisterjevo preu~evanje veznih posod in vakuuma v sifonu (Zinsmeister, 1799, 2: 154); F...... 151 Slika 2.145: Naslovna stran I. Tauffererjevega anonimno izdanega ljubljanskega u~benika pri ljubljanskih fran~i{kanih (Taufferer, 1765); F...... 155 Slika 2.146: Redlhammerjeve skice poskusov z barometri pri ljubljanskih fran~i{kanih (Redlhammer, 1755, tabla slik 6); F...... 158 Slika 2.147: Redlhammerjeve skice vakuumskih poskusov s cevmi in kapljevinami pri ljubljanskih fran~i{kanih (Redlhammer, 1755, tabla slik 7); F...... 158 Slika 2.148: Redlhammerjeve skice vakuumskih poskusov pri ljubljanskih fran~i{kanih (Redlhammer, 1755, tabla slik 7). Josip (Josef) Redlhammer je bil eden vodilnih zagovornikov Bo{kovi}eve

364 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK fizike v habsbur{ki monarhiji in pisec u~benikov, ki so jih uporabljali tudi v Zagreb{ki akademiji (Dadi}, 1982, 1: 241; [indler, 1978, 41); F...... 160 Slika 2.149: Redlhammerjevi poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Redlhammer, 1755, tabla slik 3); F.344 ...... 160 Slika 2.150: Podpis nadobudnega {tudenta drugega letnika filozofije, ki se je imenoval fizika, Miha Stipi~ (Michael Ztipich). Leta 1757 se je podpisal v tedaj domala novo Zanchijevo Splo{no fiziko, ki jo je prevzel od Georga in njegov priimek zbrisal do nerazpoznavnosti (Zanchi, 1753, 2); F...... 163 Slika 2.151: Zanchijeva skica regensbur{kega poskusa s konji in vakuumskimi polkroglami ob njem pa {e barometri v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Zanchi, 1748, tabla 6 figura 6); F. 163 Slika 2.152: Zanchijevi barometri pri ljubljanskih fran~i{kanih (Zanchi, 1754, tabla 4); F...... 163 Slika 2.153: Sifoni po Re~anu Zanchiju v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Zanchi, 1754, tabla 5); F.. 164 Slika 2.154: Termometri, magneti in elektrika ljubljanskega bralca Zanchijevega u~benika Zagreb~ana Jo`efa Vagyina, ki je Zanchijeve knjige leta 1759 podedoval od Mihe Stipi~a (Zanchi, 1754, drugi del s splo{no fiziko, zadnja stran (FSLJ-4 c 28)); F...... 164 Slika 2.155: Michelazzijeva izpitna vpra{anja v Gorici leta 1775 (Michelazzi, 1775); F...... 164 Slika 2.156: Michelazzijeva gori{ka knjiga o kamninah pri ljubljanskih fran~i{kanih (Michedlazzi, 1775); F...... 165 Slika 2.157: Naslovna stran Erbergove Splo{ne fizike (1750), prve fizikalne knjige kranjskega u~enjaka...... 167 Slika 2.158: Rokopis kanclerja gra{ke univerze Antona Erberga z Dola pri Ljubljani o zakramentu poroke iz let 1738 in 1739 v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Erberg, 1738); F...... 167 Slika 2.159: Poglavje o vakuumu Erbergove knjige v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Erberg, 1730, 56); F...... 167 Slika 2.160: Lecchi o ljubljanskem prekopu s kritiko Gruberjevih idej, ki so jo brali cistercijani v Sti~ni...... 169 Slika 2.161: Ilustracija in naslovna stran kemijskih poskusov Johanna Christiana Bernhardta pri ljubljanskih fran~i{kanih (Bernhardt, 1755); F...... 172 Slika 2.162: Rokopisne opombe ljubljanskega fran~i{kanskega bralca med kemijskimi poskusi Johanna Christiana Bernhardta (Bernhardt, 1755); F...... 172 Slika 2.163: Skica kemijskih postopkov Johanna Christiana Bernhardta pri ljubljanskih fran~i{kanih (Bernhardt, 1755, tab 1); F...... 172 Slika 2.164: Anton Vanossijeva ureditev Lanove ponazoritve Kircherjevega loma pali~astega magneta na dvoje in plavanja ribe za gibanje vakuumskega balona pri ljubljanskih fran~i{kanih (Lana, 1724, sliki na koncu knjige se nana{ata na strani 226 in 265); F...... 176 Slika 2.165: Pascalova Pisma v omari prepovedanih knjig pri ljubljanskih fran~i{kanih, kjer jih je bral gvardijan Norbert Paccassi (Pascal, 1700); F...... 178 Slika 2.166: Cabeovo preizku{anje delovanja magneta pod vodo v Valvasorjevi zbirki (Cabeo, 1629, 186). (Fotografirano v zbirki za zgodovino znanosti z dovoljenjem univerze v Oklahomi)...... 181 Slika 2.167: Cabeovi poskusi z lomljenjem magneta v Valvasorjevi zbirki (Cabeo, 1629, str. 81). (Fotografirano v zbirki za zgodovino znanosti z dovoljenjem univerze v Oklahomi) ...... 181 Slika 2.168: Slika pred naslovnico knjige Erasmusa Franciscija s pogovori dobremu prijatelju o glasbi, tiranih, indijskih mogulih, potovanjih na Japonsko in son~nih urah med ljubljanskimi fran~i{kani (Francisci, 1674); F...... 181 Slika 2.169: Konec ljubljanskih izpitnih vpra{anj in za~etek Beccarijeve razprave o fosforescenci v knji`nici fran~i{kanskega samostana v Ljubljani (Schöttl, Beccaria, 1769, 1); F...... 183 Slika 2.170: Slike iz Posebne fizike jezuita Gautrucha v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Gautruche, 1661); F...... 184 Slika 2.171: Vaje Jo`efa Nikolaja Niderbacherja v Schottovi knjigi po letu 1727; danes je shranjena pri ljubljanskih fran~i{kanih (Schott, 1725, rokopis pred zadnjo platnico v FSLJ-18 g 119); F. 186

KAZALA 365 Slika 2.172: Vakuumske, elektri~ne in opti~ne slike v Neumannovem u~beniku pri ljubljanskih fran~i{kanih (Neumann, 1808, tabla slik k 3. delu); F...... 190 Slika 2.173: Kersnikov portret ...... 195 Slika 2.174: Lalandovo poglavje o obisku pri Piran~anu Tartiniju, ki ga je prebiral tudi Zois v svoji zbirki (Lalande, 1769, 8: 292)...... 196 Slika 2.175: F. Zallingerjeve ilustracije v povezavi z Bo{kovi}evo teorijo sil (Zallinger, 1777, 5, tabla slik 1 na koncu); F...... 202 Slika 2.176: Vakuumska vodna ~rpalka in Boylova ~rpalka (antilia) na F. Zallingerjevih skicah v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Zallinger, 1793, 2: fig. 58 (antilia premens v hydrocontiflerum)in60(antilia pneumatica) na tab. 2); F...... 203 Slika 2.177: Logaritmi~ni ra~un za dolo~anje prostornine vakuuma CD v ~rpalki za pouk ljubljanskih fran~i{kanskih {tudentov konec 18. stoletja (Zallinger, 1793, 2: 118–119 v povezavi s fig. 60 na tab. 2); F...... 203 Slika 2.178: Naslovna stran, skice za ra~unanje atmosferskega zra~nega tlaka in vodni vakuumski ~rpalki na F. Zallingerjevih slikah v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Zallinger, 1793, 2: fig. 56 , 57 (antilia premens)in59(antilia fugens) na tab. 1); F...... 204 Slika 2.179: Vakuumska ~rpalka pri J. A. Zallingerjevi predstavitvi modernih izvedb Guerickejevega izuma za ljubljanske fran~i{kanske {tudente (Zallinger, 1801, 3: fig. 9 tab. 3); F...... 204 Slika 2.180: Latinski ljubljanski licejski lastni{ki vpis v Francoeurovem u~beniku iz ~asa Ilirskih provinc (Francoeur, 1807 (NUK-8511))...... 208 Slika 3.1: Hauksbeejeva vakuumska ~rpalka iz leta 1719 (Hauksbee, 1719, Tab. I.)...... 214 Slika 3.2: Hauksbeejevo tehtanje pritiska zraka na magdebur{ki polkrogli leta 1719 (Hauksbee, 1719, Tab. IIII.)...... 214 Slika 3.3: Zadnja izpitna vpra{anja Zoisa in so{olcev pri profesorju Biwaldu leta 1772 in naslovna stran leto starej{ega gra{kega nem{kega prevoda Aepinusovih raziskav elektrike (Biwald, Aepinus Zois, et all, 1772, 7); F...... 220 Slika 3.4: Zadnja platnica Zoisovega izpita in Aepinusovih raziskav v Biwaldovi izdaji pri ljubljanskih fran~i{kanih (Biwald, Aepinus Zois, et all, 1772); F...... 221 Slika 3.5: Gnomoni v Bionovih opisih Matemati~nih naprav (Bion, 1752, 358 (Plo{~a 30))...... 227 Slika 3.6: Wildov ljubljanski popis (1800) Wolffovega Compendiuma iz leta 1744, ki si ga je privo{~il tudi Hallerstein v Pekingu (Wilde, 1800, 117)...... 228 Slika 3.7: Naslovna stran gra{ke izdaje Gobartove raziskave vakuuma v barometru pri ljubljanskih fran~i{kanih (Gobart, 1746) in naslovnica gra{kih izpitnih vpra{anj pri ljubljanskem profesorju fizike Karlu Dillherrju; F...... 232 Slika 3.8: Gobartove slike barometrov vpete na koncu knjige iz leta 1746 pri ljubljanskih fran~i{kanih (Gobart, 1746); F...... 232 Slika 3.9: Razli~ne oblike posodja v Barbovi Metalurgiji iz Sumitomove knji`nice (Barba, 1729, 166)...... 237 Slika 3.10: Plav`i in posodje za izlo~evanje kovin v Barbovi Metalurgiji iz Sumitomove knji`nice (Barba, 1729, 184)...... 237 Slika 3.11: Inkunabula v vezavi Dalhamove Fizike iz ljubljanske fran~i{kanske knji`nice (Dalham, 1756, 1:); F...... 239 Slika 3.12: Molekule, kot si jih je zamislil Dalham v drugem delu Fizike, ki so jo brali Japonci v Sumitomovi knji`nici in v NUKu, medtem ko je pri ljubljanskih fran~i{kanih ohranjen le prvi del (Dalham, 1753, 2: slika 7 na tabli 1)...... 240 Slika 3.13: Barometri med Japonci in Ljubljan~ani (Dalham, 1753, 2: slike 7–12 na tabli 5). .... 240 Slika 3.14: šsGravesandova ~rpalka z dvema batoma na Japonskem in v Ljubljani (Dalham, 1753, 2: slika 12 na tabli 18)...... 241

366 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 3.15: Uboga zajcu ali morda mi{i podobna zverinica v vakuumski posodi (slika 1) in magdebur{ki polkrogli (slika 7) iz Dalhamove knjige v Sumitomovi knji`nici in v Ljubljani (Dalham, 1753, 2: tabla 19)...... 241 Slika 5.16: Erekiteru v Dalhamovi Fiziki iz Sumitomove knji`nice (Dalham, 1753, 2: slike 10–12 na tabli 24)...... 241 Slika 3.17: Naslovna stran Keillove knjige pri ljubljanskih fran~i{kanih (Keill, 1742); F...... 246 Slika 3.18: Prerez vakuumske ~rpalke Johna Cuthbertsona opisane v amsterdamski knjigi (Cuthbertson, 1787, 44)...... 247 Slika 3.19: Vakuumska ~rpalka Johna Cuthbertsona opisana v amsterdamski knjigi (Cuthbertson, 1787, 44)...... 247 Slika 4.1: Hellova (1753) ~rpalka (Scherffer, 1773, fig. 93 (Tab. VII)) s pove~ano skico zaklopke (Scherffer, 1773, fig. 94 (Tab. VII)). Vakuumska posoda GH pod cevjo AB s svin~eno kroglico e, v kateri opazujemo zmrzovanje pare po odprtju zaklopke cd (Scherffer, 1773, 120, fig. 87 (Tab. VII); Scherffer, 1769, 432–433, fig. AA in BB (Tab. XI))...... 252 Slika 4.2: Kantova metafizika z ekslibrisom Blaà Kumerdeja in poznej{o nalepko ljubljanskih fran~i{kanov (Kant, 1796); F...... 254 Slika 4.3: Vrtljiv vodnjak Herona iz Aleksandrije, najbolj priljubljena anti~na vakuumska igra~ka (Heron, 1575, 52r)...... 255 Slika 4.4: Vakuumske ~rpalke Herona iz Aleksandrije (Heron, 1575, 52v)...... 255 Slika 4.5: Vakuumska naprava iz Baumgartnerjevega u~benika pri ljubljanskih fran~i{kanih (Baumgartner, 1852, 103); F...... 262 Slika 4.6: Akademik Cauchy se prijazno smehlja svoji usodi naproti na francoski znamki izdani ob stoletnici njegovega rojstva. Okoli njega so drugi tedaj pomembni znanstveniki in izumitelji: Benjamin Franklin (* 1706; † 1790), Karl Linné (* 1707; † 1778), Ru|er Bo{kovi~ (* 1711; † 1787), @iga Zois (* 1747; † 1819), Jurij Vega (* 1754; † 1802), Johann Carl Friedrich Gauss (* 1777; † 1855), Charles Babbage (* 1792; † 1871), Janez Puhar (* 1814; † 1864), Werner von Siemens (* 1816; † 1892), Sebastian Kneip(* 1821; † 1897), Louis Pasteur (* 1822; † 1895), Ferdinand von Mueler (* 1825; † 1896), Marcelin Berthelot (* 1827; † 1907), Heinrich von Stephan (* 1831; † 1897), Alfred Nobel (* 1833; † 1896), Joèf Stefan (* 1835; † 1893), Robert Koch (* 1843; † 1910), zoolog Spiridon Brusina (* 1845; † 1908), geolog Gjuro Pilar (* 1846; † 1893), Janez Puch (* 1862; † 1914), Nikola Tesla (* 1856; † 1943), Rudolf Diesel (* 1858; † 1913)...... 269 Slika 4.7: Torricellijevi poskusi narisani v Hesslerjevi knjigi po kateri je pisec pou~eval benediktinca Robido, brali pa so jo tudi ljubljanski fran~i{kani (Hessler, 1852, 272–273); F...... 272 Slika 4.8: Vakuumska ~rpalka v Hesslerjevi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Hessler, 1852, 304); F...... 273 Slika 4.9: Vakuumska ~rpalka na ìvo srebro v Hesslerjevi knjigi (Hessler, 1852, 301); F...... 273 Slika 4.10: Enostavni vakuumski ~rpalki v Hesslerjevi knjigi (Hessler, 1852, 302); F...... 273 Slika 4.11: Vakuumska ~rpalka z ventilom in enim batom v Hesslerjevi knjigi (Hessler, 1852, 305); F...... 273 Slika 4.12: Guerickejeva ~rpalka v Hesslerjevi knjigi (Hessler, 1852, 298); F...... 274 Slika 4.13: Gay-Lussacova ro~na vakuumska ~rpalka v Hesslerjevi knjigi (Hessler, 1852, 300); F.... 274 Slika 4.14: Naslovna stran E. Bartholinovega spisa o ~udesih narave v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Bartholin, Erasmus, 1674, De Naturae Mirabilibus Quaestiones Academicae, Acta medica et philosophica Hafniensia, naslovna stran); F...... 276 Slika 4.15: Thoma Bartholinove naprave za uporabo in preu~evanje plinov, ki so pri{le bratu Erazmu prav tako prav. Posnetek iz ljubljanske fran~i{kanske knji`nice (Bartolin, 1676, 4/1: 18/19); F...... 276 Slika 4.16: Andras Clyersova risba rastline ~aja ob naslovni strani kopenhagenskega akademskega glasila, kjer je objavljal E. Bartholin (Clyers, 1676, 4/1: 1); F...... 277

KAZALA 367 Slika 5.1: Prva stran nepaginiranega popisa koprskega fizikalnega kabineta z napravami, ki so jih za~eli nabavljati leta 1850. Naprave 5–11 je Vlacovich uporabljal pri raziskovanju iskrenja (Vlacovich, Nicolò in drugi. 1850– 1871 (1885). Inventario del Gabinetto di Fisica. I.R. Ginnasio Superiore di Capodistria. Mestni Arhiv Koper, {katla 10/3)...... 284 Slika 5.2: Vlacovichova elektroliza s cink-ogljikovima platinastima ali drugimi kovinskimi plo{~ami v mo~ni `vepleni kislini (Vlacovich, 1875, 145)...... 287 Slika 5.3: Vlacovicheva elektroliza s cink-ogljikovima plo{~ama ob nazorni predstavitvi gibanja molekule cinka (Vlacovich, 1875, 146)...... 287 Slika 5.4: Skica vakuumske àrnice v fran~i{kanski ljubljanski knji`nici (Winkler, 1844, 81); F. . . 288 Slika 5.5: Opombe s svin~nikom ljubljanskega fran~i{kanskega opazovalca sodobnih elektri~nih in vakuumskih naprav (Schreiner, 1891, 170); F...... 289 Slika 5.6: Strela od morski obali odtisnjena pred naslovnico prevoda Makove knjige, vezane ob izpitne teze profesorjev Maffeija, Schöttla in Tschokla, ki so jih zagovarjali Vega in so{olci avgusta 1775...... 292 Slika 5.7: Skica prve uspe{ne meritve stisljivosti vode v Ambschellovi in Herbertovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Herbert, Ambschell, 1778); F...... 293 Slika 5.8: Bo{kovi}eva krivulja v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1778); F...... 293 Slika 5.9: Bo{kovi}eva krivulja v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1778, tabla slik2); F...... 294 Slika 5.10: Vakuumska ~rpalka in Bo{kovi}eva krivulja v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1791, tabla slik 1, sliki 1 (pojasnjena na 1: 37) in 3 (pojasnjena na 1: 44)); F...... 294 Slika 5.11: Vakuumska ~rpalka v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1791, tabla slik 1, slika 1 (pojasnjena na 1: 37)).; F ...... 295 Slika 5.12: Vakuumska posoda v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1793, slika 19 na tabli 2 (pojasnjena na 2: 172)); F...... 295 Slika 5.13: Elektrostatika v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1791, slika 19 na tabli 3 (pojasnjena na 4: 671)); F...... 295 Slika 5.14: Dvojna vodna ~rpalka v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1793, 5: slika 9 na tabli 1); F...... 296 Slika 5.15: Stiskanje vode in vakuumska posoda v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1793, tabla slik 2, sliki 11 (pojasnjena na 2: 77) in 17 (pojasnjena na 2: 102)); F.. 297 Slika 5.16: Prva meritev stisljivosti vode v Ambschellovi knjigi z drugega zornega kota pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1793, 5: slika 23 na tabli slik 5); F...... 297 Slika 5.17: Elektri~ni in vakuumski poskusi Jeì~ana Robide v neko~ I. Tu{ekovi knjigi, ki jo danes hranijo ljubljanski fran~i{kani (Robida, 1847, tabla slik 2 ); F...... 298 Slika 5.18: Guerickejevi polkrogli...... 300 Slika 5.19: Guerickejeve skice vakuumske ~rpalke na poti do odkritja...... 301 Slika 5.20: Ho~evarjev u~benik pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ho~evar, 1890); F...... 302 Slika 5.21: Skica Gervaisijine in Hummlove naprave za izbolj{anje kakovosti piva in vina pri fran~i{kanih, pisana na koò èjnim ljubljanskim ljubiteljem {tajerskih vin (Gervais, Hummel, 1821, 13, 19–20, slika na koncu knjige); F...... 305 Slika 5.22: Ho~evarjeva skica Holtzovega elektroforja (Ho~evar, 1881, 710)...... 306 Slika 5.23: Holtzov elektrofor (Ganot, 1886, 697; Holtz, 1865, 192/193 (fig. 1. Tab. 1))...... 307 Slika 5.24: Skica delovanja Holtzovega elektroforja (Ganot, 1886, 698)...... 308 Slika 5.25: Carréjeva izbolj{ava Holtzovega elektroforja (Ganot, 1886, 701)...... 308 Slika 5.26: Ho~evarjeva skica Wheatstonejevega mostu (Ho~evar, 1882, 486)...... 309 Slika 6.1: Vakuumska elektronka v na{em prvem univerzitetnem u~beniku fizike (Peterlin, 1940, 261 in dodatek 1)...... 321

368 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slika 6.2: Rentgenska vakuumska elektronka v na{em prvem univerzitetnem u~beniku fizike (Peterlin, 1940, 272)...... 321 Slika 6.3: Peterlin eksperimentira v 1950-ih letih...... 324 Slika 6.4: Druga stran tipkopisa Kuhljevega zapisniku izredne seje razreda za matemati~ne, fizikalne in tehni~ne vede SAZU dne 24. 5. 1952, kjer je Peterlin pod peto to~ko uspe{no predlagal preimenovanje Fizikalnega instituta v IJS (ARS, AS, {katla 1, mapa 1)...... 332 Slika 7.1: Katalo{ki zapis Matije ^opa o knjigi Madam Fulhame v ljubljanskem licejskem katalogu (NUK, rokopisni oddelek; E. Fulhame, An Essay on Combustion with a View to a new Art of Dying and Painting. Wherein the Phlogistic and Antiphlogistic Hypotheses are Proven Erroneus. J.Cooper, London 1794. Prevod: Versuche über die Wiederherstellung der Metalle durch Wasserstoffgas, Phosphor, Schwefel, Schwefellber, Geschweeltes, Wasserstoffgas, Gephosphorte Wasserstoffgas, Kohle, Licht und Sauren. Dieterich, Göttnigen 1798)...... 338 Slika 7.2: Serafinine in Karlove meteorolo{ke meritve leta 1892 (AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 17)...... 340 Slika 7.3: Meteorolo{ke meritve Serafine De`man oktobra 1892 (AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 17)...... 342 Slika 7.4: Hacquetov portret...... 346

KAZALA 369 Kazalo oseb

A Johann Joachim Becher (* 1635 Speyer; † 1682 London). Mihael de Achau (OFMobs; † 9. 12. 1529 Ljubljana). 129 68, 166, 180 Johann Adams starej{i († 1773). 244 Kazimir Bedekovi} (* 2. 3. 1726 Sigetec; SJ; † 4. 5. 1782 Dunaj). 146, 147, 384 [kof Albertus Magnus (grof Bollstädt, * 1193 Lauingen na Bavarskem; † 15. 11. 1280 Köln). 64, 66, 106, Ambroà Beden~i~a (OFMobs; † 4. 4. 1750 Kostanovac). 395 136, 379 Giuseppe Belli (* 1791; † 1860). 306 Jean Le Rond d’Alembert (1717–1783). 169 Bonaventura Belluto Catanensi (* 1599/1600; † 1676). Alessandro Achillini (* 1463; † 1512). 76 81, 82, 85, 88, 110, 396 Aegid (Egidio) Romano (* okoli 1243; † 1316). 91 Giannbattista Benedetti (Benedictis, * 1530 Benetke; William Aglionby (* okoli 1642; † 28. 11. 1705). 174 † 1590 Torino). 16, 17, 384 Maria Gaetana Agnesi (* 1718; † 1799). 337 Abraham Bennet (* 1750; † 1799). 305, 393 Eusebius Amort (* 15. 11. 1692 Bibermuehle na Carlo Benvenuti (* 1716; SJ; † 1789). 235, 236 Bavarskem; † 5. 2. 1775 Polling). 156, 162, 382 Laurent Béraud (* 1703 Lyon; † 1777). 221 André-Marie Ampère (* 1775; † 1836). 268, 274, 275, Bernard a Ratisbona (* Regensburg; OFMobs; † 1. 11. 278, 279, 280, 281 1514 Ljubljana). 131 Rinsô Aochi ( , * 1775; † 1833). 244, 282 Gaspar Berti (* okoli 1600; † 1643). 37, 399 Angelus de Salisburgo (OFMobs; † 9. 2. 1530 Ljubljana). Nicolas Bion (* 1652; † 1735). 127, 156, 214, 222, 226, 129 227, 228, 366 Peter Apian (* 16. 4. 1495 Leising; † april 1552). 152, Jean-Baptist Biot (* 1774; † 1862). 189, 208, 256, 259, 211, 382, 383 268, 275, 279, 281, 409, 413 Dominiq François Jean Arago (* 1786; † 1853). 275, 278, Sigismund Anton Joseph Ursini grof Blagaj (* 1686). 84, 279, 285, 325 360 Niccolò Arnù (Arnu, * 1629 Béziers; † 1692). 74, 90, 91, Herman Boerhaave (* 1668). 121, 142, 143, 155, 162, 134, 360, 383 166, 215, 218, 230, 233, 234, 238 St. George Ashe (* okoli 1658 Roscommon na Irskem; Ivo Bonelli (OFMobs; † 22. 9. 1809 Ljubljana). 46, 47, † 1718 Dublin). 180, 117, 358 Ernst Ferdinand August (* 1795; † 1870). 340 Théophil Bonet (*1620; † 1689). 85, 239 Raffaello Aversa (* 1598; † 1657). 110 Giovanni Alfonso Borelli (* 1608; † 1679). 98, 235, 236, 239, 385 B Olaus Borrichius (Borch, * 1626 Noerre Bork v Ribeju na Danskem; † 1690 Kopenhagen). 275 Joseph vitez Baader (* 1763; † 1825). 213, 215, 383 Pierre Bouguer (* 1698 Bretagna; SJ; †1758). 149, 227, Baeda Venerabilisa (Bede, Beda, * 673 Jarrow v 235, 250 Durhamu; † 735 Jarrow). 153 Jean Gabriel Boyvin (* 1605 Vire v Normandiji; Thomas Baker (* 1656; † 1740). 146, 147, 384 OFMobs; † 1681 Vire). 95, 385 Luka Bakranin (* 2. 10. 1692 O{tarije; SJ 16. 19. 1712; Benjamin Bramer (* 1588 Felsberg; † 1652 Ziegenhain). † 4. 7. 1627 Cadiz). 225 38, 49, 161, 385 Joèf Balant (Walland, * 28. 1. 1763 Nova vas pri Georg Friederich Brander (* 1713 Regensburg; † 1783 Radovljici; 8. 3. 1818 gori{ki {kof; 3. 8. 1830 gori{ki Augsburg). 126, 127, 363 nad{kof; † 11. 5. 1834). 193 Irenaei Brasavoli (* 1562 Ferrara; OFMobs; † 1621). 79 Bernardin Baldi (* 1553; † 1617). 176, 177, 384 Franc Anton pl. Breckerfeld (* 1740 Stari grad pri Novem Hoashi Banri ( , * 1778; † 1852). 243 mestu; † 1806). 69, 127 Alvaro Alonso Barba (* 1569 Lepe v [paniji; † 1662 Janez @iga pl. Breckerfeld (* 1689; † 1760). 127 Potosi v tedanjem Peruju, danes del Bolivije). 236, F.A. Breihaupt (* 1791; † 1873). 349 237, 366, 384 David Brewster (* 1781; † 1868). 276, 279 Hermolao Barbaro (Ermolao, * 1454; † 1493). 78, 79 Gervais Brisacensis (* 1648 Breisach; OFMCap; † 1717). Bonaventura Baronius (Bartholomew Baron, Baro, 65, 66, 67 * okoli 1610 Hybedrnus Clonmeliensis; OFM; Fortunatus Brixianus (a Brixia, Brixanus, Girolamo † 1680). 138 Ferrari, * 1701 Brescia; OFMobs; † 1754). 69, 140, Erasmus Bartholin (* 1625; † 1698). 275, 276, 277, 367 141, 142, 143, 146, 186, 364, 385, 386 Danielo Bartoli (* 1608; SJ; † 1685). 45, 46, 47, 201, 384 Edward Brown (* 1642; † 1708). 31 Laura Bassi (* 1711; † 1782). 195 Urban Friderick Benedict Brückmann (* 1728; † 1812). Teophil (Gottlieb) Siegfried Bayer (* 1694 ê{ka; SJ; 236 † 1738 Petersburg). 228 Pavel Budimir (Budnovich, Budnovi}, * Cetinje; Giacomo Battista Beccaria (Giambattista Beccheria, OFMobs; † 3. 4. 1670 Pi~en v Istri). 83, 85 * 1716 Mondovi; † 1781 Torino). 140, 183, 184, Georges Louis Leclerc grof Buffon (* 1707; † 1788). 166, 189, 201, 205, 222, 292, 365, 205, 346

370 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Joost Bürgi (Jobst, Jöst, * 28. 2. 1552 Lichtensteig v Claude François Millet Dechales (* 1621 Chambéry 100 [vici; † 31. 1 1632 Kassel). 49 km vzhodno od Lyona; SJ 1636; † 28. 3. 1678 Tytus Liwiusz Burattini (* 1617 Krakov; † 1681). 56 Torino). 226, 227, 228, 229 Walter Burley (Burlaeus, Burleigh, * okoli 1275; Joseph Nicolas Delisle (d’Isle, Lisle, * 1688 Pariz; † 1344/45). 74, 75, 81, 91, 110, 359, 386 † 1768). 224, 225, 371 Ludvik Buset († 18. 3. 1781 Firence). 44, 358 Pierre Des Noyers (Desnoyers, † 1693). 53, 56, 371 Leonard Butor~i~ († 16. 2. 1657 Trsat). 77, 79, 80, 355 Dragotin (Karl) De`man (* 3. 1. 1821 Idrija; † 11. 3. 1889 Christoph Heinri Diederik Buys-Ballot (* 1817; † 1890). Ljubljana). 10, 339–343, 356, 379, 387 340 Serafina De`man († 1896). 7, 10, 339–343, 356, 409, 415 Nicola Dian-Priamo (* 1686; SJ; † 1759). 224, 225, C Vigilij Dinari} (OFMobs; † 1. 4. 1756 Bribir). 132, 134, Niccolò Cabeo (* 1586; † 1650). 180, 181, 218, 365, 386 135, 136, 380 Nicolas Louis de La Caille (* 1713 Rumigny; † 1762 Bibijana Dobovi{ek (* 25. 12. 1926 Ljubljana). 8, 314, Pariz). 222, 223, 225, 235, 236 321, 343, 344, 387, 409, 414 Caspar Calvör (Calvoer, * 1650 Hildesheim; † 1725 Jakob Joannes Wenceslaus Dobrzensky de Nigro Ponte Clausthal). 101 (Jakub Jan Vaclav (Wen~eslav) iz êrneho Mostu Franz Ludwig von Cancrin (* 1738; † 1812). 236, 386 (Schwartzbrug), * 1623; † 1697). 18, 19, 55, 61, 387 Girolamo Cardano (* 1500; † 1576). 16, 17, 108, 357, 386 Daro Dolar (Davorin, * 1921; † 2006). 317, 318 Thomas Compton Carleton (* okoli 1593; † 1666). 83, Daro Dolar. 65, 387 108 France-Martin Dolinar. 152, 387, 393 Alonso Carrillo y Laso (* 1582?; † 1628 Córdoba). 237, Jurij (Georg) Dolinar (* 19. 4. 1764 Vov~e v Poljanski 384, 386 dolini; † 21. 10. 1858 Ljubljana). 193, 390 Gallus Cartier (Gallo, * 1693; Benediktinec; † 1777). 112, Paul M. Doty (* 1. 6. 1920 Charleston). 323 113, 362 Jean Ferapie Dufieu (* 1737; † 1769). 199, 205 Jacques Cassini (* 18. 2. 1677; † 15. 4. 1756). 154 Nicolas Lenglet Dufresnoy (* 1674; † 1755). 236 Fran~i{ek de Castelluzi († 26. 4. 1599 Ljubljana). 129 Charles Egide (Gilles) Duhan (* 1685 Jandun v Abbé Benedetto Castelli (* 25. 4. 1577 Brescia; † 1644). Campagne; † 1746 Berlin). 110 171, 180 Giovanni Francesco Melchior Castillone (* 1708; Laurentius Duhan (* 1656 Chartres; † 1726 Verdun). † 1791). 346 102–106, 136, 361, 371, 388 Louis-François Cauchy (* 1760; † 28. 12. 1848). 6, 7, 10, Sebastijan Dupasquier (* okoli 1630; OFMconv; † 1718). 188, 191, 209, 210, 264, 265, 267–281, 299, 302, 100, 361, 349, 367, 384, 386, 408, 410, 412, 415 Jacob Honoratus Durand (Durandus, * 7. 8. 1598 Bruselj; Federico Cesi (* 1585; † 1630). 60, 219 SJ 1. 10. 1615; † 28. 8. 1644 Gradec). 75, 371 Morishima Chûryô (Katsurgawa Hosai, nadimka Shinra Guillaume Duval (Guglielm du Val, * okoli 1572; Bansô ali Nisei Fûrai Sanjin v pomenu drugi Fûtai † 1646). 80, 81, 360 Sanjin, , * 1754; † 1810?). 242, 397 Giovanni Ciampoli (* 1589; † 1643). 75 E Jean le Clerc (* 1657; † 1736). 155 Johann Jakob Ebert (* 1737 Wroclaw; † 1805). 127, 128, baron Anton Codelli pl. Fahnenfeld (* 1875; † 1954). 7, 363 10, 170, 171, 300, Fausto d’Elhuyar (* 1755; † 1833). 347 Peter Collinson (* 1694 Hugal Hall; † 1768 London). 218 Bernardin von Ellersperg (OFMobs; † 2. 7. 1505 Federico Commandino († 1575). 175, 391 Ljubljana). 130 Vernon Ellis Cosslett (* 1908). 333, 334, 335 Joèf Matija Engstler (Engestler, * 25. 2. 1725 Oed v Lorenz Florenz Friedrich von Crell (* 1744 Helmstedt Dolnji Avstriji; SJ 14. 10. 1740 Leoben; † 1811). (Helmstädt) na spodnjem Sa{kem; † 1816 146, 147, 384 Göttingen). 198, 200, 347, 349, 402 Franz Xaver Epp (* 1733; † 1789). 149, 151, 184, 201, Janez Krstnik Cruxilia (Kri`ni~, * 23. 6. 1623 Tolmin; SJ; 205, 388 † 1684 Celovec). 161, 162, 387 Erazem s Sedmogra{kega (OFMobs; † 21. 2. 1506 Ljubljana). 130 ^ Baroni Erbergi, druìna. 65, 161, 204, 229, 409, 413 Anton ôkl (Tschokl, * Dunaj; † 8. 4. 1779 Ljubljana). Anton Erberg (Franc Ksaver, *21. 10. 1695 Dol pri 291, 292, 296, 298, 368, 396 Ljubljani; † 3. 10. 1746 Ljubljana). 57, 157, 167, 168, 365 D Bernard Ferdinand Erberg (* 1718 Ljubljana; † 1773 Florian Dalham od Sv. Tereze (* 1713 Dunaj; † 1795 Krems). 141, 143, 166, 177, 194, 217, 218, 244, 363 Salzburg). 235, 238–242, 366, 367, 387 Franc Mihael baron Erberg (* 1679; † 1760). 179, 217, Erasmus Darwin (* 1731; † 1802). 250, 252, 253, 254, 229, 238, 245 256, 263, 390 Lenart von Erberg (Leonard Verderber, * 1606; † 1691 Peter Debye (* 1884; † 1966). 319, 329 Ko~evje). 216

KAZALA 371 Jo`ef Kalasanc Ferdinand Avgu{tin Erberg (* 1771; Joseph von Fraunhofer (* 1787; † 1826). 377, 378 † 1843). 6, 113, 183, 185, 187, 232, 356, 380, 384, Philipp Fraunhoffer (* okoli 1650; † 1702). 29, 33, 358 388, 392, 396, 404, 406 Augustin Fresnel (* 1788; † 1827). 274, 275, 278, 280 Suzana Elizabeta baronica Erberg (* 1681 Ljubljana; Joahim de Freunstein (OFMobs; † 10. 5. 1510 Ljubljana). † 1725). 216, 227 131 Johann Christian Polykarp Erxleben (* 1744; † 1777). 305 Friderik Wilhelm I. (* 1688; † 1740). 346 Francesco III. Maria d’Este (* 2. 7. 1698 Modena; † 22. 8. Nikodem Frischlin (* 22. 9. 1547 Balingen; † 29. 11. 1780 Varese). 169 1590 Hohenurach na Württenber{kem). 5, 20, 21, Marie Beatrice Ricciarda d’Este, princesa Modene (* 7. 4. 27, 28, 29, 31, 33, 34, 36, 380, 389, 401, 410 1750 Modena; poroka 15. 10. 1771; † 14. 11. 1829 Paulo Frisi (* 1727; † 1784). 221 Dunaj). 169 Gaspar de la Fuente (Caspar, * okoli 1596; OFM; Andreas von Ettingshausen (* 25. 11. 1796 Heidelberg; † 1665). 81, 83, 85 † 25. 5. 1878 Dunaj). 272, 278, 279, 283, 286, 287, Robert Fulton (* 1765; † 1815). 269 305, 347, 348 Thomas Gale (* 1635/1636 Scruton v severnem Johan Albert Euler (* 1734; † 1800). 225, 229, 235 Yorkshire; † 1702). 173, 174, 179 Galileo Galilei (* 1564; † 1642). 5–6, 11, 14, 16–17, 20, F 24, 26–28, 35, 37–38, 46–48, 51–56, 58, 60, 75–76, Philipp Faber (Faventino, * 1564 okraju Faenze Spinata di 84, 88, 92–93, 99, 100, 106, 108, 110, 120, 123, Brisighella; OFMconv 1582 Cremona; † 28. 8. 1630 134–136, 139, 162, 170–171, 176–177, 180, 183, Padova). 76, 77, 91 206, 211–212, 216, 218, 227, 233, 235, 237, 239, Honorat Fabri (Faber, Fabry, * 5. 4. 1606 ali 1607 Virieux 267, 270, 286, 325, 347, 348, 355–356, 361, 363, le Grand (Ain); SJ 1626 Avignon; † 8. 3. 1688 Rim). 387, 389, 398–399, 407, 411 56, 95, 99 Gulio Cesare La Galla (* 1570; † 1624). 212 Jo`ef Anton Ferrari (* Monza (Modoetia); OFMconv; Teofilo Gallaccini (* 22. 9. 1564 Siena; † 27. 4. 1641 † 1776). 108, 111, 112, 113, 361, 362 Siena). 39 Joseph Louis le Fevre (* 1722 Nantes; SJ 1722; † pred Ludvik Gallenfels (* 1662; OFMobs; † 22. 2. 1728 1780 Francija). 211 Kamnik). 96, 107 J. E. Fichtel (* 1732 Sibinj na Sedmogra{kem; † 1791). Ga{per iz Novega mesta (* Novo mesto; OFMobs; † 10 6. 195 1509 Ljubljana). 130 Erhard W. Fischer (* 1929 blizu Leipziga). 326 Claude-Joseph Geffroy (* 1685 Pariz; † 1752 Pariz). 219 John Flamsteed (* 1646; † 1719). 233 Hiraga Gennai ( , nadimek Furai Sanjin, Ivan [tefan Florjan~i~ de Grienfeld (* 1663 Ljubljana; , * 1728/29; † 1779). 242, 244 † 1709 Ljubljana). 153 Franz Anton Gerstner (Franti{ek, * 1796; † 1840). 250 Ivan Dizma Florjan~i~ de Grienfeld (Janez, * 1. 7. 1691 Franz Joseph vitez Gerstner (* 1756; † 1832). 250, 254, Ljubljana; † 1758). 152, 153, 154, 156, 171, 356, 389 401, 407, 410, 411, 415 Wilhelm Geyss (OFMconv; † 1711). 91, 360 Sigaud de la Fond (* 1730; † 1810). 117, 118,199, 205, 362, 402 Ludwig Wilhelm Gilbert (* 1769; † 1824). 206 José Maria Ribeiro Fonseca (* 1690; † 1752). 389 William Gilbert (* 1540; † 1603). 44, 108, 180, 189, 218, 389 Pedro de Fonseca (* 1528 Cortizada na Portugalskem; SJ 1548 Coimbra; † 4. 11. 1599 Lizbona). 137, 138 Johann Rudolph Glauber (* 1604 Karlstadt; † 1668 Felice Fontana (Felix, * 15. 4. 1730 Pomarolo pri Amsterdam). 141, 159, 180 Roveretna Tirolskem; † 11. 1. 1805 Firence). 233, Johann Gottlieb Gleditsch (* 1714; † 1786). 234, 388 Laurentio Gobart (* 1656 Liége; † 1750 Liége). 183, 217, Anton Forti (* 1651 Siculi Caltaieronensis; SJ; † 1707). 232, 233, 366 89, 388 Anton Gogala (* okoli 1789 Lesce pri Bledu; 1835 pl. Georg Fournier (* 1595 Caen; SJ; † 13. 4. 1652 La Leesthal; † 9. 10. 1841 Trst). 193 Flèche). 225, 226, 227 Martin Gottscheer (Gottseer, * 1648 Zgornja Avstrija; SJ; Sebastiano Fox-Morzillo (* 1523; † 1560). 176, 388 † 1731). 96, 361 Girolamo Francastorio (* 1478; † 1553). 108 Antoin Goudin (* 1639; dominikanec; † 1695). 108 Peter Franceti~ (OFMobs; † 15. 7. 1728 Trsat). 85, 86, Alexander de Gouvea (* 1731 Evora na Portugalskem; 360 † 1808 Peking). 215–216, 221–223, 225, 226, 230, Fran~i{ek iz Novega mesta (* Novo mesto; OFMobs; 348, 356, † 26. 8. 1531 Ljubljana). 128 Abbé Guido Grandi (* 1. 10. 1671 Cremona; † 4. 7. 1742 sv. Fran~i{ek Ksaver (* 1506; † 1552). 215 Pisa). 169 Benjamin Franklin (* 1706; † 1790). 71, 117, 140, 149, Willem Jacob šsGravesande (* 1688; † 1742). 67, 68, 71, 199, 201, 205, 217, 219, 221, 222, 226, 234, 242, 142, 143, 183, 189, 201, 205, 214, 215, 222, 238, 243, 247, 248, 253, 269, 292, 296, 344, 367, 397, 240, 241, 245, 246, 359, 366 401, 409, 413 David Gregory (* 1661; † 1708). 71, 223 Claudio Frassen (* 1621; OFM; † 1711). 106, 107, 361, Friderich Albrecht Karl Gren (* 1760; † 1798). 200, 206, 289 213, 252, 253, 254, 255, 360

372 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Joseph Federic Greuter (* 1590 Strasbourg; † 1662 Rim). Ivan Horvat (Johann Baptist Horvath, Horváth, * julij 75 1732 Günz na Gradi{~anskem [tajerskem; SJ 15. 10. Anton Gruber (* 26. 3. 1750 Dunaj; SJ 18. 10. 1765 1751 Trnava; † 20. 10. 1799 Pe{ta). 69, 151, 152, Dunaj; † 1819). 187 392 Gabrijel Gruber (* 1840; † 1805). 6, 9, 31, 95, 113, Johann Hübner (* 1668; † 1731). 65 168–171, 187, 189, 191, 200, 203, 205–206, 219, Peter Daniel Huetius {kof Abrincensis (* 1630; † 1721). 225, 237, 249–254, 256, 263–264, 345, 347, 356, 107, 108, 361 365, 389, 409–410, 412–413, 415 Karl Hummel (Carl, * 1801 [atov (Schattau) na Johann Gruber (* 1623; † 1680). 51 Moravskem; † 1879 Gradec). 167, 301, 304, 305, Tobija Gruber (* 12. 9. 1744 Dunaj; SJ 18. 10. 1760 307, 368, 392 Dunaj; † 31. 3. 1806 Praga). 6, 31, 205, 249–254, Matija Hvale (Qualle, * okoli 1470 Va~e pri Litiji; † po 256, 263, 264, 271, 291, 296, 356, 365, 390, 394, 1520). 5, 20, 24–26, 33, 357, 392, 410, 415 408, 410, 412, 413, 415 Thomás Hurtado (* 1570; † 1649). 96 Jacques-Casimir Guérinois (Jakob, * 1640 Laval Christiaan Huygens (* 1629; † 1695). 37, 54, 112, 121, (Cenomanensi); RPF; † 1703). 108, 134, 390 139, 145, 149, 190, 211, 224, 236, 238, 238, 244, Veremundus Gufl (* 1705; OSB; † 1761). 146, 390 246, 280, 362 Jean Pierre François Guillot-Duhamel (* 31. 8. 1730 Nicorps pri Coutances; † 19. 2. 1816 Pariz). 251, I Simon Gunz (* 1743; † 11. 1. 1824). 6, 73, 188, 191–194, Sumio Iijima (* 2. 5. 1939). 350, 351, 392 390, 409, 410, 413, 415 Maximus von Imhof (* 26. 7. 1758 Rissbach na Bavarskem; avgu{tinec 1780–1802; † 11. 4. 1817 H München). 69, 71, 149, 151, 189, 392 Abundius Hallerstein († 1768). 217 Pierre Noël Chéron d’Incarville (* 1706; † 1757). 216, Aleksander Hallerstein († 1804 Ljubljana). 217 219, 225, 230 Avgu{tin Hallerstein (* 1703 Ljubljana; † 1774 Peking). Jan Ingenhousz (Ingen Housz, * 1730 Breda na jugu 6, 10, 177, 211–231, 234, 235, 238–242, 244–247, Nizozemske republike; † 6. 9. 1799 Wiltshire). 221, 283, 304, 356, 366, 387, 401, 408, 410, 412, 415 226, 233, 234, 235, 243, 253, 392 Janez Krstnik du Hamel (* 1624 Vire v Normandiji; Ján Ivanchich (János Iváncsics, * 25. 11. 1722 Komárno; Oratorianec; † 1706). 98, 361 SJ; 17. 7. 1784 Trnava). 120, 121, 392 Franjo Hanaman (* 1878 Denovac v kotaru @upanja; † 1941). 350 J Georg Philipp Harsdörffer (* 1. 11. 1607 Nürnberg; † 22. François Jacquier (* 7. 6. 1711 Viltri-le-Français (Marne); 9. 1658). 18, 27, 48, 49, 61, 156, 159, 160, 161, 357, OM minimit-pavlinec; † 3. 7. 1788 Rim). 117, 119, 359, 390, 402, 143, 392, 398 Francis Hauksbee (Hawksbee, * 1660 Colchester; † 1713 Jakob iz Straubinga (* Staubing na Bavarskem; OFMobs; London). 37, 69, 111, 115, 123, 213, 214, 215, 242, † 1. 6. 1513 Ljubljana). 130 245, 301, 362, 366, 391 Gilles Celestine Jamin (J. Gamin, * 30. 5. 1818; † 12. 2. René Just Haüy (* 1743; † 1822). 198, 200, 208, 209, 349 1886). 278, 286 Ivan Jo`ef Anton Haymonn (Haymann, Haiman, Haymon, Gabriel Jars (* 1732; † 1769). 198, 199, 251, 252, 263 * Postojna; † po 1791 Ljubljana). 155, 159, 399 András Jaszlinszky (Jaslinszky, * 1715 Szinna pri Benjamin Hederich (1675; † 1748). 69 Ko{icah; SJ 14. 10. 1733 Ko{ice; † 1. 1. 1784 Johann Christoph Heilbronner (* 1706?; † 1747). 222 Rozsnyó (Rosnaviae, Ro`nava) na ^e{kem). 66, Matija Heimbach (* 1666; SJ; † 1747). 107, 108 120, 121, 123, 152, 362, 393 Herman Helmholtz (* 1821; † 1894). 261, 275, 279, 285 Jernej iz Novega mesta (* Novo mesto; OFMobs; † 6. 2. Henrik grof Chambordski, vojvoda Bordeaux (* 29. 9. 1545 Ljubljana). 130 1820; † 24. 8. 1883 Dunajsko Novo mesto). 271 Claude da Jouffroy d’Abbans (* 1751; † 1832). 269, 386 Wilhelm Carl Heraeus (* 6. 3. 1827 Hanau; † 1904). 7, Bernard Jussieu (* 1699 Lyon; † 1777 Pariz). 219 264, 265–268, 271, 274, 281, 391, 408, 410, 412, 415 K Ferdinand Hessler (* 23. 2. 1803 Regensburg; † 13. 10. Karl Kappeller (* 1816; † 1888). 340, 341 1865 Dunaj). 271–274, 277, 367, 391 Abraham Gotthelf Kästner (* 1719; † 1800). 200, 225, Bry Higgins (* 1737?; † 1820). 234 250 John Hill (* 1714?; † 1775). 200, 205, 206 Princ Wenzel Anton grof Kaunitz-Rietberg (* 2. 2. 1711; Peter Jacob Hjelm (* 1746; † 1813). 347 † 27. 6. 1794). 170, 171 Franc Ho~evar (* 10. 10. 1853 Metlika; † 19. 6. 1919 Barholomew Keckermann (* 1571; † 1609). 211, 389 Gradec). 7, 10, 301–304, 306–310, 368, 391, 399, John Keill (* 1671 Edinburg; † 1721 Oxford). 69, 71, 400, 408, 410, 412, 415 205, 244–246, 367, 393 Donatus Hofmann (* 1703; † 1783). 123 David Kellner (* 1643; † 1725). 236 A. Wilhelm Holtz (* 15. 10. 1836 Saatel bei Barth v Janez Krstnik Kersnik (* 26. 3. 1783 Moste pri @irovnici Mecklenburgu; † 1913). 7, 303–309, 368, 391, 392 na Gorenjskem; † 24. 6. 1850 Ljubljana). 6, 73, 187,

KAZALA 373 189, 191, 194. 195, 205, 304–306, 337, 347–349, Thomà Llamazares (* Valladolid 17. stoletje; OFMobs 366, 380, 393, 409, 410, 413, 415 provinca Brezmade`nega spo~etja). 85, 395 Athanasius Kircher (* 1602; SJ; † 1680). 19, 37, 44, 45, Jean André De Luc (* 1727; † 1817). 200, 202, 205, 252, 47–51, 56, 59–61, 88, 92, 98, 99, 106, 120, 121, 159, 253 161, 176, 177, 179, 180–182, 211, 217, 219, 227, Ludvik XVIII. († 16. 9. 1824). 268 233, 236, 355–360, 365, 390, 394, 408, 412 Ludvik iz Slavonije (OFMobs; † 11. 12. 1510 Ljubljana). Richard Kirwan (* 1733; † 1812). 198, 200, 205 130 Ignac Klemen~i~ (* 1853; † 1901). 10, 73, 284, 286, 288, Danijel Lukan (OFMobs; † 15. 6. 1707 sv. Leonard). 79 301, 303, 304, 309, 313, 319 Otto Lummer (* 1860; † 1925). 308, 391 Andrej Kobav (* 7. 11. 1591 Cerknica; SJ 22. 10. 1610 Brno na Moravskem; † 12. 2. 1654 Trst). 19, 357, 394 M Rudolph Kohlrausch (* 1809 Göttingen; † 1858 James MacCullagh (* 24. 10. 1809 Landahaussy; † 24. Erlangen). 307 10. 1847 Dublin). 279, 280 Wojciech Kojalowicz (* 1605 Kowno; SJ 1627 Vilno; Fran~i{ek Janez Neri de Maffei (* 23. 11. 1738 Vipava; † 1677 Var{ava). 55, 359 † 8. 1. 1826 Duomo v Gorici). 191 Henrik Viljem Korn (* 1755 Mastricht na Nizozemskem). Jo`ef Jakob Liberatus Maffei pl. Glattfort (* 15. 8. 1742; 197, 381. 409, 413 SJ 19. 10. 1757 Dunaj; † oktober 1807 Dunaj). 187, Joseph Kraus (* 9. 11. 1678 Neumarkt; SJ; † 16. 11. 1718 191, 205, 291, 292, 293, 296–298, 367, 396 Osijek). 66 Lorenzo Magalotti (* 1637; † 1712). 38, 186, 217, 229 Kri{tofa iz ^edada, (* 1606; OFMCap 1623, † 5. 9. Valerijan Magni (Maximilian Valeriano Magnani, 1674). 53 Magnus, * 11. 10. 1586 Milano; OFMCap 25. 3. 1 Klemen Kukec (Clemens Kukitz, * okoli 1500 Metlika; 1602 Praga; † 29. 7. 1661 Salzburg). 5, 19, 26, † 1541 Dunaj). 26 37–38, 45, 49–58, 61, 66–67, 88, 152, 161, 211, 359, Bla` Kumerdej (* 27. 2. 1738 Zagorica pri Bledu; † 10. 3. 382, 385–387, 398, 403, 407, 410–411, 415 1805 Ljubljana). 254, 255, 367 Alan Makovic (Markovi~, * 1748; OFMobs 1764; Marija Kunic poro~ene von Love (Kunitz, Cunitz, † 26/27. 6. 1803 Novo mesto). 126, 127 † 1664). 337 Maksimilijan II. Emanuel (* 1662; † 1726). 108 Ivan Ku{~er (* 1920; † 2002). 311, 324, 343 Nicolas Malebranche (* 1638; † 1715). 138 Étienn Louis Malus (* 1775; † 1812). 275, 277 L Joseph Mangold (* 1716; † 1787). 107, 386 Sylvester François Lacroix (* 1765; † 1843). 192, 193, Abbé Jean François Marcy (Marci, ob krstu Jean Bosquet, 268, 394 * 1711 Verdun; † 1791 Löwen). 170 Gottfried-Xavier Laimbeckhoven (Nan Hoai-Jen Ngo-Te, Andreas Sigismund Marggraf (Margraff, * 1709; † 1782). * 9. 1. 1702 Dunaj; SJ 27. 1. 1722 Dunaj; † 22. 5. 346 1787 T’ang-kia-hiang pi Su-choua na Kitajskem). Joannes Merinero (Juan, * 1583/1600 Valladolid; 211, 214, 226–228, 356 OFMobs; † 1663). 83, 89, 360, 396 Bernard Lamy (* 1640; OR; † 1715). 223 Giovanni Giacomo Marinoni (* 1676; † * 1755 Dunaj). Francesco Lana Terzi (* 1631; SJ; † 1687). 123, 177, 217, 224 229, 241, 394, 395 Vincent Marja{i~ (OFMobs; † 13. 1. 1770 Kamnik). 113, Marsilio Landriani (* 1751?; † 1827). 234 117, 136, 219, 379 Joseph Lanzoni (* 1663; † 1738). 69 Hieronim Markili~ (* 1712; OFMobs; † 24. 5. 1790 Ernst Lecher (* 1856; † 1926). 303 Ljubljana). 107, 108, 136, 140, 145, 146, 364, 380 Antonio Lecchi (* 1702; † 1776). 157, 168–171, 365, Auguste-Frédéric-Louis Viesse de Marmont (* 1774; 385, 395 † 1852). 6, 194, 195, 205, 209, 385, 396, 413, 415 Jean Rodolph Lefèbvre (Faber, * okoli 1580; † 1650). 40, Benjamin Martin (* 1704 Worplesdon; † 1782 London). 395 201, 206, 244–246, 396 Ernst Friedric Leybold (* 7. 11. 1824 Rothenburg na Barthol Mastrio de Meldula (* 1602 Meldola; OFMconv; Tauberi; † 10. 2. 1907 Köln). 7, 264, 266, 267–268, † 1673 Meldola). 81–83, 85, 109, 396 274, 281, 325, 395, 408, 410, 412, 415 Bla` Matek (* 5. 2. 1855 Gornji Grad ob Dreti; † 29. 1. Antoine Liebes (* 1752; † 1832). 200 1910 Maribor). 317 Georg Christoph Lichtenberg (* 1742; † 1799). 198, 286, Silvestro Maur (Sylvester Maurus, * 1618 (ali 1619) 305, 347 Spoleto v Umbriji 100 km severno od Rima; SJ; Bernhard August von Lindenau (* 1780 Altenberg; † 1687 Rim). 89, 90, 396 † 1854 Altenberg). 199, 202 Friedrich Casimir Medicus (* 1736; † 1809). 346 Franciscus Linus (Hall, * 1595; SJ; † 1675). 37, 48, 56, Franciscu Mendoca (Mendoça, * 1573 Olisiponensis; SJ; 145, 211, 233 † 1626). 91, 360

1 Cygan, 1989, 33, 230; Abgottspon, 1939, 25.

374 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Pater Hubert de Méricourt (Li Tsuen-Hien Si-Tschen, P * November 1, 1729 France; SJ January 8, 1754 France; † August 20, 1774 Peking). 212, 213 A. Paalzow (* 5. 8. 1823). 306 Augustin Michelazzi (Michelazi, * 14. 9. 1732 Reka; SJ Norbert Paccassi (Pacassi, * Avstrija; † 4. 7. 1792 17. 10. 1750 Dunaj; † 20. 5. 1820 Dunaj). 164–166, Ljubljana). 178, 365 365 Stefano Pace (* 1655 Parma; SJ, nato 1697 OFM; H. Miller (* 1801; † 1880). 349 † 1717). 140, 141, 398 Heinrich Mitteis (* 1. 4. 1822 Praga; † 15. 5. 1878 Franc Mihael Paglovec (* 1679 Kamnik; † 1759 Spodnji Dunaj). 287, 296, 297, 301, 302, 340, 397 Tuhinj). 215 Thomas Mlodzianowski (sin Stanislava, * 1622; SJ; Marchio Sforza Pallavicino. 60 † 1686 Krakov). 96 Markiz Pietro Sforza Pallavicino (* 1607; SJ 21. 7. 1637; Philip Mocenici (* 1536; † 1571). 85–87, 360 † 1667). 75, 76, 359, 398 vitez Lambert Pantz (* 22. 8. 1835 Tr`i~; † 3. 1. 1895 François-Napoléon-Marie Moigno (* 15. 4. 1804 Fieberbrunn na Tirolskem). 349 Guéméné (Morbihan) v Bretanji; SJ 2. 9. 1822–oktober 1843; † 14. 7. 1884 Saint-Denis Joseph Panzi (Pansi, P’an T’ing-Tchang, Jo-Ché, * okoli (Seine)). 268–271, 277, 299 1733 Italija; SJ Genes; † pred 1812 Peking). 212, 213 Anton Moljk (* 1916; † 1998). 311, 319, 322, 326, 332, 343, 345 Denis Papin (* 1647; † 1712). 17, 37, 179, 214, 215, 238, 240 Nicolò Monardes († 1588). 180 Dominiqe Parrenin (Parenin, Parennin, Pa To-ming Guidobaldo markiz del Monte (Guido Ubaldo Montis, K’e-an, * 1. 9. 1665 Grand-Russey; SJ 1. 9. 1685; * 1545; † 1607). † 20. 9. 1741 Peking). 228 Henri Louis Habert de Montmor (* okoli 1600; † 1679). Philippus Aureolus Teofrastus Bombastus von 37 Gogenheim Paracelz (Paracelsus, * 1. 5. 1493; † 24. Rudolf Ludwig Mössbauer (* 1929). 9. 1541 Salzburg). 63, 66–68, 159, 166, 180, 237 Johann Heinrich Müller (* 1671; † 1731). 346 Aimé Henri Paulian (* 1722; SJ; † 1801). 222, 224, 225 Johan Joosten Musschenbroek (* 1660; † 1707). 127, 238 Carl Peer (* 1697; † 1776). 33, 34, 65 Pieter van Musschenbroek (* 1692; † 1761). 47, 69, 71, Peraldi (Guilelmus Peraldus, Guillaume de Peyraut, 72, 115, 124, 126, 139, 140, 142, 143, 145, 146, 149, * 1190 Peyraud; † 1271). 105 151, 162, 165, 166, 186, 189, 201, 205, 215, 218, Benedictus Valentin Pererius (* 1535; SJ; † 1610). 83, 91, 222, 223, 229, 231, 233, 235, 236, 238, 240, 243, 108 245, 247, 301, 359, 363, 364, 397 Bernhard Perger (* okoli 1640 [~avnica v Slovenskih Goricah (Stanz); † okoli 1502 Dunaj). 24–26 N Andrej Perlah (Perlach, Perlachius, * 1490 Sve~ina pri Isaac Newton (* 1642; † 1727). 24, 33, 65, 68, 71, 95, Mariboru; † 11/19. 6. 1551 Dunaj). 20, 24–26 113, 119, 121, 123, 138–141, 143, 145–146, 148, Hans Pernter (* 3. 10. 1887 Dunaj; † 25. 7. 1951 Bad 157, 162, 165, 169, 173, 183, 188–190, 201, Ischl). 316 204–205, 216–217, 231, 235, 239, 241, 268, 274, Adelmo Antonio grof Petazzi (Petazi, Petaci, † 1733). 315, 382, 398, 401, 409, 413 133–134, 363 Etienne Noël (* 1581; † 1659). 37 Anton Peterlin (* 1866 Ljubljana-[i{ka; † 1912). 317 Abbé Jean-Antoine Nollet (* 1700; † 1770). 71, 115–117, Anton Peterlin (* 25. 9. 1908 Ljubljana; † 24. 3. 1993). 7, 149, 150, 199, 205, 216, 235, 240, 296, 362, 397 10, 311–333, 343, 344, 353, 356, 368, 369, 380, 381, Paschal Novak (OFMobs; † 18. 2. 1764 Karlovac). 129 399, 409, 410, 414, 415 Jo`ef Nowak (Novak, * 1747 Ljubljana). 154 Tatjana Peterlin poro~ena Neumaier (Tanja, * 18. 3. Pedro Nuñez (Nonius, * 1492 Alcazar del Sol; † 1577 1945). 316, 380, 399 Coimbra). 16 Espirit Pézenas (* 1692; SJ; † 1776). 220, 223, 225 Christian Heinrich Pfaff (* 1773 Stuttgart; † 1852 Kiel). O 189, 276, 305 Pavel Obersteiner (Steiner, * okoli 1480 Radovljica; † po Leopold von Pfaundler (* 1839; † 1920). 303, 304, 307, 1544). 24 403 William Ockham (* okoli 1280 Ockham; † 1349 Florin Périera (* 1605; † 1672). 37, München). 24, 74, 109 Angelus Petricca de Sonneno (Sonnino, * 1601; Kôan Ogata (* 1810; † 1863). 244 OFMconv; † 1640). 89, 360 Tanumi Okutsugu ( , * 1719; † 1788). 242 Hieronim Pinocci (* Lucca; † 1676). 56 Friedrich Wilhelm von Oppel (* 1720; † 1769). 238 Ángela Piskernik (* 1886; † 1967). 339, 344, 409, 414 Nicolo d’Orbellis (* 1400 Francija; OFM; † 1475 Rim). Julius Plücker (* 1801; † 1868). 37, 309 128–132, 363 Dénis Poisson (* 1781; † 1840). 256, 259–261, 274–275, Marija Terezija baronica Wintershoffen poro~ena Or{i} 279, 280 (Winterschofen, * okoli 1655; † po 1700). 184, 356 Giuseppe Saverio Poli (* 1746; † 1825). 189, 201, 205 Franciscus de Ovieda (* 1602 Madrid; SJ; † 1651). 83, Giovanni Battista dela Porta (* 1534/35; † 1615). 17, 39, 88, 96, 398 60, 159, 200, 399

KAZALA 375 Janez Posch (OFMobs; † 3. 1. 1549 Ljubljana). 130 Alexander Rubeus (* 1607 Lugo pri Ravenni; OFMconv Edme Pourchot (* 1651 Poilly; † 1734 Pariz). 101, 102, 1624; † 1686). 82, 83, 360 261, 399 Karel Dragotin Rude` († 21. 1. 1885). 341 Henry Power (* 1623; † 1668). 37 Alexis baron Ruessenstein (deloval 1663–1694). 18, 357, Johannes P. Praetorius (* 1537; † 1616). 49 381 Janez Pre{eren pl. Heldenfeld (* Lesce na Gorenjskem; Konrad baron Ruessenstein († 12. 8. 1668). 18 † 17. 6. 1814 fara Brezovica). 84 Jakob Rumpf (* 1827 Gradec). 301 Marija Pre{eren (* 12. 11. 1837). 84 George Eberhard Rumphius (* 1627; † 1702 Ambon). 242 Ivo Pre{ern, OFMobs; † 13. 1. 1679 Sv. Leonard). 84 Valerijan Rust (OFMobs; † 17. 1. 1531 Ljubljana). 129 Francesco Puccineli (* 1741; † 1809). 170 John Punch (Joannes Poncius Hyberno Corcagiensi, S * 1599/1603; OFM Leuven; † 26. 5. 1661 Pariz). 84 Charles Sadron (* 1902 Cluis; † 1993 Orléans). 323 Fayas de Saint-Fond (* 1741; † 1819). 198, 199, 200, 206, R Baba Sajurô (Sadayoshi, , * 1787; † 1822 Edo). 244 Livio Rabesanus (* 1605 Montursio; OFM; † 1664 Santorio Santorio (* 29. 3. 1561 Koper; † 22. 2. 1636 Vicenza). 85–87, 360, 400 Benetke). 5, 26, 27, 357, 401 Claude Rabuel (* 1669; SJ; † 1728). 223, 224 Maks Samec (* 10. 10. 1844 Arclin pri Vojniku pri Celju; René Rapin (* 1621; SJ; † 1687). † 19. 8. 1889 [utna v Kamniku), 315, 316, 409, 414 Jesse Ramsden (* 6. 10. 1735 Halifax; † 5. 11. 1800 Maks Samec mlaj{i (* 27. 6. 1881; † 1. 6. 1964). 10, 316, Brighton). 242, 301 317, 322, 401, 410, 415 John Ray (* 1627; † 1705). 101, 361, 400 Antonio-Nunes Ribeyra Sanchez (Ribeiro Sanches, René Antoine Ferchault de Réaumur (* 1683; † 1757). * 1699 Penna-Macor; † 1783 Pariz). 218, 219, 228 149, 155, 340, 341, 345 Bernard Sannig (* 1637; OFMobs; † 1704 Znojm). 109, Ambrozij Redeskini (Valentin Redeschini De Haidovio, 110, 113, 361 Radeschini, * 21. 7. 1746 Ajdov{~ina; OFMCap Horace Bénédict de Saussure (* 1740; † 1799). 73, 250, 1765; † 4. 2. 1810 Gorica). 209, 381 251, 253, 255 Henri Victor Regnault (* 1810; † 1878). 257, 259, 261, Alexandre Saverien (* 1720; † 1805). 222 262, 361, 388 Pavle Savi} (* 10. 1. 1908 Solun; † 1994). Noël Regnault (* 1683; † 1762). 104–106, 138, 165, 199 Joseph Justus Scaliger (* 5. 8. 1540 Agen v Franciji; † 21. Gregorius Reisch (* okoli 1467 Balingen v 1. 1609 Leyden). 75 Baden–Württenbergu; † 1525). 22, 23, 79, 358, 400 [ved Karl Wilhelm Scheele (* 1742; † 1786 Köping). Johann Remmelin (* 1583; † 1632). 244 234, 347, 350, 361 Antal Reviczký (* 17. 1. 1723 Újhely; SJ 14. 10. 1738 Bernard Schein (OFMobs; † 6. 6. 1728 Trsat). 89 Dunaj; † December 1781 Budim). 120, 121, 392 Karl Scherffer (* 3. 11. 1716 Gmünden; SJ 27. 10. 1732; Jean F. Reynier (* 1730). 346 † 25. 7. 1783 Dunaj). 113–115, 117, 236, 252, 362, Alexander de Rhodes (* 1591 Avignon; SJ 1612; † 1660 367, 387, 401 Ispahan v Perziji). 219 Anselmus Schnell (OSB; † 1751 Weingarten). 106 Georg de Rhodes (* 1597 Avignon; SJ 1613; † 1661 Johann Philipp von Schönborn (* 1605; † 1673). 37, 38, Lyon). 109 41, 47, 50, 51, 216 Michelangelo Ricci (* 1619; † 1682). 54, 211, 239 Johann Schöner (* 1477; † 1547). 15, 16, 394, 402 Christian Rieger (* 1714 Dunaj; † 1780 Dunaj). 69, 157, Arthur Moritz Schoenflies (* 17. 4. 1853 Landsberg 237 (Gorzów); † 27. 5. 1928). 349 Franz Laurenz Riepl (* 1790; † 1857 Gradec). 250 Kaspar Schott (Gaspar, * 1608 Königschofen pri Sven Rinman (* 1720; † 1792). 236, 400 Würzburgu; SJ 1627 Würzburg; † 1666 Würzburg). 37, 38, 44, 45, 47, 48, 50, 65–67, 92, 120, 146, 156, Gotô Rishun ( , * 1696; † 1771). 242 177, 182, 185, 186, 217, 231, 236, 356, 358, 365, ô Akisato Rit ( , deloval 1780–1814). 242 402 Franz Ritter (* 1579; † 1641). 28, 29, 357 Johann Schreck (Terence, Terrentius * 1576 Constance; Avgust Arthur De la Rive (* 1801 @eneva; † 1873 † 1630 Peking). 218, 219 Marseille). 286 Johann Christian Daniel Schreiber (* 1739; † 1810). 206 Karel Robida (* 1804; † 1877). 264, 271, 272, 274–277, Johannes Schulz (* 1739). 192, 193 280, 285, 297–299, 308, 367, 368, 390, 400, 401 Anton MarijA Schyrl (Rheita, * 1597/1604 Reutte na Jacques Rohault (* 1620; † 1675). 85, 107, 141, 235, 239, Tirolskem; OFMCap; † 14. 11. 1660). 50, 51, 109 245, 401 Daniel Schwenter (* 31. 1. 1585 Nürnberg; † 19. 1. 1636). Julius Bernhard von Rohr (* 1688; † 1742). 200 48, 49, 61, 68, 159, 359, 391, 402 Konrad Wilhelm Röntgen (* 1845; † 1923). 7, 9, 275, Wolferd Senguerd (Senguerolus, * 1646; † 1724). 238 280, 290, 291, 307, 318–321, 328, 329, 343, 349, Philipp Franz Balthazar pl. Siebold (* 1796 Wurzburg; 351, 369, 390, 402, 410 † 1866 München). 244 G. Rose (* 1798; † 1873). 349 Andreas Semery Remus (* 1630; SJ; † 1717). 66, 88 Johann Leonard Rostov (* 1688; † 1727). 153 Hazama Shigetomi ( , * 1756; † 1816). 243

376 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Sakuma Shôzan ( ,Zôzan, * Shinshu; † ). Laurentiusa Tapolcsányi (Lörinc, * 1669 Rosindol; SJ; 243, 383 † 1729 Trnava). 100, 101, 361 Willem van Sichen (Guillaume, * 1632; OFM; † 1691). Niccolo Fontana imenovan Tartaglia (* 1499; † 1557). 16 88, 113, 360, 402 Peter Tartaretus († 1522 Pariz). 79, 80, 91 Hugo Victor Carl Sirk (* 11. 3. 1881 Gradec; † 15. 12. Tarvisini (Giacomo Placentini, * 1672; † 1762). 68, 71 1959 Dunaj). 318, 319, 324, 402 Alessandro Tassoni (* 1565; † 1635). 108 Jurij Sladkonja (* 21. 3. 1456 Ljubljana; † 26. 4. 1522). Jurij Joèf Dizma (Franc Ksaver) Taufferer (* 22. 3. 1733 26 Turn pri Vi{nji Gori; † 23. 3/5. 1789 Ljubljana). 154 Robert Smith (* 1689; † 1768). 215, 224, 225 Inocenc Taufferer (* 1722; † 1794). 155, 364 Riemon Soga (* 1572; † 1636). 235 Maksimilijan Anton Ignac Taufferer (* 1698 (Turn) Hashimoto Sôkichi ( , * 1763 Osaka; † 1836). Vi{nja Gora; † 11. 1. 1758). 159 243, 391 Hermann Friedrich Teichmeyer (* 1685; † 1746). 236 Lazzaro Spallanzani (* 12. 1. 1729 Scandiano pri Modeni; Anton Tempesta (* 1555 Firence; † 1630 Rim). 75 † 11. 2. 1799 Pavia). 195,196 Reschef Tenne (* 1944 Izrael). 350, 351, 402, 404 Anton Oto Sprug (OFMobs; † 31. 3. 1781 Ljubljana). 242 Filip Terpin (Trpin, * 1603 ali 1604 Selca nad [kofjo Gregorius Stannarius (* 1610 Marburg; † 1670 Marburg). Loko; † 23. 6. 1683 [martno pri Kranju). 5, 20–25, 83 33, 36, 355, 357, 381 Jakob Strauss (* 1533 Ljubljana; † 28. 6. 1590 Celje). 26, Temistij (Themistus, Themistius, * 317 Paphlagonia; 29 † 388). 77 Karol Schulz Edler pl. Strassnitzki (Leopold Straszinski, Nikola Tesla (* 1856; † 1943). 7, 10, 269, 284, 288–301, Strasznicki, * 31. 3. 1803 Krakov; † 9. 6. 1852 Bad 369, 385, 387, 392, 393, 398, 399, 404, 409, 410, Böslau pri Dunaju). 8, 347–349, 402 413–415 Vincenc Jurij Strupi (Struppi, * 1733 Trst; † 1810). 171, Fran~i{ek Joèf Thallmainer (* 1698 Ljubljana; † 1768 219 Ljubljana). 177 Ahacij Strìnar (* 1676; † 1741). 226 Johann Thölde Hessenski (* 1565; † 1614). 33 Herbert Arthur Stuart (* 1899; † 1974). 319, 322, 326 Franc Titelmann (Titelman, * 1498 Hasselt v okro`ju Johann Wilhelm grof Stubenberg (* 1619 Neustadt ob Liège; OFMcap; † 1537). 75 reki Mettau na vzhodu ê{ke; † 24. 4. 1663 Kitsel na Ogrskem ali 15. 3. 1663 Dunaj). 47, 60, 82, 217, Toma` iz Salzburga (OFMobs; † 2. 4. 1541 Ljubljana). 360, 383 129, Christof Christian Sturm (* 1740; † 1786). 71, 101, 153, Giovanni Maria della Torre (* 1713; † 1782). 201 229, 359, 404 Nicolas Trigaut (* 1577; † 1628). 218 Johann Christoph Sturm (* 1635; † 1703). 97 Philippe du Trieu (* 14. 11. 1580 Havré/Hainaut; SJ 27. Sumitomo, druìna. 235 5. 1603; † 25. 8. 1645 Douai). 84, 85, 360 Kichizaemon VI. Sumitomo Tomoito ( , Turja{ki knezi, druìna. 227, 239 * 1865; † 1926). 212, 225, 236–243, 356, 366, 367, Janez Vajkard Turja{ki (knez Johann Weikhard 397, 398, 403, 405 ( , * Fakui severno od Auersperg, * 11. 3. 1615 grad @uèmberk; † 13. 11. Kyota; † ). 235 1677 Ljubljana). 5, 10, 11, 16, 18, 19, 26, 36, 37–58, Tomomochi Sumitomo (Riemon, * 1607; † 1662). 235 60, 61, 74, 82, 152, 173, 182, 216, 353, 356, 408, Takehara Shunchôsai ( , † 1800). 242 410 Ale{ Strojnik (* 1921 Ljubljana; † 6. 11. 1995 Arizona). Kri{tof baron Turja{ki (* 27. 10. 1550 Turjak; † 14. 5. 7, 10, 329, 331, 333–335, 403 1592 Ljubljana). Ivan Supek (* 1915; 2008). 326 grof Volk Engelbert Turja{ki (Auersperg, * 1610; Emanuel Swedenborg (* 1688; † 1772). 207, 208, 213, † 1673). 5, 23, 39–50, 61, 64, 66, 67, 89, 173, 177, 215 182, 184, 185, 201, 217, 355, 357, 358, 359, 380, 381, 396, 407, 409 Gerhard van Swieten (* 1700; † 1772). 71, 155, 170, 218, ô 221, 230 Y an Udagawa ( , * 1798; † 1846). 244 Angelika Szekely (* 1891; † 1979). 339 Shinsai Udagawa ( , * 1769; † 1832). 404 baron Ivan Ungnad (* 1493; † 27. 12. 1564 Vintiøov). 28 [ Joèf Urbanizi (OFMobs; † 16. 3. 1708 Novo mesto). 76 Anton [antel (* 1845; † 1920). 10, 305, 306, 403 Anton Urbas (* 13. 9. 1822 Idrija; † 22. 9. 1899 Ivan [ubic (* 1856; † 1924), 403 Ljubljana). 29 Simon [ubic (* 1830; † 1903). 7, 10, 263, 275, 287, 290, Anton Vanossi (* 1683;† 1757). 176, 177, 365 298, 299, 307, 315, 340, 403 Pierre Varignon (* 1654; † 22. 12. 1722). 235, 239, 303, 404 T Emanuel-Francois-Joseph grof bavarski markiz Villacerf Shizuki Tadao ( , Chûhirô Nakano, Ryûho, (* 1695; † 1747). 108 * 1760 Nagasaki; † 1806). 244–246, 390, 393 Arnoldus de Villanova (Arnaldus, * okoli 1235 blizu W.H. Fox Talbot (* 1800; † 1877). 309 Valencije; † 1311 na morju med Neapljem in Hasashige Tanaka ( , * 1799 Kurume; † 1881). Genovo). 153 244 Gottfried Voigt (* 1644; † 1682). 182, 405

KAZALA 377 Johan Heinrich Voigt (* 27. 6. 1751 Gotha; † 6. 9. 1823 Joannes Zahn (* 1633 Karlstadt; † 1707). 66, 97–99, 361 Jena). 198, 346, 347 Franz Seraphim Zallinger zum Thurn (Zeilinger, * 14. 2. Marija Völker (* 1. 11. 1830 Köln; † 14. 10. 1890 Köln). 1743 Bolzano; SJ 9. 10. 1760 Zgornje nem{ka 267 provinca; † 2. 10. 1828 Innsbrück). 204 Burchard de Volder (* 1643 Amsterdam; † 1709). 238 Jakob Anton von Zallinger zum Thurm (Zellinger, * 26. Jan Wagenaar (* 1709; † 1773). 245, 366 7. 1735 Oberbozen (Bolzano) na Ju`nem Tirolskem; Johann Ernst Emmanuel Walch (* 1725; † 1778). 206 SJ 9. 12. 1753; † 11./16. 1. 1813 Bozen (Bolzano)). Beno Waldreich (Valteri~, * Tirolska; OFMobs pred 201–205, 366, 1705; † 30. 3. 1754 Novo mesto). 100, 361 Caharija Waldtreich (* 5. 8. 1623 Augsburg; † 27. 7. 1682 Joann Batista Zallinger (* 16. 8. 1731 Bolzano; SJ 9. 10. Ljubljana). 100 1747; † 11. 7. 1785 Bolzano). 69, 204 Richard Watson (* 1737; † 1816). 200, 241 Josip pl. Zanchi (* 23. 8. 1710 Reka; † 1786 Gorica). 64, Kastul Weibl (Caztallus Waibl, ob krstu Janez, * 28. 4. 92, 157, 162–166, 359, 365, 406, 1741 Novo mesto; 1756/57 OFM Novo mesto; † 25. Gian Girolamo Zannichelli (Joanne Hieronymo, * 1662; 10. 1805 Novo Mesto). 69, 187 † 1729). 199 Wilhelm Wertheim (* 1815; † 1861). 275 Avrelij Zevko (^euko, Zheuko, † 16. 5. 1746 Ljubljana). Charles Wheatstone (* 1802; † 1875). 7, 284, 286, 299, 102, 136 303, 307, 309, 368385, 391 Maurice Hugh Frederick Wilkins (* 15. 12. 1916). 344 Marc-Antonio Zimara (* 1460; † 1532). 77–79, 359, 360 Anton Winkler. 392, 303 Teofil Zinsmeister (Franc, * 2. 11. 1777 Bavarska; 10. 10. Johann Heinrich Winkler (Winckler, * 1703 Wingendorf 1796 OFM; 12. 10. 1799 zaobljube; 1803 v kranjski pri Laubanu; † 1770 Leipzig). 153, 157, 244, 245, provinci; † 12. 11. 1817 Novo mesto). 14, 148–152, 288, 368, 406 357, 364, 410, 415 Marija Wirgler (* 1879). 7, 339, 344, 409, 414 Karel Zois (* 1756; † 1799 Trst). 125, 366 Christian Wolff (* 24. 1. 1679 Breslau; † 9. 4. 1754). Michelangelo Zois (* 1694; † 1777). 170 68–71, 138, 153, 157, 166, 186189, 214, 226, 228, 229, 244, 245, 256, 259, 366, 405 @iga Zois (* 23. 1. 1747 Trst; † 10. 11. 1819 Ljubljana). 6, 10, 71, 113, 149, 154, 168, 171, 187–189, 191, Wolfgang iz Gorice (OFMobs; † 21. 9. 1548 Ljubljana). 193–198, 200, 202, 205–208, 215, 220–222, 227, 131 234, 237, 245–246, 251, 253, 269, 306, 356, 363, William Hyde Wollaston (* 1766; † 1828). 349 366–367, 381, 388, 393–394, 403–404, 409–410, Michael Wurner (* 30. 12. 1829 Ljubljana; † 31. 1. 1891 413, 415 Feldhof pri Gradcu). 302 Giacomo Marc Zabarella (* 5. 9. 1533 Padova; † 25. 10. Juraj Zrinski (* 12. 4. 1549 ^akovec; † 4. 5. 1603). 26 1589 Padova). 75–77, 405 Nicoló Zucchi (* 1586; SJ; † 1670). 37, 211

378 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Literatura

Neobjavljeni arhivski viri, okraj{ave in manj znani izrazi

Anonimno. 175? pred odkritjem Urana 1781. Incipit Philosophia naturalis, seu Physica / ad Mentem Mariani Doctoris Joannis Duns Scoti. Manuscriptum (FSLJ-16 h 115, nepaginirano, zadnji list izgubljen, okoli 650 strani 20 x 16 cm; shranjeno v ovitku druge danes nepostavljene knjige s signaturo 16 h 20 in ekslibrisom: Cella XLIX / Procuratus Pro Conventu Labacensis / Anno 1777; Opomba s svin~nikom: Duplikat) Anonimno (Vincent Marja{i~ ali Ambro` Beden~i~). 1744/45. Scotus Duns Joanes. Philosophia Aristo- telica (po katalogu). Dva dela: 1.: 1744. Philosophia Aristotelica Joannis Duns Scoti Doctoris subtilis, solidissimis ac invertibilibus principiis ac firmissimmis fundamentalis insistens. Dialectica Institutiones et Logica; Philosophia naturalis. FSLJ. Ms. 10 g 41 / 2.: 1745. Physica seu philosophia naturalis / invertibilibus Scoti fundamentis insistens. Mestoma paginirano, FSLJ. Ms. 10 g 42. Anonimno. 1749. Index Cathalogi bibliothecae ad facilius repriendos libros in eo contentos, compositi Anno 1749. Vipavski kri`. KSVK. Anonimno. 1768. Institutiones philosophiae… In dei nomine tractatus ad universam physicam sive scientiam naturalem (privez k dialektiki iz istega leta). Manuscriptum (FSLJ-1568 Ms. 29 f 29, 192 strani z nepaginiranim kazalom na koncu). Podoben vendar ne enak rokopis kot 1771 FSLJ-5 h 34. Anonimno. 1770/71. Tractatus Metaphysicus seu Universalis Philosophiae; Particularis Physica. FSLJ. Ms. 5 h 34. Enak rokopis z okraski kot 1767–1768 FSLJ-4b5. Anonimno. 1772–1774. Incipit Physica generalis. FSLJ-13 i 68. Anonimno. 1774–1775. Incipit Physica particularis. FSLJ-10 c 86. APUG – Archiv. Pontificia Università Gregoriana, Rim. ARS = Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana. ARS, AS 1961 = 85 od nad tiso~ {katel, ki so bile prenesene 18. 12. 2003 iz Arhiva IJS v Podgorici v Arhiv republike Slovenije, Zvezdarska 1, Ljubljana. AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 20. Arhiv IJS v Podgorici – Arhiv Instituta Jo`ef Stefan v Podgorici v nad tiso~ {katlah, ki je bil med marcem in junijem 2003 strokovno urejen pod vodstvom ARS.

LITERATURA 379 Dinari}, Vigilius. 1735. Inscrit Philosophia naturalis seu physica ad placubus doctoris subtilis Scoti (FSLJ- 13 c 81). Doroti}, Andrija. Okoli 1795. Physicae generalis libri quattour. Rim. FSAM. ER = Knji`ne {tevilke Matemati~nega in Fizikalnega dela Erbergove knji`nice v Dolu pri Ljubljani, danes ve~inoma v NM. Erekiteru = japonska skovanka za napravo, ki je za razliko od evropskih izvedb druìla v skupni {katli vreteno za proizvajanje torne elektrike z akumulatorjem v obliki leidenske steklenice. ETH = Eidgenossische Technische Hochschule (Zvezna tehni{ka visoka {ola v Zürichu). FERI = Fakulteta za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko. FSLJ = Knjige iz knji`nice fran~i{kanskega samostana v Ljubljani. FSNM = Knjige in rokopisi iz knji`nice fran~i{kanskega samostana v Novem mestu. GDP = Gradivo druìne Peterlin, hrani Tanja Peterlin-Neumaier v Münchnu. HHStA, FAA = Katalog ljubljanske turja{ke kne`je knji`nice 1668/1672 (Haus-, Hof- und Staats-archiv, Dep. Fürstlich Auerspergsches Archiv, VII Laibach, A 14/4 conv. 1 Laibach-Fürstenhof 1729–1895, Dunaj, Minoritenplatz 1). Huber, Castul. 11. 8. 1793/1796. Theses Philosophicae ex logicae, Metaphysicae et Mathesi pura quas in conventu studis Cambensi (Cham na Bavarskem) P.P Franciscanorum publica disputatione exponit P. Castulus Huber Philosophiae lector ord. Defendas... P. Varingo Garsberger (FSLJ-1 d 50) Huber, Castul. 1797. Philosophia Corporum seu Physica: Pars I generalis ex variis / Novissimis Autoribus con gesta ai Systemate ordinata pro annis Praelectionibus P. Castuli Huber (227 strani)/ Notiones et Definitiones ex Geometria (5 nedokon~anih posebej paginiranih strani) (FSLJ-15 b 65). IJS = Institut »Joèf Stefan«. J = Popis neko~ jezuitskih knjig na Ljubljanskem liceju (1775). Kersnik, Janez Krstnik. 1811. Inventaire des objects existantes dans le Cabinet de Chimie et de Physique des écoles centrales à Laibach. ZAL. Akc.fond 1, arh.enota 53. Knji`nica SAZU = Rokopisi in tipkopisi shranjeni v knji`nici Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, Novi trg, Ljubljana. KSMA = Knjige iz knji`nice Kapucinskega samostana v Mariboru. KSSKL = Knji`ne {tevilke {kofjelo{ke kapucinske knji`nice. M = Magi}, Vladimir; Valvasor, Janez Vajkard; Kukolja, Boèna (ur.); Gosti{a, Lojze; [iki}, @ana; Gaber{~ik, Boris (fotograf). 1995. Bibliotheca Valvasoriana katalog knji`nice Janeza Vajkarda Valvasorja. Ljubljana: Valvasorjev odbor pri SAZU; Zagreb: Nacionalna i sveu~ili{tna knji`nica. Maestlin, Michael. 1584. Iudica de opere astronomico D. Frischlini. Predano vojvodi v Tübingenu dne 18. 1. 1586 (Hauptstaatsarchiv Stuttgart, A 274 Bü 45 & Bü 46., fasc. 13, no. 30). Markili~, Hieronym. 1755?. Manuscript P. Hieronymi Markillitsch franciscani philosophia lectoris / Incipit Philosophia naturalis seu Physica Secundum principia et Doctrinam Mariani Doctoris Subtilis Joannis Duns Scoti (FSLJ-3 c 71). Nedatiranih 862 strani z nepaginiranim kazalom na koncu A4/2 formata vezanega v rjavo usnje. V rokovniku I. Medveda 6. 11. 1938 vpisano kot 3 c 70-72 Dialectica manuscriptum, prav tako nedatirano. Markili~, Hieronym. 1755?. Manuscript P. Hieronymi Markillitsch franciscani philosophia lectoris / Incipit Tractatus in libros Aristotelis de generatione et corruptione (FSLJ-3 c 72). Nedatiranih 395 strani z nepaginiranim kazalom na koncu A4/2 formata vezanega v rjavo usnje. Medved, I. 6. 11. 1938. Manuscripta conventus pp. Francisc anorum Ljubljanensis. (FSLJ). Vezani listi 12,8 x 7,6 cm, na vsakem opis posameznega rokopisa iz FSLJ MIT = Massachussets Institute of Technology (Tehnolo{ki institut v Bostonu) NM = Knji`nica Narodnega muzeja v Ljubljani. N[ALj = Nad{kofijski arhiv v Ljubljani. NUK = Signature knjig in rokopisov Narodne in univerzitetne knji`nice v Ljubljani. OFM = fran~i{kani (Ordum Fratrum Minorum)

380 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK OFMobs = fran~i{kani observanti Peterlin, Anton. 1970. Anton Peterlin (tipkopis, GDP). Peterlin, Anton. 1981. My Scientific Life (tipkopis, GDP). Pfeiffer, Gotfrid. 1735/36. Cursus philosophicus praelectus iuxta mentem Doctoris Subtilis studiosae juventuti á Patre Godefridi Pfeoffer Philosophia Lectore actuali. Tomus 2dus / Complectens scientiam naturalem seu Physicam universam. FSLJ-29 f 24. Sveta Gora. Podpisano 16. 2. 1735 ~etrta knjiga fizike; 17. 5. In 18. 7., 17. 10. 1735 na Sveti gori podpisana 8. Knjiga fizike; rjavo trdno usne A4/, paginirane le pole po 9 do 12 listov, kazala ni. Rangaku = japonska znanost utemeljena na priredbah nizozemskih del, ki so med Japonci prevladovala ve~ kot stoletje po letu 1720. Redeskini, Ambrozij. 1778. P. Ambrosii Redescini de Haidovio O.C. Institutiones universae Philosophia Recentioris, usibus discipulorum accomodatae. Zagrebiae. Pred drugo svetovno vojno in {e leta 1960 v KSSKL. Ruessenstein, Alexis baron. (1)694. Drittes Buch / von denen zusammen getragenen Schriften des Herren Alexij Baron von Ruessenstein (FSLJ-29 F 54) A/2 veliki siva kartonasta vezava, rde~i naslovi, 234 strani, nato nepaginirano kazalo. Lep prepis, ni exlibrisov razen fran~i{kanske nalepke. Ruessenstein, Alexis baron. (1)694a. Drittes Buech / von denen zusamm getragenen Schriften des Herren Alexij Baron von Ruessenstein (von Salzburg) (FSLJ-29 F 56) A/2 rjava usnjena vezava, 513 strani z pre~rtanim zadnjima dvema vrsticama. Alkimija v nem{~ini, eklibris stran pred naslovnico: Wentzl B. Carlowitz / 47: N: N: SKLJ – signature Semeni{ke knji`nice v Ljubljani. ST = anonimno. 1784. Algemeinen B. k.k. Bibl. Sittich = Katalog Alphabetisches Verzeichnis der kaiser. königl. Bibliotheck zu Sittich. NUK Ms 22/83 (prepis); Ms 21/83. [kerpin, @iga. 1714, 1718. Commentaria in Aristotelis Stagyritae octo libros Physicorum. Ohranjeni prva (448 strani, 1714,6d57(2873 /29 f 16, na koncu podpis Skerpin lector Philia 1714) in druga knjiga (431 strani, Trsat 1718). FSLJ. (6 d 57. Commentaria in Aristotelis 8 libros physicorum 1719. Manuscripta). [kofljanec, Jo`e. 2010. Pregled lektorjev in magistrov 1678–1749. Tipkopis. [peli~, Miran OFMobs. 2010. Nekrologij province sv. Kri`a. Tipkopis. FSLJ. T = Knjige nekdanje turja{ke »kne`je« knji`nice v Ljubljani (HHStA, FAA). TE = Terpin, Filip. 1655. Index librorum et authorum bibliothecae Oberburgensis excellentissimi et reverendissimi principis episcopi Labacensis conscriptus per reverendum dominum Philippum Terpin vicarium generalem anno 1655 (N[ALj, [kofijski arhiv (Ljubljana). Fascikel 96/14). To{, Tarzicij. 1942–1944. Stvarni katalog 12 strokovnih skupin z abecedno ureditvijo piscev znotraj njih, v listkovni obliki. FSNM. W = Wilde, Franz. 1803. Catalogi Librorum Bibliothecae Publicae Lycei Labacensis in Ducatu Carnio- liae. Alphabethisches literarisches Verzeichnis der in der Laybacher Lycealbibliothek vorhandenen Werke (NUK. Rokopisni oddelek). Z = Zois, @iga. 181?. Bibliothecae Sigismundi Liberi Baronis de Zois – Catalogus. NUK, Ms. 667. Prodajni katalog knjigarnarja Henrika Viljema Korna (* 1755 Mastricht na Nizozemskem) kon~an 4. 8. 1821 z 4109 zvezki (Kidri~, 1939, 9). ZAL = Zgodovinski Arhiv, Mestni trg 27, Ljubljana. Zinsmaister, Theoph. Tractatus ex Physica. 1799. Manuscripta (FSLJ-1 d 48). Zo = Zois, @iga. 1803. ARS Posebno udejstvovanje, AS 1052, Jernej Kopitarjev katalog Zoisovih knjig (Kidri~, 1939, 34).

LITERATURA 381 Tiskani viri – Literatura

A Abgottspon, German. 1939. P. Valerianus Magni Kapuziner (1586–1661). Sein Leben im alklgemeinen, seine apostolische Tätigkeit in Böhmen im besonderen. Ein Beitrag zur Geschichte der katolischen Restauration im 17. Jahrhundert. Freiburg im Breisgau: Otto Walter. Agnes, Luciano. 2006. Ruggero Giuseppe Boscovich un professore Gesuita all’Università di Pavia (1764–1768). Agricola, Georg. 1546. De ortu et causis subterraneorum lib.V. De natura eorum quae effluunt ex terra. lib. IIII. De natura fossilium lib. X. De veteribus et novis metallis lib. II. Bermannus, sive de re metallica dialogus. Interpretatio germanica vocum rei metallicae, addito indice foecundissimo. Folio. Basilea: Froben. (NUK-8947; ST-21/83 103v). Aha~i~, Kozma. 2007. Zgodovina misli o jeziku in knji`evnosti na Slovenskem: protestantizem. Ljubljana: ZRC SAZU. Aimé-Martin, M. L. 1838, 1843. Lettres édifiantes et curieuses concernant l’Asie, l’Afrique et l’Amé- rique. II–IV. Paris: Société du Panthéon Littéraire. Ambschell, Anton. 1792. Anfangsgründe der allgemeinen auf Erscheinungen und Versuche gebauten Naturlehre. IV. Knjiga. Wien. Ames, Joseph Sweetman (ur.). 1898. The Free Expansion of Gases. Memoirs by Gay-Lussac, Joule, and Joule and Thomson. New York/London: Harper & Brothers. Amiot, Jean-Joseph Maria. 1774. Observations météorologiques faites à Pékin, par le P. Amiot, Décem- bre 1762. Mis en ordre par M. (Charles) Messier. Mémoires de mathématiques et de physique, présentés à l’Académie Royale des Sciences. 6: 519–601. Amort, Eusebius. 1730. Philosophia Pollingana ad normam Burgundicae, in qua I. Summulae, Logica, et Metaphysica eomodq, quo in Academico dictari solent, continentur. II. Principia peripatetica, praecipue juata scholam recentiorum, ad captum explicantur; demonstrator et cim mechanicas Newtonicorum (Neotericorum) principiis concilatur. III. Experimenta praecipiua, quae post editionem Philosophiae Burgundiacae ab academia regiascientiaeum Parisiensi aliisq auctoribus prodierunt, supplentur. IV. Varia nova opuscula philosophica in serentur, inter quae: 1. Vindice prorsus nova ac solidae Phliae peripateticae. 2. Notitia critica de Logica Veterum et Neotericorum, praesertim Platonis, Lulli Arlandi, Wilffi. 3. Principia artis criticae explicate ac demonstrate in quibus continentur regulae criticae ex SS. Patribus et dissertation de authoribus ex stylo dignosoondis. 4. Systemata omnium Philosophorum, praesentim Gassendi, Cartesii, Newtoni et chymicorum. 5. Refusata Systematis Copernicana nova. 6. Notitia accurate, de coelis, ex novissimus observationibus. 7. Novum Systema declinaris magnificae. Autore R. D. Eusebius Amort. Canonico. Augsburg: Veith. (Lind, 1992, 368). (NUK-5032). Tretji del: 1734. Venetiis: Recurti (FSLJ; J-609; NUK-4867; ST-22/83 109v). Andrews, Thomas. 1869. The Scientific Papers of the Late Thomas Andrews, Vice President and Pro- fessor of Chemistry Queen’s College Belfast. London. Aochi, Rinsô ( ). 1825/1827. Kikai Kanran ( , Atmosferska opazovanja). Tôti (Tokyo): Hôkoen Meizankaku. Apian, Peter. 1533. Instrument Buch – durch Petrum Apianum erst von new beschuben/ Zum Ersten ist darinne begriffen ein newer quadrant dadurch Tag und Nacht bey der Sonnen Mon / und anderen Planeten auch durch ettliche Gestirn die Stunden und ander nutzung gefunden werden. Ingolstadii (NUK-7925, ekslibris Franciscus Carolus de Schwizen J.V.D. v privezu k Münstrovim Horologien (1537); M, NM-12357/1; NM-12357/2; FSLJ-20 k 61 brez adligatov). Ponatis Georga Galgemaira: 1616. Inventum P. Apiani. Das ist: Beschreibung eines Geometrische Instruments durch welches one alle rechnung gar behend und leichelich allerley höche weitte tieffe und braite auch allerley flächen oder ebenen Innhalt abgemessen und andere mehr nutzliche fachen erlandiges werden. Durch: M. Georgium Galgemair. Dabey auch Inventium Astrologicum Cypriani Leovitij zu finden. Augspurg: David Francken in verlegung Steffan Michelspacher (M; FSLJ-16 b 9 adligat).

382 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Apian, Peter. 1524. Cosmographicum liber Petri Apiani Mathematica studiose collectue. Basileae: Henri Petrina (NUK-G 4330; privezan Münster 1533). 1533 (ST-21/83 97v in 21/83 100r); 1551 (ST-21/83 99r); Prevod: 1575. La cosmographia de Pedro Apiano, corregida y aòadida por Gemma Frisio, medico y mathematico. La manera de destrucriur y situar los Lugares, conel vao del anillo astronomico, del mismo auctor Gemma Frisio. El sitio y description de las Indias y mu(n)do nuevo, sacada dela historia de Francisco Lopez de Gomara, y dela cosmographia de leronymo Giraua Tarragonez. En Anvers (Antwerpen): Iuan Bellero al Aguila de Oro (T). Aristotel; Argyropoulos, Joannes; Sunczel, Fridericus. 11. 5. 1499. Collecta et exercitata Friderici Sunczel Mosellani liberaliu(m) studioru(m) magistri in VIII libros physicorum Aristotelis in almo studio Ingolstadiensi. Hagenaw: Heinrich Gran, Johannes Rynman (NUK-R 488). Argyropoulos. 1508. Libri octo physico & Aristotelis per Joanem Argypopuli et graeco in latinu traducti. Venetiis: Jacobus Pentius (Leonard Alantse) (ST=NUK-16575, privez: Argyropoulos; Sunczel. 1506. Collecta et exercita Friderici Sunczer Mosellani liberaliu studio & magistri in octo libros physicorum Aristotelis: in almo studio Ingolstadiensi. Venetiis: Jacobus Pentius (NUK-18112, NUK-R 20834, T); 23. 10. 1500. Questiones de utiles librorum de anima cum adjectione textus novae translationis Joannis Argypopoli Bisamti Cirai questiones. Venetiis: Jacobus Pentius (Leonard Alantse) (NUK-18123). Arnù, Niccolò. 1670. Clypeus philosophiæ thomisticæ. Veridica S. Thomæ Aquinatis Doctoris Angelici, & Alberti Magni doctrina exornatus: validissimisque rationibus eorundem munitus. Contra novos eius impugnatores... F. Nicolao Arnu... – Henricus Martel. Arnù, Niccolò. 1685. Dilucidum Philosophiae syntagma E.D. Thomae Akvinatis Doctoris Angelici, B. Alberti Magni, et optimorum quorumque Philosophorum effatis ac dogmatibus concinnatum, variaque eruditione locupletatum 3,1 Octo libros physicorum complectens... Patavii: Peter Anton Brigoneil. 1–2 (FSLJ-10 g 55, 606 strani). Arnù, Niccolò. 1696. Philosophia ac Mathematica totius institutio. Patavii (FSLJ-11 g 31–37). Avogadro, Amedeo. 1911. Opere Scelte di Amedeo Avogadro pubblicate dall’ R. Accademia delle scienze di Torino. Torino: Unione tipografico-editrice Torinese. Ayber, Refah. 1965. Thomson-Joule-Effekt von Methan-Wasserstoff- und Äthylen-Wasserstoff- Gemischen. Düsseldorf: Vereins Deutscher Ingeneure. Azuma, Toru. 1993. The Science Experiments by Shozan Sakuma and the Science Books in Dutch »Galvanische-Schok-Machine« and Elektrische Stromen. Kagakusi Kenkyu (Journal of History of Science, Japan). 28/171: 143–151. B Baader, Joseph. 1797. Vollständige Theorie der Saug- und Henepumpen, und Grundsätze zu ihrer virtheilhafteten Anordnung, vorzüglich in Rücksicht auf Bergbau und Salinenwesen… Bayreuth: J.A. Lübecks Erben. Bacon de Verulam, Francis. 1609. De sapientia veterum liber. Londini: Robert Barker. Prevod Johanna Wilhelma grofa Stubenberga: 1654. Francisci Baconis Grafens von Verulamio, Fürtrefflicher Staats- Vernunft und Sitten-Lehr-Schriften. I. Von der Alten Weißheit. II. Etliche Einrahtungen, aus den Sprüchen Salomonis. III. Die Farben (oder Kennzeichen) des Guten und Bösen. Übersetzet durch Ein Mitglied der Hochlöblichen Fruchtbringenden Gesellschafft den Unglücklichen. Nürnberg: Michael Endter (s posvetilom Janezu Vajkardu Turja~anu). Bader, Luigi. 1977. Les Bourbons de France en exil à Gorizia. Paris: Perrin. Prevod: 1994. I Borboni di Francia in esilio a Gorizia. Gorizia: Cassa di Risparmio. Bahor, Stanislav. 2000. Sti~na. Handbuch deutscher historischer Buchbestände in Europa –eine Übersicht über Sammlungen in ausgewählten Bibliotheken 9. Hildesheim & Zürich & New York: Olms-Weidmann. Bahor, Stanislav. 2005. Samostanske knji`nice na Dolenjskem. Cistercijanska opatija Sti~na. Rast. 66/1: 93–112. Bahor, Stanislav. 2005. Samostanske knji`nice na Dolenjskem. Fran~i{kani in knji`nica fran~i{kanskega samostana v Novem mestu. Rast. 66/3–4: 387–409. Bahor, Stanislav. 2005. Samostanske knji`nice na Dolenjskem. Kapucini in kapucinski samostan Kr{ko. Rast. 66/6: 673–691.

LITERATURA 383 Baker, Thomas. 1709/10. Reflections on Learning, showing the Insufficiency thereof in its several particulars, in order to evince the usefulness and necessity of Revelation. London; 1756. London; Baker & Engstler, Jo`ef Matija. 1759. Tractatus de incertitudine scientiarum, recens ex italico latine redditus, Zagrabiae, typis Cajetani Francisci Härl, Anno 1759. Dum Assertiones ex universa Philosophia in aula Academica Archi-Ducalis Societatis Jesu Collegii Labaci Anno Salutis M.DCC.LIX Mense Augusto publico propugnarent praenobilis, ac eruditus Dominus Anton. Jos. De Zanetti, Carn. Locopolitanus, e Fund. Thalb et Nobilis, ac Eruditus Dominus Jo. Jugoviz, Carn. Crainburgensis Philosophiae in Secundum Annum Auditores, Ex praelectionibus r. p. Jos. Engestler, è Societ. Jesu, A. A. L. L. et Phil. Doct. Ejusdemque prof. publici & ordinarii, et examinatoris, Audi- toribus oblatus (NUK-4835- ER). So~asna izdaja: 1759. Tractatus de incertitudine scientiarum. Orig. Reflections upon learning Auctore Thoma Baker. In Academia Zagrabiensi latinitate donatus a Casimir Bedekovich. Dum Assertiones ex universa Philosophia in aula Academica Societatis Jesu publice propugnarent praenobilis, ac eruditus Dominus Marcus Krajachich, Croata Gliensis, ex praelectionibus r. p. Ioannis Bapt. Simunich ...(posvetilo grofu Ivanu Pata~i}u od Zajezde (Vanino,. 1969, 195)). Anno MDCCLIX Mense Aug. Zagrebiae (FSLJ- 20 i 4). Prva izdaja: Baker, Thomas. 1699. Reflections Upon Learning Wherein Is Shewn the Insufficency Thereof, in Its several Particulars, in Order to Evince the Usefulness and Necessity of Relevation. London: A. Bosvile. (5: London 1714; 7: London 1738. Francoski prevod: 1714. Traité de l’incertitude des sciences. Paris: P.Miquelinb & J. Piget. Italijanski prevod: 1734. Trattato della incertezza delle scienze. Tradato in Italiana. Venezia, Padova: Francesco Pitteri. Baldi, Bernardino. 1621… In mechanica Aristotelis problemata exercitationes… Mainz: Albin. Barba, Alvarez Antonio. 1640. Arte de los Metales En Qve Se Enseña El | verdadero beneficio de los de oro, y | plata por açogue. | El Modo De Fvndirlos Todos, | y como se han de refinar, y apartar | vnos de otros. | Compvesto Por El Licenciado | Albaro Alonso Barba, natural de la villa de Lepe, en la | Andaluzia, Cura en la Imperial de Potosí, de la | Parroquia de S. Bernardo. Madrid: Imprenta del Reyno; 1729. Arte de los Metales: en que se enseña el verdadero beneficio de los de oro y plata por azogue ; el modo de fundirlos todos, y como se han de refinar y apartar unos de otros compuesto por Alvaro Alonso Barba ; nuevamente aora añadido, con el Tratado de las antiguas minas de España, que escriviò don Alonso Carrillo y Laso. De las antiguas minas de España. Madrid: Francesco Assensio & Bernardo Peralta; 1751. Metallurgie; ou, l’art de tirer et de purifier les métaux, traduite de l’espagnol d’Alphonse Barba avec les dissertations les plus rares sur les mines & les opérations métalliques. 1–2. Paris: Pierre-Alexandre Le Prieure, z dodatki iz Philosophical Transactions of the Royal Society, 1665–1678 in Mémoires de l’Académie des Sciences, 1701–1719 in Histoire de l’Académie, 1727–1728); 1740. Verhandling over de metalen, mynen ein mineralen. Leiden: J., van den Kluis; 1749. Eines spanischen Priesters und hocherfahren Natur-Kündigers Docimasie oder Probir- und Schmeltz-Kunst... aus dem Frantzösischem inn das Teutsche öbersertzt und mit einem Angang... Matthia Godar. Wien: Trattner. Barnadas, Josep M. 1986. Alvaro Alonso Barna, 1569–1662; Investigaciones sobre su vida y obra. La Paz: Minera Boliviana. Bartol, Vladimir. 1961. Razgovor z atomskim fizikom. Obiski pri slovenskih znanstvenikih. Ljubljana: Mladinska knjiga. 101–114. Bartoli, Daniello. 1677. La tensione e la pressione disputanti qual di loro sostenga (fostenga) l’argentovivo ne’cannelli dopo fattone il Vuoto. Discorso del P. Daniello Bartoli della compagnia di Gesu. Bologna: Gioseffo Longhi. Bazala, Vladimir. 1978. Pregled hrvatske znanstvene ba{tine. Zagreb: Nakladni zavod MH. 250–251. Belhoste, Bruno. 1991. Augustin-Louis Cauchy. A Biography. New York: Springer-Verlag. Belii, Ju.A. 1971. Jogann Kepler. Moskva: Nauka. Benedetti, Giannbattista. 1599. Io. Baptistae Benedicti Partii Veneti philosophi praestantissima specu- lationem libri in quo mira subtilitate haec tractatu continentur theoremata arithmetica de rationibus operationem perspectiva de mechanicis disputat de quibuspan placitis Arist. In quintum Euclidis libra Physica & Mathematica responsa per epistolas. Venetis: Baretium Baretium & Socios. Benedik, Metod; Kralj, Angel. 1994. Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih. Ljubljana: Institut za zgodovino cerkve.

384 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Benedik, Metod. 1994. Kapucini v Novem mestu. Zgodovinski ~asopis. 48/2: 195–216. Benedik, Metod. 2008. Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Ane [kofja Loka. Celje: Celjska Mohorjeva dru`ba. Benedikt XIV. 1758. Index librorum prohibitorum. Romae: Camerae Apostolica (FSLJ- 9 c 92). Bernard-Maitre, Henri. 1948. Catalogue des objectas envoyés de Chine par les missionnaires de 1765 a 1786 Henri Bernard S.J. Département de Recherches de l’Université l’Aurore. Bulletin de l’Univer- sité Aurore. Série III, Tome 9: 119–206. Bernik, Francè. 1964. Sto let kulturnega poslanstva. Slovenska Matica 1864–1964 (ur. France Bernik). Ljubljana: Slovenska Matica. 11–32. Boethius, Anicije Manilaj Severin. Pred 6. 3. 1491. De philosophia consolata cum commento Pseudo- Thomae Aquinas. Argentinae: Johann Prüss (NUK-4567; ST).2 Ponatis: 1521. De philosophia consolata. Viennae (NUK-963, Ekslibris: Johannis Stephani Floriantschich de Grienfeldt). Ponatis: 1682. Anicii Manlii Torquati Severini Boetii De consolatione philosophiae; libri V… Labaci: Joan Baptista Mayr (KSSKL-28, KSSKL-29; ER, NM-1066; NUK-DS 280192). 1733. Vienna: Voigt (NUK-1082). Bogoljubov, A. N. 1983. Matematiki mehaniki. Biografi~eskii spravo~nik. Naukova dumka, Kiev. Bok{an, Slavko. 1932. Nikola Tesla. Wien. Borelli, Giovanni Alfonso. 1686. De vi percussionis. Leiden: Peter van der Aa. Borisov, V.P. 2002. Izobretenie vakuumnoga nasosa i kru{enije dogmi »bojayni pustoti«. VIET.4: 650–671. Born, Ingnaz von. 22. 10. 1771. Wien 1771 (Recenzija Podove knjige). Prager gelehrte Nachrichten.4: 57–59. Bo{kovi}, Rudjer Josip, S.J. 1765. Lettera del P. Boscovich sugli principi, su’quali si possano appoggiare le Regole pratiche per la misura dell’acque, ch’escono dalle aperture, e corrono per gli alvei. Lecchi. Idrostatica. 3/1: 319–345. Bo{kovi}, Rudjer Josip, S.J. 1980. Ruggerio Giuseppe Boscovich, Lettere a Giovan Stefano Conti. Flo- rence: Leo S. Olschki Editore. Boudon, Jacques Oliver. 2006. Marmont, gouverneur général des Provinces illyriennes. Napoleon na Jadranu. Napoléon dans l’Adriatique (ur. [umrada, Janez). Koper/Zadar: Annales. 221–232. Boyle, Robert. 1660. New Experiments Physico-Mechanical, Touching the Spring of the Air, and its effects; Made, for the Most Part in a New Pneumatical Engine... Oxford. Prevod: 1682. Experimen- torum novorum physico-mechanicorum... @eneva. Boyle, Robert. 1670. Paradoxa hydrostatica novis experimentis... Rotterdam: Leers. Boyle, Robert. 1682. Die luftige Noctiluca aeria… Hamburg: Kosten. Ponatis: 1693. @eneva: Tournes. Boyle, Robert. 1680…Opera Varia…1. Nova experimenta physico-mechanica… 2. Defensio doctrinae De elatere et gravitate aeris… 3… Experimentum nova de condensatione aeris… 4… fluiditatis et firmitatis…5. Chymista scepticuis… 6. Paradoxa hydrostatica… @eneva: Tournes. Boyle, Robert. 1999, 2000. The Works…(ur. Hunter; Davis). London: Pickering & Chatto. Boyvin, Jean Gabriel. 1681. Parisiis: E. Couterot (FSLJ-7 e 55–56). Bowers, Brian. 2001. Sir Charles Wheatstone FRS 1802–1875. London: The Science Museum. Bramer, Benjamin. 1617. Kurze Meynung de vacuo, oder lährem Orte. Marpurg. Bratti, Ivan. 1590. Discorso della vecchia et nuova medicina, nel quale si ragiona delle cose ritrovate à nostri secoli, & particolarmente dell’oro artificiale. Benetke: Nicolò Meietti. 2: 1592. Benetke: Paolo Meietti. Brixianus, Fortunatus. 1738, 1739. Elementa mathematica in quatuor Tomos digesta. Tomus I. Algebrae Synopsin, generalem proportionum doctrinam, ac utriusque progressionis theoriam, & praxim continens. T. II. in quo linearum atque planorum symptomata demonstrantur. T. III. Geometriam solidorum continens. T. IV. In quo sectionum canicorum, solidorum ex earum revolutione genitorum, ac

2 Gspan, Badali}, 1957, 118.

LITERATURA 385 figurarum isoperimetrarum symptomata demonstrantur, precipuaque elementaris Geometriae Problemata resolountur. Brescia: Rizzardi. (NUK-12070). Ponatis: 1756. Brescia (FSNM). Brixianus, Fortunatus. 1749. Philosophia mentis methodice… I. Logicam. II. Metahysicam. Brescia: Rizzardi (NUK-4399). Brixianus, Fortunatus. 1735, 1736. Ponatisi: 1745–1747. Philosophia… Mechanica III. Vol 3. Brixiae: Rizzardi (FSNM). Ponatis: 1751, 1752. Philosophia Sensuum Mechanicum Methodice Tractata at que ad usus Academicos accomodata opera & studio. Tomus primus physicam generalem continens. Tomus secundus physicam particularum complectens. Secundis cursis P.F. Fortunati A. Brixia ord. minor. S. Francisci Prov. Brixia. I–III. Brescia: Rizzardi. (FSNM; NUK-8150; FSLJ-2 i 30–31). Brockliss, Laurence W.B. 1995. Pierre Gautruche et l’enseignement de la philosophie de la nature dans les collèges jésuites français vers 1650. Les Jesuites à la Renaissance. Système educatif et production du savoir (ur. Luce Giard). Paris. 187–219. Brush Stephen G. 1976. The kind of motion we call heat. Amsterdam, New York, Oxford: North-Holland. Bufon, Zmago. 1964. Biologija. Slovenska Matica 1864–1964 (ur. France Bernik). Ljubljana: Slovenska Matica. 334–379. Burley, Walter (Burlaeus, Gualterius). 1609. Gualterii Burlaei Philosophi omnim praetantissimi, super Aristotelis libros, de Physica Auscultatione lucidissima commentaria. Cum nova veterique Interpre- tatione, Una cum repertorio tractatuum, Capiarum, Dubiorum, Conclusionum, ac rerum omnium notatu digniorum facillimo ordine digesto. Venetiis: Petrus de Farris (FSLJ-5 h 34; po stvarnem katalogu FSLJ-9913-21 a 19 classisXb–folio).

C Cabeo, Nicolaus. 1629. Philosophia magnetica… Köln: Franciscus Sucius. Cancrin, Franz Ludwig von 1788. Abhandlung von einer feuerfesten, an Brand spahrenden Fruchtdarre, oder Fruchtriege: Mit 2 Kupfertafeln. Kleine technologische Werke. 1–2. Giessen: Kriesger jüngern; 1799. Leipzig: Krieger. Cantor, Moritz Benedict. 1900, 1901. Vorlesungen über Geschichte der Mathematik. Knjigi 2, 3. Leipzig, B.G. Treubner. Cardano, Girolamo. 1550. De subtilitate libri XXI. Privezano: 1557. De rerum varitate libri XVII. Basel. Nem{ki prevod: 1591. Basel. (Pokrajinski muzej Ko~evje-II/107). Cardano, Girolamo; Fröllich von Karwen. 1627. Schatz – und Kunstcammer der Natur – und natürlichen dinge. Basileae: Hernici Petri (FSLJ-17 b 10, folio). Carrillo y Laso, Alonso. 1624. De las antiguas minas de España. Madrid. Carnot, Sadi. 1924. Reflexions sur la puissance motrice du feu. Paris. – Ponatis: 1953. Paris: A. Blan- chard. Cauchy, Augustin. 2. 11. 1840. Rapport sur le nouveau système de navigation à vapeur de M. le marquis Achille de Jouffroy. C.R. 11: 678. Ponatis. 1885. Oeuvres. 1/5: 424–431. Cauchy, Augustin. 12. 6. 1843. Sur un nouveau système de chemin de fer. C.R. Cauchy, Augustin. 16. 11. 1846. Rapport sur le systéme proposé par M. de Jouffroy pour les chemins de fer. C.R. 23: 911. Ponatis. 1897. Oeuvres. 1/10: 202–205. Cauchy, Augustin. 1882–1975. Oeuvres complètes d’Augustin Cauchy. Publiées sous la direction scientifique de l’Académie des sciences et sous les auspices de M. le Ministre de l’instruction publique. 1: 1–12; 2: 1–15. Paris: Gauthier-Villars. Clausius, Rudolph. 1864. Abhandlungen über die mechanische Wärmetheorie. Braunschweig. Columbus, Bonaventura. 1669. Perfectus Cursus philosophicus Scotistarum... Columbo Nicensi ordinis Minorum Conventualium Sacrae Theologiae Doctore, eiusdemque Professore in celeberrima urbe Aquensi. Leyden: Lavr. Arnaud et Petri Borde (FSLJ-15 a 42). Cook, Harold J. 2007. Matters of Exchange. Commerce, Medicine, and Science in the Dutch Golden Age. New Haven & London: Yale University Press. Cornaeus, Melchior. 1657. Curriculum philosophiae peripateticae uti noc tempore in scholis decurri solet, multis figures et curiositatibus a mathesi petitis, et ad physin reductis, illustratum Auctore R.P.

386 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Michaele Corneo, Soc. Jesu SS. Theologiae doctore, ejusdemque in Alma Universitate Herbipolensi Professore Ordinario. Herbipoli (Würtzburg): Elia Michaelis Zinck. Crombie, A.C. 1970. Da S. Agostino a Galileo. Milano: Feltrinelli. Cruxilio, Joannis S.J. 1662. Philosophia Quinque partita. Vienna: vdova Susanna Rickesin (NUK-5030; T), folio. Csendes, Peter; Opll, Ferdinand. 2001. Wien. Wien: Böhlau. Cuthbertson, John. 1787. Description of an Improved Air Pump. Amsterdam: Johnson. Cygan, Jerzy. 1961. Cosmologia Valeriani Magni, O.F.M.CAP. (1586–1661). Collecteanea Franciscana. 31: 609–636. Cygan, Jerzy. 1989. Valerius Magni (1586–1661) »Vita prima«, operum recensio et bibliographia. Romae: Intitutum istoricum Capuccinum.

D Dadi}, @arko. 1982. Povijest egzaktnih znanosti u Hrvata. Zagreb: SNL. Dadi}, @arko. 1991. The role of Karl Scherffer in the acceptance and promotion of Bo{kovi}’s scientific ideas. Dadi} (ur.), Zbornik radova medunarodnog znanstvenog skupa o Ruderu Bo{kovi}u. Zagreb: JAZU. Dadi}, @arko. 1994. Hrvati i egzaktne znanosti u osvitu novovekovlja. Zagreb: SNL. Dadi}, @arko. 2004. Nikola Tesla – Akademijin po~asni ~lan. Zbornik radova posve}enih 60. obljetnici smeri Nikole Tesle 1856.–1943. Zagreb: HAZU. 11–18. Dahan, Jacques Rémi. 2006. Charles Nodier dans les Provinces illyriennes. Napoleon na Jadranu. Napo- léon dans l’Adriatique (ur. [umrada, Janez). Koper/Zadar: Annales. 249–280. Dalham, Floriani. 1752, 1753, 1755. Floriani Dalham clerici regularis a scholis piis et in Academia Sabausieo Liechensteiniana philosoph. Prof. Instructiones Physicae in usum nobilissimorum suorum auditorum adirnatae: quibus seu subsidium praemittuntur institutiones mathematicae, nempe arithmeticam, geometriam et trigonometriam complectens, tomo 2. Primam physicam partem: de corporibus & elementis, eorumque proprietatibus complecens. Tomo 3. In quo agitur de geographia physica, & de rebus coelestibus. 1–3. Dunaj: J.T. Trattner (NUK-24069; FSLJ-15 b 27 prvi del). Dekleva, Janez. 2000. Povzetki iz mojih spominov na delo v FI SAZU (JJS, NIJS) in mentorja akademika A. Peterlina. Pripovedi o IJS ob 50-letnici Instituta »Jo`ef Stefan« (Osredkar, Milan; Polenec, Nata- lija (ur.)). 197–205. Deyuan, Ju. 2010. Liu Songling, Head of the Imperial Board of Astronomy in the Qing Dynasty. A. Hallerstein-Liu Songling (ur. Saje, Mitja). Maribor: Association for Culture and Education Kibla. 161–205. De`man, Karl. 1856. Meteorologische Beobachtung zu Laibach im Jahre 1865. Jahresheft Krain. Museum (Ljubljana) (1858) 1–18. Dick, Auguste; Kerber, Gabriele. 1993. The dissertations prepared under the supervision of L. Boltz- mann. Proceedings of the International Symposium on Ludwig Boltzmann, Rome 1989 (ur. Battimelli, Giovanni; Iannello, Maria Grazia; Kresten, Otto). Vienna: Österreichischen Akademie der Wissenschaften. 29–45. DiLaura, David, D.; Lambert, Johann Heinrich. 2001. Photometry. Boulder: Universitz of Colorado. Diogenov, G.G. 1960. Istorija otkritija himi~eskih elementov. Moskva: Ministrstvo prosve{~enija RSFSR. Dobovi{ek ^ujec, Bibijana. 2008. Spomini na profesorja Antona Peterlina. Anton Peterlin 1908–1993 (ur. Buko{ek, Vili et al.). Ljubljana: SAZU/IJS. 443–446. Dobrzensky, Jacobus Joanes Wenceslaus de Nigro ponte. 1657. Nova, et amaenior de admirando fontium genio (ex abditas naturae claustus, in orbis lucem emanante) philosophia… Ferrariae: Alphons & Jo. Battista de Merestis (S). Ponatis: 1659. Dolar, Jaro. 1993. Knji`nica fran~i{kanskega samostana v Kamniku. 500 let fran~i{kanov v Kamniku (ur. Cevc, Emilijan). Kamnik: Kulturni center. 45–48. Dolinar, France-Martin. 2004. Knji`nice skozi stoletja. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

LITERATURA 387 Duhan, Laurentius. 1708. Philosophus in uteramqe partem, sive selectae et limatae difficultates in utramq partem cum responsionibus. Ad usum scholae. Circa celebres universae Philosophiae contraversias. Authore Laurentio Duhan, Licentiato Theologiae etc. Parisiis: Nicola Simart (NUK-4763 -Sti~na 22/83 109v); 1715. Philosophus in utramque partem: sive, selectae et limatae difficultates in utramque partem, cum responsionibus ad usum Scholae, Circa celebres universae Philosophiae Con- troversias. Parisiis: Nicola Simart (KSMB); 1726. Philosophus, in utramqe partem. Paris (FSLJ-17 d 63). Dulong, Pierre Louis. 1829. Ann.Chim. 41: 113

E Eckert, Michael, Schubert, Helmut, Torkar, Gisela. 1992. The roots of Solid-State Physics Before Quantum Mechanics. Out of the Crystal Maze. Chapters from the History of Solid-State Physics. 3–87. Edison, Thomas Alva. 1994. The papers of Thomas A.Edison. Volume 3. Menlo Park: the early years, April 1876–December 1877 (ur.R.A. Rosenberg in drugi), The Johns Hopkins University Press. Engelmayr, Angelus. 1738. Compediosa a scientias via seu philosophia… Lincii: Joann Adam Auinger (FSLJ-5 d 44). Epp, Franc Xaver. 1772. Problemata Electrica. Vienna; Ponatis: Epp. 1773. Problemata Electrica publicae disputatione proposita a P. Franc Xav. Epp S.J. in electorali Lyceo Monacensi Professore Physices p.o. Defentibus Benedicto Knilling, Josepho Hall, Joseph Widman. Monaci: Joannis Nep. Friz. Pars I (146 strani) pars I (83 strani) (NUK-8558, ARS, AS 1052, @iga Zois, Posebno udejstvovanje popis na listih, {t. 23) Erast, Thomas; Dudith, András. 1579. De cometarum significicationibus comentariolus; Erast, Thomas; Dudith, András; Squarcialupi, Marcello. 1580. De cometarum significicationibus iudicum Thomae Erasti. De cometiis dissertationis novae clarissimorum virorum. Basileae: Osteni, Peter Pernae. Ponatisi v zborniku Bose, Johann Andreas (* 1626; † 1674). 1665. De significatu cometarum dissertationes et judicae doctorum hominum. Panoviae: Guilem Antonio. Jenae: Georg Sengenwald. Euler, Leonhard. 1758. Elementa doctrinae solidorum. Novi Commentarii Academiae Scient. Imp. Petro- politanae ad annum 1752 et 1753. 4: 109–140. Ponatis: Opera Omnia (1). 26: 72–93. Evklid (Melanchton. Philipp; Theon Aleksandrijski (deloval 364; Campano Da Novara († 1296); Hypsicles iz Aleksandrije; Marinus (5. Stoletje). 1537. Elementa Geometria (Euclidis megarensis mathematici clarisimi Elementorum geometricorum, Lib. XV. Basilae: Jo. Heruagium (Herwagen, * 1497; † 1559?). Folio. (1546. FSLJ- 24 k 47; ER)

F Faganel, Jo`e. 1999. Zoisovi rokopisi. Ljubljana: ZRC SAZU. Faninger, Ernest. 1988. Zoisova zbirka mineralov. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine. Faninger, Ernest. 1994/95. Sodelovanje barona @ige Zoisa in Valentina Vodnika na podro~ju geolo{kih znanosti. Geologija. 37–38: 561–564. Filipovi}, Ivan; Rajhman, Jo`e. 1982. Vergerius (Vergerij, Vergerio) Peter Pavel ml. (geslo). SBL.4: 407–409. Finn, Bernard S. 1964. Laplace and the Speed of Sound. Isis. 55: 7–19 Fontana, Felice. 1783. Opuscoli scientifici. Firenze: Gaetano Cambiagi. Forti, Antonio S.J. 1744. Philosophia negativa... v 5 knjigah, 3. In 4 knjiga fizika. Venetiis: Jo Baptistae Alberti Hieron. Filiii (FGSLJ-1levo h 1-2 d 86). Fox, Robert. 1968. Dalton’s Caloric Theory. John Dalton & the Progress of Science. Manchester: Uni- versity Press. 187–202. Fox, Robert. 1971. The Caloric Theory of Gases From Lavoisier to Regnault. Oxford: Claredon Press. Fox-Morzillo, Sebastiano. 1560… De naturae philosophia…Pariz: Puteani.

388 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Frassen, Claudio; Fonseca, José Maria Ribeiro da. 1726. Philosophiae academicae 1 logicam et metaphysicam completens 2 primam et secundam partes physicae impertarium completens 3 tertiam partem physicam completens 4 moralem scientiam completens… recens in lucem edita correctior & enendatior… Josephi Mariae ab Ebora… . Romae: Rocchi Bernabe (FSLJ-13 c 28–31/13 c 29 ima le en zvezek od treh!). Fredman, Joseph H. 1997. The Career and Writings of Barholomew Keckermann (d. 1609). Proceedings of the American Philosophical Society. 141/3: 395–364. Frischlin, Nikodem. Marec ali april 1573. Consideratio de nova stella, quae mense Novembri anno salutis MD LXXII in signo Cassiopeae populus septentrionalibus longe lateque apparuit. Tübingen: Gruppenbachius. 1–26. Privezano: Maestlin, Michael. 1573. Demonstratio astronomica loci stellae nova, tum respectu centri mundi, tum respectu signiferi & aequnoctialis. 27–32. Privezano: Frischlin. 25. 12. 1572. pismo princu Friedericu von Württenbergu. Ponatis Maestlinovega dela: 1620. Tycho Brahe Astronomiae Instauratae. Pragae. Frischlin, Nikodem. 21. 2. 1586. De astronomicae artis, cum doctrina coelesti, et naturali philosophia, congruentia, ex optimis quibusque Graecis Latinisque scriptoribus, theologis, medicis, mathematicis, philosophis & poëtis collecta: libri quinque. Passim insterta est huic operi solida divinationum astrologicarum confutatio, repetita ex optimis quibusq(ue) auctoribus, tam recentibus quam veteribus, quorum nomina post praefationem inuenies. Francoforti ad Moenum: Joannes Spieß. Ponatis: 1601. Francoforti: Wolffgang Richter, Joannes Spieß. Frischlin, Nikodem. 1598. Orationes insigniores... Francoforti ad Strassburg: Bernhard Jobin. Fulhame, Elisabeth. 5. 11. 1794. An Essay on Combustion with a View to a new Art of Dying and Painting. Wherein the Phlogistic and Antiphlogistic Hypotheses are Proven Erroneous. London: J. Cooper. Ponatis: 1810. Philadelphia: James Humphreys. Prevod: 1798. Versuche über die Wieder- herstellung der Metalle durch Wasserstoffgas, Phosphor, Schwefel, Schwefellber, Geschweltes, Wasserstoffgas, Gephosphorte Wasserstoffgas, Kohle, Licht und Sauren. Aus dem Englischen Übersetzt von A. G. L. Lentin. Göttnigen: Dieterich (NUK-8709, Z). Fuse, Mitsuo. 1989. Kagakusi Kenkyu (Journal of History of Science, Japan). 28/171: 143–151.

G Galilei, Galilej. 1612. Galilaei de Galilaeis. Patritii Florentini, mathematum in gymnasio Patavino… De proportionum instrumento a se invento, quod meritò compendium dixerisuniversae geometria, tractatus ... ex Italica in Latinam linguam nunc primum translatus, rogatu philomathematicorum a Mathia Berneggero ex italica in latinam linguam nunc primùm translatus: adjectis etiam notis illustratus, quibis & artificiosa instrumenti fabrica, & usus ulterior exponitur. Strasbourg: Carol Kieffer. Galilei, Galilej; Manolessi, Carlo (ur.). 1655–1656. Opere di Galileo Galilei Linceo nobile fiorentino, già lettore delle mathematiche nelle Università di Pisa, e di Padova, di poi sopraordinario nello Studio di Pisa, primario filosofi, e matematico del serenissimo Gran Duca di Toscana: in questa nuova editione insieme raccolte, e varij trattati dell’ istesso autore non più stampati accresciute… 2 vol. Bologna: H.H. del Dozza. Ganot, A. 1886 (12. izdaja). Elementary Treatise on Physics. New York William Wood and Co. Pub- lishers. Gautruche, Pierre (Peter). 1656. Philosophiae et mathematicae totius institutio, cum assertionibus disputatis, & vario genere problematum. Ad usum studiosae juventutis (Prvi del Physica universalis, drugi del Physica particularis, tretji Mathematica, ~etrti Metaphysica)). Cadomi (Caen): Adam Cavelier, Joan Cavelier. Gerland, Ernst. 1877. Ueber den Erfinder des Tellers der Luftpumpe. Annalen der Physik und Chemie. 3/2: 665–670. Gerland, Ernst. Junij 1883. Ueber Otto von Guerickes Leistungen auf dem Gebeite der Elektricitätslehre. Prvi del. Elektrotechn. Zeitschrift. 249–252. Gerstner, Franz Joseph vitez. 1791. Zweyte Abteilung. Beobachtungen über den Gebrauch des Baro- meters bei Höhenmessungen. Der Beobachtungen auf Reisen nach dem Riesengebirge. 4: 271–309.

LITERATURA 389 Gilbert, William. 1600. De Magnete. Londini: Petrus Short; Prevod: 1991. New York: Dover. Gilbert, William. 1623. De Mundo nostro philosophia novae. Londini. Glasser, Otto. 1959. Wilhelm Conrad Röntgen. Springer-Verlag. Glonar, Jo`a. 1925. Dolinar Jurij (geslo). SBL. 1: 142. Glonar, Jo`a. 1926. Gruber Gabrijel (geslo). SBL. 1: 268–269. Gorman, Michael John. 1994. Jesuit Explorations of the Torricellian Space: Carp-Bladders and Sulphu- rous Fumes. MEFRIM. 106/1: 7–32. Gottseer, Martin. 1690. Philosophica polemica. Secundum aphorismos Aristotelis Stagiritae cum annota- tionibus tum philosophicis, tum strategicis ex variis desumptis. In celeberrima Universitate graecensi publicae disputationi proposita a d. Joanne Georgio Krassnigg ... philosophiae baccalaureo, & pro suprema ejusdem laurea candidato. Praeside R.P. Martino Gottseer. Disputacija {tudenta Johanna Georga Krassnigga. Gradec: Haeredes Widmanstadii (2 plo{~i. 8 na~rtov, 187 strani, 24 cm, FSLJ-30 f 79). Grailich, Joseph Wilhelm. 1959. Vibrationstheorie der Elektricität von Prof.K.Robida, Z.f.öster- reich.Gymn. 9: 425–427. Gramatowski, Wiktor; Rebernik, Marjan (ur.). 2001. Epistolae Kircherianae. Rim: Institutum historicum S.I. Grdeni}, Drago. 2001. Povijest kemije. Prevod: 2007. Zgodovina kemije. Ptujska Gora: In obs medicus. De Groot, Henrik W.K. 1998. Approaches to the Study of Dutch in Eighteenth Century Japan; Shizuki Tadao And Others. Disertacija. Canterbury: University of Canterbury. Gruber, Tobija. 1788. Versuche über die Ausdünstung des Wassers im leeren Raume des Barometers. Böhm.Ges. 4: 139–151. Gruber, Tobija. 1790. Ueber die Bestandtheile der Atmosphäre in beziehung auf Dichtigkeit und Druck. Böhm.Ges. Ponatis: 1791. Böhm.Ges. Ponatis: 1791. Betrachtungen über die Bestandtheile der Atmosphäre (Considerationes de partibus constitutivis Athmospherae relate ad densitatem et pressuram). Neuere Abhandlungen. Wien und Prag: Degen. 1: 187–189. – Ponatis: 1791–1794. Johan Mayer, Sammlung Physikalisch Aufsatze, besonders d. Böhmischen Gesellschaft; Böhmischen Naturforscher). Gruber, Tobija. 1791. Bemerkungen über H. Erasmus Darwins Folgerungen aus Versuchen auf die Erzeugung der Kälte durch die mechanische Ausdehnung der Luft u.s.w. Journal der Physik 1 Heft S. 73, Gren’s J. Phys. 3: 188–196. Gspan, Alfonz; Badali}, Josip. 1957. Inkunabule v Sloveniji. Ljubljana: Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti. Guericke, Otto von. 1672. Experimenta Nova (in vacantur) Magdeburgica De Vacuo Spatio. Amsterdam. Prevod: 1986. Neue »Magdeburgische« Versuche uber den leeren Raum. Leipzig: Akademische Verlagsgesellschaft M.B.H. Guérinois, Jacques-Casimir. 1703. Clypeus philosophiae thomisticae contra veteres ac novos eius impugnatores, in quo veterum philosophorum dogmata adversus Cartesii aliorumque modernorum inventa stabiliuntur. Bordeaux: Veuve G. de la Court & N. de la Court; 1710. Venezia, Balleoni, 6 vol. in-12° (2 vol. de logique (logica & complementum), 3 vol. de physique, 1 vol. d’éthique); 1729 Venezia, Balleoni, 7 vol. in-12° (FSLJ-3 e 27–33). Gufl, Veremund. 1753. Monachii et Pedeponti: Vulgo Stadt am Hof, prope Ratisbonam. Sumptibus Joannis Gastl, Bibliopolae (FSLJ-5 h 28–31). Gunz, Simon. 1810. ~etrta izbolj{ana izdaja. Prag: Haase; 1816. Theoretisch-praktisches Rechenbuch für Lehrende und Lernende. Prag: Sommerschen (FSNM). Gunz, Leopold (Samuel). 1815. Elementar-Theorie (NUK-4156).

H Hacquet, Balthazar. 1777. Beschreibung und Abbildung einer zweifelhaften Pflanze, welche man gemeingleich zu den Harftermossen (Byssus Botanicorum) rechnet. Von Hacquet, Prof. zu Laibach. Beschäftigung der berlinischen Gesellschaft naturforschender Freunde. 3/1: 241–252.

390 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Hacquet, Balthazar. 1790. Über eine besondere Bildung des Eises von Jahr 1789. Aus einem Schreiben des Herr Prof. Hacquet an dem Herausgeber. Magazin für das Neueste aus der Physik und Naturgeschichte. 13te Büch, 7ten Bandes, 1tes Stück: 20–28. Du Hamel, Joannis Baptistae. 1681. Operum philosophicorum. Tomus 1 astronomia physica; de meteoris et fossilibus: de consensu veteris et novae philosophiae. Pars secunda... IV. de corporus affectio- nibus; V. de mentre humanas; VI. de corpore animato. Norimbergae: Ziegeri (FSLJ-649 2g 28). Hantschk, Christian. 1988. Johann Joseph Prechtl und das Wiener Polytechnische Institut. Wien/Köln/ Graz: Böhlav Verlag. Harré, Rom. 2002. Great Scientific Experiments. New York: Dover. Harsdörffer, Georg Philipp; Schwenter, Daniel. 1636. Daniel Schwenter... Deliciae mathematicae et physicae, oder, Mathemat. Und philosophiche Erquickstunden darinnen sechs-hundert drey und sechsig schöne, liebliche und annehmliche Kunststücklein. Nürnberg: Jeremia Dümler. Drugi in tretji Harsdörfferjev del: 1651. Hashimoto, Sokichi ( ). 1940. Oranda shisei erekiteru kyurigen (, prvi natis 1813, ponatis 1857. Ansei. 4:); Erekiteru yakusetsu (prvi natis 1811. Osaka, ponatis 1857. Ansei. 4:); Kotei Kyurigen kohon (3). Tokyo: Hashimoto Donsai Sensei Hyakunen Kinenkai. Horiguchi. Hashimoto, Takehiko. 2009. Historical Essays on Japanese Technology. Tokyo: University of Tokyo Center for Philosophy. Hauksbee, Francis. 1719. Physico-Mechanical Experiments. London: J. Senex. Heinlein, Petri Henrici ordini S. Benedicti. 1675. Disputatio Physica de mundo et cielo, de elementi et de meteoris… de principiis rerum naturalium & causis .. universitatis Salisburgensis. Salzburg: Mayr (ST-22/83 109r; NUK-8289 »Sitticensis«. Kraj{i privez: Heinlein. 8. 7. 1675. Quaestiones Selectae ex Physica seu rerum naturalium scientia... Salzburg (NUK-8290). Hauptman, Herbert A. november 1989. The Phase Problem of X-ray Crystallography. Physics Today. 24–29. Hellyer, Marcus. 1998. The Last Of the Aristotelians: the Transformation Of Jesuit Physics in Germany 1690–1773. Disertacija. San Diego: University of California. Helmont, Jan Baptista van. 1648. Ortus Medicinae. Id est, initia physicae inaudita. Progresus medicinae novus, in marborum ultionem ad vitam longam. Amstelodami: Ludovic Elzevir (S; 800 strani in okoli 300 strani prilog; privezano ob Helmontova zbrana medicinska dela). Ponatisi: 1651 (FSKA); 1652. Amstelodami: Elzevir (NUK-11620). Heraeus – W. C. Heraeus Vakuum-Schmelze GmbH v mestu Hanau. Heron Aleksandrijski; Commandino, Federico (ur.). 1575. Spiritalium Liber. Urbino. Hessler, J. Ferdinand. 1852. Lehrbuch der Physik. Nach den Bedutrnissen der Technik, der Künste und Gewerbe, zum Gebrauche beim Unterrichte in technischen Schulen, so wie beim Selbstunterrichte. 672 lesoreza. Wien: Braumüller. Ho~evar, Franz. 1881. Über einige Versuche mit einer Holtz’schen Influenzmaschine. Wien Ber. (Sitzungsberichte der mathematisch-naturwissenschaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften Wien) Mat.nat. II. 83: 709–715. Recenzije: Lummer, Otto. 1881. Die Fortschritte der Physik (Berlin). 37: 902; Anzeiger der k. Akademie der Wissenschaften, Wien, 18, 1881, s. 79–80; Beiblater zu den Annalen der Physik und Chemie. 1881. 801. Ho~evar, Franz. 1881. Über das Combiniren zu einen bestimmten Summe. Zur Lehre von der Theilbar- keit der ganzen Zahlen (30 strani). Programm des k. k. Gymnasiums zu Innsbruck. Recenzija: Lazarus. 1881. Jahrbuch über die Fortschite der Mathematik. Berlin. 152. Ho~evar, Franz. 1882. Ueber die Wheatstone’sche Brücke. Zeitschrift für das Realschulwesen,7: 467–468. Ho~evar, Franz. 1906. Sind die Elemente der Infinitesimalrechnung an den Mittelschulen einzuführen oder nicht? Jahresbericht der Deutschen Mathematiker-Vereinigung, 15: 262–265; Zeitschrift für das Realschulwesen. 31:

LITERATURA 391 öflechner, Walter (ur.). 1994. Ludwig Boltzmann, Dokumentation eines Professorlebens. Prvi del knjige: Ludwig Boltzmann, Leben und Briefe. Graz: Akademisch Druck und Verlagsanstalt. Höfler, Janez. 1978. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizan- ska knjiga. Campidon: Stadler (FSLJ-10 h 61). Holtz, A.W. 1965. Ueber eine neue Elektrisirmaschine; von W. Holtz in Berlin. Ann.Phys. (5) 202-126/ No. 9: 157–171. Horiguchi, Tachu ( ). 1978. Erekiteru zensho tekiyo ( , Izbor iz zapisov o elektrostati~ni napravi). Toka zakki zvezek 34. Tokyo: Kowa Shuppan ( ). Horváth, Joannis Baptistae. 1767. Physica Generalis. Tyrnavia; 1770. Instutiones Physicae Particularis. Tyrnaviae: Academici Soc. Jesu (FSLJ-10desno i 4); 1772. Augusta Vindel: Rieger; 1790. Budae (W-1511 in W-1512; FSNM). Horvat, Radoslav (ur.), Tesla, Nikola. 1988. Radovi iz oblasti elektrotehnike. Beograd: Nau~na knjiga. Hostetler, Laura. 2007. Global or Local? Exploring Connections between Chinese and European Geogra- phical Knowledge During the Early Modern Period. EASTM. 26: 117–135. Hummel, Karl. 1833. Erscheinungen und Theorie des Electrophors. (Baumgartner’s) Zeitschrift für Physik und verwandte Wissenschaften. Wien. 2: 213–235 (NUK-11658). Hummel, Karl. po 1821. Abhandlung über die Weinbereitung nach Elisabeth Gervais. Frey übersetzt aus dem Französischen von Anton Alb. Freyherrn v. Maston, Ausschusse der k.k. Land Wirtschafts= Gesellschaft in Steyer=mark und correspondirendern Mitgliede der k.k. mährisch=schlesischen Gesellschaft des Ackerbaues, der Natur= und Landeskunde. Nebst einem Anhange der Hummel’schen Anfündung des Wein= und Bier= Apparates. Laibach: Kleinmayr (NUK; FSLJ-17 d 75). Hvale (Qualle), Mathia. 1513. Habes hic amande lector textum parvali, quod adjunt phie (=philosophia) naturalis cum comentariis erudissimi viri magistri Mathi Qualle Carniolani, et College gymnasii Viennensis summa vigilantia e gravissimis authoribus decerptis, qui conducunt maxime, cim aliis, tum his, qui vie nominalium addicti proficiunt. Hagenau: Joannis Rynman/Henric Gran (NUK-R 4499, ekslibris Bibliot. Oberburgensi Episcopi Labacensi; 179 strani; 19 cm). Ponatis: 1517.

I Iijima, Sumio. 7. 11. 1991. Helical Microtubules of Graphitic Carbon. Nature. 354: 56–58. Imhof, Maximus. 1798. Institutiones physicae. Monachii: Lentner. Ingenhousz, Jan. 1784. Vermischte Schriften phisisch-medizinischen Inhalts, prevod Molitorja, 2te Auflage, 1–2. Wien: Wappler; Prevod: 1785–1789. Nouvelles experiences et observations sur divers object de physique. Paris: T. Barrois le jeune. Ingenhousz, Jan. 1779. Experiments upon vegetablis, discovering their great power of purifying the common air in the sun-shine, and of injuring it in the shade and at night… by Joihn Ingen-Housz. London: P. Elmsy & H. Payne; Prevodi: 1780. Expériences sur les végétaux. Paris: Fr. Didot; 1787, 1789. Expériences sur les végétaux. 1–2. Paris: Barrois; 1786–1790. Versuche mit Pflanzen, hauptsächtlich über die Eigenschaft, welche sie in einem hohen Grade besitzen, die Luft im Sonnenlichte zu reingen, und in der Nacht und im Schatten zu verberben; nebst einer neuen Methide, den Grad der Reinheit und Heilsamkeit der athmosphärischen Luft zu grüfen. Aus dem französishen übersetzt von Joh. Andr. Scherer. Dunaj: Wappler. Inglot, Marek, S.J. 1997. La Compagnia di Gesù nell’impero Russo (1772–1820) e la sua parte nella restaurazione generale della Compagnia. Roma: Editrice Pontificia Università Gregoriana. Ivanchich, Ján, Reviczký, Antal. 1752–1755. Universae matheseos brevis institutio. Trnava: Typis academicis, Anonimna izdaja (ER-M40; FSLJ-13 d 3). Izarn, Joseph. 1805. Leçons élémentaires de physique et chimie expérimentales. Paris: Lerault & Schoell (NUK-8348).

392 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK J Jacquier, François. 1761. Institutiones Philosophicae ad Studia Theologica potissimum acomodatae… 4: Physica Generalis et 5: Particularis. Venetiis: Occhi (FSLJ-11 d 20–21); 1766. Institutiones Philo- sophicae ad Studia Theologica potissimum acomodatae… Physica Generalis et Particularis. Graecii (NUK-5018). Jane{, Lidija. 2000. Sti{ke knjige so mi povedale. Diplomska naloga pri mentorju France Martinu Doli- narju. Oddelek za bibliotekarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Jaszlinszky (Jaszlinsky), Andrea S.J. 1756. Institutionum physicae. Turnaviae: Academicus Societatis Jesu (W-1439=NUK-8497 jezuitska; KSSKL-Loka T 4; FSLJ-6471/2 g 27 exlibris pre~rtan Josephus Perger physice auditor 17 annos; exlibris nepre~rtan ex libris Antonii Kerschl 18 annario; ekslibris pre~rtan Hic liber spectat ad me Josephum d’Harae Physices auditorum 1803; ekslibris na naslovnici Conventus Castagnevicae 1862); 1757–1758; 1761. 800 strani, 16 tabel. Jezuiti-anonimno. 1752. Universae matheseos brevis institutio theorico-practica ex opribus pp. Societatis jesu collecta,. Complecens hac perima parte Arithmeticam, Geometriam, Trigonometriam, Mecha- nicam, Staticam, Hydrostaticam, Hydraulicam, Aerometriam. Tyrnaviae: Academicis Societatis Jesu (FSLJ-3 h 26/ Q157 pre~rtano). Jirô, Numata. 1992. Western Learning. A Short History of the Study of Western Science in Early Modern Japan. Tokyo: The Japan-Netherlands Institute. Jovanovi}, Branimir. 1998. Nikola Tesla – Sto godina daljinsko upravljanja. Nikola Tesla – Sto godina daljinsko upravljanja. Beograd: Muzej Nikole Tesle. 8–19. Jozelj, S. 1992. Pouk kemije na Slovenskem do prve svetovne vojne. [olska kronika. 25: 38–47.

K Kangro, Hans. 1976. Le developpement de la thermodynamique de Clausius á Planck. Table ronde du CNRS: Sadi Carnot. Paris 1974. Paris: Editions CNRS. 229–246. Kant, Immanuel. 1976. Kritika ~istoga uma. Beograd: Izdava~ko-grafi~ni zavod. Kant, Immanuel. 1796. Grundlegung zur Metaphysik der Sitten. Graetz: Andreas Leykam (FSLJ- 19 e 94). Kacin, Marija. 2001. @iga Zois in italijanska kultura. Ljubljana: ZRC SAZU. Keill, John. 1702, 1705. Introductio ad veram physicam. Oxoniae: T. Bennet; 1725, 1735, 1739. Intro- ductiones ad veram physicam et veram astronomiam. Quibus accedunt Trigonometria. De viribus centralibus. De legibus attractionis. Leiden: Joh. & Herm. Verbeek; 1742. Mediolani: Franciscus Agnelli (FSLJ-12 b 25; FSNM); astronomski del prevedel Le Monnier, Pierre-Charles: 1746. Institution astronomique ou leçon elementaire d’astronomie, pour servir d’introduction a la physique céleste,& a la science des longitudes, avec de nouvelled tablis d’equation corrigées; et particulierment les tablis du soleil, da la lune & des satelites, précedées d’un essai sur l’histoire d’astronomie moderne. Paris: Guerin (Zois, NUK-7919); prevod Lulofs, Johannes: 1741. Inleidinge tot de waare Natuur-en Steerkunde, of de natuur-en sterrekundige lessen van den heer Johan Keill...: waar by gevoegt zyn deszelfs verhandelingen over de platte en klootsche driehoeks-rekeninge, over de middelpunts-kragten en over de wetten der aantrekkinge. Leiden: Jan & Hermanus Verbeek; prevod Shizuki, Tadao: (1782), 1798 (astronomija), 1800 (fizika), 1798 (kro`no gibanje). Rekishô Shinsko ( , Novi zapisi o prehodnih pojavih). 1–3. Edo. Kepler, Johannes. 1604. Ad Vitellionem paralipomena, quibus astronomiae pars optica traditur: potissi- mùm de artificiosa observatione et aestimatione diametrorum deliquiorumq; solis & luane cum exemplis insignium eclipsium. Habes hoc libro, lector, inter alia multa nova, tractatum luculentum de modo visionis, & humorum oculi usu, contra opticos & anatomicos ... Frankfurt: Claude Marnius & Haeradum Joannis. Kepler, Johann. 1984. Le secret du monde. Pariz: Société d’édition »Les belles lettres«. Kern, Johann Gottlieb. 1772. Bericht von Bergbau. Leipzig: Bey Siegfried Leberecht Crusius. Kersnik, Janez Krsnik. 1811. Inventaire. Zgodovinski muzej Ljubljana, akc.fond 1, Arh.enota 53.

LITERATURA 393 Khell von Khellburg, Joseph S.J. Physica ex recentiorum observationibus accommodata. Usibus academicis a Josepho Khel é S.J. 2 dela. Viennae: Trattner, 1751. 2: 1754, 1755. Viennae (KSSKL-V 29; NUK-8206; FSLJ-17 i 3). Kidri~, France. 1925. Bonomo Peter (geslo). SBL. 1: 53–54. Kidri~, France. 1939. Zoisova korespondenca 1808–1819. Ljubljana: SAZU. Kircher, Athanasius… 1646. Ars Magna Lucis et Umbrae… Rim: Scheus. Kircher, Athanasius. 1654. Magnes sive de Arte Magnetica… Rim: Masotti. Kircher, Athanasius. 1657. Iter Extaticum II. Qui et Mundi Subterranei Prodromus dicitur. Quo Geocosmi opificium sive Terrestris Globi Structura… In III. Dialogos distinctum (Structura globis terrestris). Romae: Mascardi. Klein, Felix. 1926. Vorlesungen über die Entwicklung der Mathematik im 19. Jahrhundert. Berlin: Springer. Ruski prevod: 1989. Moskva: Nauka. Knobloch, Eberhard. 2003. Otto von Guericke und die Kosmologie im 17. Jahrhundert. Berichte zur Wissenschaftsgeschichte. 26: 237–250. Kobav, Andrej. 1643. Vindicae Astronomiae et ethicae pro Dionysio Exiguo, abbate Romano, contra eximios chronographos praeterproter summos imos aeram vulgarem usurpantes seu nato, motuo redivivoque Iesu homini Deo de incarnationis passionisque anno MDCXXXXIII Mense_ Die_ vota dissertatio. Viennae: Greg. Gelbhaar. Kokole, Joè. 1969. Bibliografija doktorskih disertacij univerze in drugih visoko{olskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 1920–1968. Ljubljana. Kolanovi}, Josip; [umrada, Janez. 2005. Napoleon in njegova uprava na vzhodnem Jadranu in na ozemlju vzhodnih Alp 1806–1814. Zagreb: Hrvatski dràvni arhiv. Kopatkin, Viktor, S.J. 1934. Gabrijel Gruber S.J. in njegov prekop. Kronika. 1/1: 8–14. Kopernik, Nikolaj. 1566. Nicolai Copernici Torinensis de revolutionibus orbium coelestium, Libri VI. In quibus stellarum et fixarum et erraticarum motus, ex veteribus atqu recentibus observationibus, restituit hic autor. Praeterea tabulas expeditas loculentasque addidit, ex quibus eosdem motus ad quoduis tempus mathematum studiosus facillime calculare poterit. Item de libris revolutionus Nicolai Copernico narratio prima, per M. Georgium Rheticum ad D. Ioan. Schonerum Scripta. Cum Gratia & Privilegio Caes. Maiest. ex officina Henricpetrina, Basileae. Prevod: 1998. Des révolutions des orbes célestes. Pariz: Diderot. Korade, Mijo. 1990/91. Filozofska i prirodoznanstvena djela profesora filozofije u 18. stolje}u. Vrela i prinosi. 18: 21–67. Kranjc-Vre~ko, Fanika. 2002. Splo{na prepisovalna na~ela. V: Zbrana dela Primoà Trubarja I. Ljub- ljana: Rokus. 542–568. Krsti}, Djordje. 2002. Mileva & Albert Einstein ljubezen in skupno delo. Didakta, Radovljica. Kuhn, Thomas S. 1958. The Caloric Theory of Adiabatic Compression. Isis. 49: 132–140.

L La~en Benedi~i~, Irena. 1999. Pridobivanje `eleza v jeseni{kih plav`ih. Kronika. 47/1–2: 73–88. Lacroix, Sylvester François. 1801. Traité élementaire de calcul différentiel et de calcul integral. Paris. Ponatisi: 1806 (NUK-4301), 1810, 1895. Lalande, J.J.L.F. (1769): Voyage en l’Italie (Z). Ponatis (1786): Voyage en l’Italie, contenant l’histoire & les anecdotes les plus singulieres de l’Italie, & sa description; les usages, le gouvernement, le commerce, la littérature, les arts, l’histoire naturelle, & les antiquités; avec des jugemens sur les ouvrages de peinture, sculpture & architecture, & les plans de toutes les grandes villes d’Italie. 8. del. Pariz, Veuve Desaint. Lambrozzi, E. 1994. Casting From the Beginning Up to Present-Day Technology. Ceramic Engineering and Science Proceedings. 15/1. 93–94. De Lana Terzi, Francesco. 1684, 1686, 1692. Magisterium Naturae et Artis... Brescia/Parma.

394 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK De Lana Terzi, Francesco. 1670. Prodromo ovvero saggio di alcune invenzioni nuove premesso dell’Arte Maestra. Brescia. de Lana, Francesco Tertio. 1724. Placita Physica de sympatia et antipathia depromta ex Franc. De Lanis S.J. Honoribus. – dicata. Viennae: Wolfgang Schwendimann (W-1531; NUK-8297; FSLJ-20 f 53). Laplace, Pierre-Simon, 1819. Essai philosophique sur les probabilités. Paris: Couvran (NUK-30479). Lavoisier, Antoine Laurent, Laplace, Pierre Simon. 1783 (1784). Mémoire sur la chaleur, Lü á l’Aca- démie Royale des Sciences, le 18 Juin 1783. Prednatis pred avgustom 1783. Histoire de l’Académie Royale des Sciences (Paris). Anne 1780, Avec les Mémoires de Mathematique et Physique, 355–408. – Prevod: 1982. New York: Neale Watson Academic Publications Inc. Lecchi, Antonio, S.J. 1776. Trattato de’ canalli navigabili dell’ abate Antonio Lecchi Matematico delle LL. MM. II. Milano: Giuseppe Marelli. – Ponatis. 1824. Milano: Giovanni Silvestri; Bologna: Marsigli. Lefèbvre, Jean Rodolph (Fabro, Fabri, Faber, Johannes Rudolphus). 1625. Cursus physicus... Genevae. Lenhart, John M. 1923. Science in the Franciscan Order. A Historical Sketch. New York: Joseph F. Wagner, Inc. Leybold. 1994. Das Geschäftsjahr 1994. Oerlikon Bührle Konzern. Lind, Gunter. 1992. Physik im Lehrbuch 1700–1850. Zur Geschichte der Physik und ihrer Didaktik in Deutschland. Berlin: Springer-Verlag. De Llamazares, Tomàs. 1670. Cursus Philosophicus, sive Philosophia scholastica, ad mentem Scoti nova et Congruentiori addiscentibus methodo disposita. Lugduni: Ioan. Anton. Huguetan et Guillelmi Barbier (FSLJ-10 i 27). Lovato, Italo. 1959. I Gesuiti a Gorizia (1615–1773). Studi Goriziani. Januar-Junij. 25: 85–141. Lower, Richard; Carnaro, Luigi; Ludovici, C. 1738. Englischen Artzney-Büchlein, das ist, Des welt- beruhmzen englischem medici Hrn. D. Loweri und unterschiedlichen anderer vortrefflichen Medicorum in London nützliche…in gantz neues sehr nutzlich. Leipzig: Wiedmann (KSSKL). Lull, Ramon; Rhazi; Albertus Magnus; Skot, Michael. 1546. Preto… Margarita novae… philosophorum lapium… annales Rhaimundo, Rhazi, Albertus & Michael Scoto… (NUK-5146, ekslibris Laurentija, opata v Sti~ni, anno 1581).

M Mach, Ernst. 1919. Die Principen der Warmelehre. Leipzig: Barth. Magni, Valerijan. 8. 9. 1642. De luce mentium et eius imagine. Romae: Francisco Caballi; 1645, 1646. Viennae: Mattheo Ricti. Magni, Valerijan. October 1647. Demonstratio ocularis Loci sine locato, corporis successive moti in vacuo, luminis nulli corpori inhaerentis, a Valeriano Magno, fratre cappuccino, exhibita, Serenisse, Principibus Vladislao IV Regi, et Ludovicae Mariae Reginae Poloniae et Sveciae, Magis Ducibus Lithuaniae, Virgini Deiparae, ex voto sacra et d(ed)icata. Varsaviae: Peter Elert; 1647. Cracoviae: Francisco Caesarei; 1648. Bolononiae: haeredis Victor Benati; 1848. Varsaviae: Peter Elert; 1649. Venetiis (Benetke): Herz; 1652, 1661. Coloniae Agrippinae: Jodoc Kalcov.3 1959. Naoczny dowod mozliwosci istnienia prozni. Kwatartalnik historii nauki i techniki. (Warszaw). 4/1: 77–104. Magni, Valerijan. 1648. Principia et specimen philosophiae. Köln. Magni, Valerijan. 1660. Opus philosophicum. Lithomisslii. Magni, Valerijan. 1654. Lux in tenebris lucens quam tenebrae non comprehendunt. Straubinga: Gallus (S). Magnus, Albertus. 1494. Divi Alberti Magni phisicor(um)sive De phisico auditu libri octo. Venetiis: Joan et Forlivio Gregorio (KSSKL). Maite, Bernard. 1981. La Lumière. Paris: Seuil. Maixner, Rudolf. 1960. Charles Nodier et l’Illyrie. Paris: Didier

3 Cygan, 1989, 313-319.

LITERATURA 395 Majolo, Simone. 1654. Dies caniculares, sive colloquia tria et viginti physica nova et penitus admiranda, quae aut in aethero sunt, aut in Europa, Asia atque Africa… Vulturariac (FSNM). Mako, Paul von Kerek-Gede, S.J. 1764. Compendiaria Matheseos institutio quam in usum auditorum philosophiae elucubratus est. Viennae. Ponatis: 1766. Vindobonae: Trattnern; 3: 1771. Vindobonae: Trattnern (NUK-4303); 4: 1781. Vindobonae: Trattnern (FSNM). Mako, Paul von Kerek-Gede. 1772. Dissertatio physica de natura et radiis Fulguris; de proprietatis Tonitrui et mediis contra ictum fulminis. Vienna: Job. Thomas Edlen von Trattnern. Ponatis: 1773. Goritiae: Valerii de Vakeriis. Prevod: 1772. Physikalische Abhandlung von den Eigenschaften des Donners und den Mitteln wider das Einschlagen. Verfasst von Paul Mako, der S. J. Lehrer der Mathematik und Experimentalphysik in dem k.k. Theresianum und Joseph Edlen von Retler, seiner Zuhörer in das Deutsche übersetzt, Physikalische Abhandlung von den Eigenschaften des Donners und den Mitteln wider das Einschlagen. Wien: Job. Thomas Edlen von Trattnern. Ponatis prevoda: 1775 Physikalische Abhandlung von den Eigenschaften des Donners und den Mitteln wider das Einschlagen. Hrn. Mako von Kerek-Gede Prof. Apost. und Lehrer der Mathematischen Wissen- schaften in... Ljubljana: Typis Joannis Friderici Eger (privezano: Maffei, Tschokl, Schöttl: Tentamen Philosophicum…). Mangold, Joseph. 1755–1756. Philosophia rationalis experimentalis hodiernis discentium studiis accomodata. Ingolstadii&Monachii: Joan. Franc. Xau Cratz (FSLJ-6 h 10-12) Mann, Golo. 1971. Wallenstein. Frankfurt: Fischer. Markovi}, @eljko. 1968–1969. Ru|e Bo{kovi}. Zagreb: JAZU. Marmont. 1857 Mémoires du Maréchal duc de Raguse de 1792 a 1841.3rd edition, tome 3, Paris: Perro- tin. Martin, Benjamin. 1735. The Philosophical Grammar.. Part I. Somatology... II. Cosmology... III. Aero- logy... IV. Geology... London: John Noon; 1738. London: John Noon; 1748. London: John Noon; 1753. London: John Noon; 1755. 5. Edition. London: John Noon; Italijanski Prevodi: 1750. Venezia: Remondini; 1753 Venezia: Remondini; 1760 Venezia: Remondini; 1769. Gramatica della scienze filosofische, o Breve analisi della filosofia moderna appoggiarta alle sperienze... Quarta ed.veneta: novellamente illustrata, e con somma diligenza ricorretta…tradotta dall’inglese in francese, e dal francese in italiano. Bassano/Venezia: Remondini (NM-6355 ER). Nizozemski prevodi: 1737. Filozoofische Onderwijzer: of algemeene schets der hendendaagsche ondervindelijke natuurkunde. Amsterdam: Isaac Tirion. Prevod Wagenaar, Jan (* 1709; † 1773): 1744. Amsterdam: Isaac Tirion; 1765. … 3. Druk in veelerlei opzigten verbeterd. Amsterdam: M. Meijer. Martinovi}, Ivica. 1992. Filozofska i prirodoznanstvena istra`ivanja hrvatskih isusovaca od Markantuna de Dominisa do Josipa Franje Domina. Isusova~ka ba{tina u Hrvata. 77–85. Martinovi}, Ivica. 1992. Ljetopis filozofskih i prirodoznanstvenih istra`ivanja hrvatskih isusovaca. Isusova~ka ba{tina u Hrvata. 87–97. Mastrio de Meldula, Barthol; Belluto Catanensi, Bonaventura. 1644. Physicorum... Venetiis: Ginammi (FSLJ-10levo b 1). Mauro, Silvestro. 1668. Aristotelis opera brevi paraphrasis illustrata. 1–6. Romae: Angeli Bernabò (Turja~anova knjiga; KSSKL-Loka S 4, 5; FSLJ-1levo h 1/2 d 26). Mayr, Janez Krstnik. 1678. Catalogus Librorum qui Nundinis Labacensibus Autumnalibus in Officina Libraria Joannis Baptistae Mayr. Labaci: Mayr. Mecenseffy, Grete. 1938. Im Dienste dreier Habsburger. Leben und Werken des Johann Weikhard Auersperg (1618–1677). Archiv für Österreichische Geschichte. 114/2: 295–509. Mecenseffy, Grete. 1955. Habsburger im 17. Jahrhundert. Die Beziehungen der Höff von Wien und Madrid während des dreissigjährigen Krieges. Archiv für Österreichische Geschichte. 121/1: 1–91. Melanchthon, Philipus. 1560. Initia doctrinae physicae dictata in Academia Viterbergensi. Leipzig: Rhambaw. Mendelssohn, Kurt. 1977. The Quest for Absolute Zero. London: Taylor & Francis LTD. Merinero Matritensiolum, Joane. 1659. Commentariorun in octo libros Aristotelis de Physico auditu... juxta Subtilis doctoris Duns Scoti mentem... Madriti: Matheum Fernandez typographo Regium (FSLJ-2 g 21–25)

396 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Methuen, Charlotte. 1998. Kepler’s Tübingen: Stimulus to a theological mathematics. Aldershot: Ashgate. Meyer (Mayr, Mayer), Wolfgang Augustin. 1680. Lust, Luft, und Feuer Kunst, aus welcher ohne sondern Kosten und Mühe zu erlangen, wie Man Schwärmen groß und kleine Regatten, Pumpen und Masculen Stöcke groß und kleine auf Regattenwerfender zurichten solle. Sambt dann beygefügten allerhand Materien, und ihren zusammengesetzten ordentlichen Dosen und Massen. Wie solchen alles punctualier aus denen beigefügte und volle druck 38 Figuren. In octavo. Ulm: Schultes (ST-22/83 109v; W-1540; NUK »Bibliotheca Sitticensi insertus«). H. Mitteis, Uber Meteorologische Linien. Izvestja gimnazije v Ljubljani (1854) 7. Mitteis, Heinrich. 1856. Abbé Nollet in seiner Stellung gegen Benjamin Franklin. Programm und Jahresbericht des kaiserl.königl. Obergymnasiums zu Laibach, Schuljahr 1856 (Laibach: Druck von Ign. V. Kleinmayr & Fedor Bamberg). 3–12. Mitteis, Heinrich. 1858. Predavanje o streli pri Muzejskem dru{tvu v Ljubljani 2. 1. 1856. Jahresheft des Vereins des Krainischen Landes-Museums. 2: 88–89. Mlad`enovi}, Milorad. 1985. Razvoj fizike, Optika. Beograd: IRO, Gradevinska knjiga. Minaøik, Franc. 2000, 2001. Minaøikova Zbrana dela. Uredil [tefan Predin. Maribor: Mariborske lekarne. Mlinari~, Jo`e. 1995. Sti{ka opatija 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska zalo`ba. Monte, Guido Ubaldo. 1577. Guido Ubaldi e’ marchionibus Montis Mecanicorum liber: in quo haec continentur De libra, De vecte, De trochlea, De axe in peritrochio, De cuneo, De cohlea. Pisauri (Pesaro): Hieronim (Girolamo) Concordia (Auerspergova ljubljanska knji`nica; 130 listov; 33 cm). ponatisi: 1579; 1615. Le mechaniche. Venetiis: Evangelista Dechino (Sumitomo knji`nica); 1629. Mechanischer Kunst-Kammer… überztetzt Danielem Mögling Wirtemb… Franckfurt: Merian (Valvasorjeva knji`nica). Montgomery, Scott L. 2000. Science in Translation. Chicago: University Press. Monza, Joseph Anton. 1754. Josephi Antoni Ferrarii Philosophia peripatetica adversus veteres et recentiores: praesertim philosophos firmioribus propugnata rationibus Joannis Dunsii Scoti subtilium principis doctrinis accommodata, atque in tres tomos distributa. Venetiis: Modest Fentius/Bettioneli (KSSKL-Loka S 11; FSLJ-2desno i 2–10 b 8). Morishima, Chûryô. 1787. Kômô zatsuwa ( , Nizozemske razli~nosti). Yedo; angle{ki povzetek: Honda, Masaji (* 1897). 1909. Komo zatsuwa, or The red-hair miscellany. Transactions and Proceedings of Japan Society London. 1907, 1908, 1909. 8: 229–245. Morselli, Mario. 1984. Amedeo Avogadro (1776–1856). A Scientific Biography. Dordrecht: D. Reidel Publishing Company. Münster, Sebastian. 1533. Horologiographia post priorem aeditionem per Sebast. Musterum recognita, & plurimum aucta atc & locupletati, adiectis multis novis descriptionibus & figuris, in plano, concavo, convexo, erecta superficie & c. Basileae: Henric Petri (NUK-4331). Prevod: 1538. Fürmalung und künstlich Beschreibung der Horologien... Basileae: Henrici Peter (ST-21/83 99v; NUK-7924). Musschenbroek, Pieter van. 1734. Elementa physicae conscripta in usus academicos a Petro van Musschenbroek. Leiden: Luchtmann; 1739. Mr.Pierre van Musschenbroek, Essai de physique, avec une description de nouvelles sortes de machines pneumatiques, et un Recueil d’expériences. Traduit en françois par Pierre Massuet. Leiden: Luchtman (NUK-8463). 1745. Elementa physicae. Venetiis: Giovanni Battista Recurti (FSNM; FSLJ-12 d 4); 1761… accedunt ubique auctaria quamplurima, frequentissimae adnotationes Disputatio physico-Historica de rerum corporearum origine, ac demum de rebus Caelestibus Tractatus. Opera et studio Antonii Genuensis… Editio Tertia Veneta Ad nouissimam Neapolitanam exacta, atque multis emendate atque aucta. Venice: Remondiani; 1774… editio Quarta Veneta… Bassano/Venice: Remondini.

N Nakayama, Shingeru. 2009. Collected Papers of Shingeru Nakayaman The Orientation of Science and Technology A Japanese View. Kent: Global Oriental. Nakamura, Tsuko. 2009. Shogunal Astronomer Takahashi Yoshitoki: His Life, Achievements and Influece. Kagakusi Kenkyu (Journal of History of Science, Japan). 48/251: 156–161.

LITERATURA 397 Natterer Johann August. 1844. Stickstoffoxydul in freier Luft im flüssigen und festen Zustande dargestellt. Pogg.Ann. 62: 132–135. Natterer Johann August. 1850. Gasverdichtungs-Versuche. Wien.Ber. 5: 315–358. Natterer Johann August. 1851. Ueber Gasverdichtungs-Versuche. Wien.Ber. 6: 557–570. Natterer Johann August. 1854. Gasverdichtungs-Versuche. Wien.Ber. 12: 199–208. Ponatis 1855. Pogg.Ann. 94: 436. Navin{ek, Boris. 2000. Od reaktorskih materialov do povr{inskega naparevanja. (Osredkar, Milan; Pole- nec, Natalija (ur.)). Pripovedi o IJS. 160–164. Needham, Joseph, Wang Ling. 1959. Science and Civilization in China. Vol. 3. Mathematics, Astronomy, Geography, Cartography, Geology, Seismology and Mineralogy. Cambridge: Cambridge University Press. Neumann, Johan Philip. 1808–1812. Compendiaria Physica Instituto in usum tironum conscripta. 1–3. Cum 3 figuris Graecii: Ferstl (NUK-8215 izposojeno leta 1966, izgubljeno; NUK-MS-667; FSNM-19 h 41). Neumann, Johan Philip. 1818–1820. Lehrbuch. 1–2. 12 Kupfer. Wien: Gerold (NUK-8514). Newton, Isaac. 1687. Philosophiae Naturalis Principia Mathematica. Autore Is.Newton, Trin.Coll. Cantab.Soc.Matheseos Professore Lucassiano,& Societatis Regalis Sodali. Imprimatur. S.Pepys, Reg.Soc.Praeses. Julii 5.1686. Londini: Steater. Ponatis: 1739–1742. (ur. Le Seur, Thomas; Jacquier, François). Genevae: Barrillot (FSNM). Newton, Isaac. 1704. Opticks. London; 1718. London. Samuel Clarkov latinski prevod: 1747. Isaaci Newtoni Optices libri tres: accedunt ejusdem lectiones opticae, et opuscula omnia ad lucemet colores pertinentia, sumta ex transactionibus philosophicis. Graecii: Widmanstand/Venezia: Manfrè (FSKA). Nicolaus iz Lucce; Ludwig iz Salice; Kraus, Egino (prevajalec). 1976. Leben und Taten des Valerian Magni O.F.F. Cap. Würzburg.

O Ogonowski, Zbigniew. 1979. Filozofia i mysl spoleczna XVII wieku. Warszawa: Panstwowe Wydawn Naukowe. Ohmori, Minoru. 1963. A Study on the Rekishô Shinsho. 1st part. Nippon Kagakusi Gakkai (Japanese Studies in the History of Science). 2: 146–153. Oldenburg, Henry. 1674, 1675. Acta Philosophica Societatis Regiae in Anglia anni 1665–1669… Amsterdam: Boom. Ôsaka Furitsu Tioshokan ( ). 1963, 1963. A classified catalogue of the books on science and technology; Sumitomo collection of the Osaka Prefectural Library, donated by Kichizaemon. 1–2. Osaka: Prefecture Library. Osredkar, Milan; Polenec, Natalija (ur.). 2000. Pripovedi o IJS. Ljubljana: IJS. Osredkar, Milan. 2000. Nastanek in prva desetletja IJS. (Osredkar, Milan; Polenec, Natalija (ur.)). Pripovedi o IJS. 19–69. Oviedo, Franciscus de. 1663. Cursus Philosphicus. Lugduni: Phil. Barde (FSLJ-22 a 22).

P Paar, Vladimir. 2004. Nikola Tesla u fizici. Zbornik radova posve}enih 60. obljetnici smrti Nikole Tesle 1856.–1943. Zagreb: HAZU. 35–48. Pace, Stefano. 1741. La fisica dei Peripatetici, Cartesiani ed Atomisti al paragone della vera Fisica d’Aristotele. Venezia (NUK-8413). Pallavicino, Pietro Sforza. 1625. De universa philosophia 1–3 publica asserta in Collegio Romano. Romae: Francisci Corballetti (FSLJ-11 b 15).

Panjan, Peter. 2001. Sinteza nanocevk MoS2 – odmevno odkritje znanstvenikov (sic!) z Instituta »Jo`ef Stefan«. Vakuumist. 21/2: 15–16. Panjan, Peter. 2002. Prof. dr. Boris Navin{ek – sedemdesetletnik. Vakuumist. 22/2-3: 43–45.

398 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Paulin, Andrej; Trbiàn, Milan. 1996. Zakaj je Valvasor lahko ulival tankostenske kipe iz medi. Rudarsko-metalur{ki zbornik. 43/3–4: 261–269. Paulin, Andrej. 1998. Metalurgija neèleznih kovin na Slovenskem. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. 13–14: 53–76. Pertot, Milan. 1962. Nikola Tesla pionir elektri{ke dobe. Ljubljana:Elektrogospodarska skupnost Slove- nije. Peterlin, Anton, 1940. Fizika. Ljubljana: Ciklostirana izdaja bolgarskih {tudentov montanistike. Peterlin, Anton. Maj 1955. Das 31 MeV Betatron. Reports. 2: 53–59. Peterlin, Anton (ur.). 1956. Radioaktivnost. Ljubljana: Institut Joèf Stefan. Peterlin, Anton. 1956. Boiling Column Homogenous Research Reactor. Bulletin Scientifique. 3/2: 41. Peterlin, Anton. Oktober 1956. Boiling Column Homogenous Reactor with Adjustable Reflector Level. Reports. 3: 19–30. Peterlin, Anton. 1957. Fizika reaktorja (predavanje na plenumu Zveze dru{tev matematikov in fizikov Jugoslavije v Ljubljani 7. 10. 1956). Nastava matematike i fizike (Beograd). 1: 1–14. Peterlin, Anton. 1957. Nekateri fizikalni in kemijski problemi homogenega reaktorja. Vestnik slovenskega kemijskega dru{tva. 4/1–2: 57–63. Peterlin-Neumaier, Tanja M. januar-marec 2003. Ob deseti obletnici smrti fizika prof. dr. Antona Peter- lina. Nova revija. Peterlin-Neumaier, Tanja M. 2004. Prti~ek kot spomin na poznanstva v Kamniku in Ljubljani okrog leta 1893. Kronika. 52: 45–54. Pfister, Louis. 1732, 1934. Notices biographiques et bibliographiques sur les Jésuites de l’ancienne mission de Chine. I–II. Chang-hai: Imprimerie de la Mission Catholique. Pickel, Georg. 1778. Experimenta physico-medica de electricitate & calore animali. Wurzburg: Franc Ernest Nitribitt. Pii VI. 1786. Index librorum prohibitorum. Romae: Camerae Apostolica (FSLJ- 18 d 56, ad simplicem usum P. Antoni Franciscani 1787). Pintar, Ivan. 1925. Haymann (Haiman, Haymon) Ivan Joèf Anton (geslo). SBL. 1: 299. Pintar, I. 1949. Najstarej{a od slovenskega avtorja priob~ena anatomska podoba. Zdravstveni vestnik. 53–56. Podolny, R. 1986. Something Called Nothing. Moskva: Mir. Polvani, Giovanni. 1942. Alessandro Volta. Pisa: Domus Galileana. Pontani, Joanis. 1539. Liber de metheoris. Argentorati: Craton Mylius (ST-22/83 109r; NUK-8339). Ponatis: 1545. Cum interpretatione Viti Amerbachii. Argentorati: Craton Mylius (ST-22/83 109v; NUK -1697). Porta, Giovanni Battista. 1561. Magiae naturalis, sive: De miraculis rerum naturalium Libri III. Joanne Baptista Porta Neapolitano Auctore. Apud Guilielm. Roullium, Lugduni. (NUK-8284; NUK-24483). Pourchot, Edme. 1720–1730. Venetiis: Joannem Manfrè (FSLJ-13 f 7-10). Pov{i~, Joè. 1978. Bibliografija Franca Ho~evarja. Ljubljana: SAZU. Pov{i~, Joè. 1980. Bibliografiji Franca Ho~evarja in Riharda Zupan~i~a. Ljubljana: In{titut za matematiko, fiziko in mehaniko. Prager, Frank D. 1980. Berti’s Devices and Torricelli Barometer from 1641 to 1643. Annali dell’Instituto e museo di storia della scienza di Firenze. 5/2: 35–53. Priestley, Joseph. 1775. The History and Present State of Electricity, With Original Experiments. London: Bathurst & all. Priestley, Joseph.1966. A Scientific Autobiography of Joseph Priestley, 1733–1804. Cambridge/London: The M.I.T. Press.

LITERATURA 399 R Rabesano da Montorsio, Livio. 1664–1674. Mundo et coelo (1672), Physica (1664). Venetiis: N. Pezzana (FSLJ-10 i 46-48, drugi izvod FSLJ-10 b 35–37). Von Radics, Peter. 1878. Die Hausbibliothek der Auersperge. Neuer Anzeiger für Bibliographie und Bibliothekwissenschaft (ur. Petzholdt, Julius, Dresden: G. Schönfeld’s Verlagsbuchhandlung). 10–17, 50–55. Von Radics, Peter. 1910. Johann Weikhard Freiherr von Valvasor (geb. 1641, gest. 1693). Ljubljana: Krainischen Sparkasse. Von Radics, Peter Pavel. 1912. Die Entwicklung des deutschen Buhnenwesens in Laibach. Ljubljana. Rajhman, Joè. 1982. Trubar (Truber) Primo` (geslo). SBL. 4: 206–225. Rajhman, Joè. 1986. Pisma Primoà Trubarja. Ljubljana: SAZU. Ray, John; Calvoer, Caspar. 1717. Goslar: Johann Christoph König; Johann Georg Sievert (FSLJ-14 c 17). Razpet, Marko. 2009. Spominska plo{~a Francu Ho~evarju. Obzornik za matematiko in fiziko. 56/4: 136–143. Razpet, Marko. 2009. Recenzija: William P. Berlinghoff in Fernardo Q. Gouvêa: matematika skozi stoletja, Modrijan, Ljubljana 2008, 224 strani. Obzornik za matematiko in fiziko. 56/4: 160–161. Redhead, Paul Aveling. 1984. The measurement of vacuum pressures. History of Vacuum Science and Technology. (ur. Madey, Theodore E.; Brown William C.). New York: American Vacuum Society, American Institute of Physics. 31–37. Reisch, Gregorius. 31. 3. 1508. Margarita Philosophica Nova. Strasbourg: Johann Brüninger (NUK-4898, ekslibris: Leonardo Budina...).1599. Margarita Philosophica... accresiuta di molte belle dottrine da Orontio Fineo matematico Regio di novo tradotta in italiano da Gio. Paolo Galluci Salodiano Accademico Veneto. Vinegia: Barezzo Barezzi (FSLJ-16 b 10). Reisp, Branko. 1983. Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana: Mladinska knjiga. Reisp, Branko. 1987. Korespondenca Janeza Vajkarda Valvasorja z Royal Society. Ljubljana: SAZU.

Rem{kar, Maja in drugi. 20, 4. 2001. Self-Assembly of Subnanometer-Diameter Single-Wall MoS2 Nano- tubes. Science. 292/5516: 479–481. Rezanov, I. A. 1988. Istorija stanovlenija nauk o zemle. VIET. 2: 25–35. Richardson, Wilhelm. 1790. The chemical principles of the metallic arts. London: Baldwin; 1792. Chemie der Metalle für Fabrikanten und Manufakturisten. Aus dem Engl. Leipzig: Weygand. Rinaldi, Bianca Maria. 2006. The »Chinese Garden in Good Taste« Jesuits and Europe’s Flora and Art of the Garden in the 17th and 18th Centuries. München: Martin Meidenbauer. Rinmann, Sven. 1785. Versuch einer Geschichte des Eisens: mit Anwendung für Gewerbe und Robida, Karl. 1854. Entwicklunsgang der Physik von der ältesten Zeiten bis auf die Gegenwart, III. Programm des k.k. Staatsgymnasiums zu Klagenfurt. Am Schlusse des Studien-Jahres 1853. 1–69. Robida, Karel Lucas. 1857. Vibrations-Theorie der Elektrizität. Izvestja gimnazije Celovec. str.1–37 Robida, Karel Lucas. 1858. Magnetismus, Forsetzung und Schlus der Vibrations-theorie der Elektrizität. Izvestja gimnazije Celovec. str.1–60. Robida, Karl. 1860. Grundzüge einer naturgemässen Atomistik mit daraus abgeleiteten Schwingungs- gleichungen. Klagenfurt: Druck von Johann Leon. Robida, Karl. 1861. Erklärung der Lichterscheinungen, XI. Programm des k.k. Gymnasiums zu Klagenfurt. Am Schlusse des Studien-Jahres 1861. 1–39. Robida, Karl. 1862. Erklarung der Beugung, Doppelbrechung und Polarisation des Lichtes. XII. Pro- gramm des k.k. Gymnasiums zu Klagenfurt. Am Schlusse des Studien-Jahres 1862. str.1–30. Robida, Karel. 1865. Einige Bemerkungen zur Abhandlung des Prof.Dr. Krönig in Poggendorff’s Annalen der Physik und Chemie Bd. 123, s. 299 ff.: »Condensation der Luftarten«. Z.Math.Phys. 10: 227–232.

400 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Röckelein, Hedwig; Bumiller, Casimir. 1990. Nikodemus Frischlin: ein unruhig Poet Nikodemus Frischlin 1547–1590. Balingen: Veröffentlichungen des Stadtarchivs. Rohault, Jacques. 1718. Physica. Latinè vertit, recensuit, & adnotationibus Ex illustrissimi Isaaci Newtoni Philosophiâ maximam partem haustis, amplificavit & ornavit Samuel Clarke, S.T.P. London: Jacob Knapton. Rosenberger, Ferdinand. 1890. Die Geschichte der Physik in Grundzügen mit synchronistichen Tabellen. III. Braunschweig: Druck und Verlag von Friedrich Vieweg und Sohn. Rosner, Robert. Julij 2002. Organic Chemistry in the Habsburg Empire Between 1845–1865. Ambix. 49/2: 112–126. Rost, Johann Leonhart. 1726. Astronomisce handbuch 4to Nürnberg (NUK-7951, exlibris Joan Dizma Florjan~i~ 1737). Rupel, Mirko. 1966. Slovenski protestantski pisci. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba. Ruschitzka, Ludwig. 1985. Die Entwicklung des Eisengusses in Mitteleuropa. Giessereitechnik. 31/2: 48–54.

S Saito, Fumikazu. 2006. O Vácuo de Pascal Versus o Ether de Noël: Uma Controvérsia Experimetal? Circumscribere. 1: 50–57. Saje, Mitja. 2010. Rediscovering Augustin Hallerstein and his Work in Beijing. A. Hallerstein-Liu Songling (ur. Saje, Mitja). Maribor: Association for Culture and Education Kibla, 23–49. Samec, Maks (prevajalec); Turgenjev, Ivan Sergeevi~ (Dym). 1870. Dim: roman. Gradec: M. Samec. Samec, Maks. 1871. ^rtica o vplivu podnebja na ~love{ki organizem in razvitje njegovih bolezni. Letopis Slovenske Matice leto 1871, II. del: Znanstvene razprave. Ljubljana: Slovenska matica. 221–238. Samec, Maks. 1871. Spektralna analiza. Letopis Slovenske Matice leto 1871. Ljubljana: Slovenska matica, II. del: Znanstvene razprave. 257–282 (17 podob). Samec, Maks. 1876. Mo`gani. Letopis Slovenske Matice leto 1876. Ljubljana: Slovenska matica. Samec, Maksimilian. 1905. Durchsichtigkeit der Luft bei Verschiedenen Witterungzuständen. Wien. Berichte. IIa 114: 1519–1568. Samec, Maks; Blinc, Marta. 1936. Die Quellstärken. Kolloid-Zeitschrift. 77: 134–140. Santorio, Santorio. 1614. De medicina statica. Benetke. 3. izdaja: 1634. Ars... de statica medicina et de responsione ad staticomasticem. Aphorismorum sectionibus septem comprehensa. Benetke: Marc’Antonio Brogiollo (12o, 125 x 66 mm). Ponatis: 1660. Opera omnia. Santorio, Santorio. 1625. Commentaria in primam seu primi libri Canonis Avicennae. Benetke. Scheitz, Benno. 1878. Nekrologe. Professor Karl Robida. Programm des Staats-Obergymnasiums zu Klagenfurt. 53–56. Scherffer, Karl. 1773. Institutionum mechanicarum / Pars prima sive de motu, et aequilibrio corporum solidorum in usum tironum / Pars secunda sive de motu, et aequilibrio corporum fluidorum in usum tironum. Vindobonae: Trattner. (NUK-4225). Scherffer, Karl. 1752–1753. Institutionum physicae / Pars prima seu Physica generalis / Pars secunda seu Physica particularis. Conscripta in usum tironium philosophiae. Vindobonae: Trattner (FSLJ- 5399/21 (11) g 9); 1763. Vindobonae (NUK-8485). Schimank, Hans; Guericke, Otto. 1968. Otto von Guerickes Neue (sogenante) Magdeburher Versuche... Düsseldorf: VDI. Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig. 1904. Der Adel in der Matrikel des Görz. Görz: samozalo`ba. Schiffer, Michael Brian. 2003. Draw the Lighting Down. Benjamin Franklin and Electrical Technology in the Age of Enlightenment. Berkeley/Los Angeles/London: University of California Press. Schmidt, Vlado. 1963. Zgodovina {olstva in pedagogike na Slovenskem. I. del. Ljubljana: DZS. Schneider, Ditmar. 1986. Auf den Spuren Guerickes. Phys. Bl. 42: 397–399. Schöner, Joann; Gemma Frisius. 1548. Gemma Phrysius De principis astronomiae et cosmographiae, deque usu Globi Cosmographici ab eodem editi. De Orbis divisione & Intulis rebuss nuper inventis

LITERATURA 401 eiusdem De Annuli Astronomici usu. / Joannis Schoneri De usu Globi Astriferi opusculum (89r-). Antverpiae: Joannis Steelsii (FSLJ-17 d 56). Schott, Gaspar. 1657. P. Gasparis Schotti Mechanica hydraulico-pneumatica qua praererquàm quòd aquei elementa natura, proprietas, vis motrix, atque occultis cum aëre conflictus, à primis, fundamentis demonstratur: omnis quoque generis experimenta Hydraulico-pnevmatica recluduntur: & absoluta machinarum aquâ & aëre animandrarum ratio ac methodus praesribitur: opus bipartitun, cujus Pars I., Mechanicae hydraulico-pnevmaticae theoriam continet: Pars II., Ejusdem praxin exhibet, machinasque aquarias innumeras, uti & organa, aliaque instrumenta, in motum as sonum concitat: nec non varia technasmata, quae motum perpetuum v aquae spondent, exponit: accessit experimentum novum Magdeburgicum, quo vacuum alij stabilire, alij evertere conantur. Francoforti ad Moenum: Heredum Joannis Godefridi Schönwetteri excudebat Henricus Pogrin, Typographus Herbipoli. Schott, Gaspar. 1664. Technica curiosa, sive mirabilia artis libris XII. Comprehensa; quibus varia experimenta, variaque technasmata pnevmatica, hydraulica, hydrotechnica, graphica, cyclometrica, chronometrica, automatica, cabalistica aliaque artis arcane ac miracula, rara et antehec inaudita eruditi orbis utilitati, delectationi disceptationique proponuntur. Pars I. II. Herbipoli: Hertz. Ponatis: 1687. Herbipoli: Endter. Schott, Gaspar. 1663… Anatomia physico-hydrostatica… Würtzburg: Schönweter (F). Schwenter, Daniel; Harsdörffer, Georg Philipp. 1636. Daniel Schwenter... Deliciae mathematicae et physicae, oder, Mathemat. Und philosophiche Erquickstunden darinnen sechs-hundert drey und sechsig schöne, liebliche und annehmliche Kunststücklein. Nürnberg: Dümler (S). Drugi in tretji Harsdörfferjev del 1651 in 1653 (S; NUK-4154); 1677. Nürnberg: Endter (NUK-5062); 1651–1653. Nürnberg: Dümler (FSNM). Schulz pl. Strassnitzki, Karol. 1827. Das geradlinige Dreieck und die dreiseitige Pyramide nach allen Analogie dargestellt. Wien: J. G. Heubner. Schulz pl. Strassnitzki, Karol. 1835. Beitrage zur Discussion des Eulerschen Lehrsatzes von Polyëdern in Bezichung auf die neulich bemerkten Ausnahmen desselben. Journal für die reine und angewandte Mathematik (Berlin, ur. A.L. Crelle). 14/1: 83–87. Tabla I, slike 6–9. Segrè, Emilio. 1986. Von den fallenden Körper zu den elektromagnetischen Wellen. München/Zürich: Piper. Seifert, G., Köhler, T., Tenne, R. 2003. J.Phys.Chem. B 106: 2497. Seifert, Herbert. 1988. Der Sig-prangende Hochzeit-Gott. Hochzeitsfeste am Wiener Hof der Habsburger und ihre Allegorik 1622–1699. Wien: Musikwissenschaftliche Werein. Senechal, Majorie. 1995. Quasicrystals and Geometry. Cambridge: University Press. Shapin, Steven Schaffer, Simon. 1985. Leviathan and the Air Pump. Hobbes, Boyle, and the Experi- mental Life. New Jersey: Princeton University Press. Francoski prevod. 1993. Paris: Éditions de Découverte Sichen, Guilelmo van. 1666. Integer cursus Philosophices. Antverpiae: Beller (FSLJ-10 a 8). Sigaud de la Fond. 1785. Anweisung zur Experimentalphysik. 2 Bande. Wien. 8°.4 Sienell, Stefan. 2001. Die geheime Konferenz unter Kaiser Leopold I. Personelle Strukturen und Metho- den zur politischen Entscheidungfindung am Wiener Hoff. Frankfurt am Main: Peter Lang. Simoniti, Primo`. 1974. Med knjigami iz stare gornjegrajske knji`nice. Zbornik Zbornik Narodne in univerzitetne knji`nice. Ljubljana: NUK. 17–48. Sirk, Hugo. 27. 3. 1934. Der Einfluss eines Magnetfeldes auf die Streuung von Röntgenstrahlen in Flüssigkeiten. Zeitschrift für Physik. 89/3: 129–142. Sirk, Hugo. 1941. Mathematik für Naturwissenschaftlern und Chemiker. Eine einführung in die Anwendungen der höheren Mathematik. Dresden und Leipzig: Theodor Steinkopff.

4 Profesor eksperimentalne fizike in matematike na pari{ki univerzi de La Fond je preizku{al gorenje vodika, pri ~emer je ugotavljal nastajanje vode.

402 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Slaby, Adolf. 13. 11. 1906. Otto von Guericke. Deutsches Museum Vorträge und Berichte Otto von Guericke (München: Deutschen Museums). 3: 1–13. Smerdu, Franjo 1964. Zdravstvo. Slovenska Matica 1864–1964 (ur. France Bernik). Ljubljana: Slovenska Matica. 380–388. Soban, Darinka. 2004. Johannes A. Scopoli – Carl Linneaus Dopisovanje/Correspondence 1760–1775. Ljubljana: Prirodoslovno dru{tvo Slovenije. Sodnik-Zupanec, Alma. 1943. Vpliv Bo{kovi}eve prirodne filozofije v na{ih doma~ih filozofskih tekstih XVIII. stoletja. Ljubljana: SAZU. Sodnik-Zupanec, Alma. 1975. Izbrane razprave. Ljubljana: Slovenska matica. Solovjev, Ju. I. (ur.). 1983. Stanovlenie himii kak nauki. Moskva: Nauka. Sousedík, Stanislav. 1983. Valerian Magni (1586–1661). Praga: Clara Vu{ehrad. Sparnaay, M. J. 1992. Adventures in vacuum. Amsterdam: North-Holland. Sperlette, Johan. 1693/94. Physica nova, sive philosophia natura. Basoela (ST; NUK-8181). Steklasa, Ivan. 1881. Herbart X. Turja{ki (1613–1669). Ljubljanski Zvon (Ljubljana). 16: 612–616, 673–676, 739–741. Stiller, Wolfgang. 1989. Ludwig Boltzmann. Thun, Frankfurt am Main: Harri Deutsch. Strojnik, Ale{. 1955. 50 kV elektronski mikroskop ljubljanske elektrotehni{ke fakultete. Elektrotehni{ki vestnik. 23: 213–217. Subotowicz, Mieczyslav. 1959. Najwcesniejsza drukem wydana rozprawa o eksperymentalnym dowodzie istnienia prózni. Kwatartalnik historii nauki i techniki. (Warszaw). 4/1: 35–76. Sumitomo. 1979. From the History of Sumitomo. Tokyo: Sumitomo Shoji Kaisha, Ltd. Sunzel (Sunczel), Fridericus; Argyropoulos, Joannes. 11. 5. 1499…VIII libros physicorum Aristotelis in almo studio Ingolstadiensi… Hagenaw: Heinrich Gran, Johannes Rynman (NUK-R 488; FSLJ; TE, 1655, 15v). Ponatis: 1506. Venetiis: Jacobus Pentius (NUK-18112=ST-21/83 98r in 21/83 110r, NUK-R 20834, T).

[ [antel, Anton. 1883. Physikalische Kleinigkeiten. I. Ein leicht herstellbarer Apparat zur Luftverdünnung mittelst Quecksilbers. Dreiundreissigster Jahresbericht des k.k. Staats-Gymnasiuns in Görz. Görz. 27–36. Ponatis: Kaulbaum-[antelsche Luftpumpe Leopold von Pfaundler’s Compendium der Experi- mentalphysik. [kafar, Vinko. 1993. Knjige in knji`nice v nekdanjem kapucinskem samostanu v Mariboru (1613–1784). âsopis za zgodovino in narodopisje. 64/1: 62–92. [kofljanec, Joè. 2000. Red manj{ih bratov (O.F.M.) in provinca sv. Krià. Fran~i{kani v Ljubljani: samostan, cerkev in ùpnija Marijinega oznanjenja (ur. Kranjc, Sivin). Ljubljana: Samostan in ùpnija Marijinega oznanjenja. 9–79. [orn, Joè. 1984. Za~etki industrije na Slovenskem. Maribor: Zalo`ba Obzorja. [tuhec, Marko. 1995. Rde~a postelja, {~urki in solze vdove Pre{eren. Ljubljana: [KUC. [ubic, Ivan. 1897. Elektrika, nje proizvodnja in uporaba. Ljubljana. [ubic, Simon. 1875. Telegrafija, zgodovina njena in dana{nji stan. Letopis slovenske matice. 1–57. [ubic, Simon. 1876. Manometer – Hygrometer. Wien.Ber. II 73: 531. [ubic, Simon. 1896. Fotografovanje nevidnih stvarij. Dom in svet. 9: 155–159, 186–189. [umrada, Janez. 2001. @iga Zois in Déodat de Dolomieu. Kronika. 49/1–2: 65–72. [umrada, Janez. 2007. Poglavitne poteze napoleonske politike v Ilirskih provincah. Zgodovinski ~asopis. 61/1–2: 75–84.

T Targosz, Karolina. 1971. Le mécenat de Louise-Marie de Gonzague et les liens scientifiques Franco-Polonais au XVIIe siècle. XIIe Congrès international d’Histoire des sciences. XI: 137–142.

LITERATURA 403 Tartini, Giusepe. 1977. Scienza Platonica fondata nel Cerchio. Padova: Cedam-Casa Editrice Dott. Antonio Milani.

Tenne, R., Margulis, L., Genut, M., Hodes, G. 1992. Polyhedral and Cylindical Structures of WS2. Nature. 360: 444. Tera{, Mavricij. 1929. Iz zgodovine, `ivljenja in delovanja kapucinov: v spomin 400-letnice kapucinskega reda. Celje: Kapucinski samostan. Tesla, Nikola. 1. 7. 1891. Electric Discharge in Vacuum Tubes. The Electrical Engineer (New York). A–16. Tesla, Nikola. 26. 8. 1891. Reply to J.J. Thomson’s Note in the Electrician of July 24, 1891. The Elec- trical Engineer (New York). Tesla, Nikola. 1999. Collorado Springs Notes 1899–1900 (ur. Aleksandar Marin~i} in Vojin Popovi}). Beograd: Zavod za u~benike i nastavna sredstva. Thewes, Alfons. 1983. Oculus enoch… Ein Beitrag zur Entdeckungsgeschichte des Fernrohrs. Olden- burg: Isensee. Thomson, J.J. 1891. Electrician (London). Ponatis: 10. 6. 1891. The Electrical Engineer (New York). Thomson, J.J. 24. 7. 1891. Note by Prof. J.J. Thomson. Electrician (London). Ponatis: 12. 8. 1891. The Electrical Engineer (New York). Thorndike, Lynn. 1941–1958. History of Magic and Experimental Science. 5–8. del. New York: Colum- bia University Press. Ti{ler, Miha. 2003. Prispevki kemije k evropski kulturi in civilizaciji. Ljubljana: SAZU. Trbi`an, Milan. 2003. Objava J.V. Valvasorja v glasilu Philosopical (!) Transactions leta 1687 o litju kipov s tanko steno – prvi slovenski tehni~ni dokument. Livarski vestnik. 50/4: 175–184. Trigler, Johann Georg; Sturm, Johann Christoph (*1635; † 1703). 1614. Leipzig: Grosse; Trigler. 1678. Himmels Lauff. Frankfurt: Henning Gross (FSLJ-16 g 40); 1705. Truesdell, Clifford Ambrose (1919– ). 1980. The tragicomical history of thermodynamics 1822–54. New York: Springer.

U Udagawa, Shinsai ( ). 1834/1835. Ensei Ihô Meibutsu Kô Hoi ( , Dodatek medicinskim in upo{tevanja vrednim zadevam in mislim). Osaka: Kawachiya Tasuke & Kawachiya Gisuke/Edo: Suharaya Ihachi. Umek, Ema. 2006. Kranjska kmetijska dru`ba: 1767.1787. Arhivi. 29/1: 1–34. Ur{i~, Milena. (1975). Jo`ef Kalasanc ER in njegov poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske. Ljubljana: SAZU.

V Valen~i~, Vlado; Faninger, Ernest; Gspan-Pra{elj, Nada. 1991. Zois @iga (Sigismund) pl. Edelstein. SBL. 15: 832–846. Valvasor, Janez Vajkard. 1687 (januar-februar)… Method of casting Statues in Metal; together with an Invention of his for making such cast Statues of an extraordinary thinness, beyond any thing hitherto known or practised… Phil. Trans. 186: 259–262. Prevod: 1692. Actorum Eruditorum. 1: 315–319. Valvasor, Janez Vajkard. 1689. Die Ehre deß Hertzogthums Crain. Laybach-Nürnberg: Wolfgang Moritz Endter. Ponatis: 1971. München: Trofenik. 1–4. Delni prevod: 1977. Ljubljana: Mladinska knjiga. Vanino, Miroslav. 1987. Isusovci i hrvatski narod, II. Zagreb: Filozofsko-teolo{ki institut dru`be Isusove. Varignon, Pierre. 1690. Nouvelles conjectures sur la pesanteur. Paris: Jean Boudot. Vdovi~enko, Natalja Vasiljevna. 1985. Rol mehaniki v formirovanii termodinamiki. Issledovanija po istorii fiziki i mehaniki. Moskva: Nauka. 254–280. Verhaeren, Hubert. 1949. Catalogue de la Bibliotheque du Pe-t’ang. Pekin: Impr. Des Lazaristes; 1969. Paris: Societé d’Édition Les Belles Lettres.

404 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Vidmar, Tadej. 2000. »Obena deshela, ne meistu ne gmaina, ne mogo pres shul« – Usoda protestantskih de`elnih {ol v Ljubljani, Celovcu in Gradcu. [olska kronika. 9(33)/1: 9–27. Vlacovich, Nicolò. 1862. Sulla scarica instatanea della bottiglia di Leyda. Il Nuovo Cimento (Bologna) 16/8: 30–73; 1862. Wien.Ber. 46: 531–571. Vlacovich, Nicolò. 1863. Sulla durata Della scintiala elettrica. Izvestja Gimnazije Koper. 3–11. Vodopivec, Peter. 1971. Luka Knafelj in {tipendisti njegove ustanove. Ljubljana: Kronika. Voigt, Gottfried. 1670. Physikalischer Zeit-Vertreiber… Güstrow/Rostock: Wilden, Scheippeln. Ponatis: 1686. Stettin: Plener. Vorländer, Karl. Zgodovina filozofije. Druga knjiga. Ljubljana: Slovenska matica. Vovk, Bernard. 1857. Arithmetische Progressionen. Programm des k.k. Gymnasiums in Neustadtl am Schuljahres 1857. 3–30. Vrhovec, Ivan. 1891. Zgodovina Novega mesta. Ljubljana.

W Weichenhan, Michael. 2004. »Ergo perit coelum…«: Die Supernova des Jahres 1572 und die überwen- dung der aristotelischen Kosmologie. Stuttgart: Franz Steiner. Wiesenfeldt, Gerhard. 2008. The Order of Knowledge, of Instruments, and of Leiden University, ca. 1700. Instruments in Art and Science: On the Architectonics of Cultural Boundaries in the 17th Century (ur. Schramm, Helmar; Schwarte, Ludger). Berlin/New York: Walter de Gruyter. 222–235. Wiesner, Julius. 1905. Jan Ingen-Housz Sein Leben und sein Wirken als Naturforscher und Arzt Unter Mitwirkung von Prof. Th. Escherich, Prof. E. Mach, Prof. R. von Töply und Prof. R. Wegscheider von Prof. Julius Wiesner Director des Pflanzenphysiologischen Instituts der k. k. Wiener Universität. Wien: Carl Konegen. Wiesner, Julius. 1905b. Jan Ingen-Housz in Wien. Osterreischische Rundschau (Wien: Carl Konegen).3: 197–214. Winkler, Johann Heinrich. 1738. Institutiones Mathematico-physicae experimentis confirmatae auctore M. Jo. Henr. Wincklero. Lipsiae: Bern.Christ. Breitkopf. 1754. Anfangsgründe der Physik, Leipzig: Bernard Christoph Breitkopf (NUK-8235). Nizozemski prevod: 1768. Beginselen der natuurkunde. Amsterdam: Jacobus Loveringh/Abraham Blussé. Winkler, Johann Heinrich. 1744. Gedanken von den Eigenschaften, Wirkungen und Ursachen der Elek- tricität, nebst einer Beschreibung zwo neuer Maschinen. Mit 9 Kpft. Leipzig: Johann Heinrich Breitkopf. Wolff, Christian. 1733–1743. Elementa matheseos universa. Geneve: Gosse (NUK-4240); I–V del. Geneve: Bosquet et Socios 1733 (NUK-4049); 1741–1742 (NUK-4073); 1774. Vindobonae: Trattner (FSNM). Wolff, Christian. 1701. Mathematischen Wissenschaften. 4 Bande. Frankfurt: Renger (FSNM); 1746–1753. (Der) Anfangs-Gründe aller Mathematischen Wissenschaften. Halle und Magdeburg (NUK-4136). Wolff, Christian. 1746. Vernüstige Gedanken von der Wirkungen der Natur, den Liebhabern der Wahrheit mitgetheilt. Fünfte Auflage. Halle: Renger (NUK-8202; FSNM). Wolff, Christian. 1715. Halle. Ponatisi: 1740–1743. Elementa matheseos universa. Geneve: Gosse (I del. 1743. Geneve (ST; J-451, W-1405 NUK-4240); I in V del. 1733. Geneve: Marcus Michael Bosquet et Socios (J-436; NUK-4049); II–IV del (NUK 4049); II in V del. 1741–1742. Halle: Regeniana (NUK-4073). 1747. Halle/Magdeburg (ER-M67). 1774. Vindobonae: Trattner (FSNM).

Y Yamazaki, Toshio. 1952. A catalogue of Sumitomo Library kept in Osaka Prefecture Library. Kagakusi Kenkyu (Journal of History of Science, Japan). 21: 42–48.

LITERATURA 405 Z Zabarella, Giacomo (* 5. 9. 1533 Padova; † 25. 10. 1589 Padova). 1604. De rebus naturalibus. Tarvisii: Robert Meietti (FSLJ-9 b 45). Zabarella, Giacomo. 1601. In libros Aristotelis physicorum commentarii. Venetis: Francisco Bolzeti & Jo. Anton & Jacob de Franciscis (FSLJ-19 a 1). Zanchi, Josephi. 1748. Scientia rerum Naturalis sive Physica au usus academicos accomodata opera et studio P. Josephi Zanchi Societatis Jesu Sacerdotis... Johannes comes Patachich de Zajesda... praelectionibis... Zanchi... Viennae: Kaliwoda (ER-XCVII; W-1466=NUK-8479; FSLJ-9 h 40 2232/II, 500Bg40R2). Zanchi, Joseph. 1748. Scientia rerum Naturalis sive Physica au usus academicos accomodata opera et studio P. Josephi Zanchi Societatis Jesu Sacerdotis / Physica P. Josephi Zanchi e Soc. Jesu. inscripta honoribus serenissimi regnii principis Caroli Alexandri Ducis Lotharingiae... dum in antiquissima, ac celleberima Universitate Viennensi, Illustrissimus, Excellens, ac Doctissimus Dominus Joannes Comes Patatich de Zajesda ... universam philosophiam publice propugnaret, ex praelectionibus ejusdem R. P. Josephi Zanchi... M. DCC. XLVIII... Tomus primus et secundus in uno volume. Viennae (W-1466, NUK-8479, ST; ER-F61-XCVII; FSLJ-9 h 50): 1753. Philosophia mentis, et sensuum. 1–3; 2: Physicam generalem 3: Physicam particularem. Viennae: Kaliwoda (FSLJ-4 c 27–29). Zelli, Rafael. 1811. Registre de correspondence. VII. NUK, rokopisni oddelek.

406 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Povzetek

Ob odkritju Kopernikove (1566) knjige v Ljubljani opisujemo raziskovanje vakuuma in vakuumskih tehnik v njegovem ~asu. Razmi{ljamo o knjigah in napravah, ki so bile v tisti dobi dosegljive Kranjcem. Trubar vsaki~ znova razdeli slovenski narod na »na{e« in sovra`nike na{ih. Ker smo vakuumisti pri tovrstnih zdrahah na~eloma nevtralni, si ka`e pogledati, kaj so slovenski in pri nas gostujo~i razumniki Trubarjevih dni menili o vakuumu, o raziskovanju materialov in o lastnostih povr{in. Raziskane so razlage vakuuma v knji`nicah na tedanjem Kranjskem in [tajerskem, pa tudi mnenja slovenskih u~enjakov, ki so predavali na dunajski, tübingenski ali padovski univerzi. Prelistali smo dolga stoletja izgubljeni dunajski popis Ljubljanske turja{ke knji`nice in v njem na{li {tevilne knjige najpomembnej{ih raziskovalcev vakuuma 17. stoletja. Raz~lenili smo prepri~anja piscev in jih povezali z vakuumskimi raziskovanji lastnika knji`nice, prvega ljubljanskega vakuumista in Guerickejevega pomo~nika – Turja~ana. Njegovo pionirsko delo v vakuumskih tehnikah smo postavili ob bok prizadevanjem za prodor novih idej o pomembnosti eksperimentalne znanosti Francisa Bacona, Galileija in Keplerja. Opisane so knjige nekdanje cistercijanske knji`nice v Sti~ni povezane z vakuumskimi poskusi in z razglabljanji o mo`nih postopkih ~rpanja zraka. Izpostavljene so povezave cistercijanskih menihov z drugimi vodilnimi knji`nicami na danes slovenskem ozemlju. Nakazani so povodi, ki so povzro~ili cistercijansko zanimanje za vakuum z uporabnega in fizikalnega stali{~a. Ugotovljeno je, da ve~ina sodobnih vakuumskih, fizikalnih in matemati~nih knjig cistercijanov v Sti~ni izvira iz zapu{~ine fizika-matematika Ivana Dizme Florjan~i~a de Grienfelda, enega najbolj pronicljivih mislecev na tedanjem Kranjskem. Opisujemo pomembne fran~i{kanske, predvsem pa kapucinske znanstvenike. Zanima nas njihovo znanstveno delovanja pri raziskovanju vakuuma in knjige, ki so jih nabavljali. Med kapucini, ki so vplivali na razvoj poznavanja procesov v vakuumu. Opisujemo predvsem Rheito in V. Magnija; zanimajo nas tudi Magnijevi obiski v na{i krajih. Posebno pozornost posve~amo knjigam, ki so jih kapucini uporabljali. Opisane so knjige in rokopisi o vakuumskih tehnikah, ki jih hranijo ljubljanski fran~i{kani. Povzeti so zgodnji dvomi v obstoj vakuuma pri Aristotelu naklonjenih zagovornikih fran~i{ka-

POVZETEK 407 na Skota. Posebna pozornost je namenjena fran~i{kanskim skicam vakuumskih poskusov, {e posebej tistim namenjenim dijakom zunaj fran~i{kanskega reda, ki so obiskovali novome{ke fran~i{kanske vi{je {tudije. Valvasorjevo zanimanje za vakuumske tehnike in tankostenske kipe je bilo tesno povezano s Kraljevo dru`bo v Londonu. Angleì so si nadvse èleli u~enega sodelavca in poro~evalca v na{em delu sveta. Valvasor je preu~eval vakuumske poskuse vidnega ~lana Kraljeve dru`be Roberta Boyla, po drugi strani pa je kupil domala vse knjige njegovih nasprotnikov, sodelavcev rimskega profesorja Kircherja. Metalurg Valvasor je pred jezuitsko cerkev sv. Jakoba postavil tankostenski Marijin kip ulit po lastnem izvirnem postopku, ki ga ob~udujemo {e dandanes. Svojo iznajdbo je opisal in narisal v vodilni londonski in leipzi{ki reviji kot prvi mednarodno priznani izumitelj iz na{ih krajev. Valvasor je knjige o vakuumu in drugih zagatah baro~ne dobe v precej{nji meri nabavljal po zgledu svojega prijatelja, tri desetletja starej{ega deèlnega glavarja grofa Volfa Engelberta Turja{kega, brata na{ega prvega vakuumista kneza Janeza Vajkarda Turja{kega. Slovenci smo Valvasorja poslovenili, njegovih prav tako zaslu`nih u~enih vzornikov Turja{kih pa ne. Opisujemo prva opazovanja ohlajanja plinov pri {irjenju v vakuum in s ponosom poudarjamo dele` Slovenca Gruberja pri zgodnjih raziskovanjih tega pojava. Zgodbo pripeljemo do uporabne razlage pojava pri Joulu in Thomsonu ter do tehni~ne uporabe v tekmi za kondenzacijo plinov. Obravnavamo razvoj prvih vakuumskih podjetij Leybold in Heraeus v nem{kem delu srednje Evrope. Njun razcvet je sledil najpomembnej{im dose`kom v raziskovanju teorije vakuuma, etra in optike barv tankih kovinskih plasti na obrobju srednjeevropskih slovenskih deèl, ki jih je Cauchy pisal v Gorici med letoma 1836–1838. Prvi~ v zgodovinopisju opisujemo gori{ki obdobje slovitega fizika in matematika Cauchyja. Posebno pozornost posve~amo Cauchyjevim raziskovanjem vakuuma ob iskanja primerne teorije etra, ki bi pravilno napovedovala rezultate opti~nih poskusov. Dokazujemo, da je bil prav Cauchy najve~ji fizik in matematik, kar jih je slu`bovalo med Slovenci. Teorijo Cauchyja in uspehe zgodnjih proizvajalcev vakuumske tehnike povezujemo s poznej{im napredkom sodobnih srednjeevropskih vakuumskih tehnologij od Balzersa do sodobnih slovenskih dose`kov. Vakuumsko ~rpalko so preizkusili na kitajskem dvoru Hallersteinovih dni, vendar ni zlepa poèla toliko pozornosti kot evropska astronomija. Eden od vzrokov za kitajsko hladnost je bilo pomanjkanje uporabe vakuumskih in elektri~nih pripomo~kov. Vakuumska tehnika in {e posebej elektrostati~na leidenska steklenica sta {e laè prodrli na Japonsko Hallersteinove dobe, ko je bila deèla vzhajajo~ega Sonca odprta le za pe{~ico nizozemskih in kitajskih trgovcev; leidenska steklenica je bila namre~ predvsem nizozemski izum. Franc Ho~evar je bil poglavitni belokranjski znanstvenik; ~eravno spada ve~ina njegovih del k matematiki, je objavil nekaj fizikalnih razprav o elektri~nih poskusih z uporabo vakuumskih tehnik. Z njimi je marsikje oral ledino pri novih prijemih za pou~evanje dijakov in prispeval k temeljnemu poznavanju vakuumskih tehnik v povezavi z uporabo Geisslerjevih vakuumskih elektronk v elektroforju. Zgodnji vakuumski poskusi in knjige o njih so se iz prve roke ljubljanskega kneza Janeza Vajkarda Turja{kega uveljavili med peti~neì v slovenskih deèlah. Brali in kupovali so jih tako plemi~i, kot me{~ani ali raznovrstni redovniki vedo~ za Turja~anovi udele`bo pri prvih poskusih z Guerickejevo ~rpalko. Danes je le ste`ka je mogo~e pri~akovati tako uren pretok odkritij med Evropo in Ljubljano; zato kaè uspehe tistih davnih let obeleìti v javni podobi Dru{tva za vakuumsko tehniko Slovenije. Podane so osnovne smernice napredka vakuumske tehnike, ki jih je Napoleonova oblast prinesla v znanost in izobraèvanje Ilirskih provinc. Francoske revolucionarne novosti so spremljale poslednje vzdihljaje v labodjem spevu stoletnega jezuitskega pou~evanja fizike in matematike na ljubljanskih vi{jih filozofskih {tudijah. Orisane so pomembnej{e ~rtice iz ìv-

408 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK ljenja, predavanj in znanstvenega dela ljubljanskih matemati~no-fizikalnih profesorjev ilirske dobe, predvsem Gunza in Kersnika, in njunega u~enega prijatelja, barona Zoisa. Popisani so njuni ljubljanski u~beniki in drugi didakti~ni pripomo~ki. Pojasnjeni so odnosi med vodilnimi izobraènci tedanje Ljubljane vklju~no z Nodierjem, Vodnikom in @. Zoisom. Nakazane so njihove povezave z raziskovalci vakuuma v prestolnici, tako v nekdanji dunajski z Jurijem Vego, kot v novi pari{ki z Lalandom, Laplacom, Lagrangom ali Biotom. Kot pomemben vir za podatkov za Zoisova, Gunzova in Kersnikova ljubljanska dejanja in nehanja sta raziskani njuni knjigi in Kersnikove vakuumske naprave v fizikalnem kabinetu. Posebna pozornost je posve~ena novome{ki, gori{ki, trà{ki, koprski in zadrski {oli, ki so pod Napoleonom na hitro pre{le iz rok redovnikov v lai~ne u~ilnice. Raziskana je usoda Napo- leonove vakuumske dedi{~ine na na{ih tleh s presenetljivim zaklju~kom, da restavracija skorajda sploh ni prinesla sprememb, saj so Napoleonovi ljubljanski profesorji eksaktnih ved obdràli svoje katedre tudi pod Metternichom. Meso sta postala posre~ena, ne ravno revolucionarna stiha Gunzovega u~enca, Jovana Vesela Koseskega: »Spremembe so le kvari, malok’tera obvelja«. Zoisov krog je klju~en za razumevanje ilirskih izobraèncev Napoleonove dobe. Zois je vakuumski plav` podaril Kersnikovi {olski zbirki. Pozorno so pregledani vsi popisi Zoisove knji`nice. Njegovo branje o vakuumu je primerjano z Valvasorjevim, Erbergovim, Turja~a- novim, licejskim, in drugimi knji`nicami tedanje dobe. Dokazan je Gruberjev u~iteljski vpliv na Zoisovo izbiro knjig o Bo{kovi}evem, Franklinovem, pa tudi Newtonovem pojmovanju vakuuma. Pri nabavi knjig o vakuumu se kaè vpliv sprva pristnega prijatelja Hacqueta, ki je moral vplivati tudi na naro~anje {tevilnih Zoisovih znanstvenih revij. Vodnikovo sodelovanje z Zoisom se zrcali v Zoisovi literaturi, ki je Zoisa in Vodnika vodile pri kovanju slovenskega znanstvenega izrazoslovja. Prvi~ poleg znanega prodajnega Kornovega NUKovega kataloga Zoisovih knjig uporabljamo tudi zgodnej{ega Kopitarjevega (1803) na zve~ine nevezanih listih, ki ga hrani ARS. Nikola Tesla je bil morda eden najbolj domiselnih raziskovalcev vakuumskih razelektritev vseh ~asov. Teslov spor s slovitim J.J. Thomsonom je opisan z razli~nih stali{~. Povzete so poglavitne zna~ilnosti Teslovih vakuumskih poskusov in povezave s slovenskimi deèlami. Njegovim predhodnikom in sodobnikom v slovenskem prostoru smo posvetili {e posebno pozornost. Povzeli smo nekaj drobcev iz uspe{ne kariere prve znamenite vakuumistke Herthe Ayrton, ki je v Angliji zaslovela z raziskovanjem oblo~nic. Po zgodovinskem uvodu smo opisali uspehe Serafine De`man († 1896) pri meritvah tlaka z vakuumskimi barometri in pri uporabi drugih eksperimentalnih tehnik v Ljubljani. Ob prvih korakih v znanost jo je spremljal brat Karel De`man, po njegovi smrti pa je z meritvami nadaljevala sama. Tako jo imamo za prvo pomembno ljubljansko eksperimentalno fizi~arko. Marija Wirgler je bila prva slovenska profesorica fizike. Prva ènska z doktoratom iz prirodoslovnih ved je postala Ángela Piskernik, ki je pou~evala fiziko v Novem mestu in v Ljub- ljani. V njunem ~asu je bila ustanovljena Ljubljanska Univerza z novimi mo`nostmi za ènske raziskovalke. Emilija Mlakar poro~ena Branz je postala prva ènska z akademskim naslovom iz matemati~nih ved na Univerzi v Ljubljani leta 1928. Po drugi svetovni vojni je veliko Slovenk za~elo raziskovati z uporabo vakuumske tehnike. Med prvimi je bila Snegulka Detoni, znana predvsem po raziskavah vibracijskih spektrov. Bibijana Dobovi{ek, poro~ena ûjec, je po diplomi in disertaciji na ljubljanski Univerzi med letoma 1955 in 1966 delala na prvem betatronu Nuklearnega Instituta, dana{njega IJS v Ljub- ljani. Danica Burg poro~ena Hanèl pa je kot prva ljubljanska inènirka fizike postala vodilna raziskovalka prav tedaj izumljene Mössbauerjeve spektroskopije. Ve~ sorodnikov Antona Peterlina je pisalo o znanosti in vakuumu, najstarej{i med njimi pa je bil ded njegove ène Maks Samec. Kot mlad asistent je Peterlin uporabljal vakuumske tehnike

POVZETEK 409 pri meritvah sipanja rentgenskih `arkov v teko~inah, po svojem medvojnem obisku v Dresdnu pa predvsem pri sipanju na makromolekulah. Med desetletnim vodenjem Fizikalnega instituta, ki ga je preimenoval po Jo`efu Stefanu, je vpeljal sodobne vakuumske tehnike v ljubljansko jedrsko fiziko in s tem postavil trden temelj za na{e dana{nje delo. V ~etrtini stoletja pedago{kega dela na Ljubljanski univerzi (1933–31. 8. 1960) je prehodil pot od asistenta do rednega profesorja in vzgojil prvo povojno generacijo na{ih strokovnjakov. Desetletje jim je predaval eksperimentalno fiziko in vodil praktikum s poudarkom na vakuumskih tehnikah. Opisujemo manevriranje slovenske znanstvene politike Peterlinovih dni, ki je v senci prizadevanj za atomsko bombo razvijala druge pogosto dovolj neodvisne panoge znanosti, med njimi pospe{evalnike in tankoplastne tehnologije. Peterlinovo u~inkovitost primerjamo z nekaj let starej{im Oppenheimerjevim na~inom dela in najdemo vzporednice tako pri njuni uspe{nosti, kot pri dejanjih njunih nasprotnikov. Iz ~asov, ko je bila znanstvena prodornost {e bolj zmes sposobnosti uma in komolcev kot dandanes, sku{amo povle~i nauke za prihodnost.

Sodobno ljubljansko odkritje posebne vrste MoS2 nanocevk povezujemo s starej{imi tradi- cijami uporabe molibdena in volframa v Ljubljani, predvsem pa s Hacquetovim raziskovanjem cevastih kristalnih struktur pod mikroskopom. Hacquetovo opazovanje rasti ledenih ro` je bilo del mnoìce drobnih naravoslovnih odkritij, ki so v njegovem ~asu vrela iz {tevilnih srednjeevropskih mest. Novosti so v pismih objavljanih v nem{kih revijah urno kroìle med raziskovalci v obliki »svetovnega spleta« tedanjih dni. Hacquet je opazoval kar na oknu delovne sobe. Meril je z barometrom in s termometrom ter med prvimi uporabljal mikroskop pri raziskovanju kristalov. Bogate kristalografske izku{nje je zdruìl z dolgoletnim opazovanjem rastlinskega sveta in na zelo sodoben na~in opisal rast kristalov ledenih ro`. Hacquetovo delo je sovpadalo z za~etki raziskovanja kristalov v habsbur{ki monarhiji in v Ljubljani znotraj nje; hiter razvoj zgodnje znanosti o kristalih v habsbur{ki monarhiji in {e posebej na Kranjskem je bil povezan z rudarjenjem. Nakazali smo poti, po katerih je Hacquetovo raziskovanje kristalov vplivalo na poznej{e nabave eksperimentalnih pripomo~kov v Ljubljani, kristalografijo ljubljanskega profesorja Schulza in celo na sodobno odkritje nanocevk v Ljubljani. Ljubljansko odkritje nanocevk je le ste`ka prodrlo v javnost; kon~nemu uspehu Ljubljan~ank je deloma botrovala podpora [vicarjev, ki so tradicionalno è stoletje naklonjeni znanstvenicam iz slovanskih deèl. Ljubljan~anke so se postavile ob bok japonskim in izraelskim dose`kom.

Opisujemo strukturo MoS2 nanocevk in ponujamo mo`ne razlage novosti, ki jih tvorbe te vrste prina{ajo v novo geometrijsko pojmovanje kemijskih procesov. Sku{amo predvideti prihodnje smeri razvoja te obetavne tehnologije, ko poznamo `e nad petdeset anorganskih spojin, ki tvorijo nanocevke.

Klju~ne besede Klju~ne besede: Matija Hvale (Qualle), Primo` Trubar, Frischlin, Kepler, Janez Vajkard Turja{ki, ljubljanska kne`ja knji`nica, Ivan Dizma Florjan~i~ de Grienfeld, cistercijani v Sti~ni, zgodovina vakuumskih tehnik, tankostenske tehnologije, elektrofor, zgodovina elektrike, razelektritve, vakuumske ~rpalke, pospe{evalniki, tanke plasti, jedrska bomba, nanocevke, Rheita, V. Magni, Valvasor, Robert Boyle, Gruber, Joulova ekspanzija, Joule-Thomsonovo ohlajanje, Leybold, Heraeus, Balzers, Cauchy, Hallerstein, Peking, Japonska, fran~i{kani, kapucini, jezuiti, cistercijani, Franc Ho~evar, zgodovina knji`nic, S. Gunz, J.K. Kersnik, V. Vodnik. C. Nodier, Zois, Ilirske province, Tesla, Anton Peterlin, Maks Samec, In{titut Jo`ef Stefan, Teofil Zinsmeister, ljubljanski in novome{ki fran~i{kani.

410 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Abstract

In connection with the discovery of Copernicus’ book (1566) in Ljubljana we described the vacuum research of his time. We discussed the books and instruments available to our ancestors in Copernicus’ time Carniola. Several centuries lost manuscript catalogue of Ljubljanian Auersperg library was examined in search for the books about vacuum published in 17th century. The opinion and values of the authors were discussed in correlation with the library owner Auersperg’s own vacuum research in collaboration with Otto Guericke pioneer research. The connection between Auersperg’s vacuum work and his propaganda for the ideas of the early modern science of Bacon, Galileo, and Kepler was claimed. Trubar's year 2008 divided Slovenians again into »ours«, and their enemies. Vacuum researchers are supposedly neutral at such kind of quarrels. It is a good opportunity to examine the opinions about vacuum and material science at Trubar's time. The opinions about vacuum at libraries of Trubar's time Carniola and Styria were researched in light of the scientists' lectures at Viennese, Tübingen, and Padua Universities. The vacuum experiments and vacuum philosophy related books of the former Sti~na monastery were described. The connections of Sti~na library with the other libraries of today Slovenian regions were put in the limelight. The probable reasons for the Cistercian interests in vacuum techniques development were put forward. The former owner of most mathematics, physics, and vacuum related books in Cistercian Monastery Sittich was the physicist and mathematician Ivan Dizma Florjan~i~ de Grienfeld, one of the ablest literati of those days Carniola. The most important Franciscan and Capuchin scientists connected with vacuum research were described. Their scientific work bought Slovenian libraries is put in the limelight. The Capuchins Rheita, and V. Magni were considered as the most influential at today Slovene lands. The special concern was put on books describing vacuum at Capuchin's libraries. The books and manuscripts on vacuum techniques kept in Ljubljana Franciscan Friary were put in the limelight. The Franciscans’ early doubts in real existence of vacuum inside Aristotelian and the Franciscan Scot’s doctrines were put forward. The special concern was put on

ABSTRACT 411 Franciscan own drawing of the vacuum experiments used in pedagogical process with Franciscans’ high school lay students in Novo mesto. Valvasor’s original contributions to the development of physics and techniques are put forward in connection with his fellowship at the Royal Society of London. The special concern is put on Valvasor’s library with many Robert Boyle’s books included. At the other hand Valvasor bought almost all works of Boyle’s opponent Kircher. He collected the Jesuit’s books, most of them connected with the Kircher’s Roman College circle. Valvasor grinded a Virgin Mary statue and put it at the front of Jesuit St. Jacob’s Church. He described his new thin layer grinding method at London Phil. Tran. and Leipzig Acta Eruditorum. Valvasor followed the Volf Engelbert Auersperg’s example upon collecting books at his own library. Volf’s brother Prince Janez Vajkard helped Otto Guericke at his Regensburg experiments as the first Carniolan vacuum researcher. Slovenes later adopted Valvasor as one of their own, but did not provide the same treatment for the erudite Auerspergs. The first observation of the cooling of gases during their expansion in vacuum was described. The share our Slovene scientist Gruber gave to the early research was acknowledged with pride. We concluded our story with the usable explanation of the effect in the works of Joule and Thomson, and with the technological and industrial use of the Joule expansion in the early race for the condensation of the gases previously considered permanent. The early development of vacuum enterprises Leybold and Heraeus in German part of the Middle Europe is discussed. Their success followed the most important achievements in the research of the vacuum theory at the border of Slovene Middle European lands that Cauchy accomplished in Gorica in the years 1836–1838. By using French and Italian archive sources we describe Cauchy’s life and work in Gorica for the first time in historiography. We discuss the main Cauchy’s scientific collaborators in Prague, Vienna, Graz, Ljubljana, and Gorica. Cauchy’s work considerably influenced the later development of Middle European vacuum research from Balzers to modern Slovene inventions. The vacuum pumps entered Chinese court in Hallerstein’s time, but eventually received less interests compared to the Western astronomy. One of the reasons for the Chinese doubts was the nonexistence of the broader scale technical use of vacuum or electricity during the Hallerstein’s lifespan. The vacuum and especially Leyden jar research entered even easier the Japan of Hallerstein’s times when only Dutch and Chinese had some Japanese trade privileges, because at least the jar was essentially Dutch invention. Franz Ho~evar was the most successful scientist from White Carniola. His main works belonged to mathematics, but he also published several physics papers about electrical experiments using the modern vacuum technique. He used innovative techniques in his pedagogical achievements and considerably improved vacuum techniques of his times with the early use of the Geissler vacuum tubes in the electrophorus. The early vacuum experiments and books about them spread among the well-to-do Slovenian land people with the little help of the first Ljubljana prince Janez Vajkard Auersperg. The nobles, wealthy bourgeois, and monks bought and read them because they were aware of Auersperg’s collaboration with Guericke on the early experiments with vacuum pump. Its hard to believe that any later exchange of the new inventions between Europe and Ljubljana was that quick. Therefore we had to memorize the success of those days in public symbols of the Slovenian Society of Vacuum Techniques. Raffaelle Zelli (Zell, * 1772; † 1817) was professor of mathematics and physics in Zadar. In 1808/1809 he was appointed the director of Zadar Lyceum and in the same time he became the personal chemistry tutor of the duke of Dubrovnik marshal Auguste-Frédéric-Louis Viesse de

412 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK Marmont (* 1774; † 1852). Marmont got the prestigious job of the Governor general of Illyrian Provinces and took Zelli with him to Ljubljana. Zelli became the supreme inspector of all public schools. In Ljubljana, both became frequent visitors of @iga Zois’s (* 23. 1. 1747 Trst; † 10. 11. 1819 Ljubljana) house where they discussed vacuum and Voltaic experiments. Many vacuum and other books from Ljubljana Lyceum libraries were shipped to Zadar to help the Zadar Lyceum. Marmont established his excellently equipped laboratory in Ljubljana Bishop’s house where he staid between 16. 11. 1809 and the beginning of the year 1811. On live, he donated all his equipment to Janez Krstnik Kersnik’s (* 26. 3. 1783 Moste pri @irovnici na Gorenjskem; † 24. 6. 1850 Ljubljana) physics-chemistry Cabinet of Ljubljana Central schools. Among his gifts were fine analytic balance, Voltaic pile with 100 V, Galvanic battery with 100 elements copper-zinc, distillation apparatus, and many other vacuum related instruments. Marmont certainly learned a lot of his Zadar tutor Zelli and their support of the Ljubljana school laboratory could be described as the very first successful collaboration between Croatian (Zadar) and Slovenian (Ljubljana) vacuum researchers. In 1811, Kersnik inventoried his laboratory equipments. Some of his vacuum and other instruments selected by the present author were displayed in the exhibition in Ljubljana city museum opened by the president of France on May 11, 2009. The main points of Napoleon’s government changes at Zois’s vacuum science and Kersnik’s education in vacuum techniques were put in the limelight. French revolutionary novelties accompanied the last tracts of the Jesuit’s centennial education of physics and mathematics at Ljubljana higher philosophical studies. The main points of the life, lectures, and scientific works of the Ljubljana mathematical-physics Professors of Illyrian Provinces are put forward, most of all Gunz, Kersnik, and their learned friend, Zoisi. The lists of their scientific-didactic vacuum equipment were provided. The relations between the leading literati of those days Ljubljana is given, including Nodier,Vodnik, and @. Zois. Their relations with the vacuum researchers of the capital is given, the old one at Vienna including Jurij Vega, and the new one at Paris including Lalande, Laplace, Lagrange, or Biot. The relevant sources for Gunz and Kersnik’s work at Ljubljana are their mathematical books and Kersnik’s vacuum didactic school equipment. The special attention was put on the schools at Gorica, Trst, Koper, and Zadar. The destiny of Napoleon’s scientific ancestry at Slovenian lands was researched with the surprising conclusion that the Restoration brought almost no changes, because the Ljubljana Professors of science kept their chairs also under Metternich’s regime to support the poetical thoughts of Gunz’ student, Jovan Vesel Koseski: »The changes are only damages, just few of them remain«. Zois’ circle is the key for understanding of the Illyrian provinces vacuum knowledge of Napoleon’s era. Zois’ vacuum steel enterprise was compared with Kersnik’s note school inven- tory. All preserved catalogues of the Zois’ library were examined with care. Zois’ scientific readings were compared with Valvasor’s, Erberg’s, Auersperg’s, Lyceum’s, and other libraries of the era. Gruber’s influence on Zois’ book taste was proved including Zois’ passion for Jesuit Bo{kovi}, Franklin, and also Newton’s science. Zois’ acquired minerals and books under the influence of his one day close friend, Hacquet. Hacquet also influenced Zois’ ordering of the numerous scientific journals dealing with vacuum research. Vodnik’s collaboration with Zois is reflected at Zois’ literature on vacuum, which helped Zois and Vodnik on their invention of the Slovene Natural Sciences terms. Besides well known Korn’s selling catalogue of Zois’ books at NUK, the earlier Kopitar’s (1803) catalogues at unbound leaves kept at ARS were also used. Nikola Tesla was born 150 years ago as one of the best researchers of vacuum discharges. Tesla’s quarrel with the famous J.J. Thomson was described in some detail. His scientific and

ABSTRACT 413 other connections with Slovene lands were put in the limelight. The claim was forwarded about the high quality of Tesla’s predecessors and contemporaries from Slovene lands. In the year of physics the contributions of Slovene female researchers in vacuum techniques were described. The achievements of Hertha Ayrton in arc light research are mentioned. After historical introduction we described the success of Serafina De`man († 1896) at measure- ments of pressures with barometers and other experimental techniques in Ljubljana. She was trained by her brother Karel De`man as his collaborator and after his death she continued the experiments on her own. She could be considered the first important Slovene female experimental physicists, working in the field of barometer techniques, and using sophisticated vacuum barometers already 150 years ago. Marija Wirgler was the first Slovenian female professor of physics, and Ángela Piskernik was the very first Slovenian girl with Ph.D. in natural philosophy. In their time the University of Ljubljana was established with better opportunities for Slovene female researchers. Emilija Mlakar, married Branz was the very first woman to take a mathematical sciences degree at the University of Ljubljana in 1928. After the second word war many Slovene women entered the field of physics research with the use of vacuum techniques. One of the first was Snegulka Detoni, famous for her work on vibration spectrums. After her diploma and dissertation at Ljubljana University Bibijana Dobovi{ek, married ûjec, began her pioneering work (1955–1966) on the new betatron at Nuclear Institute, today Institute Joèf Stefan in Ljubljana. Danica Burg-Hanèl, as the very first Ljubljanian engineer of physics, became the leading researcher of the Mössbauer’s spectroscopy. Many Peterlin’s family members published about science and vacuum, among them his wife’s grandfather Maks Samec. As a young assistant at the University of Ljubljana Peterlin used early vacuum techniques for X-rays scattering measurement on liquids. His wartime work in Dresden brought him increasingly in contact with macromolecules which became his main area of research. During his decade-long leadership of Ljubljana Physics Institute, in the meantime named after Joèf Stefan, Peterlin introduced modern vacuum techniques in nuclear and solid state physics, thereby laying a solid foundation for our present day achievements. Within the quarter century at the University of Ljubljana (1933-August 31, 1960), first as assistant and later as a full professor, Peterlin educated the whole post-war generation of Slovenian scientists, physicists as well as mathematicians. For over a decade he not only taught experimental physics but also designed and supervised laboratory experiments for students using vacuum techniques. The article describes Peterlin’s 1949–1959 managing of Joèf Stefan Ljubljana Institute in comparison with J. Robert Oppenheimer’s (* 1904 New York; † 1967 Princeton New Jersey) 1943–1954 work. Oppenheimer had General Groves and Senator McCarthy, but Peterlin eventually had to deal with Yugoslavian Communist authorities. In his pursuit to grant more money for his macromolecular research Peterlin had to accept the opportunity to build the nuclear institute at Ljubljana, but after a decade of hard fork faced a similar destiny as Oppenheimer did five years earlier. During his Ljubljana work Peterlin was able to develop the accelerator and thin films research. He paved the way for of our modern achievements at that fields.

The contemporary Ljubljanian discovery of the special sort of monocrystal MoS2 nanotubes was connected with the older traditions of the Molybden and Tungsten manufacturing, and most of all with Hacquet’s observation of the tube-like crystal structures. Hacquet’s frostwork research was a part of the numerous small advancements in science published from more or less personal letters that connected the central European researchers to

414 ZGODOVINA RAZISKOVANJA VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK a kind of a old world web. Hacquet performed his research simply on the window of his study. He measured with a barometer, thermometer, and microscope. He pioneered the use of microscope in crystallography by combining his crystallographic experiences with many years of the flora observation. The result was quite modern description of the ice-ferns crystal growth. Hacquet’s crystallography influenced later purchases of scientific instruments in Ljubljana and modern research of crystals that eventually lead to the modern anorganic nanotubes discovery in Ljubljana. The Ljubljanese invention of dr. Rem{kar went through a hard times up to the lime-light, Per Astera Ad Astra. The support from Switzerland should be considered decisive as Swiss traditionally for a century and more supported the female scientists from Slavic countries. The success of the Ljubljanese researchers could be compared with the achievements of Japanese and Israeli researches in the field of nanotubes.

The structure of MoS2 nanotubes is described with a possible explanation of the novelty they bring into the new geometrical approach to chemistry. We try to predict the future development of that promising technology.

Key Words History of Vacuum Technology, History of Thin Layers Technology, Electrophorus, Air Pumps, History of Electricity, History of Libraries, Illyrian Provinces, discharges, Accelerator, Thin Films, A-Bomb, Nanotubes, History of Libraries, Copernicus, Ljubljana, Johann Weikhard Auersperg, Ivan Dizma Florjan~i~ de Grienfeld, Sittich Cistercians, Franciscans, Capuchins, Rheita, V. Magni, Valvasor, Robert Boyle, Gruber, Joule Expansion, Joule- Thomson Cooling, Leybold, Heraeus, Balzers, Cauchy, Gorizia, Hallerstein, Beijing, Japan, Jesuits, Franz Ho~evar, Ljubljanian Prince’s Library, Janez Vajkard Auersperg, Zelli, Marmont, J.K. Kersnik, S. Gunz, V. Vodnik. C. Nodier, Zois, Female Physicists, Anton Peterlin, Maks Samec, Jo`ef Stefan Institute, Tesla, Teofil Zinsmeister, Ljubljana and Novo mesto Franciscans.

ABSTRACT 415