BRIŠKI ČASNIK, Po Mnenju Urada Vlade Za Informiranje Je Goran Simčič, Iva Sivec, Trg 25

ŠTEVILKA 96 • LETNIK 23 • JESEN 2019 Ob izidu Briški sadovi Jeseni Brda in njeni vinogradi V tej številki pišemo o sadovih, ki so nas razveselili v zadnjem oživijo. Zaključi se ena zgodba in četrtletju. Z marljivim delom smo postali najuspešnejša lokalna začne druga. S trgatvijo se sklene skupnost 2019 in se uvrstili na evropski natečaj za evropsko nagrado. delo v vinogradu. Slastni groz- Naziv najuspešnejše podeželske skupnosti je oktobra županu Francu di se počasi prelevijo v žlahtno Mužiču podelila ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec. Žu- kapljico. Trgatev združi druži- pan je poudaril, da gre zasluga za ta naziv vsem Brikam in Bricem. no, sorodnike in prijatelje, ki se V času izida so se zgodile še številne zanimive zgodbe. Občina zberejo v vinogradu in spoštljivo Brda je bila ponovno med prejemnicami certifikata trajnostjo naj- pobirajo plodove, ki so jih nego- boljših destinacij v Sloveniji. O slednjem bomo več pisali v naslednji vali celo leto. Ob svečanem opra- številki skupaj z zgodbo o Ivanu Skubinu, ki ga je dolgoletni trud po- vilu grozdje pospremijo na vinsko peljal med člane Mednarodne akademije za keramiko v Ženevi, kar pot. Podobno je tudi v življenju. je za vsakega ustvarjalca na tem področju izjemen dosežek. Te dni Kvalitetno delo se obrestuje, obse je uspešno zaključil festival Art Circle, ki je dve vinarski pokrajini rodi sadove in lepo je, če smo pri povezal v Krog umetnost. tem povezani in ga nadgrajujemo. O vsem tem bomo pisali v naslednjem Briškem časniku. Tokrat pa Brici smo že večkrat pokazali, da vas vabimo, da preberete to številko v prijetni družbi pečenih kosta- znamo sodelovati in skupaj ustvarjati zgodbe o uspehu. njev in novega vina. Na naslovnici objavljamo fotografijo z novinarske trgatve, ki jo je organizirala Klet Brda na Koncutovi kmetiji. Udeležil se je je tudi Lucija Prinčič Terpin, Ralph Schumacher. odgovorna urednica Briškega časnika Lokalni odgovori na globalne izzive Občina Brda je slovenski kandidat za evropsko nagrado za razvoj podeželja 2020

Občina Brda je zmagovalka natečaja za izbor podeželske skupnosti, ki bo zastopala Slovenijo na 16. evropskem natečaju za evropsko nagrado za razvoj podeželja za leto 2020 pod geslom »Lokalni odgovori na globalne izzive«. Naziv najuspešnejše podeželske skupnosti Slovenije 2019 je 8. oktobra v Majšperku na 5. Slovenskem podeželskem parlamentu županu Francu Mužiču podelila ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec.

Natečaj je razpisalo Društvo za razvoj slovenskega podeže- KočevarLuka Fotografija: lja. Njegov namen je predstaviti podeželska okolja, ki s svojim Lokalni odgovori na globalne izzive v sebi nosi sporočilo, ki so delom posebej izstopajo in so lahko zgled drugim. V razpisu ga zapisali organizatorji, „da je vsak kraj, tudi še tako majhen, se je upoštevalo izhodišče, ki so ga prijavljene skupnosti imele, danes vpet v silnice razvoja na različnih ravneh (regionalni, dr- ko so vstopile v ta razvojni proces tako v smislu naravnih da- žavni, mednarodni), če ne drugače preko nevarnosti, s katerimi se nosti kot tudi v gospodarskem in družbenem kontekstu. Geslo soočamo, pa tudi možnosti, ki se nam ponujajo.“

BRIŠKI Člani Naslov uredništva: Naklada: 2650 izvodov Milena Beguš, Monika Prinčič, BRIŠKI ČASNIK, Po mnenju Urada vlade za informiranje je Goran Simčič, Iva Sivec, Trg 25. maja 2, javno glasilo Briški Mateja Drnovšček, Erika Koncut 5212 Dobrovo, časnik proizvod informativnega značaja iz tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 13. točke tarifne številke 3 Ustanovitelj in založnik: Oglasno trženje: OBČINA BRDA 330 03 66 tarife prometnega davka, po kateri se Tina Testen Kumar s.p., plačuje DDV. UREDNIŠTVO: mobi: 040 475 676 Računalniški prelom, litografija in tisk: Anita Manfreda, glavna urednica e-pošta: [email protected] GRAFIKA SOČA Briški časnik na internetu: Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Oblikovanje oglasov: www.obcina-brda.si Vanda Colja, redakcija, tehnično urejanje DESENIA Danijela Milašinović s.p. Briški časnik prejme brezplačno vsako Andrej Colja, fotografije gospodinjstvo občine Brda. Fotografija na naslovnici: Ana Cukijati, lektura Za lekturo oglasnih sporočil Damijan Simčič, ZOSO Mateja Mavrič, tajnica uredništva so odgovorni naročniki oglasov issn 1318-8860

Poletje 2019 / Briški časnik / 1 Občina Občina

Lokalni odgovori na globalne izzive Občina Brda je slovenski kandidat za evropsko nagrado za razvoj podeželja 2020

Razvoj v Občini Brda, upoštevajoč iz- seveda koliko je lokalna skupnost vklju- ni skrival veselja: „Zelo sem ponosen, da hodišče po drugi svetovni vojni, in njene čena v razvoj naše regije in koliko sode- smo prejeli to priznanje. Ta razvoj se ni korake v preteklih desetletjih ter razcvet luje pri vseh projektih.“ zgodil čez noč, še vedno se razvojni pro- v zadnjem obdobju, je gotovo viden na Brda bodo, kot že omenjeno, slovenski jekti dogajajo. Zasluga gre gotovo vsem proste oči, kar je komisija, ki so jo ses- predstavnik na 16. evropskem natečaju Brikam in Bricem. Naj omenim, da je tavljali predstavniki različnih državnih za evropsko nagrado za razvoj podeželja bila komisija zelo kritična, ocenjevala je inštitucij, tudi prepoznala. za leto 2020, kar bo Bricem gotovo pri- namreč več različnih področij. Terenski Potencial briške občine na omenje- neslo še dodatno promocijo, še pojasnju- obisk je komisijo očitno prepričal, da nem natečaju je zaznalo društvo To je je direktorica ZTKMŠ Brda: „Še posebej smo resnično razvojno zelo uspešna Medana, ki je s pobudo, naj občina kan- je dobrodošla tovrstna promocija, kjer občina. V čast si gotovo tudi štejem, da didira, pristopilo do Zavoda za turizem, smo vključeni v zgodbe, ki temeljijo na bomo prihodnje leto kot prva slovenska kulturo, mladino in šport Brda. Ekipa za- konkretnih dokazih oziroma ocenjeva- skupnost tekmovali na evropskem nate- voda je zahtevno dokumentacijo pripra- nju, kar pomeni, da se ne hvalimo sami, čaju, kjer se bodo za laskavi evropski na- vila, v začetku septembra pa v Brdih tudi temveč da nam drugi priznavajo številne slov potegovalo 35 skupnosti. Verjamem, gostila terensko komisijo natečaja, ki si je dosežke in razvoj na vseh področjih.“ da bomo tudi evropsko komisijo uspeli podrobneje ogledala razvoj Brd. Župan Franc Mužič, ki je v razvoj lo- prepričati, da smo na vseh področjih Direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak kalne skupnosti praktično vpet od svojih trajnostno naravnana skupnost.“ Samec, ki je skupaj z direktorico občin- otroških let - bil je med drugim pred- Na dogodku v Majšperku so briško ske uprave Anito Manfreda pospremila sednik Krajevne skupnosti Medana, že vzdušje začarali člani noneta Brda in župana Občine Brda na podelitev nagra- sedmi zaporedni mandat pa drži tudi za kraljica rebule. Udeležence 5. Slovenske- de, je takoj po razglasitvi o izjemnem us- krmilo briške občine - je razvojne korake ga podeželskega parlamenta pa so prev- pehu tako v razvoju Brd in posledično na briške lokalne skupnosti spremljal iz prve zemale dobrote Društva Briških žen in natečaju povedala: „Zagotovo smo veseli roke. Ob vsakem sprejemu gostov tako deklet ter kraljičino vino in rebula Kleti vsakega priznanja, ki nagrajuje dolgole- rad poudari pomen Sabotinske ceste, od- Brda. Spomnimo, to so okusi, ki so Brda tno delo tako občine kot vseh Brik in Bri- prave schengenskega območja, izjemne že leta 2015 popeljali na zmagovalni oder cev, ki vlagajo v naš teritorij. Ocenjevalna večmilijonske investicije v prenovo vo- natečaja za evropsko destinacijo odlič- komisija je preverjala več kriterijev, na dovodnega omrežja, popotresne obnove nosti na področju gastronomije. terenu je prebila kar nekaj ur. Pogledala Šmartnega, nedavne prenove Vile Vipol- S prejemom naziva najuspešnejše po- je, kako so se Brda prilagodila izzivom, že ter izjemne korake v prepoznavnosti deželske skupnosti Slovenije 2019 smo kako so trajnostno naravnana pri svojem Brd kot vinorodne dežele z vrhunskimi torej dobili potrditev več, da so Brda ra- razvoju, preverili so infrastrukturo, movini svetovnega slovesa. Seveda ne poza- zvoj zapeljala na pravo pot. bilnost, kako skrbimo za svojo naravno bi izpostaviti, da gre zasluge za tovrsten in kulturno dediščino, koliko smo inova- razvoj Brd pripisati trmi in delavnosti Sporočilo za javnost, ZTKMŠ Brda tivni pri naših produktih in promociji ter vseh Brik in Bricev. Po prejemu nagrade Fotografija: Luka Kočevar

Jesen 2019 / Briški časnik / 2 Občina

6. redna seja Občinskega sveta Občine Brda Brda v smeri trajnostnega turizma

Prva jesenska seja briškega občinskega sveta je bila posvečena financam in trajnostnemu razvoju turizma. Svetniki so obravnavali poročilo o izvrševanju proračuna Občine Brda v prvem letošnjem polletju. Sklepali so o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki Javnega zavoda Glasbena šola Nova Gorica in Javnega zavoda Osnovna šola Kozara Nova Gorica. Beseda je stekla tudi o določitvi cen programov v javnih vrtcih v Občini Brda in drugih pogojev v vrtcih. Svetnike so seznanili tudi z rezultati aktivnosti Zelene sheme v briškem turizmu. na,“ še navajajo v vrtcu. Nova cena za celodnevni program za I. starostno obdobje znaša 516,48 evrov, za II. starostno obdobje 378,68 evrov in kombiniran oddelek 404,23 evrov. Na podlagi Proračun je težak skoraj junijskih podatkov je povprečno plačilo staršev po odločbah 7 milijonov evrov znašalo 28,96 %. V jaslih je povprečno plačilo staršev bilo 28,52 Letošnji proračun, težak nekaj manj kot 7 milijonov evrov, % cene programa, v drugem starostnem obdobju za otroke od je bil zaradi poznih lokalnih volitev sprejet šele sredi februarja. 3 do 6 let pa 29,11 %. Največ staršev otrok v jaslih in v vrtcu Zaradi spremenjenih okoliščin, ki so vplivale na prihodkovno plačuje 35 % cene programa. Povečanje cene je za I. starostno kot na odhodkovno stran, je bilo potrebno v prvi polovici leta obdobje 2,72 % za 9-urni program, za II. starostno obdobje pa ponovno uravnotežiti proračun. Svetniki so tako na majski seji 2,78 % glede na prejšnjo ceno. sprejeli prvi rebalans proračuna briške občine za leto 2019. Ob- Starši, ki imajo po odločbi 35-odstotno plačilo cene, bodo čina je v prvem polletju letošnjega leta realizirala prihodke v plačevali v jaslih 4,66 evrov več, razliko do ekonomske cene višini 2.544.953 evrov, kar predstavlja 36,9 % načrtovanih pro- (v višini 4,66 evrov) bo krita iz občinskega proračuna. V vrtcu računskih prihodkov. Na odhodkovni strani pa je bilo realizi- bodo starši, ki imajo po odločbi 35-odstotno plačilo cene, pla- ranih 2.488.591 evrov, kar predstavlja 35,4 % glede na plan ter čevali 3,50 evrov več, razliko do ekonomske cene (v višini 3,50 izkazuje presežek prihodkov nad odhodki v višini 56.362 evrov. evrov) bo ravno tako krila Občina Brda. Svetniki so na septembrski seji podali tudi soglasje k porabi presežka prihodkov v novogoriški glasbeni šoli in Osnovni šoli Nov turistični objekt Kozara. Glasbena šola bo dva tisočaka porabila za nakup dveh V Neblem se obeta nov turistični objekt z vinsko kletjo in šolskih violin s pripadajočimi loki in kovčki, sredstva v višini pripadajočimi servisnimi prostori (predelovalnico grozdja, hla- 848,32 evrov pa bodo ostala nerazporejena. Osnovna šola Ko- dilnico, laboratorijem, skladiščem itd.) ter prostori za turizem, zara bo presežek namenila dodatni opremi za sprostitev otrok in sicer restavracijo, wellnessom in nastanitvami. Občina Brda na prostem, in sicer nakupu zunanjega otroškega igrala v višini je elaborat lokacijske preveritve skupaj s pobudo za dopustitev nekaj manj kot 8 000 evrov. individualnega odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev za enoto urejanja prostora NEB-01 javno razgrnila v času od Dražji vrtec 21. junija do 22. julija. O javni razgrnitvi so bili obveščeni tudi Starši bodo morali za varstvo otrok v Brdih globlje poseči v lastniki sosednjih zemljišč. V času javne razgrnitve občinske žep. Svetniki so potrdili spremembo cene programov v vrtcu službe niso prejele nobene pripombe s strani javnosti, zato je OŠ Alojza Gradnika Dobrovo. Vzroke je navedla pomočnica občinski svet na septembrski seji sprejel sklep, da na enoti ureja- ravnatelja za vrtec Mateja Čendak. Navedla je spremembe siste- nja prostora NEB-01 SK maksimalna kalkulativna etažna višina mizacije delavcev, povečanje števila prijav otrok in oblikovanje znaša 4,2 m. V primeru izvedbe ravne strehe pa se dovoljuje novih oddelkov. Zaradi prostorske stiske se dva oddelka vrtca objekte etažnosti P+2. selita v prostore doma sv. Mihael v Biljani. Posledično bo vrtec deloval na treh lokacijah. Na spremenjene cene pa je vpli- Destinacija Brda raste v smeri okolju valo tudi priporočilo notranje revizije. Na ceno programa sicer najbolj vpliva število otrok v oddelkih, še navajajo v vrtcu. V prijaznega turizma šolskem letu 2019/2020 so oblikovali pet jasličnih oddelkov in Destinacija Brda se razvija v smeri okolju prijaznega turiz- devet oddelkov drugega starostnega obdobja. Povprečno šte- ma, potrebno pa je še več osveščanja javnosti in ponudnikov o vilo otrok v jaslih je 13,60. Povprečno število otrok v drugem ukrepih v smeri zmanjševanja vplivov na okolje in dediščino, so starostnem obdobju je 22. V Kojskem je vpisanih 69 otrok, na na seji poročali iz Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Dobrovem pa 164 otrok. Letos je vpisanih 233 otrok, 22 manj Brda. V okviru internega poročanja svetnikom so bile predsta- od predvidenih normativov. „Organizacija oddelkov v našem vljene aktivnosti zavoda v sklopu Zelene sheme slovenskega tu- vrtcu je v danih možnostih optimalna, ne more pa doseči opti- rizma v preteklih treh letih ter potrebne aktivnosti za prihodnje malnosti, kakršno lahko dosegajo vrtci v večjih mestih z orga- triletje. Svetniki so bili seznanjeni tudi z rezultati ankete med nizacijo homogenih oddelkov. Razliko do normativa krije obči- (Nadaljevanje na 4. str.)

Jesen 2019 / Briški časnik / 3 Občina Občina

Zelena shema slovenskega turizma Zeleni nasveti

Občina Brda se je v letu 2016 priključila projektu Zelena shema slovenskega turizma (ZSST), torej nacionalnemu programu in certifikacijski shemi, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji; destinacijam in ponudnikom ponuja konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja; skozi znamko Slovenia Green Zmanjšajmo ogljični odtis v Brdih to zeleno delovanje tudi promovira. Ogljični odtis ni znanstvena fantastika. Lahko pa naše Ključni strateški cilj sheme je uvajanje življenje na zemlji zelo zagreni. Ogljični odtis je merilo vpli- trajnostnih modelov v slovenski turizem vanja na podnebne spremembe. Ogljični odtis lahko izra- tako na ravni turističnih ponudnikov čunamo za dejavnost, dogodek in izdelke ter posameznike, kot destinacij - občin. Vse cilje strateških pojasnjujejo na spletni strani organizacije Umanotera, kjer si lahko izračunate, kolikšen je vaš odtis. usmeritev spremlja trajnostni razvoj in Povzemamo nekaj njihovih nasvetov o tem, kaj lahko skrb za ekonomsko, družbeno-kulturno sami storimo, da naš korak ne bi puščal prevelikih posledic in naravno okolje. Destinacija Brda je na podnebju. septembra 2016 pridobila srebrni znak Slovenia Green, letos septembra pa je Splošna priporočila o Kupujmo lokalno pridelano (sezonsko) hrano in hrano, v postopku obnovitve znaka, ki temelji ki je pridelana največ 150 km od mesta bivanja. na trajnostnih merilih in indikatorjih, o Kupujmo manj in stvari, ki trajajo dlje. Česar ne pot- ki so razvrščeni na naslednja področja: rebujemo več, poklonimo nekomu, ki stvar potrebuje. destinacijski menedžment, narava in Ko se stvar pokvari, jo raje popravimo, kot pa zavrže- mo. Na ta način prihranimo energijo in surovine, pa še pokrajina, okolje in podnebje, kultura in manj obremenjujemo okolje z odpadki. tradicija, družbena klima in poslovanje o Kupujmo izdelke proizvajalcev in trgovcev, ki dela- turističnih podjetij. jo v smeri zmanjševanja emisij in jih na takšen način podprimo.

(Nadaljevanje s 3. str.) 6. redna seja Občinskega sveta Občine Brda prebivalci, obiskovalci in ponudniki, ki je bila izvedena avgusta. turizma. Destinacija Brda je trenutno nosilka srebrnega znaka V prihodnje bodo energije usmerjene v pripravo strateških do- Slovenia Green, letos jeseni pa bo ponovno deležna certifikacija. kumentov (akcijski načrt in strategija trajnostnega razvoja de- Svetniki so po poročilu ZTKMŠ prešli na potrditev ukinitve stinacije in Občine Brda); analitično spremljanje porabe vode, zaznambe javno dobro na parcelah 2035/6 in 2035/7 obe k.o. energije, odpadkov v destinaciji na splošno in posebej iz naslo- Biljana ter ureditve zaznambe javnega dobra na nepremični- va ponudnikov; spremljanje ekonomskih učinkov turističnega ni ravno tako v k.o. Biljana. Zataknilo se je sicer pri ukinitvi obiska (poraba, zaposlovanje, usmerjanje usposabljanja potreb- zaznambe javno dobro na parceli v k.o. Šmartno. V tem prime- nega kadra v destinaciji, dodana vrednost); pripravo strateških ru bodo morali prosilci ponovno pričeti s postopkom urejanja dokumentov na področju varstva narave in okolja v destinaciji; dokumentacije. tesnejše sodelovanje med vsemi deležniki pri razvoju ter nena- Nazadnje so svetniki imenovali Majdo Rožič Protić za pred- zadnje zaradi ugodnih klimatskih razmer v spodbujanje obiska stavnco Občine Brda v Svetu zavoda Osnovna šola Alojza Gra- in bivanja turistov v destinaciji tudi v zimskem času, ravno tako dnika Dobrovo. bo potrebno ponudnike spodbuditi k okrepitvi ponudbe v niž- ji sezoni. Sicer pa se ravno v letošnji jeseni in zimi pripravlja več srečanj in delavnic na temo okolju prijaznega trajnostnega Erika Koncut

Jesen 2019 / Briški časnik / 4 Občina

Zelena shema slovenskega turizma Fotografija: Damijan Simčič - ZOSO Damijan Fotografija: o Proizvajajmo čim manj odpadkov. Odpadke zbirajmo o Velikost hladilnika in zamrzovalne skrinje izbiramo ločeno in reciklirajmo. Z recikliranjem varujemo na- glede na svoje potrebe. ravne vire in varčujemo z energijo. o Skoraj vse perilo, tudi belo dovolj učinkovito operemo o V trgovino vedno vzemimo svojo, večkrat uporabljano na 60 °C. Pranje pri 60 °C porabi samo polovico energi- vrečko. je v primerjavi s pranjem pri 90 °C. o Predpranje lahko izpustimo razen pri izjemno umaza- nem perilu. Porabo električne energije tako zmanjšamo Okolju prijazna raba električne energije vsaj za 10 %. o Stroj vedno primerno napolnimo. V skrajnem prime- Razsvetljava ru uporabimo varčen program pranja, s čimer lahko o Ugašajmo luči, kadar jih ne potrebujemo. Luči razpo- prihranimo tudi do 25 % elektrike, ali pa razmislimo o redimo po prostoru glede na to, kje jih potrebujemo. skupni uporabi enega stroja z več uporabniki. o Kadar pri delu potrebujemo več svetlobe, uporabimo o Ob zamenjavi starega pralnega stroja se odločimo za usmerjeno svetlobo (na primer namizno svetilko). nakup bolj učinkovitega tudi pri porabi vode. o Prostore z manj svetlobe pobarvajmo svetlo. o Stroj vključimo v času nižje tarife električne energije, o Uporabljajmo varčne sijalke. torej med 23. in 6. uro zjutraj, sobotah in nedeljah ter o Elektronske naprave (televizor, avdio naprave, CD in dela prostih dnevih. DVD predvajalnik, računalnik, računalniški zaslon, ti- o V primeru, da uporabimo veliko posode v enem dnevu, skalnik, modem, električno zobno ščetko) popolnoma je priporočljiva uporaba pomivalnega stroja. Pri pomi- izklopimo, ko jih ne potrebujemo. vanju v sodobnih pomivalnih strojih lahko v primerja- o Optimalna temperatura v hladilniku je okoli 4–5 °C. Z vi z ročnim pomivanjem posode porabimo do 4-krat znižanjem temperature se poraba elektrike močno po- manj vode in elektrike. veča, pri višji pa se hrana hitreje pokvari. Podobno velja o Pri nakupu stroja se odločimo za energetsko varčnega, za zamrzovalne skrinje, kjer je priporočena temperatu- z oznako A ali A+. ra med -25 °C do -15 °C. Pet stopinj nižja temperatura o Pomivalni stroj poženemo le, ko je primerno poln. pomeni 25 % večjo porabo elektrike. o Če vztrajamo pri ročnem pomivanju posode, uporabi- o Hladilnika in zamrzovalnika ne odpirajmo po nepo- mo tekočo vodo le pri splakovanju. trebnem in ga takoj po uporabi zapremo. o Kuhalno ploščo izklopimo nekaj minut pred koncem o V hladilnik in zamrzovalnik damo le ohlajena in osuše- kuhanja, saj je plošča še nekaj časa dovolj topla, da na živila, saj se sicer led hitreje tvori, to pa poveča pora- hrano skuha. Iz enakega razloga tudi električno pečico bo energije. Redno odstranjujmo ledene obloge. izklopimo približno 10 minut pred koncem peke. o Dotrajano tesnilo na vratih takoj zamenjajmo. o Velikost kuhalne plošče izberemo glede na premer po-

Jesen 2019 / Briški časnik / 5 Občina Občina

Zelena shema slovenskega turizma

sode. V primeru, da je posoda manjša ali večja od ploš- redno potrebujete. če, je učinkovitost manjša. o Odločimo se za oskrbo z “zeleno” ali “modro” energijo, o Kuhajmo v primerni količini vode in v pokritih poso- ki jo ponujajo elektrodistribucijska podjetja. Na ta na- dah. čin podpremo prodajo električne energije, pridobljene o Izbirajmo kuhalno posodo iz dobro toplotno prevod- iz okolju prijaznih in obnovljivih energetskih virov. Ze- nih materialov, kjer se toplota enakomerno porazdeli. lena in modra energija vključujeta dodatek za vzdrže- o Pri starejših pečicah redno preverjajmo, če vrata dobro vanje obstoječih objektov in gradnjo novih proizvod- tesnijo. Ko se odločimo za nakup nove, izberemo tako nih kapacitet okolju prijazne proizvodnje električne z dobro izoliranimi stenami in večplastnim steklom na energije in za pospeševanje racionalne rabe energije. vratih. o Zelena energija je običajno proizvedena v malih elek- o Vrat pečice ne odpirajmo po nepotrebnem, saj s tem trarnah, ki po mnenju upravljavcev ne zahtevajo velikih znižujemo temperaturo v pečici. posegov v prostor in se skorajda zlijejo z okoljem. o Uporaba ventilatorja v pečici omogoča peko tudi pri o Modra energija je energija iz obnovljivih virov, iz hidro- temperaturi, ki je od 20 °C do 40 °C nižja, kot pri peki elektrarn slovenskih rek. brez ventilatorja. o Če je le mogoče, pecimo več jedi hkrati. o Jedi raje pogrevajmo na kuhalnih ploščah kot v klasič- Okolju prijazno ogrevanje nih pečicah. o Za opekanje kruhkov v manjših porcijah uporabimo o Temperaturo v prostoru najlažje uravnavamo s termos- opekač, s čimer porabimo 3-krat manj elektrike kot pri tatom, ki je tudi časovno nastavljiv (7-dnevni »timer«). uporabi pečice. Nastavimo ga na nižjo temperaturo, ko nas čez dan dalj o Ko se odločimo za zamenjavo štedilnika, izberemo časa ni doma in ponoči. Priporočljivo je 20 °C ali 21 °C plinskega ali takšnega s steklo-keramičnimi indukcij- v dnevnih prostorih in 18 °C v spalnici. V ogrevanem skimi ploščami. Veliko manj učinkovite so avtomatske stanovanju vsaka stopinja nad 20 °C pomeni do 6 % in steko-keramične hitre plošče. Še bolj neekonomične večjo porabo energije in posledično tudi višji strošek. pa so navadne električne plošče, katerih izkoristek je o Ne zastirajmo ogrevalnih teles. To poveča porabo ener- komaj 50-odstoten. gije tudi do 10 %. o Temperaturo počasi zvišujmo, tako da likamo najprej o V kurilni sezoni prostore zračimo v najtoplejšem delu občutljiva oblačila, nato pa tista, ki zahtevajo višjo tem- dneva. Za krajši čas na stežaj odprimo okna in vrata, saj peraturo. je dolgotrajnejše zračenje pri priprtih oknih in vratih o Z likalniki na paro likamo hitreje in bolje. manj učinkovito. o Med daljšimi odmori likalnik izklopimo. o Temperaturo na termostatu električnega bojlerja nasta- o Ko naprave izključimo, jih izklopimo tudi iz stanja prip- vimo na nižjo vrednost. Novejši bojlerji imajo možnost ravljenosti (angl. stand by). srednje nastavitve, označene z »eko«. Za segrevanje o Ob zamenjavi računalnika se odločimo za prenosni ra- vode porabimo 20 % energije celotnega gospodinjstva čunalnik, ki porabi v stanju delovanja okoli 30 % manj – vodni grelec vzdržuje temperaturo vode tudi, če je ne energije kot namizni računalnik. uporabljamo. Zato v primeru, ko vas dalj časa ni doma, o LCD računalniški zasloni porabljajo manj energije kot bojler izklopimo. zasloni na katodno cev, vendar pa so plazma in LCD- o Izberimo prhanje namesto kopanja v kopalni kadi. -televizorji večji porabniki električne energije kot na- o S primerno izolirano hišo/blokom lahko prihranimo vadni. okoli 30 % energije in tudi za toliko zmanjšamo emisije o Pri nastavitvah ohranjevalnika zaslona nastavimo “spa- CO2, pa tudi potrebe po hladilnem sistemu ni. nje” ekrana na primer na 10 minut. o Ob menjavi oken se odločite za tista z dobrimi izola- o Na nek zmeren čas nastavimo tudi avtomatični izklop cijskimi lastnostmi. Najbolj običajna dvojna zasteklitev trdih diskov (na primer po pol ure brezdelja). Enako (termopan) ima precej večjo prevodnost (U = 3 W/ velja za nastavitev spanja računalnika – namesto, da je m2K) kot drugače obdelana dvojna zasteklitev s plin- prižgan cel dan, naj “zaspi” (angl. sleep) po uri brez- skim polnilom (U = 1,1 W/m2K), ki pomeni boljšo to- delja. Vsi vaši programi vas bodo ob ponovni uporabi plotno izolacijo. Toplotne izgube skozi tako steklo so pričakali odprti. skoraj za dve tretjini manjše. Na voljo so tudi nizkoe- o Ob zamenjavi starega katodnega zaslona se odločimo misijska okna s toplotno prevodnostjo do 0,7 W/m2K. za LCD. Prihranili ne boste le elektrike, ampak tudi de- o Stene in streho dobro izolirajmo. Če je hiša dobro izoli- lovni prostor in zdravje. rana, ni potrebe po hladilnem sistemu. o Ko ugasnemo računalnik, ugasnimo tudi monitor – v o Sončni kolektorji: s sončnim segrevanjem sanitarne spanju porabi LCD okoli 5 W, ko je ugasnjen pa 1–2 vode lahko pokrijemo do 30 % svojih potreb po topli W. Tudi računalnik porabi okoli 2 W elektrike, ko je vodi. Pravilno dimenzionirane naprave s sončnimi izklopljen. kolektorji, z med seboj usklajenimi sistemskimi kom- o Če naprav dlje časa ne bomo uporabljali (počitnice), jih ponentami, lahko prihranijo 50–60 % letne potrebe po popolnoma izklopimo. Obvarovali jih bomo pred uda- energiji za ogrevanje sanitarne vode v eno- in dvodru- rom strele, pa še prihranili bomo. žinskih hišah. o Ugašajmo tiskalnik in ostalo stransko opremo, če je ne o Geotermalna energija – toplotna črpalka: Zemlja preko

Jesen 2019 / Briški časnik / 6 Občina

Zelena shema slovenskega turizma

toplotne črpalke nudi 75 % potrebne energije za ogre- mestu: večina avtomobilov ne potrebuje ogrevanja pred vanje. Stroški ogrevanja se znižajo od 35 % do 60 %. vožnjo. Ugasnimo motor, če stojimo dlje kot minuto ali Emisije CO2 se zmanjšajo od 31 do 59 %. Poleti omo- dve (razen pred semaforjem). goča tudi hlajenje hiše. o Ne vozimo prehitro: poraba goriva je najbolj optimalna o Biomasa: les je obnovljiv vir energije. CO2, ki se sprošča pri 90 km/h. Če hitrost povečamo na 110 km/h, je po- pri gorenju lesnih ostankov, je del naravnega kroženja raba za 20 % večja kot pri 90 km/h. ogljika v naravi. Do določene meje je raba lesne bio- o Zmanjšajmo upor zraka: dodatki na zunanji strani av- mase v Sloveniji na mestu, saj gozdovi pokrivajo 58 % tomobila (podaljšek strehe, prtljažnik, “spojlerji”, pa nacionalnega ozemlja, v energetske namene pa se upo- tudi odprto okno) povzročajo dodaten upor in s tem rabljajo lesni ostanki in les slabše kakovosti. povečano porabo goriva – pri večjih hitrostih tudi do 20 %. o Redno pregledujmo zračni tlak v pnevmatikah: napol- Okolju prijazna mobilnost nimo jih do vrednosti, ki jo priporoča proizvajalec. Ob prenizkem tlaku je poraba goriva do 6 % večja, zmanj- o Kadarkoli je mogoče, hodimo peš, se vozimo s kolesom šuje pa se tudi življenjska doba pnevmatik. (s tem vzdržujemo tudi svojo kondicijo) ali uporabljaj- o Preudarno uporabljajmo klimatsko napravo, ki lahko v mo javni prevoz. Na TIC Brda lahko najamete električ- vročih mesecih porabi tudi več kot 20 % več goriva. Pri na kolesa ali pa se poslužujete krožnega avtobusa Hop vožnji nad 80 km/h je bolj varčno vključiti klimo, kot on Brda, ki povezuje železniško postajo v Kanalu z 10 da bi vozili z odprtim oknom. briškimi lokacijami. o Redno vzdržujmo svoje vozilo. Slabo nastavljen mo- o Vozimo v pravi prestavi: če vozimo v prenizki, zaprav- tor lahko porabi do 50 % več goriva, zaradi zamazanih ljamo gorivo. zračnih filtrov pa se poraba poveča do 10 %. o Vozimo s čimbolj konstantno hitrostjo. Speljujmo po- o Delite si prevoz: s seboj vzemite sopotnike. Če si avto časi in enakomerno. S kombinacijo hitrega pospeševa- delita dve osebi, se emisije CO2 prepolovijo, če si ga de- nja in močnega zaviranja se poraba9677 goriva-o poveča do 40 lijo 4 osebe, pa se zmanjšajo za tri četrtine. Ta ukrep v %, čas vožnje pa se skrajša le za 4 %. tujini imenujejo »carsharing«. Mateja Mavrič 7. 10. 19 09:01 o Zmanjšajmo čas delovanja motorja, ko avto stoji na Deleted: NASLOV: Zeleni nasveti Mateja Mavrič 7. 10. 19 09:01 9677 -o Deleted: POSEBEJ V OKVIR: − 3 trajnostni znaki: Mateja Mavrič 7. 10. 19 09:01 Mateja Mavrič 7. 10. 19 09:01 Povabilo ponudnikom h vključitvi v trajnostne sheme Deleted: NASLOV: Zeleni nasveti Deleted: Mateja Mavrič 7. 10. 19 09:01 Mateja Mavrič 7. 10. 19 09:01 9677-o POSEBEJ V OKVIR: MatejaDeleted: Mavri č 7. 10. 19 09:01 − 3 trajnostni znaki: Deleted: Občina Brda se je v letu 2016 Nazadnje vabimo ponudnike v Brdih, da resno razmislijo o možnosti vključitve v Mateja Mavrič 7. 10. 19 09:01 Deleted:priključila projektuNASLOV: Zelena Zeleni shema nasveti slovenskega trajnostne sheme. Na voljo je kar 7 različnih trajnostnih znakov, pogoje za pridobitev pa MatejaDeleted:turizma Mavri(ZSST), č 7. torej 10. nacionalnemu 19 09:01 programu in certifikacijski shemi, ki pod krovno znamko Mateja Mavrič 7. 10. 19 09:01 Deleted:SLOVENIA POSEBEJ GREEN: Vzdru OKVIR:žuje vsa lahko preverijo− 3 trajnostni na znaki: spletni strani občine Brda. Občina Brda se je v letu 2016 MatejaDeleted:prizadevan Mavri ja zač trajnostni7. 10. 19 razvoj09:01 turizma v priključila projektu Zelena shema slovenskega Sloveniji; destinacijam in ponudnikom ponuja Deleted:turizma (ZSST), torej nacionalnemu programu konkretna orodja za oceno in izboljšanje Matejain certifikacijski Mavrič 7. shemi, 10. 19 ki 09:01pod krovno znamko trajnostnega delovanja; skozi znamko Slovenia 3 trajnostni znaki SLOVENIA GREEN: združuje vsa Deleted:Green to zeleno Občina delovanje Brda se tudije v promovira.letu 2016 prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v prikljuKljučnič ilastrate projektuški cilj Zelena sheme shema je uvajanje slovenskega − 3 okoljski znaki Sloveniji; destinacijam in ponudnikom ponuja turizmatrajnostnih (ZSST), modelov torej v nacionalnemuslovenski turizem, programu tako konkretna orodja za oceno in izboljšanje inna certifikacijskiravni turističnih shemi, ponudnikov ki pod krovno kot znamko trajnostnega delovanja; skozi znamko Slovenia SLOVENIAdestinacij/ob čGREEN:in. Vse cilje zdru stratežuje švsakih usmeritev Green to zeleno delovanje tudi promovira. prizadevanspremlja trajnostnija za trajnostni razvoj inrazvoj skrb turizmaza v Ključni strateški cilj sheme je uvajanje − 3 okoljski znaki Sloveniji;ekonomsko, destinacijam družbeno – in kulturno ponudnikom in naravno ponuja trajnostnih modelov v slovenski turizem, tako konkretnaokolje. Destinacija orodja za Brda oceno je inseptembra izboljšanje 2016 na ravni turističnih ponudnikov kot trajnostnegapridobila srebrni delovanja; znak Slovenia skozi znamko Green, Slovenia v tem destinacij/občin. Vse cilje strateških usmeritev septembruGreen to zeleno pa je vdelovanje fazi obnovitve tudi promovira. znaka. spremlja trajnostni razvoj in skrb za 3 okoljski znaki PostopekKljučni strate za pridobitevški cilj sheme znaka je temeljiuvajanje na − 3 okoljski znaki ekonomsko, družbeno – kulturno in naravno trajnostnihtrajnostnih merilihmodelov in v indikatorjih, slovenski turizem, ki so tako okolje. Destinacija Brda je septembra 2016 razvrna ravniščeni turisti na področnih ponudnikovčja: destinacijski kot pridobila srebrni znak Slovenia Green, v tem meneddestinacij/obžment,č naravain. Vse incilje pokrajina strateških, okolje usmeritev in septembru pa je v fazi obnovitve znaka. podnebjespremlja ,trajnostni kultura in razvoj tradicija in skrb, dru zažbena klima Postopekekonomsko, za pridobitevdružbeno – znaka kulturno temelji in naravno na in poslovanje turističnih podjetij. ... [1] trajnostnihokolje. Destinacija merilih inBrda indikatorjih, je septembra ki so 2016 Mateja Mavrič 7. 10. 19 09:01 razvrpridobilaščeni srebrni na podro znakčja: Slovenia destinacijski Green, v tem Formatted:menedseptembružment pa, naravaDefault,je v fazi in obnovitveLine pokrajina spacing: znaka., okolje single, in − 1 ekološki znak AdjustpodnebjePostopek space, zakultur pridobitev betweena in tradicija znaka Latin ,temelji druandžbena Asian na klima text,intrajnostnih poslovanje Tabs:Not merilih turisti at in0čnih indikatorjih,cm podjetij + 1,25. cmki so + ...2,49 [1] cm + 3,74 cm + 4,99 cm + 6,24 cm + Matejarazvrščeni Mavri na področ 7. 10.čja: 19 destinacijski 09:01 1 ekološki znak mened7,49 cmžment + ,8,73 narava cm in + pokrajina 9,98 cm, +okolje 11,23 in Formatted:cm + 12,48 Default,cm + 13,72 Line cm spacing: + 14,97 single, cm + − podnebje, kultura in tradicija, družbena klima 1 ekološki znak Adjust 16,22 spacecm + 17,47between cm Latin+ 18,72 and cm Asian + text,in poslovanje Tabs:Not turisti at 0čnih cm podjetij + 1,25. cm + 2,49 19,96 cm + 21,21 cm + 22,46 cm + ... [1] Matejacm23,71 + 3,74cm Mavri + cm 24,96č 7.+ 10.4,99 cm 19 cm 09:01 + 6,24 cm + 7,49 cm + 8,73 cm + 9,98 cm + 11,23 Formatted: Default, Line spacing: single, cm + 12,48 cm + 13,72 cm + 14,97 cm + − 1 ekološki znak Adjust space between Latin and Asian 16,22 cm + 17,47 cm + 18,72 cm + text, Tabs:Not at 0 cm + 1,25 cm + 2,49 19,96 cm + 21,21 cm + 22,46 cm + cm + 3,74 cm + 4,99 cm + 6,24 cm + 23,71 cm + 24,96 cm Kontakti za podrobnejše informacije o posameznih zelenih certifikatih so n Občine Brda. 7,49 cm + 8,73 cm + 9,98 cm + 11,23 Kontakti za podrobnejše informacije o posameznih zelenih certifikatih so na voljo na spletni strani Občine Brda. Matejacm + 12,48 Mavri cmč 7. + 10. 13,72 19 09:01 cm + 14,97 cm + Deleted: 16,22 cm a+ voljo 17,47 na cmspletni + 18,72 strani cm + 19,96 cm + 21,21 cm + 22,46 cm + Jesen 2019 / Briški časnik / 7 Kontakti za podrobnejše informacije o posameznih zelenih certifikatih so n Občine Brda. 23,71 cm + 24,96 cm Mateja Mavrič 7. 10. 19 09:01 Deleted: a voljo na spletni strani Kontakti za podrobnejše informacije o posameznih zelenih certifikatih so n Občine Brda. Mateja Mavrič 7. 10. 19 09:01 Deleted: a voljo na spletni strani Občina Občina

Evropski projekti Jesen prinaša nove priložnosti

Potem ko so v Brdih letos s pomočjo sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) že odprli Mladinski center Štaloni, sta Občina Brda in Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda partnerja tudi v drugem projektu v okviru LAS V objemu sonca (LAS), ki je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in je namenjen utrjevanju zelenega turizma, osredotoča pa se na avtohtone sorte in naravne danosti Brd. Posebno mesto bo v novo urejenih prostorih, kjer bodo prvič nazdravili okrog martinovega, pripadlo briški rebuli, Poleg preostalih projektov, ki se na območju petih ob- ki vse bolj odmeva tudi med svetovnimi poznavalci vin. Brici čin Goriške izvajajo v okviru programa lokalnega razvoja močno verjamejo v velik potencial te domače sorte. Paviljon LAS iz prvega javnega poziva, je na drugi javni poziv LAS bo tako izvrstna postojanka na poti vinskega turizma, kjer iz EKSRP prispelo enajst projektov. Izbranim bo dodeljenih bodo obiskovalci v zibelki rebule morebiti lahko spoznali to 355.000 evrov nepovratnih sredstev. Jesen bo postregla še z sorto tudi iz širšega prostora, a krona neomajno pritiče zlati drugim javnim pozivom LAS iz sklada ESRR, na katerem bo briški kraljici. okvirno na razpolago 430.000 evrov. Kandidirale bodo lahko Poleg tega želijo sodelujoči v projektu prispevati k ohra- pravne osebe s projektnimi dejavnostmi, ki se bodo izvaja- njanju tipične briške kulinarike, zato bo na Gradu Dobrovo le v urbanih naseljih, med drugim tudi na Dobrovem in v dišalo tudi po jedeh, kot so jih nekoč pripravljale Brike, še Kojskem, usmerjene pa morajo biti v ustvarjanje delovnih vedno pa to spretno počnejo članice Društva briških žena mest, varstvo okolja in ohranjanje narave ter večjo vključe- in deklet, zato bodo njihove delavnice zagotovo pritegnile nost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin. Z vsemi pro- številne gurmane, pa tudi tiste, ki radi vzamejo v roke ku- jekti partnerji uresničujejo strategijo lokalnega razvoja LAS, halnico. pri pripravi in izvedbi pa svetuje in nudi strokovno podporo Dragoceno znanje in izkušnje bodo prenesli tudi na dijake RRA severne Primorske d. o. o. Nova Gorica kot vodilni par- Šolskega centra Nova Gorica - Biotehniške šole iz Šempetra, tner LAS. ki bodo tako spoznavali briške adute, naravne danosti in bi- otsko raznovrstnost Brd ne le v učbenikih, ampak tudi ne- V steklenem paviljonu bodo širili znanje posredno v domačem okolju in s čudovitim razgledom, ki se Briške avtohtone sorte bodo dobile svoj prostor na Dob- razprostira s te kamnite grajske terase. Predvidene vsebine, rovem, kjer jih bodo mladi in ostali ljubitelji briških dobrot ki jih bo v prihodnosti mogoče nadgraditi tudi z razvojem lahko bolje spoznali in okusili. Predstavitvam, delavnicam ponudbe v sosednjih izpraznjenih prostorih nekdanjega Tu- in degustacijam bo v začetku jeseni namenjen zastekljen ristično-informacijskega centra, bodo obenem gradu povr- paviljon, ki bo ob notranjem dvorišču dobrovskega gradu nile utrip. ponujal priložnost za druženje in pridobivanje novih znanj. Na srečanjih v paviljonu ne bo manjkalo navdiha za sno- V zimskih mesecih bodo tam člani Društva oljkarjev Brda vanje novih idej za razvoj trajnostnega turizma in novih turi- na delavnicah približali udeležencem različne sorte oljk, ki stičnih produktov v povezavi s kmetijsko dejavnostjo in kul- uspevajo v Brdih, in jih med drugim naučili, kaj odlikuje ka- turno dediščino. Spored in program posameznih delavnic kovostna olja, s katerimi se ponašajo večkrat nagrajeni briški bodo pravočasno objavljeni. pridelovalci. Kristina Furlan

Jesen 2019 / Briški časnik / 8 Občina

Lokacijska preveritev (LP), nov institut povečanja prožnosti Omogoča spremembe prostorskega načrtovanja brez spreminjanja OPN/OPPN Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017 z dne 2. 11. 2017; v nadaljnjem besedilu ZUreP-2), ki se je začel uporabljati 1. 6. 2018, je kot novost v naboru instrumentov prostorskega načrtovanja vpeljal lokacijsko preveritev (v nadaljevanju LP) s katero naj bi se na hitrejši način omogočilo manjša odstopanja od pogojev, določenih v prostorskih izvedbenih aktih. Instrument LP je vezan na tri namene:

1. določanje (prilagajanje) velikosti stavbnega zemljišča za gradnjo pri posamični poselitvi (ne več kot 20 % spremembe, pri čemer je to lahko največ 600 m2 glede na izvoren ob- seg stavbnega zemljišča v OPN; 128. člen ZUreP-2); predhodno sprejeti odlok, s katerim določi višino nadome- 2. individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih stila stroškov, ki jih občina zaračuna investitorju za posto- pogojev (v nadaljevanju PIP) (ne sme biti v nasprotju z re- pek LP. Občinski svet Občine Brda je na 33. redni seji 11. žimi, ne zmanjšuje možnosti pozidave sosedom, še vedno septembra lani sprejel odlok o določitvi stroškov lokacijske uresničuje namen akta; 129. člen ZUreP-2), ki je dopustno preveritve v Občini Brda (UGSO 46/18), ki določa, da: v primeru: - stroški posamične lokacijske preveritve za določitev ob- • objektivne okoliščine (fizične lastnosti zemljišča, nove sega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi znašajo tehnične in tehnološke rešitve, neskladnost PIA); 1500 evrov; • rekonstrukcij, prizidav, ki gredo izven gabaritov zaradi - stroški posamične lokacijske preveritve za individualno bistve¬nih zahtev, kot jih za objekte določajo predpisi, ki odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev znašajo urejajo graditev; nadomestne gradnje, ki pomenijo manjše 2000 evrov; odstopanje zaradi javnega interesa; pomožnih objektov; - stroški posamične lokacijske preveritve za omogočanje 3. začasna raba prostora (skladna z režimi in javnim inte- začasne rabe prostora znašajo 1500 evrov. resom, brez bistvenega povečanja obremenitve komunalne opreme, ne sme onemogočati izvedbe trajno načrtovanih Postopek izvedbe LP posegov; 130. člen ZUreP-2). Investitor ali pobudnik mora za začetek postopka lokacijske preveritve priložiti elaborat lokacijske preveritve, v Poleg treh namenov LP po ZUreP-2 predpisuje gradbeni katerem utemelji skladnost pobude z določbami ZUreP-2 zakon (Uradni list RS, št. 61/2017) še dodaten namen izved- glede na namen, za katerega se predlaga izvedba lokacijske be LP v primeru legalizacije objektov na kmetijskem zemljiš- preveritve. Občina izvede postopek lokacijske preveritve, v ču z boniteto nižjo od 40 (šesti odstavek 116. člena GZ), prav katerem preveri skladnost elaborata z določbami ZUreP-2 tako samo za območja posamične poselitve. in občinskih prostorskih aktov. Občina pozove nosilce urejanja prostora, da ji predložijo mnenje z njihovega delov- Določanje velikosti stavbnega zemljišča z lokacijsko pre- nega področja o ustreznosti elaborata. Elaborat lokacijske veritvijo na območju Občine Brda trenutno ni možno, ker preveritve se skupaj s pobudo javno razgrne za najmanj 15 območja posamične poselitve skladno z ZUreP-2 v OPN dni na spletni strani občine in na krajevno običajen način. Občine Brda še niso določena. Občina Brda bo v okviru O javni razgrnitvi občina pisno obvesti lastnike sosednjih sprememb in dopolnitev OPN, ki se trenutno pripravljajo zemljišč. V času javne razgrnitve se lahko podajo pripombe (SD OPN 04), izvedla postopke, na podlagi katerih bodo na razgrnjeno gradivo. Občina zavzame stališče do pripomb določena območja, ki so skladno z ZUreP-2 opredeljena kot iz javne razgrnitve. Občina predlaga občinskemu svetu v 60 območja posamične poselitve. Ko bodo ta območja v OPN od prejema pobude, da s sklepom lokacijsko preveritev po- Brda opredeljena, bo možna tudi določitev velikosti stavbne- trdi, ali pa jo zavrne. Sklep o lokacijski preveritvi se objavi v ga zemljišča za gradnjo pri posamični poselitvi. uradnem glasilu občine in evidentira v prostorskem infor- Občina mora skladno z zakonskimi določili za izvedbo LP macijskem sistemu.

Jesen 2019 / Briški časnik / 9 Občina Občina

Investicije se nadaljujejo Investicije se nadaljujejo

Tudi v poletnih mesecih so bila Brda v ob pokopališču pa je odslej urejen popoln ekološki otok. Ob tej priložnosti ne bo odveč poziv vaščanom Šmartnega in preos- investicijskem zagonu. V Cerovem so bile talim občanom, da izkoriščajo možnost ločevanja odpadkov, s izvedene številne preplastitve asfaltiranih čimer skrbijo za okolju prijaznejši odvoz odpadkov. javnih poti, pred kratkim je bil med drugim Goran Simčič, podžupan Občine Brda dokončan odsek regionalne poti ob Obrtni coni Dobrovo, kjer je sedaj cestišče veliko višje od predhodnega, kar obrtni coni Gusti di frontiera 2019 omogoča protipoplavno zaščito. Sicer pa je bil na omenjenem odseku urejen še pločnik vse do vasi Drnovk ter javna razsvetljava. Okusi na meji tudi

V Vedrijanu so se nadaljevala dela na kanalizacijskem omrež- ju, v Medani pa je občina v sodelovanju s krajevno skupnostjo s kančkom briškega sanirala zid, ki obdaja pokopališče, ter premaknila vhod. Otro- ško igrišče na Dobrovem je postalo varnejše za otroke. Obdaja ga mreža, ki otrokom preprečuje pobeg na cestišče, obenem pa Med 26. in 29. septembrom je v Gorici mimoidočim prostim živalim onemogoča vstop vanj. Sicer pa je potekala že 16. edicija dogodka Gusti di ob otroškem igrišču na Dobrovem po novem nameščen koš za frontiera oziroma Okusi na meji. Letos je pasje iztrebke z vrečkami. Lastnike štirinožcev zato naprošamo, obiskovalce pričakalo rekordnih 413 stojnic, da tako vrečke kot koš uporabljajo. V Športnem parku Vipolže so se pričela urejevalna dela, na katerih se je predstavljalo kar 54 različnih ki bodo nogometnemu klubu in rekreacije željnim občanom držav iz vseh celin. omogočila kvalitetnejšo vadbo. Nenazadnje je občina investi- rala tudi v Šmartnem: trenutno se sanira streha slikarske hiše,

9623-o 9623-o 9623-o

RAZPISI BREZOBRESTNIH POSOJILRAZPISI BREZOBRESTNIH POSOJILRAZPISI BREZOBRESTNIH POSOJIL

GOSPODARSTVOGOSPODARSTVO KMETIJSTVO KMETIJSTVO Tako kot prejšnja leta so se Brda predstavljala skupaj z desti- GOSPODARSTVO KMETIJSTVO nacijami Vipavska dolina z Novo Gorico in Miren Kras. Na trgu San'Antonio pri hotelu Entourage so tako združile moči občine − INVESTICIJSKA POSOJILA− INVESTICIJSKA POSOJILA − INVESTICIJSKA POSOJILA Brda, Ajdovščina, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko, Miren- − POSOJILA − POSOJILA ZA RAZVOJ ZA − POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJ − POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE -Kostanjevica in Mestna občina Nova Gorica. − POSOJILA ZA RAZVOJ − POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE POSLOVANJA POSLOVANJA RAZVOJA KMETIJSTVA RAZVOJA KMETIJSTVA Otvoritvene slovesnosti so se v imenu briške občine udeležili POSLOVANJA RAZVOJA KMETIJSTVA − MIKROPOSOJILA.− MIKROPOSOJILA. župan Fran Mužič, direktorica občinske uprave Anita Manfreda − MIKROPOSOJILA. ter kraljica rebule Teja Erzetič in kraljica češenj Anja Rožič. Bri- Višina posojila: Višina od posojila: 4.000 do od Višina posojila: od 2.000 do 4.000 do Višina posojila: od 2.000 do ška doživetja, še posebej žlahtno kapljico, so vse štiri dni pridno Višina posojila: od 4.000 do Višina posojila: od 2.000 do 100.000 evrov100.000 evrov 60.000 evrov 60.000 evrov promovirale dekleta iz Združenja žensk Women & Wine Sloveni- 100.000 evrov 60.000 evrov Odplačilna doba: od 3 do 9 letOdplačilna doba: od 3 do 9 let. Odplačilna doba: do 6 let. Odplačilna doba: do 6 let ja. Sodelovanje briških ponudnikov na dogodku je koordinirala Odplačilna doba: od 3 do 9 let. Odplačilna doba: do 6 let Možnost 1-letnega moratorija. Možnost 1-letnega moratorija. Možnost 1 -letnega moratorija. Možnost 1-letnega moratorija. odgovorna za turizem in koordinatorka promocije na Zavodu za Možnost 1-letnega moratorija. Možnost 1-letnega moratorija. turizem, kulturo, mladino in šport Brda Petra Marušič, ki je rav- PRIJAVNI ROKI: 25. 10. 2019, 15. 1. 2020, 13. 3. 2020, 20. 5. 2PRIJAVNI ROKI: 25. 10. 2019, 15. 1. 2020, 13. 3. 2020, 20. 5. 2020, 020, PRIJAVNI ROKI: 25. 10. 2019, 15. 1. 2020, 13. 3. 2020, 20. 5. 2020, no tako prisostvovala slavnostni otvoritvi. 28. 8. 2020 28. 8. 2020 28. 8. 2020 Dogodek Gusti di frontiera je z leti prerasel v največji eno- oz. do porabeoz. do sredstevporabe. sredstev. oz. do porabe sredstev. gastronomski dogodek v Trivenetu. Letos ga je obiskalo rekordnih 900.000 ljudi, s čimer se nadaljuje trend povečevanja Vsi razpisi so objavljeni na spletni strani:Vsi razpisi so objavljeni na spletni strani: Vsi razpisi so objavljeni na spletni strani: obiska in tudi prodaje izdelkov na posameznih stojnicah. Na WWW.JSMG-GORISKA.COM.WWW.JSMG-GORISKA.COM. WWW.JSMG-GORISKA.COM. marsikateri so namreč svoje produkte popolnoma razprodali. Erika Koncut, Fotografija: Petra Marušič

Jesen 2019 / Briški časnik / 10 Občina Občina

Poletne aktivnosti za mlade Poletje je tudi v Brdih lahko zelo zabavno Izdelovali smo zapestnice iz volne, pa skakajoče žabice iz papirja in nato priredili prave žabje dirke. Izdelovali smo tudi hobotnice in podmornice v morju, odnesli domov lončke za pisala in polno pest porisanih kamenčkov s podobo pikapolonice, rožice, čebelice. Pravo doživetje je bil obisk domačije Klinec, kuharska delavnica z našimi ženami iz Društva briških žena in deklet in nepozabne in osvežujoče vodne igre, ki so nam jih omogočili briški gasilci in šolsko igrišče spremenili v pravo vodno zabavišče. Ja, Ustvarjalna delavnica poletje je tudi v Brdih lahko zelo zabavno. V družbi prijateljev pa še bolj nasmejano, igrivo in nepozabno. Dva tedna športnih počitnic Od 1. do 5. julija ter od 15. do 19. julija je športno in pe- dagoško izobražen kader pod okriljem Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda briški mladini omogočil kakovostno preživljanje prostega počitniškega časa. Na Osnov- ni šoli Alojza Gradnika Dobrovo so aktivnosti v sklopu Športnih počitnic potekale v treh kampih: v plesnem, break dance in športnem kampu. V prvih dveh kampih se je mladina učila zabavne koreografije, preko različnih plesnih iger pa spoznavala nove stile in tehnike. Poletna športna šola pa je bila namenjena vsem tistim otrokom, ki poletne urice radi preživljajo ob igranju iger z žogo in si želijo spoznati osno- Počitniško varstvo ve abecede atletike in gimnastike. Ob zaključku prvega in drugega tedna počitnic smo vse otroke, vključene v športne počitnice, peljali na celodnevni izlet na bazen v Ajdovščino. Ker nam je na avtobusu ostajalo še nekaj prostih mest, smo na skupno rajanje povabili tudi druge briške otroke. Prosta mesta so v le nekaj minutah po objavi bila zasedena. Za več kot 100 otok sta dva tedna ob plesu in različnih športnih aktivnostih, druženju in igri, zabavi in smehu minila prehitro. Počitniško varstvo v mladinskem centru Od začetka junija pa so za otroke in mladino na voljo tudi prostori Mladinskega centra Brda, kjer se mladi lahko družijo, otroci igrajo, vsi skupaj pa kreirajo svoje ideje in se udejstvujejo. Točka za otroške, mladinske in medgeneracij- ske dejavnosti, prostor za neformalna izobraževanja, šport in prosti čas, prostor za prostovoljske aktivnosti in solidar- nost. V Mladinskem centru Brda smo letos po koncu špor- Športne počitnice, obisk gasilcev

Jesen 2019 / Briški časnik / 12 Občina

Prijateljske vezi med občino Poletne aktivnosti za mlade Pliberk in Brda tnih počitnic organizirali in izpeljali dvotedensko počitniško varstvo. Celodnevno varstvo ali samo dopoldansko je v dneh med 22. in 26. julijem ter med 29. julijem in 2. avgustom Jormak na z igro, ustvarjalnimi in kuharskimi dejavnostmi, zabavo in druženjem, brezskrbne počitniške urice krajšalo kar 31 bri- škim otrokom. Mladinski center je prvič zaživel v vsej svoji travniku svežini in veličini ob vriskanju in otroški radosti. Organizacija in izpeljava že tretjih športnih počitnic in Prijateljske vezi se iz leta v leto trdneje prvega poletnega počitniškega varstva je ob tesnem sode- oprijemajo obljube, ki sta si jo pred dvema lovanju in pomoči ekipe mladih navdušencev in izkušenih trenerjev pod vodstvom domačinke Anje Pertovt požela ne- letoma, ob deseti 10. obletnici pobratenja, izmerno navdušenje otrok in staršev. podala župan Mestne občine Pliberk Stefan Poleg poletnega počitniškega varstva v mladinskem cen- Visotschnig in briški župan Franc Mužič. tru potekajo tudi tedenske učne ure frajtonarce, tečaji plesa Predstavniki Občine Brda in Zavoda za za otroke in odrasle ter delavnice freestyla. Organiziran je bil tudi prvi »sleepover«, ko otroci večer in noč preživijo v turizem, kulturo, mladino in šport Brda so mladinskem centru, se zabavajo, igrajo družabne igre, sku- se v soboto, 31. avgusta, udeležili že 626. hajo večerjo in se imajo nepozabno lepo. Od 9. do 14. sep- Pliberškega sejma. tembra se je v centru predstavilo tudi društvo Los pravilos in v sklopu dnevov odprtih vrat izpeljalo predavanje o prehrani in zdravem življenjskem slogu, predstavitev plesnih programov za najmlajše in za starejše, predstavitev vadbe za odrasle in jazz baleta. V naslednjih mesecih bomo skupaj z Mladin- skim centrom Nova Gorica in Šolskim centrom Nova Gorica v briškem mladinskem centru pripravili sklop preventivnih programskih delavnic, kulinarično delavnico in predavanje za starše. Zabavne jesenske počitnice V času prihajajočih jesenskih počitnic bo med 28. in 30. oktobrom znova poskrbljeno za briške otroke. V mladinskem centru bomo izpeljali počitniško varstvo. Vabljeni k vpisu. Prijavnice so na voljo v mladinskem centru, na spletni strani www.obcina-brda.si in na facebook (FB) strani Mla- dinskega centra Brda in Občine Brda. Všečkajte novo FB stran Mladinskega centra Brda in obveščali vas bomo o vseh aktivnostih in dogodkih v našem centru. Sejem Pliberk Z oktobrom se lahko vsi učenci po pouku z avtobusom zapeljete do mladinskega centra. Na voljo so vam kar trije Sejem tradicije in prostor z velikim gospodarskim pe- avtobusni prevozi, in sicer ob 13.40, 15.13 in 15.58. Center čatom slovi kot pomemben gospodarski dejavnik v alp- je odprt od ponedeljka do petka med 13.00 in 17.00. V času sko-jadranskem prostoru. V sklopu Pliberškega sejma obratovanja je v centru prisotna oseba iz Zavoda za turizem, oziroma »Jormaka na travniku«, kot mu pravijo domači- kulturo, mladino in šport Brda, ki dejavnosti in aktivnosti v ni, so se predstavila tudi Brda. V skupnem šotoru Alpe- centru nadzira, nudi pomoč in vzdržuje red. Varstvo otrok v tem času ni zagotovljeno. V popoldanskih urah so prostori -Jadran je bilo tudi letos nadvse veselo. Domačo rujno ka- mladinskega centra namenjeni druženju in igri, učenju, in- pljico so številni gostje okušali pod strokovnim vodstvom štrukcijam in učni pomoči. Seveda pa so v dogovoru z zain- Petre Rutar iz združenja žensk Women & Wine Slovenija. teresiranimi posamezniki in skupinami prostori mladinske- Domačo žlahtnost pa je dogodku dahnila tudi naša kralji- ga centra na razpolago in v uporabo tudi v večernih urah, ob ca rebule Teja Fabricijo. V imenu briške občine pa je spre- sobotah in nedeljah. govorila podžupanja Teja Jelina. Mladi, vabljeni v Mladinski center Brda. Zdaj ste vi na vrsti, da organizirate in izvedete aktivnosti glede na vaše želje in potrebe, ali pa nam zaupate, kaj si v Brdih želite početi in skupaj bomo poiskali pot do uresničitve. Mateja Drnovšček Mateja Drnovšček Fotografija: Društvo Los Pravilos

Jesen 2019 / Briški časnik / 13 Občina Občina

Zgodba gibanja za male viteze se nadaljuje Tudi Brda bodo v letu 2020 ponovno del dobrodelnega projekta Zgodba gibanja za male viteze s tekačem Bogomirjem Dolencem postavlja nove mejnike tako v ultra tekaškem svetu kot tudi v dobrodelnosti. Lani je Bogomir, tekaški junak, uspešno odtekel 42 zaporednih dnevnih maratonov dolgih po 42 kilometrov po različnih krajih Slovenije. 40. maraton je odtekel v Brdih, po koncu dogodka pa nam izročil prav posebno zahvalo, ki jo je namenil samo petim občinam. Briška gostoljubnost in srčnost sta ga prevzela, s številnimi Brikami in Brici so vzcvetela lepa prijateljstva. Bogomir je tekel po briških popotovanje. Angelček Anže je bil pri vsakem koraku, pri vsakem gričih tudi v sklopu tekaškega maratona Eco pretečenem kilometru v mislih z njimi in dajal Bogomirju dodaten zagona in motivacijo. Anžetova mama je po obisku Brd zapisala: maratona Collio - Brda. Aprila 2020 se naš »Čeprav smo nameravali v ta čudovit kraj, nam ni uspelo. Danes si tekač ponovno vrača na 46 kilometrov dolgo na Brda poslal svoj pozdrav. Čudovit kraj in prijazni ljudje.« progo ob spremstvu slovenskih tekačev, Bogomir pa že snuje nove podvige. Ekstremni ultramaratonec v letu 2020 svojo dobrodelno zgodbo potiska še nekoliko dlje. V nepogrešljive spremljevalne ekipe, s soprogo projektu Okrog Slovenije 2020 bo tekač odtekel 2020 kilometrov v Tadejo in malo hčerko Emo na čelu, ter le 20 dneh. Naš tekač rad večkrat poudari: »Tečem le z enim ciljem skupaj z nekaterimi malimi vitezi. - za njih, za male viteze!« In tudi Brda bodo v letu 2020 tekla za ta isti cilj. Mateja Drnovšček, Fotografija: Erika Koncut Eden večjih športno-dobrodelnih projektov v letu 2019 v Slo- veniji, projekt Okrog Slovenije 2019 - za male viteze, z začetno in končno točko v Črni na Koroškem, se je začel 31. avgusta in zak- Vrtec Dobrovo ljučil 11. septembra. Bogomir Dolenc je v 12 dneh odtekel več kot 1200 kilometrov, na dan povprečno 100 kilometrov. Zaobšel je celotno Slovenijo, tekel pa je po cestah, ki vodijo čim bližje slovenski državni meji. V ponedeljek, 2. septembra, je Bogomir z ekipo že zjutraj krenil iz Bovca, pretekel Soško dolino in v Plavah zavil proti Naši gasilci Medvedki Brdom. Ekipa Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ga je z električnimi kolesi toplo sprejela na vrhu premagane vzpetine, na Vrhovlju. Skupaj smo se spustili proti Gonjačam, se stiskali pod krošnjami dreves, ko so nas lovile silovite in ledene dežne ka- plje. V Gonjačah smo se vsi premočeni za trenutek ustavili in se nasmejali vremenski nesreči, nato pa krenili proti Dobrovemu, kjer o dežju ni bilo niti sledi. Pred občinsko stavbo so nas toplo sprejeli zaposleni na briški občini skupaj z podžupanom Žarkom Koder- macem in domačini. Bogomirjeva zgodba in neomajna motivacija je povezana tudi z bojem 10-letnega malega viteza Anžeta, ki se je to pomlad že tretjič boril z rakom. A kljub hudi bolezni je na lanskem projektu 42 maratonov v 42 dneh mali Anže spremljal Bogomirja in z njim pretekel zavidljivo število kilometrov. Tudi za letošnje leto je V juniju smo z otroki iz skupine Medvedki izvajali dejavnosti imel načrt, da Bogomirja ne bo pustil samega, tekel bo z njim in na temo gasilcev. V igralnici smo si uredili gasilski kotiček, izdelali tako pomagal vsem malim vitezom. Vendar se je usoda pred nekaj gasilski kamion in gasilsko opremo. V gozdičku so otroci iz vejic meseci ponovno grenko poigrala z njim in tokrat mu ni ponudila "zakurili ogenj" in ga "pogasili". Ob zaključku pa smo obiskali gasil- nove priložnosti. Njuna starša in sestrica so uresničili Anžetovo že- ski dom na Dobrovem, kjer so nas gasilci prijazno sprejeli. ljo in se skupaj z našim tekačem podali na 12-dnevno dobrodelno Lavra Peršolja

Jesen 2019 / Briški časnik / 14 Občina Občini Brda in Celovec uspešno sodelujeta Občina Koča-Muta Celovška hiša v 24. praznik sira v Šmartnem tudi za Avstriji V soboto, 28. septembra, se je briška Društvo oljkarjev delegacija udeležila 24. praznika sira prijateljske občine Koča-Muta v Avstriji. Brda Že vrsto let si občini izmenjujeta obisk ob občinskem prazniku. Brici gremo v Avstrijo Županja občine Celovec Maria-Luise septembra, Avstrijci vrnejo obisk junija za Mathiaschitz je 9. julija obiskala Brda. Z naš Praznik češenj. županom Francem Mužičem sta podpisala pogodbo o najemu Celovške hiše v Šmartnem ter se dogovorila za nadaljnjo krepitev sodelovanja med občinama na področju kulture in turizma. Prvi projekt krepitve prijateljstva je bil jeseni, ko se je Avstrija prvič priključila projektu Art Circle.

Za skupno omizje so se poleg županje Celovca usedli še direktorica briške občinske uprave Anita Manfreda, direktorica Zavoda Na tradicionalnem sirovem zajtrku nas je sprejel župan Walter za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec ter Hartlieb. Med uradnim delom smo sedeli skupaj z lansko kraljico predstavnika agencije za alpsko-jadransko sodelovanje mag. Filip sira ter zaploskali novi, 19-letni Jennifer Hubmann, ki je po kro- Warasch in mag. Stefan Lesjak. nanju in razrezu sira nazdravila z briško rebulo PriMar z domačije Celovško hišo v Šmartnem, v kateri ustvarjajo in bivajo slikarji Kumar iz Šmartnega. in ki je bila povod za srečanje med občinama že letos februarja, je Kljub slabim vremenskim napovedim nas je pričakal prijeten celovška občina sprejela za svoj projekt po potresu leta 1976. Ce- sončen dan, kar je pozitivno vplivalo na uresničitev čudovite po- lovčani so pomagali pri obnovi. Po poteku najemne pogodbe pa vorke. Poleg mene kot občinske svetnice in članice čezmejne ko- je občina Brda predlagala manjše popravke pogodbe, med drugim misije Občine Brda so bile na prijateljskem obisku še Teja Fabricijo, tudi, da se kletni prostori namenijo delovanju Društva oljkarjev kraljica rebule, Anja Rožič, kraljica češenj, ter Maruša Fon Mra- Brda. vljak, članica čezmejne komisije Občine Brda. Erika Koncut, Fotografiji: Damijan Simčič – Zoso Besedilo in fotografija: Silvestra Elen Brašnić Saffigna

Jesen 2019 / Briški časnik / 15 Občina Občina

Srečanje sadjarjev z ministrico za kmetijstvo dr. Aleksandro Pivec Briški sadjarji pred zahtevnimi izzivi

Briški sadjarji bodo morali v prihodnje Nato so obiskali sadovnjak Kmetije Jelina krepko zavihati rokave. Čakajo jih veliki in na Humu in sadovnjak Pod Skalco družine zahtevni izzivi, pomoč pa so že poiskali pri Božič v Kojskem, kjer se je ministrica ministrici za kmetijstvo dr. Aleksandri Pivec, sprehodila med starimi sadnimi sortami. ki je na predlog briškega združenja sadjarjev in Občine Brda 10. julija opravila terenski obisk in prisluhnila sadjarjem. Te najbolj tare omejen nabor fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS), pomanjkljive spodbude in ukrepi za obnovo sadovnjakov, ki jih je vedno manj, in zaščita briške blagovne znamke sadja. Pereče teme, ki narekujejo vsakdan briškega sadjarstva, so ministrici podrobno predstavili v Vili Vipolže na omizju, na katerem so sodelovali predstavniki Občine Brda, Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Nova Gorica in Združenja sadjarjev Brda. Radovan Jelina, nistrstvu. Tam naše težave niso bile ostankov FFS, saj se na našem ob- uslišane. Tako smo se odločili da bi, močju uporablja drugačen spekter predsednik Združenja ko se bo pojavila priložnost, pred- teh sredstev kot v sosednji Italiji. sadjarjev Brda: „Želimo stavnike ministrstva povabili v Brda Zato bi lahko na osnovi takšne ana- zaščiti svoj pridelek.“ in jim na terenu predstavili naša sta- lize odkrili poreklo sadja. Težava lišča, izzive in težave. Moja soproga, pri tem je, da so te analize drage. Ta Teja, ki opravlja tudi funkcijo tajni- različica je težko izvedljiva, četudi bi ce v Združenju sadjarjev Brda, je o kršitelj, za katerega bi dokazali ne- pobudi spregovorila z direktorico korektno prakso, sam plačal analizo. občinske uprave Anito Manfreda, ki Poleg tega na ministrstvu pojasnju- je potem to željo prignala naprej do jejo, da na sodišču takšen primer realizacije. Na tem mestu naj se Ob- ne bi bil uspešen. Zato ostaja njihov čini Brda zahvalim za vso podporo predlog na osnovi izotopov, ta pa bo in realizacijo srečanja z ministrico. lahko stopil v veljavo šele čez tri do O čem ste spregovorili na sreča- pet let. Do takrat bi morala inšpek- nju? Kaj ste izpostavili? cija pogosteje in podrobneje nadzo- Ključne teme so bile zaščita briške rovati prodajo sadja. blagovne znamke sadja, obnova sa- Kako danes ugotavljajo poreklo dovnjakov s poudarkom na fitofar- sadja? macevtskih sredstvih, ker se je pojav Na osnovi zaupanja. Zanesejo se škodljivcev v zadnjih letih zelo pona to, kar je zapisano na deklaraci- večal. Iskali smo rešitve. Predlagali ji. Sicer nek nabor analiz na osnovi Od kod izvira pobuda, da bi se smo nekaj možnih, ki pa so težko ostankov FFS opravijo na letni ravni. sestali z ministrico dr. Aleksandro izvedljive. Kmetijsko ministrstvo Naj poudarim, da dober poznavalec Pivec? nam je sicer obljubilo nekaj analiz. razloči poreklo posameznega sad- Naj najprej pojasnim, da je naše Poreklo sadja bi lahko nadzorovali z ja po obliki in po okusu. Primer so združenje sadjarjev vključeno v Zve- analizami izotopov v določenih sa- recimo briške breskve. Teh ne moreš zo sadjarskih društev Slovenije, ka- dnih sortah. Pojavljajo se nekorek- prodajati v velikih količinah, ker jih terega član upravnega odbora sem tne prakse, da se sadje iz različnih je v Brdih malo. Na začetku sezone tudi sam. V sklopu zveze smo pro- evropskih pokrajin prodaja kot „bri- češenj, ko zgodnje v Brdih še niso bleme sadjarstva večkrat izpostav- ško“. Briški sadjarji smo predlagali, dozorele, pozornost takoj vzbudi ljali na sestankih na kmetijskem mi- da bi se opravljalo analize na osnovi prodajalec, ki na tržnici prodaja če-

Jesen 2019 / Briški časnik / 16 Občina

Srečanje sadjarjev z ministrico za kmetijstvo dr. Aleksandro Pivec

šnje z briškim poreklom. Na podlagi ku do prodajaje sadja. Mladi tega ob ravnost v roke, kar je dodana vred- takšnih primerov ukrepajo inšpek- službah ne zmorejo, pa tudi ne os- nost. Zato je lahko cena višja, vendar cijske službe. Nedavno, se boste tajajo na kmetijah. V sadjarstvu, za samo za visoko kvalitetno sadje. Za gotovo spomnili, so v Istri zaplenili razliko od vinogradništva, je v veliki tako filozofijo manjka še nekaj ko- stojnice z nekorektnimi praksami. meri zgolj ročno delo. Če temu priš- rakov, da jo bodo ljudje razumeli in Težava pri teh pa je, da jih upravljajo tejemo še vremenske neugodnosti, osvojili za svojo. podjetja, ki ob kazni zaprejo dejav- škodljivce, težave s tržiščem ... Zato Menite, da razlog tiči v stroških nost, kazni ne plačajo, medtem pa so sadovnjaki prepuščeni usodi. ali v strahu do sprememb? isti lastniki odprejo že drugo firmo Gotovo večji delež pripisujem in veriga gre naprej. Tukaj ni vide- strahu pred spremembami, svoje ti luči na koncu tunela. Morali bi »Subvencioniranje nove na- pa pristavi tudi finančni vložek. Za pripraviti novo zakonodajo, da bi prave sadovnjaka je predmet raz- visoko kvaliteto je potrebno tudi ne- tovrstne prakse enkrat za vselej pre- pisa 4.1 (ukrep M4), kjer je - gle- kaj prispevati. Poleg skrbnega dela prečili. de na zahtevnost projekta - nava- v sadovnjaku je potrebno nabaviti Kaj pa menite o blagovni znam- dno potrebno narediti poslovni embalažo, podložne liste, imeti torej ki? načrt k vlogi, kar stane. Problem neko estetsko vrlino, ki veliko pri- Blagovno znamko imamo. To je je tudi v predolgem intervalu od pomore k slovesu briških sadjarjev. Briško sadje. Ime sicer še ni zaščite- kandidiranja do črpanja sredstev Kupcu ne moremo prodati sadja v no. Prav bi bilo narediti še ta korak, (v praksi: ko je razpis zunaj, ča- zabojčku s podložnim listom, starim da nas ne bo kdo prehitel ali zlorabil kaš skoraj eno leto na odobritev, tri tedne ali celo umazanim od pred- naše blagovne znamke. Velja pouda- sledi izvedba in nato mine skoraj hodnih češenj, ali pa celo poškodo- riti, da imamo tudi svojo embalažo, eno leto za pridobitev denarja). van zabojček. So malenkosti, ki pa papirnate in biorazgradljive vrečke. Ukrep prestrukturiranja vino- pomenijo veliko. Združenju s pomočjo sredstev iz gradov pa je drugačen ukrep. Je Kritike se veliko hitreje širijo, saj razpisa za kmetijstvo tisk materiala t. i. tržni ukrep, kjer je postopek velja pravilo, da pohvale stranka zadnje leto subvencionira tudi Obči- poenostavljen, saj mine od prija- pove štirim, kritike pa enajstim. na Brda. Preko razpisa smo deležni ve do črpanja sredstev eno leto (v Na tem področju se bo treba še pomoči tudi za izobraževanje sad- kolikor je projekt izveden v tem kako truditi. Ne samo sadjarji. Tudi jarjev. Enotna embalaža je sadjarjem obdobju).« oljkarji, vinarji in preostali ponu- na voljo po ugodni ceni. Trudimo dniki. Vsi bomo morali stopiti sku- se, da bi čim več naših članov upora- V kakšni kondiciji je prodaja paj. Sadjarje smo že veliko naučili bljalo to embalažo, saj je na njej naš sadja? predvsem na področju mini prazni- logotip in stranke tako prepoznajo Sadje je vedno težje prodajati. Tr- kov češenj v Avstriji. Določeni so poreklo sadja. žišče sicer je, kupne moči pa ni veli- strogi pogoji, kakšne češnje se pelje- Kakšne težave zaznavate pri preko. Količinsko v prodajo ne gre več jo v promocijske namene. V zdru- strukturiranju oziroma obnovi sa- toliko sadja kot pred leti. Včasih so ženju skrbimo tudi za osveščanje in dovnjakov? kupovali cele zaboje, danes ne več. izobraževanje. Vsako leto obiščemo Na tem področju so bile v pre- Kupujejo pol kilograma ali kilogram različno destinacijo, kjer vidimo teklem desetletju in več na voljo sadja. So se pa spremenile tudi pre- dobre prakse pridelave sadja. Žal pa subvencije. Dobil si torej povrnjene hranjevalne navade. Nekoč smo na se za te ekskurzije odločamo vedno stroške za oranje, nakup sadik ipd. trgu srečali zgolj lokalno sadje in ista skupina članov. Takšnih izobra- Z novo perspektivo se je to ukini- zelenjavo, danes pa je izbira veliko ževalnih izletov bi se moralo udele- lo, ostalo je zgolj za vinogradnike. večja. žiti čim več ljudi z namenom, da se Obnova sadovnjaka pomeni velik Kaj menite o kvaliteti briškega nadgradi znanje. Marsikje naletimo finančni zalogaj za kmeta, zato smo sadja? Kako v združenju skrbite, da na prakse, ki se jih že poslužujemo na julijskem srečanju z ministrico se ta ohranja oziroma izboljšuje? v Brdih. Zgodi pa se tudi, da spoz- poudarili, da bi se subvencije za ob- Gotovo se trudimo, da se kvaliteta namo nove prijeme, ki jih velja prenovo kmetijskih zemljišč ponovno sadja izboljšuje. Še vedno se dogaja, izkusiti tudi pri nas. Znanje je na vpeljale tudi za sadjarje. Postopek recimo turistu Brd, ki kupuje sadje, prvem mestu. Nekateri sadjarji se še naj bo enak kot pri obnovi vinogra- na vrhu zabojčka dobi lepe češnje, vedno poslužujejo „starih“ prijemov. dov. Če bi imeli finančno podporo, na dnu pa so slabe. To se ne bi smelo Veliko sadjarjev pa me kliče in spra- bi se marsikateri sadjar odločil za dogajati. Trudimo se, da obiskovalec šuje po nasvetih. Naj še poudarim, obnovo večjih površin sadovnjakov. Brd oziroma stranka dobi primerno da imajo v svetovalni službi - in tu Naj poudarim, da se trenutno po- kvaliteto, ki jo tudi plača. Na tržnici izpostavljam našega Matjaža Prinči- vršine sadovnjakov v Brdih iz leta v je prodaja drugačna. Opravičljivo je, ča, ki je bil tudi pobudnik za sreča- leto manjšajo. Razlog lahko iščemo da se sadje zaradi prevoza in prekla- nje z ministrico - veliko znanja in so tudi v starosti lastnikov. Starejši so, danja poškoduje. V Brdih pa je tu- ga pripravljeni deliti. Le vprašati je sami opravljajo vse delo v sadovnja- ristu sadje ponujeno iz drevesa na- treba.

Jesen 2019 / Briški časnik / 17 Občina Občina

Srečanje sadjarjev z ministrico za kmetijstvo dr. Aleksandro Pivec

Vrnimo se na uporabo fitofarma- razmere. Vendar je še vedno neka bil priča kot član upravnega odbora cevtskih sredstev. Brda se promovi- plastika, ki bi v osnovi kvarila izgled Zveze sadjarskih društev Slovenije, rajo kot zelena destinacija, da pa naše pokrajine. Potrebno pa je tudi zapisnikov nismo videli. Od sklepov, se ohrani kulturna krajina, je upo- dodati, da mreža ni stoodstotno va- ki so bili sprejeti na ministrstvu v raba FFS potrebna. Z leti se je raz- rovalo pred škodljivci. Ko jo odpreš, sklopu teh sestankov, je bila le pešči- širilo znanje o načinu uporabe teh da se zapelješ s traktorjem v sadov- ca realiziranih. In če temu dodam še, sredstev tudi zaradi izobraževanj, njak, je lahko škodljivec na traktorju da se sestanki in predstavljanje težav ki jih organizira KGZ Nova Gorica. in ga vneseš v sadovnjak, kjer se raz- sadjarjev prične od začetka ob vsaki Verjetno bo potrebno razmišljati o množi. Ugotavljamo, da je najboljša zamenjavi vlade in ministrov, lahko alternativah oziroma zmanjšanju možnost naravni sovražnik. Na tem verjamete, da na prihodnje korake uporabe FFS? mestu pa je žogica na strani države. gledamo z rezervo. Je pa potrebno V tej smeri že vleče Evropa, saj Letošnja letina je sadjarje dobro poudariti, da se je trenutna ministri- omejuje nabor sredstev, ki jih lahko udarila po žepu. ca poglobila v naše težave. Upamo uporabljamo za zaščito rastlin. Tu Drži. Splošno velja rek, da je če- na najboljše. pa nekako trpimo sadjarji oziroma šnja pokazatelj, kakšna bo letina. Iz- pridelovalci. Škodljivcev je vedno pad se je pokazal od češenj do kakija Branimir Radikon, več. Kako bo šlo naprej, ali se bodo in oljk. Pri trtah je tudi manj pridel- preselili drugam, ali bi morali dobiti ka, vendar spet ne v tolikšni meri kot direktor KGZ Nova Gorica: naravnega sovražnika, kot so ga re- pri ostalem sadju, saj je bolj obvla- „Potrebnega bo več cimo dobili za kostanjevo šiškarico. dljiva. Glede češnje smo v združenju povezovanja“ Za slednjo alternativo žal moramo predlagali popis spomladanske ško- povedati, da so naše inštitucije tako de. Posebna komisija je to ocenila in počasne, da je naravni sovražnik predložila naprej. Kaj bo iz tega, ne prej prišel sam iz Italije, kot so v Slo- vemo, nismo pa najbolj optimistični. veniji sploh dovolili vnos. To je te- Po Sloveniji so bile še večje škode, pa žava. Ministrici smo tudi predstavili glede povračila niso dobili nobene dejstvo, da če bodo slučajno naleteli pomoči. na naravnega sovražnika za suzuki Vrniva se na julijski sestanek z plodovo vinsko mušico, naj čim prej ministrico dr. Aleksandro Pivec. Ste dovolijo vnos v Slovenijo. Naj ne de- od takrat zaznali kakšen odziv ozi- lajo preizkusov, ki so bili že narejeni roma premik? v drugih državah, ponovno pri nas Kar zadeva FFS je problematična in s tem po nepotrebnem izgubljajo razmejitev con. Brda niso v isti coni čas, v sadovnjakih pa se škoda le še kot Collio (oziroma Italija), saj se kopiči. Slovenija veže v isto cono z Avstri- Ampak to se spet tepe z načelom jo in Madžarsko. Torej v Sloveniji obvarovanja destinacije pred vnosi in Italiji veljajo različna pravila za tujerodnih vrst. registracijo FFS. Ker smo v drugi Drži. Težava so razni naravo- coni kot Italijani, njihovih škropiv varstveniki. Če je drugje dovoljeno, ne smemo uporabljati. Ministrica Briško sadje je že stoletja širom pomeni, da za to obstaja razlog. nam je glede tega pojasnila, da bi po Evropi poznano po njegovi kva- Pogovarjali ste se tudi o mrežah bila sprememba tega področja zelo liteti. S katerimi težavami se danes za zaščito. Stroškovno gledano bi težavna, kljub temu pa nam je sve- soočajo briški sadjarji, da ohranja- bile te bolj ekonomična in okolju tovala, naj zapišemo pobudo, ki jo jo kvaliteto svojih pridelkov? Se ti prijaznejša rešitev kot FFS? bodo potem preučili in podali nap- izzivi kaj razlikujejo v primerjavi z Če bi bila drevesa pokrita, lah- rej na evropske inštitucije. Pobudo ostalimi regijami? ko prideluješ skoraj ekološko. A tu bomo sestavili v kratkem. Kar zade- Težav, s katerimi se soočajo briški obstaja velik 'ampak'. Na tej točki va zaščite blagovne znamke, je mi- sadjarji, je veliko, te pa niso drugač- smo se ponovno vprašali, kakšna nistrstvo na vrsti, da poda predloge, ne kot v drugih primerljivih regijah. bi bila Brda z vso tisto plastiko ovi- kako bi se spremljalo poreklo. Glede Težave so različne, od organizacij- to okrog dreves. Potem tukaj ne bi subvencioniranja sadovnjakov pa skih, tehničnih in težav pri varstvu vzdržalo zaradi vremena, še posebej bomo videli, ali bodo sadjarji vklju- rastlin. burje. Je več minusov kot plusov. čeni v novo perspektivo, ki se bo Kako briške sadjarje pri reše- Med negativnimi točkami je tudi sprejemala v kratkem. vanju teh izzivov podpirate v KGZ težavna uporaba teh na briških te- Kako ocenjujete obljube, ste skep- Nova Gorica? rasiranih površinah. Gotovo bo šla tični? Kar zadeva tehnologijo pridela- tehnologija naprej in bodo te mreže Obljub je bilo v preteklih letih ve in zdravstveno zaščito rastlin, z postale odporne na vse vremenske že veliko. Od sestankov, ki sem jim briškimi sadjarji dobro sodeluje-

Jesen 2019 / Briški časnik / 18 Občina

Srečanje sadjarjev z ministrico za kmetijstvo dr. Aleksandro Pivec mo. Kdor rabi strokovno pomoč, jo skimi spremembami, globalizacijo Briški sadjarji so se julija sestali s pri nas dobi. Z večjimi sadjarji smo in posledično s težavami, ki jih ome- kmetijsko ministrico dr. Aleksandro v rednih stikih. Vzdržujemo tudi njeni dejavniki prinašajo. Prihajajo Pivec na temo izzivov, s katerimi se opazovalno napovedovalno službo nove bolezni in škodljivci, ki jih bo soočajo in s katerimi se bodo spopa- za varstvo rastlin. Redno tedensko težko omejevati. Registriranih fito- dali v prihodnosti. Kako danes, po ali po potrebi pogosteje objavljamo farmacevtskih sredstev za varstvo nekaj mesecih, ocenjujete rezultate obvestila za zaščito rastlin, ki so na rastlin je vedno manj. Vse bolj se srečanja? So vidni? razpolago vsem zainteresiranim uveljavlja ekološki način pridelave Izzive bo potrebno reševati dolgo- uporabnikom. Napotki so objavljeni hrane, kar terja spremembo v teh- ročno, težko je pričakovati rezultate na spretni strani Kmetijsko-gozdar- nologiji pridelave in varstvu rastlin. v nekaj mesecih. skega zavoda Nova Gorica, na por- Veliko več pozornosti bo potreb- Na katerih področjih bi mora- talu Agromet in v sistemu Fito-info. no nameniti mehanskim ukrepom lo kmetijsko ministrstvo odločneje Na svojo željo lahko uporabniki ob- (zaščita nasadov s protiinsektnimi podpirati lokalne pridelovalce? vestila dobijo tudi na e-mail oz. na mrežami) in higienskim ukrepom v Najpomembnejša področja so druge aplikacije, ki so na voljo na sadjarstvu (odstranjevanje gnilih in vsekakor zagotavljanje pogojev za spletu. Oddelek kmetijske svetoval- nepobranih plodov). razvoj sadjarstva (v prvi vrsti je to ne službe ima na Dobrovem svojo Kje vidite vrzel v pripravljenosti namakanje), pri trženju sadja in na izpostavo, ki nudi strokovno podpo- in kaj predlagate kot rešitev? področju zaščite geografskega pore- ro vsem briškim sadjarjem. Spremembe bodo potrebne v or- kla. Menim namreč, da se poreklo K katerimi izzivi se bo briško ganizacijskem smislu (povezovanje). sadja (Briško sadje) prevečkrat zlo- sadjarstvo soočalo? So sadjarji na Potrebno je spremljati razvoj sadjar- rablja. te pripravljeni? stva drugod, predvsem v sadjarsko Izzivi bodo, veliko bo potrebno razvitih deželah v sosednji Italiji Erika Koncut narediti na povezovanju in trženju (Emilija-Romanja, Furlanija Julijska Fotografije: briškega sadja. Soočamo se s klimat- krajina) in slediti trendom. Damijan Simčič, ZOSO

Obisk vice admirala ameriške mornarice Brda navdušila poveljnika letalonosilke iz filma Top Gun

je pred obiskom Brd srečal z ekipo in direktorica občinske uprave Anita Primorskega tehnološkega parka v Manfreda. Julija je Brda obiskal upokojeni vice Vrtojbi. Vice admiral je bil leta 2015 Velja omeniti še, da je bil Walter J. admiral ameriške mornarice Walter razglašen za inovatorja leta v San Davis poveljnik letalonosilke, na J. Davis, soustanovitelj vodilnega Diegu (ZDA). Visokega gosta sta kateri je bil posnet film Top Gun. tehnološkega inkubatorja EvoN- na domačiji Movia v imenu Občine Erika Koncut exus. Inovatorstvo je razlog, da se Brda pozdravila župan Franc Mužič Fotografiji: Anita Manfreda

Jesen 2019 / Briški časnik / 19 Občina Občina

Prestregli deset kršiteljev Poostren nadzor ločevanja odpadkov v Občini Brda Konec julija so Komunala Nova Gorica d. d. in redarstvo Medobčinske uprave Mestne občine Nova Gorica in Občine Brda v briški občini izvedli poostren nadzor ločevanja odpadkov. V sklopu nadzora mešanih odpadkov na štirih različnih lokacijah v občini (v Vipolžah, Medani, Drnovku in Neblem) so ugotovili, da občani ne upoštevajo smernic ločevanja odpadkov.

Medana Neblo

Drnovk Vipolže Ugotovili so, da so bili v zelene zabojnike odvrženi odpadki, V Brdih delujeta dva zbirna centra, in sicer na Dobrovem ki bi sicer sodili v zabojnike za papir, embalažo, steklo in bioraz- in na Humu, kamor občani glede na določen urnik večkrat te- gradljive odpadke. Kršitve so bile ugotovljene tako pri fizičnih densko odpeljejo večje kosovne odpadke. Sicer pa sta na Do- osebah kot tudi pravnih. brovem nameščena tudi zabojnika za jedilno olje in elektro- Med pregledanimi zabojniki je redarstvo zabeležilo deset magnetne aparate. Z letošnjim letom pa je posebej za vinarje kršiteljev, ki so jih obvestili o kršitvi in pripadajoči višini kazni. nameščen tudi zabojnik za steklo. Višina globe je definirana v odloku o ravnanju s komunal- Občina Brda, katere vizija je postati zelena in okolju ter obča- nimi odpadki, ki ga je občinski svet briške občine sprejel 20. nom prijazna in ki je vključena v Zeleno shemo slovenskega tu- decembra 2016. Fizičnim osebam redarstvo lahko glede na ti- rizma (Slovenia Green), bo tudi v prihodnje skupaj s podjetjem pologijo kršitve izreče od 100 do 400 evrov kazni, medtem ko Komunala Nova Gorica d. d. in medobčinskim redarstvom re- pravnim osebam pa med 300 in 1500 evrov. dno izvajala nenapovedane nadzore posameznih kontejnerskih V Brdih je 80 zvoncev za embalažo iz plastike in kovin, 66 mest, zato ni odveč poziv občanom in pravnim osebam, da lo- zvoncev za steklo (od tega je eden namenjen stekleni embalaži čujejo odpadke v skladu z navodili in veljavnim odlokom. vinarjev), 72 zvoncev za papir in karton ter 80 posod za biorazgradljive kuhinjske odpadke. V Brdih je urejenih 62 popolnih ekoloških otokov, torej v vsaki briški vasi najmanj eden. Besedilo in fotografije: Erika Koncut

Jesen 2019 / Briški časnik / 20 Občina

Istrski Barban Trka na prstenac Z Občino Barban na Hrvaškem je Občina Brda pobratena že dalj časa, zato se vsako leto predstavniki briške občine udeležijo svečanih dogodkov v tej istrski občini.

Eden največjih praznikov na celotnem ozemlju Republike mi zmaga. Praznik je pod pokroviteljstvom predsednice države Hrvaške poteka prav na Barbanu. Letos se je zgodil 18. avgusta. Hrvaške, ki je vedno prisotna. Dogodka se vedno udeleži tudi To je zgodba o viteškem tekmovanju o lovu na prstan. Igra iz predsednik hrvaške vlade in precejšen del hrvaških ministrov. 17. stoletja je zelo zanimiva, saj v njej nastopa 16 vitezov, ki s Dogodek je atraktiven in zelo obiskan, saj ga v povprečju vsako kopjem v roki na konjih v diru ciljajo na viseč prstan, obešen leto čez praznični vikend obišče več deset tisoč ljudi. Proglašen na sredini steze. Prstan ima več lukenj in vsaka ima določeno je za največji tovrstni dogodek na Hrvaškem. število točk. Vsak vitez ima tri poskuse in tisti z največ točka- Lilijana Kastelic, občinska svetnica Občine Brda

Vrnitev Primorske k matični domovini Po primorsko v središču Ljubljane V tednu, ko obeležujemo vrnitev Primorske k matični domovini, se je letos že peto leto zapored v središču Ljubljane odvijala prireditev Po primorsko. Na Pogačarjevem trgu so se 11. septembra predstavila primorska živilska podjetja v slovenski lasti, kot so Mlinotest, Mlekarna Planika, Pivka perutninarstvo, Delamaris, Kras, Vinakras Sežana, Vinakoper, KZ Tolmin, KGZ Idrija, KZ Agraria Koper, iz Brd pa Klet Brda. Z namenom utrjevanja sinergije med lokalnim turizmom in živilsko panogo so tokrat sodelovale tudi lokalne turistične organizacije, med njimi je bil tudi TIC Brda.

Tudi letos so primorska podjetja pripravila brezplačne degu- tega so obiskovalci, med katerimi je bilo veliko navdušenih tujih stacije ribjih in mesnih jedi ter dobrot iz mleka, testenin, mes- turistov, dobili veliko koristnih informacij o Brdih, Krasu, Brki- nin, svežega sadja in zelenjave ter primorskega sonca polnih vin. nih, Kopru in Posočju. Zavedajo se, da lahko le skupaj uspešno Številne izdelke pa so obiskovalci lahko tudi kupili. Poleg razva- prispevajo k razvoju gospodarstva, živilske industrije, kulinari- janja brbončic je bilo poskrbljeno tudi za primorsko glasbo in ke in turizma. Za razvoj in krepitev medsebojnega sodelovanja dobro voljo ter za nagradne igre. Za zabavno-glasbeni program na ključnih področjih si prizadevajo tudi v strateško razvojno so namreč poskrbeli pihalni orkester Marezige, primorska ulič- inovacijskih partnerstvih hrana in trajnostni turizem, katerih na skupina Suho cvetje in povezovalec Iztok Gustinčič. predstavniki so na letošnjem vrhu kmetijskih in živilskih pod- S skupnim nastopom na »Po PRIMORSKO« so podjetja in jetij podpisali memorandum o sodelovanju. zadruge, ki sicer predstavljajo pomemben del primorske živilske panoge, prikazala pestrost in bogastvo dežele Primorske. Poleg Marjana Simčič Humar

Jesen 2019 / Briški časnik / 21 Dogodki Občina

Poletna noč pri sv. Križu v Kojskem Poklon umetnosti Društvo za kulturo, turizem in šport Kojsko je v letošnji pester in bogat program dogodkov v petek, 5. julija, uvrstilo čudovit umetniški večer, v katerem so se poklonili poeziji, filmu, glasbi in likovni umetnosti. Predstavili so se domači, briški ustvarjalci, med njimi Petra Koršič s svojo pesniško zbirko Furlanka je dvignila krilo, videli pa smo tudi tri kratke filme mlade režiserke Neli Maraž: Kristjan, Kar ostane in Domov k spominom. Za glasbeno kuliso sta poskrbela Ema in Boštjan Marušič. Za likovno ozadje pa je bilo 16 slik članic in članov likovnega društva Dablo. Slike z motivi sv. Križa so nastale na ex-temporah 1. junija letos.

Podžupan Žarko Kodermac se je v nagovoru zahvalil orga- nizatorjem, Petri, Neli, pevcema, slikarjem in moderatorki programa. »Prav je, da nas taki dogodki, ki jih je v Brdih veliko, potegnejo od kmečkih opravil, da lahko potešimo svojo dušo in srce s sadovi umetnosti,« je dejal. Akademski slikar Bojan Bensa, mentor slikarske skupine Dablo, je povedal, da se je erupcija te skupine zgodila na letošnji razstavi v Vili Vipolže, da je v izjemni kondiciji in vsako leto boljša. Kulturne prireditve v Brdih bodo vedno spremljale ume- tniške podobe te skupine. Prvi del večera je potekal v sproščenem, čustvenem in s pe- v času, ko je moja sestra nosila drugega otroka Tarasa. Gre tudi smijo prepletenem pogovoru s Petro Koršič, pesnico, literarno za to, da svoje otroštvo podoživljam skozi otroštvo sina in neča- kritičarko, moderatorko številnih literarnih večerov, raziskoval- kov. Vsi trije so v podtonu v moji knjigi.« ko na področju literature in urednico. Mojstrsko ga je vodila Zato je Petra tudi poskrbela za posebno glasbeno preseneče- Andreja Benedetič. Njena knjiga je izšla leta 2017. Je široka nje. Sin Oton je na kitari spremljal petje pesmi nečakov – svojih zbirka pesmi, ki so nastajale kar nekaj let. Razdeljena je v tri dveh bratrancev – Jaše in Tarasa. sklope, ki so poimenovani po barvah: rdeča, bela in modra. Petra je med predstavitvijo čustveno in doživeto prebrala Nekaj pesmi je posvetila tudi znanim slovenskim umetnicam nekaj pesmi, eno tudi ob glasbeni spremljavi sina Otona. Njej in umetnikom. Večina pa govori o Brdih in Bricih. Pred izdajo najljubša je pesem Travnik. je poezijo objavljala v literarnih revijah in sodelovala na Pesni- V drugem delu večera je bila na vrsti projekcija treh doku- škem turnirju. mentarnih filmov mlade režiserke Neli Maraž. Diplomirala je iz Koršičeva je med drugim dejala: »Čeprav živim v Ljubljani, filmske režije na AGRFT in kot mlada režiserka že žanje uspehe. me na Brda močno vežejo pomembne stvari. Med njimi je so- S filmomKristjan je konec leta 2017 osvojila posebno nagrado delovanje pri Briškem časniku in številni drugi načini. Poezi- Unicefa, ki jo podeljujejo na največjem svetovnem festivalu za ja je koncentrat nečesa, kar želiš izraziti s čim manj besedami. otroške in mladinske televizijske vsebine Prix Jeunesse Interna- Moje pesmi so kot kalejdoskop, stekla in kristali, ki se lomijo. tional v Münchnu. Aktivna je v goriškem Kinoateljeju in sode- Pomembna pa je tudi spodbuda, da pesmi izidejo v knjigi. To luje z mladimi. se zgodi šele takrat, ko smo pripravljeni pesmi spustiti od sebe. V imenu Društva za kulturo, turizem in šport Kojsko se je Imela sem veliko branj in predstavitev, vendar sem šele sedaj Vasilij Vendramin zahvalil vsem, ki so oblikovali in realizira- vzpostavila distanco, da jih lahko posredujem. Dediščina je tis- li čudovit večer ter številnim obiskovalcem, ki so se poklonili to, kar nosimo v sebi in smo mi sami. Zato se rada pogovarjam umetnosti domačih ustvarjalcev. z ljudmi, ki so stari okoli devetdeset let. Take imam tudi v so- rodstvu. Pesmi so nastajale v obdobju kakih dvajsetih let, največ Besedilo in fotografiji: Milena Beguš

Jesen 2019 / Briški časnik / 22 ObčinaDogodki

Praznik VS Kojsko in Ninov memorial Druženja so priložnost za vse

»Vas je prostor, kjer si, za razliko od mesta, Gabrijela in Franko Guarnerio, v Brestje pa Pato Jeretič. Vsem je izročil steklenico vina. ljudje dnevno večkrat pogledamo v oči. Je Ema Marušič in Anja Pertovt sta dobili cvet kot letošnji pre- prostor, kjer si brez zadržkov ponudimo roko. jemnici občinske čestitke. Ema za osvojeno odličje na medna- Prostor, kjer se počutiš doma tudi pri sosedu rodnem festivalu Prague stars, Anja pa za osvojena odličja na in kjer je stik z naravo pristen in vsakdanji.« mednarodnih tekmovanjih v hip-hop kategorijah. Izrečena ji je bila tudi čestitka za ustanovitev Športnega društva LosPravilos. Tako je v nedeljo, 25. avgusta, v športnem parku Rio zbrane Čestitko in darilo je prejel MoPZ Srečko Kumar in zboro- krajane Kojskega in Brestja nagovorila moderatorka programa vodja Bogdan Kralj za priznanja na mednarodnem tekmovanju Sara Ambrož, potem ko je izzvenela uvodna pesem v izvedbi pevskih zborov Praga Cantat novembra 2018. MoPZ Srečko Kumar Kojsko. Zahvalo in darilo je prejel tudi Miran Klanjšček, častni va- Sebastjan Štekar, predsednik VS Kojsko, je pozdravil vašča- ščan, ki je veliko pripomogel k ureditvi vasi Kojsko. ne obeh vasi. Posebej je izrekel dobrodošlico briškemu županu Zahvalili so se tudi vsem vaščanom, ki sodelujejo pri organi- Francu Mužiču, podžupanji Teji Jelina, ki je zadolžena za ko- zaciji dogodkov, ter sponzorjem za izvedbo tokratnega prazni- munikacijo, sodelovanje in pomoč pri delovanju vaških in kra- ka: Kleti Brda, Vinski kleti Simčič Karol, Igor in Marjan, Cvet- jevne skupnosti, ter Miranu Klanjščku. ličarni Nataša, vaščankam za pecivo, donatorjem za tombolo Dejal je, da so druženja priložnost za pogovore in dogovore, (Kozmetični salon Mojca, Specialistična zobna ordinacija Vasi- da zaznamujemo dogodke in izpostavimo dosežke, da najdemo lija Vendramina, Dotik Nova Gorica), Anji Pertovt za izvedbo razloge za ponos in veselje, da izrazimo zahvalo vsem, ki so v in nagrade otroške tombole. skupnosti dejavni, da lahko uresničujemo zastavljene cilje. Kra- Kulturni program je zaključil MoPZ Srečko Kumar. jevni praznik je tudi priložnost za oceno uspešnosti enoletnega Sledila je tombola, posebej za otroke in posebej za odrasle, obdobja. Z Društvom za kulturo, turizem in šport Kojsko, ki nato pa druženje s pogostitvijo in zabava ob glasbi Dušana Ma- mu predseduje Klemen Kodelja, skupno pripravljajo dogodke. tjaca. K besedi je bil povabljen župan Franc Mužič. Strinjal se je, da je druženje ljudi pomembno. Prav zato ima veliko vaških Tudi letos se je v soboto, 24. avgusta, v športnem parku Rio skupnosti svoje praznike, ki so vsebinsko bogati. Pomemben je Kojsko odvijalo tradicionalno balinanje za Ninov memorial. Ta tudi konstruktiven odnos med krajevno in vaškimi skupnostmi opuščeni športno-družabni dogodek, ki je včasih zbliževal ljudi ter občino, ker le tako uspešneje rešujejo težave. Omenil je iz celih Brd in je bil znan kot »balinanje za pršut«, je pred tremi pomembnejša dela, ki so bila realizirana v zadnjem času v leti prvič obudilo Društvo za kulturo, turizem in šport Kojsko. Kojskem, in nakazal še nekaj novih. Najpomembnejša investi- Letos so tekmovale štiri ekipe, vsaka s štirimi tekmovalci. cija pa bo izgradnja obvoznice. Da vas ne bo ostala »slepi žep«, Zmagovalna ekipa, ki so jo sestavljali Jožica Simčič, Emil Tabaj, bo morala vaška skupnost razmišljati o aktivnostih, ki bodo pri- Marko Fabricijo in Danilo Kumar, je seveda kot glavno nagrado vabljale ljudi. dobila pršut. »Bodimo složni in optimistični, pa bodo tudi dobri rezultati, Po zaključenem tekmovanju in podelitvi nagrad je sledilo saj smo Brici delavni, trmasti in ustvarjalni,« je zaključil župan. druženje do poznih večernih ur. Sledil je pester kulturni program, ki so ga izvedli: učenci OŠ Alojza Gradnika, POŠ Kojsko, Ema, Maša in Boštjan Marušič, Plesni klub LosPravilos, plesna skupina Pupa zaplaš, Timi Per- tovt s harmoniko in Športni Twirling klub Brda. V nadaljevanju so sledile prijetne dolžnosti predsednika VS Sebastjana Štekarja. Najprej je izrekel dobrodošlico novim dru- žinam, ki so se v zadnjem času priselile v vas, in sicer: v Kojsko Milena Beguš družina Peterc, Komjanc – Bojić, Loredana in Marko Aucin, Fotografiji: Miran Klanjšček

Jesen 2019 / Briški časnik / 23 Dogodki Občina

75-letnica predvolilnega zborovanja v Kožbani Zahteven dialog je boljši od enostavnega konflikta

V nedeljo, 7. julija, smo znova obeležili spomin na veliko predvolilno zborovanje, ki je bilo 9. julija 1944. Ob tej priložnosti je bila izdana zgibanka v dveh jezikih s fotografijami dogodka in prispevki Branka Marušiča, Luciana Patata, Slavice Plahuta ter spomini Viljema Mišigoja in Stanka Markočiča, ki ju je sestavil Jože Šušmelj. Na koncu pa še pesem Mladini, ki jo je za tisto priložnost napisala Dora Obljubek.

Na prizorišče je ob bučnem aplavzu prišel predsednik države nosti, skromnosti in medsebojnega spoštovanja. Ostanimo pri- Borut Pahor z briškim županom Francem Mužičem. Sledil je jatelji. Naj nas prevzemata optimizem in dobra volja.« prihod številnih praporščakov. Na harmoniki jih je spremljal Naslednji govornik je bil Dino Spanghero. Med drugim je Karlo Zuljan, ki se je kot 14-leten fantič tudi udeležil takratnega dejal, da je Kožbana eden najpomembnejših mejnikov sode- zborovanja. Slovensko himno je zapela Nataša Jakopič. lovanja med slovenskimi in italijanskimi partizani. To je bil Posebnost letošnjega kulturnega programa je bila kratka koncept bratstva, ki je še vedno aktualen in ga uvrščamo tudi dramska uprizoritev takratnega dogajanja in predvsem nastopi v tretje tisočletje. govorcev, povzetih po zapisih v partizanskem tisku in drugih Osrednji govornik je bil predsednik Republike Slovenije Bo- zgodovinskih virih. Scenarij je napisal Robert Marc, izvajalci so rut Pahor, ki je takole začel: »Danes se ponosno spominjamo bili članice in člani IDAS Neblo ter igralske skupine Globočak časov, ko se je odločalo o svobodi Primorcev in naši zedinje- s Kambreškega. nosti z matičnim narodom. Glede tega smo s tigrovskim in par- Kulturni program so oblikovali še združeni briški pevski tizanskim gibanjem sami, skupaj z zavezniki, vzeli odgovornost zbori pod vodstvom Ivana Mignozzija, ki je zaradi nenadne za to svobodo v svoje roke. Zlasti po zaslugi narodnoosvobo- smrti glasbenika in dirigenta Radovana Kokošarja ponudil po- dilnega boja Primorcev in hotenja, da se vrnemo matični do- moč, ter glasbena skupina iz Krmina Brigata Garibaldi big bend movini, nam je to priznala tudi Pariška mirovna pogodba po Cormons. drugi svetovni vojni ter kasneje Londonski sporazum in končno Zbrane je najprej nagovoril podžupan Žarko Kodermac, ki Osimski sporazumi. je pozdravil predsednika Pahorja, borke in borce NOB, zveste S temi sporazumi so bile določene meje. Primorci smo bili udeležence sekcije BBO iz Ljubljane, praporščake, veterane voj- po svoji volji del matične domovine in od leta 1991 samostojne ne za Slovenijo, svetnice in svetnike, domačine ter oblikovalce in države. Z vstopom v Evropsko unijo (EU) smo hoteli deliti si- izvajalce programa. Pozdravil je prisotne predstavnike OO ZB jajno evropsko idejo združenega evropskega ljudstva brez meja, Nova Gorica s predsednico Katjušo Žigon, predstavnike ANPI vsaj ne takih meja kot pred združitvijo. Zdaj so te pridobitve z Dinom Spangherom, predsednikom pokrajinskega združenja z nerešeno migrantsko krizo postavljene na preizkušnjo. Naša ANPI za FJK, kolege iz sosednjih KO ZB, župana Občine Brda naloga je, da za nas in naše otroke te pridobitve ohranimo in jim Franca Mužiča ter Tarika Žigona, župana Občine Renče-Vogr- damo novega zagona. Pri tem bo treba biti hkrati dovolj vizio- sko. Zaključil je z dobrodošlico: »Naj nam bo tukaj v Kožbani narski in dovolj pragmatičen.« lepo, ohranimo spomin in vrednote sočutnosti, tovarištva, strp- V nadaljevanju je navajal težave, ki jih državam EU prinašajo

Jesen 2019 / Briški časnik / 24 ObčinaDogodki

75-letnica predvolilnega zborovanja v Kožbani nezakonite migracije, ki jih države rešu- jejo po lastni presoji, kar je pravzaprav zaskrbljujoče. »Zato je nujno, da ukrepamo tako, da bodo meje znotraj schengenskega prostora ostale odprte. Nihče od nas si ne zna in si noče predstavljati, da bi se s trdo mejo vrnili v stare čase. To bi bilo stvarno in simbolno nezaslišano in surov udarec skupni evropski prihodnosti. Zato je s strateškega vidika jasno, da moramo okrepiti preprečevanje nezakonitih migra- cij na naši južni meji. Sicer bo Slovenija postala migrantski žep, kjer se bodo ko- pičili migranti in prosilci za azil, ki bodo presegli našo sposobnost, da jim poma- gamo. Kako bomo to storili, mora biti stvar širšega političnega in družbenega soglasja. Nimamo razumevanja za ostro retoriko o zapečatenju meje ter zidu na meji in podobnem. Slo- interese največjega dela človeštva pa je zdaj bolj kot kdaj koli venija je in bo sprejemala sorazmerne ukrepe za preprečevanje pomembno, da jih rešimo po mirni poti. Glede tega bo potreb- nezakonitih prehodov državne meje. Tak ukrep so tudi skupne no veliko potrpežljivosti, strpnosti, medsebojnega spoštovanja slovensko-italijanske patrulje na meji, kar zbuja določene skrbi, in vzajemnih kompromisov. a je boljši od kakšnih trših enostranskih ukrepov. Poleg vsega Vendar moramo še naprej verjeti v to, da je zahteven dialog poglabljajo zaupanje med vladama in državama. /…/ Mislim, boljši od enostavnega konflikta. V naših medsebojnih odnosih, da si je treba vselej vzajemno prizadevati za dobro sosedstvo in v odnosih z našimi sosednjimi državami, v Evropi in svetu.« prijateljstvo s krepitvijo vsega tistega, kar nas bolj povezuje kot Program srečanja se je zaključil s pesmijo Vstajenje Primor- ločuje in deli. To je še toliko bolj pomembno v času zaostritev ske, ki so jo zapeli pevski zbori ob spremljavi Karla Zuljana na problemov. Zato bom danes ponovil zavzemanje za poglobljen harmoniki. Prizorišče so nato zapustili tudi praporščaki. dialog z Italijo o vseh zadevah, ki so pomembne za naš skupen Moderator Dominik Rusjan se je v imenu organizatorjev sedanji in prihodnji čas. V Evropski uniji je v krizi razvoj evrop- zahvalil vsem govorcem in nastopajočim, Občini Brda, vetera- ske ideje, zato se poglablja atraktivnost nacionalizmov. Sloveni- nom vojne za Slovenijo, praporščakom, vsem, ki so poskrbeli za ja se mora navznoter vsestransko okrepiti, da bo pripravljena na ureditev prostora in pogostitev ter udeležencem srečanja. vse razvoje dogodkov, vendar mora hkrati okrepiti tudi svojo Daljše druženje je, žal, tudi letos preprečil dež. aktivno vlogo v sosedstvu, regiji, Evropi in svetu. Svetovni problemi so se nekako zgostili, za naše interese in Besedilo in fotografiji: Milena Beguš

Društvo upokojencev Dobrovo Poletni izlet na Gorenjsko Zadnjo junijsko soboto smo se člani DU kovačnicah. V kovaškem muzeju pa je prikazan zgodovinski razvoj obdelave železa od rude do žeblja ter gospodarske, socialne Dobrovo podali na Gorenjsko. Najprej smo in kulturne razmere v Kropi. se ustavili v četrtem največjem slovenskem Nato smo se zapeljali v dolino, ki jo je oblikoval ledenik in je mestu in središču Gorenjske - v Kranju. bila ob koncu ledene dobe zalita z ledeniškim jezerom. Občina Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, Jezersko meji z Avstrijo in je pravi gorski biser pod Storžičem in Grintavcem. Tu smo najprej poskusili zdravo jezersko slati- ki stoji nad sotočjem reke Kokre in Save in no in si napolnili steklenice. Mimo cerkve sv. Andreja nas je je v celoti zaščiteno kot kulturni spomenik. pot pripeljala do Šenkove domačije, kjer so nas postregli s ti- Ogledali smo si Prešernovo hišo, mestno pično pastirsko jedjo masunjek. Ogledali smo si še etnografski hišo, Plečnikovo stopnišče z arkadami, muzej Jenkova kasarna, ki je v 16. stoletju služil kot prenočišče potujočim trgovcem, ki so potovali med Kranjsko in Koroško. Prešernov spomenik in izvedeli več o Najdragocenejši so napisi potnikov na stenah ene izmed sob iz podzemnih rovih, ki se skrivajo pod mestom. tistega obdobja. Seveda smo izlet zaključili z večerjo pri Planšarskem jezeru Pot smo nadaljevali v Kropo, ki slovi po železarski in kovaški in se še prehitro vrnili domov. dejavnosti. Tu smo si v ohranjeni kovačnici vigenjc Vice ogledali ročno kovanje žebljev in veliko izvedeli o delu nekoč v teh Anica Sirk

Jesen 2019 / Briški časnik / 25 Dogodki Občina

Praznovanje 130-letnice cerkve v Snežečah Nova cerkev v Snežečah 29. septembra 1889 Naša vas je nekdaj nosila, če uradne listine resnico govore, ime Senosechia ter je bila precej na glasu, ker je stala tu graščina s svojim sodiščem. Kakor drugod razpadla je tudi mala cerkvica, katero je v vzdrževala tudi ista graščina. Tako izgineva slabo in dobro s površja borne zemlje. Tudi zatiralci naših narodnih pravic bodo poginili. Naši ljudje niso po graščinskem sodišču nič žalovali, a težko so pogrešali cerkvico. Zato so sklenili pred nekaj leti nabirati darove, za novo cerkvico. Ranjka cesarica (Ferdinandova žena) darovala je štiri stotine goldinarjev, drugi darovi dohajali so od sosednjih vasi. S temi darovi sezidali so novo cerkev, večjo od prejšnje v čast Blaženi Devici Mariji Snežnici. Dne 22. septembra so jo blagoslovili ter slovesno sveto mašo v njej peli častiti gospod Alojzij Fabijani, župnik biljanski, z asistenco štirih duhovnikov. Pridigo so imeli častiti gospod vikar iz Gradnega čigar beseda je globoko sedla v srca vernih poslušalcev. Petje je vodil in lepo spremljal s harmonijem biljanski organist M. K.. Okinčanje cerkve uredil je okusno biljanski kaplan, ki v našo Vrnjena dva zvonova v Snežečah leta 1967 žalost kmalu odide kot župnik na Lokve. Lepa slovesnost končala se je z ofrom za potrebščine nove cerkve. Nabralo se ju kljub splošnemu uboštvu 70 goldinarjev in tej vsoti je dodal po službi božji grof Baguer 15 goldinarjev. Srčna hvala za te darove vsem dobrotnikom. Oh da bi mogli kupiti zvonove in sezidati tako lep zvonik, kakršen je bil letos postavljen v Gradenski podružnici Krasno. Pomagaj nam o Blažena Devica Marija. (S.- ski Soča, 11. oktobra 1889, št. 41, str. 2)

Ob vstopu v našo cerkev visi Cerkev Marije Snežne so upravljali du- nad vrati napis: hovniki iz Biljane. Prvi, ki jo je blagoslovil, »Blagor človeku, kteri me pos- je bil Alojz Fabiani. Sledili so Ludvik Ku- mar, Josip Kos, med vojno Franc Močnik, luša in čuje pri mojih vratih vsak Anton Krapež, Danilo Cimprič, Igor Lo- dan.« višček, Alojz Kržišnik in sedaj Alojz Suban. Bogu hvala tudi za redovniške in du- Ta blagor se je ohranil 130 let in že 130 hovniške poklice, ki jih je darovala naša let prihaja božje ljudstvo semkaj prosit mi- vas, to so (pok.) duhovnik Vojko Makuc losti in tolažbe. Legenda pravi, da je ime in (pok.) redovnica Rafela Krištofoli. Ob Snežeče dobilo po zapadlem snegu na noč tej slovesnosti pa sta obhajala Sašo Mugerli 5. avgusta. Sosedje grofje iz Višnjevika, ki 20-letnico in Miro Marinič 15-letnico maš- so upravljali posestva okrog Snežeč, so si niškega posvečenja. postavili kapelico, ki pa je postajala pre- V vseh teh letih je bila cerkev večkrat majhna. Na vedno večjo željo vernikov po obnovljena, še posebej ob 100-letnici, leta novi, večji cerkvi so začeli zbirati darove. 1989, ter leta 2013. Opravljena dela: novi Obnova cerkve ob 100-letnici leta 1989

Jesen 2019 / Briški časnik / 26 ObčinaDogodki

Praznovanje 130-letnice cerkve v Snežečah

zvonovi, nov kip Marije (prejšnji je bil nasilno razbit), obnova strehe cerkve in zakristije, elektrika v cerkvi in elektrifikacija zvonov, zunanja razsvetljava, novo stopnišče zunaj, obnovljena zunanja vrata in vrata zvonika, nove klopi, novi stoli, dva lestenca, dve viseči svetilki, nova vratca tabernaklja in križ na oltarju, nov marmornat oltar in ambon, dodana še dva reflektorja za osvetlitev novega ol- tarja, peskan tlak, prepleskana notranjost ter fasada, nove stopnice na kor, nova okna, svečniki, električne orgle, več kompletov prtov, plašči, križev pot, tapeti, nova monštranca in kelih, obnovljen pod na koru … Med pridigo je župnik Miro (sedaj župnik v Spodnji Idriji) povedal priliko iz evangelija o nespametnem oskrbniku (Lk 12,13- 12). Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo. V svojem

Praznovanje 130-letnice 4. 8. 2019 Obnova leta 2013

srcu je sklenil, da bo premajhno kaščo podrl in zgradil večjo in cerkev povečala in skozi 130 let do današnjega dne lepo obnavljala tako si pridobi dobrine za veliko let. Vesel, da bo sedaj lahko poči- s pomočjo dobrotnikov. val, jedel, pil … Povedal je tudi priliko o gospe, ki je prišla vsa ža- Vse te naloge smo izpeljali z božjo pomočjo in odprtostjo dob- lostna in zaskrbljena, kam naj spravi veliko vsoto denarja. Obema rotnikov. Bodimo ponosni in veseli, da so naši predniki zmogli bo Gospodar življenja ob »času srečanja« rekel: »Neumnež, podaj ohraniti kulturno dediščino in zgodovino kmečkega ljudstva, ki račune!« Oba nista gledala ne na levo, ne na desno, če je kdo potre- je bilo tlačeno pod tujčevo roko. Bodimo še naprej odprti, saj nas ben pomoči. Vse samo zase z mislijo: »Naj gredo delat.« Položaj se čakajo še velika dela. lahko čez noč spremeni. Župnik je pohvalil, da se je ta premajhna Nadja Marinič

V spomin Borisu Klanjščku Ljubezen do nogometa je bila močnejša od vsega

V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil Boris Klanjšček, v Br- meta v Brdih okužil nemalo otrok, iz katerih so se kasneje razvili dih bolje znan pod svojim vzdevkom »Muchacho«. Boris se je rodil odlični nogometaši. S svojim odnosom do nogometne žoge je bil leta 1936 Argentini, natančneje v mestu Rosario. Lahko bi rekli, pravi vzor vsem mladim nogometašem. Da je ljubezen do nogo- da je ljubezen do nogometne igre odločilno zaznamovala njegovo meta močnejša od vsega, je iz dneva v dan dokazoval, ko je svoje življenje. Nogometna pot ga je iz rodne Argentine ponesla tudi v popoldneve preživljal na nogometnem igrišču v Vipolžah in brcal Kolumbijo in Združene države Amerike, kjer je leta 1973 zaključil žogo z mlajšimi igralci. Verjamemo, da ni igralca v Goriških brdih, svojo igralsko kariero. Od tam se je istega leta preselil v Vipolže. ki si ob vstopu na pomožno igišče v Vipolžah ne bi vsaj enkrat v Ravno takrat se je v Brdih pričel oblikovati nogometni klub, prav življenju podal žogo z »Muchachotom«. Za seboj bo vsem, ki se Boris pa je bil tisti, ki je vodil člansko ekipo v svoji premierni sezoni udejstvujemo v Nogometnem klubu Brda, pustil veliko praznino. v primorski ligi. Za vedno nam bo Boris ostal v spominu kot prvi Kot že rečeno, je naša obveza, da bomo v Borisov spomin še nap- trener naše članske ekipe, mi pa bomo poskrbeli, da se bo njegovo rej »zastrupljali« mladino v Brdih z ljubeznijo do nogometne igre. Obnova cerkve ob 100-letnici leta 1989 poslanstvo nadaljevalo. Boris je namreč z svojo ljubeznijo do nogo- Boris, počivaj v miru. NK Brda

Jesen 2019 / Briški časnik / 27 Dogodki Občina

Marijino vnebovzetje v Medani 65 let maševanja Gašperja Rudolfa 15. avgusta smo tudi letos praznovali Marijino vnebovzetje (Roženca) v Medani. V toplem popoldnevu se je začela zbirati množica ljudi, ki je čakala na pričetek praznovanja. Pritrkovalci so popestrili čakanje na slavnostno mašo monsignorja Gašperja Rudolfa, ki je praznoval 65. obletnico maševanja. Po maši je Marijin kip v procesiji spremljalo ogromno ljudi. Ob koncu procesije je MOPZ Ludvik Zorzut slavljencu pred cerkvijo zapel dve pesmi. Z županom Francem Mužičem sva izkoristila trenutek in mu čestitala ter podarila sliko Medane za slavnostni jubilej. Po končanem cerkvenem obredu so na placu ljudi pričakale stojnice naših gostincev in vinarjev, na katerih so nudili dobro hrano in zlato kapljico. Skupno druženje je zelo pomembno za uspešno napredovanje kraja. Celoten izkupiček gre ureditvi naše krajevne skupnosti.

Valter Kocina Fotografije: Andrej Colja

Jesen 2019 / Briški časnik / 28 ObčinaDogodki

Praznovanje zaščitnice svete Margerite v Hruševlju 20-letnica maševanja duhovnika Emila Kramarja v Brdih

Središče Hruševlja že vrsto let sredi julija ob praznovanju vaške zaščitnice svete Marjete oziroma Margerite zaživi. Na tradicionalnem srečanju se zberejo vsi, ki imajo korenine v tej slikoviti vasici v zahodnih Brdih. Petdeset prisotnih si je izmenjalo spomine na dogodivščine v preteklem letu. Srčnost so tokrat izkazali tudi s počastit- vijo vsakoletnega gosta duhovnika Emila Kramarja. Spomnili so se na obletnico njegovega maševanja v Brdih. Letos je minilo 20 let od njegovega prvega ma- ševanja v Brdih. Ob tej priložnosti so se Krušuci duhovnikovemu jubileju poklonili s posebno zdravico in darilom.

Besedilo in fotografija: Ob letošnjem tradicionalnem srečanju ob sveti Marjeti se je v središču Hruševlja zbralo več Erika Koncut kot 50 vaščanov.

Vaška skupnost Kožbana Kamunski hram razveselila Zala in Gašper

V Vaški skupnosti Kožbana smo tudi letos praznovali vaški praznik. V kar lepem številu smo se zbrali v našem kamunskem hramu. Z raznimi igricami, tombolo in plesom z ansamblom Briška pomlad nam je večer kar hitro minil. Za presenečenje večera pa sta poskrbela Zala in Gašper, ki sta nas kljub natrpa- nemu urniku prišla pozdravit in zapet njuno priljubljeno pesem Sebi, s katero sta letos Slovenijo zastopala na izboru pa pesem Evrovizije. Na koncu bi se radi zahvalili vsem sponzorjem in vsem, ki priskočite na pomoč, kajti brez vas tudi praznika ne bi bilo. Se vidimo naslednje leto.

Vaški odbor

Jesen 2019 / Briški časnik / 29 Dogodki Občina

V spomin Štefanu in Mari Avguštin Poslovila sta se dolgoletna pedagoška sodelavca dobrovske šole V dobrem letu dni sta se od nas poslovila za zelo strogo učiteljico. Nekaj česa je bila tudi ravnateljica. Dobro se je zavedala svojega poslanstva in pri tem vztrajala. Do učencev vestna pedagoška sodelavca, iskrena je bila zahtevna. Mnogi vedo povedati, da so se pri njej veliko na- prijatelja, upokojenca, Štefan in Mari učili, zlasti tisti, ki so nadaljevali šolanje na srednjih in višjih šolah. Avguštin. Pred dobrim letom je ugasnilo Tako kot v mladosti, ko sta ob študiju posvečala skrb tudi iz- življenje nadvse prijaznega sodelavca Štefka, venšolskim dejavnostim, sta ob rednem delu na šoli vodila razne dejavnosti. Štefko je med drugim uspešno vodil taborniški in ša- letos, prvi dan meteorološkega poletja, pa hovski krožek in vzgojil vrsto dobrih šahistov. Mari pa je z reci- naše drage kolegice, prijateljice in vzornice tacijskim in dramskim krožkom obogatila marsikatero šolsko in Mari Avguštin. krajevno prireditev in proslavo. Mari je bila kljub resnosti navzven razumevajoča in čustvena duša. V družbi je znala biti nadvse družabna. Pisala je pesmi, veli- Oba sta mladost preživljala na različnih krajih vzhodne Slove- ko je brala ter gojila spoštljiv odnos do naših literarnih ustvarjal- nije. Po končani osnovni šoli sta nadaljevala šolanje v Ljubljani. cev, zlasti briških. V prostem času je rada pletla in kvačkala. Poiskala sta si ustrezno zaposlitev in tako leta 1952 prišla v Po upokojitvi sta izkoristila prosti čas in se pogosto podala na Brda. Zaposlila sta se na osnovni šoli Dobrovo. Družila ju je lju- sprehode po lepih poteh briške pokrajine. Uživala sta v njenih le- bezen do pedagoškega dela pa tudi do petja, saj sta bila oba člana potah in se počutila kot prava domačina. Učiteljskega pevskega zbora Slovenije. Kmalu sta se poročila. Šla Mari je ob lanski izgubi moža Štefka in tihi bolezni, ki je nasta tudi na poročno potovanje v Pariz, a ne sama, temveč z zbo- čenjala njeno zdravje, vse bolj pešala. Navkljub prizadevanjem in rom, ker je imel tam nastop. Njuno družinsko srečo sta dopolnila negi otrok in zdravstvenih delavcev je po dobrem letu dni oma- sin Vito in hčerka Marjetka, sončka, ki sta odrasla v odgovorni in gala tudi sama. uspešni osebnosti. Štefko in Mari zapuščata Brdom svojo bogato dediščino. Ge- Z veliko zavzetostjo sta opravljala delo na osnovni šoli v Do- neracije otrok sta s prizadevnim delom uspešno pospremila na brovem in bila pri tem vestna in dosledna. Štefko je bil nadvse pot odraslosti. Hvala vama za vse! Ohranjajmo ju v spoštljivem prijazen in dobrohoten učitelj ter dober sodelavec. Mari je veljala spominu. Gabrijela Kodermac

Kozana Degustacija vin in družabne igre

Kot je že v navadi, se je 16. avgusta na placu v Kozani odvijalo vaško BM ZAVESE praznovanje sv. Roka, na katerem • zavese smo se ponovno srečali in družili • roloji Kozanjci od blizu in daleč ter • pliseji prebivalci ostalih briških vasi. • prti • komarniki Praznovanje smo otvorili pozno • žaluzije popoldne s turnirjem v malem nogometu. Nadaljevali smo s sveto mašo in otvoritvijo razstave članov slikarskega društva Dablo, zvečer pa smo zaplesali ob glasbi ansambla Briška pomlad. Poleg športnega in kulturnega programa smo tudi letos pripravili degustacijo vin briških erk vinarjev in srečelov, ob desetih Kromb m salonu, na lokaciji Vinka Vodopivca 2, ete v nove zvečer pa se je tradicionalno plesalo s obišč da na za petelina. vas, imo Vab Klub mladine Kozana in VS Kozana BM SENČILA

Jesen 2019 / Briški časnik / 30 Dogodki Občina

Vaška skupnost Hum Poletje na Humu 2019 Zadnje avgustovske dni se je na Humu zopet odvijal vaški praznik Poletje na Humu. Mladinsko društvo Hum je v sodelovanju z Vaško skupnostjo Hum organiziralo družabni dogodek s kulturnim in zabavnim programom za vse generacije.

Poletje na Humu je praznik Vaške skupnosti Hum, ki ga mladina s Huma in vaška skupnost organiziramo vsako leto med poletjem. Letos se je praznik odvijal v petek, 23. avgusta. In čeprav je praznik letos potekal samo en dan, to še ne pomeni, da je bil program kaj manj razgiban. Mladinci smo pripravili bogat zabaven in kulturen program za vse generacije. Na igrišču sta se zvrstila turnir v košarki in turnir v nogometu. Na turnirju v košarki je sodelovalo pet ekip, naslov najboljše pa si je tudi letos priigrala ekipa Renčelice. Turnirja v nogometu se je ude- ležilo kar osem ekip, prvo mesto si je priigrala skupina Atleti. V dvorani je sočasno potekal turnir v briškoli. Slavila sta Ma- tic Štakul in Masimo Pirih. Zmagovalcem še enkrat čestitamo, vsem pa se zahvaljujemo za tako številno udeležbo in sodelovanje na turnirjih. Tudi za najmlajše je bilo poskrbljeno, v poznem popoldnevu je potekal otroški program, ki ga je pripravila Anja Pertovt. Po zaključenem športnem in otroškem programu je sledila zabava s skupino Tequila. Mladinci bi se radi zahvalili vsem, ki ste se praznika udeležili ter drugim, ki ste nas podpirali tako finančno, materialno kot tudi moralno in omogočili izpeljavo vaškega praznika. Veseli smo, da smo lahko že četrto leto organizirali vaški praznik in da je vsako leto bolje obiskan. Prav tako si prizadevamo v prihodnje program Poletja na Humu še izpopolniti in ga popestriti. Mojca Simčič

Mladinski klub Cerovo Piknik v družbi Društva žuristov Crwvo

Na prvi septembrski dan smo na igrišču Čelo na skupnem športno obarvanem pikniku praznovali plodno delovanje Mladinskega kluba Cerovo, lokalno bolj prepoznanega pod kratico DŽC. Piknik je bil namenjen zaključku še enega s številnimi projekti obarvanega leta. Ob tej veseli priložnosti smo se člani mladinskega kluba še enkrat zahvalili vsem podpornikom, sponzorjem, prijateljem in vaščanom, ki nam stojijo ob strani. Prav ta podpora nas žene naprej k novim dogodkom, namenjenim briški mladini in vsem ljubiteljem dobrega žura. DŽC Crwvo

Jesen 2019 / Briški časnik / 32 ObčinaDogodki

Skupina za samopomoč bolnikom z rakom iz Nove Gorice Druženje pri Miri in Emilu v Brezovku Članice skupine za samopomoč bolnikom z rakom iz Nove Gorice smo že v začetku junija zaključile sezono srečanj. Ker smo se imele lansko leto tako lepo na pikniku, smo se odločile, da ga ponovimo.

Lani nas je Klara povabila na svojo domačijo v Barbano, letos pa nas je sprejela Mira v Brezovku. Mira in mož Emil že nekaj let urejata zapuščino, ki je mnogo let samevala. Emil, po duši umetnik, skrbi za stavbe, ki naj bi bile take kot nekoč. Stare kamnite stopnice so na novo pozidane, odprto og- njišče je popravljeno, v kleti je spravljen pridelek iz vinograda in Za kratek čas nas je obiskala tudi naša najstarejša prostovolj- sadovnjaka. Vse dobiva podobo iz prejšnjih let. ka Ema Slivnjak, ki je prav v tistih dneh praznovala visok jubilej. Mira ureja okolico. Ob vinogradu in sadovnjaku so speljane Čeprav so imeli tisti dan družinsko kosilo, nas je razveselila z obi- stezice in terase. Nešteto različnih rastlin, cvetočih in zelenih, kot skom. v parku. Vse ureja z veliko ljubeznijo. Tu in tam so vmes kakšne Ema, še enkrat iskrene čestitke. drobne umetnine, ki jih je izdelal Emil. Miri in Emilu pa še enkrat hvala za prisrčen sprejem in lepo Kljub sončnem in vročem dnevu smo se imeli lepo. V kamniti doživetje v prečudovitem končku Goriških brd. hiši je bilo prijetno hladno, pozno popolne pa tudi zunaj na travi in klopcah. Meta Puc

Društvo upokojencev Dobrovo Tradicionalno srečanje upokojencev Primorske 2019 V soboto, 24. avgusta, smo PZDUS SP Nova Gorica, DU Dobrovo, DU Kojsko in DU Medana s pomočjo Občine Brda in Kleti Brda organizirali letošnje srečanje upokojencev Primorske. Lepo, toplo vreme je v naše kraje privabilo več kot tisoč upokojencev iz južne in severne Primorske. Seveda smo najprej pripravili kulturni program, kjer so sodelovali naši pevci in pevke. Nastopili so kvintet Kvartin in vokalna skupina Brike ter seveda plesna skupina Pupa zaplaš.

Prisotne je najprej pozdravil predsednik PZDU SP Zlatko Mar- tin Marušič, nato župan Občine Brda Franc Mužič in tudi pred- Po uradnem delu smo si privoščili okusno malico, ki je bila kljub sednik PZDU JP Mirko Miklavčič. Slavnostni govor pa je imel velikemu številu udeležencev odlično postrežena. Ansambel Briška predsednik ZDUS Janez Sušnik, ki je poudaril, da je temelj vsega pomlad je poskrbel, da smo se tudi zavrteli na plesišču. v društvih upokojencev, da se srečujejo in družijo. Razložil nam Kot soorganizatorji smo seveda imeli veliko dela s pripravami je, da se ZDUS zavzema za izboljšanje stanja upokojencev. Posebej na srečanje in med srečanjem. Na koncu nas je čakalo še posprav- pa se je zahvalil vsem prostovoljcem, ki v okviru društev nudijo ljanje. Veseli smo, da nam je kljub res velikemu številu udeležencev starejšim oskrbo. Seveda je vsem zaželel prijetno druženje polno dogodek odlično uspel. veselja in zabave. Anica Sirk

Jesen 2019 / Briški časnik / 33 Dogodki Občina

Ustvarjalka daril Sindi Rutar Erzetič Zgodba daril blagovne znamke Emilina Sindi Rutar Erzetič, ustvarjalka drobnih daril, je doma iz Prvačine. Ljubezen jo je pripeljala v Brda, v Brezovk. S svojim delom poudarja pomen medsebojnih pozornosti in pristnih odnosov, marsikomu pa tudi privabi nasmešek na obraz. Sindi se nima za umetnico, ampak strastno ustvarjalko, ki uživa, da njeni izdelki osrečijo druge in narišejo kak nasmeh na obraz. Po izobrazbi prihaja iz turističnih voda, a pravi, da na tem področju ni nikoli delala. Potrebovala je kar nekaj časa, preden je odkrila, kaj jo res veseli. Malo za šalo in malo zares pove, da je njena ustvarjalnost prišla na dan, ko sta se z možem preselila v Brezovk. Ponosna je na svoje delo. Njena odločitev je požela veliko začudenih odzivov bližnjih, predvsem ker je nenavadna za mlado družino. Ustvarjati je začela v naravnem, zdravem okolju družino, posebej za petletni hčerki dvojčici Emili in Lino.

Od bloga k darilom za vsako priložnost Oddaljenost od večjih centrov in še zelo majhni hčerki sta jo postavili pred dejstvo, da si zastavi delovni izziv. Tako je pričela ustvarjati blog Emilina, ki je vključeval njeno porodno zgodbo in družinsko življenje. Nekega dne je na blogu pripravila nagradno igro in podarila svojo prvo poslikano skodelico. Na presenečenje so ljudje začeli povpraševati po skodelicah. Takrat se je odločila, da nadaljuje tudi s tovrstnim ustvarjanjem. Blog Emilina je počasi prešel na stranski tir. Osredotočila ser je na si. Novost v njeni ponudbi so še zapestnice z napisi, ki jih lahko ustvarjanje daril. Sprva jih je ročno naslikala s preprostimi liki, uporabimo tudi kot elastiko za lase. nato pa je pričela raziskovati različne tehnike in se odločila za Veliko idej se ji porodi pri brskanju po internetu, ki jih z lasersko tiskanje, uporabo rezalnika in lepljenje napisov ter sli- lastno domišljijo in ustvarjalno žilico preoblikuje po svoje. Naj- čic na izdelek. Meni, da so taki izdelki obstojnejši. bolje pa se počuti, ko izdelek oblikuje skupaj s stranko. Usklajuje Ustvarja pa še druge izdelke. Veliko povpraševanje je po njene želje in zamisli. Tako je nastalo že veliko vabil in dekora- grafikah s podatki o rojstvu otroka, ki jih oblikuje in postavi v tivnih papirnih nalepk za poroke in druge pomembne dogodke. okvir, kar je prikupno darilo za novopečene mame. Mame želijo V sodelovanju s TIC Brda je nastala linija izdelkov z motivom fotokartice za fotografiranje dojenčkov, na katerih so zapisani češnje, ki so postali del ponudbe Briške butiehce. meseci otroka in nekateri ključni mejniki, kot so prvi zobek, prvo zaužitje goste hrane … Izbira izdelkov blagovne znamke Emilina, ki jo je Sindi obli- Samostojna podjetniška pot kovala, je zelo pester, saj obsega tudi tisk na cvetlične lončke, Ceni osebni stik z ljudmi, zato ji veliko pomeni postavitev iz- steklo in neopren, izdelavo nalepk z imeni in sličice otrok, ki jih delkov na tržnici. Trenutno se je osredotočila na Brda, ker imajo lahko nalepimo na avto, izdelovanje nalepk, ki jih lahko z lika- velik potencial in na tem območju nima konkurence. Brici so njem nalepimo na tekstil, in izdelavo lasnic iz umetnega usnja velikokrat začudeni, ko jo spoznajo. Tako ji naročijo darilo za v obliki pentelj in metuljev. Te so pravi hit na stojnici. Najbolj rojstni dan, božično-novoletne praznike ter za vzgojiteljice in zaželen izdelek pa so še vedno skodelice z najrazličnejšimi napi- učitelje ob zaključku šolskega leta.

Jesen 2019 / Briški časnik / 34 ObčinaDogodki

Ustvarjalka daril Sindi Rutar Erzetič

Njene izdelke si lahko ogledamo na like tiskane, tako kot za drugo različico stojnici, na socialnih omrežjih ali sto- Prijateljska spominska Gozdni princ, ki je namenjena fantom, pimo v direkten stik z njo. Namerava knjiga ilustracije pa so predvsem gozdne živali. oblikovati spletno stran, preko katere bo Izkušnja ji je vlila nov elan za uresni- Mlada dama pa je knjiga za starejše naj- naročanje izdelkov še lažje. čitev zamisli o izdelavi prijateljske spo- stnice. Tu najdemo male tiskane črke in Izdelke oblikuje, trži in prodaja sama, minske knjige, ki je izpopolnjena raz- dekliške ilustracije. S knjigo želi otroke kar ni vedno lahko. Veliko pomoč, zna- ličica starega leksikona, ki se ga najbrž motivirati h kreativnosti, družabnosti in nje in zagon za delo je dobila lansko leto še marsikdo spominja iz obdobja konca spoznavanju pravega pomena prijatelj- novembra, ko je njena poslovna ideja 80. in začetka 90. let prejšnjega stoletja. stva, ki je nekaj več kot prijateljstvo na bila sprejeta v izbor Mladi podjetnik Sindi pravi, da si je kot najstnica pogosto družabnih omrežjih. Hkrati pa ostane 2017–19, ki se zavzema za spodbujanje dopisovala z vrstniki. Pisma so bila vča- kot spomin na najstniške dni. podjetniške aktivnosti med mladimi do sih krajši ali daljši zapisi, drugič v obliki Sindi si želi, da bi njen konjiček prera- 29. leta, ki ga razpisuje ministrstvo za vprašanj in odgovorov o skupnih intere- sel v mesečni dohodek družine. Vse moči delo, družino, socialne zadeve in enake sih, priljubljenih pevcih, glasbenih skupi- vlaga v promocijo prijateljske spominske možnosti. Projekt sofinancirata Evrop- nah in podobno. Ko se je pred leti spom- knjige. V uredništvu Briškega časnika ji ska unija in Republika Slovenija, partner nila nanje, je začela nastajati prijateljska želimo, da bi ji to tudi uspelo. projekta pa je tudi Primorski tehnološki spominska knjiga. Knjiga je namenjena park. Tako je projekt tudi Sindi pomagal otrokom in najstnikom, starim do 12 let. na poti do uresničitve samostojne pod- Obstajajo tri različice knjige. Vsaka ima jetniške poti. Izkušnja je neprecenljiva. svoje značilnosti in ime. Prva je name- Mladim, ki si želijo na svojo pot, svetuje, njena mlajšim najstnicam. Imenuje se Besedilo in fotografija: da obiščejo strokovno svetovanje. imenuje Gozdna princesa. Črke so ve- Monika Prinčič

Mladinsko društvo Kamun 8. memorial Kamun

Mladi iz Kamuna smo že tradi- in upamo, da se vidimo in zaple- številu. cionalno prvi konec tedna v juliju šemo kot “balerine” v čim večjem Mladinsko društvo Kamun organizirali amaterski turnir v malem nogometu. Poskrbeli smo tudi za malo manj športne tipe ljudi, ki so se pomerili v turnirju briškule in beer ponga. Za veselo dogajanje do jutranjih ur so skrbeli fantje in pun- ce iz ansambla 7ŠRIT. Zahvaljujemo se sponzorjem in seveda vsem, ki ste nas obiskali. Mi smo z mislimi že v letu 2020. Pripravljamo majhno presenečenje

Jesen 2019 / Briški časnik / 35 Dogodki Občina

25 let Radia Robin Lokalna informacija je Robinov paradni konj Bila je jesen, ko se ptice po navadi odselijo v tople kraje, a na Goriško je leta 1994 priletela prav posebna ptica, taščica (po angl. robin), ki je začela prepevati na frekvencah 99,5 in 100 MhZ. Ustanovitelj Aljoša Gregorič je imel ambiciozne načrte, ki so se počasi uresničevali in jih ekipa, v kateri so tudi voditelji s 25-letnim stažem, uresničuje še danes.

Radio Robin ostaja vodilna lokalna severnoprimorska ra- dijska postaja s poslušanostjo, ki se veča. Pravzaprav so prav pred poletjem dosegli zgodovinsko poslušanost. Prav letos so pridobili še dve frekvenci v Posočju prek oddajnika v Podbrdu in Bovcu. Ambicioznih načrtov je tudi v bodoče veliko, med najpomembnejšimi je skrb za lokalno informacijo, dobro glasbo in zabavo. Te ni manjkalo niti na Robinovi zabavi, dogodku, ki povezuje Goriško. Letos so številni nastopajoči, teh je bilo preko 150, na travnik pred mestno hišo v Novi Gorici privabili okrog 7000 obiskovalcev. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z urednico in voditeljico Martino Arčon.

Kakšni so vaši občutki ob tem, da Radio Robin praznuje 25 let? Radio Robin je dobil vidno mesto na severnem Primor- skem, danes nas posluša že preko 20.000 obiskovalcev in zato je praznovanje še slajše. Širimo se na Bovško, ekipa se veča in mladi, zato je razlogov za praznovanje vse več. Najbolj všeč mi je, ker nas je okolje, kjer delujemo, sprejelo tako rekoč za svoje. Vedno rada rečem, da smo v službi poslušalcev. Prepri- čana sem, da nam uspeva zato, ker ekipa dela s srcem. In tega sem zares vesela.

Katere dogodke bi lahko izpostavili v vseh teh skupaj z donatorji, gre za akcijo "Za brezskrbne praznike in še letih? več iskric v očeh". Prav Robinovo zabavo, ki je bila letos 15. zapored. Postala je razpoznavni znak Radia Robin in Goriške. Pravzaprav je to Zakaj je po vašem mnenju Radio Robin najbolj že naša blagovna znamka, brez katere ni vstopa v jesen. Gre za poslušan radio na Goriškem? dogodek, eden največjih na Goriškem, ki združi obiskovalce Smo edini lokalni medij, ki se je uspel obdržati vseh teh vseh starosti od blizu in daleč. Nekaj zadnjih let organiziramo 25 let na našem koncu. Ni bilo vedno rožnato, a prav je, da se tudi Robinov pomladni koncert, ki je tudi velik in dobro spre- ob jubileju spominjamo lepih stvari in gledamo optimistično jet dogodek. Letos prvič pa smo organizirali tudi družinski naprej. Robin Hood festival, ki se je zgodil v sklopu Dežele prijateljev Osebno menim, da je lokalna informacija še vedno paradni in prvi vikend v juniju v Novo Gorico privabil preko 20.000 konj Radia Robina, dejstvo je, da so naši poslušalci res sezna- ljudi. njeni z dogajanjem v regiji, vsi pa vemo, da brez dobre glasbe Menim, da smo izredno vitalni in da je dogodkov skozi in simpatičnih voditeljev, dobrih tem v oddajah in akcij, preko leto še veliko več, v mislih imam raznorazne akcije, kjer smo katerih se še bolj približamo poslušalcem, jih spoznamo, seže- prisotni na terenu, ravno je v teku naš Frekvenčni inšpektor, mo v roke, nasmejemo, ne gre. Tako, da zagotovo zmes vsega ko nagrajujemo poslušalce za zvestobo. December pa vedno naštetega ... in to kar sem že prej omenila: delamo s srcem in zaznamuje dobrodelna akcija, s pomočjo katere plačamo po- strastjo. To je zmagovalna kombinacija. ložnice družinam v stiski na severnem Primorskem, seveda Radio Robin

Jesen 2019 / Briški časnik / 36 Dogodki Občina

Restavrirana sončna ura na pročelju župnišča v Kojskem »Ena bo zadnja«

V nedeljo, 23. junija, v času sončevega poletnega solsticija, v dnevu z imenom kres in noči, znani kot kresna noč, so se v Kojskem zbrali domačini skupaj s povabljenimi gosti.

Na pročelju župnišča v Kojskem so otvorili restavrirano sončno uro, delo pokojnega župnika Edvarda Ferjančiča. Otvoritveni nagovor je imel predsednik vaške skupnosti Sebastjan Štekar, ki je pozdravil vse prisotne, predvsem pa se je zahvalil sponzorju tega dogodka Miranu Klanjščku in domačinom, ki so pri tem pomagali. Nato je besedo pre- dal pobudniku obnove sončne ure Milošu Kumarju, ki se je tudi poglobil v to tematiko in jo predstavil prisotnim. Opisal je zgodovino človekovega opazovanja neba, predvsem sledenja sončeve in lunine poti in s tem po- vezanimi ciklusi, pomembnimi predvsem za kmetovanje in druge dogodke v zvezi s tem. Pri opazovanju sonca je človek kmalu ugoto- vil, da se sončeva senca preko dneva linearno premika. Od tega pa do izdelave neke naprave, ki je prikazovala čas, ni bilo daleč. Tako velja za najstarejšo znano sončno uro tista, ki je bila najdena na Irskem (5000 let pr. Kr. ). V Sloveniji pa je najstarejša najdena sončna ura v Lokah nad Novo Gorico, hrani jo Go- riški muzej. Sončne ure so bile po navadi na pročeljih gradov, dvorcev in hiš imenitnežev. MIŠKINA POTEPANJA PO BRDIH 2019/2020 Te ure imenujemo vertikalne ure. Poznamo abonmajske predstave za otroke od 2. do 8. leta starosti še horizontalne ure, manj pa so znane ekva- torialne. V Sloveniji je dokumentiranih pre- (vrtec in prva triada osnovne šole) ko 150 različnih ur. Večina jih je na južnih ABONMAJSKE PREDSTAVE SEZONE 2019/2020 fasadah in imajo po en kazalec. Redkeje se pojavljajo kombinirane ure, ki kažejo dopol- danski in popoldanski čas in imajo tudi po 2. abonmajska predstava: sobota, 9. 11., ob 16.00 (Hotel San Martin, dva kazalca. Posebnost kojščanske sončne Šmartno) – ure, ki je vogalna ura in jo smer sever - jug PESMICE S PODSTREŠJA S POSKOČNIM DEJANOM KRAJNCEM seka točno po sredini na dva enaka dela, so tri ure s tremi kazalci. Ker pa kažejo sonč- 3. predstava: sobota, 14. 12., ob 17.00 (Vila Vipolže) - ne ure točen čas samo štirikrat na leto in so MEDENI ČUDEŽ NA GOZDNI ULICI 1/A IN OBISK BOŽIČKA odstopanja od +14 do -16 minut, je avtor ure 4. predstava: sobota, 11. 1. 2020, ob 17.00 (Vila Vipolže) - narisal na steno še korekcijski diagram, ki je tudi redkost v slovenskem prostoru. Vse VILA TABLETKA to nam pove, koliko znanja fizike, matema- 5. predstava: sobota, 1. 2. 2020, ob 17.00 (Vila Vipolže) - tike in astronomije je potrebno za izdelavo PIKA POTUJE PO SVETU sončne ure. Na veliko urah je zapisana kaka misel. Našo krasi napis »Ena bo zadnja«. V 6. predstava: sobota, 14. 3. 2020, ob 17.00 (Vila Vipolže) - Brdih je poleg kojščanske še ena sončna ura, NORČEK BENI V CIRKUSU in sicer na pročelju hiše v Belem. Po predstavitvi in otvoritvi so se prisotni Cena posamezne abonmajske predstave je 6,00 evrov. ustavili še ob prigrizku in kozarčku žlahtne kapljice ter si izmenjali še kako misel in idejo Starša v spremstvu otrok brezplačno! o nadaljnjih aktivnostih v vasi. Nakup vstopnic: TIC Brda Šmartno in Vila Vipolže ter uro pred začetkom predstave. Milena Beguš Info: 08 20 55 421, 051 632 903 (Mateja) Fotografija: Miran Klanjšček

Jesen 2019 / Briški časnik / 38 ObčinaDogodki

Sto let od vrnitve iz begunstva Zgodovina, ki ne bo pozabljena

Ko je leta 1914 začela prva svetovna vojna, ljudje v naših krajih niso pričakovali, da bo dosegla tudi njih. Že istega leta so bili mobilizirani vsi fantje in mladi možje, ki so bili sposobni za vojskovanje. Po briških vaseh so se naselili vojaki, tako je bilo v Šmartnem veliko avstrijskih vojakov. Ko je leta 1915 vstopila v vojno proti Avstro- Ogrski tudi Italija, so še isto leto italijanski vojaki zasedli Brda.

Slika z leta 1919 ob slovesu Idrčeve družine z domačini Med Imenjem in Šmartnim so imeli italijanski vojaki skladišče orožja. Za skladišče je vedela tudi avstrijska vojska. S Sabotina so z granatami obstreljevali skladišče. Toda 29. januarja leta 1916 je ena granata padla na hiše v Šmartnem in porušila tri hiše z gospodarskim po- slopjem. Ubitih je bilo tudi veliko vojakov, ki so bili v tem času ravno na kosilu. Med vaščani, ki so bili skriti v Ruščevi, Krišnavi in Bernavi kleti, so bile tudi žrtve. Novica o tej nesreči je odmevala tudi po Evropi. Kmalu za tem si je pri- zorišče ogledal italijanski kralj Vittorio Emanuele. V roku treh dni so morali va- ščani Šmartna v begunstvo. Nekateri so odšli na Štajersko, Dolenjsko, v Italijo in po vaseh v Brdih. Velanovi in Šulinovi so odšli na Štajersko, Idrčevi v Italijo na Sicilijo, Krišnavi v Šlovrenc, Ruščevi in Guštavi v Fojano, Beranvi v Medano v Matilda pere za vojake, nona Francka sloni na vratih barake, ki so jim jo naredili vojaki zaselek Jordano. Družine so odšle v begunstvo v tiste vasi v Brdih, kjer ni bilo Medani. Hrano so dobivali od vojakov, opustošeni od granat, zato so jih začeli fronte, so bili pa tam nameščeni voja- tudi barako so jim naredili, da so ime- obnavljati. Šele leta 1925 je bila obnova ki. Družine po vaseh so naše ljudi lepo li več prostora. Mlada 19-letna Matilda vasi dokončana in družine so odšle na sprejele, čeravno so bili vsi v stiski zara- Bernava je morala prati za vojake, da je svoje domove. di vojne. Duhovniki so z zbiranjem hra- kaj zaslužila za vsakdanje potrebe. Zala Vsi so bili presenečeni nad novo dr- ne in obleke za begunce veliko pomaga- in Janko sta šla k birmi v Medani. Ko je žavo, saj je večina primorske pripadala li. Pomagali so tudi bolnikom. Skrbeli leta 1918 končala vojna, so tudi vojaki Italiji. Otroci so morali hoditi v italijan- so še, da so otroci beguncev obiskovali odšli iz vasi. sko šolo in po letu 1922, ko je zavladal šolo in verouk. Bernava mama je v be- Spomladi leta 1919 so se naši vašča- fašizem, je bil slovenski jezik v ustano- gunstvo s seboj vzela tudi sorodnikove ni začeli vračati iz begunstva. Nekate- vah prepovedan. Pojavila se je še eko- otroke, ker je granata ubila mamo, oče ri otroci so se tudi rodili v begunstvu. nomska kriza, tako da so začeli ljudje pa je bil v vojni. Otroci Janko, Zala in Doma je čakalo veliko dela. Tisti, ki odhajati v tujino za zaslužkom. Nekate- 10-mesečna Mila, stara mama in cela niso dobili porušenih hiš, so dobili iz- ri naši ljudje so prodali slovensvo in se Bernava družina. Vseh sedem je bilo ropano premoženje, drugi s porušenimi pridružili fašistom. Tudi ta zgodovina nastanjenih pri družini Sirk (danes tam hišami so morali stanovati pri sorodni- ne bo pozabljena. živi Stanko Sirk) v zaselku Jordano v kih. Vinogradi in sadovnjaki so bili tudi Elvira Markočič

Jesen 2019 / Briški časnik / 39 Dogodki Občina

Briška kmetija ob koncu prve svetovne vojne Brda kot zaledje soške fronte

Prva svetovna vojna, katere stoletnico smo praznovali pretekla štiri leta, je prizadela tudi briške kmetije. Z vpoklicem so z domov odšli skoraj vsi za delo sposobni moški. Doma so ostale ženske, otroci in ostareli. Z odprtjem soške fronte leta 1915 pa so Brda postala njeno neposredno zaledje. Del Brd so italijanske sile, ki so okupirale naše območje, izselile, druge vasi so ostale neizpraznjene, a v stalnem stiku z vojaki in bobnenjem spopadov. Ob koncu vojne so se morali Brici spopasti z izpraznjenimi ter izropanimi stanovanji, praznimi hlevi in kletmi ter brajdami, ki so bile prekopane, prepredene z Briški kmet z dvokolesnim vozom pred hišo konec 19. stoletja bunkerji, postavljene so bile ovire, speljane (upodobitev iz knjige Die österreichisch-ungarische Monarchie in nove ceste. Posekani so bili stoletni hrasti, Wort und Bild). izruvane trte in češnje. Vse to in še marsikaj že imeli speljani žico za podporo poganjkom. Nakup žice je izvemo iz gradiva, imenovanega Danni di bil za kmeta velika investicija, zato so si pogosto pomagali guerra - vojna škoda. z že omenjenimi manjšimi količi, ki so jih pripravili doma. Domače je bilo tudi tradicionalno vezivo trtnih poganjkov iz vrbovih (baka) vej. Njihovo uničenje so kmetje dosledno Nakup žice kot velika investicija prijavljali, saj so bile pomembne tudi za pletenje na kmetiji potrebnih košar. Mihael Mužič, sin pokojnega Franca z Vrhovlja 7, je prijavil škodo na številnih brajdah. Na 4 parcelnih številkah so se mu raztezale brajde v enem kosu. Ležale so v bližini hiše Krompir se je razširil šele v 19. proti severu. Zasajene so bile z »domačimi trtami«, ob robu stoletju. je raslo sadno drevje: 5 češenj in 6 sliv. Uničenih je bilo 250 trt, starih 20 let, katere so podpirali daljši ter dva krajša ko- Že omenjeni Mihael Mužič je imel blizu hiše raven pre- lička za pritrjevanje poganjkov. Te trte bi dale po oceni 2 hl del, oblikovan v njivo. Tam je družina zasadila koruzo, repo, mošta, češnje 100 kg in slive 150 kg pridelka. Poleg hiše se krompir in fižol, ki so bili med glavnimi pridelki namenje- je proti zahodu raztezala še druga »dobro obdelana brajda«, nimi kmetovi prehrani. Na drugi njivi se poleg že omenje- zasajena z domačimi trtami in sadnim drevjem. Uničenih nih poljščin poudarja izpad pridelka ohrovta oziroma vržot. je bilo 1700 trt starih 20 let, 10 češenj, 4 slive, 5 hrušk in 10 Opisi prehrane Bricev dobrih 50 let prej nas poučijo, da so se kostanjev. Poleg izpada pridelka vina, zapisano je bilo 8 hl, v glavnem prehranjevali z biscem. Elaborati franciscejskega niso pobrali niti sadja: 300 kg sliv, 400 kg češenj, 200 kg hru- katastra bisc opišejo nekoliko drugače, kot ga recepti tradi- šk in 200 kg kostanja. Pomembno je bilo tudi seno, ki je bilo cionalne kuhinje. Za bisc so skuhali kisano repo in ohrovt – krma za govejo živino. Nakosili bi ga 1000 kg. Iz grmičevja, vržote. Dodali so mu zabelo in fižol, včasih pa tudi koruzno ki je raslo ob robu, bi nabrali 3 voze »lesovja« za ognjišče in moko. Zapisali so, da Brici za hrano uporabljajo največ repo, za pripravo kolov. koruzo, fižol, ječmen in zelenjavo, pa tudi maščobo, začim- Opisi tega in drugih vinogradov, kjer že zasledimo be, meso ter vino. Njivske površine so bile ključnega pome- omembe amerikanskih oziroma cepljenih trt, nam pove, da na za gojenje koruze, repe in ječmena. To so bili glavni pri- so v Brdih obstajali vinogradi, ki kljub pojavu trtne uši še delki, namenjeni prehrani ljudi, pa tudi živine in perutnine. niso bili precepljeni na ameriško podlago. Sprememba pa Zanimivo je, da se je krompir v Brdih razširil šele v 19. je bila v teku in nekateri vinogradi so opisani kot cepljeni, stoletju. Časopis Soča je leta 1909 poročal, da so leta 1799 drugje pa so očitno stare in slabo plodne trte nadomešča- začeli saditi krompir v Šlovrencu v Brdih na posestvu Ja- li s cepljenkami. Tako je npr. Anton pok. Antona in Mari- koba Fabricija, ki je seme prinesel iz Trsta. Jakob Fabrici- je Tinta iz Vedrijana imel v vinogradu Ogradia, ki je ležal jo je bil posestnik in član cesarsko kraljevega kmetijskega na sončni strani, 5070 trt, starih od 20 do 30 let. Polovica društva. Približno 100 let prej v opisih pridelkov na briških jih je bilo cepljenih, polovica pa necepljenih ali »domačih«. zemljiščih krompir sploh ni popisan, le zgolj skromne zaloge Zaradi bolezni, trtne uši, oidija in peronospore so že pre- v hišah umrlih Bricev. Na podlagi popisov vojne škode mir- vladovali nasadi ob kolih, poganjke pa so »kot po starem« no rečemo, da si je tekom 19. stoletja skupaj s koruzo pribo- podpirali s po dvema manjšima količema. Novejši nasadi so ril pomembno mesto v kmetovi prehrani. Krompir zahteva

Jesen 2019 / Briški časnik / 40 ObčinaDogodki

Briška kmetija ob koncu prve svetovne vojne veliko več dela, vendar nahrani več ljudi kot »revne« žitari- še (sorbus domestica), nešplje (mespilus germanica), leska ce. Na vseh površinah pa je seveda raslo tudi sadno drevje. ter orehi. Med drevesi, ki so v gozdu, pašniku ali obronku Največ je bilo zasajenih češenj, ki so imele očitno primat brajde poimensko zabeležena, so v prvi vrsti kostanji. Iz za- med sadjem. Takoj nato pa so jim sledile slive. Slive so bile pisov je razvidno, da so t. i. cepljeni kostanji ali maroni rasli namenjene predelavi v znamenite prunele ter žganjekuhi. po celotnem območju Brd in si delili prostor z drobnejšimi Takoj nato so sledile hruške. Starejši Brici so se spominjali sortami. Pridelek kostanja, kot je razvidno, ni bil zanemar- hrušk štrnivk, ki so jih tudi lupili, rezali na krhlje in sušili. ljiv. Kostanjev les je bil zaradi trajnosti poleg hrastovega pomemben gradbeni element, ki so si ga privoščili premožni. V porastu je bilo gojenje akacije, saj se je s pojavom trtnih bolezni povečala potreba po vinogradniških kolih. Poleg teh dveh drevesnih vrst so bili omembe vredne še topoli, črne jelše - úši, gabri, javorji, jeseni, bukve in divje češnje. Zanimivo je, da so briške vasi v bližini Gorice, kot sta Gornje in Dolnje Cerovo, za prodajo gojile tudi vrtnice, v Podsabotinu ribez, na veliko kmetijah v celotnih Brdih pa so posebej omenjene lovorjeve veje, saj je bila uničena celotna rastlina. Prodaji in prehrani je bil namenjen tudi grah in stročji fižol. Podjetnost Bricev ter skrb za preživetje in zas- lužek s pridelki na kmetiji je že leta 1852 lepo opisal Štefan Kociančič. Briška kulturna krajina se je Brici in Brike v brajdi pred ali kmalu po prvi svetovni vojni (fototeka Goriškega muzeja). oblikovala že pred vojno Kmetija v Brdih je bila na predvečer “velike vojne” kom- Poleg že omenjenih sadnih dreves so popisane še jablane, pleksno sestavljena iz različnih pridelkov. Vsekakor lahko breskve, marelice, fige, divje slive – cimberji, kutine, ringloji vidimo, da je primat imela vinska trta, ki so jo zaradi poja- in murve, ki opozarjajo na gojenje sviloprejk. Popisane so va trtne uši postopoma precepljali na ameriško podlago ter tudi oljke, ki so bile v tem obdobju že v upadu. Največ jih naraščajoče gojenje sadja. Na to nam kažejo tudi popisi, saj je popisanih v okolici Šmartnega ter Gornjega in Dolnjega so uničena drevesa ocenjena glede na njihovo starost. Poleg Cerovega. Največji uničeni nasad pa se je nahajal v Kojskem. popisanih odraslih dreves je na nekaterih kmetijah veliko Jožef Marinič je na eni parceli prijavil 125 uničenih oljčnih mladih še doraščajočih dreves. Tako je bilo npr. na zemljišču dreves. Mihaela Mariniča iz Kojskega vrh Snežatnega uničenih: 1300 trt starih 16–30 let, 1800 trt starih 4–16 let, 300 “amerikank” Svinjski in goveji gnoj namesto (trt cepljenih na ameriško podlago), 4 stare hruške, 4 mlade hruške, 4 stare in 5 mladih češenj, 2 figi, marelica, 2 jablani, 2 umetnih gnojil breskvi, 4 vrbe in 6 sliv. Popis druge parcele še posebej kaže, da se je podjetni Mihael v gojenje sadja načrtno usmerjal v V času, ko so umetna gnojila ravno začeli izdelovati, jih zadnjih letih, saj je poleg drugega sadja popisanih 6 hrušk, kmetje niso uporabljali, temveč so uporabljali svinjski in go- katerih deblo je merilo 25–40 cm, 34 hrušk z deblom 10–25 veji gnoj. Na kmetijah je bila goveja živina izjemnega, da ne cm ter 8 hrušk z deblom premera 10–25 cm. Prodajo sadja rečemo življenjskega pomena. Volove in kot pišejo viri, tudi je pospeševal vedno večji trg, porast prebivalcev v bližnjih krave, so uporabljali za oranje in vleko vozov. Gnoj je pome- mestih, pa tudi izgradnja železnice, ki je Gorico in Krmin nil boljšo plodnost brajd in njiv. Teleta so prodajali, saj so povezala z mesti avstrijske Koroške. Dohodke pa so Brici in prinašala pomemben dohodek, prav tako so dnevni prodaji Brike dopolnjevali z gojenjem in prodajo številnih drobnih v Gorico in Krmin namenjali tudi mleko. Živini so tako da- pridelkov, ki so jih prebivalci vedno večjih mest kupovali na jali posebno pozornost in skrb. S tem je povezana tudi sar- domačih trgih. kastična anekdota. V neko hišo je bil poklican vaški zdravnik, Vsi do sedaj znani podatki nam kažejo na to, da se je bri- ki je zdravil tako ljudi kot živali. Pričakal ga je hišni gospodar, ška kulturna krajina, kot smo jo poznali v obdobju po 2. sve- saj sta zboleli žena in krava. Zdravniku je že na vratih dejal, tovni vojni, dejansko izoblikovala pred in po prvi svetovni naj se potrudi pozdraviti obe, vendar naj poskuša rešiti vsaj vojni zaradi uvajanja novega načina gojenja vinske trte pod kravo. Briški griči, ki so bili spremenjeni v brajde, so dajali vplivom trtnih bolezni, uničenih kmetijskih zemljišč, ki so premalo krme, ki bi omogočala gojenje večjega števila živi- zahtevala obnovo, ter pod vplivom vedno večje potrebe po ne, zato so bile skromne površine travnikov in pašnikov še svežem in suhem sadju z rastjo mest in razvojem transpor- toliko bolj dragocene. Kmetje so imeli tako v najemu ali pa v tnih sredstev. lasti tudi površine, ki so se raztezale na Koradi in Sabotinu. Poleg števila trt in češenj je bilo tako znak bogastva tudi šte- vilo živine v hlevu. Travniki in pašniki ter gozdovi pa niso bili pomembni le za krmo in steljo, temveč tudi zaradi lesa in drevja s sadeži, brina, gob in še marsičesa. Take so bile npr. škorše ali skor- Tanja Gomiršek, Goriški muzej

Jesen 2019 / Briški časnik / 41 Dogodki Občina

Obramba proti toči v Brdih pred prvo svetovno vojno »Grozi sovražnica srdita v oblakov sivih plašč zavita«

Brda so bila v preteklosti Najprej so streljali z navadnimi možnar- ji, nato pa so občine nakupile posebej še bolj odvisna od ugodnih v ta namen narejene železne nastavke, vremenskih razmer, ki pod katerimi so sprožali možnarje. V so omogočile obilen in Brdih je bilo po poročanju časopisja leta kakovosten pridelek sadja in 1900 že veliko strelnih postaj. V skladu s povpraševanjem so goriški trgovci zače- vina. V nasprotnem primeru li ponujati vedno bolj izpopolnjene na- je bil kmet prikrajšan za prave, ki so jih razkazovali tudi Bricem. prihodek, ki mu je pomagal Aprila 1900 je trgovec Konjedic priredil plačati davke ter nakupiti tako demonstracijo v Kozani. Takrat so poročali, da imajo v Brdih že veliko potrebnega živeža in obleke. strelnih postaj. V kmetijskih časopisih so začeli objavljati navodila, kako streljati proti toči. Za učinkovito streljanje Toča je bila med naravnimi nesre- so namreč morale biti postaje ena od čami, ki so Brda redno obiskovala in druge oddaljene največ dva kilometra, so se je prebivalci najbolj bali. »Toča, vsaka pa je morala imeti najmanj tri 28 ki je glavna ujma v briškem okolišu, do 70 kg težke možnarje, saj je bilo treba povzroča velika opustošenja, vendar Leander Furlan v Kojskem pripravlja strelno zaradi večje učinkovitosti streljati zelo so temu bolj podvržene zahodne in se- raketo (fototeka GM, original last Zarja hitro. Strelne priprave je izdelovalo več verne vzpetine,« so zapisali v elaboratu Furlan Kojsko). podjetij, njihove izdelke pa so propagi- franciscejskega katastra za Dolnje Ce- rali tudi kmetijski časopisi. Znani so bili rovo leta 1824. Poročila v slovenskem velikansko škodo. Vse brvi in mostove Ungarjevi in Greinitzevi topiči za stre- časopisu Soča nam kažejo, da je bilo je odnesla voda; en sam mostič pod Do- ljanje proti toči; v Celju jih je izdeloval v Brdih posebno hudo v letih 1885, brovim je ostal. Deroča voda ni odnaša- Rebek, v Žalcu pa Lorber. 1888 in 1893. V sredini junija 1885 je la le zemlje, ampak celo drevje in trte; Brici so bili, kolikor kažejo časopisni toča »prav hudo« obiskala Kožbano in voda je prihajala v hiše, hleve, mline. V članki iz tega časa, z učinkom zadovolj- bližnjo okolico. Ena najhujših ujm, ki nekem mlinu odnesla je veliko žakljev ni: junija 1900 so poročali, da so se s je zajela praktično celotna Brda, se je moke. Idrija je narastla, da se postran- sistematično akcijo učinkovito ubranili zgodila julija 1888. »Toča je zadela vsa ske vode niso mogle odtekati, zato so se pred točo. »Danes hitro popoldne so se gorenja Brda; pribobnala je z višav za razlile po dolinah, ki so bile podobne je- pričeli zbirati pogubonosni temno sivi Čedadom, pri Merniku in Dolenji pres- zerom. Med dežjem padala je tudi toča, oblaki na severozapadni strani naših topila na avstrijska tla ter zmagonosno da si redka, naredila je pa precej škode, prijaznih Brd. Vedno večji in višji so divjala čez Skrljevo, Hlevnik, Kožbano, ker je padala z močnim vetrom. Gorje ti bili »altarji«. »Grozi sovražnica srdita v Nozno, Krasno, Vrhovlje, pa črez Slav- ubogi kmet, gorje.« oblakov sivih plašč zavita«, to je bila mi- če, Gradno, Višnjevik, Vedrijan, Imenje, sel vsakega Brica, zato so pa začele vse Črtaže, Šmartno, Kojsko, Snežatno pa strelne postaje svoj »bombardment« na do Št. Mavra. Povsod je mnogo škodo- Streljali so proti toči sivo črno trdnjavo. »To vam je bil pok, vala, zlasti okoli Šmartnega,« so njen Proti koncu 19. stoletja so po vi- to je bil tresk. Kar iz blizo tristo topičev potek opisali v Soči. Druga taka kata- norodnih okoliših začeli organizirano se je streljalo približno eno uro. Uspeh je strofa se je zgodila pet let kasneje, julija streljati proti toči. V skladu s takratni- bil dober, kajti priletaval je le pohlevni 1893. Časopis je o tem poročal takole: mi dognanji in znanji so začeli organi- dež, še plohe ni bilo. Glavni namen mo- »Med tem, ko smo imeli v sredo popol- zirati streljanje v nevihtne oblake, da bi jemu dopisu pa je hvalno, prav hvalno se dne v Gorici najlepše vreme, razsajal namesto toče pričel padati dež. Tako so izreči o topičih v Krasnem in na Bregu, je v Brdih niti dve uri daleč od Gorice, postavili številne strelne postaje, to je ki so najnovejšega sistema in se dobiva- strašen vihar, kakoršnega stari ljudje ne lesene hišice, v katerih so bili spravlje- jo pri tvrdki Konjedic in Zajec v Gorici.« pomnijo. Med Kojskim in Idrijo utrgal ni možnarji, zvončasti kiji in smodnik. se je oblak in poplavil cela Brda. Kojsko, Skrb za postavitev takih postaj in nji- Vedrijan, Krasno, Višnjevik, Dolenje, hovo vzdrževanje so prevzele kmetijske Raje zavarovalnice Mirnik, Kožbana, Šlovrenc, Zapotok itd. podružnice in okrajna glavarstva, ki so kot streljanje so strahovito prizadeti. Nad tri četrt ure dobivala v ta namen državno in dežel- Organizacija streljanja proti toči pa lilo je, kakor iz škafa, med bliskom, gro- no podporo. Borbi proti toči so se tako ni potekala brez zapletov. Kljub deželni mom in treskom, na sredi njiv in vino- kot na Koroškem in Kranjskem konec podpori, so občine najemale posojila, da gradov narejali so se v hipu potoki, ki so 19. stoletja začele posvečati tudi po so lahko nakupile za to prirejene mož- razorali in odnašali zemljo ter naredili letu 1850 ustanovljene briške občine. narje. Prav tako se je začelo zatikati pri

Jesen 2019 / Briški časnik / 42 ObčinaDogodki

Dom upokojencev Podsabotin Utrinki jesenskega četrtletja

Mladost je norost, starost je modrost. Vozniki do 21 let 1. mesto Največja sreča je, če lahko osrečiš druge. Sprehod za spomin. 2019… Bravo Domen Slejko Obramba proti toči v Brdih pred prvo svetovno vojno nabavi smodnika. Posebna zanj zgrajena magazina v Gorici in Trstu ga nista do- bavljala dovolj hitro. Kljub pozitivnim odzivom je v začetku 20. stoletja tudi v strokovnih krogih vse bolj prevladovalo prepričanje, da takšno početje ne zaleže dosti ali sploh nič. Razni govorniki na shodu vinogradnikov, ki je bil ob vi- Ni prijatelj tisti, ki išče pri tebi koristi, ampak Za starim obrazom se skriva mlado srce. narski razstavi leta 1906 v Ljubljani, so tisti, ki pomaga. menili, naj se streljanje proti toči opusti in naj se rajši napravi deželna zavaro- valnica proti škodi, ki jo toča povzroča po vinogradih. Spričo takih mnenj in slabih izkušenj je leta 1907 ministrstvo Kjer vi vidite za kmetijstvo na Dunaju ustavilo vse poskuse s streljanjem proti toči. S tem drevesa, Nezgodno zavarovanje so bile ukinjene tudi denarne podpore, otroci vidijo Pazi name ki so jih dobivale občine za obrambo pred to hudo naravno nadlogo. Goriško pustolovski park. časopisje po letu 1900 o obrambi proti toči v Brdih ne poroča več. Organizira- Zavarujte jih pri na obramba proti toči se je namreč tudi odkrivanju sveta. v Brdih ukinila do leta 1953, ko se je za nekaj časa ponovno vzpostavila pod strokovnim vodstvom dr. Oskarja Reye, Ugodnosti lahko izkoristite v času trajanja prodaje Nezgodnega zavarovanja Pazi name, ki poteka od 1. 6. 2019 do 31. 10. 2019. 20 % popust za veliko družino briškega rojaka iz Kozane. Tudi danes, se prizna ob hkratni sklenitvi vsaj 3 Nezgodnih zavarovanj Pazi name prek spleta, pri zavarovalnem zastopniku oz. na naših prodajnih mestih. Več na triglav.si. kljub zavarovalnim policam, Brici še vedno zaskrbljeno gledamo v nebo in upamo, da nam toča ne prizadene brajd, saj naše briško vino, sadje in olje najde zadovoljne kupce od vsepovsod.

Tanja Gomiršek, Goriški muzej

Jesen 2019 / Briški časnik / 43

tiskan_oglas_NZOM_Raziskovalci_117x88_gozd.indd 1 21/08/2019 15:02 Gospodarstvo Občina

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja, namestnik predsednika novega sveta za vinogradništvo

Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja je konec septembra postal namestnik novoustanovljenega sveta za vinogradništvo in vinarstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namen sveta je povečati izvoz, stabilizirati domači trg ter ohraniti vinogradniške površine. »Treba je zavzeti jasna stališča, ki bodo omogočala razvoj te panoge. Od tega živi v Sloveniji kar precej ljudi. Slovenijo želimo postaviti na svetovni vinski zemljevid. Imamo več vrhunskega vina, kot se ga potroši na domačem trgu, zato je treba imeti delujočo strategijo za povečanje izvoza slovenskega vina,« je poudaril Silvan Peršolja, ki bo funkcijo namestnika predsednika, strokovnjaka dr. Franca Čuša, opravljal skupaj z Borutom Cvetkovičem, direktorjem kleti Radgonske gorice.

Svet za vinogradništvo in vinarstvo bo po pričakovanjih spodbudil tudi povezovanje med vinorodnimi deželami v Sloveniji, saj je treba, kot poudarja Peršolja, težiti k skupni promociji in enotnemu nastopu na večjih trgih. Slovensko vinogradništvo predstavlja manj kot pol odstotka evropskega vinogradništva. »Vse glavne vinske dežele na sejmih nastopajo skupaj, enotno, na enem prostoru, pod blagovno znamko svoje dežele. V Sloveniji je velikokrat tako, da če gre na sejem pet vinarjev, imamo tri razstavne prostore. Nujno je postaviti promocijo Slovenije kot vinske dežele, znotraj tega so regije, čisto na koncu pa blagovna znamka posameznega prideloval- ca,« je še menil. Dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je poudarila pomembnost vinarske tradicije Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec je na ustanovni seji sveta poudarila pomembnost sektorja ter vinarsko tradicijo, ki jo gojimo v Slo- veniji. »Menim, da je skrajni čas, hkrati pa tudi najbolj pravi, da se tudi v širši skupini začnejo pogovori o razvojnih usme- ritvah slovenskega vinarstva. Sploh v luči skupne kmetijske politike, ki jo kreiramo v Bruslju ter strategije razvoja slovenskega kmetijstva po letu 2020, ki jo s sodelavci pripravljamo,« je povedala. Svet je strokovno posvetovalno telo ministrice, ki podaja mnenja, predloge in pobude o strateških vsebinah s področ- ja vinogradništva in vinarstva, zlasti glede ključnih razvojnih vprašanj s področja vinogradništva in vinarstva, skupne kmetijske politike in nacionalnih ukrepov, izboljšanja skladnosti politike na področju vinogradništva in vinarstva z drugimi resorji in politikami, sistemskih rešitev in sprememb na po- dročju vinogradništva in vinarstva.

Fotografija: Damijan Simčič, ZOSO Damijan Fotografija: Marjana Simčič Humar

Jesen 2019 / Briški časnik / 44 ObčinaGospodarstvo

Sejem Agra v Gornji Radgoni Agro sejem v znamenju briških vin

Konec avgusta se je v Gornji Radgoni odvil že 57. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Na skupno 71.800 kvadratnih metrov razstavnih in predstavitvenih površin se je predstavljalo kar 1850 razstavljavcev iz 32 držav. Glavne tematike pogovorov so bile digitalizacija, podeželska mladina in mladi kmetje, lokalna hrana, generacijska pomladitev, inovativnost, znanje in povezovanje, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kmetijska tehnika za visoko učinkovito in trajnostno kmetovanje ter seveda ekološko kmetijstvo.

Iz briške občine sta sejem Agra obiskala župan Franc Mužič in direktorica občinske uprave Anita Manfreda, ki sta ob tej priložnosti nekaj besed izmenjala tudi z ministrico za kmetijstvo dr. Aleksandro Pivec. Najpomembnejši pa so uspehi naših vinarjev. 13 vinarskih hiš je domov prineslo skupno 37 medalj, od tega Klet Brda kar Zlate medalje: 14. Prvak briške vinsko-turistične ceste je postalo vinarstvo Domačija Bizjak, Brestje: Moro. Rumeni muškat 2018

Srebrne medalje: Kristalvin, Višnjevik: Sivi pinot 2017 Domačija Bizjak, Brestje: Rose 2018, Stojan Markočič, Krasno: Chardonnay 2018 Rose penina 2016

Kmetija Gašparin Obljubek, Drnovk: Moro, Vipolže: Hrast belo 2017, Sivi pinot 2018, Rebula 2017 Chardonnay 2017, Margherita 2009, Ubald Konjedic, Hum: Galop 2016 Grajska penina 2016 Vinarstvo Zalatel, Hruševlje: Kristalvin, Višnjevik: Merlot 2017, Merlot 2018, Chardonnay 2018 Rebula 2018, Chardonnay 2017 Klet Brda, Dobrovo: Pikolit 2015, Moro, Vipolže: Sivi pinot Bagueri 2017, Rose 2018, Chardonnay Bagueri 2015, Merlot 2016, Rebula Bagueri 2016, Jakot 2018, Krasno belo 2018, Cabernet Sauvignon 2016, Sauvingonasse Quercus 2018, Cabernet Franc 2015 Selekcija Cabernet Sauvignon 2018, Sauvignon blanc Bagueri 2017, Vinarstvo Zalatel, Hruševlje: Krasno rdeče 2017, Sivi pinot 2018 Selekcija Chardonnay 2018, Cabernet Sauvignon Bagueri 2015, Klet Brda, Dobrovo: Krasno Merlot 2016 Rebula Quercus 2018, Selekcija Merlot 2018 Erika Koncut, Fotografija: Anita Manfreda

Jesen 2019 / Briški časnik / 45 Gospodarstvo Občina

Ocena trgatve 2019 Rdeče sorte bodo najboljše

Strokovnjaki ocenjujejo, da se nam obeta v času cvetenja, pri čemer je bil najbolj prizadet chardonnay, kar ni zanemarljivo, saj gre za tretjo najbolj zastopano belo kakovostno zelo dober vinski letnik 2019, sorto v Brdih. Poletje je bilo brez padavin, poleg suše pa je čeprav so količine nekoliko manjše od Brda 12. julija prizadela tudi toča, ki je na 300 ha na obmo- povprečno pričakovanih. Trgatev se je v čju Cerovega, Medane, Vipolž in Ceglega ponekod zmanjšala Brdih pričela 4. septembra, glavnina pa se pridelek celo za polovico. Kljub količinskemu izpadu imamo opraviti z visoko kakovostjo grozdja. »Rdeče sorte bodo naj- je zaključila v začetku oktobra. S potekom boljše nasploh«, je prepričan Prinčič. trgatve so vinogradniki zadovoljni, saj je O poteku trgatve smo povprašali tudi agronoma Kleti Brda bilo vreme v glavnem suho in vsaj v drugi Gorana Jakina. »Zdravstveno stanje v vinogradih je odlično,« polovici septembra zmernih temperatur. je bil zadovoljen Jakin, ki je dodal, da nizke temperature po- noči med trgatvijo ugodno vplivajo na razvoj aromatike. Eno- log Darinko Ribolica je še pojasnil: »Pri prvih prevzetih sortah Matjaž Prinčič, terenski kmetijski svetovalec iz Kmetijsko- je sadnost izrazito zaznavna, kisline so primerne, alkoholi pa -gozdarskega zavoda Nova Gorica, je pojasnil, da je količinski zmerni«. izpad posledica slabše oplodnje zaradi spomladanskega dežja Marjana Simčič Humar

Izjemno uspešno leto Kleti Brda V Gornji Radgoni za 14 vin prejeli 14 medalj, med njimi 12 zlatih Dolgoletna konsistentna kakovost vin se meri v zlatu in srebru Znani so rezultati 45. odprtega državnega ocenjevanja vina Vino Slovenija. Letos je ocenjevanje v Gornji Radgoni potekalo med 15. in 18. julijem, strokovna komisija pa je ocenjevala gradništva, Mondial de vins extrêmes, pa sta zlato prejela sau- 599 vzorcev vin iz petih držav. Klet Brda je z zavidljivim izku- vignon blanc Bagueri 2015 in pikolit 2015. Na pobudo kupcev pičkom dvanajstih9524 zlatih- ttin dveh srebrnih medalj izmed štiri- na rastočih trgih Kitajske in Japonske so tudi letos vzorce svo- najstih na ocenjevanje prijavljenih vzorcev ponovno potrdila, jih vin poslali na ocenjevanji Japan Wine Challenge in Decan- da konsistentna kakovost vin ne dovoljuje kompromisov pri ter Asia, ki bosta potekali v kratkem in tudi tam se nadejajo pridelavi, kar je eden glavnih adutov Kleti Brda. Zlata odlič- podobnih uspehov. ja so letos prejela vina blagovnih znamk Quercus, Krasno in Bagueri. Ključna je konsistenca Vsaka medalja je zgodba zase, pri mednarodnem trženju Letos na mednarodnih pa največ odtehta konsistentna kakovost, kar pomeni, da vina ne nihajo v kakovosti in si zato vsako leto prislužijo medalje ocenjevanjih prejeli kar na zahtevnih mednarodnih ocenjevanjih. Vrhunska in konsis- 29 medalj tentna kakovost vin iz Kleti Brda je rezultat sprva izjemnega Prodaji na tujih trgih pa bodo v pomoč medalje z medna- področja Brd, ki se v svetu uvršča med najboljša področja za rodnih ocenjevanj, na katerih Klet Brda sodeluje s svojimi vini pridelavo vin, ter zavezanosti kleti k vrhunski kakovosti vse in za katere je letos prejela že 29 zlatih in srebrnih medalj. Po od vinograda do vina v steklenici. Vsaka steklenica je rezultat lanskem uspehu rebule Bagueri 2013, ki je prejela platinasto skrbnega dela članov Kleti Brda v svojih družinskih vinogra- medaljo na ocenjevanju Decanter Wine Awards, letos še po- dih in enološko izurjene ekipe največje slovenske pridelovalke sebej izstopa velika zlata medalja za merlot Bagueri 2015 na in izvoznice slovenskih vin. belgijskem ocenjevanju Concours Mondial de Bruxelles. Na italijanskem mednarodnem ocenjevanju vin herojskega vino- Neja Škrinjar

Jesen 2019 / Briški časnik / 46 ObčinaGospodarstvo

Oljkar Ivan Jenko Med dobitniki zlata kar celo desetletje

Lahko bi rekli, da rad izstopa, da zaradi radovednosti išče odličnost, da si želi biti vedno boljši ... in to z nasmehom. Oljkar Ivan Jenko gotovo izstopa po konstanti v kvaliteti oljkovega olja. Gre za star izraz za oljčno oziroma olivno olje, ki ga je Jenku zaupal pokojni starosta briškega oljkarstva Bruno Podveršič. Zato ta izraz tudi sam uporablja na svoji etiketi, verjetno kot edini v Brdih, kar tudi rad poudari. „Morda bi moralo o uporabi tega starega briškega izraza razmisliti tudi Društvo oljkarjev Brda,“ izpostavi. Kot prvi briški oljkar si je na ptujskem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij prislužil „dilo“ oziroma znak kakovosti. Gre za priznanje, ki ga pridelovalec dobi, ko trikrat zaporedoma za enak izdelek osvoji zlato priznanje. Naj omenimo, da je ocenjevanje Dobrote slovenskih kmetij poleg Zlate oljčne vejice edino prepoznavno ocenjevanje oljkovega olja v Sloveniji. Podeljujejo zgolj zlato, srebrno in bronasto odličje, če pa produkt ne izpolnjuje pogojev, lahko pridelovalec ostane tudi brez priznanja.

V Medani, v Jami, kjer živi s soprogo, ima Jenko posajenih 60 dreves šestih različnih sort. Prvo oljčno drevo je posadil pred natanko tremi desetletji, pri tem pa ne pozabi omeniti Josipa Slivnjaka, ki mu je takrat ponudil pomoč s sadilnim na- črtom. Od prve zasaditve sta minili skoraj dve desetletji, pre- listov. „Gre za zelo zahteven proces, pri katerem je potrebno den se je, na vztrajno prepričevanje koprskega kolega, odločil, biti zelo dosleden, sicer želenega rezultata ni mogoče spiti,“ da bo svoje olje prvič poslal na ptujsko ocenjevanje Dobro- poudari Jenko, ko na mizo postavi svoj liker. te slovenskih kmetij. Že ob prvi prijavi leta 2007 se je znašel Velja pa še omeniti, da Jenku pri prejetju znaka kakovosti med dobitniki priznanj: njegovo olje si je prislužilo srebro. na ptujskem ocenjevanju družbo dela kar nekaj briških pride- Leto kasneje je Jenko rezultat ponovil, nato pa je sledilo kar lovalcev: Drnovšek iz Vedrijana se lahko pohvali z dvema, po deset let zlatih priznanj, kar mu je do sedaj prineslo tri zna- enkrat pa so dilo prejeli tudi Erzetič Jelica in Bučinel Aleš iz ke kakovosti. Žal je letošnja letina poskrbela, da se bo veriga Gradnega, Simčič Dušan in Jakončič Jadran iz Huma ter Prin- zaporednih zlatih odličij prekinila, vendar ne meče puške v čič Davis iz Višnjevika. Sicer pa so nekaj znakov kakovosti koruzo. „Še bo priložnosti,“ pravi medanski oljkar gorenjskih prejeli še Rutar Vojko iz Dobrovega ter Matuc Nuša in Žarko korenin, ki je v Brdih našel ljubezen, pred desetletjem pa tudi iz Drnovka. Upoštevajoč, da Brda rojevajo izjemne kmetijske dom. Tukaj večkrat možnost brezskrbne igre v naravi dobita produkte, verjamemo, da bi si odličja na ptujskem ocenjeva- vnuka Jakob in Luka. Jakobu je že posvetil etiketo, kmalu, ob nju lahko priborilo še več briških pridelovalcev, če bi se le od- menjavi te, pa bo svojo dobil tudi Luka. Sicer pa Jenko izstopa ločili za sodelovanje. še po enem produktu, ki ga je skrbno razvijal kar precej let in zanj ravno tako prejema visoka priznanja: liker iz oljčnih Besedilo in fotografije: Erika Koncut

Jesen 2019 / Briški časnik / 47 Gospodarstvo Občina

Kakovostno dobra letina Novinarska trgatev z Ralphom Schumacherjem v Kleti Brda

Na novinarski trgatvi v Kleti Brda so nam v začetku oktobra povedali, da so letos pridelali 6300 ton grozdja, kar je 15 % manj od povprečno pričakovanega letnega pridelka, ki znaša 7500 ton. Lani, ko so bile razmere v vseh pogledih izjemno ugodne, so pridelali rekordnih 9540 ton grozdja. Vzrok letošnjega manjšega pridelka so nizke temperature v času cvetenja in toča v juniju.

Kakovost letošnjega pridelka je zelo visoka. »Vina letnika evra. Letos bodo povprečne cene podobne, v najvišjem kakovo- 2019 zaznamujejo izrazito zaznavna sadnost, zmerne kisline in stnem razredu pa nekoliko višje. alkoholi, zato obeta veliko,« ga je na kratko opisal enolog v Kleti Tudi letos je bila trgatev posvečena utrjevanju vezi s poslov- Brda Darinko Ribolica. nimi partnerji. Obiskali so nas kupci iz Združenih držav Ame- Grozdje za osnovno vino za penine, to je modri pinot in rik (ZDA), Bosne in Hercegovine, Srbije, Italije in Velike Brita- chardonnay, so začeli trgati 30. avgusta. Redna trgatev se je za- nije, ki postaja poleg Kitajske vedno pomembnejši trg za vina čela 4. septembra. Štiristo družin, članic zadružne kleti, so večji Kleti Brda. Doživeti trgatev v Brdih, spoznati tukajšnje ljudi, del trgatve zaključili v prvem tednu oktobra, nekatere druge po- okušati lokalno hrano in spoznati lepote Slovenije je za naše tuje sebnosti pa so v vinogradu ostale še do sredine meseca. poslovne partnerje in distributerje vedno nepozabna izkušnja. Domov se vračajo polni lepih vtisov in postanejo ambasadorji Slovenije, njenih lepot, gastronomije in seveda slovenskih vin, Vinogradniki so bili letos najbolj kar je zagotovo eden izmed ključnih elementov rasti prodaje na zadovoljni z rebulo tujih trgih v zadnjih letih. Te so pridelali količinsko največ, njena kakovost pa je bila izjemno visoka. Najmanj je od povprečja po količini odstopal pridelek merlota, ki je letos po pridelku takoj za rebulo. Tudi na Ralf, brat Michaela Schumacherja splošno so enologi zelo zadovoljni z rdečimi sortami, saj jim je je očaran nad rebulo sončen in topel september omogočil popolno fiziološko dozo- Posebni gost letošnje novinarske trgatve je bil nekdanji vo- revanje, zato si obetamo odlična rdeča vina. znik Formule 1 Ralf Schumacher. Brat legendarnega Micha- Razpon cen za kilogram grozdja se tudi letos giba med 0,40 ela Schumacherja, ki je šestkratni zmagovalec grand prixa, je evra do 1,20 evra. Lani je bila povprečna cena kilograma grozdja lastnik restavracije z mediteransko kulinariko Schumachers v 0,64 evra, v zgornjem kakovostnem razredu pa je presegla 0,85 nemškem Bergheimu v bližini KÖlna. Kot poslovnež je reden

Jesen 2019 / Briški časnik / 48 ObčinaGospodarstvo

Kakovostno dobra letina

gost v najprestižnejših restavracijah in prav rebula iz Kleti Brda, postrežena v eni od salzburških restavracij, ga je nav- dušila, da je sklenil poiskati Klet Brda. Že po prvih stikih ga je rebula tako prevzela, da je predlagal poglobitev sodelovanja. Odlične izkušnje z rebulo pa so ga spodbudile, da je oblikoval lastno etiketo s svojim imenom. Že na drugem obisku pa je želel asortiman razširiti še na druga vina in nastala je blagovna znamka Schumacher selection. Izbral je klasično penino, sveži beli vini rebula in sauvignon blanc, chardonnay, zorjen v barrique sodčkih, lah- koten modri pinot, izrazit cabernet franc ter za konec še briško posebnost, pikolit, ki je tradicionalno desertno vino iz naše kleti. Vina so na voljo v izbranih restavracijah (tudi z Michelinovo zvezdico) ter vinotekah v mondenih središčih, kot sta St. Tropez in St. Moriz, poleg tega pa bodo pospremila zaključek sezone dirk ADAC GT Masters. Na novinarski trgatvi je pomagal trgati rebulo v družinskem vinogradu Kon- cutovih v Hruševlju. Ob obisku je povedal, da ga vina Kleti Brda navdušujejo zaradi visoke kakovosti in okusa. Klet Brda se postavlja ob bok najboljšim svetovnim vinom Veseli smo, ker se vina iz Kleti Brda postavljajo ob bok najboljšim svetovnim vinom, kar potrjujejo tudi številna med- narodna priznanja in medalje, ki jih vsako leto prejmemo. Največje priznanje kakovosti pa je zagotovo zadovoljstvo naših kupcev, ki postanejo ambasadorji naše kleti, rebule, Brd in tudi cele Slovenije.

Fotografije: Damijan Simčič, ZOSO Damijan Fotografije: Neja Škrinjar, Klet Brda

Jesen 2019 / Briški časnik / 49 Gospodarstvo Občina

Vinski pisci in kritiki z vsega sveta v Brdih Brda imajo vse. Plus rebulo.

V Brdih so se konec avgusta mudili vinski pisci in kritiki z vsega sveta, ki so na ekskluzivnem dogodku Brda: Home of Rebula spoznavali potencial čedalje bolj priljubljene vinske sorte - rebule. Štirinajst briških vinarjev je namreč v sodelovanju z Zavodom za turizem, kulturo, mladino in šport Brda (ZTKMŠ Brda) že tretjič zapored organiziralo sklop aktivnosti, ki so pritegnile najbolj zveneča imena mednarodnega tiska, da Brda in Slovenijo še odločneje umestijo med evropske vinske destinacije prihodnosti. Letošnji posebni dosežek je bila odlična objava v najpomembnejšem vinskem časopisu na svetu, reviji Wine Spectator iz Združenih držav Amerik (ZDA), ki je članek o dogodku naslovila: Naslednja velika vinska dežela? Brda v Sloveniji imajo vse. Plus rebulo. Napredek v marketinški prepoznavnosti rebul v tujini Brda: Home of Rebula je projekt, ki je leta 2017 združil briške vinarje iz Slovenije in Italije (Collio), ki so z rebulo že prodrli na tuje trge in začutili potrebo, da svetu razložijo, zakaj tako močno verjamejo v potencial te domače sorte. S koordinacijo ZKTMŠ Brda so tako doslej v Brdih gostili že 100 novinarjev iz različnih evropskih držav, ZDA in Kitajske, ki so objavili serijo člankov v relevantnih strokovnih medijih, kot so Decanter (Velika Britanija), Wines and Spirits (ZDA) ali časopisih nacionalnega dometa, kot je italijanska La Repubblica. Direktorica ZKTMŠ Brda, Tina Novak Samec, vidi velik napredek v marketinški prepoznavnosti briških rebul na tujih trgih: »V treh letih smo uspešno postavili blagovno znamko Brda: Home of Rebula na svetovni trg. Dokaz tega so zveneča imena iz mednarodnega prostora, ki so se ude- ležila letošnje edicije. Že na sejmu Vinitaly v Veroni smo opazili, da tujci že uporabljajo slovenski izraz rebula, kar je dokaz, da smo skupaj s številnimi promocijami naših vinarjev na pravi poti. Nenazadnje postaja tudi vinski turizem vse pomembnejši tako za Brda kot za celotno Slovenijo.« Masterclass Tudi na letošnjem osrednjem dogodku Masterclass (mojstrska degustacija), ki je potekal 28. avgusta v Vili Vipolže, so podrobno analizirali rebule desetih briških vi- Roberto Camuto, vinski pisec, ki sodeluje z revijo Wine Spectator narjev iz Slovenije (Marjan Simčič, Edi Simčič, Ferdinand, Klet Brda, Ščurek, Dolfo, Medot, Zanut, Erzetič in Moro) in štirih z italijanskega dela Brd (Jermann, Gravner, Radi- Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Letošnja častna kon in Keber). gostja je bila Caroline Gilby iz Velike Britanije, eminen- Na veliki vertikalni degustaciji so predstavili vina od letna pisateljica in vinska svetovalka, specializirana za vina tnika 2011 do 2018, in sicer v treh sklopih, ki se slogovno iz Srednje in Vzhodne Evrope. Na dogodku je predstavila razlikujejo glede na rastišče, postopke v kleti in čas zorenja svoje poglede na potencial rebule kot avtohtonega vina z vina. Degustacijo je vodil najboljši sommelier Slovenije v izjemnimi lastnostmi, ki zagotavljajo raznovrstno interpre- letih 2013 in 2015 ter vinski poznavalec Gašper Čarman. tacijo. Spregovorila je tudi o strategijah promocije rebule Opis organoleptičnega profila vin so zaupali priznanemu in trenutnih trendih v Združenem kraljestvu in globalno. italijanskemu vinskemu kritiku Luci Gardiniju, o specifi- »Rebula ima veliko kredibilnosti v svoji kakovosti. Tako kah terroirja pa je predaval dr. Denis Rusjan, izredni pro- pri peninah, svežih vinih, kot pri bolj kompleksnih vinih fesor na katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo s potencialom staranja in celo v niši vin s podaljšano ma-

Jesen 2019 / Briški časnik / 50 ObčinaGospodarstvo

Vinski pisci in kritiki z vsega sveta v Brdih ceracijo«, je ocenila Caroline Gilby po vertikalni degustaciji rebul. Z njo se je strinjal tudi Robert Camuto, vinski pisec, ki sodeluje z Revijo Wine Specta- tor, ki ga je najbolj navdušila slogovna raznolikost rebule. Celostna izkušnja Brd in Slovenije Na tridnevnem srečanju so novi- narji iz Švice, Italije, Francije, Špani- je, Japonske, Kitajske, ZDA, Nemčije, Rusije, Hrvaške in Slovenije obiskali Brda in kleti sodelujočih vinarjev.

Letošnja častna gostja je bila Caroline Gilby iz Velike Britanije, eminentna pisateljica in vinska svetovalka, specializirana za vina iz Srednje in Vzhodne Evrope Ker je vino del kulture in tradicije po osrednjem dogodku Masterclass Erica Goelttlemana, sommelier- območja – ta pa se najbolje odraža v v Vili Vipolže. Štirinajsterici vinarjev ja iz Francije, smo ob tej priložnosti gastronomiji – so gostje rebule spoz- so se tako pridružili še Kmetija Štekar, povprašali, ali je rebula nekaj, kar bi nali tudi ob vrhunski lokalni kuli- Hiša Štekar, Domačija Bizjak, Ronk, ponudil svojim gostom. »Gostu mo- nariki s sodelovanjem talentiranega Emeran Reya, Benedetič in Kristalvin. ramo ponuditi vedno nekaj original- mladega slovenskega kuharja Davida Projekt so sicer podprli sodelujo- nega. To ste vi. Prosim, ostanite tako Bucika (Restavracija Gredič) in izku- či vinarji, Zavod za turizem, kultu- posebni«, je poudaril. Letošnjega šenega chefa Tomaža Kavčiča (resta- ro, mladino in šport Brda ter Občina dogodka se je udeležil tudi nekdanji vracija Kruh in vino). Prvi večer pa Brda, Porsche Ljubljana, eVino in Slo- vrhunski dirkač Formule 1 Ralf Schu- je druženje ob svežih rebulah letnik venska turistična organizacija. macher, ljubitelj briške rebule, ki jo 2018 potekalo v družbi briškega chefa ponudi svojim gostom v restavraciji v Uroša Klinca na Plešivem. Köllnu. »Všeč mi je ta dežela. Veliko Tokratni dogodek so organizator- je dobrih restavracij in prav gotovo ji odprli tudi za ostale pridelovalce izvrstna vina«, je bil navdušen Schu- vrhunske briške rebule, katerih vina je Marjana Simčič Humar macher. bilo mogoče poizkusiti na degustaciji Fotografije: Damijan Simčič, ZOSO

Jesen 2019 / Briški časnik / 51 Gospodarstvo Občina

Rebula in vino Goriških brd v preteklosti Trgatev, pridelava in predelava so bile drugačne kot danes

Ko govorimo o vinu v preteklosti, predvidevamo, da so ga pridelovali in predelovali na podoben način kot danes. Dejansko pa to ne drži in je bil celoten postopek predelave grozdja v vino drugačen, kot smo ga navajeni danes. Rebula - vino, ki so ga pridobili izključno s tlačenjem grozdja Za slovito rebulo imamo v začetku 19. stoletja dokaj podoben opis, kako so jo pridelovali. Naj za začetek povemo, da je bilo vino rebula pripravljeno iz vseh belih sort, ki so rasle na gričevnatih področjih Brd. V tem vinu so bile torej tudi številne druge domače sorte, ki se niso ohranile. Pa začnimo s trgatvijo, ki je potekala nekoliko drugače. Kmetje so grozde kar ročno odlomili ali pa odrezali z ukrivlje- nimi nožički, ki jih na Slovenskem imenujejo vinjeki, v Brdih pa kljukci. Ker so trte rasle visoko, so pri trgatvi uporabljali tudi lestve. Grozdje so polagali v lesene Trte z oporo dreves na njivi. posode z enim ušesom, imenovane bren- te ali brence. Tako posodo nosi Bric v grbu Občine Brda. Grozdje so stresali v vino. Pri kmetih so stiskalnice ali preše večje lesene posode, ki so stale na dvo- En delovni dan in stale na dvorišču pod kakšnim napuš- kolesnem vozičku z opletenimi stenami, čem, ne v kleti. V opisu dela in stroškov imenovanem koš. Vanj sta bila vprežena trije možje za 960 je zabeleženo, da sta za maščenje grozdja, dva vola ali tudi dve kravi. Ceste so bile iz katerega so dobili 12 kvinčev (okoli v Brdih tekom celotne zgodovine tako litrov mošta 960 litrov) vinskega cveta ali 18 veder slabe in klanci tako strmi in neprevozni, Tropine so potem dali v enostavne in prenosne stiskalnice, ki so bile navadno v potrebna 2 moška za dobo 3 ur. Za izme- da pri trgatvi voza ni bilo mogoče upo- ro, odnašanje v klet in vlivanje v sode pa rabljati. V košu so stale tri lesene poso- celoti lesene, premožni pa so imeli večje tudi dvovijačne stiskalnice s kamnitim še 1 ura, tako sta dva moška skupaj za to de – manjše kadi in grozdje so že v brajdi delo potrebovala 4 ure. Dodatno je bilo malo potlačili, da so ga lahko prepeljali dnom. V eno »navadno« stiskalnico so dali tropine, iz katerih so prej iztisnili 6 ocenjeno še dvojno stiskanje – preša- več naenkrat. Grozdje belih sort so nato v nje tropin, za katero je ocenjeno, da sta kleteh stresli v večje lesene kadi – plavni- kvinčev (kvinč je bila mera, razširjena na področju Gradiške in Krmina, in je potrebni 2 dnini. Če torej povzamemo, ke in ga isti dan stlačili z nogami. Več- za predelavo grozdja, iz katerega so do- na vinske posode je bila lesena in imela odgovarjal količini med 78 in 80 litri) vinskega cveta. Vino, ki so ga pridobili bili 960 litrov mošta, so potrebovali trije je tudi lesene in ne kovinske obroče. Ti možje en delovni dan. so bili dragi, zato so si jih privoščili le s stiskanjem, je bilo vino slabše kvalite- najpremožnejši posestniki in plemiči. te in so ga imenovani prešanina – vino Stisnjen mošt je na dnu kadi lahko iztek- pressato. Porabili so ga kmetje ali pa so ga V preteklosti do al skozi odprtino, navadno pa so ga zaje- prodajali domačim gostilničarjem, ki so mali z zajemalko. Mošt so precedili skozi ga ponujali svojim gostom. Od skupne- aprila prodali celotno sito, da se je ločil od jagod in pecljev, in ga 2,04 vedra (eno vedro znaša 57 litrov) ga takoj dali v sode. To je bil tako imeno- mošta je bilo 0,29 vedra prešanine, torej letino vani vinski cvet, ki se v virih imenuje fior je bil delež vinskega cveta 85,8 % in pre- Belo vino z gričev, s čimer mislimo di vino, iz katerega je nastala znamenita šanine 14,2 %. Tropine so stiskali dvak- vinski cvet, se je imenovalo rebula, tisto z rebula. Tega mošta niso mešali s tistim, rat. Delo je bilo naporno in zamudno. ravnine pa cividin. Tudi cividin so prede- ki so ga nato pridobili s stiskanjem – pre- Tlačenje grozdja ter stiskanje je poteka- lali na enak način kot rebulo in so ločili šanjem. Rebula je bilo torej vino, ki so ga lo na dvorišču ali v posebnem prostoru, vinski cvet – cividin od prešanine. Zaradi pridobili izključno s tlačenjem grozdja. ki je bil ločen od kleti, kjer se je hranilo načina, kako se je vino predelalo in čistilo

Jesen 2019 / Briški časnik / 52 ObčinaGospodarstvo

Rebula in vino Goriških brd v preteklosti zaradi zelo slabega stanja posodja, izhla- pevanja, čiščenja, droži in puščanja sodov je bilo podvrženo veliki izgubi – kalu. Od 66 (1 bokal je 1,4 litra) bokalov vina, ki so ga vlili v sod, se je iz tega prodalo 60 bokalov. 1/3 belega vina so skupaj z drožmi prodali pred 11. novembrom, preostalih 3/4 vina z drožmi so prodali do polovice decembra, preostanek pa brez droži do meseca aprila. Temu ustrezne so bile tudi cene, saj je imela rebula najvišjo ceno takoj po trgatvi. V urbarju gospostva Do- brovo lahko sledimo cenam vina v letu 1630/31. Med novembrom in februarjem so kvinč rebule prodajali po 21 lir in 12 soldov, med marcem in aprilom se je cena gibala med 17 in 19 lirami. V drugi polovici junija je cena padla na 15 lir, julija pa se je gibala med 14 in 16 lirami za kvinč. Rebulo so prodajali Korošcem in Kranjcem, ki so prišli v Brda z lastnimi vozovi in pripomočki ter vino odpeljali na lastne stroške. Strošek prodajalcev je bila prehrana kupcev in seno za konje, saj so vsi vozovi imeli vprego 1, 2, 3 ali 4 konj. Kakšno malenkost so prodali tudi v tolminski in bovški okoliš. Običajno niso določali cene, kupec je plačal le del, naslednje leto ob trgatvi, ko se je spet vrnil, pa še dokončno vrednost. Tudi belo vino z ravnine – cividin so kupovali Korošci, Risba »starega« načina gojenja trte z leta 1891. kljub temu, da ni bilo tako sladko. Brici so ga prodajali kasneje, saj se ga je lahko porabilo poleti. Skoraj vsi posestniki so imeli poleg rebule tudi njive s cividinom pijačo in za dninarje, ko so obdelovali in njiv 3 goldinarje in 51 krajcarjev. Kaj in zato so poskušali kupcem skupaj z re- zemljo. Cena prešanine je bila za 1/3 nižja so lahko za ta denar kupili? S 5 goldinarji bulo prodati tudi to vino. od vinskega cveta. je ocenjen npr. predalnik – škrinj, moški Če vemo, da je bilo v naših brajdah plašč, ženska obleka iz kambrika, tele, os- v preteklosti 4/5 pridelka rebule in 1/5 liček, par rjuh, stiskalnica – preša, dvoko- pridelka rdečega vina, potem lahko re- Rdeče vino je vrelo lesni voziček ali manjši prašič. čemo, da so Brici v preteklosti do aprila na tropinah V preteklosti so vina predelovali in prodali celotno letino. Rdeče vino ni bilo ocenjevali na drugačen način, kot ga Rdeče vino z gričev se je pripravljalo poznamo danes. Pred nekaj leti sem sli- cenjeno in so ga imeli v glavnem kmetje po »italijanskem načinu«, tako da je, poza domačo porabo. Vina niso starali, saj šala pripombo ocenjevalca vina, da tako tem ko so ga stlačili, vrelo na tropinah. vino, kot so ga poznali v Brdih v prete- so ga v celoti porabili in prodali. Med Tudi te tropine so potem stiskali in obe temi dobimo redke izjeme. To so bili ve- klosti, ni bilo »dobro« in da Brici niso vini zmešali skupaj. Tako kot prešanino znali delati kvalitetnega vina. Odgovorila liki posestniki, zlasti plemiške družine, ki belih sort so ga porabili doma ali prodali so imele dovolj prostora in posode, da so mu nisem nič, pripomba pa kaže, da tak gostilničarjem. Bilo je malo cenjeno za- človek ne pozna in razume preteklosti in ustvarjale vinski arhiv in tudi starali do- radi slabe barve in nestanovitnosti poleti, ločena vina. Brda so bila torej v zgodovi- posledično verjetno tudi ne sedanjosti. zato so ga kot rebulo morali porabiti do Kaj je v nekem obdobju sprejeto za dob- ni dežela, kjer je imelo primat belo vino, aprila. Na njivah so gojili več rdečih sort zlasti rebula. ro, okusno in kvalitetno, je stvar takra- kot na gričevju. Rdeče vino z njiv v rav- tne družbe. Če vemo, da so v srednjem nini je bilo trpko, rezno in malo obarva- veku v vino dodajali med, grenka zelišča Kako pa je bilo z no, vendar se je ohranjalo dlje kot tisto z in še marsikaj in je tako vino veljalo za gričev. Pridelali so ga tako kot tisto z gri- najboljše, potem je jasno, da okusa piv- ostalimi tipi vin? čev in tudi porabili so ga Brici. Razmer- cev v preteklosti ne smemo ocenjevati z Prešanina belih sort je imela, kot so je med cenami posameznih vin najbolje današnjega stališča. Navsezadnje lahko zapisali, »rožnato barvo in okus po lesu in odraža njihovo tržno vrednost. Leta 1824 ocenimo vrednost vina s stališča kupcev, je bila po kolonskih pogodbah v celoti last so za vedro vina v Gornjem in Dolnjem ki so ga prišli od daleč sami poskusit in kolonov«. Skoraj vso so prodali lokalnim Cerovem zabeležene naslednje povpreč- ga po visokih cenah pokupili že v petih gostilničarjem. S tem so koloni plačeva- ne vrednosti: rebula 5 goldinarjev in 20 mesecih po trgatvi. li prevoze z živino ter oranje. Premožne krajcarjev, cividin 4 goldinarje in 51 kraj- družine pa so porabile to vino za lastno carjev, prešanina ter rdeče vino z gričev Tanja Gomiršek, Goriški muzej

Jesen 2019 / Briški časnik / 53 Gospodarstvo Občina

Grof Silverio de Baguer Corsi y Ribas »Briški« vinogradnik in vinar s konca 19. stoletja

Vino je bilo najpomembnejši pridelek na območju Brd že od srednjega veka dalje. Plemiške družine, ki so imele tu zemljišča, so poleg grajske stavbe sezidale velike kleti, kjer so ga hranile in prodajale na Koroško in Kranjsko. Dobrovsko klet so v takem obsegu, kot ga vidite danes, zgradili grofje Colloredo, ki so celotno posest prevzeli v 16. stoletju. Posebno pozornost je urejenosti prostorov in njeni opremi posvetil španski grof in diplomat Silverij de Baguer.

Grof Silverio de Baguer Corsi y Ribas se je rodil 2. decembra 1838 v Sankt Peterburgu Jaimeju de Baguerju in Ani, rojeni Corsi. Jaime de Baguer je bil španski konzul na carjevem dvoru. Silverio de Baguer je po končanem šolanju na kolegiju P. B. Bilka na Dunaju za študijsko smer izbral mednarodno pravo na univerzi v Madridu. Tako kot že njegov oče se je tudi on posvetil diplomatski službi. Do poroke leta 1872 je opravil pomembne misije k bavarskemu kralju v Monaku, v Stuttgartu, Darmstadtu in nazadnje na Duna- ju. Zaradi bolezni na pljučih se pridružil svojemu očetu v Gorici, ki je bila v 2. polovici 19. stoletja znana po dobrem in zdravem zraku in so jo imenovali »avstrijska Nica«. Tu se je seznanil z družino Catterini in se 25. junija 1872 poro- čil s Cecilio Catterini – Erzberg, edino naslednico goriške družine, ki je imela poleg dvorca na Catterinijevem trgu v lasti tudi obširna posestva z graščino na Blankižu pri Mošu (it. Mossa) ter posestva z gradom na Dobrovem v Goriških brdih. Grof Silverio de Baguer Corsi y Ribas pred gradom Dobrovo Začel je uvajati sortne nadzoruje pranje sodov (fototeka GM). vinograde boljšati kvaliteto vina, vendar so pogosto naleteli na odpor, Silverio de Baguer sprva ni vedel veliko o agronomiji saj so z novimi znanji spreminjali tehnike in obdelovalne in enologiji. Ugotavljal pa je, da je bilo vinogradništvo v načine, ki so bili stoletja v rabi. Grof de Baguer je skupaj z tem času v krizi. Konec 19. stoletja so v Evropi kot tudi na redkimi posamezniki začel uvajati sortne vinograde, v ka- območju Goriške grofije pustošile trtne bolezni, ki so zah- terih so trsi rasli ob kolih, kar je omogočilo učinkovit boj tevale spremembo načina gojenja vinske trte. Pojav oidija, proti trtnim boleznim. Leta 1880 je zasadil prvi vinograd, peronospore je zahteval temeljito preobrazbo vinogradni- kot jih poznamo danes. Njegovemu zgledu so po nekaj le- štva. Zaradi obeh omenjenih bolezni so morali vinogra- tih, ko so videli dobre rezultate, sledili tudi njegovi koloni. dniki začeti s prašenjem z žveplom oziroma škropljenjem Skupaj z izobraženimi upravniki se je posvečal skrbi za so- z modro galico. Kmetijske družbe so se začele intenzivno dobno predelavo grozdja in pripravo kvalitetnega vina. O posvečati problemom zdravljenja bolezni trt z namenom vsem tem je pisal v Kroniki, ki kaže, da ni slepo verjel stro- pravilnega svetovanja vinogradnikom. V Brdih so trte v kovnjakom, temveč je njihove trditve, če je bilo mogoče, brajdah sadili tako, da so jih speljali na tam rastoča drevesa preverjal tudi sam: »Mnogi mislijo, da vino, če škropimo z in nekaterim poganjkom dajali manjše kole za oporo. Takih modro galico, vsebuje tudi le-to in je škodljivo. To je napaka. trt se v primeru bolezni ni dalo škropiti, saj so bile speljane Sam sem dal vino na analizo in rezultati kažejo, da je ne visoko. Člani Kmetijske družbe so hodili po terenu in učili vsebuje skoraj nič«. Prav tako si je prizadeval za zasajevanje kmete, kako saditi trte v gričevju s sistemom teras, kako iz- vinogradov z eno sorto oziroma proizvodnjo sortnega vina.

Jesen 2019 / Briški časnik / 54 ObčinaGospodarstvo

Grof Silverio de Baguer Corsi y Ribas

Svoje znanje je delil z drugimi Grof Baguer svojega znanja ni ohranjal izključno zase, temveč je želel, da se razširi tudi med prebivalce Goriških brd. Iz prispevka o zborovanju Vinarskega in sadjarskega društva za Brda leta 1897 je razvidno, da je veliko prispe- val k njegovemu delovanju ter k organizaciji izobraževal- nih predavanj učiteljev Kmetijske družbe. Zaradi pobud pri modernizaciji vinogradništva je bil že leta 1877 imenovan za častnega člana odbora Briškega vinorejskega društva. Njegovi zapiski tudi kažejo, da je poskušal zasajati sorte, ki so bile trenutno tržno zanimive. Ločil in prideloval je vina različnih kvalitetnih razredov ter oblikoval svojo »blagovno zanmko«. Ločil je: navadno rdeče vino, imenovano Châte- au Dobra rouge, modro frankinjo je prodajal pod imenom Château Dobra rouge superieur, navadno belo je nosilo ime Château Dobra blanc, suho belo z izbranim in nekoliko sušenim grozdjem Château Dobra blanc superieur, pikolit - Château Dobra douse, šampanjec Château Dobra – Mo- ussem ter burgundec – Château Dobra Bourgogn. Njegovi napori pa niso vedno obrodili sadov, saj so se razmere na trgu spreminjale: »Iz Rima sem 18. 11. 1881 pisal na Dobro- Barvna freska gradu Dobrovo s konca 19. stoletja v t. i. lovski sobi. vo: na zidu brajde bi bilo treba zasaditi modro frankinjo in Večja stavba poleg obrambnega stolpa na desni je dvonadstropna v Broilu nasad burgundca. 20. 11. sem upravniku dodal: daj grajska klet (fototeka GM). zasaditi vinograd modre frankinje tudi v Blankižu. nasadili bomo tudi frankinjo, ker ime rdeče vino višjo ceno kot belo. ko je je manjkalo. Ker sem povečal površine vinogradov, Nekaj let kasneje, ko je trtna uš okužila vinograde v Avstriji sem moral povečati tudi število vinske posode, ki je je bilo in na Madžarskem so trgovci iskali le belo vino. Če bi imeli vsako leto potrebno vedno več. Najprej sem popravil, kar vse vinograde z belimi sortami, bi naredili odlično kupčijo.« se je dalo, obstoječe batone (veliki sodi) in sode in počasi povečeval število … Doge pri sodih morajo biti iz trdega Prejel je številne nagrade lesa in ne iz mehkega. Vsaki 2 leti jih je treba premaza- Spreminjali in dopolnjevali so se tudi postopki priprave ti s prekuhanim lanenim oljem, da se ohranijo dlje. To je in zorenja vina. Grof de Baguer je opozarjal, da je kvaliteta nujni strošek, ki pa se izplača. Nikoli ne dajati dobrega vina odvisna od dobrega in zdravega grozdja ter od pravil- vina v nove sode. Najboljši način, da se sod očisti je, da nega postopka in nadzora vretja mošta. O vseh najnovej- se ga očisti z paro 110˚ C. Ven gre črna voda. Takrat tudi ših dognanjih so razpravljali na IV. avstrijskem enološkem vidiš, če sod pušča. To je potrebno narediti za tiste sode, kongresu v Gorici, kjer so sodelovali takratni najvidnejši ki so jih močno premetavali in za tiste, ki so plesnivi. Ple- strokovnjaki s področja enologije. Kongres je spremljala sen uniči doge, še zlasti mehke. Najboljši les za sode je 1. tudi razstava, ki je bila odprta 12. septembra 1891. 16. sep- hrast, 2. kostanj, 3. jesen, 4. murva. Nov sod je potrebno tembra jo je obiskal celo nadvojvoda Karel Ludvik. Nad- očistiti in pripraviti preden se vanj vliva vino. Potrebno je vojvoda je dal poklicati grofa de Baguerja in ga spraševal vanj vlivati vodo 5 zaporednih dni. Peti dan se vodo vlije po novicah o »vladarju, vladarici in infantih. Potem je želel 5- ali 6-krat, dokler ven ne steče čista voda. Potrebno jih vedeti, kako sem jaz, Španec v Gorici in sem velik posestnik. je osušiti in požveplati preden se jih zapre«. V kleti je ob- Obiskal je mojo razstavo in bil presenečen nad 80 vrstami novil tudi njeno opremo. Poleg novih sodov je opremo že v krompirja, ki sem jih razstavljal in zelo starim pikolitom iz letih 1909 in 1910 dopolnil s tremi betonskimi cisternami, 1760.« Grof Silverij de Baguer je kot priznanje za svoj trud ki so bile znotraj prevlečene s stekleno oblogo. Cisterne je za pridelke s svojih posestev prejel številne nagrade. Za kupil v enem najsodobnejših obratov za proizvodnjo orod- vina srebrno državno medaljo in zlato medaljo Kmetijske ja in opreme za vinogradništvo in vinarstvo v Klosterneu- družbe. Za sadje srebrno državno medaljo, za žganje zla- burgu. Ob obnovi grajskega poslopja na Dobrovem je grof to medaljo Kmetijske družbe, za grozdje srebrno medaljo Baguer odkril tudi 1000 skritih steklenic pikolita, ki so bile Kmetijske družbe, za kis srebrno medaljo Kmetijske druž- leta 1880 vredne 11.567 goldinarjev, kar je takrat ustrezalo be in za suho sadje bronasto medaljo Kmetijske družbe. vrednosti imenitne hiše v mestu. Z njim je navdušil celo Častno priznanje si je prislužil tudi grofov kletar Gerbec. izbirčno aristokratsko družbo v Rimu. Umrl je 27. aprila 1927 v Gorici, kjer je tudi pokopan. Grof Silverio de Baguer tako velja za eno od osebnosti, ki je tako z zgledom kot tudi Zavedal se je, da je izrednega z nasveti kazala poti in orala ledino sodobnega vinogradni- pomena za pripravo kvalitetnega štva in vinarstva v Brdih. vina čista posoda Zapisal je: »Vsa vinska posoda, ki sem jo dobil leta 1880, je bila v slabem stanju, umazana, uničena in veli- Tanja Gomiršek, Goriški muzej

Jesen 2019 / Briški časnik / 55 Gospodarstvo Občina

Timon Brataševec dosegel velik mednarodni uspeh v Londonu Drevesa obilja v Brda prinesla zlato

Medtem ko so se srebrnkasto zeleni listi napajali z jutranjo meglico, se je mladi gospodar oljčnega nasada v Kozani hvaležno sprehajal pod krošnjami. Ob novici, da je prejel mednarodno zlato priznanje za olje iz istrske belice, nam je zaupal svojo zgodbo in razkril, zakaj oljke veljajo za sveta drevesa.

Že stari Grki so verjeli, da v oljčnih drevesih, ki so darežljiva s plodovi in imajo obenem tudi izjemen les, prebiva duh Atene, boginje modrosti in zavetnice gr- ške prestolnice, ki je mestu ponudila oljčno vejico kot simbol miru. »Oljko v Sredozemlju od nekdaj častijo kot sveto drevo, ki marljivim, vztrajnim in zavzetim prinaša zdravje, veselje in obilje,« s posebnim žarom pripoveduje Timon Brataševec, gospodar oljčnega nasada v Goriških brdih. Po njegovi zaslugi je briško olj- karstvo bogatejše za velik mednarodni uspeh. Za eko- loško pridelano oljčno olje znamke Villa Eva je namreč to pomlad na prestižnem mednarodnem tekmovanju London International Olive Oil Competition (LIOOC) prejel zlato priznanje v konkurenci več kot 430 oljčnih olj iz vsega sveta. Najmodernejši daleč naokrog Timon je na oljkarsko pot zakorakal pred desetletjem, kmalu zatem, ko je njegov oče Nedjan Brataše- vec podedoval staro kmetijo z vinogradom. »Tata je sprva razmišljal, da bi vse skupaj prodal, saj nihče za- Fotografija: Kris BrataševecKris Fotografija: radi službe ni imel časa za staro posest. A nekaj me je Timon Brataševec iz Goriških brd z mednarodnim zlatim priznanjem preprosto vleklo tja in sem oznanil, da bom z veseljem za ekološko olje iz istrske belice, ki so mu ga podelili na IOOC v prevzel kmetijo in delal na zemlji,« se mladi oljkar spo- Londonu minja svoje življenjske prelomnice. Treba je bilo razviti še zamisel, ki bi v slikovito pokrajino prinesla obetavno prihodnost. Tako se je sinu s svežim zanosom in očetu, ki ga obdaja obstret modrosti, skupaj porodila ideja, da bodo na delu posestva posadili oljčni nasad. »Ko smo domačinom dejali, da bomo vrgli ven trte in posadili oljke, so bili zelo začudeni. To je bil v Br- dih, kjer se rojevajo vrhunska vina, silno drzen korak,« razkrivata Timon in Nedjan, ki sta v Kozani zasnovala enega najmodernejših oljčnih nasadov daleč naokrog. Načrtovanja sta se lotila premišljeno. »Oljčna drevesa rastejo počasi, zato zanje velja rek, da jih ne sadimo zase, temveč za svoje vnuke,« pripoveduje Nedjan. Timon se je poglobil v literaturo in iskal znanje med Fotografija: Jure Batagelj Jure Fotografija: izkušenimi oljkarji v Sloveniji in Italiji. Odločil se je, da Oljčna drevesa različnih sort so posajena na skrbno urejenih terasah, bo v Brdih nastal ekološki oljčnik in v njem danes raste ki so jih oblikovali na strmem pobočju. 300 dreves. »Če si spoštljiv do narave in pustiš, da ostane čim bolj prvobitna, ti narava dobro vrača z dobrim. gozdu danes domujejo številne ptice in koristne žužel- V našem nasadu, na njegovih obronkih in v bližnjem ke, ki ohranjajo naravno ravnovesje.«

Jesen 2019 / Briški časnik / 56 ObčinaGospodarstvo

Timon Brataševec dosegel velik mednarodni uspeh v Londonu

Skrb skozi leto Dela v nasadu je veliko. »Zgodaj spomladi je treba porezati krošnje, nato spremljam drevesa med cve- tenjem. Takrat se že vidi, ali bo letina prava. Če je v tem obdobju suša, lahko pravočasno ukrepam z nama- kanjem,« opisuje Timon. Nasad so opremili z vrhun- skim podzemnim namakalnim sistemom, kakršnega je Nedjan nekoč videl na potovanju po Izraelu. Dova- janje vode v tla je računalniško vodeno. Ko aparatu- re zaznajo, da ima določena sorta premalo tekočine, začne sistem avtomatično zalivati, in kadar je čas za to, tudi dovajati gnojila, a zgolj takšna, ki so namenjena za ekološko pridelavo. Za dodatno naravno gnojenje mladi gospodar poskrbi z deteljo, s katero zatravi nasad. »Detelje spadajo med metuljnice, na korenine katerih se naselijo dragocene bakterije, ki iz zraka nase vežejo dušik in z njim obogatijo tla.« Konec maja med drevesa razporedi še feromonske vabe, ki zvabijo oljčno muho stran od plodov. Pravi trenutek za pravo kakovost Ko se bliža obiranje oljk, stopi skupaj vsa družina, na oljkarski praznik pridejo tudi prijatelji. »Jeseni je bistveno izbrati pravi trenutek za obiranje. Malce na

trnih vselej čakam na ustrezno zrelost in oljevitost, da Brataševec Timon Fotografija: bi določil idealen trenutek za obiranje, ki pri nas poteka Ekološki oljčni nasad družine Brataševec v Kozani je eden ročno. Pomembno je, da oljke odpeljemo v torkljo čim najmodernejših daleč naokrog. Opremljen je z najsodobnejšim prej in jih stisnejo še isti dan, ko so obrane, sicer hitro podzemnim namakalnim sistemom, ki rastlinam avtomatično dovaja izgubijo aromo, olje pa kakovost.« vodo takrat, ko jo potrebujejo. Pred petimi leti so oljke prvič bolj bogato obrodile, zdaj je pridelka vsako leto več. »Naš cilj je, da bi pridelali po 6000 litrov olja, zato smo letos posadili 300 novih oljk. In ker želimo Sadnost, grenkost, Fotografija: Kris BrataševecKris Fotografija: vseskozi ohranjati vrhunski izdelek, ima- pikantnost mo v načrtu, da kupimo lastno torkljo,« razkrije Timon. Mednarodni sodnik za oljčna olja Rob Harris iz V začetku pomladi je družina Brataše- Avstralije na vprašanje, kako na trgu poiskati zares vec prejela zlati priznanji na mednaro- kakovostno olje, odgovarja: »Če kupec išče dobro dni predstavitvi oljčnih olj Nočnjak v olje, naj kupi takšno, ki je prejelo zlato, srebrno ali Splitu. Nato jih je razveselila še novica platinasto priznanje na prestižnem mednarodnem z eminentnega mednarodnega tekmo- tekmovanju, saj so kriteriji za dosego priznanj zelo vanja v Londonu, kjer so jim nedavno strogi.« Pred prijavo na tekmovanje je treba olje podelili zlato priznanje za ekološko olje poslati v analizo na mednarodno akreditiran inšti- iz istrske belice. »Kar 16 strokovnjakov tut, kjer v laboratoriju analizirajo vsebnost polife- je bilo v ocenjevalni komisiji, pokusili nolov, vitaminov in drugih dobrodejnih snovi. Šele pa so več kot 430 vzorcev oljčnega olja. po laboratorijski analizi lahko gre olje na senzorično Zlato priznanje, ki smo ga prejeli v kon- ocenjevanje, kjer sodniki ocenjujejo olje na podlagi kurenci iz vsega sveta, je za nas spodbu- vonja in okusa. Ustrezna sadnost, grenkost in pikan- da za naprej in pokazatelj, da gremo v tnost vplivajo na oceno. Med posameznimi vzorci pa pravo smer,« priznava Timon, ki mu je

Fotografija: Jure Batagelj Jure Fotografija: so običajno krhlji jabolk tisti, s katerimi ocenjevalci sprehod po oljčnem nasadu postal vsa- nevtralizirajo okus v ustih. kodnevni obred. »To so drevesa, ki imajo edinstveno osebnost. Starejša kot so, lepša in dragocenejša postajajo in zares Jasna Marin uživam med njimi.«

Jesen 2019 / Briški časnik / 57 Gospodarstvo Občina

Vinski letnik 2019 Skupne kisline prispevajo k boljši aromatiki vina Trta se je kot rastlina sonca prilagajala in kar je priporočljivo preprečiti razkis takoj po vrenju. Jabolčna kisli- dobro prenesla neobičajne vremenske razmere v na daje vinu sadnost in svežino. Vina, ki jih ponudimo na trgu takoj po trgatvi in v letu, ki sledi, potrebujejo določeno količino času vegetacije in dozorevanja grozdja. Zdravega jabolčne in drugih kislin, ki jih ohranjajo sveža in sadna. Torej in sladkega grozdja (razen grozdja prizadetega od vinarji, potrebe trga, pridelano grozdje, tehnologija v kleti in vaše toče na začetku septembra v določenih vinogradih) znanje so ključni dejavniki, ki bodo odločali, ali želite razkis. Kot je po količini bilo toliko kot v letniku 2017, izplen že rečeno, višje pH vrednosti – več bakterij, več napak in bolezni. Po končani fermentaciji si želimo, da bi se razvila sortna cveti- pa žal nižji. Debele jagode so bile polne mesa, soka ca. Vrelna cvetica se ob prvem pretoku navadno izgubi. Prvi pre- pa je bilo manj. Trgatev, ki je bila precej umirjena tok opravimo glede na oceno stanja vina. V primeru, da v vinu ni- in suha, se je zaključila v prvi polovici oktobra. mamo prisotnega tujega vonja, ni potrebno močno zračenje vina. Tako kot pri dolitem mladem vinu brez zračnega pretoka tudi pri pretočenih vinih poskrbimo, da je vrednost prostega žvepla med S prvimi meritvami parametrov dozorevanja grozdja smo na 20 in 40 mg/l. KGZ Nova Gorica kot pooblaščeni inštituciji začeli v ponedeljek, 12. avgusta. Prve meritve skupnih kislin pri zgodnjih sortah so bile zelo visoke, a so kisline v vročem avgustu hitro začele padati, Količina in čas žveplanja sta pogojena: sladkorji pa naraščati. Trgatev se je za peneča vina začela zadnji − nižja temperatura vina pokaže nižjo vrednost izmerjena teden avgusta, trgatev za mirna vina pa po 5. septembru. Tudi žvepla, kot je dejansko (pozorni, ko opravljamo meritve letos (kljub visokim kislinam prvih meritev) smo tako kot zad- doma), nji dve leti že v grozdju izmerili višje pH vrednosti (nad 3,4) in − vino z nižjo kislino in višjo pH vrednostjo je potrebno več nižje kisline, zato so meritve parametrov zrelosti grozdja v posa- žveplati in obratno (antimikrobno delovanje), meznih vinogradih pred trgatvijo še kako pomembne. Posebej bi − vino z višjo alkoholno stopnjo je potrebno manj žveplati in izpostavili skupne kisline, ki prispevajo k boljši aromatiki vina, obratno, sodelujejo pri stabilizaciji, saj pospešujejo sesedanje pektinov in − žveplov dioksid, raztopljen v moštu ali vinu, se obnaša kot beljakovin, in so del skupnega suhega ekstrakta, ki poleg drugih kislina, parametrov odloča tudi o uvrstitvi vina v različne kakovostne raz- − pri enaki uporabljeni količini žvepla z različnimi pH vred- rede. Vinar se tako lahko odloča in izbere primerno tehnologijo nostimi vina niso enako zaščitena (antiseptično delovanje predelave grozdja, s katero doseže želeni profil vina, torej od sve- žvepla je močnejše v kislih vinih – vino z nižjo kislino je žih pa do maceriranih belih vin, pri redičih sortah pa zelo dobro potrebno močneje žveplati), osnovo za dolgo zorenje. Mošte in mlada vina je potrebno v času - ni praktične metode za natančno ugotovitev potrebne koli- vrenja in takoj po njem ustrezno negovati in spremljati razvoj, saj čine dodatka žvepla pri žveplanju (razen zračnega testa, ki je kakovost močno odvisna od enoloških postopkov, ki jih izvaja- pa ne pove, koliko žvepla je potrebno dodati!) – nasvet za mo. Med ukrepe, ki spremljajo letošnjo trgatev, štejemo: dodatek žvepla se lahko poda izključno na podlagi predho- - analitika grozdnega soka, mošta v vrenju in mladega vina; dne meritve - organoleptično spremljanje mošta v vrenju in mladega vina Še vedno opažamo, da se vinarji premalo poslužujejo ana- v času zorenja; listkih podatkov, ki jih lahko pridobijo v zelo kratkem času na - pretok v tihem vrenju, odstranitev grobih droži ter dolivanje našem zavodu. Analizni podatek je uporaben le, če je zanesljiv posode, in sicer tako, da pride do čim manjše topnosti kisika in pravočasen, z njim pa lahko ključno vplivamo na kakovost v vinu. Dolivamo samo z zdravim in novim vinom podobne vina. Analitiko izvajamo v groznem soku, moštu in kasneje v ali boljše kakovosti. Po dolivanju vina ne žveplamo v prime- vinu v vseh fazah dozorevanja z novo, posodobljeno aparaturo ru, ko si želimo, da bi v vinu stekel biološki razkis; FTIR. Vzorci dostavljeni do 12. ure (lahko jih prevzame tudi naša - pretok in zračenje vina ter odprava nevinskih vonjev ali povzorčevalka na terenu) so analizirani še isti dan in posredovani manjših napak ter žveplanje vina. V primeru, da se v vinu vinarjem preko elektronske pošte, telefonsko ali po pošti. pojavijo ne vinski priokusi in vonji, vino še enkrat pretoči- mo, lahko pa uporabimo tudi ustrezna enološka sredstva, Vinarjem že tretje leto ponujamo paket kot so želatina, oglje, kazein, bentonit. Vinarjem priporoča- mo, da se ob nepoznavanju problema obrnejo na ustrezno analiz, ki zajema: strokovno službo. - 5 hitrih analiz/vino (posodo) s podatki kot za odločbo za vino, - prosti žveplov dioksid, Zračni pretok in žveplanje, - test na beljakovine in čiščenje vina. Cena paketa je 50 evrov, vinar pa lahko za vsako vino v paketu razkis da ali ne? koristi eno bonus nalepko (ki jo pridobi z odločbo za vino) za Višje pH vrednosti v moštih letošnjega letnika pomenijo še FTIR. V tem primeru je cena paketa 35 evrov. višje pH vrednosti v vinu. Ugoden medij za razvoj bakterij, ki so Tamara Rusjan, lahko koristne in opravijo želen biološki razkis, ali nekoristne, ko univ. dipl. inž. agr., svetovalka specialistka za vinarstvo, opravijo biološki razkis, ki ga vinar ni načrtoval – nizka vrednost vodja agroživilskega laboratorija Kmetijsko-gozdarskega jabolčne kisline, ki jo izmerimo v grozdju je opozorilni znak, da zavoda Nova Gorica

Jesen 2019 / Briški časnik / 58 ObčinaKultura

Medana v objemu glasbe Festival Harmonija Po sedmih letih je v pravljični vasici Medana ponovno zaživel zadnji avgustovski vikend. Tokrat v objemu glasbe. Po tem ko se je dogodek Dnevi poezije in vina, eden pomembnejših kulturnih srečanj v teh krajih, katerega soustanovitelj je bil Aleks Klinec, čez noč preselil na Ptuj, se naša domačija Klinec zopet vrača z izpopolnjenim kulturnim programom. Tokrat smo se povezali s priznanim slovenskim virtuozom Markom Hatlakom, ki je s svojim umetniškim znanjem in Drugi dan je bil posvečen jazzu. Pričel podprli in obiskovalcem omogočili de- kreativnim navdihom prevzel se je s koncertom Aleksandra Severja na gustacijo različnih naravnih vin in piva. vlogo idejnega in umetniškega marimbi. Sledil je mednarodno priznani Prav tako so obiskovalci lahko uživali v vodje festivala. ter v New Yorku živeči pianist Marko Čr- degustaciji ekoloških sirarskih proizvo- nčec s svojim neverjetnim nastopom na dov iz kmetije Orešnik iz Šentjošta. Vsem Festival Harmonija se je letos prvič od- pianu. Večer je prečudovito zaključila Ana podpornikom se iskreno zahvaljujemo, še vil med 30. avgustom in 1. septembrom na Bezjak s svojim kvartetom ter z zvoki zna- posebej gre zahvala Občini Brda za pomoč terasi naše domačije in pričaral celostno nih tujih ter slovenskih jazzovskih klasik. pri uresničitvi naše vizije. izkušnjo glasbe, vina in kulinarike. Trije Zadnji večer so zaznamovali zvoki S prepletom Hatlakovega znanja in nje- večeri, trije glasbeni žanri, devet kon- etno in crossover glasbe. Večer sta otvo- gove umetniške žilice, odlične kulinarične certov, devet domačih zasedb in solistov. rila violinist in skladatelj Mitja Krečič ter in vinske ponudbe Klinec ter neverjetni- Vsak večer. Ki je bil posvečen drugi glas- Tomaž Hostnik. Verjetno največje ime fe- mi razgledi na okoliške vinograde je težko beni temi, je obiskovalcem omogočil razi- stivala – Boris Cavazza je s svojim kvarte- od dogodka pričakovati kaj manj kot ne- skovanje različnih glasbenih pokrajin. tom za svoj 80. rojstni dan obiskovalcem pozaben hedonistični glasbeni spektakel. Prvi večer je bil posvečen klasiki. Otvo- postregel z neverjetnim nastopom, tokrat Kakovost in intimnost sta besedi, ki sta se ril ga je izjemen violončelist Leonard Raz- v vlogi pevca, interpreta in poeta. Festival prav gotovo vsakemu obiskovalcu vtisnili boršek ob klavirski spremljavi Jana Sever- se je zaključil z zvoki portugalskega fada v spomin in ravno zato bo festival tudi v ja. Sledil je koncert neverjetnega Tria Ru- s temperamentnim in čutnim kvartetom prihodnje v Medano privabil veliko ljudi. pnik, večer pa so zaključili Marko Hatlak Mascara. & FUNtango z razgibanim repertoarjem Piko na i glasbenemu programu so od Antonia Vivaldija do Astorja Piazzole dodali vinarji Franko Terpin, vina Čotar, ter lastnih avtorskih kompozicij, ki so ude- Janko Štekar, Burja, Nando ter pivovar- Nika Klinec ležence dvignile s stolov. ji Reservoir Dogs, ki so nas na dogodku Fotografije: Iztok Zupan

Jesen 2019 / Briški časnik / 59 kultura Občina

Sanje v Medani, festival poezije in vina Svoboda in samota, odeti v sanje in ciganski melos

Desetič so se letos zgodile Sanje v Medani, festival poezije in vina, tokrat odet v plašč ciganskega utripa. Na več prizoriščih so zadnje štiri dni v juniju nastopili pesniki, pisatelji, glasbeniki in igralci iz Slovenije, Srbije, Madžarske, Rusije in Avstralije. Letošnja edicija je bila tematsko posvečena pojmoma "svoboda in samota"; z njima so se obiskovalci srečevali v Medani, na Dobrovem, v Vipolžah in Šmartnem.

Sicer pa je festival tudi tokrat ponudil pravljice, pogovore in Sneguročka s Svetlano Makarovič predavanja, pesniška branja in koncerte. Organizatorji, Dru- štvo Festival Sanje in Založba Sanje iz Ljubljane v sodelovanju z Zavodom za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, KUD Morgan iz Nove Gorice in podporniki (Občino Brda, Javno agencijo za knjigo, Hišo kulture Šmartno in SNG Nova Gori- ca), so kakor po navadi za najmlajše pričarali tudi Pravljično vas v Šmartnem. Njim in tistim odraslim, ki so še ostali otroci, sta bila namenjena delavnica uspavank in svet pripovedk s pripovedniki iz Rezije in Violinčki. Slavnostna odgrnitev zavese pred letošnjim festivalom pa se je zgodila v Medani, kjer so odprli razstavo arhitekturnih rešitev obnove Gradnikove domačije, kakor so si jih domislili študenti Fakultete za arhi- tekturo Univerze v Ljubljani. Domačija, v kateri je bil rojen največji briški poet in prevajalec Alojz Gradnik in ki že več Branja let nezadržno propada, je v očeh študentov vzcvetela v novi otvoritveno besedilo knjižne zbirke Rak samotar, ki iz spanja pomladi in samo želimo si lahko, da bi se to tudi zgodilo. predramlja Mertonova pozabljena, neprevedena ali neobja- vljena krajša besedila, neprecenljiva za današnji čas. Druga knjiga v fokusu letošnjega festivala je bila Želim pos- Pesmi za polnih sto let ljubezni tati terorist izpod peresa pesnika, kolumnista in esejista Marka V brezčasno popotovanje med pisano besedo je obisko- Tomaša. »Eno najmilejših in najostrejših peres Balkana se s valce popeljalo več kot štirideset priznanih umetnikov in na- pesmijo, razprostrto na vse štiri strani neba, toliko kruto ka- stopajočih. Stojnica pred Vilo Vipolže je poleg drugih knjig kor lepo, seli od mesta do mesta nekdaj skupnega prostora in ponujala tri festivalske izdaje, ki so tkale rdečo nit letošnjega ustvarja sotočja človeških duš. Pesmi za polnih sto let ljubezni. festivala: esej ameriškega meniha Thomasa Mertona O dežju In tretja v pentlji, Prisluhni mali človek! Wilhelma Reicha, in nosorogu, zbirko v Ljubljani rojenega bosansko-hercego- izjemen esej zdravnika, misleca, psihoanalitika in znanstve- vskega pesnika Marka Tomaša Želim postati terorist in esej nika, katerega knjige in raziskave so zažigali fašisti, nacisti, avstrijskega psihoanalitika Wilhelma Reicha Prisluhni, mali komunisti in nazadnje – in nemara najbolj dosledno – kapita- človek! Z žepno svetilko v roki je na nenavadnih pesniških listi. Prisluhni, mali človek! je krik avtorja, ki se je zavedel, da branjih prebiralo pretresljive, groteskne, tudi humorne zgod- ljudje grdo ravnamo z življenjsko silo v sebi, kozmični coup de be kakih deset nastopajočih. “Naj vam nekaj povem, preden coeur, ki je nastal neposredno po izteku druge svetovne vojne dež postane dobrina, ki jo načrtujejo in delijo za denar,” so iz zgroženosti nad nepojmljivim nasiljem. Vrni se k svojim iz- začeli z branjem. “V mislih imam ljudi, ki ne razumejo, da je vorom, poziva avtor. Prisluhni notranjemu glasu, odzovi se na dež praznik, ki ne cenijo njegovega daru, ki menijo, da tisto, svoja pristna čustva. kar nima cene, nima vrednosti, da kar se ne proda, ne velja, in da nekaj dejansko postane, šele ko je na trgu. Prišel bo čas, ko vam bodo prodali celo dež. Zdaj je še zastonj in jaz sem v Glasba, večno živo zapisana v njem. Slavim njegov dar in nesmisel.” Esej šumeče govorice dežja je drobec v obsežnem opusu znalca in iskalca, meniha krvi in eremita, svetovno znanega pisatelja in družbenega aktivista Za vrhunec festivala je poskrbela vrhunska glasba. Na- Thomasa Mertona. Brezčasna meditacija o samoti, ki nagovar- stopili so: ena ključnih nosilk glasbene tradicije madžarskih ja k razmisleku, kako ostati človek sredi ponorele množice, je Romov Mónika Lakatos s predstavitvijo svoje prve plošče

Jesen 2019 / Briški časnik / 60 ObčinaKultura

Sanje v Medani, festival poezije in vina

Romanimo, z vsem bitjem prelito v glas, starodavni steber romskega izročila, večno živo zapisan v krvi; romska skupina Romano Glauso iz prekmurskega romskega naselja Pušča, ka- tera z avtorskim pristopom ustvarja pesmi, od romskih balad do živahnih plesnih ritmov romskega melosa; zlate trobente balkanske klasike, trikratni zmagovalci odmevnega festivala Guča Bojan Ristić Brass Band, ki že leta sodi med najbolj iskane trubaške orkestre v Evropi; vmes legendarna Svetlana Makarovič z grozljivo pravljico Balada o Sneguročki, ki jo je z vokalom in kitaro pospremil Alfred Burgstaller iz Avstrije, in za konec tolminska skupina Bakalina Velika in njen novi album Prvi krajec. Slednji ne predstavlja zgolj svežih pesmi, ampak tudi novo zasedbo prekaljenih muzikantov. »V glasbeni pustolovščini, ki poslušalca popelje od skritih kotičkov starodavnih jam do tolminskih vršacev, se obilje eksperimen- talnih, eklektičnih zvokov in inštrumentarija domišljeno spaja Festivalska tržnica s knjigami. z Janijevimi zgodbami, ki so ‘žmohtnejše’ in intimnejše kakor kadarkoli prej,« zapiše poznavalec. Želijo si več obiskovalcev Odličen, angažiran program, v katerem je lahko vsakdo na- šel kaj zase, predvsem pa veliko izzivov za razmišljanje. »Naš namen je spodbujati zanimanje za poezijo, zato upamo, da se bodo Sanje v Medani razrasle v širšo okolico, morda celo re- gijo. In želimo si, da bi bil festival bolje obiskan,« pravi Rok Zavrtanik, direktor založbe Sanje. Nastopajoči bi si to vsekakor zaslužili.

Iva Sivec Nekje so. Z visoka visijo, resnične kot sanje (na oknu Vile Vipolže). Fotografije: Damijan Simčič, ZOSO

Društvo KUL-TU-RA iz Renč Pogled na Brda z domačije Fabricijo

Zadnji septembrski dan je dogajanje na domačiji Fabricijo v Hruševlju popestrila skupina ljubiteljic slikanja in Brd. Članice slikarske sekcije društva KUL-TU-RA iz Renč, ki jih vodi Hema Jakin, so ustvarjale v motivih z naslovom Jesen v Brdih. Ob prijetnem druženju so pod mentorstvom akademske slikarke Jane Dolenc nastajale čudovite slike briške krajine in naše domačije.

K. Fabricijo

Jesen 2019 / Briški časnik / 61 Kultura Občina

Srebrni jubilej vokalne skupine Vinika Vinika je Brika, prava Brika

Petindvajset plodnih let je za njimi, Vinikami. Gotovo ni slučaj, da so si viniko trto vzele Vinike pevke za svoje ime in svoj simbol že pred četrt stoletja. Vinika je Brika, prava Brika, je trta in je ženska, je žlahtna in življenjska, utemeljujejo. »Nič ni tako rdeče kakor vinika jeseni. Divja trta, vzpenjavka, ki gre više in više,« doda prispodobo občinski podžupan. V prepolni dvorani Vile Vipolže so zadnjo septembrsko nedeljo pele, se veselile, se spominjale prvih začetkov skupine deklet, ki jih je učiteljica glasbe na OŠ Dobrovo zbrala za nastop ob 40. obletnici smrti Vinka Vodopivca, glasbene pedagoginje Valentine Bevčar Stanič, zborovodkinje Rozine Konjedic ... Danes je njihova zborovodkinja Franka Žgavec, ki je z Viniko tesno povezana že vrsto let in jo nadvse uspešno vodi po njeni glasbeni poti.

Žarko Kodermac, producentka za zbo- dragim Vinikam' in šele zdaj, ko takole Dekleta kot oblaki: rovsko dejavnost pri JSKD RS Mihela razmišljam,« zapiše Danila Zuljan Ku- Jagodic, predsednica Zveze kulturnih mar v veznem besedilu, »doumevam, da vihrave, kuštrave in društev Brda Vesna Filej, njega, ki je za ni slučaj, da si tako posvetilo napisal na visoke Gradnikovo Uspavanko napisal glasbo, to partituro. Kajti, dragi Radovan, zdaj Tisto nedeljo so grajsko dvorano na- jo posvetil Vinikam in za katerim je razumem, da si nas Vinike dojemal kot polnile s pesmijo in energijo. Poklonila ostala nema praznina, Radovana Ko- matere jagode, ki v briški biti živimo in so se jim domala vsa Brda, počastil jih košarja, pa je pospremil dolg, hvaležen dajemo.« Popeljale so se z Ladjico želja je vsestranski umetnik, pesnik, pisatelj, aplavz. na besedilo Ferija Lainščka, se spomi- dramatik in scenarist Feri Lainšček, Z Uspavanko, prvo skladbo, posve- njale Prve pomladi Ivana Minattija, »ko Prekmurec, ki jih je začaral s svojimi pe- čeno Vinikam, so pevke tudi začele svoj so dekleta kot oblaki: vihrave, kuštrave smimi, pa skladatelj, pevec, zborovodja srebrni koncert in nadaljevale s pesmijo in visoke. Mežikajo, porednice, prek (in še kaj) Patrick Quaggiato, beneški Mati jagoda, še eno Kokošarjevo uglas- rame, a seči sme le veter jim pod roke … kulturni delavec, pianist in skladatelj bitvijo na besedilo Ludvika Zorzuta. »Na Da sem veter, kako visoko bi jim dvigal David Klodič, podžupan Občine Brda partituro Mati jagode si napisal 'mojim krila!« Glasbo je Prvi pomladi napisal

Jesen 2019 / Briški časnik / 62 ObčinaKultura

Srebrni jubilej vokalne skupine Vinika

Patrick Quaggiato, avtor nad 600 uglasbenih del, vseskozi zvest spremljevalec Vinik. Zanje je uglasbil 15 pesmi, prvo uglasbitev, priredbo Venite rož'ce moje, jim je poslal pri svojih rosnih 17 letih. Quaggiato je uglasbil tudi Lainščkovo Dvojino, arabesko ljubezni, »ki nikdar ne mine …, v katere globinah je skri- ta uganka, kaj vzame, kaj da ti usoda neznanka …« Za zadnje tekmovanje tematsko zaokroženih sporedov Sozvoče- nja so arabesko ljubezni izbrale za temo: ljubezen je univerzalna energija, ki po- ganja svet naprej, ki osmišlja naše bivanje, ki je edina prava, resnična rešiteljica našega obstoja na planetu, imenovanem Zemlja. Mihela Jagodic označi njihovo izbiro kot vzor, kako sestaviti spored z bogastvom idej in strokovnostjo. Pesmi so rade blizu srca Še eden je, ki jih zvesto spremlja: prekmurski pesnik Feri Lainšček. »Ne spomnim se, kdaj sta v Vinikin pred- stavni svet vstopila Feri Lainšček in Pa- trick Quaggiato,« pravi Danila Zuljan Kumar, ena od Vinik, »se pa spomnim, kako sta nas pretresla besedilo in melo- dija Ciganske balade. Spomnim se tudi, kako sem se ob koncu izvedbe te sklad- be, ki mi je zaradi silovitosti ubesedenih in uglasbenih čustev vsakokrat povzro- čila bolečine v srcu, ozrla v aplavdirajo- čo publiko in srečala desetine oči, na- polnjenih s solzami.« »Briška in panonska duša sta del skupne, kolektivne duše. Sicer pa pesmi tako in tako ne poznajo meja. Rade so blizu srca,« odgovori Lainšček na vpra- šanje, kako si razlaga navdušenje ženske skupine iz čisto nasprotnega konca Slovenije nad njegovo poezijo, in nag- Ingrid Mačus in harmonikarja Dejana katere so se Vinikini skladatelji in sama radi poslušalce s sočno pesmijo v prek- Vidoviča ter pretresljivo Cigansko bala- skupina obilno napajali. Naslov ni sluča- murščini Nigdar neboš znala, »nej, toga do ob violinski spremljavi Clare Bensa jen, pravijo. »Vinike smo kot tista ptička nigdar neboš znala, če boš pa znala, ne- in Dejana Vidoviča. In desetine oči so bregarca, ki je Zorzutu menda vsak dan, boš mogla razmeti.« bile tudi tokrat napolnjene s solzami. ko je po orglanju v medanski cerkvi ho- Skladala sta za Viniko tudi Ambrož dil peš v Kozano, lepšala pot. Me se jo Čopi in David Klodič, s svojima sklad- trudimo lepšati vam, dragi poslušalci.« bama sta se v trajen spomin zapisala Po številnih čestitkah in priložno- Štefan Mauri in Dušan Prašelj. Čopijevo Kot ptička stnih darilih so po dvorani vzvalovila skladbo na besedilo ljudske pesmi Bar- bregarca, ki lepša še Brda, Brda vinorodna in jubilejni ve- čica so Vinike uvrstile v sklop skladb z čer, ki ga je vodila Meta Černe Sitar, je naslovom Grenko morje (po istoimen- pot izzvenel s povabilom: Vidimo se ob letu skem romanu Marjana Tomšiča), ki Ni pa bil večer posvečen samo pet- osorej! tematizira usodo primorskih aleksan- ju, ampak tudi zbirki skladb, ki so jih drink. Na koncertu so iz vsega grla in sodobni primorski skladatelji posvetili srca zapele noviteto Nevidni orkester na prav Vinikam. Zbirko, ki jo je predstavi- besedilo Ferija Lainščka in v glasbeni la Martina Kocina, do pred nekaj let tudi preobleki Patricka Quaggiata, skleni- sama Vinika, so naslovile Ptički bregar- le pa z dvema skladbama istih avtorjev ci po naslovu pesniške zbirke briškega Iva Sivec Moj ljubi potuje ob spremljavi pianistke ljudskega pesnika Ludvika Zorzuta, iz Fotografije: Andrej Colja

Jesen 2019 / Briški časnik / 63 Kultura Občina

Dnevi prvinskega zvoka Dovoliti moramo zvoku, da gre svojo pot

Sredi julija je že drugo leto na Dobrovem potekal dogodek, ki smo ga namenili prvinskemu zvoku. Lani smo se predstavili z večerom prvinskega zvoka, letos pa razširili dogodek na dneve prvinskega zvoka in mu tako dali prostor za dvodnevno dogajanje.

V petek zvečer so travnik za Gradom Dobrovo zaobjeli zvoki različnih izva- jalcev, velikih mojstrov, ki delujejo ne samo v Sloveniji, ampak tudi zunaj nje. S seboj so prinesli različne inštrumente, ene bolj, druga manj poznane in take, ki so prava paša za oči in sprostitev duše in telesa. Predstavljajte si samo občutek, ko se z mislijo preselite na morje in zaslišite nežno šumenje vetra in udarjanje valov. Oceanska školjka nas je odpeljala ravno tja. Urban Brenčič je mojster, ne samo za oceansko školjko, zaigra tudi na didgeridoo, na gong … Deluje v Studiu Terra- Gita, v Logatcu in je zelo prijetna oseba, skromna, z velikim srcem. Pri igranju na didgeridoo, prvinski inštrument, ki izvira iz Avstralije, in so ga domorodci uporabljali za povezavo z naravo, se je pridružil še domačin Leon Koršič, ki se je s tem inštrumentom pobliže spoznal prav v Avstraliji. Le kakšen zvok ima trta? Zelo zanimivo je bilo slišati tudi zvok trte, prav te naše briške trte - in to obeh glavnih sort, rebule in merlota. Menite, da bela in rdeča sorta oddajata različne zvoke? S krasno predstavitvijo in inte- rakcijo našega malega gosta, osnovno- šolca, ki je privolil v test odziva trte na tako mlado dušo, smo lahko slišali, kako je rastlina spremenila svoj zvok. Le kaj sta si izmenjala? Svoja poglobljena raziskovanja s po- dročju zvoka narave, živali in vsega, kar nas obkroža, nam je predstavil Matej Kovač in nas za kratek čas s pozornostjo premaknil na drugačno doživljanje in zaznavanje sveta, ki nas obdaja. Matej živi v Nemčiji in njegove oči, predvsem pa ušesa neprestano iščejo nove dražlja- ka, ki prihaja iz Žalca. Deluje po vsej zvončki in mnogo drugih. Zapremo oči, je. Je velik entuziast, ki z veliki očmi gle- Sloveniji, Nemčiji, Hrvaški in povsod kajti le tako lahko izklopimo zunanji de na svet. tam, kamor jo povabijo. Usede se ob svet, vse misli in zaznave, ter se prepus- Zelo lepa izkušnja je bila tudi sreča- velik gong, ob katerem so postavljeni timo. Nežni zvoki, šumenje, petje ptic, nje s Špelo Lael Cvetko, mojstrico zvo- še drugi inštrumenti: kristalna harfa, žvrgolenje, ogromno nekih zvokov, kot

Jesen 2019 / Briški časnik / 64 ObčinaKultura Dnevi prvinskega zvoka Flores Musicae bi sedeli sredi najbolj naseljenega goz- da, da prav zbega um, da odpreš oči in pogledaš, kdo izvaja vse te zvoke?! Sama Festival je, umirjena, kot da je odplavala nekam drugam, z namenom, da nam podari izkušnjo polno milosti, miline in umir- renesančne jenosti, ki jo tako iščemo v času kaotič- nega življenja, polnega obveznosti. glasbe v Potovanje v svoje globine Brdih Andrej Hrvatin, ki prihaja iz Mari- bora in ima za seboj že veliko mednarodnih sodelovanj s svetovno poznanimi Septembra je glasba srednje- imeni, si je svoj čas vzel, da ga je delil ga veka in renesanse ponovno z nami v Brdih. Po izobrazbi glasbenik, predvsem pa človek z veliko dušo. Prip- oživila prizorišča na Goriškem. ravil nam je potovanje v svet zvoka, ki ni Štirje raznoliki koncerti so nas nič drugega kot potovanje v svoje globi- popeljali v različna obdobja in ne, tja, kamor bi si vsi želeli malo poku- kati. Ne vedoč, da taka srečanja v nas sa- kraje, kar dva koncerta sta se odvila v Brdih. Kulturni dom Zadnji dan pa je bil posvečen italijan- mih nekaj premaknejo. Odprejo morda ski glasbi iz časa Leonarda Da Vincija, ki kakšno napol zakrpano rano, zaobidejo Nova Gorica je v sodelovanju je umrl pred natanko 500 leti. kakšno potlačeno čustvo ali začutijo mir z Zavodom za turizem, kul- Na zaključnem festivalskem koncer- in ljubezen. Vsak v sebi prepozna svojo turo, mladino in šport Brda v tu, ki se je odvil v Vili Vipolže, je sloviti zgodbo. italijanski tenorist Marco Beasley ogrel Dovoliti moramo zvoku, da gre svojo Kojskem in v Vipolžah organi- občinstvo z recitalom ob zvesti sprem- pot, se mu prepustiti in zaupati v take ziral tretji in četrti koncert. ljavi Fabia Accursa in Stefana Rocca. Po mojstre, ki dobro vedo, kaj počnejo in koncertu je sledila pogostitev tipičnih znajo človeka tudi pravilno usmeriti. srednjeveških jedi, ki jo je pripravila Imeli smo tudi goste iz Italije, ki so se Tretji koncert je zazvenel v cerkvi Akademija za srednjeveške študije Jau- z velikim navdušenjem odzvali našemu svetega Križa v Kojskem. Slovenska har- fré Rudel iz Gradišča ob Soči. povabilu in s skupino štirih ljudi pri- fistka in mezzosopranistka Tanja Vogrin čarali pravo šamansko bobnanje. Catia sta v "dvojnem" duetu z violinistom in Dinoni s petjem starodavnih pesmi in kontratenoristom Viktorjem Andrii- Noris Zorat kot vodja skupine sta vodili chenkom pripravila očarljiv program z obredni pozdrav štirim stranem neba. največjimi uspešnicami iz leta 1600. Fotografiji: Matej Vidmar Vsi skupaj smo se na koncu preizkusili v skupinskem petju zvoka om, ki je vibracija univerzalne energije. Z besedami le težko opišemo občutke ter do- živetja take močne tehnike, ko se zbere toliko ljudi in delujejo iz samega centra srca. Večer sta nam z angelskim petjem ob spremljavi kitare polepšala še doma- čina Manca Kumar in Franko Reja. Sobota pa je bila namenjena poglob- ljenim delavnicam, ki so jih vodili pet- kovi izvajalci. S tem so dali možnost obiskovalcem, da so še podrobneje spoznali tehnike, instrumente in delo na samem sebi ob vodstvu mojstrov. To pravljico sva za vas pričarala Ta- tjana Jug in Peter Marinič, z velikim veseljem, da lahko pripomoreva k neče- mu boljšemu in omogočiva, da se zvok dotakne src mnogih ljudi. Iskrena hvala tudi Občini Brda in ZTKMŠ Brda za po- moč in podporo.

Tatjana Jug in Peter Marinič

Jesen 2019 / Briški časnik / 65 Kultura Občina 9. festival kreativne in improvizirane glasbe Brda Contemporary Philipp Wachsmann, angleški violinist music festival

Šmartno je že devetič za nekaj dni postalo dom kreativnih glasbenikov. Značilnost festivala še vedno ostaja kreiranje glasbe neposredno na koncertnem prizorišču v skupni medigri glasbenih izkušenj ter mladostnega iskanja.

Jesen 2019 / Briški časnik / 66 ObčinaKultura 9. festival Bogato kreativne in iskanje po improvizirane skrivnostih glasbe Brda glasbe Contemporary

Glasbeniki, ki nastopajo na festivalu, velikokrat prvič pridejo v music festival medsebojni kontakt, skupine ve- činoma nastanejo le po predhodnem dogovoru. Glasba je tista, ki jih združuje. Tako je bilo tudi letos. Kurator festivala Zlatko Ka- učič je tako kljub svojim bogatim izkušnjam prvič stal na odru z norveškim saksofonistom Tor- benom Snekkestadom. Delavnice so tokrat potekale pod vodstvom ameriškega bobnarja Gerrya He- mingwaya. To, kar so glasbeniki pripravili v šestih urah skupnega dela, pa je bil virtuozen in dina- mičen nastop, ki je pokazal, kako bogato je lahko neposredno iska- Gerry Hemingway, ameriški bobnar nje po skrivnostih glasbe. V treh dneh dogajanja v Šmar- tnem je potrebno izpostaviti nastop angleškega violinista Philip- pa Wachsmanna v cerkvi sv. Mar- tina ter povsem neobičajen nastop francoske pianistke Sophie Agnel na prepariranem klavirju. Del festivala je bil posvečen poeziji, kjer sta se predstavili avtorici Veronika Dintinjana in Novella Cantarutti, odprta pa je bila tudi razstava fotografij Nade Žgank z naslovom Kar ostane, ki je še na ogled v Hiši kulture, kjer so tudi priredili večino koncertov. Borut Bašin Fotografije: Oswald Schechtner Sophie Agnel, francoska pianistka

Jesen 2019 / Briški časnik / 67 Kultura Občina

15. obletnica zasedbe Pigs Parlament Pozitivno odlična punk šestica!

o 10-letnem delovanju benda. Člani benda so v teh letih skupaj v bendu odrasli, izpopolnili glasbeno in teh- nično znanje ter izdali kar tri albume. Spontano so tudi osnovali karaoke oder v sklopu festival Punk Rock Ho- liday na Sotočju v Tolminu. Film je bil dober uvod v ogrevanje dvorane skupaj s predskupinama The Fermi- nants in Radiostorm, v katerih igrata tudi člana »briških prascev«. Pred glavnim dejanjem večera je dogajanje popestrilo še tekmovanje v oponašanju kralja živali, prašiča. Adrenalin v nabito polni dvorani se je stopnjeval, ko se je iznad rdečih za- vest zaslišalo prašičje kruljenje in sta izza odra pritekla mladeniča, odeta v kravato in obleko ter prašičjo naglav- no masko. Uvodne besede je bendu podal Egon Ivančič, nato pa se je odvijal dvourni punk potres. S posebno listo pesmi so Pigs Parlament držali dvorano na nogah do zgodnjih jutranjih ur. Držali so se tudi njihovega tradicionalnega koncepta, ki se opira na filozofiji wine power. V dvorani so poskrbeli za do sedaj najdaljši wine- -bong, kjer je vino preko lija s cevjo premagalo balkonsko višino dvorane. Večer se je zaključil ob prepevanju priljubljenega Goriškega komada, kjer so oder zavzeli številni glasbeni gosti. Na srečo sta dvorana in oder ostala v stabilnem stanju. Društvo Žuristu Crwvo, ki smo na povabilo članov benda pristopi- li k organizaciji dogodka in skupaj z Povprečen študent je najbolj vesel, ko stvari stečejo v pravo njimi poskrbeli za njegovo izpeljavo, smer in ga iz predavalnice pospremi profesorjev nagovor: bi se radi še enkrat zahvalili bendu »Pokazali ste znanje za pozitivno šestico.« Na fantastično za zaupanje. Odziv obiskovalcev in pozitiven odziv so dočakali tudi briški ska punk profesorji, nastopajočih nam je dal vedeti, da smo dogodek izpeljali v pravi smeri. člani benda Pigs Parlament. Pri tem moramo izpostaviti podporo vseh naših prijateljev, Radia Robin in V dvorani na Humu, ki je v pre- nekaj odmevnih nastopov po širni Boštjana Simčiča iz Radia Koper ter teklosti gostila že mnogo uspešnih Sloveniji ter številne turneje od Srbi- pivovarne Reservoir Dogs Brewery koncertov, se je 5. oktobra odvijal šov je, Hrvaške, Italije, Avstrije pa do Če- iz Kromberka, ki je poskrbela, da se briškega šestčlanskega benda Pigs ške in Poljske. je obletnica tudi uspešno nazdravila. Parlament. Dogodek je bil name- Ljubitelje te alternativne zvrsti Vse »narbujš«, Pigs Parlament, in že- njen praznovanju že kar 15-letnega punk rocka pa so nadvse navdušili limo vam še veliko let ustvarjanja in delovanja tega ska punk hardcore in tudi na posebnem koncertu s števil- vztrajanja na glasbeni sceni. metal benda. 15 let skupina petih fan- nimi glasbenimi gosti in posebno tov in deklet brusi odre na domačem punk sceno. Uvod v punk večer je Tereza Peršolja, DŽC Crwvo terenu in v tujini. Za sabo imajo kar bilo prvo javno predvajanje DVD-ja Fotografiji: Marjan Feri

Jesen 2019 / Briški časnik / 68 ObčinaKultura

Društvo briških likovnih ustvarjalcev Dablo Živeti v zanimivih časih

Srečo imamo, da smo tako blizu Benetk, prizorišča 58. vsak najde nekaj, kar ga ponovno pripelje v Benetke. Pa to niso gondole, palače na mednarodnega umetnostnega festivala, letos izpeljanega vodi in romantičen zahod. Je tisti višek, pod naslovom Živeti v zanimivih časih. Naslov se nanaša na zaradi katerega se ponovno odpravimo antično kitajsko prekletstvo, ki napoveduje nestanovitno na pot. obdobje kriz in nemirov. ˝Lahko pa je tudi povabilo, da Poletje je poleg velikih dogodkov za Dablo tudi izziv na ex temporih, ki se jih vidimo in vedno upoštevamo potek človeških dogodkov redno udeležujemo in zastopamo Brda. v njihovi zapletenosti, torej povabilo, ki se nam zdi še posebej pomembno v času, ko prepogosto prevlada presežek Slikanje ni poenostavitve, ki ga ustvarjata konformizem ali strah. In ponavljanje ali verjamem, da je umetniška razstava v prvi vrsti vredna obstoječe, če nas namerava voditi do umetnosti in umetnikov barvanje tistega, kar kot odločilnega izziva vseh nagnjenj k poenostavitvi," pove znaš. predsednik Paolo Baratta. Edini slovenski predstavnik na Slikanje ni ponavljanje ali barvanje tistega, kar znaš. Je hotenje po boljšem, Bienalu je bil Marko Peljhan. Razstava se razteza na veliki lepšem, bolj izpopolnjenem, v likovnem površini Giardinov, Arsenala in v samem zgodovinskem smislu. Tak preizkus slikarjev je gotovo središču Benetk. natečaj, ki ga organizira JSKD. Letos je potekal pod naslovom Oblo in oglato. Daje nam vpogled v ustvarjanje prak- da ne rečem morja obiskovalcev, naredi Izbrali so 18 likovnih del iz vse Goriške, tično po celem svetu. Različen, tako ra- dogodek močan pečat prav na vsakega med njimi so bila štiri iz društva Dablo. doživ kot kritičen in celo destruktiven posameznika, ki si bienale ogleda. Naslikali so jih Ivan Skubin, Helena Prin- pogled na življenje v sedanji družbi. Pog- V Benetkah je še več drugih veli- čič Petrovčič, Adriano Velussi in Alda ledi na dela, ki jemljejo sapo bodisi zara- kih razstav. Postajajo mogoče center Grudina. To nakazuje na dobro usmer- di perfektnosti, saj so tu najboljši slikarji umetnosti nasploh, kamor se ljudje vra- jenost društva, zato gredo pohvale vsa- današnjega časa, kot tudi zaradi proble- čajo ne samo zaradi kraja, ki je fanta- kemu posamezniku in mentorju. Še bo matičnosti bivanja, nasilja, predvsem z stičen, edinstven in še marsikaj, ampak Dablo pisalo zgodbe. Kakšne bodo, bo vojnim območij in kriznega dogajanja. predvsem zaradi vsebine, ki ga dodatno vidno tako na Gradu Dobrovo kot v gale- Po razstavi nas je vodil mentor, akad. plemeniti. Če so se člani društva Dablo riji Farovž v Šmartnem in v drugih naših slikar Bojan Bensa. Razstavljena dela v še enkrat odpravili na pot, tokrat na razstavnih prostorih, kjer smo veseli vaše svojem bistvu skrivajo zgodbo, ki je na ogled Giorga Bazelitza, pomembnega družbe. prvi pogled nevidna ali neprepoznavna nemškega slikarja, ki sedaj živi v Toskani, gledalcu, razkriva pa globlji pomen in pa Luca Tuymansa in podaljšek bienala namen, oriše nesluteno dogajanje. Zara- v palači Mora, kjer razstavlja tudi slikar di veličine razstave, pa tudi razsežnosti, iz Ajdovščine Azad Karim, potem skoraj Alda Grudina

Jesen 2019 / Briški časnik / 69 Kultura Občina

Evropski dan trajnostnih skupnosti Lisjaček Pituralko v sadovnjaku starih sort Pod skalco

V okviru evropskega dneva V Kojskem so v ta namen v nedeljo, trajnostnih skupnosti smo 22. septembra, pripravili predstavitev slikanice Lisjaček Pituralko v rajskem 21. septembra praznovali sadovnjaku (Založba Narava, 2019) aktivnosti lokalnih skupnosti avtorice Tanje Badalič v pristnem in v smeri regenerativne, navdihujočem okolju vzorčnega sa- vključujoče in ogljično dovnjaka starih sadnih sort Pod skalco družine Božič, ki je nekaj poseb- nevtralne Evrope. Tedaj so nega v širšem primorskem prostoru. se v Sloveniji zvrstili različni Sadovnjak je genska banka starih sort dogodki. Praznovanje so (z Goriškega in iz tujine), narejena z sooblikovali posamezniki namenom njihovega preizkušanja, ohranjanja in širjenja. Gre za terasasti ali skupine, ki se odzivajo na visokodebelni sadovnjak za ekološko ekološko in podnebno krizo pridelavo sadja, v katerem trenutno ter spodbujajo družbeno raste okoli 300 dreves oz. preko 150 preobrazbo. sort češenj, marelic, fig, breskev, sliv, hrušk, jablan in drugega sredozem- skega sadja. Na dogodku je uvodno besedo podal Zoran Božič, slavist in sadjar, ki je tudi avtor spremne besede k slikanici. V nadaljevanju je avtorica Tanja Ba- dalič na kratko predstavila in prebrala medgeneracijsko slikanico o lisjačku Pituralku, ki starejše popelje v nos- talgično mladost dišečega sadja starih sort, najmlajše pa želi spodbuditi k ponovnemu spoznavanju zakladov naših starih staršev. Zgodbo lahko be- remo na dobesedni ravni – o izumi- ranju in ohranjanju starih sadnih sort, ali na simbolni ravni – o tem, kako globalizacija počasi prerašča »staro« in lokalno, ki počasi tone v pozabo. Sadje starih sort je lahko simbol za vse, kar smo pozabili, ker smo izgubili sebe, vendar je to treba kljub vsemu negovati, če želimo delati dobro. Gre tudi za to, da občutimo razliko med »sadeži znotraj iste vrste«: ne gre zgolj za splošno jabolko ali hruško, temveč za individualno rdečeličko ali pituralko – za posameznika, ki lahko spre- minja svet na bolje. Poleg tega zgodba pripoveduje o skrbi za našo okolico, naravo in živali v njej, kjer ima vsak svoje mesto. Med dogodkom je sadovnjak pozdravil dež, ki pa ni preplašil večine obiskovalcev, kar dokazuje, da dogodki v naravi in v deževnem vremenu uspejo še bolj povezati zagnane posameznike.

Jesen 2019 / Briški časnik / 70 Kultura Občina

Ustvarjalna delavnica oblikovanja in žganja gline V igri s štirimi elementi

Na Joščevi domačiji v Bregu pri Golem Brdu so se člani likovnega društva Dablo srečali na ustvarjalni delavnici oblikovanja in žganja gline. Prišlo je deset članov društva, pridružili sta se jim še osemletna Marisa in petletna Anna iz sosedove hiše. Dvodnevno delavnico v septembru in oktobru je vodil oblikovalec unikatne keramike Ivan Skubin.

Poudarek je bil predvsem na praktičnem delu, teorijo so udeleženci sproti preizkušali v praksi. Kitajski prego- vor namreč pravi: Če slišim, pozabim; če vidim, si za- pomnim; če naredim, razumem. Srečanje je bilo name- njeno spoznavanju osnovnih značilnosti gline ter likov- Poslikava z glazurami. Fotografija: Alda Grudina nega in tehnološkega procesa oblikovanja, poslikave in ko bo prišel iz peči, in ravno zato je tehnika raku tako žganja keramike. Udeleženci so oblikovali uporabne in priljubljena. okrasne predmete iz polnega volumna, z glinenimi tra- Ustvarjalec vseskozi ostaja v igri in se radosti trenut- kovi in s svaljki, spoznali gradnjo z valjanimi ploščami ka, ko bo zagledal čudo, ki so ga ustvarile njegove roke. in svoje izdelke krasili z reliefi in različnimi teksturami. Površine žganega izdelka so včasih gladke in bleščeče, Posušene izdelke, ki jih je mentor odžgal v keramič- včasih baržunaste, a vedno posebne, kajti samo tehnika ni peči (biskvitna peka), so nato glazirali z izvirnimi raku lahko pričara takšen otip. avtorskimi glazurami in jih drugič odžgali v posebni Roke, vajene čopiča in platna, so se srečale z glino, japonski tehniki žganja gline – raku. Za vse udeležen- otipale to mehko, gnetljivo, voljno pramaterijo, ki nosi ce je bila ta tehnika izjemno doživetje. Gre za prastaro v sebi neslutene možnosti ustvarjanja, spomin na zače- japonsko tehniko, pri kateri je potrebno pečen predmet tek in konec. Navdušeni člani likovnega društva, ki so vzeti iz žareče peči s posebnimi kleščami in ga položiti v ustvarjali na idilični briški domačiji, kjer jim je Iva tudi žaganje. Tam dozoreva lepota njegovega arhaičnega oti- postregla, si želijo še več takšnih srečanj. pa – in potem, po približno pol ure, zagledajo oči tisto, kar so ustvarili vsi štirje elementi: zemlja, voda, zrak in ogenj. Tako ustvarjati keramiko pomeni veseliti se živ- ljenja v dotiku z lepimi predmeti, v radoživosti in radovednosti. Kajti človek do konca ne ve, kakšen bo izdelek, Iva Sivec

Marisa in Anna, najmlajši udeleženki. Dablovci na delavnici. Fotografija: Alda Grudina Fotografija: Mateja Mavrič

Jesen 2019 / Briški časnik / 72 ObčinaŠport

8. nočno srečanje ljubiteljev terenskih vozil V Brdih skoraj 100 posadk terenskih vozil iz štirih držav Že 8. leto zapored smo ob Prazniku češenj v Jeep clubu Brda organizirali nočno srečanje terenskih vozil. Tradicionalno so se ga udeležile posadke iz Slovenije, Italije in Hrvaške, letos pa tudi iz Bosne in Hercegovine.

Skoraj 100 posadk se je polnih adrenalina s startom ob 20.30 zapeljalo po briških stranskih poteh, saj je vožnja v nočnih urah in soju zvezd še vznemirljivejša. Briški ljubitelji terenskih vozil smo se tudi letos izkazali kot dobri gostitelji, saj ni manjkalo postankov z degu- stacijami pršuta, sira, sladic, vina in kave. Srečanje smo zaključili, kjer je bil tudi start, torej v Športnem parku Čelo. Goste smo pogostili s pečenjem. V lepem vremenu so bili udeleženci zelo navdušeni. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem sodelujo- čim, članom Jeep klub Brda, sponzorjem, Občini Brda in potrpežljivim občanom, ki spodbujajo naš hobi.

Besedilo in fotografije: Jeep club Brda

Jesen 2019 / Briški časnik / 73 Šport Občina

Tradicionalni balinarski turnir za pokal Goriških brd Lovorika ostala na domačih tleh

Balinarski klub Goriška brda, ki bo prihodnje leto praznoval 55-letnico, je v soboto, 17. avgusta, na turnirju za pokal Goriških brd v Športnem parku Vipolže gostoval 48 balinarjev iz 12 klubov iz Slovenije, Hrvaške in Italije.

„Pokal Goriških brd se odvija že od začetka delovanja briškega balinarskega kluba. Nismo preverili, ampak lahko rečem, da tistih 40 let jih gotovo šteje,“ nam je na turnirju pojasnil predsednik kluba Zvezdan Prinčič, ki obenem opravlja tudi funkcijo predsednika Območne balinarske zveze Nova Gorica. Briški pokal se lahko pohvali z eno najdaljših tradicij na Goriškem. Letošnje stopničke so bile povsem v briških barvah. V polfinalu je ekipa Goriška brda II premagala ekipo Gradisca (IT), ekipa Goriška brda I pa je bila ravno tako

premočna za ekipo iz Caprive (IT). Finale je bil torej povsem v domačih barvah, lovoriko najboljše pa si je tokrat prislužila ekipa Goriška brda I v sestavi Zvezdan Prinčič, Radoš Koncut, Lučano Kocina in Radivoj Veli- šček. V boju za 3. mesto je boljše poteze potegnila ekipa iz Caprive dl Friuli (Koprivno). Končni rezultat je bil: 1. mesto je zasedla ekipa Go- riška brda I, 2. mesto Goriška brda II, 3. mesto Capriva (IT), 4. mesto Gradisca (IT). Briški klub je bil uspešen tudi na mednarodnem turnirju v Ozeljanu, kjer si je v konkurenci 16 ekip priboril 2. mesto.

Erika Koncut Fotografije: Zvezdan Prinčič

Jesen 2019 / Briški časnik / 74 ObčinaŠport

Mladi nogometaši NK Brda Ambasadorji Brd na srečanju v Italiji

Nogometni klub iz Jolande di Savoia je tekmoval v Brdih konec marca. Otroci iz Italije so bili nameščeni v planinski koči na Sabotinu, starši pa so prespali v Novi Gorici. Istega dne so si ogledali Goriška brda. Naslednji dan pa sta se briška in italijanska ekipa pomerili v Vipolžah.

NK Brda se je z veseljem odzval na vabilo NK iz Itali- je za povratni obisk. Konec junija smo otroke odpeljali v Italijo. Okrog poldne smo prispeli do destinacije Spiaggia Romea blizu Ravene. Po kosilu smo se kopali na plaži ter v bazenih. Zvečer smo starši ostali na isti lokaciji, kjer smo imeli urejeno prenočišče, otroci pa so se odpeljali na nočni počitek v Jolando di Savoia. Naslednji dan nas je sprejel žu- pan. Predstavili smo mu nogometni klub, naše kraje ter mu izročili briško sadje in vino. Župan Jolande di Savoia nam je dal darilo za župana Franca Mužiča, in sicer dobrine iz gometaši neizmerno uživali. njihovega kraja. V imenu vseh staršev bi se radi zahvalil NK Brda, ki je Po nogometni tekmi so nas pogostili s hrano in pijačo, uspešno uresničil nogometno preteklo sezono za selekcijo popoldne pa smo se že odpeljali proti Sloveniji. Darilo smo U 11 ter finalni dogodek v Italiji kakor tudi Občini Brda, ki odnesli na občino županu Francu Mužiču. stoji za vsem in NK Brda tudi podpira. Tako v NK Brda in kot v klubu iz Italije smo se odločili, Primož Merljak da mora ta dogodek postati tradicionalen, saj so mladi no- Fotografija: Anita Manfreda

Tradicionalen športno-družabni dogodek Teden malega nogometa Rio Kojsko

Konec junija se je v Kojskem že 32. leto odvijal športno- -družabni dogodek, ki vedno privabi veliko število ljudi. Lepo vreme nas je tokrat nagradilo s prijetnimi večeri ob spremljanju petdnevnega nogometnega tekmovanja. Ve- čere so popestrili nastopi plesne skupine ADC z briškimi otroki pod vodstvom Anje Pertovt (Los Pravilos). Igralce in gledalce je s svojimi točkami navdušil tudi Športni twirling klub Brda pod vodstvom glavne trenerke Andreje Rijevec in dveh vaditeljic Veronike Kogoj in Gaje Peršolja. Nad njimi bdi predsednica kluba Fatima Peršolja. Zadnji dan turnirja sta organizatorja Društvo za kulturo, turizem in šport Kojsko in Dušan Matjac podelila zaslužene nagrade briškim ekipam in najboljšim posameznikom. Po podelitvi 4. mesto – RIO KOJSKO smo teden (od 24. do 28. 6. 2019) zaključili s prijetnim dru- 5. mesto – HUM ženjem in obljubo, da tradicijo nadaljujemo. 6. mesto – SNEŽATNO Naj strelec – Jakob Kodermac - TEAM 97 Rezultati leta 2019: Naj vratar – Grega Berce - PATINAĐA MODANA 1. mesto – PATINAĐA MODANA Naj igralec – David Lah - SPARTAK SLAVČE 2. mesto – SPARTAK SLAVČE 3. mesto – TEAM 97 Besedilo in fotografija: Dušan Matjac

Jesen 2019 / Briški časnik / 75 Šport Občina

Nogometni klub Brda Začetek sezone začinjen s turnirjem v Vipolžah

Pestra dejavnost NK Brda se izvaja na več ravneh v tekoči sezoni in z nič manj zmanjšanim obsegom aktivnosti.

Največ časa je v procesu treninga članska ekipa, kjer so mladim igralcem v pomoč trije novi izkušenejši igralci. Nov trener David Peršič je skupaj s strokovnim delom ekipe vključil tudi štiri igralce iz lastne nogometne šole, da lahko hitreje igralsko napredujejo in zrelostno dozorijo na visokem nivoju tekmovanja. Rezultati so iz tedna v teden boljši in ekipa se bliža mestom na lestvici, ki klubu tudi pripadajo. Brda so in morajo ostati sta- bilna drugoligaška ekipa. Začetek sezone je zaznamovala organizacija turnirja v Vipol- žah. Tako je v nedeljo, 15. septembra, v Vipolžah potekal turnir za ekipe U9 in U11. Skupno se je v obeh kategorijah predstavilo okoli 200 otrok. V kategoriji U9, kjer so nastopali igralci rojeni leta 2011 in 2012, je tekmovalo 10 ekip, v kategoriji U11, kjer so nogometne veščine prikazali igralci rojeni leta 2009 in 2010, pa 12 ekip. Vsi sodelujoči so bili za svoj trud nagrajeni z medaljami, najboljše tri ekipe pa tudi s pokali. Poleg uživanja v nogometnih predstavah so vsi obiskovalci na svoj račun prišli z nagradno igro, v sklopu katere smo podelili tri drese aktualnih reprezen- tantov. Zjutraj smo podelili dres Josipa Iličića, popoldne pa še dres Benjamina Verbiča ter podpisan dres Jana Oblaka. S prvenstvi so začele tudi vse ostale klubske selekcije in glede na videno v uvodu lahko zremo v svetlo jesen, ko se bo nadaljevalo tudi poglobljeno sodelovanje z enotama vrtca OŠ Dobrovo, saj se bosta dve vadbeni skupini izmenično udeleževali programa gibalnega opismenjevanja, ki ga NK Brda skupaj s svojimi trenerji in vaditelji izvaja na vadbenih površinah v Vipolžah. NK Brda pa bo v telovadnici na Dobrovem tradicionalno izva- jal programa dveh krožkov za vrtce in prva dva razreda osnovne šole. NK Brda

Jesen 2019 / Briški časnik / 76 Šport Občina

Twirling klub Brda Briška dekleta s številnimi odličji

Leto je naokrog in tudi tokrat so se briška dekleta iz Twirling kluba Brda s 23. odprtega državnega prvenstva vrnila z več kot odličnimi rezultati. Potekalo je 13. in 14. aprila v sosednji občini Kanal ob Soči.

Pomerila so se dekleta iz kluba in vsaka je domov prinesla odličje. Tekmovale so v različnih starostnih kategorijah, in sicer v disciplini pari nivo 1 pari ml. mladinke freestyle sta Tina Zidarič in Neža Marko- čič osvojili 1. mesto, v disciplini nivo 1 str. deklice freestyle sta se na najvišje stopnič- ke povzpela kar dva naša para. 1. mesto sta osvojili Rubi Mavrič in Ivana Bregantič, 2. mesto pa Nika Marinič in Lilija Ferraiolo, V nivoju 2 pari junior freestyle sta 2. mesto osvojili Maša Reja in Neža Prinčič, v nivoju 1 pari cicibani freestyle sta prvič nastopili Ana Valentinčič in Gaja Ferraio- lo ter osvojili kar 1. mesto. Sledili so tudi nastopi solo kategorij, kjer je Nika Marinič v kategoriji nivo 1 str. deklice freestyle solo osvojila 1. mesto, v kategoriji nivo 1 ml. mladinke freestyle solo je Neža Markočič osvojila 3. mesto, v nivoju 2 junior freestyle solo je Gaja Hlede osvojila 5. mesto, v nivoju 2 senior freestyle solo pa je Gaja Peršolja osvojila 6. mesto. Sledili so nastopi naših najmlaj- ših, ki so se odlično odrezale. To sta Eva Ribolica, ki je v kategoriji novinci 2–9 let freestyle solo osvojila 3. mesto, ter Sara Mavrič, ki je v kategoriji novinci solo 9 let zasedla 7. mesto. Na koncu pa še nastopi skupin, kjer so najmlajša dekleta Eva Ribolica, Sara Mavrič, Elisa Mlekuš, Ana Valentinčič, Mia Klinec, Angela Zorzut in Gaja Ferrai- olo v kategoriji nivo 1 team mlajši novinci 2 osvojile 1. mesto. Sledil je nastop nivoja 1 team str. deklice, kjer so nastopale Nika Marinič, Neža Markočič, Rubi Mavrič, Ivana Bregantič, Lilija Ferraiolo, Tina Zidarič in Sara Rus- jan. Osvojile so naslov državnih prvakinj. V nivoju 2 team senior so Gaja Hlede, Gaja Peršolja, Neža Kos, Neža Prinčič, Maša Reja in Iris Kumar osvojile 2. mesto. Tudi tokrat so se dekleta zelo dobro odrezala in požela aplavze ter pohvale za izvrstne koreografije ter dobro izbrano glasbo. Zopet so izstopala z novimi dre-

Jesen 2019 / Briški časnik / 78 ObčinaŠport

Twirling klub Brda si, s katerimi so očarala občinstvo, pa tudi sodnike. Še posebej nas je očaral nastop skupine starejših deklic z rdečimi krilci, ki so bile na glasbo skupine Mambo Kings Balerina prave balerine. Tako so bila nekatera dekleta zaradi izjemnega nivoja znanja, uspešnosti, te- žavnosti ter nadarjenosti izbrana v repre- zentanco za tekmovanje na evropskem prvenstvu v Ljutomeru, ki bo potekalo od 5. do7. julija. Vsem dekletom ob uspešnih rezultatih iskreno čestitamo. Po takem tekmovanju jim energije in volje za nadaljnje delo ni- kakor ne primanjkuje. Rada bi se zahvali- la OŠ Alojza Gradnika Dobrovo za prostore, kjer potekajo treningi, četudi so za nas zelo omejeni glede velikosti in višine. Zato moramo večkrat iskati rešitev izven naše občine, v OŠ Renče, kjer nam dvo- Zahvala gre seveda trenerkam Andreji ki poskrbi za izjemne kreacije. Na koncu rana omogoča izvedbo vaj do popolnosti, Rijavec, Veroniki Kogoj in Gaji Peršolja gre en velik hvala tudi staršem, ki nesebič- da dekleta pridobijo zaupanje vase pred ter Magdaleni Rijavec, ki že vsa leta skrbi no pomagajo in navijajo za naša dekleta. tekmovanjem. za izjemne frizure naših deklet, šivilji Ani, Fatima Peršolja

Briške mažoretke Medalje z evropskega prvenstva

Nekatera briška dekleta so bila izbrana v slovensko reprezentan- ka Kogoj osvojili 3. mesto ter TEAM SKUPINA Balerina odlično co, ki je julija 2019 zastopala Slovenijo kot tudi Brda na evropskem 4. mesto. prvenstvu v Ljutomeru. Poleg Slovenije so nastopale se Španija, Vsem puncam iskreno čestitamo, čakajo nas že novi izzivi, en Irska, Hrvaška in Francija. Kljub krepki konkurenci se je našim velik HVALA pa gre staršem za vso podporo in hvala tudi našim dekletom uspelo uvrstiti v polfinale in finale, nekatere pa so celo donatorjem, ki jih bomo predstavili v decembru na naši novoletni posegle po medaljah. V kategoriji SOLO JUVENILE je Nika Ma- predstavitvi. rinič osvojila 8. mesto, v kategoriji SOLO JUNIOR je Gaja Hlede osvojila 11. mesto, v kategoriji JUVENILE PAIR sta Ferraiolo Lilija in Nika Marinič osvojili 3. mesto., Tina Zidarič in Neža Markočič Lilija Ferraiolo, Sara Rusjan, Nika Marinič, Tina Zidarič, pa 6. mesto, v kategoriji SENIOR PAIR sta Gaja Peršolja in Veroni- Rubi Mavrič, Ivana Bregantič in Neža Markočič

Jesen 2019 / Briški časnik / 79 Občina Občina

Planinsko društvo Brda Planince nič ne ustavi

čiščenje poti, imenovane Trcinka, začela pri Peternelu, nato Pohod po Cerju (3. 3. 2019) mimo Pristava do Noznega, pod Slapnikom, skozi Brezovk in Po sobotnem pustovanju, želodčkih, polnih krofov, okrog nazaj do Peternela. Tretja skupina je počistila del poti Črnica ust pa še vedno malo od sladkorja, se je nedeljski regeneracij- v smeri Dobrovo–Slavče–Neblo–Dobrovo. Četrta skupina pa ski pohod po Krasu še kako prilegel. 12-kilometrska pot nas je pobirala smeti po poti Kozanka. Po teh poteh poteka tudi je od izhodiščne in hkrati tudi končne točke, od parkirišča ob del poti Alpe-Adria. Nabrali smo precej vreč smeti, predvsem glavni cesti, vodila skozi gozd, mimo oljčnikov, vse do hriba na poteh, ki deloma potekajo ob glavnih cestah. Seveda smo Pečinka. pri odlaganju smeti v kontejnerje poskrbeli, da smo različne odpadki odvrgli v ustrezne kontejnerje. Po koncu akcije smo se zbrali v Kleti Brda, kjer smo analizirali opravljeno delo in se malo okrepčali. S podobnimi akcija- mi bomo še nadaljevali, saj si želimo, da bodo naša Brda čista in lepa za domačine, turiste in tuje pohodnike.

Iva Šibav Sinji vrh (31. 3. 2019) Pohod smo začeli pri izviru Hublja. Po precej strmi poti ob trasi daljnovoda in uničenega predvojnega vodovoda smo se vzpenjali proti robu planote. Pri kapelici tik pod robom smo bili okrog 11.00. Po krajšem postanku smo se sprehodili mimo domačij v vasi Kovk vse do gostišča malo pod Sinjim vrhom (1002 m). Tu smo si privoščili daljši počitek in kosilo.

Tam nas je sprejel član Turističnega društva Cerje vodič Matjaž in nas popeljal v 150 m dolgo, poševno jamo Pečinko. Zavrteli smo se v času nazaj in pristali v času prve svetovne vojne, ko je jama služila kot zavetišče vojakom, sprva avstro- -ogrskim, v novembru 1916 pa italijanskim. Naše potepanje smo nadaljevali do Borojevićevega prestola, ki je bil zgrajen v čast poveljniku 7. avstro-ogrskega korpusa, nadvojvodi Jože- fu. Imel pa je tudi funkcijo smerokaza, saj označuje razdaljo do Lokvice in Kostanjevice. Pot smo nadaljevali do Fajtjega hriba in se po planinski poti spustili do spomenika Cerje, po- mnika braniteljem slovenske zemlje. Zaslužena kavica in jasen pogled na severni del Jadranskega morja, Furlanijo, Dolomite, Julijske Alpe in Vipavsko dolino nas je sprostil in očaral. Sledil je le še spust do končne točke in prijeten klepet ob kapljici domačega. Mateja Drnovšček

Gostišče - Penzion Sinji vrh stoji na mestu bivše stražarnice Čistilna akcija v Brdih pred vhodom v podzemni kompleks vodovodnih rezervoar- (16. 3. 2019) jev, ki ga le malokdo pozna. Podzemni kompleks leži prav pod Planinsko društvo Brda je v soboto, 16- marca, organiziralo vrhom hriba. Po predhodnem dogovoru z lastnikom gostišča akcijo čiščenja turističnih poti. Vabljeni so bili prebivalci Brd. smo si podzemne prostore lahko ogledali. Izjemno ohranjeni V večjem številu so se nam pridružili le otroci nižjih razredov podzemni rezervoarji so bili dokončani leta 1939 in prav tako OŠ Alojza Gradnika in OŠ Kojsko skupaj s starši in mentori- napajalni cevovod s črpališčem pri izviru Hublja. Žal ta vodo- cami. vod ni nikoli zaživel. Objekt je bil zgrajen za oskrbo italijanske Zbrali smo se pri Kleti Brda in se razdelili v štiri skupine. vojske ob rapalski meji. Po koncu druge svetovne vojne so ga Otroci so se v spremstvu učiteljic in planincev podali na či- opustili in deloma uničili. Po ogledu podzemlja smo šli na sam ščenje poti Drugmbernca na relaciji Klet Brda–Spodnji Dr- vrh hriba, kjer je čudovit 360-stopinjski razgled. Lep dan nam novk, po dolini potoka Imenjščice in nazaj. Druga skupina je je podaril uživanje v pogledih od morja do Alp.

Jesen 2019 / Briški časnik / 80 Občina

Planinsko društvo Brda

Za pot nazaj v dolino smo si izbrali pot čez Podrto goro. nic. Pripeljala nas je do neizrazitega sedla pod Hudim Vršičem Do roba planote smo se sprehodili mimo Krapša, opuščene (2474 m), kjer je razpotje poti. Sledilo je prečenje obsežnega propadajoče hiše ob robu velike vrtače. Tam smo se zadržali v melišča in vzpon ob jeklenici na greben. Pogled nam je že se- ogledu zanimivih ostankov projekta merjenja tamkajšnje ma- gel proti Kaninu. Greben se je večkrat spustil in zopet vzpel, gnetne anomalije. Nato smo se povzpeli na bližnji vrh na robu ob poti pa smo lahko občudovali prelepo gorsko cvetje, pa planote (Vrh, 844 m), od koder je čudovit pogled na Ajdovšči- tudi fosile. Premagali smo ta greben, pa še naslednji in prispeli no in celotno Vipavsko dolino. Prav lepo se vidi, od kod izvira na vrh. Tam je bil včasih velik lesen križ, danes pa je zaradi ime Podrta gora. strel ostal le še manjši del. Uživali smo v prelepem pogledu V dolino smo se spustili po kovški pešpoti mimo Zagriže, v dolino Rezije, pa na okoliške hribe Montaž, Viš, Rombon, čez Staro babo in nazaj do izvira Hublja. V gostilni pri izviru Veliko Črnelsko špico ter na Kaninski ledenik na italijanski Hublja smo si privoščili kratek postanek. Zadovoljni z dnev- strani. Po daljšem postanku smo sestopili po isti poti. Hojo so nim "pohodniškim izkupičkom" (približno 5,5 ure zmerne nam popestrili kozorogi, ki se niso kaj preveč menili za nas. hoje), smo se v poznih popoldanskih urah vrnili v Brda. Na razpotju smo zavili proti Domu Petra Skalarja. Pot preči Prestreljeniške pode. V bližini doma, ki je žal zaprt, je postav- Božo Slivnjak ljen nov, moderen bivak. V daljavi so se začeli zbirali temni oblaki, zato smo se hitro podali proti postaji žičnice. Kraški svet je poln razpok in jam, zato je bila potrebna pazljivost. Ča- Z alpinizmom skozi življenje kal nas je le še zadnji zavarovani del poti in že smo se peljali v dolino. Obisk Kaninskega pogorja nas je navdušil, domov smo Marije in Andreja Štremflja se vrnili zadovoljni in polni lepih vtisov. (12. 4. 2019) Za društvo je bil petek, 12. aprila, prav poseben dan. V dvo- Montaž (21. 7. 2019) rani Kleti Brda smo gostili znana slovenska alpinista, zakonca Montaž (2753 m) je najvišji vrh zahodnih Julijcev in je za Štremfelj. Alpinista, gorska vodnika, starša, stara starša – ne Triglavom drugi najvišji vrh Julijskih Alp. Kar pa se tiče razse- nujno v tem vrstnem redu, nedvomno pa v polnem pomenu žnosti, bi mu v Julijskih Alpah le težko našli primero. Njegova besede. velikanska gmota obvladuje tri globoke doline: Zajzero, Dunjo Sta človeka, ki zajemata življenje s polno žlico in se ničemur, kar ljubita, ne odpovedujeta. Z ogromno energije vsak lahko uspe, zatrjujeta. Združila ju je ljubezen do lepote stvarstva, do narave in seveda gora in plezanja, s čimer sta se srečala že v mladosti. Odkrito sta spregovorila o svojih družinah, ki so jima bile vedno v veliko oporo, pa o alpinistični poti, ki je seveda vseskozi nevarna, a tudi lepa. Dala jima je ogromno neverjetnih dožive- tij, pa tudi globokih spoznanj o smislu življenja. Vesela in hva- ležna sta za svojo družino s tremi otroki. Kot je odkrito povedal Andrej, je bila družina s tremi otroki vedno pred alpinizmom, zlasti po ženini zaslugi. Omenila sta pomoč širše družine, ko sta se pripravljala in odpravljala na zahtevne alpinistične podvige ter otroke pustila doma. Vsekakor pa nista mogla mimo nju- nih najvidnejših podvigov. Za Andreja je bil vsekakor podvig, ko sta leta 1979 skupaj z Nejcem Zaplotnikom, v takratni ju- goslovanski odpravi, osvojila Mont Everest. Povzpel se je še na sedem drugih osemtisočakov. Udeležil se je več kot 20 odprav v nepalski Himalaji ter kot inštruktor deloval v slovenski šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu. Plezal je tudi v Patagoniji, Pamirju in ZDA. Leta 1991 sta z ženo Marijo postala prvi za- konski par na 8848 metrov visokem očaku, zapisana v Guinne- sovo knjigo rekordov. Kot prvi slovenski alpinist je prejel zlati cepin za življenjsko delo. Marija pa je prva Slovenka in trinajsta ženska na svetu, ki je stala na strehi sveta. Tudi ona se ponaša z osvojenimi štirimi osemtisočaki. Miranu Klanjščeku se zahvaljujemo, da je to tega dogodka sploh prišlo. Nad tako številčnim obiskom smo bili nadvse zadovoljni in presenečeni. Večer smo v sproščenem kramljanju ob kozarčku briškega in polnih mizah zaključili pozno v noč. Potrudili se bomo pripraviti še kakšen podoben večer.

in Reklanico. Vsaka od teh dolin mu daje svojstven pečat. Od Visoki Kanin (7. 7. 2019) koderkoli ga gledamo, pred nami stoji velikan, ponosno zave- Nekaj planincev se nas je pridružilo Ivanu in odpravili dajoč se svojega mesta, ki mu pritiče v Julijskih Alpah. Montaž smo se na Visoki Kanin. S kabinsko žičnico smo se zapeljali je gora, ki nima nobene krotke strani. Zaradi vsega tega že od do zgornje postaje in se nato peš odpravili proti vrhu. Pot se nekdaj sodi med najbolj zaželene cilje ljubiteljev Julijskih Alp. nekoliko strmo vzpne in v pomoč nam je bilo tudi nekaj jekle- Tudi mi smo želeli obiskati tega velikana. S turo smo začeli na

Jesen 2019 / Briški časnik / 81 Šport Občina

Planinsko društvo Brda planini Pecol na nadmorski višini 1500 m. Nad kočo Braza kjer veljajo stroga varnostna pravila. Bunker je bil zgrajen v smo se razdelili v dve skupini, ena je zavila desno proti Špiku času hladne vojne 80 metrov pod površjem, s 500 metri hod- Hude police, ostali pa proti Škrbini Forcella Dei Disteis. Tu nikov in šestimi podzemnimi sobami. Z lastnim vodnim se je pot nekoliko strmeje vzpela in nas pripeljala na že prej zajetjem in dvema generatorjema za proizvodnjo električne omenjeno sedlo, pri katerem je običajno veliko kozorogov. energije bi omogočil preživetje v primeru atomskega udara Čez melišče smo nato prišli v skalnat del poti, ki je označen z brez zunanje pomoči do 100 dni. Ta bunker je bil zgrajen za rdečimi pikami. Ta je postajala nekoliko izpostavljena in nas telekomunikacijsko podporo bližnjim vojaškim objektom v preko naravnih prehodov pripeljala na prepadna zahodna po- Gotenici. Za njegovo gradnjo, ki se je odvijala v strogi tajno- bočja. Po ozkih, izpostavljenih prepadnih policah smo nada- sti, je bil zadolžen komunistični politik Matija Maček. Ogled ljevali pot proti severu. Od tod tudi slovensko ime za Montaž bunkerja je bil nadvse zanimiv, predvsem zaradi odličnega in – Špik nad Policami. 50 m pred bivakom Suringer smo zavili zabavnega vodiča Mihe. Naša vesela druščina je dan zaključila desno navzgor na pot skozi Findeneggov ozebnik. Od tu nap- v gostilni Pri Stani v Žerovnici s slastno večerjo. rej napak ni, saj ta del poti ni zavarovan. Potrebno je plezanje I-II stopnje. Težje kot samo plezanje je nevarnost proženja kamenja. Veliko kamenja prožijo številni kozorogi. Prav tako Nočni pohod na Korado je potrebno paziti na naložen grušč na vmesnih skalnih policah. Iz Findeneggovega ozebnika smo sestopili na zahodni (30. 4. 2019) Montažev greben, ki je mestoma izpostavljen, kmalu za tem Tudi letos smo se na predvečer paznika dela podali na noč- smo dosegli vrh. Z nasmejanimi obrazi smo si segli v roke – ni pohod na Korado. Vreme je bilo čemerno, tla so bila razmo- uspelo nam je. Na vrhu je postavljen križ, ob njem pa zvonec, čena in blatna, zato smo se tokrat odpravili s »Strmca«. Zbrala na katerega smo pozvonili za srečo. Prečudovit pogled je segel se nas je le peščica, toda nismo se dali in odkorakali smo proti na Mangart, Kaninsko pogorje, Strmo peč in daleč v ozadju Koradi. V prijetnem kramljanju smo po dobri uri že ugledali na zasnežene avstrijske hribe. Po daljšem postanku in skupin- kočo. Najprej smo si ogledali delno že prenovljeno koče in z ski fotografiji smo se pripravili na sestop po običajni poti čez veseljem ugotovili, da bo objekt dobil drugačno, lepšo podo- Pipanovo lestev. Pipanova lestev je dolga 80 m in poteka sko- bo. Ko se je popolnoma stemnilo, smo na jasi v bližini koče rajda navpično navzdol prek skalnatega pobočja. Predstavlja zakurili manjši kres kot simbol praznika dela. Pridružilo se ozko grlo za prehod na Montaž. Zaradi izpostavljenosti je ob- nam je še nekaj drugih planincev in ob ognju smo zapeli in vezen samovarovalni komplet. Velikopotezna tura na velikana se malo ogreli. Večer smo v zares prijetni družbi in ob zvokih Zahodnih Julijcev je v dobri družbi lepo uspela. harmonike nadaljevali v šotoru – začasni jedilnici. Iva Šibav Iva Šibav Grad Snežnik, bunker Škrilj Dolomiti (Tre Cime, Monte (14. 4. 2019) Paterno, Lago Sorapiss) Oblačno in turobno nedeljo smo izkoristili bolj za izlet kot za pohod. Z avtobusom smo se odpravili na Notranjsko. Prvi (3.–4. 8. 2019) naš postanek je bil grad Snežnik. Sprehajalna pot okoli gradu S planinskim društvom Brda smo se odpravili v Dolomite, je v poletnem času vsekakor lepša kot pa v hladnem in oblač- kjer smo preživeti dva lahkotna in sproščena dneva v odličnih nem vremenu. Prijazna vodička nam je razkazala grad v vsej razmerah, vremenu in seveda družbi, z vzponom na Monte Pa- svoji lepoti. Grad Snežnik je edinstven muzej bivalne kulture terno, sprehodom okrog Treh Cim di Lavaredo, drugi dan pa 19. stoletja in je eden redkih gradov v Sloveniji, ki se pona- smo se odpravili do čudovito modro-belega nebeško turkiznega ša z originalno opremo. Nastanek gradu sega v čas oglejskih jezera Sorapiss. patriarhov, prvih znanih lastnikov med 10. in 11. stoletjem. V jutranjih urah smo se peljali mimo krajev Tolmezzo, For- Zgrajen je bil na skalni vzpetini ob vznožju snežniških gozdov, ni di Sopra, Auronzo di Cadore in čudovitega jezera Misurina z namenom zavarovanja pomembne trgovske poti, ki je nekoč do koče Auronzo (2320 m). Od koče smo pot nadaljevali ob povezovala Kranjsko z Istro in Kvarnerjem. Skozi stoletja sta se vznožju veličastne gore Tre Cime/Tri Cime, katere najvišji vrh z menjavanjem lastnikov spreminjala tudi njegova notranjost je visok kar 2999 m. Mimo koče Lavaredo smo se povzpeli po in zunanja podoba. Današnjo podobo pa so z dozidavami do- melišču proti škrbini (Forcella Lavaredo) med Monte Paternom polnili zadnji lastniki, saški knezi v drugi polovici 19. stoletja. in Tremi Cimami in vstopili skozi nizek predor na goro, hodi- Grad po obsežni triletni obnovi znova sije v vsej svoji lepoti in li po policah do škrbine Forcella del Camoscio in po ferati do priča o bogati zgodovini ter življenju nekdanjih prebivalcev. vrha Monte Paterna (2744 m), izredno slikovite gore, na kateri V notranjosti je možno videti originalno opremljene dnevne so še vedno ostanki prve svetovne vojne. Njen greben je poln salone, spalnice družinskih članov, spalnice za goste, dve je- čudovitih vrhov in z njega je najlepši pogled na Tre Cime kot dilnici, gledališko sobo, večerni salon, grajsko knjižnico, pro- tudi na druge gore v njegovi okolici. store za služinčad, grajsko klet in egipčansko sobo, ki šteje za Na vrhu Monte Paterna je postavljen križ v spomin De Lu- posebnost med ambienti. Poleg pohištva, likovnih del, knjig, ci-Innerkoflerju. Po poti »Ferrata De Luca-Innerkofler« smo lončenih peči, svetil, preprog, številnih uporabnih in okrasnih sestopili z vrha Monte Paterna in vstopili v izklesan 400 m dolg predmetov, se v gradu nahaja tudi lepa zbirka lovskih trofej rov, ki služi kot del poti do koče Locatelli. Po počitku smo se iz obdobja zadnjih lastnikov. Poleg muzejske dejavnosti se v odločili, da pot podaljšamo in se od koče spustimo še na pot gradu odvijajo tudi kulturni dogodki in civilni poročni obredi. okrog Treh Cim. Tako in drugače, kakorkoli jih pogledaš, z vseh Na kočevskem nas je čakal še ogled bunkerja Škrilj, ki se zornih kotov so lepe in vedno imaš občutek, da jih vidiš prvič. nahaja v še vedno zaprtem vojaškem območju na Kočevskem, Lepota res nima meja.

Jesen 2019 / Briški časnik / 82 ObčinaŠport

Planinsko društvo Brda

Drugi dan smo se za nekaj trenutkov ustavili pri čudovitem jezeru Misurina, ki je največje naravno jezero v italijanski regiji Cadore in leži na nadmorski višini 1754 m, nato pa nadaljevali vožnjo do prelaza Passo Tre Croci (1805 m). S prelaza smo se usmerili po lepo urejeni in nezahtevni poti, ki nas je pripeljala mimo koče Rifugio al Sorapiss - Rifugio Vandelli

tisnili še en žig. V popoldanskih urah smo prispeli na Uršljo goro, kjer smo tudi prespali. Četrti dan nas je čakal še spust do Poštarskega doma pod Plešivcem. Tu se je naša 4-dnevna tura tudi končala. V zelo prijetni družbi in neokrnjeni naravi smo preživeli štiri čudovite dneve. Koroška Rinka (KRIŽ) (31. 8.–1. 9. 2019) V PD BRDA smo še zadnji poletni vikend izkoristili za obisk visokogorja. Naš cilj je bil Koroška Rinka. Pot se je za- čela v Kamniški Bistrici. Od tu smo šli čez Žmaučarje (stara pastirska, lovska neoznačena pot) do bivaka pod Skuto, kjer smo si privoščili daljši postanek. Na označeno planinsko pot smo se vključili malo pod vrhom in po njej nadaljevali do vrha Koroške Rinke (2433 m). Z nasmehom na obrazu smo si segli v roke in v naše knjižice odtisnili še en žig. Z vrha je čudovit pogled na osrednje Kamniško-Savinjske Alpe in na del Kara- vank. Sledil je spust po zelo zahtevni poti z obvezno uporabo do turkiznega jezera Sorapiss (1926 m). Barva jezera je skoraj samovarovalnega kompleta. Pot je sicer zavarovana, vendar ni nezemeljska, neopisljiva. Ob jezeru smo se malce sprehodili, vzdrževana. Na več mestih so klini izpuljeni, jeklenice pretr- posedeli, občudovali čudež narave, ga fotografirali po dolgem gane, oznake skoraj nevidne, zato je bila potrebna precejšna in počez, nato pa odšli še do koče na zasluženo pijačo. pazljivost. Srečno smo prispeli na Ledine do Kranjske koče, Sestopili smo po isti poti na prelaz Passo Tre Croci in se kjer smo prespali. Naslednje jutro pa nas je čakal nov izziv. Pot vrnili nazaj domov. Preživeli smo dva prečudovita dneva. do Češke koče skozi »žrelo« je zaprta, zato smo se podali po zelo zahtevni »slovenski poti«. Zaslužen počitek smo si privo- Katja Žagar - vodnica PD Kanal ščili pri Češki koči. A kaj, ko je bila pred nami še dolga pot. Najprej nas je vodila po složnem melišču, ki je delno poraslo z rušjem. Sledili smo oznakam za Grintovec po Frischaufovi Kamniško-Savinjske Alpe poti. Pred vstopom v steno smo si nadeli samovarovalni komplet in čelado. Plezanje sprva ni bilo težavno, a je bil vzpon (15.–18. 8. 2019) nevaren zaradi drobirja na poti (nevarnost zdrsa). Stena, po Letošnja 4-dnevna tura nas je popeljala po SPP po Kam- kateri smo se vzpenjali, je nato postala strma, varovala pa vse niško-Savinjskih Alpah in Karavankah. Startali smo pri kme- gostejša. Sledilo je plezanje po naravnih prehodih skozi žlebo- tiji Bukovnik pod Raduho, ki velja za najvišje ležečo kmetijo v ve, grape in police. Ves čas vzpona pa so se nam odpirali lepi Sloveniji. Za vzpon na Raduho (2062 m) smo izbrali zelo zah- razgledi na Jezersko in okoliške vrhove. Po dobrih dveh urah tevno pot. Očitno je Raduha zelo priljubljena gora, saj je bilo in pol "plezanja" smo stopili iz stene na Mlinarsko sedlo, od na vrhu zelo veliko obiskovalcev. Spustili smo se do koče na koder se nam je odprl prekrasen pogled proti jugu. Loki pod Raduho, kjer smo prespali. Na praznični dan (15. 8.) Žal smo se morali zaradi časovne stiske odpovedati vzponu imajo tu tradicionalno praznovanje s sveto mašo v bližnji ka- na Grintovec. Nič zato, pa drugič. Pogled na mogočno goro pelici in rajanjem dolgo v noč. Naslednji dan smo se odpravili so nam v presledkih zakrivale meglice. Z Mlinarskega sedla proti Smrekovcu. Med potjo smo se ustavili na zelo lepi plani- preko Velikih podov smo mimo bivaka Pavla Kemperla pris- ni Široka trata, kjer je koča na Travniku. Med hojo smo zobali peli do Cojzove koče na Kokrskem sedlu. Med potjo nas je za sladke maline in borovnice. Prespali smo v Domu pod Smre- kratek čas tudi malce poškropilo z neba. Čakal nas je še spust kovcem. Območje spada v zavarovane predele Natura 2000. v dolino, ki pa je bil mučen. Tla so bila mokra in spolzka, noge Razgled se širi na celotno Šaleško dolino in del Pohorja. Tretji nas niso več ubogale. Kljub negodovanju smo le prispeli in dan smo se odpravili proti Uršlji gori. Kljub vročini je bila pot veseli, da je tura uspela, z nasmejanimi obrazi čestitali drug prijetna, saj večinoma poteka po gozdu. Čas za kosilo smo si drugemu. Super tura, dobra družba. vzeli pri Andrejevem domu na Slemenu in v naše knjižice od- Iva Šibav

Jesen 2019 / Briški časnik / 83 Šport Občina

Trap klub Brda Glinasti golobi nosijo odličja

Malokdo ve, da je streljanje glinastih golobov šport, ki se uvršča med olimpijske discipline. Čeprav je ta šport malo zapostavljen, se v Brdih lahko pohvalimo, da nosijo športniki domov vse več odličij.

Člani Trap kluba Brda vsako leto znova dosegajo odlične rezultate na številnih domačih in tujih tekmovanjih. Tudi le- tošnja sezona je pokazala, da so se treningi in trdo delo obrestovali. Z letošnjega državnega prvenstva so se vrnili s prvim mestom ekipe v sestavi Žan Šfiligoj, Ma- tej Šfiligoj in Urban Debenjak. Žan je osvojil tudi bronasto odličje v posameznih disciplinah. Odlično mesto je osvojil tudi Urban, ki je le za eno zgrešeno tarčo ostal brez finala in se uvrstil na končno 7. mes- to. Matej je tekmovanje končal kot 18. Ista

ekipa je bila prvak tudi v ligi 2019. Do zlata so se prebili skozi pet krogov in finalno tekmovanje. Da ta šport ni namenjen le mlajšim generacijam, lahko potrdi veteranska ekipa, ki je v veteranski disciplini prav tako osvojila zlato. Sestavljali so jo Aleks Šfili- goj, Henrik Debenjak in Albin Kodermac. Posamezno je Aleks v kategoriji 50–60 let osvojil srebro, Albin pa bron v kategoriji 60–70 let. Iskrene čestitke vsem članom, ki se trudijo in tudi s tem športom predstavljajo Brda doma in v tujini. Zagotovo smo lahko ponosni nanje in jim želimo še mnogo osvojenih lovorik. A. Nikolavčič

Jesen 2019 / Briški časnik / 84 ObčinaŠport

Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo Prvi šolski dan

Šolsko leto 2019/20 se je začelo 2. septembra. Po krajšem kulturnem programu sta vse učence in starše nagovorila ravna- telj Damijan Marinič ter briška podžupa- nja Teja Jelina. Za 24 prvošolcev na ma- tični šoli Dobrovo, ki jih je letos le za en razred, ter šest prvošolcev na podružnični šoli v Kojskem je bil to poseben dan. De- vetošolke so na Dobrovem prvošolcem simbolično predale rumene rutice, nato pa so se z učiteljicama in starši preselili v razred. Ostali razredi so se po začetnem vrvežu počasi umirili in z razredničarka- mi začeli pouk. Osnovno šolo Dobrovo letos obiskuje 345 učencev, podružnično šolo v Kojskem pa 58, skupaj torej 403 učencev.

Jesen 2019 / Briški časnik / 85 Šola Občina

Mednarodni dan pismenosti Znanje je najmočnejše orožje

Vse od leta 1966 ves svet 8. septembra obeležuje mednarodni dan pismenosti. Na ta dan želi Unesco opomniti na pomen pismenosti in znanja v vsakdanjem življenju. Letošnja osrednja tema je bila sporazumevanje v tujih jezikih kot tudi v materinščini. Da bi učence spodbu- dili k razmišljanju o pismenosti, smo v sklopu mednarodnega projekta Unesco ASPnet na šoli izvedli z učenci več raz- ličnih aktivnosti. Učenci 4. in 7. razredov so obiskali šolsko knjižnico, kjer so skozi pogovor in spoznavanje knjige Vsak dan je Mala- lin dan prišli do spoznanja, da je znanje najmočnejše orožje. Učence 2. b, ki obi- skujejo podaljšano bivanje, pa sta obiskala učiteljica Sara in ježek Ricky, ki je učencem pomagal pri učenju španskega jezika.

Indijanska vas v Kojskem Delavnice za otroke

Društvo za kulturo, turizem in šport Kojsko je letos zelo dejavno. V sodelovanju s Plesnim klubom Los Pravilos so v soboto, 21. septembra, povabili otroke v športni park Rio na delavnice z naslovom Indijanska vas. Program, ki ga je pripravila in vodila Anja Pertovt, je obsegal poslikave obraza, ustvarjalne delavnice, postavljanje indijanskih šotorov in lov na zaklad. Vmes je bila sladka malica, ki so jo darovali Briška pekarna Dobrovo, trgovina Mlinotest Kojsko in trgovina Fama Hum. Za zaključek so se živahni in ustvarjalni udeleženci delavnic postavili med in- dijanske šotore za skupinsko fotografijo.

Besedilo in fotografija: Milena Beguš

Jesen 2019 / Briški časnik / 86 ObčinaŠola

Portorož 2019 Poletna šola v naravi

V ponedeljek, 9. septembra, smo se petošolci OŠ Alojza Gradnika Dobrovo in podružnične šole iz Kojskega skupaj z razredniki in plavalnimi vaditelji odpravili na petdnevno bivanje v Portorož. Učitelji plavanja so nas razdelili v homo- gene skupine, v katerih smo plavanje iz- popolnjevali ves teden. Z vztrajno vadbo smo osvojili bronaste, srebrne in zlate delfinčke. Poleg plavanja smo imeli različne dejavnosti. V Fiesi smo spoznavali morje in kamnine. Obiskali smo Muzej pod- vodnih dejavnosti Piran in se kasneje pod nadzorom pravih potapljačev tudi preizkusili v potapljanju z jeklenko. Na- redili smo solne vrečke z začimbami, ki smo jih nabrali in posušili. Večere smo si popestrili s tombolo, sprehodom po Por- torožu in sladoledom, z ogledom filma in dramatizacijo zgodb, ki smo jih brali med tednom.

Jesen 2019 / Briški časnik / 87 Šola Občina

Mednarodni dan miru na Cerju Aktivni v delavnicah ter pri sajenju dreves

V petek, 20. septembra, smo tudi na naši šoli v duhu Unescovih načel in vrednot obeležili svetovni dan miru in se z nekaterimi devetošolci udeležili mednarodnega projekta Meja, ki je potekal ob pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju pod geslom Prisluhnimo miru in naravi. Dogodek je potekal v sodelovanju z Gimnazijo Nova Gorica, društvom TIGR Primorske, Občino Miren - Kostanjevica in Društvom podeželskih žena Miren Orehovlje.

Po uvodnem skupnem pozdravu je sledil glavni del dogajanja. Vrstile so se delavnice, ki so jih organizirali in izvedli mentorji - profesorji in dijaki Gimnazije Nova Gorica. Obiska- li smo lahko zgodovinsko-umetniško, zgodovinsko-literarno, multimedijsko, fotografsko, likovno in biološko delavnico, pa literarno delavnico v tujih jezikih (francoščini, nemščini, špan- ščini, italijanščini, ruščini in angleščini), kakor tudi delavnico o orientaciji z reševanjem matematičnih, fizikalnih in geografskih nalog. Zanimivo je bilo kamišibaj gledališče in gibalna ter glas- ditev, nato pa še posaditev drevesa miru in dreves v »drevoredu bena delavnica za mlajše otroke. Naši devetošolci so se udeležili hvaležnosti«. večine delavnic in v njih aktivno sodelovali, obenem pa se dru- Vsi skupaj smo preživeli prijetno in ustvarjalno srečanje, si žili ter navezovali nove stike in poznanstva. nabrali novih izkušenj in znanj ter tako obeležili ta pomemben Po končanih delavnicah je sledila zaključna kulturna prire- mednarodni dan.

Jesen 2019 / Briški časnik / 88 ObčinaČestitke

90-letnica Lidija Lipicer Delo je bilo njeno življenjsko vodilo

9. avgusta 1929 se je Mariji Vendramin in Jožefu Prinčiču na Bregu v Šmartnem rodila prvorojenka Lidija. Marija se je preselila k možu Jožefu na »Podžegen«. Za Lidijo so se kasneje rodili še štirje bratje in ena sestra. Številčna družina se je v tistih časih težko preživljala na majhni kmetiji. Lidija je bila najstarejši otrok, zato je, še sama otrok, že postala varuška mlajšim bratom in sestri. Bila pa je spretna in iznajdljiva tudi pri drugih opravilih.

Med vojno se je kot mlado dekle vključila v delo kurirjev in tudi drugačno organizirano pomoč partizanom. Poročila se je s sosedovim Dragom Lipicerjem. V zakonu, ki je bil v prvih letih vse prej kot rožnat, so se jima rodili trije otroci (na fotografiji): sinova Jordan in Zlatko ter hči Marija Ines, in to prav na očetov rojstni dan. Lidija je skrbela za otroke, moža in taščo, ki je snaho imela zelo rada. Za preživetje družine se je z nahrbtnikom podajala prodajat sadje in žganje. Do Solkana se je peljala z avtobusom, naprej pa peš do Grgarja, na Trnovo, na Banjško planoto. Leta 1967 je dobila dobrodošlo zaposlitev kuharice in čistilke na podružnični šoli v Šmartnem. Tako je bil v hiši kak dinar Sedaj preživlja dneve v domu ostarelih v Podsabotinu. Vsak več kot prej. Po ukinitvi šole v Šmartnem je dobila delo na šoli dan jo obišče kdo od otrok, včasih še vnuk in vnukinja z dru- v Kojskem, kamor je vsak delovni dan hodila peš. Ker je bila žinama. Pranono Lidijo s pesmijo in plesom razveselijo vnuki vajena vsega hudega, se nad tem ni pritoževala. Pravzaprav jo je Lana, Mia in Mattia. V kratkem jo bo obiskal še četrti pravnuk. ves čas gnalo delo v želji, da bi pomagala svojim najbližjim, da 90. rojstni dan je Lidija praznovala v družbi ožjih sorodni- bi otrokom tlakovala pot v samostojnost. kov in nekaj sostanovalcev doma v Podsabotinu. Zbrali so se Iz časa službovanja na šoli ima tudi prijetne spomine na izle- ob bogato obloženi mizi, okrašeni s torto in cvetjem. Skupaj z te, ki se jih je rada udeleževala. njimi je tudi zapela. Nazdravili so njenemu visokemu jubileju, ji Ko se je upokojila, sta se z možem Dragom včlanila v društvo voščili predvsem dobrega zdravja z željo, da se ob letu ponovno upokojencev in se udeleževala izletov in drugih prireditev, ki jih snidejo. je društvo organiziralo. Zelo rada sta plesala. Skupaj sta prežive- Vsem že izrečenim dobrim željam se pridružujemo tudi iz la 63 let. Marca 2014 je postala vdova in odtlej je živela skupaj s uredništva Briškega časnika in Lidiji iskreno čestitamo ob vi- sinom Zlatkom. Pred tremi leti jo je presenetila bolezen, ki jo je sokem jubileju. prikovala na posteljo. Besedilo in fotografija: Milena Beguš

Jesen 2019 / Briški časnik / 89 Čestitke Občina

90-letnik Roman Kocijančič Pomembno je, da ima človek upanje

Tako je v prijetnem pogovoru med drugim dejal Roman iz Neblega, ki je 23. avgusta dopolnil 90 let. Rodil se je pri Zanutovih, očetu Cirilu Kocijančiču in mami Karolini, roj. Šibav. Ko je bil star poldrugo leto, mu je oče umrl. Čez devet let je dobil sestro Normo.

Šolo je obiskoval v Hruševlju in leta 1943 zaključil osemletno osnovno šolanje v italijanskem jeziku. Spominja se zelo stroge učiteljice Ofelije Caduti (iz Čedada), ki jih je pogosto tudi telesno kaznovala. Milejši sta sta se jima sin Edvin in hči Vesna. S trdim in umnim delom na kmetiji bili Teodora Jakončič (rodbina njenega moža je izhajala iz Hruševlja) in sta si ustvarjala lepšo prihodnost in otrokoma pomagala na samostojno Bianca Bernardeli, obe iz Krmina. Po končani šoli je ostal doma in po- pot. Sedaj ima tri vnukinje in enega vnuka. magal pri kmečkih opravilih. Junija letos mu je težka neozdravljiva bolezen vzela ženo. Osamlje- Med vojno je, še mladoleten, pogosto prevažal razno blago za potre- nost težko prenaša, vendar … »Pomembno je, da ima človek upanje,« be partizanske vojske, tudi vodil je živino k mesarju v Kojsko. 3. marca pravi. Živi v skupnosti z družino sina Edvina, ki je prevzel kmetijo. Kljub 1945 pa ju je skupaj s prijateljem Severinom Erzetičem zajela nemška letom in zdravstvenim težavam z veseljem opravi dela, ki jih še zmore. V patrulja. Odpeljali so ju na zaslišanje v Krmin in nato v goriške zapore, prostem času rad bere, tudi naš časnik, ki ga je zelo pohvalil. Preko me- kjer sta ostala do konca vojne. Domov se je vrnil peš. V času po vojni dijev pa spremlja tudi dogajanje v domovini in po svetu. Zaradi razgle- je sodeloval pri številnih demonstracijah za priključitev naših krajev k danosti, kritičnosti, tudi iskrivosti in dobrega spomina je zelo prijeten matični domovini. sogovornik. Leta 1949 je bil vpoklican na služenje vojaškega roka. Tri dolga leta 90-letnico je praznoval s svojimi bližnjimi sorodniki in zvestimi pri- je preživel v mornarici. Iz tega obdobja se je le zgodilo nekaj dobrega. jatelji, ki so z njim delili tudi bolečino ob nedavni izgubi žene. Usposobil se je namreč za motorista tretje stopnje, kar mu je kasneje Ob visokem jubileju Romanu čestitamo tudi iz uredništva Briškega prišlo zelo prav. časnika. Želimo mu vse najboljše, predvsem pa dobrega zdravja in veliko Po vrnitvi domov se je resno lotil kmetovanja. Leta 1959 se mu je kot upanja. življenjska sopotnica pridružila Valda Vuga z Gmajne v Kozani. Rodila Milena Beguš

90-letnica Ivanka Pahor

je v samostanu na Kostanjevici (na Kapeli). Nato je bila premeščena v Brda. Bila je tudi pestrna »Mislila sem, da je to nekje bogu za hrbtom. Ko pa sem prišla, bilo je spomladi, se V Predgrižah pri Črnem Vrhu se je v dru- je na Vrhovlju pred mano odprl cvetoči raj,« žini Čuk 4. septembra 1929 rodila Ivanka kot se Ivanka spominja prihoda in prvega pogle- drugi od sedmih otrok. Preživeli so štirje, od da na Brda. V tem raju je tudi ostala. Poročila teh živita poleg nje še brat in sestra. Oče Filip se je z Oskarjem Pahorjem in rodili so se jima je bil invalid iz prve svetovne vojne. Ker je bila trije otroci: Oskar, Magda in Adrijan. Sedaj pa kmetija majhna, se je ukvarjal še s pletenjem ima pet vnukov in šest pravnukov. košar. Poleg tega pa je v okolici lovil kače, Poštni urad v Kojskem, kjer je delala, je bil jim odvzemal strup in ga prodajal v lekarni dolga leta v prostorih Pahorjeve hiše, skoraj v Idriji. do njene upokojitve leta 1980. Osnovno šolo v italijanskem jeziku je Od leta 1984 je Ivanka vdova. Leta 2012 pa Ivanka obiskovala v Črnem Vrhu. V tistih le- ji je neozdravljiva bolezen vzela najstarejšega tih je bila pogosto varuška male deklice v dru- sina in bolečino izgube nosi v sebi še danes. žini Pagon, ki je imela v lasti tamkajšnji hotel. Zaradi bolezni in oslabelosti se je pred Med vojno je bilo najhuje, ko so mamo dobrima dvema letoma preselila v dom v Ivanko odpeljali v taborišče v Dresden. Tačas Podsabotinu in je z oskrbo zelo zadovoljna. je za otroke skrbel oče. Po vojni se je mama Tu je tudi praznovala 90. rojstni dan. Zbrali so vrnila, večino poti je prepešačila. se ožji sorodniki, prijatelji in sostanovalci, ki V družinah je bila včasih navada, da so pr- so ji prišli voščit in ji tako polepšali praznični vemu sinu dali ime po očetu, prvi hčeri pa po dan. materi. Tako je Ivanka dobila ime po mami. Vsem že izraženim voščilom dodajamo Po osvoboditvi je obiskovala večerno šolo, še eno iz uredništva Briškega časnika. Ivanki kasneje pa tudi razne tečaje. Prvo službo je želimo predvsem dobrega zdravja in veliko dobila v Solkanu na pošti, ki je imela prostore veselih trenutkov. na solkanski železniški postaji. Stanovala pa Besedilo in fotografija: Milena Beguš

Jesen 2019 / Briški časnik / 90 ObčinaČestitke

Zlata poroka v Golem Brdu Ana in Alojz slavila pol stoletja skupne poti

Pri Kabajčevih v Golem Brdu sta avgusta praznovala pol stoletja dolgo skupno življenjsko pot Ana in Alojz Piculin. Ana Mugerli se je pred petdesetimi leti priženila iz Vrhovlja pri Kožbani v Golo Brdo. Poroka je bila 30. avgusta leta 1969, civilna na občini na Dobrovem, cerkvena v cerkvi sv. Jurija v Kožbani.

Na poročno kosilo sta se s svati odpeljala na Most na Soči. Alojz, ki ga V zakonu so se jima rodile tri hčerke: Barbara, Katja in Petra. Tudi domačini poznajo po imenu Điđi, je kot poštar prinašal dobre in manj vnukov imata zaenkrat tri, Eleno, Arneja in Simona. V njihovi družbi dobre novice vaščanom od Nebla do Golega Brda. Posebej so se glasu in v družbi sorodnikov sta na bližnjem gričku pri Devici Mariji slavila njegovega mopeda razveselili takrat, ko jim je v svoji veliki poštarski tor- svoj skupni praznik. Življenje jima je v petdesetih letih prineslo marsikaj. bi prinesel penzijo. Ana je nekaj časa delala v italijanski gostilni, tudi v Sončne dneve, ki obetajo vse lepo, jesenske sapice, ki dneve prevetrijo, tovarni stolov v Manzanu, penzijo pa dočakala na bencinski črpalki v in včasih tudi kakšen mrzel dan. Pa naj bo še naprej največ sončnih dni, Golem Brdu, dva koraka od svoje hiše. Điđi se še vedno rad druži s svoji- jima želimo iz uredništva Briškega časnika. mi trtami in zgledno skrbi zanje, Ana pa se ne ustraši ne hrbtne kosilnice ne škarij za obrezovanje drevja. Iva Sivec

90-letnica Marija Peršolja »Bilo je grenko življenje, danes pa sem zadovoljna«

Tako je dejala Marica, ko je razgrinjala ko delavnico, je delala pri njem. Čez nekaj svojo zanimivo življenjsko zgodbo. Rodila let sta se ločila. Pa je spoznala Brica Anto- se je 27. avgusta 1929 v Grgarskih Ravnah na Peršoljo iz Gonjač in se z njim poročila. kot drugi otrok očeta Petra Bratkiča in Rodili so se jima trije sinovi, eden je umrl v mame Milke, roj. Jevšček. Skupaj je bilo šest prvem mesecu življenja. otrok, tri hčere in trije sinovi. Sedaj živi še Leta 1976 se je družina vrnila v Gonja- brat, ki je ostal doma, sestra pa biva v domu če. Ni jima bilo lahko. Mož je dobil službo upokojencev v Novi Gorici. v šempetrski bolnici, ona pa je šivala, med Osnovno šolo v italijanskem jeziku je drugim tudi takratne zastave za Modni dom obiskovala v rodni vasi. V lepem spominu v Novi Gorici. Zgradila sta si hišo in sino- ima učitelja Giuseppeja Basija, ki je bil pri- voma pomagala na samostojno pot. Starejši jazen do otrok. Dokončala je takrat obve- Karlo Peter dela in živi v Ljubljani, mlajši znih šest razredov. Klavdij Jurij pa uspešno kmetuje v Gonja- Med vojno je kot kurirka prenašala po- čah. Ima dve vnukinji in enega vnuka. što in razna sporočila. Po vojni je bila 40 90. rojstni dan so slavili v družinskem dni v delovni brigadi na Kočevskem, kjer so krogu. Za darilo pa je dobila 9-dnevno bivanje v termah v Strunjanu. sekali drevesa in pripravljali drva. Ko se je ca Rieti, kjer so za begunce skrbele nune. vrnila domov, je iskala priložnostna dela. Marica je še dobrega zdravja. Osnovna Marica si je bivanje lajšala z delom, šivala opravila zmore še sama, za drugo pa ji po- Prihajala je tudi v Brda brat češnje in na je in likala. Tam je dobila tudi oblačila in s trgatev, pozimi pa je prinesla s seboj kolo- magajo svojci. Pravi, da je zadovoljna, težko Francem sta se poročila. Z ladjo Corientes življenje je le še grenak spomin. vrat in je predla volno v Brestju in na Balah. sta odplula v Argentino, v Buenos Aires, Iskrene čestitke za visoi jubilej pošilja- 5. februarja 1950 sta skupaj s sovašča- kjer je imela dve teti in dva strica, ki so jima mo Marici tudi iz uredništva Briškega ča- nom Francem prebegnila čez mejo. Devet pomagali pri vključevanju v novo okolje. snika in ji želimo še naprej dobrega zdravja, mesecev sta bila nastanjena v begunskem Delo je dobila v italijanski tovarni Sati, kjer veselja in zadovoljstva. taborišču v kraju Fara v Sabini, provin- so izdelovali cigare. Ko je mož odprl krojaš- Besedilo in fotografija: Milena Beguš

Jesen 2019 / Briški časnik / 91 Misel

Župnik Adolf Šavelj Zlati jubilej mašništva

Župnik Adolf Šavelj je duhovniško poslanstvo začel pred 50 leti kot kaplan v Postojni. Sledilo je 21-letno službovanje v Kojskem, prav toliko časa pa službuje v Čepovanu. V spominu ga imajo kot čudovitega, skromnega človeka, ki je V nedeljo, 30. junija, je imel zlato mašo v cerkvi sv. Petra in veliko dal tem skupnostim in pustil neizbrisen pečat. Spremljal Pavla v Lokovcu. Običajno je, da je ponovitev zlate maše tudi jih je v lepih in žalostnih trenutkih, znal se je približati otrokom. v kraju, kjer je župnik prej maševal. Zato in tudi na povabilo Zaželeli so mu vse dobro in da bi še dolgo zmogel opravljati kojščanskega župnika Jožeta Ipavca je bila v nedeljo, 18. avgu- božje poslanstvo. Podsabotinci pa so mu izrazili zahvalo tudi sta, v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kojskem svečana zlata za to, ker je bil pobudnik za obnovo porušene cerkve sv. Niko- maša, ki jo je daroval zlatomašnik Adolf Šavelj ob somaševanju laja. To se je tudi uresničilo pod službovanjem župnika Jožeta mons. Gašperja Rudolfa in domačega župnika Jožeta Ipavca. Ipavca. Cerkev je bila polna do zadnjega kotička, saj je bil župnik Dolfe Zlatomašnik se je zahvalil za lepe misli in dobre želje. Dejal pri ljudeh zelo priljubljen. je, da je hitro minil čas 21 let, ki jih je preživel v Brdih. Od takrat Mons. Gašper Rudolf je dejal, da se Dolfe vrača na zlatomaš- smo se vsi postarali, vendar tudi v tem obdobju lahko doživimo no slavje k ljudem, ki so ga imeli radi in da je ta nedelja zanj marsikaj lepega. Zahvalil se je za tak sprejem in počastitev, za iz- jubilejna. V nadaljevanju je podal primerjavo načina življenja v rečene zahvale in darila. To mu bo dalo moč za naprej, za čas, ko času njegovega novomašništva in danes, po 50 letih. nam sonce zahaja, da bo zdržal tudi v težkih trenutkih. Zahvalil Župnik Jože Ipavec pa je dejal, da so se vsi zbrali Dolfetu v se je za lepo petje. Prosil je za božji blagoslov in za sožitje vseh v čast in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi skupnosti ter zaželel prijetno praznovanje. tega slavja. Po svečani maši je sledilo druženje s pogostitvijo. Prošnje, zahvale in darila je zlatomašnik prejel od vaščanov Kojskega, Huma, Podsabotina, Gornjega in Dolnjega Cerovega Milena Beguš ter Vrhovlja. Zahvalili so se mu za 21 let duhovnega poslanstva. Fotografija: Andrej Colja

Oratorij Biljana 2019 Imaš moč

Že jubilejnega 15. oratorija v Biljani se je letos udeležilo 47 otrok. Med 8. in 12. julijem so v spremstvu 24 animator- jev spoznavali pravljičnega junaka Petra Klepca in njegove moči (moč prošnje, odpuščanja, zakona …). Obiskali so športni park Čelo, se zabavali z gasilci PGD Dobrovo, ustvarjali, plesali in pre- pevali. Oratorij Imaš moč je kljub manj- šemu številu otrok potekal brezhibno, za kar bi se radi zahvalili vsem sponzorjem in donatorjem, ki so omogočili še en ne- pozaben poletni teden.

Neja Prinčič

Jesen 2019 / Briški časnik / 92