Tone Strojin Aktivno slovenstvo in planinska organizacija 1 Alenka Bizjak Čigave so propadajoče gore? 2 Kakšna bo prihodnost Snežnika? 4 Ivan Gams Ali je Slovenija gorata dežela? 5 Marjan Raztresen Gorski turizem na sončni strani Alp 8 Iščemo Janka Mlakarja sedanjega časa 10 Bloudkovi nagrajenci za leto 1986 11 Tine Mihelič, Sto najlepših vzponov v slovenskih Rudi Zaman stenah 18 Igor Škamperle Tokrat o prostem plezanju zelo konkretno 23 Borut Črnivec, Andrej Terčelj Najbolj kritični so skoki 25- Smučarija za posebneže 27 Dragica Manfreda Reševalci so osebnostno zreli ljudje 29 Sonja Dolinšek Amaterji na robu profesionalnega 31 Marjan Bradeško Bivak II 32 Nada Kostanjevic Kako smo jo mahali po mah 33 Janez Jeram Hrib s številnimi studenci 35 Peter Vovk Lepa je ta pokrajina 36 Nada Kranjc Okus po (ne)izpolnjenih obljubah in željah 38 Ivanka Korošec Sezona planincev in penzionskih gostov 39 Iz planinske literature 41 Društvene novice 46

Slika na naslovni strani: V Bohinjskih hribih Foto: Jooo 2nidaršič

Planinski vestnik izdaja Planinska zveza Slovenije, 61000 Ljubljana, DvoFa- kova ulica 9. p. p. 214. Revija izhaja vsak mesec. Ureja uredniški odbor: Marjan Raztresen (glavni In odgovorni urednik), Tomaž Banovec, Janez Bizjak, Sonja Dolinšek, Zdenko Kodrič, Jože Krajnc, Dragica Manfreda, Jože Poglajen, Nada Praprotnik, Marlen Premšak, Tone Strojin, Tone Skarja, Nevenka Vogelnik in Božo Zorko. Predsednik izdajateljsko-založniškega sveta Ante Mahkota. Pri­ spevke pošiljajte na naslov Planinske zveze Slovenije. Rokopisov in slik ne vračamo. Tekoči račun pri SDK 50101-678-47046. Letna naročnina je 5000 dinarjev in jo lahko naročniki plačajo v dveh obrokih, prvega v februarju, drugega v juniju; za tujino znaša naročnina 30 ameriških dolarjev. Reklamacije upo­ števamo dva meseca po izidu številke. Ob spremembi naslova vselej navedite tudi stari naslov, in sicer s tiskanimi črkami. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto, med letom odpovedi ne moremo sprejemati. Tiska Tiskarna Jože Moškrič v Ljubljani. •MHMHHMIHniMIHMMHiH^MMI PLANINSKI AKTIVNO SLOVENSTVO IN PLANINSKA ORGANIZACIJA

Dr. TONE STROJIN leta 1893 in dve leti pozneje pričetek iz­ hajanja Planinskega vestnika. Kaj je SPD V zadnjem stoletju in pol, kar se slovenski s svojimi široko zastavljenimi pravili po­ narod zaveda svoje narodnosti, so se zgo­ menila za slovenski narod takrat, ko razen dili pomembni premiki in tudi prelomi v nekaj prestižno razpoloženih meščanskih miselnosti, a tudi udejanjenje narodnih frakcij, strank in redkih kulturnih in gasil­ zahtev in potreb. skih društev ni bilo ničesar povezujočega med Slovenci, najbrž še danes ni ustrez­ no ovrednoteno. PLANINSTVO NEKDAJ Aktivni pomen SPD ni imelo zgolj v svo­ jih pravilih in prek Planinskega vestnika, Narodno prebujanje se je bolj kot z uve­ temveč predvsem v terenski dejavnosti. ljavljanjem redkih slovenskih poslancev v Imeti slovensko planinsko organizacijo, klopeh parlamentov, od dunajskega do ustanavljati domaČe podružnice na na­ deželnega navzdol, razvijalo v slovenskih rodnostno najbolj Izpostavljenih krajih, na društvih. Po karantanskih knezih naš na­ primer na mariborskem in celjskem ob­ rod ni imel svojega vladarja, redki naslov­ močju, postavljati slovenske napise in ka­ ni plemenitniki in svobodnjaki so se izgu­ žipote, graditi slovenske koče in predvsem bili v germanskem morju. Le društva so hoditi kot Slovenec po svojih poteh, to je bila tista, ki so sredi prejšnjega stoletja bilo aktivno slovenstvo, ki je tujca tako s čitalniško vsebino, z besedami, pospe­ zelo bodlo v oči. ševala družabništvo in slovensko kulturno Od svoje ustanovitve sta slovenska pla­ vsebino. Svoje so storila redka mesečna ninska organizacija in slovensko planin­ glasila in tedniki. Iz takih društev in glasil stvo prehodila več faz. so izšli Janez Bleivveis, Fran Levstik, Jo­ Če lahko obdobje pred ustanovitvijo SPD sip Jurčič, družina Ipavcev in toliko dru­ zaradi zavzete domoljubnosti imenujemo gih, ki jim naša narodna zgodovina dol­ narodno buditeljstvo, potem moramo fa­ guje hvalo. zo, ko je bilo ustanovljeno SPD in ko je Bolj samoborsko so oribližno v istem času izšel Planinski vestnik, imenovati prepo- pričeli delovati predhodniki in pobudniki rodovstvo. Če besede nemara niso prave, slovenskega planinstva: Ivan Žan v Bohi­ pa označujejo, kar so ta obdobja narod­ nju, dr. Henrik Turna v Tolminu, družba nega delovanja v resnici bila. Piparjev v Ljubljani. Razumljivo je, da gibanje, kar je za ta­ Slovenska planinska organizacija si šteje kratne razmere slovensko planinstvo bilo, v čast, da je ob vprašanju slovenstva ved­ ni moglo ostati zgolj organizacijsko pove­ no imela aktivno vlogo. Naj omenimo sa­ zovanje Slovencev v večjih krajih in gra- mo planinske spise. Že pred ustanovitvijo diteljstvo po gorah, temveč je moralo raz­ Slovenskega planinskega društva (SPD) viti svojo vsebino. je Slovenski Glasnik I. 1860 objavil Ivana SPD je v svoje vrste vključevalo in vabilo Tuška zapis o hoji na Triglav, Fran Ka- tudi slovenske razumnike in umetnike, dilnik in sopotniki so se oglasili v Novi­ zlasti pisatelje, ki so v Planinskem vest- cah ali Slovenskem Narodu, potem ko so niku in sicer dajali ton narodnostnemu se vrnili s planinskih izletov, Ivan 2an je zavedanju. Planinsko dejavnost in podo- poročal iz Bohinja o novem društvu Tri­ življanje v gorah so prav ti vzdignili na glavski prijatelji, o kočici na Ledinah pod raven poljudne besede, poučevali o ne­ Triglavom, da Škantarja iz Bohinja nade- varnostih v gorah, zanimivih naravnih po­ lujeta pot na vrh Triglava ipd. Ne smemo javih, se razpisali o zgodovini prvih pri­ preslišati novic iz slovenskih krajev, ki so stopov v naši domovini. Prek pisateljev, izhajale v nemškem časopisju, zlasti v ta­ ki so v slovenskem prostoru to že bili, na kratni »Lajbaherci«. Kot da bi se že naši primer F. S. Finžgar, ali ki so to prek Pla­ predniki zavedali svoječasnega Mahono- ninskega vestnika šele postali, kot J. Mla­ vega opozorila: kjer ni zapisa, ni dogod­ kar, dr. I. C. Oblak, ali znanstvenikov, kot ka. V prebuji narodne in s tem tudi pla­ F. Seidel in drugi, se je vsebina planinstva ninske zavesti je slovenska beseda od­ razširila ter dobila poleg domoljubne vse­ igrala aktivno vlogo. bine tudi kulturno noto in znanstveno na­ Za rastoče slovenstvo in planinstvo ni mo­ ravo. Med potencialnimi profesorji za ljub­ goče spregledati pozitivnih vplivov, ki so ljansko Univerzo že leta 1910 in v vse- prihajali iz Prage in od ilirskega gibanja učiliškem komiteju sta se znašla tudi dr. pri Hrvatih. Josip Tominšek in dr. Henrik Turna (glej Prag aktivnega slovenstva v slovenskem Hribarjeve Spomine, I. del, Matica sloven­ planinstvu je pomenila ustanovitev SPD ska, Ljubljana 1983, str. 555—556). 1 PLANINSKI VESTNIK

Patriotstvu kot usmerjenosti in kulturi kot poklicnimi strokovnjaki nista naletela na vsebini planinstva pa se je z večanjem ugoden sprejem. TK Skali je SPD očitala množičnosti v SPD morala pridružiti tudi konkurenco, skalašem, ki so se ukvarjali tista vsebina, ki so jo bili zmožni razvijati z amaterskim kulturnoumetniškim delom, vsi člani SPD in ostali sopotniki, namreč raziskovanjem domačih izrazov, poreklom hoja v gore. Najprej se je mladini zaho­ imen, pa laičnost, da hujših izrazov rival- telo športno turistične vsebine — in do­ stva ne omenjamo. bila jo je v interesnih dejavnostih Turi- Glede organiziranosti je bilo prav, da sta stovskega kluba Skala. predvojna predsednika SPD dr. F. Tomin- TK Skala je z alpinistiko v stenah, z obrav­ šek in dr. J. Pretnar zastopala monolit- navanjem alpinizma kot družbenega poja­ nost jedra SPD s podružnicami Osrednje­ va v alpskem svetu, z razvijanjem turnega ga odbora SPD po večjih krajih in nista in tudi tekmovalnega smučanja, z zbira­ dopustila dvojnosti. Po reorganizaciji SPD njem krajinskih imen, proučevanjem mor­ leta 1932 so našli modus vivendi s TK fologije in izrazoslovja sploh, pisanjem Skalo, a pri tem notranje reorganizirali planinske in s tem domače zgodovine, s SPD tako, da se je sektorsko organizirala planinsko fotografijo in filmom več kot po komisijah in odsekih, ki so imeli sve­ samo nakazal možnosti vseh razsežnosti tovalni in strokovni značaj, nikakor pa od­ vsebine gorništva in alpinizma. ločujočega. Osrednji odbor SPD pa je še Razumljivo je, da niti nov pojav, kot je bila vedno ohranil jedro z nekoliko večjo sa­ alpinistika pri SPD, niti amaterska gor- moupravo v podružnicah SPD. niška kultura med redkimi slovenskimi Planinska organizacija pa je ohranila akti-

do tega posega, za katerega menim, da je brutalen. Informacij na PZS ne bom iskala, ker jih niti na javno vpra­ šanje ne dobim (primer za to so vršiške ČIGAVE SO žičnice) in ker tudi nikoli nisem zasle­ dila kakršnega koli objavljenega sta­ lišča PZS o konkretnih posegih v gorski PROPADAJOČE svet. Menim, da je Snežnik last vseh nas in da je občini Ilirska Bistrica in GORE? njenemu planinskemu društvu ter tam­ kajšnjim gozdarjem in družbenopolitič­ nim organizacijam dan le v smotrno Pred seboj imam temeljno vsebinsko upravljanje. Kot lahko presodim, so ta zasnovo Planinskega vestnika, objav­ poseg pripravljali potihem, mimo slo­ ljeno v zadnji julijski številki. Sestavlja venske javnosti, kot je skoraj že obi­ jo 15 točk, ki pomenijo kvalitetno čaj za vse take velikopotezne načrte, zasnovo za usmeritev v prihodnje. ki jih kar naprej ocenjujejo kot iz­ Berem tudi, da je bila ta vsebinska ključno zadevo občine (za njihovo zasnova sprejeta že na izvršnem in poznejše vzdrževanje pa kličejo na glavnem odboru Planinske zveze Slo­ pomoč vso družbeno skupnost). Tak venije. poseg si dovoli občina, ki že več kot Sklicujem se na 4. točko, ki mi je od 20 let spada med najhujše onesnaže­ vseh najbližje. Glasi se, da »mora PV valce narave (Vremska dolina z reko z objavljanjem ustreznih sestavkov in Reko), ki sicer nima denarja, da bi z največjo močjo, ki jo daje tiskana urejala aktualna vprašanja varstva beseda, pomagati ohranjati slovensko okolja na svojem območju (na primer naravno in kulturno dediščino, pred­ kanalizacijo v občini), najde pa sred­ vsem pa mora pomagati preprečevati stva za nove naložbe, v tem primeru brutalne posege v naravo. V tej smeri v povezavi s Kvarnerexpressom, za mora PV vzgajati planinsko javnost.« katere bo nemara pokazal čas, da ne Na te spodbudne besede sem se spom­ bodo rentabilne (kar že leta velja za nila, ko sem pred časom v dnevnih slovenske žičničarje). Vse to se dogaja časopisih prebrala bahavo vest o sko­ v času, ko razglašamo, da ne sme rajšnjem začetku gradnje novih žičnic pasti nobeno zdravo drevo, tukaj pa pod Snežnikom in med drugim tudi to, sekajo in bodo še posekali veliko hek­ kako »v Ilirski Bistrici zbirajo zadnja tarjev gozdov in za te posege (pozneje) dovoljenja za začetek širitve smučišč in tudi dobili vsa potrebna soglasja. urejanja rekreacijsko turističnega cen­ V teoriji občudujemo nekatera načela, tra Snežnik. Če ne bo nepričakovanih v praksi pa jih vsak dan izničujemo. zapletov, bodo stroje pognali čez nekaj Pred časom sem bila na Snežniku in dni...« z vrha videla te nove poseke. Bila sem na Zelenici, kjer je prav tako oral bul­ Prosim vas, da objavite, kakšno je sta­ dožer, dober poznavalec Zelenice in lišče uredništva Planinskega vestnika PLANINSKI VESTNIK ven slovenski značaj, ga okrepila zlasti nostmi, slovenskim jezikom v kulturi in v kulturi, turizmu, športni naravi alpinisti- šolstvu in še z marsičem povojno ustvar­ ke in smučanja in pripravljena dočakala jenim. V planinskem pomenu se aktivno začetek druge svetovne vojne. slovenstvo do domovine potrjuje z giba­ njem in življenjem med ljudmi in s hojo po domovini. Slovenska domovina so PLANINSTVO DANES predvsem gore! Včasih je vse tičalo doma; zato se sloven­ Zasnova planinstva v povojni obnovi in stvo, vsaj aktivno, med ljudmi ni moglo razvoju je iskala množične usmeritve in razvijati, tako kot se lahko v naravi. socialne dostopnosti gorskega sveta. Za­ Planinstvo kot dejavnost in kot hoja po­ radi množičnosti in življenjskega sloga meni udejanjenje nenapisane pravice do Slovencev, da zahajajo v naravo, se je v jugoslovanskem javnem mnenju ustvarila svojega kraja in svoje domovine, ki jo prispodoba: vsi Slovenci hodijo v gore. moraš prehoditi, če jo hočeš prav spo­ Podoba kranjskega Janeza v irhovkah in znati. In kdo drug v mestih domovino bolj s cvetico za planinskim klobukom je po­ pozna od planinca? stala identiteta Slovenca, nič manj »urad­ Tudi v prostorskem pomenu pomeni pla­ na« kot Triglav v republiškem grbu. ninstvo aktivno slovenstvo. Identiteta slo­ Aktivno slovenstvo danes ni prepoznano venske planinske organizacije je v slo­ zgolj z lastno državnostjo, ustavno zajam' venstvu. Slovenska planinska organizacija čenimi svoboščinami, pravicami in dolž- je od vsega začetka imela in poznala vi-

smučar pa mi je zatrdil, da bi morali matica, katerega članica sem, ne bo le posodobiti sedanje žičnice na njej, pridružilo industriji v dolini, ki se ne pa podirati dreves za novo vlečnico. razvija na račun in za ceno onesnaže­ Ob vsem tem molčijo gozdarji in mol­ vanja zraka in vode? Težko bi se v čijo planinci, upravni organi pa izdajajo tem primeru strinjala z izrazom »poso­ potrebna soglasja deklariranim načelom dabljanje«, če je zaradi prenove koče v brk — vse za razvoj in napredek, v pri Triglavskih jezerih usojeno na na­ imenu splošnega družbenega inte­ daljnji propad Dvojno in nižje Črno resa ... jezero. Spadam med tiste planince, ki To so sarkastične besede, ki pa vam bi raje potrpeli v prenatrpani koči, če jih pišem dobronamerno, ker so mi kajpada drugačne rešitve niso možne, všeč številke Planinskega vestnika, še samo da bi ohranili jezerska dragulja posebej sestavki izpod peresa dr. To­ prihodnjim rodovom. neta Strojina in Mitje Koširja, precej Prav tako ne soglašam z izrazom »so­ trpkih ugotovitev pa ste že objavili tudi dobna visokogorska postojanka«, kot o skrb zbujajoči ekološki problematiki označujejo sedanji dom na Kredarici, v Sloveniji. Pišem vam v upanju, da odkar vem, da s svojimi sanitarijami boste tudi v prihodnje objavljali se­ na vodno izplakovanje lahko nepo­ stavke, kot je bil, na primer, Vlada sredno onesnažuje vodna zbiralna ob­ Natka o težavnem stanju Šaleške doli­ močja v dolini. ne: to so besede, ki so izraz dejan­ Vem, da tega pisma ne boste prav nič skega stanja, stavki brez spreneve­ veseli. Vendar sem prepričana, da bi danja, ki je sicer »odlika« časa, v morali vsi po vrsti, tudi Planinski vest- katerem živimo. nik, na taka dejanja opozoriti, jih javno V isti številki Planinskega vestnika obsoditi in če je le mogoče, brutalne (junij 1986) ste objavili tudi sestavek posege v naravo preprečiti. Zato sem Gregorja Klančnika o posodabljanju vam to napisala, kajti naši že hudo koče pri Triglavskih jezerih. Zanima propadajoči naravi od podzemskega me, ali je v tem posodabljanju upo­ do gorskega sveta zvoni navček. Po­ števano mnenje Zavoda Triglavski na­ magali bomo lahko samo z dejanji, ki rodni park na Bledu, ki je predlagal bodo v skladu z zakonitostmi narave. »gručasto postavitev manjših preno­ čitvenih enot oziroma prestavitev koče Alenka Bizjak na drugo lokacijo, kjer ne bo ekološko obremenjevala nižjega Črnega jezera, Svoje stališče do takih posegov v na­ v katerem so že zdaj našli odplake z ravo izraža Planinski vestnik med dru­ detergenti«. V sestavku pa berem, da gim že s tem, da objavlja to pismo. bo koča na severni strani povečana za Poleg tega objavljamo tudi uvodnik iz šest metrov in da bo v novem traktu letošnje, 7. številke glasila planinske pridobljenih 73 novih ležišč; kako bodo skupine osnovne šole Dragotin Kette speljane odplake, ni nič napisano. iz Ilirske Bistrice »Snežnik«, v katerem Smem še upati, da se tako ugledno je izraženo mnenje vsaj dela tamkajš­ planinsko društvo, kot je Ljubljana- njih prebivalcev. Ufednik PLANINSKI VESTNIKHMHMMHHi

soke cilje in se tem ciljem v vseh zgodo­ odnosov vseh usmeritev, ekonomskih pri­ vinskih situacijah ni odrekla. tiskov in blokovskih groženj je edina pot Da bi jih dosegala, je razvijala tiste zna­ za preživetje slovenskega naroda. čilne lastnosti, ki bi jih na kratko označili Aktivno slovenstvo v mednarodnih odno­ kot pripadnost, enotnost, društvenost, sih se kaže tudi v stikih slovenske pla­ kontinuiteta in tradicija. Na pripadnost k ninske organizacije v planinskem trikot­ planinski organizaciji kaže članarina. Če niku treh dežel Slovenije, Koroške in ni volje s članarino podpirati nekaj svo­ Furlanije-Julijske krajine. V Evropi morda jega, potem ni več pripadnosti nečemu. razen Aoste in Južne Tirolske ni tako SPD je v vsej svoji zgodovini ohranila or­ manjšinsko razgibanega ozemlja, kot je ganizacijsko enotnost in odklanjala loka- v tem trikotu sosednjih dežel. Aktivno lizem, hkrati pa poudarjala, da je planin­ slovenstvo pomeni tukaj več kot pre­ ska organizacija zveza planinskih društev, stižno vprašanje za slovensko planinsko torej nikakor odvojeni in nadrejeni, kaj organizacijo. Važno je razvijati prijateljski šele odtujeni vrh neke organizacije. V po­ kult sodelovanja na teh srečanjih, razvijati vezavi s pripadnostjo planinskih društev tradicijo in kontinuiteto, čeprav so sre­ tej planinski organizaciji se ta kaže v čanja reprezentativna, a tudi delovna. ohranjanju enotnosti planinske organiza­ Po drugi strani je treba razvijati stike z cije. Pripadnost in enotnost ohranjata ak­ jugoslovanskimi planinskimi organizaci­ tivni značaj planinske organizacije. jami, posebej s hrvaško, s katero nas Temelj planinske organizacije je od tako in tako veže tradicionalno sosedstvo. nekdaj društvenost. To pomeni ljubiteljsko Biti v naravi je odsev prvinske kulture. dejavnost na prostovoljni podlagi in v pro­ Občutiti naravo pomeni spoznavati svojo stem času. Čeprav planinska organizacija domovino. Zahajanje v naravo je danes sledi času (nekateri kar preveč praznoval- že kar potreba nedeljskega bega iz one­ sko poudarjajo njena zadnja obdobja), snaženih mest. igra na kontinuiteto, ostaja zvesta tradi­ Aktiven med ljudmi v gorah pomeni biti ciji in ji sledi. aktiven v narodu. V takih prvinskih zasnovah slovenska planinska organizacija je in bo aktivno slovenska. Zanjo ne more biti dileme: biti MLADINA PREMIŠLJUJE ali imeti. Svojo bitnost ali navzočnost v slovenskem prostoru je dokazala s tem, da ni občine, kjer je ne bi bilo in ne bi imela aktivnega planinskega društva. Biti KAKŠNA BO planinska organizacija ne pomeni zgolj posestništva planinskih koč in poti, tem­ PRIHODNOST več tudi — lahko bi jim kar tako rekli — društvenih insignij, brez katerih si planin­ ske organizacije kar ne moremo predstav­ SNEŽNIKA? ljati, to je Planinskega vestnika, Gorske reševalne službe, Planinske založbe in Ponovno je »Snežnik« med nami. V prejš­ knjižnice in zaradi skoraj stoletne tradi­ njem šolskem letu sta izšli dve številki, cije tudi pogrešanega planinskega mu­ tudi za šolsko leto 1986—87 nameravamo zeja. izdati dve. Razveselili smo se številnih Vsega tega planincem ne bi ustanovila pohval, ki smo jih dobili od vsepovsod, pa tudi ne opravljala in vzdrževala nobe­ tudi od neplanincev. na druga organizacija ali poklicna usta­ Tudi v tej številki je precej prispevkov nova že zato, ker ne gre za komercialne posvečenih varstvu okolja in zaščiti narave zadeve, pa tudi zato ne, ker zanje nima okoli Snežnika. Uredniki se tej proble­ potrebnega specializiranega znanja. Pre­ matiki preprosto nismo mogli izogniti, saj nos takih (recimo jim) planinskih insignij bi bilo povsem nojevsko, če ne bi ponovno v slovenske izključno kulturne ustanove bi opozarjali pred nevarnostmi, ki grozijo dejansko pomenil prevzem pasivne, ne pa snežniški naravi: še vedno nista preklicani obnavljajoče se planinske dediščine in gradnji termoelektrarn v Plominu in Miljah, s tem tudi neaktivnega slovenstva v pla­ še vedno grozi velikemu delu snežniških ninsko dejavnost ter zanikanje amaterske gozdov smrt, da bi lahko primorski smu­ planinske kulture, kar se je že večkrat čarski snobi veseljačili nekaj tednov na izkazalo za zmotno in preuranjeno. leto, pa tudi v Ilirski Bistrici je vse več Ob vsem tem preseneča, da nismo bolj virov onesnaževanja in zastrupljanja oko­ zastopani tam, kjer naj bi planinstvo in lja, kar se pozna med drugim v naravi alpinistiko znanstveno preučevali in tako pod Snežnikom. vzgajali na fakultetni stopnji. Amaterska Pri tem bi planinci radi jasno povedali, raven le ima nekje svoje zgornje meje in da ne nasprotujemo posegom v naravo, ki možnosti, ki jih mora nekako globlje in so potrebni, da v njej človek dostojno višje osmisliti. preživi svoj prosti čas; odločno naspro­ Aktivno slovenstvo se mora danes kazati tujemo le nepotrebni industrializaciji in 4 tudi mednarodno. V množici človeških komercializaciji. PLANINSKI VESTNIK

Prav gotovo ne bomo nikogar podili s še kaj bi lahko dodali, s čimer se pla­ Snežnika, ker si ne lastimo izključne pra­ ninci ne moremo pohvaliti. Vendar se vice upravljanja z njim. Kljub temu smo vsega tega zavedamo in vselej skušamo trdno prepričani, da bi moral biti Snežnik posledice svojih napak in nerodnosti po­ zatočišče le pravim planincem, iskrenim praviti. Toda najvažnejše je to, da so ljubiteljem narave ter iskalcem pristnega naši posegi v naravo v primerjavi s po­ miru in sprostitve. Prostora za razgrajanje segi smučarske in drugih industrij prav in zabavo je v Sloveniji že tako preveč. zanemarljivo majhni ter jih narava brez Morebiti bo kdo tudi nam planincem očital večje škode prenese. Planinci ne pose­ nezgledno vedenje do narave. Ne zani­ kamo stotine hektarjev gozda v enem za­ kamo, da tega včasih ni bilo. Toda pred mahu, da bi naredili prostor za slalom in približno 80 leti je tedanji lastnik snež­ smuk, in ne požgemo desetin hektarjev niških gozdov skoraj prepovedal hojo gozdov, da bi lahko imeli uspešne ma­ na Snežnik, ker so takratni hribolazci nevre, pa tudi nismo zgradili naselja s plašili divjad in uničevali gozdno rastje. skoraj 200 stavbami v ekološko izredno Leta 1911 je Planinski vestnik objavil ostro občutljivem kraju, kjer ni ne pitne vode opozorilo o varstvu gorskih rastlin na snež­ ne kanalizacije ne elektrike in ne komu­ niškem območju. Sicer pa tudi večtisoč- nikacijskih zvez. glavih množic, ki se občasno valijo po Naj se vsega tega dobro zavedajo vsi, vznožjih Snežnika med tako imenovanimi ki odločajo o prihodnosti Snežnika. množičnimi vzponi, naš očak verjetno ne gleda z naklonjenostjo. (Iz Snežnika, glasila planinske skupine osnovne šole Dragotin Kette v Ilirski Bistrici)

VISOKOGORSTVA ZAVZEMAJO 11 ODSTOTKOV NAŠEGA OZEMLJA ALI JE SLOVENIJA GORATA DEŽELA?

Akad.dr. IVAN GAMS tudi za SRS (v bodoče: Slovenijo). Po de­ ležu površja nad 1000 metri nadmorske V deveti številki PV je Tomaž Banovec višine (v bodoče: n. v.) Slovenija zaostaja za jugoslovanskim povprečjem (11,29: tabelarno prikazal merske podatke Voja­ 16,7%), prav tako po deležu površja v škega geografskega inštituta v Beogradu o pasu 1500—2000 m (2,08 : 2,80 %), le delež višinski pasovitosti Jugoslavije, njenih re­ površja nad 2000 m je malenkostno višji publik in avtonomnih pokrajin, med njimi (0,43 :0,33 %). Kdor ve za splošno pre­ pričanje, da je Slovenija gorata dežela in Višinska pasovitost visokogorstva v SRS da so Slovenci gorski narod, je bil ob teh (v %>) nizkih deležih verjetno presenečen. Prese-

Vi i i n s k i p a s

400 do 600 do 1000 do nad 0 do 400 m 600 m 1000 m 1600 m 1600 m

Posoške Julijske Alpe 3,0 11,9 21,9 31,9 31,3 Posavske visokogorske Alpe — 6,6 24,0 35,7 33,7 Planote v vzhodnih Julijskih Alpah — 2,7 38,2 57,1 2,0 Zahodne Karavanke (nad Zg. Savsko dolino) — — 29,9 48,2 21,9 Srednje Karavanke — 1,3 35,7 52,1 10,9 Mežiško-Savinjske Karavanke 0,9 7,2 48,4 42,3 1,2 Kamniško-Savinjske Alpe — 9,7 27,6 41,0 21,7 Visokogorstva skupno 0,7 6,5 31,4 43,0 18,4 PLANINSKI VESTNIK

nečen bo tudi nad njimi ob tabeli, ki pri­ To velja tudi za pojem nižine in višine. Na kazuje naša visokogorstva, Julijske, Kam- bolivijski visoki planoti, v Tibetu in pone­ niško-Savinjske Alpe in Karavanke (vse v kod v Afriki so »nižine« v nadmorskih vi­ okviru SRS). Izračunali smo jih pred leti šinah naših alpskih vrhov. v Katedri za fizično geografijo Oddelka Tudi izraza ravnina in planota sta prire­ za geografijo FF v Ljubljani na podlagi jena deželnim povprečkom. V Sloveniji topografskih kart 1 :100.000. smo navajeni imenovati gričevje tiste skle­ Pustimo vnemar opis omejitve teh gorstev, njene vzpetine, ki se dvigajo do 150 m, od katere so odvisni izračunani deleži. redkeje do 200 m in le izjemoma čez 200 m Omenimo le, da segajo v tabeli prikazane nad dnom dolin. Kamniško-Savinjske Alpe na vzhodu le pri­ Nedorečena je meja med hribovjem in go­ bližno do zgornje Savinje. Onstran nje so rovjem. Barbka Lipovšek-Ščetinin in Bojan po naši omejitvi Mežiško-Savinjske Alpe. Zupet sta v članku Gorsko izrazoslovje Tomaž Banovec navaja dr. Tomislava Mla- (Alpinistična šola, I. del, 1979) definirala denoviča pripis k višinskim pasovom, kot hribovje z besedami: »v zaključeno celoto jih je izračunal VGI. Po njem zavzema povezan sklop hribov in manjših vzpetin visokogorski svet (v srbohrvaščini visoko ter vmesnih globeli«, gorovje pa takole: planinsko zemljište) površje nad 1500 m. »v celoto povezan sklop gora (na Koro­ Iz naše tabele sledi, da je površja nad škem gure)«. Najbrž je tiskarski škrat spre­ 1500 m pri vseh naših gorstvih precej manj menil Gure v gure. V teh Gurah je precej od polovice. Po deležu površja nad 1000 m gričevja. oziroma nad 1600 m vidno izstopajo Po- Skušajmo ugotoviti razliko med obema ka­ soške Alpe in Posavske Alpe zahodno od tegorijama po splošni rabi. Govorimo o Krme. Planote v Vzhodnih Julijskih Alpah Predalpskem hribovju, o gorovju Gorjanci, (Mežakla, Pokljuka, Jelovica in Komna) ter o ribniški Mali in Veliki gori in podobno. Mežiško-Savinjske Alpe imajo sveta nad Razlika je predvsem v večji reliefni razčle­ 1600 m le še 1—2%. Ker tudi drugod ne nitvi hribovja, kot je pri gorovju. Do po­ prevladuje tako imenovani alpski pas, ki dobnega zaključka pridemo, če pregle­ se dviguje nad gozdno mejo, se moramo damo posamične vzpetine, ki jim pravimo v smislu Mladenovičeve klasifikacije višin­ gora. Pri tem moramo prezreti tiste gore, skih pasov nujno vprašati, ali so naše vi­ ki so svoje ime dobile od gorce-gore, to sokogorske Alpe res visokogorje. Na pod­ je od vinogradov. Zato mariborska Pekr­ lagi iste klasifikacije si zastavljamo tudi ska gorca ni mala gora, temveč grič. vprašanje, ali je Slovenija gorata dežela. Trška gora pri Novem mestu je na meji Dr. Tomislav Mladenovič je namreč nižjim med gričem in hribom. Prezreti moramo pasovom pripisal naslednje oznake: pas tudi gore, ki so dobile ime po romarskih 0—200 m n. v. — nižinski svet, pas 200 do cerkvah (tipa Šmarna, Limbarska, Sveta 500 m — gričevnati svet, pas 1000—1500 m gora). Prave gore so masivne, to je manj — srednje gorati svet (sredogorje). Po tej razčlenjene in se vidno dvigujejo nad oko­ tabeli pripada goratemu in visokogorskemu lico (Matajur, Slavnik, Slivnica, Uršlja, svetu le 46 %, torej manj od polovice Slo­ Blegoš itd.). Ni naključje, da je večina venije. gora iz apnenca, kjer je manj dolin. Ta vprašanja pa se zastavljajo v povsem V višjem svetu imamo začuda malo lastnih drugi luči ob dejstvu, da je višinski pas imen z »gora«. Na to vprašanje znanost še eno in reliefna klasifikacija drugo. Saj pla­ ni dala zadovoljivega odgovora. ninec, ki hoče na Krn in ki izstopi iz vlaka, Manj sporno je, kaj je visokogorstvo. Tudi recimo, v Mostu na Soči, ne govori, da je Banovec pravilno trdi, da so to skupine, od brega Soče prvih 140 m višinske raz­ kjer vrhovi segajo čez gozdno mejo. like, do 200 m n. v., hodil po nižavju, na­ Če hočemo računsko ugotoviti, kolikšen slednjih 300 m po gričevju, med nadalj­ delež slovenske zemlje odpade na tako njimi 500 m vzpona po nizkem gorovju, definirane vzpetine, trčimo na težave. Za nato po srednjem gorovju in končno po ugotavljanje tako imenovane reliefne ener­ visokem gorovju. Goro merimo od pod­ gije, ki pomeni višinsko razliko na dolo­ nožja, kjer je po Slovenskem polno na­ čeno vodoravno razdaljo, je več metod. selij z imenom Podgorje, do vrha; odlo­ Dajo različne zaključke. Tomaž Banovec čilna je torej relativna in ne absolutna bi lahko omenil, da je Geodetski zavod višina. SRS po kvadratih v obsegu 500 X 500 m Za goro je potrebna primerna str­ izmeril ne le nadmorske višine in ekspo- mina in po mednarodni rabi tudi klimatska zicije površja Slovenije, ampak tudi na­ pasovitost. Ob morski obali lahko dosega klone. Ob že omenjenih meritvah v Katedri gričevje le 50 m n. v. Tunjiško gričevje za­ za fizično geografijo FF smo merili relief­ hodno od Kamnika dosega z vrhovi do no energijo tako, da smo na topografskih 600 m n. v., griči na Pokljuki do 1000 m in kartah v merilu 1 :25.000 ugotavljali raz­ več in na tibetanski planoti do 5000 m n. v. liko med najvišjo in najnižjo točko v okviru kvadrata 1X1 km. Od 57 slovenskih po­ in več. Kolikšno relativno višino prisodijo krajin so tu tabelarno prikazane samo vi­ tej ali oni kategoriji po svetu, je odvisno sokogorske skupine. od lokalne povprečne reliefne razgibanosti. PLANINSKI VESTNIK

Reliefna energija visokogorstev v okviru kvadratov 1 X 1 km

Re i e f n a e T e r g i j a \i "k

Gorska skupina 100 do 200 do 300 do 400 do nad 0 do 100 m 200 m 300 m 400 m 600 m 600 m

Visokogorstva skupno 2,0 8,2 12,7 18,0 31,3 28,0 Posoške Julijske Alpe 1,2 2,4 6,0 6,9 27,1 56,4 Posavske visokogorske Julijske Alpe 1,7 7,5 10,7 13,9 29,8 36,4 Planote v vzhodnih Julijskih Alpah 8,2 28,6 24,3 12,3 18,9 7,7 Zahodne Karavanke (nad Zg. Savsko dolino) 0,5 6,3 13,6 21,5 40,8 17,3 Srednje Karavanke — 2,9 7,8 30,1 39,8 19,4 Mežiško-Savinjske Alpe — 2,0 20,2 38,0 33,7 6,1 Kamniško-Savinjske Alpe 0,5 5,5 8,2 14,5 36,7 34,6

Tudi v tej tabeli so planote v jugovzhodnih nas dviga le 0,88% vsega površja, v sve­ Julijskih Alpah bolj podobne visokim di­ tovnem povprečku pa 27 %>. Svetovno po­ narskim kraškim planotam kot ostalim Al­ vprečje pasu 1000—2000 m je 16,2%, pri pam. Največje strmine pa so v Posočju nas le 0,85. Ker pa se naše gore začenjajo in v gorah zahodno od Krme. v nizkih nadmorskih višinah, po relativni Ko smo za pokrajinsko-ekološko sestavo višini v splošnem ne zaostajajo za vrstni­ Gorenjske analizirali relief, smo o razmaku cami po svetu.* Te trditve žal ne moremo izohips na topografski karti 1 :100.000 iz­ podpreti s številkami, ker ni ustreznih me­ merili šest razredov površja po naklonu. ritev, saj ni znanih točnih podatkov o de­ Čeprav ta metoda ni povsem zanesljiva, je ležu, ki ga zavzema gorati svet ne za iz dobljenih tabel za gorenjske predele le kontinente in ne za dežele. videti (glej knjigo Gorenjska — 12. zboro­ Kdor pa se je kaj več potikal po svetu, vanje slovenskih geografov 1981. Ljubljana bo najbrž soglašal z mnenjem, da je relief 1981, s. 20), kako je naš alpski predel strm: v Sloveniji kljub nizkim nadmorskim viši­ mnog bolj, kot bi sodili samo po nadmor­ nam nadpovprečno strm, in to tudi v nižjih skih višinah in kot sledi iz zaključkov že legah. Prav ta strmina daje posebno draž omenjenih meritev v Geodetskem zavodu popotovanju po naši zemlji. Le iz doline se Slovenije po metodi DMR. moraš povzpeti, pa si lahko na strmem Na vprašanje, ki je zastavljeno v naslovu pobočju prezračiš pljuča in na razvodnem tega članka, žal ni mogoče dati nedvoum­ vrhu užiješ razgled če že ne po širši oko­ nega odgovora. Zanj bodo morebiti zani­ lici, pa vsaj po domači in sosednji dolini. mive številke, ki smo jih dobili pri že ome­ njeni analizi reliefa v 57 slovenskih po­ * Nekatere angleške in zlasti ameriške izdaie krajinah. sicer obravnavajo pod naslovom »Mountains« Te visokogorstva. (Primerjaj mednarodno revijo Po njej pokrajine, ki jih lahko označimo Mountain Research and Development.) za hribovite in sredogorske ali so dinarske kraške planote, zavzemajo 41 % sloven­ skega ozemlja. Resnici na ljubo je treba dodati, da je vmes tudi nekaj takih, kjer se hribovje meša z gričevjem (na skraj- Če vam je Planinski vestnik všeč, nostni meji sta Bizeljsko in Krško hribov­ če hočete propagirati planinstvo, je). Že omenjena visokogorstva pa zavze­ če želite kaj prispevati k čisti naravi majo 11 % Slovenije. Zaključek iz tega je, v Sloveniji, da je gorati svet v obliki visokogorstva, če bi radi lipov list nesli na vsak slo­ sredogorstva-hribovja in visokih kraških venski holm, grič in goro, planot v Sloveniji le v večini. pokažite našo revijo prijateljem in znan­ Odgovor na zastavljeno vprašanje se lahko cem! Svetujte jim, naj naročijo Planinski glasi približno tako: glede nadmorskih vi­ vestnik, najstarejšo slovensko revijo z več šin površja je Slovenija precej pod sve­ kot 90-letno tradicijo! tovnim povprečkom. Nad 1000 m se pri PLANINSKI VESTNIK

POGOVOR (TUDI O PLANINSTVU) S SLOVENSKO MINISTRICO ZA TURIZEM BOGOMILO MITIČ GORSKI TURIZEM NA SONČNI STRANI ALP

MARJAN RAZTRESEN vodnika po gričevnati pokrajini, da bi pri­ vatni interes premaknil to stvar. Vendar Pravzaprav je nenavadno, da imamo gora, smo pri nas še vedno navajeni na agen­ gričev, holmov in vzpetin, kolikor si jih cijske turiste in ne na tiste, ki pridejo srce poželi, vendar le redko gremo na sami in jih zanima kaj drugega, kot po­ počitnice v hribe in le malo tujcev pride nuja agencija. k nam predvsem zato, da bi hodilo po — Z Bleda ali iz Bohinja, izpod gora, turi­ naših hribih. Slovenci smo narod planin­ stične agencije res vozijo svoje goste vse­ cev, vendar se le redko odločamo za povsod po Sloveniji in še kam dlje, samo dolga potovanja po gorskem svetu in vanj v gore ne. Zakaj, mislite, da jih ne? tudi ne vabimo tujcev: kdor pride sam od sebe, je dobrodošel, drugi pa naj — Velike agencijske hiše (pa tudi manjše) gredo na morje... si služijo s paketi dohodek, ki je sicer razmeroma majhen, vendar v sorazmerju K turizmu pa vendarle sodijo tudi planin­ z delom. Dobiti bi morali zainteresirane stvo in seveda prav tako popotništvo, ple- zasebnike, vodnike in ljudi, ki jih zanima zalstvo in »globinska alpinistika« — ja­ pohodništvo in izletništvo, turistična pisar­ marstvo. na in hotel pa bi morala biti zveza med — V turistične namene uporabljamo parolo tem človekom in gosti in bi morala biti »na sončni strani Alp«, v praksi pa sonce pripravljena pripeljati v kraj take »poseb­ upoštevamo, medtem ko na Alpe preprosto ne« goste. Po svetu je veliko šahistov, pozabljamo, — omenimo predsednici kajakašev, jamarjev, igralcev golfa — in komiteja za turizem v slovenskem Izvrš­ tudi planincev in ljubiteljev plezanja v ste­ nem svetu Bogomili Mitič na začetku nah, ki bi želeli tako preživeti počitnice. pogovora za Planinski vestnik. Atraktivni so spusti s kajakom po Tari ali — Primorci so mi, — pravi, — med drugim Soči, atraktivno plezanje po naših stenah, nasprotno očitali, da smo v Ljubljani atraktivna hoja po naših gričih ali trans- bližje goram in zato na televiziji in v časo­ verzalah, vendar je treba ljudi na to opo­ pisih objavljajo temperature zraka v zoriti v specializiranih revijah in časopisih, gorah za naslednji dan, temperature mor­ ki izhajajo po svetu, ali poslati ponudbe ja pa ne vedno. Precej časa je imelo v specializirane klube. morje pri nas resda turistično prednost, vendar si upam trditi, da se ljudje zadnji — Kdo naj bi to delal? čas vse bolj zanimajo tudi za druge slo­ — Velike turistične agencije seveda to ne venske pokrajine, tako za Panonijo kot zanima, ker je s tem veliko drobnega dela za dolenjske griče, tako za Kras kot — ne za malo turističnih postelj. Ponudbo bi nazadnje — za gore. Ljudje z morja se moral oblikovati kraj pod gorami. V slo­ — vsaj nekaterih od njih — že počasi venskih alpskih turističnih središčih imamo selijo proti notranjosti dežele. organizacije, ki bi lahko razposlale take ponudbe. Česar ne delajo slovenske orga­ — Skoraj vse alpske dežele so znale nizacije, delajo tujci sami: v naše gore vključiti svoje gore v turistično ponudbo, pripeljejo v plezalne šole svoje goste in mi pa... svoje učitelje, tečajniki pa to plačajo v — Planinci in njihova društva so velik tujini. amaterski potencial: odlično poznajo raz­ mere na svojem področju, urejajo poti, — V slovenskih gorskih turističnih krajih markirajo, zidajo bivake, počivališča in se tega še niso spomnili, njihovi gostje domove ter zgledno društveno delujejo. pa imajo predvsem premalo informacij Potencial torej imamo, vendar vsega tiste­ o tem, kaj vse je v najbližjih gorah in ga, kar bi bilo vredno videti, ne znamo kakšne so možnosti za take ali drugačne ponuditi. Iz najlepših gorskih turističnih izlete ali ture. krajev znamo peljati turiste na skomercia- — Včasih se zdi, kot da bi se hotelirji lizirane dolge izlete, ne znamo pa jim bali za dan ali dva izgubiti svoje goste. v hotelih in turističnih birojih ponuditi Vendar so tudi taki izleti dodatna turi­ atraktivne drobne posebnosti v najbližji stična ponudba, ki je poleg vsega še okolici. Obrtni zakon daje, na primer, mož­ nevsakdanja in zato toliko privlačnejša. nosti tudi za poklic gorskega vodnika in Očitno imajo ljudje, ki delajo v turizmu PLANINSKI VESTNIK

za dopuste, in sicer od Alp do morja in od Krasa do Panonije. Na sončni strani Alp imamo glede tega prednost pred tistimi, ki imajo samo Alpe, le da mi še ne vemo natančno, kako bomo to prednost izkoristili. — Posebno v naših predgorjih se ponu­ jajo privlačna potovanja, na primer tre- kingi, a tega nihče ne propagira. — Znamo vlagati v zidove, ne pa v po­ nudbo. Program je treba pripraviti, vanj vložiti precej denarja in potem čakati kakšna tri leta, da se denar začne vračati. Program ni hotelska hiša, ki začne obračati vloženi denar tisti trenutek, ko je odprta. Zato vsak kraj, ki se želi ukvarjati s turizmom, misli, da mora najprej imeti hotel. Toda pri nas se tudi v predgorjih nekaj premika: poglejte, na primer, Cerk­ no, Most na Soči ali Slovenjske Konjice! Triglavski narodni park ima, na primer, zanimive programe, ki pa jih v blejski turi­ stični ponudbi ni. Obe službi bi bilo treba povezati. — Slovenski gorski vodniki bi bili priprav­ ljeni voditi po gorah in stenah, vendar nimajo koga. Podoba Slovenije v resnici torej ni skoraj nič gorska. Kateri slikar Bogomila Milic: Nobenih velikih turističnih po bo nanjo narisal tudi gore? segov v slovenske gorel — Vez med gorskimi vodniki in turisti, ali blizu njega, pri nas še preveč denarja ki bi želeli imeti spremstvo v naših gorah, in predobro zaslužijo, sicer bi pomislili na bi morala biti turistična društva in hoteli kaj takega, kar bi jim dodatno prineslo v turističnem kraju. Kjer občinski upravni kaj denarja. — Naših gora kajpada vsaj organ ugotovi, da nečesa ne izrabljajo množično ne moremo propagirati v tujini. gospodarno, bi moral takoj svetovati, kako Toda ko so turisti pri nas, bi jih morali naj bi ukrepali. Občini Radovljica, na pri­ mer, ne bi smelo biti vseeno, da so njeni usmerjati tudi v gore. Posebne ljubitelje gorski vodniki brez dela. Vendar me moti gorskega sveta pa bi bilo, kot že rečeno, že to, ko pripovedujem o ukrepih upravnih vendarle vredno seznanjati z našimi mož­ organov, ki so nekakšna prisila. Boli me, nostmi v njihovih specializiranih revijah. da sami v tem ne vidimo dohodka, da — Žal je zdaj tako: ponujamo Bled, Bohinj vsaj navzven — vidimo samo lepe gore, ali Tolmin, na prospektih kažemo hotel ne pa tudi zaslužka. — Ne govorite pa mi, in hotelsko sobo, ko ljudje listajo po kata­ da podoba Slovenije ni gorska. Poglejte logih, pa ne vedo, da bodo stanovali samo najnovejšo knjigo Joca Znidaršiča v Triglavskem narodnem parku ali na o Bohinju! Gradiva o gorah imamo še njegovem robu, in ne slutijo, kaj je na kaj, le slabo je izrabljen. Sicer pa so Komni, kako lepa jezera so nedaleč od v Evropi že pred kakšnimi desetimi leti tod za hribi in kaj vse lahko človek dela začeli višje vrednotiti naravo in dediščino tam gori v hribih. Posebno Triglavski in pri nas v Sloveniji kakšni dve leti narodni park, na primer, v turistični po­ pozneje. Slovenske gore zavzemajo v tem nudbi Bohinja ni izkoriščen. vrednotenju kar zelo visoko mesto. — Alpe, gore, ki jih imamo tako rekoč — Naj bo že kakorkoli, Slovenci smo v slovenskem turističnem grbu, bi lahko vendarle planinski narod. Spadate tudi vi bile bolje ovrednotene v slovenski turi­ med prijatelje planin? stični ponudbi. Ali bodo v bližnji prihod­ nosti? — Vsak prosti čas grem v naravo, najraje na eno od bližnjih vzpetin, ki jih je okrog — Na podlagi psiholoških in socioloških Škofje Loke dovolj in ki so tako blizu, da ugotovitev raziskovalci napovedujejo, da od doma ni treba sesti v avto. se bo način počitnikovanja vsaj po Evropi bistveno spremenil, da bo manj množič­ — Ste članica planinskega društva? nega in več zasebnega odhajanja na do­ — Ne. Toda če bi bila planinska organi­ pust, da bomo hodili (saj v Sloveniji velik zacija agresivnejša, če bi pošiljala vabila del že hodimo) vsaj dvakrat letno na po­ in z njimi položnice, bi nemara bila, kot čitnice. V Sloveniji imamo lepe priložnosti bi bil verjetno še kdo, ki zdaj ni. VESTNIK

— Pravijo, da Slovenec in Slovenka mora­ onesnažujejo tudi daljinsko) so predlogi, ta biti vsaj enkrat v življenju na Triglavu. da bi (in bomo) ukinjali nekatere proiz­ Ste vi že opravili to »dolžnost«? vodnje, ki onesnažujejo okolje. — Bila sem na Kredarici, ko je bila otvori­ — Ob tem še beseda o našem parku: tev novega doma ... Triglavski narodni park je zavarovan z — S helikopterjem? zakonom, v njem pa kar zidajo, podirajo, sekajo in gradijo nove ceste, ne da bi — Peš! Če tisti dan ne bi tako močno poslušali nasvete uprave Triglavskega na­ snežilo, bi šla na Triglav, tako pa sem rodnega parka. Ali ima komite za turizem bila samo na Kredarici. Verjetno se mi pri tem kakšno besedo? bo še kdaj ponudila kakšna priložnost, ali ne? — Nadzor nad varovanjem ima drug resor­ ni organ. Vendar: nekako je treba biti tudi — Ali so kakšni predeli naših gora pred­ v parku strpen. Marsikatero gozdno cesto videni za množični turizem, torej obsojeni je treba zgraditi, kajti tudi park moramo na bistveno spremenjeno življenje? gospodarno izrabljati. Če gledamo s turi­ — Nobeni! Izjeme so le nekatera smu­ stičnimi očmi, pa smo seveda za čim čišča, ki pa jih bodo bolj širili in moder­ boljše čuvanje celotne narave, pri čemer nizirali kot na novo odpirali. Triglavske se zavedamo, da je treba najti pametne žičnice, o katerih je bilo pred časom kompromise. Najprej bi morali pošteno veliko govora, niso v nobenem planu, odigrati svojo vlogo planerji, ki so včasih vršiške žičnice bi zgradili, če bi vse­ pri nekaterih posegih skrajneži, zato je stranske strokovne študije pokazale, da kar prav, da nas varstveniki narave s svo­ bi se s takim posegom bolj ohranjala in jimi stališči sproti osveščajo. zavarovala narava kot po naravni poti. — Kdaj bodo po vaših predvidevanjih gore — Kakšna usoda se obeta zdaj ponekod na sončni strani Alp deležne enake pozor­ že kar precej dotaknjenim goram, ki so nosti kot morje ali zdravilišča? jih spremenile žičnice, nove gradnje, da­ ljinsko onesnaževanje in še kaj? — Težko bi vam odgovorila z datumom, vendar tak proces teče. Leta 1986, na — Kar zadeva žičnice, bo v prostoru po­ trebnih nekaj posegov, vendar bo treba primer, ki se izteka, se je gorski in pla­ najti pravo mero. Ne načrtujemo novih ninski turizem v Sloveniji že odrezal bolje kompleksov za smučarje, razširili in mo­ kot obalni, medtem ko je v celotnem turi­ dernizirali pa bomo nekaj tistega, kar že stičnem prometu Slovenije zdraviliški turi­ imamo, pri čemer moramo vedeti, da zem na prvem mestu. Morda to že kaže izjemnih pogojev za smučanje pri nas ni. na spremenjene turistične navade in na Tako pri nas kot v tujini (saj se gore boljše vrednotenje slovenskih gora.

Iscemo Janka Mlakarja sedanjega časa

»Ljubo Slovensko planinsko društvo! zdaj? Smo vas spodbudili, da ga boste Naznanim Vam, da nas gre pojutriš­ začeli pisati naslednji trenutek? njem več hribolazcev, dam in gospo­ Ne gre nam seveda dobesedno za Tre- dov, na Triglav. Pošljite hitro v Tri­ bušnika, ker tega je napisal že Janko glavsko kočo na Kredarico mesa, klo­ Mlakar. Radi bi prebrali čimbolj za­ bas, piva in vina, da bodemo imeli kaj bavno, veselo, hudomušno, smešno jesti in piti! Zdravi ostanite, pa brez zgodbo, povest ali celo roman iz pla­ zamere!« ninskega življenja. Pošljite nam humo- Te besede je v imenu Matevža Tre- rističen rokopis: če bo vreden objave, bušnika, posestnika in govejega trgov­ ga bomo prav radi dali v tisk, najprej ca, napisal pisatelj Janko Mlakar. Kaj za Planinski vestnik, ni pa izključeno, se je potem dogajalo s triglavskimi ro­ marji in Trebušnikovim stricem, vemo: da bodo najboljša besedila iz našega polna zabavnih zapletov je bila Tre- natečaja kdaj izšla v knjižni obliki. bušnikova pot na Triglav. Dolžina prispevka ni omejena, pogoj Na straneh Planinskega vestnika bi je en sam: naj bo besedilo čimbolj radi objavili kakšnega novega Trebuš- smešno. Rokopise pošljite Planinskemu nika. Je že napisan? Ga pišete prav vestniku, Dvorakova 9, 61000 Ljubljana. PLANINSKI VESTNIK

BLOUDKOV NAGRAJENEC ZA LETO 1986: ODPRAVA CERRO TORRE MESEC GARANJA ZA TRENUTEK VELIČASTJA

SILVO KARO rojstni dan mi bo dolgo ostal v spominu. Ob štirih zjutraj že visiva na vrveh v ver­ tikalah Torreja. S seboj tovoriva opremo. Prav na jugu, tam, kjer se končuje južno­ Vrvi so zaledenele, podobne jeklenim ameriška celina in preide v antarktične žicam, ponekod globoko pod ledom. vode dveh največjih oceanov sveta, je Čistiva jih, drugače prižeme ne primejo. Patagonija. To je tisto območje, kjer so Zdrsnem, letim kakšne štiri metre: »Hudiča, vremenoslovci kljub svoji tehniki še ne­ se bom ja ustavil!« si mislim. Če sem močni. Vremenske razmere v teh krajih bil prej še zaspan, sem sedaj buden. mejijo na čudeže: orkanski viharji, ki nosi­ Preklinjam, se derem, tulim, s cepinom tol- jo sneg, led in pesek, nenavadna zalede­ čem po ledu. Zdaj-zdaj bom presekal vri/, nitev, gore, okovane v debel led — in ki je spodaj. Strah me je. Sva nekje v le redkokdaj se pokaže rumen granit, spodnji tretjini stene, v mogočni zajedi, ledeniki, ki se prično na nadmorski višini po kateri že letijo plazovi ledu in kamenja. 400 metrov, na leto je lahko samo nekaj To je norišnica! Slišim močno nabijanje dni lepega vremena... In prav vse te »bobnov«, spominja me na koncert, ki se težave privabljajo množico alpinistov z odvija na moji čeladi; nastopajo kosi ledu vsega sveta: vsak prihaja z upanjem, da in kamenja, ki neusmiljeno letijo iz zgor­ bo imel srečo z vremenom. Zal je veliko njega dela. takih, ki s sklonjenimi glavami, s potrtimi obrazi in težkimi koraki odhajajo domov. Sedaj se pravo delo šele začne. Franček Tod imaš enake možnosti, da uspeš ali ne. me varuje, sam pa se mučim čez leden Predobro se spominjam leta 1983 v Fitz previs, preko katerega v velikem loku letijo Rovu, ko smo neprestano plezali v sla­ sneg, led in skale. Sonce je poskrbelo, bem vremenu, ob odhodu pa so se nam da se je vsemu pridružila še voda. s soncem obsijane gore posmehljivo kla­ Med kratkim presledkom sem poskusil. Le njale v pozdrav. Takrat sem trdno sklenil, še dva zamaha s cepinom, pa bi bil čez. da se sem dol še vrnem. Patagonija se je »Ne!« Slap me oplakne. Ves moker, popra­ pregloboko zajedla v mojo notranjost in skan in potolčen sem spet pri Frančku. patagonski vetrovi so me pošteno obrusili, Sedaj sem kot razjarjen pes: »Ne bom od­ slabo vreme pa me je naučilo čakati. Sedaj nehal! V meni je preveč energije, ki jo smo tu in cilj je jasen, star že nekaj let: moram porabiti.« vzhodna stena Cerro Torreja, drzen, gla­ Ponovno plezam. Glave ne dvignem, roke dek zid, ki se pne 1100 metrov visoko. so krvave in za mano ostanejo rdeči Nestrpnost nas priganja in počutimo se madeži. 2e sem v slapu, vse me tepe, tlači kot vojaki pred bojem. k tlom, hoče odnesti. Rad bi pogledal Lansko leto 6. decembra smo odpotovali navzgor, a si ne upam. Plezam na slepo. iz Jugoslavije prek Amsterdama, Lizbone, Vem, da Franček spodaj kriči »konec Ria in Buenos Airesa prav na jug, do zad­ vrvi«, a ga ne slišim; le čutim ga. Manjka njega večja mesta Rio Gallegosa. V ekipi mi le še kakšen meter do dobrega sto­ nas je bilo šest plezalcev: Franček Knez, jišča. Sedaj plaz drvi mimo mene. Vlečem Janez Jeglič, Pavle Kozjek, Peter Pod- kot vprežena žival; ne vem, ali se mi je gornik, Slavko Svetličič in jaz, poleg nas tovor raztegnil ali odtrgal. Zabijam kline, pa še vodja Stane Klemene, zdravnik Bo­ vse je ledeno in skoraj bi ga dobil nazaj rut Belehar in snemalec Matjaž Fistrovec. v glavo. Panično iščem razpoko, končno mi uspe narediti stojišče. Fiksiram vrv. »Franček, pridi!« tulim v glasen slap in ROJSTVO vlečem veliko transportno vrečo, a se mi zatakne. Čakam, mokra obleka mi zmr- zuje, kmalu sem podoben ledenemu svet­ 22. december. Malo po polnoči, bivak pod niku. vzhodno steno Torreja. štirje smo: Peter V slapu zagledam rdečo piko — Francka. in Pavel, ki sta se včeraj vrnila iz stene, Pomaga mi premakniti vrečo — in kmalu ter midva s Frančkom, ki sva na vrsti. Vse sva skupaj. je ledeno, vreče so vlažne, s stropa kaplja Predobro poznamo Patagonijo; vemo, da voda. Z glavo sem zarit v puhasto vrečo. pelje pot k uspehu tudi po taki poti. Iz rahlega spanja me prebudi Pavle s plo­ Čim daljša in težja bo, globlje bo segla čevinko piva v roki. Šele tedaj se spom­ v našo notranjost. Sedaj je Franček v nim, da sem se pred petindvajsetimi leti slapu. Pri svojih tridesetih je zagnan — rodil. 2e zdavnaj sem izgubil občutek za kot pred desetimi leti. Dobro vem, kako čas: preveč sem zaposlen s steno. A ta si želi prvenstveno smer v Torreju. Pred PLANINSKI VESTNIK

Cerro Torre, gora ledu in viharjev navzgor. Skoraj deset metrov že nisem zabil klina in vse bolj se mi zdi, da grem odpravo sva intenzivno plezala — vse več navzdol kot navzgor. Preklinjam, rok za Torre. Plezala prvenstvene smeri osme ne čutim več, kri mi zmrzuje, hlače so raz­ težavnostne stopnje. Skupaj sva bila v trgane, dereze slepo iščejo oporo, z roka­ Himalaji prek osem tisoč metrov visoko. mi krilim v prazno, sem tik pred padcem. Vidim, kako mu izpod hlačnic teče voda, Konec je z menoj! »Ljubi Bog, pomagaj ki je vstopila za vratom. Potem slišim nje­ mi...!« V glavi se mi vrtijo čudni filmi. govo šklepetanje z zobmi. To ni več lepo Tudi ta film sem že videl, kako sva s plezanje. Tu se prebiješ kot vojak na Frančkom skupaj na stojišču. Kako ne­ fronti. V vodi, snegu in ledu, samo da giben bingljim na vrvi in se počutim kot je tu vse v vertikali. žival na ledu. Vsi štirje udi so odveč. Le Pod vrhom se kamin zoži, znotraj je led. z zadnjico in koleni se bašem kvišku. Z derezo in lednim kladivom napreduje. Razpoka! Vstavim klin. Ne, ni še končano! Uspe mu. Po vrveh sem kmalu pri njem. Kamin je ozek in zato ne morem zabijati. Preden smo spet vsi trije skupaj, se še S kratkimi udarci mi nekako le uspe. pošteno namučiva, kajti vreča nama je Krčevito plezam še preostali del, ki je obtičala v kaminu. malo lažji. Končno sem na stojišču.« Tretji raztezaj ni težak, naslednji pa je »Franček, pojdi!« grd; tam je spet kamin, so voda, led in Ne vem, ali me sliši. Raztezaj je bil dolg kamenje. in ne vidiva se. Toda vrv se le napne. Na vrsti je Fran ček. Grmenja v Patagoniji ni, zato sem toliko »Ne,« pravi in se spusti nazaj. bolj začuden. Glas prihaja visoko iz sred­ Kaj zdaj? Nazaj? Ura je štiri popoldan, njega dela. Le ozreti se utegnem ... oba sva mokra, kamenju se komaj še »Franček, pazi!« zakričim. izogibava. Kmalu sem na Frančkovem Velik kamen zleti mimo mene in za las mestu in sam ne vem, od kod imam zgreši Francka. Le kdo strelja na naju? toliko volje, moči in energije. Saj me bo Stena? Da, stena se naju hoče znebiti! razneslo! Toda zdaj moram plezati! To Deviška stena je. Zato se ne pusti kar mi pravi nekdo, ki je v meni. tako premagati. In lotil sem se enega od svojih najtežjih Še dolgo strmiva v prepad, duh po žveplu raztežajev in prav gotovo najgršega. imava v nosu in lahko sva srečna, da se Tanka poč — tehnika. Konča se v gladkem je tako končalo. Po pravilu se človek rodi in previsnem kaminu, ki je zalit z ledom. enkrat, a so tudi izjeme. Zabijem klin, zlezem v kamin in si natak- Za danes končujeva. Po vrveh sva zvečer 12 nem dereze. Z vsemi štirimi se tlačim ob devetih spet pod steno. Za nama je PLANINSKI

več kot sedemnajst ur garanja in trpljenja — in že visi. Jaz pa si še nekaj časa ure­ brez hrane in pijače. Jeva, pijeva in to jam in spravljam kosti v pravi položaj. kar naprej ponavljava. Vleževa se, udi ne­ Pod seboj opazim Francka. Videti je gibno obležijo okoli naju. potrt. Nekako mu le uspe povedati, da so mu iz stene padli zgornji čevlji in da je samo v plezalkah, z njimi pa je VRH padel tudi kuhalnik, ki je bil v njih. Le kako bomo zdržali brez tekočine? Januarja je bilo veliko slabega vremena. Z Janezom hitiva, plezava, vlečeva opremo Dvanajst dni je neprestano snežilo. Divjal — to sedaj delava že nagonsko. je orkanski vihar, kakršnega pozna samo Patagonija. Trinajstega se je vreme le Pozno popoldne je že. Voda počasi zmr- popravilo. Štirinajstega januarja sta Peter zuje in sonce je že končalo svojo dnevno in Pavel splezala novih osemdeset metrov pot. Ob enajstih zvečer končava našo stene. Zvečer smo vsi v bivaku. Odločimo prvenstveno smer. Štirideset metrov nižje se. Zjutraj bomo odšli v steno štirje. si v nekakšnem kotu izkopljeva polički, Midva z Janezom plezava naprej še pre­ eno za noge, drugo za sedenje. Matjaž ostali del, Franček in Matjaž pa tovorita in Franček sta kakšne tri metre nižje. Po­ opremo in snemata. Če nam bo šlo dobro, dobni smo štirim svetnikom v oltarju. nam bosta sledila naslednjo noč še Peter Spalnih vreč zaradi teže nismo vzeli s in Pavle. seboj, pač pa hrano, ki pa je ne moremo jesti. Ližemo led, toda to ne zadošča Petnajstega januarja ob treh zjutraj sva našim potrebam. Za seboj imamo več kot z Janezom že nared pod steno. S seboj 200 metrov težke stene in še 900 metrov imava precej opreme, predvsem vrvi. Tudi vzpenjanja. Tako utrujen že dolgo nisem Janez si še kako želi vrha. Skupaj sva bil. Spati ne moremo, ker se nam mraz začela s težkimi vzponi. Leta 1982 sva vse bolj zajeda v kosti. Noč bo dolga. bila v Coloradu. Plezala sva smeri osme Vsak izmed nas je zaposlen s samim in devete težavnostne stopnje. Tudi na seboj. Vsak ureja svoje spomine. vseh naslednjih odpravah sva bila skupaj. Matjaž je prav gotovo doma, v mislih ima Marsikaj težkega sva preživela skupaj; to otroka, ženo. Le kaj počneta malčka tam veva le sama. Veliko sva pretrpela v Fitz daleč, se sprašuje. Royu, pozimi doma, v Centralnih Alpah. Dobro poznava drug drugega in veva, kaj Moje misli so le kakšnih pet kilometrov zmoreva. stran — v Fitz Royu. Leta 1983 smo pre­ V temi si pod steno stisneva roki. Dala plezali veliko zajedo v vzhodni steni. Tam bova vse od sebe. Ta dan skleneva, da smo doživeli precej dramatičnih dni in morava priti do konca smeri, pa čeprav noči. Malo pod vrhom stene, na bivaku, veva, da je pred nama še veliko stene. nas je zajel orkanski vihar in le sreči se S čelno svetilko iščeva vrv. 2e visiva. Na­ moramo zahvaliti, da smo danes v Torre- hrbtnik naju hoče prelomiti. Spet ista ju. In prav tega se sedaj najbolj bojimo. pesem — ledene vrvi. Nekajkrat zdrsneva, Toda upamo na najboljše. a v temi se ne vidi globoko. Po petih urah Ob sončnem vzhodu smo vsi, tudi Peter sva na koncu vrvi, devetsto metrov visoko. in Pavle, ki sta se vso noč vzpenjala po Naš bivak pod steno komaj opaziva. Vrv, vrveh, kmalu nared in hitro napredujemo ki visi zvita v steni, je trda kot skala. po Maestrijevi galeriji svedrovcev. Klini Sonce pa že daje toploto in iz gobe že nas vodijo do roba, pod gobo, le prehod letijo prvi kosi ledu. iz skale na vršno snežišče nas malo zadrži. Na vrsti je Janez. Ozek kamin le za eno nogo. To tehniko plezanja že poznamo: Tik pod gobo se zberemo vsi; ti trenutki varovanja ni. Končno mu le uspe nekaj so veličastni! V kolenih se počutim šib­ zabiti v skalo, toda to je le psihična kega, s težavo zadržujem solze. Še zadnji opora. Ko pridem do njega, mi odkrito koraki — in nekaj minut pred 13. uro prizna, da kaj takega še ni plezal. smo na vrhu gobe: Franček, Janez, Pavle, Led vse gosteje leti z vrha, vmes so prav Peter, Matjaž in jaz. Objemamo se. Takega tuljenja in vriskanja na vrhu Torreja še ni veliki kosi. Hitiva, kolikor se le da. V na­ bilo. Za nami ni samo mesec dni garanja slednjem raztežaju naju namoči še voda. v steni, za nami so leta plezanja in od­ Spet naju zebe, grabijo naju krči, stene povedovanja marsičemu, da danes lahko pa noče biti konec in previsi nama zapro stojimo na tako lepi gori. prehod. Kam zdaj? Slave, ki si je pri treningu na balvanih Prislonim se na steno, Janez pa mi počasi poškodoval prst in nas je z mavcem na zleze na ramena. Težki čevlji mi stiskajo roki pričakal, ko smo prihajali z vrha, vrat, v grlu me duši, Janez pa mirno tipa je bil prav gotovo najbolj nesrečen član po gladkih ploščah. »Še kak centimeter,« odprave. V tolažbo mu je bilo to, da bo pravi. Torre še dolgo stal. Sedaj plezava v nadstropju. Počasi se po­ Nekoč sem sanjal o Torreju, sedaj sem maknem v desno, a previdno, da mi Janez ga doživljal, kmalu bom spet sanjal o ne pade z ramen. Uspe mu zabiti klin njem. VESTNIKMHMHMHMMBMHMHHMH

BLOUDKOV NAGRAJENEC ZA LETO 1986: LUBO URBAJS SREČANJE NA BLEŠČEČI PLANINI

MARJAN RAZTRESEN so se navdušili nad Mačensko planino pod Stolom, kjer so doma slovenski kmetje in Zgodovina povojnega slovenskega planin­ kjer so bili tedaj pogoreli ostanki pla­ stva na avstrijskem Koroškem je najtesneje ninske koče celovškega nemškega planin­ povezana z Lubotom (tako se to sklanja skega društva. Ko so prejšnji upravitelji na Koroškem) Urbajsom. Ko poslušamo te koče zvedeli, da se za obnovo zanimajo njegovo pripovedovanje, je tako, kot da bi slovenski planinci, so sami pljunili v roke brali zgodovino slovenskega planinstva iz in hišo obnovili, načrti slovenskih planin­ konca minulega stoletja. cev pa so spet padli v vodo. Potem se »Že leta 1946 je bila v Celovcu ustanov­ jim je želja vendarle uresničila: nekaj let ljena slovenska fizkulturna zveza, v okviru so imeli v najemu pastirsko kočo na Rožci. katere je bila tudi planincem namenjena Toda ker niso obnovili pogodbe, so last­ nekakšna dejavnost,« pripoveduje Lubo, niki kočo oddali drugim. ki je sicer novinar pri celovškem Slo­ Prostor za kočo na Bleščeči planini nad venskem vestniku. »Vendar v tem okviru Arihovo pečjo in pod Kepo je našel Lubo ni bilo pravega planinskega življenja. Zato Urbajs. »Pred vojno sem bil večkrat tukaj,« smo 25. maja 1952 trije fantje sklenili pravi, »ko smo čez poletje sem gnali iz pripraviti vse za ustanovitev planinskega Rožeka in drugih vasi živino. Po vojni pa društva.« do leta 1963 tukaj nisem hodil, dokler se nekega dne nisva s sinom namenila na Franci Resman iz Vetrinja, Stanko Šelan- Jepo (tako pravijo na Koroškem Kepi). der iz Čahorč pri Kotmari vasi in Lubo »Med potjo se je vreme pokvarilo, pa sva Urbajs iz Rožeka so se tisti dan dogovorili, šla na Komnico namesto na Jepo. Ko da »moramo čimprej ustanoviti slovensko sva tako stala na tistemle hribu,« je poka­ planinsko društvo«. zal proti jugu in vrhovom Karavank, »se Do 11. januarja 1953 so bile urejene vse je v megli nenadoma odprla luknja in upravne zadeve, tako da je bil ta dan skoznjo je bilo videti samo del Bleščeče lahko občni zbor Slovenskega planinske­ planine z ruševinami pastirske koče in ga društva iz Celovca. Udeležilo se ga staj za živino. Bilo je tako lepo in roman­ je samo kakšnih 20 ljudi, toda še isto tično, da sem se takoj navdušil. Med potjo leto je imelo društvo že šestdeset članov. v dolino sem se ustavil pri lastnikih, se Za tajnika so izvolili Gašperja Prušnika, pozanimal, če bi lahko dobili ta svet v za predsednika nadzornega odbora Fran­ najem, dobil pritrdilen odgovor in nato cija Zwittra starejšega, za predsednika soglasje planinskega društva, DO številnih upravnega odbora pa Lubota Urbajsa, ki zapletih, odlaganjih in zavlačevanjih pa od tedaj do danes, še ni odložil pred­ še vsa dovoljenja krajevnih in občinskih sedniške funkcije. upravnih služb, nakar smo v rekordnem Vendar se planinska dejavnost na avstrij­ času dveh mesecev in tudi ob pomoči pla­ skem Koroškem ni začela šele leta 1952. nincev iz Slovenije postavili to kočo in jo Planinska tradicija sega tod v leto 1900, dobili v najem skupaj s svetom, na kate­ ko se je — prej kot, na primer, na Jese­ rem stoji.« nicah — začelo organizirano planinstvo. Najprej so ustanovili ziljsko podružnico Medtem ko sva se z Lubotom pogovarjala enotnega Slovenskega planinskega društ­ pred kočo na Bleščeči planini, se kot va s sedežem v Ljubljani. Leta 1907 pa martinčka grela na toplem zgodnje spo­ so prenesli podružnični sedež iz ziljske mladanskem soncu in gledala proti jugu, Bistrice v Celovec in društvo preimeno­ kjer so se z višino vse bolj redčili smre­ vali v koroško podružnico SPD. kovi gozdovi, dokler jih niso ostale same Koroška podružnica je delovala do za­ skale, se je iz koče oglasila slovenska četka prve svetovne vojne, ko je usahnila, pesem: tiha, ubrana, zadržana. Čisto dru­ na avstrijskem Koroškem pa ni bilo orga­ gače je donela, kot se sliši iz marsikatere niziranega slovenskega planinstva niti med planinske koče na Slovenskem, kjer mora obema vojnama. biti predvsem glasna in pijanska. Nemara »Po ustanovitvi povojnega Slovenskega bi morali iti planinci iz Slovenije kdaj planinskega društva v Celovcu smo se na Koroško, da bi od tod vrnili lepe pla­ sestajali na sedežu slovenskih organiza­ ninske navade, ki so bile včasih doma cij v Celovcu,« pripoveduje Lubo Urbajs, vsepovsod v slovenskih gorah. »vendar smo se počutili kot družina brez Tako kot je bilo med obema vojnama lastne hiše. Lastna koča kjerkoli v ko­ v Julijskih Alpah, je še zdaj v gorah roških gorah je bila naša velika želja.« avstrijske Koroške — ali pa je bilo do Najprej so se odločili, da jo bodo posta­ pred nedavnim, ko so se slovenski in vili v Selah pod Košuto, kjer so že imeli nemški gorniki potegovali za marsikatero svet, vendar iz tega ni bilo nič. Potem prvenstvo v teh hribih. V tej tekmi so PLANINSKI VESTNIK

markirali s svojimi oznakami, z belo-rde- čimi črtami, tako da bi bile markacije po vsej deželi enotne. Seveda smo se stri­ njali s tem — in tako peljejo zdaj na Ble­ ščevo planino in dalje v Karavanke dvojne markacije, kar je vsekakor bolje, kot da ne bi nobene.« Lubo Urbajs, doma iz Zoprač pri Vrbi, oče odraslega sina in leto dni mlajše hčerke, dedek, ima sicer zelo rad Julijske Alpe, toda njegova gora nad gorami je Hochalmspitze, najvišji vrh na Koroškem znotraj njenih meja, 3362 metrov visoka kraljica Vzhodnih Tur, kot jo imenujejo. Pravi, da je nasploh usekan na Visoke Ture, na »svoji« gori pa je bil doslej šest­ krat. Tako živo pripoveduje o tej gori, da nam jo brez težav pričara: vrh, na kate­ rega vodijo štirje grebeni, pod katerimi so štirje ledeniki, med njimi eden velikih razsežnosti. »Ta gora,« pravi njen obože­ valec, »je bila poprej še veliko zanimivej­ ša, kot je zdaj, ko je bila zaradi oddalje­ nosti tako na samem in tako daleč od vsega sveta. Zdaj, ko se preveč ljudi pri­ pelje z avti do podnožja, je nekoliko manj privlačna, toda še vedno moja ...« Tam na Visokih Turah je rad bolj sam, medtem ko je na Bleščeči planini pod Ka­ Lubo Urbajs, predsednik SPD Celovec ravankami vesel družbe, če vas bo kak­ šen konec tedna planinska pot zapeljala menda kar malo pozabili na mogočno na ono stran Kepe, se morate nujno usta­ 130-metrsko steno, na Arihovo peč. Lubo viti na Bleščeči planini, da boste spoznali Urbajs se je spomnil, da te stene še ni planinsko prisrčnost in skromnost, Lubo­ nihče preplezal in je »naštimal« alpinista ta, ki bo skoraj gotovo tam, pa vprašali, Marka Stremflja s soplezalcem iz Kranja, če dobi tudi tam zgoraj toliko volje za da sta jo splezala in potegnila v njej uspešno vodenje romantične zamejske prvo prvenstveno smer. planinske organizacije. Sicer pa, kot pravijo člani SPD iz Celovca, (Po Teleksu, 1983) nemški planinci na Koroškem niso tisti, ki bi se obnašali tako, kot so se nekdaj člani Alpenvereina v Julijskih Alpah. Seda­ nji avstrijski Alpenverein ne nasprotuje delovanju slovenskih planincev v Avstriji. Zdaj jim mnogo bolj nasprotujejo turistič­ ne organizacije v občinah, ki včasih med Peš okrog Zemlje drugim prav na silo ponemčujejo slovenska imena. Sredi lanskega avgusta je avstrijski »Kako je biti predsednik slovenskega pla­ dvorni svetnik in predsednik deželnega ninskega društva, slovenske organizacije sodišča v pokoju 75-letni dr. Ernst v drugače govoreči deželi?« sprašujemo Pammer iz Gradca spet prišel v Guin- Lubota Urbajsa. nessovo knjigo rekordov. Nekaj tednov pred tem mu je namreč manjkalo le »Do kred kratkim,« pravi, »smo bili precej sedem kilometrov, pa bi imel preho­ osamljeni in smo imeli stike izključno s jenih toliko kilometrov, kolikor znaša planinci in planinskimi organizacijami iz obseg zemeljske krogle. Oprtal si je drugih držav. Pred dvema letoma pa sem nahrbtnik in se odpravil na sedemki- se na srečanju planincev treh dežel srečal lometrsko pot v kraje, ki so mu naj­ s šefoma koroških planincev in gorskih bolj pri srcu, po dobri uri hoje pa reševalcev in ju povabil v našo planinsko je napisal v svojo popotniško knjižico: kočo. Prišlo jih je več, razumeli smo se, »40 076 dokazanih popotniških kilomet- od takrat nas vabijo na svoja srečanja in zborovanja in od takrat dobro sodelujemo. rov pešhoje — to je natančno toliko, Pred časom smo markirali pot iz Šentja­ kolikor znaša obseg Zemlje!« — Zani­ koba na Bleščevo planino z našimi ozna­ mivo je, da je začel hoditi na dolga kami, z rdečimi pikami, ki smo jih od tukaj popotovanja šele pri petdesetih letih, porisali tudi dalje na Borovšico in proti še lani pa je splezal na 3003 metre Kepi. Nemški planinci so nas vprašali, če visoko Veliko Cimo v Dolomitih. bi nam bilo prav, da bi to pot tudi oni PLANINSKI VESTNIKi

BLOUDKOVA NAGRAJENKA ZA LETO 1986: MARIJA ŠTREMFELJ PONOS ŽENSKEGA ALPINIZMA

DRAGICA MANFREDA

Nismo je obiskali zato, da bi nam našte­ vala svoje popularne alpinistične dosežke. Mariji Štremfelj smo želeli še enkrat če­ stitati (koliko čestitk je zadnje dni spre­ jela!) in ji ponovno povedati, kako ponos­ ni smo nanjo, na vse njene dosežke in še zlasti na osemtisočak v Karakorumu, na katerem je pred nedavnim postavila večni spomenik jugoslovanskemu ženskemu al­ pinizmu. Pa saj smo ji to že povedali, tej na videz krhki profesorici biologije in kemije na kranjski gimnaziji. Povedali smo ji vsi skupaj s podelitvijo Bloudkove pla­ kete, tega velikega slovenskega telesno- kulturnega priznanja. »To priznanje mi veliko pomeni, saj gre za potrditev moje dolgoletne dejavnosti v športu, ki sem ji posvetila velik del svojega življenja in ker je navsezadnje to tudi priznanje našemu alpinizmu,« poizku­ ša Marija Štremfelj razložiti svoje občutke po prejemu Bloudkove plakete. »Hočem reči, da se je naš alpinizem zadnja leta res razmahnil na svetovno raven, pri če­ mer je posebej razveseljivo, da dobiva med športi enakovredno mesto. Do Eve- resta so se namreč v zvezi z našo dejav­ nostjo beležili le uspehi ali neuspehi ve­ likih himalajskih odprav in sem pa tja tudi kakšna nesreča.« Alpinistični par Marija In Andrej štremfelj In Marijini načrti? »Želim si, da bi se žen­ ski alpinizem pri nas končno približal njah na mešani odpravi bi se lahko pre­ moškemu. Mislim, da smo sedaj zreli za izkusile na ženski odpravi na osemtisočak. organizacijo mešane odprave na osem­ Torej imam načrtov kar precej, zato bo tisočak in da bi naslednja »moška« od­ treba nenehno nabirati izkušnje. To zimo prava lahko računala tudi z žensko na­ nameravava z Andrejem v francoske Alpe, vezo. Nekje globoko v srcu pa nosim skri­ doma pa bi rada plezala predvsem na to željo, da bi Jugoslovanke osvojile Eve- zaledenelih slapovih in kajpak v zanimi­ rest, seveda šele po 1990. letu. Po izkuš- vih smereh Julijcev.«

BLOUDKOV NAGRAJENEC ZA LETO 1986: FRANC JE20VNIK V GORAH OSTAJAJO SPOMINI

MARLEN PREMŠAK vselej odmevalo: prejel je vse tri častne znake Planinske zveze Slovenije in letos Planinci po Sloveniji ga dobro poznajo. še Bloudkovo priznanje. 2e petnajst let je eden izmed nikoli utru­ Njegov rod je iz Savinjske doline, iz oko­ jenih organizatorjev v Savinjski dolini. lja, obrobljenega z gorami in z eno od Kot kratkohlačnik je prvič ubral pot na­ najdaljših planinskih tradicij pri nas. 53- vkreber, kot tajnik planinskega društva letni ekonomist Franc Ježovnik, kontrolor v Zabukovici pa je v družbi več kot 1500 v službi družbenega knjigovodstva v Žal­ zagnanih gornikov svoje sile in energijo cu, je leta 1971 prevzel tajniške posle v usmeril v organiziranje pohodov in oživ­ zabukovški planinski organizaciji, v kraju, ljanje revolucionarnih tradicij v gorah. ki je enako kot po planinstvu znan po 16 Njegovo delo je v slovenskem prostoru predvojnem revolucionarnem gibanju in PLANINSKI VESTNIK medvojnih partizanskih žrtvah. Nič čud­ nega, da ljubitelji gora in borci hodijo z roko v roki — po globelih in pobočjih, po odmaknjenih soteskah in odročnih ste­ nah je ničkoliko skromnih pomnikov, kamnov, lesenih tabel, ki so izdelani z več ljubezni in več srca kot bronasti kolosi po dolinah. Z ustanovitvijo savinjskega medobčinske­ ga odbora planincev v Žalcu je bilo v or­ ganizaciji čutiti nov polet. Franc Ježovnik je skupaj z nekaj možmi, denimo, Adijem Vidmarjerjem, Božom Jordanom in drugi­ mi, želel pokazati mladim ne le lepoto gora, ampak jih spomniti tudi na žive re­ volucionarne tradicije. Oživili so spomin­ ske pohode, pohod po poteh Prvega po­ horskega bataljona, odkrili in obnovili znamenito partizansko bolnišnico Celje nad Ljubnim, utrli Savinjsko pot, steze XIV. divizije — in kot plod dolgoletnih skupnih naporov je pred nekaj dnevi v Žalcu izšla tudi knjiga Boža Jordana Spo­ meniki NOB v Savinjski dolini. Franc Ježovnik

BLOUDKOV NAGRAJENEC ZA LETO 1986: TOMO ČESEN PO MESSNERJEVI POTI?

DRAGICA MANFREDA ker je pravzaprav le malo aktivnih šport­ nikov deležnih tega priznanja.« Tomo Česen, vrhunski alpinist iz Kranja, Seveda je družbeno priznanje tudi zanj mojster med mojstri, je trenutno eden dodatna spodbuda, ki bo dosedanjim ci­ izmed naših najboljših alpinistov, saj ni ljem morebiti dodala še kakšnega. le preplezal najtežjih alpinističnih proble­ Sicer pa se Tomo Česen že pripravlja na mov v Evropi, pač pa je dosegel sijajne spomladansko odpravo na srednji vrh uspehe v Himalaji ter v južnoameriških Lotseja, ki je med stranskimi vrhovi, vi­ gorah, za kar mu je naša družba izrekla sokimi nad osem tisoč metrov, še edini pohvalo z Bloudkovo plaketo, najvišjim neosvojen. Med njegove priprave sodi slovenskim telesnokulturnim priznanjem. tudi zimsko plezanje v Centralnih Alpah, Tomo je to dejanje takole občutil: »Ta kjer si je zastavil nekaj težkih nalog, če­ plaketa pomeni, da sem naredil nekaj do­ prav, kot pravi, si cilje najraje postavlja brega, še zlasti pa je pomembno, ker je sproti. bila dodeljena alpinizmu v veliki konku­ Preplezati namerava nekaj najtežjih led­ renci športov. Zame je potrditev tudi zato, nih oziroma kombiniranih smeri, ki so v primerjavi z doslej preplezanimi 100-od- Tomo česen stotno težje. Na tak zahtevnejši način se namerava spopasti ponovno z Eiger- jem, da poveže najtežje smeri v ledu in skali. Vsi ti načrti so kajpak odvisni od vreme­ na, kajti v Švici čakati na vreme teden dni postaja vse manj izvedljivo. Glede na dosedanje uspehe pa Tomo Česen raču­ na s kakšnim sofinancerjem, ki bi ga pomagal rešiti iz denarnih zagat, saj bi bilo nedopustno, ko bi moral od zastav­ ljenih ciljev odstopiti zaradi denarja. In tisti najgloblji, življenjski cilj? »Hja, imam ga, a še ne vem, ali bo orga­ nizacijsko izvedljiv. V načrtu imam nam­ reč šolo vzpon na Everest. Morda 1991. leta, ko namerava naša odprava na Eve­ rest s kitajske strani. Rad bi, če bo šlo ...« 1 VESTNIKMMMHMMMMHiBHMMHi

KNJIGA, KI NI NAMENJENA SAMO ALPINISTOM STO NAJLEPŠIH VZPONOV V SLOVENSKIH STENAH

TINE MIHELIČ, RUD! ZAMAN srborito obvladuje mehko prizorišče naj­ bolj visokogorske planine Kamniško-Sa- vinjskih Alp. Pri Cankarjeva založbi v Ljubljani bo te Ta skromna vzpetina pa ima v zgodovini dni izšla knjiga Tineta Miheliča in Rudija slovenskega alpinizma posebno častno Zamana Slovenske stene — sto najlepših mesto. Na njej se je pisalo eno izmed plezalnih vzponov. Z dovoljenjem avtor­ junaških poglavij zgodovine našega ple- jev in založbe objavljamo nekatere od­ zalstva. Kar se je v dveh jesenskih dneh stavke iz te knjige, po kateri ne bodo radi leta 1949 dogajalo na temnih, gladkih segali samo alpinisti in plezalci, ampak ploščah osrednjega stebra severne stene, tudi drugi ljubitelji gorskega sveta in na­ je prava srhljivka, že uvrščena med le­ rave, saj je delo pisano poljudno in zani­ gende alpinizma. V neizprosno navpičnih mivo in ni obremenjeno izključno z alpi­ in gladkih Dedčevih ploščah se je poka­ nizmom. Tako prve kot druge bodo ob zalo, kaj zmore pravi »dedec«. prelistavanju strani z besedilom in foto­ šlo je dobesedno za glavo. Nenehno ple­ grafijami zasrbeli prsti in podplati, da bi zanje na robu padca (včasih tudi čezenj: najraje takoj pograbili nahrbtnik in se od­ dva huda »poleta«, k sreči brez resnejših pravili v gore. posledic), nepretrgano tveganje, dva dne­ Avtorja nazorno predstavljata približno 50 va nenehnih naporov, vmes neznosna noč naših najpomembnejših za plezanje pri­ na skopi polički, tako je nastajala naša mernih sten in v njih nanizata 100 naj­ daleč najzahtevnejša smer tiste dobe in lepših (po njunem mnenju) plezalnih sme­ prva resnična slovenska »šestica«. Pod ri, z variantami pa še precej več. O sme­ njo sta se podpisala Ciril Debeljak in Ra­ reh nam povesta skoraj vse: naštejeta do Kočevar. Pri tem je pretežno hodil po izhodišča, dostope, sestope, prve pristop- kostanj v žerjavico naš najboljši in naj­ nike, težavnostne stopnje, čas plezanja, drznejši plezalec prve povojne generacije potrebno opremo, orišeta zgodovino, opi­ — nepozabni, priljubljeni Cic. šeta vzpon, pozivata k previdnosti — ne Druge smeri v severni steni, čeprav so manjka tako rekoč nič. Vse to je dodatno vse po vrsti lepe in zahtevne, so ostale popestreno in pojasnjeno z nazornimi ski­ v senci znamenitega Stebra. Seveda je cami vseh opisanih smeri. Pa še fotogra­ čas napravil svoje, zlovešči sloves stene fije sten z vrisanimi smermi so vmes in se je zgubil. Medtem je tiho odšel tudi nekaj učinkovitih barvnih prilog, ki bralcu Cic, ki si je tod, nad čudovitimi livadami nudijo sprostitev ob vizualnem užitku. Korošice, postavil nesmrten spomenik. Ta Skratka — cela enciklopedija plezanja v bo vsem generacijam plezalcev pripove­ slovenskih gorah. doval, kako nesluteno daleč so meje člo­ Knjiga bo prispevala k vzgoji in varnosti vekovega poguma. mladih plezalcev, ki šele vstopajo v svet Kako daleč pred svojo dobo je bil prvi alpskih sten, odsluženim veteranom pa bo vzpon prek Dedčevega stebra, dokazuje obudila spomin na navdušenje nad že velika priljubljenost stene med današnjo davno preplezanimi smermi. plezalsko mladino, ki so ji take kratke, a Avtorja pišeta v uvodu: »Najino prepriča­ ostre zadeve še posebno po meri. Stena nje in hkrati eno izmed vodil tega pisanja je izredno monolitna in strma ter ne do­ je: če že plezaš, plezaj lepe smeri, plezaj voljuje nobenega prehoda pod V. stopnjo. z užitkom, plezaj varno!« Skala je čvrsta, a gladka, prijemi dobri Preberite torej teh nekaj odstavkov iz za­ le za trenirane plezalce. jetne knjige, ki bo te dni prišla na naše knjižne police! CENTRALNI STEBER V DEDCU

DEDEC Le z obilico domišljije je mogoče osred­ nji del Dedčeve stene imenovati steber. V družbi zajetnih koroških dam — Pla­ V resnici je to nepretrgan niz navpičnih, njave in Ojstrice — bi naš pritlikavi De­ gladkih, na videz neprehodnih plošč, šele dec (2033 m) pač moral trpeti za hudim ko potipaš skalo, odkriješ tu in tam kak manjvrednostnim kompleksom. Toda zna­ prijem, stop, poklino, laštico. Povezati te no je, da so majhni dedci pogosto hujši skromne razčlembe v plezalno smer je od visokoraslih. Tako tudi korošiški De­ bila naloga, ki je leta 1949 od največjih dec, kolikor ga pač že je, predrzno in mojstrov terjala poseg na meji možnega PLANINSKI

— pa tudi na meji obstoja. O tem do­ je svoj čas pomenil najzahtevnejše pleza­ sežku in o zgodovinskem pomenu Dedče- nje v gorstvu. Severna stena pa je bila vega Stebra je bilo dovolj pisanja že v največji in najbolj zaželjen plezalski pro­ uvodnih odstavkih. Oglejmo si Steber, blem medvojnih plezalcev. Rešitev tega kakršen je danes! problema je uspela znameniti navezi Mo- Predvsem je še vedno težaven. Čeprav dec-Režek. Po zgodovinskem pomenu jo se je Cicevim in Radovim maloštevilnim je mogoče primerjati z Direktno smerjo klinom v desetletjih pridružilo še nekaj v Špiku. Tudi povojne smeri so vselej kilogramov železa in je tu pa tam opaziti potrjevale velik sloves te mogočne stene, tudi kak umetno izklesan stop, te čaka med njimi predvsem danes najbolj pri­ sredi stene mesto, ki mu ne prideš do ljubljen plezalski cilj nad Okrešljem — živega z nobeno ukano. Treba ga je pač Direktna. preplezati. VI + ? Da, ta nekdaj zloglasna, Veličastna severna stena, pod katero se zlovešča ocena, ki je »klasikom« pome­ stiska zatrep Okrešlja, imenovan Mrzli nila mejo možnega, je bila uporabljena za dol, pa je pravo nasprotje pobočij na dru­ teh nekaj sežnjev odurne črne stene. Da­ gi strani. Vrh Rinke je komaj opazna grba našnji rod, ki ga je silen napredek ple- v planotastem svetu, ki ga zgoraj obdaja zalstva potegnil v vrtinec VII., VIII.... vršni venec Kranjske Rinke in Križa. Po stopnje, je ta + sicer zbrisal, težavnost običajni poti je gora prav lahko dostop­ nekdaj najzahtevnejšega ključnega mesta na, to pa pomeni, da čaka plezalce, ki so v naših stenah pa je ostala nespremenje­ skoraj izključno obiskovalci Štajerske Rin­ na. Dedcev steber bo tako vsem genera­ ke, prijetna nagrada po težavnem pleza­ cijam kazal, do kod so lahko segli stari nju — udoben sestop. mojstri s svojo okorno, klavrno opremo. Današnjemu izurjenemu plezalcu Dedcev SMER MODEC-REŽEK V ŠTAJERSKI Steber torej ne pomeni več skrajne meje RINKI plezalske težavnosti. Ta kratka, a še ka­ ko jedrnata smer pa bo ostala priljubljen cilj za vse čase. Kajti po vsem, kar smo Prvi vzpon prek severne stene Štajerske o njej povedali, je treba dodati še to, da Rinke je imel v zgodovini našega alpiniz­ je zelo lepa. Plezanje poteka v popolni ma eno izmed odločilnih vlog. S tem de­ izpostavljenosti. Skala je trdna, vse za janjem se je namreč plezalstvo v našem plezanje potrebne razčlembe, tudi stoji­ gorstvu, ki je dotlej zaostajalo, povzpelo šča, pa so skrajno skope. Vendar je smer na tako visoko raven, kakršno so že ne­ dobro opremljena. Današnjim navezam ni kaj let prej dosegli v Julijcih. Poglavitno več treba nositi glave naprodaj tako kot zaslugo za ta pomembni »horuk« ima na­ predrznim fantom izpred 40 let. veza Modec-Režek, ki je v stenah Savinj­ sko-Kamniških Alp nesporno vladala ve­ čino medvojnega obdobja. Izredno spo­ ŠTAJERSKA RINKA sobna in razgledana plezalca sta se po­ polnoma posvetila plezalskemu raziskova­ nju »svojega« gorstva. Z veliko vztrajnost­ Priplezali smo do vodilne plezalske gore jo in metodično temeljitostjo sta obdelo­ Savinjsko-Kamniških Alp. Njena veličast­ vala steno za steno. »Modec-Režek« v na severna stena, ki suvereno vlada nad Štajerski Rinki pa je neizpodbitno njun prostranim amfiteatrom Okrešlja, sodi največji dosežek. Za čudo se je razvoj med velike prvake našega alpskega sve­ plezalstva v obeh naših najpomembnejših ta. Ta strma in visoka stena je izredno gorstvih na tej stopnji ustavil — skoraj lepo oblikovana. S svojo drznostjo in ele­ dve desetletji je veljala smer Modec-Re­ ganco nekoliko spominja na Špik, hkrati žek v Štajerski Rinki za najzahtevnejšo pa je pri štajerski Rinki opazna zlasti po­ v Kamniško-Savinjskih Alpah, šele povoj­ membna značilnost sten Savinjsko-Kam­ nim plezalcem je uspelo dvigniti kakovost niških Alp — njihova nepretrgana strmi­ na višjo raven. na. Vitko postavo Štajerske Rinke (2289 m) na levi podpira širok, strm raz, ki ponuja Smeri tipa Modec-Režek v Rinki so se­ edini lažji pristop čez sicer povsod težko veda narejene za vse čase in bodo raz­ prehodne stene. Skupaj s svojima sose­ veseljevale plezalce vseh generacij. Za­ doma Malo Rinko in Križem sestavlja zna­ htevnost se od prvega vzpona ni prav nič menito, tudi na pogled lepo in veličastno zmanjšala; edino olajšavo pomenijo že trozvezdje, ki očara vsakega obiskovalca zabiti klini. Plezanje je seveda izključno Okrešlja in neubranljivo vabi plezalce. prosto. Smer postavlja plezalcu podobne Skala Štajerske Rinke je precej spremen­ zahteve kot velike klasične ture v Špiku ljiva. V povprečju ji ni mogoče prisoditi in Frdamanih policah in je zelo resna, posebno visoke cene, je pa daleč od sla­ saj se stena ne odlikuje s posebno ka­ be. Najboljša je v plezalsko najprivlač- kovostno skalo. Dasi Rinka s svojimi nejši smeri — Direktni. 600 metri ne dosega velikih sten Julijcev, Severna stena štajerske Rinke se seveda pa je trajanje težav v njej daljše kot v ponaša tudi z izjemnim zgodovinskim po­ slavnih klasičnih smereh našega najpo­ menom. Že vzpon čez severovzhodni raz membnejšega gorstva. Vse to govori o VESTNIKl njeni veliki zahtevnosti. Ne smemo tudi verozahodna stena je razločno razdeljena prezreti, da je spodnji del na udaru pa­ na tri dele. Levega podpirajo mogočni dajočega kamenja, ki dolgo v poletje tol­ stebri. Osrednja, najvišja stena je nekako če iz rdečega, zgoraj zasneženega ozeb- vbočena, na desni pa stoji izrazit, z glad­ nika med Rinko in Križem. kimi ploščami oklopljen Trapez, h katere­ Mladi plezalec, si razumel, čemu vsa ta mu se na desni prislanja vitki Kačji stolp. svarila? Smeri, ki jim pritiče oznaka »ve­ Kot druge stene nad Krmo se tudi naša ličastna tura«, postavljajo plezalcu poseb­ ne more pohvaliti s posebnim obiskom. ne zahteve. Vzponi te vrste dandanašnji Le izjemoma se zgodi, da v kakšni smeri sicer niso ravno v modi, vendar pa bodo naletiš na »konkurenco«. To bi že lahko sestavljali poseben razred, ki bo zrelim navedli kot enega izmed motivov za obisk. in izurjenim »možem velikih sten« tudi v Poglavitni motiv, ki vabi plezalce v steno prihodnje daroval najmogočnejša alpini­ Velikega Draškega vrha in sploh v vsa stična doživetja. ostenja nad Krmo, pa je drugačen. Ple­ zanje v teh na pogled tako razdrapanih pečeh je posebno mikavno. Lahko bi rek­ ZUPANOVA SMER V KOGLU li, da je predvsem prijetno. Tu nisi nikoli obremenjen z veličastjem in divjino naših Plezalcu, ki je dorasel V. stopnji in ki še najznamenitejših sten. Gore nad Krmo so ni preplezal »Zupana«, naj bo to pisanje prijazne, razpoloženje sproščujoče, oblike zadnji opomin! Ta očarljiva tura pač ne milejše kot v osrednjih Julijcih. V Draških sme manjkati na nobenem seznamu vzpo­ vrhovih, Debeli peči in Toscu si ne boš nov. Vsi mogoči motivi nas vlečejo v ste­ nabral kaj prida plezalskega slovesa, za­ ne, eden pa nam je zagotovo skupen: to pa tem več neskaljenega plezalskega želja po plezalskem užitku. Te vrste ra­ veselja. Na vrhu te ne čaka mrtva skal­ dosti pa ponuja Zupanova smer v izobi­ nata puščava, temveč cvetoča livada. lju. Pisec je pogosto opazoval plezalce Kronika plezalske dejavnosti v naši steni v »Zupanu«. Kako prijetno je gledati te seže le dvakrat v predvojno obdobje. Kot zadovoljne mlade ljudi, ki med plezanjem v toliko velikih stenah Julijskih Alp se nenehno prepevajo, vriskajo, žvižgajo, se tudi tod v vsem sijaju blešči ime Pavle smejijo! Še sivolasemu Francetu bi se ob Jesihove. Večino preostalih nalog so lepo tem razpotegnilo resno obličje. Ob sme­ obdelali plezalci generacije 50. let. reh, kot je Zupanova v Koglu, plezalec resnično pomisli, ali te skale niso bile sestavljene po nekem načrtu. Graditelj CENTRALNA SMER V VELIKEM DRA- Kogla je pač moral biti alpinist. ŠKEM VRHU Zupanova smer bo zanesljivo navdušila tudi najbolj razvajenega plezalca. V ne­ Smer sodi v veliko klasiko Julijskih Alp. izprosni Koglovi vertikali se vrstijo čudo­ Ob nastanku je bila uvrščena v najožji vita plezalska mesta v skali, ki ji je kos izbor najzahtevnejših smeri v naših ste­ komaj kakšna v naših stenah. Med ple­ nah. Velik ugled in spoštovanje pa je zanjem si odpočiješ na imenitnih terasi- ohranila vse do danes. »Centralna« v Dra- cah, ki si po čudnem naključju slede v škem vrhu je najzahtevnejša smer iz za­ ravno pravih razmikih. V tej smeri se boš puščine nepozabne Pavle Jesihove. Vse pošteno naužil zraka. Če si v formi, si boš generacije plezalcev morajo ohranjati užitek prislužil z malo truda. Zupanovo spoštljiv, topel spomin na to drzno alpi- smer plezaj elegantno, lahkotno, brez nistko, eno najsposobnejših v celotni zgo­ pretirane uporabe sile! Kar sama od sebe dovini. Pavla, ki za življenja ni dočakala se ti bo prikradla primerjava z najlepšo zasluženega priznanja, je v naših stenah dolomitsko plezarijo. pustila obstojne, večne sledove. Ti slavospevi pa naj te ne zapeljejo v lahkomiselnost! Zupanova smer je ob vsej SPODNJI ROKAV lepoti tudi težavna. Le izurjen, treniran plezalec bo tod doživel pravi užitek. Te­ žavna mesta se vrste skoraj nepreneho­ Čeprav je Spodnji Rokav (približno 2500 ma, smer ne pozna lahkega sveta. Vsi po­ metrov) nižji od svojih bratov, ju po raz­ trebni klini pa vendarle tičijo v skali. sežnosti močno prekaša, če ga gledamo od Aljaževega doma, pa celo predrzno zakriva. Njegova prostrana ostenja se ne VELIKI DRAŠKI VRH dvigajo nad visokogorskimi pustinjami, marveč segajo globoko v mehko bukovje Veliki Draški vrh (2243 m) je predzadnja Vrat. Slikovito razčlenjeno, visoko jugo­ vzpetina v grebenu, ki se vleče od De­ vzhodno steno parajo globoke grape in bele peči proti Bohinjskim vratcem. Bo­ prostrane grede. Proti severu pošilja naš hinjcem se kaže kot pravilna piramida Rokav precej nižjo, vendar zelo strmo blagih oblik. S te strani je vrh prava po­ steno, ki jo dobro vidiš od Bivaka II in slastica za smučarje. Proti Krmi pa kaže ki je precej priljubljen plezalski cilj. Vršni mogočno, široko ostenje, nedvomno naj­ venec, ki ga zobat greben povezuje s večje in najpomembnejše v tej dolini. Se­ Srednjim Rokavom, pa skupaj z grebeni PLANINSKI

Visokega Rokava in Škrlatice oklepa lepo, roke peči imajo v svojih značajskih po­ samotno krnico Kotli. tezah nekaj »eigerjevskega«. Po strmini in kakovosti skale se jugo­ Široka peč (2497 m) nima izrazitega vrha. vzhodna stena Spodnjega Rokava ne mo­ Goro sestavljajo številni zobje grebena, re meriti s svojimi znamenitimi sosedami. ki oklepa samotno visokogorsko krnico Zato je našemu Rokavu na veličastnem Amfiteater. Vendar pa je ta stranska veja, prizorišču Vrat, kjer imajo prvo besedo ki zlasti na sever kaže najveličastnejšo slavni veljaki Triglav, Stenar in škrlatica, podobo, neprimerno mogočnejša od sicer pač prisojena vloga statista. Malokdo se višje hrbtenice skupine. odpravi v te samotne robe, kjer si pleza­ Če lahko za katero goro v našem alpskem lec ne more prislužiti pomembnejših lo­ svetu trdimo, da je oddana izključno ple­ vorik. zalcem, je to nedvomno Široka peč. Kjer­ Zakaj se je torej takale stena znašla v iz­ koli se je lotiš, povsod te čaka dolgo in boru, v katerem so zbrani le najlepši, naj­ naporno plezanje, široka peč je med vse­ znamenitejši plezalski cilji? Vabilo za ple­ mi našimi vrhovi najdlje kljubovala ple­ zanje v Rokavih je takole: pojdi, plezalec, zalcem. V času, ko je bila severna stena utrujen od težavnih smeri sezone, kakš­ Špika že preplezana, je bil vrh široke peči nega poznojesenskega dne v Vrata! Na še vedno nedotaknjen kot v pradavnini. policah Triglavske stene bo že ležal prvi Prvega možica je tod zgradila šele zna­ sneg, hladno bo velo iz temačnega za­ menita »zlata naveza« leta 1928. V plezal- trepa. Tudi doli v senčnem koritu Vrat te sko obdelavo vrtoglave severne stene so bo zeblo. Tisti trenutek boš ugotovil, da večinoma posegli le največji mojstri. Med vidiš svet Rokavov čisto drugače. Tam njimi dvakrat zasledimo tudi tuja imena. gori vse žari v soncu, prav v dolino začutiš, kako topla, prijazna je skala. Zlati Zaradi vseh opisanih značilnosti gore in macesni gorijo sredi jesensko obledelih stene sodijo smeri v široki peči med naj­ livad pod steno. Rdečkasto obarvana pe­ veličastnejše in najresnejše v naših ste­ čina, ki je tako čudovito nasprotje jesen­ nah. Ni treba posebej poudarjati, da je skemu nebu, še poudarja vabljivo gorko- stena oddana le izurjenim, zrelim plezal­ to. Je vabilo sprejeto? cem, ki imajo izkušnje z vsemi vrstami V Rokave pojdi plezat lahkonog. Nahrbt­ pečine, tudi najslabšo, saj plezalcu le red- nika ne obremenjuj z obiljem železja! kokje ponuja plezalska doživetja estetske Vzemi si dosti časa! Tam gori je veliko narave. Zato pa lahko tu doživiš izjemno očarljivih počivališč, ki vabijo z razkoš­ zadoščenje ob spopadu z najbolj prvin- nimi razgledi. Čaka te neobremenjen dan sko stranjo gorske narave in najresnejšo brez previsov, zato pa z obiljem sonca, obliko alpinistične dejavnosti. tišine in imenitnih prizorov v zanimivi, ču­ doviti steni, ki za vsakim robom presene­ ča z ostrorobo dinamiko. DIREKTNA SMER V ŠPIKU Slavna »Direktna« je eno najpomembnej­ ŠIROKA PEČ ših dejanj v zgodovini slovenskega alpi­ nizma. Ob nastanku je sodila v vrh naj­ V slavnem martuljškem plezalskem tro- zahtevnejših smeri v celotnih Alpah! Ker zvezdju Široka peč—Špik—Frdamane po­ pa je ugledna slovenska naveza Mira lice si je prva izmed imenovanih gora pri­ Marko-Debelak in Stane Tominšek (leta dobila sloves najzahtevnejšega plezalske- 1926) z njo najelegantneje rešila problem ga cilja. 2e pogled na to raztegnjeni har­ znamenite, vsestransko cenjene in lepe moniki podobno gmoto je ob vsej lepoti stene, je pomen tega dejanja še toliko prav strah zbujajoč. Komaj še kje v naših večji. Če k temu prištejemo še podatek, gorah imamo pred seboj tako divjo podo­ da je smer kot vodja naveze preplezala bo alpskega veličastja. Vse črte te mo­ naša drzna, neprekosljiva Mira Marko, gočne gore hite nezadržno kvišku in po­ potem lahko vsakdo, ki se kaj spozna na udarjajo za martuljške gore tako značilno alpinizem, reče samo: kapo dol! »gotsko« zgradbo. V plezalskem jeziku Naša Direktna je ponosna lastnica vseh pomeni ta značilnost same težave, izhaja­ prirastkov, ki napravijo smer »veliko«. Po­ joče iz izjemne strmine ostenja. Široka leg izjemnega zgodovinskega pomena in peč nima niti ene mehke, prijazne poteze. velike težavnosti ji lahko prisodimo tudi Podoba gore je robata, divja in prvinska. največjo estetsko vrednost. Občudovanja Stena komajda pozna kako polico, doma­ vredna direktna črta točno proti vrhu, pa la vse njene črte so navpične. Zanjo je tudi lepota plezanja, ki jo omogoča od­ značilna rdeče obarvana pečina. To pa lična skala, vse to jo uvršča med slavne seveda izdaja veliko krušljivost. Polna je alpske »lepotice«. velikih previsnih odlomov in divjih, te­ Težavna pa je! Da se le ne bi, mladi, po mačnih kaminov. Plezalec, ki vstopi v to najlepšem in najzahtevnejšem hlepeči steno, se mora zavedati, da bo imel opra­ prijatelj, prezgodaj zagnal v strme skale! viti z najresnejšim obrazom alpinizma. Za Direktno ni dovolj, da obvladaš »sed- Najzahtevnejše smeri v severni steni Ši­ mico« v Koglu. Semkaj moraš priti kot VESTNIK

izurjen mož »velikih sten«. Le tak boš var­ Plezati nad dolino Triglavskih jezer? Ali no preplezal to idealno smer in doživel je to estetsko dovršeno podobo gorske velik praznik. narave sploh mogoče uskladiti s plezal- skim doživetjem? Ali ne kliče ta gorski ŠKRLATICA čudež k drugačnemu doživljanju? Ali bo plezalec tod sploh zmogel koncentracijo, ki jo terja plezalni vzpon? Ali ni tako Drugi najvišji vrh naših Julijcev (2738 m) »športno dejanje« sredi najrazkošnejše sodi med ponosne, težko pristopne prva­ lepote razvrednotenje gorske narave? ke slovenskih gora. 2e navaden pristop Ena izmed največjih odlik in vrednot alpi­ terja izurjenega, vzdržljivega planinca. nizma je doživljanje narave, pa tudi do­ Brez zavarovane poti pa bi bil vzpon na jemanje samega sebe med plezalnim škrlatico enako zahteven kot vzpon na vzponom. Obrambni mehanizmi, ki jih sosednji Rokav. Proti dolini Vrat kaže go­ sproži ogroženost, spremenijo človekovo ra podobo mogočne graščine, ki jo pod­ telo v drhtečo anteno. Navadna čutila pirajo številni stolpi. Nižji sosedi so pri­ ne zadoščajo več, doživljaje vsrkavaš ne­ vezani k njej s silno divjimi grebeni. To posredno. Človekova notranjost je popol­ plat Škrlatice pa le lahko ocenimo kot noma razgaljena. Zdajci dojameš skriv­ blažjo podobo mogočne gore. Dosti veli- nost, ki jo je lisica razodela Malemu prin­ častnejša je namreč severozahodna stena. cu. Kako bogato je doživetje, če na svet Kdo še ni občudoval neprekosljive igre okoli sebe gledaš s srcem! barv, ki jih pričara sonce, zahajajoče v veličastne krniške stene Škrlatice, Rako­ ve Špice in Rogljice! Vsakemu opazovalcu VRŠAC je seveda takoj jasno, od kod ime naše gore. Ni plezalca, ki si ne bi bil, sedeč v večernem hladu pred kočo v Krnici ali Na našem plezalskem popotovanju po pred Erjavčevo, vroče zaželel biti prav slovenskih gorah smo naposled prišli do tisti trenutek visoko v tej čarobni, topli in zadnjega poglavja. To nas bo popeljalo vabljivi steni. čez sončen, prijazen, z južnjaškim čarom obarvan svet Posočja. Toda stena, s ka­ Zal pa moramo takoj opozoriti na eno iz­ tero začenjamo zadnjo etapo, je taka, med »goljufij« naših gora. Vabljiv pogled kot da ne bi sodila v ta topli, očarljivi na škrlatne stebre je namreč precej var­ konec. Svet nad dolino Zadnjice, te tren­ ljiva past! Prav škrlatno rdeča barva, ki tarske »slepe ulice«, se namreč ne raz­ napravi ostenje tako slikovito, je, kot ve­ likuje dosti od senčnih severnih dolin. Ta ste, zlovešč znak velike krušljivosti. Res del naših gora je bil izklesan z velikimi štejejo te stene med najbolj krušljive pri zamahi, razsežnosti so tod veličastne, vi­ nas. Zal nosi pri tem zastavo prav najvišja šinske razlike za naš gorski svet rekord­ gora — škrlatica. Kljub temu pa je to še ne. Na tem dramatičnem prizorišču, kjer vedno škrlatica in večina plezalcev se od vsepovsod pritiskajo silno mogočne nekega dne vendarle odloči ubrati pot gmote, pa je najbolj izrazita prav vitka mimo Bivaka I k stenam ponosne gore. postava Vršaca (2194 m). Čeprav je vgra­ V nasprotju z Rakovo Špico in Rogljico — jen v veličastne severne prepade Kanjav- Škrlatičinima sosedoma v ostenju, ki sta ca, se kaže (izročilo Vršac povezuje s izraziti »težavni« gori — pa ponuja škrla­ spominom pesnika Valentina Vodnika) v tica tudi kako lažjo pot čez svoje visoke podobi drznega stolpa, ki se s svojo vrto­ krniške prepade. Škrlatičine stene in gre­ glavo severno steno poganja v ospredje. beni se ponašajo tudi z nekaterimi zna­ čilnostmi martuljških gora, to pa lahko Severna stena Vršaca se nedvomno ocenimo kot dodaten mik, zlasti za plezal­ uvršča med velike »zvezdnice« Posočja. ce klasične usmeritve. Sicer pa so to v Po višini je enaka triglavski in zavzema glavnem dolgi, naporni vzponi, še zlasti, pomembno mesto v svetu slovenskih sten. če jih začneš spodaj v Krnici. Kot pre­ Spodnji, položnejši, deloma poraščen del cejšnja olajšava pa se ponuja Bivak I, to parajo mogočne grape. Zgornji pa se očarljivo orlovsko gnezdeče na robu Ve­ vzpne v vrtoglav niz plošč, ki nekoliko like Dnine. Od tega idiličnega, starinskega spominja na triglavsko Sfingo. Ta del izhodišča je do Škrlatičinih pečin le stre­ stene je iz prvovrstne bele skale. ljaj. Ture v Vršacu sodijo med dolge, zahtev­ ne, prave »alpske«. V primerjavi z veli­ kimi gornjesavskimi stenami pa je naša VELIKA TIČARICA skrita »Primorka« zelo redko obiskana. Tja do konca sedemdesetih let bi lahko Če bi bil Prešeren hribolazec, bi bil svojo vzpone čez steno najbrž prešteli na prste, »podobo raja« nedvomno postavil drugam v zadnjih letih pa je zlasti po zaslugi »no­ — med sive, resnobne očake bohinjskih vega vala« primorskih plezalcev vendarle gora, med mrmrajoče macesne fužinskih deležna zaslužene pozornosti. planin, med pravljične cvetlične vrtove in Tako kot sosednje Špičje tudi Vršac na­ iskreča se, smaragdna očesca Triglavskih pol pripada Bohinjcem, napol pa Primor­ jezer. cem. Oboji so si bratsko razdelili tudi ve- PLANINSKI

čino smeri v severni steni. Pri tem je se­ klonina na ravni, ki zadovoljuje tudi za­ vernjakom pripadla klasična obdelava htevnejše plezalce. stene, najnovejše, pa tudi najzahtevnejše Stena Špičja seveda ne sodi med po­ plezalske cilje pa so prispevali primorski membne, za širši krog zanimive plezalske plezalci današnjih dni. cilje. V njej le redkokdaj odmeva klic ple­ zalca. Tu je še danes dosti prostora za VELIKO ŠPIČJE prvenstvene vzpone klasične vrste. To je ena tistih sten, ob katerih ves čas govo­ riš, da jih boš nekoč sicer preplezal, pa Veliko Špičje (2397 m) je napol bohinjska in napol trentarska gora. Nihče ne ve, od kaj, ko vedno pride kaj vmes. Toda, ljubi kdaj se je drži poljudno ime Lepa špica, bralec, ne odlašaj več! 2e ko boš stopil ki je bolj v rabi kot uradni naziv. Z bo­ na nebeško livado Ravne doline pod ste­ hinjske strani segajo skoraj do grebena no, boš sklenil, da prideš nekoč semkaj čudoviti cvetlični vrtovi Triglavskih jezer, taborit za ves teden. Gori v skalah pa se v katerih se pogosto pase čredica kozo­ ti bo zazdelo, da se je kolo časa obrnilo rogov, Trentarjem pa kaže razpotegnjeno, nazaj, v tako samotnem in nedotaknjenem zaradi številnih zaporednih stebrov veli­ svetu se boš znašel. Samo še čakal boš, kanskim orglam podobno severozahodno kdaj se bo okrog roba prikazal kak ostenje. Za to steno so izredno značilni brkati Komačev naslednik z gamsom na številni nizi polic, nemara najbolj izraziti plečih. No, bralec je že uganil, da je Špič­ v naših gorah. Vlečejo se kilometre daleč. je obljubljena dežela plezalskih »roman- Po njih se je mogoče prav po trentarsko tikov«. Ti pa ne bodo nikoli izumrli, vedno potepati čez steno. Sicer pa se stena ne jih boš srečeval po trentarskih zakotjih poganja kvišku tako razborito kot njene ali na razdrapanih martuljških grebenih. zahtevnejše in znamenitejše vrstnice. Le Njihovo »lovišče« bo Lepa špica morda v srednjem delu, v vpadnici vrha, je na- ostala tudi še pojutrišnjem.

CEL KUP POLEMIK, OČITKOV, NESPORAZUMOV TOKRAT O PROSTEM PLEZANJU ZELO KONKRETNO

IGOR ŠKAMPERLE klin, zanko; tudi tovariš ne sme nič poma­ gati z vrvjo. Pri kratkih smereh, dolgih raztezaj ali Za prosto plezanje torej štejemo tisto manj, se prosta ponovitev prizna le, če plezanje, kjer pri napredovanju, prečenju plezaš kot prvi ali pa brez varovanja. Pri ali počivanju ne uporabljamo »tehničnih« težjih smereh (IX. in X. stopnje) lahko pripomočkov. Plezamo le po skali in nje­ objavimo in registriramo tudi vzpon, ki je nih razčlembah, brez pomoči klinov, zati- bil opravljen z varovanjem z vrha, seveda čev, vrvnih potegov itd. Raztežaji so dolgi s posebno oznako (dokaj pogosto v kot običajno, saj ne bi šlo za to, da težko angleško govorečem prostoru — top rope). mesto po vsej sili prelisičimo, pač pa da Pri vzponih, ki so višji od raztežaja, se se preizkusimo in stvar skušamo splezati prosta ponovitev prizna navezi, le če se prosto. Problematični so seveda dolgi, plezalca izmenično izmenjavata v vodstvu. težki raztežaji. Vendar velja povsod pra­ Tistemu, ki je plezal kot drugi, se prosta vilo, da se moramo v primeru padca vrniti ponovitev ne prizna. V primeru, da ima vse do mesta, kjer lahko stojimo in poči­ smer en sam težak raztezaj, se prosta vamo, ne da bi viseli na vrvi ali vpeti ponovitev, če jo opravita, prizna obema v zanko (klin). Vrv lahko pustimo vpeto plezalcema. V angleško govorečem pro­ v kline, če smo jo seveda vpenjali, ne da storu pa velja npr. nenapisano pravilo, bi se oprijemali in vlačili za kline (zatiče). etika, da mora plezalec raztezaj, ki ga prične plezati, tudi splezati, sicer to Ne velja izigravati pravila tako, da si zanj ni prosta ponovitev. odpočiješ roke viseč na vrvi, potem pa Vzemimo konkreten primer: V 500 metrov se zgolj simbolično spustiš do lažjega visoki steni je težak le en raztezaj, ostalo mesta in poskus pričneš znova. Isto velja je lažje. Plezalca se izmenično menjavata npr. pri prvenstvenem vzponu, ko je treba v vodstvu in priplezata pod ključno mesto. zabiti klin. Če se pri tem delu utrudiš in Po vrstnem redu se ga kot prvi loti potem ob pravkar zabitem klinu malce od­ plezalec A. Vendar ima težave, nekajkrat počiješ, to, v primeru da potem kar na­ pade in spusti se na stojišče. Nakar po­ daljuješ, ne velja za prosto ponovitev. skusi plezalec B, uspe mu preplezati raz­ Počivati moraš tako, da se ne držiš za tezaj, za njim pa tudi plezalec A zleze VESTNIK

prosto, vendar varovan z vrha. Kljub temu to zanj ni prosta ponovitev, ker bi moral raztezaj, ki ga je pričel plezati kot prvi, na tak način tudi splezati. Omeniti je sicer treba, da uporabljajo po svetu danes več različnih oznak, s kate­ rimi bolj podrobno označijo način proste ponovitve, vendar je pri nas za zdaj ob­ veljalo mnenje, da zadostuje klasični način označitve prostega plezanja. V zadnjem času se, predvsem na tujem, vse pogosteje pojavljajo čiste smeri. V takih smereh ne puščamo trajnih sledov — klinov, zagozd, svedrovcev (tudi na stojiščih ne), pač pa uporabljamo le za- tiče, metulje, zanke okrog skalnih ušes, vozle itd., torej opremo brez uporabe kla­ diva. Ni nujno, da čisto smer preplezamo prosto.

PLEZANJE PO LAHKEM PEČEVJU IN NAVPIČNEM SKALOVJU

Plezati prosto prek lahkega pečevja zmore marsikdo, v navpičnem skalovju, težkih smereh pa zahteva to dobro telesno in psihično pripravljenost, poseben trening Ekslremno plezanje: šport ali alpinizem? itd. Bolj ko je plezanje zahtevno, po­ membnejše so razne malenkosti. Tako obstajajo posebne tehnike plezanja poči, ali v tujini, kajti potem bi ne bilo nobe­ povsem drugačno je plezanje v apnenča­ nega napredka; biti moramo le pozorni sti kamnini v primerjavi z granitom. V in ne ocenjevati le v svojem zaprtem veljavi je več lestvic ocenjevanja, najtež­ krogu, pač pa se ozirati tudi navzven, se je smeri, raztresene po vsem svetu, pa preizkušati in primerjati tudi neposredno dosegajo in morebiti kje že tudi pre­ z drugimi, sicer se nam bo ocenjevanje segajo X. stopnjo (po naši, U1AA lestvici). svojih prvenstvenih smeri vse prehitro Ocena naj bi bila čimbolj objektivna in spremenilo v narcisoidno in neobjektivno. naj pove, kako zahtevno je določeno mesto Prosto plezanje, kot ga razumemo danes, ali raztezaj v smeri. Ocena velja za nor­ torej plezanje tudi zelo težkih smeri, ima malne oziroma običajne razmere in velja za seboj že cel kup polemik, očitanj, za »tisto skalo«, ne pa za človeka, ki jo nesporazumov in podobnih zadev. Razvilo prav tedaj pleza. Težavnost prehoda npr. se je, vsaj v večji meri, znotraj alpinizma VIII. stopnje povzroči pri večini bolj ali in torej v neposredni povezavi z gorami. manj podobne napore, na podlagi te skuš­ Vsak alpinist je lahko tudi ekstremni prosti nje se oblikuje ocena, ki je potem bolj plezalec, veliko pa je prostih plezalcev, ali manj objektivna. Ne more pa je nekdo ki niso in nočejo biti alpinisti, ker jih spreminjati, če je npr. to mesto plezal gore ne zanimajo, ljubijo samo skalno navzdol, kajti potem je ta prehod v dežju plezanje itd. Tako ima danes vsak, ki se IX., v snegu X. in v coklah XI. stopnje; sooči s to dejavnostjo, pred seboj odloči­ zame, ki sem zelo zelo majhen, celo tev: biti alpinist in gojiti prosto plezanje, XII.! Tako torej ne gre. Tudi v najhuj­ ali pa se ukvarjati zgolj s prostim pleza­ šem metežu je tisto mesto še vedno njem in tam iskati meje svojih sposobnosti. VIII. stopnje, le da bodo potrebni seveda Vse več predvsem mladih ljudi se po­ veliko večji napori, če bom hotel v takih sveča plezalstvu, ker je navsezadnje to razmerah splezati VIII. stopnjo. tudi mnogo cenejše, predvsem pa zato, Ocenjevanje smeri ali posameznih mest bo ker jim je to všeč. Ta pojav bi bilo po­ seveda veliko objektivnejše, če plezalec polnoma nesmiselno zatirati, čeprav neka­ že ima tovrstne izkušnje in pri ocenjevanju teri to počenjajo — tudi s strani naše upošteva primerjanje težav s tistimi, ki so alpinistične institucije. nekako že potrjene in uveljavljene. Vpraš­ ljivo je, ali je npr. ocena IX. stopnja ob­ jektivna, če jo navede plezalec, ki takih UČENJE TEHNIKE PROSTEGA PLEZANJA težav še ni plezal oziroma se s takimi težavami še ni spoprijel v že uveljavljenih Učenje tehnike prostega plezanja je spor­ in splošno priznanih smereh. Ne gre za na in problematična zadeva, saj se to to, da bi ne smeli (mogli) oceniti težav, močno razlikuje po posameznikih. Pri če jih poprej še nismo plezali — doma plezanju ne gre za to, da »delo« opravimo čim hitreje, treba je le »priti čez«. Vsakdo PLANINSKI VESTNIK

zato izrablja tisto, kar ima: eni moč, drugi katere mišične skupine najbolj obreme­ spretnost; ženske obvladajo bolj preciz­ njujemo. Pri plezanju so to prav gotovo nost in ravnotežje, pri marsikaterem pa mišice roke, predvsem prstov, podlahti je poglavitni dejavnik le pogum ali trma. in triceps na nadlahti. Te mišične skupine Tudi teren se vseskozi spreminja, tako da potem še dodatno krepimo. Specifični tre­ ne more biti splošnih obrazcev plezanja, ning sestoji nadalje iz treniranja samih predvsem ne v apnenčasti skali. Ostajajo »tekmovalnih vaj«. Pri plezanju je to pre­ pa npr. posebni načini gvozdenja s prsti, prosto — plezanje. (Znano je npr. tudi, da dlanmi in pestmi v počeh, za katere obi­ je Messner treniral v posebnih kabinetih čajno velja, da jih veliko lažje splezamo ob natančno določeni manjši koncentraciji z gvozdenjem kot oporno. Prav tako je kisika v zraku!) Bistveno je, da se čimbolj koristno izogibati se nenaravnih položajev približamo okoliščinam, ki vladajo med in gibov, pomembni so dihanje, koncentra­ »tekmo« — turo, vzponom. Za prosto ple­ cija, razgibanost telesa nasploh, čim racio­ zanje nam je tako lahko vsak zid, če nalnejše gibanje in smotrna uporaba moči. daje primerne možnosti, odlično vežba- Takšno teoretično obravnavanje zveni sila lišče. Plezalni gibi se avtomatizirajo, nava­ naivno, predvsem zato, ker tega nismo dimo se izrabljati pravilno količino moči vajeni, dejstvo pa je tudi, da je med itd. Pri tem skusajmo teren čim pogosteje plezanjem še mnogo drugih dejavnikov menjavati. V Angliji pa tudi drugod imajo — strah, živčnost itd. Do osnovnih gibalnih urejene prav posebne plezalne vadnice plezalnih vaj se bo z največjo mero s počmi, oprimki, previsi itd. Tako tudi smotrnosti dokopal vsak sam. Skoraj morebitno deževje ni ovira. nemogoče je recimo napisati, kako bi plezali prek gladke plošče s pomočjo trenja. OPREMA Še na kratko nekaj o treningu. Prosto plezanje zahtevnih smeri je lahko sicer O opremi je bilo že veliko napisanega, vse kulturna vrednota, način življenja, ideolo­ to in mnogo več je mogoče najti v številnih gija ali kaj vem kaj, vendar je to tudi katalogih v tujini. Najpogosteje uporab­ šport — in za doseganje vrhunskih rezul­ ljamo zatiče in metulje — friende. Pozorni tatov je treba trenirati. Osnovno, izho­ moramo biti v naši kamnini, predvsem v diščno načelo pravi: gorah, saj je bistveno manj uporabna za 1. potrebna je splošna telesna pripravlje­ tovrstno opremo. Bolj kot krušljivost je nost, h kateri spadajo tudi gibljivost in zahrbtno nevarna lomljivost naše skale. vzdržljivostna kondicija, pa način prehra­ Klinov se zato načeloma ni treba izogibati, njevanja itd.; zaželeno pa je, da bi lepe in težke proste 2. na takšni osnovi sledi specifični trening. smeri opremili s svedrovci, kar je tudi Slednjega sestavimo tako, da ugotovimo, zelo pogost pojav v tujini.

NEKAJ MISLI O ALPINISTIČNEM SMUČANJU NAJBOLJ KRITIČNI SO SKOKI

BORUT ČRNIVEC, ANDREJ TERČEU nem spustu prevlada alpinist, navajen po­ gleda v globino, ki se giblje sorazmerno Tako kot turno smučanje povezuje hojo počasi in previdno v svetu, kjer napake v gore in smučanje, je alpinistično smu­ (padec) niso priporočljive. Zaradi tega čanje (nekateri uporabljajo izraz ekstremno obrata pride do žalostne posledice: čim smučanje) kombinacija alpinizma in smu­ težji je alpinistični spust (torej čim več čanja. Podobno kot zimski pristopi na »velja«), tem manj je podoben smučanju vrhove prehajajo v alpinizem, tako turni in tem bolj plezalnemu sestopu — poveza­ smuki preidejo v alpinistične brez jasne ne zavoje zamenjajo posamični, te bočno meje. To potrjuje tudi francoska lestvica drsenje, stopničasto spuščanje (»štamfa- za ocenjevanje težavnosti »smučarskih nje«), drsenje na boku s cepinom, spust spustov« (uporabljamo jo tudi pri nas), ki po vrvi. Smuči postanejo samo sredstvo pokriva celoten spekter — od smučanja (način) sestopa, ki ne nudi prav nobenega po gozdnih cestah do skokov čez skalne smučarskega (gibalnega) užitka. S tega odstavke na veliki strmini. stališča je tudi alpinistični spust, kjer Čeprav obe zvrsti povezuje smučanje kot večino smeri bočno predrsimo po izpostav­ način gibanja, obstaja bistvena razlika — ljenih poličkah, enako nezanimiv kot tak, korenita sprememba filozofskega pristopa. kjer uporabljamo cepin ali celo vrv za Pri turnem smučanju prevlada smučar, ki spuščanje. Mogoče je na takih izpostav­ se giblje hitro in brezskrbno, padci pa ljenih odsekih bolj umestno izvajati zavoje samo popestrijo doživetje. Pri alpinistič- s cepinom v roki ali ob varovanju z vrvjo, 25 VESTNIKi kot pa bočno drseti ali »štamfati«, saj je strmem in lepem kuloarčku. Nekateri bodo prvo še vedno bolj podobno smučanju. spoznali, da smučanje na veliki strmini Tehnična (nesmučarska) sredstva torej (v ugodnih razmerah) ni tako težavno in uporabljamo le za varovanje, ne pa za na­ nevarno, kot je od daleč videti. predovanje (spuščanje) — podobno kot pri Najugodnejše razmere nudi homogen spo­ prostem plezanju! Prva prelomnica med mladanski »firn«, lahko tudi precej ju­ »alpinističnim sestopom« in pravim »smu­ žen sneg (seveda ne preveč gnil). Alpi­ čarskim spustom« je točka, kjer si smučar nistični spust v takem snegu po smeri brez upa in mu uspe izvesti zavoj (obrat), ki je neizogibnih skokov ne zahteva izrednega osnovni smučarski element in cilj vsake smučarskega znanja, le solidno izvedbo smučarske šole. Druga prelomnica, ki je »zavoja s preskokom«, ki je osnovni ele­ meja pravega smučarskega užitka, je iz­ ment alpinističnega smučanja. Spusti v vedba več zaporednih zavojev (»vijuga­ suhih vrstah snega, ki se pojavijo pred­ nje«). vsem v zimskih mesecih (globok pršič, Zadnja leta se v svetu in pri nas povečuje seseden pršič, napihan — zbit sneg, skor­ zanimanje za alpinistično smučanje, ven­ ja), včasih zahtevajo izjemno obvladovanje dar je število privržencev v primerjavi smuči. V neugodnih razmerah ponavadi izvedemo spust natanko po smeri vzpona, z navideznim zaledjem, ki ga tvorijo ple­ nemalokrat s smučanjem tik ob lastnih zalci, turni smučarji in rekreacijski smu­ stopinjah. Struktura snega se lahko ves čarji, še vedno skoraj zanemarljivo. Smu­ čas spreminja, pogosto večkrat na raz­ čarji, ki se drajsajo samo ob žičnicah dalji nekaj metrov. To zahteva sprotno (npr. množica vaditeljev, učiteljev ipd.), prilagajanje tehnike smučanja in drže avtomatično odpadejo, ker ne obvladajo telesa. Včasih kljub bogatim izkušnjam ne nevarnosti zimskih gora. Smeri, po katerih uganemo, kaj se skriva pod naslednjimi potekajo alpinistični spusti, so po pravilu metri snežne površine, krivine smuči pa so plezalsko skrajno nezanimive. Velika veči­ tako kratke tipalke, da so nujni izredni na alpinistov verjetno raje izkorišča čas refleksi (avtomatizem) za ohranitev ravno­ v težkih smereh. Večina »plezalcev« ob težja. To pridobimo le s kilometri in kilo­ svoji osnovni aktivnosti niti nima časa za metri smučanja na urejenih in neurejenih pridobitev oziroma vzdrževanje solidne smučiščih. Podobno zahteva vsak skok čez smučarske tehnike, ki je vsekakor po­ skalni ali ledeni odstavek, ki je višji od trebna. Mogoče bodo bodoči alpinistični enega metra in s strmim in izpostavljenim smučarji prišli ravno iz vrst turnih smu­ doskočiščem, posebne reflekse, ki se jih čarjev (alpinisti in izurjeni planinci), ko se priučimo le s pogosto vadbo skokov na bodo na klasičnem turnem smuku v ideal­ nenevarnem terenu. nih pogojih odločili še za spust po bližnjem Oprema in tehnika alpinističnega smučanja Zaključek zavoja na mesto; montaža cepina ob sta bili že večkrat opisani v PV, vendar palico (Jezerska Kočna, »Streha poskusov«, 26. april 1986) naslednja dopolnila ne bodo odveč. Po­ trebno je poudariti vlogo smučarskih palic, ker je opora nanje bistveno pomembnejša kot pri navadnem smučanju. Zaradi velike strmine uporabljamo 10 do 20 cm višje palice kot pri slednjem. Doslej so bolj priporočali navadno opremo za alpsko smučanje kot za turno. Vsi tisti, ki jim je v krvi pravilno šolsko smučanje, vodenje zavoja s koleni (ne »sedijo« nazaj), lahko spust enako uspešno izvedejo v sodobnih turno-smučarskih čevljih (npr. Dynafit Tourlite), ki nudijo popolnoma zadostno oporo v smeri naprej, vzpon pa močno olajšajo. Sodobne vezi za turno smučanje (npr. Tyrolia TRB) so praktično enako­ vredne alpskim vezem za večino spustov. Le pri zelo težavnih spustih (najbolj kritični so skoki) ostaja prednost na strani alpskih vezi in čevljev. Moč vezi pred spustom vedno naravnamo na največjo vrednost. Ne glede na delovanje kakršnekoli sile se smuči ne smejo odpeti. Padec pri alpinističnem smučanju (ob pra­ vilnem ukrepanju) ponavadi še ne pomeni katastrofe. Smuči morajo ostati na nogah, čimprej jih moramo spraviti podse prečno na breg. Tako postavljene povzročajo iz­ datno trenje in z rahlim sunkom telesa od brega omogočajo prehod v bočno drsenje PLANINSKI

in ustavitev (v južnem snegu tako ustav­ zgornje smučke. Močna opora (kot ljanje »deluje« tudi do 55° naklonine). Ne na »bergle« omogoča energičen začetni glede na vrsto pa naj bo cepin čimbolj zasuk smuči, rotacijo pa mora spremljati pri roki, saj nedvomno ostaja najboljši pri­ prenos obremenitve na (bivšo) spodnjo pomoček za ustavljanje. Dve izmed mož­ palico, saj je zgornjo nujno med obratom nosti sta: montiranje cepina ob smučarsko umakniti, sicer vanjo udarimo z zadnjimi palico (z oklom ob ročaju) ali podaljšanje deli smuči, čemur verjetno sledi padec. cepina v smučarsko palico (nad cepin pri­ V mehkejših (»neledenih«) vrstah snega trdimo ustrezno odžagan zgornji del smu- močno povečamo zanesljivost z izvedbo čanske palice). Ustavljanje je bistveno druge variante, to je »zavoja s škarjastim lažje pri majhnih hitrostih, zato na težav- preskokom«. Padec je namreč možen v nejših odsekih pravilno izpeljane in vodene dveh smereh: proti bregu (zdrs) ali od zavoje zamenjajo »zavoji s preskokom«. brega (pademo čez smuči, te pridejo nad V ugodnih pogojih je mejni naklon za iz­ smučarja). Očitno je, da je na veliki str­ vedbo prvih 50° (dosežemo precejšnjo mini prvi praktično nič, drugi pa zelo hitrost!), za izvedbo drugih pa 60°. Zavoj nevaren. Temu se prilagodimo tako, da s preskokom uspešno uporabljamo pri pretežno obremenitev spodnje (zunanje) vseh nakloninah (tudi v »ravnini«) v sla­ smučke zamenjamo s pretežno obreme­ bem snegu (npr. skorja), zato ponovimo nitvijo zgornje (notranje) smučke, tako v idealno izvedbo: ob uravnoteženju na obe poševnem smuku kot v zavoju. Tak zavoj smučki in izdatni opori na spodnjo palico izvedemo takole: v poševnem smuku (ali silovito razbremenimo (odrinemo) navzgor, mirovanju) vbodemo spodnjo palico ob da se smuči odlepijo od snega, jih v zraku telesu in se od nje in obeh smuči močno zavrtimo preko vpadnice (vzporedno s po­ odrinemo navzgor. Spodnja smučka se (za­ bočjem, da zadnji deli smuči ne zadenejo radi strmine!) takoj dvigne od snega, tako v strmino!), mehko doskočimo in takoj da se odriv nadaljuje samo od zgornje, zaključimo zavoj. Višinska razlika (hitrost!), medtem pa spodnjo smučko že vrtimo ki smo jo porabili za zavoj, je odvisna od v smeri zavoja; zgornja ji bo sledila šele, zasuka smuči v zraku (od 90° do skoraj ko jo bomo popolnoma razbremenili. V 180°) in od smeri odriva, ki naj bo čim srednji fazi zavoja sta obe smučki v zraku bolj navpično navzgor in ne pravokotno na škarjasto razprti. Zavoj zaključimo z do­ strmino (»stran« od pobočja). skokom izključno na notranjo smučko, Pri mnogih spustih sta se dve sicer težji zunanja je ob njej (v zraku) za »rezervo«, izpeljanki tega zavoja izkazali kot izredno če se notranja slučajno udre, kar nas vrže uporabni. Prvo imenujeva »zavoj na od brega. mestu«, kjer gre za obrat praktično brez izgube višinske razlike. Izvedemo ga tako, Vse oblike »zavoja s preskokom« (še po­ da se ob močnem odrivu hkrati enako­ sebej zadnji dve) zahtevajo precej vadbe merno opremo na obe smučarski palici, ki na strmem, neizpostavljenem terenu. Da pa jih »nenormalno« postavimo: spodnjo ne boste preveč presenečeni, če boste vbodemo pod zadnjim delom spodnje pozimi na Krvavcu ali Vitrancu zagledali smučke, zgornjo nad sprednjim delom smučarja, ki besno preskakuje po smu­ čišču! Raje se mu pridružite.

ŽIČNICE UNIČUJEJO GORSKO NARAVO — KAJ PA TURNO SMUČANJE? SMUCARIJA ZA POSEBNEŽE

»V naši planinski organizaciji je dovolj Vse več je odličnih smučarjev, ki jim prostora za vse: za razmeroma majhne gladko zlikana smučišča pod žičnicami skupine ekstremnih plezalcev in ekspedi- ne zadostujejo več, zato hočejo s teh cijskih alpinistov, katerih vrhunske spo­ prog na ozemlje turnih smukov, na brez­ sobnosti nas navdušujejo, za velike sku­ madežen sneg. Smučarska središča (v pine gorohodcev in tistih plezalcev, ki so Avstriji, Italiji, Zvezni republiki Nemčiji, pripravljeni splezati največ tretjo težav­ Franciji; op. ur.) so se že začela prito­ nostno stopnjo, za turne smučarje in smu­ ževati nad vse manjšim številom obisko­ čarske alpiniste,« piše prof. dr. Rudolf valcev, turno in alpinistično smučanje pa VVeiss iz Innsbrucka v glasilu OEAV. Ob imata nasprotno vse več privržencev. prispevku slovenskega avtorja Boruta Kot komajda kakšen drug šport prevzame Črnivca naj povzamemo VVeissovo premiš­ turno smučanje celega človeka. Po vsa­ ljevanje pred začetkom smučarske sezo­ kih močnejših snežnih padavinah ponuja ne v gorah, saj se v njem ukvarja pred­ smučarska tura doživetje »prvega pristo­ vsem s turnim in alpinističnim smuča­ pa« in zahteva (v neznanih gorah in pre­ njem, s čimer se ukvarja vse več ljudi delih), da znamo natančno brati zemlje­ tudi pri nas. vid, kompas in višinomer. Vzpon terja ve- VESTNIK liko telesno pripravljenost. Če se ne od­ ločimo za bolj obiskan vrh, pustijo samo­ ta in doživljanje pokrajine globoke vtise. Velikansko zadovoljstvo je doseči vrh, cilj, posebno v ugodnih snežnih razmerah pa še več kot zadovoljstvo spust brez te­ žav v dolino. Pri daljših smučarskih turah sodijo k temu še prvinska zadovoljstva, kot to, da je treba jesti, piti ali počivati. Turno smučanje pa ima slabo stran: veliko se je treba prej naučiti, da bi se lahko brez nevarnosti in s popolnim užitkom pre­ dajali temu športu. Tukaj lahko veliko nare­ dijo planinska društva, ki organizirajo ustrezne tečaje in šole. Planinska zveza Alp nikakor ne bi smela zapirati, ampak jih predvsem čuvati in varovati. Ali pa je spodbujanje k turnemu in alpinističnemu smučanju s stališča var­ stva okolja sporno? Ali turni in alpinistični smučar škoduje gozdu in divjačini? S prikazovanjem posamičnih primerov je mogoče vse »dokazati«. Seveda ne po­ znamo samo »dirkačev na smučiščih«, ampak tudi v hribih — in tako je mogoče marsikje slišati o »nekem primeru«, ko je turni smučar do smrti upehal divjo žival, S prijateljem v neokrnjeni naravi ki mu je ni bilo težko slediti s smučmi. Foto: Mirko Kunšič Vendar se največja večina smučarjev ob­ naša dostojno. Turni smučarji pa tudi jejo posebno »klasični« alpinisti; naslednje smučarji-tekači in popotniki sicer hodijo sneženje zabriše njihove sledi. po gozdnih in lovskih poteh, toda divja­ Turno in alpinistično smučanje sodi med čina se do mirnih smučarjev obnaša rado­ najlepše in za okolje najčistejše športe. vedno, zadržano, nebrižno, nikakor pa pa­ Spet drugačna doživetja v gorah ponuja nično ali z divjim begom. smučarsko popotništvo, ki postaja po svetu Več škode lahko nastane med kombini­ ena izmed različic planinstva. Smučarski ranim smučanjem na robu urejenega tek se je pravzaprav razvil iz smučarskega smučišča: veliko smučarjev išče na majh­ popotništva in je v nekaterih deželah že nem prostoru nedotaknjen sneg. pravi ljudski šport. Smučarsko popotništvo Tudi kar zadeva turno smučanje se nekateri pa je v Alpah (in tako tudi pri nas v Slo­ že pritožujejo, da postaja preveč množično. veniji; op. ur.) še v povojih. V Skandina­ V primerjavi s smučarji na urejenih smu­ viji so glede tega daleč pred nami, temu čiščih turnih smučarjev še vedno ni preveč. ustrezno pa je tudi prilagajanje izdeloval­ Na drugi strani so pogosteje obiskovani cev opreme željam in potrebam zimskih le nekateri vrhovi, medtem ko vlada na popotnikov na smučeh. Skandinavci, ki nekaterih smučarskih gorah pravi mir. One­ prihajajo smučat v Alpe, pravijo, da je snaževanje okolja je zato neznatno. Turni smučarsko popotništvo v teh naših gorah smučarji ne potrebujejo markiranih poti mnogo lepše kot v njihovi domovini, seve­ in ne puščajo za seboj niti klinov niti da zaradi lepše pokrajine. sledov magnezije, nad čemer se pritožu- Smučarskemu teku se vse bolj odpira tudi visokogorje. V smučanju se vse bolj uve­ ljavlja nova panoga — visokogorski smu­ čarski tek, ki ga imenujejo tudi smučarski kros. Ta športna zvrst sicer obstaja že Trikratna leoparda več let, vendar so se z njo ukvarjali le redki ekstremni smučarji. Zadnji čas pa je smučarski kros postal sedma panoga »Sneženi leopardi« se imenujejo v Sov­ nordijskega smučanja (smučarski skoki, jetski zvezi tisti alpinisti, ki so sple­ teki, poleti, kombinacija, biatlon in mno­ zali na vse štiri sedemtisočake v dr­ žični tek) in je v nekaterih evropskih žavi, na Pik komunizma (7495 m), Pik državah že dobil veliko privržencev. To se pobeda (7439 m), Pik Lenin (7131 m) in pozna tudi pri udeležbi na vse številnejših Pik Korženevskaja (7105 m). Dva sov­ takih tekmovanjih. Tako kot je želja vsa­ jetska alpinista sta že trikratna snežna kega smučarskega tekača udeležba na leoparda: Valerij Putrin in Boris Stu- teku Vaša in želja vsakega kajakaša, da denin. Slednji je bil predlanskim star bi se spustil po Grand Canvonu, sanjari 50 let, doslej pa je bil vodja 115 od­ zdaj vsak smučar-krosist o udeležbi na prav. Geierjevem teku. Te visokogorske tekme PLANINSKI VESTNIK v tekih organizirajo najpogosteje kot nje vode, povečan odtok vode in vse več moštvena tekmovanja, udeleženci pa mo­ hudournikov. Na avstrijskem Salzburškem, rajo biti izredno dobro telesno pripravljeni, na primer, kjer so zdaj urejene smučarske odlično morajo obvladati tekaške smuči proge na več kot 7000 hektarih, se je za med vzponom in še bolj med spustom ter 20 odstotkov povečalo število hudournikov imeti tudi izkušnje v alpskem smučanju. in divjih odtokov vode. Varstveniki okolja se kajpada bojijo, da bi Poleg tega je nekaj let nova nevarnost smučarji uničili velik del gorskega sveta. tako imenovano variantno smučanje: smu­ Kaj pomeni, da so odprli srednjeevropske čarji sicer uporabljajo smučarske vleč­ gorske regije zimskim športom, nam pove nice, smučajo pa se ob robovih urejenih podatek, da je to zimo med Grenoblom in smučišč po neteptanem snegu. Tako po­ Schladmingom več kot 12.000 najrazličnej­ gosto nastajajo velike škode na podrasti. ših smučarskih naprav in žičnic. Predvsem Vse druge vrste smučanja v visokogorju ima urejanje smučarskih prog in smu­ so vsestransko koristne in jim ne naspro­ čišč znane negativne ekološke učinke, kot tujejo niti najbolj »pravoverni« varstveniki je zmanjšana sposobnost tal za zadrževa- okolja.

40 LET GORSKE REŠEVALNE POSTAJE MOJSTRANA REŠEVALCI SO OSEBNOSTNO ZRELI LJUDJE

Dragica Manfreda tudi helikopter RSNZ, ki je postal najus­ pešnejše reševalno sredstvo. Za povrh je zdaj teoretično in praktično znanje 25 Kadar srečam Janeza Brojana mlajšega, mojstranških reševalcev bogatejše, saj načelnika GRS Mojstrana, mi pride na mi­ jemljemo v svoje vrste le izkušene alpini­ sel, da jabolko res ne pade daleč od ste. Toda ne smemo pozabiti, da se je drevesa, saj vodi »svojo« reševalno postajo v teh 40 letih razmahnilo tudi pohajanje prav tako zanesljivo, kot jo je nekdaj nje­ po gorah, zaradi česar je število nesreč gov oče. Ta naša najbolj obremenjena neprimerno večje, pa tudi alpinisti so v postaja je namreč vseh 40 let, kolikor jih plezanju tako napredovali, da jih je treba je po vojni nabrala, življenjsko povezana reševati skoraj iz nemogočih položajev,« z imenom Janez Brojan, saj se je oče pravi Janez Brojan mlajši. današnjega Brojana 1946. leta udeležil kot predvojni gorski reševalec prvega reše­ — število nesreč torej še kar naprej valnega tečaja v Krnici. raste? Zametki te reševalne postaje pa segajo »Raste hkrati s številom obiskovalcev v še dlje v preteklost, nekam v prejšnje naših gorah, čeprav smo, moram priznati, stoletje, ko so najsrčnejši prebivalci te letos po dolgih letih zabeležili manj gor­ doline pod Karavankami in Mežaklo po­ skih nesreč. Zaradi dolge zime je bila magali ob nesrečah pastirjev, gozdarjev in nekoliko krajša poletna sezona, upam pa, drugih obiskovalcev gora. da ne trdim prehitro, če rečem, da je Pa pustimo za zdaj megleno preteklost! morebiti malce napredovala tudi osvešče­ Postaja je danes — in tako je že dolgo — nost ljudi, ki obiskujejo gore. Ali je konč­ s številom opravljenih akcij na vrhu sez­ no minilo noro obdobje sprehajanja po nama slovenskih postaj GRS. Niso bile iz­ gorah v vsakršnem oblačilu in obutvi? Ena jeme, ko so morali reševati ponesrečene izmed dveh letošnjih težavnejših akcij na celo po štirikrat na teden, nemalokrat pa triglavskem območju je bilo namreč re­ kar trikrat na dan, kajti nesreče so v na­ ševanje samohodca na Bambergovi poti, ših gorah pogoste obiskovalke, še zlasti v ki je očitno pozabil na to, da na snegu triglavskih dolinah ter njihovih ostenjih ter drsi. Na ledeni poti, prekriti s snegom, mu v Karavankah od Golice do Kepe, kar je namreč ne bi zdrsnilo, če bi imel na no­ vse področje mojstranških reševalcev. gah dereze.« No, danes bi lahko rekli, da je reševalcem nekoliko lažje zaradi neprimerno boljše — Večkrat slišimo, da postajajo reševalne opremljenosti, saj je bila nekdaj oprema akcije v gorah vse dražje, včasih pa se dokaj skromna — nekaj reševalnih vreč izkaže, da reševanje sploh ni bilo potreb­ z drogom, konopljenih vrvi in vrvic ter za no. Ali bi zaradi skromnih sredstev, ki jih vse potrebe en sam Grammingerjev se­ dobivate za to humano delo, v prihodnje dež, kar vse so zdaj zamenjala gorska lahko tehtali odločitev, ali iti v akcijo ali ne, kadar niste prav prepričani, za kaj nosila vrste marinar in oprtniki — in kar gre? je najvažnejše — helikopter. »Danes imamo res kaj vzeti v roke, od »Nikakor! Naša zavest in dolžnost sta ne­ 1969. leta pa nam pri reševanju pomaga spremenjena — pomagati nemočnim pla­ nincem in izletnikom v gorah, plezalcem VESTNIK

Helikopter reševalcem olajša delo, ponesrečen­ skih reševalnih postajah. Kljub temu se cem pa omogoča hitrejši prevoz opremljamo prepočasi, sodobna oprema je vražje draga, pa še večji del prihaja iz v stenah, turnim smučarjem, skratka, prav uvoza, saj domačim proizvajalcem menda vsem, ki našo pomoč potrebujejo. V naših ni vredno delati reševalne opreme v tako vrstah so, kot sem že rekel, ne le preiz­ majhnih serijah. Nekaj sicer poskušajo kušeni alpinisti, marveč tudi osebnostno delati zasebni obrtniki, vendar mora biti zreli ljudje, ki jim je humanost njihovih vsa oprema testirana in potrjena. Sicer dejanj edino vodilo pri reševanju. Pri tem pa moram reči, da nas po svojih najbolj­ je pač treba računati s tem, da se kakšna ših močeh financirajo jeseniška občinska akcija, tudi helikopterska, kasneje izkaže skupščina, zavarovalna skupnost Triglav kot nepotrebna — toda po bitki je vsak in Železarna Jesenice. Če pa bi končno general pameten ...« imeli urejen še status gorske reševalne — Težave ste imeli z zagotavljanjem sred­ službe, bi bil vir financiranja te službe stev za nakup opreme. stalen in bi odpadel marsikateri problem. »Saj so še, vendar si sedaj ni potrebno Toda kdo ve, zakaj tega toliko časa ni več sposojati opreme pri sosednjih gor­ mogoče urediti!

Dve leti po otokih 1985, na njem pa je sodelovalo 27 tu­ ristov, od tega tri ženske. Mlada Indonezijca sta prehodila svojo domovino v dveh letih in sedmih me­ secih. Treba je vedeti: Indonezijo se­ YU E 6 in E 7 stavlja 13 000 otokov, na katerih pa ni V 4. lanski številki popotniškega gla­ samo ravninskega sveta. Ta čas sta sila Avstrijske planinske zveze (OEAV) raztrgala 13 parov čevljev. je na poldrugi strani natančno opisana otvoritev jugoslovanskega dela evrop­ Bolgarski triatlon ske pešpoti E 7, ki se pri nas začne pri Kobaridu ter poteka skozi Tolmin, Turistični triatlon je v Bolgariji nova Škofjo Loko, Mačkovec in Krško do vrsta tekmovanja, ki ga sestavlja hoja Kumrovca. Avtor prispevka je ministr­ po podzemskih jamah, popotništvo in ski svetnik dr. Robert Wurst, star zna­ kolesarjenje. Na tem triatlonu je treba nec naših popotnikov, velik prijatelj v skupini prehoditi 2500 metrov po Jugoslavije in oboževalec slovenskega podzemski jami Magura, celotna sku­ dela evropske pešpoti E 6 od Drave pina pa mora hkrati priti iz jame. V do Jadrana. Dr. VVurst z velikimi sim­ naslednji etapi je treba prehoditi 35 patijami piše o urejenosti obeh slo­ kilometrov, v tretji etapi pa je treba venskih delov pešpoti, ki tudi prispe­ voziti s kolesom približno 45 kilomet­ vata k povezovanju, razumevanju in rov. Prvo tako tekmovanje je bilo leta prijateljstvu med narodi. • PLANINSKI VESTNIK

3. PREGLED SLOVENSKEGA GORNISKEGA FILMA

AMATERJI NA ROBU PROFESIONALNEGA

Sonja Dolinšek pravzaprav tedaj tam v daljni Patagoniji. Vedno hudomušni Peter Markič vnaša tudi v svoje filmske stvaritve sproščen, a Tisto, kar lahko danes pokažejo sloven­ ski amaterski planinski filmarji, že dolgo ni prodoren dar opazovalca. Zanj se film več samo za družinski album — tako po ne konča, ko je posnet, ampak zgodbo vsebini kot tudi po tehničnih izvedbah. znova pregnete, ko prične material mon­ V Cankarjevem domu so 20. novembra pri­ tirati. In rezultat je nekonvencionalna in kazali štiri kratke filme, ki jih je komisija prav gotovo ena izmed najprisrčnejših III. pregleda amaterskega planinskega fil­ zgodb o pristopnem maršu v himalajske ma izbrala za najboljše; v izziv vsem, ki gore, o Nepalcih in Nepalu — o vsem, se po hribih potepajo s kamerami, je treba skratka, kar ima vsak, ki je tam že bil, povedati, da so vse štiri posneli aktivni tako rad, pa tega večina ne zna povedati. alpinisti. Morda tu tiči vzrok, da je bil le Filmsko zaodbo o nesreči v Severni tri­ eden od njih posnet v naših gorah. Zopet glavski steni je posnel Janez Brojan mlaj­ izziv? ši že pred časom. Izmed vseh predstav­ ljenih filmov je le v tem pravzaprav čutiti Očitek to zagotovo ni, naj so bili Yose- scenarij — zgodbo, ki jo v življenju splete miti Petra Podgornika, ki so bili kot prvi naključje, v filmu pa avtor. Težko je nam­ na sporedu, klasičen in celovit dosežek reč take filme uvrstiti med dokumentarne naše naveze. Morda bi kdo s popolnejšo ali igrane. V vsakem od teh dokumentov opremo, več denarja, večjo ekipo, posnetki je namreč igra in v vsaki od teh iger je iz helikopterja, veliko več metri posnetega dokument. Ločnice ni — tako kot je ni materiala in zato nekoliko drugačno mon­ med zabavo in garanjem, med pustolov­ tažo naredil več, vendar bistveno bolj ščino in raziskovanjem, med opazovanjem zgovorne, doživete, zlasti pa avtentične in akcijo. In prav zato so ti filmi svoje­ zgodbe o eni od najzahtevnejših vosemit- vrstno kulturno doživetje, slika življenja ali skih smeri ne bi mogel posneti. morda celo svojskega »modusa vivendi«. Drugi film avtorja Petra Podgornika je bil Kaj torej reči o III. pregledu naših ama­ Cerro Torre. Pripoveduje isto zgodbo, kot terskih planinskih filmov? Kakovost se jo je že videla televizijska javnost in brez dvoma izboljšuje iz leta v leto, z njo stroga žirija v Trentu, ki je avtorju Fis- pa tudi kvantiteta publike. — Vendar se trovcu prisodila nagrado. Podgornikov film sprašujem, do kdaj. Koliko časa bodo še je občutno krajši, z nekaj več osebnega zdržali avtorji pa tudi tisti organizatorski doživljanja in praktične pripovedi ter vti­ zanesenjaki, (tu moram omeniti predvsem som, ki ga zbudi v gledalcu: tako je bilo dr. Toneta Strojina), ki se borijo za publi- citeto trdega ustvarjalnega napora, pri­ Slovesnost po 3. večeru slovenskega amaterskega spevka k splošni slovenski kulturi, več­ gorniškega filma: podpredsednik PZS dr. Tone nega DAM — brez organiziranega in plan­ Strojin Izroča priznanja In knjižne nagrade vsem sko zastavljenega DAJ! trem avtorjem, ki so sodelovali na 3. pregledu Ali bomo zopet zamudili pravi trenutek? Foto: Stane Klemene

31 VESTNIK^MMMMMMBIIMMMMi

DOŽIVETJE NEKE NEIZMERNO LEPE NOČI BIVAK II

MARJAN BRADEŠKO Vse naokrog je bilo mirno, taka popolna tišina, da sem se zdrznil, ko se je na me- lišču spodaj premaknil gams, samotar, ki V prostoru je bilo še čutiti vonj po ugas- je kot jaz užival to spokojno noč. Rumeni njeni sveči, medtem ko je v spalni vreči že macesni nižje spodaj na Kališču so v me­ prijetno grelo. Mračen prostor so osvetlje­ sečevem soju še bolj žareli: kot tleče vali zadnji svetlobni prameni poslavljajo- bakle, posajene po grebenu proti Spod­ čega se dne, ki so prihajali skozi majhno njemu Rokavu. In zadaj, za njimi, ostra lino na vratih. Večer se je nagibal v noč. bela glava Stenarja na temno modrem Ob pločevinasti strehi se je sprehajala nočnem nebu. rahla sapica. Škrebljalo je včasih malo Moj prostorček pred bivakom je bil še ved­ močneje, včasih prav nežno. To je bilo no v senci. Rahla sapica je vsake toliko trepetanje večera, ki ga zmrazi v prihaja­ časa zatrepetala v poznojesenski noči, ko joči noči. In takih mirnih večerov je tu so gore še bolj tihe in mirne, ko so po­ gori veliko ... In tudi bolj grozeči so. Ko letni obiskovalci že zdavnaj za pečmi, ko divja vihar in se jeklene vrvi napenjajo in vse lega k počitku ... Jesen v gorah. Ko branijo, da bi prijetno pločevinasto škatlo se pasovi rdečih bukev zajedajo med te­ vrglo čez rob navzdol, ko ob strehi ne mačne smreke v pobočja nad Vrati in ko škreblja sapica, ampak oglušujoče ropo­ visoko nad dolino ogrejejo srce zlatoru- tata dež in sodra, ki ju divji veter ne­ meni macesni in zadnji, topli pozdravi sle- usmiljeno žene nekam v neznano, ko vi­ pečega jesenskega sonca, ki se bo počasi soko gori v stenah bobni nevihta. poslovilo. Čes, ko v tišini in samoti spet Skozi lino je prihajala medla svetloba, ki verjameš v življenje, ko spet verjameš, da je postajala močnejša in mehkejša, bolj je svet vendarle prečudovit, da bi bilo na ko se je večer umikal noči, ki je zvezdam njem kaj narobe. Čas, ko se ozreš nazaj na kristalno jasnem nočnem nebu jemala v preteklo leto in vidiš, da je bilo kljub njihov sijaj... Prihajala je čudovita me­ vsemu vendarle in predvsem lepo. Tre­ sečna noč in najsi bo spalna vreča še tako nutki, ko bi hotel, da se vse ustavi in topla in zunaj nič kaj toplo, je tak večer ostane tako za večno. treba doživeti zunaj, na planem. Za razoranim grebenom Šplevte je posta­ In sem zlezel ven, se oblekel in obul in jalo svetleje in svetleje, senca se je vse stopil pred vrata na tisto čudovito mesto, bolj umikala svetlobi, ki se je počasi zli­ od koder se oko zazre v enega izmed naj­ vala navzdol z zasneženega Oltarja, ki je lepših koncev naših gora. Dolina pod lezla prek Grla vse nižje in nižje do Je­ mano je počivala v trdem mraku, na oni zera, ki je še ostre, strme Rokave spre­ strani pa je stal v vsem luninem sijaju, menila v svetle in prijazne snežne stožce potresen s prvim jesenskim snegom in mo­ na globokem, temno modrem nebu. gočen, kot se zanj spodobi... Triglav. Rahel oblaček nad Šplevto je bil ves bel Jeziki zaledenelega snega pod Kredarico in bližje ko je bila svetloba, bolj je izgi­ so se bleščali v mesečini, ki se je že neval. Naenkrat ga ni bilo več in spet je razlila po najvišjih vrhovih, medtem ko je bila tiha, mirna noč. Stena še stala temačna in orjaška v senci Cmira. Kako sam si sredi divjih, razoranih gora! Si del te noči, del teh gora in nikogar ne motiš v svoji samoti. Gams se še naprej mirno sprehaja. Oltar še vedno stoji in še bo stal, le ti se boš vrnil tja, kjer naj bi bilo tvoje mesto, tja, kjer ni takih noči in Ženske na osemtisočakih kjer marsikdo nikdar ne opazi tistega, ob čemer bi nato vsaj enkrat mirno, srečno in Leta 1974 so bile ženske prvič na vrhu zadovoljno zaspal. osemtisočaka: tri Japonke so priple­ Svetloba se je priplazila že čisto blizu, že zale na Manaslu. Leto dni pozneje so je bila na sosednjem gričku, greben Šplev­ ženske priplezale na najvišji vrh sveta: te se je izrazito risal na osvetljenem prva je bila Japonka Junko Tabai in nebu ... in nato se je svetloba razlila vse- le malo pozneje Tibetanka Fantong. naokoli, oblila me je z vsem hladnim in Prvi Evropejki na osemtisočaku sta bili lepim sijajem, oblila je svet okoli bivaka. isto leto dve Poljakinji, in sicer na Še svetlejša je postala noč in debela, Gašerbumu II brez moškega sprem­ okrogla, svetla jesenska luna, zadnja, pre­ stva. Prva Evropejka na Everestu je den bodo gore zaspale svoj globoki zim­ bila Poljakinja VVanda Rutkiewicz. ski sen, je pričela svojo pot po nebesnem oboku. PLANINSKI

ZIMSKE SLIKE SPOD NANOSA KAKO SMO JO MAHALI PO MAH

NADA KOSTANJEVIC vek, zdaj si otet«, me je sosedova punca vprašala, kako da je en sam človek — »oktet« ... Prva povojna leta so — glej ga šmenta! — Ko se je uveljavil zimski pohod na Javor- smrečice pripeljali na trg na Reki šele nik, so jo maharji redno mahali na Nanos nekaj dni po nemarksističnem božiču. Ker že drugo decembrsko nedeljo. sem bila takrat že dovolj odrasla, moji Lansko leto smo jo ucvrli tja gor Lovren- starši pa že stari, sem za ta praznični cova Teza, moj vrtinček Robi ter naša okras morala skrbeti jaz. cucka Pika in Bolhač. 2e pri vodnem zbi­ Na srečo smo imeli na Platku logarja ralniku (po slovensko povedano rezer- Korelca. Preden sta bila postavljena in varju) pa je Robi opazil, da so mu hlače urejena domova na Platku in hrvaškem preširoke. Sniježniku, je imel ta logar v sajasti in ne preveč čisti logarnici skromno gostišče. »Teci se domov preobleč, dokler še nismo Enako je ljubil gozd, denar in svojo ka­ predaleč!« toliško vero, zato je lahko vse troje lepo Ko je prišel nazaj, sem mislila, da me bo povezal. Kamion s smučarji in planinci je kap. Prišel je namreč v kratkih hlačah — sprejel pred logarnico s šopom že izpol­ 13. decembra, v »ključih« pa je že bil njenih dovolilnic za sečnjo, planince po­ sneg. A kaj mu morem! Bo pač tekel in spremil v gozd, pokazal mesto, kjer so se ogrel, sicer se lahko preoblačimo do drevesca rasla najbolj na gosto ter dopo­ polnoči. vedal, da drevo takointako stoji doma v Pri Ključih je nekaj pokonci postavljenih kotu in torej ni treba, da je na vse strani kamnov, ki so gozdarjem, dokler so še košato. Včasih nas je popeljal na svežo ponoči hodili z vozovi na Nanos, kazali poseko, kjer smo brez dovolilnice lahko ovinek. Otroci jim pravijo spomeniki. Ne­ sekali vrhove že posekanih smrek in jelk. koč so bila vsa pota na Nanos, kranjska, Ko so Korelca upokojili, smo drevesca pač trška, vrhpoljska, gradiška, ki ji pravijo kradli, a vedno po Korelčevem receptu, tudi griža ali lipenjška pot, izlizana od ne­ tako da nismo delali škode. Vedno smo štetih trdih okovanih voz, ki so jih vozili jih hodili iskat na Platak ali pod Tuhobič na Nanos po drva. Odkar pa so naredili v gozd Zvirjak, kajti na Učki uspeva od cesto čez Sanabor, se teh poti poslužujejo iglavcev edino črni bor. le redki, ki imajo skromne gozdne meje na Jaslic z mahom v Hrvaškem Primorju po Gurščicah. Zdaj gozdna uprava tam spet domovih ne poznajo in jih postavljajo edi- seka pota. nole v cerkvah. Tako mi mahu ni bilo Borovna, gozd črnega bora nad Vipavo, treba nikoli iskati. Le 13. decembra je bilo se nezadržno suši, onesnažen zrak se je treba posejati na krožnik v žagovino pše­ lotil celo odpornega hrasta in brina na nico, da je do božiča ozelenela. Gurščicah. Vendar sta Robi in Taza od­ Čez nekaj let so na gozdni upravi uvideli, krila primerni brinovi drevesi, ki bosta kra­ da vsi ljudje le niso obzirni planinci in da sili naša domova do svečnice, potem pa ju bo manj škode, če pripeljejo drevesca v bodo pojedli kunci. prodajo že pred božičem. Tako sem to Pri ključih se odcepi potka proti Vrhpolju »službo« izgubila. — nad Vrhpoljem. Tod smo iskali in zadaj za kamenjem našli veliko lepega mahu. Ko sem se poročila v Vipavo, je bilo treba Različnih vrst ga je bilo: smrečice, pre­ poskrbeti tudi za mah. Sosede sem po proga, lišajček, pljesa; tako in še drugače hrvaški metodi navadila sejati pšenico, smo ga poimenovali otroci. one pa so mi odkrile, kam je treba iti po mah, kar je bilo od leta do leta drugače. Spustili smo se na Počkarjev laz nad Vrh­ če je v drugi polovici decembra Nanos poljem. Na češnjevih drevesih seveda ni že zametel sneg, če se je spustil celo do bilo več sledu o češnjah, toda edino bre­ Gurščic ali Plaza, smo hodili po mah ob stovo drevo je še imelo nenavadne, stra­ hudournik Bela. Tam je zanimiv sifon Črn- šansko grenke in neužitne sadeže, tako cova jama, kjer Bela včasih ponikne, vča­ da so bili otroci prepričani, da so to slo­ sih pa izvira, odvisno od tega, v katerem vita sodomska jabolka. Te drobne črne delu Nanosa je več padavin. Mah ob Črn- breskve dozorijo konec avgusta in ne vem, covi jami je voden in grd, a če ni bolj­ s čim so križane, da so popolnoma ne­ šega, je tudi tak dober. Sicer pa smo šli užitne; sam olupek jih je in skoraj pol gor proti Gurščicam ali celo do Abrama. zime vztrajajo na drevesu. — Šipkov grm S seboj sem vedno jemala celo procesijo pa je bil poln čudovitih rdečih sadežev, mularije. Iz arhiva smo privlekli božične ki smo jih obrali. Robi, Pika in Bolhač so pesmi in jih ponavljali, kar je bilo včasih se spotoma še spustili v opuščen vojaški zelo veselo. Ko sem nekoč zapela »Člo­ bunker; kakšni so prišli ven, raje ne pra- VESTNIK

šajte. Vse tri smo vrgli v škaf tople vode, je dosti bolj zameril — in jaz tudi — onim, brž ko smo drevesca odložili v »hramu« ki so kopali telohove korenike. in mah razgrnili na kašči. Tudi prejšnjo nedeljo se je v Počkarjevem lazu nekdo lotil in izkopal zvončkove če­ bulice. »Presneti Vrhpoljci!« je robantil mali. — Zvončkove čebulice za k jaslicam Prvo leto sem šla na Javornik le s sta­ se sme izkopavati le na Gurščicah, v Mar- rejšim rejenčkom. Vreme je bilo deževno telovih, v Dolincah ali v Matičevem talu. in pot zasnežena. Videli nismo prav ni­ Dol, v dolini, so razen pri Tekcu vsi česar razen ljudi pred seboj in za sabo. zvončki sajeni. Če je otrok spomladi po Malemu so se hribi tako zamerili, da ni nesreči pri nabiranju zvončkov zril tudi nikoli več hotel z nami. čebulico, so jo starši vsadili na mejo v Tudi Robi ni nič kaj rad šel, ker je vedel, okolici Vipave — in tako so se zvončki da bo edini mulec iz Vipave. Zahteval je, razmnožili tudi po Borovni, čeprav tam ni naj mu dam kar tisočaka — in dala sem ugodno zanje. mu ga. Nepedagoško? Zakaj? Saj je plačal Potopimo se v gozd, pridemo iz njega in avtobus do Ajdovščine in iz Ajdovščine do vidimo tisto novo, a zameteno gozdno Cola, plačal značke, razglednice in klo­ cesto, ki pelje do Snežnikarjevih tetk, sa- base — in mi še pošteno vrnil nekaj de- motark na griču nad Šajsno ravnijo. Zenici setakov. imata starinsko, a snažno in urejeno baj­ Ko smo prišli do Cenca, nas je pozdra­ tico; luči si ne želita napeljati, tranzistor vilo čudovito zimsko jutro, steza, na ka­ imata — nekaj pa človek le mora imeti od teri se je iskril sneg, drevesa, odeta z življenja, a ne? — in poleg tega kupujeta iskrečimi se iglicami ivja, množica veselih Primorske novice in Družino, No, do Snež- in poskočnih planincev ... nikaric ta dan nismo šli. Spodaj v dolini Prejšnje leto je v največji plundri hodila med javorniško cesto in njimi pa so še pred mano ženska, ki je zdihovala: »Pol nekatere domačije: nekatere zapuščene, ure sem zjutraj študirala, kaj naj obu- druge naseljene le poleti ob košnji in paši. jem...« Se dva ovinka in že smo pri kapelici, kjer Prekinila sem jo: »Če bi molzla kravo, se začenja »središče« Kanjega dola. Tu je kot sem jo jaz, ne bi imela časa študirati!« montažna zgradba, ki je bila včasih šola, »Pa sem jo molzla!« zdaj pa je prazna, tu je kmetija, kjer go­ »Če bi merila padavine, kot sem jih jaz, spodinja kuha čaj za pohodnike, v veži pa ne bi imela česa študirat!« nam žigosajo pohodove izkaznice. Tu so »Pa sem jih merila tudi jaz! Čast mi je, zadnje hiše naselja Kanji dol, naslednje vremenska služba iz Podkraja!« že spadajo pod Javornik. »Me veseli, vremenčica iz Vipave!« Naposled smo le pri Medvedu in pri domu. Kmalu sva z izmenjavo meteoroloških iz­ Dol proti jugu vidimo nepregledne zasne­ kušenj na visoki ravni zapečatili najino žene gozdove, proti vzhodu pa naselje. srečanje. Prerinili smo se v kočo, kupili nekaj raz­ No, tudi letos je bila pred menoj. glednic in značk, po razhojenem in uma­ »2ivio, vodovodarca!« zanem snegu stekli na vrh in se nato »Zdravo, vremenčica!« odločili za sestop. Ko je bila trideseta obletnica vremenske službe, so bili vsi vremenarji povabljeni Da je mulec spet zletel v čisto vsak snež­ na Hidrometeorološki zavod v Ljubljano. ni kup, je jasno. Starejši možakar pred Pokazali so jim naprave in Trontelj je menoj je bil »kamenjakovec«, reški pla­ kosil z njimi. Ne jaz ne Podkrajka nisva ninec; za poln avtobus jih je prišlo. Pogo­ bili zraven, saj sta postaji takrat vodila varjala sva se o skupnih znancih, o vre­ njen oče in moj mož, ki sta zdaj že oba menu, o mestu, ko je mali Robi ljubo­ pokojna. sumno spet stopil k meni: »Mama, sedaj nisi več Hrvatinja, sedaj si Vipavka!« No, naša postaja in naše aparature so Tista »Hrvatinja« je Rečana spravila v po­ karseda preproste; poročilo pošiljamo le sebno dobro voljo in se je poskušal malo enkrat mesečno, podatke pa zapisujemo šaliti z malim. vsak dan. Kljub temu nas vsi sosedje spra­ »Mama, če se boš Rečanov držala, ne šujejo, kakšno bo vreme, čeprav beležimo bova ujela avtobusa s Cenca!« le vremensko preteklost... Rečan se je nasmejal mojemu malemu Mali Robi seveda ni hodil po dobri gazi. varuhu — in poslovila sva se. Metal se je v celeč in veselo vriskal, kepal Res sem že pod kanjedolskim naseljem mene in vsakogar, ki se mu je pustil, tekal dohitela dva Vrhpoljca. Rekla sta, da imata naprej in nazaj, skratka, zaslužil si je vsaj avto pod Cencom in da naju lahko za­ dvojno značko za dva pohoda, moji živci peljeta domov. pa za pet. Nad Cencom smo videli Malo polje, kjer Tako sva z malim hitela — in je bil še stanuje puškar Hubert, nekateri preveč velik, bel dan, ko sva se vrnila v Vipavo vneti maharji pa so poskušali izpod snega in imela še toliko časa, da sva do večera izbrskati kaj mahu. Tistim ni zamere. Robi postavila jaslice. PLANINSKI VESTNIK

VRHOVCEV VRH NAD SPODNJO IDRIJO — PRAVCATO NARAVNO BOGASTVO HRIB S ŠTEVILNIMI STUDENCI

JANEZ JERAM se povsod, kjer sem hodil, zanimal za studence, jih nisem nikjer videl toliko kot prav v tem vrhu in tako visoko. Tu je Voda! Brez nje ne moremo živeti, vendar najvišji studenec le kakih 30 metrov niže raje pijemo vino. Če imamo denar zanj. od kopastega vrha, ki ima 1047 metrov V preteklosti smo ga manj pili, če izvza­ nadmorske višine. Vendar je ta studenec memo vinorodne kraje — pri delu smo pili le vodo. Ko so italijanska podjetja gra­ tako močan, da je zadostoval za najvišjo dila ceste in druge vojaške objekte ob kmetijo tik pod vrhom in sedaj še za bivši jugoslovansko-italijanski meji, so novo planinsko postojanko pod Rmanov- zaposlovala mlade fantiče, ki so nosili cem. Vse domačije, ki so raztresene okrog vodo na delovišča — te ni nihče branil Vrhovcovega vrha, so preskrbljene s piti. Če fantič ni bil dovolj priden, so se tekočo vodo. Izjema sta bili dve manjši delavci lahko pritožili, da ne dobijo dovolj domačiji, do katerih pa je danes že nape­ vode. Nekoliko bolj laična je bila ocena, ljan vodovod, seveda od okrog 800 metrov od katerih studencev je voda primerna oddaljenega studenca. Tako poleti ni bilo za pitje. To so »capoti« izvedeli od do­ problema z vodo, ker so jo prinašali šte­ mačinov. Tak studenec je bil včasih precej vilni otroci. Drugače je bilo pozimi, ko so oddaljen od delovišča. Fantič si je zato bili visoki zameti, studenci pa pod sne­ včasih skrajšal pot in zajel vodo iz bliž­ gom in ledom. njega studenca, kjer pa je bila voda Vsaka domačija je bila postavljena tako, bolj mlačna. Toda to so delavci takoj da je bil studenec više v hribu, da je voda ugotovili. Tudi pri kmečkem delu, pred­ lahko po ceveh pritekala do domačije. vsem ob košnji, je gospodar skrbel, da Spominjam se, da so ponekod imeli še je bila voda vedno pri roki. Domačini so lesene cevi. Videl sem tudi, ko so debla ocenjevali vodo tako, da je od nekaterih za cevi vrtali z dolgim svedrom; polovico studencev voda mehka, od drugih trda — z ene, polovico z druge strani. Za to delo lačna. Bolnik, ki je bil že pri koncu živ­ je bil poseben mojster, da se luknji nista ljenjskih moči, je želel, da mu prinesejo križali, saj je meril le na oko. vodo od določenega studenca. Pri nekaterih domačijah je studenec tik Še skoraj otrok sem stikal okrog Vrhovco- ob domačiji, kjer so včasih natakali vodo vega vrha in navzdol v dolino, do tam, kjer kar pod lesenim žlebom; perilo pa so je segalo pobočje in grebeni tega vrha, prali le pri večjih studencih, čeprav so kjer je tudi naša domačija. Zanimali so bili oddaljeni od domačije; prav tako tudi me predvsem studenci. Vedel sem za vse domačo prejo in platno, ki so ga belili. studence, kateri je boljši in kateri slabši. Pri teh studencih so bila velika kamnita Vode, ki je bila pomešana z »nafto«, korita ali pa stesana iz debla. domačini niso uporabljali. V Vrhovcovem Ko sem po kakih petdesetih letih ogle­ vrhu prevladujejo karbonski skrilavci, doval te studence, sem ugotovil, da so peščenjak in meljevec. Te kamnine vse­ se nekateri pomaknili niže v dolino. Doma­ bujejo bitumenske snovi in tako delajo na čini vedo povedati, da je to nastalo ob vodi mavrične prevleke. Zato je voda le potresu 1976. leta. Tako se je pomaknil iz nekaterih studencev trda. Vendar čista! Kjer je bil izvir zasut z dračjem in listjem, studenec-izvir, od katerega je bila nape­ sem skrbno očistil in razgrebel zemljo, ljana voda k naši domačiji. Ta pa je prišel da sem našel jedro izvira. Najbolj so prav niže ležeči domačiji. Ob obhodu sem me privlačili tisti studenci, ki so izvirali pogrešal velika lesena korita ob poti. Bila naravnost izpod skal. Včasih sem se use­ so ob vsakem nekoliko večjem studencu, del ob njem in dolgo opazoval to čudo da so lahko napajali živino pri njem. Danes narave. Ko sem bil tako zaverovan v stu­ ni več vprežne živine, traktor pa ne po­ dence, sem razmišljal, kje so rezerve te trebuje vode. Korita so propadla, gmajne, vode v dolgotrajni suši, ker nobeden ne kjer se je pasla živina, so zaraščene. usahne, čeprav se nekoliko osuši. Vse Vode od studencev izpod Vrhovcovega ugotovitve sem si skrbno zapisoval v maj­ vrha se stekajo v tri potoke: Podlanišarco, hen notes, ki sem ga nedavno izbrskal iz Podjelovščico in Podpleščico, ki se potem svojega arhiva. stekajo v Soro. Največji potok je Pod- lanišarca, ki teče skozi Podlaniše. Ob njem Zapis je bil še komaj čitljiv. Vendar sem je bilo sedem mlinov v majhni razdalji takoj obudil spomin in zopet obšel vse drug od drugega. Nekatere so imeli v studence v tem kraju. Primerjal sem bo­ lasti više ležeče kmetije, ki so mleli le gastvo studencev v Vrhovcovem vrhu z za domače potrebe; drugi so bili v lasti mlinarjev-obrtnikov, ki so se ukvarjali iz­ drugimi vrhovi v soseski in tudi z nekate­ ključno z mletjem žita. Danes stoji ob tem rimi bolj oddaljenimi. Kljub temu da sem VESTNIKi

potoku en sam mlin — stoji, ker je gospo- prvo svetovno vojno napeljali vodo iz niže dar-mlinar pred kratkim umrl. Sicer pa ležečih studencev, kjer s pomočjo po­ tu okrog ne sejejo več žita. sebne naprave — hidravličnega ovna — Potok Podlanišica je bil v preteklosti pre­ voda sama sebe poganja navzgor. Eden cej močnejši. V mladih letih sem ga komaj teh hidravličnih ovnov še vedno deluje. preskočil, tokrat pa sem ga lahko pre­ Pri drugi domačiji pa za to napravo niso stopil. Ob izvirih so bili močni sestoji dovolj skrbeli, zato je kmalu propadla. smrek in drugih dreves. Danes teh ni več. Pred leti mi je neki nizozemski turist Kmetje so več sekali, več pa je opravil dejal: »Ne veste, kaj imate, ko vam čista žled, ki je v zadnjem desetletju trikrat na­ voda priteče iz zemlje kjerkoli. Ko hodim pravil v gozdu pravo katastrofo. Tako voda tu okrog, se sklonim k vsakemu studencu po dežju kmalu odteče. in popijem požirek vode. Kaj bi pri nas Naj omenim še bližnjega soseda Vrhovco- v Holandiji dali za tak studenec!« To je vega vrha — Bevkov vrh, ki je po zemeljski marsikje tudi pri nas. Če ni pomanjkanja, sestavi domala enak, vendar z vodo zelo pa je voda onesnažena. V Vrhovcovem skop. Studenci so, razen enega, globoko vrhu je čista, niti en sam studenec ni v pobočju. Nekaj kmetij je brez tekoče onesnažen. To je v resnici danes že pravo vode. Pri dveh domačijah so že pred bogastvo.

SPOMINI NA MLADOST LEPA JE TA POKRAJINA

PETER VOVK dežni občutki in obeti. Osamljenost me prime za roko, odslej sva prijatelja. Podoben plahi mravlji ležem naprej. Od­ Capljam po strmi skalnati Kalanovi poti tisi tac medvedke in mladiča širijo oči. proti koči PD Kočevje. Ustavim se na Zmeraj globlje oznanjajo sinice svoj va­ ovinku druge in tretje mestne ceste in beči klic pomladi. Ta stari sladki glas. gledam navzdol. Lepa je kočevska žemlji­ Čudovite barve dreves in grmov polnijo ca. Hribi in hribčki tja do Črnega vrha in oči. Nisem kriv, da je tako lepo ob Kala­ Roga bi radi drug čez drugega. Vasice novi planinski poti. Rdeča-bela markacija med travniki, pašniki, njivami in vrtovi. na skorji mlade jelke kaže pot naprej. Pogreznjene med sadnim drevjem. Okamnela lepota skal in skalnatih blokov Kako lepa je ta pokrajina ob vsakem let­ dela sliko popolnejšo. nem času! Toda ne moreš je prijeti. Samo Ptice pevke so priletele s toplega juga. gledaš jo in si vesel, da si tu doma. Ta Ščinkavec je pričakal ščinkljo. Spletata košček Rinže, ki se kot kača vije med gnezdo iz drobnih vitic koreninic in suhih črnimi jelšami in vrbami proti mestu. Po­ trav. Zimske tišine ni več, vse je prebuje­ mladno jutro me pozdravlja, s šumenjem no. Slišim neki nov glas. Uharica plava vetra v vejah jelk in smrek. Popki listov kot čudežna ladja, išče zavetje pred svet­ se izvijajo iz vej. lobo sonca. Skrivnosti listnatega drevja Kako bogata je pomlad s svojimi darovi. je vse več in več. Iz razcvetenega snega gledajo kronice in Pastir brez ovc sem, s palico v roki, in ne snežnice. Oglašajo se ptiči pevci. Ciciban vem, kaj bom spet zagledal. Bolno smre­ kliče: Že, že te vidim, pridi, pridi! Capljam ko že načenja mah in bršljan se ovija. naprej in navzgor in lovim ta razkošni čas Neoprijemljive sence dreves leže na tleh. leta, ko poje divji petelin. Kos v črnem Utrnila se je preperela veja, v zraku se fraku z rumenim kljunom igra na flavto. razprši čuden šum. Čudežno padalce, ja- V meni je pomladno jutro, z zrakom, ki vorjevo seme se vrtinci po zraku, tiho diši po jelovju in smrečju. Po črni dobri pada. gozdni zemlji, preperelenini in odmrlih Kot da utrujenosti ni, blodim med debli vejah. Skale in kamni ob poti, pokriti z in skalami po strmi Kalanovi poti. Zade­ mahom, kot tete in strici sede. Gozd je vam na redka stara drevesa, ki jih poznam. opran od toplih deževnih kapljic. Z vej se Abeceda, prenesena v zvoke ptičev pev­ spuščajo v jajčastih oblikah na tla. cev, visi na vsaki vejici. Usedem se na Vse se sveti v žarkih sonca. Iščem besede panj, letnice minljivih let, in pokrijem s ti­ za to stanje, pa jih ne najdem. Visoko gori šino pomladnega gozda. Pristopica srna, sem že, srce razbija med rebri močneje. vitka, počesana, umita. Ustavi se in me Ura je deset, sonca in ptičjega petja je gleda. Drobnih bitij pomladi v zraku in na vse več. Prebudim se iz sanjskega sveta. zemlji je vse več. Muhe in mušice se vrtin- Črna žolna z rdečo perjanico na glavi tol­ čijo, dvigajo in padajo. Plešejo nori ples če po suharju. Teše gnezdo. radosti pomladi. Vse se mi zdi v pomlad­ Prvi metulj prileti v rožnatem krilcu. Ču­ nem gozdu dragoceno in svečano. Kljub PLANINSKI

temu da je zrak svež, se čuti pomladno Državne založbe. Stara gimnazija poleg, življenje gozda v vsej svoji veličini. kjer sem hodil v šolo. Gostilna Pri soncu. Capljam po vlažnem listju rahlo zarisane Most, reka Rinža, cerkev, kavarna itd. steze. Poslušam posamično petje ptičev. In tu je še Cankarjeva cesta, ob kateri To je doživljanje pomladnega gozda, vro­ smo se na dvorišču otroci igrali. Sedaj je čična blodnja. Z molčečimi debli in ska­ vsa pozidana. Pa spet Šeškova ulica, pol­ lami nisem sam. Tako mi je dobro in prav na novih hiš. Zelena okolica mesta je ne­ je tako. Visoko gori sem že. Košarasta kaj posebnega. Kostanjev drevored v Ko­ smreka razbija sončno svetlobo. Visi v lodvorski ulici. V mesecu maju je ves v hladnem zraku. Nekaj zadene obrne, tiho rožnatem cvetu. Polni okno moje dnevne zazveni. Bakrena krila hrošča. sobe. Prijetno je bilo sedeti na lesenih Luža ob poti zrcali moj obraz, čudno dolg klopeh v maju pod cvetočimi kostanji. Pa in zverižen. Uho kot tenka antena lovi taj­ spet kopališča ob Rinži in Rožni studenec. ne glasove gozda. Gnezdo drozga na de­ Izletna točka meščanov. Rožna ulica, pol­ beli veji jelke, tik ob deblu, je spet ožive­ na dišečega cvetja. lo. Zemlja kot da je razburjena in se ne Spustim se z Mestnega vrha po strmi more umiriti. Klice jelk in bukev rinejo skalnati poti nazaj proti koči PD Kočevje iz tal. pri Jelenovem studencu. Odklenem vrata, Oko se še ni zaprlo, lovi kar naprej nove vse v kuhinji je na starem mestu: miza, slike. Tesnoba visokih dreves stiska raz­ stoli, peč, omara, postelja. Usedem se na metano skalnato pot. Gledam sinje modro stol in popijem šilce slivovke, ki po na­ nebo in bele oblake. Videti so kot gore. porni hoji prija. Podkurim drva v peči in Visoko pod nebom plavata kragulja — ogenj veselo zaplapola. Voda v lončku ve­ samec in samica v ljubezenski igri. Kot selo zacvrči. Usipljem kavo, odstavim, da hočeta uiti iz vesolja. Siničke dolgo- ohladim. Srebljem počasi, da bo dlje časa repke obirajo drevesno skorjo in tiho čeb­ ostal dober okus v ustih. Gledam skozi ljajo. odprta vrata na cvetlični prt pred kočo. Oči pasem na sivih bradah mahov starih Šumeča tenka sapa polni ušesa. jelk in bukev. Ustavim se v zakotju, gre- Razdehtele so se dolgolase smreke pri jem na soncu in zadiham bolj sproščeno. studencu. Zadišalo je po smoli. In ta mir Capljam naprej. Noga se tiho in počasi v prvih listih bukev. Tiho se dotikajo prsti utaplja v mehko listje. Kačice, viseče na kronice. Sam s seboj nekaj šepetam. Po­ leski, se zazibljejo. Iz veje prhne kalin. govor je tih, kot brneča krila kačjega pa­ Mlade jelke ob poti se mi zde kot dobre stirja. Dva glasova drug ob drugem, veve­ žene, oblečene v zeleno svilo. rici — samček in samica. Polna gobčka Zavijem proti Mestnemu vrhu (1060 me­ suhih vejic skakljata naprej. trov). Noge se kar same premikajo na­ Svetloba sonca poje na vsaki iglici in listu. prej. Pot se vije med drevjem in skalami Pot do studenca je praznično obdarjena do cilja. Ustavim se tik pod vrhom. Pred z vlažnim listjem in svežim mahom. Oči menoj leži moje malo mestece, moj rojst­ lažejo moji duši, tako čudno lepo je pri ni kraj Kočevje. Gledam ceste, ulice, to­ tebi, koča PD Kočevje! Polno drobnih varne, stolpnice, bloke, skladišča in na­ spremljevalcev imam ob sebi. Mlade sveže selja. Mesto se veča, postaja vse lepše. trave se vzdigujejo za nove stopinje. S ti­ Usedem se na suhar in gledam to malo šino votlega suharja se igra zelena žolna. gradbišče reda, ki ga je ustvarilo podjetje Kot rafal je njen glas. Zidar v Kočevju. S svojo dnevno in nočno Stare podobe v kmečki sobi so oživele. lepoto me prevzame vsega. Zavzelo je Vrtiček izpred sive koče iz brun in ograda velik obseg. Lepo se spopolnjuje stari del iz leskovih palic. Malo je takih krajev, ma­ mesta z novimi stavbami. No, in tu so lo takih streh, kritih s šindro. Kjer gnezdi­ nove ulice, trgi, naselja. Preimenovana v jo polhi in spijo v odlistnatih dneh. Za imena slovenskih pesnikov in narodnih he­ bukovjem se svetijo skale Mestnega vrha. rojev, ki so se borili tod okoli med drugo Ob južnih dneh pa le glas zvona iz Ko­ svetovno vojno. Prelep je spomenik svo­ čevja usiha med drevjem. bode sredi mesta. Delo petih akademskih Že od nekdaj nosi gozd v sebi vrsto ele­ kiparjev. Pred stavbo SDK Kočevje stojijo mentov deviške lepote, še zlasti če raste prsni kipi petih narodnih herojev domači­ v določenem okolju, v višjih legah, odda­ nov s profesorjem Šeškom na sredi. ljen od naselij, iz kraških skal, iz razgi­ Svet zase je reka Rinža, ki se leno vije banega kraškega sveta, ki nosi v svojih skozi mesto. Pomladi je zrcalno čista in nedrih vodo. To pa je naš Jelenov stude­ prebujajoča. Gledam vse zavoje in pri­ nec. Kaj pomeni v poletnih sušnih mese­ stane mladih dni, ko smo se otroci kopali cih, vsi dobro vedo. v njej. Pred vojno je štelo mesto 3500 pre­ bivalcev. Sedaj jih je že 10.000. Sam sem s svojo pomladno svetlobo in Vedno znova gledam mesto s prve, druge prebujajočimi se glasovi. Sam z jutranjim ali tretje ceste. Podoba se zrcali v moji soncem, belo-modro meglico. Kronicami glavi. Sami spomini ob Ljubljanski cesti: in snežnicami, glasovi živali in ptic. Sam cvetoči kostanji in lipe, polne brnečih če­ s svojimi spomini — preteklostjo in se­ bel. Rojstna hiša, kjer je sedaj knjigarna danjostjo. Kroglo raztopljenega sonca, sam s svojo samoto. VESTNIK

SPOMIN NA ZADNJI IZLET PRED ZIMO OKUS PO (NE)IZPOLNJENIH OBLJUBAH IN ŽELJAH

NADA KRANJC »Tukaj sem bil leta 1929 za pastirja, slu­ žit sem šel k temu kmetu,« pripoveduje Planinci iz mariborskega društva PTT smo naš vodnik. — Zdaj ta kmet ne živi več; bili pozno jeseni na avtobusnem izletu v kmetija je videti zapuščena, žive duše ni neznano. To je bil naš zadnji izlet tega nikjer. Na drevju so ostala lepa jabolka; leta, ki nas je iz Maribora peljal v Dravsko jablana je brez enega samega lista, le dolino in dalje v neznano. plodovi so na njej. Kupi koruze so na dež­ Bele megle, težke kot mokre, razpredene je: niso še kožuhali. Dež pa pada, pada.. . plenice, so visele nad pobočji Pohorja. — Vendar se le nekaj dogaja: gozd so Drava je bila temna, mrka, da te je za­ krčili, vse križem ležijo ožgane veje in zeblo že ob pogledu nanjo. Gozd pa je bil štori; nastajajo nove njive in pašniki. v pisanih barvah, kot da bi bila pred nami »Vse polno gob je v tem gozdu,« odkriva razgrnjena najbolj kičasta slikanica. Toda Jože. Pa res diši po njih! Kako lepo bi narava ni nikoli kičasta; le človek lahko šele dišalo v soncu! Toda v življenju je napravi kičast zmazek, kadar jo nebog­ vedno tako: deževati mora, da se zavemo ljeno hoče posnemati. sonca, šele tisti, ki so bolni, znajo prav Nisem še srečala človeka, ki bi tako ceniti življenje, mi, ki se nam odmikajo malo maral jesen kakor jaz. Vem, da leta, znamo ceniti čas ... je lepa, pisana, radostna in še kaj. Toda Lovska koča stoji na lepem kraju. Raz­ kaj mi mar vse to, ko pa vem, da se je gled nam, žal, zastirajo goste megle, po začelo umiranje. Nekateri mu sicer pra­ hribih se že beli sneg. Iz dimnika se kadi. vijo spanje, vendar je to minevanje. Lah­ Kjer je pastirček nekoč pasel tujo živino, ko je naravi, ki ne ve za to: spomladi bo nas zdaj pričakuje njegov sin z zakurjeno spet vsa lepa, mlada, nova, kakor da ni sobo in domačim žganjem, ki »srce raz­ bilo gnilega listja in jesenske trohnobe, po­ jasni in oko«. Pa čaj! Razpoloženje se je tem ko bo vse to barvito, žareče listje razmahnilo v petje — in kako se tudi ne dokončno odpadlo. In mi? Seveda bomo bi! Na toplem smo, na suhem — in pri­ dočakali pomlad, le starejši bomo za eno znajmo si: ne greje nas samo pečica, am­ leto, za eno pomlad. Ne govorimo zaman: pak tudi čaj (beri: žganje). Posebno pa toliko in toliko pomladi je učakal... Bele megle so predle svoje tančice po nas greje gostoljubnost očeta in sina. hribih, jaz sem predla svoje misli. Vsi so Vračamo se veseli in glasni. Vsevprek si molčali. Morda dremali ali pa ugibali, kam obljubljamo, da moramo še kdaj v te se peljemo. kraje, ko bo sijalo sonce. Takrat mora biti tukaj prelepo. Za kratek čas smo se ustavili v Poljani: ves svet si je že lizal rane iz druge sve­ Ali si tega nismo ničkolikokrat obljubljali tovne vojne, tam pa so se 15. maja 1945 tudi takrat, ko nas je na Snežniku bičal še vedno bojevali. Trije spomeniki so tam, dež, ali takrat, ko smo gazili sneg na tri obeležja istega krvavega boja. Najvid­ Krn? Kaj vse si človek obljublja — sebi nejši je Batičev spomenik z osmimi go­ in drugim! čas pa hitro in hinavsko drsi lobi, usmerjenimi v našo deželo. skozi prste. Za seboj pušča grenak okus In kam zdaj? Kam drugam kot v Šentda- po neizpolnjenih obljubah in željah ... nijel na kmečki turizem! Toda na gostil­ Tukaj nekje pred Ožbaltom smo takrat po­ niškem dvorišču smo zvedeli: šli bomo leti obstali, ko smo se vračali z Raduhe. kakšno uro daleč v lovsko kočo, tja pa Plaz je zgrmel na cesto, zadelal jo je s nas bo peljal Jože iz Prevalj. peskom, vejami in kamenjem in še voda Dežuje — pa kaj! Kar naprej po razdra- je drla z bregov. Takrat mi je Jože po­ panem kolovozu! Največji optimisti so celo magal prek nagrmadenih vej na drugo zavili vstran, da bi našli kakšno gobo, stran, kjer ga je čakal avto. Zapuščali meni pa se je mudilo, da bi bila čimprej smo avtobus in šoferja ter drug za dru­ na cilju. gim izginjali tja čez, vsi blatni in uma­ Prav tukaj nekje smo bili takrat, ko nas zani, v osebne avtomobile. Še zdaj mi je je Mitja Sipek, ravenski inženir, presene­ pred očmi Marija, ki je v zgodnjem sivem til kot Gašper iz Vorančeve novele. Ta­ jutru tistega dne šoferju pripeljala kang- kega Gašperja zlepa ne bi našli med na­ lico vroče kave in malico. Za to sezono je šimi igralci — pa naj mi Borštnikovci ne torej konec skupinskih izletov. Spomladi zamerijo. Ce nisi z materinim mlekom pil pa na svidenje, da sebi in drugim izpol­ tega narečja, niti lektor ne more veliko nimo dane obljube. pomagati. •MMMHBMHBHMHMMMnHHHMMiiiK PLANINSKI

OBISK PRI OSKRBNIKIH RIBNIŠKE KOČE DRAGU IN MARJANI TRATNJEK SEZONA PLANINCEV IN PENZIONSKIH GOSTOV

IVANKA KOROŠEC že krajo posteljnine, zato sem sedaj na skupnih ležiščih uvedel režim kot v vojski: vsak gost dobi na potrdilu rjuho in pre­ Megla je zalivala okenske šipe, mrzel veter obleko za blazino, ob odhodu pa ju vrne. je stresal veje dreves. Smreke, gozd, po­ Kaj hočem, so pač tudi take sorte ljudje! horske frate z arniko in šentjanževko, vse Včasih kakšnemu gostu zavre kri in je se je utapljalo v megli in mraku. Julijski treba posredovati. A še vedno se je vse dan, že od jutra čemeren in brez sonca, je lepo zgladilo. ugasnil in naglo se je zvečerilo. V vlada­ rici pohorskih koč, v Ribniški koči, je bilo Gostov je veliko. V prvem trimesečju le­ kljub precejšnjemu številu obiskovalcev tošnjega leta je bilo 200 odstotkov več mirno. Bil je čas po večerji, čas tistega gostov kot v enakem obdobju lani. To je srečnega zaviranja, ko si vsak v mislih čas penzionskih gostov. Dobimo jih s po­ obnavlja pot, ki jo je že prehodil tisti dan, sredovanjem agencij, največ pa drži, da in načrtuje, kako bo drugi dan. dober glas seže v deveto vas. Pozimi so Oskrbnik Ribniške koče Drago Tratnjek si tod okoli izvrstna smučišča s smučarskimi je tedaj vzel čas in sedla sva za mizo vlečnicami. v kot, kjer si je njegova žena dajala oprav­ Imam pa pripombo glede svojih desnih in ka z vpisovanjem gostov. Postaven in ši­ levih sosedov — to je Rogle in doma na rok, kot je, je začel pripovedovati, ne da Kopah. Tam ne vidijo več smisla planin­ bi ga bilo treba kaj dosti spraševati ali stva, ampak gledajo samo na komercialne spodbujati. Začel je s tistim, kar je imel učinke. Gredo se nekakšen vrhunski tu­ za samo po sebi umevno, namreč s tem, rizem, ki pa je za povprečnega človeka in kdaj je prišel sem gor in kaj ga je sploh običajnega planinca nedosegljiv. Cena privedlo. penziona v naši koči za leto 1985 je bila 3000 dinarjev, letos je od 3500 do 4000 »Z ženo Marjano se ubadava s to kočo dinarjev, kar je mnogo ceneje kot v ome­ že peto sezono. Planinsko društvo je imelo njenih kočah. Otroci imajo tu tudi šolo hude kadrovske in finančne težave s po­ v naravi; zanje je vse dvakrat ceneje kot slovanjem koče. Prišli so naju iskat, pa za penzionske goste.« sva zagrabila. Tu ni osemurnega delav­ nika; včasih je treba delati tudi po dvaj­ set ur. Sinoči smo imeli strašen naval, ob — Kako je opremljena koča? pol treh sem legel, zjutraj pa ob šestih spet vstal. 2e prej sva bila z ženo oba Ne pravijo zaman, da je Ribniška koča gostinska delavca in sva takega vajena. kraljica pohorskih koč. Ima 28 postelj in S kadri so velike težave, ni jih mogoče 50 skupnih ležišč, v sobah je elektrika, dobiti prav zaradi tako napornega dela. mrzla in topla voda. S svojo lego in raz­ Sedaj nama pomaga ženina mama, saj gledom je res ena izmed najlepših koč na postreči in ustreči 70 ali več gostom res Pohorju. To je bila vila bivšega industrial- ni šala. V zimskem času, ko imamo pen- ca Huterja iz Maribora. Leta 1949 jo je pre­ zionske goste, bomo dobili še dodatno novilo in odprlo Planinsko društvo Maribor. pomoč: s 1. decembrom bomo dobili še Kuhinja je v pritličju in do prvega nad­ eno redno zaposleno moč. stropja je 65 stopnic. Če veste, koliko hrane je treba pripraviti za toliko gostov, — Kaj pa obiskovalci vidite, kako se mučimo. Kolikor je lepega, je tudi hudega. »Ti so od vsepovsod, z vseh vetrov. Poleg Akumulacija je precejšnja, poslovni rezul­ domačih gostov, ki seveda prevladujejo, tat koče je dober, iz minusa sva ga z ženo smo imeli obiskovalce celo iz Skandina­ spravila na plus. Vsa sredstva vlagamo vije, Madžarske in Grčije. So različnih pro­ nazaj v kočo. Planinska zveza nam ne filov in struktur, toda če gosta znaš prav more pomagati, zato se lotevamo takih sprejeti, bo vsak voljan malo počakati. Ne investicij, ki jih lahko sami v celoti kri­ pravijo zaman: sto ljudi, sto čudi. Veči­ jemo. V kuhinji smo nabavili pralni in su­ noma so pravi planinski gostje in z njimi šilni stroj. Potrebna bi bila temeljita ob­ ni težav. Le mladina oziroma šolski otroci, novitev, tako tudi posodobitev opreme v ki prihajajo v skupinah, nam večkrat iz jedilnici oziroma restavraciji. Radi bi ostali same objestnosti narede škodo. Uničujejo pri istem slogu opreme, vendar je pred­ posteljnino, jogije, prte. Doživeli smo tudi račun pokazal, da bi bilo za to potrebno PLANINSKI VESTNIK

prodajam svoj pohorski borovničevec. Si­ cer pa je treba vedno delati pošteno, pla­ ninca je treba vedno lepo sprejeti, četudi ob dveh ponoči, poskrbeti zanj in mu nu­ diti zavetišče. Včasih so taki pritiski in tak naval, da je treba odstopiti celo najino sobo. A če je gost zadovoljen, sva zado­ voljna tudi midva.«

— Čemu posvečate največ pozornosti?

»Vsekakor hrani, pomembna pa sta se­ veda tudi gostoljubnost in poštenje. To obiskovalci takoj vidijo in občutijo. 2ena je po poklicu natakarica, sam sem kuhar. Tu gori pa sva zamenjala vlogi, ona kuha, jaz pa strežem. Največ skuhamo enolončnic — kisle juhe z želodčkom, go­ laža, žgancev z mlekom, pozimi pa nudimo tudi kislo zelje, klobase in podobno. Ved­ no se drživa načela, da se je z žlico mo­ goče bolj najesti kot z vilicami. Ko sva začela, so bile same izgube. Startala sva s kislo juho, zdaj pa sva se že postavila na noge. Glede prijaznosti pa mislim, da se je treba do vseh gostov enako obnašati. Za naju so vsi enako dobrodošli, prav nič se ne meniva za to, da nekaterim skoraj na čelu piše, kakšne položaje imajo.«

Marjana in Drago Tratnjek pred Ribniško kočo — In vaše zasebno življenje? 800 milijonov dinarjev, zato obnavljamo vsako leto po malem, po svojih močeh. »Tega je malo, saj se oba razdajava tu Letos smo položili nove tapete, zamenjali v koči. Letos bova šla prvič po več letih jogi vložke, obnovili ograjo in fasado, če na dopust. Planinsko društvo bo poslalo bi hotel biti nepošten do Planinskega dru­ zamenjavo, tako da bova imela tudi midva štva, bi bilo isto, kot da bi kradel sam počitnice. Vendar jih ne bova izkoristila sebi ali pljuval v lastno skledo. Planinsko za počitek in lenarjenje, pač pa delovno — društvo ima namreč v načrtu razširitev in za gradnjo svoje hiše v Ribnici. Z ženo dograditev depandanse, tako da bi bili imava dva otroka, ki sta med šolskim le­ penzionski gosti ločeni od prehodnih. Pre­ tom pri sestrični v Ribnici in prideta le hodni gostje pridejo večinoma z avtomo­ za konec tedna sem gor, med počitnicami bili, včasih jih je tudi po 50. Najhujši naval pa smo skupaj.« je ob petkih in sobotah, čez teden pa so skupine 10 do 15 ljudi dnevno. Gostje, ki prihajajo sem z avtomobili in sedijo ob — Torej ste iz Ribnice? kavici, zasedajo prostor tistim, ki pridejo utrujeni in lačni s pohodov z ene ali druge »Ne, iz Radgone sem doma, žena pa iz strani Pohorja. Če bi imeli nov prizidek, bi Maribora.« bil ta problem rešen. Vendar je zaenkrat za nas to prevelik finančni zalogaj. Sem tudi član odbora planinskega društva in — Boste zmogli tak tempo tudi še v pri­ hodnje? Ali pa imate drugačne načrte? imam pri svojem delu proste roke, tako da gre pri tem za dvojno zadovoljstvo; za­ dovoljni so gostje in Planinsko društvo.« »Zaenkrat smo vsi zdravi in pri močeh ter polni načrtov. Otroka sta zdaj med počit­ — Kaj pa vaše zadovoljstvo? In vaši oseb­ nicami tu, od malih nog bosta vajena ni dohodki? dela in že znata poprijeti in pomagati. Upam, da se bomo takole skupaj v dru­ »Če bi šlo samo za osebne dohodke, bi žinskem krogu lahko uspešno spoprijemali že jutri pustil posel. Saj ne rečem, osebni s težavami, jih premagovali in nudili go­ dohodki so dobri, tako, da vem, za kaj stom in planincem v naši koči mnogo 40 delam. Imam tudi to ugodnost, da lahko udobja, gostoljubja in domačnosti.« PLANINSKI

DAN! Joco Žnidaršič: Bohinj KAKŠEN

»Kakšen dan!« vzklikajo ljudje, ko se v »To knjigo smo pripravili trije sanjači,« poletnem poznem jutru sklanjajo skozi je na tiskovni konferenci ob izidu mono­ okno ali pa ko stopajo pred hišna vrata, grafije Joca 2nidaršiča »Bohinj« dejal aka­ globoko zajamejo v pljuča hladni čisti pla­ demik prof. dr. Janez Milčinski. »Ker iz ninski zrak in s pogledom obkrožijo, kar svoje kože ne moremo, smo jo pač delali jim pač dovoljuje trenutni razgled: Bohinj­ sanjaško in je zato seveda logično, da je sko gorsko verigo od Črne prsti do Boga­ namenjena sanjačem.« tina, ali Vogar in Studor, med njima dolino Še drugačno oznako je bilo slišati na tej Voje in nad njo še više od Tosca Triglav, tiskovni konferenci: »To je najlepša knjiga, bleščeče bel, če ga je ponoči pobelil sneg ki jo je trenutno mogoče dobiti na evrop­ (četudi smo sredi poletja!), ali svetlo rož­ skih knjižnih policah. Ce bi jo prinesli nat, če ga gledamo dovolj zgodaj, ali na frankfurtski knjižni sejem« (pa je niso, preprosto svetal, kakršna je pač videti od ker je bila prepozno natisnjena), »bi jo sonca obsijana skala. Proti poldnevu po­ tam zanesljivo proglasili za najlepšo knji­ staja ta slika bolj in bolj prosojna in go sejma,« je dejal njen oblikovalec Mio- šele proti večeru jo modre sence znova drag Vartabedijan. približajo očem. Nazadnje se oranžno rdeča zarja umika navzgor in navzgor, Ugotovitev akademika Milčinskega popol­ končno se utrne na samem vrhu. noma drži. Čeprav druge ugotovitve ni Prehiteli smo, govorili smo vendar o jutru, mogoče dokazati, lahko trdimo vsaj to, da ki si je zaslužilo oceno »Kakšen dan!«, je Znidaršičev »Bohinj« karseda lepa in o razgledu, ki se temu ali onemu med knjiga, mnogo lepša od drugih podobnih, ljudmi odpre v bistrem poletnem jutru. ki jih imamo priložnost videti na doma­ Takšnih razgledov bi lahko našteli še čih knjižnih policah. celo vrsto; skupno vsem je to, da ljudem Ali med hojo po Bohinju vedno vidimo vse izvabijo pobožen vzdih »Kakšen dan!« in okrog sebe takšno, kakršno je? Ali po­ da je okvir za takšno oceno jasen, miren gosto nimamo plašnic in gledamo samo poletni dan z modrim nebom, zelenim goz­ v eno smer, medtem ko marsičesa dru­ dom in sivobelim skalovjem. gega ne vidimo? Joco 2nidaršič, foto- Mi imamo drugačna merila, četudi ne reporter-urednik v Delu, je pet let malone vzklikamo »Kakšen dani«, pa vendar tako ves prosti čas prebil v krajih okrog (po mislimo. Toda ne samo v umitem jasnem prepričanju številnih) najlepšega sloven­ jutru, ampak tudi ali še celo v razmerah, skega jezera ter jih predstavil dobesedno ki jih ljudje poprek označujejo kot slabo v najlepši luči. Ko listamo po monogra­ vreme: Ko dan za dnem, lahko kar ves teden, škrbJja dež po strehi, vse dokler se fiji (in sanjarimo), kar težko verjamemo, vreme ne ohladi in na Triglavu ne pade da je vse to res lahko na tako majhnem prvi avgustovski sneg; ko se razvlečejo prostoru, okrog najbolj zgornjega toka lepljive megle ob Pršivcu, Vogarju in Bohinjske Save. Človeku, ki misli, da te Voglu, po njihovih pobočjih pa se začno kraje pozna, se ob pregledovanju knjige zlivati hudourniki in slapovi. Nazadnje za- in fotografij v njej odprejo novi vidiki, buči v skalovju nad Jamo onstran jezera zbudi se želja, da bi čimprej spet šel tja in iz temne luknje pod Pršivčevo steno in ponovno videl svetlobe in sence tega bruhne mogočen tok spenjene vode, kakor lepega gorskega jezera in pokrajine okrog da se je na mah odprla orjaška zatvor- njega. nica. To traja nekaj ur in mine nenadoma, kakor se je začelo. Govic pravijo jami Monografija »Bohinj« je izšla pri Državni in slapu, ki plane iz nje in naredi stezo založbi Slovenije kot prva iz nove zbirke po severni obali jezera neprehodno, dokler »Slovenija«. Fotografije je z zelo primer­ voda ne usahne. »Kakšen dan!« si misliš, nimi besedili povezal novinar in scenarist kadar ti enkrat na leto ali v nekaj letih Željko Kozinc. Razen v slovenščini so enkrat uspe opazovati Govic. Na starih knjigo natisnili še v nemškem, angleškem, bakrorezih zamenjujejo Govic s Savico. francoskem in italijanskem jeziku. Izbruh Govica je redka priložnost, ki jo Ker Planinski vestnik izključno iz denar­ je mogoče napovedovati šele po dolgem nih vzrokov na svojih straneh ne more vztrajnem deževju. Nevihte v Bohinju pa predstaviti delčka bogatega fotografskega so pogostne. Včasih so prav veličastne gradiva iz »Bohinja« (to smo lahko storili za gledalca na varnem, zaskrbljujoče pa za tistega, ki ima še letino na polju, ali le na naslovni strani), z dovoljenjem av­ za onega, ki hiti proti prvi varni strehi. torja in Državne založbe objavljamo uvod­ Grom odmeva od sten, kadar je močan, ni esej Janeza Milčinskega. zatrese zrak. Strela razkolje stoletno smre­ ko ali pa ji v skorji zapiše svojo sled Marjan Raztresen VESTNIK prav do korenin. Če imaš srečo, tako smo seljih in bivališčih, na ljudeh, ki jih sre­ rekli za Govic vsakih nekaj let, boš videl, čujem, še najmanj na sebi samem (četudi kam je strela udarila, v Suho, na Rudnico, je tu sprememb na pretek!). Tole hišo so v jezero, in boš kdaj tudi našel njeno sled. dvignili, posodobili, ona tam je napredo­ Nevajenim ljudem, zlasti tistim z ravnine, vala iz gospodarskega poslopja v udobno je doživljaj nevihte v Bohinju tesnoben, gostišče za ljudi... Pot so premaknili, sovražen. Mi pravimo (seveda potihem in razširili, tlakovali... Marsikaj se je spre­ sami zase): »Kakšen dan!« menilo, mnogokaj je ostalo, kakor je bilo Že nekajkrat je ljubeznivi bralec, ki je pred pol stoletja in še dosti prej. Pogled zmeraj tudi pozoren, v našem zapisu zasle­ na Zoisovo graščino v Stari Fužini se lepo dil nerazumljivo izrazoslovno razlikovanje: krije z Valvasorjevo sliko iz 1679. leta. ljudje pravijo in gledajo tako, mi pa tako Še se držijo ruševine takratnih fužin in in tako. Razlikovanje, ob katerem je pri­ zemlja po polju pred graščino je še vedno jazni bralec vprašujoče dvignil obrvi, ni črna od ognjenih ugaskov iz železarne. naključno. Pojasnilo smo pa dolžni. Še to in ono me na poteh po Bohinju Pred leti, bore trideset jih je mimo, sem spominja leta 1925, ko sem če ne naj­ si zaželel bohinjskega miru. Moral bi bil mlajši, pa vsaj najmanjši v Kunaverjevi končati neko pisanje. Prijatelji iz Ljubljane skavtski četi prvič vide! in spoznal Bohinj­ so mi odstopili sobo, ki je takrat — v pozni sko jezero. V mesecu dni špartanskega jeseni — samevala. Imel sem mizo, poste­ taborjenja na Naklovi glavi smo se nagle- ljo in skozi okence pogled na polje proti dali in naučili marsičesa. Sledovi ozkotirne jezeru, pa še na prve snežinke, ki so železnice ob jezeru do začetka poti na znanile zimo. Bilo mi je žal za čas, ki bi Komno pod Savico iz časa prve svetovne ga bil izgubil s kuho; zato sem se obrnil vojne so bili še kar očitni; danes vidiš na gostilno, edino v kraju. Najbrže je komaj še v skalo vsekana postajališča. Vo­ še vedno prav tista, ki jo je že leta 1848 jaško pokopališče pod spodnjo postajo pohvalil Henrik Costa v »Popotnih spo­ žičnice je takšno, kot je bilo pred šestde­ minih s Kranjske«. Vprašal sem, ali bi me setimi leti, tudi ostanki vojaške postojanke vzeli na hrano za kakšnih štirinajst dni. nedaleč od gostišča pod Savico vztrajno Prijazno pa odločno so mi povedali: »Nič kljubujejo razdiralnim silam časa. za ljudi ne kuhamo, samo učitelja imamo S terase pred hotelom na Voglu pogle- na hrani.« »Pa bi še mene vzeli zraven, ko dano se jezero in njegova najbližja oko­ že pripravljate...« »S tistim ne boste za­ lica še kar držita. Nekdanji stanovi, raz­ dovoljni ...« »Morda pa le bom, naj po­ suti po Ukancu, so se diskretno — vsaj skusim.« Omehčali so se, in tako sva šti­ na daleč — spremenili v bivališča; nase­ rinajst dni jedla z učiteljem za gostaško lja počitniških hiš nad Zlatorogom so mizo v kuhinji. Bilo je dobro. Potihem sem dovolj dobro skrita v gozdu. Obrežje se pasel na prevzetni misli, da sem se jezera je ostalo odprto za ljudi in dovolj dvignil iz brezoblične gmote »ljudi«, leto- dolgo je, da celo v najlepši poletni vročini viščarjev, meščanov, svojčas bi bili rekli zagotavlja vsakemu kopalcu nekaj metrov »škricov«, v višjo, pravzaprav najvišjo prostora. Če zjutraj nisi prepozen, še kasto prebivalcev, domačinov. Ko se je vedno lahko obhodiš jezero po stezi in ta misel razbohotila, obtem ko sem v potki, ne da bi se ti bilo treba komu naslednjih dveh desetletjih skupaj s svo­ umikati. Tudi rana v severnem obrežju jimi preživljal ves svoj prosti čas v Bohi­ jezera iz zadnjega leta se bo kmalu zace­ nju in ko sem imel čast postati član lila. gasilskega društva in prispevnik za obnovo lesene strehe na cerkvi Svetega Pavla v Najhujša nevarnost za jezero iz petdesetih Stari Fužini, so se videle tudi skrbi o let, ko so ga hoteli predelati v zbiralnik sosedskih dolžnostih: ali jih bom lahko vode za elektrarno ob Soči, je minila, sprejel in ali jim bom kos. Sosedje izkop­ zanesljivo za zmerom. Da pa je šlo zares, ljejo grob in nosijo umrlega pri pogrebu. pričajo še danes zemljemerska znamenja Pa še druge dolžnosti so... Leta so na severnem bregu, nekaj metrov nad je­ minila, sosedje so mrli, njih otroci so zersko gladino. Do tod naj bi segla voda, rasli in se možili ali ženili; gasilci so imeli kadar bi je bilo največ. suhe in mokre vaje. Moja vloga je ostala To je mimo... In še kaj: Kač, denimo, v okviru, kot gre »ljudem«; ob smrti sem je bilo včasih dosti več. Ali pa smo znali lahko fotografiral, za gasilce pa redno bolje gledati za njimi? Pomrli so stari plačeval članarino, dostojno nizko. ljudje, ki so še verjeli v to in ono, kar Vse tole govoričenje je bilo potrebno, da danes štejemo za vraže. Utihnila je go­ se pojasnijo kategorije prebivalcev Bohi­ vorica o ogromnem vojaškem skladišču, nja, ki jih bomo srečevali na samotnih zazidanem nekje blizu Bogatinskega sedla: pohodih ali pa jih čutili za zidovi in vrati tam naj bi bilo čuda orožja iz prve svetov­ njihovih hiš, mimo katerih nas bo peljala ne vojne, pa strelivo, konsenze in še dosti pot. drugega. Domačini, ki so jih trle skomine na ta zaklad, imajo danes dovolj drugih, bolj praktičnih skrbi. Te poti... Šestdeset let že hodim tod, navadno nedomiselno, kar po starih sle­ Vsakdo ima, seveda, danes drugačne skrbi, deh. In zaznamujem spremembe: na na­ kot sta jih imela on sam in njegovo poko- PLANINSKI lenje pred pol stoletja. Tudi ljudje jih za preužitek v takratnem hotelu. Mladostno imajo, tisti po hišicah in oni po hotelih, zaverovanim v gore nam je bil Hodnik tudi to skrb, ali bo tistih nekaj dni, ki so v tistih časih bližji od takrat še živih naših si jih prislužili za dolge mesece dela, velikih impresionistov. Šele pozneje smo dovolj jasnih in toplih, da jim bo vredno kaj več izvedeli o njegovem žalostnem živ­ vzklikniti »Kakšen dan!« ljenju in nesrečni smrti, zaradi katere je Če se znajdeš dovolj zgodaj dopoldne pri po takratnih pravilih moral biti pokopan čolnarni, in če se je tam pojavil tudi med nekrščenimi otroki v neposvečenem čolnar, boš lahko doživel, da boš na vsem kotu pokopališča v Srednji vasi. Samotni velikem mirnem jezeru sam sredi gladine, slikar — poet bohinjskih hribov! Tam ki zrcali stene Pršivca ali obline Rudn.ce. blizu je pokopan tudi veliki nemirni duh, Zelo mirno bo in zelo tiho. Šum vode ob biolog Boris Zamik. veslih boš slišal in utrip lastnega srca. Spominu srčnih mož (ni gotovo, ali so bili Jutra nasploh obetajo in tudi v resnici trije ali štirje), ki so — tako je zabeležil dajejo marsikaj. Tisti, ki so vajeni obredno Žiga Zois — 26. avgusta 1778 prvi stopili zajtrkovati okrog devete ure in ki po na vrh Triglava, je namenjen spomenik deseti lagodno sopejo v hrib, ko sonce nad cerkvijo svetega Janeza. Padarju že začne pripekati, so prikrajšani za mar­ Lovrencu VVillomitzerju iz Stare Fužine, sikaj: za oglašanje ptic, ki v soncu ob­ lahko da je bil pobudnik pogumnega po­ molknejo, za pajčevino čez pot, ki te dviga, je posvečena plošča, vzidana v spomni, da si to jutro prvi na stezi, pri­ hišo, kjer je živel in delal. Pred dvajsetimi krajšani so za srečanje s srnjakom ali za leti sem še videl njegov nahrbtni koš za opazovanje tropa gamsov, tudi za gobo zdravilne rastline in kamniti možnar za ali dve, ki ju pač pobere tisti najbolj pripravljanje zdravil; gotovo je oboje varno zgodnji. Zgodnje jutro je čas samote. Če hranjeno v vestnih rokah. nisi prav na glavni poti, potem ure dolgo Morda so tudi ti srčni možje imeli srečo, ne srečaš nikogar, tudi v veliki sezoni ne. da so na triglavskem grebenu doživeli glo- Samote je veliko, za vse dovolj, še za rijo. Težko da bi bila njihova radost ob mnoge ljudi. Toda ljudje večinoma ne tem prizoru neskaljena, prosta nadzemskih marajo samote; tesno jim postane, če se razlag in slutenj, kakor je to danes za nas. nimajo s kom pogovarjati. Kadar se na sončni dan zapodijo megle Domačini so — vsaj meni se tako zdi — čez greben, potem se ti v megli pokaže redkobesedni. Ni čudno. Pred dvesto leti senčna podoba, ki jo oživlja razen tvojega so še v koših nosili železovo rudo v gibanja še bi i zanje in oddaljevanje: sedaj Zoisove fužine z Rudnice, izpod Tosca, z vidiš greben in na njem senčno podobo, Rudnega polja — za neotovorjenega uro, tvojo in spremljevalčevo. Obkroža ju dve, tri hoda daleč. Pozimi jih je visok obroč mavrice. Potem se podoba približa: sneg zaprl v vasi, kjer so po ozkih gazeh zdaj sta v mavričnem krogu samo še vidva komaj hodili od hiše do hiše. Tujci so oba, ti in tvoj tovariš; trenutek pozneje si redko prihajali, pozimi najbrž sploh ne. sam, tudi spremljevalec se vidi samega, Saj je vozna pot z Bleda veljala še pred dokler se naravni objektiv spet ne oddalji. stopetdesetimi leti, tako poroča Costa, pri Glorija ni posebno redek pojav. Mogoče Soteski za nevarno, za prevozno samo jo je posneti na fotografijo ali na film. podnevi in še to z uzdo v rokah. Danes Zakaj pa takšno pričevanje pride le izje­ malo naprej od mosta pred Sotesko komaj moma pred oči javnosti? Verjetno ta še vidiš sled stare ceste visoko nad levim nenadna in bežna prikazen tako očara bregom Save. Temu kraju pravijo Obrne, planinca, da se izgubi v občudovanju in češ da je nekoč postala cesta celo za pozabi na fotografiranje. Tako se je ne­ Turke prenerodna in so se zato obrnili kajkrat zgodilo tudi meni. nazaj proti miroljubnejšemu Bledu. Morda Podobno je z Elijevim ognjem: najbrž bi je iz časov osame bohinjskega kota nekam bilo mogoče posneti na fotografijo naje­ otožno ime vasice nad Bohinjsko Bistrico: žene lase, široko odprte prestrašene oči, Pozabljena. Ni pa je pozabil Janez Dizma morda še sled iskrenja, toda strah ali spo­ Florjančič na svojem prelepem zemljevidu štovanje pred smrt obetajočim dogajanjem Kranjske iz leta 1744. sta očitno močnejša od fotografske rado­ Za spomine na dogodke, reči in ljudi pred vednosti. desetletji in še dlje, pa tudi za kakšno otožno misel ima dolgoleten in dovolj pri­ Sicer pa: naj ostane izziv za iskanje mla­ leten obiskovalec Bohinja dovolj povoda. demu pokolenju nekaj čudovitih pojavov, Na nezazidanem prostoru med cesto, ki jih nismo uspeli zajeti in ohraniti s foto­ mostom ob cerkvi svetega Janeza in hote­ grafijo in za katerih nazoren opis je naša lom iz prvih povojnih let se še vidijo obrisi beseda preveč borna in okorna. temeljev starega hotela, ki je pogorel med Ko si videl in doživel toliko lepega, tudi vojno, in parkovnih gred in poti pred njim. mnogo takega, kar drugim ni bilo dano, Tu, prav blizu ceste, je vešče sezidan pač ni razloga, da ne bi ob slehernem posnetek vrha Triglava. Velja izročilo, da dnevu, sončnem ali deževnem, če le mine je ta Triglav v zadnjih letih pred vojno brez bolečin ali hudih težav, potihem, sam planinski slikar Valentin Hodnik zgradil pri sebi vzdihnil: »Kakšen dan!« Janez Milčinski PLANINSKI VESTNI«•——

Posavsko hribovje »krajinski biser mehkega, z vitkimi macesni poživljajočega sveta, ki se je neponovljivo razvijal in oblikoval skozi zadnjih deset Pred kratkim je prišla na trg nova pla­ tisoč let na enoličnih ledeniških grobljah«. ninska kartografska publikacija — Posav­ Vodnik je razdeljen v dva dela. Prvi, poto­ sko hribovje v merilu 1 :100 000 z vodil­ pisni del nas popelje od Železnikov do nim motivom na ovitku — reko Savo. Zelo Zalega loga, kjer se podrobneje sezna­ kvalitetno, na sicer nekoliko slabšem pa­ nimo s kamnitim gradivom in okrasjem ter pirju, jo je natisnil VGI — Vojnogeograf- s kamninami, kot so železnikarski apnenec ski inštitut. To je zelo pomembna oboga­ in dolomit z roženci in z znanim zaliloškim titev zbirke slovenskih planinskih kart v strešnim skrilavcem. Iz Zalega loga nada­ založbi Planinske zveze Slovenije, škoda, ljujemo pot proti Podroštu in v Sorico, da jo je izvajalec, Inštitut za geodezijo in rojstno vas Ivana Groharja, ki je posebej fotogrametrijo, pripravil s precejšnjo za­ predstavljen. Iz Sorice gremo v vasi pod mudo, šele ob koncu letošnje turistične Ratitovcem: v Spodnje in Zgornje Danje, in planinske sezone. v zaselek Trojar, Zabrdo, Torko in v Karta obsega veliko območje jugovzhodne Ravne. Slovenije z vsem posavskim hribovjem. Iz Sorice pridemo tudi na Soriško planino. Sega od Grosuplja na zahodu do Kum- V bližini so v Losovem breznu odkrili in rovca na vzhodu, od Celja na severu do izkopali celotno okostje losa. Ni pa ome­ Kočevskega Roga na jugu. To območje njeno, da si lahko to najdbo ogledamo doslej v planinski kartografiji še ni bilo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. obdelano. Soriška planina je predstavljena z zemlje­ Tudi merilo 1 :100 000 je v planinski kar­ pisnim in turističnim pregledom. Potopisni tografiji novo. Karta neposredno izkori­ del vodnika zaključujeta geološka izleta na šča osnove vojaške topografske karte tega Lajnar in Dravh. merila in je plod dobrega sodelovanja z Prvi del vodnika so napisali France Planina vojaško kartografsko službo. To je brez (pokrajinski opis in opisi krajev), Anton dvoma tudi (ali predvsem) rezultat veli­ Ramovš (kamninska sestava, geološka kih prizadevanj predsednika PZS Tomaža zgradba in kamnine spomenikov), Ivan Banovca na področju splošne in planin­ Sedej (etnološki spomeniki in Ivan Grohar) ske kartografije. Njegova zamisel in po­ in Marijan Masterl (zemljepisni in turistični vezava z VGI je še posebej dragocena pregled Soriške planine). zato, ker so s tem močno racionirani stroški Drugi del vodnika je namenjen živalskemu ter zasnovan koncept planinske karte, ki svetu in gozdni vegetaciji. O mehkužcih je uresničljiv za vse predele Jugoslavije. tega področja piše Jože Bole, o pajkih Kljub majhnemu merilu ima karta topo­ Anton Polenec, o metuljih Jan Carnelutti grafski videz s točkovno upodobitvijo in Peter Tonkli, o hroščih Božidar Dro- stavb v naseljih. Vsebuje mnogo podat­ venik, o ptičih Janez Gregori in o sesalcih kov, na videz je natrpana, vendar pre­ Boris Krvštufek. Živalstvo nam predstav­ gledna ter za planince in pohodnike od­ ljajo avtorji, ki jih iz prejšnjih vodnikov te ličen informacijsko-orientacijski vodnik. serije že poznamo, le avtor prijetno napi­ Je prva karta z vrisano evropsko pešpotjo sanega prispevka o sesalcih je novo ime. E-7. Poleg nje je vrisana tudi pot E-6 in Prispevek o metuljih je opremljen z barv­ še 22 markiranih poti, od katerih je 11 nima fotografijama, ostale živalske skupine posebej označenih. Karta vsebuje tudi vse so ilustrirane z risbami, le poglavje o ptičih je brez fotografij in brez risb. planinske postojanke, spomenike, grado­ O gozdni vegetaciji piše Lojze Marinček. ve, turistične zanimivosti in podobno. Le­ Rastlinstvo s travnikov, pašnikov in trat ni genda je pojasnjena v 5 jezikih. posebej obdelano, ker je podobno kot Posavje z novo karto brez dvoma dobiva na Ratitovcu, kot je omenjeno že v uvodu. nove možnosti za kakovosten in množičen Vendar to ne bi smel biti razlog, ker so razvoj turizma, škoda, da ni hrbtna stran tudi mnoge živalske vrste razširjene po izpolnjena s kratkim tekstovnim vodičem. vsem loškem ozemlju, pa jim je kljub temu Peter Sveti k namenjeno kar precej prostora in je na­ števanje velikokrat samo latinskih imen za planince in ljubitelje narave morda pre­ Sorica in Soriška planina; več suhoparno. Nasprotno so v poglavju o gozdni vegetaciji združbe sicer ozna­ Vodnik po loškem ozemlju čene tudi z latinskimi imeni, posamezne vrste pa le s slovenskimi izrazi. Včasih Muzejsko društvo v Škofji Loki je izdalo imamo pri nekaterih rastlinah težave, ker že peto knjižico iz serije Vodnikov po ne vemo točno, za katero vrsto gre, ker loškem ozemlju. Za vodniki Lubnik (1977), avtor uporablja tudi drugačna imena kot Ratitovec (1978), Blegoš (1980) in Draž- naš določevalni ključ Mala flora Slove­ goše (1982) je v letu 1986 izšel še vodnik nije. Prav zato bi bila latinska imena v Sorica in Soriška planina. Kakor vse je takšnih primerih še kako koristna. Naj na­ tudi tega uredil Anton Ramovš, ki v uvodu štejem le nekaj manj znanih imen: osko- z občutenimi besedami Sorico opiše kot PLANINSKI

rica je navadni strček (Aremonia agrimo- Knjigo »V prostranstvih črnega granita« noides); gozdni svišč je verjetno svilničasti je mogoče že zdaj naročiti pri Planinski svišč (Gentiana asclepiadea); brdovka je zvezi Slovenije, Dvofakova 9, Ljubljana, v arnika (Arnica montana), v starejši litera­ prednaročilu pa stane 4500 dinarjev. turi tega izraza ne zasledimo, pogosto pa je ime brdnja; prehlajenka je dišeča lakota (Galium odoratum); solzice so verjetno Emil Zopfi: Stena Sile šmarnice (Convallaria majalis) ali morda Prava hribovska ali alpinistična beletristika je trava navadna migalica (Briza media); na­ zelo redka: skoraj vse, kar dobivamo v branje, vadni trn je verjetno črni trn (Prunus spi- so le plašni poskusi. Vendar izjeme potrjujejo nosa); tintovje je verjetno kalina (Ligu- pravilo Takšna izjema je knjižica Emila Zopti- ja »Die Wand der Sila«, ki je izšla v Zurichu strum vulgare), čeprav v starejši literaturi v založbi Limmat (cena 22 mark). Pravzaprav ne zasledimo le izraz tintevje; namesto bolj gre za nič drugega kot za preprosto pripoved, pogostega izraza kamnokreč avtor upo­ za doživetje starejšega plezalca, ki želi z mlaj­ šim še enkrat iti v »svojo steno«. Oba se znaj­ rablja besedo kreč, namesto Salomonove­ deta v težavah. Mlajši pade in ga reši in od­ ga pečata pa Salomonov pečatnik. Teh pelje helikopter, starejši se z lastnimi močmi nekaj primerov dokazuje, da so latinska odvleče v dolino. Gre torej za preprost vzorec — toda kako pripovedovan! Bralec se počuti imena včasih res nepogrešljiva. tako, kot da bi bil poleg, doživlja razpolože­ nja, čustva, dogajanja, barvitost, prizore, notranjo Muzejsko društvo v škofji Loki je z vod­ razburkanost — generacijski spor, ki se razreši niki Lubnik, Ratitovec, Blegoš, Dražgoše v gori. Ko človek odloži knjižico, misli še kar ter Sorica in Soriška planina predstavilo drvijo naprej. Tako ne preseneča, da je knjiga dobila nagrado DAV za leto 1986 kot najboljši precejšen del kulturne in naravne dedi­ rokopis. ščine loškega ozemlja. Te drobne knjižice naj bodo »spremljevalci obiskovalcem teh krajev; vzljubili naj bi to zemljo in doma­ Trekinške zgodbe iz Himalaje čijo na njej«. Nada Praprotnik Treking je nemara ekstremna oblika popotništva: najpogosteje je po tujih predelih sveta, najpo­ gosteje brez dobro uhojenih poti in brez mož­ nosti za sprotne informacije in nakupe živil. Viki Grošelj: Od šotora ao hrane, vse je treba nositi s seboj. V prostranstvih črnega granita Najbolj zaželeno območje za taka potovanja je seveda Himalaja. Knjiga iz nemške planinske zbirke »Himalaja — trekinške zgodbe iz Tibeta, Prihodnji mesec bo alpinist Viki Grošelj Nepala in Ladaka« (založba Bruckmann iz Miinch- na, cena 29 mark) vsebuje več kot 30 zgodb in izdal bogato ilustrirano knjigo o slovenski poročil domačinov in Evropejcev iz tega veli­ odpravi v Karakorum leta 1986, ki jo je častnega gorskega sveta in kulturne pokrajine. vodil in na kateri je priplezal kar na dva V dodatku najdejo tisti, ki so namenjeni na treking, vrsto napotkov ter opise najpomemb­ osemtisočaka, Broad Peak (8047 m) in nejših popotniških tur v teh deželah. Gašerbrum (8035 m). Avtor pravi, da je to knjiga, ki govori — o preveč zvezdah na nebu in preveč Gaston Rebuffat: sanjah v srcu; Zvezde in viharji — o Broad Peaku, ki ga zagledaš, in vodi, Pri Bruckmannu v Miinchnu je ponovno izšla ki jo zajameš v čevlje; 160 strani debela knjiga Gastona Rebuffata »Zve­ — o nebu nad vrhovi, kjer je mir; zde in viharji«, ki je leta 1954 prvič izšla v Franciji in leto dni pozneje v nemškem jeziku. — o K 2, ki se zazdi ogromen nagrobnik Za številne prijatelje gora je ta knjiga spomin tistim, ki so poskusili in ostali; na prva leta njihovega prijateljevanja z gorami, ko so požirali vso gorniško literaturo, ki jim — o noči, polni pričakovanja; je prišla v roke. Rebuffatova knjiga o velikih — o tem, da se potem ne odneha, ker alpskih severnih stenah je seveda sodila v ta­ kratni čas, ki je segal do konca šestdesetih se hodi skozi sanje; let: takrat se je iztekalo junaško obdobje alpi­ nizma, ki so ga posebej simbolizirali Matterhorn, — o tem, kako se počiva do devetih zve­ Jorassi in Eiger, vsi osvojeni v posebno junaš­ čer, potem pa pleza skozi noč; kih tridesetih letih. Vendar Rebuffat, ki je al­ pinistom znan po svoji jezikovni in plezalski — o stopinji za stopinjo; o otroškem za­ estetiki, pri tem ni sodeloval. Njemu je šlo čudenju; in o neizmernih prostranstvih predvsem za medčloveške odnose, zanj je bilo Tibeta; pomembno, da je vseh pet velikih sten (Dru in Zinne je uvrstil zraven kot dodatek) preplezal — o begu z gore, ker je potem vihar; kot gorski vodnik, ki je imel neizmerno rad svoj poklic. Od drugih gorskih vodnikov iz Chamo- — o utrujenih, shujšanih, malo pozeblih, nixa se je med drugim ločil po tem, da je a vendar živih; bil doma iz Marseilla, kozmopolitskega mesta ob morju in je bil prvi veliki vodnik, ki ni zrasel — o temni senci, ki pade čez gore Ka- v tej dolini. — Sedaj izišla knjiga ni le pona­ tis, ampak vsebuje poleg pripovedi Gastona rakoruma; Rebuffata še njegov življenjepis (gorski vodnik je umrl 31. maja 1985, potem ko je dolgo časa — o hrepenenju, ki bo spet premagalo bolehal za rakom) in njegovo pojmovanje alpi­ toplino dčma; nizma ali plezanja. Seznam njegovih knjig do­ polnjuje to skrbno sestavljeno in z zelo dob­ — in še o tem, da bi plezal naprej, četudi rimi fotografijami opremljeno knjigo. — Knjiga bi vedel, da bo tega sveta že jutri konec. stane 39 nemških mark. PLANINSKI VESTNIK

30 let Očnice tudi menili, da bi bila njihova od­ ločitev lahko pobuda še drugim slovenskim mladinske komisije pri PZS planinskim društvom, ki ne skrbijo za nobeno planinsko postojanko in pot, da bi jih posnemali, višino prispevka pa Dne 16. decembra je bil velik dan za seveda odmerili v skladu s svojimi mož­ mlade planince. Na ta dan pred 30 leti nostmi. je bilo namreč prvo posvetovanje aktivi­ Na razširjeni seji komisije za planinska stov mladinskih odsekov, ki ga štejemo pota pri Planinski zvezi Slovenije so v za formalni začetek mladinske komisije. začetku decembra z veseljem sprejela po­ Načrtno delo z mladino se je v teh letih nujeno pomoč ter se Očnici zahvalila za­ obrestovalo; samo v mladinskem planin­ njo in tudi za pobudo, naj bi temu zgledu skem centru v Bavšici se je zadnje deset­ po možnostih sledila še druga planinska letje zvrstilo več kot tisoč tečajnikov, prav društva. te vzgojne akcije pa so postavile temelj prenovi PZS. Upamo lahko, da se bo na­ zadovanje deleža mladih v planinskih vr­ Planinski izlet v zidanico stah, ki ga opažamo zadnja leta, ustavilo. Mesec dni prej, od 14. do 16. novembra, je bil v planinski koči na Gorah nad PD Dol pri Hrastniku je sredi oktobra or­ Hrastnikom v počastitev tega jubileja se­ ganiziralo četrti, zdaj že kar tradicionalni minar za načelnike mladinskih odsekov. izlet v neznano, ki se ga je udeležilo 56 Jubilej smo oplemenitili s srečanjem mla­ članov. V avtobusu nas je pozdravil pred­ de generacije z nekdanjimi aktivisti mla­ sednik društva, nam skopo opisal pot in dinske komisije. razdelil listične, na katerih naj bi ugibali, Prvi večer smo izkoristili za predstavitev kam gremo. Razvila se je burna razprava, orientacije. Avgusta Rupnik nas je sezna­ brskali smo po svojem znanju zemljepisa nila z zelo množičnim orientacijskim tek­ in poskušali čim natančneje ugotoviti cilj movanjem Origen v bližini švedskega Bo- izleta, saj je pravilni odgovor prinesel lepo rasa (19 000 udeležencev). Soboto smo iz­ nagrado. koristili za strokovni del in med drugim Peljali smo se skozi Celje, Šentjur, Pla­ razpravljali o mednarodnem sodelovanju, nino in Kozjansko ter se pripeljali med saj prav srečanja v tujini med drugim ve­ položna pobočja, zasajena z vinsko trto čajo zanimanje mladih za planinstvo. Dol­ v čudovitih jesenskih barvah. Sredi te le­ ga razprava je bila nadalje o organizira­ pote se je ustavil naš avtobus. Pot smo nosti mladinskih odsekov: dejavnosti dru­ nadaljevali peš do ene izmed zidanic, štev ni mogoče organizirati brez dobre kjer je bil na Pristavi pri Lisičjem neda­ kadrovske politike. Seznanili smo se tudi leč od Podčetrtka naš cilj. Ob moštu, z akcijama pionir in ciciban — planinec. dobrotah z žerjavice, harmoniki in kitari Slovenija je še vedno edina v Evropi, ki smo preživeli lep dan. ima tako široko zastavljene akcije za Morda se bo našel kdo, ki bo dejal, kak­ vzgojo najmlajše planinske generacije. šni planinci da smo. Tokrat res nismo pla- Nedeljsko dopoldne je bilo namenjeno za ninarili, saj je bil dan namenjen med­ sestanek odborov za delo z mladino. Ugo­ sebojnemu spoznavanju, tudi s starejšimi tovili smo: ustrezno delo z mladimi in člani, ki ne zmorejo več poti v visoke primerno financiranje sta temeljni postav­ hribe. ki mladinske komisije PZS. In še to: pri­ Božena Tušar hodnost zahteva drugačnost — tudi pri planincih Tomaž švagelj Prapor PD Vransko

Sredi oktobra je bila na Čreti nad Do- Prispevek Očnice brovljami prisrčna planinska slovesnost, na kateri so člani PD Vransko razvili svoj Izvršni odbor PD Očnica, ki deluje v Inter- prapor. Predsednik društva je orisal 17- tradu, je na seji konec lanskega novembra letno prehojeno pot društva in poudaril, sklenil nakazati komisiji za pota pri IO PZS da ima društvo na skrbi 35 kilometrov pla­ 30.000 dinarjev dotacije. Očnica zaradi ninskih poti, da vsako leto organizira ori­ strukture svojega članstva ne more pre­ entacijsko tekmovanje in izlete in da so vzeti niti vzdrževanja nobene planinske se to leto nekateri člani povzpeli na Mont poti niti nobene planinske koče, čuti pa Blanc. Predvsem pa je poudaril, da so ti­ obveznost, da z denarnim prispevkom soče ur prostovoljnega dela vložili v iz­ podpre nadelavo in markiranje potov ter gradnjo in vzdrževanje planinske koče. tako nekoliko razbremeni sredstva družbe­ Ivan Izlakar, eden izmed najaktivnejših nega dogovora. Na tej seji so planinci planincev v društvu, je po slavnostnem PLANINSKI VESTNIK govoru predal prapor Srečku Černetu, ki Ije. Kolikokrat je mlade spodbujal, naj si je obljubil, da ga bo skrbno čuval. Med odpočijejo v naravi! »Na Vremščico poj­ trakovi na praporu sta tudi trakova ZZB dite, bolj bistri se boste vrnili!« je bilo in lovske družine, kar dokazuje tesno so­ pogosto sporočilo Janka mladim rodovom. delovanje med društvom in borci pri go­ Leta so se nabirala, tudi v Jankov obraz jenju tradicij NOB ter lovci pri varovanju so zarezala svojo sled, toda fizično moč narave. Za trakove so prispevali številni in duševno čilost ter skladnost obojega planinci, enako je dalo denar za žebljičke je naš Janko še kako ohranil. Večni mla­ veliko planincev ter drugih krajanov Vran­ denič, vztrajen telovadec, obiskovalec na­ skega in okolice. rave, občudovalec njenih neponovljivih Udeležence slovesnosti, med njimi štu­ stvaritev in celo slikar ter nam mnogim dente iz Danske, ki so bili ta čas na učitelj, — to je naš devetdesetletnik. študijski praksi na Vranskem, sta med Planinsko društvo Sežana mu je leta 1986 drugimi pozdravila predstavnik krajevne podelilo listino, s katero ga je progla­ konference SZDL in jamarskega kluba silo za častnega člana našega društva. Črni galec iz Prebolda, ki je spregovoril Člani planinskega društva Sežana mu ob o lepotah, skritih na osamelem krasu Do- visokem jubileju sporočamo: Želimo si po brovelj. vaši poti! Čestitamo! Po slovesnosti je bilo prijetno planinsko slavje, marsikdo od udeležencev proslave pa je obiskal kakšnega od okoliških spo­ Po stezah menikov. Franc Ježovnik romanijskih partizanov Planinsko društvo Železničar iz Sarajeva Janko Pertot — starosta je odprlo novo planinsko transverzalo Po stezah romanijskih partizanov. Izhodišče sežanskih planincev zanjo je v Palah pri Sarajevu, končna toč­ ka v Mokrem, pelje pa po najlepših pre­ Člani Planinskega društva Sežana smo delih Romanije in na najvišji vrh prelepe ponosni na svojega člana JANKA PER- Crvene Stijene (1412 m) — biser gore Ro­ TOTA, ki je 14. decembra 1986 sklenil pol­ manije. nih 90 let življenja. Rodil se je v Bar- Transverzala je dolga približno 60 kilomet­ kovljah, med nas, planince, pa se je vklju­ rov in jo je mogoče prehoditi v 18 do čil leta 1953, že leto po ustanovitvi sežan­ 20 urah hoje. Na njej je 9 kontrolnih točk: skega društva. Pale (spominska kostnica), planinski dom Naš Janko je starosta telesnokulturne de­ Slaviša Vajner Čiča na Romaniji, vas Bo- javnosti na območju občine Sežana. Kot goviči (Titova pečina), vas Vukosavljeviči učitelj matematike v osnovni šoli Sežana, (hiša številka 10, lastnik Milorad Tomičič), zlasti pa kot dolgoletni ravnatelj, je svo­ Sokolac (spominska kostnica), vas Dobro- jemu vzgojnemu poslanstvu dodajal tudi dolji (hiša Rada Zoranoviča), Čupurica (pri skrb za človekovo zdravje, za čisto oko- jelki ob bajerju), vrh Crvene Stijene (v ozadju se mora videti zastava) in Mokro Janko Pertot 15. 10. 1978 na turi Platak-Snježnik (spominska kostnica). 1506 m — Risnjak 1528 m Transverzalna pot je označena z običaj­ Foto: J. Milavec nimi markacijami, občasno pa še z ozna­ kami SRP. Možnosti za prenočevanje so v planinskem domu Slaviša Vajnerčiča na Romaniji, ki je stalno odprt, in v planin­ ski koči na Crvenih Stijenah, ki je odprta samo ob sobotah in nedeljah. V transverzalni dnevnik (naročiti ga je mo­ goče v planinskem društvu Željezničar, Ključka 2, 71000 Sarajevo) je treba kot dokaz za prehojeno pot nalepiti fotogra­ fije s kontrolnih točk. Tisti, ki prehodijo celotno pot in predložijo izpolnjen trans­ verzalni dnevnik, dobijo posebno značko.

Hinko Briščik

Planinska pot Kovinotehne

Ob ustanovitvi športnega društva Kovino­ tehne in ponovni oživitvi planinske poti, ki je nadomestila že znano transverzalo 47 PLANINSKI VESTNIK ITC Celje in ima iste kontrolne točke, je Martinova nedelja planinska sekcija Kovinotehne izdala dnev­ nik »Planinska pot Kovinotehne«. Vanj v Mrzlavi vasi na kontrolnih točkah žigosajo tisti pla­ ninci, ki bi želeli dobiti bronasto, srebrno Martinova nedelja, ki so jo pripravili pla­ ali zlato značko te planinske poti. Za bro­ ninci iz Brežic, je hvalevredna akcija, ki nasto značko so potrebni žigi iz Celjske po mnenju hrvaških planincev zasluži vso koča, s Svetine, iz Iškega Vintgarja, s Paš- pozornost. Kdor je hotel prisostvovati kega Kozjaka, iz turističnega urada v temu dogodku, je moral pešačiti iz Ča­ Šempetru v Savinjski dolini, s Šmohorja, teža skozi Sobenjo vas na Mali Cirnik z Mrzlice, Rogle, iz Dragotovega doma in se prek Velikega Cirnika (630 m) po­ na Humu in planinskega doma v Logarski novno vrniti na Mali Cirnik, od tod pa dolini. 2igi z Lisce, Ribniške koče na Po­ pešačiti na zahodno stran Sobenje vasi in horju, Slemena, doma na Plešivcu, Ra- dalje mimo lovske koče v Mrzlavo vas. duhe, Menine planine, Čemšeniške pla­ Prisostvovalo pa mu je več kot dvesto nine, Partizanskega vrha, bolnice Franje in planincev z obeh strani republiške meje. Mirne gore na Dolenjskem prenesejo sre­ Čeprav planinci iz Brežic na svojem ob­ brno značko. Za zlato značko je treba močju nimajo visokih gora, jim uspeva imeti v dnevniku žige Žavcerjevega vrha, vključevati številne občane v planinske ak­ Pece, Ojstrice, Korošice, Golice, Stola, tivnosti. Pri tem jim pomagajo planinci iz Pokljuke, Tržaške koče na Doliču, Nanosa sosednjih krajev. Pogosto se sestajajo s in Gospodične na Gorjancih. planinci iz Zagreba in Samobora, posebno Značke podeljujejo po vrstnem redu (bro­ pa z zagrebškimi »železničarji«, ki smo nasta, srebrna, zlata) oziroma v seriji za vedno najštevilnejši na pohodih po bre­ vse opravljene kontrolne točke. Dnevnik žiški planinski poti (BPP) ter na poti Ča­ je mogoče kupiti pri tajniku planinske tež—Veliki Cirnik—Stojdraga, ki povezuje sekcije Kovinotehne, Mariborska 7, 63000 Slovenijo in Hrvaško. Celje. Josip Sakoman Elizabeta Čamernik Le pridi sem gor v planine ...

V 4., praznični številki glasila krajevne skupnosti Sovodenj, ki so jo izdali ob 18. oktobru — krajevnem prazniku, je objav­ ljen prispevek z naslovom »Poplačan de­ setletni trud«, posvečen planinstvu. »Dva­ najsto leto teče od takrat, ko se je 48 krajanov — Sovodenjčanov zbralo 14. de­ cembra 1974 na ustanovnem občnem zbo­ ru Planinskega društva Sovodenj,« je med drugim napisano v tem prispevku. »Naše planinsko društvo, ki deluje v krajevni skupnosti Sovodenj kot edina telesnokul- turna organizacija, je po obstoju med naj­ mlajšimi in po številu članstva najmanj­ šimi, vendar so delovni uspehi takšni, da smo nanje lahko ponosni.« Planinsko društvo Sovodenj organizira iz­ lete in pohode, vzdržuje planinske poti, s predavanji izobražuje svoje člane, posveča ustrezno pozornost vzgoji pionirjev iz os­ novne šole v Sovodnju in enako pozornost vzgoji planinskih kadrov, obuja tradicije NOB, sodeluje z zamejskimi Slovenci iz pobratene občine Sovodnje v Italiji ter z vsemi društvi in družbenopolitičnimi orga­ nizacijami v krajevni skupnosti in občini. Vrhunec dosedanjega dela so sovodenj- ski planinci dosegli 7. septembra 1986, ko so odprli svojo planinsko kočo »Dom Triglavske — XXXI. udarne divizije« na Ermanovcu. *»<• Zrgmunt F^tlik PLANINSKA KARTA-WANDEFKARTE

GEODETSKI ZAVOD SRS LJUBLJANA