6005-4/2015
UVODNIK
Po poletnem, jesenskem in božično-novoletnem predahu smo novinarji spet tu. V prvi številki leta 2015 vam predstavljamo prenovljene Češnjice. Poiščite odlične recepte za hladne dni, umirite vaš življenjski ritem z dobro knjigo – predloge lahko najdete v rubriki Ocena/obnova knjige, začutite ljubezen ob romantičnih pesnitvah ob dnevu ljubezni, spoznajte nekaj slovenskih mokrišč ... na koncu pa preverite, kaj vam prinašata prihajajoča meseca marec in april v Črešnjeskopu!
Obilo užitkov ob listanju in prebiranju.
Uredništvo časopisa Češnjice
DOGAJA SE NA ŠOLI
PRVI ŠPORTNI DAN V LETU 2015
Ponedeljek, 12. 1. 2015 ste pred šolo lahko opazili veliko sank in smuči, ki seveda niso bile od 5. in 6. razreda (ti so na ta dan odhajali v šolo v naravi); temveč od učencev 7., 8. in 9. razreda. In sicer smo odhajali na športni dan. Vožnja do tja je bila ˝pestra˝, saj je avtobus imel Wi-Fi. Jeej!
Kot ponavadi, vedno nekam prispeš. In mi smo prispeli na Tri Kralje. Tam so si smučarji iz avtobusa vzeli pancarje in smuči, borderji borde, sankaši sanke, pohodniki pa so samo čakali. Kaj kmalu smo se ločili. Smučarji so se s sidri odpeljali na vrh smučišča (seveda tisti, ki niso iz njih padli in se vso pot oklepali sider, ali pa kar tancali do konca), sankaši so odšli na ˝naše tradicionalno˝ sankališče, pohodniki pa smo po parih minutah druženja s sankaši odšli na kratek pohod. Razgled na cilju je bil veličasten: od zasnežene pokrajine do zelenih travnikov (hm, smešno se sliši, glede na to da smo sredi zime). Nekateri smo se ob koncu odpravili tudi v gostilno Jakec, kjer smo si privoščili vročo čokolade ali pa topel čaj. Na mizah pa ni manjkal tudi pomfri.
Ob 12.00 smo polni snega (bil je vsepovsod: nahrbtniki, kape, šali …) spakirali stvari in se odpeljali v dolino.
Selfie vnetih pohodnikov Prečudovit razgled na cilju pohodnikov
Nuša Detiček, 9.a
DOGAJA SE NA ŠOLI
Koncert Sanje, mehurčki
V petek 9. 1. 2015 se je na šoli odvijal koncert z naslovom SANJE, MEHURČKI. Nastopala sta zbora naše šole in mešani pevski zbor KUD Štefana Romiha Črešnjevec. Potekal je ob 17. uri. Nastopal je tudi bend POPackani ROCKavi. Vsi smo uživali ob poslušanju koncerta.
Šola v naravi Bohinj
V ponedeljek 12. 1. 2015 smo se učenci 5. in 6. razreda odpravili v šolo v naravi v Bohinj. Odpravili smo se kar zgodaj. Nastala je manjša zmešnjava pri prtljagi, ker je je bilo veliko. Ko smo prispeli, smo se namestili v sobe in odšli na kosilo. Po kosilu smo imeli počitek. Po počitku smo šli na naslednja predavanja: Varnost v gorah, Zgodovina smučanja in Varnost na smučišču. Sledila je večerja. Po večerji smo imeli cirkuške igre in glasbila. Spat smo šli okoli 10.00, zjutraj pa smo se zbudili okoli 7.00. Jutranja telovadba nam ni škodila. Tako so potekali dnevi. Smučali smo štiri ure na dan. Preizkusili smo se tudi v športni disciplini tek na smučeh. 6. razred je poskusil lokostrelstvo. Bilo je zelo zabavno.
Liza Novak, 5.a
NOVINARJI RAZISKUJEJO ... SVETOVNI DAN MOKRIŠČ
KAJ JE MOKRIŠČE?
Mokrišče je področje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča razširjenost rastlinskega in vodnega ţivljenja, ki za rast in razmnoţevanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Mokrišča so območja na katerih voda prekriva zemljo (prst) ali pa je voda prisotna v zgornji plasti zemlje ali na površju zemlje. Voda je lahko prisotna tudi v koreninskem predelu rastlin. Prisotna je lahko vse leto ali pa le ob določenih periodah.
Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, polslana ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov.
VRSTE MOKRIŠČ
Mokrišča se razlikujejo po rastlinstvu, ţivalstvu in funkciji. Razvrstitev mokrišč je zapletena zaradi njihovega prehodnega značaja, različnih tipov mokrišč in njihovega poimenovanja. Poznamo različne tipe mokrišč, med njimi:
močvirja - (visoko šašje, trstičevje, jelševje, močvirja ob vodotokih in stoječih vodah): Drava od Maribora do Središča ob Dravi, poplavna ravnica Mure,Ljubljansko barje, Krakovski gozd, mokrišča ob Spodnji Savi z dobravo in Jovsi, kraško porečje Ljubljanice, Čezsoški prodi in Vrbulje,
barja poplavna območja rek - Šturmovci ob Dravi rečne mrtvice - raven svet neposredno ob strugi reke (npr. mrtvica in rečni otok) - mrtvice na Muri in Dravi, Lahinja (Nerajski Lugi) izlivi rek - področja kjer se reke izlivajo v morje in se sladka voda spreminja v slano (npr: rečne delte, blatna obala ob oseki in slano močvirje) kraška polja - Cerkniško jezero nizka barja - Bloke, Zelenci visoka barja - pokljuška in pohorska barja (Lovrenško barje), barja na Jelovici poplavni gozdovi - poplavni gozd in mrtvice od reki Muri mokrotni travniki plitva jezera - področja s stalno ali nestalno vodo z nizkim pretokom (npr. ribnik, slano jezero in kratersko jezero) mlake
ribniki - Podvinci kali z vodo zalite gramoznice peskokopi glinokopi pa tudi območja obalnega pasu - področja med kopnim in odprtim morjem na katerih ni vpliva rek (npr. obalni pas, mangrove in koralni grebeni) soline - Sečoveljske soline, Škocjanski zatok
FUNKCIJA MOKRIŠČ
Naravni vodni zbiralnik: Mokrišča, poleg tega da napajajo podtalnico, napajajo tudi vodonosnike, reke in jezera, ali pa obratno - mokrišča se napajajo iz rek in jezer. Preprečuje poplave: Večina poplav v urbanih predelih je posledica uničevanja mokrišč, ki so jih nadomestile neprepustne asfaltne površine (npr. ceste in parkirne površine). Mokrišča so kot velike naravne spuţve, ki ujamejo površinsko odtekajoče vode in jih počasi oddajajo, s čimer preprečijo velika nihanja nivoja vode. Blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo: Mokrišča z izhlapevanjem vode s površin blaţijo sušo in poleti hladijo okolico. Čisti vodo: Bogata vegetacija mokrišč omogoča odlaganje strupenih snovi in prekomerne količine hranil, ki jih človek sprošča v okolje. Delujejo kot naravne čistilne naprave, vendar z omejenimi zmogljivostmi. Je vir dobrin: Ob preudarni rabi so mokrišča, ki sezonsko poplavljajo vir rib, lesa, krme, kmetijskih pridelkov. Ima estetsko funkcijo: Poleg raznolikosti ţivljenja so mokrišča idealna mesta za opazovanje narave in sprostitev. Ima izobraževalno funkcijo: Mokrišča so idealen prostor za raziskave in izobraţevanje, ozaveščanje o pomenu ohranjanja narave in širšega okolja. Je življenjsko okolje tudi redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst: Zaradi hidrološke dinamike in značilnosti okolja so številna mokrišča.
Rastlinstvo in ţivalstvo Pribliţno 4 m visok navadni trst(Phragmites australis) Mokrišča ponujajo rastlinam najrazličnejša posebna rastišča. Mnoge vodne ali močvirske rastline imajo gobasta stebla in liste, ki prenašajo zračni kisik v korenine in
jim omogočajo dihanje. Pri nekaterih zgradba listov omogoča plavanje na vodi. Rastline teţko vsrkavajo slano vodo, zato vsaj občasno ţivijo tako rekoč v sušnih razmerah. Med rastlinami na obrobju potokov in jezer nekatere drţijo pokonci olesenela stebla, zato jih ne moti kratkotrajno nihanje vodne gladine. V vodnatih mokriščih ţivi veliko rib, dvoţivk in nevretenčarjev, ki so hrana za druge ţivali,zlasti za vodne ptice. V mokriščih ţivi veliko vrst plazilcev, med njimi krokodili, aligatorji in sladkovodne ţelve in kač. Med sesalci se jih je veliko prilagodilo mokriščem, zlasti med glodavci: na primer bobri, piţmovke in kapibare. Med večjimi rastlinojedci pa lahko najdemo povodnega konja invodnega bivola.
Scharon Raščan, 6.a
ČRNO JEZERO
Leţi na gozdnatem slemenu med Tremi Kralji in Osankarico na Pohorju na nadmorski višini 1197 m.
Nastanek jezera
Črno jezero je umetno– za zajezitev vode (akumulacija), ki je zagotavljala splavlanje hlodovine v dolino po t. i. drčah. Na dnu tega jezera so se leta in leta nabirali organski odpadki odmrlih rastlin in ţivali ter sčasoma ustvarili debelo plast mulja, ki je temne, tako rekoč črne barve. Jezero je zato na pogled, kot bi bilo polno črnila, čeprav je voda kristalno čista. V jezeru je precej rib
Razen z ene strani jezero vztrajno zaraščajo alge in močvirsko rastlinje, zato ga vsake toliko časa izpraznijo in očistijo.
Glede nastanka jezera je spleteno veliko čudovitih ljudskih pripovedk, ki pomenijo dragoceno etnološko in kulturno dediščino, specifično za ta del Pohorja.
Nuša Ţiţek, 8.a
CERKNIŠKO JEZERO
Ob izhodu iz prostranih mešanih gozfov Notranjske se obiskovalcu odpre veliko kraško polje s presihajočim Cerkniškim jezerom …
Cerkniško jezero je poplavljeno kraško polje, ki leţi v Notranjski na JZ Slovenije v juţnem delu Cerkniškega polja. Vsi njegovi pritoki in odtoki so Kraški. Je presihajoče jezero z obsegom 26 km², ko je kraško polje poplavljeno.
Površina je lahko velika celo do 38 km². Največja globina jezera je okoli 10 m. Gladina niha 546–551 m nadmorske višine.
Voda v Cerkniško jezero priteka iz Loške doline, skozi podzemske jame Velike globine, ki skoraj po 2 km podzemskega toka izvita na vzhodnem robu Cerkniškega jezera pri izvirih Obrh in Cemun. Na severnem delu Cerkniškega polja voda priteče na dan v več izvirih, največja med njimi sta Šteberški Obrh in Ţerovniščica. Edini površinski dotok Cerkniškega jezera je Cerkniščica. Potok Cerkniščica je več kot 30 km dolg vodotok na severnem delu Notranjskega regijskega parka. Cerkniško jezero nima površinskih odtokov, vsa voda iz jezera odteka skozi podzemske jame, med katerima sta največja Velika in Mala Karlovica.
Ko jezero ni poplavljeno se razkrijejo s pisanim cvetjem posejani mokrotni travniki in osupljici poţiralniki kot so Retje, Rakov Škocjan, Vodonos, Rešeto …
Cerkniško jezero je pomembno zaradi gojenja rib, ki jih ob suši varujejo v delu jezera, ki ne presahne. Okolica jezera je gnezdišče mnogih vrst ptic.
Ţiva Gril, 8.a
Lovrenška Jezera
Jezerca leţijo na površini okoli 16 ha med Planinko (1392 m) in Mulejevim vrhom (1533 m) v povirju potokov Radoljne, Mislinje in Velke. Jezerca so kotanje s površino nekaj kvadratnih metrov in globine do 1,2 m. Po opustitvi paše jih zarašča rušje, ki prehaja na obeh straneh barja na bolj strmem in odcednem pobočju v smrekov gozd. Jezerc je od 11 do 22, odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode. Najvišje jezerce leţi na višini 1529 m, najniţje pa na višini 1517 m. Ob najvišjem leţešem jezercu je postavljen lesen razgledni stolp. Lovrenška jezera so naravna in turistična znamenitost Pohorja. Od hotela na Rogli je urejena in označena nezahtevna pešpot.
Jan Ţviţaj, 6.a
MALI PLAC
Naravni rezervat Mali plac je barje, ki leţi na Ljubljanskem barju v bliţini kraja Bevke. Ima okrog 2 ha površine in leţi na nadmorski višini 310 m. Je edini ţivi ostanek nekdanjega šotnomahovega Ljubljanskega barja. Ţivega barja, kjer bi trajno zastajala voda ter bi se v njej tvorila šota, skorajda ni. Zato je to eden redkih ostankov v juţni Evropi. Za naravni rezervat je bil razglašen leta 1994. Tukaj rastejo šotni mah, okroglolistna in srednjelistna rosika ter vitki muren. Tam ţivi tudi veliko različnih vrst ţivali. To so: močvirska ţelva sklednica, vodni pupki, kačji pastirji, različne vrste ţab ter redke vrste močvirskih ptic in ujed.
Katarina Grilj, 5.a
SEČOVELJSKE SOLINE
Sečoveljske soline so največje delujoče Slovenske soline, ki se raztezajo na pribliţno 650 ha površine ob ustju reke Dragonje pri Sečovljah. Nastale so v karolinški dobi, prvič so bile omenjene leta 804. V bliţini so še Strunjanske soline, ki pa so mnogo manjše. Danes soline nimajo večje gospodarske vloge – njihov osnovni namen je naravovarstveni in kulturni. Ohranjajo se solinarske navade, celotno območje solin pa daje zavetje številnim rastlinskim in ţivalskim vrstam. Zavarovane so kot krajinski park, območje Natura 2000 registrirana kulturna dediščina in na mednarodni ravni kot ramsarsko mokrišče. Sol se prideluje na solnih poljih, ki obsegajo izparilne in kristalizacijske bazene. Morska voda je speljana iz izparilnih v kristalizacijske bazene po načelu prostega pada, ali pa ji pomagajo črpalke. Prebivalci Pirana so solinarsko sezono nekdaj začeli z mnoţičnim odhodom druţin v soline na praznik Sv. Jurija 23.aprila. Sezona pa se je končala na god sv. Jerneja, to je 24. avgusta. V solinah uspevajo slanuše ali halopiti. To so slanoljubne rastline, ki potrebujejo veliko koncentracije soli.
Liza Novak, 5.a
NARAVNI REZERVAT MALI PLAC
Ta naravni rezervat je danes še edini ţivi ostanek Ljubljanskega barja. Ţivega barja, v katerem bi rastla šota, skorajda ni več. Je eden redkih ostankov v vsej juţni Evropi. Za naravni rezervat je bil razglašen leta 1994.
Rok Vlaj, 4.a
SVETOVNI DAN MOKRIŠČ
2. februarja obeleţujemo dan mokrišč
Mokrišče je področje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča razširjenost rastlinskega in vodnega ţivljenja, ki za rast in razmnoţevanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Vsak inštitut, drţava ali organizacija, ki se ukvarja z mokrišči ima običajno svojo lastno definicijo.
Mokrišča so območja na katerih voda prekriva zemljo (prst) ali pa je voda prisotna v zgornji plasti zemlje ali na površju zemlje. Voda je lahko prisotna tudi v koreninskem predelu rastlin. Prisotna je lahko vse leto ali pa le ob določenih periodah.
Naravni vodni zbiralnik: Mokrišča, poleg tega da napajajo podtalnico, napajajo tudi vodonosnike, reke in jezera, ali pa obratno – mokrišča se napajajo iz rek in jezer.
Preprečuje poplave: Večina poplav v urbanih predelih je posledica uničevanja mokrišč, ki so jih nadomestile neprepustne asfaltne površine (npr. ceste in parkirne površine). Mokrišča so kot velike naravne spuţve, ki ujamejo površinsko odtekajoče vode in jih počasi oddajajo, s čimer preprečijo velika nihanja nivoja vode.
Čisti vodo: Bogata vegetacija mokrišč omogoča odlaganje strupenih snovi in prekomerne količine hranil, ki jih človek sprošča v okolje. Delujejo kot naravne čistilne naprave, vendar z omejenimi zmogljivostmi.
Je življenjsko okolje tudi redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst: Zaradi hidrološke dinamike in značilnosti okolja so številna mokrišča zibelka biodiverzitete .
Sečoveljske soline
Luka Leskovar 4.a
ŠPORT
ZIMSKI ŠPORTI
Pester program hitrih disciplin tekem alpskih smučark v Cortini d'Ampezzo se je zaključil s superveleslalomom. Bolj ali manj je vso slavo poţela Američanka Lindsey Vonn, ki je dosegla 63. zmago v karieri in spisala zgodovino. Čeprav je bila Tina Maze četrta, je za nas Slovence še vedno zmagovalka.
Tekmovalke z največ zmagami v svetovnem pokalu: 1. Lindsey Vonn (ZDA) 63 * 2. Annemarie Moser-Pröll (Avt) 62 zmag 3. Vreni Schneider (Švi) 55 4. Renate Götschl (Avt) 46 5. Anja Pärson (Šve) 42 6. Marlies Schild (Avt) 37 7. Katja Seizinger (Nem) 36 8. Hanni Wenzel (Lie) 33 9. Erika Hess (Švi) 31 10. Janica Kostelić (Hrv) 30 11. Maria Höfl Riesch (Nem) 27 12. Tina Maze (Slo) 26 * 13. Michaela Fignini (Švi) 26 14. Michaela Dorfmeister (Avt) 25 15. Maria Walliser (Švi) 25
Z zvezdico sta označeni še vedno aktivni tekmovalki.
Nuša Ţiţek, 8. a
ŠPORT
Nov kip Kristjana Ronalda
Še včeraj je Cristiano Ronaldo v maroškem Marakešu pomagal madridskemu Realu do naslova svetovnega klubskega prvaka. Ţe danes pa se je Portugalec odpravil v svoje rojstno mesto in udeleţil se udeleţil zelo posebnega dogodka, na Madeiri so v njegovo čast postavili in danes uradno odkrili kip z njegovo podobo ki meri 2 metra ter 40 centimetrov visoka in 800 kilogramov teţka bronasta skulptura. Bo od danes naprej na ogled vsem, ki ţelijo videti, kako je videti Cristiano Ronaldo izklesan v bron.
Jan Ţviţaj, 6.a
ŠPORT
PETER PREVC PREVZEL NAJTEŽJE NALOGE
Sezona smučarskih skakalcev je ţe zakorakala v drugo polovico, slovenski predstavniki pa pridno izpolnjujejo zadane cilje. Spodrsljaj se jim je pripetil le na novoletni turneji.
Zakopane so bile tudi za slovenske skakalce ,potem ko so v soboto skočili do tretjega mesta, na posamični tekmi pa med drugim trije pristali v najboljši četverici.
Peter Prevc je junak te sezone, ker je v skupnem seštevku na tretjem mestu. Za prvim mestom zaostaja 113 točk. Če pogledamo cilje, ki jih je glavni trener postavil pred začetkom sezone, lahko vidimo, da jih je Peter ţe večino presegel.
Vid Golob, 6.a
ŠPORT
SVETOVNO PRVENSTVO V ROKOMETU V KATARJU 2015
Slovenija je na tem svetovnem prvenstvu odigrala 6 tekem in se uvrstila v četrtfinale, kjer pa je bila Francija premočan nasprotnik, prav tako kot Danska in Nemčjia. Rezultati za Slovenijo pomembnih tekem:
1. Slovenija 36:23 Čile
2. Belorusija 29:34 Slovenija
3. Katar 31:29 Slovenija
4. Slovenija 35:32 Brazilija
5. Slovenija 26:30 Španija
6. osmina finala, Slovenija 30:28 Makedonija
7. četrtfinale, Slovenija 23:32 Francija
8. tekma za razvrstitev od 5. do 8. mesta, Slovenija 33:36 Danska
9. tekma za 7. mesto, Slovenija 27:30 Nemčija
Finalne tekme:
1. Tekma za 3. mesto: Poljska 29:28 Španija
2. Finale: Francija 25:22 Katar
Slovenija je osvojila 8. mesto.
Rok Vlaj, 4.a
ŠPORT
SLOVENSKI ORLI 1. V NEMŠKEM WILLINGENU!
V soboto 31. 1. 2015 so slovenski ''orli'' dosegli super rezultat v Nemškem Willingenu, kjer je potekala ekipna tekma. Zasedli so 1. mesto.
Po prvi seriji so bili tretji, nato pa jih je Jurij Tepeš v drugi seriji s skokom dolgim 137,5 m, popeljal v vodstvo. Vodstvo je obdrţal tudi Nejc Deţman, in sicer s skokom 133,0 m. Jernej Damjan je v drugi seriji svoj skok malce poslabšal (137,0 m), saj je v prvi seriji skočil 143,5 m, vendar to ni prineslo nikakršnih sprememb. Piko na i pa je dodal Peter Prevc, ki je v drugi seriji odpravil napake in skočil 144,5 m in Slovenijo popeljal v zmago. Za Slovenijo sta bili Norveška in Nemčija. V skupnem seštevku svetovnega pokala pa vodi Nemčija z 3493 točkami, Avstrija zaostaja za 103 točke, Slovenija pa je na tretjem mestu, s 3035 točkami.
Rekord skakalnice je postavil Andres Fannemel s skokom 151,5 m v prvi seriji.
Saša Nešić, 9.a
TIA V DEŽEVNEM GOZDU
Tia je deklica, ki živi v največjem deževnem gozdu na svetu. Živi v zelo nerazvitem delu sveta, z ljudstvom po imenu ALIAN, kar v njihovem jeziku pomeni »ljudje gozda«. Njihovi največji sovražniki so pa KORINIALCI. Živijo na drugi strani deževnega gozda. Ko se ti dve ljudstvi srečata, takoj nastane vojna, saj se sovražijo. Nekega dne Tia skače po gozdu in lovi metulje, da bi jih udomačila in jih imela kot hišne ljubljenčke. Medtem ko skače po gozdu, jo opazujejo Korinialci. Po nekaj minutah opazovanja, se spravijo nanjo in jo ugrabijo. Alianci in njen oče, poglavar Aliancev, Koriakiminusal takoj izve, da so jo ugrabili. Koriakiminusal nemudoma pokliče vojsko, ki se odpravi v napad. Ko končno prispejo do njihove strani gozda, se začne krvav in hud spopad med plemenoma. Tia je zvezana in visi iz njihovega stolpa ter upa, da je ne zadene nobena puščica iz bitke. Gleda kako se njen oče bori in jo išče. Potem zakriči kot še nikoli ni in oče jo zasliši iz stolpa in takoj steče do nje, jo odveže in stisni k sebi. Našel je meč strele plemena Korinal, ga vzel iz blata in stopil na vrh stolpa in uničil vse može plemena Korinal in tako so Alianci zmagali v bitki. Vrnili so se domov srečni in zdravi, nekateri le malo ranjeni. Tia je zelo srečna saj so premagali Korialce in misli, da ne bodo vpleteni v noben spopad več.
Tim Ovčar, 7. a
DIVJI KONJ
Nekega sončnega jutra sta se Katarina in Liza pripravljali za ježo svojih kobil Astre in Pike. Ko sta jih pripravili, sta se napotili na bližnjo jaso v gozdu. Ko sta tako jezdili po gozdni potki, sta za bližnjim drevesom zagledali konja, ki je bil poškodovan po nogi. Počasi sta stopili do njega in ga pobožali po gobčku. Liza je omenila, da je divji konj. In res je bil. Pustil se je božati in takoj sta ga odpeljali domov na ranč. Poklicali sta veterinarko. Rekla je, da bo moral počivati. Tako so ga oskrbovali cel mesec. Ko se je pozdravil, ni hotel nazaj v divjino. Tako sta ga Liza in Katarina začeli dresirati. Dali sta mu tudi ime – Fredi. Hitro sta ga zdresirali. Bil je hiter, močan in prijazen. Fredi je hitro rasel in ko je zrasel dovolj, sto ga začeli pripravljati na prvo dirko. Fredi je bil odličen športni konj. Če pa ga boste kdaj videli po televiziji, se ne čudite.
Liza Novak, 5.a
USTVARJALNI KOTIČEK
Padi počasi, vstani hitro!
Včasih nam je teţko stopiti do človeka in ga prositi za pomoč. Bojimo se, da bi znova padli. A če padeš dva krat, tri krat je boljše kot pa če padeš le enkrat samkrat. Zakaj?
Če padeš samo enkrat, ti lahko spodrsne. Vstaneš se vseeno, a se ne zgodi kar si ţelel. Pa gredo stvari v krogu. Padeš, se vstaneš, pa spet padeš, pa se spet vstaneš in tako dalje.
A če padeš večkrat zaporedoma in ti pri prvem koraku spodrsne, lahko ta spodrsljaj zakriješ z naslednjimi koraki.
Zato, čeprav je zelo teţko, vedno, ko te nekdo spravi na tla enkrat, počakaj, da te na tla spravi drugič, tretjič in ga potem zafrkni tako, da se boš vstal hitreje, kot si je mislil!
Spodbujaš enega, zaničuješ drugega. Obrni se nazaj. BUM! Udaril te je tisti, ki si ga zaničeval, ker se je postavil zase!
Nuša Detiček, 9.a
USTVARJALNI KOTIČEK
Zapadel je prvi sneg, pobelil sosednji breg (foto kolaž na temo: Naša zasnežena pokrajina)
Sneg so decembra 2014 napovedali ţe najmanj 100-krat pa ga nikoli ni bilo. Ko sem ţe skoraj izgubila upanje, da bom sneg letos videla, ga le dočakala. Spremljala sem ga ves čas. Z očmi in s kamero.
Prve sneţinke so počasi, počasi padale na tla …
In kaj kmalu je bilo vsepovsod polno snega!
Le steţka si se mu izognil.
Spet je posijalo sonce …
… in sneg je začel počasi, počasi izginjati. Ustrašila sem se, da za novo leto ne bo snega.
Pa je na mojo srečo spet zapadel!
Danes ga je nekaj več le še v hribih…
in visoko leţečih cestah
A vseeno, nikoli nismo pozabili na zabavo! Aaaaaaa kepaaaa!!!
Nuša Detiček, 9.a
USTVARJALNI KOTIČEK
POLJUB
Tisti prvi poljub, ta občutek te besede, gledaš se v oči in besede se lovijo.
Brez pogleda, Brez besed in občutkov, ni ljubezni, ni poljuba.
Poljub, ta občutek.
Ana Kropec, 6.a
Valentinovo
Valentinovo je dan, Ko ljubezen prileti na plan. Metuljčki letijo, In ljubezen redijo.
Kadar metuljček prileti, Ljubezen se zbudi, In s tem ljudi prebudi.
Na ljubezenski dan, Ko pride na plan, Ves je izdan, Hud vandal.
Ajda Kristan in Rok Vlaj, 4.a,
Scharon Raščan, 6.a
USTVARJALNI KOTIČEK
LJUBEZEN NA PRVI POGLED
Ţe od včeraj je tako, zaljubil sem se v njo, očarala me je zelo, ime ji je bilo Flo.
Ljubezensko pismo skozi okno je prišlo, povabila me je na svatbo, sladko je bilo, na svatbi z njo.
Na svatbi me je drţala za roko, vprašala me je to, ali bi se poročil z njo.
Na poroki je bilo, čisto preveč sladko, prosila je zelo, »pleši z mano«.
Hišo nato sva zgradila in v njej se ljubila, ter otroka dobila.
Rok Vlaj in Gal Štern, 4.a
OCENA/OBNOVA KNJIGE NEBO V OČESU LIPICANCA
Priljubljena pisateljica Desa Muck je napisala prelepo knjigo, ki sem jo prebrala zelo hitro. Bila mi je zelo všeč, ker so v njej nastopali čudoviti konji lipicanci. Govorila je o punci Almiri, ki se je bala konj. Tako je en dan lovila mucko. Po pomoti je stopila v ograjo, kjer so se pasli konji. Konji so se zapodili k njej in jo prestrašili. K sreči pa jo je rešil fant, ki je delal v kobilarni. Preživela je veliko slabih dni. Čez čas pa je spoznala, da konji niso hudobni, ampak zelo prijazni. Spoznala je kobilo Batosto, katero je zelo vzljubila. Nato je začela prve korake pri ježi na Batosti. Knjiga mi je bila zelo všeč. Knjigo priporočam vsem tistim ki imajo radi konje in ostale živali.
Liza Novak, 5.a
BRAT VOLK
Pisateljica Michelle Paver je napisala zbirko Kronika starodavne teme. V zbirki je šest knjig. Prva izmed njih je Brat volk. Govori o dečku Toraku, ki mu je demonski medved ubil očeta. Pred smrtjo pa je očetu obljubil, da bo našel goro Duha sveta in Duha sveta zaprosil za pomoč ter skušal uničiti demonskega medveda. Med potjo je našel volčjega mladiča, ki mu je umrla mama in se spoprijateljil z njim. Ugotovil je, da zna govoriti z volkovi. Nato je njega in volka ujel Krokarjev klan. Ko je Toraku in volku končno uspelo pobegniti, ju je našla Renn poglavarjeva hči. Torak se je spoprijateljil tudi z njo. Renn mu je rekla, da mora najti tri stvari, če želi iti na goro Duha sveta. In tako so se Torak, volk in Renn odpravili na potovanje, da ubijejo demonskega medveda. Ta knjiga mi je bila zelo všeč. Dogajala se je takrat, ko so verjeli v duhove, imeli klane in si sami lovili hrano. Knjiga spada med fantazijske. V njej odkrivaš veliko presenečenj in priporočala bi jo vsem. Če pa vam je všeč prvi del, pa si preberite še ostale v zbirki.
Katarina Grilj, 5.a
KOSOVIRJA NA LETEČI ŽLICI
Glili in Glal sta zlezla v nogavico. Odfrčala sta iz dupline. Nogavica se je strgala in kosovirja sta padla pred zvitko. Stekla sta naprej in zvitka je stekla za njima in ju vprašala, če bi bili prijatelji? Odločili so se, da bodo prijatelji. Skupaj so odleteli z letečimi žlicami in se sladkali s paradižnikom.
Aljaž Pliberšek, 4.a
DEŽELA ČUDES Knjiga govori o dečku Benu, kateremu je umrla mama. Deček živi pri teti in stricu. Nekega deževnega dne deček odide v hišo, kjer je živel prej. Da ne pozabim: deček je bil gluh na desno uho, v omarici blizu telefona pa je našel pismo, ki ga je mami poslal oče. Ben je telefoniral očetu. Zaradi dežja je dečka stresla eletrika v uho in deček je oglušel na levo uho. Vseeno je deček odpotoval v New York, kjer je živel njegov oče. V mestu je spoznal prijatelja in babico, konca pa vam žal ne izdam. Knjiga je realistični roman, všeč mi je bila, ker je v njej veliko postolovščin in priporočan jo vsem z velikim srcem.
Ana Kropec 6.a
SOSEDJE (Neighbours) Dolžina: 1h 36min / 96min Leto: 2014 Država: ZDA Jezik: angleščina Scenarij: Andrew J. Cohen, Brendan O'BrienRežija: Nicholas Stoller Igrajo: Seth Rogenn, Zac Efron, Rose Byrne, Christopher Mintz-Plasse, Dave Franco, Ike Barinholtz, Jake Johnson, Lisa Kudrow, Carla Gallo, Chasty Ballesteros, Ali Cobrin
Mlada starša Mac in Kelly nestrpno pričakujeta, kdo se bo vselil v sosednjo hišo. Na njuno grozo so novi sosedje pripadniki študentske bratovščine pod vodstvom samovšečnih zabavljačev Teddyja in Peta. Ko njihove nočne zabave postanejo preglasne, mlada zakonca pokličeta policijo, kar sproži globoko zamero in vojno napoved divjih mladcev. Ker sta kmalu deležna neprestanih, bolečih in zelo zabavnih potegavščin, se Mac in Kelly odločita vrniti milo za drago, kar nekdaj mirno sosesko spremeni v nepredvidljivo in povsem kaotično bojišče. Nova starša Mac in Kelly Radner na videz živita ameriške sanje. Imata prikupno hčerkico in krasno novo hišo v predmestju. Nekdanja žurerja si domišljata, da sta vseeno vsaj še malo kul, čeprav je njuno življenje vstopilo v resnejšo fazo. Ko odkrijeta, da so njuni novi sosedje fantje iz bratovščine Delta Psi Beta, ki jo vodi karizmatični Teddy Sanders, se skušata z njimi spoprijateljiti in izvleči najboljše iz nerodnega položaja. Toda ko študentske zabave postajajo vse bolj in bolj divje, obe strani začneta braniti svoje ozemlje in sabotirati druga drugo. Katera stran bo spretnejša, bo odločalo, ali bodo študentje izključeni iz šole, ali pa bosta mladoporočenca popolnoma izgub.
Film mi je bil zelo všeč in pogledala sem si ga že 3-krat. Film je vreden ogleda.
Nuša Žižek, 8.a
MRS. DOUBTFIRE Je ameriška komedija, ki je izšla leta 1993. Igrajo: Robin Williams Sally Field Lisa Jakub Matthew Lawrence Mara Wilson Pierce Brosnan Harvey Fierstein
Čas trajanja: 125 minut Datum izzida: 24.11.1993 Ta film je zelo zabaven. Govori o družini, kjer se starša ločita in se oče preobleče v žensko in dela pri svojih otrocih kot varuška. Otroci čez čas odkrijejo prevaro, a tega mami ne povejo. Ko mama praznuje svoj rojstni dan, na večerjo povabi tudi varuško, gospo Doubtfire. Ker varuško pade lasulja z glave, mama otrok prepozna svojega bivšega moža. Film je vreden ogleda!
Tim Ovčar 7.a
IGRE LAKOTE, ARENA SMRTI
Glavna igralca: Jennifer Lawrence, Josh Hutcherson Stranski igralci: Willow Shields, Liam Hawthorne, Effie Trinket, Paula Malcomson … KRATKA VSEBINA: Vsako leto Kapitol države Panem prisli 12 okrožij, da izbere 2 najstnika (fanta in punco) in ju pošlje na Igre lakote. Te igre so kazen za preteklo vstajo in taktika za ustrahovanje. Tukaj se tekmovalci oz. tributi spopadejo do smrti dokler ne ostane samo 1. V tem delu za tekmovalko izberejo Primrose Everdeen, ki je stara komaj 11 let. Namesto nje se prostovoljno javi njena starejša sestra Katniss Everdeen. Poleg nje pa izvolijo še Peeta Mellarka. Skupaj ju odpeljejo v Kapitol, kjer se začneta pripravljati na bitko z neustrašnimi tributi. Po velikih zapletih se le pribijeta do konca kjer skupaj zmagata na igrah. Film se mi zdi zelo zanimiv predvsem pa je napet in razburljiv.
Živa Gril, 8.a
HARRY POTTER IN KAMEN MODROSTI Ocena filma od 0 do 10 (10) Harry Potter in kamen modrosti je zelo dober film, poln akcije in prebrisanih ukan. Ampak ni primere za mlajše od 7. let, saj je na koncu kar strašno. Od začetka do konca se veliko dogaja.
Rok Vlaj, 4.a
POLNJENE PALAČINKE
SESTAVINE ZA 4 OSEBE:
- 8 palačink - mešano mleto meso - čebula - paradižnik - bučke - česen - paprika - korenček - 1 jajca - 50dag naribanega sira
POSTOPEK:
Na začetku spečemo palačinke. Narežemo čebulo in jo prepražimo, nato dodamo še meso in narezano zelenjavo. Ko sta meso in zelenjava prepražena, odstavimo. Nato palačinke nadevamo z maso. Palačinke položimo v pekač in jih prelijemo z jajcem in sirom ter pečemo 1 uro na 180 °C. Ko so pečene, jih postrežemo.
DOBER TEK!
Anja Kancler, 7.a
RECEPT ZA SLADICO
PIJANA HRUŠKA
4 hruške
1 cimetova palčka
6 dl rdečega vina
Pomarančna lupinica
Zvezdnati janež
Brinove jagode
200 gramov rjavega sladkorja
Vse sestavine z izjemo hrušk združimo in zavremo.
Pustimo, da se mešanica nekoliko zreducira, medtem pa olupimo in izdolbemo hruške.
Pazimo, da njihova oblika ostane enaka in da ne odstranimo peclja.
Hruške nato položimo v vino in jih kuhamo do mehkega, približno pol ure do 40 minut. Ko so kuhane jih poberemo iz tekočine in do konca odcedimo na papirnatih brisačah.
Luka Leskovar, 4.a
RAZPOKANI PIŠKOTI
Sestavine:
- 250 g kokosove moke, - 120 g čokolade v prahu, - 100 g zmletih orehov, - 250 g sladkorja v prahu, - 3 jajca, - sladkor v prahu za posip.
Postopek:
Rumenjake ločimo od beljakov.
Rumenjake, kokosovo moko, čokolado v prahu, orehe in sladkor zmešamo in dodamo sneg iz beljakov. Iz mase naredimo kroglice, ki jih povaljamo v sladkorju v prahu. Piškote zložimo na s peki papirjem obložen pekač in jih pečemo od 5–8 minut na 200 °C, oziroma tako dolgo dokler piškoti ne razpokajo. Ohladimo jih na pekaču.
Liza Novak, 5.a
KOKOSOVI PIŠKOTI – »BISCOTTINI COCCO«
Sestavine:
200 g kokosove moke,
140 g sladkorja,
2 majhni jajci,
1 žlička pecilnega praška,
90 g moke,
80 ml sladke smetane,
ščep soli, sladkor v prahu za posip.
Postopek:
Jajca, ščep soli in sladkor zmešamo z metlico. Dodamo smetano in še enkrat premešamo. Moko, kokosovo moko in pecilni prašek zmešamo skupaj ter jo med mešanjem počasi dodajamo jajčno- smetanovi. Maso postavimo v hladilnik za eno uro, da se strdi. Iz ohlajene mase oblikujemo kroglice v velikosti oreha in jih polagamo na pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo pri 180 stopinjah 10–12 minut. Še tople potresemo s sladkorjem v prahu.
Katarina Grilj, 5.a
MARMELADNI ŽEPKI
Testo: 350 g moke 1 maslo polovica kisle smetane ščepec soli 1 vaniljev sladkor Nadev: poljubna marmelada Posip: sladkor v prahu
Med moko narežemo maslo (sobne temperature) in sol. Dodamo še smetano in vaniljev sladkor ter zgnetemo v krhko testo. Če je potrebno, dodamo še toliko moke, da se testo ne prijema na podlago. Testo razvaljamo na pol cm debelo. Izrežemo kroge z modelčkom ali s kozarcem. V sredino vsakega krogca damo žličko marmelade in krog prepognemo, ter z vilicami stisnemo robove. Pečemo 10 minut pri 180 stopinjah. Potresemo s sladkorjem v prahu.
Aljaž Pliberšek, 4. a
TOKIO Je glavno mesto države, ki ji pravimo dežela vzhajajočega sonca, ta država je Japonska. Leži na otoku Honšu, v regiji Kantō. Površina Tokia je 2.187,08 km2. Ima okoli 12.790.000 prebivalcev. Upravlja ga guverner po imenu Naoki Inose. 32 posebnih tokijskih okrajev tvori območje, ki mu neformalno pravimo mesto Tokio, v njem pa živi več kot 8 milijonov ljudi. Leta 1964 gostil poletne olimpijske igre. Znova je bila izbrana za gostitelja za leto 2020. S tem je postalo prvo mesto v Aziji, ki bo drugič gostilo olimpijske igre. Tokio so dvakrat porušili in ga ponovno zgradili. V Tokiu ima sedež japonski cesar.
Tim Ovčar, 7. razred
OPIS LJUBLJANE Staro jedro Ljubljane dobiva iz leta v leto lepšo podobo, ulice so polne, domačini in turisti pa uživajo v brezskrbnem srkanju kave, jutranjem časopisu ali kozarčku rujnega. V vsakem letnem času nam pokaže drugačen obraz, najlepše in najintenzivnejše pa je poletje. V Ljubljani ne boste našli “velikih” znamenitosti - očarala vas bo s simaptično preprostostjo in živahnostjo.
Opis: Ljubljana je ena najšarmantnejših evropskih prestolnic. Njeno staro mestno jedro je strnjeno med Ljubljanskim gradom in reko Ljubljanico, ki predstavlja glavno “arterijo” ob kateri je utrip Ljubljane najmočnejši. Večina strogega centra je zaprta za promet in brezhrupno lahko uživamo v sprehodu oz. ob hrani ter pijači v eni izmed številnih gostinskih lokalov. Mladostna živahnost Ljubljane doseže svoj vrhunec v toplejši polovici leta (od maja do septembra), ko se letne terase kavarn, barov in restavracij razširijo na pločnike, koncerti in druge kulturne predstave pa se kar vrstijo. Tudi v mesecu decembru je Ljubljana nekaj posebnega: nešteto luči, božični sejem, koncerti in kuhano vino poskrbijo za veselo- romantično vzdušje.
Ljubljana je mesto brez znamenitosti svetovnega formata. Tu ni ne Big Bena ne Eiflovega stolpa, je pa ogromno simpatičnih kotičkov, kjer bo vsak našel nekaj, kar se mu bo vtisnilo v spomin. Staro jedro je majhno in vse glavne znamenitosti lahko obiščemo peš:
- Ljubljanski grad - Prešernov trg in Tromostovje - Stara Ljubljana (od Mestnega do Gornjega trga) - Kongresni trg - Zmajski most - Park Tivoli
Lea Leva, 8.a
SPOMENIK ZA SLAVKA AVSENIKA Legendarnemu Slavku Avseniku, so postavili spomenik, ki leži ob avtocestnem izvozu pri Lescah. Motiv sta harmonika ter ''marela''. Slavko Avsenik je ob tem, ko je izvedel, da ima postavljen spomenik, dodal: Mislim, da to priznanje ni namenjeno samo meni in mojemu bratu, ampak vsem vam, vsem ljubiteljem naše glasbe." Obenem pa mu je tudi vzelo sapo: ''Nisem mogel verjeti, da nekdo že pred smrtjo lahko dobi tak spomenik. Tak sprejem od občine in ljudi je enkraten, saj več v življenju človek sploh ne more pričakovati.'' Slavko Avsenik je znan po najbolj poslušani instrumentalni pesmi: Na golici. Svojo glasbo je ustvarjal z svojim bratom Vilkom Avsenikom, njihovo glasbo pa še naprej širi Slavkov vnuk Sašo in sicer v zasedbi: Ansambel Saša Avsenika, Slavkov sin Gregor Avsenik pa je znan kot solist na kitari. Kot znamenitost je znan tudi Avsenikov muzej, kjer imajo hranjene različna priznanja, vse do zlatih plaket, različnih pohval in nagrad na različnih tekmovanj. Avsenikova marela je znan kot studio, oddaje Slovenski pozdrav.
Saša Nešić, 9.a
KIP SVOBODE V NEW YORKU Kip svobode je darilo Francozov Američanom za 100. obletnico osamosvojitve ZDA. Je znamenitost ZDA, ki vsem obiskovalcem New Yorka predstavlja dobrodošlico. Postavljen je bil 28. 10. 1886. Od leta 1924 je na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine. Z višino podstavka je kip svobode velik 92,99 metra. Od leta 1959 je najvišji kip na svetu.
Rok Vlaj, 4.a
PARIZ
Pariz je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji. Mesto znotraj svojih administrativnih meja, večinoma nespremenjenih od leta 1860, šteje 2.167.994 prebivalcev (leta 2006). V Parizu je znamenitost Eifflov stolp, ki je visok je 301 m. Tudi Notredamska katedrala iz 12. stoletja je ena izmed znamenitosti. Pariz je gostil druge olimpijske igre moderne dobe in po tistem še poletne igre leta 1924. Predmestje Saint-
Denis je leta 2003 gostilo Svetovno prvenstvo v atletiki. Med letoma 1939 in 1952 je devetkrat potekala avtomobilska dirka za Veliko nagrado Pariza, od tega petkrat v samem mestu. Paris Saint-Germain FC z matičnim stadionom Parc des Princes v 16. okrožju je eden najuspešnejših francoskih nogometnih klubov. Njihov stadion je bil v letih 1938in 1998 tudi eno od prizorišč Svetovnega prvenstva v nogometu.
Ajda Kristan in Gal Štern, 4.a
EIFFLOV STOLP
MESTO PARIZ
NOGOMET V PARIZU
Lea Leva, 8. a
Plesna šola pingvinček
Veliko aktivne zabave in veselega druženja!
Nuša Žižek, 8.a
PROTEZE ZA MORSKE PSE
Predstavljamo vam revolucionarno odkritje! Če imate morskega psa, pokličite nas 02/ 111 11 111 na in prejeli boste zobno protezo po izjemno nizki ceni! Lana Leskovar, 6. a
Gamer5 9.3
The best headphone for games!
Vid Golob, 6.a
ČOKOLADNICA SVEDER
Ana Kropec, 6.a
Extreme Z njimi si videti kul!
Jan Žvižaj, 6.a
PRIPRAVLJENI POMAGATI !
Saša Nešić, 9.a
ali se vam zdi, da je vaša domača žival zaljubljena?
Ali bi rada bila z ljubljeno živaljo vse življenje?
Ali je stara vsaj dve leti in pol?
Ali je žival, v katero je vaša ŽIVAL zaljubljena na vsa vprašanja odgovorila z da?
Če ste na vsa vprašanja odgovorili da, vam priporočamo poroko za živali. Za oblekice, prstane, prostor za poroko, nego psa pred poroko, poročno gostijo in torto poskrbimo mi. Pri nas je zaposlen tudi najboljši svetovalec za pasje poroke na svetu, ki vam bo pomagal pri načrtovanju poroke. Na poroki morata biti dve človeški priči (navadno sta to lastnika) ter dve pasji priči. Pasje priče izberete lastniki.
Pokličite na telefon: 040 xxx xxx
Katarina Grilj, 5.a
ČREŠNJESKOP
OVEN :Na šoli boš spoznal simpatijo, ki te bo povabila na zabavo. Sprejel boš povabilo. S prijateljem se ne bosta kregala in povabil te bo v kino.
BIK Zavrnil boš prijateljevo povabilo in bil boš slabe volje. Na srečo boš našel pravo knjigo, ki te bo razvedrila in ti polepšala dneve.
DVOJČKA Bil boš zelo dober pri matematiki. Dobil boš novega prijatelja, ki bo postal tvoj najboljši prijatelj.
RAK Dobro se boš razumel s svojim prijateljem. Bil boš zelo vesel, saj boš dobil 5.
LEV Bil boš dobre volje in še posebej se boš dobro razumel s sošolci. Našel boš zabavno knjigo.
DEVICA Dober boš v športu in s prijateljem se boš dobro razumel.
TEHTNICA Bil boš dobre volje, saj te bo razveselil bližnji sorodnik. Dobro se boš ujel s prijateljem.
ŠKORPIJON Dobil boš dobro oceno, ki te bo zelo razveselila, in spoznal novega prijatelja.
STRELEC Pazi, da ne boš zapravil preveč denarja z nakupom sladkarij. Omisli si šparovček, da boš lahko privarčeval denar.
KOZOROG Veselilo te bo branje mladinskih romanov. Zadrževal se boš v knjižnici .
VODNAR Bil boš zelo izbirčen pri hrani in večkrat boš klepetal med poukom.
RIBI Zaslužil boš veliko denarja in ga dobro prihranil. Dobro se boš razumel z bližnjimi.