Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, četrtek Cena 880 SIT ISSN 1318-0576 Leto XIV 89 12. 8. 2004

politični, gospodarski, socialni in okoljevarstveni dejavniki, DRŽAVNI ZBOR ki morajo biti medsebojno povezani v sistemu nacionalne varnosti. 4023. Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske Med oblikami ogrožanja mednarodne varnosti bodo vojske (ReDPROSV) med drugim tudi v prihodnje terorizem, širjenje orožij za množično uničevanje, mednarodna trgovina z drogami in Na podlagi 5. točke prvega odstavka 82. člena Zakona organiziran kriminal, ilegalne migracije in tako imenovano o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 informacijsko bojevanje. Pri odzivanju nanje ima velik pomen – odločba US, 87/01 – ZMatD, 47/02, 67/02 – popr., 110/02 usklajeno sodelovanje mednarodnih subjektov, pravočasno – ZGO-1 in 40/04) je Državni zbor Republike Slovenije na seji pridobivanje in izmenjava informacij ter izvajanje ustreznih dne 13. julija 2004 sprejel ukrepov za njihovo preprečevanje in omejevanje. Pri zago- tavljanju varnosti bodo nekatere od teh oblik ogrožanja zara- di razširjenosti ali intenzivnosti zahtevale tudi vključitev tudi R E S O L U C I J A vojaških zmogljivosti. To bo odvisno od analize varnostnega o splošnem dolgoročnem programu razvoja okolja Republike Slovenije in na tej podlagi ocenjene vojaške in opremljanja Slovenske vojske (ReDPROSV) ogroženosti države. NATO bo dolgoročno še vedno igral ključno vlogo pri razvoju evroatlantskega varnostnega okolja. K temu bosta 1. UVOD pozitivno prispevali širitvi NATA in EU ter njuno medsebojno povezovanje pri razvoju evropske varnostne in obrambne Spremembe v varnostnem okolju so pomembno vplivale politike. Demokratizacija in vključitev držav Vzhodne in Ju- na dosedanji razvoj Slovenske vojske (v nadaljnjem bese- govzhodne Evrope v evroatlantske gospodarske in obram- dilu: Slovenska vojska ali vojska). V letih 2002 in 2003 je bno-varnostne povezave bo vplivala na zmanjšanje nestabil- bil pri izvajanju obrambnih reform poudarek dan spremembi nosti tega območja. Kljub temu bodo nestabilnosti na obrobju sistema popolnjevanja, spremembi strukture sil ter strukture Evrope še naprej vir ogrožanja evropske varnosti. poveljevanja in kontrole, povečanju bojnih zmogljivosti sil za Republika Slovenija bo svojo varnost zagotavljala z ak- posredovanje, oblikovanju brigad glavnih sil ter oblikovanju tivno vlogo v mednarodnih političnih in vojaških integracijah dopolnilnih sil. ter s smotrnim vključevanjem v regionalne varnostne pobude. Zaradi sprememb v varnostnem okolju, doseženega To zahteva nadaljevanje prizadevanj za oblikovanje hitro od- stanja pri izvajanju obrambnih reform ter po vključitvi v NATO zivnega nacionalnovarnostnega sistema, ki se bo prilagajal in EU, je treba v skladu z ugotovitvami v strateškem pregledu spremembam v strateškem okolju, vzpodbujal pozitiven raz- obrambe 2002/2003 z vizijo razvoja do leta 2015, dolgoročni voj na posameznih področjih nacionalne varnosti, zmanjševal razvoj Slovenske vojske določiti do 2015. leta na novo. možnosti nastanka kriz in ki se bo sposoben soočati z ne- gativnim razvojem dogodkov.

2. STRATEŠKO OKOLJE IN VPLIVI NA OBRAMBNI SISTEM 3. RAZVOJ SLOVENSKE VOJSKE DO LETA 2015

Strateško varnostno okolje Republike Slovenije se 3.1. Namen, poslanstva in naloge slovenske vojske zaradi procesa globalizacije, razvoja informacijske družbe in drugih vzrokov stalno spreminja. Nestabilnost, grožnje ter Namen obrambnega sistema Republike Slovenije in s tveganja, ki iz tega izhajajo, predstavljajo glavni izziv varnosti tem Slovenske vojske je odvračanje napada na državo ter Republike Slovenije. Pomen klasičnih vojaških groženj var- obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države ter nosti države se zmanjšuje, vendar jih dolgoročno ni mogoče njenih nacionalnih interesov. Ta namen se uresničuje tudi z povsem izključiti. vključevanjem in aktivnim sodelovanjem države v mednarod- V obdobju globalizacije imajo grožnje varnosti vse bolj nih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb. večplasten in transnacionalen značaj, kar zahteva od države Iz namena so izpeljana naslednja poslanstva Slovenske integralen pristop pri zagotavljanju nacionalne varnosti. Zna- vojske: čilnost sodobnih groženj je predvsem v asimetričnosti delo- 1. preprečevanje katerekoli vrste agresije ter ustrezen vanja, raznovrstnosti in nedoločljivosti struktur, kar pa se ne odgovor na agresijo, če do nje pride; pojavlja pri vseh grožnjah v enaki meri. Poleg obrambnega 2. vojaško prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti sistema so za obvladovanje sodobnih groženj pomembni in stabilnosti; Stran 10874 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10875

3. podpora sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter dru- – zelo velik obseg z vsemi silami, ki jih bo Republika gim državnim organom in javnim institucijam pri zagotavljanju Slovenija imela na razpolago v okviru nacionalne obrambe, varnosti in blaginje državljanov Republike Slovenije. oziroma z vsemi silami, ki bodo na razpolago za obrambo Iz poslanstev Slovenske vojske izhajajo njene glavne zavezništva. naloge, ki so: Sočasnost in dolžina operacij oziroma delovanja bo ne- 1. Preprečevanje katerekoli vrste agresije ter ustrezno posredno vplivala na doseganje končnih operativnih zmog- reagiranje na agresijo, če do nje pride, ki obsega: ljivosti enot Slovenske vojske zaradi vzdrževanja potrebnih – izvajanje operacij nacionalne vojaške obrambe (nad- sil. Končne zmogljivosti Slovenske vojske bodo predvidoma zor, kontrola in zaščita kopnega, morja in zračnega prostora omogočale: ter obramba državnega ozemlja); – sočasno sodelovanje v dveh operacijah oziroma ak- – sodelovanje v operacijah v okviru mednarodnih orga- tivnostih z delovanjem srednjega obsega v daljšem obdobju nizacij (kolektivna obramba po 5. členu Severnoatlantske (eno leto ali več); pogodbe). – sočasno sodelovanje v eni operaciji oziroma aktivnosti 2. Vojaško prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti z delovanjem velikega obsega v omejenem obdobju (obdo- in stabilnosti, ki obsega: bje do šest mesecev) in sodelovanje v eni mirovni operaciji z – obrambno diplomacijo (dvostransko in večstransko delovanjem srednjega obsega v daljšem obdobju; sodelovanje); – v eni operaciji oziroma aktivnosti z delovanjem velike- – graditev varnosti in zaupanja, uravnavanje oborože- ga obsega z rotacijo v daljšem obdobju. vanja in preprečevanje širjenja orožja za množično uničeva- Obseg vojne sestave Slovenske vojske se bo zmanjšal. nje (nadzor oborožitve in razorožitve, inšpekcijski nadzor tujih Konec leta 2004 bo vojna sestava vojske štela do 18.000 vojaških enot ter verifikacijske dejavnosti); pripadnikov. Z opuščanjem obveznega služenja v rezervni – operacije kriznega odzivanja (preventivna diploma- sestavi in popolnim prehodom na pogodbeno rezervo se bo cija, preprečevanje konfliktov in ohranjanje, vsiljevanje ali najkasneje do konca leta 2010 obseg vojne sestave vojske vzdrževanje miru, humanitarna pomoč, pomoč pri izvajanju postopno zmanjševal na okoli 14.000 pripadnikov. humanitarne pomoči) ter boj proti mednarodnemu terorizmu Razvoj kadrovskega sistema vojske bo vključeval si- in drugim grožnjam miru. stemsko ureditev pridobivanja kadrov, njihovo karierno pot, 3. Podpora sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter urejanje delovno pravnega statusa ter zadrževanje in odhod drugim državnim organom in organizacijam pri zagotavljanju iz vojaške službe. Sistem popolnjevanja Slovenske vojske varnosti in blaginje državljanov Republike Slovenije, ki ob- bo temeljil na poklicnih pripadnikih in pogodbeni rezervi. Za- sega: gotovljena možnost prostovoljnega vojaškega usposabljanja – sodelovanje pri nalogah zaščite, reševanja in pomoči (služenje vojaškega roka) bo predstavljala dodatne možnosti ob naravnih in drugih nesrečah v skladu z načrti, opremlje- za popolnjevanje stalne in rezervne sestave vojske. nostjo in organizacijo vojske; Integracija procesov in funkcij upravnega dela Mi- – sodelovanje s policijo v skladu z načrti pri varovanju nistrstva za obrambo in Generalštaba Slovenske vojske z državne meje, sodelovanje pri obvladovanju velikih in ilegal- namenom, da se zagotovi učinkovitejšo pravno, kadrovsko, nih migracij, sodelovanje pri preprečevanju in boju proti tero- finančno in logistično podporo vojski pri njenem nadaljnjem rizmu ter pri izvajanju drugih nalog z njenega področja dela; preoblikovanju, razvoju in opremljanju, bo omogočila racio- – iskanje in reševanje iz zraka, na morju in na kop- nalizacijo delovanja Ministrstva za obrambo. nem; Modernizacija in opremljanje sil bosta temeljili na spre- – podpora znanstveno raziskovalni in tehnološki raz- menjeni vlogi in organiziranosti vojske. Prednostno se bo vojni dejavnosti na obrambnem področju (sodelovanje pri moderniziralo in opremljalo premestljive sile, namenjene za načrtovanju, organizaciji in upravljanju nacionalnih obram- delovanje v kolektivni obrambi in operacijah kriznega odzi- bnih raziskav ter tehnologij in podpora projektom namenske vanja. V določenem obdobju se bo v skladu s cilji slovenske industrije); varnostne in obrambne politike prednostno lahko razvijalo – evakuacija državljanov Republike Slovenije iz tujine v tudi druge sile. kriznih in vojnih razmerah. Načrtovanje razvoja vojske temelji na izhodišču, da Poslanstva in naloge Slovenske vojske neposredno se bodo obrambni izdatki Republike Slovenije do leta 2008 določajo njen obseg in zmogljivosti. postopno povečali na 2% bruto domačega proizvoda in se nato do leta 2015 ne bodo zmanjševali. Predvidena ciljna 3.2. Izhodišča za razvoj in opremljanje Slovenske struktura obrambnih izdatkov ob koncu procesa uvajanja vojske poklicne vojske pomeni povečanje izdatkov za operacije na račun izdatkov za osebje in bo znašala 50% za osebje, 30% Razvoj in opremljanje Slovenske vojske do leta 2015 za operacije in vzdrževanje ter 20% za nabave glavne opre- temelji na procesu razvoja poklicne vojske in usmerjenosti me, infrastrukturo ter raziskave in razvoj. k načrtnem doseganju ciljnih operativnih zmogljivosti, ki jih narekujejo namen, poslanstva in naloge vojske. S tem pro- 3.3. Razvojni cilji Slovenske vojske gramom se prednostno zagotavlja razvoj tistih ključnih opera- tivnih zmogljivosti, ki so namenjene za nacionalno obrambo, Razvojni cilji Slovenske vojske v obdobju do 2015. leta kot tudi za delovanje v skupnih silah zavezništva. so: Razvoj Slovenske vojske izhaja iz nacionalnih interesov 1. Celovita integracija Slovenske vojske v vojaške Republike Slovenije in nalog, ki jih pogojujeta polnopravno strukture NATA v dogovorjenem obsegu in času, prednostno članstvo v NATU in razvoj skupne obrambne politike EU. Te- na področju zračne obrambe ter komunikacijskih in informa- meljno vodilo razvoja vojske je povezljivost z zavezniškimi cijskih sistemov. silami in sposobnost za skupno delovanje. 2. Vzpostavitev racionalne in enostavne strukture siste- Glede na obseg vojske, njene načrtovane ključne zmog- ma poveljevanja in kontrole na strateški, operativni in taktični ljivosti in sile za delovanje v mednarodnih operacijah, se za ravni, podprti s sodobnimi komunikacijskimi in informacijskimi načrtovanje in oblikovanje zmogljivosti Slovenske vojske sistemi, ki bodo omogočali povezljivost sistemov s poveljstvi upošteva naslednji obseg delovanja: in enotami NATA. – majhen obseg z enoto velikosti voda, 3. Vzpostavitev nacionalnega sistema zračne obrambe, – srednji obseg z enoto velikosti čete, povezljivega z integriranim sistemom obrambe NATA, ki bo – velik obseg z enoto velikosti namenske skupine ba- omogočal izvajanje zaščite suverenosti zračnega prostora taljonske ravni ter Republike Slovenije v miru. Stran 10874 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10875

4. Oblikovanje in razvoj premestljivih sil Slovenske operativnimi cikli enot. Sile bodo usposobljene, opremljene vojske v obsegu 40% sestave kopenske komponente, s te- in pripravljene za izvedbo konkretne naloge pod določenimi žiščem na bataljonski taktični skupini in bataljonu radiološke, pogoji in v določenem času. kemične in biološke obrambe, opremljenih in usposobljenih Sposobnost preživetja in zaščite sil na bojišču se bo za- za delovanje zunaj ozemlja Republike Slovenije ter zago- gotavljala s potrebno aktivno in pasivno zaščito ljudi, ustrezno tovitev potrebnih zmogljivosti za učinkovito in pravočasno opremo in infrastrukturo, premičnostjo, ustrezno zdravstveno izvedbo premeščanja sil z mirnodobne lokacije na območje oskrbo in zračno obrambo. Sposobnost preživetja bo poveča- operacij oziroma delovanja. na tudi z uporabo podatkov sistema zgodnjega odkrivanja in 5. Zagotovitev premičnosti poveljstev in enot vojske na opozarjanja, ki ga ima NATO in uvajanjem lastnih elementov območju delovanja za premestljive sile in del nepremestljivih sistema zgodnjega odkrivanja in opozarjanja. sil. Učinkovitost bojevanja se bo zagotavljala z razvojem in 6. Zagotovitev vzdržljivosti premestljivih sil v skladu s modernizacijo bojnih in nebojnih sistemov, z uporabo novih standardi NATA. tehnologij, ustrezno stopnjo usposobljenosti ter motiviranosti 7. Vzpostavitev sistema usposabljanja za zagotavljanje pripadnikov za izvedbo nalog. Učinkovit sistem poveljevanja razpoložljivih sil v skladu z izvajanjem namenskih nalog, v in kontrole ter komunikacij bo zagotovljen z modernizacijo, s predvidenem času in v skladu z NATO standardi. katero se bo prednostno zagotavljalo potrebno informacijsko 8. Vzpostavitev celovitega kadrovskega sistema in podporo in povezljivost s poveljstvi in enotami NATA. upravljanja s kadri, s katerim bo omogočeno doseganje Učinkovitost obveščevalne zagotovitve se bo zago- usklajene kadrovske strukture Slovenske vojske, postopna tavljala z razvojem obveščevalne dejavnosti, ki bo s svojimi odprava kadrovskih neskladij ter pravočasno in usmerjeno organizacijskimi in tehnološkimi rešitvami zadovoljevala na- načrtovanje kariernih poti pripadnikov. cionalne vojaške potrebe in delovanje Slovenske vojske zno- 9. Oblikovanje celovitega sistema vojaškega izobraže- traj zavezništva. Pri tem bo odločilnega pomena funkcionalno povezovanje obveščevalne dejavnosti vojske in Ministrstva vanja in usposabljanja v okviru Centra za doktrino, razvoj, za obrambo. izobraževanje in usposabljanje, z uporabo sodobnih sredstev Doseganje zahtevane stopnje tehnične in funkcionalne in metod ter vključevanjem sodobnih znanstvenih spoznanj. povezljivosti z drugimi vojaškimi organizacijami bo zagotov- 10. Vzpostavitev celovitega logističnega sistema za ljeno z uvajanjem standardov NATA pri organiziranosti, na- zagotovitev delovanja vojske, modernizacija in nabava lo- činu delovanja in opremljanja vojske. gističnih sredstev ter zagotovitev odzivnosti in usklajenosti logističnega sistema z dolgoročnimi in srednjeročnimi načrti 3.5. Doktrina delovanja Slovenske vojske ter programi. 11. Zagotovitev ustrezne podpore države gostiteljice Doktrina delovanja Slovenske vojske bo upoštevala za zavezniške sile in organizacije, ki se bodo v skladu z nacionalne značilnosti ter standarde in načela NATA. Doktri- mednarodnimi pogodbami nahajale in delovale na ozemlju narne rešitve se bodo prilagajale razvoju Slovenske vojske Republike Slovenije oziroma bodo v tranzitu. in spremembam v NATU. 12. Celostna vključitev in vpetost Slovenske vojske kot V Slovenski vojski bo zagotovljena potrebna zmogljivost sestavnega dela obrambnega, gospodarskega, znanstveno- presoje, načrtovanja, premeščanja, vzdrževanja in povelje- raziskovalnega, izobraževalnega in splošnega dolgoročnega vanja s silami doma in v tujini. Zagotovljena bodo ustrezna razvoja države, ki bo spodbujala in prispevala k hitrejšemu sredstva za poveljevanje ter obdelavo (obveščevalnih) poda- znanstveno-tehnološkemu razvoju in uvajanju novih tehno- tkov in informacij na strateški ravni. Na operativni ravni bodo logij, povečevala konkurenčnost domačega gospodarstva in potrebe po zmogljivostih že izbrane in določene. Osnovne njegovo povezovanje z gospodarstvi najbolj razvitih držav, vojaške enote, ki jih bo vojska potrebovala za izvajanje med- ne le na področju namenske industrije, temveč tudi drugih narodnih operacij oziroma aktivnosti, bodo v principu taktič- dejavnosti. no samozadostne enote (načelno ravni bataljona). Te enote bodo sestavljene in usposobljene za delovanje po načelih 3.4. Strategija doseganja ključnih zmogljivosti oblikovanja sil za izvedbo določene naloge (v nadaljnjem Slovenske vojske besedilu: namenske sile). Hkrati bodo to ključne vojaške zmogljivosti za izvajaje drugih nalog. Strategija razvoja vojske temelji na razvoju ključnih Slovenska vojska bo sposobna izvajati na območju zmogljivosti. Zmogljivosti vojske morajo zagotoviti usklaje- države združeno bojevanje na ravni brigade oziroma organi- nost poslanstva, nalog in dolgoročnih ciljev. Temeljno vodilo ziranja, premeščanja in uporabe dveh bataljonskih taktičnih bo doseganje, vzdrževanje in izboljševanje tistih operativnih skupin avtonomno na dveh različnih smereh, z ognjeno pod- zmogljivosti, ki podpirajo glavne naloge vojske. Te zmogljivo- poro višje ravni ali v sestavi višje enote. sti morajo zadovoljiti zlasti potrebe nacionalne in kolektivne Slovenska vojska bo sposobna za obrambo nacionalne- obrambe ter izvajanje drugih glavnih nalog. ga ozemlja v enem letu organizirati združeno taktično enoto Premestljivost sil z mirnodobne lokacije na območje brigadne ravni, ki bo sposobna izvajati vse kopenske oblike operacij se bo zagotavljala z zmogljivostmi strateškega trans- delovanja v sestavi višje enote zavezništva in ob ognjeni pod- porta, pripravo nacionalne infrastrukture ter potrebnih sil in pori zaveznikov, oziroma dve združeni taktični enoti brigadne sredstev za učinkovito in pravočasno premeščanje sil. ravni v daljšem časovnem obdobju. Sposobna bo uporabljati Povečanje premičnosti poveljstev in enot na območje bojne multiplikatorje sistema poveljevanja po pridodanih delovanja se bo zagotavljalo z nabavo bojnih vozil in zračnim elementih. Sistem poveljevanja in kontrole bo omogočal transportom taktičnega dosega. Premičnost bo zagotovljena vključevanje v podobne sodobne sisteme NATA. za vse premestljive sile in za del nepremestljivih sil. Republika Slovenija bo zagotovila premestljivost vseh Vzdrževanje potrebne ravni bojne učinkovitosti enot se sil, ki bodo načrtovane za izvajanje zavezniškega delovanja bo zagotavljalo za čas trajanja operacije s pravočasnim pla- izven državnega ozemlja. niranjem, zagotavljanjem in pripravo potrebnih sil in sredstev. Del enot Slovenske vojske za zagotovitev bojnega delo- Zagotovljena bo premičnost ter učinkovito izvajanje oskrbe vanja bo namensko organiziran, usposobljen in opremljen za samostojno ali v sodelovanju z drugimi državami. Premestlji- podporo premestljivim enotam. ve enote Slovenske vojske bodo organizirane in opremljene Nepremestljive sile bodo, poleg prostih zmogljivosti pre- za samostojno delovanje za najmanj 30 dni. mestljivih sil, glavna podpora sistemu varstva pred naravnimi Razpoložljivost sil in prehajanje enot v različne stopnje in drugimi nesrečami ter drugim državnim organom in javnim pripravljenosti bo usklajeno s standardi NATA in skladno z institucijam. Stran 10876 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10877

Slovenska vojska bo v sodelovanju z zavezniki zago- pripravljenosti. Glede na stopnjo pripravljenosti se bo vojska tovila potrebne zmogljivosti za učinkovito delovanje operacij delila na: v zračnem prostoru. Glede na možne grožnje iz zraka bo – sile v visoki stopnji pripravljenosti, ki bodo zagotavlja- organizacija poveljevanja in kontrole zagotavljala pogoje za le doseganje polne bojne pripravljenosti v največ 90 dneh. hitro izvedbo odločitev na politično-vojaški ravni v miru in v Namenjene bodo izvajanju nalog pri zaščiti nacionalnih in- vojni. Elementi sistema bodo povezljivi z zavezniškimi sistemi teresov ter za delovanje v zavezništvu. Sile v visoki stopnji in bodo neposredno podpirali postopno integracijo v združen pripravljenosti bodo, razen sil za nadzor zračnega prostora, v sistem razširjene zračne obrambe NATA. celoti premestljivega tipa. Opremljene in usposobljene bodo Zagotovljene bodo zmogljivosti za taktični vertikalni ma- za delovanje na celotnem območju države in zunaj nje. Pra- never bojne skupine na ozemlju Republike Slovenije in za viloma bodo popolnjene s stalno sestavo; podporo delovanja bataljonski taktični skupini v vseh oblikah – sile v nizki stopnji pripravljenosti, ki bodo imele od 91 bojnega delovanja ali bojne podpore. Zmogljivosti za taktični do 180 dnevni rok za doseganje polne bojne pripravljenosti. vertikalni manever bodo omogočale taktični premik pehotne Namenjene bodo predvsem podpori delovanja sil v visoki čete v enem naletu. stopnji pripravljenosti in njihovi dopolnitvi. Popolnjene bodo Slovenska vojska bo v sodelovanju z zavezniki razvijala s poklicno sestavo in pogodbeno rezervo; potrebne zmogljivosti za učinkovito delovanje na morju in pod – sile z daljšim časom vzpostavitve, ki bodo imele več njim. Zagotavljala bo varen dostop in varovanje pomorskih kot leto dni za doseganje polne bojne pripravljenosti. Na- poti ter pristanišča Koper. Obramba slovenskega akvatorija menjene bodo za nacionalno obrambo in dopolnjevanje sil. se bo izvajala tudi z večnamenskimi bojnimi sistemi s kop- Popolnjene bodo pretežno z rezervno sestavo. na, s posebnim poudarkom na racionalizaciji in poenotenju Glede na čas pripravljenosti se bodo poveljstva in eno- bojnih sredstev. te delile še na kategorije pripravljenosti, kot je določeno za Kljub pospešenemu procesu preoblikovanja Slovenske sile NATO. vojske bo Republika Slovenija ohranjala nekatere posebnosti na vojaškem področju, kot sta prostovoljno vojaško usposab- 3.6.1.1. Sile za bojevanje ljanje za obrambo države ter oblikovanje strateške rezerve kadrov, oborožitve in opreme (koncept t.i. tretjega kroga). Te Sile za bojevanje bodo sestavljene iz motoriziranih, rezerve bodo v primeru potrebe omogočale nadomeščanje oklepnih, oklepno-mehaniziranih in gorskih enot ter enote za izgub in povečanje zmogljivosti vojske, v skladu z nacionalni- specialno bojevanje. Organizirane bodo v brigadni strukturi in mi in zavezniškimi ocenami ogroženosti. Zato se bo ohranjala samostojnih enotah pri Poveljstvu sil Slovenske vojske. vojaška evidenca tako, da bodo strateške rezerve oblikovane Motorizirani bataljon bo temeljna enota, namenjena za okoli 20.000 pripadnikov Slovenske vojske. Izvedene bodo bojno delovanje v nacionalni in kolektivni obrambi ter za iz- tudi druge priprave z namenom, da bi bila lahko operativna vajanje operacij za podporo miru. Slovenska vojska bo imela zmogljivost teh sestav dosežena v dveh letih. Aktiviranje teh tri motorizirane bataljone, ki bodo uvrščeni v kategorijo pre- zmogljivosti bo temeljilo na politični odločitvi. Vojaško opremo mestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti. Prvi motorizirani in oborožitev za vzdrževanje teh zmogljivosti bo Republika bataljon bo dosegel končno operativno zmogljivost v letu Slovenija prikazovala v skladu s sprejetimi mednarodnimi po- 2006, drugi v letu 2007 in tretji v letu 2009. godbami. Za upravljanje s strateškimi rezervami in njihovo Oklepni in oklepno – mehanizirani bataljon bosta nosil- aktiviranje bodo skrbela teritorialno razmeščena razvojna ca manevrskega bojevanja. Oba bataljona bosta uvrščena jedra. Ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma v kategorijo nepremestljivih sil v nizki stopnji pripravljenosti. v neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali V strukturi vojske bosta ostala do konca življenjske dobe izrednega stanja je možna tudi ponovna uvedba izvajanja tankov kot glavnih bojnih sistemov, ko bodo ti zamenjani z vseh sestavin splošne vojaške obveznosti. ustreznimi novimi bojnimi sistemi. Gorski bataljon bo bojna enota, namenjena predvsem 3.6. Struktura Slovenske vojske za protipehotno delovanje v visokogorju. Uvrščen bo v ka- tegorijo nepremestljivih sil v nizki stopnji pripravljenosti, del 3.6.1. Razvrstitev sil enote pa bo lahko uvrščen v kategorijo premestljivih sil. Enota za specialno bojevanje bo bojna enota, namenje- Glede na vlogo v bojevanju se bodo sile Slovenske na izvidovanju, iskanju in reševanju ter izvajanju drugih oblik vojske delile na: specialnega bojevanja. Enota bo uvrščena v premestljive – sile za bojevanje, ki bodo namenjene, da z ognjeno sile v visoki stopnji pripravljenosti. Organizacijsko bo lahko močjo in manevrom premagajo nasprotnika oziroma mu delovala kot samostojna enota ali kot del obveščevalno iz- povzročijo čim večje izgube; vidniškega bataljona. Dolgoročno bo razvijala predvsem – sile za bojno podporo, ki bodo namenjene zagotavlja- zmogljivost za izvajanje nalog globinskega izvidovanja. nju ognjene moči in operativno podporo silam za bojevanje; – sile za zagotovitev bojnega delovanja, ki bodo na- 3.6.1.2. Sile za bojno podporo menjene zagotavljanju podpore bojnim silam, predvsem na področju administrativne podpore in logistike; Sile za bojno podporo bodo sestavljene iz inženirskih – sile za podporo poveljevanja in kontrole, ki bodo in artilerijskih enot, enot radiološke, kemične in biološke namenjene zagotavljanju neprekinjenega delovanja funkcij obrambe, enot za zračno obrambo, pomorskih enot in enot poveljevanja in kontrole. za zračni transport. Glede na sposobnost premeščanja se bodo sile delile Inženirski bataljon bo zagotavljal premičnost bojnih na: enot in oviranje nasprotnika. Z delom zmogljivosti bo pod- – premestljive sile, ki bodo organizirane, opremljene in piral delovanje premestljivih sil pri skupnem delovanju izven usposobljene za izvajanje vseh nalog doma in v tujini; območja države. Bataljon bo končne operativne zmogljivosti – nepremestljive sile, ki bodo organizirane, opremljene dosegel leta 2008. Uvrščen bo v nepremestljive sile v nizki in usposobljene za izvajanje nalog na nacionalnem ozemlju, stopnji pripravljenosti. Del bataljona bo uvrščen v kategorijo podporo in dopolnjevanje premestljivih sil, podporo sil za- premestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti in se bo pri- vezništva in drugih nalog v nacionalni pristojnosti na območju lagajal namenskim silam, kadar bo v njihovi sestavi. države in v njeni neposredni bližini. Artilerijski bataljon bo zagotavljal ognjeno podporo eno- Veliko število nalog vojske bo zahtevalo načrtno raz- tam Slovenske vojske. Opremljen bo z dvema tipoma orožij položljivost in načrtno zagotavljanje sil v različnih stopnjah (kalibra 155 mm in 105 mm). Bataljon bo končne operativne Stran 10876 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10877

zmogljivosti dosegel leta 2006. Uvrščen bo v nepremestljive Logistični center bo namenjen organiziranju in izvajanju sile v nizki stopnji pripravljenosti. Del bataljona bo uvrščen v tehničnega vzdrževanja zahtevnejših materialnih sredstev na kategorijo premestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti in se vseh stopnjah, razen letalskih in mornariških tehničnih sred- bo prilagajal namenskim silam, kadar bo v njihovi sestavi. stev. Izvajal bo oskrbo in transport materialnih sredstev do Bataljon radiološke, kemične in biološke obrambe bo enot Slovenske vojske ter vzdrževal infrastrukturo. Zagotav- zagotavljal zmogljivosti za radiološko, kemično in biološko ljal bo nabavo, skladiščenje, vzdrževanje zalog in rezerv voj- detekcijo ter dekontaminacijo enot. Končne operativne zmog- ske, distribucijo in izločanje materialnih sredstev iz uporabe. ljivosti bo dosegel leta 2009. Bataljon bo uvrščen v kategorijo Izvajal bo specialistično usposabljanje za logistične vojaške premestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti. evidenčne dolžnosti. Končne operativne zmogljivosti bo do- Bataljon zračne obrambe bo namenjen za zračno segel leta 2009. Center bo uvrščen v kategorijo nepremestlji- obrambo enot in ključnih objektov, pomembnih za obrambo, vih sil v nizki stopnji pripravljenosti. Del centra bo uvrščen v na malih in srednjih višinah. Bataljon bo končne operativne kategorijo premestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti in se zmogljivosti dosegel do leta 2012. Uvrščen bo v nepre- bo prilagajal namenskim silam, kadar bo v njihovi sestavi. mestljive sile v nizki stopnji pripravljenosti. Del bataljona Zdravstveni center bo namenjen za zagotavljanje druge bo uvrščen v kategorijo premestljivih sil v visoki stopnji pri- ravni zdravstvene oskrbe enot, izvajanje nalog s področja pravljenosti in se bo prilagajal namenskim silam, kadar bo v medicine dela, zdravstvene oskrbe pripadnikov vojske in njihovi sestavi. veterinarske oskrbe. Usmerjal bo razvoj in delovanje zdrav- Mornariški divizion bo namenjen zagotavljanju zmog- stvene in veterinarske oskrbe. Center bo končne operativne ljivosti za delovanje na in pod morjem. Divizion bo končne zmogljivosti dosegel leta 2007. Uvrščen bo v kategorijo ne- operativne zmogljivosti dosegel do leta 2015. Uvrščen bo v premestljivih sil z daljšim časom vzpostavitve. Del centra nepremestljive sile v nizki stopnji pripravljenosti. Del diviziona bo uvrščen v kategorijo premestljivih sil v visoki stopnji pri- bo v visoki stopnji pripravljenosti s poudarkom na izvajanju pravljenosti in se bo prilagajal namenskim silam, kadar bo v nalog iskanja in reševanja na morju ter izvajanja nalog pod njihovi sestavi. morjem. Bataljon vojaške policije bo namenjen izvajanju vojaško- Helikopterski bataljon bo namenjen zagotavljanju pod- policijskih nalog ter nalog protidiverzantske in protiteroristične pore bojnega delovanja s težiščem na zagotavljanju verti- zaščite v vojaških objektih ter okoliših teh objektov. Končne kalnega manevra. V sestavi helikopterskega bataljona bodo operativne zmogljivosti bo dosegel leta 2005. Bataljon bo razvite zmogljivosti zračnega transporta poškodovancev in uvrščen v premestljive sile v visoki stopnji pripravljenosti. ranjencev. Bataljon bo končne operativne zmogljivosti do- segel do leta 2014. Uvrščen bo v premestljive sile v visoki 3.6.1.4. Enote za podporo poveljevanja in kontrole stopnji pripravljenosti in se bo prilagajal namenskim silam, kadar bo v njihovi sestavi. Enote za podporo poveljevanja in kontrole bodo sestav- ljale enote za zveze, enota za nadzor zračnega prostora in 3.6.1.3. Sile za zagotovitev bojnega delovanja obveščevalno izvidniške enote. Bataljon za zveze bo namenjen za zagotavljanje delo- Sile za zagotovitev bojnega delovanja bodo sestavljene vanja stacionarnega in premičnega komunikacijskega in iz poveljniško logističnih enot, letalske baze, poveljstev in informacijskega sistema vojske ter nadzor in upravljanje vojaško teritorialnih enot, logističnega centra, zdravstvenega komunikacijskih in informacijskih sistemov na strateški in centra in enote vojaške policije. operativni ravni. Bataljon bo končne operativne zmogljivosti Poveljniško logistični bataljon bo namenjen zagotovitvi dosegel leta 2007. Uvrščen bo v nepremestljive sile v visoki bojnega delovanja poveljstva brigade in enot v sestavi. Konč- stopnji pripravljenosti. Del enote bo uvrščen v kategorijo pre- ne operativne zmogljivosti bo dosegel leta 2009. Bataljon bo uvrščen v premestljive sile v visoki stopnji pripravljenosti. mestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti in se bo prilagajal Letalska baza bo namenjena zagotovitvi letalskih dejav- namenskim silam, kadar bo v njihovi sestavi. nosti na območju letališč ter zmogljivosti za delovanje letališč, Bataljon za nadzor zračnega prostora bo namenjen vključno s splošno logistično podporo, varovanjem, oskrbo za neprekinjeno izvajanje nadzora in kontrole zračnega in vzdrževanjem letalskih tehničnih sredstev, vzdrževanjem prostora Republike Slovenije. Z večjim delom zmogljivosti letališke infrastrukture in za podporo države gostiteljice. V bo neposredno zagotavljal delovanje in postopno integra- sestavi baze bo delovala tudi letalska transportna enota. Le- cijo Slovenske vojske v združen sistem razširjene zračne talska baza bo uvrščena v nepremestljive sile v visoki stopnji obrambe NATO. Končne operativne zmogljivosti bo dosegel pripravljenosti. Del baze bo uvrščen v kategorijo premestljivih leta 2009. Uvrščen bo v nepremestljive sile v visoki stopnji sil v visoki stopnji pripravljenosti in se bo prilagajal namen- pripravljenosti. skim silam, kadar bo v njihovi sestavi. Obveščevalno izvidniški bataljon bo namenjen zbira- Vojaško teritorialne enote bodo namenjene za izvajanje nju, analiziranju ter posredovanju vojaških obveščevalnih nalog za varovanje ozemlja in vitalnih infrastrukturnih objek- podatkov in informacij uporabnikom na strateški in opera- tov, opravljanje nalog vojaške teritorialne logistike, delova- tivni ravni. V sestavi bataljona bodo enota brezpilotnih letal, nje pretežnega dela vojaške infrastrukture ter zagotavljanje enota za elektronsko bojevanje, enota globinskih izvidnikov, pogojev za povečanje obsega in strukture sil nad z orga- enota za psihološke operacije, ter poveljniška in logistična nizacijsko mobilizacijskim razvojem določenim obsegom. enota. Bataljon bo končne operativne zmogljivosti dosegel Sodelovale bodo z nosilci civilne obrambe pri materialno leta 2009. Uvrščen bo v kategorijo nepremestljivih sil v visoki zdravstveni oskrbi na lokalni in regionalni ravni ter izvajale stopnji pripravljenosti. Del enote bo uvrščen v kategorijo pre- del nalog podpore države gostiteljice. mestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti in se bo prilagajal Za izvajanje bojnih nalog bodo po mobilizaciji, v okviru namenskim silam, kadar bo v njihovi sestavi. območja odgovornosti vojaškega teritorialnega poveljstva, razvite enote različnih namembnosti od voda do čete. 3.6.2. Poveljniška struktura in poveljstva Slovenske vojske Organizirane bodo po modularnem principu in praviloma ne bodo zapuščale območja odgovornosti. Opremljene bodo s Generalštab Slovenske vojske je po obstoječi zakonski pehotno oborožitvijo. Razvrščene bodo v nepremestljive sile ureditvi organ v sestavi Ministrstva za obrambo in najvišji z daljšim časom za doseganje bojne pripravljenosti. vojaški strokovni organ za poveljevanje z vojsko. Namenjen V sestavi vojaško teritorialnih enot bodo enote za va- je opravljanju vojaško strokovnih nalog, ki se nanašajo na rovanje objektov, enote za bojni nadzor ozemlja, inženirske razvoj, načrtovanje, organizacijo, usposabljanje in delovanje enote ter logistične enote. Slovenske vojske. Stran 10878 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10879

Razmejitev področij dela med Generalštabom Sloven- obrambnega sistema ter tudi prehodnost iz civilnih poklicev ske vojske in upravnim delom Ministrstva za obrambo še ni v vojaške in obratno. Posebna pozornost bo usmerjena v ustrezna in kot vizija razvoja na tem področju je določena razvoj osnovnih vojaških veščin in vojaških ved. integrirana struktura Ministrstva za obrambo kot končni cilj. Nosilec vojaškega izobraževanja in usposabljanja ter Nadaljnja temeljita analiza procesov in funkcij v obrambnem znanstveno raziskovalnega dela in tehnološkega razvoja sistemu bo podlaga za vzpostavitev bodoče organizacijske vojske bo poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in strukture Ministrstva za obrambo po zgledu sodobnih obram- usposabljanje. Pri izvajanju vojaškega izobraževanja in uspo- bnih sistemov, ki bo omogočala racionalizacijo in optimizacijo sabljanja bo sodelovalo z domačimi in tujimi izobraževalnimi izvajanja procesov ter funkcij. Glede na normativno ureditev institucijami ter enotami Slovenske vojske. S sodelovanjem javne uprave bodo nekatere rešitve, ki določajo organizacij- civilnih izobraževalnih ustanov se bodo izvajale predvsem ske oblike v Ministrstvu za obrambo, v daljšem prihodnjem najvišje oblike izobraževanja (podiplomski študij). Z vgradnjo obdobju verjetno spremenjene skladno s potrebami, ki jih vojaških modulov v programe višjih in visokih strokovnih šol bodo narekovale izkušnje in razvojne potrebe. ter fakultet se bo izvajalo tudi izobraževanje za pridobitev Skrajni ciljni rok za integracijo upravnih in strokovnih osnovne izobrazbe. Dopolnilno vojaško izobraževanje in nalog obrambe ter poslovnih funkcij v Ministrstvu za obrambo usposabljanje se bo deloma lahko izvajalo v tujini. in vojski je predviden za leto 2008. Prvi integracijski procesi Center za doktrino in razvoj bo nosilec izdelave doktrin so načrtovani tako, da bodo končani predvidoma v letu 2006 in pravil, znanstveno raziskovalnega dela in tehnološkega z vzpostavitvijo integrirane civilno-vojaške strukture na ob- razvoja vojske, razvoja in evalvacije oborožitvenih sistemov veščevalnem in varnostnem področju, področju informatike in ter programiranja specialističnega izobraževanja in usposab- komunikacij, protokola in obveščanja javnosti ter operativne ljanja. Sodeloval bo pri izdelavi formacij Slovenske vojske in logistike v okviru vojske oziroma poslovnega dela logistike evalvaciji poveljstev in enot. Center bo aktivno sodeloval pri (nabava, finance, javna naročila itd.) v ločenih organizacijskih izvedbi programov izobraževanja in usposabljanja, nadzoro- enotah Ministrstva za obrambo za področje financ, računo- val kvaliteto izvedbe pedagoških procesov ter vodil in usmer- vodstva in nabave. jal podeljevanje pravic predavati na vojaških šolah. Začetne Poveljstvo sil Slovenske vojske je združeno poveljstvo operativne zmogljivosti bo dosegel konec leta 2004, polne za delovanje na operativni in taktični ravni. Poveljstvo bo od- operativne zmogljivosti pa leta 2006. govorno za pripravljenost, dopolnjenost in usposobljenost po- Center za usposabljanje bo nosilec temeljnega voja- drejenih poveljstev in enot. Poveljstvo sil bo vodilo delovanje škega strokovnega usposabljanja vojaškega osebja stalne in Slovenske vojske v tujini, načrtovanje in vodenje operacij v rezervne sestave. Izvajal in usmerjal bo izvajanje temeljnega zračnem prostoru Republike Slovenije v miru ter za njihovo in osnovnega vojaškega usposabljanja vojakov za pridobitev usklajevanje z zavezništvom. vojaške evidenčne dolžnosti ter koordinacijo specialistične- Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in uspo- ga usposabljanja. Sodeloval bo pri izdelavi in vzpostavljanju sabljanje bo izvajalo selekcijo in usposabljanje vojakov ter standardov za urjenje posameznika, skupine in oddelka usposabljanje in izobraževanje vojaškega osebja na vseh pehote. Določene oblike usposabljanja bo izvajal v stalnih ravneh. Razvijalo in preizkušalo bo doktrine in pravila, do- organizacijskih oblikah. Praviloma bo center edina vstopna ločalo standarde bojne usposobljenosti ter sodelovalo pri točka za zaposlovanje v vojski. evalvacijah enot in poveljstev. V njegovi sestavi bodo centri Center za bojno usposabljanje bo namenjen za orga- (za doktrino in razvoj, usposabljanje in bojno usposabljanje) nizacijo in izvajanje bojnih urjenj z bojnimi streljanji od ravni in šole (za podčastnike in častnike, letalska šola, gorska šola, čete navzgor in poveljniško štabnih vaj s poudarkom na šola tujih jezikov in poveljniško štabna šola). Predvidoma bo računalniško podprtih procesih. Prilagajal se bo procesom ustanovljeno do leta 2005. doseganja končnih operativnih sposobnosti enot. Na vseh Poveljstvo za zagotovitev delovanja bo namenjeno na- področjih usposabljanja bo vzpostavil tesno sodelovanje s črtovanju, organizaciji in koordinaciji logistične zagotovitve centrom za doktrino in razvoj, na področju štabnih vaj pa delovanja vojske, usklajevanju aktivnosti in nalog materialno predvsem s poveljniško štabno šolo. Vodilo pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe, premikov in podpore države gostitelji- pogojev urjenja bodo standardi, uveljavljeni v NATU. Urjenja ce. Izvajalo bo vzdrževanje infrastrukture in nadzor ozemlja. enot se bodo praviloma izvajala na vadiščih in streliščih Slo- Združevalo bo zmogljivosti logističnega centra, zdravstvene- venske vojske, urjenje taktičnih skupin bataljonske ravni in ga centra, letalske baze, vojaško teritorialnih poveljstev in vaje premeščanja pa tudi v tujini. enot ter enote vojaške policije. Predvidoma bo ustanovljeno Šola za podčastnike bo nosilec osnovnega vojaškega do leta 2005. strokovnega izobraževanja in usposabljanja podčastnikov in Poveljstvo brigade bo organ poveljevanja in kontrole z nižjih vojaških uslužbencev. Izvajala in usklajevala bo dopol- enotami v sestavi brigade. Odgovorno bo za pripravljenost, nilno usposabljanje za začetne poveljniške dolžnosti do rav- popolnjenost in usposobljenost podrejenih enot. ni voda in koordinirala izvajanje osnovnega specialističnega usposabljanja. Izvajala bo nadaljnje izobraževanje nižjih in 3.6.3. Sistem vojaškega izobraževanja in usposabljanja višjih podčastniških dolžnosti. Usposabljanje in izobraževanje bo izvajala za poveljniško-enotovne, specialistične in štabne Sistem vojaškega izobraževanja in usposabljanja bo dolžnosti podčastnikov in nižjih vojaških uslužbencev. obsegal temeljno, osnovno in dopolnilno vojaško izobraže- Šola za častnike bo nosilec osnovnega vojaškega stro- vanje in usposabljanja. Zagotavljal bo sistematično in načrtno kovnega izobraževanja in usposabljanja častnikov. Pristojna pripravo za začetne dolžnosti v vojaškem poklicu, stalno nad- bo za koordinacijo in izvajanje dopolnilnega usposabljanje za gradnjo vojaško strokovne usposobljenosti, usposabljanje za začetne poveljniške dolžnosti do ravni čete. Šola bo usklaje- opravljanje tipičnih dolžnosti v okviru posameznega vojaške- vala izvajanje temeljnega specialističnega usposabljanja. ga poklica ter usposabljanje vojaških enot za učinkovito izva- Letalska šola bo nosilec šolanja pilotov in drugega le- janje nalog. Sistem bo omogočal redne oblike izobraževanja talskega strokovnega osebja za pridobitev osnovnih licenc in usposabljanja (iz dela), izobraževanje in usposabljanje za opravljanje poklica ter usposabljanja za tip zrakoplova in ob delu in na daljavo. Po obsegu, organizaciji in vsebini vsa posebna letalska pooblastila. Razvoj šole bo ob vzdrže- izobraževanja in usposabljanja se bo prilagajal načrtovani vanju mednarodno priznanega statusa po združenih letalskih strukturi in nalogam vojske, s težiščem na praktičnem uspo- predpisih usmerjen v oblikovanje nacionalne letalske šole, sabljanju posameznika in osnovnih taktičnih enot. Zagotavljal pristojne za šolanje poklicnih pilotov in letalskega tehničnega bo takšno raven vojaške izobrazbe in usposobljenosti, ki bo osebja za potrebe državnih organov Republike Slovenije in omogočala gibljivost vojaškega kadra znotraj celotnega po posebni odločitvi tudi nacionalnega letalskega prevoznika. Stran 10878 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10879

Letalska šola bo izvajala šolanje vojaškega osebja tudi na Logistična zagotovitev delovanja v NATO vodenih ope- obstoječih letalih PC 9, dokler zaradi iztrošenosti ne bodo racijah bo temeljila na nacionalni logistični podpori in dolo- izločeni iz uporabe. čeni stopnji večnacionalne podpore. V večnacionalni podpori Gorska šola bo nosilec usposabljanja za pridobitev stro- bo lahko šlo za specializirano vlogo, vlogo vodilne države ali kovne usposobljenosti za specialistično področje bojevanja v večnacionalno združeno enoto za logistično podporo. gorah. Predvidoma bo organizirana v okviru Centra za bojno Zmogljivosti bodo organizirane v sestavi poveljstva za usposabljanje. zagotovitev delovanja, v poveljniško logističnem bataljonu in Šola tujih jezikov bo nosilec izobraževanja tujih jezikov poveljniško logističnih enotah v sestavi bataljonov. po standardih NATO (prednostno angleščine, francoščine Izveden bo prehod iz logistične organiziranosti po služ- in nemščine) za pripadnike enot, organov in organizacij s bah na organiziranost po funkcionalnih področjih (oskrbova- področja nacionalne varnosti Republike Slovenije in Partner- nje, premiki in transport, vzdrževanje materialnih sredstev, stva za mir ter učenja slovenščine kot tujega jezika. Šola bo zdravstvena zagotovitev, vojaška infrastruktura ter finančna tudi nosilec prevajalske dejavnosti in lektoriranja, jezikovne zagotovitev). Uveljavljene bodo spremembe v povezovanju z verifikacije standardov ter vojaških publikacij zavezništva in organi civilne obrambe na področju podpore države gostite- vojaško terminološkega usposabljanja za pripadnike vojske. ljice in materialno zdravstvene oskrbe. Tretja in četrta raven Pod okriljem mednarodnega sodelovanja šol bo nadaljeval z zdravstvene oskrbe vojske se bosta izvajali v sistemu javnega delom center Partnerstva za mir za jezike. zdravstva. Določeni in uveljavljeni bodo standardi logistične Poveljniško štabna šola bo nosilec vseh oblik nadalje- samozadostnosti po nivojih in strukturi sil v skladu z dosega- valnega izobraževanja častnikov in vojaških uslužbencev. njem končnih operativnih sposobnosti osnovnih enot. Izobraževanje bo potekalo na treh ravneh. Poveljniško Oblikovan bo celovit informacijski sistem logistike, ki bo štabna raven bo pogoj za vključevanje v delo štabov (po- omogočal večjo odzivnost vojaške logistike, kompatibilnost in veljstev). Druga in tretja raven bosta zagotavljali selekcijsko izmenjavo podatkov ter informacij znotraj obrambnega siste- poveljniško izobraževanje, primerljivo z generalštabnimi in ma Republike Slovenije in z informacijskimi sistemi NATA. obrambnimi šolami v tujini. Predstavljala bo mesto inte- lektualne izmenjave razvojnih konceptov, idejnih rešitev 3.8.2. Sistem opremljanja in njihove validacije. S svojimi izdelki bo šola prispevala k sistemskim in konceptualnim rešitvam na področju razvoja Spremembe v sistemu opremljanja bodo omogočile in delovanja vojske. Sodelovala bo v pripravi posameznikov vzpostavitev enotnega in racionalnega sistema opremljanja, za delo v tujini. ki bo podpiral razvoj ciljnih zmogljivosti vojske in bo spo- soben integrirati različne finančne vire. Integracija procesa 3.7. Kadrovski sistem in upravljanje kadrov opremljanja bo obsegala vse faze opremljanja od identifika- cije projektov do izvzema opreme in oborožitve iz uporabe. S preoblikovanjem vojske bo vzpostavljeno novo raz- Spremembe v organizacijski strukturi Ministrstva za obrambo merje med posameznimi kategorijami pripadnikov vojske. bodo usmerjene v zmanjševanje števila izvajalcev opremlja- Slovenska vojska bo nadaljevala popolnjevanje s poklicnimi nja. Do konca leta 2005 bo vzpostavljena povezava sistema pripadniki in pogodbeno rezervo ter s tem povečevala opera- opremljanja s sistemom obrambnega planiranja. tivne sposobnosti sil. Delovno pravni status vojaških oseb bo V opremljanje vojske z vojaško opremo in oborožitvijo, prilagojen nalogam in načinu delovanja poklicne vojske in pri- kot tudi vzdrževanje, se bo v skladu s svojimi tehnološkimi merljiv z rešitvami v državah članicah NATA. Posebna pozor- zmožnostmi in ustreznimi programi vključevala nacionalna nost bo namenjena motiviranju, nagrajevanju, izobraževanju industrija. in usposabljanju ter odpustu pripadnikov iz vojske. Predvido- Za financiranje programov opremljanja vojske do leta ma bo treba zagotoviti obvezno služenje v pogodbeni rezervi 2007 bo značilno povečevanje rednih proračunskih sredstev po preteku pogodbe o zaposlitvi v poklicni sestavi. ob hkratnem zmanjševanju finančnih virov na podlagi Zako- Na podlagi načrta razvoja kadrov in kariernih poti bo na o zagotavljanju sredstev za temeljne razvojne programe uveljavljen dopolnjen način pridobivanja kadrov in popolnje- obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994–2007. Po vanja vojske s kariernimi in pogodbenimi pripadniki. Odprav- izteku veljavnosti tega zakona bo uveljavljen tak način finan- ljene bodo pomanjkljivosti pri izvajanju kadrovskih postopkov, ciranja opremljanja vojske, ki bo ohranjal načrtovano višino kar bo omogočilo vzpostavitev transparentnega kadrovskega deleža bruto domačega proizvoda za obrambne izdatke. sistema in njegovo primerljivost z vojaškimi kadrovskimi si- stemi držav članic zavezništva. Izvajanje vojaške dolžnosti se bo obnovilo v primeru 4. PROGRAM NABAV OPREME povečane nevarnosti napada na državo, neposredne voj- IN INFRASTRUKTURE ne nevarnosti oziroma v primeru razglasitve izrednega ali vojnega stanja. Temu cilju bodo prilagojene obrambne pri- Doseganje ključnih operativnih zmogljivosti vojske se prave države v miru, vključno s potrebnim vzdrževanjem in bo zagotavljalo s sistematičnim in preglednim določanjem, vodenjem vojaške evidence ter drugih priprav za ponovno načrtovanjem ter celovitim financiranjem programov opre- izvajanje sestavin splošne vojaške dolžnosti. mljanja in modernizacije. V prihodnjem razvoju vojske bo zagotovljeno ravnotežje med uvajanjem najnovejše tehnolo- 3.8. Logistika gije ter izboljšanjem obstoječe tehnologije. Zagotovljena bo ustrezna unifikacija opreme. 3.8.1. Koncept logistike Slovenski vojak bo opremljen in usposobljen za bojeva- nje z najsodobnejšim orožjem. Opremljanje in modernizacija Z zmanjšanjem obsega vojne sestave in prestruktu- bosta sledila tehnološkim zahtevam sodobnega bojevanja. riranjem sil za izvajanje novih nalog bo vzpostavljen nov Programi modernizacije bodo usmerjeni v sodobne tehnolo- model organiziranosti logistike ter nova struktura in popol- gije, ki bodo omogočale učinkovito izvajanje nalog. Moderni- nitev logističnih elementov in enot. Osnova za zagotovitev zacija in opremljanje vojske se bosta izvajala z upoštevanjem učinkovitosti delovanja bo ustrezno razmerje med logistično standardov NATA in slovenskih standardov, predvsem tam, avtonomnostjo in naslanjanjem na zmogljivosti zavezniških kjer so ti zahtevnejši in ne bodo imeli negativnega vpliva in civilnih virov, praviloma na podlagi pogodbenih odnosov. na skupno delovanje v zavezništvu. S tem bo zagotovljena Delovanje in vzpostavitev logistične organiziranosti vojske po potrebna mednarodna povezljivost enot in kompatibilnost vstopu v zavezništvo presega nacionalne okvire. vojaške opreme in oborožitve. Stran 10880 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10881

4.1. Glavna oprema poro, radarskih, senzorskih in optičnih sistemih za odkrivanje ciljev, sistemu za prednje opazovalnice in laserskem sistemu 4.1.1. Raketni sistem za usmerjanje ognja. Za povečanje premičnosti artilerijskih enot, manevra ognja in sposobnosti preživetja na bojišču Zmogljivosti za protioklepni boj v bojnih bataljonih (mo- bodo do leta 2010 končane študije in izbor primernih sodo- torizirani bataljon, lahki pehotni bataljon) se bodo zagotovile bnih sredstev za ognjeno podporo, z možnostjo realizacije do z nabavo in opremljanjem s sodobnimi protioklepnimi sistemi leta 2015. Do takrat se bo modernizacija izvajala predvsem z za srednje in dolge razdalje. Sistemi bodo uvrščeni v osnov- uvajanjem streliva z izboljšanimi zmogljivostmi. no oborožitev ognjene podpore samih bataljonov. Zračna obramba enot ter objektov in okolišev, pomembnih za obram- 4.1.5. Bojna vozila bo, se bo zagotavljala z bataljonom zračne obrambe, ki bo do leta 2012 v celoti moderniziran. Težišče modernizacije bo Oborožitev motoriziranega bataljona in enot v sestavi v nabavi in uvajanju premičnih raketnih sistemov kratkega in namenske taktične skupine bo temeljila na družini kolesnih srednjega dosega ter pri opremljanju bataljona s sistemi za bojnih vozil, s katerimi bo povečana učinkovitost, ubojnost avtomatski nadzor delovanja orožij zračne obrambe, s čemer in natančnost neposredne podpore, premičnost in preživetje bo zagotovljena ustrezna zaščita premestljivih sil in zračna ključnih bojnih enot. Zmogljivosti izvidovanja, podpore in obramba objektov, pomembnih za obrambo. Nova oprema prevoza vojakov bodo zagotovljene z uvajanjem srednjega bo ustrezala zahtevam integracije v zavezniški sistem zračne kolesnega bojnega vozila. Bojna podpora bo zagotovljena z obrambe. uvajanjem integriranega srednjega minometa na srednjem kolesnem bojnem vozilu, ki bo opremljen s sodobnim siste- 4.1.2. Rakete mom za upravljanje z minometnim ognjem. Učinkovito delo- vanje, prevoz in zaščita ostalih bojnih in podpornih zmoglji- Potrebne zaloge raket za sisteme zračne obrambe vosti bo zagotovljena z opremljanjem in modernizacijo lahkih kratkega in srednjega dosega ter protioklepnih raket sred- kolesnih oklepnih vozil. njega in dolgega dosega bodo vzpostavljene ob nabavi novih sistemov, skladno z oceno ogroženosti države, pri- 4.1.6. Inženirska oprema čakovano življenjsko dobo raket in predvideno porabo raket za usposabljanje. Dopolnitev zmogljivosti osnovnih raketnih Z nabavo in modernizacijo inženirske opreme se bo sistemov bataljona zračne obrambe bo zagotovljena z delno povečala učinkovitost, premičnost in preživetje ključnih ro- zamenjavo zastarelih lahkih prenosnih raketnih sistemov dov vojske. Povečanje bojne inženirske podpore in splošne zračne obrambe s sodobnejšimi prenosnimi raketami krat- podpore bo zagotovljeno z nadaljevanjem opremljanja z kega dosega. lansirnimi mostovi, inženirsko podporno opremo, inženirsko konstrukcijsko opremo, inteligentnim minskim sistemom ter 4.1.3. Zrakoplovi s taktičnim sistemom za daljinsko miniranje in razminiranje, modularnim sistemom za detekcijo min ter inženirskimi sred- Z investicijami v nabavo, modernizacijo in opremljanje stvi za zagotavljanje mobilnosti, oviranja in preživetja. Na- zrakoplovov ter z investicijami v sisteme za navigacijo in bavljeni bodo potrebni inženirski delovni stroji, kot so viličarji, zveze, bo omogočena povezljivost ter varna in učinkovita dvigala, nakladalci in podobno. uporaba zrakoplovov v državi in v zavezništvu. Zagotovitev vertikalnega manevra bataljonski taktični bojni skupini in 4.1.7. Pehotno orožje podpora delovanja bataljonski taktični skupini v vseh oblikah delovanja, vključno z vlogo bojnega elementa ali bojne pod- Modernizacija pehotnega in ročnega strelnega orožja je pore, bo osnova za razvoj zmogljivosti helikopterske enote. predpogoj za zagotavljanje potrebnih zmogljivosti pehotnih Z dokupom in modernizacijo lahkih večnamenskih in sred- enot Slovenske vojske. Povečana bojna moč bo zagotovljena njih transportnih helikopterjev bo zagotovljena sposobnost z nabavo sodobne lahke pehotne oborožitve in optoelektron- taktičnega premika pehotne čete v enem naletu in ustrezna skih sredstev z možnostjo detekcije ciljev in delovanja v vseh zmogljivost za medicinsko evakuacijo po zraku. Razvoj bojne pogojih ter z nabavo skupinskega pehotnega orožja z mož- podpore iz zraka bo usmerjen v zagotovitev ustrezne opreme nostjo modularne namestitve opreme, kot so ostrostrelske helikopterjev za bojevanje in bojno podporo, ki jo bo mogoče puške, puškomitraljez, mitraljez, avtomatski bombomet in nadgraditi tudi za protiladijski boj. specialno orožje. Povečana ubojnost in sposobnost preži- Zmogljivost taktičnega izvidovanja in opazovanja iz zra- vetja pehote bo povečana z nabavo orožij za protioklepni boj ka ter prenosa podatkov v realnem času bo vzpostavljena z na kratkih razdaljah in z modernizacijo skupinskega orožja nabavo brezpilotnih letal kratkega in zelo kratkega dosega. za bojno podporo. Zaradi omejenih virov se bodo potrebne zmogljivosti strateškega zračnega transporta zagotavljale s sodelovanjem 4.1.8. Transportna in druga nebojna vozila v mednarodnih projektih. Skladno s povečevanjem obsega delovanja enot izven območja države in zaradi geografske Ustrezne zmogljivosti za prevoz osebja in vojaške oddaljenosti operacij od Republike Slovenije, se bodo v opreme, premik oborožitve in sposobnost evakuacije poško- minimalnem obsegu zagotovile lastne zmogljivosti za zračni dovanih sredstev, vključno z medicinsko evakuacijo, bodo transport z dosegom med 3500 in 5000 kilometri, namenjene pomembne za doseganje ciljev sil in predstavljajo pogoj predvsem zagotavljanju oskrbe in vzdržljivosti lastnih sil v za sodelovanje vojske v kolektivni obrambi in v operacijah operacijah, omejenem premeščanju sil ter morebitni nujni kriznega odzivanja. Modernizacija transportnih sredstev bo evakuaciji moštva iz operacij. usmerjena v optimalno tipizacijo in unifikacijo voznega parka. Nabave lahkih vozil bodo usmerjene v dokup in zamenjavo 4.1.4. Artilerijska sredstva večnamenskih terenskih vozil, vozil za podporo in taktičnih terenskih tovornih vozil. Poleg nabave srednjih terenskih Modernizacija in izboljšanje zmogljivosti vojske pri ne- tovornih vozil bodo zagotovljena težka terenska tovorna posredni ognjeni podpori, protiartilerijskem boju in udaru po vozila, paletizirani nakladalni sistem, vlačilci, prikolice in globini, bo zagotovljeno z nabavo in uvajanjem zmogljivosti podobno. Z nabavo oklepnih in klasičnih medicinskih vozil za odkrivanje ciljev in usmerjanje ognja s težiščem na avto- bodo vzpostavljene potrebne zmogljivosti za medicinsko matiziranem taktičnem sistemu za upravljanje z ognjeno pod- evakuacijo po zemlji. Stran 10880 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10881

4.1.9. Ladje in čolni 4.1.12. Ostala oprema enot in posameznikov

Za obrambo in zaščito akvatorija, s težiščem na do- Z nabavo osebne opreme vojaka posameznika in opre- stopnih pomorskih poteh v pristanišče Koper, bo nabavljena me enot, ki se ne razvršča v glavno opremo, bodo povečane druga hitra patruljna ladja in oprema za minimalno neposred- in izboljšane zmogljivosti vojske na področju izvidovanja, no zaščito akvatorija. odkrivanja, identifikacije ter osebne in skupinske zaščite. Zaradi omejenih virov se bodo potrebne zmogljivosti Povečana bo sposobnost preživetja v pogojih radiološke, strateškega pomorskega transporta zagotavljale s sodelo- kemične in biološke kontaminacije. Razvito bo preventivno vanjem v mednarodnih projektih. zdravstveno varstvo ter zdravstvena oskrba. Na ravni ope- rativne logistike bo zagotovljeno izboljšanje delovanja sil v 4.1.10. Elektronska in komunikacijska oprema operacijah, sprejem zavezniških sil in njihova namestitev ter distribucija sredstev in opreme. Na ravni taktične logistike bo Elektronska in komunikacijska oprema predstavlja zagotovljena ustrezna lastna samozadostnost na področju ogrodje sodobnih komunikacijskih in informacijskih siste- oskrbe, transporta, vzdrževanja orožja in vojaške opreme. mov, sistemov za upravljanje z ognjem, izvidniških sistemov, Zmogljivosti za izvidovanje, odkrivanje in identifikacijo sistemov za elektronsko bojevanje in sistemov za izvajanje bodo zagotovljene z nabavo sodobnih osebnih in skupinskih informacijskih operacij. Kot celota, sistemi za podporo vo- sredstev za delovanje v pogojih slabe vidljivosti, kot so noč- denja in poveljevanja (C4) zagotavljajo izmenjavo podatkov ne oziroma termovizijske opazovalne in namerilne naprave, znotraj celovitega sistema poveljevanja in kontrole. Sloven- naprave za delovanje v pogojih noči, laserski daljinomeri in ska vojska bo s stalnim posodabljanjem elektronske in ko- namerilne naprave ter sistemi za odkrivanje ostrostrelskega munikacijske opreme zagotovila učinkovitost in povezljivost ognja. z zavezništvom. Povečanje sposobnosti osebne in skupinske zaščite Komunikacijski in informacijski sistemi bodo izboljšani ter sposobnost preživetja v pogojih radiološke, kemične in z vzpostavitvijo bojiščnega sistema poveljevanja in kontrole, biološke kontaminacije bo zagotovljeno z nabavo sredstev ki bo združeval taktično telekomunikacijsko hrbtenico, tak- taktične bojne zaščite in drugih osebnih sredstev za preživet- tični intranet in bojno radijsko omrežje, uporabo senzorjev je v vseh pogojih, z nabavo radioloških, kemičnih in bioloških za pridobivanje podatkov, vojaški sporočilni sistem, sistem zaščitnih sredstev (lahke integrirane zaščitne obleke in nove poročanja in podpore odločanju, sistem za upravljanje in za- zaščitne maske) ter integriranega sistema za kolektivno za- ščito omrežja ter uporabo globalnega pozicijskega sistema ščito. Zmogljivosti za dekontaminacijo bodo zagotovljene z (GPS). Gibljivo, zaščiteno in redundančno telekomunikacij- nabavo in uvedbo modularnega sistema za dekontaminacijo. sko hrbtenico bo možno z uporabo taktičnih satelitskih siste- Povečanje zaščite osebja v pogojih uporabe orožij za mno- mov razširiti tudi v območja delovanja vojske izven ozemlja žično uničevanje bo zagotovljeno z razvojem in upravljanjem Republike Slovenije. Z informatizacijo enot in poveljstev na s celotnim radiološkim, kemičnim in biološkim bojiščnim si- taktični in operativni ravni bodo vzpostavljene zmogljivosti stemom, ki bo združeval radiološki, kemični in biološki mo- za poveljevanje in kontrolo nad enotami v realnem času, bilni izvidniški sistem, sistem za biološko detekcijo, sistem za vključno s temeljnimi komponentami s področja načrtovanja, kemično detekcijo, avtomatski kemični alarmni sistem, žepni nadzora bojnega manevra, zračne obrambe, ognjene podpo- radiološki detektor, sistem za nadzor vode ter radiološki, bio- re, obveščevalne zagotovitve, logistične podpore, kadrovske loški in kemični laboratorij. zagotovitve, zdravstvene oskrbe ter radiološke, biološke in Z nabavo pomorske opreme in sistemov za podvodno kemične obrambe. Posebna pozornost bo namenjena po- delovanje ter podporo vojaškim potapljačem bodo zagotov- vezljivosti in združljivosti sistemov z zavezniškimi. ljeni minimalni pogoji za izvajanje nalog Slovenske vojske Vpeljan bo sistem učinkovitega upravljanja in nadzora na morju pri zaščiti in nadzoru pristopnih poti pristanišča komunikacijskih in informacijskih sistemov, integrirane si- Koper. stemske kontrole ter zagotovljene zmogljivosti za odzivanje Zmogljivosti preventivne medicine bodo zagotovljene ob informacijskih incidentih. Zagotovljena bo zaščitena radij- z nabavo potrebnih cepiv in diagnostičnih laboratorijev ter ska povezava in uvedene taktične podatkovne povezave za hrambo, vzdrževanjem in distribucijo kritične medicinske zračna plovila in letalske baze. Uveden bo nacionalni sistem opreme in zalog krvi in krvnih nadomestkov. Zmogljivosti za identifikacijo lastnih in nasprotnikovih sil. medicinske oskrbe bodo zagotovljene v enotah bataljonske Z nabavo elektronske in komunikacijske opreme bo ravni, višji nivo medicinske oskrbe pa se bo zagotavljal v zagotovljeno učinkovito izvajanje informacijskih operacij zdravstvenem centru. Z uvajanjem zmogljivosti za samo- in operacij elektronskega bojevanja. Elektronski obrambi oskrbo bo omogočeno zagotavljanje osnovnih fizioloških bo posvečena posebna pozornost, vključno z obrambo potreb, prve pomoči, nadzora lastnega zdravja in obvlado- stacionarnih komunikacijskih in informacijskih sistemov in vanje stresa. senzorskim nadzorom. Z njenim neprekinjenim delovanjem Povečane zmogljivosti logistike bodo zagotovljene z bodo vzpostavljeni pogoji za sodelovanje v zavezniškem nabavo mobilnih delavnic in sistemov za izvajanje popravil v sistemu kopenskega nadzora, omogočena bo obveščeval- prednji liniji ter mobilnih sistemov za zagotavljanje električ- na zagotovitev enot, poveljstev in štabov ter upravljanje z ne energije. Premičnost enot bo zagotovljena z zadostnim obveščevalnimi podatki. Vzpostavljen bo taktični sistem za številom ustreznih vozil ter nabavo sredstev za navigacijo analizo in poročanje. in orientacijo. Zagotovljena bo potrebna logistična oprema enot za avtonomno delovanje v terenskih pogojih, ki vključu- 4.1.11. Strelivo in minsko eksplozivna sredstva je pranje, latrine, kuhinje, namestitev, gretje, zagotovitev in shranjevanje vode, shranjevanje in distribucijo goriv in maziv S sistemom oskrbe bodo enotam zagotovljene potrebne ter sposobnost vzdrževanja lastne opreme in oborožitve. količine in ustrezna kvaliteta rezerv streliva in minsko eksplo- zivnih sredstev. Količine bodo določene na podlagi lastnih in 4.2. Prednostni sistemi in oprema skupnih ocen ogroženosti, življenjske dobe streliva in minsko eksplozivnih sredstev ter načrtovane porabe za operativno Prednostni oborožitveni sistemi in glavna oprema delovanje vojske. Nabavljalo se bo sodobno strelivo s pove- Slovenske vojske, ki je že zagotovljena ali bo nabavljena čanim dosegom, lasersko vodeno strelivo ter večnamensko oziroma dokupljena do leta 2010, bo: konvencionalno strelivo. Vzpostavljen bo reden nadzor in 1. Srednja bojna kolesna vozila (135) z integriranim to- kontrola streliva. pom, za prevoz vojakov in izvidovanje ter vozila za ognjeno Stran 10882 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10883 podporo. Vozila bodo predstavljala osnovno bojno sredstvo 12. Prednostno se bo zagotovila tudi elektronska in ko- motoriziranih bataljonov, zagotavljala ustrezno zaščito in munikacijska oprema za učinkovito izvajanje informacijskih preživetje sil, premičnost, bojno učinkovitost in natančnost operacij in operacij elektronskega bojevanja. neposredne in posredne podpore. 13. Uvedena bo sodobna osebna in skupinska oboro- 2. Lahka kolesna oklepna vozila (85) z različnimi nad- žitev vojakov, kot so lahka pehotna oborožitev, skupinsko gradnjami, kot so poveljniško vozilo, vozilo za radiološko, strelno orožje in lahko orožje za bojno podporo (npr. proti- kemično in biološko obrambo, za medicinsko evakuacijo in oklepno orožje za kratke razdalje in lahki minomet). Orožje protioklepni boj. Vozila bodo sestavni del oborožitve moto- bo namenjeno osnovni opremi vojakov, prednostno vojakom riziranih bataljonov, bataljona vojaške policije in bataljona v sestavi premestljivih sil. za radiološko, kemično in biološko obrambo, namenjena Prioritetni oborožitveni sistemi in glavna oprema Slo- elementom bojne podpore in zagotovitvi bojnega delovanja venske vojske do leta 2015 bodo: v sestavi bataljonske taktične skupine. 1. Izpopolnjeni bojni sistem posameznika, ki bo vojaku 3. Dve bateriji raketnih sistemov zračne obrambe zagotavljal integracijo optoelektronskih sredstev z možnostjo kratkega dosega in ena baterija s sodobnejšimi prenosnimi detekcije ciljev in delovanja v vseh pogojih, informatizacijo raketnimi sistemi kratkega dosega ter sistemi za avtomatski na taktični ravni, visoko premičnost in zagotavljanje pogojev nadzor delovanja orožij zračne obrambe. Modernizacija za premik ter izboljšano zaščito in sposobnost preživetja na bataljona zračne obrambe bo prednostno sledila zagotovitvi bojišču. ustrezne zaščite premestljivih sil in zahtevam integracije v 2. Sistem za odkrivanje ciljev (radarski, senzorski in zavezniški integriran sistem zračne obrambe, vključno z optični), sistem za usmerjanje ognja in sistem za prednje avtomatskim nadzorom nad temi sistemi in identifikacijskim opazovalnice s težiščem na avtomatiziranem taktičnem si- sistemom. stemu za upravljanje z ognjeno podporo. 4. Oprema za nadzor zračnega prostora, in sicer dva 3. Ena baterija raketnega sistema zračne obrambe radarja dolgega dosega, mobilni radar srednjega dosega ali srednjega dosega. primerljive zmogljivosti ter center za poveljevanje in poro- 4. Za taktični zračni transport bo prednostna nabava čanje. S tem bodo zagotovljeni osnovni pogoji za izvajanje dveh srednjih transportnih letal z doletom do 5000 km. zaščite zračenega prostora in vključevanje v integriran sistem 5. Za bojno podporo iz zraka, z možnostjo nadgradnje zračne obrambe NATO. za omejeno protiladijsko bojevanje, bo nabavljenih 12 heli- 5. Radiološki, kemični in biološki bojiščni sistem, ki kopterjev z različnimi nadgradnjami. Z njimi se bo nadome- bo obsegal radiološki, kemični in biološki mobilni izvidniški stilo zmanjšanje bojne moči ob umiku tankov iz operativne sistem, sistem za biološko detekcijo, sistem za kemično de- uporabe in zagotavljala ofenzivna bojna moč samostojno ali tekcijo, avtomatski kemični alarmni sistem, žepni radiološki v podpori bataljonske taktične bojne skupine. detektor, sistem za nadzor vode ter radiološki, biološki in 6. S 15 večnamenskimi in štirimi srednjimi transportnimi kemični laboratorij. Sistem bo predstavljal osnovno opremo helikopterji bo mogoče vzpostaviti in vzdrževati sposobnosti bataljona za radiološko, kemično in biološko obrambo ter bo taktičnega premika pehotne čete v enem naletu in druge omogočal povečanje zaščite osebja v razmerah realne mož- ustrezne zmogljivosti. nosti uporabe orožij za množično uničevanje. Zagotovljen bo 7. Nadzor akvatorija bo zagotovljen z dvemi patruljnimi tudi modularni sistem za dekontaminacijo. plovili. 6. Na področju inženirstva bodo zagotovljeni zlasti lansirni mostovi in inženirska konstrukcijska ter podporna 4.3. Vojaška infrastruktura oprema, sistemi za detekcijo, miniranje in razminiranje, in- ženirska sredstva za zagotavljanje premičnosti, oviranje in Načrtovanje, izgradnja in uporaba vojaške infrastrukture preživetje ter inženirski delovni stroji. Oprema bo v oborožitvi se bo izvajala skladno z naslednjimi načeli: inženirskega bataljona. – razvoj vojaške infrastrukture bo sledil spremembam v 7. Okoli 400 lahkih večnamenskih terenskih vozil, 300 strukturi sil ter potrebam usposabljanja in urjenja; lahkih terenskih tovornih vozil, 300 srednjih terenskih tovor- – v perspektivne vojašnice se bodo razmeščale enote in nih vozil, 100 težkih terenskih tovornih vozila ter 140 vozil za poveljstva, ki imajo dolgoročno perspektivo in se prednostno podporo za povečanje premičnosti enot. popolnjujejo; 8. Za dograditev logistike bodo zagotovljene mobilne – pri uporabi vojaške infrastrukture se bodo upoštevali delavnice in sistemi za izvajanje popravil v prednji liniji, mo- zahtevani varnostni standardi; bilni sistemi za zagotavljanje električne energije in oprema – pri načrtovanju prostorske razporeditve infrastrukture za avtonomno delovanje v terenskih pogojih. S to opremo bo se bo upoštevala tudi regionalna razpoložljivost kadrovske zagotovljena premestljivost, vzdržljivost in avtonomija enot baze za popolnjevanje vojske; prednostno premestljivih sil. – prodaja ali zamenjava neperspektivne vojaške infra- 9. Bojiščni sistem poveljevanja in kontrole, ki bo zdru- strukture se bo izvajala v skladu z načrti razvoja vojske; ževal taktično telekomunikacijsko hrbtenico, taktični intranet – načrtovanje prostorskih potreb na obrambnem podro- in bojno radijsko omrežje, senzorje za pridobivanje podatkov, čju bo prednostno usmerjeno v območja, ki so že namenjena vojaški sporočilni sistem, sistem poročanja in podpore od- obrambnim potrebam; ločanju, sistem za upravljanje in zaščito omrežja in uporabo – obrambne potrebe države bodo sestavni del strategije sistema GPS. prostorskega razvoja države. 10. Taktični poveljniško-nadzorni sistem, ki bo za- Pri razvoju vojaške infrastrukture se bo prednost dajala gotavljal poveljevanje in nadzor nad operativnimi enotami višji kvaliteti pogojev za izobraževanje, usposabljanje in v realnem času. Sistem bo vključeval temeljne sestavine urjenje ter ohranjanju in izboljšanju namestitvenih kapacitet načrtovanja, nadzora bojnega manevra, zračne obrambe, Slovenske vojske v skladu s potrebami poklicne vojske. ognjene podpore, obveščevalne zagotovitve, logistične pod- pore ter radiološko kemično biološke obrambe. 4.3.1. Letalska baza in letališča 11. Sistem za upravljanje in nadzor komunikacijskih in informacijskih sistemov, ki bo omogočal integrirano si- Letalska baza bo namenjena za zagotavljanje name- stemsko kontrolo ter odzivanje ob informacijskih incidentih. stitve, oskrbe in delovanje helikopterskega bataljona, bata- Zagotovljena bo zaščitena radijska povezava in uvedene ljona zračne obrambe, dela bataljona za nadzor zračnega taktične podatkovne povezave za zračna plovila in letalske prostora, letalske šole, podporo države gostiteljice ter za baze. Uvedeni bodo sistemi za identifikacijo. dogovorjene zmogljivosti letališč za potrebe zavezništva. Stran 10882 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10883

V upravljanju letalske baze bo vojaško letališče Cerklje ob urjenje bodo vzpostavljene potrebne zmogljivosti in pogoji Krki in vojaški del letališča Brnik. Načrtovanje, projektiranje za usposabljanje enot do ravni bataljonske bojne skupine. Za in izgradnja stalnih vojaških objektov na obeh letališčih se bo temeljno vojaško usposabljanje bo zgrajeno notranje streliš- izvajala v skladu s standardi NATA ter potrebami Slovenske če v vojašnici Vipava, ustrezni terenski pogoji pa bodo za- vojske in zavezništva. S tem se bo vzpostavila in vzdrževala gotovljeni z modernizacijo vadišč in strelišč Mlake in Apače. funkcija nacionalnega vojaškega letališča in letališča za po- Zagotovljeni bodo infrastrukturni pogoji za izvajanje prosto- trebe delovanja zavezništva. voljnega služenja vojaškega roka. Z obnovo in revitalizacijo Težišče razvoja vojaške letališke infrastrukture bo kompleksa vojašnice generala Maistra v Mariboru bodo na vojaškem letališču Cerklje ob Krki, ki bo pridobilo in zagotovljeni pogoji za namestitev in delovanje poveljstva zadržalo status vojaškega letališča. Na letališču bodo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, šole za vzpostavljene potrebne zmogljivosti za delovanje letališča častnike ter Centra za doktrino in razvoj. podnevi in ponoči ter v različnih vremenskih pogojih (sve- tlobna oprema manevrskih površin, postavitev ustreznih 4.3.5. Skladišča vojaške opreme, streliva in minsko navigacijskih sistemov in opreme, prostorski in drugi pogoji eksplozivnih sredstev za delovanje letaliških navigacijskih služb ter za oskrbo in podporo letenja). Pri modernizaciji in vzdrževanju manevr- Sistemi tehničnega varovanja bodo postali osnovni na- skih površin letališča Cerklje ob Krki bodo upoštevane tudi čin varovanja objektov Slovenske vojske. Prednostno bodo potrebe, ki izhajajo iz podpore države gostiteljice in druge z njimi opremljena vsa skladišča vojaške opreme, streliva in dogovorjene potrebe. minskih eksplozivnih sredstev. Pri razvoju vojaške infrastrukture na letališču Brnik bodo S posodobitvijo opreme skladišč bodo zagotovljeni zagotovljeni ustrezni pogoji za mirnodobno razporeditev in potrebni skladiščni pogoji, ki bodo omogočali podaljšanje delovanje bataljona za nadzor zračnega prostora. Vojaške življenjske dobe streliva in minskih eksplozivnih sredstev. letalske operacije na tem letališču se bodo zmanjšale in vzdr- Del skladišč bo urejen kot skladišče za viške in rezerve ževale predvsem na ravni operativnih potreb, potreb sistema oborožitve in vojaške opreme. Za uničevanje neuporabnega zaščite, reševanja in pomoči ter službe iskanja in reševanja. streliva in minsko eksplozivnih sredstev bo zgrajen namenski Če bo sprejeta odločitev, da se zagotovi letališče za nadzor objekt. in varovanje zračnega prostora, bodo na izbranem letališču zagotovljeni potrebni infrastrukturni pogoji za izvajanje ak- 4.3.6. Infrastruktura za poveljstva tivne zaščite suverenosti zračnega prostora države v miru s pomočjo ustreznih zrakoplovov. V sestavi Poveljstva sil Slovenske vojske bo zagotov- ljena potrebna infrastruktura za vzpostavitev in delovanje 4.3.2. Pomorska infrastruktura nacionalnega operativnega centra za načrtovanje in vode- nje operacij v zračnem prostoru (»National Air Operational Slovenska vojska bo zagotovila osnovno pomorsko Center«), kjer se bo izvajalo neprekinjeno načrtovanje in infrastrukturo za delovanje lastnih pomorskih zmogljivosti. vodenje operacij v zračnem prostoru Republike Slovenije ter Osnovni cilji bo zagotovitev ustrezne namestitve in oskrbe njihovo usklajevanje z operativnim centrom NATOVEGA inte- pomorskih sil, zagotovitev izvajanja namenskih nalog vojske griranega sistema zračne obrambe (NATINEADS), pristojnim na morju ter zagotovitev podpore države gostiteljice. Za po- za zračni prostor Republike Slovenije. trebe delovanja zavezništva bodo uporabljene kapacitete pristanišča Koper. 4.3.7. Perspektivne vojašnice

4.3.3. Objekti za razmestitev osebja Dolgoročno bodo perspektivne kot najpomembnejše vojašnice Slovenske vojske zlasti: Zgrajeni, večinoma pa obnovljeni ali prilagojeni bodo – vojašnica Bohinjska Bela (gorski bataljon in gorska objekti za namestitev stalne sestave in tudi za bivanje pri- šola), padnikov izven delovnega časa. Urejeni ali prilagojeni bodo – vojašnica Cerklje ob Krki (bataljon zračne obrambe, prostori in objekti za izvedbo programov celostne skrbi za helikopterski večnamenski bataljon, letalska baza, letalska pripadnike v vojašnicah. Objekti bodo praviloma odprtega šola), tipa in bodo zagotavljali povezavo vojske z okoljem. – vojašnica Celje (motorizirani bataljon), V okviru celostne skrbi za pripadnike stalne sestave – letališče Brnik (bataljon za nadzor zračnega prosto- vojske bo vzpostavljena ustrezna stanovanjska politika, ki ra), bo omogočala ustrezno gibljivost pripadnikov stalne sestave – vojašnica Slovenski pomorščaki Ankaran (mornariški glede na službene potrebe in karierno pot posameznika. divizion), – vojašnica Kranj (bataljon RKBO, poveljstvo za za- 4.3.4. Infrastruktura za usposabljanje gotovitev delovanja), – vojašnica Franc Rozman Stane Ljubljana (motorizirani Prilagajanje pogojev usposabljanja realnim razmeram bataljon, logistični center, bataljon vojaške policije, poveljstvo uporabe in delovanja enot ter poveljstev bo izhodišče za brigade), investicije v objekte, opremo in sredstva za usposabljanje. – vojašnica generala Maistra Maribor (motorizirani Zagotovljeni bodo simulatorji, naprave, pripomočki in simula- bataljon, poveljniško logistični bataljon, center za doktrino cije za virtualno usposabljanje posameznikov, posadk in enot in razvoj, izobraževanje in usposabljanje, šola za častnike, (simulatorji in trenažerji za oborožitvene sisteme, za bližinski poveljniško štabna šola), boj, za streljanje). Usposabljanje poveljstev in enot bo pod- – vojašnica Novo Mesto (inženirski bataljon, obvešče- prto s simulatorji in simulacijskimi programi za usposabljanje valno izvidniški bataljon), poveljstev in enot od voda navzgor (bataljonski, brigadni in – vojašnica Postojna (artilerijski bataljon, center za divizijski simulacijski program, z zmožnostjo povezave v bojno usposabljanje enot, šola za podčastnike), kombinirane in združene mednarodne vaje). Zagotovljena – vojašnica Janko Premrl-Vojko Vipava (center za uspo- bo ustrezna infrastruktura tudi znotraj vojašnic, za taktično sabljanje), urjenje, strelsko kondiciranje in šport. – vojašnica Ivan Cankar Vrhnika (poveljstvo sil, bataljon Z izgradnjo in opremljanjem centra za bojno usposab- za zveze, ljanje ter nabavo laserskih taktičnih sistemov in streliva za – vojašnica Pivka (oklepni bataljon). Stran 10884 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10885

Posebej se bo določila skladiščna, logistična ter druga razvojnem in raziskovalnem področju, predvsem znotraj infrastruktura, potrebna za razmestitev in delovanje poklicne NATA in EU. vojske s prostovoljno rezervo v ustreznem obsegu, vključno s potrebnimi rezervnimi prostorskimi in drugimi zmogljivostmi. 6. OBRAMBNI IZDATKI IN KADROVSKI VIRI

5. RAZISKAVE IN RAZVOJ 6.1. Obrambni izdatki

Načrtni razvoj vojske in učinkovito delovanje celotnega Načrtovanje finančnih virov za financiranje obram- obrambnega sistema sta odvisna tudi od prizadevanj in do- bnega sistema in vojske se bo v obdobju, ki ga obsega ta sežkov na znanstvenoraziskovalnem področju in področju program, izvajalo po metodologiji izkazovanja obrambnih tehnološkega razvoja. Razvoj in raziskave na obrambnem izdatkov, v katere so vključeni izdatki za osebje, vključno področju se bodo izvajaje v Slovenski vojski in Ministrstvu za s pokojninami vojaških oseb, izdatki za operativno delo- obrambo v sodelovanju s civilnimi znanstvenoraziskovalnimi vanje in vzdrževanje ter izdatki za nabave glavne opreme, organizacijami ter razvojnimi podjetji tako v Sloveniji kakor infrastrukturo, raziskave in razvoj. S tem bo dosežena po- tudi zunaj nje. Nosilec razvojno raziskovalnega dela na po- trebna usklajenost načrtovanja z NATOM tudi na področju dročju razvoja vojaške znanosti in vojaških ved v Slovenski obrambnih izdatkov. vojski bo Center za doktrino, razvoj, izobraževanje in uspo- Predvidene spremembe v finančnem načrtovanju bodo sabljanje. Mehanizmi sodelovanja s civilnim znanstveno povečale preglednost obrambnih izdatkov, povezljivost raziskovalnim področjem bodo naročila, ciljni raziskovalni operativnega in proračunskega načrtovanja ter zagotovile programi in državna pomoč. večjo vloga vojaških poveljnikov v načrtovanju in izvajanju Na razvojnoraziskovalnem področju do leta 2015 bo finančnega načrta. prednostno: V obdobju do leta 2008 bo Republika Slovenija zagoto- 1. Nadgradnja opreme vojaka in enot (projekt Sloven- vila povečanje obrambnih izdatkov na 2% bruto domačega ska vojska 21. stoletja), ki bo povečala njihovo zaščito v vseh proizvoda. Od 2008. do 2015. leta se odstotek bruto do- klimatskih razmerah in njihovo bojno sposobnost. Posamezni mačega proizvoda za obrambne izdatke ne bo spreminjal. projekti bodo prednostno usmerjeni v razvoj sistemov obo- Dosežena bo ciljna struktura obrambnih izdatkov. rožitve in opreme Slovenske vojske, sistemov, pripomočkov ter naprav za podporo vojaškega usposabljanja in urjenja ter 6.2. Kadrovski viri sistemov logistične podpore. 2. Razvoj informacijskega in komunikacijskega sistema Obseg vojne sestave vojske se bo na podlagi dodatnih za Slovensko vojsko in celoten obrambni sistem. Prednostne ocen in presoj ter skladno z razpoložljivimi obrambnimi iz- razvojnoraziskovalne teme vključujejo razvoj komunikacij- datki ter opuščanjem obveznega služenja v rezervni sestavi skega in informacijskega sistema za podporo poveljevanja do leta 2010 postopno zmanjšal na okoli 14.000 pripadnikov. in kontrole, obveščevalne zagotovitve ter logistične podpore. Opuščanje obvezne rezerve se bo izvajalo skladno s pove- Posebna pozornost bo namenjena digitalizaciji bojišča, ra- čanjem stalne sestave in pogodbene rezerve. Pogodbena čunalniškim vojaškim modelom in simulacijam, geografskim rezerva bo leta 2010 štela do 5.500 pripadnikov. informacijskim sistemom, elektronskemu bojevanju, razvoju Število zaposlenih v Ministrstvu za obrambo se bo v optimizacijskih modelov, sistemom za spremljanje in detek- obdobju do leta 2010 povečalo na skupno okoli 10.000 za- cijo v realnem času ter robotiki. poslenih, od tega v vojski vsaj 8.500 pripadnikov (vojaških 3. Obramba proti terorizmu, zaščita ljudi in okolja. Pred- in civilnih oseb). Po letu 2010 se skupno število zaposlenih nostne razvojnoraziskovalne naloge so zaznavanje različnih v Ministrstvu za obrambo ne bo spreminjalo, zaposlitve pa oblik terorizma ter modeliranje posledic kemičnega, bio- bodo namenjene predvsem zaposlovanju vojakov in vzdrže- loškega in radiološkega terorizma. Posebna pozornost bo vanju ustrezne starostne strukture vojske. namenjena spremljanju, sanaciji in zaščiti okolja na območjih, V letu 2004 se bo število zaposlenih v vojski pove- ki jih uporablja Slovenska vojska, ter zbiranju, predelavi in čalo za 600 oseb, v letu 2005 za približno 400, od 2006. uničenju vojaških odpadkov ob minimalnih vplivih na okolje. do 2010. leta pa še za približno 1.100 oseb. Prioriteta 4. Razvoj in upravljanje obrambnega sistema, kamor bo na zaposlovanju poklicnih vojakov in vzpostavljanju sodijo prednostne razvojnoraziskovalne naloge, kot so: podčastniškega kadra, ki se bo praviloma kadroval iz po- pridobivanje, razvoj in upravljanje človeških virov, izobraže- klicnih vojakov. Kadrovska struktura vojske oziroma njena vanje in sistem usposabljanja, vpliv človeških dejavnikov na neskladja glede izobrazbe, činov in starosti se bodo do zmogljivosti vojaka in obvladovanje stresa, civilno-vojaški leta 2010 razreševala s prešolanjem, pridobivanjem višje odnosi, mednarodno humanitarno pravo, pravo oboroženih stopnje izobrazbe, upokojevanjem in drugimi načini odliva. spopadov, vojaška zgodovina in vojaško izrazoslovje. Do leta 2015 bodo v celoti odpravljena. Številčno stanje S povezovanjem lastnih zmogljivosti ter z intenzivnim zaposlenih v Ministrstvu za obrambo ter obseg Slovenske sodelovanjem z domačimi razvojnoraziskovalnimi zmog- vojske v obdobju od leta 2003 do leta 2015 je prikazan na ljivostmi se bo okrepilo tudi mednarodno sodelovanje na naslednji tabeli: Stran 10884 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10885

Projekcija obsega Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske v letih 2003–2015

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 MO - obramba 1.231 1.219 1.207 1.195 1.183 1.172 1.160 1.149 1.138 1.126 1.115 1.104 1.094 MO - zaš�ita in reševanje 405 402 399 399 399 399 399 399 399 399 399 399 399 skupaj MO 1.636 1.621 1.606 1.594 1.582 1.571 1.559 1.548 1.537 1.525 1.514 1.503 1.493 SV - stalna sestava 6.376 6.950 7.350 7.550 7.750 8.000 8.250 8.500 8.500 8.500 8.500 8.500 8.500 SV - pogodbena rezerva 434 800 1.500 2.200 3.000 3.800 4.650 5.500 5.500 5.500 5.500 5.500 5.500 SV - obvezna rezerva 19.190 10.250 7.150 6.250 5.250 3.200 2.100 skupaj SV 26.000 18.000 16.000 16.000 16.000 15.000 15.000 14.000 14.000 14.000 14.000 14.000 14.000 skupaj MO in SV 27.636 19.621 17.606 17.594 17.582 16.571 16.559 15.548 15.537 15.525 15.514 15.503 15.493

SV - stalna sestava 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 �astniki 1.557 1.500 1.440 1.240 1.200 1.160 1.100 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 pod�astniki 2.074 2.140 2.100 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 vojaki 1.968 2.560 3.160 3.760 4.040 4.340 4.650 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 civilne osebe 777 750 650 550 510 500 500 500 500 500 500 500 500 skupaj 6.376 6.950 7.350 7.550 7.750 8.000 8.250 8.500 8.500 8.500 8.500 8.500 8.500

SV - pogodbena rezerva 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 �astniki 27 50 94 137 187 237 291 344 344 344 344 344 344 pod�astniki 81 150 281 411 561 711 871 1032 1032 1032 1032 1032 1032 vojaki 326 600 1125 1652 2252 2852 3488 4124 4124 4124 4124 4124 4124 skupaj 434 800 1500 2200 3000 3800 4650 5500 5500 5500 5500 5500 5500

7. RAZVOJNE PREDNOSTI obrambo srednjeročni obrambni program dopolnjuje vsaki dve leti. Pri uresničevanju tega programa se mora zagotoviti Z dnem uveljavitve te resolucije preneha veljati Splošni največja prednost uresničevanju naslednjih nalog: dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske – priprava pehotnega bataljona in namenske bataljon- (Uradni list RS, št. 97/01). ske skupine z zahtevanimi elementi bojne podpore in zago- Ta resolucija začne veljati naslednji dan po objavi v tovitvijo bojnega delovanja, Uradnem listu Republike Slovenije. – razvoj bataljona radiološke, biološke in kemične obrambe, Št. 200-03/89-01/131 – delovanje v združenem sistemu zračne obrambe Ljubljana, dne 13. julija 2004. NATA, EPA 1318-III – tehnična in kadrovska zagotovitev za delovanje infor- macijskih in komunikacijskih sistemov obrambnega sistema Predsednik ter povezav znotraj zavezništva, Državnega zbora – vzpostavitev in delovanje sistema izobraževanja in Republike Slovenije usposabljanja, s posebnim poudarkom na zagotavljanju Feri Horvat l. r. kapacitet za osnovno vojaško usposabljanje kandidatov in usposabljanje za doseganje ključnih operativnih zmogljivo- sti, – razvoj obveščevalne varnostne dejavnosti za potrebe obrambe, PREDSEDNIK REPUBLIKE – zagotavljanje ustreznih kadrov za delovanje v povelj- stvih in enotah NATA. 4024. Ukaz o imenovanju izrednega in Poleg nalog iz prejšnjega odstavka se mora prednostno pooblaščenega veleposlanika Republike uresničevati tudi: Slovenije v Državi Izrael – doseganje ciljnega stanja strukture poveljevanja in kontrole, Na podlagi četrte alinee prvega odstavka 107. člena – preoblikovanje drugih enot in poveljstev, ki prispevajo Ustave Republike Slovenije in 17. člena Zakona o zunanjih k doseganju ključnih zmogljivosti, zadevah (Uradni list RS, št. 45/01 in 78/03) izdajam – zagotavljanje taktičnega vertikalnega manevra in taktičnega transporta, U K A Z – razvoj nacionalnega sistema zračne obrambe, o imenovanju izrednega in pooblaščenega – vzpostavitev podčastniške strukture vojske. veleposlanika Republike Slovenije v Državi Izrael

Za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republi- 8. ZAKLJUČEK ke Slovenije v Državi Izrael imenujem Iztoka Jarca.

Uresničevanje tega programa se bo izvajalo s šestlet- Št. 001-09-11/2004 nim srednjeročnim obrambnim programom, ki ga sprejme Ljubljana, dne 5. avgusta 2004. Vlada Republike Slovenije na predlog Ministrstva za obram- bo in z njim seznani delovno telo Državnega zbora, pristojno dr. Janez Drnovšek l. r. za obrambo. Srednjeročni obrambni program mora temeljiti Predsednik na usmeritvah določenih s tem programom. Ministrstvo za Republike Slovenije Stran 10886 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10887

4025. Ukaz o imenovanju izrednega in Odpoklicujem Darjo Lavtižar Bebler, izredno in po- pooblaščenega veleposlanika Republike oblaščeno veleposlanico – vodjo Stalnega predstavništva Slovenije v Združenih državah Amerike Republike Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu.

Na podlagi četrte alinee prvega odstavka 107. člena Št. 001-19-9/2004 Ustave Republike Slovenije in 17. člena Zakona o zunanjih Ljubljana, dne 5. avgusta 2004. zadevah (Uradni list RS, št. 45/01 in 78/03) izdajam

U K A Z dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik o imenovanju izrednega in pooblaščenega Republike Slovenije veleposlanika Republike Slovenije v Združenih državah Amerike

Za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Repu- 4028. Ukaz o odpoklicu izrednega in pooblaščenega blike Slovenije v Združenih državah Amerike s sedežem v veleposlanika Republike Slovenije v Washingtonu imenujem Samuela Žbogarja. Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske Št. 001-09-12/2004 Ljubljana, dne 5. avgusta 2004. Na podlagi prvega odstavka 107. člena Ustave Re- publike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00) in prvega odstavka 17. člena Zakona o zunanjih zadevah dr. Janez Drnovšek l. r. (Uradni list Republike Slovenije, št. 113/03 – uradno prečiš- Predsednik čeno besedilo) izdajam Republike Slovenije

U K A Z o odpoklicu izrednega in pooblaščenega 4026. Ukaz o imenovanju izrednega in veleposlanika Republike Slovenije v Združenem pooblaščenega veleposlanika Republike kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske Slovenije v Republiki Tuniziji Odpoklicujem dr. Marjana Senjurja, izrednega in poob- Na podlagi četrte alinee prvega odstavka 107. člena laščenega veleposlanika Republike Slovenije v Združenem Ustave Republike Slovenije in 17. člena Zakona o zunanjih kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. zadevah (Uradni list RS, št. 45/01 in 78/03) izdajam Št. 001-19-7/04 U K A Z Ljubljana, dne 10. avgusta 2004. o imenovanju izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Republiki dr. Janez Drnovšek l. r. Tuniziji Predsednik Republike Slovenije Za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republi- ke Slovenije v Republiki Tuniziji s sedežem v Rimu imenujem Vojka Volka.

Št. 001-09-13/2004 MINISTRSTVA Ljubljana, dne 5. avgusta 2004. 4029. Pravilnik o obrazcu za obračun davka na dr. Janez Drnovšek l. r. izplačane plače Predsednik Republike Slovenije Na podlagi 7. člena Zakona o davku na izplačane pla- če (Uradni list RS, št. 34/96, 31/97, 109/01 in 83/04) izdaja minister za finance 4027. Ukaz o odpoklicu izredne in pooblaščene veleposlanice – vodje Stalnega predstavništva P R A V I L N I K Republike Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu o obrazcu za obračun davka na izplačane plače

Na podlagi prvega odstavka 107. člena Ustave Re- 1. člen publike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00) Zavezanci za davek na izplačane plače po Zakonu o in prvega odstavka 17. člena Zakona o zunanjih zadevah davku na izplačane plače (Uradni list RS, št. 34/96, 31/97, (Uradni list RS, št. 45/01 in 78/03) izdajam 109/01 in 83/04) sestavljajo obračun davka na izplačane plače na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in ga predlagajo davčnemu organu na izplačila plač. U K A Z o odpoklicu izredne in pooblaščene 2. člen veleposlanice – vodje Stalnega predstavništva Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Republike Slovenije pri Svetu Evrope Odredba o obrazcu za obračun davka na izplačane plače v Strasbourgu (Uradni list RS, št. 4/02). Stran 10886 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10887

3. člen Ta pravilnik začne veljati 1. septembra 2004.

Št. 424-7/2004/14 Ljubljana, dne 3. avgusta 2004. EVA 2004-1611-0158

dr. Dušan Mramor l. r. Minister za finance Stran 10888 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10889

4030. Pravilnik o metodologiji za izračun razlike 1. člen med prihodki iz dohodnine, ki pripadajo V Pravilniku o programu in načinu usposabljanja ko- občinam po ZDoh-1 in prihodki iz dohodnine, ordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in ki pripadajo občinam po ZDoh premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 59/02) se v 4. členu besedilo »Urada Republike Slovenije za varnost in zdravje Na podlagi 150. člena Zakona o dohodnini (Uradni list pri delu (v nadaljnjem besedilu: urad)« spremeni tako, da se RS, št. 54/04, 56/04 – popr., 62/04 – popr., 63/04 – popr. in glasi: »Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (v na- 80/04) izdaja minister za finance daljnjem besedilu: ministrstvo)«.

P R A V I L N I K 2. člen V 5. členu se v tretji alinei za besedo »pravilnika« doda o metodologiji za izračun razlike med prihodki besedilo »ter zagotoviti ustrezno literaturo oziroma študijsko iz dohodnine, ki pripadajo občinam po ZDoh-1 gradivo«. in prihodki iz dohodnine, ki pripadajo občinam po ZDoh 3. člen V 6. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se 1. člen glasi: Ocena razlike med prihodki dohodnine, ki pripadajo ob- »Med strokovnjaki iz prejšnjega odstavka morata biti činam po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04, 56/04 diplomirani inženir gradbeništva in diplomirani varnostni in- – popr., 62/04 – popr, 63/04 – popr. in 80/04, v nadaljnjem ženir z opravljenim strokovnim izpitom s področja stroke in besedilu: ZDoh-1) in prihodki iz dohodnine, ki pripadajo ob- opravljenim preizkusom znanja za koordinatorje na podlagi činam po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 8. člena uredbe in tega pravilnika.« – popr., 7/95, 14/96 – odl. US, 44/96 in 54/04 – ZDoh-1, v V tretjem odstavku se besedilo »Ministrstvo za delo, nadaljnjem besedilu: ZDoh) se izračuna na podlagi podatkov družino in socialne zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministr- iz napovedi za odmero dohodnine in podatkov iz odmernih stvo)« spremeni tako, da se glasi: »ministrstvo«. odločb o dohodnini za predpreteklo leto po občinah za zave- zance za plačilo dohodnine, ki imajo stalno bivališče v občini 4. člen na dan 31. decembra predpreteklega leta. V prvem odstavku 7. člena se besedna zveza »pri ura- du« spremeni v besedno zvezo »pri ministrstvu«. 2. člen V drugem odstavku se za tretjo alineo dodata novi četrta Ministrstvo za finance na podlagi podatkov iz prejšnjega in peta alinea, ki se glasita: člena, ki so na razpolago na dan 1. septembra tekočega leta, »– študijski primer varnostnega načrta, oceni dohodnino, ob upoštevanju davčne lestvice in davčnih – seznam literature oziroma študijskega gradiva«. olajšav po ZDoh-1. 5. člen 3. člen V prvem odstavku 8. člena se besedna zveza »Direk- Ocenjena razlika v dohodnini po ZDoh in ZDoh-1 se na tor urada« spremeni v besedno zvezo »Minister, pristojen za podlagi dejanske rasti sredstev za plače v Republiki Sloveniji delo (v nadaljnjem besedilu: minister)«. v preteklem letu in globalno ocenjene rasti sredstev za plače V prvem stavku drugega odstavka se besedna zveza v Republiki Sloveniji za tekoče in prihodnje leto preračuna na »direktor urada« spremeni v besedo »minister«. V drugem letni nivo prihodnjega leta. stavku drugega odstavka se črta »urad,« in za besedo »delo« doda oklepaj, ki se glasi »(v nadaljnjem besedilu: 4. člen inšpektorat)«. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. 6. člen V drugem odstavku 10. člena se besedilo »inšpekcija za Št. 424-08-1/2003/79 delo« spremeni tako, da se glasi: »inšpektorat«. Ljubljana, dne 4. avgusta 2004. EVA 2004-1611-0159 7. člen V 11. in 15. členu se beseda »urad« spremeni v besedo dr. Dušan Mramor l. r. »ministrstvo« v ustreznem sklonu. Minister za finance 8. člen V 16., 18., 19., 24. in 25. členu se beseda »urad« spre- meni v besedo »inšpektorat« v ustreznem sklonu.

4031. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah 9. člen Pravilnika o programu in načinu usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu V prvem stavku prvega odstavka 20. člena se besed- na začasnih in premičnih gradbiščih na zveza »Direktor urada« spremeni v »Glavni republiški inšpektor za delo«. V drugem stavku prvega odstavka se Na podlagi petega odstavka 4. člena Uredbe o zago- črta »urad,« in besedilo »Inšpektorat Republike Slovenije za tavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih delo« spremeni v »inšpektorat«. gradbiščih (Uradni list RS, št. 3/02 in 57/03) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve 10. člen V drugem odstavku 22. člena se besedna zveza »direk- P R A V I L N I K tor urada« spremeni v »glavni republiški inšpektor za delo«. o spremembah in dopolnitvah Pravilnika 11. člen o programu in načinu usposabljanja V prilogah II in III se »Urad RS za varnost in zdravje koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu pri delu« spremeni v »Inšpektorat Republike Slovenije za na začasnih in premičnih gradbiščih delo«. Stran 10888 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10889

12. člen ma na namembnih območjih Carinskih uradov v Republiki Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Sloveniji. nem listu Republike Slovenije. (2) Prijava se vloži pisno s predložitvijo vseh listin, ki spremljajo pošiljko in mora vsebovati zlasti: Št. 663-02/004/04-010 – ime in naslov oziroma firmo in sedež izvoznika po- Ljubljana, dne 30. julija 2004. šiljke, EVA 2004-2611-0051 – ime in naslov oziroma firmo in sedež prejemnika po- šiljke, dr. Vlado Dimovski l. r. – registrsko številko uvoznika, Minister za delo, družino – vrsto in številko prevoznega sredstva, in socialne zadeve – izvor FFS, – namembno državo, – trgovsko ime FFS, način in število pakiranj ter količino FFS.

4032. Pravilnik o določitvi mejnih prehodov za 5. člen promet s fitofarmacevtskimi sredstvi in postopkih nadzora pri njihovem vnosu (postopek nadzora) (1) Uvozniki, prevozniki ali njihovi zastopniki morajo o Na podlagi tretjega odstavka 50. člena in drugega od- prispetju pošiljk FFS, razen v primeru tranzita, obvestiti fito- stavka 68. člena zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Urad- sanitarnega inšpektorja. Omogočiti morajo neoviran dostop ni list RS, št. 11/01, 2/04 – ZZdrI-A in 37/04) izdaja minister do vsakega dela pošiljke. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2) Carinski organi ne smejo začeti s postopkom za začetek carinsko dovoljene rabe ali uporabe, razen tranzita P R A V I L N I K preko carinskega območja, dokler fitosanitarni inšpektor ne dovoli uvoza. o določitvi mejnih prehodov za promet (3) Inšpekcijski pregled obsega zlasti pregled listin. s fitofarmacevtskimi sredstvi in postopkih (4) Po končanem inšpekcijskem pregledu fitosanitarni nadzora pri njihovem vnosu inšpektor dovoli ali zavrne uvoz. Na spremne listine vpiše podatke o kraju in datumu pregleda, ki morajo biti podpisane 1. člen in overjene z žigom fitosanitarne inšpekcije. (vsebina) (5) Če se z inšpekcijskim pregledom ugotovi, da so iz- (1) Ta pravilnik določa mejne prehode kot vstopna polnjeni pogoji iz zakona, ki ureja FFS, fitosanitarni inšpektor mesta za vnos fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem be- dovoli uvoz pošiljke. Na eno od spremnih listin pritisne žig z sedilu: FFS) na carinsko območje Evropskih skupnosti preko napisom: »Uvoz dovoljen«. Republike Slovenije, ter postopke nadzora pri vnosu FFS. (6) Če je pošiljka FFS namenjena v Republiko Slove- (2) Pošiljke FFS v tranzitu preko območja Republike nijo in FFS ni registrirano v Republiki Sloveniji ali za uvoz Slovenije in pošiljke FFS, ki se izvažajo iz carinskega ob- ni izdano uvozno dovoljenje pristojnega organa ali uvoznik močja Evropskih skupnosti, se ob vstopu oziroma izstopu ne ne izpolnjuje pogojev iz zakona, ki ureja FFS, fitosanitarni prijavljajo fitosanitarni inšpekciji in zanje inšpekcijski pregled inšpektor prepove uvoz pošiljke ter odredi takojšnjo vrnitev na mejnem prehodu ni obvezen. pošiljke. Na eno od spremnih listin pritisne žig z napisom: (3) Pošiljke, ki se uvažajo v RS morajo biti ne glede »Uvoz prepovedan«. na tranzit preko drugih držav članic, pregledane na enem izmed namembnih območjih Carinskih uradov v Republiki 6. člen Sloveniji, ki so navedeni v uredbi, ki ureja določitev izpostav, (prevoz do ustreznega skladiščnega prostora) kot notranjih organizacijskih enot carinske službe v Republiki (1) Če fitosanitarni inšpektor pri pregledu pošiljke ugo- Sloveniji, in njihovem delovnem področju. tovi nepravilnosti, ki jih je mogoče naknadno odpraviti, na primer, če pošiljka ni opremljena z varnostnim listom v skladu 2. člen s predpisi, ki urejajo kemikalije, ali etiketo v slovenskem jezi- (pomen izrazov) ku, izda v soglasju s carinskimi organi odločbo o prevozu do Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji po- uradno določenega mesta oziroma ustreznega skladiščnega men: prostora v notranjosti države, kjer se po odpravi nepravilnosti – pošiljka FFS je količina FFS, ki se vnaša v Republiko opravi inšpekcijski pregled. Slovenijo in na carinsko območje Evropskih skupnosti; (2) V primeru iz prejšnjega odstavka fitosanitarni -in – vstopna mesta so mejni prehodi, preko katerih se lah- špektor na spremno listino vpiše: »Pregled ni opravljen. ko izvaja vnos pošiljk FFS na carinsko območje Evropskih Dovoljuje se prevoz pošiljke pod carinskim nadzorstvom do skupnosti preko Republike Slovenije. skladiščnega prostora v (kraj). Takoj po prispetju obvestiti fitosanitarnega inšpektorja v (kraj).« 3. člen (vstopna mesta) 7. člen Pošiljke FFS se smejo vnašati na carinsko območje (delovni čas) Evropskih skupnosti preko Republike Slovenije samo čez Inšpekcijski pregled pošiljk FFS se opravlja v delovnem vstopna mesta, ki so navedena v Prilogi 1, ki je sestavni del času fitosanitarne inšpekcije. Delovni čas določi predstojnik tega pravilnika. Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo in ga javno objavi. 4. člen (prijava za inšpekcijski pregled) 8. člen (1) Uvoznik pošiljke vloži prijavo za inšpekcijski pregled (prenehanje veljavnosti) pri fitosanitarnem inšpektorju na vstopnem mestu, kjer se Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Odredba o lahko FFS vnašajo na območje Evropskih skupnosti, oziro- določitvi mejnih prehodov za promet fitofarmacevtskih sred- Stran 10890 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10891 stev in postopkov nadzora nad uvozom fitofarmacevtskih 4034. Sklep razširjene komisije EUROCONTROL sredstev (Uradni list RS, št. 109/01). št. 77, o določitvi cene za enoto storitve za Švedsko, z začetkom veljavnosti 1. julija 2004 9. člen (uveljavitev) Na podlagi 3. člena Zakona o ratifikaciji večstranskega Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- sporazuma o pristojbinah na zračnih poteh (Uradni list RS - nem listu Republike Slovenije. MP, št. 11/95), 10. člena Pogojev uporabe sistema pristojbin na zračnih poteh in plačilnih pogojev Evropske organizacije Št. 327-02-312/2004 za varnost zračne plovbe – EUROCONTROL (Uradni list RS, Ljubljana, dne 27. julija 2004. št. 77/95, 42/97, 14/02 in 42/03) in 1. člena Odredbe o pri- EVA 2004-2311-0323 stojbinah na zračnih poteh (Uradni list RS, št. 77/95) minister za promet objavlja dr. Milan Pogačnik l. r. Minister za kmetijstvo, S K L E P gozdarstvo in prehrano razširjene komisije EUROCONTROL št. 77, o določitvi cene za enoto storitve za Švedsko, PRILOGA 1 z začetkom veljavnosti 1. julija 2004, ki se glasi: SEZNAM VSTOPNIH MEST »razširjena komisija, ob upoštevanju Mednarodne konvencije EUROCON- Za vstopna mesta se štejejo naslednji kraji: TROL o sodelovanju za varnost zračne plovbe, spremenjene 1. za železniški promet: Dobova, 12. februarja 1981 v Bruslju, in zlasti njenega člena 5.2; 2. za cestni promet: Gruškovje, Jelšane, Obrežje; ob upoštevanju Večstranskega sporazuma o pristoj- 3. za pomorski promet: Luka Koper; binah na zračnih poteh z dne 12. februarja 1981, in zlasti 4. za zračni promet: Letališče Ljubljana – Brnik; njegovih členov 3.2 (e) in 6.1 (a); 5. za poštni promet: Ljubljana. ob upoštevanju sklepa razširjene komisije št. 75 z dne 19. decembra 2003 o določitvi cnee za enoto storitve za ob- dobje z začetkom veljavnosti 1. januarja 2004; na predlog razširjenega odbora in začasnega sveta; sprejema naslednji sklep: 4033. Pravilnik o spremembi pravilnika o medu Edini člen Na podlagi drugega odstavka 37. člena Zakona o Cena za enoto storitve za Švedsko znaša 60,22 EUR in kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 58/02 začne veljati 1. julija 2004. – ZMR-1 in 45/04 – ZdZPKG) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje Bruselj, dne 23. junija 2004.

P R A V I L N I K P. Lunardi l. r. Predsednik Komisije« o spremembi pravilnika o medu Št. 26033-3/2004/10-0004085 1. člen Ljubljana, dne 30. julija 2004. V Pravilniku o medu (Uradni list RS, št. 31/04) se v pri- EVA 2004-2411-0073 logi v 4. točki pri besedilu »- gozdni med, kostanjev med in mešanica obeh razen tistih, ki so navedeni spodaj« v drugem dr. Marko Pavliha l. r. stolpcu besedilo »največ 0,8 mS/cm« nadomesti z besedilom Minister za promet »najmanj 0,8 mS/cm«.

2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. 4035. Register o spremembah in dopolnitvah registra biocidnih pripravkov

Št. 321-01-20/2003 Na podlagi 15.a člena Zakona o kemikalijah (Uradni list Ljubljana, dne 15. julija 2004. RS, št. 110/03 – prečiščeno besedilo in 47/04) objavlja Urad EVA 2004-2311-0302 Republike Slovenije za kemikalije

dr. Milan Pogačnik l. r. R E G I S T E R Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o spremembah in dopolnitvah registra biocidnih pripravkov

Soglašam! I Minister Register biocidnih pripravkov (Uradni list RS, št. za zdravje 44/04, 75/04 in 78/04) se dopolni z naslednjimi biocidnimi dr. Dušan Keber l. r. pripravki: Stran 10890 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10891

a b c d e f Zap. Trgovsko ime biocidnega Številka in datum Veljavnost Aktivna snov Proizvajalec/predlagatelj št. pripravka dovoljenja dovoljenja 493 PHARMACHEM – SUŠNIK ANTIMICROB-S (GEL) JOŽEF s.p. (1) (2) 494 CHLORILIQUID REMAX d.o.o. (1) (5) 495 DESALGIN REMAX d.o.o. (1) (2) 496 DESALGINE JET REMAX d.o.o. (1) (2) 497 PHARMACHEM – SUŠNIK ETANOL 70% JOŽEF s.p. (1) (2) 498 PHARMACHEM – SUŠNIK (1) (2) ETANOL 80% JOŽEF s.p. 499 RAC ULTRA INSEKTICID NA- (1) (2) DOMESTNI VLOŽEK PROTI PEJO TRADING d.o.o. KOMARJEM 500 RAC ULTRA INSEKTICID NA- (1) (2) DOMESTNI VLOŽEK PROTI MUHAM PEJO TRADING d.o.o. 501 RAC ULTRA insekticid za leteče (1) (2) insekte PEJO TRADING d.o.o. 502 RAC ULTRA insekticid proti (1) (2) plazečim mrčesom PEJO TRADING d.o.o. 503 RAC ULTRA INSEKTICIDNA (1) (2) PALIČICA PROTI KOMARJEM PEJO TRADING d.o.o. 504 RAC ULTRA INSEKTICID (1) (2) PLOŠČICA PROTI KOMARJEM PEJO TRADING d.o.o. 505 VAPE SUPER KO2 MULTINSETTO BITRADE d.o.o. (1) (2)

II Biocidni pripravki pod zaporednimi številkami 142, 445, 456 in 488–492 se spremenijo tako, da se glasijo:

142 FORTH SPRAY PROTI KLOPOM BIOTEH d.o.o. (1) (2) 445 BAYGON TARME LAVANDA ORBICO d.o.o. (1) (2) 456 NALCO ST – 040 IMPOL d.d. (1) (2) 488 VAPE TECNO WASPS BITRADE d.o.o. (1) (2) 489 VAPE TARME LAVANDA BITRADE d.o.o. (1) (2) VAPE SUPER KO2 MOSCHE E (1) 490 ZANZARE BITRADE d.o.o. (5) 491 VAPE TECHNO ANTS BAITS BITRADE d.o.o. (1) (2) 492 VAPE MAGIC »e« 45 NIGHTS BITRADE d.o.o. (1) (2)

Št. 5406 – 245 / 2004 Ljubljana, dne 2. avgusta 2004.

Urad RS za kemikalije prim. Dunja Piškur Kosmač, dr. med. l. r. Direktorica

Od 1. julija 2004 dalje znašajo: 1. mesečne nagrade za obvezno prakso: 4036. Zneski povračil, nadomestil in drugih – učencem 11.287 SIT; prejemkov za zaposlene v državni upravi – študentom 23.112 SIT; 2. nagrade ob delovnih jubilejih: Na podlagi 34. člena Zakona o državni upravi (Uradni – za 10 let delovne dobe 59.884 SIT; list RS, št. 52/02, 56/03 in 61/04) ter v skladu z določbami – za 20 let delovne dobe 89.825 SIT; Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih – za 30 let delovne dobe 119.767 SIT; drugih prejemkih (Uradni list RS, št. 87/97, 9/98 in 48/01) 3. terenski dodatek 971 SIT. Ministrstvo za notranje zadeve objavlja Št. 142-03-1/2004-2 Ljubljana, dne 23. julija 2004. Z N E S K E dr. Rado Bohinc l. r. povračil, nadomestil in drugih prejemkov Minister za zaposlene v državni upravi za notranje zadeve Stran 10892 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10893

4037. Soglasje k Aktu o ustanovitvi Fundacije pismo srca, ustanove REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA 4039. Sklepi o razrešitvah in imenovanjih Na podlagi 12. člena Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 60/95) in 39. člena Zakona o državni upravi (Uradni Na podlagi sklepa 9. seje Republiške volilne komisije z list RS, št. 83/03 – prečiščeno besedilo in 61/04) minister za dne 3. 7. 2002 v zvezi z določbami 33. in 34. člena Zakona o šolstvo, znanost in šport izdaja volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 – odločba US, 70/00 in 73/03 – odločba US) izdajam S O G L A S J E k Aktu o ustanovitvi Fundacije pismo srca, S K L E P E ustanove o razrešitvah in imenovanjih

Soglašam z ustanovitvijo Fundacije pismo srca, usta- V 9. okrajni volilni komisiji IV. volilne enote nove s sedežem v Ljubljani, naslov sedeža ob ustanovitvi je se razreši: Pleteršnikova 18, Ljubljana, ki so jo 16. junija 2004 ustanovili – dolžnosti namestnika člana: Slavko Sakelšek iz Ljubljane, Pleteršnikova ulica 18, Roma- Aleš Klavžar na Lombergar Murn iz Ljubljane, Celjska ulica 25 in Mojca in imenuje: Maher iz Ljubljane, Pleteršnikova ulica 18, o čemer je notar- – za namestnico člana: ka Erika Braniselj iz Škofje Loke, Kapucinski trg 8, sestavila Katarina Krivic, roj. 9. 11. 1947, Raičeva 65/b, Ljub- notarsko listino opr. št. SV 385/2004-1. Namen ustanove je ljana. organizacija in pospeševanje športnega, kulturnega, etnolo- škega in drugega delovanja mladih ter štipendiranje socialno V 7. okrajni volilni komisiji VIII. volilne enote ogroženih in nadarjenih dijakov in študentov v Sloveniji. Z se razreši: ustanovo upravlja tričlanska uprava v sestavi: Slavko Sakel- – dolžnosti člana: šek, predsednik uprave in članici Romana Lombergar Murn Bojan Bratkovič in Mojca Maher. in imenuje: – za člana: Št. 406-7/2004 Vinko Kramberger, roj. 1952, Jurovska cesta 9, Lenart. Ljubljana, dne 20. julija 2004. V 2. okrajni volilni komisiji 7. volilne enote dr. Slavko Gaber l. r. se razreši: Minister – dolžnosti člana: za šolstvo, znanost in šport Boris Reljac in imenuje: – za člana: 4038. Soglasje k Aktu o ustanovitvi Fundacije Oskar, Anton Filipič, roj. 1941, Dežno 40, Makole. ustanove za prijaznejšo osnovno šolo

Na podlagi 12. člena Zakona o ustanovah (Uradni list Št. 1-1/00-7/04 RS, št. 60/95) in 39. člena Zakona o državni upravi (Uradni Ljubljana, dne 29. julija 2004. list RS, št. 83/03 – prečiščeno besedilo in 61/04) minister za šolstvo, znanost in šport izdaja Anton Gašper Frantar l. r. Predsednik Republiške volilne komisije S O G L A S J E k Aktu o ustanovitvi Fundacije Oskar, ustanove za prijaznejšo osnovno šolo

Soglašam z ustanovitvijo Fundacije Oskar, ustanove DRUGI DRŽAVNI ORGANI za prijaznejšo osnovno šolo, s sedežem v Ljubljani, naslov IN ORGANIZACIJE sedeža ob ustanovitvi je Dunajska 156, Ljubljana, ki so jo 9. junija 2004 ustanovili Janez Cimperman iz Ljubljane, Mihov 4040. Sklep o podrobnejši vsebini, načinu in rokih štradon 55, Marko Žukovec iz Ljubljane, Mihov štradon 23, poročanja družbe za upravljanje države Dušan Rahne iz Ljubljane, Ciril-Metodov trg 3, Robert Širnik članice, ki v Republiki Sloveniji posluje preko iz Ljubljane, Dolenjska cesta 45 in Elizabeta Tratar Pirc iz podružnice in družbe za upravljanje države Ljubljane, Gubčeve brigade 96 pri notarki Nevenki Tory iz članice, ki v Republiki Sloveniji posluje Ljubljane, Beethovnova 14, ki je o tem sestavila notarsko neposredno listino opr. št. SV 469/2004. Namen ustanove je poglavitno izvajanje dejavnosti za zagotavljanje kvalitetne in otrokom Na podlagi tretjega odstavka 47.a člena Zakona o inve- prijazne osnovne šole. Z ustanovo upravlja petčlanska upra- sticijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, va v sestavi: Robert Širnik, predsednik uprave ter članice in št. 110/02, 73/03 – sklep US, 32/04 – avtentična razlaga in člani Elizabeta Tratar Pirc, Janez Cimperman, Dušan Rahne 42/04) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja in Marko Žukovec. S K L E P Št. 406-5/2004 Ljubljana, dne 20. julija 2004. o podrobnejši vsebini, načinu in rokih poročanja družbe za upravljanje države članice, dr. Slavko Gaber l. r. ki v Republiki Sloveniji posluje preko podružnice Minister in družbe za upravljanje države članice, za šolstvo, znanost in šport ki v Republiki Sloveniji posluje neposredno Stran 10892 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10893

I. SPLOŠNA DOLOČBA da, dopolnjen s podatki, ki so pomembni za prodajo enot investicijskega sklada na območju Republike Slovenije, naj- 1. člen kasneje z dnem, ko jih predloži na vpogled na vpisnih mestih Ta sklep določa vsebino, način in roke poročanja v Republiki Sloveniji. Agenciji za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agen- (2) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki cija) o poslovanju družbe za upravljanje države članice, ki v Sloveniji posluje bodisi preko podružnice, bodisi neposredno, Republiki Sloveniji posluje preko podružnice skladno s 46.a poroča Agenciji o likvidnostnih težavah investicijskih skladov, členom Zakona o investicijskih skladih in družbah za uprav- ki jih trži in prodaja v Republiki Sloveniji v rokih in na način, ljanje (Uradni list RS, št. 110/02, 73/03 – sklep US, 32/04 kot o tem poroča svojemu pristojnemu nadzornemu organu – avtentična razlaga in 42/04, v nadaljevanju: ZISDU-1) in v domači državi članici. družbe za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji posluje neposredno, v skladu s 47. členom ZISDU-1. V. NAČIN POROČANJA

II. POROČANJE DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE DRŽAVE 5. člen ČLANICE, KI V REPUBLIKI SLOVENIJI POSLUJE PREKO (1) Agencija lahko na podlagi tega sklepa izda navodila PODRUŽNICE za pošiljanje predpisanih podatkov po ustreznih elektronskih medijih. Pri tem lahko določi tudi dodatne podatke, ki so po- 2. člen trebni zaradi enolične identifikacije družbe za upravljanje ozi- (1) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki roma investicijskega sklada in vrste posameznega poročila. Sloveniji posluje preko podružnice, mora najpozneje do pet- (2) Družba za upravljanje države članice poroča na pod- najstega dne v mesecu za pretekli mesec poročati Agenciji lagi tega sklepa v slovenskem jeziku. podatke, na obrazcu EU/M-P – Mesečni podatki o poslovanju družbe za upravljanje države članice v Republiki Sloveniji preko podružnice. VI. KONČNA DOLOČBA (2) Navodila za izpolnjevanje obrazca EU/M-P so v pri- logi tega sklepa. 6. člen Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. III. POROČANJE DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE DRŽAVE ČLANICE, KI V REPUBLIKI SLOVENIJI POSLUJE Št. 180-2/1-2/2004 NEPOSREDNO Ljubljana, dne 14. julija 2004. EVA 2004-1611-0152 3. člen (1) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Predsednik Sloveniji posluje neposredno, mora Agenciji polletno, in sicer Strokovnega sveta do petnajstega dne v mesecu juliju in januarju za preteklo Agencije za trg vrednostnih papirjev šestmesečno obdobje, poročati o predpisih, internih pravilni- dr. Miha Juhart l. r. kih in drugih pravilih, ki se nanašajo na: – varno in skrbno poslovanje in obvladovanje tveganj, – splošne pogoje poslovanja, PRILOGA: – razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo informacij pomembnih za vlagatelje v investicijske sklade, – varstvo potrošnikov oziroma vlagateljev ter NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA EU/M-P – trženje in oglaševanje investicijskih skladov, (1) Zgornji del obrazca EU/M-P – Mesečni podatki o ki jih družba za upravljanje države članice oziroma ose- poslovanju družbe za upravljanje države članice v Republiki be, ki jih je pooblastila, da v njenem imenu opravljajo posa- Sloveniji preko podružnice: mezne storitve upravljanja investicijskih skladov, uporabljajo – prva vrstica: navedba države članice, kjer ima družba pri opravljanju storitev trženja in prodaje investicijskih skladov za upravljanje svoj sedež; v Republiki Sloveniji. – druga vrstica: firma družbe za upravljanje države (2) Družba za upravljanje države članice poroča v skla- članice; du z določili prejšnjega odstavka tega člena tako, da v prvem – tretja vrstica: firma podružnice družbe za upravljanje poročilu Agenciji navede seznam ustreznih predpisov, pravil države članice; in internih pravilnikov, v nadaljnjih poročilih pa navaja samo – četrta vrstica: mesec in leto na katerega se podatki v spremembe in dopolnitve tega seznama. tabeli nanašajo: (3) V poročilu družba za upravljanje države članice na- (2) V stolpce preglednice A) Upravljanje investicijskih vede tudi mesto (lahko tudi spletni naslov), kjer so dostopni skladov, se vpisujejo podatki, na naslednji način: interni pravilniki oziroma drugi predpisi, navedeni v seznamu – 1 Zaporedna številka: zaporedna številka posamezne- iz prejšnjega odstavka tega člena. ga investicijskega sklada oziroma podsklada iz stolpca 2; – 2 Investicijski sklad in podsklad: ime posameznega investicijskega sklada v upravljanju družbe za upravljanje IV. SKUPNE DOLOČBE O POROČANJU DRUŽB ZA države članice, ki je bil v mesecu na katerega se poročanje UPRAVLJANJE DRŽAV ČLANIC nanaša, predmet trženja in prodaje na območju Republike Slovenije, v primeru investicijskih skladov z več podskladi, 4. člen posebej navedba krovnega investicijskega sklada in pose- (1) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki bej navedba vsakega posameznega podsklada, ki je bil v Sloveniji posluje bodisi preko podružnice, bodisi neposredno, mesecu predmet trženja in prodaje na območju Republike mora Agenciji predložiti slovenski prevod letnega in pollet- Slovenije. nega poročila investicijskega sklada ter overjen slovenski – 3 Število imetnikov enot investicijskega sklada oziro- prevod prospekta in izvlečka prospekta investicijskega skla- ma podsklada: število imetnikov enot posameznega investi- Stran 10894 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10895

cijskega sklada po stanju na zadnji dan v mesecu (podatki samo za območje Republike Slovenije); – 4 Skupna vrednost enot v obtoku na območju RS v eurih: vrednost enot po stanju na zadnji dan v mesecu v eu- rih, podatki za območje Republike Slovenije; – 5 Vrednost vplačil brez vstopnih stroškov v mesecu v eurih: vsota vrednosti vseh vplačil enot investicijskega sklada na območju Republike Slovenije (brez vstopnih stroškov) v mesecu (v eurih); – 6 Vrednost izplačil brez izstopnih stroškov v mesecu v eurih: vsota vrednosti vseh izplačil enot investicijskega skla- da na območju Republike Slovenije (brez izstopnih stroškov) v mesecu (v eurih); – 7 Neto vplačila oziroma izplačila v mesecu v eurih: vrednost neto vplačil v enote investicijskega sklada, izra- čunana kot razlika med vsoto vrednosti vseh vplačil enot (brez vstopnih stroškov) in vsoto vrednosti vseh izplačil enot investicijskega sklada (brez izstopnih stroškov) na območju Republike Slovenije v mesecu (v eurih; s pozitivnim pred- znakom za pozitivno vrednost in negativnim predznakom za negativno vrednost neto vplačil); – 8 Vključen v sistem jamstev: podatek ali je posamezni investicijski sklad oziroma podsklad v domači državi članici vključen v sistem jamstev. (3) V stolpce preglednice B. Upravljanje finančnega premoženja vlagateljev, se vpisujejo podatki, na naslednji način: – 3 Število: število vlagateljev, s katerimi je družba za upravljanje države članice sklenila pogodbo o upravljanju finančnega premoženja za določen ali nedoločen čas, glede na kategorijo iz stolpca 2, na zadnji dan v mesecu (podatki za območje Republike Slovenije); – 4 Vrednost v tolarjih: skupna vrednost premoženja na katerega se pogodbe o upravljanju finančnega premoženja nanašajo, po posamezni kategoriji vlagateljev, na zadnji dan mesecu (podatki za območje Republike Slovenije); – 5 Vključeni v sistem jamstev: podatek ali so posa- mezni vlagatelji v domači državi članici vključeni v sistem jamstev. Stran 10894 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10895 8 DA / NE � en v sistem jamstev � je Republike Slovenije Vklju � ila 7 � ila oziroma izpla v mesecu eurih Neto vpla � ni podatki v tabeli so za obmo Vsi numeri � il brez 6 eurih Vrednost izpla izstopnih stroškov v mesecu Kraj in datum izpolnitve obrazca: 5 5 � il brez vstopnih DA / NE DA / NE DA / NE DA / NE DA / NE DA / NE � eni v sistem jamstev stroškov v mesecu eurih Vrednost vpla � ju RS v eurih 4 4 Vrednost v tolarjih Vklju Skupna vrednost enot v obtoku na obmo 3 3 a sklada oziroma Število g podsklada ske j Število imetnikov enot � LANICE V REPUBLIKI SLOVENIJI PREKO PODRUŽNICE investici � LANICE OPRAVLJA V REPUBLIKI SLOVENIJI: � lanice: 2 2 � lanice: � ene osebe: � NEGA PREMOŽENJA VLAGATELJEV � lanica: � nost in popolnost navedenih podatkov odgovarja: � NI PODATKI O POSLOVANJU DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE DRŽAVE Skupaj Podatki o strankah - vlagateljih v Republiki Sloveniji: Investicijski sklad in podsklad � a država 1 1 A. UPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV B. UPRAVLJANJE FINAN Za resni 1.2. Pokojninski skladi 3. Investicijski skladi 4. Banke 5. Zavarovalnice 6. Borzno posredniške družbe Drugi vlagatelji zap.š t. Navedba firme in imena pooblaš STORITVE, KI JIH DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE DRŽAVE Doma Mesec in leto na katerega se podatki v tabeli nanašajo: zap.š t. Firma družbe za upravljanje države Firma podružnice družbe za upravljanje države 1. 2.

Obrazec EU/M-P MESE Stran 10896 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10897

4041. Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin in cen na drobno na območju Slovenije za julij 2004

Na podlagi prvega odstavka 19. člena zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Statistični urad Republike Slovenije objavlja

P O R O Č I L O o rasti cen življenjskih potrebščin in cen na drobno na območju Slovenije za julij 2004

Cene življenjskih potrebščin so bile julija 2004 v pri- merjavi z junijem 2004 višje za 0,4%, cene na drobno pa za 0,8%.

Št. 9621-16/2004 Ljubljana, dne 3. avgusta 2004.

Niko Schlamberger l. r. Sekretar Statističnega urada Republike Slovenije

OBČINE

AJDOVŠČINA Javni zavod se lahko povezuje v zvezo knjižnic in druga strokovna združenja, s predhodnim soglasjem usta- 4042 . Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi noviteljic.«. javnega zavoda Lavričeva knjižnica Ajdovščina 3. člen Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, V prvem odstavku 5. člena se za besedno zvezo »do- št. 12/91, 8/96), 26. in 135. člena Zakona o uresničevanju ločajo zakoni« črta vejica in besedilo do konca stavka. Na- javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. mesto črtanega besedila se doda novo besedilo, ki se glasi 96/02) in 20. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, »in ta odlok.«. št. 87/01) sta sprejela Občinski svet občine Ajdovščina na podlagi 33. člena Statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo, 4. člen št. 7/99, Uradni list RS, št. 2/02), na seji dne 15. 7. 2004 in 8. člen se spremeni tako, da se glasi: Občinski svet občine Vipava na podlagi 16. člena Statuta »Javni zavod uporablja pečat okrogle oblike, premera Občine Vipava (Uradni list RS, št. 54/02 in 83/02) na seji 30 mm. Na obodu je izpisano: Lavričeva knjižnica Ajdovšči- dne 27. 5. 2004 na. Direktor knjižnice sprejme sklep o uporabi in hrambi pečatov ter določi delavce, ki so zanje odgovorni.«. O D L O K o spremembah odloka o ustanovitvi javnega 5. člen zavoda Lavričeva knjižnica Ajdovščina V prvem odstavku 11. člena se črta tretja alinea. Na koncu druge alinee se namesto vejice postavi piko. 1. člen Črta se drugi odstavek 11. člena. S tem odlokom se uskladi delovanje javnega zavoda Lavričeva knjižnica Ajdovščina (v nadaljevanju: javni zavod), 6. člen ustanovljenega z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Za prvim odstavkom 12. člena se dodata dva nova od- Lavričeva knjižnica Ajdovščina (Uradni list RS, št. 36/02), stavka, ki se glasita: z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za »Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi kulturo (Uradni list RS, št. 96/02). sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika. Javni zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem Naloge direktorja so: sodišču Nova Gorica pod št. 1/04242/00. – načrtuje in organizira delo zavoda, – sprejema strateški načrt, program dela in finančni 2. člen načrt, V 4. členu se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se – sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mne- glasita: nju reprezentativnih sindikatov v zavodu, »Javni zavod je vključen v nacionalni vzajemni biblio- – sprejema kadrovski načrt in sistemizacijo delovnih grafski sistem. mest, Stran 10896 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10897

– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicij- 10. člen skega vzdrževanja, Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi: – sprejema druge akte, ki urejajo vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda, »20.a člen – poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki pomemb- Član sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za no vplivajo na delovanje zavoda, katerega je bi imenovan: – pripravi letno poročilo, – če sam zahteva razrešitev, – izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda, – se ne udeležuje sej, – oblikuje predloge novih programov in dodatnih sto- – pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi, ritev, – ne opravlja svojih nalog oziroma jih na opravlja stro- – skrbi za promocijo zavoda, trženje storitev in določa kovno. cene, Pobudo po drugi, tretji in četrti alinei lahko da svet jav- – skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizaci- nega zavoda organu, ki člana imenuje oziroma izvoli. jami, V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do – zagotavlja obveščanje javnosti in delavcev, izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem – določa podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost, postopku, po katerem je bil imenovan oziroma izvoljen raz- – izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v rešeni član.«. skladu s predpisi, – odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti 11. člen delavcev, 21. člen se spremeni tako, da se glasi: – odloča o razporejanju delovnega časa, »Naloge sveta javnega zavoda so: – določa plače, odloča o delovni uspešnosti in napre- – nadzira zakonitost in poslovanje javnega zavoda, dovanju delavcev, – spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega za- – imenuje delovne skupine za izvedbo določenih nalog, voda, – opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni, drugi – predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko predpisi in ta odlok. opravi tudi notranji revizor ustanovitelja, K aktom iz druge, tretje, četrte, pete alinee in k cenam iz – imenuje in razrešuje direktorja, enajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda. – daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, organizaciji dela in sistemizaciji delovnih 7. člen mest, kadrovskemu načrtu in načrtu nabav in investicijskega Besedilo drugega stavka prvega odstavka 13. člena se vzdrževanja ter nadzira njihovo izvajanje, spremeni tako, da se glasi: – obravnava vprašanja s področja strokovnega dela »Svet javnega zavoda si mora pred imenovanjem ali zavoda in daje direktorju menja, predloge in pobude za re- razrešitvijo direktorja pridobiti soglasje občin ustanoviteljic, ševanje teh vprašanj, ki imajo v lasti več kot polovico ustanoviteljskega deleža in – sklepa pogodbo o zaposlitvi direktorja, mnenje strokovnih delavcev knjižnice.« – ocenjuje delo direktorja, V zadnjem odstavku 13. člena se doda nov stavek, ki – daje soglasje k cenam javnih kulturnih storitev, se glasi: – razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet javnega »Na podlagi akta o imenovanju sklene pogodbo o zapo- zavoda in tajno glasovanje strokovnih delavcev, slitvi direktorja v imenu sveta javnega zavoda njegov pred- – daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni po- sednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen godbi, čas, čas trajanja mandata.«. – daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem zavoda in opravlja druge naloge v skladu z zakoni in tem 8. člen odlokom. Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi: 12. člen »13.a člen Črta se 22. člen. Direktor je lahko razrešen pred potekom časa, za kate- rega je imenovan: 13. člen – če sam zahteva razrešitev, Prva in tretja alinea 29. člena se spremenita tako, da – mu po predpisih iz delovnega razmerja preneha delo- se glasita: vno razmerje po zakonu, »– dajeta soglasje k kadrovskemu načrtu, – če pri svojem delu ne ravna po predpisih in aktih za- – dajeta soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja,«. voda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi, 14. člen – če s svojim nevestnim in nepravilnim delom povzroči Črta se 30. člen. zavodu večjo škodo, ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše 15. člen motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda. V 31. členu se v prvem stavku za besedo finančni do- Svet zavoda mora pisno seznaniti direktorja o razlogih za data besedi »in kadrovski«. razrešitev in mu dati možnost, da se o njih v roku 60 dni izjavi. Svet zavoda si mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi 16. člen pridobiti soglasje ustanoviteljic ter mnenje strokovnih delav- 32. člen se spremeni tako, da se glasi: cev knjižnice. Če občini in strokovni delavci ne dajo soglasja »Javni zavod ima naslednje splošne akte: oziroma mnenja v roku 60 dni, se šteje, da so bila soglasja – pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, oziroma mnenja pozitivna.«. – poslovnik knjižnice, – druge splošne akte, ki jih sprejema v skladu z zakoni 9. člen in drugimi predpisi.« Napovedni stavek prvega odstavka 16. člena se spre- meni tako, da se glasi: 17. člen »Svet javnega zavoda šteje šest članov, ki jih imenujejo Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati statut oziroma izvolijo:«. javnega zavoda. Stran 10898 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10899

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha delovati stro- Št. 066/3-14/05-261/04 kovni svet, njegove naloge prevzame svet javnega zavoda. Borovnica, dne 5. julija 2004.

18. člen Podžupan Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Občine Borovnica listu Republike Slovenije. Franjo Modrijan l. r.

Št. 026/00-4/2002 Ajdovščina, dne 16. julija 2004.

Župan Župan BREŽICE Občine Vipava Občine Ajdovščina Ivan Princes l. r. Marjan Poljšak l. r. 4044. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Brežice za leto 2003

Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) ter 16. in 114. člena Statuta Občine Brežice BOROVNICA Uradni list RS, št. 49/99) je Občinski svet občine Brežice na 12. seji dne 5. 7. 2004 sprejel 4043. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Borovnica za leto 2003 O D L O K Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni o zaključnem računu proračuna Občine Brežice list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02) in Statuta za leto 2003 Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 42/99 in 17/00 in Naš časopis, december 2001) je Občinski svet občine Borovnica 1. člen na 14. redni seji dne 5. 7. 2004 sprejel Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Brežice za leto 2003, ki zajema tudi sredstva stalne proračunske rezerve. O D L O K o zaključnem računu proračuna Občine 2. člen Borovnica za leto 2003 BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV OBČINE BRE- ŽICE ZA LETO 2003 1. člen v 000 SIT Sprejme se zaključni račun občine Borovnica za leto Skupina/Podskupina kontov Realiz. 2003 2003, ki zajema bilanco prihodkov in odhodkov, račun finanč- I. SKUPAJ PRIHODKI nih terjatev in naložb in račun financiranja. (70+71+72+73+74) 3.143.904 TEKOČI PRIHODKI 2. člen (70+71) 1.902.221 Skupni prihodki in odhodki po zaključnem računu za 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 1.673.022 leto 2003 so: 700 Davki na dohodek in dobiček 1.094.582 A: BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 703 Davki na premoženje 170.790 1. Skupni prihodki 402,805.700,50 SIT 704 Domači davki na blago in storitve 407.650 2. Skupni odhodki 370,919.340,66 SIT 706 Drugi davki 3. Presežek oziroma primanjkljaj 31,886.359,84 SIT 71 NEDAVČNI PRIHODKI B: IZRAZ IZRAČUNA FINANCIRANJA (710+711+712+713+714) 229.199 1. Zadolževanje – 710 Udeležba na dobič. in doh. od premoženja 90.511 2. Odplačilo dolga – 711 Takse in pristojbine 100.857 3. Neto odplačilo dolga – 712 Denarne kazni 2.825 C: IZKAZ RAČUNA FINANČNIH 713 Prihodki od prodaje blaga in soritev 10.701 714 Drugi nedavčni prihodki 24.305 TERJATEV IN NALOŽB 72 KAPITALSKI PRIHODKI 101.634 1. Prejeta vračila danih posojil in prodaja 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 83.690 kapitalskih deležev 2,577.607,00 SIT 721 Prihodki od prodaje zalog 2. Dana posojila in povečanje kapitalskih 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nemat. deležev 816.415,50 SIT premož. 17.944 3. Razlika med prejetimi in danimi posojili 1,761.191,50 SIT 73 PREJETE DONACIJE 1.000 Povečanje sredstev na računih je 33,647.551,34 SIT. 730 Prejete donacije iz domačih virov 1.000 Stanje sredstev na računih na dan 731 Prejete donacije iz tujine 31. 12. 2003 je 98,960.107,34 SIT. 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.139.049 REZERVNI SKLAD: 740 Transferni prih. iz dr. javnofinan. institucij 1.139.049 II. SKUPAJ ODHODKI 1. Stanje 31. 12. preteklega leta 393.950,03 SIT (40+41+42+43) 3.469.927 2. Prihodki 1,000.000,00 SIT 40 TEKOČI ODHODKI 3. Odhodki 492.000,00 SIT (400+401+402+403+409) 996.187 4. Stanje sredstev na dan 31. 12. 2003 901.950,03 SIT 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIH 167.303 3. člen 401 PRISPEVKI DELODAJ. ZA SOCIALNO Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem VARNOST 24.017 listu RS. 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 800.046 Stran 10898 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10899

Skupina/Podskupina kontov Realiz. 2003 4. člen 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 2.821 Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu 409 REZERVE 2.000 Republike Slovenije. 41 TEKOČI TRANSFERJI (410+411+412+413) 1.487.011 Št. 401-6/2004 410 SUBVENCIJE 36.756 Brežice, dne 5. julija 2004. 411 TRANSFERI POSAMEZ. IN GOSPODINJSTVOM 592.380 412 TRANSFERI NEPROF. ORGAN. IN Župan USTANOVAM 140.345 Občine Brežice 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 717.530 mag. Andrej Vizjak l. r. 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 658.767 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 658.767 CANKOVA 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 327.962 430 INVESTICIJSKI TRANSFERI 327.962 4045. Pravilnik za vrednotenje programov športa v III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ Občini Cankova (PRESEŽEK) -326.023 (I-II) Na podlagi 9. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. B RAČUN FINANČNIH TERJATEV 22/98) in 16. člena Statuta Občine Cankova (Uradni list RS, IN NALOŽB št. 21/99, 12/01 in 69/02) je Občinski svet občine Cankova Skupina/Podskupina kontov na 15. redni seji dne 9. 7. 2004 sprejel IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRO 14 P R A V I L N I K KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) za vrednotenje programov športa 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 14 v Občini Cankova 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 14 752 Kupnine iz naslova privatizacije I. SPLOŠNE DOLOČBE V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 7.465 1. člen 44 DANA POSOJILA IN POVEČ. KAPITAL. S tem pravilnikom Občinski svet občine Cankova do- DELEŽEV 7.465 loča pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdelitev 440 Dana posojila 7.465 sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov športa v 441 Povečanje kapitalskih deležev Občini Cankova. 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova 2. člen privatizacije Izvajalci športnih programov so: VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN -7.451 – športna društva, SPREMEMBE KAPITALSKIH – zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za DELEŽEV (IV.-V) posamezna področja oziroma športne panoge, C RAČUN FINANCIRANJA – zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge orga- Skupina/Podskupina kontov nizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za 50 VII. ZADOLŽEVANJE 40.000 opravljanje dejavnosti na področju športa, 50 ZADOLŽEVANJE – javni zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževa- 500 Domače zadolževanje 40.000 nja iz Občine Cankova, 55 VIII. ODPLAČILO DOLGA 10.336 – ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti 55 ODPLAČILA DOLGA 10.336 v športu in so splošno koristne in neprofitne. 550 Odplačila domačega dolga 10.336 Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV pogoji prednost pred drugimi izvajalci programov športa. NA RAČUNIH 3. člen (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -303.810 Pravico do sofinanciranja programov športa imajo no- X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII-IX) 333.474 silci in izvajalci športne dejavnosti iz prejšnjega člena tega XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.) 326.023 pravilnika, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: – da so registrirani v skladu z zakonom o društvih, s Stanje denarnih sredstev stalne proračunske rezerve sedežem v občini in v njej pretežno izvajajo svojo dejavnost, Občine Brežice na dan 31. 12. 2003 je 8,107.319,80 SIT. oziroma organizacije, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost, 3. člen – da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, orga- nizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih Presežek odhodkov nad prihodki po Zaključnem športnih aktivnosti, računu proračuna Občine Brežice za leto 2003 v višini – da imajo za določene športne programe zagotovljeno 303,809.314,30 SIT se pokrije iz presežka prihodkov iz pre- redno vadbo, najmanj 35 tednov v letu, teklih let. – da so registrirani in delujejo najmanj 1 leto, Denarna sredstva stalne proračunske rezerve se pora- – društva, ki imajo urejeno evidenco o registriranih tek- bijo v letu 2004 za namene po Zakonu o javnih financah. movalcih, članstvu in plačani članarini. Stran 10900 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10901

II. VSEBINSKE DOLOČBE 10. člen Priloga k temu pravilniku so pogoji, merila in normativi 4. člen za izvajanje letnega programa športa v Občini Cankova. Sofinancira se naslednja vsebina programov športa: 1. interesna športna vzgoja otrok in mladine, 11. člen 2. športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kako- Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vostni in vrhunski šport, listu Republike Slovenije. 3. športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potreba- mi (z motnjami v razvoju), Št. 62200-03/2004 4. vrhunski šport, Cankova, dne 9. julija 2004. 5. kakovostni šport, 6. športna rekreacija, Župan 7. šport invalidov, Občine Cankova 8. šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, Drago Vogrinčič l. r. 9. delovanje zvez športnih društev, 10. informatika in založništvo v športu, 11. propagandna dejavnost v športu.

5. člen 4046. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Cankova za leto 2003 Na podlagi vsakoletnega javnega razpisa, ki ga do 30. decembra za naslednje leto objavi župan Občine Canko- Na podlagi 13. in 43. člena Zakona o financiranju občin va, odbor pristojen za šport zbere, obdela in pripravi predlog (Uradni list RS, št. 80/94, 56/98 in 89/99), 96. člena Zakona o izbora programov in predlog delitve razpoložljivih sredstev, javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) in 16. člena Statuta ki jih za sofinanciranje programov športa zagotavlja proračun Občine Cankova (Uradni list RS, št. 21/99, 12/01 in 69/02) občine. je Občinski svet občine Cankova na 15. redni seji dne 9. 7. Na podlagi predloga izbora programov in predloga 2004 sprejel delitve razpoložljivih sredstev odbor pristojen za šport pri- pravi predlog Letnega programa športa. Predlog Letnega programa športa predlaga župan v sprejem Občinskemu O D L O K svetu občine Cankova. o zaključnem računu proračuna Občine Cankova za leto 2003 6. člen Župan za vsako proračunsko leto sklene z izvajalci pro- 1. člen gramov športa pogodbe o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini (v nadaljevanju: pogodba). Pogodba mora S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna vsebovati sledeče elemente: občine Cankova za leto 2003, ki zajema bilanco prihodkov – vsebino in obseg programov, in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun – čas realizacije programa, financiranja. – pričakovani dosežki in rezultati, – obseg sredstev, ki se zagotavljajo iz občinskega 2. člen proračuna, Proračun Občine Cankova za leto 2003 je bil realiziran – druge medsebojne pravice in obveznosti, v naslednjih zneskih (v tisoč SIT): – način nadzora nad realizacijo programa in namensko porabo sredstev, A) Bilanca prihodkov in odhodkov – posledice morebitnega kršenja pogodbenih obvez- I. Skupni prihodki 473.417 nosti. II. Skupni odhodki 456.168 Izvajalci programov morajo po opravljenih nalogah ozi- III. Proračunski presežek (primanjkljaj) (I.-II.) 17.249 roma v časovnih razdobjih, določenih s pogodbo, predložiti dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti občinski upravi. Kolikor izvajalci ne izpolnjujejo obveznosti, določenih s B) Račun finančnih terjatev in naložb pogodbo, se jim za ta del programa ukinejo finančna sred- IV. Prejeta vračila danih posojil in prodaja stva. kapitalskih deležev 1.845 V. Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev – 7. člen VI. Prejeta minus dana posojila in spremembe Pogoje, merila in normative za izvajanje letnega pro- kapitalskih deležev 1.845 grama športa v Občini Cankova, oblikuje in predlaga županu pristojni odbor za šport Občine Cankova. C) Račun financiranja VII. Zadolževanje proračuna 11.434 VIII. Odplačilo dolga 4.539 III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE IX. Neto zadolževanje 6.895 8. člen X. Povečanje (zmanjšanje) sredstev na računih S sprejetjem tega pravilnika preneha veljati Pravilnik (III.+VI.+IX.)=(I.+IV.+VII.)-(II.+V.+VIII.) 25.989 o financiranju športa v Občini Cankova (Uradni list RS, št. XI. Stanje sredstev na računih ob koncu 21/03). preteklega leta 28.185

9. člen 3. člen Spremembe in dopolnitve pravilnika se sprejemajo po Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- istem postopku, kot sam pravilnik. nem listu RS. Stran 10900 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10901

Št. 40303-01/2004 4048. Sklep o ceni vzdrževanja pokopališč za leto Cankova, dne 9. julija 2004. 2004

Župan Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi Občine Cankova (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 29/97, 70/97 in 10/98) Drago Vogrinčič l. r. in na podlagi 16. člena Statuta Občine Cankova (Uradni list RS, št. 21/99, 12/01 in 69/02) je Občinski svet občine Can- kova na 15. redni seji dne 9. 7. 2004 sprejel

4047. Odlok o turistični taksi v Občini Cankova S K L E P o ceni vzdrževanja pokopališč za leto 2004 Na podlagi 23. člena zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04), 22. člena Zakona o finan- 1. člen ciranju občin (Uradni list RS, št. 80/94), 16. člena Statuta Stroški vzdrževanja pokopališč, okolice in skupnih na- Občine Cankova (Uradni list RS, št. 21/99, 12/01 in 69/02) prav za leto 2004 znašajo za: je Občinski svet občine Cankova na 15. redni seji dne 9. 7. 2004 sprejel – enojni grob (širine od 61 cm do 120 cm) 2.300 SIT, – dvojni grob (širine od 121 cm do 240 cm) 4.000 SIT, – otroški grob (širine do 60 cm) 1.600 SIT, O D L O K – grobnica, trojni grob (širine nad 240 cm) 5.300 SIT. o turistični taksi v Občini Cankova V ceno ni vračunan davek na dodano vrednost. 1. člen 2. člen S tem odlokom se določa višina turistične takse v Ob- Vzdrževalnina se plačuje letno. V ceni so vračunani čini Cankova, ki jo plačujejo gostje za začasno bivanje na stroški vzdrževanja pokopališč in skupnih naprav (čiščenje območju Občine Cankova. vežic, stroški ogrevanja, poraba električne energije, porabe vode, rezanje žive meje, košnje trave ipd.). 2. člen 3. člen Višina turistične takse znaša 8 točk. Vrednost točke za leto 2004 znaša 14,70 SIT. V skladu z zakonom o spod- Vzdrževalnina se poravna po položnici v enkratnem znesku, ki jo izstavi občinska uprava oziroma pristojni organ bujanju razvoja turizma Vlada Republike Slovenije usklajuje za evidenco in izterjavo. vrednost točke z gibanjem drobnoprodajnih cen v Republiki Sloveniji. Znesek turistične takse se izračuna tako, da se 4. člen pomnoži število točk z vrednostjo točke. Zbrana sredstva iz 1. člena tega sklepa se namensko uporabljajo za vzdrževanje (urejanje) pokopališč in skupnih 3. člen naprav na območju Občine Cankova. Taksa, ki jo plača gost skupaj s plačilom storitev za pre- 5. člen nočevanje, se obračunava v enotnem skupnem znesku za Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vsak dan bivanja. listu Republike Slovenije. Turistična taksa je prihodek Občine Cankova in je na- menjena za izvajanje dejavnosti in storitev v javnem interesu Št. 35201-07/2004 na turističnem območju. Cankova, dne 9. julija 2004.

4. člen Župan Glede oprostitev in znižanja krajevne takse, uporabe Občine Cankova sredstev krajevne takse, način plačevanja in kaznovanja pre- Drago Vogrinčič l. r. krškov, se uporabljajo določila zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04).

5. člen 4049. Sklep o pomoči za novorojence v letu 2004 Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o krajevni turistični taksi v Občini Cankova – Tišina (Uradni Na podlagi 16. člena Statuta Občine Cankova (Uradni list RS, št. 56/96). list RS, št. 21/99, 12/01 in 69/02) je Občinski svet občine Cankova na 15. redni seji dne 9. 7. 2004 sprejel 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- S K L E P nem listu Republike Slovenije. o pomoči za novorojence v letu 2004

1. člen Št. 33301-15/2004 Ta sklep ureja dodeljevanje enkratne pomoči staršem Cankova, dne 9. julija 2004. novorojencev z območja Občine Cankova.

2. člen Župan Pravico do enkratne denarne pomoči imajo starši novo- Občine Cankova rojenca pod pogojem, da je novorojenec državljan Republike Drago Vogrinčič l. r. Slovenije in ima stalno prebivališče v Občini Cankova. Stran 10902 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10903

3. člen 4. člen Starši novorojenca pridobijo pravico do pomoči, ko ob- Samoprispevek bodo zavezanci plačevali v denarju, po činska uprava pridobi podatke o rojstvu otroka rojenega v letu stopnji 1% od bruto dohodka. 2004 od pristojnega matičnega organa. 5. člen 4. člen S samoprispevkom bo predvidoma zbrano 480.000 V primeru, da starša živita ločeno, je upravičenec do SIT. pomoči tisti od staršev, pri katerem otrok živi in ima stalno Razlika do ocenjenega programa se bo zagotovila iz prebivališče v Občini Cankova. sredstev samoprispevka uvedenega v obdobju 2001–2004, ki so ostala na računu KS Senožeče za investicije v Oto- 5. člen ščah v ocenjeni vrednosti 600.000 SIT in iz sredstev deleža Upravičenec prejme ob rojstvu otroka darilni bon v višini Občine Divača po sklepu št. OS 14/02 z dne 18. 5. 2000 v 15.000 SIT. predvideni višini 95.000 SIT.

6. člen 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno nem listu RS. prebivališče na območju naselja Otošče. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, zave- zanci za samoprispevek niso fizične osebe, katerih dohodki, Št. 40305-25/2004 ki so obdavčljivi po zakonu o dohodnini, v predpreteklem letu Cankova, dne 9. julija 2004. pred uvedbo samoprispevka niso presegali 25% povprečne letne plače v Republiki Sloveniji v letu, na katero se nanašajo dohodki ter osebe, ki so mlajše od 15 let. Župan Zavezanec za samoprispevek postane tudi fizična ose- Občine Cankova ba, ki v obdobju, za katero je samoprispevek uveden, izpolni l. r. Drago Vogrinčič pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena ter ima do- hodke, ki so bili obdavčeni z dohodnino v predpreteklem letu pred letom, v katerem se ugotavlja nove zavezance. Nove zavezance enkrat letno ugotavlja Občinska uprava občine DIVAČA Divača, najkasneje do 30. novembra tekočega leta. Fizične oseba izgubi lastnost zavezanca za samopri- 4050. Odlok o uvedbi samoprispevka za izgradnjo in spevek, če ne izpolnjuje pogojev iz prvega in drugega od- rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture v stavka tega člena. Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja enkrat naselju Otošče – Občina Divača letno v roku, določenem v prejšnjem odstavku tega člena. Lastnost zavezanca za samoprispevek fizična oseba Na podlagi 12. člena Zakona o samoprispevku (Uradni pridobi ali izgubi s prvim dnem naslednjega leta po letu, v list RS, št. 87/01) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni katerem je pristojni organ z odločbo ugotovil pridobitev ozi- list RS, št. 39/99) ter izida glasovanja na referendumu dne roma izgubo lastnosti zavezanca. 13. 6. 2004 je Občinski svet občine Divača na 16. redni seji dne 8. 7. 2004 sprejel 7. člen Zavezanca se na njegovo zahtevo lahko oprosti plače- O D L O K vanja samoprispevka ali se mu prizna znižanje pri plačevanju samoprispevka, če se nahaja v slabih premoženjskih razme- o uvedbi samoprispevka za izgradnjo rah. Zahteva za oprostitev oziroma znižanje plačevanja sa- in rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture moprispevka se lahko vloži kadarkoli v obdobju, za katerega v naselju Otošče – Občina Divača je uveden samoprispevek.

1. člen 8. člen S tem odlokom se uvede samoprispevek za območje Za zavezance iz prejšnjega člena se štejejo: naselja Otošče, v Občini Divača. – prejemniki denarno socialne pomoči po predpisih so- Namen, za katerega se uvede samoprispevek, je iz- cialnega varstva ter gradnja in rekonstrukcija lokalne javne infrastrukture v na- – prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih, ki selju Otošče. urejajo varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb. Status upravičenca iz prejšnjega odstavka dokazujejo 2. člen zavezanci za samoprispevek s pravnomočno odločbo centra Samoprispevek se uvede za obdobje dveh let, in sicer za socialno delo. od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. 9. člen 3. člen Zavezanec uveljavlja oprostitev ali znižanje plačevanja Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo upora- samoprispevka z vlogo, ki jo vloži pri Občinski upravi občine bila za izvajanje programa investicij, in sicer za izgradnjo Divača. in rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture v navedenem Občinska uprava občine Divača izda odločbo o opro- naselju za naslednje objekte: oporni zid z odbojno ograjo in stitvi oziroma znižanju plačevanja samoprispevka. Odločba ureditev cevnega propusta; v skladu s programom izgradnje o oprostitvi oziroma znižanju plačevanja samoprispevka se in rekonstrukcije lokalne javne infrastrukture v naseljih KS lahko izda za celotno obdobje ali le za del obdobja, za kate- Senožeče, ki ga je izdelal Krasinvest, inženiring, gradbeni- rega je uveden samoprispevek. štvo in trgovina d.o.o. Sežana (v nadaljevanju: program), št. 04-60-031, ki je bil potrjen na občinskem svetu dne 25. 3. 10. člen 2004 in spremembo Programa št. 04-60-031/1, ki je bil po- Za odmero in izterjavo skrbi Občinska uprava občine trjen na občinskem svetu dne 6. 5. 2004. Divača. Stran 10902 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10903

11. člen 1. člen Občinska uprava občine Divača po uveljavitvi tega V Odloku o pokopališkem redu (Uradni list RS, št. odloka, do konca leta 2004, izda zavezancem odločbe o 86/98) se v drugem odstavku 15. člena doda nova peta samoprispevku. V odločbi določi znesek samoprispevka za alinea, ki se glasi: celotno obdobje plačevanja glede na višino dohodkov do- »– žarna niša 0,50 x 0,50 x 0,50 m«. seženih v letu 2003 in obveznost, ki jo je potrebno plačati v posameznem letu. 2. člen Samoprispevek posameznega zavezanca se odmeri od Spremeni se 27. člen; število 23. se nadomesti s šte- njegovega bruto dohodka v predpreteklem letu pred uvedbo vilom 25. samoprispevka. 3. člen 12. člen Doda se nov 28.a člen, ki se glasi: »Letno najemnino za grobove, ki so bili postavljeni pred Samoprispevek za tekoče leto plačujejo zavezanci v 4 sprejemom tega odloka določa cenik.«. enakih mesečnih obrokih, in sicer do: prvi obrok do 30. 3., drugi obrok do 30. 6., tretji obrok do 30. 9., četrti obrok do 4. člen 30. 12. tekočega leta. Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem Vplačni račun, na katerega bo zavezanec plačeval sa- listu Republike Slovenije. moprispevek, bo naveden v odločbi. Št. 16/02 13. člen Divača, dne 8. julija 2004. S sredstvi samoprispevka bo upravljal Svet krajevne skupnosti Senožeče, ki je tudi odgovoren za gospodarjenje Župan in namensko porabo sredstev samoprispevka. Občine Divača Rajko Vojtkovszky, dr. vet. med. l. r. 14. člen Občina Divača lahko sklene s fizično osebo, ki želi pri- spevati svoja denarna sredstva za namene iz Programa, št. 04-60-031, ki je bil potrjen na občinskem svetu dne 25. 3. 4052. Odlok o uvedbi samoprispevka za izgradnjo in 2004 in spremembo programa št. 04-60-031/1, ki je bila po- rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture v trjena na občinskem svetu dne 6. 5. 2004, pisno pogodbo naselju – Senadole Občina Divača o soinvestiranju izgradnje in rekonstrukcije lokalne javne infrastrukture v naselju Otošče. Na podlagi 12. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list RS, št. 87/01) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni 15. člen list RS, št. 39/99) ter izida glasovanja na referendumu dne Presežek sredstev, zbranih s samoprispevkom, se pora- 13. 6. 2004, je Občinski svet občine Divača na 16. redni seji bi za ureditev lokalne javne infrastrukture v naselju Otošče. dne 8. 7. 2004 sprejel 16. člen O D L O K Glede vprašanj, ki jih ta odlok ne ureja, se neposredno uporablja zakon o samoprispevku. o uvedbi samoprispevka za izgradnjo in rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture 17. člen v naselju – Senadole Občina Divača Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem 1. člen listu Republike Slovenije. S tem odlokom se uvede samoprispevek za območje naselja Senadole, v Občini Divača. Namen, za katerega se uvede samoprispevek, je iz- Št. 16/12 gradnja in rekonstrukcija lokalne javne infrastrukture v na- Divača, dne 8. julija 2004. selju Senadole. 2. člen Župan Samoprispevek se uvede za obdobje dveh let in sicer Občine Divača od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Rajko Vojtkovszky, dr. vet. med. l. r. 3. člen Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za izvajanje programa investicij, in sicer za izgradnjo in re- konstrukcijo lokalne javne infrastrukture v navedenem nase- 4051. Odlok o spremembi Odloka o pokopališkem lju za naslednje objekte: avtobusno postajališče, dokončanje redu del na mrliški vežici, igrišče; v skladu s programom izgradnje in rekonstrukcije lokalne javne infrastrukture v naseljih KS Na podlagi 25. člena Zakona o pokopališki in pogreb- Senožeče, ki ga je izdelal Krasinvest, inženiring, gradbeni- ni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list RS, št. štvo in trgovina d.o.o. Sežana (v nadaljevanju: program), št. 34/84), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah 04-60-031, ki je bil potrjen na občinskem svetu dne 25. 3. (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98) in 16. člena Statuta Ob- 2004 in spremembo programa št. 04-60-031/1, ki je bil po- čine Divača (Uradni list RS, št. 39/99) je Občinski svet občine trjen na občinskem svetu dne 6. 5. 2004. Divača na 16. redni seji dne 8. 7. 2004 sprejel 4. člen O D L O K Samoprispevek bodo zavezanci plačevali v denarju, po o spremembi Odloka o pokopališkem redu stopnji 1% od bruto dohodka. Stran 10904 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10905

5. člen celotno obdobje plačevanja glede na višino dohodkov do- S samoprispevkom bo predvidoma zbrano 1,350.000 seženih v letu 2003 in obveznost, ki jo je potrebno plačati v SIT. posameznem letu. Razlika do ocenjenega programa se bo zagotovila iz Samoprispevek posameznega zavezanca se odmeri od sredstev samoprispevka uvedenega v obdobju 2001–2004, njegovega bruto dohodka v predpreteklem letu pred uvedbo ki so na ostala na računu KS Senožeče za investicije v Se- samoprispevka. nadolah v ocenjeni višini 1,800.000 SIT in iz sredstev deleža Občine Divača po sklepu št. OS 14/02 z dne 18. 5. 2000 v 12. člen predvideni višini 269.000 SIT. Samoprispevek za tekoče leto plačujejo zavezanci v 4 enakih mesečnih obrokih, in sicer do: prvi obrok do 30. 3., 6. člen drugi obrok do 30. 6., tretji obrok do 30. 9., četrti obrok do Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno 30. 12. tekočega leta. prebivališče na območju naselja Senadole. Vplačni račun, na katerega bo zavezanec plačeval sa- Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, zave- moprispevek, bo naveden v odločbi. zanci za samoprispevek niso fizične osebe, katerih dohodki, ki so obdavčljivi po zakonu o dohodnini, v predpreteklem letu 13. člen pred uvedbo samoprispevka niso presegali 25% povprečne S sredstvi samoprispevka bo upravljal Svet krajevne letne plače v republiki Sloveniji v letu, na katero se nanašajo skupnosti Senožeče, ki je tudi odgovoren za gospodarjenje dohodki ter osebe, ki so mlajše od 15 let. in namensko porabo sredstev samoprispevka. Zavezanec za samoprispevek postane tudi fizična ose- ba, ki v obdobju, za katero je samoprispevek uveden, izpolni pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena ter ima do- 14. člen hodke, ki so bili obdavčeni z dohodnino v predpreteklem letu Občina Divača lahko sklene s fizično osebo, ki želi pri- pred letom v katerem se ugotavlja nove zavezance. Nove spevati svoja denarna sredstva za namene iz programa, št. zavezance enkrat letno ugotavlja Občinska uprava občine 04-60-031, ki je bil potrjen na občinskem svetu dne 25. 3. Divača, najkasneje do 30. novembra tekočega leta. 2004 in spremembe programa št. 04-60-031/1, ki je bil po- Fizične oseba izgubi lastnost zavezanca za samopri- trjen na občinskem svetu dne 6. 5. 2004, pisno pogodbo o spevek, če ne izpolnjuje pogojev iz prvega in drugega od- soinvestiranju izgradnje in rekonstrukcije lokalne javne infra- stavka tega člena. Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja enkrat strukture v naselju Senadole. letno v roku, določenem v prejšnjem odstavku tega člena. Lastnost zavezanca za samoprispevek fizična oseba 15. člen pridobi ali izgubi s prvim dnem naslednjega leta po letu, v Presežek sredstev, zbranih s samoprispevkom, se katerem je pristojni organ z odločbo ugotovil pridobitev ozi- porabi za ureditev lokalne javne infrastrukture v naselju roma izgubo lastnosti zavezanca. Senadole. 7. člen 16. člen Zavezanca se na njegovo zahtevo lahko oprosti plače- Glede vprašanj, ki jih ta odlok ne ureja, se neposredno vanja samoprispevka ali se mu prizna znižanje pri plačevanju uporablja zakon o samoprispevku. samoprispevka, če se nahaja v slabih premoženjskih razme- rah. Zahteva za oprostitev oziroma znižanje plačevanja sa- 17. člen moprispevka se lahko vloži kadarkoli v obdobju, za katerega je uveden samoprispevek. Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 8. člen Za zavezance iz prejšnjega člena se štejejo: – prejemniki denarno socialne pomoči po predpisih so- Št. 16/13 cialnega varstva ter Divača, dne 8. julija 2004. – prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb. Status upravičenca iz prejšnjega odstavka dokazujejo Župan zavezanci za samoprispevek s pravnomočno odločbo centra Občine Divača za socialno delo. Rajko Vojtkovszky, dr. vet. med. l. r.

9. člen Zavezanec uveljavlja oprostitev ali znižanje plačevanja samoprispevka z vlogo, ki jo vloži pri Občinski upravi občine Divača. DOBJE Občinska uprava občine Divača izda odločbo o opro- stitvi oziroma znižanju plačevanja samoprispevka. Odločba 4053. Odlok o spremembah in dopolnitvah o oprostitvi oziroma znižanju plačevanja samoprispevka se prostorskih sestavin dolgoročnega plana lahko izda za celotno obdobje ali le za del obdobja, za kate- Občine Šentjur pri Celju za obdobje 1986–2000 rega je uveden samoprispevek. in srednjeročnega družbenega plana Občine Šentjur pri Celju za obdobje 1986–1990 za 10. člen območje Občine Dobje dopolnjenega v letu Za odmero in izterjavo skrbi Občinska uprava občine 2004 Divača. Na podlagi 2. člena Zakona o planiranju in urejanju 11. člen prostora, v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in Občinska uprava občine Divača po uveljavitvi tega 86/00) in 12. člena Statuta Občine Dobje (Uradni list RS, št. odloka, do konca leta 2004, izda zavezancem odločbe o 12/99, 102/01) je Občinski svet občine Dobje, na prvi izredni samoprispevku. V odločbi določi znesek samoprispevka za seji, dne 19. 7. 2004 sprejel Stran 10904 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10905

O D L O K stvene smernice za spremembe in dopolnitve dolgoročnega družbenega plana Občine Dobje (Zavod za varstvo naravne o spremembah in dopolnitvah prostorskih in kulturne dediščine Celje, enota narava, št. NC 592/01, av- sestavin dolgoročnega plana Občine Šentjur pri gust 2001), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Celju za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega Občine Dobje. družbenega plana Občine Šentjur pri Celju za Za pripravo podrobnejših prostorskih izvedbenih aktov obdobje 1986–1990 za območje Občine Dobje je potrebno pridobiti podrobnejše naravovarstvene smerni- dopolnjenega v letu 2004. ce, v katerih bodo določene konkretne varstvene usmeritve in pogoji za varstvo naravnih vrednot in predlaganih za- 1. člen varovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih Pred začetkom izdelovanja projekta za izdajo gradbenega sestavin dolgoročnega plana Občine Šentjur za obdobje dovoljenja je treba pridobiti naravovarstvene pogoje, k pro- 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 32/87) dopolnjen v letu 1996 jektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer in spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoroč- za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je nega in srednjeročnega družbenega plana Občine Šentjur to v naravovarstvenih smernicah določeno (105. člen ZON). (Uradni list RS, št. 2/97) za območje Občine Dobje. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. 2. člen Kot obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike Spremeni in dopolni se kartografski del dolgoročnega Slovenije je opredeljeno območje predlaganega Kozjanske- plana občine v merilu 1:25000 z namensko rabo prostora ga regijskega parka (št. ORI 2131) in naravnega spomenika in z infrastrukturnimi omrežji ter kartografska dokumentacija Gračnica (št. ORI 64). srednjeročnega plana, in sicer karte v merilu 1:5000 z na- Evidentiranih je 11 naravnih vrednot, skoraj celotno mensko rabo prostora. območje občine pa je v okviru predvidenega Kozjanskega regijskega parka. 3. člen Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Ev. št. Ime Status dolgoročnega in srednjeročnega plana se nanaša na: – uskladitev z obveznimi izhodišči dolgoročnega in 64 Gračnica-dolina (s pritokoma NVDP, pNS, srednjeročnega plana RS, Virte in Vodiški graben) ORI – zasnovo organizacije dejavnosti v prostoru, 5998 Romihova divja hruška NVDP, pNS – strokovne podlage za posamezne posege v prostor. 5908 Dobje-lipa NVLP, pNS 6046 Reberska jama NVLP 4. člen 6047 Pušnikova divja hruška NVLP Sestavni deli dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobje so: 6048 Škobernetova bodika NVLP – odlok z obrazložitvijo, 6049 Pušnikov pravi kostanj NVLP – kartografski del v merilu 1:25000, 6055 Dežno-nahajališče fosilov NVLP – kartografska dokumentacija v merilu 1:5000 6052 Dobjanski potok s pritoki NVLP, pNS 6053 Jezerščica s pritoki NVLP, pNS SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA 6054 Pečnica s pritoki NVLP, pNS PLANA Pojasnilo k tabeli: 5. člen – Ev. št. – evidenčna številka naravne vrednote iz pred- Doda se nova tabela bilanc površin Občine Dobje: loga Registra naravnih vrednot; – Ime – ime naravne vrednote; Lesno proizvodni gozd 5,305.945,36 m2 – Status, in sicer: Najboljša kmetijska zemljišča 3,732.103,50 m2 – NVDP – naravna vrednota državnega po- Druga kmetijska zemljišča 7,525.416,25 m2 mena Območja razpršene poselitve 719.916,02m2 – NVLP – naravna vrednota lokalnega pomena Ureditvena območja naselij 186.311,96 m2 – pNS, pRP – predlog za zavarovanje (naravni Skupna površina Občine Dobje 17,469.693,09 m2 spomenik, regijski park) – ORI – obvezno republiško izhodišče 6. člen Občina Dobje je v plan vnesla obvezna republiška iz- SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SREDNJEROČNEGA hodišča za varstvo naravne dediščine. Za vse posege na DRUŽBENEGA PLANA območje naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij je potrebno predhodno pridobiti naravovarstveno soglasje. Za 7. člen izdelavo vseh nadaljnjih planskih in izvedbenih aktov je po- Za izdelavo sprememb in dopolnitev prostorskih se- trebno predhodno pridobiti naravovarstvene smernice, ki jih stavin planskih aktov Občine Dobje, je potrebno upoštevati izdela pristojna javna strokovna služba za varstvo narave. naslednje splošne pogoje: Občina Dobje bo v naslednjem obdobju sprejela odlok o zavarovanju kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Za Območja gozdnih površin: posege na objektih in območjih kulturne dediščine in kulturnih – za vse posege v gozdu, v gozdnem prostoru ali v pasu spomenikov je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje. do 50 metrov od gozda v naravi je potrebno pridobiti pred iz- delavo projekta pogoje pristojne gozdarske službe, Ohranjanje narave – projektne pogoje je potrebno pridobiti tudi za vse po- Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo sege, ki negativno vplivajo na gozd in gozdni prostor ne glede usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot na njihovo oddaljenost od gozda, in predlaganih zavarovanih območij ter ohranjanje biotske – za posege, ki so že realizirani in so v postopku le- raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu Naravovar- galizacije, je potrebno pridobiti in izpolniti projektne pogoje Stran 10906 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10907 pristojne gozdarske službe glede ureditve funkcionalnega 3. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si prostora, morajo posamezni investitorji pridobiti od Elektro Celje, d.d. – gradnja začasnih ali stalnih pomožnih in enostavnih soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje. objektov na gozdnem robu ali v gozdu ni dovoljena razen, če 4. Predvidene daljnovode 20 kV s pripadajočimi TP objekti niso namenjeni gozdni ali kmetijski proizvodnji, 20/0,4 kV v tej fazi ni mogoče določiti, ampak jih bomo dolo- – odlaganje gradbenega materiala in odpadkov v okviru čevali z letnimi plani investicij Elektro Celje, d.d. z ozirom na površin posegov na gozdni rob ali v gozd ni dovoljeno. kritične razmere v nizkonapetostnem električnem omrežju.

Ureditvena območja naselij: Upravljanje z vodami: Poselitev se usmerja v ureditvena območja, ki se jim 1. Načrtovanje novih posegov v prostor mora temeljiti na definira meja. Pri tem je potrebno: predhodni analizi prostor z upoštevanjem vodnih in priobalnih – izkoristiti stavbna zemljišča v naselju z aktivno pre- zemljišč ter načinom gospodarjenja na njih, z upoštevanjem novo obstoječega stavbnega fonda, zavarovanih območij (voda v vodotokih, podzemnih vodah, – sanirati degradirana urbana območja, poplavnih območjih, erozijskih območjih in drugih nestabilnih – aktivirati nezazidano izkoriščena stavbna zemljišča. območjih) ter z upoštevanjem drugih specifičnosti delovanja vodnega sistema. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: 2. Pri urejanju in ohranjanju obtočnega režima je po- Pri načrtovanju in izvajanju prostorskih planskih aktov je trebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposo- varstva pred požarom, zlasti pa zagotoviti: bnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na 1. Pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, spremembe odtočnega režima izven teh območij. 2. Potrebne odmike med objekti in potrebno protipo- 3. Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda žarno ločitev, in s tem povezanim preprečevanjem škode in varovanjem 3. Prometne in delovne površine za intervencijska človeških življenj je treba zadržati vodo na mestu nastanka, vozila, aktivirati razpoložljive retencijske površine, izvajati ustrezne 4. Vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. hidrotehnične ukrepe in preventivno urejati erozijska območja Pri načrtovanju in izvajanju prostorskih planskih aktov v povirjih in drugih nestabilnih območjih. Razvoj je potrebno se morajo ukrepi varstva pred požarom upoštevati tudi po- usmerjati izven naravno ohranjenih in ekološko pomembnih žarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo na- območij ter uvajati posebne režime rabe na teh območjih s stanka požara v naseljih, zaradi uporabe naravnih snovi in tem, da jim damo poseben pomen (vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.–2. razred po kategorizaciji urejanja vodotokov). tehničnih postopkov ter širjenja požara med posameznimi 4. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejav- poselitvenimi območji. nosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv Pri načrtovanju in graditvi novih naselij se morajo zaradi vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo po- zmanjšanja požarnega tveganja upoštevati vplivi obstoječih plavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenje- in novih objektov ter obstoječih in novih tehnoloških pro- ni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen, ZV-1, cesov. Uradni list RS, št. 67/02). Novo območje širitve naselja S-1 Pri pripravi planskih aktov je potrebno upoštevati ukre- odmakniti iz območja med cesto in Dobjanskim potokom na pe varstva pred požarom pri graditvi objektov, ravnanje s desnem bregu ter iz razlivnih površin na levem bregu potoka. požarno nevarnimi snovmi, opravila v naravnem okolju in Investitor si mora v sklopu prostorskega izvedbenega akta upoštevati ustrezna merila za načrtovanje ukrepov varstva pridobiti posebne strokovne podlage s stališča upravljanja pred požarom. z vodami, katerih sestavni del mora biti tudi hidrološko-hi- dravlična presoja vodnega režima iz katerega bo razvidna Področje obrambe: tudi poplavna varnost območja pred predvidenimi posegi v V planskih aktih občine je potrebno upoštevati in prika- prostor in po njih, ter predvideni ukrepi, da v primeru popla- zati prostorske elemente zaščite in reševanja, ki jih je občina ve zaradi novih posegov v prostor ne bo prišlo do škodljivih dolžna načrtovati v skladu z 22. členom Zakona o urejanju vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala po- prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 37. členom Zakona plavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list vplivov na okolje. RS, št. 64/94) ter navodilom za določanje in prikazovanje 5. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list posegati v prostor, razen za posebne namene, ki so izrec- RS, št. 23/94). no opredeljeni v zakonu (37. člen, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Vodno zemljišče je zemljišče, kjer je voda trajno ali Urejanje prostora in varstvo okolja: občasno prisotna. Za vodno zemljišče se poleg osnovne Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati prostorsko struge in brežin do izrazite geomorfološke spremembe šte- ter okoljevarstveno zakonodajo, in sicer Zakon o varstvu oko- jejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še lja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter podzakonske akte, ki poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi urejajo področje varstva zraka, tal, voda, hrupa, elektromag- posega v prostor (11. člen, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). netnih sevanj kakor tudi področje ravnanja z odpadki. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče pa je pri- obalno zemljišče, katerega zunanja meja sega na vodah 1. Področje energetike: reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. razreda 1. Obstoječe daljnovode 20 kV s pripadajočimi trans- pa 5 m od meje vodnega zemljišča (14. člen, ZV, Uradni list formatorskimi postajami 20/0,4 kV je potrebno upoštevati RS, št. 67/02). V občini Dobje ni vodotokov 1. reda, zaradi kot omejitvene faktorje pri nadaljnjem načrtovanju prostora tega je pri načrtovanju dejavnosti v prostoru potrebno upoš- v smislu 10 m koridorjev na vsako stran osi daljnovodov s tevati odmik najmanj 5 m od meje vodnega zemljišča. pripadajočimi transformatorskimi postajami. 6. V skladu s 84. členom ZV-1 so na vodnem in prioba- 2. Kolikor se bo prostor urejal z lokacijskimi načrti je lnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, potrebno od Elektro Celje, d.d. pridobiti mnenje z istim ozi- ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, roma če se bo urejal s prostorskim redom pa si je potrebno zmanjševati varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali od Elektro Celje, d.d. pridobiti projektne pogoje, k projektnim normalen pretok vode, plavin in plavja, ter onemogočili obstoj rešitvam pa soglasje. in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Stran 10906 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10907

7. Pri odvajanju padavinskih vod z ureditvenih območij komunalne odpadne in padavinske vode, (Uradni list RS, št. naselij je potrebno upoštevati, da je lokalna skupnost dolžna 105/02). poskrbeti za varstvo pred škodljivim delovanjem padavin- 9. Ukrepi, prepovedi in omejitve z namenom zavaro- skih voda s teh območij (92. člen, ZV-1, Uradni list RS, št. vanja količine in kakovosti vodnega telesa, ki je namenjeno 67/02). Varstvo pred škodljivim delovanjem voda obsega javni oskrbi s pitno vodo, se urejajo skladno z veljavnimi pros- zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z torskimi akti območja (74. in 76. člen Zakona o vodah, Uradni utrjenih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih list RS, št. 67/02) in Pravilnikom o kriterijih za določitev vodo- varstvenega območja, (Uradni list RS, št. 64/04). in padavinskih voda. 10. Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se pri 8. Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v po- načrtovanjih posegov v prostor upoštevajo omejitve z Za- vršinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih konom o vodah (87. 88. in 89. člen ZV-1). določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Pri 8. člen načrtovanju odvajanja odpadnih voda je potrebno upoštevati Tabela površin za območja naselij v Občini Dobje se tudi Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in glasi:

Oznaka Prostorsko Naziv območja (naselja) Površina Namembnost ureditvenega Izvedbeni v ha območja akt Škarnice UN Dobje 2.44 Ureditveno območje naselja UrN III/C 1.57 Ureditveno območje naselja UrN RP 4.52 Razpršena poselitev UrN LPG 38.52 Lesno proizvodni gozd UrN K2 77.12 2. območje kmetijskih zemljišč UrN Suho RP 4.39 Razpršena poselitev PUP K1 14.16 1. območje kmetijskih zemljišč PUP K2 38.23 2. območje kmetijskih zemljišč PUP LPG 32.00 Lesno proizvodni gozd PUP Jezerce pri Dobjem RP 4.15 Razpršena poselitev PUP K2 52.59 2. območje kmetijskih zemljišč PUP LPG 73.89 Lesno proizvodni gozd PUP Dobje pri Planini RP 4.68 Razpršena poselitev UrN K1 0.02 1. območje kmetijskih zemljišč UrN K2 47.18 2. območje kmetijskih zemljišč UrN LPG 18.35 Lesno proizvodni gozd UrN III/C 6.46 Ureditveno območje naselja UrN UN Dobje 4.50 Ureditveno območje naselja UrN Repuš RP 3.57 Razpršena poselitev PUP K1 63.78 1. območje kmetijskih zemljišč PUP K2 24.87 2. območje kmetijskih zemljišč PUP LPG 29.46 Lesno proizvodni gozd PUP Završe pri Dobjem RP 3.77 Razpršena poselitev PUP K1 1.04 1. območje kmetijskih zemljišč PUP K2 76.08 2. območje kmetijskih zemljišč PUP LPG 43.65 Lesno proizvodni gozd PUP III/C 2.23 Ureditveno območje naselja PUP UN Dobje 0.22 Ureditveno območje naselja PUP Lažiše RP 12.04 Razpršena poselitev PUP K1 33.96 1. območje kmetijskih zemljišč PUP K2 231.01 2. območje kmetijskih zemljišč PUP LPG 60.27 Lesno proizvodni gozd PUP Stran 10908 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10909

Oznaka Prostorsko Naziv območja (naselja) Površina Namembnost ureditvenega Izvedbeni v ha območja akt Večje Brdo RP 7.31 Razpršena poselitev PUP K1 10.61 1. območje kmetijskih zemljišč PUP K2 51.46 2. območje kmetijskih zemljišč PUP LPG 15.40 Lesno proizvodni gozd PUP III/C 1.21 Ureditveno območje naselja PUP Brezje pri Dobjem RP 11.51 Razpršena poselitev PUP K1 52.71 1. območje kmetijskih zemljišč PUP K2 50.87 2. območje kmetijskih zemljišč PUP LPG 51.50 Lesno proizvodni gozd PUP Ravno RP 3.11 Razpršena poselitev PUP K1 62.01 1. območje kmetijskih zemljišč PUP K2 3.01 2. območje kmetijskih zemljišč PUP LPG 57.69 Lesno proizvodni gozd PUP Gorica pri Dobjem RP 2.29 Razpršena poselitev PUP K1 37.90 1. območje kmetijskih zemljišč PUP K2 3.32 2. območje kmetijskih zemljišč PUP LPG 18.29 Lesno proizvodni gozd PUP Slatina pri Dobjem RP 3.12 Razpršena poselitev PUP K1 35.55 1. območje kmetijskih zemljišč PUP K2 17.79 2. območje kmetijskih zemljišč PUP LPG 18.98 Lesno proizvodni gozd PUP Presečno RP 6.78 Razpršena poselitev PUP K1 61.46 1. območje kmetijskih zemljišč PUP K2 79.02 2. območje kmetijskih zemljišč PUP LPG 72.59 Lesno proizvodni gozd PUP

9. člen Št. 032-3/04-2 Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: Dobje, dne 19. julija 2004. – lokalno čistilno napravo. Župan 10. člen Občine Dobje Glede na podane pobude se površine v Občini Dobje Franc Salobir I. r. zmanjšajo, in sicer: – najboljša kmetijska zemljišča: za 8.90 ha, – druga kmetijska zemljišča: za 3.46 ha, – gozdne površine: za 0.33 ha, – površine poselitvenih območij se povečajo: za DOBRNA 12.68 ha. 4054. Odlok o 1. rebalansu proračuna Občine 11. člen Dobrna za leto 2004 Kartografski del dopolnjen na listih v merilu 1:5000 in 1: 25000, strokovne podlage v merilu 1:2000 in 1:25000 so iz- Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi delane za pomembnejše posege v prostor. Karte so sestavni (Uradni list RS, št. 72/93), 29. člena Zakona o javnih financah del odloka. (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02) in 15. člena 12. člen Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01 in Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 112/02) je Občinski svet občine Dobrna na 2. nadaljevanju nem listu Republike Slovenije. 16. redne seje, dne 28. 7. 2004 sprejel Stran 10908 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10909

O D L O K B) Račun finančnih terjatev in naložb o 1. rebalansu proračuna Občine Dobrna Skupina/Podskupina kontov Rebalans leta 2004 za leto 2004 IV. Prejeta vračila danih posojil in prodaja 32.000 kapitalskih deležev (750+751+752) 1. člen 750 Prejeta vračila daniih posojil 32.000 S tem odlokom se spremeni 2. člen Odloka o proračunu 7502 Prejeta vračila danih posojil Občine Dobrna za leto 2004 (Uradni list RS, št. 91/03) tako, od javnih podjetij da se glasi: 7503 Prejeta vračila danih posojil od finančnih institucij 32.000 A) Bilanca prihodkov in odhodkov 7505 Prejeta vračila danih posojil od drugih ravni države Skupina/Podskupina kontov Rebalans leta 2004 7507 Prejeta vračila danih posojil I. Skupaj prihodki (70+71+72+73+74) 489.012 državnemu proračunu 70 Davčni prihodki 751 Prodaja kapitalskih deležev (700+701+702+703+704+705+706) 112.677 7510 Sredstva pridobljena s prodajo 700 Davek na dohodek in dobiček 84.874 kapitalskih deležev v javnih podjetjih 701 Prispevki za socialno varnost 7511 Sredstva pridobljena s prodajo kapitalskih deležev v finančnih inst. 702 Davki na plačilno listo in delovno silo V. Dana posojila in povečanje kapitalskih – 703 Davki na premoženje 10.653 deležev (440+441+442) 704 Domači davki na blago in storitve 17.150 440 Dana posojila 705 Davki na mednarodno trgovino 4400 Dana posojila posameznikom in transakcije 4402 Dana posojila javnim skladom 706 Drugi davki 4403 Dana posojila finančnim institucijam 71 Nedavčni prihodki (710+711+712+712+714) 95.048 4404 Dana posojila privatnim podjetjem 710 Udeležba na dobičku in zasebnikom in dohodki od premoženja 700 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb – 711 Takse in pristojbine 1.200 4410 Povečanje kapitalskih deležev 712 Denarne kazni 100 v javnih podjetjih 4411 Povečanje kapitalskih deležev 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 6.400 v finančnih institucijah 714 Drugi nedavčni prihodki 86.648 4412 Povečanje kapitalskih deležev 72 Kapitalski prihodki (720+721+722) 103.837 v privatnih podjetjih – 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 28.000 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova 721 Prihodki od prodaje zalog privatizacije 722 Prihodki od prodaje zemljišč 4420 Dana posojila iz sredstev kupnin in nematerialnega premoženja 75.837 4421 Sredstva kupnin, razporejena v javne sklade 73 Prejete donacije (730+731) – 730 Prejete donacije iz domačih virov – VI. Prejeta minus dana posojila in spremembe 32.000 731 Prejete donacije iz tujine kapitalskih deležev (IV.-V.) 74 Transferni prihodki (740+741) 177.450 C) Račun financiranja 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 129.563 Skupina/Podskupina kontov Rebalans leta 2004 741 Prejeta sredstva iz državnega VIII. Odplačilo dolga 2.974 proračuna in sredstev proračuna 47.887 550 Odplačilo domačega blaga 2.974 EU 5500 Odplačilo kreditov Banki Slovenije II. Skupaj odhodki (40+41+42+43) 503.038 5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 5502 Odplačila kreditov drugim finančnim 40 Tekoči odhodki institucijam 2.974 (400+401+402+403+404+409) 159.197 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 41.274 IX. Povečanje (zmanjšanje) sredstev na računih 15.000 401 Prispevki delodajalcev (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) za socialno varnost 6.679 402 Izdatki za blago in storitve 108.714 X. Neto zadolževanje (VII.-VIII.) -2.974 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 2.530 XI. Neto financiranje (VI.+VII.-VIII.-IX.) 14.026 41 Tekoči transferi (410+411+412+413+414) 127.869 410 Subvencije 6.690 Podrobnejši pregled prihodkov in odhodkov ter njihova 411 Transferi posameznikom razporeditev so razvidni v posebnem delu proračuna, ki je sestavni del občinskega proračuna. in gospodinjstvom 61.532 412 Transferi neprofitnim organizacijam 2. člen in ustanovam 13.512 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 413 Drugi tekoči domači transferi 46.135 nem listu RS. 42 Investicijski odhodki 212.472 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 212.472 Št. 015-02-0025-1/2004-1 43 Investicijski transferi 3.500 Dobrna, dne 28. julija 2004. 430 Investicijski transferi 3.500 431 Investicijski transferi Župan III. Proračunski presežek (proračunski -14.026 Občine Dobrna primanjkljaj) (I.-II.) (Skupaj prihodki-odhodki) Martin Brecl l. r. Stran 10910 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10911

DOLENJSKE TOPLICE (e) spremembo načinov urejanja prostora v naselju Do- lenjske Toplice; 4055. Odlok o spremembah in dopolnitvah (f) določitev območja posebne oblike poselitve (območ- prostorskih sestavin dolgoročnega plana ja za vinogradništvo in sadjarstvo) nad Dolenjimi Sušicami Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 (VI/1); do leta 2000 in srednjeročnega družbenega (g) popravek občinske meje v grafičnem delu odloka in plana Občine Novo mesto za obdobje od s tem popravek prikazov ostalih vsebin, leta 1986 do leta 1990, za območje Občine Dolenjske Toplice (h) popravek stavbnega zemljišča za črpališče odpad- nih voda zahodno od naselja Sela pri Dolenjskih Toplicah na listu Semič 2 in 12, tako da se zemljišče s parc. št. 2547 k.o. Na podlagi 17. člena Statuta Občine Dolenjske Toplice Podturn opredeli kot najboljše kmetijsko zemljišče (stavbno (Uradni list RS, št. 47/99), 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) je Ob- zemljišče se ukine), zemljišče s parc. št. 2556 k.o. Podturn činski svet občine Dolenjske Toplice na 12. seji dne 15. 7. pa se opredeli kot stavbno zemljišče. 2004 sprejel 2. člen O D L O K (spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana) o spremembah in dopolnitvah prostorskih V poglavju 1. RAZVOJNE USMERITVE V PROSTORU sestavin dolgoročnega plana Občine Novo IN VARSTVO OKOLJA se v podpoglavju 1.1. Strategija ure- mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in janja prostora in organizacija dejavnosti v prostoru v točki d) Usmeritve za razvoj turističnih območij pod naslovom srednjeročnega družbenega plana Občine Novo Turistično kmetijsko vinorodna območja – območja posebne mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za oblike poselitve za besedilom: »……ter na Ljubancu nad območje Občine Dolenjske Toplice Dobindolom (VI)« doda besedilo »in nad Dolenjimi Sušicami (VI/1)«…. 1. člen (uvodne določbe in razlog za spremembe in dopolnitve) 3. člen Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih (spremembe in dopolnitve srednjeročnega družbenega sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdo- plana) bje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. Pod naslovom PROSTORSKE SESTAVINE SREDNJE- 24/86, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92, 58/95, ROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA, se spremeni: 11/96, 16/96, 21/97, 80/97, 39/98 in 59/98) in srednjeroč- (1) poglavje 2. NAMENSKA RABA PROSTORA NA nega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od OBMOČJIH, KJER SO PREDVIDENE NALOGE V ZVEZI Z leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, UREJANJEM PROSTORA, v podpoglavju 2.1. Namenska 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, raba površin se zaradi predmetnih sprememb in dopolnitev 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 45/94, 50/94, 71/94, 78/94, 23/95, 58/95, 68/95, 11/96, 16/96, 32/96, spremeni navedba površin, tako da se besedilo podpoglavja 21/97, 80/97, 39/98 in 59/98) za območje Občine Dolenjske nadomesti z naslednjim besedilom: Toplice (Uradni list RS, št. 38/03), ki se nanašajo na: »V naslednjem obdobju bomo s pozidavo za stanova- (a) določitev novih stavbnih zemljišč v ureditvenih ob- nja, za potrebe kmetijstva, proizvodne in terciarne dejavnosti močjih naselij: ter za izgradnjo infrastrukture spremenili namembnost 75,5 – Meniška vas za stanovanjsko gradnjo in gradnjo po- ha kmetijskih in gozdnih površin, od tega 26,8 ha najboljših možnih objektov, kmetijskih zemljišč.« (b) širitev ureditvenega območja naselja Cerovec in do- (2) poglavje 4. NAČINI UREJANJA PROSTORA, kjer ločitev novih stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo, se v 4.odstavku briše zadnja alinea in dodata dve novi alinei (c) določitev novih stavbnih zemljišč izven ureditvenih z naslednjim besedilom: območij naselij: – prostorski ureditveni pogoji za naselji Dolenjske – Cerovec za stanovanjsko gradnjo in gradnjo za kme- Toplice in Sela pri Dolenjskih Toplicah (Uradni list RS, št. tijske namene – preselitev kmetije, 103/03), – Dobindol za gradnjo v kmetijske in turistične namene – prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Do- – preselitev kmetije, lenjske Toplice (Uradni list RS, št. 103/03). (d) tehnične popravke kartografske dokumentacije v (3) poglavje 5. SEZNAM POSEGOV NA NAJBOLJŠA naseljih Meniška vas in Soteska; KMETIJSKA ZEMLJIŠČA se dopolni z naslednjim:

Naselje – lokacija Poseg Namen po- Način urejanja Površina Kriterij sega v ha upravičenosti posega Ostala naselja v Tehnični popravki kartografske dokumentacije s, sk PUP 0,25 b,d občini Širitve naselij, zapolnitve, dopolnilne gradnje s, k PUP 0,04 b, d Skupaj 0,29

Oznake namena posega pomenijo: s – stanovanjska gradnja, tr – terciarne dejavnosti, sk – sekundarne dejavnosti, k – kmetijska dejavnost. Kriterij upravičenosti pomeni: b – 5. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.), d – 6. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.). Stran 10910 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10911

4. člen O D L O K (spremembe in dopolnitve grafičnega dela odloka) o spremembi odloka o Čipkarskem festivalu Spremembe in dopolnitve se vrišejo v grafični del od- v Idriji loka, in sicer v: A) KARTOGRAFSKI DEL (M 1:30 000) na karte 1. člen V Odloku o Čipkarskem festivalu v Idriji (Uradni list RS, I. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij št. 65/02 in 21/03) se 13. člen spremeni tako, da se glasi: za poselitev »Upravni svet Čipkarskega festivala na predlog njego- I/1. Zasnova agrarnih operacij vega predsednika imenuje največ sedemčlanski častni odbor II. Zasnova vodnega gospodarstva festivala, katerega člani so fizične osebe in predstavniki prav- III/1. Zasnova varstva naravne dediščine nih oseb, ki zagotavljajo pomemben finančni delež sredstev III/1-1. Pregled naravne dediščine in varstveni za izvedbo festivala in sodelujejo v protokolarnih in družabnih status – seznam srečanjih v okviru festivala«. III/2. Zasnova varstva kulturne dediščine III/2-1. Pregled enot nepremične kulturne 2. člen dediščine – seznam Te spremembe odloka začnejo veljati naslednji dan po IV. Zasnova sanacij objavi v Uradnem listu RS. V. Zasnova prometnega omrežja VI. Zasnova omrežja zvez Št. 33300-1/02 VII. Zasnova energetskega omrežja Idrija, dne 8. julija 2004. VIII. Zasnova naselij in območij za poselitev VIII/1. Zasnova načinov urejanja Župan IX. Zasnova rekreacije v naravnem okolju Občine Idrija Damjan Krapš l. r. A.1) Urbanistično zasnovo naselja Dolenjske Toplice – Sela (M 1:5000) na karto: 4. Zasnova načinov urejanja prostora B) KARTOGRAFSKO DOKUMENTACIJO na karte DKN 4057. Pravilnik o sofinanciranju ljubiteljskih 1:5000 z oznako: kulturnih dejavnosti in projektov v Občini Idrija – Žužemberk 50, – Novo mesto 41, Na podlagi 9. in 25. člena Zakona o uresničevanju jav- – Ribnica 10, 19, 20, 29, 30, 40, nega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 75/94), 29. člena – Semič 2, 3, 13, 14, 24, 31, 41, 42, Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, – Črnomelj 1, 2. 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) 5. člen ter 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 1/01 in 33/01) je Občinski svet občine Idrija na 14. redni seji dne (hramba grafičnega dela odloka) 8. 7. 2004 sprejel Grafični del odloka – kartografski del in kartografska do- kumentacija, je izdelan v 5 izvodih, ki jih hranijo: 2 izvoda Ob- čina Dolenjske Toplice, en izvod Ministrstvo za okolje, prostor P R A V I L N I K in energijo, Urad za prostorski razvoj, en izvod Upravna eno- o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ta Novo mesto ter en izvod Ministrstvo za okolje, prostor in in projektov v Občini Idrija energijo, Inšpektorat za okolje in prostor, OE Novo mesto.

6. člen I. SPLOŠNE DOLOČBE (končne določbe) 1. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. (vsebina) Pravilnik o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejav- Št. 350-01-754/04-01 nosti in projektov v Občini Idrija določa pogoje, postopke Dolenjske Toplice, dne 15. julija 2004. in merila za sofinanciranje redne dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev ter njihovih projektov, ki se sofinancirajo iz Župan občinskega proračuna. Občine Dolenjske Toplice Za sofinanciranje vsakega od področij se s posameznim Franc Vovk l. r. društvom sklene ločena pogodba.

2. člen (pravica do sofinanciranja) IDRIJA Pravico do sofinanciranja dejavnosti in projektov imajo društva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 4056. Odlok o spremembi odloka o Čipkarskem – imajo sedež in delujejo na območju občine Idrija festivalu v Idriji – so registrirana – aktivno delujejo najmanj eno leto Na podlagi 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list – njihova dejavnost je področje kulture RS, št. 1/01 in 33/01) in drugega odstavka 5. člena Odloka – imajo zagotovljene materialne, prostorske in kadrov- o ustanovitvi Lokalne turistične organizacije LTO Idrija – za- ske pogoje za uresničevanje načrtovanih aktivnosti voda za pospeševanje turizma (Uradni list RS, št. 39/00 in – imajo urejeno evidenco o članstvu 63/01) je Občinski svet občine Idrija na 14. redni seji dne – oddajo letno poročilo o realizaciji programa v tekočem 8. 7. 2004 sprejel letu in načrt dela za naslednje leto. Stran 10912 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10913

II. SOFINANCIRANJE REDNE DEJAVNOSTI IN MERILA Glede na doseženo število točk društev, ki so pravočas- ZA DODELJEVANJE SREDSTEV no oddala prijavo z dokazili iz 2. člena pravilnika, se določi vrednost točke. 3. člen (redna dejavnost) 6. člen Kot redna dejavnost društva se šteje: (komisija) – priprava ali sodelovanje na najmanj eni prireditvi Petčlansko komisijo, pristojno za vodenje in izvedbo letno postopka za dodeljevanje sredstev, imenuje župan: – stroški vodenja, mentorstva – tri člane na predlog društev prek Zveze kulturnih – stroški najemnin in obratovalni stroški (vaje, organi- društev Idrija zacijske priprave) – dva člana na predlog odbora za družbene dejavno- – materialni stroški (pisarniški material, arhivsko gradi- sti. vo, servisiranje opreme, rekvizitov ipd). 7. člen 4. člen (pogodba) (merila za sofinanciranje redne dejavnosti ljubiteljskih Po končanem postopku se z vsakim izbranim društvom kulturnih društev) podpiše pogodbo, v kateri se določi: – vsebino in obseg programa dejavnosti Število – čas realizacije programa Elementi za vrednotenje točk – višino sredstev 1. Dejavnost – obveznost oddajanja poročil o izvajanju programa – druge medsebojne pravice in obveznosti. – glasbena 30 – gledališka 30 – plesno-folklorna 20 III. SOFINANCIRANJE PROJEKTOV S PODROČJA LJUBITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI – literarna 10 – likovna, filmska, fotografska 10 8. člen – dodatna dejavnost društva (poleg temeljne) 10 (pravica do sofinanciranja projektov) 2. Število aktivnih članov Vsako društvo, ki izpolnjuje pogoje iz 2. člena tega do 10 članov 10 pravilnika, lahko prijavi na razpis poljubno število projektov s od 11–20 članov 15 področja dejavnosti, za katere je registrirano. Društvo lahko od 21–30 članov 20 prijavi isti projekt na isti razpis le enkrat. Projekt mora biti od 31–40 članov 25 izveden ali se mora začeti izvajati v letu, za katerega velja razpis. od 41–50 članov 30 Projekt lahko predstavlja sodelovanje na prireditvah, Nad 50 članov 40 izobraževalnih seminarjih, tekmovanjih, natečajih in pred- 2.a. Vključenost mladih med 15. in 18. letom stavitvah, posamezna predstava, koncert, razstava, recital, do 5 mladih 5 izdaja publikacije, snemanje filma, avdio ali video kasete ali 6-10 mladih 10 zgoščenke. Stroški prevoza so sestavni del projekta. Nad 10 mladih 15 9. člen 3. Število realiziranih samostojnih prireditev (postopek in pogodba) v preteklem letu od 1 do 3 prireditve 10 Sredstva, namenjena za sofinanciranje projektov posa- meznih društev se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki od 4–6 prireditev 20 ga občina objavi enkrat letno. Prijavljene projekte obravnava Nad 6 prireditev 30 in oceni komisija iz 6. člena. Glede na doseženo število točk 4. Število vaj po dve šolski uri na teden se določi vrednost točke in višina sredstev za sofinanciranje 1 redna vaja na teden 5 posameznega projekta ter pripravi pogodba. Z izbranimi dru- 2 ali več rednih vaj na teden 10 štvi se podpišejo pogodbe, v katerih se določijo: – vsebina projekta 5. Raven predstavljanja – čas realizacije projekta raven lokalne skupnosti 5 – višina sredstev medobčinska raven 10 – obveznost oddajanja poročil o izvajanju programa državna raven 20 – druge medsebojne pravice in obveznosti. meddržavna raven 40 Sredstva iz pogodbe društva prejmejo po oddanem poročilu o izvedbi projekta, ki vsebuje tudi dokazila. 6. Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekcijah (za dosežena prva tri mesta 10. člen dodatek v% na skupno število točk) na občinskem ali medobčinskem tekmovanju 10% (merila za vrednotenje projektov) na državnem tekmovanju 30% Elementi za vrednotenje projekta Št. točk na meddržavnem tekmovanju 50% 1. Dejavnost – glasbena 30 5. člen – gledališka 35 (postopek) – plesno-folklorna 20 Sredstva, namenjena za sofinanciranje redne dejav- – likovna, fotografska, filmska 10 nosti ljubiteljskih kulturnih društev se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki ga enkrat letno objavi Občina Idrija. – literarna 10 Stran 10912 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10913

Elementi za vrednotenje projekta Št. točk 70 Davčni prihodki (700+703+704+706) 969,750.548 700 Davki na dohodek in dobiček 745,949.000 2. Število sodelujočih članov društva 703 Davki na premoženje 116,993.000 do 10 sodelujočih 10 704 Domači davki na blago in storitve 106,808.548 do 20 sodelujočih 15 706 Drugi davki do 25 sodelujočih 20 71 Nedavčni prihodki do 30 sodelujočih 25 (710+711+712+713+714) 217,912.334 710 Udeležba na dobičku do 40 sodelujočih 30 in dohodki od prem. 99,114.233 nad 50 sodelujočih 40 711 Takse in pristojbine 8,679.000 3. Način organiziranja projekta 712 Denarne kazni 587.330 projekt v celoti organizira prijavljeno društvo 30 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 406.770 projekt je organiziran v sodelovanju z drugimi 20 714 Drugi nedavčni prihodki 109,125.001 društvi, ki sodelujejo pri razpisu 72 Kapitalski prihodki (720+721+722) 161,515.675 720 Prihodki od prodaje projekt društva, ki le sodeluje v akciji, ki jo 10 osnovnih sredstev 114,150.000 organizira drugo društvo ali drug prireditelj 721 Prihodki od prodaje zalog 4. Raven izvajanja projekta 722 Prihodki od prodaje zemljišč raven občine 5 in nemat. premož. 47,365.675 medobčinska raven 10 73 Prejete donacije (730+731) državna raven 20 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine meddržavna raven 40 74 Transferni prihodki 572,999.095 740 Transferni prihodki iz drugih IV. KONČNA DOLOČBA javnofin. inst. 572,999.095 II. Skupaj odhodki (40+41+42+43) 2.539,443.571 11. člen 40 Tekoči odhodki Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- (400+401+402+403+409) 576,228.469 nem listu RS, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2005. 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 110,808.498 401 Prispevki delodajalcev Št. 41401-2/2004 za socialno var. 18,817.952 Idrija, dne 8. julija 2004. 402 Izdatki za blago in storitve 426,006.436 403 Plačila domačih obresti 12,380.000 Župan 409 Sredstva, izločena v rezerve 8,215.583 Občine Idrija 41 Tekoči transferi (410+411+412+413) 766,958.424 Damjan Krapš l. r. 410 Subvencije 13,384.727 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 336,661.690 412 Transferi neprofitnim org. ILIRSKA BISTRICA in ustanovam 135,002.887 413 Drugi tekoči domači transferi 281,909.120 4058. Odlok o rebalansu proračuna Občine Ilirska 414 Tekoči transferi v tujino Bistrica za leto 2004 – II. 42 Investicijski odhodki (420) 910,464.560 420 Nakup in gradnja osnovnih Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi sredstev 910,464.560 (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 0 Investicijski transferi (430) 285,792.118 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 430 Investicijski transferi 285,792.118 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00, 16/02, 51/02), 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, III. Proračunski presežek 124/00, 79/01 in 30/02) in 16. člena Statuta Občine Ilirska (primanjkljaj) (I. – II.) - 617,265.919 Bistrica (Uradne objave PN, št. 18/95, 18/97, 30/98 in Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet občine Ilirska Bistrica na B) Račun finančnih terjatev in naložb 16. seji, dne 5. 7. 2004 sprejel 75 IV. Prejeta vračila danih posojil in prodaja kapit. deležev (750+751+752) 6,180.000 750 Prejeta vračila danih posojil 6,180.000 O D L O K 751 Prodaja kapitalskih deležev o rebalansu proračuna Občine Ilirska Bistrica 752 Kupnine iz naslova privatizacije za leto 2004 – II. 44 V. Dana posojila in povečanje kapit. deležev – 1. člen 440 Dana posojila V Odloku o rebalansu proračuna Občine Ilirska Bistrica 441 Povečanje kapitalskih deležev za leto 2004 (Uradne objave Snežnika, št. 3 z dne 31. 5. 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatiz. 2004) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se VI. Prejeta minus dana posoj. in spr. kap. del. določa v naslednjih zneskih: (IV.-V.) 6,180.000

A) Bilanca prihodkov in odhodkov v SIT C) RAČUN FINANCIRANJA I. Skupaj prihodki (70+71+72+73+74) 1.922,177.652 50 VII. Zadolževanje (500) – Tekoči prihodki (70+71) 1.187,662.882 500 Domače zadolževanje Stran 10914 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10915

55 VIII. Odplačila dolga (550) 12,560.000 Na podlagi sklepa o razpisu nadomestnih volitev v Svet 550 Odplačila domačega dolga 12,560.000 krajevne skupnosti Staneta Bokala in Svet krajevne skupno- sti Blejska Dobrava (Uradni list RS, št. 42/04), so bile volitve IX. Sprememba stanja sred. na rač. izvedene v nedeljo, dne 13. junija 2004. Občinska volilna ko- (I+IV+VII-II-V-VIII) - 623,645.919 misija občine Jesenice je na seji v ponedeljek, dne 14. junija X. Neto zadolževanje (VII-VIII) - 12,560.000 XI. Neto financiranje (VI+VII-VIII-IX) 617,265.919 2004 ugotovila naslednje rezultate glasovanja:

Zmanjšanje sredstev na računu (proračunski primanj- 1. KRAJEVNA SKUPNOST STANETA BOKALA kljaj) se krije iz prenesenih sredstev leta 2003. 1.1. Predčasno glasovanje v dneh 8., 9. in 10. junija Splošni del občinskega proračuna, ki zajema bilanco oddanih glasovnic 46 prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb, neveljavnih glasovnic 3 račun financiranja in posebni del, ki zajema finančni načrt Posamezni kandidati so dobili naslednje število gla- Občine Ilirska Bistrica (odhodki so izkazani po področjih pro- sov: računske porabe od 01 do 10 in po ekonomski klasifikaciji – kontih) so priloga k temu odloku. 1. Mirjana Planinčič 35 glasov Priloga k odloku so tudi načrti razvojnih programov za 2. Klemen Drobič 34 glasov obdobje 2004–2007. 1.2. Glasovanje v nedeljo, 13. junija Vse priloge k odloku se objavijo na oglasni deski Občine oddanih glasovnic 384 Ilirska Bistrica. neveljavnih glasovnic 43 Glasovanje je potekalo na 3 voliščih. 2. člen Posamezni kandidati so dobili skupaj naslednje število V odloku se drugi in tretji odstavek 7. člena spremenita tako, da se glasita: glasov: Splošna proračunska rezervacija za leto 2004 je opre- 1. Mirjana Planinčič 281 glasov deljena v višini 9,817.553 SIT. 2. Klemen Drobič 252 glasov Sredstva splošne proračunske rezervacije se upora- 1.3. Glasovanje po pošti bijo: nismo prejeli nobene glasovnice – za enkratne dotacije neprofitnim organizacijam, dru- 1.4. Rezultati glasovanja štvom, posameznikom ….. v višini 3,273.000 SIT, s tem da Na podlagi seštevka oddanih glasov je bilo ugotovljeno, župan lahko podeli za posamezni namen največ 100.000 da sta bila oba kandidata izvoljena in da sta prejela na- SIT; – za nove aktivnosti, programe, študije, ocene, analize, slednje število glasov: priprave dokumentacije za razpise …., 1. Mirjana Planinčič 316 glasov – za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva 2. Klemen Drobič 286 glasov – skupaj 1,829.000 SIT; za te namene lahko župan uporabi največ 1,000.000 SIT; 2. KRAJEVNA SKUPNOST BLEJSKA DOBRAVA, 4. – za namene, za katere se med letom izkaže, da VOLILNA ENOTA niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu 2.1. Predčasno glasovanje v dneh 8., 9. in 10. junija – 4,715.553 SIT. oddanih glasovnic 3 3. člen neveljavnih glasovnic 0 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Kandidat je prejel naslednje število glasov: nem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2004 1. Franc Šifrer 3 dalje. 2.2. Glasovanje v nedeljo, 13. junija oddanih glasovnic 61 Št. 40302-0001/2004-2 neveljavnih glasovnic 0 Ilirska Bistrica, dne 5. julija 2004. Glasovanje je potekalo na 1 volišču. Kandidat je dobil naslednje število glasov: Župan 1. Franc Šifrer 61 glasov Občine Ilirska Bistrica 2.3. Glasovanje po pošti Anton Šenkinc, univ. dipl. ekon. l. r. nismo prejeli nobene glasovnice 2.4. Rezultati glasovanja Na podlagi seštevka oddanih glasov je bilo ugotovlje- no, da je bil kandidat izvoljen in da je prejel naslednje JESENICE število glasov: 1. Franc Šifrer 64 4059. Poročilo o izidu nadomestnih volitev v Svet krajevne skupnosti Staneta Bokala in Blejska Dobrava Št. 008-1/02 Jesenice, dne 15. junija 2004. P O R O Č I L O o izidu nadomestnih volitev v Svet krajevne Člani in namestniki: Predsednica skupnosti Staneta Bokala in Blejska Dobrava Srečko Krč l. r. Martina Hrovat, univ. dipl. prav. l. r. Občinska volilna komisija občine Jesenice na podlagi Violeta Smolej l. r. 90. člena Zakona o lokalnih volitvah podaja naslednje po- Maja Antonič l. r. Namestnica predsednice ročilo: Marjan Uršič l. r. Simona Štraus, univ. dipl. prav. l. r. Stran 10914 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10915

KOBARID ba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi z samostojnim opravljanjem dejavnosti. 4060. Odlok o spremembah Odloka o rabi in Za prekrške iz drugega odstavka tega člena se na kraju varovanju dostopnih mest za športno plovbo samem z denarno kaznijo 400.000 SIT kaznuje pravna ose- ob reki Soči ba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi z samostojnim opravljanjem dejavnosti. Na podlagi 65. člena ter v zvezi z 21. členom Zakona o Za prekrške iz prvega in drugega odstavka tega člena lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, pa se na kraju samem z denarno kaznijo 60.000 SIT kaznuje 63/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02, Odločbe odgovorno osebo pravne osebe. ustavnega sodišča Uradni list RS, št. 6/96, 45/94, 20/95, 9/96, 39/96, 44/96, 59/99, 108/03) ter 18. člena Statuta Ob- 4. člen čine Kobarid (Uradni list RS, št. 8/00, 79/00, 53/02, 74/02, Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 80/03) je Občinski svet občine Kobarid na 15. redni seji dne nem listu RS. 27. 5. 2004 sprejel Št. 355-2/97 Kobarid, dne 27. maja 2004. O D L O K o spremembah Odloka o rabi in varovanju Župan dostopnih mest za športno plovbo ob reki Soči Občine Kobarid Pavel Gregorčič l. r. (Uradni list RS, št. 47/98, 33/02)

1. člen V 4. členu se v zadnjem stavku spremeni besedilo KOZJE »Plovba in izvajanje plovbe sta dovoljeni« tako, da se glasi: 4061. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine »Uporaba dostopnih mest za športno plovbo je dovoljena«. Kozje za leto 2003

2. člen Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni V prvem odstavku 8. člena se zamenja vsebina prve in list RS, št. 79/99, 124/00 in 79/01) in 16. člena Statuta Ob- druge alinee z novim besedilom: čine Kozje (Uradni list RS, št. 64/99, 98/00) je Občinski svet – 40 točk na dan, občine Kozje na 14. redni seji dne 8. 7. 2004 sprejel – 300 točk na leto. V drugem odstavku 8. člena se zamenja vsebina prve in druge alinee z novim besedilom: O D L O K – 1.2 točke na dan, o zaključnem računu proračuna Občine Kozje – 5 točk na teden, za leto 2003 – 16 točk na mesec. V tretjem odstavku 8. člena se zamenja vsebina prve in 1. člen druge alinee z novim besedilom: Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Kozje za – 10 točk na dan, leto 2003. – 150 točk na leto. 2. člen 3. člen Zaključni račun proračuna izkazuje na ravni podskupin kontov naslednje: Vsebina 13. člena se v celoti nadomesti z novim be- sedilom: Z denarno kaznijo 20.000 SIT se na kraju samem kaz- A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV nuje za prekršek posameznik: – ki za dostop do reke Soče za športno plovbo parkira I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 437.436 na mestih, ki niso namenjena za parkiranje, – ki odpadke odlaga na mestih, ki za to niso namenje- TEKOČI PRIHODKI (70+71) 167.999 na, Z denarno kaznijo 30.000 SIT se na kraju samem kaz- 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 138.745 nuje za prekršek posameznik: 700 davki na dohodek in dobiček 101.138 – ki se noče legitimirati ali noče dati potrebnih obvestil osebi, ki opravlja nadzor, ali se nedostojno vede do osebe, 703 davki na premoženje 11.295 ki izvaja nadzor, ob uradnem postopku, 704 domači davki na blago in storitve 26.312 – ki preprečuje osebi, ki izvaja nadzor, izvrševanje urad- ne naloge, za katero je pooblaščena, ali jo pri tem ovira, 706 drugi davki – – ki za dostop do reke Soče za športno plovbo uporablja 71 NEDAVČNI PRIHODKI 29.254 mesta, ki temu niso namenjena, (710+711+712+713+714) – ki za dostop do reke Soče za športno plovbo uporablja 710 udeležba na dobičku in dohodki od 17.601 dostopna mesta v času pred 9. uro dopoldne in po 18. uri premoženja popoldne, 711 takse in pristojbine 1.555 – ki za dostop do reke Soče za športno plovbo uporablja 712 denarne kazni 325 dostopna mesta v času med 1. 11. do 15. 3. – ki nima veljavne dovolilnice za uporabo dostopnih 713 prihodki od prodaje blaga in storitev – mest. 714 drugi nedavčni prihodki 9.773 Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se na kraju samem z denarno kaznijo 200.000 SIT kaznuje pravna ose- 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 8.584 Stran 10916 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10917

720 prihodki od prodaje osnovnih sredstev 4.011 50 ZADOLŽEVANJE 721 prihodki od prodaje zalog – 500 domače zadolževanje – 722 prihodki od prodaje zemljišč in 4.573 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 2.645 nematerialnega premoženja 73 PREJETE DONACIJE (730+731) – 55 ODPLAČILA DOLGA 2.645 730 prejete donacije iz domačih virov – 731 prejete donacije iz tujine – 550 odplačila domačega dolga 2.645 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 260.853 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) 197 SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.- 740 transferni prihodki iz drugih 260.853 V.-VIII.) javnofinančnih institucij X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII-IX) -2.842 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 434.594

40 TEKOČI ODHODKI 106.489 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+X) (400+401+402+403+409) 197 400 plače in drugi izdatki zaposlenim 26.476

401 prispevki delodajalcev za socialno 3.963 3. člen varnost 402 izdatki za blago in storitve 75.108 Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna se prenese v leto 2003 in se izkazuje v računu financiranja. 403 plačila domačih obresti 942 4. člen 409 rezerve – Sestavni del tega odloka so realizacija splošnega dela 41 TEKOČI TRANSFERI 209.711 bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in (410+411+412+413+414) naložb ter računa financiranja in realizacija posebnega dela 410 subvencije 10.063 proračuna Občine Kozje za leto 2003. 411 transferi posameznikom in 66.728 gospodinjstvom 5. člen 412 transferi neprofitnim organizacijam in 15.712 Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu ustanovam Republike Slovenije. 413 drugi tekoči domači transferi 117.208 Št. 06202-0001/2004-14/02 414 tekoči transferi v tujino Kozje, dne 8. julija 2004. 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 94.998 Župan 420 nakup in gradnja osnovnih sredstev 94.998 Občine Kozje 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 23.396 Dušan Andrej Kocman l. r. 430 investicijski transferi 23.396 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) 2.842 4062. Pravilnik o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Kozje

B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 64/99, 98/00) je Občinski svet občine Kozje na 14. IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL – redni seji dne 8. 7. 2004 sprejel IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL – P R A V I L N I K 750 prejeta vračila danih posojil – o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Kozje

751 prodaja kapitalskih deležev – 1. člen 752 kupnine iz naslova privatizacije – S tem pravilnikom se določajo kriteriji in postopki do- deljevanja socialnih pomoči v Občini Kozje. V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE – KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE 2. člen KAPITALSKIH DELEŽEV Do socialne pomoči po tem pravilniku so upravičeni ob- 440 dana posojila – čani s stalnim prebivališčem v Občini Kozje, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna socialna 441 povečanje kapitalskih deležev in naložb – pomoč občine, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti za rešitev socialne stiske. 442 poraba sredstev kupnin iz naslova – Upravičenci do socialne pomoči so: privatizacije – občan, ki je upravičen do denarne socialne pomoči kot edinega vira za preživljanje po zakonu o socialnem varstvu, VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN – – posameznik ali družina, ki se zaradi težje bolezni, SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV C) RAČUN FINANCIRANJA nesposobnosti za pridobitno delo, elementarne nesreče ali drugih izjemnih razmer, ki pogojujejo tovrstno pomoč, znajde VII. ZADOLŽEVANJE (500) – v težki materialni situaciji. Stran 10916 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10917

3. člen 9. člen Občinska socialna pomoč je po tem pravilniku enkratna Izjemoma ob izredno težki materialni ogroženosti po- denarna pomoč, ki se dodeljuje praviloma enkrat letno. Pri sameznika in družine, je mogoče dodeliti denarno pomoč za določanju višine denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki premostitev trenutne materialne ogroženosti tudi takrat, ko in prejemki po 27. in 28. členu zakona o socialnem varstvu. občan presega cenzus po 2. členu tega pravilnika, vendar V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki jih je ne več kot za 50%. posameznik in njegov družinski član pridobil v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka. 10. člen Postopke o socialnih pomočeh vodi in o njih odloča 4. člen Občinska uprava občine Kozje. K podelitvi lahko v določenih Sredstva za socialne pomoči zagotavlja občina v pro- primerih pridobi mnenje Centra za socialno delo Šmarje pri računu občine. Na podlagi sprejetega proračuna občine za Jelšah. tekoče leto se določi višina sredstev za denarne pomoči iz Občani vlagajo zahtevke za dodelitve socialne pomoči 3. člena tega pravilnika. pri občinski upravi na obrazcu »Vloga za dodelitev enkratne denarne pomoči«. K vlogi so dolžni priložiti vsa potrebna 5. člen dokazila o izpolnjevanju pogojev v skladu z zakonom o so- Enkratna denarna pomoč za upravičence iz 2. člena cialnem varstvu in s tem pravilnikom. tega pravilnika je namenjena za: Občinska uprava preveri podatke iz vloge in dokazil in – nakup ozimnice in kurjave, v roku 30 dni od prejema vloge odloči o upravičenosti do – nakup šolskih potrebščin, občinske socialne pomoči s sklepom. Zoper sklep je možna – plačilo šolskih kosil osnovnošolcev, pritožba, ki jo občan vloži v roku osmih dni po prejemu skle- – doplačilo letovanj socialno ogroženih otrok, pa. O pritožbi odloči župan občine. – doplačilo zdravstvenih storitev, ki so nujno potrebna, pa jih ZZZS ne pokriva, – plačilo najemnine za stanovanja, 11. člen – plačilo pogrebnih stroškov, Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- – drugi stroški in izdatki, za premostitev trenutne materi- nem listu Republike Slovenije. alne ogroženosti z upoštevanjem socialnih razmer upravičen- ca, ki se ocenijo v sodelovanju s Centrom za socialno delo. Št. 06202-0001/2004-14/03 6. člen Kozje, dne 8. julija 2004. Višina enkratne denarne pomoči je najmanj 10.000 SIT in največ do višine enega minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine v skladu s 25.a členom zakona o so- Župan cialnem varstvu. Višina enkratne denarne pomoči se lahko Občine Kozje izjemoma poveča za 50% ob upoštevanju težkih socialnih Dušan Andrej Kocman l. r. razmer upravičenca.

7. člen Denarna pomoč se praviloma izplača neposredno iz- vajalcu, izdajatelju računa za blago ali storitve, za katere je KRANJ upravičenec vložil prošnjo. Denarna pomoč, ki je namenjena plačilu šolskih kosil, 4063. Odlok o turistični taksi v Mestni občini Kranj se določi do cene, ki jo zaračunava šola. Doplačilo zdravstvenih storitev se odobri v skladu z Na podlagi 19. in 20. člena Zakona o spodbujanju raz- določili zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem voja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) in 18. člena Statuta zavarovanju, plačilo najemnin pa v skladu z zakonom o so- Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 cialnem varstvu. in 85/02) je Svet Mestne občine Kranj na 16. seji dne 14. 7. Plačilo oziroma doplačilo pogrebnih stroškov se lahko 2004 sprejel poravna za pokojnika, ki je bil prejemnik denarne pomoči po zakonu o socialnem varstvu in nima zavezancev, ki so ga O D L O K po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v času njegovega življenja bili dolžni preživljati. o turistični taksi v Mestni občini Kranj Za pokojnika se poravnajo najnujnejše pogreben sto- ritve. V primeru, ko je bil pokojnik lastnik premičnega in ne- SPLOŠNE DOLOČBE premičnega premoženja, občina priglasi terjatev iz naslova plačila ali doplačila pogrebnih storitev v zapuščinskem po- 1. člen stopku. S tem odlokom se določa višina turistične takse na ob- močju Mestne občine Kranj, zavezanci za njeno plačilo, način 8. člen plačila, način poročanja in nadzor nad izvajanjem odloka. Denarna pomoč se lahko upravičencu dodeli v nižjem znesku kot bi mu pripadala po tem pravilniku, ali se mu ne 2. člen dodeli, če: Turistično takso plačujejo državljani Republike Slove- – se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku nije in tujci, ki v turističnem območju izven svojega stalnega ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih prebivališča uporabljajo storitve prenočevanja (v nadaljnjem članov, besedilu: turisti) v nastanitvenem objektu. – se ugotovi, da z upravičencem živijo osebe, ki niso Osebe iz prejšnjega odstavka tega člena plačajo turistič- družinski člani po zakonu o socialnem varstvu, pa pridobivajo no takso hkrati s plačilom storitev za prenočevanje. Plačati so dohodke iz 27. člena zakona o socialnem varstvu skupaj z jo dolžne tudi v primeru, ko so deležne brezplačnih storitev za upravičencem. prenočevanje, razen če ta odlok ne določa drugače. Stran 10918 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10919

VIŠINA TURISTIČNE TAKSE Če je turist oproščen plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti vpisan razlog iz 1. in 2. točke 4. člena tega 3. člen odloka v evidenco, določeno v prvem odstavku tega člena. Turistična taksa se v skladu z zakonom določa v toč- kah. 7. člen Na območju, opredeljenem v 1. členu tega odloka, se Osebe iz 5. člena tega odloka nakazujejo pobrano turi- določi turistična taksa v višini 10 točk. stično takso na poseben račun Mestne občine Kranj in sicer Znesek turistične takse se izračuna tako, da se pomnoži do 25. dne v mesecu za pretekli mesec. število točk z vrednostjo točke, ki jo v skladu z zakonom do- loči Vlada Republike Slovenije. 8. člen 4. člen Osebe iz 5. člena tega odloka so dolžne do 25. dne v 1. Plačila turistične takse so oproščeni: mesecu za pretekli mesec predložiti Mestni občini Kranj in – otroci do 7. leta starosti, pristojnemu davčnemu organu mesečno poročilo, iz katerega – osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pri- mora biti razvidno število prenočitev in znesek turistične tak- stojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu se. Poročilo so osebe dolžne predložiti tudi v primeru, da niso oziroma zavarovanki (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) imele gostov na prenočevanju. V tem primeru se na poročilo podana invalidnost oziroma telesna okvara ali fotokopije pripiše, da gostov na prenočevanju ni bilo. potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena oddajo ose- ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na podlagi be na obrazcu, ki je sestavni del tega odloka. članske izkaznice invalidske organizacije, – otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije 9. člen odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s poseb- Zbrana sredstva turistične takse so prihodek proračuna nimi potrebami, Mestne občine Kranj. – učenci, dijaki in študenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udeleženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo društva in druge vzgojno NADZOR – izobraževalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti, 10. člen – dijaki in študentje v dijaških oziroma v študentskih Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse domovih, ter vodenjem evidenc opravlja pristojni davčni organ. – osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v gostinskem Nadzor iz prejšnjega odstavka tega člena lahko opravlja obratu neprekinjeno več kot 30 dni, tudi pristojni občinski inšpekcijski organ, ustanovljen v skladu – tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in spo- s predpisom, ki ureja lokalno samoupravo. razumih oproščeni plačila turistične takse, – člani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojan- kah, na podlagi veljavne članske izkaznice. KAZENSKA DOLOČBA 2. Turistično takso v višini 50% plačujejo: – osebe od 7. do 18. leta starosti, 11. člen – turisti v kampih, Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje pravna ali – turisti, člani mednarodnih mladinskih organizacij, ki fizična oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim oprav- prenočujejo v mladinskih prenočiščih, ki so vključene v med- ljanjem dejavnosti, in sicer: narodno mrežo mladinskih prenočišč IYHF. – če do 25. v mesecu za pretekli mesec ne poda poro- čila iz 8. člena tega odloka, – če ne poda poročila na predpisanem obrazcu, NAČIN PLAČEVANJA – če poda pomanjkljivo poročilo o plačani turistični taksi. 5. člen Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice po- odstavka tega člena. sameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik), sobodajalci in kmetje oziroma sobodajalke in kmetice (v nadaljnjem besedilu: sobodajalci in kmetje), ki PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI sprejemajo turiste na prenočevanje, morajo pobirati turistič- no takso v imenu in za račun Mestne občine Kranj hkrati s 12. člen plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan Z dnem začetka uporabe tega odloka preneha veljati prenočevanja. Odlok o turistični taksi (Uradni list RS, št. 25/01). Osebe iz prejšnjega odstavka morajo pobirati in odvajati turistično takso za prenočitev turista tudi v primeru, če mu ne 13. člen zaračunavajo plačila storitev za prenočevanje. Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 6. člen Osebe iz 5. člena tega odloka morajo pobirati turistično Št. 42305-0002/2004-43/13 takso in voditi evidenco o turistični taksi, ki se vodi v evidenci Kranj, dne 14. julija 2004. gostov v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča. Iz evidence mora biti poleg s predpisi o prijavi bivališča Župan določenih podatkov, razvidno tudi število prenočitev posa- Mestne občine Kranj meznega gosta oziroma turista. Mohor Bogataj, univ. dipl. org. l. r. Stran 10918 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10919

MESTNA OB�INA KRANJ Oddelek za gospodarske in premoženjske zadeve Slovenski trg 1, 4000 Kranj tel. 04/ 237 31 21, fax. 04/ 237 31 59

MESE�NO PORO�ILO o preno�itvah in pla�ani turisti�ni taksi

za ______(mesec in leto)

PODATKI O PRAVNI ALI FIZI�NI OSEBI, KI SPREJEMA TURISTE NA PRENO�EVANJE naziv naslov telefon telefax e-mail

PODATKI O ZMOGLJIVOSTI vrsta število število sob število apartmajev število ležiš� skupaj

PODATKI O PRENO�ITVAH število no�itev zavezanci za pla�ilo doma�i gostje tuji gostje skupaj pla�ilo turisti�ne takse v višini 100% pla�ilo turisti�ne takse v višini 50% oproš�eni pla�ila turisti�ne takse skupaj

PODATKI O PLA�ANI TURISTI�NI TAKSI, ki bo nakazana do 25. dne v mesecu za pretekli mesec višina turisti�ne takse znesek pobrane turisti�ne takse turisti�na taksa v višini 100% turisti�na taksa v višini 50% skupaj

datum: ______

kontaktna oseba odgovorna oseba ime in priimek: ______ime in priimek: ______žig podpis: ______podpis: ______

Rok oddaje poro�ila: do 25. dne v mesecu za pretekli mesec

Poro�ilo poslati na naslov: Mestna ob�ina Kranj, Oddelek za gospodarske in premoženjske zadeve, Slovenski trg 1, 4000 Kranj številka podra�una: 01252-4523206278 Turisti�na taksa MO Kranj

Poro�ilo poslati v vednost: Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Dav�na uprava Republike Slovenije DAV�NI URAD KRANJ, Slovenski trg 1, 4000 Kranj (fax. 04/23 73 479) Stran 10920 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10921

LJUBLJANA 4. člen Ureditveno območje OLN 4064. Program priprave občinskega lokacijskega Ureditveno območje OLN meji na severu na območje načrta za del območja urejanja ŠS 3/5 Podutik gozda s posebnim namenom, na vzhodu na območje avto- (vzhodni del) ceste, na jugu na rekreacijsko rekreativno območje ŠR 3/3-3 Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Urad- in na zahodu na del stanovanjskega območja ŠS 3/5. ni list RS, št. 110/02 in 8/03 – ZUreP-1) in 51. člena Statuta 5. člen Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) sprejemam Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice, in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi prostorskega P R O G R A M P R I P R A V E akta (1) Nosilci urejanja prostora: občinskega lokacijskega načrta za del območja 1. JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Področje oskrbe z urejanja ŠS 3/5 Podutik (vzhodni del) vodo, Vodovodna 90, Ljubljana, 2. JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Področje odvaja- 1. člen nja odpadnih voda, Vodovodna 90, Ljubljana, S tem programom se podrobneje določajo programska 3. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ob- izhodišča, vsebina strokovnih podlag, način pridobitve stro- močna enota Ljubljana, Tržaška 4, Ljubljana, kovnih rešitev in geodetskih podlag za pripravo občinskega 4. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljub- lokacijskega načrta (v nadaljevanju: OLN) za del območja ljana, Tržaška cesta 2, Ljubljana urejanja ŠS 3/5 Podutik (vzhodni del), subjekti, ki sodelujejo 5. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Ljub- pri pripravi OLN, ter roki za posamezne faze priprave OLN. ljana, Kersnikova 3, Ljubljana, 6. MU, Oddelek za gospodarske javne službe in promet, 2. člen Trg MDB 7, Ljubljana, Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga 7. RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agen- (1) Ocena stanja, urbanistična dokumentacija in razlogi cija RS za okolje, Območna enota Ljubljana (za področje za pripravo novih OLN varstva okolja), Vojkova 52, Ljubljana, Za obravnavano območje so bile v maju 2004 sprejete 8. RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agen- spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega cija RS za okolje, Območna enota Ljubljana (za področje plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za ob- varstva narave), Vojkova 52, Ljubljana, močje Mestne občine Ljubljana (za območje urejanja ŠR 3/3 9. RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agen- Kamna gorica). Del površin območja urejanja ŠR 3/3 (opuš- cija RS za okolje, Območna enota Ljubljana (za področje čeni kamnolom), ki za parkovne in rekreacijske dejavnosti ni gospodarjenja z vodami), Vojkova 52, Ljubljana, primeren, se je priključil k stanovanjskemu območju ŠS 3/5. 10. RS, Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Opuščeni kamnolom je zaključena prostorska celota, zato se RS, Enota Ljubljana, Vilharjeva 33, Ljubljana, izdela lokacijski načrt ločeno od ostalega območja urejanja 11. JP Elektro Ljubljana d.d., DE Ljubljana mesto, Kot- ŠS 3/5. Z novim dokumentom se predvidi sanacija terena ter nikova 9, 1516 Ljubljana, stanovanjska gradnja. 12. JP Energetika Ljubljana p.o., Oskrba s plinom, Ve- (2) Pravna podlaga rovškova 70, Ljubljana, Pravna podlaga za pripravo OLN sta ZUreP-1 in Dolgo- 13. JP Energetika Ljubljana p.o., Daljinska oskrba s ročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za toplotno energijo, Verovškova 70, Ljubljana, območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list SRS, št. 11/86 14. RS, Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 33/97, 72/98, 13/99, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava 26/99, 28/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00, 36/00, 59/00, 75/00, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 26, Ljubljana, 37/01, 63/02, 52/03, 70/03 – odl. US, 64/04, 69/04). 15. RS, Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva ploščad 25, 3. člen Ljubljana, Predmet in programska izhodišča OLN 16. Telekom Slovenije d.d., PE Ljubljana, Stegne 19, 1547 Ljubljana. (1) V območju se predvidi kompleks večstanovanjskih 2 (2) Drugi udeleženci: objektov. Površina območja je 8.127 m . V večetažnih ob- 1. RS, Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za jektih je predvideno ca. 120 stanovanj. Parkiranje je pred- ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana. videno v podzemnih etažah. Med stanovanjskimi objekti se predvidijo zelenice in otroška igrišča. 6. člen (2) Komunalna ureditev Povzamejo se obstoječi komunalni vodi in predvidijo Potrebne strokovne podlage nove komunalne ureditve v skladu z usmeritvami nosilcev Potrebne strokovne podlage za izdelavo OLN so: urejanja prostora. – analiza obstoječega stanja z usmeritvami za izdelavo (3) Varovanje okolja OLN: V OLN se upoštevajo pogoji iz odloka, ki ureja varova- – vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednjimi ob- nje vodnih virov. Določi se stopnjo zaščite pred hrupom ter močji, predvidijo posegi in merila v zvezi z varovanjem pred hru- – značilnosti grajenega prostora (morfologija po- pom. Opredelijo se pogoji za zagotovitev čistosti zraka. zidave, tipologija objektov, gabariti objektov, ambientalne Ukrepi in posegi za zaščito okolja se predvidijo v skladu značilnosti območja, kvalitetni pogledi, gostota pozidave, s smernicami nosilcev urejanja v prostoru in z merili, ki iz- namembnost površin in objektov, kulturna dediščina, itd.), hajajo iz veljavnih predpisov. – značilnosti odprtega nezazidanega prostora in (4) Varovanje naravne in kulturne dediščine krajinska slika, Načrtovani posegi morajo biti usklajeni s smernicami – parcelacija in lastništvo, nosilcev urejanja v prostoru. Upoštevati je treba Odlok o za- – zelene površine; ščiti spomeniško-kulturne dediščine in zavarovati naravno in – variantne rešitve zazidave; kulturno dediščino. – ocena osončenja stanovanjskih objektov. (5) Ostale usmeritve Kot podlago za izdelavo OLN se izdela tudi: Določi se faznost posegov. – študijo obremenitve stanovanjskih območij s hru- Opredeli se pogoje za obrambo in zaščito. pom; Stran 10920 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10921

– geomehansko in hidrogeološko poročilo; 2. člen – mnenje Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) glede Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga gradnje garaž z ozirom varovanja vodnih virov in glede vpliva elektromagnetnih valovanj oziroma drugih možnih vplivih s (1) Ocena stanja, urbanistična dokumentacija in razlogi strani trafo postaje ter morebitne druge obremenitve okolja; za pripravo novih OLN – morebitne druge dodatne ekspertize in poročila; Za obravnavano območje so bile v maju 2004 sprejete – programsko idejno zasnovo komunalnih vodov glede spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega na zahteve nosilcev urejanja v prostoru. plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za V skladu z zahtevami soglasodajalcev se po potrebi območje Mestne občine Ljubljana (za območje urejanja ŠP opredelijo še druge strokovne podlage. 1/3 Viator), ki se nanašajo na spremembo namenske rabe iz površin za proizvodnjo, skladišča in terminale v površine za 7. člen osrednje dejavnosti (mešano rabo). Poudarek je predvsem na poslovnih, trgovskih, storitvenih, družbenih in kulturnih Način pridobitve strokovnih rešitev dejavnostih, vključena so tudi stanovanja in druge nastanit- Pridobijo se najmanj tri strokovne rešitve prostorske vene oblike. ureditve. Območje obdelave se je do sprejema sprememb in do- polnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana za območje 8. člen urejanja ŠP 1/3 Viator v letu 2004 urejalo s Prostorskimi ure- Način pridobitve geodetskih podlog ditvenimi pogoji za območje urejanja ŠP 1/3 Viator (funkcio- Digitalni geodetsko-katastrski načrt pridobi Oddelek za nalna enota F5) (Uradni list RS, št. 49/96). Po pogojih PUP urbanizem Mestne uprave MOL iz uradne evidence Geodet- je bilo obravnavano območje pretežno namenjeno gradnji ske uprave RS. Investitor pridobi reambulirani posnetek, ki proizvodnih in skladiščnih objektov, prometnega terminala, mora biti uradno potrjen. poslovnih in spremljajočih objektov. V skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih 9. člen sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za Roki za pripravo OLN obdobje 1986–2000 za območje Mestne občine Ljubljana (za območje urejanja ŠP 1/3 Viator) je treba izdelati nov Izdelava PSP je predvidena dva meseca po prostorski prostorski akt, ki bo omogočil uresničitev novo načrtovanih konferenci. Sprejem predloga OLN je predviden eno leto po programov. oddaji PSP. Upoštevani so minimalni okvirni roki. (2) Pravna podlaga 10. člen Pravna podlaga za pripravo OLN sta ZUreP-1 in Dolgo- ročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 Obveznosti v zvezi s financiranjem OLN za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list SRS, št. 11/ Pripravo OLN financira investitor, ki v ta namen skle- 86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 33/97, 72/98, 13/ ne pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za 99, 26/99, 28/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00, 36/00, 59/00, prostorsko načrtovanje. Obveznosti investitorja se določijo z 75/00, 37/01, 63/02, 52/03, 70/03 – odl. US, 64/04, 69/04). dogovorom o sodelovanju med MOL in investitorjem. 3. člen 11. člen Predmet in programska izhodišča OLN Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Repu- blike Slovenije. (1) OLN za vzhodni del območja urejanja ŠO 1/2 Šiška (PUP ŠP 1/3, funkcionalna enota F5) Št. 3521-27/2004-2 Vsi obstoječi objekti v območju F5 se porušijo. V ob- Ljubljana, dne 19. julija 2004. močju se predvidi stanovanjska gradnja z dopustnim, ven- dar neobveznim poslovnim programom v delu pritličij. Kletne Županja etaže se izkoristijo za parkirne površine. Med stanovanjskimi Mestne občine Ljubljana objekti se predvidijo skupne zelene površine z otroškim igriš- Danica Simšič l. r. čem za najmlajše otroke. Okvirni pregled površin: Območje urejanja ŠO 1/2 Šiška del Funkcionalna enota F5 Površina območja obdelave (F5) 8.200 m2 4065. Program priprave občinskega lokacijskega Predvidena izraba območja bo v skladu z usmeritvami načrta za del območja urejanja ŠO 1/2 Šiška dolgoročnega plana preverjena in dopolnjena v fazi izdelave (vzhodni del) strokovnih podlag. (2) Komunalna ureditev Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Urad- Povzamejo se obstoječi komunalni vodi in predvidijo ni list RS, št. 110/02 in 8/03 – ZUreP-1) in 51. člena Statuta nove komunalne ureditve v skladu z usmeritvami nosilcev Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) urejanja prostora. sprejemam (3) Varovanje okolja V OLN se upoštevajo pogoji iz odloka, ki ureja varova- P R O G R A M P R I P R A V E nje vodnih virov. Določi se stopnjo zaščite pred hrupom ter predvidijo posegi in merila v zvezi z varovanjem pred hru- občinskega lokacijskega načrta za del območja pom. Opredelijo se pogoji za zagotovitev čistosti zraka. urejanja ŠO 1/2 Šiška (vzhodni del) Ukrepi in posegi za zaščito okolja se predvidijo v skladu s smernicami nosilcev urejanja v prostoru in z merili, ki iz- hajajo iz veljavnih predpisov. 1. člen (4) Varovanje naravne in kulturne dediščine S tem programom se podrobneje določajo programska Načrtovani posegi morajo biti usklajeni s smernicami izhodišča, vsebina strokovnih podlag, način pridobitve stro- nosilcev urejanja v prostoru. Zavarovati je treba naravno in kovnih rešitev in geodetskih podlag za pripravo občinskega kulturno dediščino. lokacijskega načrta (v nadaljevanju: OLN) za vzhodni del (5) Ostale usmeritve območja urejanja ŠO 1/2 Šiška, subjekti, ki sodelujejo pri Določi se faznost posegov. pripravi OLN, ter roki za posamezne faze priprave OLN. Opredeli se pogoje za obrambo in zaščito. Stran 10922 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10923

4. člen so potrebni za izboljšanje stanja v prometu v širšem vplivnem Ureditveno območje OLN območju ŠO 1/2; – študijo obremenitve stanovanjskih območij s hru- Ureditveno območje OLN meji na severu na funkcional- pom; no enoto F4, na zahodu na F2, na vzhodu na Cesto Ljubljan- – geomehansko in hidrogeološko poročilo; ske brigade in na jugu na dovozno cesto C11. – mnenje Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) glede 5. člen gradnje garaž z ozirom na 3. varstveni pas varovanja vodnih virov in glede vpliva elektromagnetnih valovanj oziroma dru- Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice, in drugi gih možnih vplivih s strani trafo postaje ter morebitne druge udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi prostorskega obremenitve okolja; akta – morebitne druge dodatne ekspertize in poročila; (1) Nosilci urejanja prostora: – programsko idejno zasnovo komunalnih vodov glede 1. JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Področje oskrbe z na zahteve nosilcev urejanja v prostoru. vodo, Vodovodna 90, Ljubljana, V skladu z zahtevami soglasodajalcev se po potrebi 2. JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Področje odvaja- opredelijo še druge strokovne podlage. nja odpadnih voda, Vodovodna 90, Ljubljana, 3. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ob- 7. člen močna enota Ljubljana, Tržaška 4, Ljubljana, Način pridobitve strokovnih rešitev 4. MU, Oddelek za gospodarske javne službe in promet, Trg MDB 7, Ljubljana, Pridobijo se najmanj tri strokovne rešitve prostorske 5. RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agen- ureditve različnih avtorjev. cija RS za okolje, Območna enota Ljubljana (za področje 8. člen varstva okolja), Vojkova 52, Ljubljana, 6. RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agen- Način pridobitve geodetskih podlog cija RS za okolje, Območna enota Ljubljana (za področje Digitalni geodetsko-katastrski načrt pridobi Oddelek za varstva narave), Vojkova 52, Ljubljana, urbanizem Mestne uprave MOL iz uradne evidence Geodet- 7. RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agen- ske uprave RS. Investitor pridobi reambulirani posnetek, ki cija RS za okolje, Območna enota Ljubljana (za področje mora biti uradno potrjen. gospodarjenja z vodami), Vojkova 52, Ljubljana, 9. člen 8. RS, Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Enota Ljubljana, Vilharjeva 33, Ljubljana, Roki za pripravo OLN 9. JP Elektro Ljubljana d.d., DE Ljubljana mesto, Kotni- Izdelava PSP je predvidena dva meseca po prostorski kova 9, 1516 Ljubljana, konferenci. Sprejem predloga OLN je predviden eno leto po 10. JP Energetika Ljubljana p.o., Oskrba s plinom, Ve- oddaji PSP. Upoštevani so minimalni okvirni roki. rovškova 70, Ljubljana, 11. JP Energetika Ljubljana p.o., Daljinska oskrba s 10. člen toplotno energijo, Verovškova 70, Ljubljana, Obveznosti v zvezi s financiranjem OLN 12. RS, Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za Pripravo OLN financira investitor, ki v ta namen skle- varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava ne pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za Ljubljana, Kardeljeva ploščad 26, Ljubljana, prostorsko načrtovanje. Obveznosti investitorja se določijo z 13. RS, Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne dogovorom o sodelovanju med MOL in investitorjem. zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva ploščad 25, Ljubljana, 11. člen 14. Telekom Slovenije d.d., PE Ljubljana, Stegne 19, Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Repu- 1547 Ljubljana. blike Slovenije. (2) Drugi udeleženci: 1. RS, Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za Št. 3521-26/2004-2 ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana. Ljubljana, dne 19. julija 2004. 6. člen Županja Potrebne strokovne podlage Mestne občine Ljubljana Potrebne strokovne podlage za izdelavo OLN so: Danica Simšič l. r. – analiza obstoječega stanja z usmeritvami za izdelavo OLN: – vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednjimi ob- močji, – značilnosti grajenega prostora (morfologija pozida- 4066. Program priprave občinskega lokacijskega ve, tipologija objektov, gabariti objektov, ambiental- načrta za del območja urejanja ŠO 1/2 Šiška ne značilnosti območja, kvalitetni pogledi, gostota (osrednji del) pozidave, namembnost površin in objektov, kulturna dediščina itd.), Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Urad- – parcelacija in lastništvo, ni list RS, št. 110/02 in 8/03 – ZUreP-1) in 51. člena Statuta – zelene površine; Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) – variantne rešitve zazidave; sprejemam – ocena osončenja posameznih fasad in odprtih površin izbrane variantne rešitve. P R O G R A M P R I P R A V E Kot podlago za izdelavo OLN se izdela tudi: – prometno študijo, ki preveri obremenitev prometa na občinskega lokacijskega načrta za del območja obodnih cestah zaradi programskih sprememb in povečanih urejanja ŠO 1/2 Šiška (osrednji del) kapacitet v območju ŠO 1/2 Šiška. Študija naj predlaga tudi prometne rešitve voznih pasov in križišč na obodnih cestah in 1. člen znotraj območja ŠO 1/2 Šiška ter rešitve uvozov v območje iz S tem programom se podrobneje določajo programska obodnih cest. Študija naj preveri možne rešitve in ukrepe, ki izhodišča, vsebina strokovnih podlag, način pridobitve stro- Stran 10922 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10923

kovnih rešitev in geodetskih podlag za pripravo občinskega (2) Komunalna ureditev lokacijskega načrta (v nadaljevanju: OLN) za osrednji del Povzamejo se obstoječi komunalni vodi in predvidijo območja urejanja ŠO 1/2 Šiška, subjekti, ki sodelujejo pri nove komunalne ureditve v skladu z usmeritvami nosilcev pripravi OLN, ter roki za posamezne faze priprave OLN. urejanja prostora. (3) Varovanje okolja 2. člen V OLN se upoštevajo pogoji iz odloka, ki ureja varova- Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga nje vodnih virov. Določi se stopnjo zaščite pred hrupom ter predvidijo posegi in merila v zvezi z varovanjem pred hru- (1) Ocena stanja, urbanistična dokumentacija in razlogi pom. Opredelijo se pogoji za zagotovitev čistosti zraka. za pripravo novih OLN Ukrepi in posegi za zaščito okolja se predvidijo v skladu Za obravnavano območje so bile v maju 2004 sprejete z usmeritvami nosilcev urejanja prostora in z merili, ki izhaja- spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega jo iz veljavnih predpisov. plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za (4) Varovanje naravne in kulturne dediščine območje Mestne občine Ljubljana (za območje urejanja ŠP Načrtovani posegi morajo usklajeni s smernicami nosil- 1/3 Viator), ki se nanašajo na spremembo namenske rabe iz cev urejanja prostora. Zavarovati je treba naravno in kulturno površin za proizvodnjo, skladišča in terminale v površine za dediščino. osrednje dejavnosti (mešano rabo). Poudarek je predvsem (5) Ostale usmeritve na poslovnih, trgovskih, storitvenih, družbenih in kulturnih Določi se faznost posegov. dejavnostih, vključena so tudi stanovanja in druge nastanit- Opredeli se pogoje za obrambo in zaščito. vene oblike. Območje obdelave se je do sprejema sprememb in do- 4. člen polnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana za območje urejanja ŠP 1/3 Viator v letu 2004 urejalo s Prostorskimi ure- Ureditveno območje OLN ditvenimi pogoji za območje urejanja ŠP 1/3 Viator, funkcio- Ureditveno območje OLN je na zahodu omejeno s Celo- nalna enota F6 (Uradni list RS, št. 49/96). Po pogojih PUP vško cesto, na severu z dovozno cesto, na jugu in na vzhodu je bilo obravnavano območje pretežno namenjeno gradnji s funkcionalnima enotama F7 in F8. proizvodnih in skladiščnih objektov, prometnega terminala, poslovnih in spremljajočih objektov. 5. člen V skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice, in drugi sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi prostorskega obdobje 1986–2000 za območje Mestne občine Ljubljana akta (za območje urejanja ŠP 1/3 Viator) je treba izdelati nov (1) Nosilci urejanja prostora: prostorski akt, ki bo omogočil uresničitev novo načrtovanih 1. JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Področje oskrbe z programov. vodo, Vodovodna 90, Ljubljana, (2) Pravna podlaga 2. JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Področje odvaja- Pravna podlaga za pripravo OLN sta ZUreP-1 in Dolgo- nja odpadnih voda, Vodovodna 90, Ljubljana, ročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za 3. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ob- območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list SRS, št. 11/86 močna enota Ljubljana, Tržaška 4, Ljubljana, in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 33/97, 72/98, 13/99, 4. MU, Oddelek za gospodarske javne službe in promet, 26/99, 28/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00, 36/00, 59/00, 75/00, Trg MDB 7, Ljubljana, 37/01, 63/02, 52/03, 70/03 – odl. US, 64/04, 69/04). 5. RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agen- cija RS za okolje, Območna enota Ljubljana (za področje 3. člen varstva okolja), Vojkova 52, Ljubljana, Predmet in programska izhodišča OLN 6. RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agen- (1) OLN za osrednji del območja urejanja ŠO 1/2 Šiška cija RS za okolje, Območna enota Ljubljana (za področje (PUP ŠP 1/3, funkcionalna enota F6) varstva narave), Vojkova 52, Ljubljana, Sedanji objekti Avtomontaže se porušijo. Predvidi se 7. RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agen- izgradnja stanovanjsko-poslovno-trgovskega kompleksa. cija RS za okolje, Območna enota Ljubljana (za področje Ob Celovški cesti se predvidi poslovno-trgovski objekt, v gospodarjenja z vodami), Vojkova 52, Ljubljana, osrednjem delu območja pa stanovanjski objekti s poslov- 8. RS, Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat no-trgovsko-storitvenimi prostori ob servisni cesti in v delu RS, Enota Ljubljana, Vilharjeva 33, Ljubljana, pritličij. Kletne etaže se izkoristijo za parkirne površine. Pred- 9. JP Elektro Ljubljana d.d., DE Ljubljana mesto, Kotni- videna je ureditev okoli 2500 parkirnih mest. kova 9, 1516 Ljubljana, Med stanovanjskimi objekti se predvidijo skupni ozele- 10. JP Energetika Ljubljana p.o., Oskrba s plinom, Ve- njeni atriji. rovškova 70, Ljubljana, 11. JP Energetika Ljubljana p.o., Daljinska oskrba s Pregled površin in drugi podatki: toplotno energijo, Verovškova 70, Ljubljana, Območje urejanja ŠO 1/2 Šiška del 12. RS, Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za funkcionalna enota F6 varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava površina območja obdelave (F6) 34.000 m2 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 26, Ljubljana, površina stanovanj BT 82.000 m2 13. RS, Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne površina poslovno-trgovskih objektov BT 33.000 m2 zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva ploščad 25, površina nad terenom BT 113.000 m2 Ljubljana, površina pod terenom BT 97.000 m2 14. Telekom Slovenije d.d., PE Ljubljana, Stegne 19, število parkirnih mest 1547 Ljubljana. število stanovanj ca. 1.100 (2) Drugi udeleženci: število stanovalcev ca. 2.600 1. RS, Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za število zaposlenih ca. 550 ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana. etažnost poslovni objekt (max) P+13 6. člen etažnost stanovanjskih objektov P+5 do P+12 Potrebne strokovne podlage Pregled površin in dejavnosti, ki je opredeljen na podla- Potrebne strokovne podlage za izdelavo OLN so: gi izdelane variante zazidave, je orientacijski in ni obvezujoč. – analiza obstoječega stanja z usmeritvami za izdelavo Preverjen bo v fazi izdelave strokovnih podlag. OLN: Stran 10924 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10925

– vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednjimi ob- 4067. Program priprave občinskega lokacijskega močji, načrta za del območja urejanja MS 8/5 Zgornji – značilnosti grajenega prostora (morfologija pozida- Kašelj ve, tipologija objektov, gabariti objektov, ambiental- ne značilnosti območja, kvalitetni pogledi, gostota Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Urad- pozidave, namembnost površin in objektov, kulturna ni list RS, št. 110/02 in 8/03 – ZUreP-1) in 51. člena Statuta dediščina itd.), Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) – parcelacija in lastništvo; sprejemam – zelene površine; – variantne rešitve zazidave; – ocena osončenja posameznih fasad in odprtih površin P R O G R A M P R I P R A V E izbrane variantne rešitve. občinskega lokacijskega načrta za del območja Kot podlago za izdelavo OLN se izdela tudi: urejanja MS 8/5 Zgornji Kašelj – prometno študijo, ki preveri obremenitev prometa na obodnih cestah zaradi programskih sprememb in povečanih kapacitet v območju ŠO 1/2 Šiška. Študija naj predlaga tudi 1. člen prometne rešitve voznih pasov in križišč na obodnih cestah in S tem programom priprave se podrobneje določajo pro- znotraj območja ŠO 1/2 Šiška ter rešitve uvozov v območje iz gramska izhodišča, vsebina strokovnih podlag, način prido- obodnih cest. Študija naj preveri možne rešitve in ukrepe, ki bitve strokovnih rešitev in geodetskih podlag za pripravo ob- so potrebni za izboljšanje stanja v prometu v širšem vplivnem činskega lokacijskega načrta za del območja urejanja MS 8/5 območju ŠO 1/2; Zgornji Kašelj (v nadaljevanju: OLN), subjekti, ki sodelujejo – študijo obremenitve stanovanjskih območij s hrupom pri pripravi OLN ter roki za posamezne faze priprave OLN. in kakovostjo zraka; – geomehansko in hidrogeološko poročilo; 2. člen – mnenje Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) glede gradnje garaž z ozirom na 3. varstveni pas varovanja vodnih Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga: virov in glede vpliva elektromagnetnih valovanj oziroma dru- Ocena stanja, urbanistična dokumentacija in razlogi za gih možnih vplivih s strani trafo postaje ter morebitne druge pripravo novega OLN obremenitve okolja; Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občin in – morebitne druge dodatne ekspertize in poročila; mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000, izdelane na pobudo – programsko idejno zasnovo komunalnih vodov glede Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana na zahteve nosilcev urejanja v prostoru. in na Mestnem svetu sprejete 24. 5. 2004, namenjajo del V skladu z zahtevami nosilcev urejanja v prostoru se po območja urejanja MR 8/2 stanovanjski gradnji ter spremlja- potrebi opredelijo še druge strokovne podlage. jočim dejavnostim in ga priključujejo območju urejanja MS 8/5 Zgornji Kašelj. Za celovito sanacijo tega dela območja, 7. člen pozidanega z objekti socialne stanovanjske gradnje in za Način pridobitve strokovnih rešitev realizacijo predvidene dopolnilne stanovanjske gradnje na Pridobijo se najmanj tri strokovne rešitve prostorske območju, ki je s spremembami dolgoročnega plana priklju- ureditve različnih avtorjev. čeno, je treba izdelati strokovne podlage ter izdelati in spre- jeti odgovarjajoč prostorski izvedbeni dokument – občinski 8. člen lokacijski načrt. Način pridobitve geodetskih podlog Pravna podlaga Pravna podlaga za pripravo OLN sta Zakon o urejanju Digitalni geodetsko-katastrski načrt pridobi Oddelek za urbanizem Mestne uprave MOL iz uradne evidence Geodet- prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in Dolgoročni plan ske uprave RS. Investitor pridobi reambulirani posnetek, ki občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za območje mora biti uradno potrjen. Mestne občine Ljubljana (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 33/97, 72/98, 13/99, 26/99, 9. člen 28/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00, 36/00, 59/00, 75/00, 37/01, 63/02, 52/03, 70/03 – odl. US, 64/04, 69/04). Roki za pripravo OLN Izdelava PSP je predvidena dva meseca po prostorski 3. člen konferenci. Sprejem predloga OLN je predviden eno leto po oddaji PSP. Upoštevani so minimalni okvirni roki. Predmet in programska izhodišča OLN Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana želi, 10. člen ob upoštevanju smernic in pogojev posameznih pristojnih Obveznosti v zvezi s financiranjem OLN nosilcev urejanja prostora: – celovito (komunalno, prometno, energetsko, oblikov- Pripravo OLN financira investitor, ki v ta namen skle- no ter programsko) sanirati del območja urejanja južno od ne pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko načrtovanje. Obveznosti investitorja se določijo z Krmčeve ulice, ki je pozidan s stanovanjskimi objekti socialne dogovorom o sodelovanju med MOL in investitorjem. gradnje, – v nepozidanem delu območja realizirati dopolnilno 11. člen gradnjo stanovanjskih in spremljajočih objektov, Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Repu- – zgraditi ustrezno prometno, komunalno in energetsko blike Slovenije. infrastrukturo, – urediti pripadajoče nezazidane površine.

Št. 3521-25/2004-2 4. člen Ljubljana, dne 19. julija 2004. Ureditveno območje OLN Ureditveno območje OLN zajema površine dela ob- Županja močja urejanja MS 8/5 Zg. Kašelj, ki meri ca. 6.4 ha in leži Mestne občine Ljubljana na skrajnem južnem deli Zgornjega Kašlja, južno od Krmčeve Danica Simšič l. r. ulice, ob Cesti španskih borcev. Stran 10924 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10925

5. člen 8. člen Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice, in drugi Način pridobitve geodetskih podlog udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi prostorskega Digitalni geodetsko-katastrski načrt iz uradne evidence akta Geodetske uprave RS ter reambulirani posnetek, ki mora Nosilci urejanja prostora: biti uradno potrjen, pridobi Oddelek za urbanizem Mestne 1. JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Področje oskrbe z uprave MOL. vodo, Vodovodna 90, Ljubljana, 2. JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Področje odvaja- 9. člen nja odpadnih voda, Vodovodna 90, Ljubljana, Roki za pripravo OLN 3. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ob- močna enota Ljubljana, Tržaška 4, Ljubljana, Izdelava strokovnih podlag je predvidena tri mesece po 4. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Ljub- prostorski konferenci. Sprejem predloga OLN je predviden ljana, Kersnikova 3, Ljubljana, eno leto po oddaji PSP. Upoštevani so minimalni okvirni 5. MU, Oddelek za gospodarske javne službe in promet, roki. Trg MDB 7, Ljubljana, 6. RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agen- 10. člen cija RS za okolje, Območna enota Ljubljana (za področje Obveznosti v zvezi s financiranjem OLN varstva okolja), Vojkova 52, Ljubljana, Naročnik in investitor je Mestna občina Ljubljana, MU, 7. RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agen- Oddelek za urbanizem. cija RS za okolje, Območna enota Ljubljana (za področje varstva narave), Vojkova 52, Ljubljana, 11. člen 8. RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agen- Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Repu- cija RS za okolje, Območna enota Ljubljana (za področje blike Slovenije. gospodarjenja z vodami), Vojkova 52, Ljubljana, 9. RS, Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Enota Ljubljana, Vilharjeva 33, Ljubljana, Št. 3521-24/2004-2 10. JP Elektro Ljubljana d.d., DE Ljubljana mesto, Kot- Ljubljana, dne 19. julija 2004. nikova 9, 1516 Ljubljana, 11. JP Energetika Ljubljana p.o., Oskrba s plinom, Ve- rovškova 70, Ljubljana, 12. JP Energetika Ljubljana p.o., Daljinska oskrba s Županja toplotno energijo, Verovškova 70, Ljubljana, Mestne občine Ljubljana 13. RS, Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za Danica Simšič l. r. varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Ljubljana, Kardeljeva ploščad 26, Ljubljana, 14. RS, Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva ploščad 25, Ljubljana, MIRNA PEČ 15. Telekom Slovenije d.d., PE Ljubljana, Stegne 19, 1547 Ljubljana, 4068. Sklep o izdaji soglasja k ceni socialno 16. Javna razsvetljava d.d., Litijska 263, 1000 Ljublja- varstvene storitve pomoči družini na domu na. Na podlagi 38. člena Pravilnika o metodologiji za ob- Drugi udeleženci: likovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 1. MU, Oddelek za predšolsko vzgojo, izobraževanje in 36/02, 107/02, 3/04) in 15. člena Statuta Občine Mirna Peč šport, Resljeva 18, 1000 Ljubljana. (Uradni list RS, št. 18/99 in 52/01, 40/03) je Občinski svet občine Mirna Peč na 17. redni seji dne 27. 7. 2004 sprejel 6. člen Potrebne strokovne podlage S K L E P Potrebne strokovne podlage za izdelavo OLN so: – analiza obstoječega stanja z usmeritvami za izdelavo o izdaji soglasja k ceni socialno varstvene OLN: storitve pomoči družini na domu – vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednjimi ob- močji, I – značilnosti grajenega prostora (morfologija po- Občina Mirna Peč daje na predlog izvajalca Doma sta- zidave, tipologija objektov, gabariti objektov, ambientalne rejših občanov Novo mesto soglasje: značilnosti območja, kvalitetni pogledi, gostota pozidave, 1. k ceni socialno varstvene storitve pomoči družini na namembnost površin in objektov itd.), domu za neposredno socialno oskrbo uporabnikov v višini – parcelacija in lastništvo, 2.559,38 SIT na efektivno uro oziroma 1.280 SIT na efektivno – krajinske značilnosti območja, uro za uporabnika. – zelene površine, 2. k ceni vodenja socialno varstvene storitve pomoči – komunalna, energetska in prometna ureditev, družini na domu v višini 32.101,49 SIT mesečno. – geomehansko in hidrološko poročilo; – variantne strokovne rešitve; II – ocena osončenja posameznih fasad in odprtih površin Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu izbrane variantne rešitve; RS. – ostale strokovne podlage glede na zahteve soglaso- dajalcev. Št. 032-01-70/04 7. člen Mirna Peč, dne 28. julija 2004. Način pridobitve strokovnih rešitev Župan MOL, MU, Oddelek za urbanizem pridobi najmanj dve Občine Mirna Peč strokovni rešitvi prostorske ureditve različnih avtorjev. Zvone Lah l. r. Stran 10926 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10927

4069. Sklep o določitvi cen vzgojno-varstvenih I. SPLOŠNE DOLOČBE programov v vrtcu v Občini Mirna Peč 1. člen Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list S tem odlokom se za območje Mestne občine Novo me- RS, št. 12/96 in 44/00, 78/03) in 7. člena Pravilnika o plačilih sto (v nadaljevanju: občine) določijo pogoji in načini posebne staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96, 1/98, in podrejene rabe javnih površin. 84/98, 102/00, 111/00 in 92/02), 22. člena Pravilnika o me- todologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo 2. člen javno službo (Uradni list RS, št. 97/03) in 15. člena Statuta (1) Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen: Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 18/99 in 52/01, 40/03) (2) Javne površine so: je Občinski svet občine Mirna Peč na 17. redni seji dne 27. 7. – prometne površine, ki jih definirajo Odlok o občinskih 2004 sprejel cestah, Odlok o ureditvi cestnega prometa, Odlok o katego- rizaciji cest in Uredba o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Novo mesto, S K L E P – zelene površine, kot so definirane v Odloku o zelenih o določitvi cen vzgojno-varstvenih programov javnih površinah v Mestni občini Novo mesto, v vrtcu v Občini Mirna Peč – druge površine s statusom grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 1 (3) Posebna raba javnih površin pomeni rabo za: Občinski svet občine Mirna Peč je sprejel predlagane – postavitev gostinskih vrtov, mesečne cene predšolskih programov kombiniranega od- – postavitev kioskov, delka in oddelka 3-4 letnih otrok v vrtcu v Občini Mirna Peč – postavitev premičnih prodajnih objektov in drugih od 1. 9. 2004 dalje v naslednji višini: manjših predmetov pred poslovnimi objekti, – prodajo srečk, prodajo časopisov, cvetja in podobno, – postavitev prodajnih avtomatov, Programi Cena v SIT – postavitev gradbenih odrov ali gradbišč, – postavitev premičnih prodajnih objektov, 3-4 let 70.075 – snemanje filmov, kombinirani 70.075 – postavitev prometne signalizacije in prometne opreme otroci s posebnimi potrebami, integrirani ter postavitev reklamnih objektov in naprav. v redne oddelke 218.315 (4) Podrejena raba javnih površin pomeni: – izredno rabo za javne prireditve, shode in podobno. 2 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. II. POGOJI IN NAČINI POSEBNE IN PODREJENE RABE JAVNIH POVRŠIN

Št. 032-01-71/04 1. Pridobitev dovoljenja Mirna Peč, dne 28. julija 2004. 3. člen Župan (1) Splošni pogoj za posebno in podrejeno rabo javnih Občine Mirna Peč površin je pridobitev dovoljenja, ki ga z odločbo izda občinska Zvone Lah l. r. uprava na predlog pristojnega oddelka. (2) Pravna ali fizična oseba (v nadaljevanju: stranka) pridobi dovoljenje za posebno in podrejeno rabo javnih po- vršin, če izpolnjuje posamezne pogoje iz tega odloka.

NOVO MESTO 4. člen Stranka pridobi dovoljenje za posebno rabo javnih po- 4070. Odlok o posebni in podrejeni rabi javnih vršin na podlagi vloge ali javnega razpisa, če bo zasedena površin v Mestni občini Novo mesto javna površina več kot 90 dni. Dovoljenje za podrejeno rabo javnih površin pa na podlagi vloge Na podlagi drugega odstavka 9. člena Zakona o gospo- darskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 1. A) Za posebno rabo javnih površin in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 5/68, 7/70, 51/71 in 7/72 in Uradni list RS, št. 18/91 in Vloga 57/99), 21. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 41/04 in 47/04) 3. in 25. člena Zakona o prekrških 5. člen (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90, (1) Na podlagi vloge stranka pridobi dovoljenje: Uradni list RS 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96 – odločba – za postavitev gostinskega vrta (9. člen), US RS, 61/96 – odločba US RS, 35/97, 45/97– odločba US – za postavitev premičnih prodajnih objektov (druga in RS, 73/97 – odločba US RS, 87/97, 73/98, 31/00, 33/00 tretja alinea 12. člena), – odločba US RS, 24/01, 110/02 in 7/03) in 16. člena Sta- – za postavitev prodajnih avtomatov nad javno površino tuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in (14. člen), 44/02) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 15. – za prodajo časopisov (15. člen), seji dne 15. 7. 2004 sprejel – za postavitev gradbenih odrov ali gradbišč (16. člen), O D L O K – za postavitev prometne signalizacije in prometne opre- me, ter postavitev reklamnih objektov in naprav (18. člen). o posebni in podrejeni rabi javnih površin (2) Vloga za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka v Mestni občini Novo mesto tega člena mora vsebovati: Stran 10926 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10927

– ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma – kopijo katastrskega načrta z vrisano lokacijo, sedež stranke, – skico ali načrt s podatki o namenu, dimenzijah in dru- – opredelitev namena rabe javne površine, ge podatke o prireditvi. – podpis vlagatelja, (2) Pogoj za pridobitev dovoljenja je poravnava ob- – kopijo katastrskega načrta z vrisano lokacijo, veznosti do občine in ravnanje stranke skladno z že izdanim – skico ali načrt objekta in naprave s podatki o namenu, dovoljenjem. dimenzijah, obliki, barvi, morebitna soglasja za priključitev na (3) Čas uporabe javne površine za prireditve ali shod javno komunalno infrastrukturo in druge podatke, se določi v dovoljenju. – zemljiškoknjižni izpisek, – pisno soglasje lastnika zemljišča, kadar to ni javna 2. Načini in posamezni pogoji posebne rabe javnih površina v primerih postavitve prodajnega avtomata. površin

Javni razpis Postavitev gostinskega vrta

6. člen 9. člen (1) Na podlagi javnega razpisa stranka pridobi dovo- (1) Gostinski vrt, ki je povezan z gostinskim obratom ljenje: (in pomeni povečanje gostinske ponudbe tega gostinskega – za postavitev gostinskega vrta (10. člen in 9 člen), obrata – v nadaljevanju: gostinski vrt z gostinskim obratom), – za postavitev kioska (11. člen), je dovoljeno postaviti na javni površini iz 2. člena tega odloka, – za drugo turistično ponudbo. razen v času izvajanja zimske službe. (2) Za postopek javnega razpisa se smiselno uporablja- (2) Dovoljenje za postavitev gostinskega vrta z gostin- jo določbe Zakona o javnih naročilih. skim obratom se izda za sezonski čas ali čas do enega leta in vsebuje grafično prilogo. 7. člen (3) Gostinski vrt z gostinskim obratom se postavi v skla- (1) Javni razpis mora vsebovati: du z grafično prilogo, ki mora upoštevati naslednje pogoje: – način, lokacijo in čas posebne rabe javnih površin, – med gostinskim vrtom in gostinskim obratom mora biti – posamezne pogoje iz druge točke II. poglavja tega zagotovljen prehod pešcev praviloma v širini 1,6 m, odloka, – dovoljena velikost ograjenega gostinskega vrta mora – naslov pristojnega oddelka, ki zbira ponudbe, biti skladna s pogoji, opredeljenimi v lokacijski informaciji in – višino najnižjega enkratnega nadomestila v tolarjih, s posebnimi pogoji za prostorsko ureditev, – rok za oddajo ponudb, – vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti pre- – čas in kraj odpiranja ponudb, makljivi, da se v primeru intervencije lahko odstranijo, – rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri, – upoštevajo se merila in pogoji za postavitev objektov – dodatne pogoje, ki se opredelijo glede na lokacijo in in izvedbo drugih del, navedena v lokacijski informaciji in način rabe javne površine. morebitni dodatni pogoji oddelka pristojnega za urejanje (2) Med prispelimi ponudbami, ki izpolnjujejo pogoje in prostora. merila, ki so določeni v javnem razpisu, je izbran najugod- nejši ponudnik. 10. člen (3) Javni razpis je za posamezno od razpisanih lokacij (1) Gostinski vrt na javnih površinah iz 2. člena tega od- uspel, če je za to lokacijo prispela vsaj ena popolna ponud- loka, ki ni povezan z obstoječim gostinskim obratom, mora ba. (4) Na javnem razpisu se izločijo tisti prosilci, ki: biti urejen kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključen – niso poravnali zapadlih obveznosti do občine, na potrebne komunalne vode, ki jih uredi stranka. – že uporabljajo javno površino brez dovoljenja ali v (2) Za gostinski vrt iz prejšnjega odstavka tega člena nasprotju z dovoljenjem, veljajo vsi pogoji, ki so določeni v alinejah tretjega odstavka – niso odstranili objektov in naprav, za katere nimajo 9. člena, razen prve alineje. dovoljenja po tem odloku. (5) Postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo ime- Postavitev kioska nuje izmed delavcev občinske uprave direktor občinske 11. člen uprave. (1) Na javnih površinah iz 2. člena tega odloka je do- B) Za podrejeno rabo javnih površin voljeno postaviti kiosk, če obstaja možnost priključkov na po- trebne komunalne vode, ki jih uredi stranka, ter na podlagi Vloga potrebnih dovoljenj. (2) Dovoljenje za postavitev kioska se izda za čas do 8. člen enega leta in se lahko podaljša isti stranki brez javnega (1) Vloga za uporabo javne površine za javno prireditev razpisa do pet let, če stranka izpolnjuje vse obveznosti iz ali shod mora vsebovati: dovoljenja. V primeru, ko stranka preneha opravljati prodajo – ime organizatorja, v kiosku, mora na javni površini vzpostaviti prvotno stanje – namen prireditve (kulturni, zabavni, tržni, športni, poli- na svoje stroške. tični, verski itd.), – namen shoda (politični, verski itd.), Postavitev premičnih prodajnih objektov – obliko prireditve (razstava, predstava, mimohod, karneval, parada, filmske promocije, ples, ozvočenje z na- 12. člen menom oglaševanja, glasbene prireditve itd.), Na javnih površinah iz 2. člena tega odloka, razen na – čas trajanja (začetek in konec, vključno s pripravljal- travnatih delih zelenih površin, je dovoljena postavitev pre- nimi in zaključnimi deli), mičnih prodajnih objektov za prodajo: – pričakovano število obiskovalcev in udeležencev, – kostanja, sladoleda in drugih živil, – opredelitev lokacije, – blaga pred vhodom trgovin. – vrsto opreme in načrt postavitve opreme, Dovoljenje za postavitev premičnih prodajnih objektov – predlog začasne prometne ureditve, se izda za sezonski čas ali čas do enega leta. Stran 10928 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10929

13. člen Postavitev prometne signalizacije in prometne opreme ter (1) Kostanj se prodaja v enotno oblikovanih utah. postavitev reklamnih objektov in naprav (2) Sladoled se prodaja iz sodobnih hladilnih naprav na kolesih ali brez njih. Po končani prodaji se hladilne naprave 18. člen na kolesih odstranijo. (1) Na javnih površinah iz 2. člena tega odloka je do- (3) Druga živila se prodajajo le iz premičnih prodajnih voljeno postaviti turistično in drugo signalizacijo, ki obvešča objektov, ki so primerni vrsti živila, skladno s predpisi o tr- na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost govini. ali obveščajo o napravah in objektih, ki so v neposredni zvezi (4) Po koncu prodaje mora stranka stojnice odstraniti z s prometom in turizmom ter vodijo k drugim za promet po- javne površine in jo vzpostaviti v prvotno stanje. membnim lokacijam. (5) Prodaja blaga pred vhodom v trgovino je dovoljena (2) Objekti iz prejšnjega odstavka se postavljajo skladno na premičnih prodajnih objektih, ki s svojim videzom ne sme- s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na jo kaziti okolice. Okrog njih ne sme biti naložena embalaža in drugi predmeti, ki niso v prodaji. Te objekte mora stranka javni cesti. po končani prodaji odstraniti in površino vzpostaviti v prvotno (3) Reklamni objekti in naprave se postavijo skladno z stanje. akti občine, ki urejajo področje oglaševanja.

Postavitev prodajnih avtomatov 3. Prepovedi pri posebni rabi javnih površin

14. člen 19. člen (1) Na javnih površinah je dovoljeno postaviti prodajne Pri posebni rabi javnih površin iz 2. člena tega odloka avtomate za različno ponudbo blaga (časopisi, parkirni listki, je prepovedano: žetoni in podobno), kot izhaja iz 2. člena tega odloka in so v – vrtanje, zabijanje ali kakšno drugo poškodovanje lasti občine ali v zasebni lasti. javne površine, (2) Postavitev prodajnih avtomatov ne sme ovirati javno – prodajanje blaga v nasprotju z določili tega odloka rabo javne površine. (prodaja iz roke v roko ali iz kovčkov, torb, škatel in podo- Časopisi bno), – pritrjevanje preprog in predpražnikov, 15. člen – polaganje preprog in predpražnikov, razen za pro- (1) Na javnih površinah iz 2. člena tega odloka je do- tokolarne namene, posebne prireditve občine in na območju voljena prodaja časopisov iz torbe in posebnih vozičkov, ne gostinskega vrta skladno z dovoljenjem iz tega odloka, pa iz provizorijev. – na kakršenkoli drug način onesnaževati površine. (2) Dovoljenje za prodajo časopisov se izda za čas do enega leta. III. TAKSE Postavitev gradbenih odrov ali gradbišč 20. člen 16. člen Zavezanci za plačilo takse za posebno in podrejeno (1) Na javnih površinah iz 2. člena tega odloka je do- rabo javnih površin plačujejo takso skladno z določili Odloka voljena postavitev gradbenih odrov ali gradbišč za gradnjo o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto. ali obnovo objektov. (2) Dovoljenje se izda za čas trajanja del iz prvega od- stavka tega člena. IV. NADZOR (3) Če so istočasno na območju gradbenega odra ali gradbišča drugi začasni objekti posebne rabe javnih površin 21. člen po tem odloku, se le-ti odstranijo na stroške stranke, ki je in- vestitor gradnje ali obnove objekta, za čas trajanja dovoljenja (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpek- iz drugega odstavka tega člena, če bi ovirali javno rabo javnih torat MONM (v nadaljevanju: inšpektorat). površin in se vrne že plačana taksa. (2) Sredstva za upravno izvršbo zagotavlja inšpekto- (4) Na javni površini je prepovedano odlagati odpadni rat. in gradbeni material, vrtati vanjo, mešati beton, po njej zlivati kakršnokoli tekočino ali na kakršen drug način onesnaževati javno površino tako, da bi jo poškodovali. V. KAZENSKE DOLOČBE (5) Stranka, ki dobi dovoljenje za postavitev gradbene- ga odra ali gradbišča, mora po končani rabi javno površino 22. člen vrniti v prvotno stanje. (1) Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pra- vna oseba ali samostojni podjetnik posameznik: 17. člen – če ravna v nasprotju z 9. členom, Za postavitev gradbenega odra ali gradbišča na javnih – če ravna v nasprotju z 11. členom površinah mora stranka: – če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 12. člena, – zagotoviti delno zaporo prometa, ki jo predlaga vzdr- – če ravna v nasprotju s 14. členom, ževalec javnih površin, – če ravna v nasprotju s 15. členom, – postaviti začasne prometne znake in začasna pro- – če ravna v nasprotju z drugim, tretjim, četrtim in petim metna zavarovanja, odstavkom 16. člena, – na območju začasne prepovedi prometa omogočiti dnevno zavarovane dostope in dovoze do objekta v obnovi, – če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 18. člena. – vlogi za pridobitev dovoljenja priložiti elaborat začas- (2) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz ne prometne ureditve, prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe. – o dnevu začetka in dnevu zaključka del poslati pisme- (3) Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fi- no sporočilo pristojnemu oddelku. zična oseba, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Stran 10928 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10929

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 44/02) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 15. seji dne 15. 7. 2004 sprejel 23. člen (1) Stranke, ki uporabljajo javno površino za posebno rabo brez dovoljenja ali pa jim je dovoljenje poteklo, so dolž- O D L O K ne v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka dovoljenje o spremembah in dopolnitvah Odloka o pridobiti po tem odloku. komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto (2) Če si stranke v roku iz prejšnjega odstavka tega člena dovoljenja ne pridobijo, so dolžne vzpostaviti na javni 1. člen površini prvotno stanje. S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o komu- (3) Če stranke ne vzpostavijo na javni površini prvot- nalnih taksah v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. nega stanja, ga vzpostavi pooblaščeni izvajalec na stroške 44/02 – v nadaljnjem besedilu: odlok). stranke. Izvajalca določi na podlagi javnega razpisa inšpek- torat. 2. člen (1) Spremeni se drugi odstavek 1. člena odloka, in sicer 24. člen se črtajo točke 2., 3. in 4. in se nadomestijo z novimi: Če nadzorni organ po prenehanju posebne in podrejene »2. za posebno rabo javnih površin (postavitev gostin- rabe javnih površin ugotovi nastalo škodo, ki jo je povzročila skih vrtov, kioskov, premičnih prodajnih objektov in drugih stranka, izda sklep za povračilo nastalih stroškov na javni manjših predmetov pred poslovnimi objekti, prodajo srečk, površini. prodajo časopisov, cvetja in podobno, postavitev prodajnih avtomatov, postavitev gradbenih odrov ali gradbišč, postavi- 25. člen tev premičnih prodajnih objektov in snemanje filmov); Globe, določene s tem odlokom, se do dne začetka 3. za podrejeno rabo javnih površin (izredno rabo za uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v po- javne prireditve, shode in podobno);« stopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni kot sledi: (2) Dosedanji 5. in 6. točka postaneta 4. in 5. točka. a) z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik: 3. člen – če ravna v nasprotju z 9. členom, Besedilo 5. člena odloka se spremeni tako, da se gla- – če ravna v nasprotju z 11. členom, si: – če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 12. člena, »Zavezancu pod točko 5., drugega odstavka, 1. člena – če ravna v nasprotju s 14. členom, tega odloka se za postavitev ali namestitev taksnega pred- – če ravna v nasprotju s 15. členom, meta na lokacijah, ki so na občinskih cestah in drugih javnih – če ravna v nasprotju z drugim, tretjim, četrtim in petim površinah (zelenicah, parkih ipd.), taksa poveča za 20 od- odstavkom 16. člena, stotkov.« – če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 18. člena. b) z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje od- 4. člen govorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz točke a) V 9. členu odloka se besedilo prvega odstavka spre- tega člena. meni tako, da se glasi: c) z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje posa- »(1) Zavezanec je dolžan prijaviti nastanek taksne ob- meznik, ki stori prekršek iz točke a) tega člena. veznosti pristojnemu oddelku najmanj 15 dni pred dnevom nastanka taksne obveznosti, če ni v tarifi taks drugače do- 26. člen ločeno.« Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 5. člen V 16. členu odloka se doda nov tretji odstavek, ki se Št. 015-05-15/2004 glasi: Novo mesto, dne 15. julija 2004. »(3) Zavezanci pod točkama 2. in 3. drugega odstavka 1. člena tega odloka so oproščeni plačila komunalne takse na območju naslednjih ulic: Župan Breg, Cvelbarjeva ulica, Čitalniška ulica, Detelova ulica, Mestne občine Novo mesto Dilančeva ulica, Florjanov trg, Frančiškanski trg, Germova mag. Boštjan Kovačič l. r. ulica, Glavni trg, Hladnikova ulica, Jerebova ulica (od št. 1 do 2), Jenkova ulica, Kapiteljska ulica, Kastelčeva ulica, Kosova ulica, Kratka ulica, K sodišču, Linhartova ulica, Mej vrti, Mu- zejska ulica, Prešernov trg, Pugljeva ulica, Rozmanova ulica 4071. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka (od št. 1 do 28), Sokolska ulica, Streliška ulica, Strma pot, o komunalnih taksah v Mestni občini Novo Strojarska pot, Šolska ulica, Vrhovčeva ulica in Zupančičevo mesto sprehajališče.«

Na podlagi drugega odstavka 9. člena Zakona o go- 6. člen spodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), (1) Besedilo 17. člena odloka se spremeni tako, da se 1. in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, glasi: št. 29/65, 7/70, 51/71 in 7/72 in Uradni list RS, št. 18/91 in »(1) Z globo 200.000 tolarjev, ki se izreče na kraju pre- 57/99), 21. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list krška, se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: RS, št. 110/02, 41/04, 45/04 in 47/04) 3. in 25. člena Za- – ravna v nasprotju z 9. členom, kona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, – ravna v nasprotju s 15. členom. 2/86, 47/87, 5/90, 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96 – od- (2) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz pr- ločba USRS, 61/96 – odločba USRS, 35/97, 45/97– odločba vega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. USRS, 73/97 – odločba USRS, 87/97, 73/98, 31/00, 33/00 (3) Z globo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz – odločba USRS, 24/01, 110/02 in 7/03) in 16. člen Statuta prvega odstavka tega člena fizična oseba, ki stori prekršek v Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in zvezi s samostojnim delom.« Stran 10930 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10931

(2) Doda se nov 17.a člen, ki se glasi: 2001-208 z dne 8. junija 2004 je Občinski svet Mestne občine »(1) Globe, določene s tem odlokom, se do začetka Novo mesto na 14. seji dne 17. junija 2004 sprejel uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v po- stopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v spodaj na- vedenih zneskih. O D L O K (2) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se takoj na kraju o spremembah in dopolnitvah prostorskih storitve kaznuje za prekršek pravna oseba, če v predpisanem sestavin dolgoročnega plana Občine Novo roku ne prijavi taksnega predmeta ali če prijavi netočne po- datke o taksnem predmetu, za katerega je predpisano plačilo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in takse (9. člen, 15. člen). srednjeročnega družbenega plana Občine Novo (3) Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se takoj na kraju mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za storitve kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori območje Mestne občine Novo mesto, dopolnjen prekršek iz drugega odstavka tega člena. v letih 1986–2002 – dopolnitev 2001/2 (za zunaj (4) Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se takoj na kraju mestni prostor Mestne občine Novo mesto) storitve kaznuje za prekršek posameznik, če v predpisanem roku, določenim v 9. oziroma 15. členu tega odloka, ne prijavi – dopolnitev 2004 taksnega predmeta ali če prijavi netočne podatke o taksnem predmetu, za katerega je predpisano plačilo takse. 1. člen (5) Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se takoj na kraju (Uvodne določbe) storitve kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih iz drugega odstavka tega člena. « sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdo- 7. člen bje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. Sestavni del tega odloka je tarifa komunalnih taks k Od- 24/86, 18/88, 6/89, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. loku o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnih taksah v 17/92, 58/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, Mestni občini Novo mesto. 21/99, 59/99, 63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, 49/01, 8. člen 68/01, 72/01, 4/02, 22/02, 35/02, 69/02, 92/02, 46/03, 57/03, Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem 97/03 in 15/04) – v nadaljnjem besedilu dolgoročni plan – in listu Republike Slovenije. srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski Št. 015-05-1/2002 list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list Novo mesto, dne 15. julija 2004. RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94, 58/95, 11/96, Župan 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, Mestne občine Novo mesto mag. Boštjan Kovačič l. r. 63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02, 35/02, 69/02, 92/02, 46/03, 57/03, 97/03 in 15/04) – v nadaljnjem besedilu srednjeročni plan – za območje Mestne TARIFA KOMUNALNIH TAKS občine Novo mesto, ki se nanašajo na dopolnitve dopolnitev 2001/2 (za zunaj mestni prostor Mestne občine Novo mesto), k Odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o komu- objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 97/03. nalnih taksah v Mestni občini Novo mesto, sprejetem na 15. seji Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto dne 2. člen 15. 7. 2004 (Obseg dopolnitev) 1 (1) Prvi odstavek 2. člena se dopolni, kot sledi: V tarifi komunalnih taks Tarifa št. 3 se črta tarifna števil- – naselje Ždinja vas; UO Ždinja vas III. ka 3.3.2. Tarifna številka 3.3.3. se preštevilči v 3.3.2. (2) 2. točka drugega odstavka 2. člena se dopolni, kot 2 sledi: V tarifi komunalnih taks Tarifna številka 3 se doda novo – v naselju ŽDINJA VAS tarifno številko, in sicer: List DKN Novo mesto 27: – predlog št. 238-02, parc. št. 942/2, k.o. Ždinja vas; Tarifna Opis taksnega predmeta Število točk / – predlog št. 238-03a, parc. št. 1172/1, k.o. Ždinja vas; št. leto – v naselju STRANSKA VAS 3.4. Letna taksa za vsako rezervi- 6000 List DKN Semič 06: rano parkirno mesto za taksi – predlog št. 190-05, parc. št. 1097/2, k.o. Stranska vozilo vas; – v naselju VELIKI SLATNIK List DKN Novo mesto 49: – predlog št. 214-02, parc. št. 1465/2, 1465/3, k.o. Po- 4072. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana tov Vrh; Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 – v naselju LAZE do leta 2000 in srednjeročnega družbenega List DKN Semič 25: plana Občine Novo mesto za obdobje od leta – predlog št. 106-04, parc. št. 8/3, 8/1, 14/4, 15, 295, 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine k.o. Stare Žage; Novo mesto, dopolnjen v letih 1986–2002 –dopolnitev 2001/2 (za zunaj mestni prostor – v naselju PETELINJEK Mestne občine Novo mesto) – dopolnitev 2004 List DKN Novo mesto 38: – predlog št. 142-10, parc. št. 409, k.o. Potov Vrh; Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, – v naselju PAHA št. 110/02 in 8/03), Statuta Mestne občine Novo mesto (Urad- List DKN Novo mesto 28: ni list RS, št. 68/01 in 44/02) in sklepa Vlade RS, št. 350-00/ – predlog št. 139-04, parc. št. stp. 133, k.o. Črešnjice. Stran 10930 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10931

3. člen – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. (Pričetek veljavnosti) US, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00, 100/00 – sklep US, 28/01 – odl. US, 87/01 – Zsam-1, 51/02 in 16/02 – sklep US), Za- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- kona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, odl. US nem listu Republike Slovenije. – Uradni list RS, št. 97/03), Zakona o urejanju prostora (Urad- ni list RS, št. 110/02), Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in Št. 015-05-21/2004 upravljanju s stvarnim premoženjem države ali občin (Uradni Novo mesto, dne 17. junija 2004. list RS, št. 12/03, 77/03) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in 44/02) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 12. in 14. seji dne 25. 3. Župan 2004 in 17. 6. 2004 po obravnavi predloga sklepa o odvzemu Mestne občine Novo mesto statusa in odtujitvi javnega dobra v k.o. Bršljin sprejel mag. Boštjan Kovačič l. r. S K L E P o odvzemu statusa javnega dobra in o odtujitvi 4073. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra nepremičnine parc. št. 1164/4, k.o. Bršljin zemljišča parc. št. 1537/5, k.o. Žaloviče Odvzame se status javnega dobra in odtuji nepremični- Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list na parc. št. 1164/4, k.o. Bršljin, parkirišče v izmeri 1074 m2, RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/99 – odl. US, 57/94, 14/95, parkirišče v izmeri 15 m2 in zelenica v izmeri 275 m2, k.o. 20/95 – odl. US, 63/95 – obv. razlaga, 73/95 – odl. US, 9/96 Bršljin, z dovoljenjem, da se odpiše od ZKV 1453, k.o. Bršljin – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. in pripiše k zemljiškoknjižnem vložku iste k.o., last Mestne US, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00, 100/00 – sklep US, 28/01 občine Novo mesto. – odl. US, 87/01 – Zsam-1, 51/02 in 16/02 – sklep US), Za- kona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, odl. US – Uradni list RS, št. 97/03), Uredbe o pridobivanju, razpola- Št. 465-02-2/2004 ganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države ali občin Novo mesto, dne 17. junija 2004. (Uradni list RS, št. 12/03, 77/03) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in 44/02) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 13. in 15. seji Župan dne 20. 5. 2004 in 15. 7. 2004 po obravnavi predloga sklepa Mestne občine Novo mesto o ukinitvi statusa javnega dobra zemljišča parc. št. 1537/5, mag. Boštjan Kovačič l. r. k.o. Žaloviče sprejel

S K L E P 4075. Sklep o določitvi zemljišča grajenega javnega o ukinitvi statusa javnega dobra zemljišča parc. dobra parc. št. 1098, k.o. Kandija št. 1537/5, k.o. Žaloviče Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list Ukine se status javnega dobra zemljišča parc. št. 2 RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/99 – odl. US, 57/94, 14/95, 1537/5, cesta v izmeri 2390 m vl. št. 1297, k.o. Žaloviče. 20/95 – odl. US, 63/95 – obv. razlaga, 73/95 – odl. US, 9/96 Zemljišče se odpiše od vl. št. 1297, k.o. Žaloviče in pri- – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. piše k vl. št. iste k.o., last Mestne občine Novo mesto, Novo US, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00, 100/00 – sklep US, 28/01 mesto, Seidlova cesta 1, matična št. 5883288. – odl. US, 87/01 – Zsam-1, 51/02 in 16/02 – sklep US), Za- Sklep se objavi v Uradnem listu RS in velja naslednji kona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in 97/02) dan po objavi. ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list Po ukinitvi statusa javnega dobra Mestna občina Novo RS, št. 68/01 in 44/02) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto zamenja svoje zemljišče parc. št. 1537/5, cesta v iz- mesto na 10. seji dne 29. 1. 2004 sprejel meri 1827 m2 in travnik v izmeri 345 m2 iste k.o., last Krke Zdravilišča, d.o.o. Razliko v vrednosti zamenjanih zemljišč plača Krka Zdravilišča, d.o.o., po cenitvi izvedenca gradbene S K L E P stroke. o določitvi zemljišča grajenega javnega dobra parc. št. 1098, k.o. Kandija Št. 465-09-1/2003 Novo mesto, dne 15. julija 2004. Zemljišče parc. št. 1098, dvorišče v izmeri 206 m2 vl. št. 1211, k.o. Kandija se določi kot grajeno javno dobro v lasti Župan Mestne občine Novo mesto. Mestne občine Novo mesto Na podlagi tega sklepa občinska uprava izda ugoto- mag. Boštjan Kovačič l. r. vitveno odločbo o določitvi statusa grajenega javnega do- bra, ki je pravna podlaga za vknjižbo zaznambe po uradni dolžnosti.

4074. Sklep o odvzemu statusa javnega dobra in o Št. 465-13-18/2002 odtujitvi nepremičnine parc. št. 1164/4, k.o. Novo mesto, dne 29. januarja 2004. Bršljin

Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list Župan RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/99 – odl. US, 57/94, 14/95, Mestne občine Novo mesto 20/95 – odl. US, 63/95 – obv. razlaga, 73/95 – odl. US, 9/96 mag. Boštjan Kovačič l. r. Stran 10932 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10933

POSTOJNA (4) Ta odlok se objavi skupaj s sklepom Občinskega sveta občine Postojna, št. 03201-8/2004 z dne 12. 7. 2004 4076. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu »Ob in povzetkom Programa opremljanja stavbnih zemljišč, v Pivki p19/s15« Uradnem listu RS.

Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Urad- 3. člen ni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) in 16. člena Statuta Ob- (priloge lokacijskega načrta) čine Postojna (Uradni list RS, št. 1/96, 68/97, 31/98, 84/98 Priloge občinskega lokacijskega načrta so: in 66/99) je Občinski svet občine Postojna dne 12. 7. 2004 1. povzetek za javnost, sprejel 2. obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta; O D L O K 3. izvlečki iz prostorskih aktov, ki se nanašajo na ob- ravnavano prostorsko ureditev: o občinskem lokacijskem načrtu »Ob Pivki p19/ 2.1 Odlok s15« 2.2 Grafični izsek iz kartografske dokumentacije 1. člen 2.3 Izsek iz urbanistične zasnove (1) S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt 2.4 Namenska raba površin »Ob Pivki p19/s15«. 2.5 Zasnova namenske rabe (2) Občinski lokacijski načrt je sestavljen iz besedila in grafičnega dela. 2.6 Prostorske planske celote (3) Sestavni del lokacijskega načrta so tudi priloge, ki 4. Program opremljanja so določene s tem odlokom. 5. Strokovne podlage za pripravo občinskega lokacij- skega načrta: 2. člen (1) Besedilo in grafični del lokacijskega načrta sta se- 5.1 Topografski načrt M 1:1000 stavni del tega odloka. 5.2 Katastrski načrt M 1:1000 (2) Besedilo OLN obsega: 5.3 Seznam lastnikov 1. Opis prostorske ureditve 5.4 Usmeritve za urbanistično in arhitekturno ob- 2. Ureditveno območje likovanje 3. Namenska raba 5.5 Zasnova infrastrukturnega omrežja 4. Predvidene prostorske ureditve 6. Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja 5. Zasnova objektov in dovoljena odstopanja prostora, 6. Parcelacija s predvideno rabo območja 7. Spis postopka priprave in sprejemanja prostorske 7. Zasnova prometnih rešitev strategije, 8. Rekreacijske površine 8. Priporočila prostorskih konferenc. 9. Zelene površine 10. Idejne zasnova komunalnih vodov 4. člen 11. Varovanje naravne dediščine (velikosti dopustnih odstopanj in obvezna vsebina projektov 12. Rešitve in ukrepi za obrambo za pridobitev gradbenega dovoljenja) 13. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (1) Posebni del projekta za pridobitev gradbenega do- voljenja mora za dejavnosti, opredeljene v Uredbi o vrstah 9. Etape izvajanja lokacijskega načrta posegov v okolje za katere je obvezna presoja vplivov na 11. Ocena vplivov na okolje okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00) vsebovati stro- kovno presojo vplivov na okolje za posamezno predvideno (3) Grafični del OLN obsega: dejavnost. 1. Ureditveno območje OLN M 1:1000 (2) Na posamezni gradbeni parceli je glede na obseg zazidave potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih 2. Umestitev ureditve in povezava mest. s sosednimi območji M 1:1000 (3) Objekti so določeni z gradbeno linijo, ki določajo 3. Načrt parcelacije M 1:1000 maximalne tlorisne gabarite. Odstopanje je možno pri fiksnih 4. Ureditveno arhitekturna situacija M 1:1000 točkah F1-F10, ki določajo gradbene linije, in sicer izjemoma 5. Zakoličbena situacija M 1:1000 M 1:1000 do 10% ob upoštevanju odmikov od glavnih cest. 6. Zasnova projektnih rešitev prometne, 5. člen energetske, vodovodne in druge komunalne Občinski lokacijski načrt skupaj s prilogami je na vpo- infrastrukture (zbirna situacija) M 1:1000 gled na Občini Postojna. 6.1 Obstoječa situacija z vrisano infrastrukturo M 1:1000 6. člen 6.2 Prometna ureditev M 1:1000 Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu 6.3 Zasnova vodovoda M 1:1000 Republike Slovenije. 6.4 Zasnova kanalizacije M 1:1000 6.5 Zasnova elektrooskrbe M 1:1000 Št. 03201-2/2004-15 Postojna, dne 12. julija 2004. 6.6 Zasnova telekomunikacijskih mrež M 1:1000 6.7 Zasnova plina M 1:1000 Župan 7. Rešitve v zvezi z varstvom pred naravnimi Občine Postojna in drugimi nesrečami M 1:1000 Jernej Verbič l. r. Stran 10932 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10933

PRILOGA: Južni del (območje proizvodno servisne dejavnosti) se – občinski lokacijski načrt s prilogami priključi na obstoječ vodovod, vendar je za gradnjo objekta potrebna njegova prestavitev, kar pomeni dodaten strošek. Povzetek Programa opremljanja stavbnih zemljišč Za severni del pa je potrebno izgradnja novega vodovodnega za območje opremljanja, ki se ureja z občinskim omrežja. lokacijskim načrtom »P19/S 15 Ob Pivki« Telefon in kabelska televizija Območje ni opremljeno s telefonom in kabelsko televizi- 1. Predvidene prostorske ureditve jo. Za izgradnjo bo potrebno novo kabelsko omrežje. Arhitekturna zasnova upošteva pogoje glede gradnje. Ob Tržaški cesti je stavbno tkivo bolj poudarjeno in atraktivno Povzetek funkcionalnosti obstoječe komunalne zasnovano, saj je ob vhodu v ureditveno območje predviden infrastrukture poslovno servisni objekt. Ureditev območja se nadaljuje z Za stanovanjsko območje z mirnimi storitvenimi dejav- večstanovanjsko – poslovnimi objekti s ciljem ustvarjanja nostmi, ki se nahaja v severnem delu, obstoječa komunalna novega mestnega tkiva z mešanim stanovanjsko – poslov- opremljenost ni funkcionalna. Nasprotno, investitorju povzro- nim delom. Z oddaljenostjo od Tržaške ceste pa se mešana ča celo dodatne stroške za izgraditev komunalne opremlje- namembnost spremeni v stanovanjsko sosesko redke po- nosti, ki ustreza predvideni gradnji. zidave, kot predvidevajo tudi programska izhodišča. Območje proizvodno servisne dejavnosti ob Tržaški Ureditveno območje je prometno povezano na Tržaško cesti lahko z nekaterimi dodatnimi vlaganji in prilagoditvami cesto na jugu in Kosovelovo ulico na severu. Poslovni del je koristi že zgrajeno komunalno infrastrukturo na: v bližini Tržaške ceste zasnovan tako, da tranzit ne posega – objektih in napravah vodovodnega omrežja (priključi- v stanovanjsko območje. V območju je zagotovljenih dovolj tev na obstoječe vodovodno omrežje z manjšo prestavitvijo parkirnih mest. obstoječega vodovodnega omrežja zaradi ter v smislu ure- Urbanistična zasnova smiselno priključuje območje v ditve vodovodnega omrežja celotnega ureditvenega P19/S obstoječi del mesta v zaokroženo celoto. Upošteva funkcio- 15) nalno in programsko že obstoječo strukturo, zagotavlja nove – objektih in napravah kanalizacijskega omrežje javne površine, specifično lego med urbanim prostorom in (omrežje fekalnih voda); Obstoječa kanalizacijsko omrežje naravo. onemogoča racionalnejšo rabo gradbene parcele, saj ni možna gradnja objekta nad kanalizacijskim omrežjem 2. Zasnova programa opremljanja – objektih in napravah elektroenergetskega omrežja Za območje urejanja je P19/S-15 je izdelan OLN, ki se (priključitev na trafo postaja v sosednjem ureditvenem ob- nanaša na preoblikovanje območja in obsega prostorsko razpo- močju) reditev ter arhitekturno preoblikovanje objektov, oblikovanje zu- Omenjeni objekti so proizvodno servisnemu območju nanjih površin in posledično spreminjanje komunalnih objektov dostopni v oddaljenosti do 100 m. in naprav. Območje P19/S 15 je delno komunalno opremljeno. 3. Predvidena nova komunalna infrastruktura Opis obstoječe komunalne opremljenosti Za obe območji različne namenske rabe (stanovanjsko Elektrika območje, območje proizvodno servisne dejavnosti) je pred- Preko območja potekajo: videna skupna zasnova za: – kablovod 20 kV RTP 110/20 kV Postojna – RP 20/10 – objekte in naprave kanalizacijskega omrežja (mete- kV 20/10 Postojna orne vode) – kablovod 20 kV TP Kazarje-TP Iskra Postojna – objekte in naprave javnih površin – kablovod 20 kV TP Kazarje-TP Transavto Postojna – objekte in naprave plinovodnega omrežja – DV 20 Kv RTP Postojna – DV Strmica – RP Posto- – objekte in naprave javne razsvetljave jana – objekte in naprave telefonskega in telegrafskega – Nizkonapetostni razvod omrežja Območje je zaradi poteka visokonapetostnega kabla – objekte in naprave cestnega omrežja. degradirano, saj omejuje gradnjo in povečuje stroške izdela- ve javne infrastrukture (Vklop VNO in odstranitev stebrov). Parcelacija s predvideno rabo območja Priključitev na električno omrežje je možno za južni del Obstoječa parcelacija z vidika rabe površin je bila (območje proizvodno-storitvene dejavnosti), ki se lahko pri- funkcionalna delno za bungalove, delno za primarno rabo. ključi na TP Kazarje, ki je od parcel oddaljena do 100 m. TP V lokacijskem načrtu za območje P19/S 15 se parcelacija z Kazarje se nahaja izven ureditvenega območja. vidika namenske rabe v celoti spremeni znotraj ureditvenega Plin območja. Območje ni priskrbljeno s omrežjem za plin. Bodoča parcelacija se deli: Fekalna Kanalizacija – javno dobro (glavna napajalna cesta s pločnikom in Preko območja poteka obstoječa javna kanalizacija, ki zelenico, dovozna pot do reke Pivke, vodni vir) je večinoma na globini 4-6 m. – poslovno-servisni del (objekt A1 in objekt A2) z Severno območje se priključuje na javno kanalizacijo manipulativnimi površinami (dvorišče, parkirišča, dovozi in izven ureditvenega območja, z izgradnjo novega kanaliza- dostopi), cijskega omrežja. – poslovno-stanovanjski del (objekt B1 in objekt B2) z Južni del A1, A2 (območje proizvodne in servisne de- manipulativnimi prostori in vključenimi atriji (dvorišče, parki- javnosti) se lahko neposredno priključi na obstoječi kanali- rišča, dovozi in dostopi), zacijski vod. – stanovanjski objekti (objekti C1, C2, C3, C4 in C5) z Meteorna cestna kanalizacija manipulativnimi površinami (dvorišče, parkirišča, dovozi in Območje ni opremljeno z meteorno cestno kanaliza- dostopi) in cijo. – poslovno-stanovanjski del (objekt D1 in objekt D2) z Vodovod manipulativnimi prostori in vključenimi atriji (dvorišče, par- Preko območja urejanja poteka magistralni vodovod AC kirišča, dovozi in dostopi); poslovni del je možen v pritličju 30 in primarni vodovod. Prostorska ureditev se je zato morala in kleti. prilagajati obstoječim napravam tako, da je zagotovljen pred- – parkirišča 1 in 2 za skupno uporabo stanovalcem pisan odmik od objektov in zagotovljeno vzdrževanje. – atriji 1, 2, 3 za uporabo stanovalcem Stran 10934 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10935

Zasnova objektov in naprav cestnega omrežja Novo telefonsko omrežje se priključi na obstoječe s Za glavni dostop do objektov je predvidena nova po- sistemom kabelske kanalizacije. Glavna priključitev novega vezovalna cesta s priključkoma na Tržaško cesto na jugu in omrežja je na obstoječem kontrolnem jašku v Kosovelovi Kosovelovo ulico na severovzhodu. ulici. Od tega jaška se izvede kabelska kanalizacija iz Ceste je zarobničena in protiprašno obdelana s pri- šestcevnih PVC cevi O 110 mm na relaciji od obstoječe merno nosilnostjo za taka območja. Cesta je predvidena z trase telefonskih podzemnih kablov po novi ulici do jaška enostranskim pločnikom in zelenico na obeh straneh. Ob s prečno navezavo s trocevno kabelsko kanalizacijo PVC cesti je predvideno tudi nekaj javnih parkirnih mest, ostala cevi O 110 mm. Iz osnovne trase kabelske kanalizacije je parkirna mesta so predvidena na funkcionalnih zemljiščih dvocevna kabelska kanalizacija PVC110 mm do posamez- objektov (ca. 220 PM). Dodatna parkirišča so možna tudi v nih telefonskih omaric v pozidavi zaključena v pomožnih kleteh oziroma pritličju objektov. kabelskih jaških pod objektom. Za načrtovane objekte je Za povezavo med posameznimi objekti so v načrtu predvidena telefonska kabelska povezava od rezervnih predvidene povezovalne pešpoti, med objekti preko zelenic, kapacitet na krajevnem kablu v novem kabelskem jašku do ki so primerno utrjene in obdelane (pesek, prane plošče, posamezne telefonske omarice. Kapaciteta kabla zagotav- tlakovci …). lja napajanje za obstoječe telefonske objekte in naročnike v zazidavi Ob Pivki in v nadaljevanju telefonskega omrežja Zasnova objektov in naprav kanalizacijskega ob Tržaški cesti. omrežja Za individualne priključke je predvidena vgradnja PEHD Kanalizacija je zasnovana v ločenem sistemu. Meteorne cevi zaključenih v naročniških telefonskih omaricah. vode z utrjenih površin se odvajajo preko lovilcev maščob in Obstoječe medkrajevne podzemne tel. kable se pre- peskolovov v naravni odvodnik ali ponikovalnico. usmeri v načrtovano kabelsko kanalizacijo. Meteorne vode s streh se odvajajo v ponikovalnico ali kanalizacijo. Ogrevanje Odpadne (fekalne) in druge onesnažene vode se vodijo Za ogrevanje se v območju uporabijo okolju prijazni v zgrajeno javno kanalizacijo. energenti. Obe kanalizaciji (meteorna in fekalna) sta zgrajeni iz materialov, ki zagotavljajo absolutno vodotesnost (PVC – lahko kurilno olje – lokalno napajanje (individualne cevi). Kanalizacija poteka po javnih površinah (cesta, zele- kurilnice) nica, pločnik). – mestni plin-predvidena omrežje iz lokalne plinske na- Individualni priključki se izvedejo v revizijskih jaških. prave ob Kosovelovi ulici – lokalno plinsko napajanje izvedeno po veljavnih pred- Zasnova objektov in naprav vodovodnega omrežja pisih v soglasju z distributerjem Oskrba območja iz javnega vodovodnega sistema je – drugi ekološko nesporni energenti. predvidena z izgradnjo novega vodovoda, ki je na severu priključen na obstoječem jašku na dovodnem cevovodu PVC 4. Opredelitev gradbenih parcel in javnih površin v DN 225 in za potrebe južnega dela na obstoječem cevovodu območju opremljanja AC DN 200. Vodovodno omrežje je projektirano tako, da so možni neposredni individualni priključki in predvideni nad- Celotna površina območja lokacijskega načrta obsega zemni hidranti po predpisanih normativih. 36.794,00 m². Novozgrajeni vodovod je lokacijsko predviden v javnih Po načrtu gradbenih parcel so v območju opremljanja površinah s predpisanimi odmiki od objektov in drugih pod- naslednje površine: zemnih naprav. Materiali elementov in cevi so enaki, DN 2 125 mm. postavka m % Merilna mesta so vgrajena v vodomerne jaške stan- Javne površine 4.178,50 11,36 dardnih dimenzij na zemljišču lastnikov objekta (ob parcelni Gradbene parcele 23.229,00 63,13 meji). Ostalo 9.386,50 25,51 Koridorji na liniji javnega vodovodnega in kanalizacijske- ga omrežja so varovani kot nezazidljive za druge namene. skupaj: 36.794,00 100,00

Zasnova objektov elektroenergetskega omrežja in Javne površine so: javne razsvetljave Območje se energijsko napaja iz TP KAZARJE, po postavka m² potrebi se zgradi nova TP in se vključi v zanko srednje na- petostnega daljnovoda med obema TP. Glavni napajalni vod Javna cesta 3.729,00 poteka v povezovalni cesti. Vodni vir 78,50 Dovozna pot 371,00 Preko območja potekajo: – kablovod 20 kV RTP 110/20 kV Postojna – RP 20/10 skupaj: 4.178,50 kV 20/10 Postojna – kablovod 20 kV TP Kazarje-TP Iskra Postojna Javne površine so vse površine, ki so pod enakimi po- – kablovod 20 kV TP Kazarje-TP Transavto Postojna goji namenjene vsem: glavna povezovalna cesta soseske, – DV 20 Kv RTP Postojna – DV Strmica – RP Posto- dovozna pot do Pivke ter vodni vir ob poti do Pivke. jana – Nizkonapetostni razvod in javna razsvetljava. Vse kabelske trase so predvidene v cevni kabelski ka- Gradbene in funkcionalne parcele stanovanjske so- nalizaciji. V kabelski kanalizaciji je predvidena tudi pokablitev seske: zračnega DV RTP Postojna-Strmica-RP Postojna, ki poteka postavka m² preko kompleksa. Individualni priključki se izvedejo iz priključnih jaškov na gradbene parcele stanovanjske soseske 14.669,00 funkcionalnem zemljišču objekta. funkcionalne parcele stanovanjske soseske 9.386,50 Zasnova objektov in naprav telefonskega in kabelska skupaj: 24.055,50 omrežja Stran 10934 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10935

Površina gradbenih parcel poslovnega dela: – objekti in naprave telefonskega in telegrafskega omrežja postavka m² – objekti in naprave cestnega omrežja A1 2.750,00 V oceni stroškov je zajeto: A2 3.950,00 1. Ocena stroškov izdelave projektne dokumentacije za B1,B2 1.860,00 objekte in naprave vključno s stroškom inženiringa 2. Ocena stroškov odkupa zemljišča javnega dobrega, skupaj: 8.560,00 saj Občina Postojna ni lastniki površin, po katerih bodo po- tekale javne ceste, dostopne in intervencijske poti ter druge Razdelitev območja glede na namembnost parcel: površine, ki imajo značaj javnega dobrega. 3. Ocena stroškov izgradnje objektov in naprav komu- postavka m² nalne infrastrukture javne površine 4.178,50 4. Ocena vrednosti obstoječe komunalne infrastrukture, gradbene parcele stanovanjske soseske 14.669,00 ki bo služila ureditvi območja funkcionalne parcele stan. soseske 9.386,50 Ocena stroškov vsebuje tudi 20% davek na dodano gradbene parcele poslovnega dela 8.560,00 vrednost, cene pa so podane v SIT in v in v evrih na podlagi menjave po srednjem tečaju dne 11. 3. 2004. skupaj: 36.794,00 Preračun izgradnje komunalne infrastrukture na enoto: 5. Izvleček povzetka vsebine programa opremljanja Skupaj vsi stroški (SIT) 205,916.446 stavbnega zemljišča 2 V skladu z opisanim programom opremljanja je za Bruto površina območja (m ) 36.794 Neto površina gradbenih parcel (m2) 23.229 ureditveno območje P19/S 15 ob Pivki predvidena izgradnja 2 naslednjih objektov in naprav: Strošek na m gradbene parcele 8.856 – objekti in naprave vodovodnega omrežja – objekti in naprave kanalizacijskega omrežja V kalkulaciji stroškov komunalne opremljenosti niso – javne površine zajeti stroški izgradnje plinskega omrežja, saj jih krije kon- – objekti in naprave plinovodnega omrežja cesionar. – objekti in naprave elektroenergetskega omrežja, javne Višina stroškov izgradnje posamezne komunalne infra- razsvetljave strukture je odvisna od faznosti gradnje. V predvideni finanč- ni kalkulaciji je zajeto smotrna sočasna izgradnja komunalne infrastrukture. Cena stroškov lahko odstopa do 20%.

Tabela: Rekapitulacija stroškov komunalne opremljenosti ureditvenega območja P19/S 15 Ob Pivki postavka površina cena skupaj SIT višina stroška na m2 GP (SIT) javna cesta 3.729 12.000 44,748.000 1.926 dovozna pot 371 4.000 1,484.000 64 vodni vir 78,50 10.000 785.000 34 vodovod, hidrantno omrežje 430 12.000 5,160.000 222 cestna kanalizacija 600 12.000 7,200.000 310 oljni separator 3 1,400.000 4,200.000 181 fekalna kanalizacija 250 14.000 3,500.000 151 črpališče 1 2,400.000 2,400.000 103 TTP 470, 6.000 2,820.000 121 javna razsvetljava, NNO 1.250 6.000 7,500.000 323 svetilke JR 40, 160.000 6,400.000 276 TP 1 14,000.000 14,000.000 603 VNO prestavitev 300, 15.000 4,500.000 194 VNO – dodatni stebri 2,000.000 86 odkup zemljišč 4.940,50 5.000 24,702.500 1.063 projektna dokumentacija, inženiring 7,000.000 7,000.000 301 DDV 20% 27,679.900 1.192

Skupaj nova komunalna infrastruktura 166.079.400 7.150 – Ocena vrednosti obstoječe komunalne infrastrukture 39,837.046 1.715 – Skupaj 205,916.446 8.865 868.113,18 evrov 37,38 evrov *natančen način vrednotenja vrednosti obstoječe komunalne opremljenosti je prikazan v finančnem delu tega programa Stran 10936 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10937

6. Razdelitev stroškov in obračun komunalnega 4077. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Veliki prispevka Otok V skladu s 138. členom ZureP gradnjo komunalne Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Urad- infrastrukture zagotavlja občina. Gradnjo objektov, na- ni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) in 16. člena statuta Ob- prav in omrežij lahko občina s pogodbo odda fizični osebi čine Postojna (Uradni list RS, št. 1/96, 68/97, 31/98, 84/98 ali pravni osebi. Sredstva za izgradnjo komunalne infra- in 66/99) je Občinski svet občine Postojna dne 12. 7. 2004 strukture se zagotovijo iz proračuna občine ter iz sredstev sprejel fizičnih in pravnih oseb, ki sklenejo pogodbo o opremljanju in iz drugih virov. Investitorji in Občina Postojna so dolžni skleniti pogodbo v skladu s 76. členom ZureP, v kateri po- O D L O K drobneje uredijo medsebojne pravice in obveznosti glede izbire izvajalca potrebne komunalne infrastrukture, tehnič- o občinskem lokacijskem načrtu Veliki Otok ne pogoje in termine izvajanja del, finančne obveznosti ter 1. člen roke izvedbe. Pogodba vsebuje tudi obveznost investitorja do Občine Postojna pred priključitvijo objektov na mestno (1) S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt infrastrukturo. Veliki Otok. (2) Občinski lokacijski načrt je sestavljen iz besedila in Poudarjamo, da je zaščita vodnega vira javna korist, kar grafičnega dela. naj se upošteva pri razdelitvi stroškov. (3) Sestavni del lokacijskega načrta so tudi priloge, ki Pri vrednotenju deleža stroškov komunalne opremljeno- so določene s tem odlokom. sti stavbnih zemljišč, je potrebno upoštevati tudi že plačani komunalni prispevek. 2. člen Osnovo za izračun komunalnega prispevka pred- (1) Besedilo in grafični del lokacijskega načrta sta se- stavljajo stroški prve izgradnje komunalne infrastrukture, stavni del tega odloka. ki ima status javne infrastrukture in njenega priključevanja (2) Besedilo OLN obsega: na ustrezna omrežja oskrbovalnih sistemov. Pri izračunu 1. opis prostorske ureditve, komunalnega prispevka je prispevek zavezanca za plačilo 2. ureditveno območje, komunalnega prispevka lahko največ enak dejanskim stro- 3. namenska raba, škom, ki jih povzroči zgraditev komunalne infrastrukture na 4. predvidene prostorske ureditve, določenem območju naselja in ki v sorazmernem delu od- 5. nove zemljiške parcele – parcelacija, padejo na njegov objekt. Pri izračunu višine komunalnega 6. nove zemljiške parcele in predvidena izraba ob- prispevka posameznega zavezanca se upošteva morebitna močja, vlaganja zavezanca v izgradnjo javne komunalne infrastruk- 7. zasnova prometnih rešitev, ture. 8. idejne rešitve komunalnih vodov, 7. Način in rok izgradnje komunalne infrastrukture 9. etape izvajanja lokacijskega načrta, Gradnja infrastrukture se lahko gradi fazno. Posamezne 10. rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred na- faze se lahko delijo na podfaze glede na zmožnosti investi- ravnimi in drugimi nesrečami, torja, te se določijo v PGD. Pred uporabo objekta morajo le-ti 11. strokovna ocena vplivov na okolje in vplivnega ob- biti obvezno priključeni na javno infrastrukturo. močja, V skladu z interesi in zmožnostmi investitorjev se pred- 12. ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta. videva fazno izvedbo izgradnje komunalne infrastrukture in sicer: (3) Grafični del OLN obsega:

Faze: Mesec/leto – mesec/leto list 1.1 – ureditveno območje OLN merilo 1:2500 Izbor izdelovalca projektne dokumentacije list 1.2. – načrt gradbenih parcel na –1. faza KI 07/04 območju OLN merilo 1:500 Priprava projektne dok. za priključitev obm. list 1.3 – načrt gradbenih parcel z zako- proizv. in storit. dejavnosti na obst. omrežje ličbenimi elementi merilo 1:500 oziroma izgradnjo nove KI – 1. faza KI 08/04-11/04 list 2.1. – izrez iz veljavnih planskih Pridobitev gradbenega dovoljenja – 1. faza KI 12/04-01/05 aktov merilo 1:5000 izbor izvajalcev za gradnjo (javni razpis) – list 3.1. – ureditvena situacija merilo 1:500 1. faza KI 02/05-04/05 list 3.2. – funkcionalne rešitve merilo 1:500 Izgradnja KI iz 1. faze 05/05-10/05 list 3.3. – višinska regulacija – prečni Izbor izdelovalca projektne dokumentacije – prerezi merilo 1:500/1000 2. faza KI 09/04 list 3.4. – zelene in javne površine merilo 1:500 Priprava projektne dok. za izgraditev nove KI list 3.5. – prometna ureditev situacija merilo 1:500 za celotno UO – 1. faza KI 10/04-05/05 list 3.5.1,2,3 – prometna ureditev, vzdolžni Pridobitev gradbenega dovoljenja – 1. faza KI 06/04-07/05 profil 1,2,3 merilo 1:1000/100 Izbor izvajalcev (javni razpis) –2. faza KI 08/05-10/05 list 3.5.4 – prometna ureditev, prečni izgradnje KI –2. faza KI 11/05-04/06 profil merilo 1:10 list 3.6.1 – zbirna karta komunalnih vodov Št. 03201-8/2004 – vodovod, kanalizacija, plin merilo 1:500 Postojna, dne 12. julija 2004. list 3.6.2 – zbirna karta komunalnih vodov Župan – elektrika, telefon, javna Občine Postojna razsvetljava merilo 1:500 Jernej Verbič l. r. list 4 – prostorski prikaz predvidenih ureditev

Stran 10936 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10937

(4) Ta odlok se objavi skupaj s sklepom Občinskega PRILOGA: sveta Občine Postojna, št. 03201-8/2004 z dne 12. 7. 2004 – občinski lokacijski načrt s prilogami in povzetkom Programa opremljanja stavbnih zemljišč, v Uradnem listu Republike Slovenije. Povzetek programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja, ki se ureja z občinskim lokacij- 3. člen skim načrtom »Veliki Otok – poslovno obrtna cona« (priloge lokacijskega načrta) Priloge občinskega lokacijskega načrta so: 1. Ocena vrednosti opremljanja stavbnega zemljiš- 1. povzetek za javnost, ča 2. izvleček iz prostorskega dela plana občine, ki se nanaša Ocena stroškov opremljanja stavbnega zemljišča je iz- na obravnavano prostorsko ureditev, delana na naslednjih osnovah: 3. obrazložitev in utemeljitev občinskega lokacijskega načrta, 1. Ocena stroškov izgradnje kanalizacije, vodovoda, 4. strokovne podlage za pripravo občinskega lokacijskega elektro omrežja, javne razsvetljave in servisne ceste je načrta, ocenjena na podlagi idejnih rešitev in aproksimativnih ocen, 5. program opremljanja stavbnih zemljišč zato je k tem ocenam dodano še 10% stroškov za dodatna 6. smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora, in več dela. 7. spis postopka priprave in sprejemanja prostorske strate- 2. Vrednost obstoječe komunalne opreme je po cenitvi, gije, ki jo je izdelalo SIGMA d.o. o., Dutovlje, cenilec Srednjik 8. priporočila prostorskih konferenc. Rajko, univ. dipl. inž. gradb. v juliju 2004, po cenah 30. 6. 4. člen 2004 ovrednotena na 30,600.000 SIT. Cenitev je priloga tega programa opremljanja. (velikosti dopustnih odstopanj in obvezna vsebina projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja) 3. Ocena stroškov izdelave programa opremljanja in projektne dokumentacije je upoštevana na podlagi sklenjenih (1) Posebni del projekta za pridobitev gradbenega do- pogodb in ocen za projekte PGD, PZI. voljenja mora vsebovati strokovno presojo vplivov na okolje za posamezno predvideno dejavnost in izračun ustreznosti 4. Inženiring storitve (vodenje in nadzor) so upoštevane predvidene dejavnosti na posamezni gradbeni parceli glede v višini 7% od izvedenih del, na prostorsko možnost zagotovitve zadostnega števila par- 5. V oceni stroškov je upoštevan tudi 20% davek na kirnih mest. dodano vrednost. (2) Odstopanja pri pripravi projektov za pridobitev 6. Ocena stroškov odškodnin je izdelana na podlagi gradbenih dovoljenj se omogoča v okviru desetih procentov cenitvenega poročila Kogovšek Gilčvert Nikolaje z dne 1/3- (10%). 2002, pri čemer je znesek revaloriziran prek tečaja EUR na dan 30. 6. 2004. 5. člen 7. Ocena stroškov je izdelana po cenah junij 2004 z re- Občinski lokacijski načrt skupaj s prilogami je na vpo- valorizacijo cen v projektantskih predračunih, ker so izdelani gled na Občini Postojna. po cenah oktober 2003. 6. člen 8. Vsi stroški so v SIT in EUR (srednji tečaj BS 30/06- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 2004 : 1 EUR = 239,05 SIT). nem listu Republike Slovenije. Na podlagi ocene posameznih stroškov je ocena vseh stroškov opremljanja stavbnega zemljišča za LN Veliki Otok Št. 03201-2/2004-14 naslednja: Postojna, dne 12. julija 2004. Površine m2 Delež Župan Občine Postojna Površina gradbenih parcel 34.644 76,83% Jernej Verbič l. r. Javne površine 10.448 23,17% Skupaj 45.092 100,00%

Postavka v SIT v EUR Delež SIT/m2 1. Program opremljanja 278.732 1.166 0,05% 8,05 2. Dokumentacija – urbanistična dokumentacija 3.244.865 13.574 0,59% 93,66 – asanacijska dela 1.675.023 7.007 0,30% 48,35 – tehnična dokumentacija (2,5%) 8.011.139 33.512 1,45% 231,24 3. Stroški odkupa nepremičnin – odškodnina za nepremičnine 11.008.013 46.049 2,00% 317,75 – odškodina za zemljišče 69.295.000 289.877 12,56% 2.000,20 4. Obstoječa komunalna infrast. 30.600.000 128.007 5,55% 883,27 5. Prometna ureditev – cesta 63.078.841 263.873 11,43% 1.820,77 – ostale asfaltirane površine 11.979.274 50.112 2,17% 345,78 Stran 10938 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10939

Postavka v SIT v EUR Delež SIT/m2

6. Kanalizacija – meteorna 55.769.887 233.298 10,11% 1.609,80 – fekalna 46.846.629 195.970 8,49% 1.352,23 7. Vodovod 30.115.758 125.981 5,46% 869,29 8. Čistilna naprava 22.307.907 93.319 4,04% 643,92 9. Elektro omrežje 39.039.016 163.309 7,08% 1.126,86 10. Telefon, kabelsko omrežje 25.654.129 107.317 4,65% 740,51 11. Plin 25.654.129 107.317 4,65% 740,51 12. Ostali stroški – nadzor (2%) 6.408.911 26.810 1,16% 184,99 – vodenje (5%) 22.227.917 92.984 4,03% 641,61 13. Skupaj 473.195.170 1.979.482 85,76% 13.658,79 14. DDV (na odškodnine ni DDV) 78.578.431 328.711 14,24% 2.268,17 15. SKUPAJ 551.773.602 2.308.193 100,00% 15.926,96

Cena na m2 15.926,96 SIT oziroma 66,63 EUR

2. Delitev stroškov opremljanja stavbnih zemljišč v novih kompleksih v izvajanju Opredelitev zavezancev za plačilo stroškov komu- po dejanskih stroških na podlagi programa opremljanja, ki ga nalnega prispevka: sprejme občinski svet. Zavezanci za plačilo komunalnega prispevka so: 1. investitorji, ki nameravajo zgraditi nov objekt, za ka- 3. Razdelitev stroškov in obračun komunalnega terega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje ali enotno prispevka dovoljenje za gradnjo, 2. investitorji, ki nameravajo prizidati, nadzidati, rekonst- Zavezanci za plačilo komunalnega prispevka: ruirati, zgraditi nadomestni objekt ali spremeniti namembnost Zavezanci za plačilo komunalnega prispevka so dolžni obstoječega objekta, če s tem vpliva na zmogljivosti obstoječe plačati stroške izgradnje skupnega infrastrukturnega omrežja, komunalne opreme ter je za poseg potrebno pridobiti gradbe- ki so opredeljeni s tem programom opremljanja. no dovoljenje ali enotno dovoljenje za gradnjo. 3. lastniki že zgrajenega objekta na le delno opreml- 4. Površina gradbenih parcel jenem stavbnem zemljišču, ki so se v času komunalnega Po podatkih o parcelah v območju opremljanja in oceni opremljanja dolžni objekt priključiti na novo zgrajeno javno površine servisne ceste, so površine gradbenih parcel nas- infrastrukturo. Višina in način plačila bosta opredeljena v lednje: sklepu o plačilu komunalnega prispevka za območje, ki se ureja z OLN Veliki Otok, poslovno-obrtna cona. Opremljeno stavbno zemljišče je zemljišče, za ka- Postavke v m2 Struktura% terega so zagotovljeni priključki na javno gospodarsko in- 1. Površina gradbenih parcel 34.644 76,82 frastrukturo, ki jo predvideva program opremljanja stavbnih 2. Javne površine 10.448 23,18 zemljišč. Obseg komunalne opremljenosti za posamezna stavb- Skupaj 45.092 100,00 na zemljišča lahko poleg možnih priključkov predvideva tudi priključke na druge infrastrukturne objekte in naprave oziroma izgradnjo drugih infrastrukturnih objektov in naprav 5. Izračun stroškov opremljanja stavbnih zemljišč (telefon, javna razsvetljava, pločniki, KaTV ipd.). na m2 gradbenih površin Komunalni prispevek se izračuna in odmeri na podlagi Na zavezance za plačilo komunalnega prispevka se programa opremljanja stavbnih zemljišč, in sicer na območjih delijo stroški opremljanja stavbnega zemljišča po m2 grad- benih parcel.

Tako je strošek opremljanja stavbnega zemljišča naslednji:

Območje Gradbena površina m2 v SIT v EUR v SIT/m2 v EUR/m2 Gradbene parcele 34.644 551.773.602 2.308.193 15.926,96 66,63 Stran 10938 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10939

Po posameznih postavkah stroškov pa je strošek faza 1. faza 2. faza 3. faza 4. faza 5. faza 6. faza 2 komunalnega opremljanja na m gradbenih parcel v SIT leto mesec naslednji: 2004 Julij x Postavka SIT/m2 Delež 2004 Avgust 1. Program opremljanja 8,05 0,05% – november x 2. Dokumentacija 2004- December – urbanistična dokumentacija 93,66 0,59% 2005 – januar x – asanacijska dela 48,35 0,30% 2005 Februar – tehnična dokumentacija 231,24 1,45% – junij x 3. Stroški odkupa nepremičnin 2006 Julij – odškodnina za nepremičnine 317,75 2,00% – december x – odškodina za zemljišče 2.000,20 12,56% 2006 Januar 4.Obstoječa komunalna oprema 883,27 5,55% – junij x 5. Prometna ureditev Vsa navedena dela je potrebno oddajati v skladu z Za- – cesta 1.820,77 11,43% konom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00) – ostale asfaltirane površine 345,78 2,17% in ZJN-1A (Uradni list RS, št. 02/04). 6. Kanalizacija Št. 03201-8/2004 – meteorna 1.609,80 10,11% Postojna, dne 12. julija 2004. – fekalna 1.352,23 8,49% 7. Vodovod 869,29 5,46% Župan 8. Čistilna naprava 643,92 4,04% Občine Postojna Jernej Verbič l. r. 8. Elektro omrežje 1.126,86 7,08% 10. Telefon, kabelsko omrežje 740,51 4,65% 11. Plin 740,51 4,65% 12. Ostali stroški 4078. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje stanovanjske – nadzor (2%) 184,99 1,16% gradnje Ovčje staje – Postojna – vodenje (5%) 641,61 4,03% 13. Skupaj 13.658,79 85,76% Na osnovi 175. člena Zakona o urejanju prostora 14. DDV 2.268,17 14,24% (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 16. člena Statuta Ob- čine Postojna (Uradni list RS, št. 1/96, 68/97, 31/98, 84/98 14. SKUPAJ 15.926,96 100,00% in 66/99) je Občinski svet občine Postojna na 13. seji dne 12. 7. 2004 sprejel Način revalorizacije in plačila komunalnega prispevka Komunalni prispevek za investitorje po LN “Obrtno – servisna cona Veliki Otok” je po cenah junij 2004 15.926,96 O D L O K 2 SIT/m . o spremembah in dopolnitvah zazidalnega Komunalni prispevek se revalorizira z uporabo načrta za območje stanovanjske gradnje Ovčje povprečnega indeksa za stanovanjsko gradnjo, ki ga objavlja GZS – Združenje za gradbeništvo in IGM. staje – Postojna Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je dolžan 1. člen plačati komunalni prispevek pred izdajo gradbenega dovol- S tem odlokom se sprejme spremembe in dopolnitve jenja. zazidalnega načrta za območje stanovanjske gradnje »Ovčje staje« – Postojna, ki jih je izdelal AGA – Atelje za geodezijo in 6. Način in dinamika izgradnje komunalne infra- arhitekturo d.o.o. Postojna, v juniju 2004 pod št. 29/03. strukture Gradnja infrastrukture se gradi fazno, glede na ter- 2. člen minski plan. Posamezne faze se lahko delijo na podfaze Spremembe in dopolnitve se nanašajo na Odlok o za- glede na zmožnosti investitorja, te se določijo v PGD. Pred zidalnem načrtu za območje stanovanjske gradnje »Ovčje uporabo objekta morajo le-ti biti obvezno priključeni na javno staje« – Postojna (Uradne objave, št. 42/87, 1/89, Uradni list infrastrukturo. RS, št. 54/93 in 34/97). V skladu z interesi in zmožnostmi investitorjev se pred- videva fazno izvedbo izgradnje komunalne infrastrukture in 3. člen sicer: Spremeni se drugi odstavek 3. člen, ki se glasi: 1. faza: Izbor izdelovalca projektne dokumentacije, »Pri izgradnji in urejanju območja je opredeljena veli- 2. faza: Priprava projektne dokumentacije, kost ureditvenega območja 134.000 m2 od tega: 3. faza: Pridobitev gradbenega dovoljenja, 1. individualni stanovanjski objekti z obrtnimi delavnica- mi ali stanovanjski objekti z možnostjo spremembe namemb- 4. faza: Izbor izvajalcev za gradnjo (javni razpis), nosti pritličja za poslovne dejavnosti 37.900 m2, 5. faza: Izvedba gradbeno-obrtniških in instalacijskih 2. vrstne hiše 19.000 m2, del: fekalna kanalizacija, vodovod, elektrika, telefon, 3. stanovanjska blokovna gradnja z možnostjo spre- 6. faza: Izvedba gradbeno-obrtniških in instalacijskih membe namembnosti pritličja za poslovne dejavnosti del: meteorna kanalizacija, ceste, javna razsvetljava, horti- 47.400 m2, kulturna ureditev. 4. pomožni objekti 600 m2, Stran 10940 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10941

5. ceste in pešpoti 22.400 m2, 9. Območje individualne stanovanjske gradnje 6. druge javne površine 6.700 m2.« zajema objekte ob Štihovi ulici. Objekti so prosto stoječi z garažami v sklopu stavbe, tlorisne dimenzije objektov 4. člen so 10 m x 12 m, višinski gabarit je do K+P+1. V pritličjih Spremeni se 4. člen Odlok o zazidalnem načrtu za je možna sprememba namembnosti za potrebe mirne de- območje stanovanjske gradnje »Ovčje staje« – Postojna javnosti. (Uradne objave, št. 42/87, 1/89, Uradni list RS, št. 54/93 in 34/97), ki se glasi: 10. Individualne stanovanjske hiše z obrtnimi delav- 1. Pri izgradnji in urejanju območja je upoštevati nicami ali stanovanjski objekti z možnostjo spremembe urbanistične pogoje, da je celotni kompleks oblikovan iz namembnosti pritličja za poslovne ali obrtne dejavnosti ob enotnih izhodišč. Župančičevi in Kraški ulici ter ob Cesti na Kremenco. Objekti 2. Koncept bazira na zasnovi celovitih stanovanjskih so prosto stoječi z razširitvijo v pritličju. Pritličja so v celoti območij ob mestnih – povezovalnih, zbirnih in stanovanjskih ali samo deloma namenjena obrtni ali poslovni dejavnosti in prometnicah. moteče ne vplivajo na okolje. Horizontalni gabarit objekta je maks. do 40% pozidanosti gradbene parcele. Višinski gabarit 3. Območje blokovne stanovanjske gradnje vzhod- je do K+P+1. no ob Volaričevi ulici je zasnovano v sklopu, ki ustvarja 11. Pritličja oziroma kleti objektov se prilagajajo te- v središču prostor namenjen v manjšem delu lokalnemu renskim pogojem v nivelacijskih rešitvah.« parkiranju, pretežno pa pešcem, igri otrok in rekreaciji, ob robovih pa parkirnim površinam in povezavi z mestnim pro- 5. člen metnim sistemom. (1) V prvem odstavku 7. člena Odlok o zazidalnem načr- Bloki so sestavljeni iz treh ali štirih stopniščnih ele- tu za območje stanovanjske gradnje »Ovčje staje« – Postoj- mentov, s podložno osjo S-J, z orientacijo stanovanj V-Z.. na (Uradne objave, št. 42/87, 1/89, Uradni list RS, št. 54/93 Tlorisne dimenzije enega stopniščnega elementa znašajo in 34/97) se nadomesti besede skladišča Petrol – Istrabenz 22 m x 10 m, višinski gabarit je do K+P+4. z: »blokovno gradnjo vzhodno ob Volaričevi ulici.« (2) Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: 4. Območje blokovne stanovanjske gradnje vzhod- »Zasnova ureditve zelenih površin na meji z javnimi pro- no ob Volaričevi ulici in do nove zbirne prometnice metnicami mora slediti trendu izgleda drevoreda, zasajenega (cesta C 2) je zasnovano v sklopu samostojnih stolpičev ob tej javni prometnici.« s parkiranjem na obodu in ustvarja središčni prostor na- menjen izključno pešcem, igri otrok, rekreaciji in urejenim 6. člen zelenicam. (1) V drugem odstavku 10. člena Odlok o zazidalnem Bloki so zasnovani z enim stopniščnim elementom, s načrtu za območje stanovanjske gradnje »Ovčje staje« – Po- podolžno osjo S-J in orientacijo stanovanj V-Z. Objekti so stojna (Uradne objave, št. 42/87, 1/89, Uradni list RS, št. tlorisnih velikosti 25 m x 14 m in višinskega gabarita do 54/93 in 34/97) se številka 382 parkirnih mest nadomesti s: K+P+3+dM. »546 parkirnih mest« in ostalo besedilo v tem odstavku črta. V tem območju predvidena izgradnja garažne hiše, Kompleks parkirišč med blokom B3 in avtocesto je definiran tlorisne velikosti 2.665 m2, višinskega gabarita K. kot rezervna lokacija, v kolikor bo v fazi projektiranja izkaza- V pritličju je možna sprememba namembnosti za po- na potrebe po teh dodatnih parkiriščih. trebe trgovskih, storitvenih in poslovnih dejavnosti, ki nimajo (2) Doda se nov tretji odstavek 10. člena Odlok o za- negativnih vplivov na okolico. zidalnem načrtu za območje stanovanjske gradnje »Ovčje Dovoljena odstopanja v fazi projektiranja so do 15%. staje« – Postojna (Uradne objave, št. 42/87, 1/89, Uradni list RS, št. 54/93 in 34/97), ki se glasi: 5. Območje blokovne gradnje ob mestni povezo- »Za potrebe celotne soseske je predvidena izgradnja valni cesti C1 je intenzivneje pozidano, z zelenimi in rekre- garažne hiše z 88 parkirnimi mesti.« ativnimi površinami v zaledju. Bloki so zasnovani z enojnim (3) Spremeni se tretji, sedaj četrti odstavek 10. člena ali dvojnim stopniščnim elementom, s podolžno osjo S-J in Odlok o zazidalnem načrtu za območje stanovanjske gradnje orientacijo stanovanj V-Z. Objekti so tlorisnih velikosti 34,00 »Ovčje staje« – Postojna (Uradne objave, št. 42/87, 1/89, m x 12,00 m in višinskega gabarita do 2K+P+2+M. Uradni list RS, št. 54/93 in 34/97), ki se glasi: Dovoljena odstopanja v fazi projektiranja so do 25%. »Širina vozišča ceste C1 je 7 m z enostranskim hod- nikom za pešce v širini 1,60 m in enostransko kolesarsko 6. Območje vrstnih hiš ob Kettejevi ulici je zasno- stezo v širini 2 m. Širina vozišča ceste C2 je 7 m z oboje- vano v nizu po štiri ali šest objektov, orientacija pretežno stranskim hodnikom za pešce v širini 2 m in 1,60 m. Širina V-Z. Tlorisne velikosti enega elementa znašajo 8 m x 14 m, vozišča ceste C3 je 7 m z obojestranskim hodnikom za višinski gabarit je do K+P+1. pešce v širini 1,60 m in enostransko kolesarsko stezo v širini 2,50 m. Stanovanjske ulice so s širino vozišča 5,50 m 7. Niz vrstnih hiš ob cesti C1 je iz 4 objektov, z in enostranskim hodnikom za pešce širine 1,60 m ali brez orientacijo S-J, tlorisne dimenzije objektov so 11,64 m x tega hodnika.« (8,04 +1,20) m, višinski gabarit niza je do K+VP+1. 7. člen 8. Območje vrstnih hiš ob cesti C4 je iz nizov po 3 (1) V 11. členu se zamenja tekst Elektroenergetsko – 7 objektov s pretežno orientacijo S-J. Tlorisne velikosti omrežje z novim, ki se glasi: 8 m x 10 m + 4 m x 8 m do 11 m x 8 m + 4 m x 8 m in višin- »V območju bodoče soseske je obstoječa transfor- skega gabarita do K+VP+1. matorska postaja TP Volaričeva, ki se delno namenja tudi Za vrstne hiše velja obveznost sočasne gradnje do 3. za napajanje soseske Ovčje staje. Za zadostitev celotne gradbene faze po posameznem nizu, z upoštevanjem grad- električne energije v naselju je potrebno v naselju zgraditi še bene linije znotraj katere je možna pozidava in odmikom 5 m eno transformatorsko postajo (Ovčje staje). Iz obeh postaj se od roba pločnika ali roba cestišča. bo napajalo nizko napetostno omrežje in javna razsvetljava Niza S9 – S12 in S13 – S16 je mogoče v celoti nadome- Ovčje staje.« stiti s prosto stoječimi stanovanjskimi objekti z upoštevanjem (2) Podpoglavje Centralno ogrevanje se zamenja, s gradbenih linij. poglavjem Oskrba s plinom, ki se glasi: Stran 10940 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10941

»Plinsko omrežje bo vključno s priključki zgrajeno v »Investitor in izvajalec del sta dolžna nemudoma pri- I. fazi na povezavo z obstoječim plinovodom na Volaričevi glasiti eventuelno odkritje arheološke in druge dediščine in ulici (do izkoristka kapacitete PP na Notranjski ulici) ter v poskrbeti, da ostane nepoškodovana ter na mestu in v pol- II. fazi na lastno plinsko postajo kapacitete Q= 300 kg/h ožaju, kot sta jo odkrila, o najdbi pa takoj pa takoj obvestiti UNP. Omrežje bo potekalo v skupnem jarku z vodovodom. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno Plinska postaja je predvidena v območju EKOLOŠKEGA enoto Nova Gorica.« OTOKA in bo postavljena začasno, predvidoma do izgrad- nje centralne plinske postaje za občino Postojna oziroma 11. člen do priključitve na zemeljski plin. Plinska postaja ima tri Spremeni se 17. člen, ki se glasi: nadzemne rezervoarje volumna po 5 m3 – volumen ne »Dovoljena je izgradnja prizidkov, samostojnih objek- presega 15 m3. tov, pomožnih in drugih objektov v skladu z veljavnim re- Do izgradnje plinske postaje oziroma plinskega omrežja publiškim Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih je možno izvesti ogrevanje na tekoča goriva, iz malih plinskih in enostavnih objektov ter o pogojih za gradnjo enostav- rezervoarjev in, ali iz alternativnih virov energije.« nih objektov brez gradbenega dovoljenja do maksimalne (3) Zamenja se tekst Vodovodno omrežje z novim, ki 40% pozidanosti gradbene parcele in faktorja pozidanosti se glasi: nad 1,5. »Oskrba celotnega območja OVČJE STAJE z sanitarno Prizidki morajo biti oblikovani skladno z obstoječim vodo ter zadostne količine za protipožarno zaščito območja objektom in ustvariti celovito stavbno enoto. V kolikor se v je izvedena na obstoječi vodovod, ki poteka v Volaričevi ulici. okviru obstoječega stanovanjskega objekta organizira nova Za oskrbo iz več virov je predvidena navezava na Kolodvor- stanovanjska enota, je potrebno zagotoviti novi 2 parkirni sko in Kraško ulico. Del glavnega napajalnega vodovoda od mesti na površinah lastnikov. križišča Volaričeve ulice in povezave Kolodvorske ulice je Pri objektih, ki imajo poleg stanovanjske opredeljeno izdelan iz NL DN 150 med tem ko so vsi odcepi izvedeni iz tudi obrtno ali poslovno dejavnost, je potrebno pred izdajo NL DN 100 oziroma DN 80.« gradbenega dovoljenja predložiti program dejavnosti in po- (4) Zamenja se tekst Kanalizacijsko omrežje z novim, trebna dokazila, ki potrjujejo upoštevanje varovanja okolja ki se glasi: pred motečimi in onesnažujočimi vplivi. Faktor pozidanosti »Na območju Ovčjih staj se predvidi ločen kanalizacijski ne sme biti pod 1,8. V okviru parcele lastnika je potrebno sistem, ki je gravitacijski po celotni trasi. zagotoviti zadostno število parkirnih mest oziroma vsaj dve Fekalna kanalizacija je povsod iz PVC cevi premera dodatni parkirni mesti. 200 mm, kar so to minimalni premeri za javno kanalizacijo. Pri novih posegih v prostor je potrebno zaradi vplivov Potrebe po večjih ceveh iz vidika hidravličnega izračuna prometa na avtocesti izvesti ukrepe zavarovanja pred pre- ni. Fekalni kanal omogoča priklop vseh objektov gravita- komernimi emisijami na stroške investitorja oziroma lokalne cijsko. skupnosti. Sistem fekalne kanalizacije na severnem in južnem delu Za predvidene objekte bo treba v postopku pridobivanja območja 4 (stanovanjski bloki A1 – A8) prečka Volaričevo gradbenega dovoljenja pridobiti najprej informacijo o pogojih ulico in se preko novih revizijskih jaškov priklopi na obstoječi gradnje in potem vodno soglasje.« javni mešani kanal, ki vodi v čistilno napravo. Meteorna kanalizacija je sestavljena iz več sistemov, 12. člen ki se zaključijo s ponikovalnicami in po potrebi z drenažnim Spremeni se 18. člen, ki se glasi: sistemom cevi za ponikanje vode.Na meteorni kanal se po- »Zazidalni načrt je občanom, družbam in ostali zainter- veže preko peskolovov vode iz strešin, preko oljelovilcev pa esirani javnosti na vpogled na Občini Postojna, Ljubljanska vode iz cestišča, parkirišč in dvorišč.« 4, Postojna.« (5) V fazi projektiranja so dovoljena 25% odstopanja od idejnih rešitev po ZN za vse infrastrukturne objekte v skladu 13. člen z osnovnim programom. Spremeni se 19. člen, ki se glasi: »Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pri- 8. člen stojne inšpekcijske službe.« V 12. členu se drugi in tretji odstavek črtata in za prvim odstavkom sledi tekst: 14. člen »Druga gradbena etapa zajema graditev objektov ob Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu cesti C1. RS. Tretja gradbena etapa zajema dopolnilno gradnjo in- dividualnih stanovanjskih objektov ob cesti C1, dograditev Št. 03201-2/2004-13 ceste C1 do ceste C3, rušenje skladiščnega kompleksa Postojna, dne 12. julija 2004. naftnih derivatov (Istrabenz) in izgradnjo stolpičev vzhodno od Volaričeve ulice ter preureditev in nadzidavo objekta C1 Župan (samski dom SŽ) in novogradnjo stanovanjskega bloka B4. Občine Postojna Četrta gradbena etapa zajema izgradnjo stolpičev v za- Jernej Verbič l. r. ledju Volaričeve ulice in izgradnjo podzemnih garaž, gradnjo stanovanjskih blokov med cesta C3 in C1 ter izgradnjo kom- pleksa vrstnih hiš ob stanovanjski ulici cesta C4. Pred vsako gradbeno etapo je potrebno izvesti ustrezne PREBOLD sklope komunalnega omrežja.« 4079. Pravilnik o dodeljevanju finančnih sredstev 9. člen iz občinskega proračuna za pospeševanje V 13. členu se v prvem stavku za besedo tretji doda: zaposlovanja v Občini Prebold »in četrti.« Na podlagi določil zakona o nadzoru državnih pomoči 10. člen (Uradni list RS, št. 1/00), uredbe o namenih in pogojih za do- V 15. člena se drugi odstavek črta in nadomesti z no- deljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev vim, ki se pravilno glasi: za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Uradni list Stran 10942 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10943

RS, št. 38/03) in 15. člena statuta Občine Prebold (Uradni list – da ima stalno prebivališče na območju Občine Pre- RS, št. 21/99 in 27/04), je Občinski svet občine Prebold na bold 18. redni seji dne 10. 6. 2004 sprejel – da je novo zaposlena oseba prijavljena na RZZ, – da je zaposlitev brezposelne osebe sklenjena v teko- P R A V I L N I K čem koledarskem letu, – da ima podjetje sedež ali dejavnosti na območju Ob- o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega čine Prebold, proračuna za pospeševanje zaposlovanja v – da pomoč predstavlja spodbudo za neto povečanje Občini Prebold delovnih mest. – novo odprto delovno mesto mora obstajati vsaj dve 1. člen leti po prejeti pomoči za ta namen S tem pravilnikom se določijo pogoji in postopki za dodeljevanje sredstev za pospeševanje odpiranja novih 8. člen delovnih mest na območju Občine Prebold (v nadaljevanju: Sredstva za pospeševanje zaposlovanja se dodeljujejo občina). na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi odbor za gospodar- stvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe na krajevno 2. člen običajen način. Sredstva za pospeševanje zaposlovanja v občini se za- gotavljajo iz občinskega proračuna, ki ga sprejme občinski 9. člen svet z odlokom o proračunu za tekoče leto. Javni razpis o dodeljevanju sredstev za pospeševanje zaposlovanja mora vsebovati: 3. člen – skupen znesek sredstev namenjenih za pospeševanje Upravičenci do sredstev po tem pravilniku so gospodar- zaposlovanja, ski subjekti, ki odpirajo delovna mesta občanom Občine Pre- – namene, za katere se dodeljujejo sredstva, bold. Za gospodarske subjekte se po tem pravilniku štejejo – pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji, subjekti, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. člena Uredbe o namenih – višino subvencije, ki jo po tem razpisu lahko pridobijo in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pri- upravičenci, stojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih – pogoje, pod katerimi se dodeljujejo sredstva, pomoči (Uradni list RS, št. 38/03), s sedežem ali dejavnostjo – navedbo dokumentacije, ki jo mora vlagatelj priložiti, v Občini Prebold. – rok za oddajo vlog, Prejemnik sredstev je lahko tudi fizična oseba s stalnim – rok, v katerem bo podan sklep o odobritvi sredstev. prebivališčem v Občini Prebold, kadar gre za namene samo- zaposlovanja. 10. člen Vlagatelj mora k vlogi za subvencioniranje novih delo- 4. člen vnih mest (obrazec) predložiti naslednja dokazila: Do sredstev po tem pravilniku niso upravičene družbe, – potrdilo RZZ, da je bila oseba za katero uveljavljajo ki: subvencijo registrirana kot brezposelna oseba, – so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji, – potrdilo organa za upravno notranje zadeve Upravne – so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje enote Žalec o stalnem prebivališču, in prestrukturiranje. – dokazilo o zaposlitvi (obrazec M1), 5. člen delodajalci pa še dodatno: – priglasitveni list (za s.p.) Sredstva za pospeševanje odpiranja novih delovnih – izpisek iz sodnega registra oziroma odločbo o izpol- mest se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvenci- njevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti po ja) za zaposlitev brezposelne osebe za nedoločen čas, če se področnem zakonu, je z zaposlitvijo povečalo število delovnih mest delodajalca. – potrdilo, da gospodarski subjekt ni v postopku stečaja V to subvencijo so zajeti tudi programi RZZ za samozapos- ali likvidacije, lovanje. Sredstva so namenjena za: – samozaposlitev osebe, ki je bila na Zavodu za zapo- – fotokopijo obrazcev prijav delavcev v zavarovanje slovanje RS (v nadaljevanju RZZ) prijavljena kot brezposelna (razen za program samozaposlovanja), oseba, – dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih, – zaposlitev za nedoločen čas osebe, ki je bila na RZZ – podpisano in izpolnjeno izjavo, da se strinja z danimi prijavljena kot brezposelna oseba, če ima taka zaposlitev za pogoji. posledico neto povečanje delovnih mest. 11. člen – zaposlitev na novo delovno mesto za nedoločen čas osebe, ki ima status presežnega delavca, Prednost pri dodeljevanju finančnih sredstev imajo pro- – zaposlitev težje zaposljivih brezposelnih oseb po pro- silci, ki še niso prejeli sredstev za namen iz tega pravilnika. gramu RZZ. 12. člen 6. člen Vloge na podlagi razpisa sprejema uprava Občine Pre- Višina sredstev, ki jih lahko pridobi upravičenec za bold in jih po pregledu in kompletnosti preda v obravnavo vsako novo zaposleno osebo za nedoločen čas in ima za odboru za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne posledico neto povečanje delovnih mest, določi letno odbor službe. Vloge se pregledajo v roku določenem v razpisu, en- za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, krat mesečno, oziroma ko prispejo najmanj tri popolne vloge. v skladu s sprejetim proračunom. Odbor odloča o vlogah na podlagi veljavnega proračuna in tega pravilnika s sklepom. 7. člen Pogoji, ki jih mora upravičenec izpolnjevati za pridobitev 13. člen sredstev so: Sklep o dodelitvi sredstev za pospeševanje zaposlova- – da je novo zaposlena oseba državljan Republike nja sprejme Občinski svet občine Prebold na podlagi pred- Slovenije, loga odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske Stran 10942 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10943

javne službe. Sredstva se dodeljujejo do porabe namenskih I. UVODNE DOLOČBE sredstev. 1. člen 14. člen S tem pravilnikom se določajo protokolarne obveznosti, Zoper sklep o dodelitvi sredstev za odpiranje novih ki se izvedejo ob posameznih dogodkih nosilcev občinskih delovnih mest je v roku 15 dni od prejema sklepa možna pri- priznanj ter funkcionarjev v občini Radeče ter izvedbi jubilej- tožba, ki se naslovi na župana Občine Prebold. nih porok (50 let – zlata, 60 – biserna, 65 – diamantna, 70 – železna, 75 – alabastrna in 80 – hrastova). 15. člen Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom 2. člen sredstev se na podlagi pravnomočnega sklepa uredijo s Vse aktivnosti za izvajanje pravilnika opravlja tajnica pogodbo. Kontrolo nad izvajanjem pogodb opravlja pristojni župana Občine Radeče. občinski organ. Sredstva za financiranje posameznih protokolarnih dejanj iz tega pravilnika se zagotavljajo v občinskem pro- 16. člen računu. Če se delovno razmerje, sofinancirano na podlagi tega pravilnika, prekine prej kot v dveh letih od dneva sklenitve pogodbe, mora prejemnik subvencije zaposliti drugo brezpo- II. NOSILCI OBČINSKIH PRIZNANJ selno osebo ali vrniti sredstva občine v roku 30 dni. Morebitni 3. člen krivdni razlog na strani zaposlenega, za katerega so bila pri- dobljena finančna sredstva po tem pravilniku, pri prekinitvi Imetnikom občinskega priznanja »častni občan« pri- delovnega razmerja ne vpliva na obveznost delodajalca, da pada: zaposli drugo brezposelno osebo oziroma da vrne sredstva – svečani sprejem pri županu na dan podelitve pri- občine. Znesek, ki ga mora prejemnik subvencije vrniti, se znanja, poveča za obrestno mero, določeno v pogodbi. V primeru – novoletna čestitka in čestitka ob rojstnem dnevu zamude pri vračilu, je prejemnik subvencije dolžan plačati – posebno voščilo ter sprejem pri županu ob njihovi zakonite zamudne obresti. V primeru, da gre gospodarski 70., 80., 90., 95., 100. in višji obletnici rojstva oziroma obisk subjekt v stečaj, se terjatev prijavi v stečajno maso. župana, če se imetnik občinskega priznanja iz zdravstvenih razlogov ne more udeležiti sprejema pri županu, 17. člen – osmrtnica v dnevnem časopisu in venec ob smrti imet- V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porab- nika ter govor ob grobu, ki ga opravi funkcionar občine. ljena za namen, za katerega so bila dodeljena ali so bila Velikost osmrtnice je praviloma enaka. Vrednost venca dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je prejemnik in govornika določi župan ob vsakokratnem primeru. prekršil druga določila pogodbe, je občina na predlog pri- stojnega občinskega organa upravičena zahtevati vračilo III. OBČINSKI FUNKCIONARJI dodeljenih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje. 4. člen Občinskim funkcionarjem (županu, podžupanu, članom 18. člen občinskega sveta) pripada: Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- – novoletna čestitka, nem listu Republike Slovenije. – čestitka ob rojstnem dnevu, – prijateljsko srečanje ob novem letu in ob koncu man- Št. 101-01/034/2004-01 data, Prebold, dne 10. junija 2004. – osmrtnica v dnevnem časopisu in venec ob smrti z govorom enega izmed občinskih funkcionarjev, – žalna seja občinskega sveta ob smrti občinskega Župan funkcionarja. Občine Prebold Vinko Debelak, univ. dipl. inž. grad. l. r. 5. člen Članom nadzornega odbora gredo enake protokolarne pozornosti kot občinskim funkcionarjem, razen izvedbe žalne seje občinskega sveta.

RADEČE 6. člen Članom komisij občinskega sveta, ki niso člani občin- 4080. Pravilnik o protokolarnih pozornostih Občine skega sveta, pripada: Radeče do nosilcev občinskih priznanj ter – novoletna čestitka, občinskih funkcij v Občini Radeče ter izvedbi – venec ob njihovi smrti. jubilejnih porok 7. člen Na podlagi 18. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list Bivšim županom občine gredo enake protokolarne po- RS, št. 37/99, 48/02 in 52/02 – popr.) ter 64. člena Poslovnika zornosti kot imetnikom občinskega priznanja »častni občan«, Občinskega sveta občine Radeče (Uradni list RS, št. 62/99) razen prve alinee 3. člena. je Občinski svet občine Radeče na 12. redni seji dne 23. 6. 2004 sprejel IV. INSIGNIJA

P R A V I L N I K 8. člen o protokolarnih pozornostih Občine Radeče do Insignija je simbol, katero si nadene župan občine ob nosilcev občinskih priznanj ter občinskih funkcij protokolih kot so: jubilejne poroke, sprejem novorojencev, v občini Radeče ter izvedbi jubilejnih porok slavnostne seje občinskega sveta. Stran 10944 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10945

Insignija je izdelana v obliki verige, sestavljene iz ploš- RS, št. 37/99, 48/02, 52/02 – popr.) je Občinski svet občine čic analitske medenine s trdo pozlato. Radeče na 12. redni seji dne 23. 6. 2004 sprejel Na spodnjem delu sta manjši in večji medaljon, na manj- šem je odtisnjen železni most, na večjem je napis Občina S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E Radeče in odtisnjen grb občine Radeče. Druge simbole (poleg grba in zastave) lahko občina P R A V I L N I K A uporablja le, če so posebej dogovorjeni. o dodeljevanju sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja Občine Radeče

V. JUBILEJNE POROKE 1. člen V Pravilniku o dodeljevanju sredstev za razvoj kmetij- 9. člen stva in podeželja Občine Radeče, (Uradni list RS, št. 99/02), Zaradi posebnega pomena, ki ga ima v življenju zakon- se v 3. členu dodajo nove alinee: cev jubilejna poroka, zaradi posebnega pomena družine in – naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih partnerstva ter zaradi utrjevanja pripadnosti lokalni skupnosti proizvodov, se ob izvedbi poroke zagotovi: – nadomestilo škode, ki so jo v kmetijstvu povzročile – protokolarno darilo, naravne nesreče (slana, toča, deževje, suša), – šopek, – izvajanje programa CRPOV, – fotografiranje, – začetna pomoč mladim kmetom. – priložnostna pogostitev jubilantov in svatov, – izdaja potrdila in vpis v knjigo jubilejnih porok. 2. člen Ob prvem jubileju (zlata poroka) se podeli kot protoko- V 9. členu se spremeni višina pomoči: larno darilo zlatnik Občine Radeče, pri nadaljnjih jubilejih pa priložnostno darilo. 2. Ureditev kmetijskih zemljišč: Sofinancira se: 10. člen – do 50% upravičenih stroškov za krčenje zarasti in Osebi, ki nameravata obeležiti jubilejno poroko prijavo grmičevja, planiranje terena, odstranjevanje kamenja in ob- to tajnici župana občine. Datum in uro opravljanja obreda setev do višine 200.000 SIT/ha jubilejne poroke izbereta zakonca po lastni želji. Kadar želji ni – do 50% upravičenih stroškov za dela iz prejšnje ali- mogoče ustreči, se določi naknadni termin izvedbe obreda. neje z manjšim drenažiranjem kmetijskih površin (do 100 m Jubilejna poroka se sklene pred županom občine ali od drenažnih cevi), do višine 300.000 SIT/ha, njega pooblaščene osebe. – do 50% upravičenih stroškov za dela iz zgornje alineje z večjim drenažiranjem kmetijskih površin (nad 100 m dre- 11. člen nažnih cevi) do višine 350.000 SIT/ha Protokol jubilejne poroke praviloma izvede župan v 3. Urejanje pašnikov: uradnih prostorih občine. V primeru bolezni se na željo za- a) Sofinancirajo se upravičeni stroški za novo - posta koncev obred lahko opravi izven uradnih prostorov občine. vitev Po razglasitvi, da je jubilejna poroka sklenjena, župan pašnika: zakoncema izroči uokvirjeno plaketo kot dokazilo o sklenitvi – do 50.000 SIT/ha za govedo in konje, jubilejne poroke. – do 60.000 SIT/ha za drobnico; b) za obnovo pašnika: (obnova ne prej kot po 10. le- tih): VI. OSTALE DOLOČBE – do 30.000 SIT/ha za govedo in konje, 12. člen – do 45.000 SIT/ha za drobnico. Ob izjemnih dogodkih, ki niso predvideni s tem pravil- Dodajo se nova področja pomoči: nikom, določi protokolarne aktivnosti občine župan za vsak 6. Naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih primer posebej ob smiselni uporabi določb tega pravilnika. proizvodov Pomoč se nameni v začetni fazi investicije predvsem za pridobitev potrebne dokumentacije in to v višini do 50% VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE stroškov. Višino določi Komisija za kmetijstvo. 7. Nadomestilo škode, ki so jo v kmetijstvu povzročile 13. člen naravne nesreče (slana, toča, deževje, suša) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Višino povrnjene škode določi Komisija za kmetijstvo ali nem listu Republike Slovenije. drugi pristojni organ v občini glede na višino nastale škode. Prag za ocenjevanje je škoda večja od 30% na področju Št. 03200-1/04-92 z lažjimi obdelovalnimi pogoji in 20% na območjih s težjimi Datum: 23. junija 2004. obdelovalnimi pogoji. 8. Izvajanje programa CRPOV Občina Radeče Pomoč se lahko nameni za posamezne programe, ki Župan so opredeljeni v projektu CRPOV in bodo povečali prihodek Franc Lipoglavšek l. r. na posamezni kmetiji; to so predvsem investicije v prede- lavo proizvodov pridelanih na kmetiji, turizem in ohranjanje kulturne dediščine. Višino pomoči določi Komisija za kmetijstvo glede na 4081. Spremembe in dopolnitve pravilnika o višino posamezne naložbe. dodeljevanju sredstev za razvoj kmetijstva in 9. Začetna pomoč mladim kmetom podeželja Občine Radeče Začetna podpora mladim kmetom spodbuja razvoj kmetijstva in preprečuje demografsko praznjenje podeželja. Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, Začetna pomoč se odobri, če je kmet mlajši od 40 let, ima št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, ustrezno znanje in prvič vzpostavlja kmetijsko dejavnost. 87/01, 51/02) in 18. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list Višino pomoči določi Komisija za kmetijstvo. Stran 10944 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10945

3. člen pisno napovedati na upravi vrtca najpozneje en teden pred Spremembe in dopolnitve Pravilnika o dodeljevanju prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja Občine Radeče se objavijo v Uradnem listu RS in pričnejo veljati naslednji 6. člen dan po objavi. Za odjavljeni mesec (počitniška odjava) je prispevek staršev 60% prispevka, ki ga starši plačujejo po lestvici za Št. 03200-1/04-93 program, ki ga otrok obiskuje. Radeče, dne 23. junija 2004. 7. člen Župan V primeru, ko gre za polno mesečno odsotnost otroka Občine Radeče zaradi bolezni, lahko starši uveljavijo, na podlagi vloge in Franc Lipoglavšek l. r. zdravniškega potrdila, začasno oprostitev plačila programa vrtca, v katerega je otrok vpisan. V primeru odsotnosti otroka za nepolni mesec je plačilo staršev znižano za dan odsotnosti cene živil v sorazmernem deležu s plačilom, odmerjenim z odločbo o znižanem plačilu 4082. Sklep o določitvi cene programov v JZ OŠ programov vrtca. Marjana Nemca Radeče Enoti vrtec Radeče z veljavnostjo od 1. 7. 2004 8. člen Cene programov in rezervacij v Enoti vrtca Radeče za- Občinski svet občine Radeče je na podlagi 31. in čnejo veljati s 1. 7. 2004. 32. člena Zakona o Vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96, 44/00, Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o 78/03) in 18. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list RS, določitvi cene programov v JZ OŠ Marjana Nemca Radeče št. 37/99, 48/02, 52/02 - popr.) na 12. redni seji dne 23. 6. Enoti vrtec Radeče z veljavnostjo od 1. 6. 2002, št. 03200- 2004 sprejel 1/02-54, z dne 7. 6. 2002.

S K L E P o določitvi cene programov v JZ OŠ Marjana Št. 03200-1/04-91 Radeče, dne 23. junija 2004. Nemca Radeče Enoti vrtec Radeče z veljavnostjo od 1. 7. 2004 Župan 1. člen Občine Radeče Cene programov v Enoti vrtca Radeče znašajo: Franc Lipoglavšek l. r.

Dopustno Metodolog. povišanje 1. Program celodnevne RIBNICA (največ 9 urne) vzgoje in varstva otrok 74.900 SIT 67.540 SIT 4083. Odlok o spremembi odloka o proračunu 2. Program poldnevne Občine Ribnica za leto 2004 (največ 6 urne) vzgoje in varstva otrok z živili 67.300 SIT 54.035 SIT Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni 3. Varstvo po urah 350 SIT list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01), in 16., 96. in 97. člena Sta- 4. Cicibanove urice 370 SIT tuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 37/00) je Občinski svet občine Ribnica na 10. redni seji 22. junija 2004 sprejel 2. člen Cena programa, v katerega je otrok vključen je osnova za plačilo staršev. Program, v katerega je otrok vključen, se O D L O K med letom ne more spreminjati. Cena programa je izraču- o spremembi odloka o proračunu Občine nana na osnovi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen Ribnica za leto 2004 programov v vrtcih (Uradni list RS, št. 97/03), ne vsebuje pa stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja in in- 1. člen vesticij. V Odloku o proračunu Občine Ribnica za leto 2004 (Uradni list RS, 17/04) se 2. člen spremeni tako, da se 3. člen glasi: Cena živil v celodnevnem programu 350 SIT na dan, Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se cena v poldnevnem programu pa 310 SIT na dan. določa v naslednjih zneskih: Hrana se odšteva za dnevno odsotnost otroka v višini cene živil v sorazmernem deležu s plačilom, odmerjenim z A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV odločbo o znižanem plačilu programov vrtca. Skupina/podskupina kontov Znesek SIT 4. člen Staršem, ki po otroka ne prihajajo pravočasno, se k ceni I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.872,869.000 programa prišteje dodatno plačilo v višini 1.200 SIT za vsako TEKOČI PRIHODKI (70+71) 705,240.000 uro nad 9 ur bivanja otroka v vrtcu. 70 DAVČNI PRIHODK (700+703+704+705) 599,359.000 700 Davki na dohodek in dobiček 459,661.000 5. člen 703 Davki na premoženje 61,894.000 V času od 1. julija do 31. avgusta lahko starši za daljšo 704 Domači davki na blago in storitve 77,804.000 neprekinjeno odsotnost otroka, najmanj en mesec, uveljavijo 71 NEDAVČNI PRIHODKI rezervacijo (počitniško odjavo). Rezervacijo so starši dolžni (710+711+712+713+714) 105,881.000 Stran 10946 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10947

710 Udeležba na dobičku in dohodki od ROGATEC premoženja 58,000.000 711 Takse in prisojbine 6,769.000 4084. Odlok o spremembah in dopolnitvah 712 Denarne kazni 112.000 prostorskih sestavin dolgoročnega in 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 6,000.000 srednjeročnega plana Občine Šmarje pri 714 Drugi nedavčni prihodki 35,000.000 Jelšah za Občino Rogatec, dopolnjen v letu 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 617,960.000 2002 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 607,960.000 V skladu s 171. členom Zakona o urejanju prostora 722 Prihodki od prodaje zemljišč 10,000.000 v (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 16. člena Statuta 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 549,669.000 Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 35/99 in 55/01) je Ob- 740 Transferni prihodki iz drugih činski svet občine Rogatec na 3. izredni seji dne 19. 7. 2004, javnofinančnih institucij 549,669.000 sprejel II.SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.879,576.000 40 TEKOČI ODHODKI 354,381.000 O D L O K 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 98,480.000 401 Prispevki delodajalca za socialno o spremembah in dopolnitvah prostorskih varnost 13,699.000 sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana 402 Izdatki za blago in storitve 224,960.000 Občine Šmarje pri Jelšah za Občino Rogatec, 403 Plačilo domačih obresti 8,795.000 dopolnjen v letu 2002 409 Rezerve 8,447.000 41 TEKOČI TRANSFERI 420,785.000 1. člen 410 Subvencije 11,550.000 (uvodne določitve) 411 Transferi posameznikom in Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sesta- gospodinjstvom 40,485.000 vin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Šmarje 413 drugi domači transferi 368,750.000 pri Jelšah za Občine Rogatec, dopolnjenih v letu 2004 do- 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.048,723.000 polnjuje in spreminja prostorske sestavine Dolgoročnega in 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.048,723.000 srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za Občino 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 55,687.000 Rogatec (Uradni list RS, št. 27/99 in 99/00) in ureja naslednja 430 Investicijski transferi 55,687.000 področja: III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I-II) – zasnovo namenske rabe prostora na področju poselit- PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ - 6,707.000 ve in ostalih področjih na katere vpliva poselitev;

– spremembo meje, namenske rabe prostora in načine B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti.

– uskladitev zasnove namenske rabe prostora v pros- Skupina kontov Znesek SIT torskih sestavinah srednjeročnega plana s predvideno na- IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL (75) 8,718.000 mensko rabo prostora v urbanistični zasnovi, 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 8,718.000 – uskladitev prostorskih sestavin občinskega plana s V.DANA POSOJILA (44) – podanimi obveznimi izhodišči republiškega plana na vseh, 44 DANA POSOJILA – podanih v postopku spreminjanja plana. VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA (IV-V) 8,718.000 2. člen C) RAČUN FINANCIRANJA (spremembe in dopolnitve plana) Skupina kontov Znesek SIT Prostorske sestavine Dolgoročnega in srednjeročnega VII. ZADOLŽEVANJE (50) 47,000.000 plana Občine Šmarje pri Jelšah, za Občino Rogatec-dopol- 50 ZADOLŽEVANJE 47,000.000 njene v letu 2004 se spremenijo in dopolnijo z naslednjimi VIII. ODPLAČILO DOLGA 36,200.000 spremembami in dopolnitvami navedenimi v nadaljevanju. 55 ODPLAČILO DOLGA 36,200.000 V 3. členu odloka se črta točka 3. zasnova naravne in IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA kulturne dediščine in nadomesti z naslednjim besedilom: RAČUNU (I + IV +VII -II – V – VIII) 12,811.000 »3.1. zasnova ohranjanja narave X. NETO FINANCIRANJE (VI + VII – VIII – IX) 6,787.000 3.2. zasnova kulturne dediščine« XI. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB 4,051000 – črta se točka 12. ureditvena območja in nadomesti z KONCU LETA besedilom: »12. poselitvena območja« Splošni del občinskega proračuna, ki je sestavljen iz V 4. členu odloka, ki vsebuje točko 7. ZASNOVA PROS- bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in TORSKEGA RAZVOJA se besedilo spreminja in dopolnjuje naložb ter računa financiranja, posebni del proračuna ter v nadaljevanju v navedenih točkah: načrt razvojnih programov so priloga k temu odloku. V točki 7.3. Raba prostora z varovalnimi območji se ob- stoječe besedilo nadomesti z naslednjim besedilom: 2. člen »Občina Rogatec ima skupno 3 955 ha površin, od tega Ta odlok začne veljati petnajsti objavi v Uradnem listu je 1291 ha kmetijskih zemljišč, 2495 ha gozdov in 140 ha po- Republike Slovenije, uporablja pa se za leto 2004 zidanih in nepozidanih stavbnih zemljišč vključno z zemljišči gospodarske infrastrukture.« V točki 7.3.1. Naravne dobrine in sanacija naravnih vi- Št. 01-032-04-1/2003 rov, poglavju kmetijska zemljišča se besedilo prvega stavka Ribnica, dne 22. junija 2004. prvega odstavka nadomesti z besedilom: »Od skupno 3955,78 ha površin Občine Rogatec Župan zavzemajo kmetijska zemljišča 33% površine občine. Po Občine Ribnica prenosu prostorskega plana na digitalni zemljiški kataster Alojz Marn l. r. in spremembah namenske rabe prostora v letu 2002 je od Stran 10946 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10947

skupne površine 1306 ha kmetijskih zemljišč med najboljša Pojasnilo k tabeli: kmetijska zemljišča razvrščenih 633 ha kmetijskih zemljišč, v – EV. ŠT. – evidenčna številka naravne vrednote iz druga kmetijska zemljišč pa 673 ha kmetijskih zemljišč.« predloga Registra naravnih vrednot; – tretji in četrti odstavek te točke pa se nadomestita z – IME – ime naravne vrednote; besedilom: – STATUS, in sicer: »Najboljša kmetijska zemljišče so za trajno kmetijsko – NVDP – naravna vrednota državnega pomena, rabo določena v obsegu 633 ha. Ta so zavarovana kot ob- – NVLP – naravna vrednota lokalnega pomena, vezno izhodišče državnega plana. – NS – naravni spomenik, Druga kmetijska zemljišča so za izključno rabo določe- – pNS, pNR, pKP – predlog za zavarovanje (naravni na v obsegu 673 ha.« spomenik, naravni rezervat, krajinski park), – v poglavju naravna dediščina se spremeni naslov – ORI – obvezno republiško izhodišče. poglavja v: »– ohranjanje narave« Z vidika biotske raznovrstnosti se ohranja dve ekološko – za drugim odstavkom tega poglavja pa se doda be- pomembni območji (EPO): EPO 198 Donačka gora, EPO 34 sedilo: Kozjansko – Sotla, ter območje pričakovanih naravnih vred- »Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo not miocenskih fosilov med Sotlo in Donačko goro, ki zajema usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, celotno območje občine.« zavarovanih območij ter ohranjanja biotske raznovrstnosti, – v poglavju kulturna dediščina se besedilo osmega ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene odstavka črta in nadomesti z besedilom: smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Med varovanimi območji ostale kulturne dediščine, ki dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana Občine se varujejo v okviru prostorskih izvedbenih aktov (odlok o Rogatec«, št. 01-III-230/4-O-03, z dne 2. 9. 2003, izdelal: Za- PUP – Uradni list RS, št. 67/99) je po obsegu večje območje vod RS za varstvo narave, Območna enota Celje, in so pri- kulturne krajine Donačka gora-Južno pobočje hriba št. 50/03, loga temu odloku ter se hranijo na sedežu Občine Rogatec. območje naselbinske dediščine naselja Sv. Jurij in posamez- Za pripravo podrobnejših prostorskih izvedbenih aktov ni objekti: 25 kapelic in 12 objektov etnološke dediščine. V je potrebno pridobiti podrobnejše naravovarstvene smernice, zavarovanem trškem jedru Rogatca je 38 objektov profane v katerih bodo določene konkretne varstvene usmeritve in stavbne dediščine po seznamu ZVNKD Celje. pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij – v poglavju vode se za petim odstavkom doda na- ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pred začetkom izdelo- slednje besedilo: vanja projekta za izdajo gradbenega dovoljenja je treba pri- »Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavno- dobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi sti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so name- smernicah določeno (105. člen ZON). Naravovarstvene po- njeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. V skladu s goje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, 84. členom ZV-1 so na vodnem in priobalnem zemljišču pre- prostor in energijo. povedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali Za obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost Slovenije so na območju Občine Rogatec opredeljena na- pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok slednje območja: naravni spomenik Donačka gora (št. ORI vode, plavin in plevja ter onemogočili obstoj in razmnoževa- 262), predlagan krajinski park Boč – Plešivec – Donačka nje vodnih in obvodnih organizmov. gora (št. ORI 10) in predlagan naravni rezervat Log ob Sotli Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin (št. ORI 1867). je potrebno predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer Evidentiranih je 10 naravnih vrednot, od katerih je Do- na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok načka gora že zavarovana za naravni spomenik. Za štiri padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je po- naravne vrednote se predvideva zavarovanje kot naravni trebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom spomenik, območje bukovega in hrastovega gozda v Logu v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitne ob Sotli pa kot naravni rezervat. Za ostale naravne vrednote suhe zadrževalnike in podobno). so predvideni drugi ukrepi varstva – pogodba o varstvu, po- Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplota v po- godba o skrbništvu, za širše območje Donačke gore in Maclja vršinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki pa je predvideno, da se zavaruje za krajinski park. jih določa ZV-1 in predpisi na področju varstva okolja. Pri Evid. Ime Zvrst Varstveni status načrtovanju odvajanja odpadnih voda je potrebno upoštevati št. tudi Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02). 262 Donačka gora bot, ekos, zool, NVDP – NS, Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno po- geol ORI segati v prostor razen v primerih, ki jih določa 37. člen Za- 1867 Log ob Sotli – gozdni Ekos NVDP – pNR, kona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). Vodno zemljišče je rezervat ORI zemljišče, kjer je voda trajno ali začasno prisotna. Vsi posegi 4429 Sotla hidr, (geomorf, NVDP v prostor morajo biti načrtovani skladno s 14. in 37. členom ekos) 6001 Donačka gora – bodika Drev NVDP – pNS Zakona o vodah od meje vodnega zemljišča Sotle (prvega reda), to je od zgornjega dela robna brežine oziroma od 5631 Trlično – jezero Hidr NVLP spodnjega roba nasipa na zračni strani z odmikom 15 m, na ostalih vodotokih (drugega reda) pa z odmikom 5 m od 5999 Zlačka graba Hidr NVLP – pNS vodnega zemljišča. Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno 6000 Draganja s pritoki hidr, ekos NVLP – pNS upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtoč- nega režima z ohranjanjem naravne retenzijske sposobnosti 6105 Odenca s pritoki hidr, ekos NVLP – pNS prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spre- 5627 Sv. Rok ob Sotli geomorf,geol NVLP membe odtočnega režima izven teh območij. – nahajališče andezita Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se pri na- 6002 Log – kostanj Drev NVLP črtovanju posegov v prostor upoštevajo omejitve v skladu z ZV-1. Stran 10948 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10949

Ukrepi, prepovedi in omejitve z namenom zavarovanja Površina skladišča Vpliv gradnje brez Vpliv zadrževalnika na količine in kakovosti vodnega telesa, ki je namenjeno javni (delež celotne poplavne zadrževalnika (vpliv razpoložljivem prostoru oskrbi s pitno vodo, se urejajo skladno z veljavnimi prostor- površine) izgube poplavnih skimi akti območja (ZV-1). površin) Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred po- 0% 0 m³/s –8,5 m³/s segom v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. 33% –7,5 m³/s Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.-2. razred po kategorizaciji 50-55% +1 m³/s –4,0 m³/s pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, 67% –2,5 m³/s morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe. 100% +1,9 m³/s –1,9 m³/s Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vpli- val na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na Preglednica spremembe pretoka visokovodnega vala podlagi vodnega soglasja (ZV-1). Q100 glede na načrtovani poseg in možnosti zadrževanja. Poplavne površine ob Draganji med železnico, trgov- Ker je gradnja načrtovana na približno 55% razpoložlji- skim centrom in regionalno cesto ve površine, so vrednosti vpliva poudarjene. Celotno poplavno območje pred izgradnjo trgovskega Nova premostitev se bo predvidoma izvajala na gor- centra je bilo veliko približno 11.000 m². Glede na kote po- vodnem delu območja (pr. 29, pr. 30). Glede na potek gladin plavnih vod in glede na sedanje stanje je bila prostornina Q100 je potrebni razpon mostu 13–15 m (svetla razpetina), tega območja med 10.000 in 15.000 m³. Poplavno območje je spodnji rob konstrukcije z upoštevanjem 0,5 m varnostne zaradi prečnih in vzdolžnih nasipov imelo srednje velik vpliv, višine pa mora biti na koti 225,0 m n.m. ker je voda na območju stala. Na naraščajoči veji poplavnega V lokacijskem načrtu za skladiščni prostor Straža mo- vala je »srpasto« zniževal konico visokovodnega vala Dra- rata biti vključeni obe območji, tako območje načrtovanega ganje. Ocenjen je vpliv 1% do 2% na VV Draganje. Vpliv na skladišča, kot tudi območje Lave. Za obe območji je v okviru visokovodni val Sotle je bil manjši in težko določljiv. tega lokacijskega načrta potrebno izdelati ustrezno projek- tno dokumentacijo, na osnovi katere se nato dejansko določi Za kompenzacijo vpliva odvzetih poplavnih površin je hidrološko hidravlični vpliv posegov na vodni režim in delež potrebno »kasetiranje« poplavnih površin med Sotlo in želez- poplavnih površin v trikotniku med Sotlo, železnico in mejnim nico pod izvedenim parkiriščem Brezovec na območju Lave. prehodom, ki se lahko uporabijo za skladiščni prostor. Vsi V kasetah je potrebno pridobiti enako veliko prostornino, kot potrebni nadomestni ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov je bila odvzeta z izgradnjo trgovskega centra. predvidenega izvzema poplavnih površin na območju Lave Parkirišče Brezovec in na ostalih območjih morajo biti pred realizacijo skladišča Poplavna površina, ki je preoblikovana v parkirišče, je Straža oziroma istočasno z njo tudi izvedeni.« velika približno 18.000 m². Izgradnja parkirišča Brezovec na V točki 7.3.2. Poselitev in organizacija dejavnosti v vpliva na visokovodni val Sotle, vpliva pa minimalno na hi- prostoru se črta prvi stavek prvega odstavka in nadomesti dravlične razmere na območju samega parkirišča. Ugotovitve z besedilom: so podane v navedeni študiji IzVRS. »Območja poselitve so v kartografskem delu oprede- Obstoječi skladiščni prostori Straže pod mejnim pre- ljena s poselitvenimi območji naselij in drugimi ureditvenimi hodom območji; obstoječa stavbna zemljišča na območju razpršene Sedanji skladiščni prostori pa zavzemajo približno gradnje so evidentirana v kartografski dokumentaciji na PKN 20.000 m² površine. Vpliv je enak kot pri točki 2. 1:5000.« Kljub zanemarljivemu vplivu je potrebno da se izgub- – v drugem odstavku te točke se črta besedilo zadnjega ljene površine nadomesti s kontroliranim zadrževanjem v dela odstavka tako, da ostane naslednje besedilo: »Vse dodatne površine za poselitev in potrebno infra- kasetah pod parkiriščem Brezovec in da se za to nameni strukturo so opredeljene v navezavi na obstoječa stavbna enako velika površina, kot je bila odvzeta poplavna površina zemljišča in poselitvena območja na pretežno slabših kme- za parkirišče in skladišča (približno 40.000 m²). Razpoložljivih tijskih zemljiščih.« površin je približno 75.000 m², možna površina zadrževanja – v tretjem odstavku se besedilo odstavka črta in na- pa je med 20.000 in 40.000 m³. Višina prečnih nasipov za ka- domesti z besedilom: setiranje je do 1,5 m. Vpliv na zmanjšanje konice bo zvezen »V občinskem središču Rogatca so za urbani razvoj in sicer nad pretoki, ki jih še prevaja struga Sotle. zagotovljene potrebne površine, večje širitve so v severnem Območje načrtovanega skladiščnega prostora Straža delu naselja pri šoli in manjšem obsegu širitve v obeh krakih Poplavna površina v trikotniku med Sotlo, železnico in južnega dela naselja pri obstoječih proizvodnih območjih in mejnim prehodom je velika približno 60.000 m³. zapolnitve znotraj obstoječih stanovanjskih območij.« Ker je poplavna površina obdana delno z nasipi, vpliva – besedilo četrtem odstavka se črta in nadomesti z na visokovodne razmere. Kot nadomestni ukrep odvzema besedilom: poplavnih površin je potrebna izgradnja suhega zadrževalni- »V Dobovcu se poselitveno območje naselja spremeni ka na območju ostanka poplavne površine z dvigom gladine tako, da se iz območja izpustijo površine južno od železniške poplavne vode na še sprejemljivo koto, ki jo omogočajo proge.« terenske razmere. Pri hidravličnih računih je upoštevana – za šestim odstavkom se doda besedilo: »Gradnja zunaj poselitvenih območij je dopustna pod konica visokovodnega vala Q100=77m³/s (do Draganje). pogoji, ki jih določa 6. člen Zakona o urejanju prostora (Urad- Če bi enostavno odvzeli poplavno površino (predvidena ni list RS, št. 110/02 in 08/03), in sicer, če: gradnja skladišča), bi se konice visokovodnega vala Sotle na – neposredno služi kmetijski oziroma gozdarski dejav- območju Rogatca povečala do 1,9 m³/s (približno 3%). nosti, upravljanju voda, športu in rekreaciji zunaj poselitvenih Kot nadomestni ukrep je potrebna izgradnja zadrževal- območij, pridobivanju mineralnih surovin, izkoriščanju drugih nika na površini, ki je skladišče ne bi zasedlo. Zaradi mor- naravnih virov in če gre za gradnjo objektov, ki služijo varno- foloških pogojev je izgradnja zadrževalnika predvidena na sti državljanov in njihovega premoženja, obrambi ter varstvu spodnjem delu območja tik nad mejnim prehodom. V spodnji pred naravnimi in drugimi nesrečam, preglednici je podan vpliv zadrževalnika glede na velikost – gre za prometne in energetske objekte gospodarske skladiščnega prostora. Pri tem je upoštevana celotna po- javne infrastrukture, objekte telekomunikacijskih omrežij in vršina A=60.000 m². drugih zvez, kakor tudi, če gre za druge javne infrastruktur- Stran 10948 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10949

ne in proizvodne objekte, ki zaradi tehničnih, tehnoloških, 3. člen okoljskih in drugih značilnosti niso primerni v poselitvenih Strokovne podlage območjih; Sestavni del srednjeročnega plana so tudi strokovne – gre za rekonstrukcije, adaptacije in nadomestne grad- podlage izdelane za spremembe in dopolnitve plana v letu nje zakonito zgrajenih objektov, pri čemer se lahko spreminja 2002. njihovo namembnost ali zmogljivost, če spremembe ne ovi- rajo dejavnosti iz prejšnje alinee; 4. člen – gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opre- mljenih območij ter dopolnilne gradnje objektov, ki pomenijo Kartografski del plana zaokrožitev in sanacijo, posamičnih skupin objektov zunaj S spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin poselitvenih območij; Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Rogatec – gre za objekte, ki so namenjeni dopolnilni dejavnosti, v letu 2002 je dopolnjen in usklajen tudi Kartografski del ki se opravlja ob kmetijski dejavnosti ali je z njo v neposredni Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Rogatec, zvezi. « Urbanistična zasnova naselja Rogatec ter kartografska do- – v poglavju proizvodne in servisne dejavnosti se drugi kumentacija plana v merilu 1:5000. stavek drugega odstavka nadomesti z besedilom: »Zaradi načrtovane preselitve tega skladišča na povr- 5. člen šine med železnico in Sotlo, vzhodno od mejnega prehoda, Prehodne in končne določbe bodo na izpraznjeni površini dolgoročno zagotovljene povr- Prostorske sestavine Dolgoročnega in srednjeročnega šine za razvoj proizvodnih dejavnosti.« plana Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogatec, Črta se tretji odstavek tega poglavja. vključno s strokovnimi podlagami in kartografsko dokumen- V točki 7.4. Infrastrukturno omrežje se v poglavju ener- tacijo, ki so bile s sklepom Vlade RS, št. 350-00/2001-329 getsko omrežje se za drugim odstavkom doda besedilo: z dne 13. 7. 2004 in sklepom o popravi pomote št. 350-00/ »po sprejetem državnem lokacijskem načrtu (Uradni list 2001-329 z dne 15. 7. 2004 usklajene z izhodišči prostor- RS, št. 34/01) in rekonstrukcija magistralnega plinovoda M2 skega plana Republike Slovenije, hrani, pojasnjuje in izdaja na trasi od Rogatca do Rogaške Slatine.« Občina Rogatec v prostorih občinske uprave. – črta se tretji odstavek tega poglavja. V točki 7.5. Usmeritve in pogoji za načrtovanje in iz- 6. člen vedbo prostorskih ureditev, poglavju načini urejanja, se pred Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem prvim odstavkom doda odstavek z besedilom: listu RS. »Z lokacijskimi načrti se bodo urejala poselitvena ob- močja in druga območja kompleksnejših posegov v prostor Št. 06202-0047/2004 na večjih površinah, posebno takrat ko bo občina urejala: Rogatec, dne 19. julija 2004. – infrastrukturna omrežja za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, Župan – načrtovala območja v skladu s tretjim delom Zakona Občine Rogatec o urejanju prostora (komasacije, večje prenove) Martin Mikolič, univ. dipl. inž. l. r. – območja, ki so predvidena za sanacijo, prenovo in širi- tev naselij v skladu z urbanistično ali krajinsko zasnovo.« V točki 7.6. Urbanistična zasnova naselja Rogatec se v poglavju 7.6.2. Cilji urejanja območja črta besedilo prve alinee tretjega odstavka. 4085. Odlok o pogojih za plakatiranje v času volilne kampanje v Občini Rogatec – v četrtem odstavku tega poglavja se črta besedilo tretje alinee. Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni – besedilo prvega stavka osmega odstavka tega po- list RS, št. 62/94 in 17/97) in 16. člena Statuta Občine Roga- glavja se nadomesti z besedilom: tec (Uradni list RS, št. 35/99 in 55/01) je Občinski svet občine »eden od zastavljenih ciljev občine je dogovor na med- Rogatec na seji dne 20. 7. 2004 sprejel državni ravni o preselitvi skladišča Steklarne Straža na na- domestno lokacijo v naselju Rogatec. V poglavju 7.6.3. Zasnova organizacije dejavnosti in O D L O K namenska raba prostora se v podpoglavju Proizvodne in o pogojih za plakatiranje v času volilne servisne dejavnosti, proizvodna obrtna dejavnost besedilo kampanje v Občini Rogatec zadnjega stavka v odstavku nadomesti z besedilom: »Za to dejavnost pa se sprošča celotno območje cone 1. člen P2 (6 ha), saj se sedanja dejavnost na tem območju premeš- Za čas volilne kampanje za volitve poslancev v državni ča v novo proizvodno območje P3 progo in reko Sotlo, južno zbor Republike Slovenije Občina Rogatec določa naslednja od območja Emkor (3,2 ha).« plakatna mesta: – v podpoglavju 7.6.4. Pogoji za načrtovanje in izvedbo – deska za plakatiranje na bivši samopostrežbi Mer- prostorskih ureditev na območju urbanistične zasnove, pod- cator, poglavju Načini urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi – desko za plakatiranje pri trgovini Sadje, zelenjava v akti se v tretji alinei doda za zadnjo vrstico nova vrstica: Rogatcu, »za novo proizvodno območje P3.« – desko za plakatiranje na stari šoli v trgu Rogatec, – besedilo četrte alinee tega poglavja se nadomesti z – desko za plakatiranje pri vaško–gasilskem domu Do- besedilom: načka Gora, »vsa ostala pretežno pozidana stanovanjska območja – desko za plakatiranje v Dobovcu (pri bife Janko), S1, SO1, S2, dva manjša zaselka pri pokopališču in pri – desko za plakatiranje v Dobovcu (pri bife Hustič). kompleksu Emkor, zelene površine ob državni meji in nov Vsak organizator volilne kampanje lahko namesti po usklajene površine za pozidavo ob severnem in zahodnem en plakat v velikosti A2 na vsakega od zgoraj navedenih robu te urbanistične zasnove.« plakatnih mest. Stran 10950 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10951

Plakate namešča vsak organizator sam. 2. člen Pri nameščanju plakatov je potrebno spoštovati določila V četrtem odstavku 16. člena se v tretjem stavku pred zakona o volilni kampanji. vejico doda »s tajnim glasovanjem«. V osmem odstavku 16. člena se doda nov stavek: » 2. člen Predstavnik sveta staršev v svetu zavoda ostaja član sveta Plakatna mesta na: zavoda, dokler ima otroka v šoli oziroma vrtcu. – avtobusni postaji Rogatec Doda se nov zadnji odstavek: – avtobusnih postajah Brezovec »Članom sveta šole preneha mandat pred potekom – avtobusnih postajah Ceste (Gorenje) dobe, za katero je bil imenovan oziroma izvoljen, če: – avtobusni postaji Dobovec (pri bife Hustič) – sam zahteva razrešitev, – avtobusni postaji Dobovec (pri bife Janko) – zaradi daljše odsotnosti ali iz drugih razlogov ne more – avtobusni postaji Tlake več opravljati funkcije člana sveta, – avtobusni postaji Florijanski most – ga odpokliče organ, ki ga je imenoval v svet šole, – avtobusni postaji križišče Žahenberc – Log – se neopravičeno ne udeleži dveh sej zaporedoma, se rezervirajo za oglase volilnih komisij in jih stranke za – predstavniku delavcev šole preneha delovno razmerje nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili ne v šoli. smejo uporabljati. Ko svet šole z ugotovitvenim sklepom ugotovi, da je 3. člen članu iz razlogov iz prejšnjega odstavka prenehal mandat, o tem takoj obvesti pristojni organ za imenovanje oziroma Plakatiranje zunaj v prvem členu navedenih plakatnih izvolitev novega člana. Nadomestno imenovanje oziroma mest je dovoljeno s soglasjem lastnika oziroma upravljalca izvolitev novega člana ni potrebno, če je prenehal mandat reklamnih tabel, stavb in drugih objektov ali zemljišč, za manj kot tretjini članov in je do izteka mandata manj kot šest kar se neposredno uporabljajo določila Zakona o volilni mesecev.« kampanji. 3. člen 4. člen V 17. členu se v prvi alinei doda besedilo: »s tajnim Plakate, ki bodo nameščeni v nasprotju z določili teh glasovanjem,«. pogojev, bo odstranila pooblaščena oseba Občine Rogatec na stroške organizatorja. 4. člen 5. člen V 25. členu se v drugem odstavku v drugem stavku beseda »štiri« nadomesti z besedo »pet«. Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v Dodata se nov predzadnji in zadnji odstavek: petnajstih dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje »Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je za plakate s plakatnih mest. Nespoštovanje tega določila je ravnatelja lahko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnatelj- prekršek po drugi alinei 28. člena Zakona o volilni kampanji, skega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu zato bodo kršitelji (organizatorji in odgovorne osebe organi- po začetku mandata. zatorjev) predlagani organu za prekrške, plakate pa bo na Če ravnatelj ravnateljskega izpita ne opravi v roku iz stroške organizatorja odstranila pooblaščena oseba Občine prejšnjega odstavka, mu preneha mandat po zakonu.« Rogatec.

7. člen 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- V 27. členu se v tretjem odstavku se vejica nadomesti nem listu RS. s piko, besedilo za piko pa črta. Doda se nov stavek: »Rav- natelj mora pomočnika ravnatelja, ki ga razreši, seznaniti z Št. 06202-0063/2004 razlogi za razrešitev. Pred razrešitvijo mora ravnatelj z razlogi Rogatec, dne 20. julija 2004. za razrešitev seznaniti učiteljski zbor.«

Župan 6. člen Občine Rogatec V 34. členu se v drugem odstavku doda besedilo, ki Martin Mikolič univ. dipl. inž. l. r. glasi: »Vsak svet staršev izmed svojih predstavnikov izvoli predsednika sveta. Predsednika sveta staršev sta dolžna na vsako sejo vabiti predstavnika staršev v svetu zavoda. 4086. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Mandat predstavnika staršev v svetu staršev traja dve leti in ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega je lahko izvoljen največ še enkrat.« zavoda Osnovna šola Rogatec 7. člen Na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogatec (Uradni V 50. členu se črtajo drugi, tretji in četrti odstavek. list RS, št. 35/99 in 55/01) je Občinski svet občine Rogatec na 12. redni seji dne 20. 7. 2004, sprejel 8. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po dnevu objave v O D L O K Uradnem listu Republike Slovenije. o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega Št. 06202-54/2004 zavoda Osnovna šola Rogatec Rogatec, dne 20. julija 2004.

1. člen S tem odlokom se spreminja in dopolnjuje Odlok o usta- Župan novitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda osnovna Občine Rogatec šola Rogatec (Uradni list RS, št. 79/01). Martin Mikolič univ. dipl. inž. l. r. Stran 10950 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10951

4087. Odlok o dopolnitvah odloka o načinu in P R O G R A M P R I P R A V E pogojih izvajanja gospodarske javne službe na področju opravljanja pokopališke dejavnosti lokacijskega načrta za območje južno od Kostroja Na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogatec (Uradni 1. SPLOŠNO list RS, št. 35/99 in 55/01) je Občinski svet občine Rogatec na svoji 12. redni seji, dne 20. 7. 2004, sprejel Območje obdelave je predel južno od Kostroja v Sloven- skih Konjicah v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/3). Območje zajema predel južno od O D L O K Kostroja v Slovenskih Konjicah, ki je po veljavnem odloku o dopolnitvah odloka o načinu in pogojih namenjeno za potrebe širitve proizvodnje podjetja Kostroj in izvajanja gospodarske javne službe na področju ureditev parkirnih mest. Naloga zajema ureditev območje med stanovansjko opravljanja pokopališke dejavnosti sosesko Mizarske ulice in Tovarniško cesto, ki je v naravi še 1. člen nepozidano. Za obravnavano območje je potrebno izdelati S tem odlokom se dopolnjuje odlok o načinu in pogojih nov lokacijski načrt, vsled spremenjenih okoliščin na tem izvajanja gospodarske javne službe na področju opravljanja območju in spremenjen namenske rabe prostora, kjer so v pokopališke dejavnosti (Uradni list RS, št. 35/99). sestavinah dolgoročnega plana občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 72/00) prevladujoče namembnosti obrtno 2. člen proizvodne dejavnosti in ne več samo proizvodne dejavnosti, znamenom blagega prehoda med predvidenimi dejavnostmi Doda se nov 16.a člen, ki se glasi: in stanovanjsko sosesko. »Koncesionar razveljavi sklenjeno najemno pogodbo, Velikost območja je 16,620 m2. V skladu z urbanističnimi če najemnik grobnega prostora v roku 30 dni po prejemu smernicami mesta Slovenske Konjice je za navedeno ob- predhodnih dveh opominov ne poravna najemnine za pretekli močje predvidena izdelava lokacijskega načrta. Namen izde- 2 leti. Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni lave lokacijskega načrta je pridobitev pravnih in regulativnih prostor kot opuščen grob. Najemnik je dolžan odstraniti podlag za izdajo dovoljenj za posege v prostor. opremo groba oziroma prostor za grob v 90 dneh. Če je ne S tem programom izdelave lokacijskega načrta se po- odstrani, to stori koncesionar na najemnikove stroške, grob drobneje opredijo: oziroma prostor za grob pa lahko odda drugemu.« – vsebina in obseg zazidalnega načrta, – izvajalci in nosilci upravno – strokovnih aktivnosti, 3. člen – seznam organov ter organizacij, ki sodelujejo v po- Doda se nov 16.b člen, ki glasi: stopku, »Najemniki grobnih prostorov ne morejo v primeru opu- – postopek in roki priprave in sprejemanja. stitev grobov med seboj sklepati pogodb, ker je to v izključni 2. ORGANIZACIJA PRIPRAVE LOKACIJSKEGA NA- pristojnosti koncesionarja.« ČRTA Naročnik lokacijskega načrta je Občina Slovenske 4. člen Konjice, Stari trg 29, 3210 Slovenske Konjice. Izdelovalca lokacijskega načrta izbere naročnik v skladu z Zakonom o Doda se nov 16.c člen, ki glasi: javnih naročilih (ZJN). »Če najemnik grobnega prostora spremeni bivališče 3. VSEBINA IN OBSEG LOKACIJSKEGA NAČRTA ali se odseli, mora to javiti v roku šestih mesecev po pre- selitvi koncesionarju, da lahko spremeni naslov najemnika 3.1. Veljavna prostorska zakonodaja za nemoteno pošiljanje računov za najemnine in ostala ob- Za območje obdelave je veljavna naslednja planska do- vestila.«. kumentacija, ki mora biti upoštevana pri pripravi lokacijskega načrta. 5. člen 3.2. Pravne podlage za pripravo lokacijskega načrta Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Pri pripravi zazidalnega načrta bodo upoševani na- listu Republike Slovenije. slednji predpisi: – Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03), Št. 06202-0057/2004 – Navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o Rogatec, dne 20. julija 2004. vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85), – Zakon o varstvu okolja, Župan – Zakon o stavbnih zemljiščih, Občine Rogatec – Navodilo o vsebini programa opremljanja stavbnih Martin Mikolič univ. dipl. inž. l. r. zemljišč, – Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), – Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), – drugi predpisi, ki veljajo za posamezne sestavine oko- lja ter predmete poslovanja gospodarskih javnih služb. SLOVENSKE KONJICE 3.3. Predhodno izdelane podlage – Podlaga za obravnavano območje so prostorske 4088. Program priprave lokacijskega načrta za sestavine planskih aktov Občine Slovenske Konjice, kjer je območje južno od Kostroja po namenski rabi prostora območje opredeljeno kot območje za obrt. Na podlagi 12., 27. in 173. člena Zakona o urejanju 3.4. Potebna strokovna podlaga prostora (Uradni list RS, št. 110/02, popr. št. 8/03, v nada- Za pripravo lokacijskega načrta se izdela digitalni geo- ljevanju: ZureP-1) in 27. člena Statuta Občine Slovenske detski posnetek v merilu 1:500 za območje obdelave potrjen Konjice (Uradni list RS, št. 31/99, 19/01 in 100/02) je župan na Geodetski upravi RS, izpostava Slovenske Konjice. Obe- Občine Slovenske Konjice določil nem se izdelovalcu preda podrobnejša vsebina oziroma na- Stran 10952 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10953 mere investitorjev na območju obdelave. Navedeni strokovni 4.2. Prostorska konferenca podlagi zagotovi naročnik. Naročnik bo na osnovi terminskega plana razpisal I. 3.5. Vsebina in obseg lokacijskega načrta prostorsko konferenco. Zazidalni načrt se pripravi v vsebini, kot je predpisana 4.3. Pridobitev pogojev in mnenj za izdelavo osnutka z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, lokacijskega načrta 8/03) in z navodilom o vsebini potrebnih strokovnih podlag Izdelovalec bo poslal gradivo za pridobitev pogojev za in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, izdelavo Lokacijskega načrta organom, ki morajo skladno št. 48/85). s predpisi podati pogoje za izdelavo osnutka lokacijskega Osnutek lokacijskega načrta bo vseboval: načrta: a) tekstualni del: – Občina Slovenske Konjice, oddelek za promet in ce- – obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta, ste, Stari trg 26, 3210 Slovenske Konjice, – povzetek in usklajenost s prostorskimi sestavinami – Javno Komunalno podjetje, Celjska cesta 3, 3210 planskih aktov Občine Slovenske Konjice, Slovenske Konjice, – analiza obstoječega stanja in morfološka analiza, – Telekom Celje, Lava 1, 3000 Celje, – opis prostorskih pogojev za realizacijo programa v – Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, območju urejanja, – KS Slovenske Konjice, Toneta Melive 2, 3210 Slo- – opis rešitev posegov in ureditev, vsebovanih v osnut- venske Konjice. ku lokacijskega načrta, 4.4. Izdelava osnutka lokacijskega načrta – potrebni infrastrukturni objekti in naprave za delovanje Na osnovi strokovnih podlag in pridobljenih pogojev predlaganih posegov in ureditev ali njihove rušitve, prestavit- organov oziroma organizacij, navedenih v predhodni točki ve in druge prilagoditve, tega programa, bo izdelovalec pripravil osnutek z lokacijske- – opis prostorskih ureditev po posameznih področjih, ga načrta v vsebini iz 3.5. točke tega programa. – ukrepi za varovanje bivalnega in delovnega okolja, 4.5. Predlog sklepa o javni razgrnitvi osnutka lokacij- – zasnova ureditve zelenih površin, skega načrta – opis rešitev v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi V skladu z opredeljenimi pristojnostmi bo Občinski svet nesrečami, občine Slovenske Konjice določil osnutek lokacijskega načrta – seznam parcel, ki se nahajajo znotraj meje obravna- in sprejel sklep o javni razgrnitvi. vanega območja (številka parcele in katastrska občina, po- 4.6. Javna razgrnitev lokacijskega načrta vršina, vrsta rabe, lastništvo), V skladu z Zakonaom o urejanju naselij (ZureP) bo – ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta, objavljen sklep o javni razgrnitviosnutka lokacijskega na- črta. Javna razgrnitev bo trajala en mesec. V času javne – etape izvajanja lokacijskega načrta, razgrnitve bo Oddelek za okolje in prostor občine Slovenske – pogoji organov oziroma organizacij, Konjice organiziral II. prostorsko konferenco. Občani in drugi – program opremljanja, zainteresirani bodo o javni obravnavi obveščeni na krajevno – geloško poročilo oziroma mnenje; običajen način. b) kartografski del: 4.7. Priprava usklajenega predloga lokacijskega načrta – pregledna karta s prikazom območja obdelave v za prvo branje na mestnem svetu merilu 1:5000, Na podlagi sprejetih stališe do pripomb in predlogov iz – izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine javne razgrnitve in obravnav bo izdelovalec dopolnil osnutek Slovenske Konjice, zazidalnega naerta v usklajen predlog zazidalnega načrta. – ureditvena situacija v merilu 1:500 s funkcionalnimi Predlog zazidalnega naerta bo vseboval enake sestavinekot rešitvami, krajinskimi, oblikovalskimi, arhitekturnimi, okolje- osnutek zazidalnega načrta; od osnutka se bo razlikoval v varstvenimi; glede na obsežnost tematike bo vsebina po tistih vsebinah, kjer so bile upoštevane pripombe iz obravnav, potrebi razdeljena na več tematskih kartah, vseboval bo tudi pogoje pristojnih organov in organizacij k – načrt komunalne in energetske infrastrukture ter lokacijskemu načrtu. Takšen predlog bo pripravljen za prvo omrežja zvez v merilu 1:500, branje na seji Mestnega svet občine Slovenske Konjice. – načrt prometnih ureditev z možnostjo navezave na 4.8. Organi in organizacije, ki morajo podati soglasja k obstoječo cestno omrežje prometa; predlogu lokacijskega načrta c) osnutek odloka o lokacijskem načrtu: Na usklajeni predlog lokacijskega načrta bo izdelovalec – opis meje območja po parcelnih mejah, pridobil mnenja pristojnih organov in organizacij, navedenih – funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto po- v nadaljevanju: segov v prostor, – Občina Slovenske Konjice, oddelek za promet in ce- – pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko obliko- ste, Stari trg 26, 3210 Slovenske Konjice, vanje obmoeja in posegov v prostor na območju obdelave, – Javno Komunalno podjetje, Celjska cesta 3, 3210 – pogoji glede komunalnega in energetskega urejanja Slovenske Konjice, obmoeja, – Telekom Celje, Lava 1, 3000 Celje, – drugi pogoji, pomembni za izvedbo predvidenih po- – Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, segov, – KS Slovenske Konjice, Toneta Melive 2, 3210 Slo- – etape izvajanja posegov, venske Konjice. – tolerance pri legi, velikosti in funkciji objektov in na- 4.9. Sprejetje odloka lokacijskega načrta prav, Na osnovi dopolnjenega osnutka lokacijskega načrta bo – obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju občinski svet obravnaval usklajen predlog lokacijskega na- lokacijskega načrta. črta s potrebnimi mnenji in sprejel odlok Lokacijskega načrta, 4. PRIPRAVA IN SPREJEMANJE LOKACIJSKEGA ki se objavi v Uradnem listu RS. NAČRTA 5. ROKI ZA PRIPRAVO LOKACIJSKEGA NAČRTA 4.1. Priprava gradiva za pridobitev pogojev za izdelavo Lokacijski načrt bo pripravljen v naslednjih rokih: osnutka lokacijskega načrta – 1. prostorska konferenca julij 2004, Izdelovalec bo na osnovi razpoložljive prostorske do- – Pridobivanje smernic za načrtovanje avgust 2004, kumentacije ter pripravljenih strokovnih podlag, izdelal gra- – Izdelava osnutka LN avgust 2004, divo za pridobitev pogojev za izdelavo lokacijskega načrta z – 2. prostorska konferenca avgust 2004, opisom in utemeljitvijo predvidenih posegov. – Javna razgrnitev september 2004, Stran 10952 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10953

– Pridobivanje mnenj k LN september – oktober 2004, ŠMARJE PRI JELŠAH – Prvo branje na občinskem svetu oktober 2004, – Sprejemanje odloka LN november 2004. 4090. Odlok o ureditvi zimske službe v Občini 6. ZAČETEK VELJAVNOSTI Šmarje pri Jelšah Ta program se objavi v Uradnem listu Republike Slove- nije in začne veljati z dnem objave. Na podlagi drugega odstavka 8. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), 13. člena Pravilnika o Št. 350-05-0002/2004-200 vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega Slovenske Konjice, dne 19. julija 2004. vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98), 3. in 7. čle- na Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), na podlagi 5. člena Odloka o gospodarskih javnih Župan službah v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 9/96), Občine Slovenske Konjice ter 7. in 11. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni Janez Jazbec l. r. list RS, št. 41/99) je Občinski svet občine Šmarje pri Jelšah na 13. redni seji dne 19. 7. 2004 sprejel

O D L O K SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI o ureditvi zimske službe v Občini Šmarje pri Jelšah 4089. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi oziroma v javni uporabi I. SPLOŠNI DOLOČBI Na podlagi tretjega odstavka 5. člena Zakona o stavb- nih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) ter 15. člena Statuta 1. člen Občine Sv. Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 29/00) je Ob- S tem odlokom se določi način opravljanja, organizacija činski svet občine Sv. Jurij ob Ščavnici na 14. redni seji dne ter izvajanje zimske službe, ki je sestavni del vzdrževanja 22. 7. 2004 sprejel občinskih javnih cest in drugih javnih površin, kot obvezne gospodarske javne službe na območju Občine Šmarje pri S K L E P Jelšah. o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi 2. člen oziroma v javni uporabi Zimska služba se opravlja na naslednjih površinah: na 1 zbirni krajevni cesti, na lokalnih javnih cestah, javnih poteh, S tem sklepom se ukine status zemljišča v splošni rabi površinah za pešce, pločnikih, intervencijskih poteh, avto- oziroma javni uporabi za naslednja zemljišča: busnih postajališčih, parkirnih in drugih podobnih površinah. Zimsko službo izvajajo izvajalci vzdrževalnih del na občinskih Parc. št. Kultura Površina m2 Vl. št. K.o. cestah, pločnikih, javnih parkiriščih in drugih javnih površinah ter zavezanci po tem odloku. 1266/1 pot 9 34 m² 257 Grabonoš Zavezanci po tem odloku so lastniki funkcionalnih zem- 1281/1 pot 5 40 m² 257 Grabonoš ljišč stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ali 1293/1 pot 5 68 m² 257 Grabonoš njihovi najemniki, v več stanovanjskih hišah pa upravniki, če 1294/1 funkc. objekt 15 70 m² 257 Grabonoš je upravljanje hiše preneseno s pogodbo nanje. 1306/1 cesta 17 81 m² 257 Grabonoš Javne prometne površine so vse kategorizirane občin- ske ceste, ulice, trgi, pločniki in javni parkirni prostori. 1306/2 cesta 4 32 m² 257 Grabonoš 1306/3 cesta 8 85 m² 257 Grabonoš 1307/1 funkc. objekt 3 09 m² 257 Grabonoš II. OBSEG ZIMSKE SLUŽBE 1307/2 funkc. objekt 33 31 m² 257 Grabonoš 3. člen 1318/1 funkc. objekt 3 46 m² 257 Grabonoš V zimsko službo sodijo naslednja vzdrževalna dela: 1318/2 funkc. objekt 2 51 m² 257 Grabonoš 1. pluženje, odstranjevanje in odvažanje snega z javnih 1326/1 pot 25 m² 257 Grabonoš prometnih površin; Skupaj: 1 09 72 m² 2. pluženje snega z glavnih peš poti na javnih (zelenih) površinah, otresanje snega z drevja in grmovja ter odstra- njevanje poškodovanih dreves in odlomljenih vej, ki ogrožajo 2 varnost ljudi in stvari; Nepremičnine, navedene v točki 1. tega sklepa prene- 3. posipanje javnih prometnih površin s snovmi za pre- hajo imeti status zemljišč v splošni rabi oziroma javni uporabi prečevanje poledice; in postanejo last Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. 4. odvoz snega iz avtobusnih postajališč, križišč in pre- hodov za pešce; 3 5. čiščenje objektov in naprav, zgrajenih za intervencije Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu in se in požarno varnost; objavi v Uradnem listu republike Slovenije. 6. čiščenje odtokov uličnih požiralnikov v času odjuge; 7. zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov, Št. 46508-00002/2004 obvestil in snežnih kolov; Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 22. julija 2004. 8.* odstranjevanje ledenih sveč s streh in strešnih žlebov; Župan 9.* namestitev in vzdrževanje lovilcev snega na strehah, Občine Sveti Jurij ob Ščavnici s katerih se lahko vsuje snežni plaz in je zaradi tega ogrože- Anton Slana l. r. na varnost občanov in premoženja; Stran 10954 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10955

10.* ureditev in vzdrževanje žlebov in strešnih odtočnih 7. prične praviloma odstranjevati novo zapadli sneg, ko cevi; ga zapade 10 cm na cestiščih in 10 cm na pločnikih. Višino 11. čiščenje zasneženih prometnih znakov; snega ugotavlja izvajalec sam; 12. obveščanje javnosti o stanju cest; 8. organizira 24-urno stalno dežurno službo; 13. druge naloge, katere omogočajo v zimskem času 9. izdela poročilo in analizo zimske službe za preteklo promet na cestah. zimsko obdobje. * Vzdrževalna dela zimske službe, katera so predhodno navedena pod 8., 9. in 10. točko, se lahko izvajajo samo v 8. člen izrednih primerih, v imenu zavezanca na njegov račun, po Pri odstranjevanju snega mora izvajalec upoštevati tudi predhodni zahtevi pooblaščene osebe iz 18. člena tega od- naslednje prioritete: loka. 1. prioriteta: šolske in delavske avtobusne proge, dovozi k zdravstvenemu domu, vzgojno-izobraževalnim ustanovam, gasilskim domovom in drugim javnim ustanovam; III. IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE 2. prioriteta:ostale pomembne občinske ceste; 3. prioriteta: druge javne poti in javne površine. 4. člen Natančen prioritetni vrstni red po tem členu pripravi stro- Zimsko službo na območju Občine Šmarje pri Jelšah kovna služba občine ob sodelovanju krajevnih skupnosti. opravlja pravna oseba (v nadaljevanju: izvajalec zimske Dela na cestah 1. prioritete poteka tako, da je prevoz- službe), ki se izbere na podlagi javnega razpisa v skladu z nost zagotovljena do 6. ure. Začasni zastoji v odvijanju pro- Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 meta kot posledica prekomernih snežnih padavin so možni in 2/04). predvsem v času 22. in 5. uro zjutraj ter v dela prostih dnevih. Ceste druge prioritete se praviloma usposobijo do 14. ure. 5. člen Stalno odvijanje prometa je omogočeno z uporabo verig. Na Neposredne pogodbe z izvajalci zimske službe, v ka- cestah tretje prioritete so možni tudi daljši zastoji v odvijanju terih se opredelijo medsebojne pravice in obveznosti, lahko prometa, vendar praviloma ne daljši od 24 ur. sklene v skladu s 4. členom tega odloka krajevna skupnost Ceste, ki se v zimskem času ne morejo vzdrževati se za območje krajevne skupnosti ali občina za območje dela začasno zaprejo za promet in se opredelijo v programu zim- ali celotnega območja občine. ske službe. Neposredna pogodba z izbranim najugodnejšim ponud- nikom se sklene za obdobje največ treh let. 9. člen Sneg mora biti odstranjen: – s pločnikov tako, da je peščev hodnik, kjer dopuščajo IV. NALOGE IZVAJALCEV ZIMSKE SLUŽBE razmere, širok najmanj 1 m, – z vozišča tako, da je cestišče ali prometni pas, kjer 6. člen dopuščajo razmere, širok najmanj 3 m. Izvajalec zimske službe je dolžan vsako leto do 31. ok- Sneg se praviloma ne sme odmetavati z vozišča na tobra izdelati izvedbeni program zimske službe, ki obsega pločnik, kolikor je širina pločnika manjša od 1 m. V izvedbe- popis vseh površin in objektov, na katerih se izvaja zimska nem programu zimske službe se določijo pločniki, ki jih čisti služba in ga predložiti Občini Šmarje pri Jelšah v potrditev. izvajalec. Z izvedbenim programom zimske službe iz prejšnjega od- stavka se določi vrsta, obseg in razpored potrebnih strojev 10. člen in druge opreme, delavcev in materiala, način uporabe teh Če zaradi ožine cest odrivanje snega s plugom ni mogo- sredstev, zlasti organizacijo pluženja, posipanja in odstra- če, je izvajalec zimske službe dolžan, na drug način odstraniti njevanja snega s cest in ostalih javnih površin in prednostni sneg z vozišča pločnikov, mostov in drugih javnih površin. vrstni red posipavanja ter pluženja cest, čiščenja odtokov uličnih požiralnikov, organizacijo stalne dežurne službe, od- 11. člen stavne površine za vozila v primeru delnih ali popolnih zapor Ob pojavu poledice, ob pričakovanju le-te po meteorolo- in nadzor nad izvajanjem zimske službe. ški napovedi ali ob nastanku snežne deske, so izvajalci dolž- Zimska služba traja praviloma od 15. novembra do ni posipati ceste ter pločnike. Izbira uporabljenih materialov 15. marca. Izvedbeni program zimske službe mora vsebo- in način posipanja sta odvisna od strokovne presoje glede na vati tudi izvajanje zimske službe v primeru potreb pred in po vsakokratne okoliščine v skladu z 8. členom tega odloka. tem terminu. 12. člen 7. člen V času pluženja in odstranjevanja snega je izvajalec v Naloge izvajalca zimske službe so, da: skladu z programom zimske službe upravičen postaviti za- 1. izdela izvedbeni program zimske službe in ga pred- časne prometne znake o prepovedi parkiranja in ustavljanja loži v potrditev županu občine; na cestah na katerih poteka pluženje oziroma odstranjevanje 2. redno vzdržuje naprave in opremo potrebno za zim- snega. sko službo; 3. skrbi za skladiščenje zadostne količine posipnega 13. člen materiala in soli; Sneg z javnih cest in ostalih površin se sme odvažati le 4. uvaja ekološko primernejše postopke in materiale za na mesta, ki se določijo z programom zimske službe. posipavanje; 5. izvaja zimsko službo po potrjenem izvedbenem pro- 14. člen gramu zimske službe in le-tega prilagaja s sprotnimi meteo- Izvajalec zimske službe je odškodninsko odgovoren za rološkimi napovedmi; povzročeno škodo, nastalo zaradi njegovega nepravilnega ali 6. posipa ceste po prednostnem vrstnem redu takoj, ko malomarnega ravnanja pri izvajanju zimske službe. se na vozišču zazna pojav poledice. Na cestah oziroma cest- nih odsekih, za katere je v operativnem planu predvideno tudi 15. člen preventivno posipanje, se posipa že ob nastopu okoliščin, v Postajališča avtobusnega prometa morajo biti očiščena katerih se lahko pričakuje poledica; v celotni dolžini: Stran 10954 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10955

– postajališča izven vozišča se očistijo v celotnem ob robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljen odvod vode, ravnem delu (brez dolžine uvoznega in izvoznega radijana ali na površini, kjer odstranjeni sneg ne ovira prehodnosti ozi- postajališča); roma prevoznosti udeležencev v prometu.V času odstranje- – postajališča ob robu zunanjega voznega pasu se vanja snega s površin, določenih s tem odlokom, so lastniki očisti v dolžini 20 m. vozil dolžni odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin. Na avtobusnih postajališčih v območjih križišč se sneg Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti odpelje, na ostalih avtobusnih postajališčih se snega ne sme dostopni ob vsakem času. odložiti na pločnikih.

16. člen 22. člen Župan Občine Šmarje pri Jelšah na področju zimske Po koncu zimskega obdobja vendar najkasneje do službe: 1. aprila je potrebno s površin iz 2. člena tega odloka od- 1. potrjuje operativni plan zimske službe in spremlja iz- straniti ostanek posipnih materialov (peska), začasno dopol- vajanje sprejetega operativnega plana zimske službe; nilno prometno signalizacijo ter začasno prometno opremo, 2. zagotavlja finančna sredstva po sprejetem opera- cestne naprave in ureditve za zavarovanje ceste in prometa tivnem planu za tekoče leto v okviru predvidenih finančnih v zimskem času. sredstev v proračunu občine; 3. sprejema prioritetni vrstni red iz 8. člena tega od- V. UKREPI V PRIMERU IZREDNIH SNEŽNIH PADAVIN loka. 23. člen IV. OBVEZNOSTI ZAVEZANCEV V ČASU ZIMSKIH V času izrednih snežnih padavin ali velikih odjugah RAZMER župan poleg izvajalca zimske službe lahko aktivira občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne 17. člen sestave za zaščito, reševanje in pomoč v Občini Šmarje pri Zavezanci iz drugega odstavka 2. člena tega odloka so Jelšah. V tem primeru nadzor nad izvajanjem zimske službe dolžni okrog svoje zgradbe: prevzame občinski štab za civilno zaščito. 1. sproti odstraniti s strehe in žlebov ledene sveče; 2. sproti posipati pločnike za hojo pešcev ob poledici; 3. skrbeti, da so nameščeni in vzdrževani žlebovi in od- VI. NADZOR toki meteornih voda, snežni ščitniki in podobno na pročeljih hiš, katere so obrnjene na cesto; 24. člen 4. odstraniti novo zapadli sneg s pločnikov, parkirnih Nadzor nad pravilnim izvajanjem tega odloka opravlja prostorov in drugih dohodov k objektom najkasneje do 7. občinski inšpektor. ure zjutraj, podnevi pa so ga dolžni odstranjevati sproti, ko Občinski inšpektor v Občini Šmarje pri Jelšah opravlja zapade 10 cm snega; med izvajanjem del po tem odloku: 5. odstraniti sneg in led s površin, ki so potrebne za 1. kvalitativni in količinski nadzor opravljenih del; intervencije in požarno varnost. 2. vodi operativne akcije ob izrednih vremenskih raz- Za obveznosti iz tega člena ob nezazidanih stavbnih merah, ko je potrebno odstopiti od izvedbenega programa zemljiščih morajo skrbeti lastniki ali najemniki zemljišč. zimske službe; 3. daje izvajalcu predloge oziroma zahteve za izboljša- 18. člen nje organizacije potrebnega dela. Če pooblaščena oseba za izvajanje lokalnega nad- zora ugotovi, da zavezanci niso opravili svojih obveznosti iz 17. člena tega odloka, odredi odstranitev snega izvajalcu VII. KAZENSKI DOLOČBI zimske službe na stroške zavezanca. Opravljeno storitev poravna zavezanec. 25. člen Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje 19. člen izvajalec zimske službe, ki stori prekršek v zvezi z oprav- Pločniki za pešce in pešpoti se ob snegu in poledici ljanjem del, če ne izvaja nalog iz 7., 8., 9. in 15. člena tega lahko posipajo le s soljo in peskom oziroma drugim ustreznim odloka. materialom. Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje Prepovedano je posipanje s pepelom, žaganjem, smet- za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba mi ali drugim nasipnim materialom. Izvajalec lahko organizira pravne osebe. prodajo soli in drugih sodobnih posipnih materialov zavezan- cem iz 2. člena tega odloka. 26. člen Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje 20. člen za prekršek na kraju samem zavezanca, če: Zgradbe, s katerih se lahko vsuje snežni plaz, kateri – ne izvaja del, ki jih določa 17. člen, ogroža varnost občanov in premoženja, morajo imeti ustrez- – ne odstrani snega, kot to določa prvi odstavek 21. čle- ne zadrževalne lovilce snega. Žlebovi, strešne odtočne cevi na. in odtoki meteornih voda na zgradbah ne smejo biti poškodo- Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje vani. Sproti je treba odstranjevati ledene sveče. za prekršek na kraju samem tudi odgovorna oseba pravne Pred odstranjevanjem snega in ledenih sveč s streh je osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. potrebno pločnik za pešce ustrezno zavarovati s prometno signalizacijo. VIII. KONČNA DOLOČBA 21. člen Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, 27. člen streh, funkcionalnih in drugih površin, je prepovedano one- Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem mogočanje prometa po teh površinah. Sneg se mora odlagati listu RS. Stran 10956 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10957

Št. 06202-0040/04 in 56/98) in 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, Šmarje pri Jelšah, dne 20. julija 2004. št. 23/99, 47/01 in 77/02) je Občinski svet občine Tišina na 14. seji dne 9. 7. 2004 sprejel Župan Občine Šmarje pri Jelšah Jožef Čakš l. r. O D L O K o zaključnem računu proračuna Občine Tišina za leto 2003

1. člen ŠMARTNO PRI LITIJI S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna 4091. Sklep o ponovni javni razgrnitvi osnutka Občine Tišina za leto 2003. Odloka o ureditvenem načrtu za območje dopolnilne gradnje in komunalne asanacije 2. člen Zavrstnika Doseženi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine Tišina po zaključnem računu za leto 2003 Na podlagi 32. člena Zakona o urejanju prostora znašajo: (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 16. člena Statuta Ob- čine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03 in 106/03) je Skupina/Podskupina kontov Znesek v SIT župan Občine Šmartno pri Litiji sprejel A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV S K L E P I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+75) 483,145.442 o ponovni javni razgrnitvi osnutka Odloka o TEKOČI PRIHODKI (70+71) 256,336.157 ureditvenem načrtu za območje dopolnilne 70 DAVČNI PRIHODKI 192,312.824 gradnje in komunalne asanacije Zavrstnika 700 Davek na dohodek in dobiček 146,727.179 703 Davki na premoženje 18,883.275 I 704 Domači davki na blago in storitve 26,702.370 Župan Občine Šmartno pri Litiji odreja ponovno javno 706 Drugi davki – razgrnitev Odloka o ureditvenem načrtu za območje dopol- 71 NEDAVČNI PRIHODKI 64,023.333 nilne gradnje in komunalne asanacije Zavrstnika. 710 Udeležba na dobičku in odhodki II od premoženja 7,022.714 Javna razgrnitev osnutka odloka se začne osem dni po 711 Takse in pristojbine 1,390.127 objavi v Uradnem listu Republike Slovenije na sedežu Ob- 712 Denarne kazni 49.842 čine Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2, 1275 Šmartno pri Litiji 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 26,464.488 ter traja 14 dni. 714 Drugi nedavčni prihodki 29,096.162 Pripombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek lahko 72 KAPITALSKI PRIHODKI 7,388.555 podajo vsi zainteresirani. V času javne razgrnitve osnutka bo 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 58.333 organizirana javna obravnava, ki jo organizira uprava Občine 721 Prihodki od prodaje zalog – Šmartno pri Litiji. Obravnava bo v torek 24. 8. 2004 ob 18. uri 722 Prihodki od prodaje zemljišč v sejni sobi Občine Šmartno pri Litiji. in nematerialnega premoženja 7,330.222 73 PREJETE DONACIJE – III 730 Prejete donacije iz domačih virov – Pripombe in stališča iz prejšnjega odstavka ter druge 731 Prejete donacije iz tujih virov – pripombe in predloge, ki so jih podale fizične in pravne 74 TRANSFERNI PRIHODKI 215,932.631 osebe, se pošljejo županu Občine Šmartno pri Litiji. Le-ta 740 Transferni prihodki iz drugih zavzame stališče, ki ga posreduje v potrditev Občinskemu javnofinančnih institucij 215,932.631 svetu občine Šmartno pri Litiji. II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 487,862.970 IV 40 TEKOČI ODHODKI 142,223.598 Ta sklep začne veljati osmi dan od dneva objave v 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 47,034.319 Uradnem listu Republike Slovenije. 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 6,493.570 Št. 352-03/2003 402 Izdatki za blago in storitve 75,009.980 Šmartno pri Litiji, dne 9. avgusta 2004. 403 Plačila domačih obresti 8,829.729 409 Rezerve 4,856.000 Župan 41 TEKOČI TRANSFERI 139,849.477 Občine Šmartno pri Litiji 410 Subvencije 4,987.162 Milan Izlakar l. r. 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 18,448.902 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 22,845.287 413 drugi tekoči domači transferi 93,568.126 TIŠINA 414 Tekoči transferi v tujino – 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 192,510.563 4092. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Tišina za leto 2003 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 192,510.563 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 12,999.332 Na podlagi 96., 98. in 99. člena Zakona o javnih fi- 430 Investicijski transferi 12,999.332 nancah (Uradni list RS, št. 79/99, 127/00, 79/01 in 30/02) III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) določb Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ) –4,717.529 Stran 10956 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10957

Skupina/Podskupina kontov Znesek v SIT 1. člen B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Potrdi se program opremljanja stavbnih zemljišč za IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL zazidalni načrt Stari trg – DSO, ki ga je izdelalo podjetje IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 3,488.099 "ESPRI" Agencija za podjetništvo in vodenje, d.o.o., Novo 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 3,488.099 mesto, Novi trg 11, Novo mesto, v juliju 2004. 750 Prejeta vračila danih posojil 3,488.099 751 Prodaja kapitalskih deležev – 2. člen V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE Komunalni prispevek se revalorizira po srednjem tečaju KAPITALSKIH DELEŽEV 280.000 Banke Slovenije za EUR na dan izdaje odločbe o odmeri 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE tega. KAPITALSKIH DELEŽEV 280.000 440 Dana posojila – 3. člen 411 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 280.000 Občina ne prevzema strokovne odgovornosti za izgrad- VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN njo komunalne infrastrukture. SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 3,208.099 VII. SKUPNI PRESEŽEK (PRIMANJ.) 4. člen PRIHODKI–ODHODKI TER SALDO PREJETIH Občina Trebnje na podlagi javnega razpisa izbere iz- IN DANIH POSOJIL (I. + IV.) – (II. + V.) –1,509.430 vajalca za izvedbo komunalne infrastrukture znotraj zazidal- nega načrta v skladu z Zakonom o javnih naročilih. C) RAČUN FINANCIRANJA Nadzor nad izvedbo projekta zagotovi Občina Trebnje. VIII. ZADOLŽEVANJE – 50 Zadolževanje – 5. člen 500 Domače zadolževanje – Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati v IX. ODPLAČILA DOLGA – osmih dneh po objavi. 55 ODPLAČILA DOLGA – 550 Odplačila domačega dolga – Št. 350-05-31/2000 X. NETO ZADOLŽEVANJE – Trebnje, dne 26. julija 2004. XI. SPREMEMBE STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VIII.-II.-V.-IX.) –1,509.430 Županja Občine Trebnje Stanje sredstev na računih ob koncu preteklega leta je Marica Škoda, univ. dipl. ek. l. r. znašalo 5,655.320 SIT.

3. člen Sestavni del tega odloka so: analitični pregled bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb, TRŽIČ računa financiranja in bilanca stanja, ter posebni -del za ključnega računa proračuna s prikazom realizacije finančnih 4094. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o načrtov neposrednih proračunskih uporabnikov. komunalnih taksah v Občini Tržič

4. člen Na podlagi 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, nem listu RS. 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00, 28/01, 87/01, 16/ Št. 032-25/04 02 in 108/03), Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, Tišina, dne 12. julija 2004. št. 29/65, 5/68, 1/69, 7/70, 51/71, 7/72, Uradni list RS-stari, št. 18/91 in Uradni list RS, št. 57/99), ter 10. in 18. člena Sta- Župan tuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) Občine Tišina je Občinski svet občine Tržič na nadaljevanju 10. redne seje Jožef Poredoš l. r. dne 7. 7. 2004 sprejel

O D L O K TREBNJE o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v Občini Tržič

4093. Sklep o sprejetju programa opremljanja 1. člen stavbnih zemljišč za območje zazidalnega načrta Stari trg – DSO V Odloku o komunalnih taksah v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 69/02 in 11/03 – v nadaljevanju: odlok) se besedilo Na podlagi 17. člena Navodila o vsebini programa opre- 3. točke 2. člena nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: mljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 4/99), 141. člena „za uporabo plakatnih oziroma oglaševalskih objektov, Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ki so postavljeni v javnem prostoru po določilih tega odloka ter na podlagi Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/ ter za plakate oziroma reklamne oglase, ki so pritrjeni ali kako 95 in 80/98) je Občinski svet občine Trebnje na 13. redni seji drugače nameščeni na plakatnih oziroma oglaševalskih ob- dne 26. 7. 2004 sprejel jektih;“ Besedilo 4. točke 2. člena odloka se v celoti nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: S K L E P „za uporabo javnega prostora za začasne namene za: o sprejetju programa opremljanja stavbnih postavitev kioskov, stojnic, za premične gostinske prikolice, zemljišč za območje zazidalnega načrta Stari za mobilna prodajna mesta za prodajo: pijač, hrane, sadja, trg – DSO zelenjave itd. (potujoče prodajalne), za cirkuse in zabavne Stran 10958 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10959 parke, za reklamne avtomobile (pri prodaji srečk), parkiranje, in dejavnosti, je letni znesek za plačilo komunalne takse šotorenje in v drugih primerih začasnega značaja;” v višini 315 točk.“

2. člen 8. člen Za 2. členom odloka se doda nov 2a. člen, ki se glasi: Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati na- „V prejšnjem členu uporabljena izraza „javni prostor” in slednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. „javna površina” imata naslednji pomen: Javni prostor je po tem odloku objekt v javni rabi, ka- Št. 013-07/02-07 terega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se Tržič, dne 7. julija 2004. glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. Župan Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi Občine Tržič pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, Pavel Rupar l. r. igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina ter vse površine v lasti Občine Tržič in krajevnih skupnosti na območju Občine Tržič. Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stav- 4095. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra ba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem kot je hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00, 28/01, 87/01, 16/ za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe 02, 51/02, 108/03) in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, list RS, št. 15/99, 20/01, 79/01) je Občinski svet občine Tržič športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih na nadaljevanju 10. redne seje dne 7. 7. 2004 sprejel dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba. S K L E P 3. člen V odloku se besedilo: o ukinitvi statusa javnega dobra „Uradu za gospodarstvo in gospodarske javne službe” 1. nadomesti z besedilom: „Uradu za gospodarstvo in družbene Ukine se status javnega dobra na zemljišču parc. št. dejavnosti”; 838, pot v izmeri 457 m2, k.o. Križe, ki je vpisana v vl. št. „Urada za gospodarstvo in gospodarske javne službe“ 3001 k.o. Križe. nadomesti z besedilom: „Urada za gospodarstvo in družbene dejavnosti”; 2 „Urad za gospodarstvo in gospodarske javne službe” Pooblasti se Občino Tržič za izdajo odločbe o ukinitvi nadomesti z besedilom: „Urad za gospodarstvo in družbene statusa javnega dobra ter za izbris javnega dobra v zemljiški dejavnosti”. knjigi in vpis lastninske pravice na Občino Tržič, Trg svobode 4. člen 18, Tržič, matična številka 5883547. Za 6. členom odloka se doda nov 6a. člen, ki se glasi: 3 „Komunalno takso plačuje taksni zavezanec za določe- Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu no časovno obdobje: leto, mesec ali dan. RS. V primeru, ko je za uporabo taksnega predmeta določe- no mesečno plačilo komunalne takse, taksna obveznost pa Št. 466-0147/04-05 ne nastane prvega dne v mesecu, se pri odmeri komunalne Tržič, dne 7. julija 2004. takse upošteva število točk, sorazmerno številu dni, za katere je taksna obveznost nastala.” Župan 5. člen Občine Tržič Pavel Rupar l. r. V 12. členu odloka se doda nov peti odstavek, ki se glasi: „Taksni zavezanci so oproščeni plačila takse tarifne šte- vilke 3.2. za reklamne table, kjer oglašujejo svojo dejavnost na lastnih poslovnih objektih do reklamne površine 5 m2.” 4096. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodelitvi socialnovarstvenih 6. člen pomoči iz sredstev proračuna Občine Tržič V tarifi komunalnih taks k odloku – v nadaljevanju: ta- rifa komunalnih taks, se besedilo 1. in 3. točke obrazložitve Na podlagi 13., 20. in 99. člena Zakona o socialnem var- tarifne številke 3 v celoti črta. Ostale točke v obrazložitvi se stvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56-1/92 – popr., 42/94 – odl. ustrezno preštevilčijo. US, 41/99 in 26/01 – spremembe in dopolnitve) ter 10. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/ 7. člen 01) je Občinski svet občine Tržič na nadaljevanju 10. redne V tarifi komunalnih taks se besedilo 7.2 točke tarifne seje dne 7. 7. 2004 sprejel številke 7. v celoti črta. Dosedanja točka 7.3 tarifne številke se preštevilči v točko 7.2. P R A V I L N I K V tarifi komunalnih taks se doda 3. točka obrazložitve tarifne številke 7, ki se glasi: o spremembah in dopolnitvah pravilnika „Za uporabo več kot 3 usmerjevalnih tabel, namenjenih o dodelitvi socialnovarstvenih pomoči vodenju prometa do gospodarskih subjektov, poslovnih stavb iz sredstev proračuna Občine Tržič Stran 10958 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10959

1. člen 710 Udeležba na dobičku in dohodki V Pravilniku o dodelitvi socialnovarstvenih pomoči iz od premoženja 1.850 sredstev proračuna Občine Tržič (Uradni list RS, št. 74/01; 711 Takse in pristojbine 750 v nadaljevanju: pravilnik), se v drugem odstavku 4. člena 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 280 pri šesti alinei pred besedo »denarna« vstavi beseda »so- 714 Drugi nedavčni prihodki 13.766 cialna«. 72 KAPITALSKI PRIHODKI 690 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 690 2. člen 74 TRANSFERNI PRIHODKI 119.549 V prvem odstavku 5. člena pravilnika se spremeni lestvi- 740 Transferni prihodki iz drugih ca odstotkov sofinanciranja, in sicer iz 75% na 70%, iz 50% javnofinančnih institucij 119.549 na 45% in iz 25% na 20%. II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 225.709 40 TEKOČI ODHODKI 35.339 3. člen 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 14.321 V drugem odstavku 5. člena pravilnika se črta nasled- 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 2.290 nje besedilo: Starši oziroma skrbniki, ki prejemajo denarni 402 Izdatki za blago in storitve 17.858 dodatek po predpisih o socialnem varstvu, so upravičeni do 403 Plačila domačih obresti 320 100% financiranja. 409 Rezerve 550 41 TEKOČI TRANSFERI 72.225 4. člen 410 Subvencije 620 V prvem odstavku 5. člena in tretjem, četrtem in petem 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 33.182 odstavku 7. člena pravilnika se pri navedbi urada pred bese- 412 Transferi neprofitnih organizacijam do »družbene«, dodata besedi »gospodarstvo in«. in ustanovam 8.422 413 Drugi tekoči domači transferi 30.001 5. člen 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 105.637 Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 105.637 nem listu Republike Slovenije. 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 12.508 430 Investicijski transferi 12.508 Št. 601-025/03-04 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ –6.217 Tržič, dne 7. julija 2004. B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Župan IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA Občine Tržič KAPITALSKIH DELEŽEV 400 Pavel Rupar l. r. 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 400 750 Prejeta vračila danih posojil 400

C) RAČUN FINANCIRANJA 50 Domače zadolževanje 8.000 VERŽEJ 55 Odplačila domačega dolga 2.090 NETO ZADOLŽEVANJE 5.910 4097. Odlok o spremembah Odloka o proračunu D) SREDSTVA PRORAČUNA – Občine Veržej za leto 2004 Splošni del občinskega proračuna – odhodki, sestavljen Na podlagi 29. in 57. člena Zakona o lokalni samoupravi po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske porabe, (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifikaciji javnofi- 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. nančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin kontov, ter US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, načrt razvojnih programov so priloga k temu odloku. 74/98, 70/00 in 51/02), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00 in 79/01) in 16. člena Statu- 2. člen ta Občine Veržej (Uradni list RS, št. 37/99, 65/00 in 11/01) je Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Občinski svet občine Veržej na seji dne 15. 7. 2004 sprejel nem listu RS.

O D L O K Št. 900-85/04-II o spremembah odloka o proračunu Občine Veržej, dne 15. julija 2004. Veržej za leto 2004 Župan 1. člen Občine Veržej V Odloku o proračunu Občine Veržej za leto 2004 Drago Legen, univ. dipl. inž. agr. l. r. (Uradni list RS, št. 133/03 in 15/04) se spremeni 2. člen tako, da se glasi: »Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: 4098. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine Ljutomer obdobje v tisoč tolarjih 1986–2000 in družbenega plana Občine A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Ljutomer za obdobje 1986–1990 za območje 1. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 219.492 Občine Veržej dopolnjen v letu 2001 70 DAVČNI PRIHODKI 82.607 700 Davki na dohodek in dobiček 58.000 Na podlagi 2. člena Zakona o planiranju v prehodnem 703 Davki na premoženje 5.743 obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 13. člena Statuta Občine 704 Domači davki na blago in storitve 18.864 Veržej (Uradni list RS, št. 41/95, 71/96) je Občinski svet ob- 71 NEDAVČNI PRIHODKI 16.646 čine Veržej na seji dne 15. 7. 2004 sprejel Stran 10960 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10961

O D L O K – pravilnik o tehničnih normativih za gradnjo nadzem- o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega nih elektroenergetskih vodov, Uradni list SFRJ, št. 51/73 (za plana Občine Ljutomera obdobje 1986–2000 in nizkonapetostne vode), družbenega plana Občine Ljutomer za obdobje – tipizacija elektroenergetskih kablovodov za napetost 1986–1990 za območje Občine Veržej dopolnjen 1 kV, 10 kV in 20 kV (tipizacija DES, januar 1981), – Pri projektiranju, kjer je zahtevano električno gretje v letu 2001 in kjer je poudarjena racionalna raba energije, je potrebno 1. člen upoštevati ˝pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih prezračevanju objektov ter pripravi tople vode˝ (Uradni list sestavin dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje SRS, št. 31/84). 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 7/87, 27/87 ter Uradni list Na podeželju bodo grajeni srednje in nizko napetostni RS, št. 24/92 in št. 44/99 v nadaljnjem besedilu: dolgoroč- vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v podzemni oziroma ni plan) in družbenega plana Občine Ljutomer za obdobje kabelski izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih, urbanih 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 7/87, 27/87 ter Uradni list območjih. RS, št. 24/92 in 44/99 v nadaljnjem besedilu: družbeni plan), Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj ki se nanašajo na Občino Veržej. (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin obavnavanem območju, bo odvisna od povečanja obremeni- dolgoročnega in družbenega plana se nanaša na: tev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere – uskladitev z obveznimi izhodišči dolgoročnega in pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske srednjeročnega plana RS, vode in objekte (NNO, SN, TP). – vzpostavitev dejanskega stanja, Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot – uskladitev z novimi planskimi izhodišči za območje nove Občine Veržej, samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi – spremembe mej ureditvenih območij naselij na po- neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede budo občine in posameznikov za potrebe poselitve-gradnje elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektromag- in ureditve na kvalitetnejših in manj kvalitetnih kmetijskih netnem sevanju v naravnem in življenskem okolju, Uradni list zemljiščih, RS, št. 70/96 in Uredba o hrupu v naravnem in življenskem – izvzetje zazidljivih parcel na območju naselja Banovci okolju, Uradni list RS, št. 45/95). in sprememba teh v kmetijska zemljišča, Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oziroma – dopolnitev s programskimi zasnovami za vzletišče industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna Veržej, moč, bo potrebno pridobiti raziskavo o možnosti napajanja z – dopolnitev s strokovnimi podlagami za poslovno in električno energijo. stanovanjsko območje Veržej–jug. Za vsako poznejšo detajlnejšo obdelavo prostorskih ak- 2. člen tov (občinski prostorski red, občinski lokacijski načrt) si mora projektant (na območni enoti) pridobiti natančnejše podatke o Sestavni del sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana in družbenega plana Občine Veržej: poteku tras elektroenergetskih vodov in lokacije posameznih – odlok z obrazložitvijo, elektroenergetskih objektov ter jih vnesti (vrisati) v grafične – kartografski del v merilu 1:25000, podloge obdelave. – kartografski del v merilu m1:5000, Za izgradnjo novih objektov oziroma območij je potreb- – strokovne podlaga za poslovno in stanovanjsko ob- no določiti koordinatorja izgradnje, ki bo poskrbel za finan- močje Veržej – jug, ciranje minimalne komunalne infrastrukture območja in med – programska zasnova za vzletišče Veržej. drugim tudi za izgradnjo elektroenergetskih objektov. V skladu z 71. in 127. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99) si bodo morali investitorji za vsako SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA novo priključitev ali povečanje priključne moči pridobiti so- PLANA glasja za priključitev in izpolniti z njim predpisane pogoje. 3. člen Investitorji si bodo morali pridobiti pogoje za izdelavo prostorskih aktov, ki bodo izdelani za posamezno območje, Poglavje: 7. Gospodarska infrastruktura: V točki 7.3. Promet in zveze ter k njim pridobiti potrebno soglasje. Podtočka 7.3.1. Cestno omrežje Poglavje: 8. Zasnova in varstvo dobrin splošnega po- V prvem odstavku se doda: »Izvede se nova trasa mena obvoznice Veržej v trasi občinskih cest LC 223201 in LC V točki 8.1. Kmetijska zemljišča: 223202 Šalinci–Veržej–Stara Nova vas.« Nadomesti se prvi odstavek, ki sedaj glasi: »Celotno Podtočka 7.3.2. Železniško omrežje območje Občine Veržej obsega 764,8 ha kmetijskih zemljišč Doda se: »Za vse posege na območju neposredno ob ali 63,5% prostora občine:« železniški progi Ormož–Murska sobota je potrebno upoš- Poglavje: 10. Varstvo okolja ter kulturne in naravne tevati Zakon o varnosti v železniškem prometu in Pravilnik dediščine: o graditvi gradbenih in drugih objektov v varovalnem pro- V točki 10.2. govnem pasu, glede minimalnih dovoljenih odmikov od osi V drugem odstavku na koncu prvega stavka se doda: skrajnega tira, gradnje protihrupne zaščite.« »izvedba Krajinskega parka – MURA« V točki 7.5. Energetika in »naravnega spomenika Veržej logi – rastišče narcis Podtočka 7.5.1. Električno omrežje Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih za ter Murski logi« katera bodo izdelani prostorski akti bo potrebno upoštevati V tretjem odstavku na koncu se doda: »več pomemb- naslednje pravilnike, normative in tipizacijo: nejših kulturnih spomenikov in kulturnih območij« podanih v – pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih strokovnih podlagah za varstvo naravne in kulturne dedišči- elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do ne, ki jih je izdelal ZVNKD Maribor v maju 2001. Strokovne 400 kV, Uradni list SFRJ, št. 65/88, podlage so sestavni del odloka. Stran 10960 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10961

4. člen Namenska raba Poglavje: 11. Bilanca k površini: Območje je namenjeno vzletanju in pristajanju športnih Doda se nova tabela: letal ter dejavnosti namenjeni aeroklubu ˝Prlek˝ Ljutomer.

Tabela 6: Bilanca površin Občine Veržej Zasnova širitve in namembnost območja Celotna površina občine 12039607,99 m2 Upravljalci vzletišča Veržej nameravajo vzletišče urediti Območja kmetijskih površin 7742311,27 m2 tako, da bo izpolnjevalo potrebne pogoje, ki jih predpisuje Območja gozdov 2864582,46 m2 Pravilnik o vzletiščih (Uradni list RS, št. 58/92). Stavbna zemljišča skupaj 1348856,56 m2 Za umestitev vzletišča v prostor in prostorske plane ob- Iz stavbnih zemljišč se izvzame ca. 16 ha površin in se čine je pomembna predvsem varnost zračnega prometa in jih spremeni v kmetijske površine. vpliv vzletišča na prostor v katerem se vzletišče pojavi. Na podlagi 105. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01) se za vzletišča smiselno uporabljajo določbe SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA 97. člena in 102. do 104. člena zakona. PLANA IN DRUŽBENEGA PLANA S stališča zagotavljanja varnosti zračnega prometa je bistvenega pomena upoštevanje omejitev, ki jih narekujejo 5. člen omejitvene ravnine letališč (vzletišč), ki določajo posamezne Spremembe in dopolnitve se nanašajo na 14. točko dol- omejitve rabe prostora v ožjem in širšem območju letališča in goročnega plana in 18. točko družbenega plana, ki se glasi: ki se lahko uporabljajo za načrtovanje vzletišč: »Posegi na kmetijska zemljišča in (dodano) gozdove.« – Območje »izključne rabe« (strokovni termin letalcev) je območje letališča (vzletišča), določeno v odvisnosti od 6. člen velikosti obstoječe in planirane vzletno pristajalne steze Družbeni plan se dopolni s točko 19, ki glasi: » PRO- z osnovno stezo letališča ter obstoječimi in planiranimi GRAMSKE ZASNOVE NA OBMOČJU OBČINE VERŽEJ«. zgradbami, instalacijami in opremo letališča, na katerem so dovoljeni le tisti posegi v prostor ter gradnja objektov 7. člen in posameznih naprav, ki neposredno služijo obravnavanju Načini urejanja s prostorskimi akti: letališča (območje določeno z mejo letališča oziroma ob- I. prostorski planski akti močjem urejanja). – urbanistična zasnova – ni predvidena, – Območje »omejene rabe« (strokovni termin letalcev) – krajinska zasnova – je predvidena za območje Krajin- je bližnje območje letališča, določeno s priletno-odletno in skega parka Mura – Loka; bočno ravnino in drugimi omejitvenimi ravninami, odvisnimi II. prostorski akti od opremljenosti letališča z navigacijsko opremo, ki je name- – lokacijski načrt: njeno dejavnostim, ki so povezane z obratovanjem letališča – za območje organizirane stanovanjske gradnje v in se določi posebej za vsako letališče, v katerem so posegi Bunčanih, v prostor in gradnja objektov ter postavitev dopustni le za – za območje organizirane stanovanjske gradnje v potrebe takšne dejavnosti. Banovcih, – Območje »nadzorovane rabe« (strokovni termin – za sanacijo gramoznice; letalcev) je območje pod določenimi omejitvenimi ravni- – prostorski ureditveni pogoji: nami letališča (notranja horizontalna, konična in druge – za območje naselij, omejitvene ravnine, odvisne od opremljenosti letališča – za odprto območje občine. z navigacijsko opremo), določeno glede na obstoječo oziroma planirano oznako letališča po ICAO klasifikaciji 8. člen in v odvisnosti od opremljenosti letališča z navigacijsko Programska zasnova za vzletišče Veržej opremo in v katerem so posegi in gradnja objektov nad- Vsebina: zorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se A – Tekstualni del smejo objekti približati manevrskim površinam letališča 1. območje po parcelnih številkah, samo na dovoljeno razdaljo. 2. namenska raba, V grafičnih prilogah so podani prostorski okvirji, ki jih 3. usmeritve za urbanistično, arhitektonsko ter krajinsko je potrebno izpolniti zato, da zagotovimo pogoje, ki jih pred- oblikovanje, pisuje zakon. 4. usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine, V nadaljevanju je potrebno za pridobitev dovoljenja za 5. usmeritve za varovanje in izboljšanje okolja, uporabo vzletišča izpolniti vse potrebne zakonske pogoje. 6. požarna varnost, Ta programska zasnova daje prostorske okvire in zakonske 7. promet, pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za umestitev prostora vzle- 8. komunalna in energetska infrastruktura, tišča v prostor občine Veržej. 9. tolerance. Za normalno obratovanje vzletišča in kluba so potrebni B – Grafične priloge prostori. Del teh potrebnih prostorov je klub izgradil na pod- 1. prikaz območja v širšem prostoru 1:25000 lagi priglasitve del (priloga), ki jo je izdala občina Ljutomer. V 2. izsek iz DP 1:5000 predlogu – programski zasnovi je podan tudi okvir zemljišč, ki 3. območje na aero posnetku 1:5000 bodo v prihodnosti potrebna za realizacijo prostorskih potreb 4. predvideno stanje območja na PKN 1:5000 ob izgradnji objektov. 5. zasnova območja širitve TTN 1:10000 Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko ter krajinsko 6. situacija PKN 1:5000 oblikovanje 7. bočne ravnine 1:1000/500 Glede na funkcijo ureditvenega prostora (prostor mora 8. prihodne ravnine 1:500/500 biti odprt, brez kakršnih koli objektov, razen obstoječih hal za letala in drugo opremo) ne bo na lokaciji vzletišča nič Območje po parcelnih številkah grajenega. Omejitve bodočih prostorskih posegov na K.o. Veržej: del 976, del 1000, del 1080, del 1100, del območju vzletišča so podane v tekstualnih in grafičnih 1110. osnovah te programske zasnove. Te omejitve ne vplivajo Stran 10962 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10963 na obstoječo in predvideno rabo prostora, ki tudi v naprej VOJNIK ostaja kmetijska. 4099. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine kmetijski prostor Občine Vojnik Na prostoru ureditve vzletno pristajalne steze ni varo- vane kulturne dediščine. Občinski svet občine Vojnik je na podlagi 23. in 175. čle- na Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in Usmeritve za varovanje in izboljšanje okolja 8/03) in na podlagi 12. ter 18. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 82/98 in 68/02) je Občinski svet občine Objekti in odprti prostor za parkiranje letal morajo biti Vojnik na seji dne 28. julija 2004 sprejel primerno urejeni glede odteka motornega goriva in olj.

Požarna varnost Gasilna oprema mora biti v skladu z odločbami pravil- O D L O K nika o vzletiščih. o prostorskih ureditvenih pogojih za kmetijski prostor Občine Vojnik Promet V neposredni bližini vzletišča poteka lokalna cesta v smeri Razkrižje – Veržej. Na njo se navezuje dovozna cesta I. SPLOŠNA DOLOČILA do letaliških objektov. 1. člen Komunalna in energetska infrastruktura V skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah od- Komunalna in energetska infrastruktura je že obstoječa loka o prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ce- lje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega za objekt (hangar). družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Vojnik – prostorski plan Občine Tolerance Vojnik 1999, dopolnjen 2004, objavljenem v Uradnem listu Vsi predvideni ukrepi so detajlno opredeljeni v dovolje- RS, št. 79/04 in sklepom Vlade RS, št. 350-00/2001-296 z nju za uporabo vzletišča ter prostorsko izvedbenem doku- dne 13. 7. 2004 se sprejmejo prostorsko ureditveni pogoji za mentu za to območje (lokacijski načrt). Pri realizaciji določil kmetijski prostor Občine Vojnik (v nadaljevanju: prostorsko iz programske zasnove so dopustna odstopanja, če se v na- ureditveni pogoji), ki jih je pod številko 20/04 julija 2004 iz- daljnjem podrobnejšem proučevanju pokažejo rešitve, ki so delalo podjetje Arprojekt, d.o.o. Sevnica. primernejše s tehničnega, prometnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju 2. člen z javnimi interesi. S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja s planskimi akti opredeljeno območje izven ureditvenih območij, ki so 9. člen pokriti z že veljavnimi in predvidenimi izvedbenimi prostor- Če se v postopku priprave prostorskega izvedbenega skimi akti. PUP pokriva pretežno kmetijski prostor, zajema akta za posamezni objekt, napravo ali prostorsko ureditev pa naslednje Krajevne skupnosti: Vojnik, Nova Cerkev in ugotovi, da je potrebno načrtovane ureditve zaradi funkcio- Frankolovo. nalnega, okoljevarstvenega oziroma finančnega vzroka, de- loma spremeniti, se takšna sprememba šteje kot dopustna toleranca, kadar se z njo ohranjajo ali varujejo naravne in II. FUNKCIJE OBMOČIJ S POGOJI ZA IZRABO IN kulturne dobrine, ohranja naravni in kulturni značaj krajine, KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V zmanjšujejo obremenitve v okolje ter ne spreminjajo vplivi na PROSTOR načrtovani izgled območja. 3. člen V planskih aktih občine opredeljeno območje, ki ga po- 10. člen kriva območje PUP, vključuje: (Sklep o ugotovitvi usklajenosti) – poselitvena območja naselij, K temu odloku so pridobljeni sklepi Vlade Republike – kmetijska zemljišča (trajno namenjena kmetijski pro- Slovenije o ugotovitvi usklajenosti z obveznimi izhodišči izvodnji in druga kmetijska zemljišča), prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije, št. – območja gozdov (lesnoproizvodni, varovalni in gozdo- 350-00/2001-162 z dne 20. 1. 2004, št. 350-00/2001-218 z vi s posebnim pomenom), dne 15. 6. 2004 in št. 350-00/2001-332 z dne 15. 7. 2004. – območja vodnogospodarskih ureditev in varovana območja vodnih virov, – območja naravne in kulturne dediščine, 10. člen – območja za poselitev, Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem – ter območja s posebnim pomenom za Slovensko listu Republike Slovenije. vojsko.

4. člen Št. 900-90/04-II Prostorski ureditveni pogoji upoštevajo razvrstitev Veržej, dne 15. julija 2004. kmetijskih zemljišč (prvo območje trajno varovanih kmetijskih zemljišč in druga kmetijska zemljišča) skladno s sprejetimi planskimi akti Občine Vojnik. Župan Kmetijska zemljišča se bodo urejala na podlagi agro- Občine Veržej karte občine, ki bo opredelila vrste in namembnosti kmetijskih Drago Legen l. r. dejavnosti na posameznih območjih. Stran 10962 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10963

Kot izjemni posegi zunaj poselitvenih območjih na kme- 2. Socka – soteska (geomorfološka površinska, hidro- tijskih zemljiščih so dovoljeni posegi, ki jih dopušča 6. člen loška, botanična in zoološka naravna vrednota); Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 3. Vojnik – medvedja – turška leska (drevesna naravna 8/03), ki se glasi: vrednota); Zunaj poselitvenih območij so dopustne gradnje ob- 4. Verpete – topel izvir (hidrološka naravna vrednota); jektov, če: 5. Arclin – gnezdo štorklje (zoološka naravna vredno- 1. neposredno služijo kmetijski oziroma gozdarski de- ta); javnosti, upravljanju voda, športu in rekreaciji zunaj poselit- 6. Lindek – lindeški slap (geomorfološka površinska, venih območij, pridobivanju mineralnih surovin in izkoriščanju hidrološka naravna vrednota); drugih mineralnih virov, kakor tudi objektov, ki služijo varnosti 7. Lindek – lindeška lipa (drevesna naravna vrednota); državljanov in njihovega premoženja, obrambi ter varstvu 8. Beli potok – slap na Tesnici (geomorfološka površin- pred naravnimi in drugimi nesrečami; ska, hidrološka naravna vrednota); 2. gre za prometne in energetske objekte gospodarske 9. Beli potok (geomorfološka površinska, hidrološka javne infrastrukture, objekte telekomunikacijskih omrežij in naravna vrednota); drugih zvez, kakor tudi, če gre za druge javne infrastrukture, 10. Vlažna dolina pod Draženom (botanična naravna objekte telekomunikacijskih omrežij in drugih zvez, kakor vrednota); tudi, če gre za druge javne infrastrukturne in proizvodne 11. Razgor – Slemenškova lipa (drevesna naravna projekte, ki zaradi tehničnih, tehnoloških, okoljskih in drugih vrednota); značilnosti niso primerni v poselitvenih območjih; 12. Huda luknja pri sv. Tomažu (geomorfološka pod- 3. gre za rekonstrukcije, adaptacije in nadomestne zemna naravna vrednota); gradnje zakonito zgrajenih objektov, pri čemer se lahko spre- minja njihovo namembnost ali zmogljivost, če spremembe ne 13. Socka – gnezdo sokola selca (zoološka naravna ovirajo dejavnosti iz prve točke; vrednota); 14. Lindek – lindeška jama (geomorfološka podzemna 4. gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opre- naravna vrednota); mljenih območij ter dopolnilne gradnje objektov, ki pomenijo zaokrožitev in sanacijo posamičnih skupin objektov zunaj 15. Vojnik – pasišče bele štorklje (zoološka naravna poselitvenih območij; vrednota). 5. gre za objekte, ki so namenjeni dopolnilni dejavnosti, 8. člen ki se opravlja ob kmetijski dejavnosti ali je z njo v neposredni KULTURNA DEDIŠČINA zvezi. Osnovno izhodišče za obravnavo kulturne dediščine Na najboljših kmetijskih zemljiščih je gradnja objektov (oznaka KO) v območju navedenega PUP je zahteva po va- iz prejšnjega odstavka dopustna le, če ni mogoče uporabiti rovanju. Poleg objekta kulturne dediščine se varuje tudi ožje zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. V tem območje – to je območje omejene rabe ter širše območje – to primeru se zemljišča za gradnjo objektov praviloma določijo je vplivno območje. Znotraj teh območij je mogoča sanacija na osnovi ovrednotenih variantnih predlogov glede na njihov in rekonstrukcija objekta kulturne dediščine, kolikor pa ta ob- funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik ter glede na njiho- močja zajemajo tudi obstoječe zaselke ali stavbišča, veljajo vo sprejemljivost v lokalnem okolju. zanje pogoji 9. člena v soglasju z zahtevami in pogoji službe za varstvo kulturne dediščine. 5. člen V območjih arheološke dediščine je za vsak poseg v V območjih gozdov so dovoljeni le posegi za namen prostor potrebno predhodno soglasje spomeniško varstvene trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso mogoče drugačne službe (oznaka K2). izpeljave tras ter posegi, ki so nujni za izkoriščanje gozdov Pri objektih stavbne dediščine (profana, sakralna, in so v soglasju s pristojno službo za gozdove in za potrebe sakralno profana in etnološka) ter objektih memorialne širitve objektov, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji. dediščine se varuje objekt (objekti z oznakami K3, K4, K5) z gradbeno parcelo in širši vizualni prostor, ki zagotavlja 6. člen integriteto varovane stavbne dediščine v prostoru. Pri posa- V širših in ožjih vodovarstvenih območjih so mogoči le meznih objektih profane dediščine (dvorci, vile) se varujejo posegi, ki ne poslabšujejo kvaliteto in količino vodnih virov. tudi parkovni in vrtni kompleksi. Na poplavnih območjih so mogoči le posegi, ki so v V teh območjih so mogoče sanacije in rekonstrukcije skladu s pogoji opredeljenimi v strokovnih podlagah, ki jih je stavbne in memorialne dediščine pod pogoji spomeniško izdelalo podjetje Hidrosvet d.o.o., pod številko 32/04 meseca varstvene službe. Kolikor so v območju objektov stavbne julija 2004, v katerih je opisana izvedba ustreznih protipo- dediščine tudi drugi objekti, veljajo zanje pogoji 9. člena v plavnih ukrepov. soglasju z zahtevami spomeniško-varstvene službe. Prenova in razvoj naselij v območjih naselbinske dediš- 7. člen čine (oznaka K1.03 – Lemberg) morata upoštevati obstoječo VAROVANJE NARAVE grajeno strukturo in kontinuiteto načina pozidave. V okviru Zaradi ohranitve celovitosti naravne dediščine za pros- grajene strukture so možne adaptacije in prenove posamez- tor, ki ga opredeljuje ta odlok, so izdelane Naravovarstvene nih objektov dediščine kot tudi drugih objektov. Novogradnje smernice za PUP za kmetijski prostor na območju Občine so izjemoma mogoče kot nujna funkcionalna dopolnitev ob- Vojnik, ki jih je izdelal Zavod za varstvo narave, Območna stoječe strukture naselja, vendar tako, da se samo naselje ne enota Celje (št. 1-III-469/7-O-02/03, z dne 24. 4. 2003). širi v prostor, pač pa ostaja v mejah obstoječih funkcionalnih Te smernice je potrebno upoštevati pri vseh posegih, ki zemljišč objektov in zaselkov. zadevajo naslednja območja in naravne vrednote: V perspektivi bo za območje naselbinske dediščine na- 1. Krajinski park Huda luknja – Paški Kozjak (geomorfo- selja Lemberg potrebno izdelati ureditveni načrt. loška površinska, hidrološka, botanična in zoološka naravna Kulturna krajina je širše območje varovanja naravne in vrednota); kulturne dediščine s prevladujočimi elementi kulturne dediš- Stran 10964 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10965

čine. V Občini Vojnik je to širše območje, ki se razteza od na- kmetij, v kolikor ima domačija status kmetije, oziroma ji je selja Vojnik ter dalje po dolini Dobrnice in Hudinje ter območje kmetijstvo primarna dejavnost. Bezenškovega Bukovja. V teh območjih se varuje historična Gabariti in lege posameznih objektov niso definirani, pri- poselitvena struktura, krajevno značilni arhitektonski tip grad- lagoditi pa se morajo tipologiji zaselkov in sosednjih objektov nje, čemur morajo biti podrejene vse novogradnje, adaptacije ter značilnostim krajine. ter nadomestni objekti, ki jih dopušča 9. člen tega odloka. Vse Velikosti novih gradbenih parcel je potrebno določiti posege je potrebno načrtovati ob upoštevanju tradicionalnih smiselno glede na velikost in namembnost objektov z upoš- gabaritov in stavbnih sestavin. Za območje Bezenškovega tevanjem in varovanjem okoliških kmetijskih zemljišč. Bukovja je ob upoštevanju vseh navedenih pogojev potrebno Velikost gradbene parcele individualne stanovanjske za vsak poseg tudi spomeniško-varstveno soglasje. hiše naj načelno ne bo manjša od 500 m2. Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upošte- vati mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ZIDANICE Območna enota Celje (št. 02-3683/22-00/04-AK z dne 18. 3. V območjih, ki so opredeljena za gradnjo zidanic, so mo- 2004) in strokovne podlage, ki jih je izdelal isti zavod julija goče novogradnje ter adaptacije in tekoča vzdrževalna dela 1999 pod številko NC 469-99. le-teh. Spremembe namembnosti zidanic niso mogoče. Objekti in območja varovanja kulturne dediščine morajo Druge objekte, ki imajo svoj status v skladu z grad- biti kot predmet varovanja opredeljeni v izvedbenih prostor- benim dovoljenjem v conah zidanic že od prej je mogoče skih aktih Občine Vojnik ali razglašeni kot kulturni spomenik dozidati, adaptirati ali zgraditi nadomestne objekte enakih državnega pomena. namembnosti ter nove objekte za potrebe kmečkih gospo- darstev. 9. člen Tlorisni gabariti zidanic v za to opredeljenih območjih STANOVANJSKE, POSLOVNE TER KMETIJSKE IN ne smejo presegati 35 m2, višinski gabarit pa je lahko maksi- DRUGE DEJAVNOSTI malno: klet, pritličje in mansarda. Dovoljena je delno vkopana Ob upoštevanju vseh že navedenih pogojev tega odloka klet, pritličje in mansarda z minimalnimi kolenčnimi zidovi in so na celotnem obravnavanem območju PUP v obstoječih za- naklonom strehe od 35° do 45°. selkih in posameznih stavbiščih z opredeljenimi mejami do- Velikost funkcionalnega zemljišča zidanice mora biti voljene nadomestne gradnje, adaptacije, dozidave in rekon- ca. 250 m2. strukcije obstoječih objektov ter novogradnje stanovanjskih, Gradnja zidanic je mogoča s pogojem intenzivne obde- poslovnih in kmetijskih objektov v okviru opredeljenih meja lave pripadajočega zemljišča na katerem je mogoča gradnja PUP in gradnje pomožnih objektov v skladu s Pravilnikom o samo enega objekta zgoraj navedene tlorisne velikosti. vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega do- GOSPODARSKO BIVALNI OBJEKTI voljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in propadajočimi Izven meja poselitvenih območij in v conah zidanic so zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03). mogoče gradnje gospodarsko bivalnih objektov ob pogoju, Enako velja tudi za razpršene domačije ali posamezne da je investitor lastnik vsaj 2.500 m2 zemljišča, nadmorska stanovanjske in poslovne objekte brez definirane oznake v višina zemljišča 300 m, naklon pretežnega dela zemljišča okviru meja gradbenih parcel oziroma kategoriziranih dvorišč nad 25% in da gre za območja, ki so težka za obdelavo. objektov. Tlorisni gabariti gospodarsko bivalnega objekta ne sme- Kot poslovne in kmetijske dejavnosti so mogoče tiste, jo presegati 50 m2, višinski gabarit pa je lahko maksimalno: ki so ekološko in po svojih gabaritih sprejemljive glede na klet, pritličje in mansarda z minimalnimi kolenčnimi zidovi, osnovne značilnosti posameznih zaselkov in naravne ter streha pa mora biti simetrična dvokapnica z naklonom od krajinske danosti prostora. Vrste poslovnih dejavnosti, ki se 35° do 45°. Klet mora biti delno vkopana, sleme strehe pa bodo izvajale na območju obrtnih con se obligatorno opre- mora biti prilagojeno terenskim in krajinskim pogojem. Veli- delijo v izvedbenem prostorskem aktu. kost gradbene parcele gospodarsko bivalnega objekta mora Nadomestne gradnje objektov so mogoče le v primeru, biti ca. 300 m2. Oblikovanje objekta pa je potrebno prilago- da so obstoječi objekti zgrajeni z ustreznim dovoljenjem, do- diti tipologiji zaselkov in sosednjih objektov ter značilnostim trajani in nefunkcionalni. Namembnost objekta mora ostati krajine. nespremenjena. Lokacija nadomestnega objekta mora biti na mestu starega objekta ali v neposredni bližini starega 10. člen objekta znotraj gradbene parcele. Izjemoma se lahko gradi Za naslednja poselitvena območja, ki so v prostorsko nadomestni objekt izven gradbene parcele le v primeru geo- ureditvenih pogojih opredeljena kot območja za poslovne, loško neugodnega terena oziroma zaradi pogojev Zavoda poslovno stanovanjske in stanovanjske namembnosti je po- za varstvo narave, Zavoda za varstvo kulturne dediščine ali trebno izdelati izvedbeno prostorske akte, ki bodo natančneje pogojev komunalne infrastrukture. opredelili dejavnosti v prostoru, trase prometne in komunalne Izjeme so le posamezni samostojno stoječi kozolci infrastrukture ter faznost izgradnje posameznih prostorskih ter leseni ali zidani gospodarski objekti v območjih, kjer so aktov: mogoči le nadomestni objekti enake namembnosti, oziroma 1. Obrtno poslovna cona Arclin južno ob bolnice (eden adaptacije ter tekoča vzdrževalna dela le-teh. ali več izvedbeno prostorskih aktov na podlagi predhodno Novogradnje stanovanjskih in kmetijskih objektov na izdelanih podlag, ki bodo temeljile na analizah razvojnih zemljiščih izven meja poselitvenih območij na kmetijskih možnosti in usmeritvah širše javnosti. zemljiščih so mogoče za potrebe novo nastalega kmečkega 2. Obrtna, poslovna in stanovanjska cona na zahodni gospodarstva ob pogoju 5 ha intenzivno obdelanih zemljišč strani regionalne ceste R-430 do križišča z občinsko cesto ali na manjših površinah, kjer je intenzivna obdelava in je za Šmartno v Rožni dolini. kmetijstvo osnovna dejavnost ter predhodno izdelanim usme- 3. Obrtno poslovna cona Višnja vas. ritvenim programom kmetijske proizvodnje ter soglasjem pri- 4. Stanovanjska gradnja vzhodno od cerkve Svetega stojnega organa za kmetijstvo. Jerneja. Na zemljiščih izven meja poselitvenih območij so mogo- 5. Poslovno stanovanjska cona Nova Cerkev. či tudi objekti za potrebe kmetijske dejavnosti že obstoječih 6. Stanovanjska cona Frankolovo vzhod. Stran 10964 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10965

7. Stanovanjska cona Frankolovo sever. ODVAJANJE ODPADNIH VOD 8. Poslovno stanovanjska cona Socka zahod. Za območje PUP je predvidena izgradnja kanalizacijskih Do izdelave izvedbenih prostorskih aktov so pri obsto- zbiralnikov odpadnih vod in gradnja čistilnih naprav v Fran- ječih objektih na teh območjih možne nadomestne gradnje kolovem, Socki, Novi Cerkvi, Konjskem, Ivenci, Čreskovi, le-teh, adaptacije, rekonstrukcije prizidave, nadzidave, Vrbi, Lembergu, Landeku, Bezenškovem Bukovju, Podgorju, gradnje enostavnih objektov in spremembe namembnosti Rovah, Jankovi, Razgorju in Pristavi. Do izgradnje čistilnih dejavnosti. naprav morajo imeti vsi objekti zgrajene v skladu s predpisi in zahtevami soglasjedajalcev lastne manjše čistilne naprave v 11. člen skladu z veljavno zakonodajo. Za potrebe odvoda komunalnih RIBNIKI, RIBOGOJNICE, MALE HIDROELEKTRAR- odpadnih vod je na podlagi idejnih projektov mogoča gradnja NE, OBJEKTI ZA ŠPORT IN REKREACIJO TER UREDITVE kanalizacijskih sistemov za odvod komunalnih odpadnih vod. KAMNOLOMOV IN PESKOKOPOV Gradnja ribnikov in ribogojnic je mogoča ob pogoju OSKRBA Z ELEKTRIKO IN TELEFONOM predhodno strokovno izdelanih elaboratov in ob pridobitvi Novozgrajeni stanovanjski, poslovni in drugi objekti mo- pogojev ustreznih vodnogospodarskih služb, pristojne službe rajo imeti možnost priključka na elektro in telefonsko omrež- za kmetijstvo, pogojev varstva narave in na podlagi prido- je, upravljavca obeh komunalnih vodov pa morata zagotoviti bljenih koncesij. možnosti izgradnje osnovnih vodov in zagotoviti investitorjem Gradnja malih hidroelektrarn je mogoča ob pogoju pred- možnost priključkov nanje in hkrati zagotoviti tudi sisteme hodno izdelanih elaboratov in ob pridobitvi pogojev ustreznih oziroma objekte za telekomunikacijske zveze. vodnogospodarskih, elektroenergetskih služb, pogojev var- stva narave in na podlagi pridobljenih koncesij. OSKRBA S PLINOM IN OGREVANJE Objekti za šport in rekreacijo ter ureditve igrišč so Občina še nima projektov za oskrbo s plinovodnim mogoče znotraj meja poselitvenih območij ob pogoju, da so omrežjem, kar bo potrebno še urediti in zagotoviti prebival- dejavnosti za svojo okolico sprejemljive in ne poslabšujejo cem občine oskrbo s plinom. življenjskih pogojev sosedov. Izven meja poselitvenih obmo- Do takrat je potrebno za ogrevanje poiskati takšne čij so mogoče le tiste dejavnosti, ki ne spreminjajo osnovne energetske vire, ki bodo omogočili za okolje najprimernejši rabe zemljišč in bistveno ne spreminjajo konfiguracije terena način ogrevanja. oziroma se vklapljajo v krajino in ob predhodnih pogojih pri- stojne službe za kmetijstvo. POKOPALIŠČA Kamnolomi in peskokopi: Za razširitev je v območju PUP predvideno pokopališče Za izkoriščanje je predviden kamnolom Pristava, za kar v Črešnjicah, vključno z gradnjo mrliške vežice. je potrebno izdelati ustrezne projekte z upoštevanjem pred- pisov iz področja rudarstva. Oba kamnoloma v Frankolovem SOGLASJA IN POGOJI pa sta predvidena za sanacijo. Za izkoriščanje je predviden Pri izdelavi prostorskega plana občine, katerega se- kamnolom Črešnjice v skladu z vsemi potrebnimi predpisi o stavni del je tudi PUP, so sodelovali s svojimi strokovnimi rudarstvu. podlagami in pogoji vsi nosilci planiranja v prostoru. PUP je V kamnolomu Lemberg so zaloge apnenca omejene, prevzel iz posameznih strokovnih podlag vse vrise obstoječih širitev je mogoča na podlagi predhodnih raziskav le proti in predvidenih komunalnih vodov. Za priključke k novim ob- severu, obcestni del pa je potrebno sanirati. V primeru jektom pa si morajo investitorji pridobiti vsa potrebna soglasja sanacije kamnoloma pa je le-to potrebno izvesti na podlagi upravljavcev komunalnih vodov. predhodnih načrtov.

12. člen III. KONČNE DOLOČBE KOMUNALNA, ENERGETSKA IN PROMETNA INFRA- STRUKTURA 13. člen Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječo oziroma Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok novozgrajeno komunalno, energetsko in prometno infrastruk- o prostorsko ureditvenih pogojih za kmetijski prostor Občine turo, ki mora biti izvedena v skladu s predpisi za posamezna Vojnik (Uradni list RS, št. 102/99), vključno s projektom Vizu- področja. ra d.o.o. Celje, št. 184/99-01.

CESTE 14. člen Vsak novozgrajeni objekt mora imeti zagotovljen dostop Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojni na kategorizirano javno cesto. Odmiki objektov od cest in poti službi Občine Vojnik. morajo biti določeni v skladu z veljavnimi predpisi in v pred- hodnem soglasju pristojnega organa občine. Pri poslovnih 15. člen objektih je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirišč. Nadzorstvo nad tem odlokom izvajajo pristojne inšpek- Pri gradnji in rekonstrukciji novih javnih poti in cest ter cijske službe kolesarskih poti je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo iz področja cestno prometnih predpisov. 16. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu VODOOSKRBA Republike Slovenije. V naseljih, v katerih obstaja javni vodovod, morajo biti vsi objekti namenjeni za bivanje in poslovni objekti priključeni Št. 350-04-473/2004-15 nanj v skladu s soglasjem upravljavca. V primeru, da vodo- Vojnik, dne 28. julija 2004. vodno omrežje ni zgrajeno, si morajo investitorji zgraditi v skladu s sanitarno tehničnimi pogoji lastno zajetje vode. Za Župan potrebo naselij je na podlagi idejnih projektov mogoča grad- Občine Vojnik nja vodooskrbnih sistemov. Benedikt Podergajs l. r. Stran 10966 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10967

IVANČNA GORICA 2. KS DOB PRI ŠENTVIDU: Boga vas, Breg pri Dobu, Dob pri Šentvidu, Hrastov Dol, 4100. Statut Občine Ivančna Gorica Lučarjev Kal, Male Pece, Podboršt, Pokojnica, Rdeči Kal, Sad, Sela pri Dobu, Škoflje in Trnovica. Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi 3. KS IVANČNA GORICA: (ZLS) – (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, Gorenja vas, Ivančna Gorica, Malo Črnelo, Malo Hudo, 10/98, 74/98 in 70/00) je Občinski svet občine Ivančna Gorica Mleščevo, Mrzlo Polje, Spodnja Draga, Stranska vas ob Viš- na 18. seji dne 11. 5. 2001 sprejel njici, Škrjanče, Veliko Črnelo in Vrhpolje pri Šentvidu. 4. KS KRKA: Gabrovčec, Gradiček, Krka, Krška vas, Laze nad Krko, S T A T U T Male Lese, Mali Korinj, Podbukovje, Ravni Dol, Trebnja Go- Občine Ivančna Gorica rica, Velike Lese, Veliki Korinj in Znojile pri Krki. 5. KS METNAJ: Debeče, Dobrava pri Stični, Mala Goričica, Mekinje nad I. SPLOŠNE DOLOČBE Stično, Metnaj, Obolno, Osredek nad Stično, Planina, Pol- jane pri Stični in Pristava nad Stično. 1. člen 6. KS MULJAVA: Občina Ivančna Gorica je samoupravna lokalna Bojanji Vrh, Leščevje, Male Kompolje, Male Vrhe, Mev- skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih ce, Muljava, Oslica, Potok pri Muljavi, Sušica, Trebež, Velike naselij: Kompolje in Velike Vrhe. Ambrus, Artiža vas, Bakrc, Boga vas, Bojanji Vrh, Brat- 7. KS SOBRAČE: nice, Breg pri Dobu, Breg pri Temenici, Breg pri Zagradcu, Pusti Javor, Sela pri Sobračah, Sobrače in Vrh pri So- Brezovi Dol, Bukovica, Čagošče, Češnjice pri Zagradcu, De- bračah. beče, Dečja vas pri Zagradcu, Dedni Dol, Dob pri Šentvidu, 8. KS STIČNA: Dobrava pri Stični, Dolenja vas pri Temenici, Fužina, Gabrje Gabrje pri Stični, Mala Dobrava, Stična in Vir pri Stični. pri Stični, Gabrovčec, Gabrovka pri Zagradcu, Glogovica, 9. KS ŠENTVID PRI STIČNI: Gorenja vas, Gorenje Brezovo, Gradiček, Grintovec, Griže, Artiža vas, Glogovica, Griže, Grm, Male Češnjice, Mali Grm, Hrastov Dol, Ivančna Gorica, Kal, Kamni Vrh pri Am- Kal, Petrušnja vas, Pristavlja vas, Radohova vas, Selo pri Ra- brusu, Kamno Brdo, Kitni Vrh, Kriška vas, Krka, Krška vas, dohovi vasi, Šentpavel na Dolenjskem, Šentvid pri Stični, Veli- Kuželjevec, Laze nad Krko, Leskovec, Leščevje, Lučarjev ke Češnjice, Velike Pece, Veliki Kal in Zaboršt pri Šentvidu. Kal, Mala Dobrava, Mala Goričica, Male Češnjice, Male 10. KS TEMENICA: Dole pri Temenici, Male Kompolje, Male Lese, Male Pece, Bratnice, Breg pri Temenici, Bukovica, Čagošče, Do- Male Reberce, Male Vrhe, Mali Kal, Mali Korinj, Malo Črnelo, lenja vas pri Temenici, Male Dole pri Temenici, Praproče pri Malo Globoko, Malo Hudo, Marinča vas, Mekinje nad Stično, Temenici, Pungert, Radanja vas, Šentjurje, Temenica, Velike Metnaj, Mevce, Mleščevo, Mrzlo Polje, Muljava, Nova vas, Dole pri Temenici in Videm pri Temenici. Obolno, Oslica, Osredek nad Stično, Peščenik, Petrušnja 11. KS VIŠNJA GORA: vas, Planina, Podboršt, Podbukovje, Podsmreka pri Višnji Dedni Dol, Gorenje Brezovo, Kamno Brdo, Kriška vas, Gori, Pokojnica, Poljane pri Stični, Polje pri Višnji Gori, Potok Leskovec, Nova vas, Peščenik, Podsmreka pri Višnji Gori, pri Muljavi, Praproče pri Temenici, Primča vas, Pristava nad Polje pri Višnji Gori, Pristava pri Višnji Gori, Sela pri Višnji Stično, Pristava pri Višnji Gori, Pristavlja vas, Pungert, Pusti Gori, Spodnje Brezovo, Stari trg, Velika Dobrava, Višnja Javor, Radanja vas, Radohova vas, Ravni Dol, Rdeči Kal, Gora, Vrh pri Višnji Gori, Zavrtače in Zgornja Draga. Sad, Sela pri Dobu, Sela pri Sobračah, Sela pri Višnji Gori, 12. KS ZAGRADEC: Selo pri Radohovi vasi, Sobrače, Spodnja Draga, Spodnje Breg pri Zagradcu, Češnjice pri Zagradcu, Dečja vas pri Brezovo, Stari trg, Stična, Stranska vas ob Višnjici, Suši- Zagradcu, Fužina, Gabrovka pri Zagradcu, Grintovec, Kitni Vrh, ca, Šentpavel na Dolenjskem, Šentjurje, Šentvid pri Stični, Kuželjevec, Male Reberce, Malo Globoko, Marinča vas, Tolča- Škoflje, Škrjanče, Temenica, Tolčane, Trebež, Trebnja Gori- ne, Valična vas, Velike Reberce, Veliko Globoko in Zagradec. ca, Trnovica, Valična vas, Velika Dobrava, Velike Češnjice, Velike Dole pri Temenici, Velike Kompolje, Velike Lese, Velike 3. člen Pece, Velike Reberce, Velike Vrhe, Veliki Kal, Veliki Korinj, Občina Ivančna Gorica (v nadaljnjem besedilu: občina) Veliko Črnelo, Veliko Globoko, Videm pri Temenici, Vir pri v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne Stični, Višnja Gora, Višnje, Vrh pri Sobračah, Vrh pri Višnji zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in Gori, Vrhpolje pri Šentvidu, Zaboršt pri Šentvidu, Zagradec, naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem Zavrtače, Zgornja Draga in Znojile pri Krki. soglasju nanjo prenesene z zakonom. Sedež občine je v Ivančni Gorici. Občina je pravna oseba javnega prava s pravico po- 4. člen sedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premo- Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, ženja. so občani. Občino predstavlja in zastopa župan. Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni po po- občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pra- stopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini vice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. organih v skladu s tem statutom. Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev 2. člen tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. Na območju občine Ivančna Gorica so ustanovljene Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posa- krajevne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: krajevne skup- mezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v ob- nosti). Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status čini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in krajevnih skupnosti občine so določeni s tem statutom in drugih nepremičnin na območju občine. odlokom občine. Imena in območja krajevnih skupnosti so: 5. člen 1. KS AMBRUS: Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s so- Ambrus, Bakrc, Brezovi Dol, Kal, Kamni Vrh pri Ambru- sednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi su, Primča vas in Višnje. in državo. Stran 10966 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10967

Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokal- 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: ne samoupravne skupnosti, na način in po postopku pred- – ustanavlja lokalne javne službe, pisanem v zakonu. – sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih delovanje lokalnih javnih služb, držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto- služb, voljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge za opravljanje skupnih zadev. komunalne objekte in naprave, – zagotavlja gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v javni 6. člen službi, oziroma neposredno v okviru občinske uprave. Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in vsebina in uporaba se določi z odlokom. zdravstveno dejavnost tako, da: Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v – ustanovi vzgojno izobraževalni in zdravstveni zavod zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Ivančna in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, Gorica, v notranjem krogu pa naziv organa občine. V sredini – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih občine določi župan s svojim aktom. možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, Za prispevek pri razvoju občine podeljuje občina zasluž- – sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdrav- nim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in stvenim zavodom, nagrade, v skladu s posebnim odlokom. – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je po- II. NALOGE OBČINE membno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. 7. člen 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolske- Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega ga varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, ogrožene občane, invalide in ostarele tako, da: zlasti pa: – spremlja stanje na tem področju, 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena – pristojnim organom in institucijam predlaga določene tako, da: ukrepe na tem področju, – sprejema statut in druge splošne akte občine, – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in – sprejema proračun in zaključni račun občine, drugimi pristojnimi organi in institucijami. – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejav- – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. nost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim pre- kulturno dediščino na svojem območju, moženjem, – zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejav- – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, nost, – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, in premičnin, – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje občine. vrednost svojega premoženja. 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja da: druge dejavnosti varstva okolja tako, da: – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešu- predpisi s področja varstva okolja, jejo razvoj gospodarstva v občini, – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih – oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo razvoj, okolja, – sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru inter- – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in za- esov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri gotavlja varstvo okolja, razreševanju gospodarskih problemov, – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih ob- – z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje raz- vešča o ugotovljenih nepravilnostih, voj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za po- 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: večanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: – lokalne javne ceste in druge javne poti, – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih – površine za pešce in kolesarje, objektov, – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro- – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne gram občine, površine, – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem po- – vodne, energetske in ostale komunalne objekte ter dročju občine, – ureja promet v občini. – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v ob- 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v pri- čini ter se vključuje v stanovanjski trg, meru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja in normativi: objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, – organizira reševalno pomoč v požarih, – v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševa- kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, nje za primere elementarnih in drugih nesreč, – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugi- – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in mi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi ne- občanov. srečami, Stran 10968 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10969

– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih III. ORGANI OBČINE in drugih naravnih nesreč, – sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in 1. Skupne določbe štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, 10. člen – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši po- žarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi Organi občine so: nesrečami. – občinski svet, – župan in 12. Ureja javni red v občini tako, da: – nadzorni odbor občine. – sprejema ustrezne splošne akte, Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi – organizira občinsko redarstvo, predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob- Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz naloge določa zakon: svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s kate- tem statutom. rimi se kršijo predpisi občine, Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. funkcionarji. 8. člen 11. člen V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina oprav- Občina ima enovit upravni organ ustanovljen z odlokom, lja tudi naloge, ki se nanašajo na: ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine iz- – inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih vaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upra- predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje vnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in pristojnosti, naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora – ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za potrebe občine, občinske organe. – določanje namembnosti urbanega prostora, 12. člen – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje po- Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko gojev za njihovo uporabo, organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je – zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomeni- sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. kov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, 13. člen – mrliško ogledno službo in Delo organov občine je javno. – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem 9. člen splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstav- Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične na- nikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih loge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so pod- in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje laga za odločanje občinskih organov. statističnih in evidenčnih podatkov. Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, občina od upravljalcev zbirk ustrezne podatke o fizičnih pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine ozi- o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del roma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave premoženja v občini. oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, Od upravljalca Centralnega registra prebivalstva lahko ta statut in poslovnik občinskega sveta. občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva naslednje Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpo- osebne podatke: gleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov ob- čine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če – enotno matično številko občana, izkažejo pravni interes. – ime in priimek, – kraj rojstva, 2. Občinski svet – državljanstvo, 14. člen – stalno in začasno prebivališče, Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- – zakonski stan. vah v okviru pravic in dolžnosti občine. Osebne podatke iz prejšnjega odstavka lahko pridobi Občinski svet šteje 21 članov. občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski Člani občinskega sveta se volijo za 4 leta. Mandat čla- pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno nov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške po- članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljene- vezave. ga občinskega sveta. Za pridobivanje osebnih podatkov iz tretjega odstavka Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je po- tega člena neposredno preko računalniške povezave je trjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. potrebno dovoljenje pristojnega ministra. Pristojni minister Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dovoli neposredno povezavo preko računalnika, ko občina dneh po izvolitvi. zagotovi tehnične in druge pogoje, s katerimi se zagotavlja Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim pre- zavarovanje osebnih podatkov. neha tudi članstvo v vseh občinskih organih. Stran 10968 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10969

15. člen – odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne statut. in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. 17. člen Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v klicno. skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom, s tem, da Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo predhodno pridobi mnenje krajevnih skupnosti. župana, predsednika in člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere 16. člen tako določa zakon. Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžu- V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: pana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne občine, opravlja funkcije člana občinskega sveta. – sprejema občinski proračun in zaključni račun, Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s – ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organi- organizacijo in delovno področje, zacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin usta- kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na navlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela podjetjih, organov občine. – daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz dr- 18. člen žavne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje drug občinski organ, župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta poob- – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske upra- lasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. ve glede izvajanja odločitev občinskega sveta, Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, ne more – potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. – imenuje predsednika in člane nadzornega odbora in Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določ- na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev bami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede predsednika in člana nadzornega odbora, na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati – imenuje in razrešuje predsednika in člane komisij in najmanj štirikrat letno. odborov občinskega sveta, Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinske- – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, ga sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicenm v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva opravljanju funkcije podžupana, za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje ni pooblaščen župan, občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, poob- – odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, laščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati – razpisuje referendum, na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa – s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino lahko dopolni še z novimi točkami. plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila predsedniku in članom 19. člen organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet, Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega – določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter lokalnih javnih služb, njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom in imenuje 20. člen predstavnike občine v njihove skupščine ali svete, Občinski svet dela in odloča na sejah. – imenuje in razrešuje predsednika in člane komisije po Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu dejavnostjo, predsednika in člane sveta občine za varstvo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, uporabnikov javnih dobrin ter predsednika in člane drugih razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona, aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da – določi organizacijo in način izvajanja varstva pred na- jih sprejme občinski svet na predlog župana. ravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sestavni del je tudi program varstva pred požari, sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega – sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva določeno v poslovniku občinskega sveta. pred požari, O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na – določi organizacijo občinskega sveta ter način njego- začetku seje. vega delovanja v vojni, Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena – sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postav- nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot ljajo člani sveta. javna služba, Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo žu- – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote panu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O enote, sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Stran 10970 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10971

Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje ob- uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in od- činski svet, govarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njiho- predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, vega področja dela. – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter iz- 21. člen vršuje odločitve občinskega sveta in zakonov ter predpisov, ki Občinski svet sprejema odločitve na seji z večino opre- urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, deljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, – objavlja razpis in oblikuje predlog odloka o podelitvi če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica ter ga predloži v Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. obravnavo in sprejem Občinskemu svetu, Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom, – obravnava druga vprašanja, ki jih komisiji določi ob- če tako sklene občinski svet ali če zahteva tajno glasovanje činski svet. najmanj ena četrtina navzočih članov občinskega sveta. Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih 25. člen organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se Občinski svet ima stalno komisijo za statutarno – pravna določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvo- vprašanja in naslednje stalne odbore: tretjinsko večino navzočih članov. – odbor za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja, Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občin- – odbor za družbene dejavnosti, ska uprava. – odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odlo- Odbori imajo predsednika in 4 do 8 članov, komisija pa čitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj predsednika in 2 do 4 člane. enkrat letno. Število članov posameznega stalnega delovnega telesa občinskega sveta in imenovanje se določi s sklepom, delo- 22. člen vno področje pa s poslovnikom občinskega sveta. Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: – če umre, 26. člen – če izgubi volilno pravico, Predsednika in člane odborov in komisij imenuje občin- – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, ski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno drugih občanov. Predlog kandidatov za predsednika in člane kazen zapora, daljšo od šest mesecev, pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha in priznanja. opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občin- Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član ob- skega sveta, činskega sveta kot predsednik. – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni – če odstopi. združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta delom v občinski upravi. iz druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član 27. člen občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega odločitvi v zvezi s peto in šesto alineo prvega odstavka tega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vpra- Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo šanja, volitve, imenovanja in priznanja ugotovi, da so nastali občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove razlogi za prenehanje mandata. pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. 28. člen Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega 2.1 Delovna telesa občinskega sveta člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. 23. člen Predlog novih kandidatov za predsednika in člane delovnih Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vpra- volitve, imenovanja in priznanja. šanja, volitve, imenovanja in priznanja do prve naslednje seje Občinski svet lahko določi s statutom ali ustanovi s skle- občinskega sveta. pom eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občas- na delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih 3. Župan delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa 29. člen in imenovanju predsednika in članov določi občinski svet tudi Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebi- njegove naloge. vališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. 24. člen Mandatna doba župana traja štiri leta. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na in priznanja ima predsednika in 4 člane, ki jih občinski svet svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi imenuje izmed svojih članov. potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kan- priznanja opravlja zlasti naslednje naloge: didatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. Stran 10970 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10971

Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko – ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je naravnem okolju na območju občine, župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. – sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se ob- činski svet ne more sestati, 30. člen – v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogro- Župan predstavlja in zastopa občino. ženih in prizadetih prebivalcev, Poleg tega župan predvsem: – predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun ob- na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno čine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz dolžnost. pristojnosti občinskega sveta, – izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge ose- 33. člen be za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obse- proračuna, gu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski – skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme za- odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi časne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinske- premičnega premoženja in o pridobitvi nepremičnega pre- mu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. moženja občine z omejitvami, ki jih določa Odlok o proračunu občine za tekoče leto, 34. člen – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina aktov občine, podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet – predlaga ustanovitev organov občinske uprave, dolo- na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o ime- čitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, novanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prene- v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave hanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve za te naloge, novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima – imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, pravice glasovati o odločitvah občinskega sveta. predstojnike organov občinske uprave in organov skupne Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter oprav- občinske uprave, lja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov župan pooblasti. skupne občinske uprave, Podžupan nadomešča župana v primeru njegove od- - v okviru svoje pristojnosti sprejema odredbe, pravilni- sotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja pod- ke, navodila in sklepe. župan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za – opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut. katere ga župan pooblasti. Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino pre- V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, nesenih zadevah iz državne pristojnosti. da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. 31. člen Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če 35. člen meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član čemer mora navesti razloge za zadržanje. občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt najstarejši član občinskega sveta. objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. tekoče naloge iz pristojnosti župana. Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim 36. člen splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. navesti razloge za zadržanje. Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posa- župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take od- meznih zadev iz svoje pristojnosti. ločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. 37. člen Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki Županu in podžupanu preneha mandat: je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori – če izgubi volilno pravico, pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, take odločitve. – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, 32. člen – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na po- združljiva s funkcijo župana ali podžupana, dročju zaščite in reševanja, predvsem pa: – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha – skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za podžupana, odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, – če odstopi, – imenuje poveljnika in štabe civilne zaščite občine ter – če je po odločitvi Državnega zbora Republike Slove- poverjenike za civilno zaščito, nije razrešen. – sprejme načrt zaščite in reševanja, Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet – vodi zaščito, reševanje in pomoč, na predlog župana razreši. – določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora Re- naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo publike Slovenije, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima izdelati načrte zaščite in reševanja, preneha z dnem razrešitve. Stran 10972 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10973

Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega od- podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma pod- bora. župan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega 40. člen člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za skliče župan. Nadzorni odbor je sklepčen, če je na seji nav- mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja ob- zočih večina imenovanih. činskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu Na seji se izmed članov imenuje predsednik, lahko pa pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa tudi namestnik predsednika nadzornega odbora. občinskemu svetu. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, njegove seje. ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga ko- Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in misije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in prizna- predloge na sklepčni seji, z večino glasov navzočih članov. nja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na 41. člen kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po na- Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki ob- stanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. vezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku zaključnih računov finančnih načrtov krajevnih skupnosti, jav- občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več nih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih občinska volilna komisija nadomestne volitve. zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena pre- premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi neha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop s funkcije druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor ob- podžupana, se šteje tudi za razrešitev kot člana občinskega činski svet in župana. sveta, razen, če podžupan izjavi, da ne odstopa tudi kot član Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo do- občinski svet ali župan. ločbe zakona. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po 42. člen drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana ob- Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nad- činskega sveta. zornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z 4. Nadzorni odbor letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vse- 38. člen bovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z porabe v občini. odgovornimi osebami). Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pri- V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane stojnosti: osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku občine, nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati občinskega proračuna, vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. čunskih sredstev. Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega od- Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja za- bora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana konitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukre- podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev pov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi jav- nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od pre- nimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinko- jema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. vitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, 39. člen občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega od- sodišču. bora imenuje občinski svet izmed občanov. Občinski svet Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v po- svoji prvi seji. Kandidate za člane nadzornega odbora občine slovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo volitve, imenovanja in priznanja. in računsko sodišče. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinske- V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja ute- ga sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine meljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba (krajevne skupnosti), direktor občinske uprave, delavci ob- storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovit- činske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih ve posredovati pristojnemu organu pregona. podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, uporabniki proračunskih sredstev. priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razre- župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev šitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razreši- in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in tev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi predloge nadzornega odbora. Stran 10972 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10973

43. člen za vodenje celotnega postopka in za odločanje o upravnih Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega stvareh. odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane oko- Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih liščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi drugače določeno. lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno na- 51. člen vesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za do- izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. sledno izvajanje zakona o splošnem, upravnem postopku in O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nad- drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje zorni odbor. evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministr- stva za notranje zadeve. 44. člen Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o 52. člen svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravlja- strank. nje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nad- upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh zorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim pred- pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh pisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izob- proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime razbo. in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. 53. člen 45. člen O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava. dopusten upravni spor. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora ime- državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, nuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. odloča državni organ, določen z zakonom. Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega pro- 54. člen grama nadzora. O izločitvi župana odloča občinski svet. 46. člen O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan. Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni O izločitvi delavcev občinske uprave odloča direktor odbor s poslovnikom. občinske uprave.

5. Občinska uprava – županstvo 6. Občinsko pravobranilstvo

47. člen 55. člen Notranjo organizacijo in delovno področje občinske Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred so- uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. dišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske Sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi določi organe in ožje dele občine. župan. Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa 48. člen tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v ka- drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več terem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma organov skupne občinske uprave. pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporab- Organizacija in delo organa skupne občinske uprave ljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. skupni organ občinskega pravobranilstva. 49. člen Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih po- 7. Drugi organi občine sameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih o upravnih stvareh v upravnem postopku. 56. člen Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za župan oziroma občinski svet na podlagi zakona z odlokom o posamezne primere z zakonom drugače določeno. ustanovitvi, imenovanju predsednika in članov posameznega O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske organa ter določitvijo njegovih nalog. uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. 57. člen Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, 50. člen ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s spre- direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce upra- jetimi načrti. ve, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje o upravnih Poveljnik in poveljniki za civilno zaščito so za svoje delo stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali odgovorni županu. Stran 10974 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10975

IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI – v skladu z zakonom o gostinstvu dajejo mnenja v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov, 58. člen – upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb obča- občine, ki jim je dano v uporabo, nov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli – izdelujejo načrte zaščite in reševanja na podlagi pred- občine ustanovljene krajevne skupnosti. pisov in potreb občine, Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funk- – pripravljajo, sodelujejo in izvajajo projekte v okviru cionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in celostnega razvoja podeželja in obnove naselij na svojem pravnem smislu. območju, Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno – pospešujejo kulturne, športne in druge društvene de- ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor ob- javnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne čanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega ob- in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, močja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom kadar je organizator občina ali društvo. za ljudsko iniciativo. Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo 60. člen območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem sta- se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, tutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec. na katerem naj bi se ustanovila skupnost. Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. 59. člen Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih za- vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpo- dev v občini, in sicer: laga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti – dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih pro- subsidiarno. gramov občine na področju javne infrastrukture na svojem Krajevno skupnost zastopa svet krajevne skupnosti. območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in Pravni posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti, katerih investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sode- vrednost presega vrednost kot je določena s vsakoletnim lujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, proračunom občine, so veljavni le ob pisnem soglasju žu- – sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo pana. in zaščiti virov pitne vode, 61. člen – sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s – dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunal- stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način nih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, izvolitve članov sveta določa zakon. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. – dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne in pri tem sodelujejo, skupnosti s tem, da predhodno pridobi mnenje krajevnih – dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (pro- skupnosti. metna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in hitrosti ipd.), konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. – predlagajo programe javnih del, Funkcija predsednika in člana sveta krajevne skupnosti – sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah je nezdružljiva s funkcijo člana nadzornega odbora občine. prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo ob- Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno pre- močje njihove skupnosti, nehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno upo- – oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, plan- rabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne skih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu skupnosti. organu občine, Funkcija člana sveta je častna. – dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kme- tijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj več- 62. člen jih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkas- kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi neje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. prišlo do spremembe režima vodnih virov, Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici – seznanjajo pristojni organ občine s problemi in po- njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki trebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora ga izmed sebe izvolijo člani sveta. in varstva okolja, Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in pred- – sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih stavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta prireditev, ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skup- – spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem nosti. Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reše- naloge, ki mu jih določi predsednik. vanja, Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje od- – dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in uprav- ločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino ljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na upo- glasov navzočih članov. rabo za opravljanje njihovih nalog. Župan ima pravico biti navzoč na seji krajevne skupno- Krajevne skupnosti tudi: sti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. – upravljajo s krajevnimi pokopališči in organizirajo Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti naj- pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom manj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, če je to po- občine ni drugače določeno, trebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če – skrbijo za pluženje in odvoz snega, to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta. – skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno – upravljajo s krajevnimi vodovodi, uporablja poslovnik občinskega sveta. Stran 10974 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10975

63. člen Krajevne skupnosti imajo lahko svoje žiro račune. Sklep Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu o posebnem žiro računu skupnosti izda župan. s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se – obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se na- uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne našajo na območje krajevne skupnosti in krajane ter oblikuje porabe in določbe odloka o proračunu občine. svoja stališča in mnenja, Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti – daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih opravlja nadzorni odbor občine. splošnih aktov občine, – sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in 68. člen razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti. Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne skupnosti in razpiše predčasne volitve: zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače – če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane oziroma določeno. ni sklepčen, Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posamez- – če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom nih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo do- in splošnimi akti občine, ločbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. – če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sred- stvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz 64. člen občinskega proračuna uporabljajo nenamensko. Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine kra- ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan jevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziro- svoj posvetovalni organ. ma da občani na njenem območju nimajo interesa za oprav- 65. člen ljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine. V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov PRI ODLOČANJU V OBČINI prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sred- stva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, 69. člen zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pri- Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri od- dobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in ločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska porabiti v skladu z njihovim namenom. iniciativa. Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebu- jejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti po potrebi 1. Zbor občanov zagotovi občina. Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za 70. člen potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja tudi Občani na zboru občanov: občinska uprava. – obravnavajo pobude in predloge za spremembo ob- 66. člen močja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga zvezi s tem in oblikujejo mnenja, sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in – obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in po- pravice. vezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospo- skupnosti, dariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ure- ukinitev krajevnih skupnosti oziroma za spremembo njihovih jajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega območij, statuta. – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre- Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji pre- membah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, neha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in – opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zako- obveznosti na občino oziroma na nove krajevne skupnosti nom, z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali raz- – dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo družitvijo prejšnjih krajevnih skupnosti. programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom, varo- 67. člen vanja življenjskega okolja, Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinske- – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, ga proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč od- oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od padkov in nevarnih stvari, premoženja krajevne skupnosti občine. – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto obli- sklene občinski svet ali župan. kujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna priloga, sprejme na predlog župana občinski svet. zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v pri- odgovoren svet krajevne skupnosti. mernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. Stran 10976 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10977

71. člen 76. člen Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali Referendum se opravi kot naknadni referendum, na ka- več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. terem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo ali njegove posamezne določbe. občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na za- na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z ob- htevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v javo izida referenduma. krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov voliv- Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe cev v tej skupnosti. zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vse- volje volivcev ne spremeni. bovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, njegovega mandata. če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prve- 77. člen mu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis refe- občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno renduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih vložene zahteve. določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vpra- 72. člen šanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za kate- Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- rega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter duma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet predlog dnevnega reda. krajevne skupnosti. Pobuda mora biti podprta s podpisi naj- Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno obi- manj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na čajen način. seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in pri- imek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča ter podpis. 73. člen Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni pod- predloži županu. župan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z za- Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, pred- konom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu loge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje naj- pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno ne- manj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je skladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. obvesti pobudnika in občinski svet. Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preiz- glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah kusi upravno sodišče. zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen 78. člen način objavi. Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. 2. Referendum o splošnem aktu občine Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpiso- vanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referen- duma, in rok za zbiranje podpisov. 74. člen Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim orga- Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki nom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zado- splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo stno število volivcev. občinski davki in druge dajatve. Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega 79. člen odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po občinskega sveta. sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana občinskega Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od najmanj pet odstotkov volivcev v občini ali če tako določata vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s zakon ali statut občine. četrtim odstavkom prejšnjega člena. Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje 75. člen petinštirideset dni od dneva razpisa, v nedeljo ali drug dela Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali prost dan. član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po spre- Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet jemu splošnega akta občine. vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana dan razpisa in dan glasovanja. pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, Občinska volilna komisija petnajst dni pred dnem glaso- župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu vanja objavi akt o razpisu referenduma na način, ki je s tem ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. statutom določen za objavo splošnih aktov občine. Stran 10976 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10977

80. člen VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. 86. člen Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama večina volivcev, ki so glasovali. določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zako- nom. 81. člen Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vo- – neposredno v okviru občinske uprave (npr. režijski dijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu obrati), volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih – z dajanjem koncesij, izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo re- – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb za- ferendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni sebnega prava. s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi 87. člen posamezno vprašanje drugače urejeno. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje ob- Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina činska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov – osnovnošolsko izobraževanje, občine. – predšolska vzgoja in varstvo otrok, – osnovno zdravstvo in lekarna, – osebna pomoč družini in 3. Svetovalni referendum – knjižničarstvo. Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih po- 82. člen dročjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referen- zagotavljajo javne potrebe. dum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za 88. člen njen del. Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne za- drugimi občinami. vezuje občinskih organov. 89. člen Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi 4. Drugi referendumi javne službe za: – oskrbo s pitno vodo, 83. člen – ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostan- Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispev- kov komunalnih odpadkov, kih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. – odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu – javno snago in čiščenje javnih površin, z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja – urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih po- referendum, ni drugače določeno. vršin, Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je za- – pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih na- njo glasovala večina volilcev, ki so glasovali v občini oziroma prav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, v delu občine, za katerega se samoprispevek uvaja. – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, – vzdrževanje občinskih javnih cest, in na drugih po- dročjih, če tako določa zakon. 5. Ljudska iniciativa

84. člen 90. člen Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje go- organov. spodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnje- 91. člen ga odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referen- Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. dum o splošnem aktu občine. Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta 92. člen občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski Občina lahko zaradi gospodarskega in učinkovitega svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih vložene zahteve. sistemov skupaj z drugimi občinami. Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu 93. člen od dne pravilno vložene zahteve. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko ob- 85. člen činski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odlo- sestavljajo župani občin ustanoviteljic. čanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo nje- izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. gove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odloči- Stran 10978 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10979 tev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v na- organa. daljevanju: uporabnik).

94. člen 101. člen Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in od- so po zakonu obvezne. hodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun finan- ciranja. Proračun občine sprejme občinski svet na predlog žu- VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE pana z odlokom. V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg za- 95. člen dolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. izvrševanju proračuna za posamezno leto. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. 102. člen Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja sprej- V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo me občinski svet. O pridobitvi nepremičnega premoženja prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa in o pridobitvi ter o odtujitvi premičnega premoženja odloča so zlasti: župan z omejitvami, ki jih določa Odlok o proračunu občine – prihodki od dohodnine, za tekoče leto. – davek na dediščine in darila, Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi premičnega pre- – davek na dobitke od iger na srečo, moženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovlje- – davek od prometa nepremičnin, na finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin – upravne takse, in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, – posebna takse za uporabo igralnih avtomatov zunaj ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja igralnic, in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s – davek od premoženja, predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega – finančne izravnave, premoženja. – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, – krajevne turistične takse, 96. člen – komunalne takse, Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, – pristojbine, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. – pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetij- 97. člen skega zemljišča ali gozda, Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja – odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in javne porabe so zajeti v proračunu občine. onesnaževanje okolja, Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in od- – prihodki občinske uprave, hodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun finan- – dodeljena sredstva požarne takse in ciranja. – prihodki določeni z drugimi predpisi. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načr- Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni tovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. 103. člen V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to vključeni tudi vsi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti. pa so zlasti prihodki od: – obresti na depozite, 98. člen – najemnin za stanovanja in poslovne prostore, Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, – prodaje nepremičnega premoženja, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo pre- – prodaje premičnega premoženja, vzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu – drugega premoženja, predvidena za posamezne namene. Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni – vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem, vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo – nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, sredstev. – komunalnih prispevkov, – samoprispevka, 99. člen – občanov za sofinanciranje določenih nalog in obvez- Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan nosti na lokalni ravni, je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje – opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana ali po- režiji, samezne delavce občinske uprave. – koncesijske dajatve oziroma odškodnine, 100. člen – krajevnih skupnosti, Proračun občine je odlok občine, v katerem so pred- – dotacije, darila in pomoči, videni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki – namenska sredstva iz državnega proračuna ali skla- občine za eno leto. dov in Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna, ki – drugi prihodki. ga sprejme občinski svet praviloma na eni obravnavi. Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občin- 104. člen ski organ in krajevne skupnosti. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtova- Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski ni odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. Stran 10978 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10979

105. člen – sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnje- Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, ga odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, na katerega se nanaša. sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena v rezerve do Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega konca leta. se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna – za kritje proračunskega primanjkljaja. za preteklo leto. Sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnjega V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v ena- sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena v rezerve do kem obdobju v proračunu za preteklo leto. konca leta. O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porab- člena odloča župan. nike župan s sklepom. 112. člen 106. člen Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprej- Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih me občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto, obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ki ga sprejme občinski svet praviloma na eni obravnavi. ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanje zapadlih zakonskih in pogodbenih in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter pred- obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska videna in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva sredstva. rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti ob- proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. de- činski svet. cembra, za leto, za katerega se sprejme zaključni račun. Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan pred- Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu lagati rebalans proračuna. svetu najkasneje do konca marca tekočega leta.

107. člen 113. člen Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za potrdi občinski svet. proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. 114. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je 108. člen občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. Če se med letom spremeni delovno področje oziroma O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju pristojnost uporabnika ali na posredovanje uporabnika prora- poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih čuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev določa zakon, vendar največ do 5% realiziranih prihodkov v odloča župan. letu, v katerem se daje poroštvo. Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se ne- 115. člen porabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se Finančno poslovanje občine izvršuje finančno-računo- prerazporedijo med druge uporabnike. vodska služba občine.

109. člen 116. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezer- naročanje. ve občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na 1. prvi naslednji seji. Splošni akti občine

110. člen 117. člen Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skup- Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega no doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, sveta, odloki, odredbe, pravilniki, sklepi in navodila. ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske prihodkov. Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo re- Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet zerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. prihodkov in odhodkov za zadnje leto. Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja po- slovnik občinskega sveta. 111. člen Rezerva se uporablja: 118. člen – za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoči prizadetim Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov ob- suša, potres, požar, poplave, toča in druge naravne oziroma činskega sveta. ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske Statut se sprejme po enakem postopku, kot je pred- kužne bolezni in rastlinski škodljivci; pisan za sprejem odloka. Stran 10980 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10981

119. člen občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjin- posega v njeno pristojnost. sko večino navzočih članov, se uredijo organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti 129. člen članov občinskega sveta. Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi 120. člen izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svo- osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi je pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pri- 130. člen stojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh 121. člen postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. 131. člen 122. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se državnih predpisov, ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru 123. člen Republike Slovenije. Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE

124. člen 132. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zako- ljeni v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica ali v Urad- nitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pri- nem listu Republike Slovenije, če tako odloči občinski svet stojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci ob sprejemu posameznega akta in pričnejo veljati petnajsti občinske uprave. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, V enem izmed navedenih uradnih glasil se objavljajo opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primer- tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. nostjo in strokovnostjo njihovega dela. Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko 2. Posamični akti občine pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na 125. člen teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje Posamični akti občine so odločbe in sklepi. nalog iz državne pristojnosti. S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča ob- Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad čina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelo- državne pristojnosti. vanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. 126. člen O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave o upravnem postopku, odloča na drugi stop- XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE nji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. 133. člen O pritožbah zoper posamične akte izdane o upravnih Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Občine organ, ki ga določa zakon. Ivančna Gorica O zakonitosti določenih posamičnih aktov občinskih Občinski svet mora v roku 6 mesecev po uveljavitvi organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. tega statuta uskladiti poslovnik in druge splošne akte s tem statutom.

IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN 134. člen ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Go- 127. člen rica, št. 1/95 in 7/98). Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se po- 135. člen sega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine nem listu Republike Slovenije. posega v njene pravice. Št. 01502-0001/99 128. člen Ivančna Gorica, dne 11. maja 2001. Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor Republike Župan Slovenije ali Vlada Republike Slovenije s svojimi predpisi Občine Ivančna Gorica urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti Jernej Lampret, prof. l. r. Stran 10980 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10981

KOČEVJE XI. Merila in pogoje za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 4101. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za XII. Prehodne in končne določbe. Poljansko dolino (PUP4) v Občini Kočevje 6. člen Na podlagi 31. in 175. člen Zakona o urejanju prostora Splošna merila in pogoji veljajo za vsa ureditvena ob- (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) in 27. člen Statuta močja obravnavanih prostorskih celot, razen če ni s poseb- Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99, 53/99 – popr. in nimi merili in pogoji za posamezno ureditveno območje ali 43/03) je Občinski svet občine Kočevje na 13. redni seji dne ureditveno enoto drugače določeno. 15. 7. 2004 sprejel 7. člen O D L O K Upravni organ občine, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijske informacije za posamičen poseg o prostorskih ureditvenih pogojih za Poljansko v prostor zahteva podrobno analizo prostorskih pogojev v dolino (PUP4) v Občini Kočevje območju, če je to potrebno: – za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo 1. UVODNE DOLOČBE – za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev 1. člen v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje – za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja ne- za območje Poljanska dolina (PUP4) v Občini Kočevje, ki jih varnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne je izdelal POPULUS Podjetje za prostorski inženiring, d.o.o., izrabe prostora. iz Ljubljane, v februarju 2004, pod št. projekta 220-08-03 in – za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja. dopolnil na osnovi pripomb iz javne razgrnitve v mesecu Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi kot juniju 2004. urbanistična presoja za izdelavo posebnega dela Projekta 2. člen za gradbeno dovoljenje in jo izdela za to delo pooblaščen Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s pros- inženir z licenco P – IZS. torskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana Ob- čine Kočevje za obdobje 1986-2000 in urejajo: – območja, za katera ni predvidena izdelava prostorskih III. FUNKCIJE UREDITVENIH OBMOČIJ ureditvenih načrtov (PIN) – območja za katera se predvideva izdelava prostorskih 8. člen izvedbenih načrtov Na obravnavanem območju Občine Kočevje se pojav- ljajo različne prevladujoče funkcije. Temu bodo podrejeni vsi 3. člen naslednji posegi v prostor. Za ohranjanje krajinske identitete Meje območij ureditvenih območij in morfoloških enot prostora se morajo varovati obstoječe zelene površine v kme- so razvidne iz grafičnih prilog preglednega topografskega in tijski rabi in gozd. V že sedaj intenzivno pozidanih območjih katasterskega načrta v M 1:5000. Meja obravnavanega po- so možne le dopolnilne gradnje. Posegi v ta prostor so možni teka po meji katastrskih občin, ki so zajete v območju planske le z merili in pogoji o vrsti dopustnih posegov in drugimi po- celote P11 – Poljanska dolina. goji, določenimi za posamezno morfološko enoto. Glede na pretežno namembnost prostora se s prostor- skimi ureditvenimi pogoji in s tem odlokom celotno območje II. SPLOŠNE DOLOČBE obravnava kot:

4. člen K – OBMOČJA UREJANJA NAMENJENA KMETIJ- Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: STVU – besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih: Glede na tip ločimo naslednje morfološke enote: – grafični prikaz na digitalnem katastrskem načrtu v N – njive merilu 1:5000 T – travniki – grafični prikaz na temeljnem topografskem načrtu v S – sadovnjaki merilu 1:5000 P – pašniki – katalog pogojev za posege v prostor V – vodotok – smernice in mnenja pristojnih mnenjedajalcev. G – gozd Z – stavbna zemljišča 5. člen O – ostalo Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usme- ritvami določajo: G – UREDITVENA OBMOČJA NAMENJENA GOZ- I. Uvodne določbe DOVOM II. Splošne določbe Glede na tip ločimo naslednje morfološke enote: III. Funkcije ureditvenih območij 1. – večnamenski gozd IV. Splošna merila 2. – gozd z lesno produktivno funkcijo in pogoji glede vrste posegov 3. varovalni gozd V. Merila in pogoji za oblikovanje pri posegih v prostor 4. – gozd s posebnim namenom VI. Merila in pogoji za urejanje prometa in zvez 5. – gozd s poudarjeno hidrološko funkcijo VII. Merila in pogoje za kumunalno in energetsko opremlja- 6. – gozd s poudarjeno varovalno funkcijo nje 7. – gozd s poudarjeno biotopsko funkcijo VIII. Merila in pogoje za druge posege, ki trajno spremenijo 8. – gozd s poudarjeno funkcijo varovanja naravnih prostor vrednot in kulturne dediščine IX. Merila in pogoje za varovanje narave in kulturne dediš- 9. – gozd s poudarjeno lovno gospodarsko funkcijo čine 10. – gozd s poudarjeno poučno funkcijo – pot X. Merila za varovanje in izboljšanje okolja J – jasa Stran 10982 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10983

V – UREDITVENA OBMOČJA VODOTOKA 13. člen V območjih urejanja, ki se urejajo s tem odlokom se dovoljuje gradnja in vzdrževalna dela na tistih komunalnih in IV. SPLOŠNA MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE infrastrukturnih objektih in napravah, kjer so dela predvidena POSEGOV V PROSTOR z družbenim planom in planom Sklada stavbnih zemljišč ter na pobudo posameznih investitorjev. 9. člen Na celotnem območju, ki se ureja s prostorskimi uredit- 14. člen venimi pogoji so: V območjih urejanja, ki se začasno urejajo s prostorski- – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, mi ureditvenimi pogoji, so dovoljeni le tisti posegi v prostor, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstra- ki niso v nasprotju z določbami družbenega plana in ne ovi- nitve objektov rajo njegovega izvajanja in tistih, ki ne bodo ovirali izvajanja – za prometno omrežje in naprave dopustni redno vzdr- rešitev predvidenega prostorskega izvedbenega načrta, in ki ževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in odstranitve upoštevajo merila in pogoje tega odloka. – za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in naprave za zveze dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje in odstranitve V. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE PRI POSEGIH – dopustne ureditve javnih in drugih zelenih površin V PROSTOR – za vodnogospodarske objekte in naprave dopustni 15. člen vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve – dopustne ureditve pokopališč, mrliških vežic in kapelic Objekti: v sklopu pokopališč ter postavitve spominskih plošč in drugih Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav do- obeležij ločajo: Odstranitve objektov, ki so dediščina ali spomeniki, niso 1. velikost funkcionalnega zemljišča 2. lego objektov dopustne. 3. oblikovanje objektov 10. člen 4. dograjevanje in prenavljanje obstoječih naprav ob- jektov V območju kmetijskih površin so dovoljeni: 5. enostavni objekti (pomožni in začasni objekti) – kmetijski prostorski ureditveni posegi 6. vzdrževalna dela – gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno 7. urejanje okolice kmetijski dejavnosti 8. urejanje kmetijskih zemljišč – ureditev športno-rekreacijskih in poljskih poti. 9. urejanje gozdnih površin 11. člen 10. vodnogospodarske ureditve 11. urejanje prostora. V območju gozdnih površin so dovoljeni: – gozdnogospodarski ureditveni posegi 16. člen – gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno Funkcionalno zemljišče se določa z lokacijsko doku- gozdnogospodarski dejavnosti mentacijo na osnovi namembnosti in velikosti stavbe, narav- – gradnja in ureditev gozdnih cest in športno-rekrea- nih danosti z upoštevanjem predvidenega modela pozidave cijskih poti. in predvidenega razvoja. 12. člen 1. Velikost funkcionalnega zemljišča V ureditvenih območjih naselij in zaselkov označenih z Kolikor v katalogu pri posameznih morfoloških enotah (Z), ki so grafično prikazani, so dovoljeni naslednji posegi: ni drugače navedeno, veljajo naslednja merila za določanje – novogradnja stanovanjskih objektov (v stanovanjskih velikosti funkcionalnega zemljišča: objektih je dovoljeno opravljanje mirne poslovne dejavnosti 1.1. Za stanovanjske hiše kot npr.: pisarna, prenočišča za goste ipd.) – širina funkcionalnega zemljišča okrog stavbe je pred- – novogradnja stanovanjskih objektov s poslovno, ser- vidoma od 1 m do 10 m, visno, storitveno, in turistično dejavnostjo v pritličju – vsak objekt mora imeti dovoz z javne ceste šir. 3,5 m. – novogradnja gospodarskih objektov za kmetijsko – gradbena parcela je praviloma velika 600 m2 v ob- dejavnost močju gostejše pozidave v starih vaških jedrih in 1.000 m2 – novogradnja delavnic za ekološko neoporečne de- na obrobju vasi javnosti – pozidanost parcele je lahko 30%, v vaških jedrih pa je – novogradnja objektov za servisne, storitvene, proiz- lahko procent pozidanosti večji do 40%. vodne dejavnosti, obrt in turizem – na funkcionalnem zemljišču mora biti za vsako sta- – novogradnja objektov za centralne dejavnosti (šole, novanjsko enoto in za vsako počitniško enoto predvidena vrtci,...) najmanj po dve parkirni mesti. – spreminjanje namembnosti objektov 1.2. Za kmetije – dozidave, nadzidave, vzdrževalna dela, adaptacije, Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi rekonstrukcije z upoštevanjem lege in medsebojne razporeditve objektov, z – postavitev pomožnih in začasnih objektov upoštevanjem možnost širjenja proizvodnje, manipulativnega – urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igriš- prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije ča, pešpoti, parki,... in pridelkov: – odstranitev obstoječih objektov. – velikost manipulativnega prostora je prilagojena upo- V katalogu prostorskih ureditvenih pogojev je za vsako rabi mehanizacije (radij 15 m) morfološko enoto posebej določeno, kateri od naštetih po- – širina dovoza 3,5 m segov so dovoljeni. Za posege, ki v katalogu za določeno – velikost funkcionalnega zemljišča znaša načelno morfološko enoto niso našteti, velja, da znotraj te morfolo- 2000m2. ške enote praviloma niso dovoljeni. Za vzdrževalna dela, 1.3. Za obrtne, proizvodne delavnice in gospodarska adaptacije in rekonstrukcije velja, da so dovoljeni na vseh poslopja: objektih. – širina ob objektu 2-10 m Stran 10982 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10983

– dovozna pot širine 3,5 m – gradnje balkonov na čelnih fasadah, večkotnih izzid- – izkoristek zemljišča do 50% kov in teras niso dovoljene, možna izvedba ganka najmanj – na funkcionalnem zemljišču morajo biti predvideni na 2/3 dolžine vzdolžne fasade parkirni prostori (glede na število zaposlenih in velikost 3.1.2. Gospodarski objekti namenjeni kmetijstvu in delavnice) delavnice – tloris: razmerje med osnovnima stranicama 1:1,8 ali več, 17. člen dolžina krajše stranice praviloma ne sme biti večja od 12 m 2. Lega objektov – velikost objekta je odvisna od njegove funkcije Novogradnje, nadomestne gradnje, dozidani deli stavb – višina: P+M ter pomožni in začasni objekti, morajo biti od parcelne meje – streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z odmaknjeni najmanj 1⁄2 višine objekta merjeno od kapi. Za daljšo stranico, naklon strešine 38-45° manjšo razdaljo si mora investitor pridobiti soglasje lastnika – kolikor strešna kritina za posamezno morfološko eno- sosednje parcele. to v katalogu ni posebej predpisana, velja: kritina sme biti Smer slemena stavb mora biti usklajena z obstoječo zazida- opečna, siva ali po barvi in strukturi podobna opečni. vo, oziroma ambientalno ureditvijo gruče hiš, oziroma zaselka. 3.1.3. Počitniške hišice: 2.1.Odmiki – vikendi se smejo graditi le na v ta namen predvidenih Odmiki od javnih cest morajo biti usklajeni z zakonom o območjih javnih cestah, odmiki od nekategoriziranih cest so min. 4 m, – tloris: razmerje med osnovnima stranicama 1:1,6. razen v starih vaških jedrih, kjer se ohranja prvotna gradbena – streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z linija objektov in je potrebno soglasje upravljalca cest. daljšo stranico, naklon strešine 38-45°, odpiranje strehe: 2.2.Dostopi "frčada" v klasični izvedbi, z enakim naklonom strešine kot Do vsake parcele mora biti urejen dostop preko odmer- osnovna strešina jene in kot javno dobro vknjižene ceste ali javne poti. Dovoz – kolikor strešna kritina za posamezno morfološko preko zasebnih zemljišč se dovoli le pod pogojem, da imajo enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja:kritina sme biti lastniki teh zemljišč v zemljiški knjigi urejeno služnost. opečna, siva ali po barvi in strukturi podobna opečni. – gradnje balkonov na čelnih fasadah, večkotnih izzid- 18. člen kov in teras niso dovoljene, možna izvedba ganka najmanj 3. Oblikovanje objektov na 2/3 dolžine vzdolžne fasade Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati urbani- 3.2. Nadomestne gradnje: stične in arhitekturne značilnosti lokalnega graditeljstva, ozi- Nadomestni objekt se mora graditi na lokaciji prvotnega roma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih objekta. Izjemoma je dovoljeno postaviti nadomestni objekt ekoloških in kulturnih značilnosti krajine. tik ob stari stavbi, ta pa se mora porušiti pred izdajo uporab- Za oblikovanje objektov praviloma veljajo pogoji dolo- nega dovoljenja za novi objekt, oziroma en mesec po selitvi v čeni s tem odlokom in podrobneje v tabeli morfoloških enot. novi objekt. Obveznost odstranitve je pogoj v lokacijskem do- Oblikovanje mora biti skladno z okolico. voljenju in se vključi v bremenskem listu zemljiško knjižnega Odstopanje od predpisanih pogojev za oblikovanje vložka, pri katerem je nepremičnina napisana. objektov je dovoljeno takrat, kadar to narekujejo tehnološki Do preselitve nadomestnega objekta na novo zemljišče procesi v objektu ali kadar želimo z drugačno obliko doseči lahko pride v naslednjih primerih: likovni ali vsebinski poudarek v prostoru. Taki posegi so iz- – ko zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji jemni in ne smejo imeti motečih vplivov na okolico. ni možna 3.1. Novogradnje – ko ima selitev objekta za cilj izboljšanje prometne ali 3.1.1. Stanovanjski objekti požarne varnosti ter sanitarno higienskih pogojev Pri objektih krajevno značilne arhitekture velja: – ko ima selitev objekta za cilj pridobiti površine za – stavbe stojijo samostojno gradnjo in razvoj infrastrukturnih ali komunalnih objektov in – višina: P+M, s kletjo ali brez, višina kolenčnega zidu naprav, oziroma objektov javnega pomena je maks. 0,40 m – če stoji objekt na območju, ki je zavarovano s po- – tloris: razmerje stranic ca. 1:1,6 ali več sebnimi predpisi. – streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z Dopustna je ohranitev dela obstoječega objekta tako, daljšo stranico objekta, naklon strešine 38–45°, kritina opeč- da se ohranjeni del in novi objekt povežeta v enotno oblikova- na ali siva (prvotno lesena), opečnata ali po barvi in strukturi no stavbno maso z enotno streho. Ohranjanje delov prvotnih podobna opečni objektov kot samostojnih objektov ni dopustno. – fasada: zaglajeno ometana, pogosti so poudarjeni Nadomestni objekt mora ohranjati arhitektonske in urba- vogali (izdelani iz ometa ali naslikani) nistične kvalitete obstoječega objekta ter ohranjati kvalitetne – materiali: naravni kamen, opeka, omet, les ambientalne znčilnosti prostora. – gradnje balkonov na čelnih fasadah, večkotnih izzid- 3.3. Dozidave in nadzidave: kov in teras niso dovoljene, možna izvedba ganka najmanj Dozidave in nadzidave stavb so dovoljene, kolikor v na 2/3 dolžine vzdolžne fasade katalogu za posamezno morfološko enoto ni drugače na- Za vse novogradnje stanovanjskih objektov velja: vedeno. Za dozidane in nadzidane dele stavb se smiselno – tloris: razmerje stranic ca. 1:1,6 ali več uporabljajo ista oblikovalska določila kot za novogradnje. – po višini se objekti morajo prilagajati sosednjim ob- Dozidani ali nadzidani del se mora z obstoječim objektom jektom povezati v enotno stavbno maso z enotno streho, ter se – kolikor višina objektov za posamezno morfološko eno- po oblikovanju in materialu ne sme bistveno razlikovati od to v katalogu ni posebej predpisana, velja: maks. dovoljena prvotnega dela objekta. višina je P+M, pri čemer je kolenčni zid visok maks. 40 cm. 3.5. Enostavni objekti (pomožni in začasni objekti): – streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z 3.5.1. Pomožni objekti: daljšo stranico, naklon strešine 38–45°, odpiranje strehe: Na območjih, ki jih ureja ta odlok, je možna gradnja eno- "frčada"izvedena klasično, z enakim naklonom strešine kot stavnih objektov v skladu z zakonskimi predpisi. osnovna strešina ali kot sušilna lina; 3.5.2. Začasni objekti in naprave: – kolikor strešna kritina za posamezno morfološko Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja:kritina sme biti zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene, družbene opečna, siva ali po barvi in strukturi podobna opečni. Valovita dejavnosti, skladiščenje, šport in rekreacijo, potreb za se- ali kovinska kritina ni dovoljena zonsko in turistično ponudbo ali občasne prireditve, se lahko Stran 10984 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10985 postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem srednjeročnem obdo- Športno rekreacijske dejavnosti so možne tudi na po- bju ni predviden trajni poseg v prostor, na osnovi začasnega plavno ogroženih površinah (razen objektov) na način, ki bo lokacijskega dovoljenja. Po odstranitvi začasnega objekta je zagotavljal stabilnost površin v primeru poplavljanja. na tem mestu potrebno vzpostaviti prvotno stanje. Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov je strogo prepo- Reklame, napisi in informativne table morajo biti obliko- vedano. vani z značilnimi elementi, pregledni in nemoteči za voznike Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti in za krajino. takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora Pogoje za postavitev večjih reklamnih znamenj in turi- biti varnost objektov pred stoletnimi vodmi z zagotovitvijo stičnih tabel ureja občinski odlok. minimalno 50 cm varnostne višine. Na podlagi 150. člena ZV se lahko posegi v prostor, ki 19. člen bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje 4. Urejanje okolice objektov voda izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja. Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z ob- V obravnavanem območju se nahaja vodovarstveni pas, likovnimi značilnostmi ožjega območja nameravanega po- zato je potrebno pri nčrtovanju posegov v prostor upoštevati sega in se mora podrediti večinskim kvalitetnim rešitvam v Odlok o varovanju virov pitne vode, ki velja za to območje. Za prostoru. posege na tem območje je potrebno pridobiti vodno soglasje Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od v skladu s 150. členom ZV. višine naravnega terena, če so potrebni podporni zidovi, Za vse posege na vplivnem območju mejne reke Kolpe morajo biti kolikor so višji od 1 m prikazani v projektu za in pritokov, ki lahko bistveno vplivajo na količino in kvaliteto gradbeno dovoljenje. vode mejnega vodotoka, je na podlagi sklepa Slovensko Zemljišče se uredi in zasadi z zelenjem skladno s kra- Hrvaške komisije za vodno gospodarstvo, potrebno pridobiti jinskim načrtom. tudi soglasje strokovnih služb Hrvaških vod. Ograje ob parcelni meji so dopustne lesene ali zasajene z živo mejo.Ograja ne sme presegati višine 1,2 m in mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako spo- VI. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETA razumeta oba soseda. Ograje ob isti ulici ali cesti morajo biti IN SISTEMA ZVEZ oblikovane na enak način. Pri ureditvenih delih je potrebno uporabljati lokalna 23. člen gradiva in značilno vegetacijo. Skupna merila in pogoji glede prometnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja. 20. člen 5. Urejanje kmetijskih površin 24. člen Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati Območje ureditve se nahaja ob sledečih regionalnih značilnosti kulturno-krajinskega vzorca tako, da upoštevajo: cest I. reda (R1-217 na odseku Brezovica – Kanižarica), III. – naravne in antropogene elemente prostora (razmerje reda (R3-658) na odseku 1433 Stari trg – Brezovica), III. reda do gozdnih površin, sistem parcelacije, sistem komunikacij, – turistični cesti RT-918 na odseku Kot Grgelj. oblike terena in ograjevanje prostora). Na območju gradnje v varovalnem pasu navedenih dr- – morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, žavnih cest, ki znaša 15 m in cestnem telesu le teh, si je vsak struktura vegetacije, struktura vodotokov), posamezen investitor dolžan pridobiti na podlagi ustrezno pri- – značilne krajinske in mikroambientalne poglede, pravljene dokumentacije projektne pogoje in soglasje s strani – ohranjajo sistem poljskih poti, da bi se omogočila do- upravljalca državne ceste – Direkcije RS za ceste. stopnost do vseh parcel. Za gradnjo novih cestnih priključkov na kategorizirane ceste oziroma za rekonstrukcijo obstoječih cestnih priključ- 21. člen kov ter gradnje v varovalnem pasu mora investitor upoštevati 6. Urejanje gozdnih površin naslednjo zakonodajo, normative in predpise: Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), Pra- kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elemen- vilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih tov, tako da ohranjajo: cestah (Uradni list RS, št. 46/00), Zakon o varnosti cestnega – značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru, prometa (Uradni list RS.št. 30/98), Tehnični normativi za pro- – značilnosti oblikovanja gozdnega roba jektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI – značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih antro- 1991), Pravilnik o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, pogenih elementov prostora. ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih regionalnih cestah (Uradni list RS, št. 37/03), Pravilnik o 22. člen zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS 14/99), standarde za 7. Urejanje s področja upravljanja z vodami cestogradnjo in materiale uporabljene v cestogradnji. V skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) Na kategoriziranih cestah je potrebno varovati pred- je med ostalim potrebno upoštevati, da je prepovedana grad- videne rezervate za rekonstrukcijo. nja na vodnem in priobalnem zemljišču (razen izjem, ki jih Rekonstrukcije prometnic z večjim odstopanjem od ob- določa 37. člena ZV-1), pri tem pa upoštevati tudi zahtevane stoječih tras niso dopustne. odmike meje priobalnih zemljišč od vodnih zemljišč (15 m na Pri rekonstrukciji cest in preplastitvah je potrebno nivo vodah 1. reda (Kolpa), 5 m na vodah 2. reda) cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z nivoji vhodov v ob- Dosledno je potrebno upoštevati določbe 83. do 89. čle- jekte, tako da se pri tem dostopnost ne zmanjša. na ZV-1 o ogroženih območjih, ki morajo biti natančno opre- Trase prometnic ne smejo posegati v območja brezen, deljena. jam in izvirov ali sekati vodnih žil. Nove gozdne ceste in do- Na območjih, ki so že opredeljena kot stavbna, je po- stopne ceste preko zavarovanih ali vizualno izpostavljenih trebno zagotoviti poplavno varnost objektov z upoštevanjem območij niso dopustne. 50 cm varnostne višine nad gladino stoletne visoke vode Tam, kjer ureditev prometnic prečkajo obstoječe poti, jih oziroma maksimalne doslej opažene kote na način, ki ne bo je potrebno na novo urediti. poslabševal razer v tem smislu na ostalih območjih oziroma ostalim uporabnikom prostora. 25. člen Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je po- Vozišča kmetijskih in gozdnih prometnic naj bodo trebno urediti v skladu z 92. člena ZV. praviloma široka 3-4 m, razen v ostrih zavojih, pri tem so Stran 10984 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10985

na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in Elektrika: deponij za les. Za obstoječe in predvidene povezave s srednjena- Pri projektiranju, urejanju in vzdrževanju gozdnih pro- petostnimi daljnovodi je potrebno rezervirati in upoštevadi metnic je potrebno upoštevati veljavne Smernice za projek- daljnovodne koridorje. tiranje gozdnih cest in Pravilnik o načrtovanju, gradnji in rabi Za priključevanje na električno omrežje je potrebno gozdnih prometnic. upoštevati pogoje, ki jih predpiše upravljalec v elektro-ener- getskem soglasju. Za vsako prestavitev, pokablitev oziroma 26. člen izgradnjo novih elektroenergetskih naprav in vodov, je po- Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavno- trebno poseg uskladiti s podjetjem DE Elektro Kočevje. stih morajo biti locirana ob ali za objektom ter opremljena z lovilci olj. Javna razsvetljava: Večja parkirišča in počivališča ob državni cesti izven Za območja, ki so še brez javne razsvetljave se izdela ureditvenih območij naselij, morajo biti urejena z objekti in enotni sistem. opremljena s klopmi, smetnjaki, sanitarijami in pitno vodo. PTT omrežje: 27. člen Telekomunikacijsko omrežje je na območju izvedeno z Prehodi za pešce morajo biti izvedeni tako, da so upo- zemeljskimi kabli, kabelsko kanalizacijo in zračnimi kabli in rabni za funkcionalno ovirane ljudi. Avtobusna postajališča je vključeno v LC Predgrad. Pri posegih v prostor je potrebno morajo imeti označene in osvetljene prehode čez cesto. upoštevati trase obstoječeha in projektiranega TK omrežja.

28. člen Kabelsko razdelilni sistem KRS: Ob medkrajevnih kablih je v trimeterskem pasu dopust- Za sprejem televizijskih programov preko satelita in na le gradnja komunalnih naprav. distribucijo signala je potrebno obravnavano območje pri- ključiti na predvideno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. Vse druge VII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN rešitve niso dopustne. ENERGETSKO OPREMLJANJE Za gradnjo kabelskega sistema je potrebno izdelati do- kumentacijo z vsemi soglasji. 29. člen Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja Zagotavljanje požarne varnosti: veljajo za vsa območja urejanja v obravnavanem območju. Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja zaščite objektov 30. člen pred požarom. Za požarno varnost je nujno upoštevati in V rezervatu predvidenih energetskih in komunalnih vo- zagotoviti ustrezne intervencijske poti in zadostne odmike dov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, pozidav, od objektov. nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrže- VIII. MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE, KI valna dela. TRAJNO SPREMINJAJO PROSTOR

31. člen 32. člen Vse obstoječe in predvidene nove objekte je potrebno Pri melioracijah, obnovi in graditvi poljskih in gozdnih priključiti na javno električno, vodovodno in kanalizacijsko poti, ostalih zemeljskih delih in pri urejanju brežin je potrebno omrežje. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti poteg tehnično-funkcionalnih pogojev upoštevati tudi pogoje medsebojno usklajeni. ohranjevanja in varovanja narave in kulturne dediščine ter kvalitete oblikovanosti kulturne krajine. Vodovod: V primeru izgradnje ali rekonstrukcije vodovodnega omrežja, je praviloma obvezna sanacija vseh komunalnih IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVE IN vodov in ureditev. KULTURNE DEDIŠČINE Vse nove objekte je obvezno priključiti na vodovodno omrežje v soglasju z upravljalcem. 33. člen Pri izvajanju posegov v prostor je potrebno, v skladu z Kanalizacija: določili dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega Obvezno je odvajanje odpadnih voda v sistemu javne plana in strokovnimi smernicami pridobiti mnenje pristojne kanalizacije s končno dispozicijo v lokalni čistilni napravi. službe. Strokovne smernice so sestavni del prostorskih ure- Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje od- ditvenih pogojev. padnih voda, so obvezne troprekatne nepretočne greznice, Varovanje kulturne dediščine: ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno po- na ustrezna odlagališča ali pa izvedba manjših čistilnih leg pogojev zapisanih v tabelah upoštevati tudi naslednje naprav. omejitve: – gradnja novih stavb v vidnem polju sakralne arhitektu- Odvoz komunalnih odpadkov: re, če zapira njeno veduto ali ruši prostor ob njej ni možna Na območju Poljanske doline odvoz komunalnih od- – pri gradnji nadomestnih in novih stavb je potrebno padkov izvaja JP Komunala Kočevje d.o.o. Pred pridobitvijo upoštevati ulično linijo starih objektov gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti njihove pogoje – z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spremi- in soglasja, pri projektiranju pa je potrebno upoštevati občin- njati značilnega sistema pozidave ske predpise o ravnanju z odpadki, Zakon o varstvu okolja – območja s karakterističnimi pogledi na naselja, na- (Uradni list RS, št. 41/04) ter Pravilnik o minimalnih pogojih ravne znamenitosti oziroma posamezne lokacije so neza- za ureditev in določitev zbirnega in odjemnega mesta ter o zidljive načinu za določanje velikosti in števila posod za zbiranje – novogradnje in stavbe, ki se nadzidajo, ne smejo iz- komunalnih odpadkov (Uradni list SRS št. 40/86). stopati iz silhuete naselja. Stran 10986 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10987

Ohranjanje narave: – potrebne odmike med objekti ali potrebno požarno Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omeje- usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot vanje širjenja ognja ob požaru (smernica SZPV 204) in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti – prometne in delovne površine za intervencijska vozila navedeni v strokovnem gradivu “Naravovarstvene smernice (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču) za prostorsko ureditvene pogoje za območje Poljanske doline – vire za dodatno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik – PUP4 v Občini Kočevje (ZRSVN, OE Ljubljana, september o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje po- 2003), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Ob- žarov, Uradni list SFRJ, št. 30/91) čine Kočevje. Pri vsakem posegu v prostor je potrebno upoštevati veljav- Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovo- ne predpise in občinski odlok o zakloniščih in drugih objektih. ljenja na območju, ki se ureja s tem aktom in je ta načrtovan na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je treba pred tačetkom izdelovanja XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje in sicer za tista 36. člen območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v Legalizacija objektov in naprav zgrajenih brez gradbe- naravovarstvenih smernicah določeno. Naravovarstvene po- nega dovoljenja v naseljih in zaselkih ter izven ureditvenih goje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, območij naselij, je možna samo za tiste objekte, ki izpolnju- prostor in energijo. jejo pogoje iz tega odloka in so na dan objave tega odloka Vsa območja in objekti so razvidni iz tekstualnega in v Uradnem listu Republike Slovenije zgrajeni najmanj do II. grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev. gradbene faze.

37. člen X. MERILA ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA Prostorski ureditveni pogoji za Poljansko dolino so na vpogled občanom, podjetjem in drugim skupnostim, pri 34. člen upravnem organu Občine Kočevje pristojnem za urbanizem, 1.Splošni pogoji gradbene in komunalne zadeve. Za zagotovitev kvalitetnih pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebna: 38. člen – zaščita vodnih virov in vodotokov ter jezer pred one- Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo poob- snaženjem laščene inšpekcijske službe. – odprava divjih odlagališč komunalnih odpadkov – sanacija območij, ki so izpostavljeni hrupu 39. člen – odprava dimnih emisij. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem 2. Varstvo zraka listu RS. Podjetja in druge pravne osebe morajo poleg stalnega nadzora onesnaženja, ki ga povzročajo viri onesnaževanja Št. 352-92/04-141 zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici, takoj pristopiti Kočevje, dne 27. julija 2004. k strokovni sanaciji izvorov in odpravi nedovoljenih emisij v zrak, kot to predpisuje zakon o varstvu zraka. Župan 3. Varstvo voda in priobalnih površin Občine Kočevje Varstveni režimi in območja vodnih virov so določeni s Janko Veber l. r. predpisi, ki urejajo to področje. 4. Varstvo tal Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali KRANJ podtalnico. 5. Varstvo pred hrupom 4102. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dimnikarski službi v Mestni občini Kranj dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa. Objekti za obrt in proizvodnjo morajo Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih biti locirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo v stano- javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 29. in 61. člena vanjska območja. Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, Po zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bival- 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98), 26. člena Zakona nem okolju mora biti sestavni del lokacijske dokumentacije o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 1. člena pisna izjava projektanta, da so pri načrtih upoštevani pogoji Zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74 in za varstvo pred hrupom. Uradni list RS, št. 14/90) 3. in 25. člena Zakona o prekrških Če je protihrupna zaščita potrebna, mora biti grajena (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, in Uradni list sočasno z izgradnjo objekta. RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97 in 73/98), 2. člena 6. Varovanje kmetijskih zemljišč Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. Kmetijska zemljišča so zavarovana v skladu z Zakonom 60/02) in 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list o kmetijskih zemljiščih. RS, št. 43/95) je Svet Mestne občine Kranj na 14. seji dne 26. 5. 2004 sprejel

XI. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI O D L O K IN DRUGIMI NESREČAMI o spremembah in dopolnitvah odloka o 35. člen dimnikarski službi v Mestni občini Kranj Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (ZVOoz-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 1. člen 87/01) in zasti: V Odloku o dimnikarski službi v Mestni občini Kranj – pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja (Uradni list RS, št. 57/03) se v 15. členu črta zadnja alinea. Stran 10986 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10987

2. člen 2. člen V 17. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: Cenik storitev v poslovnih objektih „Dimnikarske storitve mora izvajati racionalno, tako da Redno čiščenje naprav bodo posledično storitve tudi za uporabnika finančno naj- - gostinski štedilnik, pekovska peč 7.600 ugodnejše.“ - kurilna naprava moči do 50 kW 10.110 3. člen do 100 kW 12.620 V VIII. poglavju se spremeni naslov tako, da se glasi: do 400 kW 17.984 „VIII. FINANCIRANJE“ do 700 kW 25.534 4. člen do 1.500 kW 37.285 V 24. členu se črtajo določbe drugega, tretjega, četrtega vsak nadaljni 1 kW 134 in šestega odstavka. - dimovodna tuljava od kurilne naprave moči do 100 kW 4.300 5. člen do 700 kW 7.412 Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem do 1.500 kW 10.618 listu Republike Slovenije. prezračevalna tuljava, iztočnica 3.200 - dimovodni kanali Št. 35209-0002/2003-46/14 dolžine do 0,50 metra 3.200 Kranj, dne 10. junija 2004. vsak nadaljnji meter 1.450 Pregledi naprav Župan - prvi pregled Občine Kranj kurilna naprava 37.285 Mohor Bogataj, univ. dipl. org. l. r. tuljava 3.200 - pregled dimovodnih poti kurilna naprava 40% cene čiščenja naprave tuljava 60% čiščenja tuljave 4103. Sklep o določitvi cen in pogojev izvajanja - letni pregled 50% cene čiščenja naprav v uporabi dimnikarskih storitev - ponovni pregled 50% cene prvega pregleda in pregleda dimovodnih poti Na podlagi 13. člena Odloka o dimnikarski službi v Meritve emisij dimnih plinov Mestni občini Kranj je Svet Mestne občine Kranj na 14. seji - kurilne naprave moči do 24 kW 15.930 dne 26. 5. 2004 sprejel - kurilne naprave moči nad 24 kW prva meritev – na prvi stopnji 24.260 S K L E P druga meritev – na drugi stopnji 11.642 o določitvi cen in pogojev izvajanja dimnikarskih tretja meritev – pri modularni regulaciji 6.970 storitev - 4 ali več kurilnih naprav 6.970 - ponovna meritev 11.620 1. člen Cene storitev v stanovanjskih hišah ali stanovanjskih 3. člen enotah Delo po času in ostale storitve Redno čiščenje naprav ročno čiščenje naprav 5.750 prva tuljava, prva storitev 3.200 strojno čiščenje naprav 7.600 kurilna naprava moči nad 8 kW 2.750 izdelava strokovnih ocen in poročil 9.148 tuljava kurilne naprave moči nad 8 kW 1.450 proti korozijska zaščita 50% cene čiščenja naprav skupna tuljava v etažnem stanovanju 1.450 iztočnica 1.100 4. člen dimovodni kanal 550 Drugi pogoji izvajanja dimnikarskih storitev: - storitve v sklopih 1. za zaključno čiščenje naprav, ob koncu kurilne se- tuljava z iztočnico 4.300 zone in za pripravo naprav za inšpekcijski pregled, se cene dve tuljavi z iztočnico 5.750 čiščenja povečajo za 50%; tuljava z iztočnico in kurilna naprava 6.300 2. za storitve, ki se opravljajo pod težkimi pogoji (delo do 8 kW na višini, v notranjosti kurilne naprave, temperaturne razlike, tuljava z iztočnico in kurilna naprava 7.600 škodljivi plini ipd.) in za izžiganje tuljav se cene povečajo za nad 8 kW 50%; Pregledi naprav 3. za pripravo in zaključek dela v industriji se cene sto- - prvi pregled naprav ritev povečajo za 30%; v stanovanjski hiši 21.400 4. meritve emisij dimnih plinov se izvajajo skupaj z v etažnem stanovanju 13.200 letnim pregledom naprav, pri tem se obračuna le cena za ene tuljave 2.900 meritev emisij dimnih plinov; - pregled dimovodnih poti 3.200 5. čas na poti se obračuna le za posamezno storitev v - letni pregled naprav 50% cene čiščenja naprav v uporabi objektu, ki je oddaljena od Kranja več kot 30 minut vožnje z vozilom oziroma v primeru peš hoje do uporabnika, če je - ponovni pregled 50% cene prvega pregleda naprav ali uporabnik oddaljen eno uro peš hoje; letnega pregleda naprav 6. za storitve, ki so bile najavljene, pa jih po krivdi upo- Meritve emisij dimnih plinov rabnika ni bilo mogoče opraviti, se obračuna povračilo v višini prva ali občasna meritev 6.500 dejanskih stroškov; kot krivdo uporabnika je mogoče smatrati ponovna meritev 3.800 le v primeru, ko uporabnik potrdi najavljen čas prihoda dim- Stran 10988 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10989 nikarja ali ko uporabnik naroči dimnikarske storitve, potrdi 4. člen najavljen čas vendar dimnikar ne more opraviti storitve. V prvem stavku drugega odstavka 3. člena se črta 7. če ima pravni subjekt svoje poslovne prostore v ob- besedilo: »ki se lahko uporablja tudi samostojno – brez jektu, ki ima status stanovanjske hiše oziroma stanovanjske logotipa«. enote, se storitve zaračunajo po 1. členu tega cenika. 5. člen 5. člen V 7. členu pravilnika se pri navedbah uradnih listov Vse cene v ceniku so v slovenskih tolarjih. V cenah je doda: »ter 52/02«. upoštevan 20% DDV ter koncesijska dajatev. 6. člen 6. člen V tretjem odstavku 8. člena pravilnika se besedilo, pi- Cenik se uporablja naslednji dan objave v Uradnem listu sano v oklepaju spremeni tako, da glasi: »Uradni list RS, št. Republike Slovenije. 8/00, 44/00, 81/00, 42/02 in 18/04.

7. člen 7. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Te spremembe in dopolnitve pravilnika začnejo veljati Republike Slovenije. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha ve- naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. ljati Sklep o določitvi cen in pogojev izvajanja dimnikarskih storitev (Uradni list RS, št. 71/03). Št. 015-01-18/01 Lendava, dne 26. julija 2004. Kranj, dne 26. maja 2004. Župan Župan Občine Lendava Občine Kranj mag. Anton Balažek l. r. Mohor Bogataj, univ. dipl. org. l. r.

LJUBNO LENDAVA 4105. Odlok o lokacijskem načrtu za širitev 4104. Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih glinokopa v Homu v Občini Ljubno podeljevanja pravice do uporabe kolektivne znamke Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Urad- ni list RS, št. 110/02 ter na podlagi 7. člena Statuta Občine Na podlagi 46. člena Zakona o industrijski lastnini Ljubno (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 2/99) je (Uradni list RS, št. 45/01, 96/02 in 37/04), 21. in 29. člena Občinski svet občine Ljubno na 13. redni seji dne 27. 5. 2004 Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, sprejel 45/94, 57/94, 57/94, 14/95, 29/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/ 96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00, 28/01, 87/01, 16/02, 51/02 in 108/03) O D L O K ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Lendava je Občinski svet občine Lendava na 12. seji dne 26. 7. 2004 sprejel o lokacijskem načrtu za širitev glinokopa v Homu v Občini Ljubno S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E P R A V I L N I K A I. SPLOŠNE DOLOČBE o pogojih podeljevanja pravice do uporabe 1. člen kolektivne znamke S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremem- bah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana 1. člen Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, do- V preambuli Pravilnika o pogojih podeljevanja pravice polnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana do uporabe kolektivne znamke, objavljen v Lendavskih no- Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, uskla- vicah št. 1/IV. z dne 19. 2. 2001 (v nadaljevanju: pravilnik), jenega leta 1989, za območje Občine Ljubno (Uradno glasilo se besedilo: » 23. in 24. člena Zakona o industrijski lastnini Zgornjesavinjskih občin, št. 3/2000) sprejme lokacijski načrt (Uradni list RS, št. 13/92, 27/93, 34/97, 35/97 in 54/00) na- za širitev glinokopa v Homu v Občini Ljubno (v nadaljnjem domesti z besedilom: »46. člena Zakona o industrijski lastnini besedilu: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelalo podjet- – ZIL – 1 (Uradni list RS, št. 45/01, 96/02 in 37/04)«. Pri je URBANA urbanizem, projektiranje, Kočar in Kočar d.o.o. navedbah uradnih listov za Zakon o lokalni samoupravi se Velenje, pod št. projekta 514/03. besedica »in« nadomesti z vejico; vejica se doda tudi za št. 59/99, na novo pa se dodajo naslednje številke uradnih listov: 2. člen »70/00, 100/00, 28/01, 87/01, 16/02, 51/02, 108/03)«. Lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka je izdelan na podlagi strokovnih podlag, ki so tudi sestavni del odloka: 2. člen – Rudarskega projekta Nadaljevanje odkopavanja Naslov pravilnika se pravilno glasi: »Pravilnik o kolek- keramičarske gline iz Hom I v Hom centralni del, ki ga je iz- tivni znamki«. delal Ciril Kemperle, s.p. Velenje, pod št. proj. KC-1/2002 z datumom september 2002, 3. člen – Poročilo o vplivih na okolje nadaljevanja odkopavanja V 1. členu pravilnika se besedilo: » s pravilnikom o po- karamičarske gline iz Hom I v Hom centralni del, ki ga je iz- gojih podeljevanja pravice do uporabe kolektivne znamke« delal ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, pod št. nadomesti z besedilom: »S pravilnikom o kolektivni znamki«. DP-233/03/03 z datumom julij 2003. Stran 10988 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10989

Sestavni del odloka so tudi vsa soglasja, ki so bila poda- III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN na k predlogu lokacijskega načrta iz 1. člena tega odloka. POSEGANJE V PROSTOR

3. člen Členitev ureditvenega območja Lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstu- alne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na namemb- 7. člen nost zemljišč znotraj meje ureditvenega območja, določitev Ureditveno območje lokacijskega načrta je namenjeno: pridobivalnega prostora, potek in način pridobivanja gline, pogoje za komunalno opremljanje, pogoje za ureditve pro- Namembnost območja urejanja: Velikost v ha: meta, pogoje za sanacijo glinokopa, okoljevarstvene ukrepe Pridobivalni prostor glinokopa 3,2586 ter etapnost izvajanja lokacijskega načrta. od tega: prostor za neposredno pridobivanje gline 1,7700 Tekstualni del obsega: preostali pridobivalni prostor 1,4886 – splošni del, Območje prehodnega zemljišča 0,2205 – smernice in soglasja k lokacijskemu načrtu, Ureditveno območje lokacijskega načrta skupaj 3,4791 – obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta, – priloge k obrazložitvi, Namembnost ureditvenega območja – povzetek za javnost. 8. člen Grafični del obsega: Znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta so – izreze iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine predvidene naslednje ureditve oziroma posegi v prostor: Ljubno M 1:50000, 1:25000, 1:5000, Pripravljalna dela za odpiranje glinokopa Hom-centralni – širši prikaz ureditvenega območja M 1:5000, del do debeline rentabilne gline (5 m in več): – prikaz na parcelnem načrtu M 1:2880, – na večji površini odstranitev drevja in ostale vegeta- cije, – predvidene ureditve po rudarskem projektu M1:1000, – zagotoviti prostor za izdelavo dostopa, prostor za od- 1:500, laganje humusa in jalovine, – predvidene ureditve znotraj meje ureditvenega ob- – ureditev jarka za odvod meteorne vode iz glinokopa, močja M 1:1000, ki se bo iztekal v potok A, – prikaz potrebnih ureditev izven mej ureditvenega ob- – čiščenje struge potoka A in priključka potoka B na močja M 1:1000. potok A, – ureditev dostopne poti, ki bo prečkala potok A (ure- ditev propusta profila 1200 mm z utrditvijo vtoka in iztoka iz II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA LOKACIJSKEGA kanala z namenom zmanjšanja energije visokih voda), NAČRTA – utrditev struge potoka v območju, kjer bo speljan v potok odprt jarek za odvod padavinskih voda s površine 4. člen glinokopa. Parcele, ki ležijo znotraj meje ureditvenega območja, Pridobivanje gline bo potekalo na enak način kot v ob- so naslednje: 727, 728, 739/1 del in 739/2 del, vse v k.o. stoječem glinokopu: Radmirje. – izkop gline poteka v odprtem kopu s klasičnimi grad- benimi stroji (buldožerji, bagerji, kopači, nakladalci), 5. člen – smer odpiranja in izkoriščanja glinokopa po izvršenih Opis meje ureditvenega območja lokacijskega načrta pripravljalnih delih bo od jugovzhoda proti severozahodu, za širitev glinokopa v Homu (Hom-centralni del) je podan v – na mestih, kjer bo debelina gline večja od 10 m, bo smeri urinega kazalca. Meja poteka od začetne točke opisa odkopavanje potekalo v dveh etažah (od 5 do 7 m), meje, ki jo predstavlja JV vogal parcele št. 727 k.o. Radmirje. – delovni stroji in tovornjaki uporabljajo kot gorivo nafto, Od tu dalje poteka meja v dolžini 30 m po SV meji parcele s katero se oskrbujejo sproti na bencinskih črpalkah (ni po- št. 739/1 (ki je hkrati meja območja Hom-1), se obrne v za- trebno skladiščiti goriva v neposredni bližini glinokopa). Za hodno smer ter poteka v dolžini 90 m preko parcele št. 739/1 transport gline so potrebni štirje 20-tonski kamioni, ki opravijo in 739/2 (oziroma po meji pridobivalnega prostora Hom-1). do 40 voženj na dan. Meja nato poteka v severni smeri v dolžini 40 m do JZ meje parcele št. 727, do točke, ki je 70 m oddaljena od začetne Infrastrukturna urejenost točke opisa meje. Ta del opisane meje obkroža zemljišče (del parcel št. 739/1 in 739/2), ki bo namenjeno za prehod iz 9. člen eksploatacijskega področja Hom-1 v Hom-centralni del. Meja Odpiralna in pridobivalna dela v glinokopu so sezon- ureditvenega območja se nadaljuje v smeri proti SZ po zuna- ska, zato ni predvidenih stalnih infrastrukturnih objektov. V njih robovih parcel št. 727 in 728 tako, da obkroži parcele in času izvajanja del mora biti glinokop opremljen s kemičnim se konča v začetni točki opisa meje. straniščem, opozorilnimi tablami in ploščadjo za manjše po- Velikost ureditvenega območja znotraj opisane meje je sege na delovnih strojih (menjava motornega olja, filtrov in 3,4791 ha. podobno). 6. člen Ureditveno območje lokacijskega načrta sestavljata Delovni in obratovalni čas glinokopa dva dela: – pridobivalni prostor za Hom – centralni del, ki ga tvo- 10. člen rita celotni parceli št. 727 in 728 k.o. Radmirje; Delo v glinokopu bo sezonsko in odvisno od vremenskih – območje prehodnega zemljišča iz Hom-1 v Hom- pogojev zato se časovno ne more točno v naprej določiti. Na- centralni del, ki ga tvorita dela parcel št. 739/1 in 739/2 k.o. čelno mora biti delo enoizmensko z 8-urnim delovnim časom Radmirje. in 21 delovnimi dnevi v mesecu. Ureditveno območje je določeno tudi s koordinatami vseh Izkoriščanje gline v ureditvenem območju bo zaključeno mejnih točk v rudarskem projektu iz 2. člena tega odloka. v 11 letih, skupaj s sanacijskimi deli pa v 13 letih. Stran 10990 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10991

Drugi pogoji Hom-centralni del v vodotok imenovan južni potok (potok A) je določeno na točki, ki je določena z Gauss-Krugerjevimi 11. člen koordinatami (Y = 488 590, X = 130 664 in nadmorsko višino Rudarska dela pri pridobivanju gline smejo potekati le Z = 423,0 m, parc. št. 727, k.o. Radmirje). znotraj mej, ki so v projektu iz 1. člena tega odloka oprede- ljene kot pridobivalni prostor za pridobivanje gline tako, da se odobrenim mejam ne približa več kot na 5 m. VI. POGOJI ZA SANACIJO GLINOKOPA

12. člen 17. člen V okviru prostora iz prejšnjega člena je potrebno z ru- Sanacija mora potekati sproti vsako leto na že izkorišče- darskim projektom za pridobivanje in izvajanje del opredeliti nem delu glinokopa. Jugozahodno strmo pobočje je potrebno tehnologijo izvajanja del, s katerimi bo mogoče zagotavljati prekriti s humusom in zasaditi z avtohtonimi lesnimi vrstami, maksimalni letni izkop gline v višini 8.000 m3 na leto oziroma vznožje novonastale kadunje pa zatraviti. Severovzhodni str- v povprečju do 363 m3 na dan. mi del pobočja, ki se bo nadaljeval v obstoječo ozko travnato Ukrepi za zagotavljanje varnosti pri pridobivanju gline dolino je potrebno prekriti s humusom in zatraviti. morajo biti opredeljeni v rudarskem projektu za izvajanje del; Območje odvodnega jarka proti jugu se mora zasaditi opredeljeni morajo biti na osnovi ocene tveganja in z do- z avtohtonimi lesnimi vrstami. Cevni propust na potoku A se ločitvijo ustreznih ukrepov za odpravo zmanjšanja tveganj v mora po končanem pridobivanju odstraniti in območje pre- okviru veljavnih predpisov s področja izkoriščanja mineralnih hoda sanirati, kolikor prehod ne bo uporabljen za dostop surovin, s področja varstva okolja ter pravil rudarske stroke. do glinokopa Hom-2. Odstraniti je potrebno vse ovire in objekte (zacevitve, nepotrebne jarke, utrjeno cestišče) ter 13. člen izvesti sanacijo tako, da bo območje varno za ljudi in živali. V primeru, da bi nosilec rudarske pravice nameraval Po končani sanaciji bo območje namenjeno za kmetijske in bistveno spremeniti tehnologijo pridobivanja gline in velikost gozdarske namene. odkopa, si mora pred tem pridobiti strokovno mnenje poob- Pogoji za izvedbo krajinske ureditve glinokopa, ki do- laščene institucije o tem, da je velikost vplivov nove tehnolo- ločajo oblikovanje glinokopa in sprotno zasaditev tam, kjer gije pridobivanja na okolje manjša od predhodno uporabljane je pridobivanje že končano, ter pogoji za tehnično in agro- tehnologije. biloško rekultivacijo glinokopa, so opredeljeni v projektu iz 1. člena tega odloka ter jih je potrebno upoštevati v rudar- skem projektu. IV. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE OBMOČJA

Promet VII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

14. člen Naravne vrednote, kulturna dediščina in dobrine sploš- Dostop za stroje in vozila mora biti na južni strani pred- nega pomena videnega glinokopa, kot podaljšanje obstoječe transportne 18. člen poti iz severnega dela obstoječega glinokopa, po že utrjeni makadamski cesti s priključkom na regionalno cesto II. reda Ureditveno območje lokacijskega načrta ni evidentirano št. 225/1085 Črnivec-Radmirje v km 15.300. kot ekološko pomembno območje ali kot posebno varstveno Obstoječ makadamski cestni priključek je potrebno območje, prav tako območje ni opredeljeno kot območje pri- rekonstruirati (pravokotno na os regionalne ceste šir. 2 x čakovanih naravnih vrednot ter ni zavarovano območje. 2,75 m z obojestransko bankino 2 x 1,00 m, na dolžini 12 Znotraj ureditvenega območja ni evidentiranih objektov m z min. zavijalnimi radiji 7,00 m); na priključku je potrebno ali območij varstva kulturne dediščine. urediti odvodnjavanje tako, da meteorna voda ne bo priteka- 19. člen la na regionalno cesto. Priključek je potrebno na predpisani dolžini protiprašno urediti oziroma asfaltirati in ga opremiti s Pogoji za poseganje v gozdne površine so naslednji: horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo. – krčitev gozda na predvideni površini 1,8 ha naj bo postopna, tako kot izkoriščanje gline, Kanalizacija, vodovod, elektrika – ohrani naj se jelšev sestoj in močvirje ob potoku, – poseg ne sme ovirati poseka in spravila lesa iz oko- 15. člen liških gozdov – spravilne poti se morajo ohraniti oziroma Glede na časovno omejenost del v glinokopu ni pred- nadomestiti, videnih stalnih infrastrukturnih objektov. V času izvajanja del – po končanem izkopavanju naj ob robu gozda naklon ° bo glinokop opremljen s kemičnim straniščem, opozorilnimi brežine ne presega 25 , gozdni rob pa naj se oblikuje z avto- tablami in ploščadjo za manjše posege na delovnih strojih htonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, (menjava motornega olja, filtrov in podobno). – strma površina nad potokom naj se po končanem odkopu pogozdi z listavci in borom (ocenjena površina do 15 arov). V. POGOJI ZA ODVODNJAVANJE GLINOKOPA Varovanje okolja 16. člen 20. člen Na ureditvenem območju lokacijskega načrta ni varstve- nih pasov virov pitne vode. (splošno) Območje kamnoloma leži na srednje triadnem nepla- Za ureditveno območje lokacijskega načrta glinokopa stovitem dolomitu in deloma na zgornjetriadnem dolomitu. in delovanje glinokopa se upoštevajo določila zakona o Po hidroloških kriterijih je dolomit srednje prepusten in pred- varstvu okolja – ZVO –1 (Uradni list RS, št. 41/04). Vplivi stavlja vodonosnik z razpoklinsko poroznostjo. zaradi delovanja v glinokopu, ob upoštevanju predvidenih in Znotraj mej ureditvenega območja potekata dva potoka, v Poročilu ob vplivih na okolje iz 2. člena tega odloka pred- ki sta v projektu iz 1. člena tega odloka označena kot potok A laganih ukrepov, so ocenjeni na površinske vode kot majhni; in potok B. Odvajanje padavinske odpadne vode iz glinokopa na podtalnico predvidoma vplivov ne bo; na tla in relief bodo Stran 10990 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10991

zmerni; na populacijo prostoživečih živali bodo vplivi zaradi Vode prostorske omejenosti posega majhni. Ocenjeno je, da monitoring vpliva posega na površin- Z doslednim upoštevanjem predvidenih in predlaganih ske vode v času pripravljalnih del in obratovanja glinokopa okoljevarstvenih sanacijskih ukrepov se ocenjujejo vplivi po- ni potreben. sega na okolje, z vidikov onesnaževanja, razvrednotenja in Živalstvo poškodb, za okolje sprejemljivi. Ocenjeno je, da monitoring vpliva posega na populacije prostoživečih živali v času pripravljalnih del in obratovanja 21. člen glinokopa ni potreben. (hrup) Drugi pogoji za monitoring Za ureditveno območje lokacijskega načrta se kot iz- Vsa pripravljalna in pridobivalna dela morajo biti sprem- hodiščne parametre upošteva Odlok o spremembah in do- ljana in vodena v knjigi (Monitoring pridobivalnih del), kjer se polnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine v skladu z 82. členom Zakona o rudarstvu vpišejo vsa opaža- Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega nja in posebnosti (nastanek plazišč, erozija odprte površine, leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mo- nekontrolirano odtekanje površinskih vod, kontrola propust- zirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta nosti zacevljenega potoka A, kontrola ostalih motenj). 1989, za območje Občine Ljubno (Uradno glasilo Zgornjesa- Monitoring je potrebno nadaljevati tudi po koncu prido- vinjskih občin, št. 3/00), ki v zasnovi rudarstva in namenske bivanja, ko se dokončuje sanacija. Po končanih rudarskih rabe prostora opredeljuje ureditveno območje lokacijskega delih je potrebno izdelati analizo pridobivanja, ki se uporabi načrta kot območje za glinokop. za izdelavo projekta izvedenih del. Ureditveno območje lokacijskega načrta predstavlja manjši del znotraj območja, kot je določeno v Zasnovi rudar- Posebni varnostni pogoji in ukrepi stva in namenske rabe prostora, zato se ureditveno območje 23. člen opredeljuje v IV. stopnjo varstva pred hrupom (IV. območje) po 4. členu Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju Varnostni pogoji in ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati, so (Uradni list RS, št. 45/95); za to območje so v 5. členu Ured- določeni v predpisih, pri delovanju glinokopa pa je zlasti treba: be o hrupu v naravnem in življenjskem okolju določene mejne – postaviti opozorila za območje glinokopa in prepovedi dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 70 dBA (od vstopa nezaposlenim; 22. do 6. ure) in dnevna raven: 70 dBA (od 6. do 22. ure). – robovi kopa, kjer je brežina večja od 1: 2 morajo biti zašči- Prostor izven območja za glinokop, kot je določeno v teni z začasno ograjo; ograja se postavlja 5 m od roba brežine; Zasnovi rudarstva in namenske rabe prostora, je opredeljen – zagraditi dostopne gozdne poti, ki vodijo neposredno kot odprt kmetijski in gozdni prostor, ki se opredeljuje v III. do glinokopa, z ustrezno zapornico; stopnjo varstva pred hrupom (III. območje) po 4. členu Ured- – hitrost vožnje na delovišču je omejena na 5 km; be o hrupu v naravnem in življenjskem okolju; za to območje – vsako podkopavanje delovnih etaž je prepovedano; so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa in sicer noč- – prepovedano je zadrževanje v območju nakladača na raven: 50 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 60dBA oziroma bagra, buldožerja, drugega stroja ali kamiona, ki se (od 6. do 22. ure). nahaja v glinokopu; V času trajanja del v glinokopu in transporta gline (do en – delovne brežine so naklona 1: 2,5 in ne smejo biti mesec na leto) v okolici ne bodo presežene mejne dnevne ravni večje od 1: 1,5; hrupa za III. območje varstva pred hrupom, vplivi bodo zmerni. – nevarni odpadni material (od vzdrževanja delovnih Ocenjuje se, da se stanje hrupa po predvidenih ure- strojev in kamionov) se zbira na odrejenem mestu in se ditvah v območju LN od dosedanjega ne bo povečalo. Za sprotno odvaža na določeno mesto v Občini Ljubno; zmanjšanje nivoja hrupnosti v okvir dovoljenih mejnih vred- – vsako čelo glinokopa mora biti odkrito najmanj 10 m nosti je potrebno vse stroje in opremo ustrezno tehnično več kot je v izkoriščanju; opremiti za zmanjševanje hrupa ter jih redno vzdrževati in – na vseh delovnih strojih mora biti nameščen gasilni nadzorovati. Upravljalec glinokopa mora skladno s predpisi o aparat in prva pomoč; obratovalnem monitoringu zagotavljati občasne meritve ravni – v času izvajanja del v glinokopu mora biti začasno hrupa (Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitorin- postavljeno kemično stranišče. gu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, Puščanje buldožerjev, bagerjev, nakladalcev in tovor- Uradni list RS, št. 70/96). njakov na etaži je treba opraviti v skladu s predpisi (spuščena V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti le poslabšano žlica, podložena kolesa, obrnjen volan, zavrta zavora, stroj oziroma bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hru- odmaknjen od zunanjega roba brežin, ipd.). Ob koncu dela je pa, je potrebno stanje hrupnosti takoj sanirati z ustreznimi treba stroje izklopiti, zapreti dovode goriva in jih zaščititi pred tehničnimi ukrepi (aktivna, pasivna zaščita). nepoklicanimi osebami.

22. člen Ukrepi za obrambo in zaščito (varstvo pred požarom in nesrečo) (monitoring) Zrak 24. člen V času obratovanja glinokopa je potrebno izvesti eno- Na predpisanih mestih morajo biti postavljene ustrezne opo- mesečne meritve prašne usedline v bližnji okolici skladno z zorilne table o možnosti požara v skladu z Zakonom o varstvu Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 22/01, 87/01 in 110/02). snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02) in Zakonom Predvidena mora biti oprema prve pomoči v območju o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) ter upoštevanje omi- glinokopa, ko se vršijo dela. V zvezi s tem je upoštevati litvenih ukrepov. Pravilnik o opremi in organizaciji reševalne službe za primer Hrup nesreče pri delu. V času poteka del v glinokopu je potrebno izvesti merit- Vsi delovni stroji in kamioni morajo biti opremljeni z ve hrupa v naravnem in življenjskem okolju. gasilnimi aparati in opremo prve pomoči. Z gasilnimi aparati, Podtalnica protipožarnim orodjem in kompleti prve pomoči je potrebno Med odkopavanjem je potrebno izvesti kontrolo debeli- opremiti tudi eventualno postavljeni kontejner (zaradi sezon- ne sloja gline, da se prepreči direkten stik s talnino gline, ki je skega občasnega dela v projektu sicer ni predviden). prepustna, ter kontrolo podtalnice, kjer naj se sledijo morebit- Vsi zaposleni morajo biti poučeni kako ukrepati v pri- ni vplivi odkopavanja na vodni režim in kvaliteto podtalnice. meru požara ali druge nesreče. Stran 10992 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10993

Investitor in izvajalec morata poskrbeti za izdelavo 1. člen akta o varnosti z oceno tveganja in protipožarni načrt. Ker (uvodne določbe) v glinokopu ni instalirana infrastruktura (hidrantno omrežje), morajo imeti protipožarno opremo tudi vsa vozila, ki občasno Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih vstopajo v območje glinokopa. sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne ob- čine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 14/02), ki so bile spre- jete na podlagi planskih dokumentov bivše Občine Murska VIII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO LOKACIJSKEGA Sobota (Dolgoročni plan občine Murska Sobota za obdobje NAČRTA od leta 1986 do leta 2000 – Uradne objave, št. 24/86 in 10/ 90, ter Srednjeročni plan občine Murska Sobota za obdobje 25. člen od leta 1986 do 1990 – Uradne objave, št. 24/86 in 7/87). Etapnost izvajanja posegov v ureditvenem območju 2. člen širitve glinokopa v Homu (Hom-centralni del) je opredeljena Spremembe in dopolnitve se nanašajo na spremembo v rudarskem projektu iz 2. člena tega odloka. namenske rabe na območju Mestne občine Murska Sobota Do pričetka pridobivanja v naslednji fazi ostaja na- zaradi naslednjih posegov: membnost zemljišč znotraj še neizkoriščanega dela prido- 1. ureditev turistično-zdraviliškega kompleksa pri Rim- bivalnega prostora nespremenjena. ski Čardi; Po končanem pridobivanju je potrebno skladno z dolo- 2. širitev industrijske cone v Murski Soboti; čili tega odloka opraviti vsa dela in ukrepe za vrnitev površin 3. nadomestna gradnja vojašnice; prvotni rabi (gozd, naravno okolje). 4. uskladitve z republiškim planom na področju varstva 26. člen narave, varstva kulturne dediščine in na področju energetike. Investitor realizacije lokacijskega načrta širitve glino- kopa v Homu je Gorenje notranja oprema d.d. – Program (Dolgoročni plan) keramika oziroma njegovi pravni nasledniki. 3. člen Dopolni se tekstualni del dolgoročnega plana (Uradne objave, št. 24/86), in sicer 6.1.2. Vodnogospodarske ureditve, IX. KONČNE DOLOČBE objekti in naprave, kjer se doda besedilo: Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno pose- 27. člen gati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne dr- o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). žavne in občinske inšpekcijske službe. Pri gradnji večjih utrjenih (asfaltnih ali tlakovanih) povr- šin in strešin je treba predvideti ukrepe za zmanjšanje hitrosti 28. člen odtoka meteornih odpadnih voda (92. člen ZV-1). Lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka je stalno na Pri urejanju vodnega režima je treba upoštevati princi- vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na pe sonaravnega urejanja vodotokov. Upoštevati je treba na- sedežu Občine Ljubno ter pri Upravni enoti Mozirje. ravno dinamiko in ohranjati naravno retencijsko sposobnost 29. člen prostora. Rabo, ki lahko vpliva na spremembe odtočnega režima je treba usmerjati izven tega prostora. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Vodotoki, ki so kategorizirani v 1. in 1.-2. razred kate- listu RS. gorizacije urejanja vodotokov (naravni vodotoki), morajo biti izvzeti iz gospodarske rabe. Št. 002-13/04-02 Poplavna območja (poplavne površine, inundacije, re- Ljubno, dne 27. maja 2004. tencije, močvirja, naravne depresije) imajo ključno vlogo pri Županja naravni dinamiki vodnega toka in ohranjanju dobrega stanja Občine Ljubno površinskih in podzemnih voda. Zaradi občasnega izlivanja vode iz osnovne struge se vode dalj časa zadržijo v porečju, Anka Rakun l. r. kar pozitivno vpliva na bogatenje podtalnice, na razvoj ob- vodnih ekosistemov in na zmanjšanje ogroženosti naselij in javne infrastrukture zaradi škodljivega delovanja voda. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti MURSKA SOBOTA in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv 4106. Odlok o spremembah in dopolnitvah na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplav- prostorskih sestavin dolgoročnega in no ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni var- srednjeročnega plana Občine Murska Sobota stvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen ZV-1). Zato za območje Mestne občine Murska Sobota na poplavnih območjih ni dopustna gradnja stanovanjskih, gospodarskih, ali drugih podobnih objektov namenjenih pre- Na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora bivanju ljudi ter kakršnikoli drugi posegi, ki bi lahko povečali (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.), 22. in 29. člena poplavno ogroženost območja, še zlasti ni dovoljeno zasipa- Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, vanje depresij in dvig obstoječe nivelete raščenega terena. 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter Na poplavnih območjih se lahko izvajajo le dejavnosti 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list in posegi, ki niso v nasprotju z osnovno funkcijo območja. To RS, št. 23/99, 52/01 in 76/02) je Mestni svet mestne občine pomeni, da se na poplavnih območjih lahko kmetuje, lahko Murska Sobota na seji dne 16. julija 2004 sprejel se uredijo rekreacijske površine, postavijo pomožni, začasni oziroma premični objekti ipd. Poplavna območja niso primer- O D L O K na za intenzivno kmetijsko rabo. Obstoječe gramoznice na priobalnih zemljiščih (npr. o spremembah in dopolnitvah prostorskih inundacija Mure), poplavnih in vodovarstvenih območjih se sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana lahko uredijo le kot naraven biotop z vodno površino oziroma, Občine Murska Sobota za območje Mestne ribnik v katerem krmljenje in umetno vnašanje rib in ribjega občine Murska Sobota zaroda ni dovoljeno. Stran 10992 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10993

4. člen 5. člen V poglavju 6.2.5. Območja varovanja naravne in kultur- V poglavju 6.2.8. Območja večjih infrastrukturnih ob- ne dediščine se dodata novi podpoglavji z besedilom: jektov in naprav se doda novo poglavje: Varstvo narave Energetska infrastruktura »Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo Na območju Mestne občine Murska Sobota je pred- usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot videna gradnja dvosistemskega daljnovoda DV 2 x 110 kV in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti Murska Sobota – Mačkovci. Trasa poteka ob vzhodni meji navedeni v strokovnem gradivu. industrijske cone. »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopol- Prav tako je predvidena gradnja daljnovoda 110 kV nitve prostorskih sestavin planov Občine Murska Sobota« Murska Sobota – Lendava. (ZSVN, OE Maribor, februar 2004), ki so priloga temu odloku Širina koridorja je 2 x 15 m. in se hranijo na sedežu občine Murska Sobota. Na območju Mestne občine Murska Sobota so pred- 6. člen lagane naslednje naravne vrednote: V poglavju 6. 4. Načini nadaljnjega urejanja območij s – regijski park Mura, prostorskimi in izvedbenimi akti se doda besedilo: – Mura – reka 1, Na območju Mestne občine Murska Sobota bodo iz- – Mura – mrtvi rokav 3, delani lokacijski načrti za: – Noršinci – dob, – turistično-zdraviliško območje pri Rimski Čardi, – Mura – loka 1. – širitev industrijske cone v Murski Soboti, Varstvo kulturne dediščine – nadomestna gradnja vojašnice. Poleg že zavarovanih območij objektov kulturne dedišči- ne bo Mestna občina Murska Sobota upoštevala tudi kulturno (srednjeročni plan) dediščino iz zbirnega registra kulturne dediščine in sicer: 7. člen 630220 Murska Sobota – Kousova vila V poglavju 8.7. Energetika se doda besedilo: Na območju Mestne občine Murska Sobota so poleg 630221 Murska Sobota – Vila Severjeva ulica 2 obstoječega visoko, srednje in nizkonapetostnega omrežja 630222 Murska Sobota – Zdravstveni dom predvideni elektroenergetski objekti in vodi, kot je razvidno iz 630223 Murska Sobota – Delavski dom grafične priloge Zasnova elektroenergetskega omrežja: 630224 Murska Sobota – Stanovanjski stolpiči ob Ulici – 2 x 110 kV daljnovod RTP 110/35/20 kV Murska So- Štefana Kovača bota – RTP 110/20 Mačkovci, 630225 Murska Sobota – Stanovanjski stolpič »Židovski – 110 kV daljnovod RTP 110/35/20 kV Murska Sobota blok« – RTP 110/20 kV Lendava (katerega trasa je še v usklaje- 630226 Murska Sobota – Ulični niz, Mladinska ulica 18, vanju), 16, 14, 12, 10, 8, 6, 4, 2 – nove transformatorske postaje 20/0.4 kV, 630227 Murska Sobota – Župnišče pri cerkvi sv. Nikolaja – 20 kV priključni daljnovodi oziroma kablovodi novih 630228 Murska Sobota – Krambergerjeva vila transformatorskih postaj in – pripadajoča nizkonapetostna omrežja. 630229 Murska Sobota – Kolodvorska restavracija Srednje napetostno in nizko napetostno omrežje je z 630230 Murska Sobota – bencinska črpalka električno energijo napajano iz RTP 110/20 kV Murska So- 630231 Murska Sobota – Kino Park bota in je nadzemne in podzemne izvedbe. 630232 Murska Sobota – Grajski park Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih 630233 Rakičan – Grajski park daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje izvajalca 630234 Murska Sobota – Topolov drevored prenosa oziroma distribucije električne energije. Za vse ob- 630235 Kupšinci – Hiša Kupšinci 35 jekte namenjene za stalno ali občasno prebivanje, ki pose- 6340236 Kupšinci – Hiša Kupšinci 2 gajo v elektroenergetske koridorje obstoječih ali predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene 630237 Kupšinci – Frankovi organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin 630238 Kupšinci – Kučanovi elektromagnetnega polja. 630239 Kupšinci – Kodilovi 630240 Polana – Gombocovi 8. člen 630241 Černelavci – Kominovi V poglavju 11. Urejanje prostora in varstvo okolja se 630242 Černelavci – Žgonjakovi doda novo podpoglavje 11.3 z besedilom: 630243 Bakovci – Kreftovi Za večje načrtovane posege se izdelajo izvedbeni akti na podlagi Programskih zasnov, ki so sestavni del tega Odloka: 630244 Kupšinci – Evangeličanska kapela 630245 Veščica – Zvonik 1. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA TURISTIČNO-ZDRA- 630246 Bakovci – Cerkev sv. Ane VILIŠKO OBMOČJE PRI RIMSKI ČARDI 630247 Krog – Vaška kapela 1.1 Namen 630248 Satahovci – Vaška kapelica Na podlagi Pisma o nameri, ki so ga podpisale občine 630249 Krog – arheološko najdišče Pod Kotom sever Puconci, Moravske Toplice in Mestna občina Murska Sobo- 630250 Krog – arheološko najdišče Za Raščico ta sta ostali občini že prilagodili svoje planske dokumente 630251 Murska Sobota – Arheološko najdišče Kotare potrebam izgradnje večjega zdraviliškega kompleksa za zdravljenje luskavice na območju imenovanem Rimska 630252 Murska Sobota – arheološko najdišče Nova tabla Čarda. Mestna občina Murska sobota želi dopolniti že za- VII, VIII snovane programe s smiselnim navezovanjem na sosednja 630253 Murska Sobota – arheološko najdišče Na Plesi območja. 630254 Murska Sobota – arheološko najdišče Erjavec 1.2 Ureditveno območje 630271 Murska Sobota – arheološko najdišče Grofovsko Območje v velikosti 10,4 ha zajema površine v katas- II trski občini Nemčavci z naslednjimi parcelnimi številkami: 1, 630272 Murska Sobota – arheološko najdišče Grofovsko I 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 18, 19, 20, 21, 22, 23, Stran 10994 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10995

24, 25, 26, 27,28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, nastanitvenim kapacitetam v bungalovih, zasnovanih v obliki 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54. prekmurske vasi. Območje leži na skrajnem severovzhodnem delu občine Tako se vsa tri območja med seboj dopolnjujejo, vodilno na stiku s k.o. Sebeborci v Občini Moravske Toplice in z vmes- vlogo z zdravstvenimi in terapevtskimi kapacitetami pa ima no regionalno cesto s k.o. Puconci v Občini Puconci. Območje kompleks v Občini Moravske Toplice. na severu omejuje že definiran zdraviliški kompleks v Občini 1.5 Infrastruktura Moravske Toplice, na vzhodu Martjanski potok, na jugu poljska Prometne ureditve pot, na zahodu pa regionalna cesta II. Reda Murska Sobota Izvedeta se priključka na regionalno cesto R1 št. 232 – Hodoš. Murska Sobota – Hodoš. Severni priključek je glavni dostop do 1.3 Zasnova namenske rabe območja, južni pa le za dostop do komunalne cone. Območje obdelave sestavljajo tri namenske površine, Znotraj območja je predvidena izvedba internega promet- ki jih zaradi lege, dostopnosti in reliefa kaže izkoristiti tudi nega omrežja z ustreznimi ločitvami med posameznimi vrstami za predvidene ureditve. Območje ob regionalni cesti (sedaj prometa (promet motornih vozil, kolesarji, pešci, obiskovalci, najboljša kmetijska zemljišča) namenjamo za pozidavo in dostava) in ureditvijo ustreznih parkirnih površin. Parkirišča se druge urbane ureditve. Manj kvalitetna kmetijska zemljiš- uredijo pred objekti ob severni dovozni cesti. ča ob potoku (v naravi travniki) so namenjena za ureditev Elektrika travnatih igrišč (mali nogomet), sprehajalnih in jahalnih poti, V severnem, že obdelanem območju je predvidena grad- adrenalinskega parka ter ostalih še nedefiniranih rekreacij- nja transformatorske postaje vključene v obstoječe omrežje, iz skih površin, ki jih je možno urediti brez večjih gradbenih katere bo v 1. fazi ureditev možno izvesti nizkonapetostne pri- posegov. ključke. Po potrebi in v skladu z upravljavcem pa je možna tudi Vmesna gozdna površina je namenjena parkovni ureditvi s gradnja samostojne transformatorske postaje. sprehajalnimi potmi, objekti za počivanje ali mirno rekreacijo. Na celotnem kompleksu, tudi v parkovni in rekreacijski V območju se izkoristijo že obstoječe dovozne poti ter oba coni se izvede zunanja razsvetljava. priključka na regionalno cesto, na južni strani nasproti križišča Ogrevanje z lokalno cesto do Puconcev in na severni strani s cesto do Predvidena je izvedba centralnega sistema ogrevanja iz ko- Lapovskega mlina ob potoku. tlovnice na plin,kot dodaten vir pa tudi odpadna termalna voda. V Na južnem delu območja bodo komunalne ureditve – či- prvi fazi ureditev je možna navezava na severni kompleks. stilna naprava, hladilni bazeni, kompostarna in drugo. Po po- Odpadne vode trebi bo v tem delu možna tudi postavitev manjših rastlinjakov Način odvajanja fekalnih odpadnih vod je zasnovan z izkoriščanjem odpadne termalne vode za vzgojo cvetja za variantno: z izgradnjo čistilne naprave ali skupnega kolektora potrebe zdravilišča. Sebeborci – Martjanci – Murska Sobota do obstoječe čistilne 1.4 Zasnova dejavnosti naprave v Murski Soboti v dolžini ca. 3,7 km. Ker je v že zasnovanem zdraviliškem kompleksu na ob- Tehnološke odpadne vode (bazenska voda – termalna močju Občine Moravske Toplice zasnovan celoten hotelski in voda iz kopeli) je potrebno pred izpustom v kanalizacijo tehno- zdraviliški program, ureditve v obravnavanem kompleksu vklju- loško obdelati in ohladiti. čujejo dopolnilne kapacitete in dopolnilne programe. Poudarek Padavinske vode s streh in utrjenih površin bodo speljane je na dopolnilnih rekreacijskih in javnih programih. v Martjanski potok. Padavinske vode s cest, parkirišč in ostalih V objektih ob regionalni cesti so predvidene naslednje voznih površin se morajo voditi preko lovilcev maščob in olj. okvirne dejavnosti: Vodovod – hotel z apartmajsko ponudbo (20 apartmajev s 4 – 6 Predvidena je gradnja krožnega sistema s hidrantnim posteljami), omrežjem Puconci – Legrad – Rimska Čarda z navezavo na – dopolnilni lokali – trgovine, s posebno ponudbo (spomin- vod Puconci – Sebeborci. ki, izdelki domače obrti), gostinski lokali (slaščičarna, picerija), Sistemi zvez – dopolnilni terapevtski in športni programi (telovadnica, Izvede se priključek na obstoječi optični kabel, ki poteka trim kabineti), ob regionalni cesti. – družabni klubi. Zbiranje in odvoz odpadkov Po potrebi se v poznejših fazah povečajo hotelske kapa- Odpadki se bodo zbirali ločeno v posebej predvidenih citete do maksimalno 240 postelj. prostorih znotraj posameznih sklopov ter se odvažali na ko- V odprti rekreacijski coni je predvidena ureditev adrenalin- munalno deponijo v Puconce. Posebnih odpadkov v območju skega parka, jahalne steze in ostali pripadajoči objekti in površi- ne bo. ne. Predvidena je ureditev travnatega igrišča za mali nogomet, 1.6 Usmeritve in pogoji za oblikovanje območja trim steze, manjših igrišč (balinišče, šah na prostem, kegljanje Način zazidave in drugo) ter večje otroško igrišče. Objekti so zasnovani v obcestnem nizu kot strnjene enote, V gozdni površini je predvidena sanacija gozdne zarasti ki so lahko deljene po lastništvu. Upoštevati je potrebno grad- z delnim posekom in novo zasaditvijo. Uredijo se ločene spre- beno linijo ob regionalni cesti in višinski gabarit, ki ne presega hajalne in kolesarske poti ter jase z objekti za počivanje. P + 2 etaž nad terenom. Strehe so enakomerne dvokapnice s V komunalni coni se uredi čistilna naprava za meteorne smerjo slemen vzdolž cesti in z opečno kritin. vode v primeru, da ne bo mogoča navezava na obstoječe Oblikovanje zunanjih prostorov sisteme odvajanja. Območje leži ob prehodu nižinskega sveta v prve obronke V sklopu komunalne cone je možna postavitev manjših Goričkega, zato je izpostavljeno s pogledom iz ravnine. Vse rastlinjakov za vzgojo cvetja za potrebe zdravilišča. Za ogre- ureditve je potrebno oblikovati tako, da ne bodo izstopale iz vanje se uporabi odpadna termalna voda. Za namakanje se zelenja. Zunanji objekti in naprave naj bodo grajeni iz naravnih uporabi meteorna voda, ki se zbira v ustrezno dimenzioniranih materialov (les, opeka). bazenih in podtalna voda iz nove vrtine. Ker gre za minimalne Ker gre za nekatere specifične ureditve (npr. adrenalinski lastne potrebe, so količine namakalne vode minimalne. park) in za oblikovanje naravnega okolja, predlagamo, da se Tako zasnovan program ni namenjen izključno bolnikom rešitve pridobijo z javnim natečajem, tako kot za območje v Ob- s psoriazo, temveč tudi dnevnim gostom in bližnjim prebival- čini Moravske Toplice. cem. Prav zato v območju niso načrtovani dodatni zdravniški 1.7 Usmeritve za ukrepe v zvezi z varstvom in terapevtski programi. Le-ti se bodo po potrebi dopolnjevali v Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – požarna kompleksu Občine Moravske Toplice. varnost Na območju Občine Puconci so prav tako predvideni Požarna varnost objektov bo zagotovljena z ustrezno dopolnilni programi. Poudarek je dan cenovno ugodnejšim izbiro materialov in ustrezno gradnjo. Požarna ogroženost na- Stran 10994 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10995

ravnega okolja (gozdne površine) je zmerna in bo eliminirana Zaenkrat so znani investitorji za gradnjo objektov gumar- z ustreznimi protipožarnimi ukrepi. Območje je dostopno za ske in avtomobilske industrije. interventna vozila. 2.5 Infrastruktura V izvedbeni dokumentaciji bo za celoten kompleks, po Prometne ureditve potrebi pa tudi za posamezne objekte, narejena ocena požar- Izvede se priključek na regionalno cesto R1 št. 232 Mur- ne ogroženosti in predpisani ustrezni ukrepi v skladu z določili ska Sobota – Hodoš – Lendava. in povezava na sosednjo južno Pravilnika o študiji požarne varnosti. območje (območje sprejetega lokacijskega načrta). Varstvo pred poplavami Znotraj območja je predvidena izvedba internega promet- Del območja ob Martjanskem potoku leži v poplavnem ob- nega omrežja z ustreznimi ločitvami med posameznimi vrstami močju, kjer ni dopustna gradnja objektov ali izvajanje posegov, prometa (promet motornih vozil, kolesarji, pešci, obiskovalci, ki bi lahko povečevali poplavno ogroženost območja. Ob potoku dostava) in ureditvijo ustreznih parkirnih površin. Parkirišča se je možno urediti le rekreacijske površine v naravnem okolju, ki v uredijo pred objekti. primeru poplav ne bodo prizadete in ki ne vplivajo na poplavno Elektrika ogroženost. V južnem, že obdelanem območju je predvidena gradnja Pred izdelavo občinskega prostorskega izvedbenega akta transformatorskih postaj vključenih v obstoječe omrežje, iz ka- oziroma lokacijskega načrta treba opraviti predhodno raziskave terih bo možno izvesti nizkonapetostne priključke. Po potrebi in izdelati študije, oziroma strokovne ocene pričakovanih vplivov in v skladu z upravljavcem pa je možna tudi gradnja dodatnih na vodni režim in stanje voda, kakor tudi predvideti potrebne transformatorskih postaj. ukrepe za zmanjšanje teh vplivov. Na celotnem kompleksu se izvede zunanja razsvetljava. Varstvo okolja Ogrevanje Nove dejavnosti bodo povzročale dodatne obremenitve Predvidena je izvedba centralnega sistema ogrevanja iz okolja. Predvsem bo povečan promet, možno je onesnaženje kotlovnic na plin. tal vode in zraka. Na podlagi Uredbe o vrstah posegov v okolje, Odpadne vode za katere je obvezna presoja vplivov na okolje, je za načrtovanih Način odvajanja fekalnih odpadnih vod je zasnovan po- 120 ležišč obvezna izdelava presoje vplivov na okolje. V pre- dobno kot za južno sosednjo območje, preko predvidenega soji bodo ovrednoteni potencialni vplivi in poleg že omenjenih omrežja v centralno čistilno napravo mesta Murska Sobota. (ustrezno čiščenje odplak, poglobitev regionalne ceste, maksi- Tehnološke odpadne vode je potrebno pred izpustom v malna zazelenitev) nakazani dodatni ukrepi za zmanjšanje ali kanalizacijo tehnološko obdelati. odpravo negativnih vplivov. Padavinske vode s streh in utrjenih površin bodo speljane Kompleks se naj zasnuje na ekološko prijaznem ter ener- v obodni melioracijski jarek preko lovilcev maščob in olj. getsko čim manj odvisnem konceptu ureditve (obnovljivi viri). Vodovod 1.8 Etapnost izvedbe Predvidena je gradnja krožnega sistema s hidrantnim Izvedba predvidenih ureditev zavisi od interesa potenci- omrežjem, ki se navezuje na projektirano omrežje območja alnih investitorjev in od dinamike izgradnje sosednjih območij, sprejetega lokacijskega načrta. predvsem formalno in prostorsko že definiranega območja v Sistemi zvez občini Moravske Toplice. Možna je postopna izgradnja ob- Izvede se priključek na obstoječi optični kabel, ki poteka jektov in rekreacijskih površin, ob pogoju, da se fazno rešuje ob regionalni cesti. tudi infrastruktura, predvsem ustrezno odvajanje in čiščenje Zbiranje in odvoz odpadkov odpadnih voda. Odpadki se bodo zbirali ločeno v posebej predvidenih prostorih znotraj posameznih sklopov ter se odvažali na ko- 2. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA ŠIRITEV INDUSTRIJ- munalno deponijo v Puconce. Posebnih odpadkov v območju SKE CONE V MURSKI SOBOTI ne bo. 2.1 Namen 2.6 Usmeritve in pogoji za oblikovanje območja V okviru Regionalnega razvojnega programa za Pomurje Način zazidave je eden osnovnih pogojev pospešenega gospodarskega razvoja Način zazidave je podoben načinu sosednjega južnega predlagana med drugim izgradnja gospodarske cone v Murski območja. Zastavljeni raster zazidave pri južnem območju (ob- Soboti, ki kot regionalni center z največji koncentracijo prebival- močje sprejetega ZN) se uporabi za obravnavano območje. stva, gospodarskih in družbenih dejavnosti ter osrednjo promet- Višinski gabariti znašajo P+1 proizvodna – poslovna etaža. no lego, pridobiva na širši atraktivnosti, je zato najprimernejše Oblikovanje zunanjih prostorov okolje za izgradnjo osrednje gospodarske cone v regiji. Čeprav gre za industrijsko cono, to pomeni velike gabarite Poleg izgrajenega območja in že zasnovane nove indu- proizvodnih hal in upravnih ter poslovnih stavb, ki zasedajo večji strijske cone je predvidena nadaljnja širitev, kar bo omogočilo del prostora, je potrebno načrtovati ustrezni odstotek zelenih razvoj dodatnih industrijskih dejavnosti in zagotovilo možnost površin. širitve. 2.7 Usmeritve za ukrepe v zvezi z varstvom 2.2 Ureditveno območje Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – požarna Območje v velikosti ca. 20 ha leži v katastrski občini varnost Nemčavci. V kompleksu bodo skladno s predpisi, ki urejajo varstvo Območje leži severno od že zasnovane industrijske cone, pred požarom sprejeti ukrepi za zmanjšanje požarne ogroženo- na zahodu omejeno z regionalno cesto II. reda M. Sobota – Ho- sti. Za celotni kompleks bo narejen načrt požarne ogroženosti. doš na severu z dovozno potjo ob rekreacijski coni in na vzhodu Pri lociranju posameznih požarno ogroženih objektov (skladiš- s poljsko potjo (parc. št. 596). ča, plinski rezervoar) je potrebno upoštevati ustrezne odmike in 2.3 Zasnova namenske rabe določiti ustrezne požarne cone. Opredeljen prostor je namenjen gradnji industrijskih, ser- Varstvo pred poplavami visnih in poslovnih objektov ter urejanju pripadajočih površin in Območje razširjene industrijske cone leži v poplavnem ob- komunalne infrastrukture. močju Martjanskega potoka in je nižje od okoliškega terena, zato 2.4 Zasnova dejavnosti je predvidene ureditve potrebno dvigniti nad koto visoke vode in Dejavnosti še niso natančno opredeljene. Prostor je re- predvideti ustrezne ukrepe za odvodnjavanje območja. zerviran za bolj agresivno industrijo. Ta industrija zahteva večje Pred izdelavo občinskega prostorskega izvedbenega akta proizvodne površine, ki jih ni mogoče zagotoviti na območju že oziroma lokacijskega načrta treba opraviti predhodne raziskave sprejetega lokacijskega načrta. Možno je povezovati severni in izdelati študije, oziroma strokovne ocene pričakovanih vplivov del območja sprejetega lokacijskega načrta z obravnavanim na vodni režim in stanje voda, kakor tudi predvideti potrebne območjem. ukrepe za zmanjšanje teh vplivov. Stran 10996 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10997

Varstvo okolja – parkirne površine zunaj ograje za zaposlene. Območje leži na robu mesta, kjer so že evidentni običajni V 1. fazi bo v kompleksu vojašnice 120 zaposlenih in 40 vplivi na okolje. Predvsem je to hrup zaradi prometa, saj mimo vojakov (prostovoljna rezerva). naselja Nemčavci in obravnavanega območja poteka regional- 3.5 Infrastruktura na cesta R I 232 Murska – Lendava – Hodoš. Predvsem dovozi Elektrika lahko povzročijo dodatne prometne in hrupne obremenitve, zato Kompleks se bo napajal iz lastne TP 20/04 kV 250 kVA, ki je potrebno pri načrtovanju prometne infrastrukture upoštevati bo zgrajena v kompleksu in napajana iz obstoječega omrežja omejitve hitrosti v naselju, ločiti površine za vozila, kolesarje in z dveh strani. Ob TP je treba zagotoviti agregat za rezervno pešce ter zagotoviti varnost vseh udeležencev v prometu. V fazi napajanje moči 100 kV. načrtovanja bo glede na dejavnosti po potrebi izdelana Presoja Vodovod vplivov na okolje. Vodovodni priključek bo izveden od obstoječe mreže po 2.8 Etapnost izvedbe Kopališki ulici. Poleg sanitarne vode je treba zagotoviti tudi po- Gradnja objektov se bo izvajala postopno ob pogoju, da žarno vodo (hidrantno omrežje). Pri dimenzioniranju cevovoda je v celoti zgrajena komunalna, energetska in prometna infra- je treba upoštevati predvideno širitev kompleksa. struktura. V obstoječi industrijski coni se dela že izvajajo. Pri Odpadne vode dimenzioniranju infrastrukture so upoštevane nadaljnje širitve, Fekalne odpadne vode bodo speljane v obstoječo kana- tako da bo možna neposredna navezava. lizacijo. Ta je zgrajena po Kopališki ulici in ob cesti Markišavci – obrtna cona. Navezava na Kopališko ulico bo možna s pre- 3. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA NADOMESTNO VO- črpavanjem ali tlačnim vodom in po predhodni preverbi ali so JAŠNICO V MURSKI SOBOTI možne dodatne obremenitve. Navezava na kanal ob Markišav- 3.1 Namen ski pa je možna le s prečkanjem železniške proge. Mestna občina Murska Sobota želi v svojih razvojnih na- Gradnje lastne čistilne naprave ne priporočamo, saj je črtih pridobiti območje sedanje vojašnice na Kopališki ulici v najbližji ustrezni recipient odpadne vode Ledava v oddaljenosti Murski Soboti za potrebe izgradnje šolskega kompleksa. V ta 1000 m, kolikor znaša tudi novi odvodni kanal do obstoječe namen je z Ministrstvom za obrambo podpisala Pismo o na- kanalizacije v Kopališki ulici. meri, kjer se zavezuje, da bo izvedla celotno infrastrukturo na Meteorne vode s streh in utrjenih površin se preko lovilcev novi lokaciji Berek, ministrstvo pa Mestni občini odstopi območje olj lahko speljejo v bližnji jarek. sedanje vojašnice. Tehnoloških odpadnih vod v kompleksu ne bo. 3.2 Ureditveno območje Telekomunikacije in informatika Obravnavano območje leži severno od mesta Murska Do kompleksa je treba zagotoviti povezavo z najbližjim Sobota ob cesti, v nadaljevanju Kopališke ulice, od meje uredit- TK vozliščem, in sicer s 150 paricami Cu in 24 vlakni optičnega venega območja mesta oddaljeno ca. 800 m. kabla. Območje zajema naslednje parcele v katastrski občini Ogrevanje Murska Sobota: 3269, 3316/7, 3317 (pot), 3315/2. Ogrevanje bo iz lastne plinske kotlovnice. Zgradi se Velikost območja je 11,33 ha, skupaj z dovozno cesto in ustrezen plinski priključek s podaljškom omrežja, ki poteka v parcelo za parkirišče pa 11,80 ha. Kopališki ulici. Začasno je možno oskrbo s plinom zagotoviti iz Kompleks leži v poplavnem območju, ki je definirano v ustreznih rezervoarjev, lociranih na robu kompleksa. planskih in izvedbenih aktih občine ni, pa zavarovano s poseb- Odpadki nim odlokom. Sicer na območju ni zavarovanih ali varstvenih Odvoz komunalnih in morebitnih posebnih odpadkov bo območij. urejen na krajevno običajen način. Za zbiranje ločenih odpad- 3.3 Zasnova namenske rabe kov se predvidi poseben zavarovan prostor ali nadstrešnica z Obravnavano območje je namenjeno za gradnjo vojašnice zbirnimi posodami, ki jih prazni in odvaža pooblaščena orga- in ureditvi potrebnih vadbenih, rekreacijskih in prometnih povr- nizacija na komunalno deponijo v Puconce, oziroma posebne šin. V srednjeročnem planu Mestne občine Murska Sobota bo odpadke na ustrezne lokacije v predelavo ali sežig. območje zaenkrat opredeljeno kot poselitveno območje oziroma 3.6 Usmeritve in pogoji za oblikovanje območja kot nezazidano stavbno zemljišče brez grafične opredelitve na- Območje leži izven ureditvenega območja mesta ali nase- membnosti. Mestna občina ima sicer že izdelano digitalizacijo lij, kjer ni zazidave. Območje je izpostavljeno predvsem z južne planskih aktov v skladu s Pravilnikom o digitalizaciji planskih in zahodne strani, na vzhodu ga zakriva gozd. Pri oblikovanju aktov občin (Uradni list RS, št. 20/03), vendar brez opredelitve objektov je treba upoštevati predvsem višinske gabarite, ki naj namenske rabe posameznih območij. Da je območje namenje- ne presegajo višine P + 2 oziroma 8,5 m. Sicer se objekti ob- no za gradnjo in ureditev vojašnice, bo navedeno v izvedbenem likujejo poljubno, glede na namembnost. aktu, zaenkrat v Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za Oblikovanje zunanjih prostorov območje Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 83/ Priporočamo maksimalno obsaditev rekreacijskih in vad- 03), ki bo usklajen s planskimi akti, dokončno pa v sprejetem benih površin ter obsaditev ograje na J strani. Ob ograji se naj lokacijskem načrtu za obravnavano območje. zasadi visokoraslo listnato drevje v drevoredu. Neutrjene po- 3.4 Zasnova dejavnosti in kapaciteta vršine se zatravijo, možne so hortikulturne ureditve. Nova vojašnica bo obsegala objekte in površine za na- Ograja slednje namembnosti: Celotni kompleks mora biti ograjen v skladu s standardi – sprejemni prostori in prostori za stražarsko službo, NATA. Poleg varovalne ograje bodo zagotovljeni tudi sistemi – poveljniški in administrativni ter pomožni prostori in učil- ustreznega tehničnega varovanja posameznih objektov in celo- nicami (2 x 30 slušateljev), tnega kompleksa. V kolikor zahtevani standardi omogočajo se – nastanitveni objekti za 40 vojakov, naj zunanja varovalna ograja obsadi z drevjem in grmovjem, – delilnica hrane s priročno kuhinjo (malice – 120 oseb, predvsem na JZ strani. ostali obroki – 50 oseb), 3.7 Usmeritve za ukrepe v zvezi z varstvom – delavnice s pripadajočimi skladišči (mehanična delavni- Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – požarna ca, delavnice za vzdrževanje vojašnice in delavnica za vzdrže- varnost vanje bojne tehnike), V kompleksu bodo skladno s predpisi, ki urejajo varstvo – skladišča (intendantska, bojnih kompletov), pred požarom sprejeti ukrepi za zmanjšanje požarne ogroženo- – nadstrešnice za vozila (bojna in službena), sti. Za celotni kompleks bo narejen načrt požarne ogroženosti. – zaprto strelišče do 25 m (pištola, zračna puška), Pri lociranju posameznih požarno ogroženih objektov (skladiš- – rekreacijske in vadbene površine (igrišča za košarko, ro- ča, plinski rezervoar) je potrebno upoštevati ustrezne odmike in komet, odbojko, mali nogomet, tenis, CISM, NATO ovire itd.), določiti ustrezne požarne cone. Stran 10996 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10997

Varstvo pred poplavami PIVKA Predvidena nadomestna vojašnica leži na robu poplav- nega območja, ki se širi na meliorirane kmetijske površine 4107. Sklep o ukinitvi javnega dobra severno od Ledave v Murski Soboti. Območje vojašnice je z zahodne strani omejeno s Puconskim potokom, ki ob Na podlagi 16. člena Statuta Občine Pivka (Uradni list visokih vodah Ledava poplavlja skoraj celotno melioracijsko RS, št. 58/99, 77/00 in 24/01) je Občinski svet občine Pivka območje. Zato predlagamo dvig platoja vojašnice nad koto na 14. seji dne 9. 6. 2004 sprejel visoke vode, pred izdelavo lokacijskega načrta pa je treba opraviti predhodne raziskave in izdelati strokovne ocene pri- čakovanih vplivov na vodni režim in stanje voda in predvideti S K L E P potrebne ukrepe za zmanjšanje teh vplivov. o ukinitvi javnega dobra Pred izdelavo občinskega prostorskega izvedbenega akta oziroma lokacijskega načrta treba opraviti predhodne 1. člen raziskave in izdelati študije, oziroma strokovne ocene pri- S tem sklepom se ukine javno dobro na parceli št. 2871/ čakovanih vplivov na vodni režim in stanje voda, kakor tudi 5, k.o. Nadanje selo, neplodno, v izmeri 603 m2. predvideti potrebne ukrepe za zmanjšanje teh vplivov. Varstvo okolja 2. člen Vojašnica je objekt za katerega je po Uredbi o vrstah Nepremičnina preneha biti javno dobro in postane last posegov za katere je obvezna izdelava Presoje vplivov na Občine Pivka. okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 83/02) treba izdelati celo- vito Presojo vplivov na okolje. 3. člen Območje leži sicer izven poselitvenih območij, tudi de- Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu javnost znotraj kompleksa ne bo povzročala dodatnih obre- Republike Slovenije. menitev okolja. Komunalna infrastruktura bo urejena. Povečani vplivi bodo očitni zaradi transporta predvsem Št. 03201-14/2004 v času gradnje. Priporočamo, da se vsi dovozi organizirajo Pivka, dne 9. junija 2004. po Markišavski cesti. 3.8 Etapnost izvedbe Župan Vse predvidene ureditve se bodo izvajale sočasno. Občine Pivka Z izgradnjo kompleksa je treba urejati tudi komunalno in Robert Smrdelj, inž. l. r. energetsko infrastrukturo. Še pred gradnjo pa je treba urediti Kopališko ulico in priključek dovozne poti, ki mora omogočati transporte med gradnjo. Vsi komunalni in energetski objekti in naprave morajo biti že v 1. fazi zgrajeni z kapaciteto, ki bo omogočala po- 4108. Sprememba pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj večanje oziroma razširitev vojašnice za 50%. kmetijstva in podeželja v Občini Pivka 9. člen Na podlagi 7. in 30. člena Statuta Občine Pivka (Uradni Dopolni se kartografski del dolgoročnega in srednje- list RS, št. 58/99, 70/00, 24/01) in 36. člena Zakona o kmetij- ročnega plana Mestne občine Murska Sobota zaradi vrisa stvu (Uradni list RS, št. 54/00, 62/00 in 114/01) izdaja župan predvidenih sprememb namenske rabe, in sicer: Občine Pivka – karte v merilu 1:25000: – zasnova primarne rabe prostora in poselitvenega sistema, S P R E M E M B O P R A V I L N I K A – zasnova upravljanja voda in varstva okolja, o dodeljevanju proračunskih sredstev – prometno omrežje, – omrežje zvez, za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja – zasnova energetskega omrežja, v Občini Pivka – zasnova varstva narave, – zasnova varstva kulturne dediščine, 1. člen – zasnova načinov urejanja prostora, V Pravilniku o dodeljevanju proračunskih sredstev – zasnova sanacij in varstva okolja, za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini – zasnova območij za potrebe obrambe in zaščite, Pivka (Uradni list RS, št. 77/02; v nadaljevanju: pravilnik) – karte oziroma deli kart v merilu 1:5000, ki so isto- se 4. člen spremeni tako, da se doda drugi odstavek, ki časno sestavni del prostorskih sestavin dolgoročnega in se glasi: srednjeročnega plana z oznakami Radgona: 8, 9, 10, 18, »Upravičenci do sofinanciranja so poleg fizičnih in 19, 20, 28, 29, 30, 38, 39, 40, 48, 49 in 50 ter Turnišče 1, 11, pravnih oseb iz prejšnjega odstavka tudi osebe, ki imajo 12, 21, 22 in 32. sedež izven Občine Pivka, vendar je aktivnost, ki je pred- met prijave opravljena na območju Občine Pivka oziroma 10. člen so uporabniki storitve ali udeleženci izobraževanj občani Te spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dol- Občine Pivka.« goročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Murska Sobota začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu 2. člen Republike Slovenije. Spremeni se četrti odstavek 5. člena pravilnika, ki se glasi: Št. 35000-0003/2003 »Sredstva za investicije se lahko dodelijo le za investici- Murska Sobota, dne 16. julija 2004. je začete v tekočem letu, razen tistih, ki jih je zaradi sezonske narave del potrebno nujno pričeti že prej oziroma tistih, ki Podžupan se zaradi obsega investicije nadaljujejo iz preteklega leta. Mestne občine Murska Sobota Podana mora biti presoja stanja na kmetiji in njene razvojne Rudolf Horvat, univ. dipl. prav. l. r. možnosti s strani kmetijske svetovalne službe.« Stran 10998 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10999

3. člen 2. člen Spremeni se drugi odstavek 8. točke 9. člena pravilnika Spremembe in dopolnitve se nanašajo na spremembo in se glasi: namenske rabe zaradi ureditve ribogojnice pri naselju Ren- »Višina pomoči kovci. Spremembe kmetijskih zemljišč v nezazidana stavbna – sofinancira se do 40% upravičenih stroškov za inve- zemljišča so podane v obrazložitvi ter prikazane v grafičnih sticije za posamezne vrste dopolnilnih dejavnosti začete v prilogah. tekočem letu ter nadaljevanje investicij iz preteklega leta in 3. člen sicer za: nakup strojev, naprav in opreme, ter za gradbena (dolgoročni plan) in obrtniška dela.« V poglavju 7.3.2.5. Vodnogospodarske ureditve se doda 4. člen besedilo: Spremeni se drugi odstavek 13. točke 9. člena pravil- Pred izdelavo lokacijskega načrta za ribogojnico je treba narediti poglobljeno analizo potreb po vodi in analizo nika in se glasi: primernosti termalne vode iz obstoječe vrtine za gojitev »Višina pomoči organizmov za prehrano ljudi. Oceniti je potrebno tudi – sofinancira se do 40% upravičenih stroškov za investi- primernost tehnološke odpadne vode iz ribogojnice za cije, začete v tekočem letu in nadaljevanje investicije iz pre- odvajanje v kanalizacijo oziroma na centralno komunal- teklega leta, in sicer za: nakup molzne in hladilne ter ostale no biološko čistilno napravo, glede na kemijsko sestavo hlevske opreme ter za gradbena in obrtniška dela.« termalne vode in pričakovane obremenitve iz biološkega procesa. 5. člen Izdelati je treba tudi hidrogeološko študijo – elaborat o Te spremembe pravilnika začnejo veljati naslednji dan rezervah talnih voda v odnosu do potrebne količine vode za po objavi v Uradnem listu RS, uporablja se od 1. januarja gojenje rib. 2004 dalje. 4. člen Št. 03101/2004 V poglavju 7.4.4.1 Območja za pridobivanje rudnin se v podpoglavju Geotermalna energija doda besedilo: Pivka, dne 28. aprila 2004. Geotermalna voda se bo uporabljala za rejo toplovodnih rib. Župan Občine Pivka 5. člen Robert Smrdelj, inž. l. r. Dopolni se kartografski del dolgoročnega plana za ob- močje Občine Turnišče, in sicer: a) Karte v merilu 1:25000 1 – Zasnova primarne rabe 2 – Zasnova vodnogospodarskih ureditev in varstva TURNIŠČE okolja 3 – Usmeritve za urejanje s prostorskimi izvedbenimi 4109. Odlok o spremembah in dopolnitvah akti prostorskih sestavin dolgoročnega in b) karte v merilu 1:5000, ki so istočasno sestavni del srednjeročnega plana Občine Lendava za prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana območje Občine Turnišče v letu 2002 in sicer karti z oznakami Turnišče 24 in 25. Karte se dopolnijo z vrisom predvidenih ureditev. Na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) ter na podlagi 19. člena Statuta 6. člen Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 52/99, 9/01, 108/01, (srednjeročni plan) 65/02 in 78/03) je Občinski svet občine Turnišče na 3. kore- Spremeni in dopolni se tekstualni del srednjeročnega spondenčni seji dne 19. 7. 2004 sprejel plana v poglavju 11.2.3. Urejanje kmetijskih zemljišč, in sicer se doda besedilo: Predvidena je ureditev ribogojnice v Renkovcih. O D L O K 7. člen o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Spremeni in dopolni se kartografski del Družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986–90, in sicer pregled- Občine Lendava za območje Občine Turnišče v ni katastrski načrti v merilu 1:5000 za območje nove Občine letu 2002 Turnišče zaradi uskladitve namenskih površin s površinami iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega 1. člen plana in zaradi obdelave na DNK, in sicer karte, navedene (uvodni določbi) v 4. členu odloka. Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih 8. člen sestavin dolgoročnega plana Občine Lendava (Uradne ob- Dopolni se poglavje 11.3.2. Priprava PIA za posege v jave, št. 13/87, 2/89 in Uradni list SRS, št. 57/92 in 11/95) prostor, kjer se doda: in srednjeročnega plana občine Lendava (Uradne objave, – izdela se lokacijski načrt za območje ribogojnice v št. 21/88, 2/89, 17/90 in Uradni list SRS, št. 57/92 in 11/95) Renkovcih. ter že spremenjenih prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za območje Občine 9. člen Turnišče (Uradni list RS, št. 26/95, 61/97, 38/99, 65/02 in Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dol- 131/03) za območje Občine Turnišče. goročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za Stran 10998 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 89 / 12. 8. 2004 / Stran 10999

območje Občine Turnišče začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. VSEBINA

Št. 137/3-KOR/04 Turnišče, dne 19. julija 2004. DRŽAVNI ZBOR 4023. Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opre- mljanja Slovenske vojske (ReDPROSV) 10873 Župan Občina Turnišče PREDSEDNIK REPUBLIKE Jože Kocet l. r. 4024. Ukaz o imenovanju izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Državi Izrael 10885 4025. Ukaz o imenovanju izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Združenih državah Amerike 10886 4026. Ukaz o imenovanju izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Republiki Tuniziji 10886 4110. Sklep o pogojih za pridobitev pravice do 4027. Ukaz o odpoklicu izredne in pooblaščene veleposlanice – vodje uporabe plakatnih mest za volitve poslancev v Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu 10886 Državni zbor RS v letu 2004 4028. Ukaz o odpoklicu izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni Severne Irske 10886 list RS, št. 62/94 in 17/95), 7. člena Odloka o plakatiranju MINISTRSTVA (Uradni list RS, št. 43/97) ter 50. člena Statuta Občine Tur- 4029. Pravilnik o obrazcu za obračun davka na izplačane plače 10886 nišče (Uradni list RS, št. 52/99, 9/01, 10/01, 65/02 in 78/03) 4030. Pravilnik o metodologiji za izračun razlike med prihodki iz dohod- izdajam nine, ki pripadajo občinam po ZDoh-1 in prihodki iz dohodnine, ki pripadajo občinam po ZDoh 10888 4031. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o programu in načinu usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri S K L E P delu na začasnih in premičnih gradbiščih 10888 4032. Pravilnik o določitvi mejnih prehodov za promet s fitofarmacevt- o pogojih za pridobitev pravice do uporabe skimi sredstvi in postopkih nadzora pri njihovem vnosu 10889 plakatnih mest za volitve poslancev v Državni 4033. Pravilnik o spremembi pravilnika o medu 10890 zbor RS v letu 2004 4034. Sklep razširjene komisije EUROCONTROL št. 77, o določitvi cene za enoto storitve za Švedsko, z začetkom veljavnosti 1. julija 2004 10890 1 4035. Register o spremembah in dopolnitvah registra biocidnih pri- pravkov 10890 Vsaka stranka, ki sodeluje na volitvah poslancev v Dr- 4036. Zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v žavni zbor RS v letu 2004 lahko pridobi v vasi Turnišče 3 m2 državni upravi 10891 plakatnega prostora na rednih plakatnih mestih (na vsakem 4037. Soglasje k Aktu o ustanovitvi Fundacije pismo srca, ustanove 10892 2 4038. Soglasje k Aktu o ustanovitvi Fundacije Oskar, ustanove za pri- plakatnem mestu po 1 m ) in v vaseh Gomilice, Nedelica in jaznejšo osnovno šolo 10892 Renkovci po 1 m2 plakatnega prostora na rednih plakatnih mestih. REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA 4039. Sklepi o razrešitvah in imenovanjih 10892 2 DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE Za potrebe volitev poslancev v Državni zbor RS se 4040. Sklep o podrobnejši vsebini, načinu in rokih poročanja družbe postavi šest dodatnih plakatnih mest, in sicer v Turnišču 3 za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji posluje plakatna mesta, v ostalih vaseh pa po eno plakatno mesto. preko podružnice in družbe za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji posluje neposredno 10892 4041. Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin in cen na drobno na 3 območju Slovenije za julij 2004 10896 Prostor na rednem plakatnem mestu je brezplačen, za 1 m2 plakatnega prostora na dodatnem plakatnem mestu pa OBČINE se plača 6.000 SIT po 1 m2 plakatnega prostora. Plačilo od AJDOVŠČINA 4042 . Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi javnega zavoda uporabe plakatnega prostora je prihodek proračuna Občine Lavričeva knjižnica Ajdovščina 10896 Turnišče. BOROVNICA 4043. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Borovnica za leto 4 2003 10898 Organizatorji plakatiranja morajo vse plakate potrditi BREŽICE pri Občinski upravi občine Turnišče. Vsi nepotrjeni plakati se 4044. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Brežice za leto odstranijo na stroške izvajalca plakatiranja. 2003 10898 CANKOVA 5 4045. Pravilnik za vrednotenje programov športa v Občini Cankova 10899 4046. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Cankova za leto Za izvajanje plakatiranje se uporabljajo določbe Odloka 2003 10900 o plakatiranju v Občini Turnišče (Uradni list RS, št. 43/97). 4047. Odlok o turistični taksi v Občini Cankova 10901 4048. Sklep o ceni vzdrževanja pokopališč za leto 2004 10901 4049. Sklep o pomoči za novorojence v letu 2004 10901 6 DIVAČA Ta sklep je bil potrjen na 3. izredni seji Občinskega sve- 4050. Odlok o uvedbi samoprispevka za izgradnjo in rekonstrukcijo ta občine Turnišče 22. 7. 2004 in se objavi v Uradnem listu lokalne javne infrastrukture v naselju Otošče – Občina Divača 10902 4051. Odlok o spremembi Odloka o pokopališkem redu 10903 Republike Slovenije. 4052. Odlok o uvedbi samoprispevka za izgradnjo in rekonstrukcijo lo- kalne javne infrastrukture v naselju – Senadole Občina Divača 10903 Št. 140/3-2003/IZR DOBJE 4053. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgo- Turnišče, dne 22. julija 2004. ročnega plana Občine Šentjur pri Celju za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Šentjur pri Celju za Župan obdobje 1986–1990 za območje Občine Dobje dopolnjenega v letu 2004 10904 Občine Turnišče DOBRNA Jože Kocet l. r. 4054. Odlok o 1. rebalansu proračuna Občine Dobrna za leto 2004 10908 Stran 11000 / Št. 89 / 12. 8. 2004 Uradni list Republike Slovenije

DOLENJSKE TOPLICE PIVKA 4055. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dol- 4107. Sklep o ukinitvi javnega dobra 10997 goročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 4108. Sprememba pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Pivka 10997 mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Občine POSTOJNA Dolenjske Toplice 10910 4076. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu »Ob Pivki p19/s15« 10932 IDRIJA 4077. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Veliki Otok 10936 4056. Odlok o spremembi odloka o Čipkarskem festivalu v Idriji 10911 4078. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za ob- 4057. Pravilnik o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in pro- močje stanovanjske gradnje Ovčje staje – Postojna 10939 jektov v Občini Idrija 10911 PREBOLD 4079. Pravilnik o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega prora- ILIRSKA BISTRICA čuna za pospeševanje zaposlovanja v Občini Prebold 10941 4058. Odlok o rebalansu proračuna Občine Ilirska Bistrica za leto 2004 – II. 10913 RADEČE 4080. Pravilnik o protokolarnih pozornostih Občine Radeče do nosilcev IVANČNA GORICA občinskih priznanj ter občinskih funkcij v Občini Radeče ter iz- 4100. Statut Občine Ivančna Gorica 10966 vedbi jubilejnih porok 10943 4081. Spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju sredstev za JESENICE razvoj kmetijstva in podeželja Občine Radeče 10944 4059. Poročilo o izidu nadomestnih volitev v Svet krajevne skupnosti 4082. Sklep o določitvi cene programov v JZ OŠ Marjana Nemca Staneta Bokala in Blejska Dobrava 10914 Radeče Enoti vrtec Radeče z veljavnostjo od 1. 7. 2004 10945 KOBARID RIBNICA 4060. Odlok o spremembah Odloka o rabi in varovanju dostopnih mest 4083. Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Ribnica za leto za športno plovbo ob reki Soči 10915 2004 10945 KOČEVJE ROGATEC 4101. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Poljansko dolino 4084. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dol- (PUP4) v Občini Kočevje 10981 goročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah KOZJE za Občino Rogatec, dopolnjen v letu 2002 10946 4061. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Kozje za leto 4085. Odlok o pogojih za plakatiranje v času volilne kampanje v Občini 2003 10915 Rogatec 10949 4062. Pravilnik o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Kozje 10916 4086. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javne- ga vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Rogatec 10950 KRANJ 4087. Odlok o dopolnitvah odloka o načinu in pogojih izvajanja go- 4063. Odlok o turistični taksi v Mestni občini Kranj 10917 spodarske javne službe na področju opravljanja pokopališke 4102. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dimnikarski službi dejavnosti 10951 v Mestni občini Kranj 10986 4103. Sklep o določitvi cen in pogojev izvajanja dimnikarskih storitev 10987 SLOVENSKE KONJICE 4088. Program priprave lokacijskega načrta za območje južno od LENDAVA Kostroja 10951 4104. Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih podeljevanja pravice do uporabe kolektivne znamke 10988 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 4089. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi oziroma v javni LJUBLJANA uporabi 10953 4064. Program priprave občinskega lokacijskega načrta za del ob- močja urejanja ŠS 3/5 Podutik (vzhodni del) 10920 ŠMARJE PRI JELŠAH 4065. Program priprave občinskega lokacijskega načrta za del ob- 4090. Odlok o ureditvi zimske službe v Občini Šmarje pri Jelšah 10953 močja urejanja ŠO 1/2 Šiška (vzhodni del) 10921 ŠMARTNO PRI LITIJI 4066. Program priprave občinskega lokacijskega načrta za del ob- 4091. Sklep o ponovni javni razgrnitvi osnutka Odloka o ureditvenem močja urejanja ŠO 1/2 Šiška (osrednji del) 10922 načrtu za območje dopolnilne gradnje in komunalne asanacije 4067. Program priprave občinskega lokacijskega načrta za del ob- Zavrstnika 10956 močja urejanja MS 8/5 Zgornji Kašelj 10924 TIŠINA LJUBNO 4092. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Tišina za leto 4105. Odlok o lokacijskem načrtu za širitev glinokopa v Homu v Občini 2003 10956 Ljubno 10988 TREBNJE MIRNA PEČ 4093. Sklep o sprejetju programa opremljanja stavbnih zemljišč za 4068. Sklep o izdaji soglasja k ceni socialno varstvene storitve pomoči območje zazidalnega načrta Stari trg – DSO 10957 družini na domu 10925 TRŽIČ 4069. Sklep o določitvi cen vzgojno-varstvenih programov v vrtcu v 4094. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah Občini Mirna Peč 10926 v Občini Tržič 10957 MURSKA SOBOTA 4095. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 10958 4106. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dol- 4096. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodelitvi goročnega in srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za socialnovarstvenih pomoči iz sredstev proračuna Občine Tržič 10958 območje Mestne občine Murska Sobota 10992 TURNIŠČE NOVO MESTO 4109. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dol- 4070. Odlok o posebni in podrejeni rabi javnih površin v Mestni občini goročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za območje Novo mesto 10926 Občine Turnišče v letu 2002 10998 4071. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnih 4110. Sklep o pogojih za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest taksah v Mestni občini Novo mesto 10929 za volitve poslancev v Državni zbor RS v letu 2004 10999 4072. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dol- VERŽEJ goročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 4097. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Veržej za leto do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo 2004 10959 mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne 4098. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine občine Novo m 10930 Ljutomer obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Ljuto- 4073. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra zemljišča parc. št. 1537/5, mer za obdobje 1986–1990 za območje Občine Veržej dopolnjen k.o. Žaloviče 10931 v letu 2001 10959 4074. Sklep o odvzemu statusa javnega dobra in o odtujitvi nepre- mičnine parc. št. 1164/4, k.o. Bršljin 10931 VOJNIK 4075. Sklep o določitvi zemljišča grajenega javnega dobra parc. št. 4099. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za kmetijski prostor Ob- 1098, k.o. Kandija 10931 čine Vojnik 10962

Izdajatelj Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo – Direktorica Ksenija Mihovar Globokar – Založnik Uradni list Republike Slovenije d.o.o. – Direktorica in odgovorna urednica Erika Trojer – Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. – Tisk Tiskarna SET, d.d., Vevče – Akontacija naročnine za leto 2004 je 26.400 SIT (brez davka), pri ceni posameznega Uradnega lista Republike Slovenije je vračunan 8,5% DDV – Naročnina za tujino je 72.600 SIT – Reklamacije se upoš- tevajo le mesec dni po izidu vsake številke – Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Poštni predal 379 – Telefon tajništvo 425 14 19, računovodstvo 200 18 60, naročnine 425 23 57, telefaks 200 18 25, prodaja 200 18 38, preklici 425 02 94, telefaks 425 14 18, uredništvo 425 73 08, uredništvo (javni razpisi … ) 200 18 66, uredništvo – telefaks 425 01 99 – Internet: http://www.uradni-list.si – uredništvo e-pošta: [email protected] – Transakcijski račun 02922-0011569767