Praznik V Krajevni Skupnosti Podnart Cestah in Sanacija Cest, Uredili Pa So Tudi Nove Sanitarije V Kulturnem Domu

letnik 11, 23. november 2007, {tevilka 14 Praznik v krajevni skupnosti Podnart cestah in sanacija cest, uredili pa so tudi nove sanitarije v kulturnem domu. Predsednica je {e dejala, da imajo èlja, potreb in idej veliko, a sredstva so àl ome- jena. Krajanom je v imenu Ob~ine ~esti- tal tudi podùpan Primo` Jegli~. Pove- dal je, da tudi ob- ~ina sledi spremem- bam, kar je bil razlog za ustanovitev raz- Folklorna skupina Vo{e vojne komisije, ki bo zbrala predloge krajevnih skupnosti. [u{melj predsednik dru{tva od le- Poudaril je, da si pri- ta 2004. V ~asu njegovega vode- Nadaljevanje prekinjene seje - zadevajo za ~im bo- nja so v Podnartu pridobili novo lj{e sodelovanje s plezalno steno, urejeno je bilo no- prora~un, razvojni program in neurje krajevnimi skup- gometno igri{~e, vsi pa so dobili nostmi. Krajane je prilo`nost za razli~ne oblike V ponedeljek, 12. novembra, so rebalans ob~inskega prora~una za tudi pohvalil, da le- rekreacije - balinanje, plezanje, svetnice in svetniki nadaljevali leto 2007 ter predlog za prenovo po skrbijo za kul- nogomet, strelstvo, fitnes, ko{arka, prekinjeno 10. sejo ob~inskega sve- ob~inskega razvojnega programa turni dom in {portne badminton, za najmlaj{e pa je bi- ta. Na tokratni seji so sprejeli sklep za obdobje 2007-2013, ki je bil spre- objekte. lo urejeno otro{ko igri{~e. o podelitvi plaket Antona Tomaà jet v letu 2006. Svetnice in svetniki Vsako leto krajev- Po kon~ani prireditvi so za vse Linharta (plakete gredo Fotograf- so se seznanili tudi s poro~ilom o na skupnost podeli obiskovalce pripravili pogostitev, skemu dru{tvu Radovljica, Osnov- odpravi posledic neurja, katerega priznanje zaslu`ne- med katero so lahko po simboli~ni ni {oli Staneta @agarja Lipnica in ocena {kode, ki jo je popisala ob- Predsednica KS Darija Be{ter in dobitnik priznanja mu krajanu. Ta ~ast ceni odkupili otro{ke risbe. Izku- harmonikarskemu orkestru Glas- ~inska komisija na stavbah in in- Robert [u{melj je tokrat pripadla pi~ek od prodanih risb bo name- bene {ole Radovljica), izdali pozi- frastrukturi, zna{a 836.527 evrov, Robertu [u{melju, njen otrokom, ki jim star{i ne mo- tivno mnenje dosedanji direktorici od tega na stanovanjskih objektih V soboto, 16. novembra 2007, so predsedniku [portnega dru{tva rejo pla~ati prispevka za bivanje v Centra za socialno delo Radovljica pribli`no 177.000 evrov. v krajevni skupnosti Podnart pri- Podnart. Branka Konc je v pred- {olah v naravi. Milo{i Kos Ovsenik, obravnavali (Ve~ na 2. strani) pravili praznovanje krajevnega stavitvi povedala, da je Robert Peter Kolman praznika. Polna dvorana kulturnega doma, mladi harmonikarji, Priznanji Turisti~ne zveze Slovenije otro{ki pevski zbor Ovsi{e, Orffova skupina, novinarski kroèk Osnov- Po tem ko je dosegla prvo mesto Kar prvo mesto pa je v kategoriji ne {ole Staneta @agarja Lipnica in na Gorenjskem, je Radovljica v ak- ve~jih kampov zasedel Camping folklorna skupina Vo{e ter mo{ki ciji Moja deèla - lepa in gos- [obec Lesce. pevski zbor Podnart so bili glavni toljubna 2007 v kategoriji srednjih Turisti~na zveza Slovenije bo le- del kulturnega programa, ki ga je mest dosegla drugo mesto na slo- to{nja priznanja podelila 7. decem- z izbrano besedo povezovala Bran- Jelenc s.p. Janez venski ravni, za Slovenskimi Ko- bra v @alcu. ka Konc. njicami in pred Slovenj Gradcem. M. O. V leto{njem letu je 50-letnico obstoja praznovala lipni{ka osnovna {ola, prav toliko let pa je tudi od smrti literata Joà Vovka, @i- tarjevega Joà, ki se je rodil na ê{njici pri Kropi. Njegovo prvo pripovedno delo so bili Zaplankar- ji, ki so jih u~enci osnovne {ole in folklorna skupina ob tej prilo`nosti postavili na oder. Za uprizoritev je s priredbo in reìjo poskrbela Katarina Rozman, za koreografijo pa Vilma Kravanja Gosnik. V nagovoru je predsednica sveta krajevne skupnosti Podnart Darija Be{ter pozvala krajane k dobrim medsebojnim odnosom, saj lahko v kraju s skupnim delom in strp- nostjo naredijo veliko. Pred sed- mimi meseci, ko so kot novi svetniki prevzeli odgovornost vodenja krajevne skupnosti, finan~no sta- nje ni bilo najbolj{e, saj je iz prej- {njega mandata ostalo kar nekaj dolgov. V tem ~asu so dolg po- pla~ali, dobili so nova otro{ka igrala, osvetlili nogometno igri{~e, gasilsko dru{tvo je prevzelo novo vozilo, pomagali so v nedavni vodni ujmi, sedaj potekajo vzdr- èvalna dela na makadamskih stran 2 novice iz ob~inske hi{e 23. november 2007

Pod modro lu~jo v mesecu novembru Nadaljevanje prekinjene seje Pregled dela policistov v preteklem mesecu Radovlji{ki policisti so v oktobru 2007 obravnavali 50 kaznivih Prora~un, razvojni program in neurje dejanj, 33 prometnih nesre~, bili napoteni na 22 intervencij in obravnavo 5 dogodkov. Poleg interventnih nalog so ugotovili tudi ve~ V ponedeljek, 12. novembra, so in realnostjo, ob~ino pa je pozval, svetniki obravnavali poenotene kr{itev cestno prometnih predpisov in kr{itev Zakona o varstvu svetniki nadaljevali prekinjeno 10. naj naredi ve~ na podro~ju {tipen- najvi{je cene, ki se lahko zara~u- javnega reda in miru. Zaradi prekora~itve hitrosti so policisti obrav- sejo ob~inskega sveta, ki jo je ù- diranja {tudentov. Vsi omenjeni navajo, pri ~emer bi morebitno na- navali 154 voznikov, katerim so izdali 153 pla~ilnih nalogov, med te- pan 24. oktobra prekinil, po tem ko svetniki, kot tudi Zvone Prezelj stalo razliko med prihodki in mi vozniki pa so 35 izrekli tudi razli~no {tevilo kazenskih to~k zara- so opozicijski svetniki obstruirali (SDS), pa so imeli vpra{anja glede odhodki pri upravljanju s pokopa- di prekora~itve hitrosti, enega voznika pa so zaradi prekora~itve ponovno glasovanje o predlaganih plana gradnje vrtca na Posavcu in li{~i krila ob~ina. O tem predlogu hitrosti v naselju predlagali v postopek pristojnemu okrajnemu so- dveh ~lanih nadzornega sveta izgradnje parkiri{~a pri Elgu v bodo svetniki odlo~ali po preu~itvi di{~u. Najve~ja izmerjena prekora~ena hitrost v naselju je bila 95 Komunale Radovljica. Ob informa- Lescah. Svetnik Marjan Vidic stali{~a Odbora krajevnih skup- km/h (omejitev 50 km/h), izven naselja pa 90 km/h. Najve~ja izmer- ciji, da je svetnik Zvone Prezelj jena koncentracija alkohola v organizmu voznika motornega vozila (SDS) po prekinitvi seje Slu`bo Vlade RS za regionalno politiko in v cestnem prometu je bila 1,20 mg/l (2,40 promila). lokalno samoupravo zaprosil za tolma~enje pravilnosti izvedenega Vlom v vikend hi{ico, prijeti storilci postopka, pa je ob~inski svet to Ravnica - Policisti Policijske postaje Radovljica so na obvestilo to~ko umaknil z dnevnega reda. ob~ana, da mu je bilo vlomljeno v vikend hi{ico, ki je pod vasjo Svetniki so se soglasno strinjali s Ravnica, ob ogledu kraja dejanja v notranjosti hi{ice izsledili in prijeli tem predlogom, to~ka pa bo ob- storilce tega dejanja. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da so ravnavana po pridobitvi mnenja utemeljeno osumljeni {e nekaterih drugih kaznivih dejanj na obmo~ju vladne slu`be. PP Radovljica, in sicer vloma in dveh poskusov vloma v trgovine z Ob~inski svet je sprejel tudi sklep ìvili. Za dva storilca so policisti odredili policijsko pridrànje in ju z o podelitvi plaket Antona Tomaà zajetno kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je po Linharta. Prejeli jih bodo: Foto- zasli{anju enega izpustil za drugega pa je odredil sodno pridrànje. Za grafsko dru{tvo Radovljica ob pet- tretjo osebo je bilo ugotovljeno, da je zanjo razpisano iskanje, zato je desetletnici delovanja, Osnovna bila izro~ena pristojnim organom socialnega skrbstva. {ola Staneta @agarja Lipnica, ki Policijska postaja Radovljica prav tako praznuje petdesetletnico, in harmonikarski orkester Glasbe- ne {ole Radovljica, ki praznuje {ti- rideset let delovanja. (foto: Peter Kolman) OPOZORILO Dosedanji direktorici Centra za Jesen prehaja v zimo, ki nam bo zagotovo postregla z mrazom, ledom socialno delo Radovljica Milo{i Kos (SDS) je o~ital ùpanu neodgova- nosti, ki je ocenil, da je pri ceniku in snegom, zato smo vozniki znova za~eli razmi{ljati o zimski opremi Ovsenik je ob~inski svet izdal po- rjanje na sklepe odbora za zdravst- treba upo{tevati pretekla vlaganja vozil. Zima pomeni za udeleènce v cestnem prometu poseben letni zitivno mnenje za naslednjo pet- vo, spra{eval pa je tudi po trenut- krajanov za ureditev posameznih ~as. Nizke temperature, led in sneg niso zna~ilnost ostalih letnih ~asov, letno mandatno dobo. nih aktivnostih konzorcija CERO. pokopali{~. pozimi pa lahko ti dejavniki povzro~ijo veliko neprijetnost v cestnem V nadaljevanju seje so svetniki Seja se je nadaljevala z obravna- Poro~ilo o odpravi posledic neur- prometu (zasneèno vo- obravnavali rebalans ob~inskega vanjem predloga za prenovo ob- ja je bila naslednja to~ka delovne- zi{~e, sne`no ploskev, prora~una za leto 2007. ~inskega razvojnega programa za ga programa ob~inskega sveta. poledico). Leto{nji prora~un bo za 846.000 obdobje 2007-2013, ki je bil sprejet Ocena {kode, ki jo je popisala ob- V tak{nih vremenskih evrov la`ji na prihodkovni strani v letu 2006. Opozicijski svetniki ~inska komisija na stavbah in in- razmerah nam bodo za- od predvidenih prihodkov, pred- SDS in N.Si, kot tudi list Glas frastrukturi, zna{a 836.527 evrov, radi svoje sestave le vsem na ra~un manj{ih izvirnih mladih Radovljica in E-kolo, so na od tega na stanovanjskih objektih zimske pnevmatike omo- prihodkov ter prihodkov iz naslova to temo predlagali sklic izredne se- pribli`no 177.000 evrov. Dràva je go~ale varno in zane- komunalnega urejanja zemlji{~. je, nato pa so se strinjali s predlo- ob~ini za nujno sanacijo {kode na sljivo vo`njo. Bistveno pove~ana je prora~unska gom ùpana, da se o njej razpravlja ob~inski infrastrukturi namenila Zato policisti PP Ra- rezerva s 437.000 evri, namenjeni- na redni seji. Janez Urbanc (E-kolo) 130.000 evrov, za interventno dovljica opozarjamo mi financiranju odprave posledic je predstavil razloge za spremembe sanacijo plazov 35.000 evrov ter vse ob~ane Ob~ine vodne ujme v Kropi in na drugih razvojnega programa. Izpostavil je za nujno obnovo Bodlajevega vi- Radovljica, da Zakon o obmo~jih v ob~ini. V ta namen je predvsem neusklajenost z ob~in- genca v Kropi 70.000 evrov. varnosti cestnega prometa (Ur. list RS {t 83/04) v 114. ~lenu dolo~a, da ob~inska uprava prerazporedila skim prora~unom in na~rtom raz- Kriti~na mesta na vodotoku Kro- morajo biti motorna vozila od 15. novembra do 15. marca naslednjega prora~un. Tako bo letos manj sred- vojnih programov, neskladnost parica je re{ilo Vodnogospodarsko leta in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo. stev med drugim namenjenih ure- med cilji in realnostjo, nevklju- podjetje Kranj, prav tako izvaja Da je vozilo opremljeno s predpisano zimsko opremo, {teje, da ima ditvi rekreacijskega parka Radov- ~enost pobud civilne dru`be, ne- ukrepe za sanacijo plazu nad Kro- - zimske pnevmatike na vseh kolesih ali ljica, {olskega otro{kega igri{~a v aktivno plansko vlogo ob~inske po. Izvajati so za~eli tudi dela na - poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike sne`ne verige za Lescah, izgradnji nove knji`nice v uprave, neuravnoteènost razvoja potoku Lipnica. Ob~inska tehni~na pogonska kolesa ali verigam enakovredne pripomo~ke. Vozila s Radovljici, nakupu in opremi ze- mesta in podeèlja, neupo{tevanje pisarna ureja pridobivanje teh- {tirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona mlji{~, urejanju neprofitnih stano- raznolikosti krajevnih skupnosti in ni~ne dokumentacije za ureditev sne`ne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vanj, izgradnji ceste "za Verigo" v dejstev, kot so staranje prebivalstva, ceste nad Placom, Gosposke ulice vsaj za stalno vklopljeno os. Lescah, rekonstrukciji Ceste svo- ekologija in podnebne spremembe. in Koruznega mostu v Kropi. Ko- Kanali dezena pnevmatik, ki {tejejo v zimsko opremo, morajo biti bode v Radovljici, rekonstrukciji Po njegovem mnenju naj ob~ina munala Radovljica je so~asno z globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki steze letali{~a Lesce, ureditvi par- tudi ne bi iztrìla odli~ne lege in ne VGP Kranj sanirala prvi del pri- imajo na boku proizvajal~evo oznako "M+S". kiri{~ pri turisti~no nakupovalnem dovolj sistemati~no odkupovala marnega vodovoda od vodarne do Pogoji za uporabo sne`nih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozi{~u centru v Lescah in v Zapuàh, ko- zemlji{~, s ~imer bi lahko vplivala vodnega zajetja, sanacijo vodovo- toliko snega, da pnevmatika med vo`njo ne pride v stik s povr{ino munalni opremi obmo~ij lokacij- na njihovo ceno. da na zgornjem delu dràvne ceste vozi{~a (za pnevmatiko ostaja sneèna sled). skih na~rtov Dolina Lesce ter po- Svetniki so podprli predlagani pa bodo za~eli v tem tednu. Ko- Prav tako opozarjamo, da na motornih in priklopnih vozilih v cest- slovnih con ~istilna naprava - se- sklep ùpana, naj komisija za raz- munala in Elektro Gorenjske sta nem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko ver in Lesce - jug. voj prenovo programa za leto morala po~akati na sanacijo opor- vplivale na vozne lastnosti oz. bi se lahko raztresale, ter da morajo biti Postavke, ki se bodo v prora~unu 2008 pripravi do konca marca in nega zidu ceste nad Placom, s stekla in vzvratna ogledala vedno ~ista. pove~ale, so obnova radovlji{ke za obdobje 2009-2013 do konca katero je Direkcija RS za ceste Policisti prav tako priporo~amo, da za vo`njo v zimskih gra{~ine ter ob~inske stavbe in aprila prihodnjega leta. Rekon- pravkar za~ela, da bosta lahko iz- razmerah in pozimi Linhartove dvorane z okolico, iz- strukcija prora~una za leto 2008 vedla nujno potrebna dela. Tudi na - hitrost vozila zmanj{ajmo in ga prilagodimo razmeram ter stanju vozi{~a, vajanje programov preko razvoj- pa naj bo pripravljena do konca preostalem obmo~ju ob~ine se - pove~ajmo varnostno razdaljo med na{im vozilom in vozilom, nih agencij, rekonstrukcija ceste aprila. nadaljuje izvajanje nujnih sanacij- ki vozi pred nami, Podvin-Zapuè, izvedba komunal- Ob~inski svet je pristojen za po- skih del. Po ocenah bodo do konca - zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z ve~kratnim nih vodov ob rekonstrukciji mostu trditev vi{ine najemnin za grobove novembra izvedeni interventni pritiskom na stopalko, na Lancovem, kanalizacija "Mos- in cene pokopali{kih storitev na ukrepi v vrednosti 437.000 evrov. - ne spreminjajmo smeri vo`nje sunkovito, saj vsako tako kva" v Lescah, komunalna oprema predlog upravljavcev pokopali{~, Komisija za dodeljevanje humani- ravnanje lahko povzro~i zana{anje vozila. Podobno velja Langusove ulice ter radovlji{kega to je krajevnih skupnosti in v pri- tarne pomo~i ob ujmi v Kropi je s tudi za sunkovito speljevanje, "kareja H". meru radovlji{kega pokopali{~a svojim delom nadaljevala. V obliki - zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker Predsednica odbora za finance Komunale Radovljica. Vsi dose- akontacij denarne in materialne lahko premajhna mo~ na pogonskih kolesih zmanj{a u~inkovitost Irena Poga~nik (LDS) je v imenu danji poizkusi poenotenja cene na- pomo~i je druìnam in posamez- vodenja vozila in onemogo~i potrebne popravke smeri vo`nje, pre- komisije pojasnila, da primanjkljaj jemnin grobov in pokopali{kih nikom doslej dodelila pribli`no velika pa povzro~i zdrsavanje pogonskih koles in zana{anje vozila, ne odstopa bistveno, prav tako je storitev niso dali èlenih rezultatov 56.000 evrov od 83.000 evrov, - vozimo ~im bolj enakomerno, brez premo~nega pospe{evanja ali bil omenjeni odbor mnenja, da tu- predvsem zato, ker se pokopali{~a kolikor se jih je zbralo na ra~unu zmanj{evanja hitrosti, di zadolèvanje ob~ine ne sega in pogoji za upravljanje z njimi Obmo~nega zdruènja Rde~ega - posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se preko zakonskih meja. Bolj pa so mo~no razlikujejo. Lastni{ka struk- krià Radovljica. Krajevna skup- pogosteje pojavlja poledica, bili kriti~ni svetniki opozicije. Ja- tura zemlji{~ na obmo~jih poko- nost Kropa ima na svojem ra~unu - ra~unajmo z dalj{im ~asom potovanja, zato se od doma odpravimo nez Urbanc (E-kolo) je bil mnenja, pali{~ je me{ana, razli~ni so vi{ina zbranih 100.000 evrov. Ta sredstva prej kot obi~ajno, da je gospodarjenje z ob~inskimi preteklih vlaganj upravljavcev, sa- so namenjena za ureditev sekun- - med vo`njo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih sredstvi slabo, Janez Kaltenekar moprispevki krajanov ter obseg in darne komunalne infrastrukture, ki udeleèncev v prometu. V takih razmerah je {e posebno pomemb- (SDS) pa je izjavil, da ga moti, da kakovost vzdrèvanja objektov na pa se delno è izvaja. Polovica teh na vozni{ka kultura, etika in solidarnost. planirani projekti niso bili izve- pokopali{~u. Zato je ob~inski svet sredstev naj bi bila realizirana è v @elimo vam varno zimsko vo`njo! Policisti PP Radovljica deni. Simon Resman (N.Si) je iz- za teko~e leto potrdil predloge cen leto{njem letu. postavil velike razlike med na~rti upravljavcev. Za leto 2008 pa so Simon Habjan 23. november 2007 novice iz ob~inske hi{e 3 stran

Sre~anje Gospodarskega sveta ùpan V sredo, 14. novembra, so se v imeti predkupno pravico tudi na so ~lani Gospodarskega sveta iz- Pokrajine, ki jih predlaga vlada prostorih Ob~ine Radovljica na kmetijskih zemlji{~ih ter jo uve- razili podporo akciji Skupnosti ob- Vlada Republike Slovenije je prej{nji teden v ~etrtek, 15. novembra 2007, potrdila predlog minis- drugem sre~anju sestali ~lani Gos- ljavljati na tistih obmo~jih, ki so ~in Slovenije za spremembo za- tra Ivana @agarja o paketu pokrajinskih zakonov. S podarskega sveta Ob~ine Radov- glede na okoljske in urbanisti~ne kona o kmetijskih zemlji{~ih, ki bi to odlo~itvijo sta minister za lokalno samoupravo in ljica, posvetovalnega telesa ùpa- pogoje primerna za spremembo ob~inam dala mo`nost predkupne vlada opravila svoje delo glede utemeljitve pokrajin na. Prisluhnili so informacijam o namembnosti za gradnjo. Ob jav- pravice. in ostalo delo prepustila dràvnemu zboru. gradnji avtoceste ter o ureditvi in nem vlo`ku v komunalno opremo Sklad kmetijskih zemlji{~ in goz- S sprejetjem predlogov zakonov, ki dolo~ajo de- praksi na podro~ju javno zasebne- na zemlji{~ih v lasti ob~ine bi in- dov RS pa zaenkrat ob~ini no~e lo in organizacijo slovenskih pokrajin je Vlada RS ga partnerstva. Seznanili so se tudi vestitorji gradnje v poslovnih co- prodati tistih svojih zemlji{~, ki jih zaklju~ila svoj del "polemike z javnostjo" o {tevilu z roki za predvideno prenovo ob- nah za ta zemlji{~a pla~ali bistveno je ob~ina s prostorskimi akti spre- pokrajin. Vlada je s posebnim sklepom 24. maja ~inskega razvojnega programa za manj, kot ~e jih kupujejo od zaseb- menila v stavbna zemlji{~a, zato so 2007 poslala v javno obravnavo ob~inskim svetom predlog obmo~ij pokrajin. V obdobje 2007-2013, ki jih je sprejel nih lastnikov ali posrednikov, kar gospodarstveniki prav tako podprli {estdesetih dneh so ob~inski sveti vladi lahko poslali pripombe na predlog ob- ob~inski svet. pomeni, da bi ob~ina razpolagala z prizadevanja ob~ine, da bi ta mo~ij pokrajin, v katere so posamezne ob~ine zajete, in na {tevilo pokrajin. ^lani so izpostavili problem ze- mehanizmom za spodbujanje ust- zemlji{~a odkupila. Ob~inski sveti so s svojimi predlogi mnoì~no reagirali. mlji{~, namenjenih poslovnim co- varjanja novih delovnih mest in M[M V svojem sklepu je vlada predlagala {tirinajst obmo~ij slovenskih pokrajin- nam. Menijo, da bi ob~ina morala drugih gospodarskih u~inkov. Zato skih lokalnih skupnosti oziroma {tirinajst pokrajin razli~nih velikosti, od 46 tiso~ prebivalcev (Zasavska pokrajina) do skoraj pol milijona prebivalcev (Osrednja Slovenija). Ponudila je tudi predlog zakona o financiranju pokrajin, v katerem je vgrajen sr` prepira glede {tevila pokrajin. V predlogu zakona o financiranju pokrajin je najpomembnej{e dejstvo, da se bodo sredstva, ki jih Potok Zgo{a je neko~ tekel skozi Radovljico pokrajina ustvari, po potrebi in podobno kot med ob~inami solidarno prelivala med pokrajinami na osnovi kriterija indeksa razvojne ogroènosti, ki ga je izu- Vedenje o tem, da je potok, ki ga mila vlada, opredelil pa zakon. Tak{en na~in financiranja avtomati~no stim- v zgornjem toku imenujemo Be- ulira èlje ob~in po o`jem interesnem zdruèvanju in oblikovanju ~im ve~jega gunj{~ica, v spodnjem pa Zgo{a, v {tevila pokrajin, saj bodo le-te lahko kot politi~ni subjekti razpolagale z denar- preteklosti velikokrat spreminjal jem, ki ga niso ustvarile. ê ga bo zaradi nerazvitosti ali prevelikega stro{ka de- svojo strugo, ni novo. Velika pah- lovanja pokrajine zmanjkalo, se bo v re{evanje vklju~il dràvni solidarnostni lja~a njegovih nanosov, ki jo ge- regulator v obliki primerne porabe, kar poznamo è pri ob~inah. ologi imenujejo re~ni ali poto~ni Na pobudo vlade o predlogu obmo~ij in {tevilu pokrajin so utemeljeno rea- vr{aj, se {iri od Begunj na seve- girali ùpani in ob~inski sveti zgornjegorenjskih ob~in. Sprejeli so enotne rovzhodu do Hra{ na zahodu in sklepe, naj bo {tevilo pokrajin ~im manj{e, od {est do najve~ osem, kajti manj{e grebena Ledevnice na jugu. O na- {tevilo pokrajin je ves ~as podpirala tudi stroka na podro~ju lokalne ravnem in ~love{kem premikanju samouprave. Princip ustanovitve pokrajine bi moral temeljiti na ekonomiki, na struge je do danes najve~ pisal lju- zgodovinski tradiciji, na pokrajinski pripadnosti in identiteti, primerni velikosti biteljski raziskovalec Tine Jarc iz pokrajinam preko na{ih meja, na zaokroèni geografski celoti, ki se je sposob- Radovljice, ki je do svojih spoz- na sama preìvljati. Po posebnih kriterijih bi upravi~eno lahko delili le dodatni razvojni dràvni ter evropski denar. ê pa è bo v dràvi sprejeto obmo~je nanj pri{el s pozornim opazova- {tirinajstih slovenskih pokrajin, potem naj bo med njimi z vso pravico tudi njem povr{ja. V lanskem letu pa se Zgornja Gorenjska kot petnajsta pokrajina. ê jih je {tirinajst, jih je lahko tuje ponudila izjemna prilo`nost po- di petnajst, in razlogi so za to. Pravico do pokrajine ima Zgornja Gorenjska gleda pod povr{ino. glede na specifi~ne razvojne mo`nosti, posebnost geografskega poloàja, tradi- Tako lahko danes po izvedenih cijo, glede na primerljivo gospodarsko usmeritev in predvsem glede na zaosta- strokovnih analizah poro~amo o janje v razvoju. V teh sklepih, poslanih Vladi RS, so si bili ob~inski sveti sed- presenetljivem odkritju, do katere- mih ob~in Zgornje Gorenjske, razen Trì~a, enotni in odlo~ni. Podobne sklepe ga smo se prikopali arheologi ob glede primernega {tevila pokrajin v Sloveniji in glede Zgornje Gorenjske je spre- iskanju sledov ~love{kih prebi- jel tudi Regionalni razvojni svet Gorenjske in pri tem je {e zlasti upo{teval dej- vali{~ na radovlji{ki ravnini. Pri stvo, da bi ob razdeljeni Gorenjski na dve pokrajinski lokalni skupnosti na pro- tem so bile najdene skromne ~lo- stor Gorenjske pri{lo brez dvoma ve~ razvojnega denarja. [tajerska je po vlad- ve{ke sledi in veliko bolj impresiv- nem predlogu razdeljena na pet pokrajin, pa jih ob vpra{anju, ali so {e [tajerci ne stvaritve narave, zato so nam ali niso, od ve~ denarja ne boli glava. na pomo~ prisko~ili tudi strokov- O odlo~itvi, da bi bila Zgornja Gorenjska upravi~ena do lastne (razvojne) njaki s podro~ja geologije. Na grad- pokrajine, so najbolj zgovorne {tevilke oziroma dejstva. Najpomembnej{i kriterij bi{~u nove avtoceste ob naselju za delitev sredstev med pokrajinami, ki ga v zakonu konstruira in predlaga vlada, je indeks razvojne ogroènosti (in ne evropsko bolj primerljiv kriterij bruto Radovljica je bilo tako odkrito è dru`beni proizvod!). Po tem kriteriju je med dosedanjimi statisti~nimi regijami davno opu{~eno korito potoka, ki razvojno Gorenjska na tretjem mestu v Sloveniji (po GDP pa na {estem!). Prva je tekel po ravnini nekje v obdob- Tri tiso~letja stara struga potoka Zgo{a (Foto: Drago Svolj{ak) je seveda Ljubljana. ê bi se Gorenjska razdelila na dva dela, bi bila osrednja ju po koncu bronaste dobe (od Gorenjska na drugem mestu, za Ljubljano in pred Obalo. Zgornja Gorenjska pa 1000 do 500 let pr. n. {t.). To so vidni tudi nanosi peska, ki jih je povsem izravnano z okolico. Us- bi se razvojno uvrstila {ele na osmo mesto. [e bolj prepri~ljiva je slika, ~e potrdile ~repinje prazgodovinske voda prinesla iz pogorja Begunj- meritev kaè, da je voda prihajala Gorenjsko delimo po kriteriju indeksa razvojne ogroènosti na osemnajst ob~in: lon~enine, ki jih je voda takrat za- {~ice in Dobr~e. Od takrat je pre- iz smeri Hlebc. Ker je takrat struga na sredini lestvice je kot najbolj razvita zgornjegorenjska ob~ina Ob~ina nesla v strugo, kjer so ostale do teklo toliko ~asa, da je bilo korito tekla ve~ kilometrov od dana{nje, Radovljica. Vseh ostalih sedem ob~in je razvr{~enih desno od nje, torej so manj danes. Okoli struge so bili dobro povsem zasuto z zemljo in tako se je od tod najverjetneje zlivala razvite, imajo vi{ji indeks razvojne ogroènosti. Predzadnja ob~ina po IRO je mimo Oble gorice in nato po do- Ob~ina Trì~, zadnja pa Ob~ina Jezersko. linici med Starim mestom in Pred- Razvojni izra~un pokaè tudi dejstvo, da bi v primeru enotne Gorenjske trgom ter naprej proti Savi. O tem zna{ala finan~na izravnava med pokrajinami 8 evrov na prebivalca na leto na Pod modro lu~jo v mesecu novembru posredno pri~ajo tudi veliko mlaj{i Gorenjskem; v primeru deljene Gorenjske pa bi izravnava na prebivalca Zgornje zemljevidi (npr. Joèfinska voja{ka Gorenjske zna{ala 22 evrov na leto. [e druga~e povedano: nerazvitost Zgornje Intervencija v zasebnem prostoru karta iz za~etka 19. stoletja), ki Gorenjske je tak{na, da bi v nedeljeni Gorenjski osem ob~in Zgornje Gorenjske Lesce - Ob~anka je zaprosila za posredovanje policistov Radovlji{ke kaèjo nekatere kasnej{e struge, ki dobilo slabih 650 tiso~ evrov finan~ne izravnave, v primeru delitve na dva dela, policijske postaje, ker je izvenzakonski partner z njo fizi~no obra~u- so se prav tako stekale v to smer. pa skoraj 1,8 mio evrov izravnave letno. nal. Policisti so na kraju ugotovili, da je ob~anka dobila lahke telesne Ve~jo mo`nost pridobitve sredstev bi imela Zgornja Gorenjska tudi pri do- Nenazadnje pa imajo starej{i do- delitvi kvote razvojnih sredstev, ki se na dràvni ravni delijo glede na indeks po{kodbe, zato so jo odpeljali v ZD Radovljica, kjer so jo zdravni{ko ma~ini {e v spominu nekatere po- oskrbeli in napotili na zdravljenje v Splo{no bolni{nico na Jesenice. razvojne ogroènosti (IRO). Teh sredstev bi Zgornja Gorenjska in s tem ves vodnji v preteklem stoletju, ko je gorenjski prostor lahko pridobila kar 20% ve~, kot pripada sedaj gorenjski regi- Ker se tovrstno fizi~no obra~unavanje partnerja s partnerko ni zgodi- voda uporabila stare struge in s lo prvi~, so nasilneù na podlagi pooblastila iz Zakona o policiji ji. Tako bi lahko Zgornja Gorenjska v razvojnem programskem obdobju 2007 severa pritekla proti Radovljici. do 2013 prejela letno povpre~no 4,14 mio evrov razvojnih sredstev ve~ kot v policisti izrekli ukrep prepovedi priblièvanja, obenem pa podali Vsemu temu so naredili konec prvi sklopu celotne Gorenjske. Kako smo na Zgornjem Gorenjskem "zelo" razviti, kazensko ovadbo na pristojno okro`no dràvno toìlstvo zaradi veliki gradbeni projekti na tem nam pove tudi podatek o povpre~ni bruto pla~i za preteklo leto: Gorenjska je povzro~itve lahke telesne po{kodbe. podro~ju, ko sta bila zgrajena pod slovenskim povpre~jem, Radovljica (kot najbolj razvita zgornjegorenjska Tatvina iz odklenjene garaè glavna cesta in letali{~e v prvi po- ob~ina) je pod gorenjskim povpre~jem. Mi{a~e - Neznani storilec je izkoristil nepazljivost ob~ana in si iz od- lovici 20. stoletja, è prej pa se je Vlada je svoje stali{~e do pripomb na predlog obmo~ij in {tevila pokrajin - klenjene garaè protipravno prilastil {tiri motorne àge ter lastnika za~elo tudi izkori{~anje potoka za zgornjegorenjskim ob~inam ni niti odgovorila - objavila v dnevnem ~asopisju pitno vodo. (Delo, 16. november 2007, str. 13). Ne glede na utemeljitve stroke in ne glede o{kodoval za okoli 2.400 evrov. Policisti PP Radovljica o neznanem na pripombe mnogih ob~in je ohranila prvotni predlog {tirinajstih pokrajin. Le storilcu zbirajo obvestila in obenem opozarjajo ob~ane, da poskrbijo ^lovek z vsemi svojimi, tudi do- bronamernimi dejanji vpliva na preoblikovala jih je. Samo pet pokrajin je obdràlo ime po prvem predlogu. za osnovne samoza{~itne ukrepe pri varovanju svojega premoènja, Preoblikovala je Ljubljansko pokrajino, Dolenjsko-belokranjsko, tudi Istrsko- saj z opu{~anjem le-teh ob~utno olaj{ajo delo osebam, katerih namen okolje, najve~krat v {kodo narav- ne. Po vseh posegih, v sami strugi kra{ko ali biv{o Primorsko pokrajino. [e najbolj hibridno je oblikovala je pridobitev premoènjske koristi s kaznivim dejanjem. Kamni{ko-zasavsko pokrajino, s ~imer je zdruìla del geografske Gorenjske in in okoli nje, potok, ki danes te~e del {tajerskega Zasavja. S tem je pragmatizem vlade, ne gre ve~ samo za poli- Prometna nesre~a skozi Begunje, Zgo{o, Zapuè, No- Lancovo - Policisti Policijske postaje Radovljica so bili napoteni na ti~no realnost, ve~ kot o~iten. Pokrajinsko zakonodajo èli kot na Prokrustovi vo vas in Vrbnje, kaè àlostno postelji spraviti skozi parlament, zato z oblikovanjem in s preoblikovanjem obravnavo prometne nesre~e, ki se je zgodila na regionalni cesti podobo. V su{nih obdobjih, ki jih pokrajin verjetno kupuje tudi opozicijske poslance Demokratske stranke (za Lesce-Kamna Gorica zaradi nepravilne strani vo`nje voznika oseb- je v zadnjih letih vse ve~, povsem Velenje) in stranke Zares (za Domàle). Ob tak{nih igrah in ne glede na potrebe nega avtomobila, ki je ~elno tr~il v nasproti voze~e vozilo. presahne. Nepredvidljivi hudo- razvoja postane {e kako smiselna pobuda bohinjskega ùpana, ki jo je dal v Povzro~itelj je kazal o~itne znake alkoholiziranosti, vendar je odrejen urnik smo ukrotili, omejili in izra- Lescah na javni tribuni o pokrajinah, naj zaradi dosedanjega zaostanka in bo- preizkus alkoholiziranosti odlo~no odklonil. Zaradi povzro~itve bili za pitno vodo, ki je porabimo do~ega razvoja, {e zlasti po letu 2013, ko bosta razvojno v Sloveniji obveljali prometne nesre~e so povzro~itelju policisti izdali pla~ilni nalog, zara- dale~ preve~. Ali se bo tudi ta stru- dve kohezijski regiji, ob~ine Zgornje Gorenjske izvedejo referendum o lastni di odklonitve preizkusa alkoholiziranosti pa je bil predlagan v ga po~asi posu{ila, pa bo pokazal pokrajini. @upani smo se strinjali. postopek na pristojno okrajno sodi{~e. samo ~as. Janko S. Stu{ek, ùpan Policijska postaja Radovljica Tilen Praprotnik stran 4 tribuna 23. november 2007 politi~ne stranke... Preventivna dejavnost na Dobrodelni koncert za Kropo podro~ju zasvojenosti na na{ih V soboto, 27. oktobra, so prijatelji hajajo iz Krope. Naj omenim Antona Krope napolnili Festivalno dvorano Dermoto, Du{ana Petra~a, Rudija Fin- na Bledu. Odzvali so se vabilu na do- `garja, Janeza Poto~nika. Prepri~an osnovnih {olah brodelni koncert za Kropo. Pobudnik sem, da bi prav Janez Poto~nik s svo- za izvedbo koncerta je bila Zlata jim znanjem, vplivom in ugledom pomo~. Star{em sku{amo pokazati, Ognjanovi~, rojena Ga{per{i~, doma lahko najve~ pomagal pri pridobiva- da smo jim vedno pripravljeni sve- iz Krope. Na njeno vabilo so na kon- nju evropskih sredstev za obnovo tovati," sta o delu na lipni{ki {oli certu nastopili priznani umetniki, Krope. Apeliram na Kroparje, da us- povedali Nata{a Durjava in Tanja njeni prijatelji in sorodniki. Koncert je tanovijo organizacijo civilne dru`be, [u{tar. "Ker preventiva predstavlja bil sijajen in {e danes mi zvenijo v ki bo s spodbujanjem teh ljudi poskr- pomemben vidik v delu vseh za- u{esih Rahmaninovi Preludiji, ki jih je bela za pomo~ rojstnemu kraju, da do- poslenih, predvsem pa vpliva na odigrala na klavir h~erka gospe Zlate brodelni koncert na Bledu ne bo kakovost odnosov in zadovoljstvo Tatjana, ki so se me najbolj dotaknili. "Labodji spev" prizadevanja za obnovo vseh, vklju~enih v vzgojno-izobra- Na koncertu smo sli{ali tudi mnogo Krope, ampak za~etek prizadevanja za èvalni proces, smo v leto{njem le- lepih besed in obljub, kako se bo ob- obnovo tega arhitekturnega bisera. tu med kro`ke vklju~ili tudi prosto- navljala Kropa, vendar sem imel Ko sem bil {e aktiven, sem se po na- voljstvo. Verjamemo, da otroci ob~utek, da so se s tem koncertom porni slu`bi velikokrat s kolesom lahko s sodelovanjem med seboj in zaklju~ila prizadevanja "civilne dru`- odpeljal v Kropo, se sprehodil po osa- ob~utkom, da lahko nekomu poma- be" za obnovo Krope in da bo od se- melih ulicah in si ob ob~udovanju gajo, vplivajo preventivno na pod- daj teklo vse po ustaljenih birokrat- kovanih umetnin nabiral energijo za ro~jih, ki jih formalno svetovalno skih pravilih na relaciji ob~ina drà- naslednji dan. Unikatne, kovane delo lahko nenamensko obide ali va. Nekaj se bo dogajalo, nekaj po- umetnine so mi predstavljale simbol niti ne doseè." pravilo, nekaj zgradilo, Kropa pa bo ustvarjalnosti in delavnosti sloven- Pozornost preventivnemu delu kljub temu po~asi umirala. Vendar iz skega ~loveka in mi dajale mo~ za posve~ajo tudi na osnovni {oli Krope ne prihaja samo druìna Ga{- naporno delo v slu`bi, zato mi ni Antona Jan{e iz Radovljice. De- per{i~, ki je na tako plemenit na~in vseeno, kaj se s Kropo dogaja. javnosti potekajo v obliki delavnic pokazala ljubezen do kraja kjer izvi- in skupinskega dela v ~asu razred- rajo njene korenine. Tudi drugi v Avgust Mencinger, nih ur. V povezavi s tovrstno tema- Evropi in svetu pomembni mo`je pri- ob~inski svetnik N.Si V osnovni {oli F. S. Fin`garja so si ogledali predstavo z naslovom tiko za u~ence pripravljajo tudi Zabava in prosti ~as mladih kviz, ki bo vklju~eval preventivna sporo~ila, povezana z aktivnim Mesec november je posve~en naslovom Kako mlade obvarujemo preìvljanjem prostega ~asa. U~en- preventivi in prepre~evanju odvis- pred drogo? cem vi{jih razredov bodo ponudili Farizejska pomo~ Kropi nosti od drog. Nih~e ni imun na te- Star{i le{ke osnovne {ole so si v delavnico Razumevanje alkohola, àve, ki jih povzro~a njihova upo- ponedeljek, 12. novembra ogledali katere izvajalec bo Zavod za Skoraj dva meseca po katastrofalni pobudi, in ne nazadnje, Kropi je raba. In tudi zatiskanje o~i pred predstavo Zabava in prosti ~as zdravstveno varstvo Kranj. V tem poplavi so se razmere do dobra umi- potrebna bistveno ve~ja pomo~. Ob vse ve~jo raz{irjenostjo le-teh med mladih, saj z aktivnim preìvlja- mesecu si bodo z u~enci vi{jih raz- rile. S prvo fazo sanacije so se vz- dejstvu, da nam je dràva do danes vedno mlaj{imi ne pomaga prav njem prostega ~asa preko {portnih redov ogledali lekarno v Radov- postavile minimalne bivanjske za- namenila skromno pomo~ v vi{ini dosti. S kruto realnostjo in tra- aktivnosti in drugih kulturnih de- ljici, njeno dejavnost in v preven- hteve in kot radi re~emo: "dobljena je 70.000 EUR, bi si s {e tako iskreno gi~nimi zgodbami posameznikov javnosti lahko mladino odvrnemo tivni delavnici ponudili otrokom bila prva bitka, ~aka pa nas {e dolgo- èljo svetnika SDS naredili medvedjo in njihovih druìn se vsak dan sre- od misli, da se je zabavati mogo~e informacije o uìvanju tablet ter trajna vojna." To nam potrjuje {e pre- uslugo. Res pa je, da bi nam opozicij- ~ujejo svetovalni delavci, vzgoji- le z alkoholom in drogo. "Kot star- posledicah za na{em zdravju. "V ve~ odprtih ran potoka Kroparice in ski svetniki SDS lahko veliko poma- telji, zdravniki, {olniki … Droga je {i lahko najve~ naredimo s svojim tem mesecu na~rtujemo tudi oglede pa spe~i neukro~eni hudourniki, ki gali pri vzpostavljanju u~inkovitej{ih realnost in je prisotna tudi v na{ih dobrim zgledom, ko smo skupaj z ustanov v na{i neposredni bliìni, nam ta trenutek ne vlivajo optimizma vzvodov in iskanju poti za hitrej{e krajih. otroci aktivni tudi sami," je dejala kjer na{i u~enci lahko poi{~ejo po- za mirno spanje. ukrepanje dràve, saj njihova stranka V {olah v tem mesecu posve~ajo svetovalna delavka {ole Vesna mo~ ali dobijo dodatne informacije, ê je bila Kropa dele`na izjemne soli- predstavlja najmo~nej{ega partnerja {e posebno skrb tej tematiki. Kaj vse Koselj. S pomo~jo zloènk Temna v kolikor se znajdejo v teàvah. darnosti dràvljanov in podjetij, tega vladajo~e koalicije. se je dogajalo, katere aktivnosti so stran mavrice se bodo razredniki o Tako smo se v okviru preventivne- ne moremo trditi za dràvo. Priprava Kot ~lan sveta KS Kropa in kot pripravili za u~ence in njihove star- zlorabi drog pogovarjali z u~enci v ga programa centra za socialno de- projektne dokumentacije in iskanje mo`- ~lovek sem se ~util dol`nega poma- {e sem povpra{al svetovalne delav- okviru razrednih ur. Pri interesni lo Prepre~ujmo vse oblike zlorab z nih virov so vpeta v toge birokratske gati pri normalizaciji razmer. V ta na- ce na{ih {ol. Vendar pa se morajo dejavnosti socialne ve{~ine pa bo- u~enci sedmega razreda è udeleìli mline, ki mimo obljub ministrov vla- men sem namenil precej prostega ~a- star{i zavedati, da trud in prizade- do izdelali plakat na temo drog. delavnice in ogleda Kresni~ke v dajo~e koalicije meljejo vse prepo~asi. sa pri obse`ni nalogi zbiranja fina~ne vanja strokovnih delavcev ne mo- Na osnovni {oli Staneta @agarja Lescah, z u~enci vi{jih razredov pa Namre~, slednji so se, kot je v navadi, pomo~i, kot samega razdeljevanja rejo obroditi sadu, ~e z njimi ne iz Lipnice sodelujejo s Katedro za nameravamo obiskati tudi center pokazali ljudem è tretji dan po nesre~i pomo~i prizadetim krajanom Krope. sodelujejo. Ko mladostnik prestopi druìnsko medicino na Medicinski za socialno delo," je dejala sveto- in vsi po vrsti so nam zagotavljali Za opravljeno delo sem hvaleèn sa- rob, ki ga lo~i od odvisnosti, je za fakulteti v Ljubljani na temo valna delavka Suzana [pendal. Na celovito sanacijo Krope. memu sebi, predvsem pa vsem tistim, preventivo àl prepozno. Nastopi Alkohol. S Centrom za socialno podro~ju skrbi za samega sebe in Ocenjena {koda, ki se giblje med 5 ki so se resni~no prizadevali za po- boj za preìvetje, le redkim se uspe delo Radovljica so pripravili delav- za svoje zdravje ter v povezavi s in 6 mio EUR, kljub {e tako dobrim mo~ krajanom Krope in sanacijo nas- iztrgati iz temnega sveta omame. nice za 7. razrede z naslovom Pra- podro~jem spolnosti pripravljajo namenom presega zmo`nosti ob- tale {kode. To pa so bili: izjemni pros- O dejavnostih na osnovni {oli A. vice otrok - prepoznavajmo in pre- za u~ence vi{jih razredov delavni- ~inskega prora~una. Farizejska pobu- tovoljci gasilci, enote civilne za{~ite, T. Linharta Radovljica nam je po- pre~ujmo vse oblike zlorab otrok. co s tovrstno tematiko, v povezavi da opozicijskega svetnika Marjana ob~inski krizni {tab, delavci Centra za vedala svetovalna delavka Nada Organizirali bodo predavanje za s tem pa tudi predavanje za star{e, Vidica, da se Kropi nameni 1 mio socialno delo Radovljica, prostovoljke [mit. V torek 27. novembra bo v star{e na temo Trpin~enje in ustra- ki zaokroùje vpra{anja druga~- EUR pomo~i je bila ~ista politi~na RK Radovljica, nesebi~ni posamezni- {oli ob 18. uri predavala Mojca hovanje med mladostniki in de- nosti in pravico imeti nekoga rad. provokacija z enim samim namenom, ki in vsi tisti, ki so kakorkoli pomagali Hvala Cerkovnik na temo Druìna lavnice za u~itelje o prepoznava- Delo in preventivna dejavnost pa da me politi~no diskreditira in razbije z delom, v denarju ali v materialni kot osnovni preventivni dejavnik. nju nasilja. Svetovalna delavka na {olah ne potekajo le v mesecu ve~insko koalicijo, za krajane Krope obliki, zlasti pa najmlaj{i v {olah in V okviru oddel~nih skupnosti se Nata{a Durjava in razredni~arka 8. novembru, pa~ pa celo leto. Sve- pa je bila ta poteza skrajno netaktna vrhunski umetniki, ki so nas poveza- bodo u~enci u~ili odgovornega razreda Andreja Lakner sta v tem tovalni delavci, psihologi, predstav- in àljiva. Vsak tak ukrep zahteva vili v skupni èlji za lep{o in bolj varno ravnanja preko delovnega gradiva mesecu za star{e pripravili pogo- niki zdravstva, policije, centra za soko stopnjo politi~nega konsenza, Kropo. iz programa Kadi{? Zakaj bi prav vorno sre~anje z naslovom Zakaj socialno delo, mladih in drugih or- zato sem glasoval proti take vrste Marjan Butorac jaz? in Ne igraj se z ognjem! Pod- sem tako toleranten do sebe in ta- ganizacij, ki se ukvarjajo z mladi- pisali bodo tudi zaobljubo za ko netoleranten do drugih, ki je za- mi, so povezani tudi v Lokalno ak- nekajenje. U~enci 9. razredov bodo jemala vsebine prikritih oblik agre- cijsko skupino Radovljica, ki delu- imeli tematsko uro z naslovom Iz- sivnega vedenja u~encev. Tudi v je v okviru Ob~ine Radovljica. beri svojo pot … odlo~anje. Pred- Lipnici so med u~ence 8. in 9. raz- Njihovo delo je usmerjeno pred- tribuna... hodno bodo prebrali strip Temna redov razdelili 52 stripov Temna vsem v preventivno dejavnost od stran mavrice, ki bo podporno gra- stran mavrice - strip o odra{~anju odvisnosti od drog ter pomo~i Spo{tovano uredni{tvo Deèlnih novic! divo za nadaljnjo diskusijo o situa- in opravili skupno refleksijo na o- mladostnikom, ki so se zna{li na cijah, v katerih se mladi sre~ujejo z bravnavano temo. Razredniki bo- brezpotju omame. Za skupen us- V zadnji {tevilki Deèlnih novic ({t. to, da stoje ti na{i predstavniki pred odlo~anjem med rabo in nerabo do v tem mesecu razredne ure na- peh pa je potrebno sodelovanje 11, 12. oktober 2007) je nepodpisani "lokalno galerijo". Bralcem Deèlnih alkohola in drugih drog. Star{em menili temi Mladi in droge. "Stre- vseh vpletenih, tako organizacij, pisec prispevka na zadnji strani "Ko- novic je potrebno povedati, da je ga- 4. razreda pa so dali v doma~e bra- mimo k temu, da so u~enci, star{i kot dru`be, star{ev in tudi mla- va{tvo iz Krope v Sve~e" poro~al o lerijo postavil, vzdrèval in zapustil nje priro~nik Komunikacija med in u~itelji informirani o vseh mo`- dostnikov. odprtju razstave kroparskih umetnih Sve~anom znani slovenski kipar otroki, mladostniki in star{i s pod- nostih, kam se lahko obrnejo po Peter Kolman kova{kih izdelkov v novem kova{kem France Gor{e, ki je zadnjo tretjino muzeju v Sve~ah v Roù na Koro{- svojega ìvljenja preìvel v Sve~ah. kem. Lahko smo veseli teh stikov in Bil je doga leta eden od "zamol~anih" vezi s koro{kimi Slovenci. slovenskih umetnikov. Upava, da pi- Deèlne novice praviloma izhajajo dvaindvajsetkrat letno. Prejemajo jih vsa gospodinjstva v Ob~ini Radovljica. Odgovorna urednica: mag. Ur{ka Intihar (031 325 521). Nenaro~enih rokopisov in fotografij ne vra~amo in ne honoriramo. âsopisni svet: Marjan Butorac (predsednik). Pomo~nik odgovorne urednice: Peter Kolman. Zmotilo naju pa je, da je pisec pod sec ~lanka, ko je zapisal "lokalna ga- Uredni{tvo: Alenka Bole Vrabec, Ivanka Koro{ec, Valerija Ker{i~, Matja` Klemenc, Simon Habjan. Sede` glasila: Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica. Zalo`nik: Ob~ina sliko, kjer je videti predstavnike Ra- lerija", ni imel namena {e vedno Radovljica. Za izdajatelja: Linhartova dvorana Radovljica. e-po{ta: [email protected]. Tisk: Tiskarna @bogar Begunje. Naklada: 7200 izvodov. Na podlagi zakona o DDV (Ur.l. RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava DDV po stopnji 8,5 %. âsopis Deèlne novice je vpisan v evidenco javnih glasil dovlji~anov in Sve~anov oz. Bistri~a- "mol~ati" o njem. pod zaporedno {tevilko 1522. Za vsebino reklamnih oglasov odgovarja naro~nik. Uredni{ki odbor si pridrùje pravico, da prispevke primerno uredi za tisk tako po nov na vrtu pred galerijo, ki nosi ime S spo{tovanjem! obsegu kot po izrazu. ^lanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru dru{tva, politi~ne stranke ali skupine morajo biti ~lanki opremljeni z ìgom ali podpisom odgovorne osebe. Prispevke za naslednjo {tevilko Deèlnih novic morate oddati do torka, 27. novembra 2007 na [email protected]. kiparja Franceta Gor{eta, zapisal le- Aldo in Jerca Jovan 23. november 2007 oglasi 5 stran

Brez skrbi v zimske dni! popust *Ob nakupu novega vozila OPEL, 50% * CHEVROLET, SUZUKI ali ob nakupu za pnevmatike in plati{~a rabljenega vozila vam nudimo nakup zimskih pnevmatik KLEBER, COOPER s 50% popustom (pla~a{ dve pnevmatike - dobi{ {tiri) in nakup ALU plati{~ ENZO s 50% popustom (pla~a{ dve plati{~i - dobi{ {tiri). [e ve~ 50% popust zagotavljamo tudi vsem, ki bodo oktobra in novembra pri nas servisirali svoje vozilo.

Akcija velja do 30.11.2007. SAMO OKTOBRA IN NOVEMBRA PRI NAS PLA^A[ DVE DOBI[ [TIRI.

Hra{ka cesta 19, 4248 Lesce E-po{ta: [email protected] UGODNO KREDITIRANJE Tel.: 04/ 533 70 22 Fax: 04/ 533 70 29 www.avtomotiv-rado.si STARO ZA NOVO

Gospodarjenje z odpadki in kompostiranje - 2 KOMUNALA V prej{nji {tevilki Deèlnih novic smo 1. Drobljenje RADOVLJICA, d.o.o. pisali o tem, zakaj je smiselno imeti pri V jeseni ne smete povsem o~istiti vrta. hi{i kompostnik in o tem, kako se Listje pustite pod ìvo mejo, grmovjem priprave kompostnika lotimo. Zapisali in drevesnimi kro{njami. Pokrijte ga z Zbirni center Radovljica smo tudi, kaj vse sodi v kompostnik (in nekaj komposta, ki bo pomagal pri Tja vas bodo usmerile kaj ne) in kako kompostnik vzdrùje- trohnenju vse do zgodnje pomladi. usmerjevalne table mo. Tokrat bomo pregledali mo`ne situacije, pri katerih lahko re~emo, da 2. Listni kompost Zbirni center CERO. "ne te~e vse po maslu". Listje razli~nih vrst razli~no trohni. Listje hrasta, kostanja, platane, oreha in Zbirni center je odprt: ê gre kaj narobe … topola me{ajte z listjem sadnega drevja ◆ ponedeljek, torek, Fini, presejani kompost uporabimo za in grmi~evja. V listni kompost lahko ~etrtek in petek lon~nice in gredice, kjer sejemo drobno dodate tudi travo zadnje ko{nje, os- od 8. do 14. ure seme. Grobi, nepresejani kompost upo- tanke zelenjave in ro`. Potresite {e ◆ sreda od 8. do 18. ure rabimo za gnojenje sadnega drevja in nekaj starega komposta, suhljadi ali ◆ sobota od 8. do 12. ure. ve~jih rastlin v vrtu ali pa ga ponovno nasekanega materiala tako, da listje ni Deùrni vodovodni damo v kompostni kup. Kompost upo- povsem stisnjeno v plast. Ker je listje monter rabljamo tako, da ga plitvo zame{amo lahko zelo suho, ga navlaìte. GSM: 031-21-00-23 v zemljo. ê ga potresemo po povr{ini, Kompostnemu kupu naredite pokrov iz ga moramo za{~ititi z zastirko (suha prsti. Pokopali{ko pogrebna slu`ba trava). vrta nastane 3 do 4 m3 kompostnega zrelega komposta. Za zelenjavo in GSM: 041-655-987 Pri {tiri~lanski druìni z okrog 500 m2 materiala, iz katerega dobimo 1 do 2 m3 cvetli~ne grede, kakor tudi za sadno Zima drevje, jagodi~evje, okrasne grme in @ivljenje v kompostnem kupu je trato najdemo dovolj gnojila kar v zmanj{ano na minimum. Kljub zunan- Pomlad na{em kompostnem kupu. jim nizkim temperaturam, pa je tu tem- Sedaj je postal kompostni kup star in è peratura {e vedno dovolj visoka, da se dozorel. Zato ga razstavimo in preseje- Kompostni koledar delo odvija naprej. V zgornji plasti (30 mo, pripravimo za grede in sajenje @ivljenje okrasnega in zelenjavnega vr- cm) sicer kompostni kup lahko tudi sadik. Vse, kar nam pri presejanju os- ta ter sadovnjaka je zelo odvisno od let- zmrzne. tane, vme{amo v novi kompostni kup. nih ~asov. Tako kot roè, travnik, razli~- Jeseni si pripravite rezervni kup z list- Od pozne pomladi preko poletja boste ne vrtnine, sadno drevje in druga dre- jem in zdrobljenimi vejami ter ga kosili svoj vrt. Poko{ene trave ne dajaj- vesa ob dolo~enem letnem ~asu poskr- postavite na kraj, kjer ne zmrzuje. te takoj na kompostni kup, temve~ jo bijo za svojo oskrbo, tako je ob razli- Zbrane kuhinjske odpadke dodajajte na pustite raztreseno leàti nekaj dni. ~nih letnih ~asih potrebna tudi druga~- kompost in to preme{ajte z listjem, Me{ajte jo z zdrobljenim materialom, na oskrba va{ega kompostnega kupa. kompostom in vejami. Pokrijte z listjem listjem, prstjo. in nekaj komposta.. Vse skupaj mora Jesen biti pokrito s kompostnim pokrivalom. Poletje V jesenskem obdobju se pojavijo ve~je Tudi ta kompost morate na koncu zime Vedno pazimo, da se kompostni kup ne koli~ine listja, ki ga lahko drobite ali pa preloìti in dobro preme{ati. izsu{i in ga po potrebi redno zalivamo. kompostirate. Pa veselo na delo … stran 6 aktualno 23. november 2007 Zakaj uìvati slovenski med? âs za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je zdaj Klopni meningoencefalitis (KME) temperatura), ki traja nekaj dni. ljica. Cepivo proti klopnemu meje ena izmed najpomembnej{ih Temu sledi ~as, ko je bolnik brez ningoencefalitisu ne varuje pred oku`b centralnega ìv~nega siste- bolezenskih simptomov (1-20 boreliozo, proti kateri cepiva {e ni ma med ljudmi. Povzro~itelj je vidni), nato pa pride do prodora vi- na razpolago. rus, katerega prena{ajo klopi, za- rusa v centralni ìv~ni sistem z Priporo~ljivo je prepre~evanje to govorimo o klopno prenosljivi visokim porastom telesne temper- bolezni, v prvi vrsti je tu za{~ita bolezni. Slovenija je endemi~no ature in klini~no sliko meningiti- pred vbodi klopov. Pred odhodom podro~je za virus KME. Med bo- sa - vnetja mo`ganske ovojnice v gozd se ustrezno za{~itimo. Naj- lezni, katere prena{ajo klopi, spa- (glavobol, slabost, bruhanje, otr- bolje storimo, ~e se oble~emo v da tudi lymska borelioza in erli- delost tilnika), vse do te`jih oblik obla~ila iz gladkih materialov, ki hioza. s prizadetostjo mo`ganov in dru- klopom onemogo~ajo, da bi se Povzro~itelj KME je virus. Oku- gih delov ìv~evja v telesu. Skoraj oprijeli, hkrati pa poskrbimo, da ìmo se preko vboda okuènega polovica bolnikov kasneje trpi za je ~im ve~ koè pokrite (dolge klopa, lahko pa tudi s pitjem ne- dolgotrajnimi posledicami bolez- hla~e, {kornji, kapa). Obla~ila naj prekuhanega mleka okuènih koz ni, v 1-2% pa je bolezen tudi sm- bodo svetla, da klopa prej opazi- Gozdni med in krav. rtna. Prebo-leli za isto boleznijo mo. Za za{~ito odkritih delov tele- Oku`be s KME so sezonske, ker ne more ve~ zboleti, ker je proti sa se za{~itimo s pripravki, ki od- Med je od nekdaj cenjen kot dra- ve~ kot 15 enot, pogosto pa precej je tudi pojavnost klopov sezonska virusu doìvljenjsko za{~iten. ganjajo mr~es (repelenti). goceno hranilo, è v starih civilizaci- manj. To pomeni, da slovenski ~ebe- - vrh obolevnosti je maja-junija Zaenkrat ne obstaja specifi~no Ko se vrnemo domov, si natan- jah so ga uporabljali tudi kot zdravi- larji imajo med, ki ima ohranjeno in septembra-oktobra. Vla`na povzro~no zdravljenje te bolezni. @e ~no pregledamo telo (ko`ne gube, lo. In tudi danes ima med v ljudskem prvinsko kakovost. letja in mile zime pove~ujejo ve~ kot 20 let pa je na voljo u~in- uhlje, dimlje, pazduhi). ê pri zdravilstvu visoko mesto. Tiso~letja {tevil~nost klopov, toplej{e po- kovito in varno cepivo. Za popol- telesnem pregledu opazimo klopa, je bil edino sladilo, kasneje so raz- Potro{nik ima pravico vedeti, od kod mladi pa zgodnej{e pojavljanje no za{~ito so potrebni trije od- ga ~im prej previdno odstranimo. iskovalci na{li v medu {e veliko dru- izvira med klopov. Kadar je klop okuèn z merki cepiva. Spodnja starostna S pinceto ga zagrabimo v bliìni gih, za ~loveka koristnih sestavin. Vsak med, ki je na polici, mora biti virusom KME, ga ob vbodu s sli- meja za cepljenje je eno leto, koè in ga izvle~emo navzgor Danes apiterapija pridobiva ~edalje seveda tudi ustrezno ozna~en. Po- no prenese v gostitelja. Lani je v zgornje starostne meje pa ni. Za brez vrtenja; pred tem na koò ne ve~ji pomen. Apiterapija je uporaba zorno preberite oznake na nalepki. Sloveniji za KME zbolelo 362 lju- doseganje imunosti pred za~et- nana{amo ni~esar; v naslednjih ~ebeljih pridelkov za medicinske na- Le redko boste na{li kozarec, na di. Znotraj Slovenije so po- kom sezone aktivnosti klopov, ki dneh opazujemo koò, kjer je bil mene, kot so prepre~evanje bolezni, katerem je naveden tudi naslov samezna obmo~ja, kjer je tvegan- je spomladi, je najbolje, da prvo klop pritrjen; na mestu vboda zdravljenje in okrevanje po bolezni. ~ebelarja, ki je med pridelal, ~eprav je, da bo pri{lo do oku`be, ve~je. in drugo dozo cepiva dobite è v klopa se lahko pojavi rde~ina; ~e Da pa bodo ~ebelji pridelki uporabni je ta podatek zelo pomemben! Po- Sem spada tudi {ir{e gorenjsko zimskih mesecih. Tretje cepljenje se pojavi v prvih nekaj dneh po v apiterapiji, morajo biti kakovostna rabnik ima pravico vedeti, kdo je obmo~je. Na Gorenjskem je bilo pa potem opravite pred za~etkom vbodu, obi~ajno ni nevarna in in varna ìvila. Glede na ~as bli- med pridelal. leta 2005 najve~ primerov KME naslednje sezone klopov. V pri- sama od sebe v nekaj dneh izgine. àjo~ih se prehladov je dobro vedeti, Zgodilo se vam bo, da sploh ne (37/100.000 prebivalcev). Sloven- meru ugriza klopa pred prvim ê pa se pojavi nebole~a rde~ina po katerem medu je najbolje pose~i. boste vedeli iz katere dràve je. Na sko povpre~je je bilo 15/100.000 odmerkom ali v prvih dveh tednih na mestu vboda po treh dneh do njem bo pisalo: prebivalcev. Pri odraslih klope na- po prejemu prvega odmerka cepi- ve~ kot mesec dni kasneje in ~e je Na policah na{ih prodajaln se poleg “me{anica medu iz dràv ~lanic EU"; jve~krat najdemo na nogah, zad- va {e ne moremo pri~akovati, da kolobarjasta ter se {iri, obi{~emo slovenskega medu najde tudi med “me{anica medu iz dràv, ki niso njici in v bliìni spolovil, pri otro- bi en sam odmerek cepiva {~itil zdravnika. vpra{ljivega izvora. Kupec pogosto ~lanice EU"; cih pa v 75% na glavi. pred klini~no o~itno oku`bo z ne ve, na kaj mora biti pri nakupu “me{anica medu iz dràv ~lanic EU Klini~no se bolezen najprej po- virusom KME. Proti KME se lahko pozoren. Naj navedemo nekaj razlo- in dràv, ki niso ~lanice EU". javi s simptomi, podobnimi gripi cepite na Zavodu za zdravstveno Ur{ka Tomec, dr. med. gov, zakaj kupovati slovenski med. Katerega boste raje kupili? Tistega, (utrujenost, glavobol, bole~ine v varstvo v Kranju, od leto{nje je- Dopolnila Tanja Leskovar, na katerem bo dràva porekla ne- mi{icah, slabost, povi{ana telesna seni pa lahko tudi v ZD Radov- spec. spl. med. Med vsebuje tudi cvetni prah to~no ozna~ena, ali tistega, kjer bo Ko uìvamo med, je pomembno, poleg to~ne ozna~itve dràve, nada uìvamo med iz okolja, v katerem pisan {e to~en naslov ~ebelarja. V ìvimo, saj tako v na{e telo ne vna- tem primeru greste lahko celo k {amo snovi, ki so na{emu organiz- ~ebelarju na dom in si njegovo ~ebe- Prvi spominski dnevi mu tuje. Med namre~ vsebuje tudi larstvo tudi ogledate ter poskusite {e cvetni prah rastlin, na katerih so ~e- ostale njegove pridelke. Nemalokrat bele nabirale osnovno surovino, pa se namre~ zgodi, da imamo namen Leona Pfeiferja tudi drugi cvetni prah, ki pride v kupiti med dolo~ene vrste, pa do- med na posreden na~in. ê vna{amo mov odhitimo s popolnoma drugo Ob 100-letnici rojstva Leona v telo snovi iz tujega okolja, je veliko vrsto medu. Vsak med je namre~ Pfeiferja, izjemnega slovenskega ve~ mo`nosti, da se pojavi alergija. svet zase, vsak ima svoj okus, aro- glasbenega pedagoga, prvega vio- mo, vonj. Tako kot je pestro okolje, v linista in vodje Ljubljanskega go- Ali je med sve`? katerem ìvimo, tako je pester slo- dalnega kvarteta, ki ga je Ra- Poleg tega ima med slovenskega venski med. dovljica tako o~arala, da si je v njej ~ebelarja {e eno prednost. Slovenski Slovenski ~ebelarji zagotavljajo ustvaril svoj drugi dom, so od 9. med ni prepotoval dolgih razdalj, kakovost in varnost medu. Pri svo- do 11. novembra v Radovljici po- ampak je prakti~no dobesedno iz pa- jem delu uporabljajo Smernice do- tekali prvi spominski dnevi. nja pri{el v na{e roke. To pomeni, da brih higienskih navad na na~elih si- Primo` Jegli~, podùpan Ob~ine je porabnik dobil na mizo prvinsko stema HACCP, prav tako pa izjemno Radovljica, je uvodoma pozdravil kakovost medu. Velike razdalje, ki pazijo, da ohranijo kakovost medu, umetnike, tekmovalce, organiza- jih med prepotuje v svetovni trgovi- ki so ga v panj prinesle ~ebele. Za- torje in publiko, ki je napolnila ni, skladi{~enja medu v raznih skla- radi vsega tega so slovenski ~ebelar- slavnostno baro~no dvorano radi{~ih, me{anje medu iz raznih delov ji pred osmimi leti uvedli sistem dovlji{ke gra{~ine. Zahvalil se je sveta in podobno predstavljajo ne- kontrolirane pridelave medu in pobudniku, profesorju Tomaù varnost, da se mu zmanj{a kakovost. kolektivno blagovno znamko "slo- Lorenzu, in organizatorjem: Glas- Med ima sicer lahko zelo dolg rok venski med kontrolirane kakovosti". beni {oli Radovljica, Kulturnici uporabe, vendar mora biti ustrezno Slednjo na izdelkih prepoznamo po Blaà Kumerdeja in Ob~ini Ra- skladi{~en, saj je sestavljen iz pra- nalepki s tem napisom. dovljica. vega bogastva razli~nih snovi. Med Koncertirali so profesorjev u~e- shranjen na toplem veliko hitreje Opra{evanje nec Toma` Lorenz, violina, Domen zgublja svojo dragocenost. S svojimi ê vas z vsem zgoraj navedenim Lorenz, violina, in Alenka [~ek ~utili ne boste zaznali razlike, med nismo prepri~ali, naj povemo {e to, Lorenz, klavir. Izvajali so dela An- Podùpan Primo` Jegli~ je nagovoril udeleènce uvodnega koncerta. bo {e vedno sladek, njegova drago- da je vrednost medu in ostalih ~e- tonina Dvoràka, Janeza Mati~i~a, cenost pa se s shranjevanjem na ne- beljih pridelkov veliko manj{a od ko- Bele Bartoka, Gabriela Faurea in s spro{~enim pogovorom in obu- drugo pa Teja Majaron. ustrezni temperaturi izgublja. ê pa risti ~ebel, ki nam jih te nudijo z Mauricea Ravela. janjem spominov profesorjevih Posebni nagradi v III. Kategoriji nanj gledamo samo kot na sladilo, opra{evanjem. êbeli kot glavni Sledilo je predavanje o liku Leo- {tudentov, danes uglednih koncer- od 13 do 15 let sta prejeli Ajda Po- bo tudi po ve~ desetletjih bolj{e opra{evalki se lahko zahvalimo za na Pfeiferja ter o njegovem umet- tantov, komornih in orkestrskih renta in Ana Krpan, tretjo nagrado sladilo kot navadni sladkor. bogat izbor sadja in zelenjave v na{i ni{kem delu, pospremljeno s po- glasbenikov ter pedagogov. Ana Dolàn, drugo Bela Horvat in Enotni predpisi glede medu, ki ve- prehrani, kakor tudi za raznovrstnost snetki Pfeiferjevih u~encev v ~asu, V nedeljo dopoldne so zaklju~ili prvo nagrado Tanja Sonc. ljajo v vseh ~lanicah EU, so ni`ji od v naravi. In ko boste naslednji~ ku- ko so {tudirali pri njem, in Lju- tekmovanje ter ob 16.00 nadalje- Mladim glasbenikom, o katerih teh, ki jih zagotavljamo slovenski povali med, kupite ga pri slovenskem bljanskega godalnega kvarteta. vali s koncertom nagrajencev in bomo nedvomno {e sli{ali, bo tek- ~ebelarji. Na primer, najvi{ja dovol- ~ebelarju, kajti s tem ne boste kupili V soboto je od 10.00 dalje pote- podelitvijo nagrad. movanje na prvih spominskih dne- jena koli~ina hidroksimetilfurfurala samo zdravja, ampak tudi opra{e- kalo tekmovanje Leona Pfeiferja za Vsi nastopajo~i so prejeli prakti~ne vih Leona Preiferja v ~udoviti (HMF), ki je pokazatelj, kako sve` je vanje, s ~imer boste aktivno skrbeli mlade slovenske violiniste do 15 nagrade. @irija, ki so jo sestavljali baro~ni dvorani radovlji{ke Gra- med, je po evropskih standardih 40 za okolje, v katerem ìvite. let. Prijavilo se je 42 tekmovalcev, izklju~no profesorjevi nekdanji {tu- {~ine lepa izku{nja in vstopnica v enot, medtem ko slovenski med, oz- Andreja Kandolf, svetovalka za ki so nastopili v treh kategorijah. denti, je v I. kategoriji do 11 let svet poustvarjanja glasbe. na~en s nalepko "slovenski med zagotavljanje varne hrane pri êbe- Dan, prepoln tekmovalnih izzi- podelila posebno nagrado Petri Ani kontrolirane kakovosti", ne vsebuje larski svetovalni slu`bi vov, se je zaklju~il v gostilni Lectar Jakin, tretjo je prejela Maja Horvat, Majda Odar Uradne Objave, {tevilka 83, 23. november 2007 Uradne objave

Ob~ina Radovljica @UPAN Gorenjska 19, 4240 Radovljica, tel. 04 537 23 00, fax. 04 531 46 84 www.radovljica.si, e-naslov: [email protected]

POZIV PROMOTORJEM k podaji vlog o zainteresiranosti za izvedbo dveh projektov javno-zasebnega partnerstva v skladu z 32. ~lenom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu

Ob~ina Radovljica na podlagi: in za~etku izvedbe gradnje in zaklju~ku gradnje bo razvidno iz - sklepa Ob~inskega sveta Ob~ine Radovljica z dne 17.5.2007 o javnega razpisa. potrditvi javno-zasebnega partnerstva na zemlji{~ih nezazida- Promotorji naj svoje vloge o zainteresiranosti po{ljejo po pri- nega stavbnega zemlji{~a, parc. {t. 176 (del), 187/2,188/2 in poro~eni po{ti na naslov Ob~ine Radovljica z dopisom "Javno- 188/3, k. o. Radovljica, v skupni izmeri 19.681 m2, za investicijo zasebno partnerstvo za izgradnjo gara`ne hi{e, poslovnih pros- dveh objektov na zahodnem delu v {portnem parku v Radov- torov, stanovanjskega objekta "biv{i Merkur". Promotorji, ki ljici, lociranih med Gorenjsko cesto in Ulici Staneta @agarja, bodo v navedenem roku oddali vlogo o zainteresiranosti, bodo - sklepa Ob~inskega sveta Ob~ine Radovljica z dne pisno povabljeni na informativni sestanek, katerega dan in uro 17.5.2007 o potrditvi javno-zasebnega partnerstva na bo naknadno dolo~ila ob~ina. zemlji{~ih, parc. {t. 114/1, 114/2 in 115/3, k. o. Radovljica, v skupni izmeri 1.539 m2, na Gorenjski cesti pred vhodom na 2. Javno-zasebno partnerstvo za izgradnjo dveh objektov ob Linhartov trg, za investicijo gara`ne hi{e, poslovnih pros- {portnem parku v Radovljici torov in stanovanj, Ker ob~ina nima predvidenih posebnih finan~nih sredstev za - odloka o zazidalnem na~rtu za centralno obmo~je Radovljice izvedbo gradnje dveh objektov ob {portnem parku v Radovljici, - PB - 2 (pre~i{~eno besedilo), objavljenega v Uradnih se je odlo~ila za projekt javno-zasebnega partnerstva. objavah Ob~ine Radovljica, {t. 66, z dne 15.9.2006, Ob~ina bo vloìla zemlji{~a, na katerih bo potekala gradnja, - 32. in 34. ~lena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu zasebni partner oz. promotor pa bo financiral samo gradnjo (Ur. l. RS, {t. 127/06) obeh objektov, ki bosta sluìla predvsem {portnemu parku. poziva promotorje, da v roku 8 dni od objave tega poziva Ob~ina ima interes pridobiti lastninsko pravico zlasti na oddajo svoje vloge o zainteresiranosti za izvedbo naslednjih zgrajenih parkiri{~ih, sla~ilnici, sanitarijah in drugih objektih. dveh projektov javno-zasebnega partnerstva: Zasebni partner oz. promotor bo pridobljeno lastninsko pravico nad parkiri{~i, sla~ilnico, sanitarijami in drugimi objekti 1. Javno zasebno partnerstvo za izgradnjo gara`ne hi{e, v skladu z javnim razpisom prenesel na Ob~ino Radovljica. poslovnih prostorov, stanovanjskega objekta "biv{i Merkur" Ve~ o gradnji samih objektov, na~inu financiranja, prenosu Ob~ina Radovljica nima predvidenih posebnih finan~nih lastninske pravice, koli~ini in obsegu projekta, datumu za~etka sredstev za izgradnjo gara`ne hi{e, poslovnih prostorov ter in roku izvedbe postopka sklenitve javno zasebnega partnerstva stanovanjskega objekta "biv{i Merkur", zato se je odlo~ila za in za~etku izvedbe gradnje in zaklju~ku gradnje bo razvidno iz projekt javno-zasebnega partnerstva. javnega razpisa. Ob~ina bo vloìla zemlji{~a, na katerih bo potekala gradnja, pro- Promotorji naj svoje vloge o zainteresiranosti po{ljejo po pripo- motorje pa poziva, da podajo vloge o zainteresiranosti za izvedbo ro~eni po{ti na naslov Ob~ine Radovljica z dopisom "Javno-za- javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo navedenih objektov. sebno partnerstvo za izgradnjo dveh objektov ob {portnem parku Poleg ob~inskih zemlji{~ bo za izvedbo projekta potreben tudi v Radovljici". Promotorji, ki bodo v navedenem roku oddali odkup privatnega zemlji{~a. vlogo o zainteresiranosti, bodo pisno povabljeni na informativni Ob~ina ima interes pridobiti lastninsko pravico na zgrajenih sestanek, katerega dan in uro bo naknadno dolo~ila ob~ina. sanitarijah, parkiri{~ih ter drugih objektih. Ve~ o gradnji samih objektov, na~inu financiranja, prenosu Radovljica, 15.11.2007 lastninske pravice, koli~ini in obsegu projekta, datumu za~etka [t.: 431-15/2007 Janko S. Stu{ek, l. r. in roku izvedbe postopka sklenitve javno-zasebnega partnerstva @UPAN UO, stran 2 URADNE OBJAVE OBÎNE RADOVLJICA {t. 83, 23. november 2007

Ob~ina Radovljica @UPAN Gorenjska 19, 4240 Radovljica, tel. 04 537 23 00, fax. 04 531 46 84 www.radovljica.si ,e-naslov: [email protected]

Ob~ina Radovljica, Gorenjska c. {t. 19, Radovljica, na podlagi 7. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG, {t. 23/99 in 19/00) in sklepa nadaljevanja 10. seje Ob~inskega sveta Ob~ine Radovljica z dne 12.11.2007 ter v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premo`enjem dr`ave in ob~in (Ur. list RS, {t. 14/2007) objavlja

JAVNO DRA@BO za prodajo nepremi~nin

Naziv in sede` organizatorja javne dra`be: fizi~na oseba za udele`bo na dra`bi pooblasti drugo pravno Ob~ina Radovljica, Gorenjska c. {t. 19, Radovljica, tel. 04 ali fizi~no osebo, 537-23-00, faks 04-5314-684 - dokazilo o pla~ilu kavcije s priloèno celotno {tevilko ra~una za primer vra~ila kavcije, 2. Predmet prodaje: - dav~no, mati~no in telefonsko {tevilko. - prodaja stavbnega zemlji{~a, parc. {t. 775/1, gozd (8353 m2, Poobla{~enci morajo pred pri~etkom dra`be predloìti pisno vlo`. {t. 946, k. o. Predtrg. pooblastilo. Gradbena parcela se nahaja v obmo~ju, ki se ureja z Lokacijskim na~rtom C^N - sever, namenjenem poslovni gradnji. 7. Sklenitev pogodbe Z najugodnej{im ponudnikom se bo sklenila pogodba naj- 3. Izklicna cena predmetnega komunalno neopremljenega kasneje v roku 30 dni po zaklju~ku dra`be. ê draìtelj ne stavbnega zemlji{~a zna{a: podpi{e pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na 542.945,00 EUR oz. po 65,00 EUR/1 m2. strani draìtelja, Ob~ina Radovljica zadrì njegovo kavcijo. Najni`ji znesek vi{anja 1.000,00 EUR. 8. Drugi pogoji 4. Na~in in rok pla~ila kupnine: Nepremi~nine se prodajajo v celoti po na~elu videno-kupljeno. Kupnina se mora pla~ati v 8 dneh od podpisa prodajne Vse stro{ke v zvezi s prenosom lastni{tva: davek na dodano pogodbe na transakcijski ra~un Ob~ine Radovljica: vrednost, stro{ke overitve pogodbe, takse za vpis v zemlji{ko 01302-0100007805, sklic: 00-72210000-3301. knjigo ter stro{ke parcelacije pla~a kupec. Pla~ilo celotne kupnine v dolo~enem roku je bistvena Dra`ba je kon~ana, ko voditelj dra`be trikrat neuspe{no sestavina prodajne pogodbe. ponovi isto najvi{jo ponudbo. Ugovore proti dra`benemu postopku je mogo~e podati, dokler 5. Kraj in ~as javne dra`be: ni zaklju~en zapisnik o poteku dra`be. Javna dra`ba bo dne 7.12.2007 ob 10. uri v veliki sejni Komisija za izvedbo javne dra`be bo dra`bo izvedla v skladu z dvorani Ob~ine Radovljica, Gorenjska c. {t. 19. Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim Draìtelji morajo pla~ati kavcijo v vi{ini 10% izklicne cene premoènjem dràve in ob~in (Uradni list RS, {t. 14/2007). nepremi~nine do 6.12.2007 do 9. ure. Kavcijo je potrebno nakazati na transakcijski ra~un Ob~ine Radovljica, 9. Informacije: {t. 01302-0100007805 sklic: 00-72210000-3301. Vsa dodatna pojasnila o nepremi~ninah in ostale informacije Pred pri~etkom javne dra`be se mora draìtelj izkazati s interesenti dobijo: potrdilom o pla~ilu kavcije. - na Ob~ini Radovljica, kontaktna oseba ga. Marija Habjan, Pla~ana kavcija bo uspelemu draìtelju vra~unana v ceno, tel. 04 537-23-46 ob delovnih dneh od 26. novembra 2007 do neuspelim draìteljem pa bo vrnjena brez obresti v roku 15 dni 6. decembra 2007 od 10. do 12. ure; od dneva dra`be. 10. @upan ali Komisija za vodenje in nadzor postopka razpo- 6. Pogoji za sodelovanje laganja s stvarnim premoènjem s soglasjem ùpana lahko Na javni dra`bi lahko sodelujejo pravne osebe s sedeèm v postopek kadarkoli ustavita. Republiki Sloveniji in fizi~ne osebe, ki so dràvljani RS.

Draìtelji morajo pred pri~etkom dra`be komisiji predloìti: [tevilka: 431-14/2007 - izpisek iz sodnega registra (pravne osebe) oziroma potrdilo Datum: 13.11.2007 o dràvljanstvu RS ali osebno izkaznico (fizi~ne osebe), Janko S. Stu{ek, l. r. - notarsko overjeno pooblastilo v primeru, da pravna ali @UPAN {t. 83, 23. november 2007 URADNE OBJAVE OBÎNE RADOVLJICA UO, stran 3

Na podlagi 82. ~lena zakona o javnih cestah (ZJC - UPB1, Ur. l. RS {t. 33/2006) in 16. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG {t. 23/99 in 19/00) je Ob~inski svet Ob~ine Radovljica na 10. redni seji dne 12/11-2007 sprejel

ODLOK o spremembi odloka o kategorizaciji ob~inskih cest v ob~ini Radovljica

1. ~len 4. ~len

Tabela iz 4. ~lena odloka se spremeni tako, da se doda nova Spremembe za~nejo veljati naslednji dan po objavi v uradnem alinea s podatki o Cesti svobode v celotni dol`ini 921 m. glasilu Ob~ine Radovljica - De`elne novice - Uradne objave.

2. ~len [tevilka: 521/98-KJ V 6. ~lenu odloka se v tabeli ~rta zap. {t. 21. Datum: 14.11.2007 Janko S. Stu{ek, l. r. 3. ~len @UPAN Ostale dolo~be odloka ostajajo nespremenjene.

Na podlagi 57. ~lena Zakona o prostorskem na~rtovanju (Ur. l. RS, {t. 33/07) ter 30. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG, {t. 23/99, 19/00) je `upan Ob~ine Radovljica sprejel

SKLEP o za~etku priprave Ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta za Industrijsko cono Zalo{e

1. ~len ditveni pogoji za obmo~je planske celote Kropa (DN UO, {t. 47/2004) dolo~ajo, da je morfolo{ka enota U-Z[3 (Industrijska (predmet sklepa) cona (Zalo{e)) rezervirana za potrebe industrije ter da je zanjo potrebno izdelati zazidalni na~rt. Obmo~je je v prostorskih ses- S tem sklepom se podrobneje dolo~i: tavinah dru`benega plana opredeljeno kot stavbno zemlji{~e - oceno stanja in razloge za pripravo ob~inskega podrobnega namenjeno proizvodno-servisni dejavnosti. Povr{ina obsega prostorskega na~rta, ~ 2,4 ha nepozidanega zemlji{~a, ki ni navezano na obstoje~e - obmo~je ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta, prometno omre`je. Predmet OPPN je zato tudi dostopna cesta - na~in pridobitve strokovnih re{itev, do obravnavanega obmo~ja (pre~kanje `elezni{ke proge). - roke za pripravo ob~inskega podrobnega prostorskega Pripravi se ob~inski podrobni prostorski na~rt v skladu z vel- na~rta in njegovih posameznih faz, javno zakonodajo (Zakon o prostorskem na~rtovanju - ZPNa~rt, - nosilce urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi Ur. l. RS, {t. 33/2007) in vsemi podzakonskimi predpisi. ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta v skladu s svojo pristojnostjo, in druge udele`ence, - obveznosti v zvezi s financiranjem priprave ob~inskega 3. ~len podrobnega prostorskega na~rta, - objavo sklepa. (obmo~je ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta)

Obmo~je urejanja ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta 2. ~len je podrobneje opredeljeno v prostorskih sestavinah dru`benega plana Ob~ine Radovljica. (ocena stanja in razlogi za pripravo) Predviden Ob~inski podrobni prostorski na~rt za Industrijsko cono Zalo{e zajema naslednje parc. {t. ali njihove dele: Predmet izdelave je Ob~inski podrobni prostorski na~rt za 669, 670/1, 670/2, 671/1, 671/2, 671/3, 671/4, 672, 673, Industrijsko cono Zalo{e (v nadaljevanju OPPN). Zemlji{~e je 674/1, 674/2, 675, 686/2, 686/3, 686/4, 687/1, 687/2, 687/3, locirano vzhodno od naselja Zalo{e ter leì med èlezni{ko 690, 975/3, 985/1, 988/1, vse k. o. Zalo{e (podatki GURS progo Ljubljana-Jesenice in reko Savo. avgust 2007). Obmo~je urejanja je podrobneje opredeljeno v prostorskih sestavinah dru`benega plana Ob~ine Radovljica. Prostorsko ure- UO, stran 4 URADNE OBJAVE OBÎNE RADOVLJICA {t. 83, 23. november 2007

4. ~len 8. Komunala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska 27, 4240 (na~in pridobitve strokovnih re{itev) Radovljica 9. Telemach, d. o. o., Cesta ljubljanske brigade 21, 1000 Strokovna re{itev se kot podlaga za izdelavo obeh ob~inskih Ljubljana podrobnih prostorskih na~rtov pridobi s preveritvijo vseh do 10. Zavod RS za varstvo narave, Obmo~na enota Kranj, sedaj izdelanih strokovnih podlag, pripravo variantnih re{itev in Tom{i~eva 9, 4000 Kranj izborom najustreznej{e variante. 11. Zavod za gozdove Slovenije, Obmo~na enota Bled, Strokovna re{itev mora biti presojana s funkcionalnega, Ljubljanska 19, 4260 Bled varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika njene spre- 12. Ob~ina Radovljica, Oddelek za infrastrukturo, Gorenjska jemljivosti v lokalnem okolju. O izboru strokovne re{itve odlo~i 19, 4240 Radovljica pripravljavec. 13. Krajevna skupnost Podnart, Podnart 11, 4244 Podnart. Akt mora biti izdelan v skladu z veljavno zakonodajo in podzakonskimi predpisi. Prostorski na~rtovalec se izbere na ê se v postopku priprave osnutka ob~inskega podrobnej{ega podlagi Zakona o javnem naro~anju. prostorskega na~rta ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki niso na{teti v prej{njem odstavku, se le-ti pridobijo v postopku. 5. ~len Ob~ina po{lje osnutek OPPN nosilcem urejanja prostora ter jih pozove, da ji v roku 30 dni od poziva dajo smernice. (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) ê nosilci urejanja prostora v roku 30 dni ne dajo smernic, se {teje, da jih nimajo, pri ~emer pa mora pripravljavec Ob~inski podrobni prostorski na~rt se izdela po naslednjem upo{tevati vse zahteve, ki jih za na~rtovanje predvidene pros- okvirnem terminskem planu: torske ureditve dolo~ajo veljavni predpisi. - za~etek - sklep o pripravi in objava v Deèlnih novicah, Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v roku 30 dni tudi glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave ter na spletnih pisno sporo~i ob~ini, ali je za OPPN potrebno izvesti celovito straneh ob~ine presojo vplivov na okolje. - priprava osnutka OPPN, 30 dni ê je za OPPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na - smernice nosilcev urejanja prostora, 30 dni okolje, ob~ina za dopolnjen osnutek OPPN zagotovi okoljsko - priprava dopolnjenega osnutka OPPN, 15 dni poro~ilo in ga skupaj z dopolnjenim osnutkom OPPN po{lje - javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN, sodelovanje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja. javnosti, javna obravnava, 30 dni Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, najkasneje v 15 - preu~itev pripomb in predlogov javnosti na dopolnjeni dneh preveri, ali je okoljsko poro~ilo kakovostno izdelano in v osnutek OPPN, priprava stali{~, priprava predloga OPPN, skladu s predpisi. 10 dni Ob~ina pripravi predlog OPPN ter ga posreduje nosilcem - mnenja nosilcev urejanja prostora, 30 dni urejanja prostora, da dajo v 30 dneh mnenje, ali predlog - sprejem usklajenega predloga OPPN na ob~inskem svetu OPPN upo{teva smernice. - objava odloka OPPN in izdelava kon~nega elaborata, ê je za OPPN treba izvesti celovito presojo vplivov na oko- 15 dni. lje, se pristojna ministrstva v mnenju opredelijo tudi o spre- V primeru, da bo potrebna celovita presoja vplivov na jemljivosti vplivov OPPN na okolje s stali{~a svoje pristojnosti okolje, se v postopek priprave OPPN ustrezno vklju~i in ga po{ljejo ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja. tudi celovita presoja vplivov na okolje: Na podlagi mnenj ministrstev, ministrstvo pristojno za varst- - priprava okoljskega poro~ila, 30 dni vo okolja, odlo~i o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN - preveritev okoljskega poro~ila, 15 dni skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja. - sklep o potrditvi sprejemljivosti vplivov izvedbe Ob~ina predloì ob~inskemu svetu usklajen predlog OPPN v OPPN, 30 dni. sprejem, ~e je iz mnenj nosilcev urejanja prostora razvidno, da so v predlogu OPPN smernice upo{tevane, in ~e je ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, skladno z zakonom, ki ureja varst- 6. ~len vo okolja, izdalo potrdilo, da so vplivi njegove izvedbe na okolje sprejemljivi. (nosilci urejanja prostora) 7. ~len Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta sodelujejo s posredovanjem (obveznosti v zvezi s financiranjem OPPN) smernic za na~rtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora ter mnenj k predlogu OPPN za Industrijsko cono Zalo{e, so: Izdelava OPPN in vseh potrebnih strokovnih podlag se financira iz sredstev prora~una Ob~ine Radovljica. 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Dunajska 48, 1000 Ljubljana 2. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za za{~ito in re{eva- 8. ~len nje, Oddelek za prostorske, urbanisti~ne in druge tehni~ne ukrepe, Vojkova 61, 1000 Ljubljana (objava sklepa) 3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, sektor za vodno obmo~je Ta sklep za~ne veljati z dnem sprejema in se objavi v Deèlnih Donave, Oddelek obmo~ja zgornje Save, Mirka Vadnova novicah, glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave ter na splet- 5, 4000 Kranj nih straneh Ob~ine Radovljica. 4. Ministrstvo za promet, Javna agencija za èlezni{ki promet, Kopitarjeva 5, 2000 Maribor 5. Peterol plin, d. o. o., Dunajska c. 50, Ljubljana [t. 350-5-0010/2007 6. Eleektro Gorenjska, d. d., Mirka Vadnova 3, 4000 Kranj Radovljica, 17.10.2007 7. Telekom Slovenije, d. d., Center za vzdrèvanje omre`ja Janko S. Stu{ek, l. r. Kranj, Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj @UPAN {t. 83, 23. november 2007 URADNE OBJAVE OBÎNE RADOVLJICA UO, stran 5

Na podlagi 48. ~lena Odloka o na~inu in pogojih izvajanja gospodarske javne slu`be pokopali{ke in pogrebne dejavnosti, urejanja pokopali{~ ter pogrebnih sve~anosti v ob~ini Radovljica (UVG {t. 46/99, DN UO {t. 40/2004) in 16. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG {t. 23/99, 19/00) je Ob~inski svet Ob~ine Radovljica na svoji 10. seji dne 12.11.2007 sprejel naslednji

SKLEP o potrditvi vi{ine najemnin grobov in cen pokopali{kih storitev za leto 2007

1. ~len

S tem sklepom se potrdijo vi{ine najemnin za grobove ter cene storitev iz 3. ~lena Odloka o na~inu in pogojih izvajanja gospodarske javne slu`be pokopali{ke in pogrebne dejavnost, urejanja pokopali{~ ter pogrebnih sve~anosti v ob~ini Radovljica za leto 2007.

2. ~len

Vi{ine najemnin za posamezne zvrsti grobov so: UO, stran 6 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA {t. 83, 23. november 2007

Vi{ine cen storitev so: {t. 83, 23. november 2007 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA UO, stran 7

3. ~len

KS Brezje pri prvem prvi zakup groba nudi brezpla~en zakup za duhovnike in borce. Krajani KS Brezje imajo dodatne ugodnosti pri prvem zakupu groba:

4. ~len

Vse cene v tem sklepu so izra`ene v evrih (EUR). V ceno je vklju~en DDV.

5. ~len

Ta sklep se objavi v De`elnih novicah, glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave in velja od 1.1.2007 dalje. Z dnem pri~etka veljavnosti tega sklepa preneha veljati sklep Ob~inskega sveta Ob~ine Radovljica {t. 009-5/2006 z dne 29.6.2006

[t.: 009-29/2007 Radovljica, 13.11.2007 Janko S. Stu{ek, l. r. @UPAN

Na podlagi 29. ~lena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, {t. 72/93, 57/94, 14/95, 20/95 - Odlo~ba US, 63/95 OR, 73/95 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 70/00, 51/02 in 108/03), 29. ~lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, {t. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), 16. in 103. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG, {t. 23/99 in 19/00) ter 98. ~lena Poslovnika Ob~inskega sveta Ob~ine Radovljica (UVG, {t. 29/99) je Ob~inski svet Ob~ine Radovljica v nadaljevanju 10. redne seje dne 12.11.2007 sprejel

ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prora~unu ob~ine Radovljica za leti 2007 in 2008

1. ~len A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o prora~unu Ob~ine Radovljica za leti 2007 in 2008 (v nadaljnjem besedilu: v EUR Odlok, DNUO, {t. 73/2007). Skupina Podskupina kontov Prora~un 2007 2. ~len I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 16.720.032 V Odloku se 3. ~len, to~ka 2 delno spremeni tako, da se glasi: TEKO^I PRIHODKI (70+71) 12.973.050 UO, stran 8 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA {t. 83, 23. november 2007

70 DAV^NI PRIHODKI 10.334.440 75 PREJETA VRAÎLA DANIH POSOJIL 283.500 700 Davki na dohodek in dobi~ek 7.966.400 750 Prejeta vra~ila danih posojil 83.500 703 Davki na premoènje 1.912.940 751 Prodaja kapitalskih deleèv 200.000 704 Doma~i davki na blago in storitve 455.100 752 Kupnine iz naslova privatizacij 0

71 NEDAV^NI PRIHODKI 2.638.610 710 Udele`ba na dobi~ku in V. DANA POSOJILA IN POVEÂNJE dohodki od premoènja 1.176.100 KAPITALSKIH DELE@EV (440+441+442) 0 711 Takse in pristojbine 23.900 712 Denarne kazni 43.100 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 89.188 44 DANA POSOJILA IN POVEÂNJE 714 Drugi nedav~ni prihodki 1.306.322 KAPITALSKIH DELE@EV 0 440 Dana posojila 0 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.921.550 441 Pove~anje kapitalskih deleèv in nalo`b 0 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 606.050 722 Prihodki od prodaje zemlji{~ in nemat. premoènja 1.315.500 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH 73 PREJETE DONACIJE 3.800 DELE@EV (IV. -V.) 283.500 730 Prejete donacije iz doma~ih virov 3.800

74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.821.632 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinan~nih institucij 1.821.632 C. RA^UN FINANCIRANJA

Skupina Podskupina kontov Prora~un II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 18.889.716 2007

40 TEKOÎ ODHODKI 3.345.578 VII. ZADOL@EVANJE (500) 200.000 400 Pla~e in drugi izdatki zaposlenim 809.678 401 Prispevki delodajalcev za 50 ZADOL@EVANJE 200.000 socialno varnost 140.737 500 Doma~e zadolèvanje 200.000 402 Izdatki za blago in storitve 2.126.663 403 Pla~ila doma~ih obresti 44.500 VIII. ODPLAÎLA DOLGA 297.000 409 Rezerve 224.000 550 Odpla~ila doma~ega dolga 297.000

41 TEKO^I TRANSFERI 5.672.866 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV 410 Subvencije 180.530 NA RA^UNU (I. +IV. +VII. -II. -V. -VIII.) - 1.983.184 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.531.300 X. NETO ZADOL@EVANJE (VII. -VIII.) - 97.000 412 Transferi neprofitnim organiz. in ustanovam 813.455 XI. NETO FINANCIRANJE 413 Drugi teko~i doma~i transferi 2.147.581 (VI. +VII-VIII-IX. =-III) 2.169.684

42 INVESTICIJSKI ODHODKI 8.188.115 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 8.188.115 3. ~len

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 1.683.156 V 12. ~lenu Odloka se spremeni vi{ina oblikovanja prora~un- 430 Investicijski transferi 0 ske rezerve v letu 2007, in sicer tako, da je vi{ina 186.000 EUR 431 Investicijski transferi ter vi{ina uporabe sredstev prora~unske rezerve za namene pravnim in fizi~nim osebam 1.184.555 49. ~lena Zakona o javnih financah do vi{ine 437.229 EUR. 432 Investicijski transferi Vse ostale dolo~be tega ~lena ostanejo nespremenjene. prora~unskim uporabnikom 498.602 4. ~len

III. PRORAÛNSKI PRESE@EK (I. - II) Ta odlok za~ne veljati naslednji dan po objavi v Deèlnih PRORAÛNSKI PRIMANJKLJAJ (I. - II) -2.169.684 novicah, glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave, uporablja pa se od 1.1.2007 dalje.

B. RA^UN FINAN^NIH TERJATEV IN NALO@B

Skupina Podskupina kontov Prora~un [tevilka: 0071-6/2007-1 2007 Radovljica, 12.11.2007

IV. PREJETA VRA^ILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELE@EV Janko S. Stu{ek, l. r. (750+751+752) 283.500 @UPAN {t. 83, 23. november 2007 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA UO, stran 9

Na podlagi 57. ~lena Zakona o prostorskem na~rtovanju (Ur. l. RS, {t. 33/07) ter 30. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG, {t. 23/99,19/00) je `upan Ob~ine Radovljica sprejel

SKLEP o za~etku priprave Ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta za staro jedro Kamne Gorice

1. ~len Predviden Ob~inski podrobni prostorski na~rt za staro jedro Kamne Gorice zajema naslednje parc. {t. ali njihove dele: 1, (predmet sklepa) 10/1, 10/2, 100, 101, 102, 103/1, 103/2, 104, 105, 106/1, 106/2, 107, 108, 109, 11, 110/1, 111/1, 111/2, 112, 113, S tem sklepom se podrobneje dolo~i: 114, 115/1, 115/2, 116/1, 116/2, 117, 118, 119/1, 119/2, 12, - oceno stanja in razloge za pripravo ob~inskega podrobne- 120/1, 120/2, 121/1, 121/2, 121/3, 121/4, 121/5, 121/6, ga prostorskega na~rta, 121/7, 121/8, 122/1, 122/2, 123/1, 126/13, 128/10, 128/11, - obmo~je ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta, 128/2, 128/3, 128/4, 128/5, 128/7, 128/8, 128/9, 129, 13, - na~in pridobitve strokovnih re{itev, 130/1, 130/2, 130/3, 130/4, 131/1, 131/2, 132/1, 132/2, 133, - roke za pripravo ob~inskega podrobnega prostorskega 134, 135, 136, 137, 138, 139, 14, 140, 143/1, 143/2, 144, na~rta in njegovih posameznih faz, 145, 146, 147, 148, 149, 15, 150/1, 150/2, 151/1, 151/2, - nosilce urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158/1, 158/2, 159, 16/1, 16/2, ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta v skladu s 160/1, 160/2, 160/3, 161/1, 161/2, 161/3, 162, 163, 164/1, svojo pristojnostjo in druge udeleènce, 169, 17/1, 17/2, 17/3, 170, 179/2, 18, 180, 181, 182, 183, - obveznosti v zvezi s financiranjem priprave ob~inskega 184, 185, 188, 189, 19, 190/1, 190/2, 191, 192, 199/1, podrobnega prostorskega na~rta, 199/2, 2, 20, 200, 201/3, 202/2, 203/1, 203/2, 204, 205, 206, - objavo sklepa. 207, 208/1, 208/2, 208/3, 208/4, 208/5, 209, 21, 210, 211, 212/1, 212/2, 213/1, 213/10, 213/2, 213/3, 213/4, 213/5, 2. ~len 213/6, 213/8, 213/9, 214/1, 214/2, 215, 216, 217, 218, 219, 22/2, 220/1, 220/2, 220/3, 220/4, 220/5, 220/6, 221/1, 221/2, (ocena stanja in razlogi za pripravo) 222, 245, 246/1, 246/2, 247, 248, 249, 25/1, 25/2, 250, 251/1, 251/2, 252, 253, 254, 255, 256/1, 256/2, 256/3, 257, Predmet izdelave je Ob~inski podrobni prostorski na~rt za 258/1, 258/2, 258/4, 258/5, 258/6, 258/7, 265/1, 265/3, staro jedro Kamne Gorice (v nadaljevanju OPPN), ki v naravi 266/1, 266/2, 266/3, 266/5, 266/6, 266/7, 269/3, 29, 3, 30, predstavlja ve~ji del naselja, izvzeta je le novej{a stanovanjska 31, 376/1, 376/2, 377, 380/2, 381/2, 4, 40, 41, 42, 43/1, pozidava na severnem robu Kamne Gorice. 43/2, 44/1, 44/2, 45, 46/1, 46/2, 47, 48, 49, 5, 59, 6, 60/1, Obmo~je urejanja je podrobneje opredeljeno v prostorskih 60/2, 61, 62/1, 62/2, 63/1, 63/10, 63/11, 63/12, 63/13, 63/14, sestavinah dru`benega plana Ob~ine Radovljica. Prostorsko 63/15, 63/16, 63/17, 63/18, 63/19, 63/2, 63/20, 63/21, 63/22, ureditveni pogoji za obmo~je planske celote Kropa (DN UO, 63/23, 63/24, 63/25, 63/26, 63/27, 63/28, 63/29, 63/3, 63/3, {t. 47/2004) dolo~ajo, da je za morfolo{ko enoto U-Kg1 63/30, 63/31, 63/32, 63/33, 63/34, 63/35, 63/36, 63/37, (staro va{ko jedro Kamne Gorice) potrebno izdelati uredit- 63/38, 63/39, 63/4, 63/40, 63/41, 63/42, 63/43, 63/44, 63/45, veni na~rt. Obmo~je je v prostorskih sestavinah dru`benega 63/46, 63/47, 63/48, 63/49, 63/49, 63/50, 63/51, 63/52, plana opredeljeno ve~ji del kot stavbno zemlji{~e, namenjeno 63/53, 63/54, 63/55, 63/56, 63/57, 63/58, 63/59, 63/6, 63/60, stanovanjski pozidavi, manj{i del kot stavbno zemlji{~e, 63/61, 63/7, 63/8, 63/9, 64, 66, 667, 668, 669, 67/1, 67/11, namenjeno centralnim dejavnostim (ob cerkvi in kompleks 67/12, 67/14, 67/15, 67/16, 67/17, 67/18, 67/19, 67/2, 67/20, biv{ega Doma Matevà Langusa), ju`ni rob morfolo{ke enote 67/21, 67/3, 67/4, 67/5, 67/7, 67/8, 670/1, 670/2, 671/1, 672, pa je opredeljen kot najbolj{e kmetijsko zemlji{~e, drugo 673, 674, 675, 676, 677, 678/1, 678/2, 679, 68, 682/2, kmetijsko zemlji{~e in gozd. Skupna povr{ina obmo~ja 682/3, 682/4, 682/5, 683, 685, 687/1, 687/2, 69, 699, 7, 70, predvidenega izvedbenega akta je ~ 17,4 ha povr{ine, od 700/1, 700/2, 701, 704, 71/1, 71/2, 71/3, 72/1, 72/2, 73, tega je stavbnih povr{in pribli`no 3/4, kmetijskih in gozdnih 74/1, 75, 76, 77/1, 77/2, 78, 79/1, 79/2, 8, 80, 81/1, 81/2, povr{in pa pribli`no 1/4. 82/1, 82/2, 83/1, 83/2, 84, 85/1, 85/2, 86, 87, 88/1, 88/2, Stavbne povr{ine so ve~inoma è pozidane, razen nekaj 89,9, 90, 91/1, 91/2, 91/3, 91/4, 91/5, 91/6, 91/7, 92, 93/1, zemlji{~, za katera sta bili dani pobudi za gradnjo stano- 93/2, 94, 95, 96, 97/1, 97/2, 98, 99/1, 99/2, vse k. o. Kamna vanjskih hi{. gorica (podatki GURS avgust 2007). Pripravi se ob~inski podrobni prostorski na~rt v skladu z veljavno zakonodajo (Zakon o prostorskem na~rtovanju - ZPNa~rt, Ur. l. RS, {t. 33/2007) in vsemi podzakonskimi 4. ~len predpisi. (na~in pridobitve strokovnih re{itev)

3. ~len Strokovna re{itev se kot podlaga za izdelavo obeh ob~inskih podrobnih prostorskih na~rtov pridobi s preveritvijo vseh do (obmo~je ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta) sedaj izdelanih strokovnih podlag, pripravo variantnih re{itev in izborom najustreznej{e variante. Obmo~je urejanja ob~inskega podrobnega prostorskega Strokovna re{itev mora biti presojana s funkcionalnega, na~rta je podrobneje opredeljeno v prostorskih sestavinah varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika njene spre- dru`benega plana Ob~ine Radovljica. jemljivosti v lokalnem okolju. O izboru strokovne re{itve UO, stran 10 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA {t. 83, 23. november 2007

odlo~i pripravljavec. 12. Zavod za gozdove Slovenije, Obmo~na enota Bled, Akt mora biti izdelan v skladu z veljavno zakonodajo in Ljubljanska 19, 4260 Bled podzakonskimi predpisi. Prostorski na~rtovalec se izbere na 13. Ob~ina Radovljica, Oddelek za infrastrukturo, podlagi Zakona o javnem naro~anju. Gorenjska 19, 4240 Radovljica 14. Krajevna skupnost Kamna Gorica, Kamna Gorica 58, 5. ~len 4246 Kamna Gorica.

(roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) ê se v postopku priprave osnutka ob~inskega podrobnej{ega prostorskega na~rta ugotovi, da je potrebno pridobiti Ob~inski podrobni prostorski na~rt se izdela po naslednjem smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki niso na{teti okvirnem terminskem planu: v prej{njem odstavku, se le-ti pridobijo v postopku. - za~etek - sklep o pripravi in objava v Deèlnih novicah, Ob~ina po{lje osnutek OPPN nosilcem urejanja prostora ter glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave ter na spletnih jih pozove, da ji v roku 30 dni od poziva dajo smernice. straneh ob~ine ê nosilci urejanja prostora v roku 30 dni ne dajo smernic, - priprava osnutka OPPN, 30 dni se {teje, da jih nimajo, pri ~emer pa mora pripravljavec - smernice nosilcev urejanja prostora, 30 dni upo{tevati vse zahteve, ki jih za na~rtovanje predvidene pros- - priprava dopolnjenega osnutka OPPN, 15 dni torske ureditve dolo~ajo veljavni predpisi. - javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN, sodelovanje Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v roku 30 dni tudi javnosti, javna obravnava, 30 dni pisno sporo~i ob~ini, ali je za OPPN potrebno izvesti celovito - preu~itev pripomb in predlogov javnosti na dopolnjeni presojo vplivov na okolje. osnutek OPPN, priprava stali{~, priprava predloga OPPN, ê je za OPPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na 10 dni okolje, ob~ina za dopolnjen osnutek OPPN zagotovi okoljsko - mnenja nosilcev urejanja prostora, 30 dni poro~ilo in ga skupaj z dopolnjenim osnutkom OPPN po{lje - sprejem usklajenega predloga OPPN na ob~inskem svetu ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja. - objava odloka OPPN in izdelava kon~nega elaborata, Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, najkasneje v 15 15 dni. dneh preveri, ali je okoljsko poro~ilo kakovostno izdelano in V primeru, da bo potrebna celovita presoja vplivov na okolje, v skladu s predpisi. se v postopek priprave OPPN ustrezno vklju~i tudi celovita pre- Ob~ina pripravi predlog OPPN ter ga posreduje nosilcem soja vplivov na okolje: urejanja prostora, da dajo v 30 dneh mnenje, ali predlog - priprava okoljskega poro~ila, 30 dni OPPN upo{teva smernice. - preveritev okoljskega poro~ila, 15 dni ê je za OPPN treba izvesti celovito presojo vplivov na oko- - sklep o potrditvi sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN, lje, se pristojna ministrstva v mnenju opredelijo tudi o spre- 30 dni. jemljivosti vplivov OPPN na okolje s stali{~a svoje pristojnosti in ga po{ljejo ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja. Na podlagi mnenj ministrstev, ministrstvo pristojno za 6. ~len varstvo okolja, odlo~i o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja. (nosilci urejanja prostora) Ob~ina predloì ob~inskemu svetu usklajen predlog OPPN v sprejem, ~e je iz mnenj nosilcev urejanja prostora razvidno, Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave da so v predlogu OPPN smernice upo{tevane, in ~e je mini- ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta sodelujejo s strstvo, pristojno za varstvo okolja, skladno z zakonom, ki posredovanjem smernic za na~rtovanje, strokovnih podlag ureja varstvo okolja, izdalo potrdilo, da so vplivi njegove urejanja prostora ter mnenj k predlogu OPPN za staro jedro izvedbe na okolje sprejemljivi. Kamne Gorice, so:

1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, 7. ~len Dunajska 48, 1000 Ljubljana 2. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za za{~ito in (obveznosti v zvezi s financiranjem OPPN) re{evanje, Oddelek za prostorske, urbanisti~ne in druge tehni~ne ukrepe, Vojkova 61, 1000 Ljubljana Izdelava OPPN in vseh potrebnih strokovnih podlag se 3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, financira iz sredstev prora~una Ob~ine Radovljica. Urad za upravljanje z vodami, sektor za vodno obmo~je Donave, Oddelek obmo~ja zgornje Save, Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj 8. ~len 4. Ministrstvo za promet, DRSC, Sektor za upravljanje, vzdrèvanje in varstvo cest, Obmo~je Kranj, Jezerska 20, (objava sklepa) p. p. 275, 4000 Kranj 5. Petrol plin, d. o. o., Dunajska c. 50, Ljubljana Ta sklep za~ne veljati z dnem sprejema in se objavi v 6. Elektro Gorenjska, d. d., Mirka Vadnova 3, 4000 Kranj Deèlnih novicah, glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave 7. Telekom Slovenije, d. d., Center za vzdrèvanje omre`ja ter na spletnih straneh Ob~ine Radovljica. Kranj, Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj 8. Komunala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska 27, 4240 Radovljica 9. UPC Telemach, d. o. o., Cesta ljubljanske brigade 21, [t. 350-5-0001/2007 1000 Ljubljana Radovljica, 17. oktober 2007 10. Zavod RS za varstvo narave, Obmo~na enota Kranj, Tom{i~eva 9, 4000 Kranj 11. Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, Janko S. Stu{ek, l. r. Obmo~na enota Kranj, Tom{i~eva 7, Kranj @UPAN 23. november 2007 dru{tva 11 stran Krn - pohod spomina 1918-2007 Novice iz Gasilske zveze ob~ine Radovljica Meddru{tvena gasilska vaja v Kropi pod pogoji, ki so mo`ni v Triglav- V Kropi je 3. novembra potekala meddru{tvena vaja. Sodelovalo je skem parku, vsem padlim vojakom {est gasilskih dru{tev. So{ke fronte, ki so se borili v Predpostavka vaje je bila, da je v strnjenem naselju zagorela slovenskih gorah in bi bili ve~ino- stanovanjska hi{a. Po na~rtu alarmiranja je bil takoj izveden prvi ma danes pradedje evropsko po- poziv s tremi gasilskimi enotami, zatem pa {e drugi poziv, prav tako vezanih dràv, Slovenija lahko v s tremi gasilskimi enotami. Izvedena sta bila dva notranja napada z evropski maniri zgradila spomenik. izolirnimi dihalnimi aparati, in sicer iz PGD Podnart in PGD Proslave so se udeleìli tudi ugled- Radovljica, ostale enote pa so poskrbele za dodatno oskrbo z vodo ter ni visoki predstavniki iz Slovenije, za{~ito sosednjih stanovanjskih objektov. Italije, Avstrije in Slovenske vojske, Na vaji je sodelovalo {est gasilskih enot iz PGD Kropa, Podnart, ~e{ka veleposlanica v Sloveniji, vo- Radovljica, Srednja Dobrava, Kamna Gorica ter Lancovo. ja{ki ata{eji, ùpana iz Bovca in Tolmina, direktor Slovenske policije Joè Rom{ek, predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar, predsednik Gorske re{evalne zveze Slo- venije Miro Poga~ar, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Sre~ko Lisjak, uniformirani predstavniki slovenske vojske in polici- Spominskega pohoda se je udeleìlo okoli 600 pohodnikov. je, predstavniki avstrijske vojske in {tevilni pohodniki. Organizacijski odbor predstav- komemoracijska slovesnost z mo- Kulturni program so izvedli kvin- nikov veteranskih in drugih dru{- litvijo in blagoslovom voja{kega tet trobil orkestra Slovenske policije tev, zavodov, ustanov in ob~in, ki kaplana Milana Preglja za padle z bobnarjem iz Slovenske vojske, ga vodi Janko S. Stu{ek, je letos or- vojake. Predstavniki Slovenije, ê{- mo{ki pevski zbor iz Srednje vasi v ganiziral è jubilejni 10. planinski ke in Romunije so poloìli vence, Bohinju s pevovodjo Frankom So- pohod pod sloganom "Krn - pohod sledila pa je proslava pri Krnskem djo, raketarji dru{tva Mali vojni spomina 1918 - 2007". jezeru, kjer je udeleènce nagovoril muzej iz Bohinjske Bistrice, pred- Leto{nja proslava pri Krnskem je- minister za obrambo Karel Erjavec. stavniki zgodovinskih dru{tev za zeru je bila posve~ena 90-letnici Orisal je grozote vojakov trinajstih prvo svetovno vojno v starih voja{- Gasilci iz PGD Radovljica darovali kri preboja pri Kobaridu in konca So{- narodov, ki so se na obeh straneh kih uniformah in prapor{~aki. 6. in 7. novembra je 14 gasilcev iz PGD Radovljica darovalo kri na ke fronte ter trpljenja primorskega borili na So{ki fronti. Poudaril je tu- V petek, 9. novembra, je v sklopu krvodajalski akciji, ki jo je na Bledu organiziralo Obmo~no zdruènje ljudstva zaradi vojnih dogodkov. di, da je tako kot pred 90-timi leti dogodkov proslavljanja konca So- Rde~ega krià Radovljica. Strelski jarki, kaverne, trdnjave in na zahodnem Balkanu, ki je bil v {ke fronte LTO Bohinj pri ko~i pod obele`ja so neme pri~e dogodkov, ki svoji nemirnosti povod za prvo sve- Bogatinom na planini Na Kraju s Posvet za ~lanice PGD-jev in GZ so na na{ih tleh potekali pred 90 tovno vojno, {e vedno eksplozivno kratkim kulturnim programom o- Komisija za ~lanice pri Gasilski zvezi Kokra organizira posvet za ~lan- leti. in da bo pomembna vloga Slo- dprl tematsko pot v spomin na ve- ice PGD in GZ v petek, 30. novembra, ob 18. uri v prostorih PGD [en~ur. Pred proslavo pri Krnskem jezeru venije v ~asu predsedovanja Evrop- liko vojno "Oskrbovalno zaledje za je bila ob 13. uri pri "madàrskem ski uniji, da stori vse za pomiritev Krnsko boji{~e". Kako ravnamo v primeru nesre~e kriù" na nekdanjem voja{kem po- razmer. Izrazil je idejo, da bi po to- Predvsem ohranimo mirno glavo, ~e je le mogo~e sku{amo poma- kopali{~u na Dupli planini kraj{a likem ~asu in v skladu s predpisi in Valerija Ker{i~ gati sebi in drugim. Najprej poi{~emo pomo~ pri najbli`jih: sosedih, prijateljih ali pri ljudeh, ki so prisotni na kraju nesre~e. ê ne uspe- mo re{iti situacije sami, nemudoma pokli~emo Center za obve{~anje. [tevilko 112 pokli~emo: - ~e potrebujemo nujno medicinsko pomo~, pomo~ gasilcev, gorskih Koronarno dru{tvo tudi v Radovljici in jamarskih re{evalcev ali pomo~ drugih re{evalnih slu`b; - ~e opazimo, da gori, da je onesnaèn vodotok, grozi zemeljski ali Koronarno dru{tvo Kranj je edino sne`ni plaz, da so pretrgane elektri~ne ali telefonske ìce ali ~e opa- tovrstno na Gorenjskem in ima zimo druge pojave, ki predstavljajo potencialno nevarnost za ìv- ~lane iz 11 ob~in. Prizadevajo si us- ljenje ali zdravje ljudi in ìvali ali za varnost premoènja in okolja; tanoviti podru`nice tudi v drugih - ~e ob nesre~i ali ob pove~ani ogroènosti zaradi naravnih ali krajih in tako nuditi pomo~ ~im drugih nesre~ potrebujemo informacije o motnjah v preskrbi s pitno ve~jemu {tevilu koronarnih bol- vodo in elektri~no energijo, o motnjah v telefonskem omre`ju ter o nikov na Gorenjskem. O dejavnosti stanju sne`ne odeje v visokogorju. dru{tva in o nameravani {iritvi sem Ko pokli~emo, povemo: se pogovarjala s predsednikom KD - kdo kli~e - kaj se je zgodilo Kranj Tonetom Zupanom. - kje se je zgodilo - kdaj se je zgodilo - koliko je ponesre~encev - kak{ne so po{kodbe Kak{ne so dejavnosti va{ega dru{tva? - kak{ne so okoli{~ine na kraju nesre~e (poàr, nevarne snovi, Smo prostovoljno, samostojno in po{kodovane plinovodne ali druge napeljave ...) nepridobitno dru{tvo. Prizadevamo - kak{no pomo~ potrebujemo. si prepre~evati nastanek in napre- Zbrala: Valerija Ker{i~ dovanje sr~nih bolezni s spodbujanjem in organiziranjem redne in trajne telesne aktivnosti, zdravo hrano, opustitvijo kajenja, izobraè- Tudi z redno vadbo lahko prepre~imo nastanek ali napredovanje sr~nih bolezni. vanjem in veselim druènjem. Orga- (Arhiv KD Kranj) niziramo razli~na predavanja za ~lane dru{tva in tudi za vse druge Kranj je v~lanjenih okrog 200 bolnikov (operiranci na srcu in zainteresirane, organiziramo reha- ~lanov. Od tega je pribli`no 55% oìlju, bolniki s povi{animi dejavni- bilitacijske po~itnice v zdravili{~u in ènsk. Povpre~na starost ènsk v ki tveganja - holesterol, trigliceridi, na morju za ~lane dru{tva ter tudi dru{tvu je 67 let, mo{kih pa 69 let. sladkorna bolezen), ki smo si v le- druge oblike preventivnih dejavnos- to{njem letu zadali nalogo, da ~lan- ti in druàbnega ìvljenja. Kak{ne so pravice in naloge ~lanov stvo raz{irimo na vse ve~je kraje na dru{tva? Gorenjskem. Povsod, kjer bo zani- Od kdaj deluje va{e dru{tvo? Vsak ~lan dru{tva ima pravice in manje za to, bomo ustanovili sa- Prva zamisel za nastanek dru{tva naloge, ki so opredeljene v statutu mostojne telovadne oz. fiziotera- se je rodila na predavanju dr. Me- dru{tva. Naloge so zdrav na~in ìv- pevtske skupine. toda Pra{nikarja, ki ga je organi- ljenja ob upo{tevanju navodil zirala KO RK Primskovo spomladi zdravnikov in fizioterapevtov, vklju- S kom vse ste se è pogovarjali o leta 1998, uradna ustanovitev pa je ~evanje v telovadne in druge te- nastanku dru{tva v na{i ob~ini? bila 19. novembra 1998 z usta- rapevtske skupine, poravnava letne Obiskali smo zdravstveni dom in novnim ob~nim zborom. Od tedaj ~lanarine ter da s svojim znanjem in ob~insko upravo v Radovljici. S pine. To mo`nost so nam tudi zago- pa kot predsednik. smo tudi ~lani Zveze koronarnih prizadevanjem prispeva k delu predstavitvijo na{ega programa so tovili. Ob koncu pogovora je predsednik dru{tev in klubov Slovenije. dru{tva. Pravice ~lanov pa so, da so bili povsem soglasni in so nam za- Anton Zupan povabil vse koronarne vabljeni na vse aktivnosti v dru{tvu, gotovili vso podporo pri delu. V Kako ste vi osebno postali ~lan ozirpma sr~ne bolnike iz ob~ine Ra- Kdo vse so ~lani va{ega dru{tva in da sodelujejo in soodlo~ajo v or- zdravstvenem domu so potekali raz- dru{tva? dovljica, naj se pridruìjo in naj ne- koliko jih je? ganih dru{tva in da so seznanjeni s govori z direktorico dr. Petri~evo, dr. Kot predsednik KS Primskovo sem kaj naredijo za svoje zdravje. Za vse ^lani dru{tva lahko postanejo ko- poslovanjem dru{tva. Grmovo in vi{jo medicinsko sestro bil povabljen v dru{tvo è v ~asu informacije so dosegljivi v ~asu urad- ronarni bolniki (preboleli za infark- Darjo Anderle. Dobili smo vsa potre- njegovega ustanavljanja. Takrat sem nih ur (vsako sredo od 16. do 18. ure tom, operiranci na srcu in oìlju), Kako boste organizirali {iritev bna zagotovila za sodelovanje in tudi zagotovil prostor - pisarno v na Jezerski cesti 41 v Kranju ali na kakor tudi bolniki z zvi{anim de- va{ega dru{tva? strokovno pomo~. V osnovni {oli domu krajanov, kjer domujemo {e GSM 031 742-278). javnikom tveganja za koronarne Po strokovni oceni je na Go- Antona Jan{a smo se tudi è dogo- danes. Ves ~as delujem kot ~lan od- bolezni in svojci bolnikov. V KD renjskem od 5 do 6 tiso~ koronarnih vorili za prostor za telovadne sku- borov ali komisij, od februarja letos Ivanka Koro{ec stran 12 med generacijami 23. november 2007 Tretji rojstni dan Kresni~ke Krizni center Kresni~ka na Alp- star{i v okviru krizne- ski cesti v Lescah je praznoval svoj ga centra je potekalo tretji rojstni dan. Center deluje pod v obliki razgovorov v okriljem radovlji{kega centra za smislu iskanja vzro- socialno delo. V ~etrtek, 8. no- kov za nastalo situa- vembra, so pripravili dan odprtih cijo. Medtem ko so Alpska c. 43, vrat. Direktorica centra za social- nekateri v ~asu biva- no delo Milo{a Kos Ovsenik in nja njihovih otrok 4248 Lesce, vodja kriznega centra Zorica [ko- pri{li do uvida, pa se tel.: 04/ 53 53 760 rc sta povedali, da daje center za- spet drugi sploh niso to~i{~e in strokovno pomo~ otro- bili pripravljeni po- kom in mladostnikom v stiski, govarjati ali sodelo- ◆ sodelujejo pa tudi z mati~nimi vati. V teh primerih centri za socialno delo, policijo, so delo prepustili ma- SPOMENIKI {olo, zdravstvom in drugimi slu`- ti~nim centrom za so- ◆ bami. Glavne oblike pomo~i so cialno delo in posve- nudenje zato~i{~a in celodnevne tovalnici Kresni~ek, STOPNICE oskrbe, strokovna osebna pomo~, seveda ~e so star{i na priprava na vrnitev v druìno ali to prostovoljno pri- ◆ na ìvljenje drugje, osvojitev de- stali. lovnih navad, prevzemanje od- V okviru centra de- OKENSKE POLICE govornosti zase, u~na pomo~, sve- lujejo tudi modri tele- ◆ tovanje, pogovori in skupno re- fon Peter Klepec, po- {evanje teàv. V treh letih delo- svetovalnica Kresni- PORFIDO vanja so sprejeli ve~ kot 200 otrok ~ek, dnevni center in in mladostnikov v stiski, od tega regijska intervencij- jih je bilo v leto{njem letu 44. Le- ska slu`ba. Slednja je v Napis na vratih bodri: "Kar naprej!" tos je bilo najve~ namestitev s po- letu 2007 posredovala dro~ja Upravne enote Jesenice, 100-krat, kar je 22-krat ve~ kot leìlo se ga je 20 mladinskih de- sledijo Kranj, Radovljica, Trì~ in lani. Na modri telefon so prejeli lavcev iz 9 evropskih dràv. [kofja Loka. Od sprejetih mladost- 105 klicev, od katerih je bilo ve~ [e nadalje zbirajo sponzorska Zlatoporo~enca nikov jih je najve~ (48%) poiskalo kot polovico "neresnih". Vendar je sredstva in donacije v finan~ni ali pomo~ v Kresni~ki zaradi dalj ~asa mo`no, da se tudi v teh skriva materialni obliki. Da se v Kresni~ki trajajo~ih konfliktov v druìni, resnost in pro{nja za pomo~. lahko prijetno ìvi in marsikaj do- Ivanka in Joè Vrhunc sledi fizi~no nasilje, ki se v vseh Posvetovalnica Kresni~ek nudi dogaja, so s svojim prispevkom primerih prepleta s psihi~nim na- datno mo`nost pomo~i za mlade omogo~ili donatorji, ki so se è siljem. Zaradi zanemarjanja je bi- in njihove star{e, ki se zaradi sple- odzvali in pripomogli k u~inkovite- lo name{~enih 14% otrok in zara- ta razli~nih okoli{~in in lastnih mu delovanju Kresni~ke. di suma spolne zlorabe 11%. ê- ravnanj znajdejo pred vpra{anjih Otrok ali mladostnik v teàvah prav je krizni center namenjen in v teàvah, ki jim sami niso kos. lahko pride v Kresni~ko tako, da se kratkotrajnim namestitvam, je bi- V okviru dnevnega centra so v obrne na mati~ni center za social- lo v letu 2007 kar 27% otrok in sodelovanju s centrom za socialno no delo, preko {ole in socialnih mladostnikov pri njih ve~ kot 21 delo potekali razli~ni programi. delavcev, zdravnikov ali policije, dni in 7% mladostnikov nad 31 V septembru so s pomo~jo finan- klica na telefon 531-69-30 oziro- dni. Skoraj 60% otrok se je kasne- ~ne dotacije evropskega programa ma 040/436-531 ali da pride sam. je vrnilo v mati~no druìno, 4% organizirali mednarodno uspo- Vrata so odprta 24 ur, vse dni v jih je {lo v rejni{tvo, 16% v sta- sabljanje za profesionalne in ne- letu. novanjske skupine, preostali pa so profesiolnalne mladinske delavce. krenili na samostojno pot. Delo s Trening je potekal v Bohinju, ude- Ivanka Koro{ec Aktivni v dru{tvu upokojencev Brezje - Mo{nje - Ljubno Zlatoporo~enca Ivanka in Joè Vrhunc

Ivanka in Joè Vrhunc iz Hlebc Imata h~erko Nata{o, ki je po- sta imela zlato poroko è v februar- ro~ena na Dolenjskem. Osre~ujejo ju, vendar sta jo slovesno prazno- ju vnuki, 20-letni Ervin, 15-letna vala na zahvalno nedeljo, 4. nove- Ur{ka in 8-letni Nejc. Najstarej{i mbra. vnuk ìvi pri njima. Ivanka se je rodila leta 1932 v Dolg~as jima ni. Joè je è 55 let delavski druìni v Hlebcah, Joè ~lan gasilskega dru{tva Hlebce, v pa leta 1928 v Hra{ah kot edini sin katerem je opravljal razli~ne fun- med {tirimi sestrami v kme~ki kcije. Oba z èno sta tudi ~lana druìni. Spoznala sta se na konj- dru{tva upokojencev, vendar se skih dirkah, ki so bile tedaj pri izletov ne moreta udeleèvati. Valantu. Te`ko je bilo takrat, ko je Ivanka te`ko hodi, saj ima oba kol- Joè od{el od doma in sta po poro- ka umetna, enega zamenjanega ce- ki z Ivanko za~ela iz ni~. Z ogrom- lo dvakrat. Tudi Joè je imel zdra- no truda, garanjem in odpovedo- vstvene teàve z oìljem, ki pa jih vanjem ter tudi s kancem gorenj- je na sre~o premagal. ske trme sta kupila svet, za~ela zi- Njuno vodilo je bilo vse ìvljenje dati hi{o in se v petih letih vselila zmernost in delo. Oba sta soglasna, vanjo. Nikoli nista hodila na mor- da je za tako dolgo skupno ìvlje- Na enem od rednih mese~nih izletov je ali na izlete. Oba sta rada delala, nje potrebno mnogo potrpe`ljivo- ni~ jima ni bilo te`ko. Takrat sta sti, uvidevnosti in medsebojnega V ob~ini Radovljica so zelo ak- soboti, ko imajo redni letni ob~ni s~ami. Septembra so se udeleìli imela kmetijo, ki je cvetela, danes razumevanja. tivna dru{tva upokojencev. Eno zbor, sledi aprila prvi izlet. Letos sre~anja gorenjskih upokojencev je vse druga~e. Zaradi kupa papir- Zdravja in zadovoljstva jima izmed njih je tudi dru{tvo upoko- so se podali na kopalni izlet v v Komendi, oktobra se odpravili v jev, ki ga zahtevajo za vsako ov~- èlimo {e na mnoga leta! jencev Brezje - Mo{nje - Ljubno, Pod~etrtek, mesec kasneje pa v Izolo, za leto{nji december pa è ko, in tudi iz zdravstvenih razlo- ki zdruùje ve~ kot 500 ~lanov. terme Snovik. Maja so se s kole- na~rtujejo silvestrovanje, ki bo gov sta ìvinorejo pred leti opu- Zadnji ve~ji projekt, ki so ga som odpeljali v Kropo, kjer so si tokrat v kulturnem domu v stila. Ivanka Koro{ec izpeljali, je bilo martinovanje. 87 ogledali muzej in ustavili na pri- Ljubnem. udeleèncev si je v Ormoù naj- jetnem kosilu. Junija so obiskali V okviru dru{tva deluje tudi prej ogledalo razstavo ptic, potem Vi{arje in se udeleìli sre~anja pevski zbor, ki se lahko pohvali s pa je sledila zabava z glasbo pod upokojencev v Mariboru. Vsako {tevilnimi nastopi, letos so nasto- AVTOHI[A GOLOB d.o.o. {otorom, kot se za pravo martino- leto v juliju pripravijo piknik, pili tudi na dnevu starej{ih v PRODAJA vanje spodobi. tokrat je bil na ^rnivcu, udeleìlo Linhartovi dvorani v Radovljici. IN SERVIS VOZIL Pomemben del programa dru{- se ga je blizu 200 ~lanov. V av- Polj~e 4b, Begunje

Hyundai Getz è za 7.552 EUR ali 119,46 EUR na mesec tel.: 04/ 530 75 06 tva sestavljajo prav izleti, ki jih gustu pa je sledilo prijetno dru- brez pologa ter obvezno in kasko zavarovanje za 1 EUR. tel: 04/53 53 804, www.avtomony.si pripravijo vsak mesec. Po pustni ènje na Kozjem ran~u nad Polj- P. K. 23. november 2007 {port 13 stran Zapisan balinanju Kratke {portne novice Iz tekme v tekmo bolje Sigurno je bilo najte`je proti ne- Te`ko najdemo kak{nega balinarja, Uvodni del sezone blejskih odbojkarjev lahko ocenimo pozitivno. Edini posrednemu tekmecu îr~am. Po- ki je uspe{en v vseh disciplinah, ki pravi minus je uvodni poraz proti novincu v Interligi ekipi Doba. Nastopa dobni sta bili tudi tekmi z Roga{ko jih poznamo v balinanju. Katera v ligi prvakov sta nad pri~akovanji. Zmaga proti belgijskem Noliku je ve- in gostovanje v Trì~u. Igri{~e v disciplina je vam najbolj po godu? lik podvig. Zmaga, ki bo {la v zgodovino blejske odbojke, saj je to prva Trì~u je neugodno, sila nepred- V ligi igram tri solo discipline: zmaga na tako velikem tekmovanju. V Rusiji so na{i prvaki doìveli po- vidljivo, tako da imajo vse ekipe posamezno klasi~no igro, igro v raz, a so kljub temu zapustili dober vtis. Kako je uvodni del sezone videl tam probleme. Imeli smo tudi nekaj krog in natan~no izbijanje. Najbolj najbolj odgovoren za blejske rezultate, prvi trener Dragutin Balti~: "Zaradi sre~e. Brez te ni uspeha v {portu. po godu mi je klasi~na igra. obveznosti na{ih igralcev v reprezentanci, smo skupne priprave na novo Ekipa je precej izku{ena, saj so ne- sezono za~eli dokaj pozno. @al, igralci, ki so bili v reprezentanci, niso pri{li kateri è igrali v prvi in celo v su- V klubu ste vsi amaterji. Koliko maksimalno pripravljeni, kar je predstavljalo dodatni problem. Na drugi per ligi. ~asa na teden porabite za trening? strani smo ostali brez prvega podajalca Tomislava [muca, ki je imel ope- Treninge imamo dvakrat teden- racijo hrbta. Da bo smola {e ve~ja, je z evropskega prvenstva pri{el Kako ste sploh pri{li med balinarje sko, ob torkih in ~etrtkih, ti pa tra- po{kodovan {e drugi podajalec Rok Satler. Okrepitvi iz Amerike sta pri{li in kdaj? jajo od tri do {tiri ure. Kolikor mi pozno zaradi njunih obveznosti v reprezentanci. Mesec dni smo imeli fa- Stari o~e me je è mladega ve~- ~as dopu{~a, tudi sam opravim zo uigravanja, izbolj{anja telesne pripravljenosti in psihofizi~nih priprav. krat popeljal na balini{~e. Resneje kak{en dodaten trening. Na tekmah se je veliko kombiniralo. [e danes (o. p.: po tekmi z Bratislavo) sem za~el pri {tirinajstih letih in od ekipa ni maksimalno pripravljena. Eden najbolj{ih v prvem delu, Jasmin takrat sem zapisan balinanju. Pri~akovanja za naslednjo sezono? ûturi~, je imel smolo s po{kodbo. Samo upam, da se bo ~im prej vrnil, Cilj je vsekakor obstanek v ligi, enako si èlim tudi za [muca. Pred nadaljevanjem v decembru nas ~aka- So bili pred tem v igri {e kak{ni saj smo kar nekaj let potrebovali, jo priprave v Rusiji, kjer bomo {tiri dni trenirali skupaj z ekipo Isra Bo{tjan Mu{i~, balinar Radovljice Alpetur {porti? da smo naredili stopnico vi{je. Z Odintsovo, potem pa gremo na turnir na jug Sibirije, kjer bo nastopilo {est Eno leto sem branil pri malem morebitnimi kakovstnimi okrepit- ekip. Po vrnitvi bo è veliko stvari jasnih. Tako nam ostane dovolj ~asa za Radovlji{ki balinarji so se letos nogometu pri ekipi Smole (o. p.: vami pa bi se lahko borili tudi za priprave na tekmi v Interligi in na dve pomembni tekmi v ligi prvakov s uvrstili v prvo ligo, ligo, ki je po zelo uspe{no me je zamenjal v ~a- vrh lestvice (o. p.: Radovljica je v Parizom. ê gledam, kako se je za~elo, sem zelo zadovoljen z rezultati. rangu takoj za super ligo. Pomem- su, ko sem bil v vojski). Rekrea- biv{i dràvi igrala v najvi{ji ligi, z @elim si, da v nadaljevanju ponovimo igro iz lanske sezone. Na koncu se- ben dele` k uspehu je dodal 39-let- cijsko sem bil zelo blizu ko{arki. razpadom takratne dràve, pa je zone sem prepri~an, da bo na{a igra prepoznavna." Igra odbojkarjev ACH ni Bo{tjan Mu{i~, dolgoletni ~lan za~ela z nastopanjem v super ligi). Volley je s tekme v tekmo bolj prepoznavna. Vse ve~ja je "kemija" med radovlji{kega balinarskega kluba. @e nekaj let je nekaj sprememb v Sam bom posku{al ~im bolje podajalcema in napadalci. Trening v Rusiji in turnir bosta {e kako dobro- balinarski igri. So vam novosti uskladiti slu`bo in balinanje, saj v do{la pred tekmami v decembru. V tem mesecu se bo è videlo, ali gredo Letos se vam je uspelo prebiti stop- v{e~? prvi ligi, za razliko od druge lige, Blejci v pravo smer. âkajo jih tri tekme v Interligi. Doma se bodo pomeni~ko vi{je. Kako ste vi videli @e kar nekaj ~asa je, kar so uvedli ne bo nobena tekma lahka. rili z ekipo Preventa (8.12.) in ekipo Doba (22.12.), vmes pa bodo gosto- leto{njo sezono? hitrostno zbijanje, {tafeto, natan- vali v Vara`dinu. [e bolj pomembni bosta tekmi v ligi prvakov. 12. de- Sezona je bila dokaj te`ka. Sam ~no zbijanje, bliànje v krog. Vse to Kak{ne èlje imate v klubu v pri- cembra v Tivoli prihaja Pariz, teden dni kasneje pa se bosta ekipi sre~ali sem imel kar nekaj teàv, da sem je bilo uvedeno z namenom, da bi hodnosti? v Franciji. Po teh dveh tekmah bo è bolj jasno, ali se lahko odbojkarji uskladil slu`bo in balinanje. Imam bilo {e bolj zanimivo za gledalce. @elimo si, da se radovlji{ko bali- ACH Volley nadejajo podalj{anja v ligi prvakov. Samo èlimo si lahko, da tako delo, da velikokrat delam ob Pri hitrostnem zbijanju je ob pet- nanje vrne v slovenski vrh, kjer je bodo sebi in svojim zvestim navija~em naredili res veseli december. sobotah. Nekaj tekem sem letos ta- minutnem teku potrebna {e velika neko~ è imelo svoje mesto. Upam, ko moral izpustiti, a po drugi stra- natan~nost in maksimalna kon- da bo jedro ekipe ostalo, saj smo Planiranje za perspektivne radovlji{ke strelce ni sem gledal, da sem bil prisoten centracija. Zahtevno je tudi na- tudi zunaj balini{~a zelo dobri pri- Radovlji{ki strelci nas è ve~ let razveseljujejo z uspe{nimi nastopi in na vseh odlo~ilnih tekmah. tan~no zbijanje, kjer je ob kan~ku jatelji. podobne zgodbe se nadejamo tudi v tem letu. Trener Boro Kuki~ je za sre~e potrebna {e dobra psiholo{ka perspektivne radovlji{ke strelce postavil plan v sezoni 2007/2008. Katja Kdaj je bilo najte`je in kaj je na priprava. Sam sem novosti zelo do- Lek{e in Sneàna Mitri~ nastopata v mladinski konkurenci. V leto{nji koncu odlo~ilo? bro sprejel. Matja` Klemenc sezoni naj bi postali ~lanici mladinske dràvne reprezentance in dosegli mednarodno normo 583 krogov ter tekmovali v ligi. Grega Poto~nik prav tako nastopa v konkurenci mladincev. Pred njim je cilj 575 krogov in pribliànje mednarodni normi 583 krogov ter prav tako nastopati v Ko{arka / Alpe Adria "Ko{arka brez meja" ligi. V kategoriji mlaj{ih mladincev nastopajo Anè Tomaìn, Timo Oman in Jan Kozinc. Za cilj imajo dose~i dràvno normo 340 krogov ter tekmovati na dràvnem prvenstvu. V ligi letos ne bodo tekmovali, Radovlji~ani ~etrti preizkusili pa se bodo v dopisni ligi. Radovljica - V odli~ni organi- ga pa z rezultatom 51:15. V tekmi, lih, Andrej Fister, Igor Rozman in Grega Poto~nik tretji zaciji [portne zveze Radovljica in ki je odlo~ala o zmagovalcu sku- Anè Komac. Strelsko dru{tvo Franc Le{nik Vuk iz Hotinje vasi je v Slivnici pri Vesele ko{arke Radovljica so v pine A, so naleteli na kon~ne zma- Zanimivost turnirja je bila ta, da Mariboru organiziralo tekmo za pokal Pohorja. Tekmovanje je trajalo dvorani srednje gostinske {ole v govalce, ekipo Straì{~a, in klonili so prva {tiri mesta osvojile slo- dva dni, nastopili pa so strelci iz enajstih dràv. Tudi Radovlji{ko strel- nedeljo pri~eli è z 8. sezono z izidom 30:65. V tekmi za tretje venske ekipe (1. Straì{~e, 2. Vrh- sko dru{tvo je imelo svojega predstavnika. Grega Poto~nik je med 24 turnirjev Alpe Adria "Ko{arka mesto so bili od varovancev Rajka nika, 3. Jesenice, 4. Radovljica), pe- strelci v kategoriji mladincev zasedel tretje mesto. Skupaj z dvema je- brez meja". Tokrat je bil na spore- Pravdi~a bolj{i {e vrstniki z Jesenic ti je bil Pore~, {esti Karnten, sedmi seni{kima strelcema, Ga{perjem Bernotom in Lukom Resmanom, je du turnir letnikov 1994/95, v (29:40), tako da so Radovlji~ani na Worthersee in osmi Umag. nastopal tudi v ekipni konkurenci. Dosegli so odli~no drugo mesto. Radovljici pa smo lahko videli 16 koncu osvojili ~etrto mesto. V ekipi Rezultati finalnega dela - za 7. tekem osmih ekip iz treh dràv. so igrali: Jernej Kozjek [urc, @an mesto: Worthersee:Umag 59:24, za Doma~i ko{arkarji so turnir za~eli Ivane`, Anè Boì~, Jure Ali{i~, 5. mesto: Pore~:Karnten 52:24, za 3. z dvema zmagama, saj so avstrij- Marcel Salmi~, Bla` [parovec, Jure mesto: Jesenice:Radovljica 40:29, za sko ekipo Karnten premagali z izi- Stroj, Uro{ Kozjek, Mark Sen~ar, 1. mesto: Straì{~e:Vrhnika 54:34. dom 48:27, hrva{ko ekipo iz Uma- Tim Novak, @iga Porenta, Vid Fre- Goran Lavren~ak

Radovlji{kim [ahovski novici rokometa{em dve zmagi V sedemnajstem kolu leto{njega Hitropoteznega mese~nega {a- Radovlji{ki rokometa{i nasto- ciklusa 14-dnevnih petkovih {a- hovskega turnirja za mesec novem- pajo v drugi slovenski rokomet- hovskih turnirjev (~etrtem po polet- ber 2007, ki ga prireja vsako prvo ni ligi zahod. Do sedaj so odi- nih po~itnicah) po {vicarskem siste- soboto v mesecu {ahovsko dru{tvo grali sedem tekem. Njihova mu 2 x 15 min - 7 kol, ki jih prire- Bohinj iz Bohinjske Bistrice (kjer bilanca je slede~a: dvakrat so ja {ahovsko dru{tvo SIMP Ra- vedno sodelujejo tudi {ahisti [D Grega Poto~nik v akciji zmagali in petkrat izgubili. Za- dovljica, je 9. novembra 2007 med Jesenice in [D SIMP Radovljica), nimivo, da so obe zmagi do- 26 igralci (od tega 8 MK) po veliki po {vicarskem sistemu 2 x 10 min Radovlji{ki ko{arkarji dvakrat neuspe{ni segli na gostovanjih. Cerklje so borbi zopet zmagal MK Franc - 9 kol, se je udeleìlo 28 {ahistov. êtrti in peti krog ni bil preve~ uspe{en za radovlji{ke ko{arkarje. V premagali z rezultatom 34:26, Ravnik, ki je zbral 6 to~k, pred MK V tem kolu leto{njega ciklusa je 3. ~etrtem krogu so se odli~no upirali favorizirani ekipi [en~ur CP Kranj. od Ilirske Bistrice pa so bili bolj- Francem Rodmanom, ki je zbral 5,5 novembra 2007 zmagal z 9 to~ka- Gostje so na koncu zmagali z rezultatom 91:84. Za Radovlji~ane je bila {i za devet golov (28:19). Doma to~ke, kolikor jih je dosegel tudi mi MK Franc Ravnik (100%) pred usodna tretja ~etrtina, katero so izgubili za enajst to~k. Slab{e se jim je so izgubili s Ko~evjem 19:26, z Marjan Lu`nik. Sledita MK Matej Zoranom Cviji~em in Joèfom godilo v naslednjem krogu, ko so gostovali v Tolminu in visoko izgubili z Duplje-Trì~em 11:31, z DR[ Ker{i~ in MK Marko Pazlar, ki sta Prestrlom s 6,5 to~ke. Sledil je rezultatom 90:63. Gostitelji so si odlo~ilno prednost priigrali v prvi ~etrti- Ale{ Praznik 24:33 in Mokre- zbrala po 5 to~k. [esto mesto je Tugomir Ko~evar, ki je dosegel 6 ni, katero so dobili z 29:12. Na vrhu lestvice sta Tolmin in [en~ur CP s peti- com Ig 27:41. Peti poraz so do- dosegel MK Zlatko Jeraj s 4,5 to~ke, to~k, nato pa skupina s 5,5 to~ke, ki mi zmagami. Na{i ko{arkarji so z eno zmago trenutno na enajstem mestu. dali na gostovanju v Kranju. nato pa sledi skupina sedmih igral- so jo predstavljali MK Romuald Gostitelji so zmagali s 29:24. S cev s 4 to~kami, ki so bili razvr{~eni Jovan, Kiro Mitrov in Miha êr~ek, [est to~k za Savo {tirimi to~kami so na{i rokome- po izra~unu Buchholz in so jo ki so se zvrstili po Buchholzu. Kon~an je jesenski del v prvi gorenjski ligi. Nogometa{i [obca Lesce so ta{i trenutno na sedmem mestu. vodili Gabrijel Jurman, Risto Naslednji turnir bo prvo soboto v prvi del kon~ali z zmago. S 3:1 so premagali Kranjsko Goro. Po prvem Vodi ekipa @eleznikov s dvana- Cvetkov, MK Drago Buha, in Anton decembru 2007 (1. december) v delu je na prvem mestu Sava, ki je v enajstih tekmah zbrala 29 to~k. jstimi to~kami, ob tem pa ima êrne. Naslednji turnir bo 23. no- prostorih doma upokojencev v [obec Lesce jih ima na drugem mestu {est manj. Osemnajst to~k sta tekmo manj. vembra 2007 ob 17. uri v prostorih Bohinjski Bistrici. dosegla Bohinj in Lo~an. Matja` Klemenc doma upokojencev (gostilna Ko- Vabljeni. Matja` Klemenc zovc). Vabljeni. S. J. stran 14 kultura 23. november 2007 Harmonikarski orkester Radovljica z novim dirigentom Leto{nje poletje je dirigentsko bro odrezali. palico iz rok prej{njega dirigenta Upam, da bo- Tomaà Cilen{ka prevzel mladi in mo tudi v bo- izvrstni harmonikar Ga{per Pri- do~e tako uspe- moì~. Kljub ~asovni stiski se je {ni. Rad bi prijazno odzval povabilu na raz- apeliral na ob- govor. ~ino, da bi nam v bodo~e omo- Ga{per Primoì~, predstavite se go~ila ve~ nas- nam podrobneje! topov. Kot naj- Doma sem z Bleda, natan~neje z starej{i in naj- Re~ice. Rojen sem leta 1985, imam bolj kakovos- {e dva brata. @e kot {tirileten sem ten harmoni- igral orglice, vse tja do sedmega karski orkester Razstava Rezke Vidic leta, ko sem se navdu{il za har- se nas vse pre- V za~etku novembra so v prostorih Gorenjske banke v Radovljici odprli razstavo Rezke Vidic, moniko. Starej{i brat jo je igral (in malo sli{i. vsestranske, àl, è pokojne umetnice iz Lesc, ki je svojo ustvarjalnost izraàla na steklu, na jo {e igra, in to zelo dobro!) in telesu, na platnu in na keramiki, posebej izrazito in {iroko pa je bilo njeno izdelovanje pisa- daj sem tudi sam za~el igrati pes- Koliko ~lanov nic, ki jih je naredila preko 12 tiso~ in krasijo domove v ve~ delih sveta. Razstavo je pripra- mice po posluhu. Tako so me star{i ima orkester? vil Rezkin mo` Dare ob pomo~i dr. Ceneta Avgu{tina, ki je po besedah Dareta Vidica dejal, vpisali v glasbeno {olo. O~e in Pribli`no 25, da bi lahko samo iz Rezkinih slik na steklo pripravili samostojno razstavo. Razstava bo na mama sta oba pela v zboru, zlasti odlo~il pa sem ogled mesec dni. Na fotografiji ob Daretu Vidicu vidimo tudi Marjeto [imnovec, ki je ob o~e ima dober posluh; vedno ve, se, da bi pova- odprtju razstave prebrala nekaj Minattijevih pesmi. (Cox) kdaj napa~no zaigram. bil nekdanje in [olal sem se pri profesorju Iskri v tudi sedanje Glasbeni {oli Radovljica, naredil u~ence. Prav je, Ga{per Primoì~, mlad, ambiciozen harmonikar in od nedav- sem Srednjo glasbeno {olo, odde- da pride v or- nega tudi dirigent harmonikarskega orkestra Radovljica lek za harmoniko, v Ljubljani, tre- kester nova ge- nutno pa {tudiram na Deèlnem neracija, nova dru`ba. Do zdaj je uporabljam nove pedago{ke pri- MaJana - knjiga konservatoriju v Celovcu. ^lan har- pri{lo osem novih ~lanov. Orkester jeme, tako da v pou~evanju zelo monikarskega orkestra sem è od ve~inoma sestavljajo {tudentje, uìvam. Rad bi tudi sam {e veliko leta 1996. Ker v Sloveniji nimam nekaj je malce starej{ih, nekaj pa igral, zlasti samostojne koncerte, o @ivljenju statusa {tudenta, sem redno za- tudi malo mlaj{ih. Avdicij ne izva- klasi~no glasbo. Harmonika je do poslen s polovi~nim delovnim ~a- jamo, pridruì se nam lahko vsak zdaj poznana le bolj kot ljudski V torek, 13. novembra, je bila v koristi in smisla. In prav s tem se je som. @e tretje leto u~im v Glasbeni harmonikar, ki ga glasba veseli in in{trument, v zadnjih 50 letih pa osnovni {oli Antona Jan{e pred- spopadla Jana, ki je sprejemala {oli Radovljica, lani sem prevzel ki se zaveda, da je za uspeh je vedno bolj poznana tudi kot or- stavitev knjige z naslovom Ma- svojo h~erko, ki je druga~na, ki ni dirigiranje mlaj{emu harmonikar- potrebno vloìti mnogo truda. kestrski in{trument. Tukaj je super, Jana, pravljica ali ne. Sam dogodek po pri~akovanjih. Knjiga odraà skemu orkestru, letos pa sem spre- Avsenik je blizu, harmonika je ze- je bil vse prej kot obi~ajna pred- njeno iskanje mo`nosti za spo- jel {e ta izziv. Kako usklajujete vse svoje ob- lo popularna, u~encev je veliko. stavitev nove knjige, pa tudi avto- razumevanje z njo, ki pa so onkraj veznosti? rica Jana Ambroì~ in njena h~er- meja razuma in onkraj meja zna- Kak{en orkester ste prevzeli? V Celovcu {tudiram tretje leto, Kako preìvljate prosti ~as? ka Maja sta vse prej kot obi~ajni nega in otipljivega sveta. Avtorica To je najstarej{i harmonikarski res mi gredo na roko in so zelo Glasba je vse moje ìvljenje, saj osebi. Jana je namre~ mamica se spra{uje o ìvljenju, o poslanstvu orkester v Sloveniji, saj smo letos prilagodljivi, tako da se mi lahko me spremlja è od ranih nog. Maje, deklice s cerebralno paralizo, h~erke in sebe, o smislu in tudi o proslavljali 40-letnico nepreki- vse izide. Letos sem vpisal {e en Vadim 4 do 6 ur skoraj vsak dan. ki ìvi ujeta v svojem ne- mejah normalnosti. Kaj in zakaj je njenega delovanja. Brez dvoma je oddelek, in sicer {tudij za koncert- V~asih sem se ve~ ukvarjal s {por- funkcionalnem telesu. pravzaprav nekaj {e v okvirih nor- to eden najbolj kakovostnih orkes- nega mojstra. Pri nas tovrstni {tu- tom, predvsem z nogometom. Vsakega, ki se je udeleìl pred- malnosti in kdo jih dolo~a? trov pri nas. Najprej ga je vodil dij traja {tiri, v Avstriji pa 6 let, Zdaj pa imam zaradi {tudijskih stavitve, sre~anje ni pustilo ravno- "Od Majinega rojstva naprej so se gospod No~, potem gospod A`- podobno je pri magistrskemu {tu- obveznosti in slu`be zelo malo u{nega, nasprotno, bilo je polno vrstili dogodki, ki te zaznamujejo, man, ki je bil prava legenda; zad- diju. Ker v Sloveniji zapletajo z ~asa. Zasebno najraje poslu{am ~ustev, odprtosti in prijateljstva … ko i{~e{ odgovore in se izku{nje nji~ je dirigiral orkestru, ko je imel nazivi izobrazbe, sem se letos od- baro~no glasbo. Bacha. Sodelujem pa ~eprav je bila navdih za knjigo nabirajo. Pri tem sem se vedno 85 let. Za njim je orkester 13 let lo~il, da bom zraven vpisal {e od- tudi v skupini Strici, kjer razli~ni Maja - otrok, za katerega bi ve~ina spra{evala, kaj se dogaja v Maji, vodil Toma` Cilen{ek. Dvignil je delek pedago{kega na~ina u~enja glasbeniki igramo etno glasbo - rekla, da ìvotari in od katerega ni kje so njene misli … Zapisane be- kakovost na zavidljivo raven, za harmonike, da bom pridobil {e na- od ìdovske, ruske, bolgarske, ma- kar smo mu vsi lahko zelo hva- ziv "profesor". kedonske itd. Rad tudi smu~am in le`ni. @elim si, da bi to raven lah- hodim v hribe. ko obdràli in pri tem ne mislim Kje se vidite v prihodnosti? Kak{ni so Sre~no torej in obilo uspeha vam popu{~ati. Vsaki dve leti se ude- va{i na~rti? in harmonikarskemu orkestru. leùjemo mednarodnih tekmovanj Zaenkrat sem tukaj zelo zado- v Puli, do zdaj smo se vedno do- voljen. [tudij sam mi pomaga, da Ivanka Koro{ec

Kulturna bodo~nost v Lipni{ki dolini V torek, 23. oktobra, je Civilna Dobravi mladinska dramska ljenih na delovanje kulturnih or- iniciativa (za) ljudi pod Jelovico v skupina, zelo uspe{na je otro{ka ganizacij v ob~ini - javnega skla- kulturnem domu v Podnartu folklorna skupina podru`ni~ne da in zveze kulturnih dru{tev. pripravila javno tribuno, ki jo je {ole, ne smemo pa iti mimo kul- Delovanje obeh se podvaja, delo Jana Ambroì~, avtorica knjige MaJana vodil Slavko Meèk. Prisotni kulturnih organizacij in dejavnosti, Zveze kulturnih dru{tev Radov- turni delavci in drugi gostje so kot so Ta leseni iz Krope, Usta- ljica je programsko in finan~no sede so lahko tudi Majine, nekdo spregovorili o kulturi v Lipni{ki nova PKD Slovenija, dru{tvo netransparentno, kriteriji za sub- Odlomek iz knjige MaJana mi jih je poslal, enostavno sem jih dolini, o organiziranosti, pro- Cropp in mednarodni projekt vencioniranje kulturnih dru{tev Kaj je moja naloga v tem zapisovala. Stvari, ki se dogajajo gramski orientaciji in razvejanos- Accademia Cropensis. pa so nejasni. Prisotni so naspro- ìvljenju? Z Majino pomo~jo tukaj in zdaj, ne smemo spregle- ti dejavnosti, medsebojni pove- Zaklju~ki tokratne javne tribune tovali gradnji nove gledali{ke spoznati, da stvari niso samo dati, moramo jih sprejeti. Ko se zanosti, o prostorskih pogojih in nakazujejo korak naprej v kul- dvorane v Radovljici in predla- to, kar zaznavam v tej na{i ve- enkrat poslovi{ od pri~akovanj, ki opremi, neurejenem lastni{tvu in turni dejavnosti tega dela ob~ine. gali, da se s prerazporeditvijo teh ~inoma zelo omejeni resni~- si jih gojil, preden pride otrok na upravljanju kulturnih dvoran ter Predstavniki kulturnih dru{tev so namenskih sredstev smotrno ob- nosti. So mnogo ve~ in {ir{e … svet, se odvali kamen od srca," je o delovanju radovlji{kega javnega sprejeli sklep o tesnej{em sodelo- novi ~im ve~ vitalnih kulturnih Sprejeti Majo to~no tako, kot svoji izku{nji spregovorila avtorica. sklada za kulturne dejavnosti in vanju in medsebojnem obve{~a- prostorov po radovlji{ki ob~ini je. Brez obàlovanja, brez Knjigo je z ilustracijami dopolni- Zveze kulturnih dru{tev Ra- nju o prireditvah in dogodkih. izven njenega centra. Poudarek àlosti. S hvale`nostjo. Maja ni la Tadeja Rozman. MaJana je torej dovljica. Napovedana je bilo tudi usta- tokratne tribune je {el v smer ovira na poti, ni cokla - je knjiga o ìvljenju, iskanju smisla, z V Lipni{ki dolini deluje {est kul- novitev ustanove oziroma fun- enakomernega kulturnega razvoja bergla, je pomo~. Samo to~no marsikaterim odgovorom, o spreje- turnih dru{tev, ki so nosilci dacije za razvoj Lipni{ke doline, v celotni ob~ini. taka je imela mo~, da me us- manju in ljubezni, o minevanju in mnogih tradicionalnih prireditev. katere osrednja naloga bo prav merja, da mi pomaga prese~i prehajanju. Je pravljica in je knjiga V dolini je najmo~nej{a pevska sodelovanje kulture in turizma pri omejitve v duhu in srcu. za du{o. dejavnost (6 odraslih in 3 otro{ki realizaciji skupne ponudbe. Kar Peter Kolman zbori), na Lancovem in Srednji nekaj o~itkov pa je bilo naslov- Peter Kolman 23. november 2007 obvestila 15 stran

Iz Obmo~nega zdru`enja Rde~ega kri`a Radovljica

Ko darujemo kri - darujemo del sebe POGREBNE STORITVE NOVAK Kri je teko~ina, ki se je ne da pridobiti umetno, zato je izredno Anton Novak s.p., Hra{e 19, Lesce DE@URNA pomembno zavedanje, da lahko z darovanjem krvi re{imo ìvljenje. Kri ✤ prevozi in ureditev pokojnikov ter pokop z àlnim sprevodom SLU@BA: lahko darujejo vsi zdravi ljudje, stari od 18 do 65 let. Krvodajalci so ✤ ureditev vseh potrebnih dokumentov ✤ velika izbira krst in àr 04/ 53 33 412, ljudje, ki so pod stalnim zdravni{kim nadzorom, saj lahko mo{ki kri ✤ organizacija in izvedba pogrebnih ceremonialov na pokopali{~ih 041/ 655 987, darujejo na vsake tri mesece, ènske pa na vsake {tiri in so ob vsakem v ob~inah Bohinj, Bled, in Radovljica 040/ 887 112 odvzemu zdravni{ko pregledani. "Krvodajalske akcije na Bledu se je 6. in 7. novembra udeleìlo 344 krvodajalk in krvodajalcev. Jakob Kunstelj je kri daroval è 110-krat," so sporo~ili iz Obmo~nega zdruènja Rde~ega krià Radovljica (OZRK). Vsem krvodajalcem se iz OZRK Radovljica iskreno zahvaljujejo. Slovesnost na zahvalno nedeljo Odpiralni ~as OZRK Praznik zahvale je dan hva- ali zlato poroko. Leto{nji jubilanti Obmo~no zdruènje Rde~ega krià Radovljica (OZRK), ki deluje na le`nost in zahvaljevanja, vendar so: zlatoporo~enca Ivanka in Joè Petek, 30. november 2007, ob 17.00 obmo~ju {tirih ob~in: Bleda, Bohinja, Gorij in Radovljice, ima sede` ne samo za letino in pridelke, ki jih Vrhunc, srebrno obletnico zakona lutkovna predstava (abonma in izven) na Kranjski cesti 25 v Radovljici, skladi{~e OZRK pa je v centru je dala narava, ampak tudi za dru- pa so proslavljali: Zdenka in Franc H. Ch. Andersen, Bo{tjan Sever Radovljice na Pre{ernovi cesti 1 in je odprto v sredo popoldne od 16. ge darove, dobrine in vrednote, kot Burnar, Lucija in Franci Hrovat, PRINCESKA NA ZRNU do 18. ure in v ~etrtek dopoldne od 10. do 12. ure. so dobrota, ljubezen, prijateljstvo, Janja in Marjan Janeì~, Marja in GRAHA mir, svoboda, topel dom. Marjan Je{e ter Vitosava in Joè Lutkovno gledali{~e Kranj Prednovoletno sre~anje Tako kot vsako leto je tudi na Bele. Po zahvalni ma{i ob 17. uri v Krajevna organizacija Rde~ega Krià Radovljica organizira 27. no- leto{njo zahvalno nedeljo, 4. no- cerkvi Marijinega Vnebovzetja so vembra ob 16. uri prednovoletno druàbno sre~anje za vse krajanke in vembra, le{ki ùpnik [tefan Babi~ imeli v ùpni{~u pripravljeno slo- krajane, stare 75 let in ve~ let, v Osnovni {oli A. T. Linharta v Radovljici organiziral posebno slovesnost in vesnost z zakusko. Iskrene ~estitke (pritli~je - jedilnica). Poskrbljeno bo za pogostitev in za kulturni pro- sre~anje za zakonske pare, ki so v vsem. gram, ki ga bodo pripravili u~enci iz O[ A. T. Linharta in otro{ka folk- leto{njem letu praznovali srebrno Ivanka Koro{ec lorna skupina Mlin~ek z Brezij pod vodstvom Dragice êrne. Zbrala: Valerija Ker{i~ Koledar rekreacije 2008 Miklav` è trka na vrata Na strani "www.sportnikoledar.si potrebami, za bolne in zdrave … "ste è letos lahko na{li vse re- skratka, rekreacija za prav vse! December je zagotovo najbolj Miklavà predstavlja dobrega du- kreativne prireditve na enem mestu, Najenostavnej{i na~in sporo~anja Animacija: Bo{tjan Sever Dramaturgija: prazni~en in vesel mesec. Otroke v ha, njegova spremljevalca parklja posledi~no pa ste jih lahko prebirali je samostojni vpis na strani Lutkovno gledali{~e Kranj za~etku meseca obi{~e Miklav`, pa hudobnega duha, gre za dobro tudi v {tevilnih medijih). Zdaj je ~as, "www.sportnicenter.si", lahko pa Osnutki in izdelava lutk: Du{an Sokli~ sledi Boì~ek in ~isto na koncu {e in zlo, za svetlobo, ki preène temo. da si naredimo zalogo za prihodnje osnovne podatke o prireditvah (da- Kostumi: Miran Dolinar Dedek Mraz. Skratka, obdarovanj v Svetnik je {e vedno izredno pri- leto. V po{tev pride ~isto vse, kar tum, kraj, panoga, ime prireditve, Kralj se ho~e znebiti svoje krone in predati tem mesecu res ne manjka. ljubljen tako pri nas kot drugje po vsaj malo di{i po rekreaciji ali {port- telefon, e-po{ta, spletna stran, seve- kraljestvo svojemu sinu edincu. Vendar pa se le ta mora najprej poro~iti. Ker pa nika- Sveti Nikolaj oziroma Miklav` je Evropi. Otroke obi{~e v no~i iz 5. nem turizmu: ravninski in planins- da dodajte {e vsaj naziv organiza- kor ne najde prave princese kraljevskega svetnik, o katerem ni veliko vero- na 6. december, {e pred tem pa mu ki pohodi, tekmovalni in netek- torja in kratek opis prireditve …) rodu, pokli~e na pomo~ dvornega nor~ka. dostojnih pri~evanj, obstaja pa za- otroci napi{ejo prijazno pismo s movalni teki, kolesarski izleti in po{ljete tudi po elektronski po{ti, Ta mu predlaga naj jo poi{~ejo prek javnega razglasa. Vso stvar vzame v roke kralji- to toliko ve~ legend o njegovem svojimi èljami in ga pustijo na tekmovanja, smu~arske prireditve, faksu ali pa po navadni po{ti. Vpis ca, ki pa ne trpi nobene ènske v hi{i. Zato ìvljenju in ~udeìh. Lik svetega okenski polici. malonogometni, odbojkarski in podatkov v Koledar rekreacije 2008 se odlo~i, da bo vse "princese" preizku{ala s pomo~jo zrna graha. Na koncu je Miklavèvanje je dogodek, ki ga ko{arkarski turnirji, plesni dogodki, je popolnoma brezpla~en, zato ne princeska prava in vse se dobro kon~a. spremljajo velika pri~akovanja na- miselne igre, te~aji, seminarji ... zamudite prilo`nosti. âsa imate do {ih najmlaj{ih, zato se potrudite, da Tudi prireditve za vse starostne 2. decembra. Lutkovna predstava za otroke, tarej{e od 3 let. boste s pripravo tega dogodka po- skupine, pa prireditve za tiste z ma- Informacije: 041/537-097, Predstava traja 40 minut. skrbeli za nepozabno presene~enje. lo manj denarja in za tiste, ki ga [email protected]; Ponedeljek, 31. december 2007 Presti` ni najpomembnej{i, niti imajo dovolj, za osebe s posebnimi www.szlj.si ob 19.30 **** vrednost darila ali koli~ina le teh, Silvesterska ve~erna pomembne so podrobnosti, ki ust- Ponedeljek, 3. december 2007, predstava varijo ~arobnost in ob~utek pristne ob 19.30 VLJUDNO VABLJENI gledali{ka predstava (abonma in izven) monokomedija sre~e. (JK) Knji`nica Antona Muzakl Evangelij po û{inu Vljudno vabljeni na dan odprtih vrat v Igra: Gregor û{in GREVA SE JE@KA, Domu dr. Janka Benedika v ponedeljek, Tomaà Linharta Pernar~i~&Pernar~i~ 26. novembra, od 9. do 18. ure. Ob 10. uri bo predstavitev dejavnosti doma, od PROGRAM KNJI@NICE 28. novembra do 2. decembra 2007, A.T. LINHARTA RADOVLJICA vsak dan od 10. do 18. ure pa bo november 2007 potekala tudi prodajna razstava izdelkov stanovalcev. Torek, 27.11., ob 19.30 "PSIHOLOGIJA STARANJA" "Ni tako pomembno, koliko si star, pomembno je, kako si star," pravi psi- e-po{ta: [email protected], holog dr. Vid PE^JAK. Na predstavitvi svo- www.hospic-drustvo.si je nove knjige bo govoril o teàvah starej{ih ljudi in o sredstvih za izbolj{anje telesnega tel. 04/ 583 41 28, in du{evnega stanja starostnikov. tel. 051/ 416 421 * * *

Foto: Tamino Petelinšek Foto: Tamino 30.11. Tema leto{njega Dneva slovenskih splo{nih knji`nic je "Pravica do Veliko se je mogo~e nau~iti o ìvljenju, branja - splo{ne knji`nice in najstniki". ~e prisluhne{ umirajo~im bolnikom. SPORED * * * (Elisabeth Kubler Ross: Kolo ìvljenja) NOVEMBER/DECEMBER 2007 1.11. - 31.12 "550 LET OD BITKE ZA drama RADOVLJICO". Zaradi zanimanja Predstava, v kateri nas igralec/avtor nav- FAKTOTUM (94 min) obiskovalcev bo razstavica avtorjev Jureta Reìja: Tijana Zinaji} nedelja, 25.11., ob 20.00 du{i s povsem avtorsko razlago zgodovin- V A B I L O SINOBADA in Staneta ADAMA na ogled Igrata: Vesna Pernar~i~ - @uni}, skih dejstev, ob katerih se bomo malo za- komedija do konca jubilejnega leta. Matija Vastl GASILCA PRED OLTARJEM (110 mislili in veliko ve~ prijetno nahahljali. Pred usposabljanjem novih * * * Pri klavirju: Joì [alej Brez velikih napovedi je ta predstava po- min) êtrtek, 29.11., ob 17.00 "EN, DVA,TRI prostovoljcev (predvidoma bo v petek, 23.11., ob 20.00 … PIKA NOGAVI^KA @E HITI". stala dejstvo med slovenskimi komedija- sobota, 24.11., ob 18.00 Znova se je zbrala ekipa, ki je pred leti januarju 2008) vas vabimo na nedelja, 25.11., ob 18.00 Ustvarjalno delavnico za otroke, stare vsaj mi velikega formata z veliko {arma in kri- ustvarila uspe{nico Piaf Edit Piaf in nas ti~nosti, obilo satiri~nih bodic in prepro- 4 leta, bo pripravila Silva KOS. brezpla~ni uvodni seminar z naslovom psiholo{ki triler ponovno navdu{ila z novo predstavo. stih ~love{kih samokriti~nih osti, ob ka- SLUTNJA (110 min) * * * tere se tako ali druga~e vsakodnevno za- petek, 23.11., ob 18.00 Vsak petek ob 17.00 "INSIDE OUT", Dva igralca, dva Je`ka. Na duhovit na- penjamo. îsta desetka! KAKO BOLEZEN, NESREÂ, sobota, 24.11., ob 20.00 sre~anje za vse mlade, stare od 12 do 15 ~in se sprehodita skozi pestro ìvljenje let, ki bi radi preìveli ~as na druga~en Frana Mil~inskega - Je`ka. Od {ansonov, dokumentarec na~in. Ob "norih" igrah, zanimivih pogovorih A) ogled gledali{ke predstave STAROST IN SMRT SICKO (113 min) popevk, humoristi~nih vlo`kov, proze ~etrtek, 29.11., ob 20.00 na ìvljenjske teme in videoigricah se bomo do ustvarjanja za otroke. Ob tem nam " Evangelij po û{inu "in prazni~na SPREMENIJO @IVLJENJE nedelja, 2.12., ob 20.00 dobivali vsak petek ob 17. uri. ve~erja, skupaj 46,00 EUR HOSPIC - NOV ODNOS DO * * * razkrivata pretresljive, nenavadne in romanti~na komedija tudi povsem obi~ajne podrobnosti nje- SEDEM DNI SKOMIN (107 min) Ves mesec "ASTRID LINDGREN - STO- B) ogled gledali{ke predstave " Evangelij @IVLJENJA IN SMRTI govega o~em skritega ìvljenja. po û{inu ", skupaj 14,00 EUR. petek, 30.11., ob 20.00 LETNICA ROJSTVA" - Razstavo, Seminar bo v prostorih dru{tva v sobota, 1.12., ob 18.00 posve~eno 100. obletnici rojstva znamenite Skozi smeh se prikrade tudi tista pre- Predstava je za izven. Domu Franceta Berglja, komi~na drama mladinske pisateljice Astrid Lindgren, je v tresljiva, àlostna plat na{ega najve~je- HALLAM FOE (95 min) sodelovanju s Pikinim festivalom pripravil ga klovna, dvornega norca v slu`bi Rezervacije po telefonu 04-537 29 00 Cesta Staneta Bokala 4, Jesenice sobota, 1.12., ob 20.00 Marjan MARIN[EK. njegovega veli~anstva - ^loveka. ob delovnikih med 8.00 in 14.00 nedelja, 2.12., ob 18.00 3. decembra 2007 ob 17. uri. "… Neprestane dvojnosti, med katere je in na e-po{ti [email protected] romanti~na komedija Ves mesec "SUPERKNJIGA" - bil razpet - javno in zasebno, delo in (24 ur/dan). VARU[KIN DNEVNIK (106 min) Predlagajte svojo superknjigo, zgo{~enko, dom, nastopi in druìna, ... nenazadnje Predprodaja v Linhartovi Na seminarju bosta predstavljena petek, 7.12., ob 18.00 DVD … in poglejte, kaj predlagajo drugi! dvorani Radovljica uro pred vsako sobota, 8.12., ob 20.00 tudi {ansoni in popevke zaokroùjejo predstavo na blagajni Linhartove dvorane delovanje dru{tva in vloga prostovoljca nedelja, 9.12., ob 18.00 Ves mesec "NAGRADNO VPRA[ANJE Je`kovo podobo in ga kaèjo v novi, in med 1.12.2007 in 6.12. 2007 pri spremljanju hudo bolnih in drama ZA OTROKE"- Vsak mesec poi{~emo druga~ni lu~i. In ravno dvojnost, pa ne med 10.00 in 12.00 ter 18.00 in 20.00 INTERVJU (84 min) najbolj brane mladinske knjige in postavimo vedno strogo nasprotna, pa~ pa vedno njihovih svojcev. petek, 7.12., ob 20.00 nagradno vpra{anje. ê èlite sodelovati, pri blagajni Linhartove dvorane. nedelja, 9.12., ob 20.00 znova druga~na, je razlog za njegov Dodatne informacije na www.ld-radovljica.si. se dobimo v knji`nici! ustvarjalni unikum ..." (Andrej Jakli~) Hospic - prostovoljec kot so~utni Generalni pokrovitelj Linhartove dvorane je KNJI@NICA LESCE Generalni pokrovitelj Linhartove dvorane je Generalni pokrovitelj Linhartove dvorane je spremljevalec hudo bolnih. Ves mesec "BUÊ, BU^KE, Tukaj smo, da vam pomagamo. ÂROVNICE" - Razstava izdelkov, ki so jih iz bu~ izdelali u~enci 4. razreda O[ Frana S. Fin`garja Lesce pod mentorstvom Obmo~ni odbor za zgornjo Gorenjsko u~iteljice Sabine ÂSAR PRETNAR. stran 16 zadnja stran 23. november 2007

Na zajtrku z medom Vaja "Evakuacija 2007" na Osnovni {oli Antona Tomaà V petek, 16. novembra, je pote- zgibank in bro{ur. Veseli so dobre- Linharta in Osnovni {oli Antona Jan{a kala v vrtcih po vsej Sloveniji ak- ga odziva vrtcev in jim je to vz- cija ~ebelarske zveze "Med za zaj- podbuda, da bodo tak{ne akcije trk". Vodja enote vrtca v Lescah organizirali tudi v prihodnje. Glav- Teja [kriba je povedala, da so se z ni namen je, da bi otroci znali mal~ki è ves teden pogovarjali o ceniti doma~e izdelke, doma~e ~ebelah in ~ebelarjih in se pou~ili znanje in okolje. o koristnosti in dobrih lastnostih Podùpan Joè Rebec, ki je tudi medu. obiskal vrtec, je bil prijetno pre- Ob spremljavi kitare so otroci za- sene~en nad akcijo ~ebelarjev. V peli nekaj pesmic, med njimi tudi na{i ob~ini so ~ebelarji zelo ak- o ~ebelici, ki so se jo nau~ili prav tivni, saj delujejo kar v dveh za to prilo`nost. Obiskal jih je dru{tvih. Na~rtuje se gradnja ~ebe- ~ebelar Brane Kozinc in jim raz- larske hi{e v Lescah zraven kme- loìl, kako se med sploh prideluje. tijske zadruge, prihodnje leto bo Povabil jih je, naj pridejo spomla- izdano gradbeno dovoljenje, da se di s svojimi vzgojiteljicami na bo lahko gradnja za~ela. Akcijo obisk k njegovim ~ebelnjakom. êbelarske zveze Slovenije abso- Povedal je, da se je zveza za to ak- lutno podpira in je prepri~an, da jo cijo odlo~ila na pobudo gorenjskih bodo {e ponovili, saj jo otroci in ~ebelarjev in da jim je pomagalo preko njih star{i in njihove dru- tudi ministrstvo za {olstvo, da so ìne z veseljem sprejemajo. lahko izdali nekaj spremljajo~ih Ivanka Koro{ec

Osnovno{olci so se preizkusili tudi pri prakti~nem ga{enju

Kot smo è poro~ali, je bila osre- gasilci PGD Radovljica ob pomo~i opremijo z ustrezno za{~itno opre- dnja tema leto{njega oktobra, me- gasilcev sosednih PGD seznanijo mo, re{ijo u~enca, ki je ostal v ob- seca varstva pred poàrom, varna vodstvo obeh {ol in u~iteljev, kako jektu. evakuacija iz objektov. se lahko varno in u~inkovito u~en- Po zaklju~ku evakuacije so gasil- Prakti~ni preizkus ~asa, v kate- ci v ~im kraj{em ~asu umaknejo iz ci na zbornem mestu za evakuaci- rem se lahko ve~je {tevilo u~encev objekta. jo u~encem in zaposlenim prikaza- varno umakne iz objekta {ole, je Vaja je bila razdeljena na dva li primer prakti~nega ga{enja (na bil na podlagi vnaprej pripravlje- dela. Prvi del je vseboval fotografiji), na~in uporabe gasilnih nega na~rta izveden v petek, 16. evakuacijo iz obeh {ol, drugi del pa sredstev in jim podali druge ko- novembra 2007, v organizaciji prikaz vozil, opreme in dela gasil- ristne informacije in nasvete, ki se PGD Radovljica ter v sodelovanju cev. nana{ajo na poàrno varnost in s PDG Lesce in PGD Lancovo. Pri evakuaciji je bilo prikazano evakuacijo. Namen evakuacije je bil, da tudi, kako gasilci, ki se pred tem V. K.

Le{~an Edo Hala~evi} bo me{al na Tajvanu Dru{tvo barmanov Slovenije, us- tanovljeno pred {tiridesetimi leti, se odpravlja na svetovno prvenstvo barmanov, ki bo letos na Tajvanu. Lani so se Slovenci dobro odrezali na enakem prvenstvu v Gr~iji, kjer Pod`upan in ~ebelar z mal~ki so po se{tevku rezultatov z zadnjih

Ob~ina Radovljica in Policijska postaja Radovljica

Edo Hala~evi} med "~aranjem" koktajla

{tirih svetovnih prvenstev ekipno di v tujini? vabita na koncert osvojili srebro pred zlatimi Finci. Na tekmovanju Bacardi Martini V ekipi, ki pojde na pot sredi no- Grand Prix v Torinu sem leta 2004 ORKESTRA vembra, je tudi Le{~an Edo Hala- dosegel 6. mesto, na Mattoni Grand ~evi}, ki je letos na 16. dràvnem Drink Open na ê{kem pa leta 1998 SLOVENSKE POLICIJE prvenstvu v me{anju aperitivnih 3. mesto. koktajlov osvojil prvo mesto. S SOLISTKO Bi nam zaupali ime leto{njega Koliko ~asa è "~arate" koktajle? zmagovalnega koktajla? NU[KO DRA[ÊK Navdu{il sem se è v srednji go- Bely doll. In za tiste, ki se radi stinski {oli. 1995 sem opravil te~aj preizku{ajo na doma~ih praznova- v ~etrtek, 6. decembra 2007, pri Dru{tvu barmanov Slovenije, njih v me{anju pija~, dodajam {e ob 19. uri v najve~ izku{enj pa sem si nabral na recepturo. Potrebujete razli~nih tekmovanjih. Tam res vi- 3 cl gina Linhartovo dvorano v Radovljici. di{, kaj se v svetu koktajlov doga- 1,5 cl suhega martinija ja. Brez "pretoka" informacij ni na- 1 cl campari bittra Rezervacije po telefonu 04-537 29 00 predka. 1 cl hru{kovega sirupa ob delovnikih med 8.00 in 14.00 in 0,5 cl vanilijevega sirupa. na e-po{ti [email protected] (24 ur/dan). Kaj pa odli~ja? Sestavin pa ni te`ko dobiti. Predprodaja v Linhartovi dvorani Radovljica uro pred Trikrat sem bil srebrn na Pokalu vsako predstavo na blagajni Linhartove dvorane in med Bleda, od 1996 do letos pa sem na V kak{ni kategoriji boste tekmovali 1.12.2007 in 6.12. 2007 med 10.00 in 12.00 gostinsko turisti~nih zborih dosegel na Tajvanu? ter 18.00 in 20.00 pri blagajni Linhartove dvorane. dve zlati, sedem srebrnih in tri bro- Odlo~il sem se za klasi~ni koktajl. Generalni Dodatne informacije na www.ld-radovljica.si. pokrovitelj naste medalje. Konkurenca pa bo zelo, zelo huda. Linhartove dvorane je Ste se merili v pripravljanju "pe- Sre~no pot (in osvajanje visokih telinjih repov" (to je dobesedni pre- mest) vam in vsej slovenski ekipi! vod za angle{ko besedo cocktail) tu- Alenka Bole Vrabec