5/2019 L L O O GLASILO LOVSKE ZVEZESLOVENIJE
V V
MAJ –VELIKITRAVENMAJ E E C
C 218 Jager Janez prej objavljenešenikjerdrugje. Fotografije, poslanenanatečaj,nesmejobiti številko mesecanastanka(npr. marec=III). živali (npr.: volk=Canislupus)inrimsko Janez), zlatinskim(znanstvenim)imenom s priimkominimenomavtorja(npr. Jager Vsaka fotografijamorabitipoimenovana 2 do4MBinvresolucijinajmanj300dpi. ostrih fotografijvformatujpg,velikostiod ju, vendarnevečkotdesetizbranihin pošljejo svojenajboljšefotografijenaCD- 2019 avgust 1. fotografijami naCD-juje naravnem okolju. v fotografij prostoživečihživali(predvsemsesalcevinptic) in vamjevzadnjihletihuspelonapravitinekajodličnih natečaju vabimovse,kiseukvarjateznaravoslovnofotografijo in zavarovanevrste).KsodelovanjunaJavnemnagradnem založila koledarsfotografijamiprostoživečihživali(divjad Primer poimenovanja fotografije: Primer poimenovanjafotografije: Med trajanjemnatečajanajkandidati Kako poslatifotografije? Skrajni rok zaodpošiljanjepošiljkes zvezaSlovenijebotudizaleto2020pripravilain Lovska Canis lupusIII ZA IZBIROODLIČNIHFOTOGRAFIJ PROSTOŽIVEČIH ŽIVALI
! JAVNI NAGRADNINATEČAJ Koledar LovskezvezeSlovenije2020 poimenovanih avtorskihfotografij. kjer jeodprt).Nepozabitedodatitudiseznamaposlanihin davčna številka,številkatransakcijskegaračunainimebanke, priimek, naslov, telefonskaštevilka,matičnaštevilkaobčana, Pošiljko pošljitena: Priložite tudidopisssvojimiosebnimipodatki(imein imena inpriimkiavtorjev. Slovenije. Obfotografijahbodoobjavljena bomo honoriralipocenikuLovskezveze leto. Koledar LovskezvezeSlovenijezaprihodnje prostoživečih živali,kibodouvrščenev 13 najustreznejšihsezonskihfotografij fotografije pregledalakomisija,kiboizbrala Preostale izbrane fotografije za koledar Preostale izbranefotografijezakoledar 3. nagrada:200evrov 2. nagrada:300evrov 1. nagrada:500evrov Nagrade inavtorskepravice Po zaključkunatečajaboprispele Način izboranajboljšihfotografij s pripisom »Za koledar«. s pripisom»Zakoledar«. Župančičeva 9,1000Ljubljana Lovska zvezaSlovenije, Lovska zvezaSlovenije
Oglasi niso lektorirani. LOVNE DOBE: Ur. list, št. 101/17. 9. 2004 in št. 81/14. 11. 2014
Foto: Foto: Oton Naglost Srna srnjak, lanščak: 1. 5.–31. 10. srna, mladiči obeh spolov: 1. 9.–31. 12. IZ VSEBINE: mladica: 1. 5.–31. 12. LOVEC M. Tepej: Kje je mesto slovenske lovske kulture znotraj slovenskega Navadni jelen lovstva? 220 jelen: IZ DNEVNEGA TISKA 222 16. 8.–31. 12. LOVSTVO 224 košuta: H. Potočnik, B. Pokorny, 1. 9.–31. 12. K. Flajšman, I. Kos: Šakal, opremljen z GPS-ovratnico, se je iz Slovenije (Krasa) teleta: napotil proti hrvaškemu Primorju 224 1. 9.–31. 1. D. Veternik, Š. Vesel, junica, lanščak: T. Zadnik: Primer malignega melanoma z multiplimi zasevki na 1. 7.–31. 1. Revija za lovstvo, lovsko notranjih srnjakovih organih 227 Damjak kinologijo in varstvo narave M. Khermayer: Pazite se klopov 229 damjak: Letnik CII., št. 5 L. Bradač: »Verjetno bomo vse manj lovci in vedno bolj 16. 8.–31. 12. naravovarstveniki. Če tukaj zgrešimo, bomo pa res košuta: maj – veliki traven 1. 9.–31. 12. Lovec je z odločbo Ministrstva za ustrelili mimo.« 230 teleta: kulturo RS, št. 61510-129-2009/8, RASTLINE IZ LOVSKIH REVIRJEV 235 T. Angerer: Dišeča perla 235 1. 9.–31. 1. od 6. 7. 2011 vpisan v razvid junica, lanščak: LOVSKI NABOJI 236 medijev pod zap. št. 1633. 1. 7.–31. 1. M. Rebec: 8 x 68 S 236 ISSN 0024-7014 Muflon PO LOVSKEM SVETU 238 oven, lanščaki obeh spolov in F. Rotar: V Železni Kapli volilni zbor lovcev okraja Velikovec 238 Glasilo izdaja jagnjeta obeh spolov: F. Rotar: Lovske trofeje v pliberškem hramu kulture 239 1. 8.–28. 2. NA KRATKO IZ TUJEGA TISKA … 240 ovca: LOVSKO PRIPOVEDNIŠTVO 241 1. 8.–31. 12. Č. Vučič: Ženin lovec ali trenutek resnice 241 Gams LOVSKA ORGANIZACIJA 243 kozel, koza, kozliči obeh spolov, J. Kovačič Siuka: 11. Mednarodni sejem lovstva in ribištva 243 enoletni obeh spolov: Priprava in tisk M. Brunskole: Izvedba enodnevnega lovskega tabora mladih – vzorčni 1. 8.–31. 12. Tiskarna Evrografis, d. o. o., Maribor primer ZLD Bela krajina 244 Kozorog Poštnina je plačana pri pošti T. Drolc, K. Jerina, kozel, koza, kozliči obeh spolov, 1102 Ljubljana A. Majić Skrbinšek, enoletni obeh spolov: UREDNIŠKI ODBOR: T. Skrbinšek: Kako znanost podpira ohranitveno upravljanje medveda 1. 8.–31. 12. Predsednik dr. Arpad Köveš v Sloveniji? 245 Divji prašič Odgovorna urednica J. Marhl: Bazenska lovska razstava na Kapli 246 merjasec: Jasna Kovačič Siuka F. Rotar: 50. Zbor lovcev Mežiškega LGB 246 1. 1.–31. 12. Bojan Avbar, Franc Černigoj, B. Ačko: 38. Memorial Pohorskega bataljona 247 svinja: Leo Fabiani, dr. Boštjan Pokorny P. Novak: Žlahtne trofeje ZLD Prekmurje 248 1. 7.–31. 1. Lektorica in korektorica M. Toš: Slavnostni sprejem za haloško in ptujsko lovsko legendo ozimci in lanščaki obeh spolov: Marjetka Šivic Mirka Obrana 248 1. 1.–31.12. Tehnični urednik Milan Samar M. Koritnik: Tudi s pomočjo lovcev korak bliže pri opremi z AED 249 Poljski zajec Tajnica uredništva Eva Strajnar B. Praznik: 70 let LD Gabrovka 249 1. 10.–15. 12. Lovec izhaja v začetku vsakega meseca, B. Leskovic: Življenje v mejicah, izvrstna knjižica Aleksandre Lešnik 250 Kuna belica, kuna zlatica razen poletne številke 7–8, ki je združena 1. 11.–28. 2. in izide v začetku julija. JUBILANTI 251 MLADI IN LOVSTVO 252 Jazbec Ta številka je izšla v 22.000 izvodih. 1. 8.–31. 12. Po zakonu o DDV je glasi lo LOVEC M. Miklavčič: Drugošolci OŠ Stična prvič na obisku pri lovcih 252 obdavčeno po 9,5% stopnji. LOVEC ZA MLADE MLAKARICA (Anas platyrhynchos) 253 Lisica LOV NA ČRKE IN ŠTEVILKE 254 1. 7.–15. 3. Besedila za objavo obvezno pošljite po Šakal* e-pošti v Wordovem formatu, uradne do- LOVSKI OPRTNIK 255 pise pa podpisane in žigosane naknad- M. Ferbar: Kip Diane in lovca 255 1. 7.–15. 3. no tudi po navadni pošti. Fotografije J. Kete: Kako lovski dom postane Casa Monte 256 Rakunasti pes (enok) sprejemamo v formatu jpg, in sicer v M. Malek: Prenova lovskega doma LD Starše 256 1. 8.–31. 3. nezmanjšani resoluciji (velikost 1–2 MB; M. Vrhovnik: Reševanje Jenny 257 Navadni polh 300 dpi); lahko tudi na CD. Pošiljatelj naj S. Žerjav: Ujeti muflon 258 1. 10.–30. 11. pripiše tudi svojo telefonsko številko. Alpski svizec D. Smolar: Alojz Čas skozi čas 258 Uredništvo glasila Lovec 1. 9.–30. 10. M. B.: »Čuj, kaj ne bi šla ti med lofce?« 259 Župančičeva 9 – p. p. 505 Pižmovka 1001 Ljubljana M. Toš: Karel VI. in Franc I. Štefan Lotarinski 260 1. 1.–31. 12. e-naslov: [email protected] Žan, Eva: Srnji zrezki z divjimi šparglji in rižem 260 Nutrija Tel.: (01) 24-10-922 V SPOMIN 261 1. 1.–31. 12. Predstavitvene strani LZS: LOVSKA KINOLOGIJA 262 http://www.lovska-zveza.si Fazan M. Kraševec: Velik uspeh slovenskega vodnika goničev na državni 1. 9.–28. 2. Mali oglasi tekmi psov za glasno gonjo 262 Poljska jerebica (gojena) Male oglase (besedilo in dokazilo B. Tucovič: Tekmovanje za Pokal sv. Huberta za ptičarje in šarivce o vplačilu) sprejemamo na e-naslov: 1. 9.–15. 11. prvič tudi v LKD Posavja - Krško 262 Raca mlakarica [email protected] ali na naslov T. Dajčar: PNZ in UP šarivcev na Pšati 263 uredništva revije. 1. 9.–15. 1. KZS: Predvidena legla lovskih psov 264 Cene malih oglasov: do 15 besed 4 €, od 15 Šoja do 25 besed 5 €, od 25 do 30 besed 6 €, za SLIKA NA NASLOVNICI: 1. 8.–28. 2. vsako nadaljnjo besedo 0,2 €. Sraka Male oglase je treba plačati vnaprej. Srnjad – Capreolus capreolus Položnic ne pošiljamo. Preštejte besede in Foto: Oton Naglost 1. 8.–28. 2. ustrezno vsoto nakažite na TRR Lovske Siva vrana zveze Slovenije: Nova Ljubljanska banka, 1. 8.–28. 2. d. d., št.: SI56 02010-0015687097; Na računalnik natipkane prispevke pošiljajte na elektronski naslov [email protected]. Medved in volk SWIFT oz. BIC koda: LJBASI2X. Poslanih prispevkov in fotografij ne vračamo. Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali Sklic naj se glasi: SI 00 in zraven datum Po veljavnem Pravilniku in Odločbi o odvzemu plačila. Primer za nakazilo 18. 9. 2015: neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in SI 00 18092015. svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Mnenje avtorjev ni tudi nujno mnenje volka (Canis lupus) iz narave Pod namen plačila morate obvezno uredništva in Lovske zveze Slovenije. * Po monitoringu napisati: MALI OGLAS.
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 219 Kje je mesto slovenske lovske kulture znotraj slovenskega lovstva?
as hitro teče … Komaj ljubitelje lovskega petja in igranja na lovski rog ter drugih smo se člani Komisije oblik slovenskega lovskega kulturnega ustvarjanja, naj pridejo Čza lovsko kulturo in na Koroško, saj jim ne bo žal. odnose z javnostmi (KLKOJ) dobro zakopali v delo, že so Da bi omogočili čim večjo priljubljenost slovenskega lovskega pred nami volitve in nov kulturnega ustvarjanja, smo v tem mandatu razpisali in finan- mandat. Pred iztekom našega cirali dve izjemno uspešni in odmevni prireditvi z naslovom mandata je prav, da pogle- Promocija slovenske lovske kulture v zamejstvu. Razpis je damo rezultate našega dela. bil naslovljen usposobljenim članicam (območnim lovskim Seveda bom predstavil le svoje zvezam) in prvo je v letu 2016 izvedla Brkinsko-Kraška zveza videnje, na vas, drage lov- lovskih družin s koncertom na Opčinah v Italiji in v Štanjelu ke in lovci, pa je, da kolikor na Krasu, drugo pa leta 2017 Zveza lovskih družin Prekmurja mogoče kritično in pošteno s koncertoma v Monoštru na Madžarskem in v Murski Soboti. ocenite naše delo. Vse vaše Povezovalka na koncertih na Opčinah in Štanjelu je dejala: Milan Tepej, pripombe bodo nedvoumno »Saj to je iskanje ljudi, večno iskanje, večni cilji in večne sanje. predsednik Komisije za lovsko dobri napotki za delo tistim, Zatorej, le delček iskanj je bil naš koncert, lep, doživet in prežet kulturo in odnose z javnostmi ki nas bodo nasledili. z govorico, ki ne pozna meja, ne pozna strank in ne gorja – le oplaja nas in opogumlja hkrati.« Na prireditvi v Monoštru in V tem mandatu nas je neprijetno presenetilo spoznanje, Murski Soboti pa smo lahko slišali: »Lovski kolegi z Madžarske da je koncept prireditve z najdaljšo tradicijo v lovski kulturi priznavajo, da smo z organizirano lovsko kulturo daleč pred – Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov – izpet in ne njimi, saj se pri njih komaj sedaj organizirajo lovski rogisti, sledi več izzivom zdajšnjega časa, predvsem pa sposobnosti lovskih pevskih zborov pa sploh še nimajo.« Na podlagi takšnih že kar postarane populacije pevskih in glasbenih ustvarjalcev in podobnih izjav govorcev, ki so predstavljali najvišje položaje te prireditve. Dve ponesrečeni izvedbi omenjene prireditve lovstva in politike sosednjih držav, s ponosom ugotavljam, da sta dali signal, da je treba storiti nekaj novega, saj je bilo sta bili obe prireditvi z vidika promocije slovenskega lovstva in enotno mnenje članov komisije in ljubiteljev lovske kulture, slovenske lovske kulture zadetek v polno. Žal se v naslednjem da se morajo naša tradicionalna srečanja nadaljevati, in sicer letu, ko smo pričakovali podobni prireditvi na meji s Hrvaško zaradi jasnega cilja, začrtanega pred 45 leti v Globokem, ki je in Avstrijo, ni prijavila nobena od usposobljenih članic, zato bil: prikaz pevskega in glasbenega lovskega ustvarjanja sebi letos razpisa nismo več objavljali, ga pa bomo po predhodnih in preostali slovenski javnosti in ne nazadnje medsebojno spodbudah usposobljenih članic obeh obmejnih območij spet spoznavanje, izmenjava izkušenj in druženje. Bili smo pred razpisali v naslednjem letu. kar težko nalogo, kajti spreminjati koncept prireditve s tako močno tradicijo je ne le težka in zahtevna naloga, predvsem Pri razpisih s področja lovske kulture za usposobljene čla- pa tudi odgovorna. Na našo srečo je bil nov koncept prireditve, nice ugotavljamo največ zanimanja za osnovno usposabljanje poimenovan Praznik lovske kulture, sprejet z večinsko pod- igranja na lovski rog in usposabljanje v oponašanju jelenjega poro in rezultat pozneje odlično izvedene prireditve v Kočevju rukanja ter izvedbe likovnih kolonij. Že nekaj časa pa se ne- potrditev, da smo v takratnih razmerah izbrali pravo rešitev. uspešno trudimo z razpisi pridobiti zainteresirano usposoblje- Pri tem ne smemo spregledati velike angažiranosti članov no članico za izvedbo Tečaja za lovske rogiste in umetniške komisije in profesionalnega pristopa k organizaciji organiza- vodje s tekmovanjem rogistov, čeprav je bila želja po izvedbi torja prireditve, Radia Univox iz Kočevja. S to prireditvijo so tekmovanja rogistov v preteklosti jasno izražena in je bilo v postavljeni kar visoki standardi naslednjim organizatorjem. okviru 43. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov leta Trenutno potekajo priprave na 46. Srečanje lovskih pevskih 2016 v Vipavi tekmovanje rogistov tudi poskusno izvedeno. Z zborov in rogistov, ki bo v soboto, 29. junija, v Dravogradu. namenom pridobiti informacije o željah usposobljenih članic Ob spremljanju priprav ne dvomim v sposobnost koroških za izobraževanje s področja lovske kulture smo se dogovorili organizatorjev (Koroška lovska zveza). Prepričan sem, da bo za anketo, katere rezultati bodo osnova za pripravo razpisov tudi letošnje srečanje izvedeno tako, kot poje koroški kantav- za leto 2020. Pri razpisih za dodeljevanje pomoči programom tor, da so »Korošci zmiraj za mušter bili«. Rad bi izkoristil in projektom skupin in posameznikom, delujočim na področju priložnost, da povabim slovenske lovke in lovce, predvsem pa lovske kulture, je zanimanje zadovoljivo, ugotavljamo pa, da
220 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 merila za dodeljevanje pomoči pri poglavju o pogostosti prijav ne velja za tiste, vseh pohval vredne zveze lovskih družin, ki preveč omejujejo tiste, ki kažejo več zanimanja za izvedbo pri- prepoznavajo pomembnost našega delovanja, ga vsestransko reditev. Odločitev komisije je bila, da znižamo to merilo, prav podpirajo in v svojih proračunih namenjajo sredstva za delo- tako pa o preostalih pogojih še enkrat premislimo in dodamo vanje kulturnih skupin na svojem področju in imajo v svojih morebitne nove vsebine do razpisa za leto 2020, da bomo bolj upravnih odborih tudi predstavnika, če ne celo komisijo za spodbudili slovensko lovsko kulturno ustvarjanje na čim več lovsko kulturo in se na lovske kulturne skupine ne spomnijo področjih delovanja. Dobronamerni predlogi slovenskih lovsko- le takrat, ko jih potrebujejo za nastope na svojih prireditvah. kulturnih ustvarjalcev bi bili izredno dobrodošli in v veliko Žal to ni primer v moji območni lovski zvezi, tako da bom svoj pomoč pri oblikovanjih meril po meri prejemnikov pomoči. mandat končal z grenkim občutkom neuspeha.
V prejšnjem mandatu sem kot član KLKOJ izpostavljal težavo Morda pa »vremena Kranjcem bodo se zjasnila« nekoč v financiranja osnovnega delovanja slovenskih kulturnih skupin prihodnosti. Zato pozivam vse slovenske lovske kulturnike, (predvsem pevskih), kjer izstopajo visoki stroški honorarjev da ob prihajajočih volitvah kandidirate na vodilna mesta pevovodij in stroškov prevozov na nastope zaradi številčnosti območnih lovskih zvez in Lovske zveze Slovenije (LZS) ter zborov (avtobusni prevozi). Po prevzemu funkcije predsednika poskušate s svojimi utemeljitvami in glasovi najti ustrezno komisije pa sem si nalogo sistemske rešitve te težave za vse mesto za slovensko lovsko kulturo, saj je bo sicer počasi vedno kulturne skupine in posamezne izvajalce zadal kot eno pred- manj, kar bi bila velika škoda. Do izteka mandata bomo delali nostnih nalog. Žal moram priznati, da sem bil doslej pri tej zavzeto in odgovorno v korist slovenske lovske kulture in z njo nalogi neuspešen pri vseh rešitvah, za katere sem menil, da so skrbeli za veličino slovenskega lovstva, pri čemer se iskreno primerne. Še vedno menim, da bi bila najprimernejša rešitev zahvaljujem vsem članom komisije in sodelavcem strokovne uvedba »kulturnega evra« iz članarine in razdeljevanje po službe LZS za zavzeto in korektno sodelovanje. ustreznem pravilniku glede na delo in aktivnosti posamezne kulturne skupine (podobno kot pri Javnem skladu za kulturne »Pomembnost kulturnega ustvarjanja v slovenskem dejavnosti in občinskih kulturnih fondih). Vendar v sloven- lovstvu še nima tistega mesta, kot si ga s svojim delom skem lovstvu pomembnost kulturnega ustvarjanja še nima nedvoumno zasluži.« tistega mesta, kot si ga s svojim delom nedvoumno zasluži. To Foto: Slavko Foto: Jalovec Slavko
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 221 IZ DNEVNEGA TISKA Foto: Foto: Lojzi Avsenik
V ROMUNIJI UJELI večjih poznavalcev velikih zveri v drobnico, govedo, konje, ruvajo Marsikdo bi se v takem položaju Sloveniji se raziskovalno ukvarja čebelnjake. Pred dnevi se je po odločil za paničen beg, Janko pa ŽE DRUGEGA RISA predvsem z ekologijo in upravlja- svoji priljubljeni pohodniški poti, je obstal. »Takrat sem dojel, kako ELO, 1. 3. 2019 (Maja njem velikih zveri v Evropi in v smeri proti gradu Fridrihštajn na mogočna je ta žival. Prava grmada DPrijatelj Videmšek) – V Afriki. V svojem znanstvenem vrhu mogočne Stojne, odpravil se je na tace postavila blizu mene. Romuniji so ujeli še drugega delu se osredotoča na evrazij- tudi 59-letni Janko Rako in se Počasi sem se obrnil in z zmernim risa, ki bo prispeval k rešitvi pred skega risa, leoparda, snežnega od blizu spogledal z medvedjim korakom zašel za bližnji ovinek. izumrtjem te vrste v Dinaridih in leoparda, rjavega medveda, volka velikanom. Ni bilo prvič, da je 'Me še zasleduje?' mi je rojilo po jugovzhodnih Alpah. Ris se je v in zlatega šakala. Raziskovalno srečal kosmatega orjaka, ko se je glavi. Ozrl sem se, trojica je neut- past ujel 27. februarja na območju pozornost med drugim namenja klatil med mogočnimi smrekami rudno tacala za mano. Nisem dajal Subkarpatov. Tudi ta je samec, star tudi razumevanju in reševanju in bukvami. Vsakič je leno šel znakov prestrašenosti, priznam pa, okoli štiri leta. V centru za karan- konfliktov med velikimi zvermi in svojo pot, ne da bi se oziral, tokrat da mi je kri že močno poganjalo teno v Romuniji se je pridružil ljudmi, hkrati pa ga zanima, kako pa je bilo drugače. »Hotel me je s po žilah. Razsodnost mi je nala- samcu Goruju, ki so ga 12. februar- ohraniti zveri kot pomemben del preganjanjem utruditi, si mislim. gala, naj počasi prečkam cesto in ja ujeli v gozdovih romunskega ekosistema. Prihodnost velikih Kot da sem bil v njegovih očeh rinem v drugo smer. Upal sem, naravnega parka Putna-Vrancea. zveri je odvisna od človeka. Če zgolj igrača za mladiča, ki sta sle- da se jih bom otresel. Medvedje zasledovanje sem moral prekiniti; Članom mednarodnega projekta sodimo po odnosu, ki ga imajo dila materi medvedki. Morda. Da pot do čistine oziroma prvih hiš v Life Lynx se očitno uresničuje ljudje do živali v zadnjih desetlet- pa bi me mahnila s taco zato, ker Podgorski ulici je bila še dolga, želja, da bi risa hkrati izpustili jih, lahko sklepamo, da so ljudje sem stopil čez črto dovoljenega, v nikogar nisem slišal. Razmišljal v Sloveniji in na Hrvaškem v vedno bolj naklonjeni živalim, in njihov prostor, dvomim,« je ugibal « je, kaj naj še naredi. Previdno je z znamenje dobrega sodelovanja to ne le v mestnih okoljih, kjer Janko. Nato je natančno opisal, mobitelom poklical v zdravstveni obeh držav v projektu. z živalmi nimajo neposrednega kako se je rešil pred medvedjo stika. Čedalje prijaznejši odnos družino. »Nenadoma sta se na dom in povedal, da ga preganja je zaznati tudi na podeželju, kjer približno dvajsetih metrih pred medved in naj pridejo na pomoč. PRIHODNOST ljudje z velikimi zvermi sobivajo. mano, na gozdnati vzpetini, po- kazala mladiča. Nobenega strahu RUDOLF SLAVIČ – VELIKIH ZVERI nista kazala. Priznati moram, da JE ODVISNA OD V ZADNJEM HIPU sta me povsem očarala, čeprav ČLAN ZELENE SO GA REŠILI PRED sem se ob pogledu na njiju vkopal BRATOVŠČINE ŽE ČLOVEKA v zemljo, enako tudi moja psica, MC RTV SLO, 4. 3. 2019 MEDVEDOM belgijska ovčarka.« Mislil si je, 56 LET M(Meta Ornik) – Gost odda- LOVENSKE NOVICE, 15. da se ne bo zgodilo nič hudega, ww.vestnik.si, 25. 3. 2019 je V imenu narave z Meto Ornik je S3. 2019 (Milan Glavonjič) a tedaj se je kot strela z jasnega w(Jože Žerdin) – Na obč- bil Miha Krofel, raziskovalec na – Ko se medvedi prebudijo iz prikazala kosmatinka. Srborito je nem zboru so se zbrali člani LD Oddelku za gozdarstvo in obnov- zimskega spanja, so zelo lačni, otresla rjavi kožuh, vrtela gobec Videm ob Ščavnici v Prlekiji. To ljive gozdne vire na Biotehniški medvedke se z naraščajem podajo in vohala. Ko je začela sopihati, je lovska družina, ki deluje že več fakulteti v Ljubljani. Kot eden naj- iskat hrano. Pri tem potolčejo tudi je Janko vedel, da to ni več hec. kot 70 let in je v njej včlanjenih
222 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 IZ DNEVNEGA TISKA
43 članov. Med najstarejšimi člani točk. Poročila predsednika uprav- z gospodarjem lovske družine. kariero je nadgradil z mnogimi je tudi 94-letni Rudolf Slavič iz nega odbora, kinologa, lovskega V Črnem logu 10 ur spada v ob- odgovornimi funkcijami: bil je Berkovcev, ki je v lovsko družino čuvaja, starešine in računovod- vezno delo za vse člane, posebno dolgoletni gospodar in starešina vstopil leta 1963, lovski izpit pa kinje so bila zelo kratka, poročil za pripravnike. Potrdili so tudi LD Vurmat, ki se je pod njegovim je opravil leta 1966. Lovska dru- gospodarja, blagajnika, tajnika višino denarnega nadomestila za vodstvom uveljavila kot prepozna- žina se mu je ob tej priložnosti in strelskega referenta ni bilo, so vsako neoddelano uro, ki znaša ven kolektiv skrbnih varuhov na- zahvalila za vse opravljeno delo. pa člani lovske družine poročila 15 evrov. Za leto 2019 bo lovska rave in divjadi na Kozjaku. Bogato Starešina Saša Kotnjek je Slaviču sprejeli. Lovski pripravniki so družina oddala deset trofejnih znanje in vrhunske praktične iz- podelil društveno priznanje za postali Arpi Soós, Jože Tim Feher srnjakov lovskim gostom. V letu kušnje je prenašal na mnoge njegovo dosedanje delo in sode- in Blaž Kotnjek, preostali na novo 2019 bodo lendavski lovci več mlade lovce, ki jim je bil dober lovanje pri graditvi in upravljanju sprejeti člani (izprašani lovci) pa poudarka namenili skrbi za malo mentor. Vedno se je zavzemal za LD Videm ob Ščavnici. V zahvalo so Bert Lukežič, Marko Jelen in divjad. visoke etične standarde v lovstvu za dolgoletno sodelovanje v lovski Timea Soos. Tako se je število in skrbel za ohranjanje bogate družini so mu podarili bakrenega članov s 45 lovcev povečalo na lovske tradicije. Kot gozdar je v fazana, ki ga je naredil lovec Franc 48. Med drugim so prisotni potr- KOZJAŠKA LOVSKA dolgih letih službovanja dodobra Rakuša iz Berkovskih Prelogov. dili tudi obvezne delovne ure za LEGENDA spoznal vsak kotiček revirja in še lovno leto 2019. Upravni odbor vedno kljub visoki starosti rad REDNA LETNA je predlagal 40 ur, česar pa člani LOVENSKE NOVICE, 26. zaide na zelene stečine. Lovci ga lovske družine niso sprejeli in S3. 2019 (Marjan Toš) – Na spoštujejo tudi kot enega najbolj- SKUPŠČINA LD predlagali, da bi bilo za lovno občnem zboru LD Vurmat iz Sv. ših poznavalcev gamsov. Za 50 let leto 2019 obveznih 20 ur in 10 Duha na Ostrem Vrhu so podelili članstva v lovski organizaciji je LENDAVA ur (na člana) za čiščenje linij v spominsko priznanje Lovske zve- prejel spominsko priznanje LZS ww.lendavainfo.com, 26. Črnem logu. Takšen predlog so ze Slovenije (LZS) kozjaški lovski Anton Črnko, dolgoletni lovski w3. 2019 – Po potrditvi dnev- tudi potrdili. Od 20 ur je treba 60 legendi Maksu Holcmanu za 70 čuvaj in nadvse aktiven član LD nega reda je sledil začetek vsebin- odstotkov oddelati na skupnih ak- let zvestobe lovski organizaciji. Vurmat. skega dela redne letne skupščine cijah, 40 odstotkov pa lahko člani Maksa je v skrivnosti lova vpeljal Pripravil: LD Lendava, ki je obsegal šest oddelajo posamezno po posvetu že njegov oče in bogato lovsko dr. Marjan Toš Foto: Foto: Oton Naglost
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 223 Foto: Foto: Hubert Potočnik
ŠAKAL, OPREMLJEN Z GPS-OVRATNICO, SE JE IZ SLOVENIJE (KRASA) NAPOTIL PROTI HRVAŠKEMU PRIMORJU
Med letoma 2016 in 2018 je v Sloveniji potekal ciljni raziskovalni Šakal Trstelj projekt (CRP) z naslovom Prostorska razporeditev, številčnost, ocena nega izmed šakalov smo ujeli in populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati ša- opremili z GPS-ovratnico 19. no- kal (Canis aureus L.) v Sloveniji, ki je potekal v tesnem sodelovanju Evembra 2018 v lovišču LD Trs- z Lovsko zvezo Slovenije, območnimi lovskimi zvezami in lovskimi telj na Krasu ob italijanski meji južno družinami ter številnimi lovci. Poleg pridobivanja osnovnih podat- od Nove Gorice (http://sakal.gozdis.si/ novice/odlovsakalavldtrstelj). Po ocenah kov o biologiji in populacijskih značilnostih vrste sta bila dva izmed je bil to leto in pol star samec, ki so ga glavnih ciljev projekta vzpostavitev sistematičnega spremljanja lovci poimenovali Trstelj. Šakal je bil (monitoringa) šakalov v Sloveniji ter priprava predlogov ukrepov za član tropa in se je še tri mesece po odlovu upravljanje z vrsto v prihodnje. Kot nadgradnjo teh ciljev so se čla- zadrževal na območju starševskega teri- torija, velikega približno 500 ha. Nato ni projektne skupine ob zaključku projekta odločili, da bodo začeli je 21. februarja 2019 nenadoma zapustil spremljati tudi prostorsko vedenje vrste, med drugim zaradi velikega tamkajšnje območje in krenil proti ju- zanimanja in pripravljenosti lovcev za sodelovanje. govzhodu. Vsak dan je prepotoval pot,
224 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 Trstelj se je z območja starševskega teritorija, ki je bil v Sloveniji, napotil proti hrvaškemu primorju, kjer bo, kot vse kaže, vzpostavil lasten teritorij in bo morda celo našel samico iz druge, to je dalmatinske populacije.
nju lastnega teritorija tudi pri šakaljem samcu, in to z zelo natančnimi podatki o njegovem gibanju in aktivnosti. 7. marca je prispel na območje prelaza Vratnik nad Senjem, ko se je njegov način neprestanega premikanja proti jugovzhodu spremenil. Njegovo gibanje je spet postalo podobno tistemu, ki smo ga poznali, ko je bil še na starševskem teritoriju. V naslednjih dveh mesecih (podatki do 22. aprila 2019) se je začel zadrževati na približno 500 ha veli- kem območju planine Stolac (Severni Velebit), ki ga porašča mozaik revnih Foto: Foto: Rudi Kraševec Pri odlovu šakala in opremljanju z ovratnico so bili raziskovalcem v veliko pomoč lovci - kraških travišč in manjših zaplat niz- entuziasti iz LD Trstelj. kega submediteranskega tipa grmišč in
Enega izmed šakalov so ujeli in opremili z GPS-ovratnico 19. no- vembra 2018 v lovišču LD Trstelj na Krasu ob italijanski meji južno od Nove Gorice. Lovci so ga poimeno- vali Trstelj. dolgo od 15 do 30 km, ki je potekala skozi izrazito gozdno krajino Notranjske (Snežnika) v Sloveniji in Gorskega kotarja na Hrvaškem. Nobenih težav ni imel pri prehodu ograjenih avtocest Ljubljana– Koper (med Razdrtim in Senožečami) in Zagreb–Reka (pri Delnicah), od koder je nadaljeval pot preko Velike Kapele proti Severnemu Velebitu. Do 7. marca je prišel v zaledje Senja; v štirinajstih dneh od začetka gibanja zunaj teritorija (t. i. disperzije) je celotna dolžina poti, če bi jo izmerili kot ravne črte med zaporedni- mi pari zabeleženih lokacij, znašala kar 225 km. Dejanska pot, ki jo je prepotoval šakal, pa je še veliko daljša. Foto: Foto: Hubert Potočnik Šakali se selijo na dolge Po ocenah je bil ujeti šakal leto in pol star samec, ki so ga lovci poimenovali Trstelj. razdalje Šakali so znani kot vrsta, pri kateri se predhodne razširjenosti populacije. Za te gozda. Vse kaže, da bo na tamkajšnjem lahko mlade živali selijo na dolge razdalje, živali pa ni bilo znano, od kod in kako so območju vzpostavil lasten teritorij in bo vendar je bila doslej večina podatkov o prišle na nova območja. V nasprotju s tem morda celo našel samico iz druge, to je premikih na daljše razdalje zaznana na so bili prvi podatki o odseljevanju točno dalmatinske populacije (sam pripada pa- podlagi posrednih zaznavanj pojavljanja določenih osebkov zunaj območja polega- posameznih osebkov daleč zunaj znane nonski populaciji). Omenjeno območje nja v svetovni literaturi prvič zabeleženi je 2. aprila zajel obsežen požar, ki ga je lani, ko so na podoben način spremljali šakal po dosedanjih podatkih, ki jih je Prvič v zgodovini in kjerkoli na mlado šakaljo samico na Madžarskem. poslala ovratnica, preživel. Območje je svetu imamo priložnost slediti selitvi v precejšnji meri opustošeno, zagotovo in iskanju lastnega teritorija tudi pri Prvič v zgodovini sledimo pa so se zanj poslabšale tudi prehran- šakaljem samcu, in to z zelo natančni- šakaljemu samcu mi podatki o njegovem gibanju in ske razmere. V prihodnjih mesecih se aktivnosti. Prvič v zgodovini in kjerkoli na svetu bo izkazalo, ali bo kljub temu ostal na imamo priložnost slediti selitvi in iska- sedanjem območju.
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 225 Foto: Foto: Hubert Potočnik
Šakal je opremljen z GPS-ovratnico, ki omogoča natančno sledenje njegovega gi- banja. Pripravil: Pripravil: Hubert Potočnik Gibanje šakala Trstelja med 21. februarjem in 7. marcem 2019. Šakal je na Hrvaško vstopil Med lovci na Hrvaškem je Trsteljeva 1. marca na širšem območju Čabarske police, zadnja posneta lokacija (4. april) je z območja Stolca nad Senjem. selitev požela veliko zanimanja. O njegovi selitvi so pisali praktično vsi spletni lovski portali in revije; lov- ci, lovski čuvaji, raziskovalci divjadi in upravljavci lovišč s tamkajšnjega območja pa so zagotovili, da bodo »popazili« nanj.
sakal.gozdis.si/), nekoliko več infor- macij pa bo v reviji Lovec objavlje- nih po zaključku njegovega sprem- ljanja. Dr. Hubert Potočnik, Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani, dr. Boštjan Pokorny, Visoka šola za varstvo okolja, dr. Katarina Flajšman, Gozdarski inštitut Slovenije, dr. Ivan Kos,
Foto: Foto: Ivica Medarić Biotehniška fakulteta univerze Požar, ki je zajel obsežno območje Stolca, kjer je šakal začel vzpostavljati lasten teritorij, bo v Ljubljani verjetno poslabšal prehranske razmere v naslednjih mesecih.
Trstelj je zanimiv vedno širšemu krogu Med lovci na Hrvaškem je Trsteljeva selitev požela veliko zanimanja. O nje- govi selitvi so pisali praktično vsi spletni lovski portali in revije; lovci, lovski čuvaji, raziskovalci divjadi in upravljavci lovišč s tamkajšnjega območja pa so zagotovili, da bodo nanj »popazili« ter izrazili zadovoljstvo, da so lahko priča zanimivi živalski zgodbi, ki vsem raz- kriva veliko novega o vrsti, ki ima pri nekaterih lovcih, morda ravno zaradi njenega nepoznavanja, izrazito nega- tivno podobo. O najzanimivejših ugotovitvah o šakalu Trstelju boste lahko še naprej
brali na spletni strani Lovske zveze Pripravil: Hubert Potočnik Slovenije (www.lovska-zveza.si) in Šakalovo gibanje v marcu in aprilu je jasno nakazovalo, da je na tamkajšnjem območju na uradni spletni strani projekta (http:// začel vzpostavljati lasten teritorij.
226 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 Foto: Foto: Štefan Vesel PRIMER MALIGNEGA MELANOMA Z MULTIPLIMI ZASEVKI NA NOTRANJIH SRNJAKOVIH ORGANIH
Zaradi nenavadnega vedenja (in najbrž tudi videza rogovja) je lovec Štefan Šturm, član LD Železniki, sanitarno odstrelil starejšega (po oceni devet let starega) srnjaka (Capreolus capreolus). Foto: Foto: Darko Šturm Slika 2: Vidne poškodbe okoli oči in spre- membe ob rožnici rožičkov, ki obkrožajo nastavek z vlažnim in temno obarvanim izpuščajem. Nenavadno srnjakovo vedenje rnjak se je gibal v polkrogu, ves čas z glavo in vratom, obrnjenim nazaj v levo stran. Kmet iz Podlonka je
Foto: Foto: Darko Šturm S povedal, da se je srnjak že dva dni pred Slika 1: Srnjak z nenavadnim rogovjem po uplenitvi odstrelom zaletaval v drevesa, majal in
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 227 Foto: Foto: Darko Šturm Foto: Foto: Darko Šturm Slika 3: Invazivni multipli maligni melanom z značilnimi črno Slika 4: Maligni melanom z multiplimi zasevki na površini srnja- obarvanimi, grbastemu gumbu podobnimi novotvorbami na notra- kovih pljuč njih srnjakovih organih Skrivnostna bolezen Ker nobeden od prisotnih, tudi pre- glednik, ni vedel, kaj bi to lahko bilo, so nekaj tednov po odstrelu na strokovnem posvetu s primerom seznanili predavatelja veterinarja mag. Darka Veternika, ki se je nato posvetoval s prof. dr. Tomažem Zadnikom in mag. Štefanom Veselom. Prof. dr. Zadnik je nekaj podobnega ugo- tovil pri tri leta in pol stari kravi sivki, pri kateri je bil makroskopsko in histološko dokazan maligni melanom (revija Acta Veterinaria 2002, (52(1), 59–61)). Krava je imela izbočen in otekel predel desne očesne jamice (orbite) z zasevki melano- mov na pljučih, srcu, jetrih in možganih. Diagnoza Na podlagi anamnestičnih podatkov, fotografij in pregleda literature (tuje in domače) menimo, da gre pri omenjenem
Foto: Foto: Darko Šturm srnjaku za maligni melanom z zasevki na Slika 5: Maligni melanom z multiplimi zasevki na površini srnjakovih jeter notranjih organih. krivo hodil. Neposredno pred odstrelom bil shiran. Po odstrelu so ga stehtali V tem primeru torej lahko ugotovimo, je negibno stal in se tresel. (14 kg) in v hladilnici iztrebili. Med da gre za prvo poročilo o malignem me- odstranitvijo drobovja so opazili, da lanomu z multiplimi tumoroznimi za- je imel na vseh notranjih organih (jet- sevki na notranjih srnjakovih organih. Srnjakove posebnosti ra, pljuča, srce) nenavadne črne pike in Mag. Darko Veternik, dr. vet. med., Na glavi je imel dvojno rožo. Na lise različnih velikosti oziroma grbastim e-mail: [email protected]; vsaki strani je imel poleg rogov še gumbom podobne tumorje (slike 3, 4 in mag. Štefan Vesel, dr. vet. med., majhen rožiček (slika 1 in 2). Na tis- 5). Primer so fotografirali, spremenjenih e-mail: [email protected]; tem mestu sta bili koža in dlaka vlaž- organov oziroma trupla srnjaka pa žal prof. dr. Tomaž Zadnik, dr. vet. med., ni in skoraj črno obarvani. Srnjak je niso poslali na nadaljnje preiskave. e-mail: [email protected]
228 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 Foto: Foto: Pixabay
Pregledujmo in redno odstranjuj- PAZITE SE KLOPOV mo klope tudi z domačih ljubljenčkov. Kako ravnamo, če »dobimo« S toplimi pomladnimi dnevi so postali aktivni tudi klopi, ki nas lahko z klopa vbodom okužijo z nevarnimi boleznimi. Čeprav vsi klopi niso okuženi, Prisesanega klopa NE polivajmo s ne pozabimo, da se Slovenija po okuženosti klopov uvršča med najbolj tekočinami (olje, alkohol …), NE gneti- ogrožena območja v Evropi. Zato se moramo ustrezno zaščititi. mo, NE vrtimo s prsti. To je pomembno, kajti če klopa polivamo ali gnetemo, bo zaradi stresa še prej izbruhal okuženo Bolezni, ki ju prenašajo klopi napršimo in nato otroka oblečemo. V vsebino v naše telo. navodilih preverimo, koliko časa sredstvo Klopa odstranimo čim prej! Tako aleč najpogostejša bolezen, ki jo deluje ter se po potrebi napršimo ponovno. zmanjšamo možnost za okužbo z bore- pri nas prenašajo klopi, je lajmska Če se nameravamo namazati s kremo za liozo, saj mora biti za uspešen prenos borelioza. Klopi, okuženi z bak- D zaščito pred soncem, se najprej namažemo bakterije klop prisesan vsaj 12–24 ur. Žal terijo, ki povzroča bolezen, so razširjeni s kremo, nato uporabimo repelent. pa se s tem ukrepom ne moremo zaščititi po vsej državi. Bolezen prizadene številne Če je le mogoče, hodimo po utr- pred meningoencefalitisom, ker prenos organe in organske sisteme ter povzroča jenih poteh. Čim manj gazimo po brez- tega virusa nastane zelo hitro po vbodu trajno prizadetost živčevja, sklepov, srca, potjih, skozi visoko travo, podrast in okuženega klopa. kože. Druga nevarna bolezen je klopni grmovje, ker klopi tam najraje prežijo Odstranimo ga pravilno. S pinceto meningoencefalitis. To je virusno obo- na gostitelja. za odstranjevanje klopov ga primemo lenje, ki obolelemu lahko pusti trajne Pregledujmo se. Samopregledovanje čim bližje koži in previdno izvlečemo. posledice, kot so glavoboli, vrtoglavice, je pomemben zaščitni ukrep, ker lahko Če v koži ostane rilček, ki ga ne moremo utrujenost, ohromitve mišic, motnje kon- opazimo klopa, še preden se prisesa. Med izbezati ven, ne skrbimo. Navadno se centracije in razpoloženja. Največ okuže- sprehodom pogosto preglejmo oblačila in malo zagnoji, nato pa ga telo samo izloči nih klopov je na Gorenjskem, Koroškem, nepokrite dele telesa. Ko pa pridemo do- kot tujek. Štajerskem in v ljubljanski regiji. mov, temeljito preiščimo kožo celotnega Mesto vboda lahko razkužimo z telesa, tudi lasišča, se stuširajmo, umijmo blagim razkužilom. Morebitno srbenje Kako se zaščitimo lase in operimo oblačila. in oteklina na takem mestu naj nam ne Oblecimo oblačila, ki pokrivajo Cepljenje. Lahko se cepimo proti povzročata preplaha. Navadno gre za veliko kože (dolgi rokavi, dolge hla- klopnemu meningoencefalitisu, medtem alergijsko reakcijo na klopovo slino, ki če, pokrivalo za glavo, visoka obutev). ko za lajmsko boreliozo ni cepiva. mine v prihodnjih dneh. Oblačila naj bodo svetla, ker klopa na njih Odstranjenega klopa ne odvrzi- prej opazimo, in iz gladkih materialov, mo v smeti, ker bi lahko preživel in si ker se jih težje oprime. ponovno poiskal gostitelja. Uničimo ga Uporabimo zaščitno sredstvo (re- tako, da ga zmečkamo z dvema kamnoma, pelent) – Zaščitna sredstva vsebujejo zažgemo ali splaknemo v stranišče. snovi, katerih vonjave motijo in odganjajo Več tednov po vbodu pozorno klope. Izbirajmo repelente iz naravnih spremljajmo kožo in počutje. Če bi se sestavin, kot so naravni piretrini (izvlečki na koži pojavila rdečina, ki bi se širila iz rastline dalmatinski bolhač). Primerni navzven, v sredini pa bledela (znak boreli- so tudi repelenti, ki jih ni treba nanašati oze), ali če bi se nas lotilo slabo počutje, Foto: Foto: Pixabay na kožo, ampak predvsem na oblačila. Z Daleč najpogostejša bolezen, ki jo pri nas glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah, njimi popršimo robove rokavov, nogavice, prenašajo klopi, je lajmska borelioza. Dru- vročina (znaki klopnega meningoencefa- obutev in hlačnice od kolen navzdol. Pri ga nevarna bolezen je klopni meningoence- litisa), je treba takoj obiskati zdravnika! manjših otrocih lahko oblačilo najprej falitis. Maja Khermayer, univ. dipl. inž. agr.
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 229 Foto: Foto: Lojzi Avsenik
Intervju s predsednikom Državnega sveta Alojzom Kovšco: »VERJETNO BOMO VSE MANJ LOVCI IN VEDNO BOLJ NARAVOVARSTVENIKI. ČE TUKAJ ZGREŠIMO, BOMO PA RES USTRELILI MIMO.«
Alojz Kovšca je nekdanji vojak, izučen urarski in zlatarski mojster, Zakaj ste vstopili v politiko? diplomirani politolog-obramboslovec, predsednik Državnega sveta Najprej sem se šel samostojno podjet- niško pot, nato sva s soprogo podjetji in lovec. Baterije si polni z lovom, ki zanj ni samo to, kar nekateri združila in doživljala »blagoslov« zako- mislijo – puško v roke in streljaš, pač pa mu lov omogoča popoln od- nodaje, ki je bila, navkljub spremembi mik od ponorelega sveta. En dan v gozdu je zanj več kot deset dni na družbenoekonomskega sistema, obrtni dejavnosti in malemu gospodarstvu zelo morju ali v zdravilišču. nenaklonjena. Nezadovoljstvo z razmera- mi me je spodbudilo k včlanitvi v Obrtno- Z Alojzom Kovšco se je pogovarjal na Fakulteto za družbene vede, smer podjetniško zbornico Slovenije. Kolegi predsednik Lovske zveze Slovenije politologija – obramboslovje, kar se je obrtniki so me prepoznali kot primernega mag. Lado Bradač. najbolj dopolnjevalo z mojo dotedanjo zagovornika svojih interesov. Kmalu sem izobrazbo. Iz častnika oklepnih enot sem se bil na čelu Območne obrtno-podjetni- Po izobrazbi ste urarski mojster in ob- prelevil v univerzitetnega diplomiranega ške zbornice Bežigrad, nato v skupščini ramboslovec. Zanimiva kombinacija … obramboslovca. Pravzaprav je bila moja prva izbira Vmes sem spoznal dekle iz urarske »Dogajanje v Državnem svetu ni vojaški poklic. Leta 1984 sem zaključil družine, ki je bila tudi sama urarka. Z tako spektakularno, kot je v Državnem šolanje na Splošni srednji vojaški šoli njo sem se poročil in čedalje več časa zboru. Mi se medsebojno ne naslav- Franc Rozman Stane v Ljubljani in se prebil v urarski delavnici. Logično na- ljamo in med nami ni nekih velikih odpravil na vojaško akademijo kopenske daljevanje je bila prekvalifikacija na besednih dvobojev. Tudi naši posveti vojske v Beograd. Specializiral sem se celjski šoli, pridobitev pomočniškega, so dobro obiskani in odmevni. Vse za oklepne enote v Banja Luki. Zaradi potem pa še mojstrskega urarskega več posameznikov in organizacij nas začetka procesa razkroja Jugoslavije pa izpita. Spotoma sem opravil še zlatarski prepoznava kot most med politiko in sem se odločil vojsko in vojaško službo izpit, ker se to dopolnjuje z urarskim civilno družbo.« zapustiti. Leta 1988 sem se vpisal še poklicem.
230 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 »Lov je zame način življenja in so- bivanje z naravo, druženje z ljudmi in razpolaganje z orožjem. Lovci smo vse obenem: oborožena sila, varovalci narave in zelena bratovščina.«
svojem delu ni tako izpostavljen očem javnosti, kot je Državni zbor. Pravzaprav smo nadzorniki kakovosti zakonodaje. Vsi obravnavamo zakonodajo, ki se sprejema v Državnem zboru, skozi sito in rešeto in- teresov, ki so zastopani v Državnem svetu: lokalni interesi, delodajalci, delojemalci, kmetje, obrtniki, samostojni poklici, šport- niki, kulturniki, znanstveniki, izobraževal- ci, negospodarske dejavnosti. O podpori posameznemu zakonu odločamo z večino državnih svetnic in svetnikov in menim, da smo pri tem zelo objektivni. Ne podležemo namreč strankarski disciplini niti koalicij- skim pogodbam. Svetniki se odločajo na Foto: Foto: Arhiv Državnega sveta podlagi volje svoje volilne baze. Od leve: mag. Lado Bradač in Alojz Kovšca Državni svet ima tudi vlogo predlaga- telja zakonov s področij, ki jih pokrivajo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, v s svojo glavo, s svojimi rokami, s svojo državne svetnice in svetniki. Prisluhnemo upravnem odboru in kolegiju predsednika. glavo in s svojim denarjem. seveda tudi drugim interesom civilne druž- Kratek čas sem zbornici tudi predsedo- be (na primer invalidom, interesom drugih val. Od tam naprej je bila pot v politiko Moj brat, ki je obrtnik mesar, bi vas družbenih skupin). Tudi drugi partikularni praktično odprta in določena. pri tem podprl. Večkrat me vpraša – ne interesi so zastopani v Državnem svetu, vem, ali tudi vas to kdaj kdo vpraša –, ali na primer interesi lovcev in preostale V Državnem svetu ste že tretji man- sedaj, ko sem v državni službi, lepo živim. civilne družbe. dat … Dvomim, da sem se veliko spremenil. Še Državni svet deluje drugače kot Državni Tako je. Za cilj sem si postavil lajšanje vedno se vozim z istim, zdaj dvanajst let zbor. Brez velikih besednih dvobojev raz- življenja tistim, ki s svojim delom in denar- starim avtomobilom in se družim z istimi pravljamo z argumenti, zato smo mogo- jem skrbijo ne samo zase, ampak tudi za ljudmi. Vsi obrtniki in tudi ljudje na cesti če za nekatere dolgočasni, pa vendar svoje zaposlene in širšo družbo, se pravi me tikajo. Do mene je mogoče priti brez jih veliko spremlja naše seje na tretjem za državo. Osebno ne prenesem, da nekdo posebnih najav, pa tudi na cesti me ljudje parlamentarnem programu. Dogajanje v na obrtnike in podjetnike gleda kot na nagovarjajo brez težav. Doslej me še nihče Državnem svetu ni tako spektakularno, kot nebodigatreba. V mojih očeh so ti ljudje ni ne ozmerjal ne preklel. Lahko rečem, je v Državnem zboru. Mi se medsebojno vredni spoštovanja. Skrbijo ne le zase, da zaenkrat z delom v Državnem svetu ne naslavljamo in med nami ni nekih ve- ampak tudi za to, da je državna malha žanjem pozitivne odzive ljudi, s katerimi likih besednih dvobojev. Tudi naši posveti vedno polna. V času kriz se na njihovih se srečujem. so dobro obiskani in odmevni. Vse več hrbtih lomijo največje obveznosti, v času posameznikov in organizacij nas pre- debelih krav pa se nanje rado pozabi. Da Prihod na funkcijo predsednika poznava kot most med politiko in civilno ne bo pomote, ne trdim, da so vsi obrtniki Državnega sveta z veliko večino glasov družbo. Za mesto državnega svetnika se in podjetniki zgolj dobrodelneži, dejstvo vseh preostalih kaže, da ste očitno dobro interes veča, boj za ta mesta pa sega že pa je, da obrtnik ne more zboleti in iti na delali že v preteklosti. do vrhovnega sodišča. bolniško, ker si jo do trideset dni plačuje Volili so me v glavnem svetniki, ki po- sam, šele po tem roku mu jo plačuje dr- navljajo mandat in mene in moje delo Se strinjam, ampak to vprašanje je žava. Dejstvo je tudi, da večina obrtnikov poznajo dlje časa. Ob izvolitvi sem se moralo biti postavljeno provokativno, saj težko preživi večmesečno bolniško od- zavezal, da ne bom deloval pod vplivom je kar nekaj ljudi, ki razpravljajo o smislu sotnost in se vrne v posel. Moj politični političnih strank ali njihovih vodij, niti te institucije. Prav je, da sva omenila moto je, da je treba najbolj samosvoji se ne bom priklanjal interesom nefor- pomen Državnega sveta. Nenazadnje je in najbolj prodorni skupini prebivalstva malnih centrov moči. Ne pozabljam na Državni svet tudi pomembno vplival na priznati mesto, ki ji v družbi pripada. Zato svoj obrtniški stan in napore usmerjam Zakon o divjadi in lovstvu. sem zdaj v politiki in zato bom do konca v izboljšanje pogojev za obrtništvo in Res je, Zakon o divjadi in lovstvu mandata tudi ostal. Spoštujem vse, ki podjetništvo, težko pa bi mi kdo očital, da bi bil bistveno drugačen, če ne bi bilo kakorkoli delajo, posebno tiste, ki delajo delujem ideološko ali omejujem interese Državnega sveta in če ne bi pri tem zdrava drugih članov Državnega sveta. Menim, pamet stopila na pot nekaterim rešitvam, »Državni svet je še vedno tista da se svetnice in svetniki s tem strinja- ki bi sicer lovsko organizacijo postav- zadnja ovira, da zakonodaja ne bi jo ter da mojo podporo in enakovredno ljale skorajda v območje nezakonitega. bila preveč enostranska in v interesu obravnavo tudi dejansko čutijo. Tudi takšne želje so bile v preteklosti. trenutno vladajoče opcije. Mi smo Verjamem, da se bo v Državnem svetu, garancija pluralizma in zagotavljanja Zakaj nekateri menijo, da je Državni kadarkoli se bo razmišljalo o Zakonu širšega interesa.« svet nepotreben? o orožju, Zakonu o divjadi in lovstvu, Preprosto zato, ker Državni svet v Zakonu o društvih – to so vse tisti zako-
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 231 ni, ki zelo opredeljujejo našo aktivnost, povezano z lovstvom –, razpravljalo na podlagi dejstev in argumentov. Državni svet je še vedno tista zadnja ovira, da zakonodaja ne bi bila preveč enostranska in v interesu trenutno vladajoče opcije. Mi smo jamstvo pluralizma in zagotavljanja širšega interesa.
Kateri so največji dosežki Državnega sveta v vašem mandatu? Za nami je prvo leto mandata. Sam sem v Državnem svetu že enajst let, a kar nekaj svetnic in svetnikov je v tej sestavi na novo. Zavedam se, da je Državni svet močan toliko, kolikor so močne držav- ne svetnice in svetniki. Kot predsednik si prizadevam, da bi strokovne službe vsem svetnicam in svetnikom nudile kar najboljšo mogočo strokovno podporo. Tukaj sem zelo zahteven. Zdi se mi, da Foto: Marko Richter se je v tem mandatu pojavnost držav- »Člani zelene bratovščine spoštujemo naravo, živali in drug drugega. Družijo nas jutranje zarje in pohodi ob večernem mraku. Streljanje živali ni naš končni cilj,« meni Alojz Kovšca. nih svetnikov, v primerjavi s pojavnostjo predsednika Državnega sveta, povečala. V Državnem svetu sedijo na primer pred- Popolnoma jasno je, da Zakon o divjadi delovalci in predelovalci hrane, s pre- sednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, in lovstvu obravnava in na nek način hrambno industrijo. predsednica Trgovinske zbornice, izvršni določa moj edini hobi in edino stvar, s Na področju upravljanja s prostožive- direktor Gospodarske zbornice, član ko- katero se ukvarjam poleg dela in politike. čimi živalmi se interesi kmetov, gozdarjev legija predsednika Obrtno-podjetniške Pri svojem delu se trudim prisluhniti in lovcev ali pa civilne družbe včasih zbornice, župani, podžupani, predstavniki vsem ključnim deležnikom in tudi skozi ne ujemajo, lahko so si celo nasprotni. znanosti in raziskovalci …, torej ljudje, lastno poznavanje problematike prispe- Lovska zveza Slovenije in lovci mora- ki so se v preteklosti že dokazali s svojim vati h končni rešitvi problema. To ve- jo braniti interese obeh strani, interese delom in dosežki. To niso muhe enodnev- lja tudi za predloge Lovske zveze Slove- kmetovalcev in gozdarjev ter tudi interese nice. To so ljudje, ki jim strokovno lahko nije. naravovarstvenikov. Lovci moramo tu zaupamo, da bodo javnosti predstavili Lov je zame način življenja in sobivanje zastopati zdrav razum, na način, da je argumente, ki bodo posledično pripeljali z naravo, druženje z ljudmi in razpola- pravično zadoščeno vsem. do kakovostnejše in učinkovitejše zako- ganje z orožjem. Lovci smo vse obenem: Včasih kmetovalci in gozdarji predpos- nodaje. To je razlog več, da je Državni oborožena sila, varovalci narave in zelena tavljajo lastninsko pravico nad gozdovi in svet še kako potreben organ, za katerega bratovščina. Naš način delovanja ni pogo- jo poskušajo formalizirati na takšen način, ni razloga po ukinitvi. jen zgolj z interesom o plenjenju divjadi, da je tudi številčnost divjadi v gozdu last zbiranju trofej, ampak svojo vlogo vidimo lastnika gozda, na drugi strani pa se je Nam lahko pojasnite vaše aktivnosti kot vmesnika med sodobno družbo, njenimi treba zavedati, da takšna oblika upravlja- pri vložitvi zahteve za oceno ustavnosti zahtevami po čedalje večjem prostoru in nja izključuje lovske družine, ki ravno 63. člena Zakona o divjadi in lovstvu bolj organizirani obliki življenja ter na z upravljanjem z divjadjo poravnavajo (ZDLov-1)? Kot vemo, je Državni svet drugi strani z živo naravo, ki poskuša stroške delovanja svoje organizacije in podal pozitivno mnenje k Predlogu zako- preživeti in se takemu človekovemu vplivu stroške ukrepov, s katerimi ščitijo divjad. na o spremembah in dopolnitvah Zakona čim dlje upirati. Lovci vidimo svoje pos- Država lahko reši ta odnos oziroma ta o divjadi in lovstvu (ZDLov-1C). Kako lanstvo v tem, da naravi zagotavljamo njen nasprotja na takšen ali drugačen način, gledate na kazni, zagrožene z Zakonom prostor, človeku pa varnost v sobivanju z vendar ne vidim razloga, zakaj bi država o divjadi in lovstvu? njo. Ne govorim samo o fizični varnosti bistveno posegala v sisteme, ki deluje- V Državnem svetu se pri sprejemanju pred zvermi, ampak tudi o materialni jo, in ne vidim, kako bi lahko izboljšala odločitev trudimo upoštevati tudi zdravo varnosti kmetov, o varnosti v prometu z položaj ene ali druge skupine z nekimi kmečko pamet. Rešitve in zakonodajo mo- redčenjem populacije živali, ki lahko sto- radikalnimi ukrepi. Mogoče bi bilo za ramo imeti v takšni obliki, da je človeška, pajo v stik s človekom ne samo v urbanih razmisliti, da koncesija, ki jo plačujejo obenem pa tudi do take mere stroga, da okoljih, ampak tudi na prometnicah in tako lovske družine državi, ne bi bila name- povzročitelje odvrača od kaznivih dejanj. naprej. Gre za zelo kompleksen trikotnik njena državi, ampak bi bila namenjena Nikakor pa tovrstna zakonodaja ne sme med naravo, družbo in lovci. lastnikom gozdov. Tu je veliko prostora omejevati izvirne pravice do lova in iz- za boljše zakonodajne rešitve, pogoj pa polnjevanja koncesijskih pogodb lovskih Lahko pojasnite vlogo Komisije Dr- je, da vsi skupaj najdemo skupni jezik. družin. žavnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo Sem član LD Kozlek Ilirska Bistrica. in prehrano? Kakšen je vaš pogled na upravljanje Predsednik te komisije je Cvetko z zvermi v Sloveniji od šakala do volka? Zupančič, komisija pa zastopa interese Verjetno je to pogosto tudi tema vaše »Tisti, ki orožje imajo in ga imajo kmetovalcev, gozdarjev in prehrambne komisije? zakonito, z njim v glavnem ravna- industrije. Je tudi predsednik Kmetijsko- Da, problematika mi je dobro znana. jo odgovorno. Pravna praksa temu gozdarske zbornice. Razumljivo je, da je Prepričan sem, da je Lovski zvezi Slovenije pritrjuje.« ta komisija zelo povezana s Kmetijsko- doslej uspevalo voditi dolgoročno os- gozdarsko zbornico in seveda tudi s pri- mišljeno politiko in upam, da bo tako tudi
232 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 ostalo. Nikakor pa ne moremo sprejeti je seveda domena politike. Kar je v lasti pritiskov Evropske unije, da bi Slovenija »Boj za lastnino zemljišč, na katerih lovskih družin, kar je v lasti planinskih postala nekakšen zverinjak, s katerim si se nahajajo lovski domovi, lovske koče, društev, kar je v lasti ribiških družin, vse Evropa umiva vest zaradi napak, ki so lovski objekti, je v bistvu bolj prestižni to služi zaščiti narave in mora ostati v lasti jih osrednje evropske države storile v boj za to, kdo bo v prihodnosti bolj tistih, ki s tem upravljajo kvalificirano in preteklosti. vplival na način izvajanja lova, kar trajnostno. pa je seveda domena politike.« Kaj menite o spremembah zakona o Zakaj ste se odločili postati lovec – član orožju? in nasilja. Mnogi izmed mojih kolegov, zelene bratovščine? Vse evropske družbe prihajamo v ob- ki so se med vojno srečali z nasiljem, Zelo preprosto. Že vse življenje sem član dobje razmisleka o redefiniciji varnosti. še vedno o tem govorijo kot o izjemnem neke zelene bratovščine. Enkrat je bila Terorizem počasi prestopa meje in bo stresu, o hudem psihičnem naporu, ki jih to vojska, kjer sem deloval na terenu, v počasi postal del vsakdana tudi v Sloveniji. je zaznamoval za vse življenje. Lov, usmr- gozdu, na polju, na vodi in tudi moj vojaški Tega ne bo mogoče spremeniti. Če se titev živali, pogled na kri človeka približa poklic je bil tak, da sem bil vedno zunaj, bomo z orožno zakonodajo odzvali na nekemu stanju, ki se nekoč v družbi lahko vedno v stiku z naravo. Ko sem prišel vsako pokanje pušk, potem bomo zašli zgodi, naj nam je to všeč ali ne. Ta ele- iz vojske domov, sem zamenjal poklic. v slepo ulico. Tisti, ki imajo orožje in ga ment izključiti iz kulture pomeni družbo Sedel sem za urarsko mizo in tako ostal imajo zakonito, z njim v glavnem ravnajo narediti izjemno ranljivo in nesposobno v zaprtem prostoru, izoliran od zunanjega odgovorno. Temu pritrjuje pravna praksa. za obrambo. Lov ostaja zadnja iniciacija, sveta in se poglobil v zelo majhen svet ur. Duša in srce pa sta želela ven, na svobodo. Zato sem se pridružil zeleni bratovščini. Dobesedno si polnim svoje baterije ozi- roma življenjsko energijo z lovom, ki ni samo to, kar nekateri mislijo – puško v roke in streljaš, ampak gre za to, da mi to omogoča popoln odmik od ponorelega sveta. To človeka vrne nazaj h koreninam. En dan v gozdu je zame več kot deset dni na morju ali v zdravilišču.
Kakšen je vaš odnos do narave? Kako pogosto greste v naravo, na lov? Moj odnos do narave je v bistvu dvojen. Po eni strani si tudi sam želim, da bi nara- va ostala neokrnjena in vsem dostopna. Po drugi strani pa si želim drugim preprečiti, da množično in po mili volji vdirajo v neokrnjen svet narave. Priznam, da sem pri tem dvoličen. Gibanje v neokrnjeni naravi ne sme biti enako dostopno ljudem, Foto: Foto: Bojan Avbar »Kako pogosto grem na lov? Moja žena bi rekla prepogosto, jaz pa pravim, da premalo,« ki vedo, s čim naravi škodijo in se temu se je pošalil Alojz Kovšca. izogibajo, in ljudem, ki se jim zdi, da so nad naravo in ki so do nje oblastni. Lovci Omejevanje lastnine nad orožjem prek katere fant lahko odraste v moža na na primer ne rinemo v tihe kotičke, ko in omejevanje razpolaganja z orožjem plemenit in human način. divjad polega. Drugi tega znanja nimajo. nima samo civilnodružbenega pomena. Kako pogosto grem na lov? Moja žena Slovenija ne pozna več obveznega služenja Kakšno je vaše stališče glede Sklada bi rekla prepogosto, jaz pa pravim, da pre- vojaškega roka. Kultura življenja z orož- kmetijskih zemljišč in gozdov Republike malo. Odkar sem predsednik Državnega jem in njegova uporaba se v slovenskem Slovenije do razlastitve oziroma odvzema sveta, imam zelo redke priložnosti za svoje prostoru zmanjšuje in znižuje. Po mojem zemljišč lovskih družin? lovske izhode. To želim popraviti, saj bo mnenju bomo težko znova ubranili domo- Temu odločno nasprotujem. Zdi se v nasprotnem primeru imelo negativne vino brez znanja ravnanja z orožjem in mi, da je bil Sklad kmetijskih zemljišč posledice za moje zdravje. Pod časovnim brez znanja vojskovanja. Zelo dobro in in gozdov ustanovljen s povsem drugim pritiskom spregledamo stvari, ki nam ko- pozitivno je, da smo Slovenci znani po namenom – z namenom zaščite kmetij- ristijo. Želim si, da si tudi na tej funkciji odprtih in demokratičnih odnosih, redko skih zemljišč pred njihovo spremembo v ukradem čas in za nekaj dni izginem v se odločimo za nasilje. Vendar ves svet ni nekmetijska zemljišča. V tem primeru se gozdu, sam s seboj in brez telefona. takšen. Lovstvo je del kulture slovenskega pojavlja v vlogi političnega regulatorja naroda, ki še vedno goji tradicijo, ki nam med lovci in kmetovalci, kar je nespre- Lahko opišete kakšno zanimivo lovsko iz prve roke nudi možnost spoznanja na- jemljivo. Zemljišča, ki so v lasti lovskih izkušnjo? ravnih ciklov življenja in smrti. Leta 1991 družin, nikakor niso namenjena rabi, ki Zanimiva izkušnja, ki me je ganila in sem se imel priložnost srečati z ljudmi, ki bi kakorkoli škodila kmetovanju in goz- si jo bom zapomnil za vse življenje, se je nikoli v življenju niso videli človeške krvi darstvu. Prej nasprotno. Kot take jih je zgodila v Ilirski Bistrici v delu lovišča z treba ohraniti v tej obliki. Boj za lastnino imenom Paka. Gre za prelom med snež- »Lov ostaja zadnja iniciacija, preko zemljišč, na katerih so lovski domovi, niškim pogorjem in dolino reke Reke, katere fant lahko odraste v moža na lovske koče, lovski objekti, je v bistvu bolj kjer sem bil nekega jutra na preži za plemenit in human način.« prestižni boj za to, kdo bo v prihodnosti divjimi prašiči. Opazil sem jih, kako so bolj vplival na način izvajanja lova, kar pa se v kolonah vračali iz doline v hrib ter
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 233 Takrat sem se zavedel, da žival nima omogoča vpletanje v aktivnost lova tudi »Nasprotnikom lova bi odgovoril duše, nima intelekta, čuti pa smrtno nevar- tistim, ki za to niso poklicani oziroma tako, kot odgovarjam tistim, ki na- nost in se je pripravljena za svoje mladiče nimajo nobenega strokovnega znanja, sprotujejo Državnemu svetu. Dokler izpostaviti. Takrat sem se tudi zamislil nad imajo pa svoj politični interes. Bom ne- ne veš in ne poznaš, ne obsojaj. Ne ljudmi, ki svoje mladiče včasih prepustijo posreden: v Sloveniji ne grozi izumrtje obsojaj nečesa, za kar ne veš, čemu kruti usodi, ne da bi se ozrli čez rame in nobeni živali zaradi lova in posledic je pravzaprav namenjeno.« pogledali, kako je z njimi v življenju. Kar lova, imamo pa tako imenovane okoljske nekaj primerov poznam. aktiviste, ki nastopajo zoper lovce pod se jim postavil na prehod. Utaboril sem pretvezo, da naj bi le-ti ogrožali obstoj se v enem takih prehodov med dvema V zadnjih letih se je precej spremenilo živalskih vrst ter na tej podlagi opra- skalama. Pokril sem se s pelerino, ker dojemanje lovcev v javnosti. Kako bi vi vičujejo svoj obstoj in si zagotavljajo je rahlo deževalo, prijel puško in čakal. odgovorili nasprotnikom lova? državna sredstva. V konkretnih akcijah Slišal sem šumenje in med tem je namesto Nasprotnikom lova bi odgovoril tako, za zagotavljanje boljšega življenja div- prašičev prišla srna z mladičem. Mladič kot odgovarjam tistim, ki nasprotujejo jadi pa jih praviloma ni. To je ena izmed je bil malo neučakan in je stopil pred Državnemu svetu. Dokler ne veš in ne večjih težav lovcev. mamo, ki ga je poskušala zadržati in ga poznaš, ne obsojaj. Ne obsojaj nečesa, za je z glavo ustavljala. Pihalo je iz doline kar ne veš, čemu je pravzaprav namenje- Imate mogoče kakšen nasvet za rešitve v hrib in proti meni, tako da me nista no. Člani zelene bratovščine spoštujemo teh težav? zaznala. Ko se mi je mladič približal na naravo, živali in drug drugega. Družijo Mogoče bi bila v prihodnosti smiselna pet korakov, me je zaznala srna. Videlo se nas jutranje zarje in pohodi ob večernem ureditev skozi formiranje zavoda za lov in je, da je razširila nosnice, razkrečila se mraku. Streljanje živali ni naš končni cilj. ribolov. Spremembe v habitatih živali in je, ostrmela in se začela tresti. Odločno Posamezniki, ki jih druži tak cilj, so po ljudi bodo tako velike, da bo treba imeti je stopila med mladiča in mene. Tudi jaz navadi izločeni ali pa se izločijo sami. To za to pristojno krovno institucijo, ki bo sem zmrznil in se nisem premikal. Srna je kot pozitivno prepoznava vse več ljudi. v ospredje postavila divjad in ribe. Če nedvomno vedela, da je v življenjski nevar- hočemo biti učinkoviti in hitro reagirati, nosti, ampak se je postavila med mladiča Tudi v interesu drugih pripadnikov bomo morali imeti organiziranost na nivo- in mene. Glavo je postavila navzdol, kot družbe je, da lovci skrbimo za odstrel, ju, ki je sposobna odgovarjati učinkovito bi bila pripravljena na spopad in je srepo sploh pa ga dejansko predpiše država. in strokovno na hitre spremembe. Močni zrla. Kakšno dobro minuto za tem, mogoče Lovci smo samo izvajalci. pritiski se že in se bodo izvajali tudi na tudi dlje, se je s telesom počasi obregnila Drži. Če lovci ne bi odigrali te vloge, socialnih omrežjih. To pomeni vzposta- ob mladiča in ga pognala, da je šel mimo bi živali poginile zaradi bolezni in lakote. vitev takega nepristranskega organa, ki mene po vrzeli nekaj korakov stran in Ni samo človek moteč dejavnik. Vsaka bo lahko strokovno in kompetentno ure- čakala na mestu. Ko je mladič varno žival potrebuje svoj življenjski prostor jal razmerja med lastniki, lovci, civilno odšel, je odšla za njim. Čez nekaj časa in lovci znamo ta prostor zagotavljati in družbo, zakonodajalci. Na to moramo biti sem slišal hrup nad glavo. Ozrl sem se in vzdrževati. osredotočeni. tista srna je še vedno stala na previsu in Verjetno bomo vse manj lovci in vedno gledala vame. Ni bila prepričana, kaj se Katere so po vašem mnenju glavne bolj naravovarstveniki. Če tukaj zgrešimo, bo z njo zgodilo, je pa mladiču omogočila težave lovcev? bomo pa res ustrelili mimo. varen odmik. Glavna težava je rigidna zakonodaja, ki Foto: Foto: Michael Migos
234 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 RASTLINE IZ LOVSKIH REVIRJEV Dišeča perla Asperula odorta L. (Galium odoratum)
Glavne značilnosti uporabljali v kuhinji. Že iz 9. stoletja je znan recept za Dišeča perla ali prvenec je pripravo majske bovle: v liter trajna, 10–40 cm visoka rastli- belega vina namočimo pest na. Njeno pokončno steblo svežih sesekljanih cvetočih je enostavno in golo, le pod poganjkov in zmes pustimo vretenasto nameščenimi listi stati nekaj ur. Pijača pomirja in je venec dlačic. V vretenu okrepi organizem. Zelo dober je navadno od šest do devet osvežilni čaj pripravimo iz me- gladkih suličastih listov. Beli šanice posušene dišeče perle, cvetovi so združeni v razrasla timijana, listov rdečega jagod- kobulasta socvetja. njaka in robide. Osladimo ga Cvete maja in junija. Plod z medom. je pogosto porasel z belimi Morda je zanimiv podatek, kaveljčastimi dlačicami. da je v 18. stoletju poljski kralj Uspeva po vsej Evropi, Stanislav Leszczynski prepri- Aziji in Severni Ameriki v čano trdil, da njegovo moč in bukovih in mešanih gozdovih. zdravje utrjuje čaj iz dišeče Potrebuje dobro, s hranilnimi perle, ki ga je pil vsako jutro. snovmi bogato prst. Zanimivosti Učinkovine Dišečo perlo so pravzaprav Dišeča perla vsebuje maš- prej kot zdravilno rastlino čobe, eterično olje, grenčine, Foto: Tatjana Angerer Foto: Tatjana
vitamin C, barvila in kumarin, Tisti, ki se na noben drug ki se sprosti šele pri sušenju in način ne morejo odpovedati da suhi rastlini prijeten vonj. kajenju, pa bi se vendar radi odvadili, naj namesto tobaka Nasveti kadijo mešanico enakih delov dišeče perle, poprove mete in Nabiramo celotno rastlino lapuha. brez korenin pred cvetenjem. Posušeni šopki dišeče perle Prevretek iz posušene rast- v omarah odganjajo molje. line povečuje aktivnost in de- Na ves organizem blagodej- lovno sposobnost, čisti kri, no vplivajo tudi kopeli z dišečo pospešuje izločanje žolča, seča perlo. Liter močnega zavretka in znoja ter miri krče prebavil. dodamo vodi za kopel, ki je Svež poparek pomaga pri ne- posebno priporočljiv pri pre- enakomernem utripanju srca, utrujenosti. živčni napetosti in nespečnosti, Tatjana Angerer, pri živčnem glavobolu in pre- dipl. biol. bavnih težavah.
Za rubriko o rastlinah iz lovskih revirjev sem izbrala take, ki so tudi koristne. Mednje spadajo predvsem zdravilne rastline, ki v obliki čajev, kopeli ali obkladkov pomagajo pri določenih težavah, nekatere pa lahko s pridom uporabljamo tudi v vsakdanji prehrani. Nekatere med njimi vsebujejo določene učinkovine, ki so v majhnih količinah koristne, v večjih pa lahko povzročajo neželene učinke. Zato pazimo, da majhni otroci ne pridejo nenadzorovano v stik z njimi. Obenem ob teh rastlinah izko- ristimo priložnost za vzgojo in poduk otrokom o pravilnem ravnanju z njimi (ne trgaj, ne daj v usta …). Tatjana Angerer, dipl. biol. Narisala: Tatjana Narisala: Angerer Tatjana
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 235 8 x 68 S
Že sama številčna označba pove, da je to izredno močan naboj, + 5 cm na 100 m) na razdalji 300 m komaj kalibra 8 mm. Oznaka »S« označuje širši premer/kaliber, točneje 10 cm padca. V Sloveniji je puškovni ka- liber prisoten predvsem pri lovu na težjo 8,20 mm (.323"), ki je širši od predhodnika 8,08 mm (.318"). divjad, npr. jelenjad in divji prašič, pa tudi Zagotovo si zasluži oznako »magnum«. Z delovnim tlakom 440 MPa kjer so potrebni daljši streli v visokogorju = 63.820 psi naboj 8 x 68 S zmore pognati 12,7 g kroglo do 950 m/s. (gams) ali na nižinskih ravnicah. Še zdaleč pa ni tako priljubljen in pogost kot dobro Po balističnih lastnostih se med puškovnimi kalibri 8 mm uvršča pred znani puškovni kalibri 8 x 57 IS, .30-06 .325 WSM in je balistično skoraj enakovreden ameriškemu naboju Spr., .308 Win. in 7 x 64 Brenneke. 8 mm Rem. Mag. Nekateri balistiki trdijo, da je celo boljši od 8 mm Rem. Mag.; pri praktično enaki moči je precej natančnejši. Različni Posebnosti pri odsunu naboji .300 Magnum (Win., Wby., H & H) ga po zunanji balistiki le Tulec sprejme, če upoštevamo prostor- stežka dohajajo, po ciljni pa nazadujejo. nino, kar 36,5 odstotkov več smodnika kot
Nastanek in razvoj uškovni kaliber in naboj 8 x 68 S je v letih 1930 konstruiral August PSchüler, zato ga včasih zasledimo tudi pod imenom 8 x 68 Schüler. Razvil ga je sočasno s sestrskim nabojem 6,5 x 68 mm. Razlika med njima je le v premeru vratu tulca, saj slednji sprejme krogle, pre- mera 6,70 mm. Razvili so ju z namenom lova na velike razdalje. Spomladi 1939 ju je nemški proizvajalec streliva RWS predstavil javnosti in predal v komercialno uporabo. Tulec, dolžine 67,5 mm, so razvi- https://en.wikipedia.org/ li popolnoma na novo, ne da bi za osnovo Vir: vzeli že kateri obstoječi naboj. Skupna Dno tulca 8 x 68 S dolžina naboja je 87,00 mm, kar omogoča uporabo v risanicah tipa Mauser 98. 8 x 57 IS. Za dober izkoristek balističnega potenciala naboja je 65 cm dolga cev nujna. Razširjenost Po navadi proizvajalci orožja izdelujejo Zaradi začetka druge svetovne vojne se cevi s korakom navoja (1/11‘‘), kar pomeni naboj ni »prijel« tako hitro, kot je bilo pri- en obrat na 280 mm; le-ta večinoma zado- stuje za široko paleto krogel. Dolžina cevi čakovati. Šele po vojni je – zaradi položne pripomore tudi k večji teži orožja, ki je pri krivulje leta krogle in zaradi učinka na cilju taki moči zaželena (večja teža orožja = – začel pridobivati sloves med nemškimi blažji odsun). Pri taki moči in teži krogel ter lovci. Tudi dandanes ostaja predvsem v začetni hitrosti krogle je odsun precejšen, domeni lovcev srednje Evrope. Naboj tudi sam pok ni zanemarljiv. omogoča uporabo širokega razpona tež Če vzamemo za primerjavo, da ima krogel. Uporaben je tudi za lov manjših vrst orožje kalibra 8 x 57 IS maso 3,6 kg, znaša divjadi, kot so srnjad in gams, primernejši odsun z 12,6 g (195 grain) kroglo pri začet- pa je za lov na divje prašiče, jelenjad, losa ni hitrosti V0 = 762 m/s spoštljivih 25,08 J in medveda. Znan je tudi med afriškimi (18,5 ft/lbs) občutenega odsuna s hitrostjo lovci, kjer ga na odprtih savanah cenijo 3,72 m/s (12,2 ft/s) povratnega pospeška. pri lovu na nekatere vrste afriške divjadi, Orožje v kalibru 8 x 68 S z maso 4,09 kg kot so eland, kudu, oriks in gnu. Tam, in skoraj enako težo krogle (12,96 g = 200 kjer niso določene najmanjše zakonske grain) ima začetno hitrost V0 = 899 m/s zahteve glede moči lovskega orožja, ga (2950 ft/s), pri čemer znaša odsun 39,45 J v kombinaciji s težkimi deformacijskimi (29,1 ft/lbs) ter 4,39 m/s povratnega pos- kroglami trdnih konstrukcij (kot sta 13 g peška1. Iz primerjave je razviden kar za Barnes TSX in 14,3 g Swift A-Frame) ter z 57 odstotkov močnejši odsun. monolitnimi kroglami, ki se ob zadetku v Ker vsakdo ne prenaša tolikšnega odsuna, cilj ne deformirajo (nerazširne – ang. solid), je dobra rešitev kakovostna plinska zavora uspešno uporabljajo celo pri lovu na bivola (kompenzator), ki po navedbah proizvajal- in slona. Položna krivulja leta krogle naboja cev zmanjša odsun za 35–50 odstotkov, na 8 x 68 S je tudi zelo v pomoč pri napačni raven nabojev 8 x 57 IS in .30-06 Spr. Iz oceni daljave. Dober primer je na primer https://en.wikipedia.org/ lastnih izkušenj lahko povem, da je občuten krogla MJG (proizvajalec Lutz Möller), Vir: ki ima V0 =1.102 m/s in ima (pristreljena Naboj 8 x 68 S 1 https://www.chuckhawks.com/recoil_table.htm
236 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 http://deutsches-jagd-lexikon.de/ Vir: Mere naboja 8 x 68 S odsun brez zavore boleč in rama pomodrela le) je 8 x 68 S pogosto znan kot brutalen jelenjadi in ozimci divjega prašiča (strelna (vsaj z mojo puško). Z zavoro Dualbrake je – razbijaški kaliber. Z novimi konstrukci- razdalja 50–70 m, krogla CDP) so imeli odsun skromen, upam si trditi, da je celo na jami krogel, predvsem z deformacijskimi normalne izhodne rane, tudi pri izkoženju ravni odsuna naboja .308 Win. Kljub veliki monolitnimi kroglami in kroglami, ki so bile poškodbe mesa zanemarljive. prostornini naboja 8 x 68 S prehodni konus imajo jedro elektro-kemično neločljivo Zaradi cene tovarniškega naboja (štiri manj trpi kot pri 6,5 x 68 mm. Kljub temu povezano s plaščkom2 (ang. »bonded«), evre in več) in težje dosegljivega tovar- se je pri vseh »magnumih« priporočljivo se pojav poškodb na divjadi zmanjša v niškega streliva je smiselno lastno polnje- izogibati pregrevanju cevi. Zaradi visokih meje normale. Uplenjena teleta navadne nje streliva 8 x 68 S. Pri tem je mogoče tlakov in hitrosti krogle se v cevi hitreje doseči ceno enega evra in pol na naboj. 2 RWS HIT, Barnes TSX , Fox Bullets, Norma nabirajo ostanki plaščkov, ki jih je pripo- Ecostrike, Swift A-frame, Blaser CDP in CDC, V ceni ni zajeta obraba tulca, ki je upo- ročljivo redno čistiti. Nosler Accubond … raben vsaj petkrat, z nežnejšimi polnjenji pa celo do osemkrat. Po vsem opisanem Strelivo in balistične lastnosti verjetno ni treba posebej opisovati, kaj V Sloveniji je izbira streliva bolj skopa, je z 8 x 68 S dovoljeno loviti. V veliki pa tudi v svetovnem merilu ni prav bogata. večini primerov zelo presega potrebe Vsi proizvajalci streliva 8 x 68 S prihajajo povprečnega slovenskega lovca. iz Evrope. RWS ponuja šest različnih Martin Rebec nabojev (dve krogli tudi brez svinca), Brenneke in LFB vsak po tri, Blaser Naslednjič: 7 mm Remington Magnum ima dve. Švedska Norma ter Nemški Viri: in pa ponujajo po Sax, Skadi Jaguar https://en.wikipedia.org/wiki/ 8%C3%9768mm_S eno polnitev vsak. https://www.ballisticstudies.com/results. Razpon tež in konstrukcij krogel v kal. html?q=8x68 8 mm je kar pester; sega od ultralahkih https://www.chuckhawks.com/recoil_table.htm monolitnih krogel mase 8,26 g (127 grs) http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa ?id=PRAV12259 do težkih 14,5 g (224 grs) krogel običajne https://www.blaser.de/en/ konstrukcije (plašček + svinčeno jedro). Pri https://rws-munition.de/en.html tem so tudi hitrosti krogel dokaj različne. https://www.sax-munition.de/sax-_-kjg- Začetne hitrosti so pri najlažjih tudi višje od munition_2015/42-_-sax-8x68-s-kjg-sr- 1.100 m/s, pri najtežjih pa že »umirjene« s patronen.html http://lutzmoeller.net/MJG/ hitrostjo 870 m/s. Moči izstrelkov oziroma CDP – Prospekt- DE _01 (Techniche Anderugen kinetične energije (KE) na 100 m se po to- vorbehalten. Stand 1-2002) varniških podatkih različnih proizvajalcev Vihtavuori Reloading Guide 2018 gibljejo od 3.859 J do 4.659 J. Wiederladen für Jagd und Sport (3. erweiterte Auflage)
Z opisanimi zunanjebalističnimi last- Foto: Martin Rebec Vihtavuori Relaoding Manual, 2004 nostmi izstrelka (in večinoma pri lovu Primerjava nabojev .30-06 Spr., 8 x 57 IS Hornady Handbook of Cartridge Reloading, 10th uporabljano premehko konstrukcijo krog- in 8 x 68 S Edition, 2016
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 237 PO LOVSKEM SVETU V Železni Kapli volilni zbor lovcev okraja Velikovec
dvojezični Občini dr. Ferdinanda Gortona, bil 3707 živali od načrtovanih divjadi tudi na avstrijskem Železna Kapla na av- glavnega lovskega mojstra, 6693 osebkov. Odstrelili so še Koroškem. Vstrijskem Koroškem, in oba podpredsednika av- 232 osebkov jelenjadi (načrt Volilni del lovskega zbora v kateri živi 2.300 gostoljub- strijske Koroške lovske zveze 620), 183 gamsov (načrt 424), je z delovnim predsedstvom nih in delavnih občanov, (Kärtner Jägerschaft – KLZ), 34 muflonov (načrt 100), enega vodil prvi podpredsednik med katerimi je tudi veliko dr. Walterja Brunnerja in divjega petelina, štiri ruševce in avstrijske KLZ dr. Brunner. »jagrov«, že deset let obča- Josefa Monza, lovska moj- 24 gozdnih jerebov. Delegati so za petletni mandat z dvigom rok za lovskega moj- stra okraja Velikovec vnovič izvolili inženirja Koschuttniga, za njegovega namestnika pa inženirja Gadnerja. Izvolili so tudi svoje delegate za volilni zbor lovcev avstrijske KLZ, ki bo sredi poletja. Glavni koroški lovski moj- ster dr. Gorton, ki je na čelu avstrijske KLZ že 20 let, na letošnjih volitvah ne bo kan- didiral. V svojem pozdravnem nagovoru se je vsem zahva- lil za dobro sodelovanje, še posebno Koschuttniku in Gadnerju, ki lovski okraj Velikovec složno vodita že 15 let. Spomnil je, da je vseh Foto: Franc Foto: Rotar Franc Letošnji volilni zbor lovcev okraja Velikovec je potekal v dvojezični Občini Železna Kapla na avstrijskem 20 let 'držal' dano obljubo, Koroškem. V slovenski Gostilni Podobnik so lepo dobrodošlico delegatom in častnim gostom zaželeli da letna lovska karta na av- lovski rogisti in pevci. strijskem Koroškem še vedno ne složno povezuje in vodi stra okraja Velikovec Franza zaveden koroški Slovenec in Koschuttniga in Thomasa »jager« Franz Josef Smrtnik. Gadnerja, komandanta okraj- Tamkajšnja lokalna in lovska ne policije Klausa Innewin- gostoljubnost sta znani daleč klerja, okrajnega gozdarskega naokoli. Posebej sta se pokazali inšpektorja Franza Pickla, tudi pri organizaciji letošnjega podpredsednika LGB Črna na volilnega zbora lovcev okraja Koroškem Gregorja Vrabiča Velikovec, ki je bil 9. marca v ter druge lovce in predstavnike znani slovenski Gostilni Po- gospodarstva in kulture. dobnik. Številnim častnim Strokovni del skrbno pri- gostom, 44 delegatom in de- pravljenega zbora lovcev je legatkam iz desetih lovsko- vodil prizadeven lovski mojster gojitvenih bazenov (LGB), Koschuttnig. Ob predstavitvi
v katerih lovsko poslanstvo statističnih podatkov o lan- Foto: Rotar Franc opravlja 1.100 lovcev in 150 skem odstrelu divjadi je brez Lovski funkcionarji avstrijskega koroškega lovstva (od desne): lovk v 140 majhnih revirjih zadržkov priznal, da tudi lani Franz Koschuttnig, Franz Josef Smrtnik, dr. Walter Brunner, Josef – loviščih, ki skupaj merijo odstrel divjadi ni potekal po Monz, dr. Ferdinand Gorton in Thomas Gadner 90.368 hektarjev, od katerih načrtu in željah »jagrov«. Kot je 53 občinskih in 87 zasebnih je dejal, se je to zgodilo zaradi Da neugodne podnebne stane 93 evrov! Ob koncu res lovišč, so res lep sprejem in neugodnih vremenskih in dru- razmere vedno bolj vplivajo lepega marčnega lovskega dobrodošlico zaželeli lovski gih razmer, ki jim nezadržno tudi na življenje divjadi, je v druženja, na katerem nista rogisti iz Žitare vasi in slo- botruje globalno segrevanje. zanimivem strokovnem pre- manjkali slovenska beseda venski pevci Lovskega pev- Lani so odstrelili 2863 osebkov davanju kritično spregovoril in pesem, je v spremstvu skega zbora Železna Kapla. srnjadi (kar 515 osebkov so lovski pedagog in gozdarski dr. Brunnerja, Monza in Med gosti smo opazili po- izgubili na cestah, 324 zaradi inšpektor Pickl. Opozoril je, Koschuttniga zaslužnim lov- sebno ponosnega tamkajšnje- košnje, potepuških psov, bolez- da so ponekod vetrolomi in cem podelil visoka priznanja ga župana Smrtnika s sode- ni in drugih neznanih vzrokov), lubadar dodobra spremenili avstrijske KLZ. lavci in lovskimi prijatelji, skupni odvzem pri srnjadi je varovalna bivalna območja Franc Rotar
238 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 PO LOVSKEM SVETU Lovske trofeje v pliberškem hramu kulture
ovskogojitveni bazen zaradi bolezni,« je zaskrbljeno (LGB) Pliberk na av- povedal Tšchernko. strijskem Koroškem Gospodar bistriške lovske Lpovezuje 245 lovcev in lovk iz družbe Mandl je bil kritičen 19 lovskih družb in zasebnih glede načrtovanja odstrela div- lovišč, ki upravljajo z divjad- jadi na avstrijskem Koroškem. jo na okrog 20.000 hektarjih Dejal je, da je tudi v njiho- občinskih in zasebnih lovnih vem LGB vedno manj divja- površinah v mestnih občinah di. Lovce pa najbolj moti, da Pliberk, Globasnica, Bistrica imajo v nekaterih avstrijskih in Suha na jugu avstrijske deželah dveletni načrt celot- Koroške. V začetku januarja, nega odvzema divjadi, kar je natančneje dan pred prazni- tudi prav, ni pa prav, da imajo kom svetih treh kraljev sta v v koroški deželi samo odstrelni
Kulturnem domu v Pliberku Foto: Rotar Franc načrt. Po zboru nam je Kaiser potekala tradicionalni lovski Lovskega shoda v Pliberku so se udeležili nemško in slovensko razložil, da pri lovskem okraju dan in pregledna razstava za govoreči »jagri« in tudi predstavnika avstrijske policije. Velikovec načrtovalec odstrela leto 2018 z nekaj sto različnimi pri načrtovanju odstrela upo- lovskimi trofejami. Z vrhun- za okraj Velikovec Franz Ko- črta odstrela ni najbolj zado- števa tudi izgube divjadi. skim igranjem so ga popestrili schuttnigg ter nekateri nji- voljiva. V minulem letu smo Lovski mojster Koschttnigg, Lovski rogisti LGB Pliberk. hovi lovski prijatelji iz Me- odstrelili 508 osebkov srnjadi, ki skrbno zbira in ureja lovsko Dogodek je bil je privlačen in žiške in Mislinjske doline. Na 23 jelenjadi in 28 gamsov. A še statistiko ter spremlja in nadzo- zanimiv tudi zaradi edinstve- območju LGB Pliberk, ki je vedno premalo po dvoletnem ruje lovsko dogajanje v okraju ne diorame s prepariranimi največji v tamkajšnjem delu načrtu odstrela. Odstrelili smo Velikovec, je brez zadržkov kri- gozdnimi in obvodnimi žival- avstrijske Koroške, namreč še 21 divjih prašičev, čeprav tično spregovoril tudi o temi, ki mi, ki so jo v veliki avli hrama živi največ naših severnih lov- odstrel teh ne načrtujemo. meče zelo slabo luč na tamkaj- kulture uredili pod vodstvom skih rojakov, ki so tudi zvesti Vsako leto skrbno načrtuje- šnje lovstvo in lovce. Dejal je, da gospodarja Lovske družbe bralci revije Lovec. mo tudi odstrel gozdnih kur. uporabniki avstrijskih družbenih Predsednik Tšchernko in omrežij vedno pogosteje kritič- Bistrica in tajnika Kluba pri- Ker je teh vedno manj tudi lovski mojster Koschuttnigg no pišejo o lovu in objavljajo jateljev lova Celovec Jureta na avstrijski strani Pece, med sta zanimivo vodila lovski fotografije uplenjene in pogi- Mandla. Tamkajšnji zagovor- njimi tudi ruševca, smo se lani niki zdrave narave, divjadi in shod. Iz posredovanih stati- nule divjadi. Za tak negativen odpovedali odstrelu. A nas še podporniki lovstva so jo lahko stičnih podatkov smo izvedeli, pogled na lovstvo za severno najbolj skrbijo stalne izgube občudovali še en teden. da so lovci iz južne avstrijske mejo so po besedah Tšchernka divjadi na cestah. Četudi že Za lovce izpod Pece je Koroške tudi lani imeli ne in Koschttnigga krivi samo ne- njihov lovski dan zagotovo malo težav pri odstrelu divjadi, leta ob cestah nameščamo raz- odgovorni lovci, ki na spletu najpomembnejši v letu; ne zlasti pri srnjadi. »Dejstvo je, ne sodobne odsevnike, smo objavljajo razne fotografije z samo, da z njim utrjujejo lov- da odstrel parkljaste divjadi lani samo na cestah in žele- lova in iz lovskega življenja. sko tovarištvo med seboj in tudi v LGB Pliberk ne poteka znici v našem prostoru izgubili Tako delajo medvedjo uslugo kmeti, ampak tudi plemenitijo po začrtani poti, saj že nekaj 107 osebkov srnjadi. Še 50 pa celotnemu avstrijskemu lovstvu! čezmejno lovsko in kulturno let uresničitev dvoletnega na- zaradi drugih vzrokov, tudi Franc Rotar sodelovanje. Letošnji lovski shod, v Sloveniji imamo lovski posvet in občni zbor, je bil zanje še posebno pomemben: izvolili so namreč staro novo vodstvo LGB in svoje dele- gate v lovski okraj Velikovec. Tudi naslednjih pet let bo- sta na čelu pliberškega LGB stari novi predsednik Franz Tšchernko, mag. veterine, in podpredsednik Johan Kaiser, uslužbenec okraja Velikovec. Vedno prijetnega lovskega srečanja so se poleg številnih tamkajšnjih »jagrov« udele- žili tudi posebej vabljeni go- stje: referent za kmetijstvo in lovstvo pri pliberški mestni občini, predstavnika avstrij- Foto: Rotar Franc ske policije, lovski mojster Z vrhunskim igranjem so lovski shod popestrili Lovski rogisti Lovskogojitvenega bazena Pliberk.
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 239 Na kratko iz tujega tiska …
DA: V zvezni državi Kolorado Zje v začetku februarja puma napadla 31-letnega tekača, ki je med tekom za seboj zaslišal ro- pot. Ko se je obrnil, je opazil, da ga lovi puma, ki ga je naslednji trenutek že napadla. Približno 35 kilogramov težka žival je skočila na tekača in ga podrla. Boj med njima naj bi trajal približno deset minut, končal pa se je tako, da je puma potegnila krajšo – tekač je uspel pumo obvladati in jo ubiti, pri tem pa je tudi sam utrpel ne- kaj poškodb, predvsem ugrizov v glavo, za kar so ga kasneje v bližnji bolnišnici oskrbeli s pri- bližno 20 šivi. Jagen Weltweit, 2/2019
orveška: Raziskovalci uni- Nverze iz Trondheima so proučevali razlike med losi, ki živijo na jugu, in tistimi s severa te skandinavske države. Pri tem so proučevali več kot 700 živali. Ugotovili so, da je telesna masa losov, ki živijo na severu, za pri- Foto: Pixabay bližno 20 odstotkov večja od te- lesne mase tistih z juga Norveške. ki lovijo za meso oziroma trofe- delte prinesla izgubo 200 delovnih emčija: Poročali smo že o Prav tako osebki, ki živijo na jugu, jo) ter več kot 10.000 licenc za mest in 16 milijonov ameriških Nmanjši populaciji nandujev pogosteje obolevajo, imajo več Inuite. Kako pomemben je bil dolarjev. v zvezni deželi Mecklenburg- zajedavcev ter kasneje dosegajo tak »trofejni« lov za lokalno pre- Wild und Hund, 6/2019 Vorpommern na območju narav- spolno zrelost v primerjavi z losi bivalstvo, dokazujejo podatki, da nega rezervata Schaalsee. Nanduji s severa. Vsekakor so potrdili, da je leta 2014 20 lokalnih ponudni- elgija: Ukrepi za preprečeva- sicer izvirajo iz južne Amerike, losom bolj ustrezajo mrzle pod- kov lova prodalo za 11,5 milijona Bnje širjenja okužbe z virusom med letoma 1999 in 2001 pa nebne razmere. evrov licenc, kar je med drugim afriške prašičje kuge, ki se je v tej je nekaj osebkov pobegnilo iz Jagen Weltweit, 2/2019 pomenilo 250 delovnih mest za državi pojavil v začetku septembra umetne vzreje pri kraju Gross lokalno prebivalstvo. 2018, zaenkrat niso prinesli za- Grönau. Ker naj bi bili nanduji DA: Raziskovalci univerze Jagen Weltweit, 2/2019 dostnih rezultatov, saj se bolezen po navedbi zveznega urada za Ziz Marylanda so ugotovili, širi. Tako so zadnje primere okužbe varstvo narave neinvazivna vrsta da se je v času od leta 1882 do ocvana: V tej afriški drža- med divjimi prašiči ugotovili zgolj in doslej ni bilo dokazano, da 2016 površina gozdov v svetov- Bvi živi največja populacija pet kilometrov od luksemburške negativno vplivajo na domorodne nem merilu povečala za več kot 2 slonov, ki pa povzročajo ogrom- in devet kilometrov od francoske vrste, njihova izločitev iz narave milijona km2, in to kljub pogosto no škodo v kmetijstvu in tudi v meje. V Belgiji so samo v letu 2019 ni bila odrejena. Kljub vsemu omenjenemu uničujočemu izse- ekosistemu, poleg tega vsako leto potrdili 197 primerov okužbe div- ali pa ravno zato se njihova šte- kavanju in degradaciji tropskih povzročijo kar nekaj smrtnih žrtev jih prašičev z virusom afriške pra- vilčnost v naravi povečuje. Tako pragozdov. med ljudmi, Tako so v zadnjem šičje kuge, na območju Evropske po podatkih jesenskega štetja iz Jagen Weltweit, 2/2019 letu sloni ubili 14 ljudi. Lov na- unije pa 1.221 primerov pri divjih leta 2018 v omenjeni populaciji nje na javni zemlji je bil v tej prašičih in 63 pri domačih. živi že 566 nandujev, od tega 144 anada: Trofejni lov na kari- državi prepovedan vse od leta Wild und Hund, 6/2019 odraslih ptic. Spomladi leta 2018 Kbuje v zvezni državi Quebec 2014, vendar je že avgusta lani so jih našteli vsega 205. Omenjeni je preteklost. Zaradi zmanjševa- predsednik države imenoval emčija: Na Bavarskem se nanduji povzročajo občutno škodo nja številčnosti karibujev, gre posebno strokovno komisijo z Nje od leta 2002 do 2017 na kmetijskih površinah, zlasti za podvrsto gozdnega karibuja nalogo, naj preveri »socialni dia- število trkov z divjadjo povečalo na poljih oljne repice. Ker niso (Quebec-Labrador carobou), so log« med vsemi zainteresiranimi za 67 odstotkov, medtem ko se lovna vrsta, so za zmanjševanje oblasti prepovedale trofejni lov, stranmi glede vprašanja more- je v tem času število preostalih njihove številčnost poskusili z medtem ko je lov za domačine bitnega ponovnega lova slonov. prometnih nesreč zmanjšalo za vrtanjem in tako uničenjem jajc, Inuite dovoljen. Število karibujev Komisija je že izdala svoje stališče 7 odstotkov. Pri tem se je število ki so jih našli (skupno 190 od 238 se, domnevno zaradi prehranskih in predlagala spremembo ustrezne nesreč s srnjadjo, jelenjadjo in najdenih), vendar očitno s tem sprememb, ki so podnebno pogo- zakonodaje, s katero naj bi bil lov damjaki povečalo za približno ukrepom niso uspeli zaustaviti jene, nenehno zmanjšuje. Kljub na slone z namenom vzdrževanja 73 odstotkov (48.684 primerov), večanja številčnosti. temu ostaja vtis, da prepoved nima številčnosti na sprejemljivi ravni trkov s poljskimi zajci in divjimi Wild und Hund, 6/2019 strokovne podlage, saj so pristojne v tej državi ponovno dovoljen. kunci za 12 odstotkov (5.610), oblasti vsako leto doslej namenile Za primer navedimo, da je pre- trkov z divjimi prašiči za 92 od- Pripravil: zgolj približno 500 licenc za lov poved lova iz leta 2014 samo v stotkov (3.497 primerov) … mag. Janko Mehle lovskih gostov (tudi Kanadčanov, zavarovanem območju Okavango Wild und Hund, 6/2019
240 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 LOVSKO PRIPOVEDNIŠTVO
obenega dvoma ni, da lovec brez žene samo pol lovca, če ne ali celo tednov je v istem oblačilu; žena v lovstvu igra celo samo četrt. Ali je tisto, kar ostane, sploh je klavrnega videza. Ženin lovec pomembno vlogo. lahko sploh še lovec? pa je vse kaj drugega! Je obilnejši, Kot lovčeva soproga, gladkih potez; skratka, lovčeva žena če hoče ali ne, živi z Lovca brez žene je mogoče prepo- poskrbi, da ima njen lovec urejeno lovstvom. Če pa sta znati že na daleč. Videti je takole: je življenje in da je, kot bi rekli temu, oba partnerja člana lovske družine (lah- neurejen, v večini primerov je zaznati podoben človeku. Seveda ne smem koN tudi iste), potem je taka zveza po- podočnjake. Po licih so od zgaranosti posploševati, a povedano bolj ali manj polna. Z gotovostjo lahko trdim, da je vidne krčne žilice, več zaporednih dni kar velja. Ženin lovecČEDOMIR VUČIČali trenutek resnice Narisal: Igor Pičulin
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 241 LOVSKO PRIPOVEDNIŠTVO
Verjetno je malo lovcev, predvsem iz pisano gradivo: kdaj se ptički ženijo, miru v času prska, ruka in jesenskih mlajše generacije, ki poznajo Lovčevo kakšne ženitne obrede imajo srnjak, skupnih lovov, ko je življenje brez lov- ženo, avtorice Marianne Mertens1? V jelen in druga divjad. Pri tem se dobro ca pravi balzam za ženino dušo. Bo že omenjeni knjižici, ki jo priporočam dopolnjuje s koristnim. In vpliva, po- potrpela, saj se bliža september in težko vsem lovcem in tudi njihovim spremlje- sredno seveda, na zakonske aktivnosti pričakovani jelenji ruk. Skrb zanj pa je valkam (pa tudi nelovcem), je opisan – na obstoj same zakonske zveze torej. odveč, saj je pri roki čudežna škatlica. poseben lovsko-partnerski odnos med Tudi prehranjevanje, krmljenje, ekolo- Preko nje lahko prepreči najhuje ali pa lovcem in lovčevo ženo. gija divjadi in celo balistika – streljanje, ugotovi, ali je ‚zrak čist‘ … gredo lovčevi ženi zelo dobro od rok. Lovčeva žena je prisotna (če drugače Jelenjad se pari v septembru in prvi ne, vsaj v mislih) ob vsakem koraku V večini primerov vzame ženin lovec polovici oktobra. Lovci imenujemo svojega moža, tudi na lovskem izpitu in svojo življenjsko sopotnico s seboj na jelenjo paritev jelenji ruk. Lov v ruku pripravi nanj. Spremlja ga na lovih, pri lov. Če pa se odpravi na lov sam (kar je ima poseben čar, zato našega ženine- lovskem krstu, na raznih lovskih prire- v prvih letih redkeje), je ona v skrbeh ga lovca ni bilo doma po cele dneve, ditvah, pri vzponih in padcih ter ga po zanj in vedno zahteva, naj se ji po tele- morda je prihajal domov šele v poznih navadi pospremi tudi na njegovi zadnji fonu večkrat oglasi, da bo prepričana, večernih urah. Žena je bila brez skrbi, poti. Iz napisanega lahko sklepamo, da ali je vse v redu … saj če bi se kaj neljubega pripetilo, bi tudi za uspešnim lovcem stoji ženska. pravočasno izvedela. Žal v času ruka Podal se je njen lovec na visoko ženinemu lovcu boginja Diana ni bila Zakonca si morata medsebojno stati prežo, pod katero je bila kaluža, ki jo naklonjena. Začeli pa so se skupni ob strani, pomagati drug drugemu, se je pogosto obiskovala divjad. Natanko jesenski lovi, kjer bosta morda sveti dopolnjevati. Tako žena (po mnenju ob šesti uri se je pod prežo pojavil Hubert, zavetnik lovcev, ali boginja nekaterih) opravlja manj pomembne medved. Ne bi bil ženin lovec, če svoje lova Diana poskrbela, da bo zadoščeno zadolžitve, kot so: vzgoja otrok, gospo- drage ne bi takoj obvestil o dogodku. V lovski strasti in trudu. dinjska dela, kuhanje, pospravljanje, mikrofon telefona je šepnil, da se žival popravila v hiši in okoli nje, družinski ne bi prestrašila: »Medo je pod prežo.« Po letih intenzivnega lova v prsku proračun. (Skratka, ‚žena naj bo doma, – »Ali pridem pote, te pridem iskat?« je in ruku je ženin lovec na čelu začutil čaka naj moža‘). Moški so najpogoste- zašepetala, kot da bi jo medved lahko rahle spremembe. Kot bi imel dve bu- je zadolženi za pomembnejše naloge: slišal. ški na glavi. Ni ju mogel odstraniti niti medplanetarni sistemi, organizacija s hladnimi obkladki, kaj šele z drugimi združenih narodov, globalno segrevanje A z leti se vse spremeni. Pri življenj- farmacevtskimi pripravki. Vsako leto ozračja in učinki tople grede, naravo- ski sopotnici je lovska strast zbledela, je opažal, da so izrastki večji in večji. varstvene smernice. Pravi moški je in ostala je le še skrb za njenega lovca. Po nekaj letih je naš ženin lovec po- mora biti lovec. Pri vsem tem ima seve- Da je lahko brez skrbi preživljala dolge stal kot nekakšen ‚gumbar‘, kasneje da veliko ženino podporo. dneve in noči ‚sama‘, je poskrbel mo- ‚špicar‘; in na koncu je ugotovil, da bilni telefon. Tako je ženin lovec postal mu iz prvotnih oteklin poganja pravo Kot sem že zapisal, mora biti ženin samostojen. Lovska strast je pri njem rogovje. Z leti se je razvilo v močno lovec videti, kot se šika. Pomemben je naraščala, a v lovišče se je v glavnem trofejno rogovje, ki pa ni odpadlo. Je njegov prvi vtis med lovci. Po ženinem podajal sam. Poseben čar je bil lov na to resnično posledica intenzivne jage v mnenju ‚obleka naredi človeka‘. S svo- srnjaka v času prska. Od zadnje tretjine prsku in ruku? jim lovcem se najprej napoti v najbližjo julija do konca prve tretjine avgusta lovsko trgovino ter ga od nog do glave praktično ni bil več doma. V tem času Kot vsako živo bitje ima tudi člo- obleče z najkakovostnejšimi izdelki se srnjaki spopadajo za naklonjenost veško življenje svoj rok trajanja. Tako ter na koncu pokrije še s klobukom iz srn in lahko se tak boj konča tudi usod- je tudi naš ženin lovec odšel v večna zajčje dlake. Tudi drugo vse kupuje no. Kemija in hormoni poskrbijo, da lovišča. Umrl je v častitljivi starosti. samo še v zelenem. Naročenega golfa v niso več dovolj previdni. (Previdnost Pokopali so ga z vsemi lovskimi rdeči barvi so pravočasno uspeli spre- pa ne sme biti odveč tudi pri lovcih.) častmi, z rogovjem vred, ki mu ga je meniti v zelenega. Ja, ‚ljubezen nam je vsem v pogubo‘. nataknila žena. O čudežnem rogovju se Ženin lovec, opremljen, poleg drugega, je govorilo še nekaj časa, preden je šlo Lepo napravljen, kot za k maši, se že- še s piščaljo za klic srnjaka, po cele v pozabo. nin lovec poda na prvo delovno akcijo. dneve išče in čaka na srnjaka z močnim Pred svojimi lovskimi tovariši, ki so vsi rogovjem, seveda v upanju, da je svojo Dejstvo pa je, da bi se, če ne bi bilo v delovnih oblačilih, je videti nekoliko poslanstvo že opravil – srnjak namreč. mobilne telefonije, lahko marsikaj smešno, a kaj hočemo, prvi vtis je prvi končalo tudi tragično. Zgodi se padec, vtis in le-ta šteje. Lov v prsku je bil uspešen. Steno zlom ali pa prezgodnja vrnitev z njegove lovske sobe krasi lepa trofeja lova … Partnerja sta s pomočjo mobil- Med pripravo na lovski izpit žena s srnjaka. Žena s ponosom gleda zdaj tro- nih telefonov vedno na tekočem – brez svojim lovcem dodobra predela pred- fejo, zdaj svojega lovca. skrbi.
1 Marianne Mertens: Lovčeva žena. Četrta V življenju pride obdobje, ko je pre- Bo že res, da v ničemer ni dobro pre- knjižica v Zlatorogovi knjižnici, ki jo je izda- la založba Mladinska knjiga z Lovsko zvezo tirana navzočnost zakonca utrujajoča. tiravati. Tudi v ‚jagi‘ ne. Vse je treba Slovenije, leta 1973. Še posebno po več letih sproščujočega početi z neko pravo mero …
242 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 LOVSKA ORGANIZACIJA Foto: Foto: Andrej Morela
11. Mednarodni katerega glavna tema je bila tokrat Obiskovalci sejma so na tekmo- Zaradi zaključka redakcije maj- Spreminjanje in izgubljanje življenj- vanju v kuhanju lovskega golaža ske številke Lovca boste lahko vse sejem lovstva in skega prostora divjadi. V nedeljo lahko poskusili to okusno jed, o pestrem sejemskem dogajanju ribištva je bilo 12. Državno prvenstvo in pod okriljem sejma pa je potekalo prebrali v junijski številki. 5. Odprto mednarodno prvenstvo tudi 2. Ocenjevanje divjačinskih Jasna Kovačič Siuka d petka, 12., do nedelje, 14. v oponašanju jelenjega rukanja. salam. Oaprila, ste se lahko udeležili že 11. Mednarodnega sejma lov- stva in ribištva, ki tradicionalno na vsaki dve leti poteka v Gornji Radgoni. Sočasno je potekal 5. Mednarodni sejem zelenega tu- rizma Naturo. Tudi letos se je na sejmu zbralo veliko lovcev iz vse Slovenije. Številni so poskrbeli za organizirane oblike prevoza, tako da je pred sejmiščem stalo kar nekaj avtobusov in kombijev. Sejmi so na več kot 16.000 m2 razstavnih površin predstavili sko- raj 300 razstavljavcev, udeležilo pa si jih je 14.000 obiskovalcev. Ti so si lahko med drugim ogledali pestro ponudbo lovske in kinolo- ške opreme. Osrednji razstavni prostor je tudi tokrat pripadel Lovski zvezi Slovenije. Na sejmu je bilo mo- goče prisluhniti lovskim rogistom in pevskim zborom, ki so popestrili dogajanje in pritegnili pozornost obiskovalcev. V soboto sta bila dva pomembna dogodka – Državna
razstava psov vseh lovskih pasem Foto: Rotar Franc – CAC in 11. Slovenski lovski dan, Osrednji razstavni prostor je tudi tokrat pripadel Lovski zvezi Slovenije.
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 243 LOVSKA ORGANIZACIJA
Izvedba enodnevnega izmenično sodelovale v različnih tudi za zdravo malico. Dobro je, pa je poskrbel Roman Savič iz delavnicah. Ena od njih je bila v če se otroci seznanijo z divjačin- Slovenske zveze za sokolarstvo lovskega tabora logarnici, kjer je potekala predsta- skimi jedmi. Na našem taboru in zaščito ptic ujed, začetnik so- mladih – vzorčni vitev lovstva in lovskih dejavnosti. smo postregli lovski golaž. Po kolarstva v Sloveniji, ki je predsta- Cicilovci so uživali ob poslušanju kosilu so cicilovci izdelali krmil- vil svoja sokola in njuno delo. primer ZLD Bela Pripovedke o Zlatorogu, spoznali nico za poljskega zajca. Ker LD Po kratkem kvizu o lovstvu krajina so nekatere lovske šege in navade, Črnomelj vlaga v svoje lovišče so cicilovci ob kipu sv. Huberta, lovski kroj, stopinje in sledove (divje) poljske zajce, smo se od- zaščitnika lovcev, in praporu ZLD oslanstvo Lovske zveze Slo- divjadi ter si ogledali dermopla- ločili, da bomo cicilovcem to tudi Bela krajina podpisali Zaprisego venije (LZS) kot odgovorne P stične preparate volka, gamsa in praktično prikazali. Vodja vzreje belokranjske cicilovke oziroma naravovarstvene organizacije je risa. Cicilovci so se poučili tudi o poljskih zajcev v LD Črnomelj je belokranjskega cicilovca. Ob tem povezovanje slovenskih lovcev poklicu gozdarja in pomembnosti iz prilagojevalne obore prinesel so dobili paket gradiva, ki ga je pri varstvu narave in okolja ter gozda. Naslednja delavnica je bila zajkljo, pripravljeno za izpust, ki LZS namenila za delo z mladimi trajnostnem upravljanju z divjadjo na krmni njivi, kjer je lovec otro- so jo cicilovci poimenovali Maja. (revijo Lovec, knjižico Maja in in ohranjanju lovskih vrednot. kom predstavil dela v lovišču in Ko smo jo izpustili, se je stisnila Marko z lovcem na lovu, karte Slednje se uresničuje tudi na pod- njihov pomen, obnašanje v naravi, ob tla, zato smo se tiho odmaknili, s podobami prostoživečih živali ročju dela z mladimi, in sicer pri Črni Peter in knjižico Stopinje ozaveščanju mladih o varstvu in sledovi divjadi) ter lesene obe- narave, lovstvu in divjadi. Zato šanke z motivom medvedje šape, LZS vsako leto nameni sredstva ki jih je izdelal Ivan Kralj. Za za organizacijo in izvedbo lov- konec je sledila še pogostitev s skih taborov za mlade, ki jih iz- kotlovino in torta – le kakšna je vedejo območne lovske zveze. slovesnost brez torte? Ob besedah Nekatere imajo že daljšo tradicijo »Se vidimo drugo leto!« smo se organiziranja lovskih taborov za poslovili od novih belokranjskih mlade, medtem ko so druge s tem cicilovk in cicilovcev. šele začele, razlikujejo pa se tudi ZLD Bela krajina spada med programi lovskih taborov. manjše območne lovske zveze, Pomembno je, da poskušamo kar posledično pomeni, da so tabore izvesti čim kakovostneje, tudi naše finančne zmogljivosti ob upoštevanju lokalnih posebno- manjše. Čeprav LZS sofinancira sti lovstva, in da sledimo ciljem izvedbe lovskih taborov, je orga- LZS: povezanosti slovenskih lov- nizacija enodnevnega lovskega cev, sodelovanju in partnerstvu tabora za 50 udeležencev oziroma z drugimi uporabniki prostora. več kar velik finančni zalogaj. Pri S kakovostnim in raznolikim tem moram poudariti, da vsi naši programom lahko lovstvo dobro lovci, ki pomagajo pri izvedbi predstavimo tudi na enodnevnem tabora, to opravijo prostovoljno, lovskem taboru. Pričujoči pri- niti za to ne prejmejo povrnjenih spevek je namenjen predstavitvi nobenih stroškov. Ob tem velja izvedbe enodnevnega lovskega velika zahvala našemu glavne- tabora. Opisani tabor je organizi- mu sponzorju – Šiviljstvu Mar, rala Zveza lovskih družin (ZLD) Majda Markuš, s. p., iz Lenarta Bela krajina v sodelovanju z LD v Slovenskih goricah, kjer so Črnomelj v logarnici na Planini za naš tabor sešili kar 55 zelo pod Mirno goro. kakovostnih otroških majic, ki so Pri izvedbi tabora je bilo naše jih prejeli cicilovci. Velika hvala vodilo: »Z naravo v naravi za vsem lovkam in lovcem, ki so veselje pravo.« Tako smo začeli pomagali pri izvedbi lovskega s slovenskim zajtrkom – lipovim tabora in Območnemu združe- čajem iz lipe na Planini, kruhom, Foto: Maja Brunskole nju veteranov vojne za Slovenijo Le kakšna je slovesnost brez torte? maslom in medom. Otroci so si Bela krajina, ki nam je brezplač- lahko ogledali medene izdelke no posodilo tri vojaške šotore. in celo šolski panj s čebelami in ki zagotavlja za divjad potreben da se je sama odločila, kam bo Pri delu z mladimi smo v ZLD matico ter prisluhnili predstavitvi mir, in jim pokazal solnico. Tretja odskakljala. Bela krajina storili še korak dlje. čebelarstva. Pomembno je, da se delavnica je bila bolj razgibana, V popoldanskih urah smo Član Komisije za delo z mladimi otroci zavedajo pomena čebel saj sta dva lovca nastavila odpadlo otrokom predstavili dve lovski ZLD Bela krajina Dejan Durini in so seznanjeni, da obstaja slo- rogovje jelenov in srnjakov, ki dejavnosti: lovsko strelstvo in (LD Loka) je izdelal logotip komi- venska čebela – kranjska sivka. so ga cicilovci morali poiskati. lovsko kinologijo. Vzporedno s sije, mamo medvedko z mladičem, Nenazadnje smo Slovenci tisti, Na krmišču so ob »herkulesu« strelstvom je potekala tudi de- ki predstavljata delo z mladimi. S ki smo napeli vse sile in moči, da (avtomatski krmilnici za koruzo) lavnica lokostrelstva. K sodelo- tem prispevamo k pozitivni zu- 20. maj obeležujemo kot svetovni prisluhnili na hudomušen način vanju smo povabili Lokostrelsko nanji podobi in prepoznavnosti dan čebel. predstavljeni zgodbi o lovcu, ki društvo Legende Kolpe in Lov- lovstva pri mladih na lokalnem V nadaljevanju se je več kot gre na lov. Seznanili so se tudi s sko-kinološko društvo Bela nivoju. Poleg organizacije opisa- 50 cicilovcev (otrok, starosti od podatki o lovišču lovske družine, krajina, ki deluje že 40 let. nega lovskega tabora se trudimo 7 pa do 14 let) iz vseh belokranj- v kateri so bili v gosteh, ter o Pravzaprav so predstavitve lov- lovstvo predstavljati tudi drugod skih osnovnih šol razdelilo v pet tamkajšnji divjadi in zavarovanih skih psov opravili kar cicilovci v Beli krajini – v vrtcih, šolah in skupin, poimenovanih po živalih živalskih vrstah. Cicilovci so bili sami – predvsem tisti, ki izha- na raznih prireditvah ter drugih (Gamsi, Lisičke, Risi, Medvedi in najbolj navdušeni nad medvedovi- jajo iz družin, kjer imajo lovske taborih (na primer na gasilskem Zajčki). Pri tem smo upoštevali mi stopinjami na krmišču. Sledile pse. Pomembno je, da poskušamo taboru). tudi različno starostno strukturo so nekatere lovske anekdote s pritegniti tudi same cicilovce, da Maja Brunskole, otrok in jih razdelili v skupine gle- Planine. sodelujejo pri izvedbi programov Komisija za delo z mladimi de na njihovo starost. Skupine so Na taboru je treba poskrbeti taborov. Za glavno zanimivost ZLD Bela krajina
244 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 LOVSKA ORGANIZACIJA
Kako znanost proučevanje razlogov, ki prive- dinamike. Z njimi so ocenili, da tudi kakšnega manj, je dejala mag. dejo do konfliktov s človekom, se je v Sloveniji v zadnjih 20 letih Majić Skrbinšek: »Za upravljavce podpira ohranitveno in iskanje rešitev za omilitev teh velikost populacije medveda po- je to pomemben signal, da je treba upravljanje medveda konfliktov. večala za okoli 150 odstotkov in je v območjih z večjimi gostotami Raziskujejo tudi odnos ljudi do spomladi leta 2018 najverjetneje medveda (dinarski prostor) usta- v Sloveniji? medveda in upravljanja z njim, pa znašala 975 (875–1130) osebkov. viti naraščanje gostot.« a Biotehniški fakulteti tudi, kako se ta odnos oblikuje. Rodnost populacije naših med- Medved ni teritorialen in je izje- N(BF) Univerze v Ljubljani Na trdnih znanstvenih temeljih vedov je okoli 24-odstotna. Zato men prehranski oportunist. Razen so raziskovalci doc. dr. Tomaž so začeli spremljati dinamiko šte- ob majhni naravni smrtnosti ni nosilne zmogljivosti okolja, ki jo Skrbinšek in mag. Aleksandra vilčnosti medveda v Sloveniji in presenetljivo, da lahko populacija kroji predvsem količina dostopne Majić Skrbinšek, oba s Katedre razvili izvirne metode za spremlja- trajnostno prenaša veliko smrt- hrane, ni mehanizma, s katerim bi za ekologijo in varstvo okolja, nje njegove demografije, ki naj- nost, ki jo povzroča človek (na se številčnost populacije uravna- Oddelek za biologijo, prof. dr. bolje izkoriščajo domače podatke. leto okoli 18 odstotkov); v letih, vala sama. V Sloveniji populacija Klemen Jerina s Katedre za »Izsledke naštetih raziskav smo ko je bila ta smrtnost manjša, se medvedov sedaj ne kaže prav no- upravljanje prostoživečih živali, objavljali v številnih mednarodno je populacija večala. Zaslugo za benih znakov samouravnavanja. V Oddelek za gozdarstvo in obnov- odmevnih znanstvenih revijah in dobro stanje populacije moramo medvedovo »okolje« spadajo tudi ljive gozdne vire, ter prof. dr. jih, morda še pomembneje, po- pripisati tudi številnim aktivno- prehranski viri v človekovi bližini. Nataša Poklar Ulrih, prodekanja skušali neprestano neposredno stim za preprečevanje in zmanj- Zato lahko pričakujemo, da bi za znanstvenoraziskovalno delo prenašati v naravovarstveno in ševanje konfliktov, ki jih je ZGS nadaljnje večanje populacijske BF, na novinarski konferenci 11. upravljavsko prakso,« je povedala ob podpori Ministrstva za okolje gostote povzročilo vse pogostejše februarja predstavili znanje o rja- prof. dr. Poklar Ulrih. in prostor ter v sodelovanju z BF iskanje hrane v človekovi bližini vih medvedih v Sloveniji, ki ga na V Sloveniji so številčnost med- zadnja leta zelo intenzivno izvajal in s tem večanje števila konfliktov, fakulteti gradijo že več desetletij. vedov s pomočjo neinvazivnega na terenu. Vse več je dokazov, česar nikakor nočemo; prav zato Rjavi medved je naša naravna genetskega vzorčenja doslej oce- da število konfliktov zmanjšuje trenutno ne vidijo nobene ustrez- dediščina, na katero smo upraviče- nili dvakrat, leta 2007 in leta 2015, tudi ukrep krmljenja (ki ga izva- ne alternative odstrelu. V jav- no ponosni. Vendar njegovo stanje je poročal dr. Skrbinšek. Tako so jajo upravljavci lovišč), zlasti nosti se pogosto izpostavlja, naj ni bilo vedno rožnato. Tisočletja bi povečane potrebe po odstrelu sistematičnega preganjanja so glede na večjo rodnost povzročilo medveda do začetka 20. stoletja v krmljenje, vendar za to ni doka- Sloveniji pripeljala na rob izumrt- zov. Po doslej dostopnih podatkih ja; trend se je začel obračati šele je rodnost medvedov v Sloveniji po drugi svetovni vojni. V drugi presenetljivo podobna rodnosti polovici 20. stoletja se je popula- drugih populacij v Evropi, ki jih cija medveda v Sloveniji postop- ne krmijo (npr. Švedska, Trentino no številčno krepila, prostorsko v Italiji). širila in postala naravovarstvena V Sloveniji upravljanje z med- »zgodba o uspehu«, kot smo ji vedom temelji na znanstvenih priča dandanes. Vendar se to ni spoznanjih, je varno in na zavidlji- zgodilo samo od sebe. vi ravni, tudi v globalnem merilu. Večanje populacije je prineslo »Že ves čas poskušamo kot družba konflikte med medvedom in člo- najti in vzdrževati krhko ravnoves- vekom ter izpostavilo potrebo po je med večanjem populacije na eni njihovem reševanju. Medved je strani ter ohranjanjem sobivanja velika, močna, izredno inteligent- in strpnosti ljudi na drugi. Doslej na in radovedna zver, s katero ni je to očitno uspevalo, zato se lahko preprosto živeti. Čeprav se lahko pohvalimo z odličnim stanjem. Z pohvalimo z eno največjih popu- ustavljanjem odstrela, ki smo mu lacijskih gostot rjavega medveda priča, pa delamo medvedom ‚med- na svetu in je njegov varstveni vedjo uslugo‘. Če se bo na račun Foto: Foto: Tina Drolc status zdaj boljši kot kadarkoli Podporo znanosti ohranitvenemu upravljanju medveda v Sloveniji, ‚reševanja‘ posameznih osebkov prej v zadnjih stoletjih, se moramo kar na Biotehniški fakulteti gradijo že več desetletij, so predstavili (od izgubilo vzpostavljeno sobivanje zavedati, da v Sloveniji ni prave leve): prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, prodekanja za znanstvenorazis- oziroma se bo porušilo, kar smo divjine. Pri nas medvedi živijo kovalno delo BF, doc. dr. Tomaž Skrbinšek in mag. Aleksandra Majić desetletja gradili, se lahko tre- v kulturni krajini, kjer je domi- Skrbinšek, oba s Katedre za ekologijo in varstvo okolja, Oddelek za nutna naravovarstvena zgodba o nantna vrsta človek. »V kulturni biologijo, prof. dr. Klemen Jerina s Katedre za upravljanje prostožive- uspehu prevesi v svoje nasprotje,« krajini, kjer je dominantna vrsta čih živali, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. je dejal prof. dr. Jerina. človek, lahko medved obstane V zaključku novinarske konfe- samo ob zadostni meri strpnosti rence je prof. dr. Jerina posebej ljudi, ki si z njim ta prostor delijo. postavili dva pomembna mejnika v letih, ko ne rodi bukev. Tako opozoril, da odstrel medveda tre- Takšno sobivanje lahko uspe le ob v proučevanju naših medvedov in je kljub visokim populacijskim nutno nima ustreznih alternativ, podpori dobrega znanja in z veliko temelj razumevanju populacijske gostotam medvedov še vedno us- kot se skuša prikazati v nekaterih dela,« je povedal prof. dr. Jerina. dinamike. Med obema mejniko- pešno sobivanje med medvedom javnostih. Ukrep je pomemben, Na BF so sami ali ob podpori ma se je populacija povečala za in človekom, na kar smo lahko ker se z njim ohranja distanco partnerjev, zlasti Zavoda za goz- 41 odstotkov in je spomladi leta upravičeno ponosni. med medvedom in človekom dove Slovenije (ZGS) in Lovske 2015 štela okrog 711 (657–767) Raziskave nedvoumno kažejo, (»vzdržuje strah medvedov pred zveze Slovenije (LZS), opravili medvedov. Na osnovi navede- da imamo ljudje v Sloveniji med- človekom«), poleg tega lahko številne raziskave z raznoterih nih točkovnih ocen številčnosti veda radi in ga na splošno spreje- verjetno pomaga ohranjati tole- znanstvenih področij. Proučevali in spolne sestave populacije ter mamo, tudi v lokalnem okolju – na ranco ljudi (zlasti lovcev) tudi, so gibanje, prostorske potrebe dolge časovne serije podatkov o območju medveda. Raziskave tudi ker se z odstrelom ustvarja do- medvedov in njihovo vedenje, evidentirani smrtnosti medvedov opozarjajo, da imajo ljudje sedaj hodke. raziskovali njihovo prehrano (obdobje 1998–2018) so razvi- medvedov preprosto dovolj in da Tina Drolc, Klemen Jerina, ter razmnoževalne značilnosti. li robustne rekonstrukcijske in si jih v svoji bližini nikakor ne Aleksandra Majić Skrbinšek, Pomemben del raziskav je tudi napovedne modele populacijske želijo še več, kot jih je že, morda Tomaž Skrbinšek
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 245 LOVSKA ORGANIZACIJA
Bazenska lovska je, da so v LGB Radlje ob Dravi getacije, zlasti še obrečnih pasov z biblično mislijo: »Sej, kar si in posebno aktivni in uspešni na drevja in grmovja idr. K vsemu kar imaš, da bodo peli žanjci, ko razstava na Kapli področju lovskega strelstva. »S temu moramo dodati še vedno pridejo jutri žet.« In dodal: »Bomo ovci Lovskogojitvenega ba- ponosom lahko povem, da strelci večji promet, izgradnjo prometnic, jutri še lahko želi, dragi lovski Lzena (LGB) Radlje ob Dravi, iz našega LGB številčno in kako- množično rekreacijo, nabiranje sodrugi? Razmišljajmo skupaj in ki ga sestavljajo LD Janžev vrh, vostno tekmujejo tudi na najvišjem gozdnih sadežev, industrializacijo iščimo razumne odgovore, da ne LD Kapla, LD Podvelka, LD nivoju v Sloveniji,« je še povedal in urbanizacijo. Pomembno je bo res prepozno še za tista polja, Radlje ob Dravi in LD Remšnik in se zahvalil vsem petim lovskim tudi povečanje števila nekaterih na katerih nam še raste setev.« ter združuje 288 članov in članic družinam za opravljeno delo v mi- povsem zavarovanih plenilskih Zbrane je pozdravil in nagovo- ter osem lovskih pripravnikov, ob- nulem letu, LZ Maribor za pomoč vrst in pojav novih, med katerimi ril tudi predsednik LZ Maribor sega pa 17.116 ha lovnih površin, in dobro sodelovanje, lovcem LD je posebej opozoril na šakala. V Marjan Gselman. Med drugim so 17. februarja na Kapli pripravili Kapla pa za vzorno pripravljeno zaključnem delu predavanja je dr. je lovce seznanil z aktualnostmi v pregledno lovsko razstavo uple- lovsko razstavo. njene divjadi in lovskih trofej za Kot vsako leto je bilo tudi letos leto 2018. Tokrat je razstavo or- ob razstavi strokovno predavanje; ganizirala LD Kapla (vsako leto tokrat je bila tema Problematika je pregled v drugi lovski družini). male divjadi – vzroki in posledice Starešina LD Kapla Jože Puš- drastičnega upadanja številčnosti nik je pozdravil številne zbrane ter možnosti lovske organizacije člane LGB Radlje ob Dravi in za izboljšanje razmer. Predavatelj goste. V nadaljevanju je pred- dr. Marjan Toš je nazorno, s šte- sednik LGB Radlje ob Dravi vilnimi fotografijami, zanimivo in Slavko Prah predstavil LGB poučno predstavil problematiko Radlje ob Dravi. Povedal je, da zmanjševanja številčnosti male analiza odvzema divjadi iz lovišč divjadi, navedel vzroke za to in v letu 2018, za katero so podatki poudaril možnosti za izboljšanje vzeti iz informacijskega sistema zaskrbljujočega stanja. »Mala Lisjak, kaže na skupno uresničitev divjad, zlasti še poljske kure in odvzema LGB Radlje ob Dravi v tudi poljski zajec so vrste, ki so višini 87,85 odstotka pri parkljar- usodno odvisne od naravnega jih in uresničitev odvzema v višini okolja in razmer, ki jim v kmetijski 107,10 odstotka pri mali divjadi. pokrajini omogočajo preživetje. Podatki kažejo, da se zmanjšuje Ne pa tudi trajnega obstoja in Marhl Foto: Jože oziroma ni dosežen odvzem pri ohranitve, če se bodo razmere Lovci in gostje so si z zanimanjem ogledali pregledno razstavo lan- poljskem zajcu, fazanu in raci s takšno silovito dinamiko še skih lovskih trofej iz petih lovskih družin Lovskogojitvenega bazena mlakarici. slabšale,« je poudaril. Navedel Radlje ob Dravi. Predsednik Prah je takole skle- je poglavitne vzroke za zmanjše- nil svoje poročilo: »Izvajanje lova vanje številčnosti poljske (male) Toš navedel ukrepe, da bi zaus- LZ Maribor in pohvalil opravlje- je samo ena vrsta dejavnosti nas divjadi: intenziviranje kmetij- tavili zmanjševanje številčnosti no delo LGB Radlje ob Dravi lovcev. So še številne druge in za ske pridelave, spremenjen način poljske male divjadi, kot so bio- v letu 2018. V imenu inženirja naš LGB lahko povem, da opravi- kmetovanja, uporabo kemičnih tehniška dela in ukrepi v lovišču Antona Kovšeta, župana Občine mo veliko število prostovoljnih ur zaščitnih sredstev in divjadi ne- – vzdrževanje grmišč, remiz, živih Podvelka, je lovce pozdravil avtor v in zunaj lovišča. Dobro sodelu- prijazne mehanizacije, melioracija mej, mejic, obrečnih pasov, gozdih tega prispevka. Pester kulturni jemo z lokalno skupnostjo in dru- in komasacija, uničevanje živih robov in vodnih virov v naravnem program so pripravili Rogisti LZ gimi društvi, na ravni Pohorskega mej, mejic, vetrobranskih pasov, okolju, ohranjanje plodonosnega Maribor in Ljudske pevke s lovskoupravljavskega območja nižinskega varovalnega gozda, drevja in grmovja ter puščanje Kaple. Nato sta sledila odprtje in Lovske zveze (LZ) Maribor pa krčenje gozdnega roba, sodobna podrasti in ostankov domorodne razstave in njen ogled. konstruktivno s predlogi.« Dodal košnja, izsekavanje nižinske ve- vegetacije. Predavanje je končal Mag. Jože Marhl
50. Zbor lovcev zeti pripravi na prireditev spre- Lovski zbor je povezovala doma- letu. Omenil je, da so lani sicer gledali ali pozabili, da je letošnji činka in sopotnica koteljskega lov- organizirali dve bazenski strelski Mežiškega LGB dogodek pravzaprav jubilejni – že ca Katarina Valentar. Predsednik tekmi, na katerih ni manjkalo lov- 50. Res škoda, da ob njegovem Mežiškega LGB Maksimiljan ske družabnosti. Z minuto molka etošnji, že 50. Zbor lovcev Me- abrahamu niso pripravili kratkega Oserban je le na kratko predsta- so se spomnili šestih lani umrlih žiškega lovskogojitvenega ba- L povzetka 50-letnega delovanja. vil delovanje bazena v minulem lovskih tovarišev iz Mežiškega zena (LGB) in lovsko razstavo je v LGB, med katerimi je bil tudi soboto, 9. februarja, v koteljskem Jože Logar, nekdanji starešina gasilskem domu organizirala LD ežiški lovskogojitveni bazen ima v severovzhodni Sloveniji LD Prežihovo - Kotlje in ustanov- Prežihovo. Svoje razstavne pa- ni član Mežiškega LGB. noje so lepo uredile štiri lovske Mnajdaljšo tradicijo postavitve lovskih razstav. Tamkajšnji lovci skupaj upravljajo z divjadjo na 15.081 ha lovnih površin. Kljub Čeprav februarski večerni lov- družine, ki so del Mežiškega LGB: vsem naporom lanskega načrta odvzema divjadi niso izpolnili ski zbor v Kotljah ni bil jubilejno LD Prežihovo - Kotlje, LD Peca stoodstotno. Še največ težav so imeli pri odstrelu srnjadi in tudi obarvan, je bil vseeno dovolj za- , - Mežica LD Jamnica - Prevalje pri gamsih, zlasti zaradi lanskih neugodnih vremenskih razmer. nimiv in privlačen, a očitno spet in LD Strojna - Ravne. Načrt lanskega skupnega odvzema srnjadi je bil 561 osebkov, samo za nekatere stalne starejše Avtor lepo urejene diorame s odvzem pa je bil 493 (87,9 %). Najbolj zaskrbljujoče je, da so lani lovce. Mlajših take prireditve že prepariranimi gozdnimi živalmi pri srnjadi zabeležili kar 110 izgub. Načrt odvzema jelenjadi je bil dolgo ne zanimajo več! Udeležilo je bil vsestranski domači lovec deset osebkov, odstrelili so samo tri. Načrtovali so tudi odstrel 58 se ga je najmanj lovcev doslej. Franc Adamič. Koteljski lovci so gamsov, odstrelili so jih 44. Odstrelili so samo tri divje prašiče (načrt: Starešina LD Prežihovo - Kotlje za lovsko dušo opremili tudi pose- 6). Več lovske sreče so imeli pri odstrelu male divjadi: odstrelili Milan Košeljnik je bil zaradi ben pano z vrhunskimi lovskimi so 118 lisic (načrt: 103), 12 jazbecev (načrt: 10), dve kuni zlatici tega upravičeno vidno užaljen; trofejami iz svojega lovišča. (načrt: 4),18 kun belic (načrt: 23) in 7 poljskih zajcev (načrt: 11). pričakoval je, kar je odkrito tudi Žal so člani sveta LGB ob zav- povedal, da bi morala biti gasilska
246 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 LOVSKA ORGANIZACIJA
Prežihovo, ki ga vodi mag. Aleksander Kotnik. V strokov- nem delu zbora je mežiški lovec Niko Čarf, predsednik Komisije Mežiškega LGB za veliko in malo divjad, predstavil statistiko odvze- ma divjadi v letu 2018, ki jo je posebej za koteljski zbor zbral in uredil strokovni tajnik KLZ Franc Praznik, član LD Jamnica - Prevalje. Upokojeni policijski inšpektor Janez Rotovnik, sicer starešina LD Peca - Mežica, pa je spregovoril o lovskem orožju, in sicer, kako mora biti varno shranjeno, kako ga je treba pre- našati, prevažati v avtomobilu ali na motorju ter nositi na lovu. KLZ je lanskim upleniteljem podelila medalje za neuradno ocenjene trofeje gamsov. Anton Navodnik (LD Prežihovo – Kotlje) je prejel bronasto za roglje gamsa kozla (100,95 CIC-točke), Foto: Franc Foto: Rotar Franc 50. Zbor lovcev Mežiškega LGB in lovska razstava sta bila v gasilskem domu v Kotljah. Emil Zdovc (LD Prežihovo - Kotlje) bronasto za roglje gam- sove koze (100,25 CIC-točke), dvorana nabito polna. Mežiški – Celovec Franz Hirm in Jure čezmejno lovsko sodelovanje na- Jure Oderlap (LD Peca - Mežica) LGB namreč šteje 245 članov, od Mandl. Švab je v pozdravnem daljevalo tudi po smrti njihovega bronasto za roglje gamsove koze katerih je sedem lovskih mojstrov, nagovoru priznal, da je v Mežiški dolgoletnega predsednika Mirka (98,53 CIC-točke), Tomaž Kunc 30 lovskih čuvajev, 24 pregledni- dolini za lovske razstave spet manj Kumra - Frica in dodal: »Lov je (LD Peca - Mežica) bronasto za kov divjačine, 31 strelskih sodni- zanimanja. »Že pred 30 leti je veselje, je odgovornost.« roglje gamsa kozla (103,48 CIC- kov in en kinološki. Povabilu so začelo upadati zanimanje za lov- Z ubranim petjem so se zdru- točke) in Jaroš Zbičajnik (LD se odzvali predsednik Koroške ske razstave. Takrat so nekateri ženi in samostojno lepo predsta- Peca - Mežica) bronasto za roglje lovske zveze (KLZ) in LGB Črna celo predlagali, da jih ne bi več vili pevci Lovskega okteta LD gamsove koze (97,50 CIC-točke). Janez Švab ter podpredsednik organizirali,« je spomnil Švab. Peca, ki ga vodi dr. Vojko Verš- Franc Rotar in tajnik Kluba prijateljev lova Hirm pa je poudaril, da se bo nik, in Lovskega okteta LD
38. Memorial Bistrica, ki prispeva sredstva za Strelsko tekmovanje sta začela nedelja – na dan strelske tekme nakup pokalov. Začetki tega strel- starešina LD Šmartno na Pohorju v spomin na padec bataljona – je Pohorskega bataljona skega tekmovanja segajo daleč Jože Fric in strelski referent bila mrzla, meglena, rahlo je pršil D Šmartno na Pohorju je or- nazaj. Sprva ga je organizirala Branko Fidler. V znamenje spo- sneg. Lovci, ki so prihajali na Lganizirala tradicionalno tek- LD Polskava, ki je pobratena z štovanja vrednot padlega bataljona strelišče neposredno ob lovskem movanje Memorial Pohorskega LD Šmartno na Pohorju. Ko je se tekme vsako leto kljub slabemu domu LD Šmartno na Pohorju, so bataljona v streljanju na glina- LD Polskava ostala brez strelišča, in mrzlemu vremenu v začetku si podajali roke, voščili ob novem ste golobe v spomin na padec so memorial preselili na Šmartno januarja udeleži veliko strelcev letu in si zaželeli dobre strelske Pohorskega bataljona med drugo na Pohorju, kjer je ostal doslej. iz vseh koncev Slovenije. Tudi uspehe. Letos se je tekmovanja svetovno vojno. Tekmovanje je potekalo v megleni, zelo hladni nedelji, 6. januarja 2019, dva dni pred padcem Pohorskega bata- ljona, ki je svojo žalostno usodo končal 8. januarja 1943. Tekmovanje je bilo organizira- no že 38. zapovrstjo pod pokro- viteljstvom Občine Slovenska
Rezultati Posamezno, pokalno: 1. Andrej Rupreht, 2. Jan Kmetec, 3. Uroš Hrebršek. Veterani: 1. Danilo Mar- hold, 2. Slavko Prah, 3. Andrej Marhold. Superveterani: 1. Branko Fidler, 2. Andrej Kovačič, 3. Ivan Bezjak. Ekipno: 1. LD Slovenska Bistrica, 2. LD Laporje, 3. Ačko Foto: Branko LD Kungota. Vzdušje na 38. Memorialu Pohorskega bataljona je bilo prijetno kljub mrzlemu in meglenemu januar- skemu vremenu.
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 247 LOVSKA ORGANIZACIJA udeležilo 32 tekmovalcev raz- bov. Strelski referent Fidler je njegov poveljnik je bil Rudolf val prezimiti. Bataljon je obkolilo ličnih lovskih družin in strelskih s svojimi pomočniki in lovci iz Mede. Ob nastanku je štel 90 2000 vojakov različnih struktur društev. Za ekipno streljanje je Šmartnega na Pohorju zelo dobro borcev in bork. Od ustanovitve nemške vojske in okoli poldneva bilo prijavljenih sedem ekip. organiziral tekmo, na kateri ni je izvedel okoli 105 različni akcij 8. januarja se je začel tragičen Tekmovalci so streljali v lov- manjkalo tudi hrane in pijače. in je bil velik trn v peti Tretjemu boj Pohorskega bataljona, ki je skem stavu na deset golobov. Pokale je podelil skupaj s stare- rajhu na Štajerskem. Večkrat so trajal dve uri in pol. V poslednjem Ekipe so štele po štiri strelce. šino, vzdušje pa je bilo prijetno ga poskušali uničiti, vendar jim boju je padlo 69 borcev in bork. Preostale kategorije so bile: po- kljub mrzlemu in meglenemu ni uspelo; 6. januarja 1943 je O veličastnosti poslednjega boja kalno posamezno, veterani (nad vremenu. bilo v Mariboru izdano povelje so pisali tudi v nemških poročilih. 55 let) in superveterani (nad 65 Pohorski bataljon (uradno 1. o uničenju ali zajetju Pohorskega Sedem padlih borcev Pohorskega let). Za pokalno posamezno bataljon Pohorskega odreda) je bataljona, ki si je na Treh Žebljih bataljona je razglašenih za narod- in veteransko tekmovanje sta bil ustanovljen 11. septembra v bližini Osankarice pred božičem ne heroje. šteli dve seriji po deset golo- 1942 v Dobrovljah na Pohorju, uredil tabor, v katerem je namera- Branko Ačko
Žlahtne trofeje Črnega Loga. Tretji zlati primerek je bil ocenjen z 214,02 CIC-točke; ZLD Prekmurje uplenitelju Jožefu Bertalaniču omisija za ocenjevanje tro- se je sreča nasmehnila na obrob- Kfej pri Zvezi lovskih dru- ju dobrovniških goric. Lovci so žin (ZLD) Prekmurje je imela v uplenili tudi 306 osebkov srnjadi, torek, 22. januarja, težko, vendar pri katerih ni bilo zaznati posebnih prijetno nalogo: uspelo ji je oceniti odstopanj. bogato bero trofej za minulo leto. Ob bogatih trofejah smo priče Komisija, v kateri so bili Alek- pojavu vedno višjih zahtevkov sander Beer, Ernest Kerčmar lastnikov zemljišč zaradi ško- in Stanko Antolin, je imela tudi de, ki jo je povzročila divjad. kaj oceniti. Lanska bera je bila Pojavljajo se številne goljufije bogata in žlahtna, med uplenje- prek neuradnih cenilcev. Primeri nimi jeleni je bilo na ocenitvi 16 pogosto končajo na sodiščih, kjer jelenjih rogovij, od katerih so bila pa se potem odškodnine dvigajo Foto: Foto: Peter Novak neuradno ocenjena tri kot zlata, Ladislav Herženjak iz LD Velika Polana s svojo zlato trofejo v nebo. Lovske družine že dalj osem naj bi bilo srebrnih, pet pa časa opozarjajo na težavo in odgo- bronastih. vornost države za nastalo škodo, Vsi zlati primerki so bili uple- točke, uplenil ga je lovec LD dosegel 226,53 CIC-točke, uplenil katere poravnavi prav kmalu ne njeni v dolinskem delu Prekmurja. Velika Polana Ladislav Hrženjak ga je Aleksander Šooš iz LD bodo več kos. Prvi je bil ocenjen z 227,48 CIC- na obrobju Črnega Loga. Drugi je Lendava prav tako na obrobju Peter Novak
Slavnostni sprejem zom Mazlujem. Od njega se je čanje je v dobršni meri prenašal lovstva. Njegova odlika je bila tudi veliko naučil in je lahko že leta tudi na mlajše lovce, ki jim je velika predanost delu – če je bilo za haloško in ptujsko 1973 prevzel naloge strokovnega vzoren mentor in učitelj. Obran je treba, je prihajal v pisarno tudi lovsko legendo vodje pisarne in tajnika območ- bil tudi odličen preparator divjih ob sobotah, nedeljah in prazni- ne zveze, ki jih je opravljal vse živali in specialist za prepariranje kih. V dolgih letih predanega Mirka Obrana do konca minulega leta. Postal je pernate divjadi. službovanja ni bil niti en dan na redsednik Zveze lovskih dru- prepoznavna ptujska lovska le- Kot so povedali na slavnostnem bolniškem staležu. Predsednik Pžin (ZLD) Ptuj - Ormož dr. genda in nadvse spoštovan član sprejemu v ptujski lovski hiši na ZLD Ptuj - Ormož dr. Krope je Srečko Felix Krope je 16. januar- zelene bratovščine, ki so ga povsod Potrčevi ulici, za katero je Obran poudaril, da je Obran vedno znal ja na sedežu ZLD Ptuj - Ormož sprejeli odprtih rok. Ob slovesu od lepo skrbel, se je kot dolgolet- odgovoriti na vsa vprašanja in da na Ptuju pripravil slavnostni spre- aktivnega delovanja se je od nje- ni strokovni tajnik trajno vpisal so generacije mladih lovcev rade jem za Mirka Obrana, dolgolet- ga poslovil tudi častni predsednik v bogato zgodovino ptujskega sledile njegovemu zgledu. nega strokovnega tajnika omenje- ZLD Ptuj - Ormož mag. Emilijan ne območne zveze. Udeležili so se Trafela, s katerim sta zgledno so- ga člani Upravnega in Nadzornega delovala več kot štiri desetletja. odbora ZLD Ptuj - Ormož, kinolo- Obran je aktivno deloval tudi gi ter Obranovi najožji sodelavci v svoji LD Zavrč, ki jo je vodil in dolgoletni prijatelji. kot starešina na mejnem območju Z izbranim programom so na- v Halozah. Tudi med završkimi stopili Ptujski lovski rogisti, ki lovci je zelo priljubljen, saj je bil bodo prihodnje leto praznovali vedno enak med enakimi in je rad 30-letnico delovanja. Obranovo sprejemal tudi drugačna mnenja. bogato in ustvarjalno lovsko-kino- Zavzemal se je za popolno uve- loško pot je predstavil dr. Krope in ljavljanje lovske etike in za lovsko omenil, da je bil Obran neusahljiv pravičen lov. Vedno sta mu bili na studenec lovske modrosti, ki je s prvem mestu divjad in skrb za va- strokovnim znanjem in praktični- rovanje njenega okolja, prizadeval mi izkušnjami pomagal številnim si je tudi za ohranitev ogroženih in generacijam mladih lovcev. redkih vrst. Zelo dobro je skrbel za Na območno lovsko zvezo je lovsko kinologijo. Bil je vzreditelj prišel leta 1971 in sodeloval z ug- in vodnik lovskih psov. Njegovo lednim lovcem in ustanoviteljem strokovno prepričanje je bilo, da Foto: Marjan Toš ptujske podružnice Slovenskega brez izšolanega lovskega psa lov Dr. Srečko Felix Krope (levo) je Mirku Obranu po 48 letih požrtvo- lovskega društva leta 1921, Alfon- preprosto ni mogoč. Tako prepri- valnega dela na območni lovski zvezi izročil spominsko darilo.
248 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 LOVSKA ORGANIZACIJA
Dr. Krope je Obranu izročil močnega združenja upravljavcev Po uradnem sprejemu je sledila dober učitelj, zato se za prihodnost spominsko darilo in izrazil upa- lovišč (OZUL) Branko Novak živahna razprava med udeleženci, ZLD Ptuj - Ormož ni treba bati. nje, da bo tudi v prihodnje še in organizacijski vodja ptujskih ki so vsi po vrsti Obranu izrekli Zdajšnja vodstvena struktura je sodeloval pri delu, sploh, ker vsi rogistov Franc Slodnjak. Oba sta zahvalo za njegovo nesebično precej pomlajena in ker so imeli lovski tovariši cenijo njegovo poudarila njegove velike zasluge razdajanje in prijazno pomoč, ki dober zgled, tudi uspešno nada- strokovnost, človeško dobroto, za promocijo in sodelovanje lov- so je bili deležni tudi kot mladi ljujejo tradicijo organiziranega odkritosrčnost in modrost. To pa cev z drugimi uporabniki prostora lovci. Obran je s svojo pokončno lovstva na ptujskem območju. so vrednote, ki niso dane vsakemu (kmeti, gozdarji, ribiči, ornitolo- držo in razumom dokazal, da je Leta 2021 bodo praznovali stolet- človeku. Za zgledno sodelovanje gi), za negovanje bogate tradicije lahko najbolj srečen tisti učitelj, nico lovskega delovanja, ki mu sta se Obranu zahvalila tudi pred- lovske kulture in zavzemanje za ki ga kateri od učencev prekosi in je pustil trajen pečat tudi Obran. sednik ptujsko-ormoškega ob- lovsko etiko. nadgradi. In Obran je bil resnično Dr. Marjan Toš
Tudi s pomočjo ran, vreznin in podobnem, saj je tudi to znanje več kot dobrodošlo lovcev korak bliže in potrebno pri izvajanju naših pri opremi z AED aktivnosti. V želji, da bi vsaj malo pripo- ivljenje je temeljna in najvišja mogli k varovanju življenja in Žpravica vsakega človeka, ki zdravja ljudi na območju naše- je nihče nima pravice odvzeti ga lovišča, smo člani LD Banja drugemu. Nasprotno od tega pa Loka - Kostel stopili še korak ima vsak pravico in dolžnost, da dlje. Zavedamo se nujnosti med- drugemu reši življenje. S to za- sebojnega sodelovanja ljudi pri vestjo in vedenjem, da smo prav varovanju življenja in zdravja, lovci tisti, ki smo poleg policistov, zato smo se velikodušno pridružili gasilcev in reševalcev nenehno na občinskemu projektu opremlja- terenu, smo se člani LD Banja nja Občine Kostel z AED. V ta Loka - Kostel odločili, da bomo namen je bil že v letu 2017 orga- vsaj malo pripomogli k varnosti niziran komercialni skupni lov, občanov in naših članov. izkupiček skupnega lova pa smo, Lovci se pri svojih aktivnostih v obliki donacije Občini Kostel, gibljemo po najzahtevnejših in namenili nakupu AED. Občina odročnih terenih, kjer ni gasilcev, je našo pripravljenost sodelovati reševalcev ali policistov, zato je seveda sprejela z odprtimi roka- precejšnja možnost, da bomo prav mi in v letu 2018 je bil z našimi mi tisti, ki bomo prvi naleteli na donatorskimi sredstvi nabavljen ponesrečenca in mu bomo morali AED, ki je postavljen v Banja nuditi prvo pomoč. Poleg tega Loki in je le nekaj sto metrov od se zavedamo, da so med nami našega lovskega doma. tovariši, ki bi zaradi ostarelosti Zavedamo se, da takšna od- ali zdravstvenih težav lahko po- ločitev ni del našega temeljnega trebovali nujno medicinsko po- Foto: Mladen ml. Koritnik poslanstva, vsekakor pa je ena moč, kar se lahko zgodi na sestan- S pomočjo donatorskih sredstev lovcev LD Banja Loka - Kostel je od oblik sodelovanja z lokalno ku, skupnem lovu ali drugi lovski Občina Kostel nabavila avtomatski eksterni defibrilator, ki je po- skupnostjo, ki so jo opazili tudi prireditvi. Da bi obnovili znanje iz stavljen v Banja Loki in je le nekaj sto metrov od lovskega doma. občani. Upamo, da AED ne bo prve pomoči in vsaj malo izgubili treba nikoli uporabiti. Če pa ga prirojeni strah pred nudenjem po- bo treba in bo komurkoli rešil moči sočloveku, smo že leta 2016 oživljanja pri odraslih in otrocih odličen in izrazili so željo, da bi življenje, smo lovci naredili vse pripravili interno izobraževanje ter uporabi avtomatskega ekster- izobraževanje še kdaj ponovili ter in še več in naša investicija ne članov o prvi pomoči. Glavni pou- nega defibrilatorja (AED). Odziv organizirali dodatno izobraževanje bo zaman. darek je bil na temeljnih postopkih članov na izobraževanje je bil o oskrbi poškodb, ugrizov, strelnih Mladen Koritnik
70 let LD Gabrovka Trebnje lovišči v zakup. Leto Skupna površina lovišča znaša predstavniki sosednjih lovskih pozneje sta se lovski družini zdru- 4079 hektarjev, lovne površine družin, območne lovske zveze, a območju sedanjega lovišča žili in dobili lovišče na območju je 3919 hektarjev, nelovne pa 160 osnovnošolci, učitelji, ravnatelj NLD Gabrovka sta bili leto obeh lovskih družin; novo nastala hektarjev. Lovišče je prostorsko in drugi. Moravški lovski ro- po drugi svetovni vojni ustanov- družina je prevzela ime Gabrovka. v Občini Litija, Šmartnem pri gisti so pred lovsko kočo LD ljeni dve lovski družini. Sedem Zato štejemo za leto ustanovitve Litiji, Mirni in Trebnjem. Spada Gabrovka jubilejno praznova- ustanovnih članov je ustanovilo leto 1947. med srednjegorska lovišča, saj nje začeli z lovskimi fanfarami, LD Sv. Križ. Starešina je po- LD Gabrovka spada v Zasavsko na vrhu Kamnika dosega 776 m člani Lovskega pevskega zbora stal Franc Borštnar, gospodar lovsko območje. Sedež lovske nadmorske višine. Po velikem Zasavje Trbovlje pa so nadalje- Anton Višnikar in tajnik Franc družine je v Moravčah pri delu lovišča vodi tudi pot, ki jo vali z ubranim petjem. Oboji so Štempihar. Nekako ob istem Gabrovki, kjer imajo tudi svo- je opisoval Fran Levstik v zna- sodelovali tudi v nadaljevanju pro- času je bila ustanovljena tudi LD jo lovsko kočo z gospodarski- meniti povesti Popotovanje od grama, ki so ga odlično dopolnili Moravče. Njen prvi starešina je mi in športnimi objekti. V LD Litije do Čateža. učenci Osnovne šole Gabrovka bil Franc Markovič, gospodar Gabrovka sta včlanjeni dve lovki Praznovanje 70-letnice delova- z ubranim petjem zborčka, reci- in tajnik pa Julijan Pavlin. Na in 34 lovcev. Lovska družina de- nja LD Gabrovka je sicer motil tacijami in domiselnimi lovskimi osnovi ustanovnih občnih zborov luje pod okriljem Zveze lovskih naliv, vendar je kljub temu minilo skeči, ki so še posebno navdušili sta obe lovski družini 19. oktob- družin Zasavje. Med članstvom v izjemno prijetnem razpolože- zbrane goste in lovce. ra 1946 dobili od Okrajnega je sicer kar nekaj mlajših, ven- nju. Slovesnosti so se udeležili Predsednik LD Gabrovka Edo izvršilnega ljudskega odbora dar se starost članstva povečuje. številni krajani, navzoči so bili Bučar je v nagovoru lovce in šte-
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 249 LOVSKA ORGANIZACIJA vilne goste spomnil na poslanst- vo, ki ga imajo lovci v sodobnem svetu, na upravljanje z divjadjo in na dejstva, da se lov skozi čas spreminja v vseh pogledih. Tako je opozoril na številčnost posa- meznih vrst divjadi, ki se zmanj- šuje zaradi narave in človekovega učinkovanja, opozoril je na načine lova in na njegov spremenjen so- cialni pomen. Tudi socialni odnosi med lovci in preostalim svetom so se zelo spremenili. »Lova ne moremo obravnavati kot navaden šport, kot si ga na žalost pred- stavlja veliko ljudi. Pravi lov je daleč od tega! Lovci niso sku- Foto: Brane Praznik pina ljudi, ki se lahko zapre v Člani LD Gabrovka ob praznovanju 70-letnice svoje lovske družine svojo dvorano z igriščem in se tam lahko gredo igre po svojih svoje razmišljanje: »Naše ‚igriš- uporabniki naravnega okolja. To prostora. Zato ga moramo upo- pravilih. Potem spijejo še kakšno če‘ je praktično celotno naravno so kmetje, ostalo prebivalstvo, rabljati v smislu trajnostne rabe, pivo in gredo domov,« je še sli- okolje. In to ni samo naše igrišče, gozdarji, planinci, promet ... Vsi se pravi, da mora ostati še za kovito poudaril predsednik LD kjer bi veljala samo naša pravila. skupaj smo, če to hočemo ali ne, prihodnje rodove.« Gabrovka Bučar in nadaljeval Prostor si delimo še z ostalimi samo začasni uporabniki tega Brane Praznik
Življenje v mejicah, in pravilnega ravnanja z mejicami lastniki zemljišč tako ali tako le vrsti državni sektorji kmetijstva, ter upoštevanja remiz za divjad v redko upoštevajo zaradi slabega upravljanja voda, varstva naravne izvrstna knjižica kmetijski krajini. ali nikakršnega ustreznega nad- in kulturne dediščine, gozdarstva Aleksandre Lešnik Pri tem še posebno mislim na zora državnih organov. in lovstva, prostorskega načrtova- določila petega odstavka 32. čle- Knjižica, ki bi ji rad namenil nja, pristojnih inšpekcijskih služb roke sem dobil drobno knji- na Zakona o divjadi in lovstvu nekaj besed, nas s poučnim in ter kot glavni usklajevalec vseh V žico formata A5, ki obsega (2004), ki se nanaša na sekanje, jedrnatim besedilom ter slikov- – Sektor za ohranjanje narave vsega 32 strani in ovitek, katere požiganje ali drugačno uničeva- nimi prilogami poučuje o pravi Ministrstva za okolje in pros- avtorica je Aleksandra Lešnik, nje živih mej, grmišč in s suho vrednosti in vlogi mejic, katere tor (MOP). Žal je že tako, da je z naslovom Življenje v mejicah. zarastjo poraslih površin, ter na grmovne in drevesne vrste rastlin prav od ravnanja posameznikov iz Odločil sem se, da jo bom čim prvi odstavek 33. člena istega so najprimernejše, bralca podrob- vseh omenjenih resorjev odvisen prej prebral in ob koncu branja zakona, ki se nanaša na regulacije neje seznani o rastlinski in živalski ključni uspeh za njihovo ohranitev sem si lahko rekel le: »V majhnih vodotokov in osuševanje. Kaj ta vrstni pestrosti v njih, kaj vse in vlogo. zadevah se lahko skrivajo korist- dobrega mejice še nudijo, kako jih Koristna in poučna publikaci- ne, bogate in poučne zadeve!« je treba pravilno vzdrževati in na ja Življenje v mejicah je nastala Obenem sem se spomnil, kako koncu je avtorica dodala še nekaj v projektu Mej-mo-jih! (nosilec smo lovci desetletja na različne besed o zakonodaji, ki se navezuje projekta je Herpetološko društvo načine opozarjali na pomen remiz nanje. Vendar je tudi ona kritično (Societas herpetologica), partner za malo divjad, živih mej, vetro- napisala, da »imamo predpise, pa Center za kartografijo favne branskih pasov in zarasti vsaj ene ki pa mejicam koristijo bolj na in flore), ki ga sofinancirata Eko strani bregov ob odvodnih kanalih papirju kot v resnici«. sklad, Slovenski okoljski javni za kritje in hrano domorodnemu V kratkem končnem poglavju sklad ter MOP v okviru Javnega živalstvu v kmetijski kulturni knjižice Pogled v prihodnost – razpisa za sofinanciranje pro- krajini. Javno smo kritizirali, ko kako naprej? je v bistvu jedrnat jektov nevladnih organizacij na smo opažali, da so jih pozimi in povzetek vsega prejšnjega pisanja področju varstva okolja in pod- zgodaj spomladi (celo v zakon- in razlag, ki slehernega zainteresi- nebnih sprememb. Pri njenem na- sko prepovedanem času!) lastniki ranega bralca vsekakor prepriča, stanku so, poleg avtoričinega dela zemljišč in kmetovalci sekali in da je mrežna povezava mejic v in mnogih darovalcev fotografij, čistili, da bi pridobili še nekaj kulturni krajini, zaradi vseh nji- k vsebini pomembno prispevali kvadratnih metrov pridelovalne hovih vlog, še toliko bolj zaradi tudi Primož Presetnik, Marijan zemlje in si tako tudi povečali zavzemanja za varstvo biotske Govedič, Franc Rebeušek, Katja kmetijske subvencije. Nekateri Vir: http://www.ckff.si/javno/publikacije/Zivljenje_v_mejicah.pdf Naslovna stran knjižice Življe- pestrosti, res potrebna in da le Pobolšaj in Barbara Zakšek. so bili pri tem tako zavzeti, da nje v mejicah njihovo varstvo, brez ustreznega Recenzijo je opravil prof. dr. so ponekod ob njih in vodnih vzdrževanja, ne bo kaj dosti po- Franc Janžekovič, lektorsko je telesih marsikje preorali tudi dol- magalo. Potrebne so tudi nove gradivo pregledal Henrik Ciglič. goletne poljske poti, ki so vodile določila določajo, ne bom nava- mejice! Oblikovanje in tisk knjižice v do njivskih površin. A bilo je vse jal, saj menim, da lovci to dobro Zaradi v zadnjih letih povečane 3000 izvodih je opravilo pod- zaman, pooblaščene državne in- vemo. Še posebej bi rad poudaril naravovarstvene zavesti v Slove- jetje Trajanus, d. o. o., Kranj, špekcijske službe učinkovitega neupoštevanje dovoljenega ča- niji, manj pa praksi, pri kateri izdajatelj pa je (2018) Center nadzora niso opravljale (ali pa sovnega obdobja za dovoljena kot »priganjalec« pomagajo tudi za kartografijo favne in flore, so ga zgolj simbolično, odzivale omejena vzdrževalna dela (med 1. mnoge naravovarstvene zahteve in Miklavž na Dravskem polju. so se le na posamezne prijave avgustom in 28. februarjem – po priporočila (usmeritve) Evropske Za lovce nadvse koristna knji- naravovarstvenikov in lovskih ču- omejitvah Zakona o ohranjanju unije, ki za pravilno upravljanje žica je širši javnosti na voljo tudi vajev). Kot da se kmetijski lobi z narave pa do 15. marca (?!)), mejic in njihovo varstvo predvide- v elektronski obliki (v pdf forma- zasebnimi kmetovalci vred le po- kar priča tudi o tovrstni neuskla- vajo tudi subvencionirane ukrepe, tu) na naslovu http://www.ckff.si/ smehuje zakonskim določilom, ki jenosti obeh zakonov glede iste je več kot nujno potrebno, da se publikacije.php. so poudarjala nujnost upoštevanja zahteve!), ki ga kmetovalci in zanje enotno zavzamejo v prvi Boris Leskovic
250 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 JUBILANTI
Skromno, tako za lovskega mojstra in postal tudi je v lovski družini opravljal dolžnosti njegove učne ure z velikim veseljem, kot živi vse svo- lovski čuvaj. lovovodje, gospodarja in starešine, saj na njih zaznajo njegovo ljubezen je bogato življe- Tone je že desetletja ugleden lo- bil pa je tudi član gojitvene komisije do narave in skrb za njeno ohranitev. nje, je v družbi vec in funkcionar. V lovski družini Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih Leta 1978 je Franček za prizadevno lovskih tovarišev je soustvaril trden lovski kolektiv in družin (ZLD) Celje. Po vključitvi v delo v lovskih vrstah prejel priznanje na vrhu pri kmeti- ga pomagal povezati v veliko lovsko lovsko družino je začel z vzrejo in Savinjsko-Kozjanske ZLD Celje, leta ji Naveršnik, na- družino. Kot ugleden gozdar z izkuš- vodenjem lovskih psov. Na začetku sta 1977 je bil odlikovan z znakom za slonjeni na po- njami je skrbel za ohranjanje rastišč bila njegova pasja spremljevalca terier lovske zasluge, leta 1982 z redom za bočje njemu pri- divjega petelina in ruševca na po- in jazbečar, sedaj pa je že več kot 40 lovske zasluge III. stopnje in leta 2001 ljubljene Uršlje bočju Uršlje gore, veliko pozornosti je let zvest pasmi nemških prepeličarjev. z redom za lovske zasluge II. stopnje. gore, praznoval visok življenjski ju- namenjal tudi upravljanju z gamsom. Za uspešno in vztrajno delo pri vzreji Zaradi vsega opravljenega dela in vlo- bilej, 90-letnico, naš dolgoletni član V lovski družini je opravljal od- in vodenju lovskih psov je prejel tudi ženega truda smo mu lovski tovariši Alojzij Skerlovnik. govorne naloge: bil je tajnik (1951– kinološka priznanja. leta 2008 podelili častno članstvo v Lojze se je rodil 5. julija 1928 v 1957), gospodar (1957–1961, 1965– Franček je bil gonilna sila pri na- lovski družini. Hudem Kotu v Ribnici na Pohorju, 1967, 1979–1987, 1989–1991), dva stajanju lovske koče, ki so jo gra- Za njegovo uspešno in izredno stro- kjer je preživljal tudi svoje otroštvo mandata je bil član upravnega odbora dili v njegovi rojstni vasi Govce od kovno dolgoletno delo v lovskih vrstah in mladost. Bil je v nenehnem stiku in dva mandata član nadzornega odbo- leta 1965 do slavnostnega odprtja smo mu hvaležni lovci LD Rečica pri z naravo in imel zanjo poseben čut. ra. Z veliko vnemo se je lotil gradnje leta 1985. Po upokojitvi je bil več Laškem pa tudi lovci širšega celjskega Po končani osnovni šoli in vojni vihri in pozneje obnovitvenih del na lovski let gospodar omenjene lovske koče. območja. Naša skromna pozornost ob se je izučil in postal gozdarski tehnik. koči Ošven, kamor je tudi sam rad Mnogo let je Franček prenašal svoje njegovih jubilejih je daleč premajhna Želja po spoznavanju narave in zahajal s svojo družino. V tistem ob- znanje na mlajše generacije – učen- glede na njegovo res uspešno delo. vsega živega v njej ga je izoblikovala dobju je tudi sodeloval pri pripravah na ce bližnjih osnovnih šol iz Sedraža, Franček, ob tvojem življenjskem v človeka s posebnim čutom za okolje praznovanje okroglih obletnic lovske Rimskih Toplic, Rečice in Laškega je jubileju ti želimo še veliko užitkov in odločil se je za vstop v lovske vrste. družine in pri izvedbi lepih naravo- seznanjal z naravo in divjadjo. Odkar v naravi, predvsem pa da bi veder in Redni član LD Prežihovo, Kotlje, je varstveno naravnanih lovskih razstav Savinjsko-Kozjanska ZLD Celje or- zdrav prihajal na druženje z lovskimi postal leta 1963. Od tedaj aktivno ter drugih prireditvah, kot sta družabni ganizira lovske tabore za osnovno- tovariši, ki te zelo spoštujemo, cenimo deluje na področju lovstva. Lovci so večer in jesenski lovi z ženami. Velik šolsko mladino na Šmohorju, je tudi in imamo radi. kmalu spoznali njegovo prizadevno poudarek je dajal spoštovanju lovskih tam nepogrešljiv predavatelj različnih LD Rečica pri Laškem – A. M. delo in pozitiven odnos do divjadi, šeg in navad. tem. Že od nekdaj učenci obiskujejo narave in lovskih tovarišev. Zaradi osebnih značajskih odlik in Lojze je v LD Prežihovo skrbel prizadevanj je bil spoštovani jubilant za številna opravila: sodeloval je pri in lovski tovariš Tone v dosedanji obnovi koče na Ošvenu, skrbel je lovski karieri odlikovan z znakom za urejeno in čisto okolje, saj mu je Lovske zveze Slovenije za lovske V TEM MESECU Janez Kozjek, LD Jošt Kranj zavest o pomenu ohranjanja narave zasluge ter redi III., II. in I. stopnje, PRAZNUJEJO SVOJ Srečko Krampl, LD Kapla in skrb zanjo veliko pomenila, z vso prejel pa je tudi priznanje območne Alojzij Obreza, LD Begunje odgovornostjo je sodeloval tudi pri or- lovske zveze in jubilejni znak za 60 let ŽIVLJENJSKI JUBILEJ* Franc Omerzel, LD Videm ob Savi ganizaciji lovskih prireditev. Njegove članstva v lovski organizaciji. Andrej Oštrbenk, LD Čatež ob Savi pobude so bili izleti in poučni obiski Spoštovani lovski tovariš Tone, 90 let Zoltan Scheck, LD Prosenjakovci članov na raznih lovskih prireditvah. hvaležni smo ti za tvoj prispevek k raz- Mihael Kleč, LD Logatec Mirko Štalekar, LD Mislinja Od leta 1975 do 1987 je bil član voju lovstva ter predanost in podporo Alojz Krapež, LD Javornik Jožef Štihec, LD Lendava disciplinske komisije, od leta 1984 pri dejanjih v korist divjadi in lovcev Ivan Marolt, LD Mozirje Franc Štrucl, LD Leskovec v Halozah do 1992 revirni vodja, od leta 1987 v LD Prežihovo. Ob visokem jubileju Anton Rus, LD Grosuplje Jožef Štupar, do 1991 blagajnik ter od leta 1991 ti izrekamo iskreno zahvalo za delo v Janko Škof, LD Polhov Gradec LD Plešivica - Žužemberk do 1995 upravnik lovske koče. Za preteklosti in najboljše želje za trdno Franc Žakelj, LD Taborska jama Ivan Turk, LD Dreta Nazarje svoje vestno in prizadevno delo je zdravje, osebno srečo in zadovoljstvo prejel znak za lovske zasluge, reda ter nadaljnje dobro počutje v vrstah 85 let 70 let za lovske zasluge III. in II. stopnje zelene bratovščine. Želimo ti, da bi še Milan Cvetko, LD Velika Nedelja Štefan Biro, LD Velika Polana ter jubilejni znak za 50 let članstva naprej sooblikoval razvoj slovenskega Ferdinand Frece, LD Šentjur Franc Blatnik, LD Kočevje v lovski organizaciji in priznanje ob- lovstva in sodeloval pri projektih v Alojz Grlica, LD Prem Bogdan Breznik, LD Trebnje močne lovske zveze. Težko je našteti dobro narave, divjadi in lovstva. Friderik Kramberger, LD Petišovci Slavko Cerovšek, LD Šentjur vse, kar je Lojze storil za našo lovsko LD Prežihovo – M. K. Alojz Muhič, LD Javornik Postojna Anton Črešnar, LD Oplotnica družino in lovske tovariše. S svojo Franc Novak, LD Velika Loka Alojz Fortin, LD Ljubno prizadevnostjo in delom je lahko vzor Osemdesetletnico Gvido Peroša, LD Koper Janez Godina, LD Hotedršica mlajšim generacijam. življenja je pra- Drago Piršič, LD Banja Loka - Kostel Anton Holc, Spoštovani lovski tovariš Lojze, znoval Franc Jožef Pregelj, LD Dole nad Idrijo LD Videm ob Ščavnici in LD Ljubinj hvaležni smo ti za vse tvoje dose- Napret, član LD Livij Ivan Rijavec, LD Trebuša Viljem Horvat, LD Radovci danje delo, predanost in nesebičnost Rečica pri Laš- Ivan Janko Rot, LD Bovec Alojz Kovačič, LD Boštanj v upanju, da boš tako nadaljeval še kem. Rodil se Jožef Šivec, LD Cajnarje Janez Krašovec, LD Kresnice vrsto let. Posebno smo ti hvaležni za je 31. januarja Ivan Trobas, LD Prežihovo Rudolf Lampe, LD Javornik tvoj izjemen in tovariški posluh za 1939 v Govcah Štefan Lovrenčec, LD Mala Nedelja mlajše člane, saj si nas vedno razumel pri Laškem in 80 let Janez Lušina, LD Selca in podprl pri dejanjih, ki so bila v tam delal prve Avgust Bučar, LD Toplice Štefan Majcen, LD Črna jama korist divjadi in lovcem v ponos. Ob življenjske korake. Filip Erzetič, LD Paljevo Janez Merlak, LD Šentjošt tvojem življenjskem jubileju ti iskreno Osnovno šolo je obiskoval v Štefan Fartelj, LD Murska Sobota Franc Nemanič, LD Metlika čestitamo in ti želimo obilo zdravja, Sedražu, šolanje pa nadaljeval na Stanislav Grasselli, LD Oljka Anton Oblak, LD Križna gora dober pogled in prijetno počutje v kmetijski šoli v Šentjurju pri Celju. Anton Jeznik, LD Zeleni Vrh Vuzenica Ivan Ogorelc, LD Dobova naših vrstah. Prvo zaposlitev je dobil v Kmetijski Ivan Kunej, LD Kozje Mladen Petelin, LD Benedikt LD Prežihovo – M. K. zadrugi Rečica. Po njeni reorganizaciji Milan Novak, LD Mala Gora Franc Pintarič, se je najprej zaposlil v Rudniku Laško, Milan Pišek, LD Brezovica LD Dravinja - Majšperk V krogu najdraž- nato pa je do upokojitve delal v takrat Rudolf Saviozzi, LD Hrastnik Zdenko Polič, LD Janžev vrh jih, znancev, pri- na novo ustanovljenem podjetju – Alojzij Sedar, LD Slovenj Gradec Slavko Rebec, LD Javornik Postojna jateljev in števil- Tovarni izolacijskega materiala Laško. Jožef Sterle, LD Gornje Jezero Pavel Sanabor, LD Črna jama nih lovskih to- V njej je Franček, kot ga imenujemo Miroslav Šneler, LD Sinji Vrh Mirko Slemenšek, LD Brestanica varišev je obrnil lovski tovariši, prevzel vodenje pro- Janez Šuštaršič, LD Rakitna Andrej Smrtnik, LD Horjul 90. list v knjigi daje embalaže, ob delu pa je opravil Alojz Turk, LD Starše Emil Starčič, LD Cerklje ob Krki življenja Anton še ekonomsko šolo. Lovci smo mu Peter Stergar, LD Malečnik - Košaki Petrič iz LD Pre- zaupali številne odgovorne naloge 75 let Ivan Šekoranja, LD Bizeljsko žihovo, Kotlje. in dolžnosti. S svojim delom, za ka- Martin Bele, LD Novo mesto Marija Tomazin, LD Kočevje Rodil se je terega je prejel številna priznanja in Jožef Beribak, LD Krško Edo Veselko, LD Moravče 29. julija 1928 v odlikovanja, ter vzornim odnosom do Lovrenc Filip, Janez Wetz, družini, ki je bila zelo povezana z sodelavcev si je ustvaril ugled dobrega LD Strojna Ravne na Koroškem LD Loka pri Zidanem Mostu lovstvom, ki je imelo pri Petričevih kolega in sodelavca, iskrenega prija- Marcus Georgus Fink, LD Trbovlje Anton Zajc, LD Krka dolgoletno tradicijo. Z njim je bilo pre- telja in zaupanja vrednega človeka. Stanislav Gert, Bojan Zgonc, LD Dobrepolje žeto vsakdanje delo, zato ne preseneča, Franček je strasten ljubitelj narave, LD Gaj nad Mariborom Miloš Zupančič, LD Jezersko da se je Tone v lovsko organizacijo zato se je že leta 1965 včlanil v do- Mihael Gorenc, LD Vače Franc Žibert, LD Podkum včlanil že leta 1950 kot pripravnik in mačo LD Rečica pri Laškem. Poleg Andrej Grabrijan, LD Gradac po opravljenem lovskem izpitu leta službe je večino svojega časa namenil Alojz Grobelnik, LD Podvelka Vsem jubilantom iskrene čestitke! 1952 postal njen redni član. Želja po delu v lovski družini, v kateri je bil Adolf Hruševar, LD Trbovlje izpopolnjevanju lovskega znanja je zelo dejaven. Izobrazil se je za lovske- Franc Jordan, LD Otočec *Po podatkih iz lovskega informacijskega bila tako velika, da je opravil izpit ga tehnika, kot član upravnega odbora Alojz Kolbl, LD Videm ob Ščavnici sistema Lisjak
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 251 MLADI IN LOVSTVO
Drugošolci OŠ Stična »Prvič sva videla kuno, zato prvič na obisku pri naju je ta najbolj navdušila. To je res prisrčna manjša ži- lovcih val. Všeč so nama njene bele rugošolci z matične šole OŠ proge.« DStična so v sodelovanju z Nik in Ajda, 7 let LD Ivančna Gorica v okviru dneva dejavnosti, ki je bil v te- kočem šolskem letu, doživeli lovati pri predstavitvi psičkinih zanimiv in poučen naravoslovni veščin, kar je bila zanje izjemna dan. Spoznali so del lovišča, živ- izkušnja. Pred odhodom v šolo ljenjsko okolje divjadi in še vrsto so lovci poskrbeli še za okrepčilo drugih zanimivosti. in posladek. Zahvalili smo se jim Učenci so se z avtobusom od- za gostoljubje, jim skozi okna Foto: Foto: Zvone Lavrič avtobusa pomahali in jim zaželeli peljali do lovske preže v Met- Učenci skupaj z lovci na zanimivi učni poti naju, kjer sta jih pričakala in »dober pogled«. pozdravila lovca Silvo Oven in Učenci so z obiskom lovcev Uroš Hauptman. Pod njunim Gorica in na kratko napovedal doživeli zelo razgiban in poučen »Ko bom velik, bom lovec. vodstvom so si učenci ogledali potek dneva. dan. Ne samo da so poglobili svoje Imel bom svojega lovskega notranjost preže in z daljnogle- Učenci so se skupaj z lovci znanje o živalih in njihovem bival- psa, klobuk in puško.« dom opazovali okoliško pokraji- odpravili na organizirano učno nem okolju, temveč so podrobneje Anes, 7 let no. Plezanje na prežo je bilo za pot, ki je potekala po delu lo- spoznali delo in dejavnost lovcev večino učencev nova in enkratna višča. Na poti je bilo več postaj, ter se seznanili, kako nujno pot- izkušnja. Z nasmehom na obrazu na katerih so bile preparirane opremo in lovskimi trofejami. rebno je njihovo delo za ohranja- so zapuščali lovsko prežo, saj živali. Plankar je na prvi postaji Otroke so najbolj pritegnili raz- nje naravnega okolja. Lahko so je bil za mnoge učence poseben podrobneje predstavil lisico, stavljeni medved, volk in divji spoznali, da delo lovcev ni samo petelin. Medvedov in volčji kožuh lov, ampak tudi skrb za lovišče, so otroci lahko potipali, obenem krmljenje divjadi ter varovanje pa poslušali Ovna in Lavriča, ko življenjskega prostora divjadi in sta pripovedovala, kje so lovci drugih prostoživečih živali. Po uplenili živali in kako je potekalo dogodku učenci še vedno obujajo njihovo prepariranje. spomine na poseben dan, ki so ga Za prijeten zaključek druženja preživeli z lovci, kar dokazuje ne le je poskrbela lovska psička Nubia, to, da so se veliko naučili in novega ki je ob pomoči svojega vodnika spoznali, temveč tudi, da so lovci pokazala, kaj vse zna; je šola- pri njih res vzbudili zanimanje. na, vodljiva, prijazna in izredno Hvala starešini in članom LD spretna pri iskanju in prinašanju, Ivančna Gorica, da so nam pri- kar je tudi dokazala. Posamezni pravili nepozaben dan. učenci so imeli možnost sode- Maja Miklavčič Foto: Foto: Zvone Lavrič Navdušenje nad spretnostmi in sposobnostmi lovske psičke Nubie osebni dosežek priti na njen vrh. Dolgoletni lovec Oven je povedal »Všeč mi je bilo, ko sem nekaj zanimivih podatkov, pred- psički skrila kožuh in sem bila vsem čemu služijo preže, kako navdušena, ko ga je našla. »Le poteka opazovanje divjadi in nam kako lahko tako dobro voha?« v naravi pokazal del lovišča LD Mila, 7 let Ivančna Gorica. Pot smo nadaljevali do lovske nato pa jazbeca. Zanimivosti o koče na Mali Goričici, kjer so bili kuni, divji mački in kragulju je zbrani še drugi lovski tovariši, z otroki delil Zupan, starešina člani LD Ivančna Gorica, in sicer Zaman je opisal sovo in medved- starešina Jože Zaman ter člani jega mladiča, pokazal pa je tudi Brane Zupan, Rudi Janežič, medvedjo lobanjo. Učenci so Jože Plankar, Zvone Lavrič vsem lovcem z zanimanjem pris- in član sosednje LD Šentvid pri luhnili in jim postavljali vpraša- Stični Matej Lah, sicer vodnik nja. Prehode od ene do druge psičke Nubie. V uvodnem na- obravnavane živali so popestrile govoru in pozdravu starešine zabavne uganke, prek katerih so Zamana so učenci dobili vpo- učenci ugibali, katera bo naslednja gled v samo društvo in delo, ki žival, o kateri bodo izvedeli kaj ga opravljajo lovci. Starešina je novega. predstavil delovanje LD Ivančna Preostanek naravoslovnega dne je potekal pred lovsko kočo. »Meni je bila najbolj všeč Tam smo si ogledali hladilnico, nagačena sova. Nisem vedela, namenjeno shranjevanju uple- da sova ne obrača oči, temveč njene divjadi. Pravo bogastvo Vital Šuligoj samo glavo.« pa je v notranjosti lovske koče. Špela, 7 let Še posebno dečki so bili nav-
dušeni nad razstavljeno lovsko Narisal:
252 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 MLAKARICA (Anas platyrhynchos) PREVERI SVOJE ZNANJE.
Koliko tehtata samec in samica? b) Na suhem se naredijo negibne (mrtve), a) To je razmeroma lahka ptica. Samec v medtem ko raca poskuša sovražnika povprečju tehta od 1 do 1,5 kilograma, odpeljati stran od njih tako, da se samica pa do 1 kilograma. pretvarja, da je ranjena. b) To je razmeroma težka ptica. Samec v povprečju tehta od 10 do 15 kilogramov, Ali zna mlakarica leteti in se potapljati? samica pa do 10 kilogramov. a) Da, mladiči vzletijo med sedmim in osmim tednom starosti. Ta vrsta se zna tudi Kolikokrat na leto mlakarica menja perje in potapljati. kako imenujemo ta pojav? b) Ne, ta vrsta ne zna leteti in tudi potaplja
a) Mlakarica se levi, in sicer enkrat na leto. se ne.
b) Mlakarica se goli, in sicer dvakrat na leto. a b, a, b, a, Pravilni odgovori: odgovori: Pravilni Kako poteka izbira partnerja/-ke? a) Pari se med seboj izbirajo in lahko ostanejo skupaj več let. b) Paritve so naključne, samec se pari z različnimi samicami in ne ostane z eno samo.
Kako se mladiči obnašajo ob nevarnosti? a) Oglašajo se na ves glas, a ne znajo pobegniti, zato so lahko tarča kraguljev, lisic, kun … SPOZNAJ ME.
POBARVAJ ME.
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 253 LOV NA ČRKE IN ŠTEVILKE Narisal: Igor Pičulin
udoku (japonsko 数独: sūdoku) je logična Rešitev križanke: Suganka, katere cilj je zapolniti kvadratno mrežo, po navadi velikosti 9 × 9, s števili od 1 do 9. Vsako število se lahko pojavi točno enkrat v vsakem stolpcu, vsaki vrstici in vsakem manjšem kvadratu, velikosti 3 × 3. V mreži so nekatere številke že vpisane. Za rešitev uganke je potre- ben logičen razmislek in malo potrpežljivosti, pri težjih pa tudi ne- koliko kombinatorike oziroma poskušanja in vračanja.
254 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 LOVSKI OPRTNIK Foto: Foto: Miran Krapež Kip Diane in lovca samemu vrhu rezbarjev na področ- V bližnji okolici že stoji nje- našel deblo ustreznih mer. Prva ju oblikovanja z motorno žago. gov izdelek (na tla podrt konj z ovira pri iskanju primernega lesa Vodicah so na dvorišču Ob nabiranju rezbarskih izku- jezdecem, ki ga napada upornik). je povezana s časom, saj mora dre- V tamkajšnjega Bara Marjana šenj se je pogosto prijavil na razna Postavljen je v sklopu spomenika vo, da doseže primerno debelino, v soboto, 2. marca, odkrili kip, tekmovanja in razstave v Sloveniji v Smledniku (spomin na 500-let- rasti kar sto let in več, druga pa je katerega glavni namen je krasi- in tudi v svetu (tako je na primer nico velikega kmečkega upora). primerna rast drevesa (oblikovalcu tev gostišča in je resnično vreden s slovensko ekipo leta 2017 za- Jerič je skupaj z drugimi doma- izdelka lahko bistveno pomagajo ogleda. Idejo je dal Miro Butalič, sedel drugo mesto na svetovnem čimi umetniki sodeloval tudi pri razni prepleti več dreves, ostanki ki je prireditev tudi organiziral. In prvenstvu v lednem rezbarjenju opremljanju otroškega igrišča na vej in strukturne »napake« v lesu, kaj upodablja kip? Boginjo lova na Finskem, leta 2018 pa drugo Starem gradu v Smledniku. ki so nastale v času rasti), kar Diano, ki v spremstvu orla (kot mesto v Harbinu na Kitajskem). Ko je umetnik Jerič razdelal lahko umetnik spretno izkoristi budnega spremljevalca dogajanja Njegovi izdelki so deležni zelo idejo o kipu, povezanem z lov- pri izdelavi kipa. v okolju) podarja lovcu s psom laskavih kritik, v času umetniš- stvom, ki ga lahko vidite na foto- Tovrstnemu ustvarjanju je težko ulovljeni plen – muflona, v ozad- kega ustvarjanja pa je prejel več grafiji, je sledilo iskanje ustrezne- določiti zaključni rok izdelave, ker ju pa je vidna medvedova glava pomembnih priznanj. ga materiala in k sreči je kmalu je odvisen od trenutnega umet- kot spremljajoča senca celotnega niškega navdiha in spreminjanja dogajanja. prvotnih idejnih rešitev prikaza Butalič je tesno povezan z ključnega trenutka, ki naj bi ga umetnostjo – je namreč strasten upodabljal kip. Toda s potrpežlji- zbiralec starin, obenem pa je že vostjo smo le dočakali izdelek, ki več kot 35 let predan lovstvu (v ga je avtor širši javnosti predstavil zadnjih letih je vključen v LD ob slovesnem odkritju. Krvavec). K sodelovanju je pova- Po uvodni pesmi v izvedbi bil priznanega rokodelca in obli- pevskega zbora Biser iz Vodic kovalca v lesu Bogdana Jeriča ter kratkih pozdravnih in uvod- iz Valburge pri Smledniku, ki je nih besedah voditeljice priredit- že večkrat pokazal svoje kipar- ve Irme Bizjak sta častno vlogo ske in rezbarske sposobnosti pri »staroste« ob odkritju prevzela oblikovanju lesenih (in ledenih) organizatorjeva mati Ani Butalič kipov z motorno žago. Čeprav (94 let) in bratranec Ivan Jenko pri spoznavanju rezbarstva ni (89 let), dvigu koprene s kipa bil nikoli vključen v katero od pa so sledili še kratek kulturni utečenih oblik izobraževanja na program, predstavitev Jeriča, iz-
tem področju, so ga njegov na- Foto: Robert Frantar delovalca umetniške stvaritve, in ravni talent, poseben odnos do Od leve: umetnik Bogdan Jerič in lovec Miro Butalič ob kipu blagoslov kipa, ki ga je opravil lesa, ljubezen do vsega lepega in Diane, ki v orlovem spremstvu podarja lovcu s psom muflona, v župnik Pavle Juhant. predvsem smisel za opredmetenje ozadju pa je vidna medvedova glava kot spremljajoča senca celot- Metod Ferbar miselnih predstav zelo približali nega dogajanja.
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 255 LOVSKI OPRTNIK
Kako lovski dom postane Casa Monte pisal bom primer, kako se Olovski dom, zgrajen tudi s prostovoljnim delom, prelevi v Casa Monte. To se je zgodilo na Bovškem, a se verjetno kaj po- dobnega dogaja tudi drugod po Sloveniji … Ko se peljemo iz Bovca pro- ti severovzhodu, lahko ob cesti vidimo veliko tablo, ki vabi na pico v Casa Monte. Če sledimo vabilu, pot z glavne ceste pri- pelje v gostišče, ki je bilo prej lovski dom LD Bovec. Tudi GPS pripelje v Casa Monte in ne v lovski dom … Pred leti, ko sem na prijatelje- vo pobudo postal član LD Bovec, so posamezniki v lovski družini sanjali, da bi zgradili lovski dom. In sanje so začele postajati res- ničnost. Mnogo časa in energije smo porabili za pridobitev loka- Foto: Facebook Lovski dom LD Bovec, širše znan kot Casa Monte cije in komunalno opremljene- ga zemljišča. Tako smo zgradili lovski dom z veliko vnemo in lovski dom postavili muzej zgo- Lenarta, ki je v neposredni bližini, Kako je dandanes? Na zunanjo zagnanostjo ter tudi z mnogo dovine lovstva v Bovcu. V njem tudi Hubertova lovska maša, a stran doma so ponovno obesili urami prostovoljnega dela. Kot bi bil strnjen delček zgodovine udeležila se je je le peščica lov- jelenje rogovje in napis Lovski v marsikateri slovenski lovski lovstva na Bovškem, poudarje- cev. Pred domom smo po skup- dom. V njem pa še vedno visijo družini. Stavbo smo podkletili, no bi bilo večstoletno sobivanje nih lovih imeli pozdrav lovini, slike z motivi, povezanimi s Sočo. da bomo imeli tudi hladilnico in tukajšnjega prebivalstva z nara- večkrat zakusko s prijateljskim Če hočete pojesti pico, vam jo prostor za preglednike.V pritličju vo in povezanost z lovstvom. V druženjem … Občasno smo naredijo, in to dobro. Kaj pa lovci je bil skupni prostor s stranišči muzeju bi hranili tudi tiste poseb- dom oddajali našim članom in in naša dejavnost, povezana z in kuhinjo, v nadstropju pa apart- ne lovske trofeje, ki so bile last zunanjim gostom. Potem pa je v našim lovskim domom? Enkrat maji za lovske goste ter arhiv in lovcev brez lovsko ozaveščenih vodstvu prevladala podjetniška na leto imamo v njem občni zbor, prostor za upravni odbor. Dom naslednikov. Prav take lovske miselnost. Z zunanje stene smo na parkirišču poleg se zberemo smo tudi opremili. V skupnem trofeje namreč pogosto konča- odstranili jelenje rogovje in napis, za pozdrave lovini. A marsikdo prostoru smo po zidu razstavili jo na smetišču – v dobesednem pa tudi druge lovske trofeje. Naš med nami čuti, kot naš dom ne lovske trofeje in lovski koledar, in prenesenem pomenu besede, lovski dom smo oddali v najem in bi bil več naš … Upajmo, da se na zunanjo steno smo obesili jele- včasih v kakšni kleti. Včasih jih podnajemniki so na stene obesili bo uresničila obljuba starejšega nje rogovje in napis, ki je pričal, celo prodajo domačim in tujim fotografije kajakašev in raftarjev lovca, da bo dom postal ponovno da je to lovski dom LD Bovec. petičnežem. po reki Soči ter fotografije z mo- lovski dom. Predlagal sem tudi, da bi v naš Enkrat je bila pri cerkvici sv. tivi ribičev. Janez Kete
Prenova lovskega dejavnostjo), seveda pa je bilo treba kupiti tudi veliko materiala. doma LD Starše Ko zdaj lovci in drugi gostje vstopajo v lovski dom, so zelo a podlagi predloga starešine navdušeni in pohvalijo prenovlje- LD Starše je N Janka Sitarja ni dom, v katerem je po novem upravni odbor sprejel sklep, da predstavljeno 70-letno delovanje bomo prenovili prostore lovskega lovske družine. Pred tem so lovci doma. Obnova je potekala v letu na podoben način prenovili zbi- 2018, zadnja dela v decembru. ralnico uplenjene divjadi, naba- Najprej smo uredili čajno ku- vili novo zamrzovalno skrinjo in hinjo in prostor, kjer se zbirajo ob lovskem domu uredili lovsko lovci po lovu na raco mlakarico nadstrešnico, ki jo uporabljajo ali lisico. Prenovili smo tudi ku- ob srečanjih ali po lovu na sr- hinjo in uredili peč za centralno njad. Seveda ne moremo mimo ogrevanje celotnega lovskega podatka, da smo v bližini lovskega doma. Temu je sledila prenova Foto: Marjan Malek Lovci LD Starše so ponosni na prenovljene prostore lovskega doma. doma v letu 2018 prenovili lov- dvorane, ki sprejme 60 članov, sko strelišče. Strelski referent Vla- in je namenjena za zbore, več- dimir Premzl skrbi za red na ja srečanja in zadnje pogone. V ga doma, kamor smo namestili rešine Sitarja in Avgusta Čižiča, njem, vadba pa poteka vsak če- dvorani smo zamenjali tla, ure- seznam vseh lovcev in starešin upravnika lovskega doma, ki sta trtek popoldan. dili stene ter na novo namestili iz 70-letnega obdobja delovanja opravila veliko prostovoljnih ur Hvaležni smo vsem, ki so ka- razna priznanja in lovske trofeje naše lovske družine. Seveda imajo dela, bila nenehno ob izvajalcih korkoli sodelovali pri prenovi. iz lovišča LD Starše. Zelo lepo svoje mesto tudi lovski prapor in del (s prostovoljnim delom so ve- Marjan Malek, smo uredili predprostor lovske- zastavice. Vse to je zasluga sta- čino del opravili lovci z različno tajnik LD Starše
256 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 LOVSKI OPRTNIK
Reševanje Jenny da če mi bo kdo lahko pomagal, mi bo on. Res sem ga poklical in edno, ko pogledam svojo mu razložil situacijo. Marjan je Včudovito črno nemško terier- samo rekel: »Nekaj bomo zrih- ko Jenny, ki sem jo dobil v dar od tali.« Čez kakšni dve uri me je svojega očeta Ivana Vrhovnika, poklical njegov sin Klemen in znanega koroškega kinologa, se mi obljubil, da bo okoli poldneva spomnim dogodka izpred dobrih z bagrom na Selovcu, da pa ga dveh let, ko bi jo skoraj izgubil, moram počakati pod Čubijem, da če ne bi bilo požrtvovalnih in mu bom pokazal pot. Prav, sem si neustrašnih kolegov »jagrov«, ki mislil, bomo videli. so mi nesebično priskočili na po- Že prej smo s Petrom, ki mi je moč, pa čeprav me nekateri izmed prišel pomagat, in s Tino, ki kljub njih sploh niso poznali. Kot pravi ponedeljku ni hotela iti v šolo, ljubitelji psov so začutili stisko dokler ne rešimo Jenny, očistili tovariša lovca ter mu pomagali pot do lukenj, da bi omogočili pri iskanju in izkopavanju štiri- dostop bagru. Podrli smo nekaj nožnega prijatelja. dreves, seveda v dogovoru z last- Ko pa sem se hotel dogovoriti nikom zemljišča, ter odstranili za plačilo, sem bil deležen stav- skale, hlode in vejevje. ka, ki ga ne morem pozabiti in Okoli dvanajste ure sva šla s mi še vedno zveni v glavi: »Ne Tino čakat stroj. Priznati moram sekiraj se glede plačila, napiši – malo sem dvomil v vse skupaj, članek v Lovca in povej, kako si ampak samo nekaj minut. Izza se počutil. Tudi jaz sem izgubil ovinka se je prikazal tovornjak s psa in ga našel šele po 22 dneh štirikolesnim pogonom, z veriga- vsega shiranega na polici v neki mi na vseh gumah in natovorjenim jami in dobro poznam te občutke.« pettonskim bagrom. Za volanom To je poplačilo mojega dolga. je bil Emir Grabus, sovoznik je Bila je sobota, 21. januarja bil Klemen Vrčkovnik. Priznam, 2017. Lepo zimsko jutro, prejšnje da sem si oddahnil. Prišli smo do dni je zapadlo nekaj novega snega. Samec Foto: Jože kmetije Zdih, se pozdravili, raz- Dan kot nalašč za jago. Pripravil Z bagrom smo v približno eni uri izkopali luknjo kot za temelje hiše, ložil sem jima situacijo in že smo sem svojo »pandico«, vzel tak- približno pet metrov globoko. nadaljevali pot. Obilo težav je bilo rat sedemmesečno psičko Jenny in »hajd« jamarit na Koroški kmeta okoli Selovca, spraševal Selovec. Jenny je bila že nekaj- ljudi, klical Jenny, a brez uspeha. krat z mano in je z veseljem šla Obupan sem odšel domov, kjer v luknjo, je pa kot vsak mlad pes so me spet pričakali objokani dru- imela manjše pomanjkljivosti v žinski člani. Na prigovarjanje poslušnosti. hčerke Tine sva odšla nazaj do Avto sva pustila pri Pelcu in lukenj. Poslušala sva in klicala. šla naprej peš. Pri Mudafu so res Nič. Tina je pogumno zlezla v lisi- obsežne luknje in ko sva prišla čino tako, da je bila cela v rovu in do tja, sva opazila številne lisičje poslušala. Vsa vesela je dejala, da sledi, ki so se prepletale sem in sliši Jenny, ampak komaj … Čez tja. Jenny je takoj pobegnila v čas sem tudi jaz zaslišal komaj lisičino. Potem pa se je začelo slišno cviljenje. Jenny je živa, čakanje. Ni in ni je bilo nazaj ampak ne more ven, je bila moja in po približno dveh urah me je ugotovitev. Skočil sem po kramp začelo malo skrbeti. Začel sem jo in lopato k bratrancu Vladu, vmes klicati. Poslušal sem in čakal. Nič. poklical brata Boštjana in kopa- V bližini sem pustil nahrbtnik, nje se je začelo. Počasi je padla šel domov in se popoldan vrnil, noč in zavedati sem se začel, da a Jenny ni bilo ven. Pred vhode brez pomoči stroja psičke ne bom v lisičine sem nametal svežega odkopal. Čeprav smo skopali pri- snega, da bi videl, ali bo ponoči bližno dva metra globoko luknjo, psička prišla ven, in odšel domov. se mi je zdelo, da nismo prišli Ob prihodu domov so me pričakali nič bližje nesrečni psički. Bila žena Mateja, hči Tina in sin Jošt, je nedelja zvečer in začel sem ki je takrat imel tri leta. Ko sta telefonirati. Koga priklicati na me Mateja in Tina zagledali brez pomoč z bagrom, je bilo moje psičke, sta začeli jokati in tudi Jošt vprašanje. Lisičine so bile malo me je spraševal o Jenny. Pravega pod vrhom Selovca, ceste blizu odgovora nisem imel … njih ni, samo vlaka, gozdna cesta Po neprespani noči sem že do Zdiha pa pogojno prevozna zgodaj odrinil proti Selovcu. Ob oziroma za traktor ali tovornjak prihodu do lisičin sem opazil rah- brez verig na kolesih neprevozna. lo zabrisane sledi, ki so vodile Preklical sem resnično veliko ljudi iz luknje v luknjo in ves vesel in nihče mi ni mogel pomagati. pomislil, da je Jenny zunaj in da Nato mi je bratranec Pep dal je mogoče zašla in ni našla poti številko Marjana Verčkovnika Samec Foto: Jože domov. Tekal sem od kmeta do iz Slovenj Gradca z nasvetom, Nadaljevali smo z lopato. Glavo sem potisnil v rov in Jenny je bila tam.
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 257 LOVSKI OPRTNIK
že s samo vožnjo z gumiranimi kot za temelje hiše, približno pet pa čeprav je bila v jami skoraj tri teljih lovcih, ki so mi kakorkoli gosenicami po približno pol metra metrov globoko. Jenny je bila dni. Vzel sem jo ven in ko sem pomagali: Marjan, Klemen, Emir, snega, ampak Emir je nevšečnosti čisto blizu. Nadaljevali smo z hotel pogledati, kaj je v luknji, je Peter, Pep, Vlado, Boštjan, Ivo … nekako premagal. Čez pol ure smo lopato in takoj smo bili nad ro- skoraj pobegnila nazaj. Luknjo Iskrena hvala vsem. Moja prigoda prišli do lukenj in začeli kopati. vom. Glavo sem potisnil v rov in smo zasuli, zemljišče spravili v se je zaradi nesebične pomoči Imeli smo srečo, da je bila sama Jenny je bila tam. Vsa vesela in prvotno stanje in odšli … tovarišev lovcev končala srečno. zemlja in ni bilo kamenja. Po srečna, ker sem jo našel, popol- Doma je bilo nepopisno veselje, Matej Vrhovnik, kašni uri smo že izkopali luknjo noma nič shirana ali dehidrirana, prav tako pri vseh mojih prija- LD Bukovje Otiški vrh
Ujeti muflon daleč od prvega. V upanju na novo prijetno najdbo sem se ponovno o se konec februarja konča podal v gozd, naletel pa na pre- Klov na muflone, mnogo lov- tresljiv dokaz o neposrednosti in cev začne s sprehodi po odročnih krutosti narave. delih lovišča, kjer se v tem delu Najdba kadavra muflona, ki leta zadržuje jelenjad, seveda v se je ujel na steblo mladega želji, da bi našli sveže odpadel gabra, je namreč preseneče- jelenji rog. nje, ki človeka ne more pustiti Meni tokrat za najdbo roga ni neprizadetega. Lahko sklepamo, bilo treba prav daleč, presenetil da se je zrel muflon v sedmem me je med običajnim sprehodom življenjskem letu z vratom dr- že slabih dvesto metrov od hiše, gnil ob tanko deblo, in sicer s in sicer je ležal povprek na sre- precejšno silo, pri tem pa se je di lovske steze. Moja psička je steblo ujelo med glavo in polža. rog natančno prevohala od vrha Kljub vsem naporom, pri katerih do rastišča, kar dokazuje, da je je popolnoma zgladil dobršen del jelenu odpadel pred nedavnim. drevesnega debla, da bi se rešil, Morda se mi je jelen tako želel mu to ni uspelo. Ujet je ostal zahvaliti za vsakoletno objedanje predvsem zato, ker sta se nje- mladih jablan in murve v mojem gova polža vraščala navznoter, sadovnjaku. torej proti trupu, kar je dobro vid- Prijetno presenečenje me je Žerjav Foto: Srečko no na dlaki na vratu, na kateri je vzpodbudilo, da sem naslednji Lahko sklepamo, da se je zrel muflon v sedmem življenjskem letu z obojestranska zajeda. dan skušal najti še drugi rog, ki vratom drgnil ob tanko deblo, in sicer s precejšno silo, pri tem pa se Srečko Žerjav praviloma ne bi smel biti prav je steblo ujelo med glavo in polža.
Alojz Čas skozi čas lovišče in točno ve, kje je lisičji »štant«, kje bo pritekel zajec ali LD Bukovje - Otiški vrh pa je stečina srnjadi. Marsikateri V imamo nekaj precej zanimi- mlajši lovec bi se ob njem naučil vih članov. Eden izmed njih je veliko uporabnih stvari. tudi Alojz Čas, ki bo letos oktobra Ko smo se nazadnje pogovarja- dopolnil 89 let. Zakaj sem napisal, li, sem ga povprašal: »Lojz, kako da je Alojz ali Rebernikov Lojz, si pa sploh zašel med lovce in kdaj kot ga kličemo lovski tovariši, si prvič kaj ustrelil?« Nekoliko »zanimiv«? Lojz je že več kot 35 hudomušno se je nasmehnil in let priklenjen na posteljo. Poleti odgovoril: »Ko sem ustrelil prvega leta 1981 je doživel prometno srnjaka, še sploh nisem bil lovec. nesrečo in si je zelo poškodoval K nam na Rebernikovo domačijo hrbtenico. Ob novem letu ga z nje- sta popoldan prišla dva starejša govim nečakom Zvonkom vsako lovca z Danijela, Brikl in Jenohet. Pavlič Foto: Zvonko leto obiščeva, da si voščimo vse Očetu sta dejala, da bosta potem Alojz Čas (desno) z nečakom Zvonkom Pavličem dobro v prihajajočem letu, čeprav 'pojagala' srnjaka. Usedla sta se vemo, da bo Lojz naravo opazoval pred našo hišo in oče njima je rokav, da bi ga prebudil. Malo sem To je bilo, še preden sem šel služit le skozi okno svoje sobe. Potem prinesel 'pisker' jabolčnika pa še ga presenetil in bil je rahlo zme- vojsko, star sem bil 16 ali 17 let.« pa se že razplete pogovor in kar enega … Proti večeru, ko je bil den. Pa mu s prstom pokažem na »Pa potem?« sem ga vprašal. hitro nas zanese v naše revirje. čas za lov, sta bila že oba rahlo srnjaka in le pogleda. Pokaže mi »Ko sem odslužil vojsko, sem Lojz je namreč član naše LD v rožicah in začela sta prepevati. na puško in namigne, naj kar jaz se pa včlanil v LD Bukovje. Ko Bukovje - Otiški vrh od leta 1954 Petje in pitje se je zavleklo pozno ustrelim. Vzel sem puško, pomeril sem se poročil in se preselil na in je v lovskih vrstah že 65 let. v noč, tako da z lovom zvečer ni in 'plajsknil'. Srnjaka je samo Primož, sem nekaj let bil tudi Dokler je bil pri zdravju, je bil bilo nič. Kdaj sta šla spat, sploh ne dvignilo in že se je z zadnjimi član LD Muta. Pa spet potem pri zelo aktiven lovec. Vsa leta, ko se vem. Zjutraj pa jaz gledam od hiše močmi pognal po strmem travniku vas, kjer sem še danes«. »Pa tudi ne more več aktivno udeleževati dol proti lipi in vidim Jenoheta, ki dol proti Dravi. Na robu travnika kot lovcu se ti je kaj zanimivega lovov, pa zelo zavzeto spremlja leži v travi, nedaleč vstran v jami je le obležal. Srnjaka sva pobrala pripetilo?« sem ga spodbudil. »Ja, naše delo, predvsem skupne love. pa se je pasel srnjak. Nekaj časa in ga odnesla do naše hiše. Takrat mogoče je zanimivo tudi to, ko Ob najinem obisku vedno nanese gledam, pa ne poči. Sonce se je že se je z drugega konca kmetije sem v Ošlovskem vrhu streljal beseda na kakšen skupni lov in kazalo iznad Kogelskega sedla, pa prikazal tudi Brikl, ki pa ni imel srnjaka. To je kar precej visoko Lojza zanima vse – na katerem sem si rekel, da nekaj ni v redu. lovske sreče. Jenohet ga je malo nad Dravo in prestrelil sem mu »štantu« je kdo stal, kdo je bil v Pohitel sem po drugi jami in se podražil, kako 'jaga', da nič ne prednjo nogo. Srnjak je šel samo pogonu, kaj smo uplenili ... Po toli- priplazil do Jenoheta. Možakar je upleni. Ja, vidiš, midva ga pa navzdol proti Dravi in v vodo. ko letih še vedno zelo dobro pozna kar trdno spal. Pocukal sem ga za imava. To je bil moj prvi srnjak. Dravo je že skoraj preplaval,
258 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 LOVSKI OPRTNIK ko ga je na drugi strani opazil Povedal mi je tudi, kako mu prebudil in da se ne bi prestrašil, je nekaj posebnega. Upam, da se traktorist. Ta je traktor ustavil in je lisica čez noč z listjem zakrila ko bi počilo. No, in že sva imela bova še velikokrat srečala in mi se približal Dravi, da bi srnjaka srno mladico, ki jo je streljal v zvitorepko.« bo povedal še katero zanimivo prijel. Takrat pa se je srnjak obrnil mesečini in je takrat ponoči ni Ko je bil Alojz še doma na dogodivščino, kajti lova takrat in plaval nazaj na našo stran. Ker pobral. Zjutraj se je moral pošteno Rebernikovi kmetiji, ga je strast in danes skoraj ni mogoče pri- je bil že zelo oslabel, se je komaj potruditi, da jo je odkril prekrito do lova zelo prevzela. »Včasih merjati. Kljub že več kot 35-letni pomikal proti železnici, ki poteka z listjem. Pri lovu na lisice je je kar sredi dela odnehal, vzel odsotnosti v lovišču še prav živo malo nad Dravo. Tam ga je opazil večkrat sodeloval tudi mlajši brat puško in odšel na lov,« se spomni vidi vse poti, stečine in »štante« kretničar Pavlič, ki ga je uspel Konrad. Za sedež sta napolnila sestra Ivanka. Po letu 1981 se v lovišču. Čeprav se je od takrat prijeti in zvezati. Po železniškem vrečo s slamo. Ko sta čakala v je za Lojza vse zelo spremenilo. marsikaj spremenilo, se Alojz Čas telefonu je javil v Otiški vrh, da mesečini na skromnejšem »štan- Nesreča mu je omejila gibanje, zelo rad vrača v tisti čas. ima živega srnjaka in že je bil tu« na drevesu, je opazil lisico, ampak še vedno živi z lovom in Danilo Smolar s kolesom pri čuvajnici Jugov ki se je približevala nastavljeni lovci. Tudi tako, da z njim obu- Anzi, zelo zagret lovec. Takrat hrani: »Pogledal sem Konrada, jamo spomine skozi čas, ki ga je štant – stojišče sem mu razložil, kako je potekal ki je sede zadremal na tej vreči aktivno preživel v lovišču in z lov- pisker – emajliran lonec ta lov. Tisti čas ni bilo telefonov slame na drevesu poleg mene. ci. Zelo zanimivo ga je poslušati, plajsknil – ustrelil ali mobitelov in ne avtov.« Rahlo sem ga dregnil, da se je tudi njegov način pripovedovanja
»Lovačka karta za Andolšek zažari v vsem svojem sijaju. Zato Jankota, zanimanje porotnik Lovkina kolumna: ne preseneča, da je dobil ime po iz Velikega Mraševega sreza rimski boginji Maji (imenova- Krškega banovine Dravske. Važi »Čuj, kaj ne bi šla ti med lofce?« ni tudi Maia Maiestas), boginji od 1. januarja 1941 do 31. de- pomladi, topline, radosti in rasti. cembra 1941 za teritoriju cele tega imamo vsi ena- lotimo dela z mladi- Zato je maj tudi prvi najprimer- države.« Do oktobra 2018 sem ko količino – 24 ur mi ter jim posku- nejši mesec, ko mlade lahko pe- bila prepričana, da sem imela na dan, sedem šamo čim bolje ljemo v gozd in jih seznanimo »lovstvo v krvi« samo po oče- dni v tednu. predstaviti lov- z njim in njegovimi prebivalci. tovi strani. Takrat sem bila v Odvisno je, stvo in naravo. Hkrati moramo ta mesec tudi Velikem Mraševem na obisku in katere druge Pri nas celo izkoristiti priložnost ter se v vrtcih pri pregledu starejših fotografij obveznosti kombiniramo in šolah dogovoriti za predsta- smo našli lovsko karto mojega še imamo predstavitve vitve lovstva zadnje šolske dni pradedka. Čeprav sem že prej (družinske, na lovskih ta- v juniju ali pa v prvih jesenskih slišala, da naj bi bil tudi prade- službene, borih z dru- dneh. dek po mamini strani lovec, mi študijske) gimi soupo- nihče ni znal povedati kaj več. in kako si rabniki pro- V maju zažari narava, odpre Ob najdbi omenjene lovske karte bomo raz- stora (gozdar- se lov na srnjaka. Čeprav, če sem bila navdušena in vesela. Kot poredili čas. ji in čebelarji). priznam, odkar sem lovka, so večkrat poudarjam, je eden od Slabi odnosi Narava je pač zame dobili meseci čisto nov po- čarov lovstva tudi družinska tra- – slabi so to- od vseh in prav men. Če sem včasih maja čakala dicija – to, da se lovstvo prenaša liko, kolikor do- je, da to spoznajo na prvomajski izlet na morje, se iz roda v rod. Žal pa nimajo vsi puščaš, da vplivajo tudi mladi. Sicer pa zdaj maja začnejo vstajanja sredi možnosti, da bi lovstvo poznali nate. Drag hobi – na menim, da vse območ- noči in lahkih nog naokrog po že od malih nog. Zato je treba začetku so res nekoliko večji ne zveze lovskih družin pod travnikih in gozdu. Ni lepšega delati z mladimi. Zanimiva bi stroški, potem pa manjši. Pa če budnim očesom matere Lovske prizora, kot je tisti, ko izginja bila anketa z vprašanjem, zakaj primerjamo s katerim drugim zveze Slovenije delajo zelo dobro tema, ko nerazločni obrisi dobi- si se odločil, da postaneš lovec hobijem – vse nas nekaj stane. in kakovostno z mladimi. Kako se jo jasnejšo podobo. Med takimi oziroma kaj ali kdo te je navdušil, A če človeka nekaj veseli in tudi pa vi, v vaših lovskih družinah, trenutki jasnjenja izstopi srnjak. da si postal lovec. izpopolnjuje, je vredno vsakega lotevate dela z mladimi? In ko naravo obsijejo prvi sončni centa. Na zalazu si sam na terenu, žarki in ptički začnejo žvrgoleti Ob tem se spomnim, kako sem kjer v glavnem velja samo en In tu se že porodi novo vpraša- prvo jutranjo pesem … V mojih jaz postala lovka. Čeprav sem zakon – zakon narave. In ob vsem nje: Kako pa vi delate z lovskimi prvih lovskih letih je bilo v obdob- že pri svojih treh letih hodila z buljenju v računalnik in mobilni pripravniki? Nekoč je zelo spošto- ju, ko se je odprl lov na srnjaka, očetovim lovskim klobukom in telefon se oči in tudi um sprostijo van lovski tovariš dejal: »Mene tudi izpitno obdobje. Takrat sem govorila, da sem »gospod lovec«, le v naravi. Ne pravijo zastonj, so gnali, da sem moral delati na študirala kar v gozdu – po cele kasneje pa sem bila večkrat z da zelena barva pomirja. Zato vso moč, jaz pa svojemu lovskemu dneve. Je kdo rekel: »Ah, kaj se očetom tudi na lovu in delovnih tudi organiziramo lovske tabore. pripravniku omogočim tudi to, da pa tam naučiš?« No, ko sem se akcijah, sem postala lovka prav- Zanimivo je, da otroci uživajo v lovi. Zakaj bi ga moral na vso moč učila v gozdu, sem svoje pov- zaprav po zaslugi našega lovca naravi in njenem spoznavanju ter gnati, da se mu že prvo leto vse prečje tistega (4. letnika) letnika Johana. Na tisti marčevski petek jih to veseli. Čeprav vsi mislimo, zameri?« Ravnanje, za kakršno dvignila na 9,89. Kar pa ni slabo. je rekel: »Čuj, pa kaj ne bi šla ti da so dandanes samo ekrani v se je odločil omenjeni lovski to- Narava ti pač nekaj da. Poglejmo med lofce? Kak ne bi.« Potem so ospredju. No, saj so res, a sami variš, omogoči boljše vzdušje in recimo, kako raste rastlina, ki je stvari stekle same od sebe. Če ti je smo krivi, ker mladih ne odpelje- obetaven začetek poti mladega na svežem zraku in izpostavljena nekaj namenjeno in če imaš voljo, mo ven in jim ne predstavimo vseh lovca. Zakaj bi moral nekoga na soncu, ter tista, ki raste v senci, je mogoče doseči vse. aktivnosti. Kar se Janezek nauči, začetku potolči in svoje frustracije v zatohlem zraku. Podobno je to Janez zna! Na naših lovskih »izliti« nanj? Obravnavaj lovske- z ljudmi … Ves dan v pisarni Vprašanje je, zakaj se mladi ne taborih otroci pozabijo na mobil- ga tovariša tako, kot želiš, da bi pusti posledice in spominjamo odločajo za lovstvo. Eni pravijo, ne telefone – ko se pogovarjam on obravnaval tebe. na rastlino v senci. Ko pa gremo da so krivi slabi odnosi v lovskih z drugimi lovskimi tovariši, pa ven, v naravo, zažarimo. Ob vsem družinah, da je to sam prepir, dru- ugotavljam, da je tako tudi dru- In ravno maj je tisti mesec, ko tem vam lahko rečem le: »Dober gi menijo, da je lovstvo drag hobi, god po Sloveniji. Zato je še toliko se lahko lotimo dela z mladimi … pogled in pse na vrvice!« tretji, da mladi nimajo časa. Le- pomembneje, da se lovci resno Zakaj? Maj je mesec, ko narava Maja B.
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 259 LOVSKI OPRTNIK
LOVSKE OSEBNOSTI KAREL VI. in OKUSI NARAVE FRANC I. ŠTEFAN LOTARINSKI Srnji zrezki Strastna lovca in kljucˇna moška z divjimi šparglji v življenju Marije Terezije in rižem Karl VI. je bil drugorojeni sin Leopolda I. in Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške. Rodil se je 1. oktobra 1685, umrl pa 20. oktobra 1740 na Dunaju. Najprej je bil leta 1703 postavljen za španskega kralja kot Karl III., po smrti brata Jožefa I. v letu 1711 pa je postal rimsko-nemški cesar ter kralj Češke in vladar avstrijskih dežel. V letu 1712 je postal ogrski kralj. V zakonu z Elizabeto Braunshweiško-Wolfenbüttelsko je imel štiri otroke, vendar je ostal brez moških potomcev. Z njegovo smrtjo je izumrla moška linija Habsburžanov. Da bi zagotovil dedovanje oblasti tudi hčerki, je v letu 1713 razglasil Pragmatično sankcijo. Z njo je omogočil nasledstvo krone Mariji Tereziji. Večino preostalega političnega delovanja je nato podredil prizadevanjem za priznanje te pravice najprej v deželah, ki jim je vladal, nato pa še v drugih evropskih državah. Cesar Karel VI. je slovel tudi kot strasten lovec in sodi med vladarje, ki so se zapisali lovu ne glede na škodo, ki jo je divjad povzročala obubožanim podložnikom. Ko je Karel VI. leta 1740 zatisnil oči, so si kmetje dali duška: na veliko so začeli preganjati in pobija- ti divjad na poljih in travnikih in posredovati je morala celo vojska. A ne za dolgo, saj jo je Marija Terezija poklicala nazaj in kmetom oznanila, da bo »težave, ki jih je podložnikom povzroči- Vrstni red priprave : la divjad, na njihovo ustrezno prošnjo pomagala odpraviti s pri- Najprej po receptu skuhamo riž in nato spečemo zrezke. mernimi sredstvi«. Cesarskemu vrhovnemu lovskemu mojstru je Za štiri osebe potrebujemo: ukazala, da mora zmanjšati število 50 dag mladega srnjega mesa, narezanega na manjše zrezke lovnih živali, njihovo meso pa šopek divjih špargljev razdeliti med revne prebivalce. 8 dag olja Kot deželna vladarica je prodala 3 žlice moke svoja lovišča na Koroškem in v 10 dag surovega masla in 2 žlici olivnega olja Zgornji Avstriji, dvorne love na žličko soli Tirolskem pa je pustila tamkajš- žličko zmletega popra nji skupnosti z obveznostjo, da lovcev ne smejo odpustiti. Že ½ dl čiste juhe leta 1766 je omogočila, da so noževo konico muškatnega oreščka Dunajčanom dovolili dostop do v: Eva Demmerle, Habsburžani, Vir: Ljubljana Batoni, Pompeo 2014. 1771, 2 žlici kisle smetane Pratra, v katerem si je tako kot Franc I. Štefan Lotarinški je vlad- v preostalih spodnjeavstrijskih ne posle prepuščal soprogi Mariji Zrezke potolčemo, solimo, popramo, na obeh straneh po- Tereziji, sam pa se je raje ukvarjal revirjih lovsko pravico pridržal mokamo in hitro spečemo na vročem olju. Zrezke poberemo s financami in predvsem – lovom. Marijin soprog Franc I. Štefan iz posode in jih položimo na topel krožnik. Iz ponve odlijemo Lotarinški. Njen soprog je bil maščobo, dodamo maslo in olivno olje, zalijemo z ½ dl čiste strasten lovec in lov mu je poleg ukvarjanja s financami pomenil največ juhe, podrgnemo usedlino in počakamo, da zavre. Špargljem v življenju. Rad je sam prirejal velike love in tudi sicer se je izredno rad odtrgamo vrh in jih dodamo v ponev z zavreto juho. Po omaki udeleževal lovskih pohodov. Bil je lorenski in toskanski vojvoda in rim- potresemo muškatni orešček. Kuhamo le nekaj minut, dodamo sko-nemški cesar. Rodil se je 8. decembra 1708, umrl pa 18. avgusta 1765. kislo smetano in po okusu dosolimo. S poroko z Marijo Terezijo je začel habsburško-lotarinško dinastijo. Vse Oleseneli del špargljev prihranimo za pripravo vode, v ka- življenje je bil v senci svoje soproge. Vladanje ga ni zanimalo, ukvarjal se je z denarnimi posli, si pridobil velikansko premoženje in se na veliko teri bomo kuhali riž. V 750 dl vode dodamo žlico soli in ostan- predajal lovskim doživetjem. Kronisti navajajo, da je bil precej meščan- ke špargljev, zavremo in kuhamo nekaj minut ter jih odstra- skega in zelo dobrodušnega značaja, ki je prihajal do izraza tudi pri lovu, nimo. V pripravek vsujemo 24 dag riža, kuhamo 15–20 minut ki mu je bil način sproščanja in uživanja. Še zlasti v loviščih okoli Dunaja. in na koncu zabelimo z maslom, Za barvo lahko dodamo tudi Poleg lova, ki mu je v življenju res veliko pomenil, je ljubil tudi kar- žafranko. tanje in spogledovanje z mladimi damami1. Bil je tudi dober strelec in se je rad udeleževal velikih lovskih pogonov, na katerih so uplenili veliko O špargljih: poznali so jih že v antičnih časih, so samonikla raznolike divjadi. Še posebno rad je lovil v cesarskem lovišču Prater, ki rastlina in rastejo predvsem v Sredozemlju. Pri nas jih pozna- je slovel po bogatih revirjih in mikavnih lovskih vrtovih. Prater so že leta mo več vrst: obmorske, lasaste, ostrolistne in navadne. Zaradi 1162 omenjali kot cesarsko lovišče Habsburžanov. Za meščane Dunaja je zdravilnih učinkov jih uvrščamo med varovalna živila. Imajo bil vstop vanj prepovedan vse do leta 1766. Čeprav je bil Franc I. Štefan diuretični učinek in so odlični za pomladansko razstrupljanje Lotarinški do neke mere lovsko zasvojen mogočnež, pa je bil glede lovske telesa. Vsebujemo tudi vitamine A, C, E in K, že v preteklosti strasti vse kaj drugega kot mnogo kasnejši avstro-ogrski prestolonaslednik pa naj bi veljali tudi za močan afrodiziak. Franc Ferdinand, ki pri lovu ni poznal nobene meje in tudi bore malo lovske etike; večji je bil plen, bolj je bil zadovoljen. A o tem v eni od prihodnjih številk Lovca. Ponudimo z veliko žlico ljubezni in spoštovanja do hrane Pripravil: dr. Marjan Toš in živali! Žan in Eva 1 Eva Demmerle: Habsburžani, Ljubljana 2014, str. 160.
260 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 V SPOMIN
V nedeljskem bil izredno veder, šaljiv in družaben lovski cilj, ampak dogodki, odnosi tem vedno dejal, da Ljubljana še vedno dopoldnevu 9. človek. Kot tak si je s svojo harmoniko in okolje na poti do verjetnega cilja. ve zanj. To je dokaz več, da majhna decembra 2018, mnogokrat prizadeval za kakovostno Njegova izobrazba, profesionalne pozornost človeka razveseli, pa čeprav ko je bila veči- družabno lovsko življenje, v katerega naloge in lovski staž so tvorili izjemno je to samo čestitka naše krovne or- na članov LD smo pritegnili tudi svoje življenjske strokovno in lovsko sožitje, kakršnih je ganizacije. Radenci na lovu, sopotnice. malo v lovskih vrstah. To smo kaj hitro V letu njegovega rojstva so se ro- se je med lovci Kljub visoki starosti je bil še vedno spoznali člani domače lovske družine, dili tudi nekateri pomembni ljudje naše lovske dru- aktiven v lovstvu. Brez njega tudi ni ki smo ga imenovali za predsednika slovenske zgodovine: Ciril Zlobec, žine razširila vest, minila nobena lovska delovna akci- zahtevnega področja lovskega delo- Tone Svetina in še bil lahko naštevali. da nas je zapustil ja. Nikoli ni pokazal, da mu je kaj vanja, medsebojnih lovskih odnosov Ni naključje, da omenjamo Svetino, ki lovski tovariš Ivan Močnik. Da bi pretežko. Čeprav se je zaradi starosti in reševanja zadev (ne)spoštovanja je nekoč zapisal, da je biti lovec častno bila ironija še večja, je lov potekal v odpovedal lovu na srnjad, se je skoraj lovske zakonodaje. Dolga leta, vse do in odgovorno. Tako se je ravnal tudi okolici njegovega doma, na območju, do konca udeleževal vsakega lova na njegove prerane smrti, je bil nadvse naš Anton – bil je časten in odgovoren. kjer sam nikoli ni izpustil lova ali da malo divjad. Še vedno je bil pogosto uspešen predsednik disciplinske komi- V svojih 60 letih lovskega staža je ne bi po lovu k sebi na dom povabil na preži in opazoval divjad in mno- sije naše lovske družine. V vseh letih bil mentor in zgled marsikateremu vseh navzočih na družabno pogostitev. gokrat je potarnal, ko je videl, da je njegovega vodenja se ni zgodilo, da lovcu. Svoje bogate izkušnje je pre- V vrste zelene bratovščine je stopil katera preža v slabem stanju ali da bi primer odločitve komisije, ki ji je našal na mlajše rodove. Uspelo mu leta 1980. Ob včlanitvi ni bil rosno bi bilo treba obnoviti lestev. Posebno predsedoval, doživel pritožbo na višji je tudi nekaj, kar veliki večini lovcev mlad, saj se je rodil 1. junija 1933, ven- nejevoljen je bil takrat, ko katero kr- nivo. To je dokaz njegove poštene ne uspeva najbolje: svojega sina je dar je bil zrel in z jasnimi pogledi na mišče ni bilo založeno. Kljub letom osebnosti in absolutnega spoštovanja vzgojil v pravega lovca – pravičnega, življenje in svoja hotenja v življenju. so mu ostale dobrosrčnost, vedrina lovske zakonodaje. Miri je bil zelo poštenega, častnega in odgovornega. Ker je v naše vrste vstopil po tehtnem in šegavost, zato so ga njegovi lovski spoštovan član lovske bratovščine. V okviru lovske družine je sodelo- premisleku, ne zaradi mladostne hipne tovariši pogosto obiskovali. Takšni rezultati in karierni dosež- val pri vseh projektih, ki so pomembni odločitve, se je že takoj na začetku Lovci LD Radenci smo izgubili ki njegovega dela so pritegnili tudi za zdajšnje delo lovske družine. Skrbel njegovega članstva pokazalo, da je srčnega lovca in čudovitega prijatelja. pozornost Lovske zveze Slovenije je za lovske objekte, lovski dom in oseba, vredna zaupanja, in oseba, na Glede na vse njegove vrline in zaslu- (LZS) in izvolili so ga v Komisijo za ugled lovcev v domačem kraju. Med katero bo v prihodnje lovska družina ge v lovstvu smo ga lovci njegove organizacijska in pravna vprašanja lovci je bil znan po vsej Sloveniji. lahko računala. Čeprav je v začetnih lovske družine želeli letos nagraditi ter ga leta 1993 imenovali za člana Njegova načela pri delu v lovskih letih članstva še stanoval v Mariboru, z imenovanjem za častnega člana. Razsodišča LZS, kjer je uspešno delal vrstah so bila: zmeraj pripravljen po- kjer je služboval do upokojitve, je Žal tega ni več dočakal, saj smo se do leta 2001. magati, prispevati in darovati. vedno našel dovolj časa, da je izvrstno od njega poslovili 14. decembra 2018 Za svoje dosežke pri uresničevanju V lovske vrste je stopil leta 1957; opravil obdobje pripravništva in za- na pokopališču v Radencih. vsebine lovstva v Sloveniji je prejel s težkim srcem smo mu v aplikaciji dostil vsem zahtevam, določenim s Ivan, počivaj v miru. častna priznanja: znak za lovske za- Lisjak označili prenehanje članstva z programom pripravništva. LD Radenci – J. K. sluge, reda za lovske zasluge III. in dnem 9. februar 2019. V lovski družini Kot razumen in zrel naravovarstve- II. stopnje ter jubilejni znak za 40 let je opravljal številne funkcije: bil je nik je nemalo dni prebil v gozdu in na Kako tanka je članstva v lovski organizaciji. kinološki referent, strelski referent, preži, kjer je opazoval divjad. Njegova meja med aktiv- Mirita ni več med nami in lovci naše gospodar in član upravnega odbora. krmišča so bila vedno lepo izdelana na nim življenjem lovske družine že spoznavamo, kakšen Pri opravljanju funkcij v okviru lovske idealnih lokacijah in, kar je bistveno, in smrtjo! To smo privilegij in dodana vrednost je bilo družine je bil vselej odgovoren. vedno pravočasno in pravilno založe- spoznali in stežka njegovo delovanje za nas. Praznina, Za svoje delo je dobil več priznanj na. Največkrat je bil on tisti, ki je svoje sprejeli pretrese- ki je nastala z njegovim odhodom, je v okviru lovske družine. LZS ga je za mentorje priganjal v lovišče. Zaradi ni lovski tovariši nenadomestljiva. Hvala mu za njegov njegovo odgovorno delo odlikovala: z prizadevnosti je tudi v predpisanem našega Mirka dolgoletni prispevek k vzdrževanju znakom za lovske zasluge leta 1989, roku opravil strokovni lovski izpit Vrtačnika - Mi- etičnega in lovskega delovanja v na- z redom za lovske zasluge II. stopnje in tako postal polnopraven član naše rita 3. decembra šem lovstvu. Na naših lovih bomo leta 1995, z redom za lovske zasluge lovske družine. lani, ko smo se na ljubljanskih Žalah pogrešali njegovo fizično prisotnost, II. stopnje leta 2014. Prejel je tudi Glede na njegove značajske last- poslavljali od njega. Še novembrske toda premnogi spomini ob različnih jubilejna znaka za 50 in 60 let članstva nosti in prizadevnost ga je vodstvo brakade so potekale z njegovo prisot- dogodkih, ki smo jih doživeli z njim, v lovski organizaciji. lovske družine kmalu vključilo v nostjo, saj nam je ob začetku zadnje bodo še dolgo ostali v naših mislih Za vse delo, ki ga je Anton opravil sistem upravljanja lovske družine. lovske sezone veselo povedal, da je in pogovorih. v naši lovski družini, smo mu hva- Tako je že šesto leto po vstopu v vrste prišel čas, ko se bo lahko redno ude- Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ležni. Od njega smo se poslovili na zelene bratovščine zaradi svoje načel- leževal tudi njemu tako ljubih skupnih ki jo je tako ljubil. slovesen način z lovskim pogrebom nosti, doslednosti, poštenosti in lovske lovov, ki se jih ni mogel kar nekaj Lovci LD Dole pri Litiji 16. februarja 2019 na pokopališču v pravičnosti postal član disciplinske desetletij. Njegova bogata in nadvse Selnici ob Dravi. komisije, kar je bil kar tri mandatna zahtevna profesionalna kariera mu je LD Boč na Koz- Zahvaljujemo se vsem, ki so mu v obdobja. V tistem obdobju je bil tudi preprečevala, da bi se pogosteje vračal jaku je v drugem življenju stali ob strani, mu namenili član komisije za pripravo praznova- v lovsko okolje, v katerem se je rodil in mesecu leta 2019 nasmeh, stisk roke in prijazno bese- nja 40-letnice lovske družine in kot v katerem je preživel svoja mlada leta. izgubila še enega do. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga član omenjene komisije je sodeloval Žal se mu njegova zadnja velika želja starejšega člana pospremili na njegovi zadnji poti, pri pripravi izjemno lepe, naravo- v povezavi z lovstvom ni uresničila in zelene bratovšči- rogistom Lovske zveze Maribor za varstveno naravnane lovske razstave prerano se je 27. novembra poslovil, ne. Še ne mesec odigrane melodije, gospodu župniku v prostorih lovske družine. Pozneje star komaj 68 let. po dopolnjenem za opravljen cerkveni obred, prapor- je bil član še nekaterih komisij, tri Miri se je rodil 7. septembra 1950 94. letu starosti ščakom, ki so mu namenili zadnji mandate član upravnega odbora, en v čudovitem okolju Dola pri Litiji, v je prenehalo biti pozdrav, in vsem tistim, ki boste v mandat član in en mandat predsednik osrčju gozdov in travnikov, območju lovsko srce Antona Bosilja, ki se je prihodnosti omenjali njegovo ime v nadzornega odbora. Posebno mandat z bogato lovsko tradicijo. Njegov oče rodil 11. januarja 1925. čast njegovega spomina. predsednika nadzornega odbora je bil je bil daleč naokrog znan ljubitelj na- Anton je bil čil in zdrav vse do Naj mu boginja Diana v večnih zanj zelo naporen, saj si je v svojem rave, lovec in izjemen mentor lovske pred petnajstimi leti, ko je doživel loviščih nameni primerno stojišče. mandatu ves čas prizadeval, da bi kulture. Tako je bilo samoumevno, da možgansko kap. Takrat mu je začelo LD Boč na Kozjaku – S. F. K. znotraj lovske družine rešili neka- se bo tudi Miri, ki sta mu bili ljubezen zdravje pešati in pri svojih aktivnostih tera vprašanja in bi lovsko družino do narave in lovska kultura polože- je bil vedno bolj omejen. Ni se vdal; vodili skladno z lovsko zakonodajo, ni v zibelko, mlad vključil v lovske s trdo voljo je spremljal dogajanje v usmeritvami Lovske zveze Slovenije vrste. To se je tudi zgodilo in lani je naši lovski družini, s svojo govorico in v splošno korist lovske družine in praznoval spoštovanja vrednih 50 let je obnavljal dogodke svojih bogatih lovstva nasploh. članstva v naši lovski družini. Njegova dni, preživetih v naravi. Vsako leto V času svojega lovskega udejstvo- osebnost je izoblikovala tudi njegov se je razveseljeval prejetih čestitk vanja je poleg priznanja LD Radenci lovski moto, ki je bil, da ni primaren Lovske zveze Slovenije (LZS) in ob prejel tudi znak za lovske zasluge leta 1993 ter leta 2000 red za lovske zasluge III. stopnje in v letu 2013 še Iz lovskih vrst so za vedno odšli: red za lovske zasluge II. stopnje, ki ga je slavnostno prevzel ob praznovanju Miha Volmajer, LD Kapla, Andrej Kaiser, LD Ruše, svoje 80-letnice. * 6. 11. 1974, † 11. 2. 2019. * 26. 10. 1933, † 4. 3. 2019. Veliko je prispeval tudi k delova- Stanislav Urbas, Milan Vretič, LD Raka, nju in razvoju Zveze lovskih družin LD Gaj nad Mariborom, * 16. 5. 1955, † 8. 3. 2019. Prlekija. Kot pevec si je zadal nalogo, * 25. 9. 1953, † 26. 3. 2019. Stanko Meglič, da bi v okviru lovske družine usta- Justin Podoreh, LD Podbrdo, LD Leskovec v Halozah, novili lovski pevski zbor. Začetki so * 14. 8. 1934, † 5. 3. 2019. * 2. 8. 1948,† 2. 3. 2019. bili sicer obetavni, vendar mu zaradi neaktivnosti nekaterih lovcev ni us- Umrlim časten spomin! pelo uresničiti ideje. Po značaju je
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 261 LOVSKA KINOLOGIJA
Velik uspeh Rezultati slovenskega Dolgonogi goniči vodnika goničev na Dunja Gradaška (kratko- državni tekmi psov dlaki istrski gonič), vzreditelj in vodnik Marko Urigelj – za glasno gonjo SLO, 214 t, I. n. r.; CACT - HR organizaciji Kinološkega (najvišje uvrščen pes); Vdruštva Duga Resa s sosed- Don Gradaški (kratkodla- nje Hrvaške in pod strokovnim ki istrski gonič), vzreditelj in vodstvom kinološkega sodnika vodnik Marko Urigelj – SLO, Velimirja Valje je bila 27. oktobra 203 t., I. n. r.; R. CACT – HR; 2018 v obori z divjimi prašiči Kyt (planinski gonič), LD Srnjak iz Netretića deveta vodnik Ivan Petrina,194 t., Nacionalna tekma psov za glasno I. n. r.; gonjo v delu na divjega prašiča Astor (kratkodalki istr- s podelitvijo kanditature CACT ski gonič), vodnik Željko - HR. Mejaški, 178 t., I. n. r.; Na tekmi sta sodila mednarodna Pipi (planinski gonič), vod- kinološka sodnika Ivica Devčić in nik Željko Požar, 150 točk Dražen Matičić. Prijavljenih je II. n. r. bilo 25 psov, in sicer v treh sku- pinah: dolgonogi goniči (srednji goniči po FCI), kratkonogi goniči in psi jamarji. V času tekmovanja movalca in vodnika lovskih psov je bilo vreme sicer ugodno – ob- sta Urigelj in njegova Dragana lačno, z občasnim vetrom različne lahko slavila, še preden so sod- moči, ki je po mojem mnenju niki razglasili rezultate. Tudi oviral delo sicer že veščih psov. ne zaman! Končni rezultati so Od 25 prijavljenih psov jih je upravičili vsa naša pričakovanja. tekmo opravilo samo devet. Toda Posebna zahvala vsekakor velja vseh devet uvrščenih psov je tek- naši kinologinji in lovki Maji mo končalo z visokimi ocenami: Foto: Maja Bruskole Brunskole za fotografiranje pri- uvrstili so se v I. in II. nagradni Zmagovalca državne tekme na Hrvaškem Marko Urigelj in njegova reditve. Celotna kinološka prire- razred. partnerka Dragana, ki je tudi lastnica psa Dona Gradaškega. ditev in preizkušanje dela psov na Naš dobro znani slovenski ki- divje prašiče v obori sta potekala nolog in vzreditelj kratkodlakih te na tekmovanjih po Sloveniji. izkušnjam Dunje in njenega brata v prijetnem lovsko-kinološkem istrskih goničev iz belokranjskega Po žrebanju štartnih številk je Dona. Marko ju večkrat »belo- vzdušju. Uriglju za tako velik Gradaca Marko Urigelj je na bil Urigelj kar malo slabe volje; kranjsko« imenuje kar »moja ti- uspeh od srca čestitamo vsi slo- tekmovanje prijavil svojo psico izžrebal je namreč zadnjo in pred- gra«! Oba psa odlikujejo vrhunski venski in tudi hrvaški kinologi Dunjo Gradaško in psa Dona zadnjo številko. Dejansko so za nos, ostrina in neverjetna vztraj- ter mu želimo še veliko uspehov Gradaškega, ki sta sestra in brat delo psa razmere veliko slabše, ko nost. In prav to se je pri njunem z njegovimi psi. iz istega legla. Oba sta že pred so pred njim v obori preizkušali delu na tekmovanju tudi pokazalo. Martin Kraševec, tem dosegala vrhunske rezulta- že 23 psov. Toda zaupali smo Kot izkušena slovenska tek- LD Gradac v Beli krajini
Tekmovanje za Pokal sv. Huberta za ptičarje in šarivce prvič tudi v LKD Posavja - Krško an sv. Huberta, zaščitnika Dlovcev, je vsako leto 3. no- vembra. Ta svetnik je tudi zaščit- nik gozdarjev, kinologov, optikov in zdravilec stekline. V našem Lovsko-kinološkem društvu (LKD) Posavja - Krško se je med člani kar nekaj časa porajala pobuda, da bi na našem območju organizirali tekmo lovskih psov in njihovih vodnikov v praktičnem lovu – Pokal sv. Huberta, in sicer za pse iz pasemske skupine pti- čarjev in šarivcev. Prav slednji so bili v Sloveniji na takih tekmah doslej zapostavljeni, saj zanje v preteklosti ni bilo organiziranih Tucovič Foto: Branko tovrstnih uporabnostnih preizku- Zbor tekmovalnih parov pred Pokalom sv. Huberta pred lovskim domom LD Dobova, kjer je bila prestižna šenj/tekmovanj. In prav to nam je uporabnostna kinološka prireditev prvič na območju Lovsko-kinološkega društva Posavja - Krško.
262 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 LOVSKA KINOLOGIJA uspelo v našem LKD organizirati LD Dobova. Vsakemu tekmoval- tekmovala za zmago. Tokratni prvi rezultatov in podelitvi nagrad. 4. novembra 2018 v lovišču LD cu je bil dodeljen povsem enako- »baraž« sv. Huberta, ki je potekal Tako smo v LKD Posavja - Krško Dobova. vreden predel lovišča (revirja) na območju LKD Posavja - Krško, dosegli namen, da tovrstna pre- Povabilu so se odzvali vodni- z zadostnim številom male div- je bil mednarodno obarvan, in stižno-uporabnostna tekmovanja ki ptičarjev in vodniki šarivcev; jadi. sicer sta v njem sodelovala gost niso namenjena izključno le tek- še več, udeleženci so prišli iz Tekmovanje poteka tako, da se z Danske Ib Jacobsen z nem- movanju, ampak tudi pridobi- treh držav (Slovenija, Hrvaška mora vsak lovec - vodnik najprej škim ptičarjem - žimavcem in naš vanju novega znanja in izkušenj, in Danska). Skupaj je na našo na predpisani način predstaviti nadarjen mladi kinolog Boštjan pa tudi spoznavanju dejavnosti pobudo, da bi prikaz praktičnega kinološkima sodnikoma, tudi svo- Lipar, ki je s svojim kratkodla- drugih lovcev - vodnikov lovskih lova – Pokal sv. Huberta – opravili jega psa, lovsko orožje in strelivo, kim nemškim ptičarjem tudi zma- psov obeh pasemskih skupin in prikazali tudi kot motivacijo s katerim bo lovil, ter tudi vso gal. V »bateriji« pasemske sku- (tokrat iz Slovenije, Hrvaške in za spodbujanje drugih vodnikov drugo opremo za pravičen lov. pine šarivcev pa ni imel konku- Danske). za šolanje in pravilno vodenje Šele nato mu sodnika dovolita rence Matjaž Roter, ki je s svo- Poudariti je treba, da je bil lovskih psov ter za pridobivanje začeti z lovom. Tako se je začel jo nemško prepeličarko prikazal odziv vseh udeležencev zelo izkušenj od kolegov iz tujine, kjer vsak nastop – praktičen lov – tek- res vrhunsko lovsko povezano pozitiven. Celotna prireditev je je taka oblika preizkušenj oziroma movalnega para pod budnimi očmi delo. potekala v prijateljskem in res tekmovanj veliko bolj priljublje- obeh sodnikov in v določenem Namen in cilj LKD Posavja - lovsko-kinološkem duhu. Doživeli na in razširjena kot v Sloveniji, času, 15 minut dolgem »turnusu«. Krško je tudi spodbujati mlade smo sicer velik stres ob nenad- sodelovalo 25 vodnikov, in sicer Pri tem sta sodnika v 15 minutah kinologe za sprotno izobraževa- nih in nepričakovanih zelo res- s 16 ptičarji in devetimi šariv- ocenjevala delo – obnašanje lovca nje in pridobivanje izkušenj na nih zdravstvenih težavah naše- ci. Našemu vabilu so se odzvali - vodnika na terenu (ravnanje z raznovrstnih lovsko-kinoloških ga lovsko-kinološkega prijatelja tudi kinološki sodniki iz sosednje orožjem, streljanje, način vodenja preizkušnjah/tekmah. Temu ci- Ljuba Klemenčiča, vendar so mu Hrvaške Nenad Jagodić, Zlatko psa, njegov športni in etični duh lju smo sledili tudi na tokratnem lovski tovariši nesebično in takoj Piteša in Davorin Andrijašević, itn.) in delo psa glede na pasem- Pokalu sv. Huberta. Sodniški zbor priskočili na pomoč. Prisebno in ki so v paru s sodniškimi kolegi iz sko skupino (vodljivost, nos, pre- je sklenil, da bo potek praktičnega požrtvovalno smo mu pomagali Slovenije Antonom Selinškom, iskovanje terena, mirnost ob stre- lova vsakega tekmujočega lov- do prihoda urgentne zdravstvene Goranom Peršinom in Francem lu, pravilno prinašanje itn.). Na ca in delo njegovega psa javno službe in mu tako zagotovo rešili Turnškom sestavljali sodniški koncu »turnusa« sta kinološka komentiral že na terenu. Tako življenje. Pohvaliti moramo tudi zbor in tako na terenu kot tudi sodnika v skladu z določili veljav- se je lahko vsak posameznik ta- popolno logistično pomoč lovcev pozneje med druženjem z boga- nega pravilnika javno predstavi- koj seznanil s svojimi vrlinami iz LD Dobova pod vodstvom sta- timi izkušnjami veliko prispevali la oceno obeh. Glede na število in napakami ter kaj vse mora še rešine Jožeta Lepšine in vodje k novim spoznanjem naših vod- ptičarjev smo na tem tekmovanju izboljšati. Za prve tri uvrščene prireditve Igorja Ogorelca. Kot nikov in gledalcev. lovili v dveh skupinah, t. i. »bate- pare v kategoriji ptičarji in prve vedno nam je z administracijo, Tekmovalci in tudi kinološki rijah«. Zmagovalca iz posamezne tri uvrščene v kategoriji španjeli ki je bila tokrat res zelo obširna, sodniki so pohvalili zelo primer- »baterije« sta se uvrstila v t. i. so sodniki predstavili razširjen zelo pomagala naša kinološka ne in za marsikoga zavidljive »baraž« – tekmovalno končnico/ oziroma podroben opis dela na prijateljica Tina Jež. revirje za malo divjad v lovišču finale, kjer sta tekmovalna para terenu, tudi ob končni razglasitvi Branko Tucovič
PNZ in UP šarivcev nate divjadi, prinašanje zajca, veselje do dela v vodi, prinašanje na Pšati pernate divjadi iz vode, splošna poslušnost, preverjanje strelomir- ovsko-kinološko društvo nosti psa. Ljubljana in LD Pšata sta L Vseh pet nemških prepeličarjev 13. oktobra 2018 že tradicionalno je preizkušnjo uspešno opravilo, organizirala to prireditev v lovišču vendar je le ena psička, komaj omenjene LD. Zjutraj so se zbrali sedemmesečna Ajna, preizkušnjo pri Gostilni Mngan v Domžalah. opravila odlično s I. nagradnim Na preizkušnjo je bilo prijavlje- razredom (161 točk). Sodnikoma nih sedem psov – pet nemških je pokazala vrhunsko delo za svo- prepeličarjev in dva špringer jo starost, pa tudi izjemno po- španjela. Sodila sta kinološka slušnost in odličen nos. Preostali sodnika Zvonimir Poznik (tudi psi so preizkušnjo končali z II. predsednik Državne vzrejne ko- nagradnim razredom, kjer je pri misije za šarivce) in Jože Vester, rezultatih odigrala največjo vlogo Foto: Marijan Likar ki sta tekmovalne pare razdelila disciplina glasna gonja. Če je Jack med prinašanjem pernate divjadi v dve skupini. Po jutranji kavi in ocena te discipline nižja od 4, psi zboru sodelujočih je prva sku- preizkušnje ne morejo opraviti s naravnih zasnov (PNZ), obe s za šarjenje in t. i. grmarjenje. pina odšla opravljat vlečke z dla- I. nagradnim razredom. I. nagradnim razredom. Če pes Divjad morajo glasno goniti, po kasto in pernato divjadjo, druga Pri špringer španjelih na pre- glasno goni parkljasto divjad, je uspešnem strelu pa malo divjad pa je opravljala disciplino »glasna izkušnji preizkušajo nekoliko določen faktor za glasno gonjo tudi poiskati in prinesti vodniku. gonja«. drugačne discipline: nos, glasna nižji kot pri gonji zajca. Prinašanje Sicer so bile razmere za pse dokaj Pravilnik za preizkušanje nem- gonja zajca, glasna gonja parklja- pernate divjadi je pri tej pasmi ne- zahtevne: visoka vlažnost in meg- ških prepeličarjev določa vse po- ste divjadi, volja za delo po sledu, obvezno. Če pa se vodnik vseeno la, ki se kar nista dvignili tudi do drobnosti za take preizkušnje, zato zanesljivost na sledi, način iskanja odloči opravljati tudi to disciplino, razglasitve rezultatov. Delo psov jih ne bom opisoval. Omeniti pa – zasnove za šarjenje, veselje do lahko pes konča preizkušnjo z je bilo dobro, posamezni vodniki je le treba, da sodniki pri vzrejni vodnega dela, splošna poslušnost višjim številom točk. Špringer bi morali kanček več pozornosti preizkušnji, ki jo tudi najpogosteje in vodljivost, prinašanje perna- španjeli so redkeje zastopani nameniti le vajam v poslušnosti opravljajo lastniki prepeličarjev, te divjadi (neobvezno), preizkus v lovskih vrstah, pa vendar so psov. Sicer pa so bile naravne ocenjujejo naslednje discipline: strelomirnosti. šarivci te pasme pri lovu na malo zasnove psov za delo odlične. nos, glasna gonja, volja za delo Obe špringer španjelki sta si- divjad zelo uporabni. Tomaž Dajčar po sledu, šarjenje, prinašanje per- cer odlično opravili preizkušnjo V praksi šarivce uporabljamo
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 263 MALI OGLASI
Orožje in lovska optika Prodam dve repetirni risanici CZ, obe s str. daljnogledom: kal. . Prodam tricevko, kal. 16-16/8 x 30-06 in kal. 8 x 57 IS. Tel.: 031/ 57 R-360, starejše izdelave, nezna- 731-345. ne znamke, glava in stranske plo- šče gravirane (podnožje Suhlove Prodam kombinirko ČZ, mod. montaže), z naprožilom, ima stran- 502, kal. 12/7 x 65 R; repetirno ska ušesa (grenerjev zaklep). Cena: šibrenico Remington 870, kal. 600 €. Tel.: 051/600-422. 12; repetirno risanico Sako, kal. .222 Rem., in češko polavtomat- Prodam več delujočih in zanimi- sko puško, kal. .22 Win. Mag. vih starinskih oz. trofejnih pušk Tel.: 030/692-159 (popoldne, po za zbiratelje. Tel.: 041/621-338. 17. uri). Prodam repetirno risanico Prodam Expres Merkel BDB B3, Foto: Foto: Miran Krapež Sako 85 M, kal. 9,3 x 62, s str. kal. 8 x 57 IRS - 8 x 57 IRS, z ori- daljnogledom Zeiss Duralit, 3–12 ginalno montažo ter str. daljno- x 50, z rdečo piko in 50 kosov gled Docter, 1–4 x 24 (4-0), v Predvidena legla lovskih psov streliva FOX. Tel.: 031/633-992. izvedbi Jagd. Cena: 3.500 €. Tel.: Prodam bok šibrenico Baikal, 041/490-187. Jack russel terier (SLRJRT): Podgorje 127, kal. 12/12. Cena: 200 €. Tel.: 040/ Ugodno prodam nov, neuporab- O: 5/II, m: 4/II, 28. 2. 2019. 2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu. 722-224. Stanislav Lihtenvalner, ljan revolver, kal. .454 Casull-45 Ilovci 15, 2275 Miklavž pri Ormožu. Bavarski barvar (SLRBb): Prodam repetirno risanico Heym LC, cev 6,5‘‘, inox, primeren za Tel.: 031/674-629. O: 5/I, m: 5/I, 24. 4. 2019. SR-21, kal. 6,5 x 55 SM, z montažo iskalca ranjene parkljaste divjadi Jure Pagon, 30 mm in dvogled Docter, 8 x 42 in velikih zveri (E/0 = 400 J do 2600 J). Revolver je kupljen v Slo- O: 5/I, m: 5/II, 10. 5. 2019. Godovič 118, 5275 Godovič. ED. Tel.: 041/680-138. veniji. Tel.: 031/296-046. Janko Ferjan, Tel.: 041/693-801. Prodam boroveljsko kombinirko Triglavska ul. 7, Ribno, 4260 Bled. (izdelek J. Koschat), kal. 20–6,5 × Prodam revolver Super Red- Tel.: 041/600-391. Slovaški gonič (SLRSK): 57 R, z menjalnimi cevmi, 20-20, hawk, kal. .44 Mag., malo uporab- O: 5/I, m: 4/I, 15. 5. 2019. in strelnim daljnogledom, 4 x 32. ljan, kot nov, zraven imam za pod Nemški lovski terier (SLRLt): Borut Mušič, Tel.: 041-257-380. pazduho ročno izdelan usnjen tok po meri revolverja in nekaj streliva. O: 5/I, m: 5/I, 15. 5. 2019. Plešivo 56, 5212 Dobrovo. Prodam repetirno risanico: (iz- Anton Špeglič, Tel.: 031/370-884. Cena: 1.150,00 €. Tel.: 041/621- delek Fanzoj) Borovlje, kal. 7 x 64 338. Za Savo 16, 1430 Hrastnik. – osmerokotna cev, s str. daljnogle- Tel.: 040/750-504. Posavski gonič (SLRGp): dom Kahles Helia C, 3–12 x 56, in Prodam boroveljsko kombinir- O: 5/I, m: 4/I, 17. 5. 2019. repetirko Bock - Kranj, kal. 6,5 x ko, izdelek Sodie, kal. 16/7 x 65 R, Resasti jazbečar (SLRJr): Primož Delošto, 57, str. daljnogled Zeiss Diatal Z, odlično ohranjena. Cena: 1.200 €. O: 5/I, m: 5/I, 3. 5. 2019. Koštabona 69 a, 6274 Šmarje. 6 x 42 MC. Tel.: 041/735-787. Tel.: 041/887-502. Boštjan Bergant, Tel.: 041/473-060. Prodam kombinirko Merkel Prodam odlično ohranjeno bo- Loke 34, 1219 Laze v Tuhinju. (2010), kal. 12/7 x 65 R, s str. dalj- roveljsko bokarico, kal. 16/7 x Tel.: 031/681-698. Nemški kratkodlaki ptičar nogledom Zeiss Victory Diavari, 65 R, z dvema str. daljnogledoma (SLRNkp): 1,5–6 x 42; repetirko Blaser R-8, (8 x 56 in 6 x 42) Zeiss. Puška O: 5/I, m: 5/I, 23. 5. 2019. O: tuj plemenjak, kal. . 270 Win., in menjalno cev, je izdelek J. Fanzoja. Ima boga- Mirko in Gorazd Slemenšek, m: 5/JZP, 25. 4. 2019. kal. .243 Win. (lahko z optiko ali to gravirani dolgi stranski plošči Dolnje Brezovo 33, 8283 Blanca. Boštjan Plaznik, brez); repetirno risanico Sauer in vdelano shrambo za naboje v Tel.: 041/423-917. Stranske Makole 5a, 2321 Makole. 100, kal. .223 Rem. Vse orožje je kopitu. Cena: 2.200 €. Tel.: 040/ Tel.: 041/753-877. zelo dobro ohranjeno in vzdrževa- 770-433. Brak-jazbečar (SLRBj): no. Tel.: 041/373-701. Prodam lovski puški: repetirno O: 4/I, m: 5/II, 19. 3. 2019. Nemški žimavec (SLRNŽ): Prodam nočni daljnogled, mo- risanico Brno ZKK 600, kal. 7 x 64 Anton Kraševec, O: 4/JZP, m: 4/VUP, 10. 5. 2019. del NVRS 2,5 x 50, beloruske izde- (cena: 200 €) in češko bokarico Zagaj pri Ponikvi 17 b, Štefan Hoheger, lave. Tel.: 041/763-789. (novejšega tipa – risana cev je 3232 Ponikva. Murski Črnci 53 c, 9251 Tišina. spodaj!) CZ 2 CPL, kal. 16/5,6 x Tel.: 041/574-703. Tel.: 041/200-132. Prodam novo bok šibrenico 52 R, z menjalnimi cevmi 16/16 Merkel, kal. 12/12; češko kombi- (cena: 400 €). Tel.: 040/770- O: 4/II, m: 5/I, 21. 4. 2019. Pprinašalec Chesapeake Bay nirko Super Brno, kal 12/7 x 65 433. R, z menjalnimi cevmi, 12-12, in s Boštjan Golob, (SLRCBR): Prodam krogelne naboje: 40 Samostanska ulica 13, O: tuj plemenjak, m: 5/II, 14. 5. 2019. str. daljnogledom Meopta - Arte- mis, 3,9 x 42; repetirno risanico kosov, kal. .308 Win., 10 g, Dia- 2360 Radlje ob Dravi. Barbara Horvat, mond-Norma in 20 kosov kal. 7 Tel.: 040/124-577. Dolenje Selce 17, 8211 Dobrnič. CZ, 8 x 57, s str. daljnogledom in malokalibrsko puško (rusko) s x 57 Nosler 9,1 g. Tel.: 041/844- Tel.: 031/485-698. str. daljnogledom, 6–12 x 44. Vse 662. O: 4/I, m: 4/II, 23. 4. 2019. puške so v odličnem stanju. Tel.: Franc Sterle, Angleški kokeršpanjel (SLRKš): 031/250-030. Kozarišče 18 a, 1386 Lož - Stari trg. O: 5/I, m: 5/I, 17. 3. 2019. Lovski psi Prodam strelni daljnogled Swa- Tel.: 051/650-704. Milan in Tatjana Kranjc, Za paritev ponujam pleme- Zrkovska c. 174 a, 2000 Maribor. rovski, 8 × 56, dobro ohranjen, križ A1, primeren v slabi vidljivosti, do- njaka, kratkodlakega istrske- Brandl brak (SLRBrb): Tel.: 041/553-919. ga goniča. Ima odlično teles- O: 5/I, m: 4/I, 30. 4. 2019. dano vse za Suhlovo montažo. Tel.: 041/377-919. no oceno, opravljen PNZ (I. na- Danijel Bradelj, Nemški prepeličar (SLRPr): gradni razred). Je izvrsten gonič Zarečje 50, 6250 Ilirska Bistrica. O: 5/II, m: 5/I, 22. 2. 2019. Ugodno prodam naboje, kal. male in velike divjadi. Tel.: 031/ Tel.: 031/754-397. Vinko Otorepec, .30-06 (11,7 g), Winchester Fail 531-933. Vrbje 10, 3310 Žalec. Safe Monolit (ABC,) po 1,5 € za Prodam nemško ptičarko - ži- O: 4/I, m: 5/I, 6. 5. 2019. Tel.: 041/809-143. kos in nov strelni daljnogled mavko, staro eno leto. Tel.: 031/ Docter, 1,5–6 x 42 (499 €). Tel.: Dušan Dojčinovič, 508-932. Rašica 29, 1315 Velike Lašče. O: 5/I, m: 5/I, 2. 4. 2019. 031/014-448. Tel.: 041/879-765. Jože Harastija, Prodam kombinirko Blaser 97, Prodam leglo nemških goni- čev (14. 4. 2019), odličnih staršev. Sv. Ožbolt 4 a, 4220 Škofja Loka. kal. 20 Mag./.308 Win., s str. dalj- Tel.: 031/704-894 (Tone). Beagle (SLRBig): Tel.: 031/246-591. nogledom Zeiss, 2,5–10 x 50, in O: 4/I, m: 4/II, 22. 4. 2019. repetirno risanico, kal. .223 CZ Prodam dva mladička pasme Jožef Kamnik, Kinološka zveza Slovenije (izvozni model), s str. daljnogle- istrski resasti gonič z rodov- dom. Tel.: 041/773-344. nikom, odličnih delavnih staršev.
264 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 Stara sta dva meseca in pol. Tel.: 041/228-592. MAJ Datum Luna Sonce zora/mrak (navt.) vzide zaide vzide zaide začet. konec Drugo 1. Sr 4:45 16:25 5:49 20:10 4:36 21:24 2. Če 5:07 17:27 5:48 20:11 4:34 21:26 Broške, gumbi, prstani in uha- 3. Pe 5:30 18:33 5:46 20:12 4:32 21:27 ni iz rogovja – izdelki umetnostne 4. So 5:55 19:39 5:45 20:14 4:30 21:29 obrti. Franc Barbič, Verje 53, Med- 5. Ne 6:22 20:48 5:43 20:15 4:28 21:31 ● 6. Po 6:53 21:56 5:42 20:16 4:26 21:32 Ponovljeni javni poziv vode. Tel.: (01) 362-12-30; 031/ 7. To 7:30 23:04 5:40 20:17 4:24 21:34 770-675. 8. Sr 8:16 ------5:39 20:19 4:22 21:36 Lovska kultura 2019 9. Če 9:10 0:07 5:38 20:20 4:21 21:37 Kupim ali zamenjam lovsko 10. Pe 10:13 1:04 5:36 20:21 4:19 21:39 literaturo od leta 1910 do 1946 11. So 11:22 1:52 5:35 20:22 4:17 21:41 Dodelitev pomoči programom in projektom skupin ter in vse lovske knjige, ki so izšle do 12. Ne 12:36 2:34 5:34 20:24 4:15 21:42 ◐ tega leta. Tel.: 051/611-377. 13. Po 13:51 3:08 5:32 20:25 4:14 21:44 posameznikov, delujočih na področju lovske kulture 14. To 15:06 3:38 5:31 20:26 4:12 21:46 Kupim odpadle veje jelenjega 15. Sr 16:21 4:06 5:30 20:27 4:10 21:47 Komisija Lovske zveze Slovenije (LZS) za lovsko kulturo in rogovja. Tel.: 031/435-932. 16. Če 17:35 4:33 5:29 20:29 4:09 21:49 17. Pe 18:49 5:01 5:28 20:30 4:07 21:50 odnose z javnostmi bo maja 2019 na spletni strani Prodam valilna jajca fazanov 18. So 20:02 5:30 5:27 20:31 4:06 21:52 ○ www.lovska-zveza.si objavila ponovljeni javni poziv in rac. Tel.: 041/717-464. 19. Ne 21:12 6:03 5:25 20:32 4:04 21:54 20. Po 22:18 6:40 5:24 20:33 4:03 21:55 Lovska kultura 2019 za dodelitev pomoči programom in Prodam poljske (divje) zajce 21. To 23:17 7:23 5:23 20:34 4:01 21:57 projektom skupin in posameznikov, ki delujejo na področju iz vzreje (plemenske iz leta 2018 22. Sr ------8:13 5:22 20:35 4:00 21:58 lovske kulture. in mlade iz leta 2019) po ugodni 23. Če 0:08 9:07 5:21 20:37 3:58 22:00 ceni. Tel.: 040/503-781. 24. Pe 0:51 10:05 5:21 20:38 3:57 22:01 25. So 1:27 11:05 5:20 20:39 3:56 22:03 Pomoč je namenjena organizaciji kulturnih dogodkov (jubilejni Prodam povsem nov lovski kroj 26. Ne 1:58 12:07 5:19 20:40 3:55 22:04 ◑ koncerti, predstave, razstave, projekcije in druge javne kulturne za približno 190 cm visoko osebo. 27. Po 2:25 13:08 5:18 20:41 3:53 22:06 Poleg tega podarim veliko lov- 28. To 2:49 14:10 5:17 20:42 3:52 22:07 prireditve), ki jih pripravlja in izvaja kulturna skupina ali skih oblačil. Tel.: 041/630-919. 29. Sr 3:11 15:13 5:17 20:43 3:51 22:08 posameznik na nepridobiten način, in so v interesu lovske 30. Če 3:33 16:17 5:16 20:44 3:50 22:10 organizacije, ter za izvajanje skupnih programov kulturnih skupin Prodam terensko vozilo Toyo- 31. Pe 3:57 17:22 5:15 20:44 3:49 22:11 ta Cruiser D, 2004, prevoženih na ravni regije. 18.200 km. Tel.: 041/844-662. kamero s funkcijo pošiljanja fo- Celotna vsebina javnega poziva z obrazci za prijavo in merili Prodam terensko vozilo Mitsu- tografij na telefon ali računalnik. bishi pahero pinin, 1,8, bencin, za dodeljevanje pomoči bo dostopna na spletni strani 12MP, nevidna IR-bliskavica, odlič- www.lovska-zveza.si in na sedežu Lovske zveze Slovenije, 84 kW, letnik 2005, prevoženih ne fotografije in zanesljivo delova- 114.000 km, registriran do 14. 1. nje. Tel.: 041/353-319. Župančičeva 9, Ljubljana (vsak delovni dan med 9. in 12. uro). 2020. Tel.: 041/377-919. Prodam novo, nerabljeno ovrat- Kupim omaro za orožje, do pet Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01)24-10-916. nico za šolanje psov. Vodotesna kosov. Tel.: 041/832-189. in z dometom do 1000 metrov. Prodam novo, nerabljeno lovsko Tel.: 041/353-319. Komisija LZS za lovsko kulturo in odnose z javnostmi
Sable antilopa: odstrel že za 2.990 €! Z nami na safariju v J. Afriki Južna Afrika: 10-dnevni safari v 6 dneh lova z odstrelom 6 vrst divjadi, vsemi prevozi, tudi letalskim iz Ljubljane, za 3.990 €. Termin: 20.–29. 8. Za prijave do 15. 5. je odstrel trofejnega oriksa ali zebre gratis! Slovenija: lov in odstrel srnjaka za 350 € v pavšalu. Kanada: 6 dni lova z odstrelom črnega medveda za 3.500 €. Lov skupine v našem spremstvu: 16.–23. 6. Rusija: 6 dni lova za 1.990 € na evropskega losa v ruku od 23. do 30. 9. Plačilo po odstrelu: trofeja teže do 10 kg = 2.500 €, 14 kg = 3.700 €. Kozorog v Kirgiziji: 5 dni lova za 3.500 €, odstrel kozoroga, ne glede na trofejno vrednost, je 3.000 €. Volk je gratis! Krompirjeve počitnice na Mavriciju: 3-dnevni lov z odstrelom rusa jelena v zlati medalji za 2.990 €. Možnost ribolova na tuno in marlina.
Pasat, d.o.o., Dolenjska cesta 11, 1000 Ljubljana www.pasat.si > [email protected] > tel.: 01 428 37 40 > GSM: 041 728 143
Slavnostne lovske kroje, srajce (tudi z dolgimi rokavi), telovnike, plašče hubertus in pelerine izdelujemo po meri. www.krojastvo-rozman.si e-pošta: [email protected]
Lovec, CII. letnik, št. 5/2019 265 Oglasi niso lektorirani.
266 Lovec, CII. letnik, št. 5/2019