Ste Že Uporabili Ponovni Zagon? Uporabniki So Nenehno V Najrazličnejših Zagatah, Zaposleni V Podpori Pa Preobremenjeni

Infrastruktura kot storitev »pod lupo« • E-uprava po avstrijsko • Prihaja Windows 8 • Pomnilnik v oblaku • Uvajanje ITILA v podjetju • Intervju: Ian Thain, mobilni evangelist

NOVE TEHNOLOGIJE ZA POSLOVNI SVET Poletje 2012 / 5,90 € www.monitorpro.si

Ste že uporabili ponovni zagon? Uporabniki so nenehno v najrazličnejših zagatah, zaposleni v podpori pa preobremenjeni. Gordijski vozel, ki ga preseka samo učinkovito in stroškovno smiselno zasnovana služba za podporo uporabnikom. Kako do nje?

02/12 BESEDA UREDNIKA

Hudi časi, vedro čelo

Tik preden smo zaključili redakcijo, smo lahko znova zmajali z glavo ob lagodljivost pri projektih predstavlja dober model za novici o vnovičnem upadu trga IT-storitev v Sloveniji. Ta se namreč vleče slovenska podjetja. Med sodobne metode v mene- že tretje leto zapored. Zmanjšani IT-proračuni in zato pomanjkanje velikih džmentu sodi tudi »gamification« oziroma igrifika- projektov so med poglavitnimi krivci, da stopicamo na mestu. cija, trend ki ga na zahodu s pridom uporabljajo za spodbujanje zaposlenih in privabljanje strank. Za vas smo še pregledali, kako se razvija ponudba trgovin za ima novica – kot vsaka stvar na tem svetu – poslovne aplikacije ter raziskali praktično vrednost tudi pozitivno plat: analitiki so ocenili, da pomnilnika v oblaku v poslovnem okolju. so zaradi presežka ponudbe stranke dobile Intervjuvanec je tokrat Ian Thain, človek, ki je prak- močnejša pogajalska izhodišča. Podjetja se tično že vso kariero predan mobilnosti. Z njim smo se Aborijo za vsak posel in posledice bodo najverjetneje pogovarjali o tem, kje tičijo vzroki za strahove vodstev vidne v nižjih cenah, krajših časovnih rokih in bolje podjetij in kje povsem praktične ovire, da se ta sicer opravljenih projektih. Pod črto pa v večji konkurenč- obetavni trend ne razmahne, kot bi pričakovali. nosti, o kateri tako radi govorimo. Pa seveda še beseda ali dve o tehnologijah. Po sko- O storitvah, in sicer ponudbi infrastrukture v raj letu dni smo malce bolj poglobljeno prebrskali oblaku, pišemo v naši tokratni rubriki Pod lupo. nova Okna. Tisti, ki še razmišljate o primerni rešitvi

» Podjetja se borijo za vsak posel in posledice bodo najverjetneje vidne v nižjih cenah, krajših časovnih rokih in bolje opravljenih projektih. Pod črto pa v večji konkurenčnosti, o kateri tako radi govorimo.«

Namreč tudi tako, da se infrastrukturo najame in jo za varnostno kopiranje, pa boste z zanimanje prebrali sproti prilagaja poslovanju, se da dolgoročno privar- naš tokratni preizkus. čevati in podmazati pogon podjetja. Tema številke je Ker se bo v naslednjih tednih večina od vas zapo- posvečena službam za pomoč uporabnikom oziroma dila na tak ali drugačen oddih, nam ostane le še želja, »helpdeskom«, kot jih imenujemo po domače. O tem, da se imate lepo. Da poslovno miselno kramo nekoli- kako imajo naša podjetja urejeno podporo uporabni- ko odložite, si priredite čim več prijetnih doživetij in kom, smo opravili tudi našo tokratno raziskavo. se vrnete z napolnjenimi baterijami za sveže ideje in Agilnost ima v naši reviji že skoraj stalno mesto. uspešne projekte. Na svidenje jeseni! 6 Malo zato, ker gre za popularno in nekoliko njuej- dževsko metodo, ter tudi, ker menimo, da taka pri- Dare Hriberšek

Kolofon Odgovorni urednik: dare HriberšeK / STROKOVNA UrednikA: Robert Sraka, Vladimir Djurdjič / Lektura: Simona Mikeln / Oblikovanje: Zvone Kukec / Prelom: www.insist.si / Fotografije: / Miha Fras, Bojan Stepančič, Nenad Vučić, iStockphoto.com / Ilustracije: / Maja B. Jančič / Naslov uredništva: MonitorPro, Mladina d.d., Dunajska 51, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 230 65 00 / faks: (01) 230 65 10 / e-pošta: [email protected] / WWW: www.monitorpro.si / Izdajatelj: Mladina d.d., Ljubljana / PREDSEDNICA UPRAVE: Denis Tavčar Oglasno trženje tel.: (01) 230 65 24 / e-pošta: [email protected] Naročnine in prodaja tel.: 080 98 84, (01) 230 65 30 / e-pošta: [email protected] Tisk: Schwarz d.o.o., Ljubljana / Distribucija: Izberi d.o.o., Ljubljana / naklada: 2.200 izvodov / ISSN: 1855-9476

Kopiranje ali razmnoževanje je mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. Oglasna besedila so objavljena takšna, kot smo jih od naročnikov prejeli. V uredništvu jih vsebinsko in jezikovno nismo spreminjali.

POLETJE 2012 I MonitorPro I 1 MNENJE

Toda razmere se na tem področju izredno hitro Dobrodošli v spreminjajo na bolje. Ponudniki storitev v oblaku pa tudi tisti, ki nudijo programsko infrastrukturo za rabo v podjetjih (pogosto so ti eni in isti), se vse bolj hibridni prihodnosti zavedajo tega prepada in dograjujejo možnosti povezljivosti, ki jih potrebujejo podjetja. V zadnjem času je, denimo, izredno pomemben korak za prihodnost Razvoj storitev v oblaku, mobilne naprave, vse večja osveščenost poslovnih storitev v oblaku prenos Microsoftovega aktivnega uporabnikov o možnostih informacijskih storitev in omejeni proračuni za IT imenika (Active Directroy – AD) v oblak z možnostjo bodo v prihodnje močno vplivali na strategijo ter strukturo storitev IT, ki jih nu- integracije z obstoječo infrastrukturo v podjetjih. dijo podjetja svojim zaposlenim. Računalništvo v oblaku morda ne bo tako hitro Tehnologija, ki upraviteljem IT v podjetjih omogoča, zamenjalo IT, kot ga poznamo danes, vendar bo nanj kljub temu močno vplivalo. da na nadzorovan način v svoje okolje vključijo tudi Vstopamo v obdobje, ki ga bo zaznamoval tako imenovan hibridni IT, kjer bomo storitve v oblaku. V prihodnje bodo tovrstne tehno- srečali elemente internih rešitev v podjetjih kot tudi rabo zunanjih storitev v logije imele izreden pomen, pa čeprav ne bodo vse oblaku. Službe IT pa bodo morale vse to aktivno upravljati in združevati. temeljile na lastniških izdelkih, kot je AD. Pomembno pa je, da nastane mehanizem, s katerim je mogoče upravljati eno storitev ali več na enoten, pregleden, Vladimir Djurdjič združljiv in varnostno zanesljiv način. Čeprav se oblak danes spogleduje skoraj z vsemi oncept računalništva v oblaku je zdaj med področji informacijske rabe, se bo po »naravni« poti nami že kar nekaj let. V vsem tem času smo razvoja najprej uveljavil na štirih področjih. Najprej o oblaku veliko razpravljali, vendar stvarno so tu aplikacije, ki ne potrebujejo veliko začetnega gledano bolj malo ukrepali. Veliko podjetij je nastavljanja in prilagajanja, ampak jih lahko upora- storitveK v oblaku seveda že preizkusilo, a za manjše bljamo take, kot so (»naroči in uporabi«). Večinoma projekte in segmente informacijske podpore ter gre za rešitve s precej ozkim namenom, ki ne zah- brez jasnih načrtov, kako od tod naprej. To- tevajo intenzivnega povezovanja z drugimi sistemi. rej se tudi na tem področju kažejo elementi Potem so tu mobilne aplikacije, ki se zaradi zasnove znamenitega Gartnerjevega cikla pretirane v splošnem najprej povezujejo z oblakom, šele nato hvale (hype cycle), kar je značilno za skoraj z aplikacijami v podjetju. Tu so še rešitve za virtualne vse novosti v računalništvu. ekipe, hitro povezovanje med različnimi subjekti, za Toda računalništvo v oblaku je bolj kar v značilnem IT-okolju podjetij ni časa in prostora. trdoživ koncept, ki bo zagotovo pre- V prvem krogu pa se bodo v oblak selili tudi strežni- živel fazo streznitve in se dolgoročno ki za preizkušanje in morda celo razvoj, nekaj, kar je uveljavil kot pomemben člen v zago- težko razumeti kot fiksni strošek skozi oči poslovne- tavljanju informacijske podpore. Na- žev. slavlja namreč številne sodobne izzi- Seveda so na poti v hibridno računalništvo tudi šte- ve, kot so zniževanje stroškov, hitrejši vilne pasti. Denimo vprašanje zagotavljanja varnosti » Naslednji korak v razvoju se torej ponuja sam po sebi – združiti je treba najboljše elemente internih rešitev z »oblačnimi«. Govorimo torej o hibridnem računalništvu, ki bo imelo pomembno vlogo v pravzaprav vseh podjetjih v naslednjem petletnem obdobju.«

začetek rabe, delo v virtualnih skupinah, v takem razpršenem informacijskem modelu. Prav vse bolj pomembno pa je tudi pri uveljavlja- tako pereče se zdi vprašanje dostopa in lastništva nad nju mobilnega računalništva. podatki. Nazoren je primer sodne zaplembe zlogla- Na drugi strani imamo leta, celo desetletja snega spletnega servisa Megaupload, na katerem so vlaganja v interne IT-rešitve v podjetjih, od ka- poleg številnih piratskih vsebin imela mnoga podje- terih je veliko število unikatnih za posamezno tja povsem legalne, lastne podatke, do katerih zdaj podjetje in težko ponovljivo v »generičnem« nimajo dostopa. Pojem »varnostne kopije podatkov« oblaku. Naslednji korak v razvoju se torej ponuja dobiva zato v oblaku povsem nov pomen. sam po sebi – združiti je treba najboljše elemente Morda še pomembnejša kot tehnična izvedba pa je internih rešitev z »oblačnimi«. Govorimo torej o hi- sprememba v poslovnem modelu. Hibridno računal- bridnem računalništvu, ki bo imelo pomembno ništvo omogoča, ponekod pa celo zahteva, povsem vlogo v pravzaprav vseh podjetjih v naslednjem drugačen poslovni model, kot smo ga vajeni danes. petletnem obdobju. Analitiki pravijo, da bo po lanski rasti na področju IT Toda o tem je danes še vedno lažje zapisati (+10 odstotkov) letos sledil upad (–5 odstotkov). Toda kot izvesti. Interne rešitve, pogosto razvite v že naslednje leto se obeta ponovna rast, v dobršni samih podjetjih, niso bile narejene za povezo- meri ravno zaradi prodora storitev oblaku. Vrhunec vanje zunaj nadzorovanega okolja. Sprememba uveljavitve naj bi dosegli nekje do leta 2016. Strategijo načina delovanja pa je vsekakor drag, ponekod sko- pa je treba sprejeti že danes. 6 raj nemogoč korak.

2 I MonitorPro I POLETJE 2012 KAZALO

Pod Lupo: IaaS

Infrastruktura kot storitev je tržni model, kjer se podjetje odloči za najem IKT-opreme in lokacije za njeno delovanje pri ponudniku takih storitev.

34 Infrastruktura iz oblaka

ITIL: kako uspešno »Ste že uporabili Igraje pri poslu? skočiti v vodo? ponovni zagon?« Igrifikacija (gamification) je ena od vročih Ker gre pri implementaciji ITIL za Mobilni operaterji, ponudniki dostopa računalniških tem in dejstvo je, da so vse prilagajanje poslovnih procesov, ob tem pa do interneta ter kabelske televizije in IP- priljubljene družabne storitve na spletu je ITIL le okvir, ki ga lahko vsakdo prilagaja televizije, finančne ustanove (predvsem že igrificirane. Gre za uporabo mehanike svojemu konkretnemu stanju, se projekti banke in zavarovalnice) so najpogostejše iger za to, da pritegnemo uporabnike in lahko nepričakovano zapletejo na precej »tarče« uporabnikov, zaradi katerih delujejo vplivamo na njihovo vedenje. Sam koncept točkah. Zato želimo opozoriti na glavne različne oblike služb ali centrov za pomoč ni nov, saj ga tržniki v različnih oblikah pasti in navreči nekaj nasvetov, kako se jim (»help desk« ali »service desk«). Poleg uporabljajo že desetletja, je pa velik izziv izogniti. centrov za podporo, ki jih imajo podjetja te mehanizme uporabiti za izboljšanje vzpostavljene za svoje stranke, obstajajo poslovanja. tudi interni, denimo tisti za podporo IT.

16 I Trendi 26 I Praksa 41 I Tema številke

4 I MonitorPro I POLETJE 2012 KAZALO

Je e-uprava le odgovor na vprašanje optimizacije delovnih procesov državne uprave ali se za spletnimi obrazci, elektronskimi podpisi skriva nekaj več? TRENDI 06 Novice 11 Dogodki 12 E-država je izziv za ljudi, ne za tehnologijo 14 Tehnologija po meri direktorjev

MENEDŽMENT 16 Igraje pri poslu? Le redki v industriji IKT so ob splavitvi mobilnih 18 (Od)rešitev aplikacij in spletnih 20 Modeli za menedžerje trgovin zanje pričakovali tako množičen odziv PRAKSA uporabnikov. Prav vsi pa so se hitro naučili 22 Resnice in zablode o agilnem razvoju pomembne lekcije – dati 24 ITIL – del rešitve ali del problema? uporabnikom je treba 28 Novo bojišče – spletne trgovine za dati tisto, kar si želijo. poslovne aplikacije 32 Pomnilnik v oblaku Ian Thain je mobilni 34 Infrastruktura iz oblaka evangelist v podjetju 38 ERP v vinski kleti Sybase, ki je pred dvema letoma postalo hčerinsko 41 Tema: »Ste že uporabili ponovni podjetje družbe SAP. zagon?« Thaina smo prestregli med 43 Tema: Upravljanje incidentov, obiskom Slovenije in z njim pokramljali o prihodnosti sprememb in ostalih procesov v praksi poslovanja na mobilnih 46 Dokončno brez papirja? napravah, strahovihom, ki jih s sabo nosi trend BYOD LJUDJE (Bring your own device) in sploh vsem, kar zadnja 48 Mobilnost za vsako ceno leta pošteno beli glavo 52 Portret: Gregor Kastelic odgovornim za IT- področje 53 Poletni počitek v podjetjih. 54 Branje 56 Družabno pred poletjem Naj bodo samo TEHNOLOGIJA lokalne kopije na prenosnih 58 Varnostne kopije. S čim? pomnilniških medijih 62 Windows 8 v poslovnem okolju ali pa kompleksne 66 Novosti v Windows Server 2012 rešitve z robotskimi knjižnicami in 68 Novi izdelki in rešitve deduplikacijo 70 Hura, počitnice! podatkov – brez 72 Slepa kura zrno najde? varnostnih kopij v sodobnem poslovnem svetu ne gre.

Oglasi

MLADINA 2, 21, 27, 31, OVITEK 2 / ACTUAL IT 3 / ANTONOV OVITEK 3 / HEWLETT-PACKARD OVITEK 4

POLETJE 2012 I MonitorPro I 5 TRENDI I NOVICE

Ponovni upad trga IT-storitev v Sloveniji C izrinil Javo s prvega mesta programskih Po podatkih najnovejše raziskave analitske hiše IDC trg storitev, jezikov merjen v evrih, upada že tretje leto zapored, medtem ko prodaja, Po podatkih s TIOBE Programming Community indeksa Java po izražena v ameriških dolarjih, ostaja na lanski ravni, in sicer 319 desetih letih kraljevanja ni več najpopularnejši jezik programira- milijonov. nja, na prvem mestu jo je nedavno zamenjal C.

Za upad naj bi bili krivi pomanjkanje večjih projektov prenove IT- Kajpak je Java že v vme- -sistemov in zmanjšani IT-proračuni v podjetjih. Tako je prihodek iz snem času nekajkrat zdr- naslova projektnih storitev upadel, medtem ko so podporne stori- snila, toda tokrat je naza- tve povečale svoj delež zaradi večjega deleža v proračunih IT, name- dovanje bolj čvrsto in še njenega vzdrževanju obstoječe arhitekture. Nadaljevanje krize pa dodatno podkrepljeno s ima tudi pozitivne posledice za uporabnike, saj so dobili močnejša prahom, ki ga je dvignil vi- pogajalska izhodišča in lahko dosežejo nižjo ceno, hitrejšo odziv- rus, po imenu Flashback. nost in prilagodljivost ponudnikov IT. Ta za svoje delovanje izko- »Za zagotovitev obstoja na slovenskem trgu se morajo ponudniki rišča prav ranljivosti Jave. storitev IT boriti za vsak projekt, delati kompromise in prepričlji- Kljub temu ji na spletni vo dokazovati prednosti svoje ponudbe. Poleg spremljanja stroškov strani TIOBE globljega morajo ponudniki torej zagotoviti preglednost in utemeljitev cen padca ne napovedujejo, storitev, ki jih ponujajo. Če je mogoče, naj ponudniki tudi razširi- pač zaradi asa v rokavu, ki jo svoje poslovanje in proaktivno iščejo projekte v tujini. Referen- se drugače imenuje tudi ce implementacije specializiranih storitev, hitrega odziva, znižanja platforma Android. stroškov ter večje učinkovitosti in nadzora bi morale prepričati upo- Do petega mesta si na lestvici sledijo še C++, Objective-C in C#, rabnike, da podaljšajo dogovor o zagotavljanju storitev IT ali pod- med deseterico pa so uvrščeni še PHP, Visual Basic, Python, Java- pišejo novega,« izsledke raziskave komentira Katarina Rojko, vodja Script in Perl, v tem vrstnem redu. Na lestvici je tudi nekaj vidnej- raziskav pri IDC Adriatics. ših prebojev novincev, denimo PL/SQL na 12. mestu, Visual Basic. V letu 2011 je bilo glede na povpraševanje po storitvah IT na slo- net na 14. ali pa, denimo, NXT-G (programski jezik za programira- venskem trgu med ponudniki ponovno na prvem mestu podjetje nje Lego Mindstorms), ki se je z 52. prebil na 20. mesto. Na drugi S&T Slovenija, medtem ko se je na lestvici najuspešnejših sloven- strani pa so iz prve petdeseterice izpadli jeziki Eiffel, PL/I in Tcl . skih ponudnikov v Sloveniji in tujini na vrh ponovno vrnilo podjetje TIOBE Programming Community Index je sicer osvežen enkrat ComTrade. mesečno, upošteva pa različne dejavnike, kot je globalno število Največji povpraševalci po IT-storitvah pri nas v lanskem letu so bili programerjev, tečajev in razpisanih delovnih mest. Prvo mesto na ustanove državnih in lokalnih oblasti, finančne institucije in pro- indeksu ne pomeni, da gre za najboljši programski jezik ali pa za izvodna podjetja. Ti sektorji so v letu 2011 skupaj predstavljali 50 jezik, v katerem je trenutno napisane največ kode, kot je pogosto odstotkov celotne porabe za storitve IT. zmotno mišljeno. www.idc-adriatics.com www.tiobe.com

Dell predstavil strežnike Copper Podjetje Dell je že v začetku leta najavilo, da se namerava vklju- čiti med ponudnike strežniških sistemov ARM. Te dni je omejeno število njihovih strank preizkusno prejelo prvih nekaj strežnikov Copper.

Ti so energetsko varčnejši od strežnikov x86, zato Dell cilja na tržno nišo pri potratnih platformah, denimo takih, ki poganjajo Hadoop, ter sistemih, kjer so delovne obremenitve nekoliko manjše, denimo spletnih strežnikih. Strežniški ekosistem ARM je še na začetku svoje poti, zlasti zaradi omejene programske opreme. Pri tem predstavlja težavo dejstvo, da je njihova arhitektura 32-bitna, zato je treba posebej prilagajati programsko opremo pisano za 64-bitne sisteme. Prav zato pri Dellu računajo tudi na pomoč odprtokodne skupnosti, platforma namreč trenutno deluje v okolju Linux. To pa še ni vse; v letu ali dveh bomo po vsej verjetnosti spremljali obraten proces, saj naj bi bili v tem času nared tudi 64-bitni strežniki ARM. Prav zato so se pri Dellu odločili, da copperjev za zdaj še ne namesti- jo v prava produkcijska okolja, pač jih bo nekaj omenjenih podjetij lahko preizkušalo v svojih laboratorijih. Nekaj jih bo do konca leta na voljo še v Dellovih laboratorijih, o tem, kdaj bodo strežniki na voljo tudi zares, pa predstavniki podjetja za zdaj še niso rekli ničesar oprijemljivega. www.dell.com

6 I MonitorPro I POLETJE 2012 NOVICE

Anonymous naganja strah v Konvergenca na področju podatkov in oblakov kosti Ponudnik varnostne programske opreme Družba HP je na konferenci Discover 2012 partnerjem in strankam predstavila svojo Bit9 je izvedel raziskavo, po kateri je naj- strategijo obvladovanja podatkov v poslovnih okoljih.

Rešitve HP Converged Cloud temeljijo na arhitekturi, ki združuje zasebne, upravljane in javne oblake ter hkrati tudi tradicionalna IT-okolja. S takšno prilagodljivostjo ustvarja okolje, ki se hitreje prilagaja zahtevam trga in strank, obenem pa podjetjem zagotavlja podaljšano vrednost njihovih preteklih naložb. Družba HP je opravila tudi raziskavo med večjimi ameriškimi podjetji, katerih vodilni so prepričani, da se bo uporaba javnih in zasebnih oblakov ter njihovih storitev v poslovnih okoljih do leta 2020 najmanj podvojila. Strokovnjaki pa podjetja svarijo o pomembnosti dobrih implementacij, saj se jim lahko zgodi enak scenarij kot v tradicionalnem IT. Le da bi se tokrat podatkovni in strežniški silosi ustvarjali v oblakih, kar bi privedlo do dodatne kompleksnosti in t. i. vezave na posamezne ponudnike. Odprte platforme, dojemljive za različne rešitve in modele računalništva v oblaku, so in bodo torej v prednosti. HP pri tem stavi predvsem na gradnjo hibridnih okolij na platformi HP CloudSystem, ki podjetjem in ponudnikom storitev ponuja enostavno gradnjo in upravljanje storitev tako v zasebnih, upravljanih ter javnih oblakih. S pomočjo programske opreme HP CloudSystem Matrix ter napredne virtualizacije (podprte so tako rešitve VMware kot Microsoft Hyper-V) in večje strahospoštovanje IT-profesionalcev avtomatizacije naj bi se implementacija oblačnih rešitev občutno skrajšala – iz nekaj tednov prislužila znana »hektivistična« skupina na le en dan za celovite rešitve s področja IaaS. Anonymous. HP je v zadnjih letih naredil velik preskok na področju omrežnih rešitev in rešitev za shranjevanje podatkov. V želji postati vodilni ponudnik rešitev za varno shranjevanje podatkov Kar 61 odstotkov vprašanih namreč meni, so v HP Labs močno delali na nadgradnji tehnologije deduplikacije in v vsega slabem letu da največja nevarnost napada v prihodnosti dni pripravili več kot 50 zanimivih patentov s področja obdelave podatkov. Deduplikacija preti zaradi skupine Anonymous ali katere 2.0, kot ji priljubljeno rečejo, je postala predvsem manj kompleksna, podjetjem pa dodano druge spletne organizacije s podobnimi ci- vrednost prinašajo njene implementacije v poslovne procese in druge programske rešitve. lji. Drugo največjo grožnjo naj bi predsta- Znatnih izboljšav sta bila deležna tudi premikanje in dostop do podatkov prek omrežij, saj vljali kiber kriminalci, sledijo pa države, ki HP-jeva nova arhitektura Flat SAN v navezi s shranjevalnimi sistemi 3PAR znižuje stroške so bile pri podobnih dejavnostih že kdaj za- omrežne hrambe za polovico, obenem pa podjetjem omogoča hitrejše (latenca je zmanjša- lotene, denimo Rusija ali Kitajska. na za kar 55%) postavljanje navideznih strežnikov in virtualnih hramb. Skupina Anonymous je sicer skupina ohla- Prava zvezda pa je bržkone sistem HP StoreOnce B6200, ki zmore ob pomoči programske pno povezanih posameznikov, ki se združu- opreme Catalyst izdelovati varnostne kopije podatkov s hitrostjo do 100 TB/h, kar je okoli jejo za organizirane napade. Ti so bolj na- trikrat hitreje od bližnjih konkurentov. Pri HP-ju so prepričani, da je hitrost obnove podatkov menjeni puščanju socialnega sporočila, kot v kritičnih okoljih še za odtenek pomembnejša od izdelave varnostnih kopij, zato se na pa da bi imeli pridobitni namen. Doslej so najzmogljivejšem sistemu obnova podatkov lahko vrši s hitrostmi do 40 TB/s. Da, terabajtov, napadli že številne multinacionalke in tudi preskok v primerjavi s prejšnjo generacijo rešitev je tako kar petkraten. nekatere vladne agencije v ZDA. www.hp.com 62 odstotkov vprašanih je najbolj zaskrblje- nih zaradi doslej uporabljenih taktik pri napadih, zlasti z zlobno kodo (45 odstotkov) in s t. i. spear phishingom (17 odstotkov), obo- EMC znova z odličnim četrtletjem je se je izkazalo za priljubljeno metodo kiber Podjetje EMC v konsolidiranem poročilu za prvo letošnje četrtletje poroča o 5,1 milijar- kriminalcev in državno podprtih napadov v de dolarjev prihodkov, kar je 11 odstotkov več kot v istem obdobju lani, še bolje pa so se zadnjih letih, le 11 odstotkov pa se jih boji odrezali pri dobičku – tega je za 587 milijonov dolarjev oziroma 23 odstotkov več kot lani. t. i. napadov DDOS (Distributed denial-of- -service). Tako podjetje beleži že deveto zaporedno četrtletje, v katerem so se jim prihodki, čisti do- Anketiranci tudi nimajo preveč dobrega biček in tudi dobiček na delnico, zvišali za dvoštevilčni odstotek, primerjano s predho- mnenja o svojem delu, saj jih samo 26 od- dnim letom. stotkov ocenjuje, da je varnostna politika Finančni direktor David Goulden je v nastopu pred analitiki napovedal, da bodo letni pri- njihovega podjetja zadostna. Zanimivo pa hodki EMC že leta 2014 dosegli rekordnih 28 milijard. je, da se jih kar 95 odstotkov zavzema, da bi Predsednik uprave družbe John Tucci pa je priznal, da so prav pojav računalništva v oblaku o podrobnostih posameznih napadov mo- in tehnološki premiki, ki jih ta fenomen zahteva od podjetij, glavno gonilo njihove rasti. rali redno poročati tako svojim strankam Največje prihodke jim namreč prinašajo prav s to tehnologijo povezana podjetja, ki jih ima kot tudi širši javnosti. EMC v lasti; denimo virtualizacijski tržni adut VMware, ponudnika sistemov za hranjenje V raziskavi je sodelovalo 1.861posamezni- podatkov Data Domain in Isilon, ponudnik rešitev za analizo velikih količin podatkov Gre- kov, ki so tako ali drugače povezani z IT-po- enPlum, varnostno podjetje RSA in ponudnik večpredstavnostnih vsebin Documentum. dročjem v večjih podjetjih. www.emc.com www.bit9.com

POLETJE 2012 I MonitorPro I 7 TRENDI I NOVICE

Podjetja sprijaznjena z BYOD EU o varnosti kot prioriteti Cisco je izvedel raziskavo med 600 podjetji in ugotovil, da je v kar 95 odstotkih od njih Evropski komisarka za digitalno agendo dopuščeno zaposlenim uporabljati lastne mobilne naprave. Neelie Kroes v govoru na konferenci Info- security v Londonu pozvala k večjim vlaga- Med druge pomembnejše ugotovitve raziskave sodi še podatek, da kar 76 odstotkov mene- njem v varnostne tehnologije, obenem pa džerjev razume pojav IT-potrošništva (consumeristaion) kot pozitiven za poslovanje podje- napovedala tudi več preglednosti na trgu tja, saj so zaposleni bolj zadovoljni z delovnimi razmerami in zato bolj produktivni. izdelkov, povezanih z varnostjo. Raziskava je poskušala pojav ovrednotiti tudi v denarju, z oceno, da trend Bring Your Own Device (BYOD) podjetju prinese med 300 in 1300 ameriškimi dolarji prihranka na leto, od- EU se namreč pripravlja na vojno proti he- visno od delovnega mesta. kerjem, za boljše varnostne ukrepe pa je po Joseph Bradley, direktor Ciscove skupine Internet business solutions, je izsledke raziskave mnenju uradnikov nujno najprej doseči ve- pospremil z besedami, da je pojav BYOD resen izziv, ki pa se je trdno zasidral v poslovnih čjo odzivnost trga. Drugi bistven ukrep je po okoljih, zato je zdaj treba najti načine, kako izkoristiti njegovo dodano vrednost. Kljub temu mnenju Kroesove uporabnikom omogočiti, pa brez stroškov ne bo šlo. Sodeč po raziskavi, bodo podjetja v letu 2014 namenila kar petino da se čim učinkoviteje zaščitijo sami, poleg vseh IT-sredstev za projekte, povezane z mobilnostjo. tega pa bi ozaveščanje o možnostih take za- Analitsko podjetje IDC ocenjuje, da Ciscova raziskava kaže, da je 95 odstotkov podjetij na tak ali ščite povečalo tudi povpraševanje po tovr- drugačen način dopustilo uporabo domačih naprav v poslovnih omrežjih, kljub temu pa jih za stnih izdelkih. zdaj precej manjši delež (41 odstotkov) sme dostopati do poslovnih aplikacij znotraj podjetja. Vse to naj bi opredeljevala prihajajoča Pojav BYOD pa je obenem povzročil razmah ponudnikov rešitev MDM (Mobile device ma- Evropska strategija za spletno varnost, za nagement), ki naj bi IT-oddelkom v podjetjih pomagale pri upravljanju naprav z različnimi katero smo prvič slišali pred kakšnim mese- operacijskimi sistemi in določanju njihovih pravic pri dostopanju do poslovnih virov. Kot cem dni in o kateri naj bi bilo več znanega že ocenjujejo pri Gartnerju, je trenutno med 50 in 100 ponudnikov MDM, ki so po analizah v tretjem kvartalu letošnjega leta. Strategija IDC leta 2010 zbrali »le« okoli 300 milijonov dolarjev prihodkov, ta številka pa naj bi že leta naj bi državam članicam nalagala jamčenje 2015 dosegla 1,2 milijarde. minimalnih varnostnih standardov, ustano- www.cisco.com vitev posebnih organov in osrednji nadzor nad javno dostopnimi podatki. Poleg tega bi bile po novem vse organizacije, ki razpola- Slovenec med 150 najvplivnejšimi na svetu gajo s tvegano informacijsko infrastrukturo, Elvis Guštin, direktor podjetja EM-Soft Sistemi in sodelavec revije MonitorPro, je bil uvr- zavezane poročanju o varnostnih incidentih, ščen na lestvico SMB 150, kjer izberejo najvplivnejše posameznike s področja malih in kar zdaj velja le za telekomunikacijska pod- srednjih podjetij. jetja. Poslej bi to veljalo tudi za družbe, ki delujejo na področju energetike, vodooskr- Lestvico vsako leto sestavita založniška hiša SMB Nation in cehovska organizacija SMB Tech- be, finančnih storitev ali transporta. nology Network, posameznik pa se nanjo uvrsti po dvostopenjskem glasovalnem postopku, Kroesova je ob koncu šestminutnega na- pri katerem sodelujejo tako člani združenja kot povabljeni strokovnjaki. Nagrado bodo po- stopa poseben poudarek namenila medna- delili 16. maja na slovesnosti v Los Angelesu. rodnemu sodelovanju in gradnji sodobnih Elvis Guštin je sicer v IT dejaven že dobrih 15 let, zlasti na področju implementacij Micro- omrežij, njihovemu upravljanju ter sode- softovih izdelkov za mala in srednja podjetja, zaradi česar je tudi cenjen predavatelj doma lovanju z zasebnimi podjetji, vse to naj bi in v tujini. Njegovo podjetje se zadnje čase ukvarja predvsem z razvojem rešitev za MS Small namreč po njenem mnenju dolgoročno iz- Business Server, MS SharePoint in tudi z gostovanjem storitev ter računalništvom v oblaku. boljšalo varnost na IT-področju. www.smb150.com www.ec.europa.eu

Juniper odgovarja na izziv BYOD Simply Connected, omrežna ponudba podjetja Juniper Net- works, je dobila nekaj novih izdelkov, ki naj bi olajšali varnostno upravljanje mobilnih naprav, s katerimi se zaposleni priključujejo v omrežje podjetij.

Juniperjeva sveža ponudba tako vsebuje nove omrežne prehode (Modela SRX550 in SRX110), brezžične dostopne točke in naprednejše oblike zaščite t. i. endpoint točk. Prav tako so v svoj omrežni operacijski sistem Junos dodali tehnologijo Access Control Service/UAC in Secure Access Service/Secure Sockets Layer VPN, s čimer naj bi bila zagotovljena integriteta naprav, ki poganjajo operacijske sistem Mac OS, iOS in Android. Cisco je v podobni raziskavi ugotovil, da je treba izoblikovati nova Raziskava podjetja Mimecast je pred približno mesecem dni poka- pravila in varnostne politike v zvezi s pojavom BYOD. Tako meni 75 od- zala, da se podjetja počasi privajajo na trend BYOD – še več, kar 47 stotkov vprašanih IT-menedžerjev v ZDA. Pri vprašanju, ali zaposlenim odstotkov vprašanih se je strinjalo, da je t. i. IT-potrošništvo (ang. consu- dovoliti uporabo svojih naprav, je nestrinjanje izrazilo kar 48 odstotkov merization), o katerem prav tako pišemo v novi številki naše revije, vprašanih, medtem ko jih je približno dve tretjini priznalo, da imajo pomembno za razvoj podjetja. 21 odstotkov pa jih je kljub temu trend podatke o svojih zaposlenih, ki tako prepoved zavestno kršijo. ocenilo kot varnostno grožnjo. www.juniper.com

8 I MonitorPro I POLETJE 2012 NOVICE

Active directory tudi v oblaku Ukradena izvorna koda VMware Microsoftova rešitev za upravljanje identitet v podjetjih bo po VMware ESX, izvorna koda iz let 2003 in 2004, je bila odtujena in nato novem na voljo tudi v oblaku, skupaj s sistemom za okrevanje objavljena na spletu. Škoda, ki so jo neznanci povzročili, je za zdaj še po katastrofi in za oblak značilno prilagodljivostjo in dostopno- neznana, VMware pa stranke opozarja, da ne gre nujno za varnostno stjo. Toliko so o strategiji AD nedavno razkrili pri Microsoftu. tveganje.

Storitev WAAD (Windows Azure Active Directory) je namenjena Koda je bila odtujena v kitajskem upravljanju identitet in dostopov tako za Office 365 kot tudi za podjetju CEIEC (China Electronics vse aplikacije, ki tečejo na Microsoft Azure. Samoumevno je, da z Import & Export Corporation). V nje- Azurovim Active Directoryjem delujejo vse aplikacije Offica 365 govo omrežje so marca vdrli neznan- – Microsoft Exchange Online, SharePoint Online, Lync Online ci, poleg tega pa je izginilo še nekaj internih poštnih sporočil. Vse skupaj in Office Web Apps –, kar pomeni, da se uporabniki vpišejo na pa se je nedavno znašlo na spletu. način single sign on oz. z enotno prijavo. Analitiki še ne znajo oceniti, kolikšna je nevarnost in kaj bi kazalo ukre- Kljub temu pa naj bi se delovanje WAAD razširilo tudi na aplika- niti v podjetjih, ki uporabljajo VMwarovo virtualizacijo, saj ni znano, na cije na drugih platformah, med drugim tudi na naprave z ope- kakšen način je bila objavljena programska koda uporabljena v izdelkih. racijskim sistemom iOS, oblačne platforme, kot je Amazonov Edino, kar lahko uporabniki po njihovem mnenju storijo, je, da vnovič AWS, ali pa okolje Java. WAAD bo načelno brezplačen, njegova preverijo varnost svojih virtualnih okolij. uporaba bo namreč že vključena v ceno spletne pisarne Office Incident nekoliko spominja na lanski vdor v podjetje RSA, kjer je prav 365, njegovo delovanje pa naj bi bilo malone docela enako, kot tako izginila izvorna koda za njihov varnostni algoritem. Toda med na- ga poznamo pri njegovem predhodniku z Microsoftovega stre- padoma obstaja razlika: tokrat naj bi krekerji do plena vendarle prišli žniškega operacijskega sistema. zgolj po srečnem naključju, medtem ko je bil napad na RSA izpeljan s Nov Windows Azure Active Directory se tako ustvari vsakič, ko premišljenim socialnim inženiringom. se katero od podjetij odloči za najem Officea 365, lastnik računa Pri VMwaru so za zdaj redkobesedni s komentarji, na svojem blogu pa pa lahko že takoj zatem začne dodajati uporabnike, določati so med drugim zapisali: »Dejstvo, da je bila odtujena izvorna koda na- njihove vloge in pravice ter aplikacije, do katerih smejo dosto- ših izdelkov, ne pomeni nujno, da je lahko našim strankam povzročena pati. kakršna koli škoda. VMware zadnja leta svojo kodo proaktivno deli z Podjetja, ki so AD uporabljala že doslej na svoji lokaciji, bodo po drugimi podjetji v želji, da bi čim hitreje razvijali virtualizacijski ekosis- besedah predstavnikov Microsofta lahko podatke iz svojega AD tem. Varnost naših strank jemljemo zelo resno, zato smo angažirali vse hitro povezala z oblakom, tako da se bosta oba sistema med se- mogoče vire, med njimi tudi VMware Security Response Center, da za- boj redno posodabljala. Tak hibridni način delovanja s sinhroni- devo kar najhitreje in docela raziščejo. O vsem dogajanju nameravamo zacijo bo podjetjem, ki so do hranjenja določenih vrst podatkov tudi sproti obveščati skupnost VMware uporabnikov.« v oblaku sumničava, omogočal hkraten obstoj obeh imenikov. www.vmware.com

Tretja generacija platforme Intel Core vPro Google kriv za kršitve Intel z novo platformo podjetjem in pametnim sistemom prinaša izboljšave na področju avtorskih pravic varnosti in zmogljivosti. Nove naprave, med njimi tudi Intelova pogruntavščina ultra- Porota je Google spoznala za krivega kršitve book, naj bi prav ob pomoči Intel Core vPro predstavljale prvo pravo premostitev raz- avtorskih pravic s tem, ko je v svojem opera- koraka med uporabniki in IT-oddelki. cijskem sistemu Android uporabil okolje Java. Kljub temu pa še ni povsem jasno, ali kršitev Nove varnostne tehnologije so vgrajene na vseh ravneh morda ne bo zapadla pod pravilo normalne platforme, vključno s čipi. Intel je namreč v procesorje uporabe oz. t. i. pravni standard fair use. vključil tehnologijo Identity Protection Technology (IPT) z infrastrukturo javnih ključev (Intel IPT with PKI), kar zago- Sodba, ki je bila sprejeta po tednu dni zase- tavlja, da do spletnih strani in poslovnih omrežij z zaupanja danja porote, je tako prinesla delno zmago vrednih računalnikov dostopajo le pravi uporabniki, ki upo- Oraclu, a bo ta moral še nekaj časa počakati, rabljajo zasebni ključ, shranjen v strojni programski opremi preden bo odločitev dokončna, utegne pa se računalnika. Pri tem je Intel sodeloval s ponudniki rešitev celo pripetiti, da bo sodnik zadevo vrnil v po- in spletnimi ponudniki, kot so Feitian, InfoSERVER, Symantec ter VASCO. novno sojenje. Odvetnik, ki zastopa Google, je Procesorji Intel Core vPro se ponašajo tudi s tehnologijo Intel Active Management Techno- nemudoma napovedal pritožbo, saj bi po nje- logy za oddaljeno pomoč. Tehnologija podjetjem omogoča, da delovne postaje upravljajo govem mnenju morala tako o kršitvi avtorskih na daljavo in vzdržujejo podatke o nameščeni opremi, kar pri podjetjih z razvejano poslov- pravic kot o vprašanju normalne uporabe od- no mrežo utegne pomeniti precejšen prihranek. ločiti ista porota. Porotniki so pri razsodbi že Zadnja pomembnejša novost se nanaša na grafične možnosti za pametne sisteme, ki vklju- upoštevali nekatere izjave prvotnega lastnika čujejo podporo za do tri samostojne zaslone. To pomeni, da lahko en sistem zagotavlja Jave, družbe Sun, zaradi katerih bi lahko Goo- vsebine za več zaslonov, kar pri prejšnji generaciji procesorjev Intel Core še ni bilo mogoče. gle domneval, da za njeno uporabo ni treba »S procesorskimi platformami Intel Core vPro tretje generacije Intel postavlja nove mejnike. kupiti licence. Taka je, denimo, izjava takra- Podjetjem zagotavlja celovite računalniške rešitve, ki jih je mogoče preprosto upravljati in tnega šefa Suna Jonathana Scwartza, ki je ob ob tem zagotoviti varnost. Obenem pa so ti sistemi prilagodljivi in na voljo v različnih na- izidu operacijskega sistema Android Googlu pravah, ki si jih želijo končni uporabniki,« je dejal Rick Echevarria, podpredsednik Intelove javno čestital in ob tem izjavil, da je izid An- skupine za arhitekturo in direktor oddelka za poslovne platforme. droida pozitiven tudi za Javo. Prednosti nove procesorske platforme naj bi podjetja zaznala zlasti pri integraciji različnih Vse to in dokazi, da se je Google res oprl na naprav v poslovna okolje, kot so, denimo, ultrabooki, prenosniki, namizni računalniki in tako razlago, naj bi bili predmet prihodnjih delovne postaje. sodnih razprav. www.intel.com www.google.com

POLETJE 2012 I MonitorPro I 9 TRENDI I NOVICE

Obama za bolj »mobilno« administracijo IBM je najavil nove zmogljive Ameriški predsednik Barack Obama je vladnim agencijam naročil, naj svoje poslo- strežniške rešitve vanje na spletu v letu dni prilagodijo mobilnim napravam in s tem državljanom Novi strežniki so zasnovani za podjetja, katerih omogočijo lažji dostop do informacij in storitev, ki so jim na voljo. sistemi temeljijo na arhitekturi x86 in zaradi pričakovane hitre rasti poslovanja potrebujejo Pobuda je simbolična podpora ustrezno podporo ter prilagodljivost. trendu mobilnosti, ki je zajel Se- verno Ameriko, saj, kot so nedav- Nova strežniška linija vsebuje tudi energetsko in no poročali pri Computerworldu, prostorsko učinkovite strežniške rezine, ki naj bi bo leta 2015 v ZDA ob pomoči zapolnile tržno praznino med tradicionalnimi mobilnih naprav po spletu brska- dvo- in štiriprocesorskimi strežniki. Nova rezina lo več prebivalcev, kot bo tistih, ki se imenuje IBM BladeCenter HS23E, gre pa za to počno z računalniki. energetsko učinkovito platformo, namenjeno Predsednik je v posebni okrožnici malim in srednjim podjetjem, iz katere naj bi zapisal: »Čas je, da zvezna vlada bilo moč iztisniti kar 42 odstotkov več računske napravi nekaj več. Preveč časa moči kot pri prejšnjih generacijah strežnikov. je že minilo, odkar se morajo dr- Strojni opremi je brezplačno dodan IBM Fast- žavljani prebijati skozi labirinte Setup, ki namestitev strežnika opravi v nekaj spletnih informacij in prek raz- minutah. ličnih vladnih agencij, da najdejo Dalje so predstavili štiri procesorski IBM System storitve, ki jih potrebujejo. Ame- x3750, ki predstavlja vstopni model za področje ričani zaslužijo vlado, ki dela ob tehničnih in drugih procesorsko intenzivnih iz- vsakem času, na vsakem kraju in računov. Priložena mu je IBM-ova tehnologija na kateri koli napravi.« eXFlash za hrambo podatkov, izkoristek pomnil- Za projekt bo zadolžen federalni nika pa naj bi bil kar za četrtino boljši. sekretar za informatiko Steven Srednjo raven zastopata IBM System x3630 M4, VanRoekel, ki je že napovedal, ki ima okrepljen sistem za hrambo podatkov ter da se bo pri uporabniški izkušnji je namenjen računalništvu v oblaku, virtualiza- poskušal zgledovati po sodobnih ciji in obremenitvam pri delu z zbirkami podat- družabnih omrežjih. Kot je še zah- kov, in pa IBM System x3530 M4, ki je stroškovno teval predsednik, morajo biti v treh mesecih vzpostavljene tudi posebne spletne strani, optimiziran dvoprocesorski sistem, idealen za ki bodo prebivalce obveščale o napredku administracije pri prehajanju na mobilne aplikacije s področja financ, spletnih storitev in platforme. trgovine. www.whitehouse.gov www.ibm.com

Samsungovi telefoni premagali iPhone Analitska družba Gartner v prvem letošnjem četrtletju poroča o cvetoči prodaji pametnih telefonov, medtem ko je prodaja vseh mobilnih telefonov malenkost upadla.

V prvem četrtletju letošnjega leta so telefoni z operacijskim sistemom Android predstavljali 56 odstotkov vseh prodanih pametnih telefonov, kar je precej več kot 22,9-odstotni delež, ki ga je dosegel Applov iPhone. Med najuspešnejšimi proizvajalci Androidov je Samsung, ki je tako v prvem četrtletju zaslužen za 44 odstotkov vseh prodanih telefonov s tem operacijskim sistemom, deleži preostalih proizvajalcev, denimo HTC ali Motorole, pa so upadli pod deset odstotkov. Na ta način je Samsung premagal Apple, saj delež njegovih pametnih telefonov med vsemi prodanimi znaša 23,9 odstotka, kar je za odstotno točko več od iPhonov. Tako je vsak drugi prodani telefon na svetu bodisi znamke Apple ali Samsung, kar pušča le malo manevrskega prostora konkurenci, denimo podjetju RIM, ki je v prvem kvartalu imelo 6,9-odstotni tržni delež, in Microsoftu z 1,9 odstotka. Prvič po letu 2009 pa je upadla prodaja vseh mobilnih telefonov, in sicer se jih je prodalo 419 milijonov, kar je 2 odstotka manj kot v istem lanskem obdobju. Kot so sporočili iz Gartnerja, je za to moč kriviti predvsem upad povpraševanja v azijsko-pacifiški regiji. www.gartner.com

10 I MonitorPro I POLETJE 2012 DOGODKI I TRENDI

Ne spreglejte! NTK 2012, maj, Portorož 28. junij-2. julij Brezmejna moč svobode Poletna šola FIŠ 2012: Varnost računalništva v V Portorožu se je odvila najbolj udarna oblaku domača kombinacija znanja o sodobnih poletnesole.fis.unm.si tehnologijah, poslovnih veščinah in dobrega druženja s kolegi, letošnja Micro- 7.-9. julij softova NT konferenca. International Conference on Digital Informati- NTK je že 17 let največja slovenska tehno- on Processing and Communications, Ostrava, loška in poslovna konferenca, na kateri se Češka republika srečujejo poslovneži in raznovrstni strokov- sdiwc.net/cz/public njaki, ki se želijo seznaniti z najnovejšimi storitvami, napravami, rešitvami in trendi 9.-12. julij na področju informacijskih tehnologij. Tudi Letošnja NTK je potekala v znamenju MicroStrategy World 2012, Amsterdam, letos so si udeleženci lahko v štirih dneh prilagodljivosti, dostopnosti in široke izbi- natrpanega urnika omislili 141 predavanj, re. Poudarek je bil kajpak na računalništvu Nizozemska 20 delavnic ter 7 celodnevnih seminarjev, v oblaku, rešitvah za dvig storilnosti in ni- www.microstrategy.com posebej obiskano pa je bilo osrednje preda- žanju stroškov poslovanja. Veliko pozorno- vanje po uradni otvoritvi konference, ko sta sti so namenili tudi mobilnosti in tabličnim 17.-19. julij na odru stala legenda F1 David Coulthard računalnikom s prihajajočim operacijskim IADIS International Conference, Lizbona, ter poslovni motivator Mark Gallagher. sistemom Windows 8. Portugalska www.tpmc-conf.org Razglasitev CIO leta, junij, Brdo pri bo o uspehu. Ta nam pomaga povečevati Kranju uspešnost celotnega podjetja, tako v smislu 25.-27. julij pravočasne kot tudi kakovostnejše izvedbe DATA Conference, Rim, Italija projektov in rešitev.« CIO leta je Gregor Kastelic www.dataconference.org Na Brdu pri Kranju so že šestič podelili V programskem odboru so še zapisali, da nagrado CIO leta, ki jo vsako leto prejme je nagrada CIO leta prispevek k večji odlič- najzaslužnejši vodja ali direktor informa- nosti in uspešnosti našega gospodarstva, 26.-30. avgust tike slovenskega podjetja. Letos jo je dobil njen namen pa je krepiti pomen in vlogo VMworld 2012, San Francisco, ZDA Gregor Kastelic iz družbe Simobil. informacijske tehnologije v gospodarskih www.vmworld.com/community/conference družbah z izpostavljanjem največjih dosež- Programski odbor konference je nagrado kov na področju IT. To je namreč lahko mo- 31. avgust-5. september utemeljil s pojasnilom, da gre za menedžer- tor uspešnih in inovativnih podjetij, nagra- ja, ki mu je v veliki meri uspelo zliti IT in po- da CIO leta pa je namenjena prav promociji IFA 2012, Berlin, Nemčija slovni del v enotno organizacijo, ki stremi tovrstnih dosežkov, so še zapisali. b2b.ifa-berlin.com k uresničevanju strateških ciljev podjetja. Razumevanje poslovnih izzivov in ciljev ter 6.-11. september pragmatično vpeljevanje tehnoloških ino- IBC2012, London, Velika Britanija vacij je omogočilo njemu in njegovi ekipi izpeljavo projektov, ki danes prinašajo pod- www.ibc.org jetju prednost pred konkurenti. Posamezne rešitve pa že danes služijo kot referenčni 26. september primer rešitev v skupini povezanih podjetij IDC Security & Datacenter Transformation Ro- in širše. adshow 2012, Austria Trend Hotel, Ljubljana Kastelic se je ob prejemu nagrade za- events.idc-cema.com/secdata12sl hvalil z naslednjimi besedami: »Za nas sta pomembna edino uporabnik in njegova iz- kušnja. Za zagotavljanje najboljše mogoče izkušnje je osnova najnaprednejša tehnologija. A tehnologija je le osnova, saj upo- Na spletni strani www.monitorpro.si rabnik pričakuje več. Zato si prizadevamo, da njegova pričakovanja na vsakem kora- najdete aktualni koledar dogodkov in ku presegamo. Za to sta potrebni vizija in izobraževanj, ki ga lahko prenesete v svoj drznost, da se jo uresniči. Si.mobilov IT je osebni koledar. danes pripravljen na nove poslovne izzive, prihodnost in celovite komunikacijske reši- Pripravljate dogodek, ki ga vodilni tve. IT je presegel funkcijo podporne službe informatiki in njihovi sodelavci ne smejo preostalim oddelkom. Skozi tesno med- zamuditi? sektorsko sodelovanje IT s poslovnim de- Pošljite nam podatke o tem pravočasno na lom podjetja, ki je odgovoren za ponudbo, sooblikuje in soustvarja Si.mobilovo zgod- naslov: [email protected].

POLETJE 2012 I MonitorPro I 11 TRENDI I e-uprava E-država je izziv za ljudi, ne za tehnologijo

Elektronska uprava in digitalizacija političnih procesov sta že od nekdaj burila duhove in zaposlovala tako politične teoretike kot tudi računalniške praktike. Je e-uprava le odgovor na vprašanje optimizacije delovnih procesov državne uprave ali se za spletnimi obrazci, elektronskimi podpisi skriva nekaj več?

Domen Savič

a konferenci Diggit v Ljubljani je izvršni menedžer za avstrijsko e- -upravo, Christian Rupp, predstavljal avstrijsko zgodbo o e-uspehu. NAvstrija se lahko pohvali z večletnimi odlični- mi dosežki na področju elektronske uprave in informacijske pripravljenosti, ki Avstrijo po kriteriju Združenih narodov uvrščajo med prvih deset držav v Evropi. Zgodbo o uspehu so razvijali že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. »V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja smo začeli razvijati elektronsko ze- mljiško knjigo in poslovni imenik. Leta 1997 smo razvili prvo t. i. one-stop točko za drža- vljane. Za strukturo nismo uporabili klasične zuje državno in lokalne oblasti ter deluje kot ju točno vem, koliko ljudi uporablja splet, s ureditve, temveč smo se osredinili na potrebe neodvisen organ, ki ni povezan z nobenim katerimi napravami dostopajo do njega. Na državljanov oziroma na življenjske položa- ministrstvom. To po Ruppovem mnenju podlagi teh podatkov lahko razvijamo nove je, v katerih so se znašli,« pojasnjuje začetke zagotavlja jasnost vizije in izločenost iz po- storitve. Če, recimo, vem, da večina moje programa Digital Austria, ki petnajst let ka- litičnega procesa. »Razvoj e-uprave je treba ciljne skupine uporablja Internet Explorer, sneje na enotni digitalni platformi združuje izločiti iz političnega procesa v državi in ga potem bom razvijal storitve za ta brskalnik,« celotno avstrijsko javno upravo, od lokalnih obravnavati ločeno. Med javnoupravnimi dodaja. skupnosti do ministrstev in preostalih služb uslužbenci in politiki je velika razlika,« raz- V porastu je tudi uporaba e-upravnih sto- vlade. laga avstrijsko razvojno miselnost. ritev. »V zadnjih desetih letih opažamo velik »V digitalnem svetu nima smisla loče- Primerjava s Slovenijo pokaže, da smo pri porast uporabnikov. Na nekaterih področjih no razvijati več storitev, ki ne komunicirajo začetnih korakih iz različnih razlogov zaje uporaba narasla na več kot polovico vseh med seboj. Treba je graditi mostove, poeno- ostajali več let. Portal eVem, ki predstavlja uporabnikov interneta. Zdaj se igramo z ide- titi standarde in vzpostaviti poenoteno plat- slovensko t. i. one-stop točko, smo splavili jami, kako v veliko sliko pripeljati digitalno formo,« poudarja Rupp, ki izziv razvijanja leta 2005, pristojnosti za elektronsko upravo televizijo,« razmišlja Rupp, ki mu je elektronsko upravo uspelo pripeljati na mobilne telefone. Avstrijski uporabniki lahko tako zdaj veči- »Tehnologija ne sme biti cilj oziroma razlog,« pojasnjuje, no storitev, povezanih z zavarovanjem, dav- ki in drugimi upravnimi storitvami, opravi- »temveč samo orodje, s katerim dosegamo kakovostne jo ob pomoči elektronskega podpisa, ki ga imajo nameščenega na svojem mobilnem komunikacijske in odločevalske cilje.« telefonu. »Mobilni telefoni so platforma, ki je v nekaterih demografskih skupinah bolj uporabljana kot računalniki,« pojasnjuje Christian Rupp, ki je v avstrijsko e-upravo storitev za e-državo vidi predvsem v ljudeh pa smo večkrat selili med različnimi mini- mobilno podpisovanje uvedel že leta 2004. in ne tehnologiji. »Bistveno je, da se ciljnim strstvi. Rupp ocenjuje, da to ni pravi način javnostim približate in ugotovite, na kakšen delovanja. Če razvoj e-uprave v obeh drža- Bistven je človeški dejavnik način želijo komunicirati z vami. Številke tu- vah primerjamo z mesti na lestvici Združe- Slovenska e-uprava je imela bolj razgibano kaj niso tako pomembne, ampak le kakovost nih narodov od leta 2000 naprej, lahko hitro pot. Čeprav smo se v strategiji leta 2006 od- dialoga.« ugotovimo, da je Avstrija na pravi poti. ločili, da bomo po vzoru avstrijskih sosedov Rupp razvojne uspehe pripisuje tudi tudi mi razvoj usmerjali predvsem upošte- Stran s politiko usmerjenosti razvoja k uporabnikom sto- vajoč navadnega uporabnika, se je kasne- Avstrijska e-uprava je sestavljena iz več ritev. »Bistveno vprašanje pri uporabi se mi je izkazalo, da se je razvojna strategija bolj gradnikov. Platforma Digital Austria pove- zdi razdelava ciljnih skupin. V mojem okra- ukvarjala s poslovnimi subjekti kot s fizični-

12 I MonitorPro I POLETJE 2012 e-uprava

mi osebami. Upravljanje tega področja se je ne omenja. V zadnjih štirih letih v Sloveniji ni selilo med različnimi ministrstvi in vladnimi bilo niti ene omembe vredne promocijske uradi, dokler ni (do)končno pristalo na mini- akcije, ki bi po eni strani ozaveščala občane strstvu za javno upravo. o možnosti e-uprave, niti se niso uslužbenci Letošnja raziskava e-uprave Evropske upravnih enot angažirali, da bi predstavili e- komisije ugotavlja, da je na ravni vseh sve- -upravne poti ljudem, ki so obiskali upravno tovnih držav Avstrija osemnajsta država na enoto,« je oster dr. Vintar, ki verjame v učin- svetu po kakovosti elektronske participaci- ke takega početja. »Prepričan sem, da bi se je, medtem ko se Slovenija nahaja na štiri- naložbe v predstavitev prednosti zanesljivo indvajsetem mestu. Ironično ista raziskava povrnile – če ne takoj, pa na dolgi rok, saj se ugotavlja, da smo Slovenci bolj računalniško naša družba vedno bolj informatizira,« meni. pismeni kot Avstrijci. Na področju elektronske participacije »Statistični podatki kažejo, da osemdeset zadeva ni nič boljša, saj tako na lokalni kot odstotkov Avstrijcev uporablja splet. Vedno tudi na državni ravni orodij primanjkuje. večji delež uporabnikov uporablja mobilni »Na fakulteti smo analizirali spletna mesta dostop do spleta, trenutno jih je več kot ti- mestnih občin in ugotovili, da je tudi po šte- Primerjava razvojnega indeksa stih, ki uporabljajo širokopasovne poveza- vilu e-participatornih orodij na teh spletnih e-uprave Avstrije in Slovenije ve. Polovica uporabnikov storitev e-uprave mestih zadeva zelo šibko razvita in podprta, je zadovoljnih s storitvami in dobrih se- podobno pa je tudi na državni ravni,« opo- demdeset odstotkov mladih uporabnikov zarja dr. Vintar, ki še dodaja, da je tudi tukaj uporablja e-upravne storitve. Za to smo jim Manjka nam razvojna slovensko stanje daleč od idealnega. Sloveni- hvaležni, saj se lahko iz njihovih komentar- strategija ja se po indeksu e-participatornosti že dolga jev učimo izdelati boljše storitve,« ocenjuje Prof. dr. Mirko Vintar z razmerami pri nas leta uvršča v spodnjo tretjino članic Evrop- Rupp. ni zadovoljen. Predstojnik Raziskovalnega ske unije. Kljub naši strategiji iz leta 2006, v V Sloveniji je e-uprava svoj razcvet doži- centra in Inštituta za informatizacijo uprave kateri je zapisan naskok na prvih deset mest, vela v letih 2006–2008, ko je nad področjem na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani razvoj e-participacije pri nas ne napreduje, bedel minister Gregor Virant. Takrat smo se ter redni profesor za področje informatike v ampak se še vedno nahajamo nekje v spo- na lestvicah uvrščali med zmagovalne dese- upravi in e-uprave že vrsto let opozarja, da je dnji tretjini. terice, čeprav so kritiki že takrat opozarjali, razvoj elektronske uprave pri nas vse preveč S pomanjkanjem omogočanja elektronske da smo avstrijske vzorce življenjskih polo- vezan na trenutno politično garnituro. participacije se strinja Barbara Kvas, odgo- žajev posnemali površno in brez pravega »Pri nas se še vedno vse vrti okoli triletnega vorna urednica portala E-demokracija.si, ki občutka za uporabnika. Glavna opozorila ciklusa menjave vlad, kar načelno ni proble- od leta 2005 naprej spremlja in analizira sta- so letela na tehnokratski pogled na digita- matično, razen v primeru, ko so spremembe nje elektronske demokracije v Sloveniji. »Do lizacijo države, ki človeškega dejavnika ne razvojne strategije zaradi menjav prevelike,« elektronske države imamo zelo tehnokratski upošteva. ocenjuje dr. Vintar in pojasnjuje, da smo na odnos. Večino rešitev jemljemo izključno kot Christian Ruppu se zdi človeški vidik bi- področju razvoja e-uprave zaspali na starih tehnološko storitev, manj pa se ukvarjamo stven. »Državljane je treba k uporabi spod- lovorikah. »Slovenska e-uprava je okoli leta s smiselnostjo oziroma s funkcionalnostjo,« bujati. Poudarjati je treba prednosti elek- 2007 dosegla zelo dobre rezultate. Zasedla je meni. Ocenjuje še: »Najprej se moramo vpra- tronskega poslovanja, udobnost, hitrost, celo drugo mesto na lestvici pripravljenih dr- šati, kako želimo urediti razmere, in šele nato varnost. Poleg tega morate storitve razvijati žav na e-upravo. Visoka uvrstitev pa je imela iskati orodja, ki bodo prinesla ta izboljšanja.« na uporabniku prijazen način. Tehnologija hkrati negativen in pozitiven učinek na ra- Kot enega najbolj problematičnih projek- se ne sme videti, ne sme biti zapletena za zvoj. Pozitivna je bila promocija e-uprave, ki tov izpostavlja nakup estonskega projekta uporabo,« poudarja. »Veliko energije vlaga- je prišla s to uvrstitvijo, negativni učinek pa Predlagam vladi. »Na papirju se zadeva sicer mo tudi v izobraževanje in obveščanju upo- je bila nekakšna zaspanost razvoja, ki je pri- sliši odlično, saj vzpostavlja odločevalski ka- rabnikov po posameznih občinah. Učimo jih šla z miselnostjo, da smo najboljši v Evropi,« nal med vlado in javnostjo, v praksi pa se na uporabe storitev, oglašujemo njihove pred- meni dr. Mirko Vintar. podlagi objavljenih izidov izkaže, da orodja nosti. Podobna izobraževanja izvajamo tudi Slovenska elektronska uprava je svoj raz- nihče ne zna uporabljati – ne na strani odlo- za samostojne podjetnike in druge skupine,« cvet res doživela v letih 2006 oziroma 2007, čevalcev ne na strani javnosti,« dodaja Kva- opisuje avstrijske razmere. kasneje pa je na razvojne cilje kar malo po- sova, ki tako kot Christian Rupp zagovarja Slovenija izobraževanj in obveščanj razen zabila. Dr. Vintar kritizira nejasne strateške človeški pristop. »Tehnologija ne sme biti cilj omejenih oglaševalskih kampanj posame- dokumente, ki se niso udejanjili v praksi. oziroma razlog,« pojasnjuje, »temveč samo zne storitve za fizične oziroma pravne ose- »Največja težava je pomanjkanje strategije orodje, s katerim dosegamo kakovostne ko- be ne pozna. V lokalnih skupnostih se sicer oziroma vodenja strategije. Sicer imamo kar munikacijske in odločevalske cilje.« posamezne skupine trudijo za zmanjševanje nekaj dolgoročnih strateških dokumentov, je Prihodnost slovenske e-uprave torej ni digitalnega razkoraka, a je to daleč od kon- pa res, da so bili to bolj neki seznami želja kot rožnata. Pomanjkanje strategij in predvsem cepta, ki ga opisuje Rupp in ki po njegovem pa operativni dokumenti. Upravljanje po- njihovega udejanjanja, površno posnemanje mnenju prinaša konkretne dosežke. dročja e-uprave je bilo do zdaj bolj skoncen- tujine brez prepoznavanja lokalnih poseb- »V zadnjih desetih letih opažamo velik trirano na zasledovanje kratkoročnih ciljev nosti, odsotnost promocije in sporadična porast uporabnikov. Na nekaterih področjih kot pa na sledenje neki dolgoročni strategiji,« izobraževanja brez jasnega cilja so glavne je uporaba narasla na več kot polovico vseh meni dr. Vintar. težave, zaradi katerih Slovenija na področju uporabnikov. Zdaj se igramo z idejami, kako Poleg pomanjkanja razvoja Slovenija peša elektronske države stagnira oziroma celo na- v veliko sliko pripeljati digitalno televizijo. Z tudi na področju izobraževanj in komunika- zaduje. Sogovorniki se strinjajo, da bo brez njo bi lahko opravljali spletne pogovore prek cije. »S promocijo nisem zadovoljen. Celo da- odpravljanja sistemskih težav, zaradi katerih kamere oziroma videokonference v prime- nes, ko govorimo o reformnih prizadevanjih se razvoj osredinja predvsem na kratkoroč- rih, ko mora posameznik obiskati upravno in ukrepih, s katerimi bi radi znižali stroške ne cilje znotraj mandatov posameznih vlad, enoto,« opisuje mogočo prihodnost razvoja in povečali učinkovitost javnega sektorja, me brez promocije in predvsem brez drugačne- avstrijske e-uprave. preseneča, da se elektronska uprava skorajda ga pristopa tako tudi ostalo. 6

POLETJE 2012 I MonitorPro I 13 TRENDI I Spremembe pri vodenju

Tehnologija po meri direktorjev Podjetja po vsem svetu že vrsto let ob pomoči informatike izpopolnjujejo procese, zbirajo in obdelujejo podatke in popravljajo malenkosti, ki v poslovanju prinesejo prednost. V preteklosti se je večina teh tehnoloških aktivnosti dogajala v zaledju podjetij. Ves čas smo govorili o tem, kako direktorji ne razumejo informatike in kako mora ta govoriti v manj tehničnem jeziku. Zadnje spremembe, ki jih opažajo tudi direktorji sami, kažejo na to, da IT prehaja na področje, ki ga direktorji bolj razumejo in jim je precej bliže. Povezanost in sodelovanje sta tukaj najpomembnejši besedi.

Matjaž Sušnik

odatki zadnje globalne študije CEO na. Raziskava je pokazala, da kar 73 od- odstotkov direktorjev za povezavo s stran- (Chief Executive Officer), ki jo IBM stotkov podjetij, ki so uspešnejša od svojih kami uporablja družbena omrežja, vendar opravlja vsaki dve leti v obliki po- konkurentov, kaže odličnost pri upravljanju bi se naj to število v naslednjih treh do petih govorov z izvršnimi direktorji po sprememb. Odličnost upravljanja spre- letih povečalo na 57 odstotkov. Pvsem svetu, kažejo na to, da direktorji pre- memb bi torej skoraj lahko enačili s poslov- poznavajo vlogo tehnologije pri preobliko- no uspešnostjo. V slogi je moč vanju obstoječih načinov dela. Prvič, odkar Podobno je z uporabo podatkov in vpo- Direktorji pravijo, da potreba po inovativ- raziskavo izvajajo (od leta 2004), so namreč gledov, ki jih dobijo z analizami trga, ter nosti nikakor ne pojenja, saj so podjetja pod direktorji na prvo mesto med dejavniki, ki lastnih podatkov. Med uspešnimi podjetji neprestanim pritiskom zaradi odgovarjanja najbolj vplivajo na organizacije, postavili je kar 84 odstotkov takih, ki bolje izkoristijo na spremembe. Zagotavljanje inovativnosti tehnologijo. vpoglede in jih prevedejo v konkretne ak- je veliko lažje, če se ga podjetja lotevajo v Osrednja politika v organizacijah zadnjih tivnosti. Vrhunec sposobnosti prilagajanja partnerstvu z drugimi organizacijami. Več sto let in več je bila politika vodenja in pa predstavlja sposobnost podjetij, da se kot polovica direktorjev pravi, da se inova- nadzora. A direktorji zdaj spreminjajo na- podajo v drugačno panogo (med uspešnimi tivnosti lotevajo v partnerstvu. Tudi tukaj se čin svojega dela in vse več uporabljajo bolj podjetji je za 48 odstotkov več takih kakor kaže, da se uspešnejša podjetja poslužujejo odprto in pregledno delo, ki je usmerjeno v med manj uspešnimi podjetji). partnerstev agresivneje kot manj uspešna. rast zaposlenih. Opažajo namreč, da priha- Tudi pri obsegu sprememb, ki se jih lote- ja do premikov v tem, kako ljudje sodelujejo Razumeti trg in kupca vajo, prednjačijo uspešnejša podjetja. Ne med seboj. Na prvi pogled je presenetljivo, v katero zadovoljijo se zgolj z ustvarjanjem novega Pri tem ni več edino pomembno, kako področje vlagajo direktorji največ sredstev. izdelka, ampak gredo korak naprej in se iz zaposlenih iztisniti maksimum, temveč To niso ne upravljanje tveganj, ne pridobi- usmerijo v drugo panogo ali celo ustvarijo kako prepoznati nove priložnosti. Raziskava vanje podatkov za zagotavljanje konkurenč- novo. je pokazala, da imajo najuspešnejša podje- ne prednosti, ne finančne analize in tudi tja 30 odstotkov več možnosti, da prepozna- ne operativa. Največ sredstev namenjajo In vloga IT? jo odprtost, ki jo pogosto zaznamuje boljša razumevanju strank. Kar 70 odstotkov di- Direktorji po vsem svetu prepoznavajo izrabljenost družbenih medijev kot gonilo rektorjev išče načine za boljše razumevanje vrednost trendov, kot so družabna omrežja, medsebojnega sodelovanja in inovacij. Prav potreb in želja posameznih strank ter na- mobilnost in nove tehnologije za obdelavo ta odprtost pa lahko podjetjem prinese veli- čine za zadovoljevanje teh potreb. Ker je v in analizo velikanskih količin podatkov. Če- ko, saj sprejemajo nov model dela, ki izkori- primerjavi s preteklostjo vedno težje izdelek prav je jasno, da je tehnologija pomembni šča kolektivno znanje organizacije in njenih ali storitev prodati in vedno lažje narediti, je del poslovanja, pa direktorji spreminjajo omrežij za ustvarjanje novih idej in rešitev, to seveda razumljivo. Še več: pričakujemo svoj pogled nanjo. Na tehnologijo ne gle- s katerimi omogočajo večji dobiček in rast. lahko, da se bo ta trend še stopnjeval. dajo več kot zgolj na orodje za povečanje Najuspešnejša podjetja se razlikujejo od učinkovitosti. Tehnologija postaja tisti de- Sposobnost sodelovanja in povprečja. Mnogo bolje so sposobna pre- javnik, ki omogoča sodelovanje in gradnjo spreminjanja tvoriti podatke v vpoglede, ki imajo neki ra- medsebojnih odnosov – bistveni sestavini Ni torej čudno, če direktorji navajajo, da zumen pomen, in potem iz teh ugotovitev za poganjanje kreativnosti in inovativnosti. je to najpomembnejša lastnost, ki jo iščejo hitro preiti k aktivnostim. Čeprav direktorji Gre za pomembno spremembo, saj lahko pri svojih zaposlenih. Kar 75 odstotkov di- še menijo, da bo osebni stik s stranko najpo- tehnologija zdaj spremeni samo strukturo rektorjev celo meni, da je to sploh najpo- membnejši, pa priznavajo, da bo vloga dru- organizacij ter omogoči podjetjem, da bolje membnejša lastnost zaposlenih. Sposob- žabnih omrežij vedno pomembnejša tudi razumejo trg, potrošnike in stranke, in sicer nost sodelovanja je še posebej pomembna na tem področju. Več kot polovica direktor- na bolj osebni ravni. A vse to bo od infor- zato, ker je ena od osnov sodelovanja zmo- jev pričakuje, da bodo družabna omrežja v matikov zahtevalo precejšen zasuk in prila- žnost prilagajanja. Prilagajanje pa je na petih letih postala drugi najpomembnejši gajanje. Podobno kot od večine preostalih drugi strani pomembno pri uvajanju spre- način za interakcijo s strankami. zaposlenih. 6 memb. Tudi generalni direktorji bodo v priho- Vir: IBM-ova globalna študija CEO, ki Prav spreminjanje organizacije in uvelja- dnosti namesto e-pošte in telefona kot naj- vključuje več kot 1.700 generalnih direktor- vljena kultura upravljanja sprememb sta za pomembnejšega komunikacijskega orodja jev iz 64 držav in 18 različnih panog po vsem dolgoročnejši uspeh podjetij zelo pomemb- uporabljali družbena omrežja. Danes le 16 svetu.

14 I MonitorPro I POLETJE 2012 Spremembe pri vodenju

Kaj se lahko naučimo od najboljših?

Na osnovi raziskave so pri IBM pripravili priporočila, ki upoštevajo tiste prakse, po katerih se najboljša podjetja ločijo od preostalih.

1. Opolnomočite zaposlene Direktorji najuspešnejših podjetij vidijo, da odprtost podjetja prinaša izjemen potencial. Učinki so: prost pretok idej, več kreativnosti in inovativnosti, zadovoljnejše stranke in boljši poslovni izidi. Seveda pa se s tem povečajo tveganja. Z odpravo togega nadzora organizacije potrebujejo močan občutek za namen in skupne vrednote, ki vodijo proces odločanja. Timi v takih organizacijah potrebujejo procese in orodja, ki spodbujajo sodelovanje v bistveno večjem obsegu.

Glavni viri trajne poslovne vre- 2. Lotite se strank individualno dnosti so v ljudeh in odnosih Želja po pridobivanju podatkov o strankah ni v poslu nič novega, a načini, kako do njih, se dramatično spreminjajo. Enako se spreminjajo načini, kako te podatke uporabiti. Za učinkovito interakcijo s stranko morajo podjetja splesti podatkovno mrežo o stranki. Podatke velikokrat pridobijo iz virov, ki jih do zdaj najverjetneje niso uporabljala. Podjetja se bodo za to vse bolj opirala na napredno analitiko in tako odkrila vzorce ter odgovore na vprašanja, ki si jih v preteklosti niso niti zastavljala. Za učin- kovito interakcijo s strankami jim bodo morala podjetja slediti v mobilni svet.

3. Pospešite inovacije skozi partnerstva Mnogo podjetij se je svoje inovativnosti že v preteklosti lotevalo v partnerstvu z drugimi organizacijami. Razlog je bil v tem, da so postajale inovacije vse bolj kompleksne. A resnično trajna in uspešna partnerstva pri inovacijah bodo od podjetij zahtevala bistveno globlje sodelovanje. Podobno kot pri nadzoru nad zaposlenimi bo treba nekoliko popustiti in deliti podatke, skupno okolje za sodelovanje in – kar je najpomembneje – deliti nadzor. A tudi dobra vzpostavljena okolja bodo direktorji morali občasno »pretresti« z novimi zunanjimi katalizatorji, nepričakovanimi par- tnerstvi in namenskimi motečimi razmišljanji.

Najbolj iskane lastnosti, ki so po mnenju direktorjev ključne za uspeh zaposlenega

Tehnologija prvič na vrhu lestvice dejavnikov, Organizacijska odprtost je pogostejša pri uspešnejših organizacijah ki bodo najbolj vplivali na podjetja

POLETJE 2012 I MonitorPro I 15 TRENDI I IGRIFIKACIJA

Igraje pri poslu? Igrifikacija (gamification) je ena od vročih računalniških tem in dejstvo je, da so vse priljubljene družabne storitve na spletu že igrificirane. Gre za uporabo mehanike iger za to, da pritegnemo uporabnike in vplivamo na njihovo vedenje. Sam koncept ni nov, saj ga tržniki v različnih oblikah uporabljajo že desetletja, je pa velik izziv te mehanizme uporabiti za izboljšanje poslovanja.

Robert Sraka

ovejmo takoj na začetku – igrifika- da točke dejansko prikazujemo – če na pri- raven. Da postaneš šahovski velemojster, cija poslovanja ni to, da vključimo mer banka določa »vrednost« svojih komi- je treba izpolniti več pogojev, eden izmed kakšno bolj ali manj neumno igri- tentov glede na število in višino transakcij, njih pa je, da na mednarodni šahovski le- co na svojo spletno stran in potem višino naloženih sredstev, višino sredstev v stvici zbereš najmanj 2500 točk. Pri neka- Ppričakujemo, da se bodo obiskovalci nanjo upravljanju in še po kakšnem parametru, terih spletnih forumih je na primer število trumoma vračali. Še manj je igrifikacija po- potem teh »točk« ne bo prikazovala na sple- prispevkov posameznika merilo, kakšna je slovanja igranje pasijanse med delovnim tni strani, bodo pa osnova za razvrščanje njegova izkušenost. Spet pri drugih šteje- časom, čeprav je neka anketa pokazala, da strank. jo zgolj tisti prispevki, ki so jih drugi upo- več kot 60 odstotkov anketiranih ameriških Točkovni sistemi so lahko kar zaplete- rabniki označili kot koristne. Več koristnih direktorjev podjetij in finančnih direktorjev ni – od takih, pri katerih število točk zgolj prispevkov, več točk in večja »faca« si. Pri igra igrice med delovnim časom! Kaj torej je narašča, do takih, kjer se število lahko tudi klasičnem poslovanju je enako – če pri po- igrifikacija? V splošnem gre za uporabo me- zmanjša. Lahko pa točke za kaj zamenjamo slovanju z banko dosežeš »določeno število hanike iger za to, da pritegnemo uporabni- – kot to marsikdo počne z nalepkami, ki jih točk«, ti banka ponudi osebnega bančnika. ke ali sodelavce in vplivamo na njihovo ve- ponujajo vsi večji trgovci pri nas. Tudi na- Ali pa bolj izbrano barvo kreditne kartice. denje za dosego boljših izidov poslovanja. lepke niso nič drugega kot igrificirano po- Seznam vodilnih je naslednja posledica Ob, seveda, uporabi računalnikov. slovanje, kjer se bolj ali manj nihče ne čudi sistema točkovanja. Namen takih sezna- Dobra igra nas tako pritegne, da je kar ne temu, da resni odrasli ljudje zbirajo nalepke mov je rangiranje »igralcev«, kar te motivira moremo nehati igrati. Pri poslovanju, žal, in jih lepijo na kartone, kot so pred desetle- za še bolj zavzeto igranje. Od posamezne navadno ni tako. Večina namreč na delov- tji v mlajših letih lepili sličice »Živalskega aplikacije pa je odvisno, kako uporablja nem mestu ne uživa oziroma jih delo ne pri- kraljevstva«. Točke, ki jih zamenjujemo za sezname. Če uporabimo igrificiran sistem tegne do te mere, da ne bi hoteli domov ali blago, morajo biti določene tako, da »igral- znotraj podjetja z majhnim številom zada bi v delovnem času naredili bistveno več, ci« lahko realno pričakujejo nekaj od po- poslenih, potem bomo morda prikazovali kot naredijo. Pravi izziv je delo spremljati nudnika. Če bi bilo treba pri trgovcu za en le najboljših pet ali deset »igralcev«, ki jih in prilagoditi tako, da postane bolj podob- lonec zbrati petsto nalepk, potem bi le redki bodo preostali sodelavci poskušali doseči. no igri (zato v nadaljevanje govorimo o igri »igrali« to igro. Pri sistemih z bistveno več igralci, na pri- in igralcih, čeprav bi lahko govorili tudi o Iz točkovanja lahko razvijemo prave navi- mer pri Facebooku ali Twitterju, taka lestvi- »sistemu« in uporabnikih ali poslovanju in dezne ekonomije – tudi to je mehanizem, ki ca ne bi imela nobenega smisla, saj večino zaposlenih). Za to potrebujemo nekatere ga tržniki že dolgo uporabljajo. Za nakup na ne bi prav nič motiviralo, če bi na seznamu preizkušene gradnike iz sveta iger. primer dobimo 30 točk, če priporočimo sto- videli nemogoče visoko število všečkov ali ritev prijatelju, dobimo 20 točk, če jo pripo- sledilcev. Ta nekateri sistemi rešujejo z re- Osnovni gradniki ročamo več kot petim prijateljem, dobimo lativnimi seznami – na primer takimi, v Za igrifikacijo poslovanja nam ni treba dodatni bonus in tako naprej. Če vemo, da katere so vključeni zgolj prijatelji oziroma zajeti vseh vidikov priprave dobre igre, kot lahko za 100 točk dobimo brezplačno sto- povezane osebe našega »igralca«. Ta potem je na primer dobra zgodba – to nadomešča ritev ali 50-odstotni popust pri naslednjem vidi, kateri od njegovih prijateljev so boljši sam sistem, ki ga želimo igrificirati. Potre- nakupu, smo združili točkovni sistem z de- in kateri slabši. Na primer po številu stikov bujemo pa mehaniko iger, ki temelji na ne- jansko vrednostjo. v LinkedInu. katerih osnovnih gradnikih: točkah oziroma Omenimo še točke, ki določajo sloves Značke so navadno namenjene temu, da metriki, ravneh igre, seznamih vodilnih in nečesa – tudi ta vrsta točk, kot je na pri- označujejo status igralca oziroma spodbu- značkah. Oglejmo si jih po vrsti. mer ocena določenega izdelka, ki jo po- jajo njegovo družabno promocijo. V nekate- Točke oziroma sistem točkovanja je nuj- dajo uporabniki, ocena restavracije ali kaj rih sistemih nadomeščajo ravni – na primer no potreben element vsakega igrificiranega podobnega, je pogosta. Spletne strani, ki značka »Veliki guru« za tistega, ki je napisal sistema, saj nam omogoča, da stranke (ozi- uporabljajo tovrstne sisteme točkovanja, pa dovolj veliko število koristnih priporočil. roma igralce) razvrščamo in nagrajujemo se spopadajo s poskusi, da bi jih izigrali. V Značke lahko kombiniramo z ravnmi igra- njihovo vedenje, ki je skladno z našimi cilji. primerjavi z drugimi vrstami točkovanja je nja. Stranka, ki prisluži naziv »Veliki guru«, Sistem točkovanja ni zgolj števec pri pin- ocene kakovosti oziroma slovesa dosti težje lahko hkrati napreduje na novo raven »igre« ballu ali podobni igri. Sistem točkovanja se nadzorovati. in postane eden od administratorjev siste- kaže tudi kot število všečkov na Facebooku Ravni so naslednji element igrificiranega ma, s čimer na spletni strani pridobi bistve- ali sledilcev na Twitterju ali, iz bolj poslov- sistema. Vsi igralci niso enaki, saj izkušenej- no več upravljavskih pravic. To stranke še nega sveta, število obdelanih dokumentov ši igrajo na višji ravni. Raven je povezana s posebej motivira in znani so uspešni prina časovno enoto ali število informacij, ki so točkovanjem. Ko na primer dosežemo dolo- meri igrifikacije, kjer stranke »oddelajo« več jih sodelavci označili kot koristne. Ni nujno, čeno število točk, se premaknemo na višjo delovnih ur pri pomoči drugim strankam

16 I MonitorPro I POMLAD 2012 IGRIFIKACIJA

kot pa redno zaposleni, ki skrbijo za pomoč uporabnikom. S tem še nismo izčpali vseh gradnikov Zakaj igre mehanike iger. Poskrbeti moramo še za primeren (in z ustreznimi spodbudami pod- Teorija igranja nam postreže s štirimi glavnimi razlogi, zakaj smo motivirani za igre: ker prt) način vključevanja novih igralcev ter nam predstavljajo izziv, ker nas sproščajo, za zabavo ali ker nam omogočajo druženje. Kaj družabnih »pritegnitvenih« zank. S temi nas bolj motivira, je odvisno od tega, kakšni smo. Richard Bartle je v študiji spletnih iger motiviramo igralca, da se vrača v igro. Ko z veliko igralci identificiral štiri osnovne tipe igralcev: dosežkarje (achievers), raziskovalce se na primer vključimo v LinkedIn, začne- (explorers), družabneže (tiste, ki se radi družijo, socializers) in ubijalce (killers). Vsak osnovni mo dobivati sporočila o tem, kaj počno naši tip igralca ima samosvoj motiv za igranje igre in njihovo razumevanje nam omogoča, da poslovni stiki. To nas motivira, da tudi sami uspešneje igrificiramo svoje poslovanje. dodajamo nove podatke in informacije. Kar Dosežkarji so igralci, ki si v igri želijo pridobiti čim več točk, osvojiti naslednjo raven igre postane opaženo, ker dobimo nove ponud- ali zbrati največ tistega, kar se pač v igri zbira. Zelo jih motivira to, da lahko natančno be za povezovanje … izmerijo, kako uspešni so v igri, in s tem pridobijo tudi možnost, da se s svojimi dosežki po- stavljajo pred drugimi igralci. Taki igralci bodo naredili marsikaj, da se pojavijo na vrhu le- Igrivo poslovanje stvice najuspešnejših. Vendar pa »igre« ne smemo prilagoditi izključno dosežkarjem, ker ne Na družabnih omrežij, kot so Facebook, morejo biti vsi igralci hkrati na najvišjih mestih lestvice. Če ta tip igralca pri igri ni uspešen, Twitter ali LinkedIn, lahko zasledimo številne bo hitro izgubil motivacijo za nadaljevanje igre. Pri igrifikaciji poslovanja se pogosto zgodi, primere učinkovite igrifikacije. Tudi marsika- da oblikovalci motivatorjem za dosežkarje dajejo preveliko težo. To je posledica tega, ker tera spletna stran, namenjena uporabnikom so oblikovalci tovrstnih sistemov sami navadno taki, da jih dosežki zelo motivirajo, zato so izdelkov posameznega podjetja, že vsebuje prepričani, da isto motivira tudi večino drugih, vendar to ni res. Pogosto se namreč izkaže, nekatere zgoraj opisane elemente. Uvajanje da je največja skupina igralcev tistih, ki se radi družijo. igrifikacije znotraj podjetja pa je trši oreh. Še Raziskovalci radi raziskujejo skrite kotičke in iščejo stvari. Motivira jih, da razkrijejo zanke najdlje so pri tem najbrž programi za dru- in odkrivajo, kar je preostalim ostalo skrito. V igri bodo ostali, dokler bodo v njej zanje žabno poslovanje, kakršen je Yammer (ki ga dovolj zahtevni izzivi. je, mimogrede, najbrž prav zato konec julija Družabneži igrajo predvsem zaradi interakcije z drugimi igralci. Tudi ti igralci si seveda Microsoft kupil za kar 1,2 milijarde dolarjev). želijo zmage, vendar zanje igra sama ni najpomembnejša, pač pa je orodje za to, da se dru- Vendar pa je pri uvajanju igrifikacije znotraj žijo z drugimi. Prav takih igralcev je daleč največ in tudi igre, ki jih igrajo – na primer igre s podjetja pomembno to, da lahko sami prila- kartami – imajo dolgo zgodovino. godimo metriko oziroma sistem točkovanja. Ubijalci so najmanjša skupina igralcev. Podobni so dosežkarjem, saj hočejo zmagati, Število »všečkov« na dokumentu pač ni do- vendar želijo poleg tega še premagati ali uničiti druge. Ubijalci morajo za seboj pustiti volj za učinkovito usmerjanje sodelavcev. Še opustošenje, da jih igra res motivira. toliko bolj zato, ker v podjetjih niso vsi igral- Osnovni tipi igralcev se ne izključujejo in vsakdo ima večji ali manjši delež vsakega od ci enakopravni kot pri družabnih omrežjih, osnovnih tipov. Če pa razdelimo osebe po prevladujočem osnovnem tipu, ugotovimo, da ampak so urejeni še v hierarhijo znotraj podje daleč največ, kar tri četrtine vseh, tistih, ki se radi družijo oziroma igrajo predvsem zaradi jetja. Predvidevamo lahko, da bo kakšen šef druženja. Le kakšnih deset odstotkov je pretežno dosežkarjev oziroma pretežno raziskoval- zlahka dobil več točk za svoje prispevke že cev, najmanj, pet odstotkov, pa je ubijalcev. zaradi skrite agende njegovih sodelavcev. V spletu je kar nekaj spletnih strani, kjer lahko izvedete Bartlov test psihologije igralca Pri oblikovanju igrificiranega poslovanja in ugotovite, kakšna mešanica osnovnih tipov igralca ste. Test sestavlja naključnih 30 moramo zato posebno pozornost posve- vprašanj, na podlagi katerih se izračuna delež posameznega osnovnega tipa. Mimogrede, titi merljivim aktivnostim in sistemu točk- Bartle je kasneje izdelal bolj zapleteno različico osmih osnovnih tipov igralcev, ki pa že bolj ovanja, načinu določanja slovesa oziroma dišijo po poslovanju. Po tej različici so osnovni tipi naslednji: prijatelj, nadležnež (ki name- statusa posameznika (s hkratnim spodbu- noma draži in nadleguje druge), heker, tisti, ki si ustvarja omrežje (networker), oportunist, janjem tekmovalnosti) ter sistema nado- načrtovalec, politik in znanstvenik. mestil. Ta so lahko v podjetju tudi denarna, vendar navadno iščemo ustrezna nedenarna nadomestila. Nedenarna nadomestila so na primer prepoznavnost v podjetju, širši dostop (na primer do vodilnih, novih pro- Zrelostne stopnje igrifikacije pristopi k izbiri orodij za implementacijo in duktov ali do dogodkov, ki jih organizira Ker je v podjetju težko določiti primer- spremljanje igrificiranih poslovnih procesov podjetja) ali večji vpliv (na primer na smer no metriko oziroma sistem točkovanja, s ter pospeševanje notranjega sodelovanja. razvoja izdelkov, vključevanje v delovne katerim bi sodelavce spodbujali k aktivno- Zadnji dve zrelostni stopnji pa pomenita, skupine in tako naprej). stim, in ker je treba imeti učinkovit način da je sistem že zares zaživel. Na četrti sto- Prepoznavnost dosegamo s spremljanje za njeno spremljanje, uspešnih igrificiranih pnji zagotavljamo, da igrifikacija prodre v vpliva, seznami vodilnih, z značkami za primerov poslovanja ni prav na pretek. Pri vse procese, in poskrbimo za zagotovitev dosežke, s promocijo posameznika znotraj vpeljevanju takega poslovanja mora pod- dolgoročnega financiranja. Zadnja stopnja družabnega orodja, z nagradami in drugim. jetje skozi več zrelostnih stopenj. Večina tipa je zrela stopnja, v kateri sledimo razvoju Pri nekaterih aktivnostih v podjetjih to že stih, ki se je igrifikacije lotila, je še vedno na družabnih inovacij in upravljanja družab- dolgo ni novost. Tržniki navadno tekmujejo prvi zrelostni stopnji, stopnji odkrivanja, pri nega poslovanja. No, do tam je za večino za Naj tržnika, spremljajo uspešnost dose- kateri poskušajo ločiti realnost od »hypa« in podjetij še zelo dolga pot in marsikatero ganja načrtov prodaje in tako naprej. Večina doseči zadostno podporo vodstva za nasle- sploh nikoli ne bo poskusilo iti po njej. Tako drugih aktivnosti v podjetjih pa nima obli- dnje korake. kot za vsako drugo reč tudi za igrifikacijo ve- kovane metrike, kjer bi se lahko zaposleni Druga zrelostna stopnja je stopnja ekspe- lja, da ni univerzalna čarobna palica, ki bo neposredno primerjali. Z metriko, primer- rimentiranja. Na tej stopnji podjetje identi- zagotovila rast učinkovitosti poslovanja. Za no igrificiranim sistemom za podporo po- ficira smiselne metrike za posamezne skupi- to potrebujemo predvsem dobre izdelke in slovanju, pa lahko te mehanizme razširimo ne opravil in začne vključevati igrifikacijo v storitve. Brez teh nam igrifikacija gotovo ne tudi na druge zaposlene. poslovne modele. Na tretji stopnji podjetje bo nič pomagala. 6

POMLAD 2012 I MonitorPro I 17 MENEDŽMENT I Projektno vodenje

(OD)REŠITEV

Nedavno sem bil na forumu svetovno priznane IT-blagovne znamke. Pri predstavitvi značilnosti in dosežkov leta iz 1972, v katero seže začetek tega podjetja, bi nam mirno lahko zavrteli tudi film Deliverance, enega najbolj kultnih filmov vseh časov. In kakšno povezavo ima ta z IT-projekti?

Aleš Štempihar

orda gre za naključje, morda vezanih s poslovno in z informacijskoteh- stavljati zadovoljitev poslovne potrebe pod- tudi ne. Še posebej, če upošte- nološko vlogo poslovne analitike IIBA, a ne jetja ali – še bolje – poslovne potrebe, ki je vamo dejstvo, da predstavlja- bo odveč, če ga ponovimo. Kajti tudi pri IT- povezana s potrebami njegovih kupcev. jo v IT ne glede na blagovno -projektih smo načelno na začetku soglasni, Iščemo torej rešitev za poslovno uspešnost Mznamko ali podjetje rešitve še vedno redne da gre za projekt, ki je namenjen naročniku podjetja. To pa seveda daleč presega okvir in bolj ali manj resne izzive, nemalokrat pa ene od poslovnih funkcij, torej, da gre za informacijskih tehnologij ali poslovnih apli- prav take težave. Tako kot glavni protagoni- poslovni informacijski projekt, katerega sa- kacij, ki jih IT-ponudniki običajno naslavlja- sti omenjenega filma k njim namreč pogo- dovi so poslovni učinki in koristi. A bolj ko jo z rešitvami. Ti produkti in storitve njihove sto pristopamo precej pustolovsko, nakar se se spuščamo navzdol po reki izvedbe pro- uvedbe namreč same po sebi ne rešujejo med izvedbo razvije prava drama, na kon- jekta, vse bolj se prepuščamo posameznim ničesar. So samo sestavni del celovite (od) cu katere sicer običajno nastopi teatralni brzicam in vrtincem tehnologije ter golemu rešitve, ki se nanaša na poslovne potrebe, preobrat in vse se konča srečno. Vendar če preživetju, vedno manj pa vidimo poslovne na iz njih izhajajoče poslovne zahteve, ki so bi govorili o žanru poslovnega filma, takih cilje. V filmu so junaki želeli namesto tradi- povezane z uresničevanjem poslovne stra- koncev ne bi bilo prav veliko. cionalne vikend golf partije doživeti obču- tegijo s spremembami v poslovnem mode- tek zmagoslavja ob preseganju samega sebe lu, procesih, organizaciji in kadrih. Šele na Kaj je (od)rešitev? v težkem in razburljivem položaju, kar po- podlagi njih definiramo in nato izpeljemo Osrednje vprašanje, ki ima odločilen slovni uspeh v današnjih težkih gospodar- potrebne funkcionalne in nefunkcionalne vpliv na celoten potek projekta, smo sicer skih časih tudi je. zahteve, ki se realizirajo v IT-svetu. Osrednji že izpostavili na začetku serije člankov, po- Izhodišče vsakega IT-projekta mora pred- izziv vseh IT-projektov bi torej morala biti

18 I MonitorPro I POLETJE 2012 Projektno vodenje

(od)rešitev, ki zagotavlja skladnost poslov- vedbo projektov oblikovanja celovitih re- so deležniki pripravljeni sprejeti potrebne nih potreb in poslovnih elementov rešitve šitev za težave in/ali poslovne priložnosti. spremembe, ki so povezane z rešitvijo, in če z IT-elementi te iste rešitve, namesto da so Pri oceni in preverjanju veljavnosti rešitve bodo sposobni učinkovito uporabljati novo ti pogosto v različnem filmu. Sam spust to- je pomembno, kako ocenimo predlagane rešitev. Če niso, lahko to privede do spre- rej ni bistvo, pripeljal naj bi zgolj do smisla rešitve, kako identificiramo zmogljivosti in membe rešitve in/ali obsega projekta. in učinkov, ki sledijo na podlagi njegovega pomanjkljivosti rešitve ter kako ugotovimo, Sledi definiranje zahtev prehoda, kjer gre zaključka. V filmu se je obrnilo drugače: na- katera rešitev najbolje ustreza poslovni poza razvoj zmogljivosti, ki so potrebne za pre- mesto priložnosti popestritve vsakdanjika trebi, kot tudi kako ocenimo pripravljenost hod iz obstoječe rešitve v novo rešitev. je prišlo do boja za preživetje, žal se vse pre- organizacije na uvedbo rešitve. Pri oceni rešitve je treba dokončno po- pogosto to zgodi tudi pri IT-projektih. Ocena predlagane rešitve se lahko izvaja trditi, da rešitev zares ustrezna poslovni na eni rešitvi ali s primerjavo več predla- potrebi, poleg pa je treba definirati najpri- Začetek in konec filma ganih. V primeru enega predloga moramo mernejši pristop k reševanju ugotovljenih Kaj moramo torej upoštevati na začetku, ugotoviti, ali predlagana rešitev izpolnjuje in po pomembnosti razvrščenih napak nove da bomo lahko prišli na koncu do (od)reši- zahteve deležnikov ter ob tem ponuja dovolj rešitve. Ko je v rešitvi ugotovljena napaka, je tve? pozitivnih poslovnih izidov, ki upravičujejo treba najprej ugotoviti, ali je bila zahteva V filmu se dvoboj začne že na začetku. njeno realizacijo. Če gre za več predlogov, pravilno podana in razumljena, šele nato Resda glasbeni, toda tak, da napove odlo- moramo ugotoviti, katera rešitev ponuja naj sledi njena odprava. Izid je torej preiz- čilnega v nadaljevanju filma. Podobno je največjo poslovno vrednost, kar zahteva kus kakovosti rešitve v pokrivanju poslovne tudi pri IT-projektih. Nemalokrat namreč poznavanje vseh prednosti in slabosti po- potrebe in seznam napak po prioriteti od- vidimo, da sta v začetni fazi projekta naroč- sameznih rešitev. Pri ocenjevanju si lahko prave. nik in izvajalec zgolj v navidezni skladnosti pomagamo z različnimi metodami, tehni- Sledi še ocena zmogljivosti rešitve in pri- potreb povpraševanja in IT-ponudbe na kami in kriteriji, pri čemer je pomembno, pravljeni bomo na implementacijo rešitve v podlagi slišane in ponovljene melodije brez da so ob sodelovanju poslovnih analitikov redno poslovanje. Gre za to, da opazujemo zapisanih not in partitur ter definiranega IIBA vključeni še predstavniki vseh deležni- in merimo delovanje rešitve v simulaciji bo- občinstva. V resnici se le malokrat kdo od njiju ukvarja z zapisom pravih poslovnih potreb ciljev in šele iz njih izhajajočih IT- -funkcionalnosti. To ni zgolj pavšalna oce- Znano dejstvo je, da v Sloveniji uspe manj kot tretjina na. To stanje namreč vse prepogosto vidimo v praksi, tudi v Sloveniji, kar le še potrjuje IT-projektov, pri čemer se običajno ugotavlja zgolj statistiko neuspešnosti IT-projektov. Znano dejstvo je, da uspe manj kot tretjina projek- projektna uspešnost. Kaj bi šele bilo, če bi upoštevali tov, pri čemer se običajno ugotavlja zgolj realizacijo pozitivne donosnosti, torej poslovno projektna uspešnost. Kaj bi šele bilo, če bi upoštevali realizacijo pozitivne donosno- uspešnost. In za slednjo pravzaprav gre. sti, torej poslovno uspešnost. In za slednjo pravzaprav gre. Če vlagamo v projekt X denarja, moramo v določenem obdobju dobiti s povezanimi kov. Izid je izkristalizirana najboljša mogoča dočega poslovnega okolja, da bi razumeli, poslovnimi učinki X + Y denarja. Seveda rešitev. kakšno vrednost prinaša v povezavi z na- imamo tudi v IT-svetu take dobre projekte. Določitev zahtev obsega dodeljevanje črtovanimi poslovnimi učinki in poslovni- Značilnosti teh sta začetna in stalna po- zahtev posameznih deležnikov izbranim mi cilji. Poleg tega tudi, da vidimo, kakšne slovna osredinjenost, ki se začneta s pove- rešitvam s ciljem maksimiranja poslovnih druge posledice lahko rešitev povzroča v zanostjo projekta s poslovno strategijo in učinkov za doseganje poslovnih ciljev ob poslovanju in če morda obstajajo dodatne z določitvijo merljivih poslovnih ciljev na čim nižjih stroških. Zahteve so lahko do- priložnosti za njeno izboljšanje. podlagi analize potreb in analize zahtev deljene npr. kupcem, dobaviteljem, orga- vseh deležnikov projekta, vključno s kupci, nizacijskim enotam, poslovnim funkcijam, Glavni junak čemur sledi zapis zahtev na treh ravneh ali v posameznikom, programskim rešitvam. Glavni junak filma je nekdo, ki drži film treh oblikah. Na poslovni ravni v obliki po- Zahteve se morajo praviloma definirati na pokonci, ki poveže zgodbo in poskrbi za slovnega primera (business case), na proce- začetku življenjskega cikla projekta, nato njen razplet, se povezuje s preostalimi igral- sni v obliki procesne arhitekture, seznama pa se preverjajo ves čas zasnove in razvoja ci, poleg tega pa je všeč gledalcem, v našem odprave kritičnih točk procesov, vpliva pro- oziroma iskanja rešitve. Končni dosežek so primeru kupcem. Je torej nekdo, ki zna po- cesnih sprememb na organizacijo podjetja, zahteve, dodeljene po posameznih kom- vezati potrebe poslovanja in z njimi poveza- z definiranimi procesnimi nosilci in defini- ponentah rešitve, kar zagotavlja skladnost ne deležnike v proaktivno in konstruktivno ranimi metrikami v skladu s poslovnimi cilji zahtev (potreb) in rešitve, kar smo že opisa- oblikovanje celovite rešitve ter v skladnost iz poslovnega primera, in končno na tretji li kot enega glavnih temeljev zagotavljanja njenih poslovnih in tehničnih elementov. ravni v obliki klasičnega tehničnega zah- končnega poslovnega izida projekta. To pa je le ena izmed vlog, ki jo ima poslovni tevnika bodočega IT-dela celotne rešitve. Pri oceni organizacijske pripravljenosti se analitik IIBA s tovrstnimi projekti, ko poma- S povezanostjo vseh treh ravni smo dobili preveri sposobnost organizacije za učinko- ga scenaristu (sponzorju) in režiserju (pro- osnovo za presojo celotne rešitve kot tudi vito uporabo nove rešitve in pripravljenost jektnemu vodji) pripeljati film (projekt) do IT-dela rešitve. organizacije na posledice predlagane nove srečnega konca. Ta pa seveda mora nositi rešitve v njenem poslovanju. Bistvena pri s sabo nekaj več kot le sklepni kader filma. Scenarij tem je predvsem učinkovita komunikacija Namreč v kinodvoranah (poslovanje) ga Že do zdaj smo si v prispevkih pomagali z vodstvom, še posebej, če rešitev prinaša morajo gledalci videti čim večkrat, da bodo z vodnikom BABOK (Guide to the Business večje spremembe v organizaciji, procesih, realizirani tudi poslovni učinki filmskega Analysis Body of Knowledge) kot podlago v sistem odgovornosti in/ali sistem poobla- projekta. Šele s tem smo prišli do prave (od) najboljših praks za uspešno pripravo in iz- stil. Končni izid te naloge je ugotovitev, ali rešitve. 6

POLETJE 2012 I MonitorPro I 19 MENEDŽMENT I MODELI VODENJA

Zaposlujemo Mike Sisco

Odločilni novi kader Nasvet: Bistvene točke:

Kadar se pokažeta priložnost in potreba po Zaposlovanje je priložnost, da zapolnite • Vsaka nova zaposlitev zaposlovanju novega sodelavca, si vzemite vrzeli v veščinah in znanju, da dodate glo- je priložnost. čas in dobro premislite, kakšen človek bi bino pomembnim podpornim funkcijam • Poiščite vire, ki vam bil za vaš tim najprimernejši. Vsako novo ali da po potrebi uvedete v tim izkušenega lahko najbolj poma- zaposlovanje je prava priložnost, zato bi vodjo. Kadar je le mogoče, poskusite zado- gajo. moral biti del vaše strategije usmerjen v voljiti več potreb z eno zaposlitvijo. • Naslovite več potreb z izgradnjo močnega tima, ki bo lahko pod- eno zaposlitvijo. piral potrebe posla. • Potrebujete izkušenega strokovnjaka ali je dovolj »začetnik«? • Načrt organizacije in njene rasti je enako pomemben kot projektni načrt.

Ciljani napori Nasvet: Bistvene točke:

Pri zastavljanju ciljev bodite kar se da spe- Ko vodite kakršno koli organizacijo IT, • Ciljajte na specifične cifični. Enako velja pri razmisleku, kako želite biti tako precizni, kot je le mogoče pobude. boste to dosegli in kaj pričakujete. Me- pri določanju, na kaj se vaš tim osredinja. • Določajte prioritete nedžer, ki se lahko usmeri na specifične To zahteva in obenem omogoča proaktiv- glede na potrebe in pobude in projekte IT, s katerimi rešuje nost, ki jo posel bistveno bolj ceni kot re- vrednost priložnosti. konkretne potrebe posla, je za podjetje aktivnost. • Pridobite soglasje pomemben. vpletenih za svoj na- črt. • Dobro izvedite projekt in ga spremljajte. • Po potrebi na novo ocenite vaše prioritete.

Osnove strategije Nasvet: Bistvene točke:

Razvijanje tehnološke strategije za vaš Mnogo lažje se je odzivati, kot si vzeti čas • Razvijanje strategije oddelek ali celotno organizacijo naj ne bo in pripraviti strategijo ter pridobiti zanjo kaže na zrelost. zapleteno ali težko. Uporabite osnovni pri- odobritev vodstva. Podjetja potrebujejo • Uporabite enostaven stop pri razvoju strategije in že boste korak vodje, ki znajo prepoznati težave in zanje proces (Definirajte pred drugimi vodji informatike. pripraviti ustrezno strategijo. potrebe in končno stanje, Identificirajte tehnološke probleme, Razvijte IT-pobude na osnovi potreb in problemov, Do- ločite prioritete za vaše pobude glede na poslovno vrednost, Pridobite strinjanje vodstva, Načrtujte in izvajajte pobude po prioriteti). • Strategije je mogoče razviti za zaposlovanje, razvoj zaposlenih, razvoj programske opreme, storitveprevod: IT in skoraj Matjaž katero Sušnik koli drugo področje.

20 I MonitorPro I POLETJE 2012 PRAKSA I Delajmo okretno Resnice in zablode o agilnem razvoju Vse v zvezi z agilnim je v zadnjih letih postalo tako zelo moderno, da je v svetovnem spletu vse polno podatkov o tem. Zaradi množice gradiva na to temo novinec, ki bi se želel lotiti agilnega razvoja, težko ugotovi, kje sploh začeti in predvsem kako ločiti, kaj je res in kaj ni. Da je zmeda še večja, se v spletu pojavljajo nasprotujoče si resnice – kar nekdo prodaja kot resnico, nekdo drugi proglaša za zablodo in nasprotno.

Maja Ferle

a začetek se vprašajmo, kaj sploh pomeni agilno. Preprosto povedano, to je pristop k razvoju, ki temelji na ite- rativnih in inkrementalnih korakih Zin pri katerem je dovoljeno oziroma kar za- želeno prilagajanje naročnikovim spremembam. Gre za drugačen pristop od tradicionalnega k razvoju v obliki slapu (angl. waterfall), pri katerem se projekt razvija v fazah, kjer se mora predhodna faza zaključiti, preden se naslednja začne. Tak pristop predvsem pomeni, da mora naročnik že takoj na začetku razvoja podrobno podati vse svoje uporab- niške zahteve, kar predstavlja osnovo za na- daljnje delo, in tega potem kasneje naj ne bi več spreminjal. Agilni pristop pa se želi ravno temu izogniti, namreč dopušča možnost, da naročnik ne pozna vseh podrobnosti takoj na začetku, zato tesno sodeluje z izvajalci ves čas trajanja razvoja, izdelek pa nastaja sproti, pristopu, v drugačnem načinu razmišljanja – vsaj tako je bilo to na začetku razumljeno. po medsebojnem dogovoru. od tradicionalnega. Tega pa moramo izkusiti Drugi spet mislijo, da je agilno izgovor, zato Kadar govorimo o agilnem, imamo lahko v praksi, se učiti na lastnih napakah in zaob- da ni treba imeti dokumentacije. Natančno v mislih agilni pristop k razvoju programske jeti nov način razmišljanja, kar potrebuje do- branje manifesta agilnega razvoja program- opreme, lahko mislimo na agilni način poslo- ločen čas. Uvedba agilnih procesov ni vedno ske opreme, ki je preveden tudi v slovenščino vanja podjetja ali pa na agilno vodenje pro- lahka, saj ni točno določenih pravil in predna naslovu http://agilemanifesto.org/iso/ jektov oziroma kombinacijo vsega tega. Ne- pisov, kako projektno skupino preusmeriti, da sl/, pa razkrije, da je ena od vrednot agilnega kateri enačijo agilno z metodologijo vodenja začne razmišljati agilno, da se osredotoči na »Delujoča programska oprema pred vseob- projektov scrum, spet drugi z agilnim razvo- to, kar naročnik resnično potrebuje, in ne na sežno dokumentacijo«. Treba je biti pozoren jem programske opreme, na primer v obliki tisto, kar je nekdo nekoč rekel ali napisal. Ve- na pridevnik »vseobsežno«, kjer nikakor ni ekstremnega programiranja ali principa kan- činoma so člani projektnih skupin še vedno mišljeno, da ni dokumentacije, gre le za to, ban. Za uspešno agilno izvedbo razvoja pro- navajeni, da čakajo navodila od nadrejenega, da ni treba, da je te preveč. gramske opreme ni dovolj poznavanje le ene- medtem ko je smisel agilnega v hitrem prila- V agilnem je treba količino dokumentacije ga ali drugega. Biti zares agilen, torej dostaviti gajanju projektne skupine zahtevam naroč- optimizirati na sprejemljivo raven. Ni treba naročniku kakovosten izdelek takrat in v taki nika in čim bolj učinkovitem timskem delu z pisati obsežnih dokumentov s specifikacija- obliki, ki jo ta najbolj potrebuje, pomeni, da dostavo vmesnih dosežkov. mi in z uporabniškimi zahtevami, ki jih na morajo razvojne skupine poznati kombina- Zaradi množice reklam na temo, kako koncu razvoja nihče več ne bere in ne potre- cijo različnih metodologij in teorij agilnega uspešen je agilni razvoj, se direktorji in buje. Seveda pa so potrebni dokumenti, ki razvoja. Torej ni nič čudnega, da je toliko raz- vodstva podjetij vse bolj odločajo vpeljati vsebujejo na primer opis arhitekture, navo- ličnih razumevanj agilnega in mnogo napač- agilno, pri čemer pozabljajo, da agilno ni le dila za namestitev ali uporabo. Ker je agilno nih predstav o vsem skupaj. V nadaljevanju nov poslovni proces, ampak bolj kulturna usmerjeno k naročniku, je vodilo pri pisanju se bomo zato posvetili nekaj pogostim zablo- sprememba v organizaciji. Tega ni mogoče dokumentacije vedno to, kaj bo najbolj kori- dam o agilnem razvoju in jih razjasnili. vpeljati kar čez noč z organizacijskim pred- stno oziroma kaj je minimum dokumentaci- pisom, ampak gre za dolgotrajen proces, ki je, ki je potrebna za naročnika. Ni treba pisati Teorija ali praksa? lahko traja tudi več let, preden resnično za- dokumentacije zaradi dokumentacije, am- Agilnih pristopov se ne moremo naučiti le iz živi v praksi. pak jo pišemo tistemu, ki jo bo uporabljal. teorije, recimo tako, da preberemo nekaj knjig in člankov. Žal največ zablod o agilnem priha- Nič več dokumentacije? ScrumMaster ali vodja ja ravno od tistih, ki nekaj površno preberejo, Razvijalci programske opreme so se ob projekta? si o tem ustvarijo sliko in jo potem prodajajo prvih pojavljanjih agilnega najbolj razveselili Ko govorimo o agilnem, ne moremo mimo naprej. Smisel agilnega je predvsem v novem dejstva, da ni treba več pisati dokumentacije metodologije scrum, ki jo mnogi kar enačijo

22 I MonitorPro I POLETJE 2012 Delajmo okretno

z agilnim na splošno. Metodologija scrum V praksi so vedno omejitve časa in de- je namenjena predvsem agilnemu vodenju Ali upravljamo tveganja? narja. Projekte je treba dokončati v razu- projektov. Zato se takoj pojavi vprašanje, V agilnih projektih naj ne bi bilo upra- mnem roku, razvoj pa mora nekdo plačati. kako je z vodjo projekta v agilnem pristo- vljanja tveganj, vsaj nedvoumno to ni ome- To velja ne glede na to, ali delamo agilno pu in ali je to kar mentor projektne skupine njeno. Vemo pa, da je pri tradicionalnem ali tradicionalno. Tudi pri agilnem pristopu (angl. ScrumMaster). Tu velja precej zme- vodenju projektov upravljanje tveganj nujno načrtujemo, tako da napravimo grob na- de in nerazumevanja, saj je treba vedeti, da potrebno, zato nam zanima, kaj se je zgodilo črt, katerega cilj je tisto, kar želimo doseči mentor projektne skupine ljudi ne vodi in jih z upravljanjem tveganj v agilnem svetu. Ob oziroma narediti. Potem podrobno načrtu- ne usmerja, ampak jim le pomaga, kadar se premisleku, kaj pravzaprav pomeni upravlja- jemo vsako posamezno iteracijo in pravilo kaj zatakne. nje tveganj, lahko zaključimo, da tudi v agil- je, da znotraj iteracije ni sprememb, kar je Po metodologiji scrum se projektna sku- nem upravljamo tveganja, le da se to dogaja razumljivo, saj ne moremo kar sproti spre- pina samoorganizira. Vprašljiv je prehod bolj implicitno. Ker se razvoj vrši v iteracijah, minjati tistega, kar nekdo dela. Načrtujemo projektne skupine, ki je bila navajena, da je tako ob vsakem zaključku iteracije prilo- na začetku vsake iteracije. Takrat se dogo- jim je nekdo dal naloge in jih nadziral, k na- žnost, da se prepoznajo morebitna tveganja. varjamo z naročnikom, kaj je v tistem tre- činu razmišljanja, po katerem se sami odlo- Ker v agilnem ne načrtujemo podrobno celo- nutku najpomembnejše, in to je pravzaprav čijo, kako, kdaj in kaj bo kdo naredil v okviru tnega projekta vnaprej, tudi ne bi bilo smisel- tisto, kar se med razvojem lahko spreminja. posamezne iteracije. Vendarle so v skupini no, da bi vnaprej načrtovali tveganja. S tem se izognemo zapletu, da nekdo na za- ljudje, ki se lahko med seboj skregajo, ki ni- Kadar za vodenje agilnih projektov upora- četku ni natančno specificiral vsega, morda majo vsi enakih interesov in morda različ- bljamo metodologijo scrum, izvajamo dnev- zato, ker je nekaj pozabil, ker ni razumel, kaj no razumejo, kaj in kako je treba narediti. ne sestanke članov projektne skupine, kjer vse mora natančno specificirati, ali ker se je Zaradi tega je potrebna vloga moderatorja, ima vsak član priložnost povedati, kaj mu resnično nekaj bistvenega spremenilo med ki jo opravlja mentor projektne skupine. Ta povzroča težave in kaj ga morda skrbi v bo- potekom projekta. Ravno to je tista pred- članom pomaga, da se učinkoviteje samo- doče. To pa lahko razumemo kot vidik upra- nost, ki jo omogoča agilni razvoj. organizirajo. vljanja tveganj. V agilnem pristopu tveganj Scrum se osredinja predvsem na upra- sicer ne vzdržujemo v obliki registra tveganj, Univerzalna rešitev? vljanje projektov, v smislu definicije iteracij, jih pa vsekakor spremljamo in obravnavamo Pravijo, če delamo agilno, projekte razvo- dopolnjevanja in vzdrževanja seznama upo- med potekom razvoja. ja končamo hitreje. To je morda res, more- rabniških zahtev, opredeljevanja različnih biti pa gre le za percepcijo. Tradicionalni vlog deležnikov projekta. Ne dotakne pa se Preizkušanje? projekti, ki trajajo leta in leta, lahko zamrejo samega razvoja programske opreme in ne Ker agilni pristopi nimajo tradicionalnih ali nikoli ne gredo v uporabo, ker so zasta- vsebuje natančnih navodil, kako naj projek- faz razvoja, se nekaterim zdi, da v agilnem reli do takrat, ko so končani, ali pa se sploh tna skupina dela, saj naj bi se ta najučinkovi- manjka faza preizkušanja oziroma se sprašu- nikoli ne dokončajo. Agilni projekti dajejo teje naučila sama. jejo, ali je v agilnem sploh prisotna. Za agilni rezultate večkrat, ob vsaki iteraciji, zato ima razvoj je priporočljivo uporabiti metode eks- naročnik priložnost preveriti izdelek in ga Kam so šli analitiki in tremnega programiranja, na primer preizku- prilagoditi, če je potrebno. Zato je izdelek načrtovalci? sno usmerjen razvoj (angl. test driven deve- lahko na voljo prej, tudi če še ni povsem do- V zvezi z agilnimi projektnimi skupinami lopment), nenehno integracijo programske končan. se največkrat govori o razvijalcih, ki so vsi kode, skupno lastništvo kode in optimizacijo Tako kakor vsaka novost se agilno oglašu- bolj ali manj enaki med seboj, enakomerno delov programske kode (angl. refactoring). je kot nekaj, kar je bolje od tistega, kar ima- si razporedijo delo in se posvečajo predvsem Vsak razvijalec naj bi preizkusil svojo pro- mo sedaj. Tudi metoda slapu je bila pred- razvoju programske opreme. Sprašujemo se, gramsko kodo, in sicer tako, da bi že pred stavljena v sedemdesetih letih prejšnjega kje so v tej zgodbi specializirane vloge, na začetkom razvoja najprej predvidel, kako jo stoletja kot izboljšava dotedanjega neorga- primer poslovni analitiki, načrtovalci in arhi- bo preizkusil, sestavil preizkuse zanjo in jih niziranega razvoja programske opreme, ki tekti. Ali te vloge resnično niso več potrebne? na koncu tudi uspešno prestal. V bistvu bi se je delala ad hoc, brez razumevanja načr- Nekateri namreč razumejo, da v agilnem ni to lahko razumeli kot posamezne preizkuse tovanja in arhitekture, kar je bilo največkrat treba vnaprej načrtovati arhitekture ali po- (angl. unit test), ki bi se naj tudi sicer izvajali neuspešno in je vodilo v projekte, ki niso bili datkovnega modela. To seveda ni res. Tudi v v tradicionalnih pristopih. nikoli dokončani. agilnem se načrtuje, na primer v okviru sa- V agilnem je zamegljena meja med vlogo Projekti, ki se izvajajo po agilnih pristo- mostojne iteracije ali v obliki naloge v iteraci- razvijalca in preizkuševalca, saj mora vsak pih, bi naj bili uspešnejši od tistih, ki se iz- ji ali pa kot del tehničnega dolga (angl. tech- razvijalec preizkusiti svoj del programske vajajo po tradicionalnih pristopih. Seveda, nical debt) celotne rešitve. Zato so prav tako kode. Kar pa nikakor ne pomeni, da na kon- ko se je začelo uveljavljati agilno, ga je bilo potrebni specialisti z znanjem načrtovanja cu ni celovitega preizkušanja v smislu preiz- treba prodati kot nekaj boljšega od tistega, in arhitekture, ki se vključijo v projektno sku- kusov odzivnosti, stabilnosti, povezljivosti z kar smo imeli. Zdaj se pojavljajo že tudi pino samo ob določenih iteracijah, kadar je drugimi sistemi in podobno. Vse to je del ene zgodbe o neuspelih agilnih projektih. Do- njihovo specializirano znanje potrebno, pre- iteracije ali več in se vsekakor tudi vključi v gaja se, da projekti, ki se izvajajo po agilnih ostale iteracije pa potem izvajajo stalni člani razvoj, ob sodelovanju strokovnjakov za pre- metodologijah, odlično uspevajo po nekaj projektne skupine. izkušanje. začetnih iteracijah, potem pa začnejo izgu- Prav tako je v agilnem potrebna vloga po- bljati hitrost in razvojna skupina se samo slovnega analitika, saj ne moremo pričako- Sprotno izmišljevanje? še bori z neobvladljivo gmoto programske vati, da bi člani agilnih projektnih skupin, ki Za konec poglejmo še največjo zablodo kode, ki nastaja na hitro, s poudarkom na bi naj bili predvsem razvijalci, razumeli jezik, vseh zablod o agilnem razvoju. Ker se med čim hitrejši dostavi narejenega naročniku in ki ga govori poslovni naročnik. Ker bi naj bil razvojem nenehno prilagajamo naročni- z manj posvečanja pozornosti strukturira- naročnik vključen ves čas trajanja projekta, kovim zahtevam, mnogi mislijo, da agilno nosti. Tako se tudi v agilnem lahko zgodi, da je še toliko pomembneje, da je v projektni pomeni, da si sproti izmišljujemo, kaj bomo projekt ni nikoli dokončan. Tudi za agilno skupini pokrita tudi vloga poslovnega anali- delali. V splošnem, če bi imeli na voljo neo- velja, kakor za vsak nov pristop, da prinaša tika, ki pomaga prevesti poslovne zahteve v mejeno časa in denarja, bi morda lahko dela- prednosti, pa tudi nekatere slabosti, lotiti pa bolj strukturirano obliko, tako, ki je razumlji- li tudi na tak način, seveda pa se tu postavlja se ga je treba s pravo mero zdrave pameti in va razvijalcem. vprašanje, kaj bi s tem na koncu naredili. ob upoštevanju lastnih izkušenj. 6

POLETJE 2012 I MonitorPro I 23 PRAKSA I ITIL ITIL: kako uspešno skočiti v vodo Nedavno smo pisali o tem, kaj ITIL pravzaprav je in kako lahko pomaga pri upravljanju IT-okolij v podjetjih ali drugih vrstah organizacij. Namenoma smo zveneli malo bolj teoretično, saj smo poskušali pojasniti kratko zgodovino nastanka in razvoja ITIL ter grobo orisati njegov okvir. Pač, da bi ga čim uspešneje predstavili širši javnosti, tudi tisti, ki ne izhaja iz IT-sveta. Tokrat nadaljujemo.

Davor Hvala

TIL je namreč vendarle treba tudi uspe- šno implementirati v organizacijo, in to na način, da bomo z njim dosegli priča- kovano in zadane cilje. Ker gre pri im- Iplementaciji ITIL za prilagajanje poslovnih procesov, ob tem pa je ITIL le okvir, ki ga lahko vsakdo prilagaja svojemu konkretnemu stanju, se projekti lahko nepričakovano zapletejo na precej točkah. Zato želimo v nadaljevanju opozoriti na glavne pasti in navreči nekaj nasvetov, kako se jim izogniti. Zakaj sploh ITIL? Prvo vprašanje, na katerega si velja odgovoriti, je, zakaj bi sploh uvedli ITIL oziroma kakšne koristi si lahko obetamo od njega. Odgovor na to pravzaprav izhaja iz nastanka ITIL. Kot vemo, gre za nabor priporočil in dobrih praks, ki je skozi leta in desetletja nastajal na podlagi težav, s katerimi so se pri upravljanju IT-okolij ubadali, in izkušenj, ki so si jih nabrali predvsem v Veliki Britaniji, od koder ta metodologija izhaja. Ker pa se slej ko prej izkaže, da se vsa IT-okolja srečujejo z zelo podobnimi, če že ne enakimi problemi, ITIL predstavlja, ter vero v to, da bo prinesel si želi olajšati upravljanje IT-infrastrukture, je seveda logično sklepati, da utegnejo biti pozitivne spremembe in tudi prihranke, bo pa se bo uvedba posameznih procesov ITIL tudi odgovori nanje enaki ali pa vsaj podob- odločitev zanj lažja. zelo hitro dotaknila tudi poslovnega dela or- ni. ITIL torej pomaga, da se pri upravljanju ITIL je okvir, ki pri implementaciji dopu- ganizacije. Brez njihove polne udeležbe na IT-okolja izognemo odkrivanju tople vode šča precej svobode. V njegovem jedru je fi- uspeh uvedbe ne moremo računati, zato je in uvedemo rešitve, ki so se skozi desetletja lozofija »adopt or adapt«, prevzemi ali prila- nujno poslovni del predhodno ozavestiti in prakse izkazale kot koristne in uporabne. godi. Ta spodbuja vsakogar, ki se loti njegove ga seznaniti vsaj z najosnovnejšimi koncep- Od ITIL ima tako lahko korist vsaka orga- uvedbe, da uporabi tisto, kar je za konkretno ti. Predvsem pa jim je treba predstaviti kori- nizacija, ki ima težave z upravljanjem svoje okolje koristno, drugo pa prilagodi ali morda sti, ki jih taka uvedba prinaša, saj jih bo tako IT-infrastrukture ali pa vsaj čuti, da tega ne celo izpusti. Pri tem pa je seveda treba imeti lažje motivirati za sodelovanje. izvaja najbolj optimalno. Težave oziroma pravo mero! Če je prilagoditev in opustitev Ključnega pomena je tudi podpora vod- pomanjkljivosti se lahko kažejo v izpadih IT- preveč, na neki točki nimamo več opraviti z stva organizacije, in sicer tako najvišjega -podpore, v predolgih časih implementacije ITIL in zato tudi ne moremo pričakovati pra- (npr. uprave) kot tudi ravni pod njim. Brez novih rešitev, v velikem številu neuspešnih vih koristi. podpore najvišjega vodstva ni mogoče izve- projektov, vse to pa se seveda odrazi tudi v sti vseh sprememb in prilagoditev, ki bodo previsokih stroških IT. Na vse to in še mar- Pred začetkom potrebne, zato brez nje nima smisla zače- sikaj drugega ITIL lahko ustrezno odgovori, Kot pred vsakim projektom se tudi na tega njati. Poleg tega pa je seveda to običajno vendar pa se je pri tem treba zavedati, da velja pred začetkom dobro pripraviti. Še zla- tudi pogoj za pridobitev potrebnih sredstev. bo zelo težko, če ne celo nemogoče, do za- sti je to pomembno, ker gre, kot smo že ome- Podpora druge ravni vodenja (npr. izvršnih dnjega centa ovrednotiti prihranke, ki jih bo nili, za spreminjanje poslovnih procesov, kar direktorjev) pa je dobrodošla zato, da bodo neka organizacija z njegovo uvedbo lahko je po svoji naravi bolj »mehka« tematika, in stvari premikali znotraj svojih poslovnih po- dosegla. Če je torej glavno orodje vodenja v ne za uvajanje novih programskih aplikacij dročij. nekem okolju Excel, bo potreben še posebej ali hardverskih rešitev, kjer so učinki veliko Včasih se postavi vprašanje, ali se naj vod- temeljit razmislek, kako se lotiti uvedbe pri- lažje ovrednoteni in hitreje vidni. je poslovnih področij formalno izobrazijo poročil ITIL, saj bo pri utemeljevanju ekono- Verjetno najpomembnejše dejstvo, ki si ga in pridobijo certifikate. S tem seveda ni nič mičnosti projekta težko zapolniti vse tabele velja zapomniti v povezavi z uvedbo ITIL, je, narobe, vendar pa je kaj takega težko priča- in polja. Če pa temu pridružimo nekaj zau- da to nikakor ni samo IT-projekt. Četudi po- kovati od ljudi, ki po svoji strokovni usposo- panja v kolektivno znanje in izkušnje, ki jih buda zanj največkrat pride iz IT-oddelka, ki bljenosti niso informatiki oziroma tehniki.

24 I MonitorPro I POLETJE 2012 ITIL

Rešitev običajno iščemo v nekoliko prilago- povezani. Tipičen primer je proces upravlja- se načrtuje na osnovi želja, kar se seveda ne jenem izobraževanju, kjer se vodstveni kadri nja konfiguracij, ki se med drugim ukvarja z more dobro zaključiti. Za vse aktivnosti in seznanijo z najpomembnejšimi vidiki vsebi- vzpostavitvijo in upravljanjem zbirke konfi- tudi projekt v celoti je treba predvideti dovolj ne, ki jo pokriva t. i. foundation tečaj ITIL. guracijskih elementov (t. i. CMDB – Confi- časa, da bodo lahko izvedeni kakovostno in Podpora IT-oddelka guration Management DataBase). To zbirko v celoti. Morda se bo komu zdelo nepotrebno po- uporabljajo bolj ali manj vsi procesi, zato jo Zelo pomembno je tudi, da za projekt za- udarjati, da je treba zagotoviti tudi podporo je treba vzpostaviti tako rekoč vedno. gotovimo sodelovanje ključnih ljudi, ki jih informatikov, glede na to, da smo prej rekli, Zaradi njihove medsebojne povezanosti identificiramo med pripravo na projekt. Gre da pobuda za uvajanje ITIL po navadi pride je zelo težko implementirati le en proces, saj v glavnem za strokovno močne sodelavce, ki ravno od njih. A v resnici je to lahko precej se slej ko prej dotaknemo tudi katerega od poznajo poslovne procese in znajo znotraj problematično področje, ki ga nikakor ne preostalih. V tej točki se moramo odločiti, ali njih identificirati težave in ozka grla, hkrati smemo zapostaviti. Nič nenavadnega na- se bomo lotili tudi tega drugega procesa ali pa imajo dovolj širok pogled na organizacijo, mreč ni, da so odpori proti spremembam bomo prvotnega uvedli v omejenem obsegu. da zmorejo tudi predlagati kakovostne reši- največji ravno v IT-organizacijah. Običajno Upoštevajoč to prepletenost, vsekakor velja tve. Vsakdo, ki je kdaj vodil ali sodeloval pri potrebo po spremembah prvi zaznajo vodje razmisliti o tem, da bi se lotili več procesov projektu znotraj funkcijsko (linijsko) organi- IT-oddelkov, saj so oni prvi strelovod, skozi skupaj, najbolje tistih, ki so med seboj najte- ziranega okolja, ve, da je največje tveganje za katerega se sprošča nezadovoljstvo uporab- sneje povezani in pripadajo isti fazi življenj- uspeh projekta ravno prezasedenost ključ- nikov. Preostali informatiki pa na dogajanje skega cikla. nih kadrov z drugimi zadolžitvami. Temu v svojih oddelkih gledajo največkrat druga- se moramo poskusiti izogniti v kar največji če, saj se znotraj njih skozi leta vzpostavijo Svetovalci – da ali ne? meri, to pa je mogoče le z dobro pripravo in določeni vzorci delovanja, nastanejo dobro Običajno odgovor na to vprašanje ni pre- načrtovanjem na začetku. Tako je namreč zamejeni »silosi«, v katerih je življenje in težak, saj se le redko zgodi, da bi imeli v orga- lažje dobiti ustrezne ljudi takrat, ko jih potre- vsakdanje delovanje relativno udobno, nav- nizaciji dovolj usposobljenih strokovnjakov, bujemo. Odgovornost projektnega vodje pa kljub morebitnim pritožbam uporabnikov ki bi se projekta lahko lotili sami. Usposa- je, ko enkrat dobi zagotovila linijskih vodij o ali vodstva. Do teh po prepričanju informati- bljanje sodelavcev je sicer potrebno, kot smo razpoložljivosti posameznikov, da jih tudi res kov tako in tako prihaja le zato, ker »uporab- pojasnili zgoraj, vendar pa to za uspešno angažira in kar najbolje izkoristi njihov čas. niki pojma nimajo« in »ne razumejo, kaj vse morajo informatiki početi in kako se morajo žrtvovati, da vse deluje vsaj tako dobro, kot deluje«. Zelo pogosto informatiki tudi ne ra- V jedru ITIL je filozofija »adopt or adapt«, prevzemi zumejo, zakaj ima sploh kdo občutek, da vse ni v najboljšem redu, ko pa oni vedo, da je. ali prilagodi. Ta spodbuja vsakogar, ki se loti njegove Skratka, razumevanje potrebnosti spre- uvedbe, da uporabi tisto, kar je za konkretno okolje memb ni samo po sebi umevno niti znotraj IT-oddelkov, zato je tudi tu – zlasti tukaj, bi koristno, drugo pa prilagodi ali morda celo izpusti. morda lahko rekli – treba vložiti dovolj časa in energije v ozaveščenje in usposabljanje zaposlenih. Še več, informatike je treba tudi formalno usposobiti, saj bodo po koncu implementacijo ni dovolj. Potrebne so tudi uvedbe nosili večji del nalog pri izvajanju konkretne izkušnje, teh pa običajno zapo- Zrelost procesov procesov in tudi bremena nadaljnjega iz- sleni nimajo. Zato je smiselno angažirati Uvajanje priporočil ITIL je ukvarjanje s boljševanja. Pred začetkom projekta uvedbe zunanjega svetovalca, ki pa naj ima ustrezne poslovnimi procesi, s ciljem, da povečamo ITIL naj bi vsi informatiki pridobili najmanj reference s tega področja. njihovo zrelost in tako zagotovimo višjo ka- osnovni certifikat o poznavanju ITIL (t. i. fo- V prid angažiranju zunanjih svetovalcev kovost doseženega. Pri tem ne gre samo za undation), nosilci posameznih procesov pa govori še en pomemben razlog. Nekdo, ki IT-procese, čeprav ti prevladujejo, pač pa tudi t. i. practitioner raven za svoje procese. ni dnevno vpet v delo in dogajanje znotraj se ITIL v večji ali manjši meri dotakne tako Vodstvo IT-oddelka, ki mora imeti najširši nekega okolja, veliko lažje oceni nekatere rekoč vseh poslovnih procesov znotraj orga- pregled nad celotnim področjem, pa se lah- njegove značilnosti. Objektiven pogled ne- nizacije. Končni cilj, ki ga želimo doseči, pa ko spoprime z najvišjo, t. i. expert ravnjo. S koga z izkušnjami je pri tovrstnih projektih je v tem, da izboljšamo kakovost upravljanja tem bo zagotovljena ne samo dovolj visoka neprecenljiv. IT-oddelka oz. t. i. IT-governance in kakovost raven znanja, ki bo potrebna za vsakdanje storitev, ki jih ta zagotavlja preostalim delom delo po uvedbi ITIL, ampak bo skozi proces Načrtovanje poteka projekta organizacije. izobraževanja verjetno odpadel tudi marsi- Pri vsakem projektu – in tu uvajanje pripo- Zrelost procesov lahko merimo na raz- kateri pomislek o njegovi smiselnosti in ko- ročil ITIL ni izjema – se da veliko za končni lične načine, eden od pogostejših pa je t. i. ristnosti. uspeh postoriti že na začetku projekta. Velja zmogljivostno zrelostni model (Capability namreč, da so stroški napak in sprememb Maturity Model – CMM), ki zrelost procesov Odločitev o obsegu tem višji, čim kasneje v projektu se pojavijo, razvršča v pet stopenj. Najnižja je stopnja 1, Kot smo opisali v prejšnji številki, ITIL se- zato se izplača na začetku projekta porabiti na kateri so procesi kaotični, obvladovani le stavlja več procesov, ki so med seboj združe- nekaj več časa in energije ter se s tem izogniti s »herojskim« pristopom, najvišja pa stopnja ni v pet faz življenjskega cikla storitev. Seve- zapletom in težavam kasneje. 5, ki predstavlja neko idealno stanje, v kate- da se hitro postavi vprašanje, kaj od vsega, »Failing to plan is planning to fail!« je rem so procesi upravljani s kombinacijo op- kar je na voljo, sploh implementirati. Vse ali maksima, ki si jo velja zapomniti tudi tukaj. timizacije in neprekinjenega izboljševanja. le nekaj procesov? In če ne vseh, katere? Načrtovanje projekta naj bo zelo podrobno. Ocena zrelosti procesov je prvi korak pri Odgovori na ta vprašanja niso tako eno- Nujno je vložiti dovolj časa v razmislek o skoraj vseh uvedbah ITIL – izjema so morda stavni, kot se morda zdi na prvi pogled. Kljub aktivnostih, ki jih bo treba izvesti do konca le primeri, ko je bila taka ocena pred kratkim temu da je ITIL razdeljen na večje število projekta. Zelo pomembno je, da načrtuje- že izvedena s kakšnim drugim namenom. procesov, pa so ti med seboj do neke mere mo realno, saj se vse prevečkrat zgodi, da Tovrstna ocena služi dvema namenoma: v

POLETJE 2012 I MonitorPro I 25 PRAKSA I ITIL

prvi vrsti predstavlja osnovo, na podlagi ka- mislimo samo informatikov, ampak tudi ključek projekta pomeni konec dela, na katere bomo ob upoštevanju želenega stanja in predvsem poslovne uporabnike. Pri- terega potem lahko pozabijo za vedno. Zato ugotovili, kaj vse je treba narediti, da bomo dobivati je torej treba zavzetost oziroma naj spet ponovimo, kako zelo pomembni so želeno stanje tudi res dosegli, obenem pa izvajati »buy-in« posameznikov, kot temu ozaveščenje, usposabljanje in stalno komu- predstavlja merilo, s katerim primerjamo običajno rečemo. niciranje o najpomembnejših poudarkih. bodoče ocene zrelosti in s tem merimo • Med projektom ne smemo pozabiti na Američani temu procesu pravijo »evangeli- uspeh projekta. administrativni del vodenja projekta in zacija«, kar je morda za naše prostore malo Izbira ciljne zrelosti procesov je naslednji na komuniciranje. Skrbeti je torej treba manj primeren izraz, a vseeno zelo dobro pomemben korak, od katerega je odvisna za pripravo zapisnikov sestankov, zapisov poudari vsebino delovanja po projektu. uspešnost implementacije ITIL. Pri tem je dogovorov, obveščanje vseh zainteresira- Seveda pa ne smemo pozabiti na najpo- pomembno predvsem to, da ne pretiravamo nih, komuniciranje na vseh ravneh – še membnejše, če govorimo o uspešno zaklju- v velikosti skokov. Veliki skoki v zrelosti so zlasti o uspehih, ko jih enkrat dosežemo. čenih projektih. Spremenjene in na novo namreč težko dosegljivi, zato po navadi ne • Ne nazadnje pa velja primerno pozornost uvedene procese moramo seveda uporablja- uspejo, saj težave povzročijo izgubo zagona posvetiti vsem vidikom dokumentiranja ti brez kompromisov in skrbeti za njihovo in motivacije. Nujno je, da si tudi tukaj zada- projekta, na kar se vse prepogosto poza- neprekinjeno izboljševanje, sicer je bilo vse mo realistične cilje, ki jih bomo lahko dose- blja. Skrb za dokumentacijo ima vsaj dva delo zaman. Nobene koristi ne bo, če projekt gli ob pričakovanem vložku časa in energije. pozitivna učinka. Po eni strani omogoča uvedbe ITIL uspešno izvedemo in zaključi- Težko je podati recept za to, saj je velikopo- boljše spremljanje poteka projekta, hi- mo, potem pa na procese pozabimo ter se teznost odvisna tudi od siceršnje urejenosti trejše odločanje in zmanjšuje možnosti brž spet vrnemo k starim navadam. Skrb za organizacije, vendar pa avtor tega prispevka različnega razumevanja stvari. Po drugi spoštovanje novopostavljenih pravil in iz- ne priporoča, da bi načrtovali skoke večje od strani pa lahko kadar koli v prihodnosti vajanje dogovorjenega sta torej bistvenega ene stopnje zrelosti v enem letu. To je dose- služi tudi kot pisni dokaz strokovnega in pomena, in če ju ne moremo zagotoviti, se gljivo in zagotavlja še kako potrebno motiva- profesionalnega dela celotne projektne projekta niti ni vredno lotevati. Za to lahko cijo za naprej, saj vsak doseženi uspeh potr- ekipe, kar je žal lahko predmet resnih najbolje poskrbi vodstvo, tako v IT-oddelku juje pravilnost zadane poti. analiz predvsem v primerih, ko pride do kot v organizaciji kot celoti. Ker se uvajanje ITIL tako kot tudi druge iz- sprememb na najvišji ravni vodenja. Kaj Včasih se žal dogaja, da pride do zamenja- boljšave poslovnih procesov pravzaprav ni- lahko se namreč zgodi, da se na vrhu or- ve vodstva, novo pa hitro »pozabi« na mar- koli ne konča, se skozi leta seveda povečuje ganizacije pojavijo ljudje, ki niti približno sikateri dosežek prejšnjega in ga opusti ali tudi stopnja zrelosti IT-procesov, s katerimi ne razumejo, za kaj pri vodenju IT sploh morda celo uporabi kot sredstvo obračuna s se ukvarjamo. Končni cilj je tako lahko tudi gre, še manj pa razumejo ITIL. Če k temu prejšnjo garnituro. Kar nas spet pripelje do stopnja 5 pri vseh procesih, vendar pa velja dodamo še revizorje s podobno omeje- pomembnosti dokumentiranja in spoštova- tudi tukaj biti previden. Izkaže se namreč, da nim poznavanjem problematike, se polo- nja principov projektnega dela. Projekti, kot je v začetku uvajanja spremenjenih procesov žaj lahko kaj hitro zelo zaplete. je uvajanje ITIL, so za kaj takega najprimer- mogoče doseči relativno velike izboljšave, Zato še enkrat nasvet: skrbite za dobro do- nejši, ker se ukvarjajo z »mehkimi« vidiki pote pa so potem vse težje in težje dosegljive, kumentiranje vsega, kar je povezano s pro- slovanja. Veliko lažje je namreč reči, da pro- čim više smo z zrelostjo procesov. Doseganje jekti, saj nikoli ne veste, kdaj bo prišlo prav. jekt v resnici ni bil končan, saj se procesi ITIL najvišje stopnje zrelosti se tako lahko izkaže pač ne uporabljajo, kot pa trditi, da npr. ni bil za predrago, morda pa niti ni potrebno ali pa Po zaključku projekta nameščen neki strežnik ali diskovno polje. vsaj ni potrebno za vse procese. Tudi o tem Projekti se seveda enkrat morajo zaključiti je treba razmisliti na začetku – če že takrat in uvajanje ITIL ni izjema. Vendar je res tudi Pa srečno! vemo, kaj sploh želimo od projekta, bomo to, da se njegovo uvajanje dejansko nikoli ne Se potemtakem uvedba ITIL v organiza- bolje načrtovali in tudi izvedli vse aktivnosti konča, podobno velja za katero koli optimi- cijo izplača? Je smiselna? Kako se zavarovati ter s tem dosegli zadane cilje s kar najnižjimi zacijo poslovnih procesov. Tovrstne aktivno- pred mogočimi zapleti med projektom in po stroški. sti so po definiciji iterativne in tudi po tem, njem? ko je projekt formalno zaključen, tečejo kot Avtor teh vrstic je več kot prepričan, da Med projektom normalen del vsakdanjega delovanja in pose uvedba priporočil ITIL v upravljanje IT- Tisto, kar lahko svetujemo za uvedbo pro- slovanja. -storitev v organizaciji vsekakor izplača in je cesov ITIL, se ne razlikuje dosti od nasvetov ITIL kot procesni okvir že v svoji zasnovi smiselna. Pri ocenjevanju smiselnosti je tre- za kateri koli projekt. Ko smo problematiko zagotavlja, da nanj ne bomo nikoli pozabili. ba seveda upoštevati določene parametre, dobro analizirali, opredelili cilje in podrob- Zadnji sklop, ki ga sestavlja, se namreč ime- kot so velikost, kompleksnost in tehnološka no načrtovali aktivnosti, je treba med izvaja- nuje Neprekinjeno izboljševanje procesov razvitost organizacije, ki razmišlja o pre- njem paziti predvsem na naslednje: (Continual Process Improvement – CPI) in hodu. Ker pa vemo, da so danes z informa- • Nujno je, da projekt podrobno spremlja- govori ravno o tem, da je treba procese ne- cijsko podporo prežete praktično vse pore mo in se proaktivno odzovemo na mo- prestano izboljševati in optimizirati. ITIL poslovanja, da je res težko najti okolje, kjer z rebitne odmike od načrtov. Pravočasna uvaja redno spremljanje učinkovitosti pro- ITIL ne bi dosegli prav nobenega pozitivnega reakcija je cenejša in uspešnejša od zapo- cesov, ki se običajno ocenjuje na letni ravni, učinka. znele. na podlagi ugotovitev tega spremljanja pa se Upoštevajoč pozitivne izkušnje z vsega • Med celotnim potekom je treba vzdrže- nato odločamo o potrebnih ukrepih. Če torej sveta, razpoložljivost izobraževanj in izku- vati zagon in motivacijo vseh sodelujočih ITIL izvajamo tako, kot je zasnovan, bomo z šenih svetovalcev, lahko torej mirne vesti pri projektu. Še posebej je to pomemb- njim posvojili tudi miselnost, da se je treba z priporočimo organizacijam, ki se spoprije- no, če se pojavijo težave, zato je še toliko njim ukvarjati neprekinjeno. majo s slabim delovanjem IT-oddelkov, da pomembneje, da jih odkrijemo čim bolj Razumevanje tega vidika je precej po- razmislijo o ITIL kot o mogočem pristopu k zgodaj ali jih celo preprečimo, preden se membno, saj lahko drugače kaj hitro pride reševanju težav. Ob kakovostnem vodenju pojavijo. do presenečenj, ko se projekt sicer zaključi, ter upoštevanju potencialnih pasti in zaple- • Skozi ves projekt je treba povečevati nekaterih aktivnosti pa še kar ni konec in se tov bo projekt lahko uspešen in bo razrešil ozaveščenost o namenu, ciljih in smislu vedno znova ponavljajo. To utegne zmesti marsikatero težavo. projekta pri vseh deležnikih. S tem ne predvsem tiste ljudi, ki so navajeni, da za- Strah je torej odveč. 6

26 I MonitorPro I POLETJE 2012 PRAKSA I POSLOVNE APLIKACIJE

Novo bojišče – spletne trgovine za poslovne aplikacije

Le redki v industriji IKT so ob splavitvi mobilnih aplikacij in spletnih trgovin zanje pričakovali tako množičen odziv uporabnikov. Prav vsi pa so se hitro naučili pomembne lekcije – uporabnikom je treba dati tisto, kar si želijo. Po možnosti takoj in na čim bolj enostaven način. Nič drugače ni na področju poslovne programske opreme in aplikacij, kjer se stari licenčni modeli umikajo novim poslovnim pristopom.

Miran Varga

ačunalništvo v oblaku in t. i. konzumerizacija IT sta poskrbela za hipno priljubljenost različnih aplikacij, ki nam pomagajo k večanju storilnostiR dela/poslovanja, kot tudi tistih, ki nas predvsem zabavajo. Tokrat se bomo osredinili na prve in si ogledali, zakaj so spletne trgovine s poslovnimi aplikacijami v popolnem zagonu. Med vzroki, zakaj so novodobne poslovne aplikacije, ki so dostopne prek spletnih trgovin, tako priljubljene, je vsekakor enostavnost njihove uporabe. Vsi razvijalci namreč ogromno pozornosti namenjajo uporabniškemu vmesniku in uporabniški izkušnji, saj večina tovrstnih aplikacij temelji na visoki odzivnosti in eno- stavnosti uporabe. Večina teh aplikacij tudi ne zahteva kompleksne namestitve, temveč za zagon zadostuje že klik nanje. Prav tako te aplikacije navadno brez težav delujejo tudi lokalno, brez povezave s spletom. Čeprav Amazon App Store se je upraviteljem IT v podjetjih sprva zdelo (precej pa jih je takega mnenja še danes), da bosta konzumerizacija IT in trend, poime- nekaj drugega, krutega: na vsakega progra- »arhaični«. novan »prinesi svojo napravo« na delovno merja milijonarja pride več tisoč progra- Sodobne aplikacije snovalcem prinašajo mesto, pomenila predvsem veliko dodatnih merjev, katerih sanje so izpuhtele v milijone denar tudi, kadar ti spijo. Spletne trgovine z ur podpore in sivih las tehničnega osebja, zaslonskih točk. Področje aplikacij, še pose- aplikacijami, ki so dosegljive v večjem delu praksa kaže drugače. Prvi zagovorniki upo- bej tistih, namenjenih domačim uporabni- razvitega sveta, skrbijo, da se denar sko- rabe digitalnih naprav in pripomočkov, ki kom, trenutno bolj spominja na igranje iger raj neprestano steka na račune razvijalcev. so jim še posebej blizu, so tehnično podko- na srečo v igralnici kot pa na pravo zlato Samo Applov App Store, trenutno najbolj vani uporabniki, kar v praksi pomeni, da je jamo. A večina programerjev ne bo odne- priljubljena spletna trgovina z aplikacijami, vzdrževanja naprav in aplikacij precej manj, hala, čeprav se skoraj dnevno njihove vrste je lani v povprečju ustvaril več kot 250 mili- saj zanje skrbijo že uporabniki sami. Pa tudi in s tem konkurenca širijo. Jasno, ko pa so jonov ameriških dolarjev prometa z aplika- sicer so strokovnjaki mnenja, da bosta v pri- orodja, s katerimi je moč ustvariti »digitalno cijami mesečno. hodnje, ko se jim pridruži še glavnina pov- zlato«, smešno poceni. Vse, kar potrebuje- prečnih uporabnikov, višjo ceno podpore in mo, so prenosni računalnik, pametni mo- Morje aplikacij vzdrževanja heterogenega nabora naprav bilnik in nekaj sredstev na tekočem računu. Spletne trgovine z aplikacijami vsak dan ter aplikacij v poslovnih okoljih več kot le In z dobro idejo ter njeno implementacijo prejmejo skoraj tisoč novih aplikacij. Seveda odtehtala večje zadovoljstvo uporabnikov lahko čez noč obogatimo. Če le prepričamo med njimi niso vse poslovne, te so v manj- in njihova »novo odkrita« produktivnost. uporabnike, da jim bo naša rešitev pomaga- šini. Pa vendar, konkurenca je neizprosna. la odpraviti prav njihovo težavo ali jim poe- Gre za pravcato zlato mrzlico, ki ima vse ele- Programerske sanje nostaviti/pohitriti delo. Pravzaprav spletne mente dobre filmske predstave – potencial Spletne trgovine z aplikacijami so izredno trgovine z aplikacijami prinašajo pravcati za uspeh je velik, a hkrati je izjemno veliko dobro sprejete med programerji – tako tisti- preporod v vrste t. i. hobi programerjev ter tudi tveganje. Mediji na koncu poročamo mi garažnimi kot tudi strokovnjaki, zapo- manjših aplikacij. Tako množično zanima- le o zmagovalcih, avtorjih in aplikacijah, ki slenimi v večjih programskih hišah. Obojim nje za aplikacije smo nazadnje doživeli v so uspele na trgu. Uspehi so spektakularni, namreč ponujajo uresničitev sanj – z dobro časih računalnikov Commodore ter Atari, le a na drugi strani so lahko porazi prav tako idejo hitro postati milijonarji. A praksa je da so bili takrat distribucijski kanali precej apokaliptični.

28 I MonitorPro I POLETJE 2012 POSLOVNE APLIKACIJE

V taki poplavi aplikacij se zdi, da sama kakovost aplikacije in ideje nista več dovolj. Kako torej doseči kritično maso uporabnikov in se zapisati na svetovni zemljevid najboljših razvijalcev? Večja podjetja z veliko denarja imajo včasih prav zanimive pristope. Eden takih je »besno« oglaševanje. V oglaševanje nove aplikacije lahko vložijo tudi milijon ali več ameriških dolarjev, vse z namenom, da se aplikacija prebije med prvih 50 v spletni trgovini. Takrat jo navadno pograbi kolesje uporabnikov, ki pogosto spremljajo, kaj uporabljajo drugi, in tako tudi sami preizkusijo marsikatero aplikacijo. Večina jih nato ostane med uporabniki teh aplikacij. A opisani pristop preprosto ni in ne more biti uspešen poslovni model. Vse skupaj še dodatno spominja na igre na sre- Microsoft App Store čo, na metanje kock po mizi v igralnici. Le redkim uspe … Lahko bi celo zapisali, da spletne trgovine z aplikacijami razvijalcem ponujajo le navidezno urejen sistem in prodajni kanal. Lestvice najbolj priljubljenih aplikacij in možnost spremljanja prodaje pač niso pomembna dodana vrednost ali odločilni dejavniki, saj je že sama človeška narava nepredvidljiva in je tako v praksi nemogoče napovedati, katere aplikacije bodo osvoji- le srca množic. Bi sami pred leti stavili na ptičke? Spletne trgovine z aplikacijami so mogoče videti kot urejena mesta za prodajo aplikacij, a pod masko se skriva morje denarja željnih razvijalcev, ki večinoma na grob način spoznavajo, kako krut je danes njihov posel. Posel išče vrednost Površinsko gledano so stvari precej preproste. Dobra poslovna aplikacija mora SAP Mobile Apps uporabniku oziroma podjetju prinašati dodano vrednost ali pa zniževati stroške, lahko bolje podpre poslovne procese in prihrani sistemski integratorji ali lastni IT-oddelki. odgriznjenega jabolka. Apple zgledno skr- čas. Skupni imenovalec je torej korist. Ko- Pred leti je s trendom zunanjega izvajanja bi za svoj ekosistem, zato razvijalcem apli- rist, ki jo ima podjetje in ki ne preseže vre- storitev velik del teh nalog pripadel specia- kacij postavlja stroge pogoje, prav tako pa dnosti naložbe. Razvijalci, med katerimi je liziranim zunanjim ponudnikom. Danes pa gre vsaka aplikacija pred objavo v spletni velik delež svetovno znanih podjetij, se tega ob pomoči širše dostopnih poslovnih apli- trgovini v podroben pregled. Tako na učin- zavedajo. Hkrati se tudi zavedajo, da njihovi kacij in tehnologij računalništva v oblaku kovit način preprečujejo objavo aplikacij, tradicionalni modeli licenciranja program- zunanji ponudniki postajajo kar razvijalska ki vsebujejo škodljive kode, kar se rado do- ske opreme v sodobnem času ne delujejo podjetja sama. gaja pri nekaterih konkurenčnih spletnih več. Danes je pač tako, da uporabniki zah- In kako je videti ledina spletnih trgovin trgovinah z aplikacijami. A tudi Apple ni tevajo dostopnost orodij, ko jih potrebujejo, s poslovnimi aplikacijami danes? Na videz brez madežev. Razvijalci večkrat potožijo, in plačilo po dejanski uporabi. S tem seveda bolj ali manj urejeno, z »resno« ponudbo da je spletna trgovina v svoji »cenzuri« zelo ni nič narobe, le ponudnik mora prilagodi- aplikacij številnih neodvisnih proizvajalcev agresivna in v kali zatre aplikacije, ki so bo- ti svojo ponudbo, če ne želi izgubiti strank. programske opreme. To, da ima skoraj vsak disi bližnje tekmice Applovim rešitvam ali Ekonomije obsega delujejo še naprej. Z vse izmed IKT-velikanov lastno trgovino, ne pa so kako drugače »neprimerne«, čeprav večjo ponudbo IT-storitev in programske čudi. V nadaljevanju si bomo ogledali, kako je razlaga za neprimernost precej ohlapna. opreme iz oblaka ponudniki pravzaprav so pravzaprav razdeljene karte in kaj lahko Apple je tudi velikan, ki si lahko privošči niso na slabšem, saj tako dosežejo večje na tem področju pričakujemo v prihodnje. precej »grob« poslovni model, saj si od vsa- število strank, obenem pa ti pristopi močno ke prodane aplikacije prek njegove spletne znižujejo stopnjo piratstva v industriji, kar Apple App Store trgovine vzame debelih 30 odstotkov. A ker je vsekakor vredno pohvale. Z vidika ustvarjenega prometa in sodob- se potencialne stranke merijo v stotinah nosti zasnove spletne trgovine z aplikaci- milijonov uporabnikov, razvijalci navadno Razcvet spletnih trgovin s jami seveda prednjači Applov App Store, brez pripomb pogoltnejo slino. A to naredi poslovnimi aplikacijami ki ponuja tako aplikacije za računalnike z že sicer v povprečju drage poslovne aplika- V preteklosti so za delovanje programov operacijskim sistemom Mac OS kot seveda cije še dražje in manj konkurenčne drugim in aplikacij v podjetjih (po)skrbeli bodisi za množico prenosnih naprav z logotipom platformam.

POLETJE 2012 I MonitorPro I 29 PRAKSA I POSLOVNE APLIKACIJE

slovni model deljenja dobička s svojimi partnerji in razvijalci, saj bodo tega delili tudi s proizvajalci računalnikov in drugih naprav, na katerih bo nameščen operacijski sistem Windows 8. Uradnega podatka, koliko aplikacij bo ob splavitvi omenjenega programja dostopnih na Microsoft App Store, seveda še ni, a prepričani smo, da bodo hitro zaje- li sapo in se podali v lov za tekmeci. Danes namreč Androidna tržnica beleži okoli pol milijona aplikacij, v Applovi spletni trgovini pa jih je že prek 600.000. Preostali … Na področju spletnih trgovin z aplikacijami je še precej drugih igralcev. Fujitsu, denimo, ponuja aplikacijsko tržnico iz računal- niškega oblaka, poimenovano Infinity App Store, kjer lahko podjetja izbirajo med tisoči brezplačnih in plačljivih aplikacij družbe Google Enterprise Marketplace Fujitsu in drugih neodvisnih programskih hiš. Seveda so vse aplikacije temeljito pre- zdi se, da Amazon bistveno bolje obvladuje izkušene za ujemanje s posameznimi plat- Google Apps Marketplace procese monetizacije vsebin, te izkušnje pa formami. Precej bolj odprt pristop pri objavi aplika- bo brez dvoma prenesel tudi na področje Družba SAP, ki sicer svoje izdelke ponuja cij v svoji spletni trgovini ima spletni gigant (poslovnih) aplikacij. V industriji se že šu- tudi prek drugih spletnih trgovin z aplikaci- Google. Google Apps Marketplace tako bi- šlja, da bi lahko prav Amazon v prihodnje jami, se je odločila, da bo v prvi fazi podpr- stveno hitreje objavi posamezno aplikacijo postregel s pravo ofenzivo naprav, tudi pa- la predvsem mobilne aplikacije, in je zanje (in jo v primeru pritožb ter težav tudi hitro metnimi mobilniki in čistokrvnimi tablica- ustvarila lastno trgovino SAP App Store, ki odstrani), še več, dovoljuje celo oglaševanje mi. Motivacija za razvijalce pa je vsekakor gradi na platformi Sybase Unwired. V eko- aplikacije, ki ga opravi ponudnik sam (brez tudi nagrada za njihovo delo, saj v povpre- sistemu mobilnih aplikacij SAP bo kmalu uporabe njihove trgovine). Večina aplikacij čju prejmejo kar 89 odstotkov prihodkov, na voljo okoli 10.000 poslovnih aplikacij, ki je razvitih za Googlovo mobilno platformo ki jih aplikacijam in vsebinam namenijo jih bodo prispevali razvojniki rešitev SAP, Android, ki pa je bila v zadnjih letih upo- uporabniki. Prav mogoče je, da bodo z ob- njihovi partnerji ter številni neodvisni po- rabljena na najrazličnejših napravah, zato segom aplikacij apetiti Amazonu zrasli, a nudniki programske opreme (skupaj naj bi imajo razvijalci precej težko delo, če želijo bržkone najspretnejši spletni trgovec že partnerji prispevali kar 80 odstotkov aplika- ponuditi enotno in enako kakovostno upo- ve, kaj in kdo mu dela denar, zato bo tudi cij!). SAP si za posredovanje aplikacij v sple- rabniško izkušnjo na vseh napravah. Pogo- v prihodnje skrbel za ustrezno motivacijo tni trgovini vzame le 15-odstotno provizijo, sto zato pristajajo na kompromise, a ti niso razvijalcev. 85 odstotkov denarja pa gre v žep razvijal- prava rešitev za odprto in fragmentirano cem. Vse aplikacije v njihovi trgovini morajo platformo, ki včasih vodi v pravi kaos. Raz- Microsoft App Store biti certificirane, kar je spet povezano z do- vijalci Googlu pogosto očitajo tudi slabše Že smo pri naslednjem velikanu. Micro- ločenimi stroški, a trenutno velja, da je do modele monetizacije aplikacij in storitev, soft je s svojo spletno trgovino aplikacij za konca letošnjega leta certificiranje aplikacij saj v njihovem žepu v povprečju pristane le operacijski sistem Windows 8 k mizi veli- brezplačno. dobra četrtina denarja, ki ga za aplikacije in kanov sedel zadnji. A to še ne pomeni, da Do ponujanja poslovnih aplikacij prek storitve namenijo aktivni uporabniki. Po- je vse zamudil. Nasprotno, tak pristop ima spletnih trgovin ni ravnodušen niti IBM. Ta nudba poslovnih aplikacij pri Googlu je si- tudi svoje prednosti, le izkoristiti jih je treba. je sredi aprila predstavil rešitve IBM Pure- cer celo nekoliko bolj bogata kot pri Applu, Ena takšnih je, denimo, ta, da lahko podje- Systems, katerih del je tudi spletna trgovina a ta s prodajo vseeno zasluži več denarja, tje temeljito preuči ponudbo konkurentov PureSystems Centre, ki precej spominja na predvsem na račun priljubljenosti tablic ter jo izboljša. Ali pa vsaj pobere dobre stva- Applov iTunes. Seveda je bistveno bolj na- iPad, ki so v zadnjih letih obnorele poslovne ri ter izkušnje in se izogne napakam, ki so mensko usmerjena, saj uporabniki lahko uporabnike. jih delali konkurenti. Prav to so naredili pri izbirajo med vrsto poslovnih aplikacij IBM Poleg tega Googlu zaslužek od prodaje Microsoftu. Čeprav njihov najnovejši opera- in drugih, ki so bile napisane za delovanje s poslovnih aplikacij za platformo Andro- cijski sistem uradno ne bo izšel do jeseni, pa sistemi PureFlex in PureApplication. Name- id odžirajo številni drugi ponudniki. Med je treba pred končno predstavitvijo poskr- stijo se iz oblaka IBM SmartCloud s prepro- njimi prednjači Lenovo, ki je oblikoval po- beti za pestro izbiro aplikacij in dodatkov, stim klikom na gumb. sebno družino poslovnih tabličnih računal- zato so se lansko in letošnje leto domači in In po kakšnih poslovnih aplikacijah po- nikov in zanje skupaj s partnerji pripravil tuji programerji pošteno potili. segajo uporabniki? V veliki večini so to vrsto poslovnih aplikacij. Microsoft App Store je tako uvedel zače- aplikacije, ki omogočajo rabo pisarniških tno 30-odstotno provizijo pri aplikacijah, programov in dokumentov na mobilnih Amazon Appstore ki se po prvih 25.000 ameriških dolarjih za- napravah, sledijo rešitve za komunicira- Veliko grožnjo Googlu (in vsem preosta- služka zniža na 20 odstotkov. Prav tako so se nje in sporočanje, deljenje vsebin, orodja lim) predstavlja tudi slabega pol leta de- v Redmondu potrudili in pripravili pregle- za upravljanje stikov s strankami, vodenje lujoči Amazon Appstore, ki ga je trgovski den sistem avtorizacije aplikacij, ki razvijal- projektov ter rešitve za spremljanje poslo- velikan postavil ob začetku prodaje e-bral- cu omogoča vpogled v stanje avtorizacije in vanja. Skupni imenovalec poslovnih aplika- nika/tablice Kindle Fire (ta temelji na sicer morebitne razloge za zavrnitev. Microsoft se cij je torej razširjena produktivnost uporab- močno prilagojeni platformi Android). A je v zadnjem času močno osredinil na po- nikov. 6

30 I MonitorPro I POLETJE 2012 PRAKSA I OBLA»NE SHRAMBE Pomnilnik v oblaku Ena izmed storitev, ki se najhitreje selijo v oblak, je pomnilniški prostor za hrambo dokumentov. Še posebej v časih, ko mobilne naprave postajajo sestavni del našega zasebnega in poslovnega življenja, so pomnilniki v oblaku pomemben most med dosedanjim in prihodnjim načinom dela. V zadnjih mesecih smo priča pravi eksploziji tovrstne ponudbe, tako novih kot tradicionalnih ponudnikov računalniških storitev. Po drugi strani pa so pomnilniki v oblaku pogosto obravnavani kot veliko tveganje na področju varnosti.

Vladimir Djurdjič

e enkrat znova tehnologija, ki prihaja iz potrošniškega okolja, izziva poslovno politiko. Zdi se, da je navdušenje končnih uporabnikov ravno v na- Šsprotju z interesi podjetij. Toda stvari lahko s pravo strategijo in pametno izbiro storitev obrnemo tudi v poslovno korist. Pomnilni- ški prostor srečujemo v oblaku že vrsto let, vendar je bila njegova uporaba do nedavnega omejena na posebna področja rabe, kot so varnostne kopije podatkov in prostor za hrambo podatkov namenskih aplikacij, denimo, za spletne trgovine in druge spletne poslovne aplikacije. Zanimivo, da smo v oblaku začeli najprej uporabljati bolj kompleksne storitve, preprosta souporaba dokumentov in sinhronizacija pa sta ostali obrobna zadeva, vsaj na področju poslovne rabe. Dropbox Stvari so se začele premikati, kot že mno- gokrat v preteklosti, najprej na področju osebne rabe. Danes že lahko trdimo, da je sistemi. Pri teh napravah so tovrstne stori- povezave in velikosti datotek, se podatki že mejnik na tem področju postavilo malo tve, kot je Dropbox, pravzaprav daleč najbolj znajdejo na drugih napravah in računalnikih, znano podjetje Dropbox. Njihova ponudba enostaven način za sinhronizacijo podatkov seveda če so tudi te povezane z internetom in je sila preprosta in sila učinkovita. Uporab- z osebnimi računalniki in tudi med mobil- s storitvijo. Drugje, denimo na mobilnih na- nikom ponujajo nekaj prostora (začetno 2 nimi napravami, zato je to čez noč postala pravah, sinhronizacijo sprožimo na zahtevo. GB) brezplačno in obenem omogočajo, da se uspešnica. Pomnilniki v oblaku pa se ne omejujejo datoteke v tem pomnilniškem prostoru sa- Od tod dalje so se začeli pomnilniki v obla- zgolj na posameznika. Skoraj vsi omogočajo, modejno sinhronizirajo med različnimi naku razvijati z bliskovito hitrostjo. Poleg Drop- da del pomnilnika v oblaku delimo z drugimi pravami v uporabi posameznika. Ponudba, boxa so vzniknili Box.net, SugarSync, kasneje uporabniki in s tem ustvarimo nekakšen vir- mikavna za vsakogar, ki pri vsakdanjem delu pa tudi taki velikani, kot so Microsoft SkyDri- tualni omrežni disk, ki presega meje lokalne- uporablja več kot en računalnik in želi, da bi ve, Google Drive, Amazon Cloud Drive, Apple ga omrežja in odpira povsem nove možnosti imel potrebne dokumente ali datoteke vselej iCloud in še mnogi drugi. Danes pravzaprav rabe. pri roki, ne da bi se moral spomniti na to, da ni večjega ponudnika, ki ne bi imel ali načrto- Seveda pa tudi nevarnosti. Ko je postalo ja- jih je treba redno kopirata na neki zunanji val tovrstne storitve. V večini primerov skoraj sno, kam »pes moli taco«, se je nad tovrstne nosilec, denimo ključek USB (mimogrede, z vsi posnemajo osnovno ponudbo Dropboxa, storitve sprva usul plaz kritik, tako IT-služb v varnostnega vidika je to še manj priporočlji- torej za pokušino ponujajo nekaj GB (največ- podjetjih kot tudi strokovnjakov s področja vo ravnanje). krat do 5 GB) brezplačno. varnosti. V prvi vrsti vsi poudarjajo, da je to- Ponujeni brezplačni prostor je povsem vrstna izmenjava podatkov, zlasti poslovnih, dovolj za izmenjavo običajnih pisarniških Veliko vprašajev zelo tvegano početje, saj ni nobenega jamstva dokumentov. Če pa ga potrebujemo več, ga Za uporabnika so tovrstne storitve sila pre- za varnost. lahko najamemo v nekaj velikostnih paketih proste za rabo. Potem ko v eni od tovrstnih Na prvo mesto bi seveda uvrstili dejstvo, za razumno mesečno ceno, trenutno okoli 10 storitev ustvarimo uporabniški račun, je tre- da se kopije podatkov kar naenkrat znajdejo dolarjev za 50 GB. Zadeva povsem lepo delu- ba na ciljni računalnik namestiti dodaten v javnem oblaku. Resda pod uporabniškimi je tudi med različnimi platformami, denimo program, ki deluje tako, da enega izmed iz- računi, vendar vsekakor zunaj meja podjetij, Windows, Mac, Linux. Ponudba pa je postala branih imenikov v osebnem računalniku neki imajo precej restriktivno politiko dostopa še bolj mikavna, ko so med podprte naprave nehno spremlja, vse spremembe datotek pa do dokumentov. Mnogi poudarjajo, da ni dodali še mobilne telefone in tablične raču- sprožijo samodejno sinhronizacijo podatkov jamstva, da tovrstni uporabniški računi ne bi nalnike z najbolj priljubljenimi operacijskimi v oblak. V nekaj minutah, odvisno od hitrosti mogli biti zlorabljeni, pomotoma ali načrtno.

32 I MonitorPro I POLETJE 2012 OBLA»NE SHRAMBE

Po drugi strani je res, da to načelno velja za ce za aktivni imenik (AD), skupinske politi- kar precej razvija in ponujajo orodja za zakup vse storitve v oblaku, zato pomnilniki v oblake in podobne mehanizme, ki jih poznam v in nadzor prostora za ekipo uporabnikov, so ku glede tega niso nič na slabšem. Microsoftovih okoljih. tu korak za ostalimi. Ne dvomimo pa, da bo Če podrobno pogledamo, je veliko teh kri- Brez tega pa je dostop približno tako kom- sčasoma tudi to zapolnjeno. tik pavšalnih in do neke mere delajo krivico pleksen in tvegan kot uporaba pomnilnikov v Omeniti velja še eno zamisel, ki so jo prvi storitvam, ki že v temeljih vsebujejo tehno- oblaku. Že prej omenjeni strežniki FTP so že objavili pri servisu Box.net. Imenuje se Box loške ukrepe, da do zlorab ne bi prišlo. Deni- kot koncept znani po svojih pomanjkljivostih OneCloud in združuje koncept pomnilnika v mo z uporabo šifriranja podatkov, beleženja in se jih podjetja v resnici izogibajo. oblaku z gostovanimi aplikacijami. Trenutno zgodovine, vira dostopov in tako dalje. Vsak Še največji razlog za preprečevanje nepo- je v okviru servisa na voljo okoli 30 različnih izmed ponudnikov pomnilnikov v oblaku se srednega dostopa iz mobilnih naprav, kot je poslovnih aplikacij, med katerimi srečamo še kako zaveda, da je njegova prihodnost iz- opisano zgoraj, pa leži nekje drugje. Dropbox pisarniški paket za mobilne naprave Quick- redno odvisna od ugleda in zanesljivosti, zato in podobne storitve so postale pravzaprav Office (prav nedavno ga je prevzela družba se močno trudijo, da ga ne bi načeli. »infrastruktura« na mobilnih napravah. Ker Google), bralnik datotek PDF, orodja za di- V resnici večina kritik izhaja iz dejstva, da tu nimamo opravka z datotečnimi sistemi gitalno podpisovanje in tako dalje. Zanimiva podjetja nad tovrstnimi računi nimajo nobe- v pravem pomenu besede, še zlasti ne pri plat ponudbe je način dela, kjer programi, nega nadzora, pregleda, možnosti upravlja- Applovih napravah, je dostop do podatkov tudi na tablicah in telefonih, dostopajo do nja, filtriranja, tudi blokiranja in ukinjanja v celoti odvisen od aplikacij. Danes srečamo dokumentov na zahtevo, neposredno iz po- računov. Mnogi tovrstne zadeve vidijo kot že veliko število programov, ki znajo upo- mnilnika v oblaku, torej brez predhodnega eklatantno največje sredstvo za nedovoljeno rabljati pomnilnike v oblaku kot omrežne prenosa na mobilno napravo. Nekaj podob- odtujevanje poslovnih podatkov, brez mo- diske za dostop in sinhronizacijo podatkov. nega, kot če bi v lokalnem omrežju dokument žnosti ukrepanja. V resnici ni povsem tako, Tudi Apple se svojim lastnim servisom iClo- odprli in ga shranili z omrežnega diska, ne pa saj je v praksi to le eden od načinov, kako ud odločno podaja prav v to smer. Zanimivo lokalnega. Na ta način naslavljajo še eno ran- lahko zaposleni podatke prenesejo iz nadzo- je, da je bistveno večja verjetnost, da bo neki ljivost mobilnih naprav – podatki v primeru rovanega okolja. Precej boljša strategija je, da program na mobilni napravi danes podpiral izgube ali kraje niso v lokalnem pomnilniku uporabnikom pridemo nasproti in prisluh- Dropbox kot pa dostop do strežnika FTP. Ob mobilne naprave. nemo njihovim željam ter potrebam. Zgolj tej ugotovitvi se velja zamisliti. prepoved še nikoli ni prinesla želenih učin- Prihodnost kov, saj mnogi nato do želenih ciljev pridejo Nadzor kot kompromis Pomnilniki v oblaku so še razmeroma mla- po ovinkih. Kot že rečeno, večina kritik izhaja iz dej- do področje, ki se bo v bodoče brez dvoma še stva, da pri večini storitev pomnilnikov v močno razvijalo. Če se danes zdijo bolj kot Dobre plati oblaku manjkajo ustrezni mehanizmi in zanimivost, bodo postali po mnenju analiti- Tovrstni pomnilniki imajo namreč tudi orodja za centralni nadzor, ki ga izvaja ose- kov v bližnji prihodnosti strateško področje. precej dobrih plati. V primerjavi s ključki USB bje IT v podjetjih. Še posebej, ko govorimo o Zlasti v luči tranzicije uporabe računalniške podatki niso dosegljivi priložnostnim tato- brezplačnih storitvah in računih. Razumeti je tehnologije, tudi v poslovni sferi, proti mobil- vom, podatkov ne moremo kar nekje izgubi- treba, da je velika večina tovrstnih »diskov v nim napravam. ti, denimo v taksiju ali na vlaku. Ti so vedno oblaku« nastala z mislijo na potrošnika in ne Najbrž ni treba posebej poudarjati, da ažurni, mehanizem je za končne uporabnike poslovno rabo. bomo v prihodnje ustvarjali in še posebej pregleden. Pomnilniki v oblaku so obenem Toda v zadnjem času se zadeve obračajo v hranili vedno večjo količino dokumentov, ki eden najpreprostejših načinov, morda celo pravo smer. Ponudniki pomnilnikov v oblaku jih bomo vselej želeli imeti pri roki, ne glede eden najboljših, za zagotavljanje varnostnih so očitno razumeli, da je uspeh v poslovnem na to, kjer smo in s katere naprave do njih kopij, zlasti ko govorimo o osebnih računal- svetu seveda odvisen od tega, kaj bodo lahko dostopamo. Če smo v preteklosti doživeli ek- nikih, ki so v podjetjih še vedno slabo varova- ponudili tistim, ki želijo izvajati nadzor. Box. splozijo potreb po pomnilniškem prostoru v ni. Če se računalnik pokvari, imamo podatke net, ki je eden od trojice najbolj razširjenih podjetjih, bomo v prihodnje doživeli podob- še vedno v oblaku in jih lahko ob namestitvi servisov, od nedavnega ponuja centralno no eksplozijo potreb v oblaku. odjemalca na nov računalnik pridobimo v konzolo, s katero lahko upravitelji v podjetjih Toda pogoji so na tem področju nekoli- nekaj minutah. centralno nadzorujejo skupinski pomnilnik, ko drugačni, lahko bi rekli tudi potencial- Sploh pa postanejo skoraj nuja, če želimo dodajajo in odstranjujejo uporabnike, do- no finančno ugodni za podjetja. Z uporabo zagotoviti transparentni prenos podatkov ločajo pravice dostopa in tako dalje. Seveda pomnilnika v oblaku ne bo treba najprej med domeno osebnih računalnikov in mo- smo še precej daleč od tega, da bi bila tovr- kupovati dragih pomnilniških naprav, ne bo bilnih naprav. Na veliki večini tovrstnih na- stna orodja spojena z obstoječimi orodji za več treba skrbeti za varnostne kopije v tem prav nimamo reže za ključke USB, nimamo nadzor in upravljanje v lokalnih omrežjih smislu, kot jih srečamo danes – seveda pa bo odjemalcev za datotečne sisteme (Windows, (AD, SCCM, SCOM, če se omejimo samo na pametno to še vedno početi za primer, če, de- Mac, Linux), kot jih poznamo in srečamo v Microsoftove ekosisteme), vendar kljub temu nimo, propade ponudnik prostora. osebnih računalnikih. Pomnilniki v oblaku omogočajo tisto, kar daje občutek večje var- Aaron Levie, ustanovitelj Box.net, trdi, da so torej zanje »omrežni diski«, kot jih danes nosti in nadzora. bomo v naslednjih petih letih doživeli 10-kra- poznamo v lokalnih omrežjih. Podobno pot je ubral Google, kjer je njegov tno povečanje gostote zapisov in zmogljivo- Seveda se samo po sebi postavi vpraša- Google Drive v bistvu le razširitev dosedanje sti. Morda bo prišel celo čas, ko bo s stališča nje, zakaj ne bi s tovrstnih mobilnih naprava politike nudenja pomnilniškega prostora, kot uporabnika prostor neomejen in povrhu dostopali do omrežnih sredstev v podjetjih smo ga srečali pri storitvah Gmail in Google vsega povsem brezplačen. Podjetja, kot so posredno, denimo prek povezave VPN, mor- Docs. Google Drive in odjemalce je mogoče Google, Microsoft in Apple, si namreč lahko da posebej postavljenih strežnikov FTP ali uporabljati v kombinaciji s plačljivo storitvijo privoščijo subvencioniranje pomnilniškega podobnih mehanizmov. Odgovor tu ni tako Google Apps, kjer so na voljo orodja za upra- prostora ob prodaji drugih storitev. preprost, zlasti pa ne enovit. Za začetek je v vljanje in nadzor. V podobno smer gre tudi Čas je torej, da nehamo pavšalno zavrača- podjetjih tovrstni varen dostop od zunaj tež- Microsoft s svojo storitvijo SkyDrive. Zanimi- ti uporabo pomnilnika v oblaku in začnemo ko zagotoviti, če ciljne naprave niso osebni vo, da je v največjem zaostanku na tem po- razmišljati, kako ga bomo vgradili v dolgoroč- računalniki PC. Na tablicah z Apple iOS in dročju prav tisti, ki je sprožil to tiho revolucijo no strategijo podjetja. V zadovoljstvo končnih Google Android boste zaman iskali odjemal- – Dropbox. Čeprav se storitev v zadnjem času uporabnikov in upraviteljev. 6

POLETJE 2012 I MonitorPro I 33 POD LUPO I IAAS

Infrastruktura iz oblaka Krilatice »računalništvo v oblaku«, »storitve oblaka« in podobno srečujemo na vsakem koraku, toda izraz sam le na splošno določa oz. označuje način izvajanja informacijskih storitev. Za vse, kar se dogaja v oblaku, je značilno, da so informacijski viri in sredstva na razpolago »tam nekje« v velikem oblaku spleta. Z izrazom označujemo računalništvo, kjer uporabniki nismo lastnik in skrbnik računalniških virov in sredstev ter jih fizično ne obvladujemo oz. nadzorujemo.

Boštjan Lavuger

ot vemo, v oblaku obstajajo trije nabori storitev, in sicer infrastruktura kot storitev (IaaS), ki predstavlja temeljne storitve. Na kratko Kpovedano, uporabnik ne potrebuje svoje lastne fizične infrastrukture, temveč jo to najame pri ponudniku. Platforma kot storitev (PaaS) predstavlja skupina dopolnjenih storitev, kjer uporabniki ne najemamo le fizičnih kapacitet, temveč jih dopolnimo z licenčno sistemsko programsko opremo in operacijskimi sistemi. Programska oprema kot storitev (SaaS) pa ponuja v celoti dode- lane storitve, ki so že povsem podprte z aplikativno programsko opremo. A kot rečeno, tokrat nas zanima IaaS. Značilnosti IaaS IaaS ali infrastruktura kot storitev je tr- žni model, kjer se podjetje odloči za najem IKT-opreme in lokacije za njeno delovanje pri ponudniku takih storitev. Pri tem organizacija še vedno samostojno skrbi za vse preostale elemente informacijske podpore, vključno z zagotavljanjem delovanja vseh vrst programske opreme. Ponudnik pa je zadolžen za zagotavljanje okoljskih pogojev delovanja, vzdrževanje strojne opreme in po potrebi njeno nadgrajevanje ter zagotavljanje zadostnih virov delovanja, vključno nabora IaaS pa obstajajo že dalj časa. Pred- programske opreme. Dostop do storitev je s spominskimi in podatkovnimi kapacite- vsem sta znani storitvi kolokacija strežnikov mogoč prek oblaka ali pa prek navideznih tami. Storitve IaaS povezuje dejstvo, da gre in najem strežniškega prostora za interne- zasebnih omrežij. pri njih za izkoriščanje skupnih virov (utility tne strani. computing), kjer sistemski viri niso na raz- Po drugi strani pa so sodobne storitve Storitve iz nabora IaaS polago le eni stranki, temveč se dinamično nabora IaaS razvite predvsem na temelju Po značilnostih bi lahko storitve IaaS na razporejajo glede na trenutne potrebe in virtualizacije informacijske infrastrukture. eni strani razdelili na komunikacijske, ka- omogočajo obračun storitev po načelu »pla- Skupna značilnost vseh storitev v oblaku je mor sodijo vse storitve, ki zagotavljajo ko- čaj, kolikor porabiš«. Druge take značilnosti za uporabnika nevidna fizična platforma. munikacijsko povezljivost med IKT-opremo so še avtomatizacija administrativnih in Uporabniki ne vedo, kje se nahajajo njiho- in spletom, pa tudi na storitve za porazde- vzdrževalnih nalog na strojni opremi, dina- vi fizični viri. Pri sodobnih ponudnikih so ljevanje obremenitev (load balancer), zakup mično skaliranje virov, virtualizacija nami- ti viri običajno virtualizirani. Govorimo o naslovnega prostora IP ipd. Potem so tu še zij, povezanost v splet in dostop do storitev virtualnih strežnikih, virtualiziranih dis- storitve kolokacije. Te zajemajo gostova- z lokacije stranke ter določanje kakovosti in kovnih sistemih in kapacitetah ter virtual- nje strežnikov v prostorih ponudnika, za- lastnosti storitev s t. i. pogodbami SLA (Ser- nih zasebnih omrežjih. Ti viri so za vsakega gotavljanje nemotenih pogojev delovanja, vice level agreement). uporabnika vedno dostopni, čeprav na tak ki vključuje oskrbo z el. energijo, tehnično IaaS je osnovni storitveni model, ki ga po- ali drugačen način delijo skupno fizično hlajenje ter varovanjem pred grožnjami in nudniki oblaka ponujajo oz. zagotavljajo. infrastrukturo. Uporabniki so tako sami za- vplivi iz okolja. Omenimo še najem strežni- Pri tem velja spomniti, da je izraz »storitve dolženi za namestitev, vzdrževanje in ne na- ških kapacitet, ki zajemajo najem fizičnih v oblaku« relativno nov, same storitve iz zadnje licenciranje sistemske in aplikativne ali virtualnih strežnikov, ter najem kapaci-

34 I MonitorPro I POLETJE 2012 IAAS

tet hranjenja podatkov, kamor sodita najem namenskih ali virtualiziranih skladišč podatkov ter varnostno kopiranje podatkov na trajne medije. Zadnja skupina so varnostne Bistvena vprašanja za ponudnika storitve, denimo storitve varovanja dostopa Preden se odločimo za uporabo storitev IaaS, si zastavimo šest bistvenih vprašanj: do strežnikov in drugih virov, preprečevanje Kaj se zgodi, če so viri in storitve v oblaku nedosegljivi? vdorov in podobno. Pri vprašanjih razpoložljivosti IaaS ali lastnega računalniškega centra so odgovori in izhodišča Seveda so storitve uporabne le, če so podobni, vendar pa z uporabo obstaja tveganje izgube povezljivosti z IaaS. Pred uporabo sto- vezane na zagotavljanje določene ravni ritev si moramo razjasniti, kakšne so naše poslovne potrebe po uporabi storitev in kako v pri- (SLA – Service level agreement). S SLA na- meru incidentov zagotoviti povezljivost s ponudnikom storitev vsaj v delu bistvenih storitev ali mreč določimo mejne pogoje delovanja ter aplikacij. Osnova za tak pristop pa je ocena tveganja, ki bo podala odgovor, katere storitve in v uporabniško izkušnjo, ki jo bomo dobili z kakšni meri so kritične in katere so sploh uporabne, če npr. izgubimo povezavo z internetom. uporabo storitev. Potreba po SLA izhaja iz dejstva, da v IaaS, pa tudi drugih storitvah Kako in kje izvajamo varnostno kopiranje podatkov? v oblaku, uporabljamo skupne vire. Dostop Pri uporabi storitev v oblaku moramo uporabniki biti prepričani, da bodo naši podatki ne samo do teh virov ima večje število uporabnikov, varnostno kopirani, temveč bodo njihove kopije hranjene na dislociranih lokacijah. SLA-para- viri pa so običajno optimizirani tako, da ne metri med ponudniki močno variirajo. Pri nas je tudi precej ponudnikov, ki ne razpolagajo z zadoščajo za hkratne maksimalne potrebe dvema enakovrednima lokacijama, zato je pred nujno odločitvijo razjasniti ponudbo storitev in vseh strank. V angleškem jeziku se pojav zagotoviti ustrezno hranjenje varnostnih kopij. imenuje oversubscribe. Pri določanju ravni storitev so parametri značilni za vsako sto- Kako obvladujemo migracijo velikih količin podatkov in kakšne stroške nam ta predsta- ritev posebej. V splošnem pa razpoložljivost vlja? storitev podajamo v absolutni ali relativni Medtem ko je uvajanje novih virov, denimo strežnikov v oblaku, vprašanje nekaj klikov, je razpoložljivosti virov ter največjem spreje- prenos podatkov v nov sistem popolnoma drugačna zgodba. Lahko se zgodi, da bo prenos mljivem času izpadov. Dalje je pomembna podatkov v storitve v oblaku dražji, kot pa so same storitve vredne. fleksibilnost storitev, ki določa način do- deljevanja oz. alokacije skupnih virov, kot Kakšne so zmogljivosti in omejitve komunikacijskih povezav? so pomnilniške in procesorske kapacitete, Ena bistvenih prednosti oblaka je zmožnost, da so viri in storitve na voljo in dosegu ne glede kapacitete diskovnih sistemov ipd. Varnost na to, kje se nahajamo. Po drugi strani pa je lahko taka dosegljivost bistvena slabost. Npr. storitev določi stopnjo in načine varovanja finančne organizacije imajo zelo stroga pravila varovanja dostopa, ki jih ponudniki vedno ne storitev ter virov, na katerih tečejo storitve. bodo mogli zagotoviti. Po drugi strani pa lahko postanemo odvisni od delovanja internetne Po načinu obračunavanja in določitev povezave, kar morda prej nismo bili. Tako lahko imamo težave s skladiščnim poslovanjem in z ravni storitev pa poznamo pogodbe SLA, ki izdajo blaga z dokumenti, če internet ne dela, uporabljamo pa storitve v oblaku. temeljijo na standardu najboljšega mogo- čega. Ponudniki v tem primeru ne določajo Če mora organizacija ustrezati strožjim kriterijem/standardom, kakšne so naše možnosti natančnih parametrov, kot je zagotovljena uporabe IaaS? količina pomnilnika, procesorska moč ali za- V primeru, da morajo organizacije ustrezati strožjim standardom, kar na primer velja za bančne gotovljena hitrost prenosa podatkov, temveč organizacije ali pa farmacevtska podjetja, potem za njih običajne storitve oblaka niso primerne jih zagotavljajo po najboljših zmožnostih. ali pa so primerne le v omejenem obsegu. Po drugi strani pa se uveljavlja praksa, da se nekaj Druga vrsta pogodb temelji na zagotovljenih organizacij s podobnimi zahtevami združi in uvede namenske storitve oblaka za to skupino kapacitetah, kjer ponudnik vsakemu porab- organizacij. Tako lahko skupina organizacij v določenem oblaku zagotovi storitve v skladu z niku zagotovi določeno kapaciteto, tretja bistveno strožjimi zahtevami, kot je to običajno. vrsta pa je običajno kombinacija prvih dveh. Za zagotavljanje SLA je treba posamezne Kakšni so stroški morebitnega izstopa iz oblaka oz. IaaS? storitve natanko določiti, obenem pa mora Pomembno vprašanje poleg stroškov uvedbe ter tehničnih omejitev so tudi morebitni stroški imeti ponudnik zagotovljen tudi sistem izstopa iz oblaka. Glede na to, da so ponudniki komercialne organizacije, se lahko prej ali slej spremljanja in meritev posamezne storitve. pojavi trenutek, ko iz uporabljenih storitev izstopimo in preidemo k drugemu uporabniku. Dodatno je običajno v SLA tudi določba, ka- Postopki so lahko v tem primeru bistveno dražji, kot pa so bili ob vstopu v oblak in lahko kšne so pravne in poslovne posledice v pri- presežejo prihranke uporabe storitev IaaS. Pri tem lahko levji delež igrajo ponudniki storitev, ki meru odstopanja od dogovorjenega. pogosto v drobnem tisku zaračunavajo stroške sestopa. Varnost Eno od temeljnih vprašanj, ali uporabljati storitve v oblaku in kot del njih tudi IaaS, je seveda varnost storitev in z njo povezanih slovnih procesov in tržnih produktov. Ka- lahko z urejenimi in s preverjenimi poslov- podatkov. Vsaka organizacija se utemelje- kršna koli zloraba, dostop do informacij ali nimi procesi zagotovi bistveno višjo stopnjo no boji, do bi kdo od nepoklicanih dostopal prekinitev zagotavljanja poslovnih procesov varovanja ob zagotavljanju revizijskih sledi do podatkov, ki se obdelujejo v informacij- oz. njihovih storitev bi za njihovo poslova- za vse posege in dogodke. skem sistemu. Prav tako pa so danes mnoga nje imela nepopravljivo škodo. Predsta- Seveda pa lahko na problematiko gleda- podjetja življenjsko odvisna od delovanja vljajmo si ponudnika, pri katerem pride mo tudi z druge plati. Predvsem to velja za informacijskega sistema, saj so vse najpo- do nepooblaščenega dostopa do osebnih varnost storitev. Velika večina malih in sre- membnejše poslovne procese že informati- podatkov strank enega od podjetij, ki upo- dnjih podjetij že razpolaga z do neke mere zirali. Zato je vprašanje o varnosti vsekakor rablja njihove storitve. V tem primeru bi za- dopolnjenimi informacijskimi sistemi. Ti so na mestu, vendar pa moramo nanj gledati gotovo tudi druge stranke prekinile uporabo v večini primerov nameščeni v neustrezno tudi z nekaj zdrave pragmatičnosti. storitev, kar bi imelo nepopravljive posledi- zasnovanih in urejenih prostorih ob slabši Ponudnikom IaaS in drugih storitev v ce za poslovanje ponudnika. Pomembna sta skrbi za vire (beri posodobitve, slabši varno- oblaku so te storitve eden od osnovnih po- tudi odnos in zrelost ponudnikov storitev, ki stni mehanizmi). Gre za preprosto dejstvo,

POLETJE 2012 I MonitorPro I 35 POD LUPO I IAAS

Storitve računalništva v oblaku

da za manjši informacijski sistem ne more- Prednosti in vpeljavo novih tehnologij. Če za dolo- mo skrbeti enako kot za večjega, saj nima- Uporaba storitev v oblaku, v našem pri- čen čas potrebujejo višje zmogljivosti, jih mo na razpolago zadostnih finančnih in meru IaaS, prinaša za uporabnike bistve- enostavno najamejo, po preteku tega časa kadrovskih virov. Zato je pogosto tveganje ne prednosti. Tako jih odlikujeta agilnost pa prekličejo. Privlačna je tudi hitrost im- nedelovanja sistema ob lastnih elementih in prilagodljivost, saj so zasnovane tako, plementacije – čas, potreben za dodajanje infrastrukture bistveno večje, kot pa če bi da lahko uporabniki svoj sistem hitro in nove storitve, npr. strežnika z aplikativno uporabljali storitve v oblaku. enostavno nadgradijo z novimi storitvami programsko opremo, ni več vezan na vzpo-

36 I MonitorPro I POLETJE 2012 IAAS

stavitev strojne in programske opreme, storitve pa si med seboj močno razlikujejo. način obračunavanja storitev. Ponudniki temveč le na konfiguracijo in namestitev Prav tako se razlikujeta cenovna politika lahko obračunavajo storitve po različnih programske opreme. in pa predvsem zagotovljen SLA. Največjo modelih, denimo, plačilo po uporabi, fiksna Zaradi namestitve opreme v velike ra- težavo slovenske ponudbe predstavljajo plačila, pavšali, dinamični delež in podob- čunalniške centre s kompleksno infra- ponudniki, ki ponujajo storitve brez urejeno. Dalje je pomembna povprečna cena za strukturo ter na več vzporednih lokacijah ne infrastrukture. Ustrezno osnovno infra- referenčno storitev – ta predstavlja povpreč- je občutno večja tudi zanesljivost oz. raz- strukturo z več računalniškimi centri, ki so ni mesečni strošek za neko referenčno sto- položljivost storitev, kot bi bila pri name- ustrezno zavarovani, ima namreč le peščica ritev, denimo najem strežnika z 1 CPU in 4 stitvi opreme na lokaciji podjetja. Storitve ponudnikov. Praktično vsi ponudniki spleta GB RAM ter 100 GB diskovnih kapacitet. Kot so hitro in enostavno skalabilne, povečane ponujajo vsaj del storitev oblaka oz. IaaS. smo že zapisali, pomembna je v pogodbi potrebe po kapacitetah je namreč mogoče Predvsem gre tu za kolokacijo in gostovanje SLA zagotovljena razpoložljivost. Ta pred- izvesti z nekaj »kliki«. na strežnikih, večinoma spletnih z ustre- stavlja mesečno ali letno razpoložljivost Obenem je bistveno boljša tudi zmoglji- znimi diskovnimi kapacitetami ter seveda s sistemov, ki jo ponudnik zagotavlja, najpo- vost storitev, saj so zasnovane na napravah potrebnimi diskovnimi sistemi. Obstaja pa gosteje pa za to tudi tako ali drugače jam- in sistemih, ki si jih večina organizacij ne bi mogla privoščiti. Naslednja prednost se po- kaže pri vzdrževanju, saj uporabniki nimajo več opravka z vzdrževanja strojne opreme, Ustrezno osnovno infrastrukturo z več računalniškimi vključno z oskrbno infrastrukturo, vse to je domena ponudnika. centri, ki so ustrezno zavarovani, ima namreč le peščica Ker je temelj storitev oblaka neodvisnost od naprav in lokacij, lahko storitve »tečejo« ponudnikov. kjer koli. Običajno ne poznamo ciljnega strežnika in njegove lokacije. Ta se lahko med delovanjem tudi spreminja, v odvisno- sti od potreb ponudnika storitev. Kakovost nekaj ponudnikov, ki od drugih po naboru či. Ponudnike primerjamo tudi po številu storitev zaradi tega načelno ne trpi. Najbolj storitev in urejeni infrastrukturi izstopajo. računalniških centrov, s katerimi ponudnik zanimiva prednost je seveda znižanje stro- Avtenta kot članica skupine Telekom se s razpolaga. Nič manj ni pomembna tudi nji- škov, saj je uporaba IaaS in drugih storitev storitvami oblaka ukvarja že nekaj časa. Na hova medsebojna oddaljenost. V nekaterih oblaka povezana tudi z optimiziranjem temelju infrastrukture in telekomunikacij- primerih bo kakovostna storitev zagotovlje- poslovanja. To je lahko neposredno, saj so skih storitev Telekoma ponuja storitve vseh na le s certifikati, denimo s tistimi s podro- storitve, ki jih najemamo za enako raven treh naborov IaaS, PaaS in SaaS. čja varovanja informacij, kot je ISO 27000. storitev, cenejše, kot bi jih lahko zagotavlja- Tihi, a pomemben igralec na področju Če je naše poslovanje v gibanju, bo po- li sami, ali pa posredno, če si lahko za enak storitev oblaka je tudi Pošta Slovenije. Uspe- membno tudi skaliranje, in sicer najprej znesek privoščimo bistveno boljše storitve, šno ponuja predvsem storitve IaaS in PaaS, horizontalno, ki predstavlja možnost do- kot bi si jih v lastni režiji. ki jih gradi v verjetno najbolje zasnovanih dajanja procesorske moči in pomnilnika in najštevilčnejših računalniških centrih pri obstoječim strežnikom (fizičnim in virtual- Ponudba nas. Zato lahko ponudnikom ponudi bistve- nim), ter tudi vertikalno skaliranje, kamor Ponudba storitev v oblaku nenehno raste. no višjo stopnjo razpoložljivosti in varnosti sodita enostavnost najema in izvedbe no- Začetke lahko postavimo celo v leto 1950, kot drugi ponudniki. Na podobno mesto se vega strežnika. Kajpada se bodo ponudni- ko je Herb Grosch – sicer bolj znan po Gro- želi umestiti podjetje RC-IKT. Končno pa ki razlikovali tudi po načinu podpore. Ta schevem zakonu – postavil trditev, da bo vsa velja omeniti tudi podjetje Arctur, ki po- je lahko slaba, kamor sodi le podpora prek računalniška moč v prihodnosti združena v nuja storitve v namenskem računalniškem spleta, ali pa povprečna, ki spletni podpori 15 velikih računalniških centrih. centru. Podobno velja za pomembnejše po- zagotavlja še en dodaten kanal za pomoč Prvi ponudniki storitev IaaS so bili ponu- nudnike dostopa do interneta, denimo Te- po principu 24/7. Za dobro obliko podpo- dniki spletnega dostopa, ki so dokaj hitro lemach in Amis, a so njihove storitve dokaj re šteje taka, kjer ponudnik zagotavlja več zaznali tržno priložnost oz. povpraševanje elementarne in obsegajo predvsem gosto- neodvisnih kanalov podpore, ki delujejo nepo kolokaciji, prvi pa je celovitejše storitve vanje strežnikov. pretrgano. Končno primerjamo še nekatere iz nabora IaaS ponudil Amazon v okviru Storitve infrastrukture seveda ponujajo druge elemente, denimo kako imajo urejen Amazon Web Service. Poleg njega je v svetu še nekatera druga podjetja, predvsem ti- monitoring in nadzor, ali morda ponujajo najmočnejši ponudnik komaj pet let staro sta, ki so v teh storitvah zaznala svojo tržno tudi brezplačno preizkušanje storitev. To podjetje Bluelock, katerega storitve teme- priložnost. Pogosto pa nimajo ustrezne la- nam utegne biti v veliko pomoč pri odloči- ljijo na rešitvi VMware vCloud. Na podro- stne infrastrukture, da bi take storitve sploh tvi. Pomembni so tudi podprti operacijski čju oblaka za večja podjetja je pomemben lahko ponudila in niso pripravljena skleniti sistemi, ki določajo, katere ponudnik pod- CSC, ki ponuja storitve na združeni platfor- kakršnega koli dogovora SLA, ki bi bil za njih pira, število instanc, torej število različnih mi VMwara, Cisca in EMC. GoGrid ponuja zavezujoč in bi lahko imel finančne posledi- konfiguracij strežnikov, ki jih zagotavlja, storitve le iz nabora IaaS, in sicer na teme- ce v primeru nedoseganja. pa cena prenosa podatkov od ponudnika k lju virtualizacijskega jedra Xen. Končno uporabnikom in obratno za vsak prenesen se je tudi IT-velikan IBM odločil, da se bo Kako izbrati? gigabajt. pridružil ponudnikom, do konca leta 2012 Nabor storitev IaaS je pester, prav tak je Šele po temeljiti primerjavi ponudnikov načrtuje na svojih storitvah gostovanje 200 širok nabor ponudnikov. Zato je pomemb- se lahko tehtneje odločimo za najprimer- milijonov uporabnikov. no, da jih med seboj primerjamo in se od- nejšega. Le tak partner nam bo namreč V Sloveniji je ponudba storitve enako pe- ločimo za tistega in za take storitve, ki so dolgoročno zagotavljal storitve na način, stra kot na svetovnem tržišču. Razlika ostaja za nas najbolj sprejemljive. Pri pregledu je da bodo prinašale pričakovano dodano vre- le v velikostnih razredih. Tudi pri nas obsta- pomembno postaviti kriterije, po katerih dnost ter da bomo z njimi kot uporabniki ja množica različnih ponudnikov, njihove bomo ponudnike primerjali. Najprej je tu preprosto zadovoljni. 6

POLETJE 2012 I MonitorPro I 37 PRAKSA I POSLOVNI PRIMER

ERP v vinski kleti O poslovnih informacijskih sistemih (ERP) še vedno velja prepričanje, da je SAP namenjen velikim podjetjem. Ko pa se za uvedbo te rešitve odloči podjetje, ki se ukvarja s pridelavo vin, postane očitno, da se ruši tudi ta mit. Vinarstvo je dejavnost, pri kateri ne pomislimo najprej na poslovne informacijske sisteme, računalniški oblak in poslovne procese. A v podjetju Vinakoper dokazujejo, da nove tehnologije uspešno prodirajo tudi v panogo, kjer še kraljuje tradicija.

Matjaž Sušnik

podjetju Vinakoper, gre za eno ve- per so morali razmilsiti, kako se prilagoditi. pripomogle k odločitvi za izbrano rešitev, je čjih slovenskih kleti, večino grozd- Odločili so se za naložbo v poenostavitev in bila zelo konkurenčna ponudba slovenskega ja, ki ga je letno okrog 4.500.000 optimizacijo procesov ter uvedbo novega zastopnika in izvajalca (tako za licence kot kg, pridelajo sami. Le med 15 in 20 informacijskega sistema. samo implementacijo). Odločili so se za Ac- odstotkiV grozdja odkupijo. Ker pa to letno Sprva so razmišljali nekoliko širše in prido- tual Business All in One rešitev, ki temelji na predstavlja do milijon kilogramov, je jasno, bili ponudbe z različnimi rešitvami. V Vinako- poslovno informacijski platformi SAP, saj ima da posel ni tako majhen. Letni promet z vi- per pravijo, da so ob prvih povpraševanjih po SAP na področju vinarstva že nekaj referenc, nom znaša od 8,5 do devet milijonov evrov, informacijskem sistemu dobivali precej viso- a kljub temu so se morali v glavnem nasloniti pridelajo pa ga do štiri milijone litrov letno. ke ponudbe. Ena od pomembnih stvari, ki so na lastno znanje in znanje izvajalca.

Imajo 600 hektarjev lastnih vinogradov, NA KRATKO ki se razprostirajo na desetih lokacijah od Ankarana do Škocjana in Sečovelj. Na vsa- Uvedba ERP v Vinakoper ki od teh lokacij imajo lastna skladišča, kar pomeni, da morajo tudi stroške in zaloge voditi v vsaki od teh enot. Poleg tega imajo Naročnik: Vinakoper, d. o. o. tri maloprodajne enote (v Kopru, Ljubljani in Ilirski Bistrici). Podjetje ima približno 100 Izvajalec: Actual I. T., d. d. zaposlenih, v času trgatve najamejo še dodatnih 200–250 delavcev. Skupno trajanje: 10 mesecev od podpisa pogodbe do prehoda v živo

Zmagala primerna ponudba Finančni obseg: Naročnik ni razkril finančnega obsega projekta. V družbi Vinakoper so že nekaj let razmi- šljali o prenovi poslovnih procesov in infor- Posebnost: Prvi projekt uvedbe SAP v vinarstvu pri nas, vključno s posebnostmi, kot macijskega sistema. Gospodarska kriza ni je kletarska knjiga. zaobšla niti pridelovalcev vina in v Vinako-

38 I MonitorPro I POLETJE 2012 POSLOVNI PRIMER

IZJAVA NAROČNIKA Vinko Stupar, pomočnik uprave za finance, Uvedba ERP v Vinakoper računovodstvo in kontroling, Vinakoper, d . o. o. Ozadje V podjetju Vina Koper so že nekaj časa razmišljali o prenovi poslovnega informacijskega sistema. V zadnjem času je tudi na področju vinarstva opaziti posledice gospodarske krize in predvsem »Z rastjo podjetja se je v podjetju Vinakoper upad kupne moči potrošnika. V družbi so se odločili, da je treba zvišati kakovost izdelka ter pojavila potreba po zamenjavi poslovnega in- povečevati internacionalizacijo oziroma izvoz. Vloga IT je bila pri tem predvsem v ažurnem spre- formacijskega sistema in hkrati je bila to prilo- mljanju poslovanja za učinkovito poslovno poročanje, obvladovanju poslovnih procesov, iskanju žnost, da prečistimo in pregledamo obstoječe notranjih rezerv in s tem zniževanju stroškov. Zato so iskali rešitev, ki bi jim na dolgi rok prinesla poslovne procese ter jih na novo strukturira- stabilno in varno platformo za bodoče poslovanje. mo. Nov poslovni informacijski sistem nam zagotavlja učinkovit nadzor nad poslovanjem, Naloga visoko stopnjo avtomatizacije in zanesljivosti Prej so uporabljali bolj kot ne njim na kožo pisano rešitev. Podobno so pričakovali tudi od novega poslovnega procesa, ažurnost podatkov in informacijskega sistema, ki pa je moral ob tem biti še bistveno bolje integriran. Ker je bila stara informacij, ki zagotavljajo hitro ukrepanje ter rešitev tako prilagojena, je to pri uvedbi nove rešitve predstavljalo dodaten izziv. Odločili so se zmanjšujejo tveganje za napačne poslovne za izvedbo študije o podprtosti poslovnih procesov v družbi Vinakoper, ki jo je izdelal Actual. Na odločitve, kar je recept za poslovni uspeh. V osnovi popisa procesov so se odločili, da je prava izbira rešitev, ki temelji na platformi Business Vinakoper smo se zavedali, da je kakovosten All in One, saj ponuja integracijo vseh poslovnih procesov. Želeli so namreč podpreti vse procese: pregled nad poslovanjem podjetja eden iz- od kmetijske proizvodnje, odkupa in prevzema grozdja, kleti, polnilnice, računovodstva, financ, med temeljnih gradnikov obvladovanja pro- kadrovske službe vse do maloprodaje. Za slednjo tudi po uvedbi novega sistema še uporabljajo daje, zato smo se odločili za prenovo in izbrali rešitev zunaj SAP, a sta sistema povezana. izkušenega partnerja na tem področju, ki je projekt izpeljal brez večjih zapletov.« Zahteve Primarna zahteva je bila, da je informacijski sistem popolnoma integriran. Iskali so ponudnika z dovolj referencami na širšem področju informatike, saj so se odločili za najem gostovane rešitve. Pomembna zahteva je bila tudi dostop zunanjih sodelavcev v informacijski sistem s terena. Od steklenice do grozda Vinarstvo na nekaterih področjih postopkovno ne sovpada s prednastavljenimi procesi SAP. Pri V Vinakoper že dlje časa zagotavljajo sle- iskanju ustreznih tehničnih možnosti za izvedbo je moral izvajalec slediti zahtevi po čim manjšem dljivost za vsak svoj izdelek. A prejšnje reši- odstopanju oz. prilagoditvah standarda kot tudi smiselni poenostavitvi nekaterih postopkov. tve niso bile med seboj povezane. Kletarska knjiga, register vina v kleti, s katerim se za- Izvajalci gotavlja sledljivost vina (do grozdja in vi- Implementacijo poslovnega informacijskega sistema ter rešitve MPS za maloprodajo je izvedlo nograda), je bila prej v ločeni aplikaciji, kar podjetje Actual I. T., ki izvaja tudi vzdrževanje omenjenih rešitev. pomeni, da so morali vse vpisovati ločeno in večkrat. Želeli so jo vključiti in povezati s Tehnologija preostalimi deli poslovnega informacijske- Rešitev je pravzaprav prilagojena prednastavljena Actualova rešitev na osnovi platforme SAP ga sistema, da bo vsaka sprememba v siste- Business All in One, kjer je celotna rešitev gostovana, tako da v Vinakoper nimajo lastne infrastruk- mu zabeležena kot novost v računovodstvu, ture zanjo. glavni knjigi, evidenci zalog in podobno. Kletarska knjiga je pomembna tudi zaradi Izid registracije končnega izdelka pri upravni Projekt je bil dejansko zaključen dokaj hitro (zlasti če ga primerjamo s klasičnimi uvedbami SAP). enoti. Podatki, ki se zajamejo od prevzema Panoga vinarstva je nekoliko drugačna od drugih, ker je način dela izvajanja nekaterih procesov grozdja do pridelave in prodaje vina, so zdaj drugačen. Zaporedje dogodkov se razlikuje od standardnih procesov SAP, in sicer predvsem na na voljo v vseh delih poslovnega informacij- nabavni strani. Zato je bila uskladitev procesa s prednastavljenimi postopki SAP dodaten izziv. skega sistema. Prehod v živo je bil fiksiran na začetek poslovnega leta. Prvi delovni dan letošnjega leta so prešli k živi uporabi z vsemi moduli razen modula odkup grozdja. Ker ga zaradi sezonske narave dela Uvedba na vrhuncu sezone pred poletjem niso potrebovali, so odložili uvedbo modula do konca junija. Skupaj nov informa- Proizvodnja in prodaja vina sta sezonski cijski sistem uporablja več kot 30 uporabnikov. Tudi zunanji sodelavci (trgovski potniki) imajo na posel. Podobno kot za druge vinarje je tudi svojih prenosnikih nameščen SAP, da lahko neposredno s terena vpisujejo naročila, ki se ažurno za Vinakoper glavna sezona od začetka no- obdelajo. vembra do konca decembra. Takrat je dela največ. A ker z novim letom nastopi tudi Dosežki novo poslovno leto, je bilo smiselno uvedbo V podjetju Vinakoper trenutno še zaključujejo nekatere nastavitve povezane s pripravo poročil novega informacijskega sistema zaključiti s za spremljanje in obvladovanje stroškov, tako da o konkretnih učinkih na poslovanje še nimajo koncem leta. Ker je cilj uvedbe sovpadal s dokončne ocene. Ker je informacijski sistem zdaj bistveno bolj integriran in je kakovost informacij časom največje prodajne aktivnosti, je bil večja, pričakujejo, da bo največji učinek predvsem v boljšem nadzoru nad poslovanjem in večji izziv še toliko večji. preglednosti. Ko bodo zaključili sistem za pripravo poročil, bo mogoče spremljati posamezne Pomemben izziv je bilo tudi izobraževa- stroške in prihodke z vseh vidikov, še dodajajo. nje uporabnikov. V 2011 so bili skoraj vsi pomembnejši uporabniki vključeni v proces analize in izdelave delovnega načrta za uvedbo posameznega modula. Kasneje so pripravili delavnice in izobraževanja, kjer je po deset uporabnikov hkrati izvajalo in- tegracijske preizkuse ali opravljalo izobra- ževanja. 6

POLETJE 2012 I MonitorPro I 39 TEMA ŠTEVILKE I SLUŽBE ZA POMO» »Ste že uporabili ponovni zagon?« SLUŽBE ZA POMO»

40 I »Ste že uporabili ponovni zagon?« 44 I Upravljanje incidentov, sprememb in ostalih procesov v praksi

»Poklicali ste center za pomoč uporabnikom. Za dostop do tehnične službe pritisnite ena. Trenutno ni nobenega prostega operaterja. Ste tretji v čakalni vrsti!« Verjetno je vsak od nas občasno deležen takega posnetka, ko se znajde pred kakšno dilemo v zvezi z uporabo telekomunikacijskih, internetnih, televizijskih, finančnih in drugih storitev. Mobilni operaterji, ponudniki dostopa do interneta ter kabelske televizije in IP-televizije, finančne ustanove (predvsem banke in zavarovalnice) so najpogostejše »tarče« uporabnikov, zaradi katerih delujejo različne oblike služb ali centrov za pomoč (»help desk« ali »service desk«). Poleg centrov za podporo, ki jih imajo podjetja vzpostavljene za svoje stranke, obstajajo tudi interni, denimo tisti za podporo IT.

Igor Drakulič

entri za pomoč so organizirani enotno,« poudarja Marko Perme iz podje- vedno je precej razširjena komunikacija po ravneh. Prva raven predstavlja tja Agilcon. Kanali za dostop do centra za prek e-pošte, čeprav ima večina podjetij po ekipo, ki neposredno odgovarja pomoč so samopostrežni portali, interak- navadi objavljen le naslov info@podjetje. na vprašanja strank. Člani te ekipe tivni načini komunikacije, e-pošta, telefon si. Brez telefona seveda ne gre. Povezava Clahko rešujejo le najznačilnejše težave, za in družabna omrežja. s telefonskim sistemom pa je še posebej katere imajo jasna navodila. Drugo raven Prek samopostrežnih portalov lahko pomembna v večjih ekipah za pomoč upo- predstavljajo ljudje, ki lahko podrobneje stranke pregledujejo zahtevke, ki so jih od- rabnikom, saj tako beležijo, kdaj se je klic raziščejo težave stranke (npr. pregledujejo dale v preteklosti, oddajajo nove zahtevke, začel in koliko časa je trajal, vse večkrat pa dnevnik aktivnosti stranke, če gre za por- pregledujejo obstoječo knjižnico znanja, se klici tudi snemajo. Družabna omrežja so tal). Na tretji ravni delujejo tisti, ki sode- sodelujejo v forumih ali (v zadnjem času) še posebej aktualna za velike organizacije z lujejo pri načrtovanju in izdelavi produkta v vgrajenih mini družabnih omrežjih, kjer vidnimi blagovnimi znamkami, o katerih se ali storitve, po kateri stranka povprašuje, in s preostalimi uporabniki razpravljajo o te- govori tudi na spletu. zelo dobro razumejo lastnosti izdelka. Vsak žavah. S takimi pristopi (knjižnice znanja, zahtevek stranke je sprejet na prvi ravni, forumi, vgrajena družabna omrežja) želijo Reševanje težav potem pa se prenaša na drugo ali tretjo – podjetja zmanjšati pritisk na svoje službe V procesu reševanja težav sta pomembni odvisno od kompleksnosti. Vsak zahtevek za pomoč in čim več tovrstne komunikacije predvsem dve zadevi – knjižnica znanja in ima pogosto tudi nekaj standardnih ka- prenesti na medsebojno pomoč uporabni- analitika. Knjižnica znanja omogoča reše- tegorizacij, kot so tip (napaka, izboljšava, kov. vanje težav tudi tistim zaposlenim v centru sprememba …), nujnost in pomembnost. Za vsakim zahtevkom je tudi točno določen delovni tok (komu se dodeli, kako potuje med različnimi ravnmi). Centri za pomoč V podjetju – največkrat je to znotraj sistema CRM – se so pogosto tudi predmet precej stroge re- mora zgoditi točka, ko se vsi zahtevki strank, ne glede gulative, ki pa je specifična za posamezne industrije (npr. farmacevtska) in ima predna to, po kateri poti so prišli, poenotijo in od tam naprej pisane posebne metodologije. vodijo enotno. Različne poti Pri centrih za pomoč je pomemben koncept poenotenja vseh kanalov. »V podjetju – največkrat je to znotraj sistema CRM Med interaktivne načine komunikacije za pomoč z manj izkušnjami, analitika pa – se mora zgoditi točka, ko se vsi zahtev- spadajo različne vrste avatarjev (davčna omogoča odkrivanje ozkih grl in uspešnost ki strank, ne glede na to, po kateri poti so Vida, Telekomova Tia) pa tudi pogovori v posameznih zaposlenih. »Salesforce gre tu prišli, poenotijo in od tam naprej vodijo živo in sistemi za oddaljena namizja. Še še korak dlje in zaposlenim v centru za po-

POLETJE 2012 I MonitorPro I 41 TEMA ŠTEVILKE I SLUŽBE ZA POMO»

moč omogoča medsebojno pomoč in sode- ka in dostave rešitve uporabniku, vodstvo pri shranjevanju znanja, s katerim podje- lovanje tudi ob pomoči 'vgrajenega facebo- podjetja pa nadzoruje in upravlja poslovni tje razpolaga, in določanju primerne mo- oka',« dodaja Perme. proces podpore ter meri učinke centra za tivacije zaposlenih. Vsako naročilo lahko v Sistemi za pomoč omogočajo uporabni- podporo,« dodaja Gantar sklepni fazi opremimo z dodatnimi atributi ku neposredno ali posredno naročilo sto- Sistem beleži in obvladuje dogodke pri (diagnoza, rešitev) in ga shranimo v knji- ritve v centru za pomoč. Naročilo storitve vsakem posameznem naročilu v obliki za- žnico znanja za poznejšo uporabo v lokalni so lahko prijava napake ali vnos naročila pisov, ki omogočajo pregled po izvajalcih, ali globalni skupnosti. za njeno odpravo pri katerem koli tehnolo- vsebini storitve, relevantnih časih, stroških »Pomembno je nenehno spremljati in škem izdelku, prijava reklamacije ali vnos in plačnikih. Začetni dogodek sleherne sto- upravljati eno najpomembnejših dobrin naročila za odpravo pomanjkljivosti doba- ritve je zapis o naročilu storitve, zaključni podjetja – znanje zaposlenih. Preprečeva- vljene storitve ali blaga pa tudi prijava zah- dogodek pa poročilo o opravljeni storitvi ti je treba odtekanje ali zmanjševanja tega teve ali vnos naročila za pomoč. »Z oddano ali rešitev sama. Ena od bistvenih poslov- znanja zaradi fluktuacije zaposlenih, njiho- zahtevo ali naročilom se začne organiziran, nih funkcij je nadzor naročila, ki naročni- ve motivacije ali drugih dejavnikov, na ka- nadzorovan in upravljiv sistem podpore ku zagotavlja ustrezno rešitev, izvajalcem tere ima podjetje omejen vpliv,« poudarja uporabniku, ki je zahtevo sprožil, cilj pa pa učinkovito organizacijo poslovanja. V ta Gantar. je posredovanje rešitve, zahtevana storitev namen je treba beležiti tematske dogodke Sistem omogoča vnos in spremljanje ali odprava napake,« razlaga Erik Gantar iz in njihovo enoumno sledljivost v času in kartice uporabnika (naročnika, kupca, par- podjetja RcG. prostoru po izvajalcih in porabnikih, po tnerja), v kateri se hranijo podatki o pod- Vnos naročila je mogoče opraviti ne- stroških in dobičku, po reklamacijah in jetju in posameznih uporabnikih oziroma posredno ali posredno. Uporabniki lahko zadovoljstvu. Zagotoviti je treba pregled kontaktnih osebah. Na ta način je omo- vnašajo naročila prek spleta (internet, in- zgodovine vseh dogodkov, ki so v povezavi gočena enoumna prijava naročila, ki se tranet), s čimer razbremenimo zaposlene z nekim naročilom, ter pregled in filtriranje vedno nanaša na točno določeno podjetje in zmanjšamo število ljudi v klicnem cen- po poljubnih prednastavljenih ali uporab- ali oddelek znotraj njega ter točno določe- tru, ki skrbijo za vnos naročil in njihovo niško nastavljivih parametrih naročila (čas nega posameznika, ki je storitev naročil. V posredovanje izvajalcem (serviserji, tehni- primerih, ko sistem uporabljamo v interne ki, inženirji, svetovalci, agenti in preostali namene, kot rešitev za lokalno podporo v udeleženci poslovnega procesa podpore podjetju, pa kartica uporabnika omogoča uporabnikom). Obenem imajo uporabniki pregled internih uporabnikov in njihovih možnost neposrednega vpogleda v naroči- nastavitev. S tem zagotovimo pregled nad lo in pregled zgodovine dogodkov v proce- naročniki oziroma porabniki storitev in su reševanja naročila, z izvajalci pa lahko spremljamo evidenco vseh naročil po po- tudi aktivno komunicirajo. Vnos naročila je sameznikih, ki so storitve zahtevali ali na- mogoče opraviti tudi posredno, prek enega ročili. operaterja ali več v klicnem centru, ki skr- Vodstvo centra za podporo lahko iz teh bijo za sprejem in vnos naročil, sprejetih po podatkov izlušči podatke o pogostosti dolo- telefonu, telefaksu, elektronski pošti, ali v čenih dogodkov, pogostosti prijav določe- osebnem stiku uporabnika in zaposlenih v nih porabnikov, mogoče razloge za prijavo centru za pomoč. po uporabnikih, pregled plačnikov in morebitne potrebe za dodatno izobraževanje Spremljanje in obvladova- uporabnikov. nje naročila Sistem omogoča spremljanje naročila prijave, prioriteta, izvajalec, odgovorna Poročila in obrazci od trenutka prijave v centru za pomoč do oseba, naročnik, vsebina in opis dogodka, Sistem beleži vsako informacijo, podatek trenutka dobave zahtevane storitve, posre- področje, tip storitve). in aktivnost o poteku izvajanja slehernega dovanja rešitve, odprave napake ali rekla- naročila. Na ta način omogočimo stati- macije. Pri tem je omogočen pregled nad Obveščanje ter upravljanje stično obdelavo shranjenih podatkov, na strukturo, vsebino in vsemi relevantnimi znanja in stikov osnovi katerih je mogoča izdelava poročil parametri naročila, zgodovino dogodkov V posameznih fazah reševanja naročila in pregled kvantitativnih in kvalitativnih izvedbe posameznega naročila ali storitve, lahko obveščamo vse udeležence verige ali učinkov centra za podporo. Sistem poleg odzivnimi časi, časom trajanja popravila ali samo izbrane. Obveščanje poteka samo- uporabniško vnesenih podatkov in para- storitve, porabljenim delovnim časom ali dejno in v ozadju, prek elektronske pošte metrov v ozadju beleži vse relevantne čase materialom, izvajalci poslovnega procesa ali SMS-sporočil. Tudi uporabnik lahko in- posameznih dogodkov, pri čemer upošte- izvedbe storitve, njihovo obremenitvijo in teraktivno sodeluje v procesu reševanja in va delovni čas centra za podporo, odzivne specialističnimi znanji. Naročilo je mo- izvedbe naročila tako, da prejema izbrana čase posameznih naročil, čas od prijave goče preusmerjati k različnim izvajalcem, obvestila in je aktivno udeležen v postopku naročila do posredovanja rešitve, porabljen dodeljevati odgovorne osebe in spremljati posredovanja dodatnih informacij ali po- delovni čas izvajalcev in podobno. Pregled celoten življenjski cikel izvedbe zahtevane datkov, elektronskih dokumentov v obliki vseh teh podatkov je mogoč v obliki izpisov storitve. priponk, mnenj, komentarjev ali želja. za posamezno obdobje, za vse naročnike in »Na voljo so tudi poljubni uporabni- Strokovna in specialistična znanja v izvajalce ali posamezne, po tipu naročila, ško določeni in nastavljivi kvantitativni in knjižnicah so na voljo različnim udeležen- zahtevani storitvi, po statusih naročil, po kvalitativni parametri, ob pomoči katerih cem – končnim uporabnikom, kupcem ali opravljenih urah in porabi virov, tudi po uporabnik posreduje vhodne informacije partnerjem za pregled in iskanje rešenih uporabniško nastavljivih in parametrizira- in podatke o naročilu ter pričakovanih ali primerov (iskanje po knjižnici znanja, po- nih izpisih v obliki vrtilnih (pivot) tabel in želenih rezultatih, izvajalci posredujejo ali gosto zastavljena vprašanja), izvajalcem pri pripadajočih grafičnih prezentacijah tabe- vnašajo dodatne informacije in podatke o iskanju rešenih primerov in pregledu tujih laričnih podatkov. poteku izvedbe naročila, vse do zaključ- izkušenj v podobnih primerih ter vodstvu Prijava naročila v centru za podporo po-

42 I MonitorPro I POLETJE 2012 SLUŽBE ZA POMO»

teka prek uporabniško določenih obrazcev, omrežij, kjer lahko odgovorne osebe ustre- na katerih so poljubna vnosna polja. Vsebi- zno obravnavajo vse zahtevke. Orodje pona, pomen in namen teh polj je zbrati ustre- nuja tudi možnosti za določanje oznak in zno količino kvantitativnih in kvalitativnih filtrov, kar nam pomaga pri identifikaciji vstopnih podatkov za uspešno diagnozo posebnih sporočil. Te oznake se določijo potencialnih težav naročnikov in učinko- glede na vsebino sporočila (npr. sporočila, vito reševanje naročil. Potreben je hiter in kjer je omenjena konkurenca ali pritožba z učinkovit vnos tistih podatkov, ki so najbolj določenimi besedami). S to rešitvijo lahko nujni in potrebni za takojšnje reševanje marketinški oddelek takoj pošlje odgovor naročila, in sicet tako, da z zbiranjem do- uporabniku ali pa ustvari zahtevek za reše- datnih informacij ne obremenjujemo upo- vanje incidenta, ki ga nato obravnava neka rabnika. druga oseba ali skupina (npr. storitve za Prednost obrazcev za vnos naročil je tudi stranke ali tehnična podpora). preglednost vsebine po tematskih podro- Recimo, da uporabnik na družabnem čjih, ki so v večjih centrih za podporo lah- omrežju objavi napako storitve, ki jo ponu- ko vsebinsko in operativno precej različna. ja kabelski TV-ponudnik – TV-kanal, ki ga Uporaba obrazcev omogoča ločevanje te- komuniciranja s podjetji. S tem pa se po- plačuje, ni na voljo za ogled. S tem orodjem matskih področij naročila in posredovanje večuje število strank, ki komunicirajo prek lahko oseba, ki je odgovorna za družabna naročila v izvedbo ustreznim izvajalcem. družabnih omrežij. omrežja, posreduje pritožbo skupini za Ob vnosu naročila se shrani celoten obra- To ustvarja drugačne in bolj značilne po- storitve in tudi določi pomembnost teža- zec z vsemi pripadajočimi polji in njihovo ložaje: uporabniki se pritožujejo nad stori- ve. Oseba iz oddelka za storitve pri prijavi vsebino, ki je lahko besedilna (opisna), iz- tvami ali izdelki in včasih sploh ne vemo, ali v orodje (lahko tudi z obveščanjem prek birna (izbira med ponujenimi možnostmi) so to res naše stranke. Zato je lahko ekipa, e-pošte) prejme obvestilo o podanem zah- ali s prednastavljenimi tipi (datum, čas, ki skrbi za družabna omrežja, zasuta s pri- tevku. Po odpravi težave lahko takoj ne- oseba). pombami in z zahtevami. Včasih tudi po- posredno odgovori stranki ali pa pripravi zabi ali pa preprosto ne utegne odgovoriti odgovor, ki ga mora nato potrditi odgovor- Kdo so uporabniki na vsa vprašanja in pritožbe. Nato pa se isti na oseba. Odgovorna oseba za družabna Sistem podpira delovne naloge in obve- uporabniki pritožujejo in navajajo, da niso omrežja nato vidi, da je bila napaka odpra- znosti različnih tipov uporabnikov. Izvr- dobili odgovora ... »Zanimiv statistični po- vljena in da je uporabnik dobil odgovor. Vi- šni menedžerji uporabljajo aplikacijo za datek družbe Nielsen kaže, da je že 62 od- dna so vsa sporočila, na voljo pa so tudi vse nadzor in upravljanje stroškov, prihodkov, stotkov potrošnikov uporabilo družabna prijave incidentov in njihove rešitve. Zah- dobička in zadovoljstva kupcev ali lastnih omrežja kot sredstvo za reševanje težav pri tevke si lahko osebe tudi posredujejo ali pa uporabnikov. Za operativne menedžerje storitvah,« poudarja Chrystian Barragan jim spremenijo pomembnost. so pomembni nadzor in upravljanje člo- Quintero, direktor podjetja Bintegra. Poleg veških virov, načrtovani in porabljeni čas, tega so družabni mediji vse bolj privlačni Integracija v CRM obstoječe ali potrebno znanje, organizacija za stranke, predvsem zaradi svoje prepro- Mnoga podjetja so veliko vlagala v CRM poslovanja ter vsebine in učinkovitost sto- stosti. Precej bolj preprosto je objaviti vpra- in v sistem za upravljanje incidentov. Za ritev. Dispečerji imajo celovit pregled nad šanje v družabnem omrežju kot pa upora- preprosto uporabo družabnih omrežij kot izvedbo storitev in dogajanjem v zvezi z biti telefon in čakati na odgovor klicnega vira podatkov je treba ta družabna omrežja njimi, izvajalci (serviserji, tehniki, inženirji, centra. združiti s temi sistemi. Nekateri ponudni- svetovalci, specialisti, predavatelji, agenti Izziv za podjetja je v pravilnem pristopu ki rešitev CRM so že začeli izvajati te spre- …) pa aplikacijo uporabljajo za izvedbo in vključevanja družabnih mrež v svoj ekosi- membe, ki pa po navadi zahtevajo veliko dostavo storitev končnemu uporabniku ali stem, ne samo kot kanal za trženje, ampak časa in investicij. »Integracija z drugimi sis- naročniku. Načrtovalci, administratorji in tudi kot servis za stranke. Za družabne me- temi mora biti zasnovana tako, da je delitev vzdrževalci sistema skrbijo za postavitev in dije po navadi skrbi oddelek za marketing, podatkov s sistemi CRM preprosta in hitra. uvedbo konkretnih poslovnih parametrov ki upravlja različna omrežja (Facebook, Uporabnike na družabnih omrežjih lahko in operativno vzdrževanje sistema. Sistem Twitter ...). Zaposleni v marketingu pogosto povežete s svojimi podatki, ki so nato na je seveda namenjen tudi uporabnikom za tudi urejajo glavno spletno mesto podjetja voljo v vseh sistemih. Ko prejmete pritožbo, naročanje storitev, obveščanje o spremem- in dodatne strani za izdelke in blagovne veste, da prihaja od vaše stranke, in tudi to, bah statusov posameznih naročil in slede- znamke. Za obravnavanje vseh reklamacij za katero stranko gre in katere storitve ima nje dogodkov v naročilih. in poizvedb morajo pogosto vključiti ljudi naročene,« razlaga Quintero. Vsi ti podatki iz drugih oddelkov podjetja ali pa potrebu- so v pomoč pri reševanju pritožbe. Hkrati je Helpdesk 2.0 jejo vsaj dostop do sistemov za pridobitev mogoče te zahteve obravnavati tudi pred- Ali so družabna omrežja prihodnost sis- podatkov o strankah, kot so, denimo, CRM, nostno, če v podjetju vedo, da gre za njiho- temov za podporo strankam? V zadnjih le- upravljanje incidentov oz. trouble ticke- ve zveste stranke. Ta interakcija se prenese tih smo videli eksplozijo družabnih mrež ting, knjižnica znanja, upravljanje kampanj tudi v sistem CRM, in ko se ustvari zahtevek kot načina interakcije med potrošniki in in podobno. za težavo, ga je mogoče prenesti v CRM ali v blagovnimi znamkami. Podjetja, še po- orodje za upravljanje incidentov. Na tak na- sebej v segmentu B2C, so veliko vlagala v »Social Integration Hub« čin lahko podjetje zagotovi 360-stopinjski različna družabna omrežja in s tem veča- V podjetju Bintegra so kot odgovor na pogled na kupca. Po povezavi uporabnika la prepoznavnost svojih blagovnih znamk te izzive razvili rešitev Social Integration iz družabnega omrežja z uporabnikom iz ter povečala in angažirala svoje skupnosti Hub, ki je trenutno v zaprti beta različici. sistema CRM je mogoče ta podatek upo- oboževalcev in privržencev. Hkrati so tudi S to rešitvijo bo mogoče upravljati odnose rabiti pri naslednji marketinški in prodajni stranke začele komunicirati s podjetji prek v družabnih omrežjih in incidente. Rešitev kampanji. S tem podjetje lažje ugotovi do- družabnih kanalov, zato se pri odpravlja- omogoča preprost pregled nad vsemi spo- seg svojega oglaševanja in ga tudi optimi- nju težav vse bolj opuščajo klasični načini ročili in komentarji z različnih družbenih zira. 6

POLETJE 2012 I MonitorPro I 43 TEMA ŠTEVILKE I SLUŽBE ZA POMO»

Upravljanje incidentov, sprememb in ostalih procesov v praksi

Sodobno podjetje pri svojem poslovanju potrebuje infrastrukturo za nadzor in upravljanje storitev s področja podpore in servisa kupcev, uporabnikov in partnerjev. Nekaterim so dovolj telefon, telefaks in e-pošta, ko gre predvsem za mala in srednja podjetja, na drugi strani pa so velika podjetja, ki potrebujejo centre za pomoč z delovanjem 24/7. Na trgu je na voljo precej različnih rešitev za »help deske« oziroma storitvene centre (service desk).

Igor Drakulič

cG Assist je računalniški program goča podjetjem v heterogenih okoljih tako cijo upravljanja incidentov, sprememb in za spremljanje dejavnosti podpore upravljanje storitev IT (skladno z metodo- preostalih procesov, uvajanje in podporo in dogodkov, ki nastajajo ob izvaja- logijo ITIL) kot tudi upravljanje IT-sred- storitvam ter podporo končnim uporabni- nju teh storitev v centru za podporo stev programske in strojne opreme z ene kom ali zunanjim strokovnjakom. Njegova oziromaR centru za poljubne profesional- platforme oziroma enega mesta. IBM Tivoli funkcionalnost temelji na integriranih naj- ne, specialistične in intelektualne storitve. SmartCloud Control Desk je certificiran z boljših praksah ITIL®, ki omogočajo samo- S programom spremljamo dejavnosti in metodologijo ITIL V.3 upravljanja storitev postrežne storitve in zagotavljajo nadzorne dogodke od naročila do uporabe storitve, IT po procesih, kot so upravljanje inciden- mehanizme za računalniške oblake. omogoča pa tudi merjenje kvantitativnih tov, upravljanje problemov, upravljanje Microsoft ponuja storitve centra za pod- in kvalitativnih učinkov teh storitev tako pri sprememb, upravljanje dogovorov o ravni poroč v okviru rešitve Dynamics CRM, ki jo ponudniku kot porabniku storitev s stališča storitev (SLA) itd. Podjetja lahko ob njegovi partnerji v takih primerih nadgradijo. Ome- vsebine, stroškov, dobičkonosnosti, porabe pomoči upravljajo interni IT, primeren pa je niti velja tudi podjetje XLAB, ki z družino virov, učinkovitosti, odzivnih časov in zado- tudi za podjetja, ki na trgu nastopajo kot po- izdelkov ISL Online med drugim omogoča voljstva. nudniki storitev (outsourcing). Temelji na podporo strankam na daljavo in spletne po- Salesforce ponuja za področje internih sodobnih spletnih tehnologijah (J2EE certi- govore v živo. IT-centrov za pomoč orodje, imenovano Re- fied), je skalabilen in zgrajen na storitveno medyForce. Gre za oblačno različico rešitve orientirani arhitekturi (SOA). Veliki z lastnimi rešitvami Remedy podjetja BMC, ki je v partnerstvu s HP IT Service Management (ITSM) je pro- Krko, Mercator in Telekom smo vpraša- Salesforceom še enkrat zgradil svojo rešitev gramska rešitev, ki integrira in avtomatizira li, katere rešitve za pomoč uporabnikom Remedy na Salesforceovi platformi Force. upravljanje ter nadzor kakovosti storitev IT, uporabljajo. V Krki imajo za potrebe ITSM com. Za podporo strankam (customer help od katerih je odvisno poslovanje organiza- trenutno lastno razviti program. V Merca- desk) je že v okviru standardnega Salesforca cij. Med glavne funkcionalnosti HP ITSM torju so v rabi različna orodja, vezana na na voljo t. i. Service Cloud. »To je integral- sodijo konsolidacija in standardizacija sto- ITSM. Za upravljanje incidentov v Sloveniji ni del Salesforcea, v smislu uporabe menda ritvenega portala in podpornih procesov, trenutno uporabljajo lastno aplikacijo Ca- tudi njegov najhitreje rastoči modul. Pred kot so upravljanje incidentov, problemov, stor, ki je integrirana z orodjem Call Center mesecem ga je tudi Gartner razglasil za naj- sprememb, sredstev, konfiguracij, različic in Manager podjetja CDE Nove Tehnologije. boljše orodje za podporo strankam,« razla- izvedbe. HP ITSM ima tudi vgrajene dobre Za upravljanje sprememb imajo aplikacijo ga Marko Perme, direktor Agilcona. Za mala prakse OGC ITIL® v3. Z rešitvijo HP ITSM je Serena. To uporabljajo za upravljanje inci- podjetja je Salesforce pred časom kupil mogoče avtomatizirati upravljanje storitev dentov in sprememb tudi v regiji jugovzho- podjetje Assistly. Pozneje je iz tega nastala IT v računalniških oblakih in hibridnih oko- dne Evrope. Trenutno pripravljajo temelje blagovna znamka desk.com. Gre za rešitev, ljih IT, integrirati procese na področju ope- za uvedbo BMC-jeve celovite rešitve ITSM, ki ni neposredno povezana s Salesforceovo racij IT za hitro reševanje problemov in za- ki bo zaživela v začetku prihodnjega leta in platformo, je samopostrežna in namenjena gotavljanje storitev ter odpravljati tveganja bo pokrila vse regije, v katerih je prisoten malim podjetjem. z uveljavljanjem nadzornih mehanizmov za Mercator. procese IT in vse povezane aktivnosti. Reši- Rešitev, ki jo v svojem storitvenem centru Vse več oblačnih rešitev tev omogoča tudi samopostrežne storitve za uporabljajo v Telekomovi hčerinski družbi IBM je eno vodilnih globalnih podjetij na končnega uporabnika, kar zmanjšuje potre- Avtenta, ta za Telekom Slovenije opravlja te področju upravljanja storitev IT (IT Service bo po zunanji podpori, ter pripravo različ- storitve, je Infra Enterprise. Z njo pokrivajo Management), saj razvija in ponuja celovit nih poročil. podporo skoraj vsem aplikacijam – od pre- nabor rešitev za to področje že več desetle- prostih težav z računalnikom do reševanja tij. Vodilna rešitev na področju ITSM je IBM Popularni HP Service zahtevnejših zapletov, zagotavljajo prvo, Tivoli SmartCloud Control Desk. Ta sodi v Manager drugo in celo tretjo raven podpore, razpola- širšo družino IBM Tivoli Maximo, ki omo- Osrednje orodje za integracijo, najbolj gajo s širokim spektrom znanj in uporabni- goča upravljanje strateških sredstev podje- razširjeno tudi v Sloveniji, je HP Service kov ne preusmerjajo naprej, temveč se ve- tij (Enterprise Asset Management – EAM). Manager, ki je programska oprema v osrčju činoma držijo principa ene kontaktne točke IBM Tivoli SmartCloud Control Desk omo- rešitve HP ITSM. Omogoča standardiza- oz. t. i. single point of contact. 6

44 I MonitorPro I POLETJE 2012 SLUŽBE ZA POMO»

Ali imate v vašem podjetju Na pomoč! organizirano službo za pomoč uporabnikom na področju IT storitev? Čeprav se morda zdi drugače, predstavljajo rešitve s področja uporabni- ške podpore pomemben dejavnik pri ohranjanju konkurenčnosti podjetij in zagotavljanju nemotenega poslovanja. V naši anketi smo vas skupaj z raziskovalno hišo Valicon povprašali, Kakšen urnik ima služba kako je to področje urejeno pri vas. za pomoč uporabnikov? V dveh tretjinah primerov imajo vprašani podporo urejeno v okviru lastne, notranje službe. 9 odstotkov jih je podporo uporabnikom zaupalo zunanjemu izvajalcu, v 14 odstotkih pa to funkcijo opravlja kar IT-oddelek. Zanimivo, 18 odstotkov jih posluje brez uporabniške pomoči. Oddelki za podporo se najpogosteje ukvarjajo s prijavami o incidentih (79 Katero informacijsko rešitev uporabljate odstotkov) in prav toliko s pomo- v podjetju za podporo uporabnikom? čjo pri nabavi in namestitvi nove opreme. Manj, 64 odstotkov, jih nudi tudi svetovanje pri prvih korakih, polovica pa jih izvaja tudi periodični daljinski nadzor delovnih postaj. Enak delež jih pomaga pri naročanju nove strojne opreme, 43 odstotkov pa tudi pri naročanju programske Katere storitve opreme. nudi vaša služba Med konkretnejšimi storitvami in za pomoč izdelki najpogosteje (62 odstotokov) uporabnikom? nudijo pomoč, povezano z računal- niki in omrežnimi storitvami. Dobra polovica jih zna pomagati pri zagatah povezanih s telefonijo, samo 15 odstotkov pa jih priskoči na pomoč pri težavah, povezanih s tiskanjem, pisarniškimi aplikacijami in poslovnimi informacijskimi sistemi. Za katere Največ »helpdeskov«, kar 71 odstot- rešitve/izdelke kov, deluje samo v času poslovanja nudi podporo podjetja, kar pomeni, da delavci, vaša služba ki po službi želijo še kaj postoriti, za pomoč ostanejo brez podpore. Celostno, 24- uporabnikom? urno podporo vse dni v tednu nudi le 14 odstotkov vprašanih, enak de- lež pa jih pokriva dve delovni izmeni, dopoldansko in popoldansko. Krepka polovica v te namene podjetij uporablja specializirane rešitve, 18 odstotkov jih je v tem pogledu že Zadovoljstvo prestopilo v oblak. Z doma razvito rešitvijo pa se ponaša 27 odstotkov vprašanih. Zadovoljstvo je kajpak subjektivna kategorija, kljub temu pa je iz ankete razvidno, da so uporabniki v povprečju še kar zadovoljni s storitvami svojega »helpdeska«. Najbolj jih navdušujejo hitrost diagnosticiranja in reševanja težav ter kakovost odziva.

POLETJE 2012 I MonitorPro I 45 TEMA ŠTEVILKE I POSLOVNI PRIMER

Dokončno brez papirja? Če bi vsakih nekaj let pregledali dosežke na področju brezpapirnega poslovanja, ki je nekakšen sveti gral informatike, bi ugotovili štiri stvari: cilj sicer še ni dosežen, napredek je opazen, popolnoma se papirju ne bo mogoče izogniti in naložbe v brezpapirno poslovanje se povrnejo izjemno hitro. Ključ pa že nekaj časa ni več v tehnologiji, temveč v spreminjanju navad in vzpostavljanju zaupanja v digitalno poslovanje. Teh izzivov pa se je treba lotiti počasi in z mehko roko, pravijo v Triglavu.

Matjaž Sušnik

avarovalniški posel je v marsi- na terenu, je še posebej nesmiselno, da čem svojevrsten. Stranke veli- bi elektronsko ustvarjeno polico najprej kokrat svoja zavarovanja urejajo natisnili in jo po podpisu kupca skenira- zunaj poslovalnic, zavaroval- li. Znice imajo množico svojih zastopnikov, ustvarja se precejšnje število papirnih Ideje morajo dozoreti dokumentov in še bi se dalo naštevati. Podobno kot je bila širša javnost za- Prav te specifike omejujejo klasično di- držana, ko je šlo za elektronsko podpi- gitalno poslovanje, pri katerem morata sovanje dokumentov, so v Zavarovalnici imeti obe pogodbeni stranki vsaka svoje Triglav tudi pri projektu ePero kar nekaj kvalificirano digitalno potrdilo, s kate- let čakali, da je tehnologija dozorela in rim se identificirata in podpišeta doku- postala primerna za uporabo. ment. Projekt so tako začeli v začetku 2011 in Elektronske podpisne tablice seveda ga zaključili do konca leta. niso novost, saj so telekomunikacijski operaterji v Sloveniji že pred leti orali Z in brez ledino. Danes se pojavljajo tudi že v knji- Eden od tehničnih izzivov projekta je žnicah in v večini slovenskih zavarovalnic brezpapirno, so iskali rešitev, ki bi omogo- bil zagotoviti nemoteno delo zastopnikom razvoj poteka v tej smeri. Prav uporaba na čala digitalizacijo dokumentov ob sklenitvi na terenu. Gre za večje število zastopnikov, področjih, povezanih s financami, pa bo zavarovalne police. ki v času sklepanja zavarovanja nimajo ve- precej vplivala na zaupanje ljudi v tehnolo- Rešitev bi bila seveda v digitalizaciji pa- dno dostopa do povezave s strežnikom, zato gijo in omogočila širšo rabo tega pristopa. pirnih dokumentov. Ker se le do dvajset ni mogoče digitalnega potrdila dobiti z nje- odstotkov zavarovalnih pogodb kasneje ga. Kvalificirano digitalno potrdilo Triglava Pika na i potrebuje in dejansko vzame iz arhiva, sta so tako morali vključiti v aplikacijo na pre- V Zavarovalnici Triglav že vrsto let stremi- digitaliziranje in arhiviranje papirnih do- nosniku. To digitalno potrdilo uporabijo pri jo k brezpapirnemu poslovanju in kar nekaj kumentov v digitalni obliki precej draga in kreiranju dokumenta po fazi lastnoročnega projektov, ki so jih pripeljali bliže temu cilju, nesmotrna. elektronskega podpisa in tako zagotovijo so v preteklih letih že izvedli. Temeljni pro- Če upoštevamo, da je izvor vseh teh do- nespremenljivost elektronskega izvirnika jekt za realizacijo brezpapirnega poslovanja kumentov dejansko aplikacija, ki jo imajo v dokumenta. Kasneje ob prenosu dokumen- je bil projekt izgradnje lastne e-hrambe, podjetju oziroma jo uporabljajo zastopniki ta na strežnik se ta dokument opremi s ča- skladne z zakonom o varstvu dokumen- tarnega in arhivskega gradiva ter arhivih NA KRATKO (ZVDAGA), saj vsi dokumenti v elektronski obliki ob koncu svoje poslovne poti konča- ePero v Zavarovalnici Triglav jo v e-hrambi. Zato je bil novembra 2011 s prejetjem odločbe Arhiva RS o zakonsko Naročnik: Zavarovalnica Triglav skladni lastni e-hrambi izpolnjen temeljni predpogoj za prestop iz fizičnega v izključno Izvajalec: SETCCE digitalni svet, saj ob pomoči podpisne tablice izdelajo izvirnik zavarovalne pogodbe v Skupno trajanje: Od začetka do zaključka projekta eno leto (z vmesnimi premori zaradi elektronski obliki. sprememb v vodstvu ter usklajevanja z drugimi soodvisnimi projekti). Stranke zavarovalnic večinoma niso ustrezno opremljene in niti pripravljene Finančni obseg: Naročnik ni želel razkriti finančne vrednosti projekta, pravijo pa, da bi se na to, da bi ob sklepanju zavarovanj razmi- ob popolni odpravi papirja strošek investicije povrnil v pol leta šljale, ali imajo digitalno potrdilo, s katerim bodo pogodbo podpisale. Ker želijo v zava- Posebnost: Veliko število podpisnih mest in specifično delo (offline) zastopnikov. rovalnici čim več poslovati elektronsko oz.

46 I MonitorPro I POLETJE 2012 POSLOVNI PRIMER

IZJAVA NAROČNIKA

ePero v Zavarovalnici Triglav

Ozadje V Zavarovalnici Triglav si že vrsto let prizadevajo za odpravo papirnih dokumentov in v tej smeri so že izpeljali kar nekaj projektov. Zavarovalnica po zakonodaji ni zavezana k uvedbi elektronskega arhiva, ki je skladen z ZVDAGA. A v Triglavu so želeli biti resnično na varni strani, saj je zaupanje pomemben del njihovega posla. Med drugim so pripravili projekte, kot so e-dokumenti (sistem, ki pripravi dokumente v zapisu PDF/A, kjer je izvirnik v digitalni obliki) in mobilno sklepalno mesto (omogočanje neposredne prodaje ob prisotnosti stranke). Največja ovira na poti do resnično brezpapirnega poslovanja je bilo dejstvo, da morajo stranke imeti možnost podpisa dokumentov kjer koli in kadar koli, kar pomeni, da odpade Janez Mencin, možnost uporabe kvalificiranih digitalnih potrdil, saj jih večina fizičnih strank nima in bi bila direktor za poslovne procese njihova uporaba izjemno nepraktična. in zavarovalne tehnologije, Naloga Zavarovalnica Triglav Rešitev je morala omogočiti nemoteno delo zastopnikom na terenu, in sicer tudi v primeru, ko ni povezave s strežnikom zavarovalnice, in ni smela bistveno spremeniti načina dela. Zato »Majhen korak za prodajalca in velik korak za so želeli, da se rešitev popolnoma prilagodi aplikaciji za sklepanje zavarovanj, ki jo uporablja- Triglav. Tako bi lahko označili e–pero, ki omogo- jo v zavarovalnici. Skupaj s preostalimi že izvedenimi projekti s področja e-hrambe so želeli ča lastnoročni elektronski podpis in ga bomo zagotoviti geografsko neodvisnost, hkratno možnost dostopa do dokumenta v e-hrambi za po uvedbi v proces sklepanja razširili tudi na neomejeno število uporabnikov, onemogočanje naknadnih ročnih dopolnitev zavarovalne druga področja poslovnih procesov, tako za- police ter ne nazadnje prihranke pri času. varovalno-škodnih kot tudi nezavarovalnih. Zahteve Brezpapirno poslovanje s strankami in tudi v Ker so z izbranim ponudnikom sodelovali že pri izgradnji elektronskega arhiva zavarovalni- notranjih procesih je namreč cilj, ki se ga trudi- ce, je bilo smiselno nadaljevati sodelovanje tudi pri vzpostavitvi sistema za podpisovanje z mo izpolniti že dlje časa. V naslednjih mesecih elektronsko tablico. Vpeljevali so preizkušeno tehnologijo, najpomembneje pa je bilo doseči načrtujemo tudi nadgradnjo spletnega portala zaupanje zastopnikov in strank v izbrano rešitev. iTriglav.si, ki bo zaposlenim in strankam stre- Izvajalci gel z vsemi e-dokumenti, ki zadevajo njihovo V zavarovalnici so uporabili rešitev ePero, ki ga trži podjetje SETCCE, s katerim so sodelovali že zavarovalno dokumentacijo. Zavedamo se, da v preteklosti. Predstavniki podjetja so pomagali tudi pri izobraževanju uporabnikov. je pred nami proces, v katerem bomo morali Tehnologija zavarovance prepričati, da gre za večstransko Aplikacijo za sklepanje zavarovanj, ki je razvita na tehnologiji .Net, so nadgradili z modulom korist, ki vključuje tudi varovanje okolja. To pa ePero in uporabili elektronske podpisne tablice. Podpisna tablica je popolnoma zamenljiva je navsezadnje okoljska in družbeno odgovor- in ne vsebuje digitalnega potrdila. Tablica deluje kot nekakšen bralnik, ki podpis posreduje na poteza.« izključno v dokument, ki ga lahko stranka pregleda na zaslonu. V skladu s pravilnikom zavarovalnice stranki omogočijo podpis vsakega posameznega dokumenta v postopku sklepanja zavarovanja, lahko pa se stranka odloči tudi za en podpis, ki se potem uporabi na vseh doku- sovnim žigom in od takrat dalje zagotavljajo mentih, ki jih podpisuje v konkretnem poslu. za take dokumente tudi dolgoročnost hram- Izid be v skladu z ZVDAGA. Aplikacijo za sklepanje zavarovanj so le nekoliko spremenili, predvsem z vidika preprečevanja Glede na to, da morajo po internem pra- goljufij. Spremenili so način številčenja dokumentov, čemur v zavarovalnici pravijo »stroga vilniku in pravilih plačilnega prometa uskla- evidenca«. Prej so imeli vnaprej oštevilčene tiskovine, torej so bile številke »stroge evidence« jevati stanje vsak dan, je tudi v primeru, ko natisnjeni že v tiskarni. Zastopniki so prejeli blok številk in so morali paziti na svoje predna- ni povezave s strežnikom, čas, za katerega tisnjene formularje. Zdaj so to spremenili tako, da zastopnik prejme blok zaporednih številk ne morejo zagotoviti dolgoročnosti hrambe v elektronski obliki. Zastopniki, ki še imajo prednatisnjene formularje, te v celoti porabijo, dokumenta po standardih ZVDAGA, zelo naslednja zadolžitev »stroge evidence« pa je izključno elektronski interval številk, kar je tudi kratek. stikalo za prehod na uporabo podpisne tablice. V aplikacijo so dodali tudi možnost predogle- dov, ki je po besedah zastopnikov zelo koristna. Postopno prilagajanje Ker gre za zelo mehek prehod na nov način dela, poteka ta v prvi fazi relativno zadržano. V Po besedah predstavnika zavarovalnice je Triglavu pravijo sicer, da bi si želeli hitrejšega prehoda, a verjamejo, da bodo čez poletje vsi za uspeh projekta bistveno, da se vzpostavi zastopniki prešli na nov način dela. Delež strank, ki bodo izrazile željo po tiskanju police, zaupanje v tak način podpisovanja. V Trigla- bodo spremljali, saj bo to neposredno pokazalo uspešnost brezpapirnega poslovanja. vu so bili prepričani, da se stvar ne bo prijela Dosežki tako, kot bi si želeli, če zastopniki ne bodo V Zavarovalnici Triglav so ponosni na to, da v nekaj mesecih, odkar sta uvedena nov način popolnoma verjeli v elektronsko podpiso- dela in nova aplikacija, niso od zastopnikov dobili prav nobenih pripomb. Pravi učinki uvedbe vanje polic in tehnologiji zaupali. Ti imajo podpisne tablice se bodo pokazali s časom, ko bo večina strank sprejela uporabo elektronske namreč stik s strankami in jim morajo znati police in ne bo zahtevala izpisa na papirju. Če bi prav vse stranke prepričali o odvečnosti razložiti, kam vse se shrani podpis, ali je tak papirnega dokumenta, bi prihranili letno kar 3.800.000 listov papirja. Skupaj s prihrankom pri podpis varen in podobno. stroških tiskalnikov ocenjujejo, da bi lahko na leto prihranili približno 140.000 evrov. Zato so se odločili za zelo mehak in postopen prehod na nov način dela. Od zastopnikov niti od strank niso zahtevali popolnega prejme polico v elektronski obliki na ele- izobraževanja za vse zastopnike, na katerih prehoda na tak način podpisovanja doku- ktronski naslov, načrtujejo pa tudi portal, so sodelovali tudi predstavniki izvajalca. Ta mentov. Tako zdaj stranke na lastno željo kjer bodo stranke lahko dostopale do svojih poteza se je izkazala za zelo dobro, saj so še vedno dobijo na papirju izpisano zavaro- dokumentov. lahko zastopniki postavljali vprašanja ne- valno polico, a jih hkrati spodbujajo, da se V uvajanju projekta so precej pozornosti posredno glavnim akterjem projekta. 6 odrečejo papirju. Že zdaj lahko zavarovanec posvečali interni komunikaciji. Izvedli so

POLETJE 2012 I MonitorPro I 47 LJUDJE I INTERVJU

Mobilnost za vsako ceno

Ian Thain je mobilni evangelist v podjetju Sybase, ki je pred dvema letoma postalo hčerinsko podjetje družbe SAP. Thaina smo prestregli med obiskom Slovenije in z njim pokramljali o prihodnosti poslovanja na mobilnih napravah, strahovih, ki jih s sabo nosi trend BYOD (Bring your own device) in sploh vsem, kar zadnja leta pošteno beli glavo odgovornim za IT-področje v podjetjih.

Vladimir Djurdjič, Dare Hriberšek, foto Bojan Stepančič

Gospod Thain, zadnja leta nekoliko smo se Kdaj pričakujete, da bomo uspešno rešili nam pomagali ustvariti MDM-rešitve, ki že naposlušali vztrajnega ponavljanja fraz vprašanje varnosti pri BYOD? Bo področje pa danes ne deluje le na iOS, pač pa tudi z o pomenu mobilnosti. Menite, da je prila- MDM (Mobile device management) oziro- drugimi operacijskimi sistemi. Če omenim gajanje temu trendu res neizogibno za so- ma upravljanje mobilnih naprav po vašem Android, je ta po mojem mnenju še manj dobno podjetje? velik posel v naslednjih letih? pripravljen za poslovno okolje kot pa iOS. Sem mobilni evangelist in na tako vpra- MDM-rešitve so že nekaj časa pomem- Posebej tesno smo sodelovali s Samsun- šanje lahko dam samo kratek in odrezav ben del posla, tudi družbe SAP, le da vse še gom, da smo njihovo različico Androida odgovor: da. To lahko mirno rečem brez ne vsebujejo kakovostnih rešitev za mobilne spravili na varnostno raven, ki ustreza kor- kančka šale in s tem v zvezi pogosto ome- naprave, razen seveda za prenosnike, ki so porativnim zahtevam. njam t. i. prosumerje, torej ljudi, ki zasebno že dolgo z nami. Vedno rečem, če razmišlja- uporabljajo pametni telefon ali tablični ramo o varnosti mobilnih naprav po tem, ko Aha, kako pa je to sodelovanje videti s pro- čunalnik in zato vedo, kaj vse je moč s tako so že vključene v poslovno okolje, potem izvajalci mobilnih naprav? napravo doseči: z njo si je mogoče olajšati delamo nekaj narobe, saj bi o tem morali Imamo veliko razprav na inženirski ravni, delo, povečati storilnost. To ustvarja neke razmišljati najprej. Če, denimo, razmišljate zlasti z Applovimi in s Samsungovimi kadri. vrste pritisk na podjetja, ki bi morala raz- o neki mobilni aplikaciji, potem najverje- Obe podjetji imata podobno raven pripravljenosti na poslovno okolje, zato če želite kupiti napravo za resne zadeve, potem bi morali poseči po takih proizvajalcih. »Vedno rečem, če razmišljamo o varnosti mobilnih Med ovirami za razmah mobilnosti je naj- naprav po tem, ko so že vključene v poslovno okolje, brž med največjimi sedanja cena podat- potem delamo nekaj narobe, saj bi o tem morali kovnih povezav. Se vam zdi, da to zavira to področje? razmišljati najprej.« Če se takoj vrnem na MDM-področje, eden od skorajda nujnih delov takih rešitev Ian Thain je tudi nadzor porabe, tako da za vsakega zaposlenega vemo, koliko troši, zlasti če potuje v tujini in ga lahko pravi čas opozo- rimo ali pa mu celo izklopimo podatkovno vijati tovrstne aplikacije, saj je pričakujo- tneje tudi o napravah, ki jo bodo podpirale. povezavo, preden porabi osupljive vsote de- čih uporabnikov veliko. Poleg tega vsakdo Obenem je zelo verjetno, da to delate prav narja. Ne verjamem pa, da bomo kaj kmalu pričakuje, da bodo sodobna podjetja imela za naprave, ki jih je podjetje že kupilo. Zato ugledali neomejene pakete. Čeprav v Evropi mobilne aplikacije, če že ne za lastno po- je zelo pomembno, da so varnostni vidiki delamo majhne korake naprej, s tem ko pri- slovanje, pa vsaj za stranke. Če ste danes obravnavani že od samega začetka. silno znižujemo stroške mobilnega gostova- blagovna znamka, denimo zveneče ime, kot nja. je Virgin Atlantic, potem morate imeti neke Zdi se, da obstaja nekaka razlika med stra- vrste mobilno aplikacijo za stranke, ker je to tegijami tistih, ki načrtujejo in proizvajajo Mislite, da bo uporaba predpomnilnika, del vaše podobe. Ta odnos se od strank pre- naprave, ter tistimi, ki načrtujejo aplikaci- cachiranje, torej vnaprejšnje shranjevanje naša tudi v poslovno okolje, kot rečeno sko- je za podjetja. iOS, denimo, ni bil zamišljen podatkov, počasi izumrla? zi prosumerje, ki zahtevajo, denimo, mo- za delo v poslovnih okoljih? Ne. Tukaj pa zelo trdno vztrajam pri stabilno aplikacijo za CRM ali pa kaj tretjega. Prav imate iOS od začetka ni bil mišljen lišču, da ne bo. Pred leti sem se še pri Sy- Menim, da je dobro, da se podjetja ozirajo za poslovna okolja, se je pa iz različnih ra- basu ukvarjal s sinhronizacijo podatkov na v to smer, saj bo to pomagalo svojim delav- zlogov do danes dodobra prilagodil. Kot mobilnih napravah, pač za delo v razmerah cem, ki bodo lahko do informacij, potrebnih ponudniki MDM-rešitev smo se posebej brez povezave. Znova in znova so se poja- za delo, dostopali kjerkoli in kadarkoli. Gre posvetili Applovemu operacijskemu siste- vljale stranke, ki so zagotavljale, da sinhro- za logičen premik v smer, kamor se premi- mu, podjetje na svoji spletni strani namreč nizacije ne potrebujejo, saj imajo v podje- kajo vsa napredna inovativna podjetja, in to ponuja veliko informacij, kako je njihove tju odlično omrežje. Po nekaj mesecih so je trenutno pač za neki horizont tehnologij. naprave moč zavarovati, in tudi aktivno so se taki kupci običajno vrnili in se pokesali,

48 I MonitorPro I POLETJE 2012 INTERVJU

saj so tudi pri njih ostala nekatera področja SMS so zelo stara tehnologija, pa operaterji to majhne aplikacije, ki počeno eno samo nepokrita. Mislim, da se teh črnih lukenj ne še vedno dobro služijo z njimi in tudi s po- stvar. Ne želite si programa, ki je raztegnjen bomo nikoli povsem rešili. datkovnim prenosom bo verjetno enako. na vse mogoče funkcije. Gre pač za proces Za zdaj so dobra rešitev podjetja, ki ponu- razvoja, toda zaradi določene kompleksno- Jasno, na nekaterih mestih, recimo, v tre- jajo poceni predplačniški dostop, z enim od sti, denimo zaradi številnih različnih plat- tji kletni etaži garaže po navadi ni nobene njih ima pogodbo tudi naše podjetje. form. Upoštevati je treba zasnovo uporab- povezave … niškega vmesnika pa tudi druga navodila in Kajpada je treba za take primere zasno- Naslednja ovira, ki jo vidimo, je, da večina to je treba početi za Windows, Android in vati neki podrejen nabor podatkov, ki bo ljudi uporablja na pametnih telefonih naj- Apple. Vse to je treba početi, da se uporab- dostopen tudi takrat, ko povezave ne bo. V bolj osnovne funkcije, kar nekako pomeni, niki ne zmedejo in ne potrebujejo vnovične- mojem nekdanjem podjetju so uporablja- da bodo poslovne aplikacije morale posta- ga priučevanja. Pri aplikacijah za računalni- li frazo »na vrhu droga in spodaj v luknji, ti preproste, če bodo hotele zaživeti. ke so roke bolj proste. Vsakdo je lahko razvil povezava mora delovati«, ampak oni so Aplikacije za domačo rabo so fantastične, skoraj vse, kar je želel. Posebnost razvoja Kanadčani, če veste, kaj mislim. Recimo, smo pa na poslovnem področju še povsem mobilnih aplikacij je tudi inovacijski svet, da ste terenski inženir. Pri svojem delu se na začetku. Uporabnik, ki že uporablja pro- poseben možganski trust, tovarna idej, če kaj kmalu lahko znajdete na mestu, kjer je grame za osebno rabo, pričakuje, da bodo hočete. Med gradnjo aplikacije ja namreč veliko motenj, recimo elektromagnetnih, a tudi poslovni programi delovali podobno. treba natanko vedeti, kaj bi rad razvil. To pa morate uporabljati neko mobilno aplikaci- lahko izveš le tako, da na kup zbereš izkuše- jo. Menim, da bodo take slepe pege vedno Mobilne aplikacije niso velike, pač pa fo- ne uporabnike. To pripomore k temu, da je obstajale in da se te težave ne bomo zlepa kusirane, usmerjene aplikacije. izdelek, ko je razvit, tudi takoj delujoč. So- znebili. Nikoli ne bomo vedno povezani. Da, ta razlika obstaja. Imamo tradicional- dobni uporabniki so namreč zahtevni in to Ha, včasih leživa z ženo v spalnici, pa želim ni IT, ki je vajen velikih aplikacij, ki so po- pričakujejo. pogledati pošto in potem ugotovim, da po- krivale vse. Sodobne mobilne aplikacije pa vezava 3G ne deluje. stremijo k temu, da bi opravile eno nalogo, Kako vidite poklic CMO (Chief mobility of- Tu je še en anahronizem. Vzljubili smo ampak tisto ekstremno učinkovito. In hvala- ficer)? Je nujen? mobilne aplikacije, z veseljem jih uporablja- bogu, da je tako, sicer bi na koncu končali z To mora biti vizionar z ekspertizo na pomo in to nas je napravilo odvisne od stalne- mobilnimi aplikacijami, ki bodo počez po- dročju mobilnosti. Ti ljudje morajo vedeti, ga dotoka podatkov. Ko smo v tujini ali pa čele vse, in izkušnja z njim bo spet neintu- kaj je mogoče in kaj ne. Na ta način so lahko delamo preveč, je to lahko težava. Obenem itivna. Pojavljali se bodo ljudje, ki ne bodo povezovalci poslovnega sveta in tehnologi- pa mobilne aplikacije postajajo vse bogatej- razumeli te diskrepance. Mislim, da se tudi je. Lahko so osrednja točka, ki v podjetju od- še, kar pomeni še večji podatkovni pretok. tega ne bomo nikoli znebili. loči, kaj je dobra ideja in kaj ne. Mobilnost Vemo pa, da so ponudniki mobilnih storitev Razvoj mobilnih aplikacij je na neki na- je, kot rečeno, kompleksna. Ne moreš izgu- zelo zadovoljni, če nam jih lahko prodajo in čin podoben aplikacijam za računalnike. bljati časa, zato je treba vedeti, kaj počneš, mobilnost je za njih mana z neba. Sporočila Glavna razlika je, kot smo že povedali, da so da bo od nje kaka korist. Ideja je, da imamo

POLETJE 2012 I MonitorPro I 49 LJUDJE I INTERVJU

lahko še vedno v oblaku in na njegovih napravah, podjetje pa nima vzvoda, da bi jih pridobilo ali kako drugače zavarovalo. Največji strah podjetij tiči v preprostem dejstvu, da nimajo več fizičnega nadzora nad napravo, ki jo nekdo nosi povsod s seboj. In, o, groza, zaposleni zadnje čase celo od doma prinašajo svoje naprave in jih pri- ključujejo. Ena taka vmesna rešitev pred BYOD je CYOD (Choose your own device), pri kateri IT-služba da uporabniku na izbiro neko paleto naprav in ne več ene same. Tako napravo mu nato kupijo, usposobijo ter pripravijo posebej zanj, in to v skladu z varnostnimi zahtevami podjetja. Gre za kompromis, ker povsem prosto pa tak zaposleni vseeno ne more izbirati, na čem bo opravljal svoje delo. Če gre aplikacijo, ki dostopa do podatkov podjetja in jih obenem shranjuje na mobilno napravo, mora biti ta napisana zelo skrbno, z vsemi mogočimi varnostnimi mehanizmi. Prav tako pa mora biti napravo upravljati podjetje. Če kdo s tako napravo odide, potem mora biti mogoče tako napravo na daljavo onemogočiti. In sicer na način, da uporabnikovi zasebni podatki ostanejo, podatki v lasti podjetja pa se samodejno zbrišejo. Jasno, da poslovni podatki seveda pripadajo podjetju. Te stvari so običajno rešene tako, da lahko naprava aplikacije namešča samo skozi spletno trgovino lastnega podjetja, zato ji tudi rečemo upra- vljana naprava.

Mogoče bi bila dobra ideja, da bi imeli neko razpredelnico, ki bi bila veljavna samo, denimo, štiri dni, nato pa bi se samouničila. Kot v vohunskih filmih. To lahko do neke mere že počnemo. Re- cimo, da bila naprava ukradena in po tem dogodku nikoli več ne bi bila prijavljena v omrežje. Recimo hipotetično, da jo je tat na- mestil v faradejevo kletko, tako da nima več možnosti dostopa v zunanji svet. MDM je lahko zasnovan na način, da redno prever- osebo, ki pozna tehnologijo, pozna osnove Veliko podjetij je strah mobilnosti zara- ja neko aplikacijo ali pa skupino podatkov, poslovodenja, obenem pa zna med obojim di varnosti. Kaj se zgodi, če nekdo, ki se in če v nekem roku, denimo mesecu dni, ni zgraditi mostove in pri tem ne izgublja rav- ukvarja z nekim projektom, pri tem upo- bilo dostopa do podatkov ali aplikacije, se ti no veliko časa. So ideje, ki so po svoji naravi rablja tudi zunanje vire, denimo oblak, izbrišejo. čiste mobilne ideje, druge pa niso. Sam sem videl že veliko idej in nekaterih ne bi smeli nikoli uresničiti. Recimo take, ki prikazuje celoten zaslon z osrednjega računalnika na »Vedno rečem, če razmišljamo o varnosti mobilnih mobilni napravi. CMO je tisti, ki mora take naprav po tem, ko so že vključene v poslovno okolje, stvari pravočasno zaustaviti. Seveda je lahko to tudi ista oseba kot CIO. potem delamo nekaj narobe, saj bi o tem morali V našem podjetju smo imeli šefa IT, ki je podrobno poznal vso infrastrukturo, ki jo razmišljati najprej.« je podjetje nakupilo v prejšnjih letih. Imel Ian Thain je tudi veliko smisla za področje mobilnosti, vedno je s sabo nosil svoj iPad ali Galaxy Tab, vedel je, kaj se v svetu IT da dejansko napraviti, in seznanjen je bil s težavami, s obenem pa podatke podjetja tudi na svo- Drugi del vašega vprašanja pa meri na ti- katerimi se pri svojem vsakdanjem delu sre- jih mobilnih napravah? Kaj se zgodi, ko sto, kar pri podjetjih iz enačbe pogosto pre- čujejo uporabniki. tak človek podjetje zapusti? Podatki so črta oblak. Oblak je namreč poseben pro-

50 I MonitorPro I POLETJE 2012 INTERVJU

blem. Težko je zaposlenim reči nobenega DropBoxa ali pa nobenega iClouda, ker to, podatki postavljeni v javni oblak, je danes pač ena največjih skrbi IT-oddelkov. Mislim, da bo tu problem v prihodnosti naslovljen in dodobra rešen z zasebnimi oblaki posameznih podjetij.

Vsi ponudniki imajo že skoraj svoj sistem pomnilnika v oblaku. Kakšni so v tem pogledu načrti družbe SAP? Boste uporabnikom ponudili obliko pomnilnika v oblaku? Vsi so pri mobilnosti zaskrbljeni zaradi varnosti. Zlasti, ko ima uporabnik dostop do javnega oblaka. Šefi IT so zelo zaskrbljeni, saj lahko kakšna občutljiva prezentacija hitro najde pot do nepooblaščenih oči. Tež- ko bi rekel, v kolikšni meri je oblačni pristop del SAP-ove vizije.

Vsi smo spremljali SAP-ov vstop v mobilnost z nakupom Sybasa, kljub temu pa opažamo, da je za podjetja to še zelo kompleksno. Leta in leta so nabavljala infrastrukturo, ki bi jo zdaj želela nadgraditi z novo dodano vrednostjo, v tem primeru mobilnim dostopom. To pa se v praksi kaže kot zelo težko, saj veste, v konkretnem podjetju se nato izkaže, da imajo tri različ- ne strežnike in podobno. Mobilnost je kompleksna v vsakem pogledu, zato k takim nadgradnjam pristopamo stopenjsko, zlasti ker nočemo ogrožati obstoječih uporabnikov SAP-ovih tehnologij. Nočem prerokovati, kako se bo to spremenilo, zato težko rečem kaj konkretnega. Upam, da odgovorim na vaše vprašanje, če rečem, da je nujen postopen pristop, in pa, da tehnologija, ki jo je SAP dobil z nakupom Sybasa, zelo pomaga uvajanju mobilnosti. Strinjam pa se, da je vse skupaj na videz zelo kompleksno, zlasti celotna ideja, da imajo uporabniki dostop do zalednih sistemov, potem vse te različne naprave, platforme, različni viri podatkov … Toda ko enkrat spo- znaš zadevo in jo razumeš, potem vse skupaj dobi malo več smisla. Ko pogledaš širšo ben mejnik. Še vedno imamo veliko takih Potem se strinjate z analizami, da bodo ta- sliko, je to edini pravi način za uvajanje to- naprav v uporabi, zlasti na nišnih podro- blice in telefoni v naslednjih letih spreme- vrstnih tehnologij. čjih, denimo takih, ki zahtevajo robustne in nili način, kako dostopamo do spleta? Mislim, da imamo izjemno zmogljivo na vplive okolja neobčutljive naprave. Da. V poslovnem in zasebnem smislu. platformo, na kateri lahko gradimo aplika- Leta 2007 je bilo v tem smislu prelomni- Če potujete ali pa se samo vozite z javnim cije za sisteme SAP ali pa za druge sisteme, ca. Prodajne številke iPhona sicer o tem go- prevozom, vidite, da se pri sopotnikih poja- denimo zbirke ali spletne storitve. Pri ra- vorijo same zase, toda po mojem mnenju je vlja veliko tablic, pa ne samo za branje ali zvoju za SAP pa se oziramo za partnerji, ki šele prihod iPada vse skupaj zares spravil v igranje iger, pač pa jih ljudje dejansko upo- bodo za nas gradili aplikacije. Začeli smo polni pogon. Začelo se je obdobje povsem rabljajo v pravem pomenu te besede. To, da pred nekaj meseci s tridesetimi aplikacija- resnega razvoja poslovnih aplikacij za ta- bodo pri našem delu in zabavi sčasoma premi, zdaj jih je že sedemdeset. Našim stran- blične računalnike. Podjetja, ki so prej mr- vladale, se bo torej zagotovo zgodilo, morda kam želimo ponuditi pomembne aplikacije, zlično razvijala za iPhone, so v nekaj dneh pa se je celo že. prvorazredne, da tako rečem. obrnila krmilo, kajti tablični računalnik se je pokazal kot optimalna naprava, kadar Za kaj vse uporabljate vi svoj iPad? Kaj je bila po vašem mnenju prelomnica želimo biti mobilni. Seveda to ne pomeni, Jaz ga uporabljam predvsem namesto mobilnosti iPhone ali iPad? da v prihodnje ne bomo uporabljali tudi prenosnika in nanj med službenimi potmi Oba sta pomembna. Prihod iPhona leta manjših naprav, toda vseeno menim, da je pišem predstavitve, članke in urejam svoj 2007 je bil revolucionaren dogodek. Osebno za uporabno mobilnost prva izbira tablica, blog. Od poslovnih aplikacij uporabljam me je mobilnost zanimala že pred tem in pametni telefon pa nekakšna rezerva, pod- samo aplikacijo, s katero upravljam službe- Windows Mobile je bil prav tako pomem- porno orožje. ne stroške, ker, pač, veliko potujem. 6

POLETJE 2012 I MonitorPro I 51 LJUDJE I PORTRET

Gregor Kastelic CIO leta 2012, sicer pa direktor informatike v podjetju Si.mobil, d. d.

Primer, ko je IT najbolj koristil ciljem vaše poslovne organizacije? Lahko izpostavim dve aktivnosti, povezani z mojo vizijo, za kateri sem prepričan, da bosta vplivali in koristili celotni poslovni organizaciji. Prva je IT- arhitektura. Si.mobil je podjetje, ki o SOA (Service Oriented Architecture) ne le govori, ampak to tudi živi. Koncept SOA smo začeli že pred leti, v preteklem letu pa smo zadevo nadgradili s konceptom in standardizacijo aplikativne ravni in centralizacijo produktnega kataloga, ponudbe in naročil. Druga aktivnost je uvedba posebne skupine poslovnih svetovalcev in arhitektov (Business consulting & architecture), s katero gradimo vez ali most med poslovnim in tehničnim delom podjetja. Najpomembnejši IT-projekt, pri katerem ste sodelovali? Enostavno je bilo preveč pomembnih projektov, na zelo različnih področjih IT. Če bi se odločil za enega, bi preostalim naredil krivico. Kako kot informatik gledate na uporabnost IT? Trenutno je predvsem od miselnosti in ozaveščenosti odvisno, ali je posamezen IT zmožen transformacije, se dvigniti na višjo raven in preseči zgolj podporno funkcijo v podjetju. Kje najdete največ informacij, kje največ inspiracije za delo? Največ informacij dobim od različnih iniciativ, katerih član sem: skupine Telekom Austria Group, na spletu, konferencah, izmenjujemo si jih znotraj »user group meetingov«, ki jih organizirajo ponudniki storitev, ter seveda tudi od samih ponudnikov storitev. Prav tako sta vsak mesec del obveznega domačega branja reviji Wired in Harward Business Review. Kdo je najbolj vplival na vašo profesionalno kariero? Najbolj sam Si.mobil. Res smo unikatno podjetje. Podjetje z najboljšo klimo. Seveda tudi člani uprave Simobila s prejšnjim CTO Horstom Pertlom, ki so me videli na mestu, kjer sem danes. Brez dvoma tudi moj zdajšnji CTO Ulrich Rokita, ki me na tem mestu vidi tudi danes. Preskok z mesta menedžerja na mesto direktorja je bil nedvomno največji preskok v moji karieri. Kaj na vašem delovnem mestu ne sme manjkati? Črni čaj in pa ogromno dobre volje ter pozitivizma. Kaj ste počeli zadnjo soboto? Začeli smo pri Metki, kjer sva s Tammo pobrala Saro in Zojo, ki sta tam prespali, saj sva si petkov večer vzela samo zase. Nato smo bili v Savudriji na okroglem rojstnem dnevu sestrične Tatjane, zvečer pa smo se odpeljali na Kras v Škofe k Zvonki in h Gojcu, kjer smo ostali do nedelje zvečer. Se pravi zelo, zelo družinski vikend. In take imam najraje. Tehnologija, ki bo po vašem mnenju najbolj spremenila svet? Ta tehnologija je že tu. Gre za povezavo interneta in pametnih telefonov ter tabličnih računalnikov, v vseh aspektih. Možnosti razvoja so tu res neslutene in prepričan sem, da svet danes že je drugačen, jutri pa bo še bolj, kot je bil včeraj. 6

52 I MonitorPro I ZIMA 2010 DRUŠTVA I LJUDJE Poletni počitek

Poletje se bliža in z njim čas poletnega mirovanja, vendar pa za vsa društva to ne velja. Številna namreč ponujajo množico zanimivih aktivnosti – od seminarjev, druženja in poletnih šol do priprav na dogodke, ki sledijo jeseni. Za vse, ki vam bo poleti ostalo kaj prostega časa, jih tako nekaj predstavljamo, skupaj z njihovimi načrti za prihodnost.

OpenBlend Društvo poslovnih žensk www.openblend.org www.drustvo-fam.si

Društvo uporabnikov odprtokodnih tehnologij OpenBlend posku- Društvo vključuje najuspešnejše menedžerke in poslovne ženske ša združiti posameznike in podjetja, ki se ljubiteljsko in poklicno iz vse Slovenije ne glede na področje dela podjetja, iz katerega ukvarjajo z javanskimi in odprtokodnimi tehnologijami. Peta kon- prihajajo. Obstajajo od leta 1996. Takrat se jim je porodila ideja ferenca OpenBlend, ki jo prirejajo 20. septembra na gradu Jable, o ustanovitvi takega društva, saj so bila podobna društva v tistem bo tudi letos postregla z mednarodno zasedbo predavateljev s času večinoma v domeni moških. Namen društva je povezovanje področja javanskih in preostalih odprtokodnih tehnologij. Kot je članic in spodbujanje na njihovi poklicni poti. Članice spodbujajo na OpenBlendu v navadi, predavanjem sledi še druženje s koktaj- tudi k sodelovanju v različnih dobrodelnih in podobnih dejavno- li. Tudi letos je v načrtu poslovna sekcija, ki poleg programerjev in stih. Skozi leto prirejajo redna mesečna srečanja in druge aktiv- administratorjev naslavlja poslovno in trženjsko publiko, dogovo- nosti, zato je dogajanje pri njih skozi vse leto zelo pestro. Pravkar ri o sodelovanju in predavateljih pa trenutno potekajo s slovensko organizirajo dogodek z ogledom podjetja Kristal Rogaška Slatina skupino uporabnikov Oracle, SIOUG, prvim arhitektom RHCA v ju- in s predavanjem ter dogodek v Zagorju ob Savi na temo, kako raz- govzhodni Evropi, z Borisom Goričancem in s še nekaj zanimivimi bremeniti slovensko gospodarstvo oziroma kako povečati konku- avtorji. 6 renčnost slovenskega gospodarstva. 6

Društvo poslovnih informatikov EESTEC in poslovnih logistov www.eestec-lj.org www.pi-pl.net

Društvo PI-PL je, kot sami pravijo, skupina ljudi, ki želi s svojimi Ljubljansko Društvo študentov elektronike obvešča svoje člane, aktivnostmi omogočiti uspešno kariero študentom poslovne logi- da v začetku junija potečejo roki za prijavo na nekatere njihove stike in poslovne informatike. Seveda pa status študenta omenje- poletne aktivnosti. 4. Julija je tako zadnji dan za prijavo na EE- nih smeri ni pogoj za članstvo. Včlani se lahko vsak, ki ga področji STEC poletno šolo 2012 Graphic Design & Web Development, zanimata in bi rad v društvu aktivno sodeloval. Društvo vsako leto ki bo potekala v Trstu, ter za prijavo na delavnico Cross the Fire, priredi Dan poslovne informatike, ki se je nedavno odvil na eko- ki bo v Podgorici. Prav tako naj pohitijo interesenti za delavnico nomski fakulteti v Ljubljani, neformalni del pa se vedno nadaljuje Technology and Design in Motion ASWS, ki bo konec avgusta v v obliki tradicionalnega piknika poslovnih informatikov. 6 Budimpešti. 6

Društvo matematikov, fizikov SLODRE in astronomov Slovenije www.slodre.si www.dmfa.si

DMFA je društvo, namenjeno vsem ljubiteljem fizike, matemati- Slovensko društvo raziskovalcev na področju edukacije je zdru- ke ali astronomije. Sodeluje pri različnih projektih, kot je Portal v ženje fizičnih in pravnih oseb, ki se na področju Slovenije ukvar- vesolje, in je kolektivni član mednarodnih organizacij, kot je EPS. jajo z raziskovanjem in znanstvenim delovanjem na področju Prirejajo različna tekmovanja s področja matematike in fizike, or- edukacije. Trenutno ima društvo 85 članov (fizičnih oseb) ter tudi ganizirajo pa tudi občne zbore in strokovna srečanja. Naslednje nekaj članov, ki so pravne osebe. Svoje člane vabijo na različne bo oktobra v Rimskih Toplicah. Skupaj s srečanjem se bo odvijala seminarje, trenutno sta aktualni Poletna šola za doktorske štu- tudi 8. konferenca fizikov v osnovnih raziskavah. Ponujajo veliko dente, ki se bo zgodila junija, ter poletna šola v Budimpešti, prav predavanj in seminarjev, katerih seznam je na voljo na njihovi tako julija. Pozivajo tudi na konferenco CHER, ki bo septembra spletni strani. Za prijetne poletne počitnice pa svojim članom po- v Beogradu, in na simpozij CHER prav tako septembra, vendar v nujajo najem Plemljeve vile na Bledu. 6 Ljubljani. Društvo seznanja tudi z novimi izdajami revij in knjig, zanimivih za raziskovalce s področja edukacije. 6

POLETJE 2012 I MonitorPro I 53 LJUDJE I BRANJE

10 NAJ PRODAJANIH Computer Science, Amazon

Zaženite The Shallows: What the Internet Is Doing to Our se! Brains A: Nicholas Carr Reid Hoffman, Ben Casnocha: The Z: W. W. Norton & Company Start-Up of You

Dark Pools: High-Speed V časih, ko službe ne padajo ravno Traders, A.I. Bandits, and z neba, se je morda dobro opreti na the Threat to the Global lastne sile. Sploh, če radi berete o Financial System Zuckermanu in podobnih, ki jim je A: Scott Patterson mladostniško idejo uspelo unovčiti Z: Crown Business

za veliko milijard dolarjev. Startup Introduction to Algorithms predstavlja sanje vsakega slovenskega mladostnika in prav je tako, saj A: Thomas H. Cormen je ravno pojav garažnih plodilnic idej povrnil vero v dejstvo, da je moč Z: The MIT Press uspeti tudi brez bogatega prednika oziroma gore kapitala. Head First Design Patterns A: Elisabeth Freeman Z: O'Reilly Media

Dare Hriberšek Design Patterns: Elements of Reusable Object-Orien- n če še navržemo, da je avtor knjige usta- družabna omrežja, zato nam svetuje, naj ted Software novitelj LinkedIna Reid Hoffman, potem pri vrednotenju našega »premoženja« upo- A: Erich Gamma se bo tudi vam morda zazdelo vredno števamo tudi svoje zaveznike, podrejeno Z: Addison-Wesley Profes- menjati peščico dolarjev za pisanje o pa tudi znance in bolj oddaljene stike, ki bi sional Item, kaj o stvari svetuje dokazani vizionar. nam utegnili pomagati na katerem od po- Ta je dokaj praktičen, začenši s pogledom, dročij. Veljaš, kolikor ljudi poznaš, torej. Management Information da smo podjetniki vsi, ustvarjalna zasnova Zadnji pomembnejši nasvet govori o Systems za to naj bi nam bila položena v gene. Ta- sprejemanju pametnih tveganj. Običajni A: Kenneth C. Laudon koj zatem nas knjiga napoti same vase. Ena ljudje namreč tveganje povezujemo z nega- prvih naših nalog je namreč poiskati naše tivnim prizvokom. Pravzaprav smo, kot pra- Z: Prentice Hall komparativne prednosti, torej področja, vita avtorja, evolucijsko programirani tako, kjer smo boljši od drugih in kjer so naše da morebitna tveganja ocenjujemo nekoli- Gödel, Escher, Bach: An možnosti za uspeh boljše. Našo pozicijo na ko pretirano. Eternal Golden Braid trgu uspešnosti namreč determinirajo tri- Vožnja z motorjem brez čelade naj še na- A: Douglas R. Hofstadter je deli. Prvi del obsega premoženje, kjer so prej velja za nespametno dejavnost, med- Z: Basic Books mišljene naše sposobnosti, zveze, izkušnje, tem ko je sprejemanje nekaterih izzivov lah- kapital in podobno. Drugi del predstavljajo ko prelomnega pomena za kariero in naše Arduino Cookbook cilji in vrednote, ki smo si jih zastavili, za- finančno stanje. Na dobičku bomo, ker smo dnji del pa predstavlja tržna realnost, torej tvegali na točki, kjer naša konkurenca za to A: Michael Margolis koliko so vam pripravljeni drugi plačati, da ni zbrala poguma. Z: O'Reilly Media bi zanje kaj napravili. Zdaj je na vrsti iska- Če ste torej ravnokar končali šolanje, ste nje neke prelomne priložnosti. Morda bo to srednjih let in zdolgočaseni ali pa morda celo povabilo na razgovor ali neprijeten projekt, v pokoju in še ne sodite med staro šaro – pri- Code Complete: A Practical ki pa nam bo v primeru uspeha prinesel na- čujoča knjiga utegne v vas vzbuditi podjetni- Handbook of Software predovanje. škega duha in vam vliti nekaj pozitivnega mi- Construction Nato se lahko lotimo načrta, a kot svetuje- šljenja za prihodnost. Obojega nam namreč A: Steve McConnell ta avtorja, moramo obvezno načrtovati tudi zadnje čase prekleto manjka. 6 Z: Microsoft Press spremembe in prilagajanja svoje poslovne poti. Naš načrt mora imeti tudi rezervno Reid Hoffman je zvezdniški podjetnik v Sili- različico, poleg obeh pa naj obstaja še tretja, cijevi dolini, avtor in filantrop. Poleg tega, CISSP All-in-One Exam in sicer za primer, ko se stvari odvijejo hudo da si je izmislil LinkedIn, je že zgodaj spoznal Guide narobe. Ta zadnji načrt naj vsebuje tudi iz- poslovni potencial Facebooka in postal eden A: Shon Harris hod v sili, torej kako si vnovič napolniti ba- prvih njegovih vlagateljev. Poleg tega sedi še Z: McGraw-Hill Osborne terije in se vrniti na bojno polje. v upravnih odborih omrežja Zynga in Mozille Media Lahko si mislimo, da avtor veliko stavi na Firefox.

54 I MonitorPro I POLETJE 2012 BRANJE

Sodobni Robini Hoodi

Parmy Olson, We Are Anonymous: Inside the Hacker World of LulzSec

Če ste pred leti privoščljivo prebirali novice o nagajanju domnevnim kapitalističnim grešnikom, kot so Visa, PayPal, Mastercard ali Amazon, potem boste morda z zanimanjem prebirali še sveže natisnjena pričevanja menda najožjih sodelavcev anarhistične skupine Anonymous.

Marko Mavrič

acktivizem je postal svež sociološki snično željo po revoluciji, na drugi strani -bralnikov to sicer ne bo prehuda težava, a pojem leta 2008, ko so pripadniki pa tudi samo slave željni mladostniki ali pa je tudi papirnati knjigi priložen pomenski skupine Anonymous brezobzirno malodušneži, ki so se iz nekega osebnega slovar, ki razumevanje olajša. Vsekakor je obračunali s pripadniki scientolo- nezadovoljstva pripravljeni s slastjo mašče- med branjem potrebno imeti v mislih, da Hške cerkve, še bolj pa dve leti pozneje, ko je po vati močnejšim od sebe. Nekateri od njih pa knjiga ni bila pisana za poznavalce hekerske napadih na multinacionalke postalo jasno, so si po lastnih besedah v letih preživljanja scene, pač pa za tiste, ki si želijo ustvariti šir- da se revolucije nezadovoljnih mladih ne bo prostega časa na spletnem subkulturnem šo sliko o skupini, ki je zadnja leta požela to- dalo zaustaviti z običajnimi sredstvi prisile. stičišču 4chan (ta je bil nekakšno prvo sre- likšno pozornost. Zlasti, ker gre za skupinski Anonymous namreč niso mafijska celica, pač čevališče članov) ogledali toliko nasilja, fenomen, pri katerem si posamezniki ne že- pa ohlapno povezana skupina ljudi z vsega pornografije in črnega humorja, da je bilo lijo slave, materialne ali politične moči, niti sveta, ki je organi pregona posamezne države sodelovanje pri tovrstnem uporu logičen nimajo kake višje racionale, pač pa zgolj ne- ne morejo preprosto pozapreti. Še več, ker v korak naprej v življenju. Prav zato se med kakšno kolektivno religijo brez jasnih ciljev. šifrah komunicirajo v mreži spletnih klepetal- intervjuji jasneje pokažejo razlike med po- In če se še ustavimo pri minusih knjige nic in uporabljajo orodja za anonimizacijo, so sameznim člani, saj je knjiga polna medse- - naslednji moteč element je pomanjkanje kot posamezniki skorajda neizsledljivi. Tistih bojnih obtoževanj, zarot in izsiljevanj. Da, kronološke povezanosti posameznih do- nekaj, sicer odmevnih aretacij lani pa je bilo med njimi so tudi ljudje, ki se preživljajo s godkov, saj v množici pričevanj bralec težko zgolj posledica hladnokrvne izdaje enega od pridobivanjem žgečkljivih fotografij, ki jih sledi, kaj se je zgodilo prej in kaj kasneje. njihovih članov, kar izvemo med branjem nato uporabijo za doseganje svojih ciljev. Za tiste, ki jih zanimajo spletne manipu- knjige. Anonymous so tako do danes postali Knjiga ni od muh, saj gre za skoraj petsto lacije, novodobno uporništvo in hekanje, bo nevidna, a vplivna sila, ki – če ne drugega – strani pričevanj, pogovorov in intervjujev knjiga morda prav odlično plažno branje. vzbuja strah. Ko so pred časom napovedali, s člani skupine, ki jih je Olsonova spozna- Drugi, zlasti tisti z nogama trdno na tleh v da bodo z napadom na strežnike DNS »uga- la med novinarskim raziskovanjem teme. realnem svetu, pa se utegnejo malenkost snili« splet, so sprožili preplah in množico Sabu, Topairy, in Kayla tako pripovedujejo dolgočasiti. 6 ugibanj po medijih. Že doslej pa so jasno do- svoje zgodbe, ki pa branje občasno nekoli- kazali, da lahko učinkovito zaustavijo spletno ko razvlečejo s prepodrobnim opisovanjem, Parmy Olson je avtorica in vodja londonskega poslovanje katerega koli podjetja, v katerega predvsem medsebojnih osebnih zamer dopisništva revije Forbes. uperijo svoj prst. glavnih akterjev. Prav tako utegne nepozna- Tako spoznamo, da so med njimi posa- valcem področja nekoliko težav povzročati mezniki, ki so se skupini pridružili z re- mestoma bogat sleng. Na katerem od e-

POLETJE 2012 I MonitorPro I 55 LJUDJE I IT SKUPNOST

Družabno pred poletjem

Tisti, ki se radi naučijo kaj novega in radi po- klepetajo v družbi kolegov, so imeli zadnja dva meseca obilico priložnosti. Mesec maj pa je že tako in tako poseben, saj ga zaznamuje naš največji dogodek, NT konferenca.

Na NTK je navdušil nekdanji dirkač David Coluthard.

Microsoftova NT konferenca 2012, maj, Portorož

Aleš Mali in Janez Žumer Zvonko Rangus, Mitja Fridl Peter Konda (NLB) posluša nasvete (oba SRC Infonet) in Jože Bezek (vsi Krka) letalskega inštruktorja.

Robi Vončina (Kompas Xnet) Andrej Novak in Boštjan Božič (oba TEŠ)

56 I MonitorPro I POLETJE 2012 IT SKUPNOST

SAP Forum, junij, Brdo pri Kranju

Domen Rakovec (Telekom Slovenije), Simon Kaluža (SAP) in Roman Koritnik (IBM Slovenija) Georg Pollak (SAVA IT), Alenka Klemenčič (Mercator) in Ivan Papič (Iskratel)

Peter Plesničar (Actual I. T.), Marko Dolinar (SAP), Arman Koritnik (Actual I. T.) in Simon Kaluža (SAP) Maja Juvančič in Barbara Boldin (obe Itelis) CIO leta, junij, Brdo pri Kranju

Aleš Bojc, Boštjan Papež (Konica Minolta) Igor Brodarič, Lidija Puš (Kolpa) in Gregor Kožuh (Alldea) in Dominik Snedec (Kapitalska družba)

Sandi Saksida (HIT) in Miran Ana Kuk (Probit) in Gorazd Planinc Gabrovšek (MiGA) (IEDC – Poslovna šola Bled)

POLETJE 2012 I MonitorPro I 57 TEHNOLOGIJA I PREIZKUSILI SMO

Varnostne kopije. S čim? Skrb za redno izdelavo varnostnih kopij podatkov in njihovo dostopnost je ena od prioritet sodobnega IT-sveta. Naj bodo to samo lokalne kopije na prenosnih pomnilniških medijih ali pa kompleksne rešitve z robotskimi knjižnicami in deduplikacijo podatkov – brez varnostnih kopij v sodobnem poslovnem svetu ne gre.

Benjamin Martinčič

red vami je prekrasen konec tedna, niti velikani, kot sta Amazon in Microsoft. varnostnega kopiranja. Ko enačbi dodamo prtljažnik je naložen. Ko ravno za- Ker pa ne želimo za restavriranje ene še podatkovne zbirke, pa velikokrat naleti- peljete soncu naproti, pa dobite ob- datoteke ali več porabiti preveč časa in pa- mo na velike težave. Z uporabo tehnologij, vestilo, da se v vašem podatkovnem sovne širine, je dobro, da imamo lokalno kot je Volume Shadow Service (VSS) v Win- Pcentru nekaj dogaja. Morda gre samo za varnostno kopijo shranjeno tudi na loka- dows okoljih, in z rešitvami za Near CDP ali okvarjeno diskovno polje, lokalni požar, ele- ciji podjetja. Priporočljivo je, da se fizič- CDP (Continuous Data Protection) poskrbi- ktrični udar ali manjšo poplavo. Prav lahko no nahaja stran od strežnikov, najbolje v mo, da se podatki arhivirajo skoraj takoj, ko pa se pripeti, da so vsi strežniki popolnoma ognjevarni zaščitni omari. Prav tako je to nastanejo, z uporabo naprednih dedupli- uničeni ali pa celo odtujeni. Prelepega kon- pomembno v primerih, ko moramo povr- kacijskih tehnik pa omogočimo skoraj ne- ca tedna je v trenutku nepreklicno konec, v niti večjo količino podatkov, saj so hitrosti skončno – odvisno seveda od podatkovnih glavi pa se vrtijo različni črni scenariji. Kaj v lokalnem omrežju običajno kar nekajkrat kapacitet medija – verzioniranje datotek. Z zdaj? Zavarovanje krije le stroške materialne večje od internetnih. uporabo deduplikacije lahko shranimo tudi škode, toda kako do podatkov? Posebej velja omeniti redni nadzor. Ka- do 90 odstotkov več podatkov kot s tradici- V idealnih okoliščinah naj bi vsak IT-od- dar želimo restavrirati podatke, se zanaša- onalnim varnostnim kopiranjem, kjer kopi- delek imel načrt, kako ravnati v takih prime- mo, da so ti varno pospravljeni. Nerodno ramo celotne datoteke. rih. Načrt se mora sproti dopolnjevati in iz- je, kadar šele pri poskusu restavriranja ugo- Prednosti deduplikacije na ravni datotek vajati, predvsem so pomembne t. i. požarne tovimo, da varnostna kopija zaradi manjše se poznajo predvsem v arhiviranju virtual- vaje, kjer se s simulacijo preigrava katastro- anomalije ni bila narejena že nekaj tednov nih okolij. Z uporabo teh tehnologij se var- falne scenarije in reševanje iz njih. Za uspe- ali mesecev, zato je treba spremljati dnev- nostne kopije izvedejo zelo hitro (shranijo šno varovanje podatkov je treba upoštevati niške datoteke in v primeru težav te takoj se samo spremenjeni delci virtualnih dis- nekaj pravil. odpraviti. kov), nekatera orodja pa omogočajo celo t. Izdelava varnostnih kopij je precej lažja, Če se uporablja arhiviranje na trakove, je i. »hot standby« režim dela varnostne kopije če so podatki shranjeni na enem mestu. treba poskrbeti, da so trakovi vedno zame- na drugem virtualizacijskem strežniku. Prav tako je dobro, da so podatkovne zbirke skupaj, uporabniške datoteke skupaj in podobno. To precej skrajša čas izdelave varnostne kopije, prav tako pa zmanjša komple- Preden se odločimo za izbiro rešitve, je prav, da najprej ksnost restavriranja podatkov. definiramo zahteve, ki jih mora rešitev za izdelavo Varnostne kopije tako in varnostnih kopij učinkovito rešiti. Šele ko so na drugače Ker ne želimo imeti vseh jajc v enem tehtnici zahteve in funkcionalnosti ter končno tudi košu, se tudi ne želimo zanašati na samo eno različico varnostne kopije. Mediji, na finančna konstrukcija, lahko razmišljamo o primernosti katere shranjujemo kopije, namreč niso po- posameznih izdelkov. polnoma zanesljivi. Nikakor ne želimo, da se med restavriranjem pomembne zbirke podatkov prikaže napaka, ki nas obvešča, da je varnostna kopija neberljiva. Če se var- njani in pravilno označeni, saj le tako hitro Preden se odločimo za izbiro rešitve, je nostna kopija vsak dan prepisuje, je včasih ugotovimo, kje se kakšni podatki nahajajo. prav, da najprej definiramo zahteve, ki jih nemogoče vrniti podatke, saj uporabniki, Uporaba pametnih robotskih knjižnic to mora rešitev za izdelavo varnostnih ko- denimo, v enem dnevu sploh ne opazijo, da delo olajša. Prav tako je treba redno čistiti pij učinkovito rešiti. Šele ko so na tehtnici del podatkov manjka. V zadnjih letih, ko so glave tračnih sistemov in po potrebi zame- zahteve in funkcionalnosti ter končno tudi se hitrosti internetnih povezav povečale in njati izrabljene medije. finančna konstrukcija, lahko razmišljamo o pocenile ter so se pojavili tudi spletni ponu- primernosti posameznih izdelkov. Zelo po- dniki arhiviranja podatkov, je shranjevanje Tehnologije pomagajo membno je tudi, da se uporabniki zavedajo, na oddaljeno lokacijo lažje in predvsem var- V današnjem času, ko je dostop do podat- da gre za živ sistem in da je odločilnega po- nejše, saj se med prenosom preverja konsi- kov potreben 24 ur in sedem dni v tednu, je mena za vsako podjetje. stentnost podatkov. Kako shranjevanje teh možnost izvedbe tradicionalne varnostne podatkov opravlja ponudnik, pa je druga kopije skoraj nemogoča. Velike količine po- CA Arcserve pesem, saj nas ne tako davni dogodki opo- datkov in manjše časovno okno sta samo Arcserve je bil včasih najpogosteje upora- minjajo, da na tovrstne težave niso imuni dve dejstvi, ki vplivata na izdelavo strategije bljan program za varnostno kopiranje. Nje-

58 I MonitorPro I POLETJE 2012 PREIZKUSILI SMO

govi začetki segajo v davno leto 1990, trenutno pa je na voljo že različica R16. Očitno so se pri CA odločili, da bo novi Arcserve prijazen oblakom, saj že v sami osnovi podpira tehnologijo D2D2C (Disk To Disk To Cloud), se pravi kopijo na lokalni disk in nato še v oblak. Integracija z Amazon Web Services je odlična in preprosta, na voljo pa je tudi integracija s preostalimi ponudniki storitev v oblaku. CA z Microsoftom ponuja tudi SaaS (Sofware as a Service), obliko zaščite v oblaku na Microsoftovi platformi Azure. Arcserve ima vtičnike za vse popularne zbirke podatkov, Exchange, Aktivni imenik, SharePoint, Lotus Domino, SAP R/3, ter podporo za okolja SAN. Prav tako zna delati z odprtimi datotekami, Microsoft Hyper-V, s serverjem Citrix Xen ter z VMware Sphere. Za Aktivni imenik, Exchange in SharePoint CA Arcserve je na voljo granularno restavriranje podatkov, tako da lahko rešimo samo nesrečno izbrisan podatek. Med testiranjem izdelave varnostnih kopij za fizične in virtualne stre- žnike razlik nismo opazili. Arcserve R16 pri- naša tudi restavriranje posameznih datotek iz arhiva celotnih virtualnih strežnikov – pogoj je le, da je v gostujočem virtualnem sistemu naložen Arcservov odjemalec. Z uporabo sintetičnih varnostnih kopij naredimo prvo popolno sliko diska, nato pa se shranjujejo le še spremembe na ravni datotek. Program zna z avtomatiko poskrbeti, da se spremenjeni drobci popolnoma inte- grirajo v sliko varnostne kopije, tako da je kompatibilna z večino rotacijskih strategij varovanja podatkov. Arcserve za hitrejšo izvedbo varnostnih kopij uporablja več hkratnih niti, kar omo- goča uporabnikom s pogodbami SLA (Ser- vice Level Agreement), da ne presežejo vre- Symantec Backup Exec 2012 dnosti RTO (Recovery Time Objective) in RPO (Recovery Point Objective). Za napredne uporabnike, ki bi želeli mi- hipervizorji, se imenuje V-Ray in omogoča (Symantec.cloud). nimalizirati izpad, pa je na voljo še dodatek varovanje celotnega gostitelja z virtualnimi Integracija oblačnih storitev nas je pozi- CA Arcserve High Availability, s katerim je strežniki vred brez nameščanja dodatnih tivno presenetila, saj so, ko so enkrat name- omogočena visoka razpoložljivost aplikacij agentov v virtualne strežnike. Z V-Rayem ščene, na voljo med drugimi mediji. in strežnikov tudi v primeru izpada. uporabnik pridobi hitrost izdelave varno- Druga novost, ki smo jo navdušeno spre- stnih kopij, saj se varnostno opravilo za- jeli, je izdelava varnostnih kopij skoraj s Symantec Backup Exec 2012 ganja samo pri gostitelju in ne še posebej samo enim klikom. Dodajanje novih stre- Kot Arcserve ima tudi Symantecov na vsakem virtualnem strežniku. Pri resta- žnikov v obstoječe opravilo je trivialno lah- Backup Exec burno zgodovino. V zadnji, že vriranju podatkov lahko uporabnik izbere ko delo, saj je treba samo obkljukati izbiro. štirinajsti različici je doživel popolno pre- celoten sistem, samo virtualni strežnik ali Novi pa so tudi čarovniki za restavriranje, delavo uporabniškega vmesnika, ki je zdaj pa celo granularno vsebino virtualnih stre- saj poleg restavriranja omogočajo pameten preglednejši in bolj intuitiven. Sistem opra- žnikov, kot so posamezne datoteke, zbirke izbor podatkov, ki jih je treb restavrirati. Če vil in tradicionalnih strategij varnostnega podatkov, posamezna poštna sporočila iz uporabnik želi restavriranje zbirke SQL, mu kopiranja so pri Symantecu spremenili in se poštnega programa ali pa celo kakšen po- čarovnik prikaže samo tiste, ki so na voljo osredinili bolj na podatke, ki jih želimo va- motoma izbrisan objekt iz aktivnega ime- za restavriranje in ne celotnega seznama rovati. Zato ustvarjanje klasičnega opravila nika. podatkov, skozi katerega se mora uporabnik varnostnega shranjevanja ni več potrebno, BE2012 poleg izdelav varnostnih kopij prebiti, preden lahko začne restavrirati. saj lahko samo s klikom na strežnik in izbiro na trakove, diske, naprave NAS in preno- Backup ustvarimo novo opravilo. sne medije omogoča tudi integracijo z eno Acronis Backup & Recovery BE2012 podpira varnostno shranjevanje vodilnih oblačnih storitev varnostnega Podjetje Acronis je že nekaj let resen igra- večine priljubljenih podatkovnih zbirk, po- shranjevanja podatkov, Nirvanix, na voljo lec na področju varnostnega shranjevanja štna strežnika Lotus Domino in Microsoft pa so (in pa še bodo) vtičniki tudi za druge in kopiranja. Od začetkov kloniranja diskov Exchange, SharePoint, Aktivni imenik in sisteme v oblaku. Za mala podjetja (SMB) do resnih rešitev za varovanje podatkov je hipervizorje Hyper-V, vSphere in ESX. Teh- Symantec za dokaj zmerno ceno ponuja bila kar dolga pot. V različici 11 je Acroni- nologija, ki jo BE2012 uporablja za delo s tudi možnost shranjevanja v svojem oblaku sov Backup & Recovery (ABR) zrel produkt,

POLETJE 2012 I MonitorPro I 59 TEHNOLOGIJA I PREIZKUSILI SMO

no porabo diskovnih kapacitet in s tem tudi pospešimo restavriranje, ko je to potrebno. Agenti za Hyper-V opravijo svoje delo soli- dno, manjka pa podpora restavriranju vsebine virtualnega strežnika, kot jo imata Backup Exec in Arcserve. Exchange strežnik se lahko s Storegridom shranjuje na dva načina, in sicer na ravni poštnih predalov ali celotnega strežnika. Prednost, ki smo jo prepoznali pri Store- Gridu, je licenčna politika, saj se licence za posamezno vrsto varnostnega kopiranja porabljajo mesečno iz skupnega fonda vseh licenc. Mogoče StoreGrid ni najboljša rešitev za podjetja, kjer velja striktna politika uporabe določenih različic programske opreme, saj za svoje delo potrebuje točno določeno različico Apache strežnika, PHP in MySQL. Acronis Backup & Recovery Microsoft System Center 2012 Data Protection Manager Četrta različica Microsoftovega Data Pro- tection Managerja prinaša kar nekaj novosti. Izboljšan grafični vmesnik omogoča hitro upravljanje opravil. Podpora različnim tipom aplikacij in virtualizaciji je manjša kot pri konkurentih. Prednost DPM je v okoljih, kjer prevladujejo Microsoftovi produkti, saj je podpora tem produktom skoraj najboljša na tržišču. Že DPM 2010 je bil velik požeruh diskovnih kapacitet in z velikimi pričakovanji smo testi- rali porabo v DPM 2012 – in bili razočarani. Deduplikacije program ne podpira. Po vsej Vembu StoreGrid verjetnosti zato, ker bo deduplikacija vklju- čena v nov operacijski sistem Windows Ser- ver 2012 in bi bilo nesmiselno trošiti resurse ki pa se mu še vedno pozna, da lovi večje Vembu StoreGrid na ravni operacijskega sistema in aplikacije tekmece, kot sta zgoraj opisana Arcserve in Indijsko podjetje Vembu je bolj poznano v za dosego istega cilja. Backup Exec. svetu MSP (Managed Service Providers), saj DPM, kot nekaj predhodnikov, omogoča Acronisov backup zna shranjevati fizične s svojimi izdelki omogoča uporabnikom, da granularno restavriranje vsebine virtualne- in virtualne strežnike, konvertirati fizične postavijo svojo storitev varnostnega kopira- ga strežnika, četudi na njem ni nameščen, v virtualne (P2V), restravrirati podatke v nja v oblak. prav tako pa je izboljšano restavriranje delč- strojno opremo, ki ni enaka izvorni, in še Na testu smo preizkusili StoreGrid Pro- kov vsebine SharePoint strežnikov in farm. marsikaj. V napredni različici je srce sistema fessional, orodje, ki se z lahkoto kosa s tek- Odlična nova funkcionalnost je tudi End upravljavski strežnik (Management Server), meci, kot sta Ahsay in Asigra. StoreGrid je User Recovery, kjer lahko uporabniki sami ki ob pomoči agentov centralno nadzoruje prvenstveno namenjen izdelavi varnostnih povrnejo izbrisane podatke. DMP to svo- druge strežnike in izvaja varnostno kopira- kopij in replikacij bodisi v Amazonov Simple jo funkcionalnost integrira kar v sistemsko nje ali restavriranje. Standardne različice Storage Service (S3) ali pa na drugo lokacijo. funkcijo Previous versions, kjer uporabniki tega dodatka nimajo, zato je treba vsak stre- Celoten sistem izdelave varnostnih kopij je dostopajo do njih. žnik upravljati posebej. sestavljen iz odjemalca, ki se namesti na vsak ABR glede medijev za shranjevanje ni iz- posamezni strežnik, strežnika ter replikacij- Paragon Drive Backup 10 birčen, saj med drugim omogoča tudi shra- skega strežnika na oddaljeni lokaciji. Server njevanje na oddaljeni strežnik FTP. Dodatki StoreGrid podpira neprekinjeno izvajanje Drive Backup pravzaprav se od predhodni- vmProtect 7 za virtualizacijsko platformo varnostnih kopij (CDP), SQL, Postgress SQL, kov kar precej razlikuje, saj je namenjen bolj vSphere, Virtual Edition za Esx, Hyper-V, Exchange, SharePoint, Hyper-V in VMWa- shranjevanju celotnih slik diskov in različnim Xen in Parallels ter Recovery for Exchange re. Prenašanje zgolj spremenjenih delčkov konverzijam (P2P, P2V, V2V, V2P). Svoje delo in Recovery for SQL pa pokrivajo specifične datotek pospeši izdelavo varnostih kopij in opravlja odlično, nemara pa bi se odlično potrebe uporabnikov. Tu moramo omeniti, zmanjša potrebo po velikih pasovnih širi- odrezal pri virtualizaciji različnih strežnikov, da Recovery for Exchange v trenutni različi- nah pri pošiljanju podatkov na oddaljeno saj s svojimi orodji omogoča hitro migracijo ci ne podpira Exchange 2010, to bo omogo- lokacijo. Všeč nam je bila tudi zmožnost in- iz fizičnega okolja v virtualno in obratno, brez čeno v naslednji izdaji. tegriranja inkrementalnih delov datoteke v težav in zmešnjav z različnimi gonilniki. Acronis pa za shranjevanje ponuja svojo celoto, takoj ko količina spremenjenih delov Dodatek za restavriranje strežnika oblačno storitev Acronis Online Storage, ka- preseže vnaprej določen odstotek. Tako lah- Exchange omogoča granularno restavriranje mor lahko uporabniki shranijo kopijo svojih ko s pametnim načrtovanjem politike izde- neposredno v uporabnikov odjemalec, deni- podatkov. lave varnostnih kopij omogočimo racional- mo Outlook. 6

60 I MonitorPro I POLETJE 2012 TEHNOLOGIJA I NOVA OKNA

62 I Windows 8 v poslovnem okolju 66 I Novosti v Windows Server 2012

Windows 8 v poslovnem okolju

Microsoft se bliža koncu razvoja operacijskega sistema Windows 8, ki bo v prihodnje zagotovo imel pomembno vlogo tako na domačih kot na poslovnih računalnikih. V primerjavi z dosedanjimi različicami pomenijo nova Okna občutno večji skok v novo smer, česar do zdaj nismo bili vajeni v okolju Windows, ki se je razvijalo predvsem evolucijsko. Glavne spremembe so prav v uporabniškem vmesniku, ki se zdaj imenuje Metro in je trenutno predmet tako polemik kot pohval. Vprašanje pa je, kako bodo vse te novosti sprejela podjetja in kako hitro se bodo odločila za prehod s sedanje, po mnenju mnogih povsem solidne platforme Windows 7.

Vladimir Djurdjič

peracijski sistem Windows je za Microsoft strateški izdelek. V preteklosti je bil prav operacijski sistem vselej tisti katalizator, ki je postavilO temelje za uspeh podjetja in vseh preostalih izdelkov, ki delujejo na njem. Brez Oken bi bil, denimo, pisarniški paket Office najbrž le eden od podobnih programov. Tako pa jim je uspelo v zadnjih desetih letih doseči prevlado, ki ji ni para na podro- čju informacijske tehnologije. Toda svet se nenehno spreminja in razmere danes za Microsoft niso več tako ro- žnate, kot so bile morda še pred tremi, štiri- mi leti. V javnosti večji ugled dosegajo druga velika imena in ponujajo izdelke, ki gredo za med, kljub temu da nimajo nobene povezave z Microsoftovo ponudbo. Podjetje se je moralo torej odzvati in odgovor se imenuje Windows 8, ki je prava mala revoluci- pri uporabi radikalnih novosti, kot, denimo, želeli glede na dosedanje poslovne politike. ja v okviru tega, kar je mogoče narediti pri potrošniki. Vsako podjetje nosi za sabo svo- Želja uporabnikov pa je večja od razuma, izdelku, ki brez dvoma mora biti združljiv s jo digitalno zgodovino, znanje in platformo, zato je to najbrž neizbežna prihodnost. preteklostjo. Brez tega se najbrž ne bi smel ki predstavlja investicijo. Seveda si vsakdo več imenovati »Windows«. želi, da bi dosegel čim večji izplen iz investi- Poenostavljeno Kot je znano, Microsoft z novo različico ranih sredstev, zato se spremembe tu doga- Glede na doslej videno, preizkušeno in okolja Windows, ki prihaja v prodajo pred- jajo bolj postopoma in preudarno. ugotovljeno je Microsoft pri snovanju nove vidoma nekje v letošnji jeseni, stavi na nov Toda odločitev je bila sprejeta in Metro različice operacijskega sistema na prvo me- koncept in uporabniški vmesnik Metro, ki je brez dvoma prihaja. Ali bo in kako hitro bo sto v konceptu postavil enostavnost rabe. na prvi pogled precej bolj podoben tistemu, sprejet v poslovnem okolju, je seveda dru- Po eni strani se to odraža v drastično dru- kar bi sicer lahko srečali na tabličnih raču- ga zgodba. Toda Metro prinaša tudi števil- gačnem uporabniškem vmesniku, vendar nalnikih, vendar je namenjen rabi tudi na ne zanimive, uporabne in koristne novosti, je morda še bolj pomembno, da so obenem običajnih računalnikih, tako domačih kot zato je najbrž prav, da jih začenja postopo- pregledali vse preostale dele operacijskega poslovnih. ma spoznavati tudi poslovno okolje. Zlati sistema in poskušali kar se da poenostaviti Prav tu tiči najbolj vprašljiva sprememba. zato, ker na izrazit način naslavlja prodor sleherni del. Čestitamo jim lahko, da so se Vprašanje je, kako bodo na novi uporabni- mobilnih naprav (tablic in telefonov) v pod- lotili tudi takih stvari, ki so leta, celo dese- ški vmesnik gledala podjetja, ki so tradicio- jetja, ki pogosto na tem področju v resnici tletja ostale nedotaknjene, pa bi zaslužile nalno precej bolj konservativna in previdna ne znajo nastaviti take strategije, kot bi jo modernejši pristop (upravljanje datotek,

62 I MonitorPro I POLETJE 2012 NOVA OKNA

upravljanje opravil, zagon računalnika). Za vse programe z uporabniškim vme- snikom Metro je značilno, da so grafično Windows 8 RT – za tablice in bistveno bolj preprosti, kot smo bili vajeni v dosedanjih različicah Oken. Razloga za to (pretežno) domačo rabo sta vsaj dva – manj kot je »okraskov«, bolj pregledna je vsebina, ki jo posreduje posa- Kot je že znano, bo sistem Windows 8 po mnogih letih (od sredine do konca devetdesetih mezen program. Preprostejši uporabniški let) vnovič deloval na procesorski platformi, ki ni Intelova. Poleg različic, ki bodo nadalje- vmesnik z velikimi polji in pisavami pa je vanje sedanje zgodbe za procesorje Intel in AMD (x86/x64), bo Windows 8 namreč tekel na poleg tega primernejši za navigacijo s prsti, procesorjih ARM. Tej različici uradno pravijo Windows 8 RT, ponekod pa še srečamo prvotno ko uporabljamo zaslone na dotik (pri tabli- kratico WOA (Windows On Arm). Najbrž ni nobenega dvoma, da je ta različica okolja pr- cah) namesto miške. venstveno namenjena tabličnim računalnikom, čeprav se Microsoft v resnici ne omejuje in Za mnoge bo največji šok, da na zaslonu bomo morda kasneje srečali Windows 8 RT tudi na prenosnikih in morda celo zelo oskublje- ni več klasične tipke »Start« za dostop do nih namiznih računalnikih. programov. Ta sicer v funkciji do neke mere Glavni cilj prehoda na ARM so seveda boljši izkoristek energije tovrstne procesorske platfor- še obstaja, ampak ustrezen meni prikliče- me in potencialno nižje cene naprav (toda Microsoft za Windows 8RT menda od partnerjev mo tako, da z miško ali s prstom sežemo v pričakuje 85 dolarjev po kosu, kar je občutno več, kot, denimo, pri Googlu, ki Android deli levi spodnji kot zaslona. Toda to opravilo bo praktično brezplačno). To bo treba še preveriti v praksi, ko bodo tovrstne naprave dejansko odslej manj pogosto, saj so glavni programi, na voljo. spletne storitve, dokumenti in drugi podat- Na žalost vse kaže, da bo Windows 8 RT po drugi strani povzročil precejšnjo zmedo in najbrž ki dostopni z začetne strani, kjer so predsta- tudi negodovanje uporabnikov, zlasti med poslovnimi uporabniki. Windows RT bo namreč vljeni kot ploščice. lahko poganjal le ustrezno prilagojene (prevedene) programe za platformo ARM. Dosedanji Metro pa ne prinaša samo drugačnega programi za okolje Windows in tisti, ki bodo prevedeni za Metro na platformi x86/x64, tu uporabniškega vmesnika, temveč tudi pov- preprosto ne bodo delovali. Za marsikoga je to odločilna omejitev. sem drugačen koncept aplikacij, kot smo jih Za poslovna okolja je vsaj tako velika omejitev tudi dejstvo, da Windows 8 RT ne bo podpiral poznali do zdaj. Za začetek jih bo mogoče prijave v aktivni imenik (AD), kar pomeni v večino poslovnih okolij na osnovi Microsoftovih kupovati in nalagati (tudi brezplačne) samo tehnologij. Prav tako ne bo podpiral VPN-povezav s poslovnimi domenami, čeprav se zdi, da prek trgovine Windows Store. Večina novih utegnejo slednje vendarle dodati. programov bo tudi funkcionalno precej bolj Z drugimi besedami povedano, Windows 8 RT je po večini danes znanih lastnosti okolje, enostavnih, kot smo vajeni pri programih za ki je primernejše za domačo rabo kot za poslovno. S te plati bo bolj podoben sistemoma okna. To pomeni manj možnosti, manj me- iOS in Android na tablicah. Tudi uporabniška izkušnja, na katero cilja Microsoft, naj bi bila nijev, manj zmede na zaslonu. podobna, torej »zaprto« okolje v primerjavi s klasičnim okoljem Windows. Večino programov so morali prilagoditi Toda po drugi strani je Microsoft že najavil funkcije za Windows 8 RT, ki dajejo vedeti, da tudi tako, da imajo uporaben videz in orga- ga vseeno namenjajo tudi poslovnim uporabnikom. Napovedali so orodja za upravljanje nizacijo podatkov, če na tablici uporabljamo tovrstnih računalnikov prek centralne konzole v podjetju. Najverjetneje bo s posebnim do- zaslonsko tipkovnico. Kot je znano, ta zavza- datkom mogoče uporabiti obstoječa orodja System Center. Upravitelji bodo lahko omogo- me dobršen del spodnjega dela zaslona, zato čali ali onemogočali povezavo računalnikov na daljavo, prav tako pa bodo lahko vzpostavili je bilo treba preostanek kar se da dobro iz- nekakšne interne trgovine skozi Windows Store, kjer bodo uporabniki lahko namestili koristiti, da bi bila vsebina vidna brez premi- poslovne aplikacije, ki so v rabi v specifičnem podjetju, tudi tiste, ki so jih razvili sami. kanja ali preklapljanja. Zato so izkoristili vse Zakaj taka odločitev in obenem brez dostopa do AD in VPN? Nekateri menijo, da je Micro- možnosti, ki jih uporablja širina zaslona, ki je softu pri razvoju Windows 8 RT preprosto zmanjkalo časa in bomo pač nekatere funkci- danes običajno v razmerju 16 : 9. onalnosti dočakali šele kasneje. Mogoče pa je tudi, da je to načrtna poteza, s katero želi Iz tablične zasnove in širokih zaslonov iz- Microsoft uveljaviti drugačen, morda bolj varen način vstopa v varovano poslovno okolje, haja funkcija Snap, s katero lahko na robu brez dosedanjih mehanizmov AD in VPN. V tem kontekstu utegne imeti odločilno vlogo zaslona »parkiramo« želene informacije iz spletna storitev SkyDrive in morda še kakšen gradnik, ki do zdaj ni bil najavljen. drugih programov in virov ter tam na hitro Da bi bila zmeda popolna, bodo obstajali – to je zdaj že jasno – tudi tablični računalniki na dostopamo do njih. Na ta način lahko na »Intelovi« zasnovi, ki vseh zgoraj navedenih omejitev ne bo imela in ki bo zato precej bolj primer hitro prikličemo elektronsko pošto privlačna za poslovno rabo. A za ceno krajšega časa delovanja (čeprav vse kaže, da ne tako med uporabo brskalnika in podobno. bistveno) in višjega stroška ob nakupu izdelka. Live Tiles je funkcija novega namizja ozi- Microsoft je namreč nedavno predstavil prve tablične računalnike s svojim imenom. Imenu- roma seznama ploščic, s katerimi prikliče- jejo jih Surface. Zanimivo je, da se prav tu odraža ta razdvojenost, saj bodo obstajali modeli mo posamezen program ali spletno storitev. Surface tako z okoljem Windows 8 RT, ki običajne različice okolja Windows. Podjetja pa bodo Naziv »Live« se nanaša na dejstvo, da prika- morala zelo paziti pri nabavah, da ne bi dobili v roke računalnikov, ki bodo s poslovnega zana vsebina na teh ploščicah ni fiksna, am- vidika omejeni. Ker večina podjetij želi na poslovnih računalnikih uporabljati že obstoječe pak je lahko odvisno od programa in tudi programe in niso zaradi take »zunanje« spremembe pripravljena spreminjati poslovne pro- dinamična. Program za elektronsko pošto gramske opreme, bo še zanimivo spremljati, kakšen učinek bo tu imel Windows 8 RT. Apple zna, denimo, prikazati število sporočil ali ima glede tega bistveno bolj enostavno in razumljivo strategijo. Morda bi se Microsoft lahko celo naslove nekaj izmed zadnjih sporočil. zgledoval po njih tudi po tej plati, ne samo pri tehnologiji. Koledar zna prikazati uro in kratek opis bli- žajočega se dogodka. novosti, ki smo jih srečali v preteklostih med Koledar ima zdaj bistveno bolj čiste pote- Novi vmesnik eno in drugo generacijo okolja Windows. ze, lahko bi rekli, da je esencialen, vendar le Nov uporabniški vmesnik daje priložnost, Microsoft je doslej prikazal le nekatere od po videzu. Omogoča namreč več možnosti da so večino vgrajenih programov močno teh vgrajenih programov, pričakujemo pa opominjanja na dogodke, sklice in poveza- prilagodili novemu konceptu in okolju, tako lahko, da bo v končni različici okolja tovr- ve z drugimi, zapiske. Skoraj vse, kar zna da so spremembe ponekod resnično velike. stnih programov še več. Oglejmo si le nekaj tudi koledar v Outlooku, le da je že vključen Bistveno večje, kot bi pričakovali glede na najznačilnejših. v Okna.

POLETJE 2012 I MonitorPro I 63 TEHNOLOGIJA I NOVA OKNA

Odjemalec za elektronsko pošto Mail zdaj učinkovito združuje pošto iz različnih raču- nov in/ali map. Z njim lahko, mimogrede, dostopamo tudi do predalov na strežniku Exchange (doslej je bil za to potreben Outlo- ok). Poleg tega so razvijalci stremeli k temu, da je vsebina vedno vidna ne glede na izbire v menijih. Cilj je bil čim manj preklapljanja med različnimi pogledi. Izpostavili so samo nekaj najpogostejših ukazov, preostale so skrili v posebno orodjarno. Mail izdatno podpira funkcijo Live Tiles, kjer imamo lahko poleg osnovne ploščice še sekundarni pogled na elektronsko pošto, recimo razde- ljeno po poštnih računih. Microsoft je tudi izdatno predelal način sinhronizacije s stre- žniki, tako da ta postopek poteka skoraj trenutno, v realnem času. Ročno nastavljanje sinhronizacije torej postaja stvar preteklosti. V časih internetnih storitev in družabnih Windows 8 bo precej bolje upravljal fi- omrežjih so stiki prerasli v »ljudi« (People). Strukturne novosti zični pomnilnik. Uvaja namreč koncept za- To pomeni, da zdaj na enem mestu lahko Ena izmed bolj zanimivih novosti v Win- mrznjenih aplikacij oz. suspended apps, ki pregledujemo in popravljamo podatke iz dows 8 je nova možnost hrambe podatkov bodo vračale operacijskemu sistemu aloka- Microsoftovih programov in storitev ter tudi na navideznih diskih, imenovanih Storage cijo fizičnega pomnilnika, ko ne bodo v rabi. Googlovih (Gmail, Google+), Facebooka, Lin- Spaces. Vsak Storage Space se obnaša tako Določiti bo mogoče, denimo, to, da se pro- kedIna, Twitterja in kasneje še preostalih. Če kot kateri koli drug disk, v ozadju pa ga se- gramu vnovič dodeli pomnilnik šele tedaj, izberemo posamezno osebo, pa zdaj ne vidi- stavlja poljubno število fizičnih diskov po- ko ga uporabnik spet aktivira oziroma se ga mo zgolj njenih kontaktnih podatkov, temveč ljubnih velikosti z različnimi načini (vme- dotakne (na zaslonih na dotik). Na ta način tudi fotografije, zadnje objave v družabnih sniki) priklopa na računalnik. Kot primer, naj bi precej izboljšali odzivnost pri rabi več omrežjih in druge koristne informacije. Storage Space lahko ustvarimo iz skupine programov sočasno na računalnikih z ome- Zraven okolja Windows bodo uporabniki zunanjih diskov USB. Še bolj zanimiva je jenimi sredstvi. dobili novo generacijo spletnega brskal- možnost, da lahko na začetku določimo nika, Internet Explorer 10. Ta je po videzu precej večjo velikost navideznega diska, kot Iz koncepta v prakso povsem drugačen od tega, kar smo bili va- imamo trenutno fizičnih diskov (denimo 10 Čeprav vmesnik Metro daje slutiti, da bo jeni do zdaj. Za začetek je osnovni način TB, imamo pa samo dva diska po 2 GB). novi sistem Windows 8 zahteval novo, dru- delovanja celozaslonski prikaz, naslovna vr- Windows 8 bo začel podatke najprej ko- gačno strojno opremo, to le delno drži. Če si stica, iskalnik in navigacijske tipke pa se pri- pirati na obstoječi prazen prostor in kasneje želimo krmiljenje na dotik, seveda ne bomo kazujejo le po potrebi. Vse je seveda v prvi opozoril, da zmanjkuje prostora in moramo imeli druge možnosti kot uporabo novih ta- vrsti podrejeno tablicam, čeprav utegne biti dodati nove diske. Odpade torej potreba po blic (te še prihajajo) ali hibridnih prenosni- koristno in prijetno tudi na namizju. Še več, (re)particioniranju diskov, kar je bilo za ve- kov, ki se lahko spremenijo v tablice. gibi po zaslonih na dotik nadomeščajo kli- čino uporabnikov pretežko opravilo. Prav Za večino preostalih pa je dobra novica, kanje navigacijskih tipk. Če želimo stran na- tako zanimiva je možnost, da v skupino di- da Okna 8 ne zahtevajo drastično drugačne zaj, preprosto potegnemo s prstom v desno skov Storage Space vključimo varnostni vi- strojne opreme, kot jo uporabljamo že da- in tako naprej. dik. Na zahtevo lahko vključimo »navidezno nes. Minimalna konfiguracija je procesor Iskalnik je zdaj povsem integriran in pri- zrcaljenje«, kjer od sistema zahtevamo, da (32- ali 64-bitni) s taktom 1 GHz, 1 GB (32- kazuje pomanjšanje slike najdenih strani. izbrane podatke hrani vsaj na dveh različ- bit) ali 2 GB RAM (64-bit) ter nekje med 16 in Prav tako deluje tudi preklop med različni- nih fizičnih diskih. Če prvi odpove, so po- 32 GB diska. Grafična kartica morda podpi- mi odprtimi spletnimi stranmi. Mimogrede, datki še vedno dosegljivi na drugem. Tudi v rati vsaj vmesnik DirectX 9. V celoti gledano klasični zavihki ne obstajajo več, nadome- kombinaciji z diski USB. Rešitev, ki je sicer večina novejših računalnikov v poslovnem šča jih seznam odprtih strani, ki se prikaži bolj naravnana na domačo rabo, ampak bo okolju zadostuje vsaj minimalnim pogojem, po potrebi. IE 10 zna med drugim razpozna- uporabna tudi v poslovne namene, ko je tre- ki so skoraj enaki kot pri okolju Windows 7. ti, če za neko stran obstaja namenski pro- ba zagotoviti določeno stopnjo varnosti za Zanimiva pa je omejitev, če želimo upora- gram (app), zato uporabniku predlaga upo- osebne računalnike zaposlenih. bljati novejše funkcije, kot je Snap. Zanje rabo tega ter ga napoti v trgovino s programi Microsoft v novi različici uvaja tudi do- namreč potrebujemo zaslon v razmerju 16 Windows Store. daten datotečni sistem ReFS (Resillient File : 9 z ločljivostjo vsaj 1366 x 768 pik. Omeniti velja, da bomo namesto zaznam- System), ki ga bo mogoče uporabljati vzpo- Ko smo že pri zaslonih, velja omeniti, kov raje uporabljali možnost, kjer najbolj redno z NTFS. Njegov cilj sta predvsem spo- da so pri Microsoftu precej bolj prisluhnili priljubljene strani objavimo kot bližnjice sobnost hrambe velikanskih količin podat- uporabnikom, ki uporabljajo več zaslonov na začetni strani vmesnika Metro. Za vse v kov in visoka stopnja zanesljivosti, ne glede sočasno (takih je menda čez 15 odstotkov). industriji pa je presenečenje, da se je Micro- na okvare posameznih gradnikov (recimo Uporabljamo lahko poljubno kombinaci- soft odločil, da bo podporo za Adobe Flash dela fizičnih diskov), na katerih deluje. ReFS jo zaslonov, vsak ima lahko svoje ozadje. vgradil kar v sam brskalnik, in to v časih, ko bo podpiral hrambo tja do 278 bajtov, pri Orodna vrstica je vidna na vsakem zaslonu, se vsa industrija usmerja bolj v čisti HTML5 čemer so podprte skupine diskov velikosti vzporedno lahko imamo prikazan Metro in kot alternativo. Zanimiva poteza, ki ima naj- največ 4 PB (4.000 TB). Datotečni sistem je klasični »desktop« program. Zaslone lahko brž tudi »politično ozadje«, v smislu, česar bil razvit z mislijo, da ga ne bo treba nikoli tudi razporedimo po poljubnem vrstnem ne mara Apple, utegne biti konkurenčna izključevati oz. »spuščati«, tudi v primeru redu, denimo v dve vrsti, če želimo narediti prednost za Microsoft. napak. zaslonsko steno. Mimogrede, Windows 8 je

64 I MonitorPro I POLETJE 2012 NOVA OKNA

že pripravljen za rabo zaslonov z ultraviso- ko ločljivostjo (podobno kot pri Applovih zaslonih Retina), kjer je že zdaj znano, da Windows 8 Mobile – bodo obstajali zasloni na dotik z diagonalo 10,1 palcev in ločljivostjo 2560 x 1440 pik. bolj Okna kot telefon Omeniti velja še povečano vlogo spletnega pomnilnika SkyDrive, ki bo še posebej v Microsoft je nedavno razkril še eno različico operacijskega sistema Windows 8, tokrat za mo- kombinaciji z okoljem Windows 8 dobil svoj bilne telefone. Novi Windows 8 Mobile ima z namiznimi Windowsi precej več skupnega, kot polni pomen. Med drugim bo ta servis tran- se to zdi na prvi pogled in smo bili vajeni pri dosedanjih različicah okolja Windows Mobile. sportni mehanizem oziroma stična točka Microsoft je namreč v novi OS za mobilne telefone vgradil enako jedro (Windows NT) in celo med različnimi napravami, med katerimi že- nekatera preostala orodja namizne različice (spremni servisi, knjižnice, vmesniki), tako da se limo deliti podatke, še posebej pa dokumen- nam obeta mobilna platforma, na katero bo bistveno lažje prenašati poslovne aplikacije kot te. Microsoft tu skoraj do pičice natančno do zdaj. Vse podrobnosti še niso znane, ampak utemeljeno je pričakovati, da se odpira nova oponaša strategijo, ki sta jo ubrala Google z smer razvoja, ki so si jo Microsoftovi uporabniki želeli že vrsto let. Drivom in Apple z iCloudom. Tokrat z rahlo Novi Windows 8 Mobile ima uporabniški vmesnik, ki je še bolj izenačen s konceptom Metro, večjim prvotnim, brezplačnim pomnilni- kot ga spoznavamo za namizne računalnike (čeprav že Windows Mobile 7 uporablja ploščice kom, ki v osnovi znaša 7 GB na uporabnika. kot v vmesniku Metro). Na mobilne telefone prinaša pravo večpredstavnost, podporo za več jeder, podpore za zaslone z visoko ločljivostjo in tako dalje. Združljivost in različice Večina telefonov z okoljem Windows 8 Mobile bo podpirala vmesnik NFC, zato je Microsoft Združljivost z obstoječo programsko opre- predstavil svojo različico digitalne denarnice za elektronska plačila ob dotiku. Zelo zanimiva mo in infrastrukturo v podjetjih je najbrž ena je tudi bistveno tesnejša integracija s storitvijo Skype, kot smo je bili vajeni doslej. Skype bo izmed najpomembnejših zahtev, ki jih mora vselej deloval v ozadju, klicanje prek tovrstne povezave VoIP pa bo povsem enako kot pri zagotoviti vsaka nova različica operacijskega klicih prek mobilnega omrežja. sistema Windows. Kakršno koli odstopanje Microsoft je v mobilni različici Windows 8 naredil bistveno bolj radikalno potezo, kot bi to na tem področju je običajno temelj za ne- pričakovali. Spremembe, ki jih prinaša v primerjavi z dosedanjimi različicami, so še večje, kot skončna negodovanja, jezo in celo spore. je, denimo, vpeljava uporabniškega vmesnika Metro v namizne računalnike. Vsaj tako je bilo v preteklosti in nobenega To ima žal tudi visoko ceno, ki jo bodo plačali prav doslej zvesti podporniki Microsoftove razloga ni, da ne bi veljalo tudi tokrat. mobilne platforme. Iz podjetja so namreč sporočili, da Windows 8 ne bo združljiv z nobenim Prav zato je Microsoft že v prvem ali dru- od dosedanjih mobilnih telefonov, ki poganjajo Windows 7 Mobile. To pomeni, da Windows gem odstavku ob najavi zagotovil, da je 8 ne bo na voljo niti za tako sveže telefone, kot sta Nokia Lumia 800 in 900. Hladen tuš za Windows 8 združljiv z današnjo programsko vse, ki so do zdaj verjeli v razvojno smer Microsofta in ljudi, ki pričakujejo, da bo proizvajalec opremo. Kaj to točno pomeni, je v resnici še vsaj na kratek rok zaščitil njihovo investicijo v strojno opremo. nekoliko zavito v temo. Najbrž bomo našli nekaj izjem, toda v splošnem velja, da bomo lahko na Windows 8 poganjali programe, ki je možnost, da bo politika na Windows 8 RT varnost in notranje politike. DirectAccess jih že imamo, in to brez sprememb v nasta- (tablicah z ARM) drugačna kot tista za oko- bo uporabnikom omogočal neposredni vitvah ali zamenjav z novejšimi različicami. lje z arhitekturo x86. Kako se bodo na to od- dostop do sredstev v podjetjih brez upora- Tako je vsaj v teoriji. zvali kupci, si je danes še težko predstavljati. be VPN-povezav. BranchCache uporablja Kar se tiče »doma« razvitih programov, bo Mogoče pa je domnevati, da bo dolgoročno predpomnjenje in nekaj drugih algoritmov, delo tu precej bolj naporno in dolgotrajno, obstala le ena struja. Najbrž vsi navijamo za da čim manj uporablja povezavo s strežniki saj predelava obstoječih aplikacij in celo tisto cenejšo. in z drugimi sredstvi prek razmeroma poča- nekaterih spletnih storitev v smislu rabe na Mimogrede, ena izmed velikih prednosti snih internetnih povezav (WAN). tablicah sploh ni tako majhna sprememba. za tablice in druge računalnike na platformi AppLocker je novo orodje za omogoča- V pomoč bodo seveda razne knjižnice, celo Windows 8 bo, da bodo lahko podjetja or- nje/onemogočanje uporabe nekaterih apli- orodja za samodejno predelavo, vendar bo ganizirala zasebne »trgovine« s programi za kacij in nadzor IT-službe. Nekaj je dodatnih neprijetno delo vseeno treba opraviti. zaposlene, saj ne bo vse pomešano z zuna- prednosti tudi pri uporabi navideznih na- Pri vsem skupaj v zvezi s programi za njim »potrošniškim« svet, kot je na platfor- mizij (VDI), dodana pa je še kopica orodij Windows 8 pa se zastavlja še eno vpraša- mah Apple in Google. za nadzor in avtomatizacijo instalacije oko- nje – kakšno politiko bodo Microsoft in Še beseda ali dve o različicah. Microsoft lja Windows. preostali proizvajalci prevzeli na različnih je prisluhnil kritikam in drastično zmanjšal platformah družine izdelkov Windows 8? Na število različnih izvedb okolja Windows, kjer Nadzorovano tveganje tablicah Windows 8 RT – več o njih v okvir- se laiki sploh niso več znašli. Obstajale bodo Če pa na drugi strani pogledamo pov- ju –, kjer Microsoft očitno cilja predvsem le tri različice: Windows 8 za domačo rabo prečnega poslovnega uporabnika, Windows na kupce, ki bi sicer izbrali iPad ali tablico ter Windows 8 Pro za zahtevnejšo domačo 8 najbrž čaka na poslovnem področju te- z Androidom, so cene programov bistveno in preprostejšo poslovno rabo. Kot običaj- žaven začetek. Z mislijo na spremembe, nižje kot v svetu Oken. Nadgradnje pa so no, je Microsoft poskrbel, da bodo poslovni že opravljene investicije in potrebno vno- tako rekoč brezplačne, medtem ko je pri uporabniki s količinskimi pogodbami dobili vično izobraževanje bodo najbrž marsikje programih za okolje Windows prej obratno. nekaj več, in to je tretja različica Windows 8 z uporabo počakali. Tudi zato, ker v večini Težko si predstavljamo, da bi za Office ali Enterprise. S to različico bo poslovnim upo- podjetij šele zdaj prehajajo na Windows 7. pa AutoCAD odšteli nekaj evrov in od tedaj rabnikom na voljo nekaj resnično zanimivih Mlačnega začetnega odziva zato ne smemo dalje imeli brezplačne nadgradnje z vsako tehnologij. takoj razumeti kot dokončno potrdilo o ne- novo različico. Tu je najprej paket Windows To Go, kjer uspehu. Tokrat morda še toliko bolj kot pri Bolj verjetno je, da bomo vstopili v obdo- bodo lahko podjetja okolje Windows 8 pre- prejšnjih različicah. bje Oken »dveh hitrosti« – ene vrste strate- prosto namestila na USB-ključek (zagonski, Microsoft po drugi strani ne sme zgrešiti – gija, cenovna politika in funkcionalnost za bootable) in uporabnikom omogočila vzpo- napačen korak bi jih zlasti na področju mo- aplikacije, ki izhajajo iz sedanjih za okolje stavitev poslovnega okolja na gostiteljskem bilnega računalništva spravil iz prve lige plat- Windows, in druga za okolje Metro. Pa še tu računalniku, ne da bi bile pri tem ogrožene form, ki bodo vladale v prihodnjih letih. 6

POLETJE 2012 I MonitorPro I 65 TEHNOLOGIJA I NOVA OKNA Novosti v Windows Server 2012

Hkrati z Okni 8 je Microsoft predstavil tudi strežniško različico, sprva poimenovano Windows Server 8, kasneje preimenovano v Windows Server 2012. Ker imata sistema skupne temelje, so številne funkcionalnosti, npr. Metro vmesnik, varnostni model, datotečni sistem, podpora omrežju in virtualizacija, enake pri obeh, razlikujeta pa se v namembnosti, optimizaciji in dodatnih storitvah. Nova strežniška Okna so trenutno v razvojni fazi RC (Relase candidate).

Slavko Kukrika

ečina novosti odjemalca velja tudi za strežnik, obenem pa »Windows Server 2012 prinaša več kot 300 dodatnih novosti in izboljšav, obenem Vpa spreminja pogled na upravljanje, virtualizacijo in avtomatizacijo ter premika meje zanesljivosti in visoke razpoložljivosti – po pomembnosti bi ga lahko primerjali le s pri- hodom Aktivnega imenika v Windows okolje. Namestitev WS 2012 deluje le na 64-bitnih sistemih. Strojne zahteve so podobne kot pri predhodniku, Windows Server 2008 R2, ob namestitvi pa lahko izberemo, ali želimo le ukazno vrstico (»Server Core Installation«) ali polno grafično namestitev (»Server with a GUI«). Prehod med obema načinoma je bil včasih mogoč le s ponovno namestitvijo operacijskega sistema, pri WS 2012 pa lahko preha- jamo med njima brez ponovne namestitve in v obe smeri. Tako lahko npr. začetne nastavitve strežnika opravimo iz polnega grafičnega vmesnika (GUI), nato pa GUI odstranimo. Tudi Windows Server 8 ima Metro Včasih je strežnik na trdi disk prekopiral celotno vsebino namestitvenega medija – pri naknadnem dodajanju funkcionalnosti so nejšimi dogodki, servisi, funkcionalnostmi (workflow) in prinaša PowerShell Web Access bile vse potrebne datoteke že na disku. Pri in stanjem strežnikov v skupini. spletni vmesnik. WS 2012 lahko nepotrebne datoteke odstra- Z orodjem Server Manager dodamo vlo- nimo (Uninstall-WindowsFeature cmdlet), ge in funkcionalnosti, spreminjamo nasta- Virtualizacija tako da namestitev zasede manj prostora. vitve strežnikov in dostopamo do drugih Z WS 2012 smo dobili tretjo različico vir- Če želimo funkcionalnost naknadno doda- administrativnih orodij. Server Manager za tualizacije Hyper-V. Ta ne dviguje le meja za ti, pa pokažemo na izvorne datoteke na na- upravljanje uporablja enako infrastrukturo podprto fizično in virtualno okolje – fizični mestitvenem mediju ali mapi v skupni rabi. kot PowerShell 3.0 in poleg WS 2012 lahko Hyper-V strežnik ima lahko do 160 procesor- Funkcionalnosti lahko dodajamo lokalno ali upravlja tudi starejše strežnike Windows jev in 2 TB pomnilnika, navidezni računalni- na daljavo, na več strežnikov hkrati in navi- Server 2008 R2 in Windows Server 2008, le ki pa do 32 procesorjev in 1 TB pomnilnika dezen trdi disk. da je nanje treba najprej namestiti Windows –, ampak prinaša še več uporabnih novosti. WS 2012 lahko enakovredno upravljamo iz Management Framework 3.0. PowerShell 3.0 Hyper-V še vedno podpira format .vhd grafičnega vmesnika, prek orodja Server Ma- vključuje več kot 2.300 ukazov , ki so razvr- navideznih trdih diskov, prinaša pa še format nager, ali iz ukazne vrstice, ob uporabi Win- ščeni v module in med katerimi se najlažje .vhdx, ki omogoča velikosti diskov do 64 TB dows PowerShell 3.0. Server Manager je bil znajdemo v vključenem skriptnem okolju (.vhd do 2 TB), se bolje prilega gručam 4 KB deležen popolne prenove in omogoča hkra- (Windows PowerShell ISE). Na voljo so nam in lahko hrani metapodatke. Navidezni raču- ten pregled nad stanjem in upravljanjem tudi ukaz »Show Commands«, ki prikaže nalnik (VM) lahko teče, če je navidezni disk enega ali več strežnikov. Upravljani strežniki vse ukaze in njihove parametre, samodej- shranjen lokalno na strežniku, na diskovnem se samodejno razvrstijo v skupine glede na no zaključevanje cmdletov (intellisense) in polju SAN ali v omrežju, in to v mapi, ki je v nameščene vloge, skupino pa lahko doda- pripravljeni koščki kode (snippets). Power- skupni rabi, dosegljivi prek protokola SMB mo tudi sami in vanjo postavimo poljubne Shell omogoča asinhrone operacije, delo s 2.2. To je novost in omogoča tudi prenos strežnike. Skupina je enota upravljanja, ki prekinjenimi sejami (npr. pri restartu odda- virtualnih strojev med dvema strežnikoma, omogoča pregled nad statusom, pomemb- ljenega strežnika), podpira diagrame poteka brez izgube dosegljivosti (»Live Migration«),

66 I MonitorPro I POLETJE 2012 NOVA OKNA

čeprav strežnika ne uporabljata skupnega diskovnega polja. V VM lahko dodamo navidezni Fibre Channel vmesnik (npr. če imamo Fibre Channel omrežje in želimo vzpostaviti visoko razpoložljivost znotraj VM), pri dinamič- nem pomnilniku VM pa poleg minimalne in maksimalne vrednosti določimo še začetno količino pomnilnika ter pomembnost navideznega računalnika – po ponovnem zagonu fizičnega strežnika ali prenosu VM bo Hyper- -V VM zaganjal v skladu z njihovo prioriteto. VM ni več treba izvoziti, da bi ga lahko prene- sli na drug Hyper-V strežnik – njegove datoteke le prekopiramo in zaženemo čarovnika za uvoz. Hyper-V obenem omogoča »Storage Mi- gration«, pri katerem lahko celoten VM med delovanjem brez izgube povezljivosti pre- meščamo med lokalnimi diski, diskovnim poljem ali mapo SMB 2.2 v skupni rabi. Prav tako omogoča Hyper-V repliko, asinhrono in konsistentno replikacijo VM med dvema strežnikoma Hyper-V, ne glede na hitrost Server Manager, dostop do administrativnih orodij povezave med njima. Medtem ko VM teče na enem strežniku Hyper-V, se na drugem, lahko na oddaljeni lokaciji, ustvari natančna diskovnem polju lahko istočasno dostopajo močno zmanjša porabo prostora ter mo- kopija VM, ki se nato stalno posodablja (zače- vsi strežniki v gruči. VM v gruči lahko med žnost shranjevanja varnostne kopije v oblak tna kopija VM se lahko prenese prek omrežja delovanjem brez izgube povezljivosti premi- (Microsoft Online Backup Service) – v času ali kako drugače). V primeru izpada prvega kamo med strežniki v gruči (Live Migration). razvoja je uporaba tega brezplačna, kasneje strežnika Hyper-V lahko zaženemo kopijo na Včasih je lahko na enem strežniku v gruči pa bo plačljiva. drugem strežniku in nadaljujemo delo skoraj istočasno potekala le ena migracija, pri WS Poleg NTFS pravic lahko WS 2012 za nad- na točki, kjer je prišlo do izpada – manjkale 2012 pa omejitev ni več in je hkratno število zor dostopa uporablja t. i. Dynamic Access bodo le spremembe, ki se še niso replicira- migracij odvisno zgolj od zmogljivosti stre- Control. Pravila dostopa hrani Aktivni imele. Hyper-V je včasih uporabljal osnovno in žnika in hitrosti omrežne povezave. nik, upoštevajo se na več strežnikih in so raz- razvijalcem nedosegljivo navidezno stikalo, Končno smo dobili tudi možnost samo- vrščeni po različnih podatkih, npr. lastnosti WS 2012 pa prinaša novo razširljivo stikalo, dejnega posodabljanja gruče (Cluster Aware uporabnika, kot so oddelek, naziv ali nadre- ki ga lahko dopolnimo z dodatnimi moduli Updating). Tako ni več treba ročno presta- jena oseba, način prijave (pametna kartica), (npr. nadzor omrežnega prometa, filtriranje vljati bremena z vsakega strežnika v gruči, ali pa delovna postaja, na kateri je uporabnik prometa, požarni zid ipd.) ali zamenjamo z pri čemer je bilo treba strežnike postaviti v prijavljen. Pravila lahko omejimo in veljajo le drugim (npr. Cisco Nexus 1000v). Že osnovno »offline« način, jih posodobiti in zagnati na za določene datoteke na strežniku, npr. od- stikalo omogoča kar nekaj funkcionalnosti, novo ter nato vrniti v »online« način in pre- delčna poročila, pri razvrščanju datotek pa npr. nastavitev minimalne ali maksimalne staviti breme nazaj. Vse to se po novem od- nam pomaga File Classification Infrastruc- pasovne širine za posamezne vmesnike. Ne- vije samodejno. ture, ki datotekam pripiše lastnosti glede na nazadnje Hyper-V v WS 2012 poleg virtuali- vsebino ali metapodatke (velikost, lastnik, zacije računalnikov omogoča tudi virtualiza- Preostali bonbončki kdaj je bila datoteka ustvarjena ...). cijo omrežja, brez uporabe tehnologije VLAN. WS 2012 vključuje iSCSI target, kar pome- To pa še zdaleč niso vse novosti, ki pridejo Virtualizacija omrežja omogoča, da na isti in- ni, da lahko prostor na diskih ponudimo kot z WS 2012. Vzpostavitev oddaljenega dosto- frastrukturi (Hyper-V strežnikih in omrežju) diskovno polje SAN. iSCSI target omogoča pa DirectAccess so poenostavili (ne zahte- teče veliko številno navideznih strojev, vsi pa tudi mrežni zagon postajam brez lokalne- va elektronskih certifikatov, dveh mrežnih komunicirajo prek istega fizičnega omrežja, ga diska (Diskless Network Boot), pri čemer kartic in zaporednih javnih naslovov IPv4), obenem pa je njihov promet na omrežju pov- postaje na iSCSI targetu uporabljajo enako omogoča dvofaktorsko preverjanje uporab- sem izoliran in dosegljiv le navideznim raču- osnovo (namestitev operacijskega sistema), nikov in dodajanje računalnikov v domeno v nalnikom v istem virtualnem omrežju. spremembe pa vsaka postaja zapisuje v svoj »off-line« načinu. Ob uporabi virtualizacije, ko na isti strojni diferenčni disk. Če ima strežnik več mrežnih Uporabnikom lahko pripišemo delov- opremi teče mnogo VM, je še bolj pomembna kartic, lahko vzpostavimo NIC Teaming, in to ne postaje (User-Device Affinity) in njihovi visoka razpoložljivost, da v primeru izpada brez dodatnih orodij in med različnimi mre- podatki in nastavitve se bodo selili le med enega strežnika njegovo breme samodejno žnimi karticami. temi postajami. Vzpostavitev in posodablja- prevzame drug strežnik. V Windows okolju NIC Teaming združi več fizičnih mrežnih nje okolja VDI sta enostavnejša, uporabniki visoko razpoložljivost dosežemo z uporabo kartic v eno logično, kar pomeni, da pri tem imajo svoj podatkovni disk, v protokol RDP gruč (Failover Clustering), ki lahko vsebuje dobimo redundanco in večjo prepustnost. so dodane podpora za DirectX11 in ločljivo- do 64 strežnikov WS 2012 in poganja do 4.000 Če postavimo v NIC Teaming tri mrežne kar- sti do 2560 x 1600 na dveh zaslonih. Poleg virtualnih. Skupni podatki gruče so shranjeni tice 100 Mbps, dobimo skoraj prepustnost tega je zmanjšana poraba pasovne širine pri na diskovnem polju SAN in v primeru izpada 300 Mbps, obenem pa je povezava na voljo povezavah WAN, saj WS 2012 uporablja loče- do podatkov dostopa drug strežnik v gruči. Z tudi ob izpadu mrežne kartice ali dveh. WS ne kodeke za besedila, grafiko in animacijo, WS 2012 dobimo podporo za CSV 2.0 (Cluster 2012 prinaša tudi deduplikacijo podatkov RemoteFX pa ne zahteva posebne grafične Shared Volume), pri katerem do podatkov na na disku, ki deluje na ravni blokov in lahko kartice na strežniku. 6

POLETJE 2012 I MonitorPro I 67 TEHNOLOGIJA I NE SPREGLEJTE Novi izdelki in storitve Varnost omrežij (žičnih in brezžičnih) je v zadnjih letih sicer malce stopila v ozadje in prepustila naslovnice tehničnih medijev storitvam v oblaku in mobilnim tehnologijam, vendar industrija na tem področju ne spi. Ogledali smo si eno izmed zelo vsestranskih naprav za varnost. Storitve v oblaku lahko precej olajšajo delo tudi sistemskim upraviteljem – če smo prej sami nameščali programske pakete za monitoring strežnikov, se zdaj tudi to področje seli v oblak. Kaj pa visokokakovostne videokonference kar na telefonu? Tudi to že gre.

Matic Zupančič Cyberoam CR25wi Mnogi proizvajalci na trg pošiljajo naprave, ki se varnosti lotevajo na čim bolj širokem področju in tako z eno napravo pokrivajo žična in brezžična omrežja, odbijajo napade DoS in DDoS, preprečujejo nepoo- blaščeno komunikacijo, skrbijo za čisto in varno pošto ter preprečujejo, da bi uporabniki, ki delajo za takimi napravami, ob br- skanju kliknili na kaj takega, kar bi ogrozilo podatke podjetja. Cyberoam CR25wi je namenjen tako imenovanemu okolju SOHO, uporabi v do- mačih pisarnah in malih podjetjih. V sebi združuje vse prej naštete mehanizme, poleg njih pa zna vzpostaviti tudi varne VPN-povezave (IPSec, LT2P, PPTP in SSL) in je pri Cyberoam CR25wi tem združljiv z večino proizvajalcev. Var- nost komunikacij naprava zagotavlja tudi na aplikacijski ravni, ki je povsem običajni Monitor.us ljubno prilagodi in na njej prikazuje le naj- požarni zidovi ne zaznajo, ter tako prepre- Monitor.us je povsem brezplačna storitev pomembnejše podatke z enega strežnika ali čuje uhajanje podatkov iz podjetja, . Ob vse v oblaku in je namenjena spremljanju (mo- več. večji uporabi aplikacij za takojšnje sporoča- nitoring) dogajanja v strežnikih, tako tistih, Med tako imenovanimi zunanjimi pre- nje (Google Talk, MSN Messenger ipd.) zna ki so v internetu, kot tistih, ki jih imamo izkusi, ki jih lahko opravi sama storitev, so Cyberoam CR25wi pogledati tudi v tovrstne »skrite« v lokalnem omrežju. Pred kratkim servisi kot, denimo, HTTP, HTTPS, kjer lah- komunikacije, in to na ravni uporabnika. Po so še posodobili nabor možnosti, zaradi če- ko tudi podrobno nastavimo, kakšno bese- nastavljenih pravilih pregleduje tovrstno sar je še zanimivejši. dilo mora nujno biti na spletni strani, da komunikacijo, preprečuje prenos nevarnih Prav zaposleni v podjetjih, ki so zunanji se ne sproži alarm, pa SIP, PING, FTP, DNS, vsebin ter zna pogovore tudi arhivirati za izvajalci in upravljajo informacijsko tehno- POP3, UDP, TCP, MySQL, IMAP, SMTP, SSH potrebe poznejšega odkrivanja uhajanja logijo drugih podjetij, bodo najbolj hvaležni ... Pri vsakem izmed preizkusov lahko po- podatkov. uporabniki storitve. Če se druge komercial- drobneje nastavimo parametre, ki jim mora Za visoko razpoložljivost dostopa je v na- ne storitve za nadzor strežnikov osredinjajo preizkus izpolniti, nastavimo interval, v ka- pravi tudi 3G-vmesnik. Ob izpadu žičnega predvsem na lokalno omrežje in zato pri- terem naj se preizkusi ponavljajo (od 1 pa vmesnika WAN se samodejno izvede pre- dejo do izraza pri večjih omrežjih, pa je za do 360 minut) ter s katerih lokacij na svetu klop na brezžičnega ponudnika 3G. storitev Monitor.us povsem vseeno, kje se naj se opravijo. Brezplačno sta na voljo dve Proizvajalec zagotavlja, da je prepustnost strežnik nahaja. lokaciji (izbiramo lahko med EU, ZDA, Azi- naprave za TCP-promet 250 Mbit/s, kar bi, Za strežniške storitve, ki jih Monitor.us ne jo in Južno Ameriko), za drobiž pa si lahko glede na današnje priklopne hitrosti, mo- zna doseči prek standardnih in javno dosto- omislimo več mest po vsem svetu. ralo zadostovati, prepustnost 3DES/AES pa pnih kanalov, je treba v ciljni strežnik name- Kot že rečeno, za strežniške storitve, ki je 30 oziroma 75 Mbit/s, kar utegne ob več stiti agenta, ki bedi nad parametri delovanja niso vidne zunanjemu svetu, moramo po- hkratnih uporabnikih brezžičnega omrežja in podatke pošilja v oblak. seči po namestitvi posebnega agenta. Ta bo postati ozko grlo. Uporabnik lahko nadzorno ploščo poznal pošiljati podatke o delovanju spletnega strežnika, podrobnosti o obremenitvi posameznih procesorskih jeder, zasedenosti po- Monitor.us Cyberoam CR25wi mnilnika in diskovnih polj, pregledati zna Kaj: Storitev za spremljanje delovanja strežnikov posamezne procese, sistemske dogodke, ra- Kaj: Omrežna varnostna naprava Izdeluje: Monitis, www.monitor.us zume pa se tudi s sporočili, ki so dosegljiva Izdeluje: Cyberoam, www.cyberoam.com. prek protokola SNMP ali jih naprave pošlje- ✓ Veliko testov, izdelava poročil jo prek pasti SNMP (trap). ✓ Celotna varnost komunikacij v eni napravi ✗ Razmeroma dolg čas od aktivacije agenta do Med najnovejšimi pridobitvami je Cloud ✗ Prepustnost 3DES/AES prikazovanja podatkov v storitvi Monitor. Ta bedi nad infrastrukturo, ki jo

68 I MonitorPro I POLETJE 2012 NE SPREGLEJTE

in s tem aktiviramo njihov videotok. Proizvajalec se je potrudil, da je odzivnost aplikacije, če seveda imamo dobro povezavo z internetom, kar se da optimizirana. Na zaslonu telefona, denimo, kliknemo na eno izmed točk v prezentaciji in na (računalni- ških) zaslonih drugih udeležencev se ta toč- ka takoj prikaže poudarjeno z rdečo piko. Vse skupaj dobro deluje tudi prek omrežij 3G, zato wi-fi povezava ni nujna. Treba se je le zavedati, da se lahko pri takem sestanku pretoči izjemno velika količina podatkov in v teh primerih lahko tovrstne videokonference postanejo precej draga reč. Aplikacija je sicer brezplačna za prenos na telefon, vendar je po brezplačnem pre- izkusnem obdobju treba razmisliti o nakupu enega izmed paketov. Osnovna cena se začne pri 15 dolarjih na uporabnika, a ta Monitor.us ne omogoča videokonference. Prvi zares uporaben paket, ki omogoča štiri hkratne videotokove pa je ocenjen na 49 dolarjev na mesec – za enega uporabnika. SuperVISOR Navkljub prepričevanju velikih izdelo- valcev virtualizacijskih platform, da se je zaradi tehnoloških in cenovnih prednosti dobro vezati zgolj na enega, je resničnost v mnogih podjetjih povsem drugačna. Zaradi različnih prednosti, ki so v nekem trenutku omogočale ravno to, kar je podjetje potre- bovalo, pa tudi zaradi združevanja ali ku- povanja sorodnih podjetij, se dogaja, da so virtualizirana okolja zelo heterogena, kar se tiče hipervizorjev, in ponekod uporabljajo tudi več kot tri rešitve. Vsako ima svoje po- SuperVISOR sebnosti in svoja orodja za upravljanje, kar povzroča preglavice tehničnemu osebju, saj tako upravljanje ni optimalno. imamo v oblaku. Nov je tudi analizator sple- uporabnikov. Streči zna tudi prezentacije, Pri Hotlinku so se izziva lotili z rešitvi- tnih strani, ki preveri čas nalaganja vsakega poleg vsega omogoča tudi običajno besedil- jo SuperVISOR, ki je na voljo kot vtičnik za elementa na nadzorovani spletni strani in no komunikacijo med udeleženci, videovire VMware vCenter. Poleg VMware virtualk izdela analizo ter predlaga spremembe za pa lahko dobiva tudi od drugih, večjih proi- zna upravljati tudi Hyper-V, XenServer in hitrejše delovanje. Bolj tehnične duše med zvajalcev sistemov za teleprisotnost, kot sta virtualne stroje KVM. Če je v prejšnjih razli- administratorji pa bo razveselil tudi razčle- Cisco in Polycom. Videotokovi se prenašajo čicah SuperVISOR obvladal nekaj osnovnih njevalnik (parser) dnevniških datotek. v ločljivosti HD, podprto pa je tudi deljenje funkcij za delo s prej omenjenimi okolji, pa V primerih, ko na nadzorovanih zaslonih datotek med uporabniki. Ti lahko izmenju- nova različica prinaša dodatne zmogljivosti ne teče vse gladko, se začnejo prožiti alarmi, jejo dokumente, fotografije in celo videopo- za delo s posnetki (snapshot), enotne prena nastavljene elektronske naslove začnejo snetke. dloge za ustvarjanje virtualnih strojev na deževati elektronska sporočila, lahko pa si Ker je zaslon telefona majhen, je smisel- različnih hipervizorjih, zna pa tudi opraviti omislimo tudi sporočanje prek SMS-sporo- no, da so omejili število hkratnih videotokov živo migracijo virtualnega strežnika, a žal čil (za 50 SMS sporočil bo treba plačati 10 na štiri. Preostale uporabnike (do 12 udele znotraj enakega hipervizorja, denimo s dolarjev). ležencev), ki sodelujejo na »sestanku«, pa Hyper-V na Hyper-V. Žive migracije in pre- vidimo kot mirujoče slike v spodnjem delu tvorbe virtualnih strojev na druge hipervi- Fuze Join zaslona. K sreči jih lahko prosto premikamo zorje očitno ostajajo rezervirane za priho- Aplikacijo so v programerski hiši napisali dnje različice. 6 povsem na novo, potem ko so zaradi nedo- delanosti v podjetju Fuzebox z Applove tr- Fuze Join žnice pred letom umaknili staro. Tokrat so Kaj: Videokonferenčna aplikacija za iPhone SuperVISOR se naloge lotili drugače in zdaj je aplikacijo Izdeluje: Fuzebox, www.fuzebox.com moč upravljati z vsega petimi gumbi, s kate- Kaj: Upravljanje heterogenih virtualizacijskih okolij rimi lahko postorimo vse. ✓ Intuitiven uporabniški vmesnik, videokonference Izdeluje: Hotlink, www.hotlink.com Kot se za videokonferenčno aplikacijo 21. vedno pri roki ✓ Podpora vsem večjim igralcem na področju stoletja spodobi, ta ne obvlada samo preno- ✗ Cene, majhen zaslon omogoča ogled virtualizacije sa slike in zvoka s kamere enega udeležen- štirih videotokov. ✗ Proti: Ni žive migracije med raznorodnimi hipervizorji. ca, marveč se »sestanka« lahko udeleži več

POLETJE 2012 I MonitorPro I 69 TEHNOLOGIJA I NAPRAVE

Hura, počitnice!

Med stvarmi, ki smo jih včasih jemali na plažo, je največjo tehnološko dovršenost predstavljal kakšen mali radijski sprejemnik. Danes je vse drugače, saj nam sonce daje energijo za nove delovne uspehe, obenem pa jo nudi tudi kopici bolj ali manj uporabnih naprav, ki nam krajšajo čas.

Dare Hriberšek

Uporabno

Odklopljeni za tri mesece

SolarKindle Logitech K760 Če ste eden tistih, ki ste ob nakupu Amazonovega bralni- Čeprav je Logitech večinoma usmerjen v izdelke za računal- ka v košarico dali tudi njihov usnjeni ovitek z lučko, vam bo nike PC, včasih z njihovih tekočih trakov pride tudi kaj za lju- zdaj morda malce žal. Ovitek SolarKindle stane namreč le bitelje odgriznjenega jabolka. Tokrat gre za solarno tipkovnico nekaj več, okoli 65 evrov, z njim pa dobite v prav tako usnje- K760 v bolj mali, potovalni različici, zaradi česar so ji odstranili no platnico vgrajen solarni panel ter dodatno baterijo, kar bo numerični del. Z napravami se povezuje prek vmesnika Blue- uporabni čas naprave – po zatrjevanju proizvajalca – podalj- tooth, ki pa ima za nameček možnosti preklapljanja med tre- šalo na tri mesece. Dodana je tudi lučka LED, ki jo novi ovitek mi različnimi profili, kar pomeni, da eno tipkovnico z lahkoto zmore poganjati dobra dva dni, ne da pri tem trpel v bralnik uporabljamo tako za Mac kot za katero od prenosnih naprav vgrajeni akumulator. Seveda je ovitek moč napolniti tudi na iOS. Cena je že znana, na spletu jo namreč oglašujejo za 65 arhaičen način, prek vmesnika USB. evrov.

70 I MonitorPro I POLETJE 2012 NAPRAVE

Pop Video pico projektor Če ste resen geek in se vam zdi prikazovanje videov in fotografij na zaslonu vašega iPhona nekaj nezaslišanega, potem morate v takih trenutkih iz žepa potegniti mini projektor, ga priključiti na iPhone ali iPod Touch in občinstvo bo že lahko uživalo ob projekciji ločljivosti 960 x 540 pik. Škatlica, ki jo je lahko prenašati naokoli, saj tehta pičlih 97 gramov, naj bi zmogla približno dve uri predvaja- nja pri povsem napolnjenem akumulatorju. Zadeva, ki bo zagotovo prebila led na vsaki zabavi, vas bo stala okoli 80 evrov. Žepni kino

Silicon Micro ST1080 Čeprav Googlova očala že precej časa izvabljajo šaljive domislice, pa naglavni zasloni postajajo tržno zanimivi. Za tiste, ki so za taka očala seveda pripravljeni odšteti približno 650 evrov. Toda napravica ni od muh, saj ponuja ločljivost 1080 pik, zna predvajati tudi vsebine3D, vgrajeni leči pa zmoreta tudi 10-odstotno prosojnost, kar pomeni, da je naprava uporabna tudi za virtualno resničnost, Visokoločljivostna očala kot nam jo obljublja Google. Za predvajanje kakovostnega, 24-bi- tnega zvoka sta vdelani tudi stereo slušalki.

Sony SmartWatch Bluetooth ura, s katero lahko na hitro preverite klice, sporočila ali pa osvežite Facebook status, je postala realnost, in to uporabna. SmartWatch se poveže s telefoni, ki jih poganja operacijski sistem Android (2.1 ali više), in uporabnik lahko ob pomoči 1,3-palčnega zaslona občutljivega na dotik upravlja različne aplikacije. Trenutno se njihovo število že bliža stotici. Tako lahko, denimo, na uri gledate tudi neposredni prenos slike s kamere telefona in podobne vragoli- je, ki smo jih včasih videli le v filmih. V nasprotju z navadnimi urami je SmartWatch treba približno enkrat tedensko polniti z energijo, napravica pa je na prodaj za okoli 120 evrov. Bondovski modni dodatek

Garmin Zumo 350LM Odkar imamo GPS-sprejemnike na telefonih, so novosti pri namenskih napravah postale bolj redke. Tole je nov model navigator- ja za motoriste Zumo 350LM s 4,3-palčnim zaslonom, ki ni sprt z dotiki orokavičenih prstov, ohišje pa je odporno na vodo, prah ter druge nadloge, ki prežijo na cesti. Naprava ima seveda tudi vmesnik Bluetooth, prek katerega je zvočni signal naprave moč povezati z združljivimi naglavnimi sistemi ali s slušalkami, vgrajenimi v čela- do. A Zumo 350LM ne bo prav poceni. Na prodajne police naj bi prišel v drugi polovici letošnjega leta, zanj pa bo treba predvidoma odšteti okoli 550 evrov.

Vedno na pravi poti

POLETJE 2012 I MonitorPro I 71 TEHNOLOGIJA I KOLUMNA

zagotavljajo, da so sistem preverjali tudi ročno po OWA- Slepa kura SP TOP 10 ali kateri drugi trenutno popularni varnostni lestvici. Če bi bili tovrstni preizkusi del najosnovnejše varnostne higiene – torej vsaj enkrat mesečno in bi stali zrno najde? 5 odstotkov trenutnih tržnih cen, bi v kombinaciji s po- globljenimi pregledi zagotovo imeli pomembno mesto pri razumevanju morebitnega področja napadov. Tako Splošno znana človeška modrost pravi, da tudi slepa kura zrno najde. In da je zelo pa so slednji (tudi v bančnih okoljih, ki se oglašujejo kot zdravo, če vsak dan spijemo veliko vode. Pa da je dobro preventivno vsak dan vzeti en zgledno varne) redki kot atmosfera na Luni in po zah- aspirin in da eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. A vsakdo pri vsej tej zdravi tevnosti bolj podobni jutranjemu pogledu v ogledalu pameti ve, da bi samo z 10 litri vode, jabolkom in aspirinom preživel le mesec ali dva, ter samooceni, ali je pacient videti bolj zelen ali kaže potem pa bi zagotovo potreboval vsaj zdravnika. Če bi bil še živ. zdrave barve. Resnega interesa za diagnostiko resnične bolezni ni zaslutiti niti v sledeh, prej željo, da le kdo ne Stanka Šalamun bi našel česa resnega, ker bi sicer naročnik lahko imel zaradi tega težave. Še najbolje je, da je rezultat takega animivo je, da se podobnih ljudskih nasvetov pregleda seznam s kljukicami, ki revizorju ali naključ- oklepamo tudi, ko skrbimo za zdravstveno nemu težaku jasno kaže, da je sistem po vseh mogo- stanje varnosti v naših računalniških siste- čih standardih in priporočilih neskončno varen. Taki mih, le »zdravila« so prilagojena. Ker to pač »pentesti« čudovito opravičujejo svoje ime (»a pentest Zv družbi velja za »prav«, brez posebnega razmisleka o is a test of a pen's ability to check a checkbox«) in so v dejanskih učinkih ali morda celo mogoči škodi name- matkurji žal izredno popularni. njamo denar in pozornost za stvari, ki nam občasno Tovrstne »penteste« lahko na daleč zavohate že iz koristijo, v nekaterih okoliščinah pa zelo škodijo. Iz zahtev naročnika. Te so sicer velikokrat obsežne v delu, neskončnega nabora tovrstnih primerov vas na tem ki razlaga organizacijsko strukturo podjetja in obraz- mestu opozarjam na dva zelo aktualna: protivirusna ce, ki bi jih bilo treba izpolniti, a precej nedorečene v zaščita je v boju z današnjimi napadalci učinkovita jasnem definiranju cilja pregleda. Velikokrat zapišejo le v petini primerov (a to opravičuje letne stroške?), le, da bi želeli varnostni pregled omrežja in aplikacij v Microsoft pa je pred kratkim pomotoma objavil svoj določenem obsegu IP-naslovov, a brez posebne rado- certifikat za podpisovanje svojih lastnih programov, darnosti pri opisu pomembnejših ali kritičnih poslov- kar pomeni, da je lahko v njihovem imenu svojo kodo nih funkcij ter brez mučenja pri določanju morebitne v redne uradne popravke podtaknil prav vsak. globine vrtanja v sistem. Naprednejši dopišejo, ali že- Tako zadenemo v jedro problema: sploh se lijo pregled nastavitev, a velika večina se ne poglablja več ne sprašujemo, kaj je tisto najvre- v to, katerim aplikacijam ali poslovnim funkcijam bi dnejše, kar bi morali ščititi in nad- bilo dobro posvetiti več pozornosti. Nepomembno je, zorovati, ker površno kljuvamo če bo zaradi neuspelega preizkusa kakšen pomemben kar po vsem povprek, ker sistem nekaj dni nedelujoč ali če se bo o ugotovitvah to delajo tudi drugi. Tako pri projektu govorilo na lokalni IT-konferenci. Po na- smo se znašli v polo- vadi se naročnik niti ne zaveda, da naroča »pentest«, in žaju, ko so vlaganja v je prepričan, da se je pri svojih zahtevah maksimalno poslovne investicije potrudil, pravzaprav pa naroča aspirin, litre vode in v nasprotju z vlaganji nekaj jabolk, ker tako počnejo tudi drugi. v njihovo informacij- Vsaj že stokrat slišan stavek »nismo zaznali zlora- sko varnost. Številke be«, nazadnje prebran v odgovoru mobilnega opera- so zgovorne – 90 od- terja na domačo odlično analizo »Varnost slovenskih stotkov razvijalskih sred- GSM-omrežij« gospodov Hudoklina, Kovačiča in Ru- stev porabimo za gradnjo pnika, jasno govori o prav taki vseprisotni ozkogle- aplikacij, a le 10 odstotkov dnosti. Tudi banke, ki so jim izpuhtele v zrak milijarde varnostnih proračunov za evrov za slabe terjatve, in oblačni ponudniki, ki po- aplikacijske varnostne mehaniz- dobno razsipavajo s sredstvi za marketing, bolehajo me in varnostne preglede aplikacij. Po vsaj za kratkovidnostjo, če že ne kronično slepoto in

» Številke so zgovorne – 90 odstotkov razvijalskih sredstev porabimo za gradnjo aplikacij, a le 10 odstotkov varnostnih proračunov za aplikacijske varnostne mehanizme in varnostne preglede aplikacij.«

drugi strani vložimo 10 odstotkov razvojnega denarja ne bi smeli varčevati pri odkrivanju svojih slabosti. Če v gradnjo omrežij, a kar 90 odstotkov varnostnih pro- želijo resnično razumeti svojo dejansko izpostavlje- računov za protivirusno zaščito, IDS/IPS in požarne nost in pametno usmerjati finančne vložke, bi morali pregrade. svoj zdravstveni pregled varnosti, ki ga že tako izvaja- Še največ sprememb pri varnostni samorefleksiji jo preredko, izvesti bolj resno in poglobljeno, s pou- opažam v povečanju števila povpraševanj po »pente- darkom na preverjanju bistvenih poslovnih funkcij, ki stih« (v tujini strokovnjaki pojavu ljubkovalno rečejo jim prinašajo denar, in ne s širokokotnim naključnim »really crappy pen test«). Gre za samodejna skeniranja kljuvanjem po celotni površini. Mogoče res kdaj tudi z ročnim ovrednotenjem rezultatov ter nekaj ročnimi slepa kura zrno najde, a se v resnih poslovnih okoljih naključnimi kljuvanji v kodo ali sistem, da lahko potem na to ne gre zanašati. 6

72 I MonitorPro I POLETJE 2012