Zrc-Porocilo-2005 0.Pdf

Uredniški odbor Marjetka Golež Kaučič, Nataša Jakop, Irena Naglič, Drago Perko, Alenka Porenta, Tinka Selič, Tanja Valte, Milojka Žalik Huzjan

Uredila Nataša Jakop

Urednica za bibliografijo Alenka Porenta

Za vsebino poročil odgovarjajo vodje inštitutov in enot ZRC SAZU.

Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan

Fotografije Igor Lapajne Marko Zaplatil in sodelavci inštitutov

Založil Znanstvenoraziskovalni center SAZU Za založnika Oto Luthar

Tisk Tiskarna Present d. o. o., Ljubljana

ISSN 1408-2349

Ljubljana 2006 ORGANIZACIJSKA SHEMA ZRC SAZU

UPRAVNI ODBOR

kolegij ZNANSTVENI SVET

UPRAVA DIREKTOR Infrastrukturna skupina

INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO FRANA RAMOVŠA

ZGODOVINSKI INŠTITUT UMETNOSTNOZGODOVINSKI MILKA KOSA INŠTITUT FRANCETA STELETA

INŠTITUT ZA SLOVENSKO MUZIKOLOŠKI INŠTITUT LITERATURO IN LITERARNE VEDE

INŠTITUT ZA SLOVENSKO GLASBENONARODOPISNI NARODOPISJE INŠTITUT

INŠTITUT ZA SLOVENSKO FILOZOFSKI INŠTITUT IZSELJENSTVO

GEOGRAFSKI INŠTITUT INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE ANTONA MELIKA KRASA

Paleontološki inštitut BIOLOŠKI INŠTITUT Ivana Rakovca JOVANA HADŽIJA

INŠTITUT ZA KULTURNO INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE ZGODOVINO

inštitut za antropološke IN prostorske študije Direktorjevo poročilo

ZBIRNI PREGLED VSEH DEJAVNOSTI šestih drugih inštitutov Znanstvenoraziskovalnega centra v letu 2005 uspešno zaključili največji mednarodni Za spoznanje bolj kot v zadnjih letih smo v letu 2005 projekt (AQUADAPT) z izdajo dvojezične monografije poskušali oceniti prehojeno pot od samega začetka Voda in življenje v kamniti pokrajini – Kras / Water Znanstvenoraziskovalnega centra. Nenazadnje tudi and Life in a Rocky Landscape – Kras. Po strukturi zato, ker letos mineva 25 let, odkar je skupščina SA- podoben, po vsebini pa povsem drugačen je tudi izsto- ZU sprejela sklep, da se njeni oddelki preoblikujejo pajoč rezultat kolegic in kolegov Biološkega inštituta v samostojno mrežo raziskovalnih inštitutov. Pri tem Jovana Hadžija v monografiji Natura 2000 v Sloveniji ugotavljamo, da je iz 15 inštitutov s 145 raziskoval- – Metulji (Lepidoptera). Z letnico 2005 se ponašajo kami in raziskovalci ter strokovnimi sodelavkami in tudi ponatis Atlanta, prvega slovenskega atlasa, opis sodelavci zraslo 17 inštitutov, samostojna založba slovensko-hrvaških političnih odnosov v habsburški znanstvenega tiska (Založba ZRC) in specializirana monarhiji, najnovejša in doslej najnatančnejša reliefna knjigarna (AZIL). Postali smo soustanovitelji univer- karta Slovenije in severnoameriška izdaja filozofske ze v Novi Gorici, v okviru katere sedaj že drugo leto razprave Ethics of the Real: Kant, Lacan. uspešno sodelujemo pri podiplomskem izobraževanju na štirih temeljnih humanističnih področjih (filozofija, Podobno kot preteklo leto tudi letos posebno pozornost antropologija, slovenistika in zgodovina). V Novi zasluži infrastrukturna dejavnost, organizirana v sedem Gorici je zrasla nadvse uspešna Raziskovalna postaja, smiselno zaokroženih organizacijskih enot: Zbirke od Ministrstva za zdravje in Ministrstva za znanost in in publikacije, Tematska kartografija in geografski visoko šolstvo pa smo prevzeli tudi znamenito vilo informacijski sistem, Raziskovanje krasa, Slovaro- Rafut, zato bomo naš podiplomski program lahko pisje in slovaropisne podatkovne zbirke, Arheološki razširili še za tri področja. Skratka, že uvodoma lahko dokumentacijski sistemi, Kulturna dediščina, Naravna ugotovimo, da smo bili tudi zadnje leto dokaj uspešni dediščina. v okviru vseh treh segmentov sodobnega humanistič- nega in naravoslovnega raziskovanja: pri temeljnih raziskavah, visokošolskem izobraževanju in aplikaciji 2. Podiplomsko izobraževanje v okviru podiplom- raziskovalnih rezultatov. skih študijskih programov »Krasoslovje« in »Interkulturni študiji – primerjalni študij idej in kultur« 1. Raziskovanje Na podiplomski študij krasoslovja, ki poteka že peto Med vrsto izjemnih rezultatov preteklega leta kaže še leto, sta se v študijskem letu 2004/2005 vpisala 2 štu- posebej izpostaviti izid četrte in zadnje knjige Etimo- denta, na petnajst razpisanih mest Šole za primerjalni loškega slovarja, ki so jo pripravili kolegice in kolegi študij idej in kultur pa se je prijavilo 26 kandidatk in iz Etimološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana kandidatov. Po intervjujih z vsemi smo izjemoma vpi- Ramovša, izdajo Kočevarske folklore, ki smo jo pri- sali 21 študentk in študentov. Za povečani vpis smo se pravili skupaj z Društvom kočevskih Nemcev, kroniko tudi letos odločili zgolj zaradi kvalitete prijavljenih. družine Auersperg (Auerspergi: po sledeh mogočnega tura), katalog za pregledno razstavo Almanachovih Razporeditev po modulih: slikarskih del (skupaj z Narodno galerijo in Oddelkom I. Slovenske študije – tradicija in sodobnost: 6 za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Lju- II. Spomin narodov v historični perspektivi: 2 bljani). Med izjemnimi rezultati Inštituta za arheologijo III. Transformacije moderne misli – filozofija, psiho- kaže opozoriti na delo Marjete Šašel Kos Appian and analiza, kultura: 11 Illyricum. Inštitut za muzikologijo je svojo petindvaj- IV. Antropologija zdravja, bolezni in zdravljenj: 2 seto obletnico obstoja praznoval s Spomeniki slovenske glasbe in izdajo prve številke nove revije De musica disserenda. Inštitut za slovensko literaturo in literarne 3. Založba ZRC vede je izdal pomemben zbornik razprav o znanstvenih izdajah na elektronskem mediju. Krasoslovke in kra- V letu 2005 je v okviru založniškega programa ZRC soslovci so skupaj z raziskovalkami in raziskovalci iz SAZU izšlo 48 naslovov knjižnih publikacij, in sicer

kot znanstvene monografije, zborniki znanstvenih 5. Novi prostori razprav, slovarji in kritične izdaje virov. Izšlo je tudi 15 letnikov znanstvenih periodičnih publikacij, ne- V preteklem letu smo uspešno zaključili prenovo katere od teh v sozaložništvu in/ali soizdajateljstvu. celotnega ostrešja stavbe na Novem trgu 4, kjer so Publikacije so izšle večinoma s finančno podporo ustrezne prostore končno dobile tri sekcije Inštituta za Agencije za raziskovanje in razvoj RS, Ministrstva slovenski jezik Frana Ramovša in del Muzikološkega za kulturo RS, Slovenske akademije znanosti in ume- inštituta. Prenovili smo tudi del prostorov Inštituta za tnosti, Raziskovalnega sklada ZRC SAZU, Mestne slovenski jezik Frana Ramovša v 1. nadstropju iste občine Ljubljana in drugih zunanjih sofinancerjev. stavbe in del pritličja dvoriščne stavbe na Novem Publikacije so bile predstavljene na 37 novinarskih trgu 2, kjer bo varno spravljeno zemljepisno gradivo konferencah in javnih predstavitvah v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika, začeli pa smo drugih krajih po Sloveniji. tudi s pripravljalnimi deli na korenito prenovo pritličja hiše in atrija na Novem trgu 2. Skupno smo prenovili 923 m2 prostorov oziroma s celovito prenovo ostrešja pridobili okoli 100 m2 novih prostorov. 4. Knjigarna Azil

Po dveh letih opozarjanja na dejstvo, da je Ljubljana v 6. Ibi semper est victoria, ubi concordia est pritlični prodajalnici na Novem trgu 2 dobila najboljšo in najcenejšo knjigarno s strokovno literaturo s Kot poseben uspeh kaže na koncu izpostaviti še Pra- področja humanistike in družboslovja, se kažejo prvi vilnik o vrednotenju raziskovalnega dela, ki nam ga je trajni rezultati. Pridobili smo si zanesljiv krog kupcev, kljub nekaterim začetnim razhajanjem uspelo uglasiti za naše usluge se zanima tudi vse več raziskovalnih z vsemi področji humanističnega, družboslovnega in in visokošolskih ustanov, za katere opravljamo večja naravoslovnega raziskovanja in so ga na koncu v Znan- naročila. Hitrost, ugodna cena in prijazen servis se stvenem svetu ZRC SAZU tudi enoglasno sprejeli. Na nam počasi začenjajo obrestovati in upati je, da bo ta način je bil ZRC SAZU znova eden najbolj stvarnih knjigarnica preživela oziroma da ji bomo lahko kmalu in resnih sogovornikov Agencije za raziskovanje in dodali še dodatne prostore, v katerih bodo naši kupci razvoj RS (ARRS) v pripravi nacionalnega dokumenta lahko še bolj brezskrbno brskali med ponujenimi te vrste. Še enkrat se je torej izkazalo, da smo samo naslovi več kot petdesetih domačih in tujih založb. skupaj lahko najmočnejši.

Director’s report

ANIMUS FACIT NOBILEM with the Spomeniki slovenske glasbe = Monuments of Slovene Music and the publication of the first issue of In order to increase the level of appreciation over that its new journal De musica disserenda. Furthermore, of recent years, in 2005 we initiated an evaluation of the the Institute of Slovene Literature and Literary Science path taken by the Scientific Research Centre since its published an anthology of discussions of academic pub- inception. After all, this year marks the 25th year since lications in the electronic media. During the past year the Assembly of the Slovenian Academy of Sciences the karst researchers successfully completed our largest and Arts passed the resolution by which its departments international project (Aquadapt - Kras: voda in življenja were transformed into an independent network of re- v kamniti pokrajini / Karst: Water and Life in a Rocky search institutes. Here we note that from the initial 15 Landscape), within which researchers from six other groups comprising 145 researchers and technicians we institutes of the Scientific Research Centre also partici- have grown to 17 institutes, an independent academic pated. Similarly in structure, although much different in publishing house (ZRC Publishing) and a specialized content, the results from the Nature 2000 programme in bookstore (AZIL). We have also become cofounders Slovenia by our colleagues at the Institute of Biology of the university in Nova Gorica, with which we have also stand out (Metulji = Lepidoptera). Also carrying a cooperated in postgraduate education for two years 2005 vintage are the revised edition of Atlant, the first now in four basic fields of the humanities (philosophy, Slovene atlas, a description of Croatian political rela- anthropology, Slovene studies and history). Our par- tions in the Habsburg Monarchy, the newest and most ticularly successful Research Station from the Ministry precise relief map of Slovenia to date and the North of Health and the Ministry of Science and Higher American edition of the Alenka Zupančič philosophical Education has also grown in Nova Gorica, while we discussion on Ethics of the Real: Kant, Lacan. also annexed the famous Rafut Villa, where we will be able to expand our existing postgraduate programme Like last year, deserving special attention this year as into an additional three areas. In short, we can already well are the infrastructural activities organized within claim that we have also been fairly successful during seven logically circumscribed groups: Collections and the past year in all three segments of contemporary Publications, Thematic Cartography and Geographic research in the humanities and natural sciences: basic Information System, Karst Research, Dictionary Com- research, higher education and the application of re- pilation and Writing, Archaeological Documentation search results. Systems, Cultural Heritage and Natural Heritage.

1. Research 2. Postgraduate education within the program- mes of the Postgraduate Study of Karst and the Among the series of exceptional results of the past School of Comparative Studies of Ideas and year we make special mention of the publication of Cultures. the fourth and final book of the Etymological Dic- tionary, which was prepared by the colleagues of the Two students have registered for the postgraduate Etymology section of the Fran Ramovš Institute of study of karst, which is now in its fifth year, while 26 the Slovene Language; the publication of Kočevarske candidates have applied for the 15 available places at folklore, which we prepared in conjunction with the the School for the Comparative Study of Ideas and Association of Kočevje Germans; the chronicle of the Cultures. After interviews with each we exceptionally Auersperg family (Auerspergi: po sledeh mogočnega accepted 21 students for registration. We decided to tura = The Auerspergs: Along the Trail of the Mighty allow increased inscription this year only because of Aurochs) and a catalogue of the visual exhibition of the the quality of the candidates. Almanach painted works (jointly with the National Gal- lery and the Department of Art History at the Faculty Distribution by modules: of Arts in Ljubljana). Among the exceptional results I. Slovene Studies – Tradition and Modernity: 6 of the Institute of Archaeology we highlight the work students this year, 15 alltogether of Marjeta Šašel Kos Appian and Illyricum, while the II. National Memory in Historical Perspective: 2 this Institute of Musicology celebrated its 25th anniversary year, 5 alltogether

III. Transformation of modern thought – philosophy, slowly beginning to pay off for us, and we hope that psychoanalysis, culture: 11 this year, 13 allto- the bookstore will thrive so that we can soon add ad- gether ditional spaces in which our customers will be able to IV. Anthropology of Health, Illness and Healing: 2 comfortably browse through the available titles from this year, 9 alltogether more than 50 Slovene and foreign publishers.

3. ZRC Publishing 5. New office spaces

Forty-eight titles of book publications were issued During the past year we have successfully finished the within the publishing programme of the ZRC SAZU refurbishing of the entire attic area of the building at in 2005. These were in the form of academic mono- Novi trg 4, where three sections of the Fran Ramovš graphs, academic conference proceedings, dictionaries Institute of the Slovene Language and part of the Insti- and a critical edition of sources. Also released were 15 tute of Musicology finally acquired appropriate work volumes of academic periodical publications (some in spaces. We also renovated part of the ground floor of co-publication). Most of these publications received the courtyard building at Novi trg 2, where the carto- support from the Ministry of Culture of the Republic of graphical materials of the Anton Melik Geographical Slovenia, the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Institute will be stored safely; and began with prepara- the Research Fund of the ZRC SAZU, the Municipal- tory work for the thorough renovation of the ground ity of Ljubljana and other external co-financers. The floor of the building and the atrium at Novi trg 2. On publications were presented at 37 press conferences the basis of all of the finished renovations we acquired and public presentation in Ljubljana and elsewhere in 100 m2 new spaces altogether. Slovenia. The Web page of ZRC-Publishing was also upgraded with a catalogue of publications. 6. Ibi semper est victoria, ubi concordia est

4. Bookstore Azil Lastly, as a special success we highlight the Rulebook for the Evaluation of Research Work, which we man- After two years of attention to the fact that the space aged to approve with all the fields of research in the in the ground floor sales outlet at Novi trg 2 has ac- humanities and the social and natural sciences, despite quired the best and cheapest bookstore of academic a few initial differences of opinion. In the end it was literature from the fields of the humanities and social unanimously accepted by the Research Council of sciences shows in the first durable results: We have the ZRC SAZU. In this way the ZRC SAZU has once acquired a loyal following of individual customers, again proven one of the most solid and serious part- while increasing numbers of research institutions and ners of the Slovenian Research Agency in preparing institutions of higher education have shown an inter- a national document of this type. Thus we have once est in our services; and for these we have placed large again demonstrated that only together can we be the orders. The speed, low price and friendly service is strongest.

Upravni odbor

Sestava: dr. Darko Dolinar (podpredsednik), dr. Ma- finančnem poslovanju za leto 2004 s poročilom inven- tej Gabrovec, akad. dr. Andrej Kranjc (predsednik), turne komisije in plan poslovanja za leto 2005. Sprejel dr. Marina Lukšič - Hacin, Zoran Mezeg, dr. Damjan je Pravilnik o postopkih oddaje naročil male vrednosti Prelovšek, dr. Stojan Sorčan, akad. dr. Dragica Turnšek in dva poslovnika: Poslovnik o delu uredništva revije (od 22. 2.), Sinja Zemljič Golob, izr. članica SAZU Umetnostna kronika, Poslovnik o delu organov revije prof. dr. Zinka Zorko, akad. dr. Mitja Zupančič. De musica disserenda. Potrdil je spremembe in dopolnitve: Statuta ZRC SAZU, Poslovnika o izvolitvi Upravni odbor ZRC SAZU sprejema splošne akte ZRC Upravnega odbora ZRC SAZU, Poslovnika o delu SAZU oziroma daje soglasje k njim, obravnava in Upravnega odbora ZRC SAZU, Poslovnika o izvolitvi sprejema letne programe dela, poročila o delu, finančni in delu Znanstvenega sveta ZRC SAZU, Pravilnika načrt in zaključni račun ter imenuje direktorja ZRC o odnosih z javnostmi in informiranju medijev ZRC SAZU. Delovanje upravnega odbora ureja Poslovnik o SAZU, Pravilnika o delovnih razmerjih, Pravilnika delu Upravnega odbora ZRC SAZU. Sestavlja ga enajst o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na ZRC članov, med katerimi so štirje predstavniki ustanovite- SAZU. V manjši meri se je ukvarjal tudi s kadro- ljice SAZU, predstavnik ministrstva, pristojnega za raz- vskimi zadevami in dal soglasje k imenovanju vodje iskovalno dejavnost, predstavnik kolektiva zaposlenih Založbe ZRC, vodje Infrastrukturne skupine ZRC v ZRC SAZU in pet odgovornih nosilcev raziskovalnih SAZU, pomočnice direktorja za upravne zadeve ter programov ali projektov na ZRC SAZU. predstojnikov Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta V letu 2005 je imel Upravni odbor pet sej, od tega tri ZRC SAZU ter Inštituta za antropološke in prostorske redne seje in dve dopisni seji. Potrdil je poročilo o študije ZRC SAZU.

Kolegij

Kolegij je posvetovalno telo direktorja ZRC SAZU in finančne službe, pomočnica direktorja za upravne ga sestavljajo predstojnice in predstojniki inštitutov zadeve in raziskovalec referent za mednarodno ZRC SAZU, predstojnica Centra za predstavitvene znanstveno sodelovanje. Sestali so se na enajstih dejavnosti, vodja Raziskovalne postaje Nova Gorica, rednih sejah in obravnavali tekočo problematiko vodja založniške dejavnosti, vodja računovodsko- raziskovalnega dela.

Znanstveni svet

Sestava: dr. Metka Culiberg (podpredsednica), dr. Mar- 6. mag. Tanja Petrović, Uprava ZRC SAZU jan Dolgan, akad. prof. dr. Matija Gogala, izr. prof. dr. 12. 10. na Fakulteti za podiplomski humanistični Stanko Granda (predsednik), doc. dr. Metoda Kokole, študij v Ljubljani akad. prof. dr. Jože Krašovec, akad. prof. dr. Ivan Kreft, 7. mag. Igor Zelnik, Biološki inštitut Jovana Hadži- prof. dr. Oto Luthar, izr. prof. dr. Majda Merše, prof. dr. ja Marijan Pavčnik, doc. dr. Marjan Ravbar, dr. Marjeta 24. 10. na Biotehniški fakulteti Univerze v Lju Šašel Kos, dr. Janja Žitnik. bljani Znanstveni svet ZRC SAZU oblikuje raziskovalni 8. mag. Andrej Kveder, Inštitut za medicinske ve- program in obravnava druge strokovne zadeve ZRC de SAZU. Šteje 13 članov, od tega jih 8 izvolijo razi- 28. 10. na Fakulteti za družbene vede Univerze v skovalci ZRC SAZU, 4 imenuje predsedstvo SAZU, Ljubljani direktor ZRC SAZU pa je član po položaju. 9. mag. Aleš Smrekar, Geografski inštitut Antona V letu 2005 je imel Znanstveni svet ZRC SAZU 5 sej, Melika od tega 1 izredno. Na sejah je obravnaval direktorjevo 9. 11. na Fakulteti za humanistične študije Koper poročilo za leto 2004, osrednje cilje in usmeritve v letu 10. mag. Blaž Komac, Geografski inštitut Antona 2005. Podprl je preimenovanje Inštituta za kulturno Melika zgodovino in sprejel dokument Vrednotenje razisko- 15. 11. na Filozofski fakulteti Univerze v Lju valne uspešnosti v humanistiki. Dajal je soglasja k bljani imenovanju predstojnikov, opravljal izvolitve v raz- 11. mag. Simona Klemenčič, Inštitut za slovenski iskovalne nazive, sklepal o predlogih za nagrajence, jezik Frana Ramovša imenoval sodelavce s posebnimi pooblastili in člane 25. 11. na Filozofski fakulteti Univerze v Lju znanstvenih svetov inštitutov. bljani Znanstveni svet ZRC SAZU je bil gostitelj slovesno- sti ob obletnici ustanovitve ZRC SAZU, na kateri je predsednik Znanstvenega sveta ZRC SAZU izkazal V LETU 2005 SO MAGISTRIRALI priznanje novim magistrom in doktorjem, ki so zapo- sleni na ZRC SAZU. 1. Benjamin Štular, Inštitut za arheologijo 20. 4. na Filozofski fakulteti Univerze v Lju bljani V LETU 2005 SO DOKTORIRALI 2. Helena Jazbec, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša 1. mag. Janez Mulec, Inštitut za raziskovanje kra- 29. 6. na Filozofski fakulteti Univerze v Lju sa bljani 25. 4. na Biotehniški fakulteti Univerze v Lju 3. Vesna Ličer, Inštitut za slovensko narodopisje bljani 20. 7. na Filozofski fakulteti Univerze v Lju 2. mag. Apolonija Gantar, Inštitut za slovenski jezik bljani Frana Ramovša 4. Sanja Cukut, Inštitut za medicinske vede 3. 5. na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani 26. 8. na Fakulteti za družbene vede Univerze v 3. mag. Damir Josipovič, Geografski inštitut Antona Ljubljani Melika 5. Matej Ažman, Filozofski inštitut 11. 7. na Filozofski fakulteti Univerze v Lju 12. 12. na Filozofski fakulteti Univerze v Lju bljani bljani 4. Barbara Ivančič Kutin, Inštitut za slovensko 6. Maša Marty, Glasbenonarodopisni inštitut narodopisje 19. 12. na Filozofski fakulteti Univerze v Lju 20. 9. na Filozofski fakulteti Univerze v Lju bljani bljani 5. mag. Nataša Jakop, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša 27. 9. na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani

10 Uprava

Personalna sestava Poslovno poročilo

Znanstveni svetnik: red. prof. dr. Oto Luthar, Znanstvenoraziskovalni center SAZU se je v letu 2004 direktor. financiral s programi in projekti, ki jih je pridobil na Znanstveni sodelavec: dr. Jeffrey David Turk. razpisih Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, v Predstojnica Centra za predstavitvene dejavnosti: letu 2005 pa je financiranje programov in projektov dr. Breda Čebulj Sajko, znanstvena svetnica. prevzela Javna agencija za raziskovalno dejavnost dr. O. Luthar Pomočnica direktorja za upravne zadeve: Tanja RS. Za raziskave Naravne in kulturne dediščine nam Valte (od 1. 7.). Ministrstvo za finance del sredstev posreduje preko Asistentka z doktoratom: dr. Tanja Petrović. proračuna SAZU. Del sredstev pa nam je uspelo pri- Referentka za predstavljanje raziskovalnih rezulta- dobiti od ostalih ministrstev na trgu. tov: Irena Naglič. Vodja knjigarne: Ana Marija Ličina. Poslovni uspeh (v 000 sit) Strokovni sodelavec: Ciril Oberstar (od 1. 4.). Skupaj stroški 2.844.282 Skupaj prihodki 2.850.810 Neporabljena sredstva 6.522 A. M. Ličina TAJNIŠTVO

Vodja tajništva: Alenka Koren. Prihodki (v 000 sit) Tajnica: Marija Maja Stipar. Leto 2004 Leto 2005 Celotni prihodek 2.750.282 2.850.851 Delež MSZŠ oz. ARRS 2.464.748 2.498.851 RAČUNOVODSTVO Delež SAZU 57.717 181.130 I. Naglič Vodja računovodstva: Ana Kejžar. Strokovna sodelavka: Majda Bogdanovič. Samostojna tehnica: Tanja Pavčič. Primerjava med letoma 2004 in 2005

KADROVSKA ANALIZA KADROVSKA SLUŽBA

Vodja kadrovske službe: Vislava Lovše. �� Strokovna sodelavka: Jelka Pekolj C. Oberstar Strokovna sodelavka: Tadeja Sušnik. �� TEHNIČNO VZDRŽEVANJE �� Strokovna sodelavka za gradnjo in nadzor: Duša �� Bosnić. Samostojna tehnika: Marko Zaplatil, Aleksander Ku- �� dr. J. D. Turk harič (tretjina delovnega časa). �� Fotograf: Igor Lapajne. Upravitelj: Marko Jevnikar. Čistilke: Nasiha Brakić, Smilja Čukajne (do 28. 12.), �� Anica Luin, Barbara Marinković, Mirjana Marinković, Sinka Mohorić, Štefka Perpar, Katica Softić, Amra � Šabotić, Alojzija Petek (od 1. 6.). �� T. Valte

11 Uprava

Struktura stroškov

Vrsta stroška leto 2004 leto 2005 indeks 2005/2004

Plačila avtorskih honorarjev 146.739 122.266 83 Plačilo preko štud servisov 36.750 28.467 77 Amortizacija 112.363 104.266 93 tiskarske in ost. storitve 111.472 98.851 89 TAJNIŠTVO dnevnice za službena potovanja 18.832 15.741 84 ostali stroški službenih potovanj 39.977 49.117 123 poraba el. energ., ogrevanje 32.178 33.385 104 stroški pošte, telefona 26.779 33.179 124 stroški prevoza na delo, prehrane, regresa za letni dopust 126.902 125.673 99 bruto plače 1.465.196 1.547.880 106 prispevki 237.712 250.627 105 A. Koren davki na plače 107.549 114.307 106 material 46.454 43.797 94 ostali stroški, dod pok zav 236.288 276.732 117 rezervacija stroškov 0 0 0,00

stroški skupaj 2.745.191 2.844.288 104

M. M. Stipar ��

��

RAČUNOVODSTVO ��

��

A. Kejžar ��

��

�� Na dan 31. 12. 2005 je bil na ZRC SAZU zaposlen �� 301 sodelavec. Med letom je odšlo 14 sodelavcev, od tega se jih je 6 upokojilo, 22 pa se jih je zaposlilo �� M. Bogdanovič na novo. Na ZRC SAZU je bilo leta 2005 skupaj zaposlenih 45 �� mladih raziskovalcev. V letu 2005 je bilo odobrenih 9 mest za mlade raziskovalce. V tem letu je magistriral �� en mladi raziskovalec, doktoriralo pa jih je devet. Magistriralo je tudi pet sodelavcev ZRC SAZU in doktorirala sta dva sodelavca ZRC SAZU. �� Natančnejši prikaz zaposlenih na dan 31. 12. 2005 je � �� prikazan v priloženi preglednici. T. Pavčič (v 000 sit)

12 Uprava 6 5 3 5 2 3 4 2 1 4 2 1 1 2 4 45 MR Od tega 6 2 3 7 7 7 1 1 5 1 2 1 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 24 74 Število ostalih delavcev

KADROVSKA SLUŽBA 3 4 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 13 1 1 1 30 Strokovni sodelavec v humanistiki

1 1 2

razvojni V. Lovše sodelavec Raziskovalno- 1 1 2 Asistent specialist - 1 7 6 3 6 4 4 2 1 4 1 1 1 1 3 45 Asi stent J. Pekolj - 1 5 3 2 2 1 1 1 1 1 1 19 Asi stent z mag. - 5 1 2 1 1 6 1 1 1 2 2 1 24 Asi z dr. stent - 1 2 3 1 1 1 3 4 5 2 1 1 3 2 4 1 1 36 T. Sušnik stveni Znan sodelav. 4 2 1 2 1 4 1 1 5 1 1 1 3 27 Višji

znanst. TEHNIČNO sodelav. VZDRŽEVANJE 1 4 3 2 5 2 4 4 3 2 1 1 3 4 1 2 42 stveni Znan- svetnik 5 5 8 7 7 11 20 16 25 12 27 0 0 22 45 10 18 0 10 0 12 13 0 28 301 skupaj Število zaposl.

D. Bosnić

I. Lapajne Inštitut Biološki inštitut J. H. Filozofski inštitut A. M. Geografski inštitut inštitut Glasbenonarodopisni Inštitut za arheologijo Inštitut za kulturno zgodovino Inštitut za medicinske vede Inštitut za raziskovanje krasa R. Inštitut za slovenski jezik F. Inštitut za slovensko izseljenstvo Inštitut za sloven. literaturo in literarne vede Inštitut za sloven. literaturo Inštitut za slovensko narodopisje Muzikološki inštitut Paleontološki inštitut I. R. S. Umetnostnozgodovinski inštitut F. Zgodovinski inštitut M. K. študije in prostorske Inštitut za antropološke Založba ZRC Uprava S k u p a j

Sodelavci ZRC SAZU na dan 31. 12. 2005 M. Zaplatil

13 Uprava

Koledar prireditev za zunanje MAREC 9. Predstavitev knjig iz zbirke Philosophica: Peter javnosti v letu 2005 Klepec, Vznik subjekta; Aristotel, Kategorije, in dveh mednarodnih tematskih številk revije Filo- JANUAR zofski vestnik (Založba ZRC in Filozofski inštitut 13. Predstavitev knjige: Marija Stanonik, Slovstvena ZRC SAZU). folkloristika med jezikoslovjem in literarno vedo, 11. GENERACIJE ZNANOSTI XI, podelitev nagrad Zemljepisni muzej, Ljubljana (Založba ZRC). za znanstvene dosežke na področju humanistike 18. Predstavitev knjige: Martin Berishaj, Skrita moč in družboslovja, Stara elektrarna v Ljubljani (ZRC bese. Ženske v imaginariju albanskega tradicionaliz- SAZU). ma, Zemljepisni muzej, Ljubljana (Založba ZRC). 22. Predstavitev knjige o fojbah avtorice Claudie Cer- 25. Tiskovna konferenca ob predstavitvi novih publi- nigoi, Operazione foibe tra storia e mito, Zemlje- kacij: Jerica Snoj, Tipologija slovarske večpomen- pisni muzej, Ljubljana (ZRC SAZU v sodelovanju skosti slovenskih samostalnikov; France Novak, s Klubom Tržačanov). Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih M. Jevnikar protestantskih piscev 16. stoletja; Helena Dobro- APRIL voljc, Pravopisje na Slovenskem; Marjeta Humar 7. Predstavitev knjige: Wilhelm Tschinkel, Koče- (ur.), Terminologija v času globalizacije; Janez varska folklora v šegah, navadah, pravljicah, Keber (ur.), Jezikoslovni zapiski 10/1 in 2 (2004), povedkah, legendah in drugih folklornih izročilih Prešernova dvorana SAZU, Ljubljana (Založba / Gottscheer Volkstum in Sitte, Brauch, Märchen, ZRC in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Sagen, Legenden und anderen volkstümlichen ZRC SAZU). Überlieferungen (ur. Pavel A. Florjančič in Marija 26. Predstavitev knjige: Wilhelm Tschinkel, Koče- Stanonik), Pokrajinski muzej Kočevje (Založba N. Brakić varska folklora v šegah, navadah, pravljicah, ZRC, Društvo Kočevarjev staroselcev in Pokra- povedkah, legendah in drugih folklornih izročilih jinski muzej Kočevje). / Gottscheer Volkstum in Sitte, Brauch, Märchen, 13.–15. »Ljudska pesem kot družbeni izziv«, medna- Sagen, Legenden und anderen volkstümlichen rodni simpozij, Ljubljana (Glasbenonarodopisni Überlieferungen (ur. Pavel A. Florjančič in Marija inštitut ZRC SAZU). Stanonik), Prešernova dvorana SAZU, Ljubljana 13.–16. »Migrants and education« – Challenge for (Založba ZRC, Inštitut za slovensko narodopisje European Schools Today, Third Annual conference ZRC SAZU in Društvo Kočevarjev staroselcev). of Comenius 3 Network, mednarodna konferenca, S. Čukajne Ljubljana (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC FEBRUAR SAZU). 1. Predstavitev knjige iz zbirke Migracije: Marie Pislar 18.–23. Prodajna razstava na knjižnem sejmu »Slo- Fernandez, Slovenci v železni Loreni (1919–1939) venski dnevi knjige«, Kongresni trg, Ljubljana skozi družinske pripovedi / Slovènes en Lorraine du (Založba ZRC). fer (1919–1939) à travers des récits de familles, in 21. Predavanje: prof. dr. Marijan Smolik, Grafični listi 20. številke revije Dve domovini/Two Homelands, Semeniške knjižnice v Ljubljani (Umetnostnozgo- Zemljepisni muzej, Ljubljana (Založba ZRC in dovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU). Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU). 22. Literarni večer: gostovanje avtorjev iz Valencije, A. Luin 3. Predstavitev knjige iz zbirke Opera Instituti Archa- Atrij ZRC SAZU, Ljubljana (ZRC SAZU v sode- eologici Sloveniae: Ivan Turk (ur.), Viktorjev spod- lovanju z Društvom slovenskih pisateljev). mol in/and Mala Triglavca. Prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji / Contributions to MAJ Understanding the Mesolithic Period in Slovenia, 1.–7. »Politično nekorektni filmski festival«, Atrij in 55. letnika revije Arheološki vestnik, Zemljepi- ZRC SAZU, Ljubljana (ZRC SAZU gosti društvo sni muzej, Ljubljana (Založba ZRC in Inštitut za PI-FF). arheologijo ZRC SAZU). 4. Tiskovna konferenca ob predstavitvi zbirke Mo- B. Marinković 16. Predstavitev knjige iz zbirke Agora: Niklas Holz- numenta artis musicae Sloveniae: Janez Krstnik berg, Antični roman, in VI. letnika revije Keria. Dolar, Balletti – Sonate (2. dopolnjena izdaja), Studia Latina et Graeca (št. 1 in 2), Zemljepisni zvezek 25; Leopold Ferdinand Schwerdt, Missa muzej, Ljubljana (Založba ZRC in Društvo za St. Floriani in D, zvezek 43; Leopold Ferdinand antične in humanistične študije Slovenije). Schwerdt, Missa pro Resurrectione D.N.J.C. in Es., 25. Predstavitev zbornika: Nataša Cigoj Krstulović, zvezek 45; Janez Krstnik Dolar, Figaro. Cantate Tomaž Faganel, Metoda Kokole (ur.), Muzikološke zum Geburts oder Namensfeste einer Mutter, zve- razprave in memoriam Danilo Pokorn, Zemljepisni zek 47 (Muzikološki inštitut ZRC SAZU in SAZU), muzej, Ljubljana (Založba ZRC in Muzikološki in simpozijskega zbornika: Ivan Klemenčič (ur.), M. Marinković inštitut ZRC SAZU). 300 let/Years Academia Philharmonicorum Laba-

14 Uprava

censium 1701–2001 (Založba ZRC in Muzikološki 22. Predstavitev knjig iz zbirke Geografija Slovenije: inštitut ZRC SAZU). Damir Josipovič, Dejavniki rodnostnega obnašanja 5. Predstavitev knjige iz zbirke Thesaurus memoriae: v Sloveniji; Irena Rejec Brancelj, Aleš Smrekar, Miha Preinfalk, Auerspergi. Po sledeh mogočnega Drago Kladnik (ur.), Podtalnica Ljubljanskega tura (Založba ZRC in Zgodovinski inštitut Milka polja, in iz zbirke Carsologica: Franci Gabrovšek Kosa ZRC SAZU). et al., Processes of Speleogenesis: A Modeling 10. Predavanje: Peter Skvarča, Izjemne podnebno- Approach; Tanja Pipan, Epikarst – A promising ha- ledeniške spremembe na Antarktiki, Zemljepisni bitat, Zemljepisni muzej, Ljubljana (Založba ZRC, muzej, Ljubljana (Geografski inštitut Antona Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in Melika ZRC SAZU, soorganizatorji: Ljubljansko Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU). geografsko društvo, SAZU in Zveza geografskih 23. Predstavitev knjig iz zbirke Migracije: Jure Gom- društev Slovenije). bač, Esuli ali optanti? Zgodovinski primer v luči 13. Predavanje: dr. Jeff Bernard, Droge v medijih sodobne teorije; Zvone Žigon, Ljudje odprtih src. (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU). Slovenski misijonarji o sebi, in revije Dve domovi- 16. Predavanje: dr. Slavoj Žižek, Psihoanaliza, teolo- ni/Two Homelands, št. 21 (Založba ZRC in Inštitut S. Mohorič gija, etika: odprta vprašanja, Mestni muzej, Lju- za slovenske izseljence ZRC SAZU). bljana (Šola za primerjalni študij idej in kultur). 23. Predstavitev knjige: Zvone Žigon, Ljudje odprtih 17. Predavanje: mag. Igor Weigl, Ljubljanski baročni src. Slovenski misijonarji o sebi, Knjižnica Bena arhitekt Carlo Martinuzzi (o. 1673–1726) (Ume- Zupančiča, Postojna (Knjižnica Bena Zupančiča tnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC Postojna, Občina Postojna in Založba ZRC). SAZU). 27.–30. 13. mednarodna krasoslovna šola »Klasični 18. Predstavitev knjige: Fran Viljem Lipič, Osnovne kras«: Kras v različnih kamninah, Postojna (Inštitut značilnosti dipsobiostatike oziroma na podlagi za raziskovanje krasa ZRC SAZU). zdravniškega opazovanja nastala politično-sta- Š. Perpar tistična predstavitev posledic zlorabe alkohola, JULIJ ki se odražajo na prebivalstvu in življenjski dobi, 2. Predstavitev knjige: Miha Preinfalk, Auerspergi. Prešernova dvorana SAZU, Ljubljana (Založba Po sledeh mogočnega tura, Hudičev turn v Sote- ZRC in Inštitut za zgodovino medicine Medicinske ski, Dolenjske Toplice (TIC Dolenjske Toplice in fakultete Univerze v Ljubljani). Založba ZRC). 19.–21. 3. sestanek izvedenske delovne skupine Orga- 6. Predstavitev knjige: Zvone Žigon, Ljudje odprtih nizacije združenih narodov za zemljepisna imena, src. Slovenski misijonarji o sebi, Svetovni sloven- Zemljepisni muzej, Ljubljana (Geografski inštitut ski kongres, Ljubljana (Svetovni slovenski kongres A. Petek Antona Melika ZRC SAZU). in Založba ZRC). 8. »Znanost ne grize«, prireditev za študente in dijake: JUNIJ sejem knjig s področja družboslovja in humanisti- 2. Predstavitev knjige iz zbirke Historia scientiae: ke, nagradna igra na temo znanosti, koncert, Atrij Aristotel, O nebu (Založba ZRC). ZRC SAZU, Ljubljana (ZRC SAZU). 11. »Znanost ne grize«, prireditev za študente in dijake: sejem knjig s področja družboslovja in humanisti- SEPTEMBER ke, nagradna igra na temo znanosti, koncert, Klub 1. Informativni dan za podiplomski študij »Inter- goriških študentov, Nova Gorica (ZRC SAZU v kulturni študiji – primerjalni študij idej in kultur« K. Softić sodelovanju s Klubom goriških študentov). (ZRC SAZU). 13. Tiskovna konferenca ob predstavitvi zbirke Mo- 2. Predstavitev knjige: Boris Golec, Ormož v stole- numenta artis musicae Sloveniae: Gabriello Puliti, tjih mestne avtonomije (1331–1849). Posestna, Baci ardenti (1609), Armonici accenti (1621), demografska, gospodarska, socialna, etnična in zvezek 44; Gabriello Puliti, Ghirlanda odorifera jezikovna podoba mesta ob Dravi 1331–1849, (1612), zvezek 46, Prešernova dvorana SAZU, Ormoški grad (Občina Ormož in Založba ZRC). Ljubljana (Muzikološki inštitut ZRC SAZU, Ita- 9. »Zajuckaj in zapoj«, tradicionalni večer ljudske lijanski inštitut za kulturo v Sloveniji in Založba glasbe, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana (Glasbenona- A. Šabotić ZRC). rodopisni inštitut ZRC SAZU). 16. Predstavitev knjige: Marijan Dović, Janez Trdina 15. »Knjige v gibanju«, knjižni bolšji sejem, Atrij ZRC med zgodovino, narodopisjem in literaturo, Pre- SAZU (Knjigarna Azil). šernova dvorana SAZU, Ljubljana (Založba ZRC 27. Tiskovna konferenca ob predstavitvi knjige iz in Založba Goga). zbirke Slovarji: Geografski terminološki slovar 20. Predstavitev knjige: Dušan Kos, Vitez in grad. (uredili: Drago Kladnik, Franc Lovrenčak, Mi- Vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, lan Orožen Adamič, leksikografska in jezikovna slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem redakcija: Marjeta Humar, Borislava Košmrlj do začetka 15. stoletja (Založba ZRC). - Levačič), Zemljepisni muzej, Ljubljana (Založ-

15 Uprava

ba ZRC, Geografski inštitut Antona Melika ZRC NOVEMBER SAZU, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete 9. Predstavitev knjige iz zbirke Slovarji: Meta Univerze v Ljubljani in Inštitut za slovenski jezik Dobnikar, Edo Ferme, Marjeta Humar, Simona Frana Ramovša ZRC SAZU). Jarc, Miha Jeršek, Drago Mlakar, Marko Šturm 28. Predstavitev faksimila in spremljajoče znanstvene in Borut Razinger, Gemološki terminološki monografije Atlant (uredniški odbor: Jerneja Fridl, slovar, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana Drago Kladnik, Milan Orožen Adamič, Drago Per- (Slovensko gemološko društvo, Inštitut za ko, Mimi Urbanc), Zemljepisni muzej, Ljubljana slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in (Založba ZRC in Geografski inštitut Antona Melika Založba ZRC). ZRC SAZU). 22. Predstavitev knjige: France Bezlaj, Etimološki 29.–30. »Geografija in regionalno prestrukturiranje slovar slovenskega jezika, četrta knjiga Š–Ž (av- Slovenije ter Bosne in Hercegovine po letu 1991«, torji gesel: France Bezlaj, Marko Snoj in Metka 1. mednarodno posvetovanje geografov Slovenije Furlan), dvorana SAZU, Ljubljana (SAZU, Etimo- ter Bosne in Hercegovine, Zemljepisni muzej, loško-onomastična sekcija Inštituta za slovenski Ljubljana (Geografski inštitut Antona Melika jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC SAZU). ZRC). 29. 9.–1. 10. »Pretakanje in prepletanje alpskih kul- 23. Prireditev ob 24. obletnici ustanovitve ZRC SA- tur«, mednarodni kongres, Bovec (Zgodovinski ZU, podelitev priznanj novim magistrom in dok- inštitut Milka Kosa ZRC SAZU). torjem znanosti iz vrst ZRC SAZU, Prešernova dvorana, Novi trg 4, Ljubljana (ZRC SAZU). OKTOBER 24. Predstavitev knjige: Wilhelm Tschinkel, Koče- 4. Predstavitev knjige iz zbirke Opera ethnologica varska folklora v šegah, navadah, pravljicah, Slovenica: Ingrid Slavec Gradišnik v sodelovanju s povedkah, legendah in drugih folklornih izročilih Heleno Ložar - Podlogar (ur.): Pretrgane korenine. / Gottscheer Volkstum in Sitte, Brauch, Märchen, Sledi življenja in dela Rajka Ložarja (Založba ZRC Sagen, Legenden und anderen volkstümlichen in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU). Überlieferungen (ur. Pavel A. Florjančič in 12. »Mini razstava z maksi pico in malimi preseneče- Marija Stanonik), Svetovni slovenski kongres, nji«, prireditev ob zaključku otroških delavnic na Ljubljana (Svetovni slovenski kongres in Založba ZRC SAZU (Atrij ZRC SAZU). ZRC). 19. Predstavitev knjige: Barbara Murovec, Matej Klemenčič, Mateja Breščak (ur.), Almanach in DECEMBER slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem 1. Simpozij z naslovom »Dr. Šušteršič, znameniti dr- ob odprtju razstave in mednarodnega znanstvenega žavnik iz obdobja habsburške monarhije«, Prešer- simpozija, Narodna galerija, Ljubljana (Narodna nova dvorana, Novi trg 4, Ljubljana (ZRC SAZU v galerija in Založba ZRC). sodelovanju s Komisijo za zgodovino habsburške 20. Predstavitev knjige: Tatjana Čelik et al., Natura monarhije, Avstrijsko akademijo znanosti, Kul- 2000 v Sloveniji – Metulji (Lepidoptera), Zemlje- turnim forumom avstrijskega veleposlaništva in pisni muzej, Ljubljana (Biološki inštitut Jovana Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju). Hadžija ZRC SAZU in Založba ZRC). 9. Proslava ob 60. letnici dela Inštituta za slovenski 20.–22. Mednarodni simpozij »Almanach in slikarstvo jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dvorana SA- druge polovice 17. stoletja na Kranjskem / Almana- ZU, Ljubljana (Inštitut za slovenski jezik Frana ch and the Painting in the Second Half of the 17th Ramovša ZRC SAZU). Century in Carniola«, Narodna galerija, Ljubljana 13. Predstavitev knjige: Ivanka Počkar, Dve gasi, (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta dva policaja, sto obrtnikov. Življenje mestnih ZRC SAZU, Filozofska fakulteta Univerze v rokodelcev in obrtnikov od sredine 19. stoletja do Ljubljani). druge svetovne vojne na primeru Brežic, Območ- 25. Novinarska konferenca ob izidu prvega zvez- na obrtna zbornica Brežice (Društvo za oživitev ka znanstvene serije De musica disserenda in mesta Brežice, Območna obrtna zbornica Brežice predstavitev promocijskega CD-ja ob 25-letnici in Založba ZRC). Muzikološkega inštituta (Muzikološki inštitut 15. Predstavitev knjige iz zbirke Agora: Matej ZRC SAZU); razstava »Utrinki iz preteklih 25 Hriberšek, Klasični jeziki v slovenskem šolstvu let Muzikološkega inštituta«; »Dan odprtih vrat« 1848–1945, in VII. letnika revije Keria. Studia La- s predstavitvijo inštitutskih publikacij ob avdio- in tina et Graeca (št. 1 in 2), Slovenski šolski muzej, videoposnetkih iz arhiva Muzikološkega inštitu- Ljubljana (Založba ZRC in Društvo za antične in ta; koncert »Iz spomenikov slovenske glasbe ob humanistične študije Slovenije). 25-letnici delovanja Muzikološkega inštituta«, 23. Predstavitev knjig iz zbirke Migracije: Dan Stolna cerkev sv. Nikolaja, Ljubljana (Muzikološki Shiffman, Korenine multikulturalizma. Delo Lou- inštitut ZRC SAZU). isa Adamiča; Maša Mikola, Živeti med kulturami.

16 Uprava

Od avstralskih Slovencev do slovenskih Avstral- • Darij Zadnikar: Zapatisti in nova družbena gi cev, in revije Dve domovini/Two Homelands, št. 22 banja v Latinski Ameriki (22. 10.). (Založba ZRC in Inštitut za slovensko izseljenstvo • Ulf Brunnbauer: Udomačene ideologije in ideo- ZRC SAZU). logizirane družbene prakse: razmišljanja o odnosu med partijsko državo in družbo (17. 11.). Vse prireditve, pri katerih kraj dogajanja ni naveden, • Niklas Holzberg: Uprizorjeno že pred Shakespea- so bile v Mali dvorani ZRC SAZU. rom: Hans Sachs in antični roman (1. 12.). • Anton Cevc: Po sledeh omike in zgodovinskih virov do novih spoznanj o planšarstvu na Slovenskem (15. 11.). HISTORIČNI SEMINAR V letu 2005 je bil za izid pripravljen zbornik izbranih KOORDINACIJSKI ODBOR znanstvenih razprav z istoimenskega srečanja (oktober 2004) Mediterranean Myths from Classical Antiquity to Predsednica: dr. Metoda Kokole. the Eighteenth Century / Mediteranski miti od antike do Člani: dr. Maja Godina - Golija, dr. Vojislav Likar, 18. stoletja (ur. M. Kokole, B. Murovec, M. Šašel Kos, dr. Marina Lukšič - Hacin, dr. Petra Svoljšak, dr. M. Talbot), Ljubljana, Založba ZRC, 2006. Potekale so Peter Weiss. tudi uredniške priprave za izdajo zbornika Historični seminar 5, ki bo predvidoma izšel leta 2006. V letu 2005 je bilo v okviru Historičnega seminarja izvedenih dvajset samostojnih predavanj; nastopilo je štirinajst vabljenih gostov iz tujine in šest domačih SUMMARY predavateljev: • Ines Kvaternik Jenko: Droge kot element politič- In the year 2005 twenty individual lectures were organ- nega razmerja (13. 1.). ised by the Historical Seminar; six of them were from • Maria Neudorfl: Masarykov koncept demokracije Slovenia and fourteen scholars were foreign visitors. (21. 1.). The subjects ranged from a general to specific histori- • Aleksej Kalc: Tržaška demografija in doseljevanje cal themes, subjects form the history of art, musicol- v 18. stoletju: problemi, viri in metodološki pristopi ogy, literature, classical linguistics, archaeology as (10. 2.). well as ethnological and sociological discussions. In • Arnaldo Marcone: Palmira: karavansko mesto? 2005 a volume of selected papers from the scientific (22. 2.). conference (October 2004) were edited for the volume • Giuseppe Gerbino: »Rimanti in pace«: temna Mediterranean Myths from Classical Antiquity to the stran Arkadije v glasbi Luce Marenzia in Claudia Eighteenth Century / Mediteranski miti od antike Monteverdija (18. 3.). do 18. stoletja (edited by M. Kokole, B. Murovec, • Predrag Marković: Etnični stereotipi: splošen, lo- M. Šašel Kos, M. Talbot), Ljubljana, Založba ZRC, kalen ali premičen pojav? Primer Srbov in Albancev 2006. The first editorial steps were done also towards (24. 3.). the volume 5 of the series Historični seminar, sched- • Peter Rustja: »Srce v hlačah« – Tržaški in koroški uled for 2006. prastrah do Slovencev v popularni kulturi (7. 4.). • Iryna Josipivna Fedun: Tradicionalna glasba Ukrajine (12. 4.). • Jessica Wiederhorn: Teoretična in metodološka Center za predstavitvene dejavnosti vprašanja ustne zgodovine: na primeru Spielber- ZRC SAZU govega projekta fundacije Shoah (21. 4.). • Alfred Kohler: Verska politika cesarja Karla V. (12. 5.). Predstojnica: dr. Breda Čebulj Sajko, znanstvena • Valentina Bold: Škotska v pesmi (17. 5.). svetnica. • Pawel Gancarczyk: Petrus Wilhelmi de Grudenczy in srednjeevropska kultura v 15. stoletju (23. 5.). Center za predstavitvene dejavnosti ZRC SAZU je • Michael John: Nacionalna ideja pri srednjeevrop- od 1. 1. 2005 posebna enota ZRC SAZU, ki spremlja skih narodih (24. 5.). raziskovalno delo inštitutov z namenom njihove pred- • Paul Freedman: Podoba Azije in evropsko povpra- stavitve širši javnosti, v sodelovanju z raziskovalci ševanje po začimbah v srednjem veku (16. 6.). organizira poletne Raziskovalne igralnice za osnov- • Peter Jurgec: Optimalnostna teorija v jezikoslovju nošolsko mladino, sodeluje pri oblikovanju poletnega (13. 10.). programa atrija, pripravlja vsebino stalne razstave, ki • Radina Vučetić: Podoba Slovencev v časopisu bo realizirana po obnovi atrija, sodeluje pri obnovi dr. B. Čebulj »Politika« pred razpadom SFRJ (21. 10.). atrija in spremljajočih prostorov, sodeluje pri internih Sajko

17 Uprava projektih promocije znanosti (predstavitveni film ZRC Drugo delo in dejavnosti SAZU, Generacije znanosti ipd.). V letu 2005 je Center za predstavitvene dejavnosti v • Je članica uredniškega odbora revije Dve domo- sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika, vini/Two Homelands; članica uredniškega odbora Paleontološkim inštitutom Ivana Rakovca, Inštitutom Glasnika Slovenskega etnološkega društva; članica za raziskovanje krasa in Biološkim inštitutom Jovana International Comitte of Museums; članica Ame- Hadžija organiziral Raziskovalne igralnice, ki so pote- rican Association for the Advancement of Slavic kale od 18. do 29. 7. Raziskovalne igralnice je obiskalo Studies; članica Slovenskega muzejskega društva; 32 otrok v starosti od 6 do 14 let. Otroke smo želeli s članica Strokovne komisije za področje premične terenskim delom (center Ljubljane, Barje, Postojnska kulturne dediščine pri MK RS; ustanovna članica jama), poljudnimi predavanji, predvajanji filmov in z Historičnega arhiva za Slovence v Avstraliji – NSW laboratorijskim delom uvesti v svet znanosti. ter predsednica Slovenskega etnološkega društva Pripravili smo »Mini razstavo radovednic in radove- (od 4. 4.). dnežev«, na kateri smo predstavili otroške izdelke z Raziskovalnih igralnic, preddverje Atrija ZRC SAZU, 12.–14. 10. Mentorstvo Na vabljenem predavanju na Poletni šoli muzeologije v Regijskem in študijskem središču v Celju smo javno • Je mentorica mladi raziskovalki na Inštitutu za predstavili vlogo in pomen dela Centra za predstavi- slovensko izseljenstvo Kristini Toplak. tvene dejavnosti ZRC SAZU, Celje, 22. 6.

Študijski obiski in potovanja PODIPLOMSKA ŠOLA ZA PRIMERJALNI ŠTUDIJ IDEJ IN KULTUR • Študijski obisk muzejev Moravske, Češka, 18.– 20. 3. • Udeležba na strokovnem posvetu »Muzeji na pro- Znanstveni svet: doc. dr. Marjetka Golež Kaučič, prof. stem – na stičišču novih poti«, Koper, Zavod za dr. Hanno Hardt, doc. dr. Duška Knežević Hočevar, varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski doc. dr. Metoda Kokole, prof. dr. Oto Luthar (predse- center, OE Celje, 12. 5. dnik), izr. prof. dr. Rado Riha, izr. prof. dr. Jelica Šumič • Udeležba na Muzeoforumu, Slovensko muzejsko Riha, izr. prof. dr. Borut Telban. društvo, Ljubljana, 30. 5. in 21. 11. Koordinatorica študijskega programa: dr. Tanja Pe- • Udeležba na Poletni šoli muzeologije, Regijsko in trović. študijsko središče Celje, 20.–24. 6. Podiplomski študijski program »Interkulturni študiji • Študijski obisk muzejev v Berlinu, Nemčija, 28. – primerjalni študij idej in kultur« se od leta 2004 iz- 6.–5. 7. vaja na ZRC SAZU v sodelovanju s Politehniko Nova • Udeležba na svetovnem srečanju muzejev »The Best Gorica. Študij poteka v štirih študijskih modulih: An- in Heritage«, Dubrovnik, Hrvaška, 22.–26. 9. tropologija zdravja, bolezni in zdravljenj (koordinator • Udeležba na zborovanju Slovenskega muzejskega modula: izr. prof. dr. Borut Telban), Transformacije društva, Portorož, 20.–22. 10. moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura (koordinator modula: izr. prof. dr. Rado Riha), Sloven- ske študije – tradicija in sodobnost (koordinatorica RAZISKOVALNO DELO PREDSTOJNICE modula: doc. dr. Marjetka Golež Kaučič) ter Spomin CENTRA ZA PREDSTAVITVENE narodov v historični perspektivi (koordinator modula: DEJAVNOSTI prof. dr. Oto Luthar). V študijskem letu 2005/06 je bilo v program vpisanih 21 Breda Čebulj Sajko študentov. Pri izvajanju študijskega programa sodelujejo kot predavatelji številni tuji in domači raziskovalci, Raziskovalne dejavnosti med njimi je tudi veliko sodelavcev inštitutov ZRC SAZU. V študijskem letu 2004/05 je na podiplomskem • Do 1. 10. je bila vodja CRP-projekta Stanje arhi- programu predavalo 14 predavateljev z inštitutov ZRC vskega, muzejskega in knjižničnega gradiva pri SAZU, 2 predavatelja z drugih slovenskih znanstvenih slovenskih izseljencih na Švedskem in v ZDA ter in izobraževalnih institucij ter 8 predavateljev iz tujine. pri nekaterih povratnikih, ki je potekal na Inštitutu Številni tuji raziskovalci so nastopali na predavanjih, za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. ki jih je organiziral Historični seminar ZRC SAZU v • Kontinuirano strokovno sodeluje s Historičnim sodelovanju s podiplomskim študijskim programom. arhivom za Slovence v Avstraliji (priključenim k Ob koncu študijskega leta je modul Transformacije ZRC SAZU aprila 2004). moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura orga-

18 Uprava niziral niz javnih predavanj, na katerih so se predstavili Columbia University, Institute for Scholars at Reid vsi predavatelji modula (razen M. Gržinić-Mauhler, ki Hall, Pariz, Francija, 18. 2. je bila v tem času angažirana na Dunaju). • Language Ideologies in Contact: The Refugees from Croatia and Bosnia-Herzegovina in Serbia. Predavanje na konferenci »Language Death and RAZISKOVALNO DELO KOORDINATORICE Language Birth on the Fringes of the ‘Slavic ŠOLE ZA PRIMERJALNI ŠTUDIJ IDEJ IN World’«, Humboldt University, Berlin, Nemčija, KULTUR 24.–26. 2. • Re-Patriarchalazation of Public Discourse in Post- Tanja Petrović Communist Serbia: Social (Political) Facts, Media Images and Popular Narratives. Predavanje skupaj Doktorsko delo z B. Žikić na Tenth Annual ASN World Convention Harriman Institute, Columbia University, New York, • Srbi v Beli krajini: jezikovna ideologija in proces ZDA, 14.–16. 4. zamenjave jezika; ISH – Fakulteta za podiplomski • The Territory of the Former Yugoslavia in the humanistični študij, Ljubljana (mentor: prof. dr. Mental Maps of Former Yugoslavs: Nostalgia for dr. T. Petrović Dubravko Škiljan), 12. 10. Space. Predavanje na konferenci »Terytorializm i tożsamość«, Instytut Slawistyki Polskiej Akademii Nauk, Studium Europy Wschodniej Uniwersytetu Drugo delo in dejavnosti Warszawskiego, Varšava, Poljska, 28.–30. 11. • Odnos med jezikom in kulturo. Vabljeno predavanje • T. Petrović je članica uredniškega odbora časopisa na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Liceum (Kragujevac, Srbija); članica znanstvenih Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 16. 3. društev InASEA (The International Association • O slabljenju, zastarevanju in smrti jezika. Razmi- for Southeast European Anthropology) in SEESA šljanja o jeziku. Jezik med tradicijo in novimi vplivi. (South East European Studies Association). Vabljeno predavanje na ciklu predavanj Društva Srbska skupnost, Ljubljana, 17. 11. • Balkan na jezičkoj slici sveta. Vabljeno predavanje Predavanja, referati in drugi javni na Fakulteti političnih znanosti, Beograd, Srbija in nastopi Črna gora, 24. 11.

• The Serbo-Croatian Language and the Yugoslav Legacy: Roles, Uses, and Ideologies. Predavanje Študijski obiski in potovanjA na konferenci Unité et division de l’Europe: po- litiques linguistiques en Europe, Journée d’études • T. Petrović je bila na krajšem raziskovalnem organisée par le groupe IPAS »Traduction et exclu- bivanju na kalifornijski Univerzi Berkeley, ZDA, sion: l’Europe, une communauté de traduction?«, avgust.

Izbrana Bibliografija RAZISKOVALCEV UPRAVE, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI (ur.), PSALTOU-JOYCEY, Angeliki (ur.). Selected papers on Theoretical and Applied Linguistics : from Izvirni znanstveni članek the 16th International Symposium April 11-13, 2003. Thessaloniki: Deparment of Theoretical and Applied ČEBULJ-SAJKO, Breda. Mariza Ličan: sledi življenja Linguistics, School of English, Aristotle University, izseljenke. Dve domov., 2005, št. 21, str. 143-162. 2005, str. [268]-278. TURK, Jeffrey. The failure of economics and Slovenia's remarkable development. Slov. stud., 2005, vol. 27, no. 1/2, graf. prikazi. Objavljeni strokovni prispevek na konferenci

PETROVIĆ, Tanja. Pravoslavne vasi v Beli Krajini in Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci razmerje med identiteto in dediščino. V: HUDALES, Jože (ur.), VISOČNIK, Nataša (ur.). Dediščina v PETROVIĆ, Tanja. Ethnolinguistic and sociolinguistic rokah stroke, (Zbirka Županičeva knjižnica, št. 14). approaches to the study of language shift in South- Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo Eastern Europe. V: MATTHEOUDAKIS, Marina in kulturno antropologijo, 2005, str. 75-81.

19 Uprava

Samostojni znanstveni sestavek v monografiji LUTHAR, Oto, PETROVIĆ, Tanja. Balkan u zapadnim turističkim vodičima : kreiranje identiteta kroz kon- PETROVIĆ, Tanja. The Serbs of Bela Krajina between strukciju periferije. V: KOSTIĆ, Đorđe S. (ur.). Sa local and national identity. V: DETREZ, Raymond bedekerom po Jugoistočnoj Evropi, (Posebna izdanja, (ur.), PLAS, Pieter (ur.). Developing cultural identity 86). Beograd: Balkanološki inštitut SANU: Narodni in the Balkans : convergence vs. divergence, (Multiple muzej, 2005, str. 177-193. Europes, no. 34). Brussels: P.I.E.-Peter Lang, cop. 2005, str. 59-86.

NAGRADE IN PRIZNANJA ZRC SAZU

Prof. dr. Ivan Gams Častni član ZRC SAZU za leto 2005

Akademik dr. Ivan Gams je bil rojen leta 1923 v Slovenj polemik, diskusij, poljudnih člankov, poglavij, knjig Gradcu. Na Prirodoslovno-matematični fakulteti v in učbenikov, tudi v najuglednejših tujih strokovnih Ljubljani je diplomiral iz geografije, doktoriral in leta revijah ter pri Založbi ZRC. Bil je tudi urednik revij 1972 postal redni profesor za fizično geografijo. Leta Acta carsologica in Geografski zbornik. Sodeloval je 1978 je bil izvoljen za dopisnega, leta 1985 za rednega na domačih in mednarodnih strokovnih združenjih člana SAZU. Delal je na Geografskem inštitutu ZRC ter srečanjih. SAZU, Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Bil je ocenjevalec, član komisij in mentor številnim na Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani, od leta geografom in krasoslovcem ter ves čas spremljal 1966 dalje pa je poučeval na Oddelku za geografijo raziskovalno delo Geografskega inštituta Antona Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Melika in Inštituta za raziskovanje krasa kot član, Kot raziskovalec se je akademik dr. Ivan Gams ukvar- predstojnik, predsednik znanstvenih svetov in nosilec jal s fizično geografijo, največ s krasom. Je najbolj inštitutskih projektov. znan ter upoštevan slovenski krasoslovec. Njegove Akademik dr. Ivan Gams je raziskovalec, ki je dosegel raziskave ga uvrščajo med pionirje v krasoslovju. vrhunske znanstvenoraziskovalne rezultate in s tem Objavil je izjemno število znanstvenih in strokovnih ter svojim drugim delovanjem bistveno prispeval k člankov, znanstvenih predavanj, gesel v enciklopedi- uveljavitvi ZRC SAZU oziroma njegovih inštitutov jah in leksikonih, kritik, ocen, poročil, predgovorov, doma in po svetu.

21 Generacije znanosti XII

Doc. dr. Alenka Zupančič Dobitnica Zlatega znaka ZRC za leto 2005

Dosedanje znanstveno-raziskovalno delo dr. Alenke Znanstvenoraziskovalno delo dr. Alenke Zupančič Zupančič, ki poteka na Filozofskem inštitutu ZRC je v veliki meri zaslužno za to, da se je Filozofski SAZU, je mogoče razdeliti na tri tematske sklope. inštitut ZRC SAZU uveljavil v Sloveniji kot insti- Prvi sklop pokriva njeno raziskovanje Kantove (pred- tucija samostojnega in ustvarjalnega filozofskega vsem praktične) filozofije, v navezavi na Lacanovo raziskovanja. Dr. Alenka Zupančič je tudi odločilno teorijo etike. Njeno raziskovanje lahko razumemo prispevala k temu, da se je slovenska filozofska misel tudi kot odgovor na vprašanje, kako misliti etiko, ki bi na Slovenskem uveljavila kot močna in kakovostna bila nekaj drugega kot orodje ideološkega moralizma humanistična znanstvena disciplina. Še posebej pa je sodobne politike. Drugi tematski sklop, ki mu je dr. treba opozoriti na to, da sodi dr. Alenka Zupančič med Alenka Zupančič posvetila več let raziskovalnega tiste vrhunske filozofinje in filozofe, ki jim je uspelo dela, zadeva Nietzschejevo filozofijo. Tu so v ospredju sodobno slovensko filozofsko misel vpisati v evropski nietzschejanske teme, kot so »smrt boga«, »asketski in svetovni kulturni zemljevid. O tem priča dejstvo, ideal« in »nihilizem«, ki so obravnavane z vidika naše da so osrednje knjige njenega raziskovalnega dela: aktualnosti in sodobnih filozofskih ter psihoanalitič- Etika realnega (2000), Nietzsche: filozofija dvojega nih konceptov. Tretji tematski sklop raziskovalnega (2001) in Poetika. Druga knjiga (2005) izšle v pre- dela dr. Alenke Zupančič pa sodi predvsem v zadnje vodih pri uglednih mednarodnih založbah v Angliji, obdobje in sega na področje filozofske obravnave ZDA, Nemčiji in Franciji, prevedene pa so bile tudi v vprašanja komedije in komičnega. japonski, korejski in turški jezik.

22 ZALOŽBA ZRC

Založniški svet KNJIŽNE IZDAJE IN PERIODIKA

Dr. Helena Dobrovoljc, dr. Janez Dular, dr. Peter ZBIRKE Klepec, dr. Franci Gabrovšek, dr. Naško Križnar, Slovarji dr. Vojislav Likar, dr. Barbara Murovec, dr. Milan • Drago Kladnik, Franc Lovrenčak, Milan Orožen Orožen Adamič, dr. Petra Svoljšak, prof. Milojka Žalik Adamič (ur.): Geografski terminološki slovar dr. V. Likar Huzjan, dr. Janja Žitnik. • Meta Dobnikar, Edo Ferme, Marjeta Humar, Simona Jarc, Miha Jeršek, Drago Mlakar, Borut Razinger, Marko Šturm: Gemološki terminološki slovar Linguistica et philologica PERSONALNA SESTAVA • Aleksandra Bizjak: Pridiga kot žanr • Helena Dobrovoljc: Slovenska teorija jezikovne Vodja in glavni urednik: dr. Vojislav Likar. naravnosti s slovenskim (obliko)skladenjskim gra- Likovno-grafična urednica in oblikovalka: Milojka divom Žalik Huzjan. Lingua Slovenica Redaktorica in tajnica: Tinka Selič. • Tomaž Sajovic: Jezik med umetnostjo in znanostjo A. Abram Samostojni strokovni sodelavec: Iztok Sajko. (Slogovne razprave) Samostojni tehnični sodelavec: Branko Vidmar. Thesaurus memoriae / Series Dissertationes Vodja prodaje: Anita Abram. • Miha Preinfalk: Auerspergi. Po sledeh mogočnega Tehnica: Milka Vrbec (do 31. 12.). tura Tehnik: Gašper Gabrijelčič (od 1. 10.). Studia litteraria • Majda Stanovnik: Slovenski literarni prevod 1550–2000 V okviru založniškega programa ZRC SAZU je v • Matija Ogrin (ur.): Znanstvene izdaje in elektronski letu 2005 izšlo 48 naslovov knjižnih publikacij (od medij G. Gabrijelčič tega v sozaložništvu 4), 15 letnikov znanstvenih • Vid Snoj: Nova zaveza in slovenska literatura periodičnih publikacij (od tega 4 v sozaložništvu) ter Opera Ethnologica Slovenica 16 enot drobnih tiskov (katalogi, vodniki, brošure, • Ingrid Slavec Gradišnik v sodelovanju s Heleno vabila, poročila ipd.). Večina publikacij je izšla v Ložar - Podlogar (ur.): Pretrgane korenine. Sledi Založbi ZRC, nekaj izdaj pa so pripravili inštituti življenja in dela Rajka Ložarja samostojno. • Irene Portis-Winner: Semiotika kmetstva v tranziciji (uredil in spremno besedo napisal Jurij Fikfak) Izhajati je začela novi revija De musica disserenda, ki Migracije I. Sajko jo izdaja Muzikološki inštitut ZRC SAZU. • Jure Gombač: Esuli ali optanti? Zgodovinski primer v luči sodobne teorije Založniški program so finančno podprli Agencija za • Zvone Žigon: Ljudje odprtih src. Slovenski misijo- raziskovalno dejavnost RS, Ministrstvo za kulturo RS, narji o sebi Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razisko- • Dan Shiffman: Korenine multikulturalizma. Delo valni sklad ZRC SAZU, Mestna občina Ljubljana in Louisa Adamiča (prevedla Cirila Toplak) drugi zunanji sofinancerji. • Maša Mikola: Živeti med kulturami. Od avstralskih Slovencev do slovenskih Avstralcev T. Selič Založba je samostojno in v sodelovanju z izdajatelji, Philosophica / Series Classica soizdajatelji in sozaložniki organizirala 37 novinar- • Immanuel Kant: Utemeljitev metafizike nravi (pre- skih konferenc in javnih predstavitev v Ljubljani in vod in uvodna študija Rado Riha) drugih krajih po Sloveniji. Svoje izdaje je predstavila Philosophica / Series Moderna tudi na štirih knjižnih sejmih oz. prodajnih razsta- • Jacques Rancière: Nerazumevanje. Politika in vah. Vse publikacije so tekoče predstavljene tudi na filozofija (prevod in spremna študija Jelica Šumič- internetnem katalogu knjižnih zbirk znanstvene in Riha) strokovne literature. • Jean-Claude Milner: Jasno delo. Lacan, znanost, B. Vidmar 23 ZALOŽBA zrc

filozofija (prevod Peter Klepec in Ana Žerjav, and Sedimentary Evolution of the Julian Alps, NW spremna beseda Jelica Šumič-Riha) Slovenia Philosophica / Prizma • Tatiana Bajuk Senčar: Kultura turizma. Antropolo- • Giorgio Agamben: Kar ostaja od Auschwitza. Arhiv ški pogledi na razvoj Bohinja in priča (Homo sacer III) (prevod Mojca Mihelič, • Urška Rajgelj: Mladostniške nosečnosti v Sloveniji spremna beseda Jelica Šumič-Riha) • Boris M. Gombač: Na drugi strani. Odbor staršev Geografija Slovenije za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov ob slovenski • Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem osamosvojitvi leta 1991 alpskem svetu • Tatjana Čelik, Rudi Verovnik, Stanoslav Gomboc, • Irena Rejec Brancelj, Aleš Smrekar, Drago Kladnik Mojmir Lasan: Natura 2000 v Sloveniji – Metulji (ur.): Podtalnica Ljubljanskega polja (Lepidoptera) Carsologica • Boris Golec: Ormož v stoletjih mestne avtonomije • Wolfgang Dreybrodt, Franci Gabrovšek, Douchko (1331–1849). Posestna, demografska, gospodarska, Romanov: Processes of Speleogenesis: A Modeling socialna, etnična in jezikovna podoba mesta ob Approach Dravi 1331–1849 M. Vrbec • Tanja Pipan: Epikarst – a Promising Habitat. Cope- • Fran Viljem Lipič: Osnovne značilnosti dipsobiosta- pod Fauna, its diversity and ecology: a case study tike oziroma na podlagi zdravniškega opazovanja from Slovenia (Europe) nastala politično-statistična predstavitev posledic Agora zlorabe alkohola, ki se odražajo na prebivalstvu in • Matej Hriberšek: Klasični jeziki v slovenskem šol- življenjski dobi (prevedla Marjeta Kočevar, uredila stvu 1848–1945 Zvonka Zupanič Slavec) Vodniki Ljubljanskega geografskega društva • Jeff Bernard, Jurij Fikfak, Peter Grzybek (ur.): Text • Katja Vintar Mally: Maroko & Reality / Text & Wirklichkeit M. Žalik Huzjan • Drago Kladnik (ur.): Slovenija II. Ekskurzije Lju- • Dušan Kos: Vitez in grad. Vloga gradov v življenju bljanskega geografskega društva plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in Monumenta artis musicae Sloveniae slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja • Leopold Ferdinand Schwerdt: Missa pastorale, op. • Andrej Mihevc (ur.): Voda in življenje v kamniti 93 (transkribiral in revidiral Zoran Krstulović) pokrajini – Kras / Water and Life in a Rocky Lan- • Gabriello Puliti: Il secondo libro delle messe (1624) dscape – Kras (transkribiral in revidiral Ennio Stipčević) • Hanna Popowska-Taborska: Zgodnja zgodovina Slovanov v luči njihovega jezika (prevod Karmen Kenda-Jež) SAMOSTOJNE IZDAJE

• Darja Mihelič (ur.): Ad fontes. Otorepčev zbornik PERIODIKA • Barbara Murovec, Matej Klemenčič, Mateja Bre- ščak (ur.): Almanach in slikarstvo druge polovice • Acta carsologica 34, št. 1, 2 (sozaložnik: SAZU) 17. stoletja na Kranjskem • Acta geographica Slovenica / Geografski zbornik • Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Milan Orožen Ada- 45 mič, Drago Perko, Mimi Urbanc (ur.): Atlant • Acta historiae artis Slovenica 10 • Matjaž Bizjak (ur.): Blaznikov zbornik / Festschrift • Arheološki vestnik 56 (sozaložnik: SAZU) für Pavle Blaznik • De musica disserenda 1, št. 1–2 • Marija Makarovič: Črmošnjiško-Poljanska dolina • Dve domovini / Two Homelands, št. 21, 22 in njeni ljudje. Kočevarji staroselci in Slovenci – iz • Filozofski vestnik 26, št. 1, 2, 3 preteklosti v sedanjost • Hacquetia 4, št. 1, 2 • Neva Makuc, Jakob Marušič (ur.): Domoznanske • Jezikoslovni zapiski 11, št. 1, 2 publikacije o Primorski. Gradivo za bibliografijo • Keria. Studia Latina et Graeca VII, št. 1, 2 (izda- (do konca leta 2004) jatelj: Društvo za antične in humanistične študije • Ivanka Počkar: Dve gasi, dva policaja, sto obrtnikov. Slovenije) Življenje mestnih rokodelcev in obrtnikov od sredine • Pogled – The View. Acta Suicidologica Slovenica 19. stoletja do druge svetovne vojne na primeru III, št. 1–2 (soizdajatelj: Slovensko združenje za Brežic preprečevanje samomora) • France Bezlaj: Etimološki slovar slovenskega jezika. • Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies 5 (so- IV. knjiga Š–Ž (avtorji gesel: France Bezlaj, Marko založnik: University of Kansas, Lawrence, ZDA) Snoj in Metka Furlan) • Studia mythologica Slavica 8 • Marijan Dović (ur.): Janez Trdina med zgodovino, • Traditiones 34, št. 1, 2 (sozaložnik: SAZU) narodopisjem in literaturo • Umetnostna kronika, št. 6, 7, 8, 9. • Andrej Šmuc: Jurassic and Cretaceous Stratigraphy

24 INŠTITUTI in raziskovalne enote

INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

ZNANSTVENI SVET Strokovna delavka: Marjeta Kambič (zunanja sodelavka).

Znanstvena svetnica SAZU prof. dr. Varja Cvetko Dialektološka sekcija Orešnik, akad. prof. dr. Kajetan Gantar, znanstvena Vodja: doc. dr. Jožica Škofic, višja znanstvena sode- svetnica izr. prof. dr. Majda Merše (namestnica pred- lavka (od 6. 6.). sednika), akad. prof. dr. Janez Orešnik (predsednik), Višja znanstvena sodelavca: izr. prof. dr. Vera Smole dr. V. Cvetko višja znanstvena sodelavka izr. prof. dr. Vera Smole, (d. d. r.), dr. Peter Weiss. Orešnik znanstvena sodelavka doc. dr. Andreja Žele. Znanstveni sodelavec: doc. dr. Vladimir Nartnik. Asistentki z doktoratom: dr. Tjaša Jakop, dr. Karmen Kenda-Jež. Asistentka z magisterijem: mag. Danila Zuljan Ku- Personalna sestava mar.

Predstojnica: prof. dr. Varja Cvetko Orešnik, znanstve- Sekcija za terminološke slovarje na svetnica SAZU (d. d. r.). Vodja: Marjeta Humar, samostojna strokovna sodelav- Pomočnica predstojnice: dr. Helena Dobrovoljc, asi- ka specialistka v humanistiki. stentka z doktoratom. Samostojni strokovni sodelavci specialisti v humanisti- Samostojna strokovna delavka: Alenka Porenta. ki: Ljudmila Bokal, Borislava Košmrlj - Levačič, Jakob A. Lap Tajnica: Alenka Lap. Müller (zunanji sodelavec), Cvetana Tavzes. Asistentki: Tanja Fajfar (od 1. 11.), Mojca Žagar. Leksikološka sekcija Samostojna tehnica: Marija Djurović. Vodja: doc. dr. Andreja Žele, znanstvena sodelavka. Višja tehnica: Karmen Nemec. Asistentki z doktoratom: dr. Aleksandra Bizjak, dr. Apolonija Gantar (od 21. 9.). Laboratorij za korpus slovenskega jezika Samostojni strokovni sodelavci specialisti v humanisti- Vodja: doc. dr. Primož Jakopin, znanstveni sodela- ki: Martin Ahlin, mag. Alenka Gložančev, Janez Keber, vec. Polona Kostanjevec, Branka Lazar, Zvonka Praznik, Asistentki z doktoratom: dr. Helena Dobrovoljc, dr. Na- A. Porenta mag. Jerica Snoj, Ivanka Šircelj - Žnidaršič. taša Jakop (od 13. 12.). Asistent: Peter Jurgec. Strokovni delavki: Nevenka Jerman, Rožamarija Lučka Uršič. TEMELJNE RAZISKAVE Leksikološka Etimološko-onomastična sekcija sekcija Vodja: izr. prof. dr. Metka Furlan, znanstvena sve- Leksikografske in leksikološke raziskave sloven- tnica. skega jezika z uporabo digitalnih jezikovnih virov Znanstveni svetnik: izr. prof. dr. Marko Snoj. (L6-5405) Asistentka z magisterijem: dr. Simona Klemenčič. Vodja projekta: V. Cvetko Orešnik. Samostojni strokovni sodelavec v humanistiki: mag. Silvo Torkar. Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju Strokovna sodelavka: mag. Helena Jazbec. (P6-0038) Vodja programa: V. Cvetko Orešnik. dr. A. Žele Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Vodja: izr. prof. dr. Majda Merše, znanstvena svetnica. Slovenska udeležba v mednarodni zbirki Biblia Sla- Višja znanstvena sodelavka: dr. Francka Premk. vica (J6-6248) Znanstveni sodelavki: dr. Jožica Narat, dr. Andreja Vodja projekta: V. Nartnik. Legan Ravnikar (od 6. 6.). Samostojni strokovni sodelavec specialist v humanisti- Spletni seznam besed slovenskega jezika (V6-0123) ki: doc. dr. France Novak (zunanji sodelavec). Vodja projekta: P. Jakopin. Asistent: Kozma Ahačič. M. Ahlin

27 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša

Naravna in kulturna dediščina Jurgec je za naglaševanje gesel pripravil dva elaborata Vodja infrastrukturne skupine: H. Dobrovoljc. (Fonologija v Slovarju novejšega besedja s posebnim poudarkom na tonematiki, Predlog za izgovarjavo Slovenska pravna terminologija in izdelava razla- iztočnic v Slovarju novejšega besedja, gl. arhiv Le- galnega in normativnega slovarja pravnega izrazja ksikološke sekcije). (L6-7011) Vodja projekta: M. Furlan. Slovar sinonimov slovenskega jezika Redaktorji: M. Ahlin, B. Lazar, Z. Praznik, J. Snoj. Delo v okviru projektov je teklo v posameznih sek- Slovar bo predvidoma obsegal 15.000 geselskih do- cijah. minant in 35.000 kazalk. Redaktorji so dopolnjevali redakcijska načela – izdelovali so redakcije dominant in obdelovali njihove sopomenske povezave: redakcije Leksikološka sekcija glagolskih vidskih parov (M. Ahlin), redakcije samo- stalniških tvorjenk (B. Lazar), redakcija pridevnikov in Slovar novejšega besedja slovenskega knjižnega jezika tvorjenih imen na -ost (Z. Praznik), redakcija ženskih dr. A. Bizjak (SNB; kot delovna medfaza k načrtovanemu enozvez- imen (J. Snoj). Izdelano je bilo 1100 dominantnih kovniku slovenskega knjižnega jezika) iztočnic (5530 skupaj s kazalčnimi iztočnicami). Vodja projekta: A. Žele. Redaktorice: A. Bizjak, A. Gantar, A. Gložančev, P. Frazeološki slovar slovenskega jezika Kostanjevec, I. Šircelj - Žnidaršič. Redaktor: J. Keber. Naglaševanje: P. Jurgec. Predvideni obseg slovarja bo 12.000 samostojno Oblikoslovna označitev gesel: P. Jakopin, A. Bizjak. razloženih frazemov, v celoti okrog 30.000 gesel in Etimološke razlage: M. Snoj. podgesel. Izdelanih je bilo 1100 izhodiščnih slovar- dr. A. Gantar Strokovna delavka: N. Jerman. skih sestavkov (vseh skupaj, vključno s kazalkami, Na podlagi celotnega zbirnika novejšega besedja pa 4420). (izdelanega iz klasične listkovne kartoteke kot izho- diščnega vira, iz korpusa Nova beseda kot primarnega Vezljivostni slovar slovenskih glagolov referenčnega vira in iz drugih manjših listkovnih in Redaktorica: A. Žele. digitaliziranih inštitutskih virov) in na podlagi širšega Obseg slovarja oz. geslovnika je 2345 glagolskih gesel, geslovnika (izdelanega v obdobju marec–december izbranih na podlagi predhodno oblikovanih glagolskih 2003) se je po črkah oblikoval ožji geslovnik, ki bo vezljivostnih pomenskih skupin. Izdelanih je bilo pribli- predvidoma končan konec februarja 2006. Konceptu- žno 450 izhodiščnih slovarskih sestavkov (vseh skupaj, mag. A. Gložančev alno izhodišče (objavljeno v JZ 9/1, 2003) in poskusno vključno s kazalkami, je nekaj čez tisoč gesel). redigiranje črke B (460 gesel) so omogočili oblikovanje konkretnih redakcijskih načel. Nadaljevanje zbiranja, Slovar stare knjižne prekmurščine izbiranja in urejanja novejšega besedja oz. oblikovanje Redaktorica: M. Hajnšek-Holz (zunanja sodelavka). širših geslovnikov na podlagi celotnega razpoložljivega Vnašalki gesel: L. Uršič, A. Lap. (še ne popisanega in redakcijsko obdelanega) izpi- Po prekinitvi se je marca nadaljeval računalniški vnos sanega gradiva in oblikovanje končnega geslovnika osnovne redakcije geselskih sestavkov črk G (drugi za SNB sta izvajali A. Gložančev in P. Kostanjevec. del), T, U, X, W, V, Z, Ž. Vnesenih je bilo 3615 iztoč- dr. N. Jakop I. Šircelj - Žnidaršič je na podlagi geslovnika sproti nic. Opravljene so bile prve korekture črk B, C, H, I, pregledovala, dopolnjevala in usklajevala redakcije J, K, L in M. Datoteka s črkami A–G je bila prevedena črk A–D in izdelovala manjkajoče redakcije. N. Jer- iz vnašalne oblike 1996/7 v sedanjo vnašalno obliko man je po navodilih vpisovala in alfabetirala sprotne (P. Jakopin). izpise novih besed s sobesedilom. Podobno je tudi za druge slovarske projekte pripravljen seznam 28.200 Druga dela leksemov (upoštevan obseg A–Š; dokončno predvi- Od 1. 11. do 15. 1. 2006 so M. Ahlin, A. Gložančev, P. doma okoli 32.000 leksemov), ki so s stališča SSKJ- Kostanjevec, B. Lazar, Z. Praznik, J. Snoj in I. Šircelj ja povsem novi ali pa vključujejo posamezne nove - Žnidaršič sodelovali pri dveh korekturah Slovensko- N. Jerman pomene. V okviru geslovnika za SNB pa je do sedaj nemškega slovarja M. Pleteršnika v digitalni obliki. določenih 4952 leksemov (v črkah A–T). Dokončni B. Lazar je 29. 9. oddala magistrsko delo z naslovom obseg geslovnika naj bi bil ok. 6000 leksemov oz. Ljudsko prozno izročilo Dobrepolja. samostojnih eno- in večbesednih gesel, kar ustreza obsegu tovrstnih slovarjev. Težišče sedanjega in prihodnjega dela je na redak- Etimološko-onomastična sekcija cijskem delu z vzporednim dopolnjevanjem do sedaj izdelanih redakcijskih načel. Sproti se bo dodeloval Etimološki slovar slovenskega jezika P. Jurgec računalniški program za podporo slovarski redakciji. P. Za 4. knjigo Etimološkega slovarja slovenskega jezika

28 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša je bilo izdelanih še 26 slovarskih sestavkov. Opravljeni Sekcija za zgodovino slovenskega sta bili dve korekturi združenega besedila. Usklajevalo jezika se je celoten slovarski del in izdelan je bil Dodatek k bibliografiji. Slovar je bil v sekciji oblikovan na stran in Priprava Besedišča slovenskih protestantskih piscev oddan v tisk. Delo je izšlo v novembru. Oblikoval se je 16. stoletja koncept za peto knjigo slovarja (M. Furlan, M. Snoj). Vsi sodelavci so nadaljevali s pregledom gradiva, zbranega s popolnim izpisom protestantskih besedil, z Slovar jezika Janeza Svetokriškega urejanjem kartotek in računalniških izpisov ter s podat- Nadaljevala se je druga korektura neimenskega kovnim opremljanjem iztočnic iz sedmih protestantskih besedja. Opravljena je bila tretja in četrta korektura del (šestih Trubarjevih: TA EVANGELI SVETIGA celotnega besedila. Problematično imensko gradivo je MATEVSHA, 1555 (TE 1555), TA DRVGI DEIL TIGA bilo oddano v dopolnjevanje in presojo strokovnjaku NOVIGA TESTAMENTA, 1560 (TT 1560), Ta Celi za to področje, p. Angelu Kralju (M. Snoj). Pſalter Dauidou, 1566 (TPs 1566), SVETIGA PAVLA LYSTVVI, HTIM EFESERIEM, FILIPERIEM, COLOS- Digitalizacija Pleteršnikovega slovarja SERIEM, TESSALONIHERIEM… 1567 (TL 1567), J. Keber Opravljena sta bila računalniški vnos in ena korektura NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL, 1577 (TT še zadnjih 720 strani Pleteršnikovega slovarja. Zdru- 1577), TA CELI NOVI TESTAMENT, 1581–82 (TT žena datoteka v obsegu 11,7 MB je bila konvertirana 1581–82) in enega Dalmatinovega: SALOMONOVE in opravljane so bile korekture pretežno sistemske PRIPVVISTI, 1580 (DPr 1580)). Iztočnicam so bili narave. Digitalizirana so bila uvodna poglavja slovarja pripisani besednovrstni in drugi potrebni slovnični in zadnji razdelek. Opravljena je bila korektura tega podatki, na podlagi gradiva so bili ločeni homonimi, vnosa. Začele so se priprave in pogovori za prenos posebni tipi iztočnic (glede na pravopisno problemati- slovarja na CD (Amebis) in za njegov tisk (Založba ko, na citatno prevzetost) pa opremljeni še z dodatnimi ZRC). Od novembra dalje so korekturo slovarja poleg pojasnili. Dodane so bile potrebne kazalke, ločeno pa P. Kostanjevec sekcijskih sodelavcev H. Jazbec (glavna izvajalka so nastajali seznami vodilk. Podatkovno je bilo opre- projekta), S. Klemenčič in S. Torkarja opravljali tudi mljenih pribl. 8.660 enot: 1685 iz TE 1555 (lakota–žuh; drugi inštitutski sodelavci. Koordinacijo projekta in K. Ahačič); 66 iz TT 1560 (falš–gospodariti; F. Novak); vnos korektur ter drugih popravkov v osnovno datoteko 320 iz TPs 1566 (vunkaje–žveplo; A. Legan Ravnikar); je opravljala M. Furlan. 1910 iz TL 1567 (A–S; J. Narat); 2360 iz TT 1577 (najsi–žveplov; F. Premk); 1620 iz DPr 1580 (celotna Slovenski jezik/Slovene Lingustic Studies abeceda; A. Legan Ravnikar), 699 iz TT 1581–82 Izšla je 5. številka revije (urednik M. Snoj, področna (a–globokota; K. Ahačič). Pregled je zaobsegel pribl. B. Lazar urednica M. Furlan). Oblikovanje je opravil M. Snoj. 141.000 izpisov. Del izpisov iz TL 1561 je bil preverjen Izgotovljena so bila potrebna dela, da bodo prve štiri primerjalno z nanovo izdelanimi digitalnimi posnetki, številke revije lahko objavljene tudi v elektronski obliki narejenimi na osnovi nepoškodovanega izvoda, ki ga na strežniku Univerze v Kansasu (M. Snoj). hrani Minoritski samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju. Izpisani so bili tudi doslej nezajeti odlomki istega bese- Druga dela dila (oboje J. Narat). Opravljen je bil ponovni pregled S. Torkar in M. Furlan sta pregledovala rokopis mono- rešitev in slovničnih opredelitev iztočnic krat–pisarski grafije P. Merkùja Krajevno imenoslovje slovenskega iz DB 1584 (A. Legan Ravnikar, M. Merše, J. Narat Z. Praznik Zahoda. Opravljeni sta bili konverzija datoteke (M. in F. Novak). Pregled je vključeval tudi usklajevanje Furlan) in korektura konverzije (H. Jazbec). S. Torkar rešitev z dosedanjimi dogovori, urejanje kartoteke, in M. Furlan sta avtorju na 10 vzorčnih straneh pre- pregledovanje neupoštevanega gradiva itd. dlagala stvarne in vsebinske popravke. V računalnik so bili vneseni podatki, s katerimi so bile H. Jazbec in S. Klemenčič sta dopolnjevali zbirko opremljene iztočnice iz TE 1555, TPs 1566 ter pribl. Dela slovenskih jezikoslovcev (K. Štrekelj, A. Grad, 100 iztočnic iz DB 1584. Večino vnosa je opravila M. L. Pintar, D. Čop). Kambič. Opravljene so bile korekture vnosa za TPs S. Torkar je dopolnjeval in popravljal besedilo ma- 1566 in DB 1578 (A. Legan Ravnikar). gistrskega dela Zgodovinska antroponimija vzhodne Problematika, povezana s pripravo Besedišča, je bila mag. J. Snoj Tolminske. V okviru dela za CRP Slovensko-nemški obravnavana na sestankih sodelavcev sekcije. F. Novak jezikovni stiki v kulturnozgodovinskem okviru je opravil je pripravil predloge za sistemski prikaz števnikov in nekatere terenske poizvedbe glede ledinskih in občnih predloge za prikaz zapisov predpon u- in v-. Predlogi so imen, z onomastičnimi razlagami sodeloval pri krajevni bili sprejeti kot obvezujoča delovna načela, s katerimi monografiji o Košani, ki jo pripravlja dr. M. Dolgan, in bo treba uskladiti že obdelana besedila. Uskladitve so oblikoval predlog teme za doktorsko disertacijo. bile že opravljene pri naslednjih besedilih: TPs 1566, H. Jazbec se je udeležila 4 izobraževalnih tečajev, ki DB 1578 in DPr 1580 (A. Legan Ravnikar) in TL jih je v zvezi z iskanjem po elektronskih informacijskih 1561 ter zadnja četrtina DB 1584 (J. Narat). Večina I. Šircelj - Žni virih organiziral NUK. popravkov je bila že vnesena v računalnik. daršič

29 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša

S pomočjo računalniškega programa za podporo slo- J. Fridl (geografske podlage) ter K. Kenda-Jež (tabele varski redakciji Hist2000 je bil izdelan združeni ge- in pomoč pri pripravi računalniškega programa za slovnik šestih doslej obdelanih protestanskih biblijskih podporo slovarski redakciji). Računalniški program za prevodov (TE 1555, TL 1561, TPs 1566, DJ 1575, DB podporo slovarski redakciji SlovarRed je bil na prvi 1578 in DB 1584), ki zajema vse vnesene podatke. Na računalnik nameščen tik pred koncem leta. P. Pehani je podlagi tega je tekel usklajevalni in hkrati problemski na GIS-spletnih straneh ZRC SAZU poleg interaktivne pregled opravljenega dela (oboje M. Merše). Opravljen karte SLA 0182 (semenj) avtorice J. Škofic objavil tudi je bil do konca črke E. Skupno je bilo pregledanih pribl. testno interaktivno karto »SLA iskanje točk« z geore- 1800 iztočnic. Računalniško (in deloma v kartotekah) ferenciranimi točkami iz nove mreže SLA. Pri ročnem so bili opravljeni številni popravki usklajevalnega zna- preverjanju in popravljanju vnosa točk (geografske čaja. Na osnovi ugotovljenih pomanjkljivosti različnih koordinate) so sodelovali J. Škofic, T. Jakop, P. Weiss tipov je bilo predlaganih tudi nekaj novih teoretičnih in K. Kenda-Jež. P. Weiss je zasnoval in do preizkusne rešitev in metodoloških sprememb (M. Merše). ravni razvil pisavo 05 SIMBola ter še naprej razvijal vnašalni sistem ZRCola. Pripravljalna dela za Slovar jezika slovenskih prote- Kartografirana in komentirana so bila: a) leksična vpra- R. L. Uršič stantskih piscev 16. stoletja šanja: skupna primerjalna karta SLA 244 (ženin)–SLA Nadaljevalo in končalo se je gradivsko ločevanje 245 (nevesta), SLA 613 (zet)–SLA 614 (snaha) in SLA (pravopisno, sklonsko in številsko) različnih oblik 625 (svat) (že objavljeno; J. Škofic) ter SLA 303 seno, samostalnika bog, opravljeno je bilo ločevanje spre- SLA 303a suha trava (splošni izraz), SLA 303b trava gatvenih oblik enakoizraznih glagolov dejati, steklo prve košnje, SLA 305 mrva (pomen), SLA 306 trava pa je ločevanje oblik glagolov moči in morati (M. druge košnje in SLA 307 trava tretje košnje (kartogra- Kambič). Urejanje je zaobseglo pribl. 30.000 pojavitev firane ročno, v tisku; V. Smole); b) glasoslovno-mor- Etimološko- naštetih besed. fološka zbirna karta refleksi *-o in spol samostalnikov onomastična sekcija srednjega spola na -o (v tisku; V. Smole). Slovenska udeležba v mednarodni zbirki Biblia Sla- V wordovo tabelo je bilo po vprašalnici za SLA vica vneseno narečno gradivo za kraj Juršinci (SLA 378), V NUK-u je bilo izdelanih 2724 digitalnih posnetkov dokument je skupaj s CD-jem natisnjen in vezan osmih (od skupno devetih) najstarejših slovenskih bi- shranjen v arhivu DS (J. Škofic), in za Zatolmin (SLA blijskih prevodov, ki so bili izbrani za ponatis v medna- 072) (K. Kenda-Jež). Za natis v monografiji o Košani rodni zbirki Biblia Slavica. Ker je eden osnovnih ciljev je oddan opis govora Dolnje Košane (SLA 148) na projekta prav izdaja kakovostnih reprodukcij neokrnje- vseh jezikovnih ravninah (J. Škofic). Pregledano je dr. M. Furlan nih besedil, je bil izdelan podroben načrt za pridobivanje listkovno gradivo za prvih 21 vprašanj načrtovanega popolnih besedil (M. Merše). Slednji je predvidel izbor 1. leksično-besedotvornega zvezka SLA Človek z in skeniranje izvirnikov ter naročanje posnetkov v tujini. namenom izbire vprašanj za začetek sistematičnega Z večkratnimi pregledi in korekturami posnetkov (M. kartografiranja (V. Smole). Korpus posnetkov narečnih Merše), so bile odpravljene vse opažene pomanjklji- besedil krajevnih govorov iz mreže SLA je obogaten vosti. Posnetki so bili že posredovani založbi Verlag z dobro uro narečnih besedil iz Kranjske Gore (SLA Ferdinand Schöningh GmbH, Paderborn. 009), CD s posnetkom je v DS.

Druga dela Slovanski lingvistični atlas – OLA mag. H. Jazbec Vsi sodelavci sekcije so od začetka novembra dalje K. Kenda-Jež in V. Smole sta se udeležili rednega opravljali 1. in 2. korekture iztisa (iz gotice) transli- letnega delovnega zasedanja Mednarodne komisije za teriranega, računalniškega prepisa Pleteršnikovega sestavo Slovanskega lingvističnega atlasa v Krakovu slovarja. Opravili so korekture 430 strani iz obeh (14.–22. 9.). delov slovarja. Vneseno v računalnik in komentirano je bilo gradivo K. Ahačič je pripravljal besedilo doktorske disertacije F(Sm) 1031 porzdьnъ(-jь) za leksično-besedotvorni in pridobival nova gradiva zanjo. Vpisal se je v četrti zvezek OLA, ki ga pripravljajo v Moskvi (V. Smole). letnik doktorskega študija. Na delovnem sestanku z dr. M. Menac-Mihalić (12.– 13. 5.) je K. Kenda-Jež v računalnik vnesla reflekse dr. S. Klemenčič *o v novem zaprtem zlogu za poljska in ukrajinska Dialektološka sekcija narečja ter pregledala poljsko, češko, slovaško gradivo. Dopolnjeni so bili podatki za zvezke, ki so v pripravi Slovenski lingvistični atlas – SLA v Skopju, Zagrebu in Sarajevu. Vnašalo se je gradivo Delala je skupina za povezavo GIS in SlovarRed v za *u za t. i. slovenski zvezek (P. Weiss). Dopolnjevala dialektoloških projektih (predvsem SLA, OLA, ALE, se je spletna stran ZRCola (P. Weiss). narečni slovarji in podatkovna baza): J. Škofic (vodenje in usklajevanje, gradivo), P. Pehani (GIS), T. Podobni- Evropski lingvistični atlas – ALE dr. M. Snoj kar (satovnica karte za SLA), T. Seliškar (SlovarRed), J. Škofic in V. Nartnik sta na rednem delovnem za-

30 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša sedanju uredniškega odbora ALE v Brnu (19.–23. vo. Vse iztočnice z razlagami in popravki je vnesla v 5.) predstavila svoji karti (ALE 340 in ALE 462) s računalniški program za podporo slovarski redakciji komentarjem in legendo. J. Škofic je bila povabljena v SlovarRed2.1. Člani komisije so nadaljevali pregled skupino za digitalizacijo ALE, pregledala je slovensko gradiva za novo izdajo Jezikovnega priročnika za gradivo v članku M. Šipkove in L. Čižmárove (ALE tehnike. Dopolnila in popravki so bili vneseni v ra- jetra) in jima poslala nekatera dopolnila in komentar čunalnik (A. Šmalc). Obravnavana so bila poglavja o k slovenskemu gradivu. Od dr. Gerharda Neweklo- pisanju strokovnih člankov, diplomskih, magistrskih ali wskega z Dunaja je 15. 2. pridobila izgubljeni zapis doktorskih nalog, o pripravi predavanj ipd. Dokončano narečnega gradiva za slovensko točko ALE v Avstriji besedilo je bilo oddano v pregled (prebrale: L. Bokal, (Bilčovs). M. Žagar, M. Humar, B. Košmrlj - Levačič). M. Djurović je pregledala iztočnice črk C–Ž, jih Slovenska udeležba v mednarodni zbirki Biblia Sla- onaglasila, vnesla ključe, razmerne izraze, označeval- vica nike in zglede; usklajevala sinonimijo, prim. in glej; V okviru projekta Biblia Slavica je P. Weiss zasnoval vnesla 1017 iztočnic, 1108 razlag in 164 razmernih sestavo seznama lastnih imen v Dalmatinovem prevodu izrazov, pregledala starejše datoteke (Steve in Eva) z mag. S. Torkar Biblije (1584). vnesenimi v program SlovarRed2.1, pregledala 2376 slovarskih člankov in vpisala ter onaglasila manjkajoče Druga dela iztočnice. Predlogo za izpis je programsko prilagodila Delo pri načrtovanih individualnih monografijah je za tisk slovarja. K. Nemec je poskenirala 2. knjigo potekalo po načrtih (J. Škofic, V. Smole, T. Jakop so Splošnega tehniškega slovarja (725 strani) in uredila nadaljevale z delom), K. Kenda-Jež je oddala prevod poskenirane iztočnice 1. knjige za prenos v program sekcija za knjige Hanne Popowske-Taborske Zgodnja zgodovina SlovarRed2.1. S. Atelšek je v program SlovarRed2.1 zgodovino Slovanov v luči njihovega jezika v tisk. P. Weiss je z vnesel 85 iztočnic in 96 razlag, pregledoval in urejal slovenskega dr. Herto Maurer-Lausegger sodeloval pri urejanju opozorilna gnezda za črko A. M. Humar je kritično jezika Šašlovega rožanskega besednjaka za natis. P. Weiss prebrala 106 strani (črka A) za izdajo 1. snopiča je poskeniral in v pdf-formatu (kar pomeni tudi s Splošnega tehniškega slovarja in predlagala nekatera knjižnimi zaznamki) uredil tipkopis Križnikovega slovaropisna dopolnila. rokopisnega gradiva za Baudouina de Courtenayja, ki se hrani v St. Peterburgu, kopije pa na Inštitutu za Slovar procesne tehnike slovensko narodopisje ZRC SAZU, v pdf-formatu pa je Sodelavka: C. Tavzes. uredil tudi poskenirani rokopis Šašlovega Rožanskega Zunanji sodelavci: prof. dr. Peter Glavič (vodja), dr. dr. M. Merše besednjaka (1957). Andrej Šmalc, mag. Anton Stušek, dr. Sonja Malej D. Zuljan Kumar, T. Jakop, V. Nartnik in P. Weiss so Kveder, Leo Čelik, univ. dipl. inž. od 1. 11. do konca leta opravljali korekture za novo Komisija je na 28 sejah obravnavala 336 iztočnic s 480 izdajo Pleteršnikovega slovarja za Etimološko-ono- razlagami in 903 angleškimi in nemškimi ustreznicami mastično sekcijo. ter 54 iztočnic kazalk, v glavnem črk A in B. C. Ta- D. Zuljan Kumar je 12. 9. oddala disertacijo Govorjena vzes je vnašala nove slovarske članke v računalniški briška narečna besedila z vidika besedilne skladnje na program za podporo slovarski redakciji SlovarRed Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. 2.1 in popravke 436 iztočnic s 643 razlagami in 886 tujejezičnimi ustreznicami ter 56 kazalk. Pregledano je K. Ahačič bilo celotno gradivo črke A. C. Tavzes je pripravljala Sekcija za terminološke slovarje zapisnike sej in novo gradivo zanje.

Splošni tehniški slovar Gledališki terminološki slovar Sodelavke: C. Tavzes, K. Nemec, M. Djurović. Vodja skupine: M. Humar. Zunanji sodelavci: prof. dr. Andrej Paulin (vodja), Sodelavka: M. Žagar. prof. dr. Andrej Čadež, prof. dr. Peter Glavič, dr. An- Tehnična sodelavka: K. Nemec. drej Šmalc, Jože Unk, univ. dipl. inž., prof. dr. Florjan Zunanji sodelavci: Viktor Molka, univ. dipl. inž., Janko Vodopivec, mag. Anton Stušek, prof. dr. Jože Spanring, Moder, prof., Slavka Lokar, prof., dr. Katja Podbevšek, dr. A. Legan Ravnikar prof. dr. Sonja Malej Kveder, Božo Iglič, univ. dipl. dr. Barbara Michieli Sušec. inž., Leo Čelik, univ. dipl. inž., Peter Černigoj, univ. Komisija je imela 30 sej. Redakcija je potekala po dipl. inž., Simon Atelšek, prof. tematskih sklopih (premiki, dogajanje, epizoda, fil- Komisija je na 28 sejah obravnavala 738 iztočnic z ter, fronta, dvorana, kabina, maska, fokus, estetika, 851 razlagami ter 95 iztočnic kazalk, predvsem črk A gledališki diskurz, gledališki jezik, loputa, dramski in B (blokovnica–borosilikatno steklo), ter iztočnic, govor, pogrezalo, zgradba antičnih gledališč ipd.). vsebinsko povezanih z njimi; popravljenih je bilo 1336 Dokončno je bilo izdelanih 307 slovarskih člankov, iztočnic z 2393 razlagami in 105 iztočnic kazalk. C. 50 je pripravljenih za komisijsko obdelavo (skupno Tavzes je za seje pripravljala zapisnike in novo gradi- končanih 2135 slovarskih člankov). Večino gradiva je dr. J. Narat

31 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša

vnesla v Word M. Humar, v SlovarRed2.1 pa 183 slo- B. Košmrlj - Levačič je vodila seje, vnašala podatke varskih člankov. M. Humar je vodila tudi 6 sej s člani v računalniško bazo, pripravljala gradivo za seje, po komisije in zunanjimi sodelavci za pripravo gradiva in tematskih sklopih pregledovala slovarske članke in pripravila osnutke slovarskih člankov. jih po potrebi ustrezno popravljala, dopolnjevala, in M. Žagar je pregledala iztočnice z označevalnikoma v sicer z vidika jezikovne ustreznosti iztočnične oblike, didaskalijah in obvestilo in jih primerjala z didaskali- določitve prednostne iztočnice, morebitnih neupošte- jami iz izbranih dram, dopolnila razlage in pripravila vanih terminov, uporabljenih v razlagah, ustreznosti, nekaj novih; izpisala je gledališko izrazje iz 3 številk usklajenosti razlag, dodajanja razmernih izrazov in revije Maska, nekaj člankov in 2 knjig, pregledala tujejezičnih ustreznic. Skupaj je bilo vnesenih 609 Knaurov Veliki splošni leksikon in izpisala gledališko novih iztočnic, 1030 razlag, pri usklajevalnem pre- izrazje, izdelala predloge slovarskih člankov, naredila gledu pa je bilo obdelanih 2541 slovarskih člankov (v seznam vseh iztočnic v slovarju, ki so brez razlage. Iz celoti 5185 slovarskih člankov). slovarja je zaradi poenotenja pojasnil izpisala lastna imena. M. Humar in M. Žagar sta iz geslovnika za Pravnozgodovinski terminološki slovar črke M–Ž pripravili izbor terminov. M. Žagar je vne- Sodelavka: M. Žagar. dr. F. Premk sla v program SlovarRed2.1 tujejezične ustreznice iz Tehnična sodelavka: K. Nemec. več gledaliških slovarjev, izpisala vse izraze, ki jih Zunanji sodelavci: prof. dr. Janez Kranjc, Jakob Müller, v slovarju še ni, in pripravila nekaj razlag v zvezi z prof., doc. dr. Vladimir Simič, mag. Marko Kambič, antičnim gledališčem. M. Humar je pripravila nekaj dr. Katja Škrubej. slovarskih člankov po Gledališkem besednjaku. K. Skupina je imela na Pravni fakulteti 30 delovnih se- Nemec je vnesla v računalniški program SlovarRed2.1 stankov. Dela za slovar so se intenzivno nadaljevala. 124 slovarskih člankov in 76 tujih ustreznic. Zbrani termini so združeni v zbirki z 12.000 iztoč- nicami in razvrščeni v 20 velikih področnih skupin, Dialektolo- Biološki terminološki slovar – botanika od katerih je vsaka razdeljena na pojmovno tesno ška sekcija Vodja skupine: B. Košmrlj - Levačič. povezane podskupine. Zbirka Konkord, v kateri so Zunanji sodelavci: prof. dr. Franc Batič, dr. Aleksa pravnozgodovinski termini zajeti v besedilnem okolju, Cimerman, prof. dr. Nada Gogala, prof. dr. Andrej obsega 4,5 milijona znakov. Poskusno so napisane Martinčič, mag. Andrej Seliškar, akad. dr. Alojz Šercelj razlage pojmovne skupine huba (30 iztočnic). in mag. Boris Turk. Opravljena so bila naslednja dela: izbira pravnozgo- Komisija je imela 56 sej. Na 6 skupnih sejah so bili dovinskih besedil za skeniranje, vnos bibliografskih obravnavani mejni ekološko-fiziološki termini oz. že podatkov v mapo bibliografije, mapo avtorjev, mapo obdelani slovarski članki, pri čemer so se termini uskla- virov in mapo značk, ureditev skenogramov, očiščenje dr. J. Škofic jevali na izrazni in pomenski ravnini z upoštevanjem in ureditev besednih registrov, nabor pravnozgo- ekološkega in fiziološkega vidika. Nekateri termini vinskih terminov v besedilu, zajem golih terminov so bili izločeni, zlasti zaradi preveč podrobnega zaje- v zbirko Sezreg, vnos očiščenih besedil v zbirko manja, nekateri pa dodani. Podkomisija za fiziologijo, CIS, konkordiranje nabora terminov in uvrstitev histologijo in mikologijo je imela 23 sej, za ekologijo, konkordov v zbirko Konkord. Obdelovanih je bilo biogeografijo, fitocenologijo in briologijo pa 21, na 113 besedil. Digitalne zbirke obsegajo: besedilna katerih so zredigirali briološke in manjkajoče termi- 75.404 KB, konkordančna 15.402 KB, iztočnična ne, pregledali in uskladili že obdelane fitocenološke 4.308 KB, skupaj 95.114 KB. Konkordančni program dr. T. Jakop slovarske članke. Sledil je prvi usklajevalni pregled je bil izpopolnjen tako, da je mogoče zajeti 10 vrstic slovarskih člankov s področja ekologije, biogeografije besedila pred terminom in 10 za njim in vse označene in fitogeografije. Slovarske članke so ustrezno popra- termine več besedil hkrati konkordirati, pri čemer se vili, dodajali manjkajoče ekološke termine in razmerne pri vsakem konkordu izpiše podatek o besedilu, iz izraze – na podlagi hierarhičnih shem so sistematično katerega je vzet. dodajali hierarhične razmerne izraze. Podkomisija za K. Nemec je za gradivno zbirko pravnozgodovinskega fiziologijo in ostala področja je nadaljevala z redakcijo slovarja poskenirala odlomke iz 74 del ter poskenirala terminov tematskih skupin stres, simbioza in para- in uredila opombe 18 poskeniranih del za nadaljnjo zitizem. Dopolnjevala je izbor temeljnih mikoloških obdelavo; iz gradiva je izločila latinske in nemške dr. K. Kenda - Jež terminov, jih slovarsko obdelala ter nadaljevala z iztočnice, dodala manjkajoče besedne zveze in ure- redakcijo histoloških terminov. Člani obeh podkomisij dila vrstice pri datoteki Vilfan 1996reg; poskusno je so v slovar sproti vključevali tudi termine, uporabljene pripravila deset člankov (čiščenje opomb in strani) v razlagah, in jih zredigirali. Nazadnje so pregledali za Novo besedo. v računalniško bazo vnesene termine, izbrane iz stro- M. Žagar je za nadaljnjo obdelavo pripravila 19 besedil kovnih virov s podčrtovanjem. Upoštevaje načela za in register iz knjige D. Kosa: Urbarji za Belo krajino sprejem terminov, so precej izrazov izločili, za ohra- in Žužemberk (1991), iz 9 besedil pa izpisala pravno- njene pa pripravili razlage in tujejezične ustreznice oz. zgodovinske termine. dr. V. Nartnik jih slovarsko ustrezno obdelali.

32 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša

Umetnostnozgodovinski terminološki slovar v celoti prebrala 1. in 2. korekture že postavljenega Sodelavka: C. Tavzes. besedila, usklajevala popravke zlasti z M. Jerškom, Zunanji sodelavci: Gregor Moder, prof. (vodja), mag. M. Dobnikarjevo, S. Jarčevo in M. Šturmom in vnesla Maja Lozar Štamcar, prof. dr. Špelca Čopič, dr. Vesna korekture, napisala uvod, seznam krajšav, podnapise k Bučić, Hanka Štular, prof., Breda Ilich - Klančnik, slikam, seznam upoštevane literature ipd. S. Atelšek je prof., mag. Gojko Zupan. oblikoval sheme slovarskih člankov. Komisija je imela 28 sej, na katerih so člani pregle- K. Nemec je vnesla in popravila v SlovarRed2.1 665 dovali popravke do sedaj iztisnjenih 2000 slovarskih iztočnic in 530 tujih ustreznic, pregledala in popravila člankov ter obravnavali iztočnice s področja sedežnega formule v Wordu (368 iztočnic), sinonimijo, kazalke in pohištva, zlatarskih tehnik in tehnik tapiserij. C. Tavzes GL, pregledala podrejene iztočnice v razlagah, računal- je v SlovarRed2.1 vnesla 104 nove iztočnice s 180 niško obdelala 2821 slovarskih člankov in pripravila razlagami in 1650 tujejezičnimi ustreznicami v šestih za izpis angleške ustreznice za korekture, pomagala pri jezikih ter 36 iztočnicami kazalkami. Popravljenih I. in II. tiskarskih korekturah, vnesla popravke I. in II. je bilo 296 iztočnic, 610 razlag, 2095 ustreznic in 41 tiskarskih korektur v SlovarRed2.1. kazalk. M. Djurović je primerjala angleške ustreznice z interne- dr. V. Smole tno datoteko mindat, vnesla popravke v SlovarRed2.1, Geografski slovar primerjala skupne iztočnice v gemološkem in geolo- Sodelavke: M. Humar, B. Košmrlj - Levačič, K. Ne- škem slovarju, brala korekture. mec, M. Djurović. Zunanji sodelavci: dr. Milan Orožen Adamič, dr. Čebelarski terminološki slovar Franc Lovrenčak, mag. Drago Kladnik, Simon Ate- Vodja skupine: L. Bokal. lšek, prof. Zunanji sodelavci: Simon Atelšek, prof., Franc Grajzar, M. Humar je skupaj z B. Košmrlj - Levačič pripravila elektrotehnik, Janez Gregori, univ. dipl. biol., Janez slovaropisni del uvoda in prebrala celotno besedilo Hočevar, univ. dipl. inž., doc. dr. Viktor Majdič, Janez dr. P. Weiss slovarja, vpisala korekture in vnesla spremembe v Mihelič, univ. dipl. biol. SlovarRed2.1: 233 iztočnic, 249 kazalk, 1200 razlag Komisija je imela 34 sej, na katerih so obdelali ipd., vnesla je tudi del vsebinskih popravkov D. Kla- redakcije pojmovnih skupin paša (dodatne), vrste dnika ter popravke glav, ki jih je predlagal P. Jurgec. čebelarjenja, čebelji rop, veliko skupino panjev, roj, M. Humar in B. Košmrlj - Levačič sta prebrali tiskarske pokrovec, pitalnik, rešetka, testo, plodišče, medišče, korekture in se udeleževali sej uredniškega odbora. B. prezimovanje, krmljenje, vzreja matic, matičnik, ma- Košmrlj - Levačič je sodelovala pri prvem korekturnem tičnica, jajčnik, mišica, osemeniti, oko, črevo, pitanje, pregledu polovice besedila. V računalniško bazo je hlapilnik, petje ipd. Redakcije je L. Bokal opremila s mag. D. Zuljan vnesla svoje korekturne popravke in del popravkov D. ključem razlaga in vnesla v SlovarRed2.1; pribl. 900 Kumar Kladnika. Skupaj z M. Humar in L. Bokal je ob drugem (vseh redakcij je 1408). korekturnem pregledu prebrala tretjino za tisk pripra- Čebelarsko izrazje se je zbiralo tudi iz živega govora. V vljenega besedila. M. Djurović je računalniško obdelala računalniškem programu za podporo slovarski redakciji 8920 slovarskih člankov in vnesla ustrezne popravke. SlovarRed2.1 je registriranih 4393 čebelarskih termi- K. Nemec je vnesla popravke črk T in U. Geografski nov. L. Bokal je v strokovnem glasilu Slovenski čebelar terminološki slovar je bil končan in izdan. objavila sestavek o motivu čebele v Kranjski čbelici in o pripravi čebelarskega terminološkega slovarja. sekcija za Gemološki terminološki slovar terminološke Vodja skupine: M. Humar. Smučarski terminološki slovar slovarje Tehnična sodelavka: K. Nemec. Sodelavka: L. Bokal in zunanji sodelavci. Zunanji sodelavci: dr. Meta Dobnikar, Edo Ferme, dr. Delo je potekalo po e-pošti, telefonsko in individualno Simona Jarc, dr. Miha Jeršek, Drago Mlakar, Borut na strokovnih pogovorih. L. Bokal je termine opremila Razinger, univ. dipl. inž., Marko Šturm. s ključi posameznih avtorjev in jih natisnila v obliki Komisija je na 20 sejah pripravila slovarske članke geslovnika (148 strani). V program SlovarRed2.1 je naslednjih tematskih skupin: sinteze, osi simetrije, vnašala redakcije in termine, ki so jih predlagali posa- dublete, triplete, razredi ipd. Obdelanih je bilo 935 mezni smučarski strokovnjaki, skupaj 3738 terminov, iztočnic in vnesenih v SlovarRed 2.1 (v celoti 2821 slo- s ključem razlaga in imenom avtorja razlage pa 421 M. Humar varskih člankov). Večji del prvega polletja so potekale slovarskih člankov. Dokončan je geslovnik. korekture. Člani komisije (M. Jeršek, M. Dobnikar, M. Na sestanku s smučarskimi strokovnjaki (7. 4.) je bila Humar, S. Jarc, B. Razinger in M. Šturm) in sodelavci oblikovana zasnova slovarja. Iz baze smučarskega Sekcije za terminološke slovarje (C. Tavzes, M. Žagar) izrazja je L. Bokal za redakcijo izbrala pojmovne sku- ter honorarni sodelavec S. Atelšek so besedilo slovarja pine hodnik, zavijanje, drža, položaj, vijuganje, vezi, večkrat prebrali. P. Jurgec je predlagal popravke za korak, smučina, sukanje, sneg, skakalnica in izraze s glave. M. Humar je vse popravke vnesla v Slovar- korenom turn- in zalet-. Po e-pošti je sodelavce sezna- Red2.1 in jih uskladila z drugimi slovarskimi članki, njala s posameznimi stopnjami nastajajočih redakcij in L. Bokal

33 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša

jim pošiljala dokončane redakcije (smučišče, smuk), Pravni slovar je bil sprejet kot projekt ZRC SAZU in za katere so dodajali angleške in nemške ustreznice, Pravne fakultete v Ljubljani. Določeni sta bili zasnova ki jih je vnesla v program SlovarRed2.1. Najbolj so in zakoni, ki bodo ob Pravnem terminološkem slovarju obdelana področja smučarskih skokov in smuka in del do 1991, gradivo (1999) temelj korpusa za izdelavo splošnega smučarskega izrazja (smučišče). V obrav- slovarja. Pravni terminološki slovar je bil vključen v navi je še približno 100 izrazov (smuči, smučka, vrste portal družbe IUS SOFTWARE. smučanja, roka, noga). Farmacevtski terminološki slovar Terminološki slovar urejanja prostora Sodelavka: M. Humar. Sodelavke: B. Košmrlj - Levačič (slovaropisni vodja), Zunanji sodelavci: doc. dr. Saša Baumgartner, mag. M. Humar, K. Nemec. farm., izr. prof. dr. Mirjana Gašperlin, mag. farm., dr. Zunanji sodelavci: prof. dr. Anton Prosen (FGG Martina Cvelbar, mag. farm., spec., Barbara Razinger – vodja), mag. Jelka Hudoklin (Acer), mag. Drago Mihovec, mag. farm., prof. dr. Jelka Šmid Korbar, mag. Kladnik (ZRC SAZU), dr. Drago Perko (ZRC SAZU), farm., mag. Simona Vučko Mole, mag. farm., spec., in M. Djurović dr. Marko Peterlin (Ministrstvo za okolje in prostor) in dr. Petra Mohorko. dr. Tadej Žaucer (FGG). Slovar je skupni projekt Fakultete za farmacijo, Zavoda B. Košmrlj - Levačič je pripravila načela za izdelavo za farmacijo in za preizkušanje zdravil – Ljubljana, terminološkega slovarja, navodila za redakcijo in Agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, poskusne redakcije terminov tematskega polja okolje. Slovenskega farmacevtskega društva, Lekarniške zbor- S sodelavci iz FGG, ZRC SAZU in podjetja Acer je nice Slovenije in slovenskih farmacevtskih podjetij. M. pripravila geslovnik, ki so ga pregledali člani MOPE in Humar je izdelala koncept slovarja (razlagalni, norma- zunanji recenzenti. Dokončni dogovor je bil sprejet 27. tivni slovar z angleškimi ustreznicami) in navodila za 6., recenzija pa je bila končana 28. 8. Rok za začetek njegovo izdelavo. Prošnja za sofinanciranje slovarja T. Fajfar druge faze dela za slovar je bil s 1. 9. prestavljen na 10. je bila poslana na 66 naslovov farmacevtskih podjetij. 10., ko so sodelavci GIAM ZRC SAZU poslali sekciji Farmacevti so izdali pismo o nameri za izdelavo slo- svoj del slovarskega gradiva, celotno besedilo pa je bilo varja. M. Cvelbar in M. Humar sta sestavili osnutek posredovano 2. 11. Gradivo je K. Nemec začela vnašati pogodbe o sodelovanju navedenih ustanov pri izdelavi v računalniško bazo (2003 slovarskih člankov). farmacevtskega slovarja.

Veterinarski terminološki slovar Slovar elektronike, elektrotehnike in informatike (slov.- Sodelavka: C. Tavzes in zunanji sodelavci. it. in it.-slov.) B. Košmrlj - C. Tavzes je za zadnji snopič slovarja pregledala in Sodelavka: M. Humar. Levačič z drugimi črkami usklajevala gradivo V, W, X, Y, Z Zunanja sodelavca: Carlo Mucci in Tomaž Seliškar. in Ž ter začela ponovni pregled vnosa popravkov že Gradivo za slovar je pripravil zamejski Slovenec C. pripravljenega gradiva za natis (črka T). Mucci v času študijskega bivanja v Ljubljani. Slovar bo izdala založba Mladika v Trstu. Gradivo je T. Seliškar Geološki slovar prenesel v program SlovarRed2.1 (pribl. 11.200 iztoč- Sodelavka: M. Djurović in zunanji sodelavci. nic). M. Humar je začela jezikoslovno in slovaropisno M. Djurović je vnesla 59 novih iztočnic, 282 razlag in obdelavo slovenskih iztočnic. 1138 popravkov. Obdelala in odtisnila je celotno gra- K. Nemec divo (10.534 slovarskih člankov) za nadaljnji pregled. Slovenski standardi SIST/TC IDO Junija je pregledala in vnesla 127 str. korektur. V aprilu se je oživilo delo odbora SIST/TC IDO Informatika in dokumentacija, v katerem sodeluje B. Slovar evropske zakonodaje Košmrlj - Levačič. Pregledano je bilo dosedanje delo Sodelavki: M. Humar, M. Djurović. slovenskega odbora in stanje glede priprave posa- Zunanji sodelavci: skupina pravnikov s Pravne fa- meznih standardov. Pripravljen je bil predlog, kateri kultete v Ljubljani, ki jo vodi prof. dr. Janez Kranjc, standardi naj bi se prevedli, katere pa bi sprejeli s pre- univ. dipl. prav. vodom naslova. Do 20. 6. je potekala obravnava štirih M. Humar je pregledala, uredila in slovnično opremila v slovenščino prevedenih in lektoriranih standardov. C. Tavzes celotno gradivo, ki ga je vnesla v SlovarRed2.1 M. B. Košmrlj - Levačič je skupaj z Marijo Fabjančič Djurović (1081 iztočnic črke A, 1023 angleških ustre- pripravila pripombe glede terminološke ustreznosti znic in 1005 pojasnil iztočnic). posameznih terminov v standardih oz. je dva standarda tudi lektorirala, saj je bil prevod jezikovno slab in Sodobni pravni slovar neustrezen. Sodelavka: M. Humar. Zunanji sodelavci: skupina pravnikov s Pravne fa- Druga dela kultete v Ljubljani, ki jo vodi prof. dr. Janez Kranjc, L. Bokal, M. Djurović, T. Fajfar, M. Humar, B. Košmrlj M. Žagar univ. dipl. prav. - Levačič, J. Müller, C. Tavzes in M. Žagar so sode-

34 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša lovale z Etimološko-onomastično sekcijo pri branju 18.000 besednih lem na a-, b-, c-, č- in d-, ki so bile korektur za izdajo Pleteršnikovega slovarja v knjižni preverjene s pomočjo iskalnikov Najdi.si in Google in elektronski obliki. ter opremljene s podatki o besedni vrsti, pogostnosti, s primerom in povezavo na izvirno spletno stran (M. Michelizza in A. Marc). Laboratorij za korpus slovenskega Pregledan je bil še seznam besednih oblik korpusa jezika Nova beseda oz. kandidatov za besedne oblike iz tega seznama – znakovnih nizov, ki ne vsebujejo velikih Besedilni korpus Nova beseda črk, števk in posebnih znakov. Strojno so bile izločene Laboratorij za korpus Sodelavec: P. Jakopin. polnopomenske besedne oblike, ki se jih da izpeljati slovenskega Zunanja sodelavka: Cvetka Bajec. iz SSKJ in BSJ, ali oblike, ki v teh slovarjih nastopajo jezika Najpomembnejša dosežka sta bila povečanje obsega kot leme, za ostale oblike iz seznama pa so bile strojno korpusa in izboljšanje uporabniškega vmesnika. Junija generirane leme in strojno identificirane besedne vrste, je bila Nova beseda na spletu razširjena s 148 milijonov ki so bile nato do konca leta ročno pregledane (A–M: besed na 162 milijonov besed (P. Jakopin). Dodanih je 29.000 lem; P. Jakopin, M. Michelizza in A. Marc). bilo 173 besedil časopisa DELO, od septembra 2004 do marca 2005, 23 besedil iz Virtualne slovenske knjigarne Sodelovanje z drugimi sekcijami BESeDA, (http://www.omnibus.se/beseda), ki jo je v Kot prejšnja leta je bilo pri reševanju različnih proble- Stockholmu pripravljal žal preminuli rojak Franko mov veliko sodelovanja z Leksikološko sekcijo. Tako dr. P. Jakopin Luin, poleg tega pa še 30 besedil računalniške revije je bila npr. pri projektu Slovar stare knjižne prekmur- Monitor, letniki 2002, 2003 in prva polovica 2004. Be- ščine datoteka A–G, napisana v vnašalni obliki iz let sedila časopisa DELO so bila pregledana in prečiščena 1996 in 1997 (MS Word), s pomočjo makropostopkov (C. Bajec in P. Jakopin), besedila iz revije Monitor pa urejevalnika Eva prenesena v sedanjo vnašalno obliko pregledana in do konca prečiščena (P. Jakopin). (sprememba strukture gesel, P. Jakopin). V prvi polovici leta je bil korpusni iskalnik dopolnjen Za Etimološko-onomastično sekcijo je bil pri projektu z možnostjo desnega krnjenja v vseh delih večbese- Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar/transli- dnih zvez, npr. v izrazu medicinsk* sest*, kar je zelo terirana izdaja izdelan vmesnik s preslikavo kod in dr. H. Dobrovoljc povečalo intenzivnost uporabe korpusa (P. Jakopin). oblik znakov z upoštevanjem diakritičnih znamenj, iz Za Center za heterogeno procesiranje pri FERI Maribor formata urejevalnika Eva v html-format (z znakovnim je bil pripravljen Seznam lem (s pripadajočimi bese- kodiranjem po standardu Unicode) za prenos podatkov dnimi vrstami in spolom pri samostalnikih) in besednih v tiskarno (P. Jakopin). oblik (s pripadajočo vrsto pregibne oblike pri samo- Za Sekcijo za terminološke slovarje je bilo iz formata stalnikih, glagolih in pridevnikih), ki obsega 278.746 urejevalnika Word v korpusni format prenesenih 11 lem in 7.534.345 besednih oblik (P. Jakopin). besedil v obsegu 1,2 mil. besed. Iz njih je bil na splet postavljen podkorpus Terminološka beseda, ki je dosto- Spletni seznam besed slovenskega jezika pen prek spletne strani http://bos.zrc-sazu.si/st_beseda. Sodelavec: P. Jakopin. html (P. Jakopin). Zunanji sodelavki: Anita Marc (od januarja do marca), Mija Michelizza (od aprila do decembra). Druge dejavnosti Velik del aktivnosti Laboratorija je bil povezan z Koordiniranje sodelovanja z Založbo Rokus glede izvedbo projekta (nosilec P. Jakopin), ki je del CRP-a Besednovrstno označene zbirke Nova beseda in s Fa- Konkurenčnost Slovenije 2001–2006, v okviru teme kulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko »Razvoj slovenskega jezika: oblikovanje in dosto- Univerze v Mariboru glede nabora besedišča Seznam pnost jezikovnih virov« in s trajanjem od 1. 9. 2004 lem (s pripadajočimi besednimi vrstami in spolom pri do 31. 8. 2006. Najprej sta bili za vključitev v skupni samostalnikih) in besednih oblik (s pripadajočo vrsto seznam projekta pripravljeni zbirki gesel Slovarja pregibne oblike pri samostalnikih, glagolih in pridev- slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 93.154 iztoč- nikih). Koordiniranje objave Pravnega terminološkega nic) in Besedišča slovenskega jezika (BSJ, 178.457 slovarja do 1991, gradivo na spletnem portalu družbe iztočnic). Obe zbirki sta bili pregledani, izločene so IUS SOFTWARE in oblikovanje pogodbe. Z Založbo bile dvojnice, poleg tega pa so bili poenoteni obliko- Rokus je bilo podpisano tudi pismo o nameri za nadgra- slovni podatki. Zbirka besed iz SSKJ z izvlečki razlag dnjo besedilnega korpusa Nova beseda z učbeniškimi gesel je bila še enkrat pregledana in usklajena glede besedili (vse H. Dobrovoljc). dolžin razlag. Pri zbirki BSJ so bile za 46.180 besed najdene ustreznice oblikoslovnih izpeljank v korpusu Mali pravopis Nova beseda in pripravljeni skrajšani iskalni izrazi Sodelavki: H. Dobrovoljc, N. Jakop. (vse P. Jakopin). Seznam je bil septembra objavljen V prvi polovici leta se je nadaljevalo zbiranje gradiva na spletni strani http://bos.zrc-sazu.si/besede.html. za širši geslovnik, in sicer na osnovi Slovenskega Iz internetnih virov je bilo poleg tega pridobljenih pravopisa 2001 (2003), besedilnega korpusa Nova

35 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša beseda, zbirke Amebisov besedni zaklad, prosto do- inštitutom Jovana Hadžija in Inštitutom za antro- stopnih spletnih virov oziroma seznamov besed. Tako pološke in prostorske študije lektorirala članke za je bil do konca maja narejen širši geslovnik. Po tem se mednarodni projekt AQUADAPT in z jezikovnim je začela pripravljati vnosna maska za izdelavo gesel svetovanjem sodelovala s Kadrovsko službo Vlade na osnovi koncepta slovarskega sestavka (Zgradba RS, Oddelkom za živinorejo Biotehniške fakultete slovarskega sestavka za Mali pravopis z opisom polj Univerze v Ljubljani, Elektroinštitutom Milan Vid- in njihove notranje razčlenjenosti), ki je bila izdelana mar, Inštitutom za matematiko, fiziko in mehaniko, oktobra. Vzporedno je bil pripravljen preprostejši revijo Delo – življenje, glasilom tovarne Alpina Žiri prikaz pravopisnih pravil, in sicer poglavij: Nauk o in z upravo občine Dobrova - Polhov Gradec. pisnih znamenjih, Raba velikih in malih črk, Prevzete • V. Cvetko Orešnik je članica mednarodnih društev besede in besedne zveze. Od oktobra so bile v posku- Indogermanische Gesellschaft in Wiener Spra- sno masko (MP – Proto) vnesene poskusne redakcije chgesellschaft ter urednica zbirke Linguistica et različnih besednih vrst (B in C), na osnovi katerih bo philologica. maska ustrezno izpopolnjena. Ob poskusnih redakci- • H. Dobrovoljc je bila članica Komisije za vre- jah in vzorcih za slovarske rešitve se pripravljajo tudi dnotenje raziskovalne uspešnosti v humanistiki načela pravopisnega slovaropisja v specializiranem ZRC SAZU in je članica Komisije za raziskovalno priročniku. opremo ZRC SAZU in Založniškega sveta Za- ložbe ZRC. Je urednica zbirke Lingua Slovenica. Urejala in koordinirala je elektronski poštni predal Slovenskega pravopisa ([email protected]). DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI Opravljala je funkcijo vodje Infrastrukturne skupine ZRC SAZU Naravna in kulturna dediščina, v • K. Ahačič, M. Furlan, F. Novak, V. Smole, A. Žele so okviru te vloge je sodelovala pri predstavljanju in člani uredniškega odbora Jezikoslovnih zapiskov. povezovanju infrastrukturnih dejavnosti inštitutov • A. Bizjak koordinira delo na Šoli za slovenske ZRC SAZU, pripravila letno poročilo za leto 2004, študije Stanislava Škrabca, ki je del samostojnega načrt dela za leto 2005, vzorce prednostnih pro- visokošolskega zavoda Politehnika Nova Gorica. gramov Infrastrukturne dejavnosti ZRC SAZU za S študijskim letom 2005/2006 jo nadomešča A. European Strategy Forum on Research Infrastruc- Gantar. V prvi letnik se je vpisalo 39 študentov, tures – Evropski strateški forum za raziskovalno predvsem iz severnoprimorske regije, tako da infrastrukturo, poročilo za oblikovanje strateškega na Šoli za slovenske študije Stanislava Škrabca načrta evropskih infrastruktur (The Humanities študira okoli 60 študentov. Temeljna prizadeva- in the European Research Area – HERA) in opis nja in prioritete so bile usmerjene v predstavitev dejavnosti IS ZRC SAZU za Survey of European in promocijo študijskega programa slovenistike Research Infrastructures. Za projekt Mapping potencialni študentski populaciji (organizacija the dynamics of European culture: Pressure and predstavitev, informativnih dnevov, srednješolskih opportunities from the European enlargement so bili tekmovanj, srečanj s predstavniki izobraževalnih in popisani podatki o nepremični kulturni dediščini na drugih organizacij, ki so zanimive za zaposlovanje inštitutu. študentov slovenistike); v organizacijo simpozijev, • M. Furlan je članica Deutsche Orient-Gesell- seminarjev, okroglih miz in v predstavitev razi- schaft. skovalnih projektov, ki so neposredno povezani • M. Furlan, M. Humar, M. Merše, P. Weiss so člani z jezikoslovno, literarno in kulturnozgodovinsko uredniškega odbora revije Slovenski jezik/Slovene problematiko večkulturnega in večnacionalnega Linguistic Studies. okolja; v analizo študijskih potreb in zaposljivosti • A. Gložančev in M. Furlan sta članici Komisije za potencialne študentske populacije kot enega od iz- standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike hodišč za prenovo študijskega programa po Bolonj- Slovenije. ski deklaraciji; v pridobitev možnosti sodelovanja z • M. Humar je vodja infrastrukturne skupine inštituta raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami v ter glavna urednica Kamniškega zbornika, ki ga iz- zamejstvu (Gorica, Videm). Posebna pozornost je v daja Občina Kamnik; je članica uredniškega odbora okviru celotne Politehnike v Novi Gorici namenjena revije Neoterm World Specialized Terminology, ki tudi evalvaciji študijskih programov in študentske izhaja v Varšavi. Lektorirala je revijo za fluidno uspešnosti, zagotavljanju kakovostnega kadra ter tehniko Ventil. iskanju možnosti za mednarodno izmenjavo štu- • N. Jakop je od 29. 11. urednica letnega poročila o dentov in strokovno usposabljanje v tujini. Ob tem delu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. na Politehniki v Novi Gorici pospešeno poteka tudi • P. Jurgec je pobudnik in eden glavnih organizatorjev reorganizacija v 4. slovensko univerzo. mednarodne fonetične konference Slofon1, ki bo • L. Bokal je v sodelovanju z Inštitutom za razisko- 20.–22. 4. 2006 potekala v prostorih ZRC SAZU. vanje krasa, Inštitutom za arheologijo, Biološkim • P. Jurgec, K. Kenda-Jež in V. Smole so sodelovali na

36 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša

raziskovalnem taboru Kanalska dolina, organizator predlog vsebine spletne strani Dialektološke sekcije. SKS Planika v sodelovanju s FF in ZRC SAZU, 30. Prebral je zadnje korekture revije Slovenski jezik/ 9.–2. 10. Slovene Linguistic Studies 5. • J. Keber je glavni urednik Jezikoslovnih zapiskov. • D. Zuljan Kumar je z osnovno šolo Dobrovo sodelo- • K. Kenda-Jež je pripravljala štirijezični elektronski vala pri pripravi publikacije Takuo guerimo u Brdih slovar Oblačilno izrazje v Kanalski dolini. (Moj prvi slovar). Korigirala je knjigo dr. Branka • B. Košmrlj - Levačič je lektorirala prevod v nemšči- Marušiča Pregled politične zgodovine Slovencev ni pisane doktorske disertacije Johannesa Prüggerja na Goriškem 1848–1899 in jezikovno pregledala z naslovom Lišajska flora Snežnika in Javornikov glasilo Izvestje 2. V Medani je izpolnila vprašalnico (261 str.). za vinogradništvo in vinarstvo in posnela za tri ure • M. Merše je članica ZS ZRC SAZU, Komisije za narečnega gradiva. Sodelovala je na predstavitvi leksikologijo in leksikografijo pri Mednarodnem Trinkovega koledarja v Čedadu. slavističnem komiteju, Kolegija ministra za huma- • A. Žele in F. Novak sta člana upravnega odbora nistiko pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in Slavističnega društva Slovenije. tehnologijo in predstavnica inštituta v Strokovnem odboru Društva Pleteršnikova domačija Pišece. Raziskovalci inštituta so pisno in ustno odgovarjali • V. Nartnik je član uredniškega odbora zbornika na jezikovna vprašanja pravnih in fizičnih oseb. Studia mythologica Slavica in Evropskega lingvi- stičnega atlasa (ALE) ter predsednik Nacionalnega komiteja ALE za Slovenijo. KNJIŽNICA • A. Porenta je urednica za bibliografijo pri letnem poročilu o delu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Vodja: A. Porenta. • F. Premk je članica uredniškega odbora revije Riječ Pridobili smo 481 novih enot (311 monografij in 170 (časopis za filologijo), ki izhaja na Reki, Hrvaška. zvezkov revij). 146 obiskovalcev je knjižnico obiskalo • V. Smole je sodelovala pri organizaciji in pripravi 715-krat in si izposodilo 1078 knjižnih enot. Opravlje- zbornika 4. mednarodnega dialektološkega simpo- nih je bilo veliko neevidentiranih naročil po telefonu zija, ki bo 2006 v Mariboru. in e-pošti, poizvedb in izposoj čitalniškega gradiva iz • V. Smole in K. Kenda-Jež sta članici Mednarodne drugih knjižnic. Pridobili smo nekaj novega prostora komisije za sestavo Slovanskega lingvističnega atla- za knjige. sa (OLA) pri Mednarodnem komiteju slavistov. V okviru knjižničnega dela je bila urejena izbrana bi- • V. Smole, J. Škofic in D. Zuljan Kumar sodelujejo bliografija vseh raziskovalcev ZRC SAZU za Poročilo pri jezikovnem urejanju knjig iz zbirke Glasovi. o delu 2004. • M. Snoj je član Mednarodnega združenja belorusis- tov s sedežem v Minsku; sodeloval je pri nastajanju Slovenskega velikega leksikona; je glavni urednik PUBLIKACIJE INŠTITUTA revije Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies. • J. Škofic je članica Mednarodnega društva dialek- tologov in geolingvistov – International Society of • France Bezlaj. Etimološki slovar slovenskega jezika. Dialectologists and Geolinguists (SIDG) ter slo- Knjiga 4: Š–Ž. Avtorji gesel: France Bezlaj, Marko venske nacionalne komisije za ALE in uredniškega Snoj in Metka Furlan. Uredila Marko Snoj in Metka odbora Evropskega lingvističnega atlasa (ALE). Furlan. Ljubljana. SAZU in ZRC SAZU. Založba Bila je članica komisije za oceno doktorske diser- ZRC, xi + 494 str. tacije Barbare Ivančič Kutin (ISN ZRC SAZU) z • Jezikoslovni zapiski 11/2005 (št. 1 in 2). Urednik naslovom Kontekst in tekstura folklornih pripovedi Janez Keber. Ljubljana. Založba ZRC, 164 str. in na Bovškem. 185 str. • C. Tavzes je jezikovno pregledovala medicinsko • Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies 5/2005. revijo Jama, glasilo Zbornice za zdravstveno nego Urednika Marko Snoj in Marc L. Greenberg. Lju- Slovenije Utrip ter druge publikacije te zbornice in bljana. Založba ZRC in Hall Center for the Huma- glasilo Prirodoslovnega muzeja Scopolia. nities, University of Kansas, 188 str. • S. Torkar je član Onomastične komisije pri Medna- • Gemološki terminološki slovar. Uredniki Meta Dob- rodnem slavističnem komiteju; uredil in lektoriral nikar, Marjeta Humar, Simona Jarc, Miha Jeršek. je Baški zbornik – prispevki z mladinskih razisko- Ljubljana. Založba ZRC, 230 str. valnih taborov, ki so potekali v 90. letih v Podbrdu. • Geografski terminološki slovar. Uredniki Drago 11. 11. je organiziral v Mali dvorani ZRC SAZU Kladnik, Franc Lovrenčak, Milan Orožen Adamič; predavanje prof. A. Duličenka iz Estonije. leksikografska in jezikovna redakcija Marjeta • P. Weiss sodeluje v uredniškem odboru Historične- Humar in Borislava Košmrlj - Levačič. Ljubljana. ga seminarja ZRC SAZU. Pripravil je tudi okvirni Založba ZRC, 451 str.

37 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša

• Helena Dobrovoljc. Slovenska teorija jezikovne Zagrebu, Hrvaška, je bila na delovnem sestanku v naravnosti s slovenskim (obliko)skladenjskim gra- Dialektološki sekciji, 12.–13. 5. divom. Zbirka Linguistica et philologica. Ljubljana. • Udeleženci 41. seminarja slovenskega jezika, lite- Založba ZRC, 222 str. rature in kulture, ki sta ga organizirala Oddelek za • Aleksandra Bizjak. Pridiga kot žanr. Zbirka Lingu- slovenistiko ter Center za slovenščino kot drugi/tuji istica et philologica. Ljubljana. Založba ZRC, 158 jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so str. (z lektorico Natašo Komac) obiskali Sekcijo za • Peter Jurgec. Samoglasniški nizi v slovenščini: zgodovino slovenskega jezika, 6. 7. Fonološko-fonetična analiza. Slavistična knjižnica, • Tuji študentje SSJLK (z lektorico Natašo Komac) Rokus, 224 str. so bili na študijskem obisku v Dialektološki sekciji, 8. 7. • Prof. dr. Witold Mańczak, poljski jezikoslovec iz Krakova, je obiskal Etimološko-onomastično sek- MEDNARODNO SODELOVANJE cijo, 23. 9. • Delegacija japonskih jezikoslovcev in japonistov s Inštitut sodeluje v mednarodnih projektih: Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je bila na • Slovanski lingvistični atlas – OLA: udeležba na obisku v Dialektološki sekciji, 25. 10. rednem letnem delovnem zasedanju MK OLA, • Dr. Silvana Vranić, dialektologinja z Reke na Hr- Krakov, Poljska, 14.–22. 9. (V. Smole in K. Kenda- vaškem, je bila na obisku v Dialektološki sekciji, Jež). 26. 10. • Evropski lingvistični atlas – ALE: udeležba na 38. • Akad. prof. dr. Zinka Zorko je bila na obisku v zasedanju uredniškega odbora ALE, Brno, Češka Dialektološki sekciji, 21. 11. republika, 19.–23. 5. (V. Nartnik in J. Škofic). • Študentje splošnega jezikoslovja na Filozofski • International Specialized Terminology Organization fakulteti Univerze v Ljubljani (z mentorico Natašo (ISTO). Komac) so bili na študijskem obisku v Dialektološki • Enciklopedija slovanske onomastike (EOS). sekciji in Sekciji za zgodovino slovenskega jezika, • Projekt z založbo Mladika v Trstu: sodelovanje 28. 11. pri izdelavi slovensko-italijanskega in italijansko- • Dr. Herta Maurer-Lausegger iz Celovca je bila na slovenskega slovarja elektronike, elektrotehnike in obisku v Dialektološki sekciji, 20. 12. informatike zamejskega Slovenca Carla Muccija. • Dr. Snežana Dmitrova Joveva z Inštituta za bolgar- • Biblia Slavica. Nachdruck der ältesten Ausgaben ski jezik v Sofiji, Bolgarija, je bila na trimesečnem slavischer und baltischer Bibelübersetzungen, študijskem obisku v Dialektološki sekciji (od ok- Verlag Ferdinand Schöningh GmbH, Paderborn, tobra do decembra). München, Wien, Zürich. • Teorija i istorija slavjanskoj leksikografii: udeležba na zasedanju Komisije za leksikologijo in leksiko- DOKTORSKA IN MAGISTRSKA DELA grafijo pri Mednarodnem slavističnem komiteju, ki je bilo 22. 10. v Moskvi, Rusija; namenjeno je bilo obravnavi vprašanj, povezanih s pripravo med- Apolonija Gantar narodne kolektivne monografije »Teorija i istorija Frazem in njegovo besedilno okolje; Filozofska fakul- slavjanskoj leksikografii« (M. Merše). teta Univerze v Ljubljani, 3. 5. – doktorsko delo.

Nataša Jakop Tipologija oblikoslovnih, skladenjskih in pomenskih OBISKI V INŠTITUTU značilnosti slovenskih pragmatičnih frazemov; Filozof- ska fakulteta Univerze v Ljubljani, 27. 9. – doktorsko • Prof. dr. Aleksandr Duličenko z Univerze v Tar- delo. tuju, Estonija, je obiskal Etimološko-onomastično sekcijo. Helena Jazbec • Dr. Zbigniew Babik z Jagelonske Univerze v Kra- Nemške izposojenke v besedilu P. Trubarja Ena dolga kovu, Poljska, je v februarju obiskal Etimološko- predguvor; Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, onomastično sekcijo. 29. 6. – magistrsko delo. • Študentje primerjalnega jezikoslovja slovanskih jezikov s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (z Simona Klemenčič mentorjem Matejem Šeklijem) so bili na študijskem Starejše jezikovne povezave albanščine, baltščine in obisku v Dialektološki sekciji, 3. 5. slovanščine; Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, • Dr. Mira Menac-Mihalić s Filozofske fakultete v 24. 11. – doktorsko delo.

38 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša

• Delo Sekcije za terminološke slovarje. Lektorsko PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI društvo Slovenije, Ljubljana, 19. 5. NASTOPI • Protipomenskost v terminologiji. Simpozij Obdo- bja 24 »Razvoj slovenskega strokovnega jezika«, Kozma Ahačič Ljubljana, 17. 11. • Škrabec o Adamu Bohoriču in njegovi slovnici. 5. • Slovensko terminološko in terminografsko izrazje. simpozij o delu p. Stanislava Škrabca »Jezikoslovci 4. međunarodni leksikološko-leksikografski skup in njihova dela v Škrabčevih očeh«, Nova Gorica, »Dijalektna leksikografija«, Zagreb, Hrvaška, 2. 12. 19. 5. • Predstavitev Vulikićeve knjige o muzealcu Nikolaju • Vſaki jesik bode Boga ſposnal – vpliv Biblije na Bo- Sadnikarju, Domu kulture, Kamnik, 22. 3. horičevo in Dalmatinovo pisanje o jeziku in jezikih • Na strokovnem posvetovanju ob predstavitvi nove leta 1584. Seminar slovenskega jezika, literature izdaje Formulariuma Slovenicuma (FS 2.0) je pred- in kulture »Večkulturalnost v slovenskem jeziku, stavila pripravljajoči se farmacevtski terminološki literaturi in kulturi«, Filozofska fakulteta Univerze slovar, Bled, 6. 10. v Ljubljani, 14. 7. Nataša Jakop Ljudmila Bokal • Opis pomena pragmatičnih frazemov s pragma- • Odnos knjižni jezik – narečje. Radio Trst A, Trst, tičnimi kategorijami. Mednarodna konferenca 28. 4. »Europhras Slovenija 2005«, Strunjan, 14. 9. • Jezikovna vrednost narečja. Radio Trst A, Trst, 5. 5. Tjaša Jakop • Slovaropisno ozadje enojezičnih slovarjev. Radio • Ljudska pesem v očeh otrok in mladostnikov. Med- Trst A, Trst, 12. 5. narodni simpozij »Ljudska pesem kot družbeni • Znamenja angleščine kot globalnega jezika v slo- izziv«, Ljubljana, 14. 4. venščini. Radio Trst A, Trst, 19. 5. • Ohranjenost dvojine v slovenskih narečjih v stiku. • Stanislav Škrabec o Pleteršniku in njegovem slo- 3. mednarodni simpozij »Slovenski dialekti v stiku varju. 5. simpozij o delu p. Stanislava Škrabca 2«, Koper, 7. 5. »Jezikoslovci in njihova dela v Škrabčevih očeh«, • Ljudska pesem v očeh otrok in mladostnikov. Se- Nova Gorica, 19. 5. minar slovenskega jezika in kulture za dvojezične • Terminologizacija publicističnega jezika. Simpozij učitelje z avstrijske Koroške, Črnomelj, 30. 9. Obdobja 24 »Razvoj slovenskega strokovnega • Dvojina v slovenskih narečjih. Lingvistični krožek jezika«, Ljubljana, 18. 11. Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 17. 10. • Narečna terminologija v zbirki folklornih pripovedi / Glasovi. 4. međunarodni leksikološko-leksiko- Primož Jakopin grafski skup »Dijalektna leksikografija«, Zagreb, • Slovenian word frequency resources / Towards a Hrvaška, 1. 12. Frequency Dictionary of Slovenian. The Science of Language: Structures of Frequencies and Relations. Metka Furlan International Symposium, Institut für Slawistik, • Iz primorske leksike. 3. mednarodni simpozij »Slo- Karl-Franzens-Universität Graz, Avstrija, 3. 7. venski dialekti v stiku 2«, Koper, 6. 5. • Constructing a Lexicon of Slovenian. Workshop on Computational Modeling of Lexical Acquisition, Apolonija Gantar Sveučilište u Splitu, Hrvaška, 26. 7. • Mesto stalnih besednih zvez v (sodobnem) slovenskem leksikalnem fondu: korpusni pristop. Med- Peter Jurgec narodna konferenca »Europhras Slovenija 2005«, • O fonetiki slovenščine: tradicija in novejša dogna- Strunjan, 12. 9. nja. Predavanje na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija, 14. 4. Marjeta Humar • Code-switching at the meeting point of the Slavic • Termin, terminologija, terminološki slovar. Radio and Roman and German worlds: the speech of the Trst A, Trst, 31. 3. Slovenian community of the Kanalska dolina Valley • Zgodovina slovenske terminologije in terminolo- (La Val Canale, Italy). (Soavtorstvo s K. Kenda-Jež škega slovaropisja. Radio Trst A, Trst, 7. 4. in A. Žejn.) 3. mednarodna konferenca o jezikovni • Problemi in uspehi sodobne slovenske terminologije raznolikosti v Evropi »ICLaVE 3«, Amsterdam, in terminološkega slovaropisja. Radio Trst A, Trst, Nizozemska, 24. 6. 14. 4. • Formant frequencies of the pitch- and stress-accen- • Problemi in uspehi sodobne slovenske terminolo- ted variaties of standard Slovenian. 3. mednarodna gije in terminološkega slovaropisja pri Slovencih v konferenca o jezikovni raznolikosti v Evropi »ICLa- zamejstvu. Radio Trst A, Trst, 21. 4. VE 3«, Amsterdam, Nizozemska, 24. 6.

39 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša

• Uvod iz skriptanja v programu Praat. Predavanje na • Podobnosti in razlike med terminološkimi slovarji, Oddelku za fonetiko Filozofske fakultete v Zagrebu, leksikoni, enciklopedijami in splošnim slovarjem Hrvaška, 13. 7. knjižnega jezika. Radio Trst A, Trst, 9. 6. • Recent findings on tone in Slovenian. Mednarodna • Nastajanje terminološkega slovarja. Radio Trst A, konferenca »Between stress and tone«, Leiden, Trst, 16. 6. Nizozemska, 16. 7. • Razvoj slovenske terminologije v preteklosti in • Optimalnostna teorija v jezikoslovju. Historični sedanjosti. Radio Trst A, Trst, 23. 6. seminar Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, • O terminih z vidika terminografske prakse. Simpo- Ljubljana, 13. 10. zij Obdobja 24 »Razvoj slovenskega strokovnega • Creaky voice in Slovene. III Congreso de fonética jezika«, Ljubljana, 18. 11. experimental, Facultade de filoloxía da Universi- dade de Santiago de Compostela, Španija, 26. 10. Andreja Legan Ravnikar • On a certain process in loanwords (and how it • Vodnik v Škrabčevih očeh. 5. simpozij o delu p. might be explained). University of Massachusetts, Stanislava Škrabca »Jezikoslovci in njihova dela v Department of linguistics, Amherst, ZDA, 3. 11. Škrabčevih očeh«, Nova Gorica, 20. 5. • Optimalnostna teorija: primeri iz slovenske fo- • Krščanske terminološke tvorjenke v slovenskih na- nologije. Lingvistični krožek Filozofske fakultete božnih priročnikih do konca 19. stoletja. Simpozij Univerze v Ljubljani, 19. 12. Obdobja 24 »Razvoj slovenskega strokovnega jezika«, Ljubljana, 17. 11. Janez Keber • Frazeološki slovar slovenskega jezika – poskusni Majda Merše zvezek in zanimivosti iz raziskovanja izvora fraze- • Trubar v Škrabčevem jezikoslovju. 5. simpozij o delu mov. Predavanje na Pedagoški fakulteti Univerze v p. Stanislava Škrabca »Jezikoslovci in njihova dela Mariboru, 23. 1. v Škrabčevih očeh«, Nova Gorica, 19. 5. • Iz priimkovne delavnice prof. Janeza Kebra. Ciklus • Razvoj slovenskega slovaropisja do Slovarja slo- tedenskih oddaj, 1. program Radia Slovenija, Lju- venskega knjižnega jezika (1970–1991). Zasedanje bljana. Komisije za leksikologijo in leksikografijo pri Med- narodnem slavističnem komiteju, Moskva, Rusija, Karmen Kenda-Jež 22. 10. • Med dialektologijo in sociolingvistiko: razčlemba • Portret slovenskogo literaturnogo jazyka vtoroj narečnih besedil v jezikovno mešanem okolju. (So- poloviny XVI veka v slovarjah Megizera. Mednaro- avtorstvo z N. Komac.) 3. mednarodni simpozij dna konferenca »Istorija i kul’tura slavjan v zerkale »Slovenski dialekti v stiku 2«, Koper, 7. 5. jazyka: slavjanskaja leksikografija«, Inštitut za ruski • Škrabec o Baudouinovi teoriji premen. 5. simpozij o jezik V. V. Vinogradova RAN, Moskva, Rusija, delu p. Stanislava Škrabca »Jezikoslovci in njihova 24. 10. dela v Škrabčevih očeh«, Nova Gorica, 19. 5. • Code-switching at the meeting point of the Slavic Jakob Müller and Roman and German worlds: the speech of the • Jezikoslovje Marka Pohlina v delih Stanislava Slovenian community of the Kanalska dolina Valley Škrabca. 5. simpozij o delu p. Stanislava Škrabca (La Val Canale, Italy). (Soavtorstvo s P. Jurgcem »Jezikoslovci in njihova dela v Škrabčevih očeh«, in A. Žejn.) 3. mednarodna konferenca o jezikovni Nova Gorica, 20. 5. raznolikosti v Evropi »ICLaVE 3«, Amsterdam, Nizozemska, 24. 6. Jožica Narat • Ziljski govor v Kanalski dolini. Predavanje za 4. • Krelj v Škrabčevih očeh. 5. simpozij o delu p. letnik študentov slovenistike (v okviru predmeta Stanislava Škrabca »Jezikoslovci in njihova dela v Slovenska zgodovinska slovnica in dialektologija Škrabčevih očeh«, Nova Gorica, 19. 5. II), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, • Küharjeva prekmurska priredba Janežič-Sketove 16. 5. slovnice. Simpozij Obdobja 24 »Razvoj slovenskega strokovnega jezika«, Ljubljana, 18. 11. Simona Klemenčič • Ali smo Slovenci Veneti? Jezikoslovno-zgodovinsko Vladimir Nartnik predavanje, Knjižnica Laško, 21. 1. • K vprašanju zahodne meje balkanske jezikovne zveze. 3. mednarodni simpozij »Slovenski dialekti Borislava Košmrlj-Levačič v stiku 2«, Koper, 7. 5. • O tipologiji terminoloških slovarjev. Radio Trst A, • Prekrivnost slovenske in hrvaške sklanje samostal- Trst, 26. 5. nih zaimkov. Hrvaški filološki simpozij, Opatija, • Prvine v terminoloških slovarjih. Radio Trst A, Trst, Hrvaška, 23. 6. 2. 6. • Petelinja motivika v Trdinovih zapisih verskih bajk.

40 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša

Mednarodni simpozij o življenju in delu Janeza • Košnja in z njo povezano izrazje v slovenskih in Trdine »Zastavil sem svoje življenje«, Loka pri makedonskih narečjih. (Soavtorstvo s Kosto Pee- Mengšu, 28. 10.; Slovenska matica, Ljubljana, vom.) Simpozij Obdobja 24 »Razvoj slovenskega 23. 11. strokovnega jezika«, Ljubljana, 18. 11. • Pozdravljanje. Okrogla miza na Jesenski šoli slo- venščine VI 2, Ptuj, 19. 11. Jožica Škofic • Hišna imena kot predmet osnovnošolskega nare- France Novak čjeslovnega raziskovalnega dela. Predavanje na • Pomen dela slovenskih protestantskih piscev za Osnovni šoli Staneta Žagarja, Lipnica, 9. 3. oblikovanje slovenskega strokovnega izrazja in • Gorenjsko narečje. Predavanje za 4. letnik študentov stilistike strokovnih besedil. Simpozij Obdobja 24 slovenistike (v okviru predmeta Slovenska zgodo- »Razvoj slovenskega strokovnega jezika«, Ljublja- vinska slovnica in dialektologija II), Filozofska na, 17. 11. fakulteta Univerze v Ljubljani, 21. 3. • Prleško narečje. Predavanje za 4. letnik študentov Francka Premk slovenistike (v okviru predmeta Slovenska zgo- • Značaj stvaralačke veze Trubar – Peter Pavel Ver- dovinska slovnica in dialektologija II), Filozofska gerij ml. za Hrvate i Slovence. (Soavtorstvo z Evo fakulteta Univerze v Ljubljani, 18. 4. Premk.) Mednarodni znanstveni simpozij »Hrvatska • Konvergenca v gorenjskih krajevnih govorih v Li- filozofska baština«, Institut za filozofiju, Zagreb, pniški dolini. 3. mednarodni simpozij »Slovenski Hrvaška, 13. 5. dialekti v stiku 2«, Koper, 7. 5. • Pogledi na Šopa. Prispevek na okrogli mizi ob izdaji • Language as a connecting or separating element pesniške zbirke »Pesniški svet Nikole Šopa v slo- and minorities. Mednarodni mladinski seminar venskem prostoru«, Filozofska fakulteta Univerze »Multicultural identity of Euro-region«, Evropska v Ljubljani, 18. 5. hiša, Nova Gorica, 6. 7. • Škrabec v zvezi z Leskienom. (Soavtorstvo z Evo • Slovensko narečno besedje na stičišču kultur (po Premk.) 5. simpozij o delu p. Stanislava Škrabca gradivu za SLA). 41. seminar slovenskega jezika, »Jezikoslovci in njihova dela v Škrabčevih očeh«, literature in kulture »Večkulturnost v slovenskem Nova Gorica, 20. 5. jeziku, literaturi in kulturi«, Filozofska fakulteta • Il pane di Nikola Šop. Mednarodno srečanje »La Univerze v Ljubljani, 7. 7. poesia metafisica di Nikola Šop«, Trst, Italija, • How to Translate Dialectal Terminology? Medna- 24. 5. rodna konferenca »MultiMeDialectTrans 2005«, • Vseslovanska besedica sam pri slovenskih prote- International Conference on the Translation of stantih in v luči primerjav. Mednarodni slavistični Dialects in Multimedia, University of Helsinki, simpozij »Hrvatski filološki skup 10«, Opatija, Kouvola, Finska, 26. 8. Hrvaška, 24. 6. • Žebljarska terminologija med narečjem in knjižnim • Nikola Šop (1904–1982), Primož Trubar (1508– jezikom. Simpozij Obdobja 24 »Razvoj slovenskega 1586) and Michael de Montaigne (1533–1592), strokovnega jezika«, Ljubljana, 18. 11. vis-a-vis Albert Einstein (1879–1955), travellers • Glagolski termini v narečnem slovarju. 4. međuna- through the time. Mednarodni znanstveni simpozij rodni leksikološko-leksikografski skup »Dijalektna 14. dani Frane Petrića, »Teorija relativnosti i filo- leksikografija«, Zagreb, Hrvaška, 1. 12. zofija«, Cres, Hrvaška, 28. 9. • Primerjava francoske, slovenske in latinske termi- Peter Weiss nologije dreves. (Soavtorstvo z Ano Premk.) Sim- • Slovensko narečno slovaropisje. Predavanje za 4. pozij Obdobja 24 »Razvoj slovenskega strokovnega letnik študentov slovenistike (v okviru predmeta jezika«, Ljubljana, 18. 11. Slovenska zgodovinska slovnica in dialektologija II), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 4. 4. Vera Smole • Zgornjesavinjsko narečje. Predavanje za 4. letnik • Ali dialekti v Sloveniji izumirajo? Filološki fakultet študentov slovenistike (v okviru predmeta Slo- Blaže Koneski, Univerza Sv. Kiril i Metodij, Skopje, venska zgodovinska slovnica in dialektologija II), Makedonija, 12. 4. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 9. 5. • Razvoj poznopraslovanskega naglasa v slovenskem • Leben und Werk: Zum 300. Geburtstag von Johann jeziku. Raziskovalni center za arealno lingvistiko Siegmund Valentin Popowitsch (1705–774). Sloven- pri Makedonski akademiji znanosti in umetnosti, ski znanstveni inštitut, Dunaj, Avstrija, 21. 11. Skopje, Makedonija, 13. 4. • Sestava gesla v narečnem slovarju: kako naj bi • Narečna leksika v slovenskih narečjih. Lingvistični bilo. 4. međunarodni leksikološko-leksikografski krožek, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov, skup »Dijalektna leksikografija«, Zagreb, Hrvaška, Skopje, Makedonija, 27. 5. 1. 12.

41 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša

Danila Zuljan Kumar Vera Smole • The influence of code-switching on the establishing • Delovni in študijski obisk na Inštitutu za make- of discourse coherence. Mednarodna konferenca donski jezik Krste Misirkov Univerze Sv. Kirila i »Sprache und Sprachen im mitteleuropäischen Metodija v Skopju, Makedonija, 10. 3.–10. 6. Raum«, Trnava, Slovaška, 29. 1. • Zakaj bi bil koštrun še vedno tudi kaštrón pa bec in Jožica Škofic janc (Čemu govoriti v narečju?) Muzejski večeri v • Obisk Ústava pro jazik český ČAV v Brnu, Češka, Goriškem muzeju, Grad Kromberk, Nova Gorica, 23. 5. 12. 4. • Obisk Inštituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje v • Motnje pri vzpostavljanju koherence v besedilu. 3. Zagrebu, Hrvaška, 7. 12. mednarodni simpozij »Slovenski dialekti v stiku 2«, ZRS Koper, 7. 5. Andreja Žele • Discourse Markers as Coherence Devices in Di- • Sodelovanje na mednarodnem strokovnem posveto- alectal Conversation and how to Translate them. vanju v okviru Mednarodne komisije za slovansko Mednarodna konferenca »MultiMeDialectTrans skladnjo, Matica srpska, Novi Sad, Srbija in Črna 2005«, International Conference on the Translation gora, 28.–30. 10. of Dialects in Multimedia, University of Helsinki, Kouvola, Finska, 25. 8. PEDAGOŠKO DELO Mojca Žagar • Determinologizacija v splošnih in terminoloških slovarjih. Simpozij Obdobja 24 »Razvoj slovenskega Varja Cvetko Orešnik strokovnega jezika«, Ljubljana, 18. 11. • Stara indijščina I, II; Historična fonetika indoevropskih jezikov; Historična morfologija indoevropskih Andreja Žele jezikov I, II. Oddelek za primerjalno in splošno • Pomensko- in funkcijskoskladenjske lastnosti glede jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Lju- na stopnjo besed/il/ne strokovnosti. Simpozij Obdo- bljani. bja 24 »Razvoj slovenskega strokovnega jezika«, Ljubljana, 17. 11. Metka Furlan • Valenčni primitivi – njihova slovarska verbaliza- • Hetitščina; Laringalna teorija. Oddelek za primer- cija. Međunarodna naučna konferencija Slovenske jalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete sintakse, Matica srpska, Novi Sad, Srbija in Črna Univerze v Ljubljani. gora, 27. 10. • Jezikoslovni stiki med Škrabcem in Peruškom. 5. Primož Jakopin simpozij o delu p. Stanislava Škrabca »Jezikoslovci • Računalništvo za filologe; Besedilo in računalnik. in njihova dela v Škrabčevih očeh«, Nova Gorica, Oddelek za slovenistiko, Oddelek za primerjalno in 19. 5. splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI Peter Jurgec OBISKI IN POTOVANJA • Slovenski knjižni jezik I (vaje). Šola za slovenske študije Stanislava Škrabca Politehnike Nova Go- Kozma Ahačič rica. • Študijski obisk Bayerische Staatsbibliothek v Mün- chnu, Nemčija, 5.–14. 8. Simona Klemenčič • Pregled indoevropskih jezikov; Indoevropske staro- Peter Jurgec žitnosti. Oddelek za primerjalno in splošno jeziko- • Udeležba tečaja za napredno uporabo programa za slovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. digitalno analizo govora Praat, Leiden, Nizozem- ska, 20.–24. 6. Majda Merše • Dve študijski usposabljanji pri akad. prof. dr. Johnu • Interpretacija starejših slovenskih jezikovnih spo- J. McCarthyju, Univerza v Massachusettsu, Am- menikov. Oddelek za slovanske jezike in književ- herst, ZDA, 1.–16. 8., 30. 10.–15. 11. nosti Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru.

Simona Klemenčič Vladimir Nartnik • Udeležba na International Workshop on Balto-Sla- • Uvod v slovansko jezikoslovje s staro cerkveno slo- vic Accentology na Filozofski fakulteti v Zagrebu, vanščino. Oddelek za slovanske jezike in književ- Hrvaška, 1.–3. 7. nosti Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru.

42 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša

France Novak • Poslovno in uradovalno komuniciranje. Fakulteta MENTORSTVO za upravo Univerze v Ljubljani. • Slovenski knjižni jezik 1. Oddelek za slovanske je- Varja Cvetko Orešnik je bila mentorica mladi razisko- zike in književnosti Pedagoške fakultete Univerze valki doktorandki mag. Nataši Jakop (do 27. 9.). v Mariboru. • Slovenski knjižni jezik I. Šola za slovenske študije Metka Furlan je bila mentorica magistrandki Heleni Stanislava Škrabca Politehnike Nova Gorica. Jazbec (do 29. 6.).

Vera Smole Majda Merše je bila mentorica mlademu raziskovalcu • Zgodovinska slovnica in dialektologija I (Glasoslov- doktorandu Kozmi Ahačiču. je in naglas) in II (Dialektologija); Izbirni diplomski seminar iz dialektologije in lingvistične geografije. Vera Smole je bila mentorica mladi raziskovalki dok- Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Uni- torandki Mojci Žagar. verze v Ljubljani. • Jezikovna identiteta slovenskih pokrajin (narečje Marko Snoj je bil mentor mladi raziskovalki dokto- kot izvorni temelj slovenskega jezika). Študijski randki mag. Simoni Klemenčič (do 24. 11.). modul Slovenske študije – tradicija in sodobnost na podiplomskem študijskem programu »Interkulturni Peter Weiss je bil mentor mladi raziskovalki dokto- študiji – primerjalni študij idej in kultur« v okviru randki mag. Apoloniji Gantar (do 3. 5.). Politehnike Nova Gorica in ZRC SAZU. Andreja Žele je bila mentorica mlademu raziskovalcu Marko Snoj doktorandu Petru Jurgcu in mladi raziskovalki dokto- • Uvod v etimološko metodo in študij virov; Indo- randki Tanji Fajfar (od 1. 11.). evropska primerjalna slovnica: akcent in prevoj. Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Peter Weiss • Slovenski knjižni jezik 2. Šola za slovenske študije Stanislava Škrabca Politehnike Nova Gorica.

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI GORJANC, Vojko, KREK, Simon, GANTAR, Polona. Slovenska leksikalna podatkovna zbirka. Jez. slovst., Izvirni znanstveni članek mar.-apr. 2005, letn. 50, št. 2, str. [3]-19. JAZBEC, Helena. Slovene štepselj and štofeljc. Slov. jez., BIZJAK, Aleksandra. Oblikoslovno označevanje in 2005, št. 5, str. [57]-65. besediloslovna analiza. Jezikosl. zap., 2005, 11, št. JURGEC, Peter. Formant frequencies of standard Slo- 1, str. 53-67. vene vowels. Govor (Zagreb), 2006, let. 22, št. 2, str. BIZJAK, Aleksandra. Strukturalno-pomenska analiza 127-144. pridige kot žanra. Slav. rev., apr.-jun. 2005, letn. 53, JURGEC, Peter. Položaj v besedi in formantne frekvence št. 2, str. [153]-170, graf. prikazi. samoglasnikov. 1 : naglašeni samoglasniki. Jezikosl. DOBROVOLJC, Helena. Pojav obratne zaznamovanosti zap., 2005, 11, št. 1, str. 87-95. (markedness reversal) pri obravnavi slovenskih števni- JURGEC, Peter. Začetne opombe k laringalizaciji v slo- kov s stališča slovenske teorije jezikovne naravnosti. venščini. Slov. jez., 2005, št. 5, str. [135]-168. Slav. rev., okt.-dec. 2005, letn. 53, št. 4, str. 533-552. KOŠMRLJ-LEVAČIČ, Borislava. O terminološkem DOBROVOLJC, Helena. Primerjalne skladenjske zgrad- slovarju in njegovi izdelavi z vidika strokovne in be s stališča slovenske teorije jezikovne naravnosti. jezikovne ravnine. Jezikosl. zap., 2005, 11, št. 2, str. Jezikosl. zap., 2005, 11, št. 1, str. 7-25. 63-76. FURLAN, Metka. Iz primorske leksike. Ann, Ser. hist. PRAZNIK, Zvonka. Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov sociol., 2005, letn. 15, št. 2, str. 405-410. slovensekga jezika. Jezikosl. zap., 2005, 11, št. 2, str. FURLAN, Metka. Rezijansko túlac »tilnik« (Bila), Praslo- 77-87. vanski anatomski termin *tul? v slovenščini. Jezikosl. SMOLE, Vera. Ali narečja v Sloveniji izumirajo?. God. zb. zap., 2005, 11, št. 1, str. 115-124. - Filol. fak. Univ. Skopje, 30, 2005, str. 107-119.

43 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša

SNOJ, Jerica. Kategorialne pomenske lastnosti in tipolo- and language technology, vol. 31). Dordrecht: Sprin- giziranje slovarske večpomenskosti. Slov. jez., 2005, ger, 2006, str. 171-185, graf. prikazi. št. 5, str. [68]-84. MERŠE, Majda. Portret slovenskogo literaturnogo jazyka SNOJ, Marko. O prevzetih besedah, tujkah in izposojen- vtoroj poloviny XVI veka v slovarjah Megisera. V: kah. Slov. jez., 2005, št. 5, str. [113]-122. Istorija i kul´tura slavjan v zerkale jazyka : slavjan- ŠKOFIC, Jožica. Hišna imena kot gradivo za dialek- skaja leksikografija : tezisy dokladov i vystuplenij tološko raziskovanje. Riječ, 2005, god. 11, sv. 1, : meždunarodnaja konferencija, III čtenija pamjati str. 104-120. akademika O.N.Trubačeva iz cikla »Slavjane: jazyk, ŽAGAR, Mojca. Determinologizacija (na primeru termi- istorija«, 21-25 oktjabrja 2005 g., Moskva. Moskva: nologije fizike). Jez. slovst., mar.-apr. 2005, letn. 50, Institut russkogo jazyka RAN, 2005, str. 80-82. št. 2, str. [35]-48. MERŠE, Majda. Glagolski vid v stari knjižni prekmurščini ŽELE, Andreja. Koreferenčna vezljivostna razmerja v in v osrednjem knjižnem jeziku. V: VUGRINEC, Jože slovenskih povedih. Slav. rev., jan.-mar. 2004 [i.e. (ur.). Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost : 2005], letn. 53, št. 1, str. 13-25. zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska ŽELE, Andreja. Vezljivostni primitivi kot slovarske ube- Sobota, 14. in 15. julij 2003. Petanjci: Ustanova dr. seditve. Jezikosl. zap., 2005, 11, št. 1, str. 27-51. Šiftarjeva fundacija, 2005, str. 140-157. MÜLLER, Jakob. Prekmursko besedje v Registru 1584?. V: VUGRINEC, Jože (ur.). Prekmurska narečna Strokovni članek slovstvena ustvarjalnost : zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. BOKAL, Ljudmila. Čebelarski terminološki slovar. Slov. julij 2003. Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, čebel., 2005, letn. 107, št. 6, str. 172-173. 2005, str. 130-139. JAKOP, Tjaša. The reception of folk songs by children and NARAT, Jožica. Cafove prekmurske besede v Pleteršni- young people in Slovenia. Tradit. - Inšt. slov. narodop. ku. V: VUGRINEC, Jože (ur.). Prekmurska narečna Ljublj., 2005, 34, 1, str. 221-229. slovstvena ustvarjalnost : zbornik mednarodnega KEBER, Janez. Priimek Pavlič [Petrič, Kuhar, Lah, Zor- znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. ko, Krajnc, Zupan, Kastelic, Božič, Zupanc, Kavčič, julij 2003. Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Mlakar, Klemenčič, Kovačič, Bizjak, Žagar, Turk, Pirc, 2005, str. 99-129. Petek, Vidmar, Zajc, Zupančič, Hribar, Oblak, Kralj, NOVAK, France. O rokopisnem Slovarju stare knjižne Novak, Hrovat, Kolar, Golob, Medved, Potočnik, prekmurščine Vilka Novaka. V: VUGRINEC, Jože Kotnik, Koren, Korošec, Horvat, Hočevar, Kos, Knez, (ur.). Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost : Rozman, Košir,] : iz zakladnice priimkov. Dnevnik, zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska 2005, leto 55, št. 327 [334, 341, 348, 355, …] str. 13. Sobota, 14. in 15. julij 2003. Petanjci: Ustanova dr. KEBER, Janez. Vihar v kozarcu vode : zakaj tako. Mlatiti Šiftarjeva fundacija, 2005, str. 401-410. prazno slamo : zakaj tako. Biti kot iz škatlice : zakaj PREMK, Francka. Drago Kuhar, prekmurski pesnik, in tako. Imeti koga/kaj v želodcu : zakaj tako. Sedeti na njegova vizija slovenske reformacijske ustvarjalno- dveh stolih (med dvema stoloma) : zakaj tako. Gledati sti. V: VUGRINEC, Jože (ur.). Prekmurska narečna [na kaj] skozi rožnata očala : zakaj tako. Zidati gradove slovstvena ustvarjalnost : zbornik mednarodnega v oblakih : zakaj tako. Imeti oči na pecljih : zakaj tako. znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. Postaviti kozla za vrtnarja : zakaj tako. 7D, 2005, letn. julij 2003. Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, 54, od št. 1 do št. 9, str. 50. 2005, str. 267-279. ZULJAN KUMAR, Danila. Kletvice in psovke kot ŠKOFIC, Jožica. Slovensko narečno besedje na stičišču koherentna sredstva in njihova raba v Brdih. Izvestje kultur (po gradivu za SLA). V: STABEJ, Marko (ur.). Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, dec. Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi : 2005, št. 2, str. 39-48. zbornik predavanj. V Ljubljani: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filo- zofske fakultete, 2005, str. 51-66, ilustr. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci ŽGANEC GROS, Jerneja, MIHELIČ, Aleš, PAVEŠIĆ, Nikola, ŽGANEC, Mario, CVETKO-OREŠNIK, AHAČIČ, Kozma. Vsaki jesik bode Boga sposnal - vpliv Varja, JAKOPIN, Primož. A speech database for unit Biblije na Bohoričevo in Dalmatinovo pisanje o jeziku selection Slovenian text-to-speech synthesis. V: Pro- in jezikih leta 1584. V: STABEJ, Marko (ur.). Več- ceedings. Tallinn: University of Technology, Institute kulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi : of Cybernetics: Institute of the Estonian Language, zbornik predavanj. V Ljubljani: Center za slovenščino cop. 2005, str. 371-376, ilustr. kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filo- zofske fakultete, 2005, str. 102-109. JAKOPIN, Primož. On text corpora, word lengths, and Objavljeni strokovni prispevek na konferenci word frequencies in Slovenian. V: GRZYBEK, Peter (ur.). Contributions to the science of text and language ŠKOFIC, Jožica. Jožef Borovnjak : (predstavitev za : word length studies and related issues, (Text, speech študijsko pot Po sledeh kulturne dediščine). V: VU-

44 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša

GRINEC, Jože (ur.). Prekmurska narečna slovstvena NARTNIK, Vlado. Petelinja motivika v Trdinovih zapi- ustvarjalnost : zbornik mednarodnega znanstvenega sih verskih bajk. V: BJELČEVIČ, Aleksander (ur.). srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003. Petanjci: Zastavil sem svoje življenje : monografija o življenju Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, 2005, str. 425-427. in delu Janeza Trdine. Mengeš: Muzej, 2005-, 2005, del 1, str. 113-117. PREMK, Francka. Bratovska ljubezen, k'ljubi in k'ljubu Samostojni znanstveni sestavek v monografiji pri slovenskih protestantskih piscih. V: JESENŠEK, Marko (ur.). Knjižno in narečno besedoslovje sloven- BOKAL, Ljudmila. Besedoslovje v slovensko pisanih skega jezika, (Zbirka Zora, 32). Maribor: Slavistično slovenskih slovnicah. V: JESENŠEK, Marko (ur.). društvo, 2005, str. 380-390. Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika, ŠKOFIC, Jožica. »Povabljeni na svatbo« v slovenskih (Zbirka Zora, 32). Maribor: Slavistično društvo, 2005, narečjih. V: JESENŠEK, Marko (ur.). Knjižno in str. 304-318. narečno besedoslovje slovenskega jezika, (Zbirka HUMAR, Marjeta. Protipomenskost v slovenski jeziko- Zora, 32). Maribor: Slavistično društvo, 2005, str. slovni literaturi. V: JESENŠEK, Marko (ur.). Knjižno in 89-97, ilustr. narečno besedoslovje slovenskega jezika, (Zbirka Zora, WEISS, Peter. Frazeologija v (slovenskem) narečnem 32). Maribor: Slavistično društvo, 2005, str. 319-333. slovarju. V: JESENŠEK, Marko (ur.). Knjižno in HUMAR, Marjeta. Raziskovalec slovenskega jezika. V: narečno besedoslovje slovenskega jezika, (Zbirka SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid (ur.), LOŽAR-POD- Zora, 32). Maribor: Slavistično društvo, 2005, str. LOGAR, Helena (ur.). Pretrgane korenine : sledi 124-134. življenja in dela Rajka Ložarja, (Opera ethnologica ŽELE, Andreja. Murko kot »ljubitelj besede«. V: Matija slovenica). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, Murko v myšlenkovém kontextu evropské slavistiky 2005, str. 251-260. : sbornik studií. Brno: Masarykova univerza, 2005, JAKOPIN, Primož. Extracting meteorological contexts str. 123-135. from the newspaper corpus of Slovenian. V: BARN- ŽELE, Andreja. Novejša leksika z vidika aktualizacije BROOK, Geoff (ur.), DANIELSSON, Pernilla (ur.), pomenov in tvorbenih usmeritev. V: JESENŠEK, Mar- MAHLBERG, Michaela (ur.). Meaningful texts : the ko (ur.). Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega extraction of semantic information from monolingual jezika, (Zbirka Zora, 32). Maribor: Slavistično društvo, and multilingual corpora, (Research in corpus and 2005, str. 240-248. discourse). London; New York: Continuum, 2005, str. ŽELE, Andreja. Opredelitve leksike glede na besedilno- [54]-61, graf. prikazi. tipsko raznovrstnost. V: MIKOLIČ, Vesna G. (ur.), JAKOPIN, Primož, LÖNNEKER, Birte. Conversion of MARC BRATINA, Karin (ur.). Slovenščina in njeni the Slovenian text corpus Nova beseda into XML. V: uporabniki v luči evropske integracije, (Knjižnica OGRIN, Matija (ur.). Znanstvene izdaje in elektronski Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, medij : razprave, (Studia litteraria). Ljubljana: Založba Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 135-152. Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2005, str. JURGEC, Peter. Fonološke in morfonološke značilnosti 73-80, 291-292. mlajšega prevzetega besedja. V: JESENŠEK, Marko (ur.). Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika, (Zbirka Zora, 32). Maribor: Slavistično društvo, MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA 2005, str. 249-260. DELA LEGAN RAVNIKAR, Andreja. O terminoloških besednih zvezah v krščanski terminologiji preteklih dob. V: Znanstvena monografija JESENŠEK, Marko (ur.). Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika, (Zbirka Zora, 32). Maribor: BEZLAJ, France, SNOJ, Marko, FURLAN, Metka, Slavistično društvo, 2005, str. 334-352. GERLANC, Bogomil (ur.), KRAIGHER, Uroš (ur.). MEDVED, Aleksandra, SMOLE, Vera. Trboveljski govor Etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Mla- in rudarska kuharska leksika. V: JESENŠEK, Marko dinska knjiga, 1976-2005. 4 zv. (ur.). Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega BIZJAK, Aleksandra. Pridiga kot žanr, (Zbirka Linguisti- jezika, (Zbirka Zora, 32). Maribor: Slavistično društvo, ca et philologica, 11). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC 2005, str. 69-88. SAZU, 2005. 158 str., ilustr., preglednice. MERŠE, Majda. Glagolski priponi -ova- in -ava- v je- DOBROVOLJC, Helena. Slovenska teorija jezikovne na- ziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. V: ravnosti s slovenskim (obliko)skladenjskim gradivom, JESENŠEK, Marko (ur.). Knjižno in narečno besedo- (Zbirka Linguistica et philologica, 12). Ljubljana: Za- slovje slovenskega jezika, (Zbirka Zora, 32). Maribor: ložba ZRC, ZRC SAZU, 2005. 222 str., graf. prikazi, Slavistično društvo, 2005, str. 353-379. preglednice. NARAT, Jožica. Elementi slovaropisja v Primčevih de- JURGEC, Peter. Samoglasniški nizi v slovenščini : lih. V: JESENŠEK, Marko (ur.). Knjižno in narečno fonološko-fonetična analiza, (Slavistična knjižnica, besedoslovje slovenskega jezika, (Zbirka Zora, 32). 8). 1. natis. Ljubljana: Rokus, 2005. 224 str., graf. Maribor: Slavistično društvo, 2005, str. 417-435. prikazi.

45 Inštitut za slovenski jezik frana ramovša

Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid SEKUNDARNO AVTORSTVO

AHLIN, Martin, BOKAL, Ljudmila, GLOŽANČEV, Urednik Alenka, HAJNŠEK-HOLZ, Milena, HUMAR, Marjeta, KEBER, Janez, KOSTANJEVEC, Polona, BUFON, Milan, ČERNE, Andrej, GAMS, Ivan, JERŠIČ, KOŠMRLJ-LEVAČIČ, Borislava, LAZAR, Branka, Matjaž, JURINČIČ, Igor, KLADNIK, Drago, KO- MÜLLER, Jakob, NOVAK, France, PRAZNIK, Zvon- KOLE, Vladimir, KOMAC, Blaž, KREVS, Marko, ka, SNOJ, Jerica, ŠIRCELJ-ŽNIDARŠIČ, Ivanka, KUNAVER, Jurij, LOVRENČAK, Franc, NATEK, TAVZES, Cvetana, VOJNOVIČ, Nastja, JANEŽIČ, Milan, OGORELEC, Breda, OROŽEN ADAMIČ, Marija, JENČIČ, Jela, KOROŠEC, Tomo, KOZLEV- Milan, PAVŠEK, Miha, PERKO, Drago, PLUT, Dušan, ČAR, Ivanka, LEDER, Zvonka, MAJDIČ, Viktor, RADINJA, Darko, RAVBAR, Marjan, SMREKAR, MEZE, Joža, SILVESTER, Marta, VIDOVIČ-MUHA, Aleš, ŠPES, Metka, ZORN, Matija, KLADNIK, Drago Ada, JAKOPIN, Primož, BAJEC, Anton (ur.). Slovar (ur.), LOVRENČAK, Franc (ur.), OROŽEN ADAMIČ, slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem Milan (ur.), HUMAR, Marjeta (ur.), KOŠMRLJ- slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika LEVAČIČ, Borislava (ur.). Geografski terminološki z oblikoslovnimi podatki, (Slovarji DZS). Elektronska slovar, (Zbirka Slovarji). Ljubljana: Založba ZRC, izd. na plošči CD-ROM. Ljubljana: DZS, 2005. 1 ZRC SAZU, 2005. 451 str., ilustr. optični disk (CD-ROM), zvok, barve. DOBNIKAR, Meta, JARC, Simona, HUMAR, Marjeta WEISS, Peter, ŽELE, Andreja, SNOJ, Marko, TORKAR, (ur.), JERŠEK, Miha (ur.). Gemološki terminološki Silvo … [et. all.]. Slovenski veliki leksikon. 1. izd. slovar, (Zbirka Slovarji). Ljubljana: Založba ZRC, Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2003-2005. 3 ZRC SAZU, 2005. 230 str., ilustr. zv., ilustr.

SUMMARY

The researchers and other staff members at the Fran for terminological dictionaries on seventeen dictionary Ramovš Institute of the Slovenian language have been projects. In the section for dialectology the compilation working on the following projects: Lexicographical of the Slovenian Language Atlas (SLA) corpus materi- and Lexicological Research of the Slovenian Language als and the participation in General Slavonic Linguistic with the Use of Digital Language Resources, Slovenian Atlas (OLA) and European Linguistic Atlas (ALE) Language in Synchronic and Diachronic Development, international projects have continued. Researchers at Slovenian participation in the Biblia Slavica interna- the Corpus laboratory have continued the development tional series, Slovenian words online, Research on of the Nova beseda text corpus, the project of build- Slovenian natural and cultural heritage and Slovenian ing a web list of Slovenian words has been initiated legal terminology and the writing of the normative and outlines for an abridged version of the Slovene explanatory dictionary of legal terms. Monographs, orthographic code, especially its dictionary part, have dissertations and papers dealing with these topics have been presented. been published and several lectures were held. The digitalization of paper and card files has also In the section for lexicology work has continued on continued in all sections of the institute and further five dictionary projects, in the section for etymology efforts in developing software for lexicological and and onomastics on three, in the section for the history lexicographic purposes have been made (SlovarRed, of the Slovenian language on three and in the section Hist2000, SIMBola, ZRCola).

46 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO

Znanstveni svet novem planem paleolitskem najdišču Suhi dol v Pol- hograjskem hribovju in na novoodkritem mezolitskem najdišču na planinah Zapleč in Zaprikraj v Krnskem Akad. prof. dr. Rajko Bratož, znanstveni svetnik dr. pogorju. Slavko Ciglenečki, znanstveni svetnik dr. Janez Dular Nadaljevali smo z risanjem gradiva Divjih bab I, (predsednik), akad. prof. dr. Stane Gabrovec, višja obsežnimi geokemijskimi raziskavami sedimentov znanstvena sodelavka dr. Jana Horvat. in zbiranjem ter pisanjem poglavij za prvi del dr. J. Horvat monografije Divje babe I. Napisali smo študijo o kronologiji mlajšega pleistocena v Sloveniji in PERSONALNA SESTAVA predstavili nove kronološke izsledke z najdišča Divje babe I. V študiji so predstavljeni tudi najnovejši Predstojnica: višja znanstvena sodelavka dr. Jana geokemijski in sedimentološki izsledki. Angleško Horvat. različico s poudarkom na novih ESR-datacijah smo Znanstveni svetniki: dr. Slavko Ciglenečki, dr. Janez predložili za zbornik Mediterranean from 50,000 Dular, dr. Andrej Pleterski, dr. Marjeta Šašel Kos, to 25,000 BP: Turning points and new directions. dr. Ivan Turk. V sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centrom Višji znanstveni sodelavec: dr. Dragan Božič. v Ljubljani smo naredili in objavili računalniško dr. M. Andrič Znanstveni sodelavec: dr. Anton Velušček. tomografijo piščali iz Divjih bab I. Tujejezični različici Asistenta z doktoratom: dr. Maja Andrič, dr. Borut smo predložili uredništvu revij L’Anthropologie in Toškan. European Prehistory. Objavili smo tudi izsledke Asistent z magisterijem: mag. Gregor Pobežin (MR izkopavanj na planem mezolitskem najdišču na do 31. 8.). planini Pretovč na Tolminskem, prvem mezolitskem Strokovni sodelavec v humanistiki: mag. Primož najdišču v vzhodnih Julijskih Alpah. Zbirali smo Pavlin. gradivo za načrtovani mednarodni zbornik ob bližnji Samostojni strokovni sodelavci v humanistiki: Mateja 80-letnici odkritja Potočke zijalke in s tem v zvezi M. Belak Belak, Janez Dirjec, Sneža Tecco Hvala. narisali vse koščene konice iz najdišča Istálloskő na Višja strokovna sodelavka: Andreja Dolenc Vičič. Madžarskem. Strokovna sodelavka: Zvezdana Modrijan. Asistenti: Lucija Grahek (MR), Julijana Visočnik (MR), Neolitik in eneolitik Tina Žerjal (MR), mag. Benjamin Štular, Tina Milavec V okviru programa arheoloških raziskav na Lju- (MR od 1. 11.), Tjaša Korenčič (MR od 1. 11.). bljanskem barju so bili v letu 2005 objavljeni trije Višja strokovna delavka: Dragica Knific-Lunder. prispevki v Arheološkem vestniku 56: Najdbe ptičjih Samostojna strokovna delavka: Lucija Lavrenčič. kosti s koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju (F. Tajnica: Breda Pavčič Justin. Janžekovič, V. Malez, A. Velušček); Iška Loka – bro- dr. D. Božič Tehnika: Tamara Korošec Lavrič, Drago Valoh. nastodobno naselje na obrobju Ljubljanskega barja (A. Velušček); Živalski ostanki iz bronastodobnih naselbin pri Iški Loki in Žlebiču (B. Toškan). V letu 2005 je bila pripravljena monografija Resnikov TEMELJNE RAZISKave prekop, najstarejša koliščarska naselbina na Lju- bljanskem barju, ki bo predvidoma izšla leta 2006 v Arheološke raziskave zbirki Opera Instituti Archaeologici Sloveniae. V njej Vodja raziskovalnega programa: S. Ciglenečki. izrazito multidisciplinarno predstavljamo in obrav- dr. S. Ciglenečki Sodelavci: M. Belak, D. Božič, J. Dirjec, A. Dolenc- navamo izsledke raziskav, ki so potekale leta 2002 Vičič, J. Dular, L. Grahek, J. Horvat, T. Korenčič, Z. na koliščarski naselbini Resnikov prekop pri Igu na Modrijan, P. Pavlin, A. Pleterski, G. Pobežin, M. Šašel Ljubljanskem barju. Kos, S. Tecco Hvala, B. Toškan, I. Turk, A. Velušček, J. Visočnik, T. Žerjal. Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem Nadaljevali smo s pisanjem sinteze Jugovzhodna Paleolitske raziskave Slovenija v železni dobi, v kateri bodo predstavljene Izvedli smo dvoje krajših izkopavanj, in sicer na poselitvene strukture, ekonomija in družba takratnega J. Dirjec

47 Inštitut za Arheologijo

časa. Dokončali smo naslednja poglavja: 1. Zgodovina jevih izkopavanjih rimskega grobišča leta 1919/20 in raziskovanj, 2. Zajem podatkov, 3. Kritika virov, 4. Abramičevih sondiranjih na luksuzni rimski stavbi Geografski oris, 5. Kronologija, 6. Poselitvene struk- leta 1937. ture, 7. Poselitvena dinamika, 8. Hierarhija naselij. Za Pripravljali smo objavo vodnjaka iz 1. st. n. št. iz vsa omenjena poglavja smo pripravili tudi predloge za Suhadol ter poznorimskega grobišča pri Doljnem slikovno gradivo. Zemonu. Pripravili smo članek o železnodobnem naselju in V sodelovanju z Gorenjskim muzejem iz Kranja (M. grobiščih na Libni. Ogrin) smo opravili nekaj manjših topografskih razi- L. Grahek je nadaljevala analizo keramičnega gradiva skav v Julijskih in Kamniških Alpah. iz naselja Cvinger nad Virom pri Stični. Pregledala je T. Žerjal je oddala članek Sigilata iz Školaric pri več kot 38.500 odlomkov keramike iz sedemnajstih Spodnjih Škofijah. Trgovina s sigilatnim posodjem v sond ter za nadaljno analizo izločila 5662 posod in severni Istri v 1. in 2. st. za revijo Arheološki vestnik. keramičnih predmetov. Predmeti so bili tipološko Analizirala je keramično gradivo iz najdišča Školarice opredeljeni, določen jim je bil način izdelave, zrnavost pri Spodnjih Škofijah: določanje tipologije in krono- lončarske mase, način obdelave površine, način žga- logije amfor, keramike tankih sten, kuhinjske uvožene A. Dolenc Vičič nja, trdota, barva ter način, motiv in mesto ornamenta. keramike. Risbe so bile ustrezno korigirane. Rimski napisi Slovenije Raziskave latenske dobe v Sloveniji J. Visočnik je nadaljevala delo na rimskih napisih V zvezi z raziskovanjem poznolatenskih naselbinskih antične Celeje in njenega upravnega ozemlja, ki tvori najdb iz Posočja smo se ukvarjali med drugim s ti- osnovo za njeno doktorsko tezo o romanizaciji Ce- pologijo in kronologijo fibul vrst Alezija in Jezerine. leje s poudarkom na jezikovnih značilnostih rimskih Zbrali smo primerjave za odlomek etruščanskega cedila napisov. dr. J. Dular z Repelca na Mostu na Soči. Taka cedila se v okolici Nadaljevalo se je delo na vseh računalniških epi- Verone pojavljajo še v poznolatenskih grobovih. V grafskih datotekah ter na fototeki rimskih napisov zvezi s študijem bronastih posod smo se posvetili zlasti Slovenije. Del fototeke je že skeniran. Del časa je bil podrobni tipologiji in kronologiji vrčev vrste Tassinari posvečen zbiranju podatkov o napisih iz stare literature E4000 in kotličkov vrst Eggers 91 in 92. ter epigrafski avtopsiji. Dr. Milana Lovenjaka (Oddelek za arheologijo Uni- Rimska doba verze v Ljubljani) smo podpirali pri njegovem razi- Na Vrhniki (Kočevarjev vrt) so potekala zaščitna skovalnem delu na področju epigrafike (votivni napisi L. Grahek arheološka izkopavanja od 7. 7. do 1. 10. na površini Petovione, epigrafske novitete iz Slovenije). 2357 m2. Pri raziskavah je inštitut sodeloval z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Antični literarni viri za vzhodnoalpski prostor in OE Ljubljana, ter z zasebnim podjetjem za arheološka zahodni Balkan izkopavanja Tica Sistem, d. o. o. Terenska dela je V letu 2005 je izšla monografija, s katero je bil za- večinoma financiral naročnik Dolenjgrad, d. d., ključen projekt Apijan in Ilirik (Appian and Illyricum delno pa je stroške pokril tudi ZVKD Slovenije, [Situla 43], Ljubljana 2005). V tem letu, v katerem OE Ljubljana. Odkrili smo ostanke lesenih zgradb so bile predvidene še zadnje faze dela za knjigo, se je iz zadnjega desetletja pr. Kr. in iz prve tretjine 1. st. ta projekt tudi uradno končal. Končana je bila krajša D. Knific Lunder po Kr. Sledita dve fazi velikih zidanih skladišč, nato študija o migracijah plemen na Balkanu. poznoantični ruševinski ostanki. Iz najstarejšega G. Pobežin je pripravljal disertacijo o Tukididovem obdobja se je ohranilo veliko lesa, predvsem delov vplivu na Salustija. gradbenih konstrukcij in trije leseni sodi. Zelo pomembni so tudi drugi makrobotanični ostanki Poznoantične raziskave (semena, seno), velika količina živalskih kosti in Zaključili smo prvo terensko fazo raziskav kom- nenazadnje kakovostno drobno arheološko gradivo pleksnega arheološkega najdišča Tonovcov grad pri (velike količine tere sigilate, svinčene etikete z napisi Kobaridu. Z letošnjimi izkopavanji so bili v celoti T. Korenčič itd.). Že med samimi izkopavanji smo na sitih sprali izkopani ostanki stavbe neposredno pod severno vse vzorce sedimentov. Po zaključku terenskih del cerkvijo (domnevni baptisterij) in njena okolica. V smo urejali dokumentacijo, začeli dokumentirati in tem predelu je potrebno izpostaviti predvsem po- analizirati lesene ostanke (v sodelovanju z Oddelkom membne sledove starejših plasti in arhitekture kot tudi za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v nekatere drobne najdbe iz različnih prazgodovinskih Ljubljani) ter urejati drobno gradivo. kot tudi poznorimskega obdobja. Ob hkratnem delu Za objavo smo pripravili topografski pregled ar- konservatorjev smo začeli pripravljati tudi tekstovno heoloških najdišč vzhodnega dela Ptuja (z izjemo in slikovno gradivo za dokončno ureditev cerkvenega M. T. Korošec izkopavanj Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE sklopa na vrhu hriba. Nadaljevala so se tudi vsa dela Lavrič Maribor). Pripravljali smo posebno študijo o Winkler- v zvezi z inventarizacijo, konservacijo, risanjem in

48 Inštitut za Arheologijo

študijem drobnega gradiva iz obdobja desetletnih Arheološke in palinološke raziskave na Ljubljanskem sistematičnih raziskav. barju V pripravljalno delo za celovito objavo prvega dela Vodja projekta: A. Velušček. raziskav na Tonovcovem gradu se je uspešno vključila Sodelavci: M. Andrič, J. Dirjec, Z. Modrijan, S. Tecco tudi T. Milavec, ki del drobnega gradiva raziskuje v Hvala. okviru doktorskega študija. Nadaljevali smo študij obsežne naselbinske Nadaljevanje intenzivnih arheoloških raziskav na Lju- problematike v sredozemskem prostoru. Letos je bljanskem barju je zagotovljeno s temeljnim triletnim bil dan poseben poudarek obalnemu delu province projektom Arheološke in palinološke raziskave na Lju- Dalmacije, ki zaradi slabe raziskanosti, a hkrati bljanskem barju, ki je zdaj že v drugem letu izvajanja. izjemno dobro ohranjenih naselbin, predstavlja eno Projekt je zastavljen izrazito multidisciplinarno. izmed ključnih področij zastavljenega sintetičnega Raziskovali smo na območju koliščarske naselbine pregleda. Ob tem smo pripravljali še nekaj manjših Maharski prekop pri Igu. Pri tem smo ponovno za- prispevkov, ki obravnavajo naselbinsko strukturo v kopali na območju, ki ga je med letoma 1970 in 1977 vzhodnoalpskem prostoru. raziskala ekipa dr. Tatjane Bregantove. Od 30. 3. do L. Lavrenčič Obsežno študijo o treh poznorimskih zakladnih najd- 15. 4. smo izkopali več dolgih sond in v njih vzorčili bah z Gore nad Polhovim Gradcem smo dopolnili s les za dendrokronološke raziskave, ob tem pa smo poglavjema o njihovi dataciji in o primerjavi z drugimi na še nedotaknjenem območju ob robu izkopavališča poznorimskimi zakladnimi najdbami orodja v Sloveniji zastavili še dve manjši sondi in odvzeli vzorce za pa- (novi dataciji zakladov s Tinja nad Loko pri Žusmu in z leobotanično in sedimentološko analizo. Ljubične nad Zbelovsko Goro) in oddali v tisk. V študiji V okviru palinoloških raziskav je 15. 4. in 16. 5. smo tudi prvič objavili poznorimsko zakladno najdbo potekalo vzorčenje iz profila arheološke sonde in poljedelskega orodja, ki je bila najdena leta 1886 na palinološko vrtanje na najdišču Maharski prekop pri Kinclju nad Trbincem v dolini Mirne, in rekonstruirali Igu na Ljubljanskam barju. Na obeh vzorcih je bila T. Milavec del pridatkov zidane grobnice, ki so ju našli leta 1888 opravljena tudi preliminarna pelodna analiza. Končana blizu Gorice pri Drnovem. je bila pelodna analiza in radiokarbonsko datiranje vzorcev, pobranih pri arheoloških izkopavanjih na Vzhodne Alpe v staroslovanskem obdobju Blatni Brezovici. Nadaljevali smo pripravo kataloga stavbnih objektov V sodelovanju z dendrokronološkim laboratorijem na pri objavi zgodnjesrednjeveške naselbine na Pristavi na Oddelku za lesarstvo, ki ga vodi dr. Katarina Čufar, Bledu. Iz arhivsko ohranjenih terenskih podatkov smo potekajo tudi intenzivne dendrokronološke raziskave sestavili podatkovno zbirko, ki služi rekonstruiranju lesa iz obdobja kolišč na Ljubljanskem barju. V letu Z. Modrijan posameznih terenskih situacij. S pomočjo ohranjenih 2005 so raziskave potekale na lesu s koliščarske na- terenskih načrtov in skic smo sestavili prvi pregledni selbine Maharski prekop. Pripravljeno je preliminarno načrt izkopov na najdišču in izdelali rekonstrurani poročilo o rezultatih. digitalni model reliefa. Študij stanovanjske kulture v V sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Mari- luči pristavskega gradiva smo dopolnili z etnoarhe- boru, z dr. Francem Janžekovičem, potekajo raziskave ološko raziskavo v Makedoniji, kjer smo si ogledali ptičjih kostnih ostankov s koliščarskih naselbin na tradicionalni postopek izdelave podnic. Opažanja smo Ljubljanskem barju. Trenutno so v obdelavi kostni eksperimentalno preizkusili v praksi, kjer smo opravili ostanki s Starih gmajn pri Verdu, Blatne Brezovice in vse korake od pridobivanja surovin, izdelave posod do z Maharskega prekopa. B. Pavčič Justin uporabe v kuhinji. Plodno sodelovanje v raziskavah koliščarskih ostalin z Poznavanje razmerja med Slovani in Vlahi smo po- Ljubljanskega barja pa poteka tudi z dr. Meto Culiberg glabljali na primeru tolminsko-cerklanskih Polic, ki (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU), dr. so tudi edinstveno ohranjen primer staroverske orga- Mihaelom Tomanom (Biotehniška fakulteta Univerze nizacije prostora. Hkrati je odličen metodološki primer v Ljubljani), dr. Aleksandrom Horvatom in dr. Jernejem povezave ustnega izročila s prostorom ter preko tega z Pavšičem (Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v drugimi viri o preteklosti. Ljubljani), dr. Dragomirjem Skabernetom (Geološki Kot podlago analizi grobišča na Rifniku smo s pomo- zavod Slovenije), Marijanom Govedičem (Center za mag. P. Pavlin čjo arhivskih terenskih načrtov in starih objav izdelali kartografijo favne in flore) itd. njegov revidirani načrt. V sodelovanju z Univerzama v Trstu in Zagrebu ter z Nadaljevali smo izkopavanja na Bleku na Krvavcu. Arheološkim muzejem v Puli se nadaljuje sodelovanje Našli smo ostanke zgodnjesrednjeveške hiše, sledove pri preučevanju kamnitih sekir (in z njimi povezane ograjevanja in trebljenja obdelovalne površine ter maj- problematike) iz Hrvaške, Slovenije in severovzhodne hen kal za napajanje živine. Intenzivni podpovršinski Italije. V okviru tega sodelovanja je na začetku leta pregled pa je 100 m od zgodnjesrednjeveške lokacije 2005 kot štipendist CMEPIUS-a na Inštitutu za arhe- odkril selišče iz 11. do 14. st., ki kaže na nadaljevanje ologijo ZRC SAZU zaključil izobraževanje Federico uporabe prostora. Bernardini iz Trsta. dr. A. Pleterski

49 Inštitut za Arheologijo

Zooarheološke raziskave eneolitskih najdišč v Slove- Historični principi urejanja prostora na Slovenskem niji (podoktorski projekt; od 1. 9. 2005) in opredelitev pravil za urejanje prostora v sodobnosti Vodja projekta: A. Velušček. (CRP-projekt št. V6-0978) Sodelavec: B. Toškan. Vodja projekta: A. Pleterski. Sodelavci: M. Belak, D. Likar, A. Ostan, J. Rožič, B. Nadaljevanje arheozooloških raziskav prazgodovinskih Štular, I. Zorko. najdišč z Ljubljanskega barja je bilo osredotočeno na analizo kostnih najdb z Resnikovega prekopa. Projekt ugotovlja nekdanja načela urejanja prostora, Vrstna sestava makrofavnističnega vzorca ni bila jih primerja s sodobnimi ter išče tista pravila urejanja presenetljiva in je v splošnem potrdila naše domneve prostora, ki imajo historične korenine in so še vedno tako o prehrambnih navadah prebivalcev naselbine uporabna v sedanjosti. Sestavili smo katalog izbranih kot tudi o značilnostih paleookolja. V nasprotju s primerov iz preteklosti in sedanjosti, ki služijo kot tem so na paleookolje nanašajoči se izsledki analize vzori dobre prakse, nekateri pa tudi kot slabe. Našli ostankov malih sesalcev od pričakovane slike bistveno smo nekatere stične točke, ki so pomembne tudi v odstopali. Ugotovitev se ujema s tezo, da so na sodobni rabi. dr. M. Šašel Kos Resnikovem prekopu (poleg [e]neolitskih) prisotne tudi najdbe iz mlajših obdobij, ko je bilo Ljubljansko barje že zamočvirjeno. Zaobljenost in obrušenost DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI koščenih fragmentov velikih (ne pa tudi malih!) sesalcev kaže na to, da so ti ležali v tekoči vodi, ki jih je brusila s peščenimi drobci. Glede na izsledke Ob 130. obletnici odkritja kolišč na Ljubljanskem barju tafonomske analize se zdi, da je bila energija vodnega smo sodelavci Inštituta za arheologijo (A. Velušček, M. toka razmeroma majhna, tako da skromno število Andrič, B. Toškan) v soavtorstvu z dr. Katarino Čufar B. Štular izkopanih živalskih ostankov ni utemeljeno povezovati ter s sodelovanjem občin Borovnica, Brezovica, Ig in z njihovim odplavljanjem. Verjetneje je, da gre pri tem Vrhnika ter z Mestnim muzejem iz Ljubljane in Naro- za posledico kratkotrajnosti in prostorske omejenosti dnim muzejem Slovenije pripravili razstavo Dediščina naselbine. Izsledki analize so bili pripravljeni za tisk Ostrorogega Jelena, ki je v letu 2005 gostovala na in bodo izšli kot samostojno poglavje v monografiji Vrhniki, Igu in Preserju pod Krimom. Izredno kvali- (serija Opera Instituti Archaeologici Sloveniae) v tetne akvarele je pripravila Tamara Korošec Lavrič. letu 2006. Računalniško obdelavo slik in izdelavo panojev pa je V okviru arheozooloških raziskav Ljubljanskega opravila M. Belak. barja je B. Toškan opravil (in objavil) tudi študijo V okviru intenzivnih arheoloških raziskav na Ljubljan- S. Tecco Hvala sicer skromnega števila najdb iz najdišč Iška Loka skem barju sta Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in in Žlebič. Ohranjenost kostne substance najdb z KUD Fran Govekar Ig organizirala novi niz tematskih Iške Loke podpira tezo o le-tej kot plani naselbini na predavanj na Igu pod skupnim naslovom Barje, ali te trdnem barjanskem obrobju, tj. izven domnevno že poznam. Predavatelji so bili dr. Peter Turk (o pisatelju zamočvirjenega območja, ki naj bi ga v eneolitiku Janezu Jalnu in koliščarjih), dr. Jernej Pavšič (o geo- zasedalo jezero. logiji Ljubljanskega barja in njegovega obrobja) in dr. Poleg zgoraj navedenega je bil v letu 2005 obdelan Maja Andrič (o raziskavah fosilnega cvetnega prahu tudi vzorec subfosilnih ostankov sesalske makrofavne in razvoju vegetacije na Ljubljanskem barju v zadnjih mag. B. Toškan iz najdišča Zalog II pri Verdu, ki izstopa po relativno 15.000 letih). velikem številu obdelanih roženih ostankov. S pripravo obsežnega poročila je bila zaključena ob- Sodelavci inštituta so opravljali še naslednje delava zelo obsežnega kostnega gradiva (N > 25.000) dejavnosti: iz antične Romule. • D. Božič je član uredniških odborov revije Arheo- Analiziran je bil skelet pokopanega konja železnodob- loški vestnik in zbirk Situla ter Katalogi in mono- ne starosti iz Mengša in ugotovljene so bile skupne grafije. točke s približno sočasnimi primerki iz Slovenije in • S. Ciglenečki je član uredniškega odbora pri revijah Madžarske. Arheološki vestnik, Varstvo spomenikov in National dr. I. Turk Izsledke doktorske naloge o fosilni makrofavni velikih Geographic Junior. Je tudi član Sveta javnega zavo- sesalcev iz Divjih bab I ter o metapodijih jamskega da Pokrajinskega muzeja Celje in član Komisije za medveda iz istega najdišča je B. Toškan obogatil z arheološka raziskovanja pri Ministrstvu za kulturo nekaterimi novimi spoznanji in oboje pripravil za RS. objavo kot samostojni poglavji v monografiji iz serije • J. Horvat je članica uredniških odborov revije Opera Instituti Archaeologici Sloveniae. Arheološki vestnik, monografske serije Opera In- Vzporedno z raziskovalnim delom je pod vodstvom stituti Archaeologici Sloveniae in zbornika Voda in Janeza Dirjeca potekalo izpopolnjevanje inštitutske življenje v kamniti pokrajini – Kras / Water and Life D. Valoh komparativne osteoodontološke zbirke. in a Rocky Landscape – Kras (Ljubljana 2005).

50 Inštitut za Arheologijo

• P. Pavlin je izvršni urednik revije Arheološki ve- Z osmimi akcesijami se je knjižni fond povečal za 1474 stnik. enot. 194 obiskovalcev je knjižnico obiskalo 604-krat. • A. Pleterski je član uredništev mednarodnega zbor- Na dom smo izposodili 1280 zvezkov, v čitalnico 354. nika Studia Mythologica Slavica in monografske Vzpostavili smo tri nove redne zamenjave. serije Opera Instituti Archaeologici Sloveniae. • G. Pobežin je bil urednik monografije Antologija zgodovinopisja. PUBLIKACIJE INŠTITUTA • M. Šašel Kos je glavna urednica revije Arheološki vestnik in članica uredniških odborov monografske zbirke Agora, revije Keria in monografije Antolo- • Arheološki vestnik 55, 2004. gija zgodovinopisja. • A. Velušček (ur.), Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8 (Ljubljana 2004). KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA • I. Turk (ur.), Viktorjev spodmol in Mala Triglavca. dr. A. Velušček Prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Arheološki kataster Slovenije (ARKAS) Sloveniji / Viktorjev spodmol and Mala Triglavca. V letu 2005 smo prešli na uporabo novih programskih Contributions to understanding the mesolithic orodij SQL za vnos podatkov v bazo ARKAS (najdišča, period in Slovenia, Opera Instituti Archaeologici literatura, fototeka, planoteka, pisni arhiv); prej smo Sloveniae 9 (Ljubljana 2004). uporabljali aplikacije v programu Access. Ta korak naj bi omogočil poenostavitev obnavljanja in popravljanja baz ter takojšnjega prikazovanja podatkov na spletnem MEDNARODNO SODELOVANJE ARKAS-u, kar bi prispevalo k ažurnosti informacijskega J. Visočnik sistema. Kot del prezentacije ARKAS-a na spletu je bila izdelana spletna aplikacija GIS za prikazovanje arheolo- • Arbeitskreise für Unterwasserarchäologie, Avstrija, ških najdišč, v katero so integrirane digitalne kartograf- Nemčija, Švica: aktivno sodelovanje v mednaro- ske podlage GURS-a v različnih merilih, njihova baza dnem združenju raziskovalcev za podvodno arhe- zemljepisnih imen (REZI) in administrativnih enot (ob- ologijo in arheologijo mokrih tal. čin), meja Slovenije ter točkovni sloj najdišč ARKAS, • Zavod za paleontologiju i geologiju kvartara HAZU, povezan s tekstovnimi bazami in tlorisi železnodobnih Zagreb, Hrvaška: ornitofavna v JV Alpah. najdišč na območju Dolenjske in Bele krajine. • Dipartimento di Scienze dell’Antichità T. Žerjal dell’Università di Trieste, Italija, Arheološki muzej Dokumentacija Istre: proučevanje kamnitih sekir. Permanentno poteka digitaliziranje in skeniranje • Mednarodna projektna skupina UNESCO »LAKE slikovnega gradiva iz inštitutskega arhiva (planoteke, DWELLINGS«. fototeke) ter risb predmetov iz arheoloških najdišč, ki • Prof. dr. G. Alföldy z Univerze v Heidelbergu, ki so predmet raziskav Inštituta za arheologijo. pri Berlinsko-brandenburški akademiji vodi projekt Corpus inscriptionum Latinarum, je sestavil ekipo, Libera. Računalniška zbirka literature o zgodnjem ki je zadolžena za novo izdajo rimskih napisov srednjem veku Panonije. Za Slovenijo je kontaktna oseba, ki naj bi Redno smo obdelovali novo literaturo. Težave s strežni- koordinirala delo na rimskih napisih Slovenije, M. ki so začasno prekinile izvajanje statističnega nadzora, Šašel Kos. Pri tem projektu bosta sodelovala tudi ki ga sicer redno opravljamo. dr. Milan Lovenjak in Julijana Visočnik. • Dogovarjanje za mednarodni projekt Balkan v an- ZBIVA. Zbirka zgodnjesrednjeveških arheoloških po- tiki, ki ga koordinira prof. dr. Jean Luc Lamboley datkov za vzhodne Alpe in obrobje z Univerze v Grenoblu. M. Šašel Kos je članica Sprotno smo zbirali novo literaturo ter vnašali podatke znanstvenega odbora. o grobovih in predmetih. Vnosni sistem so začeli upo- • M. Šašel Kos je druga tajnica mednarodnega odbora rabljati tudi študenti. Nastali sta že prvi monografski za grško in rimsko epigrafiko Association interna- zbirki, ki sta tudi objavljeni na spletu: kamniški Mali tionale d’épigraphie grecque et latine. Sestanek Grad (Benjamin Štular: http://www.zrc-sazu.si/iza/Si/ predsedstva AIEGL je bil 26. in 27. 6. v Ljubljani, Splet_publ/Mali_grad.html, Krvavec (Luka Peršič: na Inštitutu za arheologijo. http://www.zrc-sazu.si/iza/Si/Splet_publ/Krvavec. • Universita Catolica di Milano in Museo civico html). Vključili ju bomo v skupno zbirko. Udine, Italija: poznoantične utrjene naselbine v zahodni Sloveniji in severovzhodni Italiji. Knjižnica • Sodelovanje pri projektu PINE (Predicting Impacts Vodja: P. Pavlin. on Natural Ecotones) 2002–2005, http://www.pine.

51 Inštitut za Arheologijo

oulu.fi (EVK2-CT-2002-00136). Koordinatorica • Arnaldo Marcone in Stefano Magnani z univerze v projekta je dr. Sheila Hicks, partner v projektu je Vidmu, Italija, 22. 2.: študijski obisk. Gozdarski inštitut Slovenije, koordinator za Slove- • Francis Tassaux, Yolande Marion, Cécile Doulan in nijo: dr. Tom Levanič, sodelavka: M. Andrič. Anne Colin, Univerza v Bordeauxu, Francija, 23.– • Sodelovanje z Oddelkom za botaniko Univerze 28. 5.: študijski obisk v okviru projekta Proteus. v Bernu (prof. B. Ammann), Narodnim muzejem • Vanna Vedaldi Iasbez, Univerza v Trstu, Italija, 14. Slovenije (dr. T. Knific) in Natural History Muse- 9.: študijski obisk. um, London (dr. J. Massafero) pri paleoekoloških • Claudio Zaccaria, Laura Boffa, Univerza v Trstu, raziskavah v Blejskem kotu. M. Andrič je zadolžena Italija, 14. 7.: delovni obisk. za palinološki del raziskave. • Ortolf Harl, Dunaj, Avstrija, oktober: delovni • Slovensko-ruski znanstveni projekt Rekonstrukcija obisk. paleookolja s pomočjo analize rastlinskih in žival- • Ernst Pohl in Jan Bemmann z Univerze v Bonnu, skih mikrofosilov v kulturnih plasteh slovenskih Nemčija, maj: študijski obisk. arheoloških najdišč. Dr. Alexandra Golyeva (Geo- • Tino Leleković, Odsek za arheologijo HAZU, Za- grafski inštitut Ruske akademije znanosti) opravlja greb, Hrvaška, 10. 1.: priložnostni obisk. analizo fitolitov, M. Andrič pa analizo peloda na • Martina Blečić, Konservatorski oddelek Uprave za izbranih arheoloških in paleoekoloških najdiščih v zaščito kulturne dediščine, Reka, Hrvaška, 14. 1.: Sloveniji. priložnostni obisk. • Sodelovanje z Oddelkom za arheologijo Univerze • Marjan Jovanov, Inštitut za arheologijo umetnosti v Cambridgeu in Arheološkim muzejem Istre pri in arheologijo, Skopje, Makedonija, 28. 1.: študijski arheoloških in paleoekoloških raziskavah v Istri. obisk. M. Andrič opravlja preliminarne palinološke raz- • Nives Majnarić-Pandžić, Odsek za arheologijo iskave. Filozofske fakultete, Zagreb, Hrvaška, 11. 5.: pri- • Sodelovanje M. Andrič z raziskovalci School of ložnostni obisk. Geography, Oxford University Centre for the Envi- • Dunja Glogović, Inštitut za arheologijo, Zagreb, ronment (dr. K. Willis, L. Jeffers) pri paleoekoloških Hrvaška, 19. 5.: priložnostni obisk. raziskavah v Beli krajini. • Gertrúda Březinová in Jozef Bujna, Arheološki in- • Mestni muzej v Beljaku in univerza v Bambergu, štitut Slovaške akademije znanosti, Nitra, Slovaška, Stolica za srednjeveško in novoveško arheologijo 5.–9. 9.: študijski obisk. St. Peter bei Edling: priprava objave izkopavanj • Paul Gleirscher, Deželni muzej za Koroško, Celo- zgodnjesrednjeveškega grobišča in naselbine. vec, Avstrija, 7. 11.: priložnostni obisk. • Masarykova univerza, Brno, Katedra za arheologijo • Nikos Čausidis in Goce Naumov, Inštitut za zgo- Filozofske fakultete: mednarodni slovensko-češki dovino umetnosti in arheologijo, Univerza Kiril i znanstveni projekt Zgodnjesrednjeveške grobiščne Metodi v Skopju, Makedonija, 4.–15. 5.: delovni in naselbinske strukture. obisk v okviru projekta Strukture starodavne du- • Univerza Kiril i Metodi v Skopju, Inštitut za hovne kulture v Sloveniji in Makedoniji ter njihove zgodovino umetnosti in arheologijo: mednarodni relacije. slovensko-makedonski znanstveni projekt Strukture • Christoph Gutjahr, Gradec, Avstrija, 27. 5. in 12.–23. starodavne duhovne kulture v Sloveniji in Makedoniji 12.: delovna obiska v okviru študija zgodnjesrednje- ter njihove relacije. veških najdišč in priprave doktorskega dela. • Slovensko-francoski znanstveni projekt Proteus: • Jiří Macháček, Masarykova univerza, Brno, Katedra Rimljani, Kelti in Iliri: srečanje treh svetov (3. st. pr. za arheologijo Filozofske fakultete, 19.–24. 9.: de- Kr. –2. st. po Kr.), sodelovanje z Univerzo v Borde- lovni obisk v okviru projekta Zgodnjesrednjeveške auxu (A. Colin). Vodja slovenskega dela: J. Horvat, grobiščne in naselbinske strukture. sodelavci: M. Lovenjak, J. Istenič, J. Visočnik, • Peter Dresler, Masarykova univerza, Brno, Katedra T. Žerjal. za arheologijo Filozofske fakultete, 19.–5. 10.: delovni obisk v okviru projekta Zgodnjesrednjeveške grobiščne in naselbinske strukture. • F. Tassaux, Y. Marion (Univerza v Bordeauxu, OBISKI V INŠTITUTU Francija); C. Zaccaria, V. Vedaldi Iasbez (Univerza v Trstu, Italija), avgust: ogled izkopavanj na Vrhniki • Jiři Svoboda, Archeologický ústav AV ČR, Dolní in delovni obisk. Vestonice, Češka, maj: delovni obisk. • M. Luik, Stuttgart, Nemčija, avgust: ogled izkopa- • Lubomíra Kaminská, Archeologický ústav SAV, vanj na Vrhniki in delovni obisk. Košice, Slovaška, maj: delovni obisk. • H. Dolenz, S. Zabehlicky Scheffeneger, Deželni • Peter Ettel, Lehrstuhl für Ur- und Frühgeschichte, muzej za Koroško, Celovec, Avstrija, 25. 8.: ogled Friedrich-Schiller-Universität Jena, Nemčija, 5.–6. izkopavanj na Vrhniki. 6.: študijski obisk. • Dr. Alexandra Golyeva, Geografski inštitut Ruske

52 Inštitut za Arheologijo

akademije znanosti, 10.–20. 7.: delovni obisk, so- Marjeta Šašel Kos delovanje pri paleoekoloških raziskavah. • Appian and Illyricum. Predavanje na Filozofski • Lizzy Jeffers, School of Geography, Oxford Univer- fakulteti Univerze v Zagrebu, 24. 2. sity Centre for the Environment, Velika Britanija, • The northeastern frontier of Italy reconsidered ter 16.–9. 11.: delovni obisk, sodelovanje pri paleoe- The conquest of central Illyricum. Dve predavanji koloških raziskavah v Beli krajini. za študente na Univerzi v Varšavi, Poljska, 19. 4. • Federico Bernardini iz Trsta, štipendist programov • Centenarians and approximate ages on tombstones Centra za mobilnost in evpropske programe izo- in the Emona area and the adjacent Norican and braževanja in usposabljanja, 1. 10. 2004.–28. 2. Pannonian regions. Predavanje na mednarodnem 2005. epigrafskem znanstvenem srečanju Borghesi 2005, ki sta ga organizirali univerzi iz Genove in Bologne v Bertinoru, 22. 10. • Predstavitev knjig Noriško-panonska avtonomna DOKTORSKA IN MAGISTRSKA DELA mesta (Situle 40–42, 2002–2004) na Slovenskem znanstvenem inštitutu na Dunaju, Avstrija, 12. 4. B. Štular Lončenina z Malega gradu v Kamniku; Oddelek za Sneža Tecco Hvala arheologijo Univerze v Ljubljani, 20. 4. – magistrsko • Archaeological heritage managed with web GIS. delo. Skupaj s Petrom Pehanijem in Tomažem Podob- nikarjem na 10. mednarodnem kongresu »Cultural Heritage and New Technologies«, Dunaj, Avstrija, PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI 7.–10. 11. NASTOPI Borut Toškan • Biometry as a tool for palaeoenvironmental studies. Dragan Božič Casestudy: cave bear metapodia from Divje babe • Poznorimske zakladne najdbe orodij na Vipavskem. I. Mednarodni simpozij »Multidisciplinary studies Goriški muzej, grad Kromberk, 13. 12. on environment and human culture in Poland. The • Zakladi. Gost v oddaji Kakšen dan bo danes, Radio achievements and the future«, Koszecin, Poljska, Slovenija, program A1, Ljubljana, 13. 12. 19.–22. 10.

Slavko Ciglenečki Anton Velušček • Novejša arheološka odkritja na Kozjanskem. Mu- • Ljubljansko barje v koliščarski dobi. Narodni muzej zejsko društvo Kozje, Kozje, 8. 4. Slovenije, Ljubljana, 9. 4.; Mestni muzej, Ljubljana, • Arheološka podoba Pohorja in okoliša v poznoan- 21. 5.; Vrhnika, april. tični dobi. Muzejski večeri, Maribor, 5. 9. • Poselitev Ljubljanskega barja v prazgodovini. Ljubljana, 27. 5. Jana Horvat • Dediščina Ostrorogega Jelena. Vrhnika, junij; Ig, • Ptuj v rimski dobi. Hajdina, 30. 6. oktober; Preserje, november. • Vodstvo po arheoloških izkopavanjih. Vrhnika, 20. 8. RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI Andrej Pleterski OBISKI IN POTOVANJA • Kako so naši predniki merili čas s prostorom. Sina- goga, Maribor, 19. 1. • Historični principi urejanja prostora. Ministrstvo Maja Andrič za okolje in prostor, projektna delavnica, Ljubljana, • Department of Geography, University of Wales 14. 3. Swansea, Velika Britanija, 9.–12. 4.: sodelovanje na • Krvavec. Predstavitev izkopavanj, Slovensko arhe- konferenci »Building a tephrochronological frame- ološko društvo, Ljubljana, 22. 3. work for Europe: the key to better models of abrupt • Stanovanjska kultura v zgodnjem srednjem veku. environmental change (ESF LESC Exploratory Oddelek za arheologijo, Univerza v Brnu, 8. 4. Workshop)« in predstavitev posterja Palynologist’s • Kultura bivanja. Oddelek za arheologijo, Univerza ignorant questions about tephrochronology: Case Kiril i Metodi, Skopje, 25. 4. studies from Slovenia. • Aussagemöglichkeiten der archäologischen Quellen • Kevo, Finska, 27. 5.–2. 6.: MM4, redni letni se- – Funde und Befunde als Strukturen (Einige Bei- stanek raziskovalcev, ki sodelujemo pri projektu spiele). Arheološki inštitut Madžarske akademije PINE. znanosti, Budimpešta, 26. 11. • Velika Britanija (Cambridge, London, Oxford),

53 Inštitut za Arheologijo

17.–27. 10.: delovni sestanek s partnerji, s katerimi • Makedonija, 22.–27. 4.: delovni obisk več muzejev sodelujemo pri paleoekoloških raziskavah v Istri, in najdišč v okviru projekta Strukture starodavne Blejskem kotu in Beli krajini, ter priprava skupnih duhovne kulture v Sloveniji in Makedoniji ter njihove publikacij. relacije. • Celje, 18.–24. 10.: revizija izkopavanj poznoantič- Dragan Božič nega in zgodnjesrednjeveškega grobišča na Rifniku, • Koroška, 14. 10.: ogled izkopavanj na Gurini nad zbiranje terenske dokumentacije in pregled gradiva Dolami, razstave Hallstattkultur im Trixnertal v v depoju Mestnega muzeja. Velikovcu in halštatskih gomil pod Lamprechtsko- • Budimpešta, Madžarska, 25.–27. 11.: sodelovanje glom. na mednarodnem znanstvenem kolokviju »Panno- • Špeter Slovenov (S. Pietro al Natisone), 26. 11.: nien in der Karolingerzeit«. udeležba na mednarodnem znanstvenem sestanku »Terre d'incontro. Contatti e scambi lungo le valli del Marjeta Šašel Kos Natisone e dell'Isonzo dall'antichità al medioevo«. • Konstanca, Nemčija, 3.–6. 3.: študij na univerzi, diskusijski prispevek na mednarodnem kolokviju Slavko Ciglenečki »Selbstwahrnehmung und Fremdwahrnehmung in • Cividale, Artegna, Osoppo, Invillino, Italija, 23. 4.: der Fundmünzenbearbeitung«. arheološka ekskurzija. • Dalmacija, Hrvaška, 11.–16. 5.: študijsko potova- • Split, Stari grad, Hvar, Trpanj, Orebić, Majsan, nje. Polače na Mljetu, Ston, Osinj, Hrvaška, 26. 6.–7. • Albanija, 23.–29. 9.: študijsko potovanje. 7.: ogled poznoantičnih naselbin in muzejev. • Tkon, Muline, Preko, Pag, Caska, Svetojanj, Prizna, Julijana Visočnik Tribanj, Hrvaška, 22.–25. 9.: ogled poznoantičnih • Bordeaux, Francija, 5.–18. 9.: delovni obisk inštituta naselbin. Ausonius v Bordeauxu v okviru mednarodnega projekta Proteus. Janez Dular • Trst, Italija, 22. 11., 29. 11., 6. 12., 20. 12.: študijski • Obergurgl, Innsbruck, Avstrija, 30. 9.–3. 10.: Trans obiski na univerzi v Trstu. Alpes – Internationale Tagung zu Fragen eisenzeitli- cher Verbindungen längs und quer über die Alpen. Tina Žerjal • Oglej, Italija, 8. 4.: ogled muzeja in zbirk. Jana Horvat • Bordeaux, Francija, 5.–17. 9.: delovni obisk inštituta • Hrvaška, 27. 5.: ogled Varaždinskih Toplic. Ausonius v Bordeauxu in najdišč v Akvitaniji v • Koroška, 14. 10.: ogled izkopavanj na Gurini nad okviru mednarodnega projekta Proteus. Dolami, razstave Hallstattkultur im Trixnertal v • Koroška, 14. 10.: ogled izkopavanj na Gurini nad Velikovcu in halštatskih gomil pod Lamprechtsko- Dolami, razstave Hallstattkultur im Trixnertal v glom. Velikovcu in halštatskih gomil pod Lamprechtsko- • Pula, Hrvaška, 25. 10.: ogled arheoloških izkopa- glom. vanj. • Pisa, Italija, 20.–22. 10.: udeležba na mednarodnem simpoziju »Territorio e produzioni ceramiche: pae- Tina Milavec saggi, economia e società in età romana«. • Špeter Slovenov (San Pietro al Natisone), Italija, 26. • Pula, Hrvaška, 25. 10.: ogled arheoloških izkopa- 11.: referat Tonovcov grad v luči kovinskih in kera- vanj. mičnih najdb na kongresu »Terre d’ incontro«. • Pula, Hrvaška, 22.–26. 11.: udeležba na mednarodnem simpoziju »Instrumenta domestica od Zvezda Modrijan prapovjesti do kasne antike«. • Oglej, Italija, 8. 4.: ogled zbirke v muzeju. • Trst, Italija, 16. 12.: študijski obisk na Univerzi v • Špeter Slovenov (San Pietro al Natisone), Italija, 26. Trstu. 11.: referat Tonovcov grad v luči kovinskih in kera- mičnih najdb na kongresu »Terre d’ incontro«. PEDAGOŠKO DELO Gregor Pobežin • Dunaj, Avstrija, 3.–18. 1. in 13.–18. 7.: študij na Od- delku za klasično zgodovino Univerze na Dunaju. Maja Andrič • Paleobotanika. Predavanja na Oddelku za arheolo- Andrej Pleterski gijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. • Češka, 7.–13. 4.: delovni obisk več muzejev in najdišč v okviru projekta Zgodnjesrednjeveške Slavko Ciglenečki grobiščne in naselbinske strukture. • Arheologija zgodnjega srednjega veka. Predavanja

54 Inštitut za Arheologijo

na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Janez Dular je bil mentor mladi raziskovalki Luciji Univerze v Ljubljani. Grahek.

Andrej Pleterski Jana Horvat je mentorica mladi raziskovalki Tini • Arheologija zgodnjega srednjega veka. Predavanja, Žerjal. proseminar in seminar na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Andrej Pleterski je bil mentor magistrandu Benjaminu Štularju ter mentor več seminarskih in diplomskih Marjeta Šašel Kos nalog na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete • Oblikovanje etnične identitete. Predavanje (28. 2.) Univerze v Ljubljani. in konzultacije v okviru podiplomskega študija na Politehniki Nova Gorica. Marjeta Šašel Kos je mentorica Gregorju Pobežinu (pri doktoratu) in Julijani Visočnik (pri doktoratu); somentorica Jadranki Cergol, ki dela doktorat na Oddelku za klasično filologijo Univerze v Ljubljani. 12. 5. se MENTORSTVO je kot članica ocenjevalne komisije udeležila zagovora doktorata Siniše Bilić-Dujmušića Oktavijanovo rato- Slavko Ciglenečki je mentor magistrandkam Maji vanje u Dalmaciji na univerzi v Zadru. Bausovac, Tini Milavec in Zvezdani Modrijan ter somentor magistrandki Saši Čaval in magistrandu Anton Velušček je mentor mladi raziskovalki Tjaši Maksimilijanu Sagadinu. Korenčič.

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI z Brezij. Stud. mythol. Slav., 2005, letn. 8, str. 87-97, ilustr. Izvirni znanstveni članek TOŠKAN, Borut. Živalski ostanki iz bronastodobnih naselbin pri Iški Loki in Žlebiču. Arheol. vestn., 2005, BOŽIČ, Dragan. Die spätrömischen Hortfunde von der letn. 56, str. 91-97, ilustr., graf. prikazi. Gora oberhalb von Polhov Gradec. Arheol. vestn., TURK, Ivan. Zagovor morfometrične analize koščenih 2005, letn. 56, str. 293-368, ilustr. konic. Arheol. vestn., 2005, letn. 56, str. 453-464, GOSLAR, Tomasz, ANDRIČ, Maja. Radiocarbon dating ilustr. of modern peat profiles: pre- and post-bomb 14C TURK, Ivan, PFLAUM, Miran, PEKAROVIČ, Dean. variations in the construction of age-depth models. Rezultati računalniške tomografije najstarejše do- Radiocarbon, 2005, vol. 47, issue 20, str. 115-134. mnevne piščali iz Divjih bab I (Slovenija) : prispevek JANŽEKOVIČ, Franc, MALEZ, Vesna, VELUŠČEK, k teoriji luknjanja kosti. Arheol. vestn., 2005, letn. Anton. Najdbe ptičjih kosti s koliščarskih naselbin na 56, str. 9-36. Ljubljanskem barju. Arheol. vestn., 2005, letn. 56, str. VELUŠČEK, Anton. Iška Loka - bronastodobno naselje 49-58, zvd, tabele. na obrobju Ljubljanskega barja. Arheol. vestn., 2005, PLETERSKI, Andrej. De Sclavis autem unde dicitis : letn. 56, str. 73-89, zvd., fotogr., ilustr. pril. Slovani in Vlahi na »nikogaršnjem« ozemlju istrskega VISOČNIK, Julijana. Glasovna posebnost vulgarne latin- zaledja. Acta Histriae, 2005, letn. 13, št. 1, str. 113- ščine - omahovanje med črko B in V na napisih iz oko- 150, ilustr. lice Celeje. Keria, 2005, letn. 7, št. 2, str. [57]-72. PLETERSKI, Andrej, BELAK, Mateja. Časovno razmerje ŽERJAL, Tina. Sigilata s Školaric pri Spodnjih Škofijah : med grobiščema Lauterhofen in Altenerding. Arheo, trgovina s sigilatnim posodjem v severni Istri v 1. in 2. 2005, št. 23, str. 35-46, graf. prikazi, tabela. st. Arheol. vestn., 2005, letn. 56, str. 263-292, ilustr. PUHAR, Jana, PLETERSKI, Andrej. Krkavški Kamen v ustnem izročilu in v sklopu obredne prostorske strukture. Stud. mythol. Slav., 2005, letn. 8, str. 57-74, ilustr. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci ŠTULAR, Benjamin. Smrt Klejna. Arheo, 2005, št. 23, str. 79-83. CIGLENEČKI, Slavko. Langobardische Präsenz im ŠTULAR, Benjamin. Lončenina s kamniškega Malega Südostalpen im Lichte neuer Forschungen. V: POHL, gradu : izkopavanja leta 1992. Arheol. vestn., 2005, Walter (ur.), ERHART, Peter (ur.). Die Langobarden : letn. 56, str. 435-452, risba, tabele. Herrschaft und Identität, (Denkschriften, Bd. 329), ŠTULAR, Benjamin. Simbolika tvarne kulture - lonček (Forschungen zur Geschichte des Mittelalters, Bd.

55 Inštitut za Arheologijo

9). Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der VELUŠČEK, Anton. Kraška planota jugozahodne Wissenschaften, 2005, str. [265]-280, ilustr., zvd. Slovenije in Ljubljansko barje v neo-eneolitski dobi - primerjalna študija = The Kras Plateau in southwe- stern Slovenia and the Ljubljansko barje in the Neo- Objavljeni strokovni prispevek na konferenci Eneolithic period - a comparative study. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini KORENČIČ, Tjaša. Dermatoglifi udeležencev tabora Ma- = water and life in a rocky landscape, (Projekt Aqua- kole 2004. V: ŠTAJNBAHER, Srečko (ur.). Mladinski dapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, raziskovalni tabor Makole 2004. Ljubljana: Zveza za str. 199-219, ilustr. tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, VELUŠČEK, Anton. Ljubljansko barje v koliščarski 2005, str. 9-18, risbe, graf. prikazi, tabele. dobi. V: SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid (ur.), LOŽAR- PODLOGAR, Helena (ur.). Pretrgane korenine : sledi življenja in dela Rajka Ložarja, (Opera ethnologica Samostojni znanstveni sestavek v monografiji slovenica). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 191-216, ilustr. CIGLENEČKI, Slavko. L'insediamento fortificato su altura di Tonovcov grad presso Caporetto e i suoi dintorni in eta romana e paleo-slava. V: TILATTI, Samostojni strokovni sestavek v monografiji Andrea (ur.). La cristianizzazione degli Slavi nell'arco alpino orientale : (secoli VI-IX), (Nuovi studi storici, HORVAT, Jana, MODRIJAN, Zvezdana, SVOLJŠAK, 69). Roma: Istituto storico italiano per il Medio Evo; Petra, TURK, Ivan, VELUŠČEK, Anton. Poselitev in Gorizia: Istituto di storia sociale e religiosa, 2005, str. raba zakraselega sveta zahodne Slovenije v preteklosti [93]-108, ilustr. pril. : uvod = Settlement and land usage of the Karstic CIGLENEČKI, Slavko. Slowenien. V: BECK, Heinrich world in western Slovenia in the past : introduction. (ur.). Reallexikon der Germanischen Altertumskunde. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v 2., völlig neu bearbeitete und stark erweiterte Aufl. kamniti pokrajini = water and life in a rocky landsca- Berlin; New York: W. de Gruyter, 1973-<1998>, 2005, pe, (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC bd. 29: Sonderdruck, str. 123-128, zvd. SAZU, 2005, str. 167-172. HORVAT, Jana. Poselitev na Pivškem in ob zgornjem toku Reke od pozne bronaste dobe do pozne antike = Settlement in the Pivka Area and along the upper MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA course of the Reka River from the late Bronze Age DELA to the late antique period. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini = water Znanstvena monografija and life in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 220- ŠAŠEL KOS, Marjeta. Appian and Illyricum, (Situla, 248, ilustr. 43). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2005. 671 MODRIJAN, Zvezdana. Oskrba z vodo v poznoantični str., ilustr. utrjeni naselbini Tonovcov grad pri Kobaridu = Wa- ter supply to the late antique fortified settlement of Tonovcov grad near Kobarid. V: MIHEVC, Andrej Strokovna monografija (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, (Projekt Aqua- ŠTULAR, Benjamin. Lončenina z Malega gradu nad dapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, Kamnikom : katalog lončenine z izkopavanj leta 1992. str. 249-264, ilustr. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 2005. PLETERSKI, Andrej. Ustno in pisno izročilo na Oge- http://www. zrc-sazu.si/iza/Si/Splet_publ/Mali_grad. čah. V: MIHELIČ, Darja (ur.). Ad fontes : Otorepčev html. zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 249-253, fotogr. TURK, Ivan, SKABERNE, Dragomir, BLACKWELL, IZVEDENA DELA (DOGODKI) Bonnie A.B., DIRJEC, Janez. Ocena vlage v mlajše- pleistocenskem kraškem okolju : paleoklima in paleo- Razstava mikrookolje v jami Divje babe I, Slovenija = Assessing humidity in the Upper Pleistocene karst environment : VELUŠČEK, Anton, ANDRIČ, Maja, ČUFAR, Ka- palaeoclimates and palaeomicroenvironments at the tarina, TOŠKAN, Borut. Dediščina Ostrorogega Divje babe I, Slovenia. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Jelena : ob 130 obletnici odkritja kolišč na Ljubljan- Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini = water skem barju : potujoča razstava. Ljubljana: Inštitut za and life in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). arheologijo ZRC SAZU, 2005. http://www.zrc-sazu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 173- si/iza/Si/pageloader.html?Naslov_IZA.html. 198, ilustr.

56 Inštitut za Arheologijo

SUMMARY

The research work of the Institute is conducted within rical-archaeological commentary of Appian’s Illyrian the scope of a basic program, which combines the fol- History and a study of the Early Medieval period in lowing investigations: Palaeolithic research, Neolithic the eastern Alpine region and its outskirts. and Eneolithic research, an investigation of fortified Archaeological, dendrochronological research efforts Prehistoric settlements in the Dolenjska region (Lower and pollen analyses on the Ljubljansko barje (the Carniola), an investigation of the La Tène culture in Ljubljana Moor) continued at several pile dwelling central and eastern Slovenia, researches in Roman settlement sites. A new zooarchaeological reseach provincial archaeology in the southeastern Alpine project of the eneolithic sites of Slovenia has been region, an investigation of settlement throughout the started in 2005. eastern Alpine region during the Late Roman period, The Institute published the journal Arheološki vestnik a study of Roman inscriptions in Slovenia, an histo- 56, 2005.

ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA

ZNANSTVENI SVET Slovenska vojska. Kratka zgodovina – dolga tradicija? Vodja projekta: P. Svoljšak. Prof. dr. Rajko Bratož, redni član SAZU, izr. prof. dr. Stane Granda, doc. dr. Eva Holz (predsednica), izr. Življenje in delo pomembnih osebnosti severovzhodne prof. dr. Dušan Kos, dr. Branko Marušič v. p., prof. Slovenije dr. Darja Mihelič, prof. dr. Vasilij Melik v. p., redni Vodja projekta: A. Vovko (Inštitut za kulturno zgodo- dr. D. Mihelič član SAZU. vino ZRC SAZU). Sodelavca: M. Preinfalk, P. Svoljšak.

PERSONALNA SESTAVA Preoblikovanje spomina / Propaganda in komemoracija kot sestavni del 1. svetovne vojne Predstojnica: prof. dr. Darja Mihelič, znanstvena Vodja projekta: O. Luthar (Filozofski inštitut ZRC svetnica. SAZU). Znanstveni svetniki: izr. prof. dr. Stane Granda, doc. Sodelavka: P. Svoljšak. dr. Eva Holz, izr. prof. dr. Dušan Kos. Višja znanstvena sodelavka: doc. dr. Petra Svoljšak. Stalnice in prelomi v zgodovini slovenskega prostora dr. M. Bizjak Znanstveni sodelavci: dr. Matjaž Bizjak, doc. dr. Boris (od 1. 9.) Golec, dr. Miha Kosi, doc. dr. Miha Preinfalk. Vodja projetka: I. Grdina (Inštitut za kulturno zgodo- Asistentka z magisterijem: mag. Katarina Keber (mlada vino ZRC SAZU). raziskovalka). Sodelavca: M. Bizjak, M. Preinfalk. Asistentka: Neva Makuc. Strokovna sodelavka: Barbara Šterbenc Svetina. M. Bizjak je pripravljal znanstvenokritično izdajo briksenških urbarjev za gospostvo Bled in napisal zanjo obsežno uvodno študijo. Raziskoval je tradicij- dr. B. Golec ske kodekse freisinške škofije in posestne razmere na TEMELJNE RAZISKAVE Sorškem polju v visokem srednjem veku. Transkribiral je listine iz turjaškega arhiva. Zgodovinski inštitut Milka Kosa preučuje slovensko B. Golec je zbiral in vrednotil gradivo za zgodovinski zgodovino do konca prve svetovne vojne. Inštitutsko atlas slovenskih srednjeveških mest. Raziskoval je delo zajema štiri tematske sklope, ki so: objava virov zgodovinsko podobo Kostanjevice in Višnje gore, za slovensko zgodovino; topografija in kolonizacija ki ji je v okviru dela za zgodovinski atlas posvetil slovenskega ozemlja; gospodarska, družbena, kulturna, osrednjo pozornost. O tematiki mestne zgodovine je dr. S. Granda vsakdanja zgodovina slovenskega prostora in njegovih objavil znanstveno monografijo o mestu Ormož, dva prebivalcev; problemi slovenske zgodovine 19. in 20. samostojna sestavka v monografiji in izvirni znanstveni stoletja. Te raziskave so raziskovalci do konca leta 2005 članek. Izvirni znanstveni članek in eden od sestavkov uresničevali v programsko-projektni obliki. v monografiji segata na področje pravne zgodovine, drugi sestavek pa obravnava etnično in jezikovno Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti podobo slovenskih celinskih mest v srednjem veku. V Vodja programske skupine: D. Mihelič. okviru avstrijskega projekta Wandel einer Landschaft Sodelavci: M. Bizjak, B. Golec, S. Granda, E. Holz, – Das lange 18. Jahrhundert und die Steiermark je D. Kos, M. Kosi, V. Rajšp. pripravljal študijo o jezikovno-etnični podobi Štajerske dr. E. Holz Mladi raziskovalki: K. Keber, N. Makuc. v 18. stoletju. Strokovna sodelavka: B. Šterbenc Svetina. S. Granda se je usmerjal na vprašanje slovenstva v »francoskem« obdobju slovenske zgodovine, zlasti Študije za sintezo zgodovine slovenskih mest v dobi zunaj Ilirskih provinc, ki se je odslikavalo še v pred- fevdalizma (do 1848) marčno dobo. V tej zvezi je raziskal stališča dr. Štefana Vodja projekta: M. Kosi. Kočevarja in tradicijo slovenske zavesti v družini Sever Sodelavec: B. Golec. od začetka 19. stoletja, prek Janeza Severja, ki je bil leta Strokovna sodelavka: B. Šterbenc Svetina. 1848 poslanec v dunajskem parlamentu, do njegovega mag. K. Keber

59 Zgodovinski inštitut milka kosa

sina, ki je odstopil travnik za prireditev vižmarskega dostojanstvenikov na Primorskem. Raziskave historio- tabora. Kulturne in politične razmere v povezavi z grafskega izročila o Karantaniji je razširila še na nekaj dojemanjem slovenstva na Dolenjskem je preučeval po bavarskih in hrvaških zgodovinopiscev. Preučevala je zapiskih Janeza Trdine. Raziskal je slovenstvo v Trstu omembe in odnos do ciganov v slovenskem ljudskem v času njegovega prehoda izpod Avstrije v Italijo, pri izročilu. čemer je posebej izpostavil spremenjeno pravno kultu- M. Preinfalk je pripravil za tisk in objavil odmevno ro. Iz tematike gospodarske zgodovine je nadaljeval z monografijo o Auerspergih. Zapuščinski inventar člana analizami obrti, katastra in vinogradništva, pri katerem te družine je predstavil v obliki samostojnega prispevka je prišel do novih izsledkov o preteklosti cvička. v monografiji. Posvečal se je predvsem genealoškim E. Holz je nadaljevala redakcijsko delo za objavo zvez- raziskavam plemstva na Slovenskem in v nekdanji ka Zgodovina prometa I. Dopolnjevala je bibliografijo avstro-ogrski monarhiji ter pripravil imenski seznam in slikovna ponazorila o prometu. Ukvarjala se je z h Gradivu za slovensko zgodovino v srednjem veku lokalnimi študijami o prometu. 6/I, ki je izšlo v inštitutski zbirki Thesaurus memoriae, D. Kos je objavil znanstveno monografijo o vlogi Fontes. gradov v življenju plemstva na Slovenskem do za- P. Svoljšak je raziskovala propagando, tisk in cenzuro dr. D. Kos četka 15. stoletja, ki jo, prirejeno, pripravlja tudi za v času prve svetovne vojne. Preučila je gradivo av- tisk v nemškem jeziku. Objavil je raziskavo o vplivu stro-ogrske vojaške cenzure, ki ga hrani Vojni arhiv reproduktivnih socialnih vzorcev oz. impotence na na Dunaju, in osvetlila vlogo in pomen tovrstnih življenje slovenske družbe v preteklosti ter raziskavo informacij na intimni osebni ravni državljana in v o notranjedružinskih razmerjih v Kranju in okolici med državnem okviru. Gradivo je zgovoren kazalec odno- 16. in 18. stoletjem. Nadaljeval je delo na znanstveni sov na ravni država – državljan, dojemanja vojne in z ediciji statuta mesta Izola iz leta 1360 (z dopolnili), njo povezanih vprašanj. To je pokazala v študiji, ki jo ki je zahtevalo raziskave gradiva v več slovenskih, je pripravila za tisk na podlagi arhivskega gradiva in dr. M. Kosi italijanskih in hrvaških knjižnicah in arhivih. zbranih podatkov o civilnem prebivalstvu na tolmin- M. Kosi je raziskoval predzgodovino in zgodnje faze skem območju soškega bojišča. Skozi delovanje Zveze oblikovanja mestnih naselbin na Slovenskem v 12. in bojevnikov, organizacije slovenskih vojnih veteranov 13. stoletju. V izvirnem znanstvenem članku je objavil v smislu zahodnoevropskih veteranskih organizacij, primerjalno študijo o centralnih naseljih neagrarnega vendar brez državne podpore in spodbude, je pripravila značaja v zgodnjem srednjem veku, v samostojnem študijo o slovenskem spominu na prvo svetovno vojno sestavku v monografiji pa primerjalno študijo o začet- in na slovenskega vojaka kot žrtve vojaških dogajanj. kih Škofje Loke, drugih kranjskih mest in o freisinških Rezultati preučevanja socialne zakonodaje Kraljevine N. Makuc škofih kot ustanoviteljih mest. Nadaljeval je raziskavo Jugoslavije so potrdili tezo, da je Kraljevina Jugosla- o križarskem gibanju in križarskih viteških redovih v vija v socialni politiki bolj vrednotila vojno izkušnjo vzhodnoalpskem prostoru, ki je izšla kot poglavje v veteranov srbske in črnogorske vojske, medtem ko je znanstveni monografiji. Za izdajo je pripravljal diser- pripadnike nekdanje avstro-ogrske vojske obravnavala tacijo pokojnega kolega Andreja Komaca Formiranje kot drugorazredne. Njihovo komemoriranje padlih je dežele Kranjske in deželnega plemstva v času med 1150 tako potekalo predvsem v obliki romanj na Brezje, in 1350. Zanjo je pripravljal historične zemljevide, kjer so se srečavali slovenski vojni veterani, ki so rodovnike in register ter izbiral slikovno gradivo. svoje idejne in socialne poglede izražali v časopisu K. Keber je raziskovala za doktorsko temo Epidemije Zveze bojevnikov Bojevnik. V okviru mednarodnega dr. M. Preinfalk kolere in njihov vpliv na razvoj javnega zdravstvenega projekta AQUADAPT je P. Svoljšak objavila študijo sistema na Kranjskem v 19. stoletju. Zgodovinski prerez Krasa s posebnim ozirom na vplive N. Makuc je preučevala furlansko zgodovinopisje, njegovih naravnih danosti na življenje na Krasu, ki je zlasti odnos zgodovinarjev z območja Furlanije do izšla kot samostojni znanstveni sestavek v monografiji slovenskega prostora in prebivalstva. O tej tematiki je Voda in življenje v kamniti pokrajini – Kras. pripravila izvirni znanstveni članek. D. Mihelič je nadaljevala pripravo znanstvenokri- tične objave četrte najobsežnejše (trinajste) piranske DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI dr. P. Svoljšak notarske knjige iz obdobja 1298–1317. Dopolnjevala je zbirko uporabljenega besedišča najstarejše (prve) piranske notarske knjige, ki je izšla še v klasičnem ti- V okviru inštituta je potekalo spremljanje slovenske sku. V problematiko gospodarske zgodovine je posegla zgodovinske literature. Nadaljevala oz. oblikovala se z raziskavami o gospodarstvu Istre v času zgodnjega je bibliografija slovenske zgodovine za obdobja, ki jih srednjega veka. Njene raziskave srednjeveške posesti obravnavajo raziskovalci inštituta, torej od pozne anti- freisinške škofije v Istri so prinesle nekaj novih spo- ke in zgodnjega srednjega veka do konca prve svetovne znanj. Na primeru dolgotrajne pravde med koprsko vojne ter deloma za obdobje med obema svetovnima B. Šterbenc škofijo in Piranom, ki se je odvijala pred številnimi vojnama. Bibliografija, ki je nastajala sproti v delovni Svetina cerkvenimi razsodniki, je revidirala redosled cerkvenih obliki, zavzema raznovrstno problematiko: politično,

60 Zgodovinski inštitut milka kosa gospodarsko, socialno, cerkveno zgodovino, prispevke, vinskega atlasa (izdelava historičnih kart za obdobje ki nastajajo na področju lokalne zgodovine, teorijo srednjega veka), ki bo izšel pri Novi reviji. zgodovine. Prostorsko posega na celoten slovenski • N. Makuc je nadaljevala delo Jakoba Marušiča pri etnični prostor ter se ne omejuje s sedanjimi mejami sestavljanju bibliografije primorskih domoznanskih Republike Slovenije. V prihodnje se bo razširjala tudi izdaj. Delo, ki sta ga financirali Mestna občina Nova na dosežke evropskih zgodovinopisij, da bo podoba Gorica in Občina Šempeter – Vrtojba, je izšlo pod bibliografije slovenske zgodovine čim širša ter zato naslovom Domoznanske publikacije o Primorski. tudi bolj podrobna. Delo je potekalo tako s pomočjo Bibliografsko gradivo do leta 2004. Za potrebe zapisov v COBISS-u kot z rednim spremljanjem Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici izhajajočih prispevkov v znanstvenem, strokovnem je prevajala znanstvene članke in predavanja iz in poljudnem tisku. S sodelovanjem z oddelkoma za slovenščine v italijanščino ter skrbela za knjižnico zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter na Raziskovalne postaje. Pedagoški fakulteti v Mariboru bo pregled vseboval • D. Mihelič je članica uredniškega odbora revije tudi neobjavljena dela, to je diplomske, magistrske in Annales. Uredila je Otorepčev zbornik, posvečen doktorske naloge. Zbrana bibliografija bo v pomoč ter profesorjevi 80-letnici, in petjezični zbornik pov- informacijo raziskovalcem slovenske zgodovine. zetkov 6. kongresa mednarodnega združenja za zgodovino Alp »Pretakanje in prepletanje alpskih Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU ima v kultur: podobe, pripovedi, glasba«. Kongres je kot Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici so- slovenska članica odbora omenjenega združenja od delavko mlado raziskovalko N. Makuc. Postajo vodi 29. 9. do 1. 10. soorganizirala v Bovcu. Sodelovala sodelavec inštituta v. p. Branko Marušič. je v programskem odboru za pripravo mednarodnega znanstvenega sestanka »Retorike deviantnosti«, Sodelavci inštituta so ob raziskovalnem delu opravljali ki je bil od 6. do 8. 10. v Kopru. Je članica odbora tudi druge strokovne naloge: mednarodne komisije za zgodovino mest. Bila je • M. Bizjak je bil urednik Blaznikovega zbornika koordinatorica za zgodovino pri Ministrstvu za (= Zbornik razprav mednarodnega simpozija ob šolstvo, znanost in šport in članica Znanstveno- 200-letnici sekularizacije freisinških in briksenških raziskovalnega sveta za področje humanistike. Je škofijskih posesti); v zvezi s tem je tudi dopolnil članica upravnega odbora Društva visokošolskih Blaznikovo bibliografijo, pregledal tiskane publi- profesorjev in odbora Zgodovinskega društva za kacije in Blaznikovo rokopisno zapuščino na Zgo- Južno Primorsko. Je članica habilitacijske komi- dovinskem inštitutu Milka Kosa, v Zgodovinskem sije Fakultete za humanistične študije Univerze na arhivu Ljubljana, enoti v Škofji Loki in Arhivu Primorskem. Raziskovala je v Pokrajinskem arhivu Slovenije. Koper, podružnica Piran. • B. Golec je član uredniškega odbora inštitutske • M. Preinfalk je odgovorni urednik revije Kronika, zbirke Thesaurus memoriae, član izvršnega odbora uredil je monografijo P. Čelika Orožništvo na Kranj- Arhivskega društva Slovenije in član uredniškega skem, ki je izšla v Knjižnici Kronike. odbora revije Arhivi. Raziskoval je v Arhivu Repu- • P. Svoljšak je podpredsednica Zveze zgodovinskih blike Slovenije, Nadškofijskem arhivu Ljubljana in društev Slovenije, v okviru katere je bila članica Škofijskem arhivu Maribor. Zunaj arhivskih ustanov uredniškega odbora za pripravo objave zbornika je opravljal terenske raziskave v Višnji gori in Ko- prispevkov z znanstvenega simpozija »Življenje in stanjevici. delo dr. Dušana Kermavnerja« (SAZU, 4. in 5. 12. • S. Granda je predsednik strokovnega sveta Narodne- 2003), ki je izšel v letu 2005. Je članica uredniškega ga muzeja, član senata slovenistike na Politehniki odbora Historičnega seminarja ter članica upravnih v Novi Gorici in član uredniškega odbora Kronike. odborov Inštituta za novejšo zgodovino in Fundacije Je član Sveta za splošno izobraževanje, v okviru »Poti miru v Posočju«. katerega je predsednik Komisije za učbenike. • E. Holz je članica uredniškega odbora Kronike in inštitutske zbirke Thesaurus memoriae. KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA • K. Keber je redna sodelavka revije Gea. • D. Kos je član inštituta na dunajski univerzi (Institut für Österreichische Geschichtsforschung). Razisko- Na inštitutu v Ljubljani in na izpostavi v Novi Gorici val je v večjih slovenskih knjižnicah in arhivih. je obsežna tematska knjižnica za vprašanja slovenske • M. Kosi je član uredniškega odbora inštitutske zbir- zgodovine. V Ljubljani se hrani tudi znanstveni del ke Thesaurus memoriae, v okviru katere bo urednik rokopisne in knjižne zapuščine Franca in Milka Kosa izdaje doktorskega dela pokojnega kolega Andreja ter Boža Otorepca, v Novi Gorici pa Henrika Tume. Komaca z naslovom Formiranje dežele Kranjske V letu 2005 je knjižnica pridobila ali kupila nad 600 in deželnega plemstva v času med 1150 in 1350. knjižnih enot. Obiskalo jo je skoraj 200 obiskovalcev, Sodeluje pri projektu izdelave slovenskega zgodo- ki si je izposodilo okrog 150 knjig.

61 Zgodovinski inštitut milka kosa

Knjižnica Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi »Minderstädte – Kümmerformen – gefreite Dörfer«, Gorici šteje 4668 enot, ki so vpisane v posebne inki ga je organiziral avstrijski delovni krožek za ventarne knjige. Študentka Petra Kolenc zaključuje zgodovino mest (Österreichischer Arbeitskreis für pripravo inventarja knjižnice Henrika Tume, ki bo Stadtgeschichtsforschung), Bolzano/Bozen, Italija, objavljen v obliki kataloga. 6.–9. 9.

Stane Granda • Govor na proslavi 75-letnice akad. prof. ddddr. PUBLIKACIJE INŠTITUTA Jožeta Mačka, Knjižnica Laško, Laško, 25. 2. • Zažig škofa Vovka v Novem mestu. Gost v govorni • Miha Preinfalk: Auerspergi. Po sledeh mogočnega oddaji na Radiu Ognjišče, Ljubljana. tura. (Thesaurus memoriae, Dissertationes 4), Za- • Duhovno ozračje na Slovenskem sredi 19. stoletja. ložba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2005. Predavanje, župnijska dvorana, Nova Gorica, 3. 3. • Matjaž Bizjak (ur.): Blaznikov zbornik. Založba • Predstavitev gradiva za Dolenjski biografski leksi- ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2005. kon, Narodni dom, Novo mesto, 4. 3. • Dušan Kos: Vitez in grad. Vloga gradov v življenju • Dr. Štefan Kočevar v letu 1848. Referat na simpoziju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem o dr. Štefanu Kočevarju, Središče ob Dravi, 9. 4. in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja. • Udeležba na okrogli mizi »Janez Trdina, Novo me- Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2005. sto ter Bajke in povesti o Gorjancih«, 28. dolenjski • Darja Mihelič (ur.): Ad fontes. Otorepčev zbornik. knjižni sejem, Novo mesto, 11. 5. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2005. • Odnos do narave na Slovenskem v preteklosti. Se- minar na Četrtkovem kolokviju, Politehnika Nova Gorica, Nova Gorica, 12. 5. • Trdina in Novo mesto. Referat na simpoziju ob 100 MEDNARODNO SODELOVANJE letnici smrti Janeza Trdine, Kulturni dom Janeza Trdine, Novo mesto, 27. 5. • Institut für Geschichte, Universität Klagenfurt, • Ključni momenti slovenske zgodovine. Predavanje za Celovec, Avstrija: sodelovanje D. Kosa. tuje študente v Evropski hiši, Nova Gorica, 5. 7. • Forschunginstitut für Historische Grundwissen- • Trst med prehodom iz Avstrije v Italijo. Referat na schaften, Karl-Franzens-Universität, Gradec, Av- Ukmarjevem simpoziju v Rimu, Italija, 13. 9. strija: raziskovalno sodelovanje. • Kataster kot vir za gospodarsko zgodovino. Referat • Institut für Österreichische Geschichtsforschung, na 6. kongresu Mednarodnega združenja za zgodo- Universität Wien, Dunaj, Avstrija: raziskovalno in vino Alp »Pretakanje in prepletanje alpskih kultur: publicistično sodelovanje D. Kosa. podobe, pripovedi, glasba«, Kulturni dom Bovec, • Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, Avstrija: 30. 9. raziskovalno in organizacijsko sodelovanje. • Auersperg in davki. Referat na Mednarodnem • Slovenska teološka akademija v Rimu, Italija: so- simpoziju »Anastazij Grün – v našem prostoru in delovanje S. Grande na simpozijih. času«, Brežice, 17. 11. • Università della Svizzera Italiana, Lugano, Švica: • Sence Napoleonovega mita pri Slovencih. Referat na sodelovanje D. Mihelič v okviru Mednarodnega Mednarodnem znanstvenem sestanku »Dvestoletni- združenja za zgodovino Alp. ca Napoleonove vladavine ob vzhodnem Jadranu«, • Česká akademie věd, Historický ústav, Praga, Brno, Pokrajinski muzej Koper, 8. 12. Češka; sodelovanje z drugimi zgodovinskimi inšti- • Kulturne in politične razmere v Modrinjakovi dobi. tuti srednjeevropskih držav: sodelovanje E. Holz Govor na literarno-kulturnem večeru, Kulturni dom, v okviru bilateralnega projekta Slovenci in Čehi. Središče ob Dravi, 9. 12. Tradicije in možnosti sodelovanja malih narodov znotraj mnogonacionalnih skupnosti. Eva Holz • Prometne zagate obmejne pokrajine. Nekateri pro- metni problemi goriške grofije od 16. do 18. stoletja. Predavanje, Goriški muzej – grad Kromberg, Nova PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI Gorica, 15. 3. NASTOPI • Roparji (razbojniki) v slovenski ljudski umetnosti (v pesmi, pripovedki in ljudskem slikarstvu). Referat Boris Golec na mednarodnem znanstvenem sestanku »Retorike • Frühneuzeitliche »Bürgerliche Siedlungen« deviantnosti. Podoba, percepcija in reprezentacija Sloweniens unter besonderer Berücksichtigung kriminala v zgodovini«, Pretorska palača, Koper, der ursprünglich gegentürkischen Befestigungen 7. 10. »Tabori«. Referat na mednarodnem posvetovanju • Uradništvo v Linhartovi dobi. Predstavitev pri-

62 Zgodovinski inštitut milka kosa

spevka ob predstavitvi monografije Anton Tomaž v veliki dvorani gostilne Kunstelj, Radovljica, Linhart, Radovljica, 8. 12. 14. 12.

Dušan Kos Petra Svoljšak • O impotenci. Avtorski prispevek na 3. programu • The Slovene Soldier: Victim of War and Post-War Radia Slovenija, Program ARS, oddaja »Trojna Memory. Predavanje na mednarodni delavnici spirala«, Ljubljana, maja. »Victors and Victims: the Male Wartime Generation • Predstavitev knjige Vitez in grad, Radio Ognjišče, in East-Central Europe 1918–1930«, University Ljubljana, 20. 8.; 3. program Radia Slovenija, pro- of Southampton, Southampton, Velika Britanija, gram ARS, oddaja »Izšlo je«, Ljubljana, 14. 9. 23.–24. 6. • Smo ko brez gnezda plašne ptice. Slovenski begunci Katarina Keber v Italiji in Avstro-Ogrski. Predavanje na mednaro- • Oris socialnih posledic epidemije kolere leta 1855 dnem simpoziju »Soška fronta 1915–1917: Kultura na Kranjskem na primeru Ljubljane in podeželja. spominjanja / Isonzofront 1915–1917: Die Kultur Referat na znanstvenem posvetu »Zgodovina soci- des Erinnerns«, Bovec, 29. 9.–1. 10. alne politike, socialnega dela in izobraževanja za socialno delo v Sloveniji«, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana, 24. 3. RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI Darja Mihelič OBISKI IN POTOVANJA • Predstavitev učbenika za zgodovino za 7. razred devetletke, Maribor, 16. 3.; Celje, 13. 4. Matjaž Bizjak • Udeležba na okrogli mizi o humanistiki, Pokrajinski • Delo v Österreichisches Staatsarchiv (Haus-, Hof- muzej Koper, 22. 4. und Staatsarchiv in Hofkammerarchiv), Dunaj, • Prevzetnost in pristranost cerkvenih (raz)sodnikov Avstrija, 6.–10. 6. o cerkveno-posvetnih zadevah. Referat na mednarodnem znanstvenem posvetu »Sacerdotes, iudices, Boris Golec notarii...: posrednici među društvenim skupinama«, • Delo v Arhivu HAZU in Nadškofijskem arhivu, Zavičajni muzej Poreštine, Poreč, 20. 5. Zagreb, Hrvaška, 20. 1., 7. 2., 24. 3. • Otvoritveni nagovor na 6. kongresu Mednarodnega • Delo v Österreichisches Staatsarchiv (Haus-, Hof- združenja za zgodovino Alp »Pretakanje in preple- und Staatsarchiv in Hofkammerarchiv), Dunaj, tanje alpskih kultur: podobe, pripovedi, glasba«, Avstrija, 21. 6.–27. 6. Kulturni dom Bovec, 29. 9. • Delo v Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec, • Televizijski intervju o kongresu Mednarodnega Avstrija, 1. 2., 22. 8. združenja za zgodovino Alp, Odmevi, Televizija Slovenije 1. program, Ljubljana, 1. 10. Stane Granda • Cigani v slovenskem ljudskem izročilu. Referat na • Delo v Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec, mednarodnem znanstvenem sestanku »Retorike Avstrija, 1. 2., 2. 8. deviantnosti. Podoba, percepcija in reprezentacija kriminala v zgodovini«, Pretorska palača, Koper, Eva Holz 6. 10. • Delo v nacionalni biblioteki v Pragi, Češka, 21.– 28. 5. Miha Preinfalk • Predavanje ob predstavitvi knjige Auerspergi. Po Katarina Keber sledeh mogočnega tura, ZRC SAZU, Ljubljana, • Delo v Österreichische Nationalbibliothek, Dunaj, 11. 5., grad Soteska, 2. 7.; Miklova hiša, Ribnica, Avstrija, 6.–12. 3. 18. 11. • Radijski intervjuji ob izidu knjige o Auerspergih, Dušan Kos Radio Slovenija, 1. program, Ljubljana, 21. 5.; • Delo v Biblioteca civica, Archivio diplomatico, Trst, Radio Slovenija, 3. program, Ljubljana, 3. 6.; Radio Italija, 27. 10. Zeleni val, Ljubljana, 18. 11. • Delo v Hrvaškem državnem arhivu, Reka, Hrvaška, • Genealogija rodbine Zois na Kranjskem. Predavanje 14.–15. 12. ob otvoritvi razstave »Žezlo, znanje, moč, tradicija, ugled«, Zgornjesavski muzej Brežice, 25. 10. Miha Kosi • Rodbina Auersperg na Slovenskem. Predavanje na • Delo v Österreichisches Staatsarchiv (Haus-, mednarodnem simpoziju »Anastazij Grün – v našem Hof- und Staatsarchiv in Hofkammerarchiv) in prostoru in času«, Brežice, 17. 11. Deutschordens-Zentralarchiv, Dunaj, Avstrija, 27. • Radovljica in grofje Thurn–Valsassina. Predavanje 11.–1. 12.

63 Zgodovinski inštitut milka kosa (popravek na strani 64)

• Obča zgodovina srednjega veka. Predavanja za PEDAGOŠKO DELO 2. letnik na Oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Boris Golec Kopru. • Arhivistika I in II. Predavanja za 3. in 4. letnik na • Sodelovanje pri podiplomskem študiju šestih ma- Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univer- gistrandov na Oddelku za zgodovino in Oddelku ze v Ljubljani. za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v • Sodelovanje pri podiplomskem študiju treh magi- Ljubljani in ene magistrandke na Fakulteti za strandov in dveh doktorandov na Oddelku za zgo- humanistične študije Univerze na Primorskem v dovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kopru. Stane Granda • Kulturna zgodovina. Predavanja na Oddelku za Petra Svoljšak slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Lju- • Pregled slovenske zgodovine II. Predavanja na Šoli bljani. za slovenske študije Stanislava Škrabca, Politehnika • Zgodovina za slaviste. Predavanja na Šoli za slo- Nova Gorica. venske študije Stanislava Škrabca, Politehnika Nova • Nacionalno in 1. svetovna vojna. Zgodovinski Gorica. modul na podiplomskem programu »Interkulturni • Sodelovanje na podiplomskem študiju na Oddelku študiji – primerjalni študij idej in kultur«, ZRC za slovenistiko in Oddelku za zgodovino Filozofske SAZU in Politehnika Nova Gorica. fakultete Univerze v Ljubljani.

Eva Holz MENTORSTVO • Sodelovanje pri podiplomskem študiju magistrandke na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Boris Golec je somentor doktorandki in mentor enemu doktorandu na Oddelku za zgodovino Filozofske Dušan Kos fakultete Univerze v Ljubljani. • Pomožne zgodovinske vede. Predavanja za 2. letnik na Oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične Stane Granda je komentor dvema doktorandoma na študije Univerze na Primorskem v Kopru. Oddelku za zgodovino in Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Darja Mihelič • Zgodovina srednjega veka. Predavanja za 4. letnik Eva Holz je mentorica doktorandki, mladi raziskovalki na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Univerze v Ljubljani. • Vzpon in propad kulturnih in gospodarskih središč Darja Mihelič je komentorica magistrandu na Oddelku Sredozemlja. Predavanja in seminarji za 1. letnik za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani na Fakulteti za humanistične študije Univerze na in mentorica mladi raziskovalki magistrandki na Zgo- Primorskem v Kopru. dovinskem inštitutu Milka Kosa.

64 Zgodovinski inštitut milka kosa

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Samostojni znanstveni sestavek v monografiji

Izvirni znanstveni članek BIZJAK, Matjaž. Gutenberg in Briksenska posest vzhodno od Tržiške Bistrice. V: MIHELIČ, Darja (ur.). Ad BIZJAK, Matjaž. Prispevek k starejši zgodovini Godešiča. fontes : Otorepčev zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, Kronika, 2005, letn. 53, št. 3, str. 255-266. ZRC SAZU, 2005, str. 255-269. GOLEC, Boris. Das ethnisch-sprachliche Bild der Städte BIZJAK, Matjaž. Razvoj, uprava in poslovanje freisin- und Märkte im slowenischen Drau-Gebiet in »vornati- ške in briksenske posesti na Kranjskem v srednjem onaler« Zeit. Südostdtsch. Arch., 2003/2004 [i.e. 2005], veku. V: BIZJAK, Matjaž (ur.). Blaznikov zbornik : bd. 46/47, str. 65-78, zvd., tabele. In memoriam Pavle Blaznik, (Zbirka Loški razgledi, GOLEC, Boris. Ljubljansko škofijsko gospostvo (Pfalz) Doneski, 11). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU; - zakladnica slovenskih sodnih priseg (1752-1811). Škofja Loka: Muzejsko društvo, 2005, str. 111-124, Arhivi, 2005, letn. 28, št. 2, str. 239-312. 125-140, graf. prikazi. HOLZ, Eva. Češki časopis Politik in revolucija v Piranu GOLEC, Boris. Ljubljanski malefični red iz leta 1514 leta 1894. Kronika, 2005, letn. 53, št. 2, str. 209-222, v sodni praksi = Die Laibacher Malefizordnung aus ilustr. dem Jahre 1514 in der Rechtsprechung. V: KAM- KEBER, Katarina. Kranjski obrambni mehanizem za BIČ, Marko (ur.), GOLEC, Boris (ur.), MELIK, Jelka zaščito pred prvo epidemijo kolere v Evropi. Kronika, (ur.), BUDNA KODRIČ, Nataša (ur.), KOZINA, 2005, letn. 53, št. 3, str. 351-364. Brane (ur.). Malefične svoboščine Ljubljančanov : KOS, Dušan. Zakonske težave Kranjčanov pred tremi ljubljanski kazenski sodni red, (Gradivo in razprave, stoletji. Kranj. zb., 2005, str. 345-354. št. 25). Ljubljana: Zgodovinski arhiv; Graz: Institut KOSI, Miha. Predurbane ali zgodnjeurbane naselbi- für österreichische Rechtsgeschichte und europäische ne? : Civitas Pettouia, Carnium/Creina in druga Rechtsentwicklung der Karl-Franzens-Universität, centralna naselja neagrarnega značaja v zgodnjem 2004 [i.e. 2005], str. 107-142, in v: KAMBIČ, Marko srednjem veku. Del 1. Zgod. čas., 2005, 59, št. 3/4, (ur.), BUDNA KODRIČ, Nataša (ur.). Malefične str. 269-331. svoboščine Ljubljančanov : ljubljanski kazenski MIHELIČ, Darja. Istrsko gospodarstvo v luči Rižanskega sodni red, (Littera Scripta Manet, Zbirka Manet, 7). zbora. Acta Histriae, 2005, letn. 13, št. 1, str. 97-112. Študijska izd. Ljubljana: Pravna fakulteta, 2005 [i.e. MIHELIČ, Darja. Revizija kronologije cerkvenih dosto- 2006], str. 139-191. janstvenikov na Primorskem. Zgod. čas., 2005, letn. GOLEC, Boris. Etnično-jezikovna struktura slovenskih 59, št. 1/2, str. 23-44. celinskih mest do prehoda v novi vek : poskus kvanti- PREINFALK, Miha. Auerspergi in njihove povezave s tativnega ovrednotenja. V: MIHELIČ, Darja (ur.). Ad Hrvaško. Povij. pril., 2005, god. 24, 29, str. 79-99. fontes : Otorepčev zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 401-410. Strokovni članek GRANDA, Stane. Gospodarska in socialna problematika v zgodovinskih razpravah Dušana Kermavnerja. V: MAKUC, Neva. Srednjeveški, zlasti historiografski, viri ŽIŽEK, Aleksander (ur.), PEROVŠEK, Jurij (ur.). za furlansko zgodovino. Izvestje Raziskovalne postaje Med politiko in zgodovino : življenje in delo dr. Du- ZRC SAZU v Novi Gorici, dec. 2005, št. 2, str. 3-5. šana Kermavnerja (1903-1975). Ljubljana: Slovenska MIHELIČ, Darja. Istrsko gospodarstvo v luči rižanskega akademija znanosti in umetnosti: Zveza zgodovinskih placita. Buzet. zb., št. 31, str. 33-48, ilustr. društev Slovenije, 2005, str. 143-150. GRANDA, Stane. Janez Trdina in Novo mesto. V: DOVIĆ, Marijan (ur.). Janez Trdina med zgodovino, Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci narodopisjem in literaturo : jubilejna monografija. Novo mesto: Goga; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC MIHELIČ, Darja. Vsakdanji stik oblasti z »malim člo- SAZU, 2005, str. 15-43, ilustr. vekom« : (Piran koncem 13.stol.). V: MATIJAŠIĆ, GRANDA, Stane. Josip Gorup - najbogatejši Slovenec, Robert (ur.). Statuimus et ordinamus, quod --- : sustavi pa ne le zase. V: BOŠTJANČIČ, Janko (ur.). Slavenski moći i mali ljudi na jadranskom prostoru : zbornik zbornik. Vrhnika: Galerija 2, 2005, str. 329-340, ilustr. radova s međunarodnog znanstvenog skupa, [Poreč, GRANDA, Stane. K zgodovini cvička. V: MIHELIČ, 22. do 24. svibnja 2003] : the sistems of power and Darja (ur.). Ad fontes : Otorepčev zbornik. Ljubljana: the little men in the Adriatic area : conference papers Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 281-301. from the international scientific conference, (Zbornik GRANDA, Stane. Pod Avstro-Ogrsko. V: DOLINAR, radova, sv. 1). Poreč: Pučko otvoreno učilište: Zavi- France M. (ur.). Sto let Zavoda sv. Stanislava. Ljublja- čajni muzej, 2005, str. 48-58. na: Družina, 2005, str. 135-142.

65 Zgodovinski inštitut milka kosa

GRANDA, Stane. Revolucionarno vrenje po 1. svetovni na: Slovenski gledališki muzej; Radovljica: Muzeji vojni ali »Vietnamski sindrom«. V: NEĆAK, Dušan radovljiške občine, 2005, str. 509-525. (ur.). Stiplovškov zbornik, (Historia, 10). Ljubljana: SVOLJŠAK, Petra. Dušan Kermavner o položaju Sloven- Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2005, cev med prvo svetovno vojno. V: ŽIŽEK, Aleksander str. 325-334. (ur.), PEROVŠEK, Jurij (ur.). Med politiko in zgo- GRANDA, Stane. Usoda nekdanje freisinške posesti dovino : življenje in delo dr. Dušana Kermavnerja na Dolenjskem. V: BIZJAK, Matjaž (ur.). Blaznikov (1903-1975). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti zbornik : In memoriam Pavle Blaznik, (Zbirka Loški in umetnosti: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, razgledi, Doneski, 11). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC 2005, str. 181-189. SAZU; Škofja Loka: Muzejsko društvo, 2005, str. 193- SVOLJŠAK, Petra. Slovenci v primežu avstrijske cenzure. 202, 217-228, ilustr. V: VODOPIVEC, Peter (ur.), KLEINDIENST, Katja HOLZ, Eva. Češki časopis Politik o slovenskih paralelkah (ur.). Velika vojna in Slovenci : 1914-1918. V Ljubljani: na celjski gimnaziji v letu 1894. V: MIHELIČ, Darja Slovenska matica, 2005, str. 109-127. (ur.). Ad fontes : Otorepčev zbornik. Ljubljana: Založba SVOLJŠAK, Petra. Zgodovinski prerez Krasa s posebnim ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 435-445. ozirom na vplive njegovih naravnih danosti na življenje HOLZ, Eva. Uradništvo v Linhartovi dobi. V: SVETINA, = A historical profile of the Kras with special regard to Ivo (ur.), SLIVNIK, Francka (ur.), ŠTEKAR-VIDIC, influences of its natural characteristics on human life. Verena (ur.). Anton Tomaž Linhart : jubilejna mono- V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v grafija ob 250-letnici rojstva. Ljubljana: Slovenski kamniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, gledališki muzej; Radovljica: Muzeji radovljiške (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC občine, 2005, str. 409-439. SAZU, 2005, str. 265-270. KEBER, Katarina. Epidemija kolere na Pivki leta 1855. V: BOŠTJANČIČ, Janko (ur.). Slavenski zbornik. Vrhnika: Galerija 2, 2005, str. 9-26. Samostojni strokovni sestavek v monografiji KOSI, Miha. Cruciferi - Crucesignati : prispevek k zgodovini križarskih vojn in križarskih viteških redov v GRANDA, Stane. Stopinje na poti v slovensko samostoj- 12.-13. stoletju. V: MIHELIČ, Darja (ur.). Ad fontes nost. V: PETROVČIČ JERINA, Tadeja (ur.), PETER- : Otorepčev zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC LE, Lojze. Živeti hočemo v suvereni državi slovenskega SAZU, 2005, str. 303-343, fotogr. naroda : 15. obletnica izvolitve Demosove vlade. Celje: KOSI, Miha. Začetki Škofje Loke in freisinški škofje kot Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva druž- ustanovitelji mest : primerjalna študija k nastanku mest ba; Celovec: Mohorjeva, 2005, str. 15-42. na Kranjskem v srednjem veku. V: BIZJAK, Matjaž HORVAT, Jana, MODRIJAN, Zvezdana, SVOLJŠAK, (ur.). Blaznikov zbornik : In memoriam Pavle Blaznik, Petra, TURK, Ivan, VELUŠČEK, Anton. Poselitev in (Zbirka Loški razgledi, Doneski, 11). Ljubljana: Založ- raba zakraselega sveta zahodne Slovenije v preteklo- ba ZRC, ZRC SAZU; Škofja Loka: Muzejsko društvo, sti : uvod = Settlement and land usage of the Karstic 2005, str. 83-110, 93-124, graf. prikazi. world in western Slovenia in the past : introduction. MIHELIČ, Darja. Bog je najprej samemu sebi brado V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v ustvaril : spor med koprsko škofijo in Pirančani za daja- kamniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, tev od pridelka olja : začetek 13. stoletja. V: MIHELIČ, (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC Darja (ur.). Ad fontes : Otorepčev zbornik. Ljubljana: SAZU, 2005, str. 167-172. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 97-125, tabele. MIHELIČ, Darja. Božo Otorepec - življenje in delo, ve- MIHELIČ, Darja. Die Christianisierung Karantaniens in selje in otožnost. V: MIHELIČ, Darja (ur.). Ad fontes den Augen der Historiker des 15.-18. Jahrhunderts. : Otorepčev zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC V: BUSSET, Thomas (ur.). L'Autriche intérieure, SAZU, 2005, str. 11-26, fotogr. (Histoire des Alpes, 10, 2005). Zürich: Chronos, cop. MIHELIČ, Darja. Zgodovinske edicije virov in elektronski 2005, str. 39-56. mediji. V: OGRIN, Matija (ur.). Znanstvene izdaje in MIHELIČ, Darja. Srednjeveška posest freisinške škofije elektronski medij : razprave, (Studia litteraria). Ljublja- v Istri. V: BIZJAK, Matjaž (ur.). Blaznikov zbornik : na: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 229-237. In memoriam Pavle Blaznik, (Zbirka Loški razgledi, Doneski, 11). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU; Škofja Loka: Muzejsko društvo, 2005, str. 61-73, MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA 67-81. DELA PREINFALK, Miha. Listine v zapuščinskih inventarjih kot zgodovinski vir v teoriji in praksi. V: MIHELIČ, Znanstvena monografija Darja (ur.). Ad fontes : Otorepčev zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 159-185. GOLEC, Boris. Ormož v stoletjih mestne avtonomije : PREINFALK, Miha. Radovljica in grofje Thurn-Valsas- posestna, demografska, gospodarska, socialna, etnič- sina. V: SVETINA, Ivo (ur.), SLIVNIK, Francka (ur.), na in jezikovna podoba mesta ob Dravi 1331-1849. ŠTEKAR-VIDIC, Verena (ur.). Anton Tomaž Linhart : Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. 187 str., jubilejna monografija ob 250-letnici rojstva. Ljublja- fotogr., graf. prikazi.

66 Zgodovinski inštitut milka kosa

KOS, Dušan. Vitez in grad : vloga gradov v življenju SVOLJŠAK, Petra, PIRIH, Darja, FORTUNAT-ČER- plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slo- NILOGAR, Damjana, GALIĆ, Lovro. Tolminsko venskem Koroškem do začetka 15. stoletja. Ljubljana: mostišče II. Tolmin: Tolminski muzej, 2005. 437 str., Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. 431 str., fotogr. ilustr. PREINFALK, Miha. Auerspergi : po sledeh mogočnega tura, (Thesaurus memoriae, Dissertationes, 4). Lju- bljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Bibliografija 2005. 640 str., ilustr. SVOLJŠAK, Petra … [et all.]. Slovenska kronika XX. MAKUC, Neva, MARUŠIČ, Jakob. Domoznanske publi- stoletja. Ljubljana: Nova revija, 2005. kacije o Primorski : gradivo za bibliografijo do konca leta 2004. Nova Gorica; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. 169 str.

SUMMARY

Milko Kos Historical Institute researches Slovene his- entific papers dedicated to two ex-collaborators Pavle tory from the Early Middle Ages until the end of the Blaznik and Božo Otorepec. The monographs Vitez First World War. Its work is divided into four activi- in grad (Knight and Castle) of Dušan Kos and Boris ties: publishing the sources for the Slovene history; Golec’s Ormož v stoletjih mestne avtonomije (Ormož topography and civilization of the Slovene territory; During the Centuries of the Municipial Autonomy) economic, social, cultural history, history of everyday were published at Založba ZRC. life of the Slovene territory and its population; the The Institute is acquainted with the historical literature problems dealing with Slovene history of the 19th and relevant for its work. The bibliography of the year of the first half of the 20th Century. 2005 is written by the help of the COBISS computer In the year 2005 researchers worked on one programme program. (Basic Research of Slovene Cultural Past) and five The Institute has a large library containing books project (Studies for Synthesis of History of Slovene substantial for Slovene history, also including the sci- Towns in the Age of Feudalism /to 1848/; Constancies entific part of Milko Kos’s and Henrik Tuma’s private and Ruptures in the History of the Slovene Territory; libraries. The latter is placed in the Research station of Slovene Army. Short History – Long Tradition?; Re- ZRC SAZU in Nova Gorica. constructing Memory, Propaganda and Commemora- The Institute cooperates closely with several important tion as an Integral Part of the Cultural History of the scientific institutions in other European countries (Aus- First World War; Life and Work of Important People tria, Italy, Germany, Switzerland, Czech Republic). in Northeastern Slovenia). The Institute issues a series The Institute researchers take an active part in vari- Thesaurus Memoriae, which is devided in two parts, ous scientific tasks in and outside the Institute. Many Dissertationes and Fontes. The monograph of Miha collaborators of the Institute take part in the process Preinfalk Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura. (The of study and postgraduate study at the University of Auerspergs. On the Traces of the Mighty Aurochs) Ljubljana, Koper and Nova Gorica. In the year of 2005 published in the series Dissertationes. The institute the collaborators of the Institute gave several lectures published two thematic anniversary collections of sci- on different subjects in Slovenia and abroad.

UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA

ZNANSTVENI SVET skem (H. Seražin). Raziskave baročnega kiparstva so potekale v okviru posameznih ožjih tem: kiparstvo in altaristika druge polovice 17. stoletja na Kranjskem; Akad. dr. Emilijan Cevc (predsednik), akad. prof. kiparstvo 18. stoletja na Dolenjskem, v Posavju in dr. Stane Gabrovec, dr. Ana Lavrič, dr. Barbara Beli krajini; kamniti oltarji zgodnjega 18. stoletja. Murovec, dr. Damjan Prelovšek, dr. Blaž Resman, Dokumentirana in raziskana je bila oprema cerkva dr. Helena Seražin. na Kočevskem in kiparska oprema na gradu Strmol. dr. D. Prelovšek Dopolnjevali so se arhivski podatki in dokumentacija o gorenjskem baročnem kiparstvu (B. Resman). Razi skovanje slikarstva 17. in 18. stoletja na Slovenskem Personalna sestava je po eni strani potekalo kot študij posameznih spomenikov in umetnikov, ki so delovali na ozemlju današnje Predstojnik: dr. Damjan Prelovšek, znanstveni svetnik Slovenije, po drugi strani je bila posebna pozornost (do 5. 6.), dr. Barbara Murovec (od 1. 12.). posvečena postavljanju v kontekst srednjeevropske V. d. predstojnika: dr. Oto Luthar (od 1. 7. do 30. umetnosti, predvsem povezavam z avstrijsko Štajer- 11.). sko in Koroško, Dunajem, Bavarsko in Benetkami. dr. B. Murovec Znanstveni svetniki: dr. Ana Lavrič, dr. Blaž Resman Nadaljevale so se raziskave ljubljanskega baročnega (od 21. 9.), dr. Damjan Prelovšek. slikarstva, predvsem slik v stolnici, pri uršulinkah in pri Znanstveni sodelavki: dr. Barbara Murovec, dr. Helena frančiškanih. Preučevanje Valvasorjeve grafične zbirke Seražin (od 21. 9.). se je osredotočilo na X. zvezek (B. Murovec). Z novimi Samostojna strokovna sodelavka specialistka v huma- arhivskimi viri je bilo osvetljeno doslej neznano pore- nistiki: Alenka Klemenc. klo umetnostnega naročnika ljubljanskega generalnega Asistentka: Mija Oter Gorenčič. vikarja Karla Peera, z njim v zvezi pa je bil preučen Samostojna strokovna sodelavka: mag. Romana Zajc in s slovenskim gradivom dopolnjen opus švedskega (polovico delovnega časa). slikarja Augustina Dahlsteena. Pod umetnostnozgo- A. Klemenc dovinskim in širšim kulturnozgodovinskim vidikom se je nadaljeval študij gradiva, povezanega z ljubljansko stolnico. Tekle so priprave na razstavo portretnih TEMELJNE RAZISKAVE upodobitev ljubljanskih škofov. Zbiranje ikonografske dokumentacije se je usmerilo na pomembno baročno Slovenska umetnostna identiteta v evropskem temo upodobitev sv. Janeza Nepomuka (A. Lavrič). okviru Nadaljevale so se raziskave o arhitektu Jožetu Pleč- Vodja programa: D. Prelovšek. niku in njegovi umestitvi v evropski kulturni prostor. dr. A. Lavrič Sodelavci: A. Lavrič, B. Murovec, M. Oter Gorenčič, Potekale so tudi raziskave o ljubljanski arhitekturi 19. B. Resman, H. Seražin, R. Zajc. stoletja (arhitekt Matej Pertsch) ter o pomenu Rajka Ložarja za razvoj dojemanja nacionalnega v slovenski V okviru raziskav srednjega veka se je nadaljevalo umetnostni zgodovini (D. Prelovšek). preučevanje romanske in zgodnjegotske stavbne plastike na Slovenskem. Pomemben del je bil posvečen študiju srednje- in zahodnoevropskih primerjalnih spo- Umetnostni dialog Italije z jugovzhodno srednjo menikov. Raziskovanje redovne umetnosti srednjega Evropo 1400–1800 M. Oter Gorenčič veka je bilo osredotočeno na kartuzijansko arhitekturo Sodelavke: A. Lavrič, B. Murovec, A. Klemenc, in arhitekturno plastiko 12. in 13. stoletja (M. Oter R. Zajc. Gorenčič). V Benetkah so se nadaljevale raziskave o arhitektu Giorgiu Massariju. V italijanskih, avstrijskih Osrednja raziskovalna tema je bilo slikarstvo druge in slovenskih arhivih ter na terenu so potekale raziskave polovice 17. stoletja, predvsem v povezavi z Almana- o renesančni utrdbeni arhitekturi na Slovenskem. Z chovim opusom na Kranjskem. Preučevanje umetno- dokumentiranjem spomenikov in zbiranjem arhivskih stne vloge ljubljanskih škofov se je osredotočilo zlasti virov so se nadaljevale raziskave renesančne in baročne na Ernesta Amadeja Attemsa in na njegove povezave arhitekture na Primorskem, v Primorju in na Kočev z evropskimi umetniki. dr. B. Resman

69 Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta

Kritična izdaja Plečnikovih pisem bratu Andreju (A. Klemenc, A. Lavrič, B. Murovec, M. Oter Goren- Vodja projekta: D. Prelovšek. čič, D. Prelovšek, B. Resman, H. Seražin, R. Zajc.) Sodelavka: H. Seražin. Redno poteka dopolnjevanje in urejanje kartotek in V okviru projekta je potekalo dodatno dokumentiranje fototeke: topografska kartoteka spomenikov, kartoteka arhitektove korespondence v Arhitekturnem muzeju umetnikov, fototeka, specialne kartoteke. Podatki se (digitalizacija pisem). Gradivo se je urejalo, prepiso- zbirajo po literaturi in arhivih ter s terenskim delom. valo in pripravljalo za objavo. Stekle so priprave za Poleg dopolnjevanja kartotečnih evidenc se vzpostavlja izdajo monografije. tudi računalniško vodena dokumentacija. Nadaljeval se je prenos klasične fotografije v digitalno obliko in računalniška obdelava, poleg tega poteka Zbirateljstvo v zgodnjem novem veku: J. V. Valvasor sistematična obdelava tekočih posnetkov. Pri izdelavi in O. F. Buchheim zbirke Umetnostni spomeniki na Slovenskem – Stele- Vodja projekta: A. Lavrič. tovi terenski zapiski, ki podpira raziskovalni program Sodelavke: B. Murovec, A. Klemenc, R. Zajc. Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru in projekte, se je nadaljevalo skeniranje arhivskega dr. H. Seražin Za prevod in redakcijo je bil pripravljen X. zvezek gradiva. V letu 2005 je bila začasno dostopna testna Valvasorjeve grafične zbirke, ovrednoten je bil pomen predstavitev Steletovih terenskih zapiskov, ki so bili Valvasorja kot zbiralca profanih ciklov. Potekalo je digitalno obdelani do črke D (375 skenov). prevajanje in redakcija II. in VIII. zvezka. Terensko Delno je bila digitalno preslikana Plečnikova zbirka, delo je potekalo predvsem v Zagrebu, Münchnu in ki jo hrani Arhitekturni muzej (D. Prelovšek). na Dunaju. Kot predpriprava za nadaljnje raziskave v tujini je bilo zbrano in preučeno v naših arhivih hranje- Uredniško delo no gradivo o Buchheimovih umetnostnih naročilih za Izšel je 10. letnik inštitutske revije Acta historiae artis mag. R. Zajc njegovo rezidenco v Salzburgu. V domačih galerijskih Slovenica (urednik: B. Resman; pomočnica urednika: depojih je bilo na novo odkritih nekaj platen, ki izhajajo A. Klemenc; uredniški odbor: A. Lavrič, B. Murovec, iz Buchheimove slikarske zbirke. D. Prelovšek, H. Seražin). Izšle so štiri številke revije Umetnostna kronika (urednica B. Murovec, v uredniškem odboru: M. Oter Grafika in slikarstvo baroka na Štajerskem Gorenčič). Vodji projekta: B. Murovec, K. Leitner. Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem, znanstvena monografija (ur. B. Murovec, V okviru bilateralnega raziskovalnega projekta (nosilec M. Klemenčič, M. Breščak). na avstrijski strani je Steiermärkisches Landesmuseum Joanneum, Alte Galerie, Gradec), ki ga je Ministrstvo za Predavanja šolstvo, znanost in šport RS odobrilo za nadaljnji dve leti Inštitut je organiziral dve strokovni predavanji: prof. (2004–2005), so potekale zaključne raziskave v Gradcu, dr. Marijan Smolik: Grafični listi Semeniške knjižnice v na Dunaju in na terenu na avstrijskem Štajerskem. Ob- Ljubljani, 21. 4., in mag. Igor Weigl: Ljubljanski baroč- javljena je bila razprava o J. C. Wagingerju, v pripravi ni arhitekt Carlo Martinuzzi (o. 1673–1726), 17. 5. pa je razprava o štajerskem baročnem slikarstvu. Svetovanje Inštitutski raziskovalci svetujejo strokovnjakom Valvasorjeva grafična zbirka med Ljubljano in Za- z drugih področij humanistike in družboslovja ter grebom študentom umetnostne zgodovine, ki pogosto iščejo Vodji projekta: B. Murovec, M. Pelc. pomoč na inštitutu. Sodelavci: M. Ciglenečki, M. Oter Gorenčič, Sodelavci inštituta so opravljali še naslednje dejav- M. Abaffy. nosti: • A. Lavrič je sodelovala kot konzultantka z Resta- V okviru bilateralnega raziskovalnega projekta (nosilec vratorskim centrom Slovenije pri obnovi slike P. na hrvaški strani je Institut za povijest umjetnosti, Za- Liberija iz ljubljanske stolnice in pri obnovi por- greb), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno tretov ljubljanskih škofov. dejavnost, je potekala obdelava posameznih albumov • B. Murovec je sodelovala kot konzultantka z za pripravo na faksimile s katalogom vseh grafik. Restavratorskim centrom pri restavriranju slike sv. Uršule iz ljubljanskega uršulinskega samostana in z Zavodom za varstvo kulturne dediščine RS, OE DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI Celje in župnijskim uradom Šmarje pri Jelšah pri obnovi svetih stopnic k sv. Roku. Zbiranje dokumentarnega gradiva za umetnostno • B. Resman je sodeloval z Restavratorskim centrom zgodovino slovenskega ozemlja Slovenije pri obnovi opreme v p. c. sv. Katarine v

70 Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta

Srednji vasi pri Šenčurju, v konzultantski skupini stnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Založba za obnovo fasadne plastike na minoritski cerkvi na ZRC, Ljubljana, 2005. Ptuju in pri izhodiščih za obnovo velikega oltarja • Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Selih pri Višnji Gori; s strokovnimi nasveti na Kranjskem, Založba ZRC, Ljubljana, 2005. glede obnove baročne opreme je sodeloval tudi z restavratorsko delavnico Kavčič iz Šentjošta. • D. Prelovšek kot strokovni konzultant sodeluje pri Razstave evalviranju umetnostnozgodovinskih projektov pri Grantovi agenturi Češke republike v Pragi. Je tudi Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja član iniciativnega odbora Evropske znanstvene na Kranjskem, Narodna galerija, Ljubljana, 20. 10. fundacije za preučevanje likovne umetnosti pri 2005–19. 2. 2006. Zasnova razstave: B. Murovec (v so- Evropski zvezi. delovanju z M. Klemenčičem, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in M. Breščak, Narodna galerija, Ljubljana). ZNANSTVENI SESTANKI

Flamski in nizozemski slikarji v srednji Evropi in sever- MEDNARODNO SODELOVANJE ni Italiji v poznem 17. stoletju. Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem, Ljubljana, V letu 2005 so imeli raziskovalci inštituta stike z na- 20.–23. 10. Organizacija: B. Murovec (v sodelovanju slednjimi tujimi institucijami: z Oddelkom za umetnostno zgodovino, Filozofska • Österreichische Akademie der Wissenschaf- fakulteta, Univerza v Ljubljani, in Narodno galerijo, ten, Kommission für Kunstgeschichte, Dunaj, Ljubljana). Avstrija. • Institut für Kunstgeschichte der Universität Wien, Dunaj, Avstrija. KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA • Alte Galerie, Steiermärkisches Landesmuseum Joanneum, Gradec, Avstrija. Vodja: A. Klemenc. • Institut für Kunstgeschichte der Univesität Salzburg, Bibliotekarsko obdelani fond se je v letu 2005 povečal Avstrija. za 578 enot, pridobljenih je bilo še 159 publikacij, ki • Ústav dějin umění Akademie věd České republiky, še niso bile oddane v obdelavo. Knjižnico je obiskalo Praga, Češka. 83 zunanjih uporabnikov, ki so v čitalnici uporabili • Institut za povijest umjetnosti, Zagreb, Hrvaška. 97 enot, na dom pa so si (vključno z inštitutskimi • Valvasorova zbirka Nadbiskupije zagrebačke, Za- sodelavci) izposodili 149 knjižnih enot. greb, Hrvaška. V Steletovi zapuščini je bilo oddeljenih od ostalega • Università Ca’ Foscari di Venezia, Dipartimento di gradiva večje število fotografij, ki se grobo razvr- Storia e Critica delle Arti »Giuseppe Mazzariol«, ščajo kot »fotografije (in reprodukcije) umetnostnih Benetke, Italija. spomenikov«, »fotografije javnih nastopov« in »dru- • Università degli Studi di Udine, Dipartimento di žinske fotografije«, posebej pa še fotografije različnih Storia e Tutela dei Beni Culturali, Videm, Italija. posameznikov. • Centro Internazionale di Studi di Architettura An- V okviru raziskovalnega dela je bila za tisk pripravljena drea Palladio, Vicenza, Italija. predstavitev avstrijskega vedutista in krajinarja Ferdi- • Istituto per le Ricerche di Storia Sociale e Religiosa, nanda Jungbluta. Vicenza, Italija. Na področju prevajalskega dela, ki sicer poteka v okvi- • Universität München, Institut für Kunstgeschichte, ru knjižnice, je bil v sodelovanju z Narodno galerijo v München, Nemčija. celoti preveden v angleščino katalog razstave Franc • Zentralinstitut für Kunstgeschichte, München, Kavčič/Caucig in Češka, realizirana pa so bila tudi tri Nemčija. strokovna vodstva po razstavi, dve v slovenščini in • Università degli studi di Trieste, Dipartimento Storia eno v angleščini. e Storia dell'Arte, Trst, Italija. • Università IUAV di Venezia, Dipartimento di Storia dell'Architettura, Benetke, Italija. • Istituto Internazionale di storia economica »F. Da- PUBLIKACIJE INŠTITUTA tini«, Prato, Italija. • Stirring Committee of the European Science Foun- • Acta historiae artis Slovenica, 10, ZRC SAZU, dation, Bruselj, Belgija. Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, • Grantova agentura Češke republike, Praga, Češka. Založba ZRC, Ljubljana, 2005, 222 str. • Kunsthistorisches Institut Florenz, Max-Planck- • Umetnostna kronika 6–9, ZRC SAZU, Umetno- Institut, Firence, Italija.

71 Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta

PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI NASTOPI OBISKI IN POTOVANJA

Ana Lavrič Ana Lavrič • Brezmadežna v slovenski umetnosti. Nova Gorica, • Dunaj, Avstrija; Sloup, Češka; Székesfehérvár, 17. 2.; Maribor, 25. 11. Madžarska; Rim, Italija: krajši študijski obiski.

Barbara Murovec Barbara Murovec • »Insignis pictor Austriacus«. Zur Erforschung • Dunaj, Avstrija; Gradec, Avstrija; München, Nem- der barocken Deckenmalerei in der Steiermark. čija; London, Velika Britanija; Zagreb, Hrvaška; Fi- Mednarodna konferenca »Barocke Wandmalerei rence, Italija; Praga, Češka: krajši študijski obiski. in Mitteleuropa / Baroque Wall Painting in Central Europe«, Brno, Češka, 27. 9. Mija Oter Gorenčič • Avguštin Stegenšek in baročno slikarstvo. Znan- • Pariz, Francija: študijsko izpopolnjevanje, stveni sestanek »Avguštin Stegenšek (1875–1920)«, 1. 2.–31. 5. Maribor, 8. 10. • Dunaj, Avstrija: krajši študijski obiski. • The Counts of Auersperg Portrait Gallery from • Francija (različni kraji): krajši študijski obiski. Gornja Radgona and the Question of Its Author(s). Referat skupaj z M. Klemenčičem, U. Lubejem na Blaž Resman mednarodnem znanstvenem sestanku »Flamski • Dunaj, Avstrija: delo v arhivih in knjižnicah, in nizozemski slikarji v srednji Evropi in severni 11. 12.–16. 12. Italiji v poznem 17. stoletju. Almanach in slikar- • Karlovac, Hrvaško Zagorje, Hrvaška; Benetke, stvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem«, Italija; München, Nemčija: krajši študijski obiski. Ljubljana, 21. 10. • »Icones a Iohanne Wiriex inuentas et delineatas«. Damjan Prelovšek Zum Sammlungswesen im 17. Jahrhundert. Medna- • Edinburg, Škotska: udeležba na delavnici »Art rodni znanstveni sestanek »Flamski in nizozemski History in National Context«, 21.–23. 10. slikarji v srednji Evropi in severni Italiji v poznem • Gargano, Italija; Praga, Češka; Beograd, Srbija in 17. stoletju. Almanach in slikarstvo druge polovice Črna gora; Dunaj, Avstrija: krajši študijski obiski. 17. stoletja na Kranjskem«, Ljubljana, 22. 10. Helena Seražin Mija Oter Gorenčič • Benetke, Italija: raziskovalno delo v arhivih in • Nova odkritja v Stični: umetnost cistercijanov v knjižnicah, 1. 1.–31. 1. 12. stoletju. Vabljeno predavanje Slovenskega • Gradec, Avstrija; Benetke, Trst, Videm, Gorica, umetnostnozgodovinskega društva, Cankarjev dom, Italija: krajši študijski obiski. Ljubljana, 21. 11. • Firence, Italija: udeležba na seminarju »Corso sulla storia delle tecnice del disegno«, Gabinetto Disegni Helena Seražin e Stampe dei Uffizi, 14.–17. 11. • I cantieri degli architetti lombardi nei paesi sloveni (Austria Interna) dal XVI al XVIII secolo. Med- narodni simpozij »L’economia della costruzione PEDAGOŠKO DELO nell’Italia moderna«, Lugano, Švica, 22. 4. • Stegenškova knjižnica. Znanstveni sestanek »Av- Barbara Murovec guštin Stegenšek (1875–1920)«, Maribor, 7. 10. • Baročno slikarstvo na Štajerskem. Seminar na • Il Duomo di Capodistria. Mednarodni simpozij Oddelku za umetnostno zgodovino, Filozofska »The Heritage of Serenissima – Patrimonio Venezi- fakulteta Univerze v Ljubljani. ano dell’Adriatico«, Izola–Benetke, Slovenija–Ita- • Ljubljansko baročno slikarstvo. Seminar na Oddel- lija, 4. 11. ku za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta • Utrdbena arhitektura na Goriškem, Grad Kromberk, Univerze v Ljubljani. Kromberk, 29. 11.

Alenka Klemenc MENTORSTVO • Stegenškova korespondenca Francetu Steletu. Znan- stveni sestanek »Avguštin Stegenšek (1875–1920)«, Barbara Murovec je bila mentorica mladi raziskovalki Maribor, 7. 10. doktorandki Miji Oter Gorenčič.

72 Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI onalnega v slovenski umetnostni zgodovini. Št. 8/9, str. 41-52. Ampak, 2005, letn. 6. Izvirni znanstveni članek PRELOVŠEK, Damjan. Zakon o kulturni dediščini je v sedanji praksi neučinkovit. Kras, september 2005, št. KLEMENC, Alenka. Album akvarelov Ferdinanda Jung 71, str. 5-7. bluta iz srede 19. stoletja. Acta hist. artis Slov., 2005, 10, str. 119-156, ilustr. LAVRIČ, Ana. Delo švedskega slikarja Augustina Dahl- Objavljeni strokovni prispevek na konferenci steena za ljubljanskega generalnega vikarja Karla Pee- ra. Acta hist. artis Slov., 2005, 10, str. 81-93, ilustr. PRELOVŠEK, Damjan. Kostel nejsvětějšího Srdce Páně LAVRIČ, Ana. Materialni in duhovni dobitki srečolova za na Vinohradech. V: KAISEROVÁ, Kristina (ur.). dokončanje nove ljubljanske stolnice. Kronika, 2005, Srdce Ježíšovo : teologie, symbol, dějiny : sborník letn. 53, št. 2, str. 141-147, ilustr. z konference konané na Vranově u Brna, 30. ledna LAVRIČ, Ana, HORVAT, Jasna. Poskus identifikacije 2002. Ústí nad Labem: Albis International; [Praha]: in atribucije škofovskega portreta iz zbirke Narodne- Akademie věd České republiky, Historický ústav, ga muzeja Slovenije v Ljubljani : ali gre za portret 2005, str. 145-154. ljubljanskega škofa Ernesta Amadeja Attemsa izpod čopiča Casparja Franza Sambacha?. Acta hist. artis Slov., 2005, 10, str. 177-188, ilustr. Samostojni znanstveni sestavek v monografiji MUROVEC, Barbara. Vorauske pasijonske slike : Johann Caspar Waginger in štajersko baročno slikarstvo. Acta KLEMENC, Alenka. Umetnostnozgodovinski oris župnij- hist. artis Slov., 2005, 10, str. 65-80, ilustr. ske cerkve v Zagorju ob Savi. V: DOLINAR, France OTER GORENČIČ, Mija. Motiv glave v romanski M. (ur.). Zagorski zvonovi. Ljubljana: Družina, 2005, stavbni plastiki. Acta hist. artis Slov., 2005, 10, str. str. 143-212, ilustr. 7-26, ilustr. LAVRIČ, Ana. Janez Gregor Dolničar - kronist ljubljan- OTER GORENČIČ, Mija. Sakralna arhitektura in arhi- skega mesta. V: MIHELIČ, Darja (ur.). Ad fontes : tekturna plastika 13. stoletja v Prekmurju. Zb. soboš. Otorepčev zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC muz., 2005, št. 8, str. 231-245. SAZU, 2005, str. 139-157, ilustr. PRELOVŠEK, Damjan. Plečnik in angleška umetnost. MUROVEC, Barbara, KLEMENČIČ, Matej. Almanach, Acta hist. artis Slov., 2005, 10, str. 157-166, ilustr. slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem in RESMAN, Blaž. Še o nekaterih baročnih kamnitih oltar- stanje umetnostnozgodovinskih raziskav. V: MURO- jih. Acta hist. artis Slov., 2005, 10, str. 43-63, ilustr. VEC, Barbara (ur.), BREŠČAK, Mateja (ur.), KLE- SERAŽIN, Helena. I contratti di garzonato degli scultori, MENČIČ, Matej (ur.). Almanach in slikarstvo druge lapicidi e intagliatori veneziani (IV). Acta hist. artis polovice 17. stoletja na Kranjskem. Ljubljana: Založba Slov., 2005, 10, str. 201-214. ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 9-20, ilustr. SERAŽIN, Helena. Štanjelski grad na risbi Janeza Co- MUROVEC, Barbara. Dvorec Bokalce. Str. 203, ilustr. benzla iz 1580. Acta hist. artis Slov., 2005, 10, str. Knežji dvorec, Ljubljana. Str. 205, ilustr. Vid. Sluh. 169-176, ilustr. Voh. Tip. Okus. Str. 173-177, ilustr. V: MUROVEC, Barbara (ur.), BREŠČAK, Mateja (ur.), KLEMENČIČ, Matej (ur.). Almanach in slikarstvo druge polovice 17. Kratki znanstveni prispevek stoletja na Kranjskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. MUROVEC, Barbara. Quaglieve oltarne slike v ljubljan- MUROVEC, Barbara, ABAFFY, Mirna. Almanach, ski stolni cerkvi. Umet. kron., 2005, 7, str. 2-5, ilustr. Grad Bogenšperk. Str. 195-196, ilustr. Almanach, OTER GORENČIČ, Mija. Freske Jerneja iz Loke na Ljubljana. Str. 197-198, ilustr. Almanach, Sedeči zahodni fasadi cerkve sv. Janeza Krstnika na Suhi. kmet. Str. 198, ilustr. V: MUROVEC, Barbara (ur.), Umet. kron., 2005, 6, str. 2-8, ilustr. BREŠČAK, Mateja (ur.), KLEMENČIČ, Matej (ur.). Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, Strokovni članek 2005. PRELOVŠEK, Damjan. Pomen umetne obrti v delu ar- LAVRIČ, Ana. Obnova župnijske cerkve sv. Štefana hitekta Jožeta Plečnika. V: MIHELIČ, Darja (ur.). Ad v Dolnji Košani : Mnenje in priporočila za obnovo fontes : Otorepčev zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, župnijske cerkve sv. Štefana v Dolnji Košani. Kras, ZRC SAZU, 2005, str. 467-479, ilustr. september 2005, št. 71, str. 20-21, fotogr. PRELOVŠEK, Damjan. Rajko Ložar - umetnostni PRELOVŠEK, Damjan. Kolizej. Št. 1, str. 43-45, ilustr. zgodovinar. V: SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid (ur.), Plečnikov »fašizem«. Št. 2, str. 45-47. Problem naci- LOŽAR-PODLOGAR, Helena (ur.). Pretrgane ko-

73 Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta

renine : sledi življenja in dela Rajka Ložarja, (Opera PRELOVŠEK, Damjan. Památková péče a slovinské ethnologica slovenica). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC dějini umění. V: ROYT, Jan (ur.). Regnum Bohemiae SAZU, 2005, str. 219-223. et Sacrum Romanum Imperium : sborník k poctě Ji- RESMAN, Blaž. Kiparstvo druge polovice 17. stoletja na řího Kuthana, (Sborník Katolické fakulty Univerzity Kranjskem. V: MUROVEC, Barbara (ur.), BREŠČAK, Karlovy, Dějiny umění, historie, 2). České Budějovice: Mateja (ur.), KLEMENČIČ, Matej (ur.). Almanach in Ústav dějin křest´anského umení Katolické teologické slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem. fakulty Univerzity Karlovy v Praze v nakl. Tomáš Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 75- Halama, 2005, str. 409-423. 88, ilustr. SERAŽIN, Helena. Giorgio Massari e la chiesa udinese della Beata Vergine dei Sette dolori. V: FRATTOLIN, MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA Maria Paola (ur.). Artisti in viaggio 1600-1750 : pre- DELA senze foreste in Friuli Venezia Giulia : [atti del III Convegno, Univerista di Udine, Provincia di Udine, Znanstvena monografija Villa Manin di Passariano, 21-22-23 ottobre 2004]. Udine: Itineraria; Cafoscarina: Libreria Editrice, 2005, PRELOVŠEK, Damjan. Jože Plečnik : 1872-1957. Mi- str. 390-411, ilustr. lano: Electa, 2005. 385 str., ilustr.

Samostojni strokovni sestavek v monografiji

LAVRIČ, Ana. Znanstvenokritične izdaje tekstov ter pisnih in likovnih virov s področja umetnostne zgodovine. V: OGRIN, Matija (ur.). Znanstvene izdaje in elektronski medij : razprave, (Studia litteraria). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 247- 255, ilustr.

SUMMARY

The research work at the institute went on in 2005 as Almanach and scientific symposium about him and it had been planned. The junior researcher Mija Oter was a coeditor of the scholarly monograph about the Gorenčič continued her investigations into Roman- same painter. Ana Lavrič researched the paintings of esque and early-Gothic architecture and architectural the Swedish painter Augustin Dahlsteen preserved sculpture in Slovenia and she found some very interest- in Slovenia. She continued her study of the materi- ing parallels with European materials. Helena Seražin als related to Ljubljana cathedral, conducted the pursued her research into the Renaissance fortification preparatory works for the exhibition of the portraits architects active in Slovenia, complementing her field of Ljubljana bishops and collected iconographical work with the search in various archives. In Venice information about the important Baroque theme of she further studied the work of Giorgio Massari and St. John Nepomuk. Damjan Prelovšek pursued the she also continued the documenting of Renaissance research into the architect Plečnik and his place within and Baroque architecture in south-eastern regions European cultural sphere. He also studied 19th century of Slovenia. Blaž Resman studied the sculpture and architecture in Ljubljana (architect Matthäus Pertsch) wooden altars of the 2nd half of the 17th century in and the role of Rajko Ložar in the comprehension of Carniola as well as Baroque sculpture in the regions of the national idiom in Slovene art history. Besides her Dolenjsko, Posavje and Bela krajina. He also investi- librarian duties, Alenka Klemenc studied the work, gated Venice-influenced stone altars of the early 18th preserved in Slovenia, of the Austrian 19th-century century and documented and researched the churches vedutist Ferdinand Jungblut and translated a number in the Kočevje region. Barbara Murovec dedicated of scholarly texts into English. In 2005 the institute’s her research to 17th- and 18th-century painting and scientific journal Acta historiae artis Slovenica reached graphic arts, particularly to the Valvasor Print Col- its 10th volume bringing again a number of significant lection, the painter Almanach, Styrian and Ljubljana papers, and four numbers of Umetnostna kronika (6–9) Baroque painting; she co-organized the exhibition of were also published.

74 MUZIKOLOŠKI INŠTITUT

ZNANSTVENI SVET o Ruotlibu je mogoče utemeljeno domnevati, da je svoj rokopis, izdelan leta 1296, kompiliral v Ljubljani. – Začele so se prve študijske priprave za obravnavo Akad. dr. Emilijan Cevc (predsednik), dr. Nataša Cigoj bolonjskega pontifikala (zdaj v Ljubljani). Krstulović, dr. Metoda Kokole, izr. član SAZU Janez A. Bagarič je opravila redakcijska dela v zvezi z bese- Matičič, dr. Jurij Snoj (podpredsednik). dilom zgodovinsko- in analitično-primerjalne študije o dveh tiskanih zbirkah vilanel Giacoma Gorzanisa dr. M. Kokole (Benetke 1570, 1571). Opredeljeni in ovrednoteni sta bili skladateljevi glasbeni zbirki, predvsem pa njegova PERSONALNA SESTAVA vloga v širitvi te priljubljene posvetne vokalne oblike prek meja italijanskega govornega področja v sosednje Predstojnica: dr. Metoda Kokole, višja znanstvena avstrijske dežele v zadnji tretjini 16. stoletja. Pripra- sodelavka. vljena in v redakcijo (Videm, Italija) je bila poslana Znanstveni svetnik: dr. Jurij Snoj. razprava o širitvi Gorzanisovih vilanel iz Veneta prek Asistentka z doktoratom: dr. Nataša Cigoj Krstulović Kranjske na notranjeavstrijski dvor v Gradcu. Na pod- (s polovično delovno obveznostjo). lagi zapiskov lastnih arhivskih raziskav in s pomočjo mag. A. Bagarič Samostojni strokovni sodelavec specialist v humani- ustreznih katalogov ter sekundarne literature je bil stiki: mag. Tomaž Faganel. dokončan katalog vseh tiskov, ponatisov in ohranjenih Asistentka z magisterijem: mag. Alenka Bagarič. izvodov neapeljskih vilanel iz 16. stoletja. Asistentka: Katarina Šter (od 1. 11.). M. Kokole je poglobila raziskavo o poznorenesančnem Samostojna strokovna sodelavka v humanistiki: Darja glasbenem repertoarju, povezanem z nekdanjo Kranj- Frelih. sko. Analiza notnih tiskov, posvečenih domačemu Samostojna strokovna sodelavka: mag. Romana Zajc plemstvu, je pokazala, da je bil krog naših glasbenih (s tretjinsko delovno obveznostjo). mecenov precej širši in povezave z glasbenimi krogi dr. N. Cigoj Kr- v Italiji še močnejše, kot je bilo znano doslej. Posebno stulović zanimiva je prva zbirka madrigalov Philippa de Duca, ki vsebuje tudi dva t. i. posvetilna madrigala. Rezul- TEMELJNE RAZISKAVE tati raziskave so bili strnjeni v prvi polovici razprave Music Repertoire on the Territory of Today’s Slovenia Raziskave slovenske glasbene preteklosti (1567–c. 1620) and Possible Connections with the Vodja programa: J. Snoj. Court Chapel in Munich, ki je bila oddana v redakcijo. Sodelavci: A. Bagarič, N. Cigoj Krstulović, M. Ko- – Nadaljevala se je repertoarna in libretološka analiza kole. recepcije italijanske opere v prvi polovici 18. stoletja. mag. T. Faganel Zunanji sodelavci (z Oddelka za muzikologijo Fi- Poglobljena je bila primerjava med posameznimi lozofske fakultete Univerze v Ljubljani): M. Barbo, središči (Gorica, Trst, Ljubljana, Celovec in Gradec) A. Nagode, L. Stefanija. in dodana analiza izbranih pevskih zasedb. V okviru znanstvenega srečanja »Transferprozesse in der Mu- J. Snoj je izdelal študijo o koprskih glasbenih kodeksih, sik Zentraleuropas« na Dunaju so bila ob konkretnih ki so bili doslej že večkrat predmet umetnostnozgodo- primerih primerjalno prikazana intenzivna operna pri- vinskih študij, z muzikološkega stališča pa še niso bili zadevanja od srede 30-ih do srede 40-ih let 18. stoletja natančneje raziskani. V letu 2005 so bila dela usmerje- (The Role of Inner-Austrian Music Centres (Ljubljana, na zlasti v natančno vsebinsko analizo rokopisov in v Klagenfurt, Gorizia, Trieste etc.) in the Transfer of D. Frelih vprašanje njihove liturgičnozgodovinske pripadnosti. Italian Opera North of the Alps in the 18th Century). Izdelana je bila študija o kodeksu Bolzano, Museo Ugotovljene so bile sorodnosti, razlike in stične točke Civico, Ms. 1304. Študija z naslovom Ruotlibus de v predvajanem repertoarju oz. pomen povezanosti vseh Laybaco in njegov notirani misal, poslana v redakcijo, središč za uspešen transfer italijanske opere. Razširjena se osredotoča na vprašanje kraja nastanka rokopisa ter študija o raziskovani problematiki je bila objavljena v njegovih osnovnih vsebinskih značilnosti. Sanktoral članku Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih rokopisa kaže značilno prepletanje salzburških in oglej- v 18. stoletju: repertoar in izvajalci v reviji De musica skih vsebin. Na osnovi znanih zgodovinskih podatkov disserenda I/1–2. dr. J. Snoj

75 Muzikološki inštitut

N. Cigoj Krstulović je na področju slovenske glasbe- Musik, Literatur und Kunst (Bratislava). V prispevku z ne preteklosti druge polovice 19. stoletja podrobno naslovom »Glasba 18. in 19. stoletja v ohranjenih roko- obravnavala arhivsko gradivo Glasbene matice in pisih ljubljanskih frančiškanov«, ki je izšel v reviji De drugo gradivo v povezavi z zbiranjem in izdajanjem musica disserenda I/1–2, je pregledala in komentirala ljudskih pesmi. Raziskava je bila osnova za sistematič- hranjeno glasbeno gradivo ljubljanskih frančiškanov. no študijo funkcije etničnega glasbenega repertoarja v Ugotovila je, da ohranjena notna zapuščina tega sa- tem obdobju slovenske kulturne zgodovine. Rezultati mostana združuje dva tipa repertoarja: po eni strani raziskave so bili objavljeni v članku Glasbena matica, glasbo za večje zasedbe, ki so jo uporabljali v cerkvi ljudska pesem in percepcija glasbe na Slovenskem v pri bogoslužju, po drugi pa komorna dela, ki so bila drugi polovici 19. stoletja. Stoletnica uglasbitve slo- verjetno namenjena muziciranju znotraj samostana. venske himne, Premrlove Zdrav(lj)ice, je spodbudila Podobne značilnosti, čeprav morda ne tako markantne, raziskavo, povezano z njenim simbolnim pomenom so bile ugotovljene tudi za nekatere druge – čeprav v zgodovini recepcije. Rezultat te raziskave, članek nepopolno ohranjene – zbirke muzikalij, povezane z Himna kot simbol naroda: premislek ob stoletnici določenimi cerkvenimi redovi. nastanka Premrlove Zdravice, je objavljen v reviji K. Šter De musica disserenda I/1–2. Zbrano je bilo gradivo za študijo o samospevu v slovenski glasbeni kulturi druge Vpetost slovenske glasbe v evropski prostor polovice 19. stoletja. N. Cigoj Krstulović je pripravila Vodja projekta: M. Barbo. tudi vsebinski koncept mednarodnega znanstvenega Sodelavci: A. Bagarič, T. Faganel, B. Frelih, M. Ko- posvetovanja »Glasbeno ‘uporabno’ in glasbeno ‘av- kole, J. Snoj, R. Zajc. tonomno’: podobe in pomeni«, ki ga bo Muzikološki Zunanji sodelavci (z Oddelka za muzikologijo Filo- inštitut priredil oktobra 2006. zofske fakultete Univerze v Ljubljani): K. Bogunović, A. Nagode, L. Stefanija, G. Pompe, L. Podlesnik, mag. R. Zajc Š. Tršinar. Glasba cerkvenih redov na Slovenskem od 16. stoletja do njihove ukinitve J. Snoj je izdelal študijo o glasbenih variantah v kranj- Vodja projekta: M. Kokole. ski verziji oficija Helarija in Tacijana. Doslej je znanih Sodelavci: A. Bagarič, T. Faganel, D. Frelih, R. Zajc. osem prepisov oficija Helarja in Tacijana, nastalega domnevno na začetku 14. stoletja v Ogleju. Eden od M. Kokole je nadaljevala raziskovanje glasbenega dela teh, v antifonalu NŠAL, Rkp 18 (olim 17), se močno nekaterih cerkvenih redov v Kopru. Poleg že precej razlikuje od vseh preostalih. V študiji »Two melodic raziskanega prispevka minoritskega reda je nadaljnji versions of the office of SS Hellarus and Tacianus« so primerjalni študij glasbenih virov, ki jih danes hrani variante v imenovanem rokopisu grupirane in glasbe- Škofijski arhiv Koper, prinesel nekatera nova spozna- noestetsko ovrednotene. nja o vlogi servitskega reda. Rezultati primerjav so M. Kokole je raziskala in analizirala primarne in sekun- omogočili tudi nekoliko natančnejšo datacijo skupine darne vire v zvezi z najzgodnejšimi operami (med leti rokopisov (verjetno prepisov servitskega kapelnika), 1600/1615 in 1765), znanimi v Ljubljani. Izsledke svoje ki so bili prej datirani približno dvajset let pozneje. raziskave je predstavila najprej v referatu na mednaro- Dognanja raziskave so bila strnjena v razpravi Sacred dnem simpoziju »Stoletja glasbe na Slovenskem«, nato music in ‘Capo d’Istria’ in the 17th century, ki je bila pa pripravila razpravo »Najzgodnejše opere na Sloven- maja poslana v redakcijo. skem: od Euridice (?) do začetka delovanja Stanovskega T. Faganel je nadaljeval raziskovanje glasbenih pri- gledališča« za ustrezno publikacijo (v pripravi). zadevanj jezuitskega reda na Slovenskem. V okviru T. Faganel je raziskoval življenje in delo skladatelja analiz glasbenega opusa patra Janeza Krstnika Dolarja Mateja Babnika (1787–1868) ter pripravil uvodno je podrobno razčlenil njegov glasbeni stavek. Primerja- razpravo k izdaji Babnikove Sonate za klavir in violino va Dolarjevih mašnih stavkov Kyrie je pokazala, da je v zvezku Supplementa 1 k Monumenta artis musicae bil – v nasprotju z nekaterimi ohlapnimi polpreteklimi Sloveniae (v pripravi). ugotovitvami – obravnavani jezuitski skladatelj tehnič- no vešč in spreten, čeprav v svoji teoretični naravna- nosti še vedno obrnjen v preteklost. Svoje ugotovitve DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI o skladateljsko-tehničnih značilnostih glasbenega dela jezuita Dolarja je strnil v razpravi »Trije Kyrie – Dolarjev skladateljski vzorec«, ki je bila objavljena Evidentiranje in katalogiziranje virov v reviji De musica disserenda I/1–2. Na področju elektronskega katalogiziranja glasbenih D. Frelih je pripravila prispevek o zapuščini glasbenih virov za RISM (Mednarodni katalog glasbenih virov) prizadevanj frančiškanskih redov na geografskem v okviru Serije A II (glasbeni rokopisi po letu 1600) prostoru današnje Slovenije, ki je izšel v zborniku so se sodelavci Muzikološkega inštituta vključili v Plaude turba paupercula Franziskanischer Geist in der preizkusno bazo na novo ustvarjenega sodobnejšega ra-

76 Muzikološki inštitut

čunalniškega programa, imenovanega Kallisto. Slednji Druga strokovna dela je zamenjal stari računalniški program PIKaDo in je • N. Cigoj Krstulović je pripravila dokončni scenarij dostopen na medmrežju. Od 3. do 6. 11. je na inštitutu za enourno televizijsko dokumentarno oddajo »Pe- gostoval direktor centralne redakcije RISM iz Fran- sem ima moč: ob stoletnici uglasbitve slovenske kfurta na Majni, dr. Klaus Keil, ki je na dvodnevnem državne himne«, ki je bila na sporedu na prvem uvajalnem tečaju udeležencev z mednarodno zasedbo programu nacionalne televizije, 26. 12. predstavil specifične zahteve, novosti in podrobnosti v • Izšlo je geslo T. Faganela »Šantel, Saša« v Öster- zvezi z novim načinom katalogiziranja. Po tem datumu reichisches Musiklexikon, Wien 2005, zv. 4. sta D. Frelih in K. Šter opravili popis 100 enot iz glas- • Izšlo je 163 gesel D. Frelih o glasbenih poustvar- benih rokopisov iz arhiva ljubljanske stolnice. Število jalcih, komornih skupinah in ustanovah v Velikem slovenskih zapisov se bo v mednarodni bazi podatkov slovenskem leksikonu, zv. 3, Ljubljana, Mladinska tako povečalo s prejšnjih 1349 na novih 1450. Obja- knjiga, 2005. vljeni bodo v 14. izdaji RISM-ovega CD-ROM-a konec • Izšlo je geslo M. Kokole »Posch, Isaac« v Die Musik leta 2006, če bo le-ta še nadalje izhajal. S prehodom na in Geschichte und Gegenwart, Kassel [...] 2005, novi program je namreč predvideno, da bodo podatki zv. 13. za uporabnike dostopni na medmrežju. • K. Šter je pripravila komentar k zgoščenki Mikro- Gradivo, ki je bilo zaradi prenove prostorov inštituta kozmos Meml PZ Veter. začasno arhivirano na Inštitutu za glasbeno narodopisje, je bilo v letu 2005 preneseno v ognjevarno omaro Koncerti v novih prostorih inštituta, Novi trg 4/III. • T. Faganel je organiziral koncert Iz spomenikov Slovenska redakcija RILM-a (Mednarodni popis glas- slovenske glasbe z izborom skladb, katerih sodobne bene oziroma muzikološke literature) s sedežem na Mu- izdaje so izšle v inštitutski zbirki Monumenta artis zikološkem inštitutu je sodelovala s centralo RILM-a v musicae Sloveniae. Glasbena dela so izvajali: ko- New Yorku. V letu 2005 je bil opravljen popis glasbene morna skupina Musica cubicularis (Barbara Tišler, literature za leto 2002, in sicer 187 bibliografskih enot Domen Marinčič in Tomaž Sevšek) ter solisti Barba- s povzetki v angleškem (nemškem) jeziku. ra Tišler (sopran), Barbara Jernejčič (mezzosopran), Sebastjan Podbregar (tenor), Janko Volčanšek Uredniško delo (bas), Domen Marinčič (pozitiv) z zborom Chorus • N. Cigoj Krstulović, M. Kokole in J. Snoj so kot N’omen in orkestrom Solisti internazionali, Stolna začasni in pozneje uradno imenovani uredniški cerkev sv. Nikolaja, Ljubljana, 25. 10. odbor zasnovali novo muzikološko znanstveno revijo De musica disserenda, pripravili načela ure- Razstave dniške politike revije in dokončno izdelali obliko • M. Kokole, A. Bagarič in D. Frelih so pripravile znanstvenega aparata revije. razstavo La musica Veneziana nell’Istria Setten- • T. Faganel je bil odgovorni urednik notne zbirke trionae, San Vito dei Normanni, Italija, v okviru Monumenta artis musicae Sloveniae (zvezki 38, 48 tamkajšnjega glasbenega festivala, 22. 8.–2. 9. in in 49; v pripravi). Potenza, Italija, v okviru Festivala stare glasbe, 14. • M. Kokole je skupaj z B. Murovec, M. Šašel Kos 10.–4. 11. in M. Talbotom uredila mednarodni interdiscipli- • M. Kokole, A. Bagarič in D. Frelih so pripravile narni zbornik Mediterranean Myths from Classical razstavo Glasbena dediščina slovenskih obalnih Antiquity to the Eighteenth Century / Mediteranski mest do 19. stoletja, Koper, v okviru prireditev miti od antike do 18. stoletja (13 člankov; izid v letu Koper minulih stoletij, 25. 5.–19. 6. 2006). • M. Kokole s sodelavci je pripravila razstavo Utrinki • J. Snoj je uredil prvi zvezek dvojne številke revije iz preteklih 25 let Muzikološkega inštituta, predd- De musica disserenda (7 člankov). verje Muzikološkega inštituta in Male dvorane ZRC SAZU, 25. 10.–18. 11. Strokovni prevodi • D. Frelih je pripravila razstavo vseh inštitutskih pu- • T. Faganel je pripravil strokovni prevod revizij- blikacij v okviru dneva odprtih vrat Muzikološkega skega poročila v Gabriello Puliti, Il secondo libro inštituta, 25. 10. delle messe (1624). Transkribiral in revidiral Ennio Stipčević, Monumenta artis musicae Sloveniae, zv. Razno 48, Ljubljana, 2005 (v pripravi). • Muzikološki inštitut je v letu 2005 priredil tri novi- • M. Kokole je pripravila spremno besedilo k zgo- narske konference, na katerih so bili predstavljeni ščenki Spomeniki slovenske glasbe / Monumenta 43., 44., 45., 46. in 47. zvezek znanstvenokritičnih artis musicae Sloveniae: iz glasbenega arhiva Radia izdaj Monumenta artis musicae Sloveniae, zbornik Slovenija / From the Musical Archives of Radio 300 let / Years Academia Philharmonicorum Laba- Slovenia – 25 let Muzikološkega inštituta / 25 Years censium, spominski zbornik Muzikološke razprave. of the Institute of Musicology. In memoriam Danilo Pokorn, prva številka nove

77 Muzikološki inštitut

revije De musica disserenda in zgoščenka Spome- numenta artis musicae Sloveniae, ur. T. Faganel; 46) niki slovenske glasbe. (izšlo 2005). • Inštitut je v sodelovanju z Založbo ZRC nadaljeval z • Janez Krstnik Novak, Figaro – Cantate zum Geburts vsestranskimi prizadevanji za pripravo znanstveno- oder Namensfeste einer Mutter. Transkribirala in kritične izdaje opere Črne maske Marija Kogoja. revidirala Aleš Nagode in Zoran Krstulović. Lju- bljana, SAZU, ZRC SAZU, Muzikološki inštitut Sodelavci inštituta so v letu 2005 opravljali še na- 2004 (Monumenta artis musicae Sloveniae, ur. I. slednje dejavnosti: Klemenčič; 47) (izšlo 2005). • N. Cigoj Krstulović je članica izvršilnega odbora • De musica disserenda I/1–2. Nova muzikološka Slovenskega muzikološkega društva. znanstvena revija. • T. Faganel je član Kolegija ministra za humani- • Spomeniki slovenske glasbe/Monumenta artis stiko Ministrstva RS za visoko šolstvo znanost in musicae Sloveniae: iz glasbenega arhiva Radia tehnologijo; član Sveta za glasbeno izobraževanje Slovenija / From the Musical Archives of Radio pri Ministrstvu RS za šolstvo, znanost in šport; član Slovenia – 25 let Muzikološkega inštituta / 25 Izvršnega odbora Slovenskega Cecilijinega društva Years of the Institute of Musicology. Zgoščenka s in član Upravnega odbora Glasbene matice; v. d. spremnimi besedili. odgovornega urednika revije Cerkveni glasbenik; dirigent zbora Chorus N’omen. • D. Frelih je članica nadzornega odbora Slovenskega MEDNARODNO SODELOVANJE muzikološkega društva; članica uredniškega odbora RILM za Slovenijo. • M. Kokole je članica Znanstvenega sveta ZRC • RISM (Répertoire international der sources musica- SAZU; predsednica Koordinacijskega odbora Hi- les), Frankfurt, Nemčija: nadaljeval se je računalni- storičnega seminarja ZRC SAZU; članica Senata ški popis starejših glasbenih virov na Slovenskem Šole za študij idej in kultur v okviru Politehnike za svetovno podatkovno zbirko. Nova Gorica; vodja uredniškega odbora RILM za • RILM (Répertoire international de littérature Slovenijo. musicale), New York, ZDA: nadaljevalo se je • K. Šter se izpopolnjuje v solopetju. sodelovanje slovenske področne skupine (M. Kokole in D. Frelih) s centralno redakcijo v New Yorku. • Prof. dr. Bojan Bujić (Magdalen College, Univerza KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA v Oxfordu, Velika Britanija) je sodeloval v mednarodnem uredniškem odboru za izdajo zbranih del V letu 2005 smo pridobili 736 enot bibliotečnega Gabriella Pulitija. gradiva, in sicer 547 knjig, 182 zvezkov periodičnih • Prof. dr. Ennio Stipčević (Odsjek za povijest hr- publikacij in 7 zgoščenk. Večino pridobljenega gradiva vatske glazbe, HAZU, Zagreb, Hrvaška) je za 48. obsega fond knjig donacije dr. Reinharda Strohma, zvezek zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae katerega večji del so v Biblioteki SAZU obdelali v pripravil transkripcijo in uredniški komentar o Il se- letu 2005 in je bil nato razporejen na posebej določeno condo libro delle messe (1624) skladatelja Gabriella mesto v okviru knjižnice Muzikološkega inštituta. Pulitija. Med pomembnejšimi darovalci literature v letu 2005 • Prof. dr. Ivano Cavallini (Università degli studi, so bili: dr. Gorana Doliner iz Zagreba, Centralna Palermo, Italija) je sodeloval v mednarodnem redakcija RISM iz Frankfurta, Inštitut za muzikologijo uredniškem odboru za izdajo zbranih del Gabriella iz Budimpešte, dr. Pawel Ganzarczyk iz Varšave, Pulitija. Društvo slovenskih skladateljev, Društvo Glasbena • Založba Bärenreiter, Kassel, Nemčija: zastopanje matica in Založba ZRC iz Ljubljane: Knjige na podlagi zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae v tujini zamenjave gradiva pa so poslali še: Biblioteka univerze (do 17. 6.). v Tveru (Rusija), Vila i Tatti iz Firenc, Hrvaško • Slovensko-finsko društvo, Helsinki, Finska: s muzikološko društvo in Michael Malkiewicz, Univerza pomočjo Muzikološkega inštituta so obeležili oble- v Salzburgu. tnico rojstva violinista in skladatelja Lea Funtka (20. 3.). • Österreichische Akademie der Wiessenschaften, Dunaj, Avstrija: sodelovanje sodelavcev Muzikolo- PUBLIKACIJE INŠTITUTA škega inštituta pri Österreichische Musiklexikon. • The Morrill Music Library, The Harvard University • Gabriello Puliti, Ghirlanda odorifera (1612). Center for Italian Renaissance Studies, Firenze, Transkribiral in revidiral Ivano Cavallini. Ljubljana, Italija: strokovno sodelovanje in izmenjava litera- SAZU, ZRC SAZU, Muzikološki inštitut 2004 (Mo- ture.

78 Muzikološki inštitut

• Pedagoška univerza Državne univerze v Tveru, PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI Rusija: nadaljevalo se je sodelovanje v obliki medsebojnega obveščanja o tekočih dosežkih in STROKOVNI NASTOPI izmenjavi literature. Metoda Kokole • The Role of Inner-Austrian Music Centres (Ljublja- na, Klagenfurt, Gorizia, Trieste etc.) in the Transfer OBISKI V INŠTITUTU of Italian Opera North of the Alps in the 18th Cen- tury. Referat na mednarodni znanstveni delavnici • Dr. Gorana Doliner (Zavod za povijest hrvatske »Interakademischer Workshop ‘Kulturtransfer’ književnosti, kazališta i glazbe, HAZU, Zagreb, und Österreichisches Musiklexikon«, Avstrijska Hrvaška) je gostovala na inštitutu v okviru meda- akademija znanosti, Dunaj, Avstrija, 14.–15. 3. kademijske izmenjave, 10.–20. 1. • Operna poustvarjalnost na Slovenskem od Euridice • Prof. dr. Ivano Cavallini (Università degli studi, (?) do odprtja Stanovskega gledališča. Referat Palermo, Italija;): avtorske korekture gradiva za na mednarodnem muzikološkem simpoziju »XX. MAMS 46 in dogovori s člani uredniškega odbora slovenski glasbeni dnevi – Stoletja glasbe na Slo- (G. Puliti, Ghirlanda odorifera), 17. 2., 18. 4. venskem«, Ljubljana, 27.–30. 6. • Prof. dr. Giuseppe Gerbino (Columbia University, • »Capo d’Istria Unica« e la musica del Seicento New York, ZDA): predavanje in obisk na inštitutu, istriano. Uvodno predavanje ob otvoritvi razstave, 18. 3. San Vito dei Normanni, Italija, 23. 8. • Prof. dr. Ennio Stipčević (Odsjek za povijest hrvat- • Vloga, delo in organizacija Muzikološkega inštituta ske glazbe, HAZU, Zagreb, Hrvaška): sestanek za ZRC SAZU. Vabljeni prispevek na okrogli mizi izdajo MAMS 48, 20. 5. »Izzivi muzikologije v luči prenove evropskega • Nikola Lovrinić (Univerza v Zagrebu): dogovar- visokega šolstva« v organizaciji Slovenskega mu- janje o sodelovanju pri izdajah MAMS 50 in 54; zikološkega društva, Koper, 6. 12. delovni sestanki v zvezi s pripravo zvezka MAMS 50, 20. 5., 26. 10. Jurij Snoj • Dr. Pawel Gancarczyk (Inštitut za umetnost Poljske • Two melodic versions of the office of SS Hellarus akademije znanosti, Varšava, Poljska): predavanje and Tacianus. Referat na simpoziju »La Composi- in obisk na inštitutu, 23. 5. zione del Canto Liturgico nel Basso Medio Evo«, • Prof. dr. Bojan Bujić (Univerza v Oxfordu, Velika Benetke, Fondazione Levi, Italija, 5.–7. 5. Britanija), prof. dr. Ivano Cavallini in prof. dr. En- • Skriptor »Ruotlibus de Laybaco«. Referat na med- nio Stipčević: udeležba na novinarski konferenci s narodnem muzikološkem simpoziju »XX. slovenski predstavitvijo zvezkov MAMS 44 in 36, 23. 6. glasbeni dnevi – Stoletja glasbe na Slovenskem«, • Prof. dr. Marc Desmet (Univerza v St. Etienne, Ljubljana, 27.–30. 6. Francija): obisk na inštitutu in sestanek na Založbi ZRC o načrtovani monografiji o Iacobusu Handlu – Gallusu v letu 2007 ali 2008, 13. 6. RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI • Prof. dr. Michael Talbot (Univerza v Liverpoolu, Velika Britanija): obisk na inštitutu in delovni sesta- OBISKI IN POTOVANJA nek mednarodnega uredniškega odbora za zbornik Mediteranski miti od antike do 18. stoletja, 4. 7. Alenka Bagarič • Dr. Klaus Keil (Centralna redakcija RISM, Fran- • Raziskovalno delo in zbiranje gradiva v Biblioteca kfurt, Nemčija): delovni obisk in uvajanje v nov Nazionale Marciana in glasbeni knjižnici Fondazi- program za katalogiziranje rokopisov do leta 1850, one Cini v Benetkah, Italija, ter konzultacije s so- 3.–6. 11. mentorjem prof. dr. Dinkom Fabrisom za dokončno • Dr. Vjera Katalinić in dr. Vedrana Juričić (Odsjek za izdelavo doktorske disertacije, 20. 1. povijest hrvatske glazbe, HAZU, Zagreb, Hrvaška): Metoda Kokole udeležba na mednarodni delavnici za uvajanje v • Raziskovalno delo in zbiranje gradiva v Biblioteca novi program RISM-a za katalogiziranje rokopisov, Nazionale Marciana in glasbeni knjižnici Fondazi- 4. 11. one Cini v Benetkah, Italija, in dogovori o možnem • Prof. dr. László Dobszay, prof. dr. Janka Szendrei in sodelovanju ustanov, 20.–21. 1. Gabriella Gilányi (Muzikološki inštitut Madžarske • Zbiranje gradiva v Morrill Music Library, Firence, akademije znanosti v Budimpešti, Madžarska): in v Civico Museo Bibliografico Musicale, Bologna, delovni obisk, na katerem je bilo dogovorjeno Italija, 20. 1.–2. 2. raziskovalno sodelovanje v obliki medsebojnega Jurij Snoj posvetovanja na področju srednjeveške monodije, • Študij arhivskega gradiva v Universitätsbibliothek 21.–24. 11. Graz, Gradec, Avstrija, 26. 10.

79 Muzikološki inštitut

programu »Interkulturni študiji – primerjalni študij PEDAGOŠKO DELO idej in kultur« ZRC SAZU in Politehnike Nova Gorica. Nataša Cigoj Krstulović • Nauk o glasbi. Srednja glasbena in baletna šola v Jurij Snoj Ljubljani. • Zgodovina starejše svetovne glasbe. Predavanja in • Sodelovala je pri izvajanju predmeta Glasba in seminar na Oddelku za muzikologijo Filozofske glasbeno življenje na Slovenskem v okviru mo- fakultete Univerze v Ljubljani. dula Slovenske študije – tradicija in sodobnost • Paleografija. Predavanja na Oddelku za muzikolo- na podiplomskem programu »Interkulturni študiji gijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. – primerjalni študij idej in kultur« ZRC SAZU in Politehnike Nova Gorica. MENTORSTVO Tomaž Faganel • Igranje partitur za I. in II. letnik. Predavanja in vaje na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Metoda Kokole je bila mentorica mladi raziskovalki, Univerze v Ljubljani (do konca študijskega leta doktorandki mag. Alenki Bagarič, in somentorica 2004/05). podiplomskemu študentu Univerze v Zagrebu, Nikoli • Generalni bas za I. in II. letnik. Predavanja in vaje Lovriniću, pri magistrski nalogi Gabriello Puliti: na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Sacrae modulationes (1600): prilog proučavanju Univerze v Ljubljani (do konca študijskega leta razvoja moteta krajem 16. stoljeća (od poletnega 2004/05). semestra študijskega leta 2004/05).

Metoda Kokole Jurij Snoj je bil mentor mladi raziskovalki Katarini • Glasba in glasbeno življenje na Slovenskem. Šter pri magistrski nalogi Poznosrednjeveška monastič- Izvajanje predmeta v okviru modula Slovenske na recepcija koralnega enoglasja na primeru kartuzije študije – tradicija in sodobnost na podiplomskem Žiče (od 1. 11.).

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Izvirni znanstveni članek FAGANEL, Tomaž. Zur Entfaltung der Klassik im breite- ren slowenischen Raum : der Beitrag der Franziskaner CIGOJ KRSTULOVIĆ, Nataša. Glasbena matica, ljudska aus Novo mesto. V: KAČIC, Ladislav (ur.). Plaude pesem in percepcija glasbe na Slovenskem v drugi turba paupercula Franziskanischer Geist in Musik, polovici 19. stoletja. Glasb.-pedagoš. zb., 2005, zv. Literatur und Kunst : Konferenzbericht, Bratislava, 4. 5, str. 69-82, ilustr. - 6. Oktober 2004. Bratislava: Slavistický ústav Jána CIGOJ KRSTULOVIĆ, Nataša. Himna kot simbol Stanislava SAV, 2005, str. 351-357. naroda : premislek ob stoletnici nastanka Premrlove FRELIH, Darja. The Franciscans on the territory of the Zdravice. De musica disserenda, 2005, letn. 1, št. 1/2, present day Slovenia and the remains of their musical str. 11-28. endeavours. V: KAČIC, Ladislav (ur.). Plaude turba FAGANEL, Tomaž. Trije Kyrie - Dolarjev skladateljski paupercula Franziskanischer Geist in Musik, Literatur vzorec. De musica disserenda, 2005, letn. 1, št. 1/2, und Kunst : Konferenzbericht, Bratislava, 4. - 6. Okto- str. 29-60, note. ber 2004. Bratislava: Slavistický ústav Jána Stanislava FRELIH, Darja. Glasba 18. in 19. stoletja v ohranjenih SAV, 2005, str. 343-350. rokopisih ljubljanskih Frančiškanov. De musica dis- KOKOLE, Metoda. Opera omnia Gabriella Pulitija in serenda, 2005, letn. 1, št. 1/2, str. 61-73. njegovi moteti iz koprskega razdoblja. V: MIHANO- KOKOLE, Metoda. Italijanska opera v notranjeavstrijskih VIĆ-SALOPEK, Hrvojka (ur.). Istra u umjetnosti središčih v 18. stoletju: repertoar in izvajalci. De musi- i znanstvenim disciplinama od 15. do 17. stoljeća : ca disserenda, 2005, letn. 1, št. 1/2, str. 75-93. zbornik radova s međunarodnog znanstvenog skupa SNOJ, Jurij. Koralni kodeksi koprske stolnice. De musica održanog u Puli, Rovinju i Kanfanaru od 28. lipnja disserenda, 2005, letn. 1, št. 1/2, str. 115-139. do 1. srpnja 2004 (u sklopu Dvigrad festivala, među- SNOJ, Jurij. Notacijska podoba gregorijanskega korala narodnog festivala rane glazbe, (Biblioteka Scientiae v srednji Evropi. Glasb.-pedagoš. zb., 2005, zv. 5, str. et Artes, knj. 1). Zagreb: Sveta glasba i Sveta glazba 173-192, ilustr. d.o.o., 2005, str. 35-47.

80 Muzikološki inštitut

Samostojni znanstveni sestavek v monografiji in Koper skozi čas in prostor : convegno finale, 28 giugno 2004. [Koper = Capodistria: Glasbena šola: = KOKOLE, Metoda. »Capo d'Istria Unica« e la musica Scuola di musica; [Portogruaro]: Fondazione musicale sacra del Seicento istriano. V: Il sacro in musica : Santa Cecilia; Venezia: Euterpe], 2004, str. 7-28. Venezia e Capodistria tra tempo e spazio = Benetke

SUMMARY

The members of the Institute of Musicology continued orders in the Slovenian lands from the 16th century with their research of music from the Middle-Ages until their termination focused in its final phase on to the 20th century, with special regard to the music the monastic orders in Koper (Minorites and Serviti), produced or performed on the territory of today’s Franciscans Observants in Ljubljana and the Jesuits, Slovenia. with special regard to the compositional style of J. The basic research was performed within the scope of K. Dolar. Within the second project entitled How the research programme Research on the Slovenian Slovenian music is embedded in the European area Musical Past (together with the Department of Mu- (in cooperation with the Department of Musicology). sicology, Faculty of Letters, University of Ljubljana). J. Snoj researched a manuscript from Kranj (NŠALj, J. Snoj continued to work on the 15th-century music MS18), M. Kokole analysed all sources and existing codices preserved in Koper. He prepared a study on controversial literature on the first operas recorded the Bolzano Ms. 1304 codex, containing notography in Ljubljana, especially G. Caccini’s Euridice, and by Ruotlibus from Ljubljana. A. Bagarič worked on put forward a new hypothesis on the presence of the her study on G. Gorzanis’s collections of villanelle. score in Ljubljana, and T. Faganel researched life and She also prepared an article on the dissemination of works of the Slovenian violinist and composer Matej villanelle from Italy through Carniola to the Inner- Babnik. Austrian Court in Graz. M. Kokole has completed her The Institute published two volumes of the series research into the late 16th-century music repertoire on Monumenta artis musicae Sloveniae (46 and 47), the the territory of today’s Slovenia and wrote an article first volume of the new musicological journal De mu- containing some new facts about Protestant music pa- sica disserenda, and a CD Spomeniki slovenske glasbe tronage in Carniola. T. Faganel has analysed »Kyries« / Monumenta artis musicae Sloveniae: iz glasbenega from J. K. Dolar’s masses. M. Kokole continued to arhiva Radia Slovenija / From the Musical Archives research the 18th-century Italian operatic repertoire and of Radio Slovenia – 25 let Muzikološkega inštituta / its dissemination in the wider Inner-Austrian territory. 25 Years of the Institute of Musicology. She published an article on the subject, with special International collaboration with RISM and RILM emphasis on the study and comparison of the preserved continued. libretti. N. Cigoj Krstulović continued her research On 25 October the Institute celebrated its 25th an- of the activities of the major 19th-century Slovenian niversary with a concert in the Cathedral of Ljubljana music society Glasbena matica. She also worked on (on the programme there were works published in other sources for the systematic evaluation of the func- the series Monumenta artis musicae Sloveniae), an tion of ethnic music in Slovenia in the second half of exhibition on the history of the institute, and an oc- the 19th century. casional presentation of more than 70 volumes of Other focused studies were done within two current musicological literature published in the last 25 years research projects. The project Music of the religious by the Institute.

INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE

ZNANSTVENI SVET dostopne na spletni strani: http://nl.ijs.si/e-zrc/) in na raziskovanju s tem povezanih načelnih vprašanj. Dosedanje ugotovitve o teoretičnih temeljih, metodo- Akademik prof. dr. France Bernik, dr. Marjan Dolgan loških postopkih in praktičnih dosežkih so bile strnjene (predsednik), dr. Darko Dolinar, dr. Marko Juvan, in objavljene v zborniku razprav Znanstvene izdaje in akademik prof. dr. Janko Kos, dr. Matija Ogrin. elektronski medij. To je prva knjižna publikacija na Slo- venskem, namenjena premisleku o sistemskem mestu dr. D. Dolinar znanstvenih in kritičnih izdaj besedil v humanističnih PERSONALNA SESTAVA vedah, premisleku njihovih metodoloških podlag in edicijskih načel. Ta premislek je usmerjen še zlasti k Predstojnik: dr. Darko Dolinar. pripravi elektronskih izdaj tekstov in virov, ki postajajo Bibliotekarka: Alenka Koron. čedalje pomembnejši komunikacijski posrednik tudi Tajnica: Alenka Maček. v humanistiki. Uvodno poglavje zbornika je napisal Lou Burnard, največji strokovnjak za elektronsko Sekcija za slovensko literarno zgodovino označevanje besedil in urednik Text Encoding Initiative Znanstveni svetnik: dr. Marjan Dolgan. Guidelines. Znanstveni sodelavec: dr. Matija Ogrin. Potekale so tudi priprave na več e-izdaj. Zadnjo stopnjo dr. M. Dolgan Samostojni strokovni sodelavec specialist v humanisti- pred objavo so dosegle Zbrane pesmi Antona Podbev- ki: Jože Faganel (dopolnilno delovno razmerje). ška, ki vsebujejo digitalne faksimile rokopisov, prepise Asistent (mladi raziskovalec): Luka Vidmar. in komentarje. Ob tem je bil mehanizem pretvorbe besedil iz RTF-formata v zapis XML-TEI izpopolnjen Sekcija za literarno teorijo ter integriran v uporabniški vmesnik. – Do prototipne Znanstveni svetnik: izr. prof. dr. Darko Dolinar. stopnje je napredovala tudi priprava e-izdaje Brižinskih Višji znanstveni sodelavec: izr. prof. dr. Marko Juvan. spomenikov, ki združuje faksimile izvirnika, različne Samostojni strokovni sodelavki specialistki v humani- prepise in zvočno rekonstrukcijo njihovega govora. M. Dović stiki: mag. Jola Škulj, Alenka Koron. – Nadaljevalo se je delo za izbrano korespondenco Asistent z magisterijem (mladi raziskovalec): Marijan Žige Zoisa. Pripravljeni in usklajeni so bili skenogrami, Dović. diplomatični prepisi in kritični prevodi 30 pisem iz let 1810–12, ki bodo dopolnila obstoječo elektronsko objavo 25 pisem iz let 1812–13. Obenem je potekalo TEMELJNE RAZISKAVE raziskovanje strukture in funkcije pisem iz korespondence Žige Zoisa. – Nadaljevalo se je pregledovanje Literarnozgodovinske, teoretične in metodološke obsežne, težko berljive literarne zapuščine Srečka J. Faganel raziskave (dolgoročni program P6-024) Kosovela in iskanje njegovih še neobjavljenih pesmi. Vodja raziskovalnega programa: D. Dolinar. Poleg dela za elektronske znanstvene izdaje so potekale manjše raziskave s področja slovenske književnosti. Na Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega novo so bili osvetljeni nekateri vidiki pripovedništva slovstva (aplikativni projekt L6-6373, 2004–2007) med drugo svetovno vojno. Člani inštituta so sodelovali Vodja projekta: M. Ogrin. pri organizaciji in izvedbi simpozija o J. Trdini in z referati osvetlili njegovo kratko prozo, literarnokritične Nacionalne literature, Srednja Evropa, Evropa in in zgodovinske spise ter njegovo avtorsko vlogo. V svet: metodološki problemi primerjalne literarne vede vprašanja slovenske literature in kulture so posegale dr. M. Juvan z vidika slovensko-čeških razmerij – osebnosti, me- tudi primerjalnozgodovinske, literarnoteoretične in tode, znanstvene smeri in ustanove (slovensko-češki metodološke raziskave. projekt, 2003–2005) Vodja slovenskega dela projekta: M. Juvan. Področje primerjalne književnosti, literarne teorije in metodologije literarne vede Področje slovenske književnosti Pregledani in dopolnjeni rezultati kompleksnega več- Težišče dela na tem področju je bilo na pripravljanju disciplinarnega raziskovanja o teoretičnih temeljih, elektronskih znanstvenih izdaj (doslej objavljene so metodoloških vidikih, krizi in razvojnih možnostih A. Koron

83 inštitut za slovensko literaturo in literarne vede

sodobnega literarnega zgodovinopisja so bili pripra- Obravnava pri nekaterih osrednjih piscih (Prešernu, vljeni za tisk v obliki zbornika razprav, ki bo izšel v Murnu, Cankarju, A. Vodniku, Vodušku, Kocbeku) angleščini pri ugledni mednarodni založbi. Tudi mo- upošteva novozavezne navezave glede na tisto temo, nografija o zgodovini in poetiki intertekstualnosti je ki je središčnega pomena za njihov opus v celoti, in bila revidirana in dopolnjena ter predložena za objavo je pozorna na to, kaj se dogaja ob rabi novozaveznih založbi v ZDA. metafor, podob, pojmov, likov ali motivov v literaturi: Potekale so raziskave o literaturi kot kulturnem razskrivnostenje religioznega ali prebitje svobodomi- spominu, ki so vključevale tudi vidike prostora in selnosti in uglasitev s krščansko naravnanostjo. semiosfere; posebna pozornost je pri tem veljala ob- Zbornik Znanstvene izdaje in elektronski medij (ur. M. mejnim in čezmejnim literaturam ter vzpostavljanju Ogrin) – gl. zgoraj Področje slovenske književnosti. perifernih in središčnih literarnokulturnih identitet. – V navezavi na pripravljanje znanstvenih izdaj v elektronskem mediju je bila razgrnjena problemati- DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI ka sodobne tekstologije, ki se odpira vprašanjem o spremenjenem načinu obstoja in funkcij literature. A. Maček – Zastavljen je bil problem razmerja med literaturo • D. Dolinar je član uredništva revije Primerjalna in teorijo, kot se kaže predvsem v njunih hibridnih književnost. Pisal je prispevke za 2. izdajo leksikona oblikah. – Nadalje so bila obravnavana posamezna Literatura pri Cankarjevi založbi. problemska področja: reprezentacija v modernistični • M. Dović je tajnik Slovenskega društva za primer- literaturi, tematologija, imagologija, teorija žanrov, jalno književnost in avtor društvenih spletnih strani, teorija pripovedi, diskurza, fikcije in avtobiografije. glavni urednik zbirke Goga Musica, predsednik ure- Posebej je bil obravnavan položaj literarne vede v dniškega sveta Založbe Goga, član uredništva revije postmoderni dobi. – Na območje slovenske literarne in Park. Pripravlja doktorsko disertacijo na Oddelku dr. M. Ogrin kulturne zgodovine so se tesneje naslanjale raziskave za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. nekaterih primerov literarnega vrednotenja, zgodo- • J. Faganel je v rednem delovnem razmerju direktor vine, teorije in metodologije slovenske literarne vede Mohorjeve družbe Celje. Je član uprave Fundacije ter analize avtorske vloge v slovenskem literarnem dr. Bruno Breschi, ki podpira izdajanje virov za razi- sistemu. skavo starejše slovenske književnosti. Je predsednik strokovne komisije za humanitarne organizacije pri Zbirka Studia litteraria Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za delo, druži- mag. J. Škulj V zbirki, ki jo urejata D. Dolinar in M. Juvan, so v no in socialne zadeve ter član komisije za preskrbo tem programskem letu izšla tri dela s prispevki članov s krvjo pri Ministrstvu za zdravje. inštituta in zunanjih strokovnjakov. • A. Koron nadaljuje podiplomski študij na Oddelku Monografija Majde Stanovnik Slovenski literarni za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske prevod 1550–2000 obravnava prevod kot specifičen fakultete in pripravlja doktorsko disertacijo. del slovenske književnosti od začetkov do sodob- • M. Juvan je član uredništev Primerjalne književ- nosti, toda komplementaren njenemu avtohtonemu, nosti in Slavistične revije; uredil je 3. številko SR, izvirnemu delu. Podrobno prikaže značilne poglede na posvečeno 70-letnici prof. dr. Aleksandra Skaze. Bil položaj prevoda, spremenljivo razumevanje njegove je član strokovnega sveta Slovenskega mladinskega L. Vidmar vloge in različno vrednotenje njegove funkcije pri gledališča. Je predsednik Slovenskega društva za vidnejših prevajalcih, kritikih, urednikih in literarnih primerjalno književnost, kjer vodi program stro- zgodovinarjih. Obseg in značaj literarnega prevoda sta kovnih predavanj in posvetov. Napisal je javno vzorčno predstavljena v obdobju njegovega največjega izjavo društva ob sodnem primeru pisateljice Brede razmaha v drugi polovici 20. stoletja. V drugem sklopu Smolnikar. Pisal je prispevke za 2. izdajo leksikona so po značilnih odlomkih analizirani biblijski prevodi Literatura pri Cankarjevi založbi. iz 16. in 17. stoletja in poznejši prevodi izbranih tujih • M. Ogrin je član komisije ZRC SAZU za spre- literarnih mojstrovin, posebno taki, ki so bili objavljeni mljanje in vrednotenje raziskovalne uspešnosti, v več variantah. Dodan je še prikaz znotrajjezikovnih vodja osrednjega specializiranega informacijskega prevodov Brižinskih spomenikov iz srednjeveške v centra za humanistiko (OSIC-H) in tajnik kolegija novodobno slovenščino. za humanistiko pri Ministrstvu za visoko šolstvo, Monografija Vida Snoja Nova zaveza in slovenska znanost in tehnologijo. literatura v prvem delu sprašuje, kako je Novo zavezo • J. Škulj je članica uredništva Primerjalne književ- in slovensko literaturo sploh mogoče uzreti v medse- nosti; pripravlja doktorsko disertacijo na Oddelku bojnem razmerju. Temeljni hermenevtični položaj, v za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske katerem poteka sprejemanje Nove zaveze v slovenski fakultete. literaturi, opredeljujeta splošna pojma svobodomi- • L. Vidmar nadaljuje podiplomski študij po pro- selnost in sekularizacija. Ta dva pojma sta vezno gramu ZRC SAZU in Politehnike Nova Gorica sredstvo tudi v drugem, interpretativnem delu knjige. »Interkulturni študiji – primerjalni študij idej in

84 inštitut za slovensko literaturo in literarne vede

kultur« ter magistrski študij umetnostne zgodovine literarni hibridi: o dialogu literature in teorije: na Filozofski fakulteti v Ljubljani. tretji mednarodni komparativistični kolokvij = Hybridizing theory and literature: on the dialogue Glej tudi rubriko Mednarodno sodelovanje. between theory and literature: 3rd international comparative literature colloquium. (Razširjeni povzetki referatov.) Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, Inštitut za slovensko KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA literaturo in literarne vede ZRC SAZU (83 str.).

Vodja: A. Koron. Knjižnica, ki dela tudi za Inštitut za kulturno zgo- MEDNARODNO SODELOVANJE dovino, se je povečala za 532 knjig in 228 zvezkov revij, en CD-ROM in eno videokaseto. Večina je bilo pridobljenih z nakupom, nekaj z darovi in malo manj • Slovensko-češki projekt Nacionalne literature, Sre- z zamenjavo. Knjižni fond šteje zdaj okrog 39.000 dnja Evropa, Evropa in svet: metodološki problemi enot. Evidentiranih je bilo 1160 obiskovalcev, ki so primerjalne literarne vede z vidika slovensko-čeških si za čitalniško rabo izposodili 740 enot knjižničnega razmerij (osebnosti, metode, znanstvene smeri in gradiva, na dom pa je bilo izposojenih okrog 376 enot. ustanove). Nosilec: M. Juvan; češki partner je In- 19 obiskovalcev je za potrebe raziskovalnega dela, za štitut za slavistiko Filozofske fakultete Masarykove izdelavo diplomskih in magistrskih nalog ter referatov univerze v Brnu, nosilec: Ivo Pospíšil. Projekt na dodiplomskem študiju uporabljalo kartoteki »Slo- je bil uspešno zaključen, odobreno je še polletno venski literarnoteoretični termini« in »Tuji literarni podaljšanje zaradi priprav na izdajo Murkove ko- avtorji v slovenskem periodičnem tisku«. Kartoteki respondence. Rezultati projekta so poleg zbornika sta bili predstavljeni študentom 2. letnika primerjalne znanstvenih razprav Matija Murko v myšlenkovém književnosti in literarne teorije s Filozofske fakultete kontextu evropské slavistiky (ur. I. Pospíšil in M. v Ljubljani. Zelenka, Brno 2005) še objavi ljubljanskih preda- Na temelju darilne pogodbe z dediči smo prevzeli vanj Miloša Zelenka o sodobni češki in slovaški rokopisni del znanstveno strokovne zapuščine akad. komparativistiki in Iva Pospíšila o slavizmih in Antona Ocvirka in ga ustrezno shranili. Pripravljen je slavistiki (oboje v Primerjalni književnosti 2005, bil provizorični popis. št. 2) ter izvedba skupne češko-slovenske delavnice S kopijami dela tega gradiva in z nekaj knjigami smo na temo češko-slovenskih literarnih stikov, meto- sodelovali pri razstavi o A. Ocvirku, ki jo je organizi- doloških izkušenj in komparativistike v Brnu, 1. in rala knjižnica v Bovcu kot spremljevalno prireditev ob 2. 11., ki so se je udeležili: M. Dović, M. Juvan, L. konferenci Slavističnega društva za Primorsko, pozneje Vidmar, prispevke pa sta poslala še M. Ogrin in J. pa je bila prikazana še v nekaj slovenskih krajih. Škulj; vsi bodo objavljeni v brnski reviji Slavica litteraria. Tajništvo (A. Maček) • Nadaljevalo se je sodelovanje s Slavističnim inšti- Poleg rednih administrativno-tehničnih opravil, tudi tutom Ruske akademije znanosti. Po sporazumu za potrebe Inštituta za kulturno zgodovino, so bile med inštitutoma se pripravlja zgodovina slovenske računalniško pripravljene za tisk vse inštitutske pu- književnosti za ruske strokovne bralce. blikacije ter angleška verzija zbornika razprav Writing • D. Dolinar in M. Juvan sta za mednarodno založbo literary history. Peter Lang uredniško pripravila predelano verzijo zbornika o literarni zgodovini Writing literary history – Selected perspectives from Central Eu- rope. PUBLIKACIJE INŠTITUTA • M. Juvan je pripravil angleško verzijo svoje monografije Intertextuality – History and Poetics in jo Zbirka Studia litteraria (Ljubljana, ZRC SAZU, Za- oddal založbi v ZDA. Bil je član uredništva CLC- ložba ZRC): Web, mednarodne komparativistične elektronske • Majda Stanovnik: Slovenski literarni prevod revije. Skupaj z Jelko Kernev Štrajn je zasnoval 1550–2000 (315 str.). in vodil mednarodni komparativistični kolokvij • Vid Snoj: Nova zaveza in slovenska literatura (303 »Teoretsko-literarni hibridi« v okviru pisateljskega str.). srečanja v Vilenici. • Matija Ogrin (ur.): Znanstvene izdaje in elektronski • J. Škulj je sodelovala v evropskem raziskovalnem medij (334 str.). projektu ACUME (Cultural Memory in European Countries – An Interdisciplinary Approach), ki ga Konferenčno gradivo: koordinira Univerza v Bologni; v tem sklopu je • Marko Juvan, Jelka Kernev-Štrajn (ur.): Teoretsko- imela referat na konferenci v Reykjaviku in oddala

85 inštitut za slovensko literaturo in literarne vede

v tisk razpravi o kulturnih prostorih ter o obmejnih PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI oz. čezmejnih literaturah. – Kot članica izvršil- nega odbora Mednarodne zveze za primerjalno NASTOPI književnost (ICLA/AILC) je sodelovala z referatom na konferenci v Benetkah ob petdesetletnici Marjan Dolgan ICLA. – Kot članica ICLA Research Committee on • Pripovedništvo in njegov kontekst. Referat na znan- Eastern and South-Eastern Europe je sodelovala stvenem srečanju Slovenske matice »Slovenska z referatom na konferenci v Bukarešti, ki je bila kultura v vojnem času«, Ljubljana, 11. 5. del mednarodnega projekta o razpadu imperijev • Janez Trdina – realist za folklorno masko. Referat in nastajanju narodov na Balkanu. – Kot članica na znanstvenem srečanju »Trdinovo leto«, Novo izvršilnega odbora Evropske mreže komparativi- mesto, 27. 5. stike (European Network of Comparative Studies • Uporna Evropa: cikel 9 literarnih večerov s temati- / Réseau européen de littérature comparée) je ko druge svetovne vojne v slovenskem in svetovnem sodelovala z referatom na konferenci v Firencah in pripovedništvu. Radio Slovenija, I. program, Lju- dala pobudo, da se domača spletna stran te mreže bljana, 2. 7.–27. 8. vzpostavi na ZRC SAZU. – Kot sodelavka ICLA Research Committee on Modernity and Literature Darko Dolinar je prispevala eno od poglavij za knjižno objavo v • Trdina in začetki slovenskega literarnega zgodovi- zborniku o modernizmu. nopisja. Referat na znanstvenem srečanju »Trdino- vo leto«, Novo mesto, 27. 5. Glej tudi rubriki Obiski v inštitutu in Predavanja, • Critical editions of Slovenian texts in the context referati in drugi javni nastopi. of Slavonic philology and national literature and culture. Referat na mednarodnem znanstvenem srečanju »Scholarly editing and nation building in Europe«, Amsterdam, Nizozemska, 13. 12. OBISKI V INŠTITUTU • Gregor Krek und die Literaturgeschichte. Referat na mednarodnem znanstvenem srečanju »Prof. Dr. • Prof. dr. Włodzimierz Bolecki z Inštituta za lite- Gregor Krek, Begründer der Grazer Slawistik«, rarne vede poljske akademije znanosti v Varšavi: Gradec, Avstrija, 20. 10. konzultacije o sodelovanju pri elektronskih kritičnih • Gregor Krek in slovanska literarna zgodovina. Re- izdajah, 4.–6. 4. ferat na mednarodnem znanstvenem srečanju »Prof. • Prof. dr. Galin Tihanov z Univerze Lancaster, dr. Gregor Krek, utemeljitelj graške slavistike«, Velika Britanija: predavanja za strokovna društva, Četena Ravan, 21. 10. izmenjava informacij, gradiv (mdr. Literature and space), vabilo k sodelovanju, 12.–15. 4. Marijan Dović • Prof. dr. Peter V. Zima z Univerze v Celovcu, • Trdina, pisec na mejnikih razvoja avtonomnega lite- prof. dr. emer. Jan Johann A. Mooij z Univerze v rarnega sistema. Referat na znanstvenem srečanju Groningenu (Nizozemska): predavanje za SDPK, »Trdinovo leto«, Novo mesto, 27. 5. izmenjava publikacij, predstavitev inštituta, vabilo • Kritične izdaje literarnih del v e-mediju: slovenske v Celovec, 19. 5. izkušnje v primerjavi s češkimi = Critical editions • Dr. Zdeněk Uhliř, vodja oddelka za rokopise in stare of literary texts in e-media: Slovene experience tiske v Češki narodni knjižnici v Pragi: pogovor o compared to the Czech one. Referat (v soavtorstvu možnosti sodelovanja pri pripravljanju znanstvenih z M. Ogrinom) na mednarodni znanstveni delavnici izdaj, 22. 6. »Central Europe, Europe and the world and literary • Prof. dr. Ivo Pospíšil z Inštituta za slavistiko uni- criticism«, Brno, Češka, 1. 11. verze v Brnu: delo pri slovensko-češkem projektu, • National identity formation through literary texts. 16.–20. 8. Referat na mednarodni konferenci Réseau Euro- • Prof. dr. Miloš Zelenka z Inštituta za zgodovino péen de Littérature Comparée / European Network znanosti Češke akademije znanosti, Praga: delo pri of Comparative Literature »I dialetti della tribù«. slovensko-češkem projektu, 6.–16. 10., 2.–11. 12. Università degli studi di Firenze, Facoltà di Lettere • Prof. dr. Winfried Menninghaus z Inštituta za občo e Filosofia, Centro linguistico di Ateneo, Firence, in primerjalno literarno vedo Freie Universität Italija, 16. 9. Berlin: dve predavanji za SDPK, kratka predsta- Marko Juvan vitev inštituta in društva, dogovori o nadaljnjem • Postmodernaja tekstologija i e-klasiki. Referat sodelovanju, 19.–21. 10. na XXXIV. mednarodni filološki konferenci, • Dr. Elena Tomova z Bolgarske akademije znanosti: Sankt-Peterburgskij gosudarstvennyj universitet, pripravljanje medinštitutskega sporazuma o sode- Filologičeskij fakul’tet, Sankt Peterburg, Rusija, lovanju, 9. 12. 18. 3.

86 inštitut za slovensko literaturo in literarne vede

• Postmoderna tekstologija in literarna zgodovina. znanosti, Inštitut za informatiko in matematiko, Predavanje na Odsjeku za južnoslavenske jezike Sofija, Bolgarija, 25. 10. i književnosti, Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu, Hrvaška, 7. 6. Jola Škulj • Dialogi »mišljenja« in »pesništva« ter teoretsko- • Empires and Mythical Figures: Deconstructed Ima- literarni hibridi: poskus uvoda. Referat na Tretjem ges within Nation-Building in Slovenian Literature. mednarodnem komparativističnem kolokviju Referat na mednarodni konferenci »Representing »Teoretsko-literarni hibridi: O dialogu literature the Empire: the Image of the Ottoman Empire in in teorije / Hybridizing Theory and Literature: On East-European Literatures« v organizaciji The ICLA the Dialogue between Theory and Literature«, 20. Research Committee on South-Eastern Europe, The mednarodni literarni festival Vilenica, Lipica, 8. 9. University of Bucharest in Istanbul Bilgi University, • The Palimpsest of Ruins: Cultural Memory, Sublime New Europe College, Bukarešta, Romunija, 10. 6. Landscapes, Literary Intertext, and Post-Romanti- • Vienna, Basel, Tuscany: Stories (and Echoes) of cism in Simon Jenko's Obrazi. Referat na medna- the Terrains of Reinterpreted Identities. Referat rodni konferenci Réseau Européen de Littérature na mednarodni konferenci projekta ACUME »The Comparée / European Network of Comparative Cultural Reconstruction of Places«, University of Literature »I dialetti della tribù«, Università degli Iceland, Reykjavik, Islandija, 24. 6. studi di Firenze, Facoltà di Lettere e Filosofia, Cen- • Transgressive Realities of Cultural Tribes: On tro linguistico di Ateneo, Firence, Italija, 16. 9. Dialogism and on Semiosphere. Referat na medna- • Kulturni spomin in literatura: vloga žanra. Referat rodni konferenci Réseau Européen de Littérature na mednarodni znanstveni delavnici »Central Eu- Comparée / European Network of Comparative rope, Europe and the world and literary criticism«, Literature »I dialetti della tribù«, Università degli Filozofska fakulteta Masarykove univerze, Brno, studi di Firenze, Facoltà di Lettere e Filosofia, Cen- Češka, 1. 11. tro linguistico di Ateneo, Firence, Italija, 15. 9. • Hibridnost in prostori Kosovelovega modernizma. • Modernist Literature and the Change of Paradi- Predavanje na Oddelku za slavistične in vzhodno- gm in Literary History. Referat na mednarodni evropske študije, Filozofska fakulteta, Karlova konferenci o primerjalni literaturi v organizaciji univerza, Praga, Češka, 4. 11. ICLA/AILC in Dipartimento di Americanistica, Iberistica e Slavistica, Università »Ca’ Foscari«, Alenka Koron Benetke, Italija, 23. 9. • Janez Trdina in Washington Irving: o genezi fikcije • Koncepcije komparativistike in srednjeevropski v njunih kratkih pripovedih skozi komparativistična prostor / Concepts of comparative literature and očala. Referat na mednarodnem simpoziju o življenju Central European space. Referat na mednarodni in delu Janeza Trdine »Zastavil sem svoje življenje«, znanstveni delavnici »Central Europe, Europe and Loka pri Mengšu, 28. 10.; Ljubljana, 23. 11. the World and Literary Criticism«, Filozofska fakulteta, Masarykova univerza, Brno, Češka, 1. 11. Matija Ogrin • Elektronske znanstvenokritične izdaje. Predstavitev Luka Vidmar raziskovalnega projekta v NUK-u (v soavtorstvu s • Omembe Dobrovskega v neobjavljeni koresponden- T. Erjavcem), Ljubljana, 31. 3. ci Ž. Zoisa in J. Kopitarja = References to Dobro- • Trdinove kritiške presoje in estetski pogledi. Referat vsky in the unpublished correspondence of S. Zois na znanstvenem simpoziju »Trdinovo leto«, Novo and B. Kopitar. Referat na mednarodni znanstveni mesto, 27. 5. delavnici »Central Europe, Europe and the world • Digital critical editions of Slovenian literature: and literary criticism«, Brno, Češka, 1. 11. an application of collaborative work using open • Tematske in motivne zveze Linhartove tragedije Miss standards. Referat na 9. mednarodni konferenci Jenny Love z Lessingovima tragedijama Miss Sara o elektronskem izdajanju »ELPUB 2005, From Sampson in Emilia Galotti ter Klingerjevima dra- Author to Reader«, Katholieke Universiteit Leuven, mama Die Zwillinge in Sturm und Drang. Referat Belgija, 10. 6. na simpoziju »Anton Tomaž Linhart (1756–1795)«, • Digitalisation of literary heritage using open stan- Radovljica, 8. 12. dards. Referat na mednarodni konferenci »E-Chal- lenges. Innovation and the Knowledge Economy. Issues, Applications and Case Studies«, Ljubljana, RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI 19. 10. • Monumenta Frisingensia – a digital edition of OBISKI IN POTOVANJA the oldest Slovenian text. Referat na mednarodni konferenci »AZBUKY.NET. Computer Assisted Glej rubriki Mednarodno sodelovanje in Predavanja, Analysis of Old Slavic Texts«, Bolgarska akademija referati in drugi javni nastopi.

87 inštitut za slovensko literaturo in literarne vede

PEDAGOŠKO DELO MENTORSTVO

Darko Dolinar Darko Dolinar je bil inštitutski raziskovalni mentor • Metodologija. Predavanja in izpiti v okviru sku- mlademu raziskovalcu L. Vidmarju. pnega predmeta za podiplomske študente literar- novednih smeri na Filozofski fakulteti Univerze v Marko Juvan je bil na Filozofski fakulteti Univerze Ljubljani. v Ljubljani mentor treh doktorandov (Marijan Dović, Vita Žerjal Pavlin, Barbara Zorman); kot predavatelj Jože Faganel in/ali konzultant je sodeloval v okoli 10 magistrskih • Retorika. Proseminar za študente 4. letnika Teološke programih. V podiplomskem programu »Interkulturni fakultete Univerze v Ljubljani. študiji – primerjalni študij idej in kultur« (ZRC SAZU in Politehnika Nova Gorica) je bil somentor enemu Marko Juvan študentu (L. Vidmarju). Na inštitutu je bil raziskovalni • Medbesedilnost in kulturni spomin. Predavanja, mentor mlademu raziskovalcu M. Doviću. konzultacije in seminarji v modulu Slovenski študiji – tradicija in sodobnost na podiplomskem programu »Interkulturni študiji – primerjalni študij idej in kultur«, ZRC SAZU in Politehnika Nova Gorica. • Literarna teorija/Intertekstualnost. Predavanja na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (2 uri tedensko za sloveniste, 1 ura za E-komparativiste).

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI ŠKULJ, Jola. Literatura in prostor: o semiozi in semi- osferi. Slav. rev., jul.-sep. 2005, letn. 53, št. 3, str. Izvirni znanstveni članek [347]-361. VIDMAR, Luka. Arheološki vodniki iz bibliotek ope- DOLINAR, Darko. Matija Murko, začetek »Slavie« in rozov in iz njihove bližine v Semeniški knjižnici v njeni slovenski sodelavci. Slav. rev., jul.-sep. 2005, Ljubljani. Keria, 2005, letn. 7, št. 2, str. [35]-56. letn. 53, št. 3, str. [401]-407. DOVIĆ, Marijan. Kanonizacija »odsotnega« avtorja. Primer. književ., jun. 2005, letn. 28, posebna št., str. Kratki znanstveni prispevek 73-80. DOVIĆ, Marijan. The canonization of an 'absent' author. FAGANEL, Jože. Matija Kastelec - baročni književnik. Primer. književ., june 2005, vol. 28, special issue, pp. Bistriš. zap., 2005, št. 6, str. 7-10, ilustr. 205-213. JUVAN, Marko. Generic identity and intertextuality. CLCWeb (Edmont.). Online ed., March 2005, vol. 7, Strokovni članek 7.1. http://clcwebjournal.lib.purdue.edu/clcweb05- 1/juvan05.html. DOVIĆ, Marijan. Janez Trdina in njegova vloga v razvoju JUVAN, Marko. Kosovel in hibridnost modernizma. slovenskega literarnega sistema. Rast, feb. 2005, letn. Primer. književ., jun. 2005, letn. 28, posebna št., str. 16, št. 1, str. [40]-49, portret. 57-71. DOVIĆ, Marijan. Ob »Trdinovem letu« v Novem me- JUVAN, Marko. Srečko Kosovel and the hybridity of stu. Dolenj. list, 12. maj 2005, leto 56, št. 19, str. 16, modernism. Primer. književ., june 2005, vol. 28, special ilustr. issue, pp. 189-204. DOVIĆ, Marijan. Roman o rojstvu neke pomladi : ob JUVAN, Marko. Kulturni spomin in literatura. Slav. rev., novem ponatisu Jarčevega romana Novo mesto. Rast, jul.-sep. 2005, letn. 53, št. 3, str. [379]-400. okt. 2005, letn. 16, št. 5, str. 472-475. KORON, Alenka. Teorije/teorija diskurza in literarna FAGANEL, Jože. Brižinski spomeniki - tisočletno spokor- veda : II. del. Primer. književ., jun. 2005, letn. 28, št. no bogoslužje. Mohorjev koled., 2005, str. 163-166. 1, str. 119-134. VIDMAR, Luka. Obnova župnijske cerkve sv. Štefana v

88 inštitut za slovensko literaturo in literarne vede

Dolnji Košani : Predlogi za obnovo župnijske cerkve medij : razprave, (Studia litteraria). Ljubljana: Založba sv. Štefana I. v Dolnji Košani. Kras, september 2005, ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 155-166. št. 71, str. 18-20, fotogr. DOVIĆ, Marijan. Priprava elektronske znanstvenokritične izdaje pesmi Antona Podbevška. V: OGRIN, Matija (ur.). Znanstvene izdaje in elektronski medij : razpra- Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci ve, (Studia litteraria). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 101-116. ERJAVEC, Tomaž, OGRIN, Matija. Digital critical DOVIĆ, Marijan. Sto let po Janezu Trdini. V: DOVIĆ, editions of Slovenian literature: an application of Marijan (ur.). Janez Trdina med zgodovino, narodo- collaborative work using open standards. V: DO- pisjem in literaturo : jubilejna monografija. Novo BREVA, Milena (ur.), ENGELEN, Jan (ur.). From mesto: Goga; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, author to reader : challenges for the digital content 2005, str. 7-13. chain : proceedings of the 9th ICCC International DOVIĆ, Marijan. Trdina, pisec na mejnikih razvoja av- Conference on Electronic Publishing, Arenberg tonomnega literarnega sistema. V: DOVIĆ, Marijan Castle, June 8-10, 2005. Leuven: Peeters, 2005, str. (ur.). Janez Trdina med zgodovino, narodopisjem [151]-156, ilustr. in literaturo : jubilejna monografija. Novo mesto: JUVAN, Marko. Postmodernaja tekstologija i e-klas- Goga; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, siki. V: XXXIV Meždunarodnaja filologičeskaja str. 75-91. konferencija, 14-19 marta 2005 g., Sankt-Peterburg, FAGANEL, Jože. Tekstnokritična vprašanja in elek- (Slavjanskije literatury i literaturnye vžaimosvjaži, tronske izdaje. V: OGRIN, Matija (ur.). Znanstvene vip. 13). Sankt Peterburg: Filologičeskij fakultet izdaje in elektronski medij : razprave, (Studia litte- Sankt-Peterburgskogo gosudarstvenogo univerziteta, raria). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, 2005, str. 49-52. str. 167-173. JUVAN, Marko. Postmoderna in znanstvene izdaje literarnih besedil: k virtualno navzoči preteklosti. V: OGRIN, Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Matija (ur.). Znanstvene izdaje in elektronski medij : razprave, (Studia litteraria). Ljubljana: Založba ZRC, DOLGAN, Marjan. Dve zgodbi iz zgodovine zbirke Zbra- ZRC SAZU, 2005, str. 175-195. na dela slovenskih pesnikov in pisateljev. V: OGRIN, JUVAN, Marko. Spaces, transgressions, and intertextuali- Matija (ur.). Znanstvene izdaje in elektronski medij : ty. V: BERNARD, Jeff (ur.), FIKFAK, Jurij (ur.). Text razprave, (Studia litteraria). Ljubljana: Založba ZRC, & reality. Ljubljana: Institute of Slovenian Ethnology ZRC SAZU, 2005, str. 289-310. at ZRC SAZU, ZRC Publishing: Institutum Studiorum DOLGAN, Marjan. Janez Trdina - realist za folklorno Humanitatis; Vienna: Österreichische Gesellschaft masko. V: DOVIĆ, Marijan (ur.). Janez Trdina med für Semiotik, Institut für Sozio-semiotische Studien; zgodovino, narodopisjem in literaturo : jubilejna Graz: Department of Slavic Studies, University, 2005, monografija. Novo mesto: Goga; Ljubljana: Založba str. 43-54. ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 93-107. KORON, Alenka. Janez Trdina in Washington Irving: o DOLGAN, Marjan. Pripovedništvo in njegov kontekst. genezi fikcije v njunih kratkih pripovedih skozi kom- V: VODOPIVEC, Peter (ur.), JANČAR, Drago (ur.), parativistična očala. V: BJELČEVIČ, Aleksander (ur.). KLEINDIENST, Katja (ur.). Slovenska kultura v voj- Zastavil sem svoje življenje : monografija o življenju nem času : (položaj in dileme slovenske inteligence in in delu Janeza Trdine. Mengeš: Muzej, 2005-, 2005, umetniška ustvarjalnost med drugo svetovno vojno). V del 1, str. 77-86. Ljubljani: Slovenska matica, 2005, str. 128-142. ERJAVEC, Tomaž, OGRIN, Matija. Digitalisation of DOLINAR, Darko. Matija Murko, začetek »Slavie« in literary heritage using open standards. V: CUNNIN- njeni slovenski sodelavci. V: Matija Murko v myšlen- GHAM, Paul (ur.), CUNNINGHAM, Miriam (ur.). kovém kontextu evropské slavistiky : sbornik studií. Innovation and knowledge economy: issues, applica- Brno: Masarykova univerza, 2005, str. 8-15. tions, case studies, (Information and communication DOLINAR, Darko. Podobe Avstrije in Avstrijcev v technologies and the knowledge economy). Amster- slovenski literaturi od konca 18. stoletja do 1918. V: dam [etc.]: IOS Press, 2005, str. 999-1006. SMOLEJ, Tone (ur.). Podoba tujega v slovenski knji- OGRIN, Matija. E-Slomšek: edicijska vprašanja ob elek- ževnosti : imagološko berilo. 2., dopolnjena izd. Lju- tronski izdaji Treh pridig o jeziku A. M. Slomška. V: bljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno OGRIN, Matija (ur.). Znanstvene izdaje in elektronski književnost in literarno teorijo, 2005, str. 91-101. medij : razprave, (Studia litteraria). Ljubljana: Založba DOLINAR, Darko. Trdina in začetki slovenskega literar- ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 71-82. nega zgodovinopisja. V: DOVIĆ, Marijan (ur.). Janez OGRIN, Matija. Literarnokritiški in estetski pogledi na Trdina med zgodovino, narodopisjem in literaturo : slovensko literaturo. V: SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid jubilejna monografija. Novo mesto: Goga; Ljubljana: (ur.), LOŽAR-PODLOGAR, Helena (ur.). Pretrgane Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 167-185. korenine : sledi življenja in dela Rajka Ložarja, (Opera DOLINAR, Darko. Znanstvene izdaje in literarna veda. V: ethnologica slovenica). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC OGRIN, Matija (ur.). Znanstvene izdaje in elektronski SAZU, 2005, str. 239-248.

89 inštitut za slovensko literaturo in literarne vede

OGRIN, Matija. Trdinove kritiške presoje in estetski VIDMAR, Luka. Predgovor. V: VIDMAR, Luka (ur.), pogledi. V: DOVIĆ, Marijan (ur.). Janez Trdina med OSVALD, Monika, PAVLIN, Vojko, MIKLAVČIČ zgodovino, narodopisjem in literaturo : jubilejna PINTARIČ, Magda. Leksikon cerkva na Slovenskem, monografija. Novo mesto: Goga; Ljubljana: Založba Škofija Koper. Celje: Mohorjeva družba, 2004- ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 155-165. <2005>, str. 5-15. OGRIN, Matija. Uvod. O znanstvenih izdajah in digitalni humanistiki. V: OGRIN, Matija (ur.). Znanstvene izdaje in elektronski medij : razprave, (Studia litteraria). Lju- MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA bljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 7-21. DELA ŠKULJ, Jola. E-teksti: prostor nedovršenosti in spacial- nost. V: OGRIN, Matija (ur.). Znanstvene izdaje in ele- Znanstvena monografija ktronski medij : razprave, (Studia litteraria). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 197-208. ŠKULJ, Jola (ur.), PAVLIČ, Darja (ur.). Literature and VIDMAR, Luka. Elektronska izdaja dela korespondence space : spaces of transgressiveness, (Primerjalna knji- Žige Zoisa. V: OGRIN, Matija (ur.). Znanstvene izdaje ževnost, letn. 27, posebna št.). Ljubljana: Slovensko in elektronski medij : razprave, (Studia litteraria). Lju- društvo za primerjalno književnost, 2004. 145 str. bljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 83-90. VIDMAR, Luka. Tematske in motivne zveze Linhartove tragedije Miss Jenny Love z Lessingovima tragedijama SEKUNDARNO AVTORSTVO Miss Sara Sampson in Emilia Galotti ter Klingerje- vima dramama Die Zwillinge in Sturm und Drang. Uredništvo V: SVETINA, Ivo (ur.), SLIVNIK, Francka (ur.), ŠTEKAR-VIDIC, Verena (ur.). Anton Tomaž Linhart : OGRIN, Matija (ur.). Znanstvene izdaje in elektronski jubilejna monografija ob 250-letnici rojstva. Ljublja- medij : razprave, (Studia litteraria). Ljubljana: Založba na: Slovenski gledališki muzej; Radovljica: Muzeji ZRC, ZRC SAZU, 2005. 334 str., ilustr. radovljiške občine, 2005, str. 147-167.

Samostojni strokovni sestavek v monografiji

OGRIN, Matija. Scholarly editions and the digital medium. V: OGRIN, Matija (ur.). Znanstvene izdaje in elektronski medij : razprave, (Studia litteraria). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 311-321.

SUMMARY

I��n the field of Slovenian literature, editorial work on Major publications: texts and materials of various genres from various pe- riods went on: three critical editions were prepared for Studia litteraria – a book series edited by the Institute publication on the internet. In the field of comparative and published by the Scientific Research Centre of literature, literary theory, and methodology, two books the SAZU: that resulted from previous research were revised and Stanovnik, Majda: Slovenski literarni prevod 1550- prepared for new edition in English: a collection of 2000 (a monograph on Slovenian literary transla- papers on writing literary history and a monograph on tion). history and poetics of intertextuality. Further research Snoj, Vid: Nova zaveza in slovenska literatura (a was carried out into some special issues, e. g. literature monograph on the New Testament and Slovenian as cultural memory, literature and spaces, identity in literature). border-crossing literatures, hybridization of theory and Ogrin, Matija (ed.): Znanstvene izdaje in elektronski literature, theories of genres, of discourse, of fiction medij (collected papers on scholarly editions and the and autobiography, function of author-producer in na- digital medium). tional literary system, literary criticism and evaluation, In addition, 32 papers were published, and 24 papers national ideology in literature and criticism, history of presented at congresses and meetings. literary scholarship in Slovenia, problems of modern textology.

90 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

ZNANSTVENI SVET stoletja. Raziskovalka je dokumentirala pust v dolini Idrije, izdelovanje križev in vencev sv. Ivana v Oblici in rožince na Krasu. Pregledovala je matične knjige v Doc. dr. Jurij Fikfak, doc. dr. Maja Godina - Golija, župnijskem arhivu v Podutani. Spremljala je kulturne dr. Monika Kropej, akad. dr. Milko Matičetov (pred- prireditve in spominske svečanosti, ki jih prirejajo sednik), doc. dr. Ingrid Slavec Gradišnik, izr. prof. dr. domačini na obeh straneh meje. V Istri je preučevala Marija Stanonik, akad. prof. dr. Franc Zadravec. vlogo Konjeniškega društva Stena pri praznovanju sv. dr. M. Kropej Štefana v Zanigradu in dokumentirala pobiranje vina v Loki. V Prekmurju je nadaljevala zbiranje gradiva o borovem gostüvanju v Predanovcih. PERSONALNA SESTAVA Dve Gorici – eno mesto? Konstrukcija urbanega Predstojnica: dr. Monika Kropej, višja znanstvena (K. Jerman) sodelavka. Raziskovanje je bilo posvečeno problemom urbanega Znanstvena svetnica: izr. prof. dr. Marija Stanonik. razvoja na primeru Nove Gorice in Gorice, pri čemer so Višji znanstveni sodelavci: doc. dr. Jurij Fikfak, doc. bili v ospredju pozornosti kulturni, gospodarski in druž- S. Drnovšek dr. Maja Godina - Golija, doc. dr. Naško Križnar, doc. beni procesi pred vključitvijo Slovenije v Evropsko dr. Mojca Ravnik. unijo in po njej. V središče preučevane problematike Znanstveni sodelavki: doc. dr. Mojca Ramšak (do 30. se postavlja predvsem vprašanje identitete, kulturnih 6.), doc. dr. Ingrid Slavec Gradišnik. in jezikovnih razlik tega območja, določil etničnosti Asistentka z doktoratom: dr. Barbara Ivančič Kutin prostora in elementov, ki so pomembni za obstoj in ra- (od 1. 9.). zvoj mesta. Opravila je terensko delo, obdelala ustrezni Asistentke (mlade raziskovalke): Katja Jerman, Špela del arhivskega gradiva v Pokrajinskem arhivu Nova Ledinek Lozej, mag. Vesna Ličer (od 1. 11.), Saša Gorica, dopolnjevala fototeko (350 enot), hemeroteko dr. J. Fikfak Poljak Istenič. (časopisi Delo, Primorske novice, Primorski dnevnik, Asistentka: Vanja Huzjan (od 1. 9.). Novi glas in Goriška). Višja strokovna sodelavka: Sinja Zemljič - Golob. Strokovna sodelavca: Stanka Drnovšek, Miha Peče. Praznik in ritual na Primorskem (J. Fikfak) Samostojna strokovna delavka: Božena Gabrijelčič. Povzetek nekaterih spoznanj ob raziskovanju šeg Samostojni tehnik: Aleksander Kuharič. in navad je strnil v razpravo Re-constructed rituals between reality and imagination, v kateri obravnava historiat fenomena škoromati in njegovega razvoja, na B. Gabrijelčič katerega so vplivali tuji in domači raziskovalci, a tudi TEMELJNE RAZISKAVE mediji. V razpravi O produkciji in recepciji harmonije na primeru škoromatov je prikazal, kako si tako doma- Etnološke in folkloristične raziskave v slovenskem in čin kot raziskovalec želita predstaviti »avtentični« čas evropskem kulturnem prostoru (2004–2008) in prostor vaške tradicije. Vodja raziskovalnega programa: M. Ravnik. Dokumentiral je dogodke ob pustu (Brkini), veliki noči Sodelavci: S. Drnovšek, J. Fikfak, B. Gabrijelčič, in opasilu (100 posnetkov). M. Godina - Golija, N. Križnar, M. Kropej, M. Peče, M. Ravnik, M. Stanonik, S. Zemljič - Golob. Zgodovina etnološkega in folklorističnega raziskova- dr. M. Godina Zunanja sodelavca: Roberto Dapit, Helena Ložar nja (J. Fikfak) Golija - Podlogar. Organiziral je mednarodno konferenco o Gregorju Kreku na Četeni Ravni in soorganiziral konferenco Družinsko-sorodstveni odnosi v vaških okoljih Slove- v Gradcu (Avstrija). Zanjo je pripravil tudi prispevek nije (M. Ravnik) Gregor Krek in narodopisje (Gregor Krek und die Nadaljevale so se raziskave družine, sorodstva in Volkskunde). sosedstva na Kambreškem in v Beneški Sloveniji, Za natis je uredil, deloma prevedel in s slikovnim gra- predvsem z vidika vpliva obmejnosti ter letnih in kra- divom opremil delo ameriške kulturne antropologinje jevnih praznikov v drugi polovici 20. in na začetku 21. Irene Portis-Winner Semiotika kmetstva v tranziciji. Vanja Huzjan

91 inštitut za slovensko narodopisje

Prehrana na Slovenskem v 20. in 21. stoletju (M. basen/-m, historija > štorija) je bila predstavljena Godina - Golija) na mednarodnem simpoziju o razvoju slovenskega Preučevane so bile slovenske praznične in vsakdanje strokovnega jezika. Zdenka Primožič iz Škofje Loke jedi v 20. stoletju v mestnem in vaškem okolju, pred- je izpopolnjevala hemeroteko z izrezki iz številnih vsem vpliv industrializacije in urbanizacije podeželja slovenskih časopisov in časnikov z motiviko slovenske ter političnih in ekonomskih sprememb na spreminjanje slovstvene folklore. prehrane Slovencev. Na osnovi zbranega gradiva v Celju, Ljubljani in Mariboru ter etnološke in zgodo- Kontekst in tekstura folklornih pripovedi na Bovškem vinske literature je napisala referat Vpliv družbenih elit (B. Ivančič Kutin) na prehranejevalne navade mestnega prebivalstva na Marca je končala in oddala doktorsko disertacijo in Slovenskem od konca 19. stoletja do druge svetovne jo septembra uspešno zagovarjala. Na terenu je zbrala vojne, ki je bil predstavljen na mednarodnem simpoziju gradivo za pripravo članka Stories from the Slovene- v Berlinu. Italian border in the Bovec area. Digitalizirala in uredila je gradivo o prazničnih jedeh v Zasavju in del rokopisnega gradiva o slovenskih Raziskovanje, dokumentiranje in urejanje pripovedne- dr. B. Ivančič Kutin prazničnih jedeh, ki ga hrani Inštitut za slovensko ga izročila (M. Kropej; R. Dapit) narodopisje. M. Kropej je dopolnjevala arhiv ljudskega pripovedni- Zbirala je gradivo o prehrani v Benečiji in fotografirala štva z novim gradivom, ki ga je posnela na terenu ali značilne jedi in stavbarstvo na tem območju. zbrala iz objav. Pri tem je gradivo ustrezno klasificirala Iz časopisa Marburger Zeitung je izpisala gradivo o po žanrih in pripovednih tipih. Pripravila je članka o muzejskih zbirkah mariborskih Nemcev ter na osnovi slovenskem alpskem pripovednem izročilu in o lisici tega gradiva in arhivskih virov napisala prispevek v slovenskem pripovednem in pesemskem izročilu in Mariborski Nemci in njihove muzejske zbirke. likovni umetnosti. K. Jerman R. Dapit je uredil in popisal že presneto rezijansko Bivalna kultura na Goriškem (Š. Ledinek Lozej) pripovedno in pesemsko gradivo z magnetofonskih Terenske raziskave je opravila v Kneških Ravnah, trakov akademika dr. Milka Matičetovega na DAT- Reziji, Ložah, Podnanosu in Vipavi. kasetah za italijanski arhiv pri Centro Internazionale V Arhivu Republike Slovenije je skenirala in fotoko- sul Plurilinguismo Univerze v Vidmu, ki je kopije pirala mape in protokole za katastrski občini Podraga tudi odkupil. in Renče. Slovensko bajeslovno izročilo (M. Kropej) Položaj slovstvene folklore v 20. stoletju (M. Sta Raziskano je bilo slovensko bajeslovje in pripravljeno dr. N. Križnar nonik) gradivo za publikacijo o slovenskih bajeslovnih likih. Težišče raziskav je bilo usmerjeno na tri slovenske Za knjigo Nesnovna kulturna dediščina v zbirki Dnevi može, pomembne za slovensko slovstveno folklori- evropske kulturne dediščine je pripravila pregledni stiko. Prešernov sodobnik in sošolec Matevž Ravni- članek o bajeslovju. kar-Poženčan je poleg folklornih pesmi prvi usmerjeno zapisoval tudi slovenske pravljice in povedke. Sodobno pripovedništvo (M. Kropej, B. Ivančič Ku- Iz njegove zapuščine, ki jo hrani rokopisni oddelek tin) NUK-a, je bilo prepisano gradivo iz izvirnikov, veči- M. Kropej je zbrala gradivo iz Loške doline, Pivškega A. Kuharič noma zapisanih v metelčici, nekaj v ilirščini, gajici in in obrobja Cerkniškega jezera. Ob primerjavi z doslej nemščini. Pripovedi so bile redigirane, komentirane objavljenimi pripovedmi s tega področja in z analizo in pripravljene za objavo. Ob stoletnici smrti Gregorja pomena regionalnega izročila v sodobnem življenju je Kreka, prvega profesorja slavistike na graški univerzi, raziskavo sodobnega pripovedništva na slovenskem je bilo sistematično pregledano vse njegovo delo za Krasu končala. slovstveno folkloro in deloma predstavljeno na sim- B. Ivančič Kutin je za raziskavo pripovedovanja poziju o njem. Študija Folklorizem kot literarni model folklornih pripovedi v javnosti v Cankarjevem domu pri Janezu Trdini je skušala dognati, s kakšnimi stil- dokumentirala pripovedovalski festival Pravljice danes nimi in kompozicijskimi postopki je omenjeni avtor v (30.–31. 3.) in mednarodno pripovedovalsko prireditev Š. Ledinek Lozej slovenski literarni zgodovini dosegel sloves odličnega Čarovniki pripovedovanja (8. 5.). Anlizirala je anketo, poustvarjalca izročila. opravljeno med zapisovalci folklornih pripovedi, ki so sodelovali pri zbirki Glasovi. Kontekstualnost in žanrski sistem slovstvene folklore (M. Stanonik) Etnološka kulturna dediščina – zbiranje, vrednote- Za teoretično predstavitev posameznih folklornih nje in varovanje gradiva, arhivov in dokumentacije žanrov je bilo zbrano gradivo posameznih slovenskih (S. Drnovšek) literarnih obdobij od protestantizma naprej. Termino- Za različne objave je bilo skeniranih in obdelanih 552 mag. V. Ličer loška problematika treh od njih (pripuvist > pregovor, fotografij, negativov in diapozitivov. V osrednjo doku-

92 inštitut za slovensko narodopisje mentacijo je bilo vnesenih 580 fotografij s slovenskega različnima kulturnima okoljema. Opravljeni sta bili obmejnega območja in iz Beneške Slovenije z nasle- dve celodnevni terenski snemanji v Šadićih. dnjih področij: letne šege, kulturne prireditve, besedna Raziskovanje poteka v iskanju stikov s protagonisti umetnost, likovna umetnost, folklorna skupina, glasba, v obeh okoljih in z njihovo udeležbo pri iskanju od- glasbila in godci, ples, gledališče, krajevna skupnost, govorov na zastavljena vprašanja. Sodelovala sta N. medkrajevni in interetnični odnosi, medsebojna pomoč, Križnar in Ibrahim Hasičić. meje, naselje, naravne nesreče, pokrajina, politika, prehrana, prijateljstvo, pritrkavanje, promet, samouprava, Za zunanje naročnike sta bila posneta dva videofilma: sorodstvo, stare poti, stavbarstvo, trgovina, turizem, Po bečelah se vižej po naročilu Čebelarskega muzeja varstvo spomenikov, verovanje, vzgoja, zemljiška v Radovljici in Prvomajski mlaj po naročilu Program- ureditev, zgodovina etnologije, zgodovinska zavest, skega sveta Pohanca skozi čas. znanje o rastlinskem svetu, znanje o vremenu, vrtnar- stvo, poljedelstvo, živinoreja, konjereja, čebelarstvo, 9. poletna šola vizualnega (Nova Gorica, 9.–18. 7.) vodno gospodarstvo. Poleg tega sta bila dokumentirana Organizator in vodja šole: N. Križnar v sodelovanju ljudska prehrana in stavbarstvo v Benečiji, ljudsko pri- z Območno enoto JSKD Nova Gorica. Delavnice M. Peče povedništvo na Pivškem in zagovarjanje v Slovenjem so vodili: N. Križnar in M. Peče, Tone Rački in M. Plajberku na Koroškem. Ravnik. Šole se je udeležilo 12 slušateljev, ki so pod Podatkovna zbirka inštituta vsebuje 11.044 fotografij, mentorskim vodstvom izdelali šest kratkih etnograf- 5527 diapozitivov in okoli 2800 digitalnih posnetkov. skih filmov. Zbirka v digitalni obliki omogoča iskanje na različne načine (etnološka klasifikacija, gesla, avtor, čas, kraj) in predogled skeniranega gradiva v enem od grafičnih Etnološki pogledi in podobe – od 19. do 21. stoletja programov. Digitalna zbirka šteje okoli 19.000 enot in (1. 7. 2004–30. 6. 2007) je dostopna sodelavcem inštituta po intranetu. Vodja temeljnega raziskovalnega projekta: I. Slavec A. Poljak Istenič Gradišnik. Vizualne raziskave kulture (N. Križnar; M. Peče, Sodelavci: J. Fikfak, B. Ivančič Kutin, B. Gabrijelčič, A. Kuharič) M. Godina - Golija, N. Križnar, M. Kropej, M. Peče, S. Praznično leto Poljak Istenič, M. Ramšak (do 30. 6. ), M. Stanonik. V Halozah se je nadaljevalo spremljanje pustovalske kulture, na primeru ED Orači – Okič. Opravljenih Raziskave so potekale na terenu, ob študiju objavlje- je bilo 8 celodnevnih terenskih obiskov v Velikem ne domače in tuje literature, bogatega inštitutskega Okiču, Repiščah in Vidmu. arhiva in v arhivih drugih ustanov, zbirk vizualnega dr. M. Ramšak Naloga je osredotočena na pustovalsko kulturo kot po- in avdiovizualnega gradiva. membno sestavino nesnovne dediščine obravnavanih Cilj raziskovalnega projekta je priprava referenčne krajev. Namen raziskave je podrobneje spoznati silni- publikacije o slovenski etnologiji med 19. in 21. ce pustovalske kulture, njene vloge v prostoru in pro- stoletjem. V ta namen je projektna skupina svoje cese, ki vplivajo na njeno spreminjanje. Raziskovanje raziskave oblikovala v nekaj tematskih sklopov: je potekalo z udeležbo v dogajanju in z opazovanjem prazničnost v prehrani, ritualih, šegah, družbenem ter intenzivnim vizualnim zapisovanjem. Značilna življenju, pripovednih žanrih in komunikacijah prvina te naloge je tesno sodelovanje z udeleženci na (med slovstveno folkloro, sodobnimi pripovedmi, terenu, v obliki razgovorov in pregledovanje njihovih življenjskimi zgodbami, obrobnimi žanri vsakdanje dr. M. Ravnik zapiskov, fotografij in videoposnetkov. Pri delu so komunikacije), vizualne raziskave kulture, zgodovina sodelovali N. Križnar, Beno Vidovič, Stanko Mlakar, etnologije in metodologija. I. Slavec Gradišnik se je M. Peče, S. Kuharič. ukvarjala z znanstvenim in strokovnim opusom in Delo in delovne šege življenjem Rajka Ložarja in pripravila prispevek o Nadaljevalo se je preučevanje sedanje podobe ročne njegovih etnoloških nazorih za monografijo Pretrgane košnje v Gorenji Žetini in Tolminu. Posneto je bilo korenine. Sledi življenja in dela Rajka Ložarja, ki jo je zimsko okolje, spravilo sena in spomini nekdanjih tudi uredila. Ob tem je bila urejena in dokumentirana udeležencev. Izdelan je bil filmski portret prof. Janeza elektronska zbirka fotografskega in drugega gradiva, dr. I. Slavec Dolenca iz Tolmina, ki je prvi pisal o tej tematiki. Pri povezanega z R. Ložarjem. Pripravljena je bila Gradišnik delu sta sodelovala N. Križnar in M. Peče. razprava o novejši slovenski etnologiji za Slovene Medetnični odnosi Studies (ZDA). Nadaljevalo se je preučevanje in dokumentiranje Za znanstveno konferenco o Gregorju Kreku je bil kulturne podobe bosanske družine v Sloveniji, z pripravljen prispevek Recepcija Gregorja Kreka v udeležbo pri njihovem obisku v vasi Šadići v Bosni. slovenski etnologiji. Namen naloge je orisati kulturno podobo družine Za študij vsebinskih in metodoloških premen v kot celote in njenih posameznih družinskih članov v etnologiji v času socializma in po njem (vprašanje razpetosti med Slovenijo in Bosno, torej med dvema »ujemanj« med zgodovinskimi spremembami in dr. M. Stanonik

93 inštitut za slovensko narodopisje

prelomi znanstvenih paradigem) je potekalo študijsko pregledovanje referenčne literature. Aplikativne raziskave Raziskave so potekale še na naslednjih področjih: Izzivi kvalitativnega raziskovanja; Študijsko preuče- AQUADAPT (2003–2005) vanje domače vizualne produkcije; Študij razmerja Vodja aplikativnega raziskovalnega projekta na ISN: med vizualno kulturo in vizualno antropologijo/etno- M. Stanonik. logijo; Žanri vsakdanje komunikacije – opravljanje in Sodelavci: M. Godina - Golija, N. Križnar, M. Rav- obrekovanje; Študij zgodovine in uporabe konceptov nik. 'folklorizem', 'dediščina v turizmu' in 'šege in navade'; Zunanji sodelavci: Eda Belingar, Pavel Florjančič, Ro- Študij materialne kulture Slovencev (fond Nemške- žana Koštial, Rado Mahnič, Marija Tončič Štancar. ga muzejskega društva v Mariboru, gradivo Rajka Ložarja o materialni kulturi); Pregled in vizualna Projekt AQUADAPT se je končal z objavo knjige v raziskava pustnih šeg v Halozah; Kmečka ohcet v dvojezični obliki Voda in življenje v kamniti pokrajini Ljubljani kot primer folklorizma, uporabe dediščine pri Založbi ZRC. M. Stanonik je bila področna urednica v turizmu in kot sredstvo za promocijo turizma in za etnološki in literarni razdelek z naslovom Voda in S. Zemljič - Golob socialističnega sistema; Pomen delovnih šeg za obli- kultura/Water and Culture, str. 271–460. kovanje in ohranjanje lokalne identitete (na primeru M. Ravnik je pregledala spremenjeno stanje na terenu v okolici Ljubljane); Ljudsko pripovedništvo od tra- in z novimi podatki dopolnila članek o vodi v etnološki dicionalnega izročila do sodobnih žanrov, pri čemer dediščini Bržanije. je bilo podrobneje raziskano etnografsko delo Josipa Šašla in pripravljen članek o pripovedništvu v času Habitus slovenskega podjetnika (1. 9. 2005–31. 8. elektronskih medijev, dokumentirane so bile folklorne 2008) pripovedi na Bovškem in Tolminskem in pripovedi na Vodja aplikativnega raziskovalnega projekta: J. Fi- Bovškem, povezane z rudnikom Rabelj. kfak. Sodelavci: J. Turk, T. Bajuk Senčar. Zunanji sodelavci: Jože Prinčič (Inštitut za novejšo Informatizacija neoprijemljive dediščine za etnologijo zgodovino), Detlef Garz, Axel Fehlhaber, Sandra in folkloristiko (1. 9. 2005–31. 8. 2008) Kirsch (Univerza v Mainzu, Nemčija). Vodja temeljnega raziskovalnega projekta: M. Sta- nonik. V prvih štirih mesecih projekta, ki je nastal na pobudo Sodelavci: J. Fikfak, M. Godina - Golija, B. Ivančič J. Turka, smo na osnovi analize biografije Miloša Ko- Kutin, N. Križnar, M. Kropej, M. Ravnik in I. Slavec vačiča podrobneje definirali cilje projekta in določili Gradišnik, S. Drnovšek, M. Peče. seznam predvidenih intervjuvancev uspešnih slovenskih podjetij v letih 1960–1990. J. Prinčič je začel Digitalizirani so bili doslej zbrani slovenski pregovori raziskovati gospodarsko podobo časa teh specifičnih in rekla. D. Strajnar je pripravil program za vnašanje podjetij. J. Turk se je udeležil seminarja o vidikih pregovorov v računalnik, kamor jih je bilo doslej biografskega raziskovanja v Londonu, J. Fikfak pa je po enotni metodologiji vnesenih 9200 (slovarji od s sodelavci iz Mainza dodatno razčlenjeval nekatere najstarejših obdobij do Slovarja slovenskega knjižnega elemente Kovačičeve biografije. jezika, prav tako slovnice in podobno gradivo). Pri tem so bile sproti dopolnjene pomanjkljivosti, (pomanjkljivo navedeni viri, zaradi česar je treba DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI gradivo v knjižnicah znova preveriti), opravljena je bila tudi njihova sistemizacija, ki sodi v redakcijsko delo. • R. Dapit je posnel videofilm Appunti di viaggio fra M. Kropej je pripravila vzorčno študijo o stanju ljud- le maschere dell’arco alpino dal Cadore all’Istria, skega pripovedništva na Slovenskem in o možnostih Videm, Italija, 23’23’’. ohranjanja pripovednega izročila tako v vsakdanjem • J. Fikfak je urednik zbirke Opera ethnologica življenju kakor tudi prek performansov in različnih slovenica, v kateri sta 2005 izšli dve monografiji: informacijskih sistemov. Pretrgane korenine. Sledi življenja in dela Rajka I. Slavec Gradišnik je začela primerjalno pregledovati Ložarja (ur. I. Slavec Gradišnik v sod. s H. Ložar etnološke sistematike dokumentacijskih podatkovnih - Podlogar) in Semiotika kmetstva v tranziciji, ki jo zbirk v etnoloških ustanovah. je tudi uredil, napisal spremno razpravo in izbral S. Drnovšek je sodelovala v medinštitucijski skupini fotografije. Z avstrijskima kolegoma J. Bernardom za etnološko terminologijo, ki se ukvarja z geslovni- in P. Grzybekom je uredil monografijo Text & Re- kom za etnološko klasifikacijo. ality (Založba ZRC). Organiziral je konferenco o M. Peče je za postavitev spletnih strani pripravil Gregorju Kreku na Četeni Ravni in konferenco v večmedijski projekt Velika Planina. Gradcu (Avstrija) s P. Grzybekom in L. Karničar-

94 inštitut za slovensko narodopisje

jem. Je predsednik strokovnega sveta Slovenskega in njenega pogorja, Škofja Loka. Zbrala, uredila etnografskega muzeja. Koordinira mednarodno in napisala je spremno besedo za Poženčanove konferenco Komisije za religiozna vprašanja SIEF, pravljice (Didakta, Radovljica). ki bo v jeseni 2006 v Celju. • M. Godina - Golija je članica koordinacijskega odbora Historičnega seminarja ZRC SAZU. Skrbela KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA je za izvedbo etnoloških predavanj. • B. Ivančič Kutin je sodelovala pri uredniškem delu za monografijo o Gašperju Križniku, ki jo pripravlja Knjižnica inštitut v sodelovanju z občino Kamnik. Vodja: S. Zemljič - Golob. • N. Križnar je član senata Fakultete za humanistične V letu 2005 je število knjižnih enot naraslo čez 17.000 študije Univerze na Primorskem, član upravnega od- izvodov. Kakor že vsa leta se je knjižni fond povečal bora Slovenia Nostra, član Komisije za nepremično predvsem z zamenjavo publikacij med ustanovami dediščino pri MK RS (članstvo je prenehalo konec in posamezniki, precej pa je bilo tudi nakupov v an- leta). Bil je soorganizator mednarodnega simpozija tikvariatih. »How do we visualize culture?« na 61. kongresu V. Huzjan je uredila separatni fond dr. Nika Kureta FIAF (Ljubljana, 5.–12. 6.). (vnos naslovov v računalnik in ureditev nesigniranih • M. Kropej je članica Odbora za Štrekljevo nagrado, izvodov na policah). ki je imel sejo 22. 6. v Komnu na Krasu. Nagrada Konec leta je bilo obnovljeno sodelovanje pri Interna- je bila podeljena Mariji Kozar Mukič 25. 9. v Gor- tionale Volkskundliche Bibliographie, ki je v prejšnjih janskem na Krasu. letih po vsej Evropi precej zastalo. Začelo se je zbiranje • Š. Ledinek Lozej je v RP Nova Gorica ZRC SAZU vseh podatkov (s prevodi v angleščino) za slovensko sodelovala pri izdaji Izvestij Raziskovalne postaje etnološko literaturo, izdano v Sloveniji v letih 1999 in ZRC SAZU v Novi Gorici 2. 2000 (monografije in prispevki v periodičnih publika- • I. Slavec Gradišnik je uredila (v sod. s H. Ložar cijah), ki bodo posredovani glavni redakciji. Pri tem - Podlogar) monografijo Pretrgane korenine. Sle- delu ključno sodeluje tudi Breda Pajsar, zaposlena v di življenja in dela Rajka Ložarja (Založba ZRC, Biblioteki SAZU. zbirka Opera ethnologica slovenica); pomagala je področni urednici za etnološki razdelek pri Dokumentacija urejanju prispevkov (jezikovni pregled) za publi- Vodja: S. Drnovšek. kacijo Voda in življenje v kamniti pokrajini Kras S. Drnovšek je nadaljevala zbiranje, vrednotenje in (Založba ZRC). Koordinira znanstveno konferenco varovanje gradiva, arhivov in dokumentacije. Razisko- ob 100-letnici rojstva akad. dr. Nika Kureta, ki jo valci so ob terenskih raziskavah v letu 2005 posneli 666 inštitut pripravlja za september 2006. Pomagala fotografij in prek 2000 digitalnih posnetkov. je medijem pri pripravi prispevkov o praznikih. Urejena je bila fototeka (oz. skenoteka) Rajka Ložarja Je predsednica Komisije za Murkove nagrade pri (skupaj 60 enot). Skenirano je bilo vse fotografsko Slovenskem etnološkem društvu, bila je nacio- gradivo in vneseni so bili naslednji podatki: tematika, nalna koordinatorica za področje etnologije pri čas, kraj, regija, avtor, vsebinski opis, gesla, etnolo- Znanstvenoraziskovalnem svetu za humanistične ška klasifikacija, vir, objave, izposoja; poseben arhiv vede Agencije za raziskovalno dejavnost RS (do gradiva iz Slovenskega etnografskega muzeja (10 31. 8.). enot), poseben arhiv skenirane risbe in fotografije iz • M. Ravnik je članica Izvršnega odbora Slovenskega Ložarjevih raziskav stavbarstva na avstrijskem Koro- etnološkega društva in članica delovne skupine SED škem (32 enot). za Slovence zunaj RS. S Katalin Munda Hirnök z Ob dokumentiranju šeg in ustnega izročila ob sloven- Inštituta za narodnostna vprašanja je organizirala in sko-italijanski meji in na Hrvaškem je nastalo 14 enot vsebinsko zasnovala strokovno ekskurzijo v Prezid, videogradiva: Koledovanje, 6. 1. (Vrh/San Michele čabransko dolino in Gerovo in posvetovanje »Etno- del Carso), Ustno izročilo, 24. 1. (Korito, posneto v loška dediščina in kulturna podoba Slovencev na Guminu, Rezija), pustovanje Zvončari, februar (Zvo- Hrvaškem« v Slovenskem domu v Zagrebu (SED in neća, Istra, Hrvatska), Pustna sobota, 5. 2. (Drežnica), Svet slovenske nacionalne manjšine mesta Zagreb), Pustni ponedeljek, 7. 2. (Ronec/Rodda, Benečija), 6.–7. 10. Pustni torek, 8. 2. (Boljunec/Bagnolli, Trst), pustovanje • M. Stanonik je bila sourednica pri publikacijah: Zvončari, 8. 2. (Žejane –Mune), Pustni pogreb, 9. 2. Slovstvena folkloristika, glasilo Sekcije za zbiranje (Bila/San Giorgio, Rezija), Maja – Mlaj, 28. 5. (Žabni- in raziskovanje slovenske slovstvene folklore 4; ce/Camporosso), Pripovedništvo, 7. 8.–28. 8. (Korito, Marija Tončič Štrancar, Frk, čez drn – frk, čez trn Rezija), Pobiranje hlebcev, 31. 10. (Sevca, Benečija), (Glasovi 30), Ljubljana; Tabor v Žireh, domoznan- Miklavževanje, 3. 12. (Rateče), Miklavževanje, 5. ski zbornik, Žiri (strokovna urednica); Nekoč je 12. (Ovčja vas/Valbruna) in Šeme – otepovci, 31. 12. bilo jezero, folklorne pripovedi iz Poljanske doline (Češnjica, Bohinj).

95 inštitut za slovensko narodopisje

Dokumentirano je bilo terensko delo: Veliki Okič (15. N. Križnar; snemanje in montaža: M. Peče. DV, beta, 1., 5. 2., 7. 2., 8. 2., 7. 5., 5. 11.), Ljubljana (5. 2., 10. 2., DVD, 93 min. 1. 4., 13.–16. 4., 19. 10.), Idrska dolina (6. 2.), Videm Prvomajski mlaj. – Zgornja Pohanca, 1986. Kopro- pri Ptuju (7. 2.), Gorenja Žetina (23. 2., 13. 3., 24. 6., ducent filma: Programski svet Pohanca skozi čas; 26. 6., 29. 6., 17. 12.), Škofja Loka (10. 3.), Železniki strokovno vodstvo: Ivanka Počkar; snemanje: Janez (11. 3.), Žihpolje (6. 4.), Zabreznica (17. in 20. 5.), Verovšek; montaža: M. Peče; režija: N. Križnar. 16 Šadići (28.–29. 5.), Repišče (4. 6.), Mašere (18. 6.), mm, beta, 26 min. Šmihel na Koroškem (18. 6.), Tolmin (29. 6.), Slove- Srce onkraj meje. – Matajur, Britof, Podklanec, Renče, nji Plajberk (2. 7.), Zagreb (7. 10.), Gradec (20. 10), Sovodnje, gradivo iz leta 2004. Strokovno vodstvo: Četena Ravan (22. 10.), Predanovci (21. 11.). M. Ravnik, N. Križnar; snemanje: N. Križnar, M. V osrednjo dokumentacijo je bilo vnesenih 580 teren- Peče; montaža: M. Peče; režija: N. Križnar. DV, beta, skih fotografij s Kambreškega, Beneške Slovenije, DVD, 32 min. Posočja in Prekmurja. Urejene so bil nove spletne strani inštituta po novi Filmi, izdelani na Poletni šoli vizualnega: zasnovi spleta ZRC SAZU. Dopoldan v pralnici. – Nova Gorica. Avtorja: Maja Abramič in Andrej Božič; mentor vizualne produkci- Zbirka vizualne dokumentacije je: N. Križnar; mentor montaže: M. Peče. DV, DVD, Zbirka vizualne dokumentacije Avdiovizualnega labo- 8 min. ratorija se je povečala za 60 enot. Od tega je 39 enot Klarnica, rumena kot cekin. – Črniče. Avtorja: Vesna grobega gradiva v lastni proizvodnji in 21 enot tuje Ličer in Brane Maselj; mentor vizualne produkcije: proizvodnje. Iz grobega gradiva je bilo zmontiranih N. Križnar; mentor montaže: M. Peče. DV, DVD, 8 11 enot urejenega gradiva. min. Za arhiv Spremljanje elektronskih medijev je bilo ar- Tudi jaz delam! – Nova Gorica. Avtorja: Vida Valenčič in hiviranih 137 novih enot: 90 videoenot, 44 avdioenot Stefano Morandini; mentor vizualne produkcije: N. Kri- in tri posnete enote za inštitute ZRC SAZU. žnar; mentor montaže: M. Peče. DV, DVD, 13 min. Točno na piko. – Šempeter, Ajševica. Avtorja: Irena Videografija urejenega gradiva (po zaporedju na- Čotar in Urša Skumavc; mentor vizualne produkcije: stanka): N. Križnar; mentor montaže: M. Peče. DV, DVD, 14 Bili smo tam. – Razni kraji, 24. 4.–2. 5. 2004. Sne- min. manje: N. Križnar, A. Kuharič, Milena Olip, M. Peče, V hribih se išče dan. – Nova Gorica. Avtorica: Polona Nadja Valentinčič; montaža: M. Peče; scenarij in režija: Ozbič; mentor vizualne produkcije: N. Križnar; mentor N. Križnar. DV, Beta, VHS, DVD, 84 min. Izdelano montaže: M. Peče. DV, DVD, 14 min. marca. Kamnolom. – Solkan. Avtorica: Simona Bonač; mentor Pustovanja v Sloveniji. – Razni kraji, iz arhiva AVL. vizualne produkcije: N. Križnar; mentor montaže: M. Snemanje in urejanje: N. Križnar; montaža: M. Peče. Peče. DV, DVD, 7 min. Beta, 20 min. Romanje h Gospe Sveti. – Snemanje: N. Križnar, M. Peče; urejanje: N. Križnar; montaža: M. Peče. DV, PUBLIKACIJE INŠTITUTA beta, DVD, 58 min. Orači v City Parku. – Veliki Okič, Ljubljana. Snema- nje: N. Križnar, M. Peče, A. Kuharič; montaža: M. • Traditiones. Zbornik Inštituta za slovensko naro- Peče. DV, beta, DVD, 24 min. dopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC Migrants and education. – Snemanje in režija: A. SAZU 34/1, 2. Glavna urednika J. Fikfak in I. Sla- Kuharič; strokovno vodstvo: Jernej Mlekuž; montaža: vec Gradišnik. Ljubljana, Založba ZRC in SAZU, A. Kuharič. Hi8, beta, 18 min. 2005. Charismata, from bush spirit to holy spirit. – Nova • Studia mythologica Slavica 8, Ljubljana, Založba Gvineja. Snemanje: Daniela Vavrova; strokovno ZRC, 2005. Odgovorna urednika Monika Kropej in vodstvo: Borut Telban; montaža: M. Peče. DV, beta, Nikolai Mikhailov. Izdajata: Inštitut za slovensko DVD, 28 min. narodopisje ZRC SAZU, Ljubljana; Universita degli Po bečelah se vižej. – Zabreznica. Naročnik: Muzeji studi di Udine, Dipartimento di lingue e civilta dell’ radovljiške občine; čebelar: Ciril Jalen; strokovno Europa centro-orientale, Videm, Italija. vodstvo in besedilo: Ida Gnilšak; snemanje in • I. Slavec Gradišnik v sod. s H. Ložar - Podlogar montaža: M. Peče; režija: N. Križnar. DV, beta DVD, (ur.), Pretrgane korenine. Sledi življenja in dela 30 min. Rajka Ložarja. Ljubljana, Založba ZRC, 2005 Zagovarjanje Marije Wieser. – Slovenji Plajberk, Ma- (Opera ethnologica slovenica). rija Wieser. Strokovno vodstvo: M. Kropej; snemanje • Irene Portis Winner, Semiotika kmetstva v tranzi- in montaža: M. Peče. DV, beta, 8 min. ciji (J. Fikfak, ur.). Ljubljana, Založba ZRC, 2005 Janez Dolenc. – Tolmin. Strokovno vodstvo in urejanje: (Opera ethnologica Slovenica).

96 inštitut za slovensko narodopisje

• Peter Crawford, NAFA, Aarhus, Danska: koordi- MEDNARODNO SODELOVANJE nacija vodenja simpozija »How do we visualize culture?«, 6. 6. • J. Fikfak je kodirektor seminarja »Interpretation und • Ljubinko Radenković, Balkanološki inštitut Srbske Verstehen« na IUC Dubrovnik, član izvršnega od- akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija in bora International Association for Semiotic Studies. Črna gora: raziskave bajeslovja, 6. 6.–17. 6. Z Gaborjem Barno pripravlja konferenco Komisije • Jadranka Đorđević, Inštitut za etnologijo Srbske za religiozna vprašanja pri SIEF. akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija • M. Godina - Golija je članica izvršnega odbora In- in Črna gora: priprava bilateralnega sodelovanja ternational Commission for Research into European med Republiko Slovenijo in Srbijo, 13. 6.–15. 6. Food History (ICREFH). • Izabel Kordiges, prof. etnologije, Univerza v • M. Kropej sodeluje z Dipartimento di Lingue e Lizboni, Portugalska: sodelovanja pri raziskavah Civilta dell’ Europa Centro-Orientale, Universita ljudskega pripovedništva, 6. 9. degli Studi di Udine, Videm, pri urejanju in izda- • Oskar Müller, podiplomski štipendist, Celovec, janju revije Studia mythological Slavica. Prav tako Avstrija: raziskava obmejnih rudniških območij in sodeluje s Centro internazionale sul plurilinguismo, izročila, povezanega z rudniki, 7. 9. Universita degli Studi di Udine, Videm. Je članica • Snežana Joveva, slavistka, Bolgarija: raziskava o Znanstvenega sosveta Slovenskega narodopisnega bolgarskih priseljencih v Sloveniji, 9. 11. inštituta Urban Jarnik v Celovcu. • Lubomir Tyllner, predstojnik Inštituta za etnologijo, • M. Ravnik je članica Znanstvenega sosveta Slo- Akademija znanosti, Praga, Češka: načrtovanje venskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v sodelovanja med inštitutoma, 17. 11. Celovcu. • Redni študenti na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, pod vodstvom J. Hudalesa, 7. 12. • Izredni študenti na Oddelku za etnologijo in OBISKI V INŠTITUTU kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, pod vodstvom M. Kozoroga, • Martina Piko, direktorica Slovenskega narodopi- 15. 12. snega inštituta Urban Jarnik v Celovcu, Avstrija: dogovori o sodelovanju pri skupnem projektu, 4. 3. in 8. 4. DOKTORSKA IN MAGISTRSKA DELA • Redni študenti na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, pod vodstvom J. Repiča, 22. 3. Barbara Ivančič Kutin • Pavla Štrukelj, upokojena kustosinja Slovenskega Kontekst in tekstura folklornih pripovedi na Bovškem; etnografskega muzeja in strokovnjakinja za romske Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 20. 9. študije: priprava zbirke romskih pravljic Rajka – doktorsko delo. Šajnoviča, 25. in 30. 3. • Irena Rožman, samostojna raziskovalka: sodelova- Vesna Ličer nje pri raziskavah, 1. 4. Monokulturno gospodarstvo na Goriškem; Nova Go- • Rolf Hussmann, predsednik CVA, IWF Knowledge rica, 20. 7. – magistrsko delo. and Media, Göttingen, Nemčija: seznanitev z delom Avdiovizualnega laboratorija, 16. 4. • Anja Štefan, mladinska pesnica in pripovedovalka PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI pravljic: transkribiranje tonskih posnetkov Milka Matičetovega s področja dolenjskega pripovednega NASTOPI izročila, 25. 4. • Irena Cerar, urednica revije National Geographic za R. Dapit otroke: raziskave pripovednega izročila v alpskem • Beneška Slovenija v sliki in besedi. Predstavitev svetu, 26. 4. sodobne književnosti Beneške Slovenije. Uvodna • Helena Tužinska z Inštituta za etnologijo Univerze predstavitev na 20. mednarodnem literarnem festi- v Bratislavi, Slovaška: pregled strokovne literature valu »Vilenica«. v inštitutski knjižici. • Sodobna slovstvena ustvarjalnost v Benečiji = • Miha Šinkovec, Radio Študent: zbiranje pravljičnega Contemporary literature in Benečija. Referat na gradiva za oddaje o pravljičarstvu, 18. 5. in 10. 11. 20. mednarodnem literarnem festivalu »Vilenica«. • Beate Engelbrecht, IWF Göttingen, Nemčija: koor- • Slovenistika na Videmski univerzi. Zborovanje dinacija vodenja simpozija »How do we visualize slavistov, Lendava, 6.–8. 10. culture?« 6. 6. • The Resian dialect and its evolution as a litera-

97 inštitut za slovensko narodopisje

ry language. Referat na mednarodni konferenci N. Križnar »Slavic Literary Microlanguages and Language • Dediščina in identiteta. Predavanje in delavnica, Contacts«, Tartu, Estonija, 15.–17. 9. AEGEE-Maribor, Društvo študentov Evrope, • Rezijani se še pogovarjajo v stihih. Pogovor z 1. 12. etnologom in jezikoslovcem R. Dapitom, intervju • Romanje h Gospe Sveti. Predstavitev etnografske- v časopisu Delo, 11. 4. ga filma, Kulturno društvo Sotočje, Škofja Loka, 10. 3. J. Fikfak • CIPRA, posvetovanje o Triglavskem narodnem • O slovenskih šegah. Predavanje, Slovanski oddelek, parku. Diskusijski prispevek., Begunje, 12. 3. Dunaj, Avstrija, 8. 1. • Prostorska dinamika kulturne dediščine. Predava- • Predstavitev zbornika Traditiones 33 (2004), 1 in nje, Rotary klub, Kranj, 14. 3. 2. Tiskovna konferenca, Ljubljana, 27. 1. • Bili smo tam. Etnografski film na 3. etnovideo • Izumljanje tradicije. Predavanje, Fakulteta za hu- maratonu, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, manistične študije, Koper, 8. 3. 21. 4. • Trgovec z življenjem. Analiza biografije Miloša • Fašenk 2004. Predstavitev etnografskega filma, Kovačiča. IUC Dubrovnik, Hrvaška, 27. 9. Veliki Okič, 7. 5. • Predstavitev knjige Text & Reality. Dunaj, 14. 10.; • Filmski zapisi Božidarja Jakca 1929–55. Predsta- Gradec, 20. 10. vitev knjige, Arhiv RS, Ljubljana, 2. 6. • Gregor Krek und Volkskunde. Referat na medna- • Ethnographic film between data collection and rodni konferenci »Dr. Gregor Krek – 1860–1905«, documentary. Referat na mednarodnem simpoziju Gradec, Avstrija, 20. 10.; v slov. j. na Četeni Ravni, FIAF, Ljubljana, 6. 6. 21. 10. • Nobene potrebe ni več, da bi se učili samo na svojih napakah. Iz oči v oči z doc. dr. Naškom Križnarjem, M. Godina - Golija Murkovim nagrajencem. Tita Porenta. Intervju, • Mariborski Nemci in njihove muzejske zbirke. Re- Glasnik SED 45/2005, str. 6–16. ferat na mednarodnem simpoziju »Zavičajni muzej – osnovati ili spaliti«, Zagreb, Hrvaška, 19. 6. M. Kropej • The Influence of Social Elite on Eating Habits of • Folk Narrative in the Era of Electronic Media. Slovenian Urban Population between the End of the Predavanje na 14. mednarodni konferenci ISFNR, 19th Century to WW II. Referat na 9th Symposium Tartu, Estonija, 31. 7. of the International Commission for Research into • Slovenian Charms between South Slavic and Cen- European Food History, Berlin, Nemčija, 22. 9. tral European Tradition. Predavanje na konferenci • Etnološka izhodišča raziskovanja prehrane. »Charms, Charmers and Charming«, Warburg Referat na posvetovanju »I Saperi e le Pratiche Institute, London, Velika Britanija, 23. 9. Alimentari Nelle Valli del Natisone«, Gorni Tarbij, • The Legend of Goldenhorn and the Mythology of 15. 10. Slovene Alps. Predavanje na 6. kongresu mednarodnega združenja za zgodovino Alp »Pretakanje in B. Ivančič Kutin prepletanje alpskih kultur«, Bovec, 30. 9. • Folkloristično delo Janeza Dolenca. Referat na • Predstavitev knjige V. J. Proppa Morfologija pravlji- 16. primorskih slovenističnih dnevih, Kobarid, ce, z M. Juvanom. Tiskovna konferenca, Knjigarna 7.–8. 4. Konzorcij, Ljubljana, 26. 10. • The roles of the participants an a storytelling event. Referat na 14. mednarodni znanstveni konferenci M. Ravnik International Society for Folk Narrative Research • Družina in sorodstvo v slovenski Istri. Gostujoče (ISFNR), 26. 7.–31. 7., Tartu, Estonija. predavanje pri predmetu Antropologija Sredozemlja • Teoretični oris slovstvene folklore in Slovstvena (nosilka dr. M. Terčelj), Fakulteta za humanistične folkloristika avtorice Marije Stanonik. Predstavitev študije, Univerza na Primorskem, Koper, 7. 4. knjig na Zborovanju slavistov, Lendava, 6.–8. 10. • Fotografija in video v etnoloških raziskavah v Istri in Beneški Sloveniji. Predavanji na Poletni šoli K. Jerman vizualnega, Gorica, 10. 7. • »Nova Gorica shall be the blooming garden of • Etnologija Istre. Predavanje na mednarodni poletni new buildings, it will become a new Belgrade on šoli v Kaverljagu, 14. 7. a smaller scale« (Nova Gorica, June 11, 1948: 1). Analyzing city’s identity through its streets’ names. I. Slavec Gradišnik Referat na 3. konferenci International Association • Predstavitev zbornika Traditiones 33 (2004), 1 in for Southeast European Anthropology (InASEA) 2. Tiskovna konferenca, Ljubljana, 27. 1. »Urban life and culture in Southeast Europe«, • Slovenski etnološki leksikon. Predavanje, Trst, Beograd, Srbija in Črna gora, 26.–29. 5. Društvo slovenskih izobražencev, 7. 2.

98 inštitut za slovensko narodopisje

• Tradicionalne velikonočne šege in simboli. Intervju • Predstavitev knjige Marije Tončič Štrancar, Frk, v reviji Jana, 4. 3. čez drn – frk, čez trn (Glasovi 30), Osnovna šola • Redakcija Slovenskega etnološkega leksikona. Rudolfa Ukoviča, Podgrad, 18. 11. Diskusijski prispevek ob okrogli mizi Slovenskega • Interdisciplinarnost Pavleta Zablatnika. Referat na etnološkega društva, Ljubljana, 1. 6. Koroških kulturnih dnevih, Pedagoška fakulteta, • Predstavitev monografije Pretrgane korenine. Ti- Maribor, 23. 11. skovna konferenca, Ljubljana, 4. 10. • Predstavitev knjige Nekoč je bilo jezero, Knjižnica • Praznovanje božiča. Intervju na Radiu Slovenija, Ivana Tavčarja, Škofja Loka, Muzejsko društvo Val 202, 25. 12. Škofja Loka, 2. 12. • Intervju o knjigi Nekoč je bilo jezero na Radiu Alp- M. Stanonik ski val/Odmev/Sora, oddaja »Dober dan, sosed«, • Predstavitev monografije Slovstvena folkloristika 2. 12. (med jezikoslovjem in literarno vedo). Tiskovna konferenca, Ljubljana 13. 1. • Predstavitev monografije Wilhelm Tschinkel, Ko- RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI čevarska folklora / Gottscheer Volkstum. Tiskovna konferenca, Ljubljana, 26. 1.; Kočevski muzej, OBISKI IN POTOVANJA Kočevje, 7. 4.; Taborska dvorana, Semič, 5. 11.; Svetovni slovenski kongres, Ljubljana 23. 11. • K. Jerman se je med 10. 1. in 27. 2. študijsko • Predstavitev knjige Milene Ožbolt, Andrejeva izpopolnjevala pri prof. Javierju Escaleri Reysu stopinja. Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica, 28. na Universidad Pablo de Olavide (UPO), Sevilla, 1.; Osnovna šola v Novi vasi na Blokah, 19. 3.; Španija. Podrobno se je seznanila z literaturo o ur- Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica, 5. 5. bani etnologiji, spoznala metode dela raziskovalne • Pogovor o knjigi Wilhelm Tschinkel, Kočevarska skupine, ki deluje v okviru UPO, in jim predstavila folklora / Gottscheer Volkstum. TV Slovenija, Od- tudi delne rezultate svoje raziskave. Med 8. in 11. 2. daja »Osmi dan«, 10. 2. se je udeležila dveh vzporednih konferenc v okviru • Predstavitev knjige Slovenske povedke, Kulturno posveta »Semana cultural 2005: En red es arqui- društvo Zavratec, Gasilski dom Zavratec, 13. 2. tectura« v organizaciji Fakultete za arhitekturo in • Antologija Most. Intervju na Radiu Ognjišče, oddaja posveta z naslovom »Habitabilidad y ciudad, la ha- »Moč preživetja« (spraševal: Bože Bartolj, komen- bitabilidad metropolitana en el area de Andalucía, tiral: Jože Dežman), 11. 5. una cuestion y no resuelta, foro de arquitectura y • Folklorizem kot literarni model pri Janezu Trdini. urbanismo« na Universidad de Sevilla. Med 29. 8. Referat na simpoziju »Janez Trdina med zgodovino, in 9. 9. se je udeležila mednarodne poletne šole v narodopisjem in literaturo«, Kulturni center Janeza organizaciji Instituto di sociologia internazionale Trdine Novo mesto, 27. 5. di Gorizia (ISIG). • Literary Folklore is the Art of Dialects (Collection: • M. Kropej je opravila raziskave o zagovarjanju na Voices), 14. mednarodna konferenca International avstrijskem Koroškem in pripravila kratek film Society for Folk Narrative Research (ISFNR), Tartu, Zagovarjanje Marije Wieser, Slovenji Plajberk, Estonija, 27. 7. 2. 7. • Narečna poezija Zlatka Pochobradskega / Dialek- tološka poezija Zlatka Pochobradskog. Referat na posvetu »Etnološka dediščina in kulturna podoba PEDAGOŠKO DELO Slovencev na Hrvaškem / Etnološko nasljedstvo i kulturni krajobraz Slovenaca u Hrvtskoj«, Slovenski dom, Zagreb, Hrvaška, 7. 10. R. Dapit • Olje na pekoče rane. Predavanje ob praznovanju • Prevajanje iz slovenščine v italijanščino. Redna 10-letnice študijskega krožka Beseda Slovenske predavanja na Visoki šoli za moderne jezike za Istre, Narodni dom, Trst, Italija, 22. 10. tolmače in prevajalce, Univerza v Trstu, Italija. • Gregor Krek in slovstvena folklora. Referat na sim- • Slovenska zgodovina in antropologija, Slovenska poziju »Prof. dr. Gregor Krek, utemeljitelj graške književnost in slovensko jezikoslovje. Predavanji na slavistike«, Četena Ravan, 21. 10. Fakulteti za izobraževalne vede, Univerza v Vidmu, • Slovenski nagrobni napisi. Intervju na Radiu Slo- Italija. venija, oddaja »Studio ob sedemnajstih«, 1. 11. • Vprašanje žanrske terminologije v slovenski slo- J. Fikfak vstveni folkloristiki. Referat na mednarodnem sim- • Fasching in Slowenien. Zwischen Tradition und poziju »Obdobja 24 – Metode in zvrsti« v sekciji Selbstdarstellung. Gostujoča predavanja, zimski Razvoj slovenskega strokovnega jezika, Ljubljana, semester 2005/2006, Univerza Karl Franzens, 18. 11. Gradec, Avstrija.

99 inštitut za slovensko narodopisje

M. Godina - Golija • O etnologiji. Drobci o njeni zgodovini in razi- • Govorica predmetov – poglavja iz materialne kultu- skovalni sistematiki. Predavanja (4 ure), Center re Slovencev. Predavanja in seminar na podiplom- za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta skem programu »Interkulturni študiji – primerjalni Univerze v Ljubljani, 1. 4. študij idej in kultur«, modul Slovenske študije, ZRC • Šege in prazniki na Slovenskem. Izbirni predmet na SAZU in Politehnika Nova Gorica. individualnem podiplomskem študijskem programu • Ljudska hrana in prehranjevalna kultura na Sloven- na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. skem. Ciklus šestih predavanj pri predmetu Naravna in kulturna dediščina, 2. letnik, Višja strokovna šola M. Stanonik za gostinstvo in turizem, Maribor. • Ustno slovstvo. Redna predavanja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (30 ur). B. Ivančič Kutin • Izbirne vsebine iz književnosti. Redna predavanja na • Kontekst in tekstura folklornih pripovedi na Bov- Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru (60 ur). škem. Predavanje za študente Oddelka za slovenistiko Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, Ljubljana, Mala dvorana SAZU, 20. 12. MENTORSTVO K. Jerman • 23. maja in 20. septembra je za tretje razrede OŠ Roberto Dapit je bil mentor pri diplomskih nalogah Kolezija vodila program Promenada v Ljubljani v I. Jelerčič (Naravni parki Slovenije) in T. Strnad (»Lep okviru Male šole etnologije, ki jo je organiziralo dan kliče«. Traduzione di una guida turistica) z Uni- Slovensko etnološko društvo. verze v Trstu.

N. Križnar Maja Godina - Golija je bila mentorica mladi raz- • Vizualne raziskave. Predavanja in seminar. Izbirni iskovalki doktorandki Š. Ledinek Lozej; mentorica predmet na Oddelku za kulturne študije in Oddelku diplomske naloge Helene Kranjec (Miza Evropejcev v za antropologijo, Fakulteta za humanistične študije, 17. in 18. stoletju; Višja strokovna šola za gostinstvo Univerza na Primorskem, Koper. in turizem v Mariboru). • Vizualna antropologija. Izbirni izpitni predmet na medfakultetnem podiplomskem magistrskem Naško Križnar je bil mentor podiplomskima študent- študiju Antropologija, Fakulteta za družbene vede, kama Vesni Ličer in Urši Krišelj Grubar, ki sta leta 2005 Univerza v Ljubljani. uspešno zagovarjali magistrski deli; je mentor mladi raziskovalki doktorandki Vesni Ličer. M. Kropej • Strokovno je vodila magistrsko delo Petre Trojar Mojca Ravnik je mentorica mladi raziskovalki dok- (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo torandki Katji Jerman. Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) o ljudskih pripovedih o sv. Petru na Slovenskem. Ingrid Slavec Gradišnik je raziskovalna mentorica in • Strokovno je sodelovala pri doktorskem delu De- pedagoška somentorica doktorandki, mladi raziskoval- jana Veraniča (Oddelek za arheologijo Filozofske ki Aleksandri Poljak Istenič; raziskovalna somentorica fakultete Univerze v Ljubljani) pri raziskavi o mladi raziskovalki doktorandki Katji Jerman; mento- arheoloških najdiščih na Ižanskem. rica doktorandke Viljene Devetak.

M. Ravnik Marija Stanonik je bila mentorica pri doktoratu B. • Izbrana poglavja iz etnologije družine in sorodstva. Ivančič Kutin; je mentorica pri doktoratu Viljene Predavanja in seminar v modulu Slovenske študije Devetak in somentorica pri magistrski nalogi Alenke – tradicija in sodobnost, podiplomski program »In- Trojar. terkulturni študiji – primerjalni študij idej in kultur«, Politehnika Nova Gorica in ZRC SAZU, Ljubljana, štud. leto 2004/2005. NAGRADE, Odlikovanja in priznanja I. Slavec Gradišnik • Identiteta in večkulturnost. Redna predavanja in 26. aprila je M. Stanonik v Mali dvorani DPD Svoboda seminar za 3. letnik, Oddelek za kulturne študije in v Zadružnem domu v Žireh postala častna občanka Oddelek za antropologijo, Fakulteta za humanistične občine Žiri. študije, Univerza na Primorskem, Koper (30 ur).

100 inštitut za slovensko narodopisje

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI RAVNIK, Mojca. Sv. Štefan v Zanigradu ob desetletnici žegnanja konj : popravki in dopolnitve. Tradit., 2005, Izvirni znanstveni članek letn. 34, št. 2, str. 255-259, ilustr. STANONIK, Marija. Ljubeznivemu prof. dr. Viktorju FIKFAK, Jurij. O recepciji in produkciji harmonije : nekaj Jevgenjeviču Gusevu v spomin : (Mariupol', Ukrajina izhodišč na primeru škoromatov. Tradit., 2005, letn. 2. 5. 1918 - St. Peterburg, Rusija, 12. 1. 2002). Slav. 34, št. 2, str. 75-86, ilustr. rev., jul.-sep. 2005, letn. 53, št. 3, str. 481-482. KRIŽNAR, Naško. Filmi Boža Škerlja. Tradit., 2005, STANONIK, Marija. Po poteh Izvoljenega ljudstva in letn. 34, št. 2, str. 241-254, ilustr. našega Gospoda Jezusa Kristusa : romanje v Sveto KRIŽNAR, Naško. Vizualna kultura v vizualni antropolo- deželo. Božja beseda danes, 2005, 12, 1, str. 7-9, giji. Teor. praksa, 2005, let. 42, št. 2/3, str. 332-344. 2005, 12, 2, str. 13-14, 2005, 12, 3, str. 10-14, 2005, KROPEJ, Monika. Contemporary legends from the Slo- 12, 4, str. 3-8. vene Karst in comparison with fairylore and belief STANONIK, Marija. Slovenski kristjan in kultura. Zrno traditions. Stud. mythol. Slav., 2005, 8, str. 227-250, SKI, dec. 2004, letn. 9, št. 2, str. 17-27. ilustr. STANONIK, Marija. Varovanje slovenske nesnovne KROPEJ, Monika. Franc Kramar in njegova zbirka »Ižan- kulturne dediščine. Nova revija, 2005, letn. 24, št. skega in drugega narodnega blaga«. Tradit., 2005, letn. 282/283, str. 29-33. 34, št. 2, str. 217-239, portret. RAMŠAK, Mojca. Pomen časti in dobrega imena v manjši izolirani skupnosti. Čas. krit. znan., 2005, letn. 33, št. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 219, str. 201-225. SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid. O etnologiji in leksiko- DAPIT, Roberto. Delo Jana Baudouina de Courtenayja grafiji : Slovenski etnološki leksikon med zamislijo in pri slovenskih skupostih v Italiji. V: Deloto na Krste izidom. Tradit, 2005, letn. 34, št. 2, str. 87-107. Misirkov : sbornik od Meginarodniot naučen sobir po povod stogodišninata od izleguvanjeto na knigata Za makedonckite raboti održan vo Skopje na 27-29 Pregledni znanstveni članek noemvri 2003 godina. Skopje: Makedonska akademija na naukite i umetnostite, 2005, str. 139-154. RAMŠAK, Mojca. Etnologija telesa. Etnolog, N. vrsta, DAPIT, Roberto. Sodobna slovstvena ustvarjalnost v 2005, letn. 15=(66), str. 17-28. Benečiji = Contemporary literature in Benečija. V: CUNTA, Miljana (ur.), ŠUBERT, Barbara (ur.). Vileni- ca. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev = Slovene Strokovni članek Writer's Association, 2005, str. 374-379. GODINA-GOLIJA, Maja. Felicita Kalinšek and her in- IVANČIČ KUTIN, Barbara. Hubatarjeva jama in Zape- fluence on Slovenian eating habits. V: ODDY, Derek klarski zelnik : slovstvena folklora (3, str. 39). Kako J. (ur.). The diffusion of food culture in Europe from je nastal Kras in zakaj pravijo Pliskovljanom Metlarji the late eighteenth century to the present day : eighth : slovstvena folklora (7, str. 38-39). Kako je nastalo symposium of the International Commission for Re- Rabeljsko jezero : slovstvena folklora (11, str. 38). search into European Food History (ICREFH) »The Kilci in Peteruše : slovstvena folklora (5, str. 39). diffusion of food culture: cookery and food education Zgodba o Trnivki : slovstvena folklora (1, str. 38-39). in Europe since the eighteenth century«, Prague, 30 Gea, 2005, let. 15. September - 5 October 2003. Prague: Academia, 2005, JERMAN, Katja. Politična vizija meje na Goriškem od str. 191-201. leta 1943 do začetka Pariške mirovne konference. Iz- IVANČIČ KUTIN, Barbara. Folkloristično delo Janeza vestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, Dolenca. Primorska srečanja, 2005, št. 284/286, str. dec. 2005, št. 2, str. 30-34. 53-55. LEDINEK LOZEJ, Špela. Stavbarstvo na Vipavskem v JERMAN, Katja. Situation without the Slovene-Italian Valvasorjevem slikovnam gradivu. Izvestje Razisko- frontier : historical impossibility or future reality?. V: valne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, dec. 2005, PINTER, Andrej (ur.). Communication in the global št. 2, str. 6-10. world : International Graduate Student Conference. LIČER, Vesna. Svilogojstvo na Goriškem v času svojega Ljubljana: Slovenian Communication Association, razcveta : med koncem 19. stoletja in prvo svetovno 2005, str. 117-134. vojno. Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid. Etnologija (narodopisje) Gorici, dec. 2005, št. 2, str. 18-23, ilustr. na prelomu 19. v 20. stoletje : slovenski zgled. V: RAMŠAK, Mojca. Študentski ček za profesorja : razi- Deloto na Krste Misirkov : sbornik od Meginarodniot skovalec, ki je s humorjem krotil človeško neumnost. naučen sobir po povod stogodišninata od izleguvanjeto Večer, 7. apr. 2005, let. 61, str. 13, portret. na knigata Za makedonckite raboti održan vo Skopje na

101 inštitut za slovensko narodopisje

27-29 noemvri 2003 godina. Skopje: Makedonska aka- imagination. V: BERNARD, Jeff (ur.), FIKFAK, Jurij demija na naukite i umetnostite, 2005, str. 431‑445. (ur.). Text & reality. Ljubljana: Institute of Slovenian STANONIK, Marija. Genius loci v prekmurskih folklor- Ethnology at ZRC SAZU, ZRC Publishing: Institutum nih pripovedih. V: VUGRINEC, Jože (ur.). Prekmurska Studiorum Humanitatis; Vienna: Österreichische Ge- narečna slovstvena ustvarjalnost : zbornik mednaro- sellschaft für Semiotik, Institut für Sozio-semiotische dnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in Studien; Graz: Department of Slavic Studies, Univer- 15. julij 2003. Murska Sobota [i. e.] Petanjci: Ustanova sity, 2005, str. 79-92, ilustr. dr. Šiftarjeva fundacija, 2005, str. 322-350. GODINA-GOLIJA, Maja. Ložarjeve raziskave prehrane. STANONIK, Marija. Karel Štrekelj kot slovstveni fol- V: SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid (ur.), LOŽAR- klorist : (odlomek). Primorska srečanja, 2005, št. PODLOGAR, Helena (ur.). Pretrgane korenine : sledi 284/286, str. 11-31. življenja in dela Rajka Ložarja, (Opera ethnologica slovenica). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 345-352. Objavljeni strokovni prispevek na konferenci GODINA-GOLIJA, Maja. Oskrba z vodo in njena uporaba v gospodinjstvih na Krasu = Water supplay and its use DAPIT, Roberto. Slovenistika na Videnski univerzi. V: in Kras households. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : HLADNIK, Miran (ur.). Vloga meje : madžarsko-slo- voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life in venska razmerja, slovenistika na sosednjih univerzah, a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Za- zahodnoslovanski študiji, izbor šolskega berila, hu- ložba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 369-384, ilustr. manistika in družboslovje v Pomurju, (Zbornik Slavi- KRIŽNAR, Naško, MAHNIČ, Rado. Voda in led : etno- stičnega društva Slovenije, 16). Ljubljana: Slavistično grafska podoba vodnih virov v Brestovíci pri Povirju društvo Slovenije, 2005, str. 67-69. = Water and ice : an ethnographic portrait of water FIKFAK, Jurij. Zadrege z dojemanjem časa (in prostora) sources in Brestovica pri Povirju. V: MIHEVC, Andrej ljudske kulture. V: ČAS, Bojan (ur.). Strukture prostora (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini = in časa, (Kamniški sociološki zbornik, 2). Kamnik: water and life in a rocky landscape, (Projekt Aqua- Šolski center Rudolfa Maistra, Gimnazija, 2005, str. dapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, 161-166. str. 311-340, ilustr. KRIŽNAR, Naško. Prostorske vrednote kot dediščina. KROPEJ, Monika. La volpe nella tradizione narrativa, V: SKABERNE, Barbara (ur.). Življenje na zava- poetica e figurativa slovena. V: Rainaldo : la volpe rovanih območjih : zbornik. Ljubljana: Umanotera, in Alpe Adria e dintorni : letteratura, arte, tradizioni, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova, ambiente. Udine: Roberto Vattori, 2005, str. 67-80. 2005, str. 33-38. LOŽAR-PODLOGAR, Helena. Ozadje nastanka »Naro- STANONIK, Marija. Poročilo o delu v III. skupini : (na- dopisja Slovencev«. V: SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid rodopisje in družbeno okolje). V: VUGRINEC, Jože (ur.), LOŽAR-PODLOGAR, Helena (ur.). Pretrgane (ur.). Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost : korenine : sledi življenja in dela Rajka Ložarja, (Opera zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Mur- ethnologica slovenica). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC ska Sobota, 14. in 15. julij 2003. Murska Sobota [i. SAZU, 2005, str. 305-321. e.] Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, 2005, LOŽAR-PODLOGAR, Helena. Vse je vihar razdjal ... str. 419-420. : življenje in delo Rajka Ložarja. V: SLAVEC GRA- STANONIK, Marija. Vprašanje folklorizma na sloven- DIŠNIK, Ingrid (ur.), LOŽAR-PODLOGAR, Helena skem podeželju. V: HUDALES, Jože (ur.), VISOČ- (ur.). Pretrgane korenine : sledi življenja in dela Rajka NIK, Nataša (ur.). Dediščina v rokah stroke, (Zbirka Ložarja, (Opera ethnologica slovenica). Ljubljana: Županičeva knjižnica, št. 14). Ljubljana: Filozofska Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 17-42. fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropo- POLJAK, Saša. Festival through the optics of folklori- logijo, 2005, str. 231-238. sm and heritage tourism : case-study of the country wedding in Ljubljana. V: Kulturelles Erbe, (Veröf- fentlichungen der Universität Innsbruck, Bd. 252), Samostojni znanstveni sestavek v monografiji (Bricolage, H. 3). Innsbruck: University Press, 2005, str. 128-153, ilustr. DAPIT, Roberto. Visions of the other world as narrated in RAVNIK, Mojca. Voda v etnološki dediščini Bržanije contemporary belief legends from Resia. V: KLANI- = Water in the ethnological heritage of Bržanija. V: CZAY, Gábor (ur.), PÓCS, Éva (ur.). Communicating MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v ka- with the spirits, (Demons, spirits, witches, vol. 1). mniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, Budapest; New York: Central European University (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC Press, 2005, str. 204-212. SAZU, 2005, str. 385-404, ilustr. DAPIT, Roberto. La volpe nella tradizione orale resiana. SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid. Bogastvo filologije : V: Rainaldo : la volpe in Alpe Adria e dintorni : let- Murkov pomen za etnologijo v Sloveniji. V: Matija teratura, arte, tradizioni, ambiente. Udine: Roberto Murko v myšlenkovém kontextu evropské slavistiky Vattori, 2005, str. 115-130, ilustr. : sbornik studií. Brno: Masarykova univerza, 2005, FIKFAK, Jurij. Re-constructed rituals between reality and str. 100-122.

102 inštitut za slovensko narodopisje

SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid. Etnološki nazori Rajka GLAV, Marko, KROPEJ, Monika, RAMOVŠ, Mirko, Ložarja. V: SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid (ur.), LO- ŽIDOV, Nena. Nesnovna kulturna dediščina, (Zbirka ŽAR-PODLOGAR, Helena (ur.). Pretrgane korenine Dnevi evropske kulturne dediščine). Ljubljana: Zavod : sledi življenja in dela Rajka Ložarja, (Opera ethnolo- za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2005, str. gica slovenica). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 37-48, ilustr. 2005, str. 283-303. STANONIK, Marija. Evharistija v slovenski duhovni STANONIK, Marija. Folklorizem kot literarni model pri poeziji. V: PERČIČ, Janez (ur.). Skrivnost bivanja : ob Janezu Trdini. V: DOVIĆ, Marijan (ur.). Janez Trdina dvajseti obletnici posvetitve župnijske cerkve Kristu- med zgodovino, narodopisjem in literaturo : jubilejna sovega učlovečenja v Dravljah. Ljubljana: Župnijski monografija. Novo mesto: Goga; Ljubljana: Založba zavod Dravlje, 2005, str. 75-98. ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 121-138, ilustr. STANONIK, Marija. Matija Murko in Slovenci. V: Matija Murko v myšlenkovém kontextu evropské slavistiky MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA : sbornik studií. Brno: Masarykova univerza, 2005, DELA str. 27-45. STANONIK, Marija. Voda in kultura : uvod = Water and Znanstvena monografija culture : introduction. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life STANONIK, Marija. Hišna imena v Žireh, (Zora, 37). in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Maribor: Slavistično društvo, 2005. 181 str. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 273-285. STANONIK, Marija. Voda v slovenski besedni umetnosti = Water in Slovenian verbal art. V: MIHEVC, Andrej Strokovna monografija (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, (Projekt Aqua- BOGATAJ, Janez, HAZLER, Vito, DELAK KOŽELJ, dapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, Zvezda, TERSEGLAV, Marko, KROPEJ, Monika, str. 421-460, ilustr. RAMOVŠ, Mirko, ŽIDOV, Nena, PREŠEREN, Da- mjana (ur.), GORENC, Nataša (ur.). Nesnovna kulturna dediščina, (Zbirka Dnevi evropske kulturne dediščine). Samostojni strokovni sestavek v monografiji Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slove- nije, 2005. 215 str., ilustr. BERNARD, Jeff, FIKFAK, Jurij, GRZYBEK, Peter. Introduction. V: BERNARD, Jeff (ur.), FIKFAK, Jurij (ur.). Text & reality. Ljubljana: Institute of Slovenian Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid Ethnology at ZRC SAZU, ZRC Publishing: Institutum Studiorum Humanitatis; Vienna: Österreichische Ge- SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid ET ALL. Slovenski veliki sellschaft für Semiotik, Institut für Sozio-semiotische leksikon. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, Studien; Graz: Department of Slavic Studies, Univer- 2003-2005. 3 zv., ilustr. sity, 2005, str. 7-12. DAPIT, Roberto. Le communita di lingua slovena. V: FABBRO, Franco (ur.). La patrie dal Friul. Udine, Znanstveni film, zvočni ali video posnetek 2005, str. 55-64. KROPEJ, Monika. Bajeslovje : verski in predstavni svet LIČER, Vesna, MASELJ, Brane. Klarnica, rumena kot ljudi, ki temelji na mitih. V: PREŠEREN, Damjana cekin. Nova Gorica: Poletna šola vizualnega, 2005. 1 (ur.), GORENC, Nataša (ur.), BOGATAJ, Janez, video DVD (8 min), barve, zvok. HAZLER, Vito, DELAK KOŽELJ, Zvezda, TERSE-

Summary

Research work at the Institute of Slovenian Ethnology Entrepreneur and AQUADAPT, which concluded in has taken part through the research program Ethnologi- 2005 with the publication Water and Life in a Rocky cal and Folkloristic Research in Slovene and European Landscape. Cultural Spaces, the basic research projects Ethnologi- Studies of social and kinship relations in Slovenian cal Views and Images between the 19th and the 21st village environments focused on kinship and neigh- Centuries and The Informatization of the Intangible borhood ties in the Kambreško region and in Venetian Heritage in Ethnology and Folklore Studies, as well as Slovenia, where a number of field studies were carried the applied research projects Habitat of the Slovenian out and researchers documented the family and annual

103 inštitut za slovensko narodopisje holidays that create ties between families and relatives, ethnology between the 19th and 21st centuries, the and between neighbors. The study Two Goricas: One history of ethnology, and its methodology. The trans- Town? The Construction of the Urban also took place in formation of folk culture was investigated within the this region and addressed the issue of the urban devel- framework of priority groups, such as festivities and opment of Nova Gorica and Gorizia, tracing cultural, food, rituals, customs, family relations, literary genres, economic, and social processes before and after Slov- narration, and communication, as well as within the enia joined the European Union. As part of the study framework of visual studies of culture. Holiday and Ritual in the Littoral, work was primarily The project The Informatization of the Intangible oriented toward the history and the phenomenon of the Heritage in Ethnology and Folklore Studies included Škoromati carnival figures and the development of this the digitalization of all Slovenian proverbs and sayings carnival custom, which has also been influenced by collected to date. These were also systematized, which Slovenian and foreign researchers, as well as the media. essentially represents editing work. A sample study was All of the events associated with carnival time, Easter, carried out on folk narrative in Slovenia and on the and blessings in Brkini were documented. possibilities for the preservation of narrative heritage For the study Eating in Slovenia in the 20th and 21st through various information systems. Also begun was Centuries, a study was made of Slovenian holiday a comparative overview of the ethnological systematics and everyday foods in the 20th century in towns and of documentary databases at ethnological institutions villages, especially under the influence of industrializa- and starting points for the preparation of a list of dic- tion and urbanization of the countryside and political tionary entries for ethnological classification. and economic changes. This was followed by studies For the project Habitat of the Slovenian Entrepre- of domestic lifestyle in the Gorica region. neur, the goals of the project were defined in greater The focus of studies on Slovenian folklore in the detail on the basis of an analysis of the biography of 20th century was directed towards Matevž Ravnikar- Miloš Kovačič. A list of anticipated interviewees was Poženčan, Gregor Krek, and Janez Trdina. These were established. followed by studies of the genre systems of literary Work on the Internationale Volkskundliche Bibliog- folklore and the successful defense of the dissertation raphie, which had almost stopped throughout Europe, The Context and Texture of Folklore Narratives in the was started again. The chief editor was sent all the Bovec Region. The narrative heritage of the Slovenian information (translated into English) for Slovenian alpine region was studied, as well as the image of the ethnological literature that appeared in 1999 and 2000. fox in Slovenian narrative and poetic heritage, and in Institutional documentation was augmented with 666 the fine arts. A study on Slovenian mythological images photographs and over 2,000 digital images, numerous was concluded and is being prepared for publication. A films, and DVDs. study of contemporary narrative fiction in Slovenia’s In 2005 the institute published its two regular publica- Karst region was also completed. tions, Traditiones and Studia mythologica Slavica, as Numerous visual investigations of culture throughout part of the institute’s book series Opera ethnologica Slovenia have also taken place, and this included the Slovenica as well as the volume of proceedings Pretr- production of several anthropological films, as well as gane korenine: Sledi življenja in dela Rajka Ložarja films for external clients. This year the 9th Summer (Torn Roots: Traces of the Life and Work of Rajko School of the Visual Arts was also organized in Nova Ložar) and the Slovenian translation of Irene Portis Gorica (from 9 to 18 July). Winner’s book Semiotics of Peasants in Transition. Work in the project Ethnological Views and Images An international conference on Gregor Krek was organ- between the 19th and the 21st Centuries was directed ized at Četena Ravan and in Graz. toward the preparation of a publication on Slovenian

104 GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT

ZNANSTVENI SVET popravljeno je bilo notografirano gradivo za izdelavo kazala melodij po tonskem obsegu in tonskih nizih. Dokumentirane in pregledane so bile še tuje tovrstne Doc. dr. Marjetka Golež Kaučič, dr. Marija Klobčar, zbirke, bila je narejena bibliografija knjig in razprav mag. Drago Kunej, akad. prof. Lojze Lebič (predse- o družinskih baladah. Izbrani so bili tipi pesmi za di- dnik), akad. dr. Milko Matičetov. alektološko analizo, ki jo bo izdelala T. Jakop, ter tipi pesmi, kjer bodo dodani zemljevidi razširjenosti pesmi dr. M. Golež po slovenskem ozemlju. Po predlogah, ki jih je naredila Kaučič A. Serec Hodžar, bo zemljevide po znanstvenih merilih PERSONALNA SESTAVA izdelal F. Petek, ki je že pripravil znanstveno raziskavo krajevne razširjenosti slovenskih ljudskih pripovednih Predstojnica: doc. dr. Marjetka Golež Kaučič, znan- pesmi po Sloveniji med leti 1904–1918 (pesmi zbrane v stvena svetnica. akciji OSNP), pred letom 1904 ter po letu 1955 (GNI). Znanstveni svetnik: izr. prof. dr. Marko Terseglav. Narejen je bil izbor panjskih končnic za naslovnico Znanstvena sodelavka: dr. Marija Klobčar. knjige, opravljena so bila že prva uredniška dela ob Asistenti z magisterijem: mag. Drago Kunej (od 6. 6.), knjigi. V letu 2006 bo 5. knjiga oddana v tisk. mag. Rebeka Kunej, mag. Urša Šivic. Za 6. knjigo so bili pregledani tipi šaljivih pesmi, de- dr. M. Klobčar Asistentke: Mojca Kovačič, mag. Maša Marty, Marjeta loma je bil napravljen njihov izbor iz zbirke Slovenske Pisk. narodne pesmi Karla Štreklja. Izdelan je bil osnutek Samostojni strokovni sodelavec: mag. Robert Vrčon. seznama tipov živalskih in šaljivih pesmi, hkrati je Strokovni sodelavec: Gregor Strle. potekalo dopolnjevanje z variantami, posnetimi na Tajnica: Vladka Tucovič (do 11. 4.), Anja Serec Hodžar terenu od leta 1990 do danes. (od 12. 4.). Na podlagi priprav in raziskav za izdajo slovenskih ljudskih pesmi so bili pripravljeni 3 referati: Sodobno slovensko razumevanje pojma »ljudska pesem« skozi M. Kovačič analizo balade »Sestra zastrupi sestro« / The Con- Programi, projekti in naloge temporary Slovenian Understanding of the Concept »Folk Song« through Analysis of the Ballad »A Sister Znanstvenoraziskovalno delo je potekalo kot doslej v Paisons her Sister«; Slovensko ljudsko pesemsko, okviru raziskovalnega programa in različnih projektov. glasbeno in plesno izročilo v Alpah / The Tradition of V njih so poleg vodje raziskovalnega programa in Slovenian Folk Song, Music and Dance in the Alp (M. nosilcev projektov sodelovali vsi sodelavci inštituta, Golež Kaučič); Krekove presoje ljudskega pesništva / poleg njih še sodelavca z drugih inštitutov: dr. Tjaša Kreks Auffassung der Volksdichtung (M. Klobčar) ter Jakop (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša) in članek Pušeljc pa mora bit ... Rože v slovenski ljudski mag. D. Kunej dr. Franci Petek (Geografski inštitut Antona Melika) pesmi (Z. Kumer). ter dva zunanja sodelavca: dr. Zmaga Kumer, Mirko Ramovš. Ljudsko in umetno – dva obraza ustvarjalnosti (M. Golež Kaučič) Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljud- V okviru raziskav o odnosu med ljudskim in umetnim ske duhovne kulture. ter v skladu s teorijo intertekstualnosti in intermedial- Vodja raziskovalnega programa: M. Golež Kaučič. nosti ter slovenskega in evropskega baladnega izročila Sodelavci: T. Jakop, M. Klobčar, M. Kovačič, Z. Kumer, je bil napisan referat Orfejev motiv in slovenska balada mag. R. Kunej R. Kunej, F. Petek, M. Pisk, G. Strle, M. Terseglav. »Godec pred peklom« / The Motif of Orpheus and the Slovenian Folk Ballad »Godec pred peklom« (Musician Slovenske ljudske pesmi – 5. in 6. knjiga at Hell’s Gate), zbrano je bilo gradivo za članek Ljud- Opravljene so bile korekture desetih tipov pesmi o ska pesem kot kulturni spomin v romanu »Katarina, družinskih usodah in konfliktih ter sedmih registrov, pav in jezuit« Draga Jančarja. popravljen je bil izbor pesmi za zgoščenko, ki bo izšla ob knjigi. Izdelane, pregledane in popravljene so bile Živalske podobe v slovenski ljudski pesmi (M. Golež računalniške notografije 254 pesmi, pregledano in Kaučič) mag. M. Marty

105 Glasbenonarodopisni inštitut

Za monografijo z enakim naslovom je bila dopolnjena etnomuzikološkega, etnološkega in sociološkega, ter domača literatura s področja filozofije, etike in socio- na podlagi primerjave s podobnimi pojavi umeščen logije, pripravljen je bil načrt terenskega raziskovanja v evropski okvir. Prvo leto je bilo posvečeno študiju po slovenskem ozemlju, ki bo obsegal snemanje pesmi poljudne, strokovne in znanstvene literature, predvsem o živalih ter pridobivanje slikovnega gradiva (fotogra- pa terenskim raziskavam. Opravljeni so bili številni fije motivov iz lovskih koč, ki se morebiti navezujejo intervjuji ter dokumentarni avdio- in videoposnetki. Za na posamezne ljudske pesmi, panjske končnice idr.). seznanjanje z osnovnimi glasbenimi parametri, značil- Nadaljevalo se je zbiranje tujega gradiva o živalih nimi za pritrkavanje, je bilo izdelanih nekaj glasbenih (pesmi in literatura) s pomočjo strokovnih kolegov po analiz zvočnega gradiva. Na podlagi dosedanjih spo- Evropi, Ameriki in Kanadi. Napravljen je bil osnutek znanj je bil izdelan osnutek za razpravo Pojav zvonov, poglavij monografije. njihova zvočna in semantična razsežnost v ljudskem in umetnem. S sodelovanjem škotske etnomuzikologinje Vprašanje socialne problematike v pesemskem izročilu dr. Katherine Campbell je bil na podlagi terenskega Tuhinjske doline (M. Klobčar) raziskovanja pritrkavanja v Kamniku napisan referat Z analizo doslej pridobljenega gradiva je bilo ugoto- Pritrkavanje (Slovenian Bell-Chiming): A Case Study M. Pisk vljeno, da je zaradi družbenih procesov, ki so vplivali from Kamnik, ki je bil predstavljen na mednarodni na socialno podobo Tuhinjske doline, pri tej raziskavi konferenci ICTM v Sheffieldu v Veliki Britaniji. potrebno upoštevati širši primerjalni vidik. Pri tem gre tako za regionalno širino kot za upoštevanje širših Plesno izročilo na Slovenskem (R. Kunej, M. Ra- družbenih procesov. Zaradi izjemne raznolikosti ožjega movš) kamniškega območja, kamor se vključuje Tuhinjska Za raziskavo Štajeriš na Slovenskem – etnokoreološki dolina, bo s primerjavo posamičnih »mikroenot« lažje in plesno-antropološki vidiki je bil napravljen podroben ovrednotiti vpliv družbenega razslojevanja na ljudsko načrt, seznam literature in ustreznih virov. Dosedanje A. Serec Hodžar pesem. Temu so bila namenjena tudi terenska snemanja delo v okviru raziskave je bilo posvečeno izključno v preteklem letu. študiju domače in tuje literature o štajerišu, zbrano je bilo gradivo za referat Štajeriš and its aspects of space Socialni in kulturni vidiki ljudskopesemskega izročila na mednarodnem simpoziju ICTM študijske skupine Goriških brd (M. Pisk) za etnokoreologijo (R. Kunej). Raziskava obravnava socialne in družbene vidike Na območju Ivanjkovcev je bila opravljena raziskava o ljudskopesemskega izročila zamejenega in sklenjenega plesni dediščini. Njen cilj je bil ugotoviti, kateri ljudski geografskega in etnografskega območja Goriških brd. plesi in navade, povezane z njimi, še žive, kaj pa je ohra- V letu 2005 je delo zajemalo študij ustrezne znanstvene njenega le v spominu. Na podlagi raziskave je bil izdelan G. Strle in strokovne literature, ki obravnava ljudskopesemsko obširnejši strokovni sestavek z naslovom Plesna dedi- dediščino z različnih vidikov. Vzpostavljeni so bili ščina Ivanjkovec in okolice, ki bo z opisanimi primeri stiki z informatorji, opravljena je bila sondaža terena, plesov izšel v posebni publikaciji, za knjigo o nesnovni pri čemer se je pokazala kompleksnost in večplastnost dediščini na Slovenskem pa je bilo napisano poglavje obravnavanega območja. S pomočjo terenskega dela so Plesna dediščina na Slovenskem (M. Ramovš). potekale raziskave družbenih in socialnih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na ohranjanje spomina in na samo izročilo. Osrednja pozornost je bila posvečena Slovenska ljudska duhovna kultura v procesu glo- mag. U. Šivic družinskim strukturam in družbenim odnosom, oseb- balizacije nemu in kolektivnemu spominu in pozabi spomina. Nosilec temeljnega raziskovalnega projekta: M. Ter- Ob raziskavi ljudskopesemske dediščine je potekalo seglav. tudi preučevanje odnosa pesnika izrazite individualne Sodelavci: M. Golež Kaučič, M. Kovačič, M. Marty, poetike Alojza Gradnika do rodnih Brd in ljudske pesmi R. Kunej, M. Pisk, G. Strle, U. Šivic. ter transformacije ljudske pesmi v njegovi poeziji. Ob tem je bil napisan krajši elaborat Oddaljenost in bližina Raziskovanje je bilo usmerjeno k vprašanjem, kaj se ljudskega v poeziji Alojza Gradnika. dogaja s tradicionalno duhovno kulturo danes oziroma na kakšen način je danes možno vrednotiti spontano dr. M. Terseglav Pritrkavanje – etnomuzikološka in sociološka fenome- ljudsko kulturo in kaj le-ta s svojo zgodovinsko konti- nologija pojava in njegova vključenost v slovenski in nuiteto prinaša v naš čas in še posebej, kaj daje današnji evropski okvir (M. Kovačič) zelo heterogeni kulturi množic. V raziskavo so bile Raziskava se ukvarja s pojavom pritrkovalske umetno- poleg pesništva in glasbe vključene še druge oblike sti v slovenskem prostoru in ugotavljanjem njegove ljudske duhovne kulture (kratke prozne oblike, ljudsko morebitne, v posameznostih že nakazane razširjenosti gledališče). V tem okviru je bil za širšo nestrokovno zunaj slovenskih etničnih meja kot posledice posne- javnost napravljen krajši, poljudni in komentirani izbor manja ali prenosa slovenskih pritrkovalcev. Pojav bo ljubezenskih in družinskih balad (Slovenske ljudske mag. R. Vrčon analiziran in ovrednoten z več vidikov, predvsem z pesmi. Pripovedne 2), napisani so bili članki Pesništvo

106 Glasbenonarodopisni inštitut in glasba, Kratke prozne oblike in Gledališka ustvarjal- raziskovalna faza, ki je vključevala evidenco gradiva s nost. Med študenti etnologije in kulturne antropologije podatki o informatorjih nosilcih in pregled obstoječe je bila izvedena anketa o njihovem poznavanju ljudske metapodatkovne sheme ter njeno dopolnitev. Pregle- glasbe, pri čemer je bilo v ospredju vprašanje, ali (in dani so bili zbirka Slovenske narodne pesmi Karla koliko) mladi poznajo ljudske pesmi iz družinskega Štreklja, nekatere rokopisne pesmarice in podatki, ki izročila, koliko so k temu poznavanju pripomogli vrtec, jih je imel Jože Glonar. Deloma je bila opravljena še šola in mediji oziroma poslušanje sodobnih etno in statistična raziskava o vlogi in pomenu ustvarjalcev drugih glasbenih skupin (M. Terseglav). v določeni pokrajini in v določenih skupnostih ali skupinah. V tej fazi je bila raziskava usmerjena le na Identiteta ljudske glasbe Istre (M. Marty) 19. stoletje in začetek 20. stoletja. Delo, ki je bilo v letu 2005 zaključeno, je zajemalo raziskovanje in analiziranje glasbenega izročila Istre ter obravnavo sprejemanja, podajanja in istovetenja z Multimedijska predstavitev slovenske kulturne de- duhovnim izročilom. Ker je bila kulturna istovetnost v diščine: študija uporabnikov preteklosti velikokrat izenačena z narodno, je raziska- Nosilka ciljnega raziskovalnega projekta: M. Golež V. Tucovič va v proces sprejemanja, prevzemanja, podajanja ter Kaučič. prenašanja kulturnih vrednot zajela tudi »sodobnejše« Sodelavci: M. Klobčar, M. Kovačič, D. Kunej, R. Ku- razumevanje kulturne identitete, in sicer s prikazom nej, M. Pisk, G. Strle. glasbenega delovanja in ustvarjanja skupin, ki so vezane predvsem na regionalno istovetnost in s tem Raziskovalni projekt želi nadgraditi ohranjanje zbirk tudi kulturo. Pri tem je bila v raziskavi upoštevana tudi s ciljem večje dostopnosti za znanstvene in razisko- večkulturnost, ki je bila doslej s strani raziskovalnih valne namene in izboljšati načine iskanja podatkov v institucij prezrta. digitalnem arhivu. Projekt je nujen za znanstvenoraziskovalno delo ter ohranitev in predstavljanje slovenske Transformacija slovenskih ljudskih pesmi v nekaterih kulturne dediščine, z njim pa bo mogoče zagotoviti tu- zvrsteh popularne glasbe v devetdesetih letih 20. sto- di vključevanje v širši mednarodni prostor, predvsem letja (U. Šivic) v Evropsko zvezo, in pogoje obstoja v njem. V letu 2005 so bili opravljeni intervjuji z ustvarjalci v Celoten projekt je razdeljen na tri dele ali faze. V popularni glasbi. V proces glasbenoanalitičnega dela prvem (od oktobra 2003 do oktobra 2004) je bila je bilo vključeno transkribiranje popularnoglasbenih izvedena študija primarnih uporabnikov, torej razisko- primerov in njihovih predlog, njihova oblikovna, valcev Glasbenonarodopisnega inštituta, ter drugih, ritmično-melodična in metrična analiza, ugotavljanje predvsem s področja folkloristike in etnologije. Poseb- transformativnosti med priredbo in predlogo. Spozna- na pozornost je bila posvečena terenskemu zbiranju nja glasbenoanalitičnega ter terenskega dela so bila podatkov in primerjavi sedanjih metod terenskega vključena v razpravo o transformativnosti glasbenih dela s tistimi v preteklosti. Pridobljeni podatki so parametrov, oblikovanja ter funkcije glasbe, poka- omogočili določitev metapodatkovne sheme, zasnovo zala pa so se uporabna tudi pri ugotavljanju deleža v podatkovnega modela, izgradnjo baze podatkov GNI stikanju popularne in ljudske glasbe. – Nadaljeval se za rokopisne zbirke GNI in terenske zapisnike ter je študij strokovne etnomuzikološke, muzikološke in specifikacijo uporabniškega vmesnika za vnašanje antropološke literature, pri čemer so bila spoznanja podatkov v bazo. drugih raziskovalcev vzporejana z lastnimi. Čeprav je V drugem delu (od oktobra 2004 do oktobra 2005) se je središče raziskave posvečeno glasbenoanalitičnemu izvajalo preverjanje ustreznosti elementov podatkov- delu, pa v raziskavi niso nič manj pomembna vprašanja nega modela in funkcionalnosti podatkovne baze GNI o zgodovinskih in kulturnih vzgibih za številne uporabe ter vmesnika za vnašanje podatkov v bazo. Namen te ljudskih pesmi v popularni glasbi po letu 1990, kakor faze dela je bil izpopolnitev podatkovne baze GNI in tudi učinki popularizacije ljudske glasbe in okolja uporabniškega vmesnika. V tem obdobju je bilo v bazo njenih rekontekstualizacij. GNI vnešenih 13.000 pesmi, kar je glede na številčnost elementov posameznega vpisa/pesmi odličen dosežek in potrjuje dobro zasnovo podatkovnega modela in Raziskave nosilcev ljudsko-kulturnih pojavov funkcionalnost baze GNI. Vodja tematsko usmerjenega raziskovalnega projekta: V tretji fazi (oktober 2005 do oktober 2006) sledi M. Golež Kaučič. navezava podatkovnega modela na mednarodni ISO- Sodelavci: M. Klobčar, M. Kovačič, D. Kunej, R. referenčni model (najverjetneje CIDOC CRM), kar bo Kunej, M. Pisk, A. Serec Hodžar, U. Šivic, M. Ter- izboljšalo možnosti vključitve v sorodne, predvsem seglav. evropske sisteme. V okviru projekta je G. Strle od 13.–18.11. sodeloval na konferenci »CIDOC Conceptu- Projekt je bil sprejet v sofinanciranje 1. 9. 2005. Od al Reference Model and IFLA FRBR Special Interest septembra do decembra se je izvajala prva razvojno- Group« v Nürnbergu v Nemčiji.

107 Glasbenonarodopisni inštitut

Slovenska vojska. Kratka zgodovina – dolga tradi- ekskurzija, ki je udeležence vodila po poteh prvih cija!? zvočnih zapisov. V spremljajoči glasbeni prireditvi pa Vodja ciljnega raziskovalnega projekta: doc. dr. Petra so se srečali s poustvarjalci slovenske ljudske glasbe. Svoljšak. Referati, predstavljeni na simpoziju (M. Golež Kau- Podprojekt: Vojna in vojaki v slovenski ljudski pe- čič, M. Klobčar, M. Pisk, M. Ramovš), so objavljeni smi v zborniku Traditiones 34/1, ki je izšel oktobra 2005. Sodelavci: M. Golež Kaučič, M. Klobčar, D. Kunej, Uredila ga je M. Klobčar v sodelovanju z M. Pisk in M. Pisk, U. Šivic. dr. Jurijem Fikfakom.

V okviru priprav besedila, ki bo poglavje v nastajajoči Stoletnici OSNP je bila posvečena tudi prireditev Za- monografiji, sta bila izdelana njegov vsebinski koncept juckaj in zapoj (9. 9.), ki so jo pripravili M. Kovačič, in pregled domače ter tuje teoretične literature. Na pod- M. Ramovš in U. Šivic. Večer ljudskih pesmi so pri- lagi podrobnega seznama pesmi, narejenega po katalo- pravili pevci in pevke iz Zgornje Ložnice, Globokega gu GNI, je bi pripravljen izbor pesmi, predvidenih za pri Brežicah in Gradišča na Kozjaku. Spored, ki ga zgoščenko, skupaj z njihovo tematsko razvrstitvijo. je spremljal strokovni komentar, se je navezoval na pesmi, ki so bile zapisane ob akciji OSNP. S koncem leta 2005 je bil projekt zaključen. Stoletnica OSNP – vključevanje slovenske pesemske dediščine v evropski okvir Nosilka aplikativnega projekta: M. Klobčar. Folkloristične raziskave starejšega slovenskega ljud- Sodelavci: M. Kovačič, D. Kunej, R. Kunej, M. Pisk, skega zvočnega izročila. U. Šivic. Nosilka aplikativnega projekta: M. Golež Kaučič. Sodelavci: M. Klobčar, M. Kovačič, D. Kunej, R. Digitalni arhiv OSNP (G. Strle) Kunej, M. Pisk, G. Strle, U. Šivic, R. Vrčon. Gradivo, zbrano v akciji Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi (OSNP), je izrednega znanstve- Z Muzikološkim inštitutom Madžarske akademije nega, kulturnega in nacionalnega pomena. Potreba po znanosti so potekali dogovori za pridobitev dokumen- ohranitvi in zaščiti gradiva je bistveno vplivala na od- tacijskega gradiva o okoliščinah snemanja, ki ga je ločitev o digitalizaciji arhiva OSNP, saj digitalni arhiv leta 1898 opravil madžarski raziskovalec Bela Vikar omogoča hitrejši in preprostejši dostop zaposlenim, ki v Tišini v Prekmurju. Presnetki pesmi, ki jih je posnel gradivo vsakodnevno uporabljajo pri znanstvenoraz- v tem kraju, so bili že pred časom pridobljeni od iste iskovalnem delu, in tujim strokovnjakom. V procesu ustanove. Dogovori s Puškynskim domom v Sankt izgradnje Digitalnega arhiva OSNP je bil zaključen Peterburgu, kjer je shranjeno slovensko gradivo, ki ga vnos metapodatkov o vseh pesmih v slovenskem je leta 1912 na voščene valje posnela ruska razisko- jeziku, obstoječi podatkovni model je bil razširjen na valka Lineva, za zdaj še niso obrodili sadov. Pač pa opis avdioposnetkov, preverjena je bila funkcionalnost je bil opravljen študij literature o terenski dejavnosti podatkovne baze za arhiv OSNP. ruske znanstvenice na Slovenskem in pregled seznama posnetega gradiva. Opravljena je bila raziskava o Mednarodni znanstveni simpozij »Ljudska pesem kot voščenih valjih, na katere je Jure Adlešič posnel pesmi družbeni izziv / The Folk Song as a Social Challenge« leta 1913 v Beli krajini, in o okoliščinah pridobitve (M. Klobčar) prve snemalne aparature v Sloveniji. Izsledki so bili Znanstveno srečanje, ki je potekalo od 13. do 15. 4. predstavljeni na Dunaju in na mednarodni konferenci in ga je pripravila, organizirala in vodila M. Klobčar v Ljubljani (D. Kunej). skupaj s sodelavci (M. Golež Kaučič, M. Kovačič, Pregledano in dokumentirano je bilo gradivo s posnetki D. Kunej, M. Pisk), je soočilo poglede in mnenja 22 pesmi vojakov iz 1. svetovne vojne in gradivo na starih predavateljev iz šestih držav (Avstrije, Bosne in Her- gramofonskih ploščah, opravljeni so bili prvi pregledi cegovine, Italije, Madžarske, Ukrajine in Slovenije), dokumentacije in zvočnega arhiva Radia Slovenija od tega 11 iz tujine. Referati so bili predstavljeni v treh (presnetki s starih plošč) s ciljem najti kopije zvočnih vsebinskih sklopih. Prvi je bil posvečen zgodovinskim dokumentov Maroltovih raziskav. pogledom, naravnanim s stališč posameznih narodov, pokrajin ali pa problematiki tematsko usmerjenih Delo z zvočnimi zbirkami (D. Kunej) vprašanj. Sodobnost z vprašanji, ki jih prinaša glo- Začelo se je sistematično digitaliziranje in arhiviranje balizacija, je bila v ospredju drugih dveh sklopov – v zvočnega gradiva iz arhiva GNI s pomočjo računalni- sklopu, namenjenem empirično naravnanemu pogledu ške avdiopostaje. V letu 2005 je bilo arhiviranih 110 od prvih zvočnih zapisov do sodobnih zbirk ljudskih DAT-kaset z okoli 160 ur zvočnega gradiva. S pomočjo pesmi, in v zadnjem sklopu, ki je ljudsko pesem in ples računalniške avdiopostaje je bilo obdelano, restavrirano problematiziral kot vprašanje stalnic ali spreminjajoče in pripravljeno tudi vse zvočno gradivo iz arhiva GNI, se dediščine. Razpravni del je tretji dan zaključila ki so ga sodelavci potrebovali za predavanja, referate

108 Glasbenonarodopisni inštitut ter druge javne predstavitve in objave. Izdelano je bilo sodobnost, so spremljali različne prireditve, na katerih 16 terenskih zapisnikov (R. Vrčon). Nadaljevala se je so nastopali pevci, godci ter folklorno-plesne skupine, strokovna in tehnična pomoč pri popisu, poslušanju in ki gojijo dediščino domačih krajev, in bili tudi stro- shranjevanju različnih zvočnih nosilcev iz Slovenskega kovni ocenjevalci sodelujočih. Raziskovalno delo je gledališkega muzeja. V sklopu objavljanja in izdajanja potekalo v krajih: Adlešiči, Artiče, Brezno Podvelka, gradiva iz zvočnega arhiva GNI je bilo pripravljeno Cerovec Stanka Vraza, Dobje, Drnovk, Fojana, Go- in presneto zvočno gradivo iz arhiva GNI za objavo milice, Gorica/Gorizia, Hraše, Ivanjkovci, Kamnik, na zgoščenki Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji, ki je Kicar, Klokočovnik, Krašnja, Ljubljana, Marija Reka, priloga enako naslovljeni knjigi Pavla Merkuja. Matajur/Montemaggiore, Medana, Moste pri Komen- di, Mozirje, Plešivec, Podgorci, Predanovci, Razbor, Vloga snemalnih aparatur in ostale opreme pri nasta- Rogatec, Smlednik, Studenice, Šempeter pri Gorici, janju prvih zvočnih zbirk (D. Kunej) Šentilj pri Velenju, Šmarna gora, Šmartno na Pohorju, Za teoretično podlago raziskavi se je nadaljevalo Vinica pri Črnomlju, Vodice, Zali Breg, Zasavska Sveta pregledovanje številnih virov in literature o začetkih gora in Zgornja Ložnica. etnomuzikoloških zvočnih snemanj pri nas in v tujini kakor tudi študij literature in virov o terenskih snemal- Organizacijska enota Kulturna dediščina nih aparaturah in snemalnih postopkih v času prvih D. Kunej, M. Marty, U. Šivic in R. Vrčon so vključeni zvočnih snemanj. v Infrastrukturno skupino ZRC SAZU Naravna in Del spoznanj je bil predstavljen v referatu From kulturna dediščina (vodja: dr. Helena Dobrovoljc) Recordings Made by Chance to the Most Important oziroma v njeno organizacijsko enoto Kulturna dedi- Ethnomusicological Sound Collection in Slovenia. ščina (vodja: mag. Jernej Mlekuž), kjer so opravljali tehnično in strokovno pomoč pri programu in projektih Glasbenonarodopisnega inštituta. EPOCH Network of Excellenc in Processing Open Cultural Heritage (Digitalizacija kulturne dedi- ščine) DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI Sodelavci v mednarodnem projektu: M. Golež Kaučič, M. Klobčar, M. Marty, D. Kunej, G. Strle. • M. Golež Kaučič je napisala vsebinski predlog za EPOCH deluje v okviru FP6 in združuje več kot 100 tematsko usmerjeni raziskovalni projekt Raziskave evropskih kulturnih ustanov (univerz, raziskovalnih nosilcev ljudsko-kulturnih pojavov, ki je bil sprejet centrov, muzejev, nacionalnih agencij in podjetij) z v financiranje na Agenciji za raziskovalno dejav- namenom, da se določijo potrebe pri uporabi postopkov nost RS. Pripravila je predstavitev dela Glasbeno- in novih tehnologij na področju predstavljanja kulturne narodopisnega inštituta, njegove strukture, progra- dediščine. Glasbenonarodopisni inštitut je eden od ma in projektov za znanstveni sestanek v Gorici partnerjev v tej evropski Mreži odličnosti. (Italija) ter okroglo mizo v Kopru. Koordinirala je Vsebina prvega delovnega paketa se je tako nanašala celoten potek študija v okviru modula Slovenske na določanje potreb in vzpostavitev kakovostnega študije – tradicija in sodobnost na podiplomskem načrta, ki bo najbolje ustrezal skupnostim kulturne programu »Interkulturni študiji – primerjalni dediščine, vključno z izobraževanjem in izmenjavo študij idej in kultur« Politehnike Nova Gorica in izkušenj. Delavnice, na katerih je sodeloval G. Strle ZRC SAZU in je članica Senata Šole za primer- (CAA 2005, Tomar, Portugalska, 23.–27. 3., in VAST jalni študij idej in kultur. Kot članica predsedstva 2005, Pisa, Italija, 8.–11. 11.) so se osredotočale na Société Internationale d’Ethnologie et de Folklore predstavitev standardov, predvsem predlaganega OSO- (SIEF) se je udeležila sestanka izvršnega odbora standarda CIDOC CRM. Njegov namen je semantično v Amsterdamu (10. 12.), kjer je predstavila pre- povezovanje informacij s področij kulturne dediščine dloge vsebinskih sklopov plenarnih in sekcijskih s knjižničnimi, arhivskimi in drugimi. predavanj za 9. mednarodno posvetovanje SIEF v Ulstru leta 2008. Je podpredsednica mednarodne Terensko delo (v okviru programa in projektov) Komisije za raziskovanje balad / Komission für Sodelavci (M. Klobčar, M. Marty, M. Kovačič, D. Volksdichtung SIEF (od leta 2004). Na zasedanju Kunej, M. Pisk, M. Ramovš, U. Šivic) so opravili 38 predsedstva komisije 9. 7. v Kijevu je predstavila terenskih snemanj in 5 obiskov z intervjuji. Posneli svoje enoletno delo v vlogi podpredsednice in poso 617 zvočnih enot pesemskih in inštrumentalnih dala nekaj predlogov za delo te skupine v prihodnje. melodij ter 9 ur in 47 minut različnih etnomuzikoloških Je članica uredniškega odbora zbornika ISN in GNI in drugih etnoloških podatkov. Terenske raziskave so Traditiones, personalnega jedra za polje Etnologija, dokumentirali s fotografijami (599) in videosnemanji komisije za letopis ZRC SAZU, izvršnega odbora (5 ur). Za ugotavljanje sedanjega življenja ljudskih Slovenskega etnološkega društva in programskega pesmi, glasbe in plesa in sprememb, ki jih prinaša odbora simpozija »Etnomuzikologija in etnokore-

109 Glasbenonarodopisni inštitut

ologija v vzgoji in izobraževanju: Bistvena vpra- • U. Šivic se je kot somentorica skupine za ljudsko šanja aplikativne znanosti / Ethnomusicology and glasbo in ples udeležila Raziskovalnega tabora Ethnocoreology in Education: Issues in Applied Plešivec 2005 (18.–21. 8.). S skupino je opravila 6 Scholarship«, ki bo septembra 2006 v Ljubljani. terenskih obiskov in posnela 35 zvočnih enot. Je • M. Klobčar je urednica zbirke Folkloristika in članica upravnega odbora Slovenskega muzikolo- članica uredniškega odbora zbornika ISN in GNI škega društva, strokovne komisije za ljudsko glasbo Traditiones. Od 29.–30. 9. se je udeležila 6. kon- pri Slovenskem glasbenoinformacijskem centru gresa Mednarodnega združenja za zgodovino Alp (SIGIC) in uredniškega odbora revije Naši zbori. »Pretakanje in prepletanje alpskih kultur: podobe, • M. Terseglav je napisal gesli Ivan Grafenauer in pripovedi, glasba« v Bovcu. Milko Matičetov za Leksikografski zavod Miroslav • D. Kunej je za različne uporabnike (16) presnel Krleža v Zagrebu in recenzijo referatov za zbornik zvočno gradivo iz arhiva GNI (155 enot v skupnem Slovenci na Hrvaškem. Izdelal je učni načrt za trajanju približno 12 ur). Skupaj z G. Strletom, dr. folkloristiko po bolonjskih smernicah za Filozof- M. Drnovškom in dr. H. Dobrovoljc je sodeloval sko fakulteto Univerze v Ljubljani in za Univerzo pri pripravah za prijavo projekta Arhivi v virtualni Koper. Je član uredniškega odbora zbornika ISN in dobi / Archives in Digital Age (ADA): Labora- GNI Traditiones in mednarodnega uredniškega od- torij za prezervacijo in prezentacijo arhivsko- bora Narodne umjetnosti v Zagrebu, član Sveta za dokumentacijskih zbirk / Lab for Preservation humanistiko pri Ministrstvu za znanost in visoko and Presentation of Cultural Heritage Archives šolstvo RS, mednarodnega združenja za folkloro and Material/Documents. Je tajnik Tehničnega (IUF) na Dunaju, član komisije za Štrekljeve na- komiteja pri Mednarodnem združenju zvočnih grade in svetovalec za učbenike za glasbo (7., 8. in arhivov (International Association of Sound and 9. razred osnovne šole) pri Mladinski knjigi. Ude- Audiovisual Archives – IASA), član mednarodnega ležil se je mednarodnega posvetovanja »Slovenci združenja tonskih mojstrov (Audio Engineering na Hrvaškem« (10. 10.), kjer je imel diskusijski Society – AES), član diskusijske skupine za zaščito prispevek, sodeloval je na okrogli mizi nekdanjih zvočnih posnetkov (discussion of topics related predsednikov Slovenskega etnološkega društva to the preservation of audio recordings) v okviru (16. 6.) in 27. 9. vodil posvet o nesnovni dediščini Združenja za posnete zvočne zbirke (Association v okviru prireditev Evropski dnevi dediščine. for Recorded Sound Collections – ARSC), član Slo- venskega društva za akustiko (SDA), Društva resta- Sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta so gradivo vratorjev Slovenije (DRS), Strokovne programske in nasvete posredovali vsem, ki so to potrebovali za komisije za folklorno dejavnost pri Skladu RS za znanstveno, pedagoško, kulturno-prosvetno ali ume- ljubiteljske dejavnosti in član izpitne komisije za tniško delo. Kot intervjuvanci so sodelovali v različnih podelitev naziva Izprašani vodja folklorne skupine glasilih, radijskih in televizijskih oddajah. pri JSKD. • R. Kunej je glavna organizatorica delovnega sestanka skupine za parne plese pod okriljem štu- KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA dijske skupine za etnokoreologijo pri ICTM, ki bo potekal od 21. do 23. 4. 2006 v Ljubljani. Udeležila se je dveh tedenskih spletnih tečajev COBISS-a, ki Inštitutska knjižnica (3998 enot) je priročna, predvsem jih je organiziral Inštitut informacijskih znanosti: za potrebe sodelavcev, in urejena po petih vsebinskih COBISS/OPAC On-line javno dostopni katalogi področjih (slovenske zbirke, tuje zbirke, domača stro- (17.–21. 10) in Uporaba baz podatkov s polnimi kovna literatura, tuja strokovna literatura, priročniki besedili (21.–25. 11.). Je članica uredniškega odbora in dopolnilna ter primerjalna literatura) z avtorskim revije Folklornik, glasila Javnega Sklada Republike in stvarnim katalogom. Za knjižnico je zadolžena A. Slovenije za kulturne dejavnosti. Serec Hodžar. V letu 2005 je bilo za knjižnico prido- • M. Pisk je pripravila seznam pesmi s potrebnimi bljenih 130 enot. podatki za zgoščenko, priloženo knjigi Pavla Merkuja Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. Udeležila se je 12. mednarodnega etnološkega PUBLIKACIJE INŠTITUTA sredozemskega simpozija v Piranu (22.–23. 9.), 6. kongresa Mednarodnega združenja za zgodovino Alp v Bovcu (29.–30. 9.) in mednarodne konference • Traditiones 34/1, 2 (2005). Zbornik Inštituta za »Prof. dr. Gregor Krek (1840–1905), utemeljitelj slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega graške slavistike« v Četeni Ravni (21. 10). inštituta ZRC SAZU. Glavna urednika Jurij Fikfak • G. Strle je bil 3. 10. na srečanju partnerjev projekta in Ingrid Slavec Gradišnik (1. zvezek uredila Marija Recorded Heritage of European Music Institutions Klobčar in Jurij Fikfak s sodelovanjem Marjete v Benetkah v Italiji. Pisk).

110 Glasbenonarodopisni inštitut

• Prof. dr. Viktor Grilc iz Podgrada pri Ljubljani, 17. MEDNARODNO SODELOVANJE 3.: predstavitev dela na inštitutu; za arhiv GNI je podaril rokopisno pesmarico ljudskih pesmi. • Phonogrammarchiv pri Österreichische Akademie • Peter Jurgec, mladi raziskovalec na Inštitutu za der Wissenschaften na Dunaju, Avstrija. slovenski jezik Frana Ramovša, 18. 3.: pogovor o • Institut für Volksmusikforschung na Dunaju, Av- akustično-fonetičnih analizah in meritvah zvočnih strija. posnetkov ter o morebitnem sodelovanju med in- • Österreichisches Volksliedwerk na Dunaju, Av štitutoma. strija. • Jane Weber, Radio Slovenija, 13. 5.: pogovor o prvih • Steirisches Volksliedwerk v Gradcu, Avstrija. zvočnih posnetkih na Slovenskem in o najstarejših • Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, Avstrija. zvočnih posnetkih, ki jih hrani arhiv Radia Slove- • Slovenski narodopisni inštitut »Urban Jarnik« v nija. Celovcu, Avstrija. • Dr. Valentina Bold, višja predavateljica in pred- • Institut ruskoj literaturi »Puškynski dom« v Sankt stojnica Škotskih študij na Univerzi v Glasgowu Peterburgu, Rusija. in direktorica turistično-raziskovalnega centra • Etnologicky ústav Akademie věd ČR v Pragi, Če- Chricton, 14.–21. 5.: predstavitev dela inštituta; ška. dogovor o skupnem podiplomskem programu • Ústav hudobnej vedy SAV v Bratislavi, Slovaška. »Slovenske in škotske študije« v okviru Šole za • Instytut Sztuky PAN v Varšavi, Poljska. primerjalni študij idej in kultur (Politehnika Nova • Institut za etnologiju i folkloristiku v Zagrebu, Gorica in ZRC SAZU) ter Univerze v Glasgowu; v Hrvaška. času obiska je imela dve predavanji: 17. 5. v okviru • Ethnographical Institute of Hungarian Academy of Historičnega seminarja v Mali dvorani ZRC SAZU Sciences ter Akademiai Kisebbesgkutato Muehelly z naslovom Scotland in Song / Škotska v pesmi; 18. v Budimpešti, Madžarska. 5. na Oddelku za etnologijo in kulturno antropolo- • Golda Meir Library, Milwaukee/Wisconsin, ZDA. gijo Filozofske fakultete z naslovom Documenting • University of Brighton, Velika Britanija. Scotland: from 1999–2004 / Škotska v dokumentih • Mednarodno združenje zvočnih arhivov (IASA). od 1999–2004. • Mednarodno združenje za posnete zvočne zbirke • Joe Valenčič, kustos zbirk v The National Cleveland (ARSC). Styke Polka Hall of Fame v Clevelandu, ZDA, 23. • Mednarodni projekt CADSES INTERREG III B: 5.: ponovni pogovori o restavriranju, konzerviranju Recorded Heritage of European Music Institutions in arhiviranju zvočnih posnetkov ter o morebitnem (RHEMI) o novih metodah za izboljšanje, varo- sodelovanju GNI pri zaščiti njihovega arhivskega vanje in uporabo avdio- in videoarhivov. Priprava zvočnega gradiva. Zvočnemu arhivu GNI je izročil vsebine projekta pred prijavo na EU. Skupaj z nekaj vzorcev starih gramofonskih plošč za testno univerzo v Padovi in drugimi evropskimi partnerji digitalizacijo. iz Avstrije, Italije, Poljske, Slovaške in Češke (M. • Dr. Katherine Campbell, etnomuzikologinja in Golež Kaučič, D. Kunej, G. Strle). projektna koordinatorica v Centru za raziskovanje • Mednarodni projekt Preservation and On-line umetnosti (National Centre for Research in the Fruition of the Dokuments from the European Performing Arts at the Royal Scottish Academy Archives of Ethnic Music / Ohranjanje in digitali- of Music and Drama) v Glasgowu, 20. 5.–4. 6.: go- zirno dokumentiranje gradiva iz evropskih arhivov stovanje v okviru medakademijske izmenjave med za ljudsko glasbo. Sodelovanje pri organizaciji SAZU in Britansko akademijo. V času obiska si je projekta z univerzo iz Vidma/Udine (izpostava najprej ogledala zvočni arhiv GNI in se seznanila Gorica/Gorizia) v okviru Culture 2000 (M. Golež z načinom arhiviranja, sistemiziranja in zaščito Kaučič, D. Kunej, G. Strle). zvočnega gradiva. Imela je dve predavanji: 25. 5. na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete z naslovom Robert Burns and Scottish Fiddle Tradition / Robert Burns in škotsko OBISKI V INŠTITUTU goslarsko izročilo; 26. 5. v okviru podiplomskega programa Šole za primerjalni študij idej in kultur • Izredni študentje Oddelka za etnologijo in kulturno z naslovom Folk Songs and Folk Music from antropologijo Filozofske fakultete, 20. 1.: predsta- Nort-East Scotland / Ljudska pesem in ljudska vitev zvočnega arhiva GNI in načina arhiviranja, glasba severovzhodne Škotske v Mali dvorani ZRC sistemiziranja in zaščite zvočnega gradiva. SAZU. Gostja se je tudi študijsko izpopolnjevala, • Doc. dr. Matija Marolt s Fakultete za računalništvo pripravila je pilotski projekt o pritrkavanju na Slo- in elektrotehniko Univerze v Ljubljani, 15. 3.: venskem in skupaj z M. Kovačič napisala članek predstavil je bazo podatkov za Digitalni arhiv o pritrkavanju v Kamniku in okolici; naredila je OSNP. intervju z D. Kunejem o poustvarjalcih ljudske

111 Glasbenonarodopisni inštitut

glasbe na Slovenskem in njegovih izkušnjah s poustvarjanjem ljudske glasbe. DOKTORSKA IN MAGISTRSKA DELA • Oliver Haditsch, zbiratelj in lastnik velike zbirke starih plošč iz Gradca, Avstrija, 4. 7.: pogovor Maša Marty o starih ploščah (78 obratov), ki jih hrani arhiv Identiteta ljudske glasbe Istre; Oddelek za etnologijo GNI, predstavitev zvočnega arhiva GNI ter načina in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze arhiviranja, sistemiziranja in zaščite zvočnega v Ljubljani, 19. 12. – magistrsko delo. gradiva. • Simona Moličnik Šivic, vodja Glasbene zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici, 28. 7.: ogled in PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI predstavitev zvočnega arhiva GNI ter načina arhiviranja, sistemiziranja in zaščite zvočnega gradiva; NASTOPI pogovor o starih ploščah in drugih zgodovinskih zvočnih nosilcih, ki jih hranijo v NUK-u in drugih Marjetka Golež Kaučič ustanovah pri nas. • Ob 70-letnici Glasbenonarodopisnega inštituta. • Mag. Silvo Torkar z Inštituta za slovenski jezik Televizijska oddaja »Izvir(n)i«, 1. program TV Frana Ramovša ZRC SAZU, 1. 8.: pogovor o J. E. Slovenija, 13. 1. Linevi, njenem potovanju po Sloveniji leta 1913 in • Ljudska pesem danes: med funkcijo in estetiko / literaturi o tem potovanju. Folk Song Today: between Function and Aestetics. • Mag. Brane Kozina in Jože Setnik iz Zgodovinske- Referat na mednarodnem znanstvenem simpoziju ga arhiva v Ljubljani, 31. 8.: ogled zvočnega arhiva »Ljudska pesem kot družbeni izziv / Folk Song as GNI in pogovor o uravnavanju klimatskih pogojev Social Challenge«, Ljubljana, 13.–15. 4. v prostoru zvočnega arhiva GNI. • Orfejev motiv in slovenska balada Godec pred • Miha Haler, vodja skupine ljudskih pevcev iz peklom / The Motif of Orpheus and the Slovenian Artič pri Brežicah, 23. 9.: pogovor o nadaljevanju Folk Ballad Godec pred peklom (Musician at Hell's terenskega snemanja pevcev iz Artič in o pomoči Gate). Referat na 34. mednarodnem simpoziju raz- pri pripravi njihove zvočne publikacije. iskovalcev balad, Kijev, Ukrajina, 6.–11. 7. • Dr. Ljubomir Tyllner, direktor Etnološkega inštituta • Slovensko ljudsko pesemsko, glasbeno in plesno Češke akademije znanosti v Pragi, 17. 11.: v okviru izročilo v Alpah / The Tradition of Slovenian Folk medakademijske izmenjave predstavitev GNI in Song, Music and Dance in the Alps. Uvodno plenar- njegovega delovanja, še posebej zvočnega arhiva no predavanje na 6. kongresu Mednarodnega zdru- ter načina arhiviranja, sistemiziranja in ohranjanja ženja za zgodovino Alp »Pretakanje in prepletanje zvočnega gradiva; pogovor o morebitnem sodelo- alpskih kultur: podobe, pripovedi, glasba«, Bovec, vanju v mednarodnem projektu Ljudsko izročilo 29.–30. 9. slovanskega sveta ter o sodelovanju na simpoziju • Glasbenonarodopisni inštitut, njegov raziskovalni o Ludviku Kubi. program in njegovi raziskovalni projekti. Predsta- • Franka Žgavec, Damjan Paulin in Verena Košič vitev na strokovnem posvetovanju sodelujočih par- Zorn, predstavniki slovenskih organizacij iz Go- tnerjev pri mednarodnem EU-projektu Preservation rice/Gorizia, 15. 12.: prošnja za strokovno vodstvo and On-line Fruition of the Audio Dokuments from pri prijavi in izvedbi projekta INTERREG III z na- the European Archives of Ethnic Music / Ohranjanje slovom Ljudsko izročilo Goriške v besedi in glasbi; in digitalizirano dokumentiranje gradiva iz evrop- dogovorjeno je bilo sodelovanje, ki bo potekalo v skih arhivov za ljudsko glasbo v okviru Culture letu 2006 in 2007. 2000, Gorica/Gorizia, Italija, 20.–22. 10. • Študentje 1. letnika Oddelka za etnologijo in kul- • Glasbenonarodopisni inštitut in njegova dejavnost. turno antropologijo s predavateljem dr. Jožetom Predstavitev v okviru okrogle mize »Izzivi muziko- Hudalesom, 7. 12. in 9. 12.: predstavitev GNI, logije v luči prenove evropskega visokega šolstva«, njegovega zvočnega arhiva in načina arhiviranja, Koper, 6. 12. sistemiziranja in ohranjanja zvočnega gradiva. • Dragan Matič, Inšpektorat Republike Slovenije za Marija Klobčar kulturo in medije, 15. 12.: pregled zbirk v arhivu • Mednarodni znanstveni simpozij »Ljudska pesem GNI in ustreznosti razmer za njihovo hranjenje. kot družbeni izziv«. Pogovor z Jasno Vidakovič o • Izredni študentje Oddelka za etnologijo in kulturno simpoziju in njegovem pomenu, 3. program ARS, antropologijo Filozofske fakultete, 15. 12.: predsta- Radio Slovenija, 11. 5. vitev GNI (razvoj, ustroj, način dela). • »Mlado poje le moderne« ali Velika akcija zbira- • Jasmina Arambašič, vodja slovenskega dela nja ljudskih pesmi med pričakovanji in spoznanji mednarodnega projekta z naslovom Pot sv. Martina, / »The Young Sing Only Modern Song«, or The 15. 12.: dogovor o sodelovanju GNI pri tem Large-Scale Program for Collecting Folk Songs projektu. between Expectations and Recognition. Referat na

112 Glasbenonarodopisni inštitut

mednarodnem znanstvenem simpoziju »Ljudska • Sound Archives at the Institute of Ethnomusicology pesem kot družbeni izziv / Folk Song as Social SRC SASA / Zvočni arhiv Glasbenonarodopisnega Challenge«, Ljubljana, 13.–15. 4. inštituta ZRC SAZU. Referat na strokovnem posve- • Krekove presoje ljudskega pesništva / Kreks Auffas- tovanju sodelujočih partnerjev pri mednarodnem sung der Volkdichtung. Referat na mednarodnem EU projektu Preservation and On-line Fruition of simpoziju »Prof. dr. Gregor Krek (1840–1905), the Audio Dokuments from the European Archives utemeljitelj graške slavistike«, Četena Ravan, of Ethnic Music / Ohranjanje in digitalizirano doku- 21. 10. mentiranje gradiva iz evropskih arhivov za ljudsko glasbo v okviru Culture 2000, Gorica/Gorizia, Mojca Kovačič Italija, 20.–22. 10. • Pritrkavanje. Radijska oddaja 3. programa ARS • Zvočni arhiv GNI. Predstavitev zvočnega arhiva v »Glasbeno kukalo«, Radio Slovenija, 13. 4. televizijski oddaji »Impromptu«, 2. program TV • Etični odnos Slovencev do zvonov. Predavanje za Slovenija, 6. 11. udeležence Poletne pritrkovalske šole v organizaciji Pritrkovalskega društva Dolenjske in Bele krajine, Rebeka Kunej Zasavska Sveta gora, 28. 7. • Otroške igre in plesi za otroke. Predavanje s prak- • Pritrkavanje (Slovenian Bell-Chiming): A Case tično delavnico za vzgojiteljski kader vrtca Mojca, Study from Kamnik. Referat je predstavila soavtorica enota Rožle, Ljubljana, 16. 11. dr. Catherine Campbell na konferenci Mednarodne zveze za raziskovanje ljudske glasbe (ICTM), Shef- Marjeta Pisk field, Velika Britanija, 9. 8. • Posebnosti zbiranja ljudskopesemskega gradiva • Zvonovi v pesmi. Radijska oddaja 3. programa ARS na področju stikanja narodov in kultur – akcija »Glasbeno kukalo«, Radio Slovenija, 10. 8. OSNP v pokneženi grofiji Goriško-Gradiščanski / • Letni časi. Radijska oddaja 3. programa ARS »Glas- Characteristics of Collecting Folksong Material at beno kukalo«, Radio Slovenija, 13. 10. the Intersection of Peoples and Cultures: The OSNP • Martinovo. Radijska oddaja 3. programa ARS Program in the Princely County of Gorizia and »Glasbeno kukalo«, Radio Slovenija, 9. 11. Gradisca. Referat na mednarodnem znanstvenem • Zimski svetniki. Radijska oddaja 3. programa ARS simpoziju »Ljudska pesem kot družbeni izziv / Folk »Glasbeno kukalo«, Radio Slovenija, 7. 12. Song as Social Challenge«, Ljubljana, 13.–15. 4.

Drago Kunej Mirko Ramovš • Slovenska ljudska inštrumentalna glasba. Predava- • Slovenski ljudski plesi. Predavanja s praktičnim nje na začetnem seminarju JSKD za vodje folklornih delom na začetnem seminarju JSKD za vodje fol- skupin, Ljubljana, 15. 1. klornih skupin, Ljubljana, 15.–16. 1. • Preprosta otroška glasbila. Predavanje na začetnem • Rej pod lipo v Ziljski dolini. Radijska oddaja 3. pro- seminarju JSKD za vodje otroški folklornih skupin, grama ARS »Glasbeno kukalo«, Radio Slovenija, Ljubljana, 15. 1. 26. 1. • Dokumentiranje, zaščita in arhiviranje zvočnega • Ljudski plesi Dolenjske. Predavanje na Folklornem gradiva in predstavitev Zvočnega arhiva GNI. taboru JSKD za vodje folklornih skupin, Novo Televizijska oddaja »Izvir(n)i«, 1. program TV mesto, 28. 1. Slovenija, 13. 2. • Slovenski ljudski plesi. Predavanja s praktičnim • »Besed imamo dovolj zapisanih, treba nam melo- delom na začetnem seminarju JSKD za vodje fol- dij!« / »We Have Plenty of Words Written Down, We klornih skupin, Ljubljana, 19.–20. 2. Need Melodies«: The Purchase of The First Recor- • Igraj kolo. Radijska oddaja 3. programa ARS »Glas- ding Device For Ethnomusicological Research in beno kukalo«, Radio Slovenija, 23. 2. Slovenia. Referat na mednarodnem znanstvenem • Slovenski ljudski plesi. Predavanja s praktičnim simpoziju »Ljudska pesem kot družbeni izziv / Folk delom na začetnem seminarju JSKD za vodje fol- Song as Social Challenge«, Ljubljana, 13.–15. 4. klornih skupin, Ljubljana, 19.–20. 3. • CD-R nosilci kot arhivski medij? Predavanje za • O prepovedih plesa. Radijska oddaja 3. programa študente 4. letnika Oddelka za bibliotekarstvo ARS »Glasbeno kukalo«, Radio Slovenija, 30. 3. Filozofske fakultete v okviru predmeta »Zaščita in • Metamorfoze ljudskega plesa / Metamorphoses of konzerviranje knjižničnega in arhivskega gradiva«, Slovenian Folk Dance. Referat na mednarodnem Ljubljana, 17. 5. znanstvenem simpoziju »Ljudska pesem kot družbe- • From Recordings Made by Chance to the Most ni izziv / Folk Song as Social Challenge«, Ljubljana, Important Ethnomusicological Sound Collection 13.-15. 4. in Slovenia. Referat na mednarodni letni konferenci • Je ohcet vesela ... Radijska oddaja 3. programa ARS IASA »Archives speaks: who listens?«, Barcelona, »Glasbeno kukalo«, Radio Slovenija, 27. 4. Španija, 10.–11. 9. • Zdaj smo delo dokončali ... Radijska oddaja 3. pro-

113 Glasbenonarodopisni inštitut

grama ARS »Glasbeno kukalo«, Radio Slovenija, Predstavitev zgoščenke in njenih ustvarjalcev v 25. 5. avditoriju koprskega gledališča, Koper, 19. 2. • Ples po rezijansko. Radijska oddaja 3. programa • Ljudska glasba v osnovni šoli. Predavanje na sim- ARS »Glasbeno kukalo«, Radio Slovenija, 29. 6. poziju Mladinske knjige »Glasba v zadnjem triletju • Tudi plesi imajo imena. Radijska oddaja 3. programa devetletke«, Ljubljana 19. 3. ARS »Glasbeno kukalo«, Radio Slovenija, 27. 7. • Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. Predstavitev • O izvirih slovenskega ljudskega plesa. Radijska avtorja Pavla Merkuja in njegove knjige na tiskov- oddaja 3. programa ARS »Glasbeno kukalo«, Radio ni konferenci ob izidu ponatisa knjige, Ljubljana, Slovenija, 31. 8. 17. 5. • Pristisni šenterijo,/ potegni na bas ... Radijska od- • Karel Štrekelj in njegovo delo. Predstavitev Karla daja 3. programa ARS »Glasbeno kukalo«, Radio Štreklja in razstave, posvečene njegovemu delu, Slovenija, 28. 9. Univerzitetna knjižnica Maribor, 9. 11. • Ljudski plesi Zgornjega Posočja. Predavanja s • Poezija o vinu. Televizijska oddaja »Polnočni klub«, praktičnim delom na seminarju JSKD (Območna posvečena vinu in njegovim uživalcem, 1. program izpostava Tolmin) za vodje folklornih skupin iz TV Slovenija, 18. 11. Zgornjega Posočja, Bovec, 5.–6. 10. • Slovenske ljudske pesmi. Pripovedne 1. Predstavitev • Slovenski ljudski plesi. Predavanje s praktičnim uredniškega dela na tiskovni konferenci DZS ob delom za študente Pedagoške fakultete Univerze v izidu knjige, Ljubljana, 1. 12. Ljubljani, Ljubljana, 7. 10. • Podoba ljudskega plesa v pisnih virih. Radijska oddaja 3. programa ARS »Glasbeno kukalo«, Radio PEDAGOŠKO DELO Slovenija, 26. 10. • Od ljudskega plesa do ljudske pesmi. Predavanje za člane društva »Ex libris«, Ljubljana, 27. 10. Marjetka Golež Kaučič • Ljudski plesi Goričkega. Predavanja s praktičnim • Ljudska in umetna pesem – folkloristični in medbe- delom na seminarju JSKD (Območna izpostava sedilni vidiki. Redna predavanja in seminarsko delo Lendava) za vodje in člane folklornih skupin Prek- v okviru podiplomskega programa »Interkulturni murja in Prlekije, Velika Polana, 19.–20. 11. študiji – primerjalni študij idej in kultur«, modul • Ljudski ples kot ogledalo družbe. Radijska oddaja Slovenske študije, ZRC SAZU in Politehnika Nova 3. programa ARS »Glasbeno kukalo«, Radio Slo- Gorica. venija, 30. 11. • Ljudski ples v novi vlogi. Radijska oddaja 3. pro- Marko Terseglav grama ARS »Glasbeno kukalo«, Radio Slovenija, • Ljudska duhovna kultura. Predavanja na dodiplom- 28. 12. skem študiju Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani (2 Urša Šivic uri tedensko). • Igor Cvetko – Trara, pesem pelja. Radijska oddaja • Uvod v folkloristiko. Ciklus predavanj za izredne 3. programa ARS »Glasbeno kukalo«, Radio Slo- študente Oddelka za etnologijo in kulturno antro- venija, 12. 1. pologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. • Žensko ljudsko petje. Radijska oddaja 3. programa ARS »Glasbeno kukalo«, Radio Slovenija, 9. 3. • Ljubezenske pesmi. Radijska oddaja 3. programa MENTORSTVO ARS »Glasbeno kukalo«, Radio Slovenija, 11. 5. • Pavle Merku – Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. Radijska oddaja 3. programa ARS »Glasbeno ku- Marjetka Golež Kaučič je notranja mentorica dokto- kalo«, Radio Slovenija, 8. 6. randki Urši Šivic, raziskovalna in pedagoška mento- • Pesmi o soncu. Radijska oddaja 3. programa ARS rica mladima raziskovalkama doktorandkama Rebeki »Glasbeno kukalo«, Radio Slovenija, 13. 7. Kunej in Mojci Kovačič ter pedagoška mentorica • Zajuckaj in zapoj – Ob stoletnici OSNP. Radijska magistrandki Vladki Tucović in mladi raziskovalki oddaja 3. programa ARS »Glasbeno kukalo«, Radio doktorandki Marjeti Pisk. Slovenija, 7. 9. Marija Klobčar je raziskovalna mentorica mladi Marko Terseglav raziskovalki Marjeti Pisk. • Slovensko ljudsko pesništvo. Predavanje v okviru prireditev »Kulturni dnevi«, Prebold, 10. 1. Marko Terseglav je bil mentor magistrandki Maši • Ta šćaponič, Tririrop in Dopre lobica oknico. Marty.

114 Glasbenonarodopisni inštitut

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Samostojni strokovni sestavek v monografiji

Izvirni znanstveni članek RAMOVŠ, Mirko. Ljudska plesna dediščina danes : drugotno življenje ljudskega plesa. Ljudski plesi nove GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka. Folk song today : between plasti : novejše, sestavljene plesne oblike. Ljudski plesi function and aesthetics. Tradit., 2005, letn. 34, št. 1, stare plasti : najstarejše, preproste plesne oblike. Ple- str. 177-189. sna dediščina. Vloga ljudskega plesa v vsakdanjem in GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka. The OSPN collection : a prazničnem življenju : ljudski ples v šegah in navadah basis for modern critical editions of Slovenian folk življenjskega in koledarskega kroga. V: PREŠEREN, songs. Jahrb. österr. Volksliedwerkes, 2004/2005, bd. Damjana (ur.), GORENC, Nataša (ur.), BOGATAJ, 53/54, str. 152-161. Janez, HAZLER, Vito, DELAK KOŽELJ, Zvezda, KLOBČAR, Marija. The ballad of the killer of girls in TERSEGLAV, Marko, KROPEJ, Monika, RAMOVŠ, France : a tale of the travel of shocking stories or the Mirko, ŽIDOV, Nena. Nesnovna kulturna dediščina, travel of people?. Slov. stud., 2004 [izšlo 2005], vol. (Zbirka Dnevi evropske kulturne dediščine). Ljublja- 26, no. 1/2, str. 3-26. na: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, KLOBČAR, Marija. The self-image of Slovenians in 2005, ilustr. folk song collecting. Jahrb. österr. Volksliedwerkes, TERSEGLAV, Marko. Gledališka ustvarjalnost, Ljudsko 2004/2005, bd. 53/54, str. 70-82, ilustr. gledališče : uprizarjanje ljudskih gledaliških del, po- KLOBČAR, Marija. »The young sing only modern vezanih z življenjskim ali letnim ciklom skupnosti. songs«, or the large-scale program for collecting folk Kratke prozne oblike. Pasijonska igra, mirakel, misterij songs between expectations and recognition. Tradit., : uprizarjanje dramskih iger z nabožno vsebino. Pesni- 2005, letn. 34, št. 1, str. 35-48. štvo in glasba : besedno-glasbena oblika izražanja, ki KUNEJ, Drago. »The Phonograph has arrived.« : history jo označujejo sinkretična ustvarjalnost,variantnost in of the wax cylinder sound collection from Bela krajina. spontanost. Pregovori : ljudske modrosti, ki jih označu- Jahrb. österr. Volksliedwerkes, 2004/2005, bd. 53/54, jeta jedrnatost in pesniške podobe. Reki, rekla, sentence, str. 170-180, ilustr. grafiti : jedrnate življenjske ugotovitve. Šaljivke ali vici KUNEJ, Drago. We have plenty of worlds written down: : jedrnate humorne pripovedi. Uganke : govorne igre s we need melodies! : the purchase of the first recording specifičnimi podobami. V: PREŠEREN, Damjana (ur.), device for ethnomusicological research in Slovenia. GORENC, Nataša (ur.), BOGATAJ, Janez, HAZLER, Tradit., 2005, letn. 34, št. 1, str. 125-140. Vito, DELAK KOŽELJ, Zvezda, TERSEGLAV, Marko, PISK, Marjeta. Characteristics of collecting folksong KROPEJ, Monika, RAMOVŠ, Mirko, ŽIDOV, Nena. material at the intersection of peoples and cultures: the Nesnovna kulturna dediščina, (Zbirka Dnevi evropske OSNP program in the princely county of Gorizia and kulturne dediščine). Ljubljana: Zavod za varstvo kul- Gradisca. Tradit., 2005, letn. 34, št. 1, str. 79-89. turne dediščine Slovenije, 2005, ilustr. RAMOVŠ, Mirko. Metamorphoses of Slovenian folk TERSEGLAV, Marko. Pripovedne pesmi = Narrative dance. Tradit., 2005, letn. 34, št. 1, str. 141-154. songs. V: TERSEGLAV, Marko (ur.). Slovenske ljudske pesmi, Pripovedne. 1, Junaške, zgodovinske, bajeslovne in pravljične, (Zbirka Živo izročilo). 1. izd. Kratki znanstveni prispevek Ljubljana: DZS, 2005, str. 4-24. KLOBČAR, Marija. Prvi zvočni spomin na ljudsko pesem v Prekmurju. Zb. soboš. muz., 2005, št. 8, str. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 381-384. Strokovna monografija BOGATAJ, Janez, HAZLER, Vito, DELAK KOŽELJ, Strokovni članek Zvezda, TERSEGLAV, Marko, KROPEJ, Monika, RAMOVŠ, Mirko, ŽIDOV, Nena, PREŠEREN, Da- RAMOVŠ, Mirko. Slog slovenskega ljudskega plesa. mjana (ur.), GORENC, Nataša (ur.). Nesnovna kulturna Folklornik, 2005, letn. 1, [št. 1], str. 7-9. dediščina, (Zbirka Dnevi evropske kulturne dediščine). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slove- Samostojni znanstveni sestavek v monografiji nije, 2005. 215 str., ilustr.

GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka. Slovenske ljudske pesmi Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid (SLP) : sodobni znanstveni korpus. V: OGRIN, Matija (ur.). Znanstvene izdaje in elektronski medij : razpra- GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka, TERSEGLAV, Marko ... ve, (Studia litteraria). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC [et al.]. Slovenski veliki leksikon. 1. izd. Ljubljana: SAZU, 2005, str. 239-246. Mladinska knjiga, 2003-2005. 3 zv., ilustr.

115 Glasbenonarodopisni inštitut

Summary

In year 2005 the scientific-research work was focused Traditiones (the journal is published by the Institut on topics defined by research programme Folkloristic of Ethnomusicology in conjuction with the Institute and Ethnological Research of the Slovenian Folk Spiri of Slovenian Ethnology). First volume holds articles tual Culture, fundamental research project Slovenian and presentations from international scientific sympo- Folk Culture in Process of Globalisation, thematically sium Folk Song as a Social Challenge, organized at oriented research project Research of Carriers of the the centenary of the Committee for gathering Slovene Folk-Culture Phenomena (started 1. 9. 2005), two re- Folk Songs (OSNP) and in the frame of the project The search projects: Multimedia Presentation of Slovenian Centenary of the Inclusion of Slovenian Folk Song Her- Cultural Heritage: User’s Study and War and Soldiers itage in a European Context. Research project Identity in the Slovenian Folk Song, two aplicational projects: of Istrian Folk Song was completed, on the basis of Folklore Research on Early Recordings of Slovenian continuous research different papers were written, pre- Folk Heritage and The Centenary of the Inclusion of sented on national and international symposiums. 617 Slovenian Folk Song Heritage in a European Context units of songs and instrumental music were recorded (ended in 2005) and international EU project Network over the course of 38 days in the field, as well as a great of Excellence EPOCH: Excellence in Processing Open quantity of ethnomusicological and ethnochoreological Cultural Heritage. In their frame, based on the field data. Work in the sound archive concentrated on the work, analysis of sources and material and the trends production of security copies of original tapes, sys- dictated by theoretical advances within the field, the temathic digitization of audio material with computer activities of systematic and thoroughout research of audio station, while the editing, computer processing folk music and dance culture were executed, and prepa- and archiving of new recordings went on throughout rations for scientific publishings of material (Slovene the year. In process of making the Digital Archive of Folk Songs, volume 5, narrative songs with family Slovenian Folk Songs, capture and processing of the theme; songs about war and soldiers). They explain the material and database construction were executed and origin, acceptance, communication and modification all of 13.000 songs digitized and entered. of all the phenomena that make up the heritage of folk In addition to their regular work the staff provided song, music and dance. Publications of material give material to all who needed it for scientific, pedagogical, specialists and the general public an insight into this cultural/educational or artistic purposes and monitored heritage, while systematic and computer processing various events in order to ascertain the changes that enables easier access to the archive collections. folklorism and globalization are bringing to folk song, In year 2005 two volumes of the academic journal music and dance heritage.

116 INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO

ZNANSTVENI SVET sociologije, kulturne antropologije in drugih ved je bil integralni del teh raziskav, osebni in pisni stiki ter izmenjave z raziskovalci podobne problematike doma Doc. dr. Irena Gantar Godina (predsednica), dr. Marjan in po svetu stalni, vedno več pozornosti se posveča Drnovšek, doc. dr. Marina Lukšič - Hacin, akad. prof. metodološkim in teoretičnim vprašanjem. V letu 2005 dr. Vasilij Melik, doc. dr. Mirjam Milharčič - Hladnik, so poleg številnih znanstvenih razprav izšle tudi štiri akad. prof. dr. Janez Stanonik, dr. Janja Žitnik. znanstvene monografije, izdani sta bili dve številki dr. M. Lukšič - mednarodne znanstvene revije Dve domovini/Two Hacin Homelands. PERSONALNA SESTAVA Izseljevanje Slovencev v Nemčijo 1880–1973 Predstojnica: doc. dr. Marina Lukšič - Hacin, znan- Vodja projekta: M. Drnovšek. stvena sodelavka. Sodelavke: M. Lukšič - Hacin, K. Toplak, Š. Marinšek. Znanstveni svetniki: doc. dr. Irena Gantar Godina, dr. Marjan Drnovšek, dr. Janja Žitnik. Z zgodovinskega, sociološkega in deloma antropolo- dr. M. Drnovšek Znanstveni sodelavec: dr. Zvone Žigon. škega vidika so bile v letu 2005 opravljene naslednje Asistent z doktoratom: dr. Jure Gombač. raziskovalne faze: nadaljevanje analize arhivskih in Asistent z magisterijem: mag. Jernej Mlekuž. tiskanih virov v slovenskih (Arhiv Republike Slo- Mladi raziskovalki: Kristina Toplak, Maša Mikola. venije) in nemških arhivih (s pomočjo sodelavca z Samostojna strokovna delavka: Špela Marinšek. Univerze v Darmstadtu); raziskava, ki zajema dolgo časovno obdobje v kontekstu različnih družbenih, Sekcija za migracijske študije ekonomskih, političnih in še kakšnih pogojev; z vidi- Vodja: doc. dr. Mirjam Milharčič - Hladnik, višja ka migracij in njihove vpetosti ter političnosti so bile znanstvena sodelavka. opravljene primerjalne raziskave vrhov slovenskega dr. I. Gantar izseljevanja in migracijske situacije v Evropi po letu Godina 1945 in postopnega političnega usklajevanja med članicami EGS (EU) ter vloga likovne umetnosti med TEMELJNE RAZISKAVE Slovenci v Nemčiji.

Narodna in kulturna identiteta slovenskega izse- ljenstva Literarna in kulturna podoba priseljencev v Sloveniji Vodja raziskovalnega programa: M. Drnovšek. Vodja projekta: J. Žitnik. Sodelavci: I. Gantar Godina, J. Žitnik, M. Milharčič Sodelavca: J. Mlekuž, Š. Marinšek. dr. J. Gombač - Hladnik, M. Lukšič - Hacin, J. Gombač, Z. Žigon, Š. Marinšek, K. Toplak, M. Mikola. 1. 1. se je projektni skupini pridružila Lidija Dim- kovska, doktorica literarnih znanosti iz Makedonije, V okviru glavnih tematskih sklopov so bile v letu kot zunanja sodelavka (štipendija Ad futura). Pod 2005 realizirane raziskave izseljevanja Kočevarjev in mentorstvom J. Žitnik je v raziskavi sodelovala tudi vloga slovenskih izobražencev izseljencev na Hrva- magistrandka Šole za primerjalni študij idej in kultur škem in Češkem v 19. in 20. stoletju ter političnega Maruša Mugerli. V letu 2005 sta bila opravljena pre- in prisilnega emigrantstva po letu 1945; analizirani gled in analiza književnih del priseljencev v Sloveniji, Š. Marinšek so bili posamezni vidiki kulturnega in umetniškega ki so izšla v njihovi materinščini, ter prevodov prise- ustvarjanja migrantov ter pomen kulturne dediščine ljenskih del v slovenščino po letu 1990. Rezultati so (avstralski Slovenci), izobraževanja migrantov v konte- bili objavljeni v reviji Dve domovini, 22 (objavljeno kstu multikulturalizma; narejena je bila analiza novejše predavanje in dva izvirna znanstvena članka). J. Ži- migracijske situacije v EU; raziskani so bili subjektivni tnik je pregledala strokovno literaturo in druge vire in vidiki migracij, vloga misijonarjev in ne nazadnje preučila ozadje zavrte integracije priseljenskih kultur vloga žensk v migracijskih procesih. Večdisciplinarni in književnosti v Sloveniji. Rezultate je predstavila pristop z vidika zgodovinopisja, literarne zgodovine, v objavljenem vabljenem predavanju na znanstveni M. Mikola

117 inštitut za slovensko Izseljenstvo

konferenci in izvirnem teoretsko-metodološkem njihovem delu. V tem pogledu se je izkazalo za izredno članku. Organizirala je anketo o položaju priseljencev, plodno sodelovanje Inštituta za slovensko izseljenstvo njihovih potomcev in kultur v Sloveniji, ki jo je v 26 z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu in iz- slovenskih mestih z največjo koncentracijo prve prise- seljenskimi arhivarji v času Seminarja za izseljenske ljenske generacije izvedlo enajst študentov ljubljanske arhivarje (maj 2004), ki je imel dolgoročne pozitivne Filozofske fakultete. J. Mlekuž je spomladi začel iz- posledice. Rezultati CRP-a so uporabni pri nadaljnjem vajati terensko delo na področju kulture priseljenske delu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. prehrane in se omejil na obravnavo večkontekstualnosti in večpomenskosti bureka v Sloveniji. V drugi fazi je opravil več polstrukturiranih intervjujev ter pregledal in Percepcija slovenske integracijske politike izbral dodatno gradivo o vsebinskih povezavah bureka (Soizvajalci CRP-projekta z Inštitutom za narodnostna s popularno kulturo, (etno)nacionalizmi idr. vprašanja; oktober 2004–februar 2006.) Vodja projekta: Miran Komac. Sodelavci: J. Gombač, M. Lukšič - Hacin, J. Mlekuž, dr. M. Milharčič Slovenski izseljenci ustvarjalci: glasniki slovenske K. Toplak. - Hladnik znanosti in kulture v novem okolju Vodja projekta: I. Gantar Godina. Raziskovalci so se v letu 2005 osredotočili na analizo Sodelavci: M. Milharčič - Hladnik, K. Toplak, Z. Žigon, rezultatov, pridobljenih v obdobju dveletnih raziskav. Š. Marinšek. Raziskovanje povratništva po 1990 smo dopolnili in razširili na obdobje po drugi svetovni vojni. Rezultati Osrednji cilj projekta je osvetliti raznovrstno dejavnost bodo objavljeni v znanstveni monografiji. slovenskih izobraženk/izobražencev ter umetnic/umetnikov v obdobju od 1918 vse do danes. Raziskovanje je bilo v drugem letu izvajanja vsebinsko osredotočeno Pravičnost v izobraževalnih sistemih – primerjalni mag. J. Mlekuž na dejavnost slovenskih ustvarjalcev v srednjeevrop- vidik skih in jugovzhodnoevropskih deželah, ZDA, Južni (Soizvajalci temeljnega projekta s Pedagoško fakul- Ameriki ter delo slovenskih misijonarjev v Afriki. teto.) Vodja projekta: Mojca Peček - Čuk. Sodelavki: M. Lukšič - Hacin, M. Milharčič - Hladnik. Stanje arhivskega, muzejskega in knjižničnega gradiva pri slovenskih izseljencih na Švedskem in v ZDA Projekt se je zaključil decembra 2005. Temeljna cilja ter pri nekaterih povratnikih raziskovalnega projekta sta bila osvetliti mehanizme K. Toplak (CRP Konkurenčnost Slovenije; oktober 2003–oktober reprodukcije nepravičnosti, socialne neenakosti in 2005.) diskriminacije v sodobni šoli in analizirati vprašanja, Vodja projekta: dr. Breda Čebulj Sajko. kako lahko izobraževalni sistem zmanjša svojo vlogo Sodelavci: M. Lukšič - Hacin, M. Milharčič - Hladnik, pri reproduciranju družbenih neenakosti in postane J. Mlekuž. manj izključujoč. M. Lukšič - Hacin in M. Milharčič - Hladnik sta analizirali izobraževalni proces v Slove- Projekt se je oktobra 2005 zaključil. Realizirani so niji na ravni osnovne šole s posebnim poudarkom na bili vsi prijavljeni cilji. Med švedskimi in ameriškimi položaju otrok priseljencev in ga umestili v primerjalni Slovenci ter nekaterimi povratniki iz Avstralije smo kontekst glede na položaj priseljenskih otrok v ZDA dr. Z. Žigon evidentirali arhivsko gradivo, ga sami ali s pomočjo in na Švedskem. izseljencev opisali, izrazili strokovno mnenje o stanju arhivskega gradiva ter predvsem spodbudili in strokovno usmerili vse zainteresirane arhivarje izseljence k Slovenski kulturniki in izobraženci na Hrvaškem zbiranju in hranjenju arhivskega gradiva. Popisi gradiva do 1868 še zdaleč niso zaključeni, temveč se nadaljujejo v okviru Nosilka: I. Gantar Godina. posameznih slovenskih društev v omenjenih državah pa tudi v državah, ki so bile predmet raziskovanja v prvem Nadaljevanje projekta iz leta 2004, ki ga je finančno dr. J. Žitnik CRP-u (Avstralija, države Beneluksa). V nekaterih podprlo Ministrstvo za kulturo RS. Vsebinsko se tretji izseljenskih središčih so nastali novi arhivski centri v del navezuje na slovenske kulturnike in znanstvenike okviru že obstoječih društev in organizacij (Avstralija), na Hrvaškem vse do leta 1868; z obdelanim gradivom drugje smo spodbudili intenzivnejšo arhivsko dejavnost je bilo mogoče prikazati, kateri idejni vplivi srednje, (Švedska, ZDA, Argentina, Nemčija), ponekod pa so bili vzhodne in jugovzhodne Evrope so pri slovenskih posamezniki iniciatorji začetkov arhivskega dela (Bosna izseljenih izobražencih vplivali na njihov odnos do in Hercegovina, Črna gora, Srbija, Kanada). Z vsemi vprašanja (južno)slovanske vzajemnosti in rusofilstva izseljenci, s katerimi smo v obeh CRP-ih stopili v stik, pa tudi do vprašanja odnosa slovenskih slavofilov do ohranjamo stike in jim skušamo strokovno pomagati pri judovskega vprašanja.

118 inštitut za slovensko izseljenstvo

migracije, kjer smo teoretični uvod v razumevanje RAZISKOVALNO DELO V OKVIRU migracij nadgradili s konkretnimi projekti, ki se lahko MEDNARODNIH PROJEKTOV izvajajo v šolah. Iz njih bo postopoma nastajalo gradivo za študij mladih in migracij, ki bo v okviru projekta Migration and Intercultural Relations: Challenge for Stavanger dostopno širši evropski izobraževalni mreži European Schools Today/Learning migration in javnosti. Nosilec mednarodnega projekta Comenius 3: Stavan- ger University College, Norveška. Slovenci in Čehi, tradicije in možnosti sodelovanja V projektu sodelujejo raziskovalne, pedagoške in/ali malih narodov znotraj mnogonacionalnih skupnosti izobraževalne institucije (šole, zavodi, univerze itd.) iz (Bilateralno sodelovanje Inštituta za slovensko izse- devetih evropskih držav. V okviru projekta, ki pokriva ljenstvo ZRC SAZU in Česke akademie ved, Histo- področja migracij, medkulturnosti in izobraževanja, je ricky ustav, Praha–Brno.) bilo v treh letih organiziranih več mednarodnih konfe- Nosilka: I. Gantar Godina. renc in seminarjev pa tudi manjših, lokalnih dogodkov Sodelavci: Eva Holz, Miha Preinfalk, Jaroslav Panek, (okrogle mize, razstave, gledališke igre, delavnice itd.), Ladislav Hladky. postavljene so bile spletne strani, ki predstavljajo dobro osnovo za različno delo na obravnavanih področjih. Decembra 2005 se je bilateralni projekt zaključil. Vse- Aprila je Inštitut za slovensko izseljenstvo organiziral binsko dopolnjuje temeljni projekt Slovenski izseljenci mednarodno konferenco »Migrants and Education: ustvarjalci: glasniki slovenske znanosti in kulture v Challenge for European Schools Today«. Ob konferen- novem okolju (1. 7. 2004–30. 6. 2007). Izsledki oz. ci so potekale tudi delavnice, filmski festival, okrogla rezultati medinštitucijskega sodelovanja so objavljeni miza in kontaktni seminar. Dogodka se je udeležilo več v znanstvenih publikacijah v Sloveniji in na Češkem. kot sedemdeset udeležencev iz tujine. Projekt, ki se je konec oktobra 2005 (formalno) končal, se nadaljuje pod novim imenom (LearningMigration), DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI z novimi idejami in z razširjeno skupino vključenih institucij in držav. • M. Drnovšek je pomagal pri urejanju arhivskega gradiva v društvu Slovenija e.V. Berlin (4.–10. 10) Erasmus NewProg: www-supported Learning in in obveščal raziskovalce in druge zainteresirane o Migration/Intercultural Realtions izseljenskem arhivskem gradivu. Je glavni urednik (A joint MA programme for collaborative learning and 21. in 22. številke revije Dve domovini/Two Ho- cultural awareness; oktober 2003–oktober 2006.) melands (20 znanstvenih razprav, dva strokovna Nosilec: Stavanger University College, Norveška. članka, ocene in poročila). V soglasju s programsko Koordinatorice: M. Lukšič - Hacin, M. Milharčič - usmeritvijo revije so upoštevani prispevki, ki obrav- Hladnik, I. Gantar Godina. navajo migracije, v okviru teh slovensko izseljenstvo in priseljenstvo v Slovenijo z zgodovinskega Cilj projekta je realizirati mednarodni magistrski študij vidika in z drugih vidikov strok, katerih tematika migracij. V letu 2005 sta bila usklajevalna sestanka v so migracijska gibanja. Poudarek tega letnika je Ljubljani in v Stavangerju, kjer je bilo doseženo soglas- na družboslovnih prispevkih in s tem na aktualnih je vseh partnerjev (Portugalska, Norveška, Nemčija in tematikah. Avtorji so domači in tuji raziskovalci, Slovenija) o vsebini, oblikah in izvedbi magistrskega mnogi prispevki so objavljeni v angleščini, kar je študija na daljavo, ki se bo začel oktobra 2006 s sode- nujno zaradi globalnega značaja migracijskih gibanj lovanjem Politehnike Nova Gorica. in dostopnosti rezultatov domačega znanja tujim, slovenskega jezika neveščim kolegom po svetu. Re- vija si prizadeva za stalno prisotnost v raziskovalnih Stavanger 2008 – Youth and Migration migracijskih središčih po svetu, med slovenskimi Nosilec: dr. Hans Storhaug, Stavanger University intelektualci na tujem, z mnogimi prispevki se College, Norveška. želi približati tudi širši javnosti, čeprav je politika Nacionalna koordinatorica: M. Milharčič - Hladnik. uredništva, da (p)ostane bolj ali manj znanstvena revija. – Je urednik zbirke Korenine (Založba Nova Triletni raziskovalni in izobraževalni projekt se je v revija), član uredniškega odbora Kronike, časopisa prvem letu šele oblikoval, finančno in vsebinsko. V za slovensko krajevno zgodovino (Zveza zgodovin- Sloveniji smo učinkovito zastavili oblikovanje mreže skih društev Slovenije) in Zgodovine v šoli (Zavod sodelujočih, od Zavoda za šolstvo do posameznih RS za šolstvo). Je predavatelj in somentor v okviru raziskovalcev, npr. dr. Špele Razpotnik. Izvedli smo študijskega modula Slovenske študije – tradicija in seminar za učitelje multiplikatorje na temo Mladi in sodobnost na podiplomskem študijskem programu

119 inštitut za slovensko Izseljenstvo

»Interkulturni študiji – primerjalni študij idej in • Etnografski institut SANU, Beograd, Jugoslavi- kultur«. ja. • J. Žitnik je sodelovala v programskem odboru • School of Behavioural Sciences, Macquarie Uni- mednarodne znanstvene konference »Migrants versity, Sydney, Avstralija. and Education«, ki je potekala aprila v Ljubljani, • Associaton of European Migration Institutions in imela plenarno predavanje na tej konferenci. – Je (AEMI), Aalborg, Danska. urednica monografske zbirke Migracije ter članica • Narodna in študijska knjižnica Trst, Italija. uredniškega odbora revije Dve domovini/Two Ho- • Slovene Studies, ZDA. melands. • Norwegian Emigration Center v Stavangerju, • I. Gantar Godina je bila organizatorica sestanka Norveška. Erasmus NewProg na Inštitutu za slovensko izse- • Centre de Documentacion sur les Migration Hu- ljenstvo (april). maines, Luksemburg. • M. Milharčič Hladnik je na konferenci »Migration • The Danish Emigration Archives v Aalborgu, and Intercultural Relations«, ki je bila aprila v Lju- Danska. bljani, vodila okroglo mizo »The regulation of the • Archives Department, Maritime Archives & Libra- schooling for immigrant children and children of ry, Merseyside Maritime Museum v Liverpoolu, ethnic minorities in different European countries«. Velika Britanija. Kot nacionalna koordinatorica je sodelovala pri • The North Frisian Emigrant Archive v Bredstedtu, pripravi evropskega migracijskega študija Euro- Nemčija. pean MA Migration and Intercultural Relations, ki • Institut za migracije i narodnosti, Hrvaška. ga bomo začeli izvajati na podiplomski šoli ZRC • Rheinisch-Westfälische Auslandsgeselschaft E.V., SAZU in Politehnike Nova Gorica jeseni 2006. Auslandsinstitut, Dortmund, Nemčija. • University of Minnesota, Immigration History Research Center, Minneapolis, ZDA. KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA • Siirtolaisuusinstituutti, Turku, Finska. • Universität Bremen, Migrationsforschung, Bre- Arhivsko-dokumentacijski center. V l. 2005 se je men, Nemčija. ohranjalo obstoječe stanje zbirk. Knjižnični fond se je • Museo dell’Emigrante/Centro Studi Permanente povečal za 63 knjig in 105 revij. sull’Emigrazione, San Marino, Republika San Marino. • Czech and Slovak History Conference, ZDA. PUBLIKACIJE INŠTITUTA • Historický Ústav Česke Akademie věd, Praga– Brno. • Migracije 6 (ur. zbirke J. Žitnik): Jure Gombač: • Ameriška ženska zveza, ZDA. Esuli ali optanti? Zgodovinski primer v luči sodobne • Hoger Instituut voor de Arbeid, Katholieke Uni- teorije. Ljubljana: Založba ZRC, 152 str. versiteit Leuven, Belgija. • Migracije 7 (ur. zbirke J. Žitnik): Zvone Žigon: • Institute of Sociology, Chinese Academy of Social Ljudje odprtih src: Slovenski misijonarji o sebi. Sciences, Peking, Kitajska. Ljubljana: Založba ZRC, 240 str. • Centre for the Study of Migrations and Intercul- • Migracije 8 (ur. zbirke J. Žitnik): Dan Shiffman: tural Relations, Universidade Aberta, Lizbona, Korenine multikulturalizma: Delo Louisa Adamiča, Portugalska. prev. Cirila Toplak. Ljubljana: Založba ZRC, 146 • Institute of Sociology, Chinese Academy of Social str. Sciences, Peking, Kitajska. • Migracije 9 (ur. zbirke J. Žitnik): Maša Mikola: • Centre for Studies of National Development, Me- Živeti med kulturami: Od avstralskih Slovencev do erut, Indija. slovenskih Avstralcev. Ljubljana: Založba ZRC, 142 • Universita di Bologna, Italija. str. • Instituto per l'Europa Centro. Orientale e Balcani- • Dve domovini/Two Homelands. Razprave o izse- ca, Forli, Italija. ljenstvu/Migration Studies, št. 21 in 22, 2005 (ur. M. Drnovšek). • Bilten/Newsletter št. 17 Inštituta za slovensko izse- PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI ljenstvo ZRC SAZU (ur. M. Mikola). NASTOPI

MEDNARODNO SODELOVANJE Marjan Drnovšek • Predavanje o hrambi arhivskega gradiva izseljenskih • Instytut Polonijny, Uniwersytet Jagiellonski v Kra- društev na 10. posvetovanju slovenskih organizacij kovu, Poljska. v Rüdesheimu, Nemčija, 15.–17. 4.

120 inštitut za slovensko izseljenstvo

Irena Gantar Godina na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje • Unity makes strength: The Slovenes searching for na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 10. 1. allies. Referat na mednarodnem simpoziju »Inte- gration and Reintegration of Central Europe: Plans Kristina Toplak and Reality« v organizaciji Madžarskega kulturnega • Likovni umetniki slovenskega rodu v Argentini. centra v Pragi in Zgodovinskega inštituta Češke Predavanje ob razstavi »Slovenci v Argentini«, akademije v Pragi, Češka, 1. 4. Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, 16. 3. • Slovene Slavophiles and their attitude toward • Creation of »Memory« of Forced Migration from Jews: Hilsner Affair (1899). Referat na VII. kon- Yugoslavia Following World War II. Referat (sku- gresu ICCEES (International Council for Central paj z J. Gombačem) na 10th International Cultural and East European Studies), Berlin, Nemčija, 27. Studies Symposium, Egejska univerza v Izmirju, 7.; daljši povzetek je objavljen v zborniku s kon- Turčija, 4.–6. 5. gresa. • Movie Cheese and Jam: Migration in Self-perspec- • Slovenski izobraženci na Hrvaškem, tri generacije: tive. Predavanje na AEMI Seminar, Pariz, Francija, 1848, 1859, 1868. Referat na strokovnem posvetu 6. 10. slovenskih etnologov »Kulturna dediščina Sloven- cev na Hrvaškem«, Zagreb, Hrvaška, 7. 10. Janja Žitnik • Janez Trdina: izseljenec in »Slavjan«. Referat na • How does it feel to be a child of a second-rate mednarodnem simpoziju ob 100. obletnici smrti citizen? Predavanje na mednarodni znanstveni Janeza Trdina »Zastavil sem svoje življenje, Janez konferenci »Migrants and Education: Challenge Trdina (1830–1905)«, grad Jablje, oktober; Sloven- for European Schools Today«, Ljubljana, 14. 4. ska Matica, 23. 11. • Slovenes in Russia: Views of a New Homeland. Referat na 37. nacionalni konvenciji AAASS, Salt RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI Lake City, ZDA, november. OBISKI IN POTOVANJA Jure Gombač • Who were the refugees and who were the optants?: Irena Gantar Godina post-war emigration from the District of Koper/ • Pregled časopisnega in rokopisnega gradiva v Na- Capodistria. Predavanje na 55. mednarodnem rodni univerzitetni knjižnici v Zagrebu, Hrvaška, kongresu AWR »Ethnic Cleansing in Europe and december. Repatriation after Flight and Expulsion«, Pravna • Raziskovalno delo v okviru bilateralnega projekta fakulteta Univerze v Ljubljani, 22.–25. 9. Slovenci in Čehi, tradicije in možnosti sodelovanja • Creation of »Memory« of Forced Migration from malih narodov znotraj mnogonacionalnih skupnosti; Yugoslavia Following World War II. Predavanje večinoma v Narodni knjižnici in Slovanski knjižnici (skupaj s K. Toplak) na 10th International Cultural v Pragi, Češka, april in september. Studies Symposium, Egejska univerza v Izmirju, • Sodelovanje na delovnih srečanjih projekta Erasmus Turčija, 4.–6. 5. NewPROG, Ljubljana, Stavanger, Norveška, april in september. Mirjam Milharčič - Hladnik • Herstories of Slovenian Women Immigrants to the Jernej Mlekuž USA: The Perceptions of the 'Old Place' and the • Delovno srečanje za projekt Migration and Inter- 'New Home'. Prispevek na 10th International Cul- cultural Relations: Challenge for European Schools tural Studies Symposium »When Away Becomes Today, Oldenburg, Nemčija, 21.–23. 10. Home – The Cultural Consequences of Migration«, Egejska univerza v Izmirju, Turčija, 4.–6. 5. Kristina Toplak • Slovene Migrants' Perceptions of America. Prispe- • V okviru podiplomskega študija je v času od 9. vek na simpoziju »Slovenia: Past and Present«, 11. 2005 do 19. 1. 2006 ponovno opravila obsežno University of Columbia, New York, ZDA, 16. 9. terensko delo v Buenos Airesu v Argentini. Delo je • Life Stories of Immigrant Women: A Slovenian- tudi tokrat obsegalo snemanje poglobljenih intervju- American Journey. Serija predavanj in projekcij jev in zbiranje pisnega, slikovnega in videogradiva dokumentarnega filma »Američanke«, prireditveni o likovni ustvarjalnosti med Slovenci v Argentini. prostor slovenske cerkve na Mannhatnu v New • Udeležila se je delovnega sestanka v okviru medna- Yorku, ZDA, 3. in 5. 11. rodnega projekta Erasmus NewPROG: supported learning in migration/intercultural relations – a Jernej Mlekuž joint MA programme for collaborative learning • Vloga in pomen slovenska jezika med izseljenci. Pre- and cultural awareness, Stavanger, Norveška, 16. davanje pri predmetu Uvod v uporabno jezikoslovje in 17. 9.

121 inštitut za slovensko Izseljenstvo

Janja Žitnik PEDAGOŠKO DELO • Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo (književnost). Predavanje in seminar na Šoli za Irena Gantar Godina primerjalni študij idej in kultur, Politehnika Nova • Družboslovje – zgodovina. Predavanja za 2. letnik, Gorica in ZRC SAZU. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Marina Lukšič - Hacin MENTORSTVO • Civilizacije. Predavanja na dodiplomskem študiju na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. • Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo. Irena Gantar Godina je bila mentorica pri diplomskih Predavanja na podiplomskem študiju Šole za delih s področja zgodovine na Pedagoški fakulteti primerjalni študij idej in kultur, ZRC SAZU in Univerze v Ljubljani. Politehnika Nova Gorica. Marina Lukšič - Hacin je bila mentorica pri diplom- Mirjam Milharčič Hladnik skih, magistrskih in doktorskih nalogah na Šoli za pri- • Sociološki vidiki profesionalne identitete učitelj- merjalni študij idej in kultur (ZRC SAZU in Politehnika skega poklica. Podiplomski študij na Pedagoški Nova Gorica), Fakulteti za družbene vede Univerze v fakulteti Univerze Ljubljani. Ljubljani in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani; • Vloga in pomen ženske v slovenski družbi in kulturi. mentorica pri raziskovalnem delu mag. Jerneja Mle- Podiplomski študij na Šoli za primerjalni študij idej kuža in mlade raziskovalke Maše Mikola. in kultur, Politehnika Nova Gorica in ZRC SAZU.

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Subjektivna realnost migracijskih procesov : brati, poslušati in razumeti Izvirni znanstveni članek migrantske izkušnje. Dve domov., 2005, št. 22, str. 169-196, fotogr. DRNOVŠEK, Marjan. Izseljevanje Kočevarjev v Zdru- MLEKUŽ, Jernej. Prispevek za »drugačno« družbeno žene države Amerike. Dve domov., 2005, št. 21, str. geografijo : biografije in pripovedi v geografskih 7-34, tabele. migracijskih študijah. Čas. krit. znan., 2005, letn. 33, GANTAR GODINA, Irena. Slovenski izobraženci iz št. 219, str. 226-236. Prage na Hrvaško. Dve domov., 2005, št. 22, str. MLEKUŽ, Jernej. Reprezentacije ženskosti v tisku 197-218. slovenske politične emigracije v Argentini. Tradit. GANTAR GODINA, Irena. When education meets emi- - Inšt. slov. narodop. Ljublj., 2005, letn. 34, št. 2, str. gration : Slovene women intellectuals and students 23-42, fotogr. abroad. AEMI journal, 2005, vol. 3, str. 48-56. TOPLAK, Kristina. Umetniška ustvarjalnost migrantov GOMBAČ, Jure. Esuli or optanti? : Just another case of : primer Slovencev v Nemčiji. Dve domov., 2005, št. different denomination?. AWR bull., 2005, jg. 43(52), 22, str. 115-127. no. 3, str. 213-220, graf. prikazi, tabeli. ŽITNIK, Janja. Kulturno življenje v izseljenstvu: koncept GOMBAČ, Jure. Izseljevanja nemškega avtohtonega kompleksne obravnave. Dve domov., 2005, št. 21, str. prebivalstva iz Srednje in Vzhodne Evrope po drugi 105-124. svetovni vojni : (vzroki in primerjave). Čas. zgod. narodop., 2005, letn. 76/41, št. 1/2, str. 115-124. LUKŠIČ-HACIN, Marina. Izobraževanje v kontekstu Strokovni članek švedskega multikulturalizma. Dve domov., 2005, št. 21, str. 61-89. MLEKUŽ, Jernej. »Dikle« : tiha zgodba. Trinkov koledar, LUKŠIČ-HACIN, Marina. Migracijska situacija v Evropi 2005, str. 115-131, fotogr. po drugi svetovni vojni in postopna (politična) usklajevanja med članicami EGS (EU). Dve domov., 2005, št. 22, str. 129-148. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci MIKOLA, Maša. Meje multikulturne komunikacije : etnično-simbolne reprezentacije v avstralskem prosto- GOMBAČ, Jure. Communication within migration net- ru. Dve domov., 2005, št. 22, str. 149-167. works : resourcefulness without borders. V: PINTER,

122 inštitut za slovensko izseljenstvo

Andrej (ur.). Communication in the global world : integracijske politike : zaključno poročilo. 2. natis. International Graduate Student Conference. Ljublja- Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2005, na: Slovenian Communication Association, 2005, str. str. 693-715. 91-99. TOPLAK, Kristina. »Dobrodošli doma?« : vračanje ŽITNIK, Janja. How does it feel to be a child of a se- slovenskih izseljencev v Republiko Slovenijo. V: cond-rate citizen?. V: DAATLAND, Dan Dyrli (ur.), KOMAC, Miran (ur.), MEDVEŠEK, Mojca (ur.), MLEKUŽ, Jernej (ur.). Migrants and education : BEŠTER, Romana, KOMAC, Miran, MEDVEŠEK, challenge for European schools today. Ljubljana: Mojca, HAFNER-FINK, Mitja, ROTER, Petra. Per- Institute for Slovenian Emigration Studies at ZRC cepcije slovenske integracijske politike : zaključno SAZU, 2005, str. 31-38. poročilo. 2. natis. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2005, str. 717-735. ŽIGON, Zvone. The role of Slovenes abroad in the Samostojni znanstveni sestavek v monografiji international recognition of Slovenia. V: RIEGLER, Henriette (ur.). Beyond the territory within the nation DRNOVŠEK, Marjan. Ložarjevo emigrantstvo. V: : diasporic nation building in South Eastern Europe, SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid (ur.), LOŽAR-POD- (Wiener Schriften zur Internationalen Politik, Bd. 6). LOGAR, Helena (ur.). Pretrgane korenine : sledi 1. Aufl. Baden-Baden: Nomos, 2005, str. 87-98. življenja in dela Rajka Ložarja, (Opera ethnologica slovenica). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 53-72. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA TOPLAK, Kristina. Kulturna dediščina Slovencev v Av- DELA straliji : med etnično identiteto in nostalgijo. V: HUDA- LES, Jože (ur.), VISOČNIK, Nataša (ur.). Dediščina v Znanstvena monografija očeh znanosti, (Zbirka Županičeva knjižnica, št. 12). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo DRNOVŠEK, Marjan … [et al.]. Slovenska kronika XX. in kulturno antropologijo, 2005, str. 209-219. stoletja. Ljubljana: Nova revija, 2005. GOMBAČ, Jure. Esuli ali optanti? : zgodovinski primer v luči sodobne teorije, (Migracije, 6). Ljubljana: Za- Samostojni strokovni sestavek v monografiji ložba ZRC, ZRC SAZU, 2005. 152 str., graf. prikazi, tabele. GANTAR GODINA, Irena. Janez Trdina: izseljenec in MIKOLA, Maša. Živeti med kulturami : od avstralskih »Slavjan«. V: BJELČEVIČ, Aleksander (ur.). Zastavil Slovencev do slovenskih Avstralcev, (Migracije, 9). sem svoje življenje : monografija o življenju in delu Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. 142 str., Janeza Trdine. Mengeš: Muzej, 2005-, 2005, del 1, ilustr. str. 13-22. ŽIGON, Zvone. Ljudje odprtih src : slovenski misijonarji LUKŠIČ-HACIN, Marina. Vračanje Slovencev iz Argen- o sebi, (Migracije, 7). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC tine. V: KOMAC, Miran (ur.), MEDVEŠEK, Mojca SAZU, 2005. 240 str., ilustr. (ur.), BEŠTER, Romana, KOMAC, Miran, MEDVE- ŠEK, Mojca, HAFNER-FINK, Mitja, ROTER, Petra. Percepcije slovenske integracijske politike : zaključno SEKUNDARNO AVTORSTVO poročilo. 2. natis. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2005, str. 737-758. Scenarist MLEKUŽ, Jernej. Odnos Republike Slovenije do vračanja izseljencev in njihovih potomcev. V: KOMAC, Miran MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Američanke : do- (ur.), MEDVEŠEK, Mojca (ur.), BEŠTER, Romana, kumentarni film. Režija Hanna A. W. Slak, trajanje KOMAC, Miran, MEDVEŠEK, Mojca, HAFNER- 50 min. FINK, Mitja, ROTER, Petra. Percepcije slovenske

SUMMARY

In the year 2005 we attended a number of scientific the USA. The screenplay for it was written by Mirjam and professional meetings in Slovenia and abroad. We Milharčič-Hladnik.. published several scientific articles and four books. As every year we issued two numbers (21st and 22nd) In November we explored different aspects of a fresh of the journal Dve domovini/Two Homelands, which is TV-documentary entitled Američanke, dealing with the devoted to the emigration and immigration issues from ethnic identities of Slovenians and their descendants in various environments. The journal involves the theoreti-

123 inštitut za slovensko Izseljenstvo cal approaches to migration studies as well as cultural, enia, workshops dedicated to the presentation of work, literary and artistic dilemmas, which are in one way or results, products etc., made within the MIR network another connected with migration and ethnicity. or those in any way connected to he MIR network, a In April we were hosting the international conference round table discussion on education of the children if entitled Migrants and Education, which was in the immigrants and the children of ethnic minorities in final act of the international project Migration and In- different European countries; a film festival on migra- tercultural Relations: Challenge for European Schools tion topics made by different European schools; and Today (MIR). The conference was composed by diverse a contact seminar dedicated to the setting up of new events: lectures titled Migrants and Education in Slov- international projects.

124 Filozofski inštitut

ZNANSTVENI SVET Pogoji in problemi sodobne filozofije Vodja raziskovalnega programa: R. Riha. Sodelavci: O. Luthar, A. Erjavec, T. Mastnak, J. Šumič Red. prof. dr. Aleš Erjavec, akad. prof. dr. Josip Glo- Riha, M. Gržinić Mauhler, A. Zupančič, M. Vesel, P. bevnik, akad. prof. dr. Tine Hribar (predsednik), akad. Klepec Kršić, A. Bunta, J. Litrop, K. Kolšek, A. Žerjav, prof. dr. Janko Kos, red. prof. dr. Oto Luthar, izr. prof. J. Fakin Bajec. dr. Rado Riha (podpredsednik), izr. prof. dr. Jelica dr. Rado Riha Šumič Riha. Raziskovalno delo je bilo osredotočeno na tri glavne problemske sklope, in sicer na a) raziskovanje premen tradicionalnih filozofskih kategorij v postmoderni filozofski misli; b) raziskovanje filozofsko relevantne zgodovine politične misli in raziskovanje zgodovine PERSONALNA SESTAVA filozofskega in znanstvenega oblikovanja modernega sveta; c) raziskovanje filozofske estetike in filozofske Predstojnik: izr. prof. dr. Rado Riha, znanstveni problematike vizualnosti ter vizualne umetnosti in svetnik. kulture. mag. M. Ažman Znanstveni svetniki: red. prof. dr. Aleš Erjavec, red. V okviru prvega problemskega sklopa je raziskovalno prof. dr. Oto Luthar, dr. Tomaž Mastnak. delo v drugem letu obravnavalo problem sodobnih Znanstvena svetnica: izr. prof. dr. Jelica Šumič Riha. etičnih teorij v luči opozicije glas in molk, pri čemer Višji znanstveni sodelavki: doc. dr. Marina Gržinić se je raziskava osredinila na sodobne teorije pričeva- Mauhler, doc. dr. Alenka Zupančič. nja v filozofiji, zgodovini, umetnosti in psihoanalizi. Znanstvena sodelavca: doc. dr. Peter Klepec Kršić, Osrednji preoblem raziskave je bila dialektika razmerja doc. dr. Matjaž Vesel. med nemožnostjo pričevanja in dolžnostjo pričati kot Asistentka z doktoratom: dr. Mateja Ratej (od 1. 9.). posledica nekega travmatičnega dogodka. Raziskava Asistentke: Jasna Fakin Bajec (mlada raziskovalka), je kritično obdelala različne pristope do pričevanja o A. Bunta Katja Kolšek (mlada raziskovalka), mag. Jasmina Auschwitzu (Primo Levi, J.-F. Lyotard, Lanzmann, Litrop (do 31. 10.), Petra Testen (mlada raziskovalka Agamben, Rancière). Pri tem se je osredinila zlasti na od 1. 11.), Ana Žerjav (mlada raziskovalka, asistentka problem konstitucije subjekta priče. od 8. 3.). V okviru obravnave problematike subjekta in subjek- Asistenti: mag. Matej Ažman, Aleš Bunta (mladi razi- tivacije je raziskovanje v drugem letu obravnalo tudi skovalec), Samo Tomšič (mladi raziskovalec), problem subjekta v perspektivi teorije dogodka. Pri tem Tajnik: mag. Matej Ažman. je raziskovalno delo izhajalo na eni strani iz Badioujeve teorije dogodka, ki je bila raziskana predvsem v dveh dr. A. Erjavec smereh: kakšno teorijo dogodka kot neprovratnega preloma implicira Kantova filozofija ter kakšen je status afekta, v katerem se po Kantu na strani subjektov TEMELJNE RAZISKAVE odčitava dogodek. Poblematiko afekta je raziskava navezala na Lacanovo Glavnina raziskovalnega dela je potekala v okviru teorijo afekta tesnobe, v kateri tesnoba nastopa prav raziskovalnega programa Pogoji in problemi sodobne kot neke vrste signal dogodka. V okviru analize poj- filozofije (vodja programske skupine: dr. R. Riha). ma subjekta v Kantovih treh Kritikah je raziskovalno J. Fakin Program sta vsebinsko dopolnjevala raziskovalna delo obravnavalo vprašanje, ali je mogoče razumeti projekta Filozofski problemi etike (vodja projekta: Kantovo praktično filozofijo onstran dileme abstraktni dr. A. Zupančič) in Preoblikovanje spomina / Propa- moralni univerzalizem vs. pravice partikularnega kot ganda in komemoracija kot sestavni del I. svetovne teorijo subjektiviranega delovanja. Na osnovi tega vojne (vodja projekta: dr. Oto Luthar). Začelo se je vprašanja je bil razdelan pojem praktičnega subjekta, ki delo pri podoktorskem raziskovalnem projektu Slo- se vzpostavlja v razliki do individuuma, postavljenega vensko-srbski politični odnosi v letih 1918–1941 (od v »službo dobrin« oz. vsakokratnih empirično-patolo- 1. 9.; vodja projekta: dr. Oto Luthar, raziskovalka: ških interesov. Pokazalo se je, da je za pojem Kanto- dr. M. Gržinić dr. Mateja Ratej). vega praktičnega subjekta bistvenega pomena faktum Mauhler

125 Filozofski inštitut

uma kot brezrazložni temelj praktičnega delovanja. nacionalnim, nacionalističnim ter prostorom odpora Raziskovalno delo je obravnavalo tudi problematiko v samem središču prostora podobe. Hkrati je bila ta sprememb družbene vezi skozi optiko liberalizma, problematika razširjena tudi na analizo institucije populizma in postfordizma. Delovno izhodišče je bila sodobne umetnosti, kjer prav tako delujejo postopki obravnava liberalizma v delu Michela Foucaulta, ki odstranjevanja tistih umetniških strategij in taktik, ki je liberalizem izpostavil kot kulturo, obliko vlade in ustvarjajo oblike odpora. vladne racionalnosti, ki vodi v opustitev politike in s seboj prinaša nove tehnologije oblasti (biopolitika kot kompleksna mreža različnih strategij in ukrepov Slovensko-srbski politični odnosi v letih 1918–1941 na področju zdravstva, upravljanja s populacijo, evge- Vodja projekta: O. Luthar. nike, genetike itn.). Na tem teoretskem ozadju so bile Sodelavka: M. Ratej. raziskane nove in sodobne teoretske konceptualizacije (Negri, Agamben, Deleuze). Od 1. 9. poteka na inštitutu podoktorski projekt, V okviru drugega problemskega sklopa se je nadalje- katerega temeljni namen je osvetliti razvoj sloven- valo delo, posvečeno raziskovanju zgodovine evropsko-srbskega političnega sodelovanja med obema dr. P. Klepec Kršić ske ideje in artikuliranju evropske ideje v antičnem svetovnima vojnama na podlagi analize arhivskega svetu in srednjem veku. Analiza in interpretacija gradiva in relevantne literature in s tem prispevati k pojavljanja Evrope v mitološkem kontekstu sta bili v ovrednotenju politične vloge Slovencev pri oblikova- grobem pripravljeni za objavo, analiza in interpretacija nju notranjepolitičnih odločitev v Kraljevini SHS oz. figuriranja besede in ideje Evrope v geografskih in v Kraljevini Jugoslaviji. Nova znanstvena spoznanja historično-političnih besedilih pa je prešla v zaključ- bodo pomagala odgovoriti na vprašanje, ali in v no fazo. Nadaljevalo se je raziskovanje Hobbesove kolikšni meri je bila opredelitev slovenskega naroda politične filozofije s posebnim ozirom na Behemotu. za avtonomistično državnopravno idejo med obema K. Kolšek Delni rezultati raziskovalnega dela so bili uporabljeni svetovnima vojnama povezana z odnosom do srbskega in predstavljeni tudi pri pripravi slovenskega prevoda naroda, čigar predstavniki so v vsem obravnavanem tega dela, predstavljeni pa so bili tudi na konferenčnih obdobju zasedali najpomembnejše funkcije v državni prispevkih v tujini. Nadaljevali so se tudi dogovori za upravi in vojski. objavo zbornika o Behemotu v tujini. Nadaljevala se je tudi analiza preloma med predmoderno filozofijo ter znanostjo in zgodnjo moderno filozofijo ter znanostjo; DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI predvsem skozi analizo t. i. Kopernikove geste. V tem okviru je bilo reflektirano Kopernikovo pojmovanje mag. J. Litrop orbes in Osiandrova epistemologija astronomije iz Filozofski inštitut ZRC SAZU je v okviru podiplom- njegovega besedila Bralcu o hipotezah tega dela, ki skega programa Politehnike Nove Gorice in Znanstve- je bilo dodano na začetek Kopernikovege knjige O noraziskovalnega centra SAZU »Interkulturni študiji revolucijah nebesnih sfer. Osiandrovo besedilo je – primerjalni študij idej in kultur«, filozofskega modula interpretirano v kontekstu standardnih epistemoloških Transformacije moderne misli – filozofija, psihoana- zahtev 16. stoletja. Nadaljevalo se je zbiranje arhivske- liza, kultura organiziral niz javnih predavanj. Uvodno ga in fotografskega gradiva v zvezi s spomeniki padlim predavanje z naslovom Psihoanaliza, teologija, etika: vojakom in pobitim žrtvam prve in druge svetovne odprta vprašanja je imel gostujoči predavatelj Slavoj dr. T. Mastnak vojne. Pridobljeno je bilo primerljivo gradiva iz Srbije Žižek, 16. 5. Predavali so še Jelica Šumič Riha, Matjaž in Črne gore, zbrano je bilo gradivo za vse kraške spo- Vesel, Alenka Zupančič, Peter Klepec Kršić in Rado menike I. svetovne vojne, zbrane so bile informacije Riha. o vseh spomenikih, posvečenih I. svetovni vojni na slovenskem Štajerskem in v Perkmurju. Sodelavci inštituta so opravljali še naslednje dejav- V okviru tretjega problemskega sklopa je raziskovalno nosti: delo obravnavalo značilnosti umetnosti in kulture Dru- • A. Bunta je sodeloval v uredništvu spletne revije gega sveta in to v navezavi na tezo o koncu umetnosti. Teorija, ki poteka v okviru portala Krtača (www. Na to temo se je navezovalo tudi proučevanje pro- krtaca.si). dr. M. Ratej blematike avantgardne umetnosti preteklega stoletja, • A. Erjavec je član uredništva Filozofskega vestnika še zlasti glede na teoretska koncepta modernizma in (Ljubljana); tuji glavni urednik zbirke Frontiers of konceptualne umetnosti. Posebna pozornost je bila International Aesthetics Studies, Jilin Publishing posvečena tudi analizi postopkov abstrahiranja, ki se House, Changchun (Jilin), Kitajska; član uredni- uveljavljajo v samem osrčju politike predstavljanja škega sveta revije Differences, Kaifeng (Henan), in upodabljanja na področju umetnosti, kulture in Kitajska; član uredniškega sveta založniškega družbenega v globalnem kapitalizmu. Raziskovalno projekta Dialogues of Eastern and Western Aesthe- delo je te postopke opredelilo kot reprezentacijo, ki tics, Tajpej, Tajvan; član uredniškega sveta revije dr. J. Šumič Riha briše razlike med subjektivnim in objektivnim ali med Contemporary Aesthetics, Castine, Maine, ZDA.

126 Filozofski inštitut

Je predsednik Slovenskega društva za estetiko; v angleškem in nemškem jeziku z izvlečki v angle- član Izvršnega odbora Mednarodnega združenja škem in slovenskem jeziku. za estetiko; član Senata Fakultete za humanistične • Alain Badiou: Ali je mogoče misliti politiko? Mani- študije Koper in predstojnik Oddelka za kulturne fest za filozofijo. Prevod: Rado Riha in Jelica Šumič študije FHŠ. Riha, spremna beseda Jelica Šumič Riha. Zbirka • J. Fakin Bajec je na Osnovni šoli Antona Šibelja Prizma. Ljubljana, Založba ZRC, 152 str. Stjenka Komen vodila etnološke delavnice. V šol- • Giorgio Agamben: Kar ostaja od Auschwitza. Arhiv skem letu 2004/2005 je skupaj z učenci raziskala in priča (Homo sacer III). Prevod Mojca Mihelič, vodne vire na Krasu. Izsledke raziskovalnega dela spremna beseda Jelica Šumič Riha. Zbirka Prizma. so predstavili na razstavi ob dnevu šole.V šolskem Ljubljana, Založba ZRC, 144 str. letu 2004/2005 je na Osnovni šoli v Komnu izpeljala • Jacques Rancière: Nerazumevanje. Prevod in spre- projekt Urejenost kraških vasi v Občini Komen in mna beseda Jelica Šumič Riha. Zbirka Philosophica, skupaj z učenci podelila nagelj najbolj urejeni vasi Series Moderna. Ljubljana, Založba ZRC, 197 str. oziroma bodečo nežo najbolj zanemarjeni. Vodila je otroški poletni tabor v Volčjem Gradu, 25.–27. 7. P. Testen Z otroki iz Volčjega Grada je raziskovala narečna MEDNARODNO SODELOVANJE imena starih predmetov, ki so jih uporabljali na kraški kmetiji. • T. Mastnak je bil imenovan za direktorja Urada za • Ecole des hautes etudes en sciences sociales, Pariz, zavezništvo civilizacij, OZN, New York. Francija. • S. Tomšič je vodil študijski in bralni krožek »Šesta • Université Paris VIII, Pariz, Francija. analiza«, Mirovni inštitut, Ljubljana, zimski seme- • International Center for Advanced Studies, New ster. York University, New York, ZDA. • A. Žerjav je sodelovala v uredništvu spletne revije • University of California, Humanities Research S. Tomšič Teorija, ki poteka v okviru portala Krtača (www. Center, Irvine, ZDA. krtaca.si). Vodila je študijski in bralni krožek »Še- • University of Pittsburgh, Department of Anthro- sta analiza«, Mirovni inštitut, Ljubljana, zimski pology, The Center for Russian and East European semester. Studies, Pittsburgh, ZDA. • Hoger Instituut voor Schone Kunsten, Antwerpen, Belgija. • Hebrew University Jerusalem, Jeruzalem, Izrael. ZNANSTVENI SESTANKI • Austrian Science and Research Liaison Office (ASO), Ljubljana. dr. M. Vesel • Simpozij in izid časopisa z naslovom [prologue]: • Rosa-Mayreder-College, Dunaj, Avstrija. reclaiming Europe from a new feminist perspecti- • Univerza v Leipzigu, Oddelek za Gledališke študije, ve: theory, activism, criticism, 9.–11. 5., Gradec, Leipzig, Nemčija. Avstrija (organizacija: M. Gržinić Mauhler). • Simpozij z naslovom »Mind the Map. History is not given!«, 13.–17. 10., Leipzig, Nemčija (organizaci- DOKTORSKA IN MAGISTRSKA DELA ja: M. Gržinić Mauhler). dr. A. Zupančič Matej Ažman Epistemologija sodobnih filozofij; Oddelek za filozo- KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA fijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 12. 12. – magistrsko delo (mentor: dr. Mladen Dolar). V letu 2005 je bilo v knjižnico vpisanih 244 knjig in zvezkov periodike. PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI NASTOPI A. Žerjav PUBLIKACIJE INŠTITUTA Aleš Erjavec • Izšle so tri redne številke XXV. letnika Filozofskega • The Pictorial Turn and its Global Aftermath. vestnika. V prvi in tretji so objavljeni prispevki Plenarno uvodno predavanje na 1. kolokviju »El domačih in tujih avtorjev v slovenskem jeziku. audiovisual contemporáneo y el pensiamento in- Druga številka, naslovljena Nothing/Nichts, je tercultural« v organizaciji Escuela Internacional de mednarodna, posvečena premisleku pojma nič v Cine y Televisión de La Habana, San Antonio de filozofiji. Prispevki avtoric in avtorjev so objavljeni los Baños, Kuba, 5.–7. 1.

127 Filozofski inštitut

• The Second World. Predavanje v uredništvu revije • Donne e guerra nella ex Jugoslavia. Vabljeno pre- Criterios, La Habana, Kuba, 6. 1. davanje, Centro Donna, Livorno, Italija, 16. 3. • The Entry of the Audiovisual into the Realm of Visual • Donne e guerra nella ex Jugoslavia. Vabljeno pre- Studies. The Social projection of the Contermporay davanje, Facolta di Lettere, Universita di Pisa, Pisa, Audiovisual Culture. Panelna razprava »Tecnología Italija, 17. 3. y arte contemporáneos: El espacio expandido de lo • NSK State and micronations project. Vabljeno pre- audiovisual« pod vodstvom Mayre Pastrane, San davanje na konferenci »Flesh and Blood – Psycho- Antonio de los Baños, Kuba, 7. 1. analysis, Politics, Resistance«, London School of • L’idéologie et l’art. La peinture d’Erik Bulatov. Economics and Political Science, London, Velika Vabljeni referat na 8. mednarodnem kolokviju As- Britanija, 21. 4. sociation Tunisienne d’Esthétique et de Poïétique • Launch of the project and presentation of [prologue] »Quelle pensée dans la pratique des arts?«, Ham- journal. Prispevek na simpoziju v okviru projekta mamet, Tunizija, 25.–27. 3. [prologue], Gradec, Avstrija, 9. 5. • Locations, Relocations, and Displacements. Referat • Europäische Werte & Nationale Identität. Prispevek na mednarodnem kolokviju »Location of Space: The na konferenci »Die Endeckung Europas«, Schloss Place of Art«, org. Slovensko društvo za estetiko, Seggau, Leipzig, Avstrija, 13. 5. Ljubljana, 20.–22. 10. • There must be an alternative. Okrogla miza ob • The New Conditions: The Case of Art in Central and razstavi Oliverja Resslerja »Alternative Economics, Eastern Europe. Predavanje na povabilo University Alternative Societies«, Muzej Vojvodine, Novi Sad, of California, Berkeley, Department of History of Srbija in Črna gora, 3. 6. Art, International Area Studes & Institute of Slavic, • There must be an alternative. Okrogla miza ob East European and Eurasian Studies, Berkeley, razstavi Oliverja Resslerja »Alternative Economics, ZDA, 7. 11. Alternative Societies«, Muzej sodobne umetnosti, • The Current Lives and Deaths of Art: The Second, Beograd, Srbija in Črna gora, 4. 6. the Third, and the First Worlds. Predavanje na • Performative politics and resistance: East/West? povabilo University of California, Cowell College Predavanje na festivalu »WESTEND 05 know your Santa Cruz, ZDA, 9. 11. rights«, Leipzig, org. Hochschule für Graphik und • Intervju za spletno revijo Mirada, San Antonio de Buchkunst Leipzig und Dramaturgie, Hochschule für los Baños, Kuba. Musik und Teater Leipzig, Leipzig, Nemčija, 17. 6. • Intervju za La Gaceta de Cuba (intervju je vodil • The politics of art and culture: East-West. Prispevek Jorge Yglesias), La Habana, Kuba. na mednarodni konferenci »Writing Europe«, org. • Kiparska razstava Oko in duh / Sculpture Exhibition British Council, Kijev, Ukrajina, 29. 6. Eye and Mind. Koncept, selekcija in kataložni esej, • A conversation about the value of feminist critici- Magistrat, Ljubljana, 6.–26. 9. sm. Okrogla miza na [prologue] Live, Manchester, Velika Britanija, 29. 7. Jasna Fakin Bajec • Re-politicisation of art from (the East of) Europe • Po sledeh jezikoslovca in narodopisca Dr. Karla in relation to creativity and resistance. Prispevek Štreklja; raziskovanje kulturne dediščine na Krasu. na simpoziju »Slovenia – past and present«, org. Predavanje na Gradu Kromberk – goriški muzej, Columbia University School of International and Kromberk, 24. 5. Public Affairs, East Central European Center, New • Architectural heritage: An important element of York, ZDA, 16. 9. identity in the Karst region of Slovenia. Referat na • Queer spaces. Prispevek na mednarodnem kolo- mednarodni konferenci »Region: The Past and The kviju Slovenskega društva za estetiko »Location Present«, Department of Ethnology, The Lithuanian of Space: The place of Art«, Moderna galerija, Institute of History, Vilnius, Litva, 10.–11. 11. Ljubljana, 21. 10. • Politics of representation and strategies of resis- Marina Gržinić Mauhler tance/towards new feminism. Serija predavanj na • Bourdieujev kontra-kolonialni pogled = Bourdieu's modulu Rosa-Mayreder-College, Dunaj, Avstrija, counter-colonial gaze. Prispevek na okrogli mizi 23.–27. 10. »Pierre Bourdieu v ogledalu sodobnih družbenih di- • Re-politicisation of art in relation to creativity and namik«, Galerija sodobne umetnosti, Celje, 18. 2. resistance. Vabljeno predavanje Higher Institute of • Estranged time. Pierre Bourdieu: images of Alge- Fine Arts, Antwerpen, Belgija, 25. 10. ria. Prispevek na Colloque du 3e cycle CUSO »Un • Walid Raad in Oliver Ressler: izredno stanje. Pri- photographe de circonstance: Pierre Bourdieu en spevek v okviru ciklusa predavanj na Akademiji za Algérie«, Ženeva, Švica, 26. 2. likovno umetnost, Ljubljana, 7. 11. • Performativity and processuality. Vabljeno preda- • Kreativnost in odpor. Prispevek v okviru ciklusa vanje, Kongres Inventory, Dance and Performance, predavanj na Akademiji za likovno umetnost, Lju- Tanzquartier Dunaj, Dunaj, Avstrija, 3.–5. 3. bljana, 8. 11.

128 Filozofski inštitut

• Kdo so matere pošasti: politika reprezentacije. Referat na mednarodnem srečanju »Zwischen Prispevek v okviru ciklusa predavanj na Akademiji Nostalgie, Amnesie und Allergie: die Erinnerung za likovno umetnost, Ljubljana, 9. 11. an den Kommunismus in Südosteuropa«, Berlin, • Kapitalizem, teritorij in novi mediji ter tehnologije. Nemčija, 3. 12. Prispevek v okviru ciklusa predavanj na Akademiji • Jews and Jewry in Slovenian public discourses: an za likovno umetnost, Ljubljana, 10. 11. overview of media semantics. Predavanje skupaj • Ženske posljedice, sex i rock'n' roll. Predavanje s Hannah Starman in Ireno Šumi na mednarodni v okviru projekta »Razumevanje«, v organizaciji konferenci »Messianic ideas in Jewish and Slavic KC Deve, Narodna biblioteka Srbije, Skerlićeva 1, cultures (IV World congress on interaction of Beograd, Srbija in Črna gora, 15. 12. cultures)«, The Hebrew university of Jerusalem, • Avangarda i politika: istočnoevropska paradigma i Jeruzalem, Izrael, 7.–12. 3. rat na Balkanu. Tiskovna konferenca in predstavitev • The 'heroic male project' and the gendering of knjige, Galerija Ozone, Beograd, Srbija in Črna politics. Prispevek skupaj z Bredo Luthar na 10th gora, 16. 12. Annual World Convention of the Association for the • Estetika kibersvijeta i učinci derealizacije. Tiskovna Study of Nationalities »Understanding Nationalism: konferenca in predstavitev knjige, Galerija Kocka, Identity, Empire, Conflict«, Columbia University, Beograd, Srbija in Črna gora, 17. 12. New York, ZDA, 16. 4.

Peter Klepec Kršić Tomaž Mastnak • Imperij, družba nadzora in postfordizem. Predavanje • Writing Leviathan in Behemoth's Shadow: Schmitt's v okviru ciklusa »Postfordizem« na Delavsko-pun- Hobbes. Vabljeni referat na 3. konferenci ECPR, kerski univerzi, klub Gromka, Ljubljana, 13. 1. Budimpešta, Madžarska, 8.–10. 9. • Foucault: zagate tranzicije? Vabljeno predavanje v • Working Paper, Alliance of Civilizations. High Level okviru študentskih dnevov filozofije, org. Oddelek Group First Meeting, Palma de Mallorca, Španija, za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Lju- 26.–27. 11. bljani, Ljubljana, 27. 5. • Premene družbene vezi. Javno predavanje v okviru Rado Riha podiplomskega programa »Interkulturni študiji • Pour une politique de l'intraduisible. Prispevek na – primerjalni študij idej in kultur« Politehnike Nova mednarodnem kolokviju »Traduction et exclusion: Gorica in ZRC SAZU, Ljubljana, 13. 6. l’Europe, une communauté de traduction«, org. Columbia University, Institute for Scholars at Reid Katja Kolšek Hall, Pariz, Francija, 18. 3. • L´action dans la pensée du néo confucianisme. • Znanost in etika: ali znanost misli? Javno preda- Poročilo na konferenci »Université d´été du reseau vanje v okviru podiplomskega programa »Inter- OFFRES 2004- ‘Action’«, Praga, Češka, 7.–15. 7. kulturni študiji – primerjalni študij idej in kultur« • Lizehou lun Huaxia meixue zhong de rudao hubu Politehnike Nova Gorica in ZRC SAZU, Ljubljana, (Komplementarnost konfucijanstva in daoizma v Li 20. 6. Zehouovi estetiki). Vabljeno predavanje na konferenci »Practical aesthetics. Reflections and prospec- Jelica Šumič Riha ts«, org. Institute for Transcultural Studies-Beijing • Unité et division del l'Europe: politique et langues International Studies University & Department of en Europe. Uvodna predstavitev na mednarodnem Aesthetics-Institute of Philosophy-Chinese Acade- kolokviju »Traduction et exclusion: l’Europe, une my of Social Sciences-Beijing, Peking, Kitajska, communauté de traduction«, org. Columbia Uni- 17.–19. 9. versity, Institute for Scholars at Reid Hall, Pariz, Francija, 18. 2. Oto Luthar • Un nouveau regard sur la production de l'universel. • Historical revisionism in the countries of the for- Prispevek na mednarodnem kolokviju »Le temps mer Yugoslavia: the case of Slovenia. Predavanje des partages«, Collège International de Philosophie, na University of Pittsburgh, org. Department of Pariz, Francija, 19. 2. Anthropology [in] The Center for Russian and East • Traduction, transmission. Prispevek na mednaro- European Studies, Pittsburgh, ZDA, 27. 9. dnem kolokviju »Traduction et exclusion: l’Europe, • Slovenian history: between myth and reality. Pri- une communauté de traduction«, org. Columbia spevek na simpoziju »Slovenia – past and present«, University, Institute for Scholars at Reid Hall, Pariz, org. Columbia University’s School of International Francija, 18. 3. and Public Affairs, East Central European Center, • Drugost v psihoanalizi in politiki. Javno predavanje New York, 16. 9. v okviru podiplomskega programa »Interkulturni • Die richtigen Erinnerungen. Revision(en) der so- študiji – primerjalni študij idej in kultur« Politehnike zialistischen Geschichtsschreibung in Slowenien. Nova Gorica in ZRC SAZU, Ljubljana, 23. 5.

129 Filozofski inštitut

• Politics of the Demand. Predavanje na seminarju sodobne kitajske filozofije na EHESS v Parizu ter na »Lacan, Laclau and Rhetoric«, Boston, ZDA, povabilo dr. Alaina Brossata (Oddelek za filozofijo, 16. 11. Université Paris VIII) predavanj z naslovom Michel • Politics of the »Not-All«. Panelno predavanje na Foucault in vprašanje oblasti, Problem vladnosti, kolokviju »Politics, Psychoanalisis, Rhetoric«, Pariz, Francija, marec–maj. Boston, ZDA, 17. 11. Tomaž Mastnak Samo Tomšič • New York University, Department of History, New • Rojstvo psihoanalize iz duha histerije. Referat v York, ZDA, december. okviru bralnega krožka »Šesta analiza«, Mirovni inštitut, Ljubljana, 22. 11. Rado Riha • Sodelovanje v okviru mednarodnega projekta Matjaž Vesel Exclusion et Traduction: l’Europe: une communa- • Kopernikove Revolucije: znanost in filozofija. Javno uté de traduction v okviru International Program predavanje v okviru podiplomskega programa »In- for Advanced Studies, Maison des Sciences de terkulturni študiji – primerjalni študij idej in kultur« l’Homme, Ecole des Hautes Etudes en Sciences Politehnike Nova Gorica in ZRC SAZU, Ljubljana, Sociales in Reid Hall Institute, Columbia University, 30. 5. Pariz, Francija, 1. 1.–30. 3.

Alenka Zupančič Jelica Šumič Riha • Enjoyment ex machina. Predavanje na Jan van Eyck • Vodenje mednarodnega projekta Exclusion et Tra- Academy, Maastricht, Nizozemska, 6. 4. duction: l’Europe, une communauté de traduction • Med strastjo in realnim: k vprašanju afekta. Javno v okviru International Program for Advanced Stu- predavanje v okviru podiplomskega programa »In- dies, Maison des Sciences de l’Homme, Ecole des terkulturni študiji – primerjalni študij idej in kultur« Hautes Etudes en Sciences Sociales in Reid Hall Politehnike Nova Gorica in ZRC SAZU, Ljubljana, Institute, Columbia University, Pariz, Francija, 1. 6. 6. 1.–30. 3. • The Real in Spiel. Predavanje na mednarodnem kolokviju »Spieltrieb. Was bringt die Klassik auf Samo Tomšič die Bühne?«, org. Deutsches National Theater & • Znanstveno izpopolnjevanje na Université Paris Staats Kapelle, Weimar, Nemčija, 3.–6. 11. VIII, Pariz, Francija, 1. 3.–29. 4. • The Case of the leaking Finitude: Remarks on Hegel and Comedy. Predavanje na mednarodnem Matjaž Vesel kolokviju »Is the Politics of Truth still thinkable«, • Bibliothéque National de France, Pariz, Francija, The Birkbeck Institute for Humanities, London, 17. 10.–7. 11. Velika Britanija, 25.–26. 11. Ana Žerjav Ana Žerjav • Znanstveno izpopolnjevanje na Université Paris • Zakaj Freud? Uvodni referat na bralnem krož- VIII, Pariz, Francija, 1. 3.–29. 4. ku »Šesta analiza«, Mirovni inštitut, Ljubljana, 15. 11. PEDAGOŠKO DELO

RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI Aleš Erjavec OBISKI IN POTOVANJA • Transkulturna estetika. Predavanja na UP FHŠ Koper, zimski semester. Marina Gržinić Mauhler • Predavatelj na podiplomskem študiju Univerze v • Univerza v Leipzigu, Oddelek za Gledališke študije, Ljubljani: Filozofska fakulteta (Oddelek za filozo- Leipzig, Nemčija. fijo, Oddelek za primerjalno književnost in Oddelek za umetnostno zgodovino), ALU in AGRFT. Peter Klepec Kršić • Koordinator in predavatelj na podiplomskem pro- • Znanstveno izpopolnjevanje na Université Paris gramu Filozofija in teorija vizualne kulture, UP FHŠ VIII, Pariz, Francija, 4. 12.–29. 12. Koper.

Katja Kolšek Marina Gržinić Mauhler • Na uradno povabilo dr. Anne Cheng (INALCO) se • Redna profesorica na Akademiji za likovno ume- je udeležila dvomesečnega seminarja o problemih tnost, Dunaj, Avstrija.

130 Filozofski inštitut

• Gostujoča predavateljica na Rosa Mayreder-Colle- Alenka Zupančič ge, Dunaj, Avstrija. • Psihoanalitični pojem objekta in njegovi odmevi v • Gostujoča predavateljica na Higher Institute of Fine filozofiji. Podiplomski program »Interkulturni štu- Arts, Antwerpen, Belgija. diji – Primerjalni študij idej in kultur« Politehnike • Ciklus predavanj na Akademiji za likovno ume- Nova Gorica in ZRC SAZU, Ljubljana. tnost, Ljubljana. • Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij. Podiplomski program »Interkul- MENTORSTVO turni študiji – primerjalni študij idej in kultur« Po- litehnike Nova Gorica in ZRC SAZU, Ljubljana. Aleš Erjavec je bil somentor doktorandki mag. Ka- tarini Vrhovšek (ALU, študijska smer Teorija obliko- Peter Klepec Kršić vanja, Ljubljana, 22. 11.) • Predavanja v okviru modula Epistemologija hu- manističnih ved na ISH, Fakulteta za podiplomski Marina Gržinić Mauhler je bila mentorica pri dveh humanistični študij, Ljubljana, letni semester. magistrskih nalogah na podiplomskem študijskem • Teorija oblasti in emancipatoričnih praks. Podi- programu »Interkulturni študiji – primerjalni študij plomski program »Interkulturni študiji – primer- idej in kultur« (Andreja Agrež, Mojca Planšak); so- jalni študij idej in kultur« Politehnike Nova Gorica mentorica pri dveh magistrskih nalogah na Akademiji in ZRC SAZU, Ljubljana. za likovno umetnost Univerze v Ljubljani (Milijana Babić, Aleksandra Kajbič); somentorica pri dveh Rado Riha diplomah na Akademija za likovno umetnost Uni- • Etika I. Predavanja na Oddelku za filozofijo Filo- verze v Ljubljani (Aleksandra Kajbič, Ana Zadnik); zofske fakultete Univerze v Ljubljani. somentorica pri doktoratu na Filozofski fakulteti (mag. • Epistemologija humanističnih ved. Nosilec modula Mojca Puncer); somentorica pri magisteriju študentke v okviru ISH, Fakultete za podiplomski humani- Olivere Erić, Beograd (gostujoče polletno bivanje na stični študij, zimski semester. FI ZRC SAZU). • Transformacije postmoderne misli. Podiplomski program »Interkulturni študiji – primerjalni študij Oto Luthar je bil mentor mladima raziskovalkama idej in kultur« Politehnike Nova Gorica in ZRC Jasni Fakin (Filozofska fakulteta, Univerza v Lju- SAZU, Ljubljana. bljani) in mag. Jasmini Litrop (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Politehnika Nova Gorica in Jelica Šumič Riha ZRC SAZU) ter mentor pri magisteriju Mateja Kosa • Etika II. Predavanja na Oddelku za filozofijo Filo- Durjave (FDV). zofske fakultete Univerze v Ljubljani. • Epistemologija humanističnih ved. Predavanja v Rado Riha je bil mentor mlademu raziskovalcu Alešu okviru modula na ISH, Fakulteti za podiplomski Bunti (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) in humanistični študij. mladi raziskovalki Ani Žerjav (Filozofska fakulteta • Filozofija, psihoanaliza, etika. Podiplomski pro- Univerze v Ljubljani). gram »Interkulturni študiji – primerjalni študij idej in kultur« Politehnike Nova Gorica in ZRC SAZU, Jelica Šumič Riha je bila mentorica mladi razisko- Ljubljana. valki Katji Kolšek (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) in mlademu raziskovalcu Samu Tomšiču Matjaž Vesel (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani). • Pojmovna geneza modernega sveta. Podiplomski program »Interkulturni študiji – primerjalni študij Alenka Zupančič je bila somentorica pri podiplom- idej in kultur« Politehnike Nova Gorica in ZRC skem študiju Tadeja Trohe (Filozofska fakulteta SAZU, Ljubljana. Univerze v Ljubljani) in Lidije Šumah (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani).

131 Filozofski inštitut

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI ZUPANČIČ, Alenka. Enthusiasm, anxiety and the event. Parallax (Leeds), 2005, vol. 11, no. 4, str. 31-45. Izvirni znanstveni članek ZUPANČIČ, Alenka. Reversals of nothing: the case of sneezing corpse. Filoz. vestn., 2005, letn. 26, št. 2, AŽMAN, Matej. Kako misliti znanost? Kako znanost str. 173-186. misli?. Filoz. vestn., 2005, letn. 26, št. 1, str. 45-65. ŽERJAV, Ana. Ontologija strasti in pozicije subjekta. BUNTA, Aleš. Annihilation of nothing?. Filoz. vestn., Problemi, 2005, letn. 43, št. 3-4, str. 199-226. 2005, letn. 26, št. 2, str. 129-143. BUNTA, Aleš. Mi, ki je nič, in nič ki je mi. Hegel in Nietz- sche. Filoz. vestn., 2005, letn. 26, št. 1, str. 155-174. Strokovni članek ERJAVEC, Aleš. Umetnost, vizualna kultura in vizualni študiji. Teor. praksa, apr./jun. 2005, letn. 42, št. 2/3, FAKIN, Jasna. Kras v središču družbenogospodarskih in str. 313-332. socialnih sprememb ob koncu 19. in na začetku 20. GRŽINIĆ, Marina. O repolitizaciji umetnosti skozi stoletja. Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v kontaminacijo. Filoz. vestn., 2005, letn. 26, št. 3, str. Novi Gorici, dec. 2005, str. 24-29. 115-131. GRŽINIĆ, Marina. Art, migration & deportations. Art in KLEPEC, Peter. Pravljične razsežnosti liberalizma. Filoz. migration, März 2005, nr. 1, str. 3-4, ilustr. vestn., 2005, letn. 26, št. 3, str. 77-95. GRŽINIĆ, Marina. Bourdieujev protikolonialni pogled. LITROP, Jasmina. »Prečudovito in pogumno kulturno Borec, 2005, letn. 57, št. 621-625, str. 189-195. vrenje«. Zb. soboš. muz., 2005, št. 8, str. 203-229. GRŽINIĆ, Marina. Every war has its medium : the eva- LUTHAR, Oto, STARMAN, Hannah, ŠUMI, Irena. Der cuations of images. Artphoto (Bucur., Print). [2005], israelisch-palästinensische Konflikt im Spiegel der 6-7, str. 38-43. Printmedien : Slowenien. Ost-West Gegeninf. (Graz, GRŽINIĆ, Marina. Oblikovanje in spodbijanje (doku- 1989), 2005, jg. 17, nr. 3, str. 25-30, ilustr. mentarnega) pomena v umetniškem delu. Borec, 2005, MASTNAK, Tomaž. Pronalazak »Europe«: humanistički letn. 57, št. 621-625, str. 319-330. rat protiv Turaka. Prelom, [2005], br. 6-7, str. 77-89, GRŽINIĆ, Marina. What needs to be conceptualized is ilustr. a political subject. Performance research, 2005, vol. MASTNAK, Tomaž. The reinvention of civil society: 10, no. 2, str. 5-19. trough the looking glass of democracy. Arch. eur. GRŽINIĆ, Marina. Oblikovanje i osporavanje (dokumen- sociol., 2005, vol. 46, no. 2, str. 323-355. tarnog) značenja u umetničkom radu. TkH, jun 2005, RATEJ, Mateja. Politika Slovenske ljudske stranke pred br. 9, str. 21-26. sklenitvijo blejskega sporazuma leta 1927. Prispev. LUTHAR, Oto. Boj za zgodovino. Delo, 23. apr. 2005, novejšo zgod., 2005, letn. 45, št. 2, str. 43-58. leto 47, št. 94, ilustr. RATEJ, Mateja. Slovenska ljudska stranka v vladi Antona MASTNAK, Tomaž. Kaj bo storila Evropa. Delo, 29. jan. Korošca - ratifikacija Nettunskih konvencij. Zgod. čas., 2005, leto 47, št. 24. 2005, letn. 59, št. 1/2, str. 111-127. MASTNAK, Tomaž. Podoba naših vprašanj. Gledališki RIHA, Rado. Ali znanost misli: znanost in etika. Filoz. list SNG, Drama, okt. 2005, letn. 85, št. 3, str. 34-36, vestn., 2005, letn. 26, št. 3, str. 97-114. ilustr. RIHA, Rado. Handeln, »ob ich gleich nichts anderes MASTNAK, Tomaž. Vojaška pomoč? Pravo človekolju- wollte«: Kants praktische Philosophie als Theorie des bje. Delo, 15. jan. 2005, leto 47, št. 12. subjektivierenden Handelns. Filoz. vestn., 2005, letn. 26, št. 2, str. 37-50. RIHA, Rado. Želja revolucije. Prelom, [2005], br. 6-7, Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci str. 7-19, ilustr. ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Drugost v politiki, drugost v ERJAVEC, Aleš. Las Meninas and The Order of Thin- psihoanalizi: isto v drugosti. Filoz. vestn., 2005, letn. gs. V: TRIKI, Rachida (ur.). Espaces et mémoires : 26, št. 3, str. 23-38. actes du 2eme Congres méditerranéen d'esthétique, TOMŠIČ, Samo. Pisava realnega: Joyce in Lacan. Pro- Carthage du 6 au 8 mars 2003. Tunis: Association blemi, 2005, letn. 43, št. 7-8, str. 21-65. Tunisienne d'Esthétique et de Poiétique, 2005, str. VESEL, Matjaž. Kopernik in orbes. Filoz. vestn., 2005, 47-58. letn. 26, št. 1, str. 7-27, ilustr. VESEL, Matjaž. Osiandrova epistemologija astronomije. Filoz. vestn., 2005, letn. 26, št. 3, str. 39-58, ilustr. Objavljeni strokovni prispevek na konferenci ZUPANČIČ, Alenka. ABC freudovske revolucije. Pro- blemi, 2005, letn. 43, št. 7-8, str. 67-89. GRŽINIĆ, Marina. Varnostne zaponke za zgodovi- ZUPANČIČ, Alenka. Afekt in revolucija. Filoz. vestn., no. Borec, 2005, letn. 57, št. 626-629, str. 151-155, 2005, letn. 26, št. 3, str. 59-75, ilustr. ilustr.

132 Filozofski inštitut

Samostojni znanstveni sestavek v monografiji MASTNAK, Tomaž. Behemot : (spremna beseda). V: HOBBES, Thomas. Behemot, ali Dolgi parlament, BUNTA, Aleš. Die Proto-Ideologie des freien Willens (Studia humanitatis). Ljubljana: Studia humanitatis, und der Neokolonialismus. V: MÜLLER-FUNK, 2005, str. 223-263. Wolfgang (ur.), WAGNER, Birgit (ur.). Eigene und RIHA, Rado, ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Kommunismus als andere Fremde : »Postkoloniale« Konflikte im euro- Gemeinschaft »für alle«. V: Indeterminate! Kommuni- päischen Kontext, (Reihe Kultur-Wissenschaften, Bd. smus : Texte zu Ökonomie, Politik und Kultur. 1. Aufl. 8.4). Wien: Turia + Kant, cop. 2005, str. 65-76. Münster: Unrast, 2005, str. 104-126. ERJAVEC, Aleš. Die neuen Vorzeichen der Kunst : eine ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Aisthesis politike : spremna beseda. Fallstudie zu Mittel- und Osteuropa. V: GROYS, V: RANCIERE, Jacques. Nerazumevanje : politika in Boris (ur.), HEIDEN, Anne von der (ur.), WEIBEL, filozofija, (Philosophica, Series Moderna). Ljubljana: Peter (ur.). Zurück aus der Zukunft : Osteuropäische Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 175-197. Kulturen im Zeitalter des Postkommunismus, (Edition ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Subjekt po Auschwitzu : (Spremna Suhrkamp, 2452). Originalausg., 1. Aufl. Frankfurt beseda). V: AGAMBEN, Giorgio. Kar ostaja od Au- am Main: Suhrkamp, 2005, str. 508-535. schwitza : arhiv in priča : (Homa sacer III), (Zbirka ERJAVEC, Aleš. Las Meninas i Riječi i stvari. V: ŠKO- Philosophica, Prizma). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC RIĆ, Gordana (ur.). Za umjetnost : zbornik radova SAZU, 2005, str. 127-144. u čast Danku Grliću povodom dvadeset godina od ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Transmisija in arheologija neu- njegove smrti. Zagreb: FF press, 2004, str. 163-174, spehov : spremna študija. V: MILNER, Jean-Claude. ilustr. Jasno delo : Lacan, znanost, filozofija, (Philosophica, ERJAVEC, Aleš. Visual culture, art, and visual studies. Series Moderna). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SA- V: ENTZENBERG, Claes (ur.), SÄÄTELÄ, Simo ZU, 2005, str. 195-223. (ur.). Perspectives on aesthetics, art and culture : TESTEN, Petra. Čas idej in stremljenj v obdobju pred essays in honour of Lars-Olof Ahlberg. [Stockholm]: drugo svetovno vojno. V: VOGRINEC, Barbara (ur.). Thales, cop. 2005, str. 138-158. Analiza razvoja slovenskega parlamentarizma, (Zbir- FAKIN, Jasna. Globalno v lokalnem : raziskovanje ka Zbiralnik, 8). Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in Komenskega Krasa skozi sodobno teorijo identitetne kulturo - ICK, 2005, str. 322-341. dinamike. V: HUDALES, Jože (ur.), VISOČNIK, TESTEN, Petra. Kje, kdaj, kako se je rodila ideja par- Nataša (ur.). Dediščina v očeh znanosti, (Zbirka lamentarizma? Abc različnih političnih sistemov in Županičeva knjižnica, št. 12). Ljubljana: Filozofska idej. V: VOGRINEC, Barbara (ur.). Analiza razvoja fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropo- slovenskega parlamentarizma, (Zbirka Zbiralnik, 8). logijo, 2005, str. 189-208. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo - ICK, GRŽINIĆ, Marina. Feminism and performance in the 2005, str. 10-44. territory of ex-Yugoslavia. V: LENGEL, Laura B. ZUPANČIČ, Alenka. Blindekuh der Philosophen. V: (ur.), WARREN, John T. (ur.). Casting gender : women BLÜMLE, Claudia (ur.), HEIDEN, Anne von der and performance in intercultural contexts, (Critical (ur.). Blickzähmung und Augentäuschung : Zu Jacques intercultural communication studies, vol. 7). New Lacans Bildtheorie. 1 Aufl. Zürich; Berlin: Diaphanes, York: Peter Lang, cop. 2005, str. 165-181. 2005, str. 425-448. GRŽINIĆ, Marina. Global capitalism and the genetic ZUPANČIČ, Alenka. Die Antinomie von Laster und paradigm of culture. V: BELOW, Irene (ur.), BI- Selbstmord. V: HEIDEN, Anne von der (ur.). Per SMARCK, Beatrice von (ur.). Globalisierung/Hie- imaginem : Bildlichkeit und Souveränität. 1. Aufl. rarchisierung : kulturelle Dominanzen in Kunst und Berlin: Diaphanes, 2005, str. 213-224. Kunstgeschichte, (Schriftenreihe des Ulmer Vereins ZUPANČIČ, Alenka. Die Rekonstruktion der Kömedie. für Kunst und Kulturwissenschaften, »N.F., Bd.« 1). V: PFALLER, Robert (ur.). Schluß mit der Komödie! Marburg: Jonas Verlag, cop. 2005, str. 77-87. : zur schleichenden Vorherrschaft des Tragischen in GRŽINIĆ, Marina. The photographic documentary ef- unserer Kultur : on the subtle hegemony of the tragic fect vs. hyper-real mutations = Der dokumentarische in our culture. Wien: Sonderzahl, cop. 2005, str. 141- Effekt in der Fotografie vs. hyperreale Mutationen. 161, 285-301. V: HAVRÁNEK, Vít (ur.). The need to document : ZUPANČIČ, Alenka. O ljubvi kak komedii. V: DOLAR, [Kunsthaus Baselland, Muttenz/Basel, Switzerland, Mladen, BOŽOVIČ, Miran, ZUPANČIČ, Alenka. March 19-May 1, 2005, Halle für Kunst e.V., Lü- Istorii ljubvi, (Lakanovskie tetradi). Sankt-Peterburg: neburg, Germany, April 3-29, 2005 and the round Aletejja, 2005, str. 107-145. tables ...]. Zürich: JRP/Ringier, 2005, str. 191-215, graf. prikazi. LUTHAR, Oto, PETROVIĆ, Tanja. Balkan u zapadnim Samostojni strokovni sestavek v monografiji turističkim vodičima : kreiranje identiteta kroz kon- strukciju periferije. V: KOSTIĆ, Đorđe S. (ur.). Sa GRŽINIĆ, Marina. Art strategies: memory, visibility and bedekerom po Jugoistočnoj Evropi, (Posebna izdanja, community : Symposium #2. V: The slowness of light : 86). Beograd: Balkanološki inštitut SANU: Narodni Kyoto Biennale 2003. Kyoto: Kyoto Art Center, 2005, muzej, 2005, str. 177-193. str. 24-29, ilustr.

133 Filozofski inštitut

GRŽINIĆ, Marina. The Croatian art and cultural scene : MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA a subjective view from feminism to Jezevo, from DELA MaMa to community art. V: DREIER, Veronika (ur.), JAUK-HINZ, Doris (ur.), URSPRUNG, Eva (ur.). Znanstvena monografija The Danube streaming show : project june/july 2003 : exhibition 2004. [Graz]: Kunstverein W.A.S., 2005, GRŽINIĆ, Marina. Avangarda i politika : istočnoevropska str. 42-45, fotogr. paradigma i rat na Balkanu, (Bibliteka Slovenica). GRŽINIĆ, Marina. Estranged time. Pierre Bourdieu : Beograd: Beogradski krug, 2005. 282 str. images of Algeria. V: DUCRET, André (ur.). Un pho- GRŽINIĆ, Marina. Estetika kibersvijeta i učinci dere- tographe de circonstance : Pierre Bourdieu en Algerie. alizacije, (Basic). Zagreb: Multimedijalni institut; Geneve: AES, Association des étudiantEs en sociologie Sarajevo: Košnica - centar za komunikaciju i kulturu, de l'Université de Geneve, 2005, str. 95-98. 2005. 228 str., ilustr. GRŽINIĆ, Marina. Performative alternative economics. GRŽINIĆ, Marina. Une fiction reconstruite : Europe de V: Alternative economics, alternative societies : [a l'est, post-socialisme et rétro-avant-garde, (Ouverture project by] Oliver Ressler. Frankfurt am Main: Re- philosophique). Paris: Harmattan, 2005. 226 str. volver, 2005, str. 21-25. MASTNAK, Tomaž. Križarski mir : kršćanstvo, musli- GRŽINIĆ, Marina. Radikale Kontaminierung : die manski svijet i zapadni politički poredak, (Znanstvena slowenische Künstlerin und Theoretikerin Marina biblioteka). Zagreb: Prometej, 2005. 413 str. Gržinić über die Notwendigkeit der Revision und ZUPANČIČ, Alenka. En kisa gölge : Nietzsche'nin »Iki« Neukonstruktion europäischer Kunstgeschichte. V: Felsefesi. Istanbul: Encore, 2005. 248 str. KLINGAN, Katrin (ur.). Strategien der Vergegenwär- ZUPANČIČ, Alenka. The shortest shadow. Seul: B-books, tigung, (Read relations, No. 3). Berlin: Relations, cop. 2005. 269 str. 2005, str. 18. GRŽINIĆ, Marina. Spoken images and city subject. V: Tirana map of viewless memories : Eva Brunner-Szabo, Znanstveni film, zvočni ali video posnetek Gert Tschögl, A/AL 2004, Beta SP, Farbe, 14 Minuten, (Diagonale, 011). Wien: Forum Österreichischer Film, FAKIN, Jasna. Takú je blo na Volčjem Gradi! : predsta- 2005, str. [1-2]. vitev preteklega načina življenja v kraški vasici Volčji GRŽINIĆ, Marina, SEIDL, Walter. Double check. Re- Grad. Volčji Grad: Drustvo debela griža: Vaška sku- framing space in photography: the other space, parallel pnost, 2005. 1 video DVD (47 min), barve, zvok. histories. V: GRŽINIĆ, Marina (ur.). Double check : re-framing space in photography : the other space, parallel histories. Celje: The Gallery of Contemporary Art, 2005, str. 8-15. MASTNAK, Tomaž. Hostes humani generis?. V: KO- VAČIČ, Gorazd (ur.). Discussing transatlantic gap : the future of Euro-American relations, (Edition EU monitor). Ljubljana: The Peace Institute, 2005, str. 83-95.

SUMMARY

Work continues on research programme Conditions Work continues on the research projects Philosophical and Problems of Contemporary Philosophy. The Problems of Ethics and Reformulating Memory Propa- research domains that were systematically explored ganda and Commemoration as an Integral Part of the are the following: philosophy, political and legal phi- Cultural History of the First World War. New research losophy, philosophy of history, history of philosophy, project, Slovenian-Serbian Political Relations from philosophy of culture, philosophical anthropolgy, 1918 to 1941, started. Three issues of the Institute’s ethics, aesthetics, ontology, epistemology, psycho- journal Filozofski vestnik have been published. The analisys, history of political thought. second issue of the 2005 volume, Nothing/Nichts, is an international issue.

134 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

ZNANSTVENI SVET Zemljepisni muzej (vodja: Primož Gašperič), Zemljepisna knjižnica Dr. Matej Gabrovec (predsednik od 23. 9.), dr. Andrej (vodja: Maja Topole). Kranjc, redni član SAZU, dr. Milan Orožen Adamič (predsednik do 23. 9.), dr. Drago Perko, dr. Marjan Na inštitutu deluje tudi Ravbar, dr. Maja Topole in dr. Igor Vrišer, redni član Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen dr. D. Perko SAZU. Vlade Republike Slovenije (predsednik: Milan Orožen Adamič).

PERSONALNA SESTAVA PROGRAMI, PROJEKTI IN NALOGE Predstojnik: dr. Drago Perko, znanstveni svetnik. Znanstvena svetnika: dr. Milan Orožen Adamič, Geografija Slovenije dr. Marjan Ravbar. Vodja programa: M. Ravbar. D. Bole Višji znanstveni sodelavec: dr. Matej Gabrovec. Sodelavci: D. Bole, M. Breg, M. Ferjan, J. Fridl, Znanstveni sodelavci: dr. Franci Petek, dr. Irena Rejec M. Gabrovec, P. Gašperič, M. Hrvatin, D. Josipovič, Brancelj, dr. Maja Topole. D. Kladnik, B. Komac, D. Naglič, J. Nared, M. Orožen Raziskovalnorazvojni sodelavec: mag. Drago Kladnik. Adamič, M. Pavšek, D. Perko, B. Peršolja, F. Petek, Samostojni strokovni sodelavec v humanistiki: Mauro P. Pipan, I. Rejec Brancelj, P. Repolusk, M. Rupert, Hrvatin. A. Smrekar, M. Topole, A. Turel Faleskini, M. Urbanc, Strokovni sodelavec v humanistiki: Peter Repolusk. M. Zorn. Asistenti z magisterijem: mag. Jerneja Fridl, dr. Damir Raziskovalni program obsega temeljna analitska in Josipovič, dr. Blaž Komac, mag. Miha Pavšek, mag. sintetična preučevanja Slovenije, njenih pokrajinskih M. Breg Borut Peršolja (od 1. 1. do 30. 9.), dr. Aleš Smrekar, sestavin in regionalnih enot, geografske primerjalne mag. Mimi Urbanc. študije, razvijanje geografske terminologije, vključno Asistenti: David Bole, Mateja Breg (od 1. 11.), Primož z zemljepisnimi imeni, prav tako pa razvijanje geograf- Gašperič, Janez Nared, Primož Pipan, Matija Zorn. skih metod in tehnik ter geografskega informacijskega Samostojna strokovna sodelavka s specializacijo: sistema in z njim povezane tematske kartografije. Alenka Turel Faleskini. V okviru fizične geografije in geografije naravnih Samostojna strokovna delavka: Meta Ferjan. nesreč smo nadaljevali s preučevanjem flišnih in Samostojna tehnica: Maruša Rupert. dolomitnih pokrajin v Sloveniji. V porečju Dragonje M. Ferjan Referentka: Darka Naglič. smo nadaljevali z meritvami erozije, v Goriških brdih pa začeli z raziskovalnim delom na področju varstva Inštitut ima 9 organizacijskih enot: pred naravnimi nesrečami oziroma s preučevanjem Oddelek za fizično geografijo plazenja. Izdelali smo zemljevid plazovitosti in s (vodja: Mauro Hrvatin), pomočjo podatkov o približno 800 plazovih dopol- Oddelek za socialno geografijo nili metodo izdelave, ki sloni na uporabi geografskih (vodja: Marjan Ravbar), informacijskih sistemov. Preučevali smo tudi erozijo Oddelek za regionalno geografijo prsti v Sloveniji. (vodja: Drago Perko), Opravili smo redne meritve ledenikov pod Triglavom mag. J. Fridl Oddelek za naravne nesreče in Skuto. Na Triglavskih podih smo opravili natančen (vodja: Milan Orožen Adamič), geomorfološki ogled terena, kar bo olajšalo geomorfo- Oddelek za varstvo okolja loško kartiranje v naslednjih letih. Na področju hidro- (vodja: Aleš Smrekar), geografije smo preučevali pretočne režime slovenskih Oddelek za geografski informacijski sistem rek. Posebej so nas zanimale prilagoditve pretočnih (vodja: Matej Gabrovec), režimov sodobnim podnebnim spremembam. Oddelek za tematsko kartografijo Na področju socialne geografije smo nadaljevali s (vodja: Jerneja Fridl), preučevanjem prostorskih in regionalnih struktur, is- dr. M. Gabrovec

135 Geografski inštitut Antona Melika

kanjem primernih instrumentov in ukrepov regionalne je glede na leto prej opazno stanjšal in zmanjšal. Oce- politike, preučevanjem dejavnikov pomena regionalne njujemo, da je njegova močno vbočena površina spet rasti za razvoj, raziskovanjem sprememb urbane rabe, manjša od hektarja. Na ledeniku ni večjih in značilnih poselitvenega in prebivalstvenega razvoja, urbaniza- ledeniških razpok, kar je posledica majhne povprečne cije, obmejnih območij, spreminjanja etnične sestave, debeline, prav tako ni ledeniških plastnic, kar kaže, priseljevanja in rodnosti. Preučevali smo pokrajinske da je večina ledeniških voda odtekala podledeniško. razsežnosti gospodarskih in socialnih sprememb v po- Površina ledenika je bila skoraj v celoti razgaljena, krajini. Usmerili smo se na prostorsko organizacijo in saj je vztrajala na njej le majhna zaplata firna iz pred- učinke gospodarstva, socialnih skupin, kulture, politike pretekle zime. in upravljanja, na socialno razumevanje družbenih odnosov v pokrajini. Raziskovali smo socialne, politične, regionalne in okoljske geografske procese v slovenskih Navzkrižja interesov pri rabi podtalnice in možnosti pokrajinah. Pri preučevanju rabe tal smo sistematično za razreševanje analizirali podatke franciscejskega katastra iz prve Vodja projekta: I. Rejec Brancelj. P. Gašperič polovice 19. stoletja. V ljubljanskem, tržaškem in go- Sodelavci: M. Breg, D. Kladnik, B. Komac, D. Na- riškem arhivu smo zbrali podatke o rabi tal za večino glič, F. Petek, M. Ravbar, M. Rupert, A. Smrekar, M. katastrskih občin na ozemlju današnje Slovenije. V Zorn. prvih obdelavah smo se posvetili spreminjanju gozdnih Temeljni projekt se ukvarja z navzkrižjem interesov površin v zadnjih 200 letih. pri rabi podtalnice kot naravnega vira. Zaradi zgoščene Na področju regionalne geografije smo raziskovali kul- poselitve ter zgostitve številnih gospodarskih in drugih turne pokrajine v slovenski Istri z izrazitimi naravnimi, dejavnosti so prodni vodonosniki ogroženi. Ključno družbenimi in kulturnimi značilnostmi in ugotavljali nasprotje na naših prodnih ravninah je med rabo za vpliv, ki ga je imelo spreminjanje državne meje na pitno vodo ter agrarnimi in urbanimi dejavnostmi. M. Hrvatin pokrajino, preučevali pa smo tudi podeželsko pokrajino Navzkrižje je mogoče zmanjšati tudi z ustrezno ozave- na obrobju Ljubljane, ki smo jo analizirali na temelju ščenostjo vseh uporabnikov tega prostora in naravnega popisa kmetijskih gospodarstev in fotointerpretacije vira. Skupaj s strokovnjaki z različnih ustanov smo ortofoto posnetkov. pripravili znanstveno monografijo Podtalnica Lju- Iz najpomembnejših atlasov sveta smo na podlagi bljanskega polja. Sklenili smo sklop projekta Zavest o pregleda imenikov zemljepisnih imen in/ali zemlje- rabi vode kot naravnega vira, ki ga je A. Smrekar kot vidov pripravljali korpuse tujih zemljepisnih imen v doktorsko disertacijo uspešno zagovarjal na Univerzi slovenskem jeziku. na Primorskem. Pripravili smo predstavitveno mapo za osnovnošolce o podtalnici na Ljubljanskem polju. dr. D. Josipovič Triglavski ledenik kot pokazatelj podnebnih sprememb Naselbinski razvoj Slovenije pod vplivi urbanizacije Vodja projekta: M. Gabrovec. na prelomu tisočletja Sodelavci: P. Gašperič, M. Hrvatin, B. Komac, M. Vodja projekta: M. Ravbar. Pavšek, P. Pipan, M. Zorn. Sodelavci: D. Bole, M. Ferjan, D. Josipovič, D. Kla- Zunanji sodelavec: Jernej Gartner. dnik, J. Nared, F. Petek, I. Rejec Brancelj, P. Repolusk, Raziskovalni projekt poteka v sodelovanju z Geodet- A. Turel Faleskini. mag. D. Kladnik skim inštitutom Slovenije, financirata pa ga Agencija Temeljni projekt se ukvarja s preobrazbo naselbinskega za raziskovalno dejavnost RS in Agencija Republike sistema. V Sloveniji in drugod po Evropi opazujemo Slovenije za okolje. Helikoptersko snemanje ledenika nenehno povečevanje pozidanih površin in zmanjševa- smo tokrat zamenjali z letalskim snemanjem. Posnetki nje deleža drugih, predvsem obdelovalnih zemljiških zajemajo širšo okolico ledenika, kar omogoča boljšo kategorij. Poselitveni razvoj je povezan predvsem s analizo prostorninskih sprememb ledenika v preteklem spremenjenimi oblikami načina življenjskih navad desetletju. Aerosnemanje je potekalo 25. 8. Zaradi med prebivalstvom. Razraščanje poselitvenih površin fotogrametrične analize smo na terenu v širši okolici je povezano z naraščanjem stopnje družbene blaginje ledenika označili in izmerili še nekaj novih oslonilnih ter tehnološko-ekonomskimi ter družbenimi spremem- mag. B. Komac točk. Spodnji del ledenika je ob koncu talilne sezone bami. Zaključek industrializacije in pospešen prehod še vedno prekrival sneg iz predpretekle zime, zato je v postindustrijsko družbo ob prelomu stoletja nazorno letošnja izmerjena površina ledenika 1,1 ha, kar je več označujeta napredovanje (post)urbanih struktur na kot v letu 2003. Kljub temu se je ledenik stanjšal in ravninskih območjih, usmerjeno proti obmestjem. V nekoliko umaknil na svojem zgornjem robu. V sep- Sloveniji se poslavljamo od demografske rasti v mestih tembru smo podrobneje geomorfološko kartirali širšo in stopamo v obdobje »urbanega razvoja brez rasti«, okolico ledenika, kar bo olajšalo razlago poledenitve ki jo v grobem označujeta prostorska širitev mestnih Triglavskega pogorja v zadnjih stoletjih. V okviru pro- vplivov v obmestja in notranja preobrazba naselij. Na D. Naglič jekta opazujemo tudi ledenik pod Skuto. Leta 2005 se ekspertnem vzorcu v različnih naravnih enotah smo

136 Geografski inštitut Antona Melika ugotavljali, kako se je med popisoma 1991 in 2002 Terminološki slovar urejanja prostora spreminjala raba zemljišč glede na relief, tip poselitve, Vodja projekta: D. Perko. geografski položaj naselja in število delovnih mest. Sodelavci: D. Kladnik, J. Nared, D. Bole, P. Gašperič, M. Hrvatin, D. Josipovič, B. Komac, M. Pavšek, B. Peršolja, P. Pipan, M. Ravbar, P. Repolusk, M. Topole, Skupna obdelovalna zemljišča: pokrajina med prete- A. Turel Faleskini, M. Urbanc, M. Zorn. klostjo in prihodnostjo Zunanji sodelavci: Borislava Košmrlj - Levačič, Mar- Vodja projekta: D. Perko. jeta Humar, dr. Anton Prosen, Tadej Žaucer, dr. Marjan Sodelavci: M. Hrvatin, F. Petek, M. Urbanc. Čeh, mag. Samo Drobne, dr. Miran Ferlan, mag. Mojca Temeljni projekt je potekal prvo leto. Ukvarja se s Foški, mag. Dejan Grigillo, Janja Hari, dr. Božo Koler, skupnimi zemljišči v Sloveniji, ki še niso bila celovito dr. Drago Kos, dr. Miran Kuhar, dr. Dušan Petrovič, dr. raziskana, čeprav so pomembna kulturna dediščina Andrej Pogačnik, dr. Albin Rakar, dr. Franci Steinman, slovenskega naroda in s svojo gospodarsko vlogo dr. Maruška Šubic Kovač, dr. Radoš Šumrada, mag. prispevajo k ohranjanju slovenskega podeželja. So Alma Zavodnik Lamovšek, mag. Jelka Hudoklin, Irena poseben tip kulturne pokrajine, ki je nastal s součinko- Selak, Suzana Simič. J. Nared vanjem razmeroma stalnih naravnih in spremenljivih Projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa družbenih razmer, zato je za njihovo raziskovanje Konkurenčnost Slovenije 2001–2006 oziroma nje- nujno povezovanje naravnih in družbenih zakonitosti. govega težišča Uravnotežen regionalni in prostorski V dveh mesecih dela smo pregledali ustrezno domačo razvoj ter razvojna vloga okolja poteka v sodelovanju in tujo literaturo s področja skupnih zemljišč in rabe s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo ter podjetjem tal, pridobili in pripravili podatkovno bazo za rabo Acer. Pripravili smo opise skoraj 2000 gesel, ki so tal v Sloveniji ter pripravili del podatkovnih slojev po področjih in abecednem zaporedju predstavljena skupnih zemljišč v Sloveniji na podlagi digitalnega v sklepnem poročilu prvega dela projekta. Sodelavci dr. M. Orožen katastrskega načrta. Pripravili smo tudi petindvajset- inštituta smo pripravili več kot 1000 predlogov gesel Adamič metrski digitalni model višin Slovenije in ga prilagodili in nato napisali okrog 800 prispevkov za izbrana gesla za povezavanje z ostalimi podatkovnimi sloji v okviru s področja regionalnega planiranja, geologije, fizične geografskega informacijskega sistema. Prav tako smo geografije, družbene geografije, regionalne geografije, prilagodili digitalne podatke o kamninski podlagi za demografije, kmetijstva, prometa, telekomunikacij, vso Slovenijo. energetike, prostočasovnih dejavnosti, turizma, naravnih nesreč in psihologije.

Regionalna primerjava spreminjanja poselitvene rabe zemljišč med statističnimi regijami v Sloveniji v obdo- PASCALIS – Protocol for the assessment and con- mag. M. Pavšek bju 1991–2002 po vzorčnih podeželskih območjih servation of aquatic life in the subsurface Vodja projekta: M. Topole. Vodja projekta: I. Rejec Brancelj. Sodelavci: D. Bole, F. Petek, P. Repolusk. Sodelavec: A. Smrekar. Projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa PASCALIS je mednarodni projekt o biološki razno- Konkurenčnost Slovenije 2000–2006 je potekal vrstnosti v podzemnih vodah petih evropskih držav v drugo leto in to usklajeno s podobnim projektom na okviru 6. okvirnega evropskega programa. Vrednotili Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v smo razliko med poznavanjem problematike biološke Ljubljani, ki se ukvarja z mestnimi območji in ga vodi raznolikosti podzemnih voda različnih socialnih sku- mag. B. Peršolja dr. Marko Krevs. Spreminjanje poselitvene rabe pode- pin in ozaveščenost javnosti. Zadnje leto projekta smo želskih območij smo ugotavljali z analizo letalskih in pripravljali gradivo za objavo rezultatov. ortofoto posnetkov, statističnih podatkov in podatkov s terena. Ekspertni vzorec je zajel 11 podeželskih naselij iz različnih slovenskih naravnih pokrajin in DIAMONT – Data infrastructure for the Alps: mo- statističnih regij, kjer se je med letoma 1991 in 2002 untain orientated network technology povečalo število prebivalcev, delovnih mest in hiš. Vodja projekta: M. Urbanc. Ugotavljali smo spreminjanje stanovanjskih površin, Sodelavci: B. Komac, J. Nared, M. Pavšek, D. Perko, površin z oskrbnimi, storitvenimi in poslovnimi ali P. Repolusk, B. Peršolja, F. Petek, M. Ravbar, M. dr. F. Petek tako imenovanimi centralnimi dejavnostmi, površin Rupert, M. Zorn. za promet in zveze, površin za komunalo in energe- DIAMONT je mednarodni projekt v okviru INTER- tiko ter zelenih in drugih odprtih površin. Zanimive REG III B programa za območje Alp. V Sloveniji so predvsem razlike med posameznimi tipi naselij. ga koordinira naš inštitut. Oblikovali smo koncept Rabo zemljišč smo povezali z reliefom oziroma tipom delovnega paketa, za katerega je zadolžen naš inštitut, poselitve, geografskim položajem naselja, gibanjem ter sodelovali pri izvajanju že potekajočih delovnih števila delovnih mest v naselju in s spreminjanjem paketov drugih partnerjev ter pri formalnih in organiza- njihove strukture. cijskih delovnih paketih, ki obsegajo sodelovanje z na- P. Pipan

137 Geografski inštitut Antona Melika

cionalnimi in mednarodnimi ustanovami, oblikovanje Vodja projekta: M. Ravbar. vsebinskih in finančnih poročil ter iskanje nacionalnih Sodelavca: D. Bole, D. Josipovič. virov sofinanciranja. PLANET CENSE je mednarodni projekt v okviru INTERREG III B CADSES programa. Sodeluje petnajst partnerskih držav iz območja srednje, jadranske, R.A.V.E. Space – Raising awareness of values of podonavske in jugovzhodne Evrope. V Sloveniji delo space through the process of education koordinira Ministrstvo za okolje in prostor Republike Vodja projekta: J. Fridl. Slovenije. Projekt je namenjen podpori skupnim stra- Sodelavci: D. Bole, M. Breg, M. Ferjan, M. Gabrovec, tegijam prostorskega razvoja in delovanju za njihovo P. Gašperič, M. Hrvatin, D. Josipovič, D. Kladnik, B. uresničevanje. Rezultati bodo uporabljeni pri razvoju Komac, J. Nared, M. Pavšek, D. Perko, F. Petek, P. Pi- poselitve na območju sodelujočih držav. Inštitut je pri- pan, M. Ravbar, P. Repolusk, A. Smrekar, M. Topole, pravil opredelitev slovenskih izhodišč za policentrični A. Turel Faleskini, M. Urbanc, M. Zorn. prostorski razvoj in izvajanja strategije prostorskega R.A.V.E. Space je mednarodni projekt v okviru razvoja Slovenije. INTERREG III B CADSES programa. Sodeluje pet dr. M. Ravbar partnerskih držav iz območja srednje, jadranske, podonavske in jugovzhodne Evrope: Slovenija, Spremembe rabe tal v srednji Evropi – primer Slo- Italija, Grčija, Poljska ter Srbija in Črna gora. Cilj venije in Avstrije projekta je dopolnjevanje učnih programov osnovnih Vodja projekta: M. Gabrovec. in srednjih šol z vsebinami prostorskega načrtovanja Sodelavec: F. Petek. in trajnostnega prostorskega razvoja ter ozaveščanje Bilateralni projekt na avstrijski strani vodi dr. Fri- mladih o vrednotah prostora. Cilje bomo dosegli dolin Krausmann s Fakultete za interdisciplinarno s pripravo ustrezne strategije za uvajanje vsebin raziskovanje in izobraževanje Univerze v Celovcu. dr. I. Rejec prostorskega načrtovanja in trajnostnega razvoja v Analizirali smo franciscejski kataster in zbrali po- Brancelj obstoječe učne programe osnovnih in srednjih šol ter datke za večino slovenskih katastrskih občin, med s pripravo primernih učnih pripomočkov in gradiv za drugim tudi za celotno obmejno območje z Avstrijo. pomoč učiteljem. Analizirali bomo šolske učne načrte Na delavnici v obmejnem območju Avstrije in Češke držav partneric, ocenili mesto prostorskih vrednot v smo izmenjali poglede in metode dela med razisko- njih in pripravili strategijo izobraževanja. Razvili bomo valci večine srednjeevropskih držav, ki imajo enake nekatere nove tehnike in načine izobraževanja ter jih ali podobne podatkovne vire o rabi tal. Na tej podlagi preizkusili na poletnem taboru. Pripravili bomo tudi pripravljamo primerjalne študije o spremembah rabe izobraževalne televizijske oddaje. tal v zadnjih dvesto letih v širšem srednjeevropskem P. Repolusk prostoru.

ALPTER – Terraced landscape of the Alpine arc Vodja projekta: D. Kladnik. Vloga raziskovanja pri ustvarjanju uspešnosti mest Sodelavci: B. Komac, F. Petek, M. Zorn. Vodja: M. Ravbar. ALPTER je mednarodni projekt v okviru INTERREG Sodelavci: D. Bole, D. Josipovič, P. Repolusk. III B programa za območje Alp o terasiranih pokrajinah Raziskavo sestavljata povezana sklopa. Prvi ute- v alpskem loku. Sodelujejo ustanove iz Italije, Avstrije, meljuje nekatere geografske razvojne dejavnike Francije, Švice in Slovenije. Nameni in cilji projekta, ki konkurenčnosti mest (regij) v razmerah globalizacije M. Rupert ga pri nas koordinira Fakulteta za arhitekturo Univerze in vlogo ustvarjalnega okolja kot temeljnih sodobnih v Ljubljani, so integralno upravljanje pokrajine s kul- razvojnih gibal. Raziskava temelji na preučevanju turnimi terasami, izmenjava dobrih praks na področju vplivov ustvarjalnega okolja na spremembe v prostor- varstva okolja in promocije terasastih pokrajin, podpora sko-razvojnih strukturah mest in njihovih vplivnih skupnim strategijam za upravljanje območij s kultur- območij ter valorizaciji izbranih primerov »dobre nimi terasami, nastajanje novih metodologij, tehnik in prakse« oziroma tako imenovanih »učečih se regij« planskih instrumentov za varstvo kulturnih pokrajin, v nekaterih evropskih mestih/državah. Drugi sklop z krepitev lokalne in regionalne identitete ter ozaveščanje empiričnimi izsledki podaja pomen Ljubljane in njeno dr. A. Smrekar prebivalstva o vlogi in pomenu tipične pokrajine s kul- vlogo v sistemu inovativnih urbanih središč nasproti turnimi terasami. V Sloveniji so bila kot vzorčni primer velemestnim aglomeracijam v bližnji soseščini. Njen izbrana Goriška brda. Inštitut je preučeval plazovitost položaj utemeljujemo z geografskimi razsežnostmi izbrane pokrajine in spremembe rabe tal v naseljih inovacijske dinamike kot temeljnega razvojnega Medana in Kožbana v zadnjih dvesto letih. generatorja za celokupen državni urbani sistem ter vrednotimo njen razvojni raziskovalni potencial ter investicijske, gospodarske in populacijske zmogljivo- PLANET CENSE – Planners network for Central sti z vidika priložnosti, ki jih ponujata osrednja lega dr. M. Topole and South East Europe in funkcija glavnega mesta.

138 Geografski inštitut Antona Melika

Izdelava katastra in predloga prednostne sanacije Sodelavka: J. Fridl. odlagališč odpadkov vodozbirnega območja črpališča Raziskava je ena izmed ciljno naravnanih empiričnih Jarški prod študij pri aktivizaciji razvojnega in investicijskega Vodja: A. Smrekar. potenciala v Sloveniji. Osredotočili smo se na preu- Sodelavci: D. Bole, M. Breg, J. Fridl, P. Gašperič, D. čevanje razmestitve plačil za investicije, ključne ana- Kladnik, B. Komac, M. Pavšek, B. Peršolja, F. Petek, litične ugotovitve pa prikazali z nizom kartografskih P. Pipan, M. Urbanc, M. Zorn. in grafičnih prikazov. Študija je prva geografska ana- Izdelali smo kataster vidnih neurejenih odlagališč na liza razmestitve vplivov investicijskih aktivnosti na vodovarstvenem območju črpališča Jarški prod. S te- regionalni in prostorski razvoj Slovenije v letu 2004. renskim delom smo zbrali podatke za 150 odlagališč. Z Štiri poglavja podajajo prostorsko razporeditev plačil upoštevanjem zakonskih določil in s strokovno analizo za investicije glede na njihovo število in skupno vre- pridobljenih podatkov smo pripravili povsem novo dnost po naseljih, presek razporeditve investicijskih metodologijo za določanje skupin odlagališč glede na aktivnosti po območjih območnih zbornic, analizo njihovo potencialno nevarnost za onesnaženje vodnega dejavnostne strukture plačil za investicije in njihovo vira in za vsako skupino predlagali način sanacije. prostorsko razporeditev. V prilogi so še kartografski A. Turel Faleskini Končni rezultati naloge omogočajo naročniku Mestni pregledi vsote plačil za investicije za vsako od trinajst občini Ljubljana vpogled v problematiko nelegalnega območnih zbornic GZS ter najpomembnejših investi- odlaganja odpadkov, njegov obseg in možne vplive torjev po dejavnostni strukturi. na okolje.

Demografske analize občin Hrpelje-Kozina, Gornja Izboljšanje življenja v Mestni občini Ljubljana z vidika Radgona, Ljutomer, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šoštanj spreminjanja kvalitete stanovanjskih razmer in intra- Vodja: P. Repolusk. urbanih migracij Sodelavec: D. Josipovič. mag. M. Urbanc Vodja: D. Josipovič. Raziskave so zajele osnovne demografske značil- Sodelavca: P. Repolusk, D. Bole. nosti in procese: spremembe števila prebivalcev Raziskava je usmerjena v preučevanje stanovanjskih in geografske razporeditve prebivalstva, starostno razmer na območju Mestne občine Ljubljana po osamo- in spolno sestavo, rodnostne značilnosti, selitve in svojitvi Slovenije. Stanovanjske razmere so neposre- družbenogospodarsko sestavo. Izdelali smo tri razli- den pokazatelj kakovosti bivanja mestnih prebivalcev. čice demografskih projekcij. Posebno pozornost smo V procesih gentrifikacije in getoizacije se tudi Mestna namenili podeželskim, hribovitim in depopulacijskim občina Ljubljana prek intraurbanih migracij sooča s območjem, vlogi zdomstva in suburbanizacije ter problemom razslojevanja mestnega prebivalstva. V razvoju mestnega prebivalstva. M. Zorn prvem letu projekta smo se osredotočili predvsem na zbiranje podatkov o stanovanjih in prebivalstvu ter pregledali opravljene podobne študije. Snežni plazovi vzdolž regionalne ceste (R1-206) Kranjska Gora–Vršič–Trenta Vodja: M. Pavšek. Odlagališča odpadkov na vodovarstvenem območju, Zunanji sodelavec: Andrej Velkavrh. pomembnem za oskrbo MOL-a s pitno vodo Za Družbo Republike Slovenije za ceste in Ljubljanski Vodja: A. Smrekar. urbanistični zavod smo izdelali pregled snežnih plazov Sodelavci: M. Breg, J. Fridl, D. Kladnik, M. Urbanc. in plaznic vzdolž ceste Kranjska Gora–Vršič–Trenta Za ožja vodovarstvena območja vodnih virov, po- z vidika celoletne prevoznosti oziroma morebitne membnih za oskrbo Mestne občine Ljubljane s pitno kasnejše gradnje predora pod prelazom Vršič. vodo, smo se seznanili z obstoječo literaturo in z zakonskimi podlagami ter na podlagi tega pripravili vprašalnike za odlagališča odpadkov, gramoznice, Discover Slovenia obvestilne table, ki prepovedujejo odlaganje odpad- Vodja: D. Perko. kov, ter ovire, ki onemogočajo dostop na potencialno Sodelavca: J. Fridl, M. Pavšek. zanimiva mesta za odlaganje. Začeli smo pripravljati Pripravili smo interaktivne zemljevide, fotografije, kataster vidnih neurejenih odlaglišč odpadkov. slike in besedila za predstavitev Slovenije na med- mrežju in zgoščenki v sklopu Discover Slovenia za integrirani informacijski sistem SYCP (Slovenia Your Geografska analiza investicijskih aktivnosti na regio- Cooperation Partner), ki je namenjen mednarodni nalni in prostorski razvoj Slovenije v letu 2004 – pasti promociji Slovenije kot konkurenčne, razvojno usmer- in izzivi v pogojih globalizacije jene članice Evropske zveze in ga koordinira Agencija Vodja: M. Ravbar. za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

139 Geografski inštitut Antona Melika

Kdo sem, kdo smo izidu Atlanta smo v Zemljepisnem muzeju inštituta Vodja: M. Pavšek. pripravili razstavo in tiskovno konferenco. Izdelali, pripravili in izbrali smo kartografsko in fotografsko gradivo o značilnosti slovenskih pokrajin in tipih slovenskih naselij za multivizijsko predstavo v Strokovna redakcija Geografskega terminološkega okviru razstave Slovenskega etnografskega muzeja. slovarja Vodja projekta: D. Kladnik. Sodelavec: M. Orožen Adamič. Soline - Saltpans 2005 Zunanji sodelavec: dr. Franc Lovrenčak. Vodja: P. Pipan. V okviru projekta Geografski terminološki slovar, ki V okviru mednarodnega projekta Soline - Saltpans smo ga je vodil dr. Franc Lovrenčak, smo opravili zaključne v sodelovanju s Pomorskim muzejem »Sergej Mašera« redakcije zbranega in predhodno že večkrat obdelova- Piran in Zavodom za mednarodno prostovoljno delo nega gradiva. Pri tem smo tesno sodelovali s sodelavci Voluntariat iz Ljubljane julija na delovnem taboru na Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski primeru solin utrjevali zavest o ohranjanju kulturne jezik Frana Ramovša. Sredi leta je v okviru zbirke in naravne dediščine. Obnavljali smo muzejsko solno Slovarji Založbe ZRC izšla knjiga Geografski termi- polje, pobirali sol in prek medijev ozaveščali širšo nološki slovar z 8922 gesli ter skoraj 100 slikovnimi in javnost. tabelaričnimi prilogami. Izdajatelji so Geografski in- štitut Antona Melika ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU in Oddelek za Geografijo Filozofske Popisni atlas Slovenije 2002 fakultete Univerze v Ljubljani. Vodja: J. Fridl. Sodelavci: D. Josipovič, D. Kladnik, M. Orožen Ada- mič, D. Perko, M. Ravbar, P. Repolusk, M. Urbanc. Svetovna geografija V sodelovanju z naročnikom projekta Statističnim ura- Vodja: D. Kladnik. dom Republike Slovenije je uredniški odbor pripravil V okviru zbirke Enciklopedija za vedoželjne Prešer- vsebinsko zasnovo atlasa in seznam zemljevidov ter nove družbe iz Ljubljane je izšla knjiga o geografiji oblikoval tipično stran atlasa. Iz osnovne podatkovne sveta, ki obsega pregled glavnih naravnih in družbenih baze podatkov popisa 2002 je bila generirana obsežna pojavov ter procesov na našem planetu in podroben podatkovna baza izbranih popisnih podatkov. Za pisce pregled razvojnih značilnosti po posameznih drža- spremnih besedil smo izdelali osnutke 104 tematskih vah, regionalno zaokroženih območjih in celinah. zemljevidov, ki so besedila z vsebinskimi ali tehničnimi Opravljena je bila zaključna redakcija tekstualnega in pripombami glede zemljevidov oddali uredniškemu kartografskega gradiva pred oddajo v tisk. odboru.

Dorling Kindersleyjev atlas sveta Atlant Vodja: D. Perko. Vodja: M. Orožen Adamič. Sodelavci: M. Ferjan, J. Fridl, M. Gabrovec, M. Hr- Sodelavci: J. Fridl, D. Kladnik, D. Perko, M. Rupert, vatin, D. Kladnik, B. Komac, M. Orožen Adamič, M. M. Urbanc. Pavšek, B. Peršolja, F. Petek, M. Rupert, M. Topole, Zunanji sodelavec: dr. Janez Šumrada. M. Urbanc, M. Zorn. Slovenska Matica je med letoma 1869 in 1877 izdala 18 Za knjigo Dorling Kindersley World Atlas, ki je izšla listov Atlanta, prvega svetovnega atlasa v slovenskem kot Družinski atlas sveta pri založbi Slovenska knjiga jeziku. Redakcijo so zaupali pravniku in jezikoslovcu ter v eni knjigi združuje značilnosti atlasa in regional- Mateju Cigaletu. Atlas je skorajda zatonil v poza- ne monografije, smo pregledali imenik zemljepisnih bo, zato smo ob šestdesetletnici delovanja inštituta imen. pripravili in izdali faksimile atlasa in spremljevalno knjigo s sedmimi znanstvenimi študijami o atlasih in zemljevidih, politični in družbeni podobi v drugi De Agostinijev atlas sveta polovici 19. stoletja, okoliščinah nastanka Atlanta, Vodja: D. Perko. življenju in delu Mateja Cigaleta, zemljevidih v Atlantu Sodelavci: M. Hrvatin, D. Kladnik, B. Peršolja. s kartografskega in imenoslovnega vidika ter o odzivih Za novo, digitalizirano različico atlasa sveta italijan- na njegov izid in njegovem mestu v slovenski geografske založbe De Agostini iz Novare, ki ga je kot Veliki ski literaturi. Imensko kazalo obsega več kot 30.000 atlas sveta izdala založba DZS, smo pripravili prevod zemljepisnih imen, mnoga med njimi so bila prvič in priredbo uvodnega spremnega besedila, prevod, zapisana v slovenščini. V spremljevalni knjigi so tudi priredbo in kontrolo vpisov vseh podomačenih imen črno-beli odtisi zemljevidov z vrisanimi koordinatami, na 66 zemljevidih sveta, celin in njihovih posameznih ki omogočajo lažje umeščanje prikazanih pojavov. Ob delov, prevod in priredbo terminološkega slovarčka in

140 Geografski inštitut Antona Melika napotkov za razumevanje imenskega kazala. Sklenili Vlada Republike Slovenije je na 15. seji 17. 3. 2005 smo redakcijo vseh predhodno pripravljenih gradiv in sprejela sklep o ukinitvi Komisije za standardizacijo posebno pozornost namenili kontroli imenskega kazala zemljepisnih imen, jo na 24. seji 12. 5. 2005 ponovno in zemljevidov Slovenije. ustanovila in 15. 9. 2005 sklep o ustanovitvi še dopolnila. Čeprav je bilo redno delo komisije prekinjeno, je tajništvo kljub temu delovalo in skrbelo za dokumen- Zemljevid Slovenija v merilu 1 : 400.000 tacijo ter odposlalo osem strokovnih odgovorov na Vodja: J. Fridl. zastavljena vprašanja. Komisija se je sestala dvakrat: Sodelavec: D. Perko. prvič v stari sestavi in drugič na ustanovnem sestanku V okviru sodelovanja z založbo National Geographic nove komisije. Society in Založbo Rokus smo pripravljali splošni zemljevid Slovenije v merilu 1 : 400.000, ki bo izšel kot priloga revije National Geographic Junior. Leta DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI 2003 in 2004 smo na inštitutu že prevedli in priredili zemljevida Evrope in sveta. Zemljevid Slovenije bo v nasprotju z omenjenima v celoti rezultat dela na- • D. Bole je tajnik Zveze geografskih društev Slove- šega inštituta. Dopolnili smo obstoječe podatkovne nije ter član Izvršnega odbora Zveze geografskih sloje in analizirali tehnične in oblikovne značilnosti društev Slovenije, evropskega izobraževalnega pro- zemljevidov založbe National Geographic Society. jekta FUTURE (Future Urban Research in Europe) Naročnik namreč želi zemljevid po tipologiji National in skupine PlaNet, ki povezuje mlade raziskovalce Geographic Society. s področja prostorskega načrtovanja. • J. Fridl je članica uredniškega odbora knjig Dru- žinski atlas sveta, Atlant in Popisni atlas Slovenije Zemljevid Evropa 2002. Vključena je v pedagoški proces na Oddelku Vodja: D. Kladnik. za geografijo Fakultete za humanistične študije Sodelavec: D. Perko. Koper Univerze na Primorskem. Udeležila se je V okviru sodelovanja z založbo National Geographic »Interreg III B Foruma«, ki ga je pripravilo Mi- Society smo za slovensko izdajo revije National nistrstvo za okolje in prostor 22. 6. v Ljubljani, Geographic začeli pripravljati prenovljeni splošni in 3. mednarodne delavnice »International Week zemljevid Evrope. of Simulations 2005«, ki jo je organiziralo Mini- strstvo za obrambo od 14. do 16. 11. v Ljubljani. Pripravila je razstavo o Atlantu v Zemljepisnem Zemljevid Svet muzeju inštituta. Vodja: D. Kladnik. • M. Gabrovec je član uredniškega odbora revij Sodelavec: D. Perko. Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik V okviru sodelovanja z založbo National Geographic in Geografski vestnik, znanstvenega sveta Geo- Society smo za slovensko izdajo revije National Geo- grafskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU (od graphic dopolnjevali in posodabljali splošni zemljevid 23. 9. predsednik), Upravnega odbora ZRC SAZU, celin in oceanov. nadzornega odbora Geomorfološkega društva Slovenije in komisije Land use/Cover changes pri Mednarodni geografski zvezi ter podpredsednik Pregled zemljepisnih imen na vojaškem zemljevidu Zveze geografskih društev Slovenije. Bil je član avstrijske Koroške (1763–1787) organizacijskega odbora 1. posvetovanja sloven- Vodja: M. Zorn. skih geomorfologov in nacionalni koordinator za Zunanja sodelavka: Vesna Logar Zorn. raziskovalno področje Geografija. Nadaljevali smo delo pri projektu Josephinische • P. Gašperič je upravnik in član uredniškega odbora Landesaufnahme 1763–1787 für das Gebiet des revije Geografski obzornik, Komisije za tisk Zveze Bundeslandes Kärnten (Republik Österreich) oziro- geografskih društev Slovenije in Komisije za fi- ma Koroška na vojaškem zemljevidu, ki ga vodi dr. nančnogospodarska vprašanja Zveze geografskih Vincenc Rajšp s Slovenskega znanstvenega inštituta društev Slovenije. na Dunaju. • M. Hrvatin je sourednik knjige Družinski atlas sveta. • D. Josipovič se je kot član ocenjevalne komisije za Spremljanje dela Komisije za standardizacijo zemlje- geografijo 15. 4. udeležil ocenjevanja geografskih pisnih imen raziskovalnih nalog. Je član znanstvenoraziskoval- Vodja: M. Topole. nega in strokovnega združenja H_ermes – medna- Sodelavci: M. Gabrovec, D. Kladnik, M. Orožen rodne podiplomske in podoktorske študijske mreže Adamič, D. Perko. evropskih raziskovalcev migracij; kot predstavnik

141 Geografski inštitut Antona Melika

iz Slovenije je sodeloval na generalni skupščini grafski obzornik, Podkomisije za reševanje izpod združenja na Univerzi v Padovi od 1. do 3. 9. plazov Gorske reševalne službe Slovenije, Komi- Sodeluje v slovensko-hrvaškem projektu Popula- sije za snežne plazove pri Ministrstvu za okolje cijska dinamika ob slovensko-hrvaški meji: primer in prostor ter Komisije za zagotovitev pogojev širšega obkolpskega prostora, v okviru katerega za delo pripadnikov službe za proženje snežnih se je udeležil terenskega raziskovanja na hrvaški plazov Uprave Republike Slovenije za zaščito in strani, predvsem v Žumberku in Pokolpju. Sodeluje reševanje pri Ministrstvu za obrambo. Tedensko v iniciativnem odboru za izvedbo vseslovenskega pripravlja geografsko obarvane prispevke, ki jih projekta ne temo preučevanja dejavnikov rodnosti, časopis Dnevnik objavlja v rubriki Vreme in ljudje spolov in družin. priloge Prosti čas, radio Dur pa v rubriki Gorniška • D. Kladnik je član Komisije za standardizacijo popotnica, ki izhaja tudi na spletni strani www. zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, gore-ljudje.net. Pomagal je pri pripravi diplomske predsednik Podkomisije za zemljepisna imena naloge o snežnih plazovih (avtor Pieter Berghman, in geografsko terminologijo Zveze geografskih Belgija) na Fakulteti za šport v okviru programa društev Slovenije ter član Podkomisije za imena za izmenjavo študentov ERASMUS. držav pri Komisiji za standardizacijo zemljepisnih • D. Perko je urednik knjižne zbirke Geografija imen, delovne skupine za eksonime pri UNGEGN- Slovenije in revije Geografski vestnik, sourednik u (United nations group of experts on geographical zbornika Geografski informacijski sistemi v Slove- names) in Komisije za tisk Zveze geografskih niji, knjig Družinski atlas sveta, Atlant in Popisni društev Slovenije. Je urednik publikacije Vodniki atlas Slovenije 2002 ter član uredniškega odbora Ljubljanskega geografskega društva, sourednik revije Acta geographica Slovenica/Geografski knjig Atlant, Geografski terminološki slovar, Veliki zbornik, slovenske izdaje revije National Geo- atlas sveta in Popisni atlas Slovenije 2002, urednik graphic in publikacije Poročilo o delu ZRC SAZU, in pisec 27 geografskih prispevkov na 635. strani izdajateljskega sveta revije National Geographic teleteksta Televizije Slovenija in član uredniškega Junior, Komisije za standardizacijo zemljepisnih odbora revije Geografski obzornik. imen Vlade Republike Slovenije, Komisije za tisk • B. Komac je urednik revije Acta geographica Zveze geografskih društev Slovenije, Podkomisije Slovenica/Geografski zbornik (od 23. 9.), tajnik za zemljepisna imena in geografsko terminologijo Geomorfološkega društva Slovenije in blagajnik Zveze geografskih društev Slovenije, znanstvenega Komisije za finančnogospodarska vprašanja Zveze sveta Geografskega inštituta Antona Melika ZRC geografskih društev Slovenije. SAZU ter statističnega sosveta za teritorialno • J. Nared je član organizacijskega odbora bienalnega opredelitev statističnih in evidenčnih podatkov pri simpozija »Geografski informacijski sistemi v Statističnem uradu Republike Slovenije. Bil je član Sloveniji«. znanstvenega odbora 1. posvetovanja slovenskih • M. Orožen Adamič je predsednik Komisije za stan- geomorfologov. dardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike • B. Peršolja je upravnik revije Geografski vestnik Slovenije, predsednik Nacionalnega komiteja za (do 15. 7.), član Komisije za tisk Zveze geografskih geografijo Zveze geografskih društev Slovenije, društev Slovenije, član upravnega odbora CIPRA član Podkomisije za zemljepisna imena in geo- Slovenija, Društva za varovanje Alp, predsednik grafsko terminologijo Zveze geografskih društev Planinskega društva Domžale, član Komisije za Slovenije, vodja Delovne skupine za eksonime pri vzgojo in izobraževanje Planinske zveze Slovenije, UNGEGN-u (United nations group of experts on član Komisije za muzejsko dejavnost Planinske geographical names), član Delovne skupine za po- zveze Slovenije in član sveta Zavoda za šport in datkovne zbirke in imenike zemljepisnih imen pri rekreacijo Domžale. UNGEGN-u in urednik njenih spletnih strani, član • F. Petek je član komisije Land use/Cover changes znanstvenega sveta Geografskega inštituta Antona pri Mednarodni geografski zvezi in član Disciplin- Melika ZRC SAZU (do 23. 9. predsednik) ter član ske komisije Zveze geografskih društev Sloveni- založniškega sveta Založbe ZRC, uredniškega od- je. bora revije Acta geographica Slovenica/Geografski • P. Pipan je referent za ekskurzije po Sloveniji pri zbornik (do 23. 9. urednik), uredniškega odbora Ljubljanskem geografskem društvu. Sodeloval je revije Ujma, Nacionalne komisije za kvaliteto pri organizaciji 3. sestanka izvedenske delovne visokega šolstva in Statističnega sveta Republike skupine Organizacije združenih narodov za ze- Slovenije. Vodi Komisijo za kakovost Fakultete za mljepisna imena in 1. mednarodnega posvetovanja humanistične študije v Kopru in Komisijo za spod- geografov Slovenije ter Bosne in Hercegovine »Ge- bujanje in spremljanje kakovosti izobraževalnega, ografija in regionalno prestrukturiranje Slovenije raziskovalnega in umetniškega dela Univerze na ter Bosne in Hercegovine po letu 1991«. Primorskem. • M. Ravbar je član znanstvenega sveta ZRC SAZU, • M. Pavšek je član uredniškega odbora revije Geo- znanstvenega sveta Geografskega inštituta Antona

142 Geografski inštitut Antona Melika

Melika ZRC SAZU, sveta Urada za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor, delovne ZNANSTVENI SESTANKI skupine za oblikovanje pokrajin, uredniškega odbora revije Acta geographica Slovenica/Geografski • Izjemne podnebno-ledeniške spremembe na Antark- zbornik in IB-revije za trajnostni razvoj. Uredil tiki. Predavanje Petra Skvarče, Instituto Antártico je četrto tematsko številko IB-revije, namenjeno Argentino, Buenos Aires, Argentina, Ljubljana, 10. prispevkom o trajnostnem razvoju. 5., soorganizatorji: Ljubljansko geografsko društvo, • I. Rejec Brancelj je nacionalna koordinatorica Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Zveza sodelovanja z Evropsko agencijo za okolje, članica geografskih društev Slovenije. več delovnih skupin pri Evropski komisiji (inicia- • 3. sestanek izvedenske delovne skupine Organizacije tiva INSPIRE, novelacija smernice o poročanju in združenih narodov za zemljepisna imena. Ljubljana, drugo), predsednica sosveta za statistiko naravnih 19.–21. 5. virov in okolja pri Statističnem uradu Republike • Geografija in regionalno prestrukturiranje Slo- Slovenije, predavateljica predmeta Kmetijstvo in venije ter Bosne in Hercegovine po letu 1991. 1. okolje na Politehniki v Novi Gorici ter sourednica mednarodno posvetovanje geografov Slovenije znanstvene monografije Podtalnica Ljubljanskega ter Bosne in Hercegovine, Ljubljana, 29.–30. 9., polja. soorganizatorji: Oddelek za geografijo Filozofske • P. Repolusk je član sosveta za statistiko prebival- fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za geo- stva pri Statističnem uradu Republike Slovenije grafijo Fakultete za humanistične študije Koper – dopolnjevanje programa statističnih raziskovanj Univerze na Primorskem, Oddelek za geografijo za obdobje 2003–2007 in član Nadzornega odbora Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Od- Zveze geografskih društev Slovenije. Sodeluje v delek za geografijo Prirodoslovno-matematične slovensko-hrvaškem projektu Populacijska dina- fakultete Univerze v Sarajevu. mika ob slovensko-hrvaški meji: primer širšega obkolpskega prostora. • A. Smrekar je podpredsednik Ljubljanskega MUZEJ, KNJIŽNICA IN ZBIRKE geografskega društva, predsednik Komisije za ekologijo in varstvo okolja na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije in predsednik Zemljepisni muzej Komisije za zemljepis na srečanju osnovnošolskih Vodja: P. Gašperič. raziskovalcev Slovenije pod okriljem Zveze za Zemljepisni muzej pridobiva, hrani in ureja karto- tehnično kulturo Slovenije, član sosveta za sta- grafsko, slikovno in arhivsko gradivo ter pripravlja tistiko naravnih virov in okolja pri Statističnem razstave. Kartografska zbirka obsega karte različnih uradu Republike Slovenije, sourednik znanstvene vsebin in meril od 16. stoletja do danes. Največ je monografije Podtalnica Ljubljanskega polja ter tematskih in topografskih kart ter šolskih stenskih član Komisije za gradbene zadeve ZRC SAZU. kart in atlasov. Večina gradiva se nanaša na slovensko • M. Topole je članica znanstvenega sveta Geo- ozemlje in sosednje dežele. Slikovna zbirka obsega grafskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in razglednice in fotografije slovenskih krajev in pokra- tajnica Komisije za standardizacijo zemljepisnih jin ter manjše število bakrotiskov. Zbirka statističnih imen Vlade Republike Slovenije. podatkov za slovensko ozemlje obsega arhivsko pisno • M. Urbanc je urednica spletnih strani Geograf- in statistično gradivo o Sloveniji. V prenovljeni dvorani skega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Zveze muzeja na Gosposki ulici 16 smo organizirali več kot geografskih društev Slovenije in Ljubljanskega sto prireditev. Od 18. do 22. in od 25. do 29. 7. smo geografskega društva, članica uredniškega odbora gostili počitniške delavnice za otroke, ki so jih pripra- revije Geografski obzornik, članica Komisije za vili štirje inštituti ZRC SAZU. Začeli smo obnavljati tisk in predsednica Komisije za priznanja Zveze dodatni prostor za muzej na Novem trgu 2, kjer bomo geografskih društev Slovenije ter nacionalna de- hranili, razstavljali in obdelovali arhivsko gradivo. Do legatka pri The Permanent European conference konca leta smo končali z gradbenimi deli, obnovili for the study of the rural landscape. Bila je članica parket in namestili protipožarne arhivske omare za uredniškega odbora knjige Atlant. najdragocenejši del arhiva. • M. Zorn je predsednik Komisije za finančnogo- spodarska vprašanja ter član Komisije za tisk in Izvršilnega odbora Zveze geografskih društev Zemljepisna knjižnica Slovenije. Je upravnik in član uredniških odborov Vodja: M. Topole. znanstvenih revij Geografski vestnik in Acta geo- V knjižnici je bilo skupno 234 obiskovalcev. 215 graphica Slovenica/Geografski zbornik. Bil je član obiskovalcev si je izposodilo 254 zvezkov v čitalnici, organizacijskega odbora 1. posvetovanja slovenskih 19 obiskovalcev pa 42 enot na dom. Na novo je bilo geomorfologov. signiranih 727 knjižnih enot. Zaradi zapolnjenosti

143 Geografski inštitut Antona Melika razpoložljivega prostora za knjižni fond v prostorih (rasterski zapis), kar omogoča tudi njihovo tiskanje, ali inštituta na Gosposki ulici 13 smo preselili del knjižnih pa digitaliziramo z digitalizatorjem (vektorski zapis). enot s področja varstva okolja v prostore inštituta na Vsi digitalizirani podatki so geokodirani glede na ze- Trgu francoske revolucije 7. Dopolnjevali smo bibli- mljepisno širino in dolžino ter nadmorsko višino. ografije sedanjih in nekdanjih raziskovalcev inštituta za obdobje pred letom 1991, ko se prispevki še niso sistematično vpisovali v sistem COBISS. PUBLIKACIJE INŠTITUTA

Kartografska zbirka • Irena Rejec Brancelj, Aleš Smrekar, Drago Kladnik Vodja: M. Ferjan. (ur.), Podtalnica Ljubljanskega polja. Geografija Zbirka vsebuje vse temeljne topografske karte Slovenije Slovenije 10. Uredil Drago Perko. Založba ZRC, v merilu 1 : 5000 oziroma 1 : 10.000 in 1 : 25.000 ter Ljubljana, 252 strani. množico tematskih kart, ki se stalno dopolnjujejo in • Franci Petek, Spremembe rabe tal v slovenskem so temelj za izgradnjo inštitutskih geografskih infor- alpskem svetu. Geografija Slovenije 11. Uredil macijskih sistemov in zbirk. Je najobsežnejša zbirka Drago Perko. Založba ZRC, Ljubljana, 216 strani. tematskih zemljevidov v Sloveniji. V tem letu se je • Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik zbirka povečala za 76 kupljenih enot in 127 novih 45-1. Uredil Blaž Komac. Založba ZRC, Ljubljana, digitalnih tematskih zemljevidov, ki smo jih izdelali na 110 strani. inštitutu. Izposojenih je bilo 117 zemljevidov, večinoma • Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik topografskih kart v merilu 1 : 25.000. Nadaljevala se je 45-2. Uredil Blaž Komac. Založba ZRC, Ljubljana, prostorska stiska kartografske zbirke. Zemljevidi so si- 132 strani. cer sistematično shranjeni v več kot tridesetih kovinskih • Atlant. Uredili Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Milan ognjevarnih omarah za viseče zemljevide ter precej ko- Orožen Adamič, Drago Perko, Janez Šumrada, Mi- vinskih in drugih dostropnih predalnih omarah, vendar mi Urbanc. Založba ZRC, Ljubljana, 18 zganjenih pa so omare razporejene po več hodnikih in sobah ter barvnih zemljevidov, suplement s 96 strani, vloženo v kleti, kar zelo otežuje iskanje in sposojanje zemlje- v šatuljo. vidov, nekateri zemljevidi pa so praktično nedostopni. • Geografski terminološki slovar. Založba ZRC, Nadaljevali smo selitev dela zbirke iz kletnih prostorov Ljubljana, 451 strani. inštituta na Gosposki ulici 13 v prostore inštituta v 2. nadstropju na Trgu francoske revolucije 7. Najdrago- cenejše zemljevide bomo selili v zavarovane prostore MEDNARODNO SODELOVANJE Zemljepisnega muzeja na Novem trgu 2.

• Akademija za regionalno in prostorsko planiranje, Geografske zbirke Hannover, Nemčija: urbana geografija. Vodja: P. Gašperič. • Avstrijska akademija znanosti, Dunaj, Avstrija: Geografska zbirka je nadgradnja več večjih in nekaj zemljepisna imena. manjših zbirk, ki so nastajale vse od ustanovitve inšti- • Avstrijski inštitut za prostorsko planiranje, Dunaj, tuta, leta 1999 pa smo jih s pomočjo geografskega infor- Avstrija: prostorsko načrtovanje. macijskega sistema začeli združevati v enotno zbirko. • Bavarsko ministrstvo za okolje, München, Nemčija: Je temeljna podatkovna, kartografska in slikovna baza podatkovne baze za projekt DIAMONT. za inštitutska raziskovanja. Njena organizacija omogoča • Bosch & Partner GmbH, München, Nemčija: pro- sodelovanje s podobnimi podatkovnimi zbirkami v jekt DIAMONT. tujini in na medmrežju. Zbirko pripravljamo in dopol- • Cosmigroup, Padova, Italija: vodne učne poti. njujemo tako, da jo lahko neposredno povežemo s po- • Češka geodetska uprava, Praga, Češka: zemljepisna datkovnimi sloji geografskega informacijskega sistema imena. in z grafičnimi sloji digitalnih tematskih zemljevidov. • Društvo za korejske študije, Pariz, Francija: zemlje- Zbirka je zgrajena hierarhično. Na vrhu je Slovenija pisna imena. kot celota, na nižji ravni so slovenske makroregije, • Društvo za vzhodno morje, Seul, Južna Koreja: še na nižji slovenske mezoregije, nato mikroregije in zemljepisna imena. nato še prostorske enote ali objekti najnižje ravni, na • Evropska akademija v Bolzanu (EURAC), Bolzano, primer Triglavski ledenik. V letu 2005 smo nadaljevali Italija: projekt DIAMONT. digitalizacijo starega gradiva, ki obsega podatke, slike, • Fakulteta za interdisciplinarno raziskovanje in izo- zemljevide, letalske in druge posnetke, terenske zapi- braževanje Univerze v Celovcu, Dunaj, Avstrija. ske, zemljepisna imena in podobno. Številčne podatke • Fakulteta za upravljanje z regionalnimi viri, Götin- v računalnik vnašamo klasično z vpisom, slikovne po- gen, Nemčija: regionalni razvoj. datke pa skeniramo z natančnostjo vsaj 300 pik na palec • Geografski inštitut Madžarske akademije znanosti,

144 Geografski inštitut Antona Melika

Budimpešta, Madžarska: standardizacija zemljepi- • Oddelek za arhitekturo in urbanizem Univerze v snih imen. Trstu, Trst, Italija: projekt R.A.V.E. Space. • Geografski inštitut Univerze v Salzburgu, Avstrija: • Oddelek za biologijo Univerze v Trstu, Italija: geografski informacijski sistemi. raziskovanje Tržaškega zaliva. • Geografski oddelek Geografsko-geodetskega in- • Oddelek za geografijo Pedagoške univerze Hokka- štituta, Tsukuba, Japonska: geomorfološke karte in ido, Asahikawa, Japonska: sodelovanje pri prvem preučevanje naravnih nesreč. svetovnem atlasu rabe tal. • Innowacja Fundacja, Varšava, Poljska: projekt • Oddelek za socialno geografijo in regionalni razvoj R.A.V.E. Space. Naravoslovne fakultete Karlove univerze, Praga, • Instituto Antártico Argentino, Buenos Aires, Argen- Češka: prostorsko načrtovanje. tina: ledeniki. • Organizacija združenih narodov, Skupina strokov- • Inštitut geografskih znanosti Svobodne univerze v njakov za zemljepisna imena, New York, ZDA: Berlinu, Nemčija, Stalna evropska konferenca za standardizacija zemljepisnih imen. preučevanje kulturne pokrajine (PECSRL). • Raziskovalni inštitut za ekonomsko geografijo in • Inštitut za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje regionalni razvoj (FWR-HSG), St. Gallen, Švica: Tehniške fakultete Univerze na Dunaju, Avstrija: projekt DIAMONT. fotogrametrična izmera površine Triglavskega • Regija Jonskih otokov, regionalno-administrativno ledenika v različnih časovnih presekih. območje Vlade Republike Grčije, Krf, Grčija: pro- • Inštitut za geografijo Univerze na Dunaju, Avstrija: jekt R.A.V.E. Space. nacionalni in regionalni atlasi. • Slovenski znanstveni inštitut, Dunaj, Avstrija: ze- • Inštitut za geografijo Univerze v Innsbrucku, Av- mljepisna imena. strija: projekt DIAMONT. • Srednjeevropska pobuda – CEI, Trst, Italija: projekt • Inštitut za okoljsko in krajinsko planiranje in var- R.A.V.E. Space. stvo okolja (ifuplan), München, Nemčija: projekt • Stalni odbor za zemljepisna imena Kraljevega ge- DIAMONT. ografskega društva, London, Združeno kraljestvo: • Inštitut za prostorski razvoj, Brno, Češka: prostor- zemljepisna imena. sko načrtovanje. • Šola za planiranje Univerze v Cincinnatiju, ZDA: • Inštitut za regionalno planiranje Tehniške fakultete prostorsko načrtovanje. Univerze na Dunaju, Avstrija: prostorsko načrtova- • Univerza v Aquili, Italija: projekt PASCALIS. nje. • Univerza Lyon1/CNRS, Francija: projekt PASCA- • Inštitut za urbane in regionalne študije Avstrijske LIS. akademije znanosti (ISR), Dunaj, Avstrija: projekt • Univerza Toulouse/CNRS, Francija: projekt PA- DIAMONT. SCALIS. • Inštitut za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo, Dunaj, • Visoka šola za Baltik in Vzhodno Evropo Univerze Avstrija: zemljepisna imena, kartografija in razisko- v Södertörnu, Švedska: geografski informacijski vanje Triglavskega ledenika. sistemi. • Italijanska zveza skupnosti gorskih občin (UN- • Zavod za izobraževanje Črne gore, Podgorica, CEM), Rim, Italija: projekt DIAMONT. Srbija in Črna gora: projekt R.A.V.E. Space. • Katedra za ekonomsko geografijo in regionalno pla- • Združeni narodi, Skupina strokovnjakov za ze- niranje Univerze v Bayreuthu, Bayreuth, Nemčija: mljepisna imena, New York, ZDA: zemljepisna prostorsko načrtovanje in regionalni razvoj. imena. • Kmetijski in okoljevarstveni raziskovalni regionalni center za območje porečja Rena, alpske Alzacije in Frankovske grofije (CEMAGREF), Oddelek za OBISKI V INŠTITUTU razvoj gorskih območij, Grenoble, Francija: projekt DIAMONT. • Peter Skvarča, Instituto Antártico Argentino, • Kraljevski inštitut za naravoslovne znanosti Belgije, Buenos Aires, Argentina, 7. 5.–6. 6.: ledeniki na Bruselj, Belgija: projekt PASCALIS. Antarktiki in v Patagoniji. • Muzej Planinske zveze Avstrije, Innsbruck, Avstrija: • Dr. Hubert Bergmann in dr. Isolde Hausner, Institut Triglavski ledenik. für Österreichische Dialekt- und Namenlexika, • Nacionalni muzej naravoslovnih znanosti v Madri- Dunaj, Avstrija: 19.–21. 5.: zemljepisna imena. du, Španija: projekt PASCALIS. • Dr. Ki-Suk Lee, Department of Geography Educati- • Narodni svet koroških Slovencev (Rat der Kärntner on, Seoul National University, in dr. Sungjae Choo, Slowenen), Celovec, Avstrija: zemljepisna imena. Department of Geography, Kyunghee University, • National Service for Archaeological Heritage, od- Seul, Koreja, 19.–21. 5.: zemljepisna imena. delek za pokrajino in dediščino, Amersfoort, Nizo- • Dr. Naftali Kadmon, Geography Department, He- zemska, Stalna evropska konferenca za preučevanje brew University of Jerusalem, Jeruzalem, Izrael, kulturne pokrajine (PECSRL). 19.–21. 5.: zemljepisna imena.

145 Geografski inštitut Antona Melika

• Dr. Paul Woodman, Caroline Burgess, Catherine Blaž Komac Cheetham, The Permanent Committee on Geo- Dolec kot značilna reliefna oblika na dolomitnem graphical Names, The Royal Geographical Society, površju; Oddelek za geografijo Filozofske fakultete London, Združeno kraljestvo, 19.–21. 5.: zemljepi- Univerze v Ljubljani, 15. 11. – doktorsko delo. sna imena. • Dr. Peeter Päll, Department of Grammar Institute of the Estonian Language, Talin, Estonija, 19.–21. PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI 5.: zemljepisna imena. • Dr. Peter Jordan, Österreichisches Ost- und Sü- NASTOPI dosteuropa-Institut, Dunaj, Avstrija, 19.–21. 5.: zemljepisna imena. David Bole • Emmanuel Gounaris, Ministry of Foreign Affairs, • The socio-economic impacts of globalization pro- in Georgios Makridis, Geographical Publications cesses on small and medium-sized cities. Nastop na Division, Hellenic Military Geographical Service, izobraževalni delavnici projekta »Electronic City«, Atene, Grčija, 19.–21. 5.: zemljepisna imena. Bratislava, Slovaška, 24. 9. • Jörn Sievers, Bundesamt für Kartographie und Geodäsie, Frankfurt am Main, Nemčija, 19.–21. 5.: Mateja Breg zemljepisna imena. • Metodologija prednostne sanacije odlagališča • Mag. Bela Pokoly, Department of Lands & Ma- odpadkov. Predavanje na 1. mednarodnem posve- pping, Ministry of Agriculture & Regional De- tovanju geografov Slovenije ter Bosne in Hercego- velopment, Budimpešta, Madžarska, 19.–21. 5.: vine »Geografija ter regionalno prestrukturiranje zemljepisna imena. Slovenije ter Bosne in Hercegovine po letu 1991«, • Mag. Roman Stani-Fertl, Institut für Geographie Ljubljana, 29. 9. und Regionalforschung an der Universität Wien, • Dejavnosti z GIS na Geografskem inštitutu Antona Dunaj, Avstrija, 19.–21. 5.: zemljepisna imena. Melika. Predavanje na seminarju »Prostorska infor- • Vita Strautniece, Toponymy Laboratory, Board of matika na ZRC SAZU 2005«, Ljubljana, 6. 12. Cartography, State Land Service, Riga, Latvija, 19.–21. 5.: zemljepisna imena. Jerneja Fridl • Dr. Safet Nurković, dr. Muriz Spahić, dr. Halid Kur- • Kartografija nekoč in danes. Predavanje vodstvu tović, Nusret Drešković in Ranko Mirić, Odsjek za in slušateljem Poveljniško štabne šole Slovenske geografiju, Prirodno-matematički fakultet, Univer- vojske, Ljubljana, 24. 1. zitet u Sarajevu, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, • Moj prvi zemljevid. Zasnova in izvedba dveh poči- 29.–30. 9.: regionalno prestrukturiranje Slovenije tniških delavnic, namenjenih promociji raziskovalne ter Bosne in Hercegovine po letu 1991. dejavnosti ZRC SAZU in seznanjanju najmlajših z • Alma Kadušić, Fadila Kudumović in Sabahudin raziskovalnim delom, 18. 7. in 25. 7. Smajić, Odsjek za geografiju, Prirodno-matematički fakultet, Univerzitet u Tuzli, Tuzla, Bosna in Her- Matej Gabrovec cegovina, 29.–30. 9.: regionalno prestrukturiranje • Approaches to LUCC research in Slovenia. Preda- Slovenije ter Bosne in Hercegovine po letu 1991. vanje na delavnici Mednarodne geografske zveze • Dr. Bogdan Mihai in Ionut Savulescu, Catedra de o preučevanju sprememb rabe in pokrovnosti tal, Geomorfologie-Pedologie, Facultatea de Geografie, Mikulov, Češka, 3. 3. Universitatea din Bucuresti, Bukarešta, Romunija, • Standardi dostopnosti do javnega potniškega 17.–22. 11.: preučevanje naravnih nesreč, ekskurzija prometa. Predavanje na 1. letni konferenci javnih v Posočje. linijskih prevoznikov v cestnem prometu, Nova Gorica, 22. 6. • Slovenian Glaciers as Indicators of Climatic Chan- ges. Predavanje na delavnici o vplivu podnebnih DOKTORSKA IN MAGISTRSKA DELA sprememb na občutljive jezerske ekosisteme, Rib- čev Laz, 10. 10. Damir Josipovič • The Afforestation in Slovenia: Is This What We Demogeografski učinki imigracije v Slovenijo po II. Want? Predavanje na 6. zborovanju skupnosti svetovni vojni; Oddelek za geografijo Filozofske fakul- strokovnjakov o človeških razsežnostih globalnih tete Univerze v Ljubljani, 11. 7. – doktorsko delo. okoljskih sprememb »Globalne okoljske spremembe, globalizacija in mednarodna varnost: novi izzivi Aleš Smrekar za 21. stoletje«, Bonn, Nemčija, 12. 10. Zavest o rabi vode kot naravnega vira; Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze Mauro Hrvatin na Primorskem, 9. 11. – doktorsko delo. • Sistematika kamnin. Predavanje v okviru naravo-

146 Geografski inštitut Antona Melika

slovnega dneva na bolnišničnem oddelku Osnov- Slovenija. Ljubljana, 8. 10. ne šole Ledina na Pediatrični kliniki v Ljubljani, • Atlant, prvi atlas v slovenskem jeziku. Intervju za 18. 10. oddajo »Kulturna panorama«, 3. program Radia • Kamnine v Sloveniji. Predavanje v okviru naravo- Slovenija, Ljubljana, 10. 10. slovnega dneva na bolnišničnem oddelku Osnovne • Veliki atlas sveta. Predstavitev prenovljene izdaje šole Ledina na Pediatrični kliniki v Ljubljani, 18. atlasa DZS na tiskovni konferenci, Cankarjev dom, 10. Ljubljana, 2. 12. • Veliki atlas sveta. Predstavitev prenovljene izdaje atlasa DZS na tiskovni konferenci, Cankarjev dom, Blaž Komac Ljubljana, 2. 12. • Posvetovanje Komisije Združenih narodov za eksonime. Ekskurzija na Tromejo, Ljubljana–Rateče, Damir Josipovič 21. 5. • Evropski premiki: družbeni in kulturni učinki migra- • Kaos v dolomitnem reliefu. Predavanje v okviru cijskih tokov v republiki Sloveniji in mestu Ljublja- Društva mladih geografov Slovenije, Ljubljana, na. Vabljena diskusija na okrogli mizi v organizaciji 25. 5. Ljubljanske skupine evropskega raziskovalnega • Dolomitni relief Žibrš. Vodenje ekskurzije na 13. projekta »Preobrazbe v mestnih prostorih: novi mednarodni krasoslovni šoli, 27. 6. izzivi kulturni politiki v Evropi«, galerija ŠKUC, • Naklonski pragovi in razvoj reliefa. Predavanje na Ljubljana, 17. 3. 13. mednarodni krasoslovni šoli, Postojna, 28. 6. • Zaskrbljujoči demografski trendi v Sloveniji in • Geografska analiza naravnih nesreč v domači po- Evropski unij. Diskusija na okrogli mizi Urada Vla- krajini na primeru srednje Soške doline. Delavnica de Republike Slovenije za informiranje in Centra na 14. Ilešičevih dnevih, Ljubljana, 23. 9. Evropa, avditorij Centra Evropa, Ljubljana, 9. 6. • Dolec kot značilna reliefna oblika na dolomitnem • The impact of immigration after the WW II on površju. Predavanje na 1. posvetovanju slovenskih changes in fertility behaviour – the case of Slovenia. geomorfologov, Pohorje, 21. 10. Predavanje za študente v okviru programa European • Izdelava zemljevida plazovitosti Goriških brd. Doctorate, Padova, Italija, 2. 9. Predavanje na posvetovanju slovenskih partnerjev • Vpliv priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slo- projekta ALPTER, Medana, 25. 11. venijo na regionalno-demografski strukturi obeh držav. Predavanje na 1. mednarodnem posvetovanju Janez Nared geografov Slovenije ter Bosne in Hercegovine »Ge- • Die Einflüsse der Regionalpolitik auf die Entwic- ografija ter regionalno prestrukturiranje Slovenije klung der räumlichen Strukturen in Slowenien: die ter Bosne in Hercegovine po letu 1991«, Ljubljana, Theorien, die Modelle und die Applikation. Predsta- 29. 9. vitev problematike preučevanja prostorskih struktur • Nemiri v Franciji in getoizacija pri nas. Intervju za na graški univerzi, Gradec, Avstrija, 11. 1. oddajo »Izzivi«, 1. program TV Slovenija, Ljublja- na, 14. 11. Miha Pavšek • Rodnost, etničnost in nacija v Sloveniji. Prispevek • Nastanek in osnovne značilnosti snežnih plazov na znanstveni konferenci ob 80. obletnici Inštituta ter plazovita območja v Sloveniji. Predavanje na za narodnostna vprašanja, drugi panel: raziskovanje Dnevih varstva pred snežnimi plazovi, Rudno polje, odnosov etničnosti in manjšin v Republiki Sloveniji, 15. 1. Ljubljana, 18. 11. • Prerez in testiranje snežne odeje. Predavanje in • Suitability of Dayton territorial division for the praktično delo na Dnevih varstva pred snežnimi process of integration of Bosnia and Herzegovina. plazovi, Rudno polje, 15. 1. Referat na mednarodni konferenci »Dayton – ten • Dnevi varstva pred snežnimi plazovi. Prispevek v years after. Conflict resolution and co-operation Dnevniku TV SLO, 1. program, Ljubljana, 15. 1. perspectives«, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, • Zimsko izredno stanje, Oblakotvorje, Veter in 29. 11. peščene sipine, Barvno podnebje, Iz zelenega v • Eden ni dovolj – Omizje na temo rodnosti. Oddaja rjavo. Branje več prispevkov iz rubrike »Vreme in »Sveto in svet«, 1. program TV Slovenija, Ljublja- ljudje«, Dnevnik, Radiozaver, »V nedeljo zvečer«, na, 14. 12. 1. program Radia Slovenija, Ljubljana, 30. 1., 29. 5., 6. 6., 9. 10. in 20. 11. Drago Kladnik • Snežni plazovi. Sodelovanje pri preventivnem tele- • Atlant, prvi atlas v slovenskem jeziku. Intervju v vizijskem oglaševanju Uprave Republike Slovenije živo v oddaji »Odprti termin«, 3. program Radia za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo, Slovenija, Ljubljana, 6. 10. Ljubljana, 10. 5. • Atlant, prvi atlas v slovenskem jeziku. Intervju za • Geografske značilnosti Borjane in katastrofalni oddajo »Kulturna panorama«, 1. program Radia snežni plazovi februarja 1952. Vodstvo na delu

147 Geografski inštitut Antona Melika

ekskurzije sindikata ZRC SAZU v Breginjski kot, na okrogli mizi o prihodnosti doline, Kamniška 20. 5. Bistrica, 3. 9. • Ocena ogroženosti površja zaradi naravnih nesreč. • Sprehod po Kamniški Bistrici. Vodenje obiskovalcev Predavanje na 14. Ilešičevih dnevih, Ljubljana, prireditve v organizaciji CIPRA Slovenija, Kamni- 22. 9. ška Bistrica, 3. 9. • Geografska analiza naravnih nesreč v domači pokrajini na izbranih primerih. Delavnica na 14. Franci Petek Ilešičevih dnevih, Ljubljana, 23. 9. • Spremembe rabe tal v naselju Medana – od franci- • Slovenian glaciers as indicators of climatic chan- scejskega katastra do dejanske karte kmetijske rabe ges. Predavanje na mednarodni delavnici »Vpliv tal. Predstavitev prvih rezultatov pri mednarodnem podnebnih sprememb na občutljive jezerske eko- projektu ALPTER, Medana, 25. 11. sisteme«, Ribčev Laz, 10. 10. • Geografske značilnosti Ljubljanskega barja. Vode- Primož Pipan nje ekskurzije za srednješolce v okviru Ljubljanske- • Slovene Istria. Predstavitev na ekskurziji za študente ga geografskega društva, 20. in 21. 10. geografije z Univerze v Mytilenah, Grčija, Sečovlje, • Pustovanja med obema vojnama. Intervju v oddaji 15. 2. »Sledi časa«, 1. program Radia Slovenija, Ljublja- • Don Pierino drug rehabilitation centers as an na, 20. 11. additional possibility for rural development and marketing in rural tourism – teh case of Čadrg. Drago Perko Predavanje na mednarodni konferenci »Prenos • Raziskovanje naravnih nesreč na Geografskem dobrih praks pri razvoju podeželja v EU – Po poteh inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Predavanje dediščine Dolenjske in Bele krajine«, Otočec na vodstvu in slušateljem Poveljniško štabne šole Krki, 16. 2. Slovenske vojske, Ljubljana, 24. 1. • Avstralija v očeh geografa. Predavanje, Velenje, 11. • Predstavitev Geografskega inštituta Antona Melika 3.; Litija, 14. 3.; Komen, 27. 9.; Ljubljana, 20. 10. ZRC SAZU. Predavanje za študente Fakultete za hu- in 10. 11.; Rogatec, 9. 11. manistične študije Koper Univerze na Primorskem, • Zgodba o soli. Predavanje s predstavitvijo doku- Zemljepisni muzej, Ljubljana, 8. 4. mentarnega filma pri društvu Humanitas, Ljubljana, • Anton Melik Geographical Institute. Predstavitev 12. 4. inštituta ob obisku geografov s Fakultete za geo- • Geography and history of Ljubljana. Predavanje grafijo Univerze v Bukarešti, Romunija, Ljubljana, na ekskurziji za udeležence 4. zasedanja delovne 19. 11. skupine za eksonime pri Izvedenski skupini Orga- • Veliki atlas sveta. Predstavitev prenovljene izdaje nizacije združenih narodov za zemljepisna imena, atlasa DZS na tiskovni konferenci, Cankarjev dom, Ljubljana, 20. 5. Ljubljana, 2. 12. • Geography and history of Ljubljana. Predavanje na ekskurziji geografov s Fakultete za geografijo Uni- Borut Peršolja verze v Bukarešti, Romunija, Ljubljana, 19. 11. • Visokogorska jezera v Julijskih Alpah. Gorniški večer z dr. Antonom Brancljem, razgovor z gostom Marjan Ravbar v Domu športnih organizacij, Domžale, 14. 4. • The Future of Slovenian Cities in the European • Alpinizem kot življenje. Gorniški večer s Silvom Competition between Cities »Laissez-faire« or Karom, razgovor z gostom v Domu športnih orga- Affirmative Action? Predavanje na »City competi- nizacij, Domžale, 21. 4. tion: Chances and Risks of Cooperation«, Technical • Izjemne podnebno-ledeniške spremembe na An- University, Bratislava, Slovaška, 3. 3. tarktiki. Nagovor ob predavanju Petra Skvarče, • Dinamika sistemov poselitve v Sloveniji. Predava- Prešernova dvorana SAZU, Ljubljana, 10. 5. nja za študente 3. letnika krajinske arhitekture na • Andinizem bratov Skvarča. Slavnostni nagovor ob Biotehniški fakulteti, Ljubljana, 11. 3. predavanju Petra Skvarče, Cankarjev dom, Ljublja- • Omrežje naselij v Sloveniji. Predavanje študentom na, 11. 5. interdisciplinarnega podiplomskega študija urbani- • Geografija gorskega sveta. Predavanje in praktično stičnega in prostorskega planiranja na Fakulteti za delo na tečaju za vodnike Planinske zveze Slovenije, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 18. 3. Mala planina, 14. 5. • Regionalni management – savremena metoda u • Strokovnjak svetuje. Oddaja na Radiu Slovenija, regionalnom planiranju. Predavanje na 10. na- Ljubljana, 17. 6. učnom skupu »Regionalni razvoj i demografski • Geografija Velike planine. Praktično delo z učenci tokovi balkanskih zemalja«, Niš, Srbija in Črna Osnovne šole Ivana Roba iz Šempetra pri Gorici, gora, 24. 6. Mala planina, 19. 6. • Geografska analiza vplivov investicijskih aktivnosti • Geografija doline Kamniška Bistrica. Predavanje na regionalni in prostorski razvoj Slovenije. Pred-

148 Geografski inštitut Antona Melika

stavitev zaključka projekta na Gospodarski zbornici, območju črpališča Jarški prod v Ljubljani. Preda- Ljubljana, 6. 9. vanje na strokovnem posvetovanju »Kakovost pitne • Regionalni management – izziv in preizkusni kamen vode ‘05«, ZTI – Zavod za tehnično izobraževanje, za politiko regionalnega razvoja. Predavanje na Ljubljana, 17. 11. posvetu »Regionalno planiranje in regionalni razvoj • Vodovodna ali embalirana voda – kaj mislijo ljudje? med teorijo in prakso« ob 75-letnici akademika prof. Predavanje na strokovnem posvetovanju »Kakovost dr. Igorja Vrišerja, Ljubljana, 28. 9. pitne vode ‘05«, ZTI – Zavod za tehnično izobra- ževanje, Ljubljana, 18. 11. Irena Rejec Brancelj • State of the Environment Report and National Envi- Mimi Urbanc ronmental Action programme. Vabljeno predavanje • Flišna Istra. Ekskurzija Ljubljanskega geografskega na seminarju European Journalism Centre »Regio- društva za srednješolce, 18., 19., 20. in 21. 10. nal Policy and Environment«, Ljubljana, 16. 9. • Atlant, prvi atlas v slovenskem jeziku. Intervju za • From environmental monitoring to goals through oddajo »Kulturna panorama«, 1. program Radia indicators. Vabljeno predavanje na Environmental Slovenija. Ljubljana, 8. 10. Monitoring Conference, Dunaj, Avstrija, 15. 12. • Atlant, prvi atlas v slovenskem jeziku. Intervju za oddajo »Kulturna panorama«, 3. program Radia Peter Repolusk Slovenija, Ljubljana, 10. 10. • Spremembe v etničnem opredeljevanju musliman- skega prebivalstva v Sloveniji, priseljenega iz Matija Zorn Bosne in Hercegovine, v popisnih podatkih 1991 in • Ocena ogroženosti površja zaradi naravnih nesreč. 2002. Predavanje na 1. mednarodnem posvetovanju Predavanje na 14. Ilešičevih dnevih, Ljubljana, geografov Slovenije ter Bosne in Hercegovine »Ge- 22. 9. ografija ter regionalno prestrukturiranje Slovenije • Geografska analiza naravnih nesreč v domači ter Bosne in Hercegovine po letu 1991«, Ljubljana, pokrajini na izbranih primerih. Delavnica na 14. 29. 9. Ilešičevih dnevih, Ljubljana, 23. 9. • Okoljska zgodovina in geomorfni procesi. Poster Aleš Smrekar na 1. posvetovanju slovenskih geomorfologov • Would people pay more for the quality drinking wa- »Pohorje 2005«, Geomorfološko društvo Slovenije, ter? Predavanje na 7. svetovnem znanstvenem zboru 22. 10. Mednarodnega hidrološkega združenja z naslovom • Plazovitost Goriških brd. Predavanje na sestan- »Sladka voda – negotov trajnostni razvoj«, Foz do ku mednarodnega projekta ALPTER, Medana, Iguacu, Brazilija, 6. 4. 25. 11. • Izdelava katastra in predloga prednostne sanacije odlagališč odpadkov vodozbirnega območja črpa- lišča Jarški prod v Ljubljani. Predavanje dodiplom- RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI skim študentom 3. letnika usmeritve Varstvo geografskega okolja Oddelka za geografijo Filozofske OBISKI IN POTOVANJA fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 11. 5. • Izdelava katastra in predloga prednostne sanacije David Bole odlagališč odpadkov vodozbirnega območja črpa- • Electronic City, Bratislava, Slovaška, 23.–30. 9: lišča Jarški prod v Ljubljani. Predavanje na posvetu mednarodna delavnica v okviru evropskega izo- »Mesto, reka in razvoj«, Zveza geografskih društev braževalnega projekta FUTURE. Slovenije, Ljubljana, 14. 6. • Institut für Stadt und Regionalplanung, Technische • Spoznavni zemljevidi kot sredstvo za ugotavljanje Universität Berlin, Berlin, Nemčija, 8.–10. 9: ude- okoljske ozaveščenosti. Predavanje na 1. mednaro- ležba na konferenci »Time Space Places«. dnem posvetovanju geografov Slovenije ter Bosne in Hercegovine »Geografija ter regionalno prestruk- Damir Josipovič turiranje Slovenije ter Bosne in Hercegovine po letu • Institut za etnologiju i folkloristiku, Zagreb, Hrva- 1991«, Ljubljana, 29. 9. ška, 27.–28. 6. in 12.–18. 12.: kartiranje, anketiranje • Ljubljansko polje, kakšne posege bo okolje toleri- v Žumberku in Pokolpju. ralo? Predavanje na posvetu »Pomen reke Save« v • Mednarodna konferenca »Dayton – ten years after. Državnem svetu, Ljubljana, 18. 10. Conflict resolution and co-operation perspectives«, • Zavest o rabi vode kot naravnega vira. Predavanje Sarajevo, Bosna in Hercegovina, 29. 11.–1. 12. na strokovnem posvetovanju »Kakovost pitne vode ‘05«, ZTI – Zavod za tehnično izobraževanje, Janez Nared Ljubljana, 16. 11. • Oddelek za geografijo in regionalne študije Univer- • Sanacija odlagališč odpadkov na vodovarstvenem ze v Gradcu, Avstrija, 1. 1.–31. 1.: študijski obisk.

149 Geografski inštitut Antona Melika

Drago Perko • Institut für Geographie, Universität Innsbruck, in PEDAGOŠKO DELO Österreichischer Alpenverein, Innsbruck, Avstrija, 11.–12. 3.: uvodna delavnica partnerjev projekta Jerneja Fridl DIAMONT. • Metodologija geografskega raziskovanja. Vaje v zimskem semestru za 2., 3. in 4. letnik v okviru Borut Peršolja izbirnega predmeta na Oddelku za geografijo • Institut für Geographie, Universität Innsbruck, in Fakultete za humanistične študije Koper Univerze Österreichischer Alpenverein, Innsbruck, Avstrija, na Primorskem, Koper. 11.–12. 3.: uvodna delavnica partnerjev projekta DIAMONT. Matej Gabrovec • Geografija slovenskih pokrajin. Predavanja za 3. Primož Pipan letnik v poletnem semestru na Oddelku za geo- • Poletna šola »Geography and Politics – Governing grafijo Fakultete za humanistične študije Koper European Integration«, Trbiž, Italija, 5.–9. 6. Univerze na Primorskem, Koper. • Mednarodna konferenca »Border3«, Trbiž, Italija, 10.–11. 6. Milan Orožen Adamič • Mednarodna konferenca »Dayton – ten years after. • Družbena geografija krasa. Nosilec modula v Conflict resolution and co-operation perspectives«, okviru Šole za krasoslovje, Politehnika Nova Go- Sarajevo, Bosna in Hercegovina, 29. 11.–1. 12. rica. • Geografija naravnih nesreč. Predavanja za 2. letnik Marjan Ravbar v zimskem semestru izbirnega predmeta v okviru • Sestanek ožje delovne skupine za izvedbo projekta Geografije kontaktnih prostorov na Fakulteti za City competition: Chances and Risks of Cooperati- humanistične študije Koper Univerze na Primor- on pod okriljem Akademie für Raumordnung und skem, Koper. Landesplanung iz Hannovra v Nemčiji, Bratislava, • Naravne nesreče. Predavanja za dijake 4. letnika Slovaška, 2.–4. 3. Gimnazije Bežigrad v okviru programa Mednaro- dna matura, Ljubljana. Mimi Urbanc • Ocena ogroženosti zaradi naravnih nesreč. Pre- • Muzej Planinske zveze Avstrije, Innsbruck, Av- davanja in terenske vaje v okviru uvajalnega in strija, 10. 3.: stare objave Triglavskega ledenika. temeljnega usposabljanja poveljnikov in štabov • Institut für Geographie, Universität Innsbruck in civilne zaščite v Izobraževalnem centru Uprave Österreichischer Alpenverein, Innsbruck, Avstrija, Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ig. 11. 3.: uvodna delavnica partnerjev projekta DIA- • Ocene ogroženosti zaradi naravnih nesreč. Pre- MONT. davanja za višje gasilske častnike Gasilske zveze • Svobodna univerza v Berlinu, Berlin, Nemčija, Slovenije v Izobraževalnem centru Uprave Repu- 2.–3. 6.: delovni sestanek strokovnega odbora 22. blike Slovenije za zaščito in reševanje, Ig. srečanja mreže »The Permanent European confe- • Značilnosti naravnih nesreč v Sloveniji (geografska rence for the study of the rural landscape«. perspektiva). Predavanja za 4. letnik v zimskem • Zavod za šolstvo Črne gore, Podgorica, Srbija in semestru na Katedri za obramboslovje Fakultete za Črna gora, 27.–28. 6.: sestanek partnerjev projekta družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana. R.A.V.E. Space. • Stalni sekretariat Alpske konvencije, Innsbruck, Miha Pavšek Avstrija, 4. 7.: sestanek partnerjev projekta DIA- • Ocena ogroženosti zaradi naravnih nesreč. Pre- MONT. davanja in terenske vaje v okviru uvajalnega in • Evropska akademija EURAC, Bolzano/Bozen, temeljnega usposabljanja poveljnikov in štabov Italija, 8.–9. 9.: sestanek partnerjev projekta DIA- civilne zaščite v Izobraževalnem centru Uprave MONT. Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ig. • Bavarsko ministrstvo za okolje, München, Nemčija, 7. 12.: sestanek o podatkovnih bazah za potrebe Marjan Ravbar projekta DIAMONT. • Celostni razvoj podeželja. Predavanja za 2. letnik Višje kmetijske šole Grm, Novo mesto. Matija Zorn • Regionalno planiranje. Predavanja za 3. letnik v • Institut für Geographie, Universität Innsbruck, in zimskem semestru izbirnega predmeta v okviru Österreichischer Alpenverein, Innsbruck, Avstrija, Geografije kontaktnih prostorov na Fakulteti za 11.–12. 3.: uvodna delavnica partnerjev projekta humanistične študije Koper Univerze na Primor- DIAMONT. skem, Koper.

150 Geografski inštitut Antona Melika

Irena Rejec Brancelj Milan Orožen Adamič je bil mentor magistrandu • Kmetijstvo in okolje. Predavanja in vaje za študente Primožu Pipanu ter doktorandu mag. Mihi Pavšku. 3. in 4. letnika izbirnega predmeta v okviru Šole za znanosti o okolju na Politehniki, Nova Gorica. Drago Perko je bil mentor magistrandom Mateji Breg, Primožu Gašperiču in Borutu Peršolji ter doktorandom mag. Jerneji Fridl, Mauru Hrvatinu, mag. Dragu Kla- dniku in mag. Mimi Urbanc. MENTORSTVO Marjan Ravbar je bil mentor magistrandu Davidu Jerneja Fridl je bila somentorica pri diplomski nalogi Boletu ter doktorandom mag. Damirju Josipoviču, Nataše Kolega. Janezu Naredu in Petru Repolusku.

Matej Gabrovec je bil mentor doktorandoma mag. Irena Rejec Brancelj je bila somentorica doktorandu Blažu Komacu in Matiji Zornu. mag. Alešu Smrekarju.

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI in skalnih podorov = Landslide and rockfall risk map of the Upper Savinja Valley. Ujma, 2005, št. 19, str. Izvirni znanstveni članek 175-186, ilustr., graf. prikazi, zvd. NARED, Janez. Geografski vidiki mreženja podjetij v BOLE, David. Vloga mest v razvojnih dokumentih Slo- Sloveniji. Geogr. vestn., 2005, letn. 77, št. 2, str. 45-57, venije. IB rev., 2005, letn. 39, št. 4, str. 16-25, graf. zvd., graf. prikazi. prikazi, tabele. NARED, Janez. Spodbujanje turizma kot instrument BREG, Mateja, FRIDL, Jerneja, KLADNIK, Drago, trajnostnega regionalnega razvoja. IB rev., 2005, letn. SMREKAR, Aleš. Vrednotenje nedovoljenih odlaga- 39, št. 4, str. 108-117, graf. prikazi. lišč odpadkov glede na nujnost njihove sanacije. Geogr. PETEK, Franci, FERREIRA, Andreja. Spremembe rabe vestn., 2005, letn. 77, št. 1, str. 89-101, zvd. tal in socialno-ekonomske sestave prebivalstva na BREG, Mateja, URBANC, Mimi. Gramoznice in dileme zgornjem gorenjskem = Land-use changes and the (ne)trajnostnega razvoja degradirane obrečne pokraji- resulting socio-economic population structure in the ne. IB rev., 2005, letn. 39, št. 4, str. 76-86, ilustr. upper gorenjska region. Zb. gozd. lesar., 2005 [i. e. FRANTAR, Peter, HRVATIN, Mauro. Pretočni režimi 2006], št. 77, str. 159-178, ilustr. v Sloveniji med letoma 1971 in 2000. Geogr. vestn., PETEK, Franci. Povezanost sprememb rabe tal z druž- 2005, letn. 77, št. 2, str. 115-127, zvd., graf. prikazi. benimi procesi - primer slovenskih Alp. IB rev., 2005, HRVATIN, Mauro, PERKO, Drago. Differences between letn. 39, št. 4, str. 98-107, graf. prikazi, tabele. 100-meter and 25-meter digital elevation models ac- PETEK, Franci. Typology of Slovenia's Alpine region cording to types of relief in Slovenia = Razlike med with emphasis on land use and changes in land use = stometrskim in petindvajestmetrskim digitalnim mode- Tipologija slovenskega alpskega sveta s poudarkom na lom višin glede na tipe reliefa v Sloveniji. Acta geogr. rabi in spremembah rabe tal. Acta geogr. Slov., 2005, le- Slov., 2005, letn. 45, št. 1, str. 7-31, ilustr., zvd. tn. 45, št. 1, str. 33-52, ilustr., zvd. http://www.zrc-sazu. KLADNIK, Drago. Geografov pogled na tuja zemljepisna si/gi/gz.htm, http://www.zrc-sazu.si/giam/gz.htm. imena. Geogr. vestn., 2005, letn. 77, št. 2, str. 9-23, RAVBAR, Marjan, BOLE, David, NARED, Janez. A graf. prikazi. creative milieu and the role of geography in studying KOMAC, Blaž, ZORN, Matija. Geomorfološke nesreče the competitiveness of cities: the case of Ljubljana = in trajnostni razvoj. IB rev., 2005, letn. 39, št. 4, str. Ustvarjalno okolje in vloga geografije pri proučevanju 87-97, graf. prikazi, tabele, zvd. konkurenčnosti mest: primer Ljubljane. Acta geogr. KOMAC, Blaž, ZORN, Matija. Soil erosion on agricul- Slov., 2005, letn. 45, št. 2, str. 7-34, ilustr., zvd., graf. tural land in Slovenia - measurements of rill erosion prikazi. in the Besnica valley = Erozija prsti na kmetijskih RAVBAR, Marjan. Dejavniki regionalnega razvoja v zemljiščih v Sloveniji - meritve žlebične erozije v do- pokrajinski členitvi Slovenije. IB rev., 2005, letn. 39, lini Besnice. Acta geogr. Slov., 2005, letn. 45, št. 1, str. št. 1-2, str. 34-49. 53-86, ilustr., zvd., graf. prikazi. http://www.zrc-sazu. RAVBAR, Marjan. Pogledi na usmerjanje trajnostnega si/gi/gz.htm, http://www.zrc-sazu.si/giam/gz.htm. naselbinskega razvoja : težnje, razumevanje in urbani KOMAC, Blaž, ZORN, Matija. Zemljevid ogroženosti menedžment kot instrument usmerjanja poselitve. IB Zgornje Savinjske doline zaradi zemeljskih plazov rev., 2005, letn. 39, št. 4, str. 4-15, tabele.

151 Geografski inštitut Antona Melika

RAVBAR, Marjan. »Urban sprawl«: popačena slika (IAHS) at Foz do Iguaçu, Brazil, 3-9 April 2005, (IAHS (sub)urbanizacije v Sloveniji?. Geogr. vestn., 2005, Publication, no. 293). Wallingford: IAHS Press, 2005, letn. 77, št. 1, str. 27-36. str. 141-144, zvd. URBANC, Mimi, BREG, Mateja. Gravel plains in urban areas: gravel pits as an element of degraded landscapes = Prodna ravnina v mestnem prostoru: gramoznice kot Objavljeni strokovni prispevek na konferenci prvina degradirane pokrajine. Acta geogr. Slov., 2005, letn. 45, št. 2, str. 35-61, ilustr., graf. prikazi. GABROVEC, Matej. Standardi dostopnosti do javnega URBANC, Mimi, GABROVEC, Matej. Krajevna imena: potniškega prometa (primer Savinjsko-Šaleške regije). poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne iden- V: Zbornik. Obrtna zbornica Slovenije: Gospodarska titete. Geogr. vestn., 2005, letn. 77, št. 2, str. 25-43, zbornica Slovenije, 2005, str. 39-43. ilustr. SMREKAR, Aleš. Sanacija odlagališč odpadkov na vodo- ZORN, Matija, KOMAC, Blaž. Erozija prsti na kmetijskih varstvenem območju črpališča Jarški prod v Ljubljani. zemljiščih v Sloveniji = Soil erosion on agricultural V: KOMAC, Milica (ur.). Strokovno posvetovanje land in Slovenia. Ujma, 2005, št. 19, str. 163-174, Kakovost pitne vode '05, 16.-18. november 2005, ilustr., graf. prikazi, zvd. Ljubljana. Zbornik predavanj. Ljubljana: ZTI - Zavod za tehnično izobraževanje, 2005, str. 57-63. SMREKAR, Aleš. Vodovodna ali embalirana voda - kaj Pregledni znanstveni članek mislijo ljudje?. V: KOMAC, Milica (ur.). Strokovno posvetovanje Kakovost pitne vode '05, 16.-18. novem- PERŠOLJA, Borut. Slovenska šola gorništva. Šport, 2005, ber 2005, Ljubljana. Zbornik predavanj. Ljubljana: ZTI letn. 53, št. 4, str. 22-24 (priloga Planinstvo), ilustr. - Zavod za tehnično izobraževanje, 2005, str. 89-96. RAVBAR, Marjan. Regionalni management - izziv in SMREKAR, Aleš. Zavest o varovanju in rabi vodnih preizkusni kamen za politiko regionalnega planiranja. virov. V: KOMAC, Milica (ur.). Strokovno posvetova- Dela. 2005, 24, str. 61-75. http://www. ff.uni-lj.si/geo/ nje Kakovost pitne vode '05, 16.-18. november 2005, Publikacije/Dela/dela_24.htm. Ljubljana. Zbornik predavanj. Ljubljana: ZTI - Zavod ZORN, Matija, KOMAC, Blaž. Geografska analiza na- za tehnično izobraževanje, 2005, str. 13-19. ravnih nesreč v domači pokrajini - primer zemeljskih plazov. Geogr. šoli, 2005, letn. 15, št. 3, str. 52-60, graf. prikazi, zvd. Samostojni znanstveni sestavek v monografiji

BOLE, David. The review of mobility in the contact space Strokovni članek between Italy and Slovenia in the light of European integration. V: GOSAR, Anton (ur.), ROŽAC-DARO- BREG, Mateja, KLADNIK, Drago, SMREKAR, Aleš. VEC, Vida (ur.). Globalizirana Evropa, (Knjižnica Divja odlagališča odpadkov ogrožajo vodarno Jarški Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, prod. Ljubljana, julij 2005, letn. 10, št. 6, 7, str. 34-35, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: ilustr., zvd. Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2005, str. OROŽEN ADAMIČ, Milan. Geografija in naravne 231-245, 418-421. nesreče. Geogr. obz., 2005, letn. 52, št. 1, str. 4-12, FRIDL, Jerneja. Kartografska podoba zemljevidov 19. ilustr., zvd. stoletja : vrezal na kamen in tiskal. V: FRIDL, Jerneja (ur.), KLADNIK, Drago (ur.), OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.), PERKO, Drago (ur.), URBANC, Mimi Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (ur.), PERKO, Drago. Atlant. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 12-13, zvd. OROŽEN ADAMIČ, Milan. The three-junction border FRIDL, Jerneja, KLADNIK, Drago, REJEC BRAN- points of Europe. V: PAGNINI, Maria Paola (ur.), CELJ, Irena, SMREKAR, Aleš. Zasebni vodnjaki. V: JELEN, Igor (ur.), SEGER, Martin (ur.), BUFON, REJEC BRANCELJ, Irena (ur.), SMREKAR, Aleš Milan (ur.). Borders 3. : working papers : Internatio- (ur.), KLADNIK, Drago (ur.), PERKO, Drago (ur.), nal scientific conference Mountains without borders, ANDJELOV, Mišo. Podtalnica Ljubljanskega polja, 1. edition, Tarvisio - Villach - Kranjska gora, may (Geografija Slovenije, 10). Ljubljana: Založba ZRC, 3rd-5th, 2004. Trieste: Edizioni Universita, 2005, str. 2005, str. 203-216, ilustr., zvd. 121-125, zvd, graf. prikazi. JOSIPOVIČ, Damir. Declining fertility and the role of SMREKAR, Aleš. Would people pay more for quality immigration in population growth in Slovenia at the drinking water?. V: SAVIC, Dragan (ur.). Sustain- dawn of the 21st century. V: GOSAR, Anton (ur.), RO- able water management solutions for large cities : ŽAC-DAROVEC, Vida (ur.). Globalizirana Evropa, the proceedings of the international symposium on (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Pri- Sustainable Water Management for Large Cities (S2) morskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba held during the Seventh Scientific Assembly of the Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, International Association of Hydrological Sciences 2005, str. 259-274, 423-425.

152 Geografski inštitut Antona Melika

KLADNIK, Drago, PETEK, Franci, REJEC BRANCELJ, Atlant. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, Irena, FRANTAR, Peter. Raba tal. V: REJEC BRAN- str. 10-11, ilustr. CELJ, Irena (ur.), SMREKAR, Aleš (ur.), KLADNIK, ZORN, Matija. Fremde und einheimische Naturforscher Drago (ur.), PERKO, Drago (ur.), ANDJELOV, Mišo. und Geistliche - die ersten Besucher der slowenischen Podtalnica Ljubljanskega polja, (Geografija Sloveni- Berge (Ende des 18. Jahrhunderts bis Anfang des 19. je, 10). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 121-133, Jahrhunderts). V: MATHIEU, Jon (ur.), BOSCANI ilustr., zvd., graf. prikazi. LEONI, Simona (ur.). Die Alpen! : Zur europäischen KLADNIK, Drago, REJEC BRANCELJ, Irena, SMRE- Wahrnehmungsgeschichte seit der Renaissance : Pour KAR, Aleš. Kmetijsko obremenjevanje. V: REJEC une histoire de la perception européenne deouis la BRANCELJ, Irena (ur.), SMREKAR, Aleš (ur.), KLA- Ranaissance, (Studies on Alpine history, 2). Bern ... DNIK, Drago (ur.), PERKO, Drago (ur.), ANDJELOV, [et al.]: P. Lang, 2005, str. 223-235, ilustr. Mišo. Podtalnica Ljubljanskega polja, (Geografija Slovenije, 10). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 134-163, ilustr., zvd., graf. prikazi. Samostojni strokovni sestavek v monografiji KLADNIK, Drago, REJEC BRANCELJ, Irena, SMREKAR, Aleš, BRAČIČ-ŽELEZNIK, Branka. GABROVEC, Matej. Changes in glacier extent. V: BAT, Mestna raba tal. V: REJEC BRANCELJ, Irena (ur.), Marjan, REJEC BRANCELJ, Irena, KUŠAR, Urška, SMREKAR, Aleš (ur.), KLADNIK, Drago (ur.), VERŠIČ, Aleš. Environmental indicators 2003. Lju- PERKO, Drago (ur.), ANDJELOV, Mišo. Podtalni- bljana: MESP, Environmental Agency of the Republic ca Ljubljanskega polja, (Geografija Slovenije, 10). of Slovenia, 2004 [i. e.] 2005, str. 36-37, graf. prikaz, Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 189-202, ilustr., zvd. zvd., graf. prikazi. PAVŠEK, Miha. Nevarnosti v gorah, snežni plazovi. V: KLADNIK, Drago. Zemljepisna imena v Atlantu in nji- BURNIK, Stojan (ur.), GOLNAR, Tone (ur.), KADIŠ, hov pomen za sodobno imenoslovje : gora Balkan se Franc (ur.), KRPAČ, Franc (ur.), PEHANI, Peter (ur.), imenuje bolgarski Stara planina. V: FRIDL, Jerneja PERŠOLJA, Borut (ur.), ROTOVNIK, Bojan, GLAV- (ur.), KLADNIK, Drago (ur.), OROŽEN ADAMIČ, NIK, Aleš. Planinska šola : [učbenik]. Ljubljana: Milan (ur.), PERKO, Drago (ur.), URBANC, Mimi Planinska zveza Slovenije, 2005, str. 240-254, ilustr. (ur.), PERKO, Drago. Atlant. Ljubljana: Založba ZRC, PERŠOLJA, Borut. Gremo skupaj varneje v gore (str. ZRC SAZU, 2005, str. 14-15, graf. prikazi. 44-52). Planinska organizacija (str. 25-35). Planin- OROŽEN ADAMIČ, Milan, URBANC, Mimi. Odzivi ske vrednote (str. 36-43). V: BURNIK, Stojan (ur.), na Atlant in njegovo mesto v slovenski geografski GOLNAR, Tone (ur.), KADIŠ, Franc (ur.), KRPAČ, literaturi : od ene strani hudo grajane, od druge pa Franc (ur.), PEHANI, Peter (ur.), PERŠOLJA, Borut toplo hvaljene. V: FRIDL, Jerneja (ur.), KLADNIK, (ur.), ROTOVNIK, Bojan, GLAVNIK, Aleš. Planinska Drago (ur.), OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.), PERKO, šola : [učbenik]. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, Drago (ur.), URBANC, Mimi (ur.), PERKO, Drago. 2005, ilustr. Atlant. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, PERŠOLJA, Borut, ZORN, Matija, MIKLAVC PINTA- str. 16-17, ilustr. RIČ, Simona. Gorska pokrajina. V: BURNIK, Stojan OROŽEN ADAMIČ, Milan, URBANC, Mimi. Okoliščine (ur.), GOLNAR, Tone (ur.), KADIŠ, Franc (ur.), KR- nastanka Atlanta : od zamisli zanesenjakov do knjižnih PAČ, Franc (ur.), PEHANI, Peter (ur.), PERŠOLJA, polic narodno zavednih Slovencev. V: FRIDL, Jerneja Borut (ur.), ROTOVNIK, Bojan, GLAVNIK, Aleš. (ur.), KLADNIK, Drago (ur.), OROŽEN ADAMIČ, Planinska šola : [učbenik]. Ljubljana: Planinska zveza Milan (ur.), PERKO, Drago (ur.), URBANC, Mimi Slovenije, 2005, str. 122-142, ilustr. (ur.), PERKO, Drago. Atlant. Ljubljana: Založba ZRC, RAVBAR, Marjan. Suha krajina - primer »arhaične« ZRC SAZU, 2005, str. 8-9, ilustr. pokrajine v zaledju urbanih središč. V: KLADNIK, PERKO, Drago. Zemljevid in atlas, kartografija in geo- Drago (ur.). Slovenija II : [ekskurzije Ljubljanskega grafija : od okostja do vezja. V: FRIDL, Jerneja (ur.), geografskega društva], (Vodniki Ljubljanskega ge- KLADNIK, Drago (ur.), OROŽEN ADAMIČ, Milan ografskega društva, Evropa, 4). Ljubljana: Založba (ur.), PERKO, Drago (ur.), URBANC, Mimi (ur.), ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 51-68, ilustr., zvd. PERKO, Drago. Atlant. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC REJEC BRANCELJ, Irena. Agri-environmental measures SAZU, 2005, str. 4-5, ilustr., zvd. (str. 121-122). Consumption of mineral fertilisers (str. REJEC BRANCELJ, Irena. Vplivi industrije in obrti. V: 119-120). Consumption on plant protection (str. 116- REJEC BRANCELJ, Irena (ur.), SMREKAR, Aleš 118). V: BAT, Marjan, REJEC BRANCELJ, Irena, (ur.), KLADNIK, Drago (ur.), PERKO, Drago (ur.), KUŠAR, Urška, VERŠIČ, Aleš. Environmental indi- ANDJELOV, Mišo. Podtalnica Ljubljanskega polja, cators 2003. Ljubljana: MESP, Environmental Agency (Geografija Slovenije, 10). Ljubljana: Založba ZRC, of the Republic of Slovenia, 2004 [i. e.] 2005, graf. 2005, str. 179-187, ilustr., zvd., graf. prikazi. prikaz, zvd, tabela. URBANC, Mimi. Matej Cigale (1819-1889) : Petričev SMREKAR, Aleš. Notranjsko podolje (z zaledjem) od dohtar. V: FRIDL, Jerneja (ur.), KLADNIK, Drago Babnega do Cerkniškega polja. V: KLADNIK, Drago (ur.), OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.), PERKO, (ur.). Slovenija II : [ekskurzije Ljubljanskega geograf- Drago (ur.), URBANC, Mimi (ur.), PERKO, Drago. skega društva], (Vodniki Ljubljanskega geografskega

153 Geografski inštitut Antona Melika

društva, Evropa, 4). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC TOPOLE, Maja (prevajalec), PAVŠEK, Miha (pre- SAZU, 2005, str. 37-50, ilustr., zvd. vajalec, prireditelj in fotograf), GABROVEC; Matej ZORN, Matija. Dobraški podori. V: KLADNIK, Drago (prevajalec), PERKO, Drago (prireditelj), URBANC, (ur.). Slovenija II : [ekskurzije Ljubljanskega geograf- Mimi (prireditelj), REPOLUSK, Peter (prireditelj), skega društva], (Vodniki Ljubljanskega geografskega KLADNIK, Drago (prireditelj), HRVATIN, Mauro društva, Evropa, 4). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC (prireditelj). Veliki splošni leksikon, (Slovarji DZS). SAZU, 2005, str. 83-103, ilustr., zvd. Elektronska izd. na plošči CD-rom. Ljubljana: DZS, ZORN, Matija. Zgodovina planinstva in alpinizma do- 2005. ma in v svetu. V: BURNIK, Stojan (ur.), GOLNAR, REPOLUSK, Peter … [et al.]. Slovenski veliki leksikon. Tone (ur.), KADIŠ, Franc (ur.), KRPAČ, Franc (ur.), 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2003- PEHANI, Peter (ur.), PERŠOLJA, Borut (ur.), RO- 2005. 3 zv., ilustr. TOVNIK, Bojan, GLAVNIK, Aleš. Planinska šola : [učbenik]. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2005, str. 14-24, ilustr. SEKUNDARNO AVTORSTVO

Kartografija MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA FRIDL, Jerneja. V: ANDJELOV, Mišo, BAT, Marjan, FRANTAR, Peter, MIKULIČ, Zlatko, SAVIĆ, Vlado, Znanstvena monografija UHAN, Jože. Pregled elementov vodne bilance. V: Podtalnica Ljubljanskega polja, (Geografija Slovenije, ANDJELOV, Mišo, REJEC BRANCELJ, Irena (ur.), 10). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 27-38, ilustr., SMREKAR, Aleš (ur.), KLADNIK, Drago (ur.), zvd., graf. prikazi. PERKO, Drago (ur.). Podtalnica Ljubljanskega polja, FRIDL, Jerneja. V: AUERSPERGER, Primož, ČENČUR (Geografija Slovenije, 10). Ljubljana: Založba ZRC, CURK, Barbara, JAMNIK, Brigita, JANŽA, Mitja, 2005. 251 str., ilustr., graf. prikazi, zvd. KUS, Jurij, PRESTOR, Joerg, URBANC, Janko. Di- PERKO, Drago, FRIDL, Jerneja (ur.), KLADNIK, Drago namika podzemne vode. V: Podtalnica Ljubljanskega (ur.), OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.), PERKO, Drago polja, (Geografija Slovenije, 10). Ljubljana: Založba (ur.), URBANC, Mimi (ur.). Atlant. Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 39-61, ilustr., zvd., graf. prikazi. ZRC, ZRC SAZU, 2005. 96 str., zvd., ilustr. FRIDL, Jerneja. V: AUERSPERGER, Primož, JAMNIK, PETEK, Franci. Spremembe rabe tal v slovenskem alp- Brigita, KRAJNC, Marjeta. Obremenjenost podzemne skem svetu, (Geografija Slovenije, 11). Ljubljana: vode. V: Podtalnica Ljubljanskega polja, (Geografija Založba ZRC, 2005. 216 str., ilustr. Slovenije, 10). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 86-100, ilustr., zvd., graf. prikazi. FRIDL, Jerneja. V: BRAČIČ-ŽELEZNIK, Branka, Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid FRANTAR, Peter, JANŽA, Mitja, UHAN, Jože. Ran- ljivost podzemne vode. V: Podtalnica Ljubljanskega BUFON, Milan, ČERNE, Andrej, GAMS, Ivan, JERŠIČ, polja, (Geografija Slovenije, 10). Ljubljana: Založba Matjaž, JURINČIČ, Igor, KLADNIK, Drago, KO- ZRC, 2005, str. 61-72, ilustr., zvd., graf. prikazi. KOLE, Vladimir, KOMAC, Blaž, KREVS, Marko, FRIDL, Jerneja. V: BRAČIČ-ŽELEZNIK, Branka, JA- KUNAVER, Jurij, LOVRENČAK, Franc, NATEK, MNIK, Brigita. Javna oskrba s pitno vodo. V: Podtal- Milan, OGORELEC, Breda, OROŽEN ADAMIČ, nica Ljubljanskega polja, (Geografija Slovenije, 10). Milan, PAVŠEK, Miha, PERKO, Drago, PLUT, Dušan, Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 101-120, ilustr., RADINJA, Darko, RAVBAR, Marjan, SMREKAR, zvd., graf. prikazi. Aleš, ŠPES, Metka, ZORN, Matija, KLADNIK, Drago FRIDL, Jerneja. V: BRAČIČ-ŽELEZNIK, Branka, (ur.), LOVRENČAK, Franc (ur.), OROŽEN ADAMIČ, KLADNIK, Drago, REJEC BRANCELJ, Irena, Milan (ur.), HUMAR, Marjeta (ur.), KOŠMRLJ- SMREKAR, Aleš. Mestna raba tal. V: Podtalnica LEVAČIČ, Borislava (ur.). Geografski terminološki Ljubljanskega polja, (Geografija Slovenije, 10). Lju- slovar, (Zbirka Slovarji). Ljubljana: Založba ZRC, bljana: Založba ZRC, 2005, str. 189-202, ilustr., zvd., ZRC SAZU, 2005. 451 str., ilustr. graf. prikazi. HRVATIN, Mauro (prevajalec in prireditelj), KLADNIK, FRIDL, Jerneja. V: FRANTAR, Peter, KLADNIK, Drago, Drago (prevajalec in prireditelj), PERKO, Drago (pre- PETEK, Franci, REJEC BRANCELJ, Irena. Raba tal. vajalec in prireditelj), PERŠOLJA, Borut (prireditelj). V: Podtalnica Ljubljanskega polja, (Geografija Slove- Veliki atlas sveta. Prenovljena izd. Ljubljana: DZS, nije, 10). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 121-133, 2005. 260 str., ilustr., zvd. ilustr., zvd., graf. prikazi. KLADNIK, Drago (prevajalec, prireditelj in avtor. dod. FRIDL, Jerneja. V: FRIDL, Jerneja, KLADNIK, Drago, besedila), PERKO, Drago (prevajalec, prireditelj in REJEC BRANCELJ, Irena, SMREKAR, Aleš. Zasebni avtor. dod. besedila). Svet. [Ljubljana]: Rokus, 2005. vodnjaki. V: Podtalnica Ljubljanskega polja, (Geogra- 1 zvd, barve. fija Slovenije, 10). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. POGAČNIK, Aleš (ur.), VIDMAR, Ksenija H. (ur.), 203-216, ilustr., zvd.

154 Geografski inštitut Antona Melika

FRIDL, Jerneja. V: GABROVEC, Matej. Changes in FRIDL, Jerneja. V: PETEK, Franci. Typology of glacier extent. V: Environmental indicators 2003. Slovenia's Alpine region with emphasis on land use Ljubljana: MESP, Environmental Agency of the Re- and changes in land use = Tipologija slovenskega public of Slovenia, 2004 [i. e.] 2005, str. 36-37, graf. alpskega sveta s poudarkom na rabi in spremembah prikaz, zvd. rabe tal. Acta geogr. Slov., 2005, letn. 45, št. 1, str. FRIDL, Jerneja. V: HRVATIN, Mauro, PERKO, Drago. 33-52, ilustr., zvd. http://www.zrc-sazu.si/gi/gz.htm, Differences between 100-meter and 25-meter digital http://www.zrc-sazu.si/giam/gz.htm. elevation models according to types of relief in Slo- FRIDL, Jerneja. V: RAVBAR, Marjan. Geografska venia = Razlike med stometrskim in petindvajestme- analiza vplivov investicijskih aktivnosti v letu 2004 trskim digitalnim modelom višin glede na tipe reliefa na regionalni in prostorski razvoj Slovenije : pasti in v Sloveniji. Acta geogr. Slov., 2005, letn. 45, št. 1, str. izzivi v pogojih globalizacije. Ljubljana: Geografski 7-31, ilustr., zvd. inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega FRIDL, Jerneja. V: KLADNIK, Drago, REJEC BRAN- centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, CELJ, Irena, SMREKAR, Aleš. Kmetijsko obremenje- 2005. 56 f., pril., zvd. vanje. V: Podtalnica Ljubljanskega polja, (Geografija FRIDL, Jerneja. V: REJEC BRANCELJ, Irena. Vplivi Slovenije, 10). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. industrije in obrti. V: Podtalnica Ljubljanskega polja, 134-163, ilustr., zvd., graf. prikazi. (Geografija Slovenije, 10). Ljubljana: Založba ZRC, FRIDL, Jerneja. V: KOMAC, Blaž, ZORN, Matija. Soil 2005, str. 179-187, ilustr., zvd., graf. prikazi. erosion on agricultural land in Slovenia - measure- HRVATIN, Mauro. V: PETEK, Franci. Spremembe rabe ments of rill erosion in the Besnica valley = Erozija tal v slovenskem alpskem svetu, (Geografija Slovenije, prsti na kmetijskih zemljiščih v Sloveniji - meritve 11). Ljubljana: Založba ZRC, 2005. 216 str., ilustr. žlebične erozije v dolini Besnice. Acta geogr. Slov., HRVATIN, Mauro. V: PETEK, Franci. Typology of 2005, letn. 45, št. 1, str. 53-86, ilustr., zvd., graf. pri- Slovenia's Alpine region with emphasis on land use kazi. http://www.zrc-sazu.si/gi/gz.htm, http://www. and changes in land use = Tipologija slovenskega zrc-sazu.si/giam/gz.htm. alpskega sveta s poudarkom na rabi in spremembah FRIDL, Jerneja. V: PETEK, Franci. Spremembe rabe tal v rabe tal. Acta geogr. Slov., 2005, letn. 45, št. 1, str. slovenskem alpskem svetu, (Geografija Slovenije, 11). 33-52, ilustr., zvd. http://www.zrc-sazu.si/gi/gz.htm, Ljubljana: Založba ZRC, 2005. 216 str., ilustr. http://www.zrc-sazu.si/giam/gz.htm.

155 Geografski inštitut Antona Melika

SUMMARY

The Geographical institute was founded in 1946 by the vironmental protection, the Department of geographi- Slovenian academy of sciences and arts, and in 1976 cal information system, the Department of thematic it was named after the greatest Slovenian geographer, cartography, Geographical museum, and Geographical academician Anton Melik (1890–1966), who was the library. The Institute also houses a cartographic collec- first head of the Institute. Since 1981, the Institute has tion and geographical collections. The Institute is also been one of the constituent members of the Scientific headquarters of the Commission for the standardiza- research centre of the Slovenian academy of sciences tion of geographical names of the Government of the and arts. Until 1992 the Institute was mainly engaged Republic of Slovenia (Komisija za standardizacijo with researching glaciers, glacial and fluvial trans- zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije). formation of the land surface, flooded areas, natural The Institute publishes three scientific publications. disasters, mountain farms in Slovenia and social geog- Geografija Slovenije (Geography of Slovenia) is a raphy. But since 1993 the Institute’s main task has been series of books appears in Slovenian once or twice a to conduct geographical researches of Slovenia and its year. Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik landscapes and to prepare basic geographical texts on is a review published twice a year in English and Slovenia as a country and as a part of the World. Re- Slovenian. The articles can be downloaded on the com- search is mostly directed towards physical, social and puter in either Slovenian or English from the institute regional geography and thematic cartography. In the homepage (http://www.zrc-sazu.si/gi/publications. 90s the research team published over 600 bibliographic htm). Geografski informacijski sistemi v Sloveniji units and gave over 200 presentations in conferences (Geographical information systems in Slovenia) is a at home and abroad. bulletin published every second (even) year in Slov- Today it has nine organization units: the Department enian. of physical geography, the Department of social ge- Altogether in 2005, 22 researchers published over 110 ography the Department of regional geography, the papers, gave almost a hundred lectures and reports, and Department of natural disasters, the Department of en- took near twenty study trips abroad.

156 inštitut za raziskovanje krasa

ZNANSTVENI SVET Mednarodne krasoslovne šole. Spoznanja, ki jih prido- bivamo s sodobnimi terenskimi in laboratorijskimi metodami ter matematično računalniškim modeliranjem, Akad. prof. dr. Ivan Gams, akad. dr. Andrej Kranjc, dr. smo v letu 2005 strnili tudi v več knjigah: Processes Andrej Mihevc, dr. Metka Petrič (predsednica), akad. of speleogenesis, a modeling approach; Epikarst, dr. Mario Pleničar, dr. Tadej Slabe, dr. Stanka Šebela. promising habitat; Kraške kulturne krajine (Karstic Cultural Landscapes): Udin Boršt; Voda in življenje dr. T. Slabe v kamniti pokrajini – Kras (Water and life in a rocky landscape – Kras); Pivška jezera. V pripravi so nove PERSONALNA SESTAVA knjige, v prvi bo zbrano znanje o skalnih oblikah na kraškem površju. Pri projektu sodeluje 40 krasoslov- Predstojnik: dr. Tadej Slabe, znanstveni svetnik. cev iz 20 držav. Urejamo zbornik Acta carsologica. Znanstveni svetniki: dr. Andrej Kranjc, dr. Andrej Sodelujemo v mednarodnih projektih in s krasoslovci Mihevc, dr. Stanka Šebela. s celega sveta. Višji znanstveni sodelavec: dr. Martin Knez. Sveže znanje podajamo študentom na naši podiplom- Znanstveni sodelavci: dr. Franci Gabrovšek, dr. Metka ski Šoli za krasoslovje, Politehnika Nova Gorica, Petrič, dr. Tanja Pipan, dr. Nadja Zupan Hajna. na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na Fakulteti za L. Drame Asistent z doktoratom: dr. Janez Mulec. humanistične študije Koper. Asistenti: Bojan Otoničar, Mitja Prelovšek, Janez Turk, Nadaljevali smo proučevanje klastičnih jamskih in Nataša Ravbar. površinskih sedimentov. Vzorčevali smo jamske se- Samostojna strokovna sodelavka specialistka v huma- dimente za paleomagnetne analize v že preučevanih nistiki: mag. Janja Kogovšek. jamah in začeli smo raziskovati nove prereze jamskih Samostojna strokovna delavka: Maja Kranjc. sedimentov. Jamske sedimente smo proučevali v Ma- Samostojna tehnika: Leon Drame, Jurij Hajna. tarskem podolju, v obrobju Pivške kotline, na območju Višja tehnika: Franjo Drole, Mateja Zadel. Paškega Kozjaka in na krasu med Celjsko in Velenjsko F. Drole Tajnici: Sonja Stamenković, Marina Artico (nadome- kotlino. Začeli smo s poskusi rekonstrukcije zakrase- ščanje). vanja in speleogeneze na izbranih področjih. Jamske Snažilka: Slavuljka Šušak. sedimente smo primerjali z različnimi razvojnimi fazami, izraženimi v jamski morfologiji. Še zlasti nas je zanimala možnost datiranja najnovejših tektonskih premikov s pomočjo jamskih sedimentov. TEMELJNE RAZISKAVE Na gradbiščih avtocest smo raziskovali procese selek- tivnega zakrasevanja na stiku fliša in apnenca, znotraj dr. F. Gabrovšek Raziskovanje krasa fliša in v pobočnih brečah. Vodja programske skupine: T. Slabe. Nadaljevali smo raziskave pojavljanja stromatolitnih Sodelavci: F. Gabrovšek, M. Knez, J. Kogovšek, A. stalagmitov v Škocjanskih jamah. Kranjc, A. Mihevc, J. Mulec, B. Otoničar, M. Petrič, T. Na podlagi georadarskih posnetkov, nekdanjega reli- Pipan, M. Prelovšek, N. Ravbar, S. Šebela, J. Turk, N. efa in današnjega stanja smo ugotavljali vzrok vdora Zupan Hajna, L. Drame, F. Drole, J. Hajna, M. Kranjc, avtoceste pri Postojni. S. Stamenković, M. Zadel. Pričeli smo s pripravami poskusa simuliranja pretakanja vode med različnimi plastmi mavca in vrtinčenja Z razvojem celostnega krasoslovja, od proučevanja vode v različno oblikovanih ceveh ter njegovih sledi J. Hajna kraškega površja in kraških jam do kraških voda, in na obodu. s poglabljanjem temeljnega znanja, ki je izhodišče Proučevali smo klimatske, zlasti temperaturne razmere za načrtovanje življenja na krasu in varovanje naše in gibanje zraka v vhodnih delih jam ter njihov pomen izjemne naravne kraške dediščine, po tem vodilu je v jamski morfologiji in za izločanje sige. program začrtan, uspešno krepimo vlogo inštituta kot V Pivški kotlini smo analizirali odnos med tektonskimi pomembnega mednarodnega raziskovalnega in štu- strukturami in potresi in ugotovili potencionalno potre- dijskega krasoslovnega središča. To potrjuje tudi novi sno aktivnost za Selški prelom, ob katerem se nahaja evropski projekt, s katerim nam je zaupano prirejanje večina presihajočih jezer. dr. M. Knez

157 inštitut za raziskovanje krasa

Zaključili smo celostno regionalno preučevanje krasa Zvezno smo spremljali vodni nivo, temperaturo in zgornje Pivške kotline in območja presihajočih Pivških specifično električno prevodnost izvira Podstenjšek pri jezer in pripravili monografski pregled izsledkov. Šembijah. Opravili smo detajlno strukturno-litološko in Enoletne meritve s tenziometri TM 71 v Postojnski geomorfološko kartiranje ter speleološke raziskave v jami so pokazale, da je aktivni horizontalni premik ob zaledju izvira. V načrtu je sledilni poizkus. S pomočjo prelomu, ki se nahaja 1 km severno od Predjamskega izsledkov poskusa bomo pridobili osnovne hidrodina- preloma, okrog 0,05 mm na leto. mične podatke o prispevnem zaledju in s tem povezane Proučevali smo podtalne kraške oblike, škraplje in procese napajanja, uskladiščenja in praznjenja kraške- kamnite gozdove, ki so se razkrili pri gradnji avtocest ga vodonosnika v Zgornji Pivki. na Dolenjskem. So svojevrstna znamenitost pokritega Raziskovali smo epikraško favno. Terensko in labora- krasa. torijsko delo je bilo usmerjeno v ugotavljanje količin Proučevali smo kraške skalne oblike na domačem kra- raztopljenega ogljika, vira energije podzemeljskim su, na krasu Mallorce in koralnem otoku Minamidaito živalim, v curkih prenikle vode. na Japonskem. Terenska raziskovanja smo dopolnili z V zvezi z zgodovino krasoslovja smo proučevali podat- laboratorijskimi poskusi z mavcem. ke o alpskih in ledenih jamah v Sloveniji, podrobneje mag. J. Kogovšek Nadaljevali smo z razvojem modelov zakrasevanja. smo ocenili delo Adolfa Schmidla in pomen njegove Nadgradili smo model razvoja odprtega kraškega vo- knjige Die Grotten un Höhlen von Adelsberg, Lueg, donosnika, ki omogoča simulacije pri kompleksnejših Planina und Laas (1854) in delo Baltazarja Hacqueta robnih pogojih. S tem modelom smo raziskovali vpliv kot krasoslovca. razbremenitev na razvoj poroznosti v razpoklinskem Ukvarjali smo se z varstvom in ohranjanjem jam ter sredstvu. krasa, posebej tistih z Unescovega seznama. Teoretično smo opisali procese kondenzacije vlažne- ga zraka na jamskih stenah v različnih pogojih in na akad. dr. A. Kranjc osnovi tega ocenili pomen kondenzacijske korozije v Varovanje kraških vodnih virov speleogenezi. Vodja projekta: A. Kranjc. Na območju Matarskega podolja in Krasa smo razi- Sodelavci: F. Gabrovšek, J. Kogovšek, A. Mihevc, skovali kredno-paleogenske paleokraške pojave, na M. Petrič, T. Pipan, T. Slabe, S. Šebela, N. Zupan Dolenjskem pa tiste, ki so razviti v jurskih apnencih. Hajna, J. Mulec, N. Ravbar, F. Drole, J. Hajna, Poleg geneze paleokrasa in sedimentov, povezanih z M. Zadel. njim, so nas zanimale tudi sedimentološke in diage- netske značilnosti karbonatnih kamnin, v katerih je Leta 2005 se je projekt zaključil s končno obdelavo paleokras razvit, ter tistih, ki ga pokrivajo. zbranih podatkov in načrtom za nadaljnje raziskave. V M. Kranjc Na Dolenjskem smo proučevali tudi oblike pokritega obdobju dveh hidroloških let 2003–2005 smo za izvir krasa ter gline, ki kraški relief pokrivajo. Korentan z uporabo avtomatskih merilnih postaj pri- Nadaljevali smo z vzpostavljenim multiparametrskim dobili podatke o pretokih, temperaturi, pH in specifični monitoringom prenikajoče vode na poligonu Kristalni električni prevodnosti, dopolnili pa smo jih s podatki rov v Postojnski jami. Na dveh curkih vode smo celo o količini in intenziteti padavin v zaledju. Na osnovi leto merili (sonde z datalogerji) pretok, temperaturo primerjave hietogramov, hidrogramov in kemogramov in spec. el. prevodnost (več kot 150.000 meritev) in smo sklepali na značilnosti pretakanja vode v obravna- padavine na površju. V času vodnih valov po padavinah vanem kraškem sistemu. Tako pridobljeni podatki so dr. A. Mihevc smo podrobneje spremljali tudi prenos snovi in naredili nam omogočili validacijo kart ranljivosti, ki smo jih za okoli 1000 kemičnih analiz. Vzporedno smo analizi- vodonosnik v zaledju izvira Korentan izdelali v prvih rali vzorce (600) v sledilnem poskusu skozi vadozno dveh letih projekta. Analizirali smo tudi fizikalno-ke- cono, ki poteka od leta 2002. Posebno pozornost smo mične značilnosti voda v zaledju izvirov Malenščice posvetili metodi določevanja fluorescence, in sicer in pripravili smernice za monitoring onesnaženosti določevanju nizkih vrednosti in spreminjanju ozadja podzemnih voda. v času dolgotrajnih opazovanj. Zaključili smo sledilni poizkus z deponije Ribnica. Izvedli smo sledilni poskus z deponije Sežana. Razvoj in funkcija jam v različnih speleoloških dr. J. Mulec Različne metode hidrogeoloških raziskav (detajlno okvirih tektonsko-litološko kartiranje, primerjave hidrogramov Vodja projekta: A. Mihevc. in kemogramov, sledilni poskusi, kartiranje ranljivosti) Sodelavci: F. Gabrovšek, M. Knez, A. Kranjc, M. Pe- so bile uporabljene pri študiju ranljivosti kraških vodo- trič, T. Pipan, M. Prelovšek, N. Ravbar, T. Slabe, S. Še- nosnikov. Posebno pozornost smo posvetili negativnim bela, N. Zupan Hajna, F. Drole, J. Hajna, M. Zadel. vplivom odlagališč komunalnih odpadkov na krasu na podzemne vode. Na osnovi zbranih ugotovitev smo Na izbranih območjih smo proučevali speleogenetske izdelali smernice za načrtovanje spremljanja kakovosti pogoje, zlasti soodvisnost naplavljanja sedimentov B. Otoničar podzemne vode na vplivnih območjih odlagališč. in oblikovanje jamskih rovov v prostoru. V Postojn-

158 inštitut za raziskovanje krasa ski jami smo beležili napetostna stanja in tektonske Center odličnosti FABRICA premike s tenziometri. Ugotavljali smo razporeditev Sodelavci: L. Drame, F. Drole, F. Gabrovšek, J. Haj- jamskih živali v epikraških združbah. Nadaljevali smo na, M. Knez, J. Kogovšek, A. Kranjc, M. Kranjc, A. komparativne meritve prenikanja vode skozi jamske Mihevc, J. Mulec, B. Otoničar, M. Petrič, T. Pipan, strope v nekaj različnih območjih. Začeli smo kartirati M. Prelovšek, N. Ravbar, T. Slabe, S. Stamenković, S. jame kontaktnega krasa. Zanima nas predvsem možnost Šebela, J. Turk, M. Zadel, N. Zupan Hajna. primerjave jamskih oblik in sedimentov z razvojem po- vršja kontaktnega krasa. V jamah ob robu Pivške kotline V okviru širše zastavljenega projekta sodeluje In- smo nadaljevali oziroma zgostili vzorčevanje fluvialnih štitut za raziskovanje krasa z drugimi inštituti ZRC jamskih sedimentov za paleomagnetne analize. SAZU (Geografski inštitut Antona Melika, Biološki Začeli smo meriti korozijo kraških voda v epifreatični inštitut Jovana Hadžija ter Inštitut za antropološke in coni ter hitrosti in zakonitosti odlaganja sige v Križni prostorske študije) pri pripravi strokovnih smernic in jami. konkretnih rešitev za trajnostno upravljanje s kraško Ukvarjali smo se tudi z odnosom med udornicami in pokrajino. Nakazali bomo tudi konkretne rešitve oz. jamami na primeru velikih udornic na kitajskem krasu, inovacije, ki bodo neposredno prispevale k povečanju dr. M. Petrič »tiankengov«. gospodarske konkurenčnosti partnerjev iz gospodarstva in obravnavane regije v celoti. Rezultati projekta na izbranem geografskem območju bodo podlaga za Izsledki raziskovanja površinskih kraških pojavov trajno izmenjavo humanističnih, družboslovnih in kot smernice za načrtovanje posegov v kraško po- naravoslovnih ved ter slovenskega gospodarstva. krajino Vodja projekta: S. Šebela. Sodelavci: F. Gabrovšek, M. Knez, J. Kogovšek, B. RAZISKOVALNO DELO V OKVIRU Otoničar, T. Pipan, T. Slabe, N. Zupan Hajna. dr. T. Pipan MEDNARODNIH PROJEKTOV Poleg zbiranja in študija literature ter vrednotenja lastnih dosedanjih raziskav smo natančneje opredelili Neotektonski in seizmični prelomi v kraških jamah, predmet in območje terenskih raziskav. Na območju njihov pomen za speleogenezo (University of Akron, pokritega krasa Dolenjske smo proučevali male in Buchtel College of Arts and Sciences, Dept. of Geo- srednjevelike površinske kraške geomorfne oblike, logy, Akron, Ohio, ZDA) kamnino, v katerih so razvite, in glinene sedimente, Vodja projekta v Sloveniji: S. Šebela. ki pokrivajo kraški relief. Sistematično smo pobrali Sodelavci: Ira D. Sasowsky, Kathy Sasowsky, W. M. Prelovšek in pripravili 34 vzorcev sivih laminiranih glin za Harbert, F. Gabrovšek. paleomagnetne analize. Od teh vzorcev smo jih deset V ZDA potekajo paleomagnetne analize jamskih sedi- pripravili še za rentgenske analize, po enega pa za mentov iz jam v okolici Postojne, ki smo jih vzorčili v pelodne in paleontološke analize. Zaradi primerjav letu 2004. F. Gabrovšek je obiskal Univerzo v Akronu smo za rentgenske analize poleg omenjenih sivih glin med 9. in 19. 11. Z I. D. Sasovskym sta raziskovala pripravili še šest vzorcev sedimentov rjavkastih in rdeč- speleogenetski pomen litostatičnih razbremenitev. I. D. kastih glin ter laporastih apnencev iz drugih območij Sasovsky že dlje časa raziskuje speleogenetski pomen Dolenjske. Tako paleomagnetne kot rentgenske analize padanja hidravlične prevodnosti z globino oz. oddalje- so bile opravljene v laboratoriju Inštituta za geologijo nostjo od površja. Z numeričnimi modeli speleogeneze S. Stamenković Češke akademije znanosti v Pragi. Obdelava rezultatov nameravamo ta vpliv ovrednotiti. V tednu dni sta F. analiz še poteka. Gabrovšek in I. D. Sasovsky naredila prve modelske raziskave, ki vključujejo problematiko razbremenitev, in postavila smernice za nadaljnje delo. Vloga in pomen mikroorganizmov v kraških procesih Paleomagnetne raziskave sedimentov na kraških Vodja projekta: F. Gabrovšek. področjih Slovenije v povezavi s paleotektonskimi Sodelavec: J. Mulec. rekonstrukcijami (Academy of Sciences of the Czech dr. S. Šebela Republic, Institute of Geology, Praga, Češka) Vloga mikroorganizmov pri kraških litogenih in litoli- Vodja projekta v Sloveniji: N. Zupan Hajna. tičnih procesih še ni bila jasno ovrednotena. V kraškem Sodelavci: A. Mihevc, Petr Pruner, Pavel Bosak, Petr ekosistemu naletimo tudi na organizme, ki sicer niso Schnabl. naravno prisotni, so pa posledica človekovih posegov V Sloveniji smo v okviru prvega leta dela pri projektu v prostor. Temeljitih raziskav in literature je zelo malo dodatno vzorčevali jamske sedimente v Postojnski oziroma je zelo razpršena. V prvi fazi projekta je treba jami, Markovem spodmolu, Divaški jami, Trhlovci zbrati relevantno literaturo ter na tej podlagi nadaljevati in Tajni jami ter v profilu površinskih sedimentov na raziskave. trasi AC Hrastje–Lešnica. Vsega skupaj smo za pale- S. Šušak

159 inštitut za raziskovanje krasa

omagnetne analize odvzeli več kot 500 vzorcev, ki jih Vodja projekta v Sloveniji: T. Pipan. obdelujejo v Paleomagnetnem laboratoriju Inštituta za Vodja projekta v ZDA: D. C. Culver. geologijo v Pragi, tam smo tudi med našim obiskom V letu 2005 se je zaključilo dveletno bilateralno so- pregledali rezultate analiz. Vzorci so že dali prve delovanje pri projektu proučevanja epikraške favne v zanimive rezultate o njihovih magnetnih lastnostih in Sloveniji in ZDA. Delni izsledki in analize raziskave starosti. Prvi rezultati raziskav so bili že predstavljeni ter najnovejša odkritja o epikraški favni Slovenije in v drugi polovici leta 2005 na predavanjih na domačih Severne Amerike ter načini in metode vzorčenja favne, in mednarodnih sestankih ter kongresih. ki poseljuje epikras, so bili že objavljeni ter predstavljeni na simpozijih. Skupno slovensko-ameriško 3 KCL – Kraške kulturne pokrajine – Edinstven odnos sodelovanje je v prihodnje usmerjeno v ugotavljanje med človekom in kraškim svetom (Culture 2000) količin raztopljenega organskega ogljika v curkih Koordinatorji: Museo di Storia Naturale e Archeo- prenikle vode kot vira energije podzemeljskim živalim logia di Montebelluna (Monica Celi); Università di ter nadaljevanju začetim izotopskim analizam radona, s Padova, Dipartimento di Geografia »G. Morandini« pomočjo katerih želimo interpretirati starost epikraške (Ugo Sauro, Benedetta Castiglioni); Université de vode med curki ter biološke razlike med njimi. J. Turk Nice Sophia-Antipolis, Département de Géographie (Phillipe Audra); Inštitut za raziskovanje krasa ZRC Primerjava slovenskega klasičnega in španskega SAZU (Andrej Kranjc). mediteranskega krasa (Univerza Balearskih otokov, Sodelavci: F. Gabrovšek, M. Knez, A. Mihevc, J. Palma de Mallorca) Mulec, M. Petrič, T. Pipan, M. Prelovšek, T. Slabe, S. Vodja projekta: M. Knez. Šebela, N. Ravbar. Sodelavci: J. J. Fornos, A. Gines, J. Gines, L. Gomez, Pri projektu, ki je bil zasnovan v okviru programa EU T. Slabe. Cultura 2000, so iz Slovenije poleg našega inštituta so- V okviru bilateralnega projekta sva T. Slabe in M. Knez N. Viršek Ravbar delovale še štiri šole, iz Ilirske Bistrice, Naklega, Pivke opravila drugi, prav tako strokovno uspešen teden s in Postojne, ter Notranjski muzej iz Postojne. Slovensko španskimi krasoslovci na otoku Mallorca. Nadaljevala delo je bilo osredotočeno na konglomeratni kras Udin sva raziskovanje podobnosti v razvoju krasa in kraških Boršta na Gorenjskem. Opravljeno je bilo raziskovalno oblik ter vpliva človeka na pokrajino kot tudi velikih delo na terenu, pri tem so bili vključeni tudi učenci sode- razlik med krasoma Slovenije in Mallorce. lujočih šol, za učence in partnerje iz tujine smo pripravili Nadaljevali smo naše študije skalnega reliefa na kra- tudi terenski ogled Udin Boršta. Z našim sodelovanjem soslovno izjemnem področju Mallorce. Posebej nas so učenci pripravili spletno stran, posterje za razstavo, je zanimala dediščina podtalnega oblikovanja skale, muzej pa je razstavo pripravil in postavil v inštitutskih ki se ohranja v oblikah, ki jih preoblikujeta deževnica M. Zadel prostorih. Inštitutska skupina je pripravila gradivo za in polzeča voda. Proučevali smo tudi skalni relief monografijo, ki je izšla v okviru projekta, tiskana v v jamah. Z metodami, ki so bile preizkušene že na Italiji. Projekt je bil uspešno zaključen 31. 10. slovenskem krasu, smo ugotavljali zakonitosti selek- tivnega zakrasevanja in s tem morfogenetskih procesov COST 625 – 3-D monitoring of active tectonic struc- tudi v tem, za raziskovalce krasa, izredno zanimivem tures okolju. Pri svojem delu smo posvetili največ pozor- Vodja projekta v Sloveniji: S. Šebela. nosti litostratigrafskim lastnostim kamnine, stikom Sodelavci: A. Gosar (Naravoslovnotehniška fakulteta), litološko različnih kamnin, mikrotektonskim procesom dr. N. Zupan J. Mulec, M. Knez. v kamnini ter drugim litološkim diskontinuitetam. Hajna Merjenje aktivnih tektonskih struktur s tenziometri Nekateri od sodelujočih raziskovalcev so povezani z TM 71 je potekalo celo leto 2005 v Postojnski jami, na upravljanjem na krasu in z njegovo zaščito; biodiver- Vremščici in v dolini Učje. V sodelovanju z dr. Koba- ziteta in okoljevarstvo so pogojeni s kraško podlago, lom (Institut Jožef Stefan) smo ob dveh tenziometrih zato so posvetili posebno pozornost krasu in jamam kot v Postojnski jami 1. 7. namestili dva instrumenta za turističnim virom. merjenje radona, da bi ugotovili možno povezavo med zvečanjem radona in tektonsko aktivnostjo. S. Šebela IGCP UNESCO Project No. 513 – Global Study of in J. Mulec sta se maja udeležila 10. srečanja »COST Karst Aquifers and Water Resources 625« na Slovaškem in J. Mulec 11. srečanja »COST Vodja projekta: M. Knez. 625« na Poljskem. J. Mulec se je v februarju udeležil Sodelavci slovenske skupine: F. Gabrovšek, M. Knez, STSM v Belgiji. V okviru »ESF – COST Action 625« J. Kogovšek, A. Kranjc, A. Mihevc, B. Otoničar, M. se je M. Prelovšek aprila udeležil mednarodne šole o Petrič, T. Pipan, T. Slabe, S. Šebela, N. Zupan Hajna. tektoniki. Poleg rednega dela smo se v letu 2005 udeležili mednarodne znanstvene konference s terenskimi seminarji Ekološka ter mikrogeografska raziskava epikraške »Water resources and environmental problems in favne (American University, Department of Biology, karst«, ki je potekala od 13. do 19. 9. v Beogradu in Washington D. C., ZDA) Kotorju, Srbija in Črna gora. Osrednje tematike dela

160 inštitut za raziskovanje krasa na konferenci so bile: Ranljivost krasa, okoljski in okvire, saj skušamo odgovoriti na vrsto temeljnih ekološki problemi, Upravljanje in sonaravna raba kra- krasoslovnih vprašanj. ških zalog voda, Hidrogeologija in multidisciplinarno Delo na področju Nice z okolico s kolegom Philippom raziskovanje krasa, Ranljivost geo- in biodiverzitet Audrajem je bilo namenjeno predvsem terenskemu na krasu in njihova zaščita. Slovenci smo predstavili delu, ki je bilo posvečeno raztapljanju in ponekod 8 predavanj in posterjev. Kongres je bil dopolnjen s selektivnemu raztapljanju karbonatnih kamnin. Večina tremi strokovnimi ekskurzijami v južnem delu Črne dela je potekala na področju, kjer izdanjajo apnenci, gore. Terensko delo je bilo popestreno s številnimi manjši del pa na področju dolomitov in sadre. razpravami ob konkretnih primerih. Pripravili smo načrt novih raziskav na področju spele- V okviru konference je bil sestanek IGCP, kjer je ogeneze. Opažanja in konceptualne ideje bomo skušali Yuan Daoxian (Kitajska) predstavil nov projekt Igcp preveriti z numeričnimi modeli. Osredotočili se bomo Project No. 513 »Global Study of Karst Aquifers and na pomen neenakomernega dotoka vode in pomen Water Resources«. Projekt je bil sprejet februarja spreminjanja nivoja erozijske baze na razvoj jam v in bo potekal v letih 2005–2009. Vodil ga bo Chris kraškem vodonosniku. Groves (ZDA) v sodelovanju z Yuanom Daoxianom (Kitajska). Raziskave značilnosti polnjenja kraškega vodonosnika Nadaljevali smo raziskave podzemnega pretakanja in prenos onesnaženja v zbirnem območju jezera Di- vode v obalnih kraških vodonosnikih, razvoj in pomen anchi: primer izvira Haiyuansi (Yunnan Institute of favne in flore v kraških jamah, biodiverziteto v epikra- Geography, Yunnan University, Kunming, Kitajska) ški coni. Raziskovali smo ekologijo ceponožnih rakov Vodja projekta: T. Slabe. v kraškem podzemlju, vpliv človeka na ranljivo kraško Sodelavci: M. Knez, J. Kogovšek, M. Petrič, S. Še- naravno ravnovesje, hidrokemični razvoj kraškega bela. vodonosnika ter drugo. Aktivno smo sodelovali pri Uspešno smo nadaljevali več kot desetletno sodelova- končni obliki prijave projekta IGCP 513. nje s kitajskimi krasoslovci iz Yunnana. Dopolnjevali smo izsledke o značilnostih pestrega krasa te province. GEC, Group of European Charophytologists (Fribourg, Nadaljevali smo proučevanje hidrogeoloških značil- Švica) nosti krasa, izsledki so temelj za načrtovanje oskrbe z Vodja projekta: M. Knez. vodo in njeno varovanje, kopastega tropskega krasa, Mednarodno sodelovanje je bilo v letu 2005 živahno njegovih geomorfoloških in speleoloških značilnosti, in zanimivo. Delo je vključevalo številne osebne kon- kamnitih gozdov. Začeli smo proučevati gorski kras takte, zbiranje, urejanje in izmenjavo bibliografije o severnega Yunnana in visokih planot južnega Tibeta. fosilnih in recentnih algah iz skupine harofitov. Med srečanji je potrebno omeniti »5th Regional symposium Značilnosti kraškega vodonosnika in kartiranje ran- of the International Fossil Algae Association«, ki je bilo ljivosti v zaledju jezera Dianchi, Kunming, Kitajska: avgusta v Italiji in je bilo posvečeno predvsem rdečim primer severnega dela zaledja (Yunnan Institute of in zelenim algam. Geography, Yunnan University, Kunming, Kitajska) Vodja projekta: T. Slabe. 5th FP AQUADAPT – Strategic tools to support adap- Sodelavci: M. Knez, J. Kogovšek, A. Kranjc, M. tive, integrated water resource management under Petrič. changing conditions at catchment scale: A co-evolu- Začrtali smo nadaljnje skupne raziskave južnokitajske- tionary approach ga krasa. Nadaljevali bomo hidrogeološke raziskave Vodja projekta: A. Mihevc. območja Kunminga. Ti izsledki so pomembni pri na- Sodelavci: M. Knez, A. Kranjc, M. Petrič, N. Ravbar, črtovanju oskrbe z vodo. Začeli smo opravljati celostne T. Slabe, N. Zupan Hajna. krasoslovne raziskave južnega Tibeta. V zaključnem delu projekta smo pripravili končno poročilo ter objavili rezultate dela v posebni mono- Geokronološko proučevanje sige in klimatskih spre- grafiji. memb v Sloveniji (Department of Earth Science, University of Bergen, Norveška) Kraški sistemi; razvojni proces in trajno upravlja- Vodja projekta: A. Mihevc. nje; PROTEUS (Université Nice-Sophia Antipolis, Sodelavci: Stein-Erik Lauritzen. Francija) V okviru sodelovanja so na Oddelku za geologijo Uni- Vodja projekta: T. Slabe. verze v Bergnu datirali in analizirali stabilne izotope Sodelavci: F. Gabrovšek, M. Knez, A. Kranjc, A. Mi- kisika v vzorcih sige iz Račiške pečine. hevc, N. Zupan Hajna. Tradicionalno uspešno sodelovanje s francoskimi Biodiverziteta in ekologija favne v preniklih vodah krasoslovci nam je uspelo ohraniti tudi v letu 2005. kraških jam (Institute of Speology, Cluj-Napoca, Nadaljevali smo raziskovanje slovenskega in fran- Romunija) coskega krasa. Izsledki pa bodo presegli regionalne Vodja projekta v Sloveniji: T. Pipan.

161 inštitut za raziskovanje krasa

Sodelavec v Sloveniji: J. Mulec. S pomočjo kombiniranega sledilnega poizkusa, ki Vodja projekta v Romuniji: O. T. Moldovan. ga bomo opravili v letu 2006, bomo izvedeli obseg Sodelavec v Romuniji: S. Iepure. zaledja Podstenjška ter določili razvodnico med V okviru projekta je S. Iepure iz Romunije opravila porečjem Pivke in Reke oziroma med Črnomorskim strokovno uspešen delovni obisk v Sloveniji. Pred- in Jadranskim povodjem. Posebno pozornost bomo stavljene so ji bile metode vzorčenja epikraške favne, posvetili pridobivanju novih podatkov o smereh in preizkušene tudi na terenu. Odvzeti vzorci favne iz hitrostih pretakanja podzemne vode. Sledilni poizkus prenikle vode so bili biološko definirani. S pomo- bo pomembno prispeval tudi k preučevanju vplivov čjo razpoložljive laboratorijske opreme, predvsem različnih človekovih dejavnosti na podzemno vodo in mikroskopa, smo proučevali morfološke posebnosti s tem k varovanju vodnega vira. epikraških ceponožcev. Jame epifreatične cone – procesi, oblike, dejavniki Primerjalna morfohidrološka raziskava izbranih kra- Mladi raziskovalec: M. Prelovšek. ških območij v Turčiji in Sloveniji Namen raziskave je praktično proučiti temeljne de- Vodji projekta: M. Petrič, L. Tezcan (Hacettepe Uni- javnike v coni nihanja kraške vode, procese, na katere versity Ankara, Turčija). dejavniki vplivajo, in oblike, ki jih procesi ustvarjajo. Sodelavci v Sloveniji: M. Knez, J. Kogovšek, J. Mulec, V letu 2005 smo se lotili kartiranja stenskih in sedi- T. Pipan, T. Slabe, S. Šebela. mentnih oblik ter popisa njihovih parametrov oz. zna- Sodelavci v Turčiji: M. Ekmekci, L. Nazik, H. Aydın, čilnosti. Vzporedno smo ugotavljali predvsem višino E. Soylu, K. Törk, T. Coşkuner. nihanja kraške vode, čas zadrževanja v posameznih Projekt primerjave morfohidroloških značilnosti smo višinah, fizikalno-kemijske značilnosti visokih in niz- začeli z zbiranjem in urejanjem podatkov in karto- kih voda, na podlagi izbranih podatkov pa v različne grafskih podlag za izbrana kraška območja v Turčiji speleološke okvire namestili 69 apnenčastih tablet za in Sloveniji. V letu 2006 načrtujemo obisk slovenske merjenje letne korozije. Na 10-ih mestih se z lovilci skupine v Turčiji in turške v Sloveniji ter primerjavo delcev meri tudi količina, velikostna ter mineralna zbranih podatkov. sestava suspendiranega materiala v kraških vodah.

Trajnostno gospodarjenje s kraškimi vodonosniki v Pomen in funkcija jam v kraški hidrologiji porečju Save Mladi raziskovalec: J. Turk. Vodja projekta: B. Trček (Geološki zavod Slovenije). S pomočjo računalniškega programa EPANET 2.0 Sodelavci v Sloveniji: M. Petrič. bomo skušali modelirati hidravlične razmere v kraških Sodelavci v Srbiji in Črni gori: Z. Stevanović, I. kanalih. Program omogoča simulacijo pretakanja vode Jemcov, S. Milanović (Rudarsko-geološki fakultet skozi sistem kanalov, ki jih ločujejo podzemne dvora- Beograd). ne. S pomočjo modela bomo opazovali, kako potuje Slovenski partnerji smo se udeležili mednarodnega poplavni val skozi vodonosnik pri različnih parametrih. simpozija »Water resources and environmental pro- S pomočjo programa lahko opazujemo tudi, koliko časa blems in karst« v Srbiji in Črni gori, dva sodelavca iz se voda zadržuje znotraj vodonosnika, kar je pomem- Srbije in Črne gore pa sta bila na 10-dnevnem delov- ben podatek pri metodi sledenja vodnih tokov. nem obisku v Sloveniji. Primerjali smo naše znanje in izkušnje na področju gospodarjenja z vodnimi viri na Promocija znanosti v letu 2005: Kitajski kras – 30- krasu, pripravili pa smo tudi skupno prijavo projekta minutni dokumentarni film Sustainable groundwater management in Eastern Adri- Vodja projekta: T. Slabe. atic coastal area na razpis Interreg IIIB – CADSES. V filmu, ki smo ga izdelali s studiom Fatamorgana, smo predstavili del krasa severnega Yunnana, vse do južnih predelov planote Tibeta, in uspešno večletno sodelovanje s krasoslovci yunnanskega geografskega DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI inštituta in yunnanske univerze.

Ranljivost kraških vodnih virov Park vojaške zgodovine – rekultivacija opuščenega Mlada raziskovalka: N. Ravbar. vojaškega območja in muzejska predstavitev opuščene V zaledju kraškega vodnega vira Podstenjšek smo vojaške tehnike v letu 2005 izvedli detajlno strukturno-litološko in Vodja projekta: Občina Pivka. geomorfološko kartiranje in speleološke raziskave ter Sodelavec: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. zvezno spremljali fizikalno-kemične parametre izvirov. Projekt je sestavni element nastajajočega projekta Rezultati opravljenih raziskav nam bodo v pomoč pri notranjsko-kraške regije, ki se razvija v slovensko nadaljnjih raziskavah prispevnega zaledja izvirov, pri »ekoregijo«, kjer v konceptu trajnostnega razvoja načrtovanju sledilnega poizkusa ter pri ocenjevanju predstavlja prisotnost vojske svojevrsten problem ranljivosti. oziroma izziv. Inštitut sodeluje v projektu kot partner,

162 inštitut za raziskovanje krasa ki bo v prihodnje sodeloval pri različnih aktivnostih v topnih komponent onesnaženja, ki jih padavine spirajo projektni skupini s pripravo programa, posredovanjem iz deponije. Sledilo uranin smo injicirali v dobro pre- podatkov in s sodelovanjem pri pripravi predlogov pustno razpoko na površju in opazovali izvire, vodni postavitve geografskega dela muzeja. tok v kraških breznih in vrtinah, v katerih bi se glede na hidrogeološke značilnosti sledilo lahko pojavilo. Teden vseživljenjskega učenja 2005: Slovenija – kra- Na osnovi analiz zbranih vzorcev vode smo določili soslovna Indija Koromandija glavne in stranske smeri pretakanja vode z območja Vodja projekta: J. Mulec. odlagališča. Dobljeni rezultati so osnova za izdelavo Sodelavci: J. Mulec, T. Slabe, F. Drole, M. Zadel. programa monitoringa onesnaženosti podzemnih voda Prireditev tedna vseživljenjskega učenja smo na inštitu- na vplivnem območju odlagališča Sežana. tu izvedli kot »dan odprtih vrat«. Vsem, ki jih kras zanima in privlači, zlasti pa osnovnošolski mladini, smo Hidrogeološko poročilo za območje predvidenega predstavili delo krasoslovca z interaktivimi predavanji vpliva odlagališča Stara vas – Postojna z načrtom iz- ter pogovori s posameznimi raziskovalci. Obiskovalci vajanja monitoringa onesnaženosti podzemnih voda so izvedeli tudi, zakaj je Slovenija svetovno znana Vodja projekta: M. Petrič. krasoslovna država. Sodelavci: J. Kogovšek, A. Mihevc, T. Slabe, S. Šebela, L. Drame, F. Drole, J. Hajna. Postojna – središče svetovnega krasoslovja Zbrani so bili hidrogeološki podatki za celotno vplivno Vodja projekta: Občina Postojna. območje odlagališča komunalnih odpadkov Stara vas Sodelavci: J. Mulec, A. Mihevc. pri Postojni, dodatno pa je bilo ožje območje deponije Projekt obsega razvojni program naselij na lokalni detajlno tektonsko-litološko kartirano v merilu 1 : ravni v letih 2004 in 2005. Sofinancira ga Ministrstvo 5000. Ugotovljene hidrogeološke značilnosti smo upo- za okolje, prostor in energijo. Vloga Inštituta za raz- števali pri izbiri objektov za monitoring onesnaženosti iskovanje krasa ZRC SAZU je svetovanje na kraso- podzemnih voda na vplivnem območju odlagališča ter slovnem področju. Sodelavci inštituta smo sodelovali pri izdelavi programa izvajanja monitoringa in načrta pri izvedbi projekta s pripravo smernic ter z aktivnim preizkušanja njegove ustreznosti. sodelovanjem na delavnicah. Ob zaključku projekta smo pripravili stokovno mnenje o posameznih podpro- Kraški pojavi na trasi avtoceste Razdrto–Vipava jektih: turistični kompleks Postojnska jama, ozkotirna Vodja projekta: T. Slabe. železnica Postojnska jama – Predjama, Predjama kot Sodelavci: M. Knez, A. Mihevc, S. Šebela, N. Zupan srednjeveška vas, tankovski muzej v Pivki, razvoj Hajna, L. Drame, F. Drole, J. Hajna. kmetijstva in spremljevalne ponudbe na Pivškem, Proučevali smo strjevanje pobočnih gruščev v brečo in razvoj območja presihajočih Pivških jezer. njeno zakrasevanje. Votline v njej nastajajo s kraškimi procesi zaradi izpiranja kamnine na stiku s flišem in Sledilni poizkus z območja deponije Mala gora pri zaradi pobočnih razpok. Ribnici Vodji projekta: J. Kogovšek, M. Petrič. Geološka spremljava v okviru varstva naravne de- Sodelavci: M. Prelovšek, L. Drame, F. Drole, M. Za- diščine: Krasoslovno speleološke ter paleontološke, del, M. Pregl (Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in stratigrafske in sedimentološke značilnosti na območju okolje), G. Juvan (Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo AC-odseka Hrastje–Lešnica in okolje). Vodji projekta: B. Otoničar, T. Slabe. Nadaljevali smo vzorčenje in analizo vzorcev na vpliv- V letu 2005 smo opravili večino terenskih raziskav, ki nem območju odlagališča Mala gora pri Ribnici, kamor smo jih deloma dopolnili z nekaterimi laboratorijskimi smo v oktobru 2004 injicirali sledilo uranin. Tudi po preiskavami in kabinetnim delom. enoletnem obdobju opazovanja smo po močnejših Terensko delo je zajemalo geološko kartiranje trase padavinah opazili povečane koncentracije uranina, kar avtoceste v merilu 1 : 1000 in snemanje krajših ge- kaže na možnost dolgotrajnega zadrževanja onesnaže- oloških posnetkov izbranih profilov. Vzporedno je nja v krasu. V končnem poročilu smo predlagali najbolj potekalo vzorčenje za nadaljnje analize in hranjenje ustrezen način monitoringa kakovosti podzemne vode vzorcev. V ta namen smo pobrali več kot 200 vzorcev na vplivnem območju odlagališča. karbonatnih kamnin. V tej fazi smo na terenu natančneje proučevali tudi Sledilni poizkus z območja deponije Sežana glinene sedimente, ki pokrivajo kamniti kraški relief. Vodji projekta: J. Kogovšek, M. Petrič. Sistematično smo pobrali več deset vzorcev sivih lami- Sodelavci: F. Gabrovšek, J. Mulec, L. Drame, F. Drole, niranih glin in jih pripravili za paleomagnetne, rentgen- M. Zadel. ske, paleontološke in pelodne analize. Del vzorcev smo S sledilnim poizkusom smo ugotavljali, kam in kako že analizirali, obdelava rezultatov pa še poteka. hitro odteka padavinska voda z območja odlagališča V smislu proučevanja in ohranjanja kraških pojavov komunalnih odpadkov Sežana oz. kako hiter je prenos smo pregledali celotno traso in kartirali površje: velike

163 inštitut za raziskovanje krasa in srednje kraške oblike (doli, vrtače, škraplje). Pre- • Annotated Bibliography of Karst Publications, No. gledali, izmerili in opisali smo tudi okoli 30 brezen, 13, 72 str. za katere smo izdelali jamske načrte. • W. Dreybrodt, F. Gabrovšek, D. Romanov, Proces- ses of Speleogenesis: A Modeling Approach, zbirka Carsologica 4, 375 str. ZNANSTVENI SESTANKI • T. Pipan, Epikarst – a promising habitat, zbirka Carsologica 5, 101 str. • Soorganizacija sekcije Hydrology of fissured and • 3 KCL – Udin Boršt. Kraške kulturne pokrajine. karst aquifers na Generalni skupščini EGU, Dunaj, Edinstven odnos med človekom in kraškim sve- Avstrija, 24.–26. 4., F. Gabrovšek. tom. / Karstic Cultural Landscapes. Architecture • Speleogeneza v Alpskem krasu, Postojna, 25.–26. of a unique relationship people / territory, ur. A. 6., organizacija: F. Gabrovšek. Kranjc. • 13. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«: Kras v različnih kamninah, Postojna, 27.–30. 6., organizacija: M. Knez, M. Prelovšek, T. Slabe, S. OBISKI V INŠTITUTU Šebela. • Posvetovanje slovenskih geomorfologov »Pohorje • Mélanie Duval, Laboratoire EDYTEM UMR 5204 2005«, Gorenje pri Zrečah, 21.–23. 10., sodelova- CISM – Université de Savoie, Technolac, Le Bo- nje pri organizaciji; predsednica organizacijskega urget-du-Lac, Francija, 6. 1.–9. 4. in 21. 7.–8. 9.: odbora: N. Zupan Hajna, sodelavca: A. Mihevc in priprava doktorata v okviru Šole za krasoslovje M. Prelovšek. Politehnike Nova Gorica. • Andrija Lučić, novinar HINA Zagreb, Hrvaška, 25. 2.: pogovor o vzpostavitvi parka pri jami Vjetrenici KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA na Popovem polju v BiH. • Bill Schuck in Itty Neuhaus, umetnika oblikovalca, Knjižnica New York, ZDA, 22. 3.: obisk inštituta in Postojnske Knjižnica ima približno 35.000 enot, ki jih je pridobila jame. bodisi z zamenjavo za inštitutsko publikacijo Acta carso- • Dr. Trevor R. Shaw, Bath, Velika Britanija, 13. logica – Krasoslovni zbornik bodisi kot darilo sorodnih 4.–13. 5., 15. 6.–8. 7. in 14. 9.–14. 10.: raziskovalno raziskovalcev oziroma jih je kupila. Velika večina gradi- delo zunanjega sodelavca inštituta. va pokriva področje krasoslovja, speleologije in sorodnih • Petra Stepančikova, Filip Hartvich in Miloš Brie- ved, vsebuje pa tudi bogato zbirko stare literature o krasu. stensky, Institute of rock structure and mechanics, V letu 2005 se je knjižni fond povečal za 220 knjig in Academy of Sciences of the Czech Republik, Češka, 193 izvodov periodike. Velik del člankov s podrobnimi 23. 4.: ogled tenziometrov TM 71 v Postojnski deskriptorji je izpisan s programom Eva v računalnik, jami. kar bistveno poveča uporabnost knjižnice. V letu 2005 • Dr. Leonardo Latella, Museo Civico di Storia Na- si je 156 obiskovalcev (skupaj z našimi raziskovalci) v turale di Verona, Italija, 28. 4.: predavanje Natural čitalnici izposodilo 3915 zvezkov, na dom pa 215 zvez- History and Biodiversity in China Caves ter obisk kov. Medbibliotečno smo posodili 56 zvezkov šestim Postojnske jame. domačim bibliotekam in 1 knjigo tuji biblioteki. • Zhang Fan, Liu Hong, Chen Xiaoping, Yunnan Institute of Geography, Yunnan University; dr. Kataster jam Huang Chuxing, Yunnan University of finances and V sodelovanju z Jamarsko zvezo Slovenije smo stro- economics; dr. Ye Wen, Eco turism Department of kovno obdelali 1220 različnih vrst novih zapiskov o Southwest Forestry University, 3.–17. 5: sodelo- kraških jamah, od tega je registriranih 367 novih jam. vanje v projektu Raziskave značilnosti polnjenja Zadnja številka v katastru jam je 8630. kraškega vodonosnika in prenos onesnaženja v zbirnem območju jezera Dianchi: Primer izvira Kartografska zbirka Haiyuansi. Zbirka zajema 9914 enot tiskanih, risanih in natisnje- • Prof. dr. David C. Culver, Department of Biolo- nih kart. gy, American University, Washington DC, ZDA, 10.–12. 5. in 10.–13. 11.: delovni obisk, priprava znanstvenih publikacij ter terensko delo v okviru PUBLIKACIJE INŠTITUTA slovensko-ameriškega bilateralnega projekta. • Delegacija z Ministrstva za znanost in tehnologijo • Acta carsologica, vol. 34/1, 267 str. LR Kitajske (Li Xueyong, Li Chaochen, Zhang • Acta carsologica, vol. 34/2, 266 str. Zhiqin, Wu Yuanbin, Yu Mingduo, Xu Chaoqian, • Acta carsologica, vol. 34/3: Pivška jezera/Pivka Wang Xialong, Li Xin) ter delegacija z Ministrstva Lakes, ur. F. Gabrovšek, A. Kranjc, J. Mulec. za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS ter

164 inštitut za raziskovanje krasa

Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slo- Predavanja, referati in drugi javni venije (Janez Možina, Bojan Jenko, Aleš Mihelič, nastopi Boris Pukl, Alenka Mihailovski, Saša Istenič), 2. 6.: dogovor o nadaljnjem krasoslovnem sodelovanju. • Prof. dr. Wolfgang Dreybrodt, Univerza v Bremnu, Franci Gabrovšek Nemčija, 20. 5.–8. 6.: raziskovalno delo in priprava • Zakrasevanje za jamarje, jamarke in telebane. znanstvenega članka. Predavanje v okviru ciklusa krasoslovnih predavanj, • Vincenzo Iurilli, Silvana Magni in Irene Vincitorio, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, februar Dipartimento di Geologia e Geofisica, Univerza 2005. v Bariju, Italija, 25. 6.–3. 7.: konzultacije s S. • Evolution of unconfined karst aquifers under va- Šebela. rious boundary conditions. Generalna skupščina • Pavel Bosak, Institute of Geology, Praga, Češka, 20. EGU, Dunaj, Avstrija, 26.–27. 4. 6.–3. 7.: terensko delo v okviru slovensko-češkega • Leakage below dam sites in limestone terrains by bilateralnega projekta. enhanced karstification: A modeling approach. • Petr Pruner, Institute of Geology, Praga, 20. 6.–3. Predavanje v soavtorstvu z D. Romanovom, W. 7.: terensko delo v okviru slovensko-češkega bila- Dreybrodtom na konferenci »Water resources and teralnega projekta. environmental problems in karst«, Kotor, Srbija in • Udeleženci 2. geografijade, srednjeevropskega med- Črna gora, 18. 9. narodnega tekmovanja iz znanja geografije iz sode- • Processes of Speleogenesis. Predavanje na Univerzi lujočih držav Češke, Hrvaške, Poljske, Slovaške in v Akronu, ZDA, 11. 11. Slovenije, 9. 9.: odprtje in začetek tekmovanja. • Mike Queen, raziskovalec, Karlsbad, ZDA, 11. 9.: Martin Knez obisk notranjskih kraških polj. • Non-desctructive Georadar Researches in the Area • Dr. Nico Goldscheider, Centre of Hydrogeology, of Road Subsidence of Motorway near Postojna, University of Neuchâtel, Švica, 22.–27. 10.: teren- Classical Karst, Slovenia. General Assembly of sko delo in konzultacije z N. Ravbar. the European Geosciences Union (EGU), Dunaj, • Dwight Deal, University of Denver, Kolorado, Avstrija, 24.–26. 4. ZDA, 25. 10.: obisk Cerkniškega polja. • Conglomerate karst of North Slovenia. Soorganiza- • Dr. Armstrong Osborne, Sydney, Avstralija, 7. cija ekskurzije v okviru 13. mednarodne krasoslov- 11.–6. 12.: raziskovalno sodelovanje. ne šole »Klasični kras«: Kras v različnih kamninah, • Sanda Iepure, Florian Agafiu in Felivian Augustin 29. 6. Paiu, Romanian Academy, »Emil Racovitza« Speleological Institute, Cluj-Napoca, Romunija, Janja Kogovšek 2.–9. 12.: delovni obisk; terensko in laboratorijsko • Ugotavljanje podzemnega pretakanja vode v krasu delo v okviru slovensko-romunskega bilateralnega kot osnova načrtnega trajnostnega gospodarjenja projekta. s kraškim prostorom. Slovensko združenje za geo- • Prof. Kyung Sik Woo z 12-člansko delegacijo, Cave dezijo in geofiziko, Ljubljana, 13. 1. Research Institute of Korea, Department of Geolo- • Pretakanje padavin in prenos kontaminantov skozi gy, Kangwon National University Chucncheron, vadozno cono. Raziskave v Postojnski jami. Izobra- Kangwondo, Koreja, 1. 12.: obisk Postojnske jame, ževanje jamskih vodnikov, Postojna, 27. 1. Škocjanskih jam in Krasa. • Predstavitev rezultatov sledenja z odlagališča • Mag. Jelena Ćalić, Geografski institut »Jovan Cvi- Sežana, Občina Sežana, Sežana, 1. 6. jić« SANU, Beograd, Srbija in Črna gora, 8.–14. • Preparation of the water quality plan for moni- 12.: študijski obisk. toring the impact area of the Mala gora landfill • Dr. Philippe Audra, Rensponsable Licence Profes- near Ribnica (SE Slovenia). Poster v soavtorstvu sionnelle Géomatique et aménagement, Maitre de z M. Petrič in M. Pregl na mednarodni konferenci Conference en Géographie, URF Espaces et Cul- »Water resources and environmental problems in tures, Université Nice-Sophia Antipolis, Francija, karst«, Kotor, Srbija in Črna gora, 19. 9. 9.–13. 12.: delovni obisk v okviru slovensko-francoskega bilateralnega programa PROTEUS. Andrej Kranjc • Mnenje o vplivu načrtovane čistilne naprave pri Ivančni gorici na kraško podzemlje. Radio Slove- nija, Val 202, »Kje pa vas čevelj žuli?« (novinar M. Doktorska in magistrska dela Jerman), Ljubljana, 12. 1. • Andrej Kranjc. Radio Slovenija, Program ARS, Janez Mulec »Slovenski znanstveniki« (novinar Š. Kutoš), Alge v kraških jamah Slovenije; Biotehniška fakulteta 18. 2. v Ljubljani, 25. 4. – doktorsko delo. • Evropski muzej krasa. Radio Koper, 3. 3.

165 inštitut za raziskovanje krasa

• Conglomerate karst of Udin Boršt (Slovenia). 2. de- onal Union of Speleology, Kalamos, Grčija, 23. 8. lavnica v okviru projekta 3KCL – Karstic Cultural • Kras v Sloveniji – geomorfološki izziv. Predavanje na Landscapes, Padova, Italija, 8. 4. 1. posvetovanju slovenskih geomorfologov, Gorenje • Kras in Postojnska jama. Tečaj za jamske vodnike, pri Zrečah, 21. 10. Postojna, 16. 4. • Nova spoznanja o starosti jamskih sedimentov v • Baltazar Hacquet (1739/40–1815), Precursor of Sloveniji. Predstavitev posterja v soavtorstvu s karst geomorphologists. 6. mednarodna konferenca P. Prunerjem in P. Bosákom na 1. posvetovanju o geomorfologiji, Zaragoza, Španija, 7. 9. slovenskih geomorfologov, Gorenje pri Zrečah, • Karst in UNESCO World Heritage. 7. helenska 22. 10. hidrogeološka konferenca in 2. mednarodna delav- • Jama Ulica pečina, brezstropa jama Ulica in kraško nica o hidrogeologiji razpoklinskih kamnin, Atene, površje. Predstavitev posterja na 1. posvetovanju Grčija, 5. 10. slovenskih geomorfologov, Gorenje pri Zrečah, • Mnenje o jami Fuling. Radio Chongqing, Wulong, 22. 10. Kitajska, 19. 10. • Kras Hude Luknje. Vodenje 1. posvetovanja sloven- • Vtisi o krasu okrožja Leye. TV Guangxi, Leye, skih geomorfologov »Pohorje 2005«, Gorenje pri Guangxi, Kitajska, 27. 10. Zrečah, 23. 10. • Big (collapse?) depressions in the Dinaric karst. • Program Google Earth in nekaj primerov njegove Mednarodni sestanek o »Tiankeng« in predstavitev uporabe. Predavanje na Društvu mladih geografov, kitajskih kraških pojavov, predlaganih za vpis v Ljubljana, 15. 11. Unescovo svetovno dediščino, Guilin, Guangxi, • Jame in kraško površje. Predavanje na Društvu Kitajska, 29. 10. gozdarjev, Postojna, 8. 12.

Andrej Mihevc Janez Mulec • Kontaktni kras Pivke in Postojnska jama. Preda- • Predstavitev projekta Culture 2000: Kraške kul- vanje v okviru izobraževanja jamskih vodnikov, turne pokrajine – Edinstven odnos med človekom Postojna, 25. 1. in kraškim svetom in otvoritev razstave, Inštitut za • Izobraževanje za jamske vodnike. Strokovna ek- raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna, 13. 9. skurzija v Postojnsko jamo, 26. 1. • Predstavitev projekta Culture 2000: Kraške kul- • Dinaric karst. Referat na Poljski krasoslovni šoli, turne pokrajine – Edinstven odnos med človekom Macocha, Češka, 10. 2. in kraškim svetom v oddaji »Slovenska kronika«, • Nova spoznanja o starosti jamskih sedimentov v Slo- Televizija Slovenija (novinarka: B. Renčof) 16. 9. veniji. Predavanje v soavtorstvu z N. Zupan Hajna, • Kratko poročilo o poteku projekta Culture 2000: P. Prunerjem in P. Bosákom na 17. posvetovanju Kraške kulturne pokrajine – Edinstven odnos med slovenskih geologov, Ljubljana, 8. 4. človekom in kraškim svetom v oddaji »Notranjsko- • Datacije sedimentov iz Račiške pečine. Predavanje kraški mozaik«, Radio 94 in Notranjski radio, RGL na Zborovanju slovenskih jamarjev, Gorjuša pri (novinarka: D. Čolič), 17. 9. Domžalah, 16. 4. • Predstavitev ciljev in rezultati projekta Culture • Tržaško-komenski Kras in kras Trnovske planote. 2000: Kraške kulturne pokrajine – Edinstven odnos Predavanja muzejskega društva, Goriški muzej med človekom in kraškim svetom. Povzetek inter- – Grad Kromberk, 29. 4. vjuja z naslovom »Med krasom in človekom« v • Kraški relief. Predavanje na Okrogli mizi geomor- Notranjskih novicah (novinarka: M. Nared), 30. 9. fološkega društva, Ljubljana, 18. 5. • Teden vseživljenjskega učenja 2005: Slovenija • Dolomitni kras Rovt. Vodenje ekskurzije v okviru – krasoslovna Indija Koromandija. Inštitut za raz- 13. mednarodne krasoslovne šole »Klasični kras«: iskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna, 19. 10. Kras v različnih kamninah, 27. 6. • Palaeomagnetic research of cave sediments in Bojan Otoničar Slovenia in 2004. Predavanje v soavtorstvu s P. • Terrestrial vertebrate locality in Upper Cretaceous Prunerjem, N. Zupan Hajna, P. Bosákom, O. Man, Gosau beds near Stranice (NE Slovenia). Preda- P. Schnablom in S. Šlechto na 13. mednarodni vanje v soavtorstvu z I. Debeljak, E. Buffetaut, S. krasoslovni šoli »Klasični Kras«: Kras v različnih Buser, A. Košir, K. Krivic, V. Mikuž na 17. posve- kamninah, Postojna, 28. 6. tovanju slovenskih geologov, Ljubljana, 8. 4. • Magnetostratigraphy of Cave Sediments in Central • Vadozni karbonatni cementi v kvartarnih pobočnih Europe: Experience and Thresholds. Predstavitev sedimentih se lahko izločajo z biološko induciranimi posterja s P. Prunerjem, P. Bosákom, N. Zupan procesi. Predavanje v soavtorstvu z A. Košir, T. Hajna, P. Bello, Toulouse, Francija, 10. 8. Popit in M. Mišič na 17. posvetovanju slovenskih • Cave Ulica and the denudation of the karst surface geologov, Ljubljana, 8. 4. – case study from Kras, SW Slovenia. Predavanje na • Holocenska karbonatna grebenska tvorba tipa 14. International Congress on Speleology, Internati- »Coralligene« v Koprskem zalivu. Predavanje v

166 inštitut za raziskovanje krasa

soavtorstvu z A. Košir, J. Žumer in A. Zajič na Stanka Šebela 17. posvetovanju slovenskih geologov, Ljubljana, • Začetek meritev premikov ob prelomih v zahodni 8. 4. Sloveniji s 3D-ekstenziometri TM-71. Predavanje na 10. strokovnem srečanju Slovenskega združenja Metka Petrič za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 13. 1. • Predstavitev rezultatov sledenja z odlagališča Se- • Začetek meritev premikov ob prelomih v zahodni žana. Občina Sežana, Sežana, 1. 6. Sloveniji s 3D-ekstenziometri TM-71. Predavanje • Preparation of the water quality plan for monitoring za jamske vodnike, Postojna, 26. 1. the impact area of the Mala gora landfill near Ribni- • Active structural geological elements and karst ca (SE Slovenia). Poster na mednarodni konferenci features. Predavanje na European Advanced School »Water resources and environmental problems in on Tectonics »ESF-COST Action 625«, Trst, Italija, karst«, Kotor, Srbija in Črna gora, 19. 9. 19. 4. • Karst caves and structural geology, examples from Tanja Pipan China, USA and Slovenia. Predavanje na European • Ekologija ter biodiverziteta Postojnsko-Planinskega Advanced School on Tectonics »ESF-COST Action jamskega sistema. Predavanje na strokovnem sre- 625«, Trst, Italija, 19. 4. čanju jamskih vodičev, Postojna, 26. 1. • Monitoring of three active faults in W Slovenia. • Predstavitev monografije Epikarst – A Promising Predavanje na 10. srečanju »COST 625«, Bratislava, Habitat. Copepod Fauna, Its Diversity and Ecology: Slovaška, 26. 5. A case Study from Slovenia (Europe) na tiskovni • Smoganica – cave developed in Upper Cretaceous konferenci, Ljubljana, 22. 6. breccia. Predstavitev posterja na 13. mednarodni • Microgeographic Study of Copepods in the Epikarst krasoslovni šoli »Klasični kras«: Kras v različnih Zone of West Virginia Caves. Predavanje na med- kamninah, Postojna, 28. 6. narodnem simpoziju »9th International Conference • Geology of Udin Boršt. Sovodenje ekskurzije na 13. on Copepoda«, Hammamet, Tunizija, 12. 7. mednarodni krasoslovni šoli »Klasični kras«: Kras v različnih kamninah, Udin Boršt, 29. 6. Mitja Prelovšek • Geološke značilnosti Postojnske jame. Terenska • Medvedjak cave – old Dimnice cave? Poster na predavanja za študente 4. letnika FHŠ pri predmetu Poljski krasoslovni šoli, Macocha, Češka, 10. 2. Osnove krasoslovja, Postojna, 25. 10. • Conglomerate karst of North Slovenia. Vodenje ekskurzije v okviru 13. mednarodne krasoslovne Nadja Zupan Hajna šole »Klasični kras«: Kras v različnih kamninah, • Terenska predavanja za študente 4. letnika FHŠ pri 29. 6. predmetu Osnove krasoslovja, Postojna, 12. 1. • Možnost uporabe apnenčevih ploščic za merjenje • Geokronologija jamskih sedimentov v Sloveniji s korozije oz. odlaganje sige v slovenskih jamah. Po- poudarkom na Postojnski jami. Predavanje v okviru ster na 1. posvetovanju slovenskih geomorfologov, izobraževanja jamskih vodnikov, Postojna, 27. 1. Gorenje pri Zrečah, 22. 10. • Sovodenje ekskurzije Geologija in speleologija Postojnske jame v okviru izobraževanja jamskih Nataša Ravbar vodnikov, Postojna, 27. 1. • Predstavitev projekta Culture 2000: Kraške kultur- • Various types of gypsum crystals from Tajna jama, ne pokrajine – Edinstven odnos med človekom in Slovenia. Predstavitev posterja na Poljski kraso- kraškim svetom, Montebelluna, Italija, 15. 10. slovni šoli, Macocha, Češka, 10. 2. • Spill of dangerous substances in the catchment area • Kraški svet in kraško podzemlje. Predavanje v okvi- of the Globočec karst spring. Poster na mednarodni ru Naravoslovnega dneva OŠ Prestranek, Postojna, konferenci »Water Resources and environmental 30. 3. problems in karst«, Kotor, Srbija in Črna gora, • Nova spoznanja o starosti jamskih sedimentov v 19. 9. Sloveniji. Uvodno predavanje v soavtorstvu z A. Mihevcem, P. Prunerjem in P. Bosákom na 17. po- Tadej Slabe svetovanju slovenskih geologov, Ljubljana, 8. 4. • Jamske skalne oblike. Raziskave v Postojnski jami. • Starost jamskih sedimentov v Sloveniji in rezultati Izobraževanje jamskih vodnikov, Postojna, 27. 1. paleomagnetnih datacij. Predavanje na Zborovanju • Slovensko krasoslovje. 2. geografijada, Postojna, slovenskih jamarjev, Gorjuše pri Domžalah, 16. 4. 9. 9. • Terenska predavanja za študente 4. letnika FHŠ pri • Slovensko krasoslovje in Inštitut za raziskovanje predmetu Geomorfologija krasa, Postojna, 13. 5. krasa ZRC SAZU. Hosei University, Tokio, Japon- • »Karst features« in quartz sandstones – Lapăo cave, ska, 19. 11. Bahia, Brazil. Predstavitev posterja na 13. medna- • Kraške skalne oblike, Hosei University, Tokio, rodni krasoslovni šoli, Kras v različnih kamninah, Japonska, 19. 11. Postojna, 28. 6.

167 inštitut za raziskovanje krasa

• »Soluble« residue of Upper Triassic dolomite in Janja Kogovšek Turkova jama, Slovenia. Predstavitev posterja na • Beograd, Kotor, Srbija in Črna gora, 14.–19. 9.: 13. mednarodni krasoslovni šoli, Kras v različnih udeležba na mednarodni konferenci in seminarju kamninah, Postojna, 28. 6. »Water resources and environmental problems in • Various types of gypsum crystals from Tajna jama, karst«. Slovenia. Predavanje na 14. International Congress on Speleology, International Union of Speleology, Andrej Kranjc Kalamos, Grčija, 23. 8. • Prvi sestanek ESFRI (European Strategy Forum • Barka depression, remodelled shaft in the area of on Research Infrastructures) »Steering Group for Snežnik Mountain, SW Slovenia. Predavanje v okvi- Social Sciences and Humanities«, Bruselj, Belgija, ru 6th International Conference on Geomorphology, 7. 1. sekcija »Karst Geomorphology«, Zaragoza, Španija, • Drugi sestanek ESFRI »Steering Group for Social 7. 9. Sciences and Humanities«, Oslo, Norveška, 3. 2. • Magnetostratigraphy of Cave Sediments in Central • Druga delavnica v okviru projekta 3KCL – Karstic Europe: Experience and Thresholds. Predstavitev Cultural Landscapes, Padova, Italija, 6.–9. 4. posterja skupaj s P. Prunerjem, P. Bosákom, A. • Začetni sestanek HERA (Humanities in the Europe- Mihevcem, N. Zupan Hajna, P. Bello, Toulouse, an Research Area), Haag, Nizozemska, 9.–10. 6. Francija, 10. 8. • 6. mednarodna geomorfološka konferenca, Zarago- • Vodenje 1. posvetovanja slovenskih geomorfologov za, Španija, 7.–11. 9. »Pohorje 2005«, Gorenje pri Zrečah, 21.–23. 10. • Letni sestanek Komisije za kras pri Mednarodni • Nova spoznanja o starosti jamskih sedimentov v geografski zvezi, Zaragoza, Španija, 10. 9. Sloveniji. Predstavitev posterja v soavtorstvu z • Četrti sestanek ESFRI »Roadmap Working Group A. Mihevcem, P. Prunerjem in P. Bosákom na 1. for Social Sciences and Humanities«, London, posvetovanju slovenskih geomorfologov, Gorenje Velika Britanija, 22. 9. pri Zrečah, 22. 10. • 7. helenska hidrogeološka konferenca in 2. med- • Klastični sedimenti in prst na krasu. Predstavitev narodna delavnica o hidrogeologiji razpoklinskih posterja na 1. posvetovanju slovenskih geomorfo- kamnin, Atene, Grčija, 4.–6. 10. logov, Gorenje pri Zrečah, 22. 10. • Kras v okolici Kunminga, Yunnan Institute of Ge- • Geomorfološko društvo Slovenije, 1998–2005. ography, Yunnan, Kitajska, 16.–17. 10. Predstavitev posterja na 1. posvetovanju slovenskih • Kras v provincah Chongqing in Guangxi, Kitajska, geomorfologov, Gorenje pri Zrečah, 22. 10. 18.–28. 10.: China Karst Tiankeng Investigation Project. • Mednarodni sestanek o »Tiankeng« in predstavitev Raziskovalno delo v tujini, študijski kitajskih kraških pojavov, predlaganih za vpis v obiski in potovanja Unescovo svetovno dediščino, Guilin, Guangxi, Kitajska, 29. 10. Franci Gabrovšek • 3. konferenca HERA (Humanities in the European • Univerza v Akronu, Ohio, ZDA, 9.–19. 11.: razisko- Research Area), London, Velika Britanija, 8. 12. valno delo pri projektu Neotektonski in seizmični prelomi v kraških jamah, njihov pomen za speleo- Andrej Mihevc genezo (BI-US/04-05/2). • 24. Sckola speleologiczna, Uniwersytetu Śląskiego, Poljska, Češka, 5.–12. 2. Martin Knez • 14. International Congress on Speleology, Interna- • Natural and Anthropogenic Hazards in Karst Areas, tional Union of Speleology, Grčija, 21.–28. 8. General Assembly of the European Geosciences • Praga, Češka, 27. 9.–1. 10.: pregled rezultatov in Union (EGU), Dunaj, Avstrija, 24.–26. 4.: udeležba poročilo o delu v okviru slovensko-češkega bila- na konferenci. teralnega projekta Rekonstrukcija speleogeneze • Kras vzhodne Slovaške, Liptovski Mikulaš, Slova- in razvoj krasa s študijem jamskih zapolnitev (8- ška, 27. 4.–3. 5.: terensko delo. 03/04). • Kras otoka Krka, Gradbena fakulteta Reka, Krk, • Obisk Inštituta za geologijo CAS in terensko delo Hrvaška, 8. 9.: terensko delo in priprava na bilate- v okviru bilateralnega projekta Paleomagnetne ralni projekt. raziskave sedimentov na kraških področjih Slovenije • Kras otoka Mallorca, Univerza Balearskih otokov, (BI-CZ/05-06/013) v povezavi s paleotektonski- Palma de Mallorca, Španija, 21.–28. 11.: terensko mi rekonstrukcijami, Praga, Češki kras, Češka, delo pri bilateralnem projektu. 21.–26. 11. • Kraški sistemi: razvojni proces in trajno upravljanje, PAI – Program PROTEUS, Nica, Francija, 29. Janez Mulec 11.–5. 12.: terensko delo pri projektu PROTEUS. • Babbage Institute for Knowledge and Information

168 inštitut za raziskovanje krasa

Technology v.z.w. (BIKIT), Gent, Belgija, 7.–11. Mitja Prelovšek 2.: COST Short-term scientific mission (STSM) • 24. Sckola speleologiczna, Uniwersytetu Śląskiego, »Application of the 3D visualization in the case Poljska, Češka, 5.–12. 2. study of tectonically active region near Postojnska • European Advanced School on Tectonics »ESF- jama cave for a generally purpose use«. COST Action 625«, Italija, 18.–22. 4. • Public Research Centre – Gabriel Lippmann, • 14. International Congress on Speleology, Interna- Environment and Biotechnologies Research Unit, tional Union of Speleology, Grčija, 21.–28. 8. Luksemburg, 17. 2.: obisk laboratorijev za okoljske študije. Nataša Ravbar • Univerzita Komenského v Bratislave, Prírodo- • Kotor, Srbija in Črna gora, 16.–19. 9.: udeležba vedecká fakulta, Katedra botaniky, Bratislava, na mednarodni konferenci »Water resources and Slovaška, 25. 5.: diskusija in možnost projektnega environmental problems in karst«. sodelovanja. • INTERREG IIIB CADSES project KATER II, Krva- • COST 625 3-D monitoring of active tectonic struc- vec, 28. 9. tures, 10th Meeting of WG1 Active tectonics, 11th Meeting of WG 2 Monitoring instrumentation, Bra- Tadej Slabe tislava, Slovaška, 25.–29. 5.: udeležba na srečanju • Kras otoka Krka, Gradbena fakulteta Reka, Krk, in predstavitev rezultatov STSM. Hrvaška, 8. 9.: terensko delo in priprava na bilate- • Università di Padova, Dipartimento di Geografia ralni projekt. »G. Morandini«, Padova, Italija, 29. 9.–2. 10.: po- • Kras Mallorce, 21.–28. 11.: projektno sodelovanje. ročanje o slovenskem delu mednarodnega projekta • Japonski kras: otok Minamidaito, 20.–23. 11.: vabilo in ogled italijanskega terena, vključenega v projekt krasoslovcev z Univerze Hosei, Tokio, Japonska. Culture 2000. • COST 625 3-D monitoring of active tectonic struc- Stanka Šebela tures, 11th Management Committee Meeting, 11th • European Advanced School on Tectonics »ESF- Meeting of WG1 Active tectonics, 12th Meeting of COST Action 625«, Trst, Italija, 19. 4.: udeležba WG 2 Monitoring instrumentation, Vroclav, Poljska, in predavanji na srečanju. 12.–16. 10.: udeležba na srečanju in predstavitev • 10th COST Action 625 Management Committee zaključnih rezultatov meritev z instrumentom TM Meeting, 10th WG1 »Active Tectonics«, 11th WG2 71 v Sloveniji. »Monitoring Instrumentation«, Slovaška, 25.–29. • Universidad de Colima, Colima, Mehika, 27. 10.–1. 5.: udeležba na srečanju in terensko delo. 11.: udeležba na srečanju ILTER Coordinating Committee Meeting in predstavitev slovenske Nadja Zupan Hajna mreže LTER. • 24. Sckola speleologiczna, Uniwersytetu Śląskiego, Poljska, Češka, 5.–12. 2. Metka Petrič • 14. International Congress on Speleology Interna- • Strokovna ekskurzija društva SKIAH, Makedonija, tional Union of Speleology, Grčija, 21.–28. 8. 10.–15. 6. • 6th International Conference on Geomorphology, • Beograd, Kotor, Srbija in Črna gora, 14.–19. 9.: Zaragoza, Španija, 7.–11. 9. udeležba na mednarodni konferenci in seminarju • Karst, neotectonic and periglacial features in the »Water resources and environmental problems in Iberian range, udeležba na ekskurziji v okviru 6th karst«. International Conference on Geomorphology, Za- ragoza, Španija, 12.–14. 9. Tanja Pipan • Obisk Inštituta za geologijo CAS in terensko delo • National Museum of Natural Sciences, Pariz, Fran- v okviru bilateralnega projekta Paleomagnetne cija, 7.–11. 1.: priprava znanstvenih publikacij ter raziskave sedimentov na kraških področjih Slovenije laboratorijsko delo. (BI-CZ/05-06/013) v povezavi s paleotektonski- • Museum of Natural History Vienna, Dunaj, Avstrija, mi rekonstrukcijami, Praga, Češki kras, Češka, 13.–18. 5.: priprava znanstvenih publikacij. 21.–26. 11. • Virginia Natural History Museum, Martinsville, Virginia; University of Florida, Department of Sta- tistics IFAS, Gainesville, Florida, ZDA, 24. 7.–16. PEDAGOŠKO DELO 8: laboratorijsko delo, terensko delo, priprava znanstvene publikacije v okviru bilateralnega projekta. • Beograd, Kotor, Srbija in Črna gora, 14.–19. 9.: Franci Gabrovšek udeležba na mednarodni konferenci in seminarju • Geomorfologija krasa. Modul Kras, Fakulteta za »Water resources and environmental problems in humanistične študije Koper, dodiplomski študij, karst«. študijsko leto 2004/2005, letni semester.

169 inštitut za raziskovanje krasa

• Osnove krasoslovja. Modul Kras, Fakulteta za Metka Petrič humanistične študije Koper, dodiplomski študij, • Predavanja pri predmetu Osnove krasoslovja v okvi- študijsko leto 2005/2006, zimski semester. ru modula Kras, Fakulteta za humanistične študije • Osnove zakrasevanja. Nosilec predmeta na Poli- Koper, Geografija kontaktnih prostorov, študijski tehniki Nova Gorica, podiplomski študij, študijsko leti 2004/2005 in 2005/2006. leto 2004/2005. • Osnove hidrologije krasa pri predmetu Osnove geologije, geomorfologije in hidrologije krasa, Martin Knez podiplomski študij, Šola za krasoslovje, Poli- • Geologija krasa ter kraške jame in vode. Fakulteta tehnika Nova Gorica, študijski leti 2004/2005 in za humanistične študije Koper, dodiplomski študij, 2005/2006. študijsko leto 2004/2005, letni semester. • Modul hidrologija krasa, podiplomski študij, Šola • Geomorfologija krasa. Modul Kras, Fakulteta za za krasoslovje, Politehnika Nova Gorica, študijski humanistične študije Koper, dodiplomski študij, leti 2004/2005 in 2005/2006. študijsko leto 2004/2005, letni semester. • Osnove krasoslovja. Modul Kras, Fakulteta za Tanja Pipan humanistične študije Koper, dodiplomski študij, • Predavanja pri predmetu Geomorfologija krasa v študijsko leto 2004/2005 in 2005/2006, zimski okviru modula Kras, Fakulteta za humanistične semester. študije Koper, dodiplomski študij, študijsko leto • Osnove geologije, geomorfologije in hidrologije 2004/2005. krasa (Petrologija, stratigrafija in biostratigrafi- • Predavanja pri predmetu Osnove krasoslovja v ja). Nosilec predmeta na Politehniki Nova Gorica, okviru modula Kras, Fakulteta za humanistične podiplomski študij, študijsko leto 2004/2005. študije Koper, dodiplomski študij, študijsko leto • Je vodja modula Kras na Fakulteti za humanistične 2004/2005. študije Koper in nosilec predmetov Geologija krasa ter Kraške jame in vode ter Osnove geologije, geo- Tadej Slabe morfologije in hidrologije krasa. • Osnove geologije, geomorfologije in hidrologije krasa. Šola za krasoslovje, Politehnika Nova Gori- Andrej Kranjc ca, podiplomski študij. • Osnove krasoslovja in regionalno krasoslovje. • Izbrana poglavja iz geomorfologije krasa, modul Nosilec predmeta na podiplomskem programu Geomorfologija, Šola za krasoslovje, Politehnika »Krasoslovje«, Politehnika Nova Gorica, študijsko Nova Gorica, podiplomski študij. leto 2004/2005 in 2005/2006. • Raziskovalne metode in tehnike v speleologiji, mo- • Zgodovina raziskovanja in teorij o krasu. Nosilec dul Speleologija, Šola za krasoslovje, Politehnika predmeta na podiplomskem programu »Kraso- Nova Gorica, podiplomski študij. slovje«, Politehnika Nova Gorica, študijsko leto • Geologija krasa ter kraške jame in vode. Izbirni 2004/2005 in 2005/2006. predmet na Geografiji kontaktnih prostorov, Fakul- • Geografija krasa. Predavanja na Oddelku za ge- teta za humanistične študije Koper, študijsko leto ografijo Filozofske fakultete, dodiplomski študij, 2003/2004. študijski leti 2004/2005 in 2005/2006, zimski • Osnove krasoslovja. Del modula Kras, Geografija semester. kontaktnih prostorov, Fakulteta za humanistične • Kras. Predavanja na usmeritvi Kras, Oddelek za študije Koper, študijsko leto 2005/2006. geografijo Filozofske fakultete, dodiplomski študij, • Geomorfologija krasa. Del modula Kras, Geografija študijski leti 2004/2005 in 2005/2006, letni seme- kontaktnih prostorov, Fakulteta za humanistične ster. študije Koper, študijsko leto 2004/2005. • Je direktor podiplomskega programa »Krasoslovje« na Politehniki Nova Gorica. Stanka Šebela • Speleologija. Nosilka izbirnega modula, Šola za Andrej Mihevc krasoslovje, Politehnika Nova Gorica, študijski leti • Izbrana poglavja iz krasoslovja. Predavanja na 2004/05 in 2005/06. usmeritvi Kras, Oddelek za geografijo Filozof- • Geomorfologija krasa. Predavanja na Fakulteti za ske fakultete, dodiplomski študij, študijsko leto humanistične študije Koper, Univerza na Primor- 2004/2005. skem, študijsko leto 2004/05. • Vodenje ekskurzije po dinarskem krasu, Kras Her- • Osnove krasoslovja. Predavanja na Fakulteta za hu- cegovine, 3.–9. 6. manistične študije Koper, Univerza na Primorskem, • Osnove geomorfologije krasa pri predmetu Osnove študijsko leto 2005/06. geologije, geomorfologije in hidrologije krasa, podiplomski študij, Šola za krasoslovje, Politehnika Nadja Zupan Hajna Nova Gorica, študijsko leto 2004/2005. • Predavanja pri predmetu Osnove krasoslovja v okvi-

170 inštitut za raziskovanje krasa

ru modula Kras, Fakulteta za humanistične študije (Šola za krasoslovje, Politehnika Nova Gorica) pri Koper, Geografija kontaktnih prostorov, študijski doktorskem študiju. leti 2004/2005 in 2005/2006. • Predavanja pri predmetu Geomorfologija krasa, Tadej Slabe je inštitutski mentor mladi raziskovalki Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične Nataši Ravbar. študije Koper, študijsko leto 2004/05. Stanka Šebela je bila mentorica praktikantki Meliti Rolih (Univerza na Primorskem, Fakulteta za huma- MENTORSTVO nistične študije Koper). Je svetovalka pri doktorski nalogi Vincenza Iurillija (Dipartimento di Geologia e Franci Gabrovšek je mentor Borutu Pericu in mla- Geofisica, Universitá di Bari, Italija). demu raziskovalcu Janezu Turku, podiplomskima študentoma krasoslovja na Politehniki Nova Gorica. ODLIKOVANJA, NAGRADE, PRIZNANJA Martin Knez je bil mentor diplomantki Jani Logar na Fakulteti za humanistične študije Koper. Andrej Kranjc je bil imenovan za predsednika Andrej Kranjc je bil somentor podiplomski študentki Komisije za kras pri Mednarodni geografski zvezi; geografije Mélanie Duval s Savojske univerze (Fran- imenovan je bil za direktorja podiplomskega programa cija), mentor študentom podiplomskega programa »Krasoslovje« na podiplomski šoli Politehnike Nova »Krasoslovje« na podiplomski šoli Politehnike Nova Gorica in za člana Strokovne komisije za pripravo Gorica, Nataši Ravbar, Jeleni Ćalić in Mateji Breg ter preliminarne študije za Evropski muzej krasa s strani več diplomantom z Oddelka za geografijo Filozofske Ministrstva za kulturo. fakultete. Tanja Pipan je prejela nagrado iz Nacionalnega štipen- Andrej Mihevc je mentor Mitji Prelovšku (Šola za dijskega programa Svetovne federacije znanstvenikov krasoslovje, Politehnika Nova Gorica), Urošu Stepišni- (WFS), ki jo podeljuje World Federation of Scientists ku in Martini Frelih pri doktorskem študiju (Oddelek za raziskovalno delo. za geografijo Filozofske fakultete) ter mentor Anji Za zanimiv ter inovativen pristop k proučevanju epikra- Leskovar in Rosani Cerkvenik pri diplomski nalogi ške favne je prejela nagrado, ki jo podeljuje komisija (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete). IGCP513 »Global Study of Karst Aquifers and Water Resources«. Metka Petrič je mentorica Gregorju Kovačiču (Fakul- Je predstavnica slovenske mreže LTER (Long Term teta za humanistične študije Koper) in Janji Kogovšek Ecological Research).

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Smoganica - jama razvita v zgornjekredni breči. Acta carsol., 2005, letn. 34, št. 2, str. 425-438, ilustr., zvd., Izvirni znanstveni članek graf. prikazi. KOVAČIČ, Gregor, RAVBAR, Nataša. A review of the DREYBRODT, Wolfgang, GABROVŠEK, Franci, potential and actual sources of pollution to ground- PERNE, Matija. Condensation corrosion: a theore- water in selected karst areas in Slovenia. Nat. hazards tical approach = Kondenzacijska korozija: teoretični earth syst. sci., 2005, vol. 5, no. 2, str. 225-233. pristop. Acta carsol., 2005, letn. 34, št. 2, str. 317-348, KOVAČIČ, Gregor, RAVBAR, Nataša. Mapping of ilustr., graf. prikazi. hazards to karst groundwater on the Velika planina KNEZ, Martin, SLABE, Tadej. Litostratigrafske značil- plateau (Slovenia) = Kartiranje onesnaževalcev kraške nosti področja presihajočih Pivških jezer in estavela podtalnice na Veliki planini (Slovenija). Acta carsol., Matijeva jama = Lithostratigraphic characteristics of 2005, letn. 34, št. 1, str. 73-85, ilustr., zvd. the intermittent Pivka lakes region and Matijeva jama KRANJC, Andrej. Kako nastaja in izginja Cerkniško jeze- cave estavelle. Acta carsol., 2005, letn. 34, št. 3, str. ro? : »Jezero, ki izginja« - monografija o Cerkniškem 582-598, ilustr., graf. prikazi. jezeru. Kras, jun. 2005, št. 70, str. 12-17, fotogr. KNEZ, Martin, SLABE, Tadej, ŠEBELA, Stanka. Smoga- KRANJC, Andrej. Speleologija Cerkniškega jezera. Kras, nica - a cave developed in Upper Cretaceous breccia = sep. 2005, št. 71, str. 36-37, ilustr.

171 inštitut za raziskovanje krasa

PETRIČ, Metka, ŠEBELA, Stanka. Hydrogeological Kratki znanstveni prispevek research as a basis for the preparation of the plan of monitoring groundwater contamination - a case KNEZ, Martin, SLABE, Tadej. Non-destructive geo- study of the Stara vas landfill near Postojna (SW radar researches in the area of road subsidence of Slovenia) = Hidrogeološke raziskave kot osnova za motorway near Postojna, Classical karst, Slovenia. izdelavo načrta monitoringa onesnaženosti podze- Geophysical research abstracts. [CD-ROM ed.], mnih vod - primer odlagališča Stara vas pri Postojni 2005, vol. 7, 1 str. (JZ Slovenija). Acta carsol., 2005, letn. 34, št. 2, str. 489-505, ilustr., zvd. PIPAN, Tanja, CULVER, David C. Estimating biodiver- Strokovni članek sity in the epikarstic zone of a West Virginia Cave. J. caves karst stud., 2005, vol. 67, no. 2, str. 103-109, RAVBAR, Nataša. Naše orožje je svetovni splet. Geogr. graf. prikazi. obz., 2005, letn. 52, št. 3, str. 18-23. RAVBAR, Nataša. Upravljanje s kraškimi vodnimi viri in odnos do pitne vode. IB rev., 2005, letn. 39, št. 4, str. 60-75, ilustr. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci SLABE, Tadej. Two experimental modelings of karst rock relief in plaster: subcutaneous »rock teeth« and »rock DEBELJAK, Irena, BUFFETAUT, Eric, BUSER, Stanko, peaks« exposed to rain. Z. Geomorphol., 2005, bd. 49, KOŠIR, Adrijan, KRIVIC, Katarina, MIKUŽ, Vasja, hft. 1, str. 107-119, ilustr. OTONIČAR, Bojan. Terrestrial vertebrate locality in ŠEBELA, Stanka, GOSAR, Andrej, KOŠŤÁK, Blahoslav, Upper Cretaceous Gosau beds near Stranice (NE Slo- STEMBERK, J. Active tectonic structures in the W part venia). V: HORVAT, Aleksander (ur.). 17. posvetovanje of Slovenia - setting of micro-deformation monitoring slovenskih geologov, (Geološki zbornik, 18). Lju- net. Acta geodynamica et geomaterialia, 2005, vol. 2, bljana: Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška no. 1, str. 45-57. fakulteta, Oddelek za geologijo, 2005, str. 26-28. ŠEBELA, Stanka. Tektonske zanimivosti Pivške kotline KOGOVŠEK, Janja. Ugotavljanje podzemnega preta- = Tectonic sights of the Pivka basin. Acta carsol., kanja vode v krasu kot osnova za načrtno trajnostno 2005, letn. 34, št. 3, str. 566-581, ilustr., graf. prikazi, gospodarjenje s prostorom. V: KOZMUS, Klemen zvd. (ur.), KUHAR, Miran (ur.). Raziskave s področja geodezije in geofizike 2004 : zbornik predavanj. Lju- bljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2005, Pregledni znanstveni članek str. 31-36, graf. prikazi. KOGOVŠEK, Janja, PETRIČ, Metka, PREGL, Melhior. GABROVŠEK, Franci. Jame v konglomeratu: primer Preparation of the water quality plan for monitoring Udin boršta, Slovenija = Caves in conglomerate: case the impact area of the Mala gora landfill near Rib- of Udin boršt, Slovenia. Acta carsol., 2005, letn. 34, nica (SE Slovenia). V: STEVANOVIĆ, Zoran (ur.), št. 2, str. 507-519, ilustr., graf. prikazi, zvd. MILANOVIĆ, Petar T. (ur.). Water resources and KRANJC, Andrej. Konglomeratni kras v Sloveniji: zgo- environmental problems in karst : proceedings of the dovina raziskovanja in poznavanja jam v Udin borštu International conference and field seminars, Belgrade na Gorenjskem = Conglomerate karst in Slovenia: and Kotor / Serbia and Montenegro / 13-19 September history of cave knowledge and research of Udin boršt 2005. Belgrade: Institute of Hydrogeology, Faculty of (Gorenjsko, Slovenia). Acta carsol., 2005, letn. 34, št. Mining and Geology, 2005, str. 169-174. 2, str. 521-532, ilustr., zvd. KOŠIR, Adrijan, OTONIČAR, Bojan, POPIT, Tomislav, MULEC, Janez, MIHEVC, Andrej, PIPAN, Tanja. Pre- MIŠIČ, Miha. Vadozni karbonatni cementi v kvartar- sihajoča jezera na Pivškem = Intermittent lakes in nih pobočnih sedimentih se lahko izločajo z biološko the Pivka basin. Acta carsol., 2005, letn. 34, št. 3, str. induciranimi procesi. V: HORVAT, Aleksander (ur.). 543-565, ilustr., graf. prikazi. 17. posvetovanje slovenskih geologov, (Geološki PETRIČ, Metka, KOGOVŠEK, Janja. Hidrogeološke zbornik, 18). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Na- značilnosti območja presihajočih Pivških jezer = Hy- ravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, drogeological characteristics of the area of intermittent 2005, str. 57-59. lakes of Pivka. Acta carsol., 2005, letn. 34, št. 3, str. KRANJC, Andrej. Fissured rock phenomena in UNE- 599-618, graf. prikazi, zvd. SCO World Heritage. V: STOURNARAS, G. (ur.), PIPAN, Tanja. Favna presihajočih Pivških jezer = Fauna PAVLOPOULOS, K. (ur.), BELLOS, K. (ur.). 7th of the Pivka intermittent lakes. Acta carsol., 2005, letn. Hellenic Hydrogeological Conference, [and]2nd MEM 34, št. 3, str. 650-659, ilustr. Workshop : Athens 2005 : workshop proceedings. ŠEBELA, Stanka. Monitoring of active tectonic Athens: The Geological Society of Greece, 2005, str. structures - project COST 625 = Spremljanje aktivnih 69-73, ilustr. tektonskih struktur - projekt COST 625. Acta carsol., MIHEVC, Andrej. Traces of adaptation of karst for 2005, letn. 34, št. 2, str. 471-487, ilustr., graf. prikazi, agrarian land use - case study from Dinaric karst, SW tab. Slovenia. V: STEVANOVIĆ, Zoran (ur.), MILANO-

172 inštitut za raziskovanje krasa

VIĆ, Petar T. (ur.). Water resources and environmental voslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, problems in karst : proceedings of the International 2005, str. 132-135. conference and field seminars, Belgrade and Kotor / Serbia and Montenegro / 13-19 September 2005. Bel- grade: Institute of Hydrogeology, Faculty of Mining Objavljeni strokovni prispevek na konferenci and Geology, 2005, str. 849-854, ilustr., zvd. OTONIČAR, Bojan, KOŠIR, Adrijan, ŽUMER, Jože, ZA- MIHEVC, Andrej, VRABEC, Marko. Ekskurzija 3: Geo- JIČ, Alfred. Holocenska karbonatna grebenska tvorba loške in geomorfološke zanimivosti med Pohorjem in tipa »Coralligene« v Koprskem zalivu. V: HORVAT, Savinjo. V: PRELOVŠEK, Mitja (ur.), MRAK, Irena Aleksander (ur.). 17. posvetovanje slovenskih geolo- (ur.). Vodnik po programu, ekskurzijah, predavanjih in gov, (Geološki zbornik, 18). Ljubljana: Univerza v povzetkih posterjev. Ljubljana: Geomorfološko društvo Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek Slovenije, 2005, str. 18-24. za geologijo, 2005, str. 87-90. PIPAN, Tanja, CULVER, David C. Epikarst communities: biodiversity hotspots and potential water tracers. V: Samostojni znanstveni sestavek v monografiji STEVANOVIĆ, Zoran (ur.), MILANOVIĆ, Petar T. (ur.). Water resources and environmental problems in AUDRA, Philippe, KRANJC, Andrej, SAURO, Ugo. karst : proceedings of the International conference and Kras v konglomeratih - podobnosti in razlike = Three field seminars, Belgrade and Kotor / Serbia and Mon- karst in conglomerates similarities and differences. V: tenegro / 13-19 September 2005. Belgrade: Institute of KRANJC, Andrej (ur.). Kraške kulturne pokrajine : Hydrogeology, Faculty of Mining and Geology, 2005, edinstveni odnos med človekom in kraškim svetom : str. 823-830, zvd., graf. prikazi. architecture of a unique relationship people/territory, PREGL, Melhior, KOGOVŠEK, Janja, PETRIČ, Met- Udin boršt. Montebelluna: Museo di Storia Naturale e ka. Izdelava načrta monitoringa kakovosti vode na Archeologia, cop. 2005, str. 93-94, 101-102. Tudi v: : vplivnem območju odlagališča Mala gora pri Ribnici. AUDRA, Philippe (ur.). Paysages culturels karstiques : V: HORVAT, Aleksander (ur.). 17. posvetovanje slo- architecture d'une relation homme-territoire unique : venskih geologov, (Geološki zbornik, 18). Ljubljana: architecture of a unique relationship people/territory, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Méailles et la région d'Annot. In v: CASTIGLIONI, Oddelek za geologijo, 2005, str. 103-104. Benedetta (ur.). Paesaggi carsici : architettura di una RAVBAR, Nataša. Spill of dangerous substances in the relazione unica tra uomo e ambiente : architecture of a catchment area of the Globočec karst spring, SE Slo- unique relationship people/territory, Montello. venia. V: STEVANOVIĆ, Zoran (ur.), MILANOVIĆ, KNEZ, Martin. Geološke razmere v katastrskih občinah Petar T. (ur.). Water resources and environmental Divača, Volčji Grad in Račice kot eden temeljev za problems in karst : proceedings of the International način izrabe prostora = Geological conditions in the conference and field seminars, Belgrade and Kotor / cadastral municipalities of Divača, Volčji Grad and Serbia and Montenegro / 13-19 September 2005. Bel- Račice as one of the essential elements determining grade: Institute of Hydrogeology, Faculty of Mining land use. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in and Geology, 2005, str. 193-200, ilustr., graf. prikazi. življenje v kamniti pokrajini = water and life in a rocky ROMANOV, Douchko, GABROVŠEK, Franci, DREY landscape, (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Založba BRODT, Wolfgang. Leakage below dam sites in ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 29-36, ilustr., zvd. limestone terraines by enhanced karstification: a KNEZ, Martin, SLABE, Tadej. Caves and sinkholes in modeling approach. V: STEVANOVIĆ, Zoran (ur.), motorway construction, Slovenia : case study 3. V: MILANOVIĆ, Petar T. (ur.). Water resources and WALTHAM, Tony, BELL, Fred, CULSHAW, Martin. environmental problems in karst : proceedings of the Sinkholes and subsidence : karst and cavernous rocks International conference and field seminars, Belgrade in engineering and construction, (Springer-Praxis and Kotor / Serbia and Montenegro / 13-19 September books in geophysical sciences). Berlin [etc.]: Springer: 2005. Belgrade: Institute of Hydrogeology, Faculty Praxis, cop. 2005, str. 283-288, ilustr. of Mining and Geology, 2005, str. 645-650, ilustr., KNEZ, Martin, ŠEBELA, Stanka, GABROVŠEK, Fran- graf. prikazi. ci. Geološke osnove ter jame, Geološke razmere na ŠEBELA, Stanka, GOSAR, Andrej. Začetek meritev področju Udin boršta, Tektonski položaj Udin boršta, premikov ob prelomih v zahodni Sloveniji s 3D eksten- Jame v Udin borštu. V: KRANJC, Andrej (ur.). Kraške ziometri TM 71. V: KOZMUS, Klemen (ur.), KUHAR, kulturne pokrajine : edinstveni odnos med človekom in Miran (ur.). Raziskave s področja geodezije in geofizike kraškim svetom : architecture of a unique relationship 2004 : zbornik predavanj. Ljubljana: Fakulteta za people/territory, Udin boršt. Montebelluna: Museo di gradbeništvo in geodezijo, 2005, str. 37-45. Storia Naturale e Archeologia, cop. 2005, str. 9-24, ZUPAN HAJNA, Nadja, MIHEVC, Andrej, PRUNER, ilustr., zvd. Petr, BOSÁK, Pavel. Nova spoznanja o starosti jam- KRANJC, Andrej. Kratka zgodovina gozda na Krasu = skih sedimentov v Sloveniji. V: HORVAT, Aleksander A short history of forest on Kras (classical karst). V: (ur.). 17. posvetovanje slovenskih geologov, (Geološki MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v ka- zbornik, 18). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Nara- mniti pokrajini = water and life in a rocky landscape,

173 inštitut za raziskovanje krasa

(Projekt Aquadapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC dapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. SAZU, 2005, str. 141-148, ilustr., zvd. 21-28, zvd., graf. prikazi. KRANJC, Andrej. Pokrajinska sinteza. V: KRANJC, PETRIČ, Metka. Hidrološke značilnosti območja Udin Andrej (ur.). Kraške kulturne pokrajine : edinstveni boršt. V: KRANJC, Andrej (ur.). Kraške kulturne odnos med človekom in kraškim svetom : architecture pokrajine : edinstveni odnos med človekom in kra- of a unique relationship people/territory, Udin boršt. škim svetom : architecture of a unique relationship Montebelluna: Museo di Storia Naturale e Archeolo- people/territory, Udin boršt. Montebelluna: Museo di gia, cop. 2005, str. 83. Storia Naturale e Archeologia, cop. 2005, str. 53-58, KRANJC, Andrej. Toponimika ali o imenih. V: KRANJC, ilustr., zvd. Andrej (ur.). Kraške kulturne pokrajine : edinstveni PIPAN, Tanja. Živalstvo Udin boršta. V: KRANJC, Andrej odnos med človekom in kraškim svetom : architecture (ur.). Kraške kulturne pokrajine : edinstveni odnos med of a unique relationship people/territory, Udin boršt. človekom in kraškim svetom : architecture of a unique Montebelluna: Museo di Storia Naturale e Archeolo- relationship people/territory, Udin boršt. Montebellu- gia, cop. 2005, str. 81-82. na: Museo di Storia Naturale e Archeologia, cop. 2005, KRANJC, Andrej. Udin boršt - un paesaggio carsico in str. 47-51, ilustr. conglomerato. V: CASTIGLIONI, Benedetta (ur.). PRELOVŠEK, Mitja, RAVBAR, Nataša. Značilnosti po- Paesaggi carsici : architettura di una relazione unica selitve Udin Boršta in njegova funkcija. V: KRANJC, tra uomo e ambiente : architecture of a unique rela- Andrej (ur.). Kraške kulturne pokrajine : edinstveni tionship people/territory, Montello. Montebelluna: odnos med človekom in kraškim svetom : architecture Museo di Storia Naturale e Archeologia, cop. 2005, of a unique relationship people/territory, Udin boršt. str. 161-162. Montebelluna: Museo di Storia Naturale e Archeolo- KRANJC, Andrej. Udin boršt - un paysage de karst de gia, cop. 2005, str. 73-80, ilustr., zvd., graf. prikazi. conglomérat. V: AUDRA, Philippe (ur.). Paysages PRELOVŠEK, Mitja, SLABE, Tadej. Geomorfologija in culturels karstiques : architecture d'une relation skalne oblike, Geomorfologija, Kraške skalne oblike homme-territoire unique : architecture of a unique Udin boršta. V: KRANJC, Andrej (ur.). Kraške kul- relationship people/territory, Méailles et la région turne pokrajine : edinstveni odnos med človekom in d'Annot. Montebelluna: Museo di Storia Naturale e kraškim svetom : architecture of a unique relationship Archeologia, cop. 2005, str. 97-98. people/territory, Udin boršt. Montebelluna: Museo di KRANJC, Andrej. Zgodovina raziskovanja in poznavanja Storia Naturale e Archeologia, cop. 2005, str. 25-35, jam. V: KRANJC, Andrej (ur.). Kraške kulturne po- ilustr., zvd., graf. prikazi. krajine : edinstveni odnos med človekom in kraškim RAVBAR, Nataša. Uporaba pitne vode iz kraških vodono- svetom : architecture of a unique relationship people/ snikov v jugozahodni Sloveniji = Use of drinking water territory, Udin boršt. Montebelluna: Museo di Storia from the karst aquifers in south-western Slovenia. V: Naturale e Archeologia, cop. 2005, str. 59-63, ilustr. MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v ka- MIHEVC, Andrej. Suhi zidovi in delane vrtače - antro- mniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, pogena preoblikovanost kraškega površja na območju (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC Račic, Divače in Volčjega Gradu = Dry walls and SAZU, 2005, str. 475-493, ilustr., zvd., graf. prikazi. transformated dolines - anthropogenic influence on RAVBAR, Nataša, PRELOVŠEK, Mitja. Raba tal na the surface of the Kras in the area of Divača, Račice kraški terasi Udin boršta in njegovem obrobju. V: and Volčji Grad. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : KRANJC, Andrej (ur.). Kraške kulturne pokrajine : voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life edinstveni odnos med človekom in kraškim svetom : in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). Ljubljana: architecture of a unique relationship people/territory, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 57-71, ilustr., Udin boršt. Montebelluna: Museo di Storia Naturale zvd., graf. prikazi. e Archeologia, cop. 2005, str. 65-71, ilustr., zvd., graf. MULEC, Janez, PIPAN, Tanja. Prst Udin boršta. V: prikazi. KRANJC, Andrej (ur.). Kraške kulturne pokrajine : SLABE, Tadej. Skalni relief kot odsev razvoja površja edinstveni odnos med človekom in kraškim svetom : kraškega vodonosnika = Rocky relief as a reflection of architecture of a unique relationship people/territory, the development of the surface of the karstic aquifer. Udin boršt. Montebelluna: Museo di Storia Naturale V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v e Archeologia, cop. 2005, str. 37-41, ilustr. kamniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, MULEC, Janez, PIPAN, Tanja. Vegetacija Udin boršta. (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC V: KRANJC, Andrej (ur.). Kraške kulturne pokrajine SAZU, 2005, str. 44-56, ilustr., zvd. : edinstveni odnos med človekom in kraškim svetom : VELJANOVSKI, Tatjana, RAVBAR, Nataša. Družbeno- architecture of a unique relationship people/territory, kulturne značilnosti porabe pitne vode in odnosa do Udin boršt. Montebelluna: Museo di Storia Naturale nje v gospodinjstvih na območju jugozahodne Slove- e Archeologia, cop. 2005, str. 43-45, ilustr. nije = Socio-cultural determinants of drinking water PETRIČ, Metka. Hidrogeološke značilnosti Krasa = consumption and the relation to it in south-western Hydrogeological characteristics of Kras. V: MIHEVC, Slovene households. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini : voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life = water and life in a rocky landscape, (Projekt Aqua- in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). Ljubljana:

174 inštitut za raziskovanje krasa

Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 494-512, zvd., PIPAN, Tanja. Epikarst - a promising habitat : copepod graf. prikazi. fauna, its diversity and ecology : a case study from ZUPAN HAJNA, Nadja. Klastični sedimenti in prst na Slovenia (Europe), (Carsologica, 5). Postojna: Inštitut Krasu = Clastic sediments and soils on the Kras. V: za raziskovanje krasa ZRC SAZU: = Karst Research MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v ka- Institute at ZRC SAZU; Ljubljana: Založba ZRC: = mniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, ZRC Publishing, 2005. 101 str., ilustr., preglednice. (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 37-43, zvd. Strokovna monografija

Samostojni strokovni sestavek v monografiji PERIC, Borut, DEBEVEC, Albin, KRANJC, Andrej, MIHEVC, Andrej, SLAPNIK, Rajko. Les grottes RAVBAR, Nataša. Kras in voda. V: PLUT, Dušan (ur.). de Škocjan. Škocjan: Park Škocjanske jame, 2005. Slovenija - vodna učna pot Evrope. Ljubljana: Filo- Škocjani-barlang. Škocjan: A Škocjani-barlang Park, zofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2005, str. 2005. Groty Szkocjańskie. Škocjan: Park Groty Sz- 10, 39-48. kocjańskie, 2005. Maaroth Škocjan. Škocjan: Gan RAVBAR, Nataša. Kolesarjenje po matičnem Krasu. Maaroth Škocjan, 2005. V: KLADNIK, Drago (ur.). Slovenija II : [ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva], (Vodniki Ljubljanskega geografskega društva, Evropa, 4). Znanstveni film, zvočni ali video posnetek Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 5-18, ilustr., zvd. RAVBAR, Nataša. Veliki kitajski potopisec, geograf, krasoslovec in jamar Xu Xiake : RTV Slovenija, Tretji program (28.10.2004, 4.8.2005) : Program Ars, Od- MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA daja Trojna spirala. Ljubljana, 2004/2005. 1 zvočna kaseta (30 min), stereo. Znanstvena monografija

DREYBRODT, Wolfgang, GABROVŠEK, Franci, SEKUNDARNO AVTORSTVO ROMANOV, Douchko, BAUER, Sebastian, BIRK, Steffen, LIEDL, Rudolf, SAUTER, Martin, KAU- Urednik FMANN, Georg. Processes of speleogenesis : a modeling approach, (Carsologica, 4). Postojna: Inštitut MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti za raziskovanje krasa ZRC SAZU: = Karst Research pokrajini = water and life in a rocky landscape, (Pro- Institute at ZRC SAZU; Ljubljana: Založba ZRC: = jekt Aquadapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, ZRC Publishing, 2005. 375 str., ilustr. 2005. 564 str., ilustr.

Summary

The lodestar of our programme remains progress of an New books are in preparation; the first one will deal integral karstology, including karst surface and karst with Rock features on karst surface. In this project caves studies and deepening the basic knowledge as more than 40 karstologists from 20 countries are tak- this is a starting-point to plan the life on karst in order ing part. We publish Acta carsologica and take part in to safeguard our extreme natural karst heritage; we international projects together with karstologists from successfully strengthen the role of the Institute as an all over the world. important international research and study karstologi- New knowledge is passed to students at our post-gradu- cal centre. This is confirmed also by a new European ate School of Karstology, Polytechnics, Nova Gorica, project entrusting us to organise the International at Philosophical Faculty, Ljubljana and at Faculty of Karstological School. The knowledge obtained by Humanities, Koper. modern field and laboratory methods and mathematic At the Karst Research programme we participate at computer modelling results in several books in 2005: the projects: Protection of Karst Water Sources (A Processes of speleogenesis, a modeling approach, Method Development in the Case of Postojna Com- Epikarst, promising habitat, Karstic Cultural Land- mune); Development and function of caves in different scapes: Udin Boršt, Water and life in rocky landscape: speleological settings; The results of surface karst Kras and Pivka seasonal lakes. phenomena research as direction for planning on

175 inštitut za raziskovanje krasa the karst landscape; Role and significance of micro resource management under changing conditions at organisms in karst processes; Neotectonic and seis- catchment scale: A co-evolutionary approach; Karst mic faults in karst caves, their role in speleogenesis; systems; development process and sustainable man- Paleomagnetic studies of sediments in karst areas of agement; Research of properties related to aquifer Slovenia: implication for paleotectonic reconstruction; recharge and pollution transport in Dianchi lake Cultura 2000 - Karstic cultural landscapes - Architec- catchment area: A case of Haiyuansi spring; The ture of a unique relationship people / territory (Culture properties of karst aquifers and its vulnerability map- 2000); COST 625 – 3-D monitoring of active tectonic ping in Dianchi catchment, Kunming, China: a case structures; Ecological and micro distributional study study of the north area; Speleothem Geochronology of an epikarst fauna; Comparison between Slovene and Paleoclimate in Slovenia; Biodiversity and ecol- Classical Karst and Spanish Mediterranean Karst; ogy of fauna in percolating water of the karst caves; IGCP UNESCO Project No. 513 – Global Study of Comparative Morpho-Hydrological Investigation of Karst Aquifers and Water Resources; GEC, Group Selected Karst regions of Turkey and Slovenia and of European Charophytologists; 5th FP AQUADAPT Sustainable management of karst aquifers in the Sava – Strategic tools to support adaptive, integrated water river basin.

176 Paleontološki inštitut Ivana Rakovca

Znanstveni svet v jursko-krednih sukcesijah enote Kawr v bazenu Hawasina v Omanu (sodelovanje v francoskem CNRS-projektu Caractérisation des hiatus dans les Dr. Irena Debeljak, dr. Špela Goričan, mag. Adrijan séries sédimentaires. Exemple des exotiques d’Oman.). Košir, akad. dr. Mario Pleničar (predsednik), akad. dr. Opravili smo terensko delo in preliminarne datacije 30 Dragica Turnšek. radiolarijskih vzorcev. Nadaljevali smo raziskave najdišča zgornjekrednih dr. Š. Goričan vretenčarjev v kamnolomu Stranice pri Slovenskih PERSONALNA SESTAVA Konjicah. Poleti so bili med fosilnim materialom iz tega najdišča najdeni še trije večji fragmenti kosti Predstojnica: dr. Špela Goričan, višja znanstvena rastlinojedega dinozavra. sodelavka. Sodelovali smo pri raziskavah materiala iz mezozojskih Znanstveni sodelavci: dr. Glenn S. Jaecks, dr. Vasja najdišč vretenčarjev na Tajskem (v okviru mednaro- Mikuž, dr. Nina Zupančič. dnega programa TRF-CNRS Special Programme for Raziskovalni asistenti: dr. Irena Debeljak, dr. Ale- Biodiversity Research and Training). Rezultati so ksander Horvat, mag. Adrijan Košir, dr. Andrej Šmuc objavljeni v treh člankih, in sicer o prvi najdbi zavro- (do 31. 10.). podov v jurskem zaporedju bloka Shan-Thai, o pojavih K. Cvetko Barič Mlada raziskovalka: Alenka Eva Črne. jantarja v istih plasteh ter o majhnih teropodnih jajcih Strokovni sodelavec: Tomislav Popit. z embrionalnimi skeletnimi ostanki iz spodnjekredne Višja tehnica: Kata Cvetko - Barić. formacije Sao Khua v provinci Sakhon Nakhon. Nadaljevali smo paleontološke in stratigrafske raziskave terciarja. Ugotovitve o stratigrafski (zgornja TEMELJNE RAZISKAVE kreda do oligocen) in globalni geografski razširjenosti trematofornih miliolid smo predstavili na 5. mikro- Paleontologija in sedimentarna geologija paleontološki delavnici v Symbarku na Poljskem. Že A. E. Črne Vodja raziskovalnega programa: Š. Goričan. dalj časa raziskujemo eocenske morske ježke iz Istre. Sodelavci: I. Debeljak, A. Horvat, V. Mikuž, A. Šmuc, Pregled dosedanjih raziskav je bil predstavljen na 3. N. Zupančič, A. E. Črne, K. Cvetko - Barić. hrvaškem geološkem kongresu v Opatiji. Nadaljevali smo raziskave mehkužcev in vretenčarjev v Sloveniji. Program je razdeljen na več nalog, ki obsegajo pale- Objavili smo pet člankov, v katerih so opisani nasle- ontološke, stratigrafske in sedimentološke raziskave dnji miocenski fosili: badenijske školjke Tunjiškega mezozoika in kenozoika. gričevja, panonijski polži iz Čanja pri Sevnici, zobje Raziskave jursko-krednih globljemorskih zaporedij v morskih psov iz okolice Moravč, delfinova čeljustnica Julijskih Alpah so bile v letu 2005 zaključene, rezultati z Janeževe gorce na Bizeljskem in nosorogova čelju- dr. I. Debeljak so objavljeni v monografiji z naslovom Jurassic and stnica iz vzhodne Slovenije. Cretaceous stratigraphy and sedimentary evolution of V sodelovanju z Inštitutom za geoznanosti Univerze v the Julian Alps, NW Slovenia. Potsdamu smo pričeli z raziskavami sedimentarne di- Začeli smo raziskovati jurske apnence Visokega namike, paleoekologije in kemostratigrafije zaporedja krasa in Budvanske cone v Črni gori. Na terenu smo paleocenskih in eocenskih platformnih karbonatov na posneli štiri profile v skupni debelini 500 m in pobrali Krasu in v Istri. V usekih ob avtocesti med Čebulovico 279 vzorcev za sedimentno-petrološke analize in 251 in Kozino smo posneli dva profila. Preparirali smo vzorcev za geokemične analize. 256 vzorcev za analize stabilnih izotopov ogljika in mag. A. Košir Od leta 2001 vodimo delo mednarodne skupine devetih kisika. radiolaristov Lower Jurassic Working Group, ki deluje Nadaljevali smo z raziskavami kvartarnih kalkret in v okviru združenja INTERRAD (International Associ- biološko induciranih procesov karbonatne cementacije ation of Radiolarian Paleontologists). V letu 2005 smo terestričnih (koluvialnih in aluvialnih) sedimentov. Na dokončali katalog 280 izbranih vrst, ki stratigrafsko Univerzi v Cardiffu smo analizirali sestavo stabilnih obsegajo obdobje od pliensbachija do aalenija. Priprava izotopov ogljika in kisika v 24 vzorcih kalcificiranih ra- monografske publikacije je v zaključni fazi. stlinskih korenin iz recentnih tal v Španiji in Sloveniji. Raziskovali smo radiolarijske apnence in rožence V vzorcih pobočnih sedimentov iz Vipavske doline in T. Popit

177 Paleontološki inštitut Ivana Rakovca

s trase avtoceste pri Čatežu smo proučili mikromor- V letu 2005 smo zaključili terenske in laboratorijske fologijo (pod vrstičnim elektronskim mikroskopom), raziskave. Traso in okolico smo kartirali v merilu 1 : mineralogijo (z rentgensko difrakcijsko analizo) in izo- 5000. Geomorfologijo področja smo analizirali z di- topsko sestavo cementov. Rezultati raziskav kažejo, da gitalnim modelom višin. V usekih na trasi hitre ceste

cementi nastajajo z izločanjem CaCO3, ki je pretežno smo posneli 6 detajlnih profilov v skupni debelini 80 pogojeno z biološkimi, predvsem mikrobnimi procesi metrov. Ozemlje trase je v celoti zgrajeno iz fliša, v coni rastlinskih korenin. ki smo ga na podlagi litofaciesnih asociacij razdelili V okviru programa v manjšem obsegu izvajamo tudi na dve stratigrafski enoti. Mikropaleontološko smo petrološke raziskave magmatskih in metamorfnih ka- analizirali sedem vzorcev laporja s profilov na trasi mnin ter raziskave onesnaženja okolja. V letu 2005 smo hitre ceste, iz kamnoloma pri Jelarjih in železniške- proučevali mafične vključke v pohorskem granodioritu ga useka pod Srminom. Ugotovili smo 23 taksonov in ugotavljali provenienco marmorjev iz nekaterih planktonskih in bentoških foraminifer, ki pripadajo rimskodobnih in srednjeveških nahajališč v Sloveniji. 14 družinam in 23 rodovom. Na podlagi foramini- Izdelali smo oceno onesnaženja tal s težkimi kovinami ferne združbe uvrščamo flišne plasti na področju ob avtocesti Ljubljana–Obrežje. med Škofijami in Srminom v srednji in zgornji del dr. A. Šmuc srednjega eocena.

Jamski medved v Sloveniji: populacijska struktura in paleobiologija Geološka spremljava v okviru varstva naravne dedi- Vodja raziskovalnega projekta: Š. Goričan. ščine na območju gradnje AC Cogetinci–Vučja vas Sodelavci: I. Debeljak, A. Košir, K. Cvetko - Barić. (paleontologija, stratigrafija in sedimentologija) Vodja: A. Košir. Zaključena je bila raziskava starostne in spolne struk- Sodelavci: T. Popit, A. Horvat, V. Mikuž, A. E. Črne, ture populacij jamskega medveda iz štirih slovenskih K. Cvetko - Barić. najdišč (Divje babe I, Mokriška jama, Potočka zijalka, Herkove peči). Na podlagi primerjave zbranih podat- Leta 2005 smo začeli s paleontološkimi, sedimento- kov iz različnih plasti in najdišč je mogoče sklepati na loškimi in stratigrafskimi raziskavami terciarnih in različne mortalitetne faktorje in tafonomske pogoje, kvartarnih sedimentov na prvi etapi trase avtoceste med prišli pa smo tudi do novih podatkov o paleobiologiji Vučjo vasjo in Ščavnico. V heterogenem zaporedju jamskega medveda. pliocenskih in kvartarnih aluvialnih sedimentov s pa- leotalnimi horizonti smo posneli 31 profilov v skupni debelini 120 metrov. DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI Geološka spremljava gradbenih del na lokaciji čistilne Geološko-paleontološki nadzor z vidika varstva narav- naprave Bled, julij−september 2005 ne dediščine na območju trase HC Razdrto–Vipava Vodja: A. Košir. Vodja: A. Košir. Sodelavec: A. Horvat. Sodelavci: T. Popit, A. E. Črne, K. Cvetko - Barić. Pri pripravljalnih gradbenih delih na lokaciji čistilne Traso hitre ceste in kilometer širok pas ob trasi na naprave Bled je bilo spomladi 2005 odkrito svojevrstno Rebrnicah smo kartirali v merilu 1 : 1000 in 1 : 5000. zaporedje kvartarnih sedimentov, ki se pojavljajo med V kvartarnih sedimentih smo posneli 35 profilov v južnim robom Blejskega jezera in Savo Bohinjko. skupni debelini 175 metrov. Na področju od Rebrnic do Zaporedje sestavlja več nivojev fluvioglacialnih sedi- doline potoka Močilnik smo ločili več pahljačastih teles mentov, jezerskih sedimentov (krede) in sladkovodnih kvartarnih sedimentov, ki se raztezajo na površini od biogenih karbonatnih tvorb (lehnjaka in onkolitnih 35.000 do 450.000 m2, njihova debelina pa znaša do 40 nanosov), v spodnjem delu zaporedja pa so vidne metrov. Geometrija, stratigrafija in litološke značilnosti prelomne strukture, ki kažejo na tektonsko aktivnost kvartarnih sedimentov kažejo, da večja sedimentna v mlajšem pleistocenu ali holocenu. telesa predstavljajo paleoplazove velikega obsega, ki Med izvajanjem zemeljskih del smo gradbišče ge- so nastali z različnimi mehanizmi transporta. odetsko izmerili, kartirali in posneli 32 podrobnih profilov ter na podlagi tega izdelali trodimenzional- Geološka spremljava v okviru varstva naravne dedišči- no rekonstrukcijo sedimentnih teles. V sondažnih ne na odseku hitre ceste Srmin−Škofije (paleontologija, jaških smo opravili strukturno analizo tektonsko stratigrafija in sedimentologija) deformiranih sedimentov. Pobrali smo 20 vzorcev za Vodja: A. Košir. radiokarbonske datacije in datacije z luminescenčni- Sodelavci: T. Popit, A. Šmuc, A. E. Črne, K. Cvetko mi metodami. V pripravi je članek o preliminarnih - Barić. rezultatih raziskav.

178 Paleontološki inštitut Ivana Rakovca

Fosilna dediščina profila Bela Cerkev Mesozoic Tethys margin: compared tectono-cli- V. Mikuž je soavtor razstave Fosilna dediščina pro- matic evolution of the Iran and Oman domains. fila Bela Cerkev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije • Université Denis Diderot Paris 7, Pariz, Francija: (Ljubljana, 9. 10. 2005–31. 1. 2006). Na razstavi so projekt CNRS Caractérisation des hiatus dans prikazani vsi litološki tipi in makrofosili s 30 m debe- les séries sédimentaires. Exemple des exotiques lega srednjemiocenskega zaporedja, ki je bilo odkrito d’Oman. ob gradnji avtocestnega odseka Kronovo–Dobruška • Department of Geology, Portland State University, vas. Med razstavljenimi fosili je največ školjk, pol- ZDA: slovensko-ameriški znanstveno-tehnološki žev in rastlinskih ostankov, še posebej zanimivi pa so projekt Katalog in biokronologija pliensbachijskih skeletni ostanki in koproliti delfinov. Bela Cerkev je do aalenijskih radiolarijev. v Sloveniji do sedaj prvo in edino nahajališče, kjer so • University of California, Davis, ZDA: slovensko- bile različne kosti delfinov najdene »in situ« v jasni ameriški znanstveno-tehnološki projekt Določanje stratigrafski legi. dolžine življenja fosilnih in živečih brahiopodov, živečih v podmorskih jamah s pomočjo razmerij Mg/Ca v kalcitu njihovih lupin. • Institut für Geowissenschaften, Universität Pot- KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA sdam, Nemčija: projekt Biosphere response to climatic events during the Paleogene: sedimen- Knjižni fond se je povečal za 57 knjig in 257 zvezkov tological and biological integrated approach to periodike, izposojenih je bilo 513 zvezkov. Izdelali in biocalcification processes. inventarizirali smo 912 zbruskov, 228 izpirkov, 357 • TRF-CNRS Special Programme for Biodiversity preparatov fosilnih vretenčarjev, 810 fotografij, po- Research and Training. snetih na vrstičnem elektronskem mikroskopu, in 1120 fotografij, posnetih z digitalno kamero na petrograf- skem mikroskopu. Skenirali smo 1500 diapozitivov in OBISKI V INŠTITUTU 200 fotografij iz fotoarhiva inštituta.

• Patrick De Wever, Museum National d'Histoire Naturelle in Monica Rotaru, Palais de la Decou- Mednarodno sodelovanje verte, Pariz, Francija, 8.–12. 6.: predavanji na SSG (Earth’s time, Man’s time; Climate change: what • Naturhistorisches Museum, Basel, Švica: tema do we know about it?). Mikropaleontologija in paleobiogeografija paleo- • Jessica Zamagni in Paolo Ballato, Institut für Ge- genskih bentičnih foraminifer (meja K/T, paleocen, owissenschaften, Universität Potsdam, Nemčija, eocen, oligocen). 27. 5.−6. 6.: terensko delo na paleogenskih karbo- • Geološko-paleontološki zavod PMF, Zagreb, Hr- natih na Krasu. vaška: tema Mikropaleontologija in paleobiogeo- • Elizabeth S. Carter, Portland State University, grafija paleogenskih bentičnih foraminifer (meja ZDA, 29. 9.–27. 10.: delo pri projektu Katalog in K/T, paleocen, eocen, oligocen). biokronologija pliensbachijskih do aalenijskih • Dipartimento di Scienze Geologiche, Ambientali radiolarijev. e Marine, Univerza v Trstu, Italija: tema Mikropa- • Jean Guex, Université de Lausanne, Švica, 8.– leontologija in paleobiogeografija paleogenskih 13. 10.: delo pri projektu Katalog in biokronologija bentičnih foraminifer (meja K/T, paleocen, eocen, pliensbachijskih do aalenijskih radiolarijev. oligocen). • Paola Beccaro, Università di Torino, Diparti- • Dipartimento di Paleontologia, Università di mento di Scienze della Terra, Italija, 14.–19. 11.: Napoli, Italija: tema Dazikladacejske alge v pale- izpopolnjevanje na področju jurske radiolarijske ogenskih plasteh. paleontologije in stratigrafije. • Hrvatski geološki institut, Zagreb, Hrvaška: projekt Mezozojski radiolariji (medakademijska izmenjava). • Prirodoslovni muzej Rijeka, Reka, Hrvaška: tema PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI Terciarna makrofavna Istre. • Institut für Paläontologie, Universität Wien, Dunaj, NASTOPI Avstrija: projekt Eine hochalpine Jagdstation des Neandertalers: Die Potočka-Höhle in den Kara- Alenka Eva Črne wanken (Slowenien). • Jurski neptunski dajki na Mangartskem sedlu. Pre- • Université de Rennes 1, Francija: projekt CNRS davanje na 17. posvetovanju slovenskih geologov, Sedimentology and sequence stratigraphy of the Ljubljana, 8. 4.

179 Paleontološki inštitut Ivana Rakovca

Irena Debeljak Špela Goričan • Terrestrial vertebrate locality in Upper Cretaceous • Université des Sciences et Téchnologies de Lille, Gosau beds near Stranice (NE Slovenia). Preda- Francija, 13.–17. 1: članica komisije na zagovoru vanje na 17. posvetovanju slovenskih geologov, doktorata (Wonganan, N.: Radiolaria and radiolari- Ljubljana, 8. 4. tes of Northern Thailand – Palaeontology; Tectonic and Palaeogeographic implications). Glenn Seward Jaecks • Oman, 6.–20. 2.: terensko delo v okviru francoskega • Constraint in the evolution of development in the hi- projekta CNRS Caractérisation des hiatus dans story of the thecideide brachiopod clade. Predavanje les séries sédimentaires. Exemple des exotiques na »The Fifth International Brachiopod Congress«, d’Oman. Köbenhavn, Danska, 6. 7. • Črna gora, 9.–19. 5.: terensko delo za doktorsko nalogo A. E. Črne. Adrijan Košir • Université de Rennes 1, Francija, 18.–24. 6: de- • Geobiology of calcretes: biomediated accumulation lovni sestanek v projektu CNRS Sedimentology of secondary soil carbonates. Predavanje na Uni- and sequence stratigraphy of the Mesozoic Tethys versität Potsdam, Institut für Geowissenschaften, margin: compared tectono-climatic evolution of the Potsdam, Nemčija, 31. 3. Iran and Oman domains. • Vadozni karbonatni cementi v kvartarnih pobočnih sedimentih se lahko izločajo z biološko induciranimi Glenn Seward Jaecks procesi. Predavanje na 17. posvetovanju slovenskih • Köbenhavn, Danska, 4.–8. 7.: udeležba na »The geologov, Ljubljana, 8. 4. Fifth International Brachiopod Congress«. • University of California, Davis, ZDA, 16. 9.– Vasja Mikuž 16. 10.: obisk pri prof. Sandri Carlson, delo pri • Srednjemiocenski makrofosili profila Bela Cerkev. projektu Določanje dolžine življenja fosilnih in Predavanje na 17. posvetovanju slovenskih geolo- živečih brahiopodov, živečih v podmorskih jamah s gov, Ljubljana, 8. 4. pomočjo razmerij Mg/Ca v kalcitu njihovih lupin. • Eocenski ježinci Istre. Predavanje na 3. hrvaškem geološkem kongresu, Opatija, 30. 9. Adrijan Košir • Potsdam, Nemčija, 30. 3.–2. 4.: Universität Pot- Tomislav Popit sdam, Institut für Geowissenschaften, vabljeno • Otroške ustvarjalne delavnice o dinozavrih. Vodstvo predavanje. delavnic, Dinolab, ZRC SAZU, Ljubljana, 8. 6., • Črna gora, 9.–19. 5.: terensko delo za doktorsko 21. 7., 25. 7., 28. 9., 9. 11. nalogo A. E. Črne. • Cardiff University, Velika Britanija, 10.–17. 12.: študijski obisk pri prof. V. P. Wrightu. raziskovalno delo v tujini, Študijski Andrej Šmuc obiski in potovanja • Črna gora, 20. 9.–10. 10.: terensko delo za doktorsko nalogo A. E. Črne. Alenka Eva Črne • Črna gora, 9.–19. 5.: terensko delo za doktorsko nalogo. MENTORSTVO • Pontresina, Švica, 22.–29. 8.: udeležba na Internati- onal Summer School of Sedimentology (organizator IAS). Špela Goričan je bila mentorica doktorandki Alenki • Črna gora, 20. 9.–10. 10.: terensko delo za doktor- Evi Črne. sko nalogo.

180 Paleontološki inštitut Ivana Rakovca

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI ital. paleontol. stratigr., 2005, letn. 111, št. 1, str. 45- 70, fotogr., graf. prikazi, tab. Izvirni znanstveni članek ZUPANČIČ, Nina, PLESNIČAR, Aleš. Heavy metal contamination of roadside soil along Ljubljana-Obrežje BUFFETAUT, Eric, SUTEETHORN, Varavudh, TONG, highway = onesnaženje tal s težkimi kovinami vzdolž Haiyan, KOŠIR, Adrijan. First dinosaur from Shan- avtoceste Ljubljana-Obrežje. RMZ-mater. geoenviron., Thai Block of SE Asia: a Jurassic sauropod from the 2005, vol. 52, no. 2, str. 403-418. southern peninsula of Thailand. J. Geol. Soc. (Lond.), 2005, št. 162, str. 481-484, ilustr. GORIČAN, Špela, HALAMIĆ, Josip, GRGASOVIĆ, Kratki znanstveni prispevek Tonći, KOLAR-JURKOVŠEK, Tea. Stratigraphic evolution of Triassic arc-backarc system in northwe- BUFFETAUT, Eric, GRELLET-TINNER, Gérald, SUTE- stern Croatia. Bull. Soc. géol. Fr., 2005, letn. 176, št. ETHORN, Varavudh, CUNY, Gilles, TONG, Haiyan, 1, str. 3-22, ilustr., tab. KOŠIR, Adrijan, CAVIN, Lionel, CHITSING, Suwan- HALAMIĆ, Josip, MARCHIG, Vesna, GORIČAN, Špela. na, GRIFFITHS, Peter J., TABOUELLE, Jérôme, LE Jurassic radiolarian cherts in north-western Croatia: LOEUFF, Jean. Minute theropod eggs and embryo geochemistry, material provenance and depositional from the Lower Cretaceous of Thailand and the dino- environment. Geol. Carpath. (Bratisl.), 2005, letn. 56, saur-bird transition. Naturwissenschaften, 2005, 92, št. 2, str. 123-136, ilustr., tab., graf. prikazi. str. 477-482, ilustr. MIKUŽ, Vasja. Panonijski mehkužci iz okolice Čanja pri MIKUŽ, Vasja. Popravek vrstnega imena terciarnega se- Sevnici = Pannonian molluscs from surroundings of salca iz Motnika v Sloveniji = Correction of the species Čanje near Sevnica, Slovenia. Geologija, 2005, vol. name of Tertiary mammal from Motnik in Slovenia. 48, 2, str. 225-243. Geologija, 2005, knj. 48, 1, str. 19-21. MIKUŽ, Vasja. Modiolus brochii[!] iz miocenskih plasti Tunjiškega gričevja = Modiolus brochii[!] from Mioce- ne beds in Tunjiško gričevje (Tunjice Hills), Slovenia. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Razpr. - Slov. akad. znan. umet., Razr. naravosl. vede, 2005, 46, 1, str. 97-109, zvd., tab. ČRNE, Alenka Eva, SKABERNE, Dragomir, ŠMUC, MIKUŽ, Vasja. Miocenski selahiji (Chondrichthyes) iz Andrej. Jurski neptunski dajki na Mangartskem sedlu. opuščenega peskokopa Tomc pri Moravčah = Mio- V: HORVAT, Aleksander (ur.). 17. posvetovanje slo- cene selachians (Chondrichthyans) from abandoned venskih geologov, (Geološki zbornik, 18). Ljubljana: sand pit Tomc near Moravče, Slovenia. Razpr. - Slov. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, akad. znan. umet., Razr. naravosl. vede, 2005, 46, 1, Oddelek za geologijo, 2005, str. 21-25, ilustr. str. 111-131, zvd., fotogr., tab. DEBELJAK, Irena, BUFFETAUT, Eric, BUSER, Stanko, MIKUŽ, Vasja, PAVŠIČ, Jernej. Delfin Champsodelphis? KOŠIR, Adrijan, KRIVIC, Katarina, MIKUŽ, Vasja, carniolicus z Janeževe gorce na Bizeljskem = The OTONIČAR, Bojan. Terrestrial vertebrate locality in dolphin Champsodelphis? carniolicus from Janeževa Upper Cretaceous Gosau beds near Stranice (NE Slo- gorca hill in Bizeljsko, Slovenia. Razpr. - Slov. akad. venia). V: HORVAT, Aleksander (ur.). 17. posvetovanje znan. umet., Razr. naravosl. vede, 2005, 46, 1, str. slovenskih geologov, (Geološki zbornik, 18). Lju- 133-151, zvd., tab. bljana: Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška MIKUŽ, Vasja, POHAR, Vida. Neogenska nosorogova fakulteta, Oddelek za geologijo, 2005, str. 26-28. spodnja čeljustnica iz geološke zbirke Gimnazije DROBNE, Katica, OGORELEC, Bojan, BARATTOLO, Ptuj na Ptuju = Neogene rhinoceros lower jaw from Filippo. Cretaceous/Tertiary boundary and Paleocene geological collection of Grammar School Ptuj at Ptuj. deposits of Trieste Karst and Slovenia, Paleocene Razpr. - Slov. akad. znan. umet., Razr. naravosl. vede, marine algae of SW Slovenia (Dolenja vas and Če- 2005, 46, 1, str. 153-169, tab. bulovica). V: Field excursion. Guide book, (Studi PHILIPPE, Marc, CUNY, Gilles, SUTEETHORN, Vara- Trentini di Scienze Naturali, Acta Geologica, vol. 80, vudh, TEERARUNGSIGUL, Naramese, BARALE, 2003, suppl.). Trento: Museo Tridentino di Scienze Georges, THÉVENARD, Frédéric, LE LOEUFF, Naturali, 2005, str. 39-64. Jean, BUFFETAUT, Eric, GAONA, Tatiana, KOŠIR, DROBNE, Katica, PREMRU, Uroš, OGORELEC, Adrijan, TONG, Hayan. A Jurassic amber deposit Bojan. Two new species of Helenalveolina and Pse- in Southern Thailand. Hist. biol., 2005, 17, str. 1-6, udonummoloculina (Foraminiferida) respectively, of ilustr., zvd. Paleocene Age, from the Adria carbonate platform. ŠMUC, Andrej, GORIČAN, Špela. Jurassic sedimentary V: Workshop on »Paleontology and Stratigraphy in evolution of a carbonate platform into a deep-water the Mediterranean Palaeogeography«, Naples, June basin, Mt. Mangart (Slovenian-Italian border). Riv. 20-21, 2005 : abstracts. Naples: Universita di Napoli

181 Paleontološki inštitut Ivana Rakovca

Federico II, Dipartimento di Scienze della Terra, 2005, slovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, 2005, str. 55-56. str. 112-114, ilustr. KOŠIR, Adrijan, OTONIČAR, Bojan, POPIT, Tomislav, ZUPANČIČ, Nina. Geologija Pohorja. V: PRELOVŠEK, MIŠIČ, Miha. Vadozni karbonatni cementi v kvartar- Mitja (ur.), MRAK, Irena (ur.). Vodnik po programu, nih pobočnih sedimentih se lahko izločajo z biološko ekskurzijah, predavanjih in povzetkih posterjev. induciranimi procesi. V: HORVAT, Aleksander (ur.). Ljubljana: Geomorfološko društvo Slovenije, 2005, 17. posvetovanje slovenskih geologov, (Geološki str. 29-31. zbornik, 18). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Na- ravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, 2005, str. 57-59. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA MIKUŽ, Vasja. Srednjemiocenski makrofosili profila DELA Bela Cerkev (2002-2003). V: HORVAT, Aleksander (ur.). 17. posvetovanje slovenskih geologov, (Geološki Znanstvena monografija zbornik, 18). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Nara- voslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, ŠMUC, Andrej. Jurassic and Cretaceous stratigraphy and 2005, str. 78-81. sedimentary evolution of the Julian Alps, NW Slovenia. MIKUŽ, Vasja. Panonijski mehkužci iz okolice Čanja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. 98 str., V: HORVAT, Aleksander (ur.). 17. posvetovanje slo- fotogr., graf. prikazi. venskih geologov, (Geološki zbornik, 18). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, 2005, str. 81-84. IZVEDENA DELA (DOGODKI) OTONIČAR, Bojan, KOŠIR, Adrijan, ŽUMER, Jože, ZA- JIČ, Alfred. Holocenska karbonatna grebenska tvorba Razstava tipa »Coralligene« v Koprskem zalivu. V: HORVAT, Aleksander (ur.). 17. posvetovanje slovenskih geolo- KRIVIC, Katarina, MIKUŽ, Vasja. Fosilna dediščina gov, (Geološki zbornik, 18). Ljubljana: Univerza v profila Bela Cerkev : Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek Ljubljana, 9.10.2005 - 31.1. 2006. Ljubljana: Prirodo- za geologijo, 2005, str. 87-90. slovni muzej Slovenije, 2005. PLESNIČAR, Aleš, ZUPANČIČ, Nina. Monitoring onesnaženja tal s svincem vzdolž avtoceste Ljubljana - Obrežje. V: HORVAT, Aleksander (ur.). 17. posve- SEKUNDARNO AVTORSTVO tovanje slovenskih geologov, (Geološki zbornik, 18). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehni- Urednik ška fakulteta, Oddelek za geologijo, 2005, str. 94-96. SKABERNE, Dragomir, GORIČAN, Špela, ČAR, Jože. HORVAT, Aleksander (ur.). 17. posvetovanje slovenskih Ladinijske vulkanogeno-sedimentne kamnine v ka- geologov = 17th Meeting of Slovenian Geologists, (Ge- mnolomu Kamna Gorica. V: HORVAT, Aleksander ološki zbornik, 18). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, (ur.). 17. posvetovanje slovenskih geologov, (Geološki Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, zbornik, 18). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Naravo- 2005. VI, 148 str.

SUMMARY

The research programme covers palaeontology of cessions in the western part of the Central Paratethys; selected groups of organisms (diatoms, silicoflagel- Quaternary sediments in Slovenia; Mortality dynam- lates, radiolarians, molluscs, echinoderms, corals, ics of cave bear; Calcification products of plant roots in and vertebrates), sedimentary geology of Mesozoic Palaeogene calcretes and present-day calcareous soils; and Cainozoic carbonate platforms and basins, and and Micromorphology, mineralogy and stable isotope geobiology of Tertiary and Recent calcretes. In 2005 geochemistry of vadose-zone carbonates. the following topics were studied: Systematics and The institute works on two national research projects, biochronology of Pliensbachian to Aalenian radi- funded by the Slovenian Research Agency, and of- olarians; Jurassic stratigraphy of the High Karst and ficially collaborates in seven international projects. Budva zones in Montenegro; Jurassic and Cretaceous The results were presented at three scientific meet- radiolarian stratigraphy of the Kawr Group in Oman; ings and are published in eleven papers. The most Jurassic and Cretaceous sedimentary evolution of the important publication is the monograph on Jurassic Julian Nappe; Taxonomy and palaeobiogeography of and Cretaceous stratigraphy and sedimentary evolu- Cretaceous dinosaurs from Slovenia; Stratigraphy, tion of the Julian Alps. palaeontology and palaeoecology of Neogene suc-

182 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

ZNANSTVENI SVET vanja petnajstih izvirov v narodnem parku Plitvice na Hrvaškem smo ugotovili dinamiko populacij izvirskih vrst polžev ter njihovo pojavljanje na območju parka. Dr. Metka Culiberg, dr. Tatjana Čelik, dr. Igor Daksko- Z rentgensko difrakcijo smo ugotovili strukturo plasti bler (predsednik), dr. Božidar Drovenik, akad. prof. stene hišic nekaterih kopenskih vrst polžev (Cochlodi- dddr. Jože Maček, dr. Branko Vreš, akad. dr. Mitja na laminata, C. fimbriata, Macrogastra ventricosa, M. Zupančič. plicatula, Ruthenica filograna, Itala ornata) z različnih dr. B. Vreš najdišč v Sloveniji in na Hrvaškem in ugotavljali vplive ekoloških dejavnikov na procese biomineralizacije. PERSONALNA SESTAVA Z analizami stabilnih izotopov kisika in ogljika v karbonatnih hišicah smo skušali ugotoviti prehranje- Predstojnik: dr. Branko Vreš. valne navade različnih vrst polžev. Raziskovali smo Znanstvena svetnika: dr. Metka Culiberg, dr. Božidar sistematično pripadnost in razširjenost sladkovodnih Drovenik (do 30. 11.). školjk iz družine Spheariidae v Sloveniji in na Bal- Višji znanstveni sodelavci: doc. dr. Andraž Čarni, dr. Igor kanskem polotoku. Dakskobler, dr. Rajko Slapnik, dr. Branko Vreš. Temeljne favnistične raziskave hroščev smo nadalje- Znanstveni sodelavec: dr. Matjaž Kuntner (od 21. 9.). vali na območju celotne Slovenije. Večjo pozornost dr. V. Babij Asistenti z doktoratom: dr. Valerija Babij, dr. Tatjana smo namenili hroščem rilčkarjem v širšem smislu Čelik, dr. Petra Košir (od 1. 7.), dr. Urban Šilc, dr. Igor (Curculionidea). Na podlagi zbranih podatkov naših Zelnik (od 13. 12.). terenskih raziskav, podatkov iz starejših zbirk in lite- Asistent z magisterijem: mag. Aljoša Pirnat. rature je v pripravi za objavo katalog vseh slovenskih Asistent: Aleksander Marinšek. vrst hroščev rilčkarjev. Po obstoječih podatkih jih Raziskovalnorazvojni sodelavec: mag. Andrej Seli- živi v Sloveniji več kot 900 vrst. V tem letu smo (v škar. soavtorstvu ) nadaljevali priprave za drugo delo o favni Samostojni strokovni sodelavec: mag. Boško Čušin. hroščev kozličkov (Cerambybcidae) Slovenije, ki je dr. M. Culiberg Višji strokovni sodelavec: Vinko Žagar. tudi že tik pred objavo. Za objavo je pripravljeno delo Strokovni sodelavec: Marjan Jarnjak. Hrošči rilčkarji Kamniško-Savinjskih Alp. V okviru Višja strokovna delavka: Olga Dežman Jokić. problematike vrst Natura 2000 smo dodatno raziskovali Tajnica: Barbara Šuštar. razširjenost nekaterih vrst hroščev, o katerih dejanski Tehnica: Olga Kardoš. razširjenosti in trenutni prisotnosti v Sloveniji le malo ali skoraj nič ne vemo. Nadaljevali smo raziskave favne hroščev Pomurja z vzorčenjem favne tal in TEMELJNE RAZISKAVE metodo lova s svetlobnimi pastmi. Rezultat je nekaj dr. A. Čarni novih vrst hroščev rilčkarjev za favno Slovenije, kot Favna, flora in vegetacija Slovenije in sosednjih so Dodecatrichus aurisignatus (Apfelbeck, 1895), območij Dodecastrichus heydeni (Stierlin, 1861), Temnocerus Vodja programa: A. Čarni. longiceps, (Thomson, 1888), Ceratapion basicorne Sodelavci: M. Culiberg, T. Čelik, I. Dakskobler, B. (Illiger, 1807), Kalcapion semivittatum (Gyllenhal, Drovenik, O. Dežman Jokić, O. Kardoš, A. Pirnat, R. 1833), Protapion gracilipes (Dietrich, 1857) in Lixus Slapnik, U. Šilc, B. Vreš, I. Zelnik. subtilis (Boheman, 1836). Na območju reke Mure med Cmurekom in Spodnjim V Narodnem parku Krka na Hrvaškem smo razisko- Konjiščem smo proučevali razširjenost, habitat, ekolo- dr. T. Čelik vali stigobiontske in troglobiontske vrste mehkužcev. ške potrebe, disperzijski potencial in abundanco popu- Določili smo sistematično pripadnost in razširjenost lacije vrste Zerynthia polyxena, ki je ogrožena v evrop- petih podzemeljskih vrst polžev na območju parka skem merilu. Popisovali smo favno dnevnih metuljev (Dalmatella sketi, Lanzaia skradinensis, Hauffenia na Rodici (Spodnje Bohinjske gore), v severnem delu jadertina, Hadziella sketi, Iglica (Iglica) elongata in planote Jelovice, na južnih pobočjih Dražgoške gore, v Zospeum isselianum). Kamniških Alpah ter na območjih Dobrna–Frankolovo Na osnovi dveletnega vsakomesečnega vzorčevanja in Šoštanj–Bele Vode–Zavodnje. izvirov Bijele in Crne rijeke ter nekajkratnega vzorče- Floristične raziskave smo opravili na Primorskem mag. B. Čušin

183 Biološki inštitut Jovana Hadžija

(Kras, Cerkljansko, Trnovski gozd, Baška dolina, neboglasnice (Eritrichum nanum) in skalnega šaša dolina Idrijce, Tolmin), Notranjskem (Planinsko polje), (Carex rupestris). Pri preučevanju pionirskih gozdov Koroškem (Pohorje, Dravski Kozjak), Štajerskem (Sa- plemenitih listavcev na Bovškem smo našli sestoje vinjska dolina), v Prekmurju (Petanjci), Ljubljanskem asociacij Ornithogalo pyrenaici-Fraxinetum in Saxi- barju, v Julijskih Alpah (Trenta, Mangart, Rodica) frago petraeae-Tilietum. in v Kamniško-Savinjskih Alpah (Menina planina). Nadaljevali smo fitogeografska raziskovanja lipovih Raziskovali smo predvsem vlažna in vodna rastišča, gozdov Balkanskega polotoka in Apeninov in ugo- kraška travišča z zaraščanji ter alpska travišča, pri- tovili določene podobnosti med vegetacijskimi tipi. merjali floro naravno in antropogeno nastalih habita- Razlike smo ovrednotili z numeričnimi metodami, tov. Kartiranje flore smo izpopolnili z geokodiranjem vendar bo potrebno rezultate analiz še ovrednotiti v lokalitet popisov. Na različnih nahajališčih in rastiščih širšem kontekstu. smo zbrali herbarijski material za taksonomsko in Pelodno smo analizirali več holocenskih in pleisto- horološko obdelavo rodov Eleocharis, Cyperus, censkih sedimentnih profilov. Najobsežnejši je bil 11 Hieracium, Alchemilla, Rubus in Silene. Obdelovali m visoki profil jezerske krede v dolini reke Soče pri smo pojavljanje srednjeevropsko ogroženih rastlin v Srpenici. Dokaj nespremenjena slika vegetacije in tri dr. I. Dakskobler antropogenih vodnih habitatih in rastiščne razmere radiokarbonske datacije (okoli 12.500 let pred seda- vrste Saxifraga paradoxa v Sloveniji. njostjo) kažejo, da se je sediment odložil v razmeroma Nadaljevali smo sintezo plevelne vegetacije Slove- kratkem časovnem obdobju v poznem glacialu. Plei- nije in pripravljali primerjalno podatkovno zbirko. stocensko vegetacijo smo ugotovili tudi v sedimentih Zaključili smo tudi primerjave spremembe plevelne iz doline Save Bohinjke blizu Bleda. Verjetno gre za vegetacije v okolici Ljubljane v zadnjih 60 letih. Na nekoliko starejšo vegetacijo, kot je v Srpenici, kar se bo podlagi terenskega vzorčenja in podatkov iz literature pokazalo, ko bodo pelodne analize v celoti opravljene, smo ugotovili, da se je število vrst povečalo, več je oziroma ko bomo imeli tudi radiokarbonsko datirane O. Dežman Jokić neofitov in na herbicide odpornih trav, izginili pa stratume. S pelodno analizo smo potrdili tudi pleisto- so spomladanski terofiti, spireochorne in bazifilne censko starost sedimentov iz Grosupeljske kotline in vrste. iz doline Raščice. Rezultati so pomembni za izdelavo Zaključili smo raziskave terofitske vegetacije na Geološke karte Slovenije v merilu 1 : 50 000. južnem delu Balkanskega polotoka. Primerjali smo Iz številnih arheoloških najdišč v Sloveniji (Divje terofitsko vegetacijo na dveh območjih, in sicer na babe I, Krvavec, Velika Dobrava, Godovič – Jelenšek, območju pod vplivom submediteranske in na območju Most na Soči, Podsmreka, Suhi Dol pri Horjulu, Zadnji evmediteranske klime in vegetacije. Ugotovili smo Vogel, Bled – Pristava, Podnanos, Grgar – Grašišče) določene podobnosti, ki so posledica enakega gospo- in na Hrvaškem (Torčec – Ledine) je bilo analiziranih dr. B. Drovenik darjenja s temi sestoji, in razlike, ki so povezane z več sto rastlinskih makroostankov, predvsem lesnega različnimi klimatskimi dejavniki. oglja. Ugotovili smo bolj ali manj realno sestavo goz- Raziskovali smo vegetacijo gozdnih robov v Polho- da v določenih arheoloških obdobjih na posameznih grajskem hribovju: naredili smo vegetacijske popise, lokalitetah. ki jih bomo v nadaljevanju ovrednotili. Zaključili smo obdelavo floristične, ekološke in strukturne diverizi- tete vegetacije gozdnih robov v kontinentalnem delu Naravna in kulturna dediščina – Infrastrukturna Hrvaške. Ugotovili smo, da se v smeri klimatskega dejavnost (OE Naravna dediščina) M. Jarnjak gradienta proti vzhodu, kjer so zmanjšanja tempera- Vodja: A. Seliškar. ture in padavin, povečuje delež terofitov, enoletnic in Sodelavci: V. Babij, B. Čušin, M. Jarnjak, P. Košir, A. rastlin, ki cvetijo poleti. Marinšek, B. Šuštar, V. Žagar. V srednjem Posočju smo preučevali montanska travišča na flišu in laporju. Na Banjšicah in na Ka- Člani skupine so sodelovali pri raziskovalnem progra- nalskem Kolovratu s Korado smo našli in popisali mu in projektih z raziskovalnim, strokovnim, tehničnim sestoje asociacij Polygalo-Nardetum in Danthonio- in administrativnim delom, skladno z vsebinskimi Scorzoneretum villosae. Pri raziskavah vlažnih zahtevami in časovnimi termini posameznih nalog, travnikov in dolomitnih povirij v dolinah Soče, Bače pri katerih delujejo kot vodje projektov ali sodelavci. O. Kardoš in Idrijce smo ugotovili in popisali nova nahajališča Pri terenskih raziskavah so bili izdelani popisi flore, v tem območju razmeroma redkih šašev: Carex da- vegetacije in habitatnih tipov, narejene so bile vegeta- valliana (Podčela med Žago in Bovcem, Meli med cijske karte in karte habitatnih tipov, nabran biološki Ljubinjem in Podmelcem, Grahovo ob Bači, Police material in s fotografijami dokumentirani objekti na Cerkljanskem), Carex pulicaris in Carex puncta- raziskav. Kabinetne in laboratorijske raziskave so ta (Grahovo ob Bači). Nadaljevali smo raziskovanje obsegale determinacijo zbranega gradiva, vnos po- subalpinsko-alpinske vegetacije Julijskih Alp in datkov v podatkovne zbirke, digitalizacijo tematskih podrobneje raziskali Travniško dolino in Vršac nad kart, urejanje bioloških zbirk in analitično obdelavo dr. P. Košir Komno ter tam popisali nova nahajališča triglavske zbranih podatkov. O rezultatih so samostojno ali v

184 Biološki inštitut Jovana Hadžija soavtorstvu poročali na znanstvenih sestankih ali v zervirali. Zbran material smo nato preparirali, deloma objavljenih prispevkih. determinirali in je pripravljen za nadaljnjo taksonom- Postavili smo Araneološko zbirko Biološkega inštituta sko ter favnistično obdelavo. ZRC SAZU (AZ BIJH) s poudarkom na vseh vrstah Raziskave kopenskih polžev (Gastropoda: Prosobran- Slovenije in sosednjih območij ter na skupinah, katerih chia, Pulmonata) so vsebovale zbiranje materiala po sistematiko raziskujemo. Namen AZ BIJH je poleg standardnih metodah. Kopenske polže smo nabirali primerjalnega materiala za določevanje evropskih posamično, zlasti večje primerke. Za majhne vrste pol- vrst pajkov tudi mednarodno dostopna banka pajčje žev smo vzeli vzorce tal na izbranih mestih na šestih DNK. Kuntnerjeva privatna zbirka je trajno shranjena vzorčnih ploskvah: v okolici Lokvice, pod Grmačami na Biološkem inštitutu kot začetni del AZ BIJH. V pri vasi Novelo ter na Policah nad Rašo v Vrhovskem stiku smo s kuratorji več kot 30 svetovnih muzejev, krasu med Vipavsko dolino in Krasom. Vzorčevanje s katerimi bomo organizirali izmenjavo materiala. in terensko delo smo izvedli v spomladanskem obdo- Takšna izmenjava je lahko koristna za našo institucijo, bju, ko je bila aktivnost kopenskih polžev največja. katere zbirka se bo kvalitativno povečevala, kot tudi Dobljeni rezultati potrjujejo prisotnost običajnih vrst, za Slovenijo, ker bo večji del favne dostopen tujim ki naseljujejo submediteransko območje. dr. M. Kuntner strokovnjakom. Pri vasi Sveto in pod Trsteljem (Jezero pod Železnimi vrati) smo preučili pionirske gozdove plemenitih listavcev (velikega jesena, ostrolistnega in gorskega javorja Kras – biodiverziteta območja, vpliv zaraščanj ter ter lipe), ki so nastali na ali ob nekdanjih objektih iz naravovarstveni pomen prve svetovne vojne. V globoki kotanji (Draga) pri Vodja projekta: I. Dakskobler. vasi Ponikve smo popisali ostanke bukovega gozda, Sodelavci: V. Babij, M. Culiberg, T. Čelik, B. Čušin, O. ki ga začasno uvrščamo v asociacijo Ornithogalo Dežman Jokić, B. Drovenik, M. Jarnjak, M. Kuntner, pyrenaici-Fagetum. O. Kardoš, A. Pirnat, A. Seliškar, R. Slapnik, B. Šuštar, A. Marinšek B. Vreš, I. Zelnik, V. Žagar. Sodelujoča raziskovalna organizacija: Oddelek za bio- Sukcesijski niz brezovih gozdov v JV Sloveniji logijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Vodja projekta: A. Čarni. Sodelavci: M. Jarnjak, P. Košir, A. Marinšek, U. Šilc, Na izbranih lokacijah (3 – Lokvica, Novelo, Griže) in B. Šuštar, I. Zelnik. na izbranih ploskvah (9 – sukcesijski stadiji: travnik, gr- mišče, gozd) smo po standardni srednjeevropski metodi Nadaljevali smo z raziskavami brezovih gozdov. V (Braun-Blanquet, 1964) naredili okoli 40 fitocenoloških letošnjem letu smo začeli opravljati raziskavo histo- mag. A. Pirnat popisov in ugotavljali osnovne rastlinske združbe. ričnih virov, na podlagi katerih bi ugotovili stanje in Z namenom preizkusiti in ob koncu projekta izbrati razširjenost brezovih gozdov v Beli krajini. Tako smo najbolj uporabno metodo za ocenjevanje pestrosti flore pregledali vojaške karte iz 18. stoletja ter katastrske smo na vsaki ploskvi naključno izbrali (nato geokodi- karte iz 19. in 20. stoletja. Zbrali smo zapise o brezovih rali) 5 vzorčnih kvadratov, velikosti 5 x 5 m. V vsakem gozdovih in kartografsko gradivo, ki smo ga vnesli v kvadratu smo določili številčnost oziroma pokrovnost geografski informacijski sistem. Na terenu pa smo v posamezne rastlinske vrste po treh metodah: standardna tem letu kartirali recentno stanje habitatov na testni po- fitocenološka metoda (Braun-Blanquet), določanje vršini, kar nam bo dalo, skupaj s historičnimi podatki, odstotnega deleža vsake vrste, prirejena logaritemska osnovo za nadaljnje analize. mag. A. Seliškar metoda številčnosti. Na ta način smo v prvem letu zbrali okoli 150 florističnih popisov. Na izbranih vzorčnih ploskvah smo vzorčili vrstno Ekološke razmere kot osnova za gospodarjenje z diverziteto (številčnost in abundanco vrst) dnevnih gozdovi metuljev po standardizirani metodi transekta (Pollard Vodja projekta: A. Čarni. in Yates, 1993) od 23. 4. do 26. 9., približno vsakih 14 Sodelavci: M. Jarnjak, P. Košir, A. Marinšek, U. Šilc, dni. Terenske podatke smo vnesli v podatkovno bazo B. Šuštar, I. Zelnik. FloVegSi. Zabeležili smo 2320 imagov, ki pripadajo 75 dr. R. Slapnik vrstam dnevnih metuljev (= 40 % vrst dnevnih metu- V letošnjem letu smo raziskovali vegetacijo ob Muri, ljev, ki živijo v Sloveniji). Po doslej zbranih podatkih so da bi ugotovili, kateri vegetacijski tipi so na razisko- abundance odraslih osebkov največje v prvem sukce- valnem območju. Ti tipi nam bodo služili za določitev sijskem stadiju (travnik), vrstna diverziteta je največja kartirskih enot pri izvedbi kartiranja na Vegetacijski v drugem sukcesijskem stadiju (grmišče). karti gozdnih združb Murska Sobota, kar nameravamo Favno hroščev, pajkov in dvojnonog smo vzorčili s izvesti v prihodnjem obdobju. Opravili smo dodatna postavljenimi talnimi pastmi. 90 talnih pasti imamo kartiranja na območju Vegetacijske karte gozdnih postavljenih celo leto. Najmanj enkrat mesečno smo združb Ljubljana, ki jo pripravljamo za tisk. Za tisk pobrali ulov, ki smo ga v laboratoriju sortirali in kon- pa pripravljamo tudi komentar k temu listu. dr. U. Šilc

185 Biološki inštitut Jovana Hadžija

Primerjava biocenoz pragozdov z biocenozami gospo- Projekt vključuje razvoj in harmonizacijo metodolo- darskih gozdov kot indikator antropogenih vplivov gij za potrebe držav EU na področju popisovanja in na okolje vrednotenja naravnih rastlinskih virov ter njihovih Vodja projekta: A. Čarni. habitatov z namenom introdukcije še neuveljavljenih Koordinator: L. Marinček. rastlinskih vrst v pridelovanje in koriščenje kakor tudi Sodelavci: M. Jarnjak, P. Košir, A. Marinšek, U. Šilc, nadzor nad ex-situ oziroma in-situ strategijo ohranjanja B. Šuštar, I. Zelnik. redkih ali ranljivih vrst. Predvidena je standardizacija in vsebinska dopolnitev relacijske podatkovne baze V tem letu smo projekt zaključili. V raziskavo smo FloVegSi in povezava z aplikacijami geografskega vključili gozdove dveh kisloljubnih jelovih združb: informacijskega sistema (GIS). V prvi fazi smo na Tr- Galio rotundifolii-Abietetum albae in Bazzanio novskem gozdu, Nanosu, Kraškem robu, Snežniškem trilobatae-Abietetum albae. Parametri, s katerimi pogorju opravili inventarizacijo izbranih potencialno smo ugotavljali razlike med gospodarjenimi in nego- uporabnih rastlinskih vrst (zdravilne, prehranske idr.), spodarjenimi gozdovi, so bile fitocenološke analize, opredelili njihova rastišča (tla, vegetacija), nabrali analize strukture sestojev in pedološke analize. Ugo- vzorce za kemijsko analizo, semena za gojenje v kulturi B. Šuštar tovili smo, da obstajajo določene razlike med različno in herbarijske primerke za morfološke analize. gospodarjenimi gozdnimi sestoji znotraj posamezne združbe. To so razlike v višinah in debelinah dreves, drevesni vrstni sestavi, pojavljanju posameznih zelišč- Filogenija pajkov iz družine Nephilidae kot test an- nih vrst itd. Asociacijo Bazzanio trilobatae-Abietetum tagonistične koevolucije spolov albae smo fitocenološko razdelili na več subasociacij, Vodja podoktorskega projekta: I. Dakskobler. združbo Galio rotundifolii-Abietetum albae pa na Sodelavec: M. Kuntner. variante in subvariante. dr. I. Zelnik 7. 11. je bila podpisana pogodba z Agencijo za raziskovalno dejavnost RS o dveletnem financiranju. Ob kon- Biodiverziteta Posočja in naravovarstvene aplikacije cu leta je M. Kuntner opravil terensko delo v Francoski za območja Natura 2000 Gvajani ter pridobival sveže konzerviran material za Vodja projekta: I. Dakskobler. DNA-analizo na ustanovi Smithsonian v ZDA. Sodelavci: V. Babij, M. Culiberg, A. Čarni, T. Čelik, B. Čušin, O. Dežman Jokić, B. Drovenik, M. Jarnjak, P. Košir, M. Kuntner, A. Marinšek, A. Pirnat, A. Vegetacija travnikov reda Molinietalia W. Koch 1926 Seliškar, R. Slapnik, U. Šilc, B. Šuštar, O. Kardoš, B. in kontaktnih rastišč v Sloveniji V. Žagar Vreš, I. Zelnik, V. Žagar. Mladi raziskovalec: I. Zelnik. Mentor: A. Čarni. Objavili smo pregled flore in vegetacije Baške doline s seznamom doslej ugotovljenih sintaksonov na rangu V letošnjem letu smo zaključili raziskave mokrotnih asociacije (okoli 90) in doslej popisanih taksonov viš- travnikov po Sloveniji. Raziskave lahko razdelimo jih rastlin (po kvadrantih srednjeevropskega kartira- v tri segmente. V prvem smo takšna rastišča našli in nja) – skupno več kot 1230 taksonov. Za digitalizacijo popisali vegetacijo v skladu s srednjeevropsko metodo; smo pripravili rokopisno karto gozdnih združb Baške v drugem smo nabrali in analizirali talne vzorce ter doline v merilu 1 : 10.000. pripravili sintezo tovrstne vegetacije v Sloveniji in jo V podatkovno bazo FloVegSi smo vnesli floristične postavili v širši, evropski kontekst. popise kvadrantov srednjega Posočja in obstoječe Ugotovili smo 23 rastlinskih združb, ki smo jih pred- neobjavljene podatke o razširjenosti vrst dnevnih stavili z več kot 300 lastnimi vegetacijskimi popisi ter metuljev v Posočju. v obdelavo vključili vse popise z ozemlja Slovenije. Iz literature smo zbirali podatke o razširjenosti in Združbe mokrotnih travnikov smo uvrstili v tri zveze ogroženosti dveh kopenskih vrst polžev (Vertigo an- asociacij, nekatere pa smo uvrstili tudi v dve kontaktni gustior, Anisus (Disculifer) vorticulus) in sladkovodni zvezi, zvezo gojenih travnikov in zvezo nizkih barij. školjki (Unio crassus) v Posočju. Ugotovili smo, da je za uspevanje teh travišč najbolj pomemben dejavnik vodni režim, poleg njega pa še reakcija tal, vsebnost bazičnih ionov, predvsem Ca Razvoj informacijskega sistema podatkovnih baz in Mg, ter vsebnost makrohranil, predvsem dušika. naravne nacionalne dediščine Raziskovane objekte smo uvrstili v širši geografski Vodja projekta: D. Baričevič (Biotehniška fakulteta okvir na podlagi multivariatnih analiz obsežnega zbira Univerze v Ljubljani). prek 1300 vegetacijskih popisov, v katerega smo poleg Vodja projekta na Biološkem inštitutu: B. Vreš. naših vključili še številne popise iz sosednjih in drugih Sodelavec: A. Seliškar. srednjeevropskih držav.

186 Biološki inštitut Jovana Hadžija

Pomen južnih leg za biodiverziteto krešičev (Carabi- Taksonomske, horološke in fitocenološke raziskave dae) in kratkokrilcev (Staphylinidae) Slovenije skupin Hieracium villosum in H. bifidum (Compositae) Mlada raziskovalka: A. Pirnat. v Češki republiki in Sloveniji (BI-CZ/05-06/029) Mentor: B. Drovenik. Vodji projekta: B. Vreš (Slovenija), J. Chrtek (Če- ška). Južna pobočja s svojimi specifičnimi ekološkimi Sodelavci: V. Babij, B. Surina, V. Zavadil. razmerami naj bi imela svojstveno sestavo vrst or- V Sloveniji je poznavanje taksonomije, razširjenosti, ganizmov tako zaradi historičnega kot tudi zaradi ekologije in evolucije vrstno obsežnega in taksonomsko ekološkega vpliva. Zato so se nam zdela primerno izjemno zahtevnega rodu škržolic (Hieracium) razme- območje za raziskavo favne površinskih in talnih vrst roma skromno, čeprav navaja Mayer (1952) za sloven- hroščev iz skupin krešičev (Carabidae) in kratkokrilcev sko etnično ozemlje 380 taksonov (sledil je temeljni (Staphylinidae). Glede na ostale znane podatke o raz- monografiji rodu (Zahn 1921–1923), ki jo upoštevajo širjenosti vrst predvidevamo, da se na južnih pobočjih tudi Čehi). V prvem letu izvajanja dveletnega dvostran- pojavlja specifična favna hroščev. Pojavljajo se vrste, skega projekta smo iz literature zbirali podatke o rodu ki so bodisi evrivalentne, oziroma tiste, ki so tu našle škržolic v Sloveniji in determinirali oziroma revidirali svojo konkurenčno nišo. Predvsem naj bi se na teh večino herbarijskega materiala tega rodu, shranjenega pobočjih pojavljalo manj vrst v primerjavi z drugimi v herbarijski zbirki Biološkega inštituta. J. Chrtek je bolj mezofilnimi območji. Manjša naj bi bila tudi šte- revidiral del herbarijskega materiala v herbariju Univer- vilčna prisotnost osebkov vrst. Gostota vrst je na južnih ze v Ljubljani – LJU. Izbrani skupini H. villosum in H. pobočjih odvisna tudi od biogeografskega območja. V bifidum se v majhnih, izoliranih populacijah pojavljata primerjavi favne hroščev tal naj bi imel na značilnost na Češkem, v Sloveniji je prva skupina dokaj redka, epiedafske favne večji vpliv ekološki moment, medtem druga pa je razmeroma široko razširjena in morfološko ko bi na značilnost evedafske favne poleg ekološkega variabilna. Primerjava podatkov razširjenosti sloven- imel značilen vpliv tudi historični moment. skega in češkega območja bo pomemben prispevek V začetku leta smo končali preparacijo zbranega k razumevanju poledenodobnih migracij v Evropi. materiala, nato je sledilo odbiranje in prepoznavanje Na terenu smo zbirali živi material za presaditev na vrst obravnavanih skupin hroščev. Pri delu nam je eksperimentalne grede, nabirali herbarijski material za pomagal S. Brelih. Po vnosu podatkov v podatkovno inštitutsko zbirko ter s popisi flore in vegetacije zbirali bazo FloVegSi smo pričeli statistično obdelovati zbrane podatke o razširjenosti. Realizirali smo petdnevni obisk podatke. Naloga je v zaključni fazi izdelave. na Češkem (V. Babij, B. Vreš) in v Sloveniji sprejeli oba kolega s Češke (J. Chrtek, V. Zavadil).

RAZISKOVALNO DELO V OKVIRU Sistematika družine Deinopidae MEDNARODNIH PROJEKTOV Sodelavci: M. Kuntner v sodelovanju s Smithsonian In- stitution (J. Coddington) in Virginia Tech (B. Opell). 6. okvirni program, projekt EuMon (Evropske metode Med 4. 9. in 9. 12. je potekalo delo v araneološkem monitoringa in nadzora za vrste in habitatne tipe, ki laboratoriju Smithsonian Institution v Washingtonu, so v interesu zveze = EU-wide monitoring methods ZDA. Raziskave so vključevale taksonomsko obdelavo and systems of surveillance for species and habitats biološkega materiala za podoktorski projekt. of Community interest). Vodja projekta na Biološkem inštitutu: A. Seliškar (koordinator delovnega sklopa 3 – Habitati). Biodiverziteta pajkov Francoske Gvajane Sodelavki: V. Babij, T. Čelik. Sodelavci: M. Kuntner v sodelovanju z J. Codding- Namen projekta je priprava pregleda metod moni- ton (Smithsonian Institution, ZDA), I. Agnarsson toringa vrst in habitatnih tipov v Evropi, primerjava (Universizy of British Columbia, Kanada), J. Miller učinkovitosti in uvajanje novih metod za spremljanje (California Academy of Science, ZDA) in N. Scharff omrežja NATURA 2000 in doseganje cilja za zmanj- (ZMUC, Danska). šanje upadanja biodiverzitete do leta 2010. Pripravili Med 9. 11. in 1. 12. je potekala biološka odprava v smo podrobnejšo vsebinsko in organizacijsko shemo Francosko Gvajano. Nabran biološki material je ne- delovanja v delovnem sklopu Habitati in oblike sodelo- posredno uporaben za podoktorski projekt. vanja med skupinami iz treh držav (Grčija, Madžarska, Slovenija), ki so vključene v omenjeni delovni sklop. Zbirali smo ustrezno literaturo in gradivo, dostopno po ASTRALE – Spremljanje in tehnična podpora projektov svetovnem spletu. Pripravili smo preliminarni seznam programa LIFE (Assistance & technical support for the habitatnih tipov in obstoječih metod monitoringa v tasks related to actions under the LIFE programme) Evropi. Sodelovali smo pri organizaciji in vsebinski Sodelavec: A. Seliškar (v okviru skupine ASTRALE- izvedbi delavnic v Parizu in na Brdu pri Kranju. ILE s sedežem v Bratislavi).

187 Biološki inštitut Jovana Hadžija

Naloga, ki jo financira Evropska komisija, obsega Primerjava nekaterih gozdnih in negozdnih ekosiste- spremljanje poteka projektov LIFE – narava v Sloveniji mov v Sloveniji in na Hrvaškem (SLO-HR/5-2004) ter tehnično in strokovno pomoč pri njihovi izvedbi. Vodji: A. Čarni (Slovenija), J. Franjić (Hrvaška). Potrebno je zagotavljati realizacijo projektov skladno Sodelavci: P. Košir, A. Marinšek, U. Šilc, Ž. Škvorc, s standardiziranimi normativi v okviru predvidenih, I. Zelnik. vsebinskih ter finančnih načrtov in terminskih rokov. Začeli smo z obdelavo gozdov plemenitih listavcev na Pri tem se uporabljajo metode ocenjevanja dokumenta- hribovitem območju kontinentalne Hrvaške (Papuk, cije, poročil, tiskanih gradiv ter razgovorov, terenskih Dilj). Ugotovili smo, da se na tem območju poja- ogledov in svetovanja. vljajo gozdovi plemenitih listavcev in naredili nekaj vegetacijskih popisov. Raziskavo bomo nadaljevali v naslednjem letu. Ekološke raziskave evropskih ogroženih vrst metu- Popisali smo grmiščno vegetacijo, kjer dominira vrsta ljev (Lepidoptera) v Sloveniji in na Madžarskem, s Cornus sanguinea, in poseke, kjer dominira vrsta Tele- poudarkom na vrstah iz seznama NATURA 2000 (BI- kia speciosa na območju nacionalnega parka Plitvice. HU/05-06/03) Sestoje z vrsto Telekia speciosa smo dodatno vzorčili Vodji projekta: T. Čelik (Slovenija), L. Ronkay (Ma- še v Gorskem kotarju. džarska). Sodelavci: S. Gomboc, B. Vreš, B. Surina, L. Perego- vits, Z. Bálint, A. Kun, F. Kassai, A. Kőrösi. Vegetacija suhih travišč v južnem delu Balkanskega Podrobneje smo proučili razširjenost in vitalnost polotoka (SLO-MK/2-2004) populacij vrst Leptidea morsei, Maculinea teleius, Vodji projekta: A. Čarni (Slovenija), V Matevski M. nausithous, Coenonympha oedippus in Erannis (Makedonija). ankeraria ter izdelali zemljevide razširjenosti ome- Sodelavec: M. Kostadinovski. njenih vrst v Sloveniji. Raziskovali smo ekologijo V letu 2005 smo ponovno vzorčili sestoje, kjer do- slovenskih in madžarskih populacij vrste Zerynthia minira vrsta Cistus incanus agg. Na tem območju polyxena. Genetske raziskave (analiza in primerjava se pojavljata dve podvrsti, subsp. incanus in subsp. DNK-sekvenc, encimska elektroforeza) slovenskih creticus. Z vzorčenjem smo želeli ugotoviti, ali je in madžarskih populacij vrst Parnassius mnemosyne, pojavljanje podvrst tudi ekološko pogojeno, zato smo Maculinea teleius in M. nausithous se izvajajo na vzorčili sestoje v submediteranskem in mediteranskem Madžarskem. Usklajevali smo metode monitoringa za območju. Rezultate še obdelujemo. vrsto Coenonympha oedippus.

Biospeleologija NP Krka Biomineralizacija in izotopska sestava kisika in ogljika Vodja projekta: B. Jalzić (Hrvatsko biospeleološko v hišicah nekaterih vrst sladkovodnih in kopenskih društvo). polžev v odvisnosti od ekoloških parametrov (BI- Zunanji sodelavec: R. Slapnik. HR/04-05-021) V januarju 2005 smo malakološko raziskali številne Vodji projekta: R. Slapnik (Slovenija), D. Medaković jamske objekte zahodno od Dinare med rekami Zrma- (Hrvaška). njo, Krko in Cetino, ki ležijo na območju narodnega Sodelavci: T. Dolenec, M. Hrs-Brenko, M. Miletić. parka Krke na Hrvaškem. Ugotovili smo razširjenost Z rentgensko difrakcijo smo ugotovili strukturo petih podzemeljskih vrst polžev na območju parka. plasti stene hišic nekaterih kopenskih vrst polžev Ozko endemni vrsti Dalmatella sketi in Lanzaia skra- (Cochlodina laminata, C. fimbriata, Macrogastra dinensis imata tipično in edino najdišče v parku, širše ventricosa, M. plicatula, Ruthenica filograna, Itala endemne vrste Hauffenia jadertina, Hadziella sketi ornata) z različnih najdišč v Sloveniji (Pohorje: Zreško in Iglica (Iglica) elongata bogatijo specifično podze- Pohorje; Kamniško-Savinjske Alpe: pobočje Mokrice, meljsko favno NP Krka, neobičajno redko pojavljanje Sv. Križ nad Belimi vodami, Mozirske planine) vrste Zospeum isselianum pa odpira nova vprašanja, ki in na Hrvaškem (NP Plitvice: okrog izvira Bijela zahtevajo nadaljnja raziskovanja. Rijeka, Plitvički Ljeskovac, Ćujića izvor, Plitvice; NP Risnjak: bukov gozd na razpotju za Vilje–Risnjak, gozd ob planinski poti od parkirišča Cajtige do koče Ocena ekološkega stanja voda Plitvičkih jezer (Procje- na Risnjaku, gozd ob planinski poti od vasi Razloge na ekološkog stanja akvatorija Plitvičkih jezera) do izvira Kupe, kamniti zid ob Lokvarskem jezeru, Vodja projekta: I. Habdija. Delnice) in ugotavljali vplive ekoloških faktorjev Podprojekt B: Biološko-ekološke raziskave voda Pli- na procese biomineralizacije. Z analizami stabilnih tvičkih jezer (Biološko-ekološka istraživanja akvatorija izotopov kisika in ogljika v karbonatnih hišicah smo Plitvičkih jezera) skušali ugotoviti prehranjevalne navade različnih Vodja podprojekta: M. Kerovec. vrst polžev. Zunanji sodelavec: R. Slapnik.

188 Biološki inštitut Jovana Hadžija

Kontinuirano dveletno vsakomesečno vzorčevanje gojeni travniki in njive. Naravovarstveno pomembnejši izvirov Bijele in Crne rijeke ter nekajkratno vzorčeva- habitatni tipi so pokrivali 30 % površine; to so habitatni nje ostalih petnajst izvirov v narodnem parku Plitvice tipi s seznama Uredbe o habitatnih tipih (UL 112/03), na Hrvaškem, ki so ga izvedli sodelavci Zoološkega ki jih je treba ohranjati v ugodnem stanju; ob raziskani oddelka Prirodoslovno-matematične fakultete Vseu- trasi smo našli naslednje: redko porasli rečni bregovi in čilišča v Zagrebu ter lastna vzorčevanja so omogočila prodišča, visoka steblikovja z brestovolistnim osladom, natančno študijo dinamike populacij izvirskih vrst mokrotni travniki ali pašniki, mezotrofni do evtrofni go- polžev (Bythinella schmidti schmidti, Bythinella ma- jeni travniki, bukovja, hrastova belogabrovja, obrežna gna, Belgrandiella croatica, Sadleriana fluminensis) vrbovja, črna jelševja in jesenovja ob tekočih vodah. ter njihovo pojavljanje na območju parka.

Nacionalni program varstva okolja Pripravljavec (izdelovalec): Ministrstvo RS za okolje, DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI prostor in energijo. Sodelavci: A. Pirnat. Kartiranje habitatnih tipov na območju izbrane A. Pirnat je kot predstavnica Biološkega inštituta Jova- variante prenosnega plinovoda M2/1, Rogaška Sla- na Hadžija ZRC SAZU sodelovala pri pripravi novega tina–Trojane Nacionalnega programa varstva okolja, in sicer pri Vodja projekta: V. Babij. podpoglavju 4.2: Narava in biotska raznovrstnost. Sodelavci: A. Seliškar, B. Vreš, V. Žagar. Resolucijo o Nacionalnem programu varstva okolja je Vzdolž 65 km dolge predvidene trase visokotlačnega sprejela Vlada RS 7. 10. 2004. plinovoda smo v pasu širine 50 m kartirali habitatne tipe. Kartiranje je bilo opravljeno spomladi 2005; poligone habitatnih tipov smo izrisali v terenske karte Promocija znanstvene monografije in projekta »Natura – iztise ortofoto posnetkov v merilu 1 : 5000. Vsebine 2000 v Sloveniji – Metulji« smo določili po Tipologiji habitatnih tipov Slovenije (Projekt promocije varstva okolja in urejanja prostora (J. Dobravec, N. Jogan, M. Kaligarič, I. Leskovar in v letu 2005, naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor A. Seliškar, 2004). Risanje poligonov smo opravili RS.) z GIS-programsko opremo ArcMap 9 in MapMaker Vodja projekta: T. Čelik. 3.5. Največji delež površine ob trasi so predstavljali Sodelavci: Založba ZRC. habitatni tipi kmetijske in kulturne krajine: intenzivno Promocija znanstvene monografije Natura 2000 v Slo- gojeni travniki in njive. Naravovarstveno pomemb- veniji – Metulji (izdane pri Založbi ZRC), evropskega nejši habitatni tipi so pokrivali 12,5 % površine; to so projekta Natura 2000 in pomena njegovega izvajanja habitatni tipi s seznama Uredbe o habitatnih tipih (UL za ohranjanje biotske raznovrstnosti in primernega 112/03), ki jih je treba ohranjati v ugodnem stanju; življenjskega okolja je potekala z izdajo zgibanke (pri ob raziskani trasi smo ugotovili naslednje: mokrotni Založbi ZRC), objavo reklamnih oglasov in obvestil travniki ali pašniki, nitrofilni gozdni robovi in vlažno o izidu knjige v tiskanih medijih (Proteus, Planinski obrečno visoko steblikovje, bukovja, hrastova belo- vestnik, Svet in ljudje, STA, Demokracija, Rože&vrt) gabrovja, javorovja, jesenovja, brestovja in lipovja, in organizacijo tiskovne konference ob izidu omenjene obrežna vrbovja, črna jelševja in jesenovja ob tekočih znanstvene monografije. vodah, bazična nizka barja.

Sodelavci inštituta so v letu 2005 opravljali še nasle- Kartiranje habitatnih tipov na območju izbrane varian- dnje dejavnosti: te prenosnega plinovoda R25D, Šentrupert–Šoštanj • V. Babij je bila članica uredniškega odbora znan- Vodja projekta: V. Babij. stvene monografije Voda in življenje v kamniti po- Sodelavci: A. Seliškar, B. Vreš, V. Žagar. krajini = Kras / Water and life in a rocky landscape Vzdolž 16,5 km dolge predvidene trase visokotlačnega – Kras. Založba ZRC, ZRC SAZU. plinovoda smo v pasu širine 50 m kartirali habitatne • T. Čelik je vršilka dolžnosti glavnega urednika revije tipe. Kartiranje je bilo opravljeno spomladi 2005; Hacquetia in članica uredniškega odbora revije poligone habitatnih tipov smo izrisali v terenske karte Acrocephalus. – iztise ortofoto posnetkov v merilu 1 : 5000. Vsebine • A. Čarni je bil glavni urednik revije Hacquetia in smo določili po Tipologiji habitatnih tipov Slovenije član uredniških odborov revij Hladnikia, Godišnji (J. Dobravec, N. Jogan, M. Kaligarič, I. Leskovar in zbornik in Fitosociologia. A. Seliškar, 2004). Risanje poligonov smo opravili • I. Dakskobler je član uredniškega odbora revije z GIS programsko opremo ArcMap 9 in MapMaker Hladnikia. 3.5. Največji delež površine ob trasi so predstavljali • A. Seliškar je član uredniškega odbora revije Pro- habitatni tipi kmetijske in kulturne krajine: intenzivno teus.

189 Biološki inštitut Jovana Hadžija

• U. Šilc je sourednik revije Hacquetia. Slovak Academy of Sciences, Slovaška, 15.–18. 11.: • B. Vreš je tehnični urednik in član uredniškega medakademijska izmenjava. odbora revije Acta Biologica Slovenica. • Dr. Marjan Niketić, Narodni muzej, Beograd, ZRJ, 16. 3.: raziskovanje rodu Cerastium. • Dr. Jindřich Chrtek, Institute of Botany, Academy of Sciences of the Czech Republic, Průhonice, Češka, ZNANSTVENI SESTANKI 6.–11. 11.: bilateralni projekt Hieracium. • Vojtech Zavadil, Department of Botany, Faculty of • EuMon, mednarodna delavnica v okviru evropskega Science, Charles University Praha, Praga, Češka, projekta (6. okvirni program), Brdo pri Kranju, 6.–10. 8.: bilateralni projekt Hieracium. 6.–10. 9. Organizacijski odbor: V. Babij, T. Čelik, • Dr. Paula Durbešić, Prirodoslovno-matematički A. Seliškar. fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Hrvaška, 23. 10. • Mag. Lucija Šerić Jelaska, Prirodoslovno-matema- tički fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Hrvaška, 23. 10. KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA • Dr. Davorin Medakovič, Institut »Ruđer Bošković«, Zavod za istraživanje mora Rovinj, Hrvaška, 8.–11. V letu 2005 se je knjižni fond povečal za 449 enot: za 4., 18.–23. 5., 6.–8. 9., 29.–30. 12. 303 enote periodike in 146 knjig (nakupi, zamenjave, • Branko Jalžić, Helena Bilandžija, Jana Bedek, Mar- darila). Zunanji obiskovalci in 19 inštitutskih sode- ko Lukić, Hrvaško biospeleološko društvo, Zagreb, lavcev si je izposodilo 673 knjig. Knjižnica deluje v Hrvaška, 2. 3. okviru Biblioteke SAZU. • Dr. Sanja Gottstein-Matočec, Biološki odsjek, Sveučilište u Zagrebu, Prirodoslovno-matematički fakultet, Zagreb, Hrvaška, 18. 4. • Mag. Krešimir Žganec, Biološki odsjek, Sveučilište PUBLIKACIJE INŠTITUTA u Zagrebu, Prirodoslovno-matematički fakultet, Zagreb, Hrvaška, 18. 4. • Hacquetia 4/1, 115 str., Ljubljana. • Hans-Jürgen Hirschfelder, Andrea Hirschfelder, De- • Hacquetia 4/2, 207 str., Ljubljana. utsche Malakozoologische Gesellschaft, Nemčija, • Tatjana Čelik, Rudi Verovnik, Stanislav Gomboc, 3.–4. 9. Mojmir Lasan, Natura 2000 v Sloveniji – Metulji • Dr. Tadej Dolenec, Katedra za mineralogijo in (Lepidoptera) (ur. Tatjana Čelik). Biološki inštitut ekonomsko geologijo, Oddelek za geologijo Nara- ZRC SAZU, Ljubljana, 288 str. voslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, 17. 11. • Dr. Frédéric Marin, Biogéosciences, Université de Bourgogne, Dijon, Francija, 17. 11. OBISKI NA INŠTITUTU

• Prof. dr. Vlado Matevski, prof. dr. Mitko Kostadino- DOKTORSKA IN MAGISTRSKA DELA vski, Prirodoslovno-matematički fakultet, Skopje, Makedonija, 20.–31. 8.: raziskave vegetacije. • Renata Kusterevska, Prirodoslovno-matematički Igor Zelnik fakultet, Skopje, Makedonija, 27. 9.–30. 10.: razi- Vegetacija travnikov reda Molinietalia W. Koch 1926 skave vegetacije. in kontaktnih rastišč v Sloveniji; Biotehniška fakulteta • Ali Kavagacy, Southwest Anatolia Forest Research Univerze v Ljubljani, 24. 10. – doktorska disertacija. station, Antalija, Turčija, 7. 10.–5. 11.: raziskave vegetacije. • Mag. Željko Škvorc, Šumarski fakultet, Zagreb, PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI Hrvaška, 15.–22. 12.: raziskave vegetacije. • Dr. Javad Nazarian, Children's Hospital, Washing- NASTOPI ton DC, ZDA. • Dr. Ingi Agnarsson, University of British Columbia, Valerija Babij Kanada. • Occurrence of Central European threatened plants • Dr. David Culver, American University, Washington in water man-made habitats in Slovenia. Skupaj z B. DC, ZDA. Vrešem na XVII International Botanical Congress, • Dr. John L. Clark, Smithsonian Institution, Washing- Dunaj, Avstrija, 17.–23. 7. ton DC, ZDA. • Prispevek k flori Pivške kotline. Skupaj z A. Se- • Dr. Andrej Halabuk, Institute of Landscape Ecology, liškarjem in B. Vrešem na simpoziju »Flora in

190 Biološki inštitut Jovana Hadžija

vegetacija Slovenije ter sosednjih območij 2005«, sko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije, Botanično društvo Slovenije, Slovenska akademija Zagreb, Hrvaška, 4.–6. 7. znanosti in umetnosti, Ljubljana, 16.–18. 9. • Asociacija Rhodothamno-Laricetum (Zukrigl 1973) Willner & Zukrigl 1999 v Julijskih Alpah. Simpozij Andraž Čarni »Flora in vegetacija Slovenije ter sosednjih območij • »Cistus incanus« dominated communities in the 2005«, Botanično društvo Slovenije, Slovenska southern part of the Balkan Peninsula. Skupaj z V. akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 16.– Matevskim na 14th European Vegetation Survey, 18. 9. Rim, Italija, 11.–14. 3. • The limiting factors in revegetation of the roadside Marjan Jarnjak slopes in Slovenia. Limiting factors in restoration. • Process of changes in structure, floristic compostion Skupaj s P. Košir, U. Šilcem in I. Zelnikom, GfÖ and chemical soil properties in succession trajecto- Specialist Group for Restoration Ecology, Justus- ry of birch forests in Slovenia. Skupaj z A. Čarnijem, Liebig-University, Giessen, Nemčija, 7.–9. 4. P. Košir, U. Šilcem in I. Zelnikom na 48th IAVS • New data regarding the flora in Republic of Macedo- Symposium, Lizbona, Portugalska, 24.–29. 9. nia. Skupaj z V. Matevskim in M. Kostadinovskim • GIS na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC na 8th Symposium on the flora of Southeastern SAZU. ZRC SAZU, Ljubljana, 6. 12. Serbia and neighboring regions, Niš, ZRJ, 20.–24. 6. Petra Košir • Birch forests in SE Slovenia. Skupaj s P. Košir, U. • The limiting factors in revegetation of the roadside Šilcem in I. Zelnikom na 30. simpoziju Vzhodnoalp- slopes in Slovenia Limiting factors in restoration. sko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije, Skupaj z A. Čarnijem, U. Šilcem in I. Zelnikom, Zagreb, Hrvaška, 4.–6. 7. GfÖ Specialist Group for Restoration Ecology, • The mozaic of vegetation in SE Slovenia. Skupaj s Justus-Liebig-University, Giessen, Nemčija, 7.–9. P. Košir, U. Šilcem in I. Zelnikom, Stelvio Seventy 4. Conference, Val di Rabbi, Italija, 8.–11. 9. • Birch forests in SE Slovenia. Skupaj z A. Čarni- • Process of changes in structure, floristic compostion jem, U. Šilcem in I. Zelnikom na 30. simpoziju and chemical soil properties in succession trajecto- Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje ry of birch forests in Slovenia. Skupaj s P. Košir, M. vegetacije, Zagreb, Hrvaška, 4.–6. 7. Jarnjakom, U. Šilcem in I. Zelnikom na 48th IAVS • The mozaic of vegetation in SE Slovenia. Skupaj z A. Symposium, Lizbona, Portugalska, 24.–29. 9. Čarnijem, U. Šilcem in I. Zelnikom, Stelvio Seventy Conference, Val di Rabbi, Italija, 8.–11. 9. Tatjana Čelik • Process of changes in structure, floristic compo- • Natura 2000 v Sloveniji – Metulji (Lepidoptera). stion and chemical soil properties in succession Tiskovna konferenca, ZRC SAZU, Ljubljana, trajectory of birch forests in Slovenia. Skupaj z A. 20. 10. Čarnijem, M. Jarnjakom, U. Šilcem in I. Zelnikom na 48th IAVS Symposium, Lizbona, Portugalska, Boško Čušin 24.–29. 9. • Natura 2000 v Breginjskem kotu. Srečanje Botanič- nega društva Slovenije. Ljubljana, 23. 5. Matjaž Kuntner • Rare and endangered plant species in the western • Systematics and Evolution of Nephilid Spiders. 22nd Slovenia. Kongres »Flora Srbije in sosednjih ob- European Colloquium of Arachnology, Blagoev- močij«, Prirodno-matematički fakultet Niš, ZRJ, grad, Bolgarija, 1.–6. 8. 20.–24. 6. • Evolutionary Arms Race: Systematics and Biology • Natura 2000 v Sloveniji – praprotnice in semenke. of Nephilid Spiders. Smithsonian Institution, Nati- 30. simpozij Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za onal Museum of Natural History, Washington DC, preučevanje vegetacije, Zagreb, Hrvaška, 4.–6. 7. ZDA, september. • Rastlinstvo obrečnih travišč v Posočju. Simpozij »Flora in vegetacija Slovenije ter sosednjih obmo- Andrej Seliškar čij 2005«, Botanično društvo Slovenije, Sloven- • Botanical diversity of grasslands under pressure of ska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, changing environment. Skupaj z Ľubošem Halado 16.–18. 9. na XVII International Botanical Congress, Dunaj, Avstrija, 17.–23. 7. Igor Dakskobler • Prispevek k flori Pivške kotline. Skupaj z V. Babij • Delimitation of the alliances Caricion firmae in B. Vrešem na simpoziju »Flora in vegetacija (Seslerietalia albicantis) and Seslerion juncifoliae Slovenije ter sosednjih območij 2005«, Botanično in the south-eastern Alps and Dinaric mountains. društvo Slovenije, Slovenska akademija znanosti in Skupaj z B. Surino na 30. simpoziju Vzhodnoalp- umetnosti, Ljubljana, 16.–18. 9.

191 Biološki inštitut Jovana Hadžija

Rajko Slapnik Specialist Group for Restoration Ecology, Justus- • Polži jamničarji v slovenskem podzemlju. Zboro- Liebig-University, Giessen, Nemčija, 7.–9. 4. vanje slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa, • Birch forests in SE Slovenia. Skupaj z A. Čarnijem, Domžale – Gorjuša, 16. 4. P. Košir in U. Šilcem na 30. simpoziju Vzhodnoalp- • Malacology in Slovenia. 44. Fruhjahrstreffen der sko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije, Deutschen Malakozoologischen Gesellschaft nach Zagreb, Hrvaška, 4.–6. 7. Kongen am Neckar, Stuttgart, Nemčija, 6. 5. • The mozaic of vegetation in SE Slovenia. Skupaj z • Življenje v podzemlju. 7. raziskovalni tabor Šolskega A. Čarnijem, P. Košir in U. Šilcem, Stelvio Seventy centra Rudolfa Maistra, Kamniška Bistrica, 9. 6. Conference, Val di Rabbi, Italija, 8.–11. 9. • Špiljski puževi (Mollusca: Gastropoda) NP Krka. • Process of changes in structure, floristic compostion Simpozij »Rijeka Krka i NP Krka, Prirodna i kul- and chemical soil properties in succession trajecto- turna baština, zaštita i održivi razvitak«, Šibenik, ry of birch forests in Slovenia. Skupaj z A. Čarnijem, Hrvaška, 6. 10. P. Košir, M. Jarnjakom in U. Šilcem na 48th IAVS • Špiljska fauna NP Krka. Skupaj z B. Jalžićem, R. Symposium, Lizbona, Portugalska, 24.–29. 9. Ozimcem, J. Bedek, D. Hamidović, M. Franičević, M. Lukićem, H. Bilandžija in M. Pavlek na simpoziju »Rijeka Krka i NP Krka. Prirodna i kulturna RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI baština, zaštita i održivi razvitak«, Šibenik, Hrva- OBISKI IN POTOVANJA ška, 6. 10. • Podzemni puževi (Mollusca: Gastropoda) područja Valerija Babij Žumberačke Gore i Gorjancev. Znanstveno-stručni • Muséum National d´Histoire Naturelle, Centre skup istraživača krša Žumberačke gore, Samobor, de Recherches sur la Biologie des Populations Hrvaška, 15. 10. d`oiseaux, Pariz, Francija, 22.–26. 1.: EuMon, uvodna delavnica 6. evropskega okvirnega programa. Urban Šilc • XVII International Botanical Congress, Dunaj, • The limiting factors in revegetation of the roadside Avstrija, 17.–23. 7. slopes in Slovenia Limiting factors in restoration. • Institute of Botany, Academy of Sciences of the Skupaj z A. Čarnijem, P. Košir in I. Zelnikom, GfÖ Czech Republic, Průhonice, Češka, 21.–25. 11.: Specialist Group for Restoration Ecology, Justus- raziskovalno delo in študijski obisk v okviru bila- Liebig-University, Giessen, Nemčija, 7.–9. 4. teralnega projekta Hieracium. • Birch forests in SE Slovenia. Skupaj z A. Čarnijem, P. Košir in I. Zelnikom na 30. simpoziju Vzhodno- Andraž Čarni alpsko-dinarskega društva za preučevanje vegeta- • Prirodoslovno-matematički fakultet, Skopje, Ma- cije, Zagreb, Hrvaška, 4.–6. 7. kedonija, 23. 5.–4. 6.: raziskave vegetacije. • The mozaic of vegetation in SE Slovenia. Skupaj z A. • Šumarski fakultet, Zagreb, Hrvaška, 6.–7. 7., 29. Čarnijem, P. Košir in I. Zelnikom, Stelvio Seventy 9.: raziskave vegetacije. Conference, Val di Rabbi, Italija, 8.–11. 9. • Šumarski fakultet, Zagreb, Hrvaška, 23. 7: član • Process of changes in structure, floristic compostion komisije za oceno dela in zagovor doktorske diser- and chemical soil properties in succession trajecto- tacije Ivice Samardžića. ry of birch forests in Slovenia. Skupaj z A. Čarnijem, P. Košir, M. Jarnjakom in I. Zelnikom na 48th IAVS Tatjana Čelik Symposium, Lizbona, Portugalska, 24.–29. 9. • Muséum National d´Histoire Naturelle, Centre de Recherches sur la Biologie des Populations Branko Vreš d`oiseaux, Pariz, Francija, 22.–26. 1.: EuMon, uvo- • Prispevek k flori Pivške kotline. Skupaj z V. Babij dna delavnica 6. evropskega okvirnega programa. in A. Seliškarjem na simpoziju »Flora in vegetacija Slovenije ter sosednjih območij 2005«, Botanično Božidar Drovenik društvo Slovenije, Slovenska akademija znanosti in • Prirodoslovni muzej, Dunaj, Avstrija, 25. 2.– 27. 2.: umetnosti, Ljubljana, 16.–18. 9. letno zborovanje avstrijskih entomologov, predava- • Occurrence of Central European threatened plants nja, določevanje hroščev. in water man-made habitats in Slovenia. Skupaj z • SIEEC, Müncheberg pri Berlinu, Nemčija, 6. 9.–9. V. Babij na XVII International Botanical Congress, 9: udeležba na mednarodnemu simpoziju za prouče- Dunaj, Avstrija, 17.–23. 7. vanje entomofavne Evrope kot predstavnik Slovenje v tej evropski organizaciji. Igor Zelnik • The limiting factors in revegetation of the roadside Petra Košir slopes in Slovenia Limiting factors in restoration. • Šumarski fakultet, Zagreb, Hrvaška, 9.–11. 5.: Skupaj z A. Čarnijem, P. Košir in U. Šilcem, GfÖ raziskave vegetacije.

192 Biološki inštitut Jovana Hadžija

Andrej Seliškar • Institute of Botany, Academy of Sciences of the • Muséum National d´Histoire Naturelle, Centre Czech Republic, Průhonice, Češka, 21.–25. 11.: de Recherches sur la Biologie des Populations raziskovalno delo in študijski obisk v okviru bila- d`oiseaux, Pariz, Francija, 22.–26. 1.: EuMon, uvo- teralnega projekta Hieracium. dna delavnica 6. evropskega okvirnega programa. • Uvodna delavnica za projekt ASTRALE, Bruselj, Belgija, 3.–6. 7. PEDAGOŠKO DELO • XVII International Botanical Congress, Dunaj, Avstrija, 17.–23. 7. Andraž Čarni Rajko Slapnik • Predavanja, vaje in terensko delo v okviru programa • Hrvatsko biospeleološko društvo, Zagreb, Hrvaška, »Vinogradništvo in vinarstvo: botanika«; član sena- 4. 1.: priprava programa biospeleoloških raziskav. ta Šole za vinogradništvo in vinarstvo v študijskem • Narodni park Krka, Skradin, Hrvaška, 5.–9. 1.: letu 2005/2006 na Politehniki Nova Gorica. biospeleološke raziskave v NP Krka. • Institut »Ruđer Bošković«, Zavod za istraživanje Andrej Seliškar mora Rovinj, Hrvaška, 7.–8. 4., 26. 5.–2. 6., 21.–23. • Botanika pri naravoslovju in biologiji: Travniško 11., 9. 12., 16. 12., 28.–29. 12.: analize rezultatov rastlinstvo. Seminar, Slovenske Konjice, 20.–21. rentgenske difrakcije. 5. • 44. Fruhjahrstreffen der Deutschen Malakozoologi- • Član komisije za pripravo in izvedbo tekmovanja schen Geselschaft nach Kongen am Neckar, Stutt- iz biologije za učence osnovnih šol. gart, Nemčija, 5.–9. 5.: strokovni posvet, terensko delo. Branko Vreš • Narodni park Plitvice, Narodni park Risnjak, Hrva- • Botanika pri naravoslovju in biologiji: Trav- ška, 26. 5.–2. 6.: terenske raziskave. niško rastlinstvo. Seminar, Slovenske Konjice, • Hrvatski prirodoslovni muzej, Zagreb, Hrvaška, 8. 20.–21. 5. 7.: determinacija materiala. • Park prirode Žumberak, Samobor, Hrvaška, 15. 10.: strokovni posvet in udeležba na simpoziju. MENTORSTVO • Sveučilište u Zagrebu, Prirodoslovno matematički fakultet, Biološki odsjek, Zagreb, Hrvaška, 8. 7.: strokovni posvet, analiza materiala; 22. 11.: član Andraž Čarni je bil mentor doktorandu mag. Igorju komisije na zagovoru magisterija. Zelniku.

Branko Vreš Božidar Drovenik je bil mentor doktorandki mag. • XVII International Botanical Congress, Dunaj, Aljoši Pirnat in diplomantu Alešu Gergeliju. Avstrija, 17.–23. 7. • Internationale-CLUSIUS Forschunggesellschaft, Aljoša Pirnat je bila mentorica magistrandoma Marku Güssing, Avstrija, 23. 4. in 24. 9.: sestanek in pre- Sameji in Gregorju Kalanu. davanja.

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI ČARNI, Andraž. Vegetation of trampled habitats in the Prekmurje region (NE Slovenia). Hacquetia, 2005, Izvirni znanstveni članek letn. 4, št. 2, str. 151-159, zvd., tab., graf. prikazi. ČARNI, Andraž, FRANJIĆ, Josip, ŠILC, Urban, AGNARSSON, Ingi, KUNTNER, Matjaž. Madagascar: ŠKVORC, Željko. Floristical, ecological and structural an unexpected hotspot of social Anelosimus spider diversity of vegetation of forest fringes of the Northern diversity (Araneae: Theridiidae). Syst. entomol., 2005, Croatia along a climatic gradient. Phyton (Horn), 2005, str. 575-592, ilustr. vol. 45, str. 287-303, graf. prikazi, tab. ČARNI, Andraž. Trifolio-Geranietea vegetations in south ČARNI, Andraž, MATEVSKI, Vlado. Comparison of and southeast Europe. Acta bot. gall., 2005, 152, 4, short-lived ruderal vegetation of the inland and coastal str. 483-496. regions in the southern part of the Balkan peninsula.

193 Biološki inštitut Jovana Hadžija

Fitosociol. (Pavia), 2005, 42, 1, str. 97-107, zvd., ževa iz roda Zospeum Bourguignat 1856 (Gastropoda, graf. prikazi. Carychiidae) na području krša Hrvatske. Subterr. DAKSKOBLER, Igor. Floristične novosti iz Posočja in Croat., 2005, god. 3, br. 4, str. 24-29, ilustr. sosednjih območij v zahodni in sevrozahodni Sloveniji SURINA, Boštjan, DAKSKOBLER, Igor. Delimitation of - IV. Hacquetia, 2005, letn. 4, št. 2, str. 173-200, zvd., the alliances Caricion firmae (Seslerietalia albicantis) tab., graf. prikazi, fotogr. and Seslerion juncifoliae (Seslerietalia juncifoliae) DAKSKOBLER, Igor. Rastlinstvo in rastje (flora in in the southeastern Alps andinaric mountains. Plant vegetacija) Baške doline (zahodna Slovenija) = Flora Biosyst. (Firenze, Testo stamp.), 2005, vol. 139, no. and vegetation of the Bača Valley (western Slovenia). 3, str. 399-410, graf. prikazi. Razpr. - Slov. akad. znan. umet., Razr. naravosl. vede, ŠILC, Urban. Die Unkrautvegetation im Bereicht Sü- 2005, 46, 2, str. 5-59, zvd., fotogr., tab. dost-Slowenien. Tuexenia, 2005, 25, str. 235-250, DAKSKOBLER, Igor, ROBERT FRANZ, Wilfried, ilustr., zvd. SELJAK, Gabrijel. Communities with Eryngium al- ŠILC, Urban. Weed vegetation of the northern part of pinum in the southern Julian Alps (Mts. Črna prst and Ljubljansko polje. Hacquetia, 2005, letn. 4, št. 2, str. Porezen). Hacquetia, 2005, letn. 4, št. 2, str. 83-120, 161-171, zvd., tab., graf. prikazi. zvd., tab., graf. prikazi, fotogr. ŠILC, Urban, ČARNI, Andraž. Changes in weed vegeta- DOZET, Stevo, CULIBERG, Metka. Lithostratigraphic tion on extensively managed fields of central Slovenia and pollen analysis of Quaternary deposits in the between 1939 and 2002. Biologia, 2005, 60, 4, str. Grosuplje Polje Area. Hacquetia, 2005, letn. 4, št. 2, 409-416. str. 201-207, zvd., tab., fotogr. ŠILC, Urban, ČUŠIN, Boško. Galeopsido-Galinsoge- KOŠIR, Petra. Forests of valuable broad-leaved trees tum POLDINI et al. 1998 in NW Slovenia. Thaiszia on non-carbonate bedrock in Slovenia (Dryopterido (Košice), 2005, vol. 15, no. 1, str. 63-83, zvd., graf. affini-Aceretum pseudoplatani ass. nova hoc loco) prikazi, tab. = [Gozdovi plemenitih listavcev na nekarbonatni VREŠ, Branko. Vrsta Geum allepicum Jacq. v Sloveniji. podlagi. (Dryopterido affini-Aceretum ass. nova hoc = Geum allepicum Jacq. in Slovenia. Acta Biol. Slov., loco) v Sloveniji]. Hacquetia, 2005, letn. 4, št. 1, str. 2005, letn. 48, št. 2, str. 15-20. 61-89, ilustr. VREZEC, Al, KAPLA, Andrej, PIRNAT, Aljoša, AM- KOŠIR, Petra. Maple forests of the montane belt in the BROŽIČ, Špela. Primerjava številčnosti govnačev western part of the illyrian floral province = Javorjevi (Coleoptera: Scarabaeoidea: Geotrupidae) v Sloveniji: gozdovi montanskega pasu zahodnega dela ilirske uporaba popisne metode za hrošče z zemeljskimi past- florne province. Hacquetia, 2005, letn. 4, št. 2, str. mi na siršem območju = Relative activity abundances 37-82, zvd., tab., graf. prikazi. of the dor beetles (Coleoptera: Scarabaeoidea: Geo- KOŠIR, Petra. Noble hardwood forests of the altimontane trupidae) in Slovenia : a large-scale aplication of the belt (Lamio orvalae-Aceretum pseudoplatani P. Košir survey method using pitfall traps. Acta entomol. slov., et Marinček 1999) in Slovenia (western part of the 2005, letn. 13, št. 2, str. 145-164, zvd., graf. prikazi. Illyrian floral province). Natura Croatica, 2005, vol. ZELNIK, Igor. Conservation of the wet meadows in south- 14, no. 2, str. 59-86, zvd., tab., grafi. eastern Slovenia = [Ohranjanje mokrotnih travnikov KUNTNER, Matjaž. A revision of Herennia (Araneae: v jugovzhodni Sloveniji]. Hacquetia, 2005, letn. 4, št. Nephilidae: Nephilinae), the Australasian 'coin spi- 1, str. 91-102, ilustr. ders'. Invertebrate systematics, 2005, 19, 5, str. 391- ZELNIK, Igor. Meadows of the order Molinietalia caeru- 436, ilustr.,fotogr., tab. leae Koch 1926 in south-eastern Slovenia. Fitosociol. RANIUS, Thomas, AGUADO, Luis Oscar, ANTONS- (Pavia), 2005, 42, 1, str. 3-32, graf. prikazi. SON, Kjell, AUDISIO, Paolo, BALLERIO, Alberto, CARPANETO, Giuseppe Maria, CHOBOT, Karel, GJURAŠIN, Branimir, HANSSEN, Oddvar, HUIJ- Kratki znanstveni prispevek BREGTS, Hans, LAKATOS, Ferenc, MARTIN, Ole, KUNTNER, Matjaž. On the validity of the Japanese spider NECULISEANU, Zaharia Zinovie, NIKITSKY, Ni- genus Metimorpha (Araneae, Araneidae). Zool. sci., kolai B., PAILL, Wolfgang, PIRNAT, Aljoša, RIZUN, 2005, 22, 11, str. 1277-1278, ilustr. Volodymyr Volodymyrovych, RUIANESCU, Adrian, STEGNER, Jan, SÜDA, Ilmar, SZWALKO, Przemi- sław, TAMUTIS, Vytantas, TELNOV, Dmitry, TSIN- Strokovni članek KEVICH, Vadim, VERSTEIRT, Veerle, VIGNON, Vincent, VÖGELI, Matthias, ZACH, Peter. Osmoder- BABIJ, Valerija. Simpozij Flora in vegetacija Slovenije ma eremita (Coleoptera, Scarabaeidae, Cetoniinae) in ter sosednjih območij 2005. Hladnikia, 2005, št. 18, Europe. Animal biodiversity and conservation, 2005, str. 57-58. 28, 1, str. 1-44, ilustr., pril., zvd. ČUŠIN, Boško. Srečanje slovenskih botanikov, Ljubljana, SLAPNIK, Rajko. Mehkužci (Mollusca) v parku Ško- 19.11.2005. Hladnikia, 2005, št. 18, str. 58-60. cjanske jame. Ann, Ser. hist. nat., 2005, vol. 15, št. 2, DAKSKOBLER, Igor. Floristična in vegetacijska oznaka str. 1-12, ilustr., zvd., tab. Sabotina (zahodna Slovenija). Goriški letnik, št. 30, SLAPNIK, Rajko. Rasprostranjenost troglobiontnih pu- str. 425-440.

194 Biološki inštitut Jovana Hadžija

DAKSKOBLER, Igor. Notulae ad floram Sloveniae. 59, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 126- Carex davalliana Sm. Hladnikia, 2005, št. 18, str. 23- 140, ilustr., zvd., graf. prikazi. 29, ilustr., tab. ČELIK, Tatjana. Vodne vešče (Lepidoptera, Pyralidae: DAKSKOBLER, Igor. Notulae ad floram Sloveniae. Nymphulinae) kalov in lokev na Krasu = Aquatic 60, Carex pulicaris L. Hladnikia, 2005, št. 18, str. moths (Lepidoptera, Pyralidae: Nymphulinae) of kar- 29-32, tab. stic ponds. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in DAKSKOBLER, Igor. Notulae ad floram Sloveniae. 61, življenje v kamniti pokrajini = water and life in a rocky Carpinus orientalis Mill. Hladnikia, 2005, št. 18, str. landscape, (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Založba 33-34. ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 100-107, ilustr., zvd. MARINŠEK, Aleksander. Dr. Lojze Marinček - amba- ČELIK, Tatjana, ZELNIK, Igor, BABIJ, Valerija, VREŠ, sador znanosti. Gozd. vestn., sep. 2005, letn. 63, št. Branko, PIRNAT, Aljoša, SELIŠKAR, Andrej, DRO- 7/8, str. 345. VENIK, Božidar. Inventarizacija kalov in lokev na SLAPNIK, Rajko. Kamniška jama – petindvajset let Krasu ter njihov pomen za biotsko raznovrstnost = raziskovanja in vodenja ogledov. Naše jame, 2005, Inventory of karstic ponds (kal and lokev) and their letn. 47. importance for biotic diversity. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). Objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 72-82, ilustr., zvd., graf. prikazi. DAKSKOBLER, Igor. Poročilo o raziskavah flore in KOŠIR, Petra, SURINA, Boštjan. Paeonio officinalis- vegetacije Sabotina (zahodna Slovenija) = Indagine Tilietum platyphylli - nova združba gozdov pleme- sulla flora e la vegetazione sul sabotino (Slovenia nitih listavcev v Čičariji (jugozahodna Slovenija). occidentale). V: Sabotino : un tesoro da riscoprire, V: ROŽAC-DAROVEC, Vida (ur.), ROŽAC-DA- valorizzare e rispettare : atti del convegno [Nova ROVEC, Vida. Meje in konfini : Rakitovec, vas kul- Gorica, il 28 gennaio 2004] : zaklad, ki ga moramo turnih, družbenih in naravnih prepletanj, (Knjižnica odkriti, ovrednotiti in spoštovati. gradivo posveta Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, [Nova Gorica, 28. januarja 2004]. [Nova Gorica: Club Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: alpino italiano: Slovensko planinsko društvo Gorica, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2005, str. 2005], str. 13-21. 345-366, ilustr., tab.

Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Samostojni strokovni sestavek v monografiji

AMBROŽIČ, Špela, DROVENIK, Božidar, PIRNAT, MARINČEK, Lojze, MARINŠEK, Aleksander. Virgin Aljoša. Vodni hrošči (Coleoptera) kalov in lokev na forest remnant Strmec. V: Knjižica sažetaka. Zagreb: Krasu = Water beetles (Coleoptera) of kali and lokve Biološki odsjek Prirodno-matematičkog fakulteta, on the Karst. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda 2005, str. 29-30. in življenje v kamniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 108-125, zvd., MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA graf. prikazi. DELA BABIJ, Valerija, SELIŠKAR, Andrej, VREŠ, Branko, ZELNIK, Igor. Flora in vegetacija kalov in lokev na Znanstvena monografija Krasu = Flora and vegetation of karstic ponds »kali and lokve« (Kras, Slovenia). V: MIHEVC, Andrej ČELIK, Tatjana, VEROVNIK, Rudi, GOMBOC, Stani- (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini = slav, LASAN, Mojmir, ČELIK, Tatjana (ur.). Natura water and life in a rocky landscape, (Projekt Aqua- 2000 v Sloveniji, Metulji, = Lepidoptera. Ljubljana: dapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. 288 str., fotogr., str. 83-99, zvd., tab. graf. prikazi. CULIBERG, Metka. Paleobotanične raziskave na Krasu = Paleobotanic research on the Kras. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti pokra- Strokovna monografija jini = water and life in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, PERIC, Borut, DEBEVEC, Albin, KRANJC, Andrej, 2005, str. 149-154, zvd., graf. prikazi. MIHEVC, Andrej, SLAPNIK, Rajko. Les grottes de ČARNI, Andraž. Vegetacija na prehodu med travniki in Škocjan. Škocjan: Park Škocjanske jame, 2005. Groty gozdovi na Krasu = Vegetation between meadows and Szkocjańskie. Škocjan: Park Groty Szkocjańskie, 2005. forests in the Kras region. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Maaroth Škocjan. Škocjan: Gan Maaroth Škocjan, Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini = water 2005. Škocjani-barlang. Škocjan: A Škocjani-barlang and life in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). Park, 2005.

195 Biološki inštitut Jovana Hadžija

SUMMARY

In 2005 the research work of The Jovan Hadži Insti- forest ecosystems, Kras – region biodiversity, succes- tute of biology consists of several basic and applied sional stages and conservation significance; EU-wide projects and tasks such as: Fauna, flora and vegeta- monitoring methods and systems of surveillance for tion in Slovenia and neighbouring areas; Natural and species and habitats of Community interest (6th FP cultural heritage; Succession line of the birch forests EuMon); Appearance of the specific beetle species in south-eastern Slovenia; Biodiversity of Posočje and on thermophilic sites; Wet meadows of Molinietalia nature conservation applications for Natura 2000 sites; in SE Slovenia; Flora, fauna and vegetation of carstic Nephilid spider phylogeny as a test for antagonistic ponds etc. coevolution of sexes; The comparison of biocenoses Many other institutions and associates are also in- within virgin and managed forests as an indicator of volved in our research. The results achieved are an anthropogenic influence on environment; Taxonomic, important contribution to the knowledge of flora and chorological and phytosociological investigations in fauna (natural heritage) of Slovenia and its conser- the Hieracium villosum and H. bifidum groups in the vation. They also explain the taxonomy, chorology, Czech Republic and Slovenia; The vegetation of dry dynamics and ecology of species and ecosystems. grasslands in the southern part of Balkan peninsula; The results are directly used in practice (e.g. nature Comparison of forest edge vegetation in Slovenia conservation activities, environment evaluation meas- and Croatia and its significance for the protection of ures, forestry, etc.).

196 INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE

ZNANSTVENI SVET neprepoznavno ali prikrito. Tudi rezultati analize nasilja nad ženskami v ruralnem in kmečkem okolju kažejo, da je nasilje v družini in nad ženskami precej Doc. dr. Majda Černič Istenič, doc. dr. Duška Knežević razširjeno. Hočevar, akad. prof. dr. Marjan Kordaš (predsednik), dr. Lilijana Šprah, akad. prof. dr. Andrej O. Župančič. Nevropsihološki dejavniki samomorilnosti pri osebah, dr. Knežević odvisnih od alkohola PERSONALNA SESTAVA Hočevar Vodja projetka: L. Šprah. Sodelavka: M. Šoštarič. Predstojnica: doc. dr. Duška Knežević Hočevar. Sodelujoči raziskovalni organizaciji: Psihiatrična kli- Znanstveni sodelavki: doc. dr. Majda Černič Istenič, nika Ljubljana, Nevrološka klinika Ljubljana. dr. Lilijana Šprah. Asistentki z magisterijem: mag. Urška Rajgelj, Projekt se je zaključil julija 2005. V okviru projekta je mag. Sanja Cukut. bil razvit nabor računalniško krmiljenega nevropsiho- Zunanji sodelavki: Mojca Šoštarič, Irena Bolko. loškega instrumentarija. Del testnega instrumentarija je bil prilagojen za protokol snemanja možganov z magnetnoresonančnim aparatom. Rezultati raziskave so razkrili nekatere nevropsihološke dejavnike, ki bi TEMELJNE RAZISKAVE lahko delovali kot sprožilci samomorilnega vedenja pri osebah, odvisnih od alkohola. Razlike v kognitiv- mag. S. Cukut Družbeno ozadje nizke rodnosti pri univerzitetno nem funkcioniranju pri suicidalno ogroženih osebah izobraženih v Sloveniji so potrdile hipotezo, da suicidalno ogrožene osebe Vodja projekta: D. Knežević Hočevar. izražajo določeno stopnjo emocionalne rigidnosti in s Sodelavci: M. Černič Istenič, L. Šprah, S. Cukut, U. tem povezan konstriktivni kognitivni stil, ki se odraža Rajgelj, A. Kveder. v monosemantičnem kognitivnem stilu, črno-belem razmišljanju, kognitivni rigidnosti, impulzivnosti, nižji Raziskovalci smo opravili analizo relevantne literature, sposobnosti uravnavanja čustev ter v manj uspešnih in analizirali in med seboj povezali obstoječe podatkovne fleksibilnih strategijah reševanja vsakdanjih problemov. zbirke na temo rodnost v Sloveniji, opravili pilotsko Ker kronično uživanje alkohola zaradi njegovih nevro- terensko študijo in začeli opravljati terensko delo toksičnih učinkov povzroča tudi različne strukturne in dr. M. Černič (polstrukturirani intervjuji). funkcionalne spremembe v možganih, lahko nekatere Istenič nevropsihološke vidike suicidalne ogroženosti pri osebah, odvisnih od alkohola, povezujemo tudi z neučinko- vitim delovanjem nekaterih funkcionalnih možganskih APLIKATIVNE RAZISKAVE področij, ki prevladujejo v desni možganski polovici.

Hetero- in avtoagresivnost v družini Vodja projekta: M. Černič Istenič. Usklajevanje zahtev družine in dela v vojaškem Sodelavci: L. Šprah, D. Knežević Hočevar, M. Šoštarič, poklicu I. Bolko, U. Rajgelj. Vodja projekta: M. Černič Istenič. mag. U. Rajgelj Sodelujoča raziskovalna organizacija: Psihiatrična Sodelavci: D. Knežević Hočevar, L. Šprah, U. Rajgelj, klinika Ljubljana. S. Cukut, A. Kveder.

Raziskovalno delo pri tem projektu se je v septembru V letu 2005 je bil opravljen terenski del raziskave (n 2005 zaključilo. V okviru terenske raziskave smo = 379) z anketnim vprašalnikom, ki smo ga povzeli izdelali vprašalnik o izpostavljenosti nasilju v družini po mednarodni raziskavi Odnosi med generacijami in iskanju pomoči. Rezultati raziskave so pokazali, in spoloma in ga izpopolnili s specifičnimi vprašanji, da se nasilje v družini pojavlja v Sloveniji v različnih povezanimi z interesi naročnika projekta. Opravljene oblikah in okoliščinah, vendar je še vedno pogosto so bile osnovne analize podatkov. dr. L. Šprah

197 inštitut za medicinske vede

Sodelovanje v okviru MEDNARODNih strategije obmejnega prebivalstva (10 enot); bazo empiričnih podatkov terenske raziskave Prebivalstvo, projektov družina in blaginja: stališča do politike in ukrepov (1550 enot); datoteko IPPAS projekta DIALOG v Študija o sprejemljivosti prebivalstvene politike (PPA2 5. okvirnem programu Evropske komisije (34.285 – Acceptance of Population-related Policies 2) enot); podatkovno zbirko v okviru raziskave Uskla- (Projekt 5. okvirnega programa Evropske komisije.) jevanje zahtev družine in dela v vojaškem poklicu Vodja projekta: Charlotte Hoem (BIB). (379 enot). Sodelavki: M. Černič Istenič, S. Cukut. V letu 2005 smo končali delo pri mednarodnem projektu. Po opravljeni analizi podatkov na temo Doktorska in MAGISTRSKA DELA usklajevanja poklicnega in družinskega življenja smo pripravili prispevek, ki bo objavljen v zaključni monografiji projekta. Sanja Cukut Rodnost in samomorilnost v Sloveniji od leta 1971 do Populacijska dinamika ob slovensko-hrvaški meji: 2001; Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, primer širšega obkolpskega prostora 26. 8. – magistrsko delo. (Bilateralni slovensko-hrvaški projekt; 2004–2006.) Vodja (slovenskega dela) projekta: D. Knežević Ho- čevar. PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI Sodelavci v Sloveniji: Irena Rožman, Damir Josipovič, Peter Repolusk, Jurij Fikfak. NASTOPI Delo pri projektu smo končali decembra 2005. V tem letu so sodelavci iz Slovenije opravili načrtovanih Duška Knežević Hočevar pet obiskov (terensko delo) na Hrvaškem in hrvaški • Rodnost, etničnost in nacija v Sloveniji. Vabljeno sodelavci dva obiska (terensko delo) v Sloveniji. Pri- predavanje, skupaj z dr. Damirjem Josipovičem, na dobljeno gradivo iz let 2004 in 2005 bo predstavljeno znanstveni konferenci ob osemdesetletnici Inštituta v zaključni monografiji. za narodnostna vprašanja »Izzivi raziskovanja etničnosti in manjšin na začetku 21. stoletja«, HESP: Post-Colony and Post-Socialism Contexts in 18. 11. Social Scientific Writing and Teaching (http://www.inv. si); http://www.inv.si/hesp/project.htm; 2003–2006): Majda Černič Istenič nadaljevali smo delo pri tem mednarodnem projektu • Gendered attitudes and values among urban, rural in sodelovali na poletni šoli Summer School 2, ki je and farm populations in Slovenia. XXIst Congress potekala od 4. do 13. 8. v Ulcinju v Črni gori. of the European Society for Rural Sociology, Ke- szthely, Madžarska, 22.–27. 8. Leonardo: Mainstreaming vocational guidance for • Sodelovala je v razpravi na sestanku ocenjevalne refugees and migrants (http://www.inv.si; http://www. skupine »Osnovne socialne storitve na podeželju inv.si/mp_alenka.htm; http://www.gla.ac.uk/rg/; 2003– – nudenje oskrbe prebivalcem oddaljenih podežel- 2006): nadaljevali smo delo pri tem mednarodnem skih skupnosti«, Miskolc, Madžarska, 27.–28. 6. projektu; opravili analizo t. i. policijske literature in izvedli študijo primera – pogovori z migrantkami iz nekdanje Sovjetske zveze. RAZISKOVALNO DELO V TUJINI; ŠTUDIJSKI OBISKI IN POTOVANJA

KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA Majda Černič Istenič • Udeležba na 5. in 6. sestanku projektne skupine V letu 2005 smo razširili knjižnično gradivo za 14 mednarodnega projekta DIALOG, Dunaj, Avstrija, novih knjižnih enot, 64 strokovnih člankov in 38 knji- 16.–18. 4.; Bruselj, Belgija, 2.–4. 9. žnih enot preko medbibliotečne izposoje. Hkrati smo pridobili naslednje gradivo: bazo podatkov terenske raziskave o izpostavljenosti in stališčih do nasilja v PEDAGOŠKO DELO družini na vzorcu mladostnikov, žensk in moških (1500 enot); podatke z Zavoda za statistiko RH za naselja obmejnih hrvaških upravnih enot (nekdanjih Lilijana Šprah občin) Duga Resa, Jastrebarsko, Karlovac, Ozalj in • Medicinska in socialna psihologija. Visoka šola za Samobor; transkribirane intervjuje na temo poročne zdravstvo Izola, Univerza na Primorskem.

198 inštitut za medicinske vede

Majda Černič Istenič idej in kultur« ZRC SAZU in Politehnike Nova • Ruralna sociologija. Oddelek za agronomijo na Gorica, Ljubljana. Katedri za agrarno ekonomiko in razvoj podeželja, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. MENTORSTVO Duška Knežević Hočevar • Antropološka demografija. Modul Antropologija zdravja, bolezni in zdravljenj na podiplomskem Duška Knežević Hočevar je bila mentorica Sanji programu »Interkulturni študij – primerjalni študij Cukut.

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI PALMSTIERNA, Tom (ur.), NIJMAN, Henk (ur.), OUD, Nico (ur.). Violence in clinical psychiatry : Izvirni znanstveni članek proceedings of the 4th European congress on violence in clinical psychiatry, 20 - 21 October 2005, Jugend- BARTOL, Tomaž, DRNOVŠEK, Špela, ČERNIČ ISTE- stiltheater Otto Wagner Spital, Wien, Austria. Amster- NIČ, Majda. Scientific and technical information on dam: Oud Consultancy, cop. 2005, str. 318-323. organic farming: assessment of selected bibliographic BOLKO, Irena, ŠPRAH, Lilijana, DERNOVŠEK, Moj- indicators in database CAB Abstracts = Znanstvene in ca Zvezdana. Personality traits and help strategies strokovne informacije o ekoloskem kmetijstvu: ocena of women who are victims of domestic violence. V: izbranih bibliografskih indikatorjev v zbirki CAB PALMSTIERNA, Tom (ur.), NIJMAN, Henk (ur.), Abstracts. Acta agric. Slov.. [Tiskana izd.], 2005, let. OUD, Nico (ur.). Violence in clinical psychiatry : 85, št. 1, str. 3-13. proceedings of the 4th European congress on violence KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška. »Kri ni voda« : potomci in clinical psychiatry, 20 - 21 October 2005, Jugend- Uskokov ob slovensko-hrvaški meji. Razpr. gradivo stiltheater Otto Wagner Spital, Wien, Austria. Amster- - Inšt. nar. vpraš. (1990), 2004, št. 45, str. 126-143. dam: Oud Consultancy, cop. 2005, str. 324-329. ROŽMAN, Irena, KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška. Tiskani mediji o nasilju nad ženskami v družini. Soc. delo, jun 2005, letn. 44, št. 3, str. 187-193. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA

Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Znanstvena monografija

ŠPRAH, Lilijana, ŠOŠTARIČ, Mojca, DERNOVŠEK, RAJGELJ, Urška. Mladostniške nosečnosti v Sloveniji. Mojca Zvezdana. Attitudes towards domestic violence Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. 104 str., and help services among Slovenian adolescents. V: graf. prikazi, tabele.

SUMMARY

In the year 2005, some projects was completed and cognitive characteristics could determine the suicidal some continued: state of mind due to functional insufficiency of the right Within the project Social Background of Low Fertility hemisphere. Some computerized neuropsychological among University-Educated in Slovenia, researchers instruments were developed and adapted for functional began to carry out fieldwork (semi-structured inter- magnetic resonance screening protocol. views) in selected field locations. The project Hetero- and auto- aggressive behaviour in The project Neuropsychological risk factors for sui- the family was also completed. The study revealed that cidality in alcohol addicts was completed. The study domestic violence in Slovenia occurs in wide range of revealed that specific neuropsychological profile could contexts. Our analysis also indicated that the phenom- be significantly involved in suicide vulnerability in enon of domestic violence and abused women in rural the group of alcohol addicts, and some emotional and and farm communities is quite widespread.

199 inštitut za medicinske vede

Reconciliation of family and working life demands namics at Slovenian Croatian state border: the case of among military professionals Kolpa region was completed, too. Researchers carried During 2005, the data collection was carried out by out fieldwork and visits to Croatian archives. the questionnaire Gender and Generation Programme, The HESP project Post-Colony and Post-Socialism partly recast to the financier’s interest. First univariate Contexts in Social Scientific Writing and Teaching analyses have already been accomplished. (http://www.inv.si); Summer School 2 was successfully Acceptance of Population-related Policies (PPA, organised in August 4 - 13 in Ulcinj, Montenegro. DIALOG) Leonardo: Mainstreaming vocational guidance for For the final project deliverable – the monograph, the refugees and migrants (http://www.gla.ac.uk/rg/): the last analyses and the interpretations have been care- review and analysis of the police literature on migra- fully accomplished. tion and interviews with the female immigrants from Bilateral Slovenian-Croatian project Population dy- the ex Soviet Union were carried out.

200 INŠTITUT ZA Kulturno zgodovino

ZNANSTVENI SVET okvir. Usmerjeno je bilo predvsem v tri temeljne delovne sklope: v dopolnjevanje biografsko-bibliografske podatkovne zbirke, proučevanje in objavljanje bio-bi- Akad. red. prof. dr. Kajetan Gantar (predsednik), red. bliografskih raziskav in pripravljanje gradiva za novi prof. ddr. Igor Grdina, Martin Grum, doc. dr. Mateja Slovenski biografski leksikon. Tako raziskovanje kot Matjašič Friš, akad. red. prof. dr. Vasilij Melik, izr. prof. publiciranje rezultatov je potekalo na dveh osnovnih dr. Andrej Vovko, akad. dr. Mitja Zupančič. ravneh, delni oz. specializirani in splošni. Delne raz- dr. A. Vovko iskave so pokrivale določene tematske, geografske in zgodovinske in podobne sklope tako osebnosti, ki so delovale v okviru določenih vseslovenskih organiza- PERSONALNA SESTAVA cij ali samostojno v posameznih krajevnih in širših geografskih okvirih, starejše slovenske prevajalce in Predstojnik: izr. prof. dr. Andrej Vovko, znanstveni razreševanje psevdonimov. V letu 2005 smo nekoliko svetnik. pospešili priprave za izdajanje novega Slovenskega Znanstveni svetnik: red. prof. dr. Igor Grdina. biografskega leksikona z okvirno določitvijo obsega Znanstvena sodelavca: doc. dr. Mateja Matjašič Friš, vanj predvidoma vključenih osebnosti, tipov gesel, doc. dr. Andrej Rahten (do 15. 12., petinska delovna postopnim izborom članstva uredniškega odbora in obveznost). pripravo predloga geslovnika. Znanstvena sodelavka (v postopku izvolitve): dr. Ire- A. Vovko je nadaljeval z biografskimi raziskavami na Avsenik Nabergoj (od 1. 11., tretjinska delovna članov nekaterih najpomembnejših slovenskih kultur- dr. I. Avsenik obveznost). nih in narodno prebudnih društev oziroma organizacij Nabergoj Samostojni strokovni sodelavec specialist v humani- v 19. in 20. stoletju, predvsem Družbe sv. Mohorja, stiki: Martin Grum. Družbe sv. Cirila in Metoda in Slovenske Matice, tako na matičnem slovenskem ozemlju kot tudi v zamejstvu V začetku leta 2005 se je Inštitut za biografiko in bi- in izseljenstvu, s poudarkom na najvidnejših osebnostih bliografijo ZRC SAZU na pobudo Znanstvenega sveta med njimi, ki so v svojih okoljih predstavljale kulturno Inštituta zaradi lažje prepoznavnosti svojega delovanja in podobno elito ter jedra slovenskega političnega, v znanstveni, strokovni ter širši javnosti preimenoval kulturnega, družbenega in drugega življenja. Eno od v Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU. K pre- težišč tega proučevanja in objavljanja so bili člani teh imenovanju sta dala soglasje Znanstveni svet ZRC organizacij v nekaterih najpomembnejših slovenskih dr. I. Grdina SAZU in skupščina Slovenske akademije znanosti in mestih (Ljubljana, Maribor, Gorica, Novo mesto, umetnosti na svoji seji 5. 5. 2005. Kamnik ...) kot tudi na nekaterih zanimivih področjih zunaj matičnega slovenskega ozemlja, predvsem na Hrvaškem in v Bosni ter Hercegovini. Nadaljeval je tudi z raziskavami predvsem kulturnozgodovinskih, pa TEMELJNE RAZISKAVE tudi ostalih vsebin pisanja nekaterih manj znanih ali do sedaj manj proučevanih slovenskih revij, predvsem Biografske in bibliografske raziskave z dokumen- Slovenskega Branika, Straže v viharju in Goriškega tacijo lista. Vodja raziskovalnega programa: A. Vovko. M. Matjašič Friš se je ukvarjala z znanstvenorazi- M. Grum Sodelavka: M. Matjašič Friš. skovalnim delom na bio-bibliografskem področju s poudarkom na dopolnjevanju bio-bibliografske po- Raziskovalni program, ki se je začel januarja 2004, datkovne zbirke z bolj ali manj znanimi osebnostmi iz pomeni logično nadaljevanje programa, ki je potekal severovzhodne Slovenije, pomembnimi za slovensko na inštitutu v letih 1999–2003. Novi program je bil preteklost in sedanjost. Del raziskovalnega dela, ki ni zasnovan široko, z ustrezno številčno in kvalitetno neposredno povezan s severovzhodno Slovenijo, je bil raziskovalno skupino, vendar pa so mu bila po procesu posvečen proučevanju življenja in dela slovenskega evalvacije dodeljena zelo pičla finančna sredstva. Delo kiparja Franca Bernekerja (1874–1932), ki je širši se je tudi v letu 2005 nadaljevalo ob omejitvah, ki sta javnosti znan zgolj kot prvi slovenski moderni kipar dr. M. Matjašič jih začrtala tako finančni in posledično tudi kadrovski in kot avtor najlepšega ljubljanskega spomenika Pri- Friš

201 inštitut za kulturno zgodovino možu Trubarju. Že v svojih časih je veljal za izjemno ki so s svojim življenjem in delom v preteklosti ali se- nadarjenega kiparja, ki pa zaradi svoje nesrečne usode danjosti vezane na današnje področje severovzhodne ni mogel uresničiti svojega umetniškega poslanstva. Slovenije. Izhodišče za biografske in bibliografske Tako niso bile nikoli uresničene številne ambiciozne raziskave je podobno kot že doslej odkrivanje, zbi- kiparske zamisli, ki postavljajo Bernekerja za prelo- ranje in hranjenje primarnih virov za proučevanje mnega slovenskega kiparja moderne. M. Matjašič življenja in dela zgoraj navedenih osebnosti. Poleg Friš v študijskem letu 2005/2006 zaključuje magistrski tega je nastalo že nekaj konkretnih znanstvenih objav študij na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v o omenjenih osebnostih. S temi vprašanji se je na In- Ljubljani (tema magistrske naloge: Življenje in delo dr. štitutu za kulturno zgodovino ukvarjala predvsem M. Lavoslava Gregoreca) oziroma bo zaprosila za prestop Matjašič Friš. Pomemben del njenega raziskovalnega v direktni doktorski študij. dela je temeljil predvsem na proučevanju in obdelavi M. Grum nadaljuje pripravo Leksikona starejših arhivskega gradiva in korespondence iz zapuščine dr. slovenskih prevajalcev in Leksikona slovenskih psev- Lavoslava (Leopolda) Gregoreca, Antona Aškerca, donimov. Zelo intenzivno in obsežno je bilo njegovo Janoša Golca in dr. Pavla Turnerja. Korespondenca sodelovanje in svetovanje avtorjem Biografskega dr. Turnerja, ki jo hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru, leksikona občine Prevalje, ki je izšel leta 2005. Za predstavlja dragocen vir za proučevanje politične in izdelavo geslovnika za novi SBL je za prof. dr. Ven- kulturne zgodovine Slovencev, vendar je razen redkih česlava Kaučiča in dr. Gvida Bratino pripravil izpisa izjem še popolnoma neraziskana. M. Matjašič Friš vseh kemikov in fizikov obeh spolov iz Slovenske pripravlja v soavtorstvu objavo celotne Turnerjeve bio-bibliografske podatkovne zbirke in ga dopolnil s korespondence (v obliki monografije bo 1. del kore- spremnim dopisom z navodili za izbiro in kategori- spondence (korespondenti od A do C, med njimi Anton zacijo teh dveh skupin ustvarjalcev. Oba sta zaupano Aškerc, Arthur Achleitner, Marica Bartol Nadlišek, delo korektno opravila. Po odločitvi, da se Poskusna Fran Berneker, Anton Bezenšek, dr. Janko Bezjak, gesla za novi Slovenski biografski leksikon objavijo dr. Janko Brejc) izšel v začetku leta 2006 kot edicija na svetovnem spletu, je poskrbel za pripravo člankov Pokrajinskega arhiva v Mariboru). A. Vovko v svoje že za tovrstno objavo. omenjeno biografsko oziroma kulturnozgodovinsko I. Grdina je raziskoval nekatera temeljna kulturnozgo- proučevanje članov narodnih društev in organizacij dovinska vprašanja kot tudi življenje in delo predvsem vključuje tudi severovzhodno Slovenijo. Antona Tomaža Linharta, Pavla Weinerja, Edvarda Kocbeka, Davorina Hostnika, Johanna Valentina Popoviča ter slovenskih parlamentarnih in vojaških Stalnice in prelomi v zgodovini slovenskega pro- osebnosti, predvsem v času prve svetovne vojne in stora stare Jugoslavije. Vodja projekta: I. Grdina. A. Rahten je v že omenjenem petinskem obsegu de- Sodelavci: I. Avsenik Nabergoj, M. Grum, M. Bizjak, lovanja do 15. 12. na Inštitutu za kulturno zgodovino M. Preinfalk. proučeval predvsem biografije slovenskih poslancev v dunajskem in beograjskem parlamentu. Projekt se je začel konec leta 2005. Njegov cilj je pokazati na nekaj premišljeno izbranih tematskih sek- torjih (sistematično preučevanje plemstva na podlagi Življenje in delo pomembnih osebnosti severovzhodne ohranjenega gradiva plemiške rodbine Turjaških/Au- Slovenije erspergov, ki sega v več stoletij srednjega in novega Vodja projekta: A. Vovko. veka; zgodovina intelektualnih tokov; mit Lepe Vide) Sodelavci: M. Grum, B. Marušič, M. Matjašič Friš, kompleksnost stalnic in globino prelomov v zgodovini M. Preinfalk. slovenskega prostora. Zunanji sodelavci: M. Ciglenečki, J. Črčinovič Roz- man, S. Fošnarič, B. Gombač, J. Marolt. Inštitutski arhiv in SLOVENSKA BIO- Osnovni cilj projekta, ki se je začel 1. 7. 2004, je pro- učevanje življenja in dela pomembnih osebnosti, ki so BIBLIOGRAFSKA PODATKOVNA ZBIRKA živele in delovale na področju današnje severovzhodne Slovenije, ki je v dosedanjih tovrstnih raziskavah še Dopolnjevanje zbirke z osnovanimi biografsko-bio- zelo slabo predstavljena. Poleg sodelavcev Inštituta za grafskimi podatki o osebnostih, ki jih v zbirki še nismo kulturno zgodovino ter Zgodovinskega inštituta Milka imeli, je potekalo počasneje kot v preteklih letih. Vzrok Kosa ZRC SAZU sodelujejo v projektu še štirje razi- za to je predhodno intenzivno delo, ko so bili popisani skovalci s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru vsi pomembnejši slovenski bio-bibliografski viri. Do ter raziskovalec iz Narodnega muzeja v Ljubljani. novih podatkov sedaj prihajamo s pregledovanjem v Rezultati raziskovalne skupine v letu 2005 so bili bio-bibliografskem smislu manj bogatih virov. Kljub predvsem evidentiranje in popis eminentnih osebnosti, temu nam je v letu 2005 uspelo pridobiti osnovne bio-

202 inštitut za kulturno zgodovino bibliografske podatke za 249 ustvarjalnih osebnostih, ki jih v zbirki še nismo imeli. S tem se je povečalo tudi DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI število map v našem arhivu. Ob koncu leta 2005 je v zbirki 21.107 zapisov, v arhivu pa 14.061 map. Ob- • I. Grdina je član slovenskega dela bilateralne ko- stoječi zapisi so bili tako kot v preteklih letih predmet misije ekspertov za preučitev slovensko-hrvaških dopolnjevanja in redakcije, npr. z datumi in kraji smrti odnosov in glavni urednik Zbranih del Primoža za tiste osebnosti, ki so umrle v letu 2005 (okrog 50), Trubarja. ter z novimi ali popravljenimi podatki, ki so jih prinesla • M. Grum je predsednik Sindikata inštitutov ZRC raziskovanja. V letu 2005 je bila opravljena redakcija SAZU in SAZU in član uredniškega odbora Go- podvojenih zapisov. Vzrok za podvojene zapise so zla- renjskega biografskega leksikona. sti spreminjanje priimkov pri ustvarjalkah (z dekliškega • M. Matjašič Friš je članica uredniškega odbora in na možev priimek), nedosledna ali napačna pisava imen tehnična urednica humanistične znanstvene revije in priimkov ter uporaba psevdonimov. Studia historica Slovenica. Arhiv je bil poleg tekočega gradiva – izrezki iz časo- • A. Vovko je član uredniških odborov znanstvenih pisja – dopolnjen tudi z drugim, težje dostopnim gra- revij Šolska kronika, Dve domovini/Two Homelan- divom. V zadnjem času ga v znatni meri dopolnjujejo ds in Studia historica Slovenica. zlasti brošure, zgibanke in drugo drobno gradivo z biografskimi podatki, ki nastaja ob različnih koncertih, razstavah in spominskih prireditvah. Zbirka ima svoj ustaljeni krog uporabnikov. Po pred- PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI stavitvi zbirke na naši spletni strani je uporabnikov vedno več. Največjo skupino uporabnikov zbirke NASTOPI predstavljajo raziskovalci in študentje (diplomske, seminarske naloge, magisteriji, doktorati, različne Igor Grdina raziskave). Pomembna skupina uporabnikov so tudi • Prevajanje opernih libretov. Vabljeno predavanje pisci bio-bibliografskih člankov za najrazličnejše na Društvu prevajalcev, Ljubljana, 25. 4. leksikone in druge enciklopedične izdaje ter časopise • Referat na mednarodnem posvetu o kulturnih poli- (jubilejni članki, nekrologi). Med uporabniki arhiva v tikah evropskih držav, Varšava, Poljska, 2.–4. 6. letu 2005 je potrebno omeniti večjo skupino študentov • Nastopno predavanje v postopku izvolitve za pro- germanistike s Filozofske fakultete v Ljubljani. fesorja kulturne zgodovine na Politehniki v Novi Gorici. ZRC SAZU, Ljubljana, 17. 6. • Slovenska glasba in slovenska kultura. Referat na Slovenskih glasbenih dnevih, Ljubljana, 22. 6. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI • Ekonomisti in politiki na Slovenskem. Predavanje CENTER ZA HUMANISTIKO na Inštitutu za civilizacijo in kulturo, Ljubljana, 27. 6. M. Grum je kot v prejšnjem obdobju v sodelovanju • Referat na posvetu o slovenistiki na tujih univerzah zlasti z dr. Matijo Ogrinom z Inštituta za slovensko v organizaciji Slovenskega znanstvenega inštituta literaturo in literarne vede ZRC SAZU nadaljeval delo na Dunaju in Centra za slovenščino kot drugi/tuji v okviru Osrednjega specializiranega informacijskega jezik na ljubljanski Univerzi, Dunaj, Avstrija, centra (OSIC) za humanistko, predvsem pri načrto- 21. 10. vanju razvoja informacijske infrastrukture. V okviru • Sodelovanje na okrogli mizi ob dvajsetletnici zbirke Osrednjega specializiranega informacijskega centra Studia humanitatis, Cankarjev dom, Ljubljana, za humanistko je v zadnjem letu triletnega obdobja 24. 10. 2003–2005 skupaj z ostalimi člani specializiranih infor- • Leben und Werk, Zum 300 Geburtstag von Johann macijskih centrov, vodstvom Agencije za raziskovalno Siegmund Valentin Popowitsch (1705–1774) . Sim- dejavnost Republike Slovenije in direktorjem IZUM-a pozij o J. V. Popoviču, Dunaj, Avstrija, 21. 11. sodeloval pri pripravi Pravilnika o kazalcih in merilih • A. T. Linhart – poskus leksikonskega opisa, Sim- znanstvene in strokovne uspešnosti. Za področje hu- pozij »Anton Tomaž Linhart (1756–1795)«, Rado- manistke je verificiral približno 1500 bibliografskih vljica, 8. 12. zapisov z izbrano tipologijo v sistemu COBISS. Ve- rifikacija zapisov je zahtevala veliko komuniciranja z Andrej Vovko raziskovalci, z bibliotekarji, ki skrbijo za bibliografije • Moderator simpozija »Slovenski begunci in raziskovalcev, in z ostalimi osrednjimi specializiranimi zamejstvo o doprinosu slovenskih beguncev pri informacijskimi centri. Na prošnjo ARRS in IZUM-a utrjevanju narodne zavesti v zamejstvu«, 12. tabor je pripravil predlog programa dela osrednjih speciali- Slovencev po svetu, Šentvid, 2. 7. ziranih informacijskih centrov v prihodnje.

203 inštitut za kulturno zgodovino

za sociologijo Pedagoške fakultete Univerze v RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI Mariboru. OBISKI IN POTOVANJA • Muzeologija. Predavanja in seminar za redne in izredne študente na Oddelku za zgodovino Pedagoške Mateja Matjašič Friš fakultete Univerze v Mariboru. • V okviru slovensko-ameriškega bilateralnega znan- • Sodelovanje pri individualnih podiplomskih pro- stveno-tehnološkega projekta Slovenska politična gramih dr. Mateje Matjašič Friš in Filipa Čučka emigracija v ZDA in s sofinanciranjem Inštituta za na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter biografiko in bibliografijo ZRC SAZU je bila od 13. Boštjana Gučka na Teološki fakulteti Univerze v do 28. 4. na raziskovalnem delu v ZDA (Chicago, Ljubljani. Lemont, New York).

PEDAGOŠKO DELO MENTORSTVO

Igor Grdina Igor Grdina je bil mentor pri uspešno opravljenih • Zgodovina, izkušnja, spominjanje in spomin (oseb- diplomskih nalogah Melite Goljevšček, Nine Udrih, ni, kolektivni, institucionalizirani). Predavanja na Anamarije Lah, Natalie Juriševič in Irene Vrhovec. podiplomskem programu »Interkulturni študiji – primerjalni študij idej in kultur« ZRC SAZU in Andrej Vovko je bil somentor pri uspešno obranjeni Politehnike Nova Gorica. magistrski nalogi Marjetke Balkovec Debevec na Filo- zofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je mentor pri Mateja Matjašič Friš uspešno opravljenih diplomskih nalogah Andreje Bori- • Ergonomija z varstvom pri delu. Predavanja in vaje šek, Irene Burja, Urške Černešek, Ane Mari Čerpnjak, na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru; Metke Dvanajščak, Jane Iršič, Toma Kadilnika, Petre tretjinsko dopolnilno delovno razmerje. Svenšek, Petre Šešerko, Jožefa Škaliča, Radoslava Šu- merja in Anice Vidovič ter pri diplomskih seminarskih Andrej Vovko nalogah Tanje Brežnik, Simone Cokan, Darje Cigüt, • Novejša kulturna zgodovina. Predavanja in seminar- Maje Dobljekar, Nadje Ferk, Igorja Kebra, Vesne ske vaje za redne in izredne študente na Oddelku Krebs, Rosane Vamberger in Marka Voljča.

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Pregledni znanstveni članek

Izvirni znanstveni članek VOVKO, Andrej. Člani Slovenske matice ter članstvo in odborniki Družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu AVSENIK NABERGOJ, Irena. Hrepenenje po domovini in okolici do prve svetovne vojne. Stud. Hist. Slov., v poeziji slovenskih avtoric v zdomstvu. Dve domov., 2005, letn. 5, št. 1/3, str. 401-426. 2005, št. 21, str. 125-142. AVSENIK NABERGOJ, Irena. Simbolni slog v Cankar- jevi osebnoizpovedni prozi. Slav. rev., okt.-dec. 2005, Kratki znanstveni prispevek letn. 53, št. 4, str. [553]-568. GRDINA, Igor. Celjske zvezde. Stud. Hist. Slov., 2005, GRDINA, Igor. Pavel Wiener v navzkrižjih časa. Kranj. letn. 5, št. 1/3, str. 181-196. zb., 2005, str. 361-369. GRDINA, Igor. Pavel Wiener v navzkrižjih časa. Kranj. zb., 2005, str. 361-369. MATJAŠIČ FRIŠ, Mateja. »Moči pešajo, ker upa skoro ni Strokovni članek več, ta umetnost, kaj je umetnost?« : beda in trpljenje Franca Bernekerja. Stud. Hist. Slov., 2005, letn. 5, št. GRDINA, Igor. Bodimo načelni - in se zato vprašujmo 1/3, str. 637-652. konkretno. Št. 3, str. 4-5, fotogr. Evropa med združe- RAHTEN, Andrej. »Slovenia docet« : politične vezi med vanjem in sodelovanjem. Št. 6/7, str. 18. Vedeževalsko slovenskim in hrvaskim katoliskim gibanjem pred napovedovanje preteklosti. Št. 10, str. 35-37. Ampak, prvo svetovno vojno. Stud. Hist. Slov., 2005, letn. 5, 2005, letn. 6. št. 1/3, str. 387-400.

204 inštitut za kulturno zgodovino

Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci RAHTEN, Andrej. Slovenska politika v avstrijskem dr- žavnem zboru 1870-1918. V: VOGRINEC, Barbara GRDINA, Igor. Menjave svetov in spremembe v strategiji (ur.). Analiza razvoja slovenskega parlamentarizma, mišljenja zgodovine. V: ČAS, Bojan (ur.). Strukture (Zbirka Zbiralnik, 8). Ljubljana: Inštitut za civilizacijo prostora in časa, (Kamniški sociološki zbornik, 2). in kulturo - ICK, 2005, str. 113-184. Kamnik: Šolski center Rudolfa Maistra, Gimnazija, VOVKO, Andrej. Članstvo Slovenske matice v Ljubljani 2005, str. 169-180. do prve svetovne vojne. V: MIHELIČ, Darja (ur.). Ad GRDINA, Igor. Quis contra nos? : (med modernizmom fontes : Otorepčev zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, in avantgardizmom). V: KURET, Primož (ur.). Konti- ZRC SAZU, 2005, str. 447-465. nuiteta in avantgarda - med tradicijo in novimi izzivi : VOVKO, Andrej. Drugi o njem : najpomembnejši koncerti, Noč slovenskih skladateljev, simpozij, okrogla biografski prispevki o Rajku Ložarju. V: SLAVEC miza, posvečena življenju in delu Jožeta Privška : con- GRADIŠNIK, Ingrid (ur.), LOŽAR-PODLOGAR, certs, Night of Slovene composers, symposium, round Helena (ur.). Pretrgane korenine : sledi življenja in table dedicated to the life and work of Jože Privšek. dela Rajka Ložarja, (Opera ethnologica slovenica). Ljubljana: Festival, 2005, str. 78-83. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 117-126.

Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Samostojni strokovni sestavek v monografiji GRDINA, Igor. Anton Tomaž Linhart : poskus leksikonskega opisa. V: SVETINA, Ivo (ur.), SLIVNIK, Franc- GRDINA, Igor. Opera v obdobju skrajnosti. V: AŽMAN, ka (ur.), ŠTEKAR-VIDIC, Verena (ur.). Anton Tomaž Tatjana (ur.), KOSTIĆ, Mateja (ur.), ZUPAN, Klavdija Linhart : jubilejna monografija ob 250-letnici rojstva. (ur.). Repertoar za sezono 2005-2006. [Ljubljana: Ljubljana: Slovenski gledališki muzej; Radovljica: Slovensko narodno gledališče, 2005], str. 8-14. Muzeji radovljiške občine, 2005, str. 547-583. VOVKO, Andrej. Andrej Praprotnik v luči biografskih GRDINA, Igor. Kocbek med ptolemajskimi in galile- prispevkov. V: Andrej Praprotnik : 1827-1895, (Zna- jevskimi krogi. V: MIHELIČ, Darja (ur.). Ad fontes meniti Nakljanci, 3). Podbrezje: KUD Tabor, 2005, : Otorepčev zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC str. 33-46. SAZU, 2005, str. 481-489. GRDINA, Igor. Madžari in Hrvatje v očeh slovenske literature. V: SMOLEJ, Tone (ur.). Podoba tujega v slovenski MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA književnosti : imagološko berilo. 2., dopolnjena izd. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno Znanstvena monografija književnost in literarno teorijo, 2005, str. 41-52. GRDINA, Igor. Slovenci v vrtincu velike vojne. V: VO- AVSENIK NABERGOJ, Irena. Ljubezen in krivda Ivana DOPIVEC, Peter (ur.), KLEINDIENST, Katja (ur.). Cankarja, (Zbirka Kultura). Ljubljana: Mladinska Velika vojna in Slovenci : 1914-1918. V Ljubljani: knjiga, 2005. 794 str., ilustr. Slovenska matica, 2005, str. 35-47. FRIŠ, Darko, MATJAŠIČ FRIŠ, Mateja. Turner Pavel : GRDINA, Igor. Slovenska politika in parlamentarizem v objava dokumentov arhivskega gradiva. Zv. 1, (Viri, 6). kraljevski Jugoslaviji (1918-1941). V: VOGRINEC, Maribor: Pokrajinski arhiv, 2005. Barbara (ur.). Analiza razvoja slovenskega parlamen- GRDINA, Igor. Preroki, doktrinarji, epigoni : idejni boji tarizma, (Zbirka Zbiralnik, 8). Ljubljana: Inštitut za na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja, (Zbirka civilizacijo in kulturo - ICK, 2005, str. 185-257. Zbiralnik, 11). Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in GRDINA, Igor. Usodne odločitve slovenskih politikov kulturo - ICK, 2005. 214 str. in intelektualcev. V: VODOPIVEC, Peter (ur.), GRDINA, Igor … [et al.]. Slovenska kronika XX. stoletja. JANČAR, Drago (ur.), KLEINDIENST, Katja (ur.). Ljubljana: Nova revija, 2005. Slovenska kultura v vojnem času : (položaj in dileme RAHTEN, Andrej, VINKLER, Jonatan (ur.). Zavezništva slovenske inteligence in umetniška ustvarjalnost med in delitve : razvoj slovensko-hrvaških političnih odno- drugo svetovno vojno). V Ljubljani: Slovenska matica, sov v habsburški monarhiji 1848-1918, (Zbirka Kore- 2005, str. 10-24. nine). Ljubljana: Nova revija, 2005. 311 str., ilustr. GRDINA, Igor. Žid v zrcalu slovenske književnosti. V: SMOLEJ, Tone (ur.). Podoba tujega v slovenski književnosti : imagološko berilo. 2., dopolnjena izd. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid književnost in literarno teorijo, 2005, str. 67-90. RAHTEN, Andrej. Cesar Karel in »jugoslovansko GRUM, Martin … [et al.]. Slovenski veliki leksikon. 1. vprašanje« v okviru razprav o državnopravni reformi izd. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2003-2005. habsburške monarhije. V: MIHELIČ, Darja (ur.). Ad 3 zv., ilustr. fontes : Otorepčev zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 417-427.

205 inštitut za kulturno zgodovino

SUMMARY

The Institute for Bio-bibliographical Studies which Janko Brejc, Ph.d., Rajko Ložar, Ph.d., Pavel Turner, started it’s activities in January 2000, as an completely Ph.d, Lavoslav Gregorec, Ph.d., Anton Rudolf Legat, autonomous entity and as a successor of the Section Igor Pavel Weiner, Edvard Kocbek, Davorin Hostnik, for biography, bibliography and documentation of the J.V. Popovič and others, the research of Slovenian Institute of Slovenian Literature and Literary Science, emigration personalities in Italy, Austria, Argentina and dedicated the most of its documentary, research and other foreign countries, Slovenian pseudonyms, Slov- publishing work in the year 2004 to three principal enian translators, the members of The Society of St. fields: biographical and bibliographical data base, Hermagoras, The Society of Saint Cyril and Methodius researching and publishing of various methodological and Slovenska Matica (Slovenian Literary Society), and other biographical and bibliographical research especially in Ljubljana, Maribor, Gorica, Kamnik, studies, and the long term preparation work for the Novo mesto and in other geographical places in Slov- new edition of the Slovenian Biographical Lexicon. enia and abroad (Croatia, Bosnia and Herzegovina). The work on the biographical and bibliographical Strong emphasis was given to the biographical and database continued and was intensified both in clas- bibliographical methodological research, especially to sic and electronics forms. New emphasis was given the preparation and further development of the infor- to the latter. So far there are 14.061 maps and 21.107 mation infrastructure for humanistic studies connected electronic entries of biographical and bibliographical with the COBISS system. M. Grum continued to have data of in important personalities and families. The an important part in the work of the Central specialized biographical and bibliographical studies continued in information center for humanistic studies in connection the frame of the research program The biographical and with above mentioned research. Research and prepara- bibliographical studies with the documentation and the tions of the index personalities to be included in the research project The life and work of the important per- new Slovenian Biographical Lexicon, of the Lexicon sonalities form northeastern Slovenia. They included of Slovenian pseudonyms and of the Lexicon of an- the research of the curriculum vitae of Slovenian per- cient Slovenian Translators which will be all gradually sonalities, among them Anton Tomaž Linhart, Anton published Življenja in dela, Biografsko bibliografske Aškerc, Arthur Achleitner, Marica Bartol Nadlišek, študije (The Lives and the Deeds, Biographical and Fran Berneker, Anton Bezenšek, Janko Bezjak, Ph. D., Bibliographical Studies) continued.

206 INŠTITUT ZA ANTROPOLOŠKE IN PROSTORSKE ŠTUDIJE

ZNANSTVENI SVET interpretacijah opira na rezultate lastnega terenskega dela. Poudarek je na natančnih študijah geografsko omejenih področij v različnih predelih sveta, te pa Akad. prof. dr. Matija Gogala, dr. Krištof Oštir (predse- služijo kot osnova za primerjalne analize, teoretična dnik), dr. Tomaž Podobnikar, dr. Ivan Šprajc, dr. Borut posploševanja in za vključevanje tovrstnih raziskav Telban, akad. prof. dr. Igor Vrišer. tako v slovenski prostor kot v globalni kontekst. Program, vezan na specializacijo posameznih razisko- dr. I. Šprajc valcev, je bil v letu 2005 osredotočen na socialno- oz. kulturnoantropološke analize in interpretacije teren- PERSONALNA SESTAVA skega gradiva s Papue Nove Gvineje, terensko delo v Albaniji, arheološke in arheoastronomske raziskave Vodja: doc. dr. Ivan Šprajc, znanstveni svetnik. na področju Mezoamerike in posebne teme socialne Višji strokovni sodelavec: Peter Pehani. antropologije na področju Slovenije. V obdelavah po- Tajnica: Melita Pisek. sameznih tem smo uporabili geografske informacijske sisteme in tehnike daljinskega zaznavanja, pri katerih Sekcija za prostorske študije smo se oprli tako na optične in radarske satelitske dr. T. Bajuk Vodja: dr. Krištof Oštir, višji znanstveni sodelavec. posnetke kot tudi na letalsko fotografijo. Senčar Višji znanstveni sodelavec: dr. Tomaž Podobnikar (od 21. 9.). Asistenti: Tatjana Veljanovski, Klemen Zakšek, Žiga Nove oblike religioznih praks v urbanem Burkina Kokalj. Fasu, s poudarkom na islamu Vodja projekta: B. Telban. Sekcija za antropologijo Sodelavka: L. Debevec. Vodja: izr. prof. dr. Borut Telban, višji znanstveni sodelavec. Namen projekta, ki se je začel sredi leta 2005, je pre- dr. L. Debevec Znanstveni svetnik: doc. dr. Ivan Šprajc. učiti fenomen novih religioznih praks v luči lokalnih Znanstvena sodelavka: dr. Tatiana Bajuk Senčar. konceptov blagoslova, sreče, upanja in poti do druž- Asistentka z doktoratom: dr. Liza Debevec. beno-ekonomskega uspeha posameznika. Osnovno Asistentka: mag. Nataša Gregorič-Bon. raziskovalno območje je jugozahod zahodnoafriške države Burkina Faso, predvsem drugo največje mesto v državi, Bobo-Dioulasso, ki predstavlja stičišče različnih kultur, jezikov in religij. Ker je prebivalstvo Temeljne raziskave pretežno muslimanske veroizpovedi, je pri študiju pou- N. Gregorič darek na muslimanski populaciji, vendar za preverjanje Antropološke raziskave verodostojnosti zbranega gradiva in tudi za vprašanja in Vodja raziskovalnega programa: I. Šprajc. odgovore o univerzalnosti človeške izkušnje služi tudi Sodelavci: B. Telban, K. Oštir, T. Bajuk Senčar, T. krščanska skupnost v mestu. Doslej je bila pregledana Podobnikar, T. Veljanovski, Ž. Kokalj, K. Zakšek, N. relevantna literatura in bil izdelan načrt za terensko Gregorič-Bon. delo, ki se je začelo decembra 2005.

Raziskovalni program obsega antropološke študije v najširšem smislu. Gre torej za preučevanje človeka Ž. Kokalj APLIKATIVNE RAZISKAVE kot družbenega in kulturnega bitja v različnih obdobjih in geografskih predelih. S pomočjo procesualne in primerjalne analize preučujemo različne družbe in Center odličnosti Fabrica (Ministrstvo za visoko kulture ne le kot izolirane, statične in tradicionalne šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za gos- enote, temveč kot del širšega, stalno spreminjajočega se podarstvo, 2005–2007) družbenega, političnega in kulturnega prostora. Razi- Vodja delovne skupine: K. Oštir. skovalna skupina razvija in aplicira nove metodologije, Sodelavci: K. Zakšek, P. Pehani, T. Podobnikar, T. upošteva aktualne družboslovne teorije in se v svojih Veljanovski, Ž. Kokalj. dr. K. Oštir

207 inštitut za antropološke in prostorske študije

Center odličnosti Fabrica se ukvarja s trajnostnim gos- NOS, QuickBird) in topografskih kart (meril 1 : 25.000 podarjenjem z naravno in kulturno pokrajino v kraškem in 1 : 5000). Skupaj s sodelavci podjetja Mobitel, ki je svetu Slovenije in sosednjih območij. V okviru deja- projekt sofinanciralo, smo za izbrana študijska območja vnosti centra se ukvarjamo z aplikacijo geografskih pripravili digitalni model višin, model stavb in karto informacijskih sistemov in daljinskega zaznavanja v rabe tal. Pripravljeni podatkovni sloji zadoščajo potre- različnih študijah, pripravo spletnega portala projekta bam in so že v redni uporabi pri načrtovanju omrežja in internetnega GIS-strežnika. Posebno pozornost na- mobilnih komunikacij v Mobitelu. menjamo energiji Sonca, njeni razpoložljivosti ter časovni in krajevni porazdelitvi na Krasu. Geografski informacijski sistemi v antropoloških raziskavah Vzpostavitev internetnega GIS-strežnika na ZRC Vodja projekta: I. Šprajc. SAZU Sodelavci: T. Podobnikar, K. Oštir, L. Debevec. Vodji projekta: T. Podobnikar, P. Pehani. Projekt je osredotočen na aplikacijo geografskih P. Pehani Osnovna aplikacija na internetnem GIS-strežniku informacijskih sistemov in daljinskega zaznavanja v ZRC SAZU, namreč Interaktivna karta Slovenije analizi in interpretaciji obsežnega korpusa terenskega iz septembra 2004, je bila v letu 2005 nadgrajena z gradiva, zbranega v več sezonah arheološkega reko- dvema novima vsebinama: satelitski posnetki Slovenije gnosciranja na območju kulture Majev, v osrednjem (posnetki satelita Landsat ter iz njih kategorizirana raba delu polotoka Jukatana v Mehiki. V letu 2005 smo tal) ter izsek vsebin iz nastajajoče publikacije Slovenski nabavili večje število letalskih posnetkov območja v lingvistični atlas. Celotna aplikacija je bila prevedena merilu 1 : 20.000; uporabili smo jih pri trimesečnih v angleški jezik. terenskih pregledih, jih ortorektificirali in začeli izde- M. Pisek lovati podrobnejši digitalni model reliefa. Z uporabo geografskih informacijskih sistemov smo opravili Vzpostavitev sistema ARKAS na internetu analize doslej zbranih terenskih podatkov; rezultati Vodja projekta: S. Tecco Hvala (Inštitut za arheolo- osvetljujejo gospodarsko izrabo prostora, komunika- gijo). cije, družbenopolitično organizacijo in pogojenost Sodelavci: P. Pehani, R. Valentak (Računalniški center lokacije najdišč z naravnimi in s temi povezanimi ZRC SAZU). ekonomskimi dejavniki.

Zbirka Arheološki kataster Slovenije (ARKAS) je dr. T. Podobnikar obsežna relacijska baza podatkov o več kot 6000 ar- AQUADAPT: Strategic tools to support adaptive, heoloških najdiščih Slovenije. V letu 2005 smo razvili integrated water resource management under chan- sistem ARKAS na internetu, ki omogoča uporabniku ging utilisation conditions at catchment level: A co- tekstualno poizvedovanje po bazi najdišč, pa tudi evolutionary approach vizualizacijo najdišč v obliki internetne karte. Razvoj slednje je bil v rokah Inštituta za antropološke in pro- Delovna skupina 5: Historical and archaeological storske študije. Gre za dinamično internetno GIS-karto, evidence for co-evolutionary dynamics in Slovenia ki je razvita na tehnologiji internetnih GIS-strežnikov. Vodja delovne skupine: K. Oštir. dr. B. Telban Funkcionalnosti na karti so bile razvite s poudarkom Sodelavci: T. Veljanovski, T. Podobnikar, K. Zakšek, na potrebah rednega dela arheologov. Ž. Kokalj. Namen v letu 2005 končanega projekta AQUADAPT je bil raziskava in razvoj znanj za strateško načrtova- Uporaba tehnologije GIS pri načrtovanju omrežja nje in upravljanje z vodnimi viri v polsuhih območjih, mobilnih komunikacij (Ministrstvo za šolstvo, znanost in sicer z vidika razpoložljivosti zalog pitne vode in in šport, Mobitel d. d.) karakteristične porabe vode v različnih družbenih Vodja projekta: K. Oštir. strukturah in okoljih. Pristop raziskav je sledil koe- Sodelavec: T. Podobnikar. volucijski ideji o zvezah in razmerjih med razpoložlji- T. Veljanovski vimi naravnimi viri ter sodobnimi uporabniki vodnih V okviru projekta, ki se je v letu 2005 zaključil, smo zalog. V projektu je sodelovalo 13 akademskih in preučevali možnosti uporabe geografskih informacij- poslovnih partnerjev iz 7 držav. Vloga ZRC SAZU v skih sistemov pri načrtovanju sodobnih omrežij mo- projektu je bila večstranska raziskava dinamike nase- bilne telefonije. Glavni namen raziskav je bil poiskati ljevanja človeka v pokrajini skozi čas v odvisnosti od optimalne tehnike priprave prostorskih podatkov z (ne)dostopnosti vodnih virov. Omenjene raziskave so zadostno ločljivostjo in natančnostjo. Ukvarjali smo se se opravljale pod okriljem delovnega paketa 5 (WP5). s pridobivanjem in obdelavo različnih tipov podatkov, Prispevek inštituta je bila integracija obstoječih pro- K. Zakšek predvsem satelitskih posnetkov (ERS, Landsat, IKO- storskih podatkov za delovno območje projekta (jugo-

208 inštitut za antropološke in prostorske študije zahodna Slovenija) v geografski informacijski sistem A multi-layer GIS mapping framework for the cul- ter podpora v prostorskih analizah in kartografski tural site/route management of the Mundo Maya vizualizaciji proučevane naveze človek–okolje–voda. Sustainable Tourism Program (Inter-American De- Končni rezultat projekta je obsežna monografija A. velopment Bank, ZDA) Mihevc (ur.): Voda in življenje v kamniti pokrajini Vodja projekta: K. Oštir. (Water and life in a rocky landscape): Kras, ki je izšla Sodelavci: P. Pehani, Ž. Kokalj, T. Podobnikar. pri Založbi ZRC. Revija National Geographic je pobudo za trajnostni razvoj turizma na območju, ki so ga naseljevali Maji, Delovna skupina 2: Socio-cultural determinants of podala leta 1989. Leta 1992 so vlade srednjeameriških water utilisation držav osnovale Mundo Maya Organization (MMO) z Vodja delovne skupine: T. Veljanovski. namenom ohranjati arheološko dediščino in ustvar- Sodelavka: N. Ravbar (Inštitut za raziskovanje jati turistične poti v regiji. Programe, ki jih izvajajo, Krasa). financirajo različne organizacije, med drugim tudi Cilj delovnega paketa 2 (WP2) je bil določiti skupne Inter-American Development Bank. V okviru projek- determinante in identificirati razlike v uporabi vode ta smo skupaj s sodelavci Univerze v Birminghamu na različnih vodooskrbnih območjih in oskrbnih izdelali spletni GIS z interaktivno karto večine maje- nivojih ter glede na različne skupine uporabnikov vskega območja. Za osnovo smo uporabili programsko (stanovanjska raba, industrijska, kmetijska, turizem). opremo ArcIMS (ESRI), pripravili podatke, razvili Podrobneje smo analizirali navade (u)porabnikov v potrebna orodja ter izdelali prikaze, ki bodo omogočali gospodinjstvih, njihov odnos do vode ter njihovo odzi- učinkovito upravljanje s kulturnimi znamenitostmi in vanje na spremembe (kakovost vode, stabilnost oskrbe, potmi. Mundo Maya GIS-portal omogoča izmenjavo ekonomske spremembe, ekološka zavest …), nato pa geografskih podatkov, osnovne in napredne analize smo na podlagi statističnih metod oblikovali t. i. tipične ter vizualizacije. profile sodobnih uporabnikov in s tem dobili vpogled v lastnosti, ki združujejo posameznike v teh skupinah. Ugotovitve, ki so lahko tudi izhodišče za učinkovitejše ArchaeDyn – ACI Espaces et Territoires: »Dyna- upravljanje z vodo na občutljivih območjih, smo v letu mique spatiale du peuplement et ressources naturel- 2005 pripravili za objavo in so sedaj predstavljene v les: vers une analyse intégrée dans le long terme, de monografiji A. Mihevc (ur.): Voda in življenje v kamniti la Préhistoire au Moyen Âge« (Ministrstvo za znanost pokrajini (Water and life in a rocky landscape): Kras, Republike Francije, Francija) ki je decembra 2005 izšla pri Založbi ZRC. Tako sta Vodja projekta: K. Oštir. Inštitut za antropološke in prostorske študije in Inštitut Sodelavci: T. Veljanovski, T. Podobnikar, K. Zakšek, za raziskovanje krasa ZRC SAZU delo pri projektu Ž. Kokalj. AQUADAPT uspešno zaključila. Projekt ArchaeDyn financira francosko Ministrstvo za znanost, v njem pa sodeluje sedem francoskih in- Izdelava digitalnega modela reliefa Slovenije (Geo- stitucij pod vodstvom Françoisa Favoryja z Univerze detska uprava RS) Franche-Comté in, kot edini tuji partner, ZRC SAZU. Vodja projekta: T. Podobnikar. Glavni namen projekta je povezovanje naravnih virov Sodelavec: K. Zakšek. in študija dolgotrajne prostorske dinamike poselitve. Inštitut sodeluje v projektu pri pripravi prostorskih Izdelava visokokakovostnega digitalnega modela podatkov, modeliranju paleookolja (relief, vegetacija) reliefa Slovenije in okolice z ločljivostjo 12,5 m je po- in naprednih prostorskih analizah (iskanje optimalnih membna za širok spekter analiz na vseh raziskovalnih, poti). pedagoških in uporabniških področjih, ki so kakorkoli povezana s prostorom, v katerem živimo. Izdelali smo ga brez dodatnega zajema podatkov. Uporabili smo INTERREG III B CADSES – SISTEMaPARC več kot 25 različnih slojev podatkov kartografskega – Spatial Information Systems for Transnational izvora, geodetskih meritev, fotogrametričnega zajema Environmental Management of Protected Areas and ter daljinskega zaznavanja. Razvili smo lastno metodo Regions in CADSES utežnega seštevanja virov z geomorfološkimi poprav- Vodja projekta: T. Podobnikar. ki, s katero smo izdelali geomorfološko in statistično Sodelavci: Ž. Kokalj, K. Oštir, P. Pehani. optimalen model z ocenjeno natančnostjo 3,2 m za vso Slovenijo. Območje izdelave modela pokriva tudi oko- Projekt koordinira Univerza v Dresdnu, Nemčija. lico Slovenije, skupaj za 2,7-kratno površino države. Sodelujemo skupaj z 18 drugimi partnerji iz Nemčije, Projekt je financirala Geodetska uprava Ministrstva Avstrije, Italije, Češke, Poljske in Slovenije. V okviru za okolje, prostor in energijo Republike Slovenije. transnacionalnega projekta sodelujemo v strategiji is-

209 inštitut za antropološke in prostorske študije kanja optimalnih rešitev pri prostorskem razvoju Slove- Spremenjen način cestninjenja, ki se uvaja z iniciativo nije. Ukvarjamo se s študijo zasnove internetnih orodij ekspertnih skupin v komisiji EU, predstavlja velik za geografske informacijske sisteme in homogenizacijo tehnološki izziv pri implementaciji, hkrati pa zaradi podatkov. V prvem delu projekta so najpomembnejši trenutnega stanja tehnologije omogoča upoštevanje podatki pridobljeni iz zgodovinskih kart, kot so zbirke dejanskega vpliva cestnega prometa na okolje. Projekt Avstrijske vojaške karte, Franciscejski kataster ter bo ocenil kratkoročni in dolgoročni vpliv cestnega topografske karte stare Avstrije, Italije, Jugoslavije prometa na okolje in s tem podal osnove za primerne in novejše za Slovenijo v merilih od 1 : 50.000 do 1 odločitve o morebitni izgradnji novih cest, o spre- : 5000. V drugem delu se ukvarjamo s prostorskimi membah obstoječih cest na določenem območju in o zbirkami nacionalnih parkov na čezmejnih območjih, tarifah cestnine na posameznem odseku (državne) ceste s poudarkom na analizah rabe tal. v različnih časovnih obdobjih in glede na predlagano klasifikacijo vozil (na cestninske razrede).

Alpine Windharvest – Interreg III B Alpine Space Programme, Work Package 7: Identify suitable areas Življenje v svetu znanosti (Ministrstvo RS za visoko for wind energy instalation (Project No. A/I-2/3.1/5; šolstvo, znanost in tehnologijo) 2002–2005) Vodja projekta: T. Bajuk Senčar. Vodja projekta: T. Podobnikar. Sodelavec: K. Zakšek. Projekt, ki poteka v okviru programa promocije znanosti, ki ga izvaja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost Projekt koordinira Univerza v Salzburgu, Avstrija. in tehnologijo, bo dijakom in različnim javnostim na Sodelovali smo skupaj z Meteotestom iz Švice. Naša poljuden način predstavil življenjske in znanstvene naloga je bila najti primerna območja za postavitev ve- poklicne poti slovenskih znanstvenikov po svetu (to- trnih elektrarn na območju Menine planine v Sloveniji. rej živečih zunaj Slovenije), da bi jim tako približal Pri tem smo uporabili šest različnih slojev podatkov, njihovo delo ter priložnosti poklicnega znanstveno- in sicer o rabi tal, naseljih, cestni mreži, naklonih raziskovalnega delovanja. V programu bo predsta- površja, zaščitenih površjih ter o srednji hitrosti vetra; vljen družbeni pomen dosežkov številnih slovenskih tega so za območje Alp pripravili v Meteotestu. Na- znanstvenikov iz humanističnih in družboslovnih ved, pravili smo dva modela in sicer »optimističnega« in delujočih predvsem v Evropi, s katerimi bodo narejeni »pesimističnega« kot produkt poenostavljene mehke poljudni intervjuji. Zbrani in predstavljeni intervjuji s logike. Končna odločitev glede uporabe rezultatov je slovenskimi znanstveniki v tujini naj bi za tiste, ki so prepuščena politično-ekonomskim dejavnikom. v procesu izbire poklica, delovali kot predstavitve oz. vzori za posamezne znanstvene poklice ter za priložno- sti poklicnega znanstvenega raziskovalnega delovanja Priprava in uporaba prostorskih podatkov za projekt v Sloveniji in po svetu. izdelave filma »Narava in mesto« (Mestni muzej Ljubljana) Vodja projekta: T. Podobnikar. DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI Sodelavci: K. Zakšek, Ž. Kokalj, K. Oštir.

V okviru projekta smo pripravili podatke, primerne • B. Telban je bil nacionalni koordinator za področje za uporabo pri stalni razstavi Obrazi Ljubljane, ki jo antropologije in član sveta za humanistiko pri Mi- pripravlja Mestni muzej Ljubljana, in pri izdelavi filma nistrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, z delovnim naslovom Narava in mesto. Pri tem je šlo član upravnega odbora European Society for Oce- za pripravo podlag na osnovi geografskih podatkov anists, podpredsednik Društva antropologov Slove- ter georeferenciranje in mozaičenje starih kart Zemlje, nije, predsednik Komisije za priznanja in nagrade Evrope, Slovenije ter širšega in ožjega območja Lju- ZRC SAZU, glavni urednik revije Anthropological bljane. Pomemben del projekta je modeliranje paleo- Notebooks in član mednarodnega uredniškega reliefa okolice Ljubljane od miocena do holocena ter odbora pri Journal of the Finnish Anthropological izdelava animacij paleopokrajine ter zgodovinskega Society. Od leta 2004 sodeluje v podiplomskem razvoja Ljubljane. raziskovalno-študijskem programu »Interkulturni študiji – primerjalni študij idej in kultur«, kjer je koordinator modula Antropologija zdravja, bolezni Priprava izhodišč za izdelavo metodologije dinamič- in zdravljenj ter član senata podiplomske šole (Poli- nega cestninjenja z upoštevanjem vidikov trajnostne- tehnika Nova Gorica). Kot recenzent je sodeloval pri ga razvoja (Ministrstvo za promet) revijah Oceania, The Australian Journal of Anthro- Vodja projekta: K. Oštir. pology in Journal de la Société des Océanistes. Sodelavci: T. Podobnikar, Ž. Kokalj. Skupaj z Danielo Vavrovo z Univerze na Dunaju je

210 inštitut za antropološke in prostorske študije

zmontiral 28-minutni film z naslovom Charismata: najdiščih in arheološki kulturni dediščini Srednjedal- From Bush Spirit to Holy Spirit. Ljubljana: Inštitut matinskih otokov ter bibliografska baza podatkov za za antropološke in prostorske študije, 2005. Mezoameriko. • K. Oštir je bil recenzent revije IEEE Transactions on Remote Sensing and Geoscience. • T. Podobnikar je bil član znanstvenega komiteja na Publikacije inštituta International Conference on Spatial Analysis and GEOmatics 2005 (SAGEO'2005), Avignon, Francija, • Tatiana Bajuk Senčar, 2005, Kultura turizma: An- 20.–23. 6.; član znanstvenega odbora na International tropološki pogledi na razvoj Bohinja. Založba ZRC, Congress »Cultural Heritage and New Technologies« Ljubljana, 174 str. ter na Workshop 11 »Archäologie & Computer«, • Andrej Mihevc (ur.), 2005, Voda in življenje v Dunaj, Avstrija, 18.–20. 10.; recenzent pri reviji kamniti pokrajini (Water and Life in a Rocky Lan- International Journal of Geographical Information dscape): Kras. Založba ZRC, Ljubljana, 564 str. Science. Za prireditev »Znanost (ne) grize« je pripravil vizualno predstavitev inštitutskega in svojega znanstvenoraziskovalnega dela, ZRC SAZU, 8. 7. MEDNARODNO SODELOVANJE • I. Šprajc je bil član uredniškega odbora revije Anthropological Notebooks in gostujoči urednik • AQUADAPT: Strategic tools to support adaptive, posebne številke z naslovom Contributions to Maya integrated water resource management under Archaeology. Kot recenzent je sodeloval pri reviji changing utilisation conditions at catchment level: Anales de Antropología, Mehika. A co-evolutionary approach: sodelovanje v okviru • L. Debevec je bila urednica za knjižne recenzije pri mednarodnega projekta EU AQUADAPT smo v reviji Antropological Notebooks. letu 2005 uspešno zaključili. • Université de Franche-Comté, Besançon, Francija: sodelovanje v bilateralnem programu PROTEUS. ZNANSTVENI SESTANKI • Institute of Archaeology and Antiquity, University of Birmingham, Velika Britanija: sodelujemo pri • GEO in GMES – Izziv in priložnost za Slovenijo. pripravi projekta The Cetina Valley Project, ki ga V sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za sofinancirata The British Academy in SAZU. okolje, Ljubljana, 29. 11. • Instituto Nacional de Antropología e Historia, • »Alpine Windharvest – Interreg III B Alpine Space Mehika: sodelovanje v okviru projekta Arheolo- Programme«, Work Package 7: Identify suitable ško rekognosciranje na jugu države Campeche, areas for wind energy instalations. Organizacija Mehika. delavnice na ZRC SAZU skupaj z Meteotestom • AGILE (Association Geographic Information La- Bern, Švica, Ljubljana, 26.–27. 1. boratories): kolektivni člani. • Soorganizacija srečanja za projekt SISTEMaPARC • LTER-Slovenija (Long-Term Ecological Research project, INTERREG IIIB. Transnational workshops Network): koordinator T. Podobnikar. of WP2 and WP3, Ljubljana, 11. 5. • Leibniz Institute for Ecological and Regional • Organizacija seminarja Prostorska informatika na Development (Dresden) in University of Dresden: ZRC SAZU 2005 skupaj s podjetjem Gisdata d. o. o., sodelovanje pri projektu INTERREG III B CADSES Ljubljana, 6. 12.; ter uvodnega tečaja v ArcGIS-u, – SISTEMaPARC. Ljubljana, 8. 12.

Knjižnica in dokumentacija OBISKI V INŠTITUTU

V knjižnici je zbranih več kot 1300 bibliografskih enot • Elise Fovet, doktorantka na Univerzi Franche- (člankov in knjig), ki se pretežno nanašajo na geo- Comté, Francija: v okviru podiplomskega študija grafske informacijske sisteme, daljinsko zaznavanje, je raziskovala na inštitutu, 10. 2.–20. 3. in 24. arheologijo in antropologijo. Prejemamo znanstvene 11.–17. 12. revije International Journal of Remote Sensing, Pho- • Prof. dr. Margaret Lock z Univerze McGill v togrammetic Engineering and Remote Sensing, IEEE Montrealu, Kanada: obisk v času predavanj na Transactions on Geoscience and Remote Sensing, podiplomskem programu modula Antropologija International Journal of Geographical Information zdravja, bolezni in zdravljenj, 14. 4.–24. 4. Science, GIM International, Latin American Antiquity, • Prof. dr. Allan Young z Univerze McGill v Montre- Ancient Mesoamerica, Mexicon, Archaeoastronomy: alu, Kanada: obisk v času predavanj na podiplom- The Journal of the Center for Archaeoastronomy. skem programu modula Antropologija zdravja, Zbrana in urejena je baza podatkov o arheoloških bolezni in zdravljenj, 3. 5.–18. 5.

211 inštitut za antropološke in prostorske študije

• Dr. Julia Elyachar Mastnak je bila vključena v • Nuevos descubrimientos arqueológicos en el sur inštitut najprej kot gostujoča raziskovalka, 15. del estado de Campeche. Vabljeno predavanje 9. 2004–15. 4. 2005, nato kot štipendistka AD na XV Encuentro Internacional »Los Investiga- Future. dores de la Cultura Maya«, Campeche, Mehika, • Dr. Ute Eickelkamp, School for Social and Policy 8.–11. 11. Research, Charles Darwin University, Avstralija: • Exploraciones arqueológicas en el sur del estado obisk in predavanje v okviru podiplomske šole na de Campeche, México; Orientaciones astronómicas ZRC SAZU, 22. 5.–27. 5. en la arquitectura prehispánica de Mesoamérica. • Dr. Jadran Mimica, Anthropology Department, Vabljeni javni predavanji na Institut für Altame- University of Sydney, Avstralija: obisk in predava- rikanistik und Ethnologie der Universität Bonn, nje v okviru podiplomske šole na ZRC SAZU, 22. Nemčija, 14.–15. 12. 5.–27.5. • Dr. Michael Goldsmith, Department of Societies Borut Telban and Cultures, University of Waikato, Hamilton, • A Struggle with Spirits: Hierarchy, Rituals and Nova Zelandija: obisk in dve predavanji v okviru Charismatic Movement in a Sepik Community. podiplomske šole na ZRC SAZU, 27. 6.–30. 6. Vabljeno predavanje na mednarodni delavnici »Po- • Petr Dresler, Masarykova univerza, Brno, Češka, wer and Hierarchy: Religious Conversions, Ritual 30. 9. in 3. 10. Constructions, and Cosmological Belief Systems in • Dr. Laure Nuninger in prof. Francois Favory, Asia and the Indo-Pacific«, Institute of Ethnology, Univerza Franche-Comté, Francija: obisk v okviru Academia Sinica, Tajpej, Tajvan, 30. 5.–1. 6.� bilateralnega programa PROTEUS, 22.–24. 11. • Borba z duhovi: hierarhija, obredi in karizmatično • Daniela Vavrova, Oddelek za kulturno in socialno gibanje v sepiški (Papua Nova Gvineja) skupnosti. antropologijo Univerze na Dunaju, Avstrija: obisk Vabljeno predavanje ob 10. obletnici Politehnike, in sodelovanje z dr. Telbanom pri montaži filma Politehnika Nova Gorica, 9. 6. Charismata: From Bush Spirit to Holy Spirit, julij • Cosmo-topography in a Sepik Song Poetry. Pre- in avgust. davanje na »Sixth Conference of the European Society for Oceanists (ESfO)«, Marseille, Francija, 6. 7.–8. 7.

PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI Klemen Zakšek NASTOPI • Decision-making model for identifying suitable wind power plant sites.�� Predavanje na delavnici Krištof Oštir »Integration of Environmental Modelling and GI • Predavanje Application of satellite remote sensing Technologies« v okviru 8. AGILE konference, in natural hazard management: the Mount Mangart Estoril, Portugalska, 26.–28. 5. landslide case study in vabljeno predavanje Earth • Generation of DEM suitable for spatial analyses. Observation in Slovenia na konferenci »Reaching Predstavitev posterja na konferenci »GIS Planet«, out to the New EU Member States: Cooperation on Estoril, Portugalska, 30. 5.–2. 6. Applied Earth Observation/GMES«, German Aero- • An effective DEM generalization with basic GIS. space Center (DLR), Berlin, Nemčija, 27.–29. 9. Predavanje na delavnici »8th ICA/ACI Workshop • Moderator diskusije v okviru srečanja »GEO in on generalization and multiple representation« GMES – Izziv in priložnost za Slovenijo«, 29. 11. v okviru ICC konference, La Coruña, Španija, 11.–15. 7. Tomaž Podobnikar • Predavanje na 4th International Symposium on Žiga Kokalj Digital Earth »Suitable DEM for required applica- • A GIS mapping framework for the Mundo Maya su- tion«, Tokio, Japonska, 28.–31. 3. stainable tourism program. Predavanje na sestanku • Digitalni model reliefa 12,5. Vabljeno predavanje z Mundo Maya Organization, Ciudad de Guatemala, na »GIS dan Agencije RS za okolje«, Ljubljana, Gvatemala, 10. 2. 17. 11. • Kolumbija – zapostavljena lepotica. Predavanje, Ljubljana, 25. 1., 12. 10.; Domžale, 3. 3.; Kranj, Ivan Šprajc 20. 3.; Škofja Loka, 2. 11. • Astronomical alignments in the recently discovered • Spatial information for protected areas manage- archaeological sites of southern Campeche, Mexi- ment. Predavanje na delavnici »SISTEMaPARC«, co: a preliminary report. Vabljeno predavanje na Ljubljana, 12. 4. mednarodni konferenci SEAC 2005 »Lights and • A GIS mapping framework for the cultural site/route Shadows in Cultural Astronomy«, Isili, Sardinija, management of the Mundo Maya sustainable touri- Italija, 28. 6.–3. 7. sm program. Predavanje na simpoziju »Enviroinfo

212 inštitut za antropološke in prostorske študije

– Networking Environmental Information«, Brno, Nataša Gregorič-Bon Češka, 8. 9. • Punë kërkimore antropologjike në zonën e Dhër- • Historical maps analysis. Predavanje na delavnici miut/Drimades të Himarës. Vabljeno predavanje na »SISTEMaPARC«, Rychorska Bouda, Češka, konferenci »Pan-Himariote 2005«, Tirana, Albanija, 27. 9. 16.–17. 12. • An internet mapping framework for cultural management – Mundo Maya case study. Predavanje na 10. mednarodnem kongresu »Arheologija in nove RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI tehnologije: Arheologija in računalnik«, Dunaj, Avstrija, 7.–10. 11. OBISKI IN POTOVANJA • Kitajska – velesila, ki to spet postaja. Predavanje, Rogatec, 30. 11. Ivan Šprajc • Gvatemala – zgodovina se ponavlja. Predavanje, • Mehika, marec–junij: terenske raziskave v okvi- Kranj, 12. 12. ru projekta Arheološko rekognosciranje na jugu države Campeche, Mehika (National Geographic Peter Pehani Society). • Internet GIS-Tools for Archaeological Heritage • Nemčija, 13.–16. 12: študijski obisk na Institut Management. Predstavitev skupaj s S. Tecco Hvala für Altamerikanistik und Ethnologie, Univerza v z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU (soavtor je bil Bonnu. še T. Podobnikar) na 10. mednarodnem kongresu »Arheologija in nove tehnologije: Arheologija in Tomaž Podobnikar računalnik«, Dunaj, Avstrija, 7.–10. 11. • Jokohama, Japonska, 7. 4.: obisk in diskusija z raziskovalci na Earth Simulator Centre. Liza Debevec • Mehika, 20. 4.–7. 6.: pomoč I. Šprajcu (kartiranje • The freedom to risk one's life: women and the arheoloških najdišč) na terenskem delu v okviru experience of clandestine abortions in Burkina projekta Arheološko rekognosciranje na jugu države Faso. Predavanje na konferenci »African Health Campeche, Mehika. and Illness«, University of Texas, Austin, ZDA, • Krkonoše, Češka, 26.–28. 10.: udeležba in sode- 25.–27. 3. lovanje na sestanku in delavnici »SISTEMaPARC • How to recognise a true believer or the new forms project, INTERREG IIIB. Transnational workshops of (not) practising Islam in urban Burkina Faso. of WP2 and WP3«. Predavanje na »European Conference on African Studies«, SOAS and the Institute of Commonwealth Krištof Oštir Studies, London, Velika Britanija, 3. 7. • Modelling paleorelief in the area of Etang de Ma- • How to recognise a true believer or the new forms uguio (Eastern Languedoc), Centre Archéologique of (not) practising Islam in urban Burkina Faso. de Lattes, Lattes, Francija, 3.–4. 2.: predstavitev Predavanje na srečanju »The Annual African Stu- rezultatov raziskave in terensko delo. dies Association Meeting«, Washington DC, ZDA, • Besançon, Francija, 7.–8. 2.: udeležba na konferenci 17. 11. »Modélisation spatiale et dynamique de la circu- • Pravica do ogrožanja lastnega življenja – ženske in lation des resources et materiaux«, MSH Ledoux, izkušnja ilegalnega splava v urbanem Burkina Fasu. Univerza Franche-Comté. Gostujoče predavanje na podiplomskem modulu • Besançon, Francija, 8.–9. 2.: udeležba na usta- Antropologija zdravja, bolezni in zdravljenj, Štu- novnem sestanku ob začetku projekta ArchaeDyn: dij idej in kultur, ZRC SAZU in Politehnika Nova Dynamique spatiale du peuplement et ressources Gorica, 28. 2. naturelles: vers une analyse intégrée dans le long • Poroka kot simbolni boj – ženske in poročne prakse terme de la Préhistoire au Moyen Age, MSH Le- v urbanem Burkina Fasu. Gostujoče predavanje na doux, Univerza Franche-Comté. Oddelku za sociologijo, Fakulteta za družbene vede • Krakov, Poljska, 15.–16. 12.: udeležba na konfe- Univerze v Ljubljani, 11. 3. renci »Ensuring the quality and reliability of land • Terensko delo v antropologiji. Cikel gostujočih and atmosphere – Essential Climate Variables: The predavanj na podiplomskem modulu Antropologija EU-25 contribution«, Institute for Environment and zdravja, bolezni in zdravljenj, Študij idej in kultur, Sustainability, Joint Research Centre. ZRC SAZU in Politehnika Nova Gorica, 24., 26. in 27. 10. Borut Telban • Nedeljska gostja, Radio Slovenija, Val 202, • Terenske raziskave na Papui Novi Gvineji, febru- februar. ar–marec. • Nastop v oddaji UNICEF »Za vsakega otroka«, TV • Visiting Fellow, Anthropology Department, Re- Slovenija, 1. program, september. search School of Pacific and Asian Studies, The

213 inštitut za antropološke in prostorske študije

Australian National University, Sydney, Avstralija, programu »Interkulturni študiji – primerjalni študij 20. 11. 2004–7. 4. 2005. idej in kultur« Politehnike Nova Gorica in ZRC • Marseille, Francija, 6. 7.–8. 7.: udeležba na ses- SAZU. tankih upravnega odbora Evropske zveze oceanis- • Nosilec in izvajalec predmeta Kozmologija, družba tov. in posameznik na Novi Gvineji v individualnem • Albanija, julij–avgust: obisk doktorandke Nataše podiplomskem študijskem programu ISH. Gregorič v Dhermiju, občina Himara. • San Diego, ZDA, 15. 9. 2005–15. 3. 2006: Fulbrigh- Ivan Šprajc tov štipendist na University of California. • Čas in prostor v starih civilizacijah. Predavanja in seminarji na Fakulteti za humanistične študije Klemen Zakšek Univerze na Primorskem, Koper (60 ur). • Besançon, Francija, 7.–18. 12.: udeležba in sodelovanje na delavnici »Workshop of Proteus pro- Krištof Oštir ject«. • Daljinsko zaznavanje. Predavanja na Oddelku za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Žiga Kokalj Univerze v Ljubljani (60 ur). • Köbenhavn, Danska, 6.–8. 6.: udeležba na delavnici • Nosilec podiplomskih predmetov Satelitsko da- »Mathematical modelling«. ljinsko zaznavanje in Avtomatizacija v geodeziji na • Köbenhavn, Danska, 9.–14. 6.: udeležba na delav- Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v nici »Ecosystem modelling«. Ljubljani. • Brno, Češka, 7.–9. 9.: udeležba na simpoziju »En- • Nosilec predmeta Daljinsko zaznavanje na indivi- viroinfo – Networking Environmental Informati- dualnih podiplomskih študijskih programih na Na- on«. ravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. • Dunaj, Avstrija, 7.–10. 11.: udeležba na kongresu • Nosilec predmeta Daljinsko zaznavanje in fotointer- »Cultural Heritage and New Technologies«. pretacija na univerzitetnem podiplomskem študiju • Besançon, Francija, 15.–18. 11.: udeležba in varstva okolja, ki ga izvaja Univerza v Ljubljani. sodelovanje na delavnici »Workshop of Proteus project«. Tomaž Podobnikar • Digitalni model reliefa – razvoj, izdelava, uporab- Tatiana Bajuk Senčar nost. Predavanje na Oddelku za geodezijo Fakultete • Bruselj, Belgija, 1. 12.: udeležba in sodelovanje v za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, delavnici, organizirani v okviru »Network of Excel- 16. 3. (2 uri). lence CONNEX; Research Group 5: Social Capital • Prostorske analize za razumevanje našega prosto- as a Catalyst of Civic Engagement and Quality of ra. Predavanje na Politehniki Nova Gorica, Šola Governance«. znanosti o okolju, Nova Gorica, 24. 11. (1 ura). • Digitalni model reliefa – razvoj, izdelava, uporab- Nataša Gregorič-Bon nost. Predavanje na Oddelku za geodezijo Fakultete • Albanija, 15. 12. 2004–23. 12. 2005: študijski obisk za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, in vključenost v oddelek za psihologijo na Fakul- 1. 12. (3 ure). teti za družbene vede, Tehnološka univerza Ismail • Opredelitev položaja na zemeljski obli – GPS. Qemali v Vlori. Predavanje na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC • Albanija, 15. 12. 2004–23. 12. 2005: terensko delo v SAZU, Izobraževalna služba in Kataster jam JZS, vasi Dhermi/Drimades v občini Himara, prefektura Postojna, 3. 12. (3 ure). Vlora.

Liza Debevec MENTORSTVO • London, Velika Britanija, 9.–13. 10.: študijski obisk knjižnice School of African and Oriental Studies. • Odhod na terensko delo v Burkina Faso, 12. 12. Tomaž Podobnikar je bil mentor mladima razi- skovalcema Domnu Smoletu, zaposlenemu na DFG CONSULTING d. o. o., in Klemenu Zakšku na ZRC SAZU. PEDAGOŠKO DELO Borut Telban je bil mentor mladi raziskovalki Nataši Borut Telban Gregorič pri doktorskem študiju na podiplomski šoli • Nosilec in izvajalec predmeta Zdravje, bolezen in Primerjalni študij idej in kulture Politehnike Nova smrt v Melaneziji v sklopu modula Antropologija Gorica in ZRC SAZU; mentor Alešu Verdirju pri dok- zdravja, bolezni in zdravljenj v podiplomskem torskem študiju na Fakulteti za družbene vede Univerze

214 inštitut za antropološke in prostorske študije v Ljubljani; mentor Albini Bobnar pri magistrskem pri diplomskem delu Mihe Jesenška na Univerzi na študiju na Fakulteti za družbene vede Univerze v Lju- Primorskem. bljani; mentor Darji Hoenigman pri magistrskem štu- diju na Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za Krištof Oštir je bil mentor diplomskega dela Ale- podiplomski humanistični študij; mentor Urši Habjan ša Marsetiča in Igorja Dorića ter mentor mlademu pri magisteriju na podiplomski šoli Primerjalni študij raziskovalcu Žigi Kokalju in doktorandki Tatjani idej in kultur Politehnike Nova Gorica in ZRC SAZU; Veljanovski. mentor Špeli Peršin pri magisteriju na podiplomski šoli Primerjalni študij idej in kultur Politehnike Nova Ivan Šprajc je bil komentor Saši Čaval pri doktorskem Gorica in ZRC SAZU; komentor Vesni Ocepek pri ma- študiju na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; ko- gistrskem študiju na Oddelku za filozofijo Filozofske mentor Urši Habjan pri magisteriju na podiplomski šoli fakultete Univerze v Ljubljani; komentor Goranu Gu- Primerjalni študij idej in kultur Politehnike Nova Gorica mzeju pri magisteriju na podiplomski šoli Primerjalni in ZRC SAZU; mentor Goranu Gumzeju pri magisteriju študij idej in kultur Politehnike Nova Gorica in ZRC na podiplomski šoli Primerjalni študij idej in kultur Po- SAZU; komentor Izi Verdel pri magistrskem študiju litehnike Nova Gorica in ZRC SAZU; komentor Maríi na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Isabel García López pri diplomski nalogi na Escuela Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; komentor Nacional de Antropología e Historia, México, D. F.

Izbrana Bibliografija, vir: vzajemna baza podatkov cobiss/cobib

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI KOKALJ, Žiga. Vrednotenje pokrajinskoekoloških tipov Slovenije v luči pokrovnosti, pridobljene s klasifikacijo Izvirni znanstveni članek satelitskih posnetkov Landsat : izvleček iz diplomskega dela - mentor izred. prof. Metka Špes. Geomix, maj PODOBNIKAR, Tomaž. Production of integrated digital 2005, letn. 11, št. 2, str. 13-15. terrain model from multiple datasets of different quali- OŠTIR, Krištof, KOMAC, Marko. Dragocen pomočnik ty. International journal of geographical information tudi v vsakdanjem življenju : satelitska tehnologija science, 2005, letn. 19, št. 1, str. 69-89, ilustr., zvd., - program GMES. Delo, 24. nov. 2005, leto 47, št. graf. prikazi. 272, str. 18, ilustr. PODOBNIKAR, Tomaž. Suitable digital elevation model. OŠTIR, Krištof. Photoshop za amaterje. Monitor, feb. GIS a dev., 2005, str., ilustr., graf. prikazi. 2005, letn. 15, št. 2, str. 28-29, ilustr. ZAKŠEK, Klemen, PODOBNIKAR, Tomaž, OŠTIR, Krištof. Solar radiation modelling. Comput. geosci., 2005, 31, str. 233-240, graf. prikazi. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

KOKALJ, Žiga, PEHANI, Peter, PODOBNIKAR, To- Pregledni znanstveni članek maž, GOODCHILD, Helen, GAFFNEY, Vincent L., OŠTIR, Krištof. A GIS mapping framework for the ŠPRAJC, Ivan. More on Mesoamerican cosmology and cultural site/route management of the Mundo Maya city plans. Latin Am. antiq., jun. 2005, vol. 16, no. 2, sustainable tourism program. V: HŘEBIČEK, Jiří str. 209-216. (ur.), RÁČEK, Jaroslav (ur.). Networking enviromen- tal information : EnviroInfo Brno 2005 : proceedings of the 19th International Conference Informatics for Kratki znanstveni prispevek Environmental Protection, September 7-9,2005, Brno, Czech Republic. Brno: Masaryk University, 2005, pt. ŠPRAJC, Ivan. Introduction. Anthropol. noteb., 2005, 1, str. 284-288, ilustr. year 11, str. 5-12, zvd. OŠTIR, Krištof, NUNINGER, Laure. Contribution a la modélisation des paléo-reliefs de la plaine littorale de l' étang de Mauguio (Languedoc, France) : premi- Strokovni članek ere approches par télédétection. V: BERGER, Jean- François (ur.). Temps et espaces de l'homme en société : KOKALJ, Žiga, OŠTIR, Krištof. Ugotavljanje pokrovno- analyses et modeles spatiaux en archéologie : XXVe sti iz satelitskih posnetkov : in vrednotenje pokrajin- recontres internationales d'archéologie et d'historie skoekoloških tipov Slovenije. Geogr. obz., 2005, letn. d'Antibes, 21-23 octobre 2004. Antibes: APDCA, 52, št. 4, str. 12-18, ilustr., graf. prikazi, zvd. 2005, str. 123-134, ilustr., graf. prikazi, zvd.

215 inštitut za antropološke in prostorske študije

PODOBNIKAR, Tomaž. Suitable DEM for required typology of perception, attitude and behaviour toward application. V: Digital Earth : ISDE 2005. [Tokyo], drinking water. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : 2005. voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life ŠPRAJC, Ivan, FOLAN, William J., GONZÁLEZ HERE- in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). Ljubljana: DIA, Raymundo. Las ruinas de Oxpemul, Campeche : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 513-534, zvd., su redescubrimiento después de 70 anos en el olvido graf. prikazi, tab. (1934-2004). V: Los investigadores de la cultura maya KOKALJ, Žiga, OŠTIR, Krištof. Uporaba klasifikacije 13. 1a ed. Campeche: Universidad Autónoma de Cam- satelitskih posnetkov za določanje pokrovnosti na peche, 2005, 2005, t. 1, str. 20-27, ilustr. območju Krasa = Application of satellite image clas- ŠPRAJC, Ivan, FOLAN, William J., GONZÁLEZ sification for land cover mapping in the Kras region. HEREDIA, Raymundo, ROBICHAUX, Hubert R., V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v DOMÍNGUEZ CARRASCO, María del Rosario, MO- kamniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, RALES LÓPEZ, Abel, PRUETT, Candace, GUNN, (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC Joel. Las ruinas de Oxpemul, Campeche, Mexico : SAZU, 2005, str. 155-163, zvd., graf. prikazi. una corte real fortificada en la frontera norte entre el VELJANOVSKI, Tatjana, RAVBAR, Nataša. Družbeno- Estado Regional de Calakmul y el Río Bec. V: Los in- kulturne značilnosti porabe pitne vode in odnosa do vestigadores de la cultura maya 13. 1a ed. Campeche: nje v gospodinjstvih na območju jugozahodne Slove- Universidad Autónoma de Campeche, 2005, 2005, t. nije = Socio-cultural determinants of drinking water 2, str. 475-486, ilustr. consumption and the relation to it in south-western ZAKŠEK, Klemen, PODOBNIKAR, Tomaž. An effective Slovene households. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : DEM generalisation with basic GIS operations. V: voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life Workshop on »Generalisation and Multiple Repre- in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). Ljubljana: sentation« a Coruńa, July 7-8th, 2005. Coruńa: [s.n.], Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 494-512, zvd., 2005. http://ica.ign. fr/Acoruna/Papers/Zaksek_Po- graf. prikazi. dobnikar.pdf. ZAKŠEK, Klemen, PODOBNIKAR, Tomaž. Generation of DEM suitable for spatial analyses. V: GIS planet Samostojni strokovni sestavek v monografiji 2005 : proceedings. Estoril, 2005. VELJANOVSKI, Tatjana. Oskrba z vodo in značilnosti porabe pitne vode v sodobni družbi : uvod = Water su- Objavljeni strokovni prispevek na konferenci pply and drinking water consumption characteristics in the contemporary society : introduction. V: MIHEVC, ŠPRAJC, Ivan. Čas pri Aztekih in Majih. V: ČAS, Bojan Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti pokra- (ur.). Strukture prostora in časa, (Kamniški sociološki jini = water and life in a rocky landscape, (Projekt zbornik, 2). Kamnik: Šolski center Rudolfa Maistra, Aquadapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, Gimnazija, 2005, str. 141-159. 2005, str. 463-474.

Samostojni znanstveni sestavek v monografiji MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA DEBEVEC, Liza. Ženske in tradicionalne in civilne po- ročne prakse v Burkina Fasu. V: HRASTNIK, Nataša Znanstvena monografija (ur.). Odprti afriški spomin, (Azijske in afriške študije, Posebna številka, = Special issue, št. 3). Ljubljana: Od- BAJUK SENČAR, Tatiana. Kultura turizma : antropo- delek za azijske in afriške študije, Filozofska fakulteta, loški pogledi na razvoj Bohinja. Ljubljana: Založba 2005, str. 65-77. ZRC, ZRC SAZU, 2005. 174 str. VELJANOVSKI, Tatjana, JESENKO, Manca. Problema- tika gospodarjenja z vodo in vodnimi storitvami - med javnim in zasebnim interesom = The problem of ma- Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid naging water and water services - between the public and private interests. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : PEHANI, Peter, VRHOVEC, Tomaž, PRETNAR, voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life Janez, ŠKET MOTNIKAR, Barbara, SLUGA, in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Gregor, ZAVAŠNIK, Črtomir, ZUPANČIČ, Primož, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 555-564. VRHOVEC, Tomaž (ur.). Najvišji vrhovi v Alpah : VELJANOVSKI, Tatjana, JESENKO, Manca. Profil vodnik. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2005. sodobnih uporabnikov pitne vode: tipologija percep- 277 str., ilustr. cije, odnosa in obnašanja (ravnanja) do pitne vode = PODOBNIKAR, Tomaž. Karta površja Slovenije. [Lju- The profile of contemporary drinking water users: bljana]: Geodetska uprava RS, 2005. 1 zvd, barve.

216 inštitut za antropološke in prostorske študije

SUMMARY

The Spatial Information Centre conducts research in within Mesoamerican countries, were elaborated. two areas. The Division for Spatial Studies explores New spatial data bases covering different fields of geographical information systems (GIS) and remote research were prepared and are now accessible online sensing tecniques and their application in various on the ZRC SAZU internet GIS server. We continued natural sciences and humanities, while the Anthropol- archaeological surveys in southern Campeche, Mexico, ogy Division is focused on anthropological studies in accomplished GIS analyses of the collected spatial Slovenia, Albania and Papua New Guinea, as well data, and started elaborating a digital relief model as on Maya archaeology and Mesoamerican archae- based on large-scale aerial photography. The GIS and oastronomy. remote sensing techniques were also employed for With the application of GIS and remote sensing tech- palaeo-landscape modeling and management of spatial niques we participated in a number of both national data within an archaeological study of long-term settle- and international research projects aimed at developing ment dynamics in France. The research in the field of adequate strategies for sustainable natural and cultural social anthropology included fieldwork in Papua New resource management in Slovenia and beyond. A high Guinea and Albania and the analyses and interpreta- quality digital relief model of Slovenia, and an interaction of various data sets collected formerly, as well as tive Mundo Maya map for preservation of archaeologi- a study on Slovenian scholars working abroad in the cal heritage and development of sustainable tourism realms of humanities and social sciences.

217 K azalo

ORGANIZACIJSKA SHEMA ZRC SAZU...... 4 Direktorjevo poročilo...... 5 Director’s report...... 7 Upravni odbor...... 9 Kolegij...... 9 Znanstveni svet...... 10 Uprava...... 11 Personalna sestava uprave...... 11 Poslovno poročilo...... 11 Kadrovska analiza...... 11 Koledar prireditev za zunanje javnosti v letu 2005...... 14 HISTORIČNI SEMINAR...... 17 Center za predstavitvene dejavnosti ZRC SAZU...... 17 PODIPLOMSKA ŠOLA ZA PRIMERJALNI ŠTUDIJ IDEJ IN KULTUR...... 18 Generacije znanosti XI – Nagrade in priznanja ZRC SAZU...... 21 Založba ZRC...... 23

INŠTITUTI in raziskovalne enote...... 25

INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA ...... 27 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO...... 47 ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA...... 59 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA...... 69 MUZIKOLOŠKI INŠTITUT...... 75 INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE...... 83 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE...... 91 GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT...... 105 INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO ...... 117 Filozofski inštitut...... 125 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA...... 135 inštitut za raziskovanje krasa...... 157 Paleontološki inštitut Ivana Rakovca...... 177 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA...... 183 INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE ...... 197 INŠTITUT ZA Kulturno zgodovino...... 201 INŠTITUT ZA ANTROPOLOŠKE IN PROSTORSKE ŠTUDIJE...... 207

218