stran: stran: Dru{tvo ALUMNI OMM v 11 Marijin steber Impolu, d.o.o. brez kipov 5

ALUMNI OMM Novice Dru{tva Alumni OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani

APRIL 2019 / [TEVILKA 9

100 let Univerze v Ljubljani Na dopisih Univerze nas {tevilka 100 opozarja, da letos praznujemo okrogli stoti jubilej njene ustanovitve. Prvo predavanje na Univerzi v Ljubljani je bilo 3. 12. 1919. V okviru Tehni{ke fakultete so na Rudarskem oddelku in na Oddelku za kemijo potekala predavanja s podro~ja metalurgije. Ob ustanovitvi univerze se na~rtovana ustanovitev Oddelka za metalurgijo ni uresni~ila, temve~ {ele leta 1939. Na ta jubilej smo se spomnili na ob~nem zboru Dru{tva Alumni OMM NTF, UL, dne 6. 12. 2018 s predavanjem o grafi~nih upodobitvah `elezar- skih motivov. Na Jesenicah jih je ustvarjal umetnik Bo`idar Jakac, v letu ustanovitve Oddelka za metalurgijo. V tej {tevilki predstavljamo tri na{e diplomante. Puhovo nagrado za `ivljensko delo za {tevilne zasluge na podro~ju metalurgije je prejel prof. dr. Franc Vodopivec. Na Jesenicah je mag. Erika Bricelj prejela Pantzovo nagrado. Svojo poklicno pot je opisala zasl. prof. dr. Leposava [idjanin. S spiskom raziskovalnih projektov seznanjamo bralce z delom na IMT. [tevilo na Vsebina: OMM podeljenih diplom nam pove, da med mladimi obstaja zanimanje za {tudij metalurgije in materialov. 02 Zgodovina V naslednji {tevilki bomo med drugim poro~ali o na~rtovani izstrelitvi prvega slovenskega satelita in rezultatu finala o virtualni izdelavi jekla. Dodajam zani- 05 Dogodki mivost za ~lane na{ega dru{tva: Skokovemu odboru smo dali pobudo za 10 % popust pri nakupu vstopnic za 46. Skok ~ez ko`o. O rezultatu bomo poro~ali. Generacije metalurgov ^lanom dru{tva se zahvaljujem za pla~evanje ~lanarine. Vse tudi vljudno vabim k 06 sodelovanju s pripravo prispevkov za ~asopis – iz njihove poklicne ali druge dejavnosti. 11 Novice Sre~no! Jakob Lamut 16 Napovednik

Karierna platforma stran: v Talumu d.o.o. 12

»Skok ~ez ko`o 1963« stran: 8 02

Tehni{ka visoka {ola in reorganizacija visokega {olstva Kratka zgodovina {tudija metalurgije na Univerzi v Ljubljani Zgodovina

tetami, z gozdarskim oddel- dor Nonveiller, Primo` Legat, lastnim izumom uliti 8 ~evljev Leto 1949 kom raz{irjena Agronomska Janko Perne in Ciril Pelhan[3]. (okoli 2,5 m) visok kip, ki ni bil Nova dru`bena ureditev po fakulteta in Teolo{ka fakul- te`ak, kot je napisal. Marca letu 1945 je zahtevala novo teta, ki sta postali samo- Darja Steiner Petrovi~ leta 1680 so izkopali v Zvo- zakonodajo na vseh pod- stojni. Novosti so bile uve- narski ulici livno jamo in ljavljene s {tudijskim letom Viri: pripravili formo za ulivanje. ro~jih, zato je bilo pri~akovati [1] [1,2] Tehni{ka fakulteta Univerze v zakonodajne spremembe tu- 1950/51. Ulivni sistem je oblikoval sam Ljubljani: 1919–1957, Univerza v Valvasor, ki je tudi sestavil di na ljubljanski univerzi. Ker Tehni{ka visoka {ola je delo- Ljubljani, Ljubljana, 2010. [2] zlitino in nadzoroval ulivanje, so bile v prvih tednih vse sile vala kot samostojen zavod z https://www.uni-lj.si/univerzitet- usmerjene predvsem k od- rektorjem na ~elu in {estimi ni_arhiv/zgodovina_ul/univerza_v_ ki je potekalo 16. decembra pravljanju vojne {kode in fakultetami: za arhitekturo, ljubljani_–_ustanovitev_in_razvoj_ 1681. Vsa omenjena dela je do_konca_20%20_stoletja/ sicer izvajal priznan ljubljan- zagotovitvi pogojev, da bi se elektrotehniko, gradbeni{tvo [3] 34. Skok ~ez ko`o. Univerza v ski zvonar Kri{tof Schlag. univerzitetni pouk lahko ~im in geodezijo, kemijo, rudar- Ljubljani – NTF, Ljubljana, 1995 prej za~el, je za~asno ostala stvo in metalurgijo ter stroj- Ulivanje je v celoti uspelo, v veljavi stara jugoslovanska ni{tvo. [tudij na nekaterih de`elni stanovi so kip pohva- zakonodaja, pripravljati pa fakultetah Tehni{ke visoke lili in nagradili ter zapisali: so za~eli nov zvezni zakon o {ole je bil v vi{jih semestrih gospod Valvasor je kip iz- visokih {olah. razdeljen po oddelkih. Fakul- redno pohvalno ulil, vzbuja Objava barona ob~udovanje in presega V letu 1949 je medtem mine- teta za rudarstvo in meta- druge kipe, delo bo hvalilo valo 10. leto od ustanovitve lurgijo je imela dva oddelka: Janeza Vaj- mojstra mnogo let. Kip so Oddelka za metalurgijo in 30. rudarskega in metalur{kega, postavili na kamniti steber, ki leto od ustanovitve Univerze prav tako Fakulteta za karda Valva- pa je bil leta 1870 prvikrat v Ljubljani, ki je bila urejena elektrotehniko. Fakulteta za prenovljen in prestavljen, na po zgledu beograjske in je gradbeni{tvo in geodezijo je sorja o litju sedanje mesto ga je leta 1937 vklju~evala tudi tehniko. imela {tiri oddelke, Fakulteti postavil arhitekt Ple~nik, ki je Ker je priprava zveznega (ju- za arhitekturo in za stroj- tankostenskih oblikoval tudi sedanji kamniti goslovanskega, op. a.) uni- ni{tvo pa nista imeli od- [1] steber. verzitetnega zakona zastala, delkov. kipov je Ljudska skup{~ina Ljudske Z odlo~bo Ministrstva za Janez Vajkard Valvasor je Objava v glasilu Philosophi- Republike Slovenije 21. okto- znanost in kulturo LRS je bil poznan po strokovnih raz- cal Transactions leta 1687 bra 1949 sprejela Zakon o na predlog Sveta Tehni{ke pravah in knjigah, najbolj ureditvi visokega {olstva v visoke {ole ustanovljen tudi poznano njegovo delo je J. V. Valvasor je vodil ob{irno LRS, ki je korenito posegel v oddelek za fiziko kot nova Slava vojvodine Kranjske; korespondenco s tajnikom tradicionalni ustroj ljubljan- veja tehni{kega {tudija, ka- manj pa je poznano, da se je Kraljeve dru`be Royal So- ske univerze. Na tej pravni terega namen je bil vzgajati ukvarjal z livarstvom, ne- ciety v Londonu Thomasom osnovi so bile 27. decembra strokovnjake za merilno teh- poznano pa je, da je objavil Galea, tako je 29. avgusta 1949 sprejete uredbe, ki so niko in preiskave s fizikalnimi prvi slovenski tehni~ni doku- 1686 v svojem pismu opisal dolo~ile novo strukturo ljub- sredstvi in metodami v teh- ment o litju ulitih kipov s tehniko ulivanja tankosten- ljanskih visokih {ol. Univerza ni~nih in znanstvenih labora- tanko steno. skih ulitkov. Opis so dali v je obsegala {tiri fakultete (na torijih. Z njegovo ustano- Kranjski de`elni stanovi so oceno angle{kemu naravo- dve fakulteti razdeljeno nek- vitvijo je imela tudi Fakulteta po zmagi nad Turki leta 1664 slovcu Robertu Hooku in tudi danjo Filozofsko fakulteto, za kemijo dva oddelka. sklenili, da postavijo zahvalni mojstru livarskega ceha, ki sedaj Prirodoslovno-mate- spominski steber Sv. devici sta ga ugodno ocenila. Po- mati~no fakulteto in Filo- Dekan Tehni{ke fakultete v Mariji. Kot pi{e Valvasor leta stopek ulivanja je bil nato letih 1948/1949 je bil Alojz zofsko fakulteto, ter Pravno [1] 1686 sam, ni bilo na Kranj- objavljen v 186. zvezku gla- in Ekonomsko fakulteto. Po- Hrovat, dipl. in`. . skem nikogar, ki bi lahko ulil sila Philosophical Transac- leg Univerze sta obstajali {e Na metalur{kem odseku kip v enem kosu, zato se je tions of Royal Society v Medicinska visoka {ola z Fakultete za rudarstvo in dela lotil sam, prevzel je za- angle{kem jeziku leta 1687, dvema fakultetama in Tehni- metalurgijo so v letu 1949 snovo ulivanja in vodil uliva- pet let kasneje pa tudi v naj- {ka visoka {ola z ve~ fakul- diplomirali 4 diplomanti: Fe- nje. Pri tem je sku{al z starej{em znanstvenem gla-Ø 03

Livarstvo na Slovenskem v 17. stoletju Zgodovina

Ø in trdno, ko vosek izte~e. Tedaj z naredim iz voska velike kanale nav- `eleznim dletom ali no`em stanj{am pi~no in pre~no, kakor je treba, prim. debelino celotnega kipa, se pravi, ~rke d, d, d, toliko, kolikor jih je po moji povsod posnamem toliko gline, kolikor sodbi treba. Do teh velikih kanalov mo- bodi kip po moji `elji debel. Potem na- rajo biti speljani vsi oni mali kanali, da redim krog in krog iz `ganih plo{~ic ali pri ulivanju po prvih in drugih zlahka opek nekak{no jamo, v kateri naredim ste~e kovina. Veliki kanali se zgoraj, to `erjavico iz oglja, ki naj `ge oziroma je nad kipom, stekajo, tako da je zgoraj razbeli jedro. Potem ko se ohladi, na- ena sama odprtina, ~rka e, v katero se ma`em jedro (jedro imenujem zmeraj uliva kovina. Kip mora imeti en ali dva tisti prvi kip, ki sem ga naredil iz gline) z kanala, ~rki f, f, iz katerih med ulivanjem ilovico ali barvo, ki jo uporabljajo lon- uhaja zrak, spodaj na nogi pa mora imeti ~arji na Nem{kem, kadar v kaki sobi eno ali dve odprtini, ~rki g, g, da se veliki postavljajo pe~ iz pe~nic, in tisto glino kanali in vo{~eni kip zdru`ijo, ko se na pe~nicah prema`ejo ali prebarvajo. potlej kalup razbeli oziroma iz`ge, da bi Barva je podobna morskemu svincu, ki skozi ti odprtini stekel vosek tako s kipa se francosko imenuje plomb de mer, kakor iz kanalov. Ko so tako izdelani uporabljajo jo slikarji za risanje na papir veliki kanali, jih je treba spet obdati z Slika 1: Marijin spominski steber na trgu pred in mogo~e jo je spet zbrisati s kruhom; dobro glino. Jaz sem zmeraj povsod cerkvijo Sv. Jakoba take vrste je ta barva, vendar ne enaka, povezal in ovil kalup z `elezno `ico in ampak skoraj taka. Le-to zme{am z povrh spet nalo`il glino. Ko se ta kalup silu Acta Eruditorum, ki je izhajal v vodo in z njo ~ez in ~ez prema`em jedro, dodobra posu{i, ga razbelim in `gem latinskem jeziku v Leipzigu. V nada- ker ~ez to ilovico ali barvo kovina lepo tako kot prej jedro. (Tu sta zdaj skupaj ljevanju je prikazan celoten faksimile ste~e. So sicer {e druge gline ali barve, tako jedro kakor tudi kalup; ko sem prvi~ navedene objave v glasilu Philoso- po katerih kovina rada ste~e, toda jaz poskusil ta svoj na~in, sem obenem `gal phical Transactions ter prevod v slo- sem zlasti za tenke kipe zmeraj upo- jedro in kalup, toda vsi tisti kovinski venski jezik po B. Reispu, ki je pri tem rabljal zgoraj navedeno. Menim tudi, da kosci so se stopili, pa vendar se mi je sku{al ohraniti slogovni zna~aj Valva- je dobro, ~e se nama`e z vodo, v kateri delo po bo`ji volji posre~ilo, vendar ob sorjeve korespondence. je raztopljen salmiak ali boraks, vendar mojem velikem strahu in tveganju. Zato tega nisem poskusil, bom pa prihodnji~ sem potlej zmeraj `gal najprej jedro, da Prevod objave J. V. Valvasorja v Philo- naredil preizkus. Nato denem povsod mi potem ni bilo treba napraviti tako sophical Transactions o litju tanko- rumenega voska, toda v njem bodi ve- mo~nega ognja za `ganje oziroma raz- stenskih kipov liko take ali druga~ne smole (kajti ko `arjenje kalupa. ^e pa so bili kipi majhni, »Na~in moje iznajdbe za ulivanje tenkih gori vosek, v katerem je smola, se zelo en ali dva geografska ~evlja, sem `gal kipov iz kovine, ki je zanj Kraljeva kadi in dim se povsod prime kalupa in obenem (jedro in kalup) in nisem naredil dru`ba velela, naj ga po{ljem, je tak: Iz kovina po tem dimu rada ste~e, kakor spodnjih odprtin g, g, temve~ sem kalup gline, ki je odporna proti ognju in se med sem preizkusil), in sicer tako na debelo, obrnil, da je vosek odtekel po kanalih f, f su{enjem in `ganjem ne lomi, naredim kolikor bodi po moji `elji kip debel ali in e). Ko imam `gan kalup, zama{im najprej tako figuro ali kip, kakr{no ho- tenek. Tako najbolje oblikujem figuro ali spodnji odprtini g, g z glino. Nato se ~em imeti. Ko se izdelek dobro posu{i, kip. Pomniti je, da morajo biti tisti `e prej krog in krog kalupa (skoplje in) zadela naredim povsod majhne in ne globoke vstavljeni kovinski ko{~ki enake mere jama, kakor je navada pri ulivanju zvo- odprtine, pa~ glede na to, ali bo delo kot vosek, da je potlej kalup z njimi v nov in drugega. Kovina pa mora biti veliko ali majhno; vanje vstavim ko{~ke stiku. Nato denem povsod po tem vo- dobro, kar najbolje teko~a. ^e pa ulivam kovine. Te odprtine dobro zadelam z {~enem kipu majhne ko{~ke voska, ki majhen kip, velik en ali dva ~evlja, kate- glino, da so ko{~ki dobro pritrjeni na jih imenujem majhne kanale, ~rke c, c, rega kalup lahko dr`im v rokah, tedaj svojih mestih; vseeno je, ali so {tiri- c, c, c, c, tako da segajo do velikih najprej naredim in ulijem votel kip iz oglati ali okrogli, prim. ~rke a, a, a, a, a. kanalov d, d, d. Nato oblo`im povsod voska tak{ne debeline, kakr{no `elim, Namen teh ko{~kov je, da se jedro in okrog dobro glino, ki med su{enjem in nato naredim povrh tiste male in velike kalup ne stikata ali ne padeta skupaj, `ganjem ne bo spokala. Ko je ta kalup kanale iz voska, kakor je bilo povedano temve~ da ostaneta vedno nepremi~na narejen (to imenujem zmeraj kalup), zgoraj. Nato vse skupaj polo`im v teko-Ø 04

Livarstvo na Slovenskem v 17. stoletju

Zgodovina

Ø~o snov iz mavca in ope~natega prahu z bo`jo pomo~jo si upam na ta na~in z ter navadne vode. Sicer pa ne dvomim, enim ulitjem uliti {e tako velik kip, ki bi si da bi ne bil na~in ulivanja kovine v ga kdo `elel. ^e mi Bog podalj{a `ivljenje mavec v Londonu dobro znan, zato mi ga in ~e napo~ijo glede na na{ega soseda, tudi ni treba opisovati. ^e pa delam zelo namre~ Turka, bolj{i ~asi, bom ulil iz tenke figure, vzamem baker ali kovine z enim ulitjem na{ega cesarja medenino, in ko je dobro teko~, dodam Leopolda I. na konju v velikosti, veliko precej cinka (je pa cink rudninska snov ve~ji od naravne. O tem sem se glede kakor markazit ali bismut, francosko se stro{kov `e pogajal z de`elo, in ko bi ne imenuje du sinc ali du ; in brez tega bile pri{le tiste tur{ke nadloge, bi bilo bi se delo ne posre~ilo, ~e bi bilo zelo delo `e opravljeno. NB. Glede majhnih tenko, kajti nekajkrat sem preizkusil, da figur je treba pomniti, da v belem ali ta rudnina zelo rada ste~e in da kovini rumenem vosku figure ni mogo~e dobro lepo barvo, podobno zlatu). Na te`o oblikovati zaradi `arkov in odsevov, zato nisem nikdar pazil; ~e sem dal ve~ cinka, vzamem bel vosek in ga kuham z je bilo toliko bolje. Pri majhnih in tenkih barvasto korenino (to je rde~a kore- figurah sem dal v~asih ve~ kot tretjino nina); tako obarvam vosek, ki mu pri- cinka. Ko je to opravljeno, snanem kalup me{am malce smole kanec terpentina in in odre`em s figure vse tiste male kanale nekaj kapljic olivnega olja, in tako 8 in figuro o~istim in ostrgam in iz nastane izvrsten vosek za izdelovanje notranjosti postopoma izgrebem jedro s majhnih figur. Nobena druga barva ni kakim `eleznim orodjem). Tisti veliki in dobra, ker pri odtekanju voska ostane v mali kanali so napolnjeni s kovino in se kalupu, kar je velika ovira. Tisti, ki z roko spravijo za ponovno sicer{njo uporabo, oblikujejo oziroma izdelujejo figure in v njih je veliko ve~ kovine kot v kipu, kajti majhne stvari, ne morejo iz belega voska ~e izdelujem tanj{i kip, moram narediti narediti ni~ dobrega, temve~ delajo ve~ kanalov. Kolikor cenej{i je torej kip, zmeraj z obarvanim voskom. Jaz pa sem toliko te`ji so kanali oziroma kovina, ki tak, zgoraj opisani vosek uporabljal ostane. In kadar izdelujem tako delo, nekajkrat z lepim uspehom, se pravi, za vzamem najprej ko{~ek tistega voska, majhne figure in stvari. Zato ne dvomim, pome{anega s smolo, in ga stehtam, da bo vsakdo, kdor le malo pozna naredim ~ezenj kalup in ulijem vanj ravnanje v livarski umetnosti, dobro tak{no kovino, iz kakr{ne ho~em narediti Slika 2: Risba ulivno napajalnega sistema, ki ga je uporabljal Valvasor (iz Acta Eruditorium 1692, razumel ta na~in. ^e pa se v tem ali kip. Po ulivanju stehtam kovino in izra- Leipzig). onem ne bo spoznal ali ~e nisem dovolj ~unam razmerje med kovino in voskom. b. b. b. b jedro dobro razlo`il ali ~e sem morebiti iz In ko potem izdelujem velik kip, pazim na a. a. a kovinski ko{~ki nepazljivosti ali v naglici nehote kaj te`o voska, ki ga vzamem tako za figuro c. c. c. c mali kanali d. d. d veliki navpi~ni kanali izpustil, prosim, naj mi va{e gospostvo kakor za kanale, in tako vem, koliko K, K, K, K veliki pre~ni kanali pi{e, pa bom takoj bolje razlo`il.« pribli`no je je treba imeti in uliti kovine. e kjer se stekajo veliki kanali In to je moj na~in, ki sem ga jaz izna{el za f. f. kanala, iz katerih prihaja zrak ulivanje tenkih kipov, in tako se mi je g. g. odprtini, skozi kateri izte~e vosek (Nadaljevanje v naslednji {tevilki) i. i. i. i celotni kalup: ~rna barva je kip, rde~a delo zmeraj odli~no posre~ilo. Ve~ kot barva so kanali, zelena barva je kalup devet geometri~nih ~evljev visokega ali celotno delo kipa nisem sicer izdelal nobenega, toda Primo` Mrvar 05

Spomenik na Levstikovem trgu

Dogodki

vali praznik brezmade`nega spo~etja Marijin steber ob Marije Device in da bodo Mariji v ~ast postavili spomenik. Zaobljubo so ures- [entjakobski cerkvi ni~ili {ele leta 1679, ko je kuga na Du- naju pomorila ve~ deset tiso~ prebi- brez kipov valcev in se naslednje leto raz{irila na V zadnjih tednih prvih mesecev leta [tajersko. 27. marca 1682 so dvignili na 2019 lahko vidimo, da na znamenitem steber Marijin kip, ki ga je zasnoval Marijinem stebru, ki stoji na Levsti- Janez Vajkard Valvasor. Marijin steber, ki so ga postavili pred vhod [entja- kovem trgu, ju`no ob [entjakobski Prenova Marijinega stebra pred cerkvijo Sv. Ja- cerkvi, manjkajo kipi. Mogo~en {est- kobske cerkve in jezuitskega kolegija, koba v Ljubljani najstmetrski spomenik, ki je sicer po so sestavili iz Marijinega kipa, postav- na~rtih mojstra arhitekta Jo`eta ljenega na vrhu koni~astega podstavka je bilo Marijino znamenje tudi spomenik Ple~nika sestavljen iz kapitla, brona- na korintskem stebru, izklesanem iz vsesplo{nega zmagoslavja katoli{kega stega Marijinega kipa in figur svetnikov, marmorja. Na vsakemu izmed {tirih pravoverstva nad krivo vero – prote- stoji prazen. vogalih je bil postavljen kip svetnika. stantizmom. V 18. stoletju so ljubljanski Marijino znamenje je tedaj simboliziralo Kot so nam povedali na Zavodu za me{~ani `e delno opustili izvajanje lojalnost do habsbur{ke dinastije in Marijinih pobo`nosti, nato pa je po letu varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, kranjski patriotizem, ki se je izrazil kot na Restavratorskem centru, so v letu 1848 habsbur{ka elita s podporo kato- zahvala Mariji Brezmade`ni za njeno li{ke Cerkve ponovno vpeljala ~a{~enje 2018 opravili osnovne preiskave na odvrnitev Osmanov od domovine. Mari- vseh sestavnih delih spomenika. Zabe- Marije, saj je kazalo, da bo narodno jino znamenje in z njim povezan Marijin vpra{anje razdvojilo avstrijske narode, le`ili so ve~je {tevilo rizi~nih po{kodb, kult sta predstavljala interpretacijo tako za spomenik kot tudi za mimo- a se je kasneje izkazalo, da tudi zgodovinskega dogajanja, s katero je pripro{nje Mariji, ki so neko~ zedinile ido~e. V dogovoru z lastnikom, Mestno habsbur{ka dinastija legitimirala svoje ob~ino Ljubljana, so strokovnjaki Resta- etni~no raznoliko prebivalstvo imperija, poslanstvo. Poleg sporo~ila o habs- tega ve~ niso zmogle. Leta 1870 so spo- vratorskega centra ogro`ene kamnite bur{kem boju proti »tur{ki nevarnosti« elemente, bronast kip Marije in {tiri menik zaradi dotrajanosti prenovili. kipe svetnikov iz cinkove zlitine, inter- Kasneje, leta 1918 je ob~inski svet ljub- ventno demontirali. Trenutno so vsi ljanski prevzel spomenik v svoje varstvo demontirani kosi za~asno deponirani in dvajset let kasneje so se odlo~ili za na Restavratorskem centru. V sodelo- postavitev novega, ki je nastal po na- vanju z Mestno ob~ino Ljubljana na- ~rtu arhitekta Jo`eta Ple~nika. Po nje- ~rtujejo pripravo projekta za obnovo govi zamisli so ohranili kapitel, bronast tega spomenika. Marijin kip in figure svetnikov, ki so jih vpeli na nov steber, celota pa v vi{ino Marijin spominski steber je eden izmed meri {estnajst metrov. Obnovljeni spo- najstarej{ih javnih ljubljanskih spome- menik so otvorili 2. julija 1938.[1] nikov. Zgrajen je bil v 17. stoletju in je Osnutek prvotnega stebra je izdelal jasno odra`al tedanje ideolo{ko in poli- baron Janez Vajkard Valvasor, kar je ti~no stanje, njegove kasnej{e prede- podrobneje opisano v predhodnem pri- lave pa odsevajo spremembe teh spevku o Valvasorjevem ukvarjanju z razmer. V 17. in 18. stoletju je bilo v livarstvom, ki ga je pripravil prof. dr. srednji Evropi zelo raz{irjeno postav- Primo` Mrvar, predstojnik Katedre za ljanje spominskih stebrov, povezanih z livarstvo, UL, NTF-OMM. odvrnjeno »tur{ko nevarnostjo« in kugo. 8. decembra 1664 so se kranjski Darja Steiner Petrovi~ Viri: de`elni stanovi na `eljo cesarja [1] Leopolda I. in v zahvalo Bogu in Materi Batista, E. 2010: Marijin steber. DEDI – digitalna enciklopedija naravne in kulturne dedi{~ine na Bo`ji za zmago v bitki pri Mono{tru Mogo~en {estnajstmetrski spomenik brez bro- Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/233- zaobljubili, da bodo vsako leto prazno- nastega ulitka in kipov marijin-steber 06

»Presene~en sem, da so ljudje tako dobro informirani o mojem delu.« Generacije metalurgov

hkrati pa dvigal ugled tudi slovenski Prof. dr. Franc znanosti. Pomemben del svoje kariere je posvetil tudi delovanju v dr`avnem Vodopivec – prvi svetu, kjer je strokovne vidike obeh dru`benih segmentov, znanosti in go- prejemnik Puhove spodarstva posku{al predstaviti tudi politiki in drugim strokovnim organiza- nagrade za `ivljenj- cijam. S samo njemu lastno osebno vnemo je organiziral {tevilne dejav- sko delo v Republiki nosti, ki so pripomogle in vplivale na Sloveniji pomembne odlo~itve nekaterih naj- ve~jih slovenskih dr`avnih investicij. Z Prof. dr. Franc Vodopivec je 27. novem- odmevnimi tehnolo{kimi dose`ki med bra 2018 postal prvi prejemnik Puhove celotnim `ivljenjskim obdobjem je tako nagrade za `ivljenjsko delo v Republiki bistveno prispeval k dru`benemu raz- Sloveniji. Nagrada se podeli za `iv- voju in gospodarsko u~inkoviti Slove- ljenjsko delo posameznika, ki se je s niji.«[1] svojimi dose`ki v celotnem `ivljenjskem Po slovesnosti je profesor Vodopivec, obdobju izjemno uveljavil ter s tem Prof. dr. Franc Vodopivec po slovesni podelitvi v skromen, kot vedno, dejal: »Presene- prispeval h gospodarskemu oziroma Cankarjevem domu v Ljubljani, s prof. dr. Spo- ~en sem, da so ljudje tako dobro infor- dru`benemu razvoju ter gospodarsko menko Kobe, IJS, in avtorico prispevka, ko je mirani o mojem delu izpred 20 let in u~inkoviti dru`bi v Sloveniji. sprejemal {tevilne ~estitke ve~.« Utemeljitev nagrade se je glasila: »Prof. dr. Franc Vodopivec `e ve~ kot pet de- kovinskih materialov. V {tevilnih prime- V imenu kolegic in kolegov metalurgov setletij deluje v metalur{ki stroki, kjer je rih je odlo~ilno doprinesel do bolj{ih in profesorju Vodopivcu iskreno ~estitam pustil velik pe~at tako v industriji kot v naprednih jekel, kar je pogosto mo~no ob prejemu tako presti`ne nagrade, v akademskem svetu, v katerem je izbolj{alo proizvodnjo in vodilo do znat- prihodnje pa mu iz srca `elim {e veliko usmerjal svoje znanstveno in strokovno nih ekonomskih u~inkov. Bistveno pri zdravja in elana, da bo lahko {e naprej, delo k povezovanju teh dveh segmentov tem je, da je svoje vrhunsko znanstveno vedno i{~o~ novih odgovorov na {te- dru`be. Pomembno je vplival na razvoj delo in delo sodelavcev na In{titutu za vilna znanstvena in strokovna vpra{a- metalur{ke industrije, saj je zagovarjal kovinske materiale in tehnologije, ki ga nja, prihajal na njemu tako ljub In{titut in utemeljeval {tevilne in potrebne je kot direktor vodil sedem let, siste- na Lepem potu 11. spremembe, ki so se izkazale za nujne in mati~no in ciljno usmerjal v raziskave in nepogre{ljive pri razvoju slovenske in razvoj tistih segmentov metalurgije, ki Sre~no! jugoslovanske metalurgije. Tako je jih je lahko s pridom uporabilo sloven- Darja Steiner Petrovi~ odlo~ilno vplival pri nekaterih investi- sko gospodarstvo. S tem je kot znan- cijah v jeklarstvu in proizvodnji alumi- stvenik odlo~ilno vplival na razvoj Viri: nija ter predvsem znanstvenem razvoju gospodarstva in slovenske dru`be, [1]http://www.mizs.gov.si

Pantzevo priznanje svojim delom bistveno vplival na razvoj izumitelj, cenili pa so ga tudi kot veli- podjetja SIJ Acroni. Za leto 2017 je to kega ~loveka. Leta 1973 je minilo sto let magistrici Eriki presti`no stanovsko priznanje kot prva od izuma postopka pridobivanja fero- `enska prejela starosta in gurujka na mangana v plav`ih, kar je njegov Bricelj podro~ju razvojno raziskovalnega dela, najve~ji izum, von Pantz pa je znan tudi magistrica Erika Bricelj. Priznanje nosi po patentu za `i~nice. V SIJ Acroniju od leta 1973 podeljujemo ime po tehni~nemu ravnatelju Kranjske Magistrica Erika Bricelj na podro~ju Pantzevo priznanje, nagrado za `ivljenj- industrijske dru`be, in`enirju Lambertu razvojno raziskovalnega dela laborato- sko delo, ki jo prejme posameznik, ki je s von Pantzu, ki je bil vrhunski metalurg in rijskih metalografskih raziskav kovin-Ø 07

»Vsako delo je treba spo{tovati…«

Generacije metalurgov

Øskih materialov in karakterizacije mikrostruktur ter podro~ja konstruk- cijskih, ogljikovih in malooglji~nih jekel pooseblja markantno in nezamenljivo osebnost tako po strokovni kot tudi po osebni ~love{ki plati. Leta 1976 je zaklju~ila Gimnazijo Jese- nice in leta 1982 diplomirala s podro~ja valjanja na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, smer metalurgija. Za {tudij metalurgije se je odlo~ila, ker je zanimiv in so ji tehni~ni predmeti vedno le`ali. Nenazadnje pa so bila v tistem ~asu zagotovljena tudi {tipendija, slu`ba in druge socialne ugodnosti. Med {tudijem je vsake po~itnice za en mesec delala v takratni @elezarni Jese- nice, na logistiki Hladne predelave, nato pa na pripravi vzorcev. Prejemnica presti`nega stanovskega priznanja mag. Erika Bricelj (sredina). Ob njej predlagatelja nagrade dr. Mojca Loncnar (levo) in Stane Jakelj (desno). Foto: SIJ Acroni, d.o.o. Njena prva zaposlitev je bila na Ra- ziskovalnem oddelku pod vodstvom dr. Marina Gabrov{ka. Magisterij je vpisa- bilo la`je oziroma ceneje preu~evati kovno zorela in dozorela v vrhunsko la v takratni akciji »2000 raziskovalcev vpliv mikrolegirnih elementov na last- strokovnjakinjo in poznavalko razli~nih do leta 2000«, kateri se je pridru`ila tudi nosti jekel, pa tudi preu~evati vpliv kovinskih materialov, tehnolo{kih po- @elezarna Jesenice. Magistrska naloga velikosti, porazdelitve in sestave pre- stopkov in procesov ter sodelavko, ki je izdelala s podro~ja mikrolegiranih cipitatov, karbidov, nitridov, na lastnosti zna s svojim znanjem in izku{njami jekel, z naslovom: Nastajanje precipi- jekla. prisko~iti na pomo~. tatov med deformacijo mikrolegiranih Na podro~ju metalografije ji je veliko Kot vodja razli~nih in zahtevnih raz- jekel. Na tedanjem Raziskovalnem od- svetoval mag. Ale{ Lagoja. Dobro stro- vojnih projektov je zelo uspe{no orala delku so {e izdelovali laboratorijske kovno sodelovanje na podro~ju mikro- ledino v postavitvi novih tehnolo{kih {ar`e, in na prekovanih izdelkih izvedli legiranih jekel je vodila z dr. Slavkom proizvodnih standardov za marsikatera mehanske in metalografske preiskave. A`manom, na podro~ju hladno in toplo jekla, ki so z leti dopolnjevala na{ redni valjanih trakov pa s Filipom Marin{kom, Zaradi majhne te`e {ar` (cca. 20 kg) je proizvod program. To pri~ajo tudi {te- kjer je preko nalog tako za nerjavne vilna dr`avna priznanja na podro~ju plo~evine (ki so se takrat izdelovale v uspe{nega vodenja razvojnih projektov Hladni valjarni Bela), kot za elektro in ogljikova jekla spoznala tehnologijo Gospodarske zbornice Slovenije. vro~e in hladne predelave jeklenih Leta 2003 je skupaj z Ale{em Lagojo trakov. uveljavila novo tehnologijo izdelave Njeno zelo {iroko strokovno znanje in mikrolegiranih jekel z dodatkom bora. sposobnosti, ki so vezane neposredno Do tedaj so se uporabljale bistveno na tehnolo{ke postopke, kon~ne proiz- dra`je variante za doseganje enakih vode in razvoj le-teh, imajo izreden lastnosti z visokim dodatkom Ni in Cr. pomen na strokovno rast in razvoj Sledil je razvoj legiranih vrst kotlovskih dru`be kot celote ter njeno uveljavljanje plo~evin odpornih proti povi{anim tem- doma in v tujini. peraturam in tlakom ter razvoj special- Magistrica Erika Bricelj je bila `e od nega jekla s povi{ano odpornostjo proti samega za~etka vklju~ena v razvojno obrabi. V bron ulita miniatura Lamberta Pantza, ki jo je za raziskovalno dejavnost oddelka Razis- Njeno prizadevno delo, poznavanje leto 2017 prejela mag. Erika Bricelj. Foto: SIJ kave in razvoj v Acroniju. Tu je stro- materialov, standardov, tehnolo{kihØ Acroni, d.o.o. 08

Zasl. prof. dr. Leposava [idjanin

Generacije metalurgov

Øoperacij in nenazadnje analiti~no meta- v izgradnji. V pro{nji sem navedla, da bi lografsko poznavanje materialov po- Moja poklicna pot rada {tudirala elektrotehniko v Beo- maga k rasti razvojne dejavnosti ter gradu ali Zagrebu. V Skopju, kjer sem se krepitvi na{ih strokovnih potencialov. rodila in odra{~ala, takrat {e ni bilo Njeno delo je zaobjemalo raziskave, podobne fakultete. [tipendijo sem do- razvoj in analize z elektronsko mikro- bila za {tudij metalurgije na Univerzi v skopijo, razvoj toplo in hladno valjanih Ljubljani. Sprejela sem jo z velikim trakov ogljikovih jekel, razvoj mikro- zadovoljstvom, saj mi je bil s tem omo- legiranih in obrabnoodpornih jekel, go~en {tudij, po drugi strani pa sem razvoj kotlovske plo~evine in nelegira- ~utila negotovost, ker {e nisem bila v nih jekel. Vseskozi je njeno delo tesno Sloveniji in nisem poznala jezika. O me- povezano s sodelovanjem s komercialo talurgiji sem vedela samo toliko, kolikor in tehnologi v obratih. Zadnja leta je smo se u~ili pri kemiji. veliko svojega ~asa namenila tehnolo- [tudij metalurgije sem vpisala v {ol- {kemu in razvojnemu delu na Oraclu, kjer s pomo~jo tehnologov in komer- skem letu 1959/1960 na takratnem ciale pripravlja ~imbolj pravilne tem- Oddelku za metalurgijo na Fakulteti za plate in jih v zadnjem ~asu tudi optimira. rudarstvo, metalurgijo in kemijsko teh- Kot pravi sama: »S skupnimi mo~mi nologijo, znano pod kratico FRMKT. nam kar uspeva.« Za~etno nelagodje pred neznanim je Razvoj novih vrst jekel je zaznamoval hitro minilo, saj so me v letniku prisr~no njeno strokovno delo in pu{~a neizbri- sprejeli. Bila sem edina {tudentka v let- sen pe~at ustvarjalke, ki se svojemu niku. Med nami je vladala solidarnost, delu predaja s srcem in zagnanostjo ter za kar se kolegom prisr~no zahvaljujem. `eljo po ustvarjanju novega. Mo~na Zasl. prof. dr. Leposava [idjanin (2008) Leta 1960 je potekala reorganizacija `elja pa ji ni prina{ala zgolj prilo`nosti, Univerze v Ljubljani, nastala je Fakul- ampak je vedno znova odkrivala tudi Svojo poklicno pot sem pri~ela z dnem, teta za naravoslovje in tehnologije njene talente. ko sem leta 1959 po gimnazijski maturi (FNT), ki je imela ve~ oddelkov. [tudij S pripadnostjo, mirnostjo in strokovnim oddala pro{njo za {tipendijo v @ele- metalurgije je potekal na Oddelku za znanjem zna vedno znova povezati so- zarno Skopje. @elezarna je bila tedaj {e montanistiko, na Odseku za metalurgijo.Ø delavce v mo~an razvojno tehnolo{ki tim. Zato odli~ni rezultati niso nikoli izostali. Magistrica Erika Bricelj svoje znanje in izku{nje zelo skrbno prena{a na mlaj{i rod sodelavcev in`enirjev. Iz kak{nega testa je, pa govorijo njene besede same, ko pravi: »Delo prav vsakega ~loveka v proizvodnji jekla je po- membno, da na koncu dobimo kako- vosten izdelek. In prav vsako delo je treba spo{tovati, vsi pa se trudimo, da prispevamo po svojih zmo`nostih in mo~eh.« Kot pravi pregovor: »Vetra ne morete spremeniti, lahko pa nastavite jadra,« – Erika zna odli~no jadrati po razburka- nem strokovnem metalur{kem morju. Iskrene ~estitke in da bi {e dolgo od- li~no skupaj jadrali.

Stane Jakelj [tudentka metalurgije Leposava Jo{eva, 18. skok ~ez ko`o (1963). Levo boter, prof. dr. D. Pavko. 09

»18. Skok ~ez ko`o je bil 18. 3. 1963« Generacije metalurgov

ØV poletnem semestru ~etrtega letnika strojni{tvo. Po uspe{no opravljenem pojavlja {e ferit, zadr`ani avstenit, {tudija sem pri~ela s pripravo diplom- dr`avnem izpitu sem bila izvoljena za martenzit in razli~ni karbidi. Uklonska ske naloge na Katedri za toplotno teh- asistentko pri prof. dr. Panteli}u. Redno slika je pri tem zelo komplicirana, saj je niko, pri mentorju prof. dr. Dragotinu slu`bo na Fakulteti za strojni{tvo sem sestavljena iz ve~ paralelnih conskih Pavku. Iz {tudentskih ~asov mi je ostala nastopila septembra 1972. osi. v spominu tradicionalna prireditev, to je Podiplomski {tudij sem nadaljevala v V letih 1986/87 sem dobila postdoktor- Skok ~ez ko`o. 18. marca 1963 je bil na Ljubljani. Da bi se ~imbolj pripravila za sko Fulbrightovo {tipendijo in sem pre- Gospodarskem razstavi{~u »18. Skok delo na univerzi, sem izbrala temi na `ivela 13 mesecev na University of ~ez ko`o«. Priprava gesla, ki sem ga dveh katedrah. Magistrirala sem pri California at Berkeley, Department of povedala pred skokom v metalur{ki prof. dr. Vincencu ^i`manu, na Katedri Materials Science and Engineering. Pri stan, mi je vzela kar nekaj ~asa. S za preoblikovanje, z zagovorom naloge prof. Garet Thomas sva s {tudentko pomo~jo kolegov smo tudi to uspe{no »Poskus raziskave veli~in pri finem Shelly Miyasto delali na projektu re{ili. Geslo je bilo kratko, s poudarkom vle~enju `ice«. Na Katedri za metalo- »Micromechanisms and Morphology of na stroki, zvenelo je tudi dvoumno in grafijo sem pri mentorju prof. dr. Veli- Ductile Fracture of -Based Alloys« z provokativno, in se je glasilo: »DRAGI borju Marinkovi}u leta 1983 zagovarjala namenom, da dobiva tanko `ico visoke boter, ljubi stan, odslej naprej se vam doktorsko nalogo »Morfologija in me- trdnosti s feritno-martenzitno mikro- predam.« Dvorana ga je sprejela z hanizmi loma malooglji~nega pomirje- strukturo. Projekt smo uspe{no zaklju- gromkim smehom in bu~nim ploska- nega jekla«. Po kon~anem podiplom- ~ili. Nagrajen je bil v skupini najus- njem. Navdu{enje in aplavz v dvorani skem {tudiju sem bila leta 1984 pe{nej{ih tehnolo{kih projektov. sta me tako zmedla, da nisem po~akala izvoljena v naziv docentke na Fakulteti Predstavili smo ga na na 57th Annual na tradicionalni vr~ek piva in dovoljenje tehni{kih znanosti Univerze Novi Sad. Convention of The Wire Association za skok ~ez ko`o. Brucmajor me je po- Predavala sem predmeta »Nauk o ma- International, Inc. 1987 v Atlanti, z na- slal nazaj na sod~ek, da sem ponovila terialih« in »In`enirski materiali in slovom: L. Sidjanin, S. Miyasuto, G. skok ob burnem navdu{enju v dvorani. mikroskopija«. V izredno profesorico Thomas: »Fracture Analysis of Drawn Zaklju~ek {tudija se mi je malo zavlekel. sem bila izvoljena leta 1989 in v redno Podalj{ala sem absolventski sta`, ker profesorico leta 1994. Na raziskoval- sem v tem ~asu skrbela {e za mlaj{i nem podro~ju sem se ukvarjala s karak- sestri. Julija leta 1963 je Skopje prizadel terizacijo mikrostrukture kovin in zlitin, strahovit potres. Obe mlaj{i sestri, kot nastale pri razli~nih tehnolo{kih po- mnogi drugi, sta dobili zato~i{~e v stopkih: ulivanje, toplotna obdelava, Sloveniji, najprej v Portoro`u, nato pa v varjenje, plasti~na deformacija itd. Pri Ljubljani. tem smo uporabljali razli~ne razisko- Diplomirala sem junija 1965 po diplom- valne metode doma in v laboratorijih v skem izpitu in zagovoru teme »Zgorevni tujini. kanal za preizku{njo gorilnikov«. Takrat Med leti 1977 in 1978 sem s {tipendijo so na katedri pod vodstvom prof. Dra- Univerze v Novem Sadu v okviru pro- gotina Pavka potekale {tevilne razis- jekta »Elektronska mikroskopija in kave na modelih metalur{kih reaktorjev mikroanaliza« dvakrat po 3 mesece (pe~i) iz akrilnega stekla o poteku bivala na School of Metallurgy and prehoda plinov in prenosu toplote na Materials, University of Birmingham. vlo`ek. Tam sem vzpostavila sodelovanje s Po diplomi sem se poro~ila s kolegom prof. R. E. Smallmanom, takrat vodilnim metalurgom Du{anom [idjaninom (di- strokovnjakom na podro~ju fizikalne plomiral leta 1964) in z njim od{la v Novi metalurgije. Sad. Septembra 1965 sem pri~ela s Osnov elektroske transmisijske mikro- pou~evanjem predmetov Materiali in skopije (TEM) sem dobila pri prof. M. Toplotna obdelava na Tehni{ki srednji Loreto, prakti~ne izku{nje na podro~ju {oli za strojni{tvo v Novem Sadu. Po jekel pa pri prof. G. Thomasu. To mi je nekajletnem delovnem sta`u sem opra- pozneje koristilo na delu pri projektu vila predpisan dr`avni izpit. V izpitni »ADI materials« (Austempered Ductile Leposava [idjanin (levo) in Shelly Miyasato, komisiji so bili profesorji s Fakultete za Iron). Pri materialih ADI se poleg grafita Univerza Berkeley, ZDA, 1987 10

Zasl. prof. dr. Leposava [idjanin

Generacije metalurgov

ØDual-Phase Steel Wires«. ^lanek je tudi Sodobni materiali (kovine, keramika, Od teh je 63 del v revijah, ki so v bazi SCI objavljen v reviji Wire Journal polimeri in kompoziti), Korozija in in 475 citatov. Citirana sem v {tirih International, 20/12, 1987, s. 41-47. Med za{~ita pred korozijo, Sodobne metode monografijah avtorja R. E. Smallmana, leti 1990 in 1995 sem v okviru projekta preiskave materialov, Elektronska mi- ko so iz{le med leti 1987 in 2007. Npr.: R. »Microstructure of Ductile Cast Iron kroskopija, Elektronska mikroanaliza. E. Smallman and R. J. Bishop: Metals (ADI – materials)« po nekaj mesecev Posebno skrb smo posve~ali obnovi and Materials: Science, Processes and pre`ivela na School of Metallurgy and laboratorijev z nakupom nove sodobne Application, First edition, Butter- Materials (University of Birmingham). raziskovalne opreme, da so {tudentje worths-Heinemann Ltd. (1995), s. 109, S pomo~jo elektronske transmisijske imeli mo`nost delati na sodobnih razis- 318–320. mikroskopije sem raziskovala mkro- kovalnih napravah. Rezultate svojih del Po 42 letih delovne dobe sem se leta strukture, nastale pri ADI materialih. smo objavljali v doma~ih in tujih 2007 upokojila kot redna profesorica. Izku{nje, ki sem jih pridobila pri prej publikacijah. Ustanovili smo Katedro za Leta 2008 sem bila izvoljena v zaslu`no navedenih profesorjih, so mi sedaj materiale in tehnologije spajanja in po- profesorico. S tem mi je omogo~eno pri{le zelo prav. Pri tej analizi sem bila stala sem njena prva predstojnica. raziskovalno delo in mentorstva na po- tako uspe{na, da me je hotel spoznati Po moji upokojitvi delo nadaljujeta moja diplomskem {tudiju na FTN. Na koncu bi prof. livarstva J. Campbell, s pripombo, biv{a {tudenta. Na podro~ju tehnologij rada {e enkrat poudarila, da sem {la da `eli spoznati osebo, ki prihaja iz spajanja dela izredni prof. dr. Sebastian {tudirat »v neznano«. Jezika nisem Jugoslavije z namenom, da bi jih u~ila Balo{ in na podro~ju materialov doc. dr. poznala, niti tega nisem dobro vedela, TEM mikroskopije nodularnih litin. Ta Dragan Rajnovi}. kaj predstavlja {tudij metalurgije. De- anekdota predstavlja priznanje mojemu Znanstveno raziiskovalno delo je v glav- kleta so se le redko odlo~ala za ta lep delu. Rezultati teh raziskav so bili nem potekalo na karakterizaciji mikro- poklic. objavljeni v presti`nih mednarodnih strukture kovin in zlitin, dobljenih pri Leta {tudija so me oblikovala. Dobila revijah. Na osnovi teh raziskav sem razli~nih tehnolo{kih postopkih: uliva- sem vsa potrebna osnovna znanja in dobila na Univerzi Birmingham status nje, toplotna obdelava, zvari, plasti~no trden temelj za nadaljnjo kariero. Za- »Honorary Senior Research Fellow«. preoblikovanje itd. Za karakterizacijo hvalila bi se rada vsem kolegom za lepa Po prihodu na fakulteto v Novem sadu sem uporabljala poleg klasi~ne svet- {tudentska leta in vsem profesorjem na smo najprej opremili metalografski lobne mikroskopije {e elektronsko mi- dodiplomskem in podiplomskem {tu- laboratorij. Obnovili smo {tudijske pro- kroskopijo (SEM) in elektronsko mikro- diju. grame s predmeti: Metalografija, analizo (EDS/WDS). Objavljenih imam Mehanika loma, Mikrostruktura loma, preko 400 del v doma~ih in mednarod- Leposava [idjanin Fazne in mikrostrukturne premene, nih revijah ter v publikacijah konferenc. 11

Strokovna ekskurzija v podjetje Impol d.o.o., Slovenska Bistrica Novice iz industrije

proizvede 230.000 ton razli~nih izdelkov palic za izdelavo batov ter eden naj- ^lani dru{tva Alum- na osnovi Al letno. V zadnjih desetih ve~jih evropskih proizvajalcev vle~enih letih so v razvoj investirali 400 mio EUR palic in Al folije. Impol ima v svojem ni OMM, UL-NTF na in so {esti najve~ji slovenski izvoznik. programu produkte iz ve~ kot 70 raz- Torej je to veliko metalur{ko podjetje v li~nih Al-zlitin z ve~ kot 200 razli~nimi strokovni ekskurziji absolutnem smislu eno najuspe{nej{ih kemijskimi sestavami. Ve~ kot 22 % slovenskih podjetij. Impol 2000 d.d. je celotne proizvodnje je namenjene za v podjetju Impol zasebno podjetje z ve~ kot 900 delni- avtomobilsko industrijo. Ena od poseb- ~arji. Proizvodnja bazira na treh osnov- nosti Impola so izdelki iz zlitin, ki omo- d.o.o v Slovenski nih dejavnostih: litje, valjanje in iztisko- go~ajo obdelavo na avtomatskih obde- vanje. Glavni odjemalci polproizvodov lovalnih strojih. Med glavnimi Bistrici in proizvodov so tehni~no usmerjena razvojnimi dose`ki sta razvoj izdelave Dru{tvo alumni Oddelka za materiale in trgovska podjetja (preko 40 %), trans- zlitine z visoko trdnostjo, duktilnostjo in tehnologijo, UL-NTF, je dne 19. oktobra port (ve~ kot 23 %), gradbena in kon- stabilnostjo oblike ter razvoj posebnih 2018 organiziralo strokovno ekskurzijo v strukcijska industrija (13 %), prehram- zlitin za kovanje. Uporaba aluminija in podjetje Impol d.o.o., Slovenska Bistri- bena industrija (9 %), splo{na poraba njegovih zlitin naj bi se v Evropi v na- ca, z namenom ogleda proizvodnega (8 %), farmacevtska industrija(2-2,5 %), slednjih 40 letih podvojila. Impol ima procesa in seznanitve s poslovnimi re- elektroindustrija (1,6 %), strojni{tvo in prav zaradi tega do leta 2025 jasno za- zultati in usmeritvami tega izjemno oprema (0,5-0,6 %), ostalo ca. 1 %. ~rtano strategijo: dvakratno pove~anje pomembnega in poslovno uspe{nega Evropski odjemalci predstavljajo ca. prodaje izdelkov, 405.000 ton letne metalur{kega podjetja. Ekskurzije se je 97 % odjema, drugi pomembnej{i trg je proizvodnje, 400 mio EUR razvojnih udele`ilo 28 ~lanov dru{tva. Sprejel nas Severna Amerika z ca. 2 %. Glavni vlaganj, letna finan~na realizacija nad je direktor dru`be Folije in trakovi d.o.o., proizvodi so: ekstrudirane in vle~ene 1 milijardo EUR. g. Toma` Smolar, ki nam je podjetje uvo- palice, profili in cevi ( ve~ kot tretjina Po iz~rpni predstavitvi smo si udele- doma tudi podrobneje predstavil in nas proizvodnje), plo~evina in zvitki (36 %), `enci ekskurzije ob strokovnem vodstvu spremljal med obiskom posameznih folije in tanki trakovi (18–19 %), kro`ni vodij posameznih obratov ogledali na- obratov. ovitki in plo{~ice (6–7 %), barvana plo- slednje obrate: talilnico z livarno, Celotna skupina Impol deluje v okviru ~evina in zvitki (5 %), odkovki (0,5 %). stiskalni{ki obrat, valjarno plo~evine, krovne dru`be IMPOL 2000 d.d. in ima Impol je vodilni evropski proizvajalec trakov in folije, kova~ijo in laboratorije. 2.200 zaposlenih, 670 mio EUR konsoli- palic za kovanje visoko dinami~no Ob pregledu proizvodnih obratov smo diranih prihodkov v zadnjem letu in obremenjenih krmilnih elementov in spoznali, da gre za dobro organizirano podjetje, ki je usmerjeno v razvoj izjemno kakovostnih in konkuren~nih polizdelkov, ki je izjemno prilagodljivo povpra{evanju in inovativno v svojem razvoju. Usmerjeno je v vi{jo stopnjo predelave, skrbi za vi{jo stopnjo avto- matizacije procesov ter informatizacijo procesa proizvodnje ter vse ve~jo pri- zadevnost za svoje okolje. [e posebej smo bili presene~eni nad visoko stop- njo lojalnosti do podjetja. Dru`bi IMPOL d.o.o. se iskreno zahva- ljujemo, da so nam omogo~ili obisk, vzorno predstavili podjetje ter za prija- teljsko gostoljubnost.

^lani dru{tva alumni NTF- OMM pred upravno zgradbo podjetja IMPOL v Slovenski Bistrici. Foto: Toma` Smolar Alojz Kri`man 12

Karierna platforma in razvoj kadrov

Novice iz industrije

enake mo`nosti Kseniji Klampfer ter pravo~asno usmerili mlade – od po- Ministroma Klamp- ministru za gospodarski razvoj in tehno- klicnih do doktorskih izobra`evanja. logijo Zdravku Po~ival{ku. Karierna platforma zagotavlja usposob- ferjevi in Po~ival{ku Na delovnem sestanku v Talumu je bilo ljen kader (dolgoro~no napovedovanje predstavljen model ministroma z ekipo dr`avnih sekre- zagotavlja pravo~asen in ustrezen raz- tarjev, vodij kabinetov in svetovalca – voj kompetenc prebivalstva), dvig kon- dolgoro~nej{ega sestanka se je udele`il tudi predstavnik kuren~nosti (razvoj, nove investicije … Slu`be vlade RS za razvoj in evropsko podjetja so stalno na teko~em, katere kompetence se spreminjajo v prihod- kohezijsko politiko Gorazd Jenko – napovedovanja nosti na podro~ju, kjer delujejo), predstavljen pomen in nujnost pove- pravo~asno in ustrezno prilagajanje zovanja in sodelovanja na vseh nivojih, potreb po kompe- izobra`evanja, u~inkovito vse`ivljenj- kar dobro opravljajo SRIPi (strate{ka sko karierno orientacijo glede na po- tencah razvojno-inovacijska partnerstva), ki so tenciale in talente, pravilno in u~in- se izoblikovali v klju~nega partnerja pri kovito razporejanje finan~nih sredstev Za zagotavljanje dolgoro~ne konku- Strategiji pametne specializacije Slo- ren~nosti slovenskega gospodarstva na podro~ju razvoja kadrov in izobra- venije oz. strategiji razvoja dr`ave. Ena `evanja. Partnerji v projektu zato morajo podjetja skrbno na~rtovati raz- od pomembnej{ih nalog, ki jo je us- voj kadrov in usmerjati zaposlene v predlagajo, da je lastnica Karierne pe{no izvedel SRIP MATPRO je pilotni razvoj pravih kompetenc, zato je SRIP platforme dr`ava. Kot sta zagotovila projekt na podro~ju razvoja ~love{kih MATPRO (Strate{ko Razvojno Inovacij- ministra, naj bi se {e ta teden sestali virov – karierne platforme, ki bi omo- sko Partnerstvo) – Materiali kot kon~ni predstavniki obeh ministrstev in se produkti izvedlo pilotni projekt Razvoja go~ala napovedovanje potrebnih pogovorili o mo`nostih izvedbe pro- ~love{kih virov v okviru katerega se je kompetence zaposlenih za tri do sedem jekta. Tako direktorica GZS Sonja [muc oblikovala Karierna platforma za la`je let naprej. Z napovedovanjem potreb po kot predsednik SRIP MATRPO mag. napovedovanje potrebnih kompetenc in kompetencah na karierni platformi Marko Drobni~, predsednik uprave bolj{e povezovanje z izobra`evalnimi bodo podjetja znala usmeriti svoje za- Talum d.o.o. pa sta jima zagotovila vso ustanovami. Prednosti Karierne plat- poslene v razvoj pravih kompetenc, na podporo zbornice in obstoje~e projekte forme je ekipa Taluma v sodelovanju z drugi strani pa bo ministrstvo za izo- ekipe. GZS in NTF 25. 2. predstavila ministrici bra`evanje na tej platformi lahko dobilo za delo, dru`ine, socialne zadeve in informacije, s katerimi bodo pravilno in Vesna Nahtigal, Jo`ef Medved

Delovni sestanek v Talumu, dne 25. 2. 2019 13

NTF-OMM

Novice

Utrinki z leto{nje Novice z NTF-OMM strokovne ekskurzije 4. februarja 2019 so prejeli diplomske listine naslednji diplomati in magistranti: {tudentov Diplomant Naslov teme Mentor VSP METALUR[KE TEHNOLOGIJE Tatjana C. Mencinger Primerjava postopkov nodulacije taline za izdelavo sive litine s kroglastim grafitom Mitja Petri~ Leto{nja strokovna ekskurzija {tuden- Jernej Fric Vpliv parametrov toplotne obdelave na utrjevanje zlitine AlZn5.5MgCu Ale{ Nagode Doris Jekli~ Dolo~itev toplotnih lastnosti jekla PROTAC 500M Borut Kosec tov drugega letnika Metalur{kih tehno- Jelena Lazarevi} Karakterizacija materialov za 3D tisk za primernost uporabe pri precizijskem litju Mitja Petri~ logij, tretjega letnika In`enirstva Ermina Pa{i} Vpliv pogojev sfereoidizacijskega `arjenja na lastnosti jekla 42CrMo4 Ale{ Nagode materialov ter drugega letnika Metalur- Monika Vinkovi~ Analiza vpliva modulacije elektri~nega toka na delovanje elektrolizne celice Jo`ef Medved gija in materialov je s podro~ja ne- Bla`ka Zemlji~ Vpliv dele`a sekundarnega aluminija na strjevanje zlitine 6082 Jo`ef Medved `eleznih kovin potekala 10.1.2019 v pod- UNI IN@ENIRSTVO MATERIALOV An`e Baj`elj Mehanske lastnosti in mikrostruktura martenzitnih nerjavnih jekel 08X14NDL in GX4CrNi13-4 Iztok Nagli~ jetju Talum, kjer nas je prijazno sprejel Anej Cergol Vpliv vrste kro`ne litine na mehanske lastnosti zlitine AlSi10Mg(Fe) Maja Von~ina na{ stanovski kolega dr. Stanislav Luka ^as Vro~e stiskanje jekla RAV 4980 Milan Ter~elj Kores, Vodja Strate{kega razvoja. [tu- Marko ^e{njaj Merjenje trdote z Ring-Light metodo Milan Bizjak dentje so si ogledali PE Aluminij – Jaka Dabanovi} Optimiranje udrobnjevanja aluminijeve zlitine EN AW-6110A Jo`ef Medved @an Fer~ak Toplotne lastnosti emajlov in emajlirane plo~evine Bla` Karpe elektroliza, PE Livarna in PE Rondelice. Brina Fir Implementacija orodij vrednotenja `ivljenjskega cikla na podro~ju polproizvodov iz jekla za Borut Kosec Ekskurzijo smo zaklju~ili, kot vedno, z protibalisti~no za{~ito Martin Gantar Karakterizacija hibridnih magnetnih materialov SrFe12019-Sm2Fe17N3 in SrFe12019-Nd2Fe14B Milan Bizjak odli~no malico v restavraciji Pan. vezanih s PPS polimerom Domen Godec Vro~e preoblikovanje zlitine EN AW 3003 Peter Fajfar Maja Von~ina Bo{tjan Iglar Energija meje rotiranih zrn v modelu faznega polja kristala Goran Kugler Nejc Krajnc Vpliv oblike preizku{ancev na rezultate nateznega preizkusa Milan Bizjak Kristijan Kresnik Optimizacija homogenizacijskega `arjenja bram iz zlitine 8006. Maja Von~ina @an Kresnik Karakterizacija mikrostrukture orodij izdelanih iz WC-Co Iztok Nagli~ Matic Mahkovic Razvoj ve~ funkcijskega jedra za ulitek iz sive litine s kroglastim grafitom Mitja Petri~ Matej Mesari~ Vpliv na~ina legiranja in ~asa homogenizacije taline na tvorbo `elezovih faz v aluminiju Jo`ef Medved Maja Poga~ar Mikrostruktura in lastnosti sintranih Cu-MoS2 kompozitnih materialov Milan Bizjak Klara Prijatelj Vpliv vakuumskega taljenja na potek strjevanja elektroliznega aluminija in zlitine AA6082 Jo`ef Medved Samo Rem{kar Mo`nosti uporabe 3D tiska za izdelavo formarskih modelov Mitja Petri~ Jaka Riba{ Oblikovanje in izdelava no`a iz dama{~anskega jekla Peter Fajfar Tinkara Smolar Vpliv toplotne obdelave na korozijske lastnosti aluminijeve zlitine AA6005A Milan Bizjak Ines [kerget Analiza delovanja elektroliznih celic s STARprobeTM meritvami Jo`ef Medved Jan [tucin Vpliv vrste kro`ne litine na strjevanje zlitine AlSi10Mg(Fe) Maja Von~ina Samo Tome Karakterizacija prahov za klasi~no in aditivno lasersko sintranje Bla` Karpe @iga Tome Vpliv toplotne obdelave na izlo~evalno utrjevanje nerjavnega jekla 17-4 PH Ale{ Nagode Aleksander U~akar Vpliv sinteznih pogojev na morfologijo in magnetne lastnosti SrFe12O19 nanodelcev Milan Bizjak Nejc Velikajne Vpliv staranja na razvoj mikrostrukture in mehanskih lastnosti jekla X20CrMoV Milan Bizjak Eva Vuga S 3-D tiskom do precizijsko ulitega dela Primo` Mrvar Ogled nove livarne s tremi HPDC stroji Katja Zupan~i~ Lastnosti kompozitnega materiala za uporabo v dentalni medicini Ale{ Nagode

MAG METALURGIJA IN MATERIALI Monika Ban Termi~no utrujanje orodnih jekel za tla~no litje Milan Ter~elj Jakob Kraner Asymmetric rolling of EN AW-5454 alloy Peter Fajfar Tja{a Kranjec Dolo~itev toplotnih lastnosti jekla za protibalisti~no za{~ito Borut Kosec Monika Ku{ter Ternarni sistem Al-Cr-Sc Bo{tjan Markoli Miha Le~nik Razvoj mikrostrukture in mehanskih lastnosti jekla UTOPNiCu Bo{tjan Markoli Tja{a Mo~nik Optimizacija toplotne obdelave jekla 30CRNIMo8 za doseganje ustreznih mehanskih lastnosti Ale{ Nagode po preseku Simon Re~nik Izdelava in karakterizacija novih aluminijevih avtomatnih zlitin iz serije 6xxx z dodatkom bizmuta Ale{ Nagode Tadeja [mid Karakterizacija napak na ulitku ohi{ja prirobnice in optimizacija tehnologije litja Mitja Petri~ Nino [vab Vpliv z varjenjem dovedene toplote na lastnosti zvarnega spoja v TWIP jeklih Borut Zorc Peter Urlep Analiza dodatka aluminijevega fluorida vi{je ~istosti na obratovanje elektrolizne celice Jo`ef Medved Matija Zorc Razoglji~enje podevtektoidnih ogljikovih jekel med izotermnim `arjenjem v zra~ni atmosferi na Ale{ Nagode Skupinsko fotografiranje po zaklju~eni strokovni temperaturah Ac1

In{titut za kovinske materiale in tehnologije (IMT)

Novice

izbolj{anje lastnosti kovinskih mate- lastnosti kovinskih materialov. Z uva- Teko~i projekti na rialov, trajanje 1.1.2019 – 31.12.2020 janjem novih materialov bomo razvili napredne tehnologije izdelave in IMT Obzorja 2020 preoblikovanja, s ~imer bomo postavili • Projekt 16NRM05 – Ion gauge – nove zahteve za orodja in orodna jekla. Projekti IMT ARRS »Towards a documentary standard Poleg samih lastnosti orodnih jekel nam • J2-9211 (C); Izbolj{anje lastnosti ko- for an ionisation vacuum gauge«, bosta izziv tudi pravilna razporeditev vinskih materialov s postopkom OBZORJE 2020 teh lastnosti v orodju ter senzorika, ki podhlajevanja (2018-2021), 1,17 FTE, • 18SIB04-Quantum Pascal, OBZORJE omogo~a nadzor nad obratovalnimi raz- 1996 UR 2020 merami orodja. Zaradi vse bolj zahtev- • L2-7599 (C); Nova generacija jekel za • Projekt ERANET High Entropy Alloys, nih oblik orodij, bomo v okviru programa energetiko z nano-delci modificirano OBZORJE 2020 raziskovali inovativne postopke 3D mikrostrukturo in pove~ano odpor- tiskanja orodij. Projekti, ki se sofinancirajo iz Evrop- nostjo na lezenje; nosilna JRZ, (2016- Rezultat programa bodo prototipi orod- 2019), 0,21 FTE, 362 ur skih strukturnih in investicijskih • skladov nih jekel. Njihove lastnosti in tudi pri- L2-9246 (C); Ve~fizikalno in ve~nivoj- mernost 3D tiskanja orodij bomo sko numeri~no modeliranje za MARTINA preizkusili na prototipih orodij. Rezultat konkuren~no kontinuirno ulivanje; IMT je poslovode~i konzorcijski partner programa bodo tudi prototipi visoko- sodelujo~a JRZ (2018-2021), 0,68 FTE, trdnostnih jekel, gnetnih in livnih alu- 1151 UR in vodja konzorcija, ki izvaja program »MAteRiali in Tehnologije za Nove minijevih zlitin ter prototipi novih Podoktorski projekti ARRS Aplikacije«: MARTINA. V konzorciju je multikomponentnih materialov s speci- fi~nimi lastnostmi. Njihove lastnosti • Z2-9215; Razvoj biomaterialov z laser- 16 partnerjev: bomo preizkusili in optimizirani na skim teksturiranjem kovinskih zlitin Projekt se kot operacija vodi pod vzor~nih primerih komponent iz avto- (BiomatLasTex) (2018-2020), 1 FTE, pogodbo {t. C3330-16-529008 in poteka mobilske in elektro industrije, s katero 1700 ur z Ministrstvom za izobra`evanje, zna- se horizontalno povezuje. • Z2-9220; Visoko entropijske zlitine kot nost in {port. Vrednost projekta je preboj v razvoju materialov z na- 9.632.333,33 , od katerega bodo lastna ^MRLJ prednimi lastnosti (2018-2020), 1 FTE, sredstva zna{ala 3.641.160,41 in 1700 ur sofinanciranje bo v vi{ini 5.991.172,92 . IMT je poslovode~i konzorcijski partner Projekt se je za~el 01.08.2016 in bo trajal in vodja konzorcija, ki izvaja projekt Bilateralni projekti ARRS do 31.7.2019 torej skupaj tri leta. Projekt »Doseganje ^istosti in lastnosti z MikRo • Bilaterala Slovenija – LR Kitajska, {te- je bil uspe{no pridobljen na Javnem Legiranjem Jekel«: ^MRLJ. V konzor- vilka Bi-CN/18-20-024, Recikliranje razpisu za »RRI v verigah in mre`ah ciju so 4 partnerji. Vrednost projekta je magnetov z redkimi zemljami z upo- vrednosti« Sklop 1: »Spodbujanje izva- 3.320.698,11 , od katerega bodo lastna rabo ionskih raztopin, trajanje janja Raziskovalno-razvojnih progra- sredstva zna{ala 1.324.577,54 in 34.4.2018 – 31.3. 2020 mov (TRL 3-6) objavljen v Uradnem listu sofinanciranje bo v vi{ini 1.996.120,57 . • Bilaterala Slovenija – Nem~ija, {te- RS, {t. 6/16 in 24/2015 s programom Projekt se je za~el 01.01.2019 in bo trajal vilka BI-DE/18-19-006, Vpliv dodatka MARTINA – MAteRiali in Tehnologije do 31.12.2021 torej skupaj tri leta. Pro- Ag na mehanizem samopoprave za Nove Aplikacije. jekt je bil uspe{no pridobljen na aluminijeve zlitine 7075, trajanje V okviru programa MARTINA bomo raz- Javnem razpisu »Spodbujanje izvajanja 1.1.2018 – 31.12.2019 vili visokotrdnostna jekla in aluminijeve Raziskovalno-razvojnih projektov (TRL • Bilaterala Slovenija – Hrva{ka, {te- zlitine s ciljem doseganja lastnosti 3-6) leta 2018. vilka BI-HR/18-19-041, Raziskovanje materialov, ki so klju~ne za nove apli- Dodajanje zelo majhnih koli~in elemen- vpliva podhlajevanja na mehanske kacije v avtomobilski industriji za tov (mikro legiranje) z visoko kemijsko lastnosti izotermi~no pobolj{ane zmanj{evanje te`e vozil in s tem pove- afiniteto do kisika, du{ika ter ogljika ima

nodularne litine, 23.4.2018-31.12.2019 zanega CO2 odtisa in rabe energije tako zelo velik vpliv na mikrostrukturo ter s • Bilaterala Slovenija – Rusija, 3D tisk pri proizvodnji kot tudi uporabi vozil. Pri tem povezane mehanske lastnosti. Prav kovinskih materialov z nanodelci za multikomponentnih materialih bomo iz- tako pa se nam tvorijo novi tipi ne- koristili prednost enostavnosti uporabe kovinskih vklju~kov, ki imajo v primer- polimernih materialov in specifi~ne javi z jekli brez »mikro legirnih« dodat-Ø 15

Projekti IMT

Novice

Økov, druga~no kemijsko sestavo, dvigniti konkuren~nost na globalnem • Dolo~anje velikosti kristalnih zrn in velikost ter razporeditev. S pravilno trgu s prehodom iz standardnih v dolo~itev merilne negotovosti, Impol vodenim postopkom obdelave taline pri razvojne dobavitelje v mednarodnih RinR uporabi mikro legirnih dodatkov bomo verigah in mre`ah vrednosti. Pri tem se • Karakterizacija in optimizacija litja Al dosegli tako pozitivni u~inki iz vidika ta industrija zaveda, da je moderna ozkega traku, Talum d.d. izbolj{anja mikrostrukture (bolj drobno ra~unalni{ka simulacija bistvenega • Metodologija dolo~anja mazalnih zrno) in s tem povezano izbolj{anje pomena za uspeh v mednarodni kon- lastnosti valjarni{kih olj, na~ina ostalih lastnosti, kot tudi pozitivni u~inki kurenci, ker so sami preizkusi pogosto izdelave in validacije preizku{ancev iz vidika ~istosti (tvorba drobnih sfe- predragi, dolgotrajni, nevarni ali celo ter analize prelomnih povr{in Al zlitin ri~nih oksidov). neizvedljivi. V sodobnih raziskavah in skupine IMPOL, Impol d.o.o. razvoju industrija aluminija vse bolj • Vpliv mikrostrukturnih komponent in MARTIN uporablja modeliranje, simulacijo in razvoja teksture na elektro-magnetne IMT je partner projkta »Modeliranje vizualizacijo s pomo~jo visoko zmoglji- lastnosti neorientiranih elektroplo~e- termomehAnskega pRocesiranja alu- vih ra~unalnikov. vin, Acroni d.o.o. minijevih zliTIn za vrhuNske izdelke«: Cilj projekta je modeliranje termome- • Preoblikovalne lastnosti in izlo~anje MARTIN, ki ga vodi podjetje Impol d.o.o. hanskega procesiranja aluminijevih intermetalnih faz v superdupleksnem V konzorciju je 5 partnerjev. Vrednost zlitin za vrhunske izdelke. Pri tem bomo nerjavnem jeklu S32760 (W.Nr. projekta je 2.911.122,00 , od katerega razvili nove mikrostrukturne modele, jih 1.4501) in S32750 (W.Nr. 1.4410) in bodo lastna sredstva zna{ala povezali v simulacijski sistem, jih izdelava feritnega nerjavnega jekla za 911.122,00 in sofinanciranje bo v vi{ini eksperimentalno laboratorijsko potrdili katalizatorje z vsebnostjo molibdena 2.000.000,00 . Projekt se je za~el in vgradili ter validirali v proizvodnjo 1,9 %, Acroni, d.o.o 01.01.2019 in bo trajal do 31.12.2021 torej polizdelkov. • Vpliv staranja na razvoj mikrostruk- skupaj tri leta. Projekt je bil uspe{no ture in mehanskih lastnosti osnovnih pridobljen na Javnem razpisu »Spod- Industrijski projekti materialov na pregrevalnikih bloka bujanje izvajanja Raziskovalno-raz- • Optimizacija nove generacije visoko- TE[ 6, TE[ vojnih projektov (TRL 3-6) leta 2018. trdnostnih korozijsko odpornih alumi- Osrednji cilj projekta je okrepiti polo`aj nijevih zlitin pri povi{anih tempera- Matja` Godec, direktor IMT in vlogo slovenske industrije na pod- turah na osnovi tehnologije hitrega ro~ju aluminija in njegovih zlitin ter strjevanja, Impol 2000 16

Predstavniki Skokovega odbora Napovednik

Organizacijski odbor in skakalci velikega skoka

Predsednik organizacijskega odbora 46. skoka ~ez ko`o Ime in Priimek: KRISTIJAN KRESNIK Datum rojstva: 7.7.1996 Kraj rojstva: Maribor Smer: Metalurgija in materiali (2.stopnja)

Podpredsednik organizacijskega odbora 46. skoka ~ez ko`o Ime in Priimek: JAKOB MRVAR Datum rojstva: 23.9.1997 Kraj rojstva: Ljubljana Smer: In`enirstvo materialov (1. stopnja)

Blagajnik organizacijskega odbora 46. skoka ~ez ko`o Ime in Priimek: MATEJ MESARI^ Datum rojstva: 9.1.1996 Kraj rojstva: Maribor Smer: Metalurgija in materiali (2.stopnja)

Tajnik organizacijskega odbora 46. skoka ~ez ko`o Ime in Priimek: SAMO TOME Datum rojstva: 14.3.1994 Kraj rojstva: Ljubljana Smer: Metalurgija in materiali (2.stopnja)

^lan organizacijskega odbora 46. skoka ~ez ko`o Ime in Priimek: VID VENGUST Datum rojstva: 28.9.1997 Kraj rojstva: Celje Smer: In`enirstvo materialov (1. stopnja)

^lanica organizacijskega odbora 46. skoka ~ez ko`o Ime in Priimek: MAJA POGA^AR Datum rojstva: 12.6.1996 Kraj rojstva: Postojna Smer: Metalurgija in materiali (2.stopnja)

Organizacijski odbor 46. skoka ~ez ko`o je za~el delovati z organiziranjem brucovanja [ahtag 2017 in [ahtag 2018. Ker je v {tudijskem letu 2017/2018 potekala prenova fakultete na A{ker~evi 12, smo morali premostiti veliko logisti~nih te`av. Tako smo morali v za~etku {olskega leta 2018/2019 popolnoma na novo opremiti sobo skokovega odbora, da smo sploh lahko za~eli z organizacijo in koordiniranjem 46. Skoka ~ez ko`o. Rad bi se zahvalil vsem, ki so nam pomagali z opremljanjem nove sobe, {e posebej oddelku NTF-OMM. Zahvaljujo~ mentorstvu in koristnim nasvetom ~lanov 45. odbora Skoka ~ez ko`o je na{e delo potekalo teko~e, vendar ne brez te`av. Tako imamo zdaj, tik pred samim 46. Skokom ~ez ko`o `e vse pripravljeno za izvedbo prireditve. Vljudno vas vabimo, da se oglasite v »Skok sobi« na A{ker~evi 12 ter kupite karto za 46. Skok ~ez ko`o in nas po~astite z va{o prisotnostjo. Sre~no! Kristijan Kresnik Predsednik org. odbora 46. skoka ~ez ko`o 17

46. Skok ~ez ko`o Napovednik

Spo{tovani kolegi montanisti~nih smeri!

Ponovno je minilo ve~ kot dve leti odkar je Naravoslovnotehni{ka fakulteta obele`ila najstarej{o tradicijo Univerze v Ljubljani, imenovano Skok ~ez ko`o. Tako bo ~as za spoznavanje zgodovine in tradicije na{ih strokovnih smeri, ponovno drugi teden v mesecu aprilu. Vabimo vas, da se udele`ite ~im ve~ organiziranih prireditev, ki bodo letos ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani {e posebej zanimive. 13. 4. 2019 ob 19:00 bo v GH Union izvedena gala prireditev – 46. Skok ~ez ko`o. Dogodek vklju~uje uradni del, ve~erjo in dru`enje ter rajanje ob `ivi glasbi. Vstopnice za dogodek je mo`no kupiti v Skok sobi (A{ker~eva 12, klet, Soba skokovega odbora K25-28), za {tudente je cena prilagojena. Na dogodku bodo prisotni stanovski kolegi iz industrije, izobra`evalnih in znanstvenih ustanov. Prav tako so ob 100. obletnici povabljeni gostje z razli~nih doma~ih in tujih fakultet in univerz.

Ob 46. Skoku ~ez ko`o so na voljo razli~ni spominski artikli. Tudi te bo mo`no kupiti v sobi Skokovega odbora. [tudentje smo klju~ni ~len pri ustvarjanju in ohranjanju tradicije na Naravoslovnoteh- ni{ki fakulteti, zato vas {e enkrat vabimo k udele`bi dogodkov in obisku Skok sobe. ^lani dru{tva Alumnov OMM, ki so porav- nali ~lanarino za leto 2018, lahko ob nakupu kart izkoristijo 10 % popust.

SRE^NO!

Organizacijski odbor 46. Skoka ~ez ko`o 18

Dru{tvo ALUMNOV OMM Napovednik

Spo{tovani, dolgoletna tradicija organiziranja Skoka ~ez ko`o bo tudi letos 13. aprila zdru`ila stanovske kolege na malem in velikem Skoku ~ez ko`o ter na strokovnem posvetovanju, ki bo potekalo v petek, 12. aprila 2019, v predavalnici P-106 na A{ker~evi 12, Ljubljana. Leto{nje posvetovanje bo potekalo pod naslovom: »100 LET [TUDIJA METALURGIJE NA SLOVENSKEM« Program posvetovanja: 9:00–9:20 Sprejem udele`encev 9:20 Otvoritev 9:30–10:00 P. Fajfar: 100 let {tudija metalurgije na Univerzi v Ljubljani 10:00–10:30 T. Lazar: Metalur{ka zapu{~ina v Narodnem muzeju Slovenije 10:30–11:00 P. Mrvar, M. Petri~, M. Trbi`an : Globalni in livarski pomen kranjskega barona, polihistorja in ~lana kraljeve dru`be J. V. Valvasorja 11:00–11:30 Odmor 11:30–12:00 M. Godec: Ali nam dodajne tehnologije omogo~ajo, da trdnost-duktilnost nista ve~ povezana? 12:00–12:30 S. Kores: Metalurgija – panoga za prihodnost Slovenije 12:30–13:00 T. Rodi~: Mikrosatelit za interaktivno opazovanje Zemlje NEMO-HD 13:00 Zaklju~ek posveta in dru`enje

Lep pozdrav in sre~no!

Predstojnik Oddelka za materiale in metalurgijo prof. dr. Goran Kugler

Vse podatke o Dru{tvu ALUMNOV OMM NTF UL najdete Izdajatelj: Dru{tvo ALUMNI OMM na internetni strani: Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze http://www.ntf.uni-lj.si/omm/o-oddelku/alumni v Ljubljani, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana Uredni{tvo: Prof. dr. Jakob Lamut, dr. Za v~lanitev izpolnite obrazec, ki ga dobite na internetni Darja Steiner Petrovi~, prof. dr. Jo`ef strani dru{tva. Medved ISSN 2591-1392 Ra~unalni{ki prelom: Miro Pe~ar