Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 17. junija 2021 - Leto XXXI, št. 24

stran 2

»Nocoj so dopüščene senje, zranje je nauvi den«

Pomen monoštrske gimnazije za Slovence Moji spomini na začetek samostojnosti Slovenije Vejn zato, ka si človek bola čas da stran 3 stran 3 stran 8 2

Marjan Šiftar - spomini na slovensko osamosvojitev »Nocoj so dopüščene senje, zranje je nauvi den« Marjana Šiftara, pravnika in hotenje, ka napravimo svoj stavek »Nocoj so dopüščene lanom Kučanom več vküper vlastjo in z delegacijo Evropske politika, smo v naši novinaj rosag.« senje, zranje je nauvi den«. Že kak pa vsakši s svojo držino. unije, na čeli s predsednikom predstavili že pred dvema leto- Na pauti k slovenski osamo- den sledkar se je začnila boj- In zanimivo je, ka sta se v tom Evropskega sveta Hansom ma, gda se je slavila 100-letni- svojitvi je biu fontoški plebis- na za Slovenijo: »Ne smejmo cajti med sebov pogučavala van den Broekom, steri je ob ca priključitve Prekmur- pozabiti, ka nas je v tistom ja matičnomi narodi. Te cajti dosta rosagov, med nji- sva gučala tüdi o njegovi mi tüdi Evropska unija in držini, sploj pa o tom, Združene države Amerike, kak je v Petajncaj biu na- nej podperalo ali če povem pravleni Vrt spominov in ovak, probali so nas nagu- tovarištva, gračenek, ste- čati, ka naj toga ne napra- ri je grato po tistom, ka vimo, vej pa so nej steli, ka sta Marjanoviva strica, bi Jugoslavija razpadnola. Franc in Jože, nej prišla Na sprtoletje je probala tüdi nazaj iz drüge svetovne jugoslavanska vlast vpli- bojne. »V njüni spomin vati na Slovenijo, ka bi se je moja stara mati prva plebiscitarna odločitev nej dala posaditi dvej vrbi uresničila. In tak znamo, ka Mejseca apriliša 1991 so se na Brdi pri Kranji srečali predsedniki jugoslovanskih žalujki (szomorúfűz), so fligari jugoslovanske so- republik. Milan Kučan se pogučavle s predsednikom predsedstva Bosne in te pa se je sredi 50-ti lejt dačije preletavali Ljubljano Hercegovine Alijo Izetbegovićom. Zadaj lejvo stogi Marjan Šiftar (Kejp: Tone Stojko) preminaučoga stoletja Marjan Šiftar (Kejp: Silva Eöry) tüdi te, gda je bila proslava. njeni tretji sin Vanek, Pauleg toga smo znali, ka samo v prekmurskom geziki: konci dneva Slovencom (v se pravi moj oča, odlaučo, cit, steri je biu 23. decembra se sodaki iz Rovaške bližajo »Neglede na tau, ka so bile delegaciji so bili Milan Kučan, ka začne zasajati nauva 1990, vörazglašeni pa je biu Sloveniji, tak ka smo čakali, pisarne in drüga mesta, gé France Bučar, Lojze Peterle in drejva. In tak zdaj na dvej 26. decembra, zatau je na té ka do s silo probali prepreči- smo se držali, vse preglednje- Dimitrij Rupel, cuj pa je prišo hektaraj zemle že trno dosta den v Sloveniji svetek, steri se ške Janez Drnovšek) pravo, ka spominskih drejv raste, naj- gnesden zove den samostoj- »take it or live it«, tau pomeni, več iz dosta krajov, v sterih nosti in enotnosti. Plebiscit vzemite ali püstite. In oni so so nedužni lidge merali,« je je meu velko, 93,2-procentno vzeli oziroma so se strinjali z raztolmačo Marjan Šiftar in udeležbo. Med 1.289.369 ude- Brionsko deklaracijo, s sterov spaumno, ka v tom gračenki leženci je bilau 95 procentov so za tri mesece zamrznili osa- med okauli 500 drevami raste takših, steri so na listki zao- mosvojitvene aktivnosti. »Pri tüdi rast, steroga so daubili krožili, ka podperajo tau, ka tom dokumenti je bilau za kak dar od Porabski Sloven- Slovenija grata samostojni in nas najbole fontoško tau, ka cov. neodvisni rosag: »Osamosvo- je bila Slovenija prvo paut Znamo, ka letos Slovenija sla- jitev in vse, ka je bilau pred priznana kak mednarodni vi 30 lejt svoje samostojnosti njauv, pa te formalna raz- subjekt,« je ške povedo Marjan (önállóság). Marjan Šiftar je glasitev samostojnosti, vse Šiftar in spaumno na še eno biu duga lejta fontoški tau vi- tau je biu rezultat velkoga Marjan Šiftar in Milan Kučan sta ške gnesden pajdaša. Na kejpi na sredini med fontoško stvar, in sicer, ka je sike slovenske politike, vej pa sküpnoga dela, predvsem pa njim stogi novinar in urednik Marjan Dora (Kejp: osebni arhiv Marjana Šiftara) mejla Slovenija že na sprtoletje je biu od 1990. do 2002. leta izjemne enotnosti in zavüpa- podporo enih rosagov, sploj tis- šef kabineta predsednika ro- nja lidi, ka se dela neka dob- ti Sloveniji, ka bi formalno na, aj naj nam nej bi niške tih, v sterih je meu Milan Ku- saga Milana Kučana. Zatau je roga, neka pozitivnoga. začnila titi po svoji pauti. prisluškoval, sva se müva čan dobre pajdaše. Med temi ob toj priliki spregučo o tom, Fontoški tau sta odšpilala Ka pa se tiče rejči, stere je te odlaučila, ka se pogučavle- sta bila tüdi, zdaj že oba pokoj- kakši so njegvi spomini na slovenska policija in terito- povedo Milan Kučan, mo- va v prekmurščini. Tak sva niva, vogrski predsednik Ár- leto 1991: »Spomini so ške rialna obramba (területvé- rem povedati, ka je té stavek si brodila, ka če vseeno što pád Göncz in češki predsednik fejst fejst živi, tüdi pozitivni delem), dosta posameznikov (mondat) predsednik cuj prisluškuje, de nüco neka Vaclav Havel: »Slovenija je te in do takši tüdi ostali, čiglij in organizacije, steri saudi- dau malo pred tistim, ka se cajta, ka najde nekoga, ka probala ponücati vse možne se je v tej 30. lejtaj zgaudilo jo v civilno drüžbo, pa tüdi je začnila proslava. Ta napo- de znau té rejči dojobrnauti kanale in vse prilike, ka bi tüdi dosta takšoga, ka je nej mediji, na čeli z RTV Sloveni- ved, ka de zranje nauvi den, na slovenski knjižni gezik politikom in diplomatom v bilau fajn. Mogauče smo bili jo. Pauleg toga pa ne smemo pa se da raztolmačiti na ali pa na srborovaški in tüdi Evropi in po sveti raztolma- te preveč optimistični, preveč pozabiti na tau, ka je bila različne načine, kak napo- angleški gezik. Gda de se tau čila, zakoj se je odlaučila, velki idealisti in smo vör- velka enotnost - ob vsej razli- ved, ka de se nam neka nej zgaudilo, pa nede več aktu- ka de na samostojno paut. vali v sveklo prišestnost, pa kaj, ka so bile - v slovenskom fajnoga začnilo goditi ali pa alno tisto, ka se müva zguča- Havel je biu sploj tisti, steri smo spreglednoli kakše, kak političnom vreji.« ovak, tau ka z razglasitvijo vleva.« je drügim predsednikom pravijo na mordji, čeri. Če 26. junija 1991, gda je bila na začinjamo nauvo poglavje Po deseti dnevaj se je bojna za po Evropi tolmačo, kakša je bi vseeno potegno eno črto, Trgi republike v Ljubljani sve- svojoga žitka in nauvoga Slovenijo končala. Na rovaš- slovenska zgodba. Glede na leko poven, ka smo leko fejst tašnja razglasitev slovenske slovenskoga rosaga.« kon otoki Brioni se je 7. julija njegvo avtoriteto in ugled je zadovolni, ka smo leta 1991 neodvisnosti, je na konci svo- V cajti bojne za Slovenijo, pra- slovenski politični vrej cejli biu njegov vpliv trnok velki.« uspeli končati eno željo, eno joga guča Milan Kučan povedo vi Marjan Šiftar, sta bila z Mi- den pogučavo z jugoslovansko Silva Eöry Porabje, 17. junija 2021 3 Moji spomini na začetek Pomen monoštrske samostojnosti Slovenije gimnazije za Slovence Ljubljana. Vročina na začet- Vzdušje je bilo prijetno. Zelo postaji so rekli, da avtobusi ku poletja. Svetovni slovens- malo znancev, a smo se vsi ne vozijo do Murske Sobote, ki kongres. Junij 1991. pogovarjali, kot da bi se po- ker tam potekajo boji. Kaj Na kongresu sem bila de- znali že sto let. Slovenci iz bo zdaj! Moram na vlak, ki vozi v Budimpešto prek Zagreba. Zgodaj zjutraj je krenil vlak s postaje v Lju- bljani. Vlak vozi počasi. Vsepovsod vojaki, tanki, vojaški tovornjaki. Bog ne daj velike vojne, smo rekli potniki. Končno smo proti poldnevu prispeli v Zagreb. Tam smo morali stopiti z vlaka in čakati na postaji. V Na povabilo generalne konzulke Metke Lajnšček je 7. Zagrebu je bilo enako nape- junija na Generalnem konzulatu RS v Monoštru pu- to razpoloženje kot v Ljub- blikacijo z naslovom »Gimnazija v Monoštru in njen ljani. Čez nekaj časa smo Irena Pavlič, takratna presednica Slovenskega društva v Budimpešti, je dobila pomen za Slovence v Slovenski krajini« predstavila odlikovanje Za častno delovanje od predsednika Boruta Pahorja 30. oktobra leta sedli na drugi vlak in krenili proti Budimpešti. Bali smo avtorica dr. Klaudija Sedar. Sodelavka Domoznanske- legat Zveze Slovencev na Kanade, ZDA, Argentine in se. Pomirili smo se, ko smo ga oddelka Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Madžarskem. Delegati z Avstralije. Neko tiho veselje prestopili madžarsko držav- Sobota je v svoji predstavitvi podčrtala pomen prve vsega sveta smo se zbirali je bilo v nas, neko skrito no mejo. V nedeljo popold- že v soboto in v nedeljo. upanje. Nismo mislili na to, ne smo prispeli v Budimpe- posvetne gimnazije v Železni županiji za šolajočo se slo- Udeležili smo se sprejemov da bomo proti koncu tedna što, na Vzhodno postajo. S vensko mladino med Muro in Rabo, z ugotovitvijo, da pri predsedniku države in bežali iz Ljubljane. Kot Po- taksijem sem se odpeljala je ustanovo od samih začetkov do leta 1948 obiskovalo v mestni hiši ter svete maše rabska Slovenka sem bila domov. Mamo je zelo skr- kar tristo dijakov s slovensko materinščino. O svojih za Slovenijo v frančiškanski ponosna, da sem na tako belo, kaj je z mano, saj so cerkvi pri Tromostovju. veliki prireditvi. Sredi tedna poročila po radiu govorila izkušnjah z raziskovalnim delom je spregovoril tudi Tu se nekaj pripravlja! Gre- je bilo v zraku nekaj zloveš- o vojni v Sloveniji. Doma profesor slovenščine na gimnaziji Norbert Gerencsér, mo na sprejem v mestno čega. Zjutraj se prebudim sva se objeli. Poslušali sva ki je avtorici pomagal razvozlati vsebino madžarskih hišo. V Ljubljano so prišli in gledam skozi okno in na radio, brali časopise, a kljub dokumentov. Dogodek je bil dvojezičen, med drugimi tudi »naši« iz Porabja, pred- strehi hiše na drugi strani temu sem bila zelo vzne- stavniki Zveze Slovencev na ulice vidim vojake s puška- mirjena, kaj je v Sloveniji. so se ga udeležile predstojnice knjižničnih ustanov z Madžarskem. mi. Kaj je zdaj to? Napotim V največjem madžarskem obeh strani meje in sedanja ravnateljica Gimnazije Mi- Nad nami helikopterji. Kaj se na kongres. Gostje in dnevniku Népszabadság so hálya Vörösmartyja Éva Balogh. (Več o publikaciji ste je to? Jugoslovanski gene- delegati so živčni. Med dele- novinarji pisali, da govorijo lahko prebrali v naši letošnji 15. številki.) rali nas gledajo. Gledajo, gati se je razširil glas, da bo vsi slovenski vojaki tuje jezi- kaj počnejo Ljubljančani, je Slovenija razglasila samo- ke. Z njimi se je mogoče po- -dm- nekdo rekel. Strašijo nas! stojnost, saj je decembrski govarjati nemško, angleško Veliko ljudi je na cesti, na referendum vlado pooblas- in francosko. Seveda, saj je ti živeči Porabski Slovenci Sloveniji na spoznavanju trgu. Veselijo se! til, da se republika loči od veliko študentov stopilo v ustanovili prvo slovensko matične domovine od Murs- Bivala sem v hotelu Slon. Jugoslavije. vojsko (teritorialno obram- samostojno organizacijo, ke Sobote do Kopra in Svete Naslednji dan, v ponedel- Naslednji dan je konec kong- bo), da obranijo Slovenijo, in sicer Slovensko društvo v Gore, od Novega mesta do jek, je začel delo Svetovni resa. Delegati iz Italije in Av- sem si mislila. Kakšno do- Budimpešti. Vrbe, pa tudi v Avstriji na slovenski kongres. Najprej strije so vsi zbežali domov. moljubje! Bila sem ponosna Kaj nam je prinesla samo- Koroškem in Štajerskem, so nas pozdravili voditelji Ostali smo tisti, ki smo prišli na matično domovino! stojna Slovenija? Veliko! Ko smo prišli do tega, da se države. Sedela sem v pred- od daleč. Navzoči so rekli: Vsi vemo, da se je ta vojna, so v minulih desetletjih naši zavedamo, da imamo, pa sedstvu. Delegati so predsta- začela se je vojna. Tisti, ki bi lahko rekli, srečno kon- ljudje prišli v Budimpešto iz čeprav nas je malo, tudi mi vili svoje organizacije, jaz smo ostali, smo hodili na ti- čala. Jugoslavija je razpadla. Porabja ali – sredi minulega svojo matično domovino, in sem predstavila Porabske skovne konference. V petek Slovenija je razglasila samo- stoletja – iz taborišč v Hor- to je SLOVENIJA. Slovence in mlado Zvezo in soboto so me prijatelji in stojnost. Za nas, Porabske tobágyu, od koder se niso (Slika na prvi strani: Ob Slovencev na Madžarskem. znanci opozorili, naj odpo- Slovence, je samostojna smeli vrniti domov v rodni državnem srečanju, ki je Takrat sem bila sekretarka tujem, ker se je res začela Slovenija »odrešitelj«. Bog kraj, niso vedeli, kaj je Slove- leta 2012 bilo v Andovcih, Zveze Slovencev v Budim- vojna. Bog ve, kaj bo! ve, kaj bi bilo že z nami, Po- nija, deželo na drugi strani smo naslednji dan obiska- pešti, bila sem predstavnica Bilo je tako, da bom na kon- rabskimi Slovenci, posebno bodeče žice in minskega pol- li Goričko. V Kuzmi smo naše narodnosti. cu kongresa potovala z avto- s tistimi, ki živimo v diaspo- ja pa so imenovali „Slasko”. bili pri slovenski sv. maši. Dvorana v Cankarjevem busom v Mursko Soboto, tja ri na Madžarskem, če ne bi Zdaj, ko smo organizirani Na sliki po maši z domači- domu je bila polna. Sedela pa pridejo po mene »naši« bilo samostojne Slovenije. in smo s pomočjo slovenske ni.) sem nasproti navzočim. iz Monoštra. Na avtobusni Leta 1990 smo v Budimpeš- države že velikokrat bili v Irena Pavlič Porabje, 17. junija 2021 4

PREKMURJE Pisali smo pred 30. lejti (10.) Dve tri minute pred dvanajsto balad in pesmi. Otroška folk- našim veleposlanikom v Bu- bautošice smo zvedli, ka so IronCurtainCycling je naslov članka, steroga naj- lorna skupina iz Beltinec dimpešti, govoril sem tudi z gnauk sprobali, da bi sakši dete na prvi strani 10. številke se je predstavila z otroškimi generalnim konzulom v Za- den frišek krü meli. Tie njin Zavolo toga, ka je furt menje novin Porabje (20. junij 1991). igricami. Domače pevke so grebu in moj sklep je, da bo je pa dosta krüja ostalo, ka okuženih z nauvim korona- Marijana Sukič je pisala o tom, navdušile publiko s porabs- po osamosvojitvi Slovenije so tisti, steri sa dalač držijo, virusom, se ukrepi pomalek kak je na prvo junijsko nedelo kimi ljudskimi pesmimi. zadeva rešena razmeroma nej prišli sakši den v bau- sproščajo, tak ka lidge leko v Števanovcaj Slovenski klub Ta skupina je začela vaditi hitro. Tudi zato, ker ta del za to. Po enom mejseci so prej dejo tüdi v gledališče ali kino. organizero celodnevni prog- pred kratkim. Upajmo, da Slovenijo ne bo neki kotiček lidjé sami prosili, aj bau Samo zagnauk tak gé, ka v ram, v okviri steroga je Karel jih bo uspeh prvega nastopa države, ki je pozabljen od fse po staron. Dej je istina? zidino, pauleg toga ka morejo Krajcar predstavo zbirko Slo- navdušil in da bodo stalno boga in oblasti, ampak je to Žüpan mora vedati! „S tejn nositi maske, leko dejo samo venske pravljice iz Porabja: delovali,« je zapisala glavna del naše meje, kjer na obeh krüjon je tak bilau, da smo tisti, steri so PCT, se pravi ka »Od zapisovalca pravljic urednica Porabja. straneh živijo naši ljudje,« mi djilejš (sestanek) držali so preboleli beteg covid-19, smo zvedeli, da se je ideja, Na drügi strani je biu objav- je povedo Milan Kučan in ške za cejlo ves, so bili takši, ka so bili cepljeni ali pa se redno da bi ohranil ustno izročilo leni intervju Ernesta Ružiča raztolmačo, ka naj bi osamo- so prosili, aj sakši den krü testerajo. Zavolo toga se dosta v Porabju, rodila takrat, ko s predsednikom predsedstva svojitev Slovenije prinesla ro- bau. Mi smo tie tanapravili reči in prireditev godi zvüna. je bil mlad študent v Budim- Slovenije Milanom Kučanom. jakom, steri živejo v zamejstvi: (uredili). Dja sa ojdo f pe- V Murski Soboti je prvo paut pešti. »Ko sem prišel domov Sogovornik je prva komen- »Predvsem to, da bodo imeli karno pa k ÁFÉSZ-a. F krat- v etom leti zaživela Sočna vi- v Števanovce na šolo, sem kon cajti smo tanapravili, ka so sikši den vozili krü. lica, gastronomska prireditev, se z magnetofonom napotil Lüstfo sa je tü tak fcüj zelo na steroj si lidge leko küpijo k starim ljudem, ki so mi znali veliko »parpovejdati«. (navadilo), ka sakši drügi gesti pa piti in se drüžijo, pod Prva zbirka porabskih prav- den so šagau meli po krü Lipo pa so pripravili tradicio- ljic je izšla v narečju leta titi. Samo en mejsac so sakši nalno Langašiado, samo ka 1984. »Ko je Demokratična den vozili krü, kiflina pa je bila malo načiša, kak so jo zveza južnih Slovanov pred žemlé. Pa nej so parpielali lidge včeni, vej pa so ponüjali leti izdala izbor slovenskih zazranka, samo v adanajs- »langaš za domau«, tak ka je pravljic iz Porabja, je knji- to pa dvanajsto vöra. Tie pa vekšoga drüženja nej bilau. ga pritegnila pozornost. že bautošica nej mogla zo- V Čentibi pri Lendavi so slav- Sklenil sem, da bom posku- dati (prodati). Zavolo tau- nostno gorodprli štiri male po- sil te pravljice, ki so zapi- ga, ka so tjasnau (pozno) čitniške rame. Tau so napravili sane v lepem porabskem vozili, so si šaulardja tö nej v okviri čezmejnoga projekta govoru, prestaviti v knjižno tero tau, ka se je ške furt nej tudi vnaprej v Sloveniji dr- mogli za djüžino tjüpiti. Mi IronCurtainCycling, steri je biu slovenščino,« je povedal Jože goroudpro mejni prehod pri žavo matičnega naroda, ki smo tie prosili pekarno pa sofinancirani v okviri Progra- Ternar, ki je tudi poskrbel Gorenjom Seniki. »Midva sva bo demokratično urejena in ÁFESZ, aj žemlé pa kiflina ma sodelovanja Interreg V-A za prevod. »Karel Krajcar se takrat, ko sem bil v Bu- bo zato lahko z uveljavlja- sakši den vozijo, če krü rej- Slovenija-Madžarska, in tau v je opravil dragoceno delo. dimpešti in tudi v Porabju, njem demokratičnih načel, san nej. Prajli so mi, ka do sküpni vrednosti malo menje Tako rekoč dve tri minute dogovorila, da ob obisku v ki veljajo v vseh evropskih samo tak sakši den vozili, kak 2,3 milijona evrov. Štirje pred dvanajsto je zbral te bi- Jugoslaviji gospod Árpád državah, in razmerju med če mi tö fcüj plačamo. Dja mali rami (v vsakšom leko pre- sere ljudskega pripovedniš- Göncz obišče Slovenijo in njimi postavila tudi vpra- sa pa tak pravo, Sto asek spijo po štirge lidge) so name- tva, kajti njegovi pripovedo- da bi ali ob prihodu v Jugo- šanje enakopravnosti slo- (dobiček) gora zema, tisti njeni turistom, sploj tistim, ste- valci so žal že pokojni.« Dvo- slavijo ali ob koncu obiska venskih manjšin. Upam, da aj parpiela f pravon cajti. ri pridejo zavolo toga, ka do se jezična zbirka je skupna šla prek tega prehoda, kar slovenska samostojnost zla- Tau sa njin tö pravo, ka če okauli vozili s piciklini. Pauleg izdaja Pomurske založbe bi pomenilo, da bi bil odprt. sti Porabskim Slovencem ne oni neščejo, tie mi privatno sküpne turistične ponudbe so in prejšnje Demokratične Medtem so se zgodile nekate- bo pomenila ničesar, česar pekarno ziščemo. Zdaj pa na obej stranej granice vzpo- zveze. S tem, da so pravljice re stvari, ki po moji sodbi po doslej niso upravičeno pri- znauva začnejo voziti kifli- stavili več kolesarskih centrov, objavljene dvojezično, so nepotrebnem odlagajo od- čakovali, da je dolžna in da na pa žemle sikši den. Krü kolesarska počivališča in izpo- dostopne številnim bralcem prtje prehoda. Gospoda Gön- to zanje mora storiti država pa sikši drugi den.”Sto ma sojevalnice, polnilnice e-picikli- v Sloveniji in na Madžars- cza v Jugoslavijo še ni bilo, matičnega naroda.« istino? Sakši! Tisti tö, steri nov in prenočišča za picikliste, kem. Avtorja sta omenila prišlo je do uvoza orožja iz Pod naslovom Krüja našoga bi sakši den radi frišek krü pa ške označili spominske kra- tudi to, da sta knjigo na- Madžarske na Hrvaško, pa fsakdanešnjoga pa so bral- djeli, tisti tö, steri pravijo, ka je, steri simbolizirajo železno menila predvsem šolarjem se je diplomacija veliko za- ci leko šteli o tom, ka so se raj aj majo sakši drugi den zaveso. Fontoški tau projekta v upanju, da jih bo svet pletala okoli tega. Zdaj so lidge iz Števanovec taužili, zazrankoma rano krü, kak je tüdi označitev slovensko- pravljic iz njihovih krajev seveda v ospredju slovenske ka v vesi samo vsakši drügi ka bi ga trbelo do podneva -madžarskoga odseka medna- zanimal, da bodo pravljice osamosvojitvene težnje, in to den majo frišek krüj: »Da bi čakati. Enoj stvari sa pa lie- rodne kolesarske poti EuroVe- prebirali v knjižni slovenš- je v diplomaciji, kjer je zna- zvedli, ka je istina kaulak ko veselijo. Žemlé svoje fsak- lo13, pauleg toga pa ške nauva, čini in se jo bodo tako lažje no, da mlini meljejo počasi, tauga, smo malo spitavali danešnje pa rejsan dobijo malo menje kak dva kilometra učili. Da otroci radi segajo dodaten razlog, da se stvari lüstfo. „Ja, samo sakši drugi sakši den.« duga, piciklistična povezava po pravljicah, so dokazali urejajo zelo previdno. Ne- den parpielajo krü. F torak, Vküppobrala: Silva Eöry med rosagoma. s svojim nastopom, ki so ga kajkrat sem govoril z mad- četrtak pa soboto,” je nan Silva Eöry sestavili iz pravljic, ljudskih žarskim veleposlanikom in povedala Eržika Nemet. Od Porabje, 17. junija 2021 5

»Ne poznate me?« ŽELEZNA ŽUPANIJA Djenau pred stau lejtami, na te me?« je pito Karel, püšpek pa trdijo, ka je Horthy samo želo Kermedin, gde je krala vküper vüzenek leta 1921, je slejdjen je po glasi včasik gorprišo, što obraniti rosag od »kamikaze« z domanjim lüstvom pozdra- Vaški turizem vogrski krau Karel IV. Habs- stogi pred njim. Pripravili so akcije Karela. vo padar László Batthyány- burški na skrüma nazajprišo večerdjo, med šterov je nekdeš- Kak koli je že bilau, je krau -Strattmann. Cug se je stavo v Vsigdar več lüstva se tak odlauči, nji krau vse tapravo. nej dosegno, ka je sto. Nej je Monoštri tö, gde je Karel držo najbola zavolo virusa, ka doma v Tisti večer je biu ministrski pa pravično, ka zovémo té po- guč pred svojimi lidami, te pa rosagi dejo na počitnice. Od leta predsednik grof Pál Teleki s skus »puč«: če rejsan je Karel en malo po štrtoj vöri zapüsto do leta je več med njimi, steri si svojov držinov vrnau v dvorci v na skrüma prišo v rosag, je biu rosag. vaški turizem vöodaberejo. Tej so Ivánci. Včasik so poslali po nje- zvekšoga varašanci, steri v bloki, ga, avto je v malo železnožupa- v velkom prometi, brez obrazov nijsko vesnico prišo v drügoj živejo, steri tak mimo dejo eden vöri vnoči. Teleki in njegvi gos- drügoga, ka ranč ne poglednejo titel grof Antal Sigray sta cejli eden na drügoga. Tej fejst znajo den gezdila in že davnik spala. ceniti mir, tijočo, vaško življenje, Donk pa sta včasik v avto sela ljudske jedi pa tau, ka se v vesi in se do štrte vöre zrankoma vsikši sikšoma poklauni, gda se pripelala v Somboteu. srečajo na pauti, depa cenijo do- Blajženi Karel IV. je biu slejdjen Krau je želo nagučati navzau- ber luft pa lejpo naravo tö. Tau vladar z dinastije Habsburgov – če šokérane političare, ka ma gvüšno, ka vaški turizem je za mrau in pokopani je na portugalskom more prej regent Horthy včasik tau najbaukši, ka človek spozna otoki Madeiri nazajdati vlast v rosagi. Pravo krajino pa kulturo. Vse tau, ka je, ka v vinešnjoj politiki s toga Karela IV. so za vogrskoga krala kronali 30. decembra 1916 v Budimpešti – po vaški turizem da lidam, pozitivno v rosag in probo nagučati re- nede nevole, vej so pa Francuzi Trianoni in revolucijaj se je dvakrat zaman probo povrnauti na tronuš vpliva kak na tejlo tak na düšo. genta (kormányzó) Miklósa na njegvoj strani. Mikes in Te- Vaški turizem združuje prenočiš- Horthyna, aj ma nazajdá vo- leki sta dala valas, ka je nej pra- zakoniti vladar Vogrske in je Krau se je sto držati svoje pri- če, prehrano pa programe. Že denje rosaga. S toga, ka se je v vi čas za tau, vej pa leko njegva nej s sodačijov prišo. Gda se je sege na Sveto krono, zatok je zdaj se vidi, ka od konca junija do tisti par dnevaj godilo, bi leko akcija pripela do bojne na Vo- tistoga vüzma s Pešta povrno v sebé po Trianoni tö za zakoni- napravili eden pravi akcijski grskom, depa Romanarge pa Somboteu k püšpeki Mikesi, je toga vladara Vogrske emo. Kak konca avgusta sploj dosta progra- film. Čehi tö leko pá v rosag vdarijo. že tri dni nej spau in je daubo pravijo: s škonika leko pek, s mov baude, skur že preveč, zato Karel je tistoga ipa s svojov dr- Na konci so se zgučali, ka se visiko vročino. Pozvali so pada- sodaka majster, s küjara šofer ka zavolo epidemije je lani dosta žinov živo v ednoj vili pauleg ministrski predsednik napauti ra, šteri je pri njem najšo plüč- grata – depa ka aj dela eden vse tazaostalo. jezera v švajcarskom Genfi, vej v Budimpešto, ka bi regenti nico in naprejspiso, ka more v krau, šteri več ne more biti Železna županija je idealna za vaš- je pa mogo po prvoj svetovnoj Horthyni naznano prihod posteli počivati. (Karel je proso krau? Sploj pa če je s takše dr- ki turizem, vse ma, ka trbej k ta- bojni dojpovödati s svoji krales- krala. Karel pa prej samo komornika Józsefa Molnára, žine, štera je vsefelé rosagom umi, lejpo pokrajino, programe, ki pravic. Doj so ma zapovöda- edno vöro kisnej štarta, ka bi aj ma dojobrije tridnevno keco v Evropi vladala sedemstau lejpe sobe pa iže pa ka je še fejst li, ka bi se spravlo s politikov, v glavnom varaši že znali, ka - kisnej ma je s Švajca poslo lejt? Gda se je Karel odlaučo za važno, dobro künjo. Tisti, steri donk se pa je eden sprtoletni je znauvič na Vogrskom. János edno zlato vöro s svojim mo- svojo »vüzemsko akcijo«, je za se z vaškim turizmom spravlajo, den leta 1921 z motorom in cu- Mikes je biu moderen püšpek, nogramom.) sebov njau trnok harmonično tau so tisti, steri majo sobe, gde gom odpelo s Švajca v Avstrijo v Železnoj županiji je un opr- Gda je krali baukše gratalo, so živlenje v švajcarskom Genfi. turisti prespijo, tri fele punudbe – eške tihotapci (csempészek) vim avtomobil emo, biu je prvi ma slüžili sveto mešo in se je Biu je zavolé batriven, ka vö- majo. Prvi so tisti, steri cejli ram so ma prej tö pomagali pri nadpastér, šteri je s fligarom prečisto. Te se je že vözvedelo, staupi z zlate klonje. vödajo, drügi apartmaje, tretji pa tejm. Vogrsko grajnco je prejk- odleto k papeži v Romo. Na ka se v Somboteli zdržava, va- Karel IV. je oktaubra 1921 znau- samo sobo. staupo v prausnom gvanti, z vüzenek leta 1921 je tö emo raški hotel se je napuno z naj- vič probo nazajpriti na mad- Prvin, dvajsti lejt nazaj, v Porabji namalanimi badjüsi in s foliš- eden pripravlen mašin, krala v gir političarami, diplomatami žarski tronuš. Tau se ma je pá se je samo tü pa tam stoj spravlo kim pasošom na ime Rodrigo sodačkom gvanti je prauti glav- in tihinskimi novinarami. Na nej prišikalo, zatok so ga vöza- s tejm, ka je sobo ali ram vödau, Sanchez. Skoro pa je že v Avst- noma varaši naglo pelo kis- dvoriški püšpekove palače je gnali na portugalski otok Ma- gnesden je že tauga puno. Nega riji dojbukno, vej ga je pa či nejši eričen poznavalec Afrike vaftivalo sedemnajset sodakov, deiro. Tam je mrau leta 1922, taše vesi v Porabji, gde bi turisti verta, pri šterom je güžino djo, László Almásy. samo s takšov pravicov pa se je vmorila ga je španjolska gripa nej mogli prespati. Andovci so spoznala in skričala: »Jesus Ministrskoga predsednika Te- leko nutstaupilo v zidino, štero v 35. leti starosti. (Njegva žena najmenša ves v Porabji, stalno Maria, der König!« lekina so vozili s slabšim avto- je vödau glaven policijski prej- Zita je té svejt zapüstila leta osemdeset lüstva živé v vesi, depa Na veuko soboto je püšpek grof nom in je njegvi šofer nej poz- djen. Krau je gorprijo ministre, 1989, gda je bila stara 96 lejt.) zdaj se že telko apartmajov pa sob János Mikes v svojoj sombotel- no kračišo paut prauti Pešti, šteri so bili v Somboteli, de so »Svoj žitek ponüdim za odküpi- vödava, ka če bi te vse napunili, skoj palači z en par lidami vr- zatok je zamüdo in je krau že pa en par novinarov tö nutspis- tev svojoga lüstva,« so bile slejd- še gnauk telko lüstva bi bilau v nau svojo postno večerdjo djo, pred njim pri regenti biu. Več tili. nje rejči slejdnjoga vogrskoga vesi. Tau bi še v redi bilau, baja je gda se je pred zidinov stavo kak dvejvörno pogučavanje Odlaučili so se, ka Karel 5. apri- krala. Njegvi credo bi biu vrej- samo telko, ka tej, steri se z vaš- eden avto. Z njega sta vöstau- med Karelom in Horthynom la odide z rosaga. Tisti den v fr- den lepši cajtov, kak liki je bi- kim turizmom spravlajo, so nej pila dva moška in poslala po vsi dokumenti ovak tomačijo. tau edenajstoj je po njega prišo lau kmično 20. stoletje. naši domanji lidgé, vse so bola püšpeka. Gda je nadpastér doj- Edni pravijo, ka je biu prej re- avto, šteri ga je odpelo na pa- -dm- Vaugri, steri so prišli v ves. prišo, je visikoga, mladoga gos- gent gizdavi in je njau krala v nauf. Njegvi posaben cug je v foto: Wikipedija pauda nej spozno. »Ne pozna- ednoj mrzloj sobi čakati. Drügi pau dvanajstoj pripatalejsko v Karči Holec Porabje, 17. junija 2021 6 V Gaberju so izbirali OD najboljše koruzne Pod Srebrnim brejgom … SLOVENIJE... zlevanke … so lidge zadnje dneve najbole eno menje čüli, se od njega zgu- Borut Pahor se je srečal s člani čavali: Tamara Zidanšek. Depa najprva malo zgodovine o tenisi Slovenske škofovske konference Na etnološko-kulinarični Med modernimi je bila naj- prireditvi Zlevankijada so v bolje ocenjena zlevanka Sne- trbej napisati. Slovenci v tom športi so nigdar nej kama visko Predsednik države Borut Pahor Gaberju osmič izbirali naj- žane Novak, drugo mesto je prišli, pri Slovenkaj malo ovak vögleda. Davnik nazaj je Mima je v čast 30-letnice osamosvojitve boljše koruzne zlevake (ku- dosegla Blanka Gelt, tretje Jaušovec 1977. leta na turniri Roland Garros v Parizi prva bila. Za Slovenije priredil svečano kosi- karčni šterc). Tradicionalno pa Olga Magdič. Sicer neka- njauv je nin po dvajsti lejtaj Katarina Srebotnik z loparom nebes- lo za člane Slovenske škofovske domačo jed je ocenjevala teri nagrajenci priznavajo, ko dobro labdico mlatila. Kak povejdano, v zadnji dnevaj pa se tričlanska komisija v dveh da so pri pripravi in peki konference. Ob tem sta pred- je Tamara nut v slovenska srca naselila. Ranč na turniri v Parizi kategorijah. Izbirali so naj- tradicionalne prekmurske sednik republike in ljubljanski njoj je samo eške ena stuba sfalila pa bi v velki finale prišla. Tak je nadškof Stanislav Zore podala po Mimi zdaj Tamara znauva tenis za tisti šport naprajla, steri se skupno izjavo, v kateri sta se stri- na teveni gleda, se od njega pripovejda. Mlada, simpatična dama njala, da se je v času samostojne je bar za nekaj časa lidam glave od vsega lagvoga spočinaula. države Slovenije med obema in- Ne počivajo pa politične ribarije. V slovenskom parlamenti je na- stitucijama oblikovalo sodelova- uvi velki škandal vövdaro. Nin se je nekšen dokument najšo, steri nje, »za katero si želimo, da bi se aj bi manifest Levice biu. Levica, menje samo pripovejda, je lejva nadaljevalo in nadgrajevalo, zla- partija, stera nej malo simpatizerov ma. V tom »manifesti« nut sti na kulturnem, vzgojno-izob- piše, ka Levica šké s silo, z revolucijo Slovenijo prejkvzeti pa z raževalnem ter dobrodelnem in nekše fele diktaturo začniti. Brž je vöprišlo, ka je Levica tau nig- humanitarnem področju, pa tudi dar nej napisala ali vödala. Depa nekak je tau naredo. Vse bole pri skrbi za sakralno kulturno se je s prstom na partijo SDS, njenoga lidera Janeza Janšo pa na dediščino našega naroda«. Pou- darila sta, da se bodo nadškofa njive medije začnilo kazati. Zdaj se več samo na nji ne kaže, Le- Zmagovalci tekmovanja v obeh kategorijah s koruznimi zlevankami, vica je vse policiji prejkdala, aj najde, sto je v njihovom imeni tau Alojzija Šuštarja vedno spominja- ki so jih spekli li kot človeka dialoga in po njego- napiso pa njim gorzakelo. Tak zdaj policija že iške, od kejc je vse vih zaslugah pri mednarodnem boljše klasične koruzne sladice sodelovali tudi drugi tau prišlo. Kak de s tejm, se ne vej, zatoga volo, ka generalnoga priznanju države. Ob tem sta se zlevanke, torej po tradicio- družinski člani. direktora policije so tö vöovadili, aj bi zmejs prste emo. Ja, do spomnila podpore papeža Jane- nalnem receptu, kjer lahko Tekmovanje je organiziralo kraja zaprprani politični gulaž se küja, v steroga leko eške kakša za Pavla II. in pomembne vloge ob koruzni moki ali zdrobu, Kulturno društvo Zarja Ga- politična glava spadne. Svetega sedeža, ki je med prvimi Više Sarajeva pa eden Slovenec vcejlak neka drugo küja. Rejsan je državami priznal Slovenijo. Po na originalno idejo prišo. Primož Juvan je na olimpijskoj planini njunem mnenju bi bilo imenit- Trebevič Slovenski planinski daum gorpostavo. V njem je zač- no, če bi lahko zdajšnji papež no gausto, krepko piščančevo župo küjati. Po slovensko se njoj Frančišek v kratkem obiskal Slo- obara pravi. Tau je takšo planinsko gesti, stero se na žlico gej. venijo, presodila sta, da bo za to Planinci dobro vejo, kelko energije njim trbej, ka leko po brgaj pa nekaj ustreznih priložnosti – ena planinaj ojdijo. Tak se Primož briga za nji, pa vse več pa več lidi iz je letošnja 40. obletnica Stične Sarajeva gor k njemi ojdi. Ranč na Trebeviči je Slovenija prvo me- mladih, katere častna pokrovite- daljo na zimski olipijadi dobila, zaprav smučar Jure Franko jo je lja sta predsednik Pahor in Zore. daubo. Zatoga volo se je planinskomi daumi dalo menje po njem; Ocenila sta, da je država, zlasti v Slovenski planinski daum Jure Franko se originalno zové. Zato zadnjem desetletju, veliko storila za spravo in preseganje narodne- pa, ka ga je daleč od civilizacije gorpostavo, mora 11 kilomejtrov ga razkola. Pahor se je Zoretu in Na ocenjevanje so prinesli 31 zlevank, ki jih je ocenjevala tričlanska komisija daleč po vodau ojditi. Katoliški cerkvi zahvalil za so- Kak dugo vode nedo smeli v eni vasaj piti, se eške ne vej. Ka se je delovanje in podporo pri izvedbi mleku in jajcih vsebujejo še berje. Na povabilo se jih je zgodilo? Skrak Hoč pri Maribori je nekak skur nut v potok na trej pietetnega prenosa posmrtnih mak, orehe, jabolka, mar- odzvalo 25, ki so na ocenje- mestaj kanalizacijsko blato tavlejo. V potok se je začnilo cediti pa ostankov žrtev iz Hude jame in melado in druge dodatke. vanje prinesli 31 zlevank, nut v zemlau ranč tak. Ribniki v botaničnom vrti Maribor so se njihovega pokopa v Spominskem Ocenjevali so tudi moderne, nekateri tudi oboje, torej kla- zgrdili, nisternim gasilsci vodau kcuj vozijo, tiste iz pipe (csap) parku Dobrava ter nato pri odprt- inovativne zlevanke, kjer se sično in moderno. V tričlans- ne smejo piti. Vse tau se ranč v tom časi godi, gda se Slovenija ju Spomenika žrtvam vseh vojn pri pripravi predajo domiš- ki ocenjevalni komisiji so kcuj k referendumi za vode pripravla. Akcija Mladi za vodau je té ljiji in dodajo še kaj, kar ni v bile Angela Toplak iz Kapce, in z vojnami povezanim žrtvam referendum z nej malo dela naprej prinesla. Škejo, aj se takšne tradicionalnem receptu, kot Irena Smodiš iz Melincev in v Ljubljani, ki je zdaj osrednje regule za vodau napišejo, ka nede jo kapital prejkgemau, z njau državno spominsko obeležje je suho sadje ali čokolada. Dragica Nagy iz Gaberja. Na Najboljšo klasično zlevanko prireditvi so nastopili ljudski delo, ka de škeu. žrtvam vojn in povojnih dogod- je pripravil in spekel Stanis- godci in pevci Gaberski mant- Srebrni brejg na tau samo eno povej, če de se tak z vodau delalo kov. Po mnenju Zoreta je dobro, lav Vučko, druga je bila po raši. kak v Hočaj, nikšnoga referenduma nikomi nej trbej. da spomenik žrtvam vseh vojn oceni komisije Marija Radu- Besedilo in fotografija začnemo dojemati kot spomenik ha, tretji pa Branko Prendl. Jože Gabor Miki Roš sprave. Porabje, 17. junija 2021 7

Valeta na monoštrski SPOZNAVAMO NARAVO IN ... DO gimnaziji MALE ŽIVALI MADŽARSKE Narava je prelepo ozelenela in na plano že privabila veliko živa- li. Kadar nam je vreme to le dopuščalo, smo se z otroki iz vrtca MOL odkupil OMV bencin- odpravili v naravo in tam opazovali majhne živali. Nekatere od ske servise v Sloveniji le-teh smo srečali že ob našem sprehodu v okolici vrtca. Tako MOL je v celoti odkupil OMV smo lahko povsem od blizu spoznavali razne majhne živali, ki Slovenija d.o.o., v okviru ka- smo jih tudi poimenovali. Čudovito je bilo videti, kakšno po- tere je obratovalo 120 ben- sebno ljubezen in skrb otroci gojijo do njih. Poslušali smo tudi cinskih servisov. Za nakup je pesmice, se igrali prstne in gibalne igre ter likovno ustvarjali na odštel 301 milijon evrov, prib- temo malih živali. Pozabili nismo niti na čebelice, ki so kljub ližno 100 milijard forintov. V njihovi majhnosti še kako pomembne. Ob svetovnem dnevu slovenski družbi je hrvaško čebel smo jim zato tudi v našem vrtcu namenili več pozornosti. hčerinsko podjetje MOL-a INA Zapisala: Andreja Serdt Maučec imelo več kot 7-odstotni delež že od ustanovitve, leta 1992. Z odkupom družbe je število MOL-ovih bencinskih servisov v Sloveniji naraslo na 173, večina bo delovala pod MOL- -ovim logotipom, nekateri pa pod imenom INA. Skupina MOL ima na območju Srednje Evrope v devetih drža- vah 1941 bencinskih črpalk, vodilna distributerka nafte je na Madžarskem, Hrvaškem Izdelali smo si zapestnice s pikapolonico, metuljem in čebelo (Vrtec Števanovci) Slovaškem ter v Bosni in Her- cegovini, druga na Češkem, tretja v Sloveniji, Romuniji in V soboto, 6. junija, se je na Gimnaziji Mihálya Vörösmartyja 55 Črni gori, ima pa 70 servisov dijakov poslovilo od svojih srednješolskih let. Prazničen dan se tudi v Srbiji. Cilj skupine je, da je začel ob 8.45 z zadnjo razredno uro. Najprej so gimnazijci v bi število njenih bencinskih servisov do leta 2025 naraslo sprevodu hodili po šoli, potem pa po mestu, medtem ko so peli na 2200. lepe pesmi in dobivali šopke od sorodnikov in znancev. Na kon- cu je bila proslava na dvorišču gimnazije. Na njej je ravnateljica Vrnili so se zadnji madžar- izročila nagrade odličnim dijakom. Letnik 2021 je bil poseben, ski vojaki iz Afganistana 8. junija se je vrnilo 9 zadnjih ker so na področju jezikovnih izpitov učenci dosegli rekorde. madžarskih vojakov z misije 6 dijakov ima jezikovni izpit na srednji ravni iz slovenščine in v Afganistanu. Na vojaškem nekateri od jih želimo nadeljevati svoj študij v Sloveniji. Spoznavali smo življenjski krog metulja in naredili papirnate gosenice (Vrtec letališču v Kecskemétu jih je sprejel poveljnik madžarske Noémi Illés Gornji Senik) vojske Romulusz Szendi-Ru- , ki so mu predali madžars- ko zastavo, ki so jo prinesli iz Obnova skupnostnih prostorov Afganistana. Poveljnik se jim je zahvalil za Leta 2020 je bila Slovenska Sklada Gábor Bethlen, so opravljeno misijo v okviru Na- narodnostna samouprava se obnovile klopi in ostali tovih sil in jih je prosil, naj se Gornji Senik uspešna na leseni predmeti v parku ob spomnijo tudi na 7 tovarišev, ki natečaju z naslovom »Ob- cerkvi. Razen tega je sa- so izgubili življenja v Afganis- tanu, kjer je v 18-ih letih misije nova skupnostnih prosto- mouprava dala prepleskati služilo več tisoč madžarskih rov«. Prejela je neprovratno tudi svoj prostor v kultur- vojakov. podporo v višini 2 000 000 nem domu. Ameriški predsednik Joe Biden forintov. Do izvedbe projek- Zahvaljujoč se projektu je aprila napovedal, da se bodo ta je prišlo v letu 2021. bomo lahko naše prireditve vojaki iz Afganistana umaknili do 11. septembra, 20. obletnice S finančno pomočjo Urada imeli v lepem, obnovljenem napada na World Trade predsednika vlade Madžars- okolju. Hvala vladi za pod- Center v New Yorku. Zaveznice ke, ki smo jo dobili preko Obnovljene klopi v vaškem parku poro. Nata so se začele umikati s 1. Eva Lazar majem. Porabje, 17. junija 2021 8

Vejn zato, ka si človek bola čas da

Rejdko se človek sreča s tašim mir- »Tistoga ipa se je v spaudnjom »Dekle nej, bola samo podje, pred križom pri cerkvi sem pa gora na baur bila zabita. Oča, sr- nim človekom, kak je Irinka Fa- djagrskom rami eden djagar depa te potok je večkrat vövlejo, dja dolavzeta, gda sem prečišča- mak, je rano mrau, petdesetšest sching iz Sakalauvec. Gda koli se (logar) držo, ka je vrnji djagar- najbola vejn leta 1965. Tašoga vanje mejla.« lejt star je biu, mati, ona je zato človek z njauv sreča, ona je vsig- ski ram bijo, ta smo večkrat odli reda smo nej mogli v ves titi, zato - Maš eden kejp za spomin, gda duže živela.« dar dobre vole, sploj pa že zdaj, ka kaj tjüjat ali gda je biu den ftičov ka prejk poštije je tekla voda.« si v prvi razred odla. - Še eden družinski kejp, sto so je v penziji, zdaj, ka že ma enga pa drejv (Madarak és fák napja). - Ka ste te delali? »Tauga sem za spomin dobila od pa oni? maloga vnukeca. Depa tau tö isti- Depa te je še vretina tö bola moč- »Nikanej, počakali smo, ka taste- razredničarke, zato ka sem se dob- »Baba, mati, dvej tetici, ste- na, kak je pripovejdala, če voda.« ri sta v vesi bili, pa ka od tistoga mau, ka je - Najstarejši kejp, ka si ga pri- tetica, stera je iz vsigdar doma, še telko nesla, je eden možak pa edna Merike domau priš- časa nejma kak te, gda tetica, sto so oni? la. Depa je eden taši je delat odla. Od za- »Tau sta moj pradejdak pa praba- kejp tö, gde vse tri teti- zranka do večera nika bica, tau je eden fejst stari kejp, ce, moja mati pa baba štibra pa itak ne more tauga so nin tam na začetki 20. so dolavzete.« več tanaredti kak te, stauletja delali, zato ka moja - Kak tvoja tetica tak gda je še v slüžbo odla. baba se je v leti 1900 naraudila. dosta drügi so odišli Tau tö istina, nej samo Ne vejm, ka te kejp odkec je pri- iz vesi, tebi nikdar pri njej je tak, vsi, ka so šo, zato ka prvin, sploj pa v tisti nej na pamet prišlo, v penzijo odišli, se od lejtaj, samo fejst rejdko so kejpe ka bi z daumi odišla tauga žaurgajo. Tak ka delali.« v Varaš ali nikan v tau velkoj stejski si je - Tau gledam, ka lopau so inan? zato vzela malo časa pa vözravnjani, te kejp so nej v »Moja mati je nikdar je nam poiskala par sta- Meriki redli? nej stejla, ka bi dja kraj ri kejpov, stere si zdaj »Leko, zdaj kak praviš, kak če od daumi odišla, bola leko poglednemo. bi kaj baba pa dejdak pripovej- je vsigdar samo tau gu- - Irinka, tebe najbola dali, ka so stariške bili v Meriki, čala, aj doma ostanem, Na najstarejšom kejpi sta Irenina prababica pa tak poznajo ka Fa- Irinka Fasching, po dekliško Libricz leko ka te rejsan so tam naredli depa dja sem tö nej sching Irinka, depa te kejp. Zato mislim, ka doma pradejdek stejla nikan nej titi. Dja tau, kak se dekliško so tistoga reda nej meli tak lejpi rada dem kama koli, zoveš, že samo malo lüstva vej. nejša bila kak zdaj.« gvant.« ro včila. Dja sem vsigdar dobra depa tau, ka bi vö iz Sakalauvec »Ne vejn, zaka, depa rejsan istina, - Tam v dolej eden globki potok - Še eden družinski kejp si pri- bila v šauli, depa nikdar sem se odišla, tau že nej, eden tjedan bi ka malo je tisti, steri me tak zo- teče, odli ste se kaupat, gda je nesla, sto so pa tej? nej rada včila.« nej vözdržala.« véjo, ka Libricz Irinka, bola vsik- vrauče bilau? »Tau sta moj dejdak pa baba, - Te je še bila šaula v Sakalovci, - Zdaj si že v penziji, vsakši den stariške od matere, moja mati, kelko je vas odlo v eden razred? si doma, ka leko dela cejli den? dvej tetice pa mauž od edne teti- »Nas je skur dvajsti bilau, ka smo »Jaj, tau ranč ne pitaj, tjüjati ce. Edna nin fali, zato ka so štiri v ednoj učilnici bili, depa te je trbej, travo kositi, gnauk tau, sestre bile. Zvün nje te še štirdje že tak bilau, ka dva razreda sta gnauk tisto, furt nika dje. Tau vnuki so na kejpi, tau so mlajši vtjüper bila kak peti, šesti, tak ne vejm, kak je te bilau, gda sem od tetic. Tau je nin doma moglo sedmi pa ausmi.« delat odla, te sem tö vse taobred- poslikano biti, zato ka se zar še vidi, kak so drva vküpsklajena.« - Še eden kejp, gde sta baba pa dejdak, depa tam si ti že tö pau- lak. »Tau je te bilau, gda je moja sestra Erži prvo prečiščavanje mejla, tau je tam leta 1960 moglo biti. Zar na kejpi sta še moja bo- Babica, dejdek, mati, tetice pa sestrične pri starom Karvinom rami na brejgi tra pa sestrična. Na drügom kejpi

ši samo tau pravi, ka Fasching Irnika. Po iži smo se pa Karvini zvali, tau pa še menje lüstva zna, vejn zato, ka tašoga imena dosta nega, zvün nas ranč ne vejn, ka Sestrina prva spauved Oča je smolau piščavo na boraj bi koga še tak zvali.« - Gde je bijo vaš rojstni ram? - Je eden taši kejp, gde tvoj oča la, kak vragi je tau, tau ne vejm. »Dja sem tam doma bila, kak se pri bauri stoji, ka tam dela? Vejn zato, ka si zdaj človek bola zdaj Repnjakova drži, tam na »On je delo na Gozdnom gospo- čas da, ka gnes ne zgotauviš, vej brejgi, tau je edno najlepšo mes- darstvi, on je tau emo za delo, ka zranja napraviš.« to bilau. Od tistec si prvin, dočas je smolau dolapištjavo z borov. (Kejp na 1. strani: Nekdešnje ka je nej bilau tak vse zaraščeno, Na tjejpi ranč z naužicom skaur- šaularke sakalovske šaule (z cejlo ves lopau vido.« djo dola rejže, tau je zato trbe- lejve) Irena Libricz, Aniko - Te ste paulak bili pri djagr- lo, ka te potistim je tam začnila Karba, Mari Šömenek pa Žuži smola tečti. Tau smolau so te v skom rami, odli ste kaj ta pa k Stara mati, mati pa tri tetice Schrei.) vretini? edno črepnjo pištjavali, stera je Karči Holec Porabje, 17. junija 2021 9

Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 41. Kamli pod zemlauv in na pauli Z Miskolca se zdaj napauti- mrtveca tö. Nad vesnicov leko Napautimo se zdaj v Narodni vesnico Rudabánya, štera je mo v zemplénske bregé, gde pigémo z najbole mrzle vreti- park , šteri je daubo bila inda svejta središče vöko- najdemo vauske pa šurke do- ne v rosagi, v ednoj djami pod ime po turističnom središči panja železa na Vogrskom. V 1848/49 živo madžarski pisa- line, nagle potoke in kamene sausadnim bregaum pa je tak krajine, vesi Aggtelek. Če se gnešnjom muzeji rudarstva tel Mór Jókai. stené – med njimi pa srejdnje- ladno, ka se sapa vidi. od tistec odpelamo prauti pa najdemo drüge, skoro de- V krajini kauli Ózda je nikdar veške grade in romantične Zdenimo se malo v vesnici bližanjoj slovaškoj grajnci, set miljaunov lejt stare spomi- nej bilau bojne, od srejde 19. dvorce. Stavimo se oprvim v Gönc, štera je dala ime tak- pridemo do edne najvekše ne tö: v vési so leta 1965 najšli stoletja pa so varaš poznali maloj vesnici Füzér, gde stogi zvanoj »bečki z Gönca« -tau je kapniške djame (cseppkő- dva pračlovöka tipa »Rudapi- kak središče rudarstva in eden najstarejši vogrski grad. edna mera od djenau 136,7 barlang) v Srejdnoj Evropi. thecus hungaricus«, šterima železarstva. Vse tau je gnes Toga so zozidali na začetki litra, s šterov so verti inda V tajoj kraškoj krajini geste so dali imeni »Rudi in Gabi«. ostalo samo spomin, šteroga 13. stoletja in so v njem leta svejta vömejrili vino. Od tistec 280 takši djam, o najlepšoj z Na lejvom bregej reke Bódva, gordržijo v mestnom muzeji. 1526 edno cejlo leto skrivali pa je biu doma kalvinistični gnešnjim imenom »Baradla« v vesnici , stogita be- K tomi sliši takzvani »filmski pišejo že leta 1594. Duga je 25,5 kilomejtera, leta 1995 so go gorvzeli na lišto svetovne erbe. Najvekša soba pod zem- lauv se zové »Dvorana orja- kov«, gde koncerte tö držijo (ranč tak kak v slovenskoj Pos- tojni). V tajoj djami več kak petstauféle stvarin živé, med njimi 16 fajt pirožabe (de- nevér). Pod zemlauv se leko turisti dvej vöri špancérajo, zmejs pa se čüdivajo kapni- kom, na priliko 19 mejterov Svejt pripovejsti pod zemlauv – vsikši vekši kapnik v djami »Baradla« visikomi »Zvejzdnomi törmi«. Manufakturo porcelana so v vési Hollóháza oprli leta 1777 – pri vesnici Aggtelek je daubo edno fantazijsko ime Gda pridemo nazaj gor, leko pofarbane posaude slišijo od leta 2017 med »hungarikume« pri vesnici Jósvafő gorpoiške- Sveto krono. 552 mejterov predgar Gáspár Károli tö, mo Redečo jezero, ki je dobilo nediktinski klaušter in cerkev doživljajski park«, gde se leko visiki brejg pod zidinov sliši šteri je leta 1590 oprvim na imé po zemlej kauli njé, štero z 12. stoletja, gde so dojspisali dojdjemémo med pravimi k »sedmim naturnim čüdam vogrsko rejč dojobrno cejlo je železen oksid na redečo prvi spomenik madžarskoga filmskimi kulisami. V zame- Madžarske«, pri njegvoj nogej Biblijo. V sausadnom Vizsolyi pofarbo. V bližanjoj vési Szin- gezika. Prve reči tzv. »mrtve- nici pa si leko poglednemo pa se splača pogledniti kal- leko poglednemo edno origi- petri pa držijo najvekšo knigo čoga guča« (Halotti Beszéd) digitalno razstavo o Karpats- vinistično cerkev z lesenimi nalno njegvo Sveto pismo, na svejti: na papér, s tradici- vsikši vogrski šaular dobro kom bazeni, leko se pa spoz- kazetami na plafoni. leko pa vösprobamo indašnjo onalnov tehnikov so nadru- pozna: »Vidite, tivariške, navamo z zgodovinov infor- Bližanja Hollóháza je naj- druknivanje ranč tak. Nej je knivali 4,18 x 3,76 mejtersko ka smo: samo pra in pepeu matike tö. sövernejša vesnica v našom daleč vés Hejce, štera má ža- knigo, štera je žmetna 1420 smo.« V bližanjom kulturnom V svojom veukom kraugi smo rosagi, poznamo go po ma- lostno pripovejst: tam je mr- kil, má 346 strani in je vezana domi leko cejli té indašnji guč zdaj skoro nazaj do Miskolca nufakturi porcelana. Če se lau 42 slovaški sodakov, gda v pravi leder. poslüšamo v originalnoj, sta- prišli. Trüdne nogé si leko nam njene posaude povidijo, je leta 2006 njini fligar pauleg Njajmo zdaj za sebov krale- roj madžarskoj rejči, zmejs pa malo namačemo v jezeri v je leko küpimo v muzeji, če pa vesnice dojspadno. stvo kapnikov in podajmo se koštavamo dober zeliščni tej s Dédestapolcsányi, šteroga mamo talent, leko vösproba- Slejdnja štacija naše poti po v dolino reke Bódva! V tajoj klaušterskoga gračenka. so pred pau stoletjom vökopa- mo farbanje na porcelan tö. Zempléni je grad Boldogkő, krajini so vse vési gordržale V dolini reke Sajó leži varaš li zavolo bližanji fabrik. Zmejs V tajoj vesi se konča »Modra šteroga najlepši punkt je tak- svojo strukturo s srejdnjoga , šteroga poz- koštavajmo takzvane »mli- tura«, po šteroj leko pejški pri- zvana »Levja skala« (Orosz- vöka: samo edno glavno ulico namo pod imenom »mesto narske kolače« - tau so veuke demo od brega Írott-kő nad lánszikla) na konci ednoga majo. Vesnico Bódvalenke skulptur« tö. Rejsan, kama kraugle hostije, štere po in- Kőszegom cejlak do sé. Tau je trnok vauskoga lesenoga gan- gnes najbole poznamo pod koli se podamo, najdemo dašnjom recejpti, z železnimi bila prva takša poštija v Evro- ka. Kamena stena pod njauv imenom »vés fresk«, vej so vseposedik kipe (szobrok) formami pečéjo v bližanjom pi, prejk so go dali leta 1938. je visika 20 mejterov, od tis- pa tam na stené ramov svoje erični vogrski kiparov. Vsik- varaši Borsodnádasd. V bližanjoj Telkibányi so inda tec leko napravimo čüdovit- kejpe namalali erični romski šoga augustuša pa držijo Za drgauč nam ne ostane svejta zlat in srebro vökopali, ne fotografije. Pod gradom molarge s cejle Evrope. Pau- takzvani »Kolorfestival«, na drügo, kak klantivanje v doli- zatok so dali eške kruglo pa deluje edna najbole erična leg vési pa se v šterom vküppridejo umetniki ni reke Bodrog in spozavanje križ na törmi cerkve z zlata žganjarna na Vogrskom, gde ednom najvekšom umetnom s cejloga rosaga. Vsi navzauči z malim varašom, šteroga so vönapraviti. Gnešnji turisti küjajo fajno palinko z doma- jezeri na Vogrskom radi kau- se leko počütijo malo »retro«: po prvoj svetovnoj bojni na radi tam gorpoiškejo cintor nje kajsije. V bližanjoj vesi pajo domanji in tihinski lidgé, v varaši stogi trnok dosta dvaje sekli ... z lesenimi spomeniki (kop- Boldogkőújfalu pa najdemo zmejs pa se čüdivajo lépotam socialistično-realistični blo- -dm- jafák), štere so ovak vönapra- »kameno maurdje«: graube kauliški bregauv Csereháta. kov. Lübiteli literature pa se foto: mtu.gov.hu in vli, če je biu pokojni moški ali andezitne kamle, raztrausene Če zavinemo malo doj z glav- od tistec radi napautijo v vés pixabay.com ženska, svedočijo pa starost na ednom pauli. ne poštije »27«, pridemo v Tardona, gde je po revoluciji Porabje, 17. junija 2021 10

»Sveti se ime tvoje« - 41. Vračiti, včiti, premišlavati Na Slovenskom so meli inda sledik mrejti od mantranja v varaš Edeso, gde je Efrem v šest mejst, med njimi »Kapris« zi Tatabánye. Zavolo njinoga svejta šegau gučati: »O sve- Dioklecijana. svoji slejdnji deset lejtaj napi- tö. Nazarija so za püšpeka po- bejloga gvanta so je zvali tom Vidi se skaus nauč vidi«. Ništerne relikvije toga svetca so svoja najvekša dela. Prauti svetili leta 524, nauvo škofijo »bejli benediktinci«, meli pa Tau je znamenüvalo, ka je držijo gnes v lejpoj gotskoj krivovörcom se je nej samo s je pelo tritresti lejt. Pokopali so posabno frizuro tö: vrkaj biu na té svetek – po starom cerkvi svetoga Vida na gra- teološkimi pisanji, liki s krš- so ga v stolnici Matere Bože, so si glavau dojobrili, nad julijanskom kalendari – den di nad Pragov - nej daleč od čanjskimi himnami v sirskoj gda pa so nutvdarili barbari, vüjami pa so njali malo vlas. najdugši, nauč pa najkračiša. Sombotela, na bregej nad rejči ranč tak boriu. Dvajsti so njegve čonte skrili. Najšli Prisegnili so, ka se med se- Gnesnedén svetimo sveto- vesnicov Velem pa stogi mala od nji je posvetiu Blajženoj so je eške samo več stau lejt bov ne pogučavajo, de so pa ga Vida (Szent Vitus) deset kapejla svetoga Vida. Devici, zatok ga zovémo »Ma- kisnej, gda se je mesto že »Jus- z drügim lüstvom tö nej smeli dni prva, 15. rijin pesmar« tö. komunicérati. juniuša, un je Efrem je mrau v Edesi, poko- Živeli so v mali med Slovenca- pali so ga na cintori za tihin- ižaj, svojo parce- mi eden najbole ce. Držijo ga za najvekšoga lo so samo z do- češčeni svetec. sirskoga cerkvenoga očo, püščenjom leko Posvetili so ma njegvo delo najbole cejnijo zapüstili. 76 cerkva po ve- v ortodoksnoj Cerkvi. Trnok Té red je stvauro snicaj, štere po dobro je pozno Sveto pismo, sveti Romuald, njem zvekšoga pri oznanjanji evangelija pa šteri se je narau- nosijo ime Šent- je ponüco svoje pesmi ranč do na srejdi 10. vid. Té Bože iže tak. Té so dojobrnauli na stoletja v taljan- so med najsta- grčko, arabsko, etiopsko in skom varaši rejšimi, zatok latinsko rejč, depa v ništerne Ravenni. Biu je brodimo, ka so slavske gezike tö. sin bogati stari- je postavili na Na Vogrskom spejva Moški šov, do svojoga mesti nekdešnji zbor svetoga Efrema cerkve- dvajstoga leta je poganski svetišč ne pesmi s vsej pravoslavni živo razvüzda- slavskoga boga rosagov. Toga svetnika držijo no. Gda je gnauk Svetovita. Svetoga Vida vidimo na kejpaj največkrat v ednom za najvekšoga pesmara v bi- Gda je sveti Efrem živo v Edesi, je gnauk želo vüdo, kak njegvi kotli – staupo je na mesto slavskoga boga Svetovita, zbejžati od lidi v samočo – angeu ga je nej Stari Slovenci so šteroma so aldüvali kokaute zantinskom svejti, njegvi den püsto, ka more prej »ostati lidam posvejt« oča nekakoga se svetoma Vidi svetimo 18. juniuša. vmori, je odišo priporačali prau- v klaušter. Za en ti božomi biči in betegom Koper, varaš na slovenskom tinopolis« zvalo. malo je zadaubo takšo pošte- oči, ali gda je je kača vgejla. Sveti Efrem Sirski (Szír Szent maurdji, drži po tradiciji 19. V 12. stoletji je varaš prišo pod njé, ka je eške doža v Benetkaj Njegvi den so meli za začetek Efrém) je nej samo od kato- juniuša den svojoga patro- Benetke (Velence) in dau- nagučo, aj staupi v njegvi red. »paverskoga poletja«, gda se ličanjske, liki od pravoslavne nuša svetoga Nazarija (Szent bo ime »Capodistria« (»glava Zaman pa je grato Romuald približava kositev in zrejlijo Cerkve tö svetnik - biu je naj- Nazarius), prvoga püšpeka v Istrije«). Gnauk so sodacke z opat klauštra, je zavolo pro- črešnje. Za nebeskoga patro- vekši sirski teolog. Svojo zna- tom mesti. Gnesnedén se na Genove vöporobili mesto in tivnosti baratov nej mogo nuša ga držijo patejkarge, pi- nje je znau lepau nutsplesti v té dén cejla koperska püšpe- odnesli s sebov relikvije sveto- vpelati svoje reforme. Zatok vovarge, vancarge, igralci in pesmi, zatok ga zovemo »har- kija spomina na posvetitev ga Nazarija, koperski püšpek je odišo v samočo, v taljans- plesalci, depa glüpi lidgé tö. fa Svetoga Düha«. stolnice v Kopri, štera je »mati Jeremija Pola se je mogo koj krajini Toskani je stvauro O žitki in mantrništvi Vida Efrem se je naraudo na začet- vsej cerkva v škofiji«. Prvo dugo anglati tačas, ka so je več skupnosti püščavnikov pripovejda legenda s 7. stole- ki 4. stoletja v varaši Nisibis püšpekovo cerkev so tam zdig- povrnauli. (remeték). Med njimi je bila tja, v štero je gdasvejta vsik- na rimsko-peržijskoj grajnci, nili že v 9. stoletji, od tistoga Gnes najdemo čonte patronu- najbole erična tista v vesnici ši krščenik vörvo, vej so pa po tradiciji je bila njegva mati mau pa so go že večkrat prejk- ša Kopra ozajek za püšpeka Camaldoli, po šteroj je njegvi meli radi toga svetca. Skoro krščenica, oča pa poganski zozidali. Gnešnjo formo je stolicov, v ednom marmor- red kisnej ime daubo. gvüšno je, ka je biu doma s Si- dühovnik. V osemnajsetom dobila v prvoj polovici 18. sto- natom sarkofagi, na šterom Romuald je mrau 19. ju- cilije, v 3. stoletji je prej v ime- leti se je dau okrstiti, vej je pa letja, vsikdar pa je bila posve- latinski piše: »Skrb mej na tau niuša 1027 v kraugi svoji ni Jezoša vözagnau šatana s trnok poštüvo asketsko moš- čena Marijinomi vnebovzetji. domovino in vodi go, sveti menihov, šteri eške gnesdén siná cesara Dioklecijana. Gda ko skupnost v svojom mesti. Gda je Števan, patriarka v Nazarij, ki velaš za očo in bra- ponücajo največ svojoga cajta pa je nej sto darüvati rimskim Člani skupine so krautkoga Akvileji, v 6. stoletji spozno, nitela Justinovoga varaša.« za premišlavanje. bogam, ga je dau čemeren in čednoga Efrema pozvali za ka ne more več sam pelati cesar vküper s starišami ličiti škonika v svojo šaulo, v šteroj svojo püšpekijo, je proso do- Red »kamaldulov« je na Vo- -dm- v eden koteu, pun s svincom je kisnej prejdjen tö grato. püščenje od pápe, aj si vekši grsko prišo v 17. stoletji, njini ilustraciji: (ólom). Zaman pa je vse tri Zavolo bojne s Peržijov se je varaši v Istriji leko odeberéjo najbole eričen klaušter eške Szilveszter Bartkó rejšo angeu Boži, so mogli mogla ta skupnost spakivati svoje škofe. Tau je napravilo gnes stogi v vesnici Majk blü- Porabje, 17. junija 2021 11

SPORED SLOVENSKIH OD 18. junija TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV DO 24. junija PETEK, 18.06.2021, I. spored TVS Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali, Otok Elba, kuli- TOREK, 22.06.2021, II. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, Poročila, 9.05 Prišla je narično-popotniška oddaja, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 4.00 Info kanal, 11.15 Poletno jutro, 13.15 Alpe-Donava-Jadran, sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 10.10 Ginovo potepanje po za- Frfra in Cufek, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zr- 14.00 Avtomobilnost, 14.30 Američanke, dokumentarni film, hodni italijanski obali, Toskana, kulinarično-popotniška oddaja, calo tedna, Šport, Vreme, 20.05 Panika, slovenski film, 21.55 Inter- 15.20 Sozvočja Slovenije: Lent 2012, 16.45 Tretja generacija, doku- 10.55 Ugriznimo znanost, Kakovost našega morja, oddaja o zna- vju, 22.50 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 Ženski ostanki, izraelsko- mentarni film, 17.55 Osem junijskih dni na Roški, dokumentarna nosti, 11.30 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 12.00 Rak -ameriški dokumentarni film, 0.50 Operne arije, Baritonist Marko oddaja, 20.00 Ogrožena mesta, Benetke, francoska dokumentarna - sprevržena različica našega normalnega jaza, izobraževalno-do- Kobal, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Politično s serija, 20.50 Fantastična ženska, čilski film, 22.35 Kaj govoriš? So kumentarni film, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.40 Napovedujemo vakeres? 22.55 Spolne sužnje v katoliški cerkvi, koprodukcijska obzorja (V.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Prisluhnimo tišini, izo- NEDELJA, 20.06.2021, II. spored TVS dokumentarna serija, 0.55 Info kanal braževalno-svetovalna oddaja, 15.10 Mostovi – Hidak, magazinska 4.00 Info kanal, 6.55 Duhovni utrip, 7.10 Koda, 7.40 Ugriznimo SREDA, 23.06.2021, I. spored TVS informativna oddaja, 15.45 Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih mo- znanost, oddaja o znanosti, 8.05 Glasbena matineja, 9.30 Danes 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, Poročila, 9.05 Prišla je rij, norveška otroška nadaljevanka, 16.15 Holly Hobbie, kanadska dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 10.30 Prifarci slavijo 30, 11.25 sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 10.10 Koda, 11.00 Danes dol, mladinska nadaljevanka, 16.40 Infodrom, poletje 2021, Odnosi, Kajak-kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah, 12.50 Slo- jutri gor, slovenska nanizanka, 11.30 Družbeni fenomeni, Trajno- 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, vensko olimpijsko stoletje, dokumentarna serija, 14.00 Slovensko stna moda, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 11.55 Pogovor z 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, olimpijsko stoletje, dokumentarna serija, 15.15 City folk - Obrazi opozicijo, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Prifarci mest, Ljubljana, dokumentarna oddaja, 16.00 Znova uzreti zvezde, (V.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Osmi dan, 15.20 Rojaki, oddaja slavijo 30, 20.50 Gospa Wilson, britanska nadaljevanka, 22.00 18.00 Dnevnik nekega naroda, Filozof na oblasti, dokumentarna o zamejcih, 15.40 Mostovi – Hidak, magazinska informativna od- Odmevi, Kultúra, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Barton Fink, ame- serija, 20.05 Starodavno nebo, Bogovi in pošasti, nemško-ameri- daja, 16.15 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, riško-britanski film, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, ška dokumentarna serija, 21.00 Žrebanje Lota, 21.10 Umori na 17.25 Kdo se boji slovenščine? Narečja v popularni glasbi, doku- Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Napovedujemo podeželju (XXI.), Točka ravnotežja, britanska nadaljevanka, 22.50 mentarno-izobraževalna serija, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, PETEK, 18.06.2021, II. spored TVS Zvezdana, 0.50 Info kanal Mira Mihelič: April, 18.05 Slastne medvedje zgodbe, risanka, 18.10 4.00 Info kanal, 9.30 Videotrak, 10.30 Poletno jutro, 12.30 O ži- PONEDELJEK, 21.06.2021, I. spored TVS Slastni medvedji recepti, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, valih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.10 Na vrtu, 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Poletno jutro, Poročila Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Trafikant, avstrijsko-nem- izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.00 Koncert ob 20. obletnici 9.05 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 10.10 Obzor- ški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil, 23.40 delovanja skupine Nude, 16.00 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, 4. ja duha, 30 let samostojne Slovenije, 11.00 Danes dol, jutri gor, Kdo se boji slovenščine? Narečja v popularni glasbi, dokumen- in 5. etapa, 18.00 Dnevnik nekega naroda, Vihar, dokumentarna slovenska nanizanka, 11.30 Družbeni fenomeni, Čas brez časa, tarno-izobraževalna serija, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 serija, 20.00 Kdo laže? (II.), britanska nadaljevanka, 20.55 Tully, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo ameriško-kanadski film, 22.30 Pred vrati pekla, Lima - na drugi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (V.), ameriška na- SREDA, 23.06.2021, II. spored TVS strani zidu, španska dokumentarna oddaja, 0.35 Info kanal daljevanka, 14.40 S-prehodi, Marij Čuk, pisatelj, pesnik, novinar, 4.00 Info kanal, 11.20 Poletno jutro, 13.20 Nismo pozabili na vas! SOBOTA, 19.06.2021, I. spored TVS 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Timi gre, risanka, 16.10 Muk, ri- Baletni plesalci SNG Opere in baleta Ljubljana in Društvo baletnih 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 9.00 Infodrom: 30 sanka, 16.25 Ribič Pepe, mozaična oddaja za otroke, 17.00 Poročila umetnikov Slovenije, 14.30 Grofičino popoldne, dokumentarni samostojnih, 9.25 Sobotni krompir, 10.05 Male sive celice, 10.45 ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, 18.00 Pujsa Pepa, film, 15.35 Vikend paket, 17.10 Ginovo potepanje po zahodni ita- Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike, 11.40 Moje mnenje, 30 risanka, 18.05 Simon, risanka, 18.10 Nejko, risanka, 18.20 Vem!, lijanski obali, Otok Elba, kulinarično-popotniška oddaja, 18.00 let Ustavnega sodišča RS, 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Pogo- Ivan Oman, kmet iz Zminca, dokumentarni film, 20.05 Ohranjaj dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno- vor s predsednikom vlade, 21.00 Pogovor z opozicijo, 22.00 Odme- ogenj, koreograf Martin Schläpfer, nemški dokumentarni plesni -svetovalna oddaja, 14.05 Podjetno naprej, Civis, usposabljanje za vi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetnost igre, 23.30 Moj klasični film, 21.00 Žrebanje Lota, 21.10 Moje mnenje, 22.00 Senca suma, varnost pri delu, 14.55 Vozovnica za Luno, nemško-češka doku- hit, Svetlana Makarovič, 23.35 Svetlana Makarovič in Madžarski francoska nadaljevanka, 22.55 Generacija 71, igrani dokumentar- mentarna oddaja, 15.50 Čokoladne sanje, slovenska nadaljevanka, nacionalni ciganski orkester Santa - Kata, Katalena, 0.55 Dnevnik ni film, 0.25 Videotrak, 1.25 Info kanal 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, ČETRTEK, 24.06.2021, I. spored TVS petih, Šport, Vreme, 17.25 Oče in sin v svetu disleksije, britanska 2.15 Napovedujemo 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, Poročila, 9.05 Prišla je dokumentarna oddaja, 18.30 Ozare, 18.35 Vrtne prigode, risan- PONEDELJEK, 21.06.2021, II. spored TVS sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 10.10 Kdo se boji slovenščine? ka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 4.00 Info kanal, 11.10 Poletno jutro, 13.10 Prisluhnimo tišini, iz- Narečja v popularni glasbi, dokumentarno-izobraževalna serija, 20.05 Guernseyjski krožek za branje in pito iz krompirjevih olup- obraževalno-svetovalna oddaja, 13.45 NIET: Čas je za revolucijo, 10.55 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.30 Družbeni kov, koprodukcijski film, 22.05 Hudičeve igre (I.), ameriško-itali- koncert, 15.30 Marpurgi, dokumentarno-igrani film, 16.40 Ljudje fenomeni, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 12.00 Moje mne- janska nadaljevanka, 23.05 Poročila, Šport, Vreme, 23.30 Pokvar- in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.30 Zelena genera- nje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (VI.), jena stran zakona, koprodukcijski film, 2.10 Dnevnik Slovencev v cija/Young Village Folk, 18.00 Dnevnik nekega naroda, dokumen- ameriška nadaljevanka, 14.40 Slovenci v Italiji, Vklop, 15.10 Moj Italiji, 2.35 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vre- tarna serija, 20.00 Luisa Spagnoli, italijanska nadaljevanka, 21.00 gost/Moja gostja – Vendégem, portretna oddaja, 15.45 Z kot Zofka, me, 3.30 Napovedujemo Veliki slikarji namalem zaslonu (II.), britanska dokumentarna mozaična oddaja za predšolske otroke, 16.10 Sobotni krompir, 17.00 SOBOTA, 19.06.2021, II. spored TVS serija, 21.55 Podjetno naprej, 22.30 Eda - zgodba bratov, Rusjan, Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Lovrenška jezera, dokumen- 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Ptice jezer, njihova vr- TV-priredba gledališke predstave, 0.55 Info kanal tarna oddaja, 17.55 Na kratko, 18.05 V Goščavi, lutkovna nanizanka, nitev, dokumentarni film, 10.00 Srečanje bolnikov in invalidov TOREK, 22.06.2021, I. spored TVS 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, na Brezjah, 11.10 Ciril, zgodba o odpuščanju, 11.55 Kajak-kanu - 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, Poročila, 9.05 Prišla je 20.00 Pogovor s predsednikom države, 20.55 Državnik z nasmehom svetovni pokal, slalom na divjih vodah, 13.25 Danes dol, jutri gor, sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 10.10 Umetnost igre, 11.00 zgodovine, dokumentarni portret Lojzeta Peterleta, 22.00 Odmevi, slovenska nanizanka, 15.05 Avtomobilnost, 16.00 Znova uzreti Danes dol, jutri gor, Kdor z malim ni zadovoljen..., slovenska nani- Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Veliki slikarji namalem zaslonu (II.), zvezde, posnetek slavnostne prireditve iz milanske Scale, 18.00 zanka, 11.30 Družbeni fenomeni, Fenomen kuharskih oddaj, izo- britanska dokumentarna serija, 23.50 Lovrenška jezera, dokumen- Dnevnik nekega naroda, dokumentarna serija, 20.05 Zelena laž, braževalno-dokumentarna oddaja, 11.55 Pogovor s predsednikom tarna oddaja, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Sloven- avstrijska dokumentarna oddaja, 21.45 Zvezdana, 22.45 Šank vlade, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja ska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo rock - Turneja Ponosa: Restart, 0.25 Videotrak, 1.25 Info kanal (V.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Duhovni utrip, 15.15 Potepa- ČETRTEK, 24.06.2021, II. spored TVS NEDELJA, 20.06.2021, I. spored TVS nja – Barangolások, 15.55 Timi gre, risanka, 16.05 Žanov svet, 4.00 Info kanal, 11.30 Poletno jutro, 13.30 Slovenska zemlja v 7.00 Otroški program, 10.20 Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih risanka, 16.15 Nejko, risanka, 16.20 Firbcologi, mozaična oddaja pesmi in besedi, Skozi prostor in čas (Ljudski pevci in godci, Sim- morij, norveška otroška nadaljevanka, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja za otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 fonični orkester RTV Slovenija), 15.10 Profil, 16.10 Prifarci slavijo duha, 30 let samostojne Slovenije, 11.55 Ljudje in zemlja, izobra- Tib in Tamtam, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Sloven- 30, 17.20 Ponovno sem sam, portret Franceta Bučarja, 18.30 Kole- ževalno-svetovalna oddaja, 12.45 Zelena generacija/Young Village ska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica dobre karme (III.), sarstvo - dirka po Franciji, predstavitev ekip, 20.05 Kako izdelati, Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Ob 30. obletnici britanska nadaljevanka, 20.55 Nov dan, dokumentarni film, 22.00 Slušalke, britanska dokumentarna oddaja, 21.05 Avtomobilnost, samostojnosti Slovenije: Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini, Anica Mikuš Kos, 21.35 Ambienti, 22.05 Pozabljeni Slovenci, Slovenec sem in kdo pri Stični (1992), 14.40 Na lepše, 15.15 Adijo, pamet, nizozemski 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.15 Dnevnik, Slovenska kronika, je več - Viktor Murnik, 23.05 Slovenska jazz scena: Hunski hrbti film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.15 Šport, Vreme, 3.10 Napovedujemo (Bigband RTV Slovenija in Milko Lazar), 0.45 Info kanal

Porabje, 17. junija 2021 V vrtcu smo se seznanjali s hrano in pijačo

Seznanili smo se s priborom na mizi. Poimenovali smo Čebelice v Sakalovcih krožnik, žlico, vilico, nož in kozarec. Na slikovnih karti- cah smo si ogledali različno hrano in pijačo. Razvrščali smo slikice hrane in pijače, in sicer tako, da smo hrano po- ložili na krožnik, pijačo pa na kozarec. Nato smo ugotavljali, Glavna in odgovorna urednica Časopis podpirajo: Državna da hrano s krožnika jemo, pi- Marijana Sukič slovenska samouprava, Urad Naslov založnika in uredništva: predsednika vlade, oddelek za jačo s kozarca pa pijemo. Igra- H-9970 Monošter, narodnosti, Zveza Slovencev na Gárdonyi G. ul. 1.; Madžarskem in Urad vlade RS za li smo se igro Lisica, kaj rada TEDNIK tel.: 94/380-767; Slovence v zamejstvu in po svetu. SLOVENCEV NA MADŽARSKEM ješ z lutko lisico iz papirja, pa e-mail: [email protected] Naročnina: za Madžarsko letno ISSN 1218-7062 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Izhaja vsak četrtek Za ostale države 52 EUR ali tudi zunaj kot gibalno igro. Založnik: Tisk: 52 USD. Zveza Slovencev na Madžarskem Vzgojiteljica asistentka Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Za založnika: Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Andrea Kovács Romana Trafela Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB