Radia Slovenia International

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ACADEMIA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

Nastanek in razvoj Radia Si – Radia Slovenia International

Kandidat: Milan Fras Študent izrednega študija Številka indeksa:11190170081 Program: Medijska produkcija Mentorica: mag. Irena Bedrač

Maribor, december 2013 IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Milan Fras sem avtor diplomske naloge z naslovom NASTANEK IN RAZVOJ RADIA SI – RADIA SLOVENIJA INTERNATIONAL, ki sem jo napisal pod mentors- tvom mag. Irene Bedrač.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

 je redl ena di l ska nal ga izključn rezultat jega dela  se skr el da s dela in nenja drugi avt rjev ki ji u ra lja v redl eni na- l gi navedena zir a itirana skladn s ravili išje str k vne š le ade ia  se zavedam, da je lagiat rstv – redstavljanje tuji del zir a za isli k t je lastn kazniv ak nu avt rski in s r dni ravi a št v nadal- jevanju ukre Š ade ia skladn z njeni i ravili  skladn z člen Š ade ia d v ljuje jav di l ske nal ge na s letne rtalu š le

Maribor, december 2013 d is študenta:

Milan Fras

ZAHVALA

a valjuje se vse ki s i v času dela di l ske nal ge s str k vni i nasveti in praktič- n čj agali ri izved i nal ge Zahvala gre predvsem mentorici Ireni Bedrač eu Kre arju Tatjani D lan rečku Trgle u Darku uklu Ediju ukšiču Dušanu T a iču in Darji t čan

POVZETEK

Namen diplomske naloge je zgodovinsko raziskati nastanek in razvoj Radia Si, Radia Slovenia International. Prikazan je programski razvoj, ki je vodil do ustanovitve in nastanka edinega tujejezičnega radijskega r gra a v l veniji V prvem delu je prikazan razvoj radia na Slovenskem, nato nastanek in razvoj Radia Maribor, ki je il ključen za nastanek takratnega Radia MM današnjega Radia i druge delu je rikazan razv j Radia i d nastanka d danes rvič a s na ene ku u z rani tudi vsi ustvarjalci radijskega programa, od vodstva do programskih sodelavcev. V zadnjem delu je prikazano trenutno stanje te radijske postaje, programska shema, ter vizija razvoja Radia Si v prihodnosti.

Ključne besede: radio, Radio MM2, Radio Maribor, Radio Si, Radio Slovenia International, r gra ska s e a razv j r gra a tujejezični radijski r gra RT l venija

ABSTRACT The origins and the development of Radio Si – Radio Slovenia International

The purpose of the thesis is to explore the historical origins and development of Radio Si, Radio Slovenia International, the only foreign language radio station in Slovenia. The first part shows how the radio in Slovenia started to develop, traces its origins, than explores the development of Radio Maribor, which was the corner stone to the formation of the Radio MM2 - now Radio Si. The second part shows the process of creation of the Radio Si up until today. For the first time all the creators of this radio program, management and the program staff are enlisted. The final section shows the current state of the radio station, a program schedule, and a vision for the development of Radio Si in the future.

Keywords: radio, Radio MM2, Radio Maribor, Radio Si, Radio Slovenia International, program schedule, program development, foreign language radio program, RTV Slovenia.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ...... 9 1.1 Opredelitev diplomske naloge ...... 9 1.2 Namen in cilji naloge ...... 9 1.3 Predpostavke ...... 9 1.4 Metode raziskovanja ...... 10

2 KRATKA ZGODOVINA RADIA V SLOVENIJI ...... 11 2.1 Razvoj radia v Sloveniji ...... 11 2.2 Nastanek RTV Ljubljana ...... 13 2.3 Nastanek Radia Maribor in podlaga za razvoj novih radijskih programov ...... 14

N T NEK R EG R DIJ KEG ROGR M OB EŠČ NJE T JEJE IČNE JAVNOSTI V SLOVENIJI ...... 17 O redelitev tre e tujejezične r gra u ...... 17 3.1.1 Izhodišča in prvotni cilji ...... 17 3.1.2 Oblikovalci programa...... 18 Od MM Radia Mari r Internati nal d l venskega turističnega radia ...... 21 3.2.1 Leto 1985 - nastanek drugega programa Radia Maribor, Radia MM2 ...... 21 3.2.2 Leto 1988 - konec in ponoven zagon radia MM2 ...... 24 3.2.3 Leto 1992 – nastanek Radia RMI ...... 24 3.2.4 Leto 1999 – Slovenski turistični radio ...... 26 3.3. Postavitev Radia Si, Radia Slovenia International ...... 27 3.3.2 Programski cilji ...... 32 3.3.3 Programska shema ...... 34

4 K J ČEK ...... 55

5 UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI ...... 56

6 PRILOGE ...... 58

KAZALO TABEL

Tabela 1:Sodelavci programa v obdobju od MM2 do Radia Si ...... 20 Tabela 2: Radio Si, programska shema 2013, ponedeljek ...... 36 Tabela 3:Radio Si, programska shema 2013, torek ...... 39 Tabela 4:Radio Si, programska shema 2013, sreda ...... 42 Ta ela 5: r gra ska s e a Radia i četrtek ...... 45 Tabela 6:Programska shema Radia Si 2013, petek...... 48 Tabela 7:Programska shema, Radia Si 2013, sobota ...... 51 Tabela 8:Radio Si, programska shema 2013, nedelja ...... 54

KAZALO SLIK

Slika 1: Studio Radia Si ...... 28 Slika 2: Frekvence Radia Si po Sloveniji ...... 29 Slika 3: Redakcija Radia Si ...... 31

1 UVOD 1.1 Opredelitev diplomske naloge

Radio Slovenia International je 4. nacionalni radijski program, ki deluje pod okriljem RTV l venija in je na enjen veščanju tujejezične javn sti Glede na aj n st dr ave in e n st njene v et sti v širši r st r v Evr en t vrstnega veščanja narašča. Radijska staja rid iva na e n sti v str k vne svetu a še ni d v lj re znana zato se elel prispevati k razvoju in rvič isn redeliti tudi nastanek razv j in vizij Radia i ter regledati na kakšni sn vi je nastal in kakšne s n sti za iz ljšav

Radio Si je nastal kot turistična ddaja v ne ške jeziku na Radiu Mari r in se nat razvil v samostojno radijsko postajo. Danes je namenjen tujcem, ki prihajajo v Slovenijo poslovno ali na d ust in l ven e ki ji angleški in ne ški jezik ne redstavljata k unika ijske vire Rdeča nit 4- urnega programa so servisne informacije o vremenu, prometu, kulturnih, š rtni in turistični rireditva

1.2 Namen in cilji naloge

čj deskri tivne et de analize in sinteze sem raziskal nastanek in razvoj te radijske postaje, ki je bila v zg d vini večkrat dele na različni redelitev in r gra ski zasn v ki s v zadnji leti le ri eljale d el vitejše redelitve in u estitve v radijski r st r Pokazal sem, da se lahko z dobro opredelitvijo ciljne javnosti, stabilnostjo in dobrim v denje en Radia i v sl venske radijske svetu še veča in da je ključen za d r inf r iran st tuje javn sti ri nas tak di l atske k t tudi tuj ev ki v l veniji ivij in delaj ter turistične javn sti

1.3 Predpostavke

red stavlja da us el ug t viti da je radi nastal iz elje veščanju tuje javnosti d gajanju v l veniji in da je i el čn k er ialn us erjen st kar je enil

9 začetek nastajanja k er ialni radijski staj v l veniji če rav je del val d krilje RTV Slovenija.

1.4 Metode raziskovanja

Pri pisanju diplomske naloge mi je bil v č tudi vpogled v notranje delovanje Regionalnega RTV centra Maribor, kjer opravljam svoje delo. Veliko sem si pomagal z znanjem, pridobljenim ed študije ki i je il v č ri znanstveni in razisk valni zasnovi nastanka diplomskega dela Nekaj te av se i el zaradi pomanjkanja obstoja zad stni isni vir v in iskanje začetni akterjev nastanka radia

Podatke za pisanje diplomske naloge sem zbiral s čj regled vanja različni isni virov, pa tudi avdio in video materiala. Ker a velik te zg d vine še ni z rane sem izvedel več intervjujev s ključni i akterji nastanka radia s takratni i uredniki in programskimi sodelavci, kot so e Kre ar rvi dg v rni urednik Edvard ukšič d lg letni dg v rni urednik rečk Trgle nekdanji odgovorni urednik in vodja RTV centra Maribor, Tatjana D lan v dja ne ške redak ije na Radiu i d nastanka do danes in Darko Pukl, trenutni odgovorni urednik Radia Si. Uporabljal sem deskriptivno metodo in metodo analize in sinteze.

2 KRATKA ZGODOVINA RADIA V SLOVENIJI

2.1 Razvoj radia v Sloveniji

Radi na l venske velja za začetnika n ičnega veščanja elektr nski ti ačetki radia ri nas segaj e v let 9 k s študentje skušali vz staviti zvez z rez ičn radi telegrafij ed Kranje in Š arjetn g r rvi rez ični ren s a je med rv svet vn v jn na telegrafski način tekal v r st ri lju ljanske realke na eg vi (Brojan, 1999, 10).

K t začetnik radijske te n l gije je ri nas za isan Marij Osana str k vnjak za elektrotehniko, ki je leta 1926 dosegel, da je Ljubljana dobila svojo radiotelefonsko postajo. A e rej leta 9 4 je in enir Osana začel skusn ddajanje radijskega r gra a v ju ljani prek oddajnika, ki ga je sam konstruiral, leta 1925 pa so ljubljanski radioamaterji prek svojega ddajnika renašali program na Bled (MMC RTV, 2013). Pod Osaninim vodstvom je bila v D ala zgrajena lju ljanska radi ddajna staja in vse d druge svet vne v jne je il Osana te nični v dja staje Čičić 8

za izu itelja rve zase ne radijske staje na sl venske štejemo Rudija Omoto (Brojan, 999 K t član lju ljanskega Radi klu a je e leta 9 4 naredil sv j radijsk staj s reje nik a je izdelal iz sestrinega de nika slušal je tudi ddaje Radia ju ljana, a ker s se nje u in slušal e zdele rekratke je na isti frekven a nat vrtel sv je l šče K s ug t vili da gre za še en ddajn staj s ga z rili da je t r tizak nit in zat je bil prisiljen prenehati.

Leta 1925 je in enir Osana v štne la rat riju za radijsko tehniko v Ljubljani sestavil a atersk radi ddajn staj ki je začela delovati 8. marca istega leta. Z njo je 24. januarja 1926 izvedel tudi uradni poskus – oddajo prvega ljubljanskega radiokoncerta. Ta dan šteje za r jstni dan sl venskega radia Nekaj tedn v kasneje s Osan v signal slišali radioamaterji na Bledu, Celju in ostalih krajih, ki so bili oddaljeni do 70 kilometrov od Ljubljane (Bezlaj – Krevel, 1998, 18).

leti leta 9 8 s d rli radijsk staj v ju ljani ki je ričela s skusni ddajanje in prvo eksperimentalno oddajo 1. septembra. Veliko slavnostno odprtje Radia Ljubljana je bilo šele 8 kt ra tega leta in se uradn šteje za ejnik k je radi ju ljana začel z oddajanjem. Tega leta je bila v imenu prosvetne zveze podpisana tudi pogodba, ki je d l čala da je staja na enjena za javn radi f nsk slu za javljanje dnevni n vi vre enski rzni ek n ski in industrijski r čil rekla in re r duk ij kulturni rireditev za širjenje znan sti in u etn sti s redavanji Čičić 2008).

Že v te rve d ju s največ z rn sti na enili iz ra evanju Eden d e nejši delov s ili jezik vni tečaji Čas is Radi ju ljana je el javljal esedil lek ij kr za jezik na radiu je ila e takrat izje n e na Br jan 999, 49).

Glas eni del r gra a je il naj se nejši del s reda s d ujali s tudi ivljanje nar dne dediščine Takrat se je začela lik vati tudi radijska z irka l šč ečeri s ili namenjeni prenosu oper. Maja 1933 pa je bil ustanovljen radijski orkester (Brojan, 1999, 28).

Radi ju ljana je v začetni fazi stal e na iz ra evalna ustan va saj je slušal e nudil redavanja jezik vne tečaje š lske ure in radijske igre Glasbeni del radijskega programa je sestavljalo predvsem slovensko ljudsk glas en izr čil velik del tega programa pa sta izvajala radijski orkester in komorni zbor.

11. aprila leta 1941 je ne ška uftwafe uničila ddajnik Radia ju ljana v D ala Radijsk staj je nat revzela italijanska radijska dru a EI R ki je ddajala tak v italijanščini k t tudi v sl venščini ka itula iji Italije s radi revzeli Ne i zaradi česar je r gra tekal v sl venščini in ne ščini Že n ve ra istega leta a začne ddajati ilegalni radio Osvobodilne fronte, Kričač naslednji leti se je selil ed ilegalni i l ka ija i in stal ne dkrit avgusta 944 a je začel z ddaja i z sv jenega ze lja v Beli krajini oddajati Radio Osvobodilne fronte (MMC RTV, 2013). Prepoznavni znak te radijske postaje je stal znak kukavi e – kasneje zaščitni znak Radia ju ljana Ne i s ljubljansko radijsko postajo zapustili 9. maja 1945 (Bezlaj – Krevel 998 v Š a

Ta dan šteje tudi za začetek ddajanja današnje RT l venija

2.2 Nastanek RTV Ljubljana

9 aja 945 je in enir Magajna v ikr f n s ustil kukavi in zakli al: ”Živela sv dna Ljubljana, govori Radio Svobodna Ljubljana …” rva na ved valka Štefka endra in je na rvi sv dni dan v dila radijski r gra kjer je il g t v najslavnejši govor Otona Žu ančiča Br jan 999, 92).

Dva dneva kasneje je začel ddajati tudi Radi v dni Mari r Bezlaj – Krevel, 1998 v Š a T se je zg dil zaslugi te nika Oskarja laka Br jan 999, 94).

Radi v dna ju ljana je i el sede na Cankarjevi esti in je na rej renašal slavn stne rireditve v času sv ditve Radi še ni i el lastni d dk v denar je d ival d redsedstva vlade D leta 94 je il radi d rist jn stj inistrstva za št telegraf in telef n ki je d l čil nar čnin za radijske a arate ki se je lačevala d januarja 94 na rej (Bezlaj – Krevel, 1998, 51-53).

rvi v jni zak nski red is rganiza iji radi difuzne slu e v Jug slaviji je izšel a rila 94 in je uvedel dr av k t lastnika stan vljena je bila glavna radijska direkcija F RJ z lastni r račun Direkt rje re u liški direk ij je na redl g redsednika re u liške vlade imenoval predsednik zvezne vlade. let 948 je nar čnina stala en tna vsej dr avi in radijske staje s stale r računske ustan ve višek je re ajal v r račun in ta je kril tudi izgu r gra sk s i ele re u liške radijske staje d l čen avt n ij s l šne s erni e je izdal k ite (Bezlaj – Krevel, 1998, 51-53).

Že leta 949 natančneje a rila ustanovijo prvi TV laboratorij v Ljubljani, istega leta pa nastane tudi Radio Koper – Ca distria eta 95 začne ddajati še radijski r gra Radia Ljubljana (MMC RTV, 2013).

Radijske postaje so z Uredbo o radiodifuznih postajah in radiodifuziji 9. julija 1952 postale gospodarske ustanove s samostojnim financiranjem. Leta 1955, pa je nov zakon opredelil radi difuzij k t javn slu ki je leg rednega veščanja javn sti ddajanja u etniški kulturni znanstveni iz ra evalni in drugi r gra v zad l ena tudi za ulariza ij d se k v in us e v s ialističnega razv ja F RJ Bezlaj – Krevel, 1998, 54).

24. novembra 1950 je vlada s spojitvijo treh podjetij ustanovila eno - Radio Slovenija,

13 podjetje za radiodifuzijo Ljudske republike Slovenije. Podjetje je i el sede v ju ljani in obrate: Studio Ljubljana, Studio Maribor, Studio Nova Gorica ter oddajnike v Ljubljani, Kranju Mari ru in jd vščini ter ddajnik, ki se je gradil v D ala reje ni enter ter Radio Center v Ljubljani (Bezlaj – Krevel, 1998, 58).

11. oktobra 1958 se je začel redni eksperimentalni program iz TV studia Ljubljana. Redno začnejo oddajati konec novembra, ko oddajajo v skupnem jugoslovanskem programu, kjer je dele TV Ljubljana okoli 30%. Istega leta, 1958, pa je nastal tudi Pomurski ad arski radio (MMC RTV, 2013).

začetk del vanja televizije je svet Radia ju ljana s re enil naziv Radi ju ljana v Radiotelevizija Ljubljana (po Bezlaj – Krevel, 1998, str. 61bi se naj to zgodilo med decembrom 1957 in decembrom 1959 literatura navaja več različni datu v

Desetletje kasneje, leta 1968 se na n ge stavi tudi ari rsk T d isništv z lastni T studie leta 9 začne ddajati tudi T K er – Capodistria. Naslednji mejnik za RTV Ljubljana pa je nastanek Vala 2 ki je začel ddajati leta 9 MMC RT

Šele leta 99 tik red sa sv jitvij a se RT ju ljana rei enuje v RT l venija (MMC RTV, 2013).

2.3 Nastanek Radia Maribor in podlaga za razvoj novih radijskih programov

rva svečana tv ritvena oddaja Radia Svobodni Maribor je bila 11. maja leta 1945. Za nastanek radia sta bila naj lj zaslu na Renat avlič in v dja te nične slu e ili Mešič ki je il tudi lastnik rvega radijskega ddajnika na te čju Oddajali s iz stan vanja na Tyrševi uli i 4 rvi je v eter s reg v ril Franček Dren ve te zase ne stan vanju je radi del val en teden nat s ga reselili na K r šk est 9 kjer s ili njeg vi studijski r st ri več k t 4 let tar ku inj s radijski s delav i s re enili v jačevalni predsobo v napovedovalnico, eno sobo pa v studio Kušar 98 , 8).

Oddajali s dred e razglase in vestila tedanje v jaške in ivilne lasti Če rav je i el ddajnik č le watt v s ga d r slišali daleč tudi na K r šk K alu je začel renašati tudi r gra radia ju ljana ta a je začela vključevati ari rske ddaje v sv j program.

r gra radia Mari r s d stikrat slušali vsi Mari rčani saj s ga rek etdeseti zv čnik v renašali vse estu Kušar 98

Progra se je časi kre il e k ne leta 95 je i el Radi Maribor orkester. Z letom 1951 se je r gra številu ur sk rajda dv jil es čas s ila azna čna ni anja v številu ur oddajanega programa, p nekateri r čili zaradi resla e kadr vske zasedbe in slabe programske orientacije. Pomanjkanje kadrov na Radiu Maribor je trajalo kar tri desetletja. Napovedovalka Milica Katalinič je ila kar dvajset let edina poklicna napovedovalka na Radiu Maribor. Kušar 98 , str. 45). Šele leta 9 4 se je z novo samoupravno organiziranostjo kadrovska zasedba okrepila. Leta 1956 se je Radio Maribor programsko preorientiral in dobil stalno programsko shemo, regionalni program pa je narasel na 600 ur letn Kušar 98 , 8-12).

31.12. 1960 je bilo na Radiu Mari r za sleni le 4 uslu en ev d te je delal šest ljudi na oddajniku na Teznem, programskih sodelavcev je bilo le pet. Leta 1966 je bila izdelana širna analiza estu in vl gi Radia Maribor v nadaljnjem razvoju RTV dejavnosti v Sloveniji. S tem je Radi Mari r d il širša r gra ska lastila in večj produkcijsko vlogo v okviru RTV in zat je takrat tudi uvedel Turistične na tke v ne ške jeziku Kušar 1980, 15).

Leta 1968 sta na Radiu Mari r začela delati tudi novinar, vodja TV d isništva in filmski sne ale el tne r gra u Radia Mari r je k ne šestdeseti let d d dst tk v zaje ala glas a eta 9 je Radi Mari r s et čn večal sv j r gra in takrat je Center za raziskave javnega nenja in n ični k unika ij ri vis ki š li za s i l gij litične vede in n vinarstv v ju ljani za ele il da je v dravski regiji kar 8 dst tka anketiran ev dg v ril da sluša r gra Radia Mari r kar je velik več k t kater k li drugo radijsko postajo. Leta 1971 je bil v r gra ski slu i za sleni sem novinarjev in dva glas enika Kušar 98 , 18-21).

sede deseti leti se je Radi Mari r začel aktivn vključevati v ivljenje te regije z neposrednimi prenosi prireditev, a ene je vedn lj te avna stajala rostorska stiska. Takrat s vedn glasnejši stajali zivi da se izgradi n v RT d v Mari ru Leta 1979 je i el Radi Mari r e 5 ur regi nalnega radijskega r gra a kjer je g v rni del zasedel 37 odstotkov in glasbeni 63 odstotkov. Informativni program je zasedel 22 odstotkov

15 g v rnega dela r gra a turistični na tki v ne ščini a kar 5 dst tk v Takrat je il na Radiu Mari r za sleni e 5 ljudi d tega n vinarjev 5 v glas ene uredništvu dva napovedovalca in enajst tehnikov Kušar, 1980, 32-34). Tu se je začel tudi vz n Radia Mari r ki a je rinesel tudi n ve n sti razv ja in širitve r gra v

3 NASTANEK PRVEGA RADIJSKEGA PROGRAMA ZA OBVEŠČANJE TUJEJEZIČNE JAVNOSTI V SLOVENIJI

3.1. Opredelitev potrebe po tujejezičnem programu

3.1.1 Izhodišča in prvotni cilji

Iz dišče za nastanek r gra a s ile turistične n vi e v ne ške jeziku ki s ji e d lg , od leta 1966, ri ravljali na Radiu Mari r za ne šk g v reče turiste in s ile d r sprejete. Kot je povedal takratni direkt r Radia Mari r e Kre ar, je bilo v osemdesetih leti rejšnjega st letja zel l dn d je za t radijsk iš ki je i ela velike elje širjenju in ustvarjanju n vega r gra a Odl čilni datu je il 5 aj 985, ko so na sku ščini RT ju ljana trdili dl čitev da se ustan vi tujejezični r gra MM ukšič v Kocutar, 2005, 70-82 rv tni za isli naj i ivel le d k n a letja tistega leta v času turistične sez ne a je zaradi ne redvidljivega vz na slušan sti in n vi interesov ostal v različni lika d danes

Eden d udnik v za lik vanje te radijske staje je il k r ški l vene Fran i Š id ki je i el izkušnje z zase ni k er ialni radie saj je il ustan vitelj radia al anale v Tr i u ki je ddajal redvse slušal e na avstrijski K r ški (Dolanc, 2013). Njegove ideje s se d r skladale z elja i ari rskega radijskega v dstva direkt rja t jana arja in dg v rnega urednika ea Kre arja ukšič v Kocutar, 2005, 70-82). Zato je nastal predlog, da i tuji turist rek »radijski r gra v nudili či lj el vite servisne turistične in litične inf r a ije s te a agali d ači turistični rganiza ija in razširili ddaje v tuji jeziki s litični i inf r a ija i « ukšič v Kocutar, 2005, 70-82), kar je vodstvo RTV v Ljubljani potrdilo in tako odprlo pot prvemu tujejezične u radijske u r gra u pri nas, drugemu programu Radia Maribor, radiu MM2.

rv tni na en je il tak inf r irati tuje turiste in tudi avstrijske u slušalstvu ponuditi nekaj informacij o aktualnem dogajanju v Sloveniji Kre ar D lan . A kmalu s se ti ilji še večali

»Naša ideja ni bila, da bi naredili komercialen radio, ampak je bila komercialna odločitev, da mora imeti program toliko reklam, da pokrijemo stroške.« Leo Kremžar, nekdanji odgovorni urednik Radia Maribor

3.1.2 Oblikovalci programa

Leto Opis Ime in priimek 1985 Direktor t jan ar Pobudnik Fran i Š id Odgovorni urednik Radia Maribor e Kre ar čnik direkt rja Toni Kresal rednik uredništva Edvard ukšič Gerd Schuler, Bojana Weiss, Breda Ekart, Tatjana Dolanc, Helene Erjavec, Heiner Neuman, Bogo Skalicky, Magnus Sicherl, Paul Hogger Johannes Wieser, Maja Kirar 1986 Direktor e Kre ar Odgovorni urednik RM rečk Trgle Esperantisti Maja K vačič Jank Štru denka R j Karl K vač Martin Oto 1987 ndrej diš rečk Niedorfer 1988 Jas n Mesarič Bratislava Trajk vič - Branka lavk Šter an Brigita avlič C ristiane K rdič Brigita Ka jan Vinko Ši ek 1989 Simona Pihler, Gabriel Mezang Nkodo, Lidija Čučk Sebastjan Žle nik Aleksander Dreu, Suzana Švajger Dragan Barbutovski, Milena Gorjup

1990 Petra Lah

1991 D l res Gačnik vjezdana J vin v E il Koprivc, Robert Kociper, Nouredine Ma uda anela Magerl Maj enič Katja le enitaš Bar ara e e Danijela Kačinari Darja Čučk Gisi Hafner R ert Mlekus, Werner Strohmeier 1992 Direktor e Kre ar čnik direkt rja Toni Kresal Urednik radia MM2 eter Ha janič 1993 Direktorica Ivanka Mulec Ploj Urednica radia MM2 Maja Kirar Heather Pirjevec, Suzana Pergar, Petra Blag- šič Beate Kotnik, Sebastjan Žle nik Tama- ra Dev, Bernd Sebor, Roman Mostofi, Gerald Fleishacker, Oliver Lemmerer, Oli- ver Zeisberger, Andy F. Thalhammer

1994 Aaron Radaelli, Lisa Feischl, Augustin Baumgartner, Bernhardt Weikmann, Oliver Kirschner, Franz Hartinger, Norbert Ober- hauser

1995 Duši a Če ular Natalija Cvikl, Ivo Kores, Ksenija a ard ija B štjan Jevšek Michael Gaisbacher, Sabine in Hermann Tassold, Marjan Kokol

1996 Urednik radia MM2 Edvard ukšič Dragan Barbutovski, Stipe Jerič Robert Kociper, Dolf Maurer, Boris I. Peitler, Mi- chael Tippl

1998 Nives etek Irena K drič andra Travnikar, Richard Hayworth 1999 Iz RMI v STR idija Čučk Heather Pirjevec, Darja Čučk uzana ergar Ščavničar it Cerjak Ksenija a ard ija Daniela intarič andra Travnikar Irena K drič Sebastjan Matul, Milena Gorjup, Eva tav ar Maja Raz ršek latka a ret Natalija ink vič ndreja Iljaš Jana Jeglič Matej K r še Ca er n B r Ida Baš Tatjana Dolanc, Smilja Baranja 2000 Branka Bezjak esna Gerg let r š

Mlakar, Fedja Juvan, Nataša K renjak Andrej Hofer, D l res Ženk T e B stič leksander Jak ič Matej Štrafela B ris Jauš ve , Magdel Krajnc Urednik Edvard ukšič rednik uredništva Radia i rečk Trglec 2001 Odgovorna urednica Radia Maribor Polona Pivec

Urednik rečk Trgle

Jasmina Ferk, Michael Manske, Simona Kenda 2003 aša Krajn Matej K r še i na K inšek, Chris W erry Iris t čnik, ndreja K vač 2004 Odgovorni urednik Radia Si rečk Trgle

2006 Ivana Unuk idija etk vič Metka Fili ič, Michel Vugrinec

2007 Nataša G de B rut Ka uš Kristijan enek vič Nataša ive , Jasmina Holc

2008 Dark r š Maja Jenuš R ert evstek Mateja rnuš K ra J rgakieski Jas ina Bauman R ert ajšek 2009 Darja t čan Katja Treer ndrej Ger ina Jasmina Gregorec

2011 v. d. odgovornega urednika Darko Pukl

uka Hren esna Danil vič N vak nita t šek er nika Žajdela B rut lešej Nejc Birsa 2013 Odgovorni urednik Darko Pukl

leš Jenuš Tatjana Mil van vič

Tabela 1:Sodelavci programa v obdobju od MM2 do Radia Si Vir: Lasten 2013

3.2. Od MM2, Radia Maribor International do Slovenskega turističnega radia

3.2.1 Leto 1985 - nastanek drugega programa Radia Maribor, Radia MM2

Radi MM je rvič v etru na frekven i MHz KW začel ddajati v nedeljek junija 985 iz r st r v na K r ški esti 9 v Mari ru rvi sodelavci v radijskem etru so bili novinarja in napovedovalca Johannes Wieser ter Maja Kirar, urednik programa Edvard ukšič Program je oddajal na frekvencah 101,6 MHz s 500 - vatnim in na 558 kHz z 20 – kilovatnim oddajnikom ki je krival tak Štajersko k t tudi del avstrijske Štajerske vključn z Grad e ( ukšič v K utar 5, str. 70 T a ič , 24).

rv tna radijska r gra ska s e a je redvidevala triurni r gra za tuje g ste v ne ške jeziku a se je kaj k alu razširila v eturni r gra v angleške fran ske in revladuj če ne ške jeziku r gra je ddajal delavniki ed 9 in 4 ur in ob vikendih med 19. in 24. uro tak je za lnil čas k Radi Mari r ni ddajal sv jega r gra a ač a je renašal r gra Radia ju ljana. Odl čitev se je zel itr izkazala za dličn saj s radi začeli slušati tak d ači slušal i ki ji je ila všeč redvse n vejša ularna glas a, k t tudi tuj i ki ji je re ričal sve deren r gra ski rist ukšič v K utar 5, 70-82). Radio je posredoval informacije z obeh strani meje in zato v lival tudi na drugačn lik vanje javnega nenja d gajanju v takratni l veniji in Jug slaviji T je tudi g čil za lnjevanje vrzeli inf r iranju ne šk g v rečega prebivalstva v vstriji l aju sl venske anjšine v tej dr avi Kre ar Dolanc, 2013).

“Bili smo prvi radio, kjer si lahko vzpostavil bolj intimen stik s poslušalci.... Na MM2 je prve korake naredilo dvanajst moderatorjev, ki so pozneje odšli na ORF ali Antenne Steiermark ... V Avstriji so bile v tistem času zasebne komercialne radijske postaje prepovedane.“ Tatjana Dolanc, vodja nemške redakcije

redvse na avstrijske Štajerske je il dziv dličen el tak d er da s se članki in objave o novem mediju kar vrstili ukšič v Kocutar, 2005, 70-82), obenem pa je z rastjo

slušan sti rasel tudi srd avstrijske radi televizije ORF Ne sa slušal i ač a tudi glaševal i s se n ičn začeli glašati na sl venske tujejezične r gra u kar je e avgusta 985 vzr čil rve za lete in za str vanja z avstrijsko javno televizijo, ORF Kre ar T a ič , 25-27).

Radio se je na reč zel itr začel sa st jn financirati, kar je bil tudi prvotni namen, saj denarja pri RTV Ljubljana za tak namen ni bilo dovolj in tudi takratn v dstv ni elel čr ati denarja, ki je bil prvotno namenjen slovenskemu programu Kre ar Agencija Fran ija Š ida je us ešn začela na irati nar čnike rekla v vstriji kar je g čil tudi nadaljnji obstoj radia D lan Kre ar a vzr čil tudi esn reak ij ORF ki je za tevala el ukinitev ddajanja MM na nji ve čju k a t ni us el a s v ne sredni li ini frekvence, na 101 5 MHz začeli ddajati r gra Ö3 ukšič v K utar 2005, 73 T a ič , 25-27).

Obenem pa je raslo tudi neg d vanje v l veniji saj s redvse rčevske rganiza ije r testirale zaradi u ra e ne škega jezika in izra ale stra red ne čevanje T a ič 2000, 25-27) časi s se ti stra vi mirili Kre ar revladal je navdušenje nad derni r gra in ularn glas s r ščeni rist ki ga d tlej nis znali ne sl venski in ne avstrijski slušal i Pri tem je pomembno tudi vedeti, da ne v Avstriji in ne v Sloveniji takrat ni bilo zasebnih komercialnih radijskih postaj z moderno zasnovo. T se je kazal v vedn večji slušan sti in us ešn sti Radia MM ukšič v Kocutar, 2005, 73).

st je Radia MM a je ila zel zad v ljna tudi sl venska anjšina na avstrijske Kor ške Inf r a ije del vanju anjšine s ile sestavni del radijskega r gra a d sledn se je u ra ljal tudi dv jezičn i en vanje krajev redstavniki anjšine a s tudi k entirali najaktualnejše d g dke vezane z anjšin v vstriji ( ukšič v Kocutar, 2005, 73).

Radi je il takrat kar etjezičen ne ščina angleščina fran ščina italijanščina in sl venščina vsak dnevn je ri ravljal aktualne n vi e v te jeziki s se ni udark na d gajanju v d vini in v vstriji turistični i napotki in aktualnimi prometnimi

22 informacijami, saj so se povezovali z dunajsko centralo ARBÖ z grašk ÖMTC ter z AMZS in AMZH ( ukšič v K utar 5, 74).

Glasbena zasnova je temeljila na moderni glasbi, ki do takrat ni bila stalnica radijskih programov RT ju ljana klenili s n ge n ve g d e z zal niški i iša i velik nove glasbe so dobivali tudi d graške glas ene iše Mel die Glas ene ddaje je pomagalo pripravljati cel kup zunanjih sodelavcev in prav glasba je pomenila veliko dodatno vrednost radia ( ukšič v K utar 5, 74 T a ič , 25-28).

K ne n ve ra 985 se riključi tudi n va frekven a 8 MHz ki je ORF ni gel motiti. Leta 1986 pa program Radia MM gatij še r čila v es erantu ( ukšič v Kocutar, 2005, 75).

Pomemben ejnik a je il tudi junij 98 k je dl čitvi sku ščine RT radi MM d il sv j l čen r gra od Radia Maribor. Frekvence mariborskega regionalnega radijskega r gra a s se zaradi elje d ravi islek v rale ln a l čiti d frekvenc turističn – informativnega radijskega programa. Tako je Radio MM2 postal povsem sa st jen njeg va ularn st a se je še večala Kre ar , v Avstriji je bila popularnost tako velika, da so po radiu poimenovali tako prireditve kot tudi lokale v obmejnem pasu, ustanovili so cel klu eval ev Radia MM ukšič v K utar 5, 75).

eturni r gra se je tak razširil v el dnevnega a redvse na račun večane k ličine glas e saj je g v rni del stal ri li n enak Nekaj časa leta 987 so se oddajale celo kratke inf r ativne ddaje v sl venščini a s ji zaradi k nkuren e sl venski r gra itr ukinili k t ravi Edvard ukšič je ila tudi t sv jevrstna kal za kasnejši nastanek l venskega turističnega radia

slušan st radia je pomenila svojevrstno konkurenco tudi slovenskim radijskim programom. at je k t nalašč rišla te ava s finan iranje radia – klju d re u iztr ku redvse tuji rekla je ila finančna k nstruk ija radia ri ravljena za eturn del vanje el dnevni, 24 – urni r gra je il velik večji finančni zal gaj vendarle je ORF jezil zel velik dt k

23 nar čnik v in slušal ev na frekven e Radia MM2 T a ič , 27). at se je začel dogovarjati z vodstvom RTV Ljubljana in dosegel sklep o omejitvi zbiranja reklamnih s r čil na čju vstrije ker a zaradi skle a da se na r gra u MM ne s e javljati s r čil v sl venske jeziku nis rišle v štev rekla e s sl venskega g v rnega dr čja je to stala te ava Če rav je il Radio MM2 izjemno d r slušan in daleč naj enejši radijski r gra RT je il sa finan iranje ne g čen zat je ral radi ugasniti r gra Radi MM je tak zadnjič ddajal januarja 988 ( ukšič v K utar 5, 77).

3.2.2 Leto 1988 - konec in ponoven zagon radia MM2

Del programa MM2 se je nato zlil s slovenskim programom Radia Maribor, kar pa je vzr čil val g rčenja ri slušal i na e strane eje ku ščina RT je nat si er sprejela sklep o ukinitvi, a prav zaradi glasnega negodovanja je dopustila n st n vne vzpostavitve če se raz ere s re enij ukšič v K utar 5, 77).

M n l ORF je v tiste času v vstriji raz adel in s f r aln n stj za ustan vitev komercialnih postaj je odpadel tudi glavni vzrok njihovega napadanja Radia MM2, zato so se začeli n vni d g v ri vz stavitvi radia ki je nat n vn za ivel 5 julija 988 v 4 – urni liki slušan st je bila spet izjemno visoka, spet so ga poslušali tudi avstrijski prebivalci, zato je čn narastlo tudi zanimanje avstrijski nar čnik v rekla Kar a je enil s et čn šikaniranje s strani ORF ki je skr el tudi za zel kritične članke v avstrijske čas isju. A vsem tem udarcem se je Radi MM t krat us ešn u iral vse d leta 1991 ( ukšič v K utar 5, 77).

Takrat se je ukinil tudi r gra v fran ske jeziku začela a se je osamosvojitvena vojna, kjer je Radi MM velik krat slu il k t t čka inf r iranja tuj ev d gajanju ri nas a tudi kot postojanka mnogih tujih dopisnikov ukšič v K utar 5, 78).

3.2.3 Leto 1992 – nastanek Radia RMI

Leta 1992 se eli radi ki i a n v v dstv urednika etra Ha janiča kre iti tak programsko kot ekonomsko, zato sklene pogodbo o sodelovanju z avstrijskim radiem CD

Dre s ei e T a ič 33; ukšič v K utar 2005, 79). T se ne izka e k t d ra dl čitev k t zel teč j d je aj tudi s delav i na r gra u D lan r gra d i vse ne šk g v reč us eritev uredniški v liv je izje n čan saj revza e Radio CD glavnino programa, dotedanji sodelavci so potisnjeni v ozadje. Decembra 1992 radio preimenujejo v RMI ukšič v K utar 5, 78; T a ič , 33).

Leto kasneje, leta 1993, pa dobi radio novo direktorico, Ivanko Mulec Ploj in novo urednico, Maj Kirar ki elita širiti ugled in en RMIja v mednarodnem prostoru, a kmalu ugotovita, da sodelovanje z Radie CD teka v šk d r gra a, da imajo v mislih le svoje tr ne k risti zat se g d a s delovanju prekine junija 1993, Radio RMI je od takrat naprej spet programsko samostojen ukšič v K utar 5 79 te času a se za ene tudi zase na radijska k nkuren a v vstriji kar eni začetek u ada avstrijski slušal ev klju d isu g d e z n vi graški edijski djetje F ru Media t eni tudi u ad glaševal ev ukšič v Kocutar, 2005, 79).

Dve leti kasneje, leta 1995, je dobil Radio RMI prvo konkurenco tudi v Sloveniji – Radio City, ki ga je ustanovil del nekdanjih sodelavcev radia in je pomenil tudi velik odtok sl venski slušal ev Jeseni istega leta se je ustanovila tudi največja avstrijska zasebna k nkurenčna radijska staja Radi ntenne teier ark in takrat je tja dšel tudi del ne šk g v reče eki e radia RMI Radio je moral zato najti novo pot obstoja, saj je odtok reklam enil ne g če sa finan iranje trebna pa je bila tudi programska preusmeritev in reorganizacija ukšič v K utar 5, 79-81).

Pod vodstvom urednice Maje Kirar je dobil radio prvi predlog za preoblikovanje v radio na i nalnega ena za veščanje tuje javn sti in rvič se je pojavil tudi predlog imena Radi l venia Internati nal ki a je il čitn red čas zat se še ni potrdil ( ukšič v Kocutar, 2005, 79-81).

Radio RMI je tak še vedn del val z čutn z anjšani v liv in slušalstv vse d januarja 1996, ko so zaradi pomanjkanja finančni sredstev skrajšali 24 – urni program na polovico, na 12- urno oddajanje. Takrat je urednikovanje ponovno prevzel Edvard ukšič Ta je dosegel, da se ponovno uvede 24- urni program kljub pomanjkanju denarja, saj bi ga

25 zag tavljali s čj derne računalniške re e s redvajanje glas e T se uresniči 15. junija 1996.

Nekaj časa se je skušala d seči n vna slava starega Radia MM s čj n vega i ena RMI – MM kar traja d letja 998 a klju n vne u s del vanju s Fran ije Š idom t več ni obrodilo sadov ( ukšič v K utar 5, 81).

A februarja leta 1999 je dobil radio tudi oddajnik v Ljubljani, na frekvenci 105,2 MHz, ki si ga je delil še z drug radijsk staj sa st jni ddajnik v ju ljani je kasneje postal oddajnik s frekvenco 102,4 MHz ( ukšič v K utar 5, 81). stare slave več ne us ejo obuditi, k ličina inf r a ij redvse turistični in aktualni litični v sl venske jeziku je naraščala, zato s se začeli dogovori za vzpostavitev nove usmeritve in oktobra 1999 je nastal l venski turistični radi Program se je takrat tudi govorno preusmeril v slovensko g v rn čje zat se je tudi z anjšala k ličina ddaj v tuji jeziki ukšič v K utar 2005, 81-82).

3.2.4 Leto 1999 – Slovenski turistični radio

V zadnjem letu oddajanja programa RMI – MM2 je postalo jasno, da mora program dobiti n v r gra sk in rganiza ijsk sn v če eli re iveti saj se je k ličina rekla in s te denarja vztrajn z anjševala Že d začetka tega r gra a je na reč veljal , da se mora sa finan irati če eli stajati Kre ar , zato je bila nevarnost ukinitve stalno ris tna rav zat se je večala k ličina g v rnega r gra a v sl venske jeziku saj je v dstv videl ri dn st v razv ju turističnega radijskega r gra a in zat s se e leta 1998 prijavili na razpis Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem za vzpostavitev radia in internetne strani s turističn vse in z na en r ije turiz a za ustan vitev t i turističnega radia Trgle v K utar 5, 83). A razpis je propadel, RTV Slovenija pa je nat kasneje us ešn iz gajal sa st jn vz stavitev turističnega radijskega r gra a in zato 24. novembra 1999 z Ministrstvom za malo gospodarstvo in turizem podpisalo pogodbo za sofinanciranje.

Obveznosti, ki jih je s pogodbo radio sprejel so bile zelo velike, saj so zahtevali izjemno večanje sl venskega g v rnega r gra a vz stavitev slišn sti v vse sl venski regija in turistični središči in ddajanje v šesti jeziki T je radi la k uresničil s čj sv ji stalni s delav ev in velik čj s delav ev z Radia Mari r ter turistične redakcije in stalnih dopisnikov Radia Slovenija. Na nje a s ili leg n i e n rarni sodelavcev le trije redno zaposleni sodelavci, kar je tudi svojevrsten indikat r te avnega l aja ki ga je radi i el ves čas st ja d danes (Trglec v Kocutar, 2005, 82-88).

Čez n č je tak nastal n v i e l venski turistični radi z krajšav TR n v l g ti in celostna podoba v letakih, promocijskem materialu. 17. decembra 1999 je bil novi radijski program vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo Republike Slovenije (Trglec v Kocutar, 2005, 84).

al s nastale te ave z iz lnjevanje g d e zaradi ir kratski nez n sti usklajevanja zahtev, zakonodaje in financ. Leta 2000 se je kot sofinancer pojavila Slovenska na i nalna turistična rganiza ija ki a je začela enjevati da RT l venija sv je g d ene vezn sti iz lnjuje re časi l venski turistični radi na reč ni gel tak hitro zag tavljati n vi frekven dr avi k t se je zavezal zat je nast ila te ava s podpisovanjem novih pogodb sofinanciranja, del denarja tudi nikoli ni bil nakazan. Po ukinitvi Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem in s prihodom nove vlade pa je interes za tak radi ugasnil in zat je il v začetku leta jasn da se r jekt l venskega turističnega radia v takšni liki ne več nadaljeval at se je v skladu z v dstv Radia l venija iskala n st za n v radijsk r gra sk us eritev TR je tako deloval do julija 2001, ko se je preimenoval v Radio Slovenia International (Trglec v Kocutar, 2005, 82- 88).

3.3. Postavitev Radia Si, Radia Slovenia International

Vodstvo Radia Slovenija je tako privolilo v ohranitev programa. Novi program Radio Si – Radio Slovenia International se je tako oglasil 1. julija 2001 ob 6.00 zjutraj (Trglec v Kocutar, 2005).

Slika 1: Studio Radia Si Vir: Lasten, 2012

finančne z n sti s ile čn krnjene raz l ljiva r gra ska sredstva s se z anjšala kar za l vi Trgle v K utar 5, str. 82-88 at se je čn z anjšal števil r gra ski ur radi je tak del val d d sledil a je r gramskemu v dilu ranjanja tujejezičn sti in veščanja tuje javn sti, a ene še vedn inf rmiranja sl venski slušal ev ato se je okrepil tudi slovenski govorni program z dnevno dera ij v sl venske jeziku ki sta ji sledila ne ška in angleška oderacija programa Trgle nekaj anjši i r gra ski i segi in re lik vanje dera ije v vse sl vensk dera ij se r gra v takšni eri ranja še danes

Ena e ni rvi ri ritet radia je il tudi širjenje radijskega signala po Sloveniji, pokrivanje vseh prometnih središč z n vimi frekvencami, zdaj jih ima Radi i e raktičn vsej l veniji ukl

Slika 2: Frekvence Radia Si po Sloveniji Vir: http://www.radiosi.eu, 25.10.2013

Leta 2007 je radi n vn izvedel večje r gra sk re lik vanje ideji r gra skega urednika Darka ukla in ukinil str g l čevanje u ra e d l čenega jezika v etru deli dneva ač a je u ra tre jezik v sl venskega angleškega in ne škega enak ern razdelil čez dan in čn večal u ra sl venske g v rne dera ije čez ves dan d tlej je ila le jutri ukl T je e n ris eval k dvigu slušan sti Radia Si tudi med slovensko populacijo.

Še nekajkrat v es je radiu gr zil re lik vanje in v času nedavne g s darske krize tudi čn z anjšanje sredstev a se je zaslugi takratnega vodstva, programskega urednika Darka ukla in v dje regi nalnega entra rečka Trgle a in njunega rid ivanja n vi finančni sredstev v kviru r jekta Euranet, ki je del programa od leta 2007 in 24 – urnega prometnega servisa, ki ga sofinancira Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, z nekaj z anjšani i r gra ski i ura i vendarle ranil in še večal števil slušal ev (Pukl, 2013).

Program Radia Si je sodobno oblikovan radijski program z izbrano slovensko in tujo glasbo, glas ene vse ine redstavljaj 85 % r gra skega časa inf r ativne r gra u je

29 osrednja pozornost namenjena aktualnemu dogajanju doma in po svetu, velik del vsebin pa je namenjen promocije Slovenije in njenih zna enit sti aktualni turistični vse in in redstavljanju in vez vanju tuj ev ki ivij ri nas e ne s tudi aktualne inf r a ije kulturne š rtne in turistične d gajanju ri nas s kateri i radi tako inf r ira tak d ače slušal e k t tuj e v l veniji (Pukl, 2013).

r gra je si er redvse na enjen tuj e ki ivij ri nas ali a s tu zg lj na kratke potovanju, pa tudi tistemu delu aktivne populacije, ki jim poznavanje tujih jezikov ne predstavlja te av O ene je vedn večja njeg va vl ga leg inf r iranja tudi k t alternativa revladuj či k er ialni r gra saj i a il glas e in e ni informacij, a pri tem ni tako programsko zaprt in omejen.

»Radi bi ustvarili še kakšno oddajo, nadaljevali trend novih odda v angleškem jeziku, ki doži- vljajo krasen odziv: Land of Dreams, Kako postati Slovenec, tudi novost, kviz Do You Feel Slovenia, ki je namenjen turistom, ki pridejo v Slovenijo. Vse te oddaje tudi Slovenci radi pos- lušajo. To je bil tudi namen. Ne smeš zmotiti Slovenca s tistim, kar delaš za tujca in tisto, kar delaš za Slovenca mora biti tudi zanimivo za tujca. Mislim, da nam to uspeva.« Darko Pukl, odgovorni urednik Radia Si

Od leta 2009 ima Radio Si tudi vlogo prometnega radia, saj kot edina radijska postaja v Sloveniji (od leta 2012) 4 ur dnevn vešča d gajanju na sl venski esta vsej l veniji v sl venske jeziku in angleške ter ne ške jeziku inf r a ije a si redn izmenjuje s Prometno informacijskim centrom DARS, posreduje pa jih tudi preko sistema TMC vsem navigacijskim napravam po Sloveniji r etne inf r a ije v tuji jeziki v času turistične sez ne sreduje tudi stali r gra Radia l venija (Pukl, 2013).

r gra d leta skr i tudi za sku en n čni r gra z al ki vsak n č renaša program Radia Si med 01.00 - 5 ves čas a rinaša stalne aktualne r etne inf r a ije v dve jeziki sl venščini in angleščini

Pripravlja ga 43 stalnih honorarnih sodelavcev in 9 redno zaposlenih.

Veliko vlogo pri programskem delu pa od leta 2007 nosi tudi priprava evropskega radijskega projekta Euranet, ki pomeni tudi velik del financiranja Radia Si (Pukl, 2013).

Slika 3: Redakcija Radia Si Vir: Lastni, 2012

3.3.1 Zakonska osnova

Med dejavnostmi Javnega zavoda RTV Slovenija sodi tudi nacionalni program za informiranje tuje javnosti, je za isan v 4 členu ak na RTV Slovenija.

RTV Slovenija je zavezana pripravljati nacionalne radijske in televizijske programe, regionalne radijske in televizijske programe iz regionalnih centrov v Kopru in Mariboru, radijske in televizijske programe za avt t n italijansk in ad arsk nar dn sku n st v Republiki Sloveniji, programske vsebine za romsko skupnost v Republiki Sloveniji, programske vsebine za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu, programske vsebine za pripadnike narodnih skupnosti repu lik nekdanje Jug slavije l an ev B šnjak v Črn g r ev Hrvat v Maked n ev in r v in drugi nar dni in etnični sku n sti v Republiki Sloveniji ter programe za tujo javnost v Republiki l veniji dst čl

RTV Slovenija v okviru javne slu e zag tavlja: - tri nacionalne televizijske programe, - tri nacionalne radijske programe, - radijske in televizijske programe regionalnih centrov v Kopru in Mariboru, - en radijski in televizijski r gra za avt t n italijansk in ad arsk nar dn skupnost v Republiki Sloveniji, - radijski program za tujo javnost, - teletekst in elektr nski r gra ski v dič - internetni informativni portal in druge multimedijske storitve, - pomembne nove storitve v skladu z d l č a i 5 člena tega zak na dst čl

3.3.2 Programski cilji

Radi i nadaljeval sv j funk ij inf r iranja tujejezične javn sti v l veniji in še večeval dele sl venskega slušalstva višje iz raz ene strukture, ki razume tuje jezike. Prometno – informacijski servis radia bo nadaljeval 24 – urn del vanje in veščanje v tre jeziki veščanje rek naviga ijskega siste a TMC

r gra ska s e a se širi z uvajanje n vi kvalitetni vse in redvse v angleške jeziku izje n us ešni sta dve n vi ddaji Kak stati l vene in and f Drea s ridru il se jima je tudi kviz o poznavanju Slovenije med tujci, Do you feel Slovenia, r gra se širi v tej smeri.

r gra ski ilj je dvigniti slušan st še za kakšn d datn dst tn t čk če rav je radi omejen s ciljno populacijo glede na uporabo tujih jezikov, zato morajo biti nove vsebine d r u eščene ukl

3.3.3 Programska shema

URA PROGRAMSKA TOČKA MIN JEZIK 00-06 NOČNI ROGR M + ROMET 50 SLO+ANG 00:15 EURANET PLUS 13 SLO 06:00 OROČI + REME - LJ 4 SLO 06:05 POZDRAV, NAPOVED VSEBIN 1 SLO 06:10 Oglasi PROMET 1 SLO 06:20 PREGLED NASLOVNIC TISKA 1 SLO 06:25 VREME, TEMPERATURE 1 SLO 06:30 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 06:50 Oglasi 06:55 NAPOVED 2.JK 1 SLO 07:00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA 20 SLO 07:25 REME NEŽNE R TEM MORJ 1 SLO+ANG 07:30 Oglasi 07:40 PROMET + DARS 1 SLO 07:45 KOLEDAR DNEVA z glasbo 1 SLO 07:50 Oglasi 08:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 08:05 RSi MOZAIK 45 08:06 VREME 1 SLO 08:10 Oglasi PROMET 2 SLO 08:30 Oglasi 08:40 DANES V SLOVENIJI (kult, turizem) 2 SLO PROMET 1 SLO 08:50 Oglasi 08:55 PRESS REVIEW 1 ANG 09:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 09:05 RSi MOZAIK 45 SLO 09:06 Š ORT 4 SLO 09:10 Oglasi PROMET 1 SLO 09:20 RSi GOST 6 SLO 09:30 Oglasi PROMET 1 09:50 Oglasi 10:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 10:10 Oglasi 10:15 PROMET 1 SLO+ANG 10:20 3 MIN ZA .... 3 SLO

10:30 Oglasi ROMET+ Ö MTC 1 SLO+NEM 10:50 Oglasi 11:00 WORLD TODAY+ VREME+CESTE 4 ANG 11:10 Oglasi PROMET 1 SLO 11:20 K KO O T NEŠ O ENEC 3 ANG 11:30 Oglasi 11:35 PRIREDITVE 1 ANG PROMET 1 SLO+ANG 11:50 Oglasi 11:55 EVROPA V SVETOVNEM TISKU 1 SLO 12:00 WORLD TODAY+ VREME+CESTE 4 NEM 12:05 OPOLDANSKI PROGRAM 10 SLO 12:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 12:20 Š ORT 2 SLO 12:25 G BEN ŽE J djetje 1 SLO 12:30 Oglasi 12:35 G BEN ŽE J 1 SLO PROMET 1 SLO 12:50 Oglasi 13:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 13:10 Oglasi PROMET 1 SLO 13:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 NEM 13:25 FRESH CUT 3 ANG 13:30 Oglasi 1 SLO TIMELESS 1 SLO PROMET 1 SLO+ANG 13:50 Oglasi 14:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 14:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 14:25 IZJAVA DNEVA 3 SLO 14:30 Oglasi PROMET 1 SLO 14:50 Oglasi 15:00 OROČI + VREME + CESTE 2 ANG 15:05 RSi THRUE RUSH HOUR 10 SLO 15:10 Oglasi ROMET + Ö MTC 1 SLO+NEM 15:20 SLOVENIA FACTS 1 ANG 15:30 Oglasi 15:40 3 MIN ZA .... 3 SLO PROMET + PIC 1 SLO+ANG

15:50 Oglasi 16:00 OROČI + REME + CESTE 2 NEM 16:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 16:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 SLO 16:30 Oglasi PROMET 1 SLO 16:50 Oglasi 17:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 17:10 Oglasi PROMET 1 SLO 17:20 FRESH CUT 3 SLO 17:30 Oglasi 17:35 TNINK GREEN 2 SLO PROMET 1 SLO+ANG 17:50 Oglasi 18:00 SLO TODAY + VREME + CESTE 4 NEM 18:05 EČERNI ROGR M R DI i 10 SLO 18:10 Oglasi PROMET 1 SLO 18:20 Š ORT RE T TI 1 SLO 18:30 Oglasi 18:40 PREGLED SLO DOGAJANJA 1 SLO PROMET 1 SLO 18:50 Oglasi 19:00 SLO TODAY + VREME + CESTE 4 ANG 19:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 19:30 Oglasi TIMELESS 2 SLO PROMET 1 SLO+ANG 19:50 Oglasi 20:00 FRESH CUT 4 ANG 21.00 EČERNI PROGRAM RADIA Si 20 SLO+ANG 23:45 NOČNI ROGR M + ROMET

Tabela 2: Radio Si, programska shema 2013, ponedeljek Vir: Darko Pukl, 2013

URA PROGRAMSKA TOČKA MIN JEZIK 00-06 NOČNI ROGR M + ROMET 50 SLO+ANG 00:15 VAL 202 13 SLO 06:00 OROČI + REME - LJ 4 SLO 06:05 POZDRAV, NAPOVED VSEBIN 1 SLO 06:10 Oglasi PROMET 1 SLO 06:20 PREGLED NASLOVNIC TISKA 1 SLO 06:25 VREME, TEMPERATURE 1 SLO 06:30 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 06:50 Oglasi 06:55 NAPOVED 2.JK 1 SLO 07:00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA 20 SLO 07:25 REME NEŽNE R TEM MORJ 1 SLO+ANG 07:30 Oglasi 07:40 PROMET + DARS 1 SLO 07:45 KOLEDAR DNEVA z glasbo 1 SLO 07:50 Oglasi 08:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 08:05 RSi MOZAIK 45 08:06 VREME 1 SLO 08:10 Oglasi PROMET 2 SLO 08:25 MEDNARODNO VREME 1 SLO 08:30 Oglasi 08:35 DO YOU FEEL SLOVENIA 5 ANG 08:40 DANES V SLOVENIJI (kult, turizem) 2 SLO PROMET 1 SLO 08:50 Oglasi 08:55 PRESS REVIEW 1 ANG 09:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 09:05 RSi MOZAIK 45 SLO 09:06 Š ORT 4 SLO 09:10 Oglasi PROMET 1 SLO 09:20 RSi GOST 6 SLO 09:30 Oglasi PROMET 1 SLO 09:50 Oglasi 10:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 10:10 Oglasi 10:15 PROMET 1 SLO+ANG 10:20 3 MIN ZA .... 3 SLO 10:30 Oglasi

ROMET+ Ö MTC 1 SLO+NEM 10:50 Oglasi 11:00 WORLD TODAY+ VREME+CESTE 4 ANG 11:10 Oglasi PROMET 1 SLO 11:20 EURANET 3 NEM 11:30 Oglasi 11:35 PRIREDITVE 1 ANG PROMET 1 SLO+ANG 11:50 Oglasi 11:55 EVROPA V SVETOVNEM TISKU 1 SLO 12:00 WORLD TODAY+ VREME+CESTE 4 NEM 12:05 OPOLDANSKI PROGRAM 10 SLO 12:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 12:20 Š ORT 2 SLO 12:25 G BEN ŽE J djetje 1 SLO 12:30 Oglasi 12:35 G BEN ŽE J 1 SLO PROMET 1 SLO 12:50 Oglasi 13:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 13:05 SHOWBIZ LIFE 2 SLO 13:10 Oglasi PROMET 1 SLO 13:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 NEM 13:25 FRESH CUT 3 SLO 13:30 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 13:50 Oglasi 14:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 14:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 14:25 IZJAVA DNEVA 3 SLO 14:30 Oglasi PROMET 1 SLO 14:50 Oglasi 15:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 15:05 RSi THRUE RUSH HOUR 10 SLO 15:10 Oglasi ROMET + + Ö MTC 1 SLO+NEM 15:20 MUSIC UPDATES 3 ANG 15:30 Oglasi 15:40 DRIVE SAFELY 3 SLO PROMET + PIC 1 SLO+ANG 15:50 Oglasi

16:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 16:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 16:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 SLO 16:30 Oglasi 16:35 RESPECT THE ARTIST 12 ANG PROMET 1 SLO 16:50 Oglasi 17:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 17:10 Oglasi PROMET 1 SLO 17:20 FRESH CUT 3 ANG 17:30 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 17:50 Oglasi 18:00 SLO TODAY + VREME + CESTE 4 NEM 18:05 SVET V KORAKU 40 SLO 18:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 18:20 Š ORT RE T TI 1 SLO 18:30 Oglasi 18:40 PREGLED SLO DOGAJANJA 1 SLO PROMET 1 SLO 18:50 Oglasi 19:00 SLO TODAY + VREME + CESTE 4 ANG 19:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 19:30 Oglasi TIMELESS 2 SLO PROMET 1 SLO+ANG 19:50 Oglasi 20:00 FRESH CUT 55 ANG 20:30 RESPECT THE ARTIST 20 ANG 21.00 SOUND OF THE 80' 60 ANG 22.00 EČERNI ROGR M R DI i 20 SLO+ANG 23:45 NOČNI ROGR M + ROMET

Tabela 3:Radio Si, programska shema 2013, torek Vir: Darko Pukl, 2013

URA PROGRAMSKA TOČKA MIN JEZIK 00-06 NOČNI ROGRAM + PROMET 50 SLO+ANG 00:15 VAL 202 13 SLO 06:00 OROČI + REME - LJ 4 SLO 06:05 POZDRAV, NAPOVED VSEBIN 1 SLO 06:10 Oglasi PROMET 1 SLO 06:20 PREGLED NASLOVNIC TISKA 1 SLO 06:25 VREME, TEMPERATURE 1 SLO 06:30 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 06:50 Oglasi 06:55 NAPOVED 2.JK 1 SLO 07:00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA 20 SLO 07:25 REME NEŽNE R TEM MORJ 1 SLO+ANG 07:30 Oglasi 07:40 PROMET + DARS 1 SLO 07:45 KOLEDAR DNEVA z glasbo 1 SLO 07:50 Oglasi 08:00 OROČI + VREME + CESTE 2 ANG 08:05 RSi MOZAIK 45 08:06 VREME 1 SLO 08:10 Oglasi PROMET 1 SLO 08:25 MEDNARODNO VREME 1 SLO 08:30 Oglasi 08:40 DANES V SLOVENIJI (kult, turizem) 2 SLO PROMET 1 SLO 08:50 Oglasi 08:55 PRESS REVIEW 1 ANG 09:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 09:05 RSi MOZAIK 45 SLO 09:06 Š ORT 4 SLO 09:10 Oglasi PROMET 1 SLO 09:20 RSi GOST 6 SLO 09:30 Oglasi PROMET 1 SLO 09:50 Oglasi 10:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 10:10 Oglasi 10:15 PROMET 1 SLO+ANG 10:20 3 MIN ZA .... 3 SLO 10:30 Oglasi ROMET+ Ö MTC 1 SLO+NEM

10:50 Oglasi 11:00 WORLD TODAY+ VREME+CESTE 4 ANG 11:10 Oglasi PROMET 1 SLO 11:20 LAND OF DREAMS 9 ANG 11:30 Oglasi 11:35 PRIREDITVE 1 ANG PROMET 1 SLO+ANG 11:50 Oglasi 11:55 EVROPA V SVETOVNEM TISKU 1 SLO 12:00 WORLD TODAY+ VREME+CESTE 4 NEM 12:05 OPOLDANSKI PROGRAM 10 SLO 12:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 12:20 Š ORT 2 SLO 12:25 G BEN ŽE J (podjetje) 1 SLO 12:30 Oglasi 12:35 G BEN ŽE J 1 SLO PROMET 1 SLO 12:50 Oglasi 13:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 13:05 SHOWBIZ LIFE 2 SLO 13:10 Oglasi PROMET 1 SLO 13:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 NEM 13:25 FRESH CUT 3 SLO 13:30 Oglasi 13:45 PROMET 1 SLO+ANG 13:50 Oglasi 14:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 14:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 14:25 IZJAVA DNEVA 3 SLO 14:30 Oglasi PROMET 1 SLO 14:50 Oglasi 15:00 OROČI + REME + CESTE 2 ANG 15:05 RSi THRUE RUSH HOUR 10 SLO 15:10 Oglasi ROMET + + Ö MTC 1 SLO+NEM 15:20 MUSIC UPDATES 3 ANG 15:30 Oglasi 15:40 3 MIN ZA .... 3 SLO PROMET + PIC 1 SLO+ANG 15:50 Oglasi 16:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM

16:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 16:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 SLO 16:30 Oglasi PROMET 1 SLO 16:50 Oglasi 17:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 17:10 Oglasi PROMET 1 SLO 17:20 FRESH CUT 3 ANG 17:30 Oglasi 17:35 NASVET ZA IZLET 2 SLO PROMET 1 SLO+ANG 17:50 Oglasi 18:00 SLO TODAY + VREME + CESTE 4 NEM 18:05 EČERNI ROGR M R DI i 10 SLO 18:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 18:20 Š ORT RE T TI 1 SLO 18:25 SECOND HAND 3 ANG 18:30 Oglasi 18:40 PREGLED SLO DOGAJANJA 1 SLO PROMET 1 SLO 18:50 Oglasi 19:00 SLO TODAY + VREME + CESTE 4 ANG 19:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 19:30 Oglasi TIMELESS 2 SLO PROMET 1 SLO+ANG 19:50 Oglasi 20:00 FRESH CUT 4 ANG 21.00 EČERNI ROGR M R DI i 20 SLO+ANG 23:45 NOČNI ROGR M + ROMET

Tabela 4:Radio Si, programska shema 2013, sreda Vir: Darko Pukl, 2013

URA PROGRAMSKA TOČKA MIN JEZIK 00-06 NOČNI ROGR M + ROMET 50 SLO+ANG 00:15 VAL 202 13 SLO 06:00 OROČI + REME - LJ 4 SLO 06:05 POZDRAV, NAPOVED VSEBIN 1 SLO 06:10 Oglasi PROMET 1 SLO 06:20 PREGLED NASLOVNIC TISKA 1 SLO 06:25 VREME, TEMPERATURE 1 SLO 06:30 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 06:50 Oglasi 06:55 NAPOVED 2.JK 1 SLO 07:00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA 20 SLO 07:25 REME NEŽNE R TEM MORJ 1 SLO+ANG 07:30 Oglasi 07:40 PROMET + DARS 1 SLO 07:45 KOLEDAR DNEVA z glasbo 1 SLO 07:50 Oglasi 08:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 08:05 RSi MOZAIK 45 08:06 VREME 1 SLO 08:10 Oglasi PROMET 2 SLO 08:25 MEDNARODNO VREME 1 SLO 08:30 Oglasi 08:40 DANES V SLOVENIJI (kult, turizem) 2 SLO PROMET 1 SLO 08:50 Oglasi 08:55 PRESS REVIEW 1 ANG 09:00 POROČI + REME + CE TE 2 ANG 09:05 RSi MOZAIK 45 SLO 09:06 Š ORT 4 SLO 09:10 Oglasi PROMET 1 SLO 09:20 RSi GOST 6 SLO 09:30 Oglasi PROMET 1 SLO 09:50 Oglasi 10:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 10:10 Oglasi 10:15 PROMET 1 SLO+ANG 10:20 3 MIN ZA .... 3 SLO 10:30 Oglasi ROMET+ Ö MTC 1 SLO+NEM

10:50 Oglasi 11:00 WORLD TODAY+ VREME+CESTE 4 ANG 11:10 Oglasi PROMET 1 SLO 11:20 EURANET 3 NEM 11:30 Oglasi 11:35 PRIREDITVE 1 ANG PROMET 1 SLO+ANG 11:50 Oglasi 11:55 EVROPA V SVETOVNEM TISKU 1 SLO 12:00 WORLD TODAY+ VREME+CESTE 4 NEM 12:05 OPOLDANSKI PROGRAM 10 SLO 12:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 12:20 Š ORT 2 SLO 12:25 G BEN ŽE J djetje 1 SLO 12:30 Oglasi 12:35 G BEN ŽE J 1 SLO PROMET 1 SLO 12:50 Oglasi 13:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 13:05 SHOWBIZ LIFE 2 SLO 13:10 Oglasi PROMET 1 SLO 13:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 NEM 13:25 FRESH CUT 3 SLO 13:30 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 13:50 Oglasi 14:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 14:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 14:25 IZJAVA DNEVA 3 SLO 14:30 Oglasi PROMET 1 SLO 14:50 Oglasi 15:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 15:05 RSi THRUE RUSH HOUR 10 SLO 15:10 Oglasi ROMET + + Ö MTC 1 SLO+NEM 15:20 MUSIC UPDATES 3 ANG 15:30 Oglasi 15:40 3 MIN ZA .... 3 SLO PROMET + PIC 1 SLO+ANG 15:50 Oglasi 16:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM

16:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 16:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 SLO 16:30 Oglasi 16:35 DO YOU FEEL SLOVENIA 5 ANG PROMET 1 SLO 16:50 Oglasi 17:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 17:10 Oglasi PROMET 1 SLO 17:20 FRESH CUT 3 ANG 17:30 Oglasi 17:35 BIG SCREEN - KINO 2 SLO PROMET 1 SLO+ANG 17:50 Oglasi 18:00 SLO TODAY + VREME + CESTE 4 NEM 18:05 EČERNI ROGR M R DI i 10 SLO 18:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 18:20 Š ORT RE T TI 1 SLO 18:30 Oglasi 18:40 PREGLED SLO DOGAJANJA 1 SLO PROMET 1 SLO 18:50 Oglasi 19:00 SLO TODAY + VREME + CESTE 4 ANG 19:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 19:30 Oglasi TIMELESS 2 SLO PROMET 1 SLO+ANG 19:50 Oglasi 20:00 FRESH CUT 4 ANG 21.00 MY LIFE, MY MUSIC 60 ANG 22.00 EČERNI ROGR M R DI i 20 SLO+ANG 23:45 NOČNI ROGR M + ROMET

Tabela 5: r gra ska s e a Radia i četrtek Vir: Darko Pukl 2013

URA PROGRAMSKA TOČKA MIN JEZIK 00-06 NOČNI ROGR M + PROMET 50 SLO+ANG 00:15 VAL 202 13 SLO 06:00 OROČI + REME - LJ 4 SLO 06:05 POZDRAV, NAPOVED VSEBIN 1 SLO 06:10 Oglasi PROMET 1 SLO 06:20 PREGLED NASLOVNIC TISKA 1 SLO 06:25 VREME, TEMPERATURE 1 SLO 06:30 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 06:50 Oglasi 06:55 NAPOVED 2.JK 1 SLO 07:00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA 20 SLO 07:25 REME NEŽNE R TEM MORJ 1 SLO+ANG 07:30 Oglasi 07:40 PROMET + DARS 1 SLO 07:45 KOLEDAR DNEVA z glasbo 1 SLO 07:50 Oglasi 08:00 OROČI + VREME + CESTE 2 ANG 08:05 RSi MOZAIK 45 08:06 VREME 1 SLO 08:10 Oglasi PROMET 1 SLO 08:25 MEDNARODNO VREME 1 SLO 08:30 Oglasi 08:40 DANES V SLOVENIJI (kult, turizem) 2 SLO PROMET 1 SLO 08:50 Oglasi 08:55 PRESS REVIEW 1 ANG 09:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 09:05 RSi MOZAIK 45 SLO 09:06 Š ORT 4 SLO 09:10 Oglasi PROMET 1 SLO 09:20 RSi GOST 6 SLO 09:30 Oglasi 09:45 PROMET 1 SLO 09:50 Oglasi 10:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 10:10 Oglasi 10:15 PROMET 1 SLO+ANG 10:20 3 MIN ZA .... 3 SLO 10:30 Oglasi 10:40 VIKEND VREME 2 SLO

ROMET + Ö MTC 1 SLO+NEM 10:50 Oglasi 11:00 WORLD TODAY+ VREME+CESTE 4 ANG 11:10 Oglasi PROMET 1 SLO 11:20 EURANET 3 ANG 11:30 Oglasi 11:35 PRIREDITVE 1 ANG PROMET 1 SLO+ANG 11:50 Oglasi 11:55 EVROPA V SVETOVNEM TISKU 1 SLO 12:00 WORLD TODAY+ VREME+CESTE 4 NEM 12:05 OPOLDANSKI PROGRAM 10 SLO 12:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 12:20 Š ORT 2 SLO 12:25 G BEN ŽE J djetje 1 SLO 12:30 Oglasi 12:35 G BEN ŽE J 1 SLO PROMET 1 SLO 12:50 Oglasi 13:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 13:05 SHOWBIZ LIFE 2 SLO 13:10 Oglasi PROMET 1 SLO 13:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 NEM 13:25 FRESH CUT 3 SLO 13:30 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 13:50 Oglasi 14:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 14:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 14:25 IZJAVA DNEVA 3 SLO 14:30 Oglasi PROMET 1 SLO 14:50 Oglasi 15:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 15:05 RSi THRUE RUSH HOUR 10 SLO 15:10 Oglasi ROMET + + Ö MTC 1 SLO+NEM 15:30 Oglasi 15:40 3 MIN ZA .... 3 SLO PROMET + PIC 1 SLO+ANG 15:50 Oglasi 16:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM

16:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 16:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 SLO 16:30 Oglasi 16:35 K KO O T NEŠ O ENEC 3 ANG PROMET 1 SLO 16:50 Oglasi 17:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 17:10 Oglasi 17:15 PROMET 1 SLO 17:20 FRESH CUT 3 ANG 17:30 Oglasi 17:35 BIG SCREEN - KINO 2 SLO+ANG PROMET 1 SLO 17:50 Oglasi 18:00 SLO TODAY + VREME + CESTE 4 NEM 18:05 EČERNI ROGR M R DI i 10 SLO 18:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 18:20 Š ORT RE T TI 1 SLO 18:30 Oglasi 18:40 PREGLED SLO DOGAJANJA 1 SLO PROMET 1 SLO 18:50 Oglasi 19:00 SLO TODAY + VREME + CESTE 4 ANG 19:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 19:30 Oglasi TIMELESS 2 SLO PROMET 1 SLO+ANG 19:50 Oglasi 20:00 FRESH CUT 4 ANG 21.00 EČERNI ROGR M R DI i 20 SLO+ANG 23:45 NOČNI ROGR M + ROMET

Tabela 6:Programska shema Radia Si 2013, petek Vir: Darko Pukl, 2013

URA PROGRAMSKA TOČKA MIN JEZIK 00-06 NOČNI ROGR M + ROMET 50 SLO+ANG 07:00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA 20 SLO 07:25 REME NEŽNE R TEM MORJ 1 SLO+ANG PROMET 1 SLO 07:30 Oglasi 07:40 KOLEDAR DNEVA z glasbo 1 SLO PROMET 1 SLO 07:50 Oglasi 08:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 08:05 RSi MOZAIK 45 08:06 VREME 1 SLO 08:10 Oglasi 08:15 PROMET + DARS 1 SLO 08:25 MEDNARODNO VREME 1 SLO 08:30 Oglasi PROMET 1 SLO 08:50 Oglasi 09:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 09:05 RSi MOZAIK 45 SLO 09:06 Š ORT 4 SLO 09:10 Oglasi PROMET 1 SLO 09:20 RSi GOST 5 SLO 09:30 Oglasi 09:40 DANES V SLOVENIJI (kult, turizem) 2 SLO PROMET 1 SLO 09:50 Oglasi 10:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 10:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 10:20 3 MIN ZA .... 3 SLO 10:30 Oglasi PROMET 1 SLO 10:50 Oglasi 11:00 WORLD TODAY+ VREME+CESTE 4 ANG 11:10 Oglasi PROMET 1 SLO 11:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 ANG 11:30 PROMET 1 SLO EURANET PLUS 15 SLO 11:40 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 11:50 Oglasi 12:00 WORLD TODAY+ VREME+CESTE 4 NEM

12:05 OPOLDANSKI PROGRAM 10 SLO 12:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 12:25 Š ORT 2 SLO 12:30 Oglasi 1 SLO PROMET 1 SLO 12:50 Oglasi 13:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 13:10 Oglasi PROMET 1 SLO 13:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 NEM 13:30 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 13:50 Oglasi 14:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 14:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 14:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 SLO 14:30 Oglasi 14:37 HIGHLIGHTS OF THE WEEK 7 ANG PROMET 1 SLO 14:50 Oglasi 15:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 15:05 RSi THRUE RUSH HOUR 10 SLO 15:10 Oglasi PROMET 1 SLO+NEM 15:30 Oglasi 15:40 3 MIN ZA .... 3 SLO PROMET + PIC 1 SLO+ANG 15:50 Oglasi 16:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 16:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 16:30 Oglasi 1 SLO PROMET 1 SLO 16:50 Oglasi 1 SLO 17:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 17:10 Oglasi PROMET 1 SLO 17:30 Oglasi 17:35 BIG SCREEN - kino 2 SLO PROMET 1 SLO+ANG 17:50 Oglasi 18:00 SLO TODAY + VREME + CESTE 4 NEM 18:05 EČERNI ROGR M R DI i 10 SLO 18:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG

18:20 Š ORT RE T TI 1 SLO 18:25 SECOND HAND 4 SLO 18:30 Oglasi 18:40 PREGLED SLO DOGAJANJA 1 SLO PROMET 1 SLO 18:50 Oglasi 19:00 SLO TODAY + VREME + CESTE 4 ANG 19:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 19:30 Oglasi TIMELESS 2 SLO PROMET 1 SLO+ANG 19:50 Oglasi 20:00 FRESH HOUR 55 ANG 21.00 EČERNI ROGR M R DI i 20 SLO+ANG 23:45 NOČNI ROGR M + ROMET

Tabela 7:Programska shema, Radia Si 2013, sobota Vir: Darko Pukl 2013

URA PROGRAMSKA TOČKA MIN JEZIK 00-06 NOČNI ROGRAM + PROMET 50 SLO+ANG 07:00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA 20 SLO 07:25 REME NEŽNE R TEM MORJ 1 SLO+ANG 07:30 Oglasi 07:40 KOLEDAR DNEVA z glasbo 1 SLO PROMET 1 SLO 07:50 Oglasi 08:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 08:05 RSi MOZAIK 45 08:06 VREME 1 SLO 08:10 Oglasi 08:15 PROMET + DARS 1 SLO 08:25 MEDNARODNO VREME 1 SLO 08:30 Oglasi PROMET 1 SLO 08:50 Oglasi 09:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 09:05 RSi MOZAIK 45 SLO 09:06 Š ORT 4 SLO 09:10 Oglasi PROMET 1 SLO 09:20 RSi GOST 5 SLO 09:30 Oglasi 09:35 DO YOU FEEL SLOVENIA 5 ANG 09:40 DANES V SLOVENIJI (kult, turizem) 2 SLO 09:50 Oglasi 10:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 10:10 Oglasi 10:15 PROMET 1 SLO+ANG 10:20 HIGHLIGHTS OF THE WEEK 7 ANG 10:30 Oglasi 10:40 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 ANG PROMET 1 SLO 10:50 Oglasi 11:00 WORLD TODAY+ VREME+CESTE 4 ANG 11:05 MY LIVE, MY MUSIC 50 ANG/SLO 11:10 Oglasi PROMET 1 SLO 11:30 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 11:50 Oglasi 12:00 WORLD TODAY+ VREME+CESTE 4 NEM 12:05 OPOLDANSKI PROGRAM 10 SLO 12:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG 12:25 Š ORT 2 SLO 12:30 Oglasi PROMET 1 ANG 12:50 Oglasi 13:00 OROČI + REME + CESTE 2 ANG 13:10 Oglasi PROMET 1 SLO 13:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 NEM 13:30 Oglasi 13:35 KONT KT O Š CI 10 SLO PROMET 1 SLO+ANG 13:50 Oglasi 14:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 14:05 Š ORTNO O O DNE 15 SLO 14:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 14:25 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 SLO 14:30 Oglasi LAND OF DREAMS 9 ANG PROMET 1 SLO 14:50 Oglasi 15:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 15:05 RSi THRUE RUSH HOUR 10 SLO 15:10 Oglasi PROMET 1 SLO 15:30 Oglasi 15:40 3 MIN ZA .... 3 SLO PROMET + PIC 1 SLO+ANG 15:50 Oglasi 16:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM 16:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 16:30 Oglasi 16:35 K KO O T NEŠ O ENEC 3 ANG PROMET 1 SLO 16:50 Oglasi 17:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG 17:10 Oglasi PROMET 1 SLO 17:30 Oglasi 17:35 BIG SCREEN - kino 2 SLO PROMET 1 SLO+ANG 17:50 Oglasi 18:00 SLO TODAY + VREME + CESTE 4 NEM 18:05 EČERNI ROGR M RADIA Si 10 SLO 18:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG 18:20 Š ORT RE T TI 1 SLO 18:30 Oglasi 18:40 PREGLED SLO DOGAJANJA 1 SLO PROMET 1 SLO 18:50 Oglasi 19:00 SLO TODAY + VREME + CESTE 4 ANG 19:10 Oglasi PROMET 1 SLO+ANG 19:30 Oglasi TIMELESS 2 SLO PROMET 1 SLO+ANG 19:50 Oglasi 20:00 SOUND OF THE 80' 60 ANG 21.00 EČERNI ROGR M R DI i 20 SLO+ANG 23:45 NOČNI ROGR M + ROMET

Tabela 8:Radio Si, programska shema 2013, nedelja Vir: Darko Pukl, 2013

4 ZAKLJUČEK

Radi i je nastal na te elji us ešnega Radia Mari r v se deseti leti rejšnjega st letja k s se gu ni in ustvarjalni sa ezniki z vizij dl čili da je čas da nudij radij- skemu prostoru nekaj n vega sve ega Tak je v si er vse s ialistične k lju nastal n v na reden radijski r gra ki je sledil vse kasnejši ilje k er ialni radijski programov v Sloveniji – iti finančn ne dvisen i eti vir ri dk v iz glaševanja ustvarja- ti d iček iti ne sreden deren in v stiku s čas večati ne sreden stik s slušal i

se t je rinesl velikanski us e radia ne le na dr čju l venije ač a tudi vstrije kjer s ile t vrstne radijske staje rav tak zak nsk ne g čene. Tako se je prav na Radiu MM vzg jila rva genera ija kasnejši začetnik v k er ialnega radia na l ven- skem.

Radio je nato imel prav zaradi nastanka novih radiev in okostenelosti sistema RTV in pogos- ti etanj len d n ge velik te av ničk lik krat u je gr zil uničenje a je vsakič znova re ivel redvse zaslugi urednik v ki s iskali vedn n ve načine st ja

Danes velja za četrti na i nalni radijski r gra ki se sliši o vsej l veniji in vešča tak tujce, kot turiste o dogajanju pri nas in velja za pomembno alternativo danes povsem izkriv- ljene u radijske u svetu v l veniji saj vrti drugačn glas inf r a ije ki a ji nuja so kratke, a kvalitetne. Pomemben programski del je 24 – urni r etni servis in veščanje o dogajanju v Evropski uniji, projekt Euranet Plus.

Te ava radia ki se eli v ri dnji leti tudi reseliti v n ve r st re saj s ti d trajani in ne nudij več tre ni te nični n sti a je tudi kadr vska struktura saj je d 4 s delav- cev le 9 redno zaposleni kar e n v liva na del vn kli in n st razv ja

5 UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI

5.1 Literatura

1. Brojan, M.: Začetki radia na Slovenskem, Ljubljana, Modrijan: Radio Slovenija, 1999. 2. Bezlaj – Krevel, L.: Halo, tu Radio Ljubljana Te niški uzej l venije 998. 3. Čičić, P.: Radijski programi posebnega pomena na slovenskem radijskem trgu: primer dveh gorenjskih radijskih postaj, Diplomska naloga, K er Fakulteta za u anistične študije Koper, Univerza na Primorskem, 2008. 4. Dolanc, T.; Neobjavljen intervju za potrebe te diplomske naloge, 2013. 5. Kocutar, S. (ur.), Spominčice: zbornik ob 60-letnici Radia Maribor, Maribor; RTV Slovenija, Regionalni center, 2005. 6. Kre ar : Neobjavljen intervju za potrebe te diplomske naloge, 2013. 7. Kušar, J.: Radio Maribor: 1945-1980. Maribor; Radio Maribor, 1980. 8. Pukl, D.: Neobjavljen intervju za potrebe te diplomske naloge, 2013. 9. Š a M : Primerjava informativnih vsebin na nacionalnem in komercialnem radiu, Ljubljana, Diplomska naloga, Fakulteta za dru bene vede, Univerza v Ljubljani, 2010. 10. T a ič D : Regionalni center Maribor 1980 – 1998, Maribor; Regionalni center RTV, 2000.

5.2 Spletni viri

1. http://www.rtvslo.si/strani/zgodovina-rtv-slovenija/14, 10.9.2013 2. http://www.arhiv.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja /Mediji/zakon_o_rtv/ZRTVS-2.zak.pdf10.9.2013

5.3 Viri fotografij

1. http://radiosi.eu/. 25.10.2013 2. Milan Fras, 2012

6 PRILOGE

6.1 Transkripti opravljenih intervjujev

V priloge dodajam transkripte opravljenih intervjujev ki se ji ravil v času d 9 do 20.11.2013.

Leo Kremžar, nekdanji direktor in odgovorni urednik

Kako je nastala ideja?

T je il d je velike širitve Radia Mari r in rav zaradi tega je nastala ideja takšnega radia. Po drugi strani a je il t takratn čje vst n čje v takratn Jug slavij za n i e turist v In dejansk s na vse te k l ne turist v ki s se valile rek našega čja krivanja dale idej da i naredili tujejezični r gra in nudi inf r a ije, ne samo o cestah a ak tudi inf r a ije nas ivljenju in tak na rej Tak da s seveda naj rej v ejene segu začeli ddajati t T je ila nekakšna osnovna ideja, ki smo jo pozneje nadgradili z ekonomsko. Postavili smo si cilj, da bomo ta r gra sa finan irali in da ne za iral v si eršnj ra denarja za sl venski r gra

Na kakšen način se je samofinanciral?

Finan iral se je z rekla a i z glaševanje

Torej je že šlo za komercialen radio?

T je il a s lutn … eveda t ni bil namen, ampak, kar je bilo komercialnega, je bilo to, da s rekli da na te r gra ra i eti t lik rekla da krije str ške T je ila osnova. Da ne bomo denarja, ki je bil namenjen produkciji nacionalnih vsebin, porabljali prav

58 za t Če rav i ga tudi la k ker je t il veščanje tuje javn sti In ker s seveda zneje ug t vili da je ta r gra zel slušan v vstriji s idej u ra ili krival je el Grade Graz in tudi širše in il je zel d er I el je velik u ra ni inf rmacij, imeli s dlične g v r e redvse v ne ščini angleščini in fran ščini redvse v ne ščini ker je il te slušal ev največ I eli s seveda nekaj s delavk re i Helen Erjave ki je ila ravza rav fantastična za tak radi Brez i n je g v rila ne šk anglešk in francosko.

Kar je danes zelo redko? Že takrat je ila redk st in je seveda tudi danes Ona je ila izje n srečena k ina ija ila je Švi arka ki se je se ri enila in je ivela v fran ske delu Švi e a a je ila Angle inja če a Ne e In seveda s i eli tudi naše Tatjan D lan d sa ega začetka Maj Kirar ki je še sedanja dg v rna uredni a v K ru I eli s tudi nekaj na ved val ev iz vstrije ri ravili s r gra ki je il rijeten za slušati ravi radijski program v tujem jeziku. T je il k lje v katere je takrat nastal MM il je seveda velika us ešni a ki se je slušal raktičn vse l kali

Imel je zelo dober odziv?

Imel je izjemno dober odziv. Malo nas je sicer presenetilo, glede na to, da je bila osnovna ideja narediti r gra za veščanje tuje javn sti da s ji eleli dati d r glas prometne informacije in druge servisne informacije. Ker smo vse to v dobri meri tudi imeli, se je zg dil da s nas začeli slušati na el tne štajerske čju Tu s te videli tr n niš at s daljšali r gra tak da s d ili tudi več glaševal ev kar je il zel us ešn Dejansko je bil to prvi komercialni radio na Slovenskem in to znotraj sistema RTV Slovenija.

Kakšen je bil odziv RTV-ja na vse skupaj?

Njihov odziv je bil zanimiv. Zelo zanimiv. Zelo se je zoperstavila ORF. ORF je imel veliko te av z na i če rav še d danes ni jasn zakaj ravza rav Misli jasn je zakaj a ak

59 jih ne bi smelo tako prizadeti. Oni so jasn raz išljali k er ialne delu Mi s v k er ailne delu štartali na u lik in na glaševal e ki nis gli glaševati ri nji ORF je i el takrat li it glaševanja isli da nekje 5% In ni s i eli te sv je r gra e polne, imeli so tudi višje ene k t i a nas je il t seveda takrat velik denarja In s vzeli t k t nekakšn d lnil Klju te u s naredili velike ritiske na nas in s teli na vsak način da ne a del vati ritiskali s na RT l venija in na v dstv v ju ljani, da moramo takoj prenehati delovati in oddajati. Seveda mi tega nismo hoteli sprejeti. Takrat so ili drugi časi in s si la k tudi kaj iz rili današnje času de kra ije a si je te k kaj izboriti.

Večinski del denarja MM2 je bil prenešen v hišo?

eveda in ni il sa za MM Mi s na te radiu ves denar ki s ga zaslu ili in il ga je velik vl ili v vse naše r gra e zn traj iše Ker je il t k er ialni radi zn traj javne inštitu ije Mi s takrat naredili sv j lastn televizij Televizije narediti ni enostavno. Naredili smo lokalni televizijski program, sfinancirali smo opremo in vse, kar je bilo potrebno z denarjem iz tega komercialnega radia. Tako, da je to imelo pravzaprav večstranski učinek Pritiski ORF-a pa so bili zelo m čni a se i el kar nekaj g v r v g varjali s se z najvišji v dstv ORF-a z generalni intendat z nji vi i čniki za gospodarjenje in tako naprej. Ponujali so veliko stvari, da bi MM2 prenehal delovati. Sicer je il t zavit v nekakšen diplomatski celofan, ki ga nekateri v Ljubljani niso razumeli, ali so rda i eli kakšne druge interese ne ve V glavnem, ponujali so nam toliko denarja, kolikor smo ga mi pobrali iz tega komercialnega dela v zameno za prenehanje oddajanja reklam. In na RTV-ju v Ljubljani so bili nad tem navdušeni in zel nenavdušeni k se rekel da t ne šl Ni ji il jasn da na v rašanje kak ali in ni vseen če na ORF ta del krije dg varja da ne Rekel se da na d ta denar dajali nekaj časa in v te času izgu ili trg ki s ga k aj naredili in se nik li več ne rali Oni si en stavn elij da nas na te trgu ni K t rečen t s ili sa u ravni časi in i s si la k samoupravno izborili, da je tako ostalo. Dejansko so to bili res veliki pritiski in ni jim uspelo. saj d takrat k s se la k rili te je t d il nekakšn drug d

ak kak rk li isli da je il t res en d er začetek k er ialnega radia Tu je še en dokaz, da se da znotraj velikih sistemov us ešn delati K t ravij da je la k us ešen sa rivatni sekt r ne dr i Odvisn je d k lja d ljudi in d tega kd kaj kak nastavi in naredi. Mi s t d kazali v časi ki nis ili nakl njeni te u da se da zn traj velike inštitu ije narediti nekaj k er ialnega in da tudi inštitu ija s te ne izgu i kvečje u rid i es ta denar ki s ga zaslu ili z rekla a i s vlagali v re v na i nalne sl venske r gra e naredili s televizij r du irali s en radijsk igr esečn tiste času smo imeli postavljen tak cilj in samo v enem mesecu radijske igre ni bilo. Se pravi deset ali enajst radijskih iger, lastne produkcije Radia Maribor. Tudi televizija z vso opremo je bila narejena s tem denarjem. Tako, da je bil to res izjemen in us ešen r jekt Ena d ji idej je ila tudi ta da i krili el tn re sl venski est Bil je gr n te av tudi tukaj kjer s e i eli krit nis d ili d v ljenj da i esta stavili glasne ta le tiste času s si iz rili l aj da je il Radi Mari r dnevn ris ten v na i nalni r gra i kratka dejansk je il tak eveda je za t tre n vedeti kaj češ in tre a je imeti okolje in ljudi, ki to naredijo. Vsak dan smo imeli tudi informativno oddajo, sicer lokalno a še v tisti časi k te nika ni ila tak daleč k t je danes Mi na televizijske delu nis za slili niti enega r gra skega delav a se s delali radij i a slili s sa te nik ker ač na dve mestih tehnik ne more delati hkrati. In to je bil izje n ra i naln Naš n vinar je krival če je il d g dek za vse inf r ativne ddaje Radia Mari r in za vse inf r ativne ddaje Radia Slovenija. Seveda je bilo naporno, ampak ljudje so bili stimulirani. Ljudje so bili pripravljeni veliko in dobro delati ker je ila tudi elja nekaj narediti in t d r ztrajal se tudi da naši ljudje delaj stvari ki s na te čju in ni n ene tre e te da t delajo ljudje iz Ljubljane. M raš si u ati raš vedeti da š t naredil in raš narediti Kar se tiče dn s v tudi tisti časi nis ili nič lj rijazni k t s danes G v ri dn si zn traj iše ak tre a je en stavn …s aj se te u aknej k vidij da je t t M ra a iti realno, popolnoma realno.

Kako so pa takratne politične razmere vplivale na nastanek novega radijskega programa?

T je il čas razraščanja zel de kratične ulture Mn gi tega n čej riznati a ak t je dejstv Čas s reje anja n vi idej in dejansk čas k s la k arsikaj naredili se ej specifična in r le atična je ila naša lega tukaj ki je ila r le atična zaradi tega ker je ne ščina še vedn i ela rizv k druge svet vne v jne Nič se ni g v ril te ni ila neka ta u te a a ak vedel se je da ljudje nis navdušeni nad te da i se na radiu slušal ne ščin K s uvedli naš r gra se je seveda javil d r Tudi na neke s du r ev se s ni s i eli isleke Tak j se rekel da ni r le in sva šla z Edije ukšiče ki je il takratni urednik na sestanek te rganizacije. Seveda so naju ob prihodu tja, gledali z ne d ravanje a k sva ji jasn razl ila kakšni s na eni zakaj t čne kakšni d učinki se je vse sku aj razvil v en krasen g v r in k sva d ajala je ela dvorana ploskala, pa je bilo tam eni st ljudi Od takrat na rej ni il n ene te ave več litika se je takrat velik anj vtikala v edijske iše vsaj v Radi Mari r a isli da tudi v stale eveda raš razl iti kaj češ vedati kaj češ In te k s videli kakšni s učinki ra reči da s zel d r s rejeli in ni il ln a n eni te av saj jaz k t urednik in direkt r nise i el te av

Kdo so bili sodelujoči, prve ekipe?

Mi s i eli e takrat r čila v tuji jeziki a ak tega je il al in sa strnjeno. Tam se je e ustvarajala ena eki i a redvse te g v r ev Bila je Tatjana D lan Maja Kirar zaradi nje s r čila razširili v angleščin Jasn na je il da r gra a ne re iti rez d re eki e saj s teli r gra razširiti na 4 ur. Na enem od kolegijev RTV smo ri ravili redl g za rid itev s glasja za razširitev r gra a razl il se kaj in kak te a e nekd d v dstva v raša k lik časa tre ujete za t ? Kar nas zadeva la k začne nasklednji teden se rekel al se se vgriznil v jezik Eni s t šk d eljn s rejeli ker s islili da ne re realizirati saj se ekli rašali s če s nedeljk Nise gel več nazaj in se rekel ja rejet d isan tak s s ponedeljkom MM2 zagnali s 24 urnim programom. Frekvenco smo imeli, prostore smo imeli, še reden se je k nčala seja se rek st rna s kateri si la k rišel v telef nij kli al ršk Č vedal se ji da v nedeljek štarta s 4 urni r gra in da raj pripraviti toliko glasbe Naj vsak glas eni re ljevale na est l naredi štiri ure glas e In smo uspeli. Bilo je veliko entuzuiazma, ljudje so hoteli in delali.

erjetn s ili tudi rvi radi v Evr i ki s revedli zv k t n v računalniški signal Fantje so napisali r čila in ri ravili ddaji t te retv rili v signal Mi s s ta t redvajali in t je tri inute škrtal radiu ljudje s t sneli na kaset f ne te redvajali in d il iz is r čil Na tek vanju na O ridu s se na naj rej s ejali, ko pa so videli kaj to je, so padli na hrbet. Bilo je krasno, to je bil res dokaz, da se da znotraj velikega sistema, znotraj javnega sektorja, delati tak vse insk k t finančn zel us ešn

Tatjana Dolanc, vodja nemške redakcije

Ob nastanku me rvi et ese ev še ni il zraven rišla se ar a naslednje let rej se e delala turistične na tke za naše g ste iz tujine T s ile n vi e turistični nasvet kam na izlet, ampak to ni bilo dovolj, da bi me redno zaposlili. Nat se šla delat v t varn avt il v in nekega dne e je kli al Edi ukšič ki i je vedal da s ustan vili r gra v ne ščini in e je va il nazaj ačeli s nekje aja tist let Takrat je r gra del val et ur na dan v d ldanske času O dera iji nise vedela velik Ker se a znala ne šk , e je Edi re ričal v t da se tudi tega riučila ačela se t rej k t derat rka na ved valka v ne ške jeziku Takrat je il r gra sa v ne ščini Glas s sestavljali naši a glas je skr el tudi Franz Schmidt, ki je bil Avstrije Nekega dne je rišel na radi z idej da i tudi sa rad s del val in z idej zase ne radiu Mari ru i vrteli glas tr ili i v vstriji K t rvi je tel nekak sv jiti avstrijsk slušalstv k t tudi naše.

Torej je bila prvotna ideja stopiti na avstrijski trg?

Uradno nismo smeli biti komercialni radio, ker smo spadali pod RTV Na začetku je ila samo glasba, bilo je ogr n šlagerjev ker s vstrij i radi slušali t glas in tudi naši s imeli radi t zvrst glas e Ni il n eni litični in g s darstveni te nekaj je il turistični in nekaj u ristični K alu je r gra rešel na šest in zneje na dvanajst ur

In v te času s začeli iskati derat rje v vstriji Med rvi i je il Werner Stromaier, ki je il tudi učitelj na sn vni š li ri nas se je nekak ujel in je u ival Delal je s ta zvečer in nedelja d ldan se ddaje je i el sestavljene na isane in še danes i znal pokazati glasbeni list za vsako oddajo. Pozneje smo začeli uresničevati ideje za ddaje v kateri si la k nek u isal v ščil v ddaj si la k kli al in si kaj za elel T je il rvi radi ki je vse t g čal Bili s rvi radi kjer si la k vz stavil lj inti en stik s slušal i Na MM2 je rve k rake naredil dvanajst derat rjev ki s zneje dšli na ORF ali ntenne teier ark vstriji s ile v tiste času zase ne k er ialne radijske staje prepovedane.

Kdo so bili takratni poslušalci?

slušali s nas tak vstrijci kot naši če rav s lj nag varjali avstrijski del rav zaradi rekla rireditev… vstriji se je takrat d gajal več k t ri nas Na tej strani a s i eli te ave z naši i ker s i eli čutek da če Mari r ne čiti tiste času s bile na te čju ude r e ravn zaradi ne ščine Nekaj časa s i eli r čila še v angleške in fran ske jeziku Glavni jezik dera ije a je stal ne ški

Na začetku je ila dera ija d šeste s desete ure zjutraj nat d dvanajsti d štiri popoldne in te s et d s i zvečer e je a t velik krat s re enil es je rišl tudi obdobje k s nas eleli izkl iti tak da šest est ese ev nis i eli ničesar drugega razen r čil N ene dera ije K alu te s se stvari s et uredile in s začeli n r aln delati

Kaj se je potem zgodilo z ekipo?

Razen mene ni bilo nikogar redno zaposlenega. Vsi so bili honorarni sodelavci. Pozneje je bila zaposlena Maja Kirar tiste času je rišla Milena G rju ki je zdaj tajni a etra a … ki sta ri ravljali estne inf r a ije Mi s si sa i ri ravljali r čila ni dve a sta ri ravljali estne inf r a ije Nekaj časa s i eli tudi č n rarni s delav ev ki so pripravljali cestne informacije in tudi novice. Med njimi je bil tudi Emil Koprivc.

reden s d ili rve računalnike s ile rve n vi e rek tele rinterjev tiste času s k t te niki začenjali Marjan K k l Milan Gačar Tinček Bradač T a Š rli aš a t jan uer ki je i el nedelja dve uri glas e in j je vrtel. Auer je bil takrat e d kaj znan Glas s vrteli tudi Te ajnik Miš H el l Matja Kek Jani Žle nik Dragan Barbutovski, Milan Latin - Mus … Helen Erjave je i ela ddaj Des Tages kjer je predstavljala tedanje glasbene izvajalce. Imeli smo tudi turistične na tke a inf r a ije s tudi kli ali k li za d g dke vre e in d n Nekatere stvari s tudi iz čas is v prevajali in jih uporabili kot informacijo. Ker pa se je stvar začela razvijati, smo kasneje prešli iz dvanajsti ur na štiriindvajset ur r gra a M dera ija je ila d šesti zjutraj d s i zvečer Ker s eleli stik z ljud i, s s reje ali izključn telef nske kli e za glas ene elje In ljudje s kli ali Heat er je i ela za zaključek vedn stavek G d Nig t l venia in s tem stavk je k nčala program. Zmeraj smo imeli poslušal e vedn s na ili nakl njeni in še danes me prepoznajo po glasu tako Avstrijci kot Slovenci.

Kje so bile tiste največje prelomnice?

ag t v je ila ena večji rel ni takrat k s nas za šest mesecev izklopili. Takrat smo ravn začeli intezivneje s r gra te a nekje v es ker ne poznam ozadij, so nas podajali naprej. Naslednja rel ni a ki se i je zdela naj ujša in i je tudi stala naj lj v s inu je bila, ko nas je prevzel Radio CD. Ti pa so hoteli iz nas narediti svoj zasebni radio. Takrat je il naš urednik eter Ha janič Takrat s se stvari začele s re injati ila je drugačna glas a i eli s nekaj avstrijski derat rjev Takrat s teli naš eki za enjati z avstrijsko. Želeli s el rikriti da r gra ddaja iz l venije In če rav s nas teli čist djar iti se ni izšl denarje MM se je naku il re e uredili s se studii…

Zakaj iz RMI-ja v STR?

rešl se je v sl venščin …Radikaln se je s re enil r gra ile s drugačne n vi e Ne ška dera ija je ila d ldan in ldan v es je ila angleška in te se je nekak rnil Misli da se je v te času največ ne ščine u aknil in začela je revlad vati

65 angleščina In zdaj na Radiu Si, je res še sa angleščina v s redju In verjetn zaradi tega ker je ila ne ščina ustan vni jezik še staja ak ddaje v ne ščini ji več ne zani aj

Ali uredniki vplivajo na program s svojo vizijo?

edaj v času Radia i zag t v rej k je il MM CD RMI se je natančn vedel kak se dela in s se uredniki enjali vsaka štiri leta Dark ukl sedanji urednik Radia i ki je il v tiste času v arketingu si je za islil nek sv j vizij in us el verjetn tudi zaradi tega, ker je vse skupaj malo zaspalo.

Kdaj je bil tisti najbolj zlati čas?

Tisti naj lj zlati čas je il čas MM Bili s nekaj se nega i eli s denar da s la k na avljali glas la k s vrteli arsikaj in s nas slušali d Wienerneu…d Zagreba, in tudi na obali. Bilo je nekaj n vega raje s delali Iv Štrakl je il nekaj časa direkt r radijskega entra D sa sv jitve leta 99 je il v redu sa ta leta se u ivala in ni i al Del i je il v veselje d rl i je t d številni ljudi

Se vam zdi, da bo radio obstal?

erjetn vlekel se Mladi s danes drugačni včasi si slušal radi ker si tel nekaj izvedeti danes ga s l ne d je aj na tak način časi je il kn v svet danes s informacije dostopne povsod, glasba je razvrednotena, kvaliteta še lj

Darko Pukl, odgovorni urednik Radia Si

Programski cilji, vizija Radia Si?

Od leta 985 s ili rv tni ilji d seči ljudi čez ej k zi desetletje se je t s re enil nekje do leta 1995. Leta 1998 je nastal STR, Slovenski turistični radi ki je i el čist drugačn struktur Želeli s nag varjati sl venske turiste in r virati sl venski turize Tisti dve leti obstoja so bili cilji, popolnoma usmerjeni v promocijo Slovenije in seveda raniti tisti del slušal ev ki s ji e i eli čez ej In zg dil se je let 2001, ko se STR preimenoval v Radi i In tak s se začeli s et iskati n vi ilji

Takrat so bili cilji pokritje Slovenije s frekvencami, ker smo do takrat imeli le tri frekvence: Štajerska Celje in ju ljana Pre stali del l venije ni il krit Tukaj je nastala te ava ker takrat v l veniji raktičn ni il več r sti frekven tiste d ju s se začele javljati tudi k er ialne radijske staje ki s rav tak elele sv j frekven a sn v za pridobitev frekvence Radia Si je bila med drugim tudi, da se je v zakonu v RTV vstavil člen ki g v ri te da ra tudi r gra za tuj javn st kriti vsa r etna središča se ravi avt estn linij vse večje turistične kraje ačel se je leta 5 2006, 2007, in kasneje s rid ivali vedn n ve frekven e tak da ji i a danes in še s v razv ju te času s ravn v fazi rid ivanja frekven za dr čje B injske istri e in B v a

Programski cilji, vsebinsko:

Naj rej s eleli kriti ta frekvenčni s ekter da i nas ljudje s znali in te si vsak leto zadajamo nove cilje. Leta 2007 smo vsebinsko in zvokovno spremenili celoten radio. rišli s n vi s delav i eki s kre ili naredili s ln iks jezik v čez el dan in v bistvu tudi čez el n č Šli s v čisti razrez da čez el dan dera ija da inf r ativni del stal v el ti anglešk - ne ški da kre i dst tek angleščine v r gra da sl venščin zminimiziramo samo na moderacijo in nekatere osnovne zadeve. Tako je sedaj od leta 2007 in nekje do lanskega leta 2012.

Leta 2007 smo si tudi zadali cilj, da bomo postali nacionalni prometni servis, kot prvi, ker do takrat TMC servisa ni il ni če ga ni ustvarjal Ni če na RT l venija ni niti islil na to in tudi dr ava ne vezali s se z D R OM in inistrstv za r et šli čez st ke in raz ise tartali s leta 9 ker je dve leti trajal da s s l la k rišli d g d e z ministrstvom in Darsom. In spet je trajalo dve leti, da smo leta 2012 startali z n čni prometnim servisom. Sedaj imamo 24 - urni r etni servis v angleščini in sl venščini edini v Sloveniji. Eden iz ed iljev je il tudi ta da s leta rišli d evr skega r jekta nudila se na je n st za s ustvarjanje r jekta Euranet lus rišli s v rv etletn d je da s v tej re i let šnje letu s rišli v n v etletn d je ki se vsak let si er znova potrjevalo. In pomembno je, da smo tu, v tem projektu, ker nam to tudi zagotavlja neko finančn sta iln st in nenazadnje tudi iz ra evanje kadra in s del vanje z ednar dni i inštitu ija i del vanje je trjen tudi d leta d leta 8 Naslednji ilj let šnjega leta ki ga si er nis uresničili je il tudi da i rišli d g d e za sofinan iranje n čnega r etnega servisa aradi vse anjši sredstev RT a si eli da i inistrstv t tudi finan iral a ak zaradi enjav na inistrstvu g d a še vedn čaka na d ritev M rda nekje d k n a leta vendar … včasi u anje u ira Eden iz ed iljev je tudi ren va r st r v ker se je večala eki a ker i a drugačen način dela ker je tukaj na i nalni r etni servis in i radi uredili r st re tak da vse lajša del Če rišli d grad eni d v ljenj in vsega tre nega verjamem, da staja n st selitve e naslednje let

Kot urednik si vedno znova zadajam nove cilje, ideje in vedno smo odprti za nove ideje in zamisli. Zato smo tudi v lanskem letu ustanovili Radio Si International Club, ker se nam je čital da s re al delali na stiki s tuji i javn st i ljude ki tu delaj ivij študiraj ker je ta r gra v rvi vrsti tudi te u na enjen at s se sred t čili še lj na te tuj e in z Internati nal Clu ji vsak let va i na sku n dru enje Tudi z oddajo Land of Dreams vzpostavljamo zelo oseben stik z ljudmi, zani a nas redvse kaj ji je ri eljal v l venij kaj tukaj čnej kaj ji dg varja in kaj ne ddaj Kak staneš l vene izvaja nekakšn ar dij na ri d v l venij Tukaj je še ddaja Hig lig ts f t e week ddaja My ife My Musi kjer velik krat g sti

68 tuj e ali a l ven e ki ji na tak način redstavi tuj e takšne z nekakšni i se ni i d se ki I eli s še velik idej za naslednje let vendar s rali dati redn st sred t čanja tujcem. Hoteli smo narediti poseben tematski kanal, ki pa je bil umaknjen iz predloga.

eveda je ilj tudi finančni lan ki ga vsak let d i iz v dstva RT in u ra slediti in ga dosegati. Cilj, ki si ga sami zadamo ali a na ga na nek način zada tudi r gra ski svet in je seveda vedn višji je slušan st stavili s ga višje za kakšn dst tn t čk kar se je izkazal za raviln saj na ravn ta ešani a jezik v t g ča in po raziskavah smo ugotovili, da je slušan st d leta 5 d danes zel narasla Je a res da te raziskave ne zaje aj tuj ev ki v l veniji ivij in ti tak ne rej s del vati v Medianini raziskava Tak ni a natančni datk v, k lik tuj ev v l veniji sluša naš r gra T la k ug tavlja z dziv na Internati nal lu in a na dzivu naši oddaj. V zadnjih treh letih res delamo na teh ddaja ker eli d seči rav vsakega tuj a ki v l veniji ivi dela ali študira in sluša naš radi

Leta 2005 je bilo 6000 Sloven ev ki s slušali ta r gra Danes je števil velik večje in sicer nekje 25000 do 26000. Trdimo lahko, da 25000 tujcev sluša naš r gram, 5000 je tisti ki ivij v l veniji in tisti ki čez nj tujej Žal a je tak da glaševal i in vsi stali u števaj le Medianine raziskave in te i a d 5 d slušal ev a nas je seveda t zel d er rezultat M j se ni ilj je il ta da t številk d segli do konca mojega mandata, leta 2016. Danes s nekje na šestnajste estu v l veniji včasi s ili na tridesete Radi i ustvarili še kakšn ddaj in nadaljevali trend te tre zel us ešni ddaj Te ddaje tudi Sl ven i zel radi slušaj in naš na en je d se en Ne s eš z titi l ven a s tisti kar delaš za tujca in tisto, kar delaš za Slovenca, mora biti tudi zanimivo za tujca. Mislim, da nam to uspeva.