OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE IVANČNA GORICA

1. OSNOVNE ZNAČILNOSTI OBČINE KOT IZHODIŠČE ZA NAČRTOVANJE PROSTORSKEGA RAZVOJA

Občina Ivančna Gorica je ena od treh občin (poleg nje sta še Dobrepolje in Grosuplje), ki so se po uvedbi Zakona o lokalni samoupravi preoblikovale iz nekdanje občine Grosuplje. Spada v Osrednjeslovensko regijo. Ustanovljena je bila 6. novembra 1994.

Po velikosti sodi med večje občine, z 227 km2 predstavlja 1,12% vsega ozemlja Slovenije. Ob zadnjem popisu prebivalstva (2002) je v občini živelo 13.567 prebivalcev, po podatkih Statističnega urada RS na dan 1.1.2012 pa 15.706 prebivalcev. Glede na slovensko povprečje je podpovprečno naseljena, saj znaša gostota prebivalcev na km2 69,2 (gostota naseljenosti v Sloveniji je 101,4 prebivalcev na km2) – podatek SURS za dan 1.1.2012.

Občina Ivančna Gorica obsega 137 naselij v 12 krajevnih skupnostih: Ambrus, Dob, Ivančna Gorica, Krka, , Muljava, Sobrače, , Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja Gora in Zagradec. Občinsko središče je naselje Ivančna Gorica z 2.025 prebivalci (SURS, stanje na dan 1.1.2012). Večina naselij leži znotraj Dolenjskega podolja. Naselja ležijo v povprečju na nadmorskih višinah okoli 380 m; od 255 m n.m.v. (, Fužina, Zagradec, Male in ) do 710 m n.m.v. (Osredek nad Stično, ).

Zgostitveno območje poselitve je na območjih doline Višnjice, Stiškega in Muljavskega polja ter Šentviške kotline. Za območje Suhe krajine je značilno izseljevanje in upad prebivalstva, zato Suha krajina spada med redkeje naseljene pokrajine v Sloveniji, gosteje je naseljena le dolina Krke. Poleg občinskega središča Ivančne Gorice so večja naselja še Višnja Gora, Stična, Šentvid pri Stični, Muljava, Krka, Fužina-Zagradec in Ambrus. Največji kraj in sedež občine je Ivančna Gorica. V naselju so poleg stanovanjskih površin razvite mnoge dejavnosti: trgovine, gostinski obrati, storitve, obrtne in industrijske dejavnosti, športne in kulturne dejavnosti, osnovna in srednje šole, vrtec, policijska postaja, bencinska črpalka, pošta, banka, zdravstveni dom, sedeža krajevne skupnosti in župnije ipd. Okoli Ivančne Gorice se širijo obdelane kmetijske površine s posameznimi gozdnimi otoki na gričih.

Gibanje števila prebivalstva: (podatki so večinoma povzeti po študiji: Analize razvojnih možnosti, Demografija in gospodarstvo za strategijo prostorskega razvoja občine Ivančna Gorica, 1. in 2. faza, Koda d.o.o., julij 2006) Demografsko stanje občine je dobro. Občina od leta 1961 naprej beleži rast prebivalstva. V celotnem opazovanem obdobju je imela občine Ivančna Gorica pozitivno rast prebivalstva med leti 1869 in 1900 ta je znašala 7,45%. Med leti 1900 in 1961 je prebivalstveno stagnirala, od leta 1961 naprej pa število prebivalcev občine stalno narašča. Najmočnejša rast je bila zabeležena v obdobju 1991-2002 (stop. rasti prebivalstva je znašala 12,11%). Za to obdobje je značilna močna koncentracija prebivalstva in močan razvoj predvsem na območju cca 40 km okrog Ljubljane, v katerega sodi tudi občina Ivančna Gorica, ki je od Ljubljane oddaljena cca 30 km. V obdobju od leta 1995 do 2010 je imela občina Ivančna Gorica stalen presežek priseljenih prebivalcev glede na odseljene (povprečno 155 prebivalcev na leto), medtem ko je bil naravni prirast precej šibkejši (povprečno 35, v letih 1999 in 2001 celo negativen). Število prebivalcev občine je torej naraščalo predvsem zaradi priseljevanja. Za slovenske razmere ima občina še ugoden indeks staranja, ki je leta 2004 znašal 83,77, kar pomeni, da je bil boljši od povprečja regije (101,73) in tudi države 104,88. Proces pozitivnega gibanja

1

OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

prebivalstva v zadnjih letih, kar je razvidno iz natalitete in selitvenega prirasta, so tudi še sorazmerno zadovoljivi. Dosedanja urbanizacija je bila v občini Ivančna Gorica za slovenske razmere na relativno nizki stopnji. Delež formalno urbaniziranega prebivalstva je leta 1961 znašal le 3,7%, ko je bilo slovensko povprečje okrog 42,0%. Do leta 1991 je delež urbanega prebivalstva narasel na 11,3% in leta 2002 na 11,6%, kar pomeni zelo nizko stopnjo urbanizacije. Dejansko je živelo leta 2002 v cca 1.5 km pasu v trikotniku med Ivančno Gorico-Stično in Šentvidom pri Stični v naseljih, ki so že urbanizirana 4940 prebivalcev ali cca 35 % kar pa je še vedno pod državnim povprečjem.

Mesto Ivančna Gorica je zaposlitveno središče občine z okoli 64% vseh delovnih mest. Kot zaposlitveni središči sta še KS Šentvid pri Stični (11,2%) in KS Višnja Gora (7%). Centralna naselja z močno razvijajočimi gravitacijskim zaledjem so poleg občinskega središča (Ivančna Gorica) tudi naselja: Višnja Gora, Vir pri Stični, in Krka. Poleg migracij znotraj občine se približno 25% zaposlenega prebivalstva vozi na delo v druge občine, večinoma v Ljubljano in Grosuplje. Ti podatki kažejo na dnevne migracije prebivalstva iz drugih območij v zaposlitvena središča in oskrbne centre znotraj občine, kot tudi dnevne delovne migracije prebivalstva v druge občine.

Cestno omrežje: Skozi občino potekata avtocesta (A2, Ljubljana – Obrežje), ki poteka po X. evropskem prometnem koridorju, in glavna železniška proga (Ljubljana – Metlika), ki povezujeta Ljubljano z jugovzhodno Slovenijo. V občini je več regionalnih cest, ki potekajo v smereh: vzporedno z avtocestno smerjo, po dolini Temenice od Biča proti Litiji, po dolini Krke, od Zagradca proti Ambrusu ter od Krke proti Mlačevem. Cestno omrežje je dobro razvito v osrednjem delu občine, kjer se na avtocesto navezujejo regionalne ceste, lokalno cestno omrežje pa je gosto razvejano, predvsem v večjih naseljih in v njihovi neposredni bližini (Ivančna Gorica, Stična in Šentvid pri Stični). Od Višnje Gore na zahodu do Šentvida pri Stični na vzhodu je dokaj dobra regionalna povezava, ki poteka v isti smeri kot avtocesta. Glavna prometna komunikacija v severnem delu občine je regionalna cesta na severovzhodu (po dolini Temenice), severozahodni del pa ima zaradi razgibanega terena in redke poselitve redkejše cestno omrežje. Podobno velja za južni del občine, ki ima osrednjo regionalno cesto v smeri sever- jug, ki se nato usmeri po dolini Krke. Skrajni južni in vzhodni del občine imata zaradi prevladujočega redkega in razpršenega vzorca poselitve zelo redko in nerazvejano cestno omrežje. Cestno omrežje južno od avtoceste, ki poteka v smeri proti Beli krajini in naprej proti Hrvaški (mejni prehod Vinica) je na nekaterih odsekih neustrezno za večje prometne obremenitve, tranzitni ali tovorni promet še posebej v času turistične sezone. Številne delovne migracije pomenijo z vidika prometne obremenitve večjo gostoto prometa v prometnih konicah. Predvsem so najbolj obremenjene regionalne ceste in vstopne ceste v centralna naselja. Povečana je tudi obremenitev pomembnejših komunikacij s sosednjimi občinami (regionalne ceste in avtocesta). Z izgradnjo avtoceste pa so se zaradi tranzitnega prometa in dnevnih migracij povečale obremenitve tudi na tistih regionalnih in občinskih cestah, ki povezujejo naselje Ivančna Gorica in Bič (v občini Trebnje), zaradi izogiba cestninske postaje Bič. Zaradi tranzitnega prometa v smeri Hrvaške je, posebno v poletnih mesecih, obremenjena regionalna cesta RI-216 Krka-Žužemberk, ki pelje proti mejnemu prehodu Vinica.

Na območju občine je pet železniških postaj: Višnja Gora, , Ivančna Gorica, in Šentvid pri Stični. Pri Šentvidu pri Stični je športno letališče. Problem železniškega omrežja v občini je predvsem v neurejenem križanju regionalnih in občinskih cest, saj posamezni prehodi niso opremljeni z zapornicami. Zaradi nivojskega prečkanja pa v občinskem središču prihaja do zastojev na glavni vstopni cesti na južni strani naselja. Železniško omrežje ni razvejano in poteka le v osrednjem delu občine, obstoječe proge pa ne zadovoljuje potreb po hitrejšem in učinkovitejšem železniškem prometu. Zato so dnevne migracije prebivalcev še vedno vezane na cestni promet, potencial železniškega prometa pa je slabo izkoriščen.

2

OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

Oskrba s pitno vodo je sicer razvita, vendar je zaradi naravnih danosti na od glavnih oskrbnih centrov oddaljenih območjih problematična. Nekatera naselja sploh nimajo vodovodnega omrežja in se napajajo prek individualnih vodnjakov ali pa se vodo dovaža v cisterne ob objektih. V občini je precejšnje število lokalnih vodovodnih sistemov, ki jih upravljajo krajevne skupnosti ali vaški vodovodni odbori, ti sistemi pa so bili praviloma grajeni z lastnimi sredstvi prebivalcev, so tehnično manj ustrezni. Občina Ivančna Gorica leži v povirju reke Krke, ki ga sestavljajo pretežno močno razpokane, zakrasele in prepustne kamnine apnenca in dolomita. Vode, ki se zbirajo na tem območju, hitro poniknejo in pritekajo na dan v številnih izvirih. Zaradi nizke zadrževalne sposobnosti kraškega apnenca in dolomita imajo vodni izviri, ki so povezani s podzemno vodo, zelo spremenljiv pretočni režim, močno odvisen od padavin. Najpomembnejši vodotoki v občini so Krka, Temenica in Višnjica. Na območju Višnje Gore, Ivančne Gorice in Laz nad Krko se nahajajo vodovarstveni pasovi zajetij pitne vode.

Na območju občine predstavljajo komunalne odpadne vode iz naselij in ostalih virov zaskrbljujoče velik delež vsega onesnaženja voda, kar vpliva na stanje pitnih voda in na ostale življenjske razmere kot so zdravje in reprodukcija ter nenazadnje tudi na marsikatero gospodarsko dejavnost. Kar 59,5 % prebivalstva živi v naseljih, manjših od 5.000 prebivalcev, največ celo v naseljih z 200 do 500 prebivalci, kjer je običajno edini način odvajanja in čiščenja greznica (ponavadi s prelivanjem odpadne vode v podtalje. Vse to kaže na potrebo po čiščenju tovrstnih odplak. Občina Ivančna Gorica je skupaj z občinama Grosuplje in Dobrepolje vključena v razvojni projekt komunalnih odpadkov na Dolenjskem – CERO Špaja dolina, ki glede na velikost predstavlja center za ravnanje z odpadki 3. (2.) reda.

Dosedanji razvoj oskrbe z energijo je bil pogojen s stihijsko porabo zaradi neurejenosti dobave in cen posameznih energentov in odsotnosti strateških usmeritev na lokalnem in državnem nivoju. Za zagotavljanje oskrbe z energijo se je uporabljal predvsem kriterij omogočanja oskrbe, varnost oskrbe pa je bila drugotnega pomena. V luči novih zakonskih predpisov (energetski zakon) mora vsaka lokalna skupnost poskrbeti za energetsko zasnovo svojega območja, ki mora opredeliti izhodišča za učinkovito rabo energije, preveriti razvoj virov in omrežij za oskrbo z energijo ter sprejeti ključne strateške odločitve in akcijske programe za uresničitev energetske zasnove kot trajnega strateškega dokumenta. Na regijskem nivoju pa je treba doseči integracijo interesov znotraj regije in zagotoviti operativne možnosti za sinergijsko reševanje problemov. Razvoj komunalne energetike bodo v okviru državne energetske strategije določale lokalne energetske skupnosti (občine, subregije in regije). Temeljni strateški okvir vseh lokalnih energetskih zasnov bo usmeritev na energetsko učinkovite in za okolje sprejemljive vire ob sprejemljivih gospodarskih kazalcih.

Telekomunikacijsko omrežje je zadovoljivo urejeno le na gosteje poseljenem območju občine. Medtem, ko so večja naselja opremljena z najsodobnejšimi TK zvezami, je zaradi naravnih značilnosti terena in izjemne razpršenosti gradnje oskrba s telekomunikacijskimi storitvami na obmejnih in/ali manj dostopnih območjih nezadovoljiva.

3

OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

2. NAČRTOVANJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IVANČNA GORICA

2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine Prostorski razvoj občine mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora. Prostorski razvoj občine Ivančna Gorica je skladen s prostorskimi cilji in zasnovami, sprejetimi na ravni države Slovenije, ter z mednarodnimi izhodišči trajnostnega razvoja, ki gradijo na medsebojnem povezovanju in usklajevanju gospodarskega, prostorskega, družbenega in okoljskega sistema.

Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja občine Ivančna Gorica so: - skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami državnih prostorskih aktov in z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja in ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot, - povezanost s sosednjimi in drugimi občinami, s katerimi si deli nekatere upravne funkcije in medobčinsko gospodarsko javno infrastrukturo, kot so občine Grosuplje, Litija, Šmartno pri Litiji, Dobrepolje, Mestna občina Ljubljana, Trebnje, Žužemberk idr. - ohranjanje temeljnih značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine, - ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih na območju občine, - občina ima podeželski značaj, poleg tega pa je v bližini nacionalnega središča, kar je privlačno za bivanje in razvoj turizma, katerega potenciali so premalo izkoriščeni, - dobra prometna dostopnost omogoča razvoj dejavnosti v prostoru, še posebej v vodilnih naseljih v bližini avtoceste, na drugi strani pa je dobra dostopnost tudi vzrok za povečanje dnevnih »delovnih« migracij v druge občine.

2.2 Cilji prostorskega razvoja občine

Občina Ivančna Gorica bo v svojem nadaljnjem prostorskem razvoju težila k izpolnjevanju naslednjih ciljev: - Občina okrepi svojo vlogo v okviru Ljubljanske urbane regije in širše. Ivančna Gorica okrepi svojo vlogo v omrežju naselij in postane moderno ter v širšem prostoru prepoznavno občinsko središče. Občina sprejme prostorske in druge ukrepe za spodbujanje povečanja števila prebivalcev in razvoj delovnih mest. - Občina spodbuja uravnotežen prostorski razvoj naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj naselij glede na njihov pomen v omrežju naselij.. Poselitev se usmerja v večja naselja. Preprečuje se nadaljnje širjenje razpršene gradnje. - Občina omogoča zadostne površine za razvoj obrtnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Občina omogoča in spodbuja razvoj turističnih in športno-rekreativne dejavnosti. Nadgradi se javna družbena infrastrukturo. - Občina spodbuja izboljšanje prometne dostopnosti in opremljenosti. Spodbuja se razvoj javnega potniškega avtobusnega in železniškega prometa, oboje v navezavi na sistem »parkiranj in se odpelji« (P+R). Spodbuja se razvoj nemotornih prometnih oblik, kot je kolesarjenje in pešačenje v navezavi na stanovanja ter omrežja turističnih in športno-rekreativnih programov. Vzpostaviti omrežje varnih javnih kolesarskih poti. - Občina omogoča in spodbuja ustrezno opremljenost celotnega območja občine z gospodarsko javno infrastrukturo. - Občina omogoča ohranjanje naravnih in ustvarjenih kakovosti in prepoznavnosti. - Razvoj občine prispeva k doseganju okoljskih ciljev: zmanjšanje zračnih emisij v prekomerno onesnaženih območjih, zmanjšanje hrupa, zmanjšanje obremenjevanja prsti in vegetacije, izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki ter ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti. Razvoj občine upošteva

4

OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

omejitve v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter preprečitve ali čim večjega zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč. Zagotavlja se varstvo ljudi, živali in premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

2.3 Razvojni projekti občine: - izgradnja južne povezovalne ceste in zahodne obvoznice od Ivančne Gorice do Stične; - izgradnja in rekonstrukcija povezave vzdolž železniške proge v Višnji Gori in prekategorizacija le- te v regionalno cesto ter obenem prekategorizacija obstoječe regionalne ceste skozi staro mestno jedro Višnje Gore v lokalno cesto; - ureditev obvoznice Šentvida; - ureditev sistema »parkiraj in se odpelji« (P+R) v Ivančni Gorici in Višnji Gori; - ureditev prometno logističnega centra; - vzpostavitev omrežje varnih javnih kolesarskih poti v navezavi na stanovanja in omrežje turističnih in športno-rekreativnih programov; - nadgradnja kanalizacijskega sistema; - nadgradnja vodovodnega sistema in prevzem vodovodnih sistemov občine v okviru gospodarske javne infrastrukture; - ureditev zbirnega centra za prevzem in predelavo gradbenih odpadkov; - zagotovitev kakovostnega komunikacijskega omrežja; - ureditev trajnostne eko-soseske Marof s centrom zdravja na območju nekdanje farme Stična, - ureditev sistem varstva starejših občanov - vzpostavitev medgeneracijskih centrov, varovanih stanovanj in oskrbe na domu; - razvoj družbene infrastrukture: zagotovitev ustreznih objektov za vzgojo in izobraževanje ter rekreacijo, ureditev turističnih lokacij in turistično informacijskih centrov; - razvoj gospodarskih dejavnosti: gospodarska cona Ivančna Gorica, regijski center za pridobivanje biomase, podjetniški inkubator; - postopna nadgradnja urbanistično-arhitekturne in krajinske podobe naselij.

3. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IVANČNA GORICA

Prostorski razvoj temelji na usklajenih pristopih ohranjanja in varovanja obstoječih kakovosti, prenove razvrednotenih območij ter krepitve nezadostno razvitih funkcij in kakovosti v prostoru.

3.1 Zasnove prostorskega razvoja

Intenziven prostorski razvoj v navezavi na dobro prometno dostopnost na železnico, avtocesto in regionalne ceste se spodbuja na širšem območju občinskega središča Ivančna Gorica s Stično. Na tem območju se intenzivno razvijajo centralne dejavnosti (predvsem družbene in oskrbne), stanovanja in gospodarske cone. Obenem se varujejo ohranjene naravne prvine, ki zagotavljajo kakovost bivanja – gozdovi in gozdni otoki, parkovne in druge zelene površine, tudi športne. Na Stiškem polju med Ivančno Gorico in Stično se ohranja in razvija kmetijstvo, pri čemer se upoštevajo ukrepi za zagotavljanje bivalnih kakovosti in zdravja ljudi v obeh naseljih.

Poudarjen prostorski razvoj v navezavi na dobro prometno dostopnost na avtocesto in regionalne ceste ter na železnico se spodbuja v naseljih vzhodno in zahodno od občinskega središča ter ob regionalni cesti proti Litiji, to je na širšem območju Višnje Gore na zahodu ter na širšem območju Šentvida pri Stični, Temeniške doline, Doba pri Šentvidu in Hrastovega Dola na vzhodu. V Višnji Gori se zagotavljajo pogoji za intenziven gospodarski razvoj območij vzdolž avtoceste in železnice, za razvoj družbene infrastrukture in turizma v navezavi na prenovo jedra Višnje Gore in za razvoj stanovanjske poselitve na ugodnih legah. Na vzhodu, predvsem v Šentvidu pri Stični, Sobračah, Temenici, Radohovi vasi, Dobu pri Šentvidu in Hrastovem Dolu se spodbuja razvoj družbene infrastrukture, storitvenih in gospodarskih dejavnosti za lokalne potrebe, stanovanj in turizma. Hkrati

5

OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

se v tem prostoru (na zahodu in vzhodu) predvsem na hribovitih območjih omogoča ohranjanje manjših naselij ter se omejuje razpršena pozidava.

Vzdržen prostorski razvoj v navezavi na regionalno cesto, kmetijstvo in naravne vire v osrednjem delu občine ob spodnjem toku Višnjice – v naselju Muljava in na širšem območju Muljavskega polja. Predvsem v naselju Muljava se spodbuja razvoj družbene infrastrukture in centralnih dejavnosti za lokalne potrebe, stanovanj, kmetijstva in turizma. Ostala naselja se razvijajo predvsem v navezavi na Muljavo in na občinsko središče, ki je s tega območja dobro dostopno.

Vzdržen prostorski razvoj v dolini Krke – v navezavi na regionalne ceste in naravne vire v dolini Krke. Tu se spodbuja razvoj turizma v navezavi na reko Krko in kmetijstva (tudi vinogradništva). Predvsem v naseljih Krka in Zagradec – Fužina se spodbuja razvoj družbene infrastrukture, centralnih dejavnosti za območje doline Krke in stanovanj. Omejuje se razpršena gradnja, urejajo se vinogradniška ter počitniška območja. Smiseln je intenzivnejši turistični razvoj, ki pa mora biti usmerjen in nadzorovan, ob upoštevanju ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in drugih prostorskih kakovosti.

Zadržan prostorski razvoj v navezavi na naravne vire se načrtuje predvsem na skrajnem severnem in južnem delu občine. Tu je razvoj je usmerjen predvsem na vzdrževanje (ohranjanje) poselitve na območjih obstoječih naselij ter ohranjanja kulturne krajine pred zaraščanjem. Zagotavljajo se pogoji za razvoj dejavnosti, ki so v tesni navezavi na naravne vire (kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo ipd.) ter turizem, ki mora biti usmerjan in nadzorovan ter vezan predvsem na obstoječe potenciale v prostoru. Na severnem delu občine se razvoj usmerja predvsem v naselje Metnaj, na južnem delu občine pa predvsem v naselje Ambrus. Ambrus se razvija kot lokalno središče, s potrebnimi območji za stanovanjsko poselitev, ustrezno družbeno infrastrukturo ter storitvami in gospodarskimi dejavnostmi za zadovoljevanje potreb svojega gravitacijskega območja (južnega dela občine).

6

OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

Zasnova prostorskega razvoja:

7

OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

3.2 Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti

Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila različnih tipov in velikosti stanovanj v obstoječih naseljih in predvsem v večjih središčih, načrtujejo pa se tudi zgostitve in zaokrožitve obstoječih poselitvenih območij. Pri tem upoštevajo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do osrednjih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanj se zagotavlja racionalna raba prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanih središčih in varčevanje z energijo. Stanovanjsko gradnjo se usmerja na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost.

Razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Izboljša se ponudba kvalitetnih delovnih mest, predvsem na območju Ivančne Gorice, Višnje Gore, Šentvida ter Stične, v manjši meri pa tudi na območju drugih lokalnih središč, tako da si ta naselja ne konkurirajo, temveč si medsebojno dopolnjujejo ponudbo. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva njihovo združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora.

Razvoj oskrbnih in storitvenih ter družbenih dejavnosti se usmerja na funkcionalno zaokrožena območja v pomembnejših lokalnih središčih Ivančna Gorica in Višnja Gora ter v lokalnih središčih Šentvid, Stična, Zagradec-Fužina, Muljava, Krka, Ambrus in središče lokalnega pomena Temenica. Ohranjajo in prenavljajo se obstoječe ter spodbujajo se nove površine ter ureditve za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti, skupaj z ustrezno dostopnostjo, da se doseže visoka kakovost oskrbe prebivalcev in za ohrani zadostno število prebivalcev v posameznem gravitacijskem območju oskrbnih središč.

Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, dopolnjuje se turistična rekreacijska infrastruktura v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se razvoj turizma na podeželju oziroma na kmetiji, predvsem z dopolnilnimi dejavnostmi in z omogočanjem ureditve novih nočitvenih kapacitet v obstoječih okvirih naselij na podeželju. Zaradi obsežnih območij ohranjene narave se razvijajo različne oblike turizma, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo in izletništvo zlasti na hribovitih območjih na severnem in zahodnem delu občine ter kopališča v naravnem okolju in vodni športi ob Krki). Spodbuja se razvoj turističnih programov, povezanih s cilji varstva kulturne dediščine (prezentacije in ogledi kulturnih spomenikov in razvoj turistične ponudbe in prostočasnih dejavnosti na območjih izjemnih krajin) ter s prireditvami (Stična - samostan, tradicionalne množične prireditve, Muljava - prezentacija Jurčičeve domačije in prireditve, Višnja Gora in Šentvid pri Stični - trški jedri). Ohranjata in razvijata se dejavnosti motokrosa na lokaciji v Culkarjevi dolini nad Šentvidom ter športno letenje s spremljajočimi dejavnostmi na vzletišču pri Šentvidu.

Sanirajo se območja počitniške razpršene gradnje Debeli hrib, Čagoški hrib, Vrh pri Višnji Gori, Kriška vas, Pristava pri Višnji Gori, Gabrovčec, Podbukovje in druga zaokrožena območja razpršene gradnje. Ta območja se urejajo z zgoščanjem pozidave, z uvajanjem obveznih gradbenih linij, z zasaditvami potez vegetacije ob glavnih smereh v prostoru, s komunalnim opremljanjem vključno z ureditvijo cestnega omrežja in z drugimi ukrepi.

Urejajo se obstoječa vinogradniška območja - Debeli hrib, Čagoški hrib, Ambruški vinogradi, Boveljska gora, Češnjice pri Zagradcu in Valična vas in druga območja razpršene poselitve. Ta območja se urejajo z ohranjanjem kulturne (vinogradniške) krajine, tipološkim poenotenjem (vinogradniških) objektov in s komunalnim opremljanjem vključno z ureditvijo cestnega omrežja in z drugimi ukrepi.

8

OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

4. OMREŽJE NASELIJ Z VLOGO IN FUNKCIJO POSAMEZNIH NASELIJ

Spodbuja se policentrični razvoj poselitve. To je podprto z razmeščanjem centralnih funkcij, družbenih, gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter stanovanj, pa tudi z zagotavljanjem prometne dostopnosti in povezovanjem z drugimi občinskimi in regionalnimi središči ter z opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo.

Ivančna Gorica se razvija kot pomembnejše lokalno središče – občinsko središče, kot intenzivno upravno, gospodarsko, oskrbno, zaposlitveno, stanovanjsko in kulturno-turistično občinsko središče. Pospešuje se intenziven gospodarski razvoj, omogočijo se zadostne površine za industrijske, obrtne in druge dejavnosti ter nova delovna mesta. Realizirajo se nova območja za organizirano stanovanjsko gradnjo različnih tipov in gostot. S tem se poveča koncentracija prebivalstva v Ivančni Gorici in se zmanjšajo težnje po razselitvi in razpršitvi stanovanjske gradnje v manjša naselja in na območja razpršene poselitve.

Višnja Gora se razvija kot pomembnejše lokalno središče – središče občinskega pomena, kot gospodarsko, oskrbno, zaposlitveno, stanovanjsko in kulturno-turistično središče. Pospešuje se intenziven gospodarski razvoj, omogočijo se zadostne površine za industrijske, obrtne in druge dejavnosti ter nova delovna mesta in območja za organizirano stanovanjsko gradnjo različnih tipov in gosto. Načrtuje se prenovo zgodovinskega jedra Višnje Gore.

Lokalna središča so Stična, Šentvid pri Stični, Muljava, Krka, Zagradec-Fužina in Ambrus. To so gospodarska, zaposlitvena, oskrbna, stanovanjska in kulturno - turistična središča, večji obstoječi oskrbni centri in zaposlitvena središča, ki imajo oz. se v njih razvijajo javni programi, kot so osnovna šola, vrtec, cerkev s pokopališčem, oskrbne, industrijske-obrtne dejavnosti ipd. Ležijo v prostoru pomembne razvojne osi oz. območja intenzivnega razvoja, na ravninskih območjih ob pomembnih prometnicah. Omogoča se razvoj gospodarskih dejavnosti, storitev in stanovanj ter ohranja in razvija bivanje v kakovostnih bivalnih okoljih. Dejavnosti, ki bi negativno vplivale na bivanje, se usmerja v gospodarske cone. Zaradi slabe dostopnosti in demografske ogroženosti se krepi vlogo Ambrusa na južnem delu občine, da se vzpostavlja razvojno središče južnega dela občine.

Središča lokalnega pomena so Metnaj, Mekinje, Sobrače, Temenica, Radohova vas, Dob pri Šentvidu in Hrastov Dol. Zaradi redkejše poselitve in slabe dostopnosti ter demografske ogroženosti se krepi vlogo Metnaja, Temenice in Hrastovega Dola ter nekaterih drugih naselij na severnem in vzhodnem delu občine. To so naselja, ki imajo pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij, preostali sedeži krajevnih skupnosti v občini, ki so hkrati manjši oskrbni centri ali zaposlitvena središča. Poleg njih spadajo sem ostala pomembnejša naselja, v katerih so posamezni javni programi, kot so osnovna šola, cerkev s pokopališčem, gasilski dom, pomembnejše oskrbne ali obrtne dejavnosti. Središča lokalnega pomena ležijo na območjih izven najpomembnejših razvojnih osi, pretežno ob regionalnih cestah. Spodbuja se ohranjanje prebivalstva, omogočajo se zadostne površine za stanovanjsko gradnjo v okviru organizirane gradnje. Omogoča se razvoj storitev in gospodarskih dejavnosti, ki ne bodo motile bivanja, vendar na za to ustreznih lokacijah. Razvoj mora biti zadržan – omejuje se neustrezne dejavnosti in se ob tem upošteva naravne in ustvarjene danosti.

Preostala naselja v občini so opredeljena kot podeželska naselja, saj so pretežno ruralnega značaja in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij, v njih sta prevladujoča programa bivanje, in kmetijstvo. V teh naseljih je bistveno predvsem ohranjanje prebivalstva in možnosti za razvoj dejavnosti, ki so združljive s podeželskim bivalnim okoljem. Tu se ne predvidijo večje širitve območij za gradnjo, vendar se tem naseljem omogoči prostorski razvoj za potrebe lokalnega prebivalstva.

Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom oziroma potencialom, ki imajo že izraženo ali predvideno pomembnejšo turistično funkcijo. Na teh lokacijah se turistična funkcija, ki je bodisi vodilna dejavnost na tem območju bodisi spremljevalna, ohranja in

9

OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

ustrezno razvija, ob upoštevanju specifičnosti posameznih turističnih dejavnosti in ob upoštevanju prostorskih potencialov in omejitev.

4.1 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

- Razvija se prometna in telekomunikacijska infrastruktura in s tem omogoča hitrejšo fizično dostopnost do dobrin skupnega pomena ter spodbuja se razvoj novih tehnologij za omogočanje dostopnosti do informacij in storitev na daljavo. - Obstoječe avtocestno omrežje je predvideno za širitev za en prometni pas. - Predvidene so obvozne ceste oziroma novi cestni koridorji v naseljih Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični, Višnja Gora. - Predvidene so rekonstrukcije neustreznih odsekov obstoječega cestnega omrežja. Na posameznih odsekih regionalnih in lokalnih cest, ki potekajo skozi naselja, se hišne priključke in priključke drugih cest uredi z namenom zagotavljanja večje preglednosti in varnosti ter zgradi se pločnike, avtobusna postajališča, obnovi oz. postavi se ustrezno prometno signalizacijo ter zagotovijo se zadostne površine za mirujoč promet. - Predvsem za južni del občine, ki je zaradi slabe infrastrukturne opremljenost in gospodarske razvitosti v preteklosti doživel intenzivne procese odseljevanja, predstavlja slaba razvitost javnega potniškega prometa dodaten omejitveni dejavnik v razvoju. V ta namen se spodbuja cestni in železniški javni potniški promet. Uredi se sistem »parkiraj in se odpelji« v širšem območju železniških postaj Ivančna Gorica in Višnja Gora. V ta namen se železniški tovorni terminal prestavi iz jedra Ivančne Gorice na območje železniške postaje Višnja Gora. - Vzletišče Šentvid se uredi severno od vasi Dob. - Daljinska in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične ureditve po celotnem območju občine, predvsem pa v obvodnem prostoru Krke in Višnjice ter Temenice. Obstoječe in nove kolesarske steze in poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene. Na območju občine se zgradi omrežje kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze. - Naselja, ki nimajo centralnih funkcij, imajo prednost pri izboljšanju prometnega omrežja in javnega prevoza do najbližjega oskrbnega središča.

5. POSTOPEK PRIPRAVE OPN

Občina Ivančna Gorica je na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) ter Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04), v letu 2005 začela s postopkom priprave Strategije prostorskega razvoja občine (SPRO). Februarja 2006 je sprejela program priprave SPRO ter v marcu in aprilu 2006 pridobila smernice nosilcev urejanja prostora.

V okviru tega postopka so bile izdelane strokovne podlage s področja poselitve (vsa posamezna naselja, urbanistične načrte in občino kot celoto), krajine, prometa, komunalne in energetske infrastrukture, gospodarstva in demografije, stanja okolje in kmetijstva. Seznam izdelanih strokovnih podlag je naveden v prilogi 3.

Še preden so bile dokončane vse strokovne podlage, je stopil v veljavo Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12), ki je razveljavil skoraj celoten ZUreP- 1, uvedel novo terminologijo in novo hierarhijo prostorskih aktov ter še nekatere spremembe. V skladu s tem zakonom je župan občine Ivančna Gorica v aprilu 2008 sprejel sklep o začetku priprave občinskega prostorskega načrta, kot nadaljevanje postopka priprave SPRO.

Do sprejetja tega sklepa so bile opravljene aktivnosti:

10

OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

- pridobitev odločbe MOP za izvedbo postopka celovite presoje vplivov na okolje pri pripravi SPRO (št. 354-09-243/2005 z dne 17.1.2006), - zbiranje razvojnih pobud, - pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora, - izdelava strokovnih podlag s prej navedenih področij.

Zaradi dolgotrajnosti postopka in zaradi večje možnosti vpliva občanov na nastajanje dokumenta se je Občina Ivančna Gorica odločila, da dopolnjen osnutek OPN v januarju 2010 neformalno javno predstavi še pred formalno izpeljavo postopka CPVO in pred dokončanjem vseh odločitev. V času neformalne javne predstavitve je bilo izvedenih 5 javnih predstavitev na petih lokacijah: v Ivančni Gorici, v Višnji Gori, v Šentvidu pri Stični, na Muljavi in v Zagradcu. Zbirale so se pripombe občanov, na podlagi katerih se je ob upoštevanju urbanističnih in drugih meril ter smernic nosilcev urejanja prostora dokument dopolnil.

V letu 2010 in 2011 so bila izvedena usklajevanja z nekaterimi nosilci urejanja prostora: z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, DARS, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencijo RS za okolje (za področje upravljanja z vodami), Direktoratom za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor ipd. OPN se je usklajeval tudi z izsledki okoljskega poročila, ki je bilo izdelano v času po neformalni javni predstavitvi. Konec aprila 2011 je bil Občinski svet Občine Ivančna Gorica seznanjen z nekaterimi predvidenimi večjimi posegi na območju občine, do vsakega od njih je tudi zavzel stališče, ali in kako naj se upošteva v nadaljnjih postopkih priprave OPN.

Dopolnjen osnutek OPN se je predstavil javnosti v javni razgrnitvi in na javnih obravnavah med 5.12.2011 in 10.1.2012. Organizirani sta bili dve javni obravnavi, 14.12.2011 v Ivančni Gorici in 15.12.2011 na Krki. V času javne razgrnitve je bilo podanih 383 pripomb. Občinski svet Občine Ivančna Gorica je na seji dne 27.6.2012 sprejel stališča do pripomb na javno razgrnjeni dopolnjeni osnutek OPN Ivančna Gorica.

Predlog OPN Ivančna Gorica je bil izdelan na podlagi sprejetih stališč do pripomb, izhodišč, ki so opisana v naslednjem poglavju, ter usklajevanj z nosilci urejanja prostora. Občina Ivančna Gorica je v oktobru 2012 pripravila predlog OPN in ga posredovala Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, ki je gradivo 15.11.2012 objavilo na svetovnem spletu. Občina Ivančna Gorica je nato pozvala pristojne nosilce urejanja prostora za mnenje k predlogu prostorskega akta.

Usklajevanje z NUP: V začetku leta 2013 so potekala usklajevanja s posameznimi nosilci urejanja prostora ter postopno pridobivanje njihovih pozitivnih mnenj: - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (področje kmetijstva), - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje (področje upravljanja z vodami), - Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, - Zavod za varstvo narave, OE Ljubljana, - Ministrstvo za obrambo, Sektor za civilno obrambo, - Elektro Ljubljana, - Javno komunalno podjetje Grosuplje.

Usklajen predlog OPN je bil junija 2013 izdelan na podlagi Predloga OPN Ivančna Gorica, na podlagi usklajevanj s prej navedenimi nosilci urejanja prostora ter na podlagi pridobljenih pozitivnih mnenj vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora.

Občinski prostorski načrt Občine Ivančna Gorica skladno z 52. členom ZPNačrt v povezavi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12) sprejme Občinski svet Občine Ivančna Gorica.

11

OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

6. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO OPN

Planski akti države ter zakonodaja: - Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), - Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), - Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13-Skl.US: U-I-43/13-8), - Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območjih za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), - druga veljavna zakonodaja.

Strokovne podlage in druga izhodišča: - strokovne podlage (podroben seznam vseh strokovnih podlag je naveden v prilogi 3) - pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora za SPRO (2006), - pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora na Osnutek OPN (januar 2009), - presoja podanih razvojnih pobud (merila so navedena v naslednjem poglavju), - podatki iz prikaza stanja prostora, - pripombe, podane v času neformalne javne predstavitve (januar 2010), - pripombe, podane v času javne predstavitve (december 2011), - okoljsko poročilo, - usklajevanja z nosilci urejanja prostora, - pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora na Predlog OPN (december-junij 2013).

7. RAZVOJNE POBUDE

Pri pripravi občinskega prostorskega načrta so bile obravnavane tudi razvojne pobude občanov, krajevnih skupnosti, društev, gospodarskih družb, organov in organizacij, ki jih je Občina Ivančna Gorica posredovala pred začetkom in v teku izdelave strokovnih podlag na SPRO oz. OPN. V fazi dopolnjenega osnutka OPN so obravnavane tudi razvojne pobude, ki so bile podane kot pripombe v času neformalne javne predstavitve OPN v januarju 2010. Obravnavane so vse pobude, ki so se zbirale na Občini vse od zadnje spremembe prostorskega plana občine (do 15.2.2010) ter vse pripombe, podane v času neformalne javne predstavitve in javne razgrnitve OPN. Podanih in obravnavanih je bilo cca 800 pobud in cca 1000 pripomb.

Pri pripravi predlogov za razvoj in širitev naselij so razvojne pobude preverjene glede na ostale vidike načrtovanja prostorskega razvoja. Glede na to, da je v občini Ivančna Gorica vsaj v nekaterih naseljih še razmeroma veliko prostorskih rezerv (še nepozidanih stavbnih zemljišč), je presojanje teh pobud ena pomembnejših nalog v sklopu priprave občinskih prostorskih dokumentov. Vse pobude za spremembo namembnosti posameznih zemljišč v prostorskem aktu občine so bile evidentirane in preverjene na terenskih ogledih ter smiselno upoštevane pri predlogu prostorskega razvoja naselja, skladno z merili o presojanju pobud (spodnja preglednica).

Presoja pobud vključuje vidike skladnosti s prostorsko zakonodajo, prostorske (urbanistične) in normativne (odloki, režimi varovanja, varovani koridorji ipd.) omejitve ter presojo na terenskih ogledih. Pri odločanju o sprejemljivosti pobud so upoštevane tudi dognanja iz izdelanih strokovnih podlag za občino Ivančna Gorica. Upoštevajoč izhodišča Prostorskega reda Slovenije in strokovne norme na področju urejanja prostora so pri presojanju pobud posebej poudarjene težnje po zmanjševanju problemov razpršene gradnje, racionalnejši rabi prostora in izrabi obstoječih zemljišč za gradnjo. Namesto spremembe zemljišč za gradnjo na posamičnih parcelah se skladno s tem spodbuja organizirana gradnja na večjih kompleksih,

12

OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

kar se povezuje tudi z reševanjem problema komunalnega opremljanja, vendar hkrati zahteva veliko medsektorskega usklajevanja.

Merila za načrtovanje razvoja naselij, oblikovanje urbanističnih rešitev in za presojanje sprejemljivosti razvojnih pobud: Šifra Merilo skladnosti z vizijo in cilji prostorskega razvoja občine 1 Nova ureditev/poseg je sprejemljiv: - če je skladen z vizijo prostorskega razvoja občine in - če ne ovira temeljnih ciljev prostorskega razvoja občine. šifra Urbanistična merila A1 bližina obstoječe poselitve in obstoječega ureditvenega območja naselja Nova ureditev/poseg je sprejemljiv: - če se neposredno navezuje na obstoječo poselitev, če gre za zaokrožitve obstoječe pozidave, vendar se pri tem ne posega na vitalne zelene površine v naselju, - ne dovoli se nova razpršena gradnja, razen na poselitvenih območjih, kjer je razpršena gradnja izrecno dovoljena pod posebnimi pogoji; npr: vinogradniška območja, preselitev kmetij ali drugih, za bivanje motečih dejavnosti. A2 odnos do obstoječe morfologije poselitve Nova ureditev/poseg je sprejemljiv: - če nadaljuje obstoječ kakovostni ali tradicionalni morfološki vzorec poselitve, - oz. če bo pripomogel k sanaciji neustreznih prostorskih struktur (opomba: pri tem se upoštevajo sodobne tehnološke in konstrukcijske možnosti gradnje), - upoštevati je treba tudi formiranje gradbenih linij. A3 vidna izpostavljenost Nova ureditev/poseg je sprejemljiv: - če vidnost morebitne pozidave ne bo moteča v kakovostnih in značilnih pogledih v prostoru, - če ni moteč do dediščinskih in drugih kakovostnih objektov in območij, Opomba: izjeme so objekti javne infrastrukture, pri čemer je potrebno tovrstne objekte obravnavati v variantah tehnoloških rešitev in lokacije. A4 dostopnost Nova ureditev/poseg je sprejemljiv, če ga je možno ustrezno navezovati na obstoječe javne ceste in poti. A5 komunalna opremljenost Nova ureditev/poseg je sprejemljiv: - če je racionalen z vidika komunalne opreme - če je glede na oddaljenost od obstoječe poselitve mogoča izraba obstoječe komunalne opreme brez večjih dodatnih posegov v prostor in stroškov (pri tem se upoštevajo možnosti sodobnih samozadostnih infrastrukturnih ureditev, kot so: individualne biološke čistilne naprave, uporaba alternativnih energetskih virov ipd.), - če vrednost ali pomen novih ureditev opravičuje zahtevnejše infrastrukturne ureditve. A6 primernost zemljišča glede na relief Nova ureditev/poseg je sprejemljiv: - če naklon pobočja ni prestrm in omogoča funkcionalno ureditev zemljišča brez zahtev po opornih zidovih, ki bi presegali dovoljene višine 1,5 m oz. izjemoma več, - če teren nižjega naklona ni plazljiv oz. erozijsko ogrožen, - če ne gre za vrtače, suhe rokave vodotokov ipd., ki bi jih bilo treba varovati. A7 osončenost zemljišča – posebej za stanovanjsko gradnjo Nova ureditev/poseg je sprejemljiv: - če je možno zagotoviti orientacijo pozidave v smeri najboljše in celoletne osončenosti – predvsem J, JV, JZ, pa tudi SV in SZ, - če ne poslabšuje bivalnih pogojev obstoječi pozidavi. A8 ustrezna namenska raba – v odnosu do obstoječe ali z obstoječimi plani predvidene 13

OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

namenske rabe prostora. Nova ureditev/poseg je sprejemljiv, če je namenska raba nove poselitve skladna, komplementarna z obstoječo in je ne ogroža: - Pri načrtovanju gospodarskih dejavnosti se upošteva načelo, da imajo prednost pri njihovem umeščanju v prostor območja ob obstoječih gospodarskih conah in območja opuščenih gospodarskih rab (upoštevanje načela racionalne rabe; prostora in izrabe obstoječe komunalne in energetske infrastrukture). To pomeni, da se pri načrtovanju prostorskega razvoja gospodarskih dejavnosti spodbujajo širitve obstoječih gospodarskih con in nadomestne ureditve, s katerimi se sanirajo degradirana območja; - Pri načrtovanju oskrbno-storitvenih dejavnosti se upošteva načelo, da imajo prednost pri njihovem umeščanju v prostor območja ob obstoječih stanovanjskih območjih in območja ob pomembnejših prometnih vozliščih (upoštevanje načela racionalne rabe prostora); - Pri načrtovanju stanovanjskih območij imajo prednost reliefno in glede sončne izpostavljenosti ugodne lege za poselitev, bližina obstoječih stanovanj ter obstoječa nepozidana stavbna zemljišča; - Pri načrtovanju pomembnejših oziroma posebnih družbenih dejavnosti, kot so npr. pokopališče, cerkev, šola ipd., imajo te dejavnosti, ki so v javnem interesu, prednost pred zasebnimi pobudami; - Pri načrtovanju zelenih površin, kot so npr. zeleni pasovi in bariere, parki, športne površine ipd., ki so v javnem interesu, imajo te površine prednost pred zasebnimi pobudami. Izjeme: zagotoviti je potrebno združevanje neskladnih namenskih rab v prostoru, če so v javno korist oz. če se bo skladnost dosegla z načrtovanim (postopnim) prestrukturiranjem. A9 zagotovitev javnega interesa Nova ureditev/poseg je sprejemljiv, - če se ob njegovem načrtovanju zagotovi ureditve v javno korist – nove javne povezave oz. javnosti dostopne površine (trg, pločnik, kolesarska pot, zelene površine, parkovna ureditev, počivališče, čistilne naprave, črpališča, trafo postaje, bazne postaje mobilne telefonije itd.). Opomba: ob tem je treba smiselno upoštevati preostala merila. A10 izraba degradiranega območja Nova ureditev/poseg je sprejemljiv: - če pomeni izrabo nekakovostnega območja, ki je že degradirano z dejavnostjo v prostoru in se bo s tem zagotovila sanacija prostora, Opomba: ob tem je treba smiselno upoštevati preostala merila. A11 preselitev kmetije Nova ureditev/poseg je sprejemljiv: - če gre za preselitev kmetije iz strnjenega dela vasi, kjer ji ni omogočena ustrezna širitev in razvoj ali pa je moteča za obstoječe bivalno okolje, - če se s tem ohranjajo sklenjene obdelane večje kmetijske površine kmetije, Opomba: ob tem je treba smiselno upoštevati preostala merila. A12 preselitev motečih dejavnosti iz naselja Nova ureditev/poseg je sprejemljiv: - če gre za preselitev dejavnosti, ki je moteča v naselju, npr. žaga ipd. ali nima možnosti za širitev in razvoj. Opomba: ob tem je treba smiselno upoštevati preostala merila, morebitna preselitev oz. ohranjanje na isti lokaciji mora biti utemeljena tudi z ekonomskega vidika. A13 posegi večje velikosti in pomena – za posege velikosti 1 ha in več je treba način izrabe in pozidave oziroma ureditve prostora prikazati s podrobnejšimi strokovnimi podlagami, ki naj vsebujejo: - shemo namenske rabe prostora, - navezave na infrastrukturo, - gradbene linije ali okvirno shemo nove pozidave,

14

OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

- tekstualni opis (umeščenost nove ureditve v obstoječ prostor glede urbanističnih kriterijev). Opomba: za te posege večje velikosti se odvisno od problematike morajo pripraviti OPPN. A14 proste ali večje načrtovane površine za gradnjo v bližini posega: Nova ureditev/poseg je sprejemljiv, če: - v bližini ni (večjih) stavbnih zemljišč za enako namembnost; - v bližini ni načrtovanih novih (večjih) stavbnih zemljišč za enako namembnost; - je poseg v kontekstu obstoječe oz. predvidene kompleksne gradnje (gradnje večjega javnega pomena) v bližini. šifra Omejitve v prostoru B1 najboljša kmetijska zemljišča B2 območja gozdov s posebnim namenom in varovalnih gozdov B3 območja vodnih virov B4 območja varstva narave in kulturne dediščine B5 območja in prvine prepoznavnosti prostora B6 koridorji večje obstoječe ali načrtovane infrastrukture B7 priobalna zemljišča (5 m pri vodah 2. reda ter pri Krki 15 m v naseljih in 40 m izven naselij) B8 pridobivalna in raziskovalna območja mineralnih surovin B9 območja potencialnih naravnih in drugih nesreč, tudi poplavna območja B10 območja za obrambo B11 zelo ranljiva območja za poselitev, za gospodarske cone, za koridorje B12 javno dobro B13 druge utemeljene omejitve, ki izhajajo iz smernic sektorjev

15

OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

8. BILANCE POVRŠIN V OPN

Bilanca površin posameznih namenskih rab zemljišč v OPN je prikazana v odnosu do namenskih rab zemljišč v planskih aktih občine Ivančna Gorica, veljavnih do sprejetja tega OPN.

Na območju Občine Ivančna Gorica je v veljavnem planskem aktu 1.261,79 ha stavbnih zemljišč. Skupna površina obstoječih in novo opredeljenih stavbnih zemljišč po posameznih območjih podrobnejše namenske rabe v OPN za Občino Ivančna Gorica znaša 1425,98 ha. S tem OPN je predlaganih 164,19 ha novih stavbnih zemljišč glede na veljavni prostorski plan občine, pri čemer spremembe v bilanci posameznih vrst namenskih rab izhajajo iz več razlogov:

- širitve stavbnih zemljišč za potrebe razvoja naselij in različnih dejavnosti (ki so večinoma že usklajene z varstvenimi omejitvami v prostoru in so tudi urbanistično sprejemljive ter utemeljene v strokovnih podlagah) so predlagane na podlagi: o potreb po novih ureditvah širšega družbenega interesa (nove površine za kompleksne ureditve stanovanjskih površin, centralnih in proizvodnih dejavnosti, turističnih, športno rekreativnih in drugih površin skupnega pomena, tudi novih cest ipd.) o pobud, ki so jih podali občani, gospodarske družbe in drugi, presojanih skladno z merili, opisanimi v prejšnjem poglavju.

- uskladitve namenske rabe prostora z dejanskim stanjem: o opredelitev stavbnih zemljišč objektom, ki imajo gradbena ali uporabna dovoljenja (tehnični popravki), o opredelitev stavbnih zemljišč obstoječim objektom v vinogradniških območjih (zidanice, hrami, gospodarski objekti in posamezne stare kmetije), skladno z zahtevami veljavne prostorske zakonodaje, o opredelitev ustrezne namenske rabe obstoječim vodotokom in cestam (VC in PC), ki so v veljavnem planu opredeljeni kot kmetijska in gozdna zemljišča.

- uskladitve namenske rabe z novim digitalnim katastrskim načrtom; iz tega naslova izhaja tudi razlika v površini občine v veljavnem planu in v OPN.

Urejanje z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) je predvideno v okviru 66 območij, ki skupaj obsegajo 296,27 ha. Preostalo območje občine se ureja s prostorskimi izvedbenimi pogoji (PIP). Opredeljenih je 11 vinogradniških območij v skupnem obsegu 89,71 ha, za katera so opredeljeni posebni PIP. Skozi območje občine potekata dva sprejeta državna prostorska načrta (odsek avtoceste Višnja gora – Bič ter 110 kV daljnovod Grosuplje – Trebnje), njuni območji pokrivata 152,45 ha zemljišč.

16

OPN Ivančna Gorica, Acer Novo mesto, 2013 USKLAJEN PREDLOG – priloga 5

Bilance površin posameznih namenskih rab v veljavnem planu Občine Ivančna Gorica (v ha) Oznaka Namenska raba Površina (ha) Skupaj (ha) E območja energetske infrastrukture 0,47 I območja prometne infrastrukture 109,62 M območja oskrbnih in storitvenih dejavnosti 1,27 OC območje za čiščenje voda 1,06 stavbna zemljišča: OO območje odlagališča komunalnih odpadkov 7,85 1.261,79 P območja proizvodnih dejavnosti 20,36 S območja stanovanjske gradnje 951,88 SP območja počitniških objektov 167,18 Z območja za šport in rekreacijo 2,10 G območja gozdov 13.173,33 K1 prvo območje kmetijskih zemljišč 4.285,00 nestavbna zemljišča: K2 drugo območje kmetijskih zemljišč 3.972,72 21.438,95 L pridobivalna območja mineralnih surovin 7,90 Skupaj: 22.700,73

Bilance površin posameznih namenskih rab v OPN Ivančna Gorica (v ha) Oznaka Namenska raba Površina (ha) Skupaj (ha) S območja stanovanj (od tega SP 63,80 ha) 852,79 C območja centralnih dejavnosti 119,39 I območja proizvodnih dejavnosti 28,85 B posebna območja 9,20 Z območja zelenih površin 51,00 stavbna zemljišča: O območja okoljske infrastrukture 16,00 1.425,98 E območja energetske infrastrukture 0,46 A površine razpršene poselitve (od tega v VIN območjih 5,97 ha) 122,05 P območja prometne infrastrukture 226,24 f območja za potrebe obrambe zunaj naselij 0,31 V površinske vode 52,33 nestavbna zemljišča: G gozdna zemljišča 13.059,35 21.275,26 K1 najboljša kmetijska zemljišča 4.207,40 K2 druga kmetijska zemljišča 3.941,19 LN območja mineralnih surovin 14,68 Skupaj: 22.701,24

Na podlagi 6. člena ZPNačrt je prednostno upoštevan razvoj naselij navznoter, saj so največje širitve predlagane v okviru mej urbanističnih načrtov za večja naselja: za pomembnejše lokalno središče – občinsko središče Ivančno Gorico, za pomembnejše lokalno središče – središče občinskega pomena Višnjo Goro, za lokalna središča Stično, Šentvid pri Stični, Muljavo, Krko, Zagradec-Fužino ter Ambrus.

17