UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek Za Zgodovino
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino DIPLOMSKO DELO Petra Janeţiĉ Maribor, 2010 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino TRG KONJICE V 16. IN 17. STOLETJU Mentor: Kandidatka: doc. dr. Andrej Hozjan Petra Janeţiĉ Somentor: dr. Dejan Zadravec Maribor, 2010 Lektorica: Janja Adanic, prof. slovenšĉine Prevajalka: mag. Doris Mlakar Graĉner ZAHVALA Za pomoĉ, usmerjanje, vzpodbudne besede in strokovno svetovanje se iskreno zahvaljujem mentorju doc. dr. Andreju Hozjanu in somentorju dr. Dejanu Zadravcu. Zahvaljujem se vsem iz Deţelnega arhiva v Gradcu in Zgodovinskega arhiva Celje. Najveĉja zahvala pa gre fantu Petru in sinu Marku, zaradi njiju je vse toliko lepše. Hvala lepa tudi staršem, bratu in vsem ostalim, ki ste mi ves ĉas študija stali ob strani in me vzpodbujali. POVZETEK Na osnovi štirih virov, in sicer dimnine gospostva Konjice iz leta 1572, davĉnega registra gospostva Konjice iz leta 1586, urbarja gospostva Konjice iz leta 1596 in glavarine gospostva Konjice iz leta 1632, bom na kar se da enostaven in razumljiv naĉin podrobneje predstavila trg Konjice v 16. in 17. stoletju. Davek na ognjišĉa oz. dimnina 1572 je bil izredni davek vladarju, ki je najbolj prizadel najniţji sloj. V davĉnem registru iz 1586 so zapisani podloţniki gospostva Konjice, brez trţanov, in njihove redne vsakoletne davĉne obveznosti. Urbar iz leta 1596 predstavlja vsakemu zgodovinarju enega izmed temeljnih virov glede števila in socialnega statusa trških podloţnikov ter njihovih obveznosti do gospostva. Glavarina 1632 pa podrobneje prikaţe socialno sestavo in podobo trga ter razliĉnih usluţbencev gradu Konjice ter dvorca Hebenstreit in posesti Trebnik. Vsak izmed virov vsebuje kopico pomembnih podatkov za nazoren vpogled v ţivljenje konjiških trţanov, podloţnikov in konjiške gospode ter predvsem v koliĉino denarja ter druge obveze, ki so jih podloţni prebivalci plaĉevali drţavi in lastniku omenjene posesti. KLJUĈNE BESEDE: trg Konjice, Slovenske Konjice, dajatve in davki, zgodnji novi vek, druţina Tattenbach. ZUSAMMENFASSUNG Auf der Grundlage vierer Quellen wird in der vorliegenden Arbeit auf eine einfache und verständliche Art der Markt von Konjice, so wie er im 16. und 17. Jahrhundert war, vorgestellt. Die Quellen stellen das Rauchgeld der Herrschaft Konjice aus dem Jahr 1572, das Steuerregister der Herrschaft Konjice aus dem Jahr 1586, das Urbar der Herrschaft Konjice aus dem Jahr 1596 und die Kopfsteuer der Herrschaft Konjice aus dem Jahr 1632 dar. Die Steuer auf die Feuerstellen bzw. Das Rauchgeld war im Jahr 1572 eine außerordentliche Art der Steuer an die Monarchen, von der die unterste Gesellschaftsschicht am meisten betroffen war. Im Steuerregister aus dem Jahr 1586 sind die Untertanen der Herrschaft Konjice niedergeschrieben, nicht aber die Markteinwohner und deren regelmäßige jährliche Steuerpflicht. Das Urbar aus dem Jahr 1596 stellt für jeden Historiker eine der grundlegenden Quellen dar, in der Informationen über die Zahl und den sozialen Status der Marktuntertanen und deren Verpflichtungen gegenüber der Herrschaft zu finden sind. Die Kopfsteuer aus dem Jahr 1632 weist ausführlich auf die soziale Beschaffenheit und das Aussehen des Marktes hin, wie auch auf die verschiedenen Angestellten der Burg Konjice, des Hofs Hebenstreit und des Gutes Trebnik. Alle diese Quellen enthalten eine Fülle von wichtigen Informationen für einen anschaulichen Einblick in das Leben der Markteinwohner von Konjice, der Untertanen und der Herrschaft von Konjice, hauptsächlich aber in die Geldmenge, die die Untertanen an den Staat und die Besitzer der erwähnten Anwesen zahlten. SCHLÜSSELWÖRTER: Markt Konjice, Slovenske Konjice, Abgaben und Steuern, Frühneuzeitalter, Familie Tattenbach KAZALO UVOD……………………………………………………………………………....……... 1 1. ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO IN TRG KONJICE DO SREDINE 17. STOLETJA 3 2. METODOLOGIJA OBDELAVE IN TRANSLITERACIJA VIROV…………….. 22 2.1. Metodologija obdelave in edicijska načela…………………………………........ 22 2.2. Transliteracija virov……………………………………………………………... 24 2.2.1. Dimnina gospostva Konjice 1572………………………………………………… 24 2.2.2. Davĉni register gospostva Konjice 1586………………………………………… 41 2.2.3. Urbar gospostva Konjice 1596…………………………………………………… 55 2.2.4. Glavarina gospostva Konjice 1632………………………………………………. 59 3. ANALIZA IN SINTEZA VIROV………………………………………………….... 61 3.1. Denar………………………………………………………………………….......... 61 3.2. Tabelarični prikazi virov………………………………......................................... 62 3.2.1. Dimnina gospostva Konjice 1572………………………….................................... 62 3.2.2. Davĉni register gospostva Konjice 1586……………………................................. 65 3.2.3. Urbar gospostva Konjice 1596………………………… ....................................... 68 3.2.4. Glavarina gospostva Konjice 1632………………………….................................. 69 3.3. Denarne obveznosti trškega prebivalstva do vladarja in gospostva…………...…....................................................................................................... 73 3.3.1. Dimnina gospostva Konjice 1572………………………………………………... 73 3.3.2. Davĉni register gospostva Konjice 1586………………………………………… 74 3.3.3. Urbar gospostva Konjice 1596…………………………………………………… 74 3.3.4. Glavarina gospostva Konjice 1632 ……………………………………………… 76 3.4. Sestava zemljiškemu gospostvu Konjice podložnega trškega prebivalstva in njegovo število v 16. in v prvi polovici 17. stoletja…………………………………….. 78 4. ZAKLJUČEK ………………………………………………………………………… 80 VIRI IN LITERATURA ………………………………………………………………... 81 SEZNAM TABEL IN SEZNAM SLIK………………………………………….……... 83 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo UVOD V diplomskem delu bom tako zgodovinarjem kot tudi laikom na osnovi štirih virov, in sicer dimnine gospostva Konjice iz leta 1572, davĉnega registra gospostva Konjice iz leta 1586, urbarja gospostva Konjice iz leta 1596 in glavarine gospostva Konjice iz leta 1632, na kar se da enostaven in razumljiv naĉin podrobneje predstavila trg Konjice v 16. in 17. stoletju. Kraj, ki je poleg letnega sejma dobil tudi pravico do tedenskih sejmov, je obveljal kot trg (forum, mercatum, Markt). Posamezne omembe trgov segajo v zgodnji srednji vek, vendar tedaj beseda trg še ni imela izoblikovanega pomena. V pravem pomenu besede so trgi zaĉeli nastajati predvsem v 12. stoletju. Nekako do leta 1200 se je še toĉno razlikovalo med trgom in mestom. Razlikovanje se izoblikuje v 13. stoletju, vendar toĉnih kriterijev za razliko mesta od trga ni. Praviloma gre pri mestih za sistematiĉno urejeno razparcelirano trgovsko naselje, ki ima pravico do obzidja in do naziva mesto. Toda ĉe je bilo mesto po naravi dobro zavarovano, je lahko bilo izjemoma brez obzidja, drugod pa so nekateri od nekdaj utrjeni kraji veljali kot trg z obzidjem. Obiĉajno je mesto veĉje od trga, a tudi to ni vedno nujno. Zelo nebistvena razlika je v tem, da so mesta imela navadno veĉje število letnih sejmov. Ustanovitev trga obsega praviloma le podelitev tedenskega sejma obstojeĉemu kraju. Starejša mesta in trgi so nastajala praviloma z ustnim ustanovitvenim aktom. Pisne ustanovitvene akte (ustanovitvene privilegije) poznamo šele iz 14. stoletja. Na Štajerskem se je razvoj pogostoma ustavljal na stopnji trga, ki jih je ta deţela štela znatno veliko.* Razlogov za izbiro omenjene teme je veĉ. Delo z viri mi je vedno predstavljalo nekakšen izziv, saj z njimi še nikdar nisem imela posebnega opravka, nekaj malega pa je prispevala seveda še pisava le-teh, t. i. gotska kurenda, saj mi je bila do tedaj še nepoznana in nerazumljiva. Z gotsko kurendo sem se prviĉ sreĉala na samem zaĉetku študija, ko smo se pri seminarju s pomoĉjo mentorja doc. dr. Andreja Hozjana prebijali skozi razliĉne zgodnje novoveške tekste. O trgu in na sploh o Konjicah je zapisanega kar precej, saj so bile v preteklosti precej strateško pomemben kraj in potemtakem tudi zanimiva tema za razliĉne avtorje. Kljub temu da je gradiva v razmerju z velikostjo kraja relativno veliko, pa se še vedno najde kakšen krajevni raziskovalec, ki mu to ne zadostuje. Ravno zaradi tega in kot prebivalka današnjega mesta Slovenske Konjice ter zgodovinarka sem ţelela mestu pustiti svoj prispevek in prebivalcem ter drugim razkriti še kakšno neznanko iz njegove zgodovine. To je tudi zadnji * Sergej Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Od naselitve do zloma stare Jugoslavije, Ljubljana 1961 (dalje: Vilfan), str. 153–155. 1 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo razlog, da sem se odloĉila za takšno temo, saj, kolikor je meni znano, v tej obliki omenjeni viri še niso bili predstavljeni in objavljeni. Po podrobnem razmisleku in pogovoru sva z mentorjem izbrala naslov, s pomoĉjo somentorja dr. Dejana Zadravca pa sem izbrala vire. Tri sem našla v Štajerskem deţelnem arhivu v Gradcu v Avstriji, saj je bilo to mesto nekoĉ prestolnica Štajerske, seveda tudi tistega dela, ki danes leţi v Sloveniji. Ĉetrti vir je davĉni register iz 80. let 16. stoletja, ki se danes hrani v Zgodovinskem arhivu Celje. Potrebno je reĉi, da sem na najveĉjo teţavo naletela ţe na samem zaĉetku, saj so izbrani viri napisani v pisavi, ki ni latinica, temveĉ t. i. gotska kurienda, torej pisava, ki se danes ne uporablja veĉ in jo poslediĉno znajo brati le redki. S pomoĉjo mentorja ter veliko vaje mi je uspelo najprej razvozlati posamezne besede, nato še stavke. Teţave so nastopile tudi pri lokaciji nekaterih krajev. Doloĉeni nemško zapisani kraji v virih danes ne obstajajo veĉ, zato slovensko oz. današnje ime zanje ne obstaja. Le-tem je bilo tako mogoĉe doloĉiti le pribliţno lokacijo. Pri tovrstnem, topografskem