UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino

DIPLOMSKO DELO

Petra Janeţiĉ Maribor, 2010

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za zgodovino

TRG KONJICE V 16. IN 17. STOLETJU

Mentor: Kandidatka: doc. dr. Andrej Hozjan Petra Janeţiĉ

Somentor: dr. Dejan Zadravec

Maribor, 2010

Lektorica: Janja Adanic, prof. slovenšĉine Prevajalka: mag. Doris Mlakar Graĉner

ZAHVALA

Za pomoĉ, usmerjanje, vzpodbudne besede in strokovno svetovanje se iskreno zahvaljujem mentorju doc. dr. Andreju Hozjanu in somentorju dr. Dejanu Zadravcu. Zahvaljujem se vsem iz Deţelnega arhiva v Gradcu in Zgodovinskega arhiva Celje. Najveĉja zahvala pa gre fantu Petru in sinu Marku, zaradi njiju je vse toliko lepše. Hvala lepa tudi staršem, bratu in vsem ostalim, ki ste mi ves ĉas študija stali ob strani in me vzpodbujali.

POVZETEK

Na osnovi štirih virov, in sicer dimnine gospostva Konjice iz leta 1572, davĉnega registra gospostva Konjice iz leta 1586, urbarja gospostva Konjice iz leta 1596 in glavarine gospostva Konjice iz leta 1632, bom na kar se da enostaven in razumljiv naĉin podrobneje predstavila trg Konjice v 16. in 17. stoletju. Davek na ognjišĉa oz. dimnina 1572 je bil izredni davek vladarju, ki je najbolj prizadel najniţji sloj. V davĉnem registru iz 1586 so zapisani podloţniki gospostva Konjice, brez trţanov, in njihove redne vsakoletne davĉne obveznosti. Urbar iz leta 1596 predstavlja vsakemu zgodovinarju enega izmed temeljnih virov glede števila in socialnega statusa trških podloţnikov ter njihovih obveznosti do gospostva. Glavarina 1632 pa podrobneje prikaţe socialno sestavo in podobo trga ter razliĉnih usluţbencev gradu Konjice ter dvorca Hebenstreit in posesti Trebnik. Vsak izmed virov vsebuje kopico pomembnih podatkov za nazoren vpogled v ţivljenje konjiških trţanov, podloţnikov in konjiške gospode ter predvsem v koliĉino denarja ter druge obveze, ki so jih podloţni prebivalci plaĉevali drţavi in lastniku omenjene posesti.

KLJUĈNE BESEDE: trg Konjice, Slovenske Konjice, dajatve in davki, zgodnji novi vek, druţina Tattenbach.

ZUSAMMENFASSUNG

Auf der Grundlage vierer Quellen wird in der vorliegenden Arbeit auf eine einfache und verständliche Art der Markt von Konjice, so wie er im 16. und 17. Jahrhundert war, vorgestellt. Die Quellen stellen das Rauchgeld der Herrschaft Konjice aus dem Jahr 1572, das Steuerregister der Herrschaft Konjice aus dem Jahr 1586, das Urbar der Herrschaft Konjice aus dem Jahr 1596 und die Kopfsteuer der Herrschaft Konjice aus dem Jahr 1632 dar. Die Steuer auf die Feuerstellen bzw. Das Rauchgeld war im Jahr 1572 eine außerordentliche Art der Steuer an die Monarchen, von der die unterste Gesellschaftsschicht am meisten betroffen war. Im Steuerregister aus dem Jahr 1586 sind die Untertanen der Herrschaft Konjice niedergeschrieben, nicht aber die Markteinwohner und deren regelmäßige jährliche Steuerpflicht. Das Urbar aus dem Jahr 1596 stellt für jeden Historiker eine der grundlegenden Quellen dar, in der Informationen über die Zahl und den sozialen Status der Marktuntertanen und deren Verpflichtungen gegenüber der Herrschaft zu finden sind. Die Kopfsteuer aus dem Jahr 1632 weist ausführlich auf die soziale Beschaffenheit und das Aussehen des Marktes hin, wie auch auf die verschiedenen Angestellten der Burg Konjice, des Hofs Hebenstreit und des Gutes Trebnik. Alle diese Quellen enthalten eine Fülle von wichtigen Informationen für einen anschaulichen Einblick in das Leben der Markteinwohner von Konjice, der Untertanen und der Herrschaft von Konjice, hauptsächlich aber in die Geldmenge, die die Untertanen an den Staat und die Besitzer der erwähnten Anwesen zahlten.

SCHLÜSSELWÖRTER: Markt Konjice, Slovenske Konjice, Abgaben und Steuern, Frühneuzeitalter, Familie Tattenbach

KAZALO

UVOD……………………………………………………………………………....……... 1 1. ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO IN TRG KONJICE DO SREDINE 17. STOLETJA 3 2. METODOLOGIJA OBDELAVE IN TRANSLITERACIJA VIROV…………….. 22 2.1. Metodologija obdelave in edicijska načela…………………………………...... 22 2.2. Transliteracija virov……………………………………………………………... 24 2.2.1. Dimnina gospostva Konjice 1572………………………………………………… 24 2.2.2. Davĉni register gospostva Konjice 1586………………………………………… 41 2.2.3. Urbar gospostva Konjice 1596…………………………………………………… 55 2.2.4. Glavarina gospostva Konjice 1632………………………………………………. 59 3. ANALIZA IN SINTEZA VIROV………………………………………………….... 61 3.1. Denar…………………………………………………………………………...... 61 3.2. Tabelarični prikazi virov………………………………...... 62 3.2.1. Dimnina gospostva Konjice 1572…………………………...... 62 3.2.2. Davĉni register gospostva Konjice 1586……………………...... 65 3.2.3. Urbar gospostva Konjice 1596………………………… ...... 68 3.2.4. Glavarina gospostva Konjice 1632…………………………...... 69 3.3. Denarne obveznosti trškega prebivalstva do vladarja in gospostva…………...…...... 73 3.3.1. Dimnina gospostva Konjice 1572………………………………………………... 73 3.3.2. Davĉni register gospostva Konjice 1586………………………………………… 74 3.3.3. Urbar gospostva Konjice 1596…………………………………………………… 74 3.3.4. Glavarina gospostva Konjice 1632 ……………………………………………… 76 3.4. Sestava zemljiškemu gospostvu Konjice podložnega trškega prebivalstva in njegovo število v 16. in v prvi polovici 17. stoletja…………………………………….. 78 4. ZAKLJUČEK ………………………………………………………………………… 80 VIRI IN LITERATURA ………………………………………………………………... 81 SEZNAM TABEL IN SEZNAM SLIK………………………………………….……... 83

P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

UVOD

V diplomskem delu bom tako zgodovinarjem kot tudi laikom na osnovi štirih virov, in sicer dimnine gospostva Konjice iz leta 1572, davĉnega registra gospostva Konjice iz leta 1586, urbarja gospostva Konjice iz leta 1596 in glavarine gospostva Konjice iz leta 1632, na kar se da enostaven in razumljiv naĉin podrobneje predstavila trg Konjice v 16. in 17. stoletju. Kraj, ki je poleg letnega sejma dobil tudi pravico do tedenskih sejmov, je obveljal kot trg (forum, mercatum, Markt). Posamezne omembe trgov segajo v zgodnji srednji vek, vendar tedaj beseda trg še ni imela izoblikovanega pomena. V pravem pomenu besede so trgi zaĉeli nastajati predvsem v 12. stoletju. Nekako do leta 1200 se je še toĉno razlikovalo med trgom in mestom. Razlikovanje se izoblikuje v 13. stoletju, vendar toĉnih kriterijev za razliko mesta od trga ni. Praviloma gre pri mestih za sistematiĉno urejeno razparcelirano trgovsko naselje, ki ima pravico do obzidja in do naziva mesto. Toda ĉe je bilo mesto po naravi dobro zavarovano, je lahko bilo izjemoma brez obzidja, drugod pa so nekateri od nekdaj utrjeni kraji veljali kot trg z obzidjem. Obiĉajno je mesto veĉje od trga, a tudi to ni vedno nujno. Zelo nebistvena razlika je v tem, da so mesta imela navadno veĉje število letnih sejmov. Ustanovitev trga obsega praviloma le podelitev tedenskega sejma obstojeĉemu kraju. Starejša mesta in trgi so nastajala praviloma z ustnim ustanovitvenim aktom. Pisne ustanovitvene akte (ustanovitvene privilegije) poznamo šele iz 14. stoletja. Na Štajerskem se je razvoj pogostoma ustavljal na stopnji trga, ki jih je ta deţela štela znatno veliko.* Razlogov za izbiro omenjene teme je veĉ. Delo z viri mi je vedno predstavljalo nekakšen izziv, saj z njimi še nikdar nisem imela posebnega opravka, nekaj malega pa je prispevala seveda še pisava le-teh, t. i. gotska kurenda, saj mi je bila do tedaj še nepoznana in nerazumljiva. Z gotsko kurendo sem se prviĉ sreĉala na samem zaĉetku študija, ko smo se pri seminarju s pomoĉjo mentorja doc. dr. Andreja Hozjana prebijali skozi razliĉne zgodnje novoveške tekste. O trgu in na sploh o Konjicah je zapisanega kar precej, saj so bile v preteklosti precej strateško pomemben kraj in potemtakem tudi zanimiva tema za razliĉne avtorje. Kljub temu da je gradiva v razmerju z velikostjo kraja relativno veliko, pa se še vedno najde kakšen krajevni raziskovalec, ki mu to ne zadostuje. Ravno zaradi tega in kot prebivalka današnjega mesta Slovenske Konjice ter zgodovinarka sem ţelela mestu pustiti svoj prispevek in prebivalcem ter drugim razkriti še kakšno neznanko iz njegove zgodovine. To je tudi zadnji

* Sergej Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Od naselitve do zloma stare Jugoslavije, Ljubljana 1961 (dalje: Vilfan), str. 153–155. 1 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

razlog, da sem se odloĉila za takšno temo, saj, kolikor je meni znano, v tej obliki omenjeni viri še niso bili predstavljeni in objavljeni. Po podrobnem razmisleku in pogovoru sva z mentorjem izbrala naslov, s pomoĉjo somentorja dr. Dejana Zadravca pa sem izbrala vire. Tri sem našla v Štajerskem deţelnem arhivu v Gradcu v Avstriji, saj je bilo to mesto nekoĉ prestolnica Štajerske, seveda tudi tistega dela, ki danes leţi v Sloveniji. Ĉetrti vir je davĉni register iz 80. let 16. stoletja, ki se danes hrani v Zgodovinskem arhivu Celje. Potrebno je reĉi, da sem na najveĉjo teţavo naletela ţe na samem zaĉetku, saj so izbrani viri napisani v pisavi, ki ni latinica, temveĉ t. i. gotska kurienda, torej pisava, ki se danes ne uporablja veĉ in jo poslediĉno znajo brati le redki. S pomoĉjo mentorja ter veliko vaje mi je uspelo najprej razvozlati posamezne besede, nato še stavke. Teţave so nastopile tudi pri lokaciji nekaterih krajev. Doloĉeni nemško zapisani kraji v virih danes ne obstajajo veĉ, zato slovensko oz. današnje ime zanje ne obstaja. Le-tem je bilo tako mogoĉe doloĉiti le pribliţno lokacijo. Pri tovrstnem, topografskem delu so mi bili med drugim v pomoĉ tudi Joţefinski vojaški zemljevidi iz druge polovice 18. stoletja ter Franciscejski kataster iz 20. let 19. stoletja, ki veljajo za najboljša kartografska pomagala pri doloĉanju današnjih imen in lokacij krajev. Z literaturo nisem imela posebnih teţav, saj sem se s strokovnim gradivom o Konjicah sreĉevala ţe prej. Diplomsko delo je razdeljeno na štiri glavna poglavja, ki zajemajo ter obravnavajo doloĉeno temo. Prvo poglavje predstavlja zgodovino širšega spodnještajerskega prostora in pregled zemljiškega gospostva in trga ter ţupnije Konjice od samega zaĉetka pa do sredine 17. stoletja. Drugo poglavje se nanaša na metodologijo obdelave in transliteracijo virov. V njem so razloţene vse tiste stvari, ki se tiĉejo transliteracije obravnavanih virov, prav tako pa so natanĉneje pojasnjene ter predstavljene še fiziĉne lastnosti virov in vzroki za njihov nastanek. Tretje poglavje temelji na analizi in sintezi virov, razloţene pa so tudi uporabe oziroma pretvorbe denarja, denarne obveznosti trškega prebivalstva do gospostva ter sestava zemljiškemu gospostvu Konjice podloţnega trškega prebivalstva in njihovo število v 16. in v prvi polovici 17. stoletja. Na koncu poglavja je opisana še posest in domovanja trškega prebivalstva. Kazalo je zaradi boljše preglednosti naloge na zaĉetku, sledi mu uvod, medtem ko sta popis virov in literature na ustaljenem mestu, torej ĉisto na koncu.

2 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

1. ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO IN TRG KONJICE DO SREDINE 17. STOLETJA

Nastanek slovenještajerskega (zgodovinskega) prostora Ozemlje Slovenske Štajerske ne predstavlja zemljepisno enotnega prostora. Ne razpada samo na gorato zahodno polovico in preteţno griĉevnato vzhodno, ampak ga razvodje Drave in Save deli tudi na severno in juţno. Meja med njima poteka po ĉrti Donaĉka gora–Boĉ–Dolga gora–Konjiška gora–Stenica–Paški Kozjak–Graška gora–Sleme–Smrekovec–Travnik–Olševa. Vendar ti zemljepisno pogojeni razmejitvi nista edini. Ob njima se pojavlja še veĉ drugih, ki so zgodovinsko pogojene, vendar razvojno niĉ manj pomembne. Potekajo v vzporedniški in poldnevniški smeri ter oblikujejo nekakšno mreţo, ki je s svojimi svojstvi vplivala na nastanek in razvoj sakralne, fevdalne in urbane arhitekture, po svoje pa tudi na tipologijo vaške. Nekatere od teh loĉnic so cerkvenega, druge svetnega znaĉaja. Izrazito cerkvenega porekla je dravska ĉrta, ki je nastala med leti 796–811 in je do leta 1787 delila salzburško metropolitsko ozemlje od oglejsko-goriškega. Ta razdelitev je veljala tudi za njuno diecezansko posest, ki pa je patriarh severno od Drave ni imel, paĉ pa salzburška nadškofija in krška škofija juţno od nje. Od konca 10. do zaĉetka 12. stoletja se je izoblikovala murska ĉrta, ki je loĉevala Mursko marko (grofijo Hengistburg) od Dravske grofije. Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo, ki je potekala skoraj dosledno po razvodju med dravskim in savskim poreĉjem, je obstajala ţe v karolinški dobi (od leta 828 kot meja med Spodnjo Panonijo in Posavsko krajino ter ponovno v otonski dobi od leta 970 dalje). Veljala je za loĉnico njune deţelskosodne in cerkvenoupravne organizacije z izjemo Rogatca, katerega deţelsko sodišĉe je v novem veku segalo pri Stopercah v poreĉje Dravinje, ter Vitanja, kjer se je s cesarskima darovnicama iz leta 980 in 1025 izoblikovalo gospostvo, katerega starejša polovica je leţala severno, mlajša pa juţno od medgrofijske loĉnice. To gospostvo je leta 1043 postalo samostanska inleta, 1072 škofijska krška posest, do katere so škofje leta 1131 dobili diecezanske pravice. Obsegu te posesti je odgovarjalo vitanjsko deţelsko sodišĉe, ne pa cerkvena organizacija, saj je severna polovica spadalo pod šmartinsko praţupnijo, juţna pa pod šempetrsko, pozneje strmško praţupnijo iz 2. polovice 12. stoletja. Mejo med obema grofijama so torej ţe od vsega zaĉetka obeleţevale markantne gore: Gora (pozneje imenovana Rogaška ali Donaĉka), Boĉ, Gora (Doberich, Stolpnik, Landturn,

3 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Konjiška gora), Stenica (Stenniz), Breznica (Fresniz, Paški Kozjak, Basališĉe), Graška gora, Sleme, Smrekovec in gorska veriga do Olševe.1 Savska ĉrta je najmlajšega izvora. Cesarski darovnici iz let 1016 in 1025 sta alodialno posest grofov Breţe-Selških razširili najprej do Mirne in nato do Krke, Dobrega polja in Zaloga pri Ljubljani, a sta po izumrtju rodu leta 1045 postali niĉni, ker je ta posest ţe po letu 1036 razpadla. Od posesti juţno od Save je ostalo le Radeško obmoĉje v okviru zemljiškega gospostva Laško. To pa je spadalo k Savinjski grofiji. Tudi ko se je meja Štajerske leta 1311 pomaknila na Savo od izliva Sotle do Retij pri Trbovljah, je laško gospostvo še do okrog leta 1490 segalo preko nje. Vzhodna loĉnica, ki je bila obenem drţavna meja, v karolinškem obdobju med leti 796 in 899 ni bila aktualna, ker je karolinška drţava segala do Donave. Po madţarskem medvladju se je postopoma izoblikovala vse do konca 12. stoletja. Rezultat teh bojev je bila meja, potekajoĉa po Kuĉnici, Muri, ĉrti Mota–Kog–Središĉe, Dravi do eksteritorialnega Borla (ki je imel lastno deţelsko sodišĉe, cerkveno pa je spadal pod hoĉko praţupnijo razen Zavrĉa, ki je bil do okrog 1670 pod zagrebško škofijo), preko Haloz do izvira Sotle in nato po njej do izliva v Savo, pri ĉemer je bil jugovzhodni del tega ozemlja (Krajina) pridobljen enako kot jugovzhodni del Slovenskih goric in vzhodni del Haloz šele v vojnah 2. polovice 12. stoletja.2 Zahodna loĉnica je bila historiĉno trdnejša od vzhodne. Segala je vsaj v karolinško obdobje, saj je med leti 828 in 899 predstavljala zahodno mejo Spodnje Panonije proti Karantaniji. Po letu 970 je potekala po zahodni meji Dravske grofije od Reĉja nad Ernovţem do Gradišĉa, po potoku Ĉrmenici do Drave in po njej do Podvelke, nato po potoku Velki preko Planinke in Rogle do Loške gore, mimo Jamnika do Stranic in na Konjiško goro, kjer se je pod vrhom Stolpnika stikala z ţe opisano severno mejo Savinjske grofije. Na markantni Gori (Doberich) je bila torej tromeja med Junsko, Dravsko in Savinjsko grofijo. Od Olševe dalje je meja potekala po vrhovih Kamniških Alp (Ojstrice) ter ĉez prelaza Ĉrnivec in Kozjak dosegla Zajasovnik pod Trojanami, prešla Ĉemšeniško planino, Ĉebine in Ravensko vas ter se konĉala ob Savi. Ozemlje vzhodno in severno od te loĉnice je pripadalo Dravski in Savinski grofiji, zahodno in juţno pa Junski grofiji in Kranjski marki. Ta loĉnica je predstavljala trdno mejo med arhidiakonati in praţupnijami ter med deţelskimi sodišĉi, razen vitanjskim, ki je obsegalo ozemlje od Vitanjskega sedla sredi Pohorja do Roţne doline blizu Vojnika. Do leta 1420 se je meja Koroške tudi formalno umaknila na ĉrto Golica–Košenjak–Velka–Drava do

1 Joţe Curk, Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem, Maribor 1991 (dalje: Curk), str. 9. 2 Prav tam, str. 9–10. 4 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Dravograda–Kotlje–Uršlja gora–Sleme, kjer je ostala do leta 1918. Kot podetape tega umika lahko smatramo premike mej leta 1106, ko je pripadla Dravska dolina z Radljami in Vuzenico k Dravski grofiji, po letu 1147 traungavski Štajerski, leta 1335, ko se je to zgodilo s krškim gospostvom Vitanjem, in leta 1362–1363, ko se je isto ponovilo s slovenjegraškim imunitetnim ozemljem patriarhov.3 Omeniti velja še delno loĉnico, ki jo je od 11. stoletja predstavljala Savinja med Letušem in Griţami, ko je zaĉela razmejevati praţupniji Saško polje (Šempeter) in Braslovĉe ter pozneje deţelska sodišĉa Ţovnek-Prebold in Celje med seboj. Na tako izoblikovanem slovenještajerskem ozemlju je ob koncu 18. stoletja obstajalo 41 naselbin z mestnimi in trškimi pravicami. Med prve so spadale: Breţice, Celje, Maribor, Ormoţ, Ptuj, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica; med druge pa: Braslovĉe, Brestanica, Gornji grad, Konjice, Kozje, Laško, Lemberg pri Šmarju, Lenart, Ljubno, Ljutomer, Lovrenc na Pohorju, Makole, Mozirje, Muta, Pilštanj, Planina, Podĉetrtek, Podsreda, Ptujska gora, Radlje, Reĉica, Rogatec, Sevnica, Središĉe, Stari trg, Studenice, Šentjur, Šoštanj, Velenje, Verţej, Vitanje, Vojnik, Vuzenica in Ţalec. Prištejmo jim še Bizeljsko, Kunšperk in Lemberg pri Dobrni, ki so v 18. stoletju svoje trške pravice izgubili, ter Trţec ob Dravinji, ki ni presegel stopnje trţne vasi. Ĉe se opisano ozemlje razdeli po zgodovinsko vaţni dravsko-savski razvodnici, ugotovimo, da je agrarno moĉnejše Podravje razvilo 5 mest (Maribor, Ormoţ, Ptuj, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica) in 18 trgov (Gornja Radgona, Konjice, Lenart, Ljutomer, Lovrenc, Makole, Muta, Ptujska gora, Radlje, Središĉe, Stari trg, Studenice, Trţec, Verţej, Vuzenica, koroška Dravograd in Ravne ter Gradišĉe), agrarno šibkejše Posavje pa 2 mesti (Breţice in Celje) in 27 trgov (Bizeljsko, Braslovĉe, Brestanica, Gornji grad, Kozje, Kunšperk, Laško, Lemberg pri Dobrni, Lemberg pri Šmarju, Ljubno, Mozirje, Motnik, Plištanj, Planina, Podĉetrtek, Podsreda, Reĉica, Rogatec, Sevnica, Šentjur, Šoštanj, Velenje, Vitanje, Vojnik, Ţalec ter Šmarje in Vransko). Razlika je oĉitna in je pogojena v deţelskosodnih, cerkvenoupravnih, fevdalnolastniških in cestnoprometnih razmerah, ki so vladale na obeh straneh razvodnice. Ko so se zaĉele te razmere v 19. stoletju spreminjati, so se spremenili tudi trgi. Nekateri med njimi so zaĉasno ali za trajno zakrneli, vendar veĉ v Posavju kot v Podravju, drugi pa so se bolj ali manj uspešno vkljuĉili v nov gospodarski in druţbeni sistem ter si s tem zagotovili svoj nadaljnji obstoj in nekateri tudi razvoj.4

3 Curk, str. 10–11. 4 Prav tam, str. 11. 5 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Dejavniki, ki so vplivali na nastanek, razvoj in izoblikovanje urbanih naselbin

Trgi in mesta so ţe od vsega zaĉetka igrali drugaĉno vlogo v organizaciji deţele, njene gospodarske sestave in prometne povezave kot podeţelje s svojimi vasmi in zaselki. Omenjeni trije dejavniki še danes enako kot v preteklosti pogojujejo nastanek in razvoj urbanih naselbin (pojma trg in mesto sta v povojnem ĉasu izgubila na oznaĉevalni veljavi), saj jih opredeljujejo kot tiste organizme, ki s svojo dejavnostjo in vplivom presegajo svojo bliţnjo in pogosto tudi daljno okolico. Zgodovinski razvoj je sicer povzroĉil, da so nekateri trgi in mesta razvojno zaostali, vendar pa jim sodoben cestni promet, turizem in pogosto tudi gospodarski (zlasti industrijski) posegi omogoĉajo ponovno oţivitev in nadaljnji napredek. Raziskave so pokazale, da je razvoj urbanih naselbin pri nas brezizjemno tekel po stopnjah (trţna) vas–trg–mesto. Razširitev trških in mestnih pravic ter postopna izgradnja naselbin jih je vodila iz ene razvojne stopnje v drugo. Tak postopen razvoj pogosto oznaĉuje uporaba imenskega pridevnika stari – novi, gornji – spodnji, vas – trg, trg – mesto, ki doloĉneje precizira kronologijo krajev, s tem da obeleţuje njihove posamezne razvojne stopnje. Oznake starosti kaţejo na prvotne lokacije naselbin in dokazujejo, da stoje sedanje stran od njih. Znaĉilnih primerov za to je veĉ, najbolj tipiĉni pa so Stare Konjice – Konjice, Stari Ţalec –Ţalec in Stari trg – Slovenj Gradec. Nekatere trţne vasi so se statusno in urbano razvile dalje in postale trgi z razliĉnimi stopnjami samouprave, kar velja za Konjice (vas Stare Konjice – trg Konjice). V urbano-gradbenem oziru so veĉji trgi razvili veĉ ali manj popolne trške zasnove, kot npr. Konjice, in te so se lahko ponašale tudi z lastnimi rotovţi. Medtem ko so bila mesta praviloma obzidana, jih je bilo med trgi le 6 popolno in 5 delno. Konjice spadajo med slednje (delno). Ustanovitelji naših trgov in mest so bili deţelni knezi ter veliki cerkveni in zemljiški gospodje. Med deţelnokneţje so spadale tudi Konjice.5 Po orisu zgodovinskega prostora Slovenske Štajerske in naštetju urbanih naselij v njem je pomembnih še pet dejavnikov, ki so vsak po svoje vplivali na njihov nastanek in razvoj. Deţelskosodna organizacija, katere prvotni nosilec sodne oblasti je bil kralj oziroma deţelni knez (v primeru za grofa mejne Dravske grofije), izvajalec pa njegovo sodišĉe, ki se je pozneje razdelilo po stanovih. Deţelno sodišĉe (Landtaiding) kot vrhovno sodišĉe je sodilo grofom, svobodnikom (baronom) in sluţnikom (ministerialom), pozneje tudi vitezom in

5 Anton Oţinger, Zgodovinski oris Konjiške prafare od ustanovitve do konca prve svetovne vojne v: Konjiško 1146–1996, 850 let praţupnije, Slovenske Konjice 1996 (dalje: Oţinger, Zgodovinski oris Konjiške ), str. 41– 45. 6 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

oboroţenim hlapcem, deţelska sodišĉa kot niţja pa neplemenitemu in nesvobodnemu prebivalstvu. Ta sodišĉa so se pozneje zaradi izgube vrste kompetenc na raĉun zemljiških gospostev in mestnih pomerijev veĉinoma spremenila v navadna krvna sodišĉa. Prvi so cerkveni gospodje dosegli, da so dobili pravico do niţjega sodstva, nadalje so jim sledili posvetni fevdalci, ki so se polastili niţjih sodnih pravic nad svojo posestjo. Vsebinsko se je tako pridobljena kazenska oblast posvetnih fevdalcev kmalu tudi glede sodnih kompetenc izenaĉila z ono cerkvenih fevdalcev.6 Od pridobljenih sodnih pravic je treba loĉiti temeljno pravico fevdalcev kot zemljiških gospodov do disciplinskih prestopkov podloţnikov, ki je izhajala iz razmerja med njimi. Ta pravica pa ni imela javnopravnega znaĉaja, kot ga je imelo deţelnokneţje niţje sodstvo, podeljeno cerkvenim in posvetnim zemljiškim gospodom. Cerkveni gospodje so to pravico dobili izrecno podeljeno, medtem ko so si jo posvetni gospodje prisvojili postopoma po naĉelu »pridobljene pravice«. Ta prisvojitev se je izvršila do 2. polovice 14. stoletja, ko je bilo štajersko deţelno pravo prviĉ zapisano. Osamosvojile so se tudi mestne in tiste trške skupnosti, ki so razvile svoje lastno sodstvo. Izvajale so ga preko mestnih in trških sodišĉ v okviru naselbin in njihovih pomerijev. Deţelni knez je svojo sodno oblast iz tradicionalnih razlogov ţe od vsega zaĉetka razdelil na sodna obmoĉja. Ta prvotna deţelska sodišĉa so postala osnova za vso poznejšo kazenskosodno organizacijo Štajerske, ki se ji je šele tekom 16. stoletja pridruţila tudi komorno-upravna. Druga faza v razvoju deţelskega sodstva se je zaĉela z njegovo fevdalizacijo glede ozemlja ali pravic. Sodnopravna razdrobitev deţele v mnoţico deţelskih sodišĉ je privedla do splošnega krĉenja njihovih prvotnih pravic, tako da so se pogosto zabrisale meje med niţjimi in višjimi med njimi, zlasti ĉe so bila v istih rokah. Sodno stanje se ni spremenilo niti v 17. stoletju in niti v 1. polovici 18. stoletja. Zaradi tega je bila leta 1768 sprejeta Nemesis Theresiana, ki je uvedla 3 kategorije deţelskih sodišĉ z neomejenimi, delno omejenimi in omejenimi pravicami. Vendar se Theresiana ni uveljavila, ker bi morala poseĉi v tradicionalno patrimonialno sodstveno organizacijo deţele. Tako je bilo leta 1787 ob uveljavitvi patenta o organizaciji kriminalnih sodišĉ na Štajerskem 122 patrimonialnih deţelskih sodišĉ. Ta so ostala vse do leta 1848, ko je bil odpravljen celoten fevdalni in patrimonialni sodstveni sistem. Leta 1849 so se uvedla na Štajerskem 3 deţelna in 67 okrajnih sodišĉ. Zaĉel se je razvoj sodobnega pravosodja v sodobnih organizacijskih oblikah.7

6 Oţinger, Zgodovinski oris Konjiške, str. 41–45. 7 Curk, str. 12–14. 7 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

V vzhodnem delu Junske grofije, nastale kmalu po letu 955, ki je obsegala ozemlje do ĉrte Gradišĉe na Kobanskem–Stolpnik na Konjiški gori, je ozemlje severno od Drave pokrivalo deţelsko sodišĉe v Labotu, juţno od Drave pa ono v Pliberku, ki se mu je v 11. stoletju pridruţilo sodišĉe v Gradcu nad Starim trgom. V Dravski grofiji je deţelnokneţje ozemlje prvotno pokrivalo deţelno sodišĉe v Razvanju-Hompošu (po letu 1106 Mariboru), salzburško imuniteto pa sodišĉe na Ptuju. Ko se je mariborsko sodišĉe pred letom 1206 prepolovilo, se je iz severne polovice izdvojilo nekaj deţelskih sodišĉ, pa tudi iz juţne polovice, katerih sedeţ je bil na Zbelovem. Iz njega se je najprej izloĉilo sodišĉe v šentpavelskem Lovrencu-Fali (1248), nato pa postopoma ostala, med njimi tudi tisto v Konjicah.8 Cerkvenoupravna organizacija je na ozemlju Dravske grofije potekala podobno, vendar ne enako kot deţelskosodna, zato so njen rezultat meje med posameznimi praţupnijami in ţupnijami, ki so bile pogosto identiĉne z onimi starih sodnih okolišev. Ozemlje Podravske marke juţno od Drave je v celoti zasedala hoĉka praţupnija sv. Jurija, ki je nastala kot patriarška cerkvena postojanka blizu prvotnega sedeţa podravskih mejnih grofov v Razvanju-Hompošu. Njena severna meja je tekla po Dravi, zahodna in juţna po mejah grofije, vzhodna pa se je z umikanjem madţarske meje do zaĉetka 13. stoletja premaknila do Zavrĉa, ki pa je ostal vse do konca 17. stoletja v okviru zagrebške škofije. Iz obeh sta se postopoma izdvojili sekundarni praţupniji v eppensteinsko-spanheimskih Konjicah (sv. Jurija) in Slivnici (Marijinega vnebovzetja). Praţupnije, ki so se izoblikovale med koncem 10. in 12. stoletja, so doţivljale dvojno usodo: kmalu so jih zaĉeli vezati na razne cerkvene in samostanske ustanove ter ţe zgodaj so se zaĉele iz njih izloĉati eksimirane in vikariatne ţupnije. Ta proces je povzroĉil, da je na zaĉetku novega veka ostala salzburški nadškofiji le ptujska praţupnija, oglejskemu patriarhatu pa one v Hoĉah, Konjicah, Slatini, Laškem in Šmartnem. Iz tega izhaja, da se je v teku 11. in 12. stoletja mreţa praţupnij zgostila s prvotnih 9 na 20 (med njimi tudi Konjice), ki so se jim do zaĉetka 13. stoletja pridruţile še tri in dve, ki sta segali preko Mure. V razmaku 250 let tako dobimo veĉ kot 20 oziroma 25 ţupanij. V toku tega procesa pa so »stare« izgubljale svoja prvotno velika ozemlja na raĉun mlajših. Praţupnije so od 12. stoletja dalje razvršĉali v arhidiakonate: dva patriarška in dva salzburška, ki so obstajali do leta 1752 oziroma 1786/89,

8 Curk, str. 12–14. 8 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

ko so jih nadomestili dekanati. Praţupnija Konjice je spadala okoli leta 1500 pod Oglejski patriarhat v savinjski arhidiakonat = arhidiakonat Savinjska dolina.9 V obdobju med letom 1500 in joţefinsko regulacijo ţupnij leta 1783 se je javna stran cerkvenega ţivljenja sicer razvijala po navodilih tridentinskega koncila, vendar pa v tradicionalnih organizacijskih oblikah. Število ţupnij se je v skoraj 300 letih poveĉalo s 43 na 102, med njimi jih je 6 dobilo naslove glavnih ţupnij, tudi Konjice. Pregled deţelskosodne in cerkvene organizacije iz 2. polovice 18. stoletja omogoĉa pregled na njuno vlogo pri nastanku in razvoju urbanih naselbin. Kar pomeni, da so bili sedeţi praţupnij delno vezani na urbana naselja, saj so pogosto prav oni pripomogli k njihovi lokaciji in razvoju. Pogosto pa so ostali tudi izven ali pa na robu trških naselbin, ker se z njihovo parcelno organizacijo niso ujemali. Zato so se urbane naselbine le v polovici primerov razvile blizu praţupnijskih cerkva. To pa velja med drugimi tudi za Konjice.10 Fevdalnoposestna organizacija je pri nastanku, razvoju in izoblikovanju slovensko- štajerskih urbanih naselbin poleg deţelskosodne in cerkvene odigrala pomembno vlogo. Ta je na prometno zanimivih in strateško ugodnih lokacij pospešila razvoj, ki je prvotno vaške zaselke in naselbine privedel do statusne veljave trgov in mest. Teh je bilo v 1. polovici 19. stoletja na omenjenem ozemlju 41. V urbane zasnove se cerkveni in fevdalni objekti praviloma niso mešali, ĉeprav so oboji veĉkrat odigrali kar pomembno vlogo pri oblikovanju naselbin. V ozadju stoji grad Trebnik iz 14. stoletja, v sedanji obliki iz let 1630–1636. Delno utrjen trg je imel obrambni opori pri obzidani cerkvi z ţupnišĉem in pri Trebniku. Pri urbanih naselbinah omenjenega podroĉja fevdalna arhitektura pri veĉini ni neposredno vplivala na izoblikovanje njihove urbane podobe, imela pa je precej veĉji posredni vpliv. Pri trgih je grajska in ostala fevdalna arhitektura imela razliĉno vlogo. Tudi v Konjicah je imela pomembno vlogo, ĉeprav povsem vizualno. Razmeroma malokrat je bilo v ali ob trgih po veĉ gradov, dvorov ali drugih fevdalnih objektov in tako je bilo tudi v Konjicah. Med slovenještajerskimi mesti so bila le tri strateško tako pomembna, da jim je Deţela naklonila posebno pozornost in v zvezi s tem tudi sredstva za posodobitev njihovih utrdb. Šlo je za Breţice, Maribor in Ptuj.11 Strateškoobrambni vidik urbanih naselbin je poleg ostalih ţe omenjenih treh dejavnikov tudi odigral doloĉeno vlogo pri nastanku, razvoju in oblikovanju mestnih in trških naselbin. Iz strateško-obrambnega vidika seveda niso vse trške naselbine enako zanimive, saj

9 Curk, str. 12–14. 10 Prav tam, str. 12–14. 11 Prav tam, str. 24–29. 9 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

niso vse enako uresniĉile svojih gradbeno-obrambnih pogojev. Najzanimivejše so tiste, ki so se popolnoma ali delno obzidale in s tem ne samo javnopravno, ampak tudi dejansko izdvojile iz vaškega okolja. Med drugimi gre tudi za Konjice. Bilo pa je tudi veĉ trgov, ki so imeli v svoji sestavi ali ob sebi cerkvene tabore ali utrjena pokopališĉa, mednje spadajo tudi Konjice. Izjemno zanimivi so trgi, ki so nastali v zvezi s samostani, saj so ti s svojimi velikimi kompleksi navadno daleĉ presegali trške urbane organizme. Enako pa velja za fevdalne objekte, ĉe so ti izrazito obvladovali naselbine pod seboj ali ob sebi, kot so primeri: Konjice (2 gradova), Velenje in Vitanje (3 gradovi) …12 Tudi cestnoprometni vidik urbanih naselbin je pustil svoj peĉat pri razvoju. Na omenjenem ozemlju je antiĉni prometni sistem, ki sta ga predstavljali cesti Trojane–Celje– Konjice oziroma Ponikva–Ptuj–Lendava in Celje–Vitanje–Stari trg–Podjuna, preţivel preseljevanje narodov. Ptuj, ki je bil ţe v antiki sedeţ ilirske carine, je bil tudi najvaţnejša trgovska naselbina na Slovenskem Štajerskem in je to ostal vse do zaĉetka 17. stoletja. S stabilizacijo deţelnih meja ter ustalitvijo prometnih smeri se je v 12. stoletju zaĉel razvoj urbanih naselbin, ki so nastale ob pomembnejših cestah in poteh, blizu reĉnih prehodov in gorskih prelazov, pri pomembnih fevdalnih in cerkvenih postojankah, na starih trţnih in sejemskih lokacijah itd. Ena izmed teh se je razvila ob cesti Plaĉ–Trojane oziroma Kozjak in iz nje so nastali: Maribor, Slovenska Bistrica, Konjice, Vojnik, Celje, Ţalec, Vransko, Motnik.13

Trg Konjice

Bliţnja in daljna okolica Konjic je bila poseljena vsaj ţe od neolitika naprej. Iz obdobja kulture ţarnih grobišĉ, kakor arheologi imenujejo prazgodovinsko obdobje med bronasto in staro ţelezno dobo, so najdišĉa v bliţini Konjic, Pavlakova jama in Nova Dobrava pri Zreĉah. Bolj bogato je zastopana rimska doba, ko je od sredine 1. stoletja pr. Kr. Rimska drţava zaĉela prodirati v naše kraje in si postopno podrejala ilirsko-keltska plemena, ţiveĉa med alpskim pogorjem in panonsko ravnico. Iz tega antiĉnega rimskega obdobja so pomembna nahajališĉa naselbine v Zgornji Pristavi, na Brinjevi gori,v Ĉadramu, grobišĉa (nekropole) z naseljem na Stranicah, v Zg. Zreĉah, Spodnjem Grušovlju, posamezne najdbe pa so bile izkopane na Prihovi, Modriĉu, Koritnem in tudi v samih Konjicah.

12 Curk, str. 24–29. 13 Prav tam, str. 29–35. 10 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Zaĉetki in naselitev prav na lokaciji današnjega mesta Slovenske Konjice segajo torej vsaj ţe v ĉas antike. O prisotnosti Rimljanov v teh krajih nam priĉajo tudi ohranjeni antiĉni spomeniki. Na stopnišĉu obĉinske hiše je vzidana reliefna stela, ki je sicer brez napisa, toda po upodobljenem deĉku na osrednjem polju, ob katerem so se razporedile štiri odrasle osebe, lahko sklepamo, da gre za nagrobni spomenik, postavljen v spomin mrtvemu deĉku. V trikotnem ĉelu je upodobljena Meduza s pticami, na voglih dva hipokama (morska konjiĉka), na vrhu pa je Ikaros z levoma ob strani. Pri obnavljanju ţupnijske cerkve v Konjicah so leta 1976 odkrili poznoantiĉno marmorno stelo z upodobitvijo doprsnih portretov ţene in moţa. Slovenski predniki so podroĉje ob reki Dravinji mnoţiĉno poselili v 8. in 9. desetletju 6. stoletja. Ime Dravinja pa so prevzeli od staroselskih domaĉinov.14 Prvo veĉje naselje med goro in reko je bila ob dravinjski poti Konjiška vas. Ta kraj se je sprva imenoval Konjice in je leţal ob stari poti iz Tepanja skozi Tolsti vrh prek Konjiške gore v Dramlje. Ime Konjice pa se je kmalu razširilo na obmoĉje današnjega kraja Konjic, za naselje na podroĉju današnje Konjiške vasi pa se je takrat ustalilo ime Stare Konjice (Alt Conuwicz). Stare Konjice se prviĉ omenjajo leta 1222.15 Leta 1234 je prviĉ izrecno omenjen konjiški grad (castrum Gonuvviz).16 Posredno pa se omenja ţe leta 1148 z gospodi Konjiškimi. Skozi stoletja se je oblika imena za kraj veĉkrat spreminjala. Leta 1165 so se Konjice imenovale Gvniwiz, leta 1181 Goniwich, leta 1185 Gonwice, 1293 Gonewitz, 1312 Ganabitz, 1323 Ganawicz, 1337 Gonebitz, 1365 Goniwicz, 1377 Gombic, Gonowitz, 1404 Gambicz, 1423 Gonwicz, 1434 Gannobicz, 1455 Gonobitz, 1485 Gonowizz … Iz teh poimenovanj se je postopoma izoblikovalo slovensko ime Konjice. Le-to naj bi bilo povezano s konji, ki jih je bilo tu veliko zaradi velike prometne ceste, ki je vodila tod mimo. Dr. Joţe Koropec pa se bolj nagiba k mnenju, da ime Konjice izvira iz znaĉilne oblike Konjiške gore.17

14 Joţe Koropec, Svetna zemljiška gospostva na Konjiškem do 1600, v: Konjiško, str. 98(Koropec, Svetna zemljiška gospostva). 15 Pavle Blaznik, Historiĉna topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500, A - M, Maribor 1986 (dalje: Blaznik), str. 357. 16 Blaznik, str. 351. 17 Konjiško, str. 98.

11 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Konjiški tržani

Konjice se kot trg omenjajo leta 1306, 18 posredno pa ţe leta 1185 (predium de Gumiwiz). Konjiški trţani so omenjeni ţe leta 1236 in 1251 (ciues de Gonviz).19 V letih med 1308 in 1635 se konjiški trţani omenjajo poimensko v veĉ razliĉnih listinah, ki se nahajajo v Štajerskem deţelnem arhivu v Gradcu. To so Rajnold (1308)20, Filip (1373), Jurij Rader in Ulrik Salczkär (1434), Martin Zidar (1449), konjiški uĉitelj Krištof Solidus (1593), kamnosek Ivan (1627) ter oskrbnik pošte v Konjicah Matevţ Spüz (1635). V arhivu Republike Slovenije se nahajajo listine, iz katerih je razvidno, da se prve hiše omenjajo ţe leta 1325.21 Konjiški trţani so bili dolţni vsakokratnim lastnikom konjiške gospošĉine opravljati tlako v ĉasu pospravljanja sena in zelja. To tlako omenja originalna pergamentna listina. V omenjeni listini so Janez Krstnik, prior ţiĉke kartuzije, vikar pater Aleksij Liechtenberger in ţiĉki konvent konjiškim trţanom na njihovo prošnjo spregledali opravljanje tlake v ĉasu pospravljanja sena in zelja. Omenjeno je, da je to tlako konjiškim trţanom spregledal ţe prejšnji lastnik konjiške gospošĉine, grof Tattenbach. Ţiĉki kartuzijani so konjiškim trţanom ugodili, ker bi jim morali na tlaki dajati hrano oz. kruh in vino, kar bi zahtevalo velike izdatke.22 Tattenbachi so imeli gospostvo Konjice v lasti druţine le kratek ĉas, saj prejšnji lastnik Ivan Khisl ni poravnal davka in je gospostvo zasegla deţela Štajerska.23

Sejmi

Trg Konjice je bil med trţani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po sejmih. V listinah iz leta 1785 Joţef ІІ. na prošnjo sodnika konjiškega trga potrjuje trţanom dva ţivinska sejma. Oba sejma je leta 1811 potrdil tudi cesar Franc І. in poleg tega sejma so dobili pravico do še enega. Do sprememb pa je prišlo leta 1838, ko je cesar Ferdinand І. podelil trţanom pravice do le dveh sejmov. Cesar je doloĉal tudi dneve sejmov. Leta 1848 je cesar na prošnjo trške obĉine ponovno dodelil pravice do treh letnih sejmov. 24

18 Curk, str. 88. 19 Blaznik, 351. 20 Joţe Mlinariĉ, Kartuziji Ţiĉe in Jurklošter, Maribor 1991 (dalje: Mlinariĉ, Ţiĉe in Jurklošter), str. 83–390. 21 Blaznik, 352. 22 Aleksandra Boldin, Konjice: Z legendo skozi zgodovino do sodobnosti, Slovenske Konjice 2004 (dalje: Boldin), str. 9–10. 23 Dejan Zadravec, Obraĉun prihodkov in odhodkov Tattenbachove svobodne hiše v Mariboru 1. julij 1699 – 9. januar 1700, Maribor 2007 (dalje: Zadravec, Obraĉun), str. 15. 24 Boldin, str. 9–10. 12 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Konjice kot obcestna postojanka

Preko Konjic je v rimskem obdobju potekala ena od itinerarskih (glavnih) cest (viae publicae) – Emona (Ljubljana)–Atrans (Trojane)–Celeia (Celje)–Poetovio (Ptuj)–Savaria (Szombathely)–Carnuntum (Petronell). Poleg itinerarskih cest so bile v rimskem imperiju tudi vicinalne (pokrajinske) ceste. Tudi preko Konjic je tekla ena izmed njih: Celeia–Pultovia– Flavia Solva. Konjice so torej nastale kot obcestna naselbina in so od vsega zaĉetka imele prometno-trţni znaĉaj. V 12. stoletju, ko se je uveljavila smer Tepanje–Kamna Gora–Rovška dolina–Loţniška dolina–Trnovlje–Celje, se prometno-trţni znaĉaj Konjic ni spremenil. Konjicam je zagotavljala razvoj tudi cesta, »ki je povezovala Vitanje s Poljĉanami in je naselbino preĉkala ob njenem juţnem koncu med grajsko pristavo in cerkvenim kompleksom«.25 V sami naselbini se je razvila tudi cesta, ki jo je Konjiški potok (kot še danes) delil po sredini v dve polovici in se na njenem severnem koncu zlil v Polenšĉico. V prvi polovici 13. stoletja so cesto prestavili s Kamne Gore na Ĉretveško, promet pa je še vedno potekal skozi trg. Leta 1573 so to cesto spremenili v poštno cesto in naredili v spodnjem delu trga oster desni ovinek z novo traso, ki se je prikljuĉila na staro pri Zgornji Pristavi. Pozneje so jo še dvakrat prestavili, in sicer okoli leta 1720 s Ĉretveške na Polensko goro, leta 1805 pa od tod na Kriţevo goro, kjer poteka še danes. Promet skozi trg, kjer je prihajalo do zastojev, je s tem sicer upadel, saj je odtlej oni proti Slovenski Bistrici preĉkal le njegov spodnji (severni) del, zato pa je oni proti Poljĉanam, v kolikor ni uporabljal še stare terase ĉez Pristavo ali preĉnice skozi zahodni del trškega pomerija, moral še vedno prevoziti trţni prostor v vsej njegovi dolţini. Nova izpeljava tranzitne ceste, ki je z uporabo ene od zahodnih parcel prekinila njihovo sklenjeno vrsto, je povzroĉila moĉnejši razvoj spodnjega dela trga, ki je preskoĉil Polenšĉico in Dravinjo in ustvaril severno od njiju predmestje z gostilno, hlevi, skladišĉi, poštno postajo, mitnico itd. Trţni prostor, ki predstavlja jedro naselbine, obdaja strnjena zazidava, med katero je najti tudi poznogotske hiše.26

25 Boldin, str. 9–10. 26 Curk, str. 88–89. 13 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Razvoj trga

Pogled iz geografskega vidika nam razkrije, da so trgi nastali ob reĉnih prehodih in v središĉih velikih zemljiških gospostev. Pri njihovem nastanku je vaţno vlogo igrala tudi njihova lega pod pomembnimi cestnimi prelazi in strminami ali na njih.27 Naselbina Konjice se je razvijala med Polenšĉico, ki se zliva v Dravinjo, in cerkvenim zemljišĉem ter štela okoli 40 pasastih parcel, od katerih so vzhodne ostale v glavnem v originalni dolţini, zahodne pa je pozneje prerezala gospodarska ulica. Jedro naselbine se je strnilo ob terasi z ţupnijsko cerkvijo, kjer so stale najimenitnejše trške hiše, od katerih nekatere s svojimi stavbnimi ĉleni segajo celo v obdobje pozne gotike. Med najstarejšim ohranjenim stavbnim fondom sta še danes obstojeĉ predelan Ţiĉki dvor in beneficiatni Štok.28 Ko so Traungavci z Otokarjem IV. leta 1192 izumrli, je obstajalo ţe veĉ trgov in trţnih naselbin in med slednje spadajo tudi Konjice. Med trgi so kot najstarejši suburbiji tudi Konjice, ki so vredne omembe.29 Okoli leta 1490 je bilo v trgu pribliţno 40 hiš, leta 1570 pa okoli 50 hiš, ki so bile podloţne konjiškemu grašĉaku. Trg je imel obiĉajne pravice, vendar so trške sodnike potrjevali konjiški zemljiški gospodje, do konca 17. stoletja pa so morali trţani letno opraviti po 4 dni tlake na gradu.30 Iz uradnega popisa deţelnega prebivalstva iz leta 1754 pa izvemo, da je bilo takrat v Konjicah 66 hiš. Ĉe opazujemo narašĉanje števila hiš po stoletjih, lahko vidimo, da se je število hiš veĉalo zelo poĉasi, saj se je v osemdesetih letih število hiš poveĉalo za 10 oz. v 184 letih le za 11. Popis deţelnega prebivalstva iz leta 1754 nam da zanimiv vpogled v socialno strukturo takratnega prebivalstva pri nas. Od ţe omenjenih 66 hiš v trgu so imeli polovico hiš koĉarji, druga polovica pa je bila v lasti posestnikov in obrtnikov.31 V naslednjih letih se je število hiš veĉalo nekoliko hitreje, saj so Konjice ob koncu 18. stoletja štele okoli 100 hiš in 500 prebivalcev. Trg se je širil na raĉun ţivahnega prometa po glavni komercialni in poljĉanski cesti. V trgu je bilo solno skladišĉe, poštna postaja, ki so jo najverjetneje ustanovili v osemdesetih letih 16. stoletja, ko se je poveĉal tako obseg pošiljk kot zahteve po hitrejšem prenosu,32 in cestna mitnica, v Trebniku pa sedeţ deţelskega sodišĉa.

27 Curk, str. 45–46. 28 Ivan Stopar, Grad Slovenske Konjice, Kulturna skupnost Slovenske Konjice, Slovenske Konjice 1976 (dalje: Stopar), str. 21. 29 Curk, str. 45. 30 Prav tam, str. 45. 31 Prav tam, str. 60; Boldin, Konjice, str. 11. 32 Andrej Hozjan, Nastanek in razvoj drţavne poštne institucije na Slovenskem v obdobju od 1489 do 1722, v: Pošta na Slovenskih tleh, Pošta Slovenije, Maribor 1997, str. 81. 14 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Požari in druge stiske tržanov

Avguštin Stegenšek meni, da je bil trg v preteklosti obdan z rovom in lesenim plotom,33 kajti o zidanih utrdbah ni sledu. Iz dnevnika Paola Santonina leta 1487 spoznamo, da so bile Konjice delno utrjen trg. Konjiški ţupnik Valentin Fabri (1482–1509) je med letoma 1480 in 1485, v ĉasu ko je ţupnikoval v Konjicah, zavaroval ţupnišĉe z dvema stolpoma ter ga utrdil z jarkom in okopom, da je bilo videti kot trdnjava34 in je med drugim sluţilo kot obrambna postojanka, kamor so se v stiskah zatekli trţani. Zidarstvo, prevzeto iz rimskih mest, je bilo uporabljeno najprej pri obzidjih, vratih in obrambnih stolpih, medtem ko so mešĉanske hiše ostale še dolgo lesene, dokler ni stalna poţarna nevarnost uveljavila njihovo opeĉeno in kamnito gradnjo.35 Stiske so za trţane predstavljali turški vpadi, ki se v Konjicah omenjajo leta 1473 (ko naj bi Turki veĉerjali v ţupnišĉu), leta 1529 in leta 1533. Trţane je leta 1469 oropal tudi štajerski plemiĉ Andrej Baumkircher,36 ki se je ĉutil prikrajšanega v uresniĉevanju zahtev do cesarja, zato je zavzel veĉ štajerskih trgov in mest, med njimi tudi Konjice. Stisko je za tukajšnje prebivalstvo predstavljal tudi slovenski kmeĉki upor leta 1515,37 ki je na Konjice vezan zaradi kmeĉkega zborovanja 31. maja 1515, ko so v Konjicah sprejeli kmeĉke zahteve.38 Poznejša obdobja so se v utripu ţivljenjskega trga Konjice kazala podobno kot v drugih manjših slovenskih krajih. Tu in tam so umirjeno kmeĉko ţivljenje zmotile ujme, med katere sodijo pogosti poţari, ki so v novem veku prizadejali mnogo škode. Vendar, kot meni tudi Joţe Curk, se je ohranil še vedno dragocen stavbni fond s skoraj v celoti ohranjeno urbano zasnovo.39 Poţari v trgu so izpriĉani v letih 1615, 1616, 1765 in 1786. Stegenšek nam o prvih dveh poţarih podaja zelo zanimiv napis v hiši40 trţana Eversa.

33 Avguštin Stegenšek, Konjiška dekanija, Maribor 1909 (dalje: Stegenšek), str. 22. 34 Paolo Santonino, Popotni dnevnik 1487, Celovec 1992 (dalje: Santonino), str. 66. 35 Curk, str. 47. 36 Stegenšek, str. 22–23. 37 Joţe Koropec, Mi smo tu, Maribor 1985 (dalje: Koropec, Mi smo tu), str. 22. 38 Boldin, Konjice, str. 12. 39 Curk, str. 89. 40 Prvi poţar je bil leta 1615, drugi pa v noĉi pred godom sv. Jere (16. marca) leta 1616. Tedaj je do tal pogorela ta (Eversova) hiša in še 16 drugih (tretjina trga). To hišo je znova postavil Jurij Rebroviĉ (Georg Rebrovych), leta 1616, pri tem pa mu je pomagal gospod Jakob Conti de Camisano, za kar mu naj da Bog dolgo ţivljenje. Leta 1616 je deţevalo samo trikrat na mesec in zato se je iz vseh strani slišalo o velikih poţarih. Ravnokar se je tudi izvedelo, poroĉa napis, da sta umrli dve osebi kneţjega rodu: nadvojvoda Ernest Maksimiljan, brat Ferdinanda Avstrijskega, in njegova ţena Ana Marija, rojena vojvodinja bavarska. Svetli knez je vkorakal zoper 15 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

V 18. stoletju so v trgu postavili dva javna spomenika: Marijino znamenje ob cerkvi in Florjanovo sredi trga, ki ju je med letoma 1740 in 1750 upodobil konjiški kipar Franc Zamlik. Stegenšek omenja tudi fresko sv. Florjana na Ogorevĉevi hiši, o kateri govori legenda, da se je poţar leta 1600 ustavil ravno pri njej.41

Zgodovinski oris konjiške prafare od ustanovitve do danes

Ţupnija se v zvezi s Konjicami prviĉ omenja leta 1146, ko je bila v listini omenjena desetina v tej praţupniji. Izdajatelj te listine je bil oglejski patriarh Peregrin I.42 Prve misijonske postaje, ki so v madţarskih pohodih v prvi polovici 10. stoletja veĉinoma propadle, so bile vendarle neke vrste temeljni kameni prihodnjih stalnih misijonarskih središĉ, ki so ponekod ţe v 11., še bolj pa v 12. stoletju postale ţupnije. Ker so te postale matica farne organizacije v srednjem in še v novem veku, jih imenujemo praţupnije. Pri novem farnem središĉu je prevladalo ime farnega patrona, svetnika kot krajevno ime samo v primeru, ĉe ob cerkvi sploh ni bilo ali še ni bilo pomembnejšega ali sploh nobenega naselja. V nasprotnem primeru, ĉe je ime obstajalo, se je ohranilo ime kraja, kar potrjuje mnenje, da so prafare, prve postojanke cerkvene organizacije pri nas, svoj nastanek temeljile ali naslonile na ţe obstojeĉa naselja in njihovo prebivalstvo. Tako se skoraj nobeno od 21 središĉ prafare ne imenuje po svetniškem zavetniku tudi kot krajevno ime (Radgona, Ptuj, Jarenina, Maribor, Hoĉe, Slivnica, Konjice, Ponikva …). Izjema, ĉe to sploh je, bi bili krajevni imeni Velika Nedelja in Rogaška Slatina (Sv. Kriţ), kjer je zavetnik farne cerkve Sv. Trojica oz. Povišanje sv. Kriţa.43 To naĉelo pride v poštev tudi pri krajevnem imenu »Konjice« in farnem patronu sv. Juriju. Ker se kraj ne imenuje po njem, je starejši kakor cerkev; z drugimi besedami: kraj z imenom, ki je bolj ali manj soroden s »Konjice«, je ţe obstajal, ko so zgradili prvo cerkev v ĉast sv. Juriju. Ţupna cerkev je v ladji enovite poznoromanske gradnje, medtem ko je njen zvonik iz okoli leta 1300, severna ladja izpred leta 1369, prezbiterij pa iz okoli leta 1400. Ţupnišĉe je renesanĉno prizidana poznogotska stavba.44 Pozneje se je ob tej cerkvi razvilo središĉe fare oziroma prafare. Iz omenjene patriarhove listine oglejskega patriarha, ki ni datirana z dnevom in mesecem, ne izvemo za ime prvega ţupnika v Konjicah; ta je bil znan

Benetke v Istri in na Furlanskem in je hvalevredno zmagal. Napis se konĉa s poboţnim vzdihom: »O, Mati boţja, spomni se me!« 41 Stegenšek, str. 22–24. 42 Mlinariĉ, Ţiĉe in Jurklošter, str. 38. 43 Prav tam, str. 38. 44 Curk, str. 89. 16 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

šele trideset let pozneje. Leta 1173 se omenja konjiški ţupnik Sighard, ki je opravljal tudi pomembno sluţbo savinjskega arhidiakona. Za njim je imelo še šest konjiških ţupnikov naslov savinjskega arhidiakona oglejskega patriarhata. Vseh ţupnikov in nadţupnikov do najnovejše dobe je bilo 51; od leta 1738, ko se je uveljavil naslov nadţupnika, jih je ta naslov imelo 14; od leta 1910, ko je konjiška nadţupnija dobila iz Rima naslov arhidiakona, so ta naslov odslej nosili oziroma ga nosijo trije konjiški nadţupniki.45

Konjiški gospodje in konjiška gospoščina

Ţiĉki kartuzijani so bili v ozkih navezah s Konjiškimi gospodi vse do izumrtja te rodbine v letu 1397 ali 1398. Na njihovi zemlji je Otokar ІІІ. ustanovil kartuzijo, bili so dobrotniki menihov in si v samostanu izbrali svoje zadnje prebivališĉe. Konjiški so bili gospodje velike gospošĉine, ki je bila njihova lastna posest, vendar za njihov izvor ne vemo. Tudi manjkajo listine, ki bi nas pouĉile, od kod posest Konjiških izvira. Grofje Spanheimi so v konjiški okolici sicer imeli velike posesti, vendar Konjiški niso bili v njihovi odvisnosti, ampak so bili ministeriali deţelnega kneza. Po letu 1147 so obseţne spanheimske posesti tudi v konjiški okolici prišle v roke Traungavcev, v roke štajerskega mejnega grofa Otokarja ІІІ. Prvi znani gospod iz rodbine Konjiških je bil Leopold, omenjen v Otokarjevem dokumentu iz leta 1165, v ustanovni listini za kartuzijo Ţiĉe. Otokar ІІІ. je ţelel na nekem posestvu blizu Konjic (pagus qui vulgo dicitur Gvniwiz) ustanoviti postojanko kartuzijanskega reda, pa je zato s svojim ministerialom Leopoldom (a Livpoldo ministeriali meo) zamenjal posest in tako je zrasla nova redovna postojanka na tleh Konjiških.46 V naslednjih letih se Konjiški veĉkrat omenjajo v listinah: tako se okoli leta 1175 navaja Ortolf Konjiški (Ortolfus de Gonwiz), v letu 1181 se omenja brata Ortolf in Otokar Konjiški (Ortolfus et frater eius Otakerus de Goniwich), v naslednjem letu pa nastopajo v dokumentu štajerskega vojvode Otokarja І. bratje Ortolf, Otokar in Leopold (Ortolphus quoque de Gonuwitz et Otacher ac Leupoldus Frater eius). V listini se Konjiški omenjajo kot dobrotniki kartuzije, saj so jim poklonili ribolovne pravice na Oplotniškem potoku in na Dravinji. Po drugi strani pa so Konjiški menihom kot njihovi mejaši delali tudi teţave in jim prizadejali škodo. Tako je v letu 1185 papeţ Lucij ІІІ. naslovil na brata Ortolfa in Leopolda

45 Konjiško, str. 34–59. 46 Prav tam, str. 34–59. 17 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

bulo, v kateri ju opominja, naj kartuzijanom ne delata sile in naj se jim izkaţeta »mila in spravljiva«.47 Po smrti zadnjega Traungavca, vojvode Otokarja І., so si Konjiški gospodje izredno poveĉali svojo posest, zlasti s pridobitvijo Rogatca in z okoli šeststo podloţnih kmetij. Rogatec je bil last krške škofije in ga po smrti Otakarja І. njegov dediĉ, Leopold V. Babenberţan ni hotel od krškega škofa sprejeti v fevd, nakar je rogaška posest prišla v roke gospodov Konjiških. O pomembnosti Konjiških priĉa tudi dejstvo, da je bil npr. Ortolf v letu 1191 vojvodov komornik in da ĉlane te rodbine pogosto sreĉujemo v druţbi deţelnih knezov skupaj z drugimi odliĉniki tistega ĉasa na Štajerskem. V letu 1185 zasledimo brata Ortolfa in Otokarja Konjiška (Ortolf et Otaker de Gonwice) v druţbi vojvode Otakarja І. v Gradcu, ko je ta kanonikom v Vorauu na avstrijskem Šajerskem potrdil daritev enega izmed svojih ministerialov tej duhovni ustanovi. Leta 1197 najdemo Ortolfa Konjiškega (Ortolfus de Gvniwiz) skupaj z Bertoldom in Štefanom Rogaškim (Perhtoldus et Stephanus de Rohas) v Lipnici pri izdaji listine salzburškega nadškofa Adalberta, s katero je ta razsodil v posestnem sporu med Friderikom Ptujskim in admontskimi benediktinci. Brata Otokar in Leopold Konjiška (Otacher de Gonwiz, Livpoldus frater eius) ter Ortolfov dediĉ, Adalbert Rogaški (Adalbertus de Roats), so bili v letu 1207 prisotni, ko je vojvoda Leopold VІ. Babenberţan Ţiĉki kartuziji potrdil njene meje in posesti. Ker se v listini Ortolf Konjiški ne omenja veĉ, paĉ pa se navaja Adelbert Rogaški, naj bi bil tedaj Ortolf ţe pokojni in naj bi se njegova hĉi poroĉila z Albertom, ki je s to poroko prejel ne le Rogatec, ampak tudi del konjiške posesti. Omenja tudi, da je še v letu 1206 Otokar Konjiški imel v grbu lilije, ki so bile kasneje znaĉilne za grb Rogaških. Sicer pa se vsi trije bratje Konjiški omenjajo skupaj poslednjiĉ v listini iz leta 1202, s katero je Rudolf z Roţeka Ţiĉkemu samostanu potrdil ţe prej podarjeno posest na Dravskem polju.48 Na slovenskem Štajerskem so nekdanji deţelni in cerkveni ministeriali ţe do 1. polovice 13. stoletja posedovali gradove kot dedne fevde. To je nekaterim omogoĉilo osnovanja stranskih vej s sedeţi na novozgrajenih ali priţenjenih gradovih ter medsebojno dedovanje. Poloţaj gradišĉanov je prišel v ospredje v 13. stoletju. Ti so na obravnavanem prostoru praviloma postali gospodovi ministeriali (do zaĉetka 13. stoletja), od srede 13. stoletja tudi prišleki iz drugih deţel ter celo gospodje, ki so nominalno prevzemali pogodbeno gradišĉanstvo ter pušĉali namestnike. Nekatere druţine, ki so kasneje veljale za posestnike

47 Mlinariĉ, Ţiĉe in Jurklošter, str. 33–35. 48 Prav tam, str. 33–35. 18 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

gradov, so bile prvotno pravzaprav gradišĉanske. Na Slovenskem Štajerskem in na Slovenskem Koroškem so bili v istem obdobju eni izmed najbolj dejavnih Eibiswaldski (Konjice).49 Nekateri rodovi so na videz (po premoţenju) postali enaki srednje rangiranemu plemstvu, recimo Konjiškim, Mariborskim itd. Toda statusno in dejansko so se le malo dvignili. Kasneje so izumirale stranske druţinske veje kakor tudi njihova gospoda. Tej skupini so se pridruţili tudi Konjiški gospodje, ki so se morali preseliti na skromni Jamnik in ţe okoli leta 1299 niso bili veĉ sposobni dedovati po stranski veji Rogaških (Rogatec, Zbelovo).50 Po letu 1329 se je posest Konjiških vedno bolj manjšala in rodbina je vedno bolj izgubljala na moĉi in ugledu. Še v letu 1345 so Konjiški kupili od Blumensteinov neko posest. Tako so dediĉi obdrţali konjiški trg in še nekaj posesti. V letu 1357 so bratje Konjiški potrdili Ţiĉki kartuziji dar Leopolda V. iz leta 1337, v letu 1362 so ji prodali šest in pol kmetije ter v letu 1365 naredili v kartuziji ustanovo in ji podarili posest v Draţi vasi. Konjiški so si zgradili nov sedeţ v Jamniku pri Zreĉah. V letu 1368 sta brata Henrik in Leopold kupila od mariborskega Ţida Mošeja posest pri Zreĉah. Nakup je v letu 1372 potrdil vojvoda Albreht ІІІ. V letu 1389 je umrl Henrik, ostal je le še Leopold, ki je s svojo ţeno Neţo v istem letu prodal Hugu Devinskemu kot dediĉu Viltuških na konjiškem gradu vse pravice in dohodke v konjiškem trgu za 550 funtov denarja. Leopold je oddajal posest in jo podarjal duhovnim ustanovam ter tako manjšal rodbinsko oziroma fevdno zemljo. V letu 1395 pa je Leopold nekemu Kolomanu za trinajst mark dunajskega denarja prodal posest na Bregu in mu podaril kmetijo v istem kraju. Leopold se je z ţeno Neţo izkazal za velikega dobrotnika Ţiĉke kartuzije. Leopold je umrl leta 1397/98 in je pri kartuzijanih veljal za njihovega velikega dobrotnika, njegova ţena je umrla v letu 1393/94. Njegovo dareţljivost si moremo razlagati tudi s tem: ker ni imel potomcev, je paĉ »za dušno dobro« poklonil zemljo redovnikom. Dediĉa Leopoldovega skromnega imetja sta bila brata Albreht in Ivan Bistriška.51 Konjiški grad in gospošĉina sta prišla v prvi polovici 14. stoletja v roke Viltuških, ki so si posest pridobivali postopoma. V letu 1337 je bila ţe skoraj vsa posest v rokah Henrika in Ulrika Viltuških. Po letu 1375 sta konjiški grad in gospošĉina prišla v roke Huga Devinskega, na zaĉetku naslednjega stoletja pa so njuni lastniki postali Walseeji. S smrtjo zadnjega Walseeja, Wolfganga (1466), je posest prišla v roke deţelnih knezov, torej cesarja Friderika ІІІ., ki je upravo posesti izroĉil oskrbnikom, kot so to imeli navado ţe prejšnji lastniki,

49 Dušan Kos, Vitez in grad, Ljubljana 2005 (dalje: Kos), str. 68–69. 50 Prav tam, str. 42–43. 51 Kos, str. 42-43. 19 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Walseeji. Posest Konjiških v Jamniku je bila do leta 1437 v lasti druţine Bistriških (Feistritzerjev), ko so ti izumrli. Njihovi dediĉi so bili Walter Säfner, Erazem Viltuški in Peter Gradner.52 Konjice so bile od leta 1466 deţelnokneţje, v gradu pa je bilo leta 1479 deţelsko sodišĉe.53 V ĉasu denarnih stisk so Habsburţani konjiško gospošĉino ponavadi dajali v zastavo: tako v letu 1533 Gregorju Regallu z gradu Raĉe, ki je gospošĉino odkupil, vendar jo je v letu 1561 imel ţe Janez Krstnik Valvasor, v letu 1576 pa si jo je kot prosto lastnino pridobil Janez Khiessl s Fuţin. Ker je bil Janez deţeli Štajerski dolţan za davek, je gospošĉino deţela zasegla, vendar jo je deţelni knez odkupil in jo v letu 1594 zastavil Krištofu Prunnerju, nekdanjemu oskrbniku jurklošterske posesti. Leta 1593 je Ţigi Tattenbachu uspelo pridobiti gospostvo Konjice. Le-to ni bilo dolgo v lasti njegove druţine, saj ga je deţela Štajerska zaradi neporavnanih dolgov prejšnjega lastnika Ivana Khisla zasegla.54 V letu 1597 je konjiška gospošĉina prešla nazaj v roke dediĉev Sigmunda Tattenbacha, ki so jo kupili za 49.200 goldinarjev. Ker pa je bil Ivan Tattenbach udeleţen pri zaroti zoper cesarja Leopolda І., je ta konjiško posest zasegel in v letu 1692 je bila za 48.331 goldinarjev prodana Ţiĉkemu priorju Janezu Krstniku Schillerju. Prior je z nakupom gospošĉine naredil velike dolgove, tako da se kartuzija skorajda do svoje razpustitve v letu 1782 ni mogla izkopati iz njih. 55

Konjiške legende

Legende in pripovedi so na Konjiškem nastajale v prejšnjih stoletjih. Spreten govorec z domišljijo si jih je izmislil in širil okoli Konjiške gore in po dolini. Legende in pripovedi na podroĉju Konjic in okolice so bile pogosto povezane s Konjiško goro in z Ţiĉko kartuzijo. Gora je bila nekoĉ prav gotovo bolj porasla kot sedaj. Po njej ni bilo veliko gozdnih poti, njeni lastniki – gosposka pa tudi ni dovoljevala trţanom in kmetom svobodnega gibanja in izkorišĉanja gozdnih danosti. Ţiĉka dolina s samostanom je bilo zaprto obmoĉje, kjer je bil vsakršni lov prepovedan in ţenske tod niso smele hoditi. Tako ni niĉ ĉudno, da so si doloĉeni ljudje priĉeli izmišljati zgodbe o skrivnostni gori in meniški dolini s samostanom, v katerega niso smeli prosto vstopati. Od nastanka legend do današnjih dni se je vsebina zgodb prav

52 Mlinariĉ, Ţiĉe in Jurklošter, str. 36–37. 53 Curk, str. 53–89. 54 Zadravec, Obraĉun, str. 15. 55 Hans Pirchegger, Die Untersteiernark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962, str. 141. 20 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

gotovo spremenila. Novi pripovedovalec je posamezne dele opustil ali spremenil, na drugi strani pa je dodal nove dogodke, ĉeprav se je osnovna misel verjetno ohranila. Legende so se torej dolgo ĉasa ohranjale le ustno, izjema so zgodbe o nastanku Ţiĉke kartuzije, saj so menihi ţe v 17. stoletju zapisali njihove vsebine. Ostale legende in pripovedi so zgodovinarji in drugi verjetno zapisali šele ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Legende in pripovedi na Konjiškem so med drugimi povedali ali zapisali Ivan Einfalt, Joţe Mlinariĉ, Janko Oroţen, Rado Radešĉek, Anton M. Slomšek, Avgust Stegenšek in Joţef Tomaţin. Zanesljivo pa na Konjiškem kroţijo zgodbe, ki še niso zapisane.56

Slika 1: razglednica Gruss aus Gonobitz poslana 29.8.1903, Domoznanski oddelek v Osrednji knjiţnici Celje

56 Vinko Zdovc, Uvod, v: Legende in Pripovedi na Konjiškem, Slovenske Konjice 1994. 21 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

2. METODOLOGIJA OBDELAVE IN TRANSLITERACIJA

2.1. Metodologija obdelave in edicijska načela

Prepis virov v veliki meri sloni na naĉelih, ki veljajo za prepis zgodovinskih virov, katerih nastanek sega v 16. in 17. stoletje. V teh prepisih so upoštevana naĉela ekdotike57. Prvo pravilo prepisov je zavezanost originalnosti, kar pomeni, da mora biti vir prepisan tako, da zadrţi vse svoje gramatiĉne, stilistiĉne in deloma tudi pravopisne posebnosti.58 V veĉini primerov so vsa temeljna naĉela pri prepisih virov upoštevana, seveda pa prihaja do odstopanj, saj ţal ni mogoĉe vsega prepisati toĉno tako, kot je takrat imel pisar v mislih. Tukaj so predvsem mišljene doloĉene okrajšave ter tudi kakšne posamezne ĉrke.

Jezik Vsi štirje viri so pisani v nemškem jeziku, pisava je gotska kurienda. Prepisi virov so narejeni tako, da so vse jezikovne znaĉilnosti originala ohranjene.

Prepis Na splošno velja, da se velike zaĉetnice v objavah virov 16. in 17. stoletja uporabljajo bolj pogosto, kot se uporabljajo danes, to še posebej velja za nemški jezik. Pri objavah starejših virov namreĉ velja, da velike zaĉetnice sredi stavkov in pri samostalnikih ne upoštevamo. Prepis virov, ki so omenjeni, v veĉini upošteva velike zaĉetnice, ĉe pa so kakšne manjše spremembe, ne vplivajo na vsebino vira. Kratice so v glavnem razrešene. Dopolnitve kratic so v oklepajih. Kratice, ki niso razrešene, so splošno znane. To so predvsem oznake denarja. Vsa osebna in krajevna imena so napisana tako kot v originalnem viru, kljub temu da se pojavljajo ista, ki so zapisana razliĉno. Ĉe se je v obdobju pisanja lastnik doloĉene posesti zamenjal, je v prepisu napisan novi, stari lastnik pa je napisan v opombah. Prav tako so vse druge spremembe, ki so se dogajale tekom pisanj in so v virih preĉrtane, oznaĉene in

57 Ekdotika je znanost oz. tehnika, ki se ukvarja s teorijo in prakso izdajanja zgodovinskih virov. 58 Uporabljena literatura: Miloš Milošević, Naĉela izdavanja arhivske graĊe, Arhivist, 32(1982) št. 1–2, str. 225– 275; Darja Miheliĉ, Razmislek o objavljanju starejših arhivskih spisov, Zgodovinski ĉasopis, 40(1986), št. 1, str. 117–140. 22 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

podĉrtane v opombah. Tudi velikost ĉrk se ohranja kot v originalu, ĉeprav se njihova velikost spremeni sredi stavka. Letnice, ki niso zapisane v celoti, imajo manjkajoĉi del zapisan v oklepajih.

Kratice: - gld – goldinar - fl. – florint - kr. – krajcar - d. – beli denariĉ, pfenig - β, š – šiling - kg – kilogram - št. – število

23 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

2.2. Transliteracija virov

2.2.1. Dimnina gospostva Konjice 1572 fol. 1 Nachdem ein Ersame Löbliche Lanndtscshafft ditz Fürstenthumbs Steyr im Lanndtag so den andern tag Februari dits 72 Jars gehalten worden, Zubezallung unnd Leistung dero gethoner Bewilligung unndter anndern Mitl Dingen furgenomen unnd beschlossen, d(a)z ein Jeder Herr unnd Lanndtman ordenlich beschreiben unnd unndter seiner Fertigung einlegen solle, wievil er in seinen aignen Schlössern oder Heüsern, also auch seiner aigenthumblichen Stetten unnd Marckhten Rauch oder Feurstett; Item seiner Unndterthonen Anschlag bei seinen Ehren Edlmanß Trauen unnd Glauben beschreiben, unnd unndter aigner Hanndtschrifft unnd Pedtschafft einer Ersamen Lanndschafft Verordenten fürbringen unnd volgundts die bare Bezallung thuen solle.

Hierauf Ich sollihen zu gehorsamen Volzug vor diesem gern lengst nachkhumen wӓre wan mich nicht mein Hoff Diennst unnd ausser Lanndts Raisen davon abgehalten hette; damit aber solliches lenger nicht ansteundt beleibe; hab ich solliche Beschreibung durch meinen Vettern Hannsen Vallentin unnd aignem Dienner Caspern Schweig zum vleissigsten thuen unnd verrichten lassen, unnd befindt laut Irer Ansag,

Erstlichen Im Gschloß Gonowiz 7 Rauch oder Feurstet bei dem Mairhoff unndter dem Schloß ain idest 8 Rauch davon…….2 fl kr -

Lieber Herr Einnemer, wöllet von Herrn Hannsen Khisel von der Herrschafft Ganabiz das gebierend Rauchgelt des 72 Jars, innhalt gefertigter Einlag einleg gegen Quittung emphahen und solches in ewer Raitung in ordenlichen Emphang einbringen, Actum Gräz den 18 Marty Anno

(15)73 Frannz von Neuhaus d. Ält(er). M.P.

Erasm von Sauraw M.P.

Ferdinandt Rindtschadt M.P.59

59 Vrinjen list. Prevod: Dragi gospod (deţelni) blagajnik, prevzemite – na osnovi izroĉenega spremnega dokumenta denar, doloĉeno dimnino gospostva Konjice za '72 leto in izdajte potrdilo gospodu Janţu Kislu in le- to vnesite oziroma vpišite v vaš obraĉun kot redni prihodek, Gradec 18. marec (15)73; (sledi lastnoroĉni podpis treh od petih poverjenikov): Frannz von Neuhaus d. Ält(er) M.P., Erasm von Sauraw M.P., Ferdinandt Rindtschadt M.P. Gre za navodilo poverjenikov deţele Štajerske deţelnemu blagajniku, torej tudi poverjeniku in njihovemu uradniškemu kolegu.

24

P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo fol. 1' Im Marckt Gonowitz

Feurstet

-Erstlichen Anndre Öxß von einer Hofstat kr 15

-Oßwaldt Wradatsch von einer Hofstat kr 15

-Jorg Gonobiezer ein Feuerstat kr 15

-Marco Gonobitzer ein Feuerstat kr 15

-Michel Schmidt ein Feuerstat kr 15

-Steffan Khomgian ein Feuerstat kr 15

-Jorg Frölich ein Feuerstat kr 15

-Michel Khupitsch ein Feuerstat kr 15

-Martin Diernthaller ein Feuerstat kr 15

-Michel Woucha ein Feuerstat kr 15

-Urban Weber ein Feuerstat kr 15

-Nicl Khramer von einer Feuerstat kr 15

-Michel Khraniz von einer Feuerstat kr 15

-Jerni Smodi ein Feuerstat kr 15

-Jansche Khoroschiz von einer Feuerstat kr 15

Latus fl 3 kr 45

fol. 1' -Daniel Muhitsch von einer Hofstat kr 15

-Gabriel Schuelmaister ein Feuerstat kr 15

-Pangraz Khoch ein Feuerstat kr 15

-Pangraz Reißnegkher ein Feuerstat kr 15

-Adam Fleischhackher von einer Feuerstat kr 15

-Juri Weber von einer Feuerstat kr 15

-Marco Schagkh von einer Feuerstat kr 15

-Jansche Seckhall ein Feuerstat kr 15

25 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

-Wastian Pregl von einer Feuerstat kr 15

Odde Hofstet do nichts darauff gebaut im Marckht

-Georg Gonobizer ein Mulstat…1 -Anndre Pader

-Clemen Wolach -Niclasen Wittib

-Lienhardt Eberle -Ennzi Schuefter

-Tobiaß Seÿfrit -Jannsche Plesiz

-Nicl Khramer -Rueprecht Schuesster

-Jernei Schuesster Dise 14 helt jeder ein odde Hofstat,

-Anndre Schwarz

-Vergili Mitinger

-Gregor Schuesster

-Anndre Schiz

Latus fl 2 kr 15

fol.2 -Juri Werwera von einer Feuerstat kr 15

-Vallentin Wittib ein Feuerstat kr 15

-Juri Peshikh ein Feuerstat kr 15

-Juvan Pasalenndt von einr Feuerstat kr 15

-Casper Khunscht ein Feuerstat davon kr 15

-Melichior Piseniz ein Feuerstat kr 15

-Gera Afnerin ein Feuerstat kr 15

-Petter Herweth von einer Feuerstat kr 15

-Jannsche Schuester ein Feuerstat kr 15

-Issackh Tishler ein Feuerstat kr 15

-Sewastian Teplonei ein Hofstat kr 15

-Thowiaß Seyfridt ein Hof oder Feuerstat kr 15

26 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

-Item mer obbemelter Tobiaß noch ein F:(eur)stat kr 15

-Martin Dobnigkh ein Feuerstat kr 15

-Enzi Schusster ein Feuerstat kr 15

-Jorg Pogkh von einer Feuerstat kr 15

Latus fl 4 kr -

fol.3 Hofstetter ausserhalb des Marckhts Gonowiz

-Blase Eberle von einer Hofstat kr 10

-Lienhardt Eberle von einer Hofstat kr 10 Neben helt er ein ode Hofstat 1

-Lienhardt Tepech von einer Hofstat kr 10 Neben helt er auch ein ode 1

-Oßwaldt Wrädätsch helt ein Hofstat, do jezo nur ein Ackher ist 1

-Jansche Crainer ein Hofstat kr 10 Neben helt er auch ein odde 1

-Simonn Suchers Erben haben ein Hofstat. Dieselb hat der Lienhardt Eberle in Bestanndt, ist aber khein Zimer darauf sonder ein ode Müll,

-Anndre Weßiagkh von einer Hofstat kr 10

-Bartlme Weinperger Hofstat so jezo nur ein Ackher ist 1

-Valltin Weber von einer Hofstat kr 10

Latus fl 1 kr - fol. 3' Hofstetter des Ambts Leßkhowitz:

-Matheuβ Leβiagkh von einer Hofstat kr 10 Neben helt er ein odde,

-Gregor Zimermanß Wittib ein Hofstat kr 10 Neben helt sy auch ein odde Hofstat 1

-Martin Mair von einer Hofstat kr 10 Neben helt er auh ein odde.

-Schimon Tepech von einer Hofstat kr 10

-Urban Khrope von einer Hofstat kr 10 Neben helt er auf ein odde.

-Matheuß Unndterm Wӓrhoff von einer Hofstat kr 10 Neben helt er auch ein odde Hofstat.

-Anndre Schybez von einer Hofstat kr 10

-Blase Khofschitsch diennt von einer besezten Hueben Rauchgelt kr 20 Neben hellt er odde Hofstet die ungezimert sein 2

27 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Latus fl 1 kr 30

fol. 4 Ambt zu Freydenburg:

-Larenz Drosh von einer Hueben kr 20

-Juri Watitsch von einer Hueben kr 20 Neben helt er ein odde Hofstat,

-Pangraz Droßg von einer Hueben kr 20

-Juri unndter der Linden von einer

Müll Kheyschen bey dem Teücht kr 5

Vyssing

-Juri Nawesen von einem Hoff kr 30

Wuckhofflech

-Phillip von einer Hueben kr 20 Neben helt er ein odde

-Rueprecht Pocoditsch von einer Hueben kr 20 Neben hellt er ein odde Hueben

-Lorenz Obstani von einer Hueben kr 20

In der Adrin:

-Mathe Khrabath von einer Hueben kr 20

-Juri des Lamprecht Robischegg Sun von einer Hofstat kr 10

Latus fl 3 kr 5 fol. 4' Retshach

-Thomaß Mathiä sun von einer Hueben kr 20 Neben helt er ein odde Hueben und 1 Hofstat

-Sophia daselbst von einer Hueben kr 20

-Wastian Khosina von einer Hueben kr 20 Neben helt er ein odde Hueben

-Mathiasch Tschackh von einer Hueben kr 20

-Jacob Essich von einer Hueben kr 20

28 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

-Lorenz Scheÿstegl von einer Hueben kr 20

-Lucaß Prostor von einer Hueben kr 20

-Michel Potschep von einer Hueben kr 20

-Primoß Sludi von einer Hofstat kr 10

Zu undtern Freydenburg

-Marco Ponoditsch von einer Hueben kr 20 helt ein odde Hofstat

-Blase Strelar von einer Hueben kr 20

-Juri Lamprecht von einer Hueben kr 20

Latus fl 3 kr 50

fol. 5 -Jacob Arbaiter von einer Hofstat kr 10 Neben helt er auch ein odde,

Slakhon

-Casper Ponoditsch von einer Hueben kr 20

-Juri Khobaldt von einer Hueben kr 20

-Martin Sorga von einer Hueben kr 20

-Anndre des Pettern Sun von deren Hueben kr 20

-Dorathe Wittib von einer Hueben kr 20

-Achaz Schuesster von einer Hueben kr 20

-Mathia Steffan Sun von einer Hueben kr 20

Wisl,

-Mathiaß Khrauß von einer Hueben kr 20

Undtern Laguam

-Paul Trunckhel von einer Hueben kr 20

29 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Tschreschrnouem

-Juri Trunckhl von einer Hueben kr 20

-Mathiash Quaß von einer Hueben kr 20

-Rueprecht Sorga von 1 Hueben kr 20

Ain odde Hueben

Latus fl 4 kr 10

fol. 5' Khuna von einer Hueben kr 20

-Wastian Haller von einer Hueben kr 20 hellt ein odde Hueben

-Juri daselbst von einer Hueben kr 20 hellt auch ein odde Hueben

Gorenach

-Juri des Martin Sun von oder Hueben kr 20 helt auch ein odde Hueben

-Juri Dominico von 1 Hueben kr 20

-Michel Domenico von einer Hueben kr 20

-Nesa Domenico Tochter von der einer Hueben kr 20

-Michel Schuesster von einer Hueben kr 20

-Agata Schuessterin von einer Hueben kr 20

Am Pacher

-Anndre Hribernigkh von der Hueben kr 20

-Michel Wraunich von der Hueben kr 20

-Jacob Senonig von einer Hueben kr 20

-Anndre Werdnickh 20 Neben helt er 4 odde Hueben

Latus fl 4 kr 20

30 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo fol. 6 -Jacob Wowickh von einer Hueben kr 20

-Gregor Khumer von einer Hueben kr 20

-Jannsche Witroff von ein Hueben kr 20 hellt auch ein odde,

-Anthon Tisch von einer Hueben kr 20 Neben helt er 1 ¼ Hueben odde,

-Steffan Khotsching von der Hueben kr 20

-Casper Haller von einer Hueben kr 20

-Nesa Wittib von einer Hueben kr 20

-Juri Studenschickh von einer Hueben kr 20

-Wastian Vranitsch von der Hueben kr 20

-Schimon Vranitsh von der Hueben kr 20

-Thomaß Potnickh von der Hueben kr 20

-Petter Schuesster von der Hueben kr 20

-Marco Khounatsh von einer Hueben kr 20 Neben helt er ein odde Hueben

-Jacob Ferinckh von einer Hueben kr 20

Latus fl 4 kr 40

fol. 6' -Enzi Strellar von einer halben Hueben kr 10

-Paul Plitsh von einer Hueben kr 20 Neben helt er ½ odd Hueben

-Primoß Skhurianiz von der Hueben kr 20

-Ruebrecht Khrainpaß von einer Hueben kr 20

-Mathiash Werde von einer Hueben kr 20 Neben hellt er ein odde Hueben,

-Mathia Khokholl von der Hueben kr 20

Sayeuscham

-Jacob daselbst von einer Hueben kr 20

31 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Tubein bey Feystriß

-Jacob Sabat von einer Hueben kr 20

-Lucaß Wenipel von der Hueben kr 20

-Steffan Khrall von einer Hueben kr 20 Neben helt er ein odde Hueben.

-Michel Wogkhaln Erben von der Hueben kr 20

-Jacob Jesus von einer Hueben kr 20

Latus fl 3 kr 50

fol. 7 -Mathia Sumer von einer Hueben 20

-Anndre Khraln Sun von der Hueben 20

-Anndre von Tubein von einer Hueben 20

-Pangraz Khraln Sun von der Hofstat 10

-Primosh Popiash von einer Hofstat 10

Sup zu Tulz:

-Michel Wierts von der Hueben kr 20

-Niclauß des Oßwaldten Sun 1 Hueben kr 20

-Jacob Regne von einer Hueben kr 20

-Larenz Khral von einer Hueben kr 20

-Michel Wierts von einer Hueben kr 20 helt auch ein odde Hueben,

-Juri Scherschen von einer Hueben kr 20

-Schimon Scherschen von einer Hofstat kr 10

-Schimon des Jesus Sun von der Hueben kr 20

-Georg von Retisnoi von der Hueben kr 20

Latus fl 4 kr 10

32 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo fol. 7' Am Langen Perg

-Petter Lach von einer Hueben kr 20

-Anndre daselbst von der Hueben kr 20

-Casper Tscherne von der Hueben kr 20

Zu Prundorff

-Lucaß Essich von einer Hueben kr 20

-Martin Juran von einer Hueben kr 20 Neben helt er ein odde Hueben

-Paull Pfillip von einer Hueben kr 20

Osseroschen

-Primoß Shelessnigkh von der Hueben kr 20

Linanders dorff in Crain

-Thomaß Ledger von einer Hueben kr 20

-Juri Lontschar Sun von einer Hueben kr 20

-Primoß sein Brueder ein Hueben kr 20

-Sofia sein Schwester von 1 Hueben kr 20

Pondorff

-Anndre des Martin sun 1 Hueben kr 20 ein odde Hueben

Latus fl 4 kr -

fol. 8 Georgen Dorff:

-Anndre zu Lemberg helt dreÿ Ackher dabey ist khein Behausung

-Pangraz Muschiza von der Hueben kr 20

33 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

S: Marein

-Achaz des Martin Sun von der Hueben kr 20

-Mathe des Achazen Sun helt ein odde Hofstat darauf nichts gepaut

Khoweil,

-Mathiash von einer Hueben kr 20

-Janshe Steffan Sun von einer Hueben kr 20

-Anndre Gregorn Sun von einer Hueben kr 20

-Paull Khlobasa von einer Hueben kr 20

-Anndre Scheinders Sun von der Hueben kr 20

-Mathe Caspern Sun von der Hueben kr 20

-Lucaß Marxen Hafner Sun von einer Hueben kr 20

-Juri Marthin Sun von 1 Hueben kr 20

Latus fl 3 kr 20

fol. 8' Verch:

-Juri Andren Sun von einer Hoffstat 10 Neben helt er eine odde Hofstat

-Gerdraut von einer Hueben 20

Wudeβ

-Walthaser von einer Hueben kr 20

-Mathia Pranz von einer Hueben kr 20

-Petter Sterne von einer Hueben kr 20

-Sofia von einer Hueben kr 20

-Paull Jugg vom einer Hueben kr 20

-Lucaß Khogkhal von einer Hueben kr 20

-Petter Star von einer Hueben kr 20

34 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

-Primoß von einer Hueben kr 20

-Jacob Jugg von einer Hueben kr 20

Lietshnitz

-Juri Zwitter von einer Hueben kr 20 Neben helt er ein odde Hofstat,

-Juri Sternishig helt ein odde Hueben

Latus fl 3 kr 50

fol. 9 Zu der Thann,

-Steffan Martin sun von einer Hueben kr 20

-Clemen Wolegkh von einer Hueben kr 20

Werich:

-Wenedict daselbt von einer Hueben kr 20

-Gregor Khain von einer Hueben kr 20

-Wenedict Khugg von einer Hueben kr 20

-Thomash Khokholl von einer Hofstat kr 10 Neben helt er ein odde,

Aich Undter Podob:

-Anndre Martin Sun von der Hueben kr 20

-Mathia Caspern Sun von der Hueben kr 20 Neben helt er ein odde Hueben

-Jurco Gregorn Sun von der Hueben kr 20

-Waltheser Schmidt von der Hueben kr 20

Khnepach

-Jacob Schneider von der Hueben kr 20

-Schimon Khlobasa von seiner Hueben kr 20

35 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Latus fl 3 kr 50 fol. 9' -Casper Agrisegkh von einer Hueben kr 20

-Mathia Megkhlitsh von einer Hofstat kr 10

-Juri Khlobasa von einer Hueben kr 20

-Jacob Schneider von der Hofstat kr 10

Am Rain,

-Enzi von einer Hueben kr 20

-Jacob Mulner Sun von der Hueben kr 20 Neben helt er ein odde Hueben

Windish Graz Na Türye Glaui,

-Marthin Skhagkh von einer Hueben kr 20

-Thoman Skhagkh von einer Hueben kr 20

-Jacob Skhagkh von einer Hueben kr 20

-Jerni Skhagkh von einer Hueben kr 20

-Steffan Gonetschnickh von der Hueben kr 20

Podgorie,

-Veit Nouackh von einer Hueben kr 20

-Lienhardt Lukhanickh von der Hueben kr 20

Latus fl 4 kr -

fol. 10 -Anndre Werwula von der Hueben kr 20

-Eliaß Schushackh von einer Hueben kr 20

-Juri Suetez von einer Hueben kr 20

36 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Jablan,

-Marco Napast von einer Hueben kr 20 Neben helt er ein odde Hofstat

-Jerni Sasina von einer Hofstat kr 10

-Paul Wetter von einer Hueben kr 20

-Pangraz Pottersheckh von der Hofstat kr 10

-Schimon Greshackh von der Hueben kr 20

-Sewastian Schmidt von der Hueben kr 20

-Primoß Schuesster von der Hueben kr 20

-Clemendt Pernhardt von der Hueben kr 20

-Mathiash Hauber von der Hueben kr 20

-Juri Sasina von einer Hueben kr 20

-Mathiash Groshekh von der Hueben kr 20

Latus fl 4 kr 20

fol. 10' -Clement Hauber von einer Hueben kr 20

-Wlase Wratkho von einer Hueben kr 20

-Jansche Weber von einer Hofstat kr 10

Bey Unser Frauen zu den Standen

-Petter Khoroshez von einer Hueben kr 20

Schykhoffle

-Marthin Napast von der Hueben kr 20

-Petter des Simon Napast sun 1 Hueben kr 20

-Oßwaldt Napast von einer Hueben kr 20

37 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Otterndorff in Trafeldt,

-Marthin Khrabath von der Hueben kr 20

-Phillip Khrabath Erben von der Hueben kr 20 Neben helt er 1/2 odde Hueben,

-Urban Crobath von einer Hueben kr 20 Neben hellt er ein Hofstat die odd und Ungezimert ist

Latus fl 3 kr 10

fol. 11 -Anndre Sizerle Sun von der Hueben kr 20

-Martin Potnigkh von einer Hueben kr 20 Neben hellt er ein odde Hueben,

-Michel Pamugartnickh von der Hueben kr 20

-Larenz Pamugartnickh von der Hueben kr 20

-Michel Khriuiz von einer Hueben kr 20

-Urban Khrabat daselbst Supan helt ain odde Hueben

-Jacob Khrabath von einer Hueben kr 20

-Oßwaldt Pamgartnickh 1 Hueben kr 20 Neben hellt er ein odde Hueben

Lotshitsh bey S: Andre im Pucheln

-Mathe Welle Supan von der Hueben kr 20

-Bartlme Wurmshiz von der Hueben kr 20

-Ruebrecht Schalamun von der Hueben kr 20

-Mathia Shcoff von einer Hofstat kr 10

Latus fl 3 kr 30

fol. 11' -Jacob Posheger von einer Hueben kr 20

-Larenz Khaiser von der Hueben kr 20

-Cristoff Wenckho von einer Hueben kr 20

-Mathia Taschner von seiner Hueben kr 20

-Mathe Bishoff von einer Hueben kr 20

38 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

-Urban Leßiackh von der Hueben kr20

-Clement Taschner von der Hueben kr 20

-Walthester Furpaß von einer Hueben kr 20

-Jacob Tschehan von einer Hueben kr 20

-Wenedict des Tomaßen Sun von der Hueben kr 20

-Ulrich Ruebrechten Sun von der Hueben kr 20

Thuwultzen

-Lucaß Jacob Anthoni Sun von der Hueben kr 20

-Michel Wresofschnikh von der Hueben kr 20

-Gregor Pettrush von der Hueben kr 20

-Juri Spelle von der Hueben kr 20

Latus fl 5 kr -

fol. 12 -Paul Rugl von einer Hueben kr 20

-Gregor Richter von einer Hofstat kr 10

-Juvan Wessiagkh von der Hueben kr 20

Latus fl - kr 50

Solliches alleß bringt in einer Suma, inhalt einer

Ersamen Lanndtshafft darauff gestellten Anshlags benandtlichen. acht unnd sibenzig Gulden Reinisch funff unnd zwaynzig Khreüzer; Solliche Einlag ich mit meiner aignen Hanndtshrifft unnd Pedtschafft

Verfertigter den Herrn Verordenten Specifice; die

Bezallung aber Hieneben dem Herrn Einnemer zuestellen thue. Actum

39 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Hannß Khisl z(u) K(haltenbrunn) Ritter M.P.

Summa /78 f(untov) 3 š(ilinge) 10 d(inariĉev)

40

P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

2.2.2. Davĉni register gospostva Konjice Steur Register des 1586 Jars darinen allein die toppelte gült an alle anlag angeschlagen

1) Hofstetter aüsserhalb des Marckhts Gonauiz -Blase Eberlj dient von ainer Hofstat Steur fl 0 kr 44 d 0 -Lienhardt Eberlj dient von ainer Hofstatt Steur fl 0 kr 12 d 0 -Item von einer andern Hofstatt dient Er Steur fl 0 kr 41 d 0 -Mer von einer Wisen dient Er Steur fl 0 kr 8 d 0 -Osbaldt Wrädátsch dient von ainem Agger Steur fl 1 kr 0 d 0 -Lienhard Tepech dient von zwayen Hofstetten Steur fl 0 kr 45 d 0 -Item von einer Müll Steur fl 2 kr 0 d 0 -Marttin Haubtmanitsch dient von ainer Hofstatt Steur fl 0 kr 22 d 2 -Item diennt von ainer andern Hofstatt Steur fl 1 kr 1 d 2 -Michel Kherlin dient von ainer Hofstatt Steur fl 0 kr 28 d 0 fl 7 kr 21 d 4 2) -Mertt Laser dient von des Khoschanez Wisen Steur fl 0 kr 16 d 0

Hofstetter des Ambts Leßcouiz -Marttin Mӓyr dient von ainer Hofstatt Steur fl 0 kr 48 d 0 -Mer diennt Er dient von ainer andern Hofstatt Steur fl 0 kr 34 d 0 -Gregor Zimermans Sun dient von zwayen Hofstetten Steur fl 4 kr 2 d 0 -Jacob Khautschitsch dient von ainer Hofstatt Steur fl 0 kr 28 d 0 -Mer diennt Er von ainer andern Hofstatt Steur fl 0 kr 50 d 0 -Item von ainem Weingartten dient Er Steur fl 2 kr 0 d 0 -Schimon Tepech dient von ainer Hofstatt Steur fl 1 kr 32 d 0 -Urban Khrope dient von ainer Hofstatt Steur fl 2 kr 10 d 0 -Mer von ainer andern Hofstatt Steur fl 2 kr 4 d 0 fl 14 kr 44 d 0 3) -Jänsche Mӓlle dient von ainer Hofstatt Steur fl 0 kr 52 d 0 -Mer von ainer andern Hofstatt Steur fl 0 kr 48 d 0 -Item von ainem Agger dient Er Steur fl 0 kr 42 d 0 -Mer von ainem Weingartten, Steur fl 0 kr 6 d 0 -Item von des Triebneggers Hofstatt, dient Er Steur fl 1 kr 43 d 0

41 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

-Jacob60 am Prelӓß dient von ainer Hofstatt, Steur fl 2 kr 2 d 0 -Blase Khautschitschen Erben diennen von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 45 d 0 -Mer von ainer Hofstatt, Steur fl 0 kr 45 d 0 -Item von ainer andern Hofstatt Steur fl 0 kr 50 d 0

Ambt Freydenberg -Larenz Drosg dient von ainer Hueben Steur fl 2 kr 13 d 0 -Tomasch Wӓttisch dient von ainer Hueben Steur fl 1 kr 5 d 0 fl 13 kr 51 d 0 4) -Mer von ainer Hofstatt dient Er fl 0 kr 24 d 0 -Pankraz Droßg dient von ainer Hueben Steur fl 1 kr 45 d 0 -Juri undter der Linden dient von ainer Müll undter dem Teicht, Steur fl 0 kr 40 d 0 -Mer dient Er von ainer halt Steur fl 0 kr 52 d 0 -Item von ainer Wisen dient Er Steur fl 0 kr 12 d 0 -Mer von ainer anderen halt St(eur) fl 0 kr 6 d 0

Vising

-Christof Schweizer61 dient von ainem Hof Steur fl 4 kr 0 d 0

Wükhoülach -Philip des Tomaschen Sun dient von ainer Hueben Steur fl 1 kr 24 d 0 -Item von ainer andern Hueben, dient Er Steur fl 0 kr 44 d 0 fl 10 kr 7 d 0 5) -Jacob62 Ponuditsch dient von ainen Hueben, Steur fl 1 kr 24 d 0 -Mer dient Er63 von den andern Hueben Steur fl 2 kr 14 d 0 -Matheusch Ponuditsch dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 26 d 0

60 Prej Laure. 61 Prej Stefian Strellar. 62 Prej Nescha, Rueprechten Ponuditsch Wittib. 63 Prej sy=sie. 42 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

In der Adrin -Mathe Khrabath dient von ainer Hueben Steur fl 1 kr 50 d 0

Retschach -Matheß Tschokh dient von des Tomash Mateico Hueben, Steur fl 2 kr 44 d 0 -Item dient Er von des Marco Ponuditsch Hueben, Steur fl 2 kr 8 d 0 -Michael Khraznbacher dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 26 d 0 -Andree Matheico dient von ainer Hofstatt, Steur fl 0 kr 30 d 0 fl 14 kr 42 d 0 6) -Sophia der Paull Proster Tochter dient von ainer Hueben Steur fl 2 kr 50 d 0 -Andree Rouischnigkh dient von ainer Hueben Steur fl 2 kr 40 d 0 -Item von ainer Wisen, Steur fl 1 kr 20 d 0 -Casper Khosina dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 26 d 0 -Gregor Arbaiter64 dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 28 d 0 -Jacob Vetterli dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 50 d 0 -Lucas Proster Wittib dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 28 d 0 -Michel des Marco Potschep Sun dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 43 d 0

Stertenickh -Marttin Khoboltschnigg dient von ainer Hofstatt, Steur fl 0 kr 43 d 0 fl 19 kr 28 d 0

7) Hofstetter undter Freidenberg -Marco Ponuditsch dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 12 d 0 -Item von ainer Hofstatt, Steur fl 0 kr 20 d 0 -Blasee Strellär dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 0 d 0 -Jacob Arbaitter dient von zwayen Hofstetten, Steur fl 1 kr 4 d 0 -Mer von ainer andern Hofstatt, St(eur) fl 0 kr 30 d 0 -Lienhardt Strellar dient von einer Hofstatt Steur fl 0 kr 30 d 0

64 Prej Jacob Essich. 43 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Slӓkhoüench -Casper Panuditsch dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 28 d 0 -Jacob Schmidts Sun dient von ainer Hueben Steur fl 2 kr 8 d 0 -Steffan Khobaldt dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 8 d 0 fl 12 kr 20 d 0 8) -Mathia Essich dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 28 d 0 -Clement daselbst dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 28 d 0 -Achaz Schuester dient von ainer Hueben, Steur fl 4 kr 0 d 0 -Blase65 daselbst dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 48 d 0

Viβl -Elena Mathiaschen Khrauß Wittib, dient von ainer Hueben, Steur fl 0 kr 55 d 0

Undter Laqüemb -Paull Trunkhl dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 55 d 0 -Mer dient Er von ainer Müllstatt, fl 0 kr 25 d 0

Tschreschnoium -Mathiasch Quaz dient von ainer Hueb(en) Steur fl 1 kr 59 d 0 fl 14 kr 58 d 0 9) -Ruebrecht Shorga dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 42 d 0 -Mer dient Er von ainer anderen Hueb(en) fl 1 kr 0 d 0 -Juri Trunkhl dient von ainer Hueb(en) Steur fl 2 kr 42 d 0 -Larenz Wogina dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 53 d 0 -Niclas des Khotschnikh zucht Sun66 dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 14 d 0 -Juri Selaquemb dient von zwayen Hueben, Steur fl 3 kr 24 d 0 -Laurenti des Juri Sun67 dient (Er) von des Holler Hueb(e) St(eur) fl 2 kr 6 d 0

65 Prej Philip. 66 Prej Wastian Holler. 67 Prej Juri Selaquemb. 44 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Goreinach -Juri des Marttin Sun, dient von einer Hueben, Steur fl 2 kr 20 -Andre Godina68 mer dient Er von ainer anderem Hueben Steur fl 2 kr 5 d 0 -Item von ainer Müllstat fl 0 kr 8 d 0 -Gregor des Dominico Sun dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 12 d 0 fl 22 46 kr d 0 10) -Gregor Trunckhl dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 28 d 0 -Michel Shuesster dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 45 d 0 -Item von ainer andern Hueben Steur, fl 1 kr 45 d 0 -Juri Schuesster dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 5 d 0

Gült am Pacher

-Mathia69 Hribernigkh dient Steur fl 1 kr 29 d 0 -Michel Vraunech dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 34 d 0 -Jensche Vraunech dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Casper Merdnigkh dient von ainer Hueben, Steur auf vier oden fl 5 kr 50 d 0 -Jacob Wobigkh dient von ainer H(ueben) Steur fl 2 kr 42 d 0 fl 20 kr 18 d 0 11) -Marttin Khumer dient von ainer Hueben, Steur fl 0 kr 52 d 0 -Jacob Khotschnigkh dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 50 d 0 -Philip70 Pitrof dient von ainer H(ueben) Steur fl 3 kr 0 d 0 -Mer dient Er von ainer öden Hueb(en) fl 1 kr 20 d 0 -Vallenti71 Titsch dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 30 d 0 -Item von ainer viertl Hueben fl 0 kr 18 d 0 -Casper Hallers Wittib, dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 25 d 0 -Khragulnigkh Erben diennen von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 17 d 0 -Juri Studentschnigkh dient von ainer Hueben, steur fl 1 kr 4 d 2 -von der halt fl 0 kr 13 d 2 fl 12 kr 29 d 4

68 Prej Juri des Marttin. 69 Prej Andree. 70 Prej Jensche. 71 Prej Anthoni. 45 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

12) -Wastian Vränitsch dient von ainer Hueben und ainer halt, Steur fl 1 kr 34 d 0 -Schimon Vränitsch dient von ainer Hueben und ainer halt, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Tomasch Pottnigkh dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 32 d 0 -Item von des Khoshauez Hueben fl 1 kr 20 d 0 -Petter Shuester dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 44 d 0 -Wastian Khoschaueß dient von ainer Hueben, und ainer halt, Steur fl 1 kr 50 d 0 -Jacob Verbnigkh dient von ainer Hueben Steur fl 1 kr 32 d 0 -Enzi Strellӓr dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 20 d 0 -Primoß Skhurianez dient von ainer Huebe steur fl 3 kr 28 d 0 -Gregor Juri Vischner Sun dient von zway Hueb(en), St(eur) fl 2 kr 40 d 0 fl 19 kr 40 d 0 13) -Jacob Walyz dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 45 d 0 -Mathiasch Vwerdy dient von zwayen Hueben, Steur fl 5 kr 58 d 0 -Marco Copun dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 20 d 0

Saieüscham - Philip72 daselbst dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 30 d 0

Tübein bey Feistritz -Jacob Sobath dient von ainer Hueb(en) Steur fl 0 kr 54 d 0 -Lucas Wӓmpl dient von ainer Hueben, Steur fl 0 kr 54 d 0 -Steffan Khrӓll dient von ainer Hueben, Steur fl 0 kr 54 d 0 -Item mehr dient Er von ainer Hofstatt Steur fl 0 kr 50 d 0 fl 15 kr 5 d 0 14) -Martin73 Wokhӓllen dient von ainer Hueben, Steur fl 0 kr 54 d 0 -Vallenti Trárá dient von ainer Hueben Steur fl 0 kr 54 d 0 -Juri74 Sumer dient von ainer Hueben, Steur fl 0 kr 54 d 0 -Pangraz Pustikhár dient von ainer Hofstatt Steur fl 0 kr 28 d 0 -Andree Khráll dient von ainer Hueben, Steur fl 0 kr 54 d 0 -Jerni Juranco dient von ainer Hueben Steur fl 0 kr 54 d 0 -Primosch Pobiasch dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 55 d 0

72 Prej Jacob. 73 Prej Michel … Erben. 74 Prej Mathia. 46 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Süp zü Tülz -Michel Wierts dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 8 d 0 -Item von ainer and(er)n Hueb(en) Steur fl 1 kr 17 d 0 fl 9 kr 18 d 0 15) -Mer von ainer Hofstatt Steur gl 0 kr 45 d 0 -Niclas Osbaldten Sun dient Er von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 17 d 0 -Michel des Gregorn Sun dient von ainer Hueben Steur fl 1 kr 17 d 0 -Larenz Khrӓll dient von ainer Hueben Steur fl 2 kr 0 d 0 -Juri Serschen dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 17 d 0 -Shimon Serschen dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 20 d 0 -Schimon Jesus dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 17 d 0

Am Rittisnoj -Juri Juranco Erben dienen von seiner Hueben, Steur fl 5 kr 30 d 0

Am Langenperg -Petter Lӓch dient von ainer H(ueben) fl 2 kr 3 d 0 fl 16 kr 46 d 0 16) -Item dient er von des Casper Tscherne Hueben fl 2 kr 15 d 0 -Andree75 des Tomasch Khochne Sun dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 40 d 0

Pründorff -Micláusch des Tomaschen Sun dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 27 d 0 -Martin Jurán dient von zwayen Hueben, Steur fl 5 kr 20 d 0 -Des Phillipen Erben dienen von ainer Hueben von ainem Agger, Steur fl 3 kr 27 d 0

Ostroschnü -Mathia von Voglpüchl dient von ainer Hueben, Steur fl 3 kr 22 d 0

75 Prej neznano. 47 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Andree dorf in Crain -Tomasch des Primosen Sun dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 35 d 0 fl 22 kr 6 d 0 -Mathia der Juri Lontscharn Sun 17) dient von ainer halben Hueben Steur fl 1 kr 8 d 0 -Blaß Ledrer dient von ainer halben Hueben, und ainem Agger, Steur fl 1 kr 14 d 0 -Miclausch des Primoß Lontschärn Sun, dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 47 d 0

Georgendorff -Andree zu Lemberg dient von ainer Hueben Steur fl 0 kr 54 d 0 -Pangraz Muschiza dient von ainer Hueben Steur fl 2 kr 46 d 0

Panndorff -Andree des Marttin Sun, dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 48 d 0 -Mer dient Er von ainer and(er) n H(ueben) Steur fl 1 kr 40 d 0

S(anct) Marein -Mathe des Achazen Sun dient von ainer Hofstatt, Steur fl 0 kr 6 d 0 fl 11 kr 23 d 0 18) -Miclausch Khochne76 dient von ainem Hofstatt, Steur fl 3 kr 22 d 0 -Tomäsch Gӓllitsch bey Rochitsch dient von zwayen Aggern, und ainer Wisen, Steur fl 1 kr 0 d 0

Khoweill -Urban des Mathiasch Sun, dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 36 d 0 -Jänsche des Steffan Sun, dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 36 d 0 -Juri Andrêen Sun, dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 36 d 0 -Paull Khlobӓßa, dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 39 d 0 -Waltheser Schmidt dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 39 d 0 -Vallenti des Andrêen Sun, dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 39 d 0 fl 14 kr 7 d 0

76 Prej Marttin Pocharez. 48 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

19) -Juri des Meclauschen77 Sun, dient von ainer Hueben Steur fl 1 kr 39 d 0 -Steffan Schmidt dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 39 d 0

Am Güpf -Juri des Andrêe Sun dient von zwayen Hofstetten, Steur fl 3 kr 8 d 0 -Mathia des Andrêe Sun dient von andern zway Hofstetten, Steur fl 3 kr 8 d 0

Weydeß -Juri Khaschl dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 22 d 0 -Marco des Clementen Sun, dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 22 d 0 -Blase Feingast78 dient von ainer H(ueben) Steur fl 1 kr 22 d 0 -Petter Stor dient von ainer Hueben, Steur gl 1 fl 22 d 0 fl 15 kr 2 d 0 20) -Jansche Seico79 dient von ainer Hueben Steur fl 1 kr 22 d 0 -Paull Jug dient von ainer Hueben Steur fl 1 kr 22 d 0 -Gregor Jug80 dient von ainer Hueben Steur fl 1 kr 22 d 0 -Primosch des Jacoben Sun, dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 22 d 0 -Wastian Weruig81 dient von ainer Hueben Steur fl 1 kr 22 d 0

Lietschniz -Juri Zwitter dient von ainer Hueben Steur fl 2 kr 2 d 0 -Item mehr dient Er von ainer Hofstatt fl 1 kr 4 d 0 -Juri Stermschegkh dient von ainer odden Hueben, Steur fl 0 kr 21 d 0

Undter der Than -Urban des Steffan Sun, dient von ainer halben Hueben, Steur fl 1 kr 16 d 0 fl 11 kr 33 d 0 21) -Gregor Wratschco dient von ainer Hueben fl 1 kr 51 d 0

77 Prej Lucas Marx (Hafnners). 78 Prej Jansche Seyco. 79 Prej Sophia des Gregorn sun wittib. 80 Prej Waltheser Khӓschl. 81 Prej Gregor Jug. 49 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Waiach -Lucaß Graschitsch82 dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 45 d 0 -Petter Khoroschetz83 dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 46 d 0 -Wastian Regne dient von ainer Hueben, Steur fl 0 kr 54 d 0 -Juri Regne dient von ainer Hueben Steur fl 1 kr 44 d 0

Podob -Andrêe des Marttin Sun dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 6 d 0 -Mathia Rottar dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 6 d 0 -Jansche des Jurco Sun, dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 6 d 0 fl 14 kr 18 d 0 22) -Walthaser Schmidt Supan dient von ainer Hueben Steur fl 2 kr 6 d 0

Stubenberg -Larenz Zwittar dient von ainer Hueben Stubenberg genant Steur fl 0 kr 16 d 0

Khüepach -Mathia des Jacob Schneider Sun dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 33 d 0 -Christof84 Ogrisekh dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 44 d 0 -Schimon Klobassa dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 44 d 0 -Mathia Meglitsch dient von ainer Hofstatt Steur fl 0 kr 22 d 0 -Lienhardt85 Ogrisekh dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 25 d 0 -Laure Khrainez dient von ainer Hofstatt Steur fl 0 kr 31 d 0 fl 9 kr 41 d 0

23) Am Rain -Enzi des Mathe Sün dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Lucaß Artiersch, dient von ainer Hueben Steur fl 1 kr 40 d 0 -Philip des Schimon Müllners Sun, dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0

82 Prej Wenedict daselbst. 83 Prej Mathia Igllenatsch. 84 Prej Casper. 85 Prej Cristoff.

50 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

-Jacob Lӓch dient von ainer Müll fl 0 kr 41 d 0

Windischgrätz. Na turi glaui -Philip Spulschekh dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 14 d 0 -Primoβ Spulschekh dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 48 d 0 -Jacob Scokh dient von ainer Hueben Steur fl 2 kr 48 d 0 -Item diennt Er von des Jerni Scogkh Hueben, Steur fl 2 kr 48 d 0 -Michel Ganoietschnigg dient von ainer Hueben, Steur fl 3 kr 30 d 0 fl 19 kr 49 d 0

24) Podgora -Veyt Nouäkh dient von ainer Hueben, Steur fl 3 kr 10 d 0 -Wastian Mräkh, dient von ainer Hueben, Steur fl 3 kr 10 d 0 -Paull des Andre Wrabula Sun, diennt von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 40 d 0 -Juri Suetez dient von ainer Hueben, Steur fl 3 kr 10 d 0 -Item dient Er von des Schuschegg Hueben, Steur fl 3 kr 10 d 0

Jӓblan -Marco Napässt, dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Item diennt Er von ainer Hofstatt fl 0 kr 32 d 0 -Jerni Sӓssina dient von ainer Hofstatt, Steur fl 0 kr 18 d 0 -Michel Matal86 dient von der H(ueben) Steur fl 1 kr 40 d 0 fl 19 kr 30 d 0 25) -Pangraz Pochӓrschekh dient von ainer Hueben, Steur fl 0 kr 22 d 0 -Andre Turkh dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Wastian Schmidt dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Primoß Schuester dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Colman Dominico dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Mathia Hauber dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 20 d 0 -Juri Sӓssina dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 30 d 0 -Mathiasch Graischagkh Supan dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 30 d 0 -Clement Hauber dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0

86 Prej Paul Wätter. 51 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

-Blaß Wrätco dient von ainer Hue(ben) fl 1 kr 40 d 0 fl 14 kr 42 d 0 26) -Jänsche Weber dient von ainer Hofstatt, Steur fl 0 kr 22 d 0

Beÿ unser frawen zu der Stauden -Jacob Kautschitsch dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 20 d 0

Schikhoülle -Martin des Cristoffen Sun, dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 20 d 0 -Item dient Er von ainer Wisen, Steur fl 1 kr 0 d 0 -Schimon Napäst dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Osbaldt Näpast dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0

Ottendorff -Martin Khrabath dient von ainer Hueben, und halben öden, Steur fl 2 kr 30 d 0 -Des Philip Krabaten Khinder dienen von ainer Hue(ben) und halben oden, Steur fl 2 kr 30 d 0 fl 12 kr 22 d 0 27) -Urban Khrabath dient von ainer Hueben und ainer Hofstatt Steur fl 2 kr 30 d 0 -Andre Singerli dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Matheusch Pottnikh dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Wlaß Zwelffer dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Michel Paumbgartnikh dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Item von ainer andern Hueben Steur fl 1 kr 40 d 0 -Larenz des Primoβ Paumbgartnig Sun, dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Michel Khriuez dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Andre Krabat dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Jacob Krabat dient von ainer H(ueben), Steur fl 1 kr 40 d 0 fl 17 kr 30 d 0 28) -Oßbaldt Paumbgartnigg dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0 -Lucaß Weßlagkh dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 40 d 0

52 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Lotschitsch -Mathe Wellӓ Supan dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 15 d 0 -Partlme Wrumbtschitsch dient von ainer halben Hueben, Steur fl 1 kr 30 d 0 -Rueprecht Schallӓmun dient von ainer halben Hueben, Steur fl 1 kr 30 d 0 -Jacob Poschegӓr dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 30 d 0 -Larenz Khaiser dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 48 d 0 -Mer von ainer Wisen, steur fl 0 kr 20 d 0 -Item dient Er von des Mathia Schkhoff Hofstatt, Steur fl 0 kr 20 d 0 fl 12 kr 33 d 0 29) -Cristoff Wenkho dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 12 d 0 -Mathia Tӓschner dient von ainer Hueben, Steur fl 0 kr 48 d 0 -Mathe Bischoff dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 30 d 0 -Clement Tӓschner dient von ainer Hueben, Steur fl 0 kr 45 d 0 -Waltheser Fürfaß dient von ainer Hueben, Steur fl 0 kr 45 d 0 -Benedict des Tomaschen Suns Erb(en) dienen von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 30 d 0 -Ulrich des Ruebrechten Sun, dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 30 d 0 -Jacob Tschehӓn dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 21 d 0 -Gregor des Pettern Sun dient von ainer Hueben, Steur fl 0 kr 54 d 0 -Urban Leßiagkh dient von ainer Hueben, Steur fl 0 kr 45 d 0 fl 11 kr 0 d 0 30) -Urban Gumbß dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 39 d 0 -Ruebrecht Toplӓkh dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 39 d 0 -Mathiasch der Pettern Sun, dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 39 d 0 -Jerni Steffanco dient von ainer Hueben Steur fl 1 kr 39 d 0 -Jacob Miclauschitsch dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 39 d 0

Pethaw -Vallentin Moschcons Erben dienen von ainem Gartten vor der Statt Steur fl 1 kr 0 d 0 -Urban Rueß Khürßner am Schwein Plaz dient auch von seinem Gärtl vor der Statt, Steur fl 0 kr 30 d 0 fl 9 kr 45 d 0

53 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Perovitz -Matheiz Vrӓbitsh dient von 31) ainer Hueben Steur fl 1 kr 0 d 0 -Lucas Supan dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 0 d 0 -Lienhardt des Waltheser Sun dient von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 0 d 0 -Jerni des Jacob Schmidts Sun diennt von ainer Hueben, Steur fl 1 kr 0 d 0

Nideraw bey Studeniz -Michel Weber dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 0 d 0 -Gregor sein Brueder dient von ainer Hueben, Steur fl 2 kr 0 d 0 fl 8 kr 0 d 0

54 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

2.2.3. Urbar gospostva Konjice 1) Urbari der Herschafft Ganowiz 1596

1') Hoff Zinss im Marckht Ganowiz -Georg Schmidt diennt von ainer öden Hofstatt, darauf ein schlgmidten gebaut gelt fl 0 kr 10 d 0 -Anndre od(en) dienndt von ainer Hofstat 0 fl 7 kr 2 d -Oswaldt Schlosser diennt von ainer Hofstatt 0 fl 14 kr 0 d -Georg Ganowizer diennt von ainer Hofstatt 0 fl 3 kr 0 d -Marco Haffner dinnt von ainer Hofstatt 0 fl 1 kr 2 d 2) Mer diennt Er von ainer Hofstatt unnd Agkher neben der gemain 0 fl 15 kr 0 d -Clemenndt Wallach deinnt Er von ainer Hofstatt 0 fl 1 kr 2 d -Michl Schmidt diennt Er von ainer Hofstatt 0 fl 1 kr 2 d Mehr diennt Er von ainer 0 fl 1 kr 2 d -Des Khugkhla Wittib diennt von ainer Hofstatt, item von funff Agkherlein bey vier Tag Pau, ain Wisl auf zway fue(der) bey unnd ain Gärttl 0 fl 57 kr 2 d -Herr Michl Khupitsch diennt von ainer Hofstatt 0 fl 1 kr 2 d 2') Mehr von ainer 0 fl 1 kr 2 d Mehr von dem Grundt darauf der Kheller steth 0 fl 1 kr 2 d -Herr Mathes Narlich deinnt von ainer Hofstatt 0 fl 1 kr 2 d Mehr von ainer 0 fl 1 kr 2 d -Michl Meβner diennt von ainer Hofstat 0 fl 3 kr 0 d -Simon am Graben erben diennt von ainer Hofstatt 0 fl 3 kr 0 d -Nicl Khramer diennt an der Hofstatt in der Gasten 0 fl 1 kr 2 d Mehr diennt Er von ainer 0 fl 1 kr 2 d 3) -Michl Khrämblslgitsli diennt von zw(ei) Hofstatt 0 fl 10 kr 2 d -Jännsche Schmedi diennt von d(er) Hofstatt 0 fl 3 kr 0 -Lorenz Sprizniakh diennt von d(er) Hofstat 0 fl 10 kr 0 d -Mitter Janns diennt von ainer Hofstat 0 fl 1 kr 2 d -Herr Caspar Seyfridt diennt von des Jännshe Crainer Hofstatt 0 fl 1 kr 2 d Mehr von ainer 0 fl 1 kr 2 d Item dien(n)t Er von des Schlaekh Hofstatt 0 fl 1 kr 2 d 3') –Herr Hanns Regall dient von des Steffan Schlossers Hofstatt 0 fl 1 kr 2 d

55 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

-Peter Herbst diennt von Gärtl beym Haus 0 fl 3 kr 0 d Mehr diennt Er von der Hofst(att) 0 fl 25 kr 0 d -Wlady Meβner diennt von der Hofstatt 0 fl 10 kr 0 d Mehr diennt von ainer 0 fl 6 kr 0 d -Wera Hafnerin deinnt von ainer Hofstatt 0 fl 13 kr 0 d -Daniel Muhitsch deinnt von ainen Ghärtl beyim Hauβ 0 fl 1 kr 2 d -Panngräz Wirfl diennt von Hofstat(t) 0 fl 1 kr 2 d 4) –Juri Haffner diennt von ainer Hofstatt 0 fl 1 kr 2 d -Herr Panngraz diennt von zwo Hofstatten unnd ainen Gartlein Hauβ 0 fl 3 kr 0 d -Jerne Schuester diennt von ainer khleinen Gärtlein 0 fl 1 kr 0 d -Anndree Schwarz diennt von ainen khlainien Ghärttlin 0 fl 2 kr 1 d -Mich Kherlin diennt von zwo Hofstatten 0 fl 3 kr 0 d -Gregor Schober dient von ainer khlain Gärtlen 0 fl 1 kr 2 d 4') -Gregor Silgersten diennt von ainer Gärtlein 0 fl 1 kr 2 d -Marttin Schnester diennt von ainer Gärtlein 0 fl 1 kr 2 d -Clemenndt Kötsher diennt von ainer Gärtl 0 fl 1 kr 2 d -Herr Niclaβ diennt von ainer Gärtl 0 fl 5 kr 2 d Mehr von der Hofstatt darauf ein gemauester Kheller steh 0 fl 8 kr 0 d -Herr Adam Shrott deinnt von des ons Hofstatt 0 fl 1 kr 2 d 5) –Linhardt am Ghraben diennt von ainer Hofstatt Agkher unnd Paumb Gärtlin 0 fl 7 kr 2 d -Bartlnee Nimperger diennt von der Hofstatt unnd der Müll 0 fl 1 kr 20 d -Jannsche Crainer diennt von der Hofstatt 0 fl 3 kr 0 d -Enzi Schuester diennt von ainer Hofstatt 0 fl 3 kr 2 d -Georg Schmidt diennt von ainer Hofstatt 0 fl 3 kr 0 d 5') –Jannsche Schuester diennt von ainer Hofstatt 0 fl 1 kr 2 d Mehr von ainer oden Hofstatt so jezo ain Garttl istenhalb des Mülpachs diennt Er 0 fl 10 kr 0 d -Steffan Schambler diennt von ainer Hofstat ain Gärtl unnd Agkherl beym Hauβ 0 fl 6 kr 0 d -Wera Herr Pfarrer zu Ganoviz diennt von ainer Hofstatt unnd Agkher Kinder dem Pfarehoff neben der Herrschaftt grundtl 0 fl 50 kr 0 d Die fleishhagkher zu Ganouiz diennen von den maistershafttb järlichen 0 fl 1 kr 15 d

56 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

6) Disen obgreschribnen Grunndt Zinβ im Markht Ganouiz ist ein jed(er) Markhtrichter inhalt des Registers so bey gemainem Markht verhannden järlich ainzubringen unnd für densellben dem Inhaber d(er) Herrschafft unnd Schloβ Ganouiz alle Jarr wann die Stifft Zeit ist, acht Gulden Reinisch, unnd funf unnd vierzig Khreuzer in dass Gesloβ zu anandwortten schuldig Ain jeder Markhtrichter zu Ganouiz ist für daβ Markhtgericht dem Inhaber der Herrschafft Ganouiz järlichen dreyssig Markh Phennig zu andtwortten unnd zu raichen schuldig, dauon wirdt dem Richter ain Gulden Inen gelassen von dem er ain Potten halten solle, bringt der überthaill 6') so Richter dem Inhaber järlich richtig zugeben schuldig ist, zwanzig Gulden zwainzig Khreüzer Idest 20 fl 20 kr

7) Markht Steur Gmainer Marckht Ganouiz ist ob geschribnen Iren Grunndtzinβ Hanndtierung unnd anders, aines Jars, mit mehrern nicht als mit zwanzig Gulden Rei(nisch), weliche Sy dem Inhaber des Schloß unnd Herrschaftt Ganouiz reichen anndtwortten unnd zuuerstewrn schuldig vermüg aines gefertigten Gerichts Zeugbrieff

Volgen etliche Grundt Stukh im Burkhfridt Ganouiz gelegen davon Biß auf des sibenzigiste Jarr zur Herschaftt khain Zinß od(er) Diennst gereicht, sonndern in jeziger reformations Hanndlung erfragt unnd ein 7') gebürlich(en) Zinß darauf geschlagen worden, welicher järlich ainem Marckhtrichter geraicht unnd volgundts durch Ine Richter dem Schloß Inhaber geandtwortt, aber khein Steuer darauf geschlagen werd(en) soll, volgen also die Nämen derselben so solche Grunndt haben -Sebastian Pregl, diennt von ainem Agkher 0 fl 4 kr 0 d -Juri Schmidt diennt von ainem Agkher 0 fl 7 kr 0 d -Michl Schmidt dien(n)t von ainem Agkher 0 fl 12 kr 0 d -Michl Khrausitsch diennt von ainem Agkher 0 fl 8 kr 0 d 8) –Geörg Ganouizer diennt von drey Agkhern 0 fl 15 kr 0 d -Bartlmee Kleinperger diennt von ainem Wisl dardurch die Träa Ründt 0 fl 12 kr 0 d -Simon Ainfaldt diennt von ainem Agkher 0 fl 12 kr 0 d Huen 2

57 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

8') Marckhts Ganauiz Richterrs Erwöllung Gemainer Margkht Ganouiz haben järlich an st: mer Tag ainen Markhtrichter auß Iren mitl zuerwöllen welchen Sey ainem Inhaber der Herrschafft auf dem Schloß furzustöllen schuldig, unnd da er demselben annemblich unnd geföllig hat Er erstlichen den erwelten Richter zubestatten, Im den Gerichts Stab einzuandtwortt(en) unnd dem gemainen Gebrauch nach aufzulegen, daß er menigelich dem Armen sowol alß den Reichten unnd dem Reichen alß den Armen 9) gleiches Gericht unnd Recht halte unnd ergehen lasse, darüber dann ein Inhaber den Richter in die Glüb nimbt./.

Waßmassen die Mallefiz Personnen aus dem Marckht in das Landtgricht geantwortt werden./. Wan in dem Markht Ganouiz oder in denselben Burkhfridt ain Mallefiz Personnen betretten wirt, unnd einkhombt so ist der Markhtrichter schuldig soliches d(er) Herrschafft anzuzaigen unnd die Person, sambt dem Guett so bey Ime gefund(en) worden, am dritten Tag dem Inhaber d(er) Herrschaftt, in dem Gerichts Haus dahin er seime Leüth shigkht, unnd verordnet zuanndtwortten welliche Malefiz

58

P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

2.2.4. Glavarina gospostva Konjice

1) Auff der Hochlöb(liche) La(ndschaft) in Steÿr außgangne Generalien der Khay:(serlichen) Contribution halber Thune ich Innocent Freiherr Zu Egkh unnd Hungerspach alß Bestandt Inhaber der Herrchaftt Ober Ganabiz, Triebnegg unnd Hoff Hebenstreitt von solchen Gült unnd Gietern Euren Hohcw(urden) unnd Her(rschaften) mein Einlag hiemit gehor(samist) auf dises: 1632: Jahr: id(est)

Erstlichen ist die Herrschaftt Ober Ganabiz: unnd Hoff Hebensreitt in E(iner) Löb(lichen) La(ndschaft) Gültbuech in der Ansag mit zweyhundert neunzig Pfundt ain Shilling 2 d(enarien) thuet der vierte Theill…72 fl 4 β 8 d

Volgen Hernach meine aigne Diener und Leüth Pfleger ain…6 fl Jungen ain…2 β 20 d Gutshi ain …2 β 20 d Vorreitter ain…1 β Jäger ein … 1 β Reit Khnecht Vier …4 β Kochin aine … 2 β 20 d Hauß Maÿr unnd Stall Khneht funff t(huet)…5 β Gemaine diernen sechs …6 β Frau Zimmer Menscher drey…1 fl 0 β 82 fl 5 β 8 d

2) Volgen die Angesessne Burger im Markht Ganabiz sambt Inwohnern, auch Khneht: unnd Diernen. Erstlich zwen unnd funfzig angesessne Burger t(huet) … 52 fl Witt frauen unnd Burgerin neun … 4 fl 4 β Inwohner unnd Inwohnerin vierzehn … 1 fl 6 β Hauß Khnecht sechzehn … 2 fl Dirnen dreÿ unnd zwainzig … 2 fl 7 β Hueben ain hundert nun unnd sibenzig t(huet) … 89 fl 4 β

Halbe Hueben achtzehen … 4 fl 4 β Hofstett vier unnd dreisig … 4 fl 2 β

Freÿlüth, Kheÿhler Gösst, Pergler unnd Weizedl zwenunnddreissig … 4 fl

Pauern Khnecht sechs unnd sechzig … 8 fl 2 β Diernen achct unnd funffzig … 7 fl 2 β

Inwohner unnd Inwohnerin fünff unnd vierzig t(huet) … 5 fl 5 β Hanndtwercher fünff … 5 fl Suma der Einlag von Ganobiz 191 fl 4 β 0 d 274 fl 6 β 8 d

59

P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

3) Volgt die Einlag vom Gueth Triebnegg. Erstlichen ist daß Gueth Triebenegg in E:(iner) Loblichen La(ndschaft) Gültbueh in der Ansag nit weniger /: als Hundert # Seze derhalben von meiner versech(en) … 20 fl

Volgendie darbey habende Leüth Ambtman ainen … 1 β Mayr unnd Mayr Knecht zwen … 2 β Gmeine Diernen drey … 3 β

Volgen der Undterthoner Hieben und Dientlüth Ganze Hieben ain unnd neunzig … 45 fl 4 β Halbe Hüeben zwelff … 3 fl Hofstett zwainzig … 2 fl 4 β Freÿleuth vier … 4 β Pauern Knecht vier und dreissig … 4 fl 2 β Diernen acht unnd vierzig … 6 fl Inwohner, Pergler unnd Wenizedl sieben unnd zwainzig … 3 fl 3 β

Des Zu Wahrer Urkhund gibe Eurer Hohw:(ürden) unnd Her:(rschaften) ist dise Einlag hiemit gehor:(samist) … 85 fl 7 β

4) Bey meinen Adelichen Ehren Trauen unnd Glauben unndter meiner hierunndter (gestelle)ten Hanndtschrifft unnd Petschaffts Fertigu(ng) (Datum) Ober Gannabiz 30.den Octoberis 1632

Innocent (Freiherr) Zu Egkh

Contributions Einlag

Die Herrschafft Ober Ganabiz unnd darzue gehörige Hoff Hebenstreit, wie auch Das Gueth Triebenegg betreffendt

undter Herrn Hans Christoffen von Tӓttenpach Namen t(ueth) zusamen

360 fl 5 β 8 d Ambt Rotschach 11 fl 6 β 27 d 372 fl 4 β 5 d

60

P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

3. ANALIZA IN SINTEZA VIROV

3.1. Denar Raĉunske in konkretne denarne enote temeljijo na avstrijskem valutnem sistemu, ki je bil uveden z Maksimiljanovimi reformami leta 1510/1511, ko je zdruţil avstrijski in tirolski novĉni sistem. Ta je bil: 1 goldinar (fl) = 60 krajcarjev (kr) = 240 denariĉev (d ali pf = pfenig) 1 marka = 100 pfenigov (po urbarju 1596) V veĉini primerov je goldinar oznaĉen s pojmom florint, vĉasih pa je bil oznaĉen tudi z besedo gulden. Goldinar se je imenoval gulden do konca 14. stoletja, ko je bil še zlatnik; od 1484 dalje, s prehodom na srebrno osnovo, pa se je zaĉel imenovati florint. V 17. stoletju je goldinar v avstrijskih deţelah vseboval 16,78 g srebra, krajcar pa leta 1692 0,21 g. Poleg goldinarskega števnega sistema se v viru Glavarina 1632 pojavi tirolskoavstrijski sistem na osnovi funta. Funt je poznosrednjeveška denarna enota z zlato osnovo, ki je svoj vpliv izgubila leta 1524, ko se je utrdil srebrni denarni sistem renskega goldinarja. Vzdrţevanje trajnega razmerja med zlatimi in srebrnimi novci je bilo teţko, zato je funt obveljal le kot obraĉunska vrednost. Ta je bila: 1 funt = 8 avstrijskih šilingov = 240 denariĉev 1 florint = 8 šilingov; 1 šiling = 30 denariĉev Obstajali so tudi ĉrni denariĉi (1 goldinar = 180 ĉrnih denariĉev), ki so bili italijanskega kova, medtem ko so bili beli avstrijskega oz. nemškega. Med sabo so se razlikovali po vrednosti srebra. V omenjenih virih, ki so uporabljeni v diplomskem delu, se ĉrni denariĉi ne uporabljajo.87

87 Uporabljena literatura: Dušan Kos, Urbarji za Belo krajino in Ţuţemberg (15.–18. st.), Viri za zgodovino Slovencev, knjiga 13, Ljubljana 1991, str. 165–167; Ferdo Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1972, str. 85–97; Vilfan, str. 307–308. 61 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

3.2. Tabelarični prikaz virov

3.2.1. Dimnina gospostva Konjice 1572

Tabela 1: Grad Konjice s pomirjem, trg Konjice in trško pomirje

vrsta posesti in letno plaĉilo zanje število urad ali kraj opustele posestnikov domec plaĉilo ognjišče plaĉilo mlin plaĉilo plaĉilo ostalo kmetije trg Konjice enostran 24 3 15 kr 21 15 kr potoka trg Konjice tostrstran 16 1 15 kr 15 15 kr potoka skupaj 40 4 63 SKUPAJ 10 fl

vrsta posesti in letno plaĉilo zanje število urad ali kraj opustele posestnikov domec plaĉilo ognjišče plaĉilo mlin plaĉilo plaĉilo ostalo kmetije na pomirju 14 9 10 kr 1 14 trga Konjice SKUPAJ 1 fl

V trgu Konjice na eni strani potoka je bilo 24 gospostvu Konjice podloţnih posestnikov; trije so imeli 3 domce, za katere so posamiĉno plaĉali 15 kr davka, in 21 ognjišĉ, za katera so prav tako posamiĉno odšteli 15 kr. Na drugi strani potoka je bilo manj, 16 posestnikov in v upravi so imeli en domec ter 15 ognjišĉ, za katera so posamiĉno odšteli 15 kr. Skupaj je konjiški gospod pobral 10 goldinarjev.

62 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Na prostoru trškega pomirja izven trga je zabeleţenih 14 podloţnih posestnikov. V upravljanju je bilo 9 domcev, za katere so posamiĉno odšteli 10 kr, kar je v primerjavi z domcem v trgu 5 kr manj. Zabeleţen je tudi mlin, za katerega plaĉilo ni znano, ter 14 opustelih kmetij, katerih davek prav tako ni znan. Skupen davek, ki so ga morali oddati posestniki gospodu, je znašal 1 goldinar.

Tabela 2: Dimnina – okolica trga Konjice

število vrsta posesti in letno plaĉilo zanje urad ali kraj posestniko kmetija plaĉilo domec plaĉilo mlin plaĉilo travnik plaĉilo ostalo v Leskovec/Leßkhowitz 8 8 10–20 kr Veseli vrh/ Freydenburg 4 3 20 kr Viţinga/Vyssing 1 dvor, 30 kr Bukovţlak/Wuckhofflech 3 3 20 kr 2 opusteli kmetiji In der Adrin 2 1 20 kr 1 10 kr 2 opusteli kmetiji Zreĉe/Retshach 9 8 20 kr 2 10 kr pod Veselim vrhom/Zu 4 3 20 kr 1 10 kr opustela kmetija; opusteli domec undtern Freydenburg Zlakova/Slakhon 7 7 20 kr Wisl 1 1 20 kr Pod Laguame 1 1 20 kr Ĉrešnova/Tschreschrnou 6 6 20 kr 3 opustele kmetije em Gorenje/Gorenach 6 6 20 kr opustela kmetija 7 opustelih kmetij; ½ opustele kmetije; Pohorje/Am Pacher 24 22 10–20 kr 1 ¼ opustele kmetije Sayeuscham 1 1 20 kr Devina pri Bistrici/Tubein bey 10 8 20 kr 2 10 kr opustela kmetija Feystriβ Sup k Tulzu 9 8 20 kr 1 10 kr 8 opustelih kmetij na Dolgi gori/Am 3 3 20 kr Langen Perg Prundorff 3 3 20 kr opustela kmetija

63 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Ostroţno/Osseroschen 1 1 20 kr Linanders dorff in Crain 4 4 20 kr Pondorff 1 1 20 kr opustela kmetija Jurijeva vas/Georgen 2 1 20 kr 3 njive Dorff Šmarje/S: Marein 2 1 20 kr opusteli domec Khoweil 8 8 20 kr Vrh/Verch 2 1 20 kr 1 opusteli domec Wudeβ 9 9 20 kr Liĉenca/Lietshnitz 2 1 20 kr opustela kmetija; opusteli domec Zu der Thann 2 2 20 kr Werich 4 3 20 kr 1 10 kr opusteli domec Aich Undter Podob 4 4 20 kr opustela kmetija Kravjek/Khnepach 6 4 20 kr 2 10 kr k Bregu/Am Rainu 2 2 20 kr opustela kmetija Slovenj Gradec na Türye Glaui/Windish Graz Na 5 5 20 kr Türey Glaui Podgorje/Podgorie 5 5 20 kr Jablance/Jablan 14 11 20 kr 3 10 kr opusteli domec Cirkovce/Bey Unser 1 1 20 kr Frauen zu den Standen Šikole/Schykhoffle 3 3 20 kr Hotinja vas/Otterndorff 3 opustele kmetije; ½ opustele kmetije; 11 10 20 kr in Trafeldt opusteli domec Loĉica na Pohorju/Lotshitsh bey S: 15 14 20 kr 1 10 kr Andre im Pulcheln Thuwultzen 7 6 20 kr 1 10 kr 40 212 178 24 SKUPAJ 74 fl 6 kr

V bliţnji ter širši okolici gradu in trga Konjice ter na Dravskem polju je bilo v okviru gospostva Konjice podloţnih 212 posestnikov v 40 krajih. V uporabi so imeli 178 kmetij, za katere so posamiĉno plaĉali v povpreĉju 20 krajcarjev dimnine. 24 je bilo domcev, uporabniki pa so zanje v povpreĉju morali odšteti po 10 krajcarjev. Iz urbarja je razvidno, da mlinov in travnikov posestniki niso imeli v uporabi. V uporabi pa so še

64 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo imeli: dvor, za katerega je bil doloĉen davek 30 krajcarjev, 33 opustelih kmetij, 2 poloviĉni opusteli kmetiji, 1 ¼ opustelo kmetijo, 7 opustelih domcev in 3 njive, za katere pa ni razvidno, koliko je bilo potrebno plaĉati davka. Skupno je iz vseh naštetih krajev konjiški gospod za dimnino pobral 74 goldinarjev in 6 krajcarjev.

3.2.2. Davĉni register gospostva Konjice 1586

Tabela 3: Gradu Konjice podloţni posestniki in nepremiĉnine v krajih

število vrsta posesti in letno plaĉilo zanje urad ali kraj posestnikov kmetija plaĉilo domec plaĉilo mlin plaĉilo travnik plaĉilo ostalo Leskovec/Ambts 28–130 8 1 2 fl 45 kr 15 2 vinograda, od 6 do 120 kr; njiva, 42 kr Leβcouiz kr Veseli vrh/Ambt 4 3 65–l 33 kr 1 24 kr 1 40 kr 1 12 kr 2 staji, od 6 do 52 kr Freydenberg Viţinga/Vising 1 dvor, 4 fl Bukovlje/ 3 3 44–134 kr Wüthoülach In der Adrin 1 1 1 fl 50 kr 1 fl 20 Retschach/Zreče 10 9 110–164 kr 1 kr Strtenik/Stertenickh 1 1 43 kr domci pod Veselim vrhom/Hofstetter 20–64 4 2 120–132 kr 5 undter kr Freidenbergom Zlake/Släthoüench 7 7 88–240 kr Viβl 1 1 55 kr Undter Laqüemb 1 1 2 fl 55 kr 1 25 kr Ĉrešnova/ 7 8 60–204 kr ½ kmetije, 2 fl 6 kr Tschreschnoium Gorenje/Goreinach 5 6 105–132 kr 1 8 kr ½ kmetije, 2 fl 6 kr; ¼ kmetije, 18 kr; Pohorje/Gült am 8-25 24 23 52–358 kr 2 opustela kmetija, 1 fl 20 kr, staja, 13 kr Pacher kr 2 d

65 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Saieüscham 1 1 1 fl 30 kr Devina pri 28–50 Bistrici/Tübein bey 10 9 54–105 kr 2 kr Freistriz Ţupa/Süp zü Tülz 7 8 68–120 kr 1 45 kr Ritoznoj/Am 1 1 5 fl 30 kr Rittosnoj Dolga 2 3 123–160 kr gora/Langenperg Studenĉnik/ 2 3 147–320 kr Pründorff Ostroţno/Ostroschnü 1 1 3 fl 22 kr Andrence/Andree 4 2 107–155 kr ½ kmetije, 1 fl 8 kr dorf in Crain Jurijeva 2 2 54–166 kr vas/Georgendorff Pandorff 1 2 100–108 kr Šmarje/S(anct) 6–202 3 2 Marein kr Khorweill 8 8 96–99 kr Am Güpf 2 2 3 fl 8 kr Weydeβ 9 9 1 fl 22 kr Liĉenca/Lietschniz 2 1 2 fl 2 kr 1 1 fl 4 kr opustela kmetija, 21 kr Undter der Than 2 1 1 fl 51 kr ½ kmetije, 1 fl 16 kr Waiach 4 4 54-106 kr Podob/Podob 4 4 2 fl 6 kr Stubenberg 1 1 16 kr 22–33 Kravjek/Khüepach 6 4 85-104 kr 2 kr Breg/Am Rainu 4 3 1 fl 40 kr 1 41 kr Slovenj Gradec na turi 4 5 134–210 kr glaui/Windischgrätz. Na turi glaui Podgorje/Podgora 4 5 160–190 kr 18–32 Jablance/Jäblan 14 1 22–100 kr 3 kr Cirkovce/Beÿ unser 1 1 1 fl 20 kr

66 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo frawen zu der Stauden Šikole/Schithoülle 3 3 80–100 kr 1 1 fl Hotinja 12 10 1 fl 40 kr vas/Ottendorff Loĉica/Lotschitsch 20 18 45–135 kr 1 20 kr 1 20 kr ½ kmetije, 1 fl 30 kr Ptuj/Pethaw 2 Perovec/Perovitz 4 4 1 fl Studenice/Nideraw 2 2 2 fl bey Studeniz skupaj 211 181 36 6 4 SKUPAJ 447 fl 22 kr 8 d

Iz davĉnega registra 1586 je razvidno, da je bilo v okviru gospostva Konjice – a brez samega trga in trškega pomirja – 211 posestnikov. Ti so imeli v uporabi, hasnovali, bili imetniki ter obdelovali 181 kmetij, 36 domcev, 6 mlinov in 4 travnike. Ostalo, kar je še zabeleţeno v registru, pa je zajemalo dva vinograda, eno njivo, tri staje, en dvor, pet poloviĉnih kmetij, eno ĉetrtinsko kmetijo ter dve opusteli kmetiji. Vse omenjeno pa je konjiškemu gospodu skupaj v blagajno letno prinašalo 447 goldinarjev, 22 krajcarjev in 8 denariĉev. Imena krajev oziroma uradov88, ki sem jih našla in pribliţno lahko locirala, sem dodala v tabelo.

88 Uporabljena literatura: Pavle Blaznik, Historiĉna topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500, Maribor 1989, str. 17–220; Pavle Blaznik, Historiĉna topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500, A–M, Maribor 1986, str. 25–574; Pavle Blaznik, Historiĉna topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500, N–Ţ, Maribor 1988, str. 5–569; Vincenc Rajšp, Marija Grabnar, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Opisi, 5. zevzek, Ljubljana 1999, str. 1–498; Vincenc Rajšp, Marija Grabnar, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Karte, 5. zvezek, Ljubljana 1999; Joţe Koropec, Zemljiške gospošĉine med Dravogradom in Mariborom do konca 16. stoletja, Maribor 1972, str. 47–55. 67 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

3.2.3. Urbar gospostva Konjice 1596

Tabela 4: trg Konjice

št. vrsta posesti in letno plaĉilo zanje urad ali posest- trav- opusteli kraj domec plaĉilo plaĉilo klet plaĉilo vrt plaĉilo polje plaĉilo plaĉilo ostalo nikov nik domec domec + polje = 15 kr; domec + 5 polj + travnik + vrt = 57 kr 2 d; 2 domca + vrt = 3 kr; 6-25 1-5 kr 2 domec + polje + vrt = 7 kr 2 d; domec + mlin trg 50 46 2 12 kr 2 1 kr 2 d 14 17 4-12 kr 1 10 kr kr d = 1 kr 20 d; opustel domec + vrt = 10 kr; domec + vrt + polje = 6 kr; domec + vrt = 50 kr; domec + klet = 8 kr; mesarji = 1 kr 15 d SKUPAJ 15 fl 2 kr 2 d

Iz urbarja 1596 je razvidno, da je bilo ob popisu v trgu 50 gospostvu Konjice podloţnih posestnikov. Ti so imeli 46 domcev, za katere je gospostvo prejemalo od 1 kr 20 d do 25 kr. En posestnik je imel v upravi tudi travnik, ni pa razvidno, koliko je zanj plaĉeval. Za dve kleti so po vsaki plaĉevali 1 kr 2 d. Posestniki so skupaj imeli 14 vrtov, zanje pa so plaĉevali davek med 1 kr in 5 kr in 2 d. V uporabi so posestniki imeli tudi 9 polj, za katera pa ni zapisano, koliko davka so morali zanje odšteti. Za opusteli domec je bilo potrebno takrat v trgu plaĉati 10 kr. Doloĉene zadeve pa so se plaĉevale skupaj: za domec in polje je bilo potrebno odšteti 15 kr, za domec in 5 polj, travnik in vrt 57 kr in 2 d, za 2 domca in vrt skupaj 3 kr, za domec, polje in vrt 7 kr 2 d, za domec in mlin 1 kr 20 d, za opusteli domec in vrt 10 kr, za domec, vrt in polje 6 kr, za domec in vrt 50 kr in za domec in klet 8 kr. V viru se kot posebnost pojavi tudi davek, ki so ga plaĉevali mesarji. Ta davek je letno znašal 1 kr 15 d. Skupaj naj bi gospod prejemal 15 florintov 2 krajcarja in 2 denariĉa rednega letnega urbarialnega davka. Nekaj nepremiĉnin na samem grajskem pomirju, ki jih je hasnovalo 7 posestnikov v trgu, je bilo oprošĉenih davka in so dajatve plaĉevali direktno v grad. Ti so imeli v upravi en travnik in zanj plaĉevali 12 kr ter 8 polj in zanje odšteli med 4 kr do 12 kr. Kot takšen davek se omenjata

68 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo tudi 2 kokoši. V viru se pojavi beseda fue(der), ki pomeni peljaj ali tudi tovor. Tehtal je med 170 in 450 kg, odvisno od vrste voza. Najveĉkrat so ga uporabljali za seno. Mensi enaĉi to mero s 408 kg.89

3.2.4. Glavarina gospostva Konjice 1632

Tabela 5: Sluge in drugo osebje na gradu Hebenstreit

deĉek/osebni nadzornik konjski hišni, pristavski, hlevski osebje oskrbnik koĉijaţ lovec kuharica dekle sobarice sluţabnik delavcev hlapci hlapci št. osebja 1 1 1 1 1 4 1 5 6 3 plačilo 6 fl 2 š 20 d 2 š 20 d 1 š 1 š 4 š 2 š 20 d 5 š 6 š 1 š SKUPAJ 9 fl 9 š

Iz tabele je razvidno, koliko glavarine naj bi plaĉalo tedanje sluţno osebje konjiškega gradu ter njihov socialni status. Oskrbnik gradu Hebenstreit je plaĉeval 6 gld, medtem ko je osebni sluţabnik gospode plaĉeval 2 š 20 d, enako vsoto je plaĉeval tudi nadzornik delavcev. V istem razredu glede plaĉil so bili: koĉijaţ, lovec, konjski, hišni, pristavski in hlevski hlapci, ki so plaĉali po 1 š. Tabelariĉni prikaz nam prikazuje tudi ţensko delovno silo, ki je je manj. Kuharica je plaĉevala od ţensk najveĉ, in sicer 2 š in 20 d, kar jo po plaĉilu enaĉi z osebnim sluţabnikom. Dekle so plaĉevale po 1 š na osebo, medtem ko so 3 sobarice plaĉevale skupaj 3 š. Gospod naj bi za glavarino od slug in ostalega osebja na konjiškem gradu skupno dobil 9 goldinarjev 9 šilingov.

89 Franz Mensi, Zur Geschichte der Preise und Löhne in Steiermark, ZHVSt, 25(1929), str. 80. 69 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

3.2.4. Glavarina gospostva Konjice 1632

Tabela 6: Vse obdavĉene kategorije podloţnega prebivalstva v trgu Konjice ter na gospostvu, spadajoĉe h konjiškemu gradu

osebenjki/ke posestne frasi, koĉarji, vdove, oz. najemni hišni pol- kmeĉki osebenjki/ obrtniki na enote ose- trţani dekle kmetije domci gostaĉi, gozdni / trţanke delavci v hlapci kmetije hlapci ke podeţelju hlapci, viniĉarji bje trgu število 52 9 14 16 81 179 18 34 32 66 45 5 plačilo 52 fl 4 fl 4 š 1 fl 6 š 2 fl 10 fl 9 š 89 fl 4 š 4 fl 4 š 4 fl 2 š 4 fl 8 fl 2 š 5 fl 5 š 5 fl SKUPAJ 191 fl 4 š

Leta 1632 so v trgu Konjice našteli 52 gospostvu Konjice podloţnih trţanov, ki naj bi plaĉali po druţini 1 gld. Vdov in trţank je bilo skupaj 9, ki so plaĉale skupaj 4 gld in 4 š. Najemnih delavcev je bilo ob popisu v trgu 14 in od njih je gospod dobil 1 gld 6 š, hišnih hlapcev je bilo 16, plaĉevati pa so morali skupaj 2 gld. V trgu je bilo 179 kmetov. H konjiškemu gradu pripadajoĉih 179 kmetij naj bi skupaj plaĉalo 89 gld 4 š, 18 polkmetov pa 4 gld in 4 š. 34 domĉarjev je plaĉevalo 4 gld in 2 š. Frasi, koĉarji, gostaĉi, gozdni hlapci in viniĉarji pa so skupaj plaĉevali 4 gld. Kmeĉkih hlapcev je bilo skupaj 66 in skupaj so plaĉevali 8 gld in 2 š. Obrtniki, ki so bili na podeţelju, so plaĉevali po 1 gld na druţino. Osebenjki in osebenjke, ki jih je bilo 45, so skupaj plaĉevali 5 gld in 5 š. Sledi še ţenska populacija podloţnikov v trgu Konjice: dekel je bilo 23 in so plaĉevale 2 gld in 7 š, druga skupina dekel, ki pa je štela 58 ţensk, je plaĉevala 7 gld in 2 š.

Konjiška gospoda bi od svojih trţanov, podloţnih kmetov, sluţabnikov, osebenjkov in drugih morala skupno dobiti 191 goldinarjev in 4 šilinge glavarine.

70 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

3.2.4. Glavarina gospostva Konjice 1632

Tabela 7: Osebenjki in sluge na Trebniku

osebje valpet oz. biriĉ hlapci dekle št. osebja 1 2 3 plačilo 1 š 2 š 3 š SKUPAJ 6 š

Na Trebniku ni ţivel lastnik, kar se vidi po številu zaposlenih. Našteli so le enega valpta, ki je plaĉeval 1 š, 2 hlapca in 3 dekle, ki so plaĉevali po 1 š. Skupaj je od njih gospod prejemal 6 šilingov. Temeljni urbar grašĉine Trebnik naj bi nastal leta 1680, tam je tudi veĉ podatkov o njem.90

3.2.4. Glavarina gospostva Konjice 1632

Tabela 8: Vse obdavĉene kategorije gospostvu podloţnega prebivalstva v okviru posesti grad Trebnik

posestne kmeĉki kmetije polkmetije domci frasi dekle osebenjki/ke enote/osebje hlapci število 91 12 20 4 34 48 27 plačilo 45 fl 4 š 3 fl 2 fl 4 š 4 š 4 fl 2 š 6 š 3 fl 3 š SKUPAJ 59 fl 7 š

Posestnih enot in raznih drugih podloţnikov v okviru posesti grad Trebnik je bilo skupaj 236. Najveĉ izmed njih je bilo kmetij – 91, od katerih so = naj bi plaĉali skupno 45 gld in 4 š. Po številu so jim sledile dekle, 48, ki so skupaj plaĉevale 6 gld, sledijo jim osebenjki/ke, ki jih je bilo 27,

90 Danijela Juriĉić Ĉargo, Lilijana Ţnidaršiĉ Golec, Vodnik po urbarjih arhiva Republike Slovenije, 2. Zvezek, Urbarji v upravnih in rodbinskih fondih ter v delu fonda Terezijanski kataster za Kranjsko, Ljubljana 2009, str.126. 71 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo gospod pa je od njih prejemal 3 gld in 3 š. Kmeĉkih hlapcev je bilo 48, plaĉevali pa so skupaj 4 gld in 2 š. Domcev je bilo 20 in plaĉevali so 2 gld in 4 š. Polkmetje so plaĉevali 3 gld, bilo pa jih je 12. Najmanj je bilo frasov, ki so plaĉevali po 4 š. Skupaj je gospod dobil od trebniških podloţnikov 59 goldinarjev in 7 šilingov.

72 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

3.3. Denarne obveznosti trškega prebivalstva do gospostev oziroma komentarji virov

3.3.1. Dimnina gospostva Konjice 1572

Dimnina 1572, Landschaftliches Archiv, Rauchgeld/dimnina 1572–1574, št. 96, je v originalu paginirana s foliji (npr.: 1), zaradi laţje razpoznavnosti pa je v transkripciji oznaĉena še notranja stran folijev (npr.: fol. 1'). Za prvim folijem je vrinjen list, ki je malce pomanjšan, da se loĉi od ostalega. Ker ne spada zraven, tudi ni oznaĉen in zato se paginacija nadaljuje zopet tam, kjer se nadaljuje vir. Oznaĉba strani je dopisana, vendar je v viru jasno vidna, zato je tudi tako zapisana v transkripciji. Folij 1' se ponovi dvakrat, nato pa se foliji ponavljajo v normalnem zaporedju (npr.: fol. 1, fol. 1', fol. 2 …). Seštevki oziroma Latusi so pomaknjeni v desno tako v viru kot v transkripciji. Marca leta 1572 je deţelni zbor sprejel nova pravila za dolgove iz leta 1569 in s tem enkraten izredni davek na posamezna ognjišĉa, tako imenovano dimnino. Ta patent je bil uradno objavljen 15. marca 1572, z njim je bila vsaka podloţna hiša primorana plaĉati davek od svojega ognjišĉa. Davek je enotno znašal 15 krajcarjev, plaĉati so ga morali vsi osebno podloţni prebivalci mest, trgov, grašĉin, gradov in samostanov. Na podeţelju niso plaĉali davka po ognjišĉu, ampak po doloĉenih kategorijah. Za kmetijo je bilo potrebno plaĉati 30, za hube 20, za dvorišĉa po 10 in za kajţe ali za vinograde po 5 krajcarjev. Dimnina ni za višje sloje pomenila nobene teţave, za kmete, ki so imeli na kmetijah stalna prebivališĉa, pa je davek pomenil še dodatno breme v smislu davka na njihove nepremiĉnine, ki so ga bili dolţni plaĉevati zemljiškemu gospodu. Dimnina je bila z dovoljenjem deţelnega zbora od 20. januarja 1573 s patentom 28. februarja istega leta izpisana in po zasedanju deţelnega zbora 26. januarja leta 1574 še istega leta potrjena. Zaradi nepravilne izterjave dimnine je deţelni zbor poskrbel, da se z novembrom 1574 za leto 1575 spremeni za 2 š na imenje. Novica je bila veliko olajšanje in preko 440 imenj je plaĉalo tako. Obseţnost oz. bogatost registra je odvisna predvsem od pišĉeve izĉrpnosti. Enkrat je sedeţ plemstva opisan z vsemi podrobnostmi, npr. z vsemi mestnimi hišami in oskrbniki, drugiĉ so prikazani le kot celota in oznaĉeni le po ognjišĉih. Prav tako je pod imensko listo podloţnikov napisana razvrstitev funkcije le-tega po vrstnem redu oseb glede na njihov poloţaj. V celotni

73 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo povezavi z denarjem iz leta 1572 nam to poroĉilo daje neprecenljiv vpogled o odnosih med podloţniki do posesti.91

3.3.2. Davĉni register gospostva Konjice 158692

V originalu ni oznaĉen s folijami, zato so strani zaradi laţje razpoznavnosti oznaĉene s števili (npr.: 1). Zvezek obsega 20 listov (papir) formata 22 x 32 cm. Platnic ni, vidne pa so sledi uporabe. Celoten popis trga v viru manjka! Prva stran vira je nekakšen naslov, nato se ţe zaĉnejo dajatve z naslovom Domci izven trga Konjic in s tem je popisovalec celotni trg izpustil. Podloţniki so vpisani po krajih. Popisovalec je sešteval dajatve po straneh in tako je tudi v viru podano. Seštevki so izraĉunani ponovno, saj se ponekod ne vidijo dovolj razloĉno. Konĉni seštevek vsake strani oziroma Latus je na skrajni desni strani kot v viru, le da je še opremljen s kraticami fl (florint), kr (krajcar) in d (denariĉ) zaradi boljše preglednosti. Na vsaki strani registra so kratice, ki oznaĉujejo okrajšavo dedit in pomenijo, da je doloĉena oseba plaĉala davek za eno leto. V veĉini primerov se kratice ponovijo ob vsakem imenu petkrat, kar pomeni, da je register bil v uporabi pet let, nato pa so ga zaradi pomanjkanja prostora leta 1591 znova napisali.

3.3.3. Urbar gospostva Konjice 1596 Urbarji so bili tipiĉen pojav za reţim zemljiškega gospostva in so jih sestavljali in ponovno obnavljali prav do konca fevdalne dobe.93 Urbariji so sprva popisi prihodkov in pravic gospostva, grašĉine oz. imenja, vezanih na zemljiško gospostvo, na deţelnosodsko gospostvo ter druge vrste gospostev. Prihodki iz zemljiškega gospostva so bili vezani na popis samega zemljiškega gospostva, to je na popis hub, domcev in drugih gospodarskih enot ter dajatev in sluţnosti.94 Neposredni predhodniki urbarjev so seznami posesti ali knjige posesti s popisi posesti in njihovega dohodka. Taki seznami so se ohranili na slovenskem ozemlju od srede 12.

91 Franz Pichler, Landschaftliche Steuerregister des 16. Jahrhunderts, Mittelungen des Steiermärkischen Landesarchives, 3 (1958), str. 44-45. 92 Zgodovinski arhiv Celje, Davĉni register gospostva Konjice 1586 – SI ZAC 7, 20 U. 93 Vilfan, str. 185. 94 Ema Umek, Reformirani urbarji deţelnokneţjih gospostev na Kranjskem, Zgodovinski ĉasopis 36, Ljubljana, 1982, št. 4 (dalje: Umek, Reformirani urbarji), str. 311. 74 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo stoletja dalje. To je znaĉilno fevdalno gradivo, katerega nastajanje od 12. oz. 13. stoletja naprej je sredi 19. stoletja pretrgala zemljiška odveza z odpravo podloţništva.95 Urbar gospostva Konjice 159696 se hrani v Deţelnem arhivu v Gradcu, ĉeprav je letnica ponekod razliĉna in je urbar datiran leto kasneje.97 V originalu ni oznaĉen s folijami, zato so strani zaradi laţje razpoznavnosti oznaĉene s števili (npr.: 1). V njem je sicer vidna nekakšna oznaĉba strani, vendar je oĉitno, da je bil vpis narejen kasneje. Osnovni davek trga Konjic, ki je zapisan in se hrani na magistratu, je moral trški sodnik po omenjenem registru pobrati in zbranega prinesti letno trškemu gospodu. Trški gospod je na doloĉen dan, ki je bil predviden za dajatve, denar priĉakoval in zahteval od sodnika, kajti ni mu bilo pomembno, kako bo sodnik dobil denar, njemu je bilo pomembno le to, da mu je sodnik v tem specifiĉnem primeru prinesel 8 gld 45 kr. Vsak konjiški trški sodnik je moral lastniku gospostva Konjice letno dajati 30 mark pfenigov. En gld se pusti trškemu sodniku, s katerim bo sodnik vzdrţeval trškega sla. Potemtakem je preostanek, ki ga je trški sodnik moral letno dati trškemu gospodu, znašal 20 gld 20 kr. Trgu Konjice se zaradi omenjene listine (urbar 1596) ne sme naloţiti davka, ki bi presegal 20 gld. V nadaljevanju sledi popis posesti znotraj trškega pomirja, katere od leta 1570 niso plaĉevale gospostvu nobene, niti osnovne dajatve (ĉinţ98) ter tudi nikakršne sluţnosti. Po letu 1570 pa je tudi tem posestim doloĉena dajatev. Sodniku so to plaĉevali direktno in nato je le-ta dal to naprej gospodi. Dajatev je bila doloĉena, vendar od teh njiv dajatev ni bila plaĉana (njive, travniki, plaĉilo doloĉeno ob reformaciji). Na njive se je plaĉevala dajatev, davek pa se ni plaĉeval. Dajatev je bila namenjena le trškemu gospodu, saj zanj ni bil doloĉen davek. Davek je pobirala deţela, ocenitev davka je bila leta 1542.99 V nadaljevanju urbarija sledi opis volitev trškega sodnika, ki je dodan kot zanimivost. Volitve za trškega sodnika so potekale enkrat letno, trţani Konjic so ga volili na dan sv. Maksimilijana Celjskega, škofa (12. 10.). Trţani so sodnika volili iz svoje sredine. Ob izvolitvi so ga bili dolţni peljati na grad in ga predstaviti gospodu. Ĉe je bil gospodu po godu, ga je sprejel in potrdil, brez potrditve gospoda pa volitev ni bila veljavna. Po proceduri je

95 Danijela Jurĉić Ĉargo, Lilijana Ţnidaršiĉ Golec, Vodnik po urbarjih Arhiva republike Slovenije, Ljubljana 2005 (dalje: Vodnik po urbarjih), str. 12. 96 Steiermärkisches Landesarchiv Graz (StLA)/Štajerski deţelni arhiv Gradec, Innerösterreichische Hofkammer, Sachabteilung, Karton 98, U 12/1–2, str. 9–11. 97 Peter Pavel Klasinc, Gerald Gänser, Vodnik po informativnih pomagalih štajerskega deţelnega arhiva v Gradcu, Maribor, Gradec 1991, str. 135. 98 Ĉinţ je bil vedno dajatev in ne davek. 99 StLA, Innerösterreichische Hofkammer, Sachabteilung, Karton 98, U 12/1-2, str. 12–13. 75 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo prejel sodniško palico in s tem ga je lastnik potrdil za sodnika. Sodnik je nato moral priseĉi, da bo sodil praviĉno, tako bogatim kot revnim.100

3.3.4. Glavarina gospostva Konjice 1632 Dokument glavarina 1632, Landschaftliches Archiv, Leibsteuer/glavarina 1632, št. C 25, v originalu ni oštevilĉen s foliji, zato so strani zaradi laţje razpoznavnosti oznaĉene s števili (npr.: 1). Deţela je prevzela deţelnokneţje kameralije in vojne dolgove okoli leta 1627 v znesku 1,600.000 florintov. Ta znesek bi deţela po 25. letih morala poplaĉati. Pri pokritju teh dolgov je deţelni zbor pristal na patent 12. junija 1632, v katerem je bilo zapisano, koliko znaša novi davek podloţnikov. Sprva naj bi davek veljal le to leto, skozi ĉas pa je postal stalen in se je enkrat letno uravnaval oz. urejal, pri ĉemer pa se je davĉna stopnja spreminjala po potrebah oz. zahtevah. Doloĉen znesek se je lahko podvojil ali pa celo potrojil. Po patentu so imetniki posesti, duhovniki in samostani ter posvetni lastniki imetij morali plaĉati najmanj 100 goldinarjev, zakupniki in kupci štajerskega imetja izven deţele pa so morali plaĉati davek v vrednosti ĉetrtine imetja kot izredni davek. Za vse ostale podloţnike je veljal davek po ţe v naprej doloĉenih kategorijah. Teh je bilo 15 in po teh so se podloţniki delili, kmetje pa še na 4 kategorije. Izterjave davkov, ki jih je doloĉil zemljiški gospod na zemljišĉu, ki ga je uporabljal zase in svoje podloţnike, ter za mesta in trge in njihove prebivalce, je moral izvrševati in nadzirati sam. Vloge, ki so bile sprva redke, so po patentih z dne 23. septembra 1632, 26. novembra 1632 in 31. januarja 1633 kot take skorajda v celoti obstale. Registrirane so bile po abecednem redu ter razdeljene na štiri dele. Po veĉini analiz in štetju sluţabnikov, oskrbnikov in ostalih podloţnikov po kategorijah in številu dvorišĉ, hub, pol hub, dvorov, perglerjev in kajţarjev in njim sluţeĉih sluţabnikov so po pravilih preraĉunali davek. Te vloge so bile tudi osnova za nadaljnje izraĉune davkov. Tako so te vloge bile nekakšen kataster davkov in so sluţile kot evidence vseh sprememb in so bile zelo pomembne. Vsak lastnik je bil po tem odloku dolţan javiti vsako spremembo.101

100 StLA, Innerösterreichische Hofkammer, Sachabteilung, Karton 98, U 12/1-2, str. 15–16. 101 Franz Pichler, Landschaftliche Steurregister des 17. und 18. Jahrhundert, Mittelungen des Steiermärkischen Landesarchives, 9 (1959), str. 36–37. 76 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

Po ţe tako obveznem rednem letnem davku, ki so ga morali prebivalci plaĉevati, je torej sledil še nov davek, t. i. glavarina, ki pa je bil tudi eden izmed razlogov za drugi kmeĉki upor, ki se je »kuhal« ţe s samo uvedbo glavarine in se je nato priĉel leta 1635. Glavarina obsega štiri strani. Na prvi strani je zapisan izredni davek za gospostvo Konjice in zraven spadajoĉi dvor Hebenstreit, vkljuĉno z grajskimi usluţbenci. V tako imenovani imenjski knjigi je zapisano, da je ocenjena vrednost gospostva 290 gld 1 š 2 d. Nadalje pa mora konjiški gospod plaĉati od ocenjene vrednosti gospostva 72 gld 4 š 8 d, od zaposlenih na dominikalni posesti (grad, dvorec in pristave) pa še 10 gld 1 š, kar skupaj znese skupaj 82 gld 5 š 8 d. Na naslednji strani je popis osebenjkov in slug v samem trgu. Najprej sledi popis slug trţanov, nato še ostalih hlapcev, ki prebivajo v trgu, in ti so bili v omenjenem letu skupno dolţni plaĉati vsoto 191 gld 4 š. Celotna vsota, torej tista, ki je na koncu druge strani, pa zajema seštevek davka za gospostvo Konjice in zraven spadajoĉi dvorec Hebenstreit ter pravkar omenjeno davĉno obveznost konjiških trţanov in znaša 274 gld 6 š 8 d. Ko so leta 1543 cenili posesti, so posestvo Trebnik ocenili na 100 gld. Za to vrednost je moral njegov lastnik plaĉati 20 gld glavarine ter še 6 š, ki jih je pobral od svojih tamkajšnjih zaposlenih. Na zadnji strani so popisani še osebenjki in hlapci, ki so bili podloţni vsem trem posestvom in so za glavarino plaĉali 63 gld 17 š, kar skupaj znese 85 gld 7 š. Na koncu je še celoten seštevek vsega omenjenega, in sicer skupaj znese 360 gld 5 š 8 d, in urad Zreĉe, ki je bil pridobljen enkrat naknadno in je zanj bilo potrebno plaĉati 11 gld 6 š 27 d. Seštevek vsega skupaj tako znese 372 gld 4 š 5 d in to je tudi znesek, ki ga je moral odšteti konjiški gospod za nov davek oz. t. i. glavarino leta 1632.

77 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

3.4. Sestava zemljiškemu gospostvu Konjice podložnega prebivalstva in njihovo število v 16. in 17. stoletju Zanimiva je primerjava dajatev med davkom na ognjišĉa iz leta 1572 ter davĉnim registrom slabi dve desetletji kasneje, leta 1586 – razlika je velika. Kot primer bom navedla dva prebivalca, ki se pojavljata v obeh omenjenih virih. Simon Tepech je v uradu Leskovec leta 1572 za domec plaĉeval 10 kr, medtem ko je v registru 1586 zabeleţeno, da je prav tako v istem kraju za prav tako en domec plaĉeval 1 gld 32 kr, kar je za 62 gld veĉ kot le dobrih deset let prej. Nadalje pa je v kraju Gorenje Mihael Schuesster leta 1572 za domec plaĉeval 20 kr, leta 1586 pa za domec 85 kr veĉ – 1 gld 45 kr. Razlika je oĉitna, saj je bilo potrebno za enako stvar 14 let kasneje plaĉevati mnogo veĉ. Naveden je še primer plaĉila za kmetijo med viroma kot primerjava med domcem: Peter Sscuesster iz Pohorja je leta 1572 plaĉeval za kmetijo 20 kr, 1586 pa 2 gld 44 kr. Toĉne primerjave se med dimnino 1572 in urbarjem iz leta 1596 ne da doloĉiti, saj ni podatkov, iz katerih bi se lahko razbrala toĉna razlika. Vseeno pa je pri primerjavi dajatev Daniela Muhitscha, ki je prebival v trgu in je leta 1572 plaĉeval za domec 15 kr, medtem ko je deset let kasneje iz urbarja razvidno, da je ista oseba za le en vrt zraven hiše plaĉevala 1 gld 2 kr, razlika tudi prepoznavna. Nemška beseda Hofstatt oziroma domec je prvotno pomenila katerokoli stavbišĉe. V mestnem izrazoslovju se je v teku ĉasa zoţila na tisto stavbišĉe s hišo, ki ni bila oddana po mešĉanskem pravu. V tem smislu jo slovenimo kot domec.102 Med domcem in vrtom pa je razlika veĉ kot oĉitna. Za laţjo predstavo med domcem in kmetijo je razlaga naslednja: medtem ko so imela razmerja, ustvarjena v teku kolonizacije, spoĉetka neko razvojno funkcijo in so bila sodobnikom jasna, so se v nadaljnjem razvoju mešale stare usedline z novimi elementi. Hube so se ĉedalje bolj razlikovale po vrsti bremen, ki so bila iz tega ali onega vzroka razliĉno razvita. Tu so še veljale naturalne dajatve, tam ţe denarne, tu je bila tlaka, tam je ni bilo. Nekdanje male pravde, bagatele, ki niso bile vredne govora, so se pretvorile v raznovrstne, ĉeprav ne visoke dajatve, s katerimi je gospostvo raĉunalo.103 Glede gmotnih bremen so zemljiški gospodje v valutno ugodnih razmerah pospeševali prehod iz naturalnih v denarna. Ob razvrednotenju denarja pa so se zato skušali odškodovati. To so lahko dosegli na dva naĉina: povratek na naturalne dajatve ali pa zvišanje denarnih. Obiĉajno so poskušali drugo, za kar so imeli najboljše moţnosti tedaj, ko so se izvajale veĉje

102 Vilfan, str. 164. 103 Prav tam, str. 185. 78 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo denarne reforme. Stari znesek v odpravljeni veljavi so tedaj skušali preraĉunavati na novo po takem kljuĉu, da bi bila nova vrednost ĉim višja.104 Po pregledu vira dimnina 1572 je bilo v trgu zabeleţenih 40 posestnikov, ki so imeli v najemu 4 domce in 36 ognjišĉ. Za vsak domec in za vsako ognjišĉe so odšteli po 15 kr. Iz popisa podatkov iz urbarja leta 1596 izvemo, da je bilo v trgu 50 posestnikov, ki so hasnovali ţe kar 46 domcev in zanje plaĉevali od 1 gld 20 kr do 25 gld, 14 vrtov, ki so bili obdavĉeni med 1 gld do 5 gld 2 kr, 9 polj, 2 kleti, katerih davek je znašal 1 gld 2 kr, 2 travnika po 12 gld in opusteli domec, za katerega je bilo potrebno plaĉati 10 gld. Posestniki so v najemu imeli doloĉena imetja, ki so bili beleţena pod skupno vsoto. Leta 1632 so po popisu glavarine v trgu bivali trţani/ke, vdove, osebenjki/ke, hišni, kmeĉki in gozdni hlapci, dekle, kmetje, pol kmetje, domci, frasi, gostaĉi, viniĉarji in obrtniki na deţeli. Skupaj je bilo vseh zabeleţenih prebivalcev trga Konjice 551, davek vseh pa je znašal 274 gld 6 β in 8 d. Število prebivalcev je strmo narašĉalo.

104Vilfan , str. 286. 79 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

4. ZAKLJUČEK

V 16. in 17. stoletju je bil trg (Slovenske) Konjice osrednje naselje gospostva Konjice ter bliţnje okolice. Glede na pomembnost prostora oziroma bliţino trga pa so prebivalci temu primerno plaĉevali višino davka ter razne druge dajatve. Razlika med dajatvami v trgu in izven njega je bila oĉitna. Vsak predstavljen vir nam daje pomemben vpogled in neprecenljive informacije o tedanjem prebivalstvenem, socialnem, urbanizacijskem in materialnem stanju v trgu in njegovi bliţnji okolici. Dimnina oziroma davek na ognjišĉa iz leta 1572 je bil enkraten izredni davek. Problem davka na ognjišĉa je bil v tem, da je najniţji sloj postal pretirano obdavĉen, zato so ljudje priĉeli skrivati dimnike. Davek na ognjišĉa se po višini denarja sicer ne da primerjati s katero od drugih dajatev oz. davkov iz davĉnega registra ali urbarja, ker je dosti manjši, vendar kljub temu dodatno breme za prebivalca, ki je sluţil konjiški gospodi. Davĉni register 1586 nam razkriva popis podloţnikov in denarno dajatev, ki so jo le-ti tedaj plaĉevali lastniku gospostva Konjice. Potrebno je omeniti, da slednji niso ţiveli v trgu, ampak v okoliških vaseh, nekateri celo dlje, tudi na Kranjskem. Vsote, ki so jih podloţniki morali plaĉevati, so bile zanje veliko breme. Urbarji so izvrsten vir za raziskovanje gospodarske, socialne, agrarne in druge zgodovine slovenskega prostora od 16. stoletja dalje. Vsebujejo pomembne podatke, ki razkrivajo preteklost za dobo nekaj let. Prinašajo krajevna imena, poveĉini imena vasi, zaselkov in ledinska imena, kakor tudi imena oseb, zlasti podloţnikov. Na osnovi podatkov v njih sta razvidna tudi velikost in število kmetij, domcev, mlinov, vrtov itd. Glavarina 1632 nam natanĉno pokaţe, koliko slug in osebja je imela druţina Tattenbach na konjiškem gradu in Hebenstreitu, na Trebniku, prav tako pa omogoĉa še pribliţno doloĉitev števila trških prebivalcev. Še posebej zanimivi so število in vrste grajskih usluţbencev ter razliĉni sloji trškega prebivalstva. Kako drugaĉe se je odvijalo ţivljenje v trgu in njegovi bliţnji okolici v 16. in 17. stoletju od današnjega, je vidno na prvi pogled. Vse je bilo usmerjeno v boj za preţivetje, plaĉevanje davka in usluţen odnos do gospodarja. V tem pogledu pa današnje ţivljenje le ni toliko drugaĉno od takratnega. Tudi danes je vse usmerjeno v ĉim boljši jutri, v plaĉevanje vseh mogoĉih davkov, kot je bilo ţe takrat, ter biti dober usluţbenec svojemu delodajalcu, da ne ostaneš brez vsakdanjega kruha.

80 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

VIRI:

Steiermärkisches Landesarchiv Graz:

- Landschaftliches Archiv: - Rauchgeld/Dimnina 1572-1574, št. 96, Dimnina gospostva Konjice 1572. - Leibsteuer/glavarina 1632, št. C 25, Glavarina gospostva Konjice 1632. - Innerösterreichische Hofkammer, Sachabteilung, Karton 98, U 12/1-2, Urbar gospostva Konjice 1596.

Zgodovinski arhiv Celje:

- Davĉni register gospostva Konjice 1586 - SI ZAC 7, 20 U.

LITERATURA:

- Pavle BLAZNIK, Historiĉna topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500, Maribor 1989. - Pavle BLAZNIK, Historiĉna topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500, A–M, Maribor 1986. - Pavle BLAZNIK, Historiĉna topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500, N–Ţ, Maribor 1988. - Aleksandra BOLDIN, Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti, Obĉina Slovenske Konjice, Slovenske Konjice 2004. - Joţe CURK, Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem, Maribor 1991. - Danijela JURIĈIĆ ĈARGO, Lilijana ŢNIDARŠIĈ GOLEC, Vodnik po urbarjih arhiva Republike Slovenije, 2. Zvezek, Urbarji v upravnih in rodbinskih fondih ter v delu fonda Terezijanski kataster za Kranjsko, Ljubljana 2009. - Andrej HOZJAN, v: Pošta na Slovenskih tleh, Pošta Slovenije, Maribor 1997. - Peter Pavel KLASINC, Gerald GÄNSER, Vodnik po informativnih pomagalih štajerskega deţelnega arhiva v Gradcu, Maribor, Gradec 1991. - Joţe KOROPEC, Svetna zemljiška gospostva na Konjiškem do 1600, v: Konjiško, 850 let praţupnije, Slovenske Konjice 1996. - Joţe KOROPEC, Zemljiške gospošĉine med Dravogradom in Mariborom do konca 16. stoletja, Maribor 1972. - Joţe KOROPEC, Mi smo tu, Zaloţba Obzorja, Maribor 1985.

81 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

- Dušan KOS, Vitez in grad, Ljubljana 2005. - Franz MENSI, Zur Geschichte der Preise und Löhne in Steiermark, ZHVSt, 25(1929). - Joţe MLINARIĈ, Kartuziji Ţiĉe in Jurklošter, Maribor 1991. - Darja MIHELIĈ, Razmislek o objavljanju starejših arhivskih spisov, Zgodovinski ĉasopis, 40(1986), št. 1. - Miloš MILOŠEVIĆ, Naĉela izdavanja arhivske graĊe, Arhivist, 32(1982) št. 1–2. - Boţo OTOREPEC, Srednjeveški peĉati in grbi mest in trgov na Slovenskem, SAZU, Ljubljana 1988. - Franz PICHLER, Landschaftliche Steurregister des 16. Jahrhunderts, Mittelungen des Steiermärkischen Landesarchives, 3 (1958). - Franz PICHLER, Landschaftliche Steurregister des 17. und 18. Jahrhundert, Mittelungen des Steiermärkischen Landesarchives, 9 (1959). - Hans PIRCHEGGER, Steirische Ortswappen, Graz 1954. - Hans PIRCHEGGER, Die Untersteiernark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962. - Vincenc RAJŠP, Marija GRABNAR, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Opisi, 5. zevzek, Ljubljana 1999. - Vincenc RAJŠP, Marija GRABNAR, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Karte, 5. zevzek, Ljubljana 1999. - Paolo SANTONINO, Popotni dnevnik 1487, Celovec 1992. - Avguštin STEGENŠEK, Konjiška dekanija, Maribor 1909. - Ivan STOPAR, Grad Slovenske Konjice, Kulturna skupnost Slovenske Konjice, Slovenske Konjice 1976. - Ema UMEK, Reformirani urbarji deţelnokneţjih gospostev na Kranjskem, Zgodovinski ĉasopis 36, Ljubljana, 1982, št. 4. - Sergej VILFAN, Pravna zgodovina Slovencev, Od naselitve do zloma stare Jugoslavije, Ljubljana 1961. - Dejan ZADRAVEC, Obraĉun prihodkov in izdatkov Tattenbachove svobodne hiše v Mariboru, Maribor 2007. - Vinko ZDOVC, Ţiĉka kartuzija, Obĉina Slov. Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice, Slovenske Konjice 1997.

82 P. Janeţiĉ: Trg Konjice v 16. in 17. stoletju diplomsko delo

SEZNAM TABEL: Tabela 1: Grad Konjice s pomirjem, trg Konjice in trško pomirje, str. 62. Tabela 2: Dimnina – okolica trga Konjice, str. 63. Tabela 3: Gradu Konjice podloţni posestniki in nepremiĉnine v krajih, str. 65. Tabela 4: trg Konjice, str. 68. Tabela 5: Sluge in drugo osebje na gradu Hebenstreit, str. 69. Tabela 6: Vse obdavĉene kategorije podloţnega prebivalstva v trgu Konjice ter na gospostvu, spadajoĉe h konjiškemu gradu, str. 70. Tabela 7: Osebenjki in sluge na Trebniku, str. 71. Tabela 8: Vse obdavĉene kategorije gospostvu podloţnega prebivalstva v okviru posesti grad Trebnik, str. 71.

SEZNAM SLIK: Slika 1: razglednica Gruss aus Gonobitz poslana 29.8.1903, Domoznanski oddelek v Osrednji knjiţnici Celje, str. 21.

83