SZPM BESPLATEN VESNIK ZA SEGA[NI I ZA IDNI PENZIONERI 25 dekemvri 2020 godina PENZIONER plus broj 149 Godina XIII Izleguva edna{ mese~no www.szpm.org.mk e-mail: [email protected] SZPM tel. 02 3223 710

Intervju so Stanka Trajkova, pretsedatel na zionerite na Makedonija na koj jas bez podvi`na apteka, celosno ne e VO OVOJ BROJ... sum pretsedatel. Toa e golema cel- zavr{ena rabotata ako treba stari- Sojuzot na zdru`enijata na penzioneri na Makedonija na grupa koja ne treba da se gleda te lica da odat da gi nabavat leko- ODR@ANI SEDNICI samo kako brojka odnosno ako se vite vo gradot. zboruva za starite lica ne treba da Za penzionerite e mnogu va`no NA IO I NA Dali li~ime na EU? se gleda kako na problem, tuku kako Vladata da donese Programa za so- SOBRANIETO str. 2 na re{enie. cijalno domuvawe vo koja }e se so- si go ureduvaat vnatre{noto orga- [to im nedostasuva na penzione- dr`at site formi i oblici kako pe- INICIJATIVA ZA nizirawe, osnovawe na ogranoci rite: podobra materijalna i socija- nzionerski odnosno starski domovi, kako osnovni kletki na penzioner- lna sigurnost, zdravstveno osiguru- socijalni servisi za davawe uslugi IZMENA I skoto organizirawe kade {to pul- vawe i zdravstvenata za{tita, pro- vo doma{na sredina. Ona {to najbr- DOPOLNUVAWE NA sira i se ostvaruva realniot pen- mena na odnosot na op{tinite kon zo go o~ekuvaat penzionerite e iz- zionerski `ivot. svoite vozrasni gra|ani koja obvrs- gradba na dr`avni starski domovi ^LEN 105 OD ZAKONOT Na koj na~in preku Sojuzot pen- ka tie s¢ u{te ne ja imaat nau~eno kade {to cenite bi odgovarale na ZA ZDRU@ENIJA I zionerite stignuvaat do ostvaru- bidej}i nekoi od niv mislat deka visinata na makedonskite penzii, vawe na svoite prava? zdru`enijata na niv treba da im po- za razlika od privatnite penziski FONDACII str. 3 - Najprvo bi rekla deka Sojuzot magaat, namesto da se sfati deka starski domovi kade {to cenata za slobodno gi promovira i iska`uva penzionerite se va`ni ~initeli vo smestuvawe e mnogu visoka. Poznato svoite stavovi i mislewa za pra- op{testvoto i tie mo`ebi imaat e deka na sekoj penzioner mu e naju- AKTIVNOSTI {awa od interes za penzionerite, fizi~ki deficit, no nivniot inte- bavo {to podolgo da ostane vo svo- poveduva inicijativi za izmena na lektualen kapacitet i znaewe mo`e jot dom, svojata fotelja, ulica, no NA DRU@ENIJA odredeni zakonski propisi i u~est- s¢ u{te da se koristi. Tie gi vospi- doa|a vreme koga mora da bide zgri- str. 4 vuva vo gradewe na javnoto mislewe tuvaat svoite vnuci i obezbeduvaat `en vo institucija specijalizirana o ramkite na proektot "Dali li- i kreirawe na politikite. Ako se socijalen mir vo dr`avata. Mnogu za takvi uslugi. Zatoa, do izgradba V~ime na EU? - Filmsko dokume- slu~i da ne bideme pokaneti na di- zna~aen e odnosot na pomladite kon na starski domovi potrebno e pen- AKTUELNOSTI ntirawe za monitoring i za{tita jalog za zna~ajni pra{awa za penzi- penzionerite bidej}i za eden pen- zionerite da mo`e da se smestuvaat str. 5 na ~ovekovite prava vo Severna onerite, toga{ nie toa go pravime zioner koj `ivee sam vo negoviot i vo privatni starski domovi so toa - Zdru`enie za pro- Makedonija# na svoj na~in. Znaete, nie kako Sojuz dom edno "Alo# za nego mnogu zna~i, {to bi se subvencionirala cenata mocija i unapreduvawe na kultur- str. 7 zaedno so zdru`enijata sme prepoz- kako i ako ne go pra{ate koga bara do iznosot {to treba da go pla}a INFO nite vrednosti, KONFIDENS Skop- natlivi po svojot vesnik "Penzioner "Brza pomo{# kolku godini ima! Ima penzionerot. je, preku produkcijata Balkon 3 sni- plus# koj izleguva edna{ mese~no vo raboti za koi ne se potrebni sred- Zaradi va`nosta na socijalnoto PROGRAMA ma dokumentarni emisii so cel da 6 000 primeroci, vo koj ima i stran- stva samo treba odnosot da se pro- domuvawe Sojuzot napravi sogledu- se prika`e sostojbata so ~ovekovi- str. 8 ica na albanski jazik. Vo vesnikot meni. Zarem treba penzionerot da vawe kakva e fakti~kata sostojba ZA 2021 te prava vo Republika Severna Ma- gi prezentirame i argumentirame ~eka vo dolga redica pred bankite, so penzionerskite i starskite dr- kedonija i da se napravi paralela na{ite predlozi, barawata koi se vo bolnicite na "Moj trermin#, za `avni domovi, privatnite domovi, HRONIKA str. 9 do kade sme vo odredeni oblasti, razgleduvaat na organite i telata mesto vo avtobuskiot prevoz, treba socijalnite servisi za socijalno kako i {to da napravime ponatamu na SZPM i drugo. li penzionerot da pla}a provizija domuvawe vo doma{ni uslovi, so za da se podobrime i pribli`ime PANORAMA Nie na{ite barawa gi istaknuva- za uslugite vo bankite, iako e poz- pregled na objekti koi mo`e da se pove}e kon EU. Proektot e finansi- me na Sovetot za socijalna sigur- nato deka penzija i plata ne e isto. renoviraat i iskoristat za insti- str. 10 ran preku EIDHR Programata za ~o- nost {to funkcionira vo ramkite Kakva idnina sakame za penzio- tucionalno domuvawe na vozrasnite vekovi prava i Delegacija na Evro- na MTSP, preku mediumite i na na- nerite vo pogled na zdravstveni- `iteli so vklu~uvawe vo ovie pro- str. 11 pska komisija vo Skopje. Sojuzot na KULTURA {ata veb-stranica. Kako na{ite te uslugi, socijalnite uslugi, do- ekti i na lokalnite vlasti. Ovoj penzioneri e vklu~en vo epizoda 8, tradicionalni aktivnosti vo naso- movite za stari lica, u~estvo na materijal go dostavivme do Minis- naslovena kako "Generacii i gene- ka na aktivno stareewe gi ostvaru- starite lica vo donesuvawe odlu- terstvoto za zdravstvo, do Minis- IZBOR NA raciski politiki#. Ovaa epizoda }e vame niz sportskite i kulturnite ki od niven interes i voop{to vo terstvoto za trud i socijalna poli- dade prikaz na glavnite predizvici aktivnosti svedo~at biltenite ka- op{testvoto? tika i do Vladata kako pridones na ALBANSKI na mladite i na postarite lu|e vo de {to na eden plasti~en i realen - Vo delot na zdravstvenoto osi- Sojuzot na zdru`enijata na penzio- str. 12 zemjava, dali dr`avata pove}e fa- na~in e prika`ano penzionerskoto guruvawe odnosno zdravstvenata nerite na Makedonija, edna od naj- vorizira edna od ovie dve grupi, organizirawe. za{tita o~ekuvame celosno oslobo- masovnite gra|anski organizacii, vo raboti li ednakvo na dvete ili ne- Za istoriskiot razvoj na penzio- duvawe od participacija po~nuvaj}i re{avawe na ova zna~ajno pra{awe ZDRAVSTVO kade nekoja e zapostavena, koi mo`- nerskoto organizirawe, Sojuzot iz- od dijagnostika do bolni~ko leku- za populacijata od tetata doba. nosti gi imaat mladite, koi uslovi str. 13 dade Monografija naslovena kako vawe, pravo koe penzionerite go Dali li~ime na EU? gi imaat postarite i kako se ispol- "Penzionerski aktivnosti za po~it# imale. Tie toa go zaslu`uvaat bi- - Na pra{aweto: dali li~ime na nuvaat strategiite za niv. Za ovaa str. 15 kade {to so pi{an zbor i slika e dej}i celiot raboten vek pla}ale EU, jas bi rekla da i toa vo mnogu ZABAVA cel be{e snimeno intervju so pret- prika`ano penzionerskoto organi- pridones za zdravstveno osiguruva- segmenti, osobeno ako se sporedime sedatelkata na Sojuzot na zdru`e- zirawe bidej}i zborovite letaat, a we, a mnogu malku koristele zdrav- so nekoi zamji ~lenki na EU kako nijata na penzionerite na Makedo- IZLEZE pi{anoto ostanuva. stveni uslugi, a sega kako vozrasni Slovenija, Hrvatska, Bugarija. Nie nija Stanka Trajkova. Intervjuto go Ona {to gi karakterizira zdru- gra|ani potrebna im e poopse`na imame podobro penzionersko orga- BILTENOT ZA realizira{e Katerina Dimovska, `enijata na penzioneri e razvojot zdravstvena za{tita. Penzionerite nizirawe so samiot fakt {to imame proekten menaxer. Intervjuto go FOLKLORNI na socijalno-humanitarnata dejnost i sega pri sekoja mese~na isplata na 53 penzionerski zdru`enija, Sojuz, prenesuvame integralno. koja osobeno dojde do izraz vo uslo- penziite pla}aat pridones za zdra- svoj vesnik, veb-stranica, slobodno REVII 2020 Na koj na~in se organizirani pe- vi na pandemijata i vrz osnova na vstveno osiguruvawe {to e golem i i avtonomno promovirawe na na{i- str. 16 nzionerite vo RSM? principite na zaemnost i solidar- redoven prihod na Fondot za zdra- te prava i interesi, me|unarodna i - Penzionerite vo na{ata dr`ava nost penzionerite samite edni na vstveno osiguruvawe na Makedonija. me|ugeneraciska sorabotka, aktiv- se organizirani vo zdru`enija na drugi si pomagaa zatoa {to tie zna- Mnogu va`no za penzionerite e re- nosti koi zna~at aktivno stareewe, penzioneri zdru`eni vo Sojuz na zd- at deka koga mo`at treba da pomog- dovno da se apdejtira odnosno a`u- no sekako deka i nie te`neeme kon ]E IZLEZAT ru`enija na penzioneri na Makedo- nat bidej}i i tie mo`e da se najdat rira Pozitivnata lista na lekovi povisoki evropski vrednosti koga e nija koj pretstavuva povisok oblik 22. januari vo situacija da pobaraat pomo{ od so lekovi vo soglasnost so sovreme- vo pra{awe vozrasnata populacija. na organizirawe. Sojuzot e nevladi- - Prilog za penzioneri drug. Za da mo`e do kraj uspe{no da nata medicinska nauka. Znaete, ~e- [to se odnesuva do pra{aweto na, nepartiska i multietni~ka orga- ja izvr{uvaat ovaa dejnost kaj zdru- sto pati na penzionerite lekarite dali im se dava prednost na mladi- vo "Koha# nizacija, vo koja ~lenuvaat 53 zdru- `enijata postepeno se nametnuva im prepi{uvaat lekovi koi gi nema te ili na povozrasnite bi rekla de- 29. januari `enija na penzioneri koi se samos- potrebata od voveduvawe Penzio- na Pozitivnata lista i tie mora da ka i Vladata i drugite institucii tojni pravni subjekti. Sojuzot postoi "Penzioner plus# nerska socijalna karta. Ovoj kori- izdvojuvaat sredstva od svojata sk- vo na{ata zemja se trudat ednakvo i pove}e od 74 godini. Ovaa organiza- sen proekt sega e vo tek vo najgole- romna penzija za da gi kupat. Isto izbalansirano da se gri`at i za cija gi obedinuva zdru`enijata i gi moto Zdru`enie na penzioneri Bi- taka, o~ekuvame penzionerite da starite i za mladite, bidej}i sta- prezentira pravata i interesite na tola. mo`e da se lekuvaat vo privatnite rite se na{eto minato, a mladite penzionerite vo na{ata zemja. [to e ona {to im nedostasuva na bolnici so pla}awe samo na razli- na{ata idnina, a ednite i drugite Zdru`enijata na penzioneri dob- penzionerite vo RSM? Koi prava kata na cenata od dr`avnite do se na{a sega{nost. Sekako deka ne- rovolno se zdru`eni vo Sojuzot (pod im se dostapni, a kade treba da se privatnata bolnica. Ne, pomalku koga{ preovladuva gri`ata za ed- odredeni uslovi) konstituiraj}i gi podobrat? va`no za penzionerite od rural- nite, a drugpat za drugite, se razbi- organite na Sojuzot od nivnite de- - Znaete {to, vo na{ata dr`ava nite sredini e istovremeno funk- ra vo granica na mo`nostite, no s¢ legati koi u~estvuvaat vo rabotata ima 324 000 penzioneri, a 280 000 se cionirawe na terenskiot lekar i na s¢ nie kako Sojuz sme zadovolni na organite, na koj na~in najnepos- organizirani vo zdru`enija ~lenki podvi`nata apteka. Ako imame samo iako neli sekoga{ mo`e da bide i redno se ostvaruvaat pravata i in- na Sojuzot na zdru`enijata na pen- poseta od lekar vo ruralna sredina pove}e i podobro. teresite na penzionerite. Poa|aj}i od ovie zakonski deter- minanti proizleguva i karakterot i nadle`nostite na Sojuzot i organi- "ALO - PENZIONERSKI te na Sojuzot: Sobranie (op{t rep- rezent na site penzioneri), Izvr- PRA[AWA# SEKOJ {en odbor i Nadzoren odbor. VTORNIK I ^ETVRTOK Osnovnata zakonska premisa za samostojnost na zdru`enijata e so- OD 10 DO 12 ^ASOT dr`ana i vo Statutot na Sojuzot, 02/3213 227 zatoa {to zdru`enijata avtonomno 2 AKTIVNOSTI NA SZPM PENZIONER plus 149 dekemvri 2020 Odr`ani sednici na IO i na Sobranieto vas i na va{ite semejstva. - So ~estitkata go zavr{i svo- eto izlagawe pretsedatel- Programata za 2021 godina na SZPM bogata so aktivnosti kata Trajkova. obranieto na Sojuzot na - Realizirana e sredba so nosti. Po diskusija od prisu- aktivnostite sodr`ani vo `eweto na parametrite za Potoa ima{e diskusija vo Szdru`enija na penzione- direktorkata Biljana Jova- tnite Programata ednoglasno programata, napomenuvaj}i usoglasuvawe na penziite, koja be{e zaklu~eno deka rite na Makedonija na 22.12. novska vo Fondot na PIOSM be{e usvoena, kako i Finan- deka toa ne zna~i deka za on- sledewe na dvi`eweto na Programata za 2021 godina e 2020 godina, ja odr`a svojata na koja e dogovorena plodna siskiot plan na Sojuzot na ie koi ne zboruva{e deka se osigurenicite i korisnicite bogata so aktivnosti i istata ~etvrta sednica. Na sednica- sorabotka vo interes na pen- zdru`enija na penzionerite pomalku va`ni. na penzija, natamo{no slede- e od otvoren karakter. ta na Sobranieto i prethode- zionerite; na Makedonija za 2021 godina, - Programata za rabota za we na unapreduvawe na zdra- Finansiskiot plan na Soju- {e sednica na Izvr{niot od- - Linijata 3213 227 konti- Informacijata za utvrduva- 2021 godina se zasnova na ce- vstvenata za{tita, donesuva- zot na zdru`enija na penzio- bor na koi bea razgledani i nuirano funkcionira i dobi- we na podatoci po zdru`enija lite i zada~ite utvrdeni vo we Zakon za penzionersko or- nerite na Makedonija, za 2021 Statutot na Sojuzot na zdru- ganizirawe, odr`uvawe sos- godina go obrazlo`i sekreta- `enija na penzionerite na tanoci so pretsedatelite na rot na SZPM Menka Temelko- Makedonija. Vo Programata se zdru`enijata, za Penzioners- vska. sodr`ani aktivnosti koi se kata socijalna karta, sogle- Informacijata za utvrdu- zapo~nati vo 2020 godina, ka- duvawe na obemot na volon- vawe na podatoci po zdru`e- ko kontinuitet vo izvr{uva- terskite aktivnosti, rabota nija na penzioneri i Infor- we na redovnata rabota, no i na organite i telata vo zdru- macijata za isplatenite sre- aktivnosti koi se nametnale `enijata na penzionerite i dstva za solidaren fond (po- so svojata aktuelnost i zna- Sojuzot i drugo. smrtna pomo{) na korisnici- ~ewe. Ovaa Programa koja }e ja us- te na penzija, za periodot ja-

usvoeni Programata na Soju- enite pra{awa }e bidat os- na penzioneri i Informaci- zot na zdru`enija na penzio- nova za re{avawe na proble- jata za isplatenite sredstva nerite na Makedonija za 2021 mite so koi se sudiraat pen- za solidaren fond (posmrtna godina. Petnaesettata sedni- zionerite; pomo{) na korisnicite na pe- ca na Izvr{niot odbor na So- - Dostaveni se nekolku do- nzija, za period januari-ok- juzot se odr`a na 9.12.2020 pisi i do MTSP, Ministerst- tomvri 2020 godina, a bea do- godina, na koja prisustvuva{e vo za zdravstvo i do Vladata neseni i nekolku va`ni odlu- i pretsedatelot na Sobrani- za unapreduvawe na zdravs- ki za tekovno rabotewe na eto na SZPM m-r Ilija Ada- tvenata za{tita i socijalno- Sojuzot. moski. to domuvawe na penzionerite; Materijalite koi bea na Najnapred pretsedatelkata - Postaveno e pra{aweto dneven red na Izvr{niot od- Aktivnostite vo Programa- voi Sobranieto na SZPM mo- nuari-oktomvri 2020 godina, Stanka Trajkova potenciraj}i okolu vakciniraweto na pen- bor, bea razgleduvani i na ta za rabota za 2021 godina, `e da im poslu`i i kako eden gi obrazlo`i potpretsedate- deka ova e posledna sednica zionerite na najvisoko nivo; Sednicata na Sobranieto so proizleguvaat od pravata i vid patokaz na zdru`enijata lot na Izvr{niot odbor Men- na IO na SZPM za 2020 godi- - Izleze od pe~at Biltenot koja rakovode{e m-r Ilija interesite na penzionerite, pri izrabotka na nivnite tor ]oku. na, kako {to e voobi~aeno gi za 18. regionalni revii na Adamoski. a imaat cel {to pokvalite- programi. Realizacija na Po diskusija od prisutnite istakna najva`nite aktivno- pesni, muzika i igri i 10. ju- Na po~etokot pretsedatel- ten, podostoinstven i poso- programata }e zavisi i od dvata materijala bea usvoeni. sti vo periodot me|u dvete bilejna folklorna revija i kata Stanka Trajkova ja obra- dr`aen `ivot na penzione- slu~uvawata povrzani so pa- Na sednicata se izvr{i veri- sednici: drugo. zlo`i Programata za rabota rite ~lenovi na SZPM, no i ndemijata od Kovid-19 vo na- fikacija na mandati i na novi - Ispratena e inicijativa Pretsedatelkata dade i na Sojuzot za 2021 godina, is- po{iroko. {ata zemja. Da se nadevame ~lenovi na Sobranieto na do Vladata za izmena i dopo- kvalitetno koncizno rezime taknuvaj}i deka programata e Vo programata kako najva`- deka se }e bide dobro na op- SZPM, delegirani od nekoi lnuvawe na ~lenot 105 od Za- na Programata za rabota na bogata i sodr`ajna iako se na aktivnost e redovna isp- {to zadovolstvo na site nas. zdru`enija. konot za zdru`enija i fonda- Sojuzot za 2021 godina, istak- nao|ame vo uslovi na pande- lata na penziite i nivno uso- Vi posakuvam sre}na Nova K. S. Andonova cii; nuvaj}i gi najbitnite aktiv- mija. Taa istakna nekolku od glasuvawe, sledej}i go dvi- 2021 godina, mnogu zdravje na Doneseni Programite za rabota za 2021 godina na Komisiite i telata na SZPM rajot na noemvri i cel dekemvri vo 2020 god- Pokraj, kulturnite nastani, sportskite i edu- Kina i vo zdru`enijata i vo Sojuzot be{e vo kativnite aktivnosti za so`ivot i unapreduva- znakot na donesuvawe programi i planovi za we na zdravstvenata za{tita i na penzionerski- aktivnostite vo narednata 2021 godina. I pokraj ot standard, akcent e daden na humanitarnite soznanieto deka pandemijata i ponatamu }e bide aktivnosti. prisutna, site doneseni programi izobiluvaat so Site sednici se odr`ani spored protokolot aktivnosti spored finansiskite mo`nosti, no se br. 4 daden od Vladata na RSM za odr`uvawe se- prisposobii na sostojbite so Kovid 19. dnici i konferencii. Sednici odr`aa: Komisija za sport i rekreacija

Komisija za informirawe i redakciski odbor Komisija za sport i rekreacija

Komisija za zdravstvo i socijalna politika Komisija za starski i penzionerski domovi i standard na penzionerite

Komisija za so`ivot Koordinativno telo na Aktivite na penzionerki PENZIONER plus 149 dekemvri 2020 TRIBINA 3 "Alo - Penzionerski pra{awa# Reakcija po dopren glas Sekoj vtornik i ~etvrtok od 10 do 12 ~asot enovive dodeka go piev pladnevnoto ka- rska olimpijada kako i za Reviite na pesni, Dfe i u`ivav vo toplinata na esenskoto muzika i igri. Mo`ebi mnogumina mislat sonce, mi prijde eden dobar drugar, sedna do kako tebe deka toa se frleni pari. Ne dru- mene i od svojata torbi~ka, koja postojano ja gar, tie dve aktivnosti se najubavoto ne{to 02/3213 227 nosi so sebe, izvadi nekolku stranici od {to se slu~uva na sekoj penzioner u~esnik vesnikot "Sloboden pe~at#. Me pot~ukna po na istite. Toa se aktivnosti na koi niz re- grbot i onaka niz nasmevka na liceto mi ve- gionalnite i republi~kite nastani na edno SOJUZ NA ZDRU@ENIJA NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA li: eve, drugar~e, ova e za tebe, gi sobrav i mesto se sobiraat po nekolku iljadi pen- UNION OF PENSIONERS' ASSOCIATIONS OF MACEDONIA koga ima{ vreme pro~itaj {to pravite vo zioneri od site zdru`enija i vo praktika se Adresa: Bul."Ko~o Racin" br. 14 - 1000 Skopje -R. Makedonija Sojuzot na zdru`enija na penzioneri na Ma- potvrduva potrebata za penzionersko orga- SZPM Office: Bul. "KocoRacin" No. 14 - 1000 Skopje - Republic of Macedonia kedonija (SZPM). nizirawe, no koga ti be{e del od niv ne mi- EDB: 4030982263086,Transakciska s/ka:300000000953643 Komercijalna banka-Skopje Se razbira deka gi zedov i ve~erta dode- sle{e taka, tuku naprotiv. Ubavinata na tie [email protected] [email protected] ka ~ekav da zapo~ne prenosot od Ligata na nastani ne e samo natprevaruva~kiot del, Tel/ Phone: 3223 710; Faks / Fax: 3128 390;P. fah / Po box: 440 {ampioni vo fudbal po~nav da gi ~itam do- ubavinata e vo drugaruvaweto i vo site so- BROJ/ Namber - 03-02- 423 bienite materijali. Vedna{ zabele`av de- lzi radosnici {to nekoi penzioneri se DATUM/Date - 2.12.2020 ka avtor na tekstovite e moj drag prijatel i sretnuvaat so svoi drugari so koi se nemaat DO porane{en sorabotnik. videno pove}e godini. Zatoa }e te zamolam SOBRANIETO NA REPUBLIKA SEVERNA MAKEDONIJA Znaej}i go avtorot kako pozitivna li~- naredniot pat svoeto pero da go iskoristi{ SKOPJE nost, o~ekuvav deka }e pro~itam ubavi ra- za pi{uvawe na ubavi prikazni koi }e ti gi boti, sodr`ajni analizi, konstruktivni raska`at penzionerki i penzioneri u~esni- PREDMET: INICIJATIVA ZA IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NA ^LEN 105 OD predlozi i dobronamerni kritiki. Za `al, ci na nastanite. Kolku dobro bi bilo da se ZAKONOT ZA ZDRU@ENIJA I FONDACII tekstovite glavno se sveduvaa na kritiki snimi dokumentaren film za emociite koi (SLU@BEN VESNIK NA RM BR. 152/2010 I 135/2011) koi vo najgolemiot del bea neosnovani i ba- preovladuvaat pred, vo tekot i posle ovie zirani na nevistini. ^itav i ne mo`ev da nastani, film koj }e gi razbie site somne`i Izvr{niot odbor na Sojuzot na zdru`enija na penzionerite na Makedonija, na sednicata odr`ana na poveruvam od kade kaj mojot drag prijatel i lagi za ovie nastani kaj onie koi nemale 12.11.2020 godina, ja razgleda i usvoi Informacijata za sostojbata i funkcioniraweto na starskite i penzionerskite domovi i pri toa zaklu~i deka e potrebno da se povede INICIJATIVA za izmenuvawe tolkava gor~ina i revolt kon penzioners- mo`nost da bidat del od niv. i dopolnuvawe na ~len 105 od Zakonot za zdru`enija i fondacii. Za poveduvawe na inicijativata se kite zdru`enija i kon site nas koi na odre- Drugar, mnogu n¢ navredi i so tvrdeweto imaa predvid sostojbite, sopstveni~kiot status i raboteweto na penzionerskite domovi, osobeno onie den na~in sme involvirani vo vodeweto na deka sme nepismeni vo pogled na koristewe koi se dodeleni na zdru`enija na penzioneri vo oddelni op{tini od strana na op{testveno-politi~ki tie zdru`enija. na informati~kata tehnologija, a ba{ vo zaednici i samoupravni zaednici, a koi se vo dr`avna sopstvenost. Vo tekstot pod naslov "Pro~istuvawe# av- vreme na izleguvawe na tvojot tekst preku Ovaa Inicijativa za izmenuvawe i dopolnuvawe na ~len 105 od Zakonot za zdru`enija i fondacii se torot dramatiziraj}i gi sostojbite nebare aplikaciskata platforma Webinar u~estvu- podnesuva vrz osnova na zaklu~okot na Izvr{niot odbor na Sojuzot na zdru`enija na penzionerite na SZPM i site zdru`enija na penzioneri se vav na internacionalna konferencija. Isto Makedonija. kriminalni zdru`enija, a izbranite lica se taka, bi sakal da te informiram deka u{te Vo ~lenot 105 od Zakonot za zdru`enija i fondacii (Sl. vesnik na RM br.152/2010 i 135/2011 go- izbrani na nelegalni izbori, deka vo rabo- pred pet godini vo edno od zdru`enijata vo dina) se predlaga da se dodadat dva novi stava koi glasat: teweto na zdru`enijata vladee nepotizam, koe bev aktiven ~len odr`uvavme sostanoci (2) Po isklu~ok od stav eden na ovoj ~len penzionerskite domovi izgradeni vo zdru`enijata na bezredie i drugo, rede{e bezbroj nevistini od dale~ina, koristej}i posebno formirana penzioneri od sredstvata za stanbena izgradba na penzionerite vo period od 1963 godina do 1990 i neprovereni poluvistini. Izmisluva{e grupa na edna socijalna mre`a. Veruvam godina, izdvoeni od pridonesot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe pri porane{nata sa- nekakvo nezadovolstvo kaj ~lenstvoto i po- znae{ deka ne e mudrost da se koristi od- moupravna zaednica odnosno Fondot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija, vikuva{e na celosen vetting na izbranite se otstapuvaat vo sopstvenost na zdru`enijata na penzioneri. redena aplikacija na internet, mudrosta e (3) Ministerstvoto za trud i socijalna politika soglasno so stav (2) na ovoj ~len }e go utvrdi funkcioneri?! kaj tie {to ja programirale i ni ja stavile statusot, postapkata i subjektite - zdru`enijata na penzioneri, na koi im se otstapuvaat penzion- Zanesen vo svoite pisanija avtorot voz- da ja koristime na mnogu ednostaven na~in. erskite domovi vo nivna sopstvenost. viknuva deka negoviot glas treba da dopre Zna~i, problemot ne e vo ne~ie znaewe ili O B R A Z L O @ E N I E do site nas. Po~ituvan i drag prijatele, neznaewe, problemot e vo nedostatok na Postojniot ~len 105 na Zakonot za zdru`enija i fondacii (Sl. vesnik na RM br. 152/2010 i 135/2011 tvojot glas dopre do mene i dlaboko me na- sredstva. Vpro~em ako nastapuva{ so nega- godina) od preodnite i zavr{nite odredbi, glasi: vredi i pottikna da se obidam da te razube- tivna energija, veruvam i deka }e ja osporu- "Imotot i sredstvata dodeleni na op{testvenite organizacii i zdru`enija na gra|ani dobieni na ko- dam i negativnata energija kon SZPM i site va{ sekoja odluka donesena na sostanok od ristewe od strana na porane{nite op{testveno politi~ki zaednici i samoupravnite interesni zaed- zdru`enija na penzioneri da ja transfor- dale~ina. nici se dr`avna sopstvenost.# mira{ vo pozitivna. Treta na listata koja uporno ja napa|a{ e Ovaa odredba e prezemena od porane{niot Zakon za zdru`enija i fondacii (Sl. vesnik na RM br. Neopravdano prva na udarot na avtorot na uredni~kata na vesnikot "Penzioner plus#, 39/1998), so koj se ukina Zakonot za op{testveni organizacii i zdru`enija na gra|ani, donesen vo tekstovite e pretsedatelkata na SZPM. kako i informiraweto vo Sojuzot. Navisti- porane{niot Ustaven sistem na SRM vo 1983 godina (Sl. vesnik na SRM br. 31/83). Prakti~no, toj ja napadna u{te nestapnata na na ne znam kako izgledal vesnikot dodeka So Zakonot za zdru`enija i fondacii od 1998 godina donesen soglasno so Ustavniot sistem na RM, pretsedatelskata funkcija i toa bez argu- ti be{e del od Redakciskiot odbor, no znam vsu{nost se re{i pra{aweto na imotot na porane{nite - zateknati op{testveni organizacii i zatek- nati zdru`enija na gra|ani, so toa {to istiot se podeli i razgrani~i vrz osnova na dva principa: menti, iako za na{a sre}a taa kako dobra deka denes imame sodr`aen vesnik, bogat so 1) Imotot na op{testvenite organizacii i zdru`enija na gra|ani steknat od sopstveni sredstva e doma}inka mnogu brzo vospostavi sistem na informacii od interes na nas penzionerite imot na zdru`enijata na gra|ani i nivnite pravni naslednici. doma}insko rabotewe vo Sojuzot, a posilno i so zadovolstvo go ~itame. Pod sredstva od stav 1 na ovoj ~len se podrazbiraat sredstva od ~lenarina, donacii, pokloni, legati, od koj bilo dosega{en pretsedatel uspe{no Vo eden od tekstovite silno ja napa|a{ prihodi dobieni od porane{nite op{testveno-politi~ki zaednici, samoupravni interesni zaednici i se bori za podobruvawe na socijalniot sta- na{ata inicijativa za donesuvawe Zakon za od Lotarija na Makedonija, za redovni aktivnosti (~len 81 od ZZF od 1998 god.). tus na penzionerite. penzionersko organizirawe naveduvaj}i 2) Imotot i sredstvata na op{testvenite organizacii i zdru`enija na gra|ani dobieni na koristewe Vpro~em, blagodarenie na drugarkata deka so toj zakon sakame da gi zacementira- od porane{nite op{testveno-politi~ki zaednici, samoupravni interesni zaednici, se dr`avna sop- pretsedatel glasot na penzionerite dopre me na{ite funkcii i da si ovozmo`ime od- stvenost. do nadle`nite institucii, a rezultatite redeni privilegii. I ovoj napad e "pukawe# Vrz osnova na ovie dva principa Fondot na PIOM dobi vo sopstvenost i upravuvawe 15 penzioner- bea zgolemena minimalnata penzija i pro- vo prazno. Po~ituvan prijatele, tokmu pos- ski domovi, a zdru`enijata na penzioneri vo odelni op{tini dobija na koristewe 14 penzionerski se~na penzija na ramni{te kako i kaj penzi- toe~kiot Zakon za zdru`enija i fondacii domovi. onerite od na{ite sosedi. ne gi ograni~uva mandatite tuku toa e osta- Me|utoa, odredbata na vtoriot princip e sosem na~elna i nejasna: ne govori za izvori na sredstva od Drugar, za mene i za najgolemiot broj pen- veno na tie {to gi formiraat zdru`enijata. koi samoupravnite interesni zaednici za domuvawe od Fondot za stanbena izgradba na penzionerite zioneri, ~est i privilegija ni e {to posle Nie so predlo`eniot zakon za koj barame da bile gradeni penzionerskite domovi. Ottuka, sporen e pravniot osnov na pravoto na sopstvenost na penzionerskite domovi koi se vlezeni pod vtoriot princip, koga istite se utvrdeni kako dr`avna sop- skoro sedum i pol decenii na ~elo na Soju- se donese, otkako ima{e {iroka javna ras- stvenost. Toa zna~i deka pri podelba i raspored na penzionerskite domovi na odredeni subjekti za zot zastana `ena. @ena, koja so svoeto ne- prava, sakame da go ograni~ime zadr`uva- nivno stopanisuvawe, od aspekt na izvorite na sredstvata za izgradba na tie domovi, ne se dosledno izmerno iskustvo i znaewe uspe{no i so av- weto na odredena funkcija podolgo od dva po~ituvale napred spomenatite dva principa. toritet n¢ vodi skoro dve godini. Vo tekot mandata na odredena funkcii. Isto taka, so Pokonkretno Inicijativata za izmena i dopolnuvawe na ~len 105 od Zakonot za zdru`enija i fon- na tie dve godini site aktivnosti vo Soju- toj zakon sakame da ja spre~ime pojavata dacii, se podnesuva od slednite pri~ini: zot se tolku transparentni {to ne ostavaat edno lice da obavuva pove}e funkcii. Li~- 1. Izvorite na sredstva za izgradba na penzionerskite domovi preku posebniot Fond za taa name- ni malku somne` za zloupotrebi i siguren no mislam deka samo so eden poseben zakon na, kako praven osnov na pravoto na sopstvenost. sum deka znae{ deka nepostojat. }e go za~uvame edinstvoto i funkcionira- Kako {to e op{to poznato vo periodot od 1963 do 1990 godina (pri Republi~kiot zavod za socijalno Poznavaj}i te kako ~ovek, o~ekuvam deka weto na zdru`enijata na penzioneri i osiguruvawe, potoa vo Samoupravnata interesna zaednica za penzisko i invalidsko osiguruvawe, i naj- }e najde{ na~in i doblest na pretsedatel- SZPM. posle Fondot za penziono i invalidsko osiguruvawe), postoe{e Fond za stanbena izgradba vo koj se kata kulturno i dostoinstveno da £ se izvi- Za kraj drag prijatele sakam da te pra{am uplatuval iznos od 4 otsto od vkupnite sredstva za isplata na penziite akumulirani od pridonesot za ni{ za site neopravdani napadi i mnogu br- dali znae{ po ~ija inicijativa pove}e od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe uplatuvan od vrabotenite, sega penzioneri, a od tie sredstva zo svoeto iskustvo i pozitivna energija da 180 000 penzioneri }e dobijat po 6.000 de- se izgradeni okolu 40 penzionerski domovi od koi eden del e iskoristen za drugi nameni bez stanbeni edinici. gi vgradi{ vo rabotata na Sojuzot. nari za da mo`at da opstanat vo ova vreme Od iznesenoto proizleguva deka postoi praven osnov penzionerskite domovi, vrz osnova izvorot na Vtori na tvojata lista za "otstrel# se naj- nevreme? Nema da go ~ekam tvojot odgovor, sredstvata izdvojuvani za taa namena za penzionerite, preku spomenatiot Fond, da se otstapat vo sop- dovme nie izbranite vo organite i telata na eve }e ti ka`am dodeka Vladata gi donesu- stvenost na zdru`enijata na penzioneri vo soodvetnite op{tini. Sojuzot, pred se ~lenovite na Izvr{niot va{e prethodnite set merki na{ata pretse- 2. Doma}insko upravuvawe i stopanisuvawe so ovie domovi od strana na zdru`enijata na penzioneri. odbor. Vo eden od tekstovite ne obvinuva{ datelka vo ime na Sojuzot reagira{e i po- Vo Informacijata na SZPM e prika`ana sostojbata so penzionerskite domovi i potrebata od nivno za nekakvi nepravilnosti vo tekot na izbo- ve}e pati se obrati do nadle`nite so argu- renovirawe, soodvetna pravna ramka i kako mesto za dostoinstveno `iveewe na penzionerite. Stek- rite vo zdru`enijata, zarem treba da te po- mentiran predlog i najranlivata kategorija nuvawe na pravoto na sopstvenost od strana na zdru`enijata na penzioneri }e se sozdade mo`nost za tsetam deka ovoj Izvr{en odbor e izbran na penzioneri da bide opfatena so eden od pogolema gri`a i, odr`uvawe i stopanisuvawe so niv od strana na zdru`enijata, koi so svoi sredst- posle sprovedenite izbori vo samite zdru- paketite na merki. Blagodarej}i na tie ba- va i sredstva od drugi izvori, od op{tinite, dr`avata pa i od Evropskata unija, vrz osnova na mo`nosta `enija. Ako imalo eventualni nepravilnos- rawa i poddr{kata od edinstveniot penzi- za steknuvawe status na organizacii od javen interes vo ovaa dejnost, {to e od po{irok javen interes. ti adresata za odgovornost ne e kaj ova ra- oner pratenik golem broj na penzioneri }e ja Kaj pove}e zdru`enija na penzioneri postojat inicijativi za izgradba na penzionerski domovi spored kovodstvo, a vo prethodnoto rakovodstvo ti dobijat ovaa neophodna pomo{. nivnite potrebi, obezbeduvaj}i za po~etok soodvetni lokacii i sredstva za adaptacija i sli~no. be{e mnogu aktiven pove}e godini. Na{ata rabota ne zastanuva tuka i vo na- 3. Inicijativi i aktivnosti na zdru`enijata na penzioneri kako i drugite gra|anski organizacii vo Nema potreba da te ubeduvam i doka`uvam rednata godina, se nadevam vo podobri us- ovoj sektor. Zdru`enijata na penzioneri vo op{tinite, kako i drugite zdru`enija na gra|anite, se o~ekuva s¢ deka site izbrani organi i tela odgovorno i lovi, }e prodol`ime da se borime za prava- pove}e, soglasno so Zakonot za zdru`enija i fondacii, da prezemat vr{ewe na raboti od javen interes transparentno rabotat na sproveduvawe na ta i podobruvawe na standardot i zdravs- stanuvaj}i s¢ pokredibilni subjekti vr{ej}i dejnosti od po{irok op{testven interes. Pri toa Programata za rabota na Sojuzot. Za sekoja tvenata za{tita na site penzioneri, a pred zdru`enijata na penzioneri se po mnogu ne{to specifi~ni, ne samo po brojnosta na svoeto ~lenstvo, aktivnost postoi ot~etnost {to e sraboteno s¢ na tie so niski primawa. Na tebe ostavam prisutni taka da se ka`e vo site op{tini vo Republikata, tuku i po svoeto neguvawe i praktikuvawe, i kolku sredstva se potro{eni. Sekako deka sam da odlu~i{ dali so tvoeto pero }e ko- aktivnostite da gi prezemaat na volonterska osnova i vrz osnova na humaniot ~in na dobrotvorstvo }e te razo~aram ako ti ka`am deka vo skoro risti{ zborovi koi nikogo ne pravat sre}en i me|usebna pomo{. site oblasti na dejstvuvawe imame zna~i- ili so pozitivna misla }e se pridru`i{ telni za{tedi. kon site nas zaedno da stareeme. Pretsedatel na Izvr{niot odbor na SZPM Stanka Trajkova N¢ obvinuva{ za organizacijata na Spor- m-r Velin Stojanovski tskite natprevari ili za na{ata penzione- ~len na Izvr{niot odbor na SZPM 4 AKTIVNOSTI NA ZDRU@ENIJA PENZIONER plus 149 dekemvri 2020 ZP ^air ~ki od dnevniot red, bea ednoglasno ZP Struga usvoeni. Vo ovoj nekolku mese~en periot na Doneseni pove}e odluki pandemija, Aktivot na penzionerki Realizirana Programata za o uslovi na korona virusot, aktiv- odreden broj ~lenovi, poradi pande- pri ZP ^air, kontinuirano gi ostvaru- Vnostite vo ZP ^air se odvivaat so mijata e ote`nata ekonomskata sostoj- va aktivnostite, vo zavisnost od us- 2020 godina namalen intenzitet. Vo prostorijata ba i donesoa odluka, po preporaka na lovite i protokolite za spravuvawe so korona virusot. Kako {to ne info- a 5 dekemvri 2020 godina, vo Klu- na penzionerskiot klub, smesten vo komisijata za zdravstvo, na 65 ~leno- bot na penzioneri vo Struga, Izvr- penzionerskiot dom "Lika ^opova# vo vi na zdru`enieto da im se dodelat po rmira{e pretsedatelkata Qubica Lo- N levska, kontaktite so site ~lenovi se {niot odbor pri ZP Struga, vo pro{i- Topansko Pole, na 30 noemvri 2020 go- 3000 denari ednokratna pari~na po- ren sostav so pretsedatelite na ko- dina, so strogo po~ituvawe na site mo{, glavno na penzioneri so poniski odvivaat telefonski, za da se vidi, dali imaat nekakvi potrebi. Na pove- misiite: Elisaveta Lazareska so svo- preporaki i protokoli propi{ani od prihodi, a i na onie koi se spravuvaat jata zameni~ka Pavlina Kuzmanoska dr`avnite organi so cel da se za~uva so pote{ki bolesti i operacii. Vak- }eto od ~lenovite im se podeleni ma- ski za za{tita, a sekoj mesec redovno kako pretsedatel na Aktivot na `eni, im se deli vesnikot "Penzioner plus#. Quba Jovanoska, pretsedatel na Ko- Za pofalba e i sorabotkata so Crve- misijata za kulturno-zabaven `ivot, niot krst pri op{tina ^air. Vo ovoj pretsedatelot na Forumot za ekonom- be{e investirano vo adaptacija na te`ok period, e organizirana akcija sko-pravni raboti Del~o Ilieski, penzionerskiot klub i nekolku kance- za proverka na {e}er vo krvta i mere- pretsedatelot na Komisijata za statu- larii vo selskiot zadru`en dom, koj we na pritisokot. Isto taka, e organi- tarni pra{awa Fikrie Bekte{i, pre- `itelite go otstapija za trajno koris- zirano predavawe od lekar pri Crve- tsedatelot na Nadzorniot odbor Bla- tewe bez nadomest. Za ovaa pomo{ od niot krst na tema "Izbegnuvawe na goja Klimoski, pretstavnik i delegat strana na ZP Struga, se zablagodari stres vo situacija na pandemija#. Me|u vo SZPM Dauti Hurem, kako i pretse- pretstavnikot od mesniot ogranok na ~lenovite na Aktivot, bila organizi- datelot na Komisijata za informira- Draslajca Blagoja Klimoski. rana akcija i donirana obleka vo Cr- we, ja odr`a osmata redovna sednica Po vtorata to~ka pokraj pretseda- veniot krst od ^air. Otuka se namet- na Izvr{niot odbor i posledna za telot koj go obrazlo`i Izve{tajot na nuva i zaklu~okot, vakvite aktivnosti ovaa kalendarska godina. Najprvin so Komisijata za sostojbata na domovite ednominutno mol~ewe im se oddade za stari lica formirana od IO na zdravjeto na prisutnite ~lenovi, Iz- vata sostojba se izvlekuva od podne- na Aktivot da prodol`at vo sorabotka so op{tinskata organizacija na Crve- po~it na po~inatite penzioneri vo SZPM be{e informirano deka vo Op- vr{niot Odbor odr`a redovna sedni- senata dokumentacija na samite bara- ovoj izminat period od Kovid-19. {tina Struga ima dva objekta: "@enska ca na koja samo eden be{e opravdano teli, kako i od predlozite i misle- niot krst. Kako {to naglasi Lolevska, ne zastanuvaat so aktivnostite. Dose- Dnevniot red ne be{e obemen, no so- pla`a# i "Hotel Galeb# koi se dadeni otsuten, so {to ima{e kvorum za rabo- weto na pretsedatelite na razgrano- dr`aen, za {to ~lenovite na IO mnogu na trajno koristewe na drugi subjekti, ta. Na sednicata bea postaveni na cite. ga na otvorenata terasa na penzioner- skiot dom vo Topansko Pole, a dozvo- vnimatelno i korektno diskutiraa. Po a ne na penzionerite. Vo ovaa raspra- dneven red nekolku to~ki od rabotata Ostanatite tri to~ki od dnevniot prvata to~ka pretsedatelot na ZP va se vklu~ija pove}e ~lenovi, kako i na zdru`enieto. Po usvojuvaweto na red, bea pozitivno re{eni i se done- luvaa vremenskite priliki, so po~i- tuvawe na site merki, zadol`itelna Struga i pretsedatel na IO Milorad delegatot SZPM Hurem Dauti, koj gi dnevniot red i zapisnikot od pretho- soa: Odluka za formirana na popisna Trposki, napravi retrospektivna ana- zapozna ~lenovite deka se diskutira- dnata sednica, zapo~na raspravata po komisija, Odluka za odreduvawe bla- dezinfekcija, dr`ewe rastojanie, se- dewe na masa po dvajca, Aktivot na pe- liza za rabotata na Zdru`enieto na lo za ovaa problematika i na IO na predlo`eniot dneven red. gajni~ki maksimum vo kasata i Odluka penzioneri Struga, vo izminatiot pe- SZPM, a pretsedatelot na Ekonomsko- ^lenovite na Izvr{niot odbor, po za zastakluvawe na podrumskata kan- nzionerki odr`al nekolku sostanoci so svoite ~lenovi. Vasil Pa~emski riod. Toj gi informira ~lenovite i za pravniot forum Del~o Ilieski, stru- prvata to~ka, konstatiraa deka kaj celarija. Site ~etiri predlo`eni to- aktivnostite vo vreme na pandemijata, ~no gi zapozna ~lenovite kako treba istaknuvaj}i deka programata za 2020 da se odviva procedurata za vra}awe ZP Kumanovo godina skoro celosno e realizirana so na ovie dva objekta na penzionerite. mali otstapuvawa, kako {to be{e ne- Se donese zaklu~ok ZP Struga povtor- So prenamena dodelena pomo{ u~estvoto na Regionalnata revija na no da se obrati za ova do site insti- pesna, muzika i igra. Govore{e i re- tucii. Po ostanatite to~ki doneseni novirawe na Klubot i obnovuvawe na se znaklu~oci i odluki, a be{e nazna- na u{te 500 ~lenovi na Zdru`enieto inventarot, obezbeduvawe na za{tit- ~en nov smetkovoditel Avni Kica, a isto taka prisutnite bea informirani zvr{niot odbor pri Zdru`enieto na penzioneri vo Ku- rani stavki za humanitarni celi. Se donese odluka vo te- ni sredstva i sredstva za redovna de- deka ovaa godina na 19. regionalna manovo na 19.11.2020 godina ja odr`a svojata osma redo- kot na mesec dekemvri na 500 penzioneri, ~lenovi na zdru- zinfekcija. Vo ogranokot na penzio- I revija ne pesni, muzija i igra }e bide vna sednica na koja {to be{e razgledano i usvoeno devet- `enieto ~ij{to mese~en iznos na penzijata e pomal od neri vo selo Draslajca {to gi opfa}a doma}in ZP Struga. S. Kukune{oski mese~noto finansisko rabotewe i sostojbata so solidar- 11.000 denari, da im se dodeli ednokratna pari~na pomo{ naselenite mesta Mori{ta i Bixevo, niot fond vo zdru`enieto. Na sednicata od ~lenovite be- vo visina od 1.000 denari. ZP Kumanovo do sega vakva po- mo{ ima dodeleno na 600 penzioneri i so novata brojka od ZP Dojran 500 penzioneri vkupniot broj na penzioneri koi primile pomo{ }e iznesuva vkupno 1.100 penzioneri. So ovoj poteg Aktivnosti rakovodstvo na Zdru`enieto i ponatamu prodol`uva so za- crtanata politika i strategija sredstvata od penzionerite zvr{niot odbor pri Zdru`enieto da gi naso~uva kon samite penzioneri. Ina penzioneri pri Op{tina Dojran, Me|u drugite odluki {to na ovaa sednica, na negovo bara- ja odr`a tretata sednica na koja ~le- we, be{e razre{en dosega{niot pretsedatel na Komisijata novite pod posebni protokolarni me- za informirawe pri ZP Kumanovo, a na negovo mesto be{e rki donesoa pove}e odluki. imenuvan nov pretsedatel. Nabli`uva krajot na ovaa ka- Po usvojuvaweto na zapisnikot od lendarska godina pa Izvr{niot odbor donese odluka so koja vtorata sednica na Nadzorniot odbor, {to bea imenuvani i popisnite komisii vo Zdru`enieto, ~lenovite go razgledaa i ednoglasno beni paketi vo site ogranoci. Po po- {e konstatirano deka poradi nastanatata sostojba so pan- kako i odluka za dodeluvawe na ednokratna pari~na pomo{ go usvoija finansiskiot izve{taj za vod denot na osloboduvaweto na Doj- demijata od korona virusot Kovid-19 ostanaa nerealizi- vo visina od 10.000 denari na penzioner komu neodamna mu period januari - juni 2020 godina, za ran, 5-ti noemvri, ~lenovite na ZP vo rani niza planirani aktivnosti i nerealizirani finansi- be{e opo`arena semejnata ku}a. Sednica se odr`a spored sostojbata na nabavka sorabotka so op{tina- ski sredstva. Od taa pri~ina Izvr{niot odbor odlu~i da pravila, propisi i protokoli propi{ani od Dr`avnata zd- na "svinski polutki# na ta, polo`ija sve`o izvr{i prefrluvawe na sredstva od odredeni nerealizi- ravstvena komisija, so maski i potrebna distanca. T.D. zainteresiranite pen- cve}e na spomenicite zioneri od farmata na padnatite borci vo ZP Kavadarci "Veterinar#, Gevgelija, Nov Dojran i Star Doj- i bea doneseni odluki ran. za renovirawe i opre- Za dolgogodi{na so- Vo slednite 4 godini, }e se trudam muvawe na klubovite rabotka pretsedate- vo Mesniot ogranok vo lot na ZP Dojran, Din- za podobar `ivot na penzionerite selo Furka i vo Star ~o Bo{nakov na Mitko Dojran. Janev sopstvenik na - @iveeme vo vreme koga ne znaeme {to mo`e novoto utre na penzioneri, }e se potrudime da nap- Zdru`enieto iako raspolaga so ma- restoran "Fuk-Tak# mu vra~i blagoda- da ni donese. Slu~uvawata se nepredvidlivi i sekojdnevno ravime s¢ {to e vo na{ite mo`nosti za li finansiski sredstva, Nadzorniot rnica za dolgogodi{na sorabotka i se soo~uvame so novi problemi. No i vo ovaa te{ka situa- da im obezbedime obrok po dostapni odbor donese odluka do Nova godina sponzorstvo, so `elba sorabotkata da cija so pandemijata, jas, kako i moite sorabotnici se trudi- ceni. Ova }e bide za onie penzioneri na ~lenovite so minimalni primawa prodol`i i vo naredniot period. me da go napravime podobar `ivotot za penzionerite - ve- ~ija penzija e pod 15.000 denari. Ova }e po tret pat da im pomogne so prehran- G. Petrovski li Dim~e Kocevski novoizbraniot pretsedatel na zdru`e- se doka`e so dokaz-~ek za penzija. Pojavite i nastanite koi nieto. So pomo{ na pretsedatelot na Sobranieto Vasil se slu~uvaat okolu nas i vlijaat lo{o na nas penzionerite ZP Prilep Dimitrov i pretstavnikot vo SZPM Branko [emov, Kocev- i samo obedineti mo`eme da gi spre~ime i prebrodime. Ka- ski }e gi realizira svoite postaveni celi. ko zdru`enie na penzioneri nie sme ~lenka na gra|anska, - Golem del od aktivnostite koi{to se realizirale vo nevladina, nepartiska i multietni~ka asocijacija koja dej- Petstotini iljadi denari prethodnite godini, se odlo`eni ili otka`ani zaradi mo- stvuva samostojno vo organiziraweto i ostvaruvaweto na mentalnata situacija so pandemijata. Edinstveno aktivno- interesite na SZPM sozdavaj}i uslovi za miren i kvalite- prednovogodi{en podarok sta snabduvawe so ogrevno drvo kako i sekoja esen i ovaa ni ten `ivot na penzionerite. Pretsedatelot Kocevski vetu- be{e prioritet. Sepak najva`no za zimskiot period e da gi vaj}i deka vo svojot 4 godi{en mandat }e bide tuka za nego- stoplime na{ite domovi. vite prijateli penzioneri i }e se potrudi nivnoto vreme da za ~lenstvoto Pretsedatelot Kocevski ima plan za izgradba na penzi- bide ispolneto so momenti koi se vredni za pametewe, im rilepskoto zdru`enie na penzio- sredstva od neorganizirani ekskurzii, onerski - starinski dom, so sali za dru`ewe i celodneven ja ~estita{e Novata 2021 Godina na site penzioneri, so Pneri u{te edna{ ja potvrduva de- i drugi akcii. Imame pove}e prihodi, prestoj na penzionerite. `elbi za dobro zdravje i ubav penzionerski `ivot. finicijata kako edno od najhumanite otkolku rashodi i Izvr{niot odbor - ]e obezbedime posebna gri`a za ranlivite kategorii Liljana Ilieva Grande zdru`enija ~lenki na SZPM. Pokraj odlu~i da im se dodelat po iljada de- onie 300 iljadi denari {to im bea ra- nari na najzagrozenite ~lenovi na na- ZP Peh~evo prisustvuva{e i gradona~alnikot spredeleni na penzionerite od site {eto zdru`enie, - veli pretsedatelot na op{tina Peh~evo Dragan Tren- ogranoci na ZP Prilep pred golemiot Slavko Trajkoski. ~ovski. hristijanski praznik Veligden, deno- Pokraj ovie sredstva zdru`enieto Penzionerite doma}ini na Pretsedatelot na Zdru`enieto vive pretsedatelite na site 19 ogra- investira{e okolu 30 iljadi evra za na penzioneri na op{tina Peh~evo noci napravija spisoci na petstotini kupuvawe na novi prostorii za ogra- Boris Zarinski na po~etokot na ~lenovi koi imaat niski penziski nokot vo naselbata "To~ila#. Investi- Sovetot na op{tina Peh~evo sednicata gi pozdravi gradona- dru`enieto na penzioneri na op{- primawa. So podgotvenite spisoci ra{e i vo opremuvaweto na site 13 ~alnikot i prisutnite sovetnici ~lenstvoto od ogranocite od trite op- klubovi so klima aparati. Samo za na- Ztina Peh~evo vo svoite novi pros- i gosti, po`eluvaj}i im uspe{na torii na penzionerski klub be{e do- {tini, Prilepska, Krivoga{tanska i bavkata na ovie aparati bea potro{e- rabota, o~ekuvaj}i sodr`ajni di- Dolnenska, {to kako ~lenovi graviti- ni okolu 600-700 iljadi denari. Isto ma}in na Sovetot na op{tina Peh~evo. skusii, a Zdru`enieto na penzi- Vo prostoriite na klubot be{e odr- raat vo prilepskoto zdru`enie, }e taka, Komisijata za zdravstvo dodeli oneri so svojot penzionerski mo`at da kupuvaat proizvodi po sop- ednokratna pomo{ ili vkupno za ovaa `ana trieset i tretata sednica na klub sekoga{ stojat na raspola- Sovetot na op{tina Peh~evo. Po~itu- stven izbor vo visina od po 1000 dena- tekovna godina od svojata smetka, za gawe za sekakvi aktivnosti na ri pred Novogodi{nite praznici. svoite ~lenovi, po pove}e osnovi, ova vani bea site merki za za{tita od Ko- Sovetot i op{tina Peh~evo, bi- vid 19, so bezbedno rastojanie, nosewe - Ova se nivni sredstva, godinava zdru`enie potro{i okolu 2,5 milioni na sednicata be{e izvr{eno dezin- dej}i i ova e del od sorabotkata. imavme pomalku aktivnosti od pande- denari. na maski i dezinfekcija od prisut- A. Kacarski nite na sednicata. Po zavr{uvaweto fekcija na objektot. Na sednicata mijata na koronavirusot i ni ostanaa K.R. PENZIONER plus 149 dekemvri 2020 AKTUELNOSTI 5 Rabotna sredba pome|u Fondot na PIOSM i SZPM Sorabotkata i dosega e dobra, no sekoga{ mo`e da bide i podobra iljana Jovanovska v.d. Prilep. nerite. Bdirektor na Fondot na Na sredbata se razgovara{e za Na sredbata ra- penziskoto i invalidskoto idni zaedni~ki nastapi, pri izmena zgovaravme za fu- osiguruvawe na Republika na propisite od penziskoto i inva- nkcioniraweto na Severna Makedonija, ostvari lidskoto osiguruvawe i drugi zako- Solidarniot fond rabotna sredba so pretseda- nski proekti zna~ajni za penzioner- za posmrtna pomo{ telkata na Sojuzot na zdru- skata populacija. Se diskutiraa i ~lenarina, potoa `enijata na penzionerite na predlozi i sugestii so cel unapre- za razmena na po- Makedonija Stanka Trajkova, duvawe i prodlabo~uvawe na sora- datoci, vremetra- pretsedatelot na Sobranie- botkata pome|u Fondot na PIOSM i eweto na postap- to na Sojuzot na zdru`enija- SZPM soglasno svoite nadle`nosti, kata za donesuvawe na re{enie za penzija, za is- ramkite na SZPM. Na op{to zadovolstvo na dve- ta na penzionerite na Makedonija, m-r Ilija a seto toa vo interes na sega{nite i idnite pe- plata na penzija, za pra{awa povrzani so pen- te strani se zaklu~i deka sorabotkata bila do- Adamoski, Mentor ]oku, potpretsedatel na Iz- nzioneri. Voedno, v.d. direktorkata Jovanovska zionerskite domovi i za standardot na korisni- bra, no sekoga{ mo`e da bide podobro, istakna vr{niot odbor na Sojuzot na zdru`enijata na pe- poso~i deka sekoga{ e otvorena za sorabotka i cite na penzija. Direktorkata Jovanovska se po- po sredbata pretsedatelkata na Sojuzot na zdru- nzionerite na Makedonija i Slavko Trajkoski, vo sekoe vreme dostapna za nadminuvawe na pro- nudi da odgovara na telefonskata linija 02 3 `enijata na penzionerite na Makedonija, Stanka pretsedatel na Zdru`enieto na penzioneri od blemite i razgleduvawe na barawata na, penzio- 213 227 "Alo penzionerksi# koj funkcionira vo Trajkova. K.S.A. ZP Solidarnost - Aerodrom - Skopje Akademik Vera Bitrakova - Grozdanova dobitnik na Odr`an zaedni~ki Nagradata "Sv. Kliment Ohridski# sostanok na pretstavnici za 2020 godina na Zdru`enieto i na SZPM obitnik na najvisokoto op{tinsko priznanie, nagra- Ddata "Patron na gradot - Ohrid Sv. Kliment Ohrid- a 04.12. 2020 godina vo prostori- Potoa na sostanokot zedoa u~estvo ski# za 2020 godina, e akademik Vera Bitrakova - Groz- Nite na ZP Solidarnost - Aerod- vo diskusijata pretstavnicite od danova, neumoren istra`uva~, univerzitetski profesor rom - Skopje, se odr`a raboten sos- SZPM. Pretsedatelot na SZPM Stan- i eminenten nau~nik od oblasta na arheologijata i is- tanok na pretstavnici od SZPM i ka Trajkova, ja obrazlo`i celta na torija na umetnosta. Svetiklimentovata nagrada i po- prestavnici od Zdru`enieto na pen- sostanokot iznesuvaj}i neki najnovi velbite na praznikot Osmi dekemvri i ja vra~i grado- zioneri na Solidarnost - Aerodrom. sodr`ini i rezultati od razgovorite na~alnikot na Ohrid Konstantin Georgievski. Od imeto Sostanokot se odr`a po zaedni~ki napraveni vo Fondot za PIOM, za ak- na nagradenite se obrati akademik Bitrakova - Grozda- dogovor na SZPM i na ZP Solidar- tivnosti vo zdru`enijata na penzio- nova, koja zablagodaruvaj}i se, re~e deka so voshit i trepet ja prima nagradata i posaka idnite generacii oh- ri|ani da bidat posveteni i da go po~ituvaat deloto i likot na Sveti Kliment Ohridski. torira na tema: Spomenci na helenisti~kiot period na - Ovaa nagrada za mene pretstavuva osobena ~est bi- tloto na Socijalisti~ka Makedonija, kaj akademik Duje dej}i e dar od gradot Ohrid, gradot na Sv. Kliment koj e Rendi} - Mio~evi}. Studiski prestoi realizirala vo vo mislite na ohri|ani, vo nivnite du{i i vo du{ata na Francija, Germanija, Bugarija, Albanija i Grcija. U~est- crkvite nasekade okolu nas. Sv. Kliment vo moeto seme- vuvala vo pove}e arheolo{ki iskopuvawa. Realizirala jstvo, semejstvoto na Cvetan Grozdanov, so Vera Bitra- i pove}e samostojni iskopuvawa. Vo periodot 1998-2002 kova i sinot Kliment, osobeno se ~uvstvuva{e site ovie godina e ~len na Odborot za vozobnovuvaweto na crkva- 50-60 godini i profesionalno se prou~uva{e deloto na ta Sv. Kliment - Sv. Pantelejmon, a od 2007 godina e na- Kliment izrazeno vo crkvite, freskite, ikonite i isto- u~en rakovoditel na iskopuvawata na Plao{nik i ~len rijata, vrzano so site li~nosti koi od devettiot do de- na Odborot za vozobnovuvawe na "Sveti Klimentoviot nost - Aerodrom, Na sostanokot bea neri vo uslovi na pandemija, infor- vetnaesettiot vek ja inkorporirale li~nosta na Kli- univerzitet# na Plao{nik vo Ohrid. Avtor e na pove}e prisutni od SZPM: Stanka Trajkova, mira{e za izdavaweto na vesnikot ment vo svoite misli i iska`uvawa umetni~ki i religi- od 100 nau~ni trudovi; u~esnik na mnogubrojni me|unaro- pretsedatel na SZPM, Ilija Adamos- "Penzioner-plus#, i pozitivnite as- ozni, - istakna akademik Bitrakova - Grozdanova. dni nau~ni sobiri i dobitnik na pove}e nau~ni i op{te- ki, pretsedatel na Sobranieto na pekti od istoto, rabotata na klubo- Taa od 1975 godina do penzioniraweto e profesor na stveni priznanija; na nagradata "Goce Del~ev#, na pres- SZPM, Mentor ]oku, potpredsedatel vite, zboruva{e za izgotvenite In- Filozofskiot fakultet na Institutot za istorija na ti`nata evropska nagrada Herder-Preise dodelena od na SZPM i Slavko Trajkovski, ~len na formacija za sostojbata i funkcio- umetnosta i arheologija na Univerzitetot "Sv. Kiril i Univerzitetot vo Viena, za dostignuvawa vo naukata od IO na SZPM i pretsedatel na ZP niraweto na starskite i penzioners- Metodij#, a za redoven ~len na MANU e izbrana vo 2009 sferata na istorijata na umetnosta i ranohristijanska- Prilep, a od zdru-`enieto doma}in: ki domovi, za Prira~nikot za rabota godina. Vo rodniot grad Ohrid go zavr{uva gimnazisko- ta arheologija, kako i za zapoznavaweto na svetot so Dimitrija Bogati-noski, pretsedatel na kompjuter i internet za vozrasni, to obrazovanie. Na Filozofskiot fakultet vo Zagreb spomenicite od Makedonija, nagradata "Kliment Ohrid- na zdru`enieto i na Izvr{niot od- dostavenoto barawe za dobivawe diplomirala vo 1963 godina, magistrirala vo 1972, a vo ski# za dostignuvawa vo oblasta na kulturata. bor, Todor Todorovski, pretsedatel status na javen interes na SZPM, ini- 1984 godina na Filozofskiot fakultet vo Zagreb dok- K. Spaseski na Sobranieto na zdru`enieto i Ni- cijativa za promena na nekoi zakons- kola Markoski, sekretar. ki re{enija vo propisite od dano~na- Predmet na sostanokot bea pra{a- ta sfera i pokrenatata inicijativa Makedonski jazik - Slovenskata grupa na jazici e relativno mlada vo wa vo vrska so me|usebno zapozna- za izmena na ~len 105 od Zakonot za Makedonskiot jazik, eden odnos na ostanatite jazi~ni grupi. vawe so rabotata, aktuelni sostojbi i zdru`enija i fondacii so cel otsta- Na{iot jazik e najblisku povrzan so predlozi za uspe{na sorabotka vo puvawe na domovite koi se izgradeni od 10-te najstari jazici stariot crkoven slovenski jazik i za- idnina i drugo. so sredstva na penzionerite na sop- ~uval najmnogu karakteristiki na sta- Na sostanokot pretsedatelot Dimi- stvenost ili koristewe na ZP. roslovenskiot jazik, vo sporedba so trija Bogatinoski so svoe vovedno iz- Vo svojata diskusija pretsedatelot koi se zboruvaat i denes! ostanatite slovenski jazici. lagawe gi zapozna gostite od SZPM so na sobranieto na SZPM Ilija Adamos- Baskiski jazik - Jazikot go zboru- istorijata od osnovaweto do denes i ki se zadr`a na aktivnostite vo volucijata na jazicite e sli~na na jazik koj se zboruva od 78 milioni lu|e biolo{kata evolucija - se odviva i e priznaen kako oficijalen jazik vo vaat samo mal broj lu|e vo [panija i li~nata karta na zdru`enieto, istak- SZPM koi se determinirani od pan- E generacija po generacija i ne mo`e da Indija, [ri Lanka i Singapur. Toj e Francija, no ne e povrzan so romans- nuvaj}i pri toa pove}e bitni i aktue- demijata so Kovid-19 i informira- se najde to~na granica pome|u eden edinstveniot klasi~en jazik koj uspe- kite jazici (kako {panskiot i francu- lni karakteristiki, kako {to se va`- weto. jazik i sledniot koj go nasleduva. al da ostane vo upotreba do denes. skiot), no i bilo koj drug jazik vo sve- ni nastani, slu~uvawa, sorabotka so Na krajot otkako se iscrpeaja site Sekoj od jazicite koi sleduvaat Litvanski jazik - Najgolem del od tot. Toj pretstavuva misterija za lin- drugi zdru`enija vo gradot i republi- diskusii pretsedatelot Dimitrija imaat ne{to specijalno vo niv - ne- evropskite jazici pripa|aat na indo- gvistite denes. kata, kako i sorabotkata me|u ograno- Bogatinoski se zablagodari na site {to {to gi razlikuva od ostanatite. evropskata grupa jazici, no site bile Finski jazik - Ovoj jazik prvpat cite na Zdru`enieto i realizacijata prisutni za posetatata i konstrukti- Ova se najstarite jazici koi se u{te eden jazik okolu 3500 g.p.n.e. Litvans- bil zapi{an vo 16-ot vek, no negovata na Finansiskiot plan za 2020 godina vnite i uspe{ni razgovori, so kons- se koristat. kiot jazik e del od balti~kata grupa istorija odi mnogu porano. Sepak, fi- vo uslovi i posledicite od korona tatacija deka istite }e pridonesat za Na listata na top 10 najstari svet- jazici vo indoevropskoto semejstvo koj nskiot jazik sodr`i mnogu pozajmeni virusot vo ovaa godina, kako i za so- u{te podobra sorabotka vo idnina i ski jazici koi se zboruvaat i deneska sodr`i najgolem del od protoindoev- zborovi koi bile adaptirani niz ve- rabotkata istaknuva}i deka na site deka vakvite sostanoci se korisni i e i makedonskiot. ropskiot jazik, stariot jazik koj se kovite. preporaki im se dava soodveten pros- treba da bidat {to po~esti. Evrejski jazik - Interesno ne{to zboruval pred 3500 g.p.n.e. Gruzijski jazik - Ovoj jazik e naj- tor i vnimanie. Nikola Markoski povrzano so evrejskiot jazik e toa {to Farsi - Ovoj jazik denes se zboruva golemiot jazik od grupata na kartvel- prestanal da se koristi okolu 400-ta vo Iran, Avganistan i Taxikistan, me|u ski jazici. Toj e prekrasen jazik i ima ZP Kriva Palanka godina i ostanal kako liturgiski jazik drugoto. Toj e, vpro~em, persiskiot ja- unikatna azbuka koja se smeta deka niz svetot, no istiot "voskresnal# vo zik i e jazik koj se sozdal od starope- zapo~nala da se koristi vo 3-ot vek. 19-ot i 20-ot vek i sega e oficijalen rsiskiot. Irski jazik - Samo malku lu|e go ko- Odbele`ana Nedelata na jazik jazik vo Izrael. Modernata ver- Islandski jazik - Ovoj jazik pri- ristat irskiot jazik kako maj~in denes, zija se razlikuva od bibliskata, no pa|a na severnogermanskata granka ja- no toj e mnogu star jazik i postoel u{te tie ~ij maj~in jazik e evrejskiot lesno zici vo indoevropskoto semejstvo. pred Germancite da ja naselat sega{na gri`a na stari lica vo mo`e da razberat i staroevrejski. Jazikot ostanal re~isi nepromenet od Velika Britanija. uslovi na pandemija Tamilski jazik - Tamilskiot jazik e 14-ot vek. (podatoci od internet) M.B. programskite aktivnosti na Crven mototo "Site sme nivni deca#. Akcijata luga od vidot pomo{ i nega na stari ovremeniot `ivot e vo proces na taka e i vo na{ata zemja, a se o~ekuva krst na RSM. Vo tie aktivnosti e vk- se sprovede so zaedni~ka inicijativa lica vo doma{ni uslvi. Visinata na Sdemografska tranzicija so porast trendot na staro naselenie da raste. lu~en i OO na Crven krst na Kriva so UNFPA, kade {to vo tekot na nede- grantot e 11 034 000, a provajder na us- na naselenieto vo strukturata na op- Pokraj pomo{ta {to ja obezbeduvaat Palanka, koj osobeno se zalaga za ra- lata so dvaeset nacionalni timovi lugite }e bide OO na Crven krst na {testvoto, a namaluvawe na brojot na nadle`nite institucii i gri`ata koja zvoj na socijalni servisi za isporaka be{e sprovedena humanitarna usluga Kriva Palanka. Uslugata }e obezbedu- mladite. Toa se slu~uva vo site zemji, ja davaat vo uslovi na Kovid-19 e i vo na socijalna i zdravstvena usluga za za nabavka i dostava na hrana, sredst- va pomo{ vo vr{ewe na osnovni inst- pomo{ i gri`a na stari lica-penzio- va za higiena i lekovi na postari i iz- rumentalni aktivnosti od sekojdnev- neri vo doma{ni uslovi, so cel da se nemo{teni lica. Za taa cel e i kon- niot `ivot, a }e ja ostvaruvaat dva- potenciraat zna~eweto i potrebata na takt telefonot 078 383860 od OO na eset neguvateli obu~uvani vo traewe zgolemena integracija na vozrasnite Crven krst na Kriva Palanka za koor- od 80-set ~asa mese~no, a }e bidat op- lica vo op{testvoto. dinirawe na timovite. Vo ~est na ne- fateni 40 stari lica. Proektot trae OO na Crven krst na Kriva Palanka delata na gri`a na stari lica grado- dvaeset i ~etiri meseci. Pri potpi- e vklu~en na nivo na Crven krst na na~alnikot Borjan~o Micevski potpi- {uvaweto gradona~alnikot Micevski RSM vo odbele`uvawe na nedelata na {a dogovor me|u Op{tina Kriva Pala- so zadovolstvo istakna: "Neka ova gri`a na stari lica od 16-ti do 22-ri nka i Ministerstvoto za trud i socija- bide podarok vo ~est na Nedelata na noemvri 2020 godina so aktivnosti pod lna politika za razvoj na socijalna us- gri`a za stari za starite lica.# B.S. 6 REKLAMI PENZIONER plus 149 dekemvri 2020 PENZIONER plus 149 dekemvri 2020 INFO 7 ZP Radovi{ i Kon~e ZP Solidarnost - Aerodrom - Skopje Odr`ana 13 sednica na Izvr{niot odbor Izleze od pe~at knigata zvr{niot odbor na Zdru`enieto na i prostorija od Op{tina Radovi{, vo nosti na zdru`enieto. Sorabotkata Ipenzionerite Radovi{ i Kon~e, na Domot na kultura vo seloto, a od Op{- posebno se manifestira pri organizi- "@ivot so pandemija# 11.12.2020 godina, ja odr`a svojata re- tina Kon~e e veteno deka }e se dobie raweto na dru`ewata vo priroda, ka- dovna 13-ta sednica vo klubot na og- prostorija za klub na penzionerite i ko i masovnite penzionerski sportski o organizacija na Klubot na ranokot vo Radovi{. Na sednicata bea vo selo Rakitec. Koga uslovite }e do- natprevari od me|uop{tinski, regio- Vqubitelite na knigata, pri prisutni ~lenovite na Izvr{niot od- zvolat, se planira otvorawe klub i vo nalni i republi~ki karakter. Zdru`enieto na penzioneri bor i pretsedatelite na komisiite, a selo Podare{. Zdru`enieto }e se potrudi vo 2021 Solidarnost - Aerodrom, Sko- sednicata ja rakovode{e pretseda- Vo 2021 godina, se planira i obno- godina, ovaa sorabotka da se podobri pje, vo noemvri 2020 godina, vo telot na Zdru`enieto, Mitko Stefa- vuvawe na fasadata od isto~niot del na me|uop{tinski dru`ewa i sportski izdanie na zdru`enieto, izle- nov. Po usvojuvawe na zapisnikot od od zgradata na Penzionerskiot dom, natprevari. Be{e razgledano i bara- ze od pe~at zbirka na trudovi sednicata na IO, odr`ana na 21.8.2020 kako i obeluvawe na fasadata od za- weto od Komisijata za sport za nabav- od penzioneri tvorci, na tema godina, na razgleduvawe i usvojuvawe padniot del. ka na 3 vozdu{ni pu{ki i ponudite za - @ivot so pandemija. Vo kni- bea Predlog-programata za rabota na So zazemawe stavovi, donesuvawe nabavka na 2 inverter klima uredi i gata se zastapeni pove}e od SPORK - Radovi{ i Kon~e kako i Pre- odluki i so nasokite na SZPM, se pro- donesuvawe odluka za nabavka na is- trieset tvorci - penzioneri, dlog-finansiskiot plan 2021 godina. dlabo~uva sorabotkata, a so organizi- tite. koi na svoj na~in se iska`uva- Posebno mesto vo programata ima{e raweto na Regionalnite i Republi~- Be{e razgledano i predlog-bara- at za `ivotot, sostojbite i rabotata na komisijata za stanovi i kite penzionerski sportski natpre- weto od 9-ot ogranok za ogranizirawe problemite nametnati od pandemijata Kovid 19. Knigata ja uredi redakcis- klubovi vo 2021 godina, koja gi ima vari, kako i reviite na pesni, muzika na regionalna sredba na penzionerite planirano slednive aktivnosti: pok- i igri se ostvaruva celta na zaedni~- na 7-mi maj (\ur|ovden) vo manastirot ki odbor sostaven od: Prof. d-r Vasil Tocinovski, Jovan Mazganski i Bla- raj redovnata gri`a za tekovno odr- ko dru`ewe na penzionerite i zboga- Sv. \orgija-Vra{tica, vo mesnosta gojka Filip~eva. Izdava~ot i urednicite, toplo im zablagodaruva na site `uvawe na penzionerskite stanovi i tuvawe na nivniot `ivot. "Vla{ki kolibi# na ezeroto Mantovo avtori koi se odva`ija da dadat svoj pridones vo najnovata kniga, koja }e postojnite klubovi, vo 2021 godina se Sorabotkata so drugite zdru`enija so pokrivawe na del od tro{ocite od ostane kako svedok na edno vreme, koga celokupnite aktivnosti vo op{test- planira i otvorawe klub na penzione- od Republikata vo 2021 godina, osta- Zdru`enieto. voto vo Makedonija, no i svetot moraa da pretrpat promeni. Vreme koga pro- rite vo selo Iwevo, za {to e dobiena nuva kako edna od najmasovnite aktiv- Pavlina Ko{evec izvodstvenite, uslu`nite, verskite, semejnite i drugi obi~ai moraa da pre- trpat restrikcii ili da se otka`at. Vo ramkite na toa i mnogu organizirani ZP ^air aktivnosti na penzionerite bea spre~eni da se realiziraat. Toa e vreme koga zdru`enijata i poedincite na sebe ja prezemaa odgovornosta za nama- luvawe ili spre~uvawe na {ireweto na po `ivot opasnata epidemija. Ra{id Idrizi - aktivist za primer Klubot na qubitelite na knigata pri ZP Solidarnost - Aerodrom izrazu- va golema blagodarnost do rakovodstvoto na Zdru`enieto, a posebno na ne- oga stanuva zbor za poistaknati aktivisti vo ZP ^air, rtot, na golema radost na Ra{id, goviot pretsedatel Dimitrija Bogatinoski, za razbiraweto i finansirawe- Kbez dvoumewe rakovodnite lu|e na Zdru`enieto go po- koj i denes del od vremeto pominu- to na pe~ateweto na knigata. so~ija penzionerot Ra{id Idrizi, ~len na Komisijata za va vo du}anot i im pomaga. So Napomenuvam, deka site aktivnosti vo pribiraweto na materijalite niv- sport i ~len na Sobranieto. Godinite se nani`ale, a toj radost i polno srce veli: kako da ne gi ~uvstvuva. Negovata vitalnost me pottikna da - Toa ni e familijaren biznis, nata kompjuterska obrabotka, ureduvaweto i lektoriraweto, se realizira- porazgovaram so nego qubovta kon sportot od mali noze, ama tuka spa|a i sportot. Penzio- ni na volonterska osnova bez nikakva materijalna nagrada. Pokraj trudovi- u{te od {kolskite denovi, a posebno disciplinata skok od niraweto u{te pove}e me dobli`i te na avtorite u~esnici, svoj tekst prilo`i i Pretsedatelot na ZP Soli- mesto, koga za vreme na odmorite u~enicite se voshituvale do sportot. Sekoga{ se natpre- darnost - Aerodrom Dimitrija Bogatinovski, kako i tekst nasloven "Za pan- na negovite uspesi. Denes Idrizi iako e vo osmata deceni- varuvam so `ar za sekoj osvoen bod demijata i dejstvuvaweto na poedinecot# od pretsedatelot na Klubot qubi- ja, e vitalen i aktiven i mo`e da go sretneme vo Zdru`eni- i santimetar so cel da osvojam po- teli na knigata, Jovan Mazganski. J.M. eto ili vo negoviot du}an. Pri sredbata, od golema skrom- visoko mesto i za sebe i za Zdru- nost srame`livo gi iska`uva{e svoite aktivnosti, za rab- `enieto. Uspesite ne bi gi postig- ZP Ko~ani otata i penzionerskiot `ivot. Dodeka raska`uva{e gi raz- nal bez sestranata poddr{ka na gleduva{e slikite od brojnite aktivnosti i nastani i se rakovodstvoto od Zdru`enieto. Vo potseti za mnogubrojni ubavi migovi. Pokraj sportskata penzionerskite denovi tamu go Dodeleni 54 socijalni paketi aktivnost, poznat e i kako eden od najdobrite TV mehani- najdov mirot i spokojstvoto, a so dru`enieto na penzioneri Ko~a- \or|i Serafimov. ~ari. Na sportot i na zanaetot im go posvetil svojot `ivot, aktivnoto dru`ewe i rekreirawe Zni dodeli 54 paketi so prehran- ZP Ko~ani, za svoi zainteresira- veli Ra{id. Roden e vo 1949 godina, vo selo, Niki{tani, ja nadopolnuvam slikata na uba- beni produkti na svoi ~lenovi od ni i prijaveni ~lenovi nabavi i im Skopsko. Vo 1959 godina se preselile vo Skopje kade gi za- viot penzionerski `ivot. Koga se socijalno zagrozena kategorija. Se- dostavi 64 svinski polutki od do- vr{uva osnovnoto i srednoto obrazovanie. Vo 1964 godina saka, s¢ se mo`e, posebno ako za toa postojat uslovi kakvi koj paket sodr`i po 5 kg grav, oriz, zapo~nuva da go u~i zanaetot za TV mehani~ar vo "Radio {to gi pru`a na{eto Zdru`enie, - veli neumorniot Ra{id. {e}er i 5 litri zejtin, vo vrednost Bran#, kade rabotel i tatko mu. Od 1973 godina potpolno mu Toj ve}e {est godini u~estvuva na sportskite natprevari od 1700 den. se posvetuva na zanaetot koj go nau~il i nasledil od nego- vo disciplinata skok od mesto, na regionalno i republi~ko Dodeluvaweto na paketite e izvr- viot tatko i otvora svoj du}an vo naselbata ^air. Dobriot nivo i ima osvoeno {est visoki mesta na regionalno nivo i {eno na lica predlo`eni od Odbo- majstor od site bil baran. Vo 2013 godina se penzioniral i edno treto mesto na republi~ko vo 2014 godina. Primerot rite na ogranocite na Zdru`enieto, se vklu~il vo aktivnostite na Zdru`enieto, a biznisot go na Ra{id Idrizi e dokaz deka `elbata za dru`ewe i spo- a odobreno od soodvetnata nadle`- prodol`uva negoviot sin Driton koj e rakometen trener i rtuvawe na penzionerite ne gi ograni~uvaat godinite. Ak- na Komisija za zdravstvo i standard. negoviot vnuk Enes koj e rakometar vo RK Rabotni~ki. I tivnostite na penzionerite nosat zdravje, a uspesite zado- Dostavuvaweto na paketite e iz- Driton i Enes go nasledile zanaetot, no i qubovta kon spo- volstvo i radost. Vasil Pa~emski vr{eno na doma{na adresa na pri- matelite so prethodna telefonska ma{en proizvoditel, po povolna ZIP i IT BIP - Bitola raboti so namalen intenzitet. Naj~esto kontaktirame i od- najava da gi pre~ekaat dostavuva- cena i na rati. Nabavkata Zdru`e- redeni problemi re{avame telefonski. Nema nekoja pose- ~ite so nosewe na za{titna maska. nieto ja izvr{i od sviwarskata fa- bna institucija ili organizacija koja mo`e da ni pru`i Dodeluvaweto na socijalni pake- rma vo s. Smojmirovo, Berovsko vo Otka`ano ~estvuvawe pogolema pomo{. Razgovaravme so Crveniot krst na Bitola, ti e tradicionalna aktivnost na ZP sopstvenost na firmata "Transfer - oznati ni se te{kotiite niz koi no i tie kade pobrgu. Taka ostanuva Ko~ani koe se izvr{uva ve}e 10 go- Komerc# Berovo, po cena od 190 den/ Ppominuvaat lu|eto vo na{ata zemja, problemite da gi re{avame samite. Ete ovaa godina nema da go odr`ime dini pred Novogodi{nite praznici kg. so otplata na 3 rati. no i vo svetot, vo vreme na pandemija- - re~e pretsedatelot na ZP Ko~ani A. Arsovski ta od Kovid 19, osobeno koga toa se od- nitu redovnoto i tradicionalno dru- nesuva za licata od tretata doba, po- `ewe so na{ite prijateli od srodni- vozrasnite. No u{te pote{ko im e na te Zdru`enija, koe sekoja godina go ZP Kisela Voda licata so invaliditet, onie koi edvaj odr`uvavme vo Bitola so prisustvo i se spravuvaa so nivnite problemi i do trista u~esnici, - ni poso~i Vio- koga nema{e pandemija, a sega u{te po- leta Nastevska, pretsedatel na Zd- Penzioner so uspe{ni ve}e, koi vo potpolnost gi sprovedu- ru`enie na invalidski penzioneri i vaat preporakite koi doa|aat od Mi- invalidi na trudot BIP - Bitola. Vo rezultati vo mnogu oblasti nisterstvoto za zdravstvo i onie od Zdru`enieto ima samo nekolku mina strana na mati~nite lekari. koi gi opslu`uvaat site potrebi. Vo teren go zateknavme ogoja Jovanovski, ~len na Zdru`enieto na pe- Tokmu zaradi nastanatata situacija ne se odr`a ni tra- potpretsedatelot na Zdru`enieto Nikola Matevski. Bnzioneri Kisela Voda - Skopje e ~ovek so mnogu dicionalnata sredba na Zdru`enijata na invalidski pen- - Vremenski ne sme vo mo`nost sekade da stasame i da uspe{ni rezultati vo `ivotot. Po rabotniot vek vo zioneri. Sredbata se odr`uva{e sekoja godina vo prvata pomogneme bidej}i stanuva zbor za pove}eto nepodvi`ni f-ka Ohis, kade {to e penzioniran, aktivno se vk- nedela na mesec dekemvri vo Bitola, so prisustvo na Zdru- lica koi se na{i ~lenovi. [to mo`eme, koga i kolku mo- lu~uva vo penzionerskata organizacija. Kako ~len vo `enija od celata zemja. `eme im se nao|ame na onie {to ne se vo sostojba da se gri- upravnite organi na ZP Kisela Voda, go postavuva - Se trudime maksimalno da gi sprovedeme preventivni- `at samite za sebe, -kratko ni izjavi Matevski. problemot za prostor kako preduslov za dru`ewe na te merki koi se nalagaat od Vladata. Na{ite ~lenovi se Ostaveni re~isi sami na sebe, bez nikakva instituciona- penzionerite, bidej}i se sobirale pod vedro nebo i disciplinirani vo sproveduvaweto na merkite, iako se lna pomo{, so minimalna gri`a od najbliskite, ako mo`at i pod drvoto pred Kulturniot dom. Poddr`an od ~leno- znae deka se tie najranlivata kategorija, kako lica so po- toa da go obezbedat, gi `iveat ovie pandemski denovi i vite na ogranokot, nabrgu e dobien prostor koj podoc- sebni potrebi, lica so invaliditet. Nie kako rakovodstvo meseci ~lenovite na Zdru`enie na invalidski penzioneri na bil pro{iren i denes se koristi. na Zdru`enieto se trudime da im izlezeme vo presret ono- i invalidi na trudot BIP - Bitola, so nade` deka seto ova Bogoja e skromen, trudoqubiv i dru`equbiv ~ovek. lku kolku ni dozvoluvaat mo`nostite. Bidej}i ne e dozv- ima kraj i }e se podobrat uslovite. Slobodnoto vreme go minuva na dobro organiziraniot imot kade {to odgle- olen kontakt i sobirawe na lu|eto, na{ata kancelarija D. Todorovski duva ovo{ki (cre{i, jabolka, slivi i dr.) za potrebite na semejstvoto. Treba da se odbele`i i interesot na Bogoja za kalemeweto i poznat na site vo ZP Solidarnost - Aerodrom - Skopje okolinata. Podgotvuva kalemi za ovo{ni drvja koi davaat kvaliteten rod i se vo dvorovite na mnogu vikend-ku}i vo toj kraj. Vo rodnoto Sowe e cenet i po~ituvan. Aktivno u~estvuval vo odbori za izgradba na pat vo seloto, vo- Utvrdena Programata za rabota i dovod, novata crkva i drugo. Od mladi godini ja sakal poezijata i ottoga{ po~nal da pi{uva stihovi. Finansiskiot plan za 2021 godina Kako rabotnik vo Ohis u~estvuval na poetski ~itawa vo fabrikata i na me- zvr{niot odbor na ZP Solidarno- distanca i nosewe na za{titna maska. 2021 godina. Dokumentite }e bidat do- |ufabri~ki recitali na dr`avno nivo. Negovite stihovi bile toplo pozdra- Ist - Aerodrom - Skopje na 08.12. Na sednicata bea razgleduvani va- staveni do Sobranieto na ZP Solida- veni od publikata i pe~ateni vo fabri~kite bilteni. Blagoja ja prou~uva i 2020 godina ja odr`a svojata 18-ta re- `ni dokumenti za normalno funkcio- rnost-Aerodrom-Skopje za usvojuvawe. istorijata na svojot narod, na Makedonija kako bibliska zemja od kade po~- dovna sednica, na koja sednica be{e nirawe na zdru`enieto koi materijali Na ovaa sednica isto taka be{e do- nuva hristijanstvoto. Pi{uva za Aleksandar Makedonski i negoviot tatko pokanet i pretsedatelot na Sobrani- prethodno gi razgledaa i usvoija od- nesena odluka za nabavka na reklamen Filip, za car Samuil, Kiril i Metodij, Kliment i Naum, Goce, Dame, Pitu eto na zdru`enieto Todor Todorovski. borite na site pet ogranoka na zdru`e- materijal, odluka za visinata na bla- Guli, Karev i za revolucioneri od NOB. Pi{uva za prirodata, ekologijata, Sednicata se odr`a so po~ituvawe na nieto. Utvreden be{e tekstot na Prog- gajni~kiot maksimum i odobruvawe na faunata i florata na Makedonija i za s¢ {to go opkru`uva. Zboruva i pi{u- preporakite na Ministerstvoto za zd- ramata za rabota na zdru`enieto za finansiski sredstva za organizirawe va deka Makedonija i narodot vo nea opstojuvaat so vekovi i imaat svoj ide- ravstvo i Sojuzot na zdru`enija na pe- 2021 godina i Finansiskiot plan na na proslavi za odbele`uvawe na Denot ntitet i makedonski jazik. Podgotvuva zbirka so svoi tvorbi i se nadeva oti nzioneri na Makedonija za socijalna prihodi i rashodi na zdru`enieto za na ogranocite za 2021 godina. G.K. naskoro }e izleze od pe~at. Vasilka Topalovska 8 PROGRAMA PENZIONER plus 149 dekemvri 2020

Soglasno so ~len 15 stav 1 alineja 1, a vo ovaa godina na zdru`enijata povtorno }e - Aktivite na penzionerki i vo 2021 go- vrska so ~len 24 stav 1 alineja 7 od Sta- V FINANSIRAWE NA PROGRAMATA bide ostaven proektot - Volonterstvo, po- dina }e bidat motorna sila na praktikuva- tutot na Sojuzot na zdru`enija na penzi- Sredstvata za finansirawe na Progra- dgotven i usvoen od Izvr{niot odbor na we na principite na zaemnost i solidar- onerite na Makedonija, Sobranieto na mata se predvideni so Finansiskiot plan SZPM; nost bidej}i penzionerot znae koga treba Sojuzot na sednicata na 22.12.2020 godina, na SZPM za 2021 godina. Sredstvata }e se - razvivaweto na volonterstvoto {to da pomogne na drug oti i toj mo`e da se naj- donese: obezbedat del od ~lenarinata na zdru`e- osobeno kako potreba se nametna vo uslovi de vo situacija da pobara pomo{ od drug nijata kako izvoren prihod, donacii, pro- na pandemija; penzioner; P R O G R A M A ekti, reklami i dr. - sozdavawe uslovi za odvivawe na vo- - razmena na iskustva i sorabotka me|u ZA RABOTA NA SOJUZOT NA lonterstvoto (podgotvena sopstvena prog- aktivite vo tekot na godinata; ZDRU@ENIJA NA PENZIONERITE NA VI PLANIRANI AKTIVNOSTI rama na zdru`enijata na penzioneri, nag- - sorabotka so drugi organizacii koi ra- MAKEDONIJA, 1. Za{tita na pravata od penziskoto i raduvawe, kontrola). botat so stari lica. ZA 2021 GODINA invalidskoto osiguruvawe 6. Sledewe na voveduvawe na Penzione- 14. Za{tita od semejno nasilstvo i dis- - Ovaa aktivnost opfa}a zalo`bi na So- rskata socijalna karta kriminacija I VOVED juzot za redovna isplata i usoglasuvawe na - Postojano }e se sledi voveduvaweto na - Vo 2021 godina vo fokusot }e bide i So Statutot na Sojuzot na zdru`enija na penziite; ovoj socijalen dokument vo zdru`enijata na dosledna primena na noviot Zakon za za{- penzionerite na Makedonija se utvrdeni - tekovno sledewe na dvi`eweto na pa- penzioneri Kisela Voda, Valandovo i Bi- tita od diskriminacija {to podrazbira celite i dejnostite, organizacionata pos- rametrite za usoglasuvawe na penziite, tola; isklu~uvawe, razlikuvawe i ograni~uva- tavenost i funkcioniraweto na Sojuzot. Za soodnosot na penzijata i prose~nata plata - zdru`enijata na penzioneri koi vo te- we, voznemiruvawe na odredena celna gru- ostvaruvawe na celite i zada~ite Sojuzot kako merilo za vrednosta na penzijata; kot na 2021 godina }e zapo~nat so vovedu- pa, a na{a zalo`ba e toa da ne bidat pen- gi realizira preku godi{na Programa za - podgotvuvawe na sogleduvawa i info- vawe na Penzionerskata socijalna karta zionerite; rabota so izvr{uvawe postojani aktivnos- rmacii za dvi`eweto na osigurenicite i SZPM }e gi izvr{uva dogovorenite obvrs- - zna~ajno e i sledewe na Zakonot za za- ti na Sojuzot i aktivnosti koi se karakte- korisnicite na penzija kako bitni elemen- ki soglasno so aktite na Izvr{niot odbor {tita od semejno nasilstvo {to podrazbi- risti~ni samo za soodvetnata godina. Za- ti za obezbeduvawe sredstva za isplata na (edukacija, materijali). ra za{tita od maltretirawe, povreduva- radi va`nosta na Programata kako zna~aen penziite (soodnos osigurenik/penzioner); 7. Aktivnosti za za{tita na ~ovekovata we, zagrozuvawe, fizi~ko i ekonomsko na- dokument ja donesuva Sobranieto na SZPM, - davawe mislewe po predlozi za izme- okolina silstvo na penzionerskata populacija kako a pretsedatelot na Izvr{niot odbor orga- na i dopolnuvawe na ZPIO i drugi zakoni, - Se gri`i vo unapreduvawe na `ivotna- rizi~na celna grupa; nizira podgotvuvawe i izvr{uvawe na osobeno koga toa e od zna~ewe za obezbe- ta sredina vo sorabotka so nadle`nite or- - preporaki do zdru`enijata na penzio- programiranite zada~i. duvawe materijalna i socijalna sigurnost gani; neri za odr`uvawe predavawa odnosno in- Vo izvr{uvawe na programiranite akti- na penzionerite. - podgotvuvawe promotiven materijal za formirawe kako da se za{titat od semejno vnosti kako nositeli se organite i rabot- 2. Zdravstveno osiguruvawe i zdravst- podigawe na svesta za za~uvuvawe zdrava nasilstvo i diskriminacija so koristewe nite tela na SZPM vo sorabotka so zdru- vena za{tita okolina {to e osobeno va`no za penzione- na predvidenite kazneni mehanizmi za za- `enijata na penzioneri - ~lenki na SZPM. - Natamo{na zalo`ba na SZPM za oslo- rite; {tita. boduvawe na penzionerite od celosna par- - davawe preporaki do zdru`enijata na 15. Sorabotka so vladini i nevladini II MOMENTALNA SOSTOJBA ticipacija po~nuvaj}i od dijagnostika do penzioneri vo organizirawe sopstveni i organizacii i institucii Ona {to e karakteristi~no za ovaa pro- bolni~ko lekuvawe; inkluzivni aktivnosti vo op{tinata koga - Sorabotka so dr`avnite organi osobe- grama {to se podgotvuva vo godina vo koja - do celosno osloboduvawe od partici- se organiziraat ekolo{ki akcii. no so Ministerstvoto za trud i socijalna vladee pandemija Kovid-19 {to neminovno pacija SZPM kako programska zada~a pred- 8. Sostanoci so pretsedatelite na zdru- politika, Ministerstvoto za zdravstvo i }e se odrazi i na sodr`inata na aktivnos- laga i pobara limitot za osloboduvawe na `enijata dr.; tite sodr`ani vo istata. Nekoi od niv }e penzionerite od bolni~ka participacija - Zaedni~ki sredbi so pretsedatelite - sorabotka so Fondot na PIOM osobeno mora da bidat adekvatni na postojnite us- od 14.000 da se zgolemi na 17.000 denari - na zdru`enijata na penzioneri; vo delot na razmena na podatocite i dos- lovi nametnati od pandemijata. penzija; - rabotni sredbi vo zdru`enija na pen- tavuvawe na sredstvata na ime ~lenarina; Vo Sojuzot kako nevladina, nepartiska i - redovno a`urirawe na Pozitivnata zioneri; - sorabotka so Crveniot krst na centra- multietni~ka organizacija ima 53 zdru`e- lista na lekovi so lekovi soglasno so dos- - na sostanocite odnosno sredbite }e se lno i lokalno nivo; nija na penzioneri vo koi ~lenuvaat koris- tignuvawata vo medicinskata nauka; razgleduvaat pra{awa bitni za site zdru- - sorabotka so ZELS kako asocijacija na nici na starosna, semejna i invalidska pe- - celosna pokrienost na ruralnite sre- `enija i posebno za oddelni zdru`enija na op{tinite vo dr`avata. nzija, so nad 280 000 ~lenovi - penzioneri. dini so terenski doktor i podvi`na apteka; penzioneri. 16. Me|unarodna sorabotka so drugite Momentalnata sostojba nametnuva osobe- - mo`nost penzionerite da se lekuvaat i 9. Informirawe za rabotata na Regist- sojuzi vo na{eto opkru`uvawe no anga`irawe na Sojuzot vo gri`ata za vo privatni bolnici so doplata na razli- riranata organizacija za solidaren fond i - Vo 2021 }e se odviva i me|unarodnata preventiva na korisnicite na penzija od kata od dr`avnata do cenata vo privatni- ~lenarina sorabotka dokolku toa go ovozmo`i pande- Kovid-19, so blagovremeno izvestuvawe na te medicinski ustanovi. - Re{avawe aktuelni pra{awa od rabo- mijata; zdru`enijata za site merki koi se preze- 3. Sportskite i kulturnite aktivnosti tata na ovaa organizacija; - u~estvo na festivalot „Treto `ivotno maat za za{tita od pandemijata. na penzionerite - sostojbata so uto~nuvawe na poda- doba# vo Qubqana. - Vo 2021 godina ovie aktivnosti }e se tocite za ~lenovite po zdru`enija; 17. Informirawe vo SZPM i po{irokata III CELI NA PROGRAMATA odvivaat vo zavisnost od pandemijata Ko- - sorabotka so invalidskite sojuzi; javnost So ovaa programa se utvrduvaat aktivno- vid-19; - realizacija na dogovorot so Fondot na - Vo 2020, koga cela godina e so pande- sti koi }e imaat cel ostvaruvawe na ce- - dokolku s¢ u{te imame pandemija kul- PIOM za razmena na podatoci. mija Kovid-19, se poka`a kolku e va`no lite i zada~ite utvrdeni so ~lenot 11 od turnite aktivnosti - Regionalnite i Repu- 10. Organizirawe na rabotilnici za fi- informiraweto a so koe{to tempo }e se Statutot na SZPM kako {to e sledewe na bli~kata revija }e se odvivaat so reduci- nansisko rabotewe prodol`i i vo 2021 godina; ostvaruvawe na ustavnite i zakonskite rana sodr`ina so primena na site preven- - Informirawe na zdru`enijata na pen- - vesnikot „Penzioner plus# }e bide sto- prava na korisnicite na penzija, za{tita i tivni merki na za{tita, kako i dostaveni- zioneri za novini vo finansiskoto rabo- lbot na informiraweto na penzionerite i promocija na socijalnite prava i intere- te nasoki za 2020 godina; tewe; vo 2021 godina; site na penzionerite, unapreduvawe na so- - za sor`inata i kvalitetot na reviite - vodewe evidencija vo ~ekor so novi- - zdru`enijata na penzioneri da iznaj- cijalnata polo`ba i integracija i podob- da se imaat predvid Preporakite od sove- nite vo finansiskata sfera; dat na~ini kako vesnikot „Penzioner plus” ruvawe na `ivotniot standard na korisni- todavniot sostanok odr`an so doma}inite - re{avawe ili poveduvawe inicijativi da bide dostapen na penzionerite; cite na penzija. Ulogata na Sojuzot i vo na reviite br. 02-06/7-2 od 8.2.2018 godina; za unapreduvawe na ovaa oblast vo interes - vo 2021 godina }e se realiziraat i pot- ovaa godina }e prodol`i da gi promovira - za sproveduvawe na sportskite aktiv- na zdru`enijata na penzioneri. stranicite na golem broj zdru`enija vo na- pravata i interesite na penzionerite so nosti }e se izrabotat novi nasoki koi }e 11. Organizirawe rabotilnici so dopis- soka na zaemna informiranost na Sojuzot i prezemawe razni inicijativi za izmena na odgovaraat na uslovite od aspekt na pan- nicite na vesnikot „Penzioner plus# zdru`enijata. zakonskite propisi i so razli~ni aktivno- demijata Kovid-19. - Podobruvawe na sodr`inata na vesni- 18. Kompjutersko opismenuvawe na pen- sti }e u~estvuva vo gradewe na javnoto mi- 4. Penzionerski odnosno starski domovi kot „Penzioner plus#; zionerite slewe i kreirawe na politikite koi se i servisi za socijalno domuvawe - akcent da se stavi so podgotvuvawe 19. Da se prodol`i so inicijativata za odnesuvaat na penzionerite. - Vo 2020 godina Izvr{niot odbor usvoi kriti~ki tekstovi na penzionerskoto or- donesuvawe na Zakon za penzionersko or- Zna~ajna cel e i ovaa godina da prodol- Informacija za sostojbite i funkcionira- ganizirawe; ganizirawe vo Makedonija. `i pretstavuvawe na pravata i interesite weto na penzionerskite i starskite domo- - aktuelni tekstovi povrzani so materi- - Vo 2020 godina SZPM soglasno so Pro- na penzionerite pred dr`avnite organi vo vi i ja dostavi do nadle`nite dr`avni or- jalniot i socijalniot status na penzione- gramata za rabota za taa godina podgotvi za{tita i unapreduvawe na pravata od pe- gani; rite; Prira~nik za kompjutersko opismenuvawe nziskoto i invalidskoto osiguruvawe, ost- - Sojuzot }e go sledi postapuvaweto po - dopisi za stanbenite edinici kade {to na penzionerite, koj be{e dostaven do site varuvawe na pocelosna i pokvalitetna zd- ovaa Informacija koja kako dokument so- `iveat penzionerite i kolku im se posve- zdru`enija na penzioneri; ravstvena za{tita, zbogatuvawe i unapre- dr`i podatoci, stanbeni edinici, broj tuva vnimanie na penzionerite; - Po potreba mo`e od strana na SZPM da duvawe na kulturnite, sportskite i soci- smesteni penzioneri, kako i problemite vo - ulogata na op{tinata vo unapreduvawe se odr`at i soodvetni rabotilnici i eva- jalno-humanitarnite potrebi na penzione- nivnoto funkcionirawe; na penzionerskoto organizirawe so dos- luacija na rezultatite od Prira~nikot. rite. - sorabotka so zdru`enijata preku rabo- ledna primena na ~lenot 22 od Zakonot za VII IV SLEDEWE I REALIZACIJA tni sredbi so gradona~alnicite vo op{ti- lokalna samouprava. Programata e od otvoren karakter i mo- NA PROGRAMATA nite za unapreduvawe na sorabotkata vo 12. Pottiknuvawe i poddr{ka na izdava- `e da se dopolnuva vo tekot na godinata so (MONOTORING I EVALUACIJA) interes na penzionerite kako vozrasni ~kata dejnost i tvore{tvoto pra{awa koi }e se nametnat so svojata ak- Monotoring i evaluacija se vo nadle`- gra|ani na op{tinata. - Sojuzot i vo 2021 godina }e prodol`i tuelnost. nost na Izvr{niot odbor na SZPM koj pre- 5. Sogleduvawe na funkcioniraweto na da ja poddr`uva izdava~kata dejnost i tvo- VIII ku informacii, periodi~ni izve{tai i go- Volonterstvoto po zdru`enija na penzio- re{tvoto; Programata e osnova za podgotvuvawe na di{en izve{taj dava ot~et na izvr{uvawe neri - }e se pottiknuva tvore{tvoto osobeno Finansiskiot plan za 2021 godina. na zada~ite programirani za soodvetnata - Volonterstvoto e osnovna karakteris- vo uslovi na pandemija bidej}i pomaga po- Za realizacija na ovaa Programa nadle- godina. Se sogleduva izvr{uvawe na pred- tika na sekoja gra|anska organizacija i za- lesno da se nadmine osamenosta, a tvore{- `nite organi i tela }e podnesuvaat perio- videnite aktivnosti ili pak se iznesuvaat toa vo 2021 godina }e se sogleda kako fu- tvoto zad sebe }e ostavi trajni vrednosti. di~en i godi{en izve{taj. pri~inite poradi koi odredeni aktivnosti nkcionira vo pove}e segmenti vo zdru`e- 13. Koordinativno telo na Aktivi na pe- IX ne bile izvr{eni. Za takva sostojba pri- nijata i Sojuzot; nzionerki Ovaa Programa vleguva vo sila od denot na mer e 2020 godina vo koja pove}e aktivnos- - kolku volonterstvoto kako davawe us- - Se o~ekuva i vo 2021 godina Aktivite donesuvaweto i }e bide objavena vo ves- ti ne bea realizirani kako posledica na lugi na penzionerite po zdru`enija e zas- na penzionerki da ja praktikuvaat socijal- nikot „Penzioner plus# i veb-stranicata pandemijata Kovid-19. tapeno i se praktikuva vo redovnoto rabo- no-humanitarnata dejnost osobeno na osa- na SZPM. tewe na zdru`enijata na penzioneri. I vo meni i penzioneri od ruralni sredini; Skopje, dekemvri 2020 godina PENZIONER plus 149 dekemvri 2020 HRONIKA 9 ZP Kumanovo ZP [tip Bedri Rustemi - penzioner Nesekojdnevno hobi na Dimitar Jakovlev imitar Jakovlevv vo penzija zami- ja dobiv nagradata za "Humano delo#, za so golemo humano srce Dnal od MVR vo 2016 godina, a za nabavka na redok lek koj go najdovme sekretar na Zdru`enieto e izbran vo preku povrzuvawe so radioamateri od enzionerot Bedri Rus- manovo stanal pretstavnik 2019 godina. Vo razgovor so ovoj skro- celiot svet. Imam dobieno prvo i vto- Ptemi (1944) od Kumanovo za zapadnite zemji od Evro- men ~ovek, doznav za negovoto neseko- ro mesto vo Evropa, a ovaa 2020 godi- poslednite 12 godini, od pa za Makedonija, pa ostva- jdnevno hobi - radioamaterstvo. Go na vo organizacija na Amerika, vo ko- 2008 godina, gi `ivee pen- ril mnogu kontakti i sora- zamoliv da ni ka`e ne{to za negovoto nkurencija na 200 radiotelegrafisti zionerskite denovi i e ed- botka so me|unarodni huma- nesekojdnevno hobi. go osvoiv prvoto mesto. Koga ovaa dis- en od retkite lu|e vo dr`a- nitarni organizacii vo Ge- Radioamaterstvoto ne e ednostavno ciplina }e ti vleze vo damarite n¢ te vata koj re~isi celiot svoj rmanija, Avstrija, Holandi- hobi i za toa e potrebno da ima{ spe- napu{ta. Toa bara sledewe na novite `ivoten vek go pominal vo ja, Norve{ka i so drugi ze- cijalna oprema: radiopredavatel i moderni tekovi na radioamaterizmot mikrofon, no i da ja znae{ morzeova- i vospostavuvawe komunikacija so go- organizirawe i posreduva- mji. Za zdravstvenite i ob- ta azbuka, kako i nekoj stranski jazik. mi go ispolnuva slobodnoto vreme ka- lem broj penzioneri. I pokraj poles- we pri dodeluvawe na hu- razovni ustanovi uspeal da Za sre}a jas gi vladeam ruskiot i an- ko penzioner. Go sakam radioamater- niot pat na povrzuvawe so internet koj manitarna pomo{ kako na obezbedi preku 200 humani- gliskiot jazik, so koi vospostavuvam stvoto, a za nego e potrebno mnogu qu- stana dostapen za celiot svet, radio- fizi~i lica, taka i na mnogu pravni tarni vozila, medicinska i {kolska vrska so celiot svet. Nekoi delovi od bov, trpenie i `elba za novi soznani- amaterstvoto sepak opstanuva. Golemo subjekti kako op{tinite, zdravstve- oprema za potrebite na op{tinite opremata gi pravam sam, a nekoi gi na- ja i prijatelstva. Mo`e da ka`am, de- zadovolstvo e da vospostavi{ vrski, nite i obrazovnite institucii, pa i Skopje, Kumanovo, Struga, Berovo, bavuvam vo razmena so kolegite radi- ka preku nego zapoznav mnogu aktivni da razmeni{ mislewe i da soop{ti{ za nekoi verski objekti. So humani- Tetovo, Gostivar, Vinica, Sveti Ni- oamateri od celiot svet. Inaku, s¢ za- penzioneri radioamateri so koi sta- sre}en nastan, a da najde{ redok lek i tarna rabota po~nal da se zanimava kole, Lipkovo i za drugi makedonski po~na vo Narodna tehnika vo [tip navme prijateli, ja prodol`uvame so- da spasi{ ne~ij `ivot e golema duhov- u{te na mladi godini koga stanal op{tini. Zaedno so humanitarnata pred 30 godini, kade gi nau~iv osnov- rabotkata, a koga mo`eme da pomogne- na satisfakcija#, veli Jakovlev. ~len na Crveniot krst vo Kumanovo i rabota penzionerot Bedri Rustemi nite raboti, a denes toa e moe hobi koe me, se ~uvstvuvame ispolneti. Vo [tip Cveta Spasikova kako voza~ vo Medicinskiot centar mnogu godini, pa denes e aktiven i vo Aleksandar Nasteski, penzioner, likoven umetnik i istra`uva~ vo Kumanovo imal prilika da gi so- op{testveniot `ivot vo dr`avata. gleda site potrebi i nedostatoci od Stanuva zbor za ~ovek so pozitivna medicinska oprema neophodna za energija, a za nego postojat samo do- Simbolite na karpite i davawe na medicinska pomo{ na bo- bri i lo{i lu|e ~ija mera se nivnite lni lu|e. Podocna vo svojata dolga i humani vrednosti za koi od mnogu kosmosot - preokupacija bogata rabota kako humaniteren ra- op{tini ima dobieno i nedobroj botnik preku Crveniot krst od Ku- blagodarnici. T.D. etovskiot akademski slikar Al- poznatite avlii... Poseb- Teksandar Nasteski ve}e nekolku no se poznati negovite ZP Demir Hisar decenii vo teore~kata preokupacija porti, kako edine~ni ili mu se simbolite na karpite i kos- diptih tvorbi i koi sega mosot, koi mu se inspiracija za ne- gi ukrasuvaat mnogu domo- P~elarstvoto vo genite govoto umetni~ko tvore{tvo, a isto- vi i organizacii niz Te- "Ako gi snema p~elite, }e go ewe i rabota. Za mene, blagodat e i vremeno i istra`uva~ka rabota. Ne- tovo i po{iroko. snema svetot#. samoto brm~ewe na p~elite. U`ivam umoren e vo potragite, a osobeno mu "U{te kako student na Vasil Zdravevski poteknuva od koga gi slu{am i gledam kako rabo- se bliski karpite po [ar Planina - Akademijata za primenata p~elarska familija, a ovaa godina tat, voop{to ne me zamoruva rabota- po koritoto na rekata Pena i onie vo umetnost vo Belgrad, doj- okolinata na {arplaninskoto selo dov do soznanija preku spisanija za zmii, a kaj seloto Setole, na "Mar- se navr{uvaat 45 godini otkako se ta, gri`ata i vnimanieto okolu niv. kova Karpa#, na edna kompozicija zanimava so p~elarstvo. Prvoto is- Rabotata so p~elite mi gi ispolnuva Setole. Vo razgovorot toj istaknuva odredeni revolucioneri, sfa}awa i deka sega, kako penzioner, ima do- pogledi za istorijata na ~ove{tvo- bil identifikuvan lik na golemiot kustvo so p~elite go steknal u{te penzionerskite denovi, no mnogu mi duh - za{titnik, koj na mesto glava kako mlado mom~e, koga prvata ko{- pomaga i finansiski. Slobodno mo- volno vreme da se posveti i na dve- to, za umetnosta vo dale~nata isto- te tematski preokupacii i svoite rija, za stariot vek i podocna. Se imalo ~ove~ki ~erep so lak i strela nica so p~eli mu ja podarila baba mu `eme da ka`eme deka edno ~etvoro- vo negovata raka i lik na novorode- Tana, koja vo familijata na Zdrave- ~leno semejstvo ubavo mo`e da `i- viduvawa i istra`uvawa ve{to i vo pojavija hrabri istra`uva~i i nau~- visok umetni~ki dostrel da gi pre- nici za razvojot, istorijata i kultu- n~e so glava na volk. vci bila "glaven# p~elar, a so p~e- vee samo od 100 - 150 p~elni dru{- Aleksandar Nastoski, zaedno so larstvo se zanimavale negoviot ta- tva, no uslov e toa da ne bide samo nese na negovite platna i pretsavi rata na ~ove{tvoto, za mnogubrojni- pred qubitelite na likovnata ume- te mitovi, crte`i vo pe{terite i Du{ko Aleksovski, inaku otkriva~ tko i negovite dvajca bra}a. Sega so proizvodstvo na med, tuku da se vk- na karpestata umetnost vo na{ata 40 sandaci so p~eli, a pred nekolku lu~i i proizvodstvo na polen, mati- tnost, ne samo vo Tetovo i Skopje, karpite, ogromen broj sliki i skulp- tuku i nadvor od granicite na na{a- turi vo grobnicite na starite naro- zemja, bile edinstvenite pretstav- godini imal 80, Vasil e eden od ne- ~en mle~, roevi, propolis, p~elin nici od Makedonija na svetski sim- kolkute demirhisarski p~elarski otrov i dr. - veli Vasil. ta zemja. di, kako i pretstavi za vselenski Aleksandar Nasteski do sega u~e- letala na freskite i ikonite od pozium za praistoriskata umetnost, profesionalci vo sekakva smisla So tekot na godinite Vasil nabav- odr`an vo Karpi di Ponte (Severna na zborot, taka {to slobodno mo`e- il sekakvi ma{ini, alat i pribor, stvuval na pove}e zaedni~ki izlo`- srednovekovieto. Vo ovaa nasoka bi vo organizacija na DLUM i ZLUT, najspektakularen primer e crkvata Italija), odr`an pord pokrovitel- me da ka`eme deka e vistinski pri- pa taka, sandacite i ramkite gi iz- stvo na UNESKO. Pritoa, nastapil i mer za uspe{en ~ovek i ~ista p~e- rabotuva samiot. Otkako po~nal so pretstavuvaj}i se so svoi umetni~ki vo Visoki De~ani so freskata "Ras- dela i na izlo`bi vo Pariz, Kawsur, petie Hristovo#, kade {to eskpli- Nasteski koj posebno se zadr`al na larska du{a. Roden e pred 78 godini p~elarstvo, seriozno navlegol vo dve ritualni karpi po rekata Pena: vo seloto na u~itelite i pisatelite svetot na p~elite, a so tekot na vre- Kapo di Ponte. Vo pretstavuvaweto citno se prika`ani dve vselenski pred likovniot svet vo svoeto Teto- letala, veli ovoj umetnik. "Adam od Pena#, koja se nao|a vo mes- - Babino. Osnovnoto obrazovanie go meto toa stanali i biznis, qubov, nosta Bawi~e, kade {to se izdiga predizvik. vo i po{iroko, realiziral 30 samo- Spored Nasteski, karpite pokraj stojni izlo`bi. Sega, kako penzio- re~nite korita vo Makedonija, po edna od najgolemite karpi poznata - Vasil bez p~elite ne kako "Iljadnica# i vtorata koja e sa- mo`e da go zamisli denot, - ner, negova najgolema preokupacija e planinite preplaveni se so neobi- da go odbele`i svojot jubilej - 50 ~ni i zagado~ni znaci, nekakvi na- mo na pet metri ponagore. I dvete na {ega ni veli negovata karpi imaat umetni~ka vrednost i sopruga, koja i samata e godini likovno tvore{tvo. vidum grebnatinki, stapala, na `i- Vo prvite godini od likovnoto votni i lu|e, gravuri, son~evi trka- svedo~at za nekoe damne{no vreme. p~elar. ^i~ko Vasil ne krie Na simpoziumot vo Kapo di Ponte deka najsre}en i najsmiren e tvore{tvo na Nasteski tematska la, krstovi - precizno izraboteni preokupacija mu e Tetovo so svoite vo vdlabnatinite na kamenite kar- (2011 godina), bilo oceneto deka koga e vo p~elarnikot, po- "vakvite i sli~ni rituali karpesti me|u ovie najblagorodni pitoreskni ulici, sokaci, porti i pi. balkoni, a [ar Planina so vozbud- "Ova e neprocenlivo bogatstvo na kompozicii pretstavuvaat ogromno rabotni~ki. Toj mnogu ~ital, bogatstvo koe treba da se prou~i i istra`uval, eksperimenti- livite vidici, klisuri, reki, vo og- site nas i vreme e da se napravi ne- nomet od boi, {umolewa, ti{ini, {to vo nasoka na valorizacija na za{teti#. ral, odel na saemi i sl. S¢ Vo narednite penzionerski godi- u{te dobro ja pameti dale- kako i staroto Tetovo, {to postepe- ova bogatstvo#, istaknuva umetnikot. no is~eznuva, istaknuvaj}i ja nosta- Toj veli deka na tri karpi po doli- ni, Aleksandar Nasteski najavuva ~nata 1995 god. koga od 40 u{te pogolemo anga`irawe vo umet- sandaci so p~eli iscedil lgijata. Umetni~kite tvorbi ostanu- nata na rekata Pena ili drugi loka- vaat kako svedoci na edno poinakvo liteti na [ar Planina, otkrieni ni~koto tvore{tvo so dominantna zavr{il vo s. Zagori~e, srednoto vo 1.5 t med. Poradi nepovolnite kli- preokupacija na karpestata umet- Bitola, a Vi{ata ekonomska {kola matski uslovi i poradi drugo, od Tetovo, koe sega go nadvisnuvaat vi- bile figuri na zmii so golemina re- sokogradbi, zamenuvaj}i gi nekoga{- ~isi od dva metri, na druga karpa nost i kosmosot. vo Prilep. Rabotniot vek go pomi- 1999 god. pa navamu, se pote{ko e za Gojko Eftoski nal na nekolku rabotni mesta. P~e- p~elarewe. nite ~ardaci, a asfaltot gi pokriva vidlivi bile pove}e pikta`i na lnite semejstva mu se vo mesnosta - ^udni godini se ovie posled- Mramorica, oddale~ena 6 km od gra- nive. Slabo e so nektar, a i pa{ata IN MEMORIAM dot. Ni veli deka ova e dobra i me- e nedovolna. Pomina toa vreme koga Po~ina Stojan Sokolovski, donosna lokacija za p~elnite dru{- Qubqanski "Medeks# nema{e tolku tva, opkru`ena so mnogu bagrem, dab, sadovi da go sobere celiot med za da pretsedatel na Sobranieto na ZP Tetovo lipa, livadi, razni ~etinari itn. go otkupi kolku {to ima{e med - na Na 24. noemvri godinava na 74 [ar Planina. Na Zdru`enieto mu pristapi vo 2005 Dodeka razgovarame vo negovata vi- {ega ni veli. Pokraj p~elarstvoto godi{na vozrast po~ina Stojan godina. Na po~etokot be{e aktiven u~esnik na pen- kendi~ka, soprugata Elena, na masata kako hobi, Vasil e ~len na IO na ZP Sokolovski, pretsedatel na Sob- zionerskite sportski igri, a potoa be{e biran za ne poslu`uva so preubav dabov med Demir Hisar, krvodaritel, aktivist ranieto na ZP Tetovo i dolgogo- ~len na Izvr{not odbor na Sobranieto na ZP Teto- vo pita. vo Crveniot krst i edinstveniot di{en aktivist vo penzioners- vo. Smrtta go zatekna kako pretsedatel na Sobra- - Ubavo e da se odgleduvaat p~e- demirhisarec koj mu bil gostin na kata organizacija vo gradot pod nieto. li, no toa, kako i se drugo, bara zna- Tito. Zoran Stevanovski plus Izdava~ki sovet: Redakciski odbor: Lektor: Kompjuterska obrabotka: PENZIONER Verica Tocinovska Tome Angelovski Stanka Trajkova (pretsedatel) Kalina Slivovska Pe~ati: Vesnik za sega{nite i za idnite m-r Ilja Adamoski - Andonova Adresa: penzioneri Pe~atnica Serafimovski - Skopje Mentor ]oku glaven i odgovoren urednik; SZPM Bul. "Ko~o Racin” Izdava~: Menka Temelkovska ^lenovi: br. 14 - Skopje Distribucija: "Nova Makedonija# D-r Vele Aleksoski P.fah. 440 SZPM Baki Bakiu, Rakopisite i fotografiite ne se Slavko Trajkoski Verica Tocinovska, Godina XIII - broj 149 Telefon: 02 3223 710 vra}aat. Spirko Nikolovski OVR Kiril Risteski dekemvri 2020 godina tel-faks: 02 3128 390 Gido Boj~evski Fruska Kostadinova Spored Zakonot, za vesnikot se BESPLATEN MESE^EN VESNIK Slavko Markovski Jasmina Todorovska Web: www.szpm.org.mk pla}a danok spored posebna Liljana Mladenovska E-mail: [email protected] namalena dano~na stapka. 10 PANORAMA PENZIONER plus 149 dekemvri 2020 Probi{tip Sredba so Qubica Buba - Vujadinovi}, nov delegat vo SZPM od ZP Kumanovo Aktivnosti na OO Crven ]e se zalagam za podobruvawe na statusot  Se zanimavate so poezija, peewe, akterst- krst vo vreme na pandemija na penzionerite vo, folklor. Koja e va{ata najgolema preoku- pacija? oga govorime za humanitarni or- na{ata Op{tina. Sorabotkata so e|u kumanovskite penzioneri e poznata Mkako skromna, tivka `ena, no koga odbli- - Da, to~no e deka se me interesira, i ne mo- Kganizacii, naj~esto za nivnite lokalnata samouprava i gradona~a- sku }e se sretnete so nea }e zapoznaete cvrs- `am da izdvojam {to pove}e me preokupira. Se- humani dela, osobeno denes koga se lnikot Dragan Anastasov e na visoko ta, odlu~na li~nost, komunikativna, otvorena to ona {to go pravam e so qubov, iskreno, so nao|ame vo uslovi na pandemija, OO nivo. Kako rezultat na toa vo edno i golem borec za `enskite prava. Tokmu ovie mnogu emocii, so kreativnost, odgovornost, so na Crven krst vo Probi{tip, po~nu- selo so prete`no romsko i pove}e- karakteristiki bea presudni pri nejziniot ubavina i estetika. So pi{uvaweto poezija se vaj}i od 10-ti mart godinava, najgo- detno naselenie podelivme prehra- izbor za delegat vo SZPM od ZP Kumanovo. Na zanimavam od sredno{kolski denovi, no veru- lemiot del od svoite aktivnosti gi nbeni i paketi za li~na higiena na poslednata sednica na Sobranieto na ZPK, so vajte nikoga{ ne bev podgotvena da ja podelam naso~i za pomo{ i za{tita na sta- sekoe semejstvo. Donacijata be{e od aklamacija Qubica Buba-Vujadinovi} ja iz- svojata poezija so drugi lu|e. No, denes, kako rite, iznemo{teni i socijalni grupi, Op{tinata Probi{tip i gradona~a- braa za pretstavnik, a razgovorot so ovaa po- penzionerka, odlu~iv deka preku napi{anoto }e od pandemijata od Kovid -19. Po toj lnikot Anastasov. Vo u~ili{tata i tvrdena i afirmirana kumanovska penzioner- mo`am da progovoram za sebe, za svoj senzibi- gradinkite pokraj dezinfekcionite ka go zapo~navme so ~estitkata za novata fu- litet i za seto ona {to me tangira kako `ena, majka, baba. Koga ~ovekot ima dolg `ivot, temi i sredstva poddelivme i 2000 maski i nkcija so pra{aweto {to taa }e zna~i za nea li~no, no i kakvi pridobivki }e treba da o~ekuvaat kuma- inspiracii nikoga{ nema da nedostasuvaat, }e rakavici. Za vreme na "Nedela za se slo`ite so mene, zar ne? Inaku, - dolgi godini sum ~len gri`a na stari lica# so na{i volon- novskite penzioneri vo idnina? - Blagodaram za ~estitkite, drago mi e {to tokmu jas ja na horot "Marija Magdalena# na crkvata "Sveti Nikola# vo teri, medicinski sestri i lekar po- dobiv doverbata na kumanovskite penzioneri i }e se zala- Kumanovo, taka {to vedna{ po penzioniraweto logi~no be- setivme 6 sela vo Op{tina Probi{- gam za dostojno i odgovorno promovirawe na ZP Kumanovo. {e da se vklu~am vo horot i kako solist. Qubitel sum i na tip i 4 vo Op{tina Kratovo. Vo Pro- Aktivno }e u~estvuvam vo postavuvaweto i re{avaweto na folklorot i tradiciite, so gordost gi neguvam narodnite bi{tipsko bea poseteni selata Pi- problemite so koi se soo~uvaat penzionerite, kako i za po- obi~ai i smetam deka za nas penzionerite neguvaweto na {ica, Ratavica, Bu~i{te, Tripatan- dobruvawe na standardot i nivnata uloga vo op{testvoto. folklorot e vra}awe kon na{ite kulturni koreni. ci, Dobrevo i Dreveno, a vo Op{tina  Rabotevte vo obrazovniot proces, kako go ocenuvate  Se doka`avte i na teatarskata scena, kako odli~na ak- Kratovo selata Stracin, Tatomir, toj period? terka so angelski glas, tolkuvaj}i go likot na Ko{tana? @eleznica i Turalevo. Pri poseta - Svojot raboten vek go pominav vo OU "Bra}a Miladino- - Ulogata na Ko{tana mi e doverena prvenstveno zaradi povod razgovaravme so sekretarot na ovie ruralni sredini na starite vci# vo Kumanovo, kako defektolog vo paralelki so decata glasot, nemav nikakvi akterski sposobnosti. Mnogu mi po- na OO Crven krst Mitko-Miki Ata- lica im bea mereni pritisok i {e- so posebni potrebi. Toa e mnogu odgovorna rabota, koja bara mognaa vo pretstavata re`iserot Stoe Dodevski i akterot poseben anga`man i posvetenost. Mojata profesionalna an- Borko Stojanovski (Mitke), i blagodarej}i na nivnata nese- nasov za aktivnostite vo izminatite }er vo krvta, a doktorot \oko Akse- bi~na poddr{ka i znaewe, uspeav ovoj lik da go pretstavam 9 meseci, odnosno za periodot koga ntiev koj celo vreme be{e del od ga`iranost tokmu zaradi nesebi~no zalagawe i pomagawe na decata so posebni potrebi be{e nagradena i so najvisokoto na najdobar mo`en na~in. Za `al, glavniot akter na uloga- na{ata dr`ava se soo~i so opasniot ekipata, vr{e{e pregledi, a po pot- ta Mitke, Stojanovski neodamna po~ina i se nadevam deka virus. Eve {to ni ka`a: reba prepi{uva{e i recepti za le- priznanie vo 2008 godina kako najdobar prosveten rabotnik.  Po penzioniraweto, aktivno se vklu~uvate vo kul- Ko{tana }e do`ivee novi reprizni izdanija vo spomen na - So samiot po~etok na pandemija- kovi. turnite aktivnosti na ZP Kumanovo, prisutni ste na si- prerano po~inatiot Mitke. ta, gi svikav timovite koi postojat I redovnite aktivnosti kako {to te priredbi, koncerti, pretstavi. Kako gi pominuvate  Da go zavr{ime razgovorot so voobi~aeno pra{awe, pri na{ata organizacija, se dogovo- se krvodaritelstvoto i teoretskata denes penzionerskite denovi? kako }e gi kreirate va{ite penzionerski denovi vo id- rivme kako }e rabotime, i koj tim so obuka za idnite voza~i se odviva - Pandemijata od korona virusot za `al gi prekina re- nina? {to }e bide zadol`en. Vo prv plan spored utvrdeniot plan i sekako so ~isi site kulturni aktivnosti vo Zdru`enieto, no, sepak, - Na godinite treba da se dodade `ivotot, a ne godini na ni be{e da gi za{titime starite, po~ituvawe na merkite protiv Ko- jas svojot penzionerski `ivot go ispolnuvam so aktivnosti `ivotot. ]e zavr{am so ovoj citat: Postojat lu|e koi gi fo- iznemo{tenite, kako i {to treba da vid-19 doneseni od Vladata na Ma- na socijalnite mre`i, {etam, u`ivam so semejstvoto. Inaku rmiraat svoite `ivoti pla{ej}i se od smrtta i lu|e koi gi prezememe za da gi za{titime na{i- kedonija. Vo izminatoto i vo ova jas sum golem vqubenik vo umetnosta, boite, cve}eto, pri- oblikuvaat svoite `ivoti raduvaj}i mu se na `ivotot. Pr- te sogra|ani. Eden od timovite be{e trimese~je imame realizirano vo rodata, ubavinata na svetot preku moeto srce, du{a i o~i. vite `iveat umiraj}i, a drugite `iveej}i. Bezdrugo koga }e zadol`en za delewe sredstva za Probi{tip i Kratovo 19 krvodari- Mojata vizija e svet bez predrasudi, poln so humanost, so umram jas imam namera da umram `iveej}i. (Horacie Kalen). Na site penzioneri im posakuvam dobro zdravje, blagosos- dezinfekcija i li~na za{tita i bea telski akcii od koi se sobrani 845 po~ituvawe pravata na sekoj poedinec, za dostoinstven `ivot na site, a osobeno na najzagrozenite kategorii i sta- tojba, veseli semejni sre}ni momenti so najmilite, po~itu- podeleni 2 500 za{titni maski, nad krvni edinici. Do krajot na godina- vajte gi preporakite za Kovid-19, ~uvajte go svoeto zdrav- 80 litri sredstva za dezinfekcija i va ni ostanuvaat u{te dve krvoda- rite lica. Ona {to me zagri`uva najmnogu e kakov svet }e im ostavime na na{ite pokolenija. je, raduvajte mu se na `ivotot. Jasmina Todorovska gelovi. Pokraj gra|anite od treta ritelski akcii i smetam deka bro- `ivotna doba, so ovaa aktivnost bea jkata na krvni edinici }e nadmine slu~ija te{ki momenti vo `ivotot na opfateni i u~ili{tata i detskite 1000. Inaku planot i dosega e ispo- Qubinka. Snaata go izgubi deteto pri gradinki, kako i 175 hroni~no bolni, lnet i natfrlen, {to ne vbrojuva vo Penzionerka ~ie ime e qubov nejzinata vtora bremenost, a taa pak go stari i iznemo{teni lica, lica so 5-te najuspe{ni op{tini vo na{ata amoto ime ka`uva, Qubinka. Pone- re~e ne{to {to ne mo`ev da go izgubi sinot, koj ne uspea da go vidi posebni potrebi i vo izolacija. Od dr`ava, na {to sekako sme gordi. Skoga{ imeto mnogu ka`uva za povrzam najdobro so nejzinata svoeto prvo ~edo. Ne se vidovme dolgo po~etokot na pandemijata anga`ira- Koga sme kaj krvodaritelstvoto da li~nosta. Kumovite go davaat imeto ja li~nost: "Sakam da gi znam site make- vreme. Ja sretnav na socijalnite na e i psihoterapevtot Aleksandra spomenam deka na svetskiot den za zagatnuvaat li~nosta i £ davaat donski sela#. mre`i nekolku godini pred smrtta i Mili~inska-Panova, koja preku te- krvodaruvawe, gradona~alnikot na zada~a. Nekoi imiwa se oboenost na Patuvaweto be{e prijatno, a taa u{te edna{ pred toa na Veligden. lefon im dava psihosocijalna pod- na{ata Op{tina dodeli 5 televizo- li~nosta ili nejzini nijansi. Ne e do- maj~inski ne pregrna site i ubavo se Mnogu se raduva{e na svojata vnuka. dr{ka na 82 lica preku razgovori, ri na krvodariteli koi daruvale bro ako `ivotot ti stane antipod na ~uvstvuvavme. Rabote{e na mnogu knigi kako pen- soveti i nasoki kako da se za{titat. krv pove}e od 50 pati. So drugi zbo- imeto. Penzionerkata Qubinka e Koga se rodi moeto prvo dete, ja iz- zionerka vo svojata treta doba i gi Dosega podelivme i 465 paketi so rovi zaedno so Op{tinata se gri`i- ~udno povrzana so mojot `ivot. Vpro- dade svojata najzna~ajna kniga. Me izdava{e. Do`ivea dlaboka starost i prehranbeni artikli koi bea obez- me za site gra|ani, a osobeno za naj- ~em taa ve}e si zamina minatata godi- povika na promcijata i jas ne znam nikoga{ ne go izgubi `ivotniot elan. Be{e vrven profesionalec vo svojata bedeni 50% od Crveniot krst, a 50% vozrasnite kako edni od najzagroze- na. Go nose{e imeto i so nego see{e zo{to ne otidov. Sega mi e mnogu `al. qubov. Taa mi be{e profesorka na Taa so svojata nesebi~nost i {i- profesija, vqubenik vo svojata rabo- od donacii od privatni firmi od nite od Kovid-19. M. Zdravkovska fakultet i sekoja sredba i dru`ewe rokogradost mi pomogna so mojata ta, so znaewe koe nesebi~no go dava{e Zdru`enie na voeni penzioneri na RM so nea i so nejzinata vnuka ostavija diplomska rabota. Mi dade eden pre- i so {iroko srce na majka. Ovoj spoj za traen pe~at vo mojot `ivot. Bevme ubav tekst koj ima{e nekoi speci- mene e ne{to najvredno za dene{nata zaedno so niv jas i mojot iden soprug na fi~nosti i mi be{e golemo zadovol- `ena. Taa mora da ima mnogu postignu- Sednica vo vreme na simpozium vo blizinata na Prilep. stvo da go rabotam. Od du{a i blago- vawa za da go ispolni svojot dolg kon Sobirot tretira{e temi aktuelni za daram iako ne znaev nikoga{ kako da semejstvoto i op{testvoto. Sepak, dene{noto vreme. Profesorkata ne- go izrazam toa, dodeka be{e `iva. mojata profesorka doka`a so svojot korona virusot so primena ma{e predavawe, taa be{e gostinka. Edna{ otidov so ma` mi i moeto `ivot deka `enata mo`e da postigne Sepak, od nea sekako ima {to da se malo dete kaj nea na gosti. @ivee{e mnogu. Edna mudrost veli: "na site im na merki na za{tita nau~i, duri i pri sekojdnevno prija- vo Gradskiot yid. Tamu ne pre~eka nej- ja dol`ime qubovta na majkata#. Jas a 11.12.2020 godina vo prostori- mija, so konstatacija deka iako se telsko dru`ewe. Se slu~i taka {to zinata pudlica i {to e najinteresno ja imav ~est da poznavam takva `ena. Taa zaedno si odevme doma. Patuvavme so vidovme porasnata nejzinata vnuka, mi go osvetluva patot i soznanieto na Nite na Domot na ARM vo Skopje, se raboti vo ote`nati okolnosti entu- nea me pravi podobar ~ovek. odr`a 10 sednica na Izvr{niot od- zijazmot na ~lenstvoto ne splasnuva. voz. Taa stanuva{e na sekoja stanica onaa koja ja zapoznavme na simpoziu- da vidi kako se vika seloto. Toga{ mot pred mnogu godini. Potoa se Maja Beleva bor na Zdru`enieto na voeni penzi- Doneseni se odluki za dodeluvawe oneri na RM vo pro{iren sostav, so na ednokratna pari~na pomo{ na koja rakovode{e \or|i Zarinski, odredeni ~lenovi koi gi ispolnu- ZP Prilep pretsedatelot na zdru`enieto i vo- vaat uslovite predvideni vo Sta- tutot i razgledani Da ne se zaboravi zanaetot se predlozi i mis- o sekojdnevni reklamni spotovi na {est godini ima{e nekolkumina, ~et- lewa za dodelu- Vskoro site televiziski kanali, na vorica zanaet~ii - metlari. Sega sum vawe na priznanija portalite i vo vesnicite za najraz- samo jas. Ne se ispla}a da se pletat na ~lenovi na Zd- novidni pravosmukalki, paro~ista~i, slameni metli, posebno koga nema ma- ru`enieto po povod "xogeri# i kakvi ne "roboti#, ma{ini za terijal, koga ne se baraat. Sega se ko- 10. Dekemvri - De- sobirawe na pra{ina i |ubre, vo Pri- ristat modernite plasti~ni metli, not na Zdru`enie- lep metlarot Slave Koneski go "negu- kako i pove}e ma{ini za metewe i so- to. Isto taka usvo- va# i odr`uva metlarskiot zanaet. birawe na |ubreto. Nekoga{ ne be{e eni se aktite i me- "Ova e zanaet od mojot tatko. Toj go ra- taka. Vo vremeto, vo pazaren den, sre- rkite za podgotov- bote{e i mi go prenese. Jas na po~e- da i sabota, so tatko mi prodavavme i pokraj rabotata nabavuvam materijal ki za odr`uvawe na tokot ne bev zaintereiran, se znae, koj do ~etiristotini metli. Se baraa, se- za dve i pol evra, a edna metla ja pro- Godi{na sednica mlad ~ovek, posebno so zavr{ena vi{a ga ne. Ako se prodadat desetina metli davame po dvesta denari. I, sega praj edno na Izvr{niot odbor. Na sedni- na Sobranieto na ZVP na RM, kako i {kola i sigurna rabota vo Tutunskiot 'polna kapa'. Od druga strana, materi- mu go esapot#, dodava Koneski koj se- cata prisustvuvaa pretsedava~ot na razgledani se predlozi i podgotovki kombinat }e mu ja misli na metlite. jalot mnogu odamna ne se see i proiz- koja sreda i sabota gi nudi svoite me- Sobranieto Dobre Efremovski, pre- za izmeni i dopolnenija na Statutot No, otkako po~ina tatko mi, a jas oti- veduva vo Makedonija. Na vremeto i vo tli pod eden od podvoznicite na Gra- tsedatelot na Nadzornata komisija na ZVP na RM vo delovite koi vo dov vo penzija, za da ne izumre ovoj Prilep se see{e takva posebna slama dskoto pazari{te vo Prilep. "Ima Bo`in Petreski, pretsedatelite na dosega{nata primena se poka`ale zanaet vo Prilep, a i za dopolnitelen za metli. Sega materijalot go nabavu- marifet vo praveweto metli. Ne tre- ogranocite Centar Jovica Panovski, kako nedovolno jasni ili necelosno prihod vo semejstvoto, re{iv da ja vam od skopsko Vizbegovo. Tamu ima ba slamata da bide mnogu 'luta', da se Aerodrom Jasmina Talaja, kako i regulirani. Zdru`enieto na voeni prodol`am semejnata tradicija i da u{te tri-~etvorica majstori koi na- kr{i, toa ne ~ini za{to brzo se ar~i metlata i ostanuva samo ra~kata. Tre- pretsedatelite na komisiite i do- penzioneri na RM i vo ovie - ote`- pravam slameni metli. Mo`ebi nekoj bavuvaat materijal - slama od Banat, }e re~e ne e te{ko da se pravat. Za ne- Vojvodina. Tie ka`uvaat deka nekoga{ ba da se znae kako da se sobere slama- ka`ani aktivisti na zdru`enieto nati uslovi, vo ramkite na svoite ta i da se vrze celata metla vo ra~ka- Milka Girasova i Dim~e Galev. mo`nosti, ne prekinuva so svoite kogo mo`ebi ne e kojznae kakva majs- vo Skopje imalo i ~etiriesetina met- torija da se napravi metla. No, ne e lari. Sega toa e minato,# veli 68-go- ta, koja sepak treba da bide 'ne`na' da Na sednicata, pokraj drugoto, bea aktivnosti predvideni so odlukite taka. Metlite gi pletam ra~no, ra~no di{niot penzioner Koneski. ne pravi pluskavci na racete dodeka razgledani i usvoeni izve{taite za i aktite na organite i telata - sog- gi {ijam, a imam samo edno "samodels- Ima li pe~alba? "Pe~alba vo zima e se mete#, dodava smeej}i se edinstve- aktivnostite na Zdru`enieto vo iz- lasno Statutot. ko# malo ma{in~e za stegawe, vrzuva- studot, a vo leto `e{tinite. Skapo go niot metlar - zanaet~ija vo Prilep, minatiot period vo uslovi na pande- Milka Girasova we na ra~kite. Vo gradot pred pet- nabavuvam materijalot, za edna metla Koneski. K. Risteski PENZIONER plus 149 dekemvri 2020 KULTURA 11 ZP Bitola "Slikawe so svetlina# od "Tu|inata pusta da ostane# prof. d-r Cvetan Gavrovski stavi pe~at na negovata muzi~ka kariera Bosna i Hercegovina, Bugari- ja, Germanija, Srbija, Slove- e postoi qubitel na mojata pesna "Tu|inata drug avtor, a ne na Risto Pulevski. Za nija. Negovi osvrti i kritiki Nnarodnata muzika {to ne pusta da ostane#. Taa doka`uvawe na avtorstvoto {to do- za fotografijata se publi- ja znae pesnata "Tu|inata stana mnogu barana vo `ivea milionski tira`, Pulevski po- kuvani vo spisanija i vo dne- pusta da ostane#. Na svojot emisijata "Pozdravi i digna i me|unaroden spor, koj se odo- vniot pe~at. Dobitnik e na repertoar nea ja imale i ~estitki na na{i slu- l`uva{e bez re{enie kakvo {to se mnogubrojni zna~ajni nagradi najpoznatite interpretato- {ateli# za{to lu|eto o~ekuva{e. Taka za avtorot Risto Pu- za fotografija na doma{ni i ri na narodniot melos, no zaminuvaj}i vo stran- levski doznaa i drugi qubiteli na me|unarodni izlo`bi. Dobi- malkumina znaat deka nej- stvo sakaa so pesni da ubavata pesna, no toj od seto toa nema- tnik e na zlatni i bronzeni zin avtor e Risto Pulevski se razdelat od svoite {e nikakva materijalna pridobivka. medali od svetski i inter- (86) roden vo s. Ni`e Pole, najbliski i sakani. - Ne samo jas, tuku i ostanatite to- zdava~kata ku}a „Matica make- nacionalni asocijacii. Bil ~len na koj denes kako penzioner Komponirav i drugi ga{ni peja~i na Radio Bitola peevme donska# ja objavi knigata „Slika- `irija na me|unarodni izlo`bi pod `ivee vo Bitola. Toj vo 1955 g. od rod- pesni no "Tu|inata pusta da ostane# na od qubov, ne mislej}i na nekakva za- I we so svetlina# od Cvetan Gavrovs- patronat na me|unarodnite federa- noto selo za da stigne navreme vo 11 ~. svojot repertoar ja imaa i Vaska Ili- rabotuva~ka. Taa qubov jas s¢ u{te ja ki, nacionalen majstor na fotogra- da pee vo `ivo na programata na Radio eva, Violeta Tomovska i drugi peja~i i neguvam, nastapuvam na javni sobiri so cii na art fotografija. U~esnik e fijata i EFIAP na svetskata fede- na pove}e me|unarodni umetni~ki Bitola, patot go minuval so tr~awe. grupi - veli Pulevski. peewe na makedonski i vla{ki pesni. racija na fotografska umetnost. Na Podocna, zaedno so peja~ite Ajri De- Toj kako ~len i peja~ so orkestarot So neodamna po~inatiot Pande Komi- kolonii. Pretstavnik e na Image 370 stranici so dvata ciklusa, cr- mirovski, poznat so pesnata "Bitola, na Radio Bitola nastapuva{e do 1962 novski - Pa{ata od s. Bukovo imame Colleague Society International - USA moj roden kraj#, Ko~o Stojanovski - g., a potoa samostojno ja prodol`i svo- snimeno zaedni~ka plo~a, a sum peel no-belo i kolor, vo knigata se rep- za Makedonija. ^len na Akademskiot Ko~ani, Aspasija ^amovska, duetite jata kariera, peej}i i vla{ki pesni. vo duet i so drugi peja~i - istaknuva roducirani okolu 200 fotografii fotoklub ELEMA od Skopje. Bil \or|i Andreevski - Jordanka Kuculova Ima snimeno nad 30-tina na gramofo- Pulevski. so kratok narativ. Trudot e na ma- pretsedatel na klubot i dal zna~a- i Cveta i Petar Pavlovski stanuvaat nski plo~i, a profesionalno bil vo Toj penzionerskite denovi ne gi mi- kedonski i na angliski jazik so en pridones za negova afirmacija. me|u najslu{anite interpretatori na ustanovata za detski gradinki "Estre- nuva samo vo se}avawe na minatoto, tekst za avtorsko viduvawe na kre- Na dva navrata bil pretsedatel na ova radio. Odr`uvaat koncerti po ja Ovadija - Mara#. Se penzionira vo tuku nastapuva i pred publika koja ne ativnata fotografija kako likovno Foto sojuzot na Makedonija, kako i selata, okolnite gradovi, a ne{to po- 1990 g., no qubovta kon peeweto ne go mo`e da gi zaboravi negovite antolo- izrazno sredstvo. Gavrovski e umet- ~len na pretsedatelstvoto na Foto docna i sami zapo~nuvaat da sozda- napu{ti. giski izdanija. Sepak, mnogumina sme- ni~ki fotograf, so 40 godini tvore- sojuzot na Jugoslavija. Vo 1995 go- vaat svoi avtorski narodni pesni. Pred desetina godini negovata pes- taat deka so pesnata "Tu|inata pusta ~ko prisustvo vo svetot sozdaden dina na 23-ot kongres na FIAP vo An- - Vo periodot koga mnogu na{i gra- na "Dali znae{, mila majko, {to sum da ostane#, Risto Pulevski stavi ne- niz objektivot na fotografskiot dora, go pretstavuva i pridonesuva |ani zapo~naa da zaminuvaat vo stra- nesre}na# na svojot repertoar ja pos- izbri{liv pe~at na svojata bogata mu- aparat i e eden od najeksponiranite FSM da stane nacionalen reprezent nstvo, jas pokraj nekolkute drugi pesni tavi i svetski poznatiot peja~ Piter zi~ka kariera. avtori od Makedonija. Toj gi otkriva na makedonskata fotografija vo {to gi sozdadov, zapo~nav da ja pejam i Gabriel, koj mislel deka pesnata e na P. Stavrev tajnite i na svojot „fotografski ra- svetskata federacija, a od 1995 do kopis# i koi se negovite avtorski 2019 godina e pretstavnik na FIAP za ZP Kriva Palanka Manevska. streme`i. „Najmnogu sakam preku Makedonija. Gavrovski e po~esen "Istorijata na Kriva Palanka ne fotografijata da gi prika`am at- ~len na Bugarskata fotografska pravi gordi i ne obvrzuva ne samo da mosferata i vremeto. Tie ja objasnu- akademija. Ja pretstavuva makedon- Promocija na Monografijata gi registrirame site zna~ajni mome- vaat sega{nosta. Utre najverojatno skata fotografija so fotografii vo nti, no i da gi preneseme na idnite }e bidat ispraveni pred barawe da kolekciite na svetskite izlo`bi generacii. Cel na ovaa Monografija 1633-2020 Kriva Palanka poslu`at kako objasnuvawe za edna vo: Kina, [vajcarija, Italija, Unga- ne e samo da se opi{at hronolo{ki vistina, za edno vreme.# dejata za izdavawe na ovaa Mono- m-r Milan Mitovski, nastanite, tuku vo nea da se pret- rija, Luksemburg, Slova~ka, Irska, Cvetan Gavrovski (1947) e doktor Igrafija, kolektivno avtorsko de- arheolog i Natalija stavi kulturnoto nasledstvo, arhe- Indonezija, Koreja, [panija... Do lo, e so cel da se napravi dopolnu- Milkovska, etnolog vo ologijata, kulturnite institucii i na tehni~ki nauki od oblasta na 2017 godina u~estvuval na 61 kompe- vawe na prethodnite dve izdanija od LU Gradski muzej, Kri- manifestacii, sportot i sportskite elektronikata i e redoven profe- titiven salon na me|unarodni izlo- 1968 i 1996 godina. Jordan Mihajlov- va Palanka. Koristena aktivnosti i drugo, kako atributi sor na Univerzitetot „Sv. Kiril i `bi vo 26 razli~ni zemji so 287 pri- ski kako prireduva~ ja ima podredeno e literatura od arhi- na civilizaciskiot razvoj. Avtori- Metodij# vo Skopje, Makedonija. Art fateni fotografii. Nositel e na hronolo{kata sodr`ina, a poedine~- vite na muzejot, a avto- te na Monografijata imaat napra- fotografijata e negova preokupaci- zvawata Majstor na fotografija na no za odredeni temi pi{uvale: penzi- ri na fotografiite se veno spoj na minatoto i sega{nosta ja pove}e od 40 godini. U~estvuval Foto sojuzot na Makedonija i na onerite Martin Dodevski, is- preku bogata ilustracija.# Monogra- na pove}e od dveste grupni izlo`bi EFIAP – Excellence FIAP na Svetskata tori~ar, Cone Krstevski, ar- fijata be{e promovirana vo ~est na vo zemjata i stranstvo. Avtor e na 12 federacija na art fotografija. heolog, Grozdan Georgievski, 76 godini od osloboduvaweto na samostojni izlo`bi vo Makedonija, K. S. Andonova ekonomist, Traj~e Davidovski, Kriva Palanka, vo kinosalata pri pravnik, pretsedatel na ZP NU Centar za kultura vo Kriva Pa- Makedonski Brod Kriva Palanka avtor na pra- lanka pred golem broj na gosti i vno-politi~kiot del, Dragan doma}ini pri {to bea po~ituvani Veli~kovski, etnolog, direk- preporakite za nastani vo vreme na Osvrt kon knigata "Podzemna tor na LU Gradski muzej i Bi- pandemija. Promotor na monografi- ljana Cvetkovska Tasevska, soobra}a- poznatite lokalni fotografi \or|i jata be{e Trajan Gocevski, porane{en ti{ina# od Rate Savev en in`iner, zadol`ena za tehni~koto Kostovski, Stojan~e Veli~kovski, minister za odbrana. ureduvawe. Stru~ni sorabotnici se: prof. d-r Ivica Milevski i Nadica B. Stoj~evska "Edna{ odamna zemjata po~nala da pla~e. Od taga ili od radost, nikoj ne znae. Nova kniga od Olga Georgieva sre}nite momenti, pa duri i zagu- Taka od nejzinite solzi se sozdale pe{terite.# bata na `ivotniot sopatnik i `i- @e`ovska D. votot po toa. "Sonet - majkina radost# Zbirkata se ~ita so lesnotija a 26 septemvri 2020 g., vo bifeto "^ardak# vo Makedon- za{to e bogata so poetski prikaz- Nski Brod, vo prisustvo na mnogubrojni qubiteli na pi- voj naslov na tekstov go pozajmivme od istoimenata ni, za `ivotot nekojpat i sega vo {aniot zbor, so po~ituvawe na merkite za za{tita od Opesna na penzionerkata Olga Georgieva, od nejzinata podocne`nite godini. Prikazni za Kovid-19, se odr`a promocija na knigata "Podzemna zbirka poezija naslovena "Qubov, pesni, solzi, od moj agol# qubovta, za radosta i stradawata, ti{ina# od naturaliziraniot pore~anec, penzionerot koja neodamna izleze od pe~at. seto ona {to ja dopira du{ata i Rate Savev. Olga Georgieva e rodena vo Veles vo 1943 godina, vo {to go sledi `ivotot. Edna mudra Roden e vo selo Sopot, Svetinikolsko. Malku nevo- rbotni~ko semejstvo. Vo 1962 godina do{la vo Skopje kade misla veli: "Qubovta e ~udesna obi~aen naslov za knigata vo koja se govori za poetsko {to formirala semejstvo i ostanala da `ivee vo glavniot sila koja nesovr{enstvoto go pre- patuvawe vo makedonskoto "podzemje#, za najubavite grad. @elbata za pi{uvawe e damne{na, no prvite poetski tvora vo sovr{enstvo#. I od tamu i pe{teri vo Makedonija, posebno vo Pore~kiot region obidi bile napraveni podocna. za ovaa avtorka qubovta e silen i za otkrivawe na podzemnite svetovi i ubavini. Ovaa zbirka poezija e vsu{nost prv obid na Olga nastan- izvor na tvore~ka inspiracija. No i najmilite - decata. I - Prvite moi obidi bea hrabri koga po~nav da se ite od `ivotot i nejzinite sekojdnevni do`ivuvawa da gi zatoa Olga go ispeala Sonetot - majkina radost. So ovoj na- dru`am so ~lenovi od Speleolo{koto dru{tvo "Peo- preto~i vo pesni. Golem e spektarot na motivi i temi {to slov go zapo~navme tekstot, so edna strofa od nego, go za- ni# i Istra`uva~koto dru{tvo "Ursus speleos# od pottiknale poetsko qubopitstvo na ovaa avtorka. Vremeto vr{uvame: vo koe `iveeme, potrebata od vzaemna qubov, no i nivnata Go gledam kako raste Skopje. Ramo do ramo so iskusnite speleolozi vlegov minlivost, kako i za mnogu tvorci i za Olga se nepresu{en O elko vo lisnata {uma, niz pe{terskite vrati i se najdov vo dlabokite pe{- izvor na inspiracija. Vo svojata stihozbirka - prvenec, po- Go gledam kako koki~e vo mart terski hodnici i ima{e {to da vidam! So niv gi zapoznav najubavite pe{- etesata re{ila da gi spodeli site sre}ni momenti vo I proleten son~ev zrak. teri vo Pore~ieto i vo izminative godini s¢ pove}e dobivav inspiracija da `ivotot, pred s¢ onie vrzani za decata i vnucite, za brakot Knigata e poddr`ana od Sojuzot na zdru`enija na pen- napi{am stihovi za niv, za podzemnite ubavini za koi te{ko mo`e da se naj- i semejstvoto, no isto taka so nas gi spodeluva i ne tolku zionerite na Makedonija. Cvetanka Ilieva dat zborovi. Se obidov, s¢ ona {to go vidov i da go izrazam vo poetska sli- ka, za{to koga se najdov vo podzemjeto i gi po~uvstvuvav mirot i spokojstvo- Kumanovo, Sredba so Slave Kostovski to, ti{inata mi dade za pravo ovaa kniga da ja naslovam kako "Podzemna ti{ina#. Podzemnite ubavini koi so vekovi se sozdavani vo vid na razno- vidnite figuri, stalagmitskite i stalaktitskite tvorbi, }e pomisli{ deka Akterstvoto predizvik i qubov gi sozdaval nekoj golem umetnik, skulptor. - Akterstvoto go zasakav u{te od dete i toa blagodare- Simonovski# na ZP Kumanovo. Sre}en Vo trinaesette pesni opeani se devet pe{teri: Pe{na, Puralo (Nevesti- nie na moite roditeli koi iako bea u~iteli, amaterski se sum {to bev del od pretstavite "Bega- nska), Slatinski izvor, Gorna slatinska, Ov~arska, Orle, Golabarnik, Mo- zanimavaa so teatarskata umetnost. Nivnata posvetenost lka#, "Kafan~e kar{i Stan~e#, "Som- mi~ek i Zmejovica, ilustrirani so fotografii na ID "Ursus speleos#. @e- na teatarot mi be{e yvezda voditelka vo `ivotot, - ras- nitelno lice#, "[uti i rogati# "Zla lbata na poetot za za~uvuvawe na prirodnoto kulturno nasledstvo na Pore- ka`uva Slave Kostovski, penzioner na 70 godini od Kuma- `ena#, a so ulogata na Toni vo prets- ~e koe e ~uvano i prenesuvano so generacii, doa|a do izraz vo pesnata "Pe- novo. tavata "Zad kulisite# za prvpat zaig- {na 1#: - Na 18-godi{na vozrast za prvpat kako del od dramska- rav i vo profesionalen teatar vo Ku- Oj nemotijo, kamena tvrdino, ta grupa pri ^IK Kumanovo, nastapiv na {ticite {to `ivot manovo. Za ulogite sekoga{ sum se po- Progovori ! zna~at, vo pretstavata "Svadbeno patuvawe bez mlado`e- dgotvuval naporno, davaj}i s¢ od sebe da se pretstavam vo Neka odyvoni tvoeto eho nec# vo likot na Franc [tajner, slikar od Minhen. Vo ovaa najdobro svetlo. Najte{ka uloga za mene be{e vo pretsta- }e go pu{time po bistrata tvoja grgorna voda dramska grupa igrav u{te vo pretstavite "Zona Zamfirova#, vata "Moite bebiwa# zatoa {to imav psiholo{ki lik, a naj- i po Treska i Vardar da stigne do Egej "Begalka#, "Qubovno pismo#, "Moite bebiwa#, "Ven~anica#, draga mi e ulogata na Sreto ~izmar vo deloto "Zla `ena#. i da se ~ita od dlabo~inite tvoeto ime "Mangite pijat ~aj#, "Vikend na mrtovci#, "Radovan treti#, Vo ova vreme na predizvici so koronata, so dramskata i na{eto ime Makedonija. "Zla `ena#, "Kate#, "Oskar#, "Hamlet# od Dolno Kojnare#. rabotilnica na ZP Kumanovo nemame aktivnosti, no se na- Vo 1981 godina, zavr{iv kurs za re`iseri vo Ko~ani. devam deka narednata godina }e ima novi pretstavi, gostu- Recenzenti na knigata se d-r Biljana Gi~evski i m-r Nikola Ilijovski. U~estvuvav i vo televiziskata serija "Na{i godini# vo vawa, do`ivuvawa, a dotoga{ so nostalgija za ubavite vre- Izdanieto se realizira so poddr{ka na Ministerstvoto za kultura na RS produkcija na MTV. Po penzioniraweto prodol`iv so ama- miwa }e se se}avam na moite uspesi - ja zavr{uva svojata Makedonija. Izdava~ e Zdru`enie za kni`even razvoj Nov Vavilon od Bi- tersko akterstvo vo dramskata rabotilnica na KUD "\oko prikazna Kostovski. Jasmina Todorovska tola. Mil~o Trenkoski 12 IZBOR NA ALBANSKI PENZIONER plus 149 dekemvri 2020 Është realizuar Programi dhe Plani financiar i LShPM Jeta e pensionistëve ështëmë e rëndësishmja Gëzuar Në Programin për vitin 2021 tëLSHPM-së, PIOSM në të cilin është lidhur bashkëpunim ifrytshëm Vitin e Ri gjëja më erëndësishme është jeta epensionis- në interes të pensionistëve; linjatelefonike 3213 227 në tëve. Lidhja do tëkëmbëngul që ai të jetë mëku- mënyrë të vazhdueshme funksionon dhe pyetjet e ma- alitativ dhe më i pasur nëpërmbajtje edhe kra- rra do tëparashtrohen deri te Këshilli për siguri nacio- 2021 vjet haspandemisë nga virusi nale; disa shënime janë parashtruar edhederi te MPPS, Ministria e shëndetësisë dhederi te Qeveria; është ngrit- hkup, 17 dhjetor - Kuvendi i Lidhjes së shoqa-tave të ur çështja rreth vaksinimit të pensionistëve në nivel më tël artë; doli nga shtypi Buletini për revytë e18-ta rajona- Spensionistëve të Maqedonisë më 22 dhjetor do ta ShP Strugë mbajë seancën e saj të katërt.Seancës së Kuvendit i le të këngës, muzikës dhe lojëra-ve dhe revyja e 10-të folklorike jubilare dhe gjëra të tjera. Pastaj kryetarja dha pas- Program i realizuar qyrë koncize cilësore të Prog- ramit për punë të Lidhjes për për vitin 2020 vitin 2021 duke i the ksuar akti- ë 5 dhjetor 2020, në Klubin e pen- Pas pikës së dytë, pos kryetarit e cila vitetet më tërëndësishme. Mes Msionistëve në Strugë, Këshilli ekze- arsyetoj Raportin e Komisionit për situa- tjerash, ajo potencoi që në kutiv pranë ShP Strugë, në përbërje të tën e shtëpive për persona pleq formu- Programin për vitin 2021 të zgjeruar me kryetarët e komisioneve: ar nga Këshilli ekzekutiv iLShPM, është LSHPM-së,gjëja më e rëndë- Elizaveta llazareska me zëvendësen e informuar se në Komunën Strugë ka dy sishme është jeta e pensionis- saj Pavlina Kuzmanoska si kryetare e objekte: "Plazhi femërorë" me 30 dho- tëve. Lidhja do të këmbëngul Aktivit të grave Luba Jovanoska, kryetar ma dhe "Hpotel Galeb", i ndërtuar nga që ai tëjetë më kualitativ dhe i Komisionit për jetën kulturore-zbavi- ana PIOM i cili disponon me 80 dhoma, më i pasur në për mbajtje edhe krahas pandemi- tëse, kryetari i Forumit për punë ekono- apartamente dhe oborr, i cili është dhë- mike-juridike Denço Ilieski, kryetar i Ko- në në shfrytëzim afatgjatë subjekteve të së nga virusi. Në bazë të debatit nga të pranish- misionit për çështje statutare Fikrie tjera, e jo edhe pensionistëve. Në këtë mit, Programi si dhe Plani financiar i Lidhjes së Bekteshi, kryetari i Këshillit mbikëqyrës diskutim u kyçën më tepër anëtarë, si shoqatave të pensionistëve të Maqedonisë përvi- Bllagoja Klimoski, përfaqësues dhe del- dhe delegati në LShPM Hurem Dauti, i tin 2021, të cilin e shpjegoi sekretari I LSHPM, egat në LShPM Hurem Dauti si dhe kry- cili ka njoftuar anëtarët se është disku- Menka Temelkovska, u miratuanjëzëri. Informa- etari i Komisionit për informim, ka mbaj- tuar për këtë problematikë edhe në KE cionin për përcaktimin e tëdhënave sipas shoqa- tur mbledhjen e tetë të rregull të Këshi- të LShPM, ndërkaq, kryetari i Forumit tave të pensionistëve dhe Informacionin për mje- llit ekzekutiv dhe të fundit për këtë vit ekonomik-juridik, DelçoIlieski, në mëny- kalendarik. Fillimisht, me një minutë he- rë detale dhe profesionale i ka njoftuar tet e paguara për fondin solidar (ndihma pas vde- shtje i është bërë nderim pensionistit ici- anëtarët dhe ka sqaruar se si duhet të kjes) të shfrytëzuesve të pensionit, për periudhën li ka ndërruar jetë në periudhën e kaluar zhvillohet procedura për kthimin e këty- parapriu seanca e Këshillit ek- nga Kovid-19. Të pranishmëve u është re dy objekteve për nevojat e pensionis- zekutiv në të cilën u shqyrtuan ndarë nga një kopje nga numri i fundit tëve. Lidhur me pikat tjera janë sjellë dhe u miratuan Programi i 148 i gazetës "Penzioner plus". Rendi konkluzione dhe vendime, ndër të tjerat ditës nuk ishte i vëllimshëm, por me pë- është emëruar kontabilist i ri Avni Kica, Lidhjes së shoqatavetë pen- rmbajtje, për çka anëtarët e KE me shu- e gjithashtu të pranishmit u informuan sionistëve të Maqedonisë për më kujdes dhe me korrektësi kanë dis- se këtë vit në Revyalin 19 të këngëve, vitin2021. Seanca e pesëmbë- kutuar. Lidhur me pikën e pare, kryetari muzikës dhe valleve do të jetë nikoqir dhjetë e Këshillit ekzekutiv të I ShP Strugë dhe kryetar i KE Millorad ShP Strugë. Mbledhja është mbajtur me Lidhjes u mbajt më 9 dhjetor. Trposki, bëri një retrospektivë analize masa të rrepta për mbrojtje nga pande- Në seancë mori pjesë edhe për punën e Shoqatës së pensionistëve mia. kryetari i Kuvendit të LSHPM- Strugë, për periudhën e kaluar. Stojan Kukuneshoski së, M-r Ilija Adamoski. Fillimi- sht, kryetarja e LSHPM, Stan- ShP Çair ka Trajkova potencoi që kjo ës- htë seanca e fundit e KE të LSHPM për vitin 2020 dhe janar-shtator 2020 i shpjegoi nënkryetari i Këshillit ekze- Aktivist për shembull si zakonisht u theksuan aktivitetet më të rëndësishme kutiv Mentor Qoku, ndërsa u sollën edhe disa vendime të rëndësishme për punën aktuale të Lidhjes. Seanca u ur bëhet fjalë për aktivist më të mirë gëzim dhe me zemrën plot thotë: në periudhën mes dy seancave, edhe atë,është dërguar Knë ShP Çair, pa mëdyshje personat - Ky na është biznesi familjar, por kë- iniciativë deri te Qeveria për ndryshimin e nenit 105 në mbajt me respektimin e të gjitha masave për mbrojtjen drejtues të shoqatës na drejtuan pen- tu bie edhe sporti. Pensionimi edhe më Ligjin për shoqatat dhe fondacione; është realizuar taki- e shëndetit të të pranishmëve. Kjo ishte seanca e fundit sionistin RashidIdrizi, anëtar i Komisio- tepër më afroj te sporti. Gjithnjë garoj mi me drejtoreshën Biljana Jovanovska në Fondin e për vitin 2020. K.S.A. nit për sport dhe anëtar i Kuvendit. Vitet me zjarr sportiv për secilën pikë dhe i janë radhitur, ndërkaq ai, sikur të mos centimetër për të fituar, me qëllim që të ShP Kumanovë i ndjej. Vitaliteti i tij për vitet që ka, më fitoj vend më të lartë edhe për vete nxiti që të bisedoj për dashurin e tij ndaj edhe për shoqatën. Nuk do i arrija të sportit e cila e përcjellë që nga këmbët gjitha sukseset pa mbështetje nga të Bedri Rustemi - pensionist e vogla, që nga ditët shkollore, posaçë- gjithë drejtuesit e shoqatës. Në ditët pe- risht disiplina kërcim nga vendi, kur nsioniste, në shoqatë gjeta paqen dhe gjatë pauzave, nxënësit admiroheshin qetësinë, ndërkaq, me shoqërimin aktiv me zemër të madhe humane në sukseset e tij. Sot, Rashid Idrizi, ed- edhe rekreimin, vetëm e plotësoj foto- ensionisti Bedri Rustemi (1944) nga Kumano- ka bërë shumë kontakte dhe bashkëpuni- he pse ka filluar ta harxhojë dekadën e Pva, 12 vitet e fundit, nga viti 2008, i jeton ditët me me organizata humanitare ndërkom- tetë, është vital dhe aktiv dhe mund ta pensioniste dhe është njëri nga personat e rrallë në bëtare në Gjermani, Austri, Hollandë, Nor- takojmë në shoqatë ose në dyqanin e shtet i cili pothuajse tërë jetën e tij e ka kaluar në vegji dhe me shtete tjera. Për institucio- tij. Gjatë takimit, nga modestia e madhe organizimin dhe ndërmjetësimin gjatë ndarjes së net shëndetësore dhe arsimore ka siguru- e tij, në mënyrë të ndrojtur tregonte ak- ndihmës humanitare si personave fizik, po ashtu ed- ar më se 200 automjete humanitare, paji- tivitetet e veta, për punën dhe jetën pe- he për shumë subjekte juridike, si komunave, insti- sje të medicinës dhe atij shkollor për ne- nsioniste. Deri sa tregonte i shikonte tucioneve shëndetësore dhe arsimore si dhe për vojat e komunave të Shkupit, Kumano- fotografitë nga vitet të aktiviteteve të disa objekte fetare. Me punë humanitare ka filluar të vës, Strugës, Berovës, Tetovës, Gostiva- shumta dhe u kujtua për shumë ngjarje. merret që nga vitet e rinisë kur u bë anëtar i Kryqit rit, Vinicës, Sveti Nikolës, Lipkovës si dhe Rashidi, edhe gjatë kohës kur ka punu- të kuq në Kumanovë dhe si vozitës në Qendrën e për komuna tjera të Maqedonisë. Bashkë- ar ka gjetur kohë të trajnojë. Përveç me medicinës në Kumanovë, me ç’rast ka pasur mun- risht me punën humanitare, pensionisti aktivitete sportive, ai është i njohur si dësi t’i shoh të gjitha mundësitë dhe mangësitë prej Bedri Rustemi, shumë vite, sot edhë aktiv një ndër TV mekanikët më të mirë. Spo- pajisjes medicinale e domosdoshme për të dhënë në jetën shoqërore në shtet. Bëhet fjalë rtit dhe zanatit ia ka kushtuar jetën e tij, ndihmë medicinale personave të sëmurë. Më pas, në pu- për njeri me energji pozitive, ndërkaq, për të ekzistojnë ve- ka thënë Rashidi. nën e tij të gjatë dhe të begatë si punëtor humanitar për- tëm njerëz të mirë dhe të këqij masë e të cilëve janë vlerat Ndryshe, pensionisti Rashid Idrizi, mes Kryqit të kuq të Kumanovës, u bë përfaqësues për humanitare të tyre për të cilat nga shumë komuna ka marrë është i lindur në vitin 1949 në fshatin shtetet perëndimore të Evropës për Maqedoninë, me ç’rast shumë falënderime. T.D. Nikishtan të Shkupit. Në vitin 1959 ësh- të shpërngulur në Shkup, ku ka kryer shkollën fillore dhe arsimimin e mesëm. Në vitin 1964 fillon ta mësoj zanatin për Në botim të LShPM TV mekanik në TV servisin "Radio Bran", ku punonte edhe i ati i tij. Nga viti grafinë ejetës së bukur pensioniste. Kur doli numri më i ri i Revyaleve 1973 plotësisht i përkushtohet zanatit donë, gjithçka mundet, posaçërisht në- të vet të cilin e mësoj dhe trashëgojë se për atë ekzistojnë kushte siç i jep nga i ati i tij, dhe me këtë rast hap dy- shoqata jonë - thotë Rashidi i palodhur, folklorike ballkanike 2020 qanin e vet në vendbanimin Çair. Nga duke treguar pjesë të aktiviteteve në dhe këtë vit, me gjithë pandeminë Kovid 19, në Lidhjen dhe veshët, bukuri për shpir- ajo ditë, mjeshtri i mirë ishte i kërkuar shoqatë. Ai, tanimë gjashtë vite merr nga të gjithë. Në vitin 2013, TV mekani- pjesë në garat sportive në disiplinën kë- e shoqatave të pensionistëve të Maqedonisë, janë tin. Dhe sipas saj, fundi e zbu- E ku RashidIdrizi, pensionohet dhe men- rcim nga vendi, në nivel regjional dhe mbajtur Revyalet regjionale në 7 regjione dhe i 10 Revyali kuron veprën, është botuar jëherë u bashkohet aktiviteteve të Sho- republikan, ku ka fituar gjashtë vende jubilar folklorik i këngëve, muzikës dhe valleve 2020, kjo Bilten në 56 faqe në ngjyra në qatës, ndërkaq, biznesin e tij e vazhdon të larta në nivel regjional dhe një vend duke i falënderuar dëshirës së madhe të pensionistëve që të cilat janë vënë të gjitha i biri i tij Dritoni, i cili është trajner ihen- të tretë në nivel republikan në vitin tradita të mbahet. ngjarjet rreth mbajtjes së revy- dbollit edhe nipi i tij Enesi i cili është 2014. Në Revyalin 10. Jubilar të këngëve, muzikës dhe valleve ve folklorike pensioniste në hendbollist në RK Rabotniçki. Edhe Dri- Shembulli i RashidIdrizit është dësh- 2020, kanë marrë pjesë vetëm shoqata Nikoqire të Revya- këtë vit në botim të LSHPM. toni edhe Enesi kanë trashëguar zana- mi se dëshira për shoqërim dhe sport të leve të 18, ndërkaq, edhe këtë vit ky projekt ishte mbështe- Është incizuar edhe CD me vi- tin, por edhe dashurinë ndaj sportit, për pensionistëve nuk i kufizojnë vitet. Ak- tur nga Ministria e kulturës e RM së Veriut, si projekt me deo nga Revyali i 10 jubilar i gëzimin e madh për Rashidin, i cili edhe tivitetet e pensionistëve sjellin shëndet, interes, me gjithë pandeminë dhe ndryshimit të pamjes këngëve, muzikës dhe valleve sot një pjesë të kohës kalon në dyqan ndërkaq, sukseset kënaqësi dhe gëzim. video-vizuele dhe përmbajtjes, revyalet ishin festë për sytë 2020. K.S.A. dhe i ndihmon të birit dhe nipit. Ai me Vasil Paçemski Faqen e redaktoi Baki Bakiu PENZIONER plus 149 dekemvri 2020 ZDRAVSTVO 13 Ignoriraweto - majka na site odmazdi: Napad na zabrzano Vaka inteligentnite lu|e gi "~ukawe# na srceto pobeduvaat spletkarite poradi stres ili

"Ako lu|eto se obiduvaat da te na~in. Taa e kako {uma - lesno e da se popu{ta, da im se ugoduva samo bez o~igledna pri~ina marginaliziraat, toa samo zna~i se izgubi pravecot, da se zatalka i zaradi mir i prividna harmonija vo deka si nad niv#, veli edna stara da se zaboravi od kade se trgnalo.# opkru`uvaweto. Naprotiv - mudrite ali ~esto vi se slu~uva da dobi- zabavuvawe na metabolizmot vo ni- izreka. Edna stara izreka veli: "S¢ {to e na nivnite dvosmisleni izjavi im Dete napad na mnogu brzo "~ukawe# vnoto telo. Vo dene{no vreme koga re~isi si- potrebno za triumf nad zloto e toa davaat do znaewe deka se svesni ka- na va{eto srce poradi stres ili bez 2. Mnogu dlaboko di{ewe te itaat kon uspeh, slava i mo}, mo- - dobriot ~ovek da ne napravi ni- kvi li~nosti se, za da im doka`ale o~igledna pri~ina? Toa e ~esta po- Vdi{ete mnogu dlaboko, do toj ralot i pravdata poleka is~eznuva- {to.# Toa se odnesuva na nereagira- deka ne se slepi i deka toa nema da java {to se slu~uva podednakvo i kaj stepen {to ne ste vo mo`nost da at, fer-igrata stanuva mislovna we na tu|ite podlosti. Koga na niv mo`at da go povtorat bez posledici. ma`ite i kaj `enite od site voz- vnesuvate ponatamu vozduh. Potoa imenka, a neophodna potreba e ga- voop{to ne reagirate, tuku se prep- 3. Ne se izoliraat. Koga se napad- rasti. brzo izdi{ete go vozduhot od belite zewe preku site za da se stigne do ravate kako da ne se slu~ile ili nati, osobeno od bliski lica, pove- ^uvstvoto e mnogu neprijatno i sa- drobovi. Povtorete go procesot ono- zacrtanata cel. Suetata e del od ra- deka tie li~nosti koi toa go pravat }eto lu|e te`neat kon povlekuvawe kame da go zapreme {to e mo`no po- lku kolku {to e potrebno. No, samo botniot den, zavista i qubomorata ne postojat, slu~kite i podlite pa- i izolacija, no tokmu toa zlobnicite brzo. dlaboko di{ewe nema da go zabavi na mnogumina im e zapi{ana na ~elo. kosni lu|e vsu{nost nemaat nikakvo go sakaat - da se izolirate i da se Eve {to predlagaat kardiolozi od srceto, potrebno e da se vdi{i do Nepravdata pominuva bez kazna a vlijanie na {to bilo. povle~ete, kako vie da ste vinovni i klinikata "Majo#: tri ednostavni krajnite granici na belite drobovi dobrite ne znaat {to da pravat. Tie sfa}aat deka s¢ {to napravi- popatno im olesnuvate da go zemat na~ini koi mo`ete da gi napravite mnogu pove}e od samoto dlaboko di- Koga vo taa igra so svojata rabota, le e zaludno, a rabotata da bide pod svoja kontrola i ostatokot od za pomalku od edna minuta i mo`ete {ewe. Samo takviot na~in na di{e- trud i na ~esen na~in gi prestignete u{te polo{a, ne znaat ni toa {to va{eto opkru`uvawe. da gi koristite za brzo dejstvuvawe we }e dejstvuva za zabavuvawe na onie ambicioznite i vo osnova bez vie znaete, a toa gi izluduva, im go 4. Ne vozvra}aat vedna{ so napad. na va{iot puls za da go zabavite. pulsot. pokritie samouvereni, tie }e osetat zamatuva razumot i gi spre~uva da Za da izbegnete da vi zalepat eti- 1. Metod so ladna voda 3. Vdi{i-izdi{i manevar `elba za odmazda. ]e se fatat za uspeat vo podmolnata namera. I toa keta: "Napadot e najdobra odbrana#, Potrebna vi e mnogu ladna voda, Vdi{ete sredno silno. Zatvorete spletki i }e se obidat so ozboru- e pri~inata zatoa u{te edna{ }e pu{tete rabotite da miruvaat nekoe {to e mo`no postudena, po mo`nost gi nosot i ustata i duvajte silno vo vawe da ve spu{tat na nivno nivo, povtorime: Ignoriraweto e majka na vreme. Pome|u ostanatoto, koga }e se zaledena. S¢ {to treba da napravi- sebe bez da isfrlate vozduh. Zadr- }e ve zbunuvaat so dvosmisleni iz- site odmazdi, no! iznervirate i vo gnev vozvra}ate na te koga pulsot vi e zabrzan e da ze- `ete go ovoj pritisok kolku {to mo- javi... Inteligentnite lu|e ja upotrebu- napadot, so samoto toa mu gi otkri- mete dlabok zdiv, da go potopite `ete da izdr`ite podolgo. Potoa Dokolku ova vi se slu~i, mora da vaat odmazdata kako oru`je za svoj vate svoite slabosti na protivni- liceto vo studenata voda i da osta- izdi{ete go vozduhot i opu{tete se. znaete samo edno: Ignoriraweto e prosperitet i toa nema vrska so tu- kot i taka go hranite onoj komu tokmu nete {to e mo`no podolgo. Obidete se so sekoja od ovie me- majka na site odmazdi! |ite `ivoti i spletki. Tie se odma- toa mu bilo celta. Ovaa postapka go stimulira va{i- todi po nekolku pati pred da premi- "Koga e ignoriran, ~ovek se pra{u- zduvaat na sledniov na~in: 5. Stanuvaat pouspe{ni. Ni{to ot nerv vagus koj dejstvuva na zaba- nete na slednata. Po nekoe vreme, va zo{to? U{te dokolku ovaa po- 1. Govorat niz svoite dela. Obi- pove}e nema da go povredi pakos- vuvawe na ot~ukuvawata na srceto. sami }e odlu~ite koja najmnogu vi vratna reakcija ja predizvikal so dete se da ne dozvolite emociite da niot karakter otkolku tu|ata sre}a. Koga go dr`ite liceto vo ladna vo- odgovara, i kolku brzo i efikasno o~igledno lo{a namera, toa nema da upravuvaat so va{ite postapki i Toa e eden vo nizata pri~ini zo{to da, teloto ispra}a signal za zabavu- }e go smirite "~ukaweto# na srceto. go smiri#, veli psihologot Elizabet odmazdata da stane li~na rabota. inteligentnite lu|e stanuvaat u{te vawe na metabolizmot poznat kako Me|utoa, ako ~esto imate epizodi Majer. Toa }e napravi podocna da se ~uvst- pouspe{ni toga{ koga nekoj se nurka~ki refleks, {to isto taka so zabrzano ~ukawe na srceto i tie ]e se pra{uva {to mislite, {to }e vuvate lo{o i zatoa pravete go ona obiduva da gi povle~e kon dnoto. predizvikuva brzo namaluvawe na traat 20 minuti ili pove}e, ~uvst- bide va{iot nareden ~ekor, zo{to vo {to ste najdobri, bez osvrti, oz- Najlo{o {to mo`ete da napravite e brojot na srcevite ot~ukuvawa. Toa vuvate bessoznanie, imate bolka i ste go napravile ova ili ona, dali boruvawa i nepotrebni razgovori so da vozvratite so ista merka. Vo toj e istiot refleks {to im pomaga na drugi pote{kotii, pobarajte medi- se otkrieni i sli~no. Poradi seto onie koi toa ne go zaslu`ile. slu~aj ne ste ni{to podobri od onoj nekoi lu|e da pre`iveat podolg cinska pomo{, vedna{! toa, na krajot potpolno }e se izgubat 2. Ne mol~at samo zatoa za stras- koj vi pravi zlo, kako {to veli eden vremenski period vo ladna voda so B. Ang. i }e se odmazdat na samite sebe. tite da se smirat. Na podmolnite ostro{ki igumen: "Zloto so zlo ne "Odmazdata nikoga{ ne e dobar lu|e koi spletkarat ne treba da im mo`e da se pobedi!# T.G. Fstaci: lekoviti svojstva na Pet najgolemi gre{ki koi gi pravat najzdravite gricki na svetot ko ~esto sakate ne- telesnata te`ina. lu|eto koga }e se razbolat A{to da grickate, ne Blagodarenie na ulo- dravjeto e najva`no i treba da go nata upotreba na lekovi vo tekot na svoja raka bez preporaka od lekar. treba da se otka`ete od gata na vlaknata, belko- Z~uvame postojano, no naj~esto za ne- nastinkata mo`e da predizvika novi 4. Ne gi sledite upatstvata za upo- taa navika. Samo za- vinite i mastite, fsta- go po~nuvame da se gri`ime otkako ne- nesakani simptomi i nus-pojavi. treba na sprej/kapki za nos menete gi {tetnite gri- cite brzo sozdavaat ~u- {to }e ni se slu~i. So cel za pobrzo da 2. Preterano izduvuvawe na nosot Nosot vi e zatnat, imate problemi cki so zdravi, na pri- vstvo na sitost. No, bit- se dojde do ozdravuvawe, mnogumina Se ~ini logi~no, neli? Koga ste na- so di{eweto i sakate da vdi{ete ma- mer so jatkasti plodo- no e da se napomene toa pravat gre{ki koi ne samo {to mo`at stinati i vi te~e nosot, tro{ite po- lku kislorod niz "zatnatite nozdri#? vi, koi osven {to se vkusni, zdravi deka iako fstacite imaat pomalku da go odolgovle~at ozdravuvaweto, tu- ve}e od desetina rolni hartija za {to Toga{ ne go ispu{tate od raka sprejot se za va{iot mozok i za celiot orga- kalorii od drugite jatkasti plodo- ku mo`e da se predizvikaat i pogolemi pobrzo da ja "isfrlite nastinkata#. za nos. Pred upotreba sekako pro~ita- nizam. Mo`ete da se snabdite so vi, so niv sekako treba da se bide problemi. Ova se pette gre{ki koi Sepak, silnoto "duvawe na nosot# }e jte gi upatstvata za primena i zadol- me{avina jatkasti plodovi, na pri- umeren! naj~esto gi pravime koga sme bolni: donese momentalno olesnuvawe, no `itelno pridr`uvajte se kon niv. Ako mer so bademi, orevi, le{nici, fs- Najdobro e da kupite neizlupeni 1. Premnogu lekovi toa mo`e da dovede da "povle~ete# vo go koristite podolgo od prepora~ano- taci, indiski orevi ili mo`e da od- fstaci. ]e vi treba pove}e vreme da Koga }e "zaka~ime# nastinka ili sinusite te~nost/sluz koja sodr`i ba- to, toa mo`e da dovede do novo vospa- berete samo eden vid. [to i da od- gi izlupite, no pogolema e verojat- grip, mnogumina }e posegnat po nekoj kterii. Re{enie? Koga }e go duvate lenie i dopolnitelni zdravstveni berete, }e go po~estite svojot orga- nosta deka nema da preterate so ko- farmacevtski proizvod so nade` deka nosot, pravete go toa ne`no i poleka i problemi. nizam so zdrav i vkusen obrok. li~inata na konzumiraweto fstaci. pobrzo }e ozdravat. Ako ste nastinati nemojte pritoa da gi stiskate nosni- 5. Piete kafe so nade` deka }e do- Ako sakate produkt koj go {titi Lekovitite svojstva na fstacite ili boleduvate od grip }e sakate {to cite. biete pove}e energija srceto, ja regulira te`inata, go jak- Polzata od fstacite od damnina e pobrzo da gi smirite simptomite. Ze- 3. Zemate stari antibiotici Koga ste nastinati ili boleduvate ne imunolo{kiot sistem i ja pravi prepoznaena, a spa|aat me|u najs- mate edna doza od nekoj medikament, Dali od lekarot edna{ ste dobile od grip, potrebno e vreme za zazdra- ko`ata svetla i ubava, odberete tarite jatkasti plodovi na na{ava no za 15 minuti ne ~uvstvuvate podob- recept za antibiotici, no ne go potro- vuvawe. Hidratacijata, osven miruva- ruvawe, pa posegnuvate po u{te edna {ivte celoto pakuvawe? Mo`ebi ste weto, e mnogu e va`na pri zazdravuva- fstaci! planeta. Starite rimski vladeteli doza. Toa mo`e da go odlo`i ozdravu- me|u onie koi go ~uvaat ostatokot le- we. Ako se obiduvate da izdr`ite u{- Sovr{eni gricki gi smetale za vistinski delikates. vaweto za eden ili dva dena, zatoa kovi za povtorno ako zatrebaat. Anti- te nekoj den na rabota i posegnete po za zdravje i ubavina Nivnoto konzumirawe denes se pre- pred zemawe na bilo koj proizvod za bioticite dejstvuvaat na bakterii, ne pogolema koli~ina na kafe, toa ne e Fstacite se isklu~itelno hran- pora~uva ne samo poradi prijatniot namaluvawe na simptomite od nastin- na virusi i nema potreba da se pijat dobro. Kafeto dopolnitelno }e go de- livi i zdravi. Sodr`at vitamini A, vkus tuku i poradi golemata polza za ka, prou~ete koe e vremeto na dejstvu- ako e vo pra{awe virus. Nikoga{ ne bi hidrira va{iot organizam i }e gi nap- B6, C i E, koi se bitni za rabota na organizmot. Blagodarenie na boga- vawe i prepora~anata doza. Pretera- trebalo da zemate antibiotici na ravi ne{tata pote{ki. D.M. srceto, jaknewe na imunolo{kiot tiot nutritiven sostav, so konzumi- sistem, za za{tita od {tetni zra~e- rawe fstaci se gri`ite za svoeto wa, preventiva od rak i za za~uvu- zdravje i odvnatre i odnadvor. vawe na nervniot sistem. Osven Polza od fstacite: Pomagaat kaj Izvadete gi srebrenite plombi od zabite spomenatite vitamini, fstacite anemija; pridonesuvaat kon reguli- izobiluvaat i so vlakna, koi se po- rawe na telesnata te`ina; go ~uvaat trebni za zdravje na sistemot za va- zdravjeto na o~ite; go namaluvaat i }e spre~ite mnogu bolesti! rewe. Fstacite se dobar izvor na nivoto na (LDL) holesterolot; go na- magnezium, `elezo, kalcium, fos- maluvaat rizikot od srcevi zabolu- ove}eto stomatolozi i lekari Stanuva zbor za amalgamska sre- svojata sposobnost da se zaka~i na for, cink, natrium, mangan, kalium i vawa; spre~uvaat razvoj na dijabe- Pverojatno nikoga{ nema da pri- brena plomba koja vo svojot sostav yidovite na matkata duri i ako op- bakar. Ako imate namaluvawe na tes; go jaknat imunolo{kiot sistem; znaat deka stomatolo{kite mate- sodr`i duri 54% `iva. loduvaweto bilo uspe{no. `elezo vo organizmot ili stradate {titat od rak na ko`ata; go reguli- rijali postaveni vo va{ata usta se Nekoi lu|e ja nosat ovaa plomba D-r Hagins predupreduva deka od gr~evi vo muskulite, fstacite }e raat vareweto; ja {titat ko`ata od pri~ina za mnogu bolesti i promeni vo ustata i pove}e od edna deceni- `ivata vo ustata na lu|eto ispu{ta vi pomognat da gi olesnite ovie te- {tetnite vlijanija; go ~uvaat zdrav- vo zdravjeto na lu|eto. ja. Stomatolozite i Svetskata parea 24 ~asa na den i mo`e da pre- gobi. Fstacite pridonesuvaat za za- jeto na nervniot sistem itn.. Imeno, konvencionalnata stoma- zdravstvena organizacija gi negi- dizvika opasni bolesti po `ivotot brzan metabolizam i regulirawe na T.G. tologija vo golema mera pridonela raat obvinuvawata na ekspertite na ~ovekot. go regulira i nivoto na {e}er vo kr- za zgolemuvawe na hroni~en zamor, koi predupreduvaat na opasnost od Naj~esta pri~ina za hroni~en za- vta, go namaluva holesterolot, ja emocionalna nestabilnost, depre- ovie smrtonosni plombi, sepak, d-r mor vsu{nost e `ivata, koja se nao- Bamji podobruva crevnata flora i ja pot- sija, vrodeni defekti, multipleks Hal Hagins, najpoznatiot stomato- |a vo ustata na lu|eto i deluva pos- kra ili bamja e ednogodi{no tiknuva pravilnata rabota na crni- skleroza, Alchajmerova bolest ka- log koj prv zapo~nal da ja razotkri- tojano, s¢ dodeka ne se otstrani. tropsko rastenie koe poteknuva ot drob. Osven toa, mu dava sila na ko i rak i drugi degenerativni bo- va vistinata za smrtonosnite plo- D-r Hagins svojot `ivot go posve- O od Afrika i pripa|a na semejstvoto organizmot. lesti. mbi i koj se sudril so svojata pro- til na davawe besplatna pomo{ na slezovi. Se odlikuva so golemi `o- Tokmu poradi site tie blagodeti, Najpoznatiot stomatolo{ki ma- fesija, rekol deka duri i najmala- lu|eto koi bile otrueni so `iva lti cvetovi. bamjata e poznata i kako "bilka od terijal od evtino proizvodstvo - ta koli~ina na `iva vo ~ove~koto preku plombite od srebro. Vo isto~nata medicina so vekovi Bo`jata gradina#. Taa e bogata so ja- srebrena plomba - koj se koristi telo e opasna. Mo`ebi i ne e ba{ s¢ taka, sepak se koristi vo lekuvawe na razni za- glehidrati, magnezium, proteini, sekoj den vo stomatologijata, e Toj zel primer za ~ovekovata jaj- e dobro da gi zamenite starite plo- boluvawa, kako digestivni proble- vlakna, folna kiselina i vitami- potencijalno smrtonosen i opasen ce-kletka koe, ako za moment dojde mbi so plombi od dene{nite sovre- mi i crevni pote{kotii, a isto taka nite B6, A i C. M. Damjanoska bidej}i vo sebe sodr`i `iva. vo kontakt so `iva, ~esto ja gubi meni materijali. B.A. 14 REKLAMI PENZIONER plus 149 dekemvri 2020 PENZIONER plus 149 dekemvri 2020 ZABAVA 15 Dime

M.T. ZANIMLIVOSTI KRSTOZBOR

francus- reka vo zimbab- italijan. osmi me-  Doka`ano e deka delfinite im pomagaat na lu|eto vo ki kom- beloru- vid viski kompozi- sec vo penzioner pozitor, sija eskimski politi- tor, hrvatska evrej jamajka alt penzioner dativ vlada peja~ka- plus klod sobno (skr) ~ar, valerio tabletka novinska skiot plus (skr.) uro{e- ta gieva nevolja cve}e xo{ua gencija kalend. vi}  Poseduvaweto na ma~ka mo`e da vi go spasi `ivotot. (foto 2) vid Dokolku imate ma~ka {ansite za srcev udar }e vi bidat sobno ednocif- ren broj cve}e prilog namaleni za edna tretina (fotos 1) za mesto  Vo 99% od slu~kite potrebni ni se samo dva zbora za vid da prepoznaeme glas na nekoj prijatel vo grupa od mnogu oblast ptica pod uprava na vid lu|e episkop sobno  Opu{taweto na mozokot gi pravi lu|eto pokreativni, cve}e umetnost pa zatoa golem broj na interesni idei doa|aat dodeka se natrium (lat.) del od konstanta stan konstanta kislorod tu{irame katran  Virusite mo`at da `iveat na ko`ata do 5 minuti, a vid tes- imagi- alt ten pro- tantal pak na edna banknota mo`at i do 17 dena izvod naren artistot edinica broj trepnuv. za ja~ina  Osamenite lu|e ~esto se mnogu inteligentni lu|e i marfi so okoto na zvukot lojalni prijateli  Najgolem stres pretrpuvaat lu|eto na vozrast od 18 reden berilium broj od tempera- ungarsko sedum tura vid ma{ko do 33 godini. Posle 33 godini od `ivotot nivoto na stres (sr. rod.) ptica ime se smaluva (dem.)  86% od lu|eto ja koristat muzikata kako spas od se- pisate- zamisla lot zarazna (mn.) leino bolest na kojdnevniot stres crevat  Najopasna rabota vo SAD e pretsedatel. Preku 9% od artist. azot pretsedatelite se ubieni na rabota, dodeka vtora najo- ilin stara penzioner merka za stara plus liniski povr{i- merka za pasna rabota e drvose~a~, od koi 0.13% poginale na ra- segment na povr{ina botnoto mesto denovi kow  Sredno{kolcite vo [vedska dobivaat 120 dolari (arh.) alt priroden ivo vulkan. serdar emili mese~no, za da odat vo u~ili{te kristal bronte  40% od Amerikancite mislat deka dinosaurusite i materica lu|eto `iveele vo isto vreme (lat.) hrvats. penzioner del od penzioner na{ poet okoliski poetesa plus avtomo- plus kosta komitet  Venecija e grad koj tone. Se pretpostavuva deka do vesna bil (skr.) 2075 godina }e bide sosema potopen vid detsko  Edna akcija na kompanijata Koka-kola kupena vo 1919 eden metar vozilo hemiski za 40 dolari denes vredi 9.8 milioni element postewe prehram.  Na Zemjata postojat samo 3 beli nosorozi produkt ameri- volt  Najgolem broj na seriski ubijci se rodeni vo noemvri kanski vid artist selo vo morska sidni bitolsko  Brus Li bil tolku brz, {to morale da ja zabavuvaat riba snimkata za da se vidat negovite potezi bukva od  Hormonite za rast se proizveduvaat samo dodeka azbukata bizmut samoglaska sve{teno i soglaska tamara lice dve spieme arsovska bukvi  Lu|eto vo prosek si go dopiraat svoeto lice na sekoi kolekci 5 minuti artistot oner grozdanov  Osnova~ite na Adidas i Puma bile bra}a sulfur  Inteligentnite lu|e ~esto razmisluvaat brzo pa germanski rezultat na toa e lo{iot rakopis. tatko stranica

(slov.) (skr.) filozof

M.D. fridrih

n, a, dni, is, at, parun, utera, olovo, m, romobil, tuna, polak, v. en, c, otec, bi, mite, sobira~, ata, str, ni~e. str, ata, sobira~, mite, bi, otec, c, en, v. polak, tuna, romobil, m, olovo, utera, parun, at, is, dni, a, n,

Re{enie: Re{enie: Humor ral, inge, ulera, idei, be, t, sedmo, ta, makaroni, a, i, k, art, na, balkon, paun, episkopija, dva, Difenbahija,

Na avtobuska stanica stojat edna babi~ka i edno mom~e. Babata mu veli: * * * - Badijala mi zboruva{, ni{to ne te slu{am. I prio|a mlad ~ovek na ubava atraktivna devojka i i veli: Majmun i ogledalo - Ne ti zboruvam, xvakam mastika! - Tatko mi e mnogu star i pred umirawe. Za nekolku meseci }e stanam * * * mnogu bogat, oma`i se za mene! Majmunot se gledal vo ogledalo, a me- Ja pra{uva kom{ivkata Fata koga i e rodenden. - Devojkata mu pobarala vizit karta i po nekolku dena mu stanala ~okot go gledal i go pra{al: - Vo dekemvri - odgovara Fata. ma}ea! - Kakva ti e taa mucka? - [to }e ti kupi Mujo za podarok? * * * Majmunot na toa po~nal da ja krivi us- - ^etiri metra drva! Na nekoj koktel edna `ena i veli na svojata prijatelka: tata, da se smee i da se pravi va`en, - Drva?! - Zo{to go nosi{ prstenot na pogre{en prst? bidej}i sakal da bide li~en kako drugi - Da, pa zima e! - Zatoa {to sum se oma`ila za pogre{en ~ovek! pet-{est majmuni. Na toa me~okot go * * * * * * pra{al neli e podobro da ne se obiduva Pri poseta na [kotska eden Amerikanec oti{ol na ezeroto Loh Nes Vnukot go pra{uva deda si: da bide kako drugite majmuni? nadevaj}i se deka }e go vidi ~udovi{teto koe se krie vo ezeroto. Ame- - Dedo dali e to~no deka vo nekoi zamji vo Afrika mom~eto ne ja Pouka: "Me~okot mu dal sovet umen rikanecot go pra{al turisti~kiot vodi~: zapoznava nevestata pred da se o`eni? no, toj vo vodata padna kume#. - Koga obi~no se pojavuva ~udovi{teto? - Toa e taka vnu~ko vo site zemji! Jas ja zapoznav baba ti kakva e duri - Pa... obi~no po osmoto ispieno viski! otposle. * * * * * * Vnuk go pra{uva deda si od {to se umira. Dedoto mu veli: Vleguva inspektor vo rabotilnica i pra{uva: - Prvo se umira od kopne`, potoa se umira od qubov, pa se umira od - Kolkumina rabotite tuka? zdodevnost i na krajot se umira od vistinsko umirawe. - So {efot desetina, a koga ne e tuka nikoj! * * * * * * Vleguva osumdesetgodi{en ~ovek vo turisti~ka agencija i pra{uva: Go pra{uva sin~eto tatka si: - Pro~itav podaruvate patuvawe na Havai za penzioneri. Koi uslovi - Tato zo{to si se o`enil so mama? treba da se ispolnat! Ma`ot ja poglednal `ena si i odgovoril: M.T. - Da dojdete vo pridru`ba na roditelite! - Gleda{ li ne samo mene {to ne mi e jasno, tuku i na deteto ne mu e! 16 VIDICI PENZIONER plus 149 dekemvri 2020 ZP Prilep Vo izdanie na SZPM izleze Nagrada za `ivotno delo za penzioniraniot najnoviot broj na Biltenot novinar - Mile Taleski za folklornite revii 2020 ovinarot vo penzija Mile Taleski e nositel na nagrada Nza `ivotno delo Zlatna plaketa koja lokalnata samou- ovaa godina i pokraj pandemijata od Kovid 19, vo Sojuzot na zdru`enija prava tradicionalno ja dodeluva po povod praznikot na os- Ina penzioneri na Makedonija se odr`aa 18. Regionalni revii vo 7 regi- loboduvaweto na Prilep, Treti noemvri. Posthumno "Zlat- oni i 10. Jubilejna folklorna revija na pesni, muzika i igri 2020, blagoda- na plaketa# za `ivotno delo, za osoben pridones i sozda- renie na `elbata na golem brok penzioneri tradici- vawe trajni vrednosti vo muzi~kata umetnost i be{e dode- jata da se odr`i. lena na muzi~kata legenda, Nina Spirova. Na 10. Jubilejna folklorna revija na pesni, muzika - Odbele`uvaj}i go Denot na osloboduvaweto na na{iot i igri 2020 u~estvuvaa samo zdru`enijata doma}ini grad, na site godine{ni dobitnici, na nivnite semejstva, na instituciite, na zdru`enijata na gra|ani im gi ~estitam na 18. Regionalni revii, a i ovaa godina ovoj proekt Tretonoemvriskite nagradi. Tie se dokaz, deka Prilep, bil be{e poddr`an od Ministerstvoto za kultura na RS i ostanuva rasadnik na vredni, trudoqubivi, sposobni i Makedonija, kako proekt od interes na programata na talentirani gra|ani, koi niz gradeweto na li~nite karieri Ministerstvoto za za~uvuvawe na kulturnoto bogats- i postignuvaweto vrvni rezultati i uspesi, pretstavuvale tvo na na{ata zemja. I pokraj pandemijata i videoiz- i pretstavuvaat najdobri ambasadori na svojot grad, - is- tani i vo ovie te{ki vremiwa na Kovid-19. Toj kako neko- menetiot izgled i sodr`ina reviite bea praznik za takna gradona~alnikot na Prilep, Ilija Jovanoski, vra~u- ga{ {to pi{uva{e vo Nova Makedonija, vo belgradskiot o~i i u{i, ubavina za du{ata. I spored onaa krajot go vaj}i im gi nagradite na sve~enata sednica. vesnik "Sport#, potoa dolgi godini vo informativnata ku}a krasi deloto e izdaden Bilten na 56 kolor stranici Plaketi i blagodarnici po povod Denot na osloboduva- kade {to i rabote{e - Centarot za pe~at radio i televi- vo koj se pomesteni site slu~uvawa okolu odr`uva- weto na Prilep im bea dodeleni i na Oddelot za infekto- zija, pi{uva{e za programite na Radio i TV-Prilep, a po- wata na folklornite penzionerski folklorni revii ovaa godina vo izda- logija pri JZU Op{ta bolnica, potoa Slu`bata za itna me- sebno podgotvuva{e sportska stranica vo nedelnikot "Na- nie na SZPM. Izdadeno e i CD so videozapis od 10. Jubilejna folklorna dicinska pomo{ i doma{no lekuvawe, Oddelenieto za tra- roden galas#. Za negovata aktivnost na poleto na sportsko- revija na pesni, muzika i igri 2020. K.S.A. nsfuziona medicina, za anga`iraweto okolu lekuvaweto to novinarstvo ima dobieno pove}e nagradi vo Makedonija, na pacientite od pandemijata na korona virusot. Posebni gradot Prilep i vesnici od drugite JU - republiki. Tale- ZP Gazi Baba nagradi dobija i pove}e institucii i poedinci za postig- ski svoevremeno be{e proglasen za sportski novinar na nati rezultati vo tekot na godinava na pove}e poliwa. vekot i se vbrojuva{e vo desette najdobri sportski novi- Za penzionerot - novinar Mile Taleski koj s¢ u{te odi nari vo Makedonija. Toj sega i koga nema nikoj na terenite Denot na zdru`enieto na treninzite na fudbalskite tereni i na drugite ekipi od za rakomet, ping-pong, ili koj bilo da e drug sport mo`e da re~isi site sportovi. Taleski napolni 81 godina, no kako se vidi kako gi sledi mladite generacii i idni sportisti odbele`an so dve sednici, {to veli ne se otka`uva od sledeweto na sportskite nas- na Prilep. K. Risteski sednica na IO i Penzionerite literaturni tvorci na Sobranieto ostavaat amanet za ve~nosta o 2020 godina vo korona pandemija promociite zgasnaa, a va du{evniot nemir vo ova vre- o odluka na Izvr{niot odbor i na Sobranieto Vpi{anite mediumi i internet portalite stanaa promo- me-nevreme, sudirot na genera- Sna Zdru`enieto na penzioneri Gazi Baba, se tori na tvore~kata energija i sozdadenite dela. Pokraj po- cii, nostalgijata i kopne`ot po predlo`i, denot na Zdru`enieto 12 dekemvri, koj edine~nite, se sozdavaat i grupni dela za po~it. Takvo de- decata, rodnokrajnata siroma{- e vo neraboten den, odbele`uvaweto da se lo izdadoa penzionerite na Zdru`enieto na prosvetni ra- tija i preselbata na narodite. pomesti za nekolku denovi i da se proslavi na botnici-literaturni tvorci na Makedonija, prodol`uva~i Ovaa kniga e vistinski amanet poseben na~in. Vo uslovi na pandemija od Kovid- na amanetot na Kliment, za da se za~uva kirilskoto pismo i ostaven na potomcite. 19, zdru`enieto aktivnostite gi realizira vo sozdadenoto na makedonski jazik. Vo zbirkata raskazi Filip~eva gi vklu~uva i po- ramkite na svoite mo`nosti soglasno so prepo- "Amanet za ve~nosta# na stotina stranici se zastapeni 28 mladite tvorci kako idnina na rakite na Vladata, preporakite na Komisijata za zdravstvo i na SZPM. Po avtori. Lepezata od naslovi kako: Kafez, Na krstot, Du{a Zdru`enieto, da ne zgasne `ar- toj povod vo znak na odbele`uvawe na Denot na zdru`enieto, na 15 dekemvri nosime, @ivot, Kako da napi{am pesna, Peperuga, se spek- ~eto! Saka tvorcite da sozdadat u{te mnogu dela, kade }e se odr`a telekomunikaciska sednica na IO i na Sobranieto na ZP Gazi tar od emotivni izlivi niz pi{an zbor. Tvorcite velat: se osvedo~i kirilicata za da ne zgasne iskrata makedons- Baba, kade {to be{e analizirana rabotata na zdru`enieto vo ovoj te`ok sekoja kniga e kako prele`ana bolest na avtorot. Pretse- ka, koja ja nosea kako fakel mnogu na{i dejci niz vekovite. period i bea doneseni zna~ajni dokumenti za natamo{no dejstvuvawe i ost- datelkata na Zdru`enieto Blagojka Filip~eva vo predgov- Knigata e u{te delo ~ij naslov upatuva na amanetot od varuvawe na programskite zada~i. orot veli: na{ite predci za makedonskite potomci, za{to tvore{t- Prethodno na site ~lenovi na IO i Sobranieto im bea dostaveni materi- - Sodr`inata na ovaa zbirka raskazi e osvedo~eno `i- voto bara znaewe, iskustvo, istrajnost i sebevlo`uvawe. veewe na Makedoncite so kirilsko pismo, kade se ~uvstvu- C. Spasikova jalite preku pretsedatelite na razgranocite. Na dneven red na sednicata na IO, koja se odr`a telefonski, bea razgledani i usvoeni slednite to~ki: ZP Labuni{ta Predlog-odlukata za usvojuvawe na finansiskiot plan za 2021 godina; Iz- ve{tajot na IO za rabotata na telata i organite; razgleduvawe na opera- Novogodi{na poraka tivnata programa za rabotata na telata i organite za 2021 godina, formi- Sredba so Pero Gojani Zaminuva Godinata stara rawe popisna komisija i odreduvawe blagajni~ki maksimum i drugo. Na sed- - Gulabarstvoto mi e hobi. Na mojata da ne se povtori nikoga{ nicata na IO bea doneseni i pogolem broj odluki bitni za rabotata na terasa na pokrivot od ku}ata ~uvam pede- na{ata najgolema `elba zdru`enieto. setina gulabi od nekolku sorti. So niv sum e pove}e zdravje da ima Po zavr{uvaweto na sednicata na IO, Sobranieto na ZP Gazi Baba ja odr- preku cel den. Ne samo {to gi neguvam, i pome|u lu|eto da nema delba. `a svojata telefonska sednica na koja na dneven red bea: Predlog-odluka- hranam, vi{am, tie se moja gordost vo se- Vo dveiljadi dvaeset i prva loto Podgorci, Stru{ko. So niv ja razbi- ta za usvojuvawe na finansiskiot plan za 2021 godina; usvojuvawe na izve- sekoj so radost da se budi {tajot na IO za 2020 godina i usvojuvawe na operativnata programa za 2021 vam monotonijata i gi razubavuvam moite i na soprugata Kata penzionerskite denovi, vo du{ata pomalku da ni studi. godina. Delegatite na sednica na Sobranieto, Izve{tajot za materijalno- Da praznuvame odgovorno, bezbedno finansiskoto rabotewe ednoglasno go usvoija, so zaklu~ok deka namensko i - ja raska`uva penzionerskata prikazna da gi ukrasime domovite na{i racionalno se tro{ele sredstvata. Celokupnata dokumentacija e uredno strasniot gulabar, ~len na ogranokot na ZP vodena, a tro{eweto sredstva e soglasno so zakonskite propisi. Labuni{ta. Go zateknavme na krovnata te- da se vozdr`ime od euforija rasa kade {to gi ~uva gulabite pri hrane- da ne se pretvorat ubavite migovi Na sednicata ednoglasno be{e zaklu~eno deka vo vonredni uslovi nema{e weto na jatoto vo dru{tvo so negovite soselani koi ~uvaat gulabi. mo`nost za realizirawe na site aktivnosti predvideni so operativnata vo nekoja lo{a storija. Pritoa "frli# nekolku gulabi vo visina da vidime kako pravat "cve- Nie penzionerite najdobro znaeme programa za 2020 godina, no so nade` deka ovaa pandemija }e is~ezne, i pro- tovi# vo vozduhot i drugi egzibicii. Gojani veli deka so gulabarstvo se pu{tenoto }e mo`e da se nadopolni idnata godina a site obvrski koi proi- zanimava pove}e od 40 godini. U{te koga bil dete na vozrast od 14 go- so najbliskite ubavi trpezi da pravime zleguvaat kako rezultat od celite i zada~ite na zdru`enieto, a predvideni dini vo Prizren, Kosovo, od kade {to poteknuva, a so doa|aweto vo Po- i smireno da proslavuvame. so statutot i opfateni so operativnata programa za 2021 godina }e se real- dgorci, prodol`iv so nivno odgleduvawe. Na mladite da im preneseme poraka iziraat soglasno so sostojbata na momentalnata pandemija na Kovid-19. - Sekoj spored svoite `elbi i opredelbi. Jas sum strogo opredelen }e ima u{te mnogu praznuvawa Na ovoj den, koga se odbele`uva{e denot na zdru`enieto, zasedava{e i za ovie vidovi i so niv rabotam od jajce do gulab. I gulabite stareat slavewa i ubavi do`ivuvawa. Komisijata za zdravstvo pri ZP Gazi Baba na koja se dodeli ednokratna pa- kako i lu|eto. Ne gi prodavam, mo`e samo da gi zamenam ili na nekoj nov Neka ni e sre}na godinata {to ide ri~na pomo{ na bolni i socijalno zagrozeni penzioneri, koe ima posebno vqubenik na gulabi da mu podaram. Vo Podgorci, se zgolemi brojot na So mnogu zdravje i pospokojna da bide. zna~ewe ovaa godina so pojavata na korona virusot. Na 17 penzioneri se do- odgleduva~i na gulabi. Po podgore~koto nebo letaat mnogu jata gulabi. Janka Uzunova delija sredstvata kako ednokratna pari~na pomo{ od 3.000 do 5.000 denari, Jas sum ~len na Zdru`enieto na gulabari od Struga. Sekoj moj gulab e vo zavisnost od stepenot na bolesta i socijalnata zagrozenost. V.P. registriran i numeriran. S. Kukune{oski NIZ ISTORIJATA NA SZPM ZP Tetovo Prv bilten na Usvoeni va`ni dokumenti za 2021 godina folklorni revii dru`enieto na penzionerite vo vreme na pandemija. Vo nemo`- rvata penzionerska revija na folklorni ansa- ZTetovo, na 10.12.2020 godina, ja nost za realizirawe na aktivnos- Pmbli, peja~ki grupi i instrumentalisti se odr`a vtorata i posledna sednica tite od oblastite na sportot i odr`a na 12 noemvri 2003 godina vo Domot na kul- na Sobranieto na Zdru`enieto za sportskite aktivnosti na penzio- ovaa godina. Na dneven red na sed- nerite, organiziraweto na kultu- turata vo Probi{tip, kade {to ve}e postoe{e nicata be{e usvojuvaweto na Iz- rno zabavni aktivnosti, ekskurzii kulturno-umetni~ko dru{tvo koe dolgi godini ve{tajot za rabota na organite i i drugo, IO i drugite organi i tela nanazad go neguva{e folklorot i u~estvuva{e na telata na Zdru`enieto za 2020 g., na Zdru`enieto svoite aktivnosti folklorni priredbi po povod razni sve~enosti i festivali. Mati~noto Programata za rabota za 2021 god- ginaso~ija kon sreduvawe i reno- zdru`enie na penzionerite od Probi{tip be{e doma}in na ovaa kultur- ina i donesuvawe na Odluka za us- virawe na Domot na penzionerite, na manifestacija. Revijata se odr`a so 196 u~esnici od prijavenite zd- vojuvawe na finansiskiot plan za ureduvawe na dvornoto mesto, or- ru`enija i pretstavnici skoro od site zdru`enija na penzioneri i gosti 2021 godina. Materijalite pretho- ganizirawe na besplatni eho pre- i gra|ani od gradot doma}in so nad 300 prisutni. dno gi razgledaa i za niv raspra- gledi na penzionerite i organizi- Na Prvata revija na folklorni ansambli, peja~ki grupi i instrumen- vaa ~lenovite na IO na svoja sed- rawe i dodeluvawe na pomo{ na talisti prv na prisutnite im se obrati pretsedatelot na Komisijata za nica, a potoa materijalite kako materijalno zagrozeni penzioneri. utvrdeni bea na usvojuvawe na So- Sednicata zavr{i so ednoglasno kulturno-zabaven `ivot pri SZPM Du{an Pereski, koj se zalo`i ovaa branieto. Vo diskusija po materi- usvojuvawe na Izve{tajot za rabo- manifestacija da stane tradicionalna. jalite dominiraa pozitivni ocen- ta vo 2020, Programata i Finansi- ki iako programata e realizirana skiot plan za 2021 godina. S.D.