•

OZEMELJSKA JUGOSLAVIJI ZAI'OZNELI KONTROVERZNI • • HISTORIOGRAFIJI...

III 1 AI] I) A\J) l <" r NO\ I H.... IAI 1 CliO 1\ J /lSTOHI()GK/\I'Il'r '\ \') \11 \I()IK'i

Kl'y\\,()ltls TrH.'sl L' Q UL'stion 13 nlls h , lrchl\ es, len 1101 1.1 1 :ISSlIJ,lll(. l'S

Kllll<. nl' hl's(xil' trz.l:-.ko \ pr.lsanlL', hrlt.tnskl .trlm I, OZL'lIll'l""k.1 1,lIlht\.1 261

10. 9. 1919 je bib v precimeslju Pariza, v dVOI"eli Saint-Germain- en- Laye, pod­ piS:lI13 mirovna pogoclbJ Z Avstrijo. Velj:Hi je zaceb ]6. 7. 1920. Pel dni kasneje je v CelOVCll v skbclu z njenimi dolocili priceb clelovati z:wezniska pJebiscitna komisija. Na njeno celo je bi! p ostJvljcn brital1ski polkovnik C:lpei Peck. polkovnik si je za ena izmecl svoji prvih na log z:l srJvil cilj, S plebiscitnega ozeml­ ja pregn~l.ti s!ovenskega generaiJ Rud olf] Maistfa, "gbvnega iZVOfJ zb.", kat se je pritozi J v piS111U ZUI13njemu ministru, lorclu Curzonu.1

Cetrt stoletja kas neje, v CJS lI vnovicne mirovne konference v P:JrizlI, je grof Charles de Chambrul1, predvojni amb3sacior fral1coske republike v Rimu, J hkrati tudi nekclanji clan piebisc irne komisije, pomocnika jugoslovanskega zunanjega ministra elr. Jozo Vilfana in svetnika na jllgoslovanski ambasaeli v Parizu M. A. JaksicJ, opozoril nJ neko, dotlej neznJno, v leru koroskega plebiscit:l izreceno \upovecl polkovnika Peck:l. I3ritanski voelja piebiscitne komisije - "onelasnji pllkovnik Peck, oel Intelligence Service-a"- naj bi nal11rec ze e1avnega leta 1920 napovedol, do bo Trst nekoc zonesljivo pripadel Jugosbviji.2

Peckova napoveel je naredib tolikse n vtis n:l jugoslovanske diplomate v P:lrizu, cia so 0 njej nemudoma obvestili jugosloval1skega ambasaclorja v Londonu, dr. Ljuba leontic:1. Polkovnik naj bi namrec ne bille nava elen vojak- pri­ pJdal naj bi tueli tolikanj l11itizir~H1i britanski t~ljni sluzbi, ki naj bi preels t:lvljah Argusove oei otoske clipiomacije. Tako je 20. maja 1946 ]aksic Ljuba LeomicJ. sez­ nanil z izj avo visokega francoskega ciiplo ll1ata in ga hkr:1ti po poobbstilu jugoslo­ vanskega J.ll1b:lsaciorj:l v Parizu, elf. M:1fk:l Ri sticJ., zaprosil l1J.j poskusJ. 11:1 vsak n:lcin l1:ljti "polkovnika Peck-a, ZJ k:lterega g. Ch:lmbrull ve, cia je se pred nek:lj leti zivel v Angliji. T:1 razgovor z g. de Chambrul1-om je l11ogoce reproc\ucirati, ker je on to izjavi! pred menoj in pred tovariscm Vilfanom, jaz p:l sem mu rekel, cia se bomo mi sklicevali 11:1 to Peck-ovo izjavo v primeru, cb Pe ck-a najdemo ... « 3

Ni zn'lno, kako se je ko ni'Jlo iskanje polkovnib Copeb PeckJ. Toda, ce je bil nekdanji sef plebiscitne komisije po eni strani p rvi, po drugi strani zagotovo ni bi! poslednji poklicni vojak, k i bi napovedal kJj podobnega. Skoroj natanka dye desetletji za njim je tovrstno napoved izrekel tucli preclsednik jugoslova nske kr ~i1 - jevske vlade v izgnanstvu, armadni general DusaI1 Si movic. Za razliko ad Peckove

* * * 1Pri m.: Claudi:l Fr:lC:~.~-" - EIHenfelJ, Die.: :dlierte KOl1!rok del' Verw;l1tllng in den K:lerntner Abslimmungszonnc; V: Kaern tens Volks:lbstilluHung 1920. WissenschaftlidH: Kon trovcrst:n lind hislorisclq)Qlitische Diskussionen :ml:1esslich des intern:uion:l\en SYnlposions Kbgenfurl 1980. Her:msgegeben \'on Helmm RumpleI'. K:lernlner Druck tin Vt:r!agsgescllschaft t.lIl.H. Kbgenfun 1981. str.164. 2 Diplom;llski arhiv s;ll'eznog rniniSlarS \":1 Z;1 inoslr;lne poslove, Beograd (dalje DASi\"liP)/ Amb:ls;t<.h Pariz 1946; datje AP 1946/ Fascikd 5 (datjl: F-S)/ z;lupno ~t. 810. 3 Ibid. 262 Somo Kristen: Trieste ali Trs! ? Brilonska ozemel(sko .

je bila nj egovo napoved lllogoce slisati tudi 11:l radijskih valovih londonskega BBC-ja, obj:lVlj ena p::t je bila tudi V prvi stevil ki Sluzbenega li sta Kraljevine Jugosbvije, nJtisnjeni 19.8. 1941 V Londonu.

Sporni odlomek V govoru jugoslovanskega ministrskega predsecl nika, izrecen pet dni po Hitlerjevem l1apadu Ila Sovjetsko zvezo in tri mesece po pU C: ll , v karerem je b ib zafadi pfistop::! k Trojnemu paktl! strmogbvlje na vbda Dr:lgise Cvetkovic:l, se je gbsil takole:" ... D::lI1 es je ozemlje ]ugosl:lVije okupirano 5 strani Nemcev, ltalij ::t nov, Madzafov in Belgarov, v Berlinu p::t se ze izdelujejo nacrti za njeno koncno razkos::lI1je. ]ugoslavija mo ra po nemskih predstavah izginiti, k:ljti v svojem dosed3nje m sklopu in obsegu se je pokazab kot ovir3 23 ne msko pod­ jarmljenje B31k3n3. En3ko ll sodo bi JlIgosbvij:l doziveb tudi, ee se 27. m:lrca ne bi lIprb. R3zlik3 bi bib Ie v rem, da bi bil njen propad v tem primerll sramote n in definitiven. In pray iz teg::t razloga so vsi Jugoslovani cvrsto prepric::l.I1i , da mo r::t biti zmaga z::th odnih demokr::tcij istoc:lsno tudi dan vstaje nj::t njihove svobodne in nedeljive drzave. Se vee, ta zm3ga bo p omenil a tueli svobodo za ko roske Siovence, za gracli scaI1ske Hrv::ae, za Srbe in Hrv~H e n:1 M::td:iarskem. Z zmago velikih demokracij bo de m:1teri domovini pripojeni vsi kraji, kjer zive JlIgoslovani: istra, Trst, Gorica, Zaclar in vsa drug:l jllgoslovanska nacionaln:l ozemlj:l."4 Preclvidovel anska oznanilo srbskega gene rab je povzrocilo buren oelziv v krogih italijanske antifas isticne emigracij e v Zel ruzenih drzavah Amerike, nastal preelvsem na padbgi vtisa, cia se je p redsecl nik jugoslovanske kraljevske vbcle iz recno skliceval na d obljena britansk::t ozemeljska jamstva. Preclpostavka, ela je bilo temu tako, se je zelela se verjetnejsa zaraeli tega, ker je bila mogoee sklepati, da je sel govor skozi rigorozno britallsko raelijsko cenzuro, najbolj pozornim pa ni uslo niti d ejstvo, da je bi! Simovic Ie d an pred tem sprejel pri britanskem pre­ mieru \Y/insto nu Churchi!lu.5 Eden izmed najuglednejsih naspro tnikov Mussolinijevega fasisticnega rezima, zgodovinar Gaetano Salvemini je bi! prvi, ki je v rej zvezi bivsemll italijanskemll zlinanjemu ministru grofu Carlu Sforzi p redbgal javni protest.6 Grof Sforza se je sicer strinjal, da general Simovic cesa p Odobnega ne bi mogel izgovoriti brez lIstreznega b rit anskega pokritja, a je ko t pristas »diskretne« diplomacije men ii, da zadevi ne kaze d3 j3li publicitcrc. Pcav z3cadi konccptualnih razlik v vpras3nju, kako tim bo lj ucinkovito nevtralizirati do mncvno britansko obljubo, sta se oba 11102a kmalu zatem {udi oscbno razsJa .

• • • 4 Sl1l1bene novine Kr:lIjevineJugosbvije. London 19.8. 1941, SIr. 15. 5 CfJugosbvenske vlade 1I izbjeglistvu· dokumenli. Vol. 1 (194 1·1943). Ur. Bogd:tn Krizm:tn. Arh iv Jugosluvije, Globus. Beograd, Z:lgreb, 1981, dol.:. 39, SIr. 156. 6 Prim. Gae(ano Sah·emini: L'ltali:l \·is(:\ d:lll Amcric:L. Opere VIll. Vol.1-2. Ed. Enzo Tagli:tcolzo. Mil:mo 1969, si r. 190, f 9. .R9 7 prove in arodivo Ljubljana 2001 51. 38/39 263

IINen~vadna usoda!" je k~sneje zapisal it:.1lijanski diplom~1t Livio Zeno. _Jac!ranski problem, ki je dolg:.1 leta z globokimi politicnimi vezmi in solidarnos· tjo povezoval imeni Salveminija in Sforze, je bi! pri koreninah njllnega veelno hlljSeg:l spora«. 7 Salvemini je nanuec z objavlj:lnjem clankov gbsno daj:tl duska svojeIllU zgrazanju, nekd~lI1ji podpisnik Rap:tllske pogodbe pa je poskus:tl prev· iclno ))popraviti zlo, do katerega je priSio v Londonu, z negovanjem nenehnih in t1eprest~lI1ih kontaktov Z c1rzavnim sekretarjem Cordellom Hullom, s Sllmnerjem Wellesom, njegovim pomocnikom, z Aclolphom Berleom, podsekretarjem, 5 Haroldom Ickesem, kabinetnil11 ministrom in takr:.1t ko je bile to najbolj nujno, 5 predsednikom Rooseveltol11 ... «8

Vsekakor je bil ze 28. junija 194] ravno Sforz:t tisti, ki je n:l prigovarjaoje Gaet:Ina S:tiveminija brit:Inskel11u veleposlaniku v \'Vashingtonu, vike ntu Halif:J.xu poslal pismo in ga v njem opozoril n~l telegram agencije lIt\ssoci:J.ted Press«, objavljen istega dne v New York H erald Tribllne.9 Poslanici je prilozil tlldi nasled· nje sporocilo, l1amenjeno britanskemu zllllJ.I1jemu Il1inistru, sirll Anthonyu Edenu: ,Grof Sforzo gospodu Edenu. Telegmm A. P. , poslon iz Londo no 27. junija, poroca, cia naj bi gener~ll SimoviC istega dne v ociel::iji raelia London izjavil, cia be v primel'u zmage Ve like BritJnije Trst izrocenJugosbviji«.1O Vikont Halifax je 30. junija 1941 italijanskemu grafu sporocil, da je Edenu posrecloval njegovo sporocilo. Ze prveg3 juJija mu je grof Sforza oclgovoril, cia (aka imenovanemu »gaffe de Trieste« ne n:ll11erJVJ dajati publici tete. Sodebvci iz ~Mazzini Society« so se dogovorili Ie Z:l telegram, ki gJ je poelpisa l tudi sam .ll Njegovi podpisniki· poleg njeg:1 se Salvemilli, Ascoli in Borghese. so 3. 7. 1941 v teks(lI brzojavke britanskemu veleposlanikll sicer nacelno cl0pllstili moznest, cia bi bhko Simovicev radijski gover preclstavljal nespreten posk lls neizkusenega po!itika s perspektivo l11ascevJIlja nJd fasizmom )'g:tlvanizirati« Srbe, a so hkrati posvarili oelgovorne britanske dejJvnike pred ponavljanjem podobnih ))I1Jpak«. Vikontu Halibxu so weli sporoCili, dJ se jim vesti iz Londona, po katerih nJj bi bri· tlnska vlada obljubila Trst kraljevini ]ugoslaviji, zde dovolj absurdne, da vanje ne morejo verjeti, a ga kljub temu zaprosili, naj ponovno preprica Americane, cia bri­ wnskJ. vbela lite vojne ne vodi Z:lto, cia b i ozivela nacionaina mascevanja, ampak Zato, d:t bi bib ljuclem zagotovljena svobocla.«12

7 Livia Zena: Hinr;llo di C;lrlO 5for7.;L Monnier, Firenze 1975, sIr. 69 in dodalck: Illedili. Z dne 8. 12. 1941. 8 Ibid. 9 .Trsl, km porocajo. obljub!jen S Sirani Anglije ]\lg0S!;lViji •• se je g!asil nas[ov agencijske vesli. Uvia Zeno: L;1 queslione di Trieste e [':lzione di Carlo Sforz:L L'Os.serv:llare politiCo lenerario, 1978, n. 6, sir. 19 10 Ibid. II Ibid. 12 Prim.: DragO\'an Sepie: Vdik:! Briranija i pit:lnje revizije jllgoslavensko-t:llij:tnske granite. Zgodavinski c:J.'K>pis XXX 1976/1·2, Ljubljana 1976, sir. 60. 264 Somo Kristen : Trieste ali Tlst ? Britonsko ozemeljsko .

Brit ~lI1 s ko zunanje ministrstvo se je 113 neprijeten incident, ki je napovedovaJ tezave z Bela hiSo (do J me riskc reakcije je 14.7. 1941 z Rooseveltovo poslanico Churchillu dejansko tucli pris!o), odzv::tlo z navodilom vikontu Halifaxu, naj ne daje nobenega uradnega clem::tntija. Sir Anthony Eden, ki je ro l1 avoclilo posbJ 4. 7. 1941, je vikol1tu Halifaxu [ueli sporoci!, ela briranska vbela 0 "zaele"i" ni podrob­ neje razpravljab. Z jugoslovansko vlado in cia "z b sti Ili bi! Trst nikoli omenjen, niH ni sploh kcbj 0 rem Vbcla Njegovega Velical1stva premis!jevab".I3 Tad a visoki bri­ tallski diplomat, ki je bi! se pred kratkim I1a celli zunanjeg:1l11 inistrstvJ, ni uposte­ val nasveta, ki Illll ga je iz Londona posh I mbcli naslednik. Sti ri dni pred objJVO

javnega clem~lntija je Foreign Officeu sporocil, cia je (Q vprasanje pomembno oe zgolj zar~ ld i njegovega uCinka na It:llijane v Ameriki, an1pak tudi zar::tcli njegovegJ vphva na amerisko javnost nasploh, Ta ima namrec g loboko zakoreninjena Sllm­ nicenja v vse, k3r je v naravi tajnih pogodb, Devereg3 jlllija 1941 je posb l pismo Sforzi in ga v njem vnaprej obvestil 0 vsebini demJntija, ki je bil elva dni zatem objavljen v New York Timesll,

Demanti v obliki, v kakrsni je b i! zapisa n- (IIVeseli m e, cia bhko sporoCim, cia je Preclsednik jllgoslovanskega vbdneg:l sveta iZfazil Ie svoje osebno mnenje, ZJ katero Vbda Njegovega Velicansrva ne prevzema nikakrsne odgovornosti .... «)_14 ni pOllliril S:llvelllinijevih bojazni. Deserega jlllija 1941 , cbn pred njegovo objavo, je Sforzo ze opozoril na neclorecenost Halifaxove fOfllllllacij e. Poudaril je, cia vikont Halifax l1i dejal, »ciJ sporazum, 0 k:.Itercm je govoril Si1110vic, ne obstaja,« temvec se je zgolj o lnejil na ugo tovitev, cia britanska vbda )) n e prevzema odgov­ ornosti za Simoviceve poglede,«15 V tem je videl dociatno potrciilo za uprav­ icenost svojih strahov. Njegova naci~djnj:.1 clejavnost je v veliki meri veljaiJ pub­ licisricnemu eksorciranju britanske obljube, 5 katero naj bi bila kraljevini jugosbviji s st r~l1li britanskih rorijevcev obljllbljena ne Ie Istra, temvec tudi sam Trst. 16

* * * 13 Dusan Biber: Brilanska in ameri~k;! polilika 0 italijansko- jugoslovanski meji v drugi s\'elo\'ni \'ojni. ZgodO\'inski casopis 34/ 4,1980, stf. 435. 14 Zello: 01" ci t.. sIr. 20. 15 Ibid 16 Tri dni po Tilovem srecanju s Cllllrchillom \. jll~nj It:lliji, torej 16,8. 1943, je Sah'emini \' clanku, naslovljen· em -Bcnedeno Croct' in skrj\'nosti bogo\' ~ (. neneueuo Croct' t: i sc.:grcti d e ~li dt:i.), obj:lvljenclll teg:t cine v \ism .S\'oboun:1 Italij:l. (Free Italy), met! drllgim Z:lpi5:1I: . l\li smo z:lIruili, d:l so bilt: Gorle:!, Trst in Istra pod:trjene jugoslovanski vbdi v i7.gnanS\vlI. 5 tem srnu "zblldili ironicne nasmc.Skc.: pri tistil1, ki so bili v tesnih stikih Z \'isokimi osebnost1lli. Danes je t.e mogoce videti, ali 50 bili Ii nasmeski ne It! ironicni, :ullpak tudi inteligentni.. (G:It![:lno S:lIvcrnini: L'Itali:1 vista dall America ... , Sir. 567). 16.2. 1945 je S:llvc.:min i v istem lism ostro okrc:11 mdi it:llij:tnske kOnluniste in njihol"() .~ t:llisce do \'pr:1.5:lI1 j:1 fazmcjitl'c zJugosl:lvijo, V sest:lvku, naslovljent:m _Trieste e 5l:1linisti~ je Togli:l!lija obto:W servilnosti v razmerju do S[:llin:1 in Churchilla, s:lj naj bi iz])olnje\'al Churchillo\'e llkne tako rekoe posredno, z izpolnjc\':mjem St:llinovih uk:!zov. Zar:ldi teg:1 naj bi kOl1lunisticno gbsilo Unit:l razgl:IS:llo, da mora Italija .na ohar ilalij:lnsko·jugoslovanskeg:1 prijate1jstv: •• znvovati ne Ie Z;Jd:lf in Heko. 'lcnlVcc (lldi Corico in Trst.. (Ibid, SIr. 640) Ali bi bili .italijan ski slalini:-.ti. v pril\1eru, Ja bi Churchill Ju£oslaviji doddil tucli .videm in Bendkeo, pripr:Lvljeni kupili ojugoslov:msko prij:lteljstvo tudi po !ej cen i., se .R9zorave in gradivo Ljubl jana 200 1 sf. 38 / 39 265

Svojo nopoved, da bo Trst V bodocnosti pripodel jugoslaviji, je vodja zavezniske plebiscitne kOl11 isije, polkovnik C3pel Peck, izrekel v letu, ko je bilo slovensko naroelno telo prvic usoelno razkosano, Ne Ie, (1:1 je v skbelu 5 tajnim Londonskim paktom skoraj tretjina narodneg3 ozemlja osta13 pod italijo, m13da kraljevinJ SHS je ze ob prvem plebiscitnem gbsovanju izgubib tucli tisto, etnicno vecinsko slovensko ozemlje juzno do DrJve, ki bi ga verjetno bhko dobila rucli brez plcbiscila,17 Predseclnik jugoslovanske kraljevske vlade v izgnanstvu, armad­ ni general DUS:H1 Simovic je poclobno napove cl glede Trsta, vezano na trenutek zavezniske zl11Jge, izrekel 27. junija 1941, km:1 1u zatem, ko si je s:.wojska kraljevina prikljucila ))LjubJjansko pokrajino\( in si stem prisvojila se zadnji preostanek slovenskega ozemlj3 jUZllO ad reke Save, kjer je zelaj potekab meja med Tretjim Rei chom in fasisticno italijo. Kclorkoli bi reciaj, v lell! ll:ljvecjih uspehov nemskega orolja, govoril 0 »anglo-jugoslovanski zl11agi «, bi bil s strani itali janski h fasistov delezen Ie posmeha in pomilovanja, je kmalu po vojni zapisal tfzaski zgodovinar Ca rio Schiffrer, a takoj za{em lIgo[ovil, cia sta kljub temu sta ze takrat obstajali elve fll ndamenralni clejs[vi: neveljavnost Rapallske pogoclbc in brit::lI1ska ozemeljska zavez3, poclana ju goslov~lI1s ki kraljevski vbdi.I8

* ** j~ posrnchlji\'() :-pra ~ e\'allrb~r:llcc Sah'cmini (Ibid). [6. 4. 1945 je $al\'emini \" rt:\'iji rivc U(I/), pod n:1sIO\'om "Tri~Sle in Tr:-t" Ohj:l\'iI sarkaSliccn oJgoyor n:l sesra\ "~k _Tritstt: ali Tr ... t?- (Trieste or Trsr) brir:rnskega zgoJov­ in:ll'ja A. J. \'. T:lylorja. Pb:lllje oksfordskega '"feIlO\ya ", objavljcno v ·The New St:lleSnlan and Nation. dne 9. 12 . 1944, je oZllaci! za •.~pt.::kt:lkuhlmo procesijo zrnotnih trditc\' in l1ap:lcnih dedukcij •. ki naj bi jih \'ez;1lo eno samo hotenje- pripr:lVijo naj _poI zamisli, da mora Trst pripasliJugos1:rviji. (!.'Italia viSt:l d:dl'Al11ericL ..~tr. 660) St:lri, spr:lvi z j1l2nimi SlOV:llli naklonjeni liber:l!. ki je reSilev za vecino problemov .~t:lrcg:1 kontinenla \"idel v univerz:llni p:maceji cvropske feder:ldje, je jedki ironiji izpoSI:lvii zl:lsti Taylorje\'o tezO 0 brit:msko-sovjetskel11 Za\'ezniSIVlI. .Dajmo SI\'arelll pr:lV:1 inwna. Trsl in Istr:1 St:1 bil:t obijubljcn:1 jugoslm'anski vladi v izgnanslvu 1:e od polelja 1941. Stalin je \·tej zn:zi n:rstopi1 sele y za6:tkuleta 1945. Churchil1mu je z:ljarnci1.wojo podporo \' poljskih zatIc\'ah, Stalin pa v zameno podpira Churdlili:r \" italijanskib z:lde\·ah. Prva odgm"ornost za to, kar se dogaja \" :l1lgle!;ki 'imt:re:.ni :.feri' prip:IJa nrit:lI1sker1l11 zun:1I1jenll1 ministrstvu in tistenll1, ki podpira brit:rnsko poliliko. ~' Ii ne bomo prikriv:11i odgm"ornosl briranskega zllnanjega ministrst\"a za parav:mom anglesko-sov­ jetskega Z;I\·ezni5tva, neizogibno pOlrebnega z:r S\'clovni mi ..: (L'It:llia \'iS I:1 d:lll ' Am~rica ...., str. 660). Ko jt: na tako dr:lsticen natin razkril obsloj do rnnevne, stiri lel:1 SI:II"t! britanske ozemdjske o bljube kraljcviniJugosl:r\"iji, je Saln:mini dvignil zaslo r se s "pete esence- britanske zunanje politike. N:ljbolj sumarni historial njenih lok:llnih tfans:lkcij, pod\'zetih v skladu s lemeljnim :Iksiomorn ravnOle2.ja moei, naj bi po njego\'em prepric:m­ ju predst:LVljal vrhunec tr:tdicionalnc britanske perfidno.~ti : "Leta 191; je brit:mska zull:mja politik:! poci:Lrila slm·ansko \'zhodno Istro in lep kos SIOv:lllske Dalmacije konjskim mekwrjem na tej str:lIli. l tr:! 1941 je pod:!r­ il:! Trst in celotno IstrO ko njskim meSetarjem na oni str:mi. Brit:msko zun:lnjl! rninisrrsr\"o si je ze od nekdaj prizadevalo sprl!ti so sctlnje cvropske n:!rode. Mir \' Ewopi bi hotdo, cc bi ga bi II! bilo mogoce doseci, 10d:1 Irajne <:vropske pumirit\·c nO(·t!. Evropski kontinent je potrebno dr1.ati \' st:mju nereda, poJohno kot Indija. To zahtev:llemeljn:l nujnnst politike ravnoteija m06. Ct ll:tlijani inJugoslov:rni ne bOOo p:llllctni, njihovih sporm' ne bo r6C\l:110 1\;1 r:1Zlltlll!n nacin, arnpak izkorisealo Enkrat bo pornik:llo mcjo \' skodo cnih, drugi': v skodo dnlgih. Angleiiko·so\'jelsko zaveznistvo in :rnlagonizern s [cm ni1ll:1I:1 pr:lv nit: opr:]\'iti.-(lbid). 17 Po oceni :lvstrijskeg:1 pisc:! dr. Theollnrj:! Veiterja je hi! Peck sieer naklonjen :lvstrijski zahtevi po ohranilvi enDlnosti Koroske kOl deb Avstrije, toOa n:r celu plebiscitne komisije n:!j bi vzdr2.eval vtis popolne objek­ liVI)Osti in nit! v tem pogledu pr.wZ:lpr:l\' ni bilo mogoce veJiko oeitati. (TI1codor Veiter: Die Kaerntner Volks:lbstimmung im intern:rtion:rlen Vt:rgleich. V: K;lerntens Volks:tbstimnmng 1920. .. , srr. 349). 18 Carlo Schiffrer: Antifascisl:r a Trieste. Scriui editi e inediti 1944-1955. A cur:! di Elio Apih. Del Bianco editore. Udine 1996, SIr, 27. 266 Sam o Kris ten : Tri este ali Trs! ~ Britonsko ozemeljska.

]2.9.1944 jc I1J ViSll vrhovni poveljnik partiz::lI1ske vojske, marsal Josip Broz Tito v govoru prvi dalmatinski brigadi izrekel besede, ki so pray [::Iko zvenele kat svojevrstl13 napovecl: »Danes se bliZ:1 C3S, ko bomo morali govorili 0 mejah nase drzave. Mi 0 tem yes cas vojne l1ismo nikoli govorili. Tocla 0 rem IllOfJI11 poveCbti nekaj besed. Nase Ijudstvo se je borHo 23 svojo svoboda, ZJ neodvisnost, za boljSo in srecnejso prihoclnosr, wcia bori se llidi Z:1 osvoboclitcv nasih br3{Qv, ki so clesetletja jecali pod tujim jJrmol11. Stem bojem mOfJjo biti in boda osvobojeni I1J si bratje v Istfi, v Slovenskem primorju, l1a Koroskem in ziveli bocle svoboclni s svojimi brati v clomovini. To je zelja vseh 11:15, to je zelja vseh njih tal11. Mi tujega nocemo, toda svojega ne eI:Ul1o ... «19

Drugace kot armijski general Simovic leta 1941 partizanski lllJ.rsal ni izrecno omenil Trsta ali imena k::neregakoli elrugega mesta.20 loeb v prvih clneh maja 1945, ko je njegova vojska vkorakaiJ v Tr5t in pricela za se el~Hi tueli juzilo Korosko, se je vsaj za kr:1tek trenutek zelelo, cia se cetrt stoletja st:.lfJ. napovecl britanskega polkovnikJ. Peck~l v zvezi s Trstom kthko uresn ici. »Tito nas je premagal v tekmi ZJ. Trst in Julijsko krajino in glede na to, da ga pocipirojo Rusi (ti so prav tako unilat­ eralno postavili svojo marionetno vlado na DUl1aju), 5i je zelo tezko pred5tavljati, kako bi go lahko sploh kdaj vrgli velL« je 2. maja 1945 v svoj cinevnik zapisal Churchillov osebni tajni John Colville.21 »Tito je zmagal v tekmi za Trs( <<, je istegJ. dne ugotovil tudi J. M. Addis v Juznem oddelku Foreign Officea in krivdo za tak izid n:lpnil poveljniku 8. armJ.de, feldnurs:::du HJ.roldll Alex:lt1c1rll; t:l nJ.j bi nam· rec pJ.rtizanskegJ. vodjo se pred kr::nkim oskrbel s petclesetimi tanki Z:l ofenzivo, ki ga je seclaj privedJa v Trs!. .Slabi izgledi (A bad lookout). mu je pesimisticno sekunciiral st:lln i pocisekretar v Foreign Officeu, sir Orme S:lrgent in 2. 5. 1945 v piSI1111 \XTin stonu Churchillu ugotovil: )lKer smo iZgllbili tekmo za Trst, mora 1110 napf:lviti nJ.jboljsi mozni kompromis«.22 Sedaj naj bi bila namrec v!ada Njegovega Velical1s[va 1isla, ki naj bi v n:ljslabsem primeru privoliJa v jugoslovansko za5ecibo Trsta, jugoslovanska vlad:l pa I1aj b i ji v zJ.meno za sogJasje obljubila~ da bo spos ~ tovala ociloCitve bodoce mirovne konference in po potrebi evakuir:.da tiste dele pokrajine, ki bi jih konferenca kasneje vrnila ltaliji. To naj bi Britancem sicer zac:1sno resilo obraz, toda Sa rgent je bil zelo skepticen glede moinos[i, d:l bi Jugoslovani spostovali svojo obljubo, cetudi bi jo sedaj dali2 3

Siru Ormu pa so v Ilaslednjih cineh, ko je bila t:lksll:l moznos[ ze opllscena,

, * * 19 Branko P~tranovic : .rugoslo\'I:Hske vlade U ilbjeglislvu 1943- 1945. DO!W!lle[)li. Arhiv Jugoslavije, Glo bus. B~ograd , Zagreb 198 1, dok. St. 276. 20 To je storil Sele 13. ~lprila 1945 \' mosko"skc m inter"juju za sovjclski arlll:luni Iisl . IMec:t zvezd:\ o, ko jt' izrec­ no n:lpovedal, d:\ bo Jugosb\' ij:1 zahlevab Istro in Trst. 21.rohn Colville: Downing Street Di:tries 1939· 1955. Vol. 2. Sceptre. London 1987, sir. 243. 22 DLI ~ at1 Biber, cd.: Tito-Churchill strogo tajno. Globus. Zagreb 1981 , w. 52!. 23 Ibid. Rozprove in grodivo Ljubljana 2001 sl. 38 / 39 267

prisle n:l misel tudi neke druge, viera 1941 segajoce obljube, »Ali niSIllO jugoslo­ v"nski vlacli tik pred padcem Jugoslavije V maju 1941 (sic!) podali obljube glede ]ulijske krajine. je dne 16. majo 1945 povpra,al Southern Depanmenr24 22. maja st:l nlll Addis in DougLts F H oward odgovorila, d:J je bilo Jugos]ov3nom resnicno po(l3no »uS lno zagotovilo, da bomo z:lgovarjali njihove zahteve na mirovni kon­ ferenci, rocla imena Illest niso bila naveclena.« fstega dne si je trzaski pisatclj Pier Antonio Quarantotti- Gambini v mestu, ki je post:llo jabolko spora mcd doteciJn­ jimi zavezniki, ze drugic v vsega dveh dnevih zabelezil trditev nekega prebeglega jugoslovanskega monarhista, po kateri naj bi Velika Britanija vladi kralja Petra II. spomladi leta 1941 obljubila "vso Julijsko krajino do Soce", i'e bi ta stopila v vojno zoper Italijo: »Ponovno mi prihJja nJ mise] C.. ) to, kar mi jc dejJJ X: Velik3 Britanija je obljubila krolju Petru, ee bi se odloCiI vstopiti v vojno lOper Italijo, celotno Julijsko krajino, vse do Socc, Hvalezni smo torej Iahko Titovi kOIllunisticni republiki, ce Trsl ne bo jugoslovanski; London in \Vashington bi 1135 kraljevini Karadjordjevicev mirno prepustila«, 25

V nasproljll z neznanim mladim rojalisticnim prebeznikom, v pisateljevem dnevniku imenovanem kar »X«, je bi! trzaski, takrar v Beogradu ziveci politik df. Engelbert Besed njak na poslednji dan leta 1944 v pismu duhovniku Virgilu Seeku ([dno preprican, cb britanska ozemcljsk:.l jal11s{va leta 1941 n1so bib podJna, odgovorni jugoslovanski politiki PJ naj bi spomtadi isteg::t leta ravno v tej zvezi ZJl11uclili enkratno zgoclovinsko priloznost. Namesto, da bi izjemni lllofaini in politicni kapital, llsrvarjen s pucem 27. marca 1941 , pretopili v trclno in nedvoum­ no zaveznisko izjavo, 5 katero bi si zagotovili Trst in Julijsko krajino, so namrec clopustili, cb je sel tezko ulovljivi Kairos mimo njih: »... Tedaj, ko so n3S potrebovali, bi nam bili obljubili in podpisaJi vse, br bi bili zahtev:di. Ko se je pozneje v borih 12 clneh zrllSi! odpor nOosc drzave, ko sma pred Nemci kapitulirali in je vbda 5 kraljem pribezab v London, JlIgosiavij3 ni bib vee v:12n3 in zanimiva Za Angleze. Velika zgodovinska prilika je bib dokoncno zaillujena«, 26

* * * 24 Pllblic Hecord office (d:llje PHO); Fo reign Office (dalje FO), 37 l/488 18/ R9100 . 251'ier Amonio QU;l r:1l110ni·G:lmbini: Prima\'era:l Trieste, Arnaldo Mondadori. Verona 1951, str, 248, 285, 26 M:lrko T:l\'C:1J', Egan Pelikan, Nc\'enka Troha: Korcspondenca Virgil;! Seek:! 1918,1947, Viri. Ljubljana 1997, SIr, 97. Pol s101elja kasneje je na . izgllbljeno priloznost. opozoril !udi dr, 13ogo Grafenall~r, Le! a 1991 je abdemik Grafen:lller, ki je izr~cn(J pOlldaril. Ja je v lem, 0 cemer govori, kat edini.

Precej pocloben ocitek je ze tri leta prej v Londollu izrekel ludi elf. Milan Gavrilovic, jugoslovanski posbnik v Sovjetski zvezi, ki je bit s svojo iniciativo, izpeljano 5 posredovanjem posebnega odposbnca b ritanske vlade v Moskvi, sira Stafforda Cri ppsa, praVZ3prav najbolj zasluzen 2a to, cia je bib britansk::t ozemeljs­ ka ponudba kr::djevini Jugosbviji, ozirOI11:l njencl11u regentll, se pred jugosloval1_ skim pristopom k Trojnemu p::tktu in pucem 27. i11:.lrGI 194 ] poc!al1a. 27. 12. 1941 je skup::tj Z elr. Milal10m Grolom obiskal ZUl1Jnjcga ministf;) Momdb Nincica in mu, kot eneJ11U izmed krivcev ZJ. izgubljeno prilOZllost, v obr~lz zaluca! Ilaslednjo ZJll1ero: U 3 Vz po p. s Gavrilovicelll kod NinciCa. Pacea je s kritikam palitike prellla lraliji. ZJsta jOs ad 27. lllJrtJ U Beagradu nismo od Englcza [razili obecan­ je za Trst i Istru? On je ta, veli, trazio i dabio za Vfeme ane vbcle«. 27

12. junij ~ l 1945, ko je llloraia vojska nurs:1b Tit:1 vprico zavezniskega diktata po )ts tiricleseti h clnevih~ zapustiti Trst, je bila ze mogoce sklepati, cia sta bib polkovnik Peck let:1 1920 in gener:11 Simavic leta 1941 siaba preroka. Jeseni leta 1954, ko je mesto ze drugic v stirih dese[lerjih po vmesnem obdobju STO znava prip:1c110 It:lliji , 0 tem ni bila vec nobenega dvom:1 . Tako rekoc v istem trenutku, ko je bi! 5. oktobra 1954 v londonski Lanc:1stcrski Ixll:1ci s strani predst:1vnikov Velike Britonije (Geoffrey \Y/. H3frison), Zclrllzenih drbv Amerike ( Llewelyn E. Thompson), JllgosiJvije (ViJdimir Velebit) in ltalije ( Manlio Brosio) p3fafiron Memor:1ndul11 0 sogbsju, sta drzavnega poc!sekretarj J dr. Alesa Beblerja v poslopju jugoslovanskega zunanjeg:1 ministrstva obiskab svetnika allleriske in briwnske :llllbasadc, \'(/;:dlner in Shattock. Prizar, kot ga je neposredno zatem opisal Bebler, ni mogel biti bolj zgovoren: »\'(/ainer in Shattock prihajata na mojo zeljo in to natancno v casu podpisovanj:1 Memorandllma 0 sogbsju. Vstopata s siroko nJsmejJnim obrazom in mi Z obema rokJma stisk::na roko in cestitata za podpisovanje, ki istocasno poteka. Sprejem:ll11 cestitke, toda brez siroko nasme­ j::l.I1eg:1 obraza.«28 Po ustreznem c:1sovnem odmikll, ki je prinescl s seboj umiritev politicne tek­ tonike in s te m povezanih n3cion31nih in ideoloskih srrasti, so se tudi pod llgaslim stozcem rrz~l s kega vprasanja ki je bilo po posreceni formllbciji britanskega zunanjeg3 ministr:1 sira Anthonya Edena »vedno nadlezno in vcasih vulkansko. (»:l lways vexing and sometimes voicanio),29 priceli nabgati sedimenti stevilnih

* * * bli1.no d\,:l meseCl potegniti Jugoslavijo v \·ojni spop:ld- hi bilo !llogoce dobiti k:tk~no ob\'t'wo izjavo od k:tk~n e dr:b\·e en:lj od Vdike Bril:lllijt:. saj jt: bila Fr;lllcija tedaj 1.e pod Nelllci) 0 vpr:l.s:lllju mejaJugosbvije po vojni. T:lko kot je hila mt:d pn·o svetovno vojno sklenjena vrsla laksnih dogovorov in iljav. Ko je hilo to Z:l111U ­ jeno, torej 0<.1 6. :lprila naprej, so bile vse 10 Ie .~e pobo1.ne 1.elje ...• (Op. cit., sIr. 297-298). V tej zvezi prim. IUdi podobno slalisce dr. J;mka Jerija: Vprasanje jugoS!OV:lllSko-it:llijanske razmejitve v fazdobjll 1943-1947; Trst 1941-1947. ad italij:mskega napaJa naJugosJa\'ijo do Olirovne pogodbc. Z:tloiba Lip:!, ZTT, Koper 1988, str. 138. 27 Mibn Gra!: Londonski dnevnik. Filip Vi~njic. Beograd 1990, str. 78. 28 OASl\·lI P/ AmbaS:1J:l \,\fashinglon 1954/ F-6 / z:mpno st. 4 13412. 29 The Memoirs of the HI. Han. Sir Anthony Eden, K. G .. P. C , M. C Flill Circle. Cassel. London 1960, SIr. 175. Rozprove in gfodivo Ljubljono 200 1 sl. 38/39 269

ZJ1::tnsrvenih stlldij in monogr::tfij. Le problematik::t briranskih ozemeljskih j::tmstev kraljevini JlIgosbviji, lezeca pri S3111em dnu povojnih eruptivnih ciklov, je se dolgo ost3b prikrita kriticnemll pogleclll znanstvene j:.wnosti.30

Vsckakor je bib zavest 0 domnevnem zacetnem jllgoslov:lnskem »plllslI« v obliki britanskih ozcmeljskih j::ll11stvih v c1elih iralijanskih piscev, kjer se je tJ »plllS« sevecb nujno klzal kot lastni »)minlls«, veliko bolj izr~lzena. F--Iarvardski pro­ fesor Gaetano S~llvem ini je svojo polemiko z oksfordskim stanovskim kolegom A. J. P. TJylorjem se pred koncem vojne zJcel in koncal ravno z apodikticno trditvi­ jO, cia je bi! Trst ]llgosbviji leta 194] izrecno zagotovljen v okvinl nekaksne home­ opatske inJcice l ondonskegJ pak[;] in reuerso. Podobno trditev st:l leta 1948 zapisab tudi A. Giannini in G. Tornajuoli.3 1 Leta ]952 je ireclentisticni zgodovinar Auilio Tamaro v rej zvezi omenjJI celo nek3ksno spomcnico, ki nJj bi jo n:1 kon­ ferenci v lvlos1..\l i leta 1943 preclloiili Anglezi, a se 0 njcj "kasneje ni izvedelo nie". NckclJnji Mussolinijev diplomat je ugibal nacblje 0 obsrojll domnevnih zagoLOvil, ki noj bi od Anglezev dobil "tisti Velebil" (.quel Velcbil' ), k i noj bi g3 Tito poslal v London let" 1942 (sic!) in 0 obljuboh, ki noj bi jih dobil Tito od Churchilb oseb­ no (»persol13imcnte«), med pogovorolll, ki naj bi ga imel z njim n ~1 konferenci v Moili lela 1943 (sic!).32 ••• 30 v prvi ~Io\"cn:-ki l11ono,gr;lfiji ~ podrocja diplolll:n~kc zgo<.lm·jn~ tr;b~h:g:l vpr:lsanj:l (Janko Jeri: Tr2::1.<;ko vpra ~:lIlje po drugi S\ 'tlO\'l1i \·oinL Tri faze Jiplorn:l(~kt",). .:a boja. Canbrjl:v:l zalo2:ba. 1.jubljana 1961) bri!:mska ozemeijsb jarmtn kraljt!vini Jl1gos!a\'iji :it:' !lisa bib o(\\cnjel1:1 31 Amedeo Giannini. Gino Tomajlloli: II Tratl:llo <.Ii pace con ]"[1:1Ii:l. Jandi S:lpi. Mil:lllo-Homa 1948, str, 69 32 A. Tal11:II"O: 1.:1 cond:mn:l dell"lt;1lia ne! Tr:U1atO di 1\lce. C:lppdli Edilore. Hocca S:lI1 Casci:mo 1952, SIr. 22 Do prn:ga :-rec:mj:l med Titom in Churchillom je pri.~lo sew<.b sele ;t\'gllsla 1944 " jllzni It:lliji, lito p:l n:lj bi­ kOl je zapi:-a! it:llijan ... ki zgodo\'inar A. G. de Robenis- .il Ca .~ eni:: odsd s prikrilo obljubo (bn';.Ha promessa) brit:lIlskt! pod pore ccsiji btrt! po konclI \'ojne«. (Cf. Anlonio Giulio?l. De Hob crti.~: I.e grandi poten7.e e il con­ fine giuliano 1941 - 19/ji. Unil"Crsit;1 dt"gli ~llIdi di Bad. btitllto <.Ii ~tori:L modern;! c conlempor:me;t B:Lri 1983. SIr. 147). V dnenli5kcm z;lpislI dr. Izidorj;1 C:mklrj:1 1. dne 13.8. 1944 jt! 0 ~reCanju Churchill-Tilo mogoce pre­ br:lli naskdnjc: •... ). Ieutern ~ub(:I.~ic) in Kosan(O\·ic) bib pri Tilll in Churchillu. V r:I1.go\'orLi S Church. (illom) se Tito odloeno pOlcgm";11 1.a Trst in 1.:lh1<;:\'al. d:l sc un:dt: mcd Ok\lpacijo na Primor. nasa lIpr:I\':1 (kakor ja1. poprej). Churchill: Trsl tdko \·pr:ls:mje c. .. ) Ja1. bi \·:U11 clal \'SC, :1 imam z:l\'cznike, ki nc sprejmejo vsega, klr predlagam. N:lj se ne izda, klr je rekeL._ ([zidor C:mklr: I.ondonski dncvnik 1944-1945. DZS, Lip:l. Ljublj:ma 1985, str. 114). 17,8. 1944, torej pel dni po ses1:mku Churchi!l-Tilo, n:lj bi diplomat~ki kurir MaClin, ki je pra"klr prispd iz Hima \' jeruz:llem. go\'oril z dr. Antonom Nm·:u':anom in 11m celo uejal, .d:l nant jt: Trsl 7. ISlre zago­ tovljen, lc \·pili ne snH::11l0 0 [em. Bolj koclji\·o pa d:l je s Korosko... • (AntOn Novac:lIl:jeruzalem-K:liro. Spomini 1942-1945. Slo\·cnska !l1atica. Ljubljana 1986, SIr. 323), V nada!je":1I1ju zapis:! Cank:tr omenja, da je .Church(ill) izrocillllt!Jl)Or:llltillm Tim, \' kalcrt!rlI :tell. d:l TilO ilja\'i, da ne bo ltVaj:l! diktawre; priznava halja, s katerim n:~ bi se seSel v jgsL, U:l kr:Llj kOl11a ndira naso \·ojno rnornario>; d:l se posiljaln: orozja in ostakga blaga ne bodo rab ilt!" dr:t . (avJj:l!l~ki) \uhki ...• Tito naj bi !lUI z;lgotovil, o(!a bo daJ iZj:1VO 0 dik!:ullri, ct!pr;lv nepolrebna., glede kr:llja Pelra JX!. d:! St! Z njim ' \' sed:lIljih r;lzmerah. Ill.! more .sesta\i l:tkoj., (Canbr: Ibid), J. B, Tito sam se je v razgovoru l:l Ijublj:lnsko _Ddo. cine 9, S. 1975 takole spominj:ll razgo\'or:1 S Churchillom: . Dt!ja! sem lllll, d:l se Jle moremo oun::Ci btri in Trstll in da bomo pri tem vztrajali. Odgo\'oril je, d:L misli, cia mOfalllO 151ro dobiti, da pa Trsl:! ne bomo dobi]i.. 0 lem povsem drugace .Titova poslednj:t izpoved. ; uelo. v katerem pisec .Enigme Kopinic« Vjenccslav Cencic tr

Diego De Castro, univerziretni profesor in po liticni svetovalec De Gasperijeve vbde pri z8vezniski vojJ.ski upravi v Trstu, je sevecb ze leta 1952 pozI131 govorice, po bterih naj bi Winston Churchill kfaljevini Jugosbviji leta 1941 obljubil celot­ no ozemljeJulijske kr:1jine vse do nekcbnje meje 8vstro-ogrske monarhije na Soci, v ta name n pa naj bi bil sklenjen tudi sporazum.33 Tacb sam vse do tedaj l1i nasel niti om em be kakgnega rovrstncga sporazul11a v gr;.tc!ivu in Iiteraturi, z izjemo cliplo m3tskega vira v \'(fashingtonu z cine 25. april:! 1945, v Maskvi z cine 12. majJ 1945 in v uradnem it::dijal1skem porocilu z cine 6. avgusta 1944.34 K dvomu ga je Ilavajaio dejstvo, cia ga tudi Winston Churchill v svojih, leu 1952 izeiJnih memo­ arih ni omen ii, v njem pa so ga lltrjevali mclt spomini ameriSkega drzavnega sekrerarja Z3 Zll113nje zadeve Cordella Hulb. Tn je nanuec v njih naveclel Rooseveltovo z~ll11isel, izreceno Anthonyu Edenll na konferenci v Qllebccu v avgllstll 1943, po kareri naj bi po vojn i pris)o do razdelitve Nemcije na elva deb, pri cem er naj b i bib na novo nJstali juznonernski katoliski polovici d odeljena izhocla na mo rje v Trs(U in v Reki. Na po cllagi le Roosevelrove zamisli je ro rej Diego De Cas tro torej leta 1952 se ski epa I, cia britanskega sporazulTIa s kraljem Pelrom splo h ni bilo, ce p~1 ze je bil sklcnjen, je mo ral biti do te mere abstrakten, cia ga n i bilo potrebno uposrevati niti v rrenlltkll, ko so bile delnice jugoslo­ vanskega mon~Hha pri zahodnih zaveznikih najvisje. Po njegovem mnenjll naj bi bilo tucli logicno, clJ bi nekdanji jugos l ov~ll1 s ki kraljevi posbnik v \Vashingronu Konstalltin Fo ti c, "ki zagmovo ni nezen z Anglezi zaracl i rega, kar ima za izclajo n~lcI Miluilovicem in kraljem Petrom", nJvedel v svojih spominih tovrstno pogod­ bo, ce bi sevecla v resnici obstajab.35

Po drugi str::1I1i zgoclovinski ekspen itaiijanske delegacije n:l mirovni konfer­ enci v PariZll dr. Cario Schiffrer ze sredi perclesetih let n i dvomil, cia je jugoslo­ vallska kraljevska vlada po odhoclu v Lo ndon prejeJa britanska ozemeljska zago-

, * * ( Prim; oZaslo Tfsi nije pripao Jugosl:!\'iji_, \' V. Cencic: Tilova Ix)slednja ispovijesl. Orfdin EWM. Ikograd 2001, !>Ir. 299·307). 33 VSck:lkor jc te vrste ogO\uricc. omenjal1..e leta 1951 v !\Iibnu izd:lIl i unevnik tr2askcg:1 pisalelj:l QlI:tr:lntoni· Gambinija (G l. op. 25). LeI:1 1953 je izse! tlldi v Parizl! pod naslO"om .Prilllemps :1 Trieste., nalo pa v ponatisu vnovie v Tr:.llI sred; osemdeselih let (Pier Anlonio QU:lranlolli-Gambini: Prim;t\·era :1 Trieste e altri scrini. [Ialo Svevo. Trieste 1985). 34 Cf.: Diego De Castro: I! Problema di Trieste. Genesi e svi!uppi dclb qllc!>tione giuli:!n:1 in rt'inionc :lgli :lvvenilllenti inlern:lzionali ( 1943-1952). Li cinio Clpdli. Bologna 1952, sir. 61-62. Na podbgi De Ctstrovega, leta 198 1 obj:lvljcneg:l dela, je rnogoce z:tnesljivo rekonstrllirali VS:lj en n:lznaceni dokurIlent. Vir, d:lIiraJ1 v Maskvi 12.5. 1945, o(:il no llstreza telegrarnll it:llijanskcga poslanik:t Pielr:l Q1.larollija. Ta je 12.5. 1945 opozol'il Him, d:l je iz vee vi rov izvedd za obstoj brilamke ozerneljske obljllbe, s kalcfO Ilaj bi Londo n Z:lgolovil.Jugoslaviji mejo na Saci, ce bi se la odrekla podpisll Trojnega p:lkl:1. Po navedbi it:llijanskeg:l poslanika naj bi jugoslovanska kr:lljevska vl:lda ludi vIettI 1945 stab na staliscu, dala ponudba se "edna ,WVeZ\ lj e vlado Njego\'ega Velic:lnslv:l ( Diego De Caslro: I.a qll eslione di Trieste. I.'azione politica e diplomatic:t il:lliana dal 1943 al 1954. Vo1.1. Cenni riassunt ivi di storia della Venezia Giul i:l sotto il profi!o clnico-po lilico. II d issolvime nto della Venezia Giulia e l:l fa~ Sf alic:! del problema. !.in!. Trieste 1981, sir. 333-334 , f61). 35 Dc Caslro: Il Problema di Trieste ... , str.62-62 Rozprove in grodivo ljubljana 2001 51. 38/39 271

rovib. V nedatirani studiji (»Attegiamento del Partito COl1lunista Jugoslavo e dei comunisti italiani cle lb Venezia Giulia*<) je obravnaval razmerje med jugoslovan­ sko komunisticno panijo in italijanskil1li kOl1lunisti v Julijski krajini, v tem okviru pa nace! (udi omenjeno vpr:ls:lnje. ]ugoslovanski kraljevini naj bi bila po njegov­ em leta 1941 zagotovljen:l celotna ]ulijska kraj ina. Le za sam Trst l1 :.lj bi po nje­ govem ne bila preclviclena Jneksija tOil! court. 36 Konstatiral je n:lcblje, cia obstJ­ jota dYe dejstvi, no poclbgi katerih je bib ze leto 1941 prejudiciron" nodoljnjo pri­ p:lclnost spornih obmocij. ~es t ega april;] 1941 je krJljevina Italija stapila v vojno s kraljevino ]ugoslJvijo, MlIssolinijeva fasisticna vlacla pa lInibteralno rJzglasiia prikljueitev »Ljubljanske province*< in Dalm:lcije. IlUstanovitelj Imperija se je eveneal z novo sb vo, Rap:t1l sk:l pogodba in z njo povezana mej;) pa sta preneiuli obstJjati.«37 Hkrari se je jllgoslovanska kraljevsk:l vbda po vojnem po rJzu z:ltekb v London in tJIll »s klenila z britansko Vbclo sp orazlIm, na poclbgi katerega je bib .Ju gosbviji v primeru zmage zagotovlj ena .JulijsLl krajina (Venezi~1 Giulia). Na rej podbgi naj bi ze v prvi polovici leta 1941 postalo neizogibno, cb bo 113 mizo cliplomatskih cl iskusij v vseh eventllalnih bodoCih pogajanjih post:lVljena tucii vzhoclna meja Italije in cia boclo bocioCi zmagovalci clelezni ozemeljskih prido­ bitev • .38

V letu 1941 sta torej po prepricanju ugleclnega trzaskega zgoclovinarja nastali dYe ireverzibilni meclnarodnopr:lvni dejstvi, k i ju dejansko ni bilo mogoee vee spr:.lViti 5 sveta ; neveljavnost Rapallske pogoclbc in n:1 njej slo nece meje med lLalij o in .Jugoslavijo in b ritJnsko ozemelj sko j:.lmstvo Jugoslaviji. Sch iffrer pa je v stucliji, ki je bila objavljena sele v zaeetku clevetelesetih let, opozoril se na drugi, nie manj odlocilen vojask i aspekt ozemeljskega spor:1: II Mecinaroelni sporazullli so, kar so, tada n:l konclI vencb rle oei loCi sib orozja. ]ugosIavij:l ne bi imei:J nobcne koristi oel britanske e1iplomatske z~lVeze, ce ji ne bi uspelo zases ti velikega dela ] ulijske kr ~lj in e z orozjem. «39

Vprasanje brita nskih ozemeljskih jamstev kraljevini ]ugosbviji je bilo rarej ze eel samegJ. zacetka delcino izreel no kontroverznih interpretacij. Pravzaprav vse do lew 1972, ko je v skbclu s pretekol11 triclesetih let postab c1ostopno orhivsko cvidenca f oreign Officea iz leta 1941, ni bilo Illogoce govoriti niti 0 minimainem konsenzll glede njihovega obstoja. Ta ko sc je elf. Bogdan Novak, slovensko-am er-

• * * 36 •...solo per qllan10 com:erne Trie:.te l'impegno dell:! Jiplom:lzia britannic! non era queUo della st'mplicc :l1lncssiont' ;!llaJugo~l:!vi;I. ' (Carlo Schiffn:r: La C[lIt'stione etnka :li confini orientali d'ltalia. Antoiogia a cur;l di Fulvi:1 Vcrani. ltalo $\'t'\·o. Trieste 1990, str. 62) Prill). tudi: Carlo Schiffrer: Antifascista a Tries[e. Scritti editi e inediti 1944· 1955. A cum di Elio Apih. Del Bianco editore. Udine 1996, Str. 27. 37Schiffrer: 1..:1 questione dnica ai confini oriental i d'lralia ... , str. 199. 38 Ibid 39 Ibid, str. 200. 272 Somo Kristen' Trieste ali Trst ? Britonska ozemeljsko =

iski pisec ene izmed stirih prvih obseznejsih Illonografij 0 trzaskem vprasanju,40 na prelomu iz petclesetih v sestdeseta leta po oclgovor, ali so bib brit::mska ozemeljsk:l jallls(va kraJjevini J ugoslaviji pocbn:1, obrnil na nekcl anjega pod. preclscclnika jugoslov::mske kraljevske vbcle, elL Miho Kreka, ta pa mu je v pisl11L1 Z cine ]9. 5. 1960 z naslednjimi besec\ami zanikal njihov obstaj. »UrJdno niti Britanska Vlacl" niti G. Churchill nista nikoli oblj ubib, cia bomo po vojni clobili nase Primo rj e od ltalije. Za radi plica sma stopili v vojno brez slehernih mednar­ ocl nih precl hodnih sporazul11ov. Ze Z:1 caSJ llasega postanka v .J enlzalel1111 je nasa (jugoslovanska) vbd" na naso (slovensko) pobuclo izclab clekbracijo, po kateri je osvoboclitev vseh Siovencev cilj njene politikc. Ko smo prispeJi v London 50 n~l.Jn cbni britanske vbde zJsebno sporocil i, da bhko ujxlmo, cia bomo po vojni ver­ jetno clobili od It::Iiije vse tisto, kar bhko .JlI gosi:lvija lIpraviceno zahtevJ ... " 41 Ace je de Miha Krek Bogebllll C. NOVJku leta 1960 clecid iLlno zanikal obstoj britall skih ozemeljskih jJmsrev, vse kaze, da v tem pogledu rllcii sam ni bil brez vseh clvomov. Iz nedavno natisnjene knjige clr. ) :m eza A. Arneza 0 Siovenski Ijlld­ ski str:1 nki (SLS) je namrec razvidno, ci a se je ze nek:lj let zarem ravno v rej zvezi obrnil na clr. Mibna Gavrilovka. Nekebnji jllgoslov:lnski posbnik v Moskvi mll je v odgovorll Z cine 3. 3. 1964 potrclil, eb je preclstavnikll britanske vbde v Moskvi si ru Staffo relu Crippsuleta 1941 preclbgal, naj Velika I3ritanija jllgoslovanski vstop v angleski tabor n:lgr~lc\i 5 trdnimi obljllbami gledc slovcnskih in hrvaskih ozemelj poel Italij o. Ze nekaj dni kasneje naj bi prispel Eclenov prist~lI1ek na predlog, ki naj bi ga GavriioviC po kllrirjll posbl tllC\i jll goslovanskemu zunanjemu ministru de Aleksandru Cincar-MarkovicLl, roeb odgovora iz Beograda ni bilo. V pismu Kreku je Gavril ovic naeblje izrazil tlldi svoje osebno p repricanjc, cia koncni rezultat ne bi bil clrugacen niti v primerLt, ce b i jllgoslovanska kraljevska vbcla dobila pisne obljube in obveze.42

* , * 40 OSI:Lk Hi so n;lpisalijankojeri,Je:Lll Baptiste Durol>elle in Oiego De C;ISlrO. 4 1 Cf.: Bogdan C. NO\·;Lk, Trit"ste. 1941- 1954. l11c Ethnic Political. and lueologicLI Strllggle. TIle Unil·efSity or

Chiclgo P re~s. Chicago. I.onuon 1970. str. 130. Bo~d:1Il NOI·ak je Kreko\'o pi~1ll0 II angl6ki izdaji sl·oje knjige pren:dc! iz s!on::nscine \' angleikino z opolllbo, &1 slon:nski origina! hrani \' s\·oji poscsti. Nas prc\·od je z:l1orej Ie pribJizek KrekO\·elllll izvirniku. ki ;LV[orju ni na rnpo lago. 42 Cf.: );lllez A. Arnet: SIS SIO\·enskt !jl1dsb s[r:mka/Slovenian people's party 1941-1945. Studi;! sIO\·en ica. Ljublj:ln:l-Washington 2002, str. 291-292. Dr. Janc? A. Arne1: je \' i~te!ll dell! po\'zel meli vsebino porotila dr. j\liJana Gavrilovib 1·\:Idi z <.Ine 10. 12 . 1941 , tako kot si jo je \' dccembrl1 1941 \' Londollu z:Lheleiil msgr. Franc Gabrovst:k. Iz !cg:l porocila, n:lwdenega i.e \. GabrO\·..;kOI·cJll clnevnikll, ki g:l je lela 1997 pr;LI' t;lko retiigiral in izdal dr. jane? Amet. n:Lj bi bilo r:tZvidno, da naj bi Gavrilol'ic sirll S!arrordu CrippslL podal nasletilljo ponud­ bo:- .Anglija lI:!j hi 5t: tal-;oj obl"<:,zaia. da Jugosl:l\·iji z:lgotOl"i I'se njcne !erito ri:lIne zahtc\·c, to je Trsl. Gnrico, Heko, itd.; i;e bi Anglija to storib in sprejeb lako obl'eznost. bi potC!ll ~l:L Jugos\:lI'ija z Anglijo 'eez elm in slm· ...• Tri dni kasneje. n:\\'aja Arnt!1. . • je Eden. angldki zunanji !Ilinister, ;!e st:ll'il t:ll-; prcdlog, a ni dobil pozitivneg;L odgovora od jLLgoslov:mske vlaue. ['redlog so l:Jvrnili Cinclr-Markovic, Cvctkovic in morda tudi kncz Pavlc, ne lb bi se pOSl"eto\·ali Z ost;llimi cbni vlade ali jih \"Saj obl·estiH 0 pred!ogu ... « (Arnel: SLS... , str. 290; Isti: G:Lbrovskov dnevnik. Msgr GabrO\·sek·s diary 1941-1945. Studi:L SIO\·enic:1. Ljublj;m:l-Washington D. c., 1977, str. 3;-37). gpzprove in grodivo Ljubljono 200 1 sl. 38/39 273

Je::lIl Ba ptiste Duroselle, francoski cliplomatsk i zgodovinar mednarodneg:l sl oves:l, je p o drugi s tr ~l.!1i v let:! 1966 izel :lnem, prav [:lko kbsicnem delu 0 trzas kem vprasa nju, zgolj dopustil moznost, ela je do nekaksnega sporazuma meel britansko in jugoslovansko kralj evsko vlodo leta 1941 priSlo43 Ne p ovsem tocno je tudi zatrcl il, cia je Diego De Castro leta 1952 v svojem delu 0 trzaskem vprasan­ jLl to moznost zavrnil. Nad alje je navedel, ci a naj bi p o izjJvi jugoslovJl1skega posb nika v Moskvi in kasnejsega zunanjega ministr:1 v Titovi povojni vb di, Stanoj:1 SimiC:1, lUeli vocl itelj ), Libre France« general Charles de Ga ulle v decembru 1944 obljubil podp oro jugoslovanski p ri kljucitvi Trsta. Tocla to naj bi ze molo prej ()'lIn peu plus to(() storil tudi brita nski poslanik v Moskvi, sir Stafford Cripps, ven­ dar mnogo kasneje o menjeno obljub o zan ikai. 44 Jugoslova nsk i premier Dusan Simovic naj bi nadalje junija 1941 v govoru na lo ndonskem radiu izjavil, ciJ je "]ugosiJvija p reje'" zagotovilo, cia si iahko prikljuCi ]ulijsko krajino v primeru ZJl1age",45 Ker ze ta trelitev, ki so jo za DlIroselleom p onavlj al i tu di drugi pisci ,46 ni bilo tocl1 a,47 je bilo se toliko teije razlozljivo Durosellovo pojas nilo, da mj bi bilo vpras anje s:1 m eg:1 Trsta po Simovicevi formubciji nekoliko bolj clvo mljivo,48

* * * 43 Jean l3:!ptistc DurosdJe: I.e cOllnit dt: Trie:-,tt:, 1943-5 4, Editiolls de l'lnstitut de sociolo~ie de l'Uni\'t'r:-,ilc libre de Bruxelles, Bruxdlt's 1966, ~Ir. 145, 44 .Sir S{afford Cripps :1 ueml.:nti ce point. l1lais be:lllcoup pIllS r:u-u. , [hiu. 45 Ibid, str. 146, 46 Prim,: Elio Apih: ]1:llia, fa:-,ci:.mo e alltifasci~mo ndla \'t'nezia Giulia (1918-1943), Ricerche ,~tori<:e. l.:tterza, Bari 1966, Sir, 392, Apih se je poleg rl.:g:l ~klicc\': d se na S:dn:minije\u pismo, obj;lVljeno \' casniku ~11 j\londo.- 15,8, 1941 in njego\';l pism:1. n:Hisnjena julij;1 1961 \'.11 Ponte_ (X'V II , n, 7, SIr. 1010, 1015, 1018, 1033). Prim: Op. cit., SIr, 391, f. 19, Se kasneje jc Z izrL'cn im sk!ice\':mjt'm na Apih:t podobno rrdirev z:lpisal CI:II.IS Gallerer: Jm K:lmpf gegen I{om, Bllerger, Minderheiten lind Autono mien in [talien, Europa Verlag, \,\Iien, Frankfurt, Zuerich 1968, str. 634, 47 5, K, Pavlowitch jt' po dnl~i str:llli opozoril, da hi zt:' S:UllO dejs\\'o, ua je Simovic ob i~ti prilotnosti spregov­ orilludi 0 briranskih in amt'ri5kih garallcijah Z:I \'Spo:-,t;\\'ite\' Jugosb\'ijc, 1ll0rd;1 res lahko llsl\'ariio \'Iis, da naj bi te garancijt' pokrivalt' ludi ozemdjske Z:II1It'\'e, (Cf,: S\e\':ln K. P;I\·loWIICh: i\lolllcilo Nincic :md Ihe European Po licy of {hI.: Yugoslav Govel'l1l1lent in Ex ile, 194 1-1943: II. SIa\'onic ;IIlU East European Heview, Vol. 62, No, 4, oktober 1984, st r. 531-531), Vsebknr je SilllO\'ic l~ nekaj odsl:I\'kov po omembi Istr~, Trste, Gorice in Zaura izjavil wdi slede6:: OVt:C S:lCla cnglesk:1 dada dab n:1I11 je S\'t!carm pis menu iZj:1VU: cia 5\'e pokl1Saje c~p:mj a Jl1goslaviJc i :-,va slicna akta smatra m:v;lzeCiIl1 i nist:lvnill1, isticuCi pri tome s\·oje osebje duboke indign:\cije prelll:t bestidnom pokusaju r:\Zp:lfcavanja teri(orije Jugosla\'ijc i podvrgavanja njenih djelov:\ (udjinskoj vlas!i. Sa zadovoljs(\'om primili SJllO i slicne iZj:lVt;! merod;lvnih zV;lllicnih prcIst:lvnika Sjed. Americkih Drt:lVa O"::lk\'o odlucno i j:lsno drtanje moenill demokr:l1skih sib Kraljevska \'bel:! duboko ceni i u njilll;\ vidi d r;\glr cent! z:\!ogu Z:\ potpuno vaspostavljanje i o:-,[\'arenje n:ljlepse ])uducnosliJugosl:!vije,. (Prim.: Slutbene novine Kraljevine Jugoslavije. London 19.8. 1941, str. 15), 48 "I.e cas de Trieste, d'apres les lermes de SimO\'ic, clailllil pel.! plus dotlteux.," Ibid, J. B, Duroselle je kOI vir Z;l 5\'ojo navedbo citiral leta 1945 nati~njeni iralijanski prevod Salverninijevc in La Pianove knjige _1.:1 Sorte l)'[t:lli:lo, ki je prvic iziil:! [CIa 1943 \. New Yorku, 2al v [em dell! ni !l1ogote n:ljti st:Lvk:l, s kate rim bi bilo zapisano kaj !aksnega, S lem ni receno, da Sall·cmini (roilve, ki IllU jo je pripisal DlifOse][e, ne bi z:lpis:l! kje drugje; den­ irno v z:lsebni korespondenci s prij:ndji in sodebl'ci, Simovic naj bi v svojem go\'onl po lo ndonskem radiu nar­ aVllost deja!. cia mu je britansk:L \'1:JO:1 p ismeno zagOiovil:t ("g:tr:tnliIO per isc r itto ~) \'S:\ ozemlj:l, na katerih zi\'e jugos!o\':U1ski prebiv;llci in v Il.:j Z\'eZi n:lvedel Gorico, Trsl in Istl'o, je zapis:l! S:ll\'(:mini v pismu z dne 17, 1. 1945 prijaleljem B:luerju, Com:mdinijll in Lussuju, Cf,: G:lcr:Lllo S:tl\'emini: Lenere d:lll'Americ:I 19-14/ 1946, Editore LaterZ;l, B:lri 1967, str.62-63, 274 Somo Kri5ten: Trieste ali Trs! ? Brilonsko ozemeljsko '""-

Oa je jugoslJvija resnicno prejei::I z::tgo£Ovilo glecle Trst3, naj bi bila po DUfosellovi naveclbi fueli sr::disce britanskega diplomat;) sir;) Fitzroy;] MJc1eana, s kate rim naj bi Tito ob vee priloznostih govoril 0 svojih b oclocih ozemeljskih zahtevah.49 Sorbonski profesor, ki je ze SimoviCu v lIsta palazi! nekaj, cesa r ta sploh ni izrekel, tueli za to, siru Fitzroyu pripisJJ10 ([ciitev, ni naveclel n ikakrsnega vir:J.. Ob tern PJ bi se bhko te tedaj skliceva! na MJcleanovo biografijo josipa Broza Tita ("Disputed Barricade. The Life and Times of Josip Broz:nto, Marshall of jugosbvi::t."), 113tisnjeno v drugi po!ovici petclesetih let. Britanski diplomat in nekcbnji osebni zJupnik \\finstol1a Churchilb., v zaclnjih clveh letih vojne zadolzen za stike s Titom in partizanskim glavnim stabom, je n:1mrec v njej zatrelil, da je brital1ska vbela v casu voj ne v razgovorih z jugoslovansko kraljevsko vbelo jasno in oelkrito ( , fr:1nkly~ ) pokazala svojo naklonjenost do jugoslovanske zahreve po Trstu in obcbjajocih ozelllijih. Tueli Illed fJzlicnimi izmenjavJllli mnenj, ki jih imeb v tej zvezi s Titom v letu 1944, naj bi vbela Njegovcg3 Velicanstva nikoli ne nakazala, da jugoslovanski zahtevi po Trstu nasprotuje. Scle kasneje, pod vplivom spremenjenih okoliscin, naj bi sprcm enila svoje stalisce v vprasanju Trsta.

Ustrezni, ze leta 1957 objavljeni odlomek iz lvL:tcleanove knjige, se je gbsil lakole: »Oelkar je Tito priseJ na obbst, ni staril nic taksnega, k:1r bi ugajalo javnos­ Ii na zahodu. Spom111 na njegovo pogllmno bojevanje zoper skupnegJ sovraznika so klllalu zasencile njegove brczobzirne toUlit:Hne tcncience, ki jih je pokazal v svojem rJvnanju in vedno bolj jasni znaki, cb je bi! in ostal v prvi vrsti sovjelski agent. Predvsem s tega zorneg:1 kot:1 so vbde zahodnih sil obravnavale problem Trsta, ko se je pricelo razpravljati 0 njem na mirovni konferenci v Parizu leta 1946. V razgovorih Z jllgoslovansko kraljevsko vbelo je britanska vbda v casu voine jasno pok:1z:1b svojo naklonjenost do jllgoslovanske zahteve po Trstu in obcbjajoCih ozemljih. Tudi med razlicnimi izmenjavami mnenj, ki jih imela v tej zvczi 5 Titom v letu 1944, britanska vbela ni nikoli nakaz:lIa, cia tei zahtevi naspro­ {uje. Po etnografskem kriteriju so mogli .!ugoslovani svoje zahteve lltemeljevati vsaj taka dobro kot italijani. Tada ]ugoslovani so bili med vojno zavez niki Velike Britanije, mecitem, ko so bili rtalijani njeni nasprotniki.

Sele risto, cia cesar je prislo kasneje, je privedlo do spremembe britanskega in ~1I11eris keg a (sic!) st:llisca. Titov poskus, z zJsedbo Trsta prehiteti ocl loCitve mirovne kanference, ceprav morda razumljiv z jugaslavanskeg:1 zorneg;J kota, ni bil ravno pomirjujoc. Drllgic, dokazi 0 agresivnih tendencah Sovjelske zveze in Titovi podrejenosti sovjetski vlaeli so se hitro mnozili in kmalll prcpricali zahodne sile, da bi bilo Trst prepllstiti Titll enako obclarovaniu bodocega nasprotnika.

• • • 49DufOseHe: Ibid. Razprave in gradivo Lj ubljano 2001 51. 38/39 275

podpora, ki jo je dab jugoslovanski zahtevi Sovjetska zvezJ, cepmv ne dovolj odlocna, cb bi zadovoljib Tita, je dod:ltno pris pevala k potrditvi lega v tisa ... "50

Z3nimivo je, da je v osnovi poelobno trditev, Ie cia z nasprotnim ideoloskim predznako m , kasn e je vztr:ljno ponavljal tudi Titov jugoslovanski uradni biograf, ell'. Vladimir Dedijer. ),Cetudi je angleska vlada ze v marcu leta 1941 sprejela odloCitev, cia je potrebno jugosbviji odstopiti Istro, Slo vensko primorje in Trst, je bib ta ocltocile v zlasti ob koncu vojne spremenjenJ ... « je z:1pi s ~d teta 198] v},Novih prispevkih za biogr:1fijo josipa Broza Tit~l {(, nato pa n~ldaljeval:« .... Res, ta oclloCitev je bib lela 1941 spo rocena kraljevski vladi, na blero je imela angleska vlada velik vpliv. Tocb , ko je bib ustvarjena revoJucionarna.Jugoslavija, je Churchill odstopil od name re svo j eg~l vojnega kabineta. On je za ozeme ljs ko celovitosljugosbvije Ie v primeru m o narhije in kapitalisticne ureditve. Toda ni za integriteto nove Jugoslavije.« 51 Sele p o zapletll z 3meriskim predseclniko m Rooseveltolll naj bi bri­ l3nska po litik3 in diplomacij:l s porni del izjave IIs pravib pod preprogo«, je zatrje­ v;:11 tudi v d e lu 0 po litiki interesnih sfer. ki je i2510 lero prej.52 Na jprej l1aj bi bri­ tanska p o li tika izbrisala Trst, zatem se skoraj vse ostalo, t~lko cia je na koncu, ko so spremembi britans kega stalisc3 botrovale tlldi spreme mbe v ravnotezju sil v Jugoslaviji in revoilicionarna nJrJva nove obbsti, pristJb Ie .se na I11Jnj5o rekti­ fikacij o jllgasla vanske meje z Italija.53 Dedijer je astro kriliziral tiste zgodovinJr­ je, ki so zavzeli drllg3cno stali5ce in jih celo abtozil, cia so 5 povze manjem trelitve, po k3re re m je bit Trst izvzet iz britanske obljllbe, pravzaprav nasedli arhivski I11Jniplilaciji ti stih britanskih zgodovinarjev, ki so bili m ed vojno sodelavci bri­ tJnske o bvescevalne sluzbe.54 Domnevnih brir;lnskih "manipllbtorjev" in nji-

* * * 50 Fitzroy Maclean: Dis p\.ued Barri cade. rile Ufe and Times of Josip Broz-Ti!o, Marsh:IIl of Jugosbvia.Jonath:m C:IIlt'· I.ondon 1957, st r. 33R Delno jc olllt:njeni zapis cit iral !\latjai Klementit \' r:lzpra\'i: Nacrti Z:I spreminjanje meja, lLstv:lrj:lI1je novih drlavnih t\'orb in mccldrtavnih povez:!\' \. vzhodni Srednji Ewopi, po1i!ib ZOA leI' :uucriski Siovenci med drugo s\'etovno \"oino. Ference\' zbornik. Prispevki Z:I nO\'ejSo zgodovino, XJO..'VII/ 2, Institut za non>jSo zgOOovino. I.jublj:ma 1997, str. 410-4 11f. 51 Vladimir Dcdijer: Novi prilozi z:! biografiju Josip:l BroZ:l Tita. Vol. 2. Li burnij:1. Reb 1981, si r_9 16. 52 V. Djuretic je v tej z\-ezi meni!. cia naj bi Dedijerjc\'o prepricanje, po k:lIerem naj bi bi! v brilanskem sporoc illl regenlll P:lvlu obljubljen ludi Trsl, sicer odgo\':lrj:llo .dllhu in crki- Simo\'icevega gO\'or:! n:l lon­ donskem radiu z dllt! 27. 6. 1941 , ne pa IUdi .';tevil nirn britanskirn dokumcntom •. Veselin Djuretic: V1ack! na bespucu. [ntern:u.:ionalizacij:l jllgos!ovcnskih protivrjecnosti 11:1 POlilickoj pozornici drugog sVjetskog rata InSlitulza SUVrClllel1U hi~toriju . N:]fo

hovih, pr::tv (:IkO domnevno predvsem slovenskih zrtev sicer ni imenovai, toda Ila sIovenski slrani se je oCitno poclltil izzvanega dr. Dusal1 Biber, ki je z ak::tdemikovim podukom iz hevristike opravil kar sub Iin ea. 55

Ob tem pr:IVzaprJ.v najbolj cudi, da se Vladimir Dedijer v padporo svoji trditvi ni sklicev~d l1a svojega »vojnega prijatelja, sef::t britanske misije pri Titu v CJsu vajne, generai:J Fitzroya Macleana«, PJ ceprJv bi 5 tem njegovJ., v tem pogledu zavzeta teZJ zgolj pridobib I1J prepriCljivosti. Ze i2 )Novih prispevkov« je bila l1Jmrcc razvidno, kako pozorno je sled it l1J staj:1nju Maclea nove knjige. Taka je, 113 primer, v po rocilu 0 fazgovoru 5 sirom Fitzroyem Macleal1om, l1amenjenem Titu, RankoviCu, Djilasu in K:1fcielju, vsega leta pred njenim izidol11 opozoril, cia njen bodoci avtar ni prise] v Jugosbvijo Ie zarJdi biogr:Jfije 0 Titu, ampak naj bi bilo zn3cill1o, »ciJ. se on uvek poj:1vljuje kJ.cb se u nasoj spoljnjoj politici n:1ziru novi elementi, k~lda u n~lsim medjunarodnim odnosima dolazi do zategnute situ3cije.«56 Ob tej priliki n:lj bi z nj enim piscem med drugim izcrpno govoril 0 vprasanjih II nasih adnosov do Italije v casu vojnel<, 57 KOl IIkranski clokJ.zl< v prid trciitvi, cia je velika Britanija Jugoslaviji leta 1941 obljubib Trsr, je Declijer po drugi strani naveciel posbnico ameriskega predsed­ nika brit3nskemu premieru, v kateri je Roosevelt Churchillll omenil »noro zgoci­ bo 0 tem, (1:1 ste Vi obljubili obnoviti JlIgosl:1vijo (Ceskoslovasko ?), kot je poprej obstJj:lia, in c\rugJ zgoc\bJ, da ste Trst obljubili Jllgosbviji«, torej tisti dokllment z cine 14. jlllija 1941, ki je sirsi javnosti posl~d ciostopen sele z o bj~lvo Rooseveltove in Chllfchillove tajne clrz:lVniske koresponcience v sredini sedemdesetih let.5S

Dr. Vladimir Dedijer in sir Fitzroy Maclean IXl nista bila eel ina neitJlijanska avtorja, ki sta ZJpisJ.la tovrstno trdirev. V letJ 1968 izd:ll1em delu 0 hladni vojni knjigi (if'he Politics of Wor. The World ond the United Stores Foreign Policy, 1943- ]945«), je Gabriel Kolko, eclen izmed vodilnih predstavnikov ameriske revizionis­ [icne sole, prJv tako zJtrjeval, dJ je bib Velika I3ritanijJ sprva naklonjena jugoslo­ vanskim za lHev:11ll po Trstu, sele v prvi polovici leta 1945, ko je jugoslovanski l1ursal Tito postal simbol zahodnega poenotenja proti RUSOIll, pa naj bi se ko ren­ ito spremenil o rudi prvotno britansko stJlisce do vprasanja jugoslOVJllSke razme-

* * * likacij;Ull:l iz :unerickih :lrhi\':1 ohjm'Ijen je potpuni tekst Huz\·elto\·c poruke:: (':crcilli. posI:n 14 . jula 1941. godine, u kojem ~e izriCito pominje da je engleska vbda ponudiI:lJugoslaviji Tr~!. . (lnteresnc sfere ... , .~tr. 219, prim. tudi str. 246-247, kjcr je wpct govora () .nebterih. jugosloval1.~kih zgodovin:lrjih, ki cdo leta 1979 ~l :lpenl1Seno Ivrde d:\ brit:lnska vlada nile 1941. godine ponudib Trst.. ). 55 l)U.s:lJl Biber: Brit:mska in :lmerisb politika 0 italij:lIlsko - jllgo~lovanski rncji v drugi sve!ovni \'ojni. Zgodovin~ki bsopis 34/4, 1980, SIr. 435 f 26. 56 Novi prilozi. .. Vol. 3, sir. 624-625. 57 Ibid, 58 cr. Hoosevelt and Churchill. Their Secret W:lrtirne Correspondence. Ed. by Francis L toewenheim, Harold D. tangle)'. M:lIlfred Jonas. I.omlon 1975, dok :it. 66, SIr. 149-151. z.gzprove in grodivo liub1;ono 200 1 51. 38/39 277

jitve z Italijo. Winston Churchill, ki je Il1arsaia Tito predhocino pocipirol, je bil zdaj besen n::lI1j, jugoslovanske ozemelj ske zahteve po Trstu, ki so jim v Londol111 sprva priznavali legitimnost, pa so Zd ~lj dojemJIi Ie se kot del sovjetskih nacrtov ZJ dom­ inacijo Evrope.59 Kolko, v kOll troverzah okrog interpretacije hladne vojne 5 str::l.I1i tradiciolulistov ozn:.1cen kot »lljetnik mita revolu cionarne Levice«,60 v rej zvezi ni J1Jved el nobenega vira. Sele Titava biograFinja Phyllis Allty se je v svojem referatu na znanstvenem srecanju SANU v Beogradu v zacetku sedemdesetih let bhko skli eevala na o rigi­ J1Jine dokumente britanskeg:.1 zunanjeg:.1 ministrstv:.1, a ker so bil i uradno deklasi­ ficirani sele dober mesec dni k:l sneje, se je dosledno in korektno izrJzab. Ie v pogoj niku. "Verjetno bodo britanski dokull1enri pok:lzali", je iZj:1Vib konec novembLl 1971, ;' (13 se je pricelo pazljivo preucev:lnje teh meja in cia je 27. febru­ arja 1941 Kabiner sprejel odloCirev 0 pooblastitvi d rzavnega sekrerJrja za zu n:J ll ­ je zacleve, ci a Ia hko princu Pavlu sporoCi, da b.hko )ugos!3vija, ce bo stopila na srran zaveznikov, pricakuje popravo meja glede Isrre."G I Izrazi b je tudi domnevo, da v pocbnih britanskih j:lIl1stv ih ni bilo nikakrsnih izj:w glede bodoce usocle Trsta, Corice, Reke "Ii Zaciro. Mogoce je, je ciejoia, do so bile te splosne obljllbe ponovlje ne tudl vladi genera la SimoviCa (akoj po prevr:Hu 27. marca in zarem v izgnanstvu, toda brez "s pecificnega navajanja mest ali obmejnih con", eepr:Jv je britanska vlacb ime b "cletajlne in formacije 0 etnlcni podobi 11;) podrocju Istre­ Trsta-Gorice, kot tudi 0 slovenskih ozemelj skih zahtevah.«62 Pray tako je na naeel­ ni ravni zgolj dopustib moznost, cia bode clokumenti pokazali, cia je sugestij:l, nJj Britanci s t:lksno izj:lvO p OS kllSijo pridobiti )ugoslavijo n3 svojo str:l11, prisla 5 s tr~lI1i df. Milana Gavriiovic:J, po vzpostavitvi odnosov med Sovjetsko zvezo in kraljevsko vlado v juniju 1940 jllgoslovanskega poslanikJ v Moskvi.63 O menjeno ponudbo je umestib v kontekst razlicnih briranskih pritiskov n3 prinea P;lVla in v rej zvezi omenila [u dl dye zasebni poslanici angleskega kralja )llrija VI, posbni knezu n~lIl1es rnikll 3. julija in 15. novembra 1940. Dopustila je celo moznost, cia je knez Po vie t"j no obisbl London v z"<,,etku leto 1941, noto po po priznanju, cia z" to domnevo nima dokazov, ugotovil a, cia je "definitivna ponudba za rektifikacijo meje na mejnem poel roeju Trst-Goriea-lstra" predstavljala pravzaprav vse, kar je Velika Britonijo Jugosb vij i sploh bhko re"lno ponlldib64

* * * 59 cr. Gabriel Kolko: Politicas de Guerr:.!. EI mllndo y I:L politici I:xterior de los Est:ldos Unidos 1943- 1945. Ediciones Grijalbo. Barcelona 1974, sir. 588-589. 60 Prim. Thomas T. Hammond: Witnesses to the Origins of the Cold War. Unive rsity of \Vasbington Press. Scanle, I.ondon 1982 , sIr. 22. 6} Phyllis Auty: Ncki :I.~p ektj brit:lnsko-iugos!a\'enskih odnosa 1941. godine; Ust:ln:lk tl J ugoslavi ji 1941. i Europa. Srpsk:l :lk:tdemij:l nauka i ulllclnosti, Beograd 1973, SIr. 92. 62 Ibid. 63 Op. cit.. str. 93. 64 Op. Cit., SIr. 97. Opozorila ie, cLl so Nemci bhko tej POlllldbi uspesno parirali S pOlllldbo SolllnaJugoslaviji. 278 Sarno Kristen: Trieste o [i Tf:'! ? Brilonsko ozemeljsko",,",-

Uradna zgodovina brit::ll1ske zunanje politike V drugi svetovni vojni, ki je izsia kmaiu ZJtem, je se dodatno potrdib tovrstno r::tZlago. V tekstu pooblastila, 5 k::l.ter. im je briranski vojni kabiner V zacetku 1ll3rGl 1941 avtoriziral zunanjega ministra Edena, naj sezn;:lI1 i kneza P:lViJ. z clejstvol11, (13 Ve lika BritJIlij3 5 "simparijo preucu­ je" moznost revizije meje v Istri in jo je pripr:lvljen:l tudi podpreti na badoei mirovni konferenci, ni bil niti z besedico omenjen Trst, je v rej zvezi ugotovljal njen pisec, sir Llewellyn \Xfoodwarcl. Obseg rovrstne ozemeljske revizije naj bi v brital1skem zagorovilu sicer ne bi! llatJncno specificiran, v nacelu p;) naj bi bib Velika Britanija pripravliena podpreti jugoslovansko zahtevo po istrskem polo­ toku severna do Gorice in italijJnskih otokih ob jugoslov~lnski obali.65 V juliju 1973 se je britanski zgodovinar Stephen Clissold v diskusijskem delu znanstvenega posvetJ, orgJlliziranegJ na zgodovil1skem oddelku »501e za slo­ vanske studije« londonske univerze, prav v tej zvezi obrnil tudi neposredno na nekdanjo voditeljico balkanske sekcije v Politi cal [ntelligence Departmentu (PID) zUl1anjega ministrstvJ, zgodovinarko Elisabeth Barker. »A Ii smem postaviti vprasanje 0 necem, kar je v zvezi z nekim problemom, ki ga se nismo rJ.zcistili?l( je dejal in nadaljeval: »Na nasa se na invazijo v jugosbvijo, glasi p3 se t3ka le: ali smo paskusali ob k~l(erem ko li casu u porabiti kot vzvod pritiska po nudbo, da bama po koncu vaine pristJIi 11:1 terilorialne koncesije v koristjugasbvije, bodisi na uradni rJvni, v stiku z jugoslov:1nsko vbclo-knezom Pavlo m- ali na tajni (clan­ destine) ravni ' V tistih letih ( 1939-41) je bilo veliko tajnih kontaktov, se posebno Z organizJcijJllli Siovencev v Istri in jlllijski krajini, spomnil11 pa se (udi gavorif, (13 so bile tem Ijudem dane razliene obljube, da bi okrepili njihov odpor. Ali ste n::tleteli nJ kaksne pociatke 0 tem v arhivih?"66 Nekcbnji obvescev::tlec je lOrej s svojim vpr:lsanjem posegel tudi 11 :l podrocje, ki ga \'\foodwordova llradnJ zgac!ovinJ brit::lI1ske zUI1~l.Ilje politike v drug i sve­ tavni vOini ni abr::tvn:.lVab.. Elisabeth B:lrker mu je izrecno patrdila obstoj brir::m­ skih ozemeljskih j:Jmstev, vendar Ie n:1 vi:ldni ravni. Omenib je vbelna ponuelbo glede Istre, POd'ltl0 v z"eetku leta 1940 (sicl ) in ugotovib, da Trst v tej ponudbi ni bil pOimensko naveclen.67 Dodab je se, (13 je si r Anthony Ed en z britanskimi zago­ tovili glede Istre ie v decembru 1941 seznanil Stalina, ta pa naj bi se ob tej priliki strinj:JI, naj sejugosl:lVija po vojni razsiri na predvojna italijanska obmoejJ. Pojasnilo Elis:Jbeth Barker se vsaj v oceni obsega propo nirJnih ozemeljskih jamstev Jugosl3viji ni bistveno razlikovalo od tistih, ki so jih po 14. juliju 1941

* * , 65 Sir llewellyn Wood\""ard: British Foreign Policy in tht: Second World \'\/ar. Her M:ljcsty' s Sl3tioncry Ser .... ice. London 1970-1971, Vol. L srr. ;32. 66 British Policy Towards W:lrtime Resistance in Yugoslavia :md Greece. Ed. by Phyllis Auty and Richard Clogs. London 197), sIr. 256. 67 British policy ..., st r. 256·257. .Rgmrave in gradivo Ljubljana 200 1 sl. 38/39 279

izrek::di odgovorni britanski dejavniki, V njen oclgovor pa se je vendarle vtiho ~ t:1piiJ manjsa l1:lpaka kronoloske n:lfave. Do britanske "formalne vlaclne ponuclbe glede Istre" nanuec ni prislo v z3cetku leta ]940, kat je ocitno po pomo ti izjavila, 6S 3mpak sele v z:tcerku leta 1941. Po d rugi str:tn i bi mogb njena napacll3 dar:tcija vendarle usrreza ri dejsrvom v primeru, ce bi se omejib izklj ucno n:l neko nizjo rJven obljllb, po kateri jo je pray tako spraseval Stephen Clissold. Z »organizacijami Slovencev v Istri in J ulij ski krajini( je imel Clissold seveda v mislih pripadnike tako imenovane »Cokove organizacije« (tako, po trzaskem lib ~ eralnem politiku df. Ivantl Marij i Coku nanuec, je bila namrec organizacija TIGR pOg05tO imenovana v dokllmentih SOE),69 ki so zlasti v obdobjll, ko je Velika Britanija povsem S3 ma vzrr3jab v baju zoper sile Osi, s svojimi :tkcijami in obvescev31no dej:lvnostjo 1110cno zadolzili brit3nski obvescevalno-s:lbotazni ap:J.rJtJo Predsednik »Jllgoslovanskega odbor:l iz Italije« elr. I. M. Cok sam se je ze v pislllu britanske mu zllnanj elllu Illinistfu Edenu Z dne 28. 3. 1943 izrecno dotaknil tega vpras:lI1ja. Ker ga sir AI1Ihony Eden v casu svojegJ biv::l.l1ja v \'\!ashingtonu in srec~lI1ja Z allleriskim predsednikolll Rooseveltom ni mogel oseb­ no sprejcti, je Cok sef3 britanske dipiol113cije pisllleno obvestil, dJ je jeseni leta 1939, ko je izbrllhnila druga svetovna voj n3, odbor stopil v stik z britansko obvescevalno slllzbo: "Na zacetku tega nasega sodelovJnja smo izjavili, da ne zahtevJl110 niti ne sprejemamo nikakrsne druge protiusluge za to sodelovanje razen obljube avtoritativne britanske stfani, cb bomo po koncu vojne uresniCili nase nacionalne zahteve: svoboda pokrajin Trst, Gori ca, Istra in njihovo zdrll zitev z JlIgosb.vij o. V tem pogledll so nam bile 5 srrani britanskih prijarcljev podanc usrmene obljube."71 Po ietu dni sodelovanja- »ob konclIleta 1940 in v zacetku leta

• • • 68 "I1H:re was a formal government offer as regards Istl'ia :11 the beginning of 1940 .. : British Policy .... st!'. 256. 691'I'im.: Gorazu Bajc Z:lpleten:! r:lzlllerja. Iv:m i\ \a rija Cok \. mrdi primorske usoue. Dru~tvo TIGR Primorske. Koper 2000, st!'. 85. 70 Clissoldovi osebni spornini l1a govorice .• d:1 so bile [em Ijudem d:me razlicne obljtlbe, d:! bi okrepili njiho\' odpor. so bili glede n;l zgodovinarjev nekdanji ob\'cScc\'a!ni status ze s:m1i po sebi pomenljivi. ze leta 1965 pa jih je v delu . Baker Street Irregubr. potruil IUdi eden izmcd najvisjih funkcionarjev Upr:we za posebne operacije (SO E), Bickham Sweet-Escott. Nckd:mji sef jugaslovanske sekcije SOE je" delu. posveceneOl _iregu· brcem z Baker Streeta •. izrccno priznal, da v obwscev:llnih stikih s slovenskimi odporniki ni slo brez -rlOli· ticnih za).;o[o\'il. (-rlOlitiC:11 conul1itnlt~nls-)" primeI'll brit:tnskc zmage. CL Bickh:ull Sweet-Escott: Baker Street Irregular. Melhuen. London 1965, str. 29. 0 tem ludi: T:lIj:1I1:1 Rejec: Tigrova dllS;I. v; Domovina, kje si ? Zbornik ob stolclnici roj.~t\,:l Albert:l IkjCl (1899-1976). Gorisk:i j\·lohorjeva drllzba. Gorica 1998, str. 144 . Prim. v lej zvezi Hciceve povojne izjave z z:l.~lisev:mj v Beogr;ldu (Alben Rejee-Tone Cernjac·Joze Vac1njal: Pricev:mja a Tignl. Slovensk:t rn:ltica. Ljubljan:l 1995, SIr. 24, Str. 61); glede njihovc verodostojnosU: T:uj:ula Rejcc: I'ricevanja 0 TIGRU V; Dornovin:l, kjt: si? Zbornik ob stoletnici rojst"a Alberta Hejca (1899· 1976). Gorisk:\ Mohorjeva dnlib:l. Gorie:l 1998, str. 183. Primorski slo\'cnski biografski leksikon (PS13 I. ) v biogr:lfskem sestavku a Albertu Rejcu, enem izmed ustanovileliev TIGR-a, izrccno omenj:l njegm';! prizadcv:mja, "da bi se t:lkr:H, ko je bila Ang1.(ija) izolir:ma in v n:lj\'ecjih tezavah, izd:11:I ad slr:mi ang!.(dke) "bde k:tk:t obvezujoc:l izj:lva glede js!. m:lI1j~in v Jul. kr:ljini.~ Pagajanja naj bi se vlckla, nit pa Ili zapis:mega () njihovelll rezu]t:ltll. PSBL stlb voce. 71 -Or:11 promises have been given to us by alii' British fricnds in this respect. PHO, FO 37l/37629, R 280 Sarno Kristen : Trieste ali Trsl ? Britonsko ozemeljsko .....

194 1«- naj bi slovenska stran zaprosila tlldi za pismeni dokument, s katerimi bi bile te obljube konfirmirane tueli I1J v!aclni ravni. »Receno l1 am je bila, cia je bib 1135:1 sllgestija posredovana britallski vb d i v Londonu in cia se je odgovor g lasil , cia je se prezgoci::J.j za pismeno izjavo. Druge sllgestije Z l1:lse slr;:lI1i so imele enako lIS0ciO.«71

PrJV mogoce je torej, cia se je dnevniski zapis Edvarcia Kocbeka z cine 26. 9. 1945 (),Cok razLlgaJ dela in smisei ernigr~lI1[skih cirusrev precl vajno, svoje dela mecl vajno, zveze Z Anglezi in obljube ael njihove strani glede obmejnih zaclev ... «)73 11J.l1asai zgolj 11:l ta nevbclna, vrhu vsega Ie lI stno podana jJl11stva, ki jih je Cok omenjol ze v pismu Edenu. Ob tem po je dr. l. M. Cok ze spomladi iste­ gJ leta ocitno ocenil, cia je napotil trenlllek, ko bi bila potrebno "brital1ske pri­ jatelje« (llour British friends«) tudi javno spomnili 11J. slovensko pOlludbo in 11;] nji­ hovo potrdilo pogojev, pod kJterimi je bila pociana. V brostlri, ki je izsb spomla­ el i leta 1945 v Lonclonu (,)The First to Resist. Story of the First Underground Movement in this \'Var«),74 je l1amrec izrecno z:1pisal, cia so pripac\niki TIGR-a ze takaj po nemske m l1apaclu na Poljsko vzpostavili stike 5 pripadniki britanske in fr~lI1coske obvescevalne sluzbe v BeogrJdu. Ponudili nJj bi jim svoje sodelovanje v prepricanju, cia bo v vojni, v kJreri bo Mussolini I):l slrani Hitlerja,Jugosbvija na slfani zahodnih clemokr:1cijJ 5 Edin:1 llagr:1cia, ki so jo pricakovali za svoje sodelo­ va nje v boju zoper sHe OS i, naj bi bib uresnicirev njihove zelje po neodvisnosti in osvoboclitvi izpocl rujega jarnlJ.. Pripaclniki briranske obvescevalne sluzbe naj bi po zotrjev3nju Cob to pogoj sprejeli leto 1940, se pred padcem Francije, toko rekoc skupaj s slovensko po nuclbo g!ecle zaveznistva v o rozju.76

I\aj omenimo, cia je Elis:tbeth B:trker ze lera 1976, v svojem izvrstnem delu 0 britanski politiki do jugovzhodne Evrope v letih 1939-1945 (. British Polic)' in South-East Europe in the Second \'\forld \'\far«) znova omenilJ vlaclna ozemeljska j::lI11 stva kraljevini jugosbviji. Navedb je, eb je po ustrezni preucitvi problema bri­ tansko zunanje ministrstvo Vojnemu kabinetu sporocilo, da obstajajo »mocni ra zlogi, zasnovani na etnografskih clejstvih, eb se seclanja italijansko-jugoslovans­ ka meja revidirJ. Prikazana je bib zemljepisna karta, na kateri je bilo naznaceno, cia je Trst italijallski, cia p a je Gorica na podrocju, ki ga naseljlljejo jugoslovani. Foreign Office je ugotovil, da se je vbela Njegovega Velic:1I1stva doslej vedno

* * * 2619/ 230/ 92 Prim. llldi: DuSan Bibee Zavezniskt: in s ovje(~ke misijt: Ie!" ob\'eScev:llnt;! slll~be v NOll. Borec. Hevij:l Z:l :lllll"opologijo, zgodovino in litcr:lIuro, XUII , 1-2-3, SIr. 11 6. 72 Ibid. 73 Edvard Kocbek: Dnevnik 194;. Cmkarjeva z:llo~ba . Ljubljana 1991, str. 64. 74 Prt:dgm'or prof. \Il J. Host:a je bil d:Hiran 15. marca 194;, kar bi bhko Z lIstrezllim zamiko m pricalo 0 casu izzida. 75 IV:1ll M. Cok TIle first 10 Hesisl. Story of Ihe First Undt:rground ~·t ovemenl in Ih is \,\/ar. Preface by Proft:ssor W.J. Ros~ . 111e New Europe Pllblishing. l ondon 194;, sIr. 32-33. 76lbid. R9zprQl/e in grodivo Ljubljana 2001 51. 38/39 28 1

drz:J1a splosnega nacela, cia se v casu vojne ne razpmvlj:J 0 teritorialnih spre­ membah, cia p a je 'odlocitev jllgoslovanske vlade v sedanjih okoliscinah tako pomembna, da bi kazalo odstopiti ad tega nace la. .. ce bi 5 rem Iahko vzpodbudili Jugos!:Jvijo, cia intervenira v korist Grcije'.«77

Britanski zgoelovinar sir D:1vicl Hunt je v referatu ob stiridesetletnici konea druge svetovne vojne v nekclanjem elvorcu prvega adresata britanskih ozemelj skih obljub ugotovlpl, do je 0 temotiki britonskih ozemelj skih jamstev ]ugosbviji ze med vojno in po njej krozilo veliko »zgodb«. Poud::tril je, cia te zgodbe niso bile vselej pornembne zaraeli njihove "m orebitne resnicnosti.(( Pomembno je bilo ie sarno dejstvo, d:1 so sploh krozile in oblikovale javno mnen­ je.78 Sam je v svojem referatu sieer potrelil obstoj brit:Jnskih ozemeljskih j:1ll1stev, a jim je prisodille e femeren karakter. Sio naj bi 2a kratkotrajen "do ut des". Dejal je, cia so Brit:mci prvic post avili vpras:1llje ozemeljske revizije spo mbdi 1941 , ko so bili skupaj z Grki edini, ki so se lIpirali silam osi. V prizadev:1njll prepricati jllgoslovansko vbdo in regenta kneza P;lVb, naj ne pristo pi k trojnemu paktu, 11 50 dali Jugoslavij i zago{Qvilo, cia brit:1nska vbda Z n:Jklonjenosrjo preucllje vprasan­ je revizije italijans ko-jllgoslovanske meje. Kaksne naj bi bile moine spremembe, ni bilo natancneje pojasnjeno.« Ta ponllelba naj bi bila nanlfec v resnici Ie lI izhoci v sili in z njo so Britanci poskusaii vplivati na trenutne c1ogoclke. Z:1deva tako ali wko kmalu Ili bib vee aktllaina, saj jo je potisniiJ v ozadje korenitejsa ozemeljska prerazclelirev po nell1 ski in italij~\l1ski invJziji aprib istega leta ... " 79

Nekcbnji diplomat je zatell1 v cliskusijskem prispevku razrahljal celo prvotno lIporabljeni terminus technicus: ".. .OmenjJrn ponuclbo, ce jo lahko tako imenu­ jem, britanskih ciiplomatov jugoslovanski vladi spomladi 1941. Gre Z3 predlog ali obljubo: Ce jugoslovanska vbda ne pristopi k trojnell1u paktu, bo britanska vbelJ Z naklonjenostjo obravnavab vprJsanje revizije italijansko-jugoslovanske meje. Izr3Z 'obravl1:Jva ti z naklonjenostjo' je eden najsrarejsih kiisejev v c1iplomatski knjigi in se res ne m ore tolmaCiti kot obljuba. To sem dodal bol; zaradi pikantnosti kat z:1radi kakih c1 rugih nagibov. Ta izraz sodi v cliplomacijo stare sole... "8o

* * * 77 Elis:lbelh Barker: Bdlanska politika prema jugoistocnoj Ellropi u dnl£am sVjetskom ratll. Globus. Zagreb 1978, SIr. 95. 78 Sir David Hunt: Trs( in )ulijska krajin:1 spombdi 1945. v: Konee druge svetoVJlC vOjne " jugosla\'iji. Cetrla okrogl:l miza jllgOSlOV;Hl.~kih in hritanskih zgodovin:lrj(!\', Brdo pri Kr:ll1ju, 9, do 11. deeembra 1985. Uredil dr. ])lI ~ an Biber. B Ort~e XXA'VlII/12, 1986, SIr. 665-666 79 Ibid., Sir, 688. 80 Ibid, sir. 687-688, Drugacc slovenska zgodovinJrj:l Milka Kacin Wohinz in j Ole Pi'rjevee, ki ugOlavljata. da je dejansko slu 7.:1 obljubo _radik:tlne revizije_ Ibpallske pogodbe in njenih lerilori:llnih doloeiL l\!ilica KJcin \Xfohinz, jole Pirjevec; Sioria degli slm'eni in li:llia 1866-1998. Marsilio. Venezia 1998, SIr. 20. Prim. tudi sloven­ sko izdajo (Zgodovina Sloveneey" It;lliji 1866-2000. Nova revija. l.jubljana 2000) in geslo .Trsl« v: Eneiklopedija Slovenije, $/ 1: Vol. 13. !-.IK. Ljublj;ma 1999. Ze lelJ 1984 je izraelski zgodovin:lr Gabriel Gorode1sky v razpr.wi, 282 Somo Kri~ten' Trieste ali Trs! ~ Brjloosko ozemeljskg ....

Referat, ki ga je sir David prebral l1a srecJnju briral1skih in jugoslov::lI1skih zgodovinarjev I1a Brdu pri Kranju, je zakljuci! 5 svojim osebnim mnenjem, po k:J.terem naj bi bib taka brital1ski zunanji minister, sir Anthony Eden, kat poveljnik osme armade fcldmarsal AlexJncler, na koncu vajne »osebno« za to, cia se celotl1a Julijska krajinJ prepusti Jugosbviji, fazmejirveni crti IXI 51a d::lI a pred. nost zgolj iz pragmaticnih in zacasnih fazlogov. »Kor vema iz francoskeg:t pre­ govara, pa so zacJsne resitve najbolj tf:ljne."SI

Dolgotrajne dileme, povezane Z obstojem rovrstnega zagotovib, J tlldi stevilne »zgodbe«, ki jih je v Brc\u pri Kr::l.I1j u omenil sir David Hunt, si je v veliki meri mogoee razloziti pmv z dejstvom, c\:J je potem, ko mu je bilo izreceno, 0 njem moleal njegov prvi adres:n, jugoslovanski regent, knez Pavle Karadjordjevic, Pray kneza Pavia je imel v mislih mdi de llijajukiC, llekdanji hrva5ki pomoenik jugoslo­ vanskega zUllalljega ministra v k riticnem letu 1941 , ko je leta 1965 ugotavljal: "V zgodovini cliplomacije se pogosto omenja pojem 'Princeve skrivnosti' (Le secret d u Prince), kadar vladar neke drzave vodi zunanjo politiko tako, cia ZJse cuva vse gl::tvne drzavne tJjnosti IC, 82 Srecli 5estelesetih let, ko je nekdanji jugosloval1ski regent prezivJjal svoja pozna leta v pariSkem predmestju Saint-Germain- en- Laye, je jukic weli menil, cia bi knez Pavle zelo zadolzil II n:.150 skromno zgodovino neclavnih dogodkov« in »vse n~lrod e, ki jim je "bdal v enem izmeel najbolj usod­ nih obdobij svetovne zgodovine«, ee bi napisal prikaz (ega obdobja in odkril nekatere v:1.zne pod::Hke, IIki bi razbili obs(ojeco meglo, s katero so se veelno zavi­ ti nekateri pomembni dogodki iz tega easa," 83

Sa m je ze leta 1974 objavil (udi v ;lnglescini pisa nc spomine in v njih na kratko o menil tudi enD izmecl veejih lIe1 rzavnih tajnosti« v (etu 1941, namree brit:lnsko ozemeljsko ponuelbo, pociano kr::iljevini jugosbviji.84 Tocla vse kaze, elJ se je (ega vpr:ls:.lI1jJ ciotJknii ze mnogo prej- v se istegJ leta nast:.lli rekonstrukciji posleelnjih dni jugoslov:lnske kraljevine, zapisan i ie knulu po njenem vojaskem razbitju,

* * * posveceni misiji sir:l Sl~fford~ Cripps:l v Moskvi, opozoril!ie na neko drugo, vsebkor pomemhno dimenzijo pod an ega Z:lgOlovila; brilansko ozemeljsko jamsl\,o kraljevini jugosJ:lviji je namrd predslavljalo ludi pn'o pomembno izjemo od sla!icnega nacela, sprl'jelo v casu, ko je Velika llrilanija edina vZlrajaia v boju zoper Hitlerjevo NemCijo, Sovjelsko z\'ezo pa je s Hitlerjem povezoval pakt 0 nenapad:lnju in prij:neljslvu. i'redstavijalo jc 11:1ee!en preccndens, ki ~p Velik:! Bril:ll1ija lli hOlda odobriti nili Slalintl, Cf.: Gabriel GorodelSkr: Stafford Cripps' ~ i ission 10 Moscow, 1940-42. Cambridge Universit)' Press. Cambridge 1984, sIr. 107. 8J Ibid, sIr. 672. Poclobno v ;')\'ojih obsez.nih spolllinih ugolavlja tudi prvi .jugoslovan ... ki zup:m. 'frsl:l, Hucli Ursini UrSie: oL:e prej, ze v febrllarju '45, se jt: Alex:mder z:!"zemal Z:I rdilev, ki bi bib 11lcmeljen:l na jllgoslo­ vansko-:l\'Slrijski meji iz lela 1914; reSilev, ki bi bila. ce bi bila sprcjela in uresniecna, najbolj oplim:lina za Jugosbvijo-. CRudi Ursini Ursie: Anr:lverso Triesle, Un rivoluzionario p:lcifista in una cilia di fromiera. Sludio i. Roma 1996, SIr, 400) 82 !lija Jukic: Pogtedi na prosiosl, s:ld~snjosl i huducnost hrvalskog n:lroda. Hn'alsk:! politick:! knjilnic:l, Muenchen 1965, SIr. 137. 83 Ibid RoZQfove in grodivo Lju bljana 200 1 51. 38 /39 283

Med zaplenjenimi dokumenri, ki so jih argani OZNE ob aretaciji 1. junija 1947 odvzeli dekallu Ijubljanske pravne fakulrere in nekdanjemu minisrru v vladi de. Ivana Subasica, ell'. Barisu Furbnll, je bila nanuec tucli neciatirana karbanska kapi­ ja deb reh reminiscenc. Gleele na ta , da ciokument ni bi! v celoti ahranjen, datum na srank:J. in njegovo avtors[vo iz njega nista bib razvielna. Kljub temu je bilo iz celatnega konteksra sieer Ie clelno ohranjenega pricevanja venclJrle mogoce rnbr:J.ti, cia je moral njegov Jvtor zasecbti visok paloza j v jugoslavanskem zunan­ jem ministrs[vu, mor::11 pa je biri (ucli v zelo tesnem stikll z dr. Vladimirjem Mackolll. Oa je slo v resnici ZJ nekdanjcga Mackovega sefa k:J.bineta dr. Ilijo ]ukicJ je tako rekac iznad slehernega cl voma, te vrste iclentifikacijo PJ potrjujejo tueli nekatera vsebinska ujelTlanja z Jukicevimi kasneje izdanimi spomini,85 pa [ucli sieer tezko razlozljivJ lljemanja z vsebino tistega deb clokumenta, ki ga je leta 1982 kat Jukicevega izrecno citiral zgodovinar in general Velimir Terzic.86

Jukicevo pricevanje, acitno nastalo ze km~illl po prihoclu jllgoslovanske kral­ jevske vlJde v London, se je torej v slovenskem prevodu glasilo l3kole: " .. Kar se riCe angleskih obljub v p ogledu n3sih opravicenih ozemeljskih aspiracij za

* * * 84 lIija Jukic: Tht: Fall o f Yugosbvia, Harcourt Br;lCt: JO\·;HlOl·ich. New York, I.ondon 1974. ~tr. -i0. S5 V pricl;:v:mju. odvzetem FlIrbnll, ;\'·Ior na\·: tj:l ob\"eslilo pOlllocnika zun;mjeg:l mini:->lra dr. Sloj:ma GaniloviCa. da je .. g. ShO:tlle (:.id) prinesel neko V:l1:no sporocilo Knezu P;lvlu ~ SIr:!!)i g. Eden:l, ki jt: lakr:lI ik bivaJ \. K:liru in da g. Shoane zaradi vdike l:ljno~li ~voje misije ne zapllsca poslanisl\'a. Ker S:!lll nisem lllogel odili na z:ljlrk. Shoant: p:t ni mogcl prili n:l lla .~e ~·Iinblrsl\·o , je hilo dogo\"orjeno, da jaz odidt:m v angleSko posbnisl\·o ob 11 uri in pol. S!Jo:lne llIi je dt:jal, da je dan prej pred:l1 KneZll Pavlu pismeno posl:lllicO g. Edena ... ~ Arhiv Republike Slo\"t:nije, Eno\:l za di~locir:l!lo gr..ldivo III, nekdallji Arhiv j\lini.~lrst\':1 za nOlr:lnje z:ldevc I{S (dalie AS, II!), 80- 1; 7647. V istem dokumentu je v tej zvczi rt:ceno lutli naslednje: ··Zgodaj zjutraj iSle­ ga dne me je zaprosi! prvi sekrt:laf angl6keg:l POSI:lllislva g. Clrrall (pr:l\'i1na Garran, op. S.K.), llaj pridcrn k njemu na zailrk, da sc Se!>l:l ncm z g. Sho:mo·olll, rninistrom pri britan~ki ambasadi v K:liru, ki jt: bil predilod­ no syelnik :lngldkeg:1 posJanislva \. Beogradu.~ Ko so \' prvi polovici sedl!mdeselih leI v New Yorku i73li Jukicevi memoari. je bib \. njih olllenjena tudi misija Ten:ncca Sbonea pri rcgt:ntu P:wlu. Iz njih je bila lucli raZ\'iJno, d:l je bi! on listi. ki je 20. 3. 1941 S:lnl misel \' britansko veleposbnis\vo, kt:r Shone z:lradi taine nar:lve Illisiie ni l110gel prili v njt:gov urad: '·During Ihe Jay, ! went to the Brilish emhassy 10 Illeet Tert:nce Shone, who, being on a secret mission, could not come to my office~. Jukic: Tbe Fall of Yugosl:lvia ... str. 58. 86 Terziccv n:lcin cilir:lIlj:l je bil po drugi slr:1I\i dobj neortodoksen, saj v opombah ni n:I\·edei :lrhivl, \. k:nerem ie dokulIlent shranjcn, :Imp:lk zgolj z:lpis:ll: _I. jukic, Z:lpis K. pov. I3r. 6687 od 27. se plembr:l 1941, l.ondon, SIr. 83-. cf.: VeJimir Terzic: Siom Kr:t1ievinc Jugos1:tviie 1941. Uzroci i posledict: por:1Z:l. N:lrodna knji­ ga. Beograd 1982 .. str. 449, f. 110. Tl!rzicev po"zl!!ek deb teg:1 dokumenta se £1:15i: oVr.lcajuCi se kroz Zagreb II Beograd (gdt: ie sligao ;. m:trTa) knez je rekao banu ~ubasicu cia ie sa Hitlerom razgoV:lL.10 pet i po sali ida iz tih razgO\ura nosi neadredit:ne Uliske 0 n:tmcram:t Nem:lcke u pogledu Jugosl:tvije, jer ne zn:t d:t Ii Nelll:tck:t ieli prijaleljstvo sJugosbviiom iii njenu kapilUbciiti i raspad .• (Terzic: 01'. ci1., sIr. 36) Ustrezni odlomek iz fr:lg­ menta, zaplt:njeneg;l Furbnll, Z lIslreznimi hl"\":I;killli pr:lvopisnimi odkloni (Nemacka-Njem:lcb) vsebinsko v ccloti korespandira Z omenjenim povzetkom: . N:1 ; mana saznao sam prvi put sigurno da je Knez P:l\'k bio oliiiaO II Njem:lcku n:t 3. 111 i 10 II lelefonskolll r:lzg0\'ont tog d:m:t po padne 5:1 banom g. dr. $:ubasicem , koji ie bio izi~:to Il:l z;lgreb:tcku sl:micll da pozdr;l\'i Kneza n:t prolaSkll kroz Zagreb. Kasnije mi je pripovijed:lO g. Sllb:1Sic da ie nas:to Kncza "rio pOliStenog k:lO nikada do lada. Knez P:tvle nlll je kaZ:lO da ie bio na sastanku sa Hitlcrolll i d:l nosi sa tog saslanka sasvim neodredjene miske u pitanju da Ii NjemacKa hoee prij:ne!jstvo s n:J!lla, naSu kapitu!:tciju iii r:u i r:tspad Jugoslavije. Rebo je da je u razgOl·oru s Hillerom prevco pel i po sati .• 284 Sarno Kristen: Trieste a li Trst? Britonsko ozemeljsko ......

primer, cia stopimo v vajno kat del balk:lI1ske defenzivne fronte ali brez rega, tocla zaradi nem sko - it~lijan s ke akcije 11:1 Balkanu, sem dobil obvestilo 5 strani g. Dewa tako v Ilidji kot tubj v Londonu, da te o bljube obstoje in cia so bile sporocene g. Cvetkovku in ponovljene kasneje tudi gen. g. Simovicu, precis. Kr. vbdc. 0 tem v Bgd, v nasem Min. za Zun. zadeve, nisem videl nobenega dokumenra. V rej ::mgleski obljubi je bila po besedah g. Dew:1 receno, cia ba cia nase upravice ne zahreve 'vzere v ugodno obravn:lVo', ko se bo deb! mir. Ali so bile te obljube vse­ bovane [ucii v posbnici angleskega Kr ::ilja Knezl! Pavlu ::lii g. Edena Knezu Pavlu, mi ni Zl1:1110. Vem sa mo, eLl je Knez Pavle nekoc IlJ seji na Declinju omenil, cia je prejel nekaksnJ sporoCi Ia z angleske strani. "B7

Ace je dr.llijaJlIkic mecl voj no v Lo ncl onll se prizna v~li , cia mu ni znano, ali IIS0 bile te obljube vsebovane mdi v poslanici angleskega Kralja Knezu Pavlu ali g. Eclena Knezu P~lvlu t, je v prvi polovici sed emdesetih let izdanih spominih v isti z::tdevi z::tpis::ti naslednjo ugotovitev: "... Ron:Jid C:Jll1pbell , brit:Jl1ski poslanik v Beogr::tdu, se je vrnil n3 svoj poiozaj 5. ll1:Jrca z Edenouim jJismom Paulu; Eden je obljubil reuiz(jo meje u Istri u prid Jugos/auije, ce se jugos/auija pridruzi Veliki Britaniji. Toda tudi to ni omaj::tio P::tvl ove odlocenosti, izogniti se vojni z lemCijo v casu, ko je invazijJ GrCije visela v zraku ... " 88

Leta 1981 je (lIdi srbski avtor Nikob Milovanovic pr:w tako zarrj ev::tl , cIJ je Eden knezu Pavlll omenjeno ponudbo sporoci! pismeno, (Q pa naj bi se zgodilo 7. l11arca 1941, d:Jn po sestanku Kronskega svera. Tega dne nJj bi namrec sir Anthony Eden jugoslovanskemu regentu posbl iz Aten osebno pismo, napisano v prijateljskem c1uhu , )I keI' je bil nekoc s Pavlom sosoiee«, in v njem, »pored ostJ­ log, o dvracao PJvla ad pJkt:l sa Nemacko m, obecavao mu prosirenje jugoslovenske teritorije na rJcun It:llije u lstri i po moe u granicam:l brit::tnskih l1logucnosti.t 89 Je bila torej britJnska ozemeljska po nlldb:l regentu P::tvlu sporocen3 v pis­ meni obliki, kot zatrjlljeta)lIkic in Mil ovanoviC, ali PJ je bib pod:lna ustno, kat je ze davno pred njim:l, l1:lmrec leta 1965, v svojih spominih zJpisaJ sir Anthony Eden? Bivsi brir~lI1 s ki zunanji minister je v njih izrecno poudJril, d3 je poslanika Campbelb v Aten,lil ci ne 2. 3. 1941 poobb slil, naj ustno spo roCi knezu namest­ niku ("ro telllhe Prince Regent"), d 3 ,, !11i slimo, d:l bi bilo mogoce na mirovni kon· ferenci z uspehom closeCi revizijo jugoslov::tnsko-italij::ll1ska mejo v lstri, aka bi

• * * (AS, Ill, BO-1, 7640). 87 AS, Ill, BO-l, 7645. 88 IlijaJukiC: O p. cit., 51 1'. 40. Kurziv S. K. 89 Nikob ~Iilo\';!nevi c: Vojni puc i 27. m:lrt 1941. Slobod:l. Beograd 1981, Sir. 333. ~ lib no\'ic \' weji izredno obsezni knjigi Z:I s\'oje lI'dj{\'c ni n:l\'edei nil i enega vira, tako da bhko Ie ugib:mlo, bko je priSel do leg:1 podal­ ka. Vsebkor je P:I\'e! ie 6. 3. 194 1 Z:IPUSlil grsko preslolnico in se vm il v Kairo. Ni lorcj j;lsno, kako bi se labko Rozorove in grodivo Lju bljana 2001 sl. 38/39 285

)ugOSIaVij3 POSt3 13 n3S z:lveznik."90 Ust na obljuba p05bnik3 Campbella, »koli kor naj bi bila zc vrecin3« (»for what it was worrh«), naj bi bila zamisljena kot vaba za !-Irvate in Siovence. Da je slo za message de bouche pricllje tllcii v Eci enovih spo­ [11inih objavljeni int egr~dni tekst njegove pos!3nice regentll PJ.vlu.91 Tod3 ne Ie Jukic a li lvlil ovanovic, tudi Ve limir Terzic je se let3 1982 zatrjev31, cia je bib v Ede novi posbnici knezu Pavlu izrecno n:lVeden3 tudi ozemeljska oferta. Tezava je bib Ie v rem, da se je Terzk v prici svoji trditv! skliceval na italijal1skega zgodovil1arja Alfreda Breccio, ki pa tega v svojem delu 0 jllgoslovanski politiki nevtra lnosti v leti h 1939-1941 sploh ni z,pisal. Tod, pustimo k besedi $O mega Terzica: »... V te m sporoCi lu je nael=:tl je izposlavljena tudi o menjena 'vJ.ba za Hrvate in S!ovence'- s ponuc\bo, cb Istra in otoki vzelolz jaciranske obale, ki 50 pripacl::t1i It:lliji, v prime ru zmage pripadejo Jugosbvija, ce pa 'beograjska vbela ne bo spre­ jela zelje Ve like Brit,nije, jo bo to prepustib njeni usodi.' Churchill (Cereil) p' je v diskreciji rekel Edenu, n:lj infarmir ~ 1 )ugoslovane, cia je briwnsk3 vbel a 'z razumevanjem preucila' problem italijanska-jugoslovanske l11 eje v Ist ri in 'S l11 a( 1"3 , cia g3 bo paclpda n:l miravni konferenci'«. 92

* * * dan Z:l{em dopi:,oV;11 s I'avlotll iz Alen. 90 nle Eden i'I \ernoirs. TIle }{e<,·koning. Cassel. London 1965, sIr. 216. 91 Ibid. N:l.~k·dnje n;lvodilo, k i g:l je sir An{ho ny Eden is[ega une po:,l:tl CampbelIu, je bilo ze nalllenjeno Pavlovim Illorebitnirn nasieunikolll. V njem Je britanski Zllnanji lllini.~tcr izrazil prep rii:anjc, <.b jt poslanik v sti ku Z minhtri, ki so OdSIOpili, in lahko n:ljbolje oceni, koHksne so mo1:nasti za llslanO\'ilcv .trdnej.se :l]rtrn;l' livne vl:.I(..le., ,. kaleri b i bile osebnos{i, .prij:l1e\jsko n:lklonjene n:l.s i s[\';lri_. Sporocil 11m je lorej. n:lj IX) 5\"oji diskre{ni p resoji po<.l;l z:lgotO\'ila jugoslm'anskim '"OJ:l.skim \'(xliteljem -in drugim- ( :111<.1 others). da bo imcb Jug o.~1avija, :lko sc pridrllzi Veliki I3ril:lniji v vojni, \" naj\'ccji maini meri na razpolaga britansko "ojaska pa!1loe in udele1.bo pri ~kupnelll " poolu~ oskrbe in "da borno z:lgovarjali jllgoslovansko zah{evo po ISlri n:l mirovni konferenci." PRO, Fa, 371/30253/H 2872. o tern, bko je Campbell ra\'nal po prnc'm pooblastilu z dne 2. m:m:a 1941, ko je bib ponudba namenjen:l kneZll n:uneslniku. in ob d rugi a\"toriz:K"iji, podani dvajse{ dni kasneje in naslovljeni na ~\'oj: l.~ ke \'oditelje in druge-, so ze med " ojno POSkU.s:lli llgO{ovi{i Ilidi odgo"orni uradniki v Juznem (Xldelku bf il:lnskega Zlln:lI1j~­ ga ministfS[Va. SIO\'enski zgodovinaf dr. Dusan Biber je pr\'i opozoril, da SC jt: "pisnlena sled" C:l!llpbellovcga Ob\'eSlila knezu P:lvill' in to "'n:ltanko \' smislu direkliv Edenu"- ohr:mila Ie v njcgovem sprt:lllnem pisnm z dne 17. marca 1941. s k:l[erim je pospfcmi1 rnemor:lndulll prof. lava Cerrnelj:l z M:mjsinskega inslitl1ta v I.j\lblj an i. (Du.s:lIl Biber: i3ril:lllska in :lmeriska poli!ika 0 it:llijansko'jllgosl{)\'anski meji v drugi s"etovni \·ojni. lC. 4, 1980, str. 433-434). V lem spremnem pislllu je Ronald Ian Campbell omenil • j:llllSt\"O, ki (. .. ) scm ga natancno posre­ dm".!1 knew nameslnikll, cia VI:ld:I Nieg{)\'ega VeHe:mstv:l s simpalijo sllIdir.l predme{ Z:l r~\' i7.iio italij:msko­ jugoslo\'anskc meje v lstri, 0 ka!ercm je "oljna mbliti, d:l bi g:l bhko posl;l\'ila in branila na mirovni konfcren­ C1. ..'· ( Op. cit., SIr. 434). Kasnejc, ko je C:lnlpbell 0 tem osebno pripo\'edO\':11 IUdi nacelniku Southern DepanIllelH:l, I'hiHpu Nichols\!, je s!eunj i 2. julij;l 194 1 zabdezil, da je hi! cdini ougovor, ki ga je Campbell dobi! od jugoslOV:lllskcga regent:! "nek:l!1l boles ten nasrneh"- se \"t:da povsem r:lzl.unljiv v kOl1leksW izjemno tezkega pol02:lja, v k:l1erem jt: bi\:! vprieo nem.skih gr02enj t:l kr:l\ njegov:l kraljevina. Campbell je Nichols\! nadalje izj;J.\·il, da je poohl:lS{il Uldi brilanskega !cI:tlskega :l\:dej:1 \' I3eogr:ldu, naj z jams[vi seznani general:l Simovica, vendar ni bil preprican ali je slednji {O {udi s{ori!. Z j,lInst\'i n:lj bi bil po Carnpbellovi domncvi verjetno sez· n:llljen se Milos Tup:lnj:lnin, n:lmestnik J\-liblla Gavrilovib na celu "Srbskc zemljor:ldnicke sll~ lnke" in o:;ebnost posebnega brit:lnskega zaupanja. 286 Somo Kristen: Trieste ali Trs! ? Bri to nsko ozemeljsko"",,-,-

Velinlir Terzic, kat kaze, bodisi ni veelel, kaj pomeni termin lIcliskrecionarno poobIo5Ii10" ali lOa ni dov01j obvbda1 il:llijan5kega jezib, da b i bhko koreklno prevedel l1asiecinji odlomek, naveden v delu Alfreda Breccie: .»Churchill dette, quindi, f:leolt;) di sc r ezion~lie 31 SliO ministro degli Esteri, eli inform:lfe gli jugosbVi che H governo eli LoncirJ 'sta studiando con comprensione' il G ISa do una revi­ sione della fronliera italo-jugosbva in Istria eel 'e del parere che potrebbe essere affermato e patrocinato cia eSSQ alia Conferenza della Pace'«,93 Churchillova, po Terzicevcm ))p revodu« »V cliskreciji« izrecenJ izjava Eclenu, po drugi strani vsebin_ sko lI streza izvleckol11 iz vladnega n:1Vodib., posbneg3 Eclenu 2. marca 1941 v Alene, ki ga jc sir Alexander Cadogan clan potem, ko ga jc odobrila britanska vbda v azji sesravi, predal v potrdilo premieru Churchillu. Toda tudi sintagme, po kateri naj bi britanska vlada sporocib vbdi v Bcogradu, da bo Jugosbvijo » pre~ pustib nj e ni usocli «, cc ne bo f:lvnab v skbdu z zeljami Velike Britanije, ni bila mogoce z~lslediti v takrat ze vrsto let objavljeni Ecle novi posbnici regentu, kamar jo jc v svojem delu 0 zlomll kraljevine Jugosl:.IVije lIvrstil Terzic. Zapisalla je bila nanuec Ie v porocilu turskega ambasaclorj a v Moskvi Al i Haycbr Aktaya, ki ga je~ kat izrecno n~lVJja Alfredo Breccia ~ v IlUrCli 1943 prestregb italijallska vojaska abvescevJIIlJ sluzba SIM in zatem n3 njegovi pocli:J.gi 0 obstoju britJllske ozemeljske ponlldbe Jugosbviji obvestila MussolinijJ.94 Velimir Terzic je oCitna pOlrebov:11 kar closli fanlazije, d:1 je bhko beseclilo lurskega intercepla, 8. 3. 1941 poslJnega iz Moskve v Ankaro, v skbdll z b srno »cl isk recion;uno presojo« pripisal tekstll Eclenove posbnice jugoslovanskemu rege ntll. Kljllb »mo lku« regentJ Pavia, a tlldi njegovih n:ljozjih sodelavcev, zlastiJlIkicev primer n:1Zorno kaze, cia so se skape informacijc in »govorice« 0 abstoju britan· skih jJmstcv vendarle pocasi razsirile v ozjem krogu nekatcrih jugoslovanskih politikov in diplomatov v emigraciji. Koliksn3 pojmovnJ zmeda 0 njihovem pomenll, veljavnosti in obsegu je po clrugi Slrani vbclJb v tej zvezi med njimi, je po drugi strJni d okaj dobro razvidno iz dnevniskih ZJpiskov dr. Milalla Grola, objavljenih v zacetku devetdesetih let v Beogr:ldu,95 J tudi iz dnevnik:l mon~ signorjJ Franca Gabrovska. Zlasti iz Gabrovskovega dnevnika je mogoce razbrati, cia sta s politiko prikrivanja vital nih informacij kasneje nadaljev::ila tucli predsed· nik vlade Dusan Simovic in zunanji minister Momcilo NinCic, zelo pomanjkljive in neustrezne predst:J.ve 0 naclaljnji usocli svoje iniciative pa naj bi imel tucli dr. Milan Gavrilovic.%

* * * 92 Terzic: 01'. eiL, 511". 365. 93 Al fredo Breeei a:)lIgoslavia 1939-1941. Diplom:lzi:! ddl:l neutralil:!. Giuffre Edilort'. Rom:! 1978, Sir. 493. 94 Ibid, SIr. 496, f 44. 95 Milan Grol: l.ondonski dnevnik. Filip Visnjic. Beogr:ld 1990, sir. 78, 82, 104. 96 GI. 0p. 46. J-lk rali se je v spominskih zapiskih lla dclov;mjt: jugoslov:mske t:migral1lske vlade, ki jih je let:] 1998 obj:LVil Ijubljanski dnevnik _l)eIO

Vsekakor so vsebino britanskih ozemeljskih j:tl1lstev kraljevini Jugoslaviji V casU mirovne konference v Parizu poskllsa!i obnoviti tudi za potrebe Titove diplomacije.O tem prica v juniju 1946 nast:tli elab or:.1t ", Poslavljanje nasi h teritori­ jalnih za hteva pred velikim 5aveznicima za Vfeme rata«, ki ga je sestavil bivsi sef predsedniSkega kabinew v vbcli dL Ivana SubJsicJ, v Isth rojeni Dragovall Sepic.97 SepiC, ki je kot strokovnjak za j:ldransko vprasanje debl v zgodovinskem oddelku zu nanjega ministrstv3, internega el:lborata seveda ni namenil Ie fenomenu briwnskega ozemeljskega zagotovila, roda v skbdu 5 prevzetim kro­ noloskim prisropom se je tega vprasanja loti! ze n:t s:tl1lem z:tcetku. Arhivski fun­ dus, s katerim je razpobgal v jllniju 1946, je bil v tem pogleclll izredno skromen,98 temU primerna pa je bila nujhno tueli stevilo informacij a p oelanih britanskih jamstvih. Poleg porocila jugoslov:lI1skeg:l posbnika dr. Ivana SubboriCa 0 razgov­ oru 5 sirom Alexaclram Cacloganom z cine 16. 7. 1941 in leksta Edenoveg:t pisl1la subbaricll, posbnega knulu zatem, je imel preel seboj ocitno Ie se dYe p ricevan­ ji, oCitno nasrali sele v leru 1942. "Po ncbterih podot kih sodec koze, cb je se pred 27. marcem 1941 leta prislo do fa zgovorov mecl jugoslov~lI1 s ko in brit:lI1sko vlaclo 0 uresniCitvi n:tsih aspiracij na Jlllijsko Krajino v primerll, cia Jugosbvija stapi v vojno na slrani zaveznikov«, je zapis:t l Sepic v svojem, 8 in 9. junija 1946 v p et ih izvodih razmnozenem eb.bo­ raw, zarem pa citiral vsebino Gavriloviceve brzojavke: »Jugoslovanski posbnik v Moskvi df. Milan G3vrilovic, je, kat izhaja iz nekegJ njegovega telegranu, (Zaupno Sf. 132 z dne 14. januarja 1942), veckrat govoril z bri tanskim Jmb:ts:J.dorjem Siroll1

* • * ozcIllcljskc pO!lllubt!. Opozoril je nalllrec na Edenov(l, uomnevno ~c iz Anbre sporoceno ponllubo: ..... Ko sma bili v Tantllru, smo ad na ~e£a poslanib v Ankari (imena se ne spominj:lrll), ki it: prise! poroe:\( vladi. iZ"edeli n:lslednjc: Po obiskll kllt:za Pa\'1:L p ri Hitleriu in predno ie jugoskl\'ij:! podpis:lia pakl z Neme ijo. je Anglija storiJa ,'se, cia bi to preprccil:t. Zun:1nji minister EdL'n je t:lkrat pOlo":11 \' Akne in v Ankaro in je hOld obisbli ll1di Beogr:!d. V Beogradu pa g:1 zaradi .-.trahll pred Nemci niso ho tcli sprejcti. Iz Ankare je Eden sporocil beograjski vbdi, d:l ,. imenu Anglije $prejme \'se zaillen.', ki bi jih po lej ' 'Ojni jllgoslavij:l imeb \' pogledll s\'ojih me;a, samo da ne podpiSc p:lkta. V1:Jda v Beogr:1du p:l je EdenO\'o obljubo ignoriral:\.. ( Franc Snoj: Spomini cbna emigranlske vbde. Dela, Ljublj:1l1:1. 24. 4.1998, SIr. 10. cf. IUdi Franc Snaj: Pri spevt:k h grad i­ \'ll za zgadovino dclav:mja emigracije in emigrantskc vJ:tde v teku druge S\'etavne vojne, AS, III: XXX 80-1 ; 14089), 97 DASMJPj Mirovn:1 konfercnca \. Parizu; dalje l\'IKPj F 57/.51. 2. 98 Sla je predvsclll za 7.birko dakumenlOv jugoslm·:mske kraljevske vlade v Londonu 0 re:lkcijah l1a Simovicev gavor in drugih \'pr:' ~: 1l1jih , pO\'ezanih zJulijsko kr:ljini v iell! 1941. namenjeno dr.jozi Vilf:1l1LL in morda!ie kak dodan dokllment iz (i.'tlega arhiva londonske vbde. ki ni ostal v Hljini. V konvolut, namenjen _Drugu Vilf:lIlll. so bili iz :lrhi\':1 londanske jugoslovanske vlade izvzeti dokumenti v n:lsiednjerll zaparcdjll:' 1. IzveStaj Subolica (sic!) 0 poseti kod BUlIlera (~ic!) , 14.7. 1941,2 sir.; 2. Pribiceviccv odgovor Sforzi, 19.7. 1941, 1 SIr.; 3. Pismo Edena NinCicll (siC!; ,. resnici je blo Z:I EdenO\'o pisma tiL Ivanll SubboticlI, v k:nerem je Eden potrdil obstoj b ri­ t:lO$ke vbune iZj:1Vt: glede Istre, :1 jo je po let:lVah z Arnerieani " sehinsko IUdt nekoliko razrahljal, op. S. K.), 29. 8. 1941, 21. 7. 1941 , 2 str.; 4.jukic 0 razgovoru .":1 \\hckham Sleedonl, 29. 8. 1941,2 str.; 5.Jukic 0 r:lzgQ\'oru sa Seton Walsono111 , 30. 8. 1941,3 sIr.; 6. Subo ticevo pismo Nincicti. 17. 9. 1941 , 1 sir.; Telegram iz Londona 1I j erllsalim, 17. S. 194 1, I sir.; "Ielegr:un, 23. 4. 1941 , 3 str.; 7. repU1:1 cija Sforze U USA (eng. iZ\,eStaj), 30. 9. 194 1, I SIL; Telegram L Adamib iz Londona, s. d. I str.: Talij:u1sk:! re:1kcij:I.Simovic, s. d., 1 Sir.; Subbolic-Butler, s. d., 2 288 Somo Kristen: Trieste ali Irsl ? Brilonsko ozemeljsko .

Staffordorn Crippsom 0 IlJsih zahtevah nasproti ltaliji in ga prosil l1aj se zavzall1e zanje pri svoji v!:JelL 'V caslI EdenovegJ zadrzevanj3 na Sreci njem vzhodu, pravi Gavrilovic v svojem telegralllu, ko naj bi se v Beogradu odlocilo lIsodno vpr:ls:tn_ jc nosego nodoljnjego zadrbnja, scm prosil Crippsa naj javi Edenu, dOl je prise! trenutek, dJ. Eden izjavi nasi vladi, cia je sprejeJ nase gJedanje v ani stvJri, cia bi objsal ocll ocircv nase vl::tcle v ugodnem smisiu. Cripps mi je po dveh, treh dnevih, vem dOl jc to bilo zelo hitro, dejol, do je Eden to sprcje!.'

Ni podatkov 0 tem, ali je Eden dejansko dal kako izjavo v lem pogledu, loeb po nekem razgovofu jugos!ovanskega poslanik:l s ciani poljskega Naciol1alnega ko miteja v Lo ndonu v septembru 1942, naj bi bilo v krogih poljske vlade znano, da je britonsb vlada preko Edena, nebj dni pred 27. morcem obljubib tedanji jugoslovanski vi3cli 'vrnitev jugosbviji vseh ristih n3cion~.linih teritorijev, ki so po Sf. Gern1:linskem SpOfJZUmU prisli pod suverenost drugih drzav' in cia se 'britJn­ ska vladJ cudi, kef nova jugoslovanska vlada po 27. m ~ lr c u ni nikoli izkorisrilJ priloinosti, (1:1 o menjene obljube in garancije uporabi v svoj prid'.99 Ko je torej d f. Dragovan SepiC sredi sedemdesetih let objavil zgodovinsko studijo, v ce loti posveceno britanskim ozem eljskim jamstvom kraljevini Jugosbviji, se je v njej lahko vsaj delno nJsbnjal [lIdi na clokumente jugoslo­ v:lnskega zunanjega ministrstv:l, navedene v ebbor:uu iz leta 1946, a jih je seveda cl op olnillucli z ustrezno interpretacijo deklasificifJllih clo kumentov britanskega zunanjega ministrstva.lOO Nekclanji clan jugos!ovanske kraljevske vlade v Londonu je bil pravzJprav prvi, ki je na jugoslovanski strani z vsem potrebnim apar:ltom n:1 znanstveno konsistenten in sistematice n nacin zapolnil p omembno historiografsko pr:1znino iz zacetnega obdobja povojne zgodovine trzaskega vprasanja. 101 * * * Sir.' (DASMI P/ ~IKI'/ F-;7/ 3). 99 DAS~ II P/ MKP)/ F·;7, st. 2. Cirir:mi (xllomek iz Sepicen:g:l d:lbor:u:l ie v Konlekslu naSt-ga pisanja z.animi\" ludi 7.:tracli teg:l, ker &:1 je mogoct;' p rimerj:ui z obj:l\'o omenjl'nl'g:l Kuh:lrjc"ega poroeila ,,!.adi v ned:lVno izd:mcnl ddu dr. Janez:. Arnela 0 Slownski Ijudski slrallki. V omcniclwlll diplolll;llskem porocilu, posl:mem \'bdi 19. 9. 1942, ie- kot n:I\":l j:1 Arnez- dr. i\lojz Kuhar zapisal n:lslcdnje: Nisji ur.ldnik poljskega zunanjega min­ iSlrsl":\ in pozneje th':I clan:! poljskega narodneg:1 S\'ela (p:ul:ullcm:1 v izgn:lI1stnl) so mi pon"d:lli, da je v krogih poljske vlade znano, da je :Ulgre.~b vl;tda po g. Edenu nebj doi pred 27. marcem ponlldil3 CvetKO\'icevj vbdi g:Lr:lOciio vr!litH! JlIgosbviji \'seg:1 narodncg:l ozemlja, ki je po S:linl Germainski mirO\'ni pogodbi preslo pod Sll\'erenOSl 11Ijih Jrta\', ('e JlIgosbvija OS lane nc\'tr:lln:1 odnosno ne pristopi k trojnemu paktu. ISli infor­ m:lIor je dod aI, d:l je angleska \"I:lda prescnecena, ker no\':\ vbda, po 27. marclI nikdar ni izkoristila moznosti, da hi omcnjene obljllbe in ga ran cije angldke "lade pre\'zeJa naSi":: . Na rnojc vpr:l s:lllje, kdo od Angle1ev odnos­ no ket o od angldke "bde je Ie informacije nlldil in kdo od Polj:lkov jih je dobi!. nisern dobil konkrclnega odgovor:l. Clllil SCIll . da so rnoji (poljski) :-;ogm'orniki z:lgrdili indiskrctnost.. Arncz: 51.5 .... , sIr. 291. 100 Dr:lgovan Sepic: VeliKa Brit:lnija i pilanje revizije jllgoslovensKo' lalij : 1I1 ~KC gran ice 1941. Casopis za suvre­ menu povijest, V1I·7, Z:lgreb 1975, SIr. 121 -140. Pod iSlirn n:lslo\,om, a z dod:mo obseZ llo J okUnlCnl:lrno prilo­ go izslo ludi v I.jubljani lela 1976 (ZgodO\'inski c:lsopis XXX/1976/ 1-2, Zgodovinsko drllSIVO Z:l Slovenijo, Ljubljana 1976, sIr. 47-77). Brilanska jamS[\":1 je Seple nekoliko boli SUnl:lrno omenil ludj v drugem delu r:\zpra\'e ki jt! izsla \. reviji . lslr:l< lela 1975 Uadr:m sko pil:1nje od 191;. do 19;4, ISlr:l, 13, 3, 197;, sIr. 34). 101 Kljub izvrslni in uravnolezeni obr.lvnavi mcdnarodncg:t \'ojnega, politicnega in sl r:llci;kega konlcksta, zno­ tr:.1j k:lIerega so bib bril:msb ozemeljska j:unstva kraljevini JlIgosl:lviii spomladi lela 194 1 podana, pa :l\'tor Rozprove in 91Odivo l jubljana 2001 sl. 38/39 289

Ceprav je bib z dekb sifici ranjem briranskih arhivskih virov v zace[ku sedemdesetih let oc!stranjena zadnja dilelll a 0 SJ.me m obstoju britanske vlad ne ponudbc, pa je oCi tno se naprej ostal odprt problem interpretacije njene vsebine in skrajnega doseg:J.. Pri tem je zn:J.ten del zgodovin :J. rjev- naj poleg slovenskih, Dusa na Bibr ~ l , Dusana Nec:J. ka, Frana Zwittra, Janka Je rij:1 in J:1nk:1 Pieterskega,102

* * * \'endade ni omenil1'5t:1l parcialnih izsledkov, ki so jih drugi pisci pfav \;lko na podl:Jgi primarnih virav ze pred njim obj:l\'ili \' znan,m'cnih lllonografijah ali rc\'ialnelll lisku, Njego\'o uvodno poj:lsnilo, po b[erem naj bi pred njiJll IQvrSlnc iz.~It'dke pl.lblicirala Ie "I'hilis AUIY ", namrec ni pOVSCIll llslrt:z:i!o dcj:lnskemu sranju, Pred Sepicem in ... iro11l Uewellynom Woodwardolll 50 lovrstne prispcvke, sloneee l1a prim:lrnih arhivskih virill, objavili Ph yllis AL](Y (NIN, 8CO£1':ld, 3D, 7, 1972; Neki aspckti bril:lnsko·jugosl:Jvenskih odnosa 1941, gcxiine, Ust:m:lk U )ugosl:wiji 1941. i Europa, Srpska akademij:l nallka i umelnosti, Beogr:K\ 1973, str. 92), Dt1.;an Biber (VUS, Zagreb, 4, 10, 1972) in I.jubo Bob:1Il (M :1Ct:k i polilib Hrvatske sclj:leke slr:lllke 1928-1941. Iz povijesti hrv:lIskog pil:mj:1. Zagreb 1974 , Vol. 2, SI r, 387, 430). [stt!ga leta kot Sepic jt: \' s\'oji rtlonogr:lfiji (Tht: Chetniks, \'(Im and Ik\'olution in Yugosl:l\'ia 194 1-1945, St:lllford Uni\·t:rsity. St:mford 1975) obstoj ponudbe omenil tudi ) OZO TO!lla~e\ ' ich in "'t! pri tem sklice\'al n:l delo Phyllis AUI}". Tudi Sepice\'a n:ldaljnja navedb:!. da \. dmlej objavljeni spolllinskt liler:Huri nii1ce izmed britanskih :11i jugo... IO'o'anskih d flavnikov ni omenil obstoja brio I:lllske oZt!tllcljske po nlldbe ) ugosbviji, ni bib \' cdoti toen:1. Olllt!nili SIilO te. da je sir Andlony Eden v spo­ minih, k1 so i z~ 1i lela 1965, izrecno pOlrdil obsloj pod:1I11h ozemeljskih j:lnlStt!V in nidi zatrdil, da je "lada Njegovega Vdibnsrv:t Z ohljubo jugoslO\'anski "bdi spornladi 1941 ime!:J v mislih Istro. V dne\'niku sira Alex:mdra C:tdog:ma. obja\'ljenem let:t 1971, je hilo Illogoct! po tlntgi sll~l11i prl'brati, d:l se je v vpras:tnjtt uzcmdjskih jalll"'I~\' k1':tljt!\'ini Jugostaviji kone<: ft! hruarja 1911 salll izrt!cno z:I\'ze! z:t raz:;irjt!na pooblastib llJllanjernlt !llini~lnl ~inl AnthonpJ Edenlt, CL The Diaries of sir Ak:x:Illcler C:ldog:ln 1938-1945. Ed, David Dilks, Cassel. London 1971, Vol. I., str, 359 102 Ak:tdemik ]!letcr~ki jt: \' okviru sirse polemike S lezami v spominih Aleks:lndra [3:1jt:1 med drugim kritiziral tudi !3aj[o\'o -l1 o.:dokaz:1I10' trdito.:\" .da je britanski drz:tvnik Eden)lIgosl:tviji pred 27, rnan:em 1941 obljubil na z:lhodu ;l:e \'~t: ~IO\'t:nsko Primorje in Istro,« V tej L\'ezi je 111t!d dntgim z:tpisal: .... Had \'erj:l!llC, kar mu lIstreza, tlldi ce dOkaZ:l ni, In sploh ne verj:1Il1e. kar jc brit:mska vlad:l trdila preoplimislicnenttt predsedniku begullske vlade D1.1s:1I1u Sirnovi6.1 in kar je hkrati pon:!vljal britanski posl:tnik pri lej vbdi George Hendel prevec ncueakanenlll podpredsedniku vhtde Mihi Kreku, da namree pred 27, l11:m,:em 1941 )ugoslo\'anom nisa oblju· bili !licesar \'ec kO! Ie 10, d:l bodo n:l mirovl1i konferenci z:thtevo po rt:viziji jugo s!o";lIlske meje obra\'n:tvali dobrahorno, 0 konkrerni mejni i Tli ni bilo gO\·or:1.... Upr:lviceno je mogoce dornnev:Lli, jt: n:ld:lljt:\'al Plelerski, .d:t bi Mo po n:ll11l::r:lh IIrit:tnct'\' kveejemlt za cno neuraJnesa kompromis:I, ki St: je bil nak:lz:ll ob konell p1've S\'ctovne \'ojne,:I sa je uf:ldna 1t:t1ija kor zmagO\'it:l drb\'a I:lkral lI s pe ~ no z:tvrnila. Tore; za tim, Wj]sono\,o cno, ki bi)ugosl:l\'iji zagoto\'il:t Cerkno, ldrijo, l'ostojno, Ilirsko Bistrico in ISl ro vzhodno

med najboJj relev~lIlt n imi naveclem se Dr:tgovana SepicJ, Phyllis Auty, Elisabeth B:lrker,103 Alfred:1 Breccia,104 Hansa Knolb,105 si r;) Davicb. HuntJ, Stevana K. Pav!owilcha, J06 Raoub Pupa,I07 Robena G. Ibbe b ,108 Antonia Giulia M. de Ro benisJ109, GbmpJoiJ VJlclevita,IlO Marka C. \V'hcelerjalll in J. R. \\1hirrama 112_ sprejeJ st:llisce, dJ. je sio v primeru brital1skih ozemeljskih jamstev kraljevini jugosbviji ZJ zela genericno, ustno podano obljubo, v karcri Trst sam ni bi! izrec­ no navccl e n. 11 3 Taksno stalisce, ki je ze spominj:lio na minilllaini closezeni histo­ riografski konsenz, je bila seveda tllcli popoino l11;) v skbdu z dostopno brital1sko :1rhivsko evidenco in izjaVJ111i skofajd:1 vseh odgovornih brit:mskih faktorjev med vojno in po njej.114 Le Brit:1nec \Vhitlam je v zvezi z moznim ozadjem Simovicevega raclijskega govora izrecno clopustil tllcii m oznosr, cia bi !J.hko po 27. l1larCli 1941 kak britanski prec!sravnik p odvzel ))neavtorizir::tn korak« in predsed­ nikll vbde Simovkll obljubil lUdi risto, kar je le- tJ. 27. junija 1941 v ))ciobrj« J. 1i

* * * 103 Eli:-':lbt:th Barker: Brilanska politib pft~ n1:1 jugois[{xnoj Evropi u drugolll sV jetskorn r;lt u. Globus, Zagreb 1981 , sIr. 9;, 133.474.-475. Prim.Hldi: 111e Intern;ltion;11 Conlt!XI o f the Trieste Crisis of 1945, \.: Trst1945., zbornik precl:lv;mV Trieslc 194;. :l1li delle conferenz..:. Nanxin:l in stlldijsb knji1.nica, Trst 198;. Sir. 74·76; Drz;l\'ni udar u IkoHfadu i Britanci- \·ojni puc 27. o1.ujk:t 194 1. C:lsopis Z:l Sllvrt:!llenu povijesl. VII VI. Z:tgreb 1981, SIr. 15·16. 104 Alfredo Brecda:J\lgos[;t\·i:1 1939·1941. Diplonuzi:l dt'll:! neutra!it;i. Giuffre Edilore. Homa 1978, sir. 474--47;, 493.496. 10; Hans Kn oll: JugoSI:lwicn in Str:llegie llnd Polilik der AJlicrten 1940·1943. Oldenbourg Verbg. ~·!lIe nchen 1986 106Slcv:m K. P:lvl owitch: Morncilo Nincic and Ihe Euro pe:lIl policy of the Yugoslav governmcnl·i n-exile. Sbvonic and E:l.'>t EuropC'an Heview. London 1984, str. 531-;33. 107 Haoul l'u po: GIi ··: lccord i segreli- :lnglo-jugosbvi Jdb prima\·cr:l 194 1. Qu:destori:t 7 (m:lrcc 1979), SIr. 18- 20; l.~ti : La rifondazione della politicl ester:1 il:ili:ln:l; b questione gillli;m:1 ( 1944·46). Unee interpret:lth'c. Del Bi:mco editor!:. Vl'rona 1979, SIr. 71·77. lOR Roberto Itlbel: Between East and \X'est Trieste, the United Slates, :lnd the Cold W:1f 1941-1954. Duke Uni\·ersity Press. London 1988, str. ]04. 109t\ntonio Giulio 1\ 1. De Hobenis: L.:t frontier;l il:llbna nella dip!om:lzia della second;1 guerra monJi:lle, Edizioni Sdentifidle Italbne. Ibri 19RI: isti: Le grandi potenzt! ed il confine giul iano 194 1-1947. Uni\·ersit;1 degli studi di B;lri , ISlit\lIo eli storia nuxJem:1 e contempor:mea. B;lri 1983, Sit. 19·21,28. I JO Gi:unpao[o Valelevit: Un docllmenlo del Foreign Office sui Confine Orientale. Qualestoria 7 (julij 1979), sIr. 11·23· ISl i: 1.:1 QuesHone di Trieste 194 1·1954. Politici inlenuzionale e conl..:SiO locale. Instituto regionale per 1:1 sloria dl!! mO\·imelHo di liberazione nel Friuli-Venezi;l Gill]i:!. Franco Angeli. .\'Iilano 1986, si r. 19·26. III M:lfk C. \\;theeler: Bfit;lin :md the \Xlar for Yugosl:l\'ia 1940·1943. East European j\lonographs, I3oulder. Columbia Unh·crsit\' Press. Ncw York 1980, Sir. 29-33 in 46.-47. lI2 J. R. \X1hittan1: Dl::lwing the !.inc: Brilai n and the Emergence of the Tricste Question.January 1941·May 194; English Historical Hcvicw. Longman. April 1991. SIr. 351· 154. 113 EJu zivni in gencl"icni br:lkter omelljene bri1:lnskc vbdne i7.j: lve je let:1 199 1 .~e najbolj pregnantno opre· deW dr. DU~;Jn NeCak. Av torizacijo brit:mskeg:! Vojnega bbinet;1 Anthonyu EdeJ)u je OZIl:lCil Z:l ··poobbstilo za prakticno neobvezujo{;u obljl,lbo, po!isnjeno v prihodnosl." Du:ian N!.:!Cak: JugoslO\·ansb begunsb vlada in problem IIl cj:l na Siovenskem (1941). Slovenski upor 194 1. Os\·obodiln:l·fronta slovenskega naroda pred pol slOletja. Zbornik refer:llOv n:1 Zllanstvenem pos\'etll v dneh 23. in 24. maja 1991 v Ljublj:mi. Slovensb abdemi­ ja znanosti in ullletnOSti. Ljubljana 1991. su. 204·205. Podobno kot sir David Hunt je tudi o n zastop:ll stalisce, (1:1 jc brit:mska vlada jugoslov:lllski d:!Ia ··Ie meglene obljube 0 benevolcntnem razumev;mju njihovill zahtev ter nib kr ~nih z:lgotovil." Ibid, st r. 212. 114 Z te omenjeno izjemo, n:lveJeno v Titovi biografiji si ra FitzroY;1 ;\'!ade:lna iz lela 1957. Razprave in gradivo Ljubljono 200 1 sl. 38/39 291

)tsi:lbi veri« sporoci! preko radijskih valov BBC-ja.I15

Nestor slovenskegJ zgoclovinopisja elr. Fran Zwitter je ze konec sedemdesetih let poucbril zelo s plosen znJcaj in nedolocenost britJnske vbdne izjave, ki naj bi se kazaia zi:lsti v dejstvll, cia v njej tefito fij ni bil precizirJn.116 PoskuSJI je tlldi iZl11 e riti njeno realno teio, Ob tem je lIposteval nesporno velik p a m e n naknadno spremenjenih o koliscin, J jim iz f3Zl ogov, ki jih ni 113tancneje ekspli ciral, ni bil pripravlje n pripisati odlocilne vloge. 11 7 Dejanski vpJiv o menjene zaveze na bri­ tansko pol itiko do jugoslovansko-italijanskcgo ozemeljskego spora naj bi se po clrugi strani pokJZJI v n asiednjem , nedvomn o izjemno pomembne m dejstvu: "Brit:1ns k:l vbda ni pre klicab svoje izj:lVe, IlIdi v rajnih pogajanjih se zaradi tega ni horeb vez~Hj g lede m e tropolitans kih m eja z It3lijo in v zvezi stem je njen nJcrt, cia se nJj na rem ozem!jll, ki je s porno, lIved e po izgonu Nemcev zavezniSkJ. vojas­ ka in ne i t~dij::lI1 s ka lIpra v~l... " liS

Po Zwittrovem prepricanjll n J j b i b il o mogoce jasen o dgovor na vprJsJnje, kJko si je britanska vlada predstavljJb izvrs itev svoje obvcze, poiskati v internem eJaborJtll, ki ga je Foreign Office nJroCi I pri Foreign Research and Press Serviceu (FRPS) Ballio! Co ll egea v Oxfordu, izdelal po go je prof Robert Loffan. Po LaffJ.novem p ripo rocilu, cbtirane m 5. 2. 1941, naj bi Jugosbvija po voj ni d obil:l Zad:1f, Re ko, oroke ob vzhodni obali .I:tdrana, Is tro vzh o dno a d R:t se in NOlr::lI1jska, mej:1 pa naj bi potekab ad R:1se da S[anjeJa taka, da bi ptlstila n:1 ital­ ijanski str;:l.])i zeleznisko progo Trst-S lanje l-Garica, severno ad Gorice PJ nJj bi zavila na stara m ejo mecl Avstro-Ogrsko in It3lijo. Mej::t bi bib v »V bistvu Wilsonov::t efta s s premembo v karis tJugosbvije ZJ severno GariSko«.119 Navedel je, cia se je z L::tffanavim e b borJrolll, v k ll e rem so bile predvidene tudi zam e njave

* * * IIS ,Perhaps Si!llovic purposely eX:lggeraLed or Illisillierpr~led the IlH::ss;lge passed to his predecessor hy Campbell; or perh:lps in the ellplloria of the l\\:lI'dl <':Otlp someone may have nude an un:lIhorized approach .• J. R. Whilt:tnl: Op. Cil. sIr. 3S4, 11 6 Fran Zwillc:r: Diploillalski problem jugoslo\'ansko-:\\'slrijske meje \. dobi druge sVt!tovne \-ojne. Zgodovinski c:lsopis, 33/ 1, Zgodovinsko dnl.~t\'o la Slovcnijo. Ljubljana 1979, sIr. 154. 117 .".Kadar so to z:t!HC\'ali polilicni imeresi. je hilo krseno ne samo naCdo. da se 0 teri[orialnih vprasan jih nc odloe:l med \'oino. ;lIllp:tk sele pri mirovni uredilvi, :IlIlP:lk tudi n:lct'lo Atl:ll1t ske lisline, da ne S11le bit i nobenih teritorialnih spremel1lb brez s\'obodno izrazene \'oljc prizadelih naro(lov, in prislo je do ·tr;J.nsferov' milijonov prebiva!stva, Tu n:ISlane \VI-;'Isanjc. zabj so se vprasanja italij:msko-avsl rijske meje, pa (lIdi jugoslovansko-ita]j, j:lI1ske meje obr:IVtla\'ala l1a CiSlO drugact!1l naCin. NOVa druzbena me-clitev in Zllll:lIljelx>1iticna orientacija Jugoslavije je imela s\'oj Ix>men, \'endar p:t to oi plTOten motiv, kef SO ta britansb sla!isca obslajal:! ze prej. Tu hi mogli mOfda nebj pojasniti osebni stiki z emigranti iz drzav. ki so hOle1e ohranili ali cclo okrepil i svoj poloZ:!j. Vprasanje je pa g!obje in to bi moralo l:tnim:tti historike .• Ibid. 118 Ibid. 119.lt:tlija n:lj bi lorej ohr.lOi\:1 Trst in \'so zahodno obalo Istre od Trst:! do Pule, pa tudi central no ISlro kljub dolocenemu olll:tho\':mju glede P:'llin:1 in Buzet;!, mCj:1 pa bi bila v bisMI Wilsonov:l crta s spremembo v korisl Jugosbvije l:l severno Gorisl-..'O ... ~ Ibid. Taksno oceno pOll'juje ludi :llllerisko-brit:mski zgodovinar Mark \'7heder Priporocila Chatham House n:lj bi hila pravlapr:lv ponovno potrdilo Wilsonove linije: "TIle Chath:lm House rec­ Ol1ul1 endati ons were, in effect, :t i't!afrirmation of the \,\lil.~ol1 Line of 1919." (Wheeler: Op. cit, sIr. 254. f. 68). 292 Somo Kristen: Trieste ali Trst ? Brilon:'.ko ozemeljska

prebivalstva, srrinj::tl tlldi P. L Rose v Foreign Officeu, vlada Njegovega VelicaI1stv;) pa je nato dala svojo izjavo- »seveda Ie v zgofaj omenjeni spJosni obliki brez konkretnih llavedb«.Jasno l1aj hi tore; bila, cia se je ta nacrt bistveno fazlikoval )! Ile samo ael tistega, kar je Jugosbvija p ozneje zahtevab, ampak tudi ad tistegJ, kJf je pozneje dobib , in tucii redaj ne l11 oremo govoriti 0 kaki posebni Ilaklonjenosli Velike Britanije do jugos!oval1skih tezenj.I< J20

TadJ. taka ime n OV311J priporoci b CI1:Itham House po drugi strani l1i50 precl­ sr;)vljaia obveznih smernic, ki bi jim mor;)l \'\13r Cabinet sJepo slediti. Pomen Laffanovega memoranduma, ki je briranskemu vojnemu kabinetll, torej vlacli v ozji sestavi, sluzi! Ie kot nlljno akaclemsko pokritje za sprejetje eminentno poli­ ti cne odloCitve, je bi! spombdi lew 1941 predvsem v tem, da je legitimiralll3jbolj splosno naceino oeeno 0 upravicenosti pevojne revizije jugoslevanske m eje z Italijo. Ugledni slovenski zgodovinar, ki je bil leta 1944 tueli direktor Znanstvenega institut:l pri IOOF i n k:lsneje sve tovalec jugeslovanske cleleg:lcije v pripravah na mirovno kenferenco, je bil v svoji objektivni analizi morcla nekoliko prevec nagnjen k precenjevanju vpJiva oksfordskih llcenjakov na forll1ulir~lnje eminentne politienih odloCitev. Po drugi strani je z:lgovornik jugoslovanskih za htev po Trstu, zn:lmeniti britanski zgoclovinar A. J. P. T:lyle r, ki je profesorja Zwittra v svojih spominih izrecno apostrofiral kot »dobreg:l prijatelja iz easQv, ko sma branili jugoslovanska zahteva po Trstu«,1 21 najbrz zoper. pretiraval v l1asprar­ ni smeri, ka se je a po menu ekspertiz tako imenovane Chatham H ouse v svojih spominih izrazal z neskritim podcenj evanjem. l22 V konkretnem primeru so nam­ re c priporocila Toynbeejevega FRPS vsekakor bila sprejeta v paseben memo ran­ dum zunanjega ministrstva, ki je vojnemu kabinetu SlllZi! kot nujna predhodna strokovna podlaga za predvsem polirieno odioCi tevl 23

Kakrsenkoli vpliv je ze imelmemorandum FRPS na sklep vojneg:l kabinet:l in na nesporno zela genericno formuliranje sa mega zagotovib, {rclitev, cia je britan­ ska vbci:l kraljeviniJugosbviji zagotovib bolj ali manj nekd::lI1j o mejo habsburske monarhije z Italijo iz leta 1914 in seveela tueli sam Trst, je e10segla precejsnjo pop­ ularnost zlasti v it~liijanski politicni publicistiki in historiografiji. Na razsirjenost te teze med italij:lnskimi pisci je ie leta 1969 opozoril Dennison Ru siIl0W, 124 v tem ••• 120 Zwiner: Ibid. 12IA. j. P. Taylor: J\ly Personal Hislorr I"bmisb H:lmilton. t ondon 1983, SIr. 239. 122 •.. , J)\'olllilll, da so v zunanjern minislrstvll sploh kd:lj prebrali eneg:! s:lI11 cga iZllli:! d o bseznih poroeiL ki jih it: Chatham House produciral:!. To scvcda ni pre prc::cilo, d:\ ne bi lla veJik slrosek cbvkopbct:valcev obst:!jala ~ e n:!prej. \'se do konea vojne .• Ibid, SIr. 153.Taylor je \' spominih sicer prizn:ll, d:l je v zgodnjih rnesecih vojne poskllsal prili pod njeno streho kot eksperl Z:I evropske z:ldeve, a zanj· _na sreco.· ni bilo proslora. Z:I bolj llravnole1en p rikaz delovan j:! FRi'S in Toynbeeje\'e vloge \' njem, prim.: R. Keiserlingk: Arnold Toynbee's Foreign Rese:u'Cll and Press Service, 1939- 1943 and ils Post-Wars Pi:IllS for SOllth-Easl Ellfope.Jollrnal of Contemporary Hislory, >"'XI , 3. 1986, sir. 539-558. 123 Prim.: Knoll: op. cit., sir. 107, f. 320. Rozorove in grodivo Ljubljana 2001 sl. 38/39 293

pogledu pa se ni kaj closti spremenilo niti kasneje, ko so post::lii closropni doku­ menri britanskega zunanjega ministrstva. Kons,a,acijo, cia je ./ligosiovija 3. 3. 1941 prejelo formalno obljllbo s strani Zclruzenega kraljestva glede meje na SoCi, je v knjigi, polni fJktografskih nJpJk, ki PJ nosi pretenciozen nJslov "Resnica 0 Trstu", zapisJ) tudi eden izmed med­ vojnih poveljnikov Osoppa, furbnski arisrokrat Alvise SJvorgnan eli BrazzJ.1 25 povojni visoki usluzbenec Severnoatbntske organizacije je v tej zvezi izrazil prepricanje, cia bi imela italijanska vzhodna soseda povsem clrugacen poloiaj, ce bi bib obnovljena v obliki, balj konformni z::thodnim str::tteskim interesoll1. TaksnaJugosbvij::t bi na jugovzhodnem krilu slehernega zahodneg:l obrambnegJ sistema prevzela vlogo Italije, v primeru prezivelja dinastije Karadjordjevic pa bi ji po njegovem mnenju »zelo verjetnoK (Ilmoito probabile«) pripadli tlldi Trst, Gorica in Triic (Monfalcone).126

Alfio Morelli je v svojem poskusll nJpiS:l ti nekaksno neofasisticno verzijo 'rZaskega vprosonja vrries'e: L'altra faccia clella staria 1943-45,),127 celo zatrclil, cia je britanski premier \'(Iinston Churchill let::t 1942 v svojem javnem govoru precl Spoclnjim clomom potrclil, cia bo celo,na jllJijsb krajina po vojni pripJclla .Jugoslaviji. Po njegovem mnenju naj bi zaveznisko odlagJnje resitve ozemeljskega problem::t na cas mirovne konference korisli\o predvsem jugoslo­ v:1I1skim ozemeljskilll zahtevJI11, Tito pa n::tj ne bi ,j nikoli prenehai 0poz:J. rjati n:J. svoje ciomnevne pr:J.vice v Julijski krajini« ill spominjati \'(Iinstona Churchilb, )) cla je leta 1942, v Spodnjem clomu, konfirmiral, cia bo Jnektirana k Jugoslaviji.« (sic') 128

Zgodovinarka Paola Romano v ponatisu cloktorske teze, izclebne pod men­ lorstvom Mussolinijevega biografa Renza De Feliceja, oeitno ni bib zmozna razmejiti mecl zgodovinskimi clejstvi in fikcijall1i. V letu 1997 je namrec zapisaia, dJ je obljubJ vlade Njegovega Velicanstva jugoslovanski viadi v izgnanstvu kral­ jevini ]ugosbviji zagotavij3!:J. Trst, Gorico, Istro, vso Julijsko krajino in del Furlanije wkljucno z Vidmol11«129 in se v oporo tej, z nicemer dokazani [rciilVi,

124 Dennison Rusinow: I t:l l )~s Au strian Herit;,ge 1919-1946. Clarendon PR·SS. Oxfo rd 1969, si r. 326, f2. 125Prim. Al\"ise Savorgnan eli Br;t zz:\: loa n~ril;' su Trieste, una eronistoria, un;l den uncia, una propost;!. Lint Trieste 19RO, SIr. 33-36. 126 •... ehe in easo Ji perdur;lJ"(! dei K;trageorgevic (fl/clle Trieste. Gorizia e Monfalcone sarehbero p;lssate ;liia jugosl:lVi;I.' Ibid, str. 37-38. Kurziv \' izvirniku. 127 Morellijeva knjiga ne ohravn;l\'a k: obdobja 1943-45, kot bi labko sodili po naslovlI, ;unpak eeiomo desetlet­ je 1943- 1953. Kn jiga ima po pOl1l()li dva naslova, pri cemer Ie lisli n:l zunanji slr:l1li p!alnie, ki obicajno ni cili­ ran, USlre Z;! \' vsebini obravn:lvanemu kronoloskemu okvirju. 128 Al fio Morelli: Triesle: !,';llt ra f;leci:, della storia 194345. Edizioni di lener:I1Ufa e Slori:' eOl1tempor:l!lea. Trieste 1987, str. 63. 129 -.. .tulla b Vt'Ilt'zia Giulia, p:trtc del Friuli e della eill;i oi Udjne... ~ Prim.: P;tola Rom:mo: L:t <]ucstionc gill­ li an:! 1943- 1947. Lt guerra e]a diplom;!lia. le fojbc a I'esodo. Lint. Triesle 1997, sIr. 58. Morda bi pri lej lezi lahko 294 Sarno Kris ten: Trieste ali Trsl ? Brilonsko ozemeljska ......

sklicevab na :lnalogno [fditev V plIblikaciji Carla Mo n tanij:l ~ natisnjeni v zJcetku devetdesetih let. 130

Pr~lVZ3p r ::tv si meci itali janskimi pisci, ki ZJs topajo stalisce, cia je Velika Britanija kraJjevini Jugosb viji leta 1941 obljubila tudi Trst, zdalec Il:l jvec pozornosti zaslu zi Diego De Castro, univerzitetni pro fesor v Torinu in Rimu in JV[Qr akribicnega in po obsegu in bogastvu d eta jlov vse d o cianes ne presezenega znJl1stvenega delJ o triaskem vprasanjll v obd objllletJ 1943-1954131 Se leta 1952 je b il tokratni po li­ ti c ni svetovalec italijo. ll ske vlade pri zavezniski uprJvi Svob odnega Trzaskega ozemlja skrajno skeplicen glede samega o bsta ja britanskih ozeme lj ski h jamstev. Toda isti p isec, ki je lera 1952 negaval vee kat zgoij metodicen dvorn v tem pogle­ ci u, je do zaeetka osemdesetih let p opo lno ma spremenil svoje nekdanje s(alisce. Diego De Ca stro je v svojem posleclnjem velikem delu 0 trZaskem vprasanju nam­ ree zapisal, cia je vb ela Njegovega Ve licanstva jugoslova nski kraljevski vbdi leta 194 1 obljubib mejo 111 Soci in se pri (e m skliceval na tezo Livia Zena, sloneco na eni izmed moznih interpretacij vsebine c1ostop nih brita nskih arhivskih doku­ mentov. 132

* * * .qo l a nt;'ilft;'ceno in ~t;'vt;'d:1 Ilidi neuok:lla!lo preuposlavko, po kaleri bi ~c mor;ll:l vSt;'bina jugoslov:11lskih olemeljskih lahlev, n:l\'cuC llih v jugoslovan ski ur:ldni nOli z dne 23. 7. 1943, ou jernati. z vscbino b rit:lnskih o zemeljskih j:lI11 srev. potlanih It:j isri vbdi. Kef ie nota ouprla [udi vpras:l1lje Ben6kc Slm'ellijt;' in Vidma. bi po [ej !ogiki ie samo dt'jstvo njeneg:l ObSlOia kOI v neke vrste ozrC:llnem odsevllo dOk:!ZOV:I!O, da so nrit:Ulsk:1 ol emdjsk a j:mlstv:l mor:lla Z:lobseci ne Ie Trsl, :mlpak vsa zahtevana ozemlja. 130 Carlo !\'Iontan i: Sommario della sioria giulano.ualmata. Edizioni Associazione i'bzion:lle Venezia Giulia e D:tlmalia. Firenle 1990. sIr. 78. Gre la trdilev, n:lvedeno v kronoloiikem ddu knjizice, kj~r je pod 17. :lprilom

194 1 na\'edeno: _res:1 della )lIgosbvia e (Ug:l di He Pietro. Constituzione del Governo in esilio :t Londr:l, cui il

G:lbincno inglese promette tutta b Venezi:t Giuli:t C p:lrte del Friuli, comprt:sa Udinc.o 131 Diego De Castro: La Questione tli Trieste, L'azionc politica t;' J ip!om:uLc:l it:llian:l J:11 1943 :11 1954. 2 VoL LINT Trieste 198\. V posreccni b r:lkteriz: lC iji Ie In:mSt\'ene "s:lge" 0 Ir.l::tskem vpras:lnju, ild ane v dveh ddih n:l vec kot dv:.J Lisoc str:ltleh, ie k:m:ldsko-il:llij:mski politolog Osv:lldo Croci zapisa!. da si nalLv:t "Trt aska bibli­ jan nc z:! slu1i Ie zaradi t(!rnelj itosti :wtorjeve ral bk:l\'c in iljemnega poznav:1I1ja podrobnosli. :unpak tud; lara­ di "SkOf:!j religiozne ljubezni". ki jo je z njo iz ]'xwedal s\'oji domO\·ini. K!jub neskri[i ironiji Ie oznacbe, pa Croci oi mogel skriti sposrov:mja do mogocnega opusa. ki bkrati predsl :lvlj:l De c:'lst rovo "summa \'i t ae~ . (Tipkopis doktorske teze: The Trieste Crisis, 1953. Department of Political Science. McGill University. i\lolllre:ll. 1991 Sir. 8-9, f 12). 132 Italij:msk i zgodovinar t.'larco Gale:lzzi ie upr:lviceno opozoril n:l tovrstno staliiice De Castra. vend:lr n:l p:lcno pripisal identicllo mnenje IUdi Irl:1Sk(!fIlu zgodovillarju srednje generacije, Gi:l!llp:!olll Valdevitll (Prim.: Marco G:tle:l l l i: Togliatt i fra Homa e MOSCI, v: La Crisi el i Triesle. l'\laggio-giugllo 1945. Una revisione Slo­ riografic:! a cura el i Giampaolo Va!devit. Quaderni 9. Instilllto reg io nale per l:i StOri:l del movimento eli liber­ ;ll ione nel Friuli-Venezia Giu1i:1. Tries le 1995, str. 157, f 38; Prim. tu di slovenski prevod G;lleazz ijeve ra zprave v zbornikll Trst 194 1-1947. OU italij:mskega napada 11 :1 JUgOSI :LVijo do mirm'ne pogodbe. Zalozb a Lipa, ZTf. Koper 1988, sIr. 239 (51). Niti v navedenem dell! ( La ques[ione di Trieste 1941- 1954. Poli{ica intern:tzionale e contesto locale. Fr:lIlCo Angeli. Milano 1986, 5[1'. 86) nili kje drugje, Valdevil. ki ie poglobljeno ra ziskov:l1 v :lrhivu b ri { : lIls k t;'~;:t zun:lI1 jega ministrstv:l, ne podaja [ovrstne interpret:lcije b rit:tnske pOllllelbe, p:t cepr:lV v znanih okvirih povzema ep izodo, ki je sledi!:! G:lvrilovicevemll prt;'dlogu sirll St:lffordu Crippsll spomladi 194 1. Razprave in gradivo Ljubliana 2001 51. 38 /39 295

Nekdanji diplomat Livi a Zeno je nanuec leta 1978 opozoril na skrajno dvoum­ no in eiJsriCn o naravo britanskega ozemeljskega zagotovil n. 133 Tudi o n si je Z:l izhodisce izbral dikcijo let:l 1972 dekbsificir::tn ih brit::lI1skih arhivskih virov. povsem korektno je naveclel, cb je britanski Vojni kabinet jllgoslov:lnski kralj evs­ ki vladi leta 1941 podal iZj3vO 0 reviziji it:llij:lnsko-jugoslov:lnske meje v Istri, 113 Kvarnerj u in "l1n seve ru, vse do Gorice". Toda ta forlllllbcija se mu ni zcleb povsem nedvoumna. Po nj egovi razl::tgi bi se bhko ravno v njeni generi cnosti in interpretativni oclprtosti skrivala velik:l nevarnost za italijJnski Trst. "Je slo za mejo na Soci? Je bil vkljllcen tlldi Trst? Oolocila niso bila povsem jasna, toda nji­ hova c!vollmnost je avtori zirab Simovica, cia jim je clal najbolj eksrenzivno, z jllgoslovJnske o ptike najbolj lIgocino interpretacijo ... "134 Ze no je tucli pOlldaril, cia se je Velika Brir::ll1ija povsem nesporno zavezala pod­ preti jllgoslovanske ozcmeljske zahteve do ltalije, {a rajna zJdolzitev p:l ni obve­ zovala Ie zunanjega ministra Edena in vladnega preclsec! nika Churchilla, ampak celoten britanski vbdni kabinet v najoiji sestavi (\'(1ar Cabinet). Britanska vlada jllgoslovanski vlacli ni zgolj izjavila, d :l bo nj eno morebimo zJhtevo po tem ozemlju obr:wnJvnla s simpatijo, al1lpak tlldi obljubila, da jo bo podprJa na bodoCi l1lirovni ko nferenci. Toda kasneje, je llgot:lvljal Zeno, se je 5 to britansko obljllbo zgoclilo nekaj cllclneg:l; »izpareb « naj bi in nenadoma izpllhtela »v ni b<. Kako je Iahko prislo do tega, se je vprasal nekdanji udeleienec mi rovne konfer­ ence v Parizu. Oa a nj ej ni vec spregovorila britanska s t r~lI1 , bi bilo se l1logoce razllmeti, a cia nanj o nistn spol1lnili ni ti obe jllgoslovanski strJni, 5 katerima je il1l el v ietih 194]-1945 opraviti Lo ndo n, naj bi bilo ie tezje ra zumljivo. ltJe bilo to rej mogoce, da je z"p"dla' In ce je, kdaj in bko?,

Pi sec je zatem namesto neposrednega odgovora na to vprasa nj e n:wecl el Roosevehovo posbnico britanskemll premieru Churchillu z cine ]4. julija ]944. Iz nje je izc!vojil tri n:ljpomembnejse ele mente: washingtonsko l) hipoteko« glede pavojne ureclitve, remeijeco na nlljnosti llpostevanja razlicnih n3cionalnih sku pin, ki tvo rij o ;lgregat italijanskega javnega mnenjJ; Rooseveltovo metaforicno »navijanje uses« b rir anskemu premierll, ker si je drznil na skrivaj narediri korak na podrocje, na k:lterem so si tudi Zclruiene driave pridrzevale pr:wico clo b stne besede in zatem zela precizno Rooseveltovo zahtevo po britanski deklarJciji, ki bi se javno ciis[:lncirab od slehernega prevzcmanja obveznosti ozemeljske, etnicne ali gospodJrske narave. 135 V Rooseveltovi zapllscini ni papirj:l, ki bi pred­ stavljal Chllrchillov oc\govor na predsednikovo zahrevo, je n~ldalje ugorovil Zeno. Tocl a natanko mesec dni kasneje sta oba drzavnika podpisala Atlantsko listino.

* * * 133L Zeno: L:l qlle~!ione di Trieste t! l'azione di C:lriO Sfo rza. L'Osscrv:t(ore politico Jeuerario, 1978, n. 6, str. 21- 134 Ibid. 135 Ibid, SIr. 20-23. 296 Sarno Krislen: Trieste ali Trst ? Brilonska ozemeljsko ""'-

Hkrari je [aVIlO ob rej priloznosti britanska stran pocbla ameriski strani iZj;1VO, dJ nj sklenila tajnih zavez, ki bi ji lahko vezale rake v vpras~lJ1jll povojne terirorialne ureclitve. Obveza naj bi torej zapaclb,I36

Se tri leta pred to ugotovitvijo je Livia Zena, v f:lzpravi, posveceni grofu Carlu Sforzi, brital1skemu j~lI11StVU pripisov:ll p0l11en nekaksne neviclne Seile in Karibde, ob kateri naj bi se r:lZbili vsi napari ir::dijanske diplomacije med mirovno konferenco v ParizlI. 137 Leta 1978 je {Q trclitev OCit110 ze revidiral, sa j je med clrugim zapisal: ))Danes vema, kaksne enormne in abnormne kompromise sta bib oba anglosJsko voditelja prisiljenJ sprejeti, ko je 510 za pogajanja s Stalinom, 0 tem 11:15 uti grenka usoda Poljske, ki je S~1I110 ena izmed stevilnih primerav; tada v Vpr:.lS3nju Z3veze glede Trst:l je bib med njinl:l nedogovorjen:.l (:ljn:.l obljub:l, pod:.ll1:l s srr:lni London:l, izbrisanJ.I( 138 Le minuciozl1o raziskov:lnje v :.lrhivih bo pokaz:llo, je nacblje menil it:llijanski diplom:lt, kdaj in v kaksnih terminih je bri­ t:lnsko zu n:lnje ministrstvo seznanilo jugoslov:lllsko vbelo v izgnansrvu 0 okolisCinah ultra vires, ki so povzrocile kaciucirelO ozemeljske zaveze. Ne Ie vbela kralja Petra, rucii marsal Tito I1Jj bi se nanuec »v Caseni in k:.lsneje\( :.lbs[inir~ll »od sklicevanja na lO obvezo in se je v oporo nikoli odpovedanil1l zJhtev:l11l po Siovenskem primorju (sinonil1lom za m ejo l1a Soci) sklicev:.ll na odlocitev in avtorireto p:1rtizallskega zbor:l v jajcu, v navcmbru 1943.«139

Zeno je svoje razmisljanje 0 razlogih za domnevno zapacllost britanskeg:.l zagotovila sklenil s paradoksom; isti Winston Churchill, ki je mOfalleta 1941 Ie z najvecjim odporom ulll:.J.kniti ozemeljsko obljubo, pociJno jugosbviji kralja Petra, se je leta 1945 najbolj odlocno boril, da bi )ugoslavija ) osipa Broza Tita umaknilJ svojo vojsko iz Trst:.l. Ta Churchill iz leta 1945 po preprica nju Zen:.l "zagotovo ni imel obcUlka, cia mu roke vezejo predhodne obljllbe. Razvezal mu jih je Rooseveit.«14 0 Prislovicna zVijacnost zgodovinskega uma naj bi torej poskrbela, cia je bil v jlllijll leta 1941 ameriski predsednik tisti, ki je izsil il obcuten britJnski oclmik od ZJllpnO poci::lIlih jJmstev monarhisticni jugosi:J.v iji, po Rooseveirovi slllni v aprilu 1945 pa je monarhist Churchill storil vse, cia revoluciol1:.l rl1:.l , zunan­ jepoliticno na Sovjetsko zvezo vezana jugosbvija Trsta ne bi clobila. Zena je [udi v sklcpni ugotovitvi menil, ci:l vozla bri{3l1ske obJjube iz leta 1941 ni fazvezala con­ cordia cliscors, {emvec neke vrste discordia coneors med dvema izmecl Velikih

* * * 136 Ibid, SII". 23·24. 137 •... Bi];1 jt! [0 abljllba, ki je·ne da hi Alllericani vedeli zanjo, saj je do nje prislo pred njihovim \'s[opom v vojno· prejlldicirala nasa diplolll:l1sko pozicijo n;1 mirovni konfenmci v razmerjll do)ugosl:lVije, in bib, na skri­ vaj, na iZVOfli loliksnih nasih kasnejsih nadlog .• Livia Zeno: i{ilrano di Carlo Sforza. J',·lonnier, Firenze 197;, SIr. 69 138 Zello:i.a questione eli Tries[e .. , Sir. 24. 139 Ibid, sIr. 21. 14 0 Ibid, Sir. 30. Rozprove in arodivo Ljubljano 2001 51. 38/ 39 297

Treh: "Ce je Trst clanes it~dijanski , je {emu tako z:lracli sreka dveh volj (consorso delle due volonta); volje ameriskegJ predseclnika v letu 1941 in volje britanskega premiera leta 1945. Portugalski pregovor pravi, cia zgodovina veasi h pise nar- 3vnost tudi 5 pomocjo krivih linij: Deus escreve d ireito par linhas torlas." 141

Diego De Castro je v svojem clelu iz leta 1981 v veliki meri sleclil Zenovi rekon­ strukciji, morebitnim razlogom za jugoslovanski molk pa je t3krat dodal se last no, izrazito psiho!osko obarvano rJzbgo: »... Ali je britanska vbda- kot domneva Livio Zeno- jugoslovanski sporocila zanikanje sIeherne obveznosti zaradi odpovedi, ki jo je Anglija moralJ podari v trenutku podpisovanja Atlantske listine? Na ta natin bi se eblo razloziti absoiutni nadaljnji molk vlade kralja Petra in fudi molca nje Tita v tem, doslej opisanem boju ZJ suverenost nad Julijsko krajino, ki se je nadaljeval do lew 1954, da bi zatem prenehal sele z Osimskim sporazumom in se bhko znova zacne v nekem bodocem trenutku. Mislim nasprotno, cia si je mogoce malk Tita razloziti tudi z neko clrugo razbgo. Britansko obvezo iz marca 1941 bi bila 11l0goce dvigniti J1a prapor ne vee z juridicnega vidika, ampak kot moralno zave- 20, pa cepra v Ie Z:l propag::lI1dne namene. Sodim, eta TilU ni bilo do rega, cia bi mu kdo podaril.1ulijsko krajino na temelju obljube, podane tistemu jugoslova nskemu rezimll, ki ga je Sam ravno v tistem trenlltku uniceva!. Marsal je moral nastopiti kat osvoboclitelj teh ozemelj, osvojenih od italijanskega in nemskega sovr:lznik:l s krvjo njegovc vojske. Podedovati darilo, dana rezimu, ki ga zanicujes, ne sodi mecl moznosti , ki bi jih lIposteval slova nski ponos, na katerega nikoli ne kaze poz­ abiti, in tudi ni moglo priti v postev pri zastavitvi ciljev jugoslovanske vajne za osvoboc!itev.«142

Toda ali je res, da je jugoslovanska stran v CasU mirovne konference popolno­ ma ignorirala argument ozemeljskih jamstev? Tucli ee zanem~lfirn o poslanico ameriSkemll zunanjcmll ministrll Bryncsu, v kateri je z jugaslovansko diplomaci­ jo povezani slovcnsko-ameriski pisatelj Louis Adamic zapisal trditev, da so Britanci generalu Dusanu Simovicu, preclsedniku jugoslovanske kraljevske vlade, leto 1941 poskllsno (, tentatively') obljllbili Trst,.4 3 obstoja vsaj se en indic, da je bi! »a dut« britanskih ozemeljskih jamstev- ceprav seveda zgolj v zaklliisju in ne javno- vrzen na pogajalsko mizo. Na konferenci zunanjih ministrov v New Yorku , , , 141 Ibid. 14 2 De C1SIrO: 01'. CiL, str. 225·226. 143 DrZ:1Vni sekretar Brynes je spomenico Loub:l Acbmica, ki je bi];\ bsnejc n:lIisnjen;1 pod naslovolll 'AtlIt:rik:1 in Tr!'>l , Bog in Rusi. (Louis Adamich: America and Triesw, God :ind Russians; I.etter 10 the Honourable J:lmes S. Ihynes, $ecret;!ryofSt;tte. United Committee orSouth S!:lvic Americans. New York 1946), prejeI4.6. 1946. Ad:l!l1ic je v !ljej na podbgi zn:lmeni!ega Mazzinije\'cg:1 reb, d:1 je sam Bog postavil Jtaliji mejo na reki Soci, izpeljal sklep, po katerem naj bi se tokr;n volja $tv:lrnika ujel:lz ugalovitvami sovjclskih eksper­ tov, n:lIo pa tak , providencialno lIterndjeni zagO\"Or jugoslov:ll1skih zalHev in ruske Hnije podkrepil s ski ice­ \'anjem na brit:mska ozc mcljska jamstva, s katerimi n:lj hi bilo meslo in pri sl ;ll1i ~ce Trst fe lela 1941 ~pos ku s­ nn" oblju bljeno "Simovicbu, prvcrnu ministru jugoslovanske kraljeve vlade \' izgnanst\'ll". 298 Somo Kristen: Trieste ali Trsl ? Brilonsko ozemel jsko"",-

med 3. 11. 1946 in 12. 12. 1946 je bila vprasan)e Trsta in Julijske krajine abravllJ. vano kot prva tocka dnevnega red:!. Sovjetski zunanji minister Yjaceslav Molotov in njegov jugoslov:lnski kolega Stanoje Simic sta poskusala doseCi razveljavitev priporocil iz predhoclnega, pariskeg:l deb. mirovne konference in plcdirab Za neposrecine jugoslovansko-italijanske razgovore. Prisranek na internacionalizacj. jo trzJskego ozemlja sta poskusab kompenzirati z zahtevo, naj Jugosbviji prj. podeja Triic, Gotica in Trbit. Tokrot noj bi kompenzocij a preds,ovljale kancesije v vpras:ll1ju rep:1fJcij, l1a katerih je jugoslovanska stran clatlej trdna vztrajalL Brynesov odgovor je bil seveda popolnoma oclklonilen.J44

V tem casu, ko je moral Beograd uvideti, cia je tudi zaradi sovjetskega pop" uscanja igra za Trs( definitivno izgubljena, so se italijanski diplomati m orcla zad­ njie v casu mirovne konference prestrasili llloznosti, dJ. bi jugoslovanski pogajJl­ ci v POSkLlSU, dobiti vsaj Gorico, lahko posegli pobritanskih ozemeljskih jamsrvih iz leta 1941. V zvezi z jugoslovanskim predlogom Svetu ministfov z cine 2.12.1946, po katerem naj bi ]ugoslaviji pripadla Gorica skupaj s cono B in juznim clelolll cone A, Itolijo po bi ciobilo Trtic (Monfalcone),je itolijonski diploma, Relli 6.12.1946 obvestil palaeo Chigi, da je jugoslovanska delegacija isteg~l dne ali cbn prej v New Yorku naslovila na Brir:1nce nekaksne strogo z:1upne z:1hreve neznane vsebine in pomena ("delle richieste segretissime di cui si ignora il tenore ed iI signific::uo").145

Seznanjen z Rellijevim opozorilom je bi! ravno diplomat Livio Zeno tisti, ki je kalego Pietro Quoronija povprosal, ali bi l:ihko sla za paskus izterjove obljub, ki naj bi jih d:11i Anglezi jugoslovanski kraljevski vbdLI46 Qllaroni, ki je ze maja 1945 iz Mosk\'e opozarjol Rim no jamstva, S katerimi I13j bi bilJugosbviji obljublje n Trst, je Zenu odgovoril z nasprotno ugO(OVilvijo; ne Ie Anglezi, tudi posebni oclposlanec prcdsednika Roosevelta, polkovnik \\lilliam Donovan, naj bi Beogradu leta 1941 poelal padabne obljube. Ni mu bila soma jasno, ali je imel rakrat American L1strezno Roosevelrovo privoJitev, :1li pa je r:1vnal na svojo roko.147

Posredno porrditev hipoteticne izterjJve dolgJ, c!omnevno povezJne z izred­ no tajnim jugoslovanskim sporoeilom Foreign Officell, pa nJj bi bilo po mnenju italijanskih predstavnikov n:1 111irovni konferenci mogoce nJjti tudi v porocilu 0 izj avi, ki naj bi jo 11. 12. 1946 podol eden izmed nojuglecinejsih britanskih ;;urnal· isrov listega C3S3, diploI11:1tski dopisnik nBC Thomas Barman. Dobro informirJni diplomatski dopisnik naj bi nJmrec Uviu Zenu zatrdil naslednje: "Britanska dele· gacij:l zanika, cia bi bib seznanjena s kakim jugoslovanskim clokumentom ~ di cem

* * * 14 4):lIne5 F. Byrnes: H:lblando con franquez:l. Editori:liJuvc ntud, Barcdooa 1948. sIr. 164-165. 145 De Castro: Op. <.:it. , SU". 526. 146 "Che ques ti (gli inglesi) :Ibbi:tno dato aglj jugosl:Lvi degli impegni chI:: loro adesso \'engono:J riscuorere ?" IbiJ. 147 0 Donovanovem demantiju teh gm'oric, prim.: De C:lSlro: Op. cit., Sir. 315. Rozprove in grodivo Ljubljano 200 I sf. 38/39 299

podobnim, tocb to je z::mimivo; v pogledu predhodnih zagotovil priznavajo tole; do r:Jzgovora med Churehillom (sic!) in jugoslovanskim ministrskim predsed­ nikom (sic!) je prislo, roda jugoslovani so izgllbili clokumentacijo 0 tem, Foreign office p:1 je ne more najti."148 Kasnejse prepribnje Livia Zen a, da je ozemeljsko obljllbo, po(lona leta 1941, prisla pr:Jv tudi jugoslovanski dipiolllaciji, pa cepr:Jv se VSJj javno nanjo ni skliee­ val:J, bi marcia bhko bolje razumeli tu di v luCi pravkar omenjene izjave. 149 Tocla na katero srecanje Illed \Vinston om Chufehillom in ,jugoslov:Jnskim ministrskim predsecl nikolll« bi se bhko nanasaia Barmanov:J izjava? Domnevni »clemanti« bri­ tJnske cleJegacije, 0 katerem naj bi italij:Jnskemu cliplomatll spregovoril cl opisnik BBC-jo, bi se nanuee vsebinsko bhko iclealno vkbpljal v kontekst sreeanja med premierom Simovicell1 in Winstonoll1 ChurehUlom, clo katereg:J je priSlo cine 26. 6.1941, torej Ie dan pred genef:t!ovo napovedjo, izreceno na fadijskih valovih iste­ ga BBC-ja. Naj nall1esto odgovora na to dilemo sklenelllo s eitatom iz leta 1994 objavljene razprJve hrvaskega zgodovinarja dr. HfVOj:J Matkovica, posvecene vprasanju jugoslovanske razlllejitve z Italijo v dokumentih jugoslovanske kraljevske vlade iz let 1941-1945: » ... s obzirom na { ~li ij a n skll agresiju na jugosbviju u tr:lVnju 1941. god. i ratno stanje koje je iZl11ecljll dvijll clrzdv:J- Italije ijllgoslavije- jos llvijek trJ­ jalo (jugoslavenska je vbela po izbsku iz zel11 lje objavila cia ostaje II rJlu s Njen1Jckol11 i lfal ijol11), post ala je nevazecom ranije prellzeu obveza 0 postiv:J.nju zajednicke gran iee (sporaZlI l11 Cbno- Stojacl inovic). Nije, cla kle, bilo zapreke cia izbjeglicka vlaeb pitanje Istre i Rij eke postavi na dnevni recl. 1 doista, predsjeclnik izbjeglicke vlade general Dusan T Simovic, svega nekoliko clana nakon dolaska u London, oclrz30 je gouor I'IC/ /ol'ldol7Skom radhl Cbil o je to 27. Jipnja 1941. g.) II kojem je israk:J.o cia je eilj borbe njegove drzave- osim oslobocljenjJ clomovin e­ 'ujeclinjenje svih te ritorija II kOjim::t live jugoslaveni', pa je red om nabrojio: Istfa, Trst, Goriea, Zadar, 'i drllgo'. Simovic nije izricito n:lVeo i Rijekll, ali se on a moze

• * • 148 .La Deh:gazione britannica neg:! 1:1 conoscenZ;1 di ogni docuillenio jugoslavio 0 eli qualunque cos:! de! genere; 1ll:1 cio e inlcress:ulIe; nei rigllardi di affidamenti ;mteriori, t'ssi ammcllono questo: vi e Sl:lta un:! can­ \·ersazione Ira Churchill ed i1 Primo ~Iinistro jugosbvo, della qua!e gli jugos];lvi hanno perdulo !a docllmen­ laziOllc ed il Foreign Office non puo trovarla .~ ( Ibid). 149 Morda bi si bhko s kom;ljda \·erjetno koincidenco, nak:lzano v ciliranem pojasnilu, r;Izlo!ili IUdi dejstvo, cemu v caslI priprav n:l mirOVllO pogodbo z ltalijo VS:lj javno ni bilo govora 0 kakib brit:lllskih ozcllle!jskih j:lm­ sr.'ihJugoslaviji, s:lj bi obojestranska izguba dokllmentov z r;lzvojem dogodkov preseteno oblig;!cijo dej:msko definitivno spr:wila S SVCfa. Toda IUdi, ce Ibrmanov;l izjava lle bi llStreza!a dejs(vom, so se v beogf

podvesti pod izraz 'i drugo', To takocijer vrijeC\i i z;] nespomenute Kvarnerske croke, Lastovo i Palagruzu. Simoviceva izjava iZ:J. zvab je ostrll reakciju Talijana 1I Americi. Tamo je boravio i bivsi talijanski ministaf vanjskih poslav;} graf Ca rl o Sforza, keji je web l1 ::lpisao serijll cb n ~ l ka proliv 5iI110viC:1 . U tim je clancima l1aVeo cia je Churchill SimoviclI tijekom sas(::ll1ka, dan prije o c! rza l1og govofa, obecao Trst. 150 Simovic je 26. lipnja doist;] posjelio brit::l.11skog premijera Churchilb 5:1 svrhom dJ mu zahvali za sve sta su Velika Britanija i njezina vbd:1 uradile Za Jugoslaviju. 0 Simovicevu posjetu Chufchillu (bio je 11320(:311 i jugosl::tvenski min­ is[:lf v::ll1jskih poslay;] ell'. M0111Cilo NinCic) llcinjena je zabiljeska u londonskom posbnstvu, ::tli 1I njoj se ne spominjll razgovori 0 Trstu. Sforzine I1J vode 0 Chllrchillovo1l1 obeCJnjll Trsta u rJzgovorli sa Si movicem demanlirJo je sam bri­ ranski JmbJsJ ci or u \'V'ashingtonu lord Halifax. Tko je bio u prJvu- grof Sforza iii Halifax- nije moguce utvrditi, ali je cinjenica cia je Simovic u svom govoru u tefi­ torij bucluce, obnovljene jugoslavije uz lstru, GoriCll i Zadar ukljucio i TrsLI(151

* * * 1;0 Tako; po ita!ijanski k:tpit\.llaciji se je nemski prop:lg:mdni !etak, namenjen morcbitnim prebeznikom, v tej z\'ezi prav lako sklice\':l! na Sforzo: _Ali se boccte boriti za to, da bodo D:llm:lcij:t, Istf:l, Reka in Trst prepu~cene jugosi:Lviji, ki so ji bile obljubljene (alla quale sono state promesse), v skladu s trdil":uni grofa Sforze in pOlr­ jenimi z lIradnim komunikejem v ameriSkem c:tsopisu New York Times.- (Pri m. raksimile letaka v Edw:lrd Boehm: Behind Enclll}' Lines. \'\1\'\/11 Allied/ Axis Propaganda. Wellfleet Press. $caucus NJ 1989, str. 132). T(xb .scrijo cl:mkov., 0 kateri go\"ori Malkovic, bhko kvecjemll pripisemo Gaetanu Sa!\-eminijll in nc Sfon;i. Op. S. K 1; 1 H. :\1:ltkovic: Ist ra i Hijck:t II dokumentim:l izbjeglicke "lade 0941-194 5). Zbornik r:ldo\":1 .l':lzinski Memorij:tl., XXIII-XX IV. Pazin 1994 , str. 263. vsek:tkor se jc mogoce strinj:lti s staliscem Dus;m:l Bibra, da bhko kljub odsomosti virov, ki bi to potrjev:di, sk!ep:l!llO, da je na formu!:lcije \. gO\'oru vpliva\ IUd; SLS-ovski .Memor:mdum 0 slO\'enskih ozemeljskih zahtevah v casu \'zpost:lvitve novih meja jugoslovanske d rzave-, naslal n:1 »sede!u "lade_ v jenlz:llenlll 1. maja 1941. (Prim .: DllS:1O Biber: Bfitanska in :unerisb politib 0 itaJj· jansko·jugos!O\·;msk i mej; \' drugi swtO\'ni \'Ojni. Trst 1945. Zbornik pred:lVanj/ Trieste 1945. Atti delle con· ferenzc. N:lrOOn:1 in slUdijska knjiznica. Trst 1985. st r. l5.)